V Gledališču Orazio Bobbio Júz * * /7 NOVO NA NAŠI SPLETNI STRANI www.primorski.eu . PRILOGA Naš športnik 2009 takoj po današnji razglasitvi uradnih rezultatov Primorski dnevnik ČETRTEK, 10. DECEMBRA 2009 Št. 292 (19.691) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Pozor, mladi seprebujajo in so jezni Aljoša Fonda Izsledki raziskav o mladih, ki jih je v Trstu predstavil SLORI, so koristni, ker nam pomagajo razumeti, kaj mladi delajo, kaj mislijo in kakšno je njihovo razpoloženje. Škoda le, da se prav mladi niso udeležili posveta, da bi se seznanili z rezultati in se malo bolje spoznali. Morda je tudi posvet (tako kot, vsaj deloma, televizija in časopisi) taka oblika komunikacije, ki novim generacijam ne leži. Zelo zanimive so bile ugotovitve včerajšnjega uvodnega predavatelja Enza Rissa, direktorja uglednega milanskega inštituta IARD. Inštitut opravi vsaka štiri leta raziskavo, s katero fotografira stanje duha mladih v Italiji. V raziskavi, ki bo objavljena leta 2010, so pomembni pokazatelji, ki jih ne gre spregledati. Mladi med 18. in 24. letom niso tako nebogljeni in poslušni, kakor so opisovali njihove starejše brate in sestre. Zdaj, ko jim trg dela ne ponuja gotovosti, so predvsem jezni. Naveličani so prosjačenja pred vrati oblastnikov. Vse bolj so pripravljeni vreči vrata s tečajev ter spremeniti politiko in gospodarstvo, kjer prevladujeta gerontokracija in klientelizem. Na vrhu njihovih skrbi sta delo in pomanjkanje priložnosti, a tudi dekadenca in nesposobnost političnega razreda. Porast števila priseljencev jih med vsemi dilemami, s katerimi se spoprijema Italija, še najmanj skrbi. V primerjavi s prejšnjo generacijo pa so zdajšnji mladi, vsaj v besedah, prej aktivisti kot brezbrižneži: zagovarjajo aktivno politiko, angažiranost in prostovoljno delo. Prihodnji teden bo Risso predstavil izsledke na konferenci v poslanski zbornici v Rimu. Politiko bo opozoril, da se mladi prebujajo in da so jezni kot že dolgo ne. rim - Zagotovila finančnega ministra Tremontija Na obzorju morda rešitev za prispevke časopisom I— m V • I I V • I 1*1 V V • • Finančni zakon od včeraj v poslanski skupscini trst - Včeraj v prostorih Narodnega doma Javna seja Deželne za slovenske šole v komisije Italiji TRST - Slovenska šola v Italiji je kvalitetna, kar med drugim potrjujejo tudi rezultati mednarodnega preverjanja OECD PISA, poleg tega število vpisov narašča, čeprav se to dejstvo premalo poudarja, po drugi strani pa si ne smemo zatiskati oči pred problemi, kot so vprašanje seznamov osebja, šolska (zlasti višješolska) reforma in neizvajanje konvencij o strokovnem usposabljanju šolnikov. O tem je bil govor na vče- rajšnji javni seji Deželne komisije za slovenske šole, ki je potekala v Narodnem domu v Trstu in ki je bila posvečena glavnim vprašanjem slovenskega šolstva v Italiji. Na 7. strani RIM - Finančni minister Giulio Tre-monti obljublja, da vlada ne bo spremenila načina izplačevanja državnih prispevkov dnevnikom, ki jih izdajajo politične stranke, zadruge in narodne manjšine. Nova pravila za prispevke, ki jih sicer določa finančni zakon (včeraj je začel svojo pot v poslanski skupščini), bi resno ogrozila tudi prihodnost Primorskega dnevnika, za obstoj in prihodnost katerega se je izrecno zavzel tudi italijanski novinarski sindikat. Odgovorni urednik Dušan Udovič je na včerajšnjem srečanju v poslanski zbornici predstavil vlogo, ki jo Primorski dnevnik igra v slovenski manjšini in v deželni stvarnosti FJK. Na 3. in 5. strani »Atentatorju« na Pahorja 11 let zapora Na 2. strani Oljčna mesta praznovala 15-letnico svojega združenja Na 4. strani Srečanje med Kmečko zvezo in ZKB Na 6. strani V Gorici osumljenca spolne zlorabe dekleta molčita Na 14. strani Andrej Gergolet član deželnega tajništva Demokratske stranke Na 15. strani slori - Posvet in publikacija o mladini na prehodu Raziskovalci skušajo razumeti, kdo so in kaj mislijo naši mladi TRST - Slovenski raziskovalni inštitut je včeraj v sodelovanju z deželnim odborom za komunikacije CO-RECOM FJK in drugimi raziskovalnimi ustanovami priredil posvet o mladini na prehodu. Ob tej priložnosti so raziskovalci predstavili tudi dvojezično publikacijo, v kateri je objavljenih kar pet raziskav, ki zadevajo mladino na obmejnem območju. Izsledki so zanimivi, saj ponujajo številna izhodišča za razpravo o mladih Tržačanih pred izzivi postmoderne družbe, evropskih integracijskih procesov in medkulturnega so-bivanja. Na 6. strani opremiti z naravo nat_spaziocorti Trst, via Corti 2 (tikobtrguVenezia) od torka do sobote 10-13 e 15.30-19.30 ali pa s predhodno prijavo tel. 040 9990006 - info@natdesign.it - www.natdesign.it 2 Četrtek, 10. decembra 2009 MNENJA, RUBRIKE GLOSA Trst in Koper v naši preteklosti in sedanjosti JoZe Pirjevec_ Poročilo, ki ga je v torek objavil Primorski dnevnik o govoru Borisa Pahorja v Državnem svetu, se je pridružilo drugim impulzom, ki me zadnje dni silijo, da razmišljam o Trstu in Kopru ter o njuni vlogi v naši preteklosti in sedanjosti. Pred dobrim tednom sem našel med svojimi starimi papirji nekaj izpisov iz poročil francoskega konzula v Trstu, ki so nastala pred prvimi povojnimi občinskimi volitvami leta 1949 in sem jih našel v arhivu na Quai d'Orsay. V svoji jasnovidnosti so me presunila. Naj navedem nekaj značilnih stavkov: »Lokalna krščan-sko-demokratska stranka, ki je povsem brez zmožnih kadrov, je vključila v svoje vrste številne zelo kompromitirane elemente, za katere je postala zatočišče. Ker jih nihče ne kliče na odgovornost, dajejo ti elementi lokalnemu političnemu življenju dosti bolj desničarsko vsebino kot v ostali Italiji in odobravajo povezovanje s skrajnimi silami. Te naj jim dovolijo na podlagi enotne liste, da postanejo gospodarji položaja. Pred kratkim jim je uspelo, čeprav s težavo, uveljaviti svoje stališče (...) Imovitejši sloji so skoraj v celoti sodelovali z nemškimi in avstrijskimi oblastmi v času operacijske cone »Adria-tisches Küstenland« (...) 'Italijanska kolonija' v Trstu predstavlja pravi socialni razred, ki se predaja skrajnemu nacionalizmu in aroganci, ki jo zagotavlja moč pred kratkim pridobljenega denarja. Predsednik 'Lege nazionale' je neposrednega madžarskega izvora; predsednik Trgovinske zbornice je Slovenec po rodu; vodja socialistične stranke ima nemške korenine (... ) Italijanski nacionalizem, ki ga zaostruje volilna kampanja, ponavlja v notranji politiki napake nedavne preteklosti s šikanami na račun Slovencev: v šoli, na ulici.(...) Za opazovalca, ki pride iz Rima, Milana ali Neaplja, je tu vse italijansko: jezik, navade, religija. Toda lokalna psihologija ni latinska in mesto je italijan- sko samo na površju. Njegova duša ne bo postala italijanska, dokler se njegovi prebivalci ne bodo dokončno prepričali, da je »obdobje srednje Evrope« mimo in da gospodarska igra ne more biti drugačna od italijanske. Toda na to novo pot, ki bo odprla mestu obdobje povprečnosti, ni mogoče stopiti prostovoljno: Italija bo potrebovala dosti časa, denarja in potrpežljive diplomacije, preden bo dosegla, da bo sprejeta ta neizbežna odpoved.« Ali se je v zadnjih šestdesetih letih kaj spremenilo? Mislim, da ne. Zakaj se torej Boris Pahor boji, da bo »Koper v prihodnosti izgubljal, če se bo Trst odprl kot mednarodno mesto?« Jaz take metamorfoze ne vidim na obzorju. Kljub cesarskemu sijaju, ki ga ima Trst s svojim nabrežjem, bolj vidim nadaljevanje »obdobja povprečnosti«, o katerem je govoril francoski konzul. In obdobja še nadaljnje konfliktnosti s slovenskim zaledjem, pogojene od stare arogance in nove zavisti. Zavisti, ki nastaja med drugim, zaradi vzpona Kopra. Temu smo Slovenci v zadnjih desetletjih dali zagon, kakršnega ne bi mogel imeti, če bi ostal znotraj italijanskih meja. S tem smo tudi opravičili svojo zahtevo po dostopu do morja, s katerim se mnogi še danes ne morejo sprijazniti. Na to me je opomnilo pred kratkim pismo, ki sem ga dobil od nekega kultiviranega istrskega begunca. V njem je reagiral na moja izvajanja ob nedavni predstavitvi knjige o »Foj-bah« v Časnikarskem krožku in me na koncu vprašal, naj povem po pravici, ali se čutim doma, ko grem v Koper. Odgovoril sem mu, da se čutim, posebno ko ugotavljam, kako spoštljivo smo znali Slovenci ohraniti in valorizirati beneško dediščino mesta in ji dati novo gospodarsko in kulturno vsebino. Česar o Italijanih v Trstu, kar zadeva habsburško kozmopolitsko dediščino, pri najboljši volji ni mogoče reči. VREME OB KONCU TEDNA Prihaja prvi val mraza Darko Bradassi Po zadnjih dveh vremenskih frontah, ki so v preteklih dneh prinesle veliko padavin in delno ohladitev, se je ozračje spet umirilo. Zračni tlak se je naglo in občutno zvišal, pri nas bo tudi danes prevladovalo sončno in stanovitno vreme. Anticiklon se medtem nad zahodno Evropo vzpenja do skrajnih severnih vzporednikov. Nastalo bo obsežno in solidno anticiklonsko območje s središčem v bližini Britanskega otočja. Nad zahodno in severozahodno Evropo bo v bistvu toplejša anticiklon-ska pregrada, ki bo zaustavila dotok vlažnega atlantskega zraka. Vzhodna polovica Evrope pa bo v objemu hladnejšega in bolj suhega celinskega zraka. V zadnjih dneh so s skrajnega evropskega severovzhoda poročali o občutni ohladitvi, temperature so se marsikje spustile pod dolgoletno normalnost, v Moskvi se je po daljšem času spet prikazal sneg, v slabih dvanajstih urah ga je zapadlo okrog 15 centimetrov. Na severovzhodu Evrope je nastalo zelo obsežno pri-zemno jezero mrzlega zraka, ki v marsičem spominja na nekdanje mrzle rusko-sibirske anticiklone, o katerih smo verjetno zadnjič pisali pred kakimi desetimi leti. Gre za izrazito celinsko ohladitev in posledični nastanek solidnega prizemnega anticiklona, ki ga v bistvu sestavlja zelo mrzel zrak. Najpomembnejši zgodovinski vali mraza so pri nas bili povezani ravno s podobno vremensko sliko. Pri nas namreč lahko najbolj oster mraz prihaja le s celine, včasih lahko tudi iz severnih evropskih predelov, medtem ko je severnoatlantski zrak občutno toplejši. Kot kaže, se bo v prihodnjih dneh začela večdnevna celinska vremenska faza z nižjimi temperaturami in povečini bolj suhim zrakom. Morda bo, sicer z vmesnimi premori, trajala do praznikov. Ni izključeno, da se bo mrzlemu celinskemu zraku občasno in delno pridružil še atlantski, ki bi lahko predvsem od južne strani obšel anticiklon. Če se bo to zgodilo, je možno, da bo občasno tudi pri nas snežilo, v drugi fazi ohladitve, pa da bi se sneg lahko prikazal tudi ob morju. Hladnejši celinski zrak bo s severovzhodnim vetrom dosegel naše kraje v v noči na soboto, najhladnejše jedro pa bo nad nami predvidoma med nedeljo in torkom. Pri nas razen padca temperature ne gre pričakovati večjih poslabšanj, prevladovalo bo precej sončno do spremenljivo vreme, več oblakov bo predvsem nad Slovenijo. Ni izključeno pa, da bo ob koncu tedna burja tudi k nam prinesla kakšno snežinko. Temperature se bodo spustile, občutek mraza pa bo zaradi burje kar velik. Najnižje nočne vrednosti v soboto, nedeljo in ponedeljek bodo v glavnem, razen ob morju, pod ničlo, najvišje dnevne pa pod 5 stopinjami Celzija. Pihala bo povečini zmerna burja. Kaže, da bomo najnižje nočne temperature namerili v torek zjutraj, ko bo burja oslabela. Na Krasu in v nižinah se bo živosrebrni stolpec lahko spustil pod -5 stopinj Celzija, ob morju pa morda malo pod ničlo. Proti koncu tedna se, kot kaže, obeta nova ohladitev, ki bi lahko bila predpogoj za sneženje tudi ob morju. Toda o tem drugič. Na sliki: nad osrednjo in severno Evropo se krepi anticiklon sojenje - Hrvaški vojni veteran naj bi julija načrtoval atentat na Boruta Pahorja Josipu Zagajskemu 11 let zapora Zagajski je dejanja priznal - Tožilka zahtevala 12 let zapora - Uradna branilka se še ni odločila za morebitno pritožbo KRŠKO - Sodni senat Okrožnega sodišča v Krškem je ob zaključku včerajšnjega sojenja 60-letne-mu hrvaškemu vojnemu veteranu Josipu Zagajskemu, ki naj bi julija načrtoval atentat na enega izmed najvišjih slovenskih politikov (domnevno na Boruta Pahorja), izrekel enotno kazen enajst let zapora. Do pravnomočnosti sodbe bo Zagajski ostal v priporu. Kot je dejala predsednica sodnega senata krškega okrožnega sodišča Marija Vrisk, je Zagajski kriv v vseh treh točkah obtožnice. Za preprečitev uradnega dejanja uradni osebi so mu dosodili štiri leta in šest mesecev zapora, za protipravni vnos orožja v državo oz. za nedovoljeni promet z orožjem in eksplozivom pa tri leta.Za pripravljanje terorističnih dejanj, s katerim bi po mnenju tožilstva ogrozil politične temelje Slovenije in škodoval njenim ključnim ustanovam, so mu dosodili še štiri leta, poravnati bo moral stroške sodnega postopka in v priporu ostati do pravnomočnosti sodbe, enotna kazen za vsa tri očitana kazniva dejanja pa znaša enajst let, je pojasnila. Sodnica je v zaključnem govoru dejala, da gre za huda dejanja z najhujšimi možnimi posledicami. Kot olajševalno okoliščino je navedla obdolženčevo težko življenje in povojne travme, kot oteževalno pa povra-tništvo, saj je bil že pred tem obsojen v Nemčiji. Tožilka Nina Ribič je predlagala enotno kazen 12 let zapora, vendar je tudi z enajstletno zaporno kaznijo zadovoljna. Zagovornica Zagajskega po uradni dolžnosti Klavdija Kerin pa je povedala, da bodo mogoče razmišljali tudi o pritožbi. Na začetku sojenja je Zagajski dejal, da se bo branil z molkom, očitana kazniva dejanja pa je priznal. Dodal je, da si je ob zapletu pri njegovem osebnem pregledu na mejnem prehodu Dobova premislil glede aktiviranja druge bombe, ki jo je imel v žepu, saj so ga ganile besede policista Cesarja, ki je potožil, da ima doma majhnega otroka. Sojenje se je nadaljevalo z branjem izjav policistov, ki so obtoženca na mejnem prehodu Dobova pregledali in obvladali. Vsi trije so izjavili, da je obtoženec deloval mirno. Sodišče je predstavilo tudi sodbo deželnega sodišča v Munchnu, ki je Zagajskega leta 2001 zaradi poskusa umora dveh ljudi in kaznivih dejanj v zvezi z orožjem in razstrelivom obsodilo na 13 let zapora. Zagajski je leta 1999 zaradi nestrinjanja s politiko Turčije do Armenije vrgel dve bombi na turško po- tovalno agencijo, pri čemer je bila ena oseba ranjena. Zaradi tega dejanja mu je bil tudi prepovedan vstop v evropsko šengensko območje. Mnenje o psihičnem stanju Zagajskega je podal sodni izvedenec Slavko Ziherl. Po njegovem mnenju so na osebnost Zagrajskega vplivali vojni dogodki, mučenje in zapor, katerih posledice so povzročile t.i. post trav-matski stres, tudi sicer je bil Zagajski vase zaprt in samotarski človek. Tožilka je v zaključni besedi navedla, da ni dvoma o resničnosti očitanih kaznivih dejanja. Šlo je za naklepna dejanja, obtoženec, ki je povratnik, pa jih ne obžaluje, je dejala. Z njo se ni strinjala zagovornica. Ta se ni strinjala s tožilstvom glede očitka kaznivega dejanja terorizma, saj ga je tožilstvo dokazovalo le s posedovanjem bomb in enosmerne vozovnice do Ljubljane. Zato je šlo po prepričanju zagovornice Zagrajskega tu za predvidevanja in posploševanje. Kot je pred izrekom sodbe povedal Zagajski, je treba poznati vzrok in posledice. Priznal je, da je kriv, poudaril pa je, da ni terorist. "Res bi bilo lahko hudo, zato se s tožilstvom strinjam, kazen pa naj bo temu primerna," je povzel. (STA) PISMA UREDNIŠTVU Vice V svoji nedavni glosi se je Jožetu Pir-jevcu zapisalo, da je najnovejši katekizem ukinil vice. Zaman sem čakal, da bi se oglasil kak duhovnik ali vernik, zato si sedaj dovoljujem o tem napisati nekaj besed, čeprav sploh nisem veren. Ne gre namreč za dlakocepstvo, pač pa za vprašanje, ki je pogojevalo (in pogojuje) odnose med krščanskimi cerkvami in med slednjimi in drugimi verstvi. Večina verstev predpostavlja, da duše umrlih gredo v nebesa ali pekel. Katoliška cerkev pa si je pred manj kot osemsto leti izmislila še vice, kot dokaz Božje milosti, ker dajejo večini grešnikov upanje, da ne bodo kaznovani za vse večne čase, pač pa bodo prej ali slej dobili vstopnico v nebeški raj. Katoliška cerkev je obstoj vic opredelila na svojem drugem lionskem koncilu (1274) in nato v Firencah (1438) in Tri-dentu (1563). S tem je vernike pozivala, naj molijo za duše umrlih svojcev, zanje darujejo maše in pridobivajo odpustke. Ko-mercializacija le-teh je vzbudila ogorčenje Martina Lutra, ki je kupoprodajo odpustkov ožigosal v svojih 95 tezah. Vice so torej zgolj katoliška dogma, saj jih pravoslavni kristjani in protestanti ne priznavajo. Katekizem iz leta 1997 poudarja, da pomenijo vice očiščenje grešnih duš, čeprav njihovega trpljenja nikakor ne gre enačiti s trpljenjem obsojenih na večno kazen pekla. Pirjevec je, po mojem, zamešal pojme. Mednarodni teološki odbor je namreč 3. maja 2007 sklenil, da je zgrešeno pojmovanje predpekla, se pravi kraja, kjer naj bi na večnost bili svetopisemski patriarhi, nekrščeni otroci in vsi, ki so sicer živeli kot svetniki, a niso bili člani katoliške cerkve. Odbor, ki mu je nalogo dal leta 2004 njegov predsednik Joseph Ratzinger je zaključke predložil tri leta pozneje istemu kardinalu, ki je medtem postal papež Benedikt XVI. V proglasu je rečeno, da pravilno razumevanje božje milosti ne dopušča misli, da bi ničesar krivi otroci ali drugi sicer nekrščeni dobri ljudje morali biti konfinirani v predpeklu. S tem odpade tudi verovanje, da je Jezus Kristus po smrti na križu obiskal predpekel in iz nje- ga odpeljal svetopisemske patriarhe in preroke. V omenjenem primeru gre za srednjeveško prakso cerkve, ki je na račun vic prekomerno obogatela in krepila svojo oblast nad preprostim ljudstvom. Zdaj se očitno prilagaja sodobnosti. Ukinitev predpekla naj bi tudi olajšala dialog z drugimi monoteističnimi verstvi. Stojan Spetič V sobotov Kopru skupina Šank rock KOPER - To soboto bo v ogrevanem šotoru na Potniškem terminalu v Kopru nastopila ena največjih slovenskih rockerskih skupin - Šank rock. Bend, ki je na slovenski glasbeni sceni prisoten že četrt stoletja, bo s hiti, kot so Metulj, Pravljica o mavričnih ljudeh ali novejši Ni boga, zagotovo dodobra ogrel koprsko občinstvo. Slednje pa bosta pred nastopom skupine Šank rock zabavali mladi predskupini Ultra in Sin Story. Prireditev se bo začela ob 21. uri. Seveda pa bo poskrbljeno tudi za hrano in pijačo, obiskovalci se bodo poleg tega lahko zabavali tudi z jahanjem mehanskega bika, igranjem pikada in v luna parku. V Sežani četrtkove pravljične urice SEŽANA - Tudi letos v sežanski Kosovelovi knjižnici prirejajo ob četrtkih ob 17. uri praznične pravljične urice. Danes bodo predstavili Čarobnega snežnega moža in Lisjačka v Luninem gozdu. Še posebej praznično pa bo prihodnji četrtek (17. decembra), ko pripravljajo baletno pravljico Prvi sneg. Pravljico pripovedujeta knjižničarki Marija Godnič in Maja Razboršek, v koreografiji Eugena Todorja pa bodo zaplesale mlade baletke sežanskega baletnega društva (Asta, Laura, Nina, Tara, Timeja in Tina). V knjižnici so izdali tudi bilten-ček za mlade bralce, ki prinaša poročilo z novembrskega obiska nizozemske mladinske pisateljice Marijoijn Hof, ki je obiskala sežansko knjižnico in se pogovarjala z učenci, ki so dobro poznali njeno knjigo Majhna možnost in predstavila novo knjigo Mama številka nič. (O.K.) / ALPE-JADRAN Četrtek, 10. decembra 2009 3 založništvo - Dogajanja v zvezi z delitvijo državnih prispevkov Tremonti prisluhnil protestom časopisov, ki pa čakajo na konkretna dejanja vlade Novinarski sindikat izpostavil posebnost Primorskega dnevnika - Odločilni poseg Gianfranca Finija? RIM - Država bo še naprej, kot doslej, finančno podpirala časopise oziroma občila, ki jih izdajajo stranke, zadruge in narodne manjšine in ki svojim založnikom ne prinašajo dobičkov. Med njimi je tudi Primorski dnevnik. To je včeraj opoldne zagotovil finančni minister Giulio Tre-monti, ki očitno ni mogel mimo vsesplošnih protestov novinarjev, založnikov in tudi javnega mnenja, potem ko je vlada v finančni zakon vključila nova zelo sporna pravila za delitev prispevkov založniškemu sektorju. Slednja bi zadušila veliko časopisov, vključno z našim dnevnikom in z Novim Matajurjem ter Novim Glasom, ki ju izdajajo zadrugi. Vlada vsekakor ne bo spreminjala finančnega zakona, pač pa Tre-monti obljublja ohranitev t.i. subjektivne pravice za delitev prispevkov v ukrepih, ki jih bo parlament sprejel takoj po novem letu. Ukrepi, ki jih napoveduje minister, naj bi spremljal tudi nov pravilnik za delitev prispevkov, ki ga novinarji in založniki zahtevajo že nekaj let. Denar od države namreč dobivajo tudi nekateri časopisi, ki izhajajo le nekaj dni na leto ali pa so odraz političnih strank, ki obstajajo le na papirju. Prav je, da država podpira časopise, a le tiste, ki imajo svojo zgodovino in v skladu z zakonodajo odigravajo posebno vlogo v družbeni stvarnosti. Finančni minister je svoj korak nazaj telefonsko naznanil predsedniku poslanske zbornice Gianfranco Fi-niju, ki je med prvimi kritiziral odločitev vlade v zvezi z založništvom. Fini je bil takrat ravno na pogovoru z odgovornimi uredniki dnevnikov Unita, Secolo d'Italia, Europa in Liberazione, ki so mu izrazili veliko zaskrbljenost vseh prizadetih časnikov. Tremonti je zagotovil, da bo vlada tudi za leto 2010 pri delitvi podpor spoštovala t.i. subjektivno pravico občil, načrtuje pa nova pravičnejša pravila za ta sektor, ki jih FNSI zaman zahteva že več let. Tremontijeva zagotovila so blagodejno vplivala na poznejšo tiskovno konferenco novinarskega sindikata FNSI, katere so se udeležili predstavniki številnih dnevnikov. Primorski dnevnik je zastopal odgovorni urednik Dušan Udovič, ki je predstavil bogato zgodovino našega časopisa ter njegovo vlogo za slovensko manjšino in širši prostor, katerega življenje spremlja vse od časa druge svetovne vojne. Poslanstvo Primorskega dnevnika je izrecno izpostavil tudi vsedržavni predsednik novinarskega sindikata Roberto Natale. Udovič se mu je zahvalil za veliko pozornost, ki jo sindikat in osebno tudi Natale vseskozi namenjata Primorskemu dnevniku. Srečanja se je udeležila tudi slovenska senatorka Tamara Blažina. »Zadovoljni smo, da je Tremon-ti pravzaprav demantiral samega sebe. To jemljemo na znanje, ministra in vlado pa bomo ocenjevali po konkretnih dejanjih,« je poudaril Natale. Dodal je, da sindikat podpira nov pravilnik za delitev prispevkov, ki danes žal ne razlikuje časopisov, ki redno izhajajo, od tistih, ki izhajajo občasno ali pa sploh ne, vseeno pa prejemajo redne državne podpore. Zveza FNSI bo ne samo pozorno spremljala potek dogajanj, temveč bo tudi še naprej pritiskala na vlado in zlasti na Tremontija, da najde primerno rešitev za to vprašanje. »Sredi januarja bomo preverili položaj,« je dejal Natale. Concita De Gregorio (Unita), Dino Greco (Liberazione), Stefano Menichini (Europa) in Flavia Perina (Secolo d'Italia) so prepričani, da mora država še najprej zagotavljati časopisom jamstva za najemanje bančnih posojil. Najboljše jamstvo za založnike in za banke so t.i. subjektivne pravice, če bi vlada sama odločala o prispevkih, kot je hotel Tremonti, bi to spravilo v težave tako časopise, kot tudi banke. Direktorji štirih časopisov imajo vtis, da je Fini pri vsej tej zadevi igral aktivno in koristno vlogo pri prepričevanju ministra Tremontija. Finančni minister Giulio Tremonti in (desno) predsednik novinarskega sindikata Roberto Natale v pogovoru z odgovono urednico Unita Concito De Gregorio ansa založništvo - Mnenje Tamare Blažina »Sistemska rešitev za Primorski dnevnik« RIM - »Demokratska stranka vse od volitev 2008 zaman zahteva od vlade reformo pravilnika, po katerem država deli prispevke časopisom. V sedanjih pogojih so namreč prizadeti časopisi, ki redno izhajajo, korist pa imajo časniki, ki neredno izhajajo in ki ne izpolnjujejo pogojev za prispevke,« ocenjuje zaplete v založniškem sektorju senatorka Tamara Blažina. Po njenem je koristno, da je odgovorni urednik Primorskega dnevnika Dušan Udovič včeraj v Rimu opozoril na specifiko in na težave časopisa. Med drugim se je Udovič srečal tudi s senatorjem Vincen-zom Vito, ki v sklopu Demokratske stranke odgovarja za vprašanja občil in informiranja. Primorski dnevnik, kot časopis slovenske manjšine, bi po mnenju parlamentarke Demokratske stranke nujno rabil sistemske rešitve, ki mu bi zagotavljale mirno in Senatorka Tamara Blažina perspektivno bodočnost. »Namesto trajnih rešitev nam minister Giulio Tremonti tudi za Primorski dnevnik ponuja izredne in začasne ukrepe. Podobno se nam obeta, čeprav ni nobenih zagotovil, tudi za financiranje manjšinskih kulturnih ustanov, ki čakajo na t.i, večnamenski odlok ali na druge vladne izredne ukrepe. To seveda postavlja slovensko manjšino v zelo negotovo situacijo, kar gotovo ni dobro,« ugotavlja senatorka Blažina. manjšina - Tiskovno sporočilo SKGZ »Po kulturnem se obeta še medijski molk« TRST - Po kulturnem se obeta slovenski narodnostni skupnosti v Italiji še medijski molk oziroma ohromitev dejavnosti na področju tiskanih medijev. Prvi pod udarom je Primorski dnevnik, kateremu se obeta izredno težka prihodnost. Predlagano proračunsko zmanjšanje sredstev velikemu številu italijanskih dnevnikov (med katerimi tudi PD) v bistvu pomeni poigravanje z medijskim pluralizmom, ki je eden od temeljev demokracije sleherne države, piše v tiskovnem sporočilu Slovenske kul-turno-gospodarske zveze, ki ga je podpisal predsednik Rudi Pavšič. Takšna finančna izbira (v teh dneh bo predlog šel v obravnavo v poslansko zbornico in kasneje v senat) vidno krši osnovne pravice manjšin in manjšinskih medijev, ki zaradi svoje specifike ne morejo preživeti izključno po tržni logiki. Manjšinski mediji potrebujejo pomoč in solidarnost države, kot izhaja iz samih ustavnih načel, mednarodnih listin o varstvu jezikovnih skupnosti in samega zaščitnega zakona. Vladnim obljubam, da do krčenja finančnih sredstev za tisk ne bo prišlo, ne sledijo dejanja, poudarja SKGZ. Napovedano finančno klestenje bi tokrat pomenilo redukcijo zaposlenih pri Primorskem dnevniku in postavilo v resen dvom njegov nadaljnji obstoj. Največji davek pa bi gotovo plačali mlajši novinarji in pripravniki, na katerih sloni prihodnost in perspektiva edinega dnevnika Slovencev v Italiji. SKGZ izraža resno zaskrbljenost nad zdajšnjim finančnim položajem v manjšini, ki odpira vrsto življenjskih vprašanj na vseh področjih njene organiziranosti. Zmanjšanje sredstev za PD, milijon evrov manj v okviru zaščitnega zakona in popolno črtanje deželnega sklada za slovensko manjšino so zadostni razlogi za zaskrbljenost. Ne gre le za občasno tarnanje, marveč za upravičeno vprašanje, kakšna bodočnost se piše naši skupnosti, zaključuje svoje sporočilo SKGZ. naš dnevnik Solidarnost sindikata novinarjev TRST - Novinarski sindikat Furlanije-Julijske krajine opozarja, da bi nova pravila za delitev založniških prispevkov, močno prizadela tudi Primorski dnevnik. »Gre za ukrepe, ki bi postavili pod vprašaj obstoj edinega slovenskega dnevnika v Italiji,« ugotavlja sindikat, ki izraža solidarnost našemu dnevniku. Predsednik novinarskega sindikata Carlo Muscatello pravi, da bi nova omejevalna pravila za delitev državnih prispevkov prizadela medijski pluralizem ne samo na državni, temveč tudi na deželni ravni. Novinarski sindikat tudi v Furlaniji-Julijski krajini načrtuje vrsto pobud, ki imajo za cilj preklic spornega predloga finančnega ministra Giulia Tremontija. Njegov predlog je doživel nasprotovanja tako v levi kot v desni sredini. koroška - Radijska oddaja v živo O organiziranosti manjšine brez konkretnega napredka CELOVEC - Predsedniki slovenskih političnih organizacij koroških Slovencev Karel Smolle (NSKS), Marjan Sturm (ZSO), Bernard Sa-dovnik (SKS) in Vladimir Smrtnik (EL) so v oddaji koroškega deželnega radia razpravljali o organiziranosti slovenske manjšine na Koroškem. Govorniki so v glavnem ostali na znanih (različnih) stališčih. Edini konkreten predlog, ki pa tudi ni bil nov, je podal predsednik Enotne liste (EL) Smrtnik, ki je predlagal ustanovitev skupnega gremija NSKS, ZSO, SKS in EL, s katerim so vsaj načeloma soglašali tudi ostali sogovorniki. Po predlogu Smrtnika bi vsaka politična organizacija (vključno z EL) v gremij odposlala po deset članov, ki naj bi v zvezi z raznimi odprtimi vprašanji iskali skupne rešitve. Gremij pa da bi lahko sprejel tudi večinske rešitve. Marjan Sturm je menil, da bi morali v celotno razpravo o organiziranosti manjšine vnesti tudi nova znanstvena spoznanja in dodal, da naj bi v takšnem gremiju ne bili le manj-šinci, marveč tudi tisti, ki imajo tovrstno kompetenco. Nadalje je menil, da bi v omenjenem gremiju morala biti zastopana tudi delovna skupnost Slovencev v socialdemokratski stranki (SPO). Karel Smolle pa je poudaril, da bi takšna rešitev lahko bila le prehodnega značaja. Menil je, da bi koroški Slovenci potrebovali neke vrste parlament, kjer bi vsa mnenja imela svoj prostor. Bernard Sadovnik pa je predlagal, da bi slovenska narodna skupnost na Koroškem morala nujno izdelati memorandum in dodal, da je za preživetje narodne skupnosti potrebna predvsem ohranitev slovenskega jezika. Na to je opozorila tudi publicist-ka Vida Obid, ki je prav tako sodelovala pri omizju. Menila je celo, da se slovenščina takrat, ko se bodo manjšinske (politične) organizacije dogovorile za neko skupno pot, ne bo več uporabljala kot uradni jezik, saj bo znanje jezika takrat že precej šepalo. (I.L.) javna občila Nova konvencija država-RAI tudi za Slovence? VIDEM - Deželni odbornik Roberto Molinaro je včeraj s predstavniki furlanske skupnosti obravnaval vprašanje radijskih in televizijskih oddaj RAI v furlanščini. Gre za servisno pogodbo med RAI in ministrstvom za komunikacije ter za konvencijo med predsedstvom vlade in radiotelevizij-sko ustanovo. Slednja zapade prihodnje leto, ko jo bo mogoče spremeniti. Molinaro je Furlanom obljubil ustrezne korake Dežele FJK za ovrednotenje fur-lanščine v vseh pogodbah z RAI, za kar je deželna uprava v finančnem zakonu 2010 že namenila 250 tisoč evrov. Triletna konvencija RAI-pred-sedstvo vlade od blizu zanima tudi slovenske radijske in televizijske programe RAI, še zlasti ker naj bi t.i. tretja TV mreža bis prihodnjo jesen začela oddajati z digitalnim sistemom. Problem je tudi v tem, da signal Radia Trst A »krije« celotno deželno ozemlje, slovensko televizijo RAI pa lahko gledajo le Slovenci v tržaški in goriški pokrajini. 4 Četrtek, 10. decembra 2009 GOSPODARSTVO olje - V slikovitem srednjeveškem mestecu Spello v osrčju Umbrije Združenje oljčnih mest proslavilo 15-letnico delovanja Na skupščini združenja Citta dell'olio veliko pozornosti tržaškemu salonu Olio Capitale TRST - Združenje italijanskih mest oljčnega olja Citta dell'Olio je preteklega 4. decembra obhajalo 15. obletnico ustanovitve in svoje izjemno uspešne poti pri promociji oljčnega olja in povezovanja teritorija in njegovih posebnosti turistične, gastro-nomske, zgodovinske in umetniške narave s svojimi članicami. V poldrugem desetletju velike delavnosti, truda in pravilnih strateških izbir, ki jim je bilo in jim je vodilo predvsem kakovost ekstra deviškega oljčnega olja in z njim povezanih neštetih vsebin, od mediteranske diete do kozmetike, se je združenje uspelo uveljaviti v sedemnajstih italijanskih deželah in šteje danes 341 članic, med katerimi so predvsem občine, potem pa še pokrajine, trgovinske zbornice in gorske skupnosti. Letos pa je bilo združenje Citta dell'Olio vključeno tudi v komisijo za turizem in enogastronomijo, ki deluje v sklopu ministrstva za kmetijske dejavnosti. Sedemnajstega decembra leta 1994 se je v malem mestecu Larino v moližanski pokrajini Campobasso zbralo na omizju prvih štirinajst zanesenjakov in ustvarilo zgodovinsko jedro prvih štirinajstih članic, katerim je z veliko predanostjo predsedoval takratni župan mesta Larino Carlo Antonini. Duhovni vodja združenja Citta dell'Olio (ki je nastalo pravzaprav po zgledu Citta del Vino) je bil sedanji častni predsednik združenja Pasquale Di Lena, danes pa ga z nezmanjšanim navdušenjem in prodornostjo vodi Enrico Lupi, predsednik trgovinske zbornice mesta Imperie v Liguriji in neutrudni ambasador oljkarske Italije tako po vseh italijanskih mestih in deželah kot tudi v tujini. Združenje oljčnih mest je danes močna, uspešna in vplivna organizacija, ki je svojim članicam v močno oporo pri promoviranju oljkarske dejavnosti in ima glavno, večkrat tudi odločujočo besedo pri sčitenju pristnosti in kakovosti dela svojih članih v korist tega izjemnega daru matere narave, ki ga predstavlja ekstra deviško oljčno olje. V to izjemno delavno in dinamično družino spadajo tudi Občina Dolina (že od leta 2001), Občina Milje, Občina Trst in Pokrajina Trst. Slovesnosti ob 15-letnici združenja in nato še popoldanskega občnega zbora sta se udeležila tudi podpredsednik Pokrajine Trst in odbornik za kmetijstvo Walter Godina in Boris Pangerc kot delegat Občine Dolina. Slovesnost je potekala v zgodovinskem mestecu Spello v osrčju Um-brije, ki se je na ta dogodek vestno pripravilo s celo vrsto kakovostnih prireditev pod skupnim imenovalcem Oro di Spello. Svoj prispevek so dali složno vsi, od občinskih upraviteljev z županom Sandrom Vitalijem na čelu, do umetnikov, oljkarjev, torkljarjev, gostincev, obrtnikov in samih prebivalcev, ki so mestno jedro - biser srednjeveške urbanistične arhitekture -zgledno počistili in okrasili s cvetjem. Proslava, ki je potekala v srednjeveški palači, sedežu županstva in občinske uprave, je doživela polno udeležbo predstavnikov svojih članic, saj je bilo zastopanih vseh sedemnajst italijanskih dežel, v katerih ima združenje doslej svoje članice. Predsednik Enrico Lupi je podelil tudi priznanje srebrna oljka (Olivo d'Argento) v spomin na senatorja Giuseppeja Salarija (19092004), po rodu iz Spella, ki je leta 1958 izoblikoval in poskrbel za odobritev prvega italijanskega zakona, ki je oljčno olje razdelil na kategorije in normiral njegovo trženje. Priznanje je prejel sin Maurilio Salari, nekdanji župan Foligna in tudi sam močno angažiran v oljkarskem okolju. Po županovem slovesnem nagovoru pa je voditeljica sporeda Marzia Tempestini prebrala čestitke, ki sta jih poslala minister za kmetijstvo Luca Zaia in ministrica za turizem Michela Brambilla. Sandro Vitale, župan mesta Spello, in Enrico Lupi, predsednik združenja Citta dell'Olio pangerc Na popoldanskem občnem zboru so člani odobrili predračun za leto 2010 v vrednosti 660.700,00 evrov, ki jih bo združenje krilo s članarino, prispevki ministrstva za kmetijsko politiko in z iztržkom nekaterih uspešnih manifestacij v lastni režiji ali v sodelovanju z javnimi upravami (Sirena d'Oro - Sorrento in Olio Capitale - Trst). V svoji programski napovedi za leto 2010 se je predsednik Lupi dalj časa zaustavil pri tržaškem salonu oljčnega olja in se o prireditvi izrazil zelo pohvalno. Z zadoščenjem je ugotavljal, da se razvija in postaja -kot edinstvena prireditev te vrste v Italiji - ključnega pomena za italijanske oljkarje. Za prihodnjo izvedbo, ki bo od 5. do 8. marca 2010, je napovedal nekaj novosti, med katerimi je najbolj zanimiva uvedba namiznih oljk in povezava oljčnega olja s tipičnimi pridelki dežel, ki bodo sodelovale na Olio Capitale. Skupščina je tudi odobrila pravilnik, po katerem bodo lahko oljkar-ji, ki bodo pri županu, katerega občina je članica združenja, vložili ustrezno prošnjo, dobili dovoljenje, da na svoje etikete nalepijo »oljkico«, ki je simbol in grb združenja Citta dell'Olio. V razpravo sta med številnimi drugimi posegla tudi predstavnika s Tržaškega, tako da je bilo tudi tokrat slišati glas iz naših oljčnih logov. (bp) Illycaffe podpisal z univerzama v Trstu in Vidmu sporazum za master o kavi TRST - V Furlaniji-Julijski krajini bo zaživel prvi mednarodni master v ekonomiji in znanosti o kavi. Tržaško podjetje Illycaffe je včeraj z univerzama iz Trsta in Vidma podpisalo konvencijo o vzpostavitvi tega specilističnega tečaja. Kot je zapisano v tiskovni noti tržaškega podjetja, gre za meduniverzitetni mednarodni master druge stopnje, ki ga bodo poleg obeh univerz organizirali še fundacija Fonda-zione Ernesto Illy, zavod Universita del Caffe, Sissa, konzorcij Consorzio di Bio-medicina Molecolare in združenje Distreto del caffe Trieste. Projekt bo stekel z akademskim letom 2010-2011 v Trstu, obsegal pa bo tri smeri: ekonomsko-upravno, biološko-agronomsko in tehnološko. Predavanja bodo v angleškem jeziku, na master pa se bodo lahko vpisali kandidati z univerzitetno diplomo iz ekonomije, in-ženirstva, prirodoslovnih ved, agronomije in sorodnih smeri. Fundacija Ernesto Illy bo projekt financirala in razpisala nekaj štipendij, med katerimi bo en delež namenjen študentom iz držav proizvajalk kave. Novembra za 5,8% več prometa po avtocesti A4 PALMANOVA - Po podatkih podjetja Autovie Venete se je promet na avtocestni mreži, ki jo upravlja, novembra glede na enak lanski mesec povečal zay 5,8 odstotka. Rast prometa osebnih vozil je sledila enakemu trendu kot v mesecih prej, medtem ko je bil tovorni promet prvič v letošnjem letu novembra približno enak kot novembra lani. Tako rahel upad prometa priklopnikov (-1,3% ali 436 tisoč vozil manj) je učinek dveh dejavnikov, in sicer postopnega oživljanja prevozov v pokrizni fazi in dejstva, da se je novembra lani kriza že začela in je prišlo do drastičnega zmanjšanja tovornega tranzita. Če bi novembrski podatek primerjali z novembrom 2007, bi bil podatek bistveno drugačen, saj bi zabeležili 8,9-odstoten padec. Novembra so na avtocestni mreži v Furlaniji-Julijski krajini našteli 2 milijona 319 tisoč osebnih vozil, kar je 8,4 odstotka več kot v enakem lanskem mesecu. Rahlo se je povečal tudi avtobusni promet, za 0,1 odstotka, medtem ko je bilo triosnih vozil za 1,5 odstotka manj kot lani. ronke - Predlog Občine Trst Dežela bo razmislila o možnosti prevzema lastništva letališke družbe TRST - Dežela FJK bo preučila predlog Občine Trst o upravljanju družbe Aeroporto FVG Spa v Ronkah, je včeraj napovedal deželni odbornik za infrastrukture in transport Riccardo Riccardi. Kot je znano, je tržaška občinska uprava v teh dneh predlagala, naj Dežela prevzame 100-odstotno lastništvo družbe, ki upravlja letališče v Ronkah, kar bi pomenilo sočasno ukinitev sedanjega konzorcija lokalnih uprav. Ta ima 51-odstotni delež v družbi Aeroporto FVG, ostalih 49 odstotkov pa je v lasti Dežele FJK. Občina Trst je s tem predlogom odgovorila na polemiko, ki so jo sprožile ostale - v prvi vrsti pordenonska - lokalne uprave, ker je Trst - menda čisto na tiho - povečal svoj delež v konzorciju lokalnih uprav na 37 odstotkov. Včeraj bi morali o tem razpravljati na skupščini konzorcija, kar pa se ni zgodilo, ker je bila skupščina na zahtevo pokrajin preložena na soboto. Tržaški občinski odbornik za gospodarske dejavnosti Paolo Rovis je ob robu skupščine napovedal predlog, po katerem naj bi lastništvo letališke družbe v celoti prevzela Dežela, kar bi zajam-čilo tudi boljše upravljanje letališča. Po Rovisovem predlogu naj bi se Deželi FJK kot manjšinski partner pridružil zasebni industrijski družbenik, kot je to že v praksi nekaterih drugih letališč. »Predlog bova preučila z odbornico za finance Sandro Sa-vino,« je včeraj napovedal Riccardi, ki je sicer že v preteklih tednih potrdil, da je Dežela pripravljena financirati investicijski načrt (vreden več kot 12 milijonov evrov), ki ga mora letališka družba izpeljati na osnovi koncesije za upravljanje letališča. sdgz - V sodelovanju z Aries Srečanje o poslovanju na makedonskem trgu Na SDGZ prijave za misijo v Makedoniji TRST - Sekcija za mednarodno trgovino in storitve Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (SDGZ) je svojo zadnjo sejo odbora v letošnjem letu izpeljala, kot po že utečeni navadi, v sklopu družabnega večera članov sekcije, ki je konec novembra potekal v zgoniški gostilni Guštin. Po pregledu opravljenega dela se je predsednik Robert Devetak zaustavil pri predstavitvi članske kartice in pobude SDGZ Član-Članu, idejo za katero je dala prav sekcija MTS. Predsednik se je nato posvetil osrednji temi večera, možnosti, ki jih ponuja trg republike Makedonije. V ta namen je tajništvo sekcije angažiralo posebno podjetje tržaške Trgovinske zbornice - Aries, ki se je vabilu takoj odzvalo. Gosta večera, Micheleja Crosatta, ki se pri Ariesu ukvarja s trgi srednje in vzhodne Evrope, je predstavil predsednik Devetak. Cro-satto je orisal gospodarske možnosti, ki se ponujajo na razvijajočem se makedonskem trgu in katere bi bilo smotrno izkoristiti. Prav zaradi tega namerava Aries prirediti gospodarsko misijo v tej nekdanji jugoslovanski republiki. Nato je orisal - sicer še nedokončen - program delovanja posebnega podjetja Aries v prihodnjem letu (gospodarske delegacije, obisk pri tujih podjetjih, udeležba na sejmih, projekti, izobraževalni programi idr.), ki bo uradno predstavljen na sedežu tržaške zbornice 22. decembra ob 11. uri. Podjetja, ki so zainteresirana za gospodarsko misijo v Makedoniji, pozivamo, naj se za udeležbo prijavijo v tajništvu sekcije MTS, in sicer Borutu Sardoču (borut.sardoc@servis.it). EVRO 1,4768 $ EVROPSKA CENTRALNA BANKA 9. decembra 2009 valute evro (povprečni tečaj) 9.12. 8.12. ameriški dolar japonski jen 1,4768 129,91 10 0830 1,4774 130,74 10 0869 kitajski juan ruski rubel innnckn nirui?» 10,0830 44,8737 68,7743 10,0869 45,0700 68,7743 IliUlJjlVa 1 ULJIJa danska krona hntsncrU'! ti ini" 7,4416 0,9046 7,4416 0,9070 Lil 1 La1 O M 1 Ul 1 L švedska krona r\r-ir\¿i ^ krpin^ 10,4995 8,4650 10,4841 84915 1 1UI VCjIVCi IVI Ul la češka krona 25,749 15114 25,757 15111 jVlv.aljM llallh. estonska krona tnan7ar<:Ki TAnnt 15,6466 273,71 15,6466 273,42 1 1 laA _nin MEDIOBANCA PARMAIAT 8,00 -0,56 -1 49 rAnMALAl PIRELLI e C PRYSMIAN 1,91 0,41 113 -1,18 PRT jmian SAIPEM snam rete gas 22,18 -1,74 -3,06 SNAM RE IE GAS STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,43 5,68 1 04 +0,66 -1,73 -1 04 TENARIS TERNA 13,35 +1,83 TISCALI UBI BANCA 2,86 0,16 +0,79 -1,60 +1 03 UBI BANCA UNICREDIT 9,81 2,25 -1,63 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 70,88 $ +0,30 IZBRANI BORZNI INDEKSI 9. decembra 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.121,41 1.000,04 -0,64 -0,35 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIDQ 2.058,25 -0,04 FIRS, Banjaluka - - Ralav 1 Ç SRX, Beograd BIFX Saraievo 298,07 1.828,73 -0,42 -1,17 Dir/\, Jal OJCVU NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.852,02 -4,00 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 10.337,05 1.789,70 +0,50 +0,96 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTÇF mn 1 nnrlnn 1.095,94 1.151,37 5.647,84 +0,37 -1,20 -0,72 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunai 5.203,89 3.757,39 2.445,92 -0,37 -0,74 -4,40 a i x, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.105,9 2.821,16 -1,31 -0,98 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 10.004,72 2.797,21 21.741,76 3.239,57 17.125,22 -1,33 -0,29 -1,44 -1,73 -0,59 / ITALIJA Četrtek, 10. decembra 2009 5 finančni zakon - Začela se je obravnava v poslanski zbornici Opozicija: Omejimo popravke, če vlada ne zahteva zaupnice Manever je zanjo neustrezen - Sindikati proti uporabi skladov za odpravnine RIM - Opozicija je pripravljena korenito zmanjšati število amandmajev, če se vlada odpove zahtevi po glasovanju o zaupnici. Tako je povedal voditelj sredincev UDC Pier Ferdinando Casi-ni, ko je včeraj nastopil ob začetku obravnave finančnega zakona in državnega proračuna v poslanski zbornici. Njegove besede sta potrdila podpredsednik Demokratske stranke Michele Ventura in odgovorni za gospodarske zadeve pri Italiji vrednot Antonio Borg-hesi. Gospodarski minister Giulio Tre-monti se o zadevi ni dokončno izjasnil. Na plenarnem zasedanju poslanske zbornice je opoziciji izrazil priznanje, da v komisiji ni izvajala obstrukcije, sicer pa je dejal, da je zdaj potrebno odpreti soočanje o vsebini ukrepa, ne pa o metodi njegovega sprejemanja. Dejstvo je, da se vlada nagiba k zahtevi po glasovanju o zaupnici, saj noče tvegati presenečenj tudi in predvsem zaradi napetosti, ki razdvajajo njeno večino. Poznavalci razmer menijo, da bo zadeva jasna na začetku prihodnjega tedna. Proti glasovanju o zaupnici se je včeraj odločno izrekel voditelj Demokratske stranke Pier Luigi Bersani, ki je menil, da je to metodo vladna večina letos prvič dejansko uveljavila na ravni komisije, saj je vlada predstavila velea-mandma, s katerim je pometla z vsemi ostalimi popravki. »To je bila prava zaušnica parlamentarni razpravi,« je dejal. Sicer pa je voditelj demokratov ocenil, da je vladni osnutek finančnega zakona povsem neustrezen. Po njegovem bi morali nujno sprejeti ukrepe v korist delavcev in upokojencev z nizkimi dohodki, pa tudi za zagotovitev likvidnosti zlasti manjših podjetij. Na splošno negativno ocenjujejo vladni osnutek finančnega zakona tudi sindikati. Kamen spotike predstavlja predvsem namera vlade, da bi uporabili sklade za odpravnine delavcev, ki so v rokah pokojninskega zavoda Inps, za financiranje rednih državnih izdatkov. Voditelj Cgil Gugliemo Epifani je dejal, da gre za povsem nesprejemljivo potezo. Po njegovem bi ta sredstva kvečjemu lahko uporabili za spodbujanje gospodarstva. Kritični do vladnega načrta so tudi voditelji Cisl Raffaele Bo-nanni, Uil Luigi Angeletti in Ugl Renata Polverini, minister za delo Maurizio Sacconi pa skuša vse utišati, češ da je uporabo odpravnin za potrebe države prva uvedla levosredinska vlada Romana Prodija. višji sodni svet - Komisija Zakonski predlog za skrajšanje procesov ni v skladu z ustavo RIM - Šesta komisija Višjega sodnega sveta ocenjuje, da je zakonski predlog vladne večine za skrajšanje procesov neustaven. Kršil naj bi več ustavnih načel, še zlasti pa načela enakosti državljanov pred zakonom, pravice državljanov do pravičnega sodnega procesa in obvezne sodne akcije. To stališče je včeraj odobrila komisija z veliko večino (za so bili 4 člani, proti pa 1 iz vrst vladne večine). Sicer pa se bo o zadevi dokončno izrekel Višji sodni svet na plenarnem zasedanju v ponedeljek. Glavni javni tožilec proti mafiji Piero Grasso pa je včeraj odgovoril ministru za reforme Umbertu Bossiju, po katerem bi morali revidirati zakon 45 iz leta 2001 o mafijskih skesancih. Bossi očitno ima na muhi skesance, ki obtožujejo premierja Silvia Berlusconija sodelovanja z mafijo. Grasso pa je prepričan, da bi zakon morali le vestno in dosledno izvajati, ne pa ga spreminjati. Bersani in Tremonti med sejo poslanske zbornice ansa mafija - Alfano in Maroni Vlada hoče poraziti organizirani kriminal RIM - »Če bi javni tožilci v večji meri delali v svojih pisarnah in manj nastopali po televiziji, bi lahko aretirali kakega hudodelca več; če bi bilo malo manj simpozijev in malo več hudodelcev v zaporih, pa bi bilo to koristno za državo.« Tako je povedal pravosodni minister Angelino Alfano, ko je včeraj skupno z ministrom za notranje zadeve Robertom Maronijem priredil tiskovno konferenco, da bi predstavil delo vladena področju boja proti mafiji. Alfano je dejal, da je cilj vlade dokončno poraziti mafijo. »Zdaj je že na kolenih, saj so glavni šefi Cose Nostre večinoma po zaporih, in to pod strogim režimom, ki ga predvideva člen 41 bis zakona 354 iz leta 1975, ki med drugim omogoča zaseg dobrin mafijcev,« je poudaril. Alfanu je pritrdil Maroni, ki je napovedal, da bo vlada po vsej verjetnosti januarja prihodnjega leta sprejela izreden načrt za boj proti mafiji v desetih točkah. Načrt naj bi dokončno odobril parlament. V njem naj bi bila med drugim predvidena ustanovitev posebne državne agencije za upravljanje z zaseženimi dobrinami mafijcev, katerih vrednost naj bi že zdaj znašala več milijard evrov. Agencija bi seveda imela tudi možnost, da bi prodala te dobrine, vendar s posebnimi omejitvami, tako da bi se zasežene dobrine ne vrnile v roke organiziranega kriminala. Ministra sta na tiskovni konferenci posredovala vrsto podatkov. Maroni je povedal, da je trenutno 644 zapornikov pod režimom člena 41 bis in da bo takoj podpisal odredbo za aplikacijo tega člena tudi v primeru pred nedavnim prijetega mafijskega šefa Giannija Nicchija, tako da bo dosežen zgodovinski rekord 645 zapornikov s členom 41 bis. Notranji minister je tudi omenil, da so v 19 mesecih delovanja sedanje vlade zasegli 2.842 mafijskih dobrin v skupni vrednosti 1,8 milijarde evrov. NUKLEARKE Govorice o morebitnih lokacijah RIM - »Ko bi lahko izbiral, bi nuklearno centralo postavil kar na vrt pred svojo hišo,« je še pred časom izjavil minister za gospodarski razvoj Claudio Scajola. Bliža se namreč 15. februar, datum, ko naj bi zagledali luč štirje vladni sklepi o gradnji novih nuklearnih central. Potrebni so namreč sklep medministr-skega odbora za gospodarsko načrtovanje (CIPE) o tehnologijah, ki bi jih lahko nuklearke uporabljale, sklep o lokaciji odlagališč, o prispevkih krajevnim upravam, ki bodo gostile nuklearke, in seveda še sklep o samih lokacijah central. Že dalj časa sicer krožijo govorice o seznamu morebitnih najprimernejših lokacij, ki naj bi bile Trino Vercellese, Caorso, Montalto di Castro, Latina, Garigliano, Oristano, Palma (na Siciliji) in Tržič na Goriškem. V bistvu gre za kraje, ki so jih določili že pred 30 leti, se pravi pred referendumom, ki je zaustavil gradnjo nu-kleark. Italijanska družba za električno energijo Enel pa je včeraj obstoj tega seznama zanikala, saj še ni bil sprejet noben od zgoraj navedenih sklepov. Neapeljska pica zaščitena tradicionalna specialiteta BRUSELJ - Neapeljska pica bo odslej »zaščitena tradicionalna specialiteta«. Tako je včeraj v Bruslju sklenil Evropski odbor za geografske označbe, zaščiteno poreklo in jedilne speciali-tete. S tem se je Evropska unija obvezala, da bo znamenito neapeljsko specialiteto ščitila pred ponaredbami. »To je pomembna zmaga za Italijo,« je novico pozdravil kmetijski minister Luca Zaia, ki je poudaril, da je evropsko priznanje rezultat dolgotrajnih prizadevanj. Prav tako pozitivno je bruseljski sklep ocenilo vodstvo Zveze neposrednih obdelovalcev, ki je v svoji noti za tisk poudarilo, da bi morali prave neapeljske pice proizvajati s pšenico, paradižnikom, oljčnim oljem in drugimi značilnimi italijanskimi pridelki. V Neaplju pa so novico sprejeli s spontanim ljudskim praznovanjem. Bossi bi rad »razčistil« s kardinalom Tettamanzijem MILAN - »V prihodnjih dneh bom govoril s Tettamanzijem, z njim moram razčistiti.« Tako je včeraj povedal vodja Severne lige Umberto Bossi, toda z milanske škofije so kmalu potem demantirali, da bi milanski nadškof, kardinal Dionigi Tettamanzi, prejel prošnjo za tovrstni sprejem. A pri Severni ligi vztrajajo, da bo do srečanja prišlo, in sicer v petek ob 11. uri. Bossi očitno hoče ublažiti napetost s Cerkvijo, ki je nastala, potem ko je njegov tesni sodelavec in minister Roberto Calderoli grobo napadel kardinala, češ da se obnaša kot »imam«, saj da skrbi le za priseljence, Rome in druge tujce, zanemarja pa domačine in domače tradicije. V podobnem tonu je o milanskem nadškofu pisalo glasilo Severne lige La Padania, tako da se je v bran milanskemu nadškofu postavil celo predsednik republike Giorgio Napolitano. Samomor ali umor zapornika v Alessandrii? ALESSANDRIA - V zaporu v Alessandrii je umrl 35-letni Ciro Ruffo, obsojenec zaradi organiziranega kriminala. Po uradnih informacijah naj bi se v ponedeljek obesil v svoji celici. Če bi bilo to res, bi šlo za 169. samomor v tem letu. Toda Ruffova žena je prepričana, da so njenega moža pretepli do smrti. »Njegovo truplo sem videla v mrtvašnici v Alessandrii: ima polomljen nos, hudo podplutbo pod desnim očesom ter druge podplutbe po hrbtu, trebuhu in obrazu. Krvavel je iz očes in ušes. Očitno so ga pretepli,« je dejala. Smo pred novim primerom umora v zaporu, kakršen je pred nedavnim doletel mladega Rimljana Stefana Cucchija? rim - Pobuda aktivistov organizacije Greenpeace S plezanjem na Kolosej zahtevali takojšen dogovor o podnebnih spremembah RIM - Osem plezalcev-aktivistov okoljevarstvene organizacije Greenpeace je v noči na včeraj splezalo na rimski Kolosej in razvilo ogromen transparent s pozivom, naj se na svetovni konferenci o podnebnih spremembah v Koebenha-vnu takoj doseže zgodovinski dogovor. Aktivisti Greenpea-cea so demonstracijo uprizorili dva dni po začetku koeben-havnskega zasedanja in na predvečer podelitve Nobelove nagrade za mir ameriškemu predsedniku Baracku Obami, ki jo bo prejel danes v Oslu. Poleg ogromnega transparenta je pri tem treba omeniti tudi velik »živ« napis, ki ga je na tleh s svojimi telesi oblikovalo kakih petdeset okoljevarstvenikov. Pripadnike organizacije Greenpeace je obiskal tudi rimski župan Giovanni Alemanno, ki je podprl demonstracijo okoljevarstvenikov ter zahtevo, da italijanska vlada pospeši pogajanja za takojšnji dogovor o preprečevanju podnebnih sprememb, kot to delajo naprednejše države na čelu z Veliko Britanijo na čelu. Alemanno je ob tej priložnosti tudi čestital pobudnikom demonstracije, ki s svoje strani opozarjajo, da so podnebne spremembe in mir v svetu dve plati iste medalje, saj če svetovni voditelji ne bodo ukrepali zdaj za zmanjšanje toplogrednih plinov, bo na Zemlji prišlo do masovnega izginotja živalskih in rastlinskih vrst, masovnih migracij in lakote, kar je destabilizacijska bomba za svetovni mir. Zato je pomembno, da ameriški predsednik Obama in drugi voditelji ukrepajo takoj za preprečitev katastrofalnih posledic. premier - V ponedeljek Berlusconi s hčerko ob ogledu filma 2012 bučen aplavz Okoljevarstveniki so na pročelju Koloseja razvili tudi ogromen transparent ansa MILAN - Italijanski premier Silvio Berlusconi je v ponedeljek odpovedal ogled premiere v znameniti milanski operni hiši Scala in se skupaj s hčerjo Eleonoro podal v kino v bližnji Vimercate. Berlusconijeva sta si na velikem platnu ogledala apokaliptični hollywoodski spektakel 2012 in med ogledom doživela ploskanje gledalcev. Film režiserja Rolanda Emmericha, ki se v kinematografih po vsem svetu vrti že od srede novembra, govori o koncu sveta, ki naj bi sovpadal s koncem starodavnega majevskega sončnega koledarja. Ta se namreč izteče 21. decembra 2012. Zgodba govori med drugim o tem, kako si svetovni voditelji in vlade prizadevajo, da bi se izognili katastrofi in apokalipso preživeli. Prav zato zgradijo več ladij, ki naj bi jih obvarovale pred silovitim dvigom gladine morij in oceanov. V filmu se pojavi tudi predsednik italijanske vlade, ki se večini svetovnih voditeljev ne želi pridružiti in skupaj s papežem konec sveta dočaka med množico na Trgu svetega Petra v Vatikanu. Prav ob tem prizoru je Berlusconi ob torkovem ogledu filma požel triminutni spontani aplavz. Kot je povedal eden izmed obiskovalcev kina, je Berlusconi ob aplavzu vstal in gledalce pozdravil z navdušenim nasmehom. Nemški režiser Emmerich je sicer že pred časom povedal, da se lika italijanskega premiera v filmu ne da ravno poistovetiti z Berlusconijem. "Če bi se zares bližal konec sveta, bi bil Berlusconi prvi, ki bi poskrbel za svojo varnost," je dejal Emmerich. 6 Četrtek, 10. decembra 2009 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu SLORI - Posvet in publikacija v sodelovanju z odborom CORECOM FJK in Pokrajino Trst Sklop raziskav za boljše poznavanje naše mladine V Italiji so mladi naveličani in jezni - Zanimivi izsedki o odnosih na obmejnem območju Kdo so naši mladi? Na to vprašanje je skušal odgovoriti Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI), ki je pet raziskav o mladih vključil v dvojezično publikacijo z naslovom Mladina na prehodu. Publikacija je v okviru projekta Profilo giovani - Profil mladih nastala v sodelovanju z deželnim odborom za komunikacije CORECOM FJK, pokrovitelj pa je bila Pokrajina Trst. Izsledke raziskav so včeraj predstavili v dvorani Tessitori na Trgu Oberdan. Dvojezični posvet je privabil izvedence in medije, soudeležena sta bila raziskovalna inštituta IARD in IRRSeS, žal pa so bili odsotni ravno protagonisti - mladi. Po uvodnih pozdravih predsednika SLORI-ja Milana Bufona in člana odbora CORECOM FJK Franca Del Campa je spregovoril direktor uglednega milanskega inštituta IARD Enzo Risso, ki je orisal sliko o mladih v Italiji. IARD je osrednji italijanski inštitut za raziskave o mladih in vsaka štiri leta »fotografira« stanje duha med mladimi Italijani. Iz najnovejše raziskave, ki bo objavljena v letu 2010, prihodnji teden pa jo bodo predstavili v poslanski zbornici v Rimu, izhaja, da je zadnja generacija (v tem primeru so to mladi med 18. in 24. letom) bolj borbena od prejšnje, če ne drugega z besedami. Mladi so zaskrbljeni in jezni, zahtevajo spremembe v politiki in gospodarstvu, obsojajo gerontokracijo in nesposobnost političnega razreda. »Morda smo našli generacijo alfa, ki je končno bolj samozavestna,« je komentiral Risso. Corrado Candian (IRRSeS) je v svoji raziskavi primerjal tržaške podatke z italijanskimi vsedržavnimi. Mladi so v tržaški pokrajini bolj samostojni, študentje pogosto tudi delajo, več mladih (predvsem dekleta) pa zapusti družino (čeprav je delež tridesetlet-nikov, ki živijo s starši, 35-odstoten). Franco Del Campo je predstavil lansko raziskavo, ki jo je za CORECOM opravil SWG. V delu med drugim izstopa, da mladi zelo cenijo internet: splet je neodvisen in nudi več informacij; časopisi informirajo, a niso dovolj svobodni; kakovost televizijskih oddaj je nizka; radio se je še najbolje odrezal. Občila pa običajno postavljajo mlade v preveč negativno luč. Sledili so posegi raziskovalcev SLORI-ja. Devan Jagodic je predstavil raziskavo o družbeni participaciji mladih, pri čemer je primerjal Slovence v Italiji, Italijane v Italiji in Slovence v Sloveniji (anketirancev je bilo 280). Za prebivalce slovenskega Krasa so Z desne Enzo Risso, Zaira Vidali in Devan Jagodic kroma družbene teme in javno delovanje bolj mar-ginalnega pomena, zlasti v primerjavi z družinskimi in prijateljskimi odnosi. Italijansko govoreči Tržačani pripisujejo družbeni participaciji mladih velik pomen, Slovenci na Tržaškem pa so še najbolj občutljivi za druž-beno-solidarne vrednote, kot sta dialog in komunikacija, hkrati pa poudarjajo etnično pripadnost. Maja Mezgec je govorila o medgene-racijskih odnosih v zamejskih društvih (raziskavo je opravila z Zairo Vidali). Odnosi so lahko simetrični, kompetitivni ali konfliktni, tri generacije pa tvorijo eno celoto. Iz izsledkov izhaja, da medgeneracijski konflikt ni izvorni problem, ampak se pojavlja zaradi slabe komunikacije. Da bodo odnosi težili k simetričnosti, bo treba torej graditi na medgeneracijski komunikaciji. Zaira Vidali je predstavila raziskavo o poznavanju narodnih manjšin med mladimi pripadniki narodnih večin (v anketi je sodelovalo 1022 vprašanih v FJK in slovenski Istri). Druženje med mladimi večinskega in manjšinskega naroda je bolj pogosto v Sloveniji, pa čeprav podatkov ne gre posploševati. Posvet sta sklenila posega pokrajinske odbornice za mladino Marine Guglielmi in predstavnika Foruma mladih Alessia Colauttija. (af) Božični sejem Miklavževemu sejmu, ki je do torka polnil Drevored XX. septembra, sledi božični, ki so ga namestili na Trg sv. Antona in po okoliških ulicah. Včeraj popoldne so ga svečano odprli, ob tem pa so tudi prižgali lučke na visoki smreki. Kot druga leta so na trgu nameščene tudi jaslice, ki si jih je mogoče ogledati med 10. in 12. oz. med 16. in 19. uro. Stojnice pa bodo odprte vsak dan do 22. decembra, in sicer od 9. do 20. ure.Tudi letos bodo na božičnem sejmu pobirali prispevke v dobrodelne namene, z njimi bodo kupili posebno vozilo za invalidne osebe. opčine - Na sedežu Zadružne kraške banke tradicionalno srečanje z vodstvom Kmečke zveze Tekoči račun za kritje stroškov priziva glede priznanja »Prosecco Doc« Na sedežu Zadružne kraške banke na Opčinah je bilo prejšnji konec tedna tradicionalno srečanje, ki ga prirejajo vsak konec leta z vodstvom Kmečke zveze. Srečanja so se v imenu kmečke stanovske organizacije udeležili predsednik Franc Fabec, podpredsednik in sicer predsednik Konzorcija vina Kras Andrej Bole, tajnik Edi Bukavec in odbornik Walter Stanissa, predsednica odbora za ovrednotenje tržaškega ekstra deviškega oljčnega olja Elena Parovel ter predsednik in direktor ZKB Sergij Stancich in Alessandro Podobnik. Na srečanju so predstavniki obeh institucij, ki plodno sodelujeta na več področjih, podali obračun dela, pregledali stanje in govorili o perspektivah za prihodnost. Poseben poudarek je bil na svetovalni službi KZ, ki jo ZKB podpira in sploh o vlogi KZ in ZKB pri reševanju problemov, ki danes tarejo kmetijstvo in tukajšnje ozemlje. Poleg tega so napovedali odprtje tekočega računa pri ZKB, prek katerega bo lahko vsakdo prispeval h kritju stroškov za priziv, ki so ga KZ, Konzorcij vina Kras, odbor za ovrednotenje oljčnega olja in konzorcij Moisir vložili na DUS Lacija v zvezi s priznanjem znamke vina »Prosecco DOC«. Nenazadnje so govorili o pobudah za proslavitev 60. obletnice ustanovitve Kmečke zveze, ki jo bodo praznovali januarja. Ob tej priložnosti namerava KZ tudi izdati posebno knjigo. Fabec je v tem smislu izrazil željo, da bo v knjigi ustrezno prikazana tudi dragocena vloga ZKB, ki je na tem področju mnogo prispevala. Luigi Berlinguer o širitvi EU na Balkan Študijski center Dialoghi europei prireja danes ob podpori dežele Furla-nije-Julijske krajine v dvorani Tessitori deželnega sveta FJK na Ober-dankovem trgu 5 ob 17. uri srečanje na temo Širitev Evropske unije na Balkan, ki se bo udeležil tudi podpredsednik komisije za pravna vprašanja evropskega parlamenta Luigi Berlin-guer. Lažni kontrolor na avtobusih TT Prevozno podjetje Trieste Trasporti poziva vse, ki se vozijo z avtobusi, naj bodo pozorni na kontrolorja vozovnic. Nekateri potniki so namreč podjetje opozorili, da po avtobusih kroži lažni kontrolor. Potniki naj torej preverijo, ali ima na jopi oziroma na torbici izobešeno identifikacijsko izkaznico. Kakorkoli pa mora kontrolor ob globi potniku izročiti potrdilo o prejemu denarja (ob morebitnem takojšnjem plačilu) oziroma kopijo zapisnika o kaznivem dejanju. Ko bi kdo od potnikov opazil lažnega kontrolorja, naj takoj obvesti voznika avtobusa ali naj pokliče na tel. št. 040/7795418. Spodletela kraja Lastnik trgovine z oblačili v mestnem središču je v torek popoldne poklical agente tržaške kvesture in jih opozoril, da dva mlada fanta kradeta v njegovi trgovini. Sam je s silo ustavil 20-letnega C.M.D., ki je ravno sunil majico, medtem ko je 20-letni O.I.A. zbežal. Agenti letečega oddelka so ga ujeli v bližini glavne železniške postaje. Ovadili so ju in aretirali zaradi kraje. Motoristka bo okrevala Na tržaškem nabrežju sta včeraj popoldne trčila avtomobil fiat panda in motorno kolo, s katerega je voznica zgrmela na asfalt. Zgodilo se je ob 16. uri na Nabrežju 3. novembra, pri začetku Ulice Mazzini. Vzrokov nesreče mestni redarji sinoči niso navedli. Motoristka se je močno udarila v glavo, služba 118 jo je nemudoma odpeljala v katinarsko bolnišnico. Sprva je kazalo, da bo prognoza pridržana, zvečer pa je prispela razveseljiva vest, da bo ponesrečenka v doglednem času okrevala. Lažni Kubanec Mestni redarji so pred časom oglobi-li motorista, 25-letnega kubanskega državljana Paca Tasona Rodrigueza. Pred dnevi se je globa, ki so jo poslali po pošti, vrnila v občinski urad: naslovnik ne obstaja. Občinska policija je nato s pomočjo javnega avtomobilskega registra in urada za imigra-cijo na Kvesturi ugotovila, da je nesojeni Kubanec v resnici 28-letni senegalski državljan Lassane Diakhate, ki je bil pred časom izgnan iz Italije, ker ni imel dovoljenja za bivanje. Uporabljal je ponarejene dokumente. Te dni je redar na Drevoredu XX. septembra opazil parkirano Diakhateje-vo motorno kolo. Vozilo so odpeljali, nič hudega sluteči lastnik pa je zatem vprašal redarje, ali vedo, kje je njegov motor. Diakhateja so pri priči aretirali zaradi lažne identitete, uporabe lažnih dokumentov in nezakonitega bivanja v Italiji. Štirje »lulali« v središču Redarji v civilnih oblekah dosledno nadzirajo mestne ulice in preverjajo, ali se vsi držijo danih določil o lula-nju na ulicah. V soboto so zasačili kar štiri kršitelje, in sicer dva mladoletna fanta iz Trsta in dva tuja študenta v ulicah Tor Bandena, della Procureria, Teatro Romano in na Malem trgu. Vsem so naložili slano globo v višini 500 evrov. / TRST Četrtek, 10. decembra 2009 šolstvo - Včeraj v Narodnem domu javna seja Deželne komisije za slovenske šole Slovenska šola je kvalitetna, to dejstvo pa se premalo poudarja Skrb vzbujajo predvsem vprašanja šolske reforme, seznamov osebja in usposabljanja šolnikov 7 Slovenska šola v Italiji je kvalitetna, saj to potrjujejo tudi mednarodne raziskave, poleg tega narašča število vpisov, vendar se to premalo poudarja. To seveda ne pomeni, da ne bi bila lahko še boljša, ob tem pa se pojavljajo težave predvsem na področju strokovnega usposabljanja šolnikov, ki kljub konvencijam med univerzami v veliki meri ni zaživelo, dalje na področju seznamov osebja, trenutno pa se je treba ukvarjati predvsem z reformo višje srednje šole, kjer so stvari še vedno zelo negotove, medtem ko bodo morale šole v kratkem času izbrati in ponuditi prenovljene učne smeri. O tem je bil govor na včerajšnji popoldanski javni seji Deželne komisije za slovenske šole, ki je potekala v zborni dvorani v tržaškem Narodnem domu. Vodja Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo-Julijsko krajino Tomaž Simčič je v uvodnem posegu naslikal spodbudno sliko slovenskega šolstva v Italiji, tako zaradi naraščanja vpisov kot kakovosti, ki jo je potrdilo tudi mednarodno preverjanje OECD PISA, čeprav si ne smemo zatiskati oči pred senčnimi stranmi. Slednje je Simčič tudi naštel, od nerešenega vprašanja ločenih seznamov osebja pa do reforme višje srednje šole, racionalizacije ravnateljstev in šolske mreže, strokovnega usposabljanja šolnikov in delovanja Uvodni poseg je imel vodja Urada za slovenske šole Tomaž Simčič (desno) kroma Urada za slovenske šole, medtem ko je sodelovanje z institucijami Republike Slovenije normalno in tekoče. Glede tega bi morali spričo odprave meje razmišljati tudi o enotnem šolskem prostoru, kar zadeva specifični status slovenske šole v Italiji pa o novem šolskem zakonu, ki bi nadgradil sedanjo zakonodajo. Razprava, v katero so posegle številne profesorice in ravnateljice ter pedagoška svetovalka za slovenske šole v Italiji Andreja Duhovnik Antoni, se je dotaknila zlasti vprašanja usposabljanja šolnikov, kjer se razen nekaterih mašil-nih programov ni uveljavilo skoraj nič, ter potrebe po zagotovitvi takih učnih smeri v okviru višješolske reforme, ki bi ustrezale naši skupnosti. Poudarjena je bila potreba po prenovi didaktike, pa tudi po konkurenčnih prostorih in tehnični opremi, prav tako je potrebna splošna kulturno-politična in družbenoekonomska raven dogovarjanja kot tudi obravnava na sindikalni ravni. (iž) Javnega srečanja v gledališču Bobbio se je udeležilo 250 do 300 ljudi kroma uplinjevalnik - V Gledališču Bobbio javno srečanje v priredbi gasilskega sindikata UIL »Podatki Gas Natural neresnični« Izsledki dela tehničnega omizja - Italijanske in slovenske okoljevarstvene organizacije bodo izdelale dokumentarni film Podatki, ki jih je še posebej v zvezi z varnostjo izdelala družba Gas Natural o načrtovanem plinskem terminalu v Žavljah, so pomanjkljivi in v marsičem tudi neresnični. To so poudarili na javnem srečanju v Gledališču Orazio Bobbo, ki ga je priredil včeraj popoldne gasilski sindikat Uil-Pa. Na njem so predstavili oceno tehničnega omizja slovenskih in italijanskih strokovnjakov, ki so na pobudo sindikata Uil-Pa obravnavali poročila raziskav izvedencev o tveganjih za ljudi in obrate. Na koncu so sestavili dokument, v katerem ugotavljajo vrsto pomanjkljivosti v predloženi dokumentaciji. Srečanja se je udeležilo 250 do 300 oseb, med katerimi je bil tudi miljski župan Nerio Nesladek. Ta nam je ob robu dogajanja povedal, da so take pobude dobrodošle, ker končno širijo informacije o upli-njevalniku. Zato je treba po tej poti nadaljevati, je poudaril in pozval predstavnike javnih institucij k sodelovanju. Na odru je spregovorilo več izvedencev, ki so sodelovali pri tehničnem omizju, kot npr. profesor ladijske hidrodinamike na tržaški univerzi Radoslav Nabergoj, Livio Sirovich z Nacionalnega inštituta za eksperimentalno oceanografijo in geofiziko, Marino Valle in Fulvio Crisciani z Nacionalnega sveta za raziskave ter raziskovalec Inštituta Jožefa Ste-fana iz Ljubljane Tomaž Ogrin. Uvodno besedo je imel koordinator sindikata Uil-Pa Adriano Bevilacqua. Ta je med drugim posredoval nekaj podatkov glede plina, ki naj bi prihajal z ladjami v Ža-vlje. Oba plinska rezervoarja, ki bi ju polnili trikrat tedensko, bi vsebovala (vsakič) 165,2 milijarde litrov plina (vsak rezervoar lahko vsebuje 140 milijonov litrov utekočinjenega metana, tj, 82,6 milijarde litrov plina). Toda podatki španske družbe o varnosti so popolnoma neresnični, je poudaril Si-rovich in med drugim opozoril, da v zvezi z učinki domino efekta na (zastarelih) zemljevidih Gas Natural sploh niso narisani drugi obrati v bližini, kot so naftni terminal družbe Siot, sežigalnica, razni rezervoarji in načrtovana plinska elektrarna. Te in druge pomanjkljivosti bodo tudi posneli v dokumentarnem filmu, ki ga bodo izdelale Greenaction Transnational in druge naravovarstvene organizacije z obeh strani meje. Pobudo bodo uradno predstavili v prihodnjih tednih, dokumentarec pa bo nared čez približno tri mesece. A.G. ricmanje - SKD Slavec Prijetno druženje starih znancev in novih prijateljev Okusna večerja, glasba v živo, komične točke in loterija: to so bile glavne sestavine uspešnega družabnega večera, ki so ga tretjo novembrsko soboto organizirali odbornice in odborniki SKD Slavec. V Kulturnem domu v Ricmanjih se je zbralo nad devetdeset gostov, ki je v družbi starih znancev in novih prijateljev želelo preživeti nekaj prijetnih ur. Društveni natakarji so sprejeli goste v galeriji Babne hiše, kjer so jim ponudili pisani aperitiv. Po sprejemu so se preselili v zgornje prostore, kjer se je pričela prava gostija. Vaške kuharice, ki so v prejšnjih letih sledile kuharskim tečajem s priznanimi mentorji, so gostom postregle bogato večerjo. Prijetno druženje sta popestrila harmonikar Marko Ma-nin in kitarist Roberto Slama. K veselemu razpoloženju je prispevala komična dvojica Zmaga in Vittorio (Ingrid Werk in Peter Terčon), ki se je lotila tako aktualnih političnih zdrah, kot tudi vsakodnevnih nesporazumov med moško in žensko polovico vesolja. Organizatorji so poskrbeli obenem za bogato loterijo; srečneži so tako domov odnesli kolo sira, salamo, surov pršut in lesen spominek. Kot je poudarila predsednica SKD Slavec Anna Mattietti, so odborniki želeli po dolgih letih ponovno prirediti pravo večerjo, kot so jih prirejali bivši odborniki za silvestrovanja ali ob dnevu žena in združevati tako vaščane v prijetnem vzdušju. (M. C.) bazovica - SKD Lipa Otrokom predstavili pomen in značilnosti društvenega delovanja Na zadnji novembrski dan so predstavniki SKD Lipa iz Bazovice, ki letos praznuje 110.letnico ustanovitve, pripravili srečanje z učenci in učitelji OŠ Trubar-Kajuh iz Bazovice. Na sedežu društva, v Bazovskem domu, so predsednik in odbornika v posebni učni uri predstavili domače društvo Lipa. S pomočjo računalnika so mladim slušateljem, na enostaven in njim primeren način, nudili nekaj informacij o društvu, o njegovem obstoju in delovanju, o njegovi vlogi v vaški skupnosti. Skrb društva je tudi osveščati druge, predvsem mlajše, o pomembnosti prostovoljnega dela posameznikov v prid celotne skupnosti. Cilj tako zastavljene delavnice je bilo posredovanje mlajšim generacijam ljubezen in navezanost na domačo zemljo, na vas, na slovenske korenine in na dediščino, ki so jo ustanovili in zapustili naši predniki. Za boljše razumevanje argumenta so odborniki društva pozorni publiki razkazali predmete, dokumente in slike, ki jih hranijo v društvu, ter tudi knjigo o 100-letnem delovanju društva, ki je bila izdana ob proslavljanju 100-letnice ustanovitve. Podpredsednik društva Darko Metlika, ki je tudi praporščak pri SKD Lipa, je pokazal učencem najdragocenejši predmet, ki ga hranijo v društvu, to je društveni prapor, ki je bil sešit točno pred 100 leti. Z njihovo pomočjo so ga privezali na kol, tako so se lahko vsi skupaj slikali pod društveno zastavo. Pred srečanjem pa so si učenci in učitelji ogledali dvorišče nekdanje gostilne Gruntar, kjer je bilo ustanovljeno pevsko društvo Lipa in na katerem stoji mogočna lipa, po kateri je društvo dobilo ime. Umetnost pomoči Tržaško združenje poklicnih bolničarjev, zdravstvenih asistentov ter otroških varušk Ipas-vi prireja danes v dvorani Saturnia na tržaški Pomorski postaji od 9. ure dalje posvet na temo Umetnost pomoči med deontologijo, odgovornostjo in raziskovanjem. Ob tej priložnosti bo na ogled tudi fotografska razstava Umetnost pomoči. Dokumentarna razstava o Francescu Salati V prostorih Državnega arhiva v Ul. La Marmora 17 bodo danes ob 10. uri odprli dokumentarno razstavo z naslovom Nove pokrajine in Francesco Salata. Razstava, ki jo prireja občina Trst v sodelovanju z Unijo Istranov, je posvečena 90-letnici ustanovitve t.i. centralnega urada za nove pokrajine, ki ga je italijanska država ustanovila malo po zasedbi Primorske in Istre ter Tri-dentinske in Južne Tirolske po prvi svetovni vojni in na čelu katerega je bil Francesco Salata, vidni predstavnik predvojnega italijanskega iredentizma s Cresa, kateremu bo jutri z začetkom ob 10. uri v Muzeju Revoltella v Ul. Diaz 27 posvečen tudi posvet. Razstava v Državnem arhivu pa bo na ogled do 31. januarja 2010 s sledečim urnikom: ob torkih, sredah, petkih in sobotah od 9. do 13. ure, ob ponedeljkih in četrtkih pa od 9. ure do 17.30. Fotografaredonna na leposlovni fakulteti Kulturno združenje fotografinj vabi danes ne sedež tržaške leposlovne fakultete (dvorana Pe-tronio, Trg Androna Campo Marzio 10), kjer bo ob 16.30 predstavitev pobude Fotografare l'immagine donna (z vzgojno-izobraževalnim tečajem), odprtje fotografske razstave La com-plessita dell'immagine donna ter predstavitev koledarja združenja. Evroregija in mladi Kulturni krožek Istria prireja danes v sodelovanju s kulturnim združenjem Terzomillennio in ob podpori dežele Furlanije-Ju-lijske krajine v prostorih Državne knjižnice na Trgu Papa Giovanni XXIII 6 ob 15.30 posvet na temo Evroregija in mladi, v okviru katerega bodo tudi predstavili knjigo Itinerario per la terra veneta nel 1483 di Marin Sanuto. Paranormalna misel V okviru niza srečanj Neuroscience cafe, ki jih prireja Brain center tržaške univerze, bo danes v kavarni San Marco v Ul. Battisti 18 ob 18. uri že sedemdeseto srečanje. Ob tej priložnosti bo govor o paranormalni misli oz. njenem preučevanju za razumevanje duševnih bolezni. Govorila bosta raziskovalka Christina Valaki in častni pri-marij nevrokirurgije Vittorio Giammusso. Božični koncert zbora Auricorale Vivavoce Italijansko-avstrijski evropski forum in združenje Eurocultu-re vabijo drevi ob 20.30 v evangeličansko cerkev na Trgu Pan-fili na koncert zbora Auricora-le Vivavoce, ki bo pod vodstvom Monice Cesar izvajal dela Bacha, Mozarta, Haendla, Gruberja, Rutterja in Berlinga. Pri klavirju bosta zbor spremljali Ellenia Bologna in Cristina Semeraro, na fagot Elisa Paco-rig, pri tolkalih pa Enrico Franco. Vstop je prost. 8 Četrtek, 10. decembra 2009 TRST / križ - V nedeljo 60-letnica priljubljenega zborovskega ansambla Praznik za Ljudski dom in za pevski zbor Vesna Pevce vodi dirigent Rado Milič - Kronični problem je pomanjkanje mladih Moški pevski zbor Vesna bo v nedeljo popoldne v Ljudskem domu v Križu praznoval 60 let dejavnosti. Za kriško vaško skupnost bo to dvojni praznik. Častitljiv jubilej bodo namreč pevci praznovali v Ljudskem domu, ki s tem odpira vrata tudi kulturni dejavnosti. Od poletja tam uspešno posluje restavracija Bita (upravitelja Igor Guštinčič in Lilijana Bezin), nedeljska pobuda v dvorani bo prva večja kulturna prireditev po dolgoletnem zaprtju doma. Dogodek ima tudi simbolni pomen, saj se je zbor Vesna rodil v Ljudskem domu in tam dolgo let vadil in nastopal do »selitve« v dom Alberta Sirka. Nedeljski koncert se bo začel ob 17.30. Moški zbor Vesna vodi danes dirigent Rado Milič, ki se je navdušeno lotil dela, kronični problem skupine, kot ugotavlja predsednik Niko Sirk, pa je pomanjkanje mladih. Na prazničnem koncertu bo zbor vsekakor nastopil v 24-članski zasedbi, ki bo ob tej priložnosti okrepljena z nekaterimi »zunanjimi« pevci. Nedeljsko prireditev bodo obogatile domače pevke (žal ženski zbor Vesna letos ni začel z vajami) in zbor Rdeča zvezda, o zboru in njegovi veliki povezanosti s kriško skupnostjo pa bo govoril pesnik in pisatelj Miroslav Košuta. otroško veselje Arhivski posnetek moškega pevskega zbora Vesna, ki bo v nedeljo praznoval 60 let kroma Pevska tradicija ima v Križu bogate korenine, saj prvi podatki o organiziranem zborovskem petju segajo v leto 1878, leta 1890 pa so v sklopu prosvetnega društva Skala ustanovili mešani pevski zbor, ki je deloval do prve svetovne vojne. Potem je prišel fašizem, med katerim se je slovenska pesem tudi v Križu ohranila le v cerkvi. Moški zbor Vesna je bil ustanovljen spomladi leta 1949, prvi pe-vovodja je bil Frančko Žerjav, ki je bil dolgo let pravzaprav zastavonoša zbora (35 let dirigent in nato pevec). Nedeljski slavljenec je leta 1960 do- živel združitev z zborom Albert Sirk in s tem vsaj formalno naredil konec znanim ideološkim in političnim razprtijam v vasi. Žerjavu je za krmilom zbora nasledilo kar nekaj dirigentov. Vsak je prispeval nekaj svojega in izvirnega, tako da jih kriški pevci hranijo v lepem spominu. Družinske parabole • j v v* • v italijanščini V večnamenskem prostoru Sta-zione Rogers na tržaškem nabrežju bo potekala danes ob 18.30 predstavitev italijanskega prevoda knjige Družinske parabole (Parabole familiari, založba Zoe) Borisa Pintarja. Slovenski pisatelj, avtor kratke proze, romanov, televizijskih scenarijev in dramskih tekstov je doktoriral na ljubljanski Univerzi iz filozofije in kulturnega družboslovja. Njegova zbirka Družinske parabole je prejela letos drugo nagrado na natečaju »Tra le Parole e l'Infinito« v Neaplju, nagrado za tujo književnost na natečaju »Via Francigena« v kraju Marina di Massa in posebno nagrado festivala »Citta di Salo 2009«. V tem tekstu avtor pripoveduje o lažni moralni fasadi mnogih družin, v katerih so ljubezen, zvestoba in neoporečno družbeno vedenje le ilu-zorna zunanja podoba, ki skriva veliko bolj dvomljivo moralnost in pasivni oportunizem. Zaradi sebičnosti, izolacije in razširjenega individualizma se družbeni sistem predstavlja kot mozaik zaprtih svetov posameznikov, ki iščejo le osebno uveljavitev in se ne utegnejo več istovetiti s konceptom skupnega življenja in družine. Tekst je prevedel tržaški tolmač in prevajalec Peter Senizza. Za dvojezično predstavitev knjige v Trstu bo ob prisotnosti avtorja Borisa Pintarja poskrbela igralka in večstranska kulturna delavka Sonja Polanc. Odlomke iz teksta v slovenskem jeziku in iz prevoda bo podal igralec Danijel Malalan. (ROP) Darežljivi Miklavž obiskuje in obdaruje Čebelica Meli je letela po društvu Škamperle Petra Furlan in Biserka Cesar sta tudi tokrat osvojili neučakano publiko in jo po najkrajši poti popeljali v pravljični svet. Navdihnila ju je pravljica Isabelle Maquoy in Quentin Greban o čebelici Meli in v soboto, 21. novembra je čebelica zabrenčala v dvoranici društva Škamperle na Stadionu 1. maj. 23 otrok je oprezno sledilo vsem njenim dogodivščinam, in čebelica ni nikogar pičila, kar pomeni, da še vedno leta po domovih. Čebelica iz pravljice je bila namreč radovedna in je hotela v svet, mama pa ji tega ni dovolila ... Po burnem brenčanju si je vsak od prisotnih izdelal svojo čebelico iz tulca straniščnega papirja, flo-mastrov in barvnih trakov. Te čebelice zdaj letajo po njihovih domovih in bodo letale do naslednjega srečanja, ki bo na Stadionu v soboto, 12. decembra. Miklavž se je ustavil (od zgoraj navzdol) pri Sv. Ivanu, v Medji vasi in še v Gročani S Cici urico ... v pisani pravljični svet V petek, 20. novembra je v Ljudskem domu v Trebčah v organizaciji SKD Primorec potekala prva Cici urica v letošnji sezoni. Cici urice so mesečna srečanja namenjena otrokom iz vrtca in prvih dveh razredov osnovne šole, ki dajejo predvsem vaškim otrokom možnost spoznavanja kulturnega delovanja v vasi. Naslov letošnjih srečanj je S Cici urico ... v pisani pravljični svet. Vezna nit bodo torej pravljice, klasične, take, ki so na žalost dandanes nekoliko v pozabi.Vsako srečanje bo izhajalo iz pravljice, sledilo pa bo likovno ustvarjanje. Nastali izdelki bodo na koncu Cici uric razstavljeni na zaključni razstavi, ob koncu sezone pa čaka otroke tudi izlet v pravljično deželo. Na prvi Cici urici se je zbralo skoraj 30 otrok, ki so po uvodnem spoznavanju z zelo posebnim klobukom, poslušali pravljico Janka in Metke, bratov Grimm, ki jih je spodbudila k ustvarjanju čarobne hiše. S pomočjo magičnih besed so v dvorani Ljudskega doma pričarali veliko kartonasto hi- šo čarovnice iz pravljice. Takoj so se lotili dela, saj so morali hišo polepšati, pobarvati, nanjo prilepiti sladke dobrote in bonbone, da bi bila čim bolj podobna pravljični hiši narejeni iz piškotov, sladkega kruha, čokolade in bonbonč-kov. Za konec je še vsak otrok na hišici pustil svoj pečat, z odtisom svoje ro- ke. Za otroke so na Cici urici poskrbele: Francesca Antonini, Biserka Cesar, Katerina Kalc in Martina Jazbec. Naslednja Cici urica bo v petek, 11. decembra, ko bodo animatorke otroke očarale z rusko pravljico o repi velikanki. m PROVINCIA stran pripravila Tmedia, uredila Pokrajina Trst POBUDE NA CELOTNEM POKRAJINSKEM OZEMLJU Božično praznovanje s Pokrajino z glasbo, darili in slavnostnimi večerjami Tudi letos Pokrajina organizira in podpira prireditve za starejše Božič se bliža in Pokrajina Trst organizira in podpira vrsto srečanj in dogodkov, namenjenih starejšim osebam na pokrajinskem ozemlju. Pokrajina bo v Trstu tudi letos organizirala večerjo z glasbeno spremljavo in razdelitvijo božičnih daril 250. gostom v domovih za ostarele. Srečanje, ki je prirejeno v okviru pobude "Živo srebro v pokrajini 2009" in s prispevkom sklada CRTrieste, bo 19. decembra v hotelu Savoia Excelsior. Za vse, ki ne morejo zapustiti doma in se udeležiti socialnih pobud, bo Pokrajina financirala stroške za dostavo daril na dom za celotno obdobje meseca decembra. Do 13. decembra bo prisotna na božičnem sejmu z lastno stojnico, nameščeno v bližini Rusega mosta, preko katere bo nudila informacije o pobudah, kijih prireja v zvezi s prevozi za starejše osebe. Tudi za to pobudo je prispeval sklad CRTrieste, združenje AMN - Evropska solidarnost na božičnih sejmih pa je dala na razpolago stojnico. Za starejše osebe na območju Milj in Doline je srečanje napovedano za jutri, 11. decembra, s slavnostnim kosilom na sedežu zadruge Dolge Krone. Približno 100 starostnikov v občinah Devin Nabrežina, Zgonik in Repen bo januarja praznovalo sv. Tri kralje s kosilom ob glasbeni spremljavi, igrah, tomboli in darilih. Kot vsako leto bo Pokrajina podprla tako razdeljevanje igrač in daril kot prireditve, kijih bo organiziralo združenje Mila na celotnem pokrajinskem ozemlju med 15. in 23. decembrom, ter koncerte združenja I cameristi triestini v domovih za ostarele. Center za zaposlovanje posodablja lestvice za zaposlovanje Namenjene delavcem s posebnimi potrebami in zaščitenim kategorijam Center za zaposlovanje mora posodobiti in objaviti lestvico, ki bo veljala za selekcijo za zaposlitev na javnih ustanovah in upravah delavcev s posebnimi potrebami (civilni invalidi, delovni invalidi, invalidi zaradi javnega službovanja, civilni invalidi vojne, gluhonemi, slabovidni) in neinva-lidnih delavcev, ki spadajo v zaščitene kategorije (begunci, sirote in vdove in s temi zaradi vojne, javnega službovanja in dela enakopravne osebe), ki imajo potrdilo o statusu nezaposlene osebe in ki se bodo do 31. decembra 2009 vpisali v sezname po zakonu št. 68/1999. Zainteresirani delavci naj se osebno obrnejo na Center za zaposlovanje, stopnišče dei Cappuccini 1 - soba št. 12, tel. 040 369104 (po vključitvi telefonskega odzivnika vtipkajte 240 ali 241) v uradnih urah, se pravi od 9.15 do 12.45, najkasneje do 1. marca 2010, da privolijo v vključitev v omenjeno lestvico. Delavci, ki jih posodobitev zanima, morajo izpolnjevati naslednje pogoje: so vpisani v ciljno zaposlovanje, imajo veljavni obrazec ISEE, so zaključili obvezno šolanje oziroma so izpolnili obveznost brez pridobitve naslova zaradi anagrafske starosti, imajo morebitna potrdila o poklicni usposobitvi ali obiskovanju poklicnih tečajev. Invalidi in neinvalidne osebe zaščitenih kategorij, ki ne predložijo obrazca ISEE, izpadejo iz lestvice, čeprav bosta še naprej veljala vpis v ciljno zaposlovanje in možnost posluževanja storitev za povezovanje med povpraševanjem in ponudbo. SREČANJA V MESTU IN NA POKRAJINSKEM OZEMLJU Koncerti in predstave pod božičnim drevescem Bogat program kulturnih pobud, kijih organizira in podpira Pokrajina Pokrajina Trst je za božične praznike pripravila in spodbudila bogat program kulturnih pobud. Prvi dogodek bo 13. decembra v malem gledališču pri Sv. Ivanu od 17. ure dalje, ko se bo združenje Trieste Magica predstavilo z igro "Cabaret magico per bambini". V svetoivan-skem gledališču bo na sporedu tudi "Co' ierimo putei", po besedilih dvojice Car-pinteri & Faraguna prosto prirejena igra. Predstava, ki si jo bomo lahko ogledali 18. decembra ob 18. uri, je sad delavnice Laboratorio di teatro per famiglie, poskusa gledališkega izražanja nekaterih družin s pomočjo učencev, bivših učencev, mam, očetov, dedov in stricev. Sledil bo koncert "Note dal mondo", med katerim bodo tradicionalne pesmi raznih držav sveta zadonele v izvirnem jeziku. Za najmlajše bo v obdobju praznikov Pokrajina, v sodelovanju s skupino Gruppo Immagine, priredila tri delavnice pod naslovom "Giocare con l'arte", ki bodo 18. in 29. decembra in 8. januarja na sedežu Mini Mu Parco dei bambini San Giovanni. V hotelu Savoia bo 19. decembra ob 17. uri glasbeno srečanje "Maximilian - Božični koncert", ki ga organizira združenje Tredici Casade in na katerem bodo nastopili Andrea Binetti, Umberto Lupi, Deborah Duse in Elena Centrone. Istega dne, t.j. 19. decembra, ob 20.30 v cerkvi v Ribiškem naselju, bo Občina Devin Nabrežina s podporo Pokrajine priredila koncert gregorijan-skega zbora pod vodstvom Paola Lossa "Note di natale". Dne 20. decembra bo v evangeličanski cerkvi ob 17. uri na vrsti "Dramsam", koncert srednjeveške glasbe baročnega ansambla Nova Academia. Tudi v Prešernovem gledališču v Boljuncu bo 20. decembra na sporedu glasbeno srečanje; ob 18. uri je napovedan koncert otroških in mešanih pevskih zborov in solistov z naslovom "E' pace in terra", ki ga organizira Občina Dolina. 22. decembra ob 20.30 bo na vrsti koncert "Operetta e Christmas songs". V Miljskem gledališču bo glasbeno društvo Aurora Ensemble nastopilo z valčki iz poznanih operet in s tradicionalnimi božičnimi pesmimi (ponovitev 23. decembra ob 18. uri). Vrsto srečanj bo 6. januarja ob 18. uri v dvorani Tripcovich sklenil koncert "Concerto dell'Epifania" v izvedbi združenja Camerata strumentale italiana. Odstranjevanje in odlaganje azbesta: zadnji dnevi za prispevke Pokrajine Pokrajina Trst spominja občane, da lahko do 16. decembra na pokrajinskih uradih vložijo vlogo za denarno pomoč, ki jo Pokrajina dodeljuje za odstranitev in odlaganje izdelkov, ki vsebujejo azbest, z namenom sanacije in varovanja okolja in zdravja prebivalstva. Vlogo za dodelitev pomoči lahko vložijo lastniki civilnih zgradb in stavb oziroma najemniki, ki imajo dovoljenje lastnika, ki nameravajo odstraniti azbestne izdelke (velja tako za fizične kot za pravne osebe). Posegi, za katere se dodeljuje pomoč, zadevajo odstranjevanje cevi, kuhinjskih nap, strešnih plošč in izolacijskih oblog. Pomoč bo znašala 30% do 50% upravičenih stroškov, pri čemer bo za vsak poseg dodeljenih največ 2.000 €. Trenutno še ni predvidena pomoč za enkapsulacijo oz. prekrivanje azbest cementnih izdelkov. Podrobnejše informacije: ecologia@pro-vincia.trieste.it, tel. 040 3798 498-463. JcENlRO/ír PCR L'IMHEGO www.provincia.trieste.it/ sportellolavoro Sedež Scala Cappuccini, 1 - Trst Tel.040.369104/040.368277/040.369685 Fax: 040.369577 SLUŽBA ZA POVEZOVANJE MED POVPRAŠEVANJEM IN PONUDBO NA TRGU DELA Tel. 040.369104/040.368277/040.369685 (po odgovoru telef. odzivnika vtipkajte 249) E-mail: cercolavoro@provincia.trieste.it; Uradne ure: Od ponedeljka do petka od 9:15 do 12:45 Ponedeljek in četrtek od 15:00 do16:30 ZAPOSLOVANJE SPECIFICNIH SKUPIN DELAVCEV Z.68/99 Tel. 040.369104/040.368277/ 040.369685 (po odgovoru telef. odzivnika vtipkajte 240 in 241) e-mail: colloc.obbligatorio@provincia.trieste.it Uradne ure: Od ponedeljka do petka od 9:15do 12:45 OKENCE ZA DRUŽINSKE SODELAVCE Tel. 040.369104/040.368277/040.369685 (po odgovoru telef. odzivnika vtipkajte 223, 224 in 242) e-mail: assistentifamiliari.trieste@provincia.trieste.it Po predhodnem naročilu OKENCE ZA PODJETJA (Služba namenjena samo podjetjem) Ul. Caboto, 14 pri Ezit-Trst Tel. 040.8988211 Fax: 040.382261 e-mail: azienda@provincia.trieste.it Uradne ure: Sreda od 9:30 do 12:30 Upravna direkcija Ul. S. Anastasio, 3 Trst Tel. 040.3798421/547/398 Fax: 040.3798527 e-mail: sportellolavoro@provincia.trieste.it Uradne ure: Od ponedeljka do petka od 9:30 do 12:30 Ponedeljek in četrtek od 15:30 do 17:00 KOMPLEKSNA ORGANIZACIJSKA ENOTA ZA KONFLIKTE NA DELU IN PROBLEMATIKO PRISELJENCEV Sedež Trg Duca degli Abruzzi, 3 - Trst (III. nad.) Tel.040.639636/040.660861/040.630546/040.767418 Fax: 040.639336 e-mail: conflittilavoro@provincia.trieste.it; immigrazione@provincia.trieste.it Uradne ure: Torek, četrtek in petek od 10:30 do 13:00 OKENCE ZA PRISELJENCE Ul. San Carlo 1/a, pri tržaški prefekturi Tel. 040.3731480 Fax: 040.3731666 Uradne ure: Ponedeljek, sreda in petek od 9:30 do 12:00 10 Četrtek, 10. decembra 2009 TRST / Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 10. decembra 2009 JUDITA Sonce vzide ob 7.35 in zatone ob 16.21 - Dolžina dneva 8.46 - Luna vzide ob 1.05 in zatone ob 12.34. Jutri, PETEK, 11. decembra 2009 DAMAZ VREME VČERAJ: temperatura zraka 10,7 stopinje C, zračni tlak 1017,5 mb raste, veter 3 km na uro jugo-vzhodnik, vlaga 74-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 10,7 stopinje C. [13 Lekarne Čestitke Do sobote, 12. decembra 2009 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Garibaldi 5 (040 368647), Ul. Stock 9 (040 414304), Milje - Lungomare Ve-nezia 3 (040 274998). Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Garibaldi 5, Ul. Stock 9, Ul. Roma 16, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 16 (040 364330). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. H Šolske vesti ZDRUŽENJE STARŠEV srednje šole sv. Cirila in Metoda - Katinara organizira silvestrsko družinsko zi-movanje Snežinka od srede, 30. decembra, do nedelje, 3. januarja, v počitniškem domu Vila,v Kranjski Gori. Lahko se nam pridružite tudi za krajše obdobje. Vabljene so družine iz vseh šol. Dodatne informacije in prijave zbiram do nedelje, 13. decembra na tel. št.: 040-567751 ali 320-2717508 (Tanja), ali na e-mail: zscirilmetod@gmail.com. RAVNATELJI OSNOVNIH IN NIŽJIH SREDNJIH ŠOL na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji sporočajo, da so lestvice suplentov izčrpane. Zato vabijo vse morebitne interesente z ustreznimi pogoji za poučevanje, da predložijo prošnje za poučevanje neposredno na posamezna ravnateljstva. Ribice so v Brojenci vse vesele, saj novega prijateljčka ERIKA za se skupaj igrati bodo imele. S Sašo, Vanjo, Aljošo in vso žlahto se veselimo in povečani ribiški posadki Paulina mirno plovbo, polno sreče želimo. Vsi od SKD Vigred. Na ta dan mi smo znali, da bomo praznovali! Saši, tatku in mami pa bi voščili, ker novega pustarja ERIKA smo pridobili in vsi skupaj se bomo veselili. Pustna klapa Praprot. Naša učiteljica Silva ne bo samo nam pravljice pripovedovala in pesmice pela, sedaj bo to tudi za vnu-čka ERIKA poskrbela. Ob tem lepem dogodku se z njo veselimo, mamici Vanji, očku Aljoši in malemu Saši vse lepo želimo. Otoci in starši šempo-lajskega vrtca. Naša marljiva TANJA PERIC je doktorica postala; na videmski fakulteti je z odliko in pohvalo diplomirala iz zootehnike. Čestitamo ji vsi pri skupini Mladi za mlade. Danes praznujeta v Šempolaju Vanda in Lino Doljak 50 let skupnega življenja Čestitamo jima in želimo še mnogo zdravih skupnih let Simon, Marica, Ljubo, Silvano, Milan in Mira z družinama V Šempolaju slavita danes zlato Vanda in Lino Mnogo zdravja in medsebojne sreče jima voščijo Pia, Sonja in Sava z družinami Dobrodošel Erik! S srečnima staršema Vanjo in Aljošo ter bratcem Sašo se veselimo nona Sonja, nono Čano, teta Martina z Milošem, pranoni Bruna in Marija 0 Prireditve KD IVAN GRBEC Škedenjska ulica 124 vabi danes, 10. decembra, ob 20. uri na koncert »Božični čas, božični čar«. Nastopa: Mladinski mešani pevski zbor Trst, vodi Aleksandra Pertot. Po koncertu sledi odprtje razstave »Mali dragoceni predmeti« za božična darila. Razstava bo odprta 11., 12., in, 13. decembra, od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure. RAZSTAVA RESTAVRIRANEGA KRAŠKEGA POHIŠTVA v Grudnovi hiši v Nabrežini, do danes, 10. decembra, ki jo organizira društvo NOE' v sodelovanju in s pokroviteljstvom občine Devin Nabrežina. Info: 3498419497 ali noeinfonoe@yahoo.it. TRŽAŠKA KNJIGARNA, Ul. Sv. Frančiška 20, vabi na ogled dobrodelne razstave za izgradnjo srednje šole Triumph International School »December za Gano« do vključno danes, 10. decembra. MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA KRIŽ v sodelovanju z opernim gledališčem G. Verdi iz Trsta vabi v petek, 11. decembra, ob 20.30 v dvorano Tripcovich na božični koncert. Sodelujejo: pevci akademije, Pihalni orkester Ricmanje, OPZ F. Venturini -Domjo, Jan Grbec in Silvia Ruscazio (klavir) ter Goran Ruzzier (harmonika). Dirigent Alessandro Svab. ZBOR JACOBUS GALLUS (vodi Marko Sancin) in APZ Univerze na Primorskem (vodi Ambrož Čopi) vabita v ponedeljek, 14. decembra, ob 20.30 na predbožični koncert v Luteranski cerkvi na oširku Panfili v Trstu. SKD IGO GRUDEN vabi na projekcijo filma »Trst je naš!« v petek, 11. decembra, ob 20.30 v društveni dvorani v Nabrežini. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z USCI vabi na niz koncertov v sklopu revije Na-tivitas: Dolina, Cerkev sv. Urha, 11. decembra, ob 20.30, nastopajo MePZ Fran Venturini Domjo (dir. Cinzia Sancin), MoPZ Fran Venturini Domjo (dir. Ivan Tavčar), Nonet Primorsko-Mačkolje (dir. Aleksandra Pertot), MePZ Slovenec Slavec-Ricmanje, Boršt (dir. Danijel Grbec), MoPZ Valentin Vodnik-Dolina (dir. Anastasia Purič), ŽePS Stu ledi-Trst; Sv. Ivan, Cerkev Dobrega Pastirja (bivša umobolnica pri Sv. Ivanu), 12. decembra, ob 20.30, nastopata Zbor Jacobus Gallus-Trst (dir. Marko Sancin) in Ensemble La Rose-Vicenza (dir. Rita Silvestri); Škedenj, Cerkev sv. Lovrenca, 18. decembra, ob 20.30, nastopajo MePZ Devin-Rdeča Zvezda-Salež, Zgonik (dir. Rado Milič), DPZ Kraški slavček-Nabrežina (dir. Mirko Ferlan), Kvartet Volnik (umetniški vodja Walter Lo Nigro); Lonjer, Športno kulturni center, 23. decembra, ob 20.30, nastopa PZ Tončka Čok-Lo-njer (dir. Manuel Purger); Milje, Stolnica, 10. januarja, ob 15.30, nastopata DPZ Kraški slavček-Nabrežina (dir. Mirko Ferlan) in Kvartet Nomos-Trst (umetniški vodja Aljoša Tavčar). DRUŠTVO MARIJ KOGOJ v okviru revije Nativitas vabi na celovečerni koncert zbora Jacobusa Gallusa in ženske pevske skupine Ensemble La Rose iz Vicenze. Koncert bo v soboto, 12. decembra, ob 20.30 v cerkvi Dobrega Pastirja (v parku bivše umobolnice), ki ga omogoča Slovenska Prosveta. SKD LIPA IN MEPZ LIPA iz Bazovice organizirata koncert »S prijatelji v novi čas«, v Kulturnem domu v Trstu (Ul. Petronio 4) v soboto, 12. decembra, ob 20.30. Večer oblikujejo Novomeški simfonični orkester glasbene šole M. Kozina iz Novega mesta in združeni pevskih zbori MePZ Divača, MePZ I. Gruden iz Nabrežine in MePZ Lipa iz Bazovice. SKD SLAVEC RICMANJE - LOG bo v soboto, 12. decembra, ob 17. uri v Kulturnem domu v Ricmanjih gostilo otroško gledališko predstavo »Ol-gica in Mavrica«. Igro, v kateri nastopa Lara Komar, prirejata SSG in ZSKD. Toplo valbjeni! SKD SLOVENEC vabi v soboto, 12. decembra, ob 20.30 v srenjsko hišo v Boršt na ogled filma Žige Virca »Trst je naš« in dokumentarca o nastanku filma samega. Sledila bo pokušnja vina domačih vinogradnikov. KD KRAŠKI DOM vabi na ogled komedije Krčmarica Mirandolina v izvedbi mladih tečajnikov Studia Art. Režija Boris Kobal. Predstava bo v nedeljo, 13. decembra, ob 17. uri v Kulturnem domu na Colu. SKD VESNA iz Križa vabi vse vaščane in prijatelje na praznovanje 60-letni-ce Moškega pevskega zbora Vesna, ki bo v nedeljo, 13. decembra, ob 17.30 v Ljudskem domu v Križu. Sodeloval bo Mešani pevski zbor »Devin-Rde-ča zvezda«. BOŽIČ BREZ MEJA: božični gospel koncert priznane ameriške skupine »The Harlem Messengers of New York City«, v nedeljo, 20. decembra, ob 18. uri v Športno kulturnem centru v Zgoniku. Koncert, ki ga prireja Glasbeno Kulturno društvo Druga-Muzika v sodelovanju s Kulturnim domom iz Gorice, je pod pokroviteljstvom Občine Zgonik. Vstopnice bodo na razpolago 1 uro pred začetkom koncerta. Ul Osmice tu Kino AMBASCIATORI - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »A Christmas Carol 3D«. ARISTON Dvorana je rezervirana. CINECITY - 16.10, 17.00, 18.00, 20.00, 22.00 »A Christmas Carol«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »A serious man«; 20.00, 22.10 »L'isola delle coppie«; 16.10, 18.10, 20.10, 22.10 »Jennifer's body«; 16.05, 18.05, 20.05, 22.10 »Cado dalle nubi«; 18.00, 20.00, 22.00 »La dura verita'; 16.30, 19.50, 22.15 »The Twilight saga: New moon; 21.50 »2012«. FELLINI - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Gli abbracci spezzati«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Do-rian Gray«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »A serious man«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.10, 20.10, 22.10 »L'uomo nero«. KOPER - KOLOSEJ - 18.00, 20.00, 22.00 »Paranormalno«; 16.50, 18.40, 20.30 »Stara mačka«; 16.40, 19.10, 21.40 »Mlada luna«; 16.00 »Božična pesem - 3D«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Jennifer Body«; Dvorana 2: 16.20, 18.15, 20.15 »L'isola delle coppie«; 22.20 »Ninja Assassin«; Dvorana 3: 16.30 »Planet 51«; 18.00, 20.10 »The Twilight saga: New Mo-on«; 22.15 »Dieci inverni«; Dvorana 4: 16.30, 18.15, 22.20 »Cado dalle nu-bi«; 20.00 »2012«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.10, 22.10 »A serious man«; Dvorana 2: 16.30, 18.30, 20.30, 22.15 »A Cristmas Carol«; Dvorana 3: 17.30, 20.00, 22.00 »Dorian Gray«; Dvorana 4: 18.00, 20.10, 22.10 »Cado dalle nubi«; Dvorana 5: 17.45 »New moon: The twilight saga«; 20.10, 22.15 »L'uo-mo nero«. M Izleti BAR IŠČE VAJENKO. Klicati na št.340-8736749 FRANC IN TOMAŽ točita v Mavhinjah belo in črno vino ter nudita domač prigrizek. Tel. 040-299442. OSMICA je odprta pri Davidu v Sa-matorci št. 5. Vabljeni! Tel. št.: 040229270. OSMICA je odprta v Borštu pri Danjelu Glavini z domačo suho hrano. Tel. št.: 040-228421. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot 23. Tel. 040-201223. V MEDJEVASI 10 sta odprli osmico Maurica in Sidonja Radetič. Tel. 040208987. V VIŽOVLJAH je Ivan Pernarčič odprl osmico. Toplo vabljeni. Tel. 040291498. KD IVAN GRBEC Škedenjska ulica 124 vabi danes, 10. decembra, ob 20. uri na koncert iožičinČAS, # v* * božicnicar Nastopa Mladinski mešani pevski zbor Trst, vodi Aleksandra Pertot. Po koncertu odprtje razstave za božična darila »Mali dragoceni predmeti«. SOCIALNO SKRBSTVO občin Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor v sodelovanju z Zadrugo La Quercia organizira za ostarele osebe nad 65 let iz treh občin izlet v okviru projekta »Solidarnost na vasi« v Celovec na ogled božičnih sejmov v torek, 15. decembra. Cena izleta je le 20,00 evrov (kosilo v restavraciji, pijača izključena). Ob 8.00 je predviden odhod (kraje odhoda bomo naknadno sporočili). Po-vratek je predviden okoli 19.00 ure. Za vpis in informacije se lahko obrnete na urad Zadruge La Quercia v Naselju Sv. Maura 123/c ali pa lahko pokličete od ponedeljka do petka od 9. do 14. ure na sledeče tel. št.: 040-2907151, 3456552673 ali 349-2809846. KRUT Nadaljuje se vpisovanje na ogled razstave v muzeju Casa dei Carresi v Tre visu, iz obdobja dinastije Ming, »Skrivnosti prepovedanega mesta«. Izlet bo v soboto, 6. februarja 2010. Vse informacije na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8/b, tel. št.: 040-360072. ZANIMIV IZLET in Silvestrovanje v Beograd z ogledom Zagreba, Beograda, Oplenovca in Novega Sada. Pokliči na tel. št. 335-6893414 ali 3356036609. S Poslovni oglasi KLAVIR YAMAHA mezzacoda, model G2, japonske proizvodnje, črne barve, estetsko in akustično perfekten, prodam za 6.250 evrov. Tel. 040661178 (ob uri obredov) ali 3396028301. NA OPČINAH - Dunajska cesta št. 36, dajemo v najem prostore primerne za pisarne ali ambulante. Tel. št.: 040211043. PODARIM psičke mešančke labrador - setter ljubiteljem živali, ki imajo vrt. Tel. št.: 339-7800742. PRODAJAM VW Polo, 1.4, letnik 99, 60.000 km, s klimo, v dobrem stanju za 3.000,00 evrov. Možnost pogajanja. Tel. št.: 335-8176175. PRODAM mali tovornjak Mercedes, 307 DT, letnik 85, 35 kv., tel. št.: 3356950945. PRODAM stanovanje v Sežani in hišo z vrtom in dvoriščem v Šembijah pri Ilirski Bistrici, ima gospodarsko poslopje in parcele po želji. Cena po dogovoru. Tel. št.: 00386(0)41-345277. PRODAM štiri zimske gume, mera 165x70 R13, rabljene tri mesece. Cena 100,00 evrov. Tel. 040-200197. PRODAM STANOVANJE s svetlimi prostori v bližini slovenskega stalnega gledališča, 63 kv.m., s hodnikom, kuhinjo z jedilnico, veliko dnevno sobo, kopalnico, avtonomno ogrevanje, tretje nadstropje z dvigalom. Cena 95.000 evrov. Pokličite GSM 328-3178555 ali 040-364187 v večernih urah. PRODAM harmoniko beltuna, kot novo, zelo malo rabljeno, cena po dogovoru; tel. 0481-778156 (ob uri kosila). PRODAM po ugodni ceni peč (130 tisoč cc) na kurilno olje ali plin, komplet z bojlerjem v dobrem stanju. Cena po dogovoru. Tel. 331-1129574. STANOVANJE 50 kv.m., v centru Op-čin, 3 sobe in WC dajemo v najem za urad ali zdravniško ambulanto. Tel. št.: 040-420604 (ob večernih urah). UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA pomaga pri učenju slovenščine, italijanščine, angleščine in drugih predmetov, tel. št.: 320-9772356. V BLIŽINI SEŽANE prodam majhno samostojno hišo (kuhinja, dnevna soba in dve spalnici). Zainteresirani naj kličejo od 19. do 20. ure na tel. št. 3488050998. Loterij a 9. decembra 2009 Bari 6 28 44 67 82 Cagliari 57 47 87 20 78 Firence 31 15 90 1 47 Genova 57 25 59 81 64 Milan 73 18 7 47 4 Neapelj 47 56 51 10 82 Palermo 75 34 6 11 45 Rim 33 69 39 47 74 Turin 42 89 20 59 78 Benetke 66 83 89 19 80 Nazionale 54 37 18 81 33 UNIVERZITETNI ŠTUDENT NUDI lekcije matematike. Tel.334-3042911 H Mali oglasi ŽENSKI PLAŠČ črne barve znamke Lui Jo, mera 44, je nekdo po pomoti vzel na predstavitvi Magrisove knjige Na slepo v Kulturnem domu v Gorici v petek, 27. novembra. V garderobi Kulturnega doma pa je ostal plašč znamke Zara woman mera L. Oseba, ki je po pomoti dvignila zgrešen plašč, naj ga čimprej vrne osebju Kulturnega doma. BOX ZA AVTO 14 kv. m. v Ul. Trissino 15 (v bližini otroške bolnišnice) dajem v najem. Cena 120,00 evrov mesečno. Klicati na tel. št. 040-825059 v večernih urah. St. 147 9 30 50 57 62 70 jolly 31 Nagradni sklad 3.963.241,45 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 103.158.787,46 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 19 dobitnikov s 5 točkami 31.288,75 € 1.638 dobitnikov s 4 točkami 362,93 € 66.462 dobitnikov s 3 točkami 17,88 € Superstar 41 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 11 dobitnikov s 4 točkami 36.293,00 € 337 dobitnikov s 3 točkami 1.788,00 € 4.642 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 28.658 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 61.897 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € Praznični Am fotoutripl ^ J! Okrašene ulice in" —' izložbe nas opozarjajo, da se naglo bliža čas božičnih in novoletnih počitnic. Zagotovo so to * dnevi radosti, sprostitve, izletov1 ali zimovanj, spokojnega življenja v toplem objemu družine ali pa »nore« zabave. Vse kar boš zanimivega ali nenavadnega ujel v svoj objektiv, pošlji na spletno stran www.primorski.eu, tako da klikneš rubriko fotografije bralcev. Tvoje prispevke bomo rade volje objavili. / 40*LETNICA NAMIZNEGA TENISA PRI ASK "KRAS" Osrednja slovesnost bo v petek, 11.12.2009 ob 19.30 v Sportno-kulturnem centru v Zgoniku Nastopajo: MePZ "DEVIN - RDEČA ZVEZDA" namiznoteniške igralke in igralci slavnostni govornik prof. Sonja Mllič Vljudno vabljeni vsi prijatelji namiznega tenisa in nekdanje igralke in igralci. 13 Obvestila AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije lahko dobite na sedežu društva, Repentabrska ulica 38 na Opčinah, ob ponedeljkih od 20. do 21. ure. Tel. št. SK Brdina: 347-5292058, Valentina Šuber 3474421131; www.skbrdina.org, in-fo@skbrdina.org. SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, prireja silvestrovanje z glasbo v živo, domačo hrano in družabnimi igrami. Vse informacije dobite na tel. št. 040411635 ali 040-415797. SLOVENSKO DRAMSKO DRUŠTVO JAKA ŠTOKA s Proseka išče nove člane za višješolsko skupino (Tatjana 380-2582534). SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST obvešča, da je predavanje, ki je bilo predvideno danes, 10. decembra, preneseno na kasnejši datum zaradi bolezni predavatelja. TABORNIKI RMV prirejajo danes, 10. decembra, redni občni zbor v telovadnici na Kontovelu, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Vabljeni vsi člani, prijatelji in simpa-tizerji. UČENCI OŠ AVGUSTA ČERNIGOJ na Proseku, vabijo na zimsko božični sejem ročnih izdelkov. Izdelke si lahko ogledate in kupite danes, 10., in petek, 11. decembra, od 12.30 do 15.30 in soboto, 12. decembra, od 16.00 do 18.00 ter nedeljo, 13. decembra, od 10.30 do 12.30, v prostorih OŠ Avgusta Černigoj na Proseku. Obiščite nas. Ne bo vam žal! JUS NABREŽINA sklicuje izredni občni zbor v petek, 11. decembra, ob 20.00 uri v prostorih SKD Igo Gruden - Nabrežina 89. Dnevni red: 1. sprememba statuta za spremembo jusar-skega sedeža, 2. razno. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina bo zaključila uspešno delovno leto z večerjo, ki bo v petek, 11. decembra, v grški restavraciji z bogato ponudbo grških dobrot in vin. Vabljeni vsi člani, njihove družine in prijatelji. Informacije in prijave na tel. št. 3347786980. OBČINE OKRAJA 1.1 DEVIN NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure. Ludoteka je namenjena otrokom od 1 do 6 let starosti. Delavnice predvidene v naslednjih tednih so: petek, 11. decembra, »Trgovec sejma«. Za informacije se lahko obrnete do Igralnega kotička Palček na tel. št.: 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. OTROŠKI VRTEC ANTON FAKIN s Cola vljudno vabi vse vaščane, prijatelje in znance na božični sejem ročnih izdelkov, ki bo v prostorih stare šole na Colu v petek, 11., in soboto, 12. decembra, od 16.00 do 19.00 in 13. decembra od 10.30 do 12.30 ter od 16.00 do 19.00. PODBRDO - BAŠKA GRAPA Vabljeni ste v petek, 11. decembra, na nočni pohod v počastitev spomina ob 68. letnici usmrtitve tigrovca Simona Kosa, na smrt obsojenega na 2. tržaškem procesu. 15. decembra bo minilo 68 let, kar so na Opčinah italijanski fašisti po drugem tržaškem procesu ustrelili Simona Kosa (skupaj z Pin-kom Tomažičem, Viktorjem Bob-kom, Ivanom Ivančičem in Ivanom Vadnalom). Po Simonu Kosu nosi ime podbrška šola. Ob 17. uri bomo izpred šole odšli na nočni pohod »z rukzakom slovenskih knjig« iz Pod-brda preko Kala do Ruta. Tam bomo v tišini položili venec na grob Simona Kosa, prižgali svečo, imeli krajšo slovesnost, nato pa se peš vrnili nazaj v Podbrdo okoli polnoči. Možen bo tudi prevoz nazaj v Podbrdo. Nočni pohod je zahteven in traja dobre 3 ure v eno smer. Več informacij: Ambrož Demšar 00386-41947183 OŠ Simona Kosa Podbrdo. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS prireja v petek, 11. decembra, ob 18.30 prižig luči na božičnem drevesu na Proseku. Nastopali bodo God-beno društvo Prosek in učenci osnovne šole A. Černigoj. SEKCIJA VZPI »Evald Antončič - Sto-jan« in SKD Vesna prirejata v petek, 11. decembra, ob 20. uri v KD A. Sirka srečanje na temo »Razmišljanje o Titu in njegovi dediščini«. Predava profesor Jože Pirjevec. BI RAD BOLJE SPOZNAL SAMEGA SEBE? LaboratorioTre organizira skupinske delavnice namenjene vsem, ki bi radi bolje spoznali katere so notranje dinamike, ki pogojujejo naše vsakdanje življenje. Udeleženci bodo pod mentorstvom psihologov preko meditacije, interakcijskih iger, dela na telesu in pogovorov boljše spoznali, kako delujejo v odnosu do sebe in drugih. Delavnice vodijo psihologi: dr. Iztok Spetič, dr. Alberto Nardelli in dr. Emmanuele De Fi-lippo. Delavnice bodo stekle ko bo dovolj vpisov, dnevi in urniki po domeni. Za vpis in ostale informacije se lahko javite na e-mail.: laboratoriotre@libe-ro.it ali na tel. št.: 366-3625523. FUNDACIJA ELIC IN UMETNOSTNA ŠOLA SINTESI vabi vašega otroka na delavnice »Mavrična odkritja« ob sobotah od 16.30 do 18.00: 12. decembra »Božični origami in voščilnice«. Informacije: 040-390823, 3334784293, 040-774586. SKD PRIMOREC prireja nagradno razstavo slaščic, slanega peciva in piškotov »Sladki december« v soboto, 12. decembra, ob 19. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Tekmovanja se lahko udeležijo tudi Cici kuharji. Kuharski mojstri naj dostavijo dobrote v Ljudski dom v soboto, 12. decembra, od 17. do 18. ure. Zaželjena je predhodna najava na tel. št. 338-4482535 (Giuliana). SLADKO BOŽIČNO VOŠČILO - SKD Vesna vabi na tekmo slaščic v sklopu Božičnega večera v nedeljo, 20. decembra, ob 18. uri v prostorih doma Alberta Sirka. Vsi vaščani so toplo vabljeni, da s svojo slaščico sodelujejo pri tekmovanju, vpišete se lahko do nedelje, 12. decembra, na tel. št. 3386371821 (Nicoletta) v večernih urah. SOCIALNO SKRBSTVO OBČIN De-vin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor, ter Zadruga »La Quercia«, v sodelovanju s KRD Dom Briščiki, organizirajo v mali dvorani zgoraj omenjenega društva, v Briščikih, št. 77, v soboto, 12. decembra, ob 15.30, delavnico božičnih okraskov, ki je namenjena otrokom, ki obiskujejo vrtce in osnovne šole, bivajoče v treh občinah (info: torek in četrtek, od 16.00 do 19.00 na tel. št.: 040-2028028). TRŽAŠKO POKRAJINSKI ODBOR VZPI-ANPI vabi na vsedržavno manifestacijo proti rasizmu, ki bo v soboto, 12. decembra, v kraju Mirano pri Benetkah. Med potjo se bomo poklonili žrtvam v Gonarsu. Vpisovanje in informacije na sedežu v Ul. Crispi 3, tel. 040-661088 od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro. FOTOKROŽEK TS80 prireja v četrtek, 17. decembra, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani zaključni večer za delovno leto 2009. Ljubitelji filmov si bodo lahko ogledali serijo najboljše uvrščenih filmov iz lanskega festivala Toti v Mariboru. Sledila bo običajna družabnost. ZDRUŽENJE STARŠEV otroškega vrtca Anton Fakin vabi v staro šolo na Col v soboto, 12. decembra, ob 16.30. Obiskal nas bo Janko Ban in nam predstavil pravljico o Petru in volku. Pridi tudi ti, ne bo ti žal! KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI- v nedeljo, 13. decembra, ob 16. uri v Prosvetnem domu na Opči-nah predvajanje dokumentarnega filma RTV Slovenija, Andraž Poschl: Pesem upora. Vabljeni! V DOMU JAKOBA UKMARJA v Šked-nju bo v nedeljo, 13. decembra, ob 17. uri nastopil čarodej Lenart, rokohitarc iz Ljubljane. Zabaval bo otroke in odrasle. Prijazno vabljeni! TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 15. decembra, ob 20.30 na sedežu na Padričah tovariško srečanje ob zaključku leta. SVET VZPI - ANPI deportiranci in politični preganjanci - v nedeljo, 13. decembra, ob 15. uri bo na openskem strelišču spominska svečanost ob 68-letnici usmrtitve obsojencev na 2. tržaškem procesu Pinko Tomažič, Viktor Bo-bek, Ivan Ivančič, Simon Kos, Ivan Vadnal. Spregovorila bosta zgodovinar Milan Pahor in Štefan Čok za VZPI Mladi. Predsedovala bo Maja Malalan. Skupaj nastopita MoPZ Tabor in MPS sv. Jernej. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja tečaj degustacije, ki daje možnost pridobitve diplome uradnega poku-ševalca. Tečaj (18 lekcij) se bo začel v ponedeljek, 18. januarja, in bo vsak ponedeljek in četrtek, od 20.30 do 22.30 v športno kulturnem centru v Lonjerju. Prijave ob ponedeljkih od 18.00 do 19.00 od 14. decembra dalje na sedežu. Informacije dobite na spletni strani: www.onav.it. ali na tel. št. 334-7786980, email: trie-ste@onav.it. TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA obvešča vse cenjene oljkarje, da bo torkla obratovala zadnjič v sezoni v ponedeljek, 14. decembra. Zaradi tega prosimo vse stranke, ki bi rade še stiskale oljke, naj čimprej kličejo na naslednje št. 040/8990100-110-120 za vpis. OBČINA REPENTABOR v sodelovanju s športnim združenjem Sloga prireja tečaj telovadbe za občane nad 60. letom starosti. Tečaj bo potekal v občinski telovadnici v Repnu od 15. decembra do 30. junija 2010 vsak torek od 10.00 do 11.00 ure. Informacije nudi tajništvo občine Repentabor, tel. 040-327335. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 16. decembra, na otvoritev razstave »Krožna pot po naših gradiščih«. O kulturi gradišč bo govorila arheologinja Lidija Rupel in avtorica razstave Branka Sul-čič. Začetek ob 20.30. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - Krožek Kras, vabi člane in sim-patizerje na sestanek, ki bo v sredo, 16. decembra, ob 20.30 na sedežu SKP v Nabrežini. VESELI DECEMBER V ŠEMPOLAJU: v Štalci božični sejem knjig, koledarjev, voščilnic, božičnih venčkov in raznih ročnih del primernih za darila v organizaciji SKD Vigred in Združenja staršev otroškega vrtca Šempolaj in COŠ S. Gruden v sredo, 16., v četrtek, 17. in v soboto, 19. decembra, od 15.30 do 18.30. V nedeljo, 20. decembra, od 10. do 11. ure in od 14.30 do 17. ure. V četrtek, 17. decembra, ob 20. uri »Založba Mladika se predstavlja - Klepet z avtoricami«. Sodelujejo: Vilma Purič (Burjin čas), Jasna Jurečič (Prerokuj mi še enkrat), Alice Zen (Alojz Rebula - Biografija v slikah), Evelina Umek in Živa Pahor (Amerika in druge zgodbe o mojih otrocih), Magda Jevnikar (P. Rovere-do Sporoči mi). V Škerkovi hiši »Otroški praznični kotiček«, v soboto, 19. decembra, ob 15.30 gostovanje otroške dramske skupine Jaka Štoka z igrico »Punčka za Tanjo«. V nedeljo, 20. decembra, ob 15. uri »Prisluhnimo pravljici Dobri snežak«, z Biserko Cesar. V petek, 18. decembra, ob 18. uri Božičnica na »Placu«. Nastopajo otroci vrtca in OŠ, plesna pevska in glasbena skupina Vigred, plesna skupina AŠKD Kremenjak Jamlje, posebna gosta bosta Božiček in Dedek Mraz ter še mnogo drugih veselih prijateljev. V sredo, 23. decembra, ob 20.30 v Štalci koncert »Srečno«. Sodelujejo razne pevske in glasbene skupine in humorista Zmaga in Vitorijo. KŠD ROJANSKI KRPAN bo 10. obletnico ustanovitve proslavil s slovesnim občnim zborom v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli 29) v četrtek, 17. decembra. Vabljeni vsi društveni člani in prijatelji Krpana. Občni zbor bo obogatil pevski nastop, prikaz računalniško obdelane slikanice 10-let-ne društvene dejavnosti in izid priložnostnega glasila. Na dnevnem redu predsedniško, tajniško in blagajniško poročilo, podelitev priznanj in družabnost. Prvo sklicanje ob 20. uri, drugo ob 20.30. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA prireja Otroške urice v NŠK. Naslednja urica letošnjega niza bo na sporedu v četrtek, 17. decembra, ob 16.30 v otroškem kotičku Narodne in študijske knjižnice. Pravljico Božično praznovanje bo pripovedovala Ivana Terčon. Toplo vabljeni! OBČINE DEVIN - NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR, v sodelovanju z zadrugo »La Quercia« vabijo na delavnice za starejše osebe, družine in zainteresirane na temo »Pomagajmo si pri ohranjevanju dobrega počutja« v Kamnarski hiši v Nabrežini, od 17. do 19. ure: v četrtek, 17. decembra, »Interaktivne igre za boljše počutje« s psihoterapevtko A. Celea in psihologinjo R. Sulčič. Delavnice so brezplačne, zaželjen predvpis na telefonske številke 040-2907151, 3456552673 ali 349-2809846. KONS - društvo za umetnost, sporoča da je v galeriji Narodnega doma v Trstu do petka, 18. decembra, možen ogled društvene skupinske razstave Črno-belo, v sledečih dneh: ponedeljek - petek od 17. do 19. ure. V sobotah, nedeljah in med praznikom zaprto. KROŽEK AUSER za kraško območje vabi svoje člane na predbožično družabno popoldne, ki bo v soboto, 19. decembra, s pričetkom ob 16. uri v Nabrežini, v prostorih Dopolavo-ro Ferroviario. Poskrbljeno bo za glasbo in ples. SKD IGO GRUDEN prireja Božični sejem, ki bo potekal od 16. do 19. decembra v društvenih prostorih z urnikom 16.00 -20.00. Vabljeni! SKD LONJER KATINARA vabi na predpraznično kuharsko delavnico za vse starosti z Emilijo Pablič v soboto, 19. decembra, ob 16.30 v ŠKC v Lonjerju. Zaželjene so predhodne prijave na naslov jana@arteden.org ali na tel. št.: 333-5062494. V BAMBIČEVI GALERIJI bodo do nedelje, 20. decembra, na ogled slikarska dela domačih umetnikov na Božičnem sejmu umetniških slik. To je tudi priložnost za nakup umetniškega dela, originalnega darila v podporo humanitarnim naporom Sklada Mitja Čuk. Slika Jožeta Cesarja iz leta 1946, pa je na dražbi. Ogled je možen od ponedeljka do petka od 10. do 12. in od 17. do 19. ure ter ob nedeljah od 10.30 do 12.30. KD PRIMAVERA - POMLAD vabi na delavnico »Barve in čopiči za dobro počutje - zimski solsticij« v ponedeljek, 21. decembra, od 15.00 do 19.00 v prostorih KD Rdeča zvezda v Sale-žu št. 66. Za podrobnejše informacije pokličete tel. št. 347-4437922. SILVESTROVANJE PRI DOMJU Začelo se je vpisovanje za silvestrovanje pri Domju v kulturnem centru A. Ukmar Miro. Zagotovljene so igre, ples in zabava s skupino Korona. Za informacije in vpis tel. št.: 040-383903 (Majda Prašelj). Vpisovanja sprejemamo do sobote, 26. decembra. OBČINE SOCIALNO-SKRBSTVENE-GA OKRAJA 1.1 Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor obveščajo, da je bil finansiran deželni sklad, namenjen znižanju mesečnih otroških jasli v šolskem letu 2008/2009. Obrazci prošenj za dodelitev prispevka so na razpolago na sedežih socialne službe Okraja 1.1. Prosilci morajo predložiti do ponedeljka, 28. decembra, prošnjo, obrazec ISEE z dohodkom nižjim od 35.000,00 evrov. Odpiralni čas za javnost: Devin Nabrežina: sreda in petek od 8.30 do 10.30 - Tel. 040/2017387-389-390; Zgonik: ponedeljek od 8.30 do 10.30 - Tel. 040/229101; Repentabor: torek od 8.30 do 10.30 - Tel. 040/327122. KROŽEK KRUT vabi na tradicionalno Srečanje ob koncu leta, ki bo v torek, 29. decembra, v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel (Ul. Ginnastica 72). Vpisovanje in vse informacije na sedežu Krožka KRUT, Ul. Cicerone 8, tel. 040 - 360072. SMUČARSKI ODSEK SPDT bo tudi letos priredil sobote na snegu za osnovnošolce v januarju in februarju 2010. Podrobne informacije bomo objavili na Primorskem dnevniku in na spletni strani ww.spdt.org. Prispevki V spomin na Slavo Daneu daruje Elva Danev 30,00 evrov za ŠD Kontovel. Ob 50. obletnici smrti očeta Karlota Peric daruje hči Ivanka Peric 20,00 evrov za KD Rdeča zvezda. V spomin na Slavo Daneu daruje družina Ban 50,00 evrov za ŠD Kontovel. V spomin na Vido Slavec vd. Bevk in Stojana Sancina daruje Klaudjo Kofol 30,00 evrov za Š.D. Breg. Četrtek, 10. decembra 2009 219 V spomin na drago Ireno Srebotnjak darujeta Vlasta in Sonja Polojaz 200,00 evrov za Slovensko dobrodelno društvo. Ob 30. obletnici smrti Tonija Piccinija daruje Mirella 30,00 evrov za Knjižnico Pinko Tomažič in tovariši. Ob rojstnem dnevu nepozabnega Marjana Cianija se ga spominjata mama Anica in sestra Bruna, ter darujeta 50,00 evrov za Slovensko zamejsko skavtsko organizacijo. Krožek ob pletenju in še kaj... daruje 200,00 evrov za SKD Tabor. V spomin na drago in nepozabno Ireno Srebotnjak darujeta Silva in Livio Valenčič 50,00 evrov za Slovensko dobrodelno društvo. V spomin na Almo Klabijan darujeta Vilma in Pepca Kuret 30,00 evrov za SKD Slavec. ^ Nepričakovano je odšla Jolanda Bandi por. Giardina Žalostno vest sporočajo mož, hčerki z družinama, stric, bratranci in sestrične ter vsi, ki so jo imeli radi. Žara pokojnice bo v cerkvi v Prebene-gu v soboto, 12. decembra, od 11. do 12. ure. Sledil bo pogreb na pokopališču v Dolini. Genova, Dolina, Prebeneg, 10. decembra 2009 Ob boleči izgubi sestre Jolande žalujeta in sočustvujeta s svojci sestra Vilma in nečakinja Norma Za drago Jolando žalujeta prijateljica Pina s hčerko Marino t Nenadoma nas je zapustil naš ljubljeni Auguštin Kalc Žalostno vest sporočajo Ana, Susy in Beppe Pokojnik bo ležal v ulici Costalunga v soboto, 12. decembra, med 10.30 in 11.30. Sledila bo maša v cerkvici na Pa-dričah. Padriče, 10. decembra 2009 Pogrebno podjetje San Giusto Žalovanju se pridružuje Marino Dragi Auguštin, ostal nam boš v lepem spominu. Sestrična Nada, Katja in Nadja Ob težki izgubi dragega Auguština Kalca izreka prizadeti družini iskreno sožalje Gozdna zadruga Padriče Ob boleči izgubi drage none NEŠTE izrekamo Matiji, Lari in družini globoko sožalje. Jadralni klub Čupa 12 Četrtek, 10. decembra 2009 KULTURA / koroška - Celovška Mohorjeva Praznična hrana kot odraz kulture in tradicije Nataša Partl iz Mač v Rožu na avstrijskem Koroškem in njena Koroška pohača Hrana, še posebej praznična, kljub vse-navzočim pritiskom globalizacije, ni zgolj splet užitnih dobrin, namenjenih za potešitev lakote. Ima tudi simbolno razsežnost, je odraz kulture in tradicije, v večnarodnih okoljih povrhu še prepoznavna spremljava narodne identitete in hkrati živo nadaljevanje izročila. Vse to se srečuje in prepleta v koroških pohačah, ki jih v lični knjigi predstavlja Nataša Partl iz Mač v Rožu na avstrijskem Koroškem. Kot pedagoginja, učiteljica na dvojezični Višji šoli za gospodarske poklice v Št. Petru pri Št. Jakobu v Rožu, izpolnuje za to vse potrebne formalne pogoje, ki pa jih še nadgrajuje s spoštovanjem in z ljubeznijo pa tudi s sproščeno ustvarjalnostjo in z veseljem do eksperimentiranja. Rožansko in nasploh koroško pohačo, dalnjo sorodnico romanske fokače in veliko bližjo beneškoslovenskim gubanam, štajerskim poganzam, koroškemu šarklju iz Mežiške doline ter navsezadnje množici variant potice iz vseh koncev Slovenije, avtorica na kratko opredeli kot praznični kruh, ki ima domala pri vsaki družini drugačen videz in seveda tudi drugačen okus. Gre za tradicijo, ki živi, za stoletja staro izročilo. Originalnega recepta ni, vsaka pogača zase je original. Prav iz tega izvira tudi pestrost različic; v knjigi jih je skupaj z različnimi zavitki, venci, poticami in drugimi slavnostnimi kruhi predstavljenih več kot 40! Nataša Partl v nadaljevanju v osmih poglavjih z opisi in barvnimi fotografijami naniza različne možnosti priprave po-hač glede na vrsto testa in nadeva ter njihovo obliko. Etnologinja Herta Maurer -Lausegger dodaja na zečaetku uvodna razmišljanja o zgodovini kruha. Še posebej se pomudi pri jezikovnih značilnostih izrazov, povezanih s pohačami. Narečne oznake za jedi ter za večinoma lončene pekače in drugi inventar, potreben za pripravo pohač, so, kot opozarja, prav tako izjemno raznovrstne, kot je raznolika tradicionalna kuhinja v posameznih koroških regijah. Zato se zlitje jezikovno kulturnih značilnosti na stičišču slovanske, germanske in romanske kulture odraža tudi na tem področju. Iztok Ilich DSZ podpira predlog ministrice Širca Društvo slovenskih založnikov je v včerajšnjem odprtem pismu za javnost podprlo predlog ministrice za kulturo Majde Širca, ki je na nedavni seji sveta ministrov za izobraževanje, mladino in kulturo Evropske unije v Bruslju predlagala posebno občutljivost davčne politike pri knjigi manjših jezikovnih skupin in predlagala uvedbo ničelne davčne stopnje. Tak ukrep bi pomenil znižanje cene knjig v Sloveniji in s tem povečevanje cenovne dostopnosti večjega števila naslovov. Pluralizem naslovov in nižje cene bi vzpodbudili bralce k nakupu knjig, ki žal v Sloveniji zelo zaostaja za izposojo v knjižnicah, so zapisali pri upravnem odboru Društva slovenskih založnikov, Da Slovenci sicer radi berejo, poročajo statistike. Po navedbah SURS izide letno 6358 novih naslovov, od tega 1274 leposlovja. Pomembno pa je, opozarjajo pri Društvu slovenskih založnikov, da knjige slovenski bralci kupujejo in gradijo osebne knjižnice. Usoda slovenskega jezika je zvezana v milijonih knjižnih naslovih, nikjer drugje. Z ničelnim davkom bi pridobili vsi tisti založniki, ki bi ne le knjigo izdali, temveč s promocijo poskrbeli tudi za njeno uspešno prodajo, so podporo ministrici za kulturo pospremili pri Društvu slovenskih založnikov. (STA) revije za mlade in otroke - Novembrski Galeb Prikupne pesmice in zgodbice, simpatične družabne igre in nasveti Tudi novembrska številka revije Galeb ostaja neprecenljiv učni pripomoček, saj bo z njim ustvarjalen vzgojitelj, učitelj in mladi uporabnik našel vrsto gradiv, ki omogočajo razvoj različnih ročnih spretnosti in znanj otrok ter spodbujajo njihov estetski in celostni razvoj. Tokratna izdaja prinaša prikupne pesmice in zgodbice, simpatične družabne igre in nasvete, kako v prihajajočih prazničnih dneh okrasiti novoletne smrečice, likovna in literarna dela otrok, ki obiskujejo različne zamejske šole pa so zbrana v stalni rubriki Šolarji pišejo in rišejo. O likovni kakovosti revije pa govori tudi risba na naslovnici novembrskega Galeba, ki je skupno delo učencev 5. razreda kriške osnovne šole Albert Sirk. Dobra polovica revije je tudi tokrat namenjena besedilom mladinske in otroške književnosti, predvsem sodobnih slovenskih književnih ustvarjalcev. Nekatera besedila predstavljajo nadaljevanje že objavljenih zgodb, za druga lahko rečemo, da se navezujejo na letnemu času primerne teme. To nedvomno velja za zgodbico Darinke Kobal z naslovom Ljubeznivč-ki - Kosmati prijateljčki, ki govori o tem, kako pomembno je deliti stvari z drugimi. Prikupno zgodbico je obogatil slikovit likovni jezik Erike Cunja. Alenka Juvan se nam tokrat predstavlja z zgodbo, s pomočjo katere lahko ugotovimo, kako in kaj je danes z medvedjo uslugo; ali je to nekaj dobrega ali pa je to nekaj zelo slabega. Zgodbico z naslovom Medvedja usluga je ilustrirala Anreja Pe-klar. V nadaljevanju je mogoče brati dogodivščine Gaje, Neže in psa Ara, ki jih v zgodbi z naslovom Sestrici v šoli vsak mesec prispeva Tatjana Kokalj, za likovno upodobitev pravljičnih junakov pa skrbi Ana Zavadlav. Nadaljevanje že objavljenih zgodb predstavlja tudi pripoved Tri kapljice, ki je nastala pod peresom Štefke Kac Marn in ki v tokratni številki govori o počutju treh kapljic med dišečimi travami, Žiga Gombač pa je za tokratni Galeb prispeval zgodbico o Nii in njenem očetu, ki se morata čisto sama znajti, ko je mami na službeni poti. Nepogrešljivi del revije Galeb ostaja tudi zgodba Marka Kravosa, ki nas vsak mesec popelje v notranjost človeškega telesa. Tokrat lahko mladi uporabniki pobliže spoznajo, kakšno je življenje v srčni krajini, kjer kraljuje dvoglavi vladar (na sliki ilustracija Zvonka Coha). V svet bogatega slovenskega besedoslovja nas uvajajo tudi Ajtiloške pravljice, ki tokrat predstavljajo Zver iz rupe, prisrčna pa je tudi mačja zgodbica Dima Zupana z naslovom Jaz, Franci grdi. V nadaljevanju je mogoče pre- brati še zgodbico Milana Petka Levokova Avtobus za Indijo Koromandijo, ki nas je tokrat popeljal do belih medvedov. Ali je Lukcu in njegovim prijateljem z avtobusom uspelo rešiti malega belega medvedka Sončka, ki ga je ledena plošča odnesla v neznano, bodo bralci in bralke lahko izvedeli v prihodnji številki revije Galeb, še pred tem pa morajo prebrati novembrski prispevek, ki jim bo pomagal razumeti, zakaj zime na severu niso več take, kot so bile včasih. Za pesniško navdahnjene duše pa bosta prav gotovo zanimivi dve pesmici, in sicer pesmica Zvezdane Majhen z naslovom Modri palček knjigoljub in pesmica Komarček Valentin, ki je nastala pod peresom Vide Mokrin Pauer. Literarnemu delu revije sledijo neumetnostna besedila, opremljena z barvnimi ilustracijami in fotografijami. Marjeta Zorec nas še naprej seznanja z astronomijo. Tokrat je mogoče izvedeti marsikaj poučnega o mladem G. Galileju, ki je pred 400 leti svoj teleskop usmeril v vesolje in z njim natančno preučeval Luno, zanimiv pa je tudi prispevek o prvem potovanju na Luno. Klarisa M. Jovanovič nam v prispevku Rastline v bajkah, vražah in prispodobah opisuje rožo imenovano perunika, Jasna Merku pa nam v Galebovi delavnici razlaga, kako lahko iz odrabljenih stripov in revij izdelamo izvirne božične okraske. Za pestrost revije skrbijo še dopolnjevanke, uganke in križanke, nepogrešljivi del Galeba pa še naprej ostajajo likovna in literarna dela otrok iz naših zamejskih šol. (sč) mgl - Slovenska praizvedba Pomladno prebujenje Gre za večkrat nagrajeni broadwayski rock muzikal povzet po Wedekindovi drami Pomladno prebujenje Franka Wedekinda ni samo kontroverzni klasik nemške dramatike; od leta 2006 je tudi večkrat nagrajeni broadwayski rock muzikal z besedili Stevena Saterja in glasbo Duncana Sheika. Mestno gledališče ljubljansko, ki v zadnjih letih utrjuje specifiko uprizarjanja glasbenih predstav, je uvrstilo v program letošnje sezone slovensko praizvedbo tega muzikla v prevodu Gaje Luž-nik in Jakoba Kende. Z zgodbo najstnikov, ki vsak na svoj način drago plača hrepenenje po ljubezni, svobodi in dialogu v odnosu do represivnih, malomeščanskih pravil odraslih, se režiser Sebastijan Horvat vrača k ostri Wedekindovi viziji družbe petnajst let po uprizoritvi dramske različice ravno v MGL, kjer je s tem tekstom doživel svojo prvo profesionalno režijsko izkušnjo. Tokrat pa je bil izziv drugačen, saj se je dramski govorici dodala še sporočilnost eklektične glasbene kulise, ki s kreativnostjo tolmači rock, pop in rap izraze. Dvojna narava ustvarja že v sami osnovi novo identiteto klasika, razpetega med 19. stoletjem dogajanja in 20. stoletjem glasbenih žanrov in izvedb pred mikrofonom. Tudi uprizoritev skuša postavljati most med dvema svetovoma z razmišljanjem o nespremenjenih družbenih omejitvah sodobnega človeka, ki je nadomestil prepovedi z zapovedmi in se ukvarja z novo obliko konservatizma. V tem tekstu so skoraj na robu pretiravanja med blažilno ironijo in naturalistično tragičnostjo združene vse teme, ki jih bolj občutljiva publika težje prenaša: prebujanje spolnosti s prvimi odnosi in preizkusi z masturbacijo vred, a tudi nasilje nad ženskami, zloraba otrok v družinskem krogu, samomor, homoseksualnost, prisilni splav. Wedekindova »otroška tragedija« je leta 1891 odprla Pandorino skrinjo licemerne fasade neoporečno moralne družbe, v kateri so koncepti časti, prepovedi, seksualnih tabujev, vzgoje in kaznovanja mladih bistveno različni od današnjih, osnovne teme oz. problematike pa so žal ostale aktualne. Aktualizacijo predstave je treba v tem primeru predvsem razbrati med vrsticami režijskega pristopa, saj se bolj vidno pojavlja le preko pop estetike (video, zajčja glava kot povezovalni element), ki se v redkih primerih navezuje na prepoznavne stereotipe. Tekst skuša gledalca »udariti v trebuh«, Horvat pa je skušal premakniti fokus na glavo, kar je v določenih, ključno dramatičnih prizorih (pretep Wendle, samomor Moritza, Melchiorovo šokantno odkritje Wendlinega groba) zmanjšalo patos in torej emocijski učinek na publiko. Na eni strani je režiser omilil agresivnost zaporedja krutih situacij z odmaknjenostjo racionalne gledališke konstrukcije, na drugi pa je z ne-bistvenim nadgrajevanjem že natrpanih vsebin zmanjšal kruto poetičnost izvirnika. Privržencem muzikla zato Horvat ne priporoča ogleda z običajnimi »televizijskimi«, ampak »z gledališkimi očali«. Glasbeni vodja Drago Ivanuša je poskrbel za uspešno izvedbo glasbenih točk; instrumentalna skupina v živo ponuja namreč energično, popolnoma prepričljivo oporo. Tudi tekstovni prehod iz angleščine v slovenščino učinkovito deluje. Igralci so znali energično prikazati naboj erotike in obupa ter so uspešno izpolnili pričakovanja glede izredno napornega soočanja s trojno razsežnostjo petja (solo, v duetu, a cappella, v zboru), giba in emocijsko izredno napetega dramskega dogajanja. Klemen Slakonja je znal modulirati notranji nemir zavestnega Melchiora, izpostavljeno vlogo šibkega člena Moritza je s pravim ekspresivnim zagonom odigral Jurij Drevenšek, Iva Kranjc pa bi z oblikovanjem lika bolj naivnega in manj modernega dekleta lahko ustvarila bolj kredibilno Wendlo. Od treh glavnih, tragičnih junakov, naj bi se na koncu rešil le Melchior (čeprav s težkim davkom mar-ginalizacije). Horvat pa ni želel svetlobnih žarkov nad gledališkim koncem in je zato okrepil kontrast med gledališko dimenzijo in ne-problematizirano govorico muzikla, zato je smrt ob koncu trojna, totalna, porazna in brezupna, pevsko in koreografsko pa hudomušno razigrana. Rossana Paliaga / SVET Četrtek, 10. decembra 2009 13 zda - Kompromis med konservativno in liberalno strujo Demokrati v senatu dosegli dogovor o zdravstveni reformi Črtali naj bi tako imenovano javno opcijo, razširili pa naj bi obstoječe zavarovanje za starejše WASHINGTON - Konservativni in liberalni demokrati v ameriškem senatu so v torek zvečer dosegli načelen dogovor, ki domnevno odpravlja glavno oviro na poti do potrditve reforme zdravstvenega sistema. Iz predloga naj bi črtali tako imenovano javno opcijo, liberalci pa bi v zameno dobili širitev obstoječega sistema zavarovanja za starejše Medicare. Vodja demokratske večine v senatu Harry Reid je v svojem predlogu predvidel ustanovitev državne zavarovalnice, ki bi na trgu tekmovala z zasebnimi in jih tako prisilila, da znižajo premije. Ta koncept je od samega začetka trn v peti zasebnih zavarovalnic, ki bi s tem izgubljale dobiček. Reformisti na republikance ne morejo računati, ker so tako ali tako proti reformi. Reforma je tako odvisna izključno od 58 demokratov in dveh neodvisnih senatorjev, pri čemer je Joe Lie-berman od začetka na strani zasebnih zavarovalnic in proti javni opciji. Za potrditev reforme pa je potrebnih natanko 60 glasov, zato prihaja do raznih kupčij, ki bodo na koncu najverjetneje oslabile reformo, katere bistvo naj bi bilo omogočiti dostopno zavarovanje bolnim in tistim, ki si tega zaradi visokih cen doslej niso mogli privoščiti, pri tem pa obrzdati stroške celotnega sistema. V torek še ni bilo jasno, kaj natančno dogovor pomeni za večino Američanov, ki si ne morejo privoščiti zdravstvenega zavarovanja zaradi previsokih premij. Konservativni demokrati naj bi dobili izločitev javne op- cije, večina demokratov pa v zameno za to uvedbo sistema, ki ga sedaj koristijo kongresniki. To je sicer predsednik Barack Obama zagovarjal skozi vso predsedniško kampanjo. Poleg tega naj bi razširili obstoječi sistem zavarovanja za starejše od 65 let Medicare tudi na ljudi, ki so stari nad 55 let. Ne bodo pa širili sistema za zavarovanje revnih Medicaid. Liberalci naj bi dobili še eno koncesijo. To je zakonsko določilo, da morajo zasebne zavarovalnice 90 odstotkov denarja od premij porabiti za ugodnosti zavarovancem. S tem bi jim omejili denar, ki ga lahko porabljajo za lobiranje, oglase in plače vodilnih. Dogovor morda omogoča, da bo predlog zakona potrjen do božiča, kar bi bila pomembna zmaga za Obamo in demokrate. Predstavniški dom je svoj predlog reforme potrdil že novembra, zdaj mora svojega še senat. Nato bo treba predloga uskladiti, preden ga pošljejo predsedniku Obami v podpis. Pred torkovim načelnim dogovorom je senat s 54 glasovi proti 45 zavrnil amandma, ki bi uvedel ostrejše omejitve glede zavarovanja v primeru splava. Amandma sta predlagala demokrat Ben Nelson iz Nebraske in republikanec Orrin Hatch iz Utaha. Na njuno stran se je postavilo sedem demokratov, z večino demokratov pa sta glasovali zadnji dve zmerni republikanki v senatu Olympia Snowe in Susan Collins iz države Maine. (STA) Predsednik Barack Obama kriza - Javni primanjkljaj bo dosegel 12,7% BDP, javni dolg pa se bliža 130% BDP Zaradi znižanja bonitetne ocene Grčije zaskrbljenost v celotnem območju evra ATENE - Bonitetna agencija Fitch je v torek znižala bonitetno oceno na dolgoročni državni dolg Grčije z A- na BBB+, že v ponedeljek pa je agencija Standard & Poor's opozorila pred znižanjem ratinga A- tej članici območja evra. To krepi zaskrbljenost v območju evra, saj bi grške banke utegnile ostati brez dostopa do refinanciranja v okviru ECB. Evropska centralna banka (ECB) namreč trenutno za zavarovanje likvidnosti, ki jo namenja bančnemu sistemu v okviru različnih operacij refinanciranja, sprejema zavarovanje z najnižjo bonitetno oceno BBB-, ob koncu prihodnjega leta pa naj bi to pravilo spremenila na raven pred izbruhom finančne in gospodarske krize, to je na najnižjo boniteto A-. Grške banke tako zaenkrat še lahko uporabljajo državne obveznice za zavarovanje v okviru refinanciranja ECB, a že v začetku 2011 bi lahko, če bodo ostale bonitetne agencije sledile zgledu Fitcha, grške banke ostale brez dostopa do tega ključnega vira likvidnosti in bi se morale zadolževati pod veliko manj ugodnimi pogoji. To bi bil prvi tak primer v zgodovini evr-skega območja in bi utegnil pripeljati do resnih težav na grškem bančnem trgu. Edini kratkoročni način za razrešitev tega bi bila še ena posebna krizna sprememba pravil ECB, a zaenkrat v Frankfurtu po pisanju tujih tiskovnih agencij za tak ukrep ni veliko pripravljenosti. Kot je v ponedeljek dejal predsednik ECB Jean-Claude Trichet, od Grčije pričakujejo "pogumne" odločitve na področju javnih financ. Glavni razlog za znižanje bonitetne ocene je bil namreč po navedbah Fitcha "nizka verodostojnost javnofinančnih ustanov in okvirja javnofinančne politike". Grčija bo v letošnjem letu zabeležila proračunski primanjkljaj v višini 12,7 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), v skladu s proračunskim predlogom nove socialistične vlade pa naj bi ga prihodnje leto z različnimi ukrepi oklestili vsaj na 9,1 odstotka BDP. Javni dolg pa naj bi pred stabilizacijo prilezel celo do 130 odstotkov BDP. Fitch je sicer omenil, da iz napovedi vlade razume, da naj bi v skladu s priporočili Evropske komisije do leta 2013 javnofinančni primanjkljaj uspela zmanjšati na raven treh odstotkov BDP, kot to predvideva pakt o stabilnosti in rasti. Tako v Bruslju kot v pomembnejših bonitetnih agencijah pa dvomijo v resničnost in verodostojnost na- povedi grških oblasti. Grške javne finance so namreč že vrsto let v hudih težavah, saj država zaradi neučinkovitega pobiranja davkov ne uspe zbrati dovolj proračunskih prihodkov, na drugi strani pa ji zaradi glasnega nasprotovanja različnih družbenih skupin, ki se pogosto sprevrže celo v nasilne proteste, ne uspe zmanjšati odhodkov. Kriza je razmere le še zaostrila. Evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Joaquin Almunia je v torek posvaril, da so "težke razmere v eni članici območja evra razlog za zaskrbljenost v celotnem območju". "Jasno je, da se Grčija sooča z resnimi gospodarskimi in javnofinančnimi težavami, a potrebni so dodatni ukrepi," je povedal in dodal, da je proračunski predlog "prvi korak v pravi smeri". "Evropska komisija je pripravljena grškim oblastem pomagati pri pripravi celovitega programa javnofinančne konsolidacije in strukturnih reform," je zaključil. Fitch je v torek sicer znižal tudi bonitetne ocene za štiri glavne grške poslovne banke. Te zaenkrat še poslujejo ustrezno, a imajo v svojih bilancah veliko državnih obveznic, zato bi padec ratinga grškega državnega dolga lahko poslabšal njihov položaj. (STA) ansa Iran zagrozil Izraelu DAMASK - Iranski obrambni minister Ahmad Vahidi je včeraj med obiskom v Siriji dejal, da bo Iran v primeru izraelskega napada najprej uničil objekte, v katerih judovska država proizvaja umazane bombe in jedrsko orožje. Ob tem je Vahidi še poudaril, da dobre obrambne vezi med Sirijo in Iranom lahko predstavljajo svarilo Izraelu. "V primeru napada s strani Izraela bo naš prvi odziv napad na centre, kjer Izrael proizvaja kemično ali biološko orožje, umazane bombe in jedrsko orožje," je med obiskom v Siriji poudaril Vahi-di. Izrael, ki naj bi na Bližnjem vzhodu kot edini posedoval jedrsko oborožitev, ni nikoli izključil napada na islamsko republiko, predvsem s ciljem, da bi ta ustavila svoj jedrski program. V Skopju protesti proti EU SKOPJE - Pred predstavništvom Evropske komisije v Skopju je včeraj mirno protestiralo več sto ljudi, nezadovoljnih s torkovo odločitvijo zunanjih ministrov EU, da Makedoniji še ne prižgejo zelene luči za začetek pogajanj z EU. Protestniki so bili opremljeni s transparenti, kot sta "Dajte Makedoniji priložnost" in "Grčija bi se morala sramovati". Protest sta organizirali makedonski študentska in dijaška organizacija. "Želimo v EU in smo naredili vse, kar je v naši moči, da postanemo del evropske družine," je povedal predsednik študentske organizacije Ivan Zivkovski. (STA) kriza - BDP nižji za 4,75% Veliki Britaniji se obeta še globlja recesija LONDON - Veliki Britaniji se obeta še hujša recesija, kot se je pričakovalo doslej. Obseg bruto domačega proizvoda (BDP) se bo letos skrčil za 4,75 odstotka, je včeraj v Londonu povedal finančni minister Alistair Darling. Hkrati je napovedal obdavčitev izplačanih bonitet bančnim uslužbencem. Darling je ob predstavitvi proračunskega poročila v parlamentu občutno poslabšal napoved o skrčenju obsega BDP. Aprila je namreč državi napovedal skrčenje BDP za 3,5 odstotka. Je pa finančni minister ohranil napoved o eno- do 1,5-odstotni rasti v prihodnjem letu, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Velika Britanija je edino od velikih svetovnih gospodarstev, ki je še v recesiji. Darling je tudi nekoliko zvišal napoved o zadolževanju države v proračunskem letu 2009-2010, in sicer s 157 milijard funtov na 178 milijard funtov (196,3 milijarde evrov). Poseben davek na bonitete bankirjem bo uveden takoj, veljal pa bo do aprila. Obdavčene bodo banke in ne posamezniki, in sicer v primeru izplačila bonitet v višini nad 25.000 funtov (27.500 evrov). Stopnja davka je predvidena v višini 50 odstotkov. V bankah takšnemu ukrepu nasprotujejo, saj se bojijo odhoda najboljših kadrov. (STA) evropska unija - Državni voditelji se bodo prvič zbrali brez zunanjih ali drugih ministrov Danes in jutri bo v Bruslju prvo zasedanje Evropskega sveta po uveljavitvi Lizbonske BRUSELJ - Voditelji EU se bodo danes in jutri v Bruslju sestali prvič po uveljavitvi Lizbonske pogodbe in prvič brez zunanjih ali drugih ministrov. To naj bi spremenilo dinamiko in spodbudilo več iskrene interakcije med voditelji. Sicer pa tokratno srečanje velja za vrh brez resnih odprtih vprašanj. Evropski svet, v okviru katerega se srečujejo voditelji EU, je postal z Lizbon-sko pogodbo, uveljavljeno 1. decembra, ena od sedmih institucij EU. Dobil je tudi prvega stalnega predsednika Hermana Van Rompuya, ki pa tokrat izjemoma ne bo vodil zasedanja, temveč bo to še zadnjič opravil voditelj države, ki predseduje EU, torej švedski premier Fredrik Reinfeldt. V skladu z izjavo, sprejeto na zasedanju Evropskega sveta decembra 2008, naj bi namreč švedsko predsedstvo zasedanjem Evropskega sveta predsedovalo do konca svojega mandata ter se pri tem posvetovalo s predsednikom Van Rompuyem. V skladu z novo pogodbo bodo na zasedanju sodelovali le voditelji držav ali vlad, je pojasnil Reinfeldt v vabilu kolegom na vrh. Fredrik Reinfeldt ansa Van Rompuy se bo zasedanja udeležil kot opazovalec, sicer pa bo na večerji z voditelji EU predstavil svojo vizijo dela Evropskega sveta. V tej razpravi je pričakovati, da se bo odprlo tudi vprašanje, kdo se bo v prihodnje udeleževal vrhov, konkretno glede prisotnosti zunanjih ministrov. To je namreč prvič, da ministri na pogovore niso povabljeni. Lizbonska pogodba sicer dopušča možnost, da je lahko voditelju na zasedanju v podporo eden od ministrov, torej naj bi ga v prihodnje sam izbral glede na teme, ki so v ospredju, vendar pa to v prihodnje naj ne bi bil več privilegij zunanjih ministrov. Marsikateremu šefu evropske diplomacije po navedbah virov v Bruslju to ni preveč všeč. Zasedanje brez ministrov naj bi spremenilo dinamiko pogovorov, ustvarilo bolj "klubov-sko" vzdušje in spodbudilo več iskrene interakcije med voditelji, kar EU po mnenju poznavalcev krvavo potrebuje, da bi lahko na vrhu sprejemala potrebne strateške usmeritve in da pogovori ne bi bili sestavljeni zgolj iz 27 monologov o preveč podrobnem osnutku sklepov. Tako je po mnenju poznavalcev EU potrebna temeljita reforma dela Evropskega sveta, tako da bi se utrdil pristop od zgoraj navzdol, torej da bi se na vrhu sprejemale ključne strateške smernice, ki bi bile nato nadgrajene na nižjih ravneh pod nadzorom vrha. Od Van Rompuya, ki vse bolj pridobiva ugled preudarnega in spretnega politika ter s tem vzbuja upanje, da je kljub kritikam vendarle prava oseba za ta položaj, se tako v četrtek zvečer pričakuje, da bo začrtal, kako se bo lotil tega vprašanja. Tveganje je po na- vedbah nekaterih diplomatov v EU veliko - nacionalni refleksi lahko zadušijo Lizbonsko pogodbo. Na večerji, na kateri bo sicer govora o podnebnih spremembah in poteku mednarodne konference v Koebenhavnu, bo predvidoma prisotna tudi nova visoka zunanja predstavnica Catherine Ashton. V pogovorih o podnebju bosta v ospredju temeljni še odprti vprašanji - hitro financiranje podnebnega boja v državah v razvoju in zvišanje cilja zmanjšanja izpustov z 20 na 30 odstotkov do leta 2020. Sicer pa bo vrh ponovil stališče, sprejeto na oktobrskem zasedanju Evropskega sveta, torej da od Ashtonove čim prej pričakuje podroben predlog za delovanje in organizacijo nove evropske zunanje službe s ciljem, da je ta sprejet, vključno s pravnimi in proračunskimi akti, do konca aprila prihodnje leto. Prav tako je mogoče pričakovati, da se bo odprlo vprašanje 18 evropskih poslancev, ki se bodo pridružili Evropskemu parlamentu v skladu s spremembami, ki jih uvaja Lizbonska pogodba. Liz- pogodbe bonska pogodba predvideva zmanjšanje števila poslancev s 785 na 750 plus predsednik, a nekatere države poslance pridobijo. Slovenija je pridobila enega, skupaj pa je teh dodatnih poslancev 18. Vrh bo tudi potrdil sklepe Sveta o splošnih zadevah o širitvi in Zahodnem Balkanu, ki so bili po maratonski razpravi, na kateri se je zapletlo predvsem zaradi Turčije in Cipra pa tudi zaradi Makedonije in Grčije, sprejeti v torek. Pred začetkom vrha bo predvidoma dvostransko srečanje predsednika britanske vlade Gordona Browna in francoskega predsednika Nicolasa Sarkozy-ja. Sicer se pričakuje, da bo vrh sprejel tudi izjavi o Iranu in Afganistanu. Vrh se bo kot običajno začel z izmenjavo mnenj s predsednikom Evropskega parlamenta Jerzyjem Buzekom. Prva delovna seja bo posvečena finančnim in gospodarskim razmeram, nato pa bo sledila večerja z že omenjenimi temami. Druga delovna seja v petek bo namenjena predvsem pripravi dokončnega besedila sklepov. (STA) 1 4 Četrtek, 10. decembra 2009 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gorica - Sindikati z zaskrbljenostjo čakajo na novo leto Po tovarnah se izteka Mala kovinarska podjetja bodo s težavo prišla do dodatne državne pomoči gorica - Nasilje Osumljenca zlorabe molčita Sindikati kovinarjev so zaskrbljeni za industrijski sektor goriške pokrajine. V številnih obratih in tovarnah se izteka redna dopolnilna blagajna, krajevno gospodarstvo pa še ne kaže znakov okrevanja po hudi krizi, v katero je zabredlo. »Velika večina kovinarskih podjetij v goriški pokrajini je v težavah. Skoraj povsod so zaprosili za redno dopolnilno blagajno, ki se marsikje že izteka, poleg tega pa večina podjetij nima rekvizitov, da bi se lahko potegovala za izredno dopolnilno blagajno,« pravi pokrajinski tajnik sindikata FIM-CISL Giampiero Turus in pojasnjuje, da redno dopolnilno blagajno financira zavod INPS. »Podjetjem daje na razpolago 52 tednov dopolnilne blagajne, ki jih je treba izkoristiti v obdobju dveh let. Trajanje izredne dopolnilne blagajne je po drugi strani določeno v finančnem zakonu, kar pomeni, da podjetja za njeno koriščenje morajo odgovarjati parametrom, ki jih postavlja ministrstvo za produktivne dejavnosti. Največkrat si izredno dopolnilno blagajno uspejo zagotoviti večja podjetja, mala pa s težavo pridejo do te oblike državne pomoči,« ugotavlja Turus, ki je ravno zaradi tega zelo zaskrbljen za goriški industrijski sektor. Po njegovih besedah je po vsej pokrajini razpršenih mnogo malih kovinarskih podjetij, ki so v celoti odvisna od naročil velikih družb. »Če bo prišlo do dejanske ponovne rasti svetovnega in italijanskega gospodarstva, bodo goriška mala podjetja uspela prebroditi krizo, drugače pa jih čaka zelo negotova prihodnost,« pravi Turus in napoveduje, da bo glavni problem prihodnjega leta ohraniti sedanjo zaposlitveno raven, saj bo moralo marsikatero podjetje odsloviti del svojih zaposlenih. V tako črnogledem scenariju po besedah Turusa predstavlja svetlo noto naročilo za novo potniško ladjo, ki ga je tržiška ladjedelnica Fincantieri pred nekaj dnevi prejela od ameriške skupine Carnival Corporation & PLC. »Naročilo za novo ladjo je zelo pomembno za tržiško gospodarstvo, saj bi zaradi morebitne krize ladjedelnice trpelo vse mesto. Zaposleni v družbi Fincantieri bi nekako že shajali, saj bi bilo zanje po- skrbljeno z dopolnilno blagajno, v veliko večjih težavah pa bi se znašla vsa mala podjetja, ki delajo znotraj ladjedelnice. Veliko njihovih delavcev bi se znašlo na cesti, če bi ladjedelnica zašla v krizo; to bi predstavljalo pereč socialni problem za Tržič,« pravi Turus in pojasnjuje, da si je večina delavcev z juga Italije in iz drugih dežel uredila dom v Tržiču, njihove družine pa živijo le z eno mesečno plačo. Po besedah sindikalista so si nekoliko oddahnili tudi delavci iz goriške tovarne Carraro. Družba iz kraja Campodarsego pri Padovi je namreč prejšnji četrtek podpisala dogovor za izredno dopolnilno blagajno, ki bo trajala do septembra prihodnjega leta z možnostjo nadaljnjega podaljšanja. Turus vsekakor opozarja, da goriški obrat ni še nikakor rešen, njegovo preživetje pa je v veliki meri odvisno od izboljšanja razmer na svetovnem tržišču. (dr) Za redno dopolnilno blagajno so letos zaprosili v večini kovinarskih podjetij na Goriškem bumbaca iris - Energetski sektor Zadnje obveznosti pred prodajo Konzorcij Isontina Energia podpisal pogodbo Upravni svet goriške družbe za javne storitve IRIS se je včeraj sestal, da bi opravil zadnje upravne obveznosti pred prodajo svojega energetskega sektorja. Z istim namenom se bo ponovno sestal jutri, že prihodnji teden pa bodo začeli preverjati finančno stanje devetih podjetij, ki se potegujejo za odkup IRIS-ovega energetskega sektorja. V roku petih tednov bodo odprli kuverte s ponudbami, ki jih je vložilo devet družb, in sicer podjetja ENIA, AMGA iz Vidma, Edison, Erogasmet iz Brescie, Ascopiave iz Trevi-sa, ACEGAS-APS v začasni navezi z družbo ENI, ERA v začasni navezi z družbo Bluenergy, Consiag iz Prata in Dolomiti energia iz Trenta. Ker so uslužbenci IRIS-a dokaj zaskrbljeni nad lastno usodo, v družbi poudarjajo, da bodo zagotovili nadaljnjo zaposlitev za vseh 109 delavcev iz energetskega sektorja. Podjetje, ki bo prevzelo energetski sektor, se bo namreč obvezalo, da tri leta ne bo odslovilo nobenega delavca. Konzorcij Isontina Energia je po drugi strani podpisal pogodbo za dobavo električne energije za prihodnje leto. Podjetja, ki so včlanjena v konzorcij, bodo za električno energijo plačevala približno dvanajst odstotno nižjo ceno od tiste, ki velja na prostem trgu. Konzorcij je pogodbo podpisal s podjetjem Edison Energia, s katerim se je dogovoril za dobavo 102 milijonov kWh energije za 37 tovarn in obratov včlanjenih podjetij. Mladeniča, ki ju bremeni obtožba spolne zlorabe trinajstletne deklice, sta med včerajšnjo obravnavo na goriškem sodišču molčala. 20-letni M.N. z bivališčem v Zagraju in 19-letni Goričan E.S. sta izkoristila pravico do molka in nista odgovarjala na vprašanja, ki jima jih je postavila sodnica za predhodne Paola Santangelo. Kot znano, sta mladeniča spolno nadlegovala trinajstletnico sredi novembra na zasebni zabavi - šlo naj bi za neke vrste »rave party« s popivanjem -, ki je potekala za lokalom Remuda v Pevmi. Iz dosedanje rekonstrukcije dogodka izhaja, da naj bi fanta večkrat ponudila deklici alkoholne napitke, nakar sta jo zvabila v sosednji gozdiček Pevmskega parka, kjer sta jo spolno nadlegovala. Karabinjerji so identiteto mladeničev ugotovili na osnovi analize madežev semenske tekočine, ki so jih našli na oblačilih deklice; sicer je tudi trinajstletnica prepoznala mladeniča na fotografijah, ki so jih posneli preiskovalci, saj sta oba fanta že imela odprt račun s pravico. Javni tožilec Fabrizio Suriano je mladeniča osumil spolne zlorabe mladoletne osebe. Predvidena zaporna kazen je enaka kot za posilstvo, saj sta mladeniča spolno zlorabila deklico, ki je imela manj kot štirinajst let. Odvetnika Paolo Bevilacqua in Alberto Tofful, ki branita osumljenca, sta včeraj vložila na revizijsko sodišče zahtevo po izpustitvi iz pripora. Mladeniča sta namreč zaprta že od sobote, v roku desetih dni pa bo revizijsko sodišče odločilo, ali bosta morala ostati še naprej v zaporu, ali pa bosta na začetek sojenja čakala v hišnem zaporu oz. na prostosti. Včeraj je po drugi strani javni tožilec vložil zahtevo po izpraševanju tri-najstletnice. Njeno pričevanje naj bi uporabili v nadaljevanju sodnega postopka kot dokazno gradivo. gorica Ko davčna uprava zahteva doplačilo Obrazec davčne prijave Agencija za prihodke marsikateremu davkoplačevalcu pošlje na dom zahtevo po doplačilu, ki jo utemeljuje na podlagi napake ali pomanjkljivosti v davčni prijavi. Včasih gre za nizke zneske, ki jih marsikdo plača, da bi ne imel dodatnih preglavic. V resnici je v številnih primerih zahteva po doplačilu rezultat računalniškega preverjanja obrazcev davčnih prijav, med katerim računalnik iz najrazličnejših razlogov - in večkrat tudi neutemeljeno - ne poveže že opravljenega plačila davkov z dolžnikom. Za pojasnilo smo vprašali goriškega komercialista Renza Devetaka, ki pojasnjuje, da je mogoče utemeljenost zahteve agencije za prihodke po doplačilu ugotoviti z obrazcem F24. »Včasih se lahko zgodi, da je v obrazec zapisan napačen kodeks za določeno davščino; napako računalnik prepozna in avtomatično sproži preverjanje,« pravi De-vetak. Po njegovih besedah občasno davkoplačevalcem pride na dom plačilni dokument s kreditom in dolgom, kar pomeni, da je bila plačana napačna davščina, ne glede na to pa je državna blagajna prejela ves denar, ki ji je bil dolžan. V teh primerih je vozel mogoče rešiti z obiskom komercialista ali fiskalnega centra, kjer s telefonskim klicem na zeleno številko agencije za prihodke takoj preverijo napako. »Za kompleksnejše zadeve je po drugi strani potreben obisk uradov davčne uprave,« pravi De-vetak in pojasnjuje, da se veliko ljudi odloči za doplačilo, to predvsem, ko gre za majhne zneske. Marsikdo bi zatem rad vključil potrdilo o doplačilu v davčno prijavo naslednjega leta, vendar je to nemogoče. Ko je znesek plačan, ga agencija za prihodke ne bo vrnila, čeprav ga je zahtevala z neutemeljenim računalniškim preverjanjem. gorica - Uredili gradbišče za namestitev novih grezničnih cevi Kopač pred županstvom Prvi del Ulice Garibaldi že tlakovan s porfirnimi kockami - Upočasnjen poseg na Trgu sv. Antona Potem ko se je v Gorici zaključil Andrejev sejem - do nedelje ostajajo le še vrtiljaki in ostale stojnice z atrakcijami in sejemskimi sladkarijami -, se je pred županstvom začel poseg za postavitev novih grezničnih cevi. Pred občinsko palačo so včeraj dopoldne mestni redarji prepovedali parkiranje in uvedli izmenični enosmerni promet, gradbeno tržiško podjetje Adriastrade, ki med drugim skrbi tudi za prekvalifikacijo sosednje Ulice Garibaldi, pa je postavilo gradbišče in se s kopačem lotilo kopanja. Gradbeni delavci bodo najprej izkopali jarek, ki se bo začel pri križišču z Ulico Garibaldi in bo prečkal trg pred županstvom, na katerem je do nedavnega stala gredica z zelenjem. Med posegom bodo delavci podjetja Adriastrade zagotovili prehod vozil, čeprav je jasno, da bodo morali vozniki svojo vožnjo upočasniti, saj bo pred županstvom promet izmenično enosmeren. Ko bodo gradbišče v prihodnjih tednih s trga pred županstvom premaknili proti Ulici Mazzini, bodo prepovedali promet po njej, pri čemer bo zagotovljen prehod stanovalcem. Obenem je tudi včeraj potekalo pretlakovanje Ulice Garibaldi s porfirnimi kockami; prvi del ulice je že na novo tlakovan, tlakovalci pa so se lotili njenega ožjega dela. Zaradi pospešenih del v Ulici Garibaldi - dokončana naj bi bila še pred božičem, če vreme ne bo nagajalo, napoveduje goriški župan Ettore Romoli, ki je hkrati tudi odbornik za javna dela, - pa je upočasnjen obnovitveni poseg na Trgu sv. Antona, saj je za tlakovanje tu in tam poverjeno isto podjetje. Gradbišče pred županstvom bumbaca / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 10. decembra 2009 15 tržič - Sindikat CGIL za javni sektor kritičen do župana Vloga redarjev podžiga polemike Za Perroneja varnost v mestu ni nikakor ogrožena Vloga mestnih redarjev podžiga polemike v Tržiču. Župan Gianfranco Pizzolitto je pred dnevi dejal, da bi morali biti mestni redarji bolj prisotni med ljudmi in na ulicah; na daljavo prvemu občanu odgovorja član pokrajinskega vodstva sindikata CGIL za javni sektor Alessandro Crizman in poudarja, da je v Tržiču mestnih redarjev odločno premalo, zato pa ne nikakor uspejo opraviti vseh nalog, ki jih imajo. »Že leta ne zaposlijo novega osebja, po drugi strani pa imajo mestni redarji vedno več pristojnosti,« pravi Crizman in nadaljuje: »Tržiška občina sili mestne redarje k nalaganju glob tako delavcem iz ladjedelnice kot občinskim odbornikom, ki parkirajo svoje avtomobile po ulicah, kjer za čiščenje uporabljajo pometalne stroje. Tržičani morajo vedeti, da mestni redarji niso nikakor zadovoljni, ko na ta način nalagajo kazni.« Župan Pizzolitto polemične izmenjave mnenj ne namerava nadaljevati preko sredstev javnega obveščanja, zato pa poudarja, da se bodo o zadevi pogovorili na pristojnih omizjih. Po drugi strani nateguje polemično vrv pokrajinski svetnik Komunistične prenove-Evropske levice Alessandro Perrone, ki tržiško občinsko upravo poziva, naj spremeni svojo politiko v zvezi z varnostjo v mestu. Po njegovih besedah je v Tržiču ena izmed najvišjih koncentracij sil javnega reda v Italiji, zato pa naj ne bi bilo smiselno pošiljati na ulice še mestne redarjev. Perrone razlaga, da varnost v mestu ni nikakor ogrožena, in poudarja, da s porastom kriminala povsem demagoško strašita Severna liga in Ljudstvo svobode. Z županom Pizzolittom se po drugi strani strinja pokrajinski tajnik policijskega sindikata SILP-CGIL Patrik Sione. Po njegovih besedah ni mogoče zatiskati oči pred visokim številom priseljencev, ki živijo v Tržiču in ki se s težavo vključijo v družbeno tkivo. Sione opozarja, da policijskemu komisariatu iz Tržiča primanjkuje osebja, sploh pa bi po njegovih besedah na Tržiškem treba bolje koordinirati posege in delovanje vseh sil javnega reda. doberdob - Demokratska stranka Andrej Gergolet, Goričan in Slovenec v tajništvu »Priznanje za doprinos manjšine in za opravljeno delo med ljudmi« Andrej Gergolet bumbaca V deželnem tajništvu Demokratske stranke (DS) so trije Goričani, med temi pa je tudi edini Slovenec. To je Andrej Ger-golet, 36-letni tajnik doberdobskega krožka DS, ob katerem bosta goriška člana direktiva še 43-letna Silvia Caruso, županja v Škocjanu, in Giorgia Polli, 29-letna občinska svetnica v Tržiču. Trije predstavniki Goriške so med ožjimi sodelavci deželne tajnice Debore Serracchiani, ki je javnosti posredovala še ostala imena članov tajništva. To so Renzo Liva (Pordenon), Roberto Gotter (Trst), Renzo Travanut (Videm), Luigino Cortolezzis (Videm), Stefa-nia Fantin (Videm), Antonella Grim (Trst) in Miriam Davide (Pordenon). Novo tajništvo, ki je bilo uradno imenovano v petek, se bo danes prvič sestalo, in sicer na pokrajinskem sedežu DS v Vidmu. »Moje imenovanje je priznanje za doprinos slovenske manjšine in za delo, ki smo ga opravili na terenu, med ljudmi,« meni Andrej Gergolet, ki ga je Serracchia-nijeva poklicala k sebi, potem ko se je dobro odrezal na primarnih volitvah. Kandidiral je na njeni listi za državno skupščino v tržaško-goriškem volilnem okrožju in bil za goriškim tajnikom DS Giuseppejem Cingolanijem prvi neizvoljeni kandidat. »S ponosom lahko povem, da je do-berdobski krožek dobro delal in to konkretno dokazal. Vanj je včlanjenih šestde- set domačinov, kar je v sorazmerju s številom prebivalstva med najboljšimi rezultati na pokrajinski ravni,« pravi Gergolet in posebej izpostavlja doprinos slovenske komponente pri DS, ki se je preimenovala v Koordinacijo Slovencev v DS, do januarja prihodnjega leta se bo tudi reorganizirala in imenovala svoje deželno vodstvo. »Že ob zaključku kongresa mi je Serracc-hianijeva namignila, da bi me rada imela v deželnem tajništvu. Seveda ni naključje, da je izbrala Slovenca, saj želi tako nadgraditi vlogo manjšine v stranki. Moj vstop v tajništvo uživa obenem podporo tako goriških kot tržaških članov slovenske koordinacije,« pojasnjuje Gergolet, ki je na primarnih volitvah kandidiral na listi Serracchianije-ve in Franceschinija, »ki sta predstavljala resnično novost DS. Podprl sem ju zato, da bosta popeljala stranko po novih poteh, brez katerih bo težko pridobila kredibilnost pred ljudmi. Ta novost se odraža tudi v pomladitvi deželnega tajništva, saj je povprečna starost članov 30-40 let. Pri tem Ser-racchianijeva ni imela lahke naloge, saj so bili pritiski in pogojevanja v stranki veliki. Ker je že dokazala pogum, sem prepričan, da bo kos svojim nalogam. Mislim, da je novi tok stranke izpričala tudi s svojimi političnimi nastopi.« V novem tajništvu bosta zastopani tudi listi, ki sta na primarnih volitvah podpirali Bersanija in Marina, »to pa je znamenje, da DS stavi na enotnost, ki jo od nas pričakujejo volivci«. Andrej Gergolet se bo pri svojem delu opiral na Koordinacijo Slovencev v DS in bo deželno tajništvo dosledno opozarjal na manjšino, na mnoga odprta vprašanja, »pozoren pa bom do vseh tem, saj se kot manjšinci ne smemo zapirati. Dokazovati moramo, da s čutom odgovornosti zagovarjamo interese vseh. Samo tako bomo enakovredni sogovorniki in sooblikovalci zares nove stranke.« (ide) tržič - Predstavili knjigo S pohodom po poteh Abela Kornela Z leve Dario Frandolič in Karlo Mucci S pohodom si nameravajo ogledati kraje na doberdobskem Krasu, ki jih je avstroogrski častnik Abel Kornel obiskal med prvo svetovno vojno. Predlog o organizaciji pohoda je prišel na dan prejšnji petek v tržiški občinski knjižnici, kjer sta društvi Jadro in Tržič priredili predstavitev Kornelovega romana Kras - Knjiga o Soči. Po uvodnem pozdravu predsednika društva Jadro Karla Muccija v imenu prirediteljev je spregovoril Dario Frandolič, raziskovalec življenja in dela Abela Kornela, še pred njim pa je prisotne nagovorila tržiška občinska od-bornica za kulturo Paola Benes. Povedala je, da je po očetu po rodu s Češkega, tudi njeni sorodniki pa so se med prvo svetovno vojno borili na kraškem bojišču. V nadaljevanju je Frandolič spregovoril o Kornelu. Povedal je, da se je avstroogrski častnik rodil leta 1881 v kraju Poetzleinsdorf v bližini Dunaja. Avgusta leta 1901 je bil sprejet v pehotno lovski bataljon št. 25, tako da se je leta 1914 znašel na srbskem bojišču. altran Leta 1915 je bil premeščen na Tolminsko mostišče, spomladi leta 1916 pa na Kras. Novembra leta 1916 se je vrnil na Dunaj, kjer je pričakal konec spopadov. Po vojni so njegovi spomini izšli v obliki kratkih zgodb leta 1934. Kljub lojalnosti in prostovoljnemu delu v veteranskem avstrijsko-nemškem klubu se je moral leta 1938 kot preganjeni Žid zateči v Weimar. Za Abelom se je izgubila vsaka sled leta 1941. Frandolič je pojasnil, da se je Kornel med prvo svetovno vojno boril na koti 144 nad Jam-ljami, ob tem pa je v svojih zapisi omenjal domala vse vrhove okrog Doberdobskega jezera, kjer so potekali srditi boji. Pisal je tudi o veliki kaverni pri Jamljah, v kateri se je pred italijanskimi granatami skrivalo tudi po petsto romunskih vojakov, in o črpanju vode iz kraškega podzemlja med Jamljami in Komarji. Frandolič je ob zaključku predstavitve predlagal organizacijo pohoda, njegovo zamisel pa so podprli odborniki društev Jadro in Tržič, ki jo nameravajo uresničiti prihodnjo pomlad. gorica - Drevi predstavitev Klemšetov prvenec stopa med bralce Z avtorjem se bosta pogovarjala Mermolja in Bandelj V mali dvorani Kulturnega doma v Gorici bo nocoj ob 20.30 predstavitev prvenca Matjaža Klemšeta »V zakrpanih gojzarjih«, ki ga je izdalo Založništvo tržaškega tiska. Mladi goriški pisatelj v knjigi opisuje svojo osemindvajsetdnevno hojo po slovenski transverzali od Maribora do Ankarana, na katero se je odpravil po hudi bolezni, iz katere se je srečno izkopal. Ko se je pred dvema letoma 31-letni Matjaž podal na pot, ni razmišljal o pisanju knjige, ampak je avanturo začel kot »neke vrste vračanje domov in vrnitev v življenje«. Na Goriško se je vračal po triletnem izpopolnjevanju na mariborski fakulteti za gradbeništvo in po bolezni, zaradi katere se je zdravil v Avianu. Ob udeležbi avtorja bosta drevi knjigo predstavila urednik Založništva tržaškega tiska Ace Mermolja in kulturni delavec David Bandelj. Predstavitvi bo sledil koncert goriške glasbene skupine »The Floating points«, ki jo poleg avtorja knjige Matjaža Klemšeta sestavljajo še Fanika Feletig, Peter Gus in Aleš Vodopivec. Predstavitev knjige prirejata Založništvo tržaškega tiska in goriški Kulturni dom v sodelovanju s Slovenskim planinskim društvom Gorica. V Doberdobu o NOB in revizionizmu Ob 40-letnici postavitve občinskega spomenika padlim v narodnoosvobodilnem boju in odporništvu bo danes ob 19. uri v dvorani kulturnega društva Jezero v Doberdobu javno srečanje na temo Vrednote NOB in današnji revizionizem. Spregovorila bosta zgodovinar Jože Pirjevec in bivši senator, pokrajinski častni predsednik VZPI-ANPI Silvano Bacicchi. Nastopil bo ženski pevski zbor Jezero. Srečanje prirejata doberdobska sekcija VZPI-ANPI Jože Srebrnič in občina Doberdob. sovodnje - Fajtovim so pred 30 leti iz Istre prinesli drevesce Pomarančevec, mali čudež Vrtu pred hišo v Škrljah daje poseben čar - Na njegovih vejah visi letos preko dvesto sočnih sadežev Vilko Fajt ob svojem pomarančevcu foto g .v. Po grdem torku smo se prebudili v sončno sredo. Po telefonu se mi je oglasil Vilko Fajt. »Pri meni se je dogodil majhen čudež,« pravi in mi opiše svojega pomarančevca, polnega sadežev. »Morda bi Primorskega zanimalo,« je še dodal. Po krajšem pogovoru sem mu zagotovil, da bom o tem obvestil uredništvo, vendar sem se premisli. Odložil sem toplomer, ki sem ga stiskal pod pazduho, in se odpravil v Sovodnje. Vilko Fajt me je čakal pred hišo, v Škrljah. »Oprosti mi, če sem te nadlegoval,« je rekel. »Ravno nasprotno,« sem mu ugovarjal. »V meni si prebudil novinarsko radovednost. Počutim se, kot da bi imel 40 let manj, tako mi je kot takrat, ko sem se klatil po naših vaseh. In ko si tudi ti, Vilko, bil mlad javni in prosvetni delavec.« Pomarančevec, obsijan od sonca, s svojo temnozeleno krošnjo kraljuje pred Vilkotovim domom. Veje mu je gospodar podprl, da lahko nosijo težko breme. Oranžni sadeži, obdani z listi temno zelene barve, so zares enkratni. Več kot 200 jih visi. »Trideset let ima to drevo,« pravi Vilko: »Iz Istre mi ga je prinesel Vid Primožič.« Vilko in Vid sta namreč poročila dve sestri, Tomšičevi iz Sovodenj. Drevesce, ki takrat ni bilo višje od 30 centimetrov, so posadili v glinasti lonec. Poleti so ga imeli zunaj, pozimi pa so hranili v hiši in zanj ljubeče skrbeli. »Nekega lepega dne sem se odločil in ga zasadil pred hišo. Kar bo, pa bo, sem si rekel,« nadaljuje Vilko svojo pripoved. Drevesce je medtem raslo, njegova krošnja se je razbohotila; vrtu pred hišo je to skoraj ekzotično drevo začelo dajati poseben čar. Dolgo časa ni rodilo, potem pa so prihajale letine, ko so se pojavili prvi sadeži. Vsako leto več. Fajtovi so nanj upravičeno ponosni. Ko sem v Škrljah vprašal po njegovi hiši, mi je neka gospa, ki ima v zastekljeni sobi limonovec, rekla, naj grem k Fajtu pogledat še lepšega pomarančevca. Po tem sem sklepal, da se je pri Fajtovih res dogodilo nekaj ne ravno vsakdanjega, skoraj da čudežnega. Od sonca ožarjeni poma-rančevec se razkazuje v vsej svoji lepoti. Kot da bi jim hotel biti hvaležen za ljubečo pozornost, ki mu jo Fajtovi izkazujejo že celih 30 let. In jih je morda prav zato letos tako bogato obdaril. G.V. GORIŠKI PROSTOR nova gorica - Postavitev sončne elektrarne na strehi občinske stavbe Se sončna energija tepe s kulturno dediščino? Na mestni občini odgovarjajo, da je mogoče oboje - Protest Tomaža Vuge Občinska stavka v Novi Gorici foton.n. nova gorica - Turistično društvo S Šempetrom in Solkanom snujejo novo združenje »Odnosi s Turistično zvezo na psu oziroma jih sploh ni« Četrtek, 10. decembra 2009 »Obvestilo o javnem zbiranju ponudb za postavitev sončne elektrarne na strehi občinske stavbe, objavljeno v tisku 4. decembra in na občinski spletni strani, ni razburilo le mene, ampak vse, ki v Novi Gorici dajo kaj na varovanje tistih redkih objektov, ki pomenijo simbol novega mesta. Med njimi je občinska palača gotovo na prvem mestu,« je na začetku pisma novogoriškemu županu Mirku Brulc zapisal Tomaž Vuga iz svetniške skupine LDS. Na novogoriški občini pa mu odgovarjajo, da sončna energija na mestni stavbi se ne bo tepla s kulturno dediščino. V nadaljevanju je Vuga očital županu, da v razpisu zavestno niso predvidene nobene dodatne oblikovalske zahteve (barva, oblika, kritine, ...), ampak je vse prepuščeno ponudnikom, kar naj bi pomenilo, da lahko na strehi občinske stavbe Novogoričani pričakujejo črne gladke svetleče plošče, ki so za proizvodnjo elektrike gotovo najprimernejše in najcenejše. »Proti takemu posegu v izgled za Novo Gorico najznačilnejše in najpomembnejše stavbe odločno protestiram in vam zato predlagam, da postopke za realizacijo te neprimerne ideje zaustavite,« je še zapisal Vuga in dal županu pobudo za ustanovitev strokovne komisije, ki bo bedela nad ohranjanjem in vsakršnimi posegi v to stavbo, da se ne bi ponovili taki spodrsljaji kot na primer postavitev vratarske lože v avli na edine talne mozaike, ki so v Sloveniji nastali po drugi svetovni vojni, postavitev dvigala v avlo, ki ima svojo obliko in arhitekturo, ipd. Županu je v pismu predlagal tudi, naj poskrbi za zavarovanje občinske stavbe kot spomenika kulturne dediščine vsaj lokalnega, če ne državnega pomena. Mirko Brulc zaradi poslanskih obveznosti včeraj ni bil dosegljiv za komentar pisma. Namesto njega je načelnik oddelka za splošne zadeve Franko Kaca-fura nanizal vrsto koristi, ki bi jih občina imela z namestitvijo sončne elektrarne na strešno površino. Kot prvo je omenil dejstvo, da bo moral izbrani ponudnik zamenjati oziroma obnoviti celotno strešno površino, kar pomeni za mestno občino prihranek v višini 180 tisoč evrov. Inštalirana moč sončne elektrarne bi bila 164 kWh, letna proizvodnja pa okoli 190 Mwh, kar pomeni oskrbo približno 82 hiš. Z namestitvijo sončne elektrarne bi okolju v samo treh mesecih prizanesli s 44 tonami CO2, v celem letu pa naj bi izpuste CO2 zmanjšali za približno 175 ton. Ka-cafura je izpostavil tudi dejstvo, da niti občinski urbanisti niti predstavniki zavoda za varstvo kulturen dediščine, s katerimi so se posvetovali, nad to odločitvijo niso imeli nikakršnih pripomb. V odgovoru Vugi pa je zapisal, da se v občinski upravi zavedajo, da je mestna hiša eden najlepših objektov, zgrajenih v pionirski dobi mesta, zato bodo pri postavitvi sončne elektrarne izbirali le med tistimi ponudniki, ki bodo fotovoltaične elemente postavili v skladu z arhitekturnimi zahtevami, kar pomeni, da konstrukcija in oblika prenovljene strešne kritine praktično ne bosta odstopali od sedanjega izgleda. »Južna polovica strehe se po obliki ne bo razlikovala od severne, kjer bomo le zamenjali stare mediteranske korce z novimi. Do vidne razlike bo lahko prišlo le pri barvnih kombinacijah, saj južni del, ki bo imel vgrajeno sončno elektrarno, ne bo v istih barvnih odtenkih kot severni,« je sklenil Kacafura. (nn) Turistično društvo Nova Gorica, ki mu predseduje Slavko Šuligoj in šteje 99 članov, je novo vodstvo za mandatno obdobje 2009-2013 dobilo junija. Poskrbeli so tudi za pomladitev svojih vrst, saj je bilo v posamezne odbore izvoljenih 50 odstotkov novih in predvsem mlajših članov. V okviru turistično-ocenjevalne akcije Ogledalo mojega okolja, ki se je začela 20. aprila, bodo na zaključni prireditvi 18. decembra v veliki dvorani novogoriške mestne občine podelili 15 priznanj za štiri različne kategorije, pa tudi tri osate; nagrajenih bo tudi 66 od skupno 250 otrok iz štirih osnovnih šol, ki so v akciji sodelovali s svojimi proznimi in likovnimi deli. Poleg tega so v društvu letos sodelovali na prireditvi Festival Vrtnic, označili so eksotična drevesa v mestu in izdali o tem zloženko, organizirali so tudi dvodnevno ekskurzijo za člane društva v Avstrijo, do konca leta pa jih čaka še prireditev Veseli december, ki jo bodo v sodelovanju z mestno občino in krajevno skupnostjo Nova Gorica od 25. decembra do 3. januarja 2010 organizirali na Bevkovem trgu. Podpredsednik društva Andrej Kom-para je o Veselem decembru pojasnil, da se bo začelo dan po zaključku božično-no-voletnega sejma, ki ga organizira Krajevna skupnost. »Vsak dan se bo predstavilo eno od turističnih društev oz. krajevnih skup- nosti, ki delujejo v občini, poleg tega pa bomo poskrbeli tudi za koncerte, prihod dedka mraza in podobno,« je povedal in dodal, da jih ne bo le na zadnji dan v letu, ko bo silvestrovanje v središču mesta organiziral Hit. Kot zanimivost je še povedal, da bo Bevkov trg krasila jelka, ki prihaja iz Trnovskega gozda, kritičen pa je bil do kulturnih ustanov v občini, ki naj bi s svojim programom zaključile že 21. decembra. V društvu se bodo letos odrekli različnim obdaritvam ob novem letu in 500 evrov namenili osnovni šoli Kozara za nakup nujnih pripomočkov in potrebščin za otroke. O trenutnih odnosih med turističnim društvom in Turistično zvezo Nova Gorica pa je Šuligoj včeraj izjavil: »Z zvezo imamo že več kot leto dni zamrznjene odnose. Od zadnjega sestanka s predsednikom zveze Črtomirjem Špacapanom, z njihove strani ni bilo urejeno, kar smo se dogovorili. Vse kaže, da zveze delovanje društva, ki je bilo začetnih vseh turističnih aktivnosti na širšem goriškem prostoru, ne zanima in v njej nismo zaželeni, saj naše društvo že 12 let nima predstavnika v zvezi.«Tudi zaradi tega - tako Šuligoj - skupaj s Turističnim društvom Šempeter in Turističnim društvom Solkan razmišljajo o ustanovitvi novega turističnega združenja, saj vsa tri društva skupaj pokrivajo območje, na katerem živi skoraj 25 tisoč prebivalcev. (nn) -/ Proti krčenju v zdravstvu Deželni svetnik Severne lige Federico Raz-zini napoveduje, da bo volil proti deželnemu finančnemu zakonu, v kolikor bo potrjeno krčenje prispevkov za zdravstvo goriške pokrajine. Proti se bo izrekel tudi deželni svetnik Demokratske stranke Franco Brussa, ki opozarja, da bi krčenje prizadelo tudi kardiološki in onkološki oddelek, ki bi izgubila več ležišč. Robinovci zamrznili stavko Sodelavci Radia Robin so včeraj zamrznili stavko, s katero so začeli v torek 1. decembra. Zamrznitev velja le do jutri do 15. ure, ko naj bi po sklepih torkove izredne skupščine zaposleni in honorarni sodelavci prejeli prvo izplačilo zaostalih plač. Za zamrznitev stavke so se odločili, čeprav še niso dobili zagotovila, kolikšen del dolga jim bo do jutri izplačan. Kot je povedal prokurist družbe Radio Robin Črtomir Špacapan, bodo ustvarjalci radijskega programa do petka prejeli vsaj polovico neizplačanih dohodkov. »Honorari-rance bomo morda izplačali v celoti, ker gre za bistveno manjši znesek. Njim smo dolžni okrog osem tisoč evrov, ostalim pa med 15 in 20 tisoč evrov, tako da je skupni dolg nekje okrog 28 tisoč evrov,« je povedal Špacapan. (nn) Sari Marinig nagrada Furlan Sara Marinig je s projektom za zbiranje pričevanj in spominov, ki so v goriški pokrajini vezana na italijansko zasedbo Etiopije, je dobitnica tretje nagrado Ado Furlan. Podeljuje jo raziskovalni institut Leopoldo Gasparini, ki bo Mariingevi nudil možnost, da svoj projekt tudi dejansko uresniči. Kuzminova knjiga o Gorici V knjigarni Antonini na Korzu Italia v Gorici bodo danes ob 18. uri predstavili knjigo Diega Kuzmina »Punti di vista - 100 piccoli scritti 2004-2006«. Danes vrtiljaki za šolarje Danes popoldne bodo šolarji lahko izkoristili brezplačne listke za vrtiljake goriškega sejma sv. Andreja; na goriških in no-vogoriških šolah so razdelili skupno preko 25.000 listkov. Ob slabem vremenu bo pobuda odložena na jutrišnji dan. Sejem antikvariata v Raštelu V Raštelu v Gorici bo v nedeljo, 12. di-cembra, sejem antikvariata ter umetniških in obrtniških izdelkov. Na stojnicah bodo na voljo tudi raznovrstni božični okraski. Poveljnik brigade pri Tondu Poveljnik konjeniške brigade Pozzuo-lo del Friuli, ki ima svoj sedež v Gorici, Giovanni Fungo se je včeraj v Vidmu srečal s predsednikom deželne vlade Renzom Tondom. Poveljnik je zagotovil popolno pripravljenost brigade na sodelovanje z deželo. gorica Na šolah video spoti zidov in meja Ob obletnici sprejema Splošne deklaracije človekovih pravic OZN in dvajseti obletnici padca Berlinskega zidu bo pod pokroviteljstvom goriške pokrajine in s sodelovanjem društev Iti-nerari Arti Visive in Eva ter centra Europe Direct Nova Gorica danes startala vzgojna akcija »Da Est a Ovest«. Soudeleženih bo 350 goriških višješolcev, ki se jim bo pridružila skupina novo-goriških dijakov. Včeraj je pobudo predstavil odbornik Marko Marinčič. Danes z začetkom ob 10. uri bo v deželnem avditoriju v Gorici projekcija video spota pobude, dalje bodo vrteli film Moja meja ob udeležbi režiserke Nad-je Velušček, sledil bo nastop gledališkega ansambla Teatro delle Quat-troeQuarantotto. V okviru akcije so priredili natečaj za šole, ki so vabljene, da posnamejo video spote na temo zidov in meja v vseh variantah - fizičnih, miselnih, virtualnih; rok bo zapadel 31. januarja 2010. Najboljši spot bo Čedaj-ska banka nagradila z video opremo. gorica - Izšla je pri založbi LEG Muznikova knjiga tudi v italijanščini Dragoceno domoznansko branje - Tavanovo spremno besedilo V knjigarni Libreria editrice Go-riziana na Korzu Verdi v Gorici bodo drevi ob 18. uri predstavili italijanski prevod knjige »Clima goritiense«, ki jo je leta 1781 v latinščini napisal zdravnik slovenskega rodu Anton Muznik. Publikacija - v njej za avtorja uporabljajo poitalijančeni priimek Musnig - je izšla v okviru zbirke »Bibiloteca Storica Altro Ariatica« in z naslovom »Sette-cento goriziano«. Spremno študijo je pripravil zgodovinar Sergio Tavano, za prevod iz latinščine v italijanščino pa je poskrbel Lorenzo De Vecchi. Delo Antona Muznika (17121803) »Clima goritiense« (Goriško podnebje) je osrednji zapis o Goriški in njenih ljudeh iz druge polovice 18. stoletja. Muznik je knjigo napisal po petnajstletnem bivanju in delu v Gorici ter vsestransko popisuje Goriško deželo in njene ljudi. Čeprav je knjiga nastala izpod peresa zdravnika, njena vsebina ni omejena le na medicino; prinaša tudi številne druge naravoslovne teme in Sergio Tavano bumbaca dragoceno domoznansko branje. V dvanajstih poglavjih obravnava ime in geografsko lego mesta Gorice in celotne goriške pokrajine, piše o letnih časih, o vetrovih, vodah in zemlji na Goriškem. Zelo podrobno predstavlja takratni način zdravljenja. V posebnem poglavju poudarja vinorodnost Goriške, izjemno kakovost lokalne trte in vina ter zdravilnost zmernega uživanja belega in črnega vina. Že pred nekaj leti je izšel slovenski prevod knjige, ki ga je uredil zgodovinar Branko Marušič. gorica - Avtor knjige Rudj Gorian Manj znani obraz Bruna Pincherleja Knjiga z naslovom »Bruno Pinc-herle - Gli scritti e la biblioteca di sto-ria della medicina« (Zapisi in zbirka knjig o zgodovini medicine) razkriva skoraj neznano poglavje iz življenja pediatra, antifašista, politika, lucidnega misleca in knjižnega zbiratelja, sina tržaške judovske buržoazije, ki je plačal za svoj antifašizem in judovski rod, a je za sabo pustil globoko sled in je tudi danes, 40 let po smrti, cenjen. Avtor knjige je goriški raziskovalec in bibliofil Rudj Go-rian, ki je iz analize Pincherlejeve knjižne zbirke potegnil vezi tudi z goriškim prostorom in tukajšnjo judovsko skupnostjo v obdobju med dvema svetovnima vojnama. Knjigo, ki ji je iztočnico ponudila okrogla miza iz leta 2007 o Pinc-herleju kot zdravniku in zgodovinarju medicine, bodo krstno predstavili danes ob 17.30 v goriški državni knjižnici. Ob Gorianu bodo Pincherlejev lik obelodanili še zgodovinarka Anna Di Gia-nantonio, zdravnik Dino Faraguna in direktor knjižnice Marco Menato. Bruno Pincherle Gorian izhaja iz dejstva, da se je Pincherle uveljavil kot raziskovalec s področja pediatrije in zgodovinar medicine. Že kot mladenič je obiskoval tržaško knjigarno Umberta Sabe in zasnoval zbirko dragocenih knjig, zlasti Stend-halovih. V mladostna leta sodi tudi knjižna zbirka na temo medicine, s pomočjo katere je sestavil in objavil vrsto znanstvenih zapisov, ki jih Gorian v svoji knjigi prvič po letu 1930 spet objavlja ter jim dodaja svoje ugotovitve in analizo Pinc-herlejevega knjižnega zaklada. / GORIŠKI PROSTOR_Četrtek, 10. decembra 2009 7 gorica - nova gorica V carinarnici danes Ordinacija spomina »Film je bil prvotno izumljen z namenom, da bi ljudem razbremenil spomin, vendar spomin nikoli ne govori zgolj o preteklosti, ampak tudi o sedanjosti, o tem, zakaj se določenih dogodkov spominjamo, drugih pa ne. Spomin je zato v neposredni povezavi z načrti, vizijami in strahovi, ki jih gojimo do prihodnosti. Da se zgodovina ne bi v nedogled ponavljala, je zato vredno pobrskati po kaš-čah in starih predalih. Ne iščemo velikih resnic, ampak neznatne in morda za zgodovino nepomembne podobe, ki pa oživljajo spomine. Prihodnost namreč vedno nastaja tukaj in zdaj, iz točno določenih spominov in točno določenih pozab,« pravijo pri Kinoateljeju in vabijo danes v nekdanjo carinarnico na Erjavčevi ulici, kjer bo od 11. ure dalje poteka- Spomin na novogoriške Ledine la medmestna spominodajalska akcija Ordinacija spomina, na kateri bodo zbirali družinske fotografije, diapozitive in filme, ki prikazujejo različna obdobja Gorice in Nove Gorice. K sodelovanju vabijo prebivalce obeh mest, da pobrskajo po svojih domačih arhivih, izberejo do tri fotografije ali diapozitive in s pobudniki akcije delijo posnete spomine. Fotografije bodo v carinarnici skenirali, digitalizirana kopija pa bo po popisu shranjena v Arhivu medmestnega spomina - Ki-nokašči. Podoba bo po opravljeni digitalizaciji projicirana na šipo in vidna mimoidočim, filme pa bodo predstavili ob drugi priložnosti. O vsebini vsake podarjene podobe bodo za zaprtimi vrati posneli tudi kratek pogovor. hiša filma S podpisi proti krčenju denarja bumbaca Vse sredine, ki delujejo v Hiši filma na goriškem Travniku z nagrado Sergio Amidei na čelu, so pristopile k nabirki podpisov pod peticijo, s katero filmska društva in ustanove iz dežele FJK opozarjajo predsednika deželne vlade Renza Tonda, da jih bo 50-odstotno krčenje denarja za področje kulture in spektakla, ki je predvideno v finančnem zakonu, opustoši-lo. Nabirka poteka pri blagajni Kine-maxa po urniku odprtja kinodvorane. Finančni zakon bo potisnil v krizo ves sistem filmskih institucij v deželi in imel katastrofalne učinke na zaposlitveno raven. »Posledica tega bo obubožanje dežele, ki po festivalih in filmskih prireditvah izstopa tako na evropski kot na svetovni ravni, kar se potem odraža tudi v visokem številu obiskovalcev kinodvoran,« so zapisali pobudniki nabirke, ki od Tonda zahtevajo, da prepreči načrtovano krčenje denarja. »Ne gre za desničarsko ali levičarsko zadevo. Ne gre za politično zadevo, niti za ideološko zadevo. V igri je le kultura,« povzema vsebino pisma Giuseppe Longo iz združenja Amidei. nova gorica Koncertna večera z »legendo« Oliver Dragojevič bumbaca Letošnje gostovanje Oliverja Dragojevica v Novi Gorici - jutri in v soboto, obakrat z začetkom ob 20.15 - bo deseto zapored. To potrjuje po eni strani tradicijo, po drugi strani pa navezanost goriške publike na hrvaškega kantavtorja. Zares veliko pesmi je nastalo v preko štiridesetih letih njegove pevske kariere. Tudi največji oboževalci bi se težko odločili za Oliverjevo najdražjo pesem, pred leti pa je bil celo proglašen za hrvaškega pevca dvajsetega stoletja. Dragojevic, ki ga bo tudi ob tej priložnosti spremljala skupina Dupi-ni iz Splita, bo v Novi Gorici ponudil svoje dalmatinske šansone in zimzelene uspešnice kot tudi nove hite iz svojega repertoarja. Jutrišnji večer je skoraj razprodan, za sobotni nastop pa je še nekaj razpoložljivih mest; zainteresirani naj se obrnejo na blagajno Kulturnega doma v Novi Gorici (Bevkov trg 4, tel. 0038653354016). Prireditelj koncertov je Kulturni dom Nova Gorica v sodelovanju z goriškim Kulturnim domom in s festivalom Across the border 2009. (ik) H___Slovensko n'EIFn «H- (fi?) Planinsk° društvo Gorica Vabijo na predstavitev romana MATJAŽ KLEMŠE V ZAKRPANIH GOJZARJIH O prvencu bosta spregovorila Ace Mermolja in David Bandelj Sledil bo nastop skupine The Floating Points KULTURNI DOM GORICA, DANES, 10. decembra ob 20. url [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDEN TI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, Ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, Ul. Aquileia 89, tel. 0481-76025. U Kino V GORICI DANES KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.00 »A Christmas Carol«. Dvorana 2: 17.45 - 20.10 - 22.10 »A Serious Man«. Dvorana 3: 18.00 - 20.10 »Cado dalle nubi«; 22.00 »La dura verita«. V TRŽIČU DANES KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.10 -22.10 »A Serious Man«. Dvorana 2: 16.30 - 18.30 - 20.30 - 22.15 »A Christmas Carol« (Digital 3D). Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Do-rian Gray« (prepovedan mladim pod 14. letom). Dvorana 4: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Ca-do dalle nubi«. Dvorana 5: 17.45 »New Moon: The Twilight Saga; 20.10 - 22.15 »L'uomo nero«. ~M Gledališče V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: danes, 10. decembra, ob 20.45 »Un ispettore in casa Birling« nastopata Paolo Ferrari in Andrea Giordana; informacije pri blagajni gledališča v Ul. Garibaldi 2/a v Gorici in na tel. 0481-383327. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: v petek, 11. decembra, ob 21. uri glasbeno plesna predstava s plesalci tap dance ob spremljavi španske kitare »TapOle«; informacije pri blagajni občinskega gledališča (tel. 0481-630057). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: v petek, 11. decembra, ob 20.45 »Tanti saluti« v izvedbi skupine Teatro civile clownesco Giuliane Musso; informacije pri blagajni gledališča (tel. 0481-790470). - Iskrene čestitke mag. Vesni Brajnik za uspešen zagovor magistrske naloge. Hči Lana, mama Katja, oče Rajko, nono Duško in sestra Erika z družino M Koncerti DRUGA IZVEDBA GO-GOSPELA v organizaciji Kulturnega doma iz Gorice in Kulturnega doma iz Nove Gorice bo potekala z nastopom skupine Cadamos Ensemble - Le Pleiadi v goriškem Kulturnem domu v torek, 15. decembra, ob 20.30 in v Novi Gorici v petek, 18. decembra, ob 20.15 s skupino Wanda Trent-Phillips & Purpose«; informacije v uradu Kulturnega doma v Gorici (Ul. Brass 20 - tel. 0481.33288). PEVSKA SKUPINA MUSICUM prireja ob 10-letnici delovanja koncert z naslovom Vse najlepše... v nedeljo, 13. decembra, ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. S podporo ZCPZ bodo izdali tudi zbirko osmih skladb. KONCERTNA SEZONA 2009/2010 V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ v Gorici: v nedeljo, 20. decembra, ob 17.30 Božični koncert avstrijskega pevskega zbora St. Florianer Saengerknaben, Collegium Ennsegg, instrumentalna skupina (zborovodja Franz Farnberger); predprodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega centra Lojze Bratuž (tel. 0481-531455) od 8.30. do 12.30 in od 17. do 19. ure in na in-fo@kclbratuz.org. HU Osmice BERTO TONKIČ v Doberdobu ima odprto osmico. Ponuja domač prigrizek in toči belo ter črno vino. KUKUKOVI v Doberdobu imajo odprto ob četrtkih, petkih sobotah in nedeljah: tel. 0481-78140. PRI CIRILI v Doberdobu je odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 048178268. 23 Obvestila AŠZ DOM sklicuje izredni občni zbor danes, 10. decembra, v Kulturnem domu v Gorici, Ul. I. Brass 20, v prvem sklicu ob 18.15 in v drugem sklicu ob 18.45, s sledečim dnevnim redom: posodobitev statuta, razno. DRUŽBA ROGOS prireja v sprejemnem centru Gladina v Doberdobu v nedeljo, 13. decembra, božično tržnico obrtniških izdelkov in sladic od 10. do 17. ure; informacije po inforo-gos@gmail.com, tel. 333-4056800. RIBIŠKO DRUŠTVO VIPAVA prireja društveno večerjo v soboto, 12. decembra, v Kulturnem domu v Sovod-njah. Odrasli 20 evrov, otroci 15 evrov. Vpisovanje v gostilnah Pri Francetu in Rubijski grad. SEKCIJA VZPI-ANPI DOL-JAMLJE vabi člane in simpatizerje na srečanje ob zaključku leta v petek, 18. decembra, ob 16. uri v večnamenskem centru v Jamljah. Ob priložnosti bo sekcija izdajala izkaznice 2010 članom in tistim, ki želijo vstopiti v organizacijo. V RESTAVRACIJI LA SUBIDA v Krmi-nu prirejajo ob prvem svetovnem dnevu Matere Zemlje danes, 10. decembra, ob 15. uri laboratorij za osnovnošolske otroke. Naučili se bodo, kako se pripravijo slane in sladke malice in jih bodo tudi okusili. TABORNIKI RMV prirejajo danes, 10. decembra, redni občni zbor v telovadnici na Kontovelu, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Vabljeni vsi člani, prijatelji in simpa-tizerji. ŠZ MLADOST prireja praznovanje ob 40-letnici delovanja v soboto, 12. decembra, od 20. ure dalje v sprejemnem centru Gradina v Doberdobu. Prireditev bo obogatila fotografska razstava, za katero zbirajo fotografije v baru Peric v Doberdobu. Na prazniku bo na voljo tudi knjiga Mladost 40, ki je izšla prejšnji mesec. Nastopili bodo Mali kraški muzikanti. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno silvestrovanje v torek, 29. decembra, v vinski kleti Dobrovo v Brdih v prostorni in primerno ogrevani dvorani. Vpisujejo vsak dan od 17. do 19. ure Ivo T. (tel. 0481-882024), Ema B. (tel. 048121361), Marija Č. (Podgora, tel. 0481390697), Rozina F. (Doberdob, tel. 347-1042156); na račun 20 evrov. LETNIKI 1934 iz občine Sovodnje ob Soči prirejajo jubilejno srečanje v soboto, 12. decembra. Zbrali se bodo ob 10.50 v Rupi pred cerkvijo. Po maši in poklonu pred domačim spomenikom padlim bodo nadaljevali praznovanje v restavraciji Makorič v Orehovljah blizu Mirna. S Mali oglasi PRODAM HIŠO V PODGORI z garažo, vrtom in dvoriščem; tel. 3201817913. PRODAM skoraj novo dvonadstropno stanovanje v Štandrežu; vhod, kuhinja, dnevna soba, dve kopalnici, dve sobi, delovna sobica, dve terasi, dvojna garaža; informacije po tel. 328-7070020 (v popoldanskih urah). H Šolske vesti RAVNATELJI osnovnih in nižjih srednjih šol na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji sporočajo, da so lestvice su-plentov izčrpane. Zato vabijo vse morebitne interesente z ustreznimi pogoji za poučevanje, da predložijo prošnje za poučevanje neposredno na posamezna ravnateljstva. H Prireditve ZDRUŽENJE AMICI DI ISRAELE IN KNJIGARNA UBIK vabita na predavanje Giovannija Bonisa in predstavitev knjige »Cinema Israeliano Con-temporaneo« danes, 10. decembra, ob 18. uri v knjigarni UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici. ZDRUŽENJE AMICI DI ISRAELE IN JUDOVSKA SKUPNOST IZ TRSTA v sodelovanju z goriško občino vabita v nedeljo, 13. decembra, ob 16. uri v goriško sinagogo ob praznovanju Cha-nukka. ZSKD IN KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL vabita v petek, 11. decembra, ob 18. uri v čitalnico Feiglove knjižnice, Korzo Verdi 51, Gorica na predstavitev knjige Zlata koza pod razvalinami. Zgodbe iz goriške ljudske zakladnice. Spregovorili bodo avtorji Peter Stres, Marija Stanonik, Danila Zuljan Kumar in Viljena Devetak. Nastopila bo vokalna skupina Musicum. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo v petek, 11. decembra, ob 18. uri psihologinja Magda Maddalena Marconi predstavila svoj nov esej »Mi ami o mi vuoi bene?«. ZDRUŽENJE TURISTIČNIH VODNIKOV ITINERARIA prireja brezplačen vodeni ogled stolne cerkve v Gorici v nedeljo, 13. decembra, ob 15.30; prijave in informacije po tel. 3472522221, itineraria@itinerariafvg.it, www.itinerariafvg.it. KNJIGA OB 18.03: v soboto, 12. decembra, ob 18.03 bo v dvorani APT v železniški postaji v Gorici predstavitev knjige Giorgia Mosettija »Dove tutto finira«. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE bo v ponedeljek, 14. decembra, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici predstavila izdajo zgoščenke zborovskih skladb goriškega skladatelja Patricka Quag-giata. O zgoščenki in avtorju bo na predstavitvi spregovoril skladatelj in zborovodja Ambrož Čopi, sodelovali bosta mešani pevski zbor Štandrež in dekliška vokalna skupina Bodeča neža z Vrha sv. Mihaela. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Lidia Paulin iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče; 10.00, Giovanni Specogna iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražicah, sledila bo upepelitev; 11.00, Sergio Di Bon iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega, sledila bo upepelitev. DANES V MEDEI: 10.00, Emma Buz-zighin vd. Godeas (iz krminske splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 12.00, Rosanna Ca-vallaro por. Magnarin iz bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja in na pokopališče. DANES V TURJAKU: 11.00, Francesco Romeo (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. Tmedia Oglaševalska agencija TMEDIA OBVEŠČA CENJENA KULTURNA IN ŠPORTNA DRUŠTVA TER DRUGE ORGANIZACIJE, DA SPREJEMA BOŽIČNA in NOVOLETNA VOŠČILA za Primorski dnevnik do petka, 11. decembra 2009 Telefon št. 800.912.775 E-mail oglasi@tmedia.it Faks št. 0481 32844 Delavniki 10.00- 15.00 1 8 Četrtek, 1G. decembra 2GG9 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu nogomet - Liga prvakov Inter zanesljivo Fiorentina prva v skupini Naprej tudi Barcelona, Stuttgart in Olympiakos Pirej Kratke zalet, silovit strel in lep gol Balotellija v Milanu ansa Znani so vsi udeleženci osmine finala lige prvakov, med njimi pa je tudi Inter, ki je v Milanu premagal Rubin Kazan. Poleg Milančanov so si uvrstitev v naslednjo fazo sinoči zagotovili še Barcelona, Stuttgart in Olympiakos Pirej. Fiorenitna je z zmago v Liverpoolu celo osvojila prvo mesto v skupini E. Inter je v Milanu zmagal zasluženo. Modro-črni so prišli v vodstvo v 31. minuti, ko je po akciji Javierja Zanettija in lepi podaji s peto Maria Balotellija zadel Samuel Eto'o. Balotelli, podajalec pri prvem zadetku, pa je bil v glavni vlogi pri drugem, ki ga je z močnim udarcem zabil s prostega strela. V 73. minuti so Mourinhovi varovanci prek Wesleyja Sneijderja zatresli še vratni-co. Začetek sicer ni bil tako dober, saj prvi trideset minut Inter ni pokazal nič spodbudnega. Šele po prvem golu se je pokazalo, da so gostje iz Kazana iztrošeni in precej slabši, kot se je zdelo na prvi tekmi v Rusiji. Inter je moral sinoči nujno zmagati, zato je Mourinho v drugem polčasu poslal na igrišče še Sneijderja in mestoma igral s štirimi napadalci. Drugi zadetek Balotellija (po nepotrebnem si je, kot običajno, prislužil tudi rumeni karton) je postavil konec zadregam in bojazni pred obrambnimi napaki, ki so stalen spremljevalec Interjevih nastopov. Slabo plat zgodbe pomenita poškodbi Samuela in Stankoviča, Kaže, da bosta odsotna kar nekaj časa. V isti skupini se je Barcelonav Kijevu hitro znašla v zaostanku, saj je že v drugi minuti zadel Artem Milevskij, a nato po izraziti premoči v posesti žoge tudi kmalu izenačila po golu Xavija Hernandeza (33.). Zmagoviti gol za evropske prvake je v 86. minuti dosegel Lionel Messi. Fiorentina je v Liverpoolu, ki bo igral le v evropski ligi, premagala "rdeče". Gostitelji so povedli v 43. minuti prek Yossija Be-nayouna, Fiorentina je izenačila v 63. minuti prek Martina Joergensena, odločilni zadetek pa zabila prek Alberta Gilardina v sodnikovem podaljšku. Odlčilna je bila poteza trenerja Prandellija, da na igrišče pošlje Marchionnija in Vargasa, ki sta s pobudami prek obeh pasov poživila igro gostov. V skupini G sta se Stuttgart in Unirea neposredno merila za drugo mesto. Cipri-an Marica je že v peti minuti gostitelje po-vedel v vodstvo, v osmi minuti pa je prednost po protinapadu podvojil Christian Trasch. Tekma je bila odločena že v 11. minuti, ko je romunsko mrežo zatresel še Pavel Pogrebnjak. Drugo mesto je bilo odprto tudi v skupini H. Zanj sta se merila Olympiacos in Standard Liege, "daljšo" so na koncu potegnili Grki. Tem so se nocoj zoperstavili nogometaši Arsenala, ki so že pred tem osvojili prvo mesto. Tokrat so nastopili z "otroškim vrtcem", ki je sicer klonil enkrat, v 47. minuti je zadel Leonardo. V Liegeu pa so se domači nogometaši znašli v težavah že v prvem polčasu. Nizozemci, ki so se še borili za evropsko ligo, so povedli v 42. minuti po zadetku Lensa. Toda ob koncu tekme se jim je le nasmehnila sreča. Vratar Bolat je namreč v peti minuti sodnikovega podaljška izenačil in Standardu rešil vsaj evropsko ligo. Liverpool - Fiorentina 1:2 (1:0) STRELEC: Benayoun v 43., Jorgensen v 63. in Gilardino v 92. min. FIORENTINA: Frey, Comotto, Nata-li, Kroldrup, Pasqual, Montolivo, Donadel, De Silvestri (od 83. Castillo), Santana (od 71. Marchionni), Jorgensen (od 72. Vargas), Gi-lardino. LIVERPOOL: Cavalieri, Darby, Agger, Skrtel, Dossena, Mascherano (od 86. Aurelio), Aquilani (od 76. Pacheco), Be-nayoun, Gerrard, Insua, Kuyt (od 65. Torres). Inter - Kazan 2:0 (1:0) STRELEC: Eto' o v 31. in Balotelli v 63. min. INTER: Julia Cesar, Maicon, Lucio, Samuel (od 18. Cordoba), Zanetti, Stankovič (od 51. , Sneijder, Motta, Balotelli (od 76. Muntari), Eto'o, Milito. RUBIN KAZAN: Ržihov, Kalešin, Cesar Navas, Salukvadze, Popov, Rjazančev (od 86. Balajkin), Murawski, Noboa (od 84. Bitsrov), Karedinz (74. Kasajev), Semak, Dominguez. klubsko sp Novozelandci izločili gostitelje ABU DABI - Tekma med domačim Al Ahlijem in novozelandskim Auckland Cityjem je odprla klubsko svetovno prvenstvo, ki ga prvič gosti Abu Dabi. Na žalost domačih navijačev je njihov predstavnik tekmovanje končal že v kvalifikacijah. Igralci z Nove Zelandije so namreč zmagali z 2:0 (1:0) in se uvrstili v četrtfinale. Tam se bodo pomerili z Atlantejem iz Cancuna. Prvak Združenih arabskih emiratov je imel vso tekmo večjo posest žoge, sprožil več strelov, vendar so bili «kiviji» tisti, ki so zadeli. V 45. minuti je iz bližine zadel Adam Dickinson, v 67. minuti pa je dvoboj odločil Chad Coom-bes. Auckland se bo tako v sobotnem četrtfinalu pomeril z mehiškim Atlantejem iz Cancuna, prvakom Severne in Srednje Amerike ter Karibov. V drugem četrtfinal-nem paru se bosta že jutri srečala afriški prvak Mazembe Lubum-bashi iz Demokratične republike Kongo in azijski prvak Pohang Steelers iz Južne Koreje. Šele v polfinalu se bosta tekmovanju priključila favorita, južnoameriški prvak Estudiantes de La Plata, ki se bo za finale (ta bo 19. decembra) meril z zmagovalcem med Mazembejem in Pohangom, in evropski prvak Barcelona. Njej bo nasproti stal ali Auckland ali Atlante. Skupina E IZIDA 6. KROGA Liverpool - Fiorentina 1:2, Lyon - Debrecen 4:0 Fiorentina 6 5 0 1 14:7 15 Lyon 6 4 11 12:3 13 Liverpool 6 2 1 3 5:7 7 Debrecen 6 0 0 6 5:19 0 TAKO ZDAJ Fiorentina in Lyon v osmini finala, Liverpool v evropski ligi Skupina F IZIDA 6. KROGA Inter - Rubin Kazan 2:0, Dinamo Kijev - Barcelona 1:2 Barcelona S3 2 1 7:3 11 Inter S 2 3 1 7:S 9 Kazan S 1 32 4:7 S Dinamo Kijev S 1 23 7:9 5 TAKO ZDAJ Barcelona in Inter v osmini finala, Kazan v evropski ligi Skupina G IZIDA 6. KROGA Stuttgart - Unirea 3:1, Sevilla - Rangers 1:0 Sevilla 6 4 11 11:4 10 Stuttgart 6 2 3 1 9:7 9 Unirea 6 2 2 2 8:8 8 Rangers 6 0 2 4 4:13 2 TAKO ZDAJ Sevilla in Stuttgart v osmini finala, Unirea v evropski ligi Skupina H IZIDA 6. KROGA Olympiakos - Arsenal 1:0, Liege - Alkmaar 1:1 Arsenal 6 4 1 1 12:5 13 Olympiakos 6 3 1 2 4:5 10 Standard Liege 6 1 2 3 7:9 5 Alkmaar 6 0 4 2 4:8 4 TAKO ZDAJ Arsenal in Olympiakos v osmini finala, Standard v evropski ligi mok - Doping Jonesovi odvzeli, Otteyjevi dali LOZANA - Nekdanja kraljica atletskih stez Marion Jones je ostala brez vseh treh odličij, ki jih je osvojila na poletnih olimpijskih igrah v avstralskem Sydneyju leta 2000. Mednarodnei olimpijski ko-mitej je eni najbolj razvpitih atletinj na svetu, ki je zaradi zlorabe dopinga preživela tudi šest mesecev v zaporu, odvzel dve zlati kolajni v tekih na 100 in 200 m ter bronasto v skoku v daljino. S to odločitvijo je prišlo do vidnih sprememb med dobitnicami odli-čij, do bronaste v teku na 100 metrov pa se je tako dokopala tudi slovita jamajška atletinja Merlene Ottey, ki od leta 2002 nastopa za slovensko atletsko reprezentanco. Za neuničljivo 49-letno Jamaj-čanko je to že deveta olimpijska kolajna, v svoji zbirki ima tri srebrne in šest bronastih z OI v Moskvi leta 1980, Los Angelesa leta 1984, Barcelone leta 1992, Atlante leta 1996 in Sydneyja leta 2000. KOPER PREMAGAL GORICO - Izidi 22. kroga 1. SNL: Nafta - Drava 1:0, Interblock - Celje 0:0, Rudar Velenje - Domžale 0:2, Hit Gorica - Koper 1:2 (Brečevič; Pavlin, Brulc), Maribor - Olimpi-ja 2:1. Vrstni red: Luka Koper 40, Maribor 35, Nafta 34, Rudar Velenje 32, Olimpija (-2) 31, Celje 30, Domžale 29, Interblock 26, Hit Gorica 24, Drava 18. SMUČANJE - Povratnica po poškodbi Ilka Štuhec, ki se v beli cirkus vrača po skoraj dvoletni odsotnosti, je na tekmi kategorije FIS v superkombinaciji v švicarskem Davosu zasedla peto mesto. SMOLA - Pred februarskimi zimskimi olimpijskimi igrami v Vancouvru je francosko smučarsko moštvo ostalo brez treh mož. Poškodovanima Jean-Baptistu Grangeu in Pierru Emmanuelu Dalcinu se je pridružil še Thomas Fanara, ki si je pri padcu na veleslalomu v Beaver Creeku poškodoval koleno.Čeprav je najprej kazalo, da jo je odnesel brez poškodb, ko se je pobral po spekta-kularnem padcu s salto v zraku in pristanku v zaščitni mreži, so pri zdravniškem pregledu ugotovili natrgane vezi levega kolena. Na istem kolenu je Fanara pred dvema letoma že imel operacijo. košarka - Evroliga Spet polom Olimpije V Atenah so Ljubljančani zapravili vse možnosti za uvrstitev v Top 16 Marusi - Union Olimpija 74:62 (28:14, 42:36, 52:47) MARUSI: Keys 6 (4:4), Pelekanos 12 (2:2), Ho-man 15 (3:9), Diamantopulos 4 (1:2), Mavroeidis 8 (6:6), Calathes 4 (2:2), Nadjfeji 8, Kaimakoglu 11 (5:7), Lucas 6. UNION OLIMPIJA: Bečirovič 11 (2:2), Kikow-ski 3, Aleksandrov 10 (2:2), Vidmar 6 (0:2), Millage 2, Slokar 5, Golubovic 9 (1:1), Ožbolt 4, Walsh 12 (2:2). ATENE - Košarkarji Uniona Olimpije so presegli pričakovanja največjih pesimistov. Po katastrofalno slabi predstavi so v olimpijski dvorani v Atenah izgubili proti Marusiju in tako s šestim porazom v sedmih tekmah zapravili vse možnosti za drugi del evrolige. Union Olimpija je resda dosegla prvi koš na tekmi, a jih je nato tekmec v naslednjih petih minutah zabeležil šestnajst v nizu, kar je pomenilo, da so Ljubljančani že v štartu zaostali za štirinajst točk. Nemoč zelenobelih, predvsem pa njihova brezbrižna igra, je trenerja Jureta Zdovca prisilila k številnim menjavam in minutam odmora, ki pa vse do zaključka prvega polčasa niso prinesle želenega učinka. Ko je že kazalo, da bodo Grki prvi del odločili sebi v prid z občutno prednostjo, saj je bil rezultat v 18. minuti 38:25, pa so se Zmaji za kratek čas prebudili in z metom za tri točke 5:7 razliko do odmora znižali na sprejemljivih šest točk. Nadaljevanje žal ni prineslo preobrazbe Unio-na Olimpije, temveč je postreglo še s slabšo igro ze-lenobelih, ki so bili povsem brez moči, idej in volje za preobrat. V zasedbi Uniona Olimpije ni bilo niti ene svetle točke. Sani Bečirovič je tekmo končal pri 11 točkah in metu iz igre 4:11. Sašo Ožbolt je svoj prvi od dveh košev dosegel v 39. minuti. Jaka Klobučar, Edin Bav-čic in Dušan Djordjevic so skupaj igrali 36 minut in ostali brez koša. Gašper Vidmar in Uroš Slokar sta skupaj zbrala 5 skokov, Vladimir Golubovic je bil lahek zalogaj za centre Marusija, Nemanja Aleksandrov, ki je v prvem polčasu dosegel 10 točk, pa je v drugem delu metal v prazno. Ob tako obupni, sramotni igri si Union Olim-pija zmage tudi ni zaslužila, kaj šele napredovanja med šestnajst najboljših ekip stare celine. Ostali izidi, skupina A: Fenerbahče Ulker - As-vel 61:68 (Emir Preldžic 2 točki, 7 skokov, 4 podaje v 28 minutah za Ulker), skupina B: Lietuvos Rytas - Entente Orleanaise 77:72, skupina D: Kimki - Panathi-naikos 82:87 po podaljšku (Jurica Golemac je igral 27 sekund za Pantahinaikos) ,Asseco Prokom - Real Madrid 82:76 , AJ Milano - EWE Baskets 79:51. odbojka - Liga prvakov Blejski ACH Volley zmagal po petih setih ACH Volley - Sehir Belediyesi 3:2 (19:25, 28:26, 19:25, 25:22, 15:10) ACH Volley: Flajs 16, Pajenk 9, Lewis, Barre-to, Šket, Kamnik, Venno 25, Vinčič, Petkovič 5, Gato 9, Jakopin 5, Vidič 12. Sehir Belediyesi Carigrad: Kiyak 1, Čakir, Trommel 22, Özdemir, Stojkov 13, Guč 1, Millar 14, Touzinsky 15, Dünge 12, Fertelli, Akišik. LJUBLJANA - Blejski odbojkarji so bili odločeni, da slab začetek letošnje lige prvakov izpred tedna dni, ko so v poljskem Rzezsowu nesrečno izgubili z 2:3, pozabijo na obračunu z močnimi Turki. Ti so v prvem krogu gladko odpravili Paris Volley, v dvorano Tivoli, evropski dom Blejcev, pa so v ekipi iz Carigrada prišli tudi stari znanec blejskih navijačev Američan Scott Touzinsky, njegov rojak Ryan Millar in Bolgar Kostadin Stojkov. Gostje so prvi niz rutinirano pripeljali do konca. V razburljivi končnici drugega seta so imeli najprej priložnost za zmago gostje. Nekdanji Blejec Touzinsky je serviral za zmago pri 23:24, a je Andrej Flajs poskrbel, da je bil izid spet izenačen. Tehtnica se je nato premaknila na blejsko stran: Mladi Estonec Ven-no (19 let) je dosegel točko za 26:25, Turki so še izenačili, po točki Vidiča pa so gostje naslednjo točko neuspešno reševali in žoga v anteni je pomenila, da je drugi niz po dramatični bitki pripadel gostiteljem. Izenačenost obeh ekip se je kazala tudi v tretjem nizu. A tokrat so se hitreje odlepili Turki. ACH je nato bolje začel četrti niz, a je bilo naposled 22:22, domači igralci pa so po zaslugi neustavljivega Ven-na ter napak gostov, ki so dve žogi poslali v avt, dobili še tri točke ter skupni izid izenačili na 2:2. V tie-breaku so bili Blejci zanesljivo boljši v veliko veselje 3.800 navijačev v Tivoliju. Ostala izida: Paris Volley - Rzeszow 1:3, Pia-cenza - Jastrzebski 3:0 (25:17, 25:21, 25:18) Salonit brez častnega seta KANAL - Odbojkarji Salonita so izgubili tudi povratno tekmo 1/16 finala pokala CEV proti ruski ekipi Fakel Novi Urengoj, nekdanje moštvo našega Mateja Černica. Tako kot prva tekma v Sibiriji se je tudi druga končala z izidom 3:0, Kanalci so prvi niz izgubili na 13, drugega na 23, tretjega pa na 18. Odpor Salonita je bil pred kanalskimi navijači sicer nekoliko večji, Kanalci so tudi prikazali boljšo igro, razlog za to pa je bil najbrž tudi nekoliko «ležernejši» pristop ruskega moštva. A gosti usmiljenja vendarle niso imeli. Čeprav so bili v vseh nizih že v zaostanku, so, ko je bilo to najbolj potrebno, prestavili v višjo prestavo, tekmecem pa niso pustili niti častnega niza. / SVET Četrtek, 10. decembra 2009 19 naš športnik 2009 - Ob 17. uri v hotelu Kras v Postojni Danes izbor najboljših danes Prireditev že šestindvajsetič zapored prirejamo primorske medijske hiše in ZSŠDI V hotelu Kras v Postojni bo danes na prireditvi Naš športnik 2009, ki se bo začela ob 17. uri, že 26.skupno nagrajevanje najboljših primorskih športnikov v sončnem letu 2009. Izbor sodi v zgodovino skupnih akcij Radia in Televizije Koper Capodistria, Slovenskih sporedov deželnega sedeža RAI v Trstu, Primorskih novic, Primorskega dnevnika, Novega Matajurja in Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. Med Slovenci v Italiji bomo izbrali po tri najboljše posameznike in posameznice ter najboljšo člansko in mladinsko ekipo (izbirali smo novinarji Primorskega dnevnika, Slovenskih deželnih sporedov RAI in spletne strani slo-sport.org), naši kolegi iz Slovenije pa bodo podelili devet priznanj, to je trem posameznikom in posameznicam ter trem moštvom. Poleg najboljšim bo ZSŠDI podelilo tradicionalna priznanja trem športnim delavcem in dvema zaslužnima dolgoletnima športnikoma. Celotna prireditev je vezana na neposredno radijsko in posredno televizijsko oddajo, glasbena gosta bosta Lea Sirk in Samuel Lucas. Na pri- reditev so vabljeni vsi ljubitelji športa, vstop je prost. Primorski dnevnik bo dogodku namenil v jutrišnji številki štiri strani, poleg tega pa bo rezultate takoj po nagrajevanju objavil tudi na svoji spletni strani www.primorski.eu. Ob tej priliki smo pripravili tudi posebno spletno Prilogo, ki bo, poleg rezultatov izbora, vsebovala tudi utemeljitve, profile dobitnikov, njihove letošnje dosežke, rubriko 360 stopinj in fotogalerije o nagrajencih iz našega prostora ter o samem nagrajevanju v Postojni. V prilogi boste lahko tudi odgovarjali na tri ankete v zvezi z izborom. Dosedanji zmagovalci pri nas Devetkrat: Tanja Romano Osemkrat: Matej Černic in Samo Kokorovec Petkrat: Arianna Bogatec in Sonja Milič Trikrat: Claudia Coslovich Dvakrat: Gorazd Pučnik, Irena Tavčar in Loris Mania' Enkrat: Jaro Furlani, Aleš Plesni-čar, Ivan Plesničar, Igor Sedmak, Erik Švab. Novo na spletni stra www.primorski.eu Danes na spletni strani takoj po razglasitvi uradnih rezultatov Naš športnik 2009 poišči posebno spletno Prilogo Primorskega dnevnika z naslednjo vsebino: Izidi glasovanja _Profili in dosežki dobitnikov _Popolne utemeljitve Fotogalerije 360 stopinj Zlata knjiga Tri ankete slovenci v višjih državnih ligah - Namiznoteniška igralka Lisa Ridolfi (Sandonatese) Ridolfijeva v ligi prvakinj Nabrežinka je sicer izgubila dvoboj proti močni Kitajki, lombardska ekipa pa je bila na koncu uspešna - Handanovič ni prepričal V namiznoteniški ženski ligi prvakinj je prejšnji konec tedna igrala tudi 21-letna tržaška Slovenka Lisa Ridolfi (letnik 1988, doma iz Nabrežine), ki nastopa za ekipo Sandonatese. Milanska ekipa je v gosteh v avstrijskem Linzu igrala proti ekipi Froschberg, ki je bila v lanski sezoni evropski klubski prvak, in zmagala s 3:1. Lisa Ridolfi je na prvem dvoboju proti močni Kitajki Jia Liu (št. 1 v Evropi) visoko izgubila s 3:0 (11:3, 11:5, 11:3). V nadaljevanju pa je Samari in Vivarelli-jevi uspelo spreobrniti izid. Jutri bodo Ri-dolfijeva in soigralke igrale še šesti in predzadnji krog prvega dela lige prvakov. V kraju San Donato Milanese bodo gostile zagrebški Iskon, ki ima kot Sandonatese štiri točke na lestvici v skupini B. Tekma bo odločala o uvrstitvi v polfinale. V ženski A1-ligi pa je Sandonatese s sedmimi točkami drugi na lestvici. Vodi ekipa Ste-rilgarda. Lisa Ridolfi pa je letos standardni član ekipe. »Letos igram veliko tako v prvenstvu kot v ligi prvakinj in sem zelo zadovoljna. Srčno upam, da se bomo v petek uvrstile v polfinale najelitnejšega klubskega evropskega pokala,« je dejala Lisa, ki igra pri Sandonateseju že peto leto. Oktobra pa je bila tudi na treningu državne reprezentance v Lignanu. ODBOJKA - V A1-ligi sta bila v 14. krogu uspešna oba naša slovenska od-bojkarja. Modena, kjer igra Loris Mania, je premagala po petih nizih Forli. Mania je sprejel 44 žog, 70 % pozitivno, 48 % odlično z eno napako. Matej Černic pa je s Perugio igral na domačih tleh proti bivšemu delodajalcu Prismi Taranto. Perugia je slavila zmago s 3:1: Čer-nic je dosegel 5 točk, v sprejemu pa je bil zelo natančen (sprejel je 79 % pozitivnih in 58 % odličnih žog). Na lestvici je Modena tretja, Perugia pa osma. Naslednji krog bo za Perugio odločilen za uvrstitev v italijanski pokal. Vanj se uvrsti prvih osem ekip. Castellana Grotte v ženski A1 -ligi je v 8. krogu izgubila na gostovanju v Pavii s 3:1. Katja Jontes je vstopila v četrtem nizu in dosegla točko na bloku, Tina Samec Lipicer pa ni vstopila na igrišče. V moški A2-ligi pa tokrat v postavah Ca-stellane Grotta in Ravenne ni bilo slovenskih odbojkarjev. V B1-ligi je Bibione Volley, pri katerem igra Kristjan Stopar, premagal na gostovanju ekipo iz Verone (na lestvici je imela tri točke manj) s 3:2. Stopar je dosegel 5 točk, izkazal se je na servisu v pe- tem nizu, ko je popolnoma onesposobil sprejem nasprotnikov. Damir Kosmina (11 točk) pa je s Potentinom tokrat ostal praznih rok. Proti prvi sili prvenstva Safety Bastia Perugia so klonili s 3:0. KOŠARKA - Tržiški Falconstar je drugič zapored izgubil: Marostica je bila boljša 60:51. Jan Budin je dosegel 8 točk, zbral dve podaji, 4 skoke, dve blokadi (39 minut); Daniel Batich pa je v 22. minutah dosegel 6 točk in podajo. Falconstar je z 12 točkami na 6. mestu. Montepaschi Siena ostaja v A-ligi nepremagana. Tokrat je premagala Varese s 87:74, kjer igra Marko Tušek. Slovenski košarkar je bil s 15 točkami drugi najboljši strelec ekipe (4:4, 1:5, 3:3; 5 skokov, 4 podaje). Teramo je bil uspešen proti Avellinu z 98:78 (Goran Jurak 10 točk), Napoli pa je na gostovanju pri Armani Jeans izgubil s 93:64 (Drobnjak ni igral). V državni B-ligi je miljski Coopset-te še vedno nepremagan (10 zmag v de- Lisa Ridolfi zaseda na državni jakostni lestvici 10. mesto (6012 točk) kroma setih krogih): tokrat je v Žavljah premagal Saladini Treviso s 50:48. Jessica Cer-gol je dosegla 15, sestra Samantha 2, Mia Kraus pa ni vstopila. Palmanova, kjer igra Martina Gantar, pa je bila na domačih tleh premagala Montebellunese 57:40. NOGOMET - Videmski Udinese je v Bologni izgubil z 2:1. Slovenski vratar Samir Handanovič tokrat ni igral najbolj prepričljivo, saj je pri Adailtovem golu slabo postavil živi zid. Gazzetta dello sport je »Hando« ocenila s 5-ico. Alen Carli je pri Itali San Marco vstopil na igrišče v drugem polčasu. Ekipa iz Gradišča je v skupini B 2. divizije v Fanu izgubila z 2:0. »Rožnati« časopis je Carliju dal oceno 5,5. namizni tenis - Uspešni nastopi Krasa A v ženski B-ligi Priznanja CONI predstavnikom naših društev S 1 t Tržaški CONI bo danes v dvorani MIB v palači Ferdinandeo podelil zvezde (Stelle del Coni) in častne kolajne za leto 2007. Podelili bodo obenem priznanja najbolj zaslužnim športnikom do 15. leta starosti, ki so bili uspešni tudi na šolskem področju, ter odbornikom za dolgoletno delo pri društvih. Od slovenskih društev bosta nagrado dvignila jadralca Čupe Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti ter dolgoletna načelnica odbojkarske sekcije Kontovela Jana Ban (na sliki). ZLATA ZVEZDA CONI: Ful-vio Desenibus, Romano Isler; SREBRNA ZVEZDA: Dino Badio, Franco Caggianelli, Fabio Coretti; društvo Libertas Trieste; BRONASTE ZVEZDE: Giovanni Boschian, Annamria Cecchi, Elvino Cossetto, Dino De-grassi, Giuseppe Donno, Nicola Mag-gio, Ernesto Mari, Fabio Massari, Roberto Rovere, Norman Sullvian Farndon; društvo Skating Club Gioni. ČASTNE BRONASTE MEDALJE: Andrea Bussani (FIV), Carlo Cavani (FICK), Francesca Clapcich (FIV), Fabio Cisciani (FIPSAS), Jaš Farneti (FIV), Federica Macri (FGI), Simone Peraz (FIC), Francesca Roncelli (FIHP), Maurizio Scrazzolo (FIV), Simon Sivitz Košuta (FIV), Simone Spangaro (FIV), Giovanna Ze-rial (FICK), Michele Zerial (FICK). MLADI TALENTI: Martina Balestra (FIPM), Desiree Celin (FIDS), Caterina Parnici (FIDAL), Jennifer Puleo (FIDS), Matteo Roi-ci (FIV), Francesca Russo Cirillo (FIV), Tetyana Samiliv (FIDS), Andrea Savio (FIV), Matteo Savio (FIV), Maša Vodopivec (FIDS). ODBORNIKI: Roberto Mi-hicich (FIN), Mauro Dore (FIPCF), Bruno Zilli (FIT), Giorgio Salateo (FIV), Luciano Piuca (FITAV), Luciano Bertocchi (FISO), Renato Sossi (CONI) Jana Ban (FIPAV), Roberta Greco (FISE). Sonja Milič izdatno pomagala Nekdanja Krasova šampionka v Trevisu pokazala svojo moč -1. Rustja: »Želimo biti nepremagane do konca« V drugem srečanju ženske B-lige so krasovke v nedeljo zgodaj zjutraj odpotovale v Verono. Prišlo je do nekaterih sprememb v postavi ekipe A, kajti Tjašo Kralj je pestila gripa, Sonja Do-ljak pa je bila odsotna zaradi obveznosti. Ireni Rustja se je tako pridružila legenda italijanskega namiznega tenisa Sonja Milič, ki rada priskoči na pomoč tej ali oni ekipi, kjer je pač potrebno. A začnimo kar pri Krasu A, ki je v nedeljo z dvema zmagama potrdil premoč v tej skupini B lige. »Po prvem delu prvenstva smo krepko prvi na lestvici, kar mi daje veliko zadoščenja,« pravi drugokategornica Rustja, ki ni izgubila enega samega po- Saši se je pridružil bratec ■hip Srečnima staršema Vanji in Aljoši iskreno čestitamo vsi pri AŠK Kras sameznega dvoboja. »Želim si to nepre-maganost obdržati vse do konca, čeprav je nekaj nasprotnic nevarnih!« Kras A se je prvem srečanju spopadel z ekipo iz Trevisa, ki jo trenira bivši dolgoletni Krasov trener Ljubljančan Matjaž Šercer. V ekipi igra tudi mlada hči Ana, ki je pokazala dobro tehniko. A z izkušenostjo in prebrisano igro sta jo bodisi Miličeva kot Rustjeva premagali. Druga nasprotnica Contin pa ni bila absolutno na ravni krasovk. Po končnem rezultatu 5:0 se je za Kras A začel boj še proti domačinkam, katere sta levoroki krasovki premagali po eni sam uri igranja, prav tako s 5:0. Zgovorno je dejstvo, da sta igralki zgoniškega društva prepustili nasprotnicam na obeh tekmah vsega skupaj le dva niza. Kras B pa je v nedeljo nastopil v popolni postavi, s Tjašo Doljak in Eliso Ro-tello. V prvi tekmi sta suvereno zaigrali proti ekipi iz Vicenze in jo premagali s kar 5:0. Nekoliko več dela je imela le Do-ljakova proti Silvestrijevi, ki jo je spravila v težave zaradi kup dotaknjenih mre- žic med samo točko, ki igralca spravijo iz ritma in skoraj vedno privedejo do napake. A boljša Tjašina tehnična pripravljenost je na koncu le prevladala na srečo nasprotnice. Zadovoljne po lepi zmagi sta se krasovki v naslednji tekmi srečali z nevarno Azzurro iz Gorice. Ekipi sta si delili enako število točk in zmaga bi pomenila osamljeno drugo mesto na lestvici. Tekma se je začela slabo, ko je Rotella zaigrala pod svojimi sposobnostmi in nepričakovano izgubila s slabšo Morocutti. Takoj zatem se je Doljak spopadla z neugodno in solidno Livero, ki je prinesila drugo točko goriški ekipi. Rotella je še naprej pokazala malo koncentracije v dvobojih, kar je dokončno pokopalo vsa upanja za Kras B, ki se mora tako zadovoljiti s tretjim mestom na lestvici. Škoda, kajti zmaga je bila v dometu mladih krasovk! Ženska B liga se bo nadaljevala šele 7. februarja, ko bo Kras gostil vse ekipe. IZIDI Kras A - Duomofolgore Treviso 5:0 - Rustja-Contin 3-0 (11-3;11-1;11- I); Milič-Šercer 3-0 (13-11;12-10;11-7); Milič/Rustja-Šercer/Contin 3-0 (11-2,11-3;11-9); Rustja -Šercer 3-1 (11-7;11-9;8-11;11-8); Milič-Contin 3-0 (11-3;11-4;11-6) Kras A - S.Pancrazio Verona 5:0 - Milič-Brutti 3-0 (11-6;11-5;12-10); Rustja-Gini 3-0 (11-3;11-8;11-8); Mi-lič/Rustja-Brutti/Gini 3-1 (11-6;8-11;11-3;11-2); Rustja-Gini 3-0 (11-2;11-5;12-10); Milič-Gini 3-0 (11-7;11-5;11-4) Kras B - Vicenza 5:0 - Rotella- Silvestri 3-1 (11-9;13-11;7-11;11-5); Doljak-Vigolo 3-0 (11-8;11-3;11-4); Do-ljak/Rotella-Silvestri/Vigolo 3-1 (11-2;12-14;11-7;11-4); Doljak-Silvestri 3-1 (11-13;11-5;13-11;18-16); Rotella-Vi-golo 3-0 (11-5;11-8;11-6) Kras B-Azzurra GO 1:4 - Rotel-la-Morocutti 1-3 (8-11;8-11;13-11;7- II); Doljak-Livera 1-3 (9-11;4-11;12-10;6-11); Doljak/Rotella-Livera/Moro-cutti 1-3 (7-11;11-5;8-11;7-11); RotellaLivera 1-3 (7-11;9-11;11-6;6-11); Doljak-Jug 3-1 (12-10;4-11;11-8;11-4) (R) 20 Petek, 11. decembra 2009 ALPE-JADRAN / odbojka - Televita 2010 po pomembni torkovi zmagi Naslednji dve tekmi bosta ključni Proti tekmecema za obstanek bo treba potrditi dober nastop Koliko časa bo odsoten Vatovac? Po torkovi pomembni zmagi proti Sar-meoli je ekipa Sloge Tabor ,TeIevita 2010, na prvenstveni lestvici, poleg pepelke Loreggie, pustila za sabo tudi prihodnjega tekmeca Volley Biancade, dohitela videmski VBU in se približala drugemu moštvu prvoligaša Trentino Volley. Položaj je torej boljši, možnosti za obstanek so spet boIj reaIne, pot pa je kajpak še zelo dolga in strma. Torkov dvoboj proti na papirju močnejši ekipi iz bližine Padove je bil v prvih treh setih izjemno izenačen, v četrtem pa so igralci trenerja Franka Drasiča popolnoma prevladali. Zanimivo je, da vpogled v popolne, računalniško obdelane statistike tekme, ki nam jih je posredoval »scout-man« Sarmeole (požrtvovalni David Jercog si mora na Televitini klopi pomagati s papirjem in peresom), presenetljivo kaže, da so biIi gostje boIjši v vseh eIementih, razen v napadu. Z udarci je Televita dosegla 70 točk in imela zelo dober skupni 51-odsto-tek učinkovitosti, Sarmeola pa le 46 točk (39%). Druge številke domači ekipi niso v prid. SarmeoIa je boIjše sprejemaIa servis (60% proti 53%), boljše je servirala (sedem napak, 5 direktnih točk proti štirinajstim napakam in eni točki), boIjša je biIa v bIoku (12 točk proti petim), z napakami je nasprotniku tudi podarila manj točk (28 proti 31). Česar pa statistike ne pokažajo, vendar je biIo v dvorani PaIatrieste zeIo opazno, je biIa izjemno učinkovita igra TeIevi-te v polju, saj so igralci prestregli veliko število močnih napadov visokih gostov. Dobra igra v poIju pa je vedno znak borbenosti, zbranosti in moštvenega duha, to pa so značilnosti, ki smo jih v prejšnjih nastopih TeIevite v Trstu večkrat pogrešaIi, to pa je tudi gledalce (zbralo se jih je precej, med njimi pa so prevIadovaIi SIovenci) spodbudi- v gorici Priznanja za Polet, Mladino in kotalkarice Prejšnji konec tedna sta deželna kotalkarska zveza FIHP in deželni olimpijski komite CONI, v deželnem avditoriju v Gorici, podeIiIa športna priznanja za vidne dosežke v umetnostnem in hitrostnem kotaIkanju, skiroIIu, hokeju in line in hokeju na plošči. Od sIovenskih društev so nagrade dvigniIi hokejisti open-skega Poleta, rolkarji kriške Mladine (nagrado je dvignil tudi trener Erik Tence, na sliki), kotalkarice Tanja Romano (Polet, svetovna prvakinja v kombinaciji), Francesca Roncelli (Club Gioni) in Martina Pecchiar (Jol-Iy) ter svetovna prvakinja v ski-roIIu Mateja Bogatec. DežeIni CONI in dežeIni zveza FIHP sta obenem podeIi-Ia tudi denarne nagrade za »Športne talente« (Talenti spor-tivi). Kot edina Slovenka je pre-jeIa nagrado mIada tržaška ko-taIkarica Martina Pecchiar. lo k bolj aktivni vlogi, trud igralcev pa so velikokrat nagradili s toplim aplavzom. »Drasič ekipi nudi svojo izkušenost, njegova naloga pa je predvsem v tem, da ustvari pravo vzdušje v moštvu,« na vprašanje, ali je treba preobrat v pristopu pripisati trenerju, odgovarja korektor Christian Corazza, daleč najboljši igralec torkove tekme. Zmaga sama po sebi ni povsem odpravila dvomov o realni moči ekipe, saj ni mogoče pričakovati, da bo Corazza (33 točk) vsakič igral tako vrhunsko kot tokrat. Trener Drasič ima na krilni poziciji štete igralce: ta čas ima malo alternativ: ali v tej vlogi igra Ambrož Peterlin (ki krilo ni) ali še nekonstantni Kante. Standardno krilo Andrea Vatovac, ki ima ernio diskus, se bo po včerajšnjem pregledu pri nevrokirurgu že danes podvrgel posegu z infil-tracijo, po katerem bo znano, kakšna bo njegova nadaljnja športna usoda. V najboljšem primeru bo odsoten en mesec, Končno učinkoviti Stefano Mari ostaja do konca meseca, potem pa... kroma obstajajo pa tudi boIj črni scenarji, ki grede od konca sezone do konca kariere. NasIednji dve tekmi sta kIjučnega pomena, saj bo TeIevita igraIa proti direktnima konkurentoma za obstanek Volley Bian-cadeju in v zadnjem nastopu leta doma proti Trentinu. Na obeh teh srečanjih bo za tržaško moštvo še naprej igral tudi Stefano Mari, ki je začasno dogovor s kIubom (zapadeI je konec novembra) podaljšal do konca leta. Če bo ekipa uspešna, bi lahko v Trstu ostal do konca sezone, sicer ima tudi druge ponudbe, V primeru, da bi se pokazalo, da so možnosti za obstanek realne, bi mogoče lahko razmislili tudi še o novih okrepitvah, čeprav je kandidatov zelo malo. »Še ena okrepitev bi bil za nas koristna, saj ste sami videli, koliko igralcev in menjav ima na primer Sarmeola. Če pa okrepitev ne bo, moramo prav vsi igrati na višku svojih sposobnosti. Tokrat nam je to uspelo,« je po torkovi tekmi dejal Corazza. (ak) Ta teden: Corazza 33, Mari 15, Slavec 9, Bassi 7. Skupno po 8. krogih: Corazza 157, Mari 95, Slavec 52, Bassi 51, A. Peterlin 30, Vatovac 25. Vrstni red: Mestrino 23, Monselice 19, Metallsider 16, Sarmeola in Motta di Livenza 15, Cles in Futura Cordenons 14, Volley Rosa' 13, Sisley Treviso 12, Trentino Volley 9, VBU Videm in Televita Trieste Volley 2010 7, Volley Biancade 4, Loreggia 0. Prihodnji krog (12.12): Volley Biancade - Televita 2010 (v Roncadah ob 20.30) JADRANJE Optimisti v Pulju nabirali izkušnje V Pulju so prejšnji teden priredili tradicionalno regato sv. Nikolaja, ki so se je udeležili tudi jadralci naših klubov. Zaradi neugodnih vremenskih razmer so izpeljali samo dve regati v soboto, v petek so napovedali navihto (ki je potem ni bilo), v nedeljo pa je bil veter preblag. Med kadeti sta nastopila Luca Carciotti (Čupa) in Pietro Osualdini (Sirena): Luca je bil 31., Pietro pa 64. med 119 tekmovalci. Mladinci so prav tako opravili štiri regate. Med 209 nastopajočimi so tekmovali tudi trij Člupini optimisti. Haron Zeriali je bil 175., Cecilia Fedel 177., Martina Husu pa. 194. Za Čupine optimiste je bila to zadnja letošnja regata. PLANINSKI SVET Predavanje SPDT Predavanje o velikih izumiranjih v geološki zgodovini Dr. Andreja Šmuca, napovedano za četrtek, 10. decembra 2009, je prenešeno na kasnejši datum, zaradi bolezni predavatelja. Izlet v neznano Slovensko planinsko društvo Trst prireja v nedeljo, 13. decembra, tradicionalni izlet v neznano. Avtobus bo odpeljal iz Trsta - trg Oberdan ob 8. uri, oziroma z Opčin izpred hotela Danev ob 8.20. Kontaktni osebi: Vojka, ki odgovarja na tel. št. 040-2176855 in Livio tel. št. 040-220155. Zaključni večer SPDT SPDT pripravlja tradicionalni Zaključni društveni večer, ki bo v petek, 18. decembra, v dvorani K.R.D. Dom Briščiki z začetkom ob 20. uri. Odbor vabi člane in prijatelje, ki so se v letošnji sezoni udeležili raznovrstnih društvenih dejavnosti, da pripravijo in posredujejo posnetke, ki so jih ujeli v svoje fotoaparate. Samo tako si bomo lahko na večeru čim bolj doživeto priklicali v spomin izlete in dejavnosti, ki smo jih skupaj doživljali v pretekli sezoni. košarka - Po torkovem prazničnem krogu v deželnih ligah Bor Radenska sam na dnu lestvice Brežani pa niso več na drugem mestu Po za naše barve prav nič prazničnem enajstem krogu deželne košarkarske C-lige je Bor Radenska prvič sam zadnji na lestvici, Breg pa je zdrknil na položaje od tretjega do petega mesta. Brežani so v derbiju kroga sicer igrali enakovredno z močnim Roraiem, vendar v zadnji četrtini so bili premalo učinkoviti, da bi lahko v gosteh ogrozili zmago izkušenega Colombisa (23 točk) in soigralcev. Zadnji del srečanja je bil usoden tudi za Svetoivančane, ki igrajo vse preveč nihajoče in so tokrat zlasti pod košema pustili prosto pot La-tisani odličnega centra Franca (26), pa čeprav so Furlani nastopili brez poškodovanega Gnjezde. Prav Bosinijeva La-tisana je z novim uspehom dohitela Breg na tretjem mestu in ga pravzaprav prehitela, saj je že gladko zmagala v Dolini. Pri 16 točkah je omenjeni dvojici ob boku še krminska Alba, ki je tokrat plenila na Judovcu proti okrnjeni Servola-ni (brez Burnija in Pozzecca) in bo v soboto doma izzivala Krašovčeve varovance. Na vrhu pa vztraja briljantni tržaški Santos, ki je doslej izgubil samo v La-tisani in bo v soboto prav na Judovcu sprejel v goste borovce, za katere so v preteklosti igrali nosilci današnjega vodilnega Giacomi, Fumarola in Visciano. Pri dnu sta nehvaležno zadnje mesto pustila Zovattovim fantom CUS z zmago v videmskem derbiju proti UBC (ki je zaradi hujše poškodbe izgubil prvega moža Rovereja in bi znal odslej zabresti v boj za obstanek) in Ronchi s tesnim uspehom v Fagagni, za katerega je bil najzaslužnejši tržaški ostrostrelec Spangaro (31). V vzhodni, beli skupini deželne D-lige poraza Kontovelcev proti uglednemu San Vitu ne gre jemati tragično, čeprav so Gerjevičevi fantje dejansko zamudili priložnost za podvig. Kljub spodrsljaju pa ostajajo Paoletič in soigralci v polnem boju za uvrstitev v končnico, Danijel Zaccaria proti San Vitu imel 12 skokov kroma saj delijo četrto mesto. Nov zrelostni izpit jih čaka v soboto v Vidmu proti tretji sili prvenstva, novincu Sbrindelli, ki je z visokim porazom v Perteolah vsekakor dokazala, da je ranljiva. Pri dnu gre omeniti prvo zmago novega trenerja tržiškega Naba, legendarnega Alberta Tonuta. »Naše številke« Ta teden: Klarica (Br) 19, Sechet (Br) 18, Paoletič (K) 16, Lisjak (K) 15, Alberti (B) 14, Zaccaria (K) in Haskič (Br) 12. Skupno dež. C-Iiga: Klarica (Br) 192, Haskič (Br) 182, Alberti (B) 149, Ma-donia (B) 112, Crevatin (B) 109, Secchet (Br) 105, Šušteršič (B) 104, Buttignon (Br) in Krizman (B) 93, Bozic (Br) 74. Skupno D-Iiga: Švab 115, Zaccaria 109, Lisjak 104, Paoletič 90, Ban 76, Godnič 37. Prosti meti: Šušteršič (B) 3:4 (75 %), Sila (B) in Ban (K) 4:6 (66, 6,%). Za 2T: Sechet (Br) 6:7 (85,7 %), Lisjak (K) 5:6 (83,3 %) Za 3T: Lokatos (Br) in Bole (B) 2:4 (50 %) Statistika flop: prosti meti: Godnič (K) 0:4; 2T: Buttignon (Br) 1:6 (16,6 %), 3T: Haskič 0:5. ®8. december kot 8. september 8. december se ni nasmehnil našim deželnim košarkarskim ligašem, razplet pravzaprav ne bi mogel biti slabši. Med tretjeIigaši je Bor ostaI sam v nehva-Iežni vIogi pepeIke, Breg pa je izgu-biI proti konkurentu za vrh. Tekmec za play-off je ugnal tudi Kontovelce v D-Iigi, pri katerih si je za nameček ponovno zviI gIeženj dosIej sijajni Borut Ban. V soboto pa čaka vsa tri naša moštva nova izjemno zahtevna preizkušnja na tujem. C2-liga ZIDI 11. KROGA Ardita - Credifriuli 81:91, Servolana - Alba 71:77, Goriziana - Santos 6 6:71 UBC - CUS Udine 60:69, Bor Radenska - Latisana 69:89, CBU - Venezia Giulia 74:72, Collinare - Ronchi 70:73, Roraigrande - Breg 80:72. Santos 11 10 1 82S:726 20 Roraigrande 11 9 2 861:839 18 Latisana 11 8 3 908:802 16 Alba 11 8 3 91S:822 16 Breg 11 8 3 863:803 16 Ardita 11 7 4 807:832 14 Collinare 11 S 6 813:83S 10 Servolana 11 S 6 871:84S 10 CBU 11 S 6 830:963 10 UBC 11 4 7 779:814 8 Goriziana 11 4 7 702:7S8 8 Venezia Giulia 11 4 7 787:770 8 Credifriuli 11 4 7 910:944 8 CUS Udine 11 3 8 7SS:82S 6 Ronchi 11 3 8 812:868 6 Bor Radenska 11 2 9 755:7837 4 PRIHODNJI KROG: Credfriuli - Goriziana, Latisana - Roraigrande, Santos - Bor Radenska (12.12. on 20.30), CUS Udine - Ardita, Venezia Giulia - Servolana, CBU - Collinare, Ronchi - UBC, Alba - Breg (12.12. ob 19.30) D-liga vzhod izidi 10. KROGA Perteole - Sbrindella, 83:60 Romans - Dinamo sinoči, Monfalcone - Grado 79:67, Villesse - NAB 53:6 >8, Kontovel San Vito S9:68, Don Bosco - Dentesano 78:69 , Geatti ni igral. Geatti 10 10 0 789:6S4 20 Monfalcone 10 8 2 7S4:688 16 Sbrindella 10 7 3 747:749 14 Kontovel 10 6 4 651:542 12 San Vito 10 6 4 741:736 12 Dentesano 10 S S 691:6S9 10 Romans 9 S 4 680:603 10 Villesse 10 4 6 671:736 8 Grado 10 3 7 708:7S7 6 NAB 10 3 7 721:7S6 6 Don Bosco 10 3 7 6S7:732 6 Perteole 10 2 7 73S:7S2 6 Dinamo 9 1 8 S76:687 2 PRIHODNJI KROG Sbrindella - Kontovel (12.12. ob 18.00), Dentesano - NAB, Dinamo - Don Bosco, Monfalcone Geatti, San Vito - Grado, Villesse - Romans / PRIREDITVE Četrtek, 10. decembra 2009 2 1 GLEDALIŠČE ljubljana - V soboto v studiu MGL Skok iz kože Monodrama o globalni energetski politiki in lakomnosti V Studiu MGL bo v soboto, 12. decembra, ob 21. uri krstno uprizoritev doživela monodrama .Skok iz kože, ki je adaptacija kratke zgodbe pisatelja Petra Rezmana. Predstavo, ki je koprodukci-ja med Mestnim gledališčem ljubljanskim in Gledališčem Glej, režira Jaka A. Vojevec, igra Gaber K. Trseglav.Direk-torica MGL Barbara Hieng Samobor je na novinarski konferenci povedala, da v koproducentski odnos najraje stopajo z Gledališčem Glej, saj imajo podobne poglede na tematike dram ter predvsem glede uprizarjanja novih besedil. Eno takšnih je tudi Skok iz kože, ki jo je Rezman, zadnji dobitnik nagrade fabula, priredil za oder. Po Rezmanovih besedah se knapovska velenjska zgodba v marsičem povezuje s tukaj in zdaj. Postavljena je sicer v pozna osemdeseta leta, a problematizira tudi današnje teme, kot so globalna energetska politika, lakomnost po sadovih zemlje in globalne posledice takšnega stanja. V zgodbi, tako Vojevec, prevladuje slovenska domačijska eksotika v obliki disfunkcionalne družine, alkoholizma in samomora, toda po drugi plati je tu še knapovska izkušnja, ki je večini tuja. Terseglava je direktorica Hiengo-va ocenila kot igralca, ki ima v sebi cel diapazon možnosti: od skrajno dramskega do komedijskega, kar bo lahko pokazal tudi v pričujoči monodrami. Za vse ustvarjalce je monodrama nova izkušnja, tudi za Terseglava, ki se je med vajami, kot je povedal, še posebej posvečal dialektu. Ne gre da bi na odru kot knap govoril gorenjsko. Na pomoč sta mu priskočila Rezman in igralski kolega Marko Mandič. V uprizoritvi so uporabljeni vi-deoposnetki skoka čez kožo. To je tradicionalna prireditev na praznik rudarjev in obredni sprejem novih članov. Sicer pa je nemara dobro poznati še nekaj knapovskih izrazov, kot so cicka (odprt jamski voziček za vožnjo po tračnicah), colnga (plača), iberura (nadura), ort (delovišče) ali štrafpartija (skupina za najtežja dela). Pri predstavi sta sodelovali tudi scenografka in kostumografka Vesna Blagotinšek, avtor video odlomkov je Mladen Stropnik, oblikovalec svetlobe je Aljoša Vizlar. (STA) trst - V gledališču La Contrada Policijska drama An Inspector calls r FH i $ t 6 V fe f [L1, iii HjHtf jfeflfej jk t ME i* i».* , . ■ h'f s* jra^H Na oder tržaškega gledališča Contrada se jutri ob 20.30 vračata Paolo Ferrari in Andrea Gioradanz igro An Inspector calls ali Un ispettore in casa Birling Johna Boytona Priestleya. Gre za eno izmed klasičnih angleških psihološko-policijskih dram. Režijo je podpisal Giancarlo Sepe, ob Fer-rariju in Giordani pa nastopajo še Crescenza Guarnieri, Cristina Spina, Vito Di Bella, Maio Toccafondi in Loredana Gjeci. Ponovitve se bodo vrstile do 20. decembra. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Orazio Bobbio - La Contrada Jutri, 11. decembra ob 20.30 / John By-ton Priestley: »Un ispettore in casa Birling« / Nastopajo: Paolo Ferrari, Andrea Giordana in Crescenza Guarneri. Režija: Giancarlo Sepe. Ponovitve: v soboto, 12. ob 20.30, v nedeljo, 13. in v torek, 16. ob 16.30, od srede, 16. do sobote, 19. ob 20.30 ter v nedeljo, 20. decembra ob 16.30. V nedeljo, 13. decembra ob 11.00 / Otroško gledališče: »La camicia dell' uomo contento«. V nedeljo, 20. decembra ob 11.00 / Otroško gledališče: »Varieta prestige«. Stalno gledališče FJK Rossetti Dvorana Bartoli Jutri, 11. decembra ob 21.00 / Claudio Magris: »Il Conde«. Ponovitve: v soboto, 12. ob 17.00 in v nedeljo, 13. decembra ob 21.00. V soboto, 12. decembra ob 21.00 / Claudio Magris: »Le Voci«. Ponovitve: v nedeljo, 13. decembra ob 21.00. TRŽIČ Občinsko gledališče Jutri, 11. decembra ob 20.45 / Gledališki projekt Giuliane Musso: »Tanti sa-luti«. GORICA Kulturni dom V soboto, 12. decembra ob 20.30 / predstava v furlanščini teatra iz Rago-gne: »Plui di la che di ca«. V petek, 18. decembra ob 20.30 / furlanska skupina Trigeminus iz Vidma predstavi: »SOS - fasin une ridade ma pensin parsore«. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder Jutri, 11. decembra ob 19.30 / BernardMarie Koltes: »Roberto Zucco«. Ponovitve: v soboto, 12. decembra ob 20.00. / Ponovitve: v ponedeljek, 14., v sredo, 16., v četrtek, 17., v ponedeljek, 21. v torek, 22. in sredo, 23. decembra ob 19.30. V torek, 15. decembra ob 16.00 / Andrej Rozman Roza in Davor Božič: »Neron«. / Ponovitve: v soboto, 19. decembra ob 19.30. Mala drama Danes, 10. decembra ob 20.00 / Conor McPherson: »Jez«. / Ponovitve: v ponedeljek, 14. decembra ob 20.00, Jutri, 11. decembra ob 17.00 in ob 19.00 / Andrej Rozman Roza: »Kako je Oskar postal detektiv«. Ponovitve: v soboto, 12. ob 11.00 in ob 16.00, v torek, 15., v sredo, 16. v četrtek, 17. in v petek, 18. decembra ob 10.00. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 10. decembra ob 16.00 in ob 19.00 / Steven Sater, Duncan Sheik: »Pomladno prebujenje«. Jutri, 11. decembra ob 19.30 / Matjaž Zupančič: »Reklame, seks in požrtija«. V soboto, 12. decembra ob 19.30 / Steven Sater, Duncan Sheik: »Pomladno prebujenje«. Ponovitve: v ponedeljek, 14. ob 19.30 in v sredo, 16. decembra ob 19.30. V nedeljo, 13. decembra ob 19.30 / Matjaž Zupančič: »Reklame, seks in po-žirtja«. V torek, 15. decembra ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne in Bob Merrill: »Sugar - nekateri so za vroče« / Ponovitve: v sredo, 16. ob 11.00, v četrtek, 17. ob 19.30 in v soboto, 19. decembra ob 19.00. Mala scena Danes, 9. decembra ob 20.00 / Kurt Weill, Bertolt Brecht: »Hrepenenja«. Jutri,10. in v petek, 11. decembra ob 20.00 / Eric - Emmanuel Schmitt: »Mali zakonski zločini«. V soboto, 12. decembra ob 20.00 / Peter Rezman: »Skok iz kože«. Ponovitve: v ponedeljek, 14. decembra ob 20.00. Slovensko Mladinsko Gledališče Šentjakobsko gledališče Danes, 10. decembra ob 17.00 / Gašper Tič: »Tičja Kletka« (komedija). Jutri, 11. decembra ob 9.00 in ob 11.00 / D. Perne: »Dogodivščine dvornega norčka Ferdinanda«. / ob 19.30; M. Grgic: »Zbudi se Katka« (komedija). Režija: Boris Kobal. V soboto, 12. in v nedeljo, 13. decembra ob 10.00, 12.00, 15.00 in 17.00 / D. Perne: »Dogodivščine dvornega norčka Ferdinanda«. V ponedeljek, 14. decembra ob 9.00 in ob 11.00 / D. Perne: »Dogodivščine dvornega norčka Ferdinanda«. (predstava za otroke z obiskom dedka Mraza), režija Žiga Sedmak. / ob 20.00 / M. Grgic: »Zbudi se Katka« (komedija), režija Boris Kobal. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom (ul. Petronio 4) V soboto, 12. decembra / SKD Lipa in MePZ Lipa iz Bazovice organizirata koncert » S prijatelji v novi čas«. Večer bodo oblikovali Novomeški simfonično orkester glasbene šole M. Kozina iz Novega mesta in združeni pevski zbori MePZ Divača, MePZ I. Gruden iz Na-brežine in MePZ Lipa iz Bazovice. Gledališče Verdi V soboto, 12. decembra ob 20.30 / »La fanciulla di neve« / Nastopa balet Stani-slavskij / glasba: P. I. Čajkovskij. Urnik: v nedeljo, 13. ob 16.00, od torka, 15. do četrtka, 17. ob 20.30, v petek, 18. ob 18.00 ter v soboto, 19. decembra ob 17.00 Stalno gledališče FJK Rossetti Danes, 10. decembra ob 16.00 in ob 20.30 / »Chicago - The Musical«, avtorja Fred Ebb in Bob Fosse, režija Walter Bobbie in Scott Faris, nastopajo Gary Wilmot, Twinnie-Lee Moore, Adam Stafford, Wendy-Lee Purdy, G. E. Weaver. Ponovitve: jutri, 11. decembra ob 20.30; v soboto, 12. decembra ob 16.00 in v nedeljo, 13. decembra ob 15.00. V ponedeljek, 14. decembra ob 20.30 / Nastopa Quartetto Artemis. Dvorana Tripcovich Jutri, 11. decembra ob 20.30 / Mednarodna operna akademija Križ v sodelovanju z opernim gledališčem G. Verdi vabijo na božični koncert. Sodelujejo: pevci akademije, Pihalni orkester Ricmanje, OPZ F. Venturini - Domjo, Jan Grbec in Silvia Ruscazio (klavir) ter Goran Ruzzier (harmonika). Dirigent: Allesandro Svab. ZGONIK Športni kulturni center V nedeljo, 20. decembra ob 18.00 / Nastopal bo božični gospel koncert priznane ameriške skupine »The Harlem Messengers of New York City«. TRŽIČ Občinsko gledališče V ponedeljek, 14. decembra ob 20.45 / »... e la mia anima dispiego le sue ampie ali ...«. Nastopata: Eteri Gvayava -sopran in Peter Nelson - klavir. GORICA Kulturni dom V nedeljo, 13. decembra ob 17.00 / novoletni koncert Zadružne banke Doberdob in Sovodnje nastopa »Orkester harmonik Sinthesis 4«. V torek, 15. decembra ob 20.30 / »Go Gospel 2009« koncert »A dream for Christams« s skupino Cadmos Ensemble & Pleiadi. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA Kulturni dom Jutri, 11. in v soboto, 12. decembra ob 20.15 / koncert Oliverja Dragojeviča s skupino Dupini. V petek, 18. decembra ob 20.15 / »Go Gospel 2009« nastopa skupina »Wanda Trend« (ZDA). LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 10. decembra ob 20.00 Gallusova dvorana / »Simfinični orkester RTV Slovenija«, dirigent Evan Christ, Umetniški vodja pevske izvedbe Matjaž Robavs. Jutri, 11. decembra ob 20.15 Linhartova dvorana / »Shanbehzadeh ensamble« Nastopata Saeid in Naghib Shanbehzadeh: iranske dude, dvojna flavta, kozji rog, tradicionalne piščali, tolkala in činele. Kino Šiška - Prostor urbane kulture Danes, 10. decembra ob 20.30 / Nastopa Tinkara Kovač / predstavitev nove plošče »The best of«. V torek, 15. decembra ob 19.00 / nastopa skupina Noctiferia / predstavitev nove plošče "Death Culture" / Nastopata še skupini: Dickless Tracy in Mordenom. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Narodna in študijska knjižnica: do 10. februarja 2010 je na ogled razstava Tanje Kralj »Mandale«. Urnik: ob delavnikih od 9. do 18. ure. Galerija Narodnega doma: do 18. decembra je na ogled razstava, društva za umetnost KONS, pod naslovom »Črno - belo«. Urnik: od ponedeljka do petka od 17.00 do 19.00, ob sobotah in nedeljah zaprto. Muzej Revoltella (Galleria "Scarpa"): še danes, 6. decembra je na ogled razstava: »Livio Rosignano. Kava ... Burja ... In ljudje. Poklon Trstu«. Urnik: odprto od 10.00 do 18.00. OPČINE Bambičeva galerija: do 20. decembra bodo na ogled slikarska dela domačih umetnikov na božičnem sejmu umetniških slik. To je tudi priložnost za nakup umetniškega dela, originalnega darila v podporo humanitarnim naporom Sklada Mitja Čuk. Slika Jožeta Cesarja iz leta 1946, pa je na dražbi. Ogled je možen od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00 ter ob nedeljah od 10.30 do 12.30. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA V Podružnici Zadružne Banke Doberdob in Sovodnje (na Korzu Verdi 55): bo do 31. decembra na ogled izviren izvod Slave Vojvodine Kranjske Janeza Vajkarda Valvasorja, ki ga razstavlja lastnik Roman Gergolet. Galerija A. Kosič (Raštel 5-7, Travnik 62) je na ogled razstava akvarelov in olj slikarja Andreja Kosiča. Urnik: od torka do sobote med 8.30 in 12.30 ter med 15.30 in 19. uro. V Kulturnem domu: je na ogled dokumentarna fotografska razstava »Kultura Majev - The Maya culture«. Kulturni center Lojze Bratuž: je na ogled skupinska prodajna razstava »Umetniki za Karitas«. Izkupiček prodanih del bo namenjen otrokom, katerih starši so zaradi gospodarske krize izgubili zaposlitev. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojš-čaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEŽANA V MC Podlagi: v soboto, 12. decembra ob 20.00 bo otvoritev razstava digitalnih ilustracij pod naslovom »~KN@«. Razstavo bo s kratkim performansom otvorila igralka Vesna Kuzmič. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Štorževa galerija (Štanjel 29): je na ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«.Razstava je na razpolago do aprila. Urnik: odprta v sobota, nedelja in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve. Galerija Pri Valetovih: je na ogled razstava Akademije Lepih umetnosti iz St. Petersburga. KOBDILJ Galerija in Vrt pod kostanji: so na ogled dela Britte Hoschele. Urnik: odprto ob sobotah, nedeljah in praznikih od 11.00 do 18.00 in ob prehodni najavi tudi izven urnika. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Pilonova galerija: do 20. decembra je na ogled razstava risb in slik Zlatka Bou-reka. Urnik: od torka do petka med 8. in 17. uro, ob nedeljah med 15. in 18. uro, zaprto ob ponedeljkih, sobotah in praznikih. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Galerija CD: do 15. decembra bo na ogled razstava Dušana Tršarja pod naslovom "Retrospektivna kiparska razstava". Mala galerija: do 20. decembra je na ogled fotografska razstava Benke Pul-ko pod naslovom: »Črno-bela mavrica«. 22 Petek, 11. decembra 2009 ALPE-JADRAN / chevrolet - Predstavili nov avtomobil za mestni promet Novinec spark bo pri prodaji nagajal marsikateremu tekmecu Spark je zabaven, varčen in varen, nenazadnje pa tudi cenovno zanimiv S sparkom, novim Chevroletovim malčkom, so najbrž zadeli v črno. Spark je sodoben, je zabaven, istočasno pa je tudi praktičen in bo bržkone trn v peti raznim Fordovim kajem, Toyotinim yarisom in Fiatovim 500. Za razliko od svojega predhodnika matiza, ki je imel samo štiri sedeže, spark ponuja tudi petega. V sparku boste našli najnovejšo tehnologijo zabave, pa tudi udobje, varnost (na zadnjem Euro NCAP testu je prejel 4 zvezdice), majhno porabo in nizke emisije ogljikovega dioksida, da o ugodni ceni niti ne govorimo. Spark je oblikovan in izdelan tako, da je moderen in ekspresiven, kot tudi prostoren in praktičen. Ni veliko malih avtomobilov s petimi vrati, petimi sedeži in razmeroma velikim prtljažnim prostorom. Kot je povedal Taewan Kim, glavni oblikovalec sparka: »Namesto običajnega pristopa 'majhen in prisrčen' smo želeli da bi bil spark bolj agresiven. Moral je biti popoln iz vseh zornih kotov ter vzbujati navdušenje.« Nič manj skromen ni bil niti Wayne Brannon, predsednik in generalni direktor Chevrolet Evrope: »Pri majhnih avtomobilih, ki so vedno bolj priljubljeni, je za uspeh najpomembnejša oblika. Spark ima tisto, kar mu zagotavlja dobro prodajo na katerem koli trgu. Za kupce je danes pomembna cena avtomobila, vendar pa si želijo tudi moderen, dober avto in vse to kupci dobijo v sparku.« Sparkova zunanjost je elegantna, linija njegove strehe se razteza v enem loku ter tako poudarja močne in čiste bočne linije. Zanimive ročke na zadnjih vratih, ki so skrite, mu dajejo nekoliko športen videz. Rešitev ni nova, saj jo najdemo na nekaterih alfah. Kolesa so postavljena ncap Pet zvezd za 12 varnih jeklenih konjičkov Prejšnji teden je evropski institut Euro NCAP izvedel preizkusno trčenje z dvanajstimi avtomobili. Kar 10 od teh je dobilo po 5 zvezdic, kar je po eni strani razveseljivo, po drugi pa lahko tudi pomeni, da so kriteriji za pridobitev največjega priznanja postavljeni morda prenizko. Z najboljšo skupno oceno za varnost, ki jo sestavljajo še delni rezultati za varnost odraslih, varnost otrok, varnost pešcev in vgrajena varnostna pomagala, so se okrasili: BMW X1 (ki je dobil najboljšo oceno za zaščito otrok), chevrolet cruze, citroen DS3, infiniti FX, mazda3, mercedes GLK in mercedes E-razred, opel astra, peugeot 3008 in volkswagen scirocco. Chevroletov novinec spark, o katerem pišemo na tej strani je prejel 4 zvezdice, pri čemer je treba poudariti, da je bil njegov predhodnik deležen ena same zvezdice. Negativno presenečenje prihaja s strani Toyote: preizkušeni urban cruiser je dosegel zgolj slabe 3 zvezdice in s tem najslabši rezultat zadnjih preizkusnih trčenj. na štiri kote karoserije, kar zagotavlja tudi odlično lego na cesti. Sparkova kabina je odlično uspelo oblikovalsko delo, pri katerem igra kakovost veliko vlogo. V središču potniške kabine je plošča z instrumenti, ki je podobna tistim pri motorjih ter nudi vozniku vse pomembne informacije v kompaktni obliki in obliki enostavni za branje. Tu je analogni merilec hitrosti poleg katerega je nameščen tudi digitalni merilec vrtljajev, enako kot pri motorju. Ob prižganih sprednjih lučeh imajo vse kontrole lede-no-modro osvetlitev iz ozadja, kar je še en dokaz da lahko spark spremeni zabavo v funkcionalnost. Multimedijske zna- čilnosti so nepogrešljivi del avtomobila in kupci sparka bodo lahko poslušali svoje najljubše pesmi po radiu, CD-ju ali MP3 predvajalniku ter z vključitvijo svojih prenosnih naprav preko USB ali Aux-in vtičnice. V notranjosti je tudi kopica odlagalnih prostorov, osrednja konzola pa vključuje prostor za majhne predmete, kot je mobilni telefon, poleg prestavne ročice je tudi dvojno držalo za kozarce. Avto je dolg le 3.640 mm in širok 1.597 mm. S takimi merami je parkiranje v mestu enostavno, kot tudi prebijanje skozi mestno gnečo. Spark je na voljo z elektronsko kontrolo stabilnosti, ki zagotavlja odlične prednosti v varnosti in kontroli, z možnostjo elektronske kontrole zaviranja in vleke, s čimer se prepreči drsenje in poveča stabilnost. Malček je na voljo z 1.0 in 1.2 litrskim bencinskim motorjem, ki na 100 km porabita približno 5 litrov goriva ter beležita manj kot 120 g/km emisj ogljikovega dioksida. Cena je še kar dostopna: spark z 1.0-litrskim motorjem velja 8.950 evrov, močnejša, 1200-kubična različica pa 12.00 evrov. Če želite pogon na utekočinjeni plin, boste morali odšteti 2 tisoč evrov več, ravno toliko pa boste dobili od države, vsaj do konca leta. Če pa imate avto za odpad, dobite prispevek v višini 1500 evrov. Stran pripravil Ivan Fischer hyundai - Predstavljen v Bologni Na pomlad v prodaji novi korejski SUV ix35 alfa romeo - Naslednica alfe 147 Zaradi polemike z delavci se bo imenovala »giulietta« Po mesecih slepomišenja, se naslednik modela 147 končno predstavlja na tovarniški fotografiji. Dokončna je oblika avtomobila, pa tudi ime je znano: novinec se bo imenoval »giulietta«. Najprej so ga hoteli poimenovati »milano«, kar je povzročilo manjši upor med zaposlenimi v tovarni v Milanu, saj naslednik 147-ice prihaja iz Turina. Uradno poročilo govori o 4,35 metra v dolžino, 1,80 metra v širino ter 1,46 metra v višino. Medosna razdalja znaša 2,63 metra prostora, avto pa sloni na isti platformi, na kateri sloni tudi bravo. Ob obligatornih LED-lučkah bo novinko mogoče opremiti tudi z elektronskim diferencialom Q2, na krovu pa je tudi Alfin DNA-sistem. V motorni paleti med drugim najdemo 1,4-litrski multiair, 1,6-in 2,0-litrska JTDm agregata in 1,75-litrski TBi agregat, rezerviran za model quadrifoglio verde. Hyundai predstavlja na bolonjskem Motor showu svoj novi SUV ix35. Ponujali ga bodo s tremi dizelskimi in dvema bencinskima motorjema. V Bologni je razstavljen model z 2-litrskim turbodizlom, ki zmore 184 KM in 383 Nm navora., kar predstavlja tudi najzmo-gljivejšo različico. Menjalnik je šeststopenjski samodejni, pogon pa štirikolesni. V Italiji ga bodo začeli prodajati spomladi 2010. Novi korejski SUV spoštuje evropski normativ Euro5. varovanje okolja - Skromnejša poraba Japonski hibridni tovornjaki že vozijo po irskih cestah Podjetje Mitsubishi Fuso Truck & Bus Corporation je pred kratkim dostavilo irskemu kupcu prvih deset hibridnih tovornjakov z oznako canter Eco Hybrid, ki niso več v fazi preizkušanja, ker imajo status povsem običajnega serijskega izdelka. Za nakup takšnih tovornjakov so se odločili pri dublinskem podjetju Electricity Supply Board (ESB), ki je vodilni dobavitelj električne energije na Irskem. Hibridne canterje bodo Irci uporabljali pri vzdrževanju svoje infrastrukture, uvozili pa so jih ob posredovanju irskih oblasti, ki so omogočile legalni uvoz japonskih izdelkov mimo obstoječih zakonskih predpisov. Dodatnih deset serijskih primerkov tega hibridnega tovornjaka je pred kratkim odšlo tudi v Avstralijo, na japonskem otočju pa je od leta 2006 v javnem prometu aktivnih približno 600 takšnih gospodarskih vozil. Na britanskih cestah od letošnjega 12. avgusta vozijo podobni izdelki podjetja Mitsubishi Fuso, vendar se teh deset tovornjakov nahaja v fazi intenzivnega testiranja v osmih podjetjih (DHL, TNT, TESCO, britanska pošta...) in za zdaj nimajo statusa serijskega izdelka. Po dosedanjih izkušnjah je uporabljeni hibridni paralelni pogon 'zmanjšal porabo goriva za približno 30 od sto. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 10. decembra 2009 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Pot v vesolje - Oddaljeni planeti: Jupiter 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Film: Tea, gozdna pustolovščina, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.05 Aktualno: Anima Good News 6.10 Nad.: Julia 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 17.00, 20.00, 23.20 Dnevnik 14.00 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 17.10 1.30 Vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.30 Kviz: Affrai tuoi 21.10 Nan.: Don Matteo 6 23.25 Aktualno: Porta a porta 1.00 Nočni dnevnik V^ Rai Due 6.00 Aktualno: Cercando cercando 6.15 Aktualno: Tg2 Si viaggiare 6.25 Aktualno: Capitani in mezzo al mare 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 8.05 Variete: L'albero azzurro 9.35 Nan.: Tracy & Polpetta 9.50 Aktualno: Dieci minuti di... pro- grammi dell'accesso 10.00 Aktualno: Tg2 punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Aktualno: Il fatto del giorno 14.45 Aktualno: Italia sul Due 16.10 Nan.: La signora del West 17.40 Variete: Art Attack 18.05 Dnevnik - Kratke vesti, športne vesti in rubrike 19.00 Variete: Secondo canale 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 20.30 23.20 Dnevnik 21.05 Aktualno: Annozero (v. M. Santo-ro) 23.35 Variete: Sara' una bella societa' 1.10 Aktualno: Il cartellone di Palco e retropalco 1.15 Dnevnik - Parlament V" Rai Tre 6.00 8.15 9.15 9.20 12.00 12.25 12.45 13.10 14.00 15.10 15.15 15.20 16.00 16.35 17.00 18.10 20.00 20.10 20.35 21.05 21.10 22.55 0.00 1.10 8.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso Dok.: La Storia siamo noi Aktualno: Figu - Album di persone notevoli Aktualno: Cominciamo Bene Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti Aktualno: Tg3 Chiediscena Le storie - Diario italiano Nad.: Vento di passione 19.00 Deželni dnevnik, vremenska napoved in rubrike Dnevnik - kratke vesti Variete: Trebisonda Nan.: Zorro Tg3 GT Ragazzi Variete: Melevisione Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo Vremenska napoved Variete: Blob Nad.: Le storie di Agrodolce -Aspettando la nuova serie Nad.: Un posto al sole Dnevnik Film: Il 13° guerriero (pust., ZDA'99, r. J. McTiernan, i. A. Banderas) Variete: Parla con me Deželni dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Art News 6.50 Nan.: Vita da strega 7.20 Nan.: Quincy 8.20 Nan.: Hunter 9.45 Nad.: Bianca 10.30 Nan.: Giudice Amy 11.30 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber-lino 12.30 Nan.: Un detective in corsia 13.30 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 14.05 Aktualno: Popoldanski Forum 15.10 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.10 Nad.: Sentieri 16.55 Film: Mondo perduto (pust., ZDA, '60, r. I. Allen, i. M. Rennie) 17.40 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.00 Film: Alaska (pust., ZDA '96, r. C. Heston, i. T. Birch) Film: Giovanna d'Arco (zgod., Fr., '99, r. L. Besson, i. M. Jovovich) Nočni dnevnik in pregled tiska Canale 5 8.40 9.55 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 16.55 18.00 18.50 20.00 20.30 21.10 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar Aktualno: Mattino cinque (v. F. Pa-nicucci, C. Brachino) 14.05 Resničnostni show: Grande Fratello Dnevnik - Ore 10 Aktualno: Forum Dnevnik, okusi, vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: CentoVetrine Resničnostni show: Uomini e donne (v. M. De Filippi) Talent show: Amici Aktualno: Pomeriggio cinque (v. B. D'Urso) Dnevnik - kratke vesti Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia - La voce dell'influenza (v. E. Greggio, E. Iacchetti) Film: L'amore e' eterno finche' dura (kom., It., '04, r. C. Verdone, i. C. Verdone, L. Morante) 22.10 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 23.30 Aktualno: Terrra! 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.30 13.40, 17.45 Risanke 8.55 Nan.: Happy Days 9.30 Nan.: A-Team 10.20 Nan.: Starsky & Hutch 11.20 Nan.: The Sentinel 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 18.30 Dnevnik in športne vesti 15.20 Nan.: Wildfire 16.20 Nan.: Il mondo di Patty 17.10 Nan.: Cory alla Casa bianca 19.30 Nan.: La vita secondo Jim 20.05 Risanke: Simpsonovi 20.30 Kviz: Prendere o lasciare 21.10 Nan.: Dr. House (i. H. Laurie, O. Epps) 22.00 Nan.: Grey's Anatomy (i. E. Pompeo) 8.05 Pregled Tiska 9.00 Domani si vedra 10.00 Nan.: Daniel Boone 10.45 Aktualno: Formato famiglia 12.00 16.00 Dnevnik - kratke vesti 12.50 Aktualno: La Provincia ti informa 13.15 Aktualno: Consigliando 14.05 Variete: ... Mescola e rimescola 14.35 Aktualno: Volley Time 17.00 Risanke 19.05 Aktualno: Fede, perche no? 19.10 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 20.00 Športne vesti 20.05 Aktualno: Assessorato allo sport 21.00 Variete: Qui Cortina 21.10 Nan.: Cold Squad 22.45 Il Rossetti 23.35 Aktualno: Pagine e fotogrammi 23.50 Film: Il ragazzo dal kimono d'oro (akc., '91, r. L. Ludman, i. R. Williams) la 6.00 7.00 10.10 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00 16.00 17.05 19.00 20.00 20.30 21.10 23.20 0.50 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life Punto Tg, sledi Due minuti in un libro Nan.: L'ispettore Tibbs Nan.: Le inchieste di padre Dowling Dnevnik in športne vesti Nan.: Jag - Avvocati in divisa Film: La citta' prigioniera (voj., It., '62, r. J. Anthony, i. D. Niven) Aktualno: Cosí stanno le cose Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 21.10 Nan.: The District Dnevnik Aktualno: Otto e mezzo Dok.: Impero Variete: Victor Victoria Nočni dnevnik (t* Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05, 9.05 Dobro jutro 10.10 Otroška odd.: Telebajski 10.40 Pod klobukom (pon.) 11.15 Nan.: Berlin, Berlin 11.45 Omizje (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.50 Piramida (pon.) 15.10 Mostovi-Hidak 15.45 Ris. nan.: Animalija 16.10 Kratki dok. film: Moj dom je na otoku 16.25 Enajsta šola 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.20 19.50 Gledamo naprej 17.30 Jasno in glasno 18.30 Žrebanje Deteljice 18.40 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Tednik 21.00 Dok. film: 20 let po padcu železne zavese: Beg v svobodo 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Osmi dan 23.35 Globus (pon.) (t Slovenija 2 1.30 Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal 14.25 To bo moj poklic (pon.) Turbulenca (pon.) Globus (pon.) Iz arhiva TVS - Tv dnevnik 03.12.1991 Dok. serija: Južni tihi ocean (pon.) Na lepše (pon.) Slovenska jazz scena (pon.) 20. obletnica združenja Sever (pon.) EP v plavanj, kratki bazenu Dok. nan.: Piranski zaliv (pon.) Nan.: Potepanja Družinske zgodbe (pon.) Film: Babettina gostja Tranzitsor Nad.: Profesor Miniserija: Dresden 6.30 7.00 8.00 10.00 10.25 11.15 11.45 12.10 13.00 13.35 14.25 16.00 18.00 18.25 19.00 20.00 21.40 22.15 23.55 14.20 Euronews 14.30 Iz arhiva po vaših željah 15.15 Dok. oddaja: K2 15.45 City folk 16.15 Srečanje z... 16.50 Slovenski magazin 17.15 Pogovorimo se o... 18.00 Pomagajmo si 18.35 23.50 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.15 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Športna oddaja 20.00 Glasb. oddaja: In orbita 20.30 Film: Skupinska terapija 22.50 Izostritev 23.20 Primorski mozaik 23.55 Čezmejna Tv TDD - Tv dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 8.00 Dnevnik - Tv Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 9.00 10.00 Novice 9.05 19.00, 23.30 Mozaik 10.00 Novice 10.05 17.20 Hrana in vino (pon.) 11.00 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Video- strani z novicami 18.00 Mlad. odd.: Brez panike 18.45 Pravljica 20.00 23.00 Dnevnik - Tv Primorka, vremenska napoved, Kultura, Polje Evrope 20.30 Primorski poslanci 21.30 Glasb. odd.: Postaja Go 22.45 Monitor (pon.) 0.30 Videostrani ^ Tele 4 Koper 7.00 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.02 Dnevnik 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - TG R FJK - Deželne vesti RADIO TRST A 7.00, 13.00,19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Glasbena skrinjica; 9.00 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.10 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Naš športnik; 18.30 Music box; 19.20 Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na radiu Koper, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.0012.30 Dopoldan in pol; 9.10 Prireditve; 9.45 V okviru 10. mednarodnega festivala Pix-xelpoint; 10.00 RK svetuje o ekologiji; 11.30 Dobitnik inovatorskega priznanja Gospodarske zbornice Slovenije; 12.30 Opol-dnevnik; 13.30-15.00 Aktualno; 14.45 Poslovne informacije; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.15 Prenos javne radijske oddaje Športnik Primorske; 18.40 Prireditve; 19.00 Prenos radijskega dnevnika RASLO; 20.00 Mladi primorski talenti - violončelistka Ni-ka Švarc; 20.30 S primorskih koncertnih prizorišč - OFF festival v Izoli 2009; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Od glave do repa, hip hop in Valterap. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.00 Doroty e Alice; 9.33 Moda ali pogovor s psihologinjo; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Svetnik dneva in Vse najboljše; 14.35 Euro notes; 15.05 Pesem tedna; 15.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Duša in telo; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Sera; 20.00 Odprti prostor; 21.00 Moda ali pogovor s psihologinjo; 21.35 Sogni di vacanza; 23.00 Melopea; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kaj odmeva po Sloveniji; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17.-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Domače pesmi in napevi; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Reportaža; 11.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.30 Spored; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.45 Četrtkov klicaj; 17.10 Frekvenca X; 17.45 Šport; 18.00 Slo Top 30; 18.50 Večerni sporedi; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 Galerija; 21.35 Minute za country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.25 Glasbena jutra-njica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Intervju; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Jezikovni pogovori; 13.30 Operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Festivali stare glasbe; 18.00 Izšlo je; 18.20 Intermezzo; 19.00 Dnevnik; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTVS; 22.05 Igra; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Četrtek, 10. decembra 2009 jasno zmerno oblačno oblačno 6 rahel dež a a zmeren °° dež .A. močan 6b dež nevihte veter megla gng Su5 rahel sneg sneg m&B sneg k fronta hladna fronta okluzija izobara C sredisce a sredisče _ciklona ^^anticiklona VREMENSKA SLIKA 1020 A VARŠAVA O 4/5 ILAN °2/10 DUNAJ 5/7^ LJUBLJANA °2/7 MOSKVA -5/-6 0 1030 O KIJEV 0/1 fini LIZBONA O 13/15 MADRID O 5/13 V višjih plasteh ozračja dotekajo nad našo ddeželo suhi severni tokovi. Danes zvečer nas bo od severozahoda prešla hitra in šibka vremenska fronta. Jutri bo sprva v višjih plasteh ozračja z^čel dotekati bolj vlažen in mrzel zrak. Nad jugozahodno Evropo je območje visokega zračnega pritiska, ki sega tudi do Alp. V višinah priteka k nam od severa prehodno nekoliko toplejši in razmeroma suh zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.35 in zatone ob 16.21 Dolžina dneva 8.46 LUNINE MENE Luna vzide ob 1.05 in zatone ob 12.34 BIOPROGNOZA Danes bo vremenski vpliv sprva ugoden. Popoldne se bo krepila vremenska obremenitev in pri občutljivih ljudeh se bodo začele pojavljati z vremenom povezane težave, okrepili se bodo tudi bolezenski znaki. PLIMOVANJE Danes: ob 5.20 najvišje 42 cm, ob 12.32 najnižje -34 cm, ob 18.26 najvišje 8 cm, ob 23.20 najnižje -18 cm. Jutri: ob 6.00 najvišje 45 cm, ob 13.12 najnižje -45 cm, ob 19.26 najvišje 16 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin....................- Piancavallo............19 Vogel....................- Forni di Sopra.........10 Kranjska Gora...........- Zoncolan..............41 Krvavec..................- Trbiž...................10 Cerkno..................- Na Žlebeh.............10 Rogla....................- Mokrine...............10 Mariborsko Pohorje . . . . - Podklošter..............- Civetta...............110 Bad Kleinkirchheim . . 35 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER 1 ¿S TOLMEČ O -4/6 V-i? V VIDEM O Xj-i -2/12 O PORDENON -1/11 £ TRBIŽ O -5/5 ¿L ČEDAD O -1/11 o GRADEC -1/5 0-6/3 KRANJSKA G. q J „ V TRŽIČ -3/4 MARIBOR 0-1/6 PTUJ O M. SOBOTA O 0/6 O KRANJ o LJUBLJANA GORICA <-> 0 N. GORICA 0/5 N. MESTO 1/5 2/12 A 0/11 g«™» O ^ T^*^ ö - PORTOROŽ O ^ ČRN°MELJ 1/12 y ^ .......... REKA 5/11 OPATIJA ZAGREB 3/7 PAZIN O iN NAPOVED ZA DANES Dopoldne bo povsod po deželi prevladovalo jasno vreme. Po nižinah bo lahko zmrzovalo. Popoldne bo nekaj visoke oblačnosti, zvečer bo ob morju in po nižinah prevladovalo spremenljivo vreme; v hribovitem svetu pa bo oblačno tudi lahko z rahlimi padavinami. Nulta izoterma bo kar na 2000m nadmorske višine. Danes bo sončno, zjutraj in deloma dopoldne bo po nižinah megla ali nizka oblačnost. Popoldne se bo od zahoda zmerno pooblačilo. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do -3, v alpskih dolinah do -6, najvišje dnevne od 2 do 7, na Primorskem do 12 stopinj C. O GRADEC 1/5 TOLMEČ O -2/6 T^H VIDEM ¿A/ -1/12 O PORDENON 0/11 CELOVEC O -1/4 TRBIŽ O -3/5 O-3/2 KRANJSKA G. q ¿V, TRŽIČ -1/3 o -1/3 CELJE 0/4 O MARIBOR O-1/4 PTUJ O M. SOBOTA O 0/5 O KRANJ GORICA O 2/12 N. MESTO 1/4 O ' ZAGREB 2/5 O Po vsej vljali se ozračja 1500m deželi bo prevladovalo spremenljivo vreme, poja-bodo tanki visoki koprenasti oblaki. V višjih plasteh se bo nekoliko ohladilo, nulta izoterma bo na okoli nadmorske višine. (NAPOVED ZA JUTRf Jutri bo oblačno. Občasno bodo manjše padavine. Na Primorskem bo začela pihati burja. Nekoliko hladneje bo. V soboto bo n Primorskem delno jasno z burjo. Drugod bo pretežno oblačno, občasno bo naletaval sneg. zmeren za politike, za avtomobiliste Za vse, ki si ^p^-^orski dnevnik še bližji. da bi Jim bil Pnm ali o^« na, naročnino, do evral i tn 9010 ie že v teku. Vsem, in j0 je • naročnin za ^ naročnina 210 ev < bodo tudi Objavljali « naročniki bodonovi in stan S&lKKS^^r , ♦ oni 0 se lahko plača do 31 -1p201 ,, DZP doo: -««SÄ2S i—" ™e .«««rsSS ............ B.ncad, CWidale - M„ka. Zadružna banica l/« ¿družna kraška banka 7A INFORMACIJE: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 533382 št.računa-1 3 2802200( št. računa: 1T71 VJUI www.primorsW.eu *rimorski dnevnik Dnevnik SLovencev v Italiji.