I i Proizvodnja in i $ produktivnost ji v novembru ' Letni plan proizvodnje f je bil v mesecu novembru že dosežen, čeprav je bila v tem mesecu proizvodnja kar za 15 % manjša od one v oktobru. Del izpada te proizvodnje gre na račun manjšega razpoložljivega ) časovnega fonda, pri neka- f terih proizvodih pa so večja 9 odstopanja zaradi njih vzrokov: cinkov nasled- a prah — remont, organska barvila — tržne ' ' i prilike, cinkove čašice — V tržne prilike, voba barve, <| organoli, kromov galun ter J J ostala pomožna sredstva za (| tekstil, papir in usnje — tržne prilike. Iz istih raz- l1 J logov je bila proizvodnja v (Nadaljevanje na 2. strani) (I r p m M GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA CINKARNE CELJE CELJE, 15. DECEMBRA 1969 LETO XVI. ŠTEVILKA 12 KAKO SMO POSLOVALI V DEVETIH MESECIH Kljub dobro izkoriščenim kapacitetam pomembnejših proizvodnih obratov, je Cinkarna vse leto obratovala z minimalnim ostankom dohodka, medtem pa je poslovanje, zaključno stretjim trimesečjem, končala z izgubo v višini 3,171.786 dinarjev. Osnovni razlogi za tako stanje so naslednji: dispariteta med cenami surovin in ostalimi stroški reprodukcije na eni strani in cenami izdelkov na domačem in tujem tržišču na drugi strani. Cene cinka in izdelkov iz cinka so od reforme dalje plafoni-rane na nespremenjenem nivoju. Po drugi strani pa stroški reprodukcije nenehno naraščajo, s čemer so ob reformi postavljeni paritetni odnosi, ki naj bi jamčili določeno rentabilnost proiz- vodnje, porušeni. Zaradi zamrznjenih prodajnih cen na domačem tržišču in velike udeležbe izvoza v realizaciji (60 % metalurške proizvodnje), podražitvi seveda ni mogoče parirati in tako vsaj ohraniti startne odnose iz leta 1965. Podjetja, ki imajo ft Ip I I If | | 8 1 p | p m fjj m p 8 | I 1 prosto formiranje cen svojih izdelkov, lahko podražitve sproti kompenzirajo s povečanjem cen, ne da bi se ostanek dohodka zmanjšal. Tako je od leta 1965 prišlo do podražitve cinkovih koncentratov, dvakrat se je podražil premog, podražil se je mazut, kao-lin, izdelki črne metalurgije, dvakrat so se podražile transportne usluge, stalno naraščajo cene ostalih storitev — poštna, potne, intelektualne, uvedena je bila dodatna davščina na uvoz, z revalorizacijo je bila povečana amortizacija in obresti od poslovnega sklada, prišlo je do dodatnih obremenitev iz naslova pokrivanja izgub socialnega zavarovanja, zemljiškega prispevka, vodnega prispevka, od leta 1965 se je podražil kapital (povečanje obresti) in končno je bilo v tem razdobju potrebno večati tudi osebne dohodke, vsaj vzporedno z naraščanjem življenjskih stroškov. Razumljivo je, da so se ob takih gibanjih »škarje iz leta v leto bolj zapirale«, kar je seveda privedlo do tega, da je podjetje v zadnjem obdobju poslovalo na meji rentabilnosti. Pri taki situaciji ga lahko vsak malo močnejši nenaden sunek v smeri nadaljnje podražitve stroškov reprodukcije potisne v izgubo, kot se je to zgodilo v tretjem trimesečju tega leta. Cinkarna je eno najstarejših podjetij v Sloveniji in je zato v zadnjem razdobju pred reformo ob tedanjih paritetah cen pričela z rekonstrukcijo. Z reformo so se investicijski stroški občutno povečali (podražitve 'zaradi novega tečaja dolarja, povečanje carin, domače podražitve — skupaj več kot za 60 %), zaradi česar je ostala rekonstrukcija na pol poti. Zgrajeni so bili objekti za proizvodnjo žveplene kisline, ki po svojem namenu ne predstavljajo finalnega proizvoda — ob njih pa manjkajo objekti za finalizacijo, ki bi zaokroženo, skupaj s kisli -(Nadaljevanje na 2. strani) Kako smo poslovali v devetih mesecih (Nadaljevanje s 1. strani) nami dajali vlaganjem adekvatno akumulacijo za podjetje, kot je bilo po programu predvideno. Ker so bili omenjeni objekti zgrajeni s kratkoročnimi krediti in z za bazno industrijo visoko obrestno, mero, je Cinkarna danes poleg že obstoječih disparitet v cenah, ki so bile ^e opisane, obremenjena še z visokimi obveznostmi iz dohodka, ki občutno zmanjšujejo delež akumulacije za podjetje. Udeležba zakonskih in pogodbenih obveznosti v dohodku znaša 30. septembra 1969 31 " o- Kljub opisanim disparitetam v cenah ter težavam, ki izhajajo iz nedokončane rekonstrukcije, je podjetju uspelo še letošnje prvo polletje končati z malim ostankom dobička. V tretjem četrtletju pa je prišlo do novih elementov, ki so povzročili izgubo. PODRAŽITEV CINKOVIH KONCENTRATOV Kot posledica rušenj^ odng|^ med ponudbo in povpraševanjem po cinkovih koncentratih v svetu, povpraševanje je večje od pohudbe (glavni odjemalci so •Japonci s svojimi velikimi novozgrajenimi kapacitetami, a brez surovinske osnove), je pričela v maju naraščati cena cinka na londonski borzi, ki ji je tako] sled'la »producentska cena«, ki je osnova za izračun cene koncentratov. Producentska cena cinka, Ki je žhašala v razdobju januar-april 1969 114,333 £ za dolgo tono, se je dvignila v maju na 120,365 £, v juniju na 121 £ in se v sCptembvti povzpela na 130 t. Vzporedno z rastjo cene cinka pa so se kot posledica kroničnega pomanjkanja koncentratov, slabšali kupoprodajni pogoji (predelovalni stroški, ki so odbitna postavka pri izračunu cene koncentratu) bi morali zbasati po obstoječih pravilih vsaj 58 S za tono, so padli na 40 s. Skok v ceni cinkovih koncentratov od aprila tega leta do septembra znaša torej na tono 451 14 dinarjev oziroma za tono cinka 1.090 N-dinarjev. Ker je po zgraditvi novih kapacitet za proizvodnjo cinka v ostalih republikah Cinkarna primorana uvažati 90 % celotne količine koncentratov ki jo potrebuje, je podražitev z vso svojo težo padla v breme dohodka saj ■so prodajne cene na domačem tržišču še vedno nespremenjene, medtem se v državah, ki so res vključene v mednarodno delitev dela, oblikujejo vzpo/edno z dogajanji na mednarodnem trgu. IZGUBA PRI PRODAJNIH CENAH V IZVOZU Cene cinkove pločevine v tujini ne sledijo sočasno povišanju cen cinka in se ob situacijah, kakršna je trenutno v svetu, običajna razlika za valjanje, ki znaša 80 dolarjev za tono zmanjša na 40 dolarjev, iz česar sledi, da tudi iz lega naslova podražitev ni mogoče parirati. Situacija Cinkarne pa je v tem oziru še slabša od situacije zahodnoevropskih proizvajalcev, ker mora zaradi nečlanstva v EGS izvažati po cenah, kr so nižje za carinsko zaščito in prevoz do kupca od prodajnih cen domačih proizvajalcev v teh državah. Izvoz cinkove pločevine je pretežno usmerjen v Zahodno Nemčijo (letno okoli 10.000 ton v vrednosti 3,500.000 $). V tej državi so v marcu letošnjega leta dogradili novo valjarno cinka s kapaciteto 60.000 ton letno. Ker predstavlja uvoz Cinkarne v Nemčijo ‘A celotne porabe pločevine, so pričeli tamkajšnji proizvajalci neusmiljeno borbo zoper uvoz iz Jugoslavije. Ker se v njihovem sistemu administrativnih ukrepov ne morejo poslu-žiti, so znižali cene pločevini ob naraščanju cene cinka, čemur je morala Cinkarna nujno slediti. S tem pa je prišlo do znižanja dohodka. Za nemško valjarno stoji kapital več desetin milijard mark, ki je sposoben te prehodne izgube pokrivati. Takšna situacija na področju cen cinka se periodično pojavlja v razdobju nekaj let in traja običajno od 6 mesecev do enega leta, vendar v preteklosti Cinkarna teh oscilacij ni tako moč- ESIH Proizvodnja in produktivnost (Nadaljevanje s 1. strani) novembru za 50 j, manjša od tiste, ki je bila dosežena v istem mesecu preteklega leta. To zmanjšanje je poslabšalo tudi kumulativni primerjalni rezultat z ozirom na isto razdobje preteklega leta od 118,5 na 116 izraženo v indeksih. Enajst dvanajstin letne planirane količine smo dosegli pri naslednjih proizvodih : bruto proizvodnji surovega cinka, pri rektifi-ciranem cinkovem prahu, cinkovem belilu (dosežen je že letni plan), novih žveplenih kislinah, zamak cinku, natrijevemu hidrosul-fidu, svinčenih oksidih, zeleni galici (letni plan že dosežen), kemolit in mikro-etnk ploščah (letni plan že dosežen), modri baker (letni plan že dosežen), kemikalijah za grafično industri- no čutila, ker se je oskrbovala pretežno z domačimi koncentrati. * OSEBNI DOHODKI Posledica naštetih splošnih gibanj, ki so vplivala, na zmanjšanje akumulativnosti podjetja, so bili nizki osebni dohodki v letu 1968 in prve mesece tega leta. Vodstvo podjetja se je trudilo, da bi izplačilo osebnih dohodkov kar najbolj vzporedno potekalo z ustvarjenim dohodkom. Toda porast osebnih dohodkov v ostalih panogah in rastoči življenjski stroški ter težki delovni pogoji v Cinkarni — vse to je pripeljalo do prekinitve dela in do zahteve za povečanje osebnih dohodkov.' Nov pravilnik o delitvi osebnih dohodkov je pričel veljati 1. julija 1969, kar je seveda povzročilo povečanje udeležbe osebnih dohodkov v dohodku v tretjem trimesečju. Ce torej rekapitulhamo najvažnejše dejavnike, ki so vplivali v tretjem trimesečju poleg ostalih že naštetih pogojev gospodarjenja in jih prikažemo v zneskih, dobimo tole sliko: 1. Zmanjšanje dohodka zaradi večje cene koncentratov 2. Doseganje nižjih cen pri izvozu 3. Povečanje osebnih dohodkov (nov pravilnik) 4. Izguba kuhinje toplega obroka (podražitev živil) jo (letni plan že dosežen), zemeljskih in voha barvah. V novembru je bila dosežena rekordna realizacija v tujino, saj jc znašala vrednost izvoza 968.596 S ali za 91,92% več kot to predpisuje ‘/12 letnega plana Izvoza. Ta izreden november-ski izvoz je prispeval k izpolnitvi planskih obveznosti v taki meri da smo z novembrom presegli letni plan izvoza za 27 %, v primerjavi z istim razdobjem preteklega leta pa povečali vrednost izvoza (ki znaša v enajstih mesecih 7,693.391 S) za 12,7 %, Pri tem pa je bila izboljšana struktura izvoza, saj se je udeležba na konvertibilno področje dvignila od 73,5% (kolikor jc znašala v devetih mesecih) na 71,3 %. Zaradi manjše vrednosti proizvodnje v novembru je produktivnost dela v primerjavi z doseženo v devetih mesecih padla za 3 %> vendar je že večja od tiste, ki je bila dosežena v preteklem letu. DINAMIKA PORASTA MEDLETNEGA CELOTNEGA DOHODKA V tem letu so bili uveljavljeni novi predpisi o ugotavljanju in .delitvi celotnega dohodka ter dohodka, zato nam da pravilno sliko o gibanju obsega poslovanja na področju prometa, le primerjava medletnih vrednosti realizacije v razdobju obeh let. Vendar pa je treba tudi te knjigovodske podatke zaradi spremenjene tehnike knjiženja predelav v primerjavi z tisto iz leta 1968, prečistiti. V letu 1969 je material v predelovalnih poslih ovrednoten, kar seveda vpliva na višino realizacije in celotnega dohodka. Ker so bili v preteklem letu evidentirani pri teh poslih le predelovalni stroški, je potrebno letošnjo vrednost realizacije zmanjšati za vrednost tega materiala, da bi dobili realen porast realizacije in celotnega dohodka v primerjavi z - istim Del naprave za proizvodnjo žveplene kisline razdobjem preteklega leta. Skupna vrednost materiala v predelovalnih poslih znaša v devetih mesecih letošnjega leta 8,745.573 dinarjev, od tega zneska odpade na vrednost materiala v predelovalnih poslih za tujino 8,484.091 dinarjev, na domače predelovalne posle pa le 261.482 dinarjev. Po popravku knjigovodskih vrednosti medletne realizacije ugotavljamo, da znaša realen porast vrednosti medletne realizacije gotovih izdelkov 24,47 %, porast medletne realizacije v tujino 44,08 % in na domačem tržišču .14,73 %■ (Nadaljevanje na 3. strani) Misli ob kongresu ZB IVOV Jugoslavije Kongres Združenja zveze borcev narodno osvobodilne vojske Jugoslavije je bil od 14. do 18. oktobra 1969 v Ohridu. Borci so z zanimanjem spremljali delo kongresa, nekateri bolj, nekateri manj, zato bi bilo morda prav, da čeprav z zakasnitvijo, vendarle zapišemo nekaj besed o tem pomembnem dogodku tudi v našem glasilu, saj je v Cinkarni kar precejšnje število članov Zveze borcev. Kakor je bilo povzeti je kongres ZB NOV v Ohridu dal najmočnejši poudarek vlogi članov ZB v današnji situaciji, tako na področju dela pri razvoju našega sistema delavske^ samoupravljanja, kakor tudi v ostalem družbenem dogajanju. Predvsem je bila zavrnjena teorija o zamenjavi generacij, ki jo zastopajo predvsem tisti, ki bi želeli spremeniti smer, postavljeno v osvobodilni vojni. Saj je poudarjeno tudi v Titovih besedah kongresu, da so šli v revolucijo NOV ljudje vseh starosti od nedopolnjenega desetega leta starosti pa do preko šestdesetega. S tem so zavrnjene tudi težnje, da se ZB spremeni v stanovsko organizacijo veteranov, in je v sklepe prišel zaključek, da ZB je in ostane poleg SZDL in ZK najmočnejša politična organizacija v našem družbenem sistemu. Poleg politične vloge borčevske organizacije je kongres določil v svojih sklepih posebno mesto vzgoji naše mladine v duhu tradicij partizanskega boja. S tem je pobita teorija nekaterih, ki menijo, da vse preveč poudarjamo vlogo naše preteklosti, da se nosilci revolucije preveč radi spominjajo dobe, ki je svetla, v njej ni temnega madeža in s ponosom lahko gledamo v preteklost. Če rodovom, ki prihajajo za nami, ne bomo znali prikazati kako je treba braniti svojo domovino, kako naj jih potem vključimo v vseljudsko obrambo? Borec socialistične revolucije ostane do svoje smrti revolucionar. Razpravljala je tudi komisija za socialna vprašanja, ta del je bil najživahnejši. Tu so bila mnenja in kritike različne. Slišati je bilo, da bi socialne probleme članov ZB reševala zvez- na zakonodaja, vendar je v zaključkih bilo poudarjeno, naj bi se zvezno reševali samo tisti problemi, za katere je nujno, ostali problemi pa naj bi se reševali skladno s samoupravnim sistemom. Med smernice in za- Kako (Nadaljevanje z 2. strani) Udeležba realizacije v tujino znaša v skupni realizaciji 38,42 odstotka. Vrednost prodaje v tujino izražena v ZDA 3 je dosegla v devetih mesecih tega leta 6,056.742 in je za 39,43 % večja od tiste, ki je bila dosežena v istem razdobju preteklega leta. Letni plan izvoza je bil tako dosežen že v devetih mesecih. 73,54 % vrednosti izvoza je bilo realizirane v čvrsti valuti, 10,83 % v vzhodnoevropskem in 15,63 % v ostalem kliringu. Iz navedenih podatkov se vidi, da visok porast realizacije v Cinkarni ni le posledica visoke konjunkture na domačem tržišču, temveč predvsem rezultat prizadevanj, da se s povečanim izvozom zaposlijo kapacitete. Z izgradnjo novih kapacitet za proizvodnjo cinka in žveplene kisline v ostalih republikah, je postal izvoz Življenjska nuja za Cinkamo. Realizacija storitev, materiala in odpadkov je bila manjša kakor v preteklem letu: zaradi tega je pri večji realizaciji investicij in drugih dohodkov porast celotnega dohodka manjši od porasta realizacije gotovih izdelkov in je zato tudi zdrav. ključke je med drugim prišla potrditev zahteve, da se podaljša 4 % stanovanjski prispevek, ki bi se končal v naslednjem letu. To je predvsem pozitivno tudi za tiste člane ZB iz Cinkarne, ki še nimajo rešenega svo-jega stanovanjskega problema. Iz vsega, kar je bilo povedano na kongresu, lahko zaključimo, da je ena osnovnih borčevskih nalog, da politično aktivno sodelujemo pri vseh dogajanjih v kolektivu in izven njega ter, da v vsaki akciji nastopamo preudarno in enotno, kakor smo nastopali v NOV. Le tako bomo lahko izpolnili svoje naloge, ki tudi v današnjem času niso manjše, kot so bile med vojno. S svojim delom na delovnem mestu, v samoupravnih organih ter ostaliIf' organizacijah moramo* biti vzor, predvsem pa moramo povsod in ob vsaki prilož-nsoti skrbeti za človeka in odnos do človeka, saj to je tudi bil eden glavnih ciljev naše revolucije. smo poslovali VPLIVI NA OBSEG REALIZACIJE IN CELOTNEGA DOHODKA Vrednost medletne realizacije je porastla zaradi povečanega obsega prodaje gotovih izdelkov in uslug za 39,740.639 dinarjev. — avtotipijskih plošč — zaradi sprememb tehnologije v tiskarnah se v istem odnosu kot pada uporaba avtotipijskih plošč, veča poraba mikrocink plošč; — žveplenih in azo barvil ter tekstilnih pomožnih sredstev — analiza tržišča je v teku; Komandni prostor v novem obratu žveplene kisline Zaradi nižjih doseženih cen je realizacija gotovih izdelkov manjša za 831.591 dinarjev v primerjavi z istim Obdobjem preteklega leta. To zmanjšanje je poleg ostalih dejavnikov vplivalo na negativen finančni rezultat s kakršnim smo zaključili poslovanje v devetih mesecih letošnjega leta. Kljub povečanju obsega prodaje v merilu celotnega podjetja, pa tako kot ob zaključku prvega polletja ugotavljamo tendenco upadanja prodaje naslednjih proizvodov: — kromovega galuna — na tržišču so domači bikromati, ki bodo postopoma izrinili kromov galun; — natrijevega sulfida — prodaja je padla za 50 %, ker se je na tržišče poleg uvoznih količin vključil še nov domači proizvajalec iz Makedonije; — mešanih gnojil — ker z našimi provizornimi napravami nismo bili doslej v stanju dajati standardnih formulacij na tržišče; — korocinka — zaradi zmanjšanih dobav za Djerdap — ostalo domače tržišče ni obdelano zaradi pomanjkanja kadra za to področje, saj je obstoječi v glavnem angažiran v Djerdapu. MANJŠE CENE Za naslednje proizvode smo dosegli nižje cene od tistih, ki so bile dosežene v istem razdobju preteklega leta: — žveplena kislina — večja udeležba izvoza kakor v preteklem letu; — oinkova pločevina — zaradi znižanja cen nemških konkurentov v cilju, da omejijo naš nastop na tem tržišču; — modra galica — zaradi povečanja rabata, kar so pred nami storili ostali domači proizvajalci; — mešana gnojila — popust zaradi nestandardnih formulacij; — mineralne barve — zaradi večjega rabata. . . ... (Nadaljevanje na S. strani) Ulivanje finega cinka v modele Tradicionalno srečanje mladih kemikov Jugoslavije v Šabcu Tradicionalno srečanje mladih kemikov Jugoslavije, bilo je 21., 22. in 23. novembra 1969, je organizirala Mladinska organizacija tovarne kemičnih izdelkov »Zorka« Sabac. Namen tega srečanja je bil zbližanje in spoznavanje mladih, razvijanje in krepitev bratstva in enotnosti ter izmenjava izkušenj iz delovnih organizacij ter položaj in razvoj kemične industrije Jugoslavije. O temi, udeležba mladih v samoupravljanju, je govoril član sekretariata republiške konfe- rence Zveze mladine Srbije tovariš Živorad Višič. Poudaril je, da so mladi ljudje premalo angažirani v samoupravnih organih ter kje so vzroki za takšno stanje. Omenil je, da je eden glavnih vzrokov, ker mladi ljudje prihajajo za te naloge premalo usposobljeni v podjetja. Predvsem jim te usposobljenosti niso nudile šole, kjer so se usposabljali za svoj poklic. Mnogokrat pa mladi ljudje sploh niso zainteresirani za sodelovanje v teh organih, ker jim starejši ne zaupajo. V razpravi o teh vprašanjih je bilo rečeno, da bi morala mladinska organizacija v tovarni imeti to nalogo, da mlade, ki so voljni in sposobni, usmeri in pripravi za delo v samoupravnih organih. O mladih v ZK in njihovem družbenem delovanju je govoril tovariš Krsta Avramovič, član predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije. Menil je, da je še vedno premalo mladih v Zvezi komunistov ter se tudi dovolj ne zavedajo svoje vloge v tej organizaciji. Na vprašanje zakaj se mladi ne uveljavijo in ne najdejo sami sebe v ZK je odgovor glasil, da vsak mladi član ZK ni postal takoj revolucionaren, pač pa je postal član idejno politične organizacije, da v njej sodeluje in da maksimalne napore kot član te organizacije in dela na določenih nalogah. Seveda, tisti, ki se tega niso zavedali preden so vstopili v ZK, niso mogli najti samega sebe in tudi niso mogli prispevati tistega deleža, ki bi ga lahko. Tudi na tem področju bi morala mladinska organizacija odigrati svojo vlogo in usposobiti mlade ter jih seznaniti z nalogami, ki čakajo člana Zveze komunistov. Tovariš Branko Krcinič, član predsedstva Zveze mladine Jugoslavije je govoril o reorganizaciji Zveze mladine. Glavni poudarek je bil, da mora biti sodelovanje mladinske organizacije tesno povezano z ostalimi družbeno političnimi organizaci- jami v podjetjih kot npr. z ZK, SZDLJ sindikatom in drugimi organizacijami. Predvsem pa naj bi bila mladinska organizacija tista iz katere naj bi prihajali bodoči samoupravljalci. Predlagano je bilo, da naj bi srečanje prihodnje leto bilo v Sloveniji, in sicer v Cinkarni. Na kraju pa smo mladi poslali pozdravno pismo predsedniku Titu. Šoštarič Ko so retorte napolnjene s pražencem in nameščene alonže, nastopi v talilnici zatišje Protislovja in vloga sindikata Vse večje obveznosti gospodarstva in večanje splošne potrošnje je vse kaj drugega kot resolucije, ki govorijo naj se gospodarstvo ne obremenjuje. Torej zopet eno govorimo, drugo storimo. Sindikati so zelo zaskrbljeni zaradi takega početja. Zaradi stalnega naraščanja cen življenjskim stroškom predvsem v občinskem merilu, se bomo morali v sindikatih še bolj temeljito pogovoriti o politiki cen. LEP PRIMER SODELOVANJA NADZORNEGA OSEBJA OBRATA RAFINACIJA CINKA S SLUŽBO VARSTVA PRI DELU V obratu je prihajalo do brizganja cinka pri vlivanju le-tega v modele. Vzrok je bil v tem, da so bili pri prvem vlivanju hladni modeli še vlažni od meg-le. Izmenovodje, na čelu s tovarišem Šoštaričem so predlagali, da bi po zadnjem vlivanju pustili bloke v modelih. Tik pred vlivanjem pa naj bi bloke odstranili iz modelov. Ta postopek, kolikor bo vestpo izvajan, zagotavlja varnejši način vlivanja cinka, kar se bo odrazilo v manjšem številu poškodb in izgubljenih dni. Na podoben način v sodelovanju s službo varstva pri delu bi lahko večkrat preprečili naraščanje števila poškodb in izboljšali delovne pogoje. | SODELUJTE V ! :: Uinkarnarjju \ 4 CINKARNAR V sindikatu ne moremo ostajati neprizadeti, če se z brezglavim dviganjem cen (in to mimo delovanja tržnih zakonitosti) iz meseca v mesec bolj očitno ogroža življenjski standard delavcev; zlasti tistih, katerih osebni dohodki so že sicer blizu družbeno spoznanega življenjskega minimuma. Ko so razpravljali v republiškem sindikatu za industrijo in rudarstvo o teh stvareh, so menili, da se naj sindikat enkrat za vselej otrese svoje anonimnosti in pretirane skromnosti, kadar gre za zakonske pobude in reševanje družbenih protislovij. Zdravje je drago — zdravljenje v letu 1970 še dražje Ta mesec sta skupščina socialnega zavarovanja in občinska skupščina razpravljali o izhodiščih financiranja našega zdravljenja za prihodnje leto. Predvideno je precejšnje povečanje dajatev v ta sklad od prispevka, izrednega prispevka in participacije. Sindikat Cinkarne je razpravljal o predlogu in se zavzema, da se zavarovanca ne more več tako obremenjevati. Vsem je razumljivo, da se sredstva za zdravstvo morajo nabrati v ta sklad, ampak se naj na principu solidarnosti, ne pa preobremenitev posameznikov s participacijo, ki po predlogu skoraj porašča za 100%. V prihodnje naj bi recept stal 4 din, ambulantni pregled 3 din, ostali pregledi, prevozi itd. pa precej več. V sindikatu smo z zaskrbljenostjo sprejeli take predloge na znanje, dali smo sicer pripombe, v kolikor bodo sprejete. Sprejete pa bodo, v toliko v kolikor bomo kot člani sindikata in zavarovanci imeli pred očmi položaj tistega delavca, ki ima relativno še vedno nizke osebne dohodke. Izdelovanje čašic za galvanske elemente M. A. KAKO SMO POSLOVALI (Nadaljevanje s 3. strani) PODROČJE PROIZVODNJE Letni proizvodni plan je bil dosežen s 84,63 % (100 = 75%). V primerjavi z istim obdobjem preteklega leta pa je vrednost blagovne proizvodnje, računana po stalnih cenah, porastla za 19,09 %. Ta porast ni več tako intenziven kakor ob zaključku prvega polletja, ker v drugem polletju preteklega leta splošna stagnacija že pojenjava. V primerjavi z istim razdob-jerti preteklega leta smo dosegli v letošnjih devetih mesecih manjšo proizvodnjo naslednjih proizvodov: — rektificiranega cinka in prahu ter kadmija — zaradi drugačnega razporeda remontov; — žveplene kisline 66° Be sta- ra naprava — zaradi remonta; — anilinskih barv in pomožnih sredstev — upadanje prodaje; — kromovega galuna — upadanje prodaje; — litopona — večja popravila; — ultramarina — upadanje prodaje; — avtotipijskih plošč — upadanje na račun večanja prodaje mikrocinka; — PK gnojil — manjša prodaja zaradi neustrezne formulacije; — zemeljskih barv — manjša proizvodnja zaradi zalog 1. januarja 1969, prodaja pa je bila večja; — korocinka — manjša prodaja kakor v preteklem letu. PRODUKTIVNOST DELA Dosežena proizvodnja ______po stalnih cenah 1. Tehnična produktivnost dela opravljene delovne ure Indeks I.—X. 1968 I—X. 1969 1968 = 100 Proizvodnja po stalnih cenah v 000 din 191.658 228.644 119,29 Izvršene delovne ure 3,244.480 3,537.374 109,02 Vrednost proizvodnje na 8 ur — din 472.56 517.04 109,41 Dosežena proizvodnja po stalnih cenah število zaposlenih Proizvodnja po stalnih cenah v ( >0 din 191.658 228.644 119,29 Poprečno število zaposlenih 2.045 2.127 104,01 Vrednost proizvodnje na zaposlenega 93.676 107.496 114,75 IZKORISTEK ČASOVNEGA FONDA Elementi strukture I—IX. 1968 1—IX. 1969 ure % ure % Možen časovni fond 3,828.240 100,00 3,981.744 100,00 Izvršene delovne ure v rednem delovnem času 3,150.337 32,29 3,392.444 85,20 Državni prazniki 92.987 2,43 94.762 2,38 Letni dopust 258.836 6,76 215.547 5,41 Drugi plačani in neplačani izostanki 9.698 0,25 12.112 0,30 Državljanske dolžnosti 2.384 ' 0,06 3.725 0,09 Stalež, doječe matere in nega otrok 239.458 6,26 255.259 6,42 Neopravičeni izostanki 5.325 0,14 7.895 0,20 Izpadle ure zaradi sedemurnega delovnega časa 69.215 1,81 Izvršene delovne ure v rednem delovnem času 3,150.337 97,10 3,392.444 95,90 V nadurah 94.143 2,90 144.930 4,10 Skupaj 3,244.480 100,00 3,537.374 100,00 Poprečno število izvršenih delovnih ur na zaposlenega 1.586 1.593 100,44 Poprečno število zaposlenih 2.045 2.127 103,27 VSEM CINKARNARJEM IN NJIHOVIM SVOJCEM ŽELIVA MNOGO SREČE IN USPEHOV V NOVEM LETU. Katica in Mate Papič Supetar na Braču DELITEV DOHODKA Element I.—IX. 1968 % I.—IX. 1969 % Indeks 1968=100 Celotni dohodek Porabljeni material in 231,309.047 100,00 270,628.173 ICO,00 116,99 proizvodne storitve 117,276.843 50,70 164.*25 811 60,90 140,54 Neproizvodne storitve Dnevnice, terenski dodatki, 58.905 0.63 835.833 0,31 1.418,95 nagrade vajencem ipd. 614.513 0,27 1,269.385 0,47 206,56 Drugi materialni stroški 377.255 0,16 420.693 0,15 111,51 Amortizacija Razlike sredstev v zalogah in neplačana realizacija 16,091.783 6,96 15,915.396 5,88 98,90 od 1. 1. do 30. 9. Nabavna vrednost red. 33,573,148 14,51 30,433.087 11,25 96,64 trg. blaga odp. 19,227.503 8,31 3,320.490 1,23 17,26 Izredni izdatkfi 3,140.439 1,36 4,575.349 1,69 145,69 Porabljena sredstva 190,360.389 82,39 221,596.054 81,88 116,46 Dohodek 40,948.658 17,70 49,032.119 18,12 119,74 RAZDELITEV DOHODKA Za pogodbene obveznosti 10,328.210 4,46 12,719.767 4,70 123,15 Za zakonske obveznosti 5,996.475 2,55 6,848.351 2,53 115,94 za osebne dohodke Vkalkulirani dohodek 26,637.847 11,52 32,331.629 11,94 121,37 realizacije 42,872.532 18,53 51,899.747 19,ll 121,05 juuuicck iz inausinjSKC dejavnosti Izguba iz industrijske dejavnosti 1,923.874 0,83 2,867.628 1,06 149,05 Izguba družbenega standarda 148.920 0,06 304.158 0,11 204,24 Izguba skupaj 2,072.794 0,89 3,171.786 1,17 153,01 Poprečni osebni dohodek na 208 uf Razdobje I.-IX. 1968 I.-IX 1969 869,77 974,26 Indeks 1968 = 100 112,01 navajo kot osebni dohodek, torej brez Vrednosti toplega obroka "n ”h izplačil, ki ne bremenijo osebne dohodke. Jakob, Janez in dva zoba Jakob Hren in Janez W Kopriva sta bila dobra % prijatelja. Skoraj vsak ve- « čer sta si v bližnji krčmi v) nazdravljala in ker sta si Q stroške pijančevanja iskre- * no delila, lahko rečem, da \ je bilo njuno prijateljstvo * zavidanja vredno. Zadnje , večere je bil Jakob Hren , nekam turobno razpolo- , žen, pa ga je prijatelj > vprašal: (, »Jaka, prijatelj moj, za- in besed ji nikoli ne zmanj- (l ka. Pa sem jo po gobcu, ji izbil dva zoba in od ta- (i krat ne spregovori z niko-mur niti besede. Še z ma-no ne!« (> »Krasno!«: je vzkliknil <[ Janez: »To moram tudi 1 sam poskusiti!« »Motiš se! Ko mi prine-se kosilo, se mi zdi, da (( sem na sedmini. Tako mrtvaško je tiho.« »Ko pa bi jo poslal k i1 zobozdravniku...,« mu sku- i1 ša pomagati prijatelj. Ko sta se mesec dni po-zneje zopet dobila v krč- (i mi, je bil Jakob Hren še ,i bolj potrt. »Zopet žena?« je Janez C hotel biti prijatelj. i' »MHM!« je zavzdihnil ,1' Jakob in obraz mu je po- i1 stal še bolj siv. ’ t »Morda ni prišla pri zo- 1 barju na vrsto,« je plaho 1 ugibal Kopriva. 1 »Je!« , »Pa ji je zobe lepo na- 11 mestil?« je še vedno ugi- 1' bal prijatelj. 1' »Saj v tem je nesreča!« , i je bruhnilo iz Jakoba Hre- , na: »Odkar je dobila dva ( nova zoba, si domišlja, da < jih ima še veflno trideset. i In vsakemu kaže nove zo- i be!« i »Pa kaj je v tem sla- 1 bega?« se začudi Janez. j »Vendar vsakemu na i svoj način! Meni naprimer i kaže zobe z nenehnim i zmerjanjem, inkasantu, i dimnikarju in sosedu pa se i do ušes nasmiha. Vidiš, v » tem je nesreča!« je skoraj 1 jokajoče končal Hren. Ko 1 si je malo opomogel, je 1 zgrabil prijateljevo roko in 1 ga roteče prosil pomoči. 11 Janez Kopriva je nagu- , i bal čelo, zaril glavo v dlani (i in razmišljal. Jakob ni niti , utegnil sprazniti kozarca, , ko se je Janez zravnal in , mu zaupno prišepnil odre- i šilni nasvet: »Še enkrat ji < izbij dva zoba!« i NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU V mesecu oktobru se je število poškodb pri delu zmanjšalo, število izgubljenih dni pa povečalo. Iz tega je razvidno, da resnost poškodb narašča. PRIMERJAVA DOSEŽENIH REZULTATOV ZA CELOTNO PODJETJE September 1909 Oktober 1969 !i Poprečno število zaposlenih 2124 2134 2062 Število poškodb pri delu 38 36 24,7 Število izgubljenih dni 611 653 502 Število poškodb na 100 zaposlenih 21,4 16,9 14,3 Število izgubljenih dni na 1 poškodbo Število izgubljenih dni na 16,1 18,1 20,4 1 zaposlenega 3,46 3,67 2,92 Število poškodb na poti 3 8 3,3 Število izgubljenih dni 77 189 75 Skupaj vseh poškodb 41 44 28 Skupaj izgubljenih dni 688 842 477 Iz tabele vidimo, da je pogostost poškodb napram prejšnjemu mesecu nekoliko manjša, resnost pa nekoliko večja. Sko- Problematika v posameznih enotah DELOVNA ENOTA METALURGIJA V mesecu oktobru se je v primerjavi z rezultati meseca septembra povečalo število poškodb 1964 1965 1966 1967 1968 Števila zaposlenih Število poškodb Število poškodb na 100 zaposlenih Število izgubljenih dni Število izgubljenih dni na 1 zaposlenega 752 765 842 888 834 186 144 172 140 181 24,7 18,8 20,4 15,8 21,7 2666 2224 2801 2463 3544 In sedanji rezultati, doseženi v letošnjem letu: Z ozirom na ugodni rezultat v tekočem mesecu menimo, da ni posebnih problemov. Probleme, ki smo jih navedli v zvezi z Primerjava rezultatov obratom grafike in obratom zemeljskih barv v Mozirju, jih je potrebno postopoma reševati. Poprečno število zaposlenih Število poškodb pri delu Število izgubljenih dni Število poškodb na 108 zaposlenih Poprečno število izgubljenih dni na 1 poškodbo Poprečno število izgubljenih dni na 1 zaposlenega Oktober 1969 September 1969 v 0> 11 275 280 263 2 6 2,1 8,7 25,7 9,5 27 10 25,6 1,97 2,57 2,44 DELOVNA ENOTA raj trikratno povečanje poškodb na poti je predvsem posledica megle, daljših noči ter vedno gostejšega prometa na cestah. VZDRŽEVALNI OBRATI V mesecu oktobru, kakor tudi že v septembru je bilo število poškodb pri delu in število iz-. gubljenih dni visoko nad poprečjem preteklih mesecev. Za boljši pregled navajamo primerjavo rezultatov: pri delu za okoli 2 %, število izgubljenih dni pa za okoli 8 °/<>. V primerjavi z rezultati preteklih let so rezultati leta 1969 izredno slabi. Za boljši pregled navajamo nekatere podatke iz naslednjih let: Oktober 1969 September 1969 Poprečje 1968 Poprečno število zaposlenih 511 512 263,1 število poškodb pri delu H 16 2,1 Število izgubljenih dni 179 152 53,4 Število poškodb na 100 zaposlenih 23,5 23,4 9,5 število izgubljenih dni na 1 poškodbo število izgubljenih dni na 17,9 15,2 25,6 l zaposlenega 4,2 3,57 2,44 Glavni vzrok visokega števila poškodb pri delu je osebna neprevidnost, kateri botruje v nekaterih primerih pomanjkljiva organizacija dela. Pri detaljni analizi ugotavlja- mo vpliv visoke fluktuacije na naraščanje števila poškodb v obratih strojne službe in v transportu. Ukrepe za izboljšanje smo navedli že v prejšnjih poročilih. DELOVNA ENOTA UPRAVA IN OSTALO S 3 M O Poprečno število zaposlenih Število poškodb pri delu Število izgubljenih dni Število poškodb na 100 zaposlenih Število izgubljenih dni na 1 poškodbo Število izgubljenih dni na 1 zaposlenega E D. 113 > l I •g 3 c, o ££ 830 783 843 843 22 21 211 253 376 332 3237 3883 32,9 32,2 30,1 30,1 17,1 15,8 15,3 15,3 15,51 5,08 4,58 4,5 tv s h os tu •O It te a* o « 6.5 Poprečno število zaposlenih 545 549 495 Število poškodb 2 1 1,3 Število izgubljenih dni 44 67 40 Število izgubljenih dni na 1 zaposlenega 1,03 1,46 0,97 Število izgubljenih dni na 1 poškodbo 22 67 40 Poprečno število poškodb na 100 zaposlenih 4,4 2,2 3,2 Primerjava rezultatov tekočega leta (za 10 mesecev) z doseženimi rezultati zadnjih petih let nam odkriva, da je bilo leta 1964 do 1967 sicer zabeleženo nihanje rezultatov, ki niso pokazali občutnega odstopanja med rezultati posameznih let, Bilo pa je opaziti ugodno tendenco. Občut-nejše odstopanje je bilo zabeleženo pri rezultatih leta 1968. (Povečanje proizvodnje in naraščanje fluktuacije). V letih 1969 je prišlo do večje fluktuacije in to v obratih: topilnica, valjarna, mehanična delavnica, umetna gnojila in transport, kar je močno vplivalo na naraščanje števila in resnost poškodb pri delu. Rezultate, dosežene v desetih mesecih leta 1969 štejemo za nezadovoljive. Vzroki so znani ter so bili večkrat navedeni v poročilih. Isto velja za ukrepe, ki jih bo treba izvajati. DELOVNA ENOTA KEMIJA Iv ■ I V mesecu oktobru je število poškodb iri število izgubljenih dni padlo na poprečje preteklega leta. V ekonomski enoti uprava in ostalo je nihanje števila poškodb in izgubljenih dni v mejah večletnega poprečja. Iz navedenih podatkov je razvidno, da je problematika zaradi poškodb najbolj pereča v ekonomski enoti metalurgija in vzdrževalnih obratih. Vzroke za to stanje smo navedli že v prejšnjih poročilih (fluktuacija, zastarele naprave, slaba disciplina pri delu, neupoštevanje varnostnih predpisov). Služba varstva pri delu je v mesecu oktobru pripravila osnutek pravilnika o izobraževanju in preizkušanju znanja ter ga predložila v obravnavo organom samoupravljanja. Dopisujte v naš list OBČINSKO SINDIKALNO PRVENSTVO V ROKOMETU Tudi letos se je naša ekipa udeležila občinskega sindikalnega prvenstva v rokometu. Ekipe so bile razvrščene v tri skupine. Prvi v vsaki skupini so igrali za razvrstitev od 1. do 3. mesta, drugi v skupini pa od 4. do 6. mesta itd. Nastopali smo v A skupini, kjer so še tekmovale ekipe železnice, železarne štore in Savinje. V svoji skupini smo zasedli prvo mesto in s tem pravico nastopa v finalnem delu tekmovanja. Dve tekmi smo dobili brez borbe in to proti Železnici in Savinji. Tretjo tekmo z Železarno Štore pa smo izgubili, in sicer 13:11. Zahvaljujoč boljšemu količniku danili in prejetih golov smo osvojili prvo mesto. Naša igra v tej tekmi ni bila tako slaba, saj se je ekipa šele uigravala, bili pa smo tudi precej oslabljeni. Nastopali smo brez ključnih igralcev, ki so bili odsotni iz objektivnih vzrokov. Najbolj šibka točka je bil vratar, vendar nismo imeli druge izbire. Ne glede na to, da smo to tekmo izgubili, so fantje igrali dobro in jim je treba čestitati, da rezultat ni bil še bolj porazen. V finalnem delu tekmovanja so nastopale ekipe Celjski tisk. Prosveta in Cinkarna. Za finalne borbe je bila naša ekipa kompletna, pa tudi vratar tov. Krajnc, ki smo ga poprej pogrešali, je stal v vratih. Prvo tekmo smo igrali s Celjskim tiskom in zmagali z 10:7. V tej tekmi je ekipa delovala homogeno in sproščeno brez nervoze in uspeh ni izostal. V drugi tekmi smo se srečali s Prosveto. Ta tekma je odločala o prvem mestu. Naši fantje so začeli izredno dobro in kmalu smo vodili s 5:2 in nato 7:3. Polčas se je končal 7:5 v korist Cinkarne. V drugem polčasu nam ni šlo tako gladko, nekaj odločilnih strelov ni in ni hotelo v mrežo. Pet minut pred koncem smo še vodili 11:10. tu se je tekma obrnila v korist Prosvete. V teli kritičnih trenutkih jo Prosveta zaigrala bolje, rezultat izenačila in povedla. Zaslugo za to ima predvsem tov. Goršič Tone, ki je v drugem polčasu vstopil y igro in dosegel nekaj efektnih golov. Povsem razumljivo, saj jo svoj čas tov. Goršič igral v zvezni ligi. Minuto pred koncem smo imeli še dve zreli priložnosti od katerih smo izkoristili samo eno. 13:12 je bil končni rezultat tekme. Nam bi zadostoval samo neodločen izid, da bi osvojili prvo mesto. Osvojili smo drugo mesto, kar je brez dvoma lep Uspeh, če ga primerjamo z lanskoletnim, ko smo bili četrti. Ne bi hotel omenjati posameznikov. ker vsi zaslužijo iskrene čestitke za ta uspeli. Za Cinkarno so igrali: Ferme Janko. Mirnik Marjan. Leskovšek Jože. Robida Janko. Zckar Bogdon. Račni Boris. Košir Emil, Pohole Ivan. krajne Mirko in tov. Mil jev ič. Omeniti moramo tudi neljub dogodek, ki se je zgodil med tekmo. Eden od igralcev Pro- Kot posebno nalogo si je zadal odbor izdajo biltena, ki je v res lepi obliki pokazal minulih dvajset let obstoja šahovske sekcije. Za lepo urejeni Bilten, gre posebna hvala tehničnemu vodji sekcije tov. Mirku Mežnarju, ki je okoli izdaje Biltena vložil veliko truda. Prvi del tekmovanja je bilo šahovsko prvenstvo Cinkarne za obdobje 1969-70. Tekmovanja se je udeležilo kar 15 članov, med njimi lepo število mladih igralcev. Turnir je bil razdeljen v dve skupini, in sicer tako, da prva dva uvrščena iz druge skupine imata pravico v prihodnjem letu igrati v prvi skupini. Končni vrstni red je bil takle Prva skupina. Prvo in drugo mesto si delita Lazič in ing. Ze-lenovič, zaradi boljšega uspeha pripade naslov prvaka Laziču. Prav zanimivo je, da je pred tremi leti v Solčavi naslov prvaka osvojil Lazič, kar kaže, da je »Rinka- njegov teren. Tretje in četrto mesto si delita Poči-valšek in ing. Pipuš, peti je Dečko, šesti Šnajder, sedmo in osmo mesto si delita Čeh in Mežnar. Druga skupina. Prvo mesto Jože Jančič, drugi je bil veliko obetajoči mladinec Brglez, tretje mesto veteran Krašovec, • četrto do šesto mesto delijo Ce- svetc je namerno udaril tov. Fermeta po obrazu. Ta je opozoril sodnika, ki tega prekrška ni videl. Tov. Robida, ki je sedel na klopi za rezervne igralce je pripomnil: Bova že po tekmi obračunala!« Igralec, ki so mu bile te besede namenjene, je šel proti robu igrišča in trikrat pljunil v tov. Robido. Ta ni mogel obvladati svojih živcev in je igralca Prosvete pin, ing Marjanovič in Kovačič. Za Čepina in Kovačiča je to lep uspeh, sicer sta oba še mlada in obetajoča igralca, sedmi je Božo Ramšak, osmi Seničar in deveti Kranjc. Za naše mlade igralce je to bila prva huda preizkušnja in lahko rečemo, da so je dobro prestali. Le škoda, da v naših vrstah ne vidimo še več takih mladih igralcev za katere verjamemo, da jih je še v Cinkarni. Med tem tekmovanjem je bil odigran brzoturnir z udeležbo petnajstih igralcev. V velikem stilu je zmagal ing. Pipuš, ki je oddal le dva remija ter nabral 13 točk, sledijo, 2.-3. ing. Ze-lenovič in Lazič, 4. Šnajder, 5.-6. Počivalšek, Dečko, 7. Mežnar, 8. -10. Brglez, Kovačič in Ramšak, 11.-12. Ceh in Čepin, 13. Krašovec 14. Kranjc, 15. Seničar. Prvenstvo Cinkarne je bilo v počitniškem domu »RINKA- v Solčavi. V drugem delu razporeda je bil brzoturnir posameznikov, ki je bil dne 18. novembra. Udeležilo se ga je 15 igralcev, ki so se takole uvrstili: 1. Zvone Arh', 2. ing. Zelenovič, 3. Dečko, 4.-5. ing. Pipuš in Lazič, 6. Brglez, 7. Počivalšek, 8. Šnajder, 9. Krašovec, 10. Jančič, 11. Čepin, 12. ing. Marjanovič, 13. Kovačič, 14.-15. Mraz in Kranjc . dobesedno podrl na tla. Ob pomoči sodnika in ostalih igralcev so se duhovi pomirili in tekma se je končala kot to pravila zahtevajo. Torej ne bi hotel biti razsodnik, vendar sem mnenja, da je igralec Prosvete glavni^-krivec za ta dogodek-Pljuvanje po nasprotniku/kakor pretep, ne sodi na naša športna igrišča. Nekoliko slabše je uspelo medobratno tekmovanje v katerem so nastopila le tri moštva z naslednjo uvrstitvijo: 1. mesto mešano moštvo (Naraks, !{Hež-nar, Krašovec, Kovačič, Brglez), 2. mesto Metalurgija (Šnajder, ing. Ružič, Počivalšek, Jančič, Mraz), 3. mesto Kemija (Dečko, Kranjc, Smeh, Ceh, Šmon). Dne 21. novembra je bila svečana seja na kateri je bilo navzočih 28 oseb, med njimi kot gosti predsednik Celjskega šahovskega kluba dr. Kovač, zastopnik INGRADA Zvone Straj-her in naš nekdanji član Stevo Jovanovič. Posebno se je potrudil ing .Vrhovec, ki je telefonič-no čestital naši proslavi iz oddaljenih Titovih Užic. Na seji je bil kratek opis dela naše sekcije nakar je predsednik sindikalne podružnice Cinkarne tov. Andrejaš razdelil nagrade, plakete in pohvale zaslužnim članom sekcije. V družabnem nadaljevanju so člani obujali spomine na preteklih dvajset let obstoja šaha v Cinkarni. Kot zadnja prireditev ie bilo moštveno tekmovanje, na katero je naša sekcija povabila ekipe s katerimi se je srečala v prijateljskih dvobojih. Moštvenega tekmovanja se je udeležilo 11 ekip. Zmagalo pa je moštvo Celjskega šahovskega kluba (Pešec, Brvar, Jazbec, Janežič), sledijo: Žalec, Ingrad, Steklarna Rog. Slatina, Šempeter, Velenje, Cinkarna, EMO, Mežica, KKma, LIP »Savinja«. Ob tej priložnosti so za dolgoletne prijateljske stike dobili spominske plakete: »INGRAD« Celje, »DELAMARIS« Izola, »RUDNIK« Mežica in Steklarna »B. Kidrič« Rog. Slatina. Istočasno so naši sekrMi podarili spominska darila F: dnik Mežica in Steklarna iz Rog. Slatine. Če ob koncu ocenimo ves potek programa v tednu šaha, lahko ugotovimo, da je popolnoma uspel za kar gre hvala sindikalni podružnici Cinkarne, posebno njenem predsedniku tov. Andre-jašu, športnem referentu P. Šmonu, tehničnem vodji šahovske sekcije Mirku Mežnarju in drugim. CINKARNAH 7 Polnjenje cistern z žvepleno kislino TEDEN ŠAHA V CINKARNI V okvirju proslave 20-Ietnice Šahovske sekcije v Cinkarni je bil organiziran v dneh od 14. do 23. novembra »Teden šaha«. Da bo ta jubilejna proslava potekala res svečano je že nakazal razpored tekmovanj v tem tednu. KADROVSKE VESTI V MESECU NOVEMBRU SO PRIOLI V PODJETJE: Cernoša Alojz, Selič Franc, Cosič Husenija, Okrož. nik Jože, Ungurjanovič Marjan, Kostreševič Stanoje, Kostreševič Peter, Selimovič Dževad, Naslanovič Gallb, Avdič Muhmed, Sivka Franc, PodoreSki Josip, Aletič Zejčir, Kovačevič Ivo, Vodušek Slavko, Ne-čovski Vasilije, Matijevič Stipe, Klinar Mihael, Pulko Feliks, Fazlič II amid, Muškotevc Ivan, Žafran Stanislav, Zavolovšek Mirko, Gabrovec Petar, Miljevič Cedo, Jus Edvard, Kakič Radomir, Alagič Ha-lid, Tinič Borivoj, Miloševič Milija, Robič Jože, Vodušek Berta, Gril Rudolf, Trupi Stanislav, Desnica Mijo, Dvoršak Henrik, Kunšek Janez, Tasič Milorad, Ferenčevič Mi-lorad, Kokol Anton, Gaberšek Ivan, Salamon Mihael, Onič Miroslav, Solman Alojz, Gorjanc Viktor, Soršak Franc, Juhas Franjo, Pasarič Franjo, Mlakar Franc, Jačimovič Aleksa, Glavica Alojz, Jager Stanislav, Plevnik Anton, Jeram Marjan, Krebs Zvonko, Lednik Marija, Kodela Bogomira, Kolar Anton, Destovnik Silvo, Praznik Avgust. ODŠLI IZ PODJETJA: Sušnja Pavo, Stojakovič Stole, Martek Milan, Kranjc Andrej, Aletič Zajčic, Lorger Martin, Kostreševič Peter, Podoreški Josip, Lagundžija Joso, Ungurjanovič Marjan, Miljevič Cedo, Rakič Radomir, Miloševič Milije, Tinič Borivoj, Grahovec Peter, Gor- janc Viktor, Permek Božo, Pasarič Franjo, Pušnik Leopold, Antal Ivan, Berghaus Albin, Hasančevič Mujo, Černelč Ivan, Cernoša Alojz, Ta-levski Boris, Rozman Ivan, Okrož-nik Jože, Valenčič Džuro, Pujič Milan, Opačič Peter, Lipuš Vilko, Kovačevič Rade. V JLA SO ODŠLI: Žohar Alojz, Pintarič Jože, Ramšak Janez, Kodre Martin, Zebec Miroslav, Kovač Miroslav, Horvat Jože, Košir Emil. V POKOJ SO ODŠLI: Mojstrovič Fanika, Graber Viktor. POROČILI SO SE: Turnšek Vjeko-slav, Leskovšek Jože. Objavljamo spored filmov, ki jih bomo gledali v celjskih kinematografih od 15. decembra 1969 do 15. januarja 1970. Kino Union Od 16. do 19. decembra »ZA NEKAJ DOLARJEV VEC« italijanski barvni film Od 20. do 23. decembra »CUSTER, MOŽ Z ZAHODA« francoski barvni film Od 24. do 26. decembra »KMALU BO KONEC SVETA« jugoslovanski barvni film Od 27. do 30. decembra »V KIPEČI NOČI« ameriški barvni film Od 31. decembra do 4. januarja »PO SLEDI VELIKE KARAVANE« ameriški barvni film Od 5. do 7. januarja »BALKON V MESEČINI« španski barvni film Od 8. do 14. januarja »CAS HEROJEV« ameriški barvni film (ob 18. In 20. url) Od 8. do 14. januarja »MEC V KAMNU« ameriški barvni film (ob 16. url) Od 15. do 20. januarja »Mc KENNINO ZLATO« ameriški barvni film Izdaja Cinkarna, metalur-ško-kemična industrija, Celje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Zlatko Sentjurc. Glasilo izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 28. v mesecu. Rokopisov in slik ne vračamo. Naslov: Uredništvo glasila »Cinkar-nar« Cinkarna, Celje. Telefon 39-81, interna 216. Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje Vrednost točke za november Pražarna in granulacija cinkovih koncentratov _ — — — — — — — - Žveplena kislina — cinkova linija — — — -Žveplena kislina — piritna linija — — — - Skupne službe novih kislin in pražarne cinka z granulacijo - — — — — — - Žveplena kislina 60 Be In 66 BO stari obrat — - Skupne službe obrata pražarn In žveplene kisline — — — — — — — — — —— Talilnica surovega cinka - — — — — — - Keramika — — — — — — — — — — ~ Plinarna — — — — — — — — — — — Obratovodstvo topilnice surovega cinka — -Valjarna cinka - — — — — — — — — - Cinkove čašice — — — — — — — — — — Cinkova žica - — — — — — — — — - Zlebarna — — — — — — — — — — — Obratovodstvo predelave cinka — — — — -Rektifikacija cinka - — — — — — — - Ginkov prah iz rektifikacije - — — — — - Sekundarna proizvodnja cinka — — — — - Cinkovo belilo - — — — — — — — — - Obratovodja rafinacije — — - — — — - Glavni inženir metalurške proizvodnje — — -Kemolit plošče - — — — — — — — — - Cinkografske plošče - — — — — — — - Tehnično vodstvo in nadzor grafike — — — -Preparati za grafično industrijo — — — — Vodstvo grafike s strokovnimi službami in tiskarno - — — — — — — — — - Obrat barvil — — — — — — — — — Obrat barv — — — — — — — — — — Skupne službe obrata barv — — — — — Obratovodja barv in barvil — — — — — Sli per fosfat — — — — — — — — — Tehnično vodstvo proizvodnje superfosfata — -Modri baker — — — — — — — — — ’ Obratovodstvo gnojil in zaščitnih sredstev — Krornov galun — — — — — — — — — Natrijev sulfid — — — — — — — — — Barijev sulfid — — — — — — — — — Uit ra mar in ~ — — — — — — — — — Svinčevi oksidi — — — — — — — — Cinkov sulfat — — — — — — — — — Modra galica — — — — — — — — — Litopon — — —— — — — — — — — Tehnično vodstvo proizvodnje pigmentov in soli — — — — — — — — — — Obratovodja pigmenti in soli — — — — — Glavni inženir kemičnih obratov — — — Strojni obrat — — — — — — — — — Elektro obrat — — — — — — — — — Merilni obrat — — — — — — — — Gradbeni obrat — — — — — — — — Energetika — — — — — — — — — — Poprečje vzdrževalnih obratov (glavni inženir in priprava dela) — — — — — Tehnična kontrola — — — — — — — Varnostna služba — — — — — — — — Transportni oddelek — — — — — — — Tehnični direktor — — — — — — — — Komercialni sektor — — — — — — — Štabne službe — — — — — — — — — Investicijsko razvojni sektor — — — — — Finančni sektor — — — — — — — Kadrovski splošni sektor — — — — — — Železna galica — — — — — — — — Aglomeracija — — — — — — — — Djerdap — — — — — — — — — Celotno podjetje — — — — —— — — a - S |*lš |3Š§ ► 2 > I 1,80 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,02 1,00 1,02 1,02 1,00 1,00 1,01 1,60 1,00 1,00 1,00 1.01 1,00 1,00 1.01 1,00 1,00 1,00 1,80 1,W 1,00 1,01 1,01 1,00 1,02 1,02 1,00 1,02 1,00 1,01 1,00 1,00 1,02 1,00 1,00 1,01 1,01 1,01 1,01 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,01 1,01 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 f,00 1,00 e 5 M Oj 2 Eh CU S > 0,70 5,50 14,60 3,2 —3,5 0,8 1,7 Kino Metropol Od 15. do 17. decembra »REVOLVERAS CLAY« italijanski barvni film Od 18. do 21. decembra »Z MOJO ŽENO TEGA NE DELAJ« ameriški barvni film Od 22. do 24. decembra »MOST« jugoslovanski barvni film Od 25. do 29. decembra »TARZAN IN NJEGOV SIN« ameriški film Od 30. decembra do 2. januarja »SODOMA IN GOMORA« ameriški barvni film Od. 3. do 7. januarja »JURIŠ LAHKE KONJENICE« angleški barvni film Od 8. do 11. januarja »UJETNICA STRASTI« francoski barvni film Od 12. do 16. januarja, »NA OBALI REKE« ameriški barvni film Kino Bom Od 16. do 19. decembra »BOG JE UMRL ZAMAN« jugoslovanski barvni film Od 20. do 23. decembra »PLAVTIME« francoski barvni film Od 24. do 25. decembra »MALI VITEZ« poljski barvni film Od 26. do 28. decembra »DEKLICA NA ŽOGI« sovjetski barvni film Od 29. decembra do 2. januarja »AGENT X 13« špansko-francosko-italijanski barvni film Od 3. do 7. januarja »KOMANDOS SAMOMORILEC« Italijansko-španski barvni film Od 8. do 11. januarja »SINOVI MUŠKETIRJEV« ameriški barvni film Od 12 do 15. januarja »JOANNA« angleški barvni film Predstave so vsak dan ob 16., 18. In 20. uri. Program objavljamo po podatkih Klnopodjetja Celje in za spremembe ne odgovarjamo. REBUS ZAHVALA Ob težki izgubi dragega moža, brata in strica MAKSA VERDNIKA se iskreno zah val j ujemo članom kolektiva Cinkarne, ki ste ga v tako lepem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje. Posebna hvala pa tovarišu Svetličiču zn poslovilne besede. Žalujoča žena Trezi ter brata Jože in Miha z družinama.