Poštnina oiafana v 9o«ovini leto LVII. V Uublfevti, v torek, dne 12. februarfa 1929 St. 36
St. 2 Mn
Naročnina
Dnevna m
laja
za državo SHS
mesei no 23 Din polletno I3ti Din celoletno 3co Din
za inozemstvo
me<e> no 40 Din nedc |»ka izdaja ceiole no v Jugo-slavlfi «o Din, za Inozemsivo 140 D
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov i »lo.p peui-vrsia mali oglasi po 1SO in Z D.veCII oglasi nad 43 mm v ltoe po Din veliki po 3 tn 4 Din. v uredn Ik.mdelu
vršilca po IO Din
o Pr veciem o
lz.de ob « «iu»«f
razen ponaellKo ln dneva do orožniku
vreaaUtfo le v Kopltaricvt ulici ši. 6 lil Rokopisi se ne vratafo, nelranhlrana pismo se ne sprelemaio * oreanlilva t nlcI on Si. 2050. upravnlšlva St. 2328
Političen lisi sta slovensKi naroči
Uprava le v Kopi ta nem ui.ii.t» čekovni račun: C/ubija na ilev. 10.650 Io 10.34» aa InMiole, Soio(fioll.7J63, Zagreli il. 39.0U Vrana In Ouna' it. 24-797
Za trden mir
Mirovne konference so sklenile mir To se pravi, prej vojskujoče se države so sklenilo mirovno stanje, ki je nadomestilo prejšnje vojno stanje. Toda to mirovno stanje je zdaj pa zdaj bilo zopet resno ogroženo. Mirovne pogodbe so pač ustvarile mirovno stanje, niso pa ustvarile miru. Društvo narodov je bilo poklicano, da ustvari med narodi tudi resen, trajen mir V okviru Društva nar dov so posamezni državniki iskali načina in možnosti spremeniti obstoječe mirovno stanje v trden mir. Tako smo prišli prel o garancijskih paktov, do pogodb prijateljstva med posameznimi državami in doživeli Locarno. Mirovno stanje se je s temi sredstvi sicer bclj ulrdilo, a do stalnega, trdnega miru je le še daleč.
Amerika je hotela po1 azati tudi v tem vprašanju prvenstvo. Ameriški državnik Kel-log je zahteval, uaj se vcjna postavi tudi mednarodno izven zakona ter predložil vsem državam, naj ta pakt ratificirajo. Po Kellogovem pa1 tu bi bila vcjna formalno za bodoče tako-rekoč onemogočena. Mnogo držav je Kellogov pa11 že podpisalo. Toda v tem paktu je rečeno, da stopi v veljavo še le, ko ga podpišejo vse države. Vse pa tega niso storile. Naša država je bila med prvimi, ki je ta pakt ratificirala. Dokler pa "a ne ratificirajo vse, ostane Kellogov pakt mčona izjava za mir, a vendar le samo še izjava.
Medtem je Rusija povabila sv^je sosedne države, naj medsebojno sklenejo tako pogodbo v smislu Kellogovega pakta. Ta pogodba pa naj stopi v veljavo takoj, ne glede na to, kdaj bo stopil v veljavo Kellogov pakt. Ta ruski pakt se zove Litvinov pakt. V soboto so ga podpisale v Moskvi Latvija, Estonija, Poljska, Romunija in Rusija. S tem so se te države zavezale, da se medseboj ne bodo napadale. Tudi Litva pristopi temu pa1 tu. S prdpisom Litvinovega pavta, je mir v vzhodni Evropi znatno u!r„'en. Odslranjen je za sedaj vsak konflikt med državami vzhoda. Rusija je s svojim predlogom, napravila prvovrstno politično potezo. Bila so prizadevanja, da bi se vse obrobne države vzhodne Evrope, Romunija, Poljska in baltiške države zvezale proti Rusiji. Tal e zveze so za mir vedno nevarne. S svojim predlogom je Rusija to zvezo proti sebi preprečila ter obenem na zunaj da'a do-kez svoje miroljubnosti. Četudi tedaj Litvinov pakt ne izvira iz trdneca notranjega prepričanja, obraniti mir za vsa^o ceno, bo ta pakt vendar le važen in precej uspešen inštrument pri prizadevanju za vposlavitev miru na vzhodu.
Balkan je še v tem oziru nerešeno vprašanje. Vendar je tu ravno naša država tista, ki je prevzela iniciativo v mirovni akciji. Prva je podpisala Kellogov pakt ter se s tem odrekla javno vsalri misli na vojno od svcje strani. Obenem je začela z vso vztrajnostjo razčiščevati sporna vprašanja z Grčijo. S tem, da je odprla svoje meje napram Bolgariji, je odprla tudi pot miroljubnemu zbližanju z Bolgarijo. Na drugi strani pa hočemo tudi z Italijo zopet priti v odnošaje, ki bodo omogočili ponovitev prijateljsl-e pogodbe med Italijo in našo državo. Naša država je pokazala, da se mir na Balkanu da ohraniti in utrditi.
Vsa ta prizadevanja za mir so res precej utrdila mirovno stanje. Mir je danes trdnejši kakor je bil, ni pa še trden. Premalo se pri vseh teh stremljenjih nanaša moralni moment. V tem oziru je potrebno, na naglasimo izjavo angleškega ministrskega predsednika Ba'dwina, ki je naglasil med drugim tudi te-le važne misli:
Ne sme se omalovaževati to, kar so krščanske cerkve storile celemu svetu za mir in socialno pravičnost. V njihovi moči je, pripravljati duše narodov za .mirovno misel; kajti mir ne priae sam od sebe. Človeške instinkte je treba krotiti ravno tako kakor živalske. Luč pa se š-iri po svetu le od človeka do človeka. To je potrebno tudi v politiki, Ce hočemo pristno demol racijo. Državniki res mnogo zmorejo; morejo tudi ob pravem času vplivati na čustva narodov. Ta čustva narcdov so pa le vrsta čustev posameznikov. Ce posameznik krščansko misli, bo tudi masa krščansko mislila. Ko bomo imeli tako demokracijo, ki ne bo le vedela kaj je vcjna — to so narodi v enem redu že pozabili —, ampak ki bo iz vse duše prepričana, da je vojna zlo, še-le potem bo mogoče vojno preprečiti. Tega spoznanja pa državniki nimajo. Moralno moč krščanstva, ki bi najbolj mogla utrditi mir, puščajo ob strani, zanašajoč se na svoje sposobnosti in »n svrj razum. Ta pa je le človeški in omejen. Vendar nas besede angleškega
Rimsko vprašanje rešeno
Gasparri in Mussolini Kako se je izvršil podpis
Papež Pij XI.; Mussolini«
Rim, 11. febr. (Tel. -Slov.«) Nekoliko n*-liut po 11.30 sta se pripeljala na Lal—mki trg dva zaprta avtomobila ter sta toftM p« eni uri zapustila lateransko palačo. Ssom šibka vrsta ljudi, katere so privabili kinooperaterji in fotografi, se je zbrala na trgu in pozdravljala avtomobila, ko sta prihajala in odhajala. S tem je bil na zunaj dovršen zgodovinski trenutek. Kardinal Gasparri in Mussolini, ki sta prišla v teh avtomobilih, sta ob dvanajstih podpisala pogodbo.
Bogosiovci, ki ao stali na desnem krilu, so zapeli Te Deum, na levem krilu pa so fašisti zaklicali svo Eja, eja Alalu. Nato je uradnik stopil preil vrata palače in razdeljeval tiskan komunike. Opoldanski zvonovi so nadoneli in rimskega vprašanja ni bilo več,
Lateranska palača je bila najboljši prostor za svečano ceremonijo. Cesar Konstantin, ki je kot prvi oficielno priznal katoliško cerkev, je daroval papežu sv. Silves'.ru to starodavno palačo, ki je bila od leta 314. do 1. 1304. sedež papežev, središče vsega ka.oliškega svela in torišče največjih dogodkov; tako obiska Karla Velikega in več koncilov. Velika dvorana, v kateri se je izvršil svečani podpis sprave med državo in Cerkvijo, spada med največje umetnine Rima.
Za pet metrov dolgo mizo so sedele v osmih pozlačenih stolih osebnosti, ki so se udeležili podpisa. V dvorani je bogata zbirka starega kitajskega deuarja in dva srebrna kandelabra, katera je daroval papežu bivši kitajski ministrski predsednik Lou Ceng Ciang, ki.ajski pooblaščenec v Versaju, ki je postal kristjan.
Pri vhodu v apostolsko palačo je sprejel zastopnike italijanske vlade papežev hišni prelat in upravitelj lateranskega muzeja mon-signor Pietro Ercole. V zgodnjih dopcildan-skih urah so se v tiskovnem uradu ministrskega predsednika zbrali zastopniki domačega in inozemskega tiska, katerim so se dala pojasnila o rešenem rimskem vprašanju in o italijansko-vatikanskem konkordatu.
Sve'.ovno zgodovinski dogodek se je izvršil opoldne v dvorani »Pia« lateransko palače.
Na Piazm San Giovanni so ob devetih do poldne napravili kordon karabinjerji in mestna policija, da so omogrčili prost prihod v palačo. Med gledalci je bilo opaziti tudi več ministrov, mnogo poslancev in rimsko plemstvo, med njimi poveljnika papeževe garde grofa Hrandinija.
Kardinal državni tajnik Gasparri je pršel v spremstvu msgr. Borgonzinija že ob 10.4*. Mussolinijev avtomobil pa je prišel ob 11.30. Musso'inija sta spremljala državna podtajnik* | Grandi in Giunta, Ob 11.45 je dospel pravosodni minister Rocco. Listino so podpisali iz srebrnega tintnika z dvema zlatima peresni-
državnika Baldwina navdajajo z nado, da bodo tudi državniki uvideli pomanjkljivost svojih paktov in drugih diplomatskih sredstev vzpri-čo večne moralne sile, ki po krščanstvu vodi človeštvo, kakor zasluži.
Zato bo tudi veličastni svetovni dogodek obnovitve Cerkvene dr/ave po svojih posledi-
I ,,i.Jll ..	*i"W ,1 JO nA VTI/tCtlnih 01*0*1-
CUU UllUJl v »aiuuiu	J"	—--
.»vili l rš*nnstvn. ki nnj sedanje mirovno stanje med narodi trajno in stalno utrdijo.
___ob 12 sporazum med Cer«;!^ in Italijo - Sklenjen tudi konkordat
Uradni komunike - Zgodovina pogajanj - Posebne določbe za verski pouk narodnih manjšin
Za torek opoldne je bila mestna milica določena, da nastopi v cerkvi sv. Petra, kjer bo papež po slovesni maši podal blagoslov z zunanje loggie Po tej slovesnosti se bo milica poklonila pred kraljem Viktorjem Emanuc-lom, ki bo prišel na balkon Kvirinala-
Velike koncesije Cerkvi
Dunaj, U. febr. (Tel. »Slov.«) Kakor se poroča »Reichspost« iz Rima, se smatra konkordat, kateri je v svojih pravnih določbah za sodelovanje Cerkve papežu veliko bolj na srcu kakor vprašanje večjega ali manjšega obsega njegovega ozemlja, s strani Cerkve kot vzorec in idealni tip konkorda'a. V njem se naha'ajo silno dragocene koncesije Cerkvi, priznava se cerkveno sklepanje zakona iu katoliški verouk po željah Cerkve ter katoliška akcija ter odpira tako Cerkvi novo polje popolnoma svobodnega delovanja. S posebno pozornostjo se pričakuje, kakšne določbe so bile sprejete o verskem pouku pri narodnih manjšinah, posebno na Goriškem, v Trstu in v Istri, kakor tudi na južnem Tirolskem ter o novih škofijskih mejah.
Vlada za naše delavce v
4 +0 9
tujim
Belgrad, 11. febr. (Tel. »Slov.«) Glede zaščite naših delavcev je naša država sklenila dve konvenciji, m sicer z Nemčijo in drugo z Argentino. Konvencija z Argentino ne prihaja toliko v poštev, Ker ni obsežna in Ker Argentina ni preveliko polje za naše izselje-nišivo. V zunanjem m socialnopi,Uličnem ministrstvu se misli nemška konvencija napravi.i kot gotov tip, ki bi služil tri pri pogajanjih z ariiginii državami. Kot smo poročali, smo v pogajanjih z Romunijo iu Francijo. Od Romunije ne pričakujemo veliko, ker je Romunija obložena s slabo kvalificiranim kmetijskim delavstvom, ki ga ima naša država v izobilju. Glede Francije se sedaj zatrjuje po Mažuianičevih pogajanjih, da bo teren ugoden, ker Francija rabi mnogo kmetijskih, pa tudi mnogo nekvalificiranih industrijskih delavcev. V slučaju sklenitve pogodbe bi Francija zaposlovala naše delavce mesio italijanskih.
Oprostilna razsodba v belgralskem procesu
Belgrad, 11. febr. (Tel. »Slov.«) Danes se je zaključil proces v aferi Angleške trgovinske banke. Na podlagi § 258. kazenskega pravdnega reda je sedišče oprosti;o obtožence Utješi-ttoviča, Daskaloviča, Vitonifa in Orestina, ker jih ni spoznalo za krive potvorb, iu ker se na podlagi izvedenskih pcrcčil ni dalo dokazati, da bi bili datumi na avalnih jamstvenih pismih ponarejeni. Predsedn k je ukazal prve tri spustiti na svobodo. Orestin pa mora ostati šo do 20. febr. v zaporu radi neke prejšnje obtožbe. Oprostilna ra-sodba ima za posledico, da bo morala Angleška trgovinska banka plačati lastnikom avalnih pisem polno vrednost, to je 20 milijonov Din.
Konlerenea Glavne zadr. zveze
Zagreb, 11. febr. (Tel. sSlov.«) Danes sc je vršila konferenca Glavne zadružne zveze v prostorih zagrebške zadružne zveze. Iz Slovenije je bil navzoč dr. Basaj. Po konferenci, ki se je bavila z zadružnim delom v naši državi, je odšla deputacija k kmetijskemu ministru dr. Frangešu, ki je deputacijo sprejel na svojem zasebnem stanovanju zelo prisrčno. Obljubil je vso svojo moralno in materijalno pomoč.
Po amnestiji
Zaereb, 11. febr. (Tel. »Slov.«) Na podlagi kraljevega ukaza je sodišče spustilo na svobodo odgovornega urednika bivšega »Narodnega vala« Krešimir Devčiča. Prav tako je bil spuščen na svobodo pr fesor I.Judevit To-mnšič k' je bil obsojen na tri leta ječe radi ža-I litve kralju.
kralj Viktor Emanael.
koma, katera je darovala rimska občina. Na peresu iku, s katerim je podpisal kardinal Gasparri, je zarisan grb savojske hiše, dočim je na peresniku, s katerim je podpisal Mussolini, papežev grb.
Uradni komunike pravi:
»Danes opoldne ob dvanajstih sta v apostolski Iateranski palači prečastiti kardinal Pietro Gasparri kot pooblaščenec papeža Pi-ja XI. in šef vlade Mussolini kot pooblaščene« italijanskega kralja Viktorja Emanuela III., podpisala politično pogodbo, s katero se je rešilo in odpravilo rimsko vprašanje, konkordat za ureditev razmerja vere in cerkve v Italiji in dogovor, ki končno urejuje finančne odnošaje med sv. Stolico in Italijo v «vezi z dogodki iz leta 1870. Podpisu so prisostvovali za sv. Stolico msgr. Borgonzini Duca, zastopnik kardinala drž. tajnika msgr. Giuseppe Pizzardo, odvetnik prof. Franceseo Pacelli, pravni zastopnik sv. Stolice, za Italijo pa pravosodni ' minister Itoeco, drž. podtajnik za zunanje za-l ilevo Grandi in drž. podtajnik ministrskega j predsedništva Giunta- V smislu običajev sv. Stolice, da se mednarodne pogodbe nc objavijo, predno se ne predložijo v razpravo zakonodajnim zborom, se besedilo tc pogodbe no ho objavilo, jutri pa se bo objavilo obširno iu natančno poročilo.«
Zgodovina poga'anj
Posebna izdaja »Osserva'ore Romano« javlja o zgodovini pogajanji Pred več ko dvema letoma je sporočil Mussolini sveti stol!ci željo, da bi se rešilo rimsko vprašarje. Papež
si je najprej zagotovil soglasni pristanek vseh kardinalov, preden je pooblastil svoje zaupnike za začetek zaupnih razgovorov. Pij XI. je že naprej izjavil, da sc morajo izvršiti pogajanja in event. rešitev rimskega vprašanja obenem s sklenitvijo kon^orda^a med Cerkvijo in državo, da se s koncem konflikta med Vatikanom in državo kot naravno dopolnilo dos*že tudi priznanje vere in cerkve v Italiji. Papež je hotel biti samo oče, piše »Osservatorc Romano«, ki razpravlja s svojim sinom, in njegova želja je bila sprejeta prijazno. S tem vidikom se je načelo težavno vprašanje in dovršilo na približno 200 sestankih, v katerih se je o vprašanju razpravljalo in proučevalo nainatančneje in se je končno re?'1o, ker je bila na obeh straneh odkrita volj« za zedinjenje in sporazum.
Zaželjena rešitev sc jc dosegla na sledeči podlagi: Italijanska drsava priznava pogodbo, | ki odpravlja gar«"c:iski zakon, priznava na-j čelo in izvrševanje dejanske suverene oblasti brez pridržka in sodno oblast papeža na gotovem oremlfns vat^anskem mestu. Italijanska država plača tudi gotovo vsoto kot odškodnino za bivše papeževe province in za I izgubljeno imetje italijinske cerkvene uprave. 1 ItaHianska država sf lene konkordat o odno-šbjih med Cerkvijo in dr*avo. Sv. stolioa priznava rimsko vprašanje kot kontno veljavno rešeno in pri-^-vn kraljevino Italijo v sedanji ' sestavi in ustavi
A
Zadnji dnevi Prplča
Zagreb, 11. febr. (Tel. »Slov.«) Popoldne
ob S je imel sodni stol plenarno sejo, na, Kateri se je obravnavalo o usmrtitvi »PrpiSa ln
tovarišev, Razglasil se je odlok, s katerim se savrara ničnostna Ptitcžfca zagovornikov in se » celoti potrjuje obsodba ter akt o kraljevi delni pomilostitvi. Dan usmrtitve Se ui določen. Verjetno je, da se bo izvršila ,v pttek, ako bo do takrat prispel krvnik Hart, ki sb ga trz.javuopczvali dnues.v ZujjvebJn bodo do ta .rat končano priprave. Oovcrl se, da strf določena dva senata s tremi godniii in euiiH zapisnikarjem za to usmrtitev, Po zaftonu s# mora usmrtitev pričeli ob 6 zjutraj na dvorišču sodnega stcla. Ob usmrtitvi se bo nav-ecčim razdelil kratek tis' au posaelek sodbe.
Danes je bila pri Prpitu	sestra
t svcjim zarcčetteem. Takoj počet! a se niso spoznali, ker se niso videli enajst let. Ob Jc^atvi pa so se vendar prisrčno pozdravili. Prr>lČeva mati je sinu brzojavlla, da nni pošilja svoj materinski blagoslov in ga prosi, da bi se pokesal svcjlh zločinov in da bi se spovedal.
Gozdarski komisij pcdaljšan rok
Belgrad, 11. febr, (Tel. Slov.,) Komisija za proučevanje dolgoročnih pogodb pri goz-darsko-rudarst»em ministrstvu je bila včeraj sprejeta pri gozdarskem ministru. Ministru so poročali člani komisijo vsak i/, svojega področja. Končno so ga prosili, naj podaljša ko- j misiji delo, ker še ni mogla ses.aviti svojega j poročila. Komisiji so je nato podaljšal rok za i tri dni. Gozdareko*rudarsko ministrstvo je j obvestilo vse tvrdke, ki so sklenile dolgoročne j pogodbe, da veljajo zanje od 1. 2. 195.9 dalje | določbe nove naredbe iu se na stare določbe ne morejo več sklicevati.
Poljska in sovfeti
IZJAVE G. ZALE3KEGA.
Ob priliki ratifikacije Kellogovega pakta v poljskem'parlamentu je imel zunanji minister Zalesld govor, v katerem je opisal stališče Poljske napram vsem nuroljubuim' mednarodnim težnjam, posebno napram Kellogo-vemu paktu in LitviuovemU protokolu. Zunanji minister je najpreje naglas il velik značaj Kellogovega pakta, ki ga moramo kljub temu, da ne predvideva podrobnosti o popolni izključitvi vojne, vendar le smatrati za važen faktor miru.
:>Ta pakt,v je zjavil Zaleski, ne predvideva točno določenih sankcij. Obstoja samo Sankcija, ki napadalcu že vnaprej jemlje korist in vsako posredno ali neposredno pomoč iu podporo od* drugih držav, ki so podpisale to pogodbo. Ko je Poljska dobila od Združenih dr."av poziv, da naj pristopi k Kellogovemu paktu, je takoj dala svoj pristanek, kajti ta pogodba Poljski ne jemlje pravice do samoobrambe, niti nasprotuje obveznostim, ki jih Bcljski nalagajo pakt Društva narodov in druge mednarodne pogodbe. <:
Nato je poljski zunanji minister govoril o posebni pogodbi med Poljsko, Romunijo, baltiškimi državami in sovjetsko Rusijo. Sovjetska vlada, ki je tudi podpisala Kellogov pakt v Parizu, se js obrnila na Poljsko z željo, da naj bi ta stopil med Rusijo in Poljsko ter eventualno še drugimi državami še predno stopi v veljavo sam Kellogov pakt, ki stopi v veljavo Sele takrat, ko ga ratificirajo vse one države, lci so to pogodbo takoj podpisale že v Parizu. Poljska ui ničesar imela proti takemu predlogu, zato je takoj pričela z akcijo, da se omogoči tudi drugim državam sopodpis moskovskega protokola. In ker tudi Romunija, Finska. Estonija iu Letska niso bile protivne, je bil ta protokol podpisan.
Ta t. zv. Litvinov protokol je v tesni zvezi s Kellogovim paktom. Ediua razlika je ta, da bo Kellogov pakt med vzhodnimi državami stopil preje v veljavo kakor drugje, kjer morajo ča'ati na ratifikacijo vseh 14 cnili držav, ki so ga podpisale v Parizu. Veljavnost moskovskega protokola pa bo ponehala, čim stopi v veljavo sam Kellogov pakt.
Moskovski protokol ima gotovo vrednost. Poljska je s tem, da ga je podpisala, samo dokazala, da je rjsna politika miroljubna iu bodo nekateri sosedje v tem dobili ndve dokaze, da Poljska nima nobene želje razširiti svoje meje ua njihovo škodo.
Končno pa bo ta protokol pomagal k zboljšanju razmerja med Poljsko in sovjeti.
Neokusnosf
Zadnja številka »Našega glasa« se je zaletela ob pooporo, ki naj jo dobi bivši minister g. Gostinčar od države.
Kdor pezna delo g. Gostinčarja v politični javnosti, se mora zgražati nad nesramnostjo takega napada. Mož, ki je zrpiistil politiko ubog kakor cerkvena miš, ki je od ■ vojih dncvnic delil med ubožce, ki sc jc iterom pehal za ubožne sloje in tudi za urad-1'sUvo bodisi na Dunaju bodisi v eBlgradu, r.>ž, ki jc izvršil na stotine intervencij za rudništvo, tak mož dobi od strtoi, za katero ini in v resnici delal, z loparjem po glavi, :,e mu na starost zagotovi kot, ki si ga v svoji nesebičnosti in poštenosti ni ho-poiskati. Kdo naj pa se še peha z« tako nehvaležno družbol




e smrtne
Katastrofa
• Žet za
Igrali«; (Tel. >Slov.e) Danes j*- | '-.Hladi adu<jnra£ dcsegti, na Iverjo ostrino. V ske%htes bife —26, v Okoliških mestih -30. ;»ne prSIkri Žalibog je mraz zahteval tudi žrtve. Na zu- | utuijj bet'tajski postaji sla zuir^nj 1* d>'a želez-'TVČJirja. 'ESfileh "je ze Umrl. drugi 'pa Se iiorf s čUirtjv.	i
Belgra J5V aVremenš!:a opazovalnica je uo-bija iz države ts-le pumun; Pet rova radiu -•-•26,"Zagreb —20, 'Sarajevo —14, Split —1, i Bel« Lui. a —1.	j
Iz Valjeva jporečajo, da je tam' aj na straži zmrznil vojak Trajni: Jevreitiovič. Zgrudil se je nezavest ua tla. Pomoč pa ui bila ta- | ko izdatna, da bi pa bili Ohranili pri življenju. 1 Drugcd iz nblrahjesti Sroije pOToflfojo, da so fl ua potu p-ouekod zmrznili potniki, slasti sture ■ ženske.
Razumljivo je, da je radi mraza paJScIj prkadrt železniški promet. Najhujšo je v Liki, kjer je nanovo zapadlo snega cd 110 do 150 cm. Vsi ne nori, da bi se proga očistila, so zrvir,;n. >iaj ujše jo pri GcsjjjčM in okolici G račun, kjer divja ostra burja.
j^&mud« vlakov. Vlaki so prihajali. v presvolieo z velikimi zamudami. Ljubljmski brzavlak je iiriei esem in pol ure zamude. Zaprekški brzovlu!:; ki 1)1 moral odpeljati iz Zatreta ob 7.50, se je mogel premakniti ^ele -b 12.,Potniki, ki prihajajo iz drugih ti:jih dri,av, zatrjujejo, da je po nekaterih zunanjih progah fe hujše, ker *<> vagoni popolnoma zamrznjeni. Vašemu d-niku je neki berlinski potnik v razgovoru povedal, da je ra progi Berlin—Prp-3; '-i:iaj osi al še pri življenju.	- 1 /
Sava čisto zamrznila.. f/f Zatjreb, 11. febr. (Tel. -Sliv. )-th. j je
nastopil lu silen mrnz. Savfr js pri Kafram in v okolici popolnoma zamrznila. To se je zgodilo po 49 letih prvič.
vedno večja
:.mniiit	.Jt fflB«
kemal vzdr.
H .ulj« premoga
si kurlvoro
Maribcr, 11.. iebr. (Tel, : Slov. ) V noči r a pon4ol ;elc je 'prftiiali sifcn kiaC ifi&rSne.
ga še 'to zimo ni b'lo. Sredi mesta je kazal .».mrai.omer«- —28. Na dwig!h menllh ib v
predmestjih pa je šel. cel« H^^lgg j®; tako oster, da -je-- celo prišlo pokati drevje,
zlasti y višjih.legah, Tako so se danes pryio opazile^fazpcke na kostanjih v ' meskr&ln parku. Predvsem veliko razpoko je pretrpel stari i Lcstltlilvi. kostanj v /gornjem dslu parka ob' j glavni promennuu poti bi'zu otroškega igri-' ; ŠČa. 'Razpoka je široka in sega do 3 d;u globoko.
I Iz severnih krajev so priprkutale na Fel-. .berjev' in Kraljevi o'ok divje race, ki so bile j zapustile Maribor, ko je nastopilo nekoliko j toplejše vreme.
Tudi m i:lie;:h pozna nenadni padec temperature. Preme.: jo mrtev in se vrši v>, znamenju jadrnega sionicanja po ulicah. Ma-rlfcaake gospodinje se pritožujejo, da kur-jenjev sob prav nič ne pomagaj Proti večeru, so suoci celo pričelo snežiti prav drobčkani snežki, kar r -.-ičuje stare in mlade Mari-bcrčoue, da . .i.ii'a še ne bo tako hitro Umaknila.	.
Nenaden in temeljit padec temperature bi bil v nekalerin slučejlh skoro usoden. Tako so v pretekli noči našli na cesti v Kainnico nekega zmi zlega človeka. Eii js slarejši vi-niči'r, ki jo bil nekoliko vinjen onemogel sredi ceste. Bil je ?.e ?'sto otrpel. Družba, ki ga je mišja, ga je. zaiuvla v bližnjo stanovanje, kjer so ga po polurnem drgnjenju spravili k življenju.
Trav tako «©■ v 'bolnico prepeljali iz Slovenske Bistrice nekega dečka, ki so mu noge popolnoma zmrznile.
Vlagatelji motalo biti zaščiteni
Nov zakon v zaščiSo vlagateljev - Odgovornost upravnih odborov bo povečana - Država bo skrbela za vamosi vlog izse^enccv
Belgrad, 11. febr. (Tel. Slov.) V naši državi se je mnego govorilo o tem, kaj je vzrok, da j? j propadlo, tako veiuko število bank in da je bile oškodovanih tako vtliko število vlagateljev, ki v večini slučajev kenkurza niso prišli do svojih pravic, da bi se jim bile vlege izplačale. Ta pojav smo la! ko zasledovali tudi driig&d po drugih državah. Tudi druge države- f*»r iskale zdravila za to bolezen in so izdale v vSisgtvo bank in vlagateljev posebne, zakone Pri nrs v trgovinskem ministrstvu pripravljajo va^ii zakon. .Trgovinsko ministrstvo pripravlja zeuačf-nje zakona o bankah. Naloga tega zakona bo, da zaščiti banke in denarne zavede, na drugi strani pa, da sc doseže osredotočenje domačega kapitala v naših bankah, da bi sc s pcmccjo našega kapitala lahko pristopilo k ustanavljanju novih podjetij in investiranju. Vse to se bo uredilo takoj, kb se vrne trgovinski mlnistef, ki jc
danes cpcldne odpotoval iz Pariza.'
Pri bankah s? bo podvojila in zelo pcjačda cdgGvbrccit upravnega edbera. V zssfito se bedo vzele vloge naših izseljencev. Prvctno je heteja to vprašanje rešiti Narodna banka, nato pa Hipotekama bralka, zdaj pa o-e je tega pro-• Uema lotila .poštna hranilnica, kj n^j bi Jam« čila po z-kcnii pcsefcno za vh^gatclje iz inozemstva. S tem z;;kcno?ti o"zeiiacenjii bank na meff.va mlnfsfti' A^azm-arlŽ rešiti tudi vprašanje izoeljeniških v leg, ki se bedo posebej zaščitile.
V ministrstvu se nadalje pripravlja zakon o tem, kako naj bi se stopile r.a prste agentom, ki prodajajo .vrednostne državne papirje. Ti agenti večkrat cškteiujejo zasebnika oziroma svoje posle paravneit zlorabljajo. To vprašanje se je uredile tudi v drugih državah. Ta zakon bo nasproti agentom " državnimi papirji zelo strog iu to na vse načine zaščitil zasebne kupovalce.
Proslava obletnice pa
V Avstriji.
Dunaj, 11. febr. (Tel. >Slov.«) Obletnica kronanja papeža se je včeraj slovesno praznovala v vseh cerkvah dunajske nad Škofije. V cerkvi sv. Štefana, v kateri je že ueišoŠ daroval papež božjo službo, je daroval kardinal nadškof dr. Piffl slovesen Te Demn v prisotnosti diplomatskega kora in avstrijskih oblas.i.
kronanja
Na Madjarskem.
Budimpešta, 11. febr. (Tel. Slov. .) Mad-jarski priinas, kardinal Szeredy jc imel slovesno sv. maso v proslavo papeževega kronanja, kateri so med drugim pri; ostvov?.li tudi nuncij Orsenigo, rodi ina nadvojvode. Jožefa iu diplomatski kor. Na slavnostnem zbo-
Kardinalski kolegij ho
intemacioimUzkan
Pariz, 11. iebr. (Tek Slov. ) Vodilni list francoskih katolikov jllcho de Pariš/, ponavlja danes v najodločnejši obliki, da se bo po vatikanski spravi kardinalski l ole«ij iuter-nadoualiziral. List piše, da bi bil pri zadnjih volitvah papeža 1. 1922. skoro izvoljen inozemski papež. V konklavu je kilo oddanih 15 glasov za sedaj umrlega kardinala Merciera iz Louvaina.
Nova oblastna uprava v Splitu
Split, ll'. febr. (Tel : Slov. ) Veliki župan <lr Ivo 11 ruvič je imenoval lofe.ente pri obl. odboru. Za samoupravno posle je imenovan Bcneti, bivši občiuski komisar v Splitu, dalje so imenovani pref. Stipčevič, član bivše SDS, ■/... prr.AveUt, /,u ziiravblvo je imenovan dr. Pet-Unvič, bivSi predsednik Orjun^ in t>i»$i f lan SDS, za javna dela ing. Musanič, član bivše m n ■roitno.-gospcdHPslvo |>a N.arovič, član } uivso SDS.
rovanju je poudarjal gr|f Zlcliy, da ima papež do Madjarske kot. Regnum Mariamun tako-rekoč kot protektčr posebno ljubezen. Po govoru ministra za narodno blagos.anje, prelata Vtv-vi ie ragjg.Ht«!. grof Apponyi, da predstavlja papež ttfko silo, kakor j:h je malo v epohah . svetovni .gedovine. Vzpostavitev posvetr.« suveroarrti ps-jeSove je ogromna zmaga uto-ralilne It-f)je pa^eSt/J\ Kardinal Szeredy .je navajal, da -1" ima Madjarslta zahvaliti ]>a-peštvu v\ vero, domovino in krščansko kul-t?!ro. Kardinrl S~eredy so bo v nekaterih dneh odpeljal v Rim na konferenco, katero je sklical papež -An preučevauje juridlčfilh določb pogodbe z Italijo. Na tej ko*-t?'re'nci bo predsedoval £zem'y, ki veka za najbolj .ga cerkvenega jurisia na 'svetu.
Snvčič bo hom'setr E: Igvada
B&lgrad, U. Iebr. (Tel. oiov..) Znani belgrajski indušlVijfalec Mil.cš Savčift je iiil pri Nj. V. ki olju v, avdienci. Njihova avdienca je v zvezi z bel^rajsko občino. Po avdienci je obisl al predsednica vlade generala Petra Živ-koviča. Nato pa je bil pri dosedanjem belgraj-rkem županu dr. i\un;aniic'iju. Vsi ti obiski se razlsgajo tU'o, da- je fef.vio' najrasuejši kandidat za beograjskega občinskega komisarja.
Preračun železn. ministrska
Belgrad, 11. febr. (Tel. -Slov. ) V firanč-uent ministrstvu ge je danes.obravnaval preračun za železnice. Seje so se udeležili finančni minister, prometni minister /. vsemi ravnatelji iu nareluiki. Fr: račun so pričeli obravnavati popoldne in je delo trajalo pozno zvečer. V smislu splošnih smernic finančnega ministra se bo proračun kljub hudim' prtlrebam moral nekoliko znižati in bodo ir/ rale lolos odpasti i!8 redne n rrcra.-m a Vie Btvesticije:
Diiur -kit wemca*kft' napoved. Nobene bislveue izpremembe sedanjega vse-mena.
Zadružna zveza v Trstu razpuščena
V	petek je »topil v prostore Zadružne
zveze odvetnik dr. Tamaro in izročil predsedniku upravnega odbora dr. AgneleUv odlok tržaSkerta prefekta o razpustu ln likvidaciji zveza. Za likvidacijskega komisarja je bil odločen dr. Tamaro, podkomlsar j« računovodja Tpsoni Umberto. V odloku je rečeno, da'je Večina. upravnega odbora s svo^m ptemosn fd 7.'"februarja naznanila prelektu' ostavko,i motivacijo, da jc .novi odbOR .pribl na šlži velikim z^ubain, ki j ui je treba priglsati'ii;pi'avi' prc-j&ajega odbora; te isgube so ta.l^o vujike, da .oncmogoSajtt prospeh zveže. Prciekt smatra za pogrebno, da se likvidacija takoj izvede.
Kakor znano, se-, je' s privoljenjen^ liberalnega slovenskega političnega vodstva V Trstu Zadružna zveza junija 1928 spremenila v »Fe-derazione fra Societa Cooperative economiche e di credito:, v koje odboru, 1« se je nanovo sestavil iz italijanskih in slovensk/ih članov, je ostal kot predsednik njen bivši dolgoletni predsednik g. dr. Agneletto.
V	svojem pismu r.a prefekta ugotavlja zdaj upravni svet, da je prišel na sled težkim zgu-bam; to so predvsem neiztirljivi kreditii mod temi vloge pri falirani Slnvcnski banki v Ljubljani, ki dosežejo milijon'.
Zadružna zveza v Trstu je bila Ustanovljena marca 1. 1921. Včlanjenih je bilo 137 zadrug, 60 iz Istre, 46 s Tržaškega, 22 ž Go"i-ške^a, in 9 iz reške pokrajine. To so bila po večini denarne zadruge in nekaj tudi konsuai-nih in produktivnih, Zadružna zveza se-je ba-vila izključno z denarnim prometom; Pridobila si je veliko zaslug z ureditvijo zadrug v Istri in na Tržaškem. Njen promet je znašal okoli 240 milijonov lir.
Najbrž se bo na mestu Zadružne zveze ustanovila Centralna posojilnica pod vodstvom Tržaške mestne hranilnico, h kateri sta že pristopili Mestna hranilnica v Postojni in Splošna hranilnica v Trstu. V Poli so se pTcd dvemi tedni združile vse istrske zadruge s puljsko Mestno hranilnico in beneško banko »Istituto federale« v skupno »Cassa centrale«, v kateri ima;o istrske zadruge 1 milijon vlog. Tako je danes zadružništvo v Primorju postavljeno v celoti na novo podlago.
m * ti
Vo!ivne priprave na Goriškem so dokončane. V 42 goriških občinah jc vpisano v volilne imenike 51.274 volivcev. Na Gorico cd-pade skoro ena četrtina, to je 11.703 volilccv.
Po priključitvi šestih čisto slovenskih občin (Podgora, Solkan, Št.' Peter, ŠtandreŽ/ Vrtojba in Kronberg) šteje Gorica 42.141 ljudi, ki so po večini Slovenci. Slovenskih kandidatov pri teh volitvah ne bo več, ker določi kandidate veliki faSistovski svet;" kandidati' bodo vsi fašisti. Volivec se samo izreče za celotno kandidatno listo ali, preti nji), s teav.-da napiše na glasovnico si (da) ali no .(ne). Pri- prvih volitvah 1.1921, so dobili Siovatii v Italiji pet poslancev, pri drugih 1. 1924. tri, sedaj pa nc bodo dobili nobenega.
Sirarska šola v Tolminu. Coriškn pre-fektura dela na to, da se ustanovi v Tolniinu sirarska šola. V ta namen namerava kupili primerno stavbišče in se že pogaja z Kstjiiki.
VojaHka letališča. Na ukaz vojaških obla-stev je tržaška prefektura zasegla obsežna zemljišča v Rakitniku pri Postojni in med Divačo in Žkocjanom. Zaseženo ozemlje jc določeno za letališča. Posestva so bila zasežena za dobo dveh let.
Zcgonetna smrt. Na cesti med Branico in Štanjelom so našli mrivega Antona Štcm-bergerjft, starega 3S let. Stemberger je izdihnil v trenutku, ko je prišel na mesto zdravnik. Neki. Ukmar Viktor, star 21 let, iz Štanjela, je izjavil, da so roparji prav tip. tistem mestu napadli tudi njega, a da jim je ušel. Oblastva oa ne verjamejo Ukmarjevim izjavam in domnevajo, da je Stemberger zmrznil, ko se je vračal ponoči domov pijan; Pri Stember^crju so na$H še ves denar, ki ga jc vzel s seboj.
Nevarna šala. Po vceni Krasu se je razširil glas, da so videli v Trebčah pri Trotu volka. V resnici st je nskdo privoščil šalo, ki. bi . ga lahko -stala življenje. Ko je njegov sosed stopil iz hiše, se je namreč vrgel- naglo na tla in se pričel plaziti proti njemu. Sovvd je stekel v hišo. Sin je pograbil za puško: m
nameril na »volka«. Puška je k sreči o J povedala. — Dan kasneje so v Padričnh v resnici ustrelili precej velikega volka.
Belgrajske vesti
Kkvančrii minister Šyei'lju£u jc sklonil, du se za januar i/.plaiajo dnevnice vsem bivšim narodnim poslancem.
Proračun minislrgtva za vero znaša 110 milijonov Din.	;
Trgovska iu obrtna zbornica v Podgurici .je poslala trgovskemu ministru spomenico,, v l ateri se čuti užaljeno, ker ul bila povabljena na zagrebško konferenco 21. in 22. februarju, da bi sodelovala pri debati o zapiranju in odpiranju trgovin.	, r"
Ali ste že poravnali naročnino?

Pustna priloga ..Slovencu"
Krjavelj o položaja
finii, gospodje, veste, to je tako. Meni se '/■: danei* sanjalo, da se je položaj čisto prestavil, pa se je čisto drugače zaobrnil kakor po m vadi. Pa sem zjutraj precej začel prerinil jeva ti, kaj naj bi to bilo. Dolgo sem grun-tal in tuhtal, pa mislim, da sem uganil: položaj .•■e je čisto prestavil.
Le poglejte v Ameriko. Ko sem bil še a 7, tam, smo mi dolarje v naše kraje pošiljali, danes jih pa pošiljajo iz cele Evrcpe nazaj v Ameriko! To ni kar kar tako, ampak nekaj potne ni, le meni verjemite, da to res nekaj pomeni. Pomeni pa to, da bomo imeli manj dolarji v, v Ameriki pa več. To je naredil položaj. ki se mi je v sanjah zaobrnil. Pa novega prezidenta bodo tudi imeli v Ameriki, ker oni prejšnji še ni vedel kam dolarjev dajati, zavoljo položaja, kajpak, ki se je prestavil.
Tudi na Francoskem so dobili nov položaj. Ko sem bil jaz še mlad, so menihe ven gonili, sedaj bi jih pa radi nazaj. Nemce so poprej proč gonili, sedaj bi jih radi nazaj. To e tako, kakor če gospodar hlapca od hiie sili, potlej ga pa nazaj prosi. Ampak čisto vseeno to le ni, veste. Tega pa ne morem prav natanko razložiti tistim, ki ne vedo, kaj je položaj, ker se jim o tem ni sanjalo, kot se je meni nocoj. Samo to lahko povem, da če je eden zgoraj, drugi spodaj, je to položaj, če je pa drugi zgoraj in eden spodaj, je to spet po-
Branje pravi, da delajo položaj tisti gospodje, ki delajo politiko, pa menda ni to čisto tako. Če se namreč položaj izpremeni, ga delajo tisti, ki položajev navadno ne delajo. Le »Jutro« berite, pa boste videli. Tam znajo delati vsak dan drugačen položaj, samo hudiča ne znajo 5e presekati tako kakor sem
ga jaz. Jaz sem ga presekal tako, da je odle-' V, desna plat od leve, tam je pa leva plat ..•llc.ela od desne. Pa tako je utegnilo priti ... voljo položaja.
Čudno je pa to s položajem in z denar-uiu, Kdor ima denar, noče biti nikdar v prijetnem položaju, da bi kaj posodil, kdor ga pa nima, pa tudi ni nikoli v prijetnem položaju, da bi ga kje dobil! To je čuden položaj.
Položaj gospodarskih krogov pri nas je tudi posebna sitnost. Enkrat je tak, enkrat pa tak. Pa še to je čudno, da gospodarske kroge vedno nekdo drugi polaga v položaj. Taki ljudje so res reveži, ki se sami še obrniti ne morejo v drug položaj.
/ Slovenski umetniki tudi ne pridejo nikoli v položaj. Moja koza vedno najde vrata do 'svojega hleva kakor jaz do Obrščakove ošta-rije, naši umetniki pa prav redko zaidejo do vrat v položaj. Kar ven kam ga spusti takega človeka, pa ne najde več v naš domači položaj, ker ne pozna položaja.
Pa tudi to je čudno, kako pri nas ljudje isilijo iz položaja v položaj. Če pa pride človek iz položaja v položaj, ne mine nikoli dolgo, pa zopet nazaj sili. To se pravi, da so ljudje v takem položaju, da ne vedo, kaj je položaj? (Ali ste me sedaj razumeli, kaj je položaj?
Zaradi preselitve proda dobro ohranjen dolg jezik
Ji že Časnikar, deželno sodišče (na dvorišču, levo). Priporoča tudi svojo veliko zalogo ved-nc svežih laži.
Načelnih obrtnih zadrug pri komisarju
Kakor smo že včeraj poročali, je mestni komisar imenoval nove načelnike obrtnih zadrug. Novi načelniki so bili imenovani po redu njihovega pomena za obči blagor in sicer vsi točno ob 10 dopoldne, in točno ob 12 so jim bili dostavljeni dekreti v njihove stalne gostilne. Novi načelniki so se zbrali včeraj zvečer na daljše posvetovanje, na katerem so sklenili, da se danes opoldne zahvalijo g. komisarju za njegovo naklonjenost.
Točno ob 10 so se začeli zbirati načelniki pred magistratom. Prihajali so od vseh strani: Od Strajzlna in Ložarja, od Činkoleta in Fer-iinca, od Kc'-»vrata in Sokola, od Bobenčka in Belega voika. Posebno impozanten jc bil sprevod, ki se je razvil od Mačka, dem welt-beriihmten, tam za vodo, pa skozi do magistrata. Eden je prišel celo od Privoza, drugi pa od Zvezde.
Ko so se vsi zvrstili, so odšli v mestno dvorano, kjer so se postavili lepo v red. Ko je vstopil v dvorano g. komisar, so zaorili mogočni Živijo-klici. potem pa je stopil pred gospoda komisarja načelnik najslavnejše in prve zadruge ljubljanske sam g. Karmenatelc. Z desno roko si jc popravil kravato, potem je
prestopil z desne noge na levo, nato je pa govoril tako (po stenograiskem zapisniku):
»Mi smo se tukaj zbrali, da bi gospodu komisarju dejali, da smo vsi bili neskončno veseli, da bomo takega komisarja imeli, da bo gledal na čast Ljubljane, da naše zadruge ar bodo zaspane, da bomo lahko vsak dan praznovali in se vsi radovali, mesarji in peki i in šuštarji in kamnoseki. Naj vam povem le i še to, da bi bilo od nas strašno grdo, če ne bi u i danes jedli in pili in gospoda komisarja k nam povabili, da bo tudi on jedel in pil in nam še naprej časti in dobrote delil. Mi smo hvaležni ljudje, ki vedo, kaj se gre. Naj košta, kar košta, Bog že ve, komu dal Pa da ne pozabim, in zato vse tukaj povabim, da vsi za-kličete na glas, kolikor je tukaj vas:
»Na strehi žc mijavka muc — Živijo naš dohtar Puc — Konec je predpustnih šal — Danes pa gremo na naš bal!«
Govorniku je sledilo burno odobravanje. Nato se je razvil slovesen sprevod od magistrata do Košaka, do Činkoleta in Kozaka. »Beim weltberiihmten,« za vodo, pa še danes vince pijejo.
Iz Celja
Najnovejše vesti
Nemška vlada v krizi!
Dunaj, 12. febr. (Izv.) Dopisni urad objavlja senzacijonelno vest, ki bi utegnila, ako se izkaže za resnično, politični položaj v celi Evropi popolnoma izpremeniti. Tudi za kulturo, za gospodarstvo in za »Delavsko zbornico« v Ljubljani je ta vest nedoglednega pomena. Poročajo namreč, da je nemška vlada v Krizi.
Op. ur. Vest ni verjetna. Kcliktr je nam znano, nemška vlada ni v Krizi, ampak je še vedno v Berlinu.
Huda zima
V vasi Krivaja v Bosni so ljudje začudeno gledali veliko tropo žerjavov, ki so leteli preko bosanskih gozdov proti jugu. To je v taki zimi vsekako nenavaden pojav. En žerjav je zaostal daleč za drugimi in je padel ravno sredi vasi na tla. Uboga žival je zmrznila.
Nevarnost na Balkanu!
Dunaj, 12. febr. (Izvirno.) Balkanskemu polotoku preti nova velika nevarnost, ki grozi uničiti vse dosedanje kulturne, socialne in prosvetne pridobitve balkanskih držav po svetovni vojni. Kakor poročajo iz Bukarešte, Belgrada in Sofije, so oblasti ukrenile že vse potrebne korake in so izdale za nevarnostjo tiralico.
*
k LJubljane je izginila neznano kam naša rojakinja SDS. Strah je upravičen, da so jo ugrabili trgovci z dekleti, da jo odpeljejo v Južno Ameriko. Kdor ve kaj natančnejšega, aH kdor b! utegnil dati kakSr.e podatke, nai se javi proti nagradi pri tvrdki Žerjav & Co. (Agro-Mercur).
Važna železniška konferenca.
(Od našega posebnega dopisnika.
Ženeva, 12. febr. (Izv.) Kakor je izvedel Vaš poročevalec, je poslala mednarodna organizacija železniških interesentov, kateri pripadajo skero vsi svetovni gospodarski krogi in kvadrati, železniški sekciji Društva narodov predlog, ki utegne, da se uresniči, železniške nesreče popolnoma odpraviti. Organizacija ugotavlja namreč v obširni spomenici, da se skoro pri vseh železniških nesrečah zalete streji drug v drugega. Da se to prepreči, naj se glasom predloga pozovejo vse države, naj ne dopuščajo, da lokomotive od spredaj vlake vlečejo, ampak naj jih od zadaj rinejo naprej. Če se ta predlog uveljavi, se lekomo-tive ne bodo mogle več trkati In žele. niških nesreč bo kcnec.
Gospodarske vesli
Kava bo dražja. Kakor poročajo »Cico-rial-news«, se zaradi silne suše obeta letos slaba letina cikorije. Na borzi je cena cikorije poskočila za pet točk.
Trgovine z lesom letos nc bo. Drva so sc posušila.
Bukovo Ustje. Tobačne tovarne močno povprašujejo po bukovem listju. Cene: Listje, celo, suho, 5 frankov kg, — celo mokro, 2, fino rezano 27.— kg. Dobava promptna.
Stavbišča v Ljubljani. Zazidana stavbišča se računajo po ceni hiš.
Ratua šteta (vojna sknda) ni dobra. Bolje je, ie ostane hiša ccla
Našega rojaka dr. Novačana je imenoval Herman, grot celjski za celjskega poslanika v Panoniji. Dr. Novačan nastopi svoje novo mesto v Koloribi žc prihodnje dni.
Tal in bicikl
Včeraj je imelo naše meslo svojo posebno senzacijo, kakršne naša pestra ljubljanska kronika Še ne pomni. Ljubljanski policiji se
je posrečilo uloviti znanega »kolesarja« Franceta Potepina na res čudovit način. Franceta Potepina je namreč zmikalo lepo, skoro novo
last g. Zviteža, posestnika iz Male vasi, ki je sveje kolo prislonil ob glavni vhod sodnijske palače, potem pa je še naglo skočil k bližnjemu odvetniku. Komaj po je g. Zvitež pri odvetniku opravil, je zagledal neznanega človeka, kako se smoli okeli njegovega kolesa.
G. Zvitež jc zakričal na tatu, tat pa je j potegnil revolver in se naglo zavihtel na kolo, da pobegne v nasprotni rmeri.
Toda sicer tako prebrisani France Potepin ni poznal skrivnsoti kolesa. G. Zvitež je namreč prestavil pedal tako, da je kolo teklo nazaj, če se je premikal pedal naprej. Ker je tat krepko pritiskal, je padel naravnost v reke pravega lastnika kolesa, ki ga je izročil roki pravice.
Pride človek iz mesta v okolico in gledi moža, kako beli hišo.
»S čim pa Vi belite 7« ga vpraša.
Z apn m, gospod, z apncm.s A. tako? Pri nas pa r. mastjo...«
Važen sklep
Prebivalstvo našega mesta je že dolgo {asa po pravici razburjeno, kei kaže vsaka javna ura v mestu drugače. Uradniki prihajajo v urade prezgodaj ali pa prepozno, ljudje zamujajo vlake ali pa morajo čakati kar po cele ure Občinski svet se je na svoji zadnji seji temeljito bavil s tem vprašanjem in po vsestranski razpravi df gnal, da je vzrok te lieredncsti v tem, ker imajo vse ure pač kazalce, nobena pa nima palca in mezinca. Občinski Bvet jc na svoji zadnji seji sklenil, da t; k j naroči primerno število palcev in pa mezincev.
Seja občinskega sveta
To je
na katerega pridejo po večini vsi nameščenci že mnogo pred prvim.
To je še en
ki pa ni prišel na psa, To so
za rezanje kuponov akcij Slavenske banke. Najnovejša stanovanjska hiša.
Najccnejši tip stanovanjske hiše.
Na včerajšnji seji občinskega sveta bi bilo I . Drmjo vprašanje se je tikal
skoro prišlo do dejanskih spopadov zaradi lastnik- A—]L —«-•----^
ostrih nastopov opozicije proti večini. Ne- itlrisoi sporna zasluga krepkih miSic Fi\|nceta Ca-deža, da se »je večina ustrašila in nI naskočila manjšine v odprtom naskoku.
!a dnevnem redu so bila velevažna vpra-
t§fp<H|
mesta.
Prvo| ljarttanke
na kljuke.

Tč*
naiega
bilo, ali naj suše Ljub-na vrveh ali naj ga obešajo
slučaji In mei}tu.
Um
Poročevalec g. Bizovičnik se je izrekel za vrvi. Če bcmo rabili vrvi, je rekel, bomo pospeševali tudi domače kmetijstvo. Kmetje bodo prodajali lan in konopljo dražje, zaslužili bodo tudi vrvarji, mi bomo pa vrvi lahko kmetom posojali za prevoz sena, in občina bo imela lep dobiček. Tudi politični razlogi govore za vrvi. Kako pa naj pobesimo liberalce in komuniste, če ne bomo imeli vrvi?
»Na kljuka,« začne vpiti opozicija, j na kljuke I • Na vsako kljuko enega klerikalca, pa bo mir v deželi!-
Ali pa vas za jezike,- vpije večina. (Župan zvoni in zvoni.)
Poročevalec (nadaljuje): Jaz mislim, da so kljuke bolj za vrata kakor za obešanje perila. Kljuke so železne in perilo bo vse rjavo iu rjaslo'...
»Pa rjavo srajco obleci in rjave hlače!«
»Mi hočemo kljuke, da se Ti bo jezik na kljuke zateknil.«
»Nič kljuke, štrike hočemo, najbolj debele!..
Kljuke hočemo, kljuke! Za vas so kljuke, kostanjev v Tivoliju je škoda!
Župan neprestano zvoni. Končno odredi odmor.
Občinski očetje gredo h »Kolovratu«. Tam sc boj nadaljuje, dokler ne poseže vmes gospodinja:
:;0h na, kako so gospodje nevedni! Ali ne vejo, da je treba vrvi natekniti na kljuke, perilo pa razobesiti na vrv?«
Gospodje so kar gledali! Odšli so zopet na magistrat se posvetovat.
: Ja, ženska ima prav, čisto prav ima! Also, mi bomo glasovali za oboje, za vrvi in za kljuke. Kar kompremis naj bo.«
Ko jc župan sejo znova otvoril, je vstal poročevalec:
»Mi smo sklenili spravo. Mi bomo glasovali za vrvi in za kljuke. Gre torej le še' zato, ali bomo viseli p"?lcg perila mi na kljukah in oni na vrvi, ali bomo mi na vrvi in oni na kljukah.«
Zupan: To je pa čisto nov predlog. Predlagam, da se odkaže posebnemu odseku v natančno presojo. Kdor je za, naj obsedi!«
Vse je obsedelo.
Tako Ljubljančani zaradi gnilega kompromisa Se danes ne vedo, ali bodo viseli liberalci na kljukah ali klerikalci na vrveh ali kakor že, Ljubljančanke pa tudi ne vedo, kje naj suše perilo, ali na vrvi, ali na kljuki, ali na peči ali na solncu. Škandal brez primere!
revnega
lastnika dveh štirinadstropnih h:'\ vsak* z 10 stanovanji. Revež je l&OtU za mestno ubožnico. up*n <"& besedo poročevalcu
Po-o*evalec: »Jo je žalosten vedno več je, takih'sHfi Premislite, ljujfli" bo|ji! " 20 stranki Ali veste, hudič v človeški,podobi vse pobije, vse podere pa plačuj. Sedaj pa prt dvajset, vam pravimi ŽIL sploh ie stoji in da nI že z&vn in razvalin. .i«
»Kdo je pa podrl? Vi ste vse podrli!«
»Oderuhi in požeruhi! Se streh mtm » privoščite!«
»Tatovi ste, lenuhi, pijanci!« (Zup. zvoni.)
Poročevalec: »Občina tega ne sme trpeti! To je škandal! Pomislite, koliko denarja je revež na davkarijo znosil. Kakšen trud je imel, predno ga je od strank pobral, potem pa tista strašna pota na davkarijo, namesto da bi bil sam denarčke spravil. Koliko je Že samih podplatov raztrgal in pljuča so mu tudi opešala od samega kreganja. Predlagam, da se sklene sprejem tega reveža v občinsko ubožnico. Njegovo stanovanje v njegovi hiši pt naj se odda v najem, da bo imel kakšen pribolj-šek, revež!«
Takrat je pa zahrumelo!
r>Pa oddajte v ubožnici kotnu drugemu stanovanje, on naj pa ostane doma! Zakaj bi ravnO on moral v ubožnico? To je švindel, sam švindel! Kakšne priboljške imamo pa mi?«
>Kaj vi! Saj še jesti rte znate, pa boste vi! Trebuhi bi vas boleli, če bi vi jedli tako kakor gre!«
Po dolgem prerekanju je prišlo tudi v tem vprašanju do kompromisa. Sklenili so izvoliti poseben odsek, ki naj prouči, kaj je bolje. aH oddati stanovanje v najem in moža spraviti v ubožnico, ali oddati sobo v ubožnici v najem in dati najemnino nesrečnemu gospodarju za priboljšek. Merosodni urad pa se naproša za strokovno mnenje, koliko prenese človeški želodec, da ne oboli. (Sprejeto.)
Nato je sledila tajna seja. Poroča sam župan o prošnji ravnateljstva za dodelitev novih uradnih moči.
Zupan: »Po mojem mnenju je prošnja popolnoma utemeljena. Le poglejte samega ravnatelja ali pa Šefe oddelkov. Ti ne morejo sami delati vsega. Imeti morajo torej tajnike. Pa tudi mestni tajniki so visoki gospodje, ki tudi ne morejo sami delati vsega, Imeti morajo torej podtajnike, ti pa zopet svoje pisarje in pomočnike. Dandanes pa nikjer več ne pišejo gospodje z roko, ampak diktirajo strojepiskam, gospodje pa gor in dol hodijo po sobah in gruntajo preudarne besede. Zato predlagam, da se uradno osobje pomnoži kakor je potrebno. Vsak ravnatelj imej tajnika, vsak tajnik zopet svojega tajnika in tako naprej in vsi pa vsak eno strojepisko. Drugače naša uprava ne bo nikdar v redu. Prosim, da ta predlog sprejmete!«
Boječ glas: »Kdo bo pa plačal?«!
Zupan: »Eden bo že!«
Predlog je bil soglasno sprejet. Na magistratu je zepet red, v občinski blagajni pa toliko denarja, da nikoli tega!
Mcdcrna umetnost. Kritik: »Slika ima vsebino, je lepa, apartna v štimungi, korektna v vsakem oziru — toraj brez umetniške vrednosti.« ____ _
^Gospodarski«
KUPLET1
iz veseloigre >1) topljene*«, ki jo pouove v naši drami na pustni torek ob devetih zvečer.
Kadar nemo kakor riba gledališče v svet molči, žaloBtne razmere šiba rad Ljubljančan v oštarij'. Če pa Opera in Drama nastežaj odpreta dv6r, gre Ljubljančan mimo lirama v oštnrijo vsak večer.
Ojeja-.ene, ojejmene, ojej! NiČ ne jokaj, nič ne plakaj, če se slabo ti godi, pij in pcj in sreče čaknj,
pa boš zdrav vse žive dni.
Kritiki so besni ptiči, če se vate zr.kade, kremžijo se kot hudiči, črne kažejo zobe. Mi igramo — uboge pare — /. nami usoda se igra, kar nas kritika ne stare, nas požre redukcija.
Ojejmene itd.
S smučkami, s sošolko Mirni k Čadu se študent poda, knjige puste so pozimi. Cvek profesor jima da. Rof.nlk, Tivoli sta blizi, v dalji vabijo gore, knjigo so praše na mizi, v šoli cveki se množe.
Ojejmene itd.
Kmeti Gespud Kcrjavelj; kaj je Čikago veliku mestu?
Krfkvalj: »O veliku, vejste je večje kot Blolka polica.
*
Kmet: Kaj pa hiše, so reis teku visoke?
Krjavelj: Vejste reis, vse so od verha pa do tau.
Kmet: Koku so pa kej cejste narjene?
Krjavelj: Za cejste? So pa vse ker po tleih, veste, oče ...
Velike tekme ženskega športnega kluba »Metla«. — Strahovit poraz kluba »Dama«*. »Metla« : »Dami« — 13 : 1. — Častne na* grade.
Na pustno nedeljo jc imelo naše prebivalstvo najlepšo priložnost občudovati res* nost našega ženstva, ki je organizirano v obet športnih klubih »Metla« in »Krtača«. Tekme, na katero je povabil klub »Metla« s pomočjo nekaterih članic kluba >Krtača« svoj nasprotni klub »Damo«, so naravnost sijaj nd uspele.
Potek tekme; 1 Pometanje 10 z vsemi mogočimi smetmi nastlanih sob, vsaka po 20 kvadrat-metrov površine. Klub »Dama« je prevzel nastiljanje, kar pa občinstvo zaradi objektivnosti pi odobravalo. Kljub temu se je klub Metla« sijajno odrezal. Pet tekmovalk Metle« je pomedlo vseh 10 sob v 12 minutah 32 sek., 16 tekmovalk klubu »Dama« pa j>e metle ni znalo prav prijeti. Rezultat za »Damo« — ničla!
2.	Klub »Krtača« (tri tekmovalke) je očistil tri pare čevljev in ti;i moške ptjlcke v 10 minutah. Rezultat za »Damo« — ničla.
3.	Kuhanje: V tej tekmi je zmagal klub Dama«. Tekma je bila pač svoje vrste. Kuhali so mleko, zelje in kašo. Kuharice »Dame« so prve prismodile vse troje.
Po tekmi so se članice vseh klubov zbrale na vrtu restavracije »Zvezda«, kjer je jury razdelila sledeče častne nagrade: ,
Dva kilometra dolg kanal narejen v eni sekundi.
Prebivalci mesta za Bežigradom * so- se že dolgo pritoževali, da nimajo pravega odvodnega kanala, kur jim povzroča mnogo neprilik. Včeraj so te skrbi rešeni in podgane se bodo lahko že čez noč preselile iz hiš v novi kanal, ki so ga danes dovršili komaj v eni sekundi. Mestni magistrat je namreč odposlal že pred več dnevi posebno komisijo na Nemško, da si Ogleda novo iznajdbo za vrtanje kanalov. Ko; misija je iznajdbo takoj kupila -in danes so jaf
tt
prvič preizkusili. Za Bežigradom so izkopali) več metrov globoko jamo, v jamft pa so poj» stavili posebne vrste top. Če se top sprožil odleti krogla naravnost v najbližjo večjcV vodo. Ko so top za Bežigradom tižjali. je bil kanal do Ljubljanice v eni sekundi predrl. !
Priporoča se gostilna
Pri starem šimeljnuc. Vsak dati sveže klobusiee iz svinjskega mesa.
Pristen in dober cviček it Dalmacije lastnega izdelka.
Absoluten mir — radio polomljen!
Koštruuova ulica št. 77.
Velika tapetniška delavnica išče spretnega pomočnika, ki zna pravilno
mešati tiiTiu 1. SiOVlCG.
Stalno delo, dober zadlužek Ponudbe pod šifro >Arovkn« nn upravo »Krjavlja«.
Ljubljanski pogreb 1. razreda.
Kadar je v Ljubljani ta veliki pogreb, tay krat pridejo tudi cilindri do Veljave. Niso pa ti samo ene mode, temveč se po svoji obliki zelo prijetno razlikujejo. Objavljamo zato štiri značilne cilindre z začetnimi črkami njih nosilcev. Kdo so ti?
Kdor jih ugane, naj pošlje svoj naslov naj upravo Slovenca*. Krjavelj razpisuje dve nagradi, ki ji K dobi ta, kogar osreči Krjav-ljev žreb.	S
U V li
R.
Ž. A-
Izdal, spisal, narisal in natiskal ter odgovoren za vse — Krjavelj.
O^Cct
/ t
aj je novega
Koledar
Torek, 12. februarja: Pust, Sedem svetili ustanov Humbeiina, Evialija. Jutri: Katarina Biči.
Kaj nas velja alkohol
JUGOSLAVIJA TROSI ZA ALKOHOL VEČ, KO ZNAŠA NJEN PRORAČUN.
Dr. Milan Popovič, eden glavnih srbskih pristašev antialkoholizma, objavlja v »Vremenu« zanimivo statistiko o porabi alkohola v Jugoslaviji. Po tej statistiki se popije: vina 3,580.074 hI, piva 1,000.000 hI, vina v steklenicah in šampanjca 293.000 steklenic, žganja 012.000 hI in likerjev ter spirituoz 402.000 hektolitrov.
Pri uničevanju tega alkohola sta na prvem mestu Belgrad in Zagreb. Belgrad popije okoli 16,800.000 litrov alkohola, Zagreb pa samo 6,000.000. Če računamo, da velja 1 kter vina samo 10 Din, 1 liter žganja 20 Din, liter piva 10 Din, liter likerjev in finih vin pa 50 Din — cene, ki so v podrobni trgovini mnogo večje — potem pomeni to, da se izda na leto za vino 3.580 milijonov Din, za pivo 1 milijardo, za žganje 1.222 milijonov, za spirituoze in likerje okoli 2.020 milijonov, za buteljčno in šampanjsko vino 10 milijonov Din ali skupno 6,822 milijonov dinarjev, torej skoraj 7 milijard. Vse to se popije v 15.280 gostilnah, točilnicah in sličnih lokalih. Na vsako osebo v državi pride na leto 30 litrov vina, to je 300 Din, piva 8 in pel Hra ali 85 Din, žganja 8 in pol litra ali 170 I \ skupno 47 litrov in 555 Din. Vse te številke pa so vzete iz prejšnjih let in so sedaj mnogo večje.
K tem številkam pa je prišMi še zgttbo ma-terijala za prehrano, dalje , Uo m ■do, ki jo povzroča alkohol na zdra . .-ci';*' . ... i ola na kriminaliteto in drugo Ta škoda je dvakrat večja, kakor pa se izda za alkohol. Najmanj 20 milijard velja alkohol letno Jugoslavijo. Nato govori dr. Popovič o sredstvih proti alkoholizmu in predlaga, dk se vse naše gospodarstvo spremeni tako, da bo slonelo na brezalkoholni produkciji.
Železniška nesreča pri Rimskih Toplicah
V noči od soboto na nedeljo zjutraj se jo pripetila pri Rimskih Toplicah velika železniška nesreča. Ob 2 se je iztiril zbiralni tovorni vlak iz Celja, ruševine vlaka so pa onemogočile promet ua tej progi za skoro sedem ur. Nesreča bi bila še večja, da nista le malo minut poprej že odvozila dunajski brzo-vlak proti Trstu ter ljubljanski osebni vlak proti Mariboru. Do nesreče je prišlo na naslednji način: vlak iz Ljubljane je moral čakati v Zidanem mostu na zagrebški brzovlak, ki je imel znatno zamudo. Brzovlak proti j Trstu je prehitel radi tega ljubljanski vlak ■ in prej prevozil postajo Rimski Toplice. Pri prihodu v Rimske Toplice se je ljubljanski vlak na signal ustavil, prometni uradnik pa je telefonično vprašal kretnika ali morda že vidi luči bližajočega se zbiralnega a iz Celja. Kretnik je odgovoril, da ne, . .ir je prometni uradnik naročil kretniku, nuj prestavi kretnico tako, da bo zbiralni tovorni vlak zavozil na stranski tir, dočim je ljubljanski vlak že pasiral glavni tir. Kretnik pa je ! slučajno prestavil kretnico v istem trenutku, ko je tovorni vlak zavozil na stranski tir. Uči-j nek je bil strašen. Iztirila se je lokomotiva in potegnila za seboj še štiri vagone. Proga je bila na mah vsa zatrpana. 0 nesreči sta bili obveščeni postaji v Zidanem mostu in v Mariboru. Z obeh postaj sta bila poslana t >:nožna vlaka z delavci, ki so po skoro se-l emurnem delu vsaj deloma očistili progo, tako, da je bil levi lir (v smeri Ljubljana— Maribor) prehodeu ob pol 9. Do tedaj pa jo bil med Zidanim mostom in Celjem prekinjen ves promet. Tekom včerajšnjega popoldne so očistili šo desni tir. Skoda radi nesreče znaša okrog 150.000 D in j Človeških žrtev pa k sreči ni bilo.
-k Dijaki na zagrebški univerzi. V zimskem semestru 1928/29 je bilo po statistiki vpisanih na zagrebški univerzi skupno 4155 dijakov in dijakinj. Od teh je bilo vpisanih na bogoslovju 98, na pravniški fakulteti 1151, na medicinski 514, na filozofski 946, na farmacevtski 399, na agronomski 61, na gozdarski 135, na veterinarski 225 in na tehniški fakulteti 1626. Slušateljic je bile skupno 816 in sicer ua pravniški fakulteti 127, na medicinski 69, na filozofski 462, na farmacevtski 132, na veterinarski 3 iu na tehniški 23. Na agronomski in gozdarski fakulteti ni bilo mo-bene dijakinje.
BBIP1 IN INFUIENCI
sploh pri vsakem prelilajenju priporočamo vsem — otrokom in odraslim, — da Se isti večer masirajo telo z
ker „Alga" takoj ublaži temperaturo spanje je mirno, lahuo in zdravo. ZjuTaj bosie sveži in prerojeni „Alga" vas obvaruje ^eh vnetij. Dobiva se v vseh lekarnah iu drogerijah. t steklenica Din 16'—
PRI
•k Veliki župan ljublj. oblasti g. dr. Franc Vodopivec sprejema zopet stranke kakor običajno.
•k V naše državljanstvo je sprejet Anton Gorup, gimn. suplent iz Celja.
•k Iz vojaške službe. Po službeni potrebi so odrejeni na službo v topniško-tehnični oddelek ministrstva vojske in mornarice administrativni podporočnik Janko Turk; na službo v 3. pomorsko zrakoplovno poveljstvo kapetan korvete Mihael C angel; na službo v poveljstvo strok, orožja in za poveljnika kr. torpiljarke VT 1« kapetan korvete Aleksander Uhlik; na službo v intendanturo III, pomorskega obalnega nega poveljstva ekonomski kapetan 2. razreda 'Dragotin Butkovič in admin. poročnik ckon. stroke Franjo Vavrik in na službo na kr. brod »Dalmacija« ckon. kapetan 2. razr. Ivan Dernič.
•k Prepovedan inozemski tisk. List »Narod — The Nation«, ki izhaja v Zed. državah se v. Amerike v San Franctsiku; bolgarski list »Zname«, ki izhaja v Sofiji; italijanski list »L' Impcre«, ki izhaja v Rimu; nemški list »Bo-hemia«, ki izhaja v Pragi ter ogrska koledarja za 1. 1929 »A. Negyevszak — Kereszten y Nfep-nartar« in »Keresztyen — Csalad Kepcs Nap-tara« so v naši kraljevini prepovedani, ker pi-; šejo proti interesom naše države.
Piju enajstemu
Pojte Gospodu novo pesem I (Psalm 95.)
Včasih ši hodil na snežne višave
na Belo goro; danes postavljen na Prestol si slave nad širno, vesoljno zemljo.
Včasih si čakal v planinah na zlati,
na solnčni prihod: danes ti sum si nam Vzhod zlatomašni, vodnik iz morečih temol.
Včasih iz knjig si stoternih o samoti
nabiral zaklad; danes odpiraš v duhovni lepoti modrosti globoke prepad.
S pticami plul si od kraja do kraju
ljubezni glasnik, rojen iz maja boš mogel brez maju ostati za dolgo jetnik?
Mir in Pruoica sta se poljubila:
in papež in kralj; dva sta vrhova v objem se strnila: in Vatikan in K vir ui al.
V	uri enajsti je pozna danica
prinesla ji dan:
V	Piju Enajstem se Cerkev jetnica
prebuja iz ječe in run.
Vsaka pozdravlja pomladna te klica.
ki gre iz mrakov; vsaka proslavlja pomladna te ptica, ki nese nebo jo domov.
Zdaleč ti žarke pošilja pozdrave
vrhov visokost: danes postavljen na Prestol si slave, zlat stopaš, oj v zlato prostost!
Silvin Sardenko
ii m iri ^ — —
ZLATO LETO
Pod tem naslovom izda Osrednje vodstvo M. D. v Pijevi knjižnici prihodnji mesec: slavnosten, podrobno izveden načrt v proslavo papeževega slatega jubileja pri naših družbenih in drugih akademijah. Vsebina: Križ in meč v objemu: Slavnostni nagovor. Piju Enajstemu: Nova hvalnica. Prerokinja: Dramatski samonastop. Sproščeni jetnik: Enodejanka z moškimi vlogami. Selški angel: Enodejanka z ženskimi vlogami. Kip: Vesel prizor s planin. Zlati dan: Dvogovor. Skupni Materi: Poklbnitev vesoljne krščanske družine. Proslava je izvršena deloma v prozi, deloma v poeziji. Prosimo družbe in društva, šole in zavode, da pridejo že ta mesec z naročili, da ugotovimo potrebno število naklade. Pri večjem naročilu in višji nakladi bo cena nižja. Vendar posamezen izvod ne bo stal nad 10 Din. Pri več izvodih popust. — Pričakujemo torej vsestranskih naročil še ta mesec.
Naroča se: Osrednje vodstvo M. D. v Ljubljani, Pred škofijo 6.
i' 1 i .........-—i:
Marij Skalan:
Moja vrana
Hiša mojega očeta je stala na samem, obkrožena na vzhodu od gostega gozdička, na zapadu pa od njiv in travnikov, ki so polagb-ma prehajali v položni breg, na katerem so bili zasajeni mladi vinogradi. To je bilo kraljestvo moje mladosti, in ko sem bil določen za studiranje v tujem mestu, je postalo moj izgubljeni raj, po katerem sem neprestano hrepenel in se vedno znova vračal vanj.
V tistem gostem gozdičku za očetovo hišo, ki je bil rano spomladi ves posejan z rumenimi trobenticami in modrimi jetrniki, so prebivali vsi nešteti rodovi ptic, vse od pohlevnih siničic in ščinkovcev do črnoglavk in Blavčkov. V njem so prepevali, se spreletali, gnezdili in se zbirali, kadar je napočil njihov čas in jim je bilo treba poiskati toplejših krajev daleč onstran morja. Ko so odšli ti spomladanski pevci, pa ni ostal naš gozdiček zapuščen; od severa so prileteli drugi: na jesen čižki in liščki, na zimo so se pa utabo-rile po košatih hrastih in jelšah ogromne jate vran.
Vse te krilate popotnike sem imel neznansko rad, za nobeno njihovo vrsto pa se nisem zanimal tako zelo kakor za vrane. Ne vem zakaj so mi bile baš te, sicer nepriljubljene in često kruto preganjane ptice tako prt srcu. Morda sem jih imel rad prav radi tega, ker jih drugi uiso marali in se mi je zdelo, da Be jim godi krivica. Vse tiste, ki so trpeli krivico, sem pa že od nekdaj ljubil.
Bilo pa je še nekaj drugega, kar me jc napotil", da sem posvečal vranam večjo pozornost kakor ostalim prebivalkam očetovega gozdička. Videle so se mi mnogo bolj zanimive in inteligentne kakor male ptice pevke.
Ko so se na večer zbirale od vseh vetrov,
figiaiiiBBifiiSBjBjM
so to opravile vedno po nekem ločno določenem redu, ki jc bil na las podoben vojaškemu vežbanju. Zbrale so se v ogromne jate, ki so štele včasih po več tisoč glav, letale zdaj više zdaj niže, se na povelje vodnika, ki je neprenehoma krakal, obračale levo in desno, risale čudne kroge in like, a včasih so se dvignile tudi neznansko visoko pod oblake ii: se potem v spirali, kakor vrtinec spustile navzdol proti tlom. Kadar so izvršile to izredno težko in vratolomno vajo, je dejal moj oče, da vdelajo veter« in da bo lepo vreme. Potem šele. ob prvem mraku, so se spustile na veje hrastov in jelš; ampak tudi to ne je izvršilo točno po določenem redu in na jasna in glasna povelja vodnikov. Še danes sem trdno prepričan, da imajo vrane, kadar se zberejo v velikih jatah, strogo določeno organizacijo, v kateri so starejši in izkušenejši samci častniki in podčastniki, drugi, mladiči in samice, pa navadni letalci.
Moje opazovanje vranjih šeg in navad pa je bilo vedno le kolektivno: spoznaval sem jih v množici, v skupnem družabnem življenju. Prilike, da bi opazoval in proučeval posamezne črnuške, dolgo nisem našel. Do leg:i mi je potnoglo šele čudno naključje, ki je tako čudovito, da jih jc le prav malo, ki bi mi verjeli, da si ga nisem sam izmislil.
Bilo je nekega solnčnega dne o Velikt noči, ko sem se napotil v oni gozdiček, da bi si natrgal šopek prvih pomladanskih cvetlic. Stopal sem' med debli visokih hrastov in jelš ier občudoval lepoto in prelesti prvega cvetja • in zelenja, ko sem nenadoma opazil, kako se je pod drenovim gnnom nekaj zganilo. Pogledal sem in od presenečenja skoraj onemel: iz prsti pod grmom je molela živa vranja glavn, | ki se je žalostno in proseče ozirala proti me-i ni. Stopil sem bliže, ker mislil sem, da je to, | kar vidim, samo privid fantazije, a takoj sem
spoznal, da je tista stvar res vranja glava, živa vranja glava ...
:^Moj Bogk sem vzkliknil. »Kako si neki prišla tu notri? Kdo te je kakor drevo vsadil v to vlažno prst?
Toda vrana ni odgovorila, čeprav bi mi bila očividno rada nekaj povedala. Samo glavo je privzdignila in njen pogled je postal še bolj proseč.
»Čakaj, sem dejal, takoj te rešim iz te strašne ječe. Samo če morda nisi ranjena...«
Sklonil sem se pod grm in pričel kar s prsti odkopavati prsi, v kateri je bila do vratu zagrebena. Mirno in brez bojazni je opazovala moje početje in zdelo se mi je, da ji sije iz svetlih ko oglje črnih oči globoka hvaležnost. Ko je bila odkopana in očiščena vlažne prsti, sem jo pazljivo preiskal, da bi ugotovil če morda ni ranjena ali poškodovana. Kljub skrbni preskavi nisem našel ničesar: bila je cela m zdrava, samo na hrbtu, se mi je dozdevalo, je bila malo oskubljena in zmečkana.
Ko sem opravil to rešiteljsko in zdravniško opravilo, sem se lotil še policijske preiskave. Vrane, ki ni umela mojega jezika, žal, nisem mogel zaslišati, da bi iz njenega kljuna izvedel skrivnost prečudovite njene zgodbe, zato mi je bilo treba seči po drugih sredstvih. Preiskal sem vlažna tla krog jame, v kateri je bila živa in zdrava zakopana in po dolgem naporu sc mi je naposled le posrečilo najti nekaj sicer rahlih, toda brezdvomnih odtisov lisičjih tac ... Iz dobljenih znakov ni bilo pač težko napraviti logični sklep: Vrana je ponoči med spanjem padla na tla in priletela lisici v gobec, ki jo je — sitn boljše pečenke — zakopala v zemljo, da bi prišla naslednje uoči ponjo iu jo pohrustala. Iz poruvanega in pa ziiiečkrruega perja na njenem hrbtu sem spo-nal, dn jo je lisica držala v svojem gobcu, ko je s sprednjima tacama kopala jamo, v katero
-Ar Bolniški fond državnih železničarjev.
V nedeljo se jo vršil občni zbor bolniškega fonda državnih železničarjev za Slovenijo, katerega delokrog se razteza na 58 zdravstvenih okolišev. Udeležilo se ga je približno sto delegatov. Predsednik g. Vari je dal obširno poročilo, iz katerega je razvidno, da je ta fond eden najbolj agilnih v naši državi in da je kljub razmeroma malemu proračunu napravil za svoje člane veliko dobrega. Sklenil je kupiti poseben doni za svojo člane v Rogaški' Slatini, kar pa se mu ni posrečilo z ozirom na zastarelost predpisov, pač pa 1» gradil za svoje člane na Golniku poseben dom. Ljubljanski bolniški fond je.od železniškega ministrstva dobil za svoje delo posebno pohvalo in tudi delegati so z odobravanjem sprejeli stvarno, utemeljeno in nad tri ure trajajočo poročilo, ki ga jo v imenu upravne-
*	Gibanje prebivalstva, V župniji Šmarje, h kateri spadajo cela občina Šmarje, večji del občine Grosuplje in neznaten del občine Št. Jurije, je bilo v 1. 1928 rojenih 72 (v občini Šmarje 32, v občini Grosuplje 36, v občini Št. Jurije 4), umrlo jih jc 37 (v občini Šmarje 16, v občini Grosuplje 21), poročenih jo bilo 15 parov. Prirastek novorojenih v župniji znaša 35.
ga odbora podal g. Vari.
k Znamke sv. Vaclava izda češkoslovaška poštna uprava o priliki tisočletnice sv. Vaclava. Znamke bodo trojne in sicer za 50 vinarjev, 1 Ln 2 Kč. Na znamkah bodo najbrže narisani razni prizori iz življenja sv. Vaclava. Poleg tega bo izdala češkoslovaška železniška uprava 12 serij, jubilejnih dopisnic sv. Vaclava.
•fc Blagajna Poštne hranilnicc, podružnice v Ljubljani bo vsed razpisa nadrejene generalne direkcije z dne 9. februarja 1929, G. D. br. 876 otvor-jena za občinstvo od vštetega 13. februarja 192(i dalje vsak poslovni dan od 8 do pol 12 in od 15 do 17, razven ob sobotah, ko bo poslovala samo od 8 do 12 ure.
k Prijava za pridobnino. Mnogo sc jc razpravljalo v časopisju in na raznih shodih, kako sestaviti prijavo za pridobnino po novem zakonu, pa vsa razmotrivanja niso bila povsem jasna in za vsakega umljiva. Jugoslovanska knjigarna je zbrala kot praktičen vzorec za to prijavo, po katerem bo vsakemu takoj jasno, kako naj to prijavo sestavi in kateri stroški so odbitni. Cena vzorcu je 8 Din.
★	KRASNA IZBIRA BLUZ, otroških obleke po nizki ceni. KriSlofič-Bučar, Slari trg 9.
k Pri astmi in boleznih srca, bolečinah v prsih, pljučnih boleznih, škrofulozi in ralii-tisu, povečanju zaščitne žleze, tvorbi golšo je velike važnosti ureditev delovanja črev z uporabo naravne Franz-Josef-grcučice. Kliniki svetovnega slovesa so opazili pri jetičnih, da so s »Frnnz-Josci«-vodo zginila zaprtja, ki se pokažejo v začetku bolezni, ne da bi se bila pojavila pričakovana diareja. Dobiva sc v lekarnah, drogerijah in specerij. trgovinah.
jo je potem položila in jo prav tako spretno zagrebla- Vsekakor pa je morala biti tista lisica izredno izbirčna žival, d:i vrane ni umorila in umorjene zakopala, kar bi bilo pač mnogo enostavnejšo in lažje spravilo, ampak jo je hotela živo ohraniti, du bi bila njena pečenka še sveža in topla. Seveda, da bi mogel vrano tekom dneva kdo osvoboditi, s tem zvitorepka očividno ni računala; zato se je pa tudi tako temeljito uštela.
Vrana je bila rešena in treba jo je bilo ogreti in nakrmiti, zato sem jo odnesel domov, ji pristrigel peniti ter ji ponudil koruznega zrnja, katero je hlastno pozobala. Ko se je najedla in odpočila, je skočila na stol in iz stola na mizo ter se mi brez strahu približala. Gledala me je tako domače in prijateljsko, kakor da bi se dobro zavedala hvaležnosti, katero mi je dolgovala za rešeno življenje. Tako sva postala že prvega dne prijatelja in ostala sva si dobra vse do njenega poslednjega in nenapovedanega večnega slovesa.
Ker sem ji bil pristrigel peruli, ni mogla odleteti, sicer pa tega tudi poizkušala ni. Ostala je, rekel bi, prostovoljno pri hiši, sprehajala po kuhinji, po sobah, po dvorišču in tu in tam si je upala tudi na daljši izpre-hod po okolici, s katerega se je pa vedno točno vrnila. Edino, kar ji pri nas ni ugajalo, so bile kokoši. Z njimi se nikakor ni mogla spoprijateljili; krive pa so bile tega bolj ono kakor ona, kajti gledale so jo zelo grdo ir neprijazno. Petelin jo je sprva nekolikokral celo dejansko napadel; na miru jo jc pa pustil šele potem, ko mu je bila nekoč vrnila milo za drago iu ga s svojim močnim kljunom pošteno oskubila.
Zelo rada pa je imela race; menda zato, ker so bile lepo pisane in divjačini podobne. Ganljivo je bilo giedati, s kakšno skrbjo se je obračala in sukala okrog malih račk, ki so
Reducirani potniški vlaki
Pričenši s 15. februarjem 1929 izostanejo sledeči potniški vlaki.
1 Na progi Ljubljana—Kranj: Vlak štev. 022, odhod Ljubljana gl. kol. ob 8. uri 10 min. in 923, odhod Kranj ob 9. uri 30 min.
2.	Na progi Jesenice—Planica: vlak štev. £017, odhod Planica ob 18. uri 10 min. in 3618, odhod Jesenice ob 21. uri 22 min
3.	Na progi Kranj—Tržič: riak štev. 8533, odhod Tržič ob 14. uri 33 min. in 8538. odhod Kranj ob 15. uri 55 min.
4.	Na progi Maribor gl Jtol—Faia: vlak štev. 9022, odhod Maril or gl. kol. ob 10. uri 30 min. in 9023, odhod bala ob 11. uri 20 min.
5.	Na progi S ov. Bistrica—Slov. Bistrica mesto: vlaki štev. 2331, 8335 in 8313. odhod iz Slov. Bistrice mesta ob 5. uri 42 min, ob 8. uri 30 min. in ob 17. uri 41 min- ter vlaki štev. 8332, 8336 iu 8344. odhcd iz Slov. Bistrice ob 6. uri 7 min., ob 9. uri 3 min. in ob 18. uri 20 min
0. Na progi Ncvo mesto—Straža Toplice vlak 0540, odhcd Novo mesto ob 21. uri 38 min. in vlak štev. 9539, odhod iz Straža Toplice ob 22. uri 6 minut.
7. Na progi Maribor gl. kol.— Pr.iRnsKo— Koioriba: vlak štev. t" tO-l 1?0, cdhod Maribor gl. kol. ob 21. uri 6 min. ter vlak štev. 1121-1122, odhod Cakovcc ob 4. uri 5 minut.
Ljubljana
Nočna služba lekarn:
Nočuo službo bodo opravljale: 1. lekarna Bahovec na Kongresnem trgu, II lekarna Ustar na Sv. Petra cesti, III. lekarna Hočevar v Šiški,
Burja
Kraška ni pravijo, ta, ki nam od včeraj brije v obraz in nas ščiplje v ušesa. Sibirska bo, menijo. Kakorkoli, presneto je ostra. Meteorologi pa molče in ne privoščijo Ljubljančanom nobene totažilne besede.
Gorje ii«. ki so sedaj zaposleni na prostem! Sem srečal pismonešo, pa se mi je siromak zasmilil v dno srca. Res. Pomislite, v tisti kratki, lahki pelerinici Polno naročje pošte je nesel in še v torbi jo je inrti natlačeno. Prste na rokah je imel nabrekle od mraza, oči zasolzene in rdeče, da se je zcielo, kot da se joka. Korakal je urno, kolikor mu je pač dopuščal poštni tovor. Od hiše do hiše, od naslova do naslova, tu v pritličju, iam v tretje nadstropje. Njegova vsakdanja pot je to. Koliko mrzlih veznih kljuk mora prijeti, navadna z golo, včasih potno roko, potno od utrujenosti. Saj ni čuda, da ozebe. Burja brije, ledena, strupena, pistnonoša pa si prizadeva, da bi odprl visoka, železna vrtna vrata. Stani-valci elegantne vile še niso zapustili top ih pernic, še služkinja se ni odpravila na trg. Vrata so zaklenjen? pismenoša čaka, izmika glavo burji m postaja na tihem slabe volje. Ni prijetna služba to.
Burja, Tudi promet na ulicah ovira. Osebnega sicer nu v toliki meri, ker morajo meščani kljub burji po svojih dnevnih opravkih. Ali mudi se neznansko vsakemu, da se skoraj ne upaš nadlegovati znanca na ulici.
Včeraj in danes ni opaziti smučarjev, ki bi hiteli preti kolodvoru ali Tivoliju. Čakajo na toplem, da se poleže burja. Burja torej ni pospeševatcljica zimskega športu.
Ljubljančani so bili razočarani. Pričakovali so, da bodo po hudem, šest tednov trajajočem mrazu zaveli topli vetrovi in vsaj nc-
R(519f(9^f
trganje v kosteh, protln, išias zdravi najuspešneiše Reasarai pasta. Dobiva sc v vseh lekarnah Proizvaja Lekarna Arko, Zagreb, llica 12.
koliko omilili zimo, pa se je zgodilo nasprotno. Med zidovje in na ulice se je pripodila ledena burja in spravila prebivalstvo v nove skrbi. Kuriva pa še vedno primanjkuje. Kaj bo?
ZAMUDE VLAKOV.
Mraz je povzročil letošnjo zimo že precej prometnih ovir. Zadnje dni je sicer kazalo, da je
premet že urejen in da bi mogle prometne ovire nastati le v slučaju novega snega, toda včerajšnji mraz je zopet povzročil znaten zastoj v prometu, dasi so proge očiščene. Hud mraz namreč znatno ovira osebje pri izvrševanju službe, pa tudi lokomotive ne funkcijonjrajo tako dobro, povrhu tega pa so tračnice na mnogih mestih zledenele. Vse to je včeraj povzročilo znatne zamude vlakov. Orient ekspres, ki bi moral priti včeraj ob 4 zjutraj v Ljubljano, je prišel šele cb tri četrt na II, fcelgrajski brzovlak je prišel inesto ob 8 ob 15, jutranji dunajski brzovlak je prišel mesto ob tri četrt na 5 ob pot 12, štajerski brzovlak mesto ob pol 8 ob tri četrt na 9, drugi štajerski vlak mesto ob 10 ob četrt na 11, brzovlak iz Miincliena, ki prihaja v tjub-ljano ob pol 9, je imel 85 minut zamude. Sncčnji .nariborski osebni vlak je imel polurno zamudo. V družbi teh velikih vlakov scvrcla ni smel manjkati »kamer.čan-. Včeraj je prišel v Ljubljano z zamudo pet četrt ure.
Brzovlak in esebni vlak iz Rakeka sta imela po tri ure zemude. Prišla sta v Ljubljan- «ele ob 13 oziroma ob tri četrt na 14. Prem. ?. pregi od Postojne do Reke, ozirema do Trsta je radi burje in žametov začasno ukinjen. Za snoč-nji dunajski brzovlak je bilo prvotno napovedano, da bo imel 290 minut zamude, po drugi napovedi pa se je ta napoved skrčila na 180 minut. Med Poljčanami in Ponikvo so tračni a* zledenele in vozijo tam vlaki le s hitrostjo 10 kile m etrov na uro.
LjabVana brez aremoga
Vedno večji mraz, I jubljana pa brez premoga. In kar jc najboij značilno, ni ta pre-mogovrka kriza prišla niti nepričakovano. 2e novembra mcseca so vedeli poznavalci trgo-i vine -s premogom da se bliža nesrečna kriza in zato so tudi takrat trgovci s premogom obvestili merodajne faktorje na grozečo krizo. Kakor po navadi, se je tudi v tej stvari sto-rilo premalo. Ko je ljubljanski župan interveniral pri TPD, mu je ta obljubila, da bo kočevskega premoga dovoli na razpolago, ker trboveljskega mora vsega oddati železnicam. Razmere pa so se med tem tako poslabšale, da trgovci s premogom ne dobe niti desetine premoga, ki so ga naročili.
K vsemu terau pa so se pridružile še prometne ovire na želcznicali. Vsled silnega mraza imajo vlaki zamude, ranžiranje vlakov se vrši težje, vagoni str je včasih po več dni na tirih, preden jih trgovci dobe in tako vedno bolj primanjkuje' premega.
Da pa bo nesreča popolna, so zavzele tatvine premoga tak obseg, da manjka že skoraj pri vsakem vagonu po par sto kil.
Od decembra do danes je manjkalo po podatkih treh večjih tvrdk premoga: tvrdki D. Čebin 12 084 kg, tvrdki J. Pogačnik 11919 kg, tvrdki J. Schumi 13.063 kg. V dobrih treh mcsecih torej nad 37.000 kg premoga.- Pri tem pa je še upoštevati, da je promet mestoma zelo majhen in da so zato te tatvine tem bolj občutne. Železnica odklanja na osnovi § S8. vsako odgovornost za pri-
manjkljaje blaga, ki se prevaža n» odprtih vagonih.
In posledica tega bo seveda, da bodo trgovci s premogom zvišali ceno premogu, ker bi sicw morali prenehati s "kupčjjo. Ker ni premoga, je tudi povpraševanje po drveh vedno večje in tako je prišla k eni nesreči še druga, da je tudi cena drv narastla.
Mraz pritiska vedno bolj, premoga pa ni in niti za drag denar ne. Vse postaja dražje, ljudska beda pa je vedno večja.
In odpomoč?
Trenutno je izdatna odporitoč torej nemogoča. Toda zakaj se že novembra meseca ni na vse lo mislilo, zakaj ne hI mogla imeti tudi ljubljanska občina svoja skladišča, ki bi bila nekaka železna rezerva, s katero bi se regulirale cene in obvarovalo Ljubljančane, da naj v največji zimi ne bi bili brez premoga.
Zakaj bi bilo to nemogoče? Ali se je res tako težko spomniti v pravem času na posledice, če v hudi zimi ni premoga?
V šentjakobskem okraju so
popokale vodovodne cevi
Do prave
ka'astrofe jc prišlo v nedeljo v šentjakobskem okraju.
Tu ležijo vodovodne cevi sicer večinoma 150 m pod nivojem tal. vendar pn izvaja za-mr/.lu zemlja nanje tako velik pritisk, du so >■•.: ponekod udi'It- in popokalo. Tuko jc v nedeljo ob 9 dtvnoMnc na Dolenjski cesti bl;?u »Zelenega hriba« počila vodno cov. Posle djcc so bile manjše, razen tega, du jc voda zalila cesto i n »ovzročila tnm /nutiio poledico in du so bili l judje. bližnjih hiš na muli brc/, vode. l)o pravo katastrofe na je nrišlo nopoldne. Ob pol 5 je nu KnrloV-ki cesti počila vodovodna cev in vodu je v silnem curku brizgnila na cesto. Na mah je bila vsa cesta poplavljenu in kar je najhujše:
vodu je zalila tudi kletno stanovanje
hiše štev. 22 Tu sta v kleti stnnovalu dva slabotna starčka, SO letni Pavle Kosec in njegova žena Jera. Starček Pavle je bil od starosti že tuko onemogel, da sploh ni mogel vstati iz postelje. Poplavu v njegovem stanovanju pa bi pomenila zanj smrtno nevarnost Poklicani so bil- delavci mestnega vodovoda, ki so zaprli vse vodne napeljave v tem okraju ter ustavili pepluvo iu pu gasilci, ki naj bi izčrpali vodo i/, stanovanju Pavla Kosca. »Ali njihova črpalka m primerna za to in so morali gasilci to delo opustiti. Bolnega Pavla Kosca šo naložili n;. rešilni avtomobil in ga prepeljali v bolnišnico. Ko.ščcvu žena Jeru pa se jc začasno presolila k dobrini sosedom.
Kot rečeno, jc imela vodna katastrofa na Karlovški cesti za posledico, da je bil cel juž-no-vzhodni
del Ljubljane na mah brez vode.
Od mestnega vodovoda so bile odrezano vse hiše na desnem bregu Ljubljanice od šent-jukobske šole dalje, to je Florijansku ulica, Kurlovšku cesta, ves Žabjek, Prule, kratko-malo vsu šentjakobska žuonija, dalje Grad, Barje in sploh vsa Dolenjska stran. Gospodinje so zaman odpirale vodne pioe — vodo ni bilo. V nekaterih hišah, do koder še ni prisoe-lu vest o pravem vzroku pomanjkanja vode, so v nedeljo zvečer mislili, du je vodovodna napvljava zamrznila pri njih. Poskušali so jo ogreli, seveda zaman.
Včerajšnji »Slovenski list« jc ljubljanske gospodinje v tem delu mesta pravočasno obvestil, du
za kuho ni vode.
Bpcili bolezni pridejo najlažje v naše leto polom u^tne in grlne odprtine. To uajtemeljiiej^e razkužite in jo napravite o purno proti napadu bacilov
nko linoi h 'fitr nbiien«
Poma čili C. Nil roknh kar Šentjakob.'-kovskim ' Gradu, so Dolenjski opuščenih pomagati.
gali so si ljudje nu vse možne na-rrillah so gosoolinje s posodami v po vrsti korakale čez opekarski in ;ki most prosit k trnovskim in kn-soserlam vode; ponekod, zlasti na ljudje talili sneg, druiod, zlasti na strani so vodo zajemali iz že skoro vodnjakov, kakor si jc pač kdo znal
B5.V/NDERJ
Dobe se v vseii lekarnah, ceuu um ,e ie.o pruiierna !
0 Najemnina v mestnih stanovanjskih hišah. Samo par konštatacij: Konštaiiram, da so se morali najemniki na Vodovodni cesti pismeno obvezati za 3S0.— Lin. Do danes o najemnini 250.— Din, kot piše »Slov. Narod«, še ni nihče obveščen. Veseli ine, da je imela ta polemika saj delen uspeh. L a so najemnine povišane v starih hišah, kjer so bile v primeri z onimi v novih tako zelo nižke. zvem šele iz >,Slov. Naroda«. Radoveden sem, če se je vzelo vse mestne hiše kot celoto iu se povišale v izmeri, kot so drugje, obenem se pa znižale nekatere prekruto odmerjene najemnine. Kolikor mi je znano o znižanju dosedaj še ni bil nihče obveščen. Na vse drugo v včerajšnjem »Slov. Narodu«, kjer se moje izjave zavijajo in spuščajo, tako da pride to ven, kar ravno »Slov. Narod« želi, pa samo vprašanje: Kaj se je pa gospodom (tudi g. Likozarju) tako mudilo z razdelitvijo stanovanj na Poljanah? Koliko radikalov, socialistov itd. pa ste izbi a i? Ali se je tu postopalo na podlagi dejanske potrel e? Poljane bodo končane komaj julija. A'i ste že 7. januarja vedeli za vse stvarne potrebe? Povem vam, da ste zelo pazili na svoje ljudi. O ti preljuba objektivnost! — Metod Golmajer.
0 Na večeru »Grafike« so se zbrali' vsi prijatelji tiskarske umetnosti, odiičnjaki slovenske družbe, umetniki in žurnalisti ter po svoji lepoti in ljubeznivosti očarujoči ženski svet. »Grafika« je s to prireditvijo, ki je dihala eleganco in domačnost obenem, zopet dokazala, da stoji na enem prvih mest v našem družabnem svetu. Godba, fini plesi in neprisiljena zabava so vse goste zadrževali do zadnjega v tem prijetnem krogu, kateri se odlikuje po svojem umetniškem okusu v vsakem oziru.
© Predfust in — zastavljalnica. Predpust tfttdl
s svojimi številnimi prireditvami obile vabljive prilike, da č ovek gre iu nekoliko zaraja. toda, za malo denarja, mak) muzike, zastonj pa prav nič. Je pa tako v teh časih, da mnogim primanjkuje denarja za veseljačenje. Kolikor ga jc, denarja namreč. gre za redne mesečne izda ke. Predpustni izdatki pa so izredne vrste, ki jih n. pr. nameščencu, ki živi od mesečne plače, ne kaže postaviti v proračun. Ali, težko je takole v predpustnih dneh sedeti doma in razmišljati o tem, kako se drugi zabavajo na veselicah in rnarkaradah. Težko je, zlasti za mlade. Ce prej nikoli, v takih okolnostih in brez-denarnem po ožaju se ti zazdi, da bi lahko pogrešil prstanček, ki si ga dobil Bog ve kdaj in Bog ve od koga, in ki si ga zvesto nosil do današnjega dne v prijazen, morda celo hvaležen spomni na tistega, ki ti ga je bil poklonil. In če si ga v boljših časih kupil sam? še mani ga boš pogrešal. Naj te reši iz zadrege v zastavljalnico z njim! V boljših časih se ga boš zopet spomnil in boš šel poni, pa bo zopet tvoj — Zlata ura se ti zazdi odveč K«Ko ljubko je tiktakala v žepu, kako ponosen si til nanjo, kako je dvigala tvoj ugled in dostojanstvo vsepovsod! Toda srce, ki te vleče na predpuslno veselico, utriplje močneje od tiktakan:a ure. V potrebi si bil, potreboval si to, ono. Ni bilo denaria. Potrpežljivo si čakal boljših časov, a da bi prodal zlato uro. ti še na misel ni prišlo. Trcdpust pa ie je p:cmotil, da si se odločil: v zastavljalnico z njo! — Lepo, skoro novo letno obleko imaš. V omari vir' in s k boj vred čaka toplejših dni. Kje je še spomlad. k;e poletje! Dvakrat jo lahko do iedaj režiš". V zastavljalnico! Naj jo hranijo tam! In tafco dalje.
Pa ni bilo tako. Ne vem. ali ni prstanov, zlatih ur, letnih oi lek po oma:ah, ali pa so si odvisni sloji našega mesta pcmagr.li kako drugače. Na prireditvah sem zvedel, da so ostali — doma v mestni za-

se bile šele izvalile. Dasi trdijo nekateri — česar jim pa jaz nikdar ne bom verjel — da odnašajo vrane piščela, mlade račke in ptičke, se jih moja vrana ni nikoli dotaknila s hudobnimi nameni. Nasprotno, pomagala jim je iskati hrane in jim jo je celo sama dcnuJala. Najbolj zanimivo in obenem pač tudi najbolj smešno degodovščino njene ljubezni do mladih račk pa sem deživel tistega dne, ko smo jih bili prvič spustili na vccio. Lepo v vrsti so racale skozi dvoriščna vrata proti veliki luži, ki je ležala poleg vrta, za njimi pa je šla moja črna vrana prav tako ponosno in samozavestno, kakor stara in izkušena aristokratska guvernanta za svejo deco. Pazljivo se je ozirala po njih, kakor bi jih preštevala, a ko so prve dospele do vode iu prek'.)kale valijo, se je moja vrana silno prestrašila. Pričela je skakati, frfotati in kričali kak-r brez pameti in brez uma. Skočila je do luže, zabredla sama v plitvino, pograbila najbližjo in jo urno prenesla na kopno. Potem se je lotila druge, u med tem, ko jo je vlekla na breg, se ji je izmuznila prva nazaj v vedo, da je postala vsa zbegana in obupana. Ko me je opazila, se mi je naglo približala in me s kra-kanjem prosila pomoči. Očividno si je mislila: Ti, ki si me živo rešil jz groba, boš gotovo otel tudi nespametne račke iz vode. v
Prijel sem jo, jo pogladil in ji pričel pripovedovati, da so račke povedne živali, ki ne morejo utoniti; ona pa me ni mogla razumeti in se ni dala potolažiti. Ko sem jo zopet izpustil, je stekla nazaj k bregu in nadaljevala s svojo brezumno reševalno akcijo, dokler se ni naposled vendarle prepričala, da račkam voda zares ne .more šk' dovati, ker bi sicer ne l-ilc tako vesele iu gfdane volje. Poslej jim ni več branila v vodo- Sprehajala se je po bregu in jih opazovala in enkrat se je — očividno na njihovo prigovarjanje — spustil« še sama v lužo, a ko ji je voda segla do trebuha,
se je prestrašeno umaknila in $e potem še otipala mokrote, ki so je bila (.prijela njenega perja.
Ker m nikdar p. kanala niti najmanjše misli na beg, ji pozneje nisem pristr gel peruti. Sprva menda še opazila ni, da bi lahko letala, ko pa sta se nekoč 7<pet sprla s petelinom in se mu je hotela mir 1'ubno umakniti, je p fkočila in razprla krila in nenadoma ob-visela v zraku. In pfrčala preko strehe. Spoznanje, da zrpet lahko leta, jo je navdalo s tako blazno radostjo, da je tisti dan bila več v zraku kaker na tleh. Bil sem že trdno prepričan, da se ne bo več vrnila, ampak preti večeru se je zepet p kaznia na dvorišču, stopila k mačku, s katerim sta bila vedno dobra prij.itelja in se smukala kr g njega Mač?k je privzdignil rep, se ji dolTikajoč približal, po-drgnii svojo brado ob njen k'jon in ji zado-veljno predel. Potem je šla k račkam in spat na sveje običajno mesto. Poslej se je srer manj držala dvorišča in nek?'krat je celo dlje časa izostala, na slovo pa očividno še ni mislila.
Nekega dne v septembru ali v ofl tobru, ne spominjam se več t"kn nalančn" je napravila drugo delo, ki me je navdalo z renii*nim občudovanjem in spoštrvanj-mi. Sprehajala se je kakor običajno z racami, ki so bile med tem že popolnima derastle ter se zadovoljno in ponosno čzinla kr~g sebe. Med tem pn, kc so se bile race razhežile po travniku, sa je j)rik'atll od nekod velik krnguli, švignil -mednje in pograbil s svojimi ostri'"i kremplji prvo, ki jo je mogel drseči. Race so presunljivo zakričale in se razbežnle, samo moja vrana ni izgubila prisotnosti duh«. Urno, kakor iz loka izpuščena strelioa, se je pognala za divjUn roparjem, ga dohitela, nensniPj-mo ckljuvala in prisilila, da je raco z^-pet izpustil. Zma?o!»lavno jo je p^tem privedla d^mov in veselja in gnganja ni bilo v račji družini ne
k nca ne kraja. Po tem junaškem dejanju si je pridol ila tudi pri mr/ji materi neomejeno naklonjenost, katere ni bila poprej nikoli v polni meri uživala.
Take je ostala nn ja vrana pri nas vse d . prihednje pomladi, ko je postala naenkrat čudno nemirna in otožna, Polotilo se je je bilo hrepenenje po dal nlh tujih krajih, po pnezdu, družini in mladičih in \ njeni mali glavi se je očividno bil tež' k bf j » ed hvaležnostjo in naravnimi nr.goni. Da so zmagali naposled ti pos1edhji, kdo bi ji zameril, kajti Lila je koncem koncev vendarle samo navadna, čisto navadna črna vrana ... Zjutraj mi je še prišla nasprti: sk čila mi je na rimo in re mi drbrikaja, kalicr da bi me hotela poprositi odpuščanja za syr jo tajno Odločitev. Popoldne je že ni bilo več. Odletela je s svojimi tcvari"icami proti severu. Beg ve kod, Bog ve kam...
Sprva smo se je še vspk dan spominjali in pričrk' vali smo celo, da se bo povrnila; sčasoma pa je iel spomin nanjo vedno bolj in bolj bledeti. Taka je pač usoda vsega po-zemekega, saj pozabijo polagoma celo na svoje rajnike in se jih spominjamo samo še mimogrede ali pa celo samo na dan vseh mrtvih.
Minuli so dnevi pom'adi pe'etja in jeseni. Zopet so nastopili mrzli zimski časi in sneg je pobelil gorovja in ravnine le pri nas v trplejči dolini se ni mogel stalno obdržati. Zopet so napolnile naš gozdiček neštete jate vran in z njimi se je povrnila tujli ona — moja prijateljica in znank«, ki sem jo bil rešil hladnega "roba. Prvi r!an e nrifrkln samo do oreha, ki je rastel prod hišo; d'je si ni upala, ker bilo ji je očividno snm. da nas je bila tako nepričakovano zapuKtiln. Ko pa som jo naslednjega dne pokMcal, se Je opogumil«, priletela mi na ramo, pozdravila se z racami in '/. mačkom, sprla so s petelinom in pre-
taknila vse kete in prostore, ko . da bi se hotela prepričali, če je pri nas «e vse tak' ka--kor je bilo nekoč. Gori na orehu pa sta sedeli dve lepi mladi vrani in z velikim začudenjem opazovali njima tako nerazumljivo pučenja-nje — svoje mateie Da, tisti dve vrani sta l ili njeni mladički, ki ju ie bila pripeljala s sefioj, da jima p kaže svoje dobrotnike, prijatelje in znance. Ko je st. picala domače ln zaupljivo po dvorišču, ju je kMcala in vabila, naj bi ji tudi onidve sledili, a nista se mogli odb-čiti; ko sem jima pomi7nil. naj se približata, sta me celo popolnoma krivo razumeli in prestrašeni odleteli.
Ona pa je ostala zopet vso zimo pri nas; lo včasih, kadar jo bilo vreme izredno lepo, je izginila, pa se je kmalu zopet povrnila Ko jo nekega dne tudi pri nas zapadel sneg, sta prišli ž njo tudi njeni mladički in ker sta bili lačni, sta se naposled toliko opogumili, da sta se spustili na dvorišče in zobali koruzna z»na. ki smo jima jih bili natrosili. Zelena pomlad pa jo zopet odnesla mojo vrano in r.jen nadebudni, toda preveč plahi in nezaupljivi naraščaj.
Ko se je tistega letn spet približala zima, smo radovedni ugibali, če se moja vrana po. vtne in kdiko naraščaja bo pripeljala s seboj. Nestrpno smo čakali njenega prihoda Kadarkoli je zakrnknla kje kakšna vrana, smo se ozrli in mislili — da je ona. Ookali pu smo zaman! Le nekega dne, ko je bil mraz izredno ostor in je sneg pokril sleherni košček zemlje, sta žalostni in sestradani prikradli na naše dvorišče oni dve njeni mladički Vrnili sta se sami, brez matere, in iz nji'v>vih žalostnih pogledov in otožnih glas»r<# io spoznali, da je ne bo nikoli in nikdar več nazaj.
Pežrla jo je liila tujina. Bog sam vedi kje in kako jo je bilu doletela njena poslednja usoda..,
^Španska hripa! Tnffuencai
Za ojačanje rekonvalescentov je izborno sredstvo , LcciferrinVprašaj za svet zdruvnika. Dobi se v vseh lekarnah.
stavljalnici pa ao ml povedali, da v letošnjem pred-pustu ni bilo izrednega piometa ln da ljudje niso prinaša i zastavljat d. agocenosti, ali kak>h drugih predmetov, da bi se mogli udeleževati picdpustnih veselic. Ta okolnost potrjuje dejstvo, da so ljudje začeli v teb težkih časih uvidevati resnost življenja, ki tudi v veselem predpustnem času ostane neizpre-menjena.
Mraz v Ljubljani. Toplomer je včeraj zjutraj kazal —19 stopinj Celzija. Crez dan se temperatura ni izpremenila mnego, zato pa je pričela proti večeru zelo padati in je ob 7 zvečer dosegla —23 stopinj Celzija. Popoldne je pričelo nekoliko snežiti, pa je radi suhega zraku kmalu nehalo. Zemlja je zamrznila v globino 1.20 cm. Vrtnarji in okoliški posestniki trpe ogromno škodo. Na ljubljanskih ulicah je velika poledica in se je pripetilo mnogo manjših nezgod.
0 Masaža in radio. V Rožni dolini blizu Čada so prebivalci hudo nesrečni. V teli dolgih zimskih večerih bi radi poslušali radio, pa ne gve in gre. Vedno čujejo neko prasketanje. Sprva so dolžin tramvaj, pa ta je mnogo predaleč, krivec mora biti drugi. Končno so le odkrili ziikovca. Neki Rožno-dolec se vsak večer masira z električnim aparatom in to prasketanje morajo poslušati ubogi radioamaterji v Rožni dolini mesto prijetne muzikc Zato so se obrnili na nas. naj v naslov tega gospoda zapišemo: Masirajte se zjutraj, opoldne, ves dan in kadar hočete, zvečer pa dajte s svojim aparatom mir, da bodo imeli naročniki radia nemoteno priliko uživati radio-program. Ce pa hočete na vsak način postati vitki, pijte jesih ali pa žagajte drva. Ne prvo, ne drugo ne bo moti o radio-amaterjev Naš nasvet je za tega gospoda zlata vreden, kajti dosegel bo hvaležnost mnogih v Požnt dolini.
© Nag na cesti. V neddjo v večernih urah se te vršil v Komenskega ulici divji lov. Iz umobolnice Je ušel neki b'aznež in tekel po Komenskega ulici — napol nag, oblečen e v hlače Blazneža ie prijel stražnik, ki ga jc izročil strežniku umobolnice, ki je begunca odvedcl tja, odkoder je ušel
Nesreča akademskega slikarja g. Zupana. Na zledeneleni hodniku v Horijanski u ici se je včeraj ob tri četrt na 5 popodne ponesrečil akademski slikar in učitelj na šoli na Viču g. Franc Zupan stanujoč v Hrenovi ulici 17. Pri pedcu si je zlomil desno nogo v členku. Prepeljali so ga z rešilnim avtom v bolnišnico. — V poznih večernih urah je rešilni avto prepeljal v bo nišnico še neko žensko, ki si je na poledici zlomila desno roko.
O Mesto venra na krsto umrle gospe Debela-kove darujeta gospa Ivanka Vodnik iu go. pcd Alojzij Vodnik Drušru slepih Din 200.—.
O Materinski večer se vrši v zavodu za zdravstveno zaščito dece, Lipičeva ulica S. juln, v sredo, točno ob 20. Vstop prost. 1. Kaj naj ve mati od strupenih ran, predava mestni lizik dr. Rus 2. Diskusija.
Q Danes velika pustna maskerada v vseli prostorih res'avracije Dvor. Vstcp prost.
0 Predavanje o plinski vojni priredi prosvetni od°ek De avske zbornice v petek 15 febr. ob 8 uri zvečer v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev na Miklošičevi <e-ti. Predaval bo g. dr. Živko Topalovič, tanik sekretariata Delavskih zbornic.- Vstopnine ni!
O Poziv davčnim zavcsnncem. Meslni magistrat ljufclianski poživlja vse stranke (hišne lastnike, najemnike in podnajemnike), ki so prejele popisne pole da jih vrnejo zanesljivo, do vštetega 16. t. m. ob uradnih urah od 8. do 14. v mestni posvetovalnici na magistratu. Da se prepreči naval strank, uaj slori vsakdo po možnosti svojo dolžnost ze
začetkom tedna. Pole morajo vrniti tudi one , ...	J •• •
.	, .	„ ...	,.„,,<,,.	; s n ;,n napadom, ki ga je izvršila skrivnostna trojica
stranke, ki ne spadajo med davčne zavezance, na mimčn«r& stražnika ob šeniiljski meji in da je pripomniti pa morajo lo izrecno v popisni Lojze T- član omenjene troperesne deteljire. Kakor
za pogon motorjev v malih obratih se je izdatno pocenil. '
Na drugi strani pa je elektrifikacija že precej prodrla v bližnjo mariborsko okolico. Pravna jy>dlaga za to je dana v pogodbi, sklenjeni svoj čas med mestno občino in falsko elektrarno, po kateri oskrbuje bližnjo mariborsko okolico s tokom mestno električno podjetje. Na tej osnovi se je že elektrificiralo Pobrežje tja do Gasilskega doma; elektrifikacija Sp. Pobrežja bo sledila, čim bo pobreška občina vnesla v svoj proračun tozadevno vsoto 300 000 Din. Čim skopni sneg pa pride Laj-teršperg na vrsto; po obstoječem načrtu se bo izvršila elektrifikacija v Lajteršpergu do knn-goške ceste, na drugi strani pa se bo izvršila napeljava v Pekel. Severni del Lajteršperga sc bo priključil iz Dervušekove opekarne. Tudi se bo ob državni cesti postavil na primernem mestu transformator. Ravno tako so tudi že gotovi načrti za elektrifikacijo Kain-nice. Celotni elektrifikacijski stroški bi znašali 230.000 Din, od katerih bi imela plačati kamniška občina 180.000 Din. Vendar se kamniška občina doslej še ni z ničemer obvezala. Pa tudi za elektrifikacijo Sv. Petra in Zerkov-cev so tozadevni načrti že gotovi. Skupna izvedba elektrifikacije za Sv. Peter in Zerkovce bi prišla dokaj ceneje. Vendar je tudi ta zadeva še vedno odvisna od dobre volje in odločitve lokalnih faktorjev.
Po obstoječih načrtih, ki jih je izdelalo mestno električno podjetje, bi elektrifikacija bližnje mariborske okolice bila v glavnem izvršena že v teku tega leta, če se bo^o lokalni faktorji, od katerih edino je vse odvisno, k temu mogli odločiti. V nasprotnem slučaju bi se morala elektrifikacija okoliških predelov odložiti za nekaj let.
* -»
. t
□ Zdravstveni ilorn v Mariboru. Na predlog Higienskega zavoda v Ljubljani je od-reail minister narodnega zdravja, da se usla-novi in otvori Zdravstveni dom v Mariboru za teritorij: Maribor mesto, srez Maribor levi breg, srez Maribor desni breg, mesto in srez Ptuj, »rezi Ljutcmer, Murska Soljo a, Dolnja Lendava, Canovec in Prelog. Zdravstveni dom bo imel sledeče oddelke: 1. Baklerijološl-o-serološko diagnostični oddelek, 2. higijensko - epidemiološki oddelek, 3 antirabični oddelek, 4. šolska poliklinika in 5. detji dispanzer. Začasno bodo nameščeni oddelki Zdra\stvenega doma v prostorih Deč-jega dispanzerja in prostorih, kalere bo določil oblastni komisar. Za v. d. upravnika Zdravstvenega doma je imenovan dr. Josip Vrlovec, zdravnik Higijenskega zavoda v Ljubljani.
□ Smrlna kosa. Unirl je 44 letni Matija Knez, strojni kurjač državne železnice, pogreb bo danes ob poi 15 na pc-brcško mestno pokopališče. — Umrla je Marija Bajcer. hišna jiosestnica, v starosti 76 let, p-.igreb bo jutri.jx>poldne ob 15 iz hiše žalosll nit Mlinski cesti 81 na mestno pokopališče v Pobrežju.
C] Naval na koks. Radi preobčulnega pomanjkanja premo«a i" praznih skladišč pri tukajšnjih trgovcih s prem >gom, so ljudje zadnje dni navalili na mestno plinarno, ki prodaja koks po nizkih cenah.
Dcber plen. Včeraj predpoldne je usfavil na Koroški cesti stražnik nekega sumnjenca. izkazalo se je, da sc piše sumnjenec Lojze T. Izkazalo
se je namreč, da je možakar v zvezi s predvčeraj-
poli.
Elektrifikacija mesta Maribora in njegove bližnje okolice, kaže že lepo bilanco. Zrcali se to predvsem v vsestranski, razprt:denosti omrežja ter stalnem njegovem razšir je vanju. Tako sa je v pretekli sezoni razširilo omrežje ob magtla-lenskem parku v smeri Tržaške ceste, v koroškem predmestju, na Betnavski cesti v Gozdni uiici, v novi delavski koloniji ter na Spodnje Radvanjski cesti. Obenem se je izvršila tudi elektrifikacija Spodnjega in Zgornjega Radvanja ter se je pudaljšala napeljava v območju pobreške občine na eni strani v Spe-sovo selo, na drugi strani pa na Zerkovski cesti do Gasilskega doma. Razen tega se je
smo zvedeli, so na šeniiljski meji navalili na fin. stražnika oči-. dno trije tihotapci. Ko jih je finančni stražnik ustavil naj se 'egitimiraio, ie počil strel, ki pa stražnika k sreči ni iadel, ampak mu ie samo oplazil glavo. Eden cd le trojice je na stražnika na valil čelo z nož?m. pa git ni zadel v živo. marveč mu ie samo pokvaril površno sukno in del obleke. Ostrk dya sta med tem pobegnila. Ko se je stražnik otrdel nanadalcev, je opazil, da mu je izginila ni'"!<a, ki sta mu io najbrže odnesla o~fa?a dva 'napadalca. Tukajšnja policija t-o z ofro?nl5tvcm in fin. stražniki nanravila terreliito preiskavo.
□ PoOlfitl ranem. V tiik'1'šiji bolnici je umrl 24 letni Ivan $aJ*mnn, posestniki sin. ki si je doma radi ne^eta družinskega spora p-rlml kuhinjski n°ž v treb»ili, tako da so mu 'Titopila čreva. Pteieljali ga bodo v rtonvčo občim Sniarieta ob Pesnici;
D Z veliko tatftudo so včoaii prihajali posamezni vlak1 v Maribor. ljubljanski doooHanski vlile je pritpel šele fb 11.5. Radi tega se ie nz-našnni" »Slovenskega lista posamezrvm liar. čnikom zakasnilo.
£a pustne cSnl!
_	! Fino prekaieno svin-sko meso. kronlske klobase
na Aleksandrovi cesti položil kabel ter so se ; razi fne marrre'nle. čainl rum. Icnjak in deserlna
izvršila v področju mariborskega mestnega okoliša razna prestavna in izmenjalna nape-ljavna dela. Dolžina proge vseh teh razširjatev ter izprememb v zadnjem začu znaša 8330 m. Hkrati se je tudi uredila ulična razsvetljava za avtomatsko prižiganje in ugaševanje v Ve-trinjski ulici, Stolni ulici, Koroški cesti in novi delavski koloniji v dolžini 3200 ra. Vzporedno s tem ogromnim delom pri izvajanju elektri-fikacijskega programa, ki se vrši pod spretnim vodstvom ravnatelja mestnega električnega podjetja g. inž. U r š i č a , pa so sc vršila mnogoštevilna montažna ter priključitvena dela, tako, da se je v zadnjem času izvršilo do 1000 novih inštalacij in priključitev (4500 žarnic, 270 peči, likalnikov in drugih aparatov, 174 motorjev v skupnem učinku 330 konjskih sil) in se jc število konsumentov dvignilo za daljnih 660. V najtesnejši zvezi s tem ji pa je zvišana uporaba toka. Odjem električnega toka se je namreč dvignil v preteklem letu od 6,500 000 kilovatnih ur v letu 1927. na preko 8,000000 kilovatnih ur (Ljubljana je kcnsurnirala v l»tU 1928. le 3.102.660 kilovatnih ur) Uporaba toka se je največ zvišala predvsem pri industriji, ki dobiva tok radi povečanega konsuma za nizko ceno. Pa tudi tok
vina priporoma tvrdka Anton Farerliic, Cel e.
Dopisi
Novo mesto
Iz župnijske krcnike. V mesecu januarju sta bila rojena v me.tu dva otroka, v ženski javni bolnici sedem. Umrle pa so tri osebe iu sjcer: vladni svet. iu ravnatelj Ignacij Fajdiga v starosti 79 let, Alojzija Breščak roj. Mareš v starosti 84 let in Frančiška Košiček v starosti 67 let. V ženski javni bolnici sla pa umrli dve osebi.
Izseljevanje v Belgijo. Silno se pozna pomanjkanje vsled lanske suše. Mladi možje in fantje zlasti iz Podgorja se izseljujejo v Belgijo, da si tam poiščejo kruna za svoje družine.
Sen kresne nrči. Kakoi smo že poročali, je srednješolska dijaška organizacija »Vesna« priic-dila v petek 31. jan. in v nedeljo 3. febr. v dvorani Rokodelskega doma to Shakesjiearejevo komedijo v režiji g. prof. Potokarja. Dijaki diletanti so si nadeli težko nalogo, ki so jo dobro rešili Naštu-dirana je bila igra Izvrstno. Vsem igralcem in igralkam je lekla vezana beseda gladko, prednašanje in izgovarjava je bila mojstrsko naučena in izvršena, pri nekaterih igralcih tudi mimika sijajna. Ne vemo, ali bi najlo j pohvalili Spaka z njegovo spreinosijo, gibčnostjo m izvrstno mimik" ali Klobčiča z banavzarsko vlc^o, ali Demetrija in Li-serdra ter Hcmiljo in He'eno, Olcrcna in Tiranijo ter Tczeja, ki so svoje vloge vsi dobro rešili. Tudi
ostali so svoje vloge povoljno pogodili. Maske so bile zelo dobre. Režija je pokaza "a, da se zamore tudi na malem odru v Rokodelskem doinu predstavljati težka dela in spraviti do veljave /. izredno spretnimi domiskki celo zelo težko Sliakespcate-jevo igro.
Radovljica
Prcdpustnih veselic je bilo tudi pri iw vsu polno. Pro3tor pred pešlo, kjer običajno lepijo plakate, je bil ves pisan vabil. Tu si se lahko odločil, kje hočeš zapraviti svoj denar: ali >ia lovskem, ali na planinskem, na gasilskem in bogve kakšnem plesu še, doma ali v okolici. Kar je bilo domačih vo3elin, pravijo udeleženci, da so vse imenitno izpadle: tako planinska kot gasilska veselica in se ples pri Kolui na debeli fetr ek. Najimenitnejši pa je bil po splošni sodbi akademski ples. Priredila sta ga dva gospoda, in to na svoj račun, brez vabil in brez g.vlbe, vendar pa je od tega imela se mestna ubožna blagajna svoj dobiček.
Zelo imer tno zabavo so imeli Ua:lpvlJ'čani tudi na debeli četrtek, ko so lovili tatove, o čemer je Vaš list že v nedeljo poročal. Resnici na ljubo moramo tu popraviti, da tretjega tatu šo niso ujeli. ls'očasno z obema ujeiimu tatovoma so gnali orožniki na sodišče še nekega Ireljega postopača, ki so ga prav takrat ujeli, in to je najbržo zmotilo Vašega dopisnika, da je poročal, da so že vsi tlijo tiiiki pod ključem.
STROGE NA DOLENJSKEM
Zadnji čas je tu opažati iivahno gibanic na (lospodarskem polju. Dno 27. januarja je imela Hranilnica in posojilnica svoj občni zbor. Nekdaj skromna košarica jo postala močan denarni zavod /. milijonskim promelom .Dne 29, 30. in 31. januarja je Živinorejska zadruga ? šoli priredila tridnevni gospodarski tečaj. Predavali so gg. obl ref. Illadnik o živinoreji, inž. agr. Josip Skubic o sadjarstvu in inž. agr. Fr. Černe o travnišlvu in umetnih gnojilih. Gg. predavatelji so se vrlo potrudili, da ao govorili poljudno in razumljivo; debate so bile prav živahne. Navzoči gospodarji so sklenili, da ustanovijo, če bo količkaj mogoče, podružnico sadjarskega društva. Priznanje iu zahvala obl. odboru, ki je tečaj omogofcdl — Na Svečnico je imela svoj občni zbor Živinorejska zadruga; udeležba in zanimanje prav obilno. Zadruga ima lei>o urejen rodovnik in vzdržuje s pomočjo obl. odbora plemenskega bika in merjasca.
Kr. šrlski odbor se je v glavnem na pobudo ustanovitelja tuk potresne opazovalnice g. prot. dr. Albina Belnrja odločil, da zida čisto novo Šolsko poslopje, in sicer na najlepše.tn kroju, ki je v Strugah mogoč, no tako zvanem Gurečem vrlu nasproti corkvi. Stavbiščo je občina že ku >ila Malo bo šolskih poslopij v Sloveniji, ki bi imela tako lepo in za šolske namene tako primerno lego.
Dne 6. t. m. je v Potiskavcu nmrln ga. Marija Hegler, mali zadnje gospodime v gostilni pri >Gu-■/.ečih*, nekdaj znane daleč po Dolenjskem. Dolgih osem let je popolnoma hroma preležala na b Inižki postelji. Naj počiva dobra mučonica v miru!
ceni lepo perilo in skrbi, da bo dolgo trajno in se vedno bleščalo od snage. Ona radi tega rabi le
Ljubljansko gledališče
DRAMA: Začetek ob 20.
Torek, 12 febr.: Ob 21 zvečer UTOPLJENCA Izven. ! Sieda, 13. febr.: Zaprto
OPERA:
Začetek ob pol 20,
Torek, 12. iebr Ob 18 popoldne GROFICA MARICA, Petdeseta predstava toga dela. Ljudska prelistava pn znižanih cenah, 'zven Sreda, 18 febr.- CAR MEN. Gostuje g Ljubižn Iličič. Izveri.
Popoldanska operetna predstava. C torek dne 12. t. in ;-e poje v ljubljanski operi popoldne ob 15 Calmanova Op« reta »Grotiea Miirir t /, go Poličevo ! v naslovni vlogi. To je 49. vprizoritev tega dela na j ljubljanskem opernem odru, kar brez dvoma doka-i zuje, kaka «e je to delo priljubile našemu občin-! stvu. Poleg ge. Poli reve nastopijo v glavnih vlogah ga. Balatkova in gdč. Rakarjeva ter gg. Drenovec, Peček, Povhe in Janko. Začetek točno ob 16. uri. konec okrog 19. ure. Opereto dirigira kapelnik. g. Neffat, režijo votli režiser g. Povhe. Veljajo Izredno znižane operne ceno.
Mariborsko gledališče
Torek, 12. februarja ob Hi: r-LLIMPACU-VAGA-BUND«. Znižane cene. Kuponi.
FEBRUAR
15
OrVORlTEV
novih tečajev francoščine, ilalijan^č ne neni-ščiue. ang.eščine in zasebno .ekcije: Šola za je/.ike po METODI BERLITZ Kra ja Petra irg S.

/ /
vela iMQniQiQ vrvenjehs
Papeži jetniki. Od leta 1S7U., ko si je Italija nasilno prisvojila celo cerkveno državo z Hinioni vred, so vladali na Petrovi stolici kot prostovoljni vatikanski jetniki naslednji papeži, ki jih kaže naša slika (od leve na <J*sno): Pij IX., umrl 1878.; Leon XIII., umrl 1903.; Pij X., umrl 1914.; Benedikt XV., umrl 1922. in sedanji papež Pij XI., ki je sklenil z italijansko državo sporazum in bo prvi zopet prestopil vati-
kanski prag kot svoboden vladar.
Šolska izpričevala in veliki ljudje
V življenju navaduega človeka igrajo šolska izpričevala največjo ulogo. Dobra šolska izpričevala zagotavljajo službo, kruh, bodočnost. Brez teh listin je danes človeku zaprta pot do boljšega socialnega položaja. — Vendar velja to le za povprečne ljudi, resnične : glave« si tudi brez takega papirja od-pro pota navzgor. O mnogih znamenitih možeh je znano, da v šoli niso bili ravno najboljši. Najslavnejšega izuajditelja današnjega časa — Edisona je učitelj že iz prvega razreda poslal domov, abeiednikova modrost mu ni šla v glavo. Slavni maršal Blucher je iz šole enostavno jiobeguil in se tudi kasneje ni več brigal za učenoot, dasi je priznaval, da ima tudi šolska izobrazba svoj pomen. Do smrti niti materinščine ni znal pravilno pisati, a v svojem vojaškem poklicu je znal več nego najbolj učeni generali. — Selma Lager-lof, slavna švedska pisateljica, je dobila pri izpitu na učiteljišču uničujoč red iz švedšči-ne ter je padla. Nekaj tednov nato je dovršila in objavila svoje slavno delo r Gosta Eer-ling«, s katerim je sijajno prestala izpit pred celim svetom. — Tudi nemški pisatelj Peter Altenberg je na akademični gimnaziji na Dunaju pri izpitu iz nemščine — padel. — Ger-hart Hauptmann. slavni nemški pisatelj, je bil na gimnaziji eden najslabših učencev; v petem razredu je sedel dve in pol leta in je slednjič odšel s strašno klavrnim izpriče-valom. Danes spada med nesmrtnike. — Zelo slab učenec je lvl umi -lavni norveški pisatelj Ibsen; pri maturi je pad^l iz latinščine, grščine in aritmetike Pustil je. šolo iu se posvetil umetnosti ter dosege) svetovno slavo, dočim so imena njegovih sošolcev od-ličnjakov izginila v vsakdanjosti. — Med slavnimi gledališkimi umetniki in umetnicami je večina takih, ki je bila šola nad njimi obupala in oni nad njo, mnogi izmed njih niti pravilno pisati niso znali odnosno ne znajo. Istotako so ljudje brez šol dosegli sijajne uspehe na polju gospodarstva in financ in posebno v politiki; med najznamenitejšimi državniki najdemo može. ki niti srednje šolskih študij niso imeli. Na vsak način ui treba nikomur obupati, če v šoli ni uspel; naj poskusi na laslno roko, kaj zmore. — Lenuh seveda, ki se boji truda in tveganja, ne sme od življenja ničesar pričakovati.
Ciganska kri
Poleg Židov so cigani narod, ki je raz-tepen po vsem svetu. A dočim so se znali židje povsodi povspeti na najvišjo stopnjo omike in zavzeti najvplivnejša mesta — dasi so pri vsem tem ohranili svojo vero in druge narodne značilnosti — so ostali cigaiy pove-
čini v prvotnem stanju nomadskega ljudstva, in to ljudstva, ki v celoti ne pozna poštenja ne časti, kar je med človeškimi rodovi vendarle redka prikazen.
Najvišjo kulturno stopnjo zavzemajo med cigani ogrski muzikanti; žive v majhnih naselbinah blizu mest in vasi. Prebivajo v zidanih hišah, se cerkveno poročajo in dajejo svoje otroke krstiti in šolati. Zelo pazijo na svoje dobro ime in med njimi ni navadnih tatov. Ti cigani se bodo v teku nekaj rodov po vsej priliki zlili z domačim delavskim slojem in se popolnoma pomadjarili.
Cigani so prišli iz Indije; ohranili so plemenske značilnosti in svoj jezik »ciganeh«, ki je zelo podoben sanskritu in ga še danes laz-umejo tako cigani na Balkanu kakor v Skandinaviji in na Angleškem. Kdaj in zakaj so cigani zapustili svojo domovino, nihče ne ve. Istotako je neznano njihovo število; v Evropi n. pr. jih cenijo na dva do pet milijonov duš
Izpoved po smrti
Tc dni jc v poljskem mestecu Komarovn pri Lublinu umrl tamkajšnji židovski duhovnik — rabinec. Zapusti! je oporoko, v kateri odreja, da ga nc smejo spodobno pokopati po starih običajih, marveč naj ga primejo zk roke in noge in vržejo v jamo. Grob naj se mu izkoplje tik groba znane grešnice in poulične vlačuge. Svojim otrokom je prepovedal, da bi šli za njegovim pogrebom, ker da bodo nad njegovo krsto lebdeli hudobni duhovi. Te določbe so njegovo družino in vso židovsko občino silno presenetile, ker jc veljal pokojnik' za vzornega, pobožnega moža. Se večje je bilo* njihovo presenečenje, ko so po pogrebu prečitali še dostavek k oporoki. Tu se rabinec izpoveduje svojih grehov. Piše: »Pomagal sem bogatinom in bil vedno na strani tistih, ki so stiskali reveže; nasproti revežem sem bil krivičen. Jemal sem denar od vdov in sirot. Nisem molil, nisem spoštoval sobote — kadil sem na sobotni dan. Poželel in grešil sem z zakonskimi ženami. Ni greha na svetu, ki ga ne bi bil storil Naj bo prokleto moje ime na vseh vekov veke.« — Čuden mož ta rabinec! Grešil je, kakor bi bil brez vesti, a obtožuje se in preklinja zaradi grehov, ki so danes ob sebi umljivi v najboljši družbi. Vidi sc, da mu je pred smrtjo zadonelo na uho deset božjih zapovedi in se je zavedel, da kljub vsemu vendarle veljajo.
Mačke v državni službi
V Britanskem muzeju v Londonu imajo ravno o pustnih dneh veliko žalost. Poginil je tamkajšnji stari državni maček Miče, ki je bil poleg mačke Mace v notranjem ministrstvu najbolj znan in znamenit med britanskimi državnimi markami. Miče je imel neomejen dostop do vseh muzejskih prostorov, a najraje se je mudil na egiptovskem oddelku, kjer sta bila z ravnateljem Budge-jem posebno velika prijatelja. Ravnatelj je skrbel za njegovo prehrano na državne stroške in mu dvakrat na teden lastnoročno prinesel njegovo najljubšo jed — kuhane morske ribe s krompirjem.
Cerkev sv. i-tira v Kimu, odkoder (X) bo f>ojeIil sv. Oče
blagoslov.
12. I. m. prvič zojjet svoj apostolski
Elizabeta Siinon, Madžarka, je bila v Parizu izmed 70 lepotic iz vseh deže a Evrof>e izvoljena za »Evropsko kraljico v !epoti«ali »miss Evropo«, kakor pravijo Američani. Gospodična Simonova odpotuje sedaj v Ameriko na veliko mednarodno iepptno tekmo v Galvestonu.
Glaven ciganski poklic je konjska kupčija. V tem so mojstri. Najzanikarnejšo siaro mrho znajo izpremeniti v navidezno čilega konjiča — vsaj za hip. Istotako pa znajo ' aj-lepšega konja izpremeniti v kljuse. Tc uiact-nosti se poslužujejo, kadar morajo pnknti ukradenega konja, ali pa če kupujejo tujega konja.
Drugi ciganski poklic je kotlarstvo, ki ga pa večkrat izvršujejo samo navidezno, da morejo lažje krasti. — Na Ogrskem izdelijejo cigani tudi leseno robo.
Ciganski poglavarji se imenujejo vajde« in imajo neomejeno oblast nad premoženjem in življenjem članov svojega plemena.
Cigani nimajo samo dolgih prstov, marveč so tudi zelo kruti in maščevalni, z.^to imajo vedno posla z oblastmi Kamor se prikažejo, so za domače ljudi velika nadlogi ;n neprestana nevarnost. Kradejo etr.jke in jih pohabijo, da potem prosjačijo z njimi V zadnjih letih je bilo po evropskih deželah j>ar velikih ciganskih procesov, ko so izvršile ciganske tolpe strašne zločine. Tako so neki ciganski tolpi na Češkoslovaškem dokazali celo ljudožrstvo. -Pravkar se pa vrši v Tren-činu proces proti kmetom cele slovaške vasi, ker so bili napadli ciganski tabor in več iga-nov ubili odnosno težko ranili. To :,o ctorili iz maščevanja, ker so cigani kradli poljske pridelke in baje tudi več kmetom zažgali gospodarska poslopja.
Nekaj novega je gibanje med ooljskimi cigani, ki jih je približno 3000 duš. Eden izmed poglavarjev sc je proglasil za kralja in so ga cigani tudi soglasno priznali. Ta mož je izjavil nasproti časnikarjem, da hoče svoje cigane civilizirati. Pred vsem hoče delati na to, da se odvadijo klatarjenja in se stalno naselijo. Zato hoče v varšavski okolici zgradHi veliko ko-tlarsko tovarno, v kateri bodo delali somo cigani.
%Očka, poglej, zakaj pa stoji petelin na eni nogi?« — »Hm, če bi še drugo dvignil, bi padel!«
Maca v notranjem ministrstvu ima svojo zgodbo. Nekoč jo je prinesla v ministrstvo ena izmed postrežnic, ki jo je bila našla napol zmrznjeno in sestradano v strešnem žlebu. V teku časa si je znala Maca pridobiti naklonjenost ministra Joynsona - Hicksa, v čegar bližini se najraje mudi. Navzoča sme biti tudi pri ministrskih sejah in zadnjič je pripeljala sredi med sejo pokazat svoje najnovejše potomstvo.
Pravo nasprotje Maci, ki ima izrazit družinski čut, je državna mačka Mila v Guild-hallu. To je moderna dama v najslabšem pomenu. Za svoje številne potomce se sploh ne meni in cigani vse noči okolu, najraje izven Guildhalla. Njena lahkomiselnost jc znana po
Iinanuel Kant, znameniti nemški niodroslovec, ki jc umrl dne 12. februarja 1804., to je pred 125 leti.
vsej okolici in bi jo bili sosedje že davno ubili, če ne bi bila v državni službi.
V stari katedrali sv. Pavla v Londonu opravlja stražo proti mišim mačka Bela. Najraje se mudi v temni kripti, kjer so pokopani slavni možje. Mnogokrat pa sc spravi na kor in tamkaj v kakem kotu posluša pridigo.
Kako je J ur če k opisal leva
Jurček je napisal o levu takole nalogo: Lev. — Včeraj smo šli z našim gospodom učiteljem v menažerijo. Je zelo velik in se končuje v široKih šapah, ki jih more skriti. Njegovo rjovenje je strašno, če kriči. Njegova žena se imenuje levinja, ker nima grive in zelo ljubi svoje mlade. Ti sestoje iz štirih nog in repa in pridejo vsako leto enkrat na svet. Lev je ljubljenec mesa, je pa tudi namazano zemljo, ki mi jo je dala s seboj moja mamica. Le-to je požrl v trenutku. Strežaj ga krmi z železnim drogom. Leva kroti z obračanjem oči. Njegovo zobovje je srdito in njegov jezik je laskav. Oči so pritrjene v glavi in se vidijo tudi ponoči, ker imajo okroglo zenico. Rep je pritrjen na levi strani. Razširjen je po vsej Afriki in Aziji. Od tam smo se vrnili domov s cestno železnico.
Svarilo za avtomobiliste
Ob vhodu v francosko vas Arcillac opazi avtomobilist naslednji svarilni napis:
»Vozite počasi, da vidite našo vas, ki jc prav čedna. Če vozite hitro, bodete videli našo ječo, ki je zelo vlažna!«
V neki družbi so se pogovarjali o špiri-tizmu. Nekateri so neverjetno zmajevali z glavo. »Prisegam« — je rekel nato eden gorečih špiritistov — da jc miza v mojem slučaju dejansko popustila!« — »O tem ne dvomim,« — je odvrnil duhovit kritik —
»kajti pametnejši vedno popusti.«
\ ■ .
1 *
Gost si je v gostilni naročil kos ščuke. Ko je pojedel, je prišel gostilničar in ga vljudno vprašal, kako mu jc teknilo. »Sam ne vem,« je menil gost, »ko sem bil prejšnji teden pri vas, sem tudi jedel ščuko, a zdela se mi je mnogo okusnejša nego današnja.« •— »Tako sedaj lahko vidite, kaj napravi domišljija,« je rekel gostilničar, »današnja riba je bila še
prav tista, ki ste jo jedli zadnjič«' *
Tajna diplomacija in ženske. Začasa vojne je rekel nekdo angleškemu pisatelju Bernardu Shawu: : Sedaj je vendar enkrat konec tajne diplomacije!« — »S tem je odpadel vsak razlog, da ne bi mogle izvrševati tega poklica tudi ženske, je odvrnil Sliaw.
Bančni ravnatelj vpraša svojega sinčka: »Daj, pokaži, kaj znaš: Kaj dosežemo, ako naložimo milijon dinarjev po 30%?« — Sinček: »Finančni polom!«
Poulični hoji v Bombayu. Socialna verska in narodna nasprotja med Indijci so se (ako poostrila, da teče kri. V Bombayu je bi.o v pouličnih bojih ubitih in ranjenih več sto oseb.
Takšne zime ne pomnimo!
Samo enkrat v 50 letih je mraz dosegel 24 stopinj. — Leto 1909 je bilo nekoliko podobno letošnjemu. — Takrat je bilo dva metra snega. Letošnji mraz in druge neprilike letošnje zime so pač redek pojav za naše kraje. Niti najstarejši naši ljudje se ne spominjajo podobnih zim in takšnega silnega mraza, Uredništvo »Slovenca« se je vsled tega obr-
0110	na nekatere starejše ljudi, naj tozadevno sa »Slovenca* povedo najzanimivejše stvari iz svojih spominov. Zdolaj prinašamo dvoje takšnih izjav, ki bosta gotovo vsesplošno za-oimali.
Kaj pravijo Kapusov oče
Kamna gorica, 9. februarja.
Kapusov oče — Adolf, plemeniti Kapus je njihovo pravo ime — so star lovec, cela Gorenjska jih pozna Imajo izvrsten spomin ter so pravi konverzacijski leksikon, živ register za velik del Gorenjske. Lani sO obhajali 751etnico svojega življenja.
Mož je kot lovec še vedno velik prijatelj narave, bere vse tozadevne strokovne liste in v tem času vneto krmi svoje ljubljene ptice. Zraven pa je mož splošno znan kot velik šaljivec, kakor navadno vsi lovci. V kotu ob mizi sedi na z usnjem obšitem stolu in zre skozi okno. »Na hrani imam 29 strnadov, tri Šinkovce in dve senici. Zjutraj prilete na okna, pa se pogovarjam ž njmi, natresem jim drobtin in prosa ter drugih dobrih stvari —
111	to se ponavlja vsak dan.«
»No, kaj pravite k letošnji zimi?«
»Jaz vodim 47 let dnevno točno vse dogodke, jih zapisujem sproti v dnevnik, pa takšne temperature ni registrirane v tem mojem dnevniku. Letošnji januar in februar sta pač zelo podobna istima mesecema leta 1909. Takrat je potlej 27 februarja začelo snežiti in po štirih dneh, 3. morca 1909 sem snega nameril dva metra 12 cm. Pa ni bil to zamet, povsod ga je bilo toliko. Tistikrat je poštni sel prinesel pošto na konju v Kamno gorico, ker jo z vozom pač pripeljati ni mogel, kakor sicer vedno. Poštne vreče je imel poštar obešene Čez konjev hrbet ter je tako romal od hiše do hiše. Med Pravharjevo in Šuštarjevo hišo je bilo toliko snega, da je konj pogledal skozi okno v prvo nadstropje. To je bilo tako, veste! Sneg se je bil vsul z obeh streha na cesto in jo docela zasul do prvega nadstropja obeh hiš Konj se je torej pogledal v šipo in se je kar ustrašil, ko je zagledal svojo podi/bo v steklu. Dva koraka se je žival odmaknila nazaj, potem pa se je pod njo sneg »drl in konj se je pogreznil vanj do vratu.«
»Kako pa ste ga ven spravili?«
»Ja, kako, težko je šlo. Delavci so koj pritekli z lopatami ter smo žival in pošto z ve liko mujo odkopali. Kajpak, tudi za rep smo vlekli konja iz snega «
»torej samo tisto leto je bilo tako hudo?«
»Ja, samo dvakrat v vseh 48 letih je bilo po — 24 stopinj mraza, letos pa ga je bilo na na sv. Blaža — 28, drugi dan — 26.«
Mož nekoliko polista po dnevniku, potem pa povzame:
»No, zdaj bom pa še en špas povedal iz tistega leta. Bilo je okrog sv. Gregorja 1909, ko sem šel na lov za mlinom. Zadaj za mlinom, veste, se pa vidi dol na cesto. Pa vidim spodaj na cesti svojega starega lovskega tovariša in dobrega prijatelja, pokojnega Mi-klavževca, Bog mu daj nebesa! Mož jc gnal iz Podnarta vola, drZal je povodec zadaj na hibtu. Lepo sva se pozdravila in sva Šla vsak svojo pot. Komaj pa sem jaz napravil par korakov dalje v breg, zaslišim neko čudno bobnenje. Pogledam doli na cesto. Kar sem videl, je bilo, da vam resnično povem, tako neumno in »oberkomiš«, da sem se moral smejati, čeprav je bil položaj tam doli prav za prav zelo neroden. Vol in Miklavževe, oba sta se valjala v grabnu, zasuta s snegom Plaz se je vsul z griča in ju je kar pobrisal z okraj' nc ceste Vol je tičal popolnoma v snegu in so se mu videli le rogovi, Miklavževe pa je tudi iz snega dvigal le glavo in živahno krilil z rokami. Kaj se vi ne bi tudi smejali?! Nevarno ravno ni bilo, ampak vol bi se bil pa le lahko zadušil Miklavževe mu je brž odgrebel sneg okoli gobca, jaz pa sem tekel v vas klicat ljudi, da so šli pomagat. Fest smo se martrali, da smo jih spravili iz snega. No, pomagala je tudi voda Lipnica, ki je tekla spodaj ter od našala sneg.«
»Oče, imate vi kakšno sliko?«
»Kakšno sliko?«
»Saj veste, navadno sliko, vašo fotografijo?«
»O, nc bo nič, se že poznamo. Vem, kam piha t.a veter. Imam ja sliko, ampak, o ne bo nič, tako vam povem. Nič nc bo s tega, kar nič. Le nič si glave nc razbijajte s tem, vse zastonj. Da bi mc po cajtengah rnalali, nak. na nobeno vižo nc! Še sinu jo nisem dal, ko je tako lepo prišel z zvijačo k meni oni dan, ko sem obhajal 75 rojstni dan.«
Torej ste žc 75 let stari Kdaj pa je bilo to?«
Mož pogleda nezaupno, nasmehne se, pa nič ne reče. Skozi okno zre in molči, le z reko zamahne, češ, pustite to! MoŽ ne mara časti, v svoji skromnosti ne mara, da bi ga kdo po časopisih slavil in mu pisal običajne Čestitke.
»Ampak napisal pa bom to reč, kar ste povedali.«
»O napišite pa le, napišite! Ampak slike vam pa ne dam, nak. Če bi jo kje drugje dobili in natisnili, to vam pa rečem, da bom hud in ne bova več prijatelja. Sicer pa le pridite in vam bom povedal še kaj.«	F. S.
Pri Zotlarjevem očetu
Boh. Bistrica, 10. februarja.
Jakob Ravnik je star 78 let, po poklicu sedlar. To obrt še vedno izvršuje v Boh Bistrici št. 115. Mož živi na stara leta sam. Žena mu je pred več leti umrla, živi pa še pet njegovih otrok, ki vsi zavzemajo na različnih krajih odlična mesta.
»No, oče, za »Slovenca« bi iad, da bi mi kaj povedali, zlasti o tem mrazu.«
»Aja, za »Slovenca« pa. Ja, pa veliko ne vem, veste, slabo se spominjam.«
»No, pa vendar oče, nekaj boste že vedeli. Kar začnite!«
»Jaz sem zdaj star 78 let. Takšnega mraza, kot letos, v vsej tej dobi ne pomnim. Eno samo leto vem, da ga je bilo — 24, točno leta vam res ne vem povedati. Bil sem še »ledik«, kakšnih 24 do 25 let sem morda imel. Tisto
leto je v jeseni novembra meseca, okoli svetega Martina, trajal tri dni podoben silen mraz. To se prav dobro spominjam. Koliko pa je bilo tistikrat snega, se ne spominjam več. Veste, nisem zapisoval takšnih stvari. Pač pa vem, da je bilo leta 1909. tukaj v Bistrici 1.80 ra snega. Meril ga je vsak dan moj prijatelj sosed in zapisal. Sneg je takrat šel 14 dni kar naprej brez prestanka. Takšne višine sneg niti prej, niti pozneje ni več dosegel v teh krajih.
»Kakšne posledice pa je imela tista zima?«
»Saj veste, trpin je trpin Delali smo, kakor se je dalo. Seveda, bil je mnogo večji trud s spravljanjem lesa ni sena z gora. No, pa saj časih v Bohinju ni bilo nič posebnega. Kupčija se je odprla šele, ko so zgradili železnico na Gorico in Trst.«
»Kaj pa plazovi v teh krajih?«
»O plazovi so tukaj stalen pojav. Če )e snega več, so plazovi bolj pogosti in nevarni, sicer pa jih je manj in niso ravno nevarni. Večkrat je v gozdovih že zasulo kakega delavca, drvarja ali sekača Nesreče se med temi ljudmi večkrat dogajajo. Saj veste, povsod so nevarnosti, v gozdu pa jih je največ, zlasti v snegu.«
»Kaj pa pravite k letošnji zimi?«
.Letošnja zima jc po svojih posledicah brez primere. Potok Bistrica je docela zmrznil, kar se redko zgodi Da bi bil pa led tako močan in bi toliko časa pokrival p >tok, ko letos, se pa sploh še ni zgodilo. Pri Stokalu in Jurjevcu so zadnjič skozi dve noči mešali vodo pred mlinom, da ne bi »gazila«. Veste, mi Bohinjci pravimo, da voda »gazi«, kadar se zgošča in pretvarja v led. Za mline je velika nevarnost, kadar prične voda »gaziti«, ker se lahko popolnoma pokvarijo ali stro mljnska kolesa, voda pa izpod in mimo ledenih plošč vderc v notranjost mlina in v druga poslopja ter tam potem napravi neprecenljivo škodo.«
Ko sem moža pobaral in poprosil za sliko, je temu rad ustregel. »O ja, za »Slovenca« pa!«
In gre mož, drsajoči so njegovi koraki, toda po ustroju telesa je to šc krepak žilav mož, prava gorenjska korenina.
Slika predstavlja moža, ko je bil star okrog 45 let.	—ah.
Kakršno življenje - lak a smrt
Zagreb, 10 febr.
Še ui ločno določeno, ali bo usmrtitev Pavla PrpiČa Malega in njegovih pajdašev čez dva ali tri dni, toda: zadnja instanca je potrdila in na nialem dvorišču zagrebškega sodnega stola bodo zanihale štiri vislice. Zarana okoli pele ure, ko bodo zagrebške ulice še prazne, bodo razsvetlile postavljeno električno svetilke zidove in oni mali, ozki prostor, iz $vojik celic bodo napravili zadnje korake Pavle Prpič Mali, Mijo Vrbanec, Nikola Brdarič in Marijan Krmpotič, zavedajoč se, da jih čaka neusmiljena vrv.
Ali bodo njihovi koraki smeli,? V življenju niso imeli usmlijenja z drugimi. S seboj ga bodo najbrže imeli več. Kdo ve? Mijo Vrbanec se neprestano hrabri; pripoveduje, da gleda smrti junaško v obraz in da se ničesar ue boji.
Niso vsi tako bojeviti Najmanj njihov halambftša Pavle Prvič Mali. Kot Vrbanec so se hrabrili tudi ostali — Franjo Smojver, Ibrahim Krkič in Nikola Budak, — ko pa je bila Smojveru znižana smrtna kazen ua petnajst let ječe, Krkičn na dvajset, Budaku pa znižana ječa petnajstih let na deset, so se veselili kot mali otroci.
Oni, največji razbojniki, kar so jih ti kraji videli.
Oni in otroci! Je še kaj paradoksnejšega? V njih je že zdavnaj prenehal živeti Človek in so zato tako malo cenili človeško življenje. Težko, da bi kriminal kdaj zabeležil toliko zločinov kot pri teh :>gorsklh tičilu Prpič Mali, slabotna figura, z očmi, ki nemarno in nemirno mežikajo in fiksirajo posamezne
Gripa je tu!
Ne Sakajte, da tudi Vas popade, temveč oborožite se, do boste mogH že prve znake pobiti Izvrstno orožje so
Aspirin
tablete
ker te olakšujejo glavobol, prehla-jenja, trganje po udih, revmafizera in nevralgične bolečine
Zahtevajte pristne Aspirin ta* blete v originalnem za motu „&»»<•, katere »e tpozna po mndro-beH-rdeči varstveni /T\	znamkL
predmete, s fiziognomijo degeneriranega mestnega človeka, nagnjene glave, majhen in nezanimiv, ki bi ga človek preje iinel za odpuščenega in zanemarjenega občinskega pisarja kot za razbojnika — izvrši enajst raz-bojuištev, drzno, naglo, smelo, v največ slučajih spretno. Ni mu mar nobene lastnine. Za par dinarjev terorizira cele rodbine. Mesari ljudi, nesramno napada človeško življenje in izvrši sedem poskusov roparsl eca umora. Toda niti to mu ni dovolj: hladnokrvno in brez premisleka ubije osem ljudi.
Grozodejstva neusmiljenega Mije Vrban-ca bi zavzela polovico pole Izvršil je nešte-vilna razbojništva. in da bi bil enak svojemu všefu" Prpiču, tudi ubije osem ljudi. Mijo Brdarič je bil :-zmernejši ;. Izvršil je .-samo« dva umora, medtem ko je četrti »junak« te ŽElostne družbe Marijan Krmpotič umoril štiri ljudi oziroma sodeloval pri roparskih umorih. Če bi Imelo kakšen pomen, da se vsaj v par potezah podrobneje oČrfajo njihovi zločini, bi bravcem zastal dih. Niti najbujnejša domišljija pisateljev kriminalnih romanov ne bi mogla zamisliti prožnejših scen, kot so jih vprizo-zorili ti razbojniki. Noben način jim ni bil dovolj drastičen, noben zločin ne dovolj okruten. Cele mesece je bila znuretiška publika priča iznašanja najo^almejšlli zločinov, ki si
jih more človek zamisliti.
•
In ravno ta razprava! Kako strahopetni so bili ti »junaki«, ko so morali odgovarjati za svoje zločine. Nobeden ni imel dovolj korajže, da bi priznal svoja dela. In medtem ko so si preje delili pokraden in s krvjo onesnažen
Obsojenci: 1. Hrdarl«, 2. Budak; 3. Krkič; 4. Prpi« mali; 5. Vrbanec; «. Krmpotič; 7. Smojver;
& Vukovič.
denar, so na sodišču valili vso krivdo drug na drugega. Ljudje-živali so se zaporedoma odrekali svojih zločinov in jih očitali drugim. Posebno Prpič Mali. Hijena se je spremenila v jagnje in oporekala vsem. Mežikal je s svojimi malimi očmi, globoko nagnjene glave, prekliceval je vse. Samo še malo in bi vložil tožbo proti varnostnim organom, ker so ee predrznili dovesti njega, pravičnika, pred sodišče.
•
Toda publika in priče so imeli vse dro-gnčno mišljenje Kot oster mraz je padal na dušo številne publike, ki je poslušala razpravo, krik žena, obtožbe mater in otrok, ki so jim razbojniki odvzeli moža, sina in očeta. Tudi najhujši pesimisti niso prej verovali, da
jo na svetu toliko zveri v človeški podobi. •
Zastonj so se opravičevali in izmotavali; zaman so drug drugega obdolževali; nič jim ni koristilo pranje in predstavljanje v jagnje-tovi koži. Sodišče je obsodilo šest kandidatov na smrt: javnost je bila s to razsodbo zado-voljna.
In tedaj je ostala samo nada v Njegova Veličanstvo. In res, Nj. Veličanstvo je pomi-lostilo dvojico, medtem ko bo ostala četvoriea končala svoje bedno življenje na vešalih. Krvnik Havt jih bo radi tega pripravil v resničnost.
Procedura je trajala dolgo: skoro dve leti sta potekli, ko se je naredniku Kugi posrečilo, da jih je s pomočjo drugih orožnikov ujel. Polni dve leti so čakali smrti in razmišljali o svoji usodi.
Ali so je v tem čaxu pojavil v njih človek? Ali so občutili, da je globoko v njih vest in da je bil zamrl vsak ljudski glas?
Kdo ve? Mnoga spoznanja so pozna. Mijo Vrbanec je ludi sedaj v razgovoru osoren ln mrk. Ne mara sentimentaiiziranja Navidezno izgleda apatičen do vsega. Njegova prirodna drznost ga šc ni zapustila. Krmpotič je mirnejši : pripravlja se na zadnji korak in ue upa več, da bi mati dosegla pomilostitev. Prvič, bolehen in potlačen, Še globlje spušča glavo, oči so mu postale še bolj srepe, kretnje nervozne, zamišljeno gleda v strop, boji se... Pravi, da »c ne boji smrti. Ampak tistega po smrti. Zdi se, da vrv no bo pretrgala samo nit življenja ljudi-žlvali, ampak tudi ljudi. Pur-gatorij je trajal dolgo: bilo jo časa dovolj, da skozi živalsko lupino prekljuje človek ...
Živali-ljudje so morili ljudi. Krvnik bo, kakor se zdi, kaznoval ljudi zato, ker so se spremenili v živali.
•
Krvnika Harta so poklicali iz Sarajeva. Na potu je. In najbrž jutri ali pojtutrišnjem bodo, po vseh tehničnih pripravah, ki jih Je izvršil preiskovalni sodnik g. Puskaš, obsojence odvedli v veliko dvorano sodnega stola, kjer se jim bo v prisotnosti senata, braniteljev in publike prečitala končna odločitev. Obenem sc- bo obsojencem na smrt sporočilo, da bodo drugi dau zjutraj obešeni, ker se po predpisih kazenskem zakonika smrtna kazen izvrši drugi dan zjutraj po prečitanju odloka, ln nato bodo obsojence prepustili duhovnikom. Kazen se bo po predpisih izvršila znotraj zidov seri iSPa v prisotnosti sodne komisije, zdravnika in duhovnika, ki spremlja obsojenca Poleg tpera, časnikarji bodo pripuščeni k ekseku-
ciji. Ali Ima,jo časnikarji težjo nalogo? •
Samo šo par ur deli te nesrečneže od pragu Večnosti. Ljudska pravica kaznuje velike grešnike. Božja — večja je kot ljudska. Toda, če pravica kaznuje ljudi — tedaj ja vsaj nada v večnopt trdnejša. Slabo za nesrefi-neže, če pravica kaznuje tudi v smrti ljudi-živali, kakršni so bili v življenju.
Se par ur in bodo prestal) življenje tisti, ki naj bodo memento onim, ki se pregrete proti ljudskim in božjim zakonom...
Gospodarstvo
Razstave in sejmi
Za IX. Ljubljanski mednarodni vzorčni vele-sejem, ki se vrši od 80. maja do 9. junija 1829, je uprava velcsejma že razposlala interesentom prijavnice za udeležbo v izpolnitev. Če koo izmed interesentov tiskovine ne bi bil dobil dostavljene, naj io takoj zahteva od urada velesejma v Ljubljani.
Splošna državna razstava v Poznanju se vrši od maja do oktcbra 1929. Proslava bo posvečena desetletnici poljske države. V te svrhe bodo služile ne samo zgradbe poznanjslcega velesejma. ampak se bo zgradilo tudi več novih kolesalnih stavb. Zastorrne bedo vse p-nege poljskega gospodarstva: industrija, obrt, kmetijstvo, zadružništvo iid. Prostora bo 49®.COOm;. Pojasnila daje Poljski generalni 1-onaulat Zagreb, H"u'ikova 8-II.
Mednarodni sejem v Metzu se vrši od 27. junija do 15. julija 19T^ Sejma se udeležijo podjetja h vseh drž^v z vzorci poljfdc'skih in industrijskih produktov ter zanimivostmi iz tujskega prometa.
Mednarodni geicm v Frankfurtu so vrši od 14. do 17. rprila 1929. Cena za prostore znc.Sa 15 Mark za m?.
Mednarodna kolon'alna pomorska in umetniška razstava v Antwcrpnu se bo vršila od aprila oktobra 1930.
X. Trgovinski velosejem v Bruslju so vrši od 19. do 24. aprila 1929.
Razstava britanske industrije v Londonu in Bii-min^amu se vrši od 18 febru-rja do 1. marca t. 1. Pcsetniki razstave dobijo pri konzulatu Vel. Britanije v Zagrebu potniški vizum brezplačno.
BILANCE IN POSLOVNA POROČILA
Prevedan in Hoffmann, d. d. za promet z blagom v Zn<rrebu, izkazuje pri kapiMu 5 milj. Din. upnikih 13.1 (14.9) in donosu 2.2 (2.4) izgube 258136 Din (1927 343.752); brez prenosa izgubo znaša izguba zi 1928 samo 85.616 Din. — Jugoslovanska šumska industrija, d. d., Zagreb, objavlja sedaj svojo bilanco tudi za 1927-28. Izguba v trm poslovnem letu znaša pri kapitalu 5 milj. Din, upnikih 14.3 (17.7) milj. in donosu 1.1 (2.1) milj. skupno 624.364 Din (1926-27 1,518.817 Din). — Triglav, d. d., trgovina z usnjem in čevlj. potrebščinami v Zagrebu izk-zuje za 1928 pri kapitalu 0.075 milj. Din 16.026 Din čistega dobička (1927 izguba 31.468 Din). — C. Pa-hany in sin. nas'ed-niki. d. d., Bred na Sari. Cisti dobiček za 1928 znaša pri kapitalu 1.25 mili Din 12.097 Din (za
1927	izaube v znesku f824 Din). — Inženjeri Rind in Freund, d. d.. Zcgreb; k»o;t"I 0.25 milj. Din izeubi za 1928 48.616 Din (1928 40.998 Din). — Baltazar Fajt, parni mlin, d. d., Novi Sad; kapital 1 milj. Din, tuja sredstva 4.5 (4.4), čisti dibiček 72.946 (12.4431 Din.
Založna banka, l'el?rad. Pri kapitalu 12 milj. dinarjev in rezervah 8.8 (6.2) milj so znašale 192« vlege 46.6 (47.7), tekoči račun 18.6 (19.4); med aktivi: menice 37.0 '45.1), tek. r-čuni 27.1 (20.7), lombnrd 9.1 (8.9). Ponos se je zmanniša.l od 15.2 na 14.6. Dividendn za 1928 znaš' 60 Din na devico (20%): za 1927 isto. — Industrijska kreditna banka. Belgr-d; kapital 2 mili. vloee 4 6 (2.8) milj. din-rjev, čisti dobiček 532.353 (400.697) Din. d:vi-denda 10% (10%). — Kolonialna banka Bekrad. Kapital 1 milj., v'oge 13.2 (11 )), dividendn za
1928	60% (delnica 100 Din), za 1927 isto. — Srh- ka ba"ka. Bita*. Kapital 1 mili. Din. vl<*Te 2.8 (2.0) milj. Din: čisti dobiček 215.294 (170.181) Din. — j Slbska kreditna ba"ka. Vukovar; kapital 2 milj. dfnariev. v'o(te 116 (12.6) milj.; čisti dobiček !46.6W WP D!n.
Certralna banka BelnTaH. i7r>lneuje tudi za leto 1928. dividendo 12% (1927 12%).
Jadransko-podunavska banka, Belgrad, sltli- j cujo redni občni zbor svojih delničarjev za 16. marec ob 10 uri dopoMne (bilanca 1928; volitve), j Kakor smo že svoječasno poročali, je pričakovati, da bo banka letos izplačevala po daljšem presledku zopet dividendo
Zvera PostfničarsVih zadrug v Ljubljani ima včlanjenih 31 zadrti«? s 3P00 člrni. mariborska zveza p.a 23 zadrner z 2100 člani. Proračun ljubljanske zveze znaša 60.000 Din, mariborske pa ca. 140 00O Din. Prispevek za čbna znaša 60 Din.
Carinski dohodki so znašali v januarju t. 1. | 107.7 milj. Din napram 123.1 milj. Din v januarji« lani.
Valorizacija. Union, oaromlin. d. d. v Osijeku je valoriziralo svoje investiciie za 8.4 milj. Din. in se od tega zneska porebi 4.5 milj- Din za poviša- ' nje kapitala; izda se 22.500 gratis delnic (od 7.5 milj. na 12 milj. Din): na 5 starib 3 nove.
Povišanje kapitala. Privredna z-drusr1, d. d. 1 v Prizrenu predla<n občnemu zboru 17. marca zvišanje kapitala od 1 na 2 milj. Din.
Borza
Dne 11. februarja 1929. DENAR
Na deviznem tržišču je bil danes velik promet, zlasti pa v devizah Trst in Dunaj. Zaključeno je bilo v vseh devizah blago Narodne banke z izjemo Trsta, kjer je bilo tudi nekaj privatnega blaga. Tečaji so večinoma popustili, zlasti Dunaj, neizpre-menien je ostal Curih, učvrstil pa se je Trst.
Devizn> >ecai< na iiubnansK. borzi
4 februarja ' 29.
povpraš non.
Amsterdam
.ieriiD
iirueeli
Budimpešta
liurih
I )una.i
London
\'ewyork
1'ariz
1'rago
Trst
1351.50
1094.40 798.75 27o.i8
221.58 168.21! 297.20
2<82.-Ii53£0 792.32 993.11 h 97.4t SOt.7 276.98 J 6.86 223.58 IbS'— 29J.20
■•redn
1352.-
ii 195.9 800.25 '/76.5*
222.'8 I6*.6( 298.21
sr. I II
K 52.5
I 9390 801.-276.6 50.83
298.12
Zagreli. Amsterdam 2279—2283, Budimpešta 991.53—994.55, Berlin 1350.50-1353.50, Curih 1094.40-1097.40, Dunaj 708.75-801.75, London 276.18—276.98, Ne\vyork 56.76—56.96, Pariz 221.58 -223 58, Praga 168.20-169, Trst 297.085-299.085.
Čarih. Belgrad 9.1275, Berlin 123.35, Budimpešta f0.f>0. Bukarest 3.115, Dunaj 73.04. London 3.23875, Newvnrk 510 25. Pariz 20 80. Prasra 15.38. Trst 27.205, Sofija 3.75, Varšava 58.30, Madrid «1.50.
Dinar notira: na Dunaju (deviza) 12 40625, I (valuta) 12.4625, v Londonu 276.45, v Nevvvorku 175.50, v Piagi 59.35.
VREDNOSTNI PAP1RH
Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 125 den., l raštediona 9E0 den., Kred. zavod 175 d., Vevče 120 den., Ruše 260—280, Stavbna 56 den., šešir 105 den.
Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 433—434 | (432.50), kasa 433.50 434 (434), termini: 2. 433-433.50 (432.50 433), 3. 436.50—137.50, 4 439.50-441, 12. 467.50- 469.50, 7% invest. pos. 88.75-89, agrari 53—54. Bančni pap.: Pol jo 17.50—18, Hrv 55 d., Kred. 93 d., Jugo 90.50—91 (90 50- 91), Lj. kred. 125—126 (125), Medjun. 57 dn Nar. 7400-I 7500, Prašted. 930- 932.50 (980), Srpska 153—154, l Union 55—55.25 (55), Etno 160 d. Ind pap : Gut-mann 210, Slavonia 5.50 5.75 (5.50), Slrvex 102.50 —103 (103), Danica 155—158. Drava 460- 465, Še-čerana 475—480, Osj ljev. 180-100, Brod. vagon 31.50 35, Union 175 d., Isis 20—25 d., Ragusea 480 —490, Trbovlje 472.50-490, Vevče 125—130, Nar. mlin 70 d.. Piv. Sar. 225—230.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 87.35, VVienor Bankverein 25.20, Bodencredit 109.30, Creditan-stalt 50, Escomteges. 22, Union 92, Jugo 6.70, Aus-Biger Chemische 252.50, Mundus 190.50, Alpino 40.55, Trboveljska 58.80, Prager Eisen 497.50, Rima Murany 122.75.
Žito
Položaj na žitnem trgu je povsem neizpreme-I njen. Ponudb ni skoro nobenih, vprašanj po blagu i je tudi malo, promet je minimalen. Le času primerno suha koruza inzulanka je nekoliko nazadovala v ceni, nemara zato, ker je bila ponudba po 285 pretirano visoka. Danes se ponuja po 278 -280 medjimurska nakl. post. Pšenična moka iz baškib mlinov se sporadično trguje tudi za Slovenijo, dočim so otrobi predragi, dasi jih pri nas obiutno primanjkuje.
V Ljubljani notirajo:
Dež. pridelki (vse samo ponudbe, s'ov. post., : plač 30 dni. dobava promptnaj- pšenica 80 kg 2% 287.50-290, febr. 292.50-295. marec 297.50-300. april 302.50— 305, maj 307.50—310; moka Og vag. . bt. fko Ljubljana plač po prejemu 420—425, soržica (50% rži, 50%pšenice) iko post. Domžale 277.50-280, koruza laplatska 325 —330, času primerno suha 295 -297.50. ječmen bar. pol. 345—347 50. bč 330— 332.50. Zaključen ,ie bil 1 vagon pšenice Tendenca ueizpremenjena.
Nori Sad. Pšenica bač. 240—245, par. Vršac 235—237.50, oves bač. 245—250, ban 240—245 koruza bač. 257.50-260, II. 277.50-280, ječmen bač. 252.50—257.50, let. 270—280, moka Og 340 350. št. 2 320—330. št. 5 300-310, št. 6 270—280, St. 7 260 - 265, Št. 8 205-215, otrobi bač. 180.
Budimpešta. Tendenca čvrsta Pšenica marec 25.37-25.35, zaklj. 25.34-25 35, maj 26.25-26.20. zaklj. 26.20 -26.01, okt. 26 40—26.42, zaklj. 26.41— 26.42, rž marec 23.24—23.21, zaklj. 23.20—23.21. maj 24.05-24.01, zaklj. 24.14—24.15, koruza maj 28 50, zaklj. 28.49—28.50. julij 28.46-28.48, zaklj. 28.47— 28.48.
Les
Na ljubljanski borzi so bili zaključeni 3 vagoni lesa in sicer 2 vagona orehovih plohov in 1 vagon orehovih hlodov. Tendenca neizpremenjena.
Hmelj
V	. iiaazer llopfen- und Brauereizeitung . či-tamo tale zanimiv sestavek iz strokovnih krogov:
1'udi rajhavsko-nemžka hmeljska produkcij-, se pritožuje po pravici o tlačenju cen, ki ga povzroča na nflrnberškem trgu posebno jugoslovanski hmelj.
To potrjuje tale vest v ,-Bohomik iz Nurn-berga pod 26 jan.
x.. V tranzitu jc nujna ponudba slabšega blaga, jugoslovanskega izvora, katerega ceno predpisuje vsakokratni kupce.«
Hujšega pač ne more biti. Nc samo, da to blago ni nikak predmet povpraševanja, ampak izrazit predmet ponudbe, v tem slučaju se sploh ne more govoriti o kaki notaciji cene. Kakšna je cena, ki jo predpisuje vsakokratni kupec? Najbrže se sramujejo sploh povedati take cene.
Če se godijo take stvari na trgu, potem mora vsak pregledati položaj. Ali nimajo voditelji jugoslovanskih hmeljarjev nobenega vpliva več na svoje ljudi? Ali gledajo mirno na take mah in/ci je? Zakaj ne zadržujejo svojih ljudi od tako brez-miselno norega ponujanja? Take trgovske metode v Ntirnbergu in Zatcu so bile vendar sploh neznane. Taka praksa vendar na ves bmejski trg vpliva korumpirajoče Pa se potem čudijo Jugoslovani, čo se nemška in češka produkcija z vsemi silami upirajo preplavljanju svojih tržišč s takim blagom.
Zakaj srednjeevropski hmeljarski urad tega ne ustavi? Sedaj naj dokaže svojo upravičenost. Nima smi3la prihajati na seje in govoriti lepe govore. Ukreniti kaj, da to mahinccije prenehajo — lo bi bilo delo. Če Jugoslovani ne izpremene svoje taktike, potem je zgrešeno, če se nemški m češki hmeljarski voditelji z njimi šc kdaj vsrdejo za zeleno mizo: tisto nekaj statistike bo lahko vsak sam opravil.
V	vseh hmelj proizvajajočih deželah Evrope leži še hmelj, nikdo pa ne rrzmetava tako kot Jugoslavija. Če so hočejo ti ljudje materialno popolnoma uničiti, jih ne more nikdo edvrniti od te neumnosti Da pa pri tem tipe hmeljarji drugih dežel, no gre. Umestno bi bilo, če bi nemški hmeljarji posvetili svoje posebno zauiinanje Jitirnber-škemu trgu. Dobro bi bilo, če bi eden vodilnih gospodov nemškega hmoliarskega društva ali kak varilni ur:dnik društva stalno bival v Niirnbergu i in na licu mesta pregledoval dogodke in dajal 1 nasvete. t
Nemški hmeljarji naj bodo prepričani, da | češkoslovrški hmeljarji iz vseh okolišev ne bodo prodajali s to katastrofalno taktiko. Nemški hme- i Ijarji naj so ne boje Češkoslovaških. Gledajo naj 1 le, da dobe končno svoj provenienčni zakon, da dobi njih plemeniti hmelj, pridelan s tolikimi naperi, mesto, ki mu priprda.
S tem bo tudi konec mešanja hmelja, ki posebno sedaj cvete, kakor je to nedavno pisal svetnik Ktlrsc' ner v »Ntirnberger Hopfen- und Br.auer-zeitung« ter tudi pošteno žigosal.
Živina
Dunaiski goveji se-em. (Poročilo tvrdke Edu-ard Saborsky & Co, Dunaj) Prignrnih je bilo 2431 glav živine, in sicer 1184 volov, 494 bikov in 453 krav. Iz Jugoslavije skupno 103. Cene voli: eko-trem 210-2 20. I. 1.70-2, II. 1.35-1.60, III no —130. Krave: I. 115-130, II. 1-1.10 Biki 1.20-1.45. Tendenca: ekstrem 5 grošev cenefe v ostalem posebno biki slabše kakovosti dobro držano.
Radio
Radio-krofi
:>Koncem koncev, tvoja tašča je torej pravcat zvočnik?«
::S ;o razliko, da svoj zvočnik brez na-
daljnega laVo odklopim, dočim taščo...<. *
Kako pa ravnate s svojimi kokošmi, da ! vam tako ležejo jajca?«
»Dajem jim poslušat radio, ko govori o tržnih cenah jajec. Odkar se cene dvigajo,
jih ležejo nič koliko ...«
*
Prodajalec v trgovini se je spotil, kc je gospodu Zaloižniku pol ure razlagal ustroj in delovanje radio aparata.
Gospod Založnik: »Saj razumem! Samo
— kam se, zlomka, natakne plošča?«
*
Gospa Založnikova: »In potem, veste, če gremo zvečer zdoma, ne odklopimo našega aparata. Odkar plačujemo celo narečnino, pa res postaji ne darujemo ničesar!«
»t
Radio aparati na stojnicah. »Poslušam in poslušam, pa ne slišim nič. Saj ne funkcionira tale vaša rečic
Kramar: »To je tako rekoč najnovejši izum: cTihi naročnik'- za stanovalce s silnimi sosedi...«
*
Gospod Založnik (nosi domov napolnjen akumulator): »Zlomka je danes težek, prav gotovo so nabasali vanj več elektrike kot ponavadi...«
•Jr
Skopuh: ^Popolnoma razumem prednosti tega aparata na sedem žarnic. Ra ume se pa, kajne, da se uporablja lahko ena sama. če hoče kdo štediti?«
«
Današnja »leča. Zakaj si udaril svojega bratca?«
>Ker je rekel, da je njegov detektor
tKiljši, kot moj superheterodynel *
Med pisatelji. :>Ne vem, kateremu svetniku se naj priporočim. Vse je zaman: vsako mojo igro sprejme publika z gnilimi jajci.«
»Veš kaj, stvar je vendar preprosta: piši odslej samo igre za radio!«
To in ono o radia
Nova postaja v Rimu Iz Rima poročajo, da se letošnjo jesen otvori tam velika oddajna postaja na kratke vaove z energijo 50 KW. Po tej postaji nameravajo oddajati sporočila v italiianske kolonije in italijanskim naseljencem v Ameriki. Sploh opažamo pri evrofiskih državah, ki imajo kolonije, da si grade velike postaje na kratke valove. Prednjači jim Holandska s svojo 130 KW postajo v Huizcnu. Esperanto. Leta 1928 so v Tokiu
51.000 esperantskih učnih knjig za radijske tečaje. Letos je Tokio zopet začel z novimi tečaji za espe-
ranto.
tečaji za espe-
Zanimiva pravda. Priznana francoska umetnika M. Frantz in Liza Charny sta nekega večeia posesala program lyonske oddajne postaje. Kar zaslišita napovedovalca: »Gospod Frantz in gdč. Chaniy pojeta nekaj odlomkov iz »Cida« in »Sigurda«. — In oglasi se •— gramofonska plošča. Napovedovalec pa ni sporočil, da je to reprodukcija Radi tega sta prizadeta umetnika vložila tožbo. Niti redno sodišče, niti poštni minister se ni smatral za kompetentnega soditi v tem sporu, zato je zadeva bila predložena državnemu svetu. — Francorke postaje so že večkrat imele opraviti s paragrafi, ker niso upošteva'e avtorskih pravic.
gEKOPD^F RErrt,TJ*TE
amo s TUKGSRPM
Barijevimi REKORD CEVM9
Programi Rartio-Ljubliana:
Torek, 12. febr.: 12.30 Reproducirana glasba. 13 Časovna napoved, reproducirana glasba — 13.30 Stanje vode in borzna porečila. — 17 Radio-orkester.
18	Antologija slovenske lirike, ravnatelj Bratina. — 18.30 Zima in zimska turistika, predava Kunaver. —
19	Nem?č;na, poučuje g dr Piskernik. — 19.30 Kemija vsakdanjega življenja, predava prof. Pengov.
20	Veseli večer: Šaliive kunlete Dojeta BranJstet'er in Zupec. — Za m-edpust pripoveduje St. Velkavrli: Solnčni floki, hripa. studenec in svetovni mir. — Radio orkester. — 22 Pačila in časovna napoved.
Sreda, 13. febr.: 12.30 Reproducirana glasba. 18 Časovna napoved, reproducirana <?lasba. — 13.30 Stanje vode in bprzna porcč:la. — 17 Radio-orkester. 18.30 Pravljice, prioove^tije cr^č Vencajz. — 19 Srbohrvaščina, poučuje prof. Mazovec. — 19.30 Pomen antike za razvoj evropske kulture predava g. dr. Bradač. — 20 Prenos opere — 22 Poročila in časovna napoved.
Četrtek, 14. febr.: 12.30 Reproducirana glasba. 13 Časovna napoved, reproH-cirann <rlasba. — 13.30 Stanje vode in borzna poročila. — 17 Radio-orkester.
18	češčina, poučuje g. Navak. — 18 30 Bakterije v zemlji — prijateljice kmeta, nredava in?. R. Lah
19	Naše sosednje države, pre-lava dr. V. Bohinjec. 19.30: Zgodovina Slovencev, nredava goso. profesor S. Kranjec. — 20 Franca«.ki večer II. — izvaja Radin-orkester — 22 Por-čla in časovna nanoved.
Petek, 15. febr.: 12.30 Reproducirana glasba. 13 Časovna nanovoi, reproducirana glasba. — 13.30 Stanje vode in borzna poročila. — 17 Radio-orkester. 18.30 Gosoo.linjska ura, prebava gdč. C. Krekova. 19 Francoščina, poučuje dr. I.eben. — 1930 Uvod v glasbeni svet, pre'ava dr. Stane Vurnik. — 20 SWenska balada v litera'uri in glasbi. — Radio-orkester. — 22 Poročila in časovna naooved.
Sobota, 16. febr.: 12.30 Reproducirana glasba. 13 Časovna nanoved. reproducirana <rlasba — 13.30 Stanje vode in borzna poročMa. — 17 Radio-orkester. 18.30 Delavska ura. — 19 Nemščina, poučijo ga. dr. Pl-kernik. — 19.80 Psihoanaliza ln vzgoja, pre- ' dava dr Bartol — 20 Mladinska snevoigra: Slava domovini, poje ženski zbor drž. ženskega učiteljišča
1 v Ljubljani. — Radio-orkester. — 22 časovna napoved.
Nedetja. 17. febr.: 9.30 Prenos cerkveiV , iz 1'ranč. cerkve. — 10.30 Elektrika in gospodi predava ing. Ditricli. — 11 Radio Uvartoi Časovna napoved. — 15 Znrčaj koroških SloveH(\ njihove šege in običaji, prodava vseučiliški pro L dr. Rožman. — 15.30 Roproducirana glasba. — 16 Planinski spomini, predava prof Jank i Mlakar. — 16.80 Lahka glasba. — 20 Koncert zbora Balalaiek-Kromelj«. — Radio-orkester. — 22 Por; čila.
Dragi programi:
Torek, 12. februarja.
Zagreb: 17.03 Popoldansk koncert. — 20.30 Kabarc.ni večer. — Praga. 12 30 Opoldanski koncert. — 13.30 O prodajanju. — 18.20 Progiam za deco. — 19.05 Vesele ljudske pesmi. — 20 Večerni koncert. — Stuttgart: 10.30 Plošč*. — lo Prog am za gospodinje. — 18.45 O Kant«. •— 20 15 Pustni večer. — Toulouse: 13.45 Koncert. — 14.15 Petje. 22.30 Ple:na glasba. — 23 Rusko petje in balalajke. Bern: 12.50 Plesna glasba. — 17 Zdraviliški orkester. — 20 Gjoeretni večer. — 22 Vesela glasba. - -Katovice: 16 Program za deco — 17.25 Iz poljske zgodovine. — 19.50 Prenos opere iz Poznanja. — Rim: 13 Trio. — 17.30 Petje in glasba. — 20.45 Opereta in plesna glasba. — Berlin- 17 Lahka glasba. — 19 O poročevalski službi — 20 Pustna veselica. — Dunaj: 11 Kvartet. — 16 Pojao danski koncert. — 17.40 Program za otroke. — 18 O pustnih običajih. — 20.05 Pustna zabava. — Naio jazz. — Milan: 11.15 Reproducirana glasba. — 12.30 Radio-kvariet. — 16.30 Kvintet. — 17 20 Ceca poje. 20.30 Stara italijanska glasba. — 22 Koncert. --23 Jazz. — Budapest: 12 Zvonenje — 17.10 Novele. 17.40 Simfonični orkester. — 20 Trobači iz kr. opere. — 21 Pustni večer — Varšava: 16 O zrako-piovstvu. — 17.55 Koncert. — 18.10 Recitacije. — 19.50 Prenos ofiere.
Spori
NEDELJSKE DRSALNE IN SKAKALNE TEKME V BOHINJU.
Ljubljana, 11. febr.
Včeraj je bil Bohinj ponovno zbirališče mnogih športnikov. Ob Bohinjskem jezeru se je na drsališču sv. Janez izvršila lepo uspela drsalna tekma, o kateri je podrobne rezultate prinesel že »Slovenski liste. Značaj teh tekem je bil propaganden, njihovo tehnično stran je izvedel drsalni odsek JZ SS. tekmo samo pa je priredilo SPD. Obvezni liki so bili razmeroma lahki z ozirom na povedani propagandni značaj tekme. Vsled tega v obveznih likih ni bilo j>osebne razlike, pač pa je gespa Kodrnka. znana jugoslovanska prvakinja v umetnem drsanju, s prostim drsanjem in njej od strani g. Schwab in tudi g. Avčin pokazala svojo odlično znanje na ledeni ploskvi. Tudi g Košak je v prc6tem drsanju visoko nadkriljeval ostalo tekmovalce svoje skupine.
Drsališče je zgradilo SPD ter ima to veliko prednost, ker bo na njem obstojal led, ko ga nikjer drugje več ne bo. Bohinj kot tak je e tem drsališčem mnogo pridobil, ker se tako polagoma njegove zimske naprave spopolnjuiejo in lahko nudijo tujcem vse ono, kar od zimskih letovišč zahtevajo
NA ING. HANSSEN0V1 SKAKALNICI
se je včeraj popoldne izvedla tudi skakalna tekma. Skakalnico so zgradile obe bohinjski občini (Boh. Bistrica in Srednja vas) z znatne podporo ljubljanskega oblastnega odbora, ter je bila do zime dograjena samo v surovem stanju z namenom, da so letos preizkusi, ugotovi njena morebitna po-manjkljivost ter potem na podlagi teh ugotovitev v letošnjem poletju definitivno dogradi
Skakalnica napravi impozanten vtis, ker je predvidena za skoke do 60 metrov. Uporabljala se bo največ za velike mednarodno tekme ter se bo otvorila 1. 1930. o priliki prvih mednarodnih zimskih tekem v naši državi.
Tekmovali so le 4 tekmovalci in je prvo mesto dosegel Bogcmil Šramel, SmK Ljubljana. Nadaljnje podrobne rezultate je že objavil ^Slovenski liste.
Skakalna tekma je bila za domačine nekaj novega, doslej nepoznanega ter jim bo gotovo služila v dokaz, da njih trud ni bil zaman ter da se l>o poljgoma v Bobinju razvila zimska sezona, kar bo od nemale gosjjodarske važnosti za te kraje. Bohinj ima bodočnost in le v intenzivnem delu za pospešitev tujskega prometa so bo Bohinj razvija' v ugodni smeri.
* • *
Bled. Smuški tečaj za skoke, ki bi se imel, kakor je bilo določeno, pričeti 14. febr., se vsled tehničnih zaprek ta dan no bo priče1. Pač pa se bo isti tečaj pričel 25. febr. ter ga bo vodil ing. Ilanssen.
Naš modni kotiček
' Model 1930
(salon Janez Krjavelj)

m srce

• Življenjepisi
V zadnjih letih je poplavi'« svetovni knjižni trg veliku množina življenjepisov, ki so jako različni po svoji vrednosti. OLenem se je začelo tudi razpravljati o tem. kakšen bodi življenjepis, da je obenem veren, obenem pa umetnina. V tem pogledu je napisal dobro stvari Andre M a uro is, ki je nedavno oljavil v založbi Au Sans Pareil, Pariš zbirko svojih cambridgeskih predavani o izgledih žlvljenjeptsjr (Aspects de la biographfe). Najzanimivejši Je vsekakoi odstavek, naslovljen a Življenjepis kot umetnina«. Ker v podrobnosti ne moremo slediti Citatelje, oziroma naše umetnike in kritike, opozarjamo nanj. '/. i3to temo se fcavi tudi ocenjujoC Mauroisovo knjigo v »Nouvelie revue Iranecise? Ramon Fernandtsz.
Andrč Maurols pa nI le izvrsten teoretik, ampak še toljSi praktik. O tem priča poleg kopice martjših poskusov zlasti njegov monumentalai življenjepis Benjamin Disrneli, v katerem jo uspešno pogodil vse bistvene točke svojih teoretičnih opazovan] in s katerim je po vsem kulturnem svetu žel obilo priznanja.
Kot vzornega žlvljenjeplsca navaja Maurols Angleža Lyttona Stracheya, ker mu je njegovo delo največ služ-lo pri raziskovanju teoretičnih temeljev življenjepisja. Lyttom Strachey si je pridobil v zadnjem času zveneče ime kot spreten opazovalec in opisovalec življenja znamenitih osebnosti. Mojstrski deli modernega življenjepisja sta njegova >Kra!j:ca Viktorija« ter življenjepisni esej »Elizabeta ln Essex«. V njegovem dolu so izpolnjene domala vse zahteve, ki jih stavi pravilno pojmovanje umetnine na pisatelja.
Zdi se mi pa, da je način oboelave življenjepisja ki ga je uvedel M e r e ž k o v s k i i v svetovno književnost, in ki sega že do robov legen-darnostl. slovanskemu duhu mnogo prlkladnejši, ker je pestrejši in globlji, obenem pa tudi bolj izčišCen in kristaliziran. >Leonardo da Vinci« je vse nekaj drugega kot »Kraljica Viktorija«; doba, ki označuje ozadje življenja, ki se v ospredju odigrava, je zgodovinsko manj v podrobnosti obdelana, vendar neprimerno nazorneje opisana kot bi to Lytton Strachey kdaj mogel storiti
Nekako med obema principoma življenjepts-nega podajanja stoji Emil L u d w i g. sloviti nemški živijenjepisec, cigar »Sin človeka' je v bistvu popolnoma zgTešen, »Napoleon« pa je z natančnostjo in vesUiostjo izvršeno delo, vendarle pa premalo »ustvarjeno*, da bi mogli govoriti tako o njem kakor o »Sinu človekovem; kot o visokih umetninah. Isto sodbo ti se dalo izreči o življe. njepisnih delih Stephana Zvveiga.
Pri tej priliki ne morem zamolčati imena Ivana Preglja. Že »Peter Pavel Glavar« je bilo vkljut) svoji skoz in skoz romantični vsebini delo, ki je jasno pričalo, da jc Pregelj na najboljši poti, da postane originalen in vzoren živijenjepisec. — Njegov -»Šnionra«, življenjepis Simona Jenka (Dom in Svet. 1824) je prekosil vsako pričakovanje. Naga književnost sc more po pravici ponašati s tem dflom, ki ga moremo prišteval k rajvečjim umetninam te vrste v vsej svetovni književnosti.
S. s.
Franci s Jammes
IVlladokatoliško gibanje v Franciji, ki se zbira okfog lista »Revue des Jeunes«, ima svoje umetniško najpomembnejše zastopnike v Jammesu. Eaumaunu Mauriacu. Med temi je Jammes nekaj čisto posebnega Njegov svet je svet čudovito umirjene in čisto skromne lepote.
2e prva njegova pesniška zbirka »De 1'Angc-lus de 1'Aubc a l'Ange!us du Soir«, ki obsega produkte iz let 1838 do 1S97, kaže to njegovo posebnost. Pravi: »Moj Bog, poklical si me med ljudi. Tu sem. Trpim in ljubim. Oovoril sem z glasom, Id si mi ga dal. Pisal sem z besedami, katere si dal moji materi in mojemu očetu... Odšel bom, kamor in Kadar ti hočeš. Angel Gospodov zvoni.«
Jamme3 nima s Parizcm nobenih zvez, ne dobrih, ne slabih. Njegova umetnost ni moderno-estetsko literarno usmerjena, je pled katoliške zemlje in klime te dežele. Zato jo treba presoditi s primernega stališča in pravilnim merilom
Kako pojmuje J. vlogo in nalogo umetnosti? Pisanje in umetniško ustvarjanje je zanj takorekoč religiozna funkcija, molitev, služba božja. On de uje (več ali manj zavestno) kot pevci v starem smislu, kot voditelj in učitelj občine, ljudstva. Po tonu, predmetih ni Cuvstvu je njegova beseda in pesem podeželska, konservativna, patriarhalična in diha čistega,
mirnega, nazornega, katoliškega duha, približno morda tip benediktinske katoliške pobožnosti. Jammes živi v pokrajini, manjka mu bojevite heroič-nosti, tudi sistematične filozofije in kulturne politike. V svojem bistvu in duhu je lirik, idiličen, njegova pobožnost je sama po sebi umljiva, v jedru in dejanju euo3tavna in neobtežena kakor preprosta pr roda njegovega domačega kraja.
Neizčrpna snov njegovih knjig so dan in noč, letni časi, življenje j:oedinca in družine, delo v poklicih, dogodki cerkvenega leta Ves svet in vse življenje sta le izraz in simbol religioznega sveta; priredili iu božji svet sta čudovito enotno uglašena drug ua drugega in incdsefcoj prepetena, istTniti in vidni svet je le zrcalo božjega bistva. Njegov zadnji »Rcmau režnega venca« je knjiga, ki je v obliki, barvi in čustvu prepojena s čarom svetniških podob srednjega veka. Iu nič čudnega ni, če nam pecnik prikaže skromne in čiste, priproste in ljudske kose življenja, če slika dejanje in nehanje prirodnega in bo«ru danega človeka, knnta, lovca, ribiča, vrtnarja, učiteMa, jjodežehkega duhovnika gospodinjo in mater. V tem svetu se Jammes razživi z vso ljubeznijo, prav tako kot zna mojstrsko prijeti priredo, rastlino, žival, mrtev kamen. Zvesto pripoveduje o usodi teh pojavov. Njegov -Rcnian o za;cih* pa je poln prvotne frančiškanske lepote in vrednote. Po tej ljubezni do prigode in enostavnih nredmetov je soroden (udi antični bvkolild. Ni s'uča'no, če je dal eni svoji pesniški zbirki naslov »Les Gecrgiqucs chre-tiennrs«. A Jrmmes se je vživel tudi v zgodovinsko preteklost in ekrciičnost; v to vrsto njegovih opisov snada n;epov lirični roman -Almalde« ter aPovest Klare Ellebeškec.
Jammes ni niti dramatik niti epik v točnem in oravem nerrrnu besede. Je in ostane vedno lirični idilik, ki slika svoje podobe, scene in življenske kose mirno in čisto, kot fci jih hotel uvesti na gotlene. Na ta svoi način nam ie prikazal življenje nekaterih deklet, koiih slike so po psihološki in pesniški finesi in lepoti vzorne in neuničljive; organično so zrasle iz umetnikove duše.
Kdor bi pri Jairniesu rkal sodobnih problemov in programo", ki bi bili konkretni in v zvezi z zahtevami naše dobe, bo raročaran. Moč njegove umetnosti je d"ugje: v r.er-c^rednosti in iskrenosti njegove čudovite ubranosti in utop'jenosli.
OTROCI SOLNCA, spisal Ivan Pregelj. Ljudske knjižni«« 27 zvezek. — To je naj-IJubfzniveiSa povest mojstra irših modernih pis-.teljev, povest globoke in sramežljive ljubezni, temnih in bolnih strast] na eni, solnenočiste nežnosti na drugi strani. Vzraslla iz naše zemlje, mun ta povest odkriva višine In brez-dna slovenske duše. Broš. 24, vez. 32 Din.
Dobi se v »Jugoslovanski knjigarni« v Ljubljani.
Osendovske«a „S«2irJ svinca"
O Poljaku Ossenclovskeni lahko zaključimo svojo sodbo. I i popisi nimajo ne za geografa ne za zgodovinarja nobene znanstveno vrednosti, pač jm jih je treba Šteti k najboljšim delom eksotičnega pripovedništva in intuicije v dušo in usodo' človeka ter narodov. Kajti v resnici, so dokaz, da se zna O čudovito in nenavadno vživeti v dpžo primitivnih. To potrjuje tudi njegova najnovejša knjiga, ki obsega 407 strani ter nosi podnaslov' »Moja znanstvena ekspedlcija v zadnjo Afrikoc. Knjiga prinaša očarujoče slike iz nepoznanega, čudnega in neprijetnega sveta. 0.3sendovskij vidi povsod demone, zveze in z.aplelljaje, ki jih navaden smrtnik niti ne sluti. In ki jih vidi le oko občutljivega pesnika.
A knjiga ima tudi obeečloveško pomembno vsebino, kaže nam silo in uničujoči dih eksoličnaga sveta. Proti tej moči se ni mogoče loriti, človek mora v tem svetu moralno in fizično propasti. Sužnji solnca so vsi: domačini, kojih klaverna usoda je določena od vekomaj po nevzdržni k'imi, a prav tako Evropejci, ki pridejo v la pogubni krog.
Osnovna misel knjige, ki znači resno politično smernico, je, da .je evropska kolonizacija v Afriki nujna in upravičena; njena raloga je, da zrahlja okove in vezi klime ter omogoči na tem zemeljskem pasu človeka dostojno življenje. Umetniško doživljanje in gledanje Ossendovskega je čisto slovansko.
Slovanske revije
Nova Evropa (11. februarja 1920) postaja če-daljebolj politično-publlcistlčna revija. Med drugim prinaša članek >0 slobodk, o »Novem stanju« ler cse'»ne politične spomine g. Seiniza pred dvajsetimi leti (»Pred zoru velikih dana«), spomine na »Jugoslovansko omladino v Pragi ■ in pregled.
Rcssija i slavjanstvo. Pod tem imenom je pričel izdajati v Parizu K. Zajcev s sodelovanjem P. Slruveia velik tednik, katerega naloga je politično in kulturno slovansko zbližanje. Uvodni članki ugotavljajo, da ni več 6tare Rusije, nc predvojnega panslavizma, ki je mislil, da se utegnejo zedimti »slovanski potoki« v ruskem morju, žito pa občuti -s? slovanstvo in vsa Evropa od:otnost slovanske Ruriie. List seveda pobija komunizem in tudi ni naklonjen ukrajinskemu separatizmu Jugoslaviji pripisuje pri bodočem zbližanju vodilni pomen, ker združuje na svojem ozemlju zahcdue iu vzhodne slovanske kulturne stnije. Zalibog so do zdaj prispevki o Slovencih prav neznatni. Kaj pomeui na primer brzojavna vest o govoru dr. Korošca pred drvarji, ki baje tvorijo glavno množino njegovih volilcev? Upajmo, da se list v tem oziru iztoliša. Obljubuje med drugim stalne prevode iz slovansk ,i literatur. I to bi bilo zaslužno delo. Med sotrudniki so Bunin, Balmont, Osendovski in drugi znani pisatelji. Zanimivi so podatki iz Sovjetske Rusije, čeprav so močno pobarvani. — Naročnina znaša 23 Din za tri mesece in se pošilja na naslov: La Russio et le monde slave, 12, rue Rover-Collard, Pariš V.
Slovenske Pchliady. Zadnja dvojna številka lanskega XLIV. letnika glasila Slovaške matice v Turčau.-ketn Sv. Martinu prinaša izvirno slovaško poezijo in prozo ter posnetke modeme slovaške plastike Zanimive so ljudske fantastične balade in zgodovinski članek K. Golanja o vstaji leta 1843-49.
Slovanski pIcHcd. Zaključna, 10. številka XX. letnika »ega najstarejšega slovanskega glasnika (Prcgi) rczprnvlja pred vsem o Poljski. E. Ja-nouSsk objavlja članek o poljskem prevratu leta 1918, K. Gorski podaja pre"-'ed pol.iske književnosti v 1. 1927. Beležimo še G. Radčenkov pregled političnih siru i med rrsko emigraciji.
Slavjanski glas. Tromesečnik sofijskega slovanskega društva prinaša v zadnji številki XXII. letnika (1928) spominke čanke P. Bogajev-skega in M. Midžarova o terliirkem kongresu. Hr. Vakarelski primerja tr.lgarske in poljske liudske pesmi, ki imajo dosti sličnega VI. D v o r ni k ov i č piše o kulturni osamljenosti Slovanov v Evroni.
Franjcvački Vijesnšk. Bosanski redovniki Sv. Frančiška izdajajo v Visokem revijo, ki obogatuje našo vertkofilozefično in bogoslovno ter apologe-tično literaturo. V ferl uarski številki F. V. nahajamo zanimive članke, med drugim o ednošajih Dubrovnika z Visoko porto v Carigradu. Cena Franjevač-kega Vijesnika je 60 Din na leto.
100 letnira smrti Aleksandra Serpjejeviča Grl-bojeilava je bil 11. t. m. Tega dne 1.1820 je bil namreč Gribojedov v Teheranu kot poslanik Rusije od perzijske druhali ubit. Gribo.jedo\\ ki jo til rojen j. 1705 v Moskvi, slavi med ruskimi klasiki po svoji komediji »Gore od uma« (Gorjč vsled razuma*,). Ta igrokaz biča z žgočim humorjem visoko rusko družfco v epigramatično izostrenih verzih, ki so postali brezsmrtne krilatice in se more meriti z njo samo še Gogoljev »Revizor«. Dr. Prijatelj pravi v svoji znani knjigi o »Predhodnikih ruskega realizma«, o njem, da je s svojo komedijo zadal smrt francoskemu lažiklaslcizmu med Rusi. Skoro ' ijolovica teksta je zašla v pregovore.
Pctdcsotletnica L. Karavelova. Petdeseto obletnico smrti znanega bolgarskega rodoljuba in pisatelja Ljubena Karavelova so svečano obhaj li dne 4. t. m. po vsej Bolgariji. V Sofiji je sledila z^duSnici v stolnici sv. Aleksandra dopoldanska recitacij} odlomkov iz njegovih del v Svobodnem teatru. V .Slovik izvrja prof. Din. ŠiŠnianov, da je Bolgarija zdaj že prestala povojno duševno bolezen: gojenje jčlste umetnosti«, ki jo zaničevala »plitki realizem« Karavelova ter drugih starejših pisateljev. Novo pokoljenje so vedno bolj zaveda, da se mora okleniti ljudstva in domovine, če si želi priborili svoje mesto v mednarodni literaturi. Zrto je oživelo z-.nimrnje za ktrslke. S~j brez Vrzova in Karavelova sploh ne bi bila mogoča sedanh bolgarska nova književnost.
Proslava pref. Stirdiiiskega. Dne 4. t. m. jc proslavilo lvovcko ukraiiirko »Naukovo tovarištvo imena ševtenlta« 60 letnico svojega dolgoletnega pred:ednika prof. Kirila Studim k;ga. Slavnostni govorniki so poročali o znanstvenem delovanju prof Študinskega, ki je spisal več razprav iz zgodovine ukrajinske književnosti XVI. stoetja in iz zgodovini gališkega preporoda. Povdarjali so tudi njegove velike zasluge za obvarovanje knjižnice in založbe Naukovega tovarištva, ki sta tekem vojni veliko prestala. Razen galiških Ukrajincev so bili
navzoči pri proslavi tudi odposlanci znanstvenih zavodov v Sovjetski Ukrajini ter poljski zniastve-
niki.
*
Nurodna Enciklopedij« srpske-hrvatsko-slovc-nacka Je izšla v 9Sa zvezku in obsega sestavke od
Vočarstvo do Zahumska eparhiia.
Veliki slov« dolnJelutiBkib Srbov (Slovntk
dolnoserpskejo rječe n Jeje narječov), ki ga Je ee-stavljal profesor Arnošt Muka celih 85 let, je dovršen. Slovar ima 22«5 strani z 22.650 beseduraL •
Francoski knjižni trg. Več francoskih založnikov sporoča, da je število čitateJjev po vojni v veliki meri naraslo. Iu tudi kupcev knjig je več kot pred vojno. To velja posebno za dela leposlovja, a tudi resno in znanstveno slovstvo se mnogo kupuje. Pripomniti je treba, da so Francozi v knjigotržkih stvareh bolj spretni kot Nemci. Novih publikacij izide v Frm;iji manj, zato človek laie pregleda
Ti i,-l I b« ii^.m	S _ _ I M _ *- -----»
rc3na dela dosežejo v najkrajšem času velike naklade.
DROBI«.
V Zagrebu se te dni otvorl novo državno
gledališče v adaptirani zgradbi bivšega Iielios-kina v Frankopanski uliei 10. — V Hrvatskem Glasbenem zavodu nastopi 19. t. in. ruska pevka Taisija Skinfijeva. — Korespondenca med Stross-mayerjem in Račkim, ki je izšla v novi diševi ob-delbi, se naroča pri Jugoslovanski akademiji, Zagreb, Zrinski trg 11. Cena 150 Din. — V salonn Šiva v Zagrebu jo razstavil svoje slike Ante Ku-nian, ki ga krittka izredno hvali.
ltokopis Strossmayr rje Ih predavanj o Hrvatih, ki jih je voliki vladika imel v Parizu, se hrani, knkor se je slučajno izvedelo, v arhivu tainošnjega ^Gospodarskega društva. .
Nek Gainsboroughov portret, ki predstavlja generala W. Irappera so v Ameriki kupili za 180.000 dolarjev.
IZPOD GOLICE, spisal Slavko SavinSek.
Ljmlske knjižnice 29. zvezek. —Bdeu
naših najbolj nadsrjeulh mladih, ki so je vglobil v srco slovenskega kmetske-ga naroda, nam v tem z vso drhtečo na! stjo prave ljudske povesti napi-.sanern romanu slika krvave beje tiho-tajicev z oblastmi, odigravajoče se pod Golico, ki vzgaja naš naaunaj h-pkl in grčasti. naznotraj pa tako mehki rod. Broš. 30, vez, 42 Din. Dobi ae v »Jugoslovanski knjigarni« v Ljubljani.
Glasba
^Cerkveni Glasbenik«.
Januarska in februarska številka je izšla; Uvodoma končuje g. svetnik Premrl razpravljanje o »Cerkvenem ljudskem petju v ljubljanski škofiji«. Podaja praktične nasvete, kako oživeti lepi stari običaj. — M. T o ni c razpravlja o tem, "kakSna naj bo rcrkvena, ljudska pesem«, Adolf G r (j b m i n g nadaljuje razpravljanje »Nekaj poglavij iz fiziologije in fonetike«. (Barva in moč glasu, Resonanca), ki naj bi se na vsak način ponatisnilo v knjigo, ki jo nujno rabimo. Srečko K opore rodnja nekaj glasbenih podatkov »V Češki presta-lici Pragi«. Slika Prago kot srce glasbeno Evrope, kot internacionalno ognjišče glasbe in popisuje t*redbo in delo češkega državnega konservatorij«. k) vzgaja gojence v realni polifoniji in poučujo samo v okvirju kompozicije 13 glasbenih predmetov in ima kompozični, dirigentski, instrumentalni, dramski, operni lil orgelski oddelek. — Deutsche Musik-Akademie (F. Finke), Narodno divadlo (0. (totrčll), Češka filharmonija (V. Talich), Društvo za sodobno glasbo. Društvo za duhovno glasbo so glavni motorji češkem glasbenega življenja. Členek je zelo informativen. — V. S t e s k a poroča ii. arhivov o »Javni glasbeni ?oli v Ljublianic od 1. 1816 do 1. 1875. Tako, da! Tega nam je treba! Dočim je zgodovina slikarstva, literature itd. že malone vsa raziskana, smo tu, v zgodovini glasb.) pri Slovencih še zelo malo poučcui Razun drugih manjših, a zanimivih sestavkov in pregledu imamo Glasbeno prilogo, ki vsebuje P r e m r 1 o v o enoglasno z orglaini Mariji, eno najnovejših del skladatelja, zelo silno v konceptu, daljo dve Tom« 6 e v i enoglasni Marijini (veliko kromatike), dr. Dol i na rje v ženski zbor Mariji Pomagaj in J. Klemončiča dva odpeva pri litan'-Jah M. B.
•
Kapolškl punt Zgodovinska povest. Spisal »Ir. Ožbolt 11 a u n i g. izdalo Politično in gospodarsko društvo za .Slovence na Koroškom v Celovcu. Samozaložba, Celovec 1028. Tiskala Lidova knlhti-skarnn ua Dunaju. Cona broš. 28 Din. s poštnino.
63
Sir Arthur Conan Doyle:
Izgubljeni svet
(The lost world.)
Roman.
Iz najinega skrivališča sva lahko gledala vzdolž Z zelenim listjem obokanega ten.ačnega hodnika, ki so ga tvorila debla in veje. Kes je prihajala po njem skupina opičjih ljudi. Korakali so drug za drugim na krivljastih nogah in z zgrbljenim hrbtom, spuščali v presledkih roke na ila in obračali glave na levo pa na desno. Sključeni so izgledali ponekod rr.anjši kakor v resnici, vendar sem ugotovil, da so vsaj pet čevljev visoki, da imajo dolge reke in orjaška prsa. Marsikateri od njih je bil oborožen z gorjačo, in oddaleč so izgledale kakor iako kocinaste, spačene človeške po-s ave. Samo trenutek sva jih jasno videla. Potem so se izgubili sredi grmovja.
— Še ni čas, — je rekel Ioni John, ki je bil pripravil puško za strel. — Najboljše bo tu mirno os ati in ležati, dokler no nehajo iskati. Potem se lahko poizkusiva pribl^aM njih gradišču in z boljšim uspehom izvršiti napad. Še kako urico počakttjva in potem — lajdiva!
Ua izrabiva Čas, sva odprla škatlo s konzervo in nemolena pozajivkovala. Lord Roxton ni jedel od jutra ničesar razen malo sadja in se jo zdaj lotil mesa kakor sestradan človek. Naposled sva odrinila z zept napolnjenimi z naboji in s puško v vsaki roki, da poizkusiva oteti najina tovariša. Poprej sva še skrbno zabelež i« najino skrivališče sredi grmovja in_ ugotovila njegovo lego napram Fortu ChaII?ngerju zn slurai, cia bi ga v sili zopet vedno lal ko našla. Pričela sva potem tiho plaziti po grmovju, dokler nisva do-
spela na rob planote ob našam slarem taborišču. Tukaj sva se ustavila in lord John mi je na hitro povedal svoj načrt.
— Dokler sva med tem gostim drevjem, so ti prašiči na boljšem kakor midva, — je rekel. — Lahko naju vidijo, dočim jih midva ne moreva videti. A ra odprtem kraju bo stvar drugačna. Tam lahko hitreje tečeva kakor opice. Zato se morava po možnosti držati odprtega kraja. Ob robu planote raste manj visokih dreves kakor v nctranjos':i. S tem je torej označena smer, kako morava iti. Iiakliva poir.alo naprej, dobro pazite in pripravite puško! Pred vsem se ne smete dati ujeti, dekler irr.ate vsaj en naboj — to je moj zadnji nasvet, mladenič moj!
Ko sva despela na rob planote, sem pogledal navzdol in videl našega dobrega starega črnega "am-bo'a: sedel je spodaj na kamnu in kadil. Kaj bi vse dal, da bi ga lahko pozdravil in mu povedal, kaj se se jo z rami zgodilo; a to bi bilo prenevarno, ker bi naju lahko slišali. Gozdovi so morali biti polni opic; zopet in zopet se je razlegalo njih čudno suho »klepetanje. Zato sva so vsakokrat potuhnila v najbližjem grmov in in lam ostala nepremično, dokler ee niso glasovi zopet izgubili. Zato sva le počasi prišla naprej in je moralo miniti vsaj dve uri, preden sem opazil I po lord Johnovem opreznem gibanju, da sva že blizu kraja, kamor sva bila namenjena. Pokinal mi je, naj cs artem mirno in ležim, sam pa je splezal naprej. Ko se jt: minuto pozneje povrnil, mu Je drgetal ves v.braz od razburjenja. j — Naprej! — je rekel. — Hitro naprej! Bog daj. da ne bi prišla prepozno!
Živel so mi drhteli kakor šiba na vodi, ko sem splezal naprej, se s'egnil poleg njega in skozi grmovje pogledal na poljano, ki je ležala pred nama. i To je bila slika, na kutero ne pozabim nikoli do
svojega smrtnega dneva, tako pošastna in nemogoča, da res ne vem, kako bi jo naj vam predočil, oziroma kako bi naj bil sam v s'anu temu verjeti nekoliko let pozneje, če mi bo kdaj sojeno, da bi se zopet zleknil v naslanjaču v Savage-clubu pa gledal skozi okno neon:a;no, umazano Temzino nabrežje. Prepričan sem, da bi se mi vse takrat zdelo kakor ponočna težka mora ali umobolni privid v groznici. Vendar vse hočem popisati, dokler še imam dogodke v svežem spominu in vsekakor bo vedel vsaj en človek, ki je poleg mene ležal v mokri travi, da nisem lagal.
Pred nama je ležala velika odprta jasa — merila je več sto jardov širine — pravi zeleni travnik, samo ob robu pianote porastel z nevisoko praprotjo. Okoli te poljane so ras Ila v polkrogu drevesa ln v njih vejevju so bile druga nad drugo pritrjene čudne, z listjem pokrite kolibe. Šo najboljSo zadenete, če si mislite vranje gnezdišče, kjer je vsako gnezdo kakor hišica. Vrata teh kolib in vse veje naokrog so bile natlačeno polne opic, ki so se mi zdele po velikosti za samice in mladiče vsega plemena. Tvorile so ozadje slike in z živahnim zanimanjem zasledovale isti prizor, ob katerem sva v začudenju obatrmela tudi midva.
Sredi poljane, ob robu planote je bila zbrana ve&totinska množica kosmatih, rdečelasih nestvorov, izmed katerih so bili nekateri pravi orjaki, jn rea mo je prevzela groza, ko 6em gledal to družbo. Vai so še držali svojega reda, ker so stali v vrsti in nobeden ni stopil iz vrste. Pred lo črto ie stala peščica Indijancev, malih, dobrorejenih rdečkastih ljudi, katerih polt je lesketala v živi »olnčni luči kakor polirani bron. Poleg njih je stal tudi visok in suh beli človek s povešeno glavo in zvezanimi rokami, prava slika obupa in groze. Ni bilo nobenega dvoma — to jc bila eglaia pos.ava profesorja Summerleeja.

05C >sr C S2.S.
P™ 03 ^ * —;
■5: mi1— U!c
te^pS p
- K> -I M
s<CST3.
HjPfj £f Si 2g5<?
b 1 3 a B »
j^SiiJSf
y . <
7? C? 0»Q
i Pil-
m	r-
5» p
Sag gl.
„
Gospodična
/a pisarno, se »prejme za takoj. Nekaj kavcije beljeno. — Ponudbe pod »Pisarna«.
Pekovskega vajenca
poštenih staršev, rabim (akoj. - Naslov v upravi .Slovenca« pod št. 1310.
Kuharico
ižrem za takojšnji nastop, zdravo, 35 do 45 let staro, poleg sobari;e, ki je 4e v hiši. - Ponudbe podati na: Franja J a k i 1, Karlovac.
Korespondente (-inje)
z znanjem stenografije, »lover.skega, srbo - hrvatskega in nemškega jezika, z daljšo prakso, išče industrijsko podjetje v Ljubljani. - Ponudbe pod -Korespondent« št. 1352 na upravo »Slovenca«.
stanovanja
Prazno sobo
s poseb. vhodom, iščem; po možnosti v sredini mesta. - Ponudbe do sobote 16. febr. na upravo »Slovenca« pod »Soba«.
Tri gospodične
se sprejmejo na stanovanje event tudi na hrano. - Naslov: Helena Tome, Stari trg 24, priti., Ljublj.
Patent divani
v modernih vzorcih pliša, otomane od 550—850 Din priznano naisolidne;še kupite pri Rudolfu Sever,
tapetništvo, Marijin trg 2.
Mesarskega vajenca
poštenih staršev rabim. -Naslov dobite v oglasnem jddelku »Slov.« pod 1215.
Deklico siroto, staro 14 1 zdravo in pošteno vzgojeno vzamem takoj. Eventuelno bi učila pozneje v trgovini. Vsa oskrba v hiši! - Ponudbe na Trgovski gremij
v Slovenjgradcu pod ,Hvaleina 1920 I U. 1166
Služkinja
pridna in snažna, z dobrimi spričevali, starost do 30 let, se sprejme. Znati mora kuhati in opravljati vse kuhinjsko delo. - Družina 6 oseb. Sobe pospravlja postrež-nica. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1315.
Trgovski pomočnik
vojaščine prost, vešč knjigovodstva in strojepisja. se sprejme. - Ponudbe pod značko »Stalna služba« štev. 1236 na upravo Slovenca.
I * « •v » •
SJuibeucejo
. 14 leten iant
kmečkih staršev, priden in ubogljiv, s 6 razr. lj. šolo, išče mesta učenca v trgovini mešan, blaga. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 13C2.
Gospodična
vajena vseh pisarniških del, znajoča slovenščino, nemščino in francoščino, išče primerne službe, najraje v Ljubljani. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 1361.
Prodajalka
t dežele, vajena trgovine z meš. blagom in že-leznino, želi Bremeniti službo s 1. marcem, tudi poprej. - Cenj. ponudbe naj se pošljejo na oglas, odd. Slovenca pod šifro: Prodajalka z dežele 1325.
Čevljarski pomočnik
išče dela. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod Marljiv 1306, Prekmurje.
II
Radio
II
Ultradyne
osemcevni radio aparat,
se proda. • Župni urad Dubrava pri Gradcu, Hrv,
'"eblovana soba
lepa, s posebnim vhodom — se odda solidnemu gospodu. — Poizve se: Ahacljeva cesta 9/1.
Prodamo
Polkrita kočija
lahka, se proda. Ima štiri gumi in štiri železna kolesa. - Cegnarjeva ul. 4.
Drva za kurjavo
(odpadki od žage) v vsaki i...iožini se dobe pri Ivan Ši^ka, parna žaga in parketna tovarna, Ljubljana, Metelkova ulica 4.
Dvodružinsko hišo
novo, z vrtom, v Sto—-cah pri Ljubljani, proda Franc J e r k o , Črnuče, pošta Ježica.
Sv« že na ftne„ši-, norveško
ribje o«fe
z 'eknrne dr. G. Piecoli-ja v L nbliani se pr nor« ča bled m. slabotn m osebam
Oves sn koruzo
topite na cene p nr> tvrdk
IOIN, i HIBI i\m
Rcsljeva cesta 24.
v #» ptri-nT*n,*» - »»uiti
Puhasto perje
kg 38 Din. ra.:pošil'am po povzctiu naimani 5 kg Izkoristite priliko, do-kier zaloga traja Imam tudi bvii puh kg 300 Din L Brozovič, k cm čistio-na pena. Zagreb, (lica «2
I
Čajnega masla
prvovrstnega, raelm veliko množino. Samo fino blago ponuditi na upravo pod »Čajno maslo«.
Kupim lokomobilo
75 KS na ogenj, 2 pol~o-jarmenika in transmisije.
— Ponudbe na Branko Haidin, Severin ob Kulpi.
Orehe
Cista jederca, luščene — kupujem v vsaki množini po najboljši dnevni coni Intcresentje, ki jih imajo naorodaj, naj pošljejo takoj vzorce in namembno ceno na tvrdko Z. Cvilak. Slov. Bistrica (Slovenija).
Vsakovrstno

Kompanjon
s kamtalom £0.000 Din -se išče za dobro vpeljano kavarniško - restavracijsko podjetje v Splitu, Dalmacija. Biti mora strokovnjak in zglednega vedenja. Ako bi hotel prevzeti celo podjetje, bi bil potreben dvojni kapital. Pesni reflektantjs naj se obrnejo r.a J. Mar-kota, sekretarja Zadruge gostilničarjev in kavar-narjev v Splitu.
ZMVj um*e
po naivišiih cenah. CERNE. luvelit liubljana. Vfollova ulica št 3.

K!av'rji I
Tovarna tn zal"<ta ktav'r-jev-prvovrstnlh 'nStriinion-tov razi finih tvrdli. knkor ludi lantnlh Izdelkov. Poseben oddelek za popravila. IJtrlalevanle in p pravila *a Glasbeno Matico, Konzerva-toril In drnee inStitnlo irjto-tnvla mota 'vrdka. Gre tudi na deželo. Točna postrežba in zmerno ceno tudi na O"ro-ke. Iz lelova'ce klnvirjcv R. W rhln' k, Ljubljana, tire-gorčifiova ulica 5. I. nndstr
Metoda Berlitz
Pouk francoščine, angleščine, italijanščine, nemščine itd. po profesorjih dotičniu dežel. Vsak profesor poučuje edlnole v svoji mateiiničiri. - Prijave samo: Krapa Petra trg 8 I., Ljubljana.
Specijalno vino
Prokupac, Blatina, kor-čulanski »Grk«, se toči v
vinski kleti
Sv. Petra cesta št. 43-
ki krepi in zdravi ielodcc


Davi ie v Gabrovki št. 17 po raz-0'ararja in truda polnem življenju v 82. letu starosti boguvdano in mirno za vedno zatisr.il svoje trudne oči, gospod
Josio Perko
višji železniški uradnik v pokoju.
Pokopan bo v sredo dne 13. februarja 1929 v domači zemlji na farnem pokopališču v Zagradcu na Dolenjskem. — Življenju blagega pokojnika svetal spomin, du3i pa večni mir in pokoj!
Ljubljana - Z; g.-atlec, 11. febr. 1029.
Jcsipina Pciko, soproga. Ing. Nace Perko, nečak — in vsi ostali sorodniki.

Trgovino
z manufakturo, dobro vpeliano, vramera v najem v mestu ali kakem večjem kraju na deželi v Sloveniji. Eventualno tudi kuoim. Vinko Kurz-veil, Postojna, Italija.
Že
Mladenič
trgovec - obrtnik in posestnik, želi znanja z gospodično njemu slično, zaradi ženitve. Samo resne ponudbe na upravo »Slov.« pod »Mladenič«.
Objava.
Z odlokom upravnega odbora samostojne mono-polske uprave M. br.595 z dne 10 januarja 1929, katerega je odobril tuJi gospod finančni minister pod br. 11 z dne 24. januarja 1929, bo prodajala uprava državnih monopolov interesentom saharin, ki se nahaja v skladišču monopolskega stovarišča petroleja v Belgradu, pod sledečimi pogoji:
1. Prodajna cena: 1 kg saharina, ki ima 550 sladkornih stopinj po Din 1910 —, 440 n	., ,, „ 1532-—,
330	„	„ 1154—,
220 „	„ ,, „ 776—,
110 „	„ „ 398—.
2 Najmanjša količina, ki se more naročiti, je 10 kg.
3.	Detajlna prodajna cena konsumeutom bo po (5) pet dinarjev za kilogram in sladkamo stopinjo v smislu rešenja gospoda fin. ministra hr. 7599 od 17. marca 1923.
4.	Da se kupljeni saharin pred izročitvijo v prodajo konsumentom predela in zavije v pakete v teži po 5, 10, 25, 50, 100, 250 in 500 gramov neto-teže in mora vsaka škatlja ali paket imeti etiketo tvrdke s točnim označenjem: neto teže, sladkorne stopinje, odgovarjajoče količine sladkorja in cene, ki ne sme biti večja kot (5) pet dinarjev za eno sladkorno stopinjo. Vrhutega morajo biti škatlje ali paketi žigosani z vlažnim žigom uprave državnih monopolov oziroma pristojnega oblastnega monopolskega inšpektorata, potrjeni s oodpisom enega člana komisije ter prodajalca ln oviti s trakom za cigaretni papir brez vrednosti posebej in skupaj.
5.	Da vse delo ob predelavi, prepakovanju, žigosanju in bandaliranju izvršuje komisija, ki sestoji iz enega kemika, enega uradnika monopolske uprave oziroma pristojnega monopolskega inšpektorata in enega organa finančno konlvole onega kraja, kjer se vrši to poslovanje.
Podrobna pojasnila se morejo dobiti v odseku za sol, petrolej in saharin Uprave drž. monopolov.
O tem se obveščajo interesenti Is pisarne uprave drl. monopolov, oddelek prodaje, M. Pr. br. 3591 z dne 26. januarja 1929.
Di-ckcija drž. rud-ika Velenje razpisuje na dan 25. februarja 1929 ob 11 dopoldne nabavo
moiome brizgalne
Pogoji se dobe pri podpisani.
Iz pisarne Direkcije drž. rudnika Velenje, broj liuo/IL
V Gospodu je zaspala včeraj dne 11. februarja sestra in gospa
Ivana Škoffc
Pogreb se bo vršil danes ob 3^11 dopoldne iz hiralnice sv. Jožefa. - Bila je dobra kuharica in zato bo os*ila pri vseh gospodinjah v trajnem spominu.
Žr.'ujo»i ostali.
OBJft VH!
Uprava državnih monopolov bo izdajala na podlagi ouloka upravnega odbora samostojne monopolske uprave pod M br. 1917 z dne 24. janu-
Zahvala
Vsem, ki so izkazali zadnjo čast naši nad vse ljubljeni mamici, stari mamici, tašči in teti, gospej
Frančiški Novak
posestnici
na njeni zadnji poti, se prisrčno zahvaljujemo.
Zlasti se čutimo dolžne zahvaliti se prečastiti duhovščini, ccnjenemu učiteljstvu, učenkam II. dekl. meščanske šole, urad-ništvu OUZD, zastopnikom Gasilnega društva ter vsem darovalcem vencev in cvetja.
Iskrena zahvala vsem sosedom, znancem in prijateljem za njih požrtvovalnost in ljubezen do rajnice. V Ljubljani, dne 11. februarja 1929.
Žalujoči ostali.
arja t. I., kjer je odobril tudi gospod finančni minister pod br. 24 z dne 28. januarja t. 1., Industrijskim podjetjem dovoljenja za nakup deslilatov c&lte, katrana, kamenega olja in parafinskega
sk.iijcvca, katerih specifična teia pri 15° C znaša do 0-795, za katero sc nc bo pobirala monopolska taksa, cko se potrebujejo za industrijske name::c za predelavanje s tem, da se ti destilati pred-I hodno denaturirajo s 5% smole ali terpentina in . da se porabljajo pod kontrolo organa finančne kontrole, ki bo obveščal oddelek za prodajo.
Pravico za prodajo tega destilata imajo samo domače rafinerije nafte.
Denaturiranje se mora vršiti s strani organa finančne kontrole v rafineriji s tem, da se vzame poskušnja od vsake denaturirane količine težkega bencina (Špirit white) zapečati in na isti naznači: kolika množina jc denaturirana, kateri dan in na podlagi katerega odobrenja uprave državnih monopolov. Tc poskušnje bo organ finančne kontrole pri rafineriji obdržal pri sebi do prihoda kemika iz uprave državnih monopolov, ki jih bo po izvršenem pregledu in potem, ko je ugotovil, da se je v vsem pravilno postopalo, uničil, v nasprotnem slučaju pa obvestil upravo radi potrebnega zakonitega postopanja.
Denaturiranje in prodaja petroleja, čigar specifična teža je pri 15° C večja od 0-7S5, se mora smatrati za protizakonito in kaznovati po zakonu.
Stroške denaturiranja morata nositi prodajalec in kupec.
Podjetja, ki žele nabaviti ta destilat, sc morajo za vsako množino, ki se ima naenkrat dena-turirati in odpeljati iz rafinerije, obrniti na upravo državnih monopolov — oddelek za prodajo — t prošnjo, kolekovano s 25 Din v taksnih znamkah, iz katere se mora razvideti: 1. potrdilo o plačanem davku za tekoče tromesečje in 2. potrdilo pristojne industrijske zbornice, da je podjetje pro-tokolirano in da je v prošnji označena množina destilata resnično potrebna dotičnemu podjetju.
IZ PISARNF. UPRAVE DRŽAVNIH MONOPOLOV
M Pr. br. 3985.
Mehanična delavnica
za popravila gratrolonov, šivalnih in pisalnih strojev, otroških vozičkov, koles itd. Lastno emajli-ranjc, poniklanje. Priporoča sc Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ulica 14. Nasproti »Narodnega doma«.
Tovčirna za izdelovanje likerjev, dszertnih vin in sirupov
JAKOB PERHAVEC
Na diobno
Na debelo
MAR BOR
Gosposka 19
Pristna slivovim, brin Jcvec, drožc ka. tro ilnov.-c, ruui, kon akl. vbp vr tc likerjev
ZHHVMfi
KRED1THH ZSiMMCii
reg. pom. blag.
v nr^hRiBORU
pri kateri smo zavarovani za doto, nam je že po nekaj mesecih članstva izplačala na račun
HOTE m 20.0C0 DIN
znatne zneske ter nam tako ob priliki naše poroke nudila veliko pomoč, za katero se ji srčno zahvaljujemo.
Horvat Oimar, Maribor, Kr. Petra trg tpanirger Ar.ton, Račje. Kmetcc Josip, Zlatoličje, Stanoga M., Maribor, Kralja Petra trg,
Normali Jo-ko, Višnja gora. Brandstatter Josip, Maribor p. Mostom. Bizjak štefi, Maribor, Dajnkova ul.
Urbarja Mici, Potoška vas. Markovič Živojii, Varaždin 36.
Rozman Urška, Jesenice. Zavodnik Tončka, Višnja gora. Forte Errst, Potoška vas. Štern Amalija, Račje. Koželj ML ko, Tczno p. Mariboru
Zahva'a
Sprejmite vsi, ki ste se nas spominjali in nas tolažili ob težlu nenadomestljivi izgubi naše predobre mamice in stare mamice
Terezife Bsle
našo globoko in prisrčno zahvalo. Posebno zahvalo izrekamo še preč. duhovščini, Olepševalnemu društvu za obilno udeležbo in godbenemu društvu Prosvcta na Viču in vsem. ki so spremili nepozabno rajnko mamico na njeni zadnji poti.
Rožna dolina, dne 11, februarja 1929.
Žalujoča rodbina Bele,
V imenu svoje sestre Frančiške poroč. Riickaui in brata Bragotina Leplak, naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša nepozabna mama, stara mama, oziroma tašča itd., gospa
Uršula Čeplak
danes ponoči, previdena s tolažili sv. vere, v 81. letu, bogtt-vdano preminula. Pogreb blagopokojne se vrši v Gornjem gradu v torek, dne 12. februarja ob 15.
Na Golniku, dne 11. februarja 1929.
Franc Čeplak.


V »V
+
Potrti najgloblje žalosti javljamo tužno vest, da jc bil naš iskreno ljubljeni, srčno dobri soprog in oče, oziroma brat, zet in svak, gospod
Robert pl. Hollegha
avst. deželno vladni nadkomisar
v petek 8. februarja 1929 ob 6 zjutraj v 44. letu starosti, po kratki, zelo mučni bolezni nepričakovano poklican v boljše življenje.
Zcmski ostanki dragega pokojnika so se v nedeljo, dne 10 februarja ob 4 popoldne prepeljali od žalnega doma, Kirchgasse 53, na mestno pokopališče k večnemu počitku Volkermarkt, dne 11. februarja 1929.
Lina pl. Hollegha roj. Wranitzky, soproga. Traste pl. Holegha, hči. Dr. Faus pl. Hollegha, dr. Kari pl. Hollegha, Valter pl. Hollegha, bratje. Mizi Khistler, Marta Krisper, Annie Hudovernig, sestre. Ostali sorodniki.
Zn Jugoslovansko tiskarn« v Ljubljani. K ure I čef.
Izdajatelj: tir. Fr. Kulovee.
Urednik: Franc Terseglar.