«?ev. 128. V Trstu, v nedeljo 9. mala 1915. Letnik XI. Izfc&j« vsak cian, tcrii ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 4 popodne. VtŠamm : L km Sv Tm OSk* Asiškega St. 20, L iM&Sf — Vsi c. t f. r.3j ve pc-iiijajo uredništvu lista Ncirankirana Ipisfca s* ne ■■prejemajo in rokopisi se nt \racajo. V v*tt : • drovorpi urednik Štefan Godina. konsrircij ■ — Tisk Iskame .Edinosti*, vpisane >pdru t UBCiei-.izii fnrottroin v Tr^u, ulica Sv. Frančiška Asiškega št. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Naiotnira i naša. Za ccJo leto...... K 24 — Za pul .................. « • " e /a ui .................................... 6*—- z J nedeljsko izdajo za celo leto . .. . ... 520 za j »i ari*.....................2*60 Posamezne številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti eoe kolone Cene: Oglasi trgovccv in obrtnikov.....mm po 10 vin Osmrtnice zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ............... mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 20 — vsaka nadaljna vrsta.............2*—• Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Cglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti*. — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškcea št. 20. — Poštnohranilnićni račun Št. 811.G52. UUmmnW 121 RiSuk -t 1 M imnmp umm vi-iSliiiiiu m iiimeu mpsiusi« umi buy U jugovzhodni Galiciji rusKi napadi odbiti. - Kome! zasedli mesto Ubavo ob Baltiškem morju. - Potopitev transatlantsKesa parnlKa „Luiitanm 4. Ai .v arilski boii na zapsdni fronti. - Potopitev angleškega ruiiica torp@ci@¥k „MaosrS !>L NAJ. 8. (Kor.) Uradno se objavlja: K mala opoldne. Posledice bilke pri Tarnowu in Gorlicah se kažejo sedaj iudi že na karpatski fronti vzhodno od Lupkowa. Naše čete, ki so predle tudi tu v napad, so osvojile ponoči obmejni greben severno od krajev Tele-poez. Celiti, \agvpolany, znanih iz zadnjih srditih bojev. Tekom zimskih mesecev so se Rusi ob najtežjih izgubah v večtedenskih bojih \ gnezdili južno od mejnega grebena Karpatov in pomaknili z zastavitvijo vseh razpoložljivih rezerv svojo fronto v gornjih tokih Ondawe, l.aborcze in Cziroke proti iugu. Kljub vsem naskokom in divjim napadom sovražnika, nam niso mogli iztrgati Lžoškega prelaza. Severno in na obeh straneh prelaza so vztrajale naše čete. ki so se bojevale tu več mesecev, kakor skala. Vsa ruska pridobitev na o-zemlju je bila izgubljena sedaj v par dneh. Ob najtežjih izgubah, ki so posledica tako hitrega umikanja, je sovražnik izpraznil kos ogrskega ozemlja, ki ga je osvojil s tako težavo. V zapadni Galiciji so potekli boji na vsej fronti dalje uspešno. Včeraj so osvojile naše čete Krosno. Kako velika je zmešnjava in kako velik nered je na vsej fronti v naglem umikanju se nahajajoči armadi generala Radka Dimitrije va, dokazujejo pri krajevnih boiih v Brzosteku ujeti vojaki, ki pripadajo šestim ruskim divizijam: št. 5, 21, 31, 52, 63 in pa 81. Oeli 7 Beskidov umikajočih se ruskih čet so bili na več mestih obkoljeni in u- leti. Skupno število ujetnikov po 2. maju znaša do«edai To.oot). Zasledovanje se nadaljuje. V jugovzhodni Galiciji so bili na obeh straneh doline Lomnice odbiti močni ruski nspadi. Pri Zaleszczjkih smo zavzeli peL.o rusko oporišče. Namestnik šefa generalnega štaba: pl. Hcfer, mil. Hindernburg nadvojvodi Frideriku. Dl NAJ. H. (Kor.) Iz vojnega časnikarskega stana se poroča: Armadni višji poveljnik, nadvojvoda Friderik, je dobil od i e Id maršala Hindenburga sledečo depešo: »Vašo c. kr. Visokost prosim, &d sprejme v imenu meni podrejene vzhodne armade najudanejše čestitke k uspehom v Karpatih, sprejetim z velikim veseljem. Pl. Hindenburg.« Nadvojvoda Friderik je odgovoril: Zahvaljujem se Vaši ekscelenci za iskrene čestitke vzhodne armade k uspehom v Karpatih, ki so jili naše junaške zvezne čete izvojevale s pravim heroiz-tiH^n. Feldmaršal nadvojvoda Friderik, armadni višji poveljnik,« l nsmšHs-riisKeša ftollftn. BERLIN. S. (KorJ Veliki glavni stan, 8. maja. Vzhodno bojišče. Naše proti Libavi prodirajoče čete so zasedle to mesto. Ujeli srao pri tem 1600 vojakov in uplenili 12 topov in 4 strojne puške. Jugovzhodno bojišče. Zasledovanje premaganega sovražnika po armadni skupini generala Mackensena PODLISTEK GREŠNICE. Roman. — Francoski spisal Xavier de Montepin Ali je mogoče? .... jaz sem pa mislila .... Pojdi hitro, ljubi Arzen, in spravi skupaj vse gledališko osobje in mi daj prinesti semkaj vse cvetje, da poiščeva tvoj šopek. Bila bi neutolažljiva, ko bi se izgubil. Shranim ga za vse čase .... vedno naj me spominja, da se moram tebi zahvaliti za svoj prvi usoeh, za svoje prve vence! Vzradoščen po teh nežnih besedah in popolnoma pomirjen zaradi svoje ljubosumne skrbi, ie preiskal Arzen vse gledališče, dokler se mu ni posrečilo najti svojih kamelij in vrtnic, ki so jih strojniki pravkar hoteli razdeliti med seboj. Zmagoslavno jih je prinesel Pivoini, ki se je že pripravljala r.a odhod, in odšla sta skupaj iz gledališča. Pivoini je bilo treba iti le čez cesto, pa je bila donia. Arzen je pozvonil in je reke! potem svoji ljubimki: in zaveznikih le tudi včera) — ne glede na nekatere uspešne boje z zadnjimi oddelki — bilo v polnem teku. Naše sprednje čete so zvečer že prekoračile Wislok v ozemlju Krosna. Skupno nastopanje vseh udeleženih ar-madnih delov pri prodiranju, je dovedlo do odrezanja znatnih ruskih sil, s čemer se je število ujetnikov na gališkem bojišču povišalo sedaj na 70.000 mož. Vrhovno armadno vodstvo. Nerodni poizkusi prikrivanja zadnjih nemških in avstrijskih uspehov. BERLIN, 7. (Kor.) Wolffov urad poroča: »Agence Havas« razširja noto, glasom katere rusko poslaništvo v Parizu demen-tira zmago zaveznikov nad Rusi v zapadni Galiciji. Francoska agentura pristavlja k temu, da so s tem izpodbita nemška poročila o treli uspešnih akcijah, ker tudi pri Langemarku in pri Epargesu nemški napadi niso dosegli trajnega uspeha. Francosko časopisje gre celo tako daltč, da predstavlja operacije v ozemlju V perua kot velik poraz za Nemce. Kar se tiče najprej položaja v zapadni Galiciji, pozabljajo Rusi, ki skušajo razširiti svoje dementije po vsem svetu, da bi bilo treba navesti tudi posameznosti in krajevne podatke. Oni se ne upajo oporekati že znanim jim nemškim in avstrijskim uradnim poročilom, da so čete zaveznikov zasedle Duklo, Szadow in Tar-now in si priborile na več krajih prehod čez Wysloko. To so nepobitna dejstva in pogled na zemljevid pokaže tudi lajiku, da s tem ni bila predrta samo ruska fronta ob Dunajcu, ampak je postala nevzdr-žljiva tudi ruska karpatska fronta vsaj v zaspanem delu. Nagia umaknitev iz postojank ob Dunajcu za Wysloko je toliko kakor beg in predstavlja popolno deru to ruske armade na fronti 170 kilometrov. Sila v poraz zapletenih ruskih čet se ceni na 8 do 10 armadnih zborov. Tudi uspehi v ozemlju Yperna so vsakdan podkrepljeni od nemškega armadnega vodstva z natančnimi podatki o osvojenih krajiii. Nesmiselno pisarjenje francoskega časopisja kaže jasno, da manjka nasprotnikom resničnih dejanskih dokazov. ^Agence Havas« razpravlja končno o dejstvu, da ie \Voltfov urad prinesel dne 4. maja napačne podatke o našem plenu v zapadni Galiciji. Toda francoska agentura potvarja resnico in sicer s tem, da zamolčuje, da so bili dotični podatki in sicer poiom zlorabljanja uradnih potrdil razširjani od kakih sleparjev. Zavrnitev teh vesti priča o resnicoljubnosti, za kar seveda v Franciji nimajo nobenega razumevanja. Novi gališki uspehi v zapadni Galiciji, ki so pojasnjeni istotako z natančnimi krajevnimi podatki, nam dajejo povod za pričakovanje, da bodo tudi vnaprej govorila »dejstva«, ki bodo odvzela praznim Ira-zaiti naših sovražnikov tudi zadnji ostavk verodostojnosti. Z zapadneso bollfta, BERLIN, 8. (Kot.) Veliki glavni stan: 8. maja 1915: Zapadno bojišče. Pred Zeebriiggom so potopile naše o-brežne baterije včeraj zvečer nekega sovražnega rušilca torpedovk. Na večjem delu fronte so se vršili običajni artiljerijski boji, ki so od trenotka — Zbogom do jutri! — Ali ne greš k meni? — Ne. — Zakaj ne? — - Saj veš, da sem nekaterim časnikarjem, ki naj napišejo pohvalne ocene o nama, pripravil večerjo. Ce se ne motim, sem ti to povedal že davi. — Saj je res, pa se nisem spomnila. Torej lahko noč. Jutri zjutraj, upam. da te vidim pri sebi. Pivoine je šla sama v svoje stanovanje in je blagoslavljala srečni slučaj, ki jo je za to noč osvobodil njenega ljubimca. Namesto pa da bi se vlegla spat, je stopila na balkon in je zrla tja proti Fra Diavo-lovemu ateljeju, v čigar stekleni kupoli so se zrcalili srebrni žarki vzhajajočega meseca. Arzen se je vsedel v voz, ki ga je že zjutraj naročil za to uro, ter se je odpeljal k Dogneauvu. kjer je našel kakih pet, šest kritikov, katerim je obljubil za ta večer sijajno večerjo. Ne poznamo hujše vrste ljudi kot te dozdevne literate, ki žive v močvirju oma-zane žurnalistike. do trenotka postajaP.na posameznih mestih — tako pri Ypernu, severno od Arra^ sa, v Argonih in na * tšinah Može — jačji. Do pehotnega napada je prišlo le v Voge-zih. Tu so napadli Francozi naše postojanke pri Steinabrucku, na obeh straneh Fechtthala, zvečer po večurni artiljerijski predpripravi. Vsi napadi so se izjalovili ob močnih izgubah za sovražnika. Vrhovno armadno vodstvo. »Daily Cronicle« o zadnjih nemških in avstrijskih akcijah. LONDON, 7. (Kor.) »Daily Cronicle« piše: Javnost je morda začudena radi vojaških dogodkov zadnjega tedna, ker je mesto napovedane ofenzive zaveznikov nepričakovano zvedela o celi vrsti nemških pohodov, posebno o zmagi pri Yper-nu, o rajdu na Kurskem, o zmagi v zapadni Galiciji, o popravi angleške linije pri Ypernu z umakmtvijo Angležev pred Zonebeke. Po tem se zamore pričakovati tudi opustitev Yperna. Noben vojaški vzrok ne govori proti, čeprav bi zavzetje Yperna imelo znaten vpliv na razpoloženje v Nemčiji in v nevtralnih deželah. Toda občinstvo naj bo mirno in naj ne kritizira tega, česar ne razume. AngltSkl ruiilec toneta* „Maori" potopljen. BERLIN, 8. (Kor.) Wolftov urad poroča: Dne 8. maja je bil pred Zeebriiggom po ognju naših obrežnih baterij potopljen angleški rušilec torpedovk »Maori«. Rušilec »Crusader«, ki je skušal priti na pomoč, je bil prisiljen« da se ie umaknil in da je pustil rešilne čolne, liti je spustil v morje, na cedilu. Vsa posadka »Maorija«. kakor tudi moštvo čolnov »Crusaderja«, smo ujeii in odvedli v Zeebriigge, skupno 8 oficirjev in 88 mož. Pri prodiranju naših čet dne 7. maja proti Libavi, so naše sile v Vzhodnem morju podpirale napad z obstreljevanjem z morja. Namestnik šeia admiralnega štaba, pl. Behncke. Potopitev „Lnsitonie". LONDON, 8. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Torpediranje parnika »Lusitanie« ie bilo izvršeno včeraj popoldne ob 2.33, po nekem drugem poročilu pa ob 2.15. Parnik je ostal na vodi okoli 20 minut. Število potnikov in posadke je znašalo 1900, po drugih poročilih 1978 oseb, in sicer 290 potnikov L. 662 potnikov II. in 361 potnikov III. razreda in 665 mož posadke. 20 čolnov je bilo mogoče spustiti v vodo. Po poročilu admiralitete je bilo 600 preostalih izkrcanih v Oueenstovvnu. Mnogo jih je moralo v bolnišnico. Več jih je umrlo. Tudi v Kinsale je bilo Izkrcanih precej potnikov.Pristaniški admiral v Queens-townu je odposlal večje število manjših plovil na mesto, kjer se je nahajal parnik. LONDON, 8. (Kor.) Dosedaj je znanih le malo posameznosti o potopu »Lusitanie«. To je pripisovati okoliščini, da se nahaja brezžična postaja na nekem samotnem rtiču in ima le pomanjkljivo brzojavno zvezo. Med potniki se nahaja mnogo odličnih Amerikancev. Na višini Kinsale je bil v zadnjih dneh v akciji neki nemški podvodni čoln. Ne poznamo nič podlejšega nego one zakotne liste, ki se imenujejo časopisi za umetnost in gledališče, za katere pa je u-metnost in oder le pretveza, ker žive samo od škandalov, če vkljub svojim oma-zanim virom ne umirajo lakote. Ta časnikarska svojat uresničuje, če se ji posreči, da se ohrani v življenju, lepi ideal onega, kar se more z vso pravico imenovati »izkoriščanje človeka po človeku«. Podlaga jim je v resnici vedno nesramna špekulacija. Nesrečne igralce silijo, da naročajo njihove liste, ker jim nastavljajo nož na vrat ter jim groze s celo povodni-jo prostaških baharij in zlobnih ocen. Prav tako tudi nalagajo nasilen davek občutljivim avtorjem, ki še niso utrdili svoje kože proti tem strupenim kačjim pikom. Tu-patam prihajajo h kaki lepi, sijajno vzdrževani loreti in jej groze, da povedo občinstvu pod prozorno tančico začetnih črk, da je prejšnji večer v nežnem tete a tete večerjala v maison d'or z nekim plavolasim mladeničem, ki ni bil njen pokrovitelj. Razume se samo ob sebi, da se nesrečonosni članek pošlje prihodnji dan le-temu. Loreta se brani in brani, a končno se vendar vda in plača. In če je Po poročilu admiralitete je bilo le 11 o-seb z »Lusitanie« vkrcanih v Kinsale. V Londonu je torpediranje »Lusitanie« napravilo velik vtis. Tudi na newyorški borzi vlada veliko razburjenje. V Wa-shingtonu je učinkovala vest kakor bomba. V uradnih krogih se živahno prizadevajo, da bi izvedeli, ali je prišlo ob življenje tudi kaj Amerikancev. BERLIN, 8. (Kor.) Wolffov urad poroča: Parnik »Lusitania« je bil glasom poročila Reuterjevega urada včeraj od nekega nemškega podmorskega čolna potopljen. »Lusitania« je bila samoobsebi razumljivo, kakor vsi novejši angleški par-niki, oborožena s topovi. Vrh tega je imela, kar je tu nepobitno znano, na krovu precejšnjo množino municije in vojnega orodja. Lastniki so morali zato vedeti, kaki nevarnosti izpostavljajo potnike. Le oni so odgovorni zato, kar se je zgodilo. Nemci niso opustili ničesar glede ponovnih svaril. Cesarsko veleposlaništvo v Washingtonu je še 1. maja v javnem razglasu opozarjalo na nevarnost. Angleško časopisje se je takrat smejalo svarilu in govorilo o zaščiti, ki jo je zagotovilo angleško brodovje transatlantiškiin parni- kom. . , LONDON, 8. (Kor.) (Reuter). Časnikar Couper iz Toronta, ki je preživel »Lusita-nio« in ki so ga v Queenstownu izpraše-vali o potopitvi omenjenega parnika, je izjavil: Ko se je parnik bližal Irski, imeli so na parniku strogo opazovalno službo. Govoril sem ravnokar z nekim prijateljem, ko se je približno ob 2. uri opazil v razdalji 1000 yardov poveljniški most podmorskega čolna. Takoj nato se je lahko opazila bela penasta črta torpeda. »Lusitania« je bila zadeta v sprednjem delu. Slišala se je močna eksplozija. Deli raztrganega la-djinega telesa so zleteli v zrak. Kmalu nato je zadel ladjo drugi torpedo ter se je začela ladja nagibati proti krmilnemu krovu. Posadka je šla takoj na delo, da spravi potnike v čolne. Vse se je vršilo v redu. Neko 6 letno dekletce me Je prosilo, da bi jo rešil. Spravil sem jo v neki čoln, toda bojim se, da so nieni starši postali žrtev katastrofe. Jaz sam sem stopil v zadnji čoln. Nekaj čolnov se, ker se je ladja preveč nagnila, ni moglo spustiti v morje, in se jih je moralo, ko se je ladja potopila, odrezati. V II. razredu je bilo mnogo žensk. Nadalje se je nahajalo na krovu približno 40 otrok v starosti pod 1 letom. Dasi natančnih številk ni mogoče dognati, je toliko že gotovo, da je bilo rešenih manj nego 600 oseb. Cuje se, da je u-tonil tudi ameriški milijonar Vanderbildt. Preživeli izjavljajo, da je bilo po torpedih mnogo potnikov ubitih ali ranjenih. Na ladji se je nahajalo 188 Amerikancev, 956 britskih podanikov in 100 oseb drugih narodnosti. Časnikarski urad poroča, da je bilo v celem rešenih 658 oseb in 45 mrličev spravljenih na suho. Na parniku se je nahajalo 2160 oseb. Neuradno se javlja, da je v Oueenstovvnu umrlo še 22 oseb, ki so se bile ob potopitvi rešile. Izmed častnikov je bil rešen samo kapitan Turner. Po nekem nadaljnem poročilu časnikarskega urada je bilo rešenih samo malo potnikov I. razreda. Domneva se, da so potniki mislili, da se ladja ne more potopiti. In vendar se je ladja potopila tekom slučaj izročil krempljem takega lista celo kak težak pregrešek, skrivnost prvega greha, potem gorje dotičniku ali do-tičnici! Do kosti ju izmozgajo, kajti zakotni list misli na bodočnost n predvideva, da bo več kot enkrat treba iti s praznim želodcem v posteljo. In kako se potem ponaša, kako koketira, kako se šopiri potem! .... In pravima, kajti saj je srečno špekuliral na čast ženske ali dobri glas trgovca! Ali ni to dovolj povoda, da je ponosen? Urednik takega zakotnega lista je zelo interesanten tip, o katerem naj podamo tu le površno skico. V fizičnem ozi-ru je navadno mršav in nosi očala, da skriva ž njimi svoj hinavski in hudobni pogled. Njegove suknje, navadno kupljene iz druge roke, se navadno slaninasto svetijo na ovratniku in komolcih. Perilo ima zamazano in rokavice, če jih ima, so črne. Pozabiti pa se ne sme, da govorimo o uredniku, ne pa o lastniku lista. Le-ta namreč kaže včasih na zunaj luksus, ki je vreden najelegantnejšega angleškega le- 15 do 20 minut. Signaliziran je bil prihod treh ribiških parnikov, ki imajo na krovu menda 100 mrličev. Med potniki II. razreda so se nahajali trije Holandci. Volno TorHlslrofl trosporazBiHii. Z rusRo-turJke fronte. CARIGRAD, 7. (Kor.) Po zanesljivih privatnih poročilih iz Erzeruma, so izvršile turške čete srdit napad proti Rusom, ki so jugozapadno od OItyja ofenzivno predirali proti Kalebothazi. Turška proti-ofenziva je bila uspešna. Sovražnik j« bil, potem ko so .mu bile prizadejane velike izgube, odbit v smeri proti Narmanu. Boji se nadaljujejo. Ruski ujetniki so bili odpeljani v Hasankale._ Asquithov sin ranjen pred Dardanelami LONDON, 8. (Kor.) Reuterjev urad poroča: V bojih pred Dardanelami je bil težko ranjen tudi sin ministrskega predsednika AsfluithjL_ Drugo avstrijsko vojno posojilo. BUDIMPEŠTA, 8. (Kor.) Danes je bilo objavljeno vabilo na subskripcijo za drugo vojno posojilo. Kurz znaša 9N kron, v slučaju podpisa v gotovini 97.80 kron. Finančno ministrstvo si pridržuje pravico, da posojilo celotno ali pa deloma na tri mesece odpove. Vendar se posojilo ne bo odpovedalo prej nego 1. maja 1921. Podpisovanje se bo vršilo od 12. do 20. maja 1915. Kot subskripciiska mesta bodo služile vse državne blagajne, davčni uradi poštna hranilnica, njene podružnice po deželi, nadalje večji zavodi v Zagrebu in v Sarajevu. Avstro-ogrska banka in o-grska vojna posojilnica dovoljujeta lom-bardska posojila do 75% nominalne vrednosti po tačasni eskoinptni obrestni nie-ri. Ta ugodnost ostane v veljavi do K julija 1916. Tudi drugi vrednostni papirji, o katerih se dokaže, da služijo za poravnavo subskripcijo vojnega posojila, se bodo lombardirali po tačasni eskoinptni obrestni meri. Izšel je tudi prospekt za 5 V/'o rentno posojilo, za koje veljajo v splošnem isti pogoji, kakor za 6% vojno posojilo. Sub-skripcijska cena 5 ¥2% rente znaša v slučaju vplačila v gotovini 90.80 kron, pri delnih vplačevanjih pa 91.20 kron. 5'/-rA> renta se ne more vrniti pred julijem 1925. Znesek emisije se bo tako pri renti kakor pri vojnem posojilu določi! na podlagi sub-skripcijskega uspeha. Seja prometnega zavoda za vojno žito. DUNAJ, 8. (Kor.) Včeraj se je vršila prva seja prisedniškega sveta prometnega zavoda za vojno žito in sicer pod predsedstvom sekcijskega svetnika izven službe, dr. Schonke. Po otvoritvi seje je član upravne komisije, komercijalni svetnik Fuhrich predlagal, da naj se pošlje cesarju lojalitetna izjava, armadneinu višjemu poveljniku nadvojvodi Frideriku pa čestitke. Oba predloga sta bila sprejeta z burnim odobravanjem. Nato je notranji minister baron Hcinold pozdravni člane sveta in izvajal, da vlada meni, da se zamore pri izvedbi aproviza-cijskih težkoč posluževati organa, ki združuje s poznanjem gospodarskih razmer tudi praktične izkušnje trgovca. Minister je nato poudarjal, da naši bratje in sinovi žrtvujejo na vojni življenje in kri za domovino in da tudi mi v zaledju v tej usilieni nam gospodarski vojni ne ščila za črevlje, posebno če ima s svojim listom zvezano gledališko agencijo. V moralnem pogledu je urednik zloben, zabavljiv, nevoščljiv in nadut. Nima talenta in sovraži vsakogar, ki ima več kot 011. Sreča drugega ga onesrečuje; o-besiti bi se hotel za pete vsakega procvi-tajočega ženija, da bi mu preprečil porast in ga ponižal. Vkljub svoji nadutosti pa spoznava svojo slabost, in to je zanj največja žalost. Zato si prizadeva, da bi prevari! druge in samega sebe glede svoje literarne preteklosti in bodočnosti. Govori vedno, da je založnik, ki tiska vse svoje proizvode, da izideta v kratkem dva njegova romana v štirih zvezkih v podlistku priznanega časnika, da uprizori gledališče Francais ali Varietćs v najkrajšem času eno ali več iger iz njegovega peresa. Trdi vedno, da se ga boje vsi gledališki ravnatelji, da se pogajajo žnjim, da se njegova igra začnfc vaditi že prihodnji teden. Resnica pa je, da ta veliki mož prepisuje gledališke igre po en su za vrsto, da ne more spraviti v denar svojih prepisov in da se čuti srečen, če Funambules ali pa malo gledališče Lazary da keaaj kako po njem prepisano pantomino ali veseloigro. Strta H. »EDINOST« itev. 128. V Trsta, dse 9. ruaja 1915 smemo izostati v udanostni požrtvovalnosti. Tega pa ni mogoče doseči samo z odredbam! oblasti, ampak mora imeti vsakdo gospodarstvo za življensko pravilo in patrijotlčno dolžnost, kateri se mora ugoditi brez oblastvenega pritiska in brez ob-lasvene kontrole. »Vaše sodelovanje«, je nadaljeval minister, »bo dovedlo le tedaj do praktičnega uspeha, če boste imeli vedno pred očmi le dobrobit skupnosti.* Končno je želel minister delu prisedni-škega sveta najboljši uspeh. Nate je podal predsednik obširno poročilo o ustanovitvi in delovanju zavoda, pri čemer je posebno poudarjal, da se zavod v izvedbo svojih nakupov in prodaj poslužuje komisijonarjev. Na posebno željo poslušati pikra očitanja: poljedelskega ministrstva je bilo okrajnim glavarstvom naročeno, da naj se o-ziraii predvsem na kmetijske družbe in skladiščne družbe. Zavod je najel dosedaj 349 komisijonarjev. med njimi 133 zadrug, 167 trgovcev, 33 kmetov in 29 pripadni- rlrucrili nnkllPOV kov urugiii AlnKli r nezi i. Zav ko okolnost, od katere je v veliki meri odvisna zanimivost lista: Časnikar ne sme danes porabljati vseh virov, ki so mu sicer odprti v normalnih časih. V tem pogledu so meje našim časopisom zelo skrčene. Viri, iz katerih moremo zajemati, so v večjih centrih naše in nemške države. A še to ne vsikdar in zanesljivo, da ne bomo zarlenjeni. Mnogokrat se nam dogaja, da ne smerno prinašati stvari, ki jih je cenzura v Budimpešti, na Dunaju, v Gradcu dovolila. To diferencirano postopanje se na merodainih mestih opravičuje s tem, da so n. pr. v Trstu razmere in zato tudi potrebe drugačne, nego pa na Dunaju ali v Gradcu. Sirota urednik pa mora često ta in ta list je imel to in to — »Edinost« pa nima nič in ne ve nič!! Neizprosno se zahteva od njega, naj bo i zanimiv«, a tisti, ki rekrimi-nirajo, navadno ne vedo, da je hotel biti »zanimiv«, a — ni smel. Ali očitanja se ne oglašajo samo radi kvalitete, ampak tudi radi kvantitete . kakor iz Ogrske do- lista, rad; obsega njegovega. Premalo da prinaša materijala, ali pa da je — predrag, češ: toliko stane številka, kolikor no zit se izroči mlinom v mletev, ali » aprovizacijskim organizaci to. in c za s kar bc pa je v območje svojega de- je stala popred, ko je bil list obsežnejši! rrevzel tudi preskrbo nepreskrb- i Ail res ne vedo ti ljudje, da časnikarsko rajev s krompirjem. Za vpraša-| podjetje mora biti tudi gospodarsko, ozi-ja bodoče žetve bo gol mi trgovsko, ako naj obstoji in vrši svo-e pokazala dosedanja izkušnja, jo etično nalogo! Ti dobri ljudje, ki imajo L' tam i vi jen je bil odsek, ki se vedno polna usta očitanj in — podtikanj, z vprašanjem zastaranja bodo-,naj le povprašajo pri katerem-koli indu- : /Cl N'at< ve za sp potrebo. strijalcu, ali trgovcu, ali obrtniku, pa izve- tu< lamših mlinov na deželi. kak< ijeni predlogi glede preskrbe je i ie stališče vlade. J svojo pozornos krompir -"•a. pri a potreba nikakor bi mogl di tega a kriti z ministrst ; za krom centrak no ■i,/. Poter logov, j n ko je bi e biia sejć bil si rejet predlog glede prite- do. kako je vojna vplivala na njihov o- brat, kako so se shujšale obratne razmere. Kako silno težavni in d r a g i so postali pogoji in sredstva obratovanja! Naj le povprašajo, pa izvedo, po čim je dandanes maslo! Sicer pa irnaio izčrpno pojasnilo v dejstvu, ki ga menda vsakdo grenko občuti na svoji lastni koži: v dejstvu, da so vs?i producenti znatno povišali cene svojim pridelkom in izdelkom! Kakor vsako drugo podjetje so tudi naše zadeli ti ntliubi spremljevalci dogodke v, kakršnic preživljamo sedaj. ise na dve okolnosti bi opozorili. Naše podjetje ie kombinirano: je tiskarsko in časnikarsko. Tiskarski obrat pa stagnira pod težo sedanjih razmer in s sekcijski šef Simonelli pojasnil Ministrstvo je posvetilo t vprašanju •preskrbe :mer se je dognalo, da ni tako velika, da se ne domačimi zalogami. Ra-vo ustanovitve posebne rir ne s;nara za potreb- o sprejetih še več pred-zakliučena. Zagotovitev porabe krme in paše. IH NAJ. K (Kor.) Naredba poljedelskc-mi de da ner Z preskrb trava v interesu ljudske prehrane dobro večje, ali manje, ali pa tudi popolne go-izrabliena. Kot giavni princip te odredbe spodarske stagnacije pri raznih podjetjih, se sp atra. da je v vojnem leiu vsak po- [;i so bila z našo upravo v gospodarski se>tr \ zein! obvezan, da porabi vse zvezi, se je listu sedaj odmaknil eden svo»c -jv! r.L. pašnike in alpe za pridobi glavnih stebrov, na katerega se je opira! lev krme ali za pašo. Kakor pri poljih, za- prejšnji res lepi razvoj njegov — odpadel . \^!ed .anja kmetovalcev ;;I; je skoro ves dohodek na inseratih!! a- drugih vzrokov tudi pri pašnikih Kar smo tu navedli, so same dejanske Tcvn:- m eksistirati »pomoči potrebna« razmere, so dejstva, ki glasno govore, kaci ! šCa. Za te mora žetvena komisija k0 se motijo oni, ki menijo, da slovenski preskrbeti primerno pomoč. Da pridelki! jjstj Svdaj plavajo v izobilju. iz pašnikov in pridelki krme ne ostanejo----—- izgul etijstvo, je oblast upra- ^0Đr3Ž[lIk JB W dSŽBlI - Bllll" v iz in z dina no nose! vičena. da v slučaju, ako lastnik tekom določenega roka ne poskrbi za izrabo] pašnikov in travnikov, izroči iste brez-j plačno občini. Izraba sama se potem iz-« Z^^^t^C^nt bran«« našo skupno domovin«. drag« nam ra^SiLTctafz \xC|'im vc^iienl j *!»• vstaja v notranjost, našega cesar- dolžnosti Avstrijo, ,ia severozahodnih in južnih me-taja v notranjosti našega cesarstva, v sredi med nami kar iz tal sovražnik, ki ne tem sigornejše bo dosežen namen te I,lik sovražnikov naše domovine, ako se ne oJredhe. namreč: zagotovitev krmne in zganemo o pravem času er pošljemo nad .e poirci e metiistvo in ljud- njega s ev.lno armado, številnejšo kot jo potrebujemo proti milijonski armadi Ru- kakor n. pr. netopirji, sove, žabe, kune in ježi; toda kaj ti zmorejo pri toliki množini. In ko je zalega v zemlji, se ti prijatelji tako skrčijo, da razen krta, ki jih pokonča brez števila, ogrci skoraj nimajo resnega sovražnika. Jasno je torej, da nam preti od hrošča velika nevarnost ter da je treba nemudoma na delo; vsak trenutek pomeni nena-domestno izgubo. Kako torej začeti? Prvo je zgodaj vstajati. Za rana visi hrošč po drevju na listju in ker je zgodaj zjutraj navadno hladneje, je nekoliko pre-mrt in ga je lahko otresti ter pobrati najbolje v kake steklene posode, potem pa porabiti ali za gnoj, kar marsikje delajo, ter hrošče v ta namen pomešajo z apnom, ali pa kot piča za kokoši in svinje. Toda že slišim našo gospodinjo,ki pravi: Kokoši jih spočetka z veliko poželjivostjo jedo, toda hitro se preobjedo tako, da se jim pristudijo in potem ne marajo več zanje Tudi za to ti vem zdravilo, ki si ga dobro zapomni. Vsake jedi, tudi najboljše pečenke se človek preobje in mu preseda, ako je je preveč naenkrat, zato pametna gospodinja da vselej samo toliko jedi na mizo, kolikor ve, da je družina potrebuje Za kokeši so Hrošči-najfinejša pečenka. — Ker pa kokoši nimajo pameti, jih zaradi njih slastnosti jedo "preveč, zato naj jim pametna gospodinja da samo toliko, koli kor je prav, druge naj pa lepo shrani za pozneje. Pa mi poreče gospodinja čisto pravilno: Ako jih hranim le kratek čas v kaki zaprti posodi, začno silno smrdeti, tega duha ne more nihče prenesti, zato jih je hraniti nemogoče.Na ta utemeljeni u-govor ti dam dragocen svet, ki si ga dobro zapomni. Ko dobiš ujete hrošče, jih deni v kako posodo, katero rabiš za živino, ter jih popari z vrelo vodo. To jih hipoma umori. Potem vodo odlij, hrošče pa razgrni na kakem zračnem prostoru, da se popolnoma posuše. Izkušnja uči, da imajo kokoši še rajše posušene, mrtve hrošče, nego žive. Potem jim pa pokla-daš, kolikor se ti zdi primerno, in dokler imaš hrošče, si lahko prihraniš skoraj vso drugo pičo; kokoši pa ti bodo hvaležne s tem, da ti bodo pridno nesle dragocena jajca. Posušeni hrošči ostanejo užitni, dokler jih kaj imaš. Sedaj pa pomisli velikanski dobiček, ki ga s tem dosežeš. Ako bi se n. pr. v naši Avstriji po tem nasvetu ravnalo, bi se lahko nabralo na tisoče vagonov hroščev za pičo kuretnini, na drugi strani bi se pa prihranilo zopet na tisoče vagonov raznovrstnega žita, ki bi nam prišlo silno za-žčlieno prav ob času, ko nas hočejo sovražniki izstradati. Že to samo dejstvo bi moralo mobilizirati vse sile, kar jih imamo še na razpolago, da bi udarili z združenimi močmi nad hrošča. Zato apelujemo na vse, ki imajo kaj vpliva in ugleda pri našem ljudstvu, da ga brez odloga v tem smislu poduče in irii delo izpodbude. Pri tem pa nismo še nič upoštevali brez primere večjega dobička, ki ga bomo imeli vsi od tega, da bodo s takim delom naši pridelki na polju, vrtih in travnikih skozi več let naprej ohranjeni tistega črva, V Slovencu« čitamo: ki požre in uniči, kadar se loti, več kakor Medtem, ko naši hrabri vojaki junaško i vse prebivalstvo dotičnih krajev potrebuje za prehrano. Zato lahko rečemo, da je tem odpada tudi dohodek, ki ga je dona-o porabi krme in raše, ki izi- šal popred. Obveznosti pa treba vendar drža . nem zakoniku in »Y\ ,e- izpolnjevati kakor v normalnih časih! To . se tiče predvsem uspešne bi bih' ena. Druga se tiče našega časni-da bo vsa sposobna kmetijska karskega obrata — našega lista. Vsled toplimi čustvi, pozdravljamo z veseljem tudi ob tej priliki izkazano dobro voljo, ki je bila tud? poprej že zasvedočena, in se nadejamo, da bodo taka čustva v bodoče omogočala razvoj dobrih prijateljskih in iskrenih odnošajev med obema narodoma. Moramo pa vendar omeniti, da so sedanje težke razmere povzročile naši domovini novil nadlog, ki zahtevajo ozdravljenja. O tem bomo govorili, ko se povrnejo normalni časi. Sedaj izjavljamo, da bodo odposlani zastopniki hrvatskega sabora glasovali ministrskemu predsedniku in njegovi vladi indemniteto. Poštna in brzojavna služba na Poljskem. Iz vojnega časnikarskega stana se poroča: Da se prebivalstvu v ozemljih, ki je zasedeno po avstrijskih četah, omogoči poštni in brzojavni promet, so bili zaenkrat v šestih glavnih okrožnih mestih, namreč v Dabrovvi, Jedrzejovvu, Miecho-\vu, No\voradomsku, Olkuszu in Piotrko-wu, ustanovljeni etapnopoštni in brzojavni uradi, ki so otvorjeni za privatni promet. Začasno preskrbujejo ti uradi le pisemsko službo in oddajanje pisem z vrednostnimi podatki. Ustanovitev poštnona-kazniške in postnohranilniške službe, po-štnopaketnega prometa in brzojavne službe se še izvrši. Poštne in brzojavne pristojbine so v prometu z vsemi tremi poštnimi ozemlji monarhije, Avstrijo, Ogrsko ter Bosno in Hercegovino enake. Za pisemske pošiljatve in brzojavke veljajo tu-zemske pristojbine, za zavoje do 5 kilo- Hotelska delniška družba Grljan-Mlra- gramov obstoji enotni tarif 60 vinarjev, mar naznanja slov. občinstvu, da se kopa-za postne nakaznice znašajo pristojbine Hšče v Grijanu deloma otvori že to nedeljo, 0 vinarjev za vsakih 50 kron. S temi niz- t. j. 9. t. m. Ker je vožnja z družbenim kimi pristojbinami je bila napram prejšnjim razmeram dosežena izredna pocenitev poštnega in brzojavnega prometa, ki bistveno olajšuje oživljenje in utrjenje gospodarskih odnošajev med monarhijo in zasedenim ozemljem. Odgovarjajoče naraščanju prometa, se izvrši sukcesivna preustrojitev poštnega in brzojavnega o-mrežja, za kar so že ukrenjene potrebne priprave. Končno je še omeniti, da se morajo za frankiranje poštnih pošiljatev v o-kupiranem ozemlju začasno uporabljati v Bosni in Hercegovini uvedene vojaške znamke z naslovom »c. kr. vojna pošta«. Mmm ¥estL Skrb za invalide v Trstu. Danes se jc vršila pod predsedstvom namestnika kon-stituirajoča seja deželne komisije za pre-skrbovanje vračajočih se vojnikov. K seji so prišli: goriški knezonadškof, tajni svetnik dr. Franc S e d e j in škofa dr. Andrej K a r 1 i n in Trifon P e d e r z o 11 i, kon-treadmiral Alfred baron K o u d e 1 k a, tr- vram splos: olniuie zahtevo, da ne sme ostati nobe-, .. , . A .. . na bi ka ki lahko služi /a prehrano živi-' n'k- kl nevaren zavez- • . I mL- cnirrd /nilnu notp nntn , • . . . . ... , nosi'i na sebi tudi pečat zanimivosti. Dan- j "skubu Skoda, k, jo pri teh gostijah na-dane. cLaio ljudje radi le zanimive časo-! nravi, je ogromna; toda se brez primere P,ve Njihova c sedanjost in - bodočnost, vccjo škodo bo delala njegova zalega Ko Taka očitanja niso redka tudi pri nas in ! se bodo namreč hrošči par tednov tako tudi proti našemu listu. Ali v sedanjem f**®* po drevju m ^ nežnih sadikah, se Času, ob sedanjih abnormalnih razmerah. ko je našemu časnikarju na najmanjo mero zožena svoboda gibanja, ko se morajo listi ravnati po tolikih ozirih na vse strani, ako se nočejo izpostaviti največjim neprilikam in celo stavljati v nevarnost svojo in eksistenco svojih sotrudnikov — v takih časih naj bi bili ljudje previdneji s svojimi očitanji, oziroma: zmemeji v svojih zahtevah do lista. Mnogi nimajo niti ideje, kako težavno je to za list — biti vedno »zanimiv*. — Dnevna literatura je vendar navezana na dogodke. Od teh pa je odvisna mera »zanimivosti*. Ce teh ni, pa se zdi ljudem list »suh* In kakor bi se zdelo neverjetno v prvi hip, vendar ie resnica, da je ravno v sedanjih časih posebno težko listu, da bi bil vedno zanimiv — po ukusu in zahtevah občinstva namreč. — Ljudje so pač taki, da se radi nasitijo tudi hrane, ki jim je poprej ugajala. Tako je tudi s sedanjimi dogodki. Ti so tu — ali mnogi bi hoteli kaj še bolj pikantnega in pa — rezkih komentarjev. Teh pa list danes ne more dajati iz razlogov, ki smo jih že gori ozna-ičli. Bolj, nego kdaj more biti urednik ob današnjih abnormalnih razhierah previden. Skropulozno mora računati z vojaškimi in državnimi oziri — upoštevati in respektirati mora meje, ki so potegnjene ča^pj'som. ako se hoče izogibati konfiskacijam. ali pa morda še čemu — hujšemu. Pri tem se ne sme pozabljati na ne- bodo zarili zopet v zemljo, kjer bodo izlegle samice po kakih 30 jajčec, na kar bodo. dovršivše s tem svojo nalogo, poginile. Iz teh jajčec se bodo izlegle v nekaterih tednih črvičkom podobne ličinke ali ogrci. ki objedajo raznovrstnim koristnim rastlinam najnežnejše koreninice in prerivajo v ta namen zemljo na vse strani. In ko hrošči izginejo ter večina ljudi misli, da je nadloga pri kraju, se začne šele najpo-gubnejše delo tega mrčesa. Kar naenkrat se bodo čule tožbe: Salato mi je pokončal črv. ki je koreninice izpodjedal... Moj travnik je na mnogo krajih popolnoma suh. črv mi je travo izpodjedal in se je posušila, ne bo skoraj kaj kositi... Fižol mi kar zaporedoma vene in se posuši, vsega mi bo Črv pokončal, da ne bo nič pridelka. Krompir je droben, iti ves od črva obje-den, komaj ga bomo pridelali za dobro seme... Žito je redko in revno, črv mi ga je pokončal, obeta se slaba žetev ... itd. Takih tožb bo v bodočih letih brez števila, pa bodo prepozne. Zato bi zaklicali našim kmetovalcem s pesnikom: »Nespametno ljudstvo, čemu ti tvoj stok; na delo, ne drži mi križema rok!« Edina prilika, o kateri moremo te nezgode izdatno preprečiti, je sedaj, ko moremo tega zlodja v velikih množinah z lahkoto poloviti in pokončati ter ga celo v prid obrniti. Imamo sicer nekaj pomočnikov in prijateljev, ki pomagajo hrošče ugonabljati, tukaj mogoče z marljivim, smotrenim delom rešiti milijarde za našo državo. Ko s tem tudi merodajne faktorje opozarjamo na važnost hroščevega vprašanja za prehrano ljudstva, smo storili svojo časnikarsko dolžnost. Svoje čitatelje in naše Slovensko ljudstvo pa prosimo, naj gre brez obotavljanja v boj proti hrošču in črvu, da nam ne bodo mogli naši junaki, ko se vrnejo zmagonosno iz bojišč, upravičeno o-čitati, da nismo mi, ki smo ostali doma, storili !fvoje dolžnosti. Mi moramo v ta namen mobilizirati vse sile, ki jih cesar ne more rabiti; s tem bomo najbolje podpirali delo naših armad na raznih bojiščih. Zato v boj proti hrošču vsi naši dečki in mladeniči od 10. do 18. leta! Potrjeni ste vsi brez izjeme! Službo je nastopiti takoj! Rožne politične vesti. Izjava hrvatskih delegatov v skupnem ogrsko-hrvatskem državnem zboru. Kakor javljajo iz Budimpešte, so imeli hrvatski delegatje dne 2. t. m. sejo, na kateri so razpravljali o izjavi, ki jo hočejo podati v parlamentu povodom indemnitetne razprave. Na razgovoru so naglašali raz-1 rode in njihove jezike ne pritožbe gospodarske in državnoprav- žaški župan Alfonz V a I e r i o, deželna glavarja dr. RI z z i in dr. F a i d u 11 i, predsednik trgovske zbornice dr. S c a -r a m a n g a, državni poslanci dr.R y b a r, Candussi, dr. Bugatto in mnogo drugih. Namestnik baron Fries je pozdravil skupščino v daljšem nagovoru in opozarjal, da ne gre tu za pomembno, socijalno oskrbno akcijo, ampak predvsem za to, da se oddolžimo onim, ki so se junaško bojevali za čast in bodočnost Avstrije. Vojna, v katerih živimo, je pokazala, da je postala Avstrija v usiljenem ji boju močnej- j "{> ša in da so si vsi prebivalci lepe, mogočne 4 " države edini v mogočnem sklepu, da ie treba storiti vse za zmago domovine. Goriški knezonadškof dr. Sedej je izvajal, da hoče skupščina z veseljem do- j kazati, da je vsa Primorska hvaležna naši armadi, ki dela čudeže hrabrosti. Pozval je zborovalce, naj vzkliknejo armadi in Njegovemu Veličanstvu cesarju. Zboro-valci so se navdušeno odzvali pozivu. Po referatu ravnatelja delavske zava Ker je vožnja z parnikom „Vida" začasno še ustavljena, se med tem slavno občinstvo lahko poslužuje vlakov, ki odhajajo iz Trsta, južni kolodvor: zjutraj ob 5 40, 810, 8 35, 9, 1015; popoldne ob 12-30, 2, 410, 6T0, 810 in 8 45. Odhod iz postije Miramar, zjutraj ob 6 05, 7 24, 10-20, 11*38; popoldne ob 2 26, 4, 5*24, 7'35, (cb nedeljah in praznikih tudi ob 7-20). Zveza jugoslovanskih železničarjev je v smislu sklepa osrednjega odbora z dne 29. aprila, uvažujoč sklep sestanka zaupnikov dne 20. aprila, zopet pričela redno poslovati. — Člani so naprošeni, da poravnavajo od zanaprej svoje članske prispevke v društvenih prostorih NDO, ulica Boschctto štev. 1, I. nadstropje (kjer bo imela »Zveza« začasno svoj sedež). Tudi za nasvete i. t. d. naj se člani blagovolijo obračati na navedeni naslov, in sicer ob uradnih urah: ob delavnikih od 10 do 12 dopoldne in od 4 do 8 popoldne, ob nedeljah in praznikih pa od 10 do 12 dopoldne. Občni zbor ženske podružnice CMD. se bo vršil v soboto, 15. t. m., ob 6 v prostorih Slovanske Čitalnice z obica'nim dnevnim redom. Da se izogne stroškom, se ne bodo razpošiljala posebna vabila. Prosi se za obilno une'ežba I Mestna zastavljalnica ljubljanska naznanja slavnemu občinstvu, da se vrši redna mesečna dražba in sicer dne 14. maja t. 1. za v decembru 1913 in januarju 19i4 zastavljene dragocenosti, dne 15. maja t. I. pa za v februarju in marcu 1914 zastavljene etekte (blaga, perila, strojev, koles i. t. d.), vršeči se vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne v uradnih prostorih, Prečna Posebno se še opozarja, da na dan dražbe ni mogoča rešitev ali obnovitev zapadlih predmetov, temveč le najkasneje zadnji dan za stranke pred dražbo. Prepodeni vlomilci. Eden njih aretiran. Predsnočnjim okoli polienajstih je neki redar z redarstvene stražnice v ulici del Belvedere. ko je vršil svojo službo v Rojanu, videl pred tobakarno Nedeljka Vivode v hiši štev. 15 v ulici Montorsino rovalnice proti nezgodam, Karla Colcu- 4 sumljive osebe. Skušal je stopiti bliže ca, je bil na predlog državnega poslanca dr. Bugatta izvoljen ožji odsek, ki je dobil nalog, da predloži na prihodnji skupščini konkretne predloge. > Kje je vzrok, da so si narodi v Avstriji ostajali tuji ? S tem krčljivim, a za bodočnost države velevažnim vprašanjem smo se bavili te dni na podlagi člančiča v „Information", ki je rekrimiral, da so si narodi Avstrije odtujeni, ker se ne skrbi, da bi ne da bi ga oni opazili, a ko je bil le še kakih 15 korakov daleč, so oni štirje pobegnili. Vendar je pa redar enega njih dobro videl v obraz. Pristopivši k vratom Vivodove tobakarne, je pa našel v njih neki ključ, s katerim so se oni štirje iodov; trudili, da bi odprli tobakarno, to pa seveda zato, da bi v njej kaj pokradli. Redar je vzel s seboj v vratih najdeni ključ ter ga izročil svojemu nadzorniku, kate- lali pregraje med naiodi, razdeljevanje na- ne nravi. Govorili pa so tudi o drugih nepovoljnih razmerah, ki so v hrvatski domovini spremljale čas vojne. Vprašanje centrale denarnih zavodov dela hrvatski delegaciji velike skrbi. Sklenili so, da bodo glasovali za indemniteto, pridržujoč si kritiko novih razmer v normalnih časih. Nato so določili tekst izjave, ki se glasi: Ministrski predsednik grof Tisza je zavzel mesto načelnika skupne vlade v času, kQ so bile razmere med Ogrsko in Hrvatsko jako skaljene in je bila ustava suspendirana proti besedi in duhu naših skupnih in avtonomnih ustavnih garancij. Ministrski predsednik je zaslišal takoj v tem pogledu pravične pritožbe predstavi-teljev našega naroda in je prišlo tako do vzpostave ustavnega stanja v naši domovini. Obenem je g. ministrski predsednik napovedal delo za pomirjenje ogrskega in hrvatskega naroda na podlagi vzajemnega spoštovanja in zaščite hrvatskih pravičnih interesov ter je s tem omogočil tudi nadaljnje sodelovanje z zakonitimi predstavitelji kraljevine Hrvatske in Slavonije. V tem duiiu Je te dni ministrski predsednik grof Tisza, uvažujoč junaštvo in požrtvovalnost našeffa naroda v borbi za kralja in domovino, Tzkazal na topel in dostojen način čast hrvatskemu narodu. Vračujoč izredno topla patrijotična čustva g. ministrskega predsednika istotako Anton Rukavina in povedal, da so j>o noCi tatovi skušali odpreti tudi njegova vrata. Pozneje, ko je oni redar zopet nastopi! svojo štiriurno službo, je pa zagledal v Ali danes moramo zabeležiti še eno posebno dejstvo v označenje zistema, ki je delal med narodi pregaje — jezika, narodnosti in pretrezne večje kuliur- i onega človeka, ki ga je po noči videl ne vrednosti ter s tem ustvarjal dispozicije med enimi štirimi, ki so se nahajali pred na vseh straneh, ki so bile kakor nebotične Vivodovo tobakarno in ki so bili pobeg-gore na potu vsakemu zbližanju narodov v; nili, ko se jim je on približal. Bil je to 24- gostilni »Konsumnega društva« v Rojani' i nnonq ^Iniroti L ? trn io nn nr.AJ Vide! drug drug&riii — ne: tud! ljudem istega plemena, istega jezika in iste —(vedel na stražnico, a od tam na pobujski recimo — kulturne vrednosti — ni do- | komisarijat v ulici d i Torre biar.ca, kjer voljeval zistem, da bi se shajali, izpo- je pa aretirani Orlic tajil, da bi bil en eden znavali in bližali drug drugemu. Če je bila n. pr. nameravana kaka slavnost ali na severu, ali na jugu države, na kateri naj bi prišli v goste Slovani iz obeh polovic monarhije, že so se drle nemške in madjarske in vmes morda kake poljske novine o — panslavističnih sestankih, ter so — zvali vse policije, vse orožnike, vse državne pravnike in vse ministre za no tranje stvari na pomoč Sedaj pa jadikujejo, češ, da je to naše zgodovinska zlo, da so si narodi monarhije preveč odtujeni in da se premalo poznajo med seboj! — onih štirih. A mu le niso verjeli, temveč so ga oddali pod ključ v ulico del Coro-neo. Pozneje je pa Marija Rebekova, ki ima tobakarno v hiši štev. 8 v Rojy.m;t povedala istemu redarju, da jc predvčerajšnjim popoldne videla v Rojanu skupaj z aretiranim Orličem nekega Riharda D'Antonio, ki stanuje v Kolonji štev. 161. Za pet kilogramov kave. Predvčerajšnjim popoldne ob polišestih je bil na izhodu štev. 9 iz stare proste luke aretiran 44Ietni težak Josip Girohnini, ki je doma iz Camerana pri Anconi v Italiji in stanuje tu v ulici Al. Volta štev. 2. Ustavita sta jca bila finančna paznika Alojzij Linder \i Romej Colognati, ko je hotel iz proste luke v mesto, in sicer zato. ker se jima je zdel nekam predebel. In ko sfa ga preiskala, sta konstatirala, da je ta njegova debelost obstojala iz same zrna le kave, V Trstu. 9. maja 1915. »EDINOST« št 128. Stran III. Delniški kapital in rezervni Tai flC Qn 1fl Qr zakladi K 27.000.000.— Via Posferesso št. 5 - Psfiružnka i Trsta - Via Hiova st. 15 se peča z vsemi bančnimi pošli, posebno nakupom in prodajo tujih valu«. Ksvt visge k knjiži« is blagajniške nakaznice okrestuje po 41 I Oj vloge na tekočem računu po dogovora |2 |0 so l-te, neg'ede na določila obstoječega, moratorija, vlagateljem vedno na razpolago. iiliubivši jej za njen trud eno kro- kyek pto tata iz tetama. - Plačil« nilske na na nesta ----- fficnarhn-; ranitjc prcnpt-,3 in z najmanjšimi stroški. — katere jc imei skrite na sebi za približno 5 kilogramov. Ker jima je bilo jasno, da je" Girolmitii kavo kje ukradel, sta ga izročila policiji. Na policijskem uradu v prosti luki. kamor je bil odveden, je Girolmini trdil, da kave ni ukradel, temveč da jo je pobral na tleh. A vzlic temu so ga oddali v zapore v ulici del Coroneo. Eden tatov je že pod streho. Minolo sredo smo poročali pod naslovom »Tatvina v mlekarni , kako je neki redar dne 3. t. ni. ob polidvanajstih na Vojašničnem trgu aretiral 19letno Antonijo Benčićevo, ker je imela pri sebi dve škatlji bonbonov in tri zavoje čokolade, o katerih se je zjutraj naslednjega dne izvedelo, da so bili ukradeni v mlekarni, ki se nahaja v hiši stev. 8 v ulici C. Rittmeyer in ki je last Mire Tomačeve, stanujoče v ulici L. Ohiberti štev. 6. Benčićeva je bila na policijskem komisarijatu v ulici di Torre bi-anca povedala, da so ii ono čokolado in one bonbone izročili trije njej neznani mladeniči, naročivši jej, naj one stvari po-j nese do Vojašniške ulice, kjer naj jih po-j čaka, no. Redar, ki je aretiral Benčićevo, ie tudi res videl, da so ž njo, preden jo je on aretiral. govorili triie mladi ljudje i.1 eden te*~ treh mu je ostal posebno dobro v spemi-nu. Fredsnočnjim ob politrel' je pa isti redar Fran Turk. našel v kasarni »Uni-versoi ravno onega, ki mu je bil tako o-sta! v spominu, ter ga je seveda takoj a-retiral. Bil je ISietni podaiač Virginij Morganti. ki je sicer doma iz Sinigaglie pri Anconi v Italiji, a stanuie tu v ulici del 1'onte štev. 6. Tu moramo povedati! da so tatovi odprli vrata mlekarne s ponarejenimi ključi, ker je našla Mira Toma-čeva. ko je prišla zjutraj odpirat, vrata mlekarne popolnoma zaprta. Poleg reč nih bonbonov in čokolade, kar je bilo vr ;-dno b kron. so tatovi odnesli tudi za 6 kron drobiža. Ravno isto noč je bil pa izvršen poskus vloma tudi nad vrati žganjarne gospe Amalije vdove Turkove, ki nahaja na vogalu ulic C. Rittmeyer iu C. Ghega. Aretirani Morganti je na po-I licijskem komisarijatu najodločneje tajil, da bi se bil udeležil rečene tatvine v mlekarni in je trdil, da je šel oni večer že ob j polienajstih v posteljo, a spal da je pri i svojem bratrancu Aleksandru Renziju, kij je za kurjača v kavarni -Bizantino« v ulici della Barriera vecchia in ki stanuje v _ ulici della Eerriera štev. 5. Vzlic temu j PgftOt UIM so ga pa pridržali v zaporu. ___!_l Umrli so: Prijavljeni dne 8. t. m. ra mes'nem fizika* u: Jug Arniand, 2 meseca, > o Rentni davok platujo X Vlaga se lahko po »no krono. | Mn-tarifti rata 75J79. TELEFRI1M4. l s neomejenim jamstvom : ulica S. Francesco Stev. 2. I. nadst ♦ * Posojila | daje na ošabni kredit in na mtavc * proti plačilu po dogovoru. ^ ♦ Uradne ure: vsak dan od 9 do 12 dopoldne in od 3 do 5 popoldne. j o Priporoča male hranilne Skrinjice, ki ♦ so posebno primerne za družine. ♦ mu muki m hi m PRIPOROČLJIVE TVRĐKE iiui Fotografi. NMiiillhf! spomini so artistične fotografije na nUjIjUDSl kristalu, porcelanu itd. za priveske, nagrobne kamne in slično. — Zastopnik velikega podjetja za reprodukcijo artističnih fotografij je GIOVANNI PELIZZAKT, urar, Trst, ulica Nuova St. 41 ("palača Salem). 1495 s s ■ B MALI OGLASI □□ □□ »• računajo po 4 fctot. bceda MasT.ro tiskane bcnede ee računajo eekrat vse. — Najtoanjia : pristojbina znaša 40 stetiuk. : □□□ □aD Fotograf A. Jerklf M«?«« ulica št. 7. Izvršuje vsa fotografska dela. (2430 PrCGfl se fcišica v Višni Gori, Dolenjsko. 2 sobi, kuhinja, 3 kleti in vrt, vse novo. Jako lepa le.sra. Pojasnila : Državni kolodvor, vr. 74. (244 Krrnnrr je Kr'P°7Da-na najboljše sredstvo proti IlUtUlfU ušivemu mrčesu, stenicam in drugi golazni. Zaloga ŠKRINJA K, uL Castardi št. 4, I. Ha~p odaja se v inirodiinicah. 243 Gostilne. (Milsko društvo v Borkovliali (hltzu cerkve) toči izborna vina n postreže s fino kuhinjo. Dreherjevo pivo. — Prostorna dvorana. Senčnat vrt. Krogljišče. Cene zmerne. 2330 Mizarji. Anton Barucca Francesco d' Assisi 2, dvorišče. 2095 mM les-ons by M;ss O' Brien. bianca 41, II. nad. Via Torre 247 I itolllfffTilfi znižan'h cenab vsega blaga LiliViullllJU ki se nahaja v prodajalni izgo-tovljenih oblek. Vogal Vta Arcata-Sapone. 215 Prodajalne jestvin. lillrf Milini Trst- I^azza Ponterosso Illlla VII« nUttJ Trgovina jestvin in kolonjal nega blaga, specijaliteta: pristno čajno maslo kranjske klobase in ilirske testenine. — Za ob-len obisk se priporoča vdani Ivan Bidovec vodja. 500 Babica sprejme noseče na dom Ulica Chiozza 50, pritličje. 246 flP'ilf! Td°va' 7-možna gospodinjstva in trgovine Vi U Juti ,bi sprejela kakoršnosibodi službo tuk;;j a.'i pa v Istri ali Dalmaciju Ponudbe pod „Vdova" na In«. odd Edinosti. 406 Jedilne družinske peni :: za pečenje kruha itd. po K 1'2'j, medena obešala za zavese K 3'50, prodaja CESCA, Trst, ul. Caserma ttev. 14. 29 ulica Stadion et 26!! 228 najfinejše vrste, po-ebno priporočljiv proti kužnim boleznim, s-e dob: pri Kupujem žaklje (vreče) vsake vrste. — Ulica Solitario 21. Jakob Marjron. 192 rteSHrana soba se odda takoj. Ul. Belved^re Stev. 12, vrata 13. 407 ti Ber-aria^o št 12-Phrnolo *na 28 ' 2abr ~,zea" ZaPuže- Posta Befnmje pn Lescah . , 'fc . ™ . ' 7 ' ; Kranj-ko. Za pristnost se jamči. Cene zmerne. 2569 let, ul. dei Fabbn st. 4; Batic Aristid, 24 —-i-i- let, ul. P. Diacono št. 8 ; Frijančič Vijem, 5 mesecev, ul. Rigutti št. 5 ; Godina Jakob, 75 let. Šktrdenj št. 1107; Schiappr.dori Ino-cent, 81 let, ul. della Barriera vecchia št. 28: Srebotnjak Elizabeta, 53 let, ul. Giulia ?t. 22. — V mestni bolnišnici dne 5. t. m.: Wernig E vira, 40 let ; B^ndi Ivan, 72 let; Brscarini Ivan, 76 let; Švab Anton, 37 let; Lucon .Marija, 24 let. — V bolnišnici pri Sv. Mariji Magdaleni dne 7. t. m.: Tede-schi Valerija, 4 leta; Marzotti Mercedes, 35 let; \VcIbitsch Štefan, 35 let. iidjic milini m. Lsiim iu Papir. Uellka zalosa papirja «> po zmernih cenah na drobno in debelo tvrtka GASTONE DOLLTNAR, Via dei Gelsi štev. Iti „ex Marangoni". Telefon št. 27-81. (1812) Šivilje. Siousnska »viljfl H RIEGER .S deli f Borsa štv. 3, vrata 9- — Damska krojačnica Izdeluje vsakovrstne obleke poangleškem in francoskem kroju, plesne obleke za poroke, bluze za gledišče itd. Oene zmerne. ADVOKAT Dr. ERNEST REKA vljudno naznanja da je otvoril svojo odvetniško pisarno v Trstu, uEm Caser^E štev. & (nasproti c. kr. policijskega ravnateljstva), Telefon štev. 22-99. Telefon štev.~22-99. ZOBOZDRAVNIK -v Dr. J.Cermak se ie preselil In ordinira seđaj v Trstu, ulica G. Rossini št. 12, vogal ulice delle Poste. Izdiresje zobov brezbolsčlno. Plombiranje. @5£2BS?!949 81 M1 —< > OflHIB^KSI MM iiss^i^^^a liimš TršousHo-oUrliiii izlrm u Trsta repistrovana zadruga z neomejenim janistvom. VABILO Uesti iz Gsrišlie. Žganjarne. Stara jrška žjanjarna \ ia Cavana 5. Bogat izber likerjev ; grški in francoski konjak, kranjski brinjevec, kraški slivovec in briski tropinovec in rum. Cene nizke. Izber grenčic. — Slaščice in prepečenci. Grški mostici iz Šija. Filijalka na vogalu Verdijevega trga ne ulice deli' Orologio. — Se priporoča Andrej Antonopulo. 430 Dr. PETSCfiNIGG TRST, Uia S. CflTERhlfl STEU.^1. Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8—9 in 2—3 in specijalist za kožne in vodne (spolne) bolezni: 11 —1 in 7— ' r". ; ; • : " -m liii^Mi y Uii Mirno kri in ne verjeti vsaki čencariji' Zi§S tt&M^^H TD9HM KfflBStmU pUsž In ml 1 .ive vc^ti. ki so se širile zadnjih par dni.1 TSST, C ON l 11 lU S. CKiCC^ 1 Ni - »benega povoda za vznemirjanje, to- j ccrfrve Sv. iaHob^) rej !e mirno kri in trezno presojanje raz- j V zalogi vedno novo dospelo blago. Cene zmerr.e Postrežba točna. Razni. [a vrat, oken, stopnic v ul. Piccordi itSili St. 18 je premeščenov ul. Pasquale Revolteila št. 478. bal | Drnrfrtn a1' V n*jem se razne gostilne. ! k rUUUjU kavarne, mleka-ne in drugi obrtni j cbrati. h še, vile itd. Pojasnila daje Kolaraič, kavarna CorsD od 9—11. 3—6 telefon št. 825 41 Čistilo za čevlje ^^^ Carpison 2. Telefon 13-09. Odlikovana tržaška tovarna. 2114 Specijah«4 za siffi^liČKe in kožne bolezni | iRsa svoj ais&u^MI % I v Trstu, v ul. S. Lazzaro št. 17,1. ♦ ♦ i : (Paiazso Diana) i i ❖ ^ Za cerkvijo Sv. An to ca novegn. % Sprejema od 12. do 1: In od 6 do 7 pcp. ženske od 5 đo 6 popoldne. E ki se bo vršil v torek, dne 11. maja 1915 ob 87a url zvečer v dvorani „Trgovsko izobraževal, društva", ul. S. Francesco d'Assisl št. 2, f. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelništva. 2 Poročilo nadzoruištva. 3. Potrjenje letnoga računa. 4. Razdelitev čistega dobičku. ii. Privoljenje nagrad načelstvn. G. Volitev načelništva in nadzorništva. 7. Slučajnosti.*) TRST, v aprila 1!)15. Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu registrovana zadruga z neomvjcni.Ti jamstvom. Ulčakar Josip 1. r. Zwittei> Va!ert;n I. r. *) OPOMHA. § 37. zadružnih pr:ml: \'sak zadružnik sme na ebčnem zboru stav ti j reJlogc, ki ni>o na dnevnem redu, n jih mora na/nanitt pi-»men » načelstvu vsaj rpt 4Ini pred občnim zborom. ■ ...... Oglase, poslana* osuirttiice in vsa naznačila je noši!!ati »jiiseratnetuu oddelku« »Edinosti«. Ti st. ulica Sv. Frančiška ši 20, i gac^n m n czaaasBžsa ga*? fm-rf^BM ^Ž^ć'^B^H;« ............. .-r' . 3 mer! gfi^fi^i zobf@ dvoko!« .TRIBUNA* f Gorica. Trtaik« ul. 23 t prej pivovarna Ooriup). Zalogi dvckolM iivalaik in kmetljiskh *trojev,gra-ngfonov.orkestron. itd. F. BAT J SIL Corica, Stolna ul. 2—I Plačii.e se na obroke Ceniki franko. 'NI I' IlilMP II i i Z fff kron« POSOJ9LA DAJE za vknjižbo 5 V, % na merice po 6*/# na zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru. ESKOMPTUJE TRGOVSKE MENKZ. brez čeljusti, zlat« in cbrobki Vilism Tuscher Za nadporočnika v rezervi je imenovan , konces. zobotehnik ' TKT, ulica Grama ft 13, II nad. n.c-i -tveTii koncipist v Gorici, sin vpo- Ordinira od 9. zjutraj do 6. zv«icr. kojenega profeta in bivšega poslanca I- vara Berbuča. 3el kruh je jedel v ieci2(ograf »Bio« v Gorici razglaša svoje predstave po lepakih nemško, italijansko in slovensko. Svojčas se je trdilo. 1 da je to slovenski kinematograf. Dr. H0RVATH TRST, CORSO ST. 17 SptciialM za KOŽNE in SPOLNE BOLfcZN ŠIBKOST i« fOCOKVOZNOST mm BOLEZNI v NOGAH lil SKLEPI >1. »d 11 - 1 pop. in 4 - C xv« i« r ob nedeljah od 10 - f. bolehne in rekonvalescente. Provzroča želodec in voljo do jedi, utrjuje ojačuje tudi organizem Priporočeno od najslovečih zdravnikov v vseh slučajih, kadar se je treba po bolezni ojačltl. — Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in z nad 6000 zdravniškimi IZBORNI OKUS. spričevali. IZBORNI OKUS. posaiaisiica in mmmimsa reglstrovana zadruga z omejenim poroSSvom TRST - Pč3z?a delia Caserma štv. 2, I. Rad. - TRST J (v lastni palači) vhod po glavnih sftopnjicah. HRANiLNE VLOGE sprejema od vsakega, če tu ii ni ud ia jih obrestuje po ©I 4 X e|o Večje staln^vloge in vloge na tek. račun po dogovoru. Rentni davek plačuje^zavod sam. - Vlaja se lahko po eno krono. - ODDAJA ____DOMAĆE NABIRALNIKE (HRANILVS PUSICE). Poštno hranilnifni račun lfi 004. TEGEFON št. 952 Ima varnostno celico (safe deposits) za shrambo vrednostnih listin, dokumentov in raznih drug.h vrednot, popolnoma varno proti ulomu in požaru, urejeno po najnovejšem uačinu ter jo oddaja strankam v najem po najnižjih csnah. STOK JE VLOG NAD 10 MILIJONOV KRON. Uradu wt: ti 9 h 12 topakL a rt 3 fc S ggjjjggg » ^ nrataih arab ri'i"k'i'iiiMlioai'uii aidiiMi^' liii< tkU I.....i ii ifisisi. 1JADRAHSKA SANKA [ ♦♦♦♦♦♦♦♦ KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke Itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirje in blago ležeče v javnih skladiščih SAFE - DEPOSITS. PROMESE. Brzojavi: JADRANSKA. mm MENJALNICA Trst, Via Cassa dl Risparmlo Stev. 5 (Lastno poslopje) VLOGE NA KNJIŽICE O. od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje banka iz svojega. OBRESTOVANJE VLOG na tekočem in žiro-računu po dogovoru._ ITLIJALKE: DUBROVNIK KOTOR LJUBLJANA METKOVIĆ OPATIJA SPLIT ŠIBENIK ZADAR AKREDITIVI, ČEKI IN NAKAZNICE NA VSA TU- IN INOZEMSKA TRŽIŠČA. Živahna zveza z AMERIKO. REMBOURSNI KREDITI. PRODAJA SREČK RAZREDNE LOTERIJE. od • do ia1/, pop. in od l1/« do 5 pop. ESKOMPTUJE : srečke, devize In papirje. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. STAVBNI KREDITI, REMBOURS-KREDITI Krediti proti dokumentom ukrcanja. BORZNA NAROČILA. INKASO. Telefoni: 1463, 1793 in 2676. ♦m ESKOMPT MENIC ♦♦♦♦ Stran IV. »EDINOST« št 128. V Trstu, 9. maja 19! 5. PROSPEKT ovsirils od leta 1915, plačanega dne 1. maja 1929. Naznanilo. • . Po cesarskem ukazu od 4. avgusta 1914. 1. drž. zak. št. 202. o izvršitvi kreditnih operacij v svrho plačila stroškov za izvanredne vojaške priprave povodom vojskinih spletek izdaja c. kr. finančni minister davka prosto 5 1|2 °|0no vojno posojilo. Skupni iznos posojila se bo določil na podlagi uspeha, katerega bo imela javna subskripcija. Vrednostni papirji vojnega posojila se glase na imetnika in so izdani v kosih po 100, 200^ 1000, 2000 in 10.000 K ter v kosih ki stvarjajo večkratnih od 10.000 K. Datirani so kosi dne 1. maja 1915. t, imajo na sebi posnetek podpisa c. kr. finančnega ministra in so protipodpisani od predsednika in od enega člana kontrolne komisije državnih dolgov v državnem zboru. Izdani so v nemškem jeziku, bistveni obseg teksta pa je pridodan tudi v deželnih jezikih. Vrnitev vojnega posojila se bo vršila dne 1. maja 1925. 1. C. kr. državna uprava pa si pridržuje pravico, da sme vrniti posojilo tudi pred 1. dnem maja 1925. .1. bodisi y celini ali deloma. Prejšnja povrnitev pa je mogoča samo na podlagi predidoče najmanj trimesečne odpovedi. Ta odpoved se razglasi v uradni „Wiener Zeitung". Vojno posojilo se obrestuje s 5 ^ °|o na leto in sicer v polletnih obrokih 1. dne maja in 1. dne novembra vsacega leta po dospelosti. Vrednostni papirji imajo po 20 kuponov, kojih je prvi dospevajoči 1. dne novembra 1915. L Plačilo obresti in vračilo vojnega posojila se vrši brez vsacega davčnega, pristojbinskega ali katerega drugega odbitka proti temu, da se dospeli obrestni kuponi oziroma zajemni papirji oddajo c. kr. blagajni državnih dolgov na Dunaju. Kadi zastare ugašajo tirjatve iz vojnega posojila, kar se tiče glavnice, v 30. letih in kar se tiče obresti, v 0. letih ocl dospelostnega roka. Razpečavanje 5 :|2 °|o vojnega posojila ni podvrženo prometnemu davku od efektov. NA DUNAJU, dne 4. maja 1915. C. kr. finančni minister. ES Vabilo na subskripcijo O v/ Z ozirom na predstojeći prospekt Njegove prevzvišenosti gospoda c. kr. finančnega ministra se razglaša sledeče: Subskripcija se začne 8. dne maja 1915 I. in se zak! maja 1915. I. ob 12. uri opoldne. naj Depositenbank, _ _ _ _ schaft „Mercur", Dunaj; Bankhaus S. M. v. Rothschild, Dunaj; Unionbank, Dunaj; Jadranska banka, Trst; K. k. priv. Allgem. Verkehrsban^, Dunaj; Banca Com-merciale Triestina, Trst; Bank tur Ober-Oesterreich und Salzburg, Linz; Bielitz-Bialaer Eskompte- und Wechsler-Bank, Bielltz; Bohmische .skompte-Bank, Praha; Bohmische Industrial-Bank, Praha; K. k. priv. Bohmische Union-Bank, Praha; Galizische Bank tur Handel und Industrie, Krakow; industrienoank fur das Konigreich . . . . . —, . . •/ < > t , ,«. _ < __ .. a___ .____, _ . « ... ■ __i__,___g j ___•• _ • ^ _ r>" i ____ _ r> ____ i _ _ i__j „ „ i___|, j__ tralbank der Deutschen Sparkassen, Praha; Zivnostenska banka, Praha in pri tuzemskih podružnicah teh bančnih zavodov ob uradnih urah dotičnega zavoda. Podpisovanja se morejo vršiti tudi s pomočjo drugih avstrijskih bank, hranilnic, zavarovalnih zavodov in privatnik bankiijev. Za podpisovanje veljajo naslednja določila: 1. Podpisovalna cena je določena s 95-25 % dodavši 5 l/»#/e obresti od kosa za Čas od 1. maja 1915. do dneva, ko se papirji prevzamejo. 2. Podpisovanje se vrsi na tem lju zglasilnega obrazca, ki se dobi brezplačno pri imenovanih zavodih. Subskripcija je mogoča tudi pismeno ne da bi se rabil zglasilni vzorec in sicer v tej obliki: „Na podlagi razglašenih prijavnih pogojev se naročujem na Nom. K......5Vt°/»nega avstrijskega vojnega posojila od 1.1915, ter se zavezujem glede sprejetja in plačila v zmislu dodelitve.* 3. Dodelitev se bo naznanila tm pred po zaključeni subskripciji ter se bo ob enem podpisnik o tem obvestil. Biralnice si pridržujejo pravico, da smejo z dovo jenjem finančnega določiti višino zneska vsake posamezne dodelitve. 27. av- 4. Za dodelene obveznice spadajoči iznos se mora tako-ie vplačati: 1. pri dodelitvi do K 200 takoj pri zglasitvi s celim zneskom, 2. pri dodelitvi čez K 200, pri zglasitvi 10%, 26. junija in 27. julija po 25%, gusta 20% in dne 24. septembra 1915 ostanek cele protivrednosti. 5. Zglasitve na gotove oddelke se zamore samo toliko upoštevati, kolikor smatra hiralnica da more ustreči. 6. Oddaja se vrši pri oni hiralnici, ki je sprejela podpisovanje. 7. Do izgotovitve definitivnih kosov se izročijo podpisnikom začasni listi, kateri se bodo o svojem času zamenili z definitivnimi kosi brez da se zaračuna pristojbina za. zameno. Avstro-ogrska banka in blagajnica za vojna posojila (Kriegsdarlehenkasse), dajejo proti temu, da se polože zadolžnice, oziroma začasnice vojnega posojila, kakor ročna zastava, posojila po obrestni meri, ki je znižana za "/■ procenta, namreč po vsakokratni oficijalm eskomptm obrestni men. Ta udobna obrestna mera ostane pa v kreposti do daljnega, najmanj pa do 24. septembra 1916. Omenjena dva zavoda delita posojila po znižani obrestni meri tudi na druge pripravne vrednostne papirje, ako je posojilo namenjeno za plačilo izneska, ki je bil subskribiran na podlagi tega povabila. Za podaljšana posojila te vrste, se računa tudi znižana obrestna mera i. s. najmanj do 24. septembra 1916. Na zahtevo se zagotovi pri posojilih tekom gornjih plačilnih rokov mesto navadne obrestne mere stalna 5% obrestna mera. Blagajna vojnega posojila ie pooblaščena glasom § 6. odst 3. ces. nar. z dne 19. septembra 1914 drž. zak. št. 248 z ozirom na predpisana pravila cesarske naredbe dajati posojila tudi proti hipotekarnim terjatvam, ki nudijo zakonito jamstvo (§ 1874 a. b. zak.). Po cesarskem ukazu o odlogu zasebno-pravnih denarnih terjatev se morejo brez omejitve nazaj zahtevati iznosi na tekočem računu, iz vlog proti zakladnicam in iz vlog v vložne knjižice v plačilo posojila pri vseh kreditnih blagajnah izvzemši one v Galiciji in Bukovini. NA DUNAJU, meseca maja 1915. L % t ■ š « r M > i I. § & S Sjri X