MW» m Cina INa jMrcnskl dem Štev. 35 IT Jt|abljaai, 12. febeuaeja 1931 Ccto 1. Kdo bs pd sklepanju paktov naivci zaslužil: Banke in politika Ozadje pogodb s Sovjeti Pariz, 12. febr. o. Spričo živahnosti, ki jo zadnje čase razvija sovjetska diplomacija, ni čudno, da so se zdaj ob pariških razgovorih nenadno pokazali vsi razlogi, ki Sovjete vodijo pri teni, da skušajo na vsak način dobiti v svoje roke vodstvo svetovne, zlasti evropske politike. To se jim je deloma tudi posrečilo, saj vidimo, da povsod vstaja v ozadju diplomatskih salonov Stalinova senca. Sovjeti so danes gospodarji evropskega položaja. Po neki nerazumljivi nujnosti se vse velesile trgajo za njihovo prijateljstvo. Strah, ki navdaja danes vso Evropo in ki razdvaja države, je tako silen, da slepi evropskim politikom pogled za največjega sovražnika. Le tako si je moči predstavljati, kako je prišlo do tega, tla je francoska vlada mogla skleniti vojaški in politični pakt s sovjetsko Rusijo, katerega bo danes ali jutri sprejela francoska zbornica. Nesmisel vojaških pogodb Francoski desničarski krogi in zlasti nekateri vplivnejši člani vojaškega vodstva se sprašujejo, kakšen pomen naj ima vojaški pakt med Francijo in Rusijo, ali med Francijo in državami Male zveza. Jasno je, da jc ves smisel takega pakta v trc-totnem političnem položaju v tem, da je naperjen proti Nemčiji in kvečjemu še proti avstrijskemu poskusu za postavitev Habsburžanov. Niti Nemčija, niti Avstrija pa ne mejita direktno na sovjetsko Rusijo, ampak leži med njima in med njo vsaj ena, če ne več drugih samostojnih držav. V pri- meru kakega evropskega spopada bi Francija od ruske vojaške pomoči ne imela ničesar, kajti preden bi ruske čete mogle napasti Nemčijo ali Avstrijo, bodo morale stopiti na poljsko, na romunsko in madžarsko ozemlje. Vstop rdeče armade na ozemlje od katerihkoli držav bi pa pomenil takojšnjo revolucijo, ki bi jo sovjetske čete nedvomno izzvale in čuvale prej, kakor bi šle na pomoč Franciji. Torej je ves pomen kakršnihkoli vojaških zvez s Sovjeti ničev tudi za Francijo. Ruska armada bi smatrala za svojo prvo nalogo, da vsa ozemlja, v katera pride, pride kol nosilec rdeče revolucije, ne pa ko! zaščitnik pogodb. Zato je tudi nerazumljivo ravnanje g. Titu-lesca, ki postaja vse prijaznejši do Sovjetov. Na drugem mestu poročamo o skorajšnjem podpisu romunsko-sovjetske pogodbe. C e se to zgodi, bodo res s Sovjeti [»ostali ključarji vse evropske politike. Saceaut in sorodstvo Pari*, 12. febr. Francosko posojilo liusiji jo tudi precej nesmiselna zadeva. Namesto da bi Sovjeti plačali obveznosti, ki so jih prevzeli od carske liusije in bi iskali posojila 7.a odplačilo starih dolgov, so tako predrzni, da zahtevajo od Francozov, naj jim prvič prodajajo vojni inateri-jal, ki ga bodo Sovjeti ob prvi priliki porabili proti njim, drugič pa naj jim za plačilo tega ma-ierijala dajo še posojilo. To bi liila v današnjih razmerah navsezadnje še razumljiva transakcija, če bi bilo moči verjeti v trajnost sedanjih denar- nih razmer. Toda Sovjeti zahtevajo, da jim dovolijo Francozi plačilo šele po "> lelih. V .'> letih pa ni nobenega dvoma, da se bo evropski položaj temeljito spremenil. S tem Sovjeti tifei računajo in je čisto jasno, da leh 800 milijonov frankov, ki jih bodo dobili od Francije, ne bodo plačali. Končne transakcije pri sedanjem posojilu bo izvršila judovska banka Seligmami. ki ima svoj sede/, na hoiilevardti Hausniann. Vodi jo neki ruski juti. ki je po slučajnem nakitu'ju poročen /, nečakinjo sedanjega predsednika francoske vlade. l’o Parizu se šušlja, da je pri tej banki močno udeležen tudi sam gospod Albert Sarratit, Kdo je ocgel tavala Zanimive so podrobnosti, ki nam kažejo in delajo razumljivo stremljenje francoske vlade, da lo posojilo in pakt s Sovjeti sklene. Znano je, da je Lavalova vlada skušala podpis le pogodbe čim bolj zavleči in da je bil to eden glavnih razlogov za njen padec. Drugi razlog je bila šptjonska zadeva sovjetskega agenta Eberleina, ki je vršil na debelo špijonažo za sovjetsko poslaništvo, pri katerem so odkrili gorostasne dokumente, ki mu je pa francoska korumpirana policija vseeno omogočila, da je spravil večino obtežilnega materijala na varno. f’e bi bil Laval še mesec dni na vladi, hi hi 1 Kbcrleinov proces prišel na spored in je veliko vprašanje, če bi Sovjeti še uživali v francoskih oficijelnih krogih tako tople simpatije. Nov kanat poleg Sueškega London, 11. febr. Na seji odbora za državno Obrambo sc je pretresalo vprašanje graditve drugega sueškega kanala, ki bi stal popolnoma pod angleško kontrolo. Ta kanal naj bi vezal eno od oporišč angleške mornarice v Palestini z Akalo, ki leži ob Rdečem morju. Največja prednost tega prekopa bi bila, da bi tekel preko ozemlja, nad katerim ima Anglija vrhovno oblast in bi ga Anglija mogla varovati tudi še s svojimi posadkami ki jih ima v F.giptu. Za slučaj vojne bi ga mogla Anglija brez težav zapreti prehodu tujih ladij. Proti temu načrtu bi seveda družba sueškega kanala protestirala, ker bi s tem Anglija prekoračila pravice, ki j'ih ima kot mandatarna država nad Palestino, vendar tudi ta protest ne bi nič zalegel, če se bodo angleški vojaški krogi v resnici odločili za ta načrt. Sovjetska romunska pogodba London. 12. febr. 0. V dobro poučenih krogih ealrjujejo, da jo sovjetsko-romunski pakt lik pred podpisom. Vsebina pakla so določbe o medsebojni pomoči, ni pa razumljivo, protj komu bi bil spričo romunskega političnega položaja la pakt naperjen. Datum za podpis še ni točno določen, verjetno pa je, da se bo podpis izvršil takoj, ko Sovjeti končajo razgovori v Parizu, ker je v zvezi s podpisom sovjefako-francoskega pakta tako podpis romunsko-sovjetske pogodbe in pa sklenitev romunskega posojila v Franciji, zaradi česar si' v glavnem Titu-lescu in finančni minister Antoneficu mudila sedaj v Parizu. Tuhaievski ostane Pariz. 12. febr. O. Maršal Tuhačevski, čigar odhod je bil določen na snoči ob 22. je svoje bivanje v Parizu nenadno podaljšal. Včeraj dopoldne je naredil dolg obisk v eni izmed velikih francoskih letalskih tvornic v bližini Pariza. Za kosilo je bil gost generala Pujca, ki je poveljnik vse francoske letalske sile. Odhod Tuhačevskega v Moskvo je odložen za nedoločen čas, verjetno je, da bo rdeči maršal odšel šele koncem tega tedna. Seški kadi rešuje krizo Atene, 12. febr. Danes so se sestali na kraljevem dvoru vsi šefi političnih strank, da bodo pod kraljevim predsedstvom skušali najti izhod iz sedanje politične krize v Grčiji. Kakor znano, gre kraljevo stremljenje za lem, da se na podlagi sporazuma med vsemi strankami stvori koalicijska delovna vlada. Drugo najvažnejše vprašanje, s katerim se bodo danes ha vili, je vrnitev venizelističnih oficirjev v grško armado. Znano pa je stališče kralja Jurija, da bo ob neslogi političnih strank glede tega vprašanja stvar sam vzel v svoje roke in izdal končno odločitev. V slučaju, da na lej konferenci tudi glede prve točke ne bo prišlo do edinosti, se bo v ponedeljek zbrala narodna skupščina ter se bo na podlagi glasovanja v njej ugolovilo končno veljavno razmerje političnih strank. Po tem bo kralj rešitev krize pospešil. Utemenska pocotila Kranjska gora, Rateče, Planica: —14, barometer stoji mirno, jasno, vetrovno, 40 cm pršiča, smuka prav dobra. Vršič .Krnica. Tamar: 100 cm pršiča. Bistrica, Bohinjsko jezero: —41, pooblačilo sc je, mirno, 10 cm snega. Kofcc po stanju včeraj: ^-8, na 1 meterski podlagi, 20 cm pršiča, smuka idealna. Velika planina: —5, barometer pada, oblačno, megleno, sneži od severovzhoda. Sneg je suh, smuka prav dobra. Zelenica: --15, jasno, sončno, severni veter, 140 cm podlage, sneg je suh, smuka prav dobra. Sv. Lovrenc na Pohoriu: —10, jasno, 10 do 15 cm pršiča. Posledica japoaske špijoaaže: Henadni lajni ameriški mnncvii San Francisca. 12. febr. Ameriško tihomorsko brodovje jo včeraj v največji lajnosti odplulo na velike manevre, kam, ni znano. Cilj manevrov in smer, v kateri se bo njihova akcija gibala, je neznana, ker ni admiraliteta dovolila, da bi spremljali manerve časnikarji in fotografi, kakor je bilo lo dozdaj običajno. Zdi se, da je namen teh manevrov, da dožene, koliko so v vojaškem oziru vredni poskusi, ki so jih zakrinkane japonske vojne ladje vršile ob obali Alaske in Aleutov, o čemer smo pred nekaj dnevi že poročali, .laponske ladje so |>od pretvezo, tla merijo morsko globino, raziskavale možnosti za izkrcavanje čet v primeru vojne. Zdi se, da je ameriško brodovje odplulo v smeri proti Aleutom. Na manevrih sodeluje skupno okrog 100 ladij. Vse so odplule na radio-lelegrafsko povelje ponoči, ne da bi to kdo opazil. Manevri so v zvezi z zaostritvijo razmerja med Japonsko in med Združenimi državami. To razmerje se je poslabšalo /.lasti s prej imenovanimi odkritji o japonski špijonaži na ameriški obali. Izraza temu poslabšanju je dal včeraj predsednik senatnega odbora za zunanje zadeve, senator Pittman, ki je zahteval, da naj ameriška vlada takoj začne z reševanjem tihomorskega problema in da naj kongres izglasuje kredite za uspešno obrambo med zračnimi napadi, ki hi prišli s Tihega morja, Japonci, je dejal senator Pittman, že odkrito pišejo, da jč Amerika zaradi njihove pomorske moči že na tem, da se odreče svobodi morja. Temu ni tako. Morje, zlasti Tiho morje, ki je življenjskega pomena za Ameriko, mora ostati svobodno, ('p ima na njem kdo kaj ukazovati, je lo samo Amerika. Spričo velike trgovine, ki jo Združene države, goje s Kitajsko, je vprašanje neovirane poti po Tihem morju zanje življenjskega pomena. Prav tako je življenjskega pomena, da ostane Kitajska svobodna. Japonska je prekršila pakt Zveze narodov in Kellogov pakt, ker je napadla brez. povoda Mandžurijo. Za lo dejanje lio morala Japonska še odgovarjali. Abtsinti zapiralo misiicnarie Addis Abeba, 12. febr. o. Amerikanski poslanik na abesinskem dvoru je poslal svoji vladi natančno poročilo o llaroldu Strcetu, amerikanskem misijonarju in Johnu Trevinu, članu kanadske misijonske družbe v Sudanu. Ta dva so Abesinci pred nekaj dnevi brez vsakega povoda ujeli in zaprli. Poslanik jc pri abesinski vladi protestiral in zahteval, da ju nemudoma izpuste. Misijonarja so aretirali že 27. januarja in ju drže zaprta v glavnem mestu province Sidam Chenca. Amerikanska vlada je naročila svojemu poslaniku, naj zastavi vse sile, da osrednja vlada v Addis Abebi doseže od podrejenih oblasti, ki to delajo po njeni izjavi na lastno pest, da nemudoma izpuste obadva ame-rikanska misijonarja, ki sta v Abesiniji vršila le svojo versko dolžnost. Addis Abcba, 12. febr. o. Iz uradnih krogov poročajo, da je abesinski vladi incident, ki sc je pripetil zarr.di obeli amerikansloih misijonarjev, zelo neprijeten in ga bo skušala čimprej likvidirati. Tako sta že obadva misijonarja izpuščena. Njuno aretacijo abesinski krogi opravičujejo s tem, da so podrejene oblasti mislile, da jc misijonsko delo omejeno samo na določene kraje, obadva Anierikanca pa sta hodila oznanjat vero tudi izven svojega področja. 2 milijona lunico za mornarico London, 12. febr. o. Sklep finančnega odbora za podporo angleški trgovski mornarici, ki je zadnje čase prišla v precejšnjo stisko zaradi konkurence drugih držav, je včeraj prišel pred sejo poslanske zbornice. Zbornica je po daljši debati odobrila predlog finančnega ministra ,da se da trgovski mornarici podpora v znesku 2 milijonov funtov sterlingov, to je okoli pol milijarde dinarjev, z» I. 1936. Vsi poslanci so utemeljevali potrebo take podpore s tem, da je mornarica živec vsega angleškega gospodarskega življena, brez katerega ne more uspevati ne industrija in na katerega jc vez-iji ves ugled angleškega cesarstva. Kritizirali so podporo samo skrajno levičarski poslanci delavske stranke, ki so govorili, da jc nesmiselna, ker pomeni samo slučajno reševanje celotnega zavoženega gospodarskega položaja. Marsejski proces Včerajšnji dan je potekla obravnava ob govoru državnega tožilca, ki se je obširno bavil z zločinom, s katerim so morilci ne samo ubili velikega prijatelja Francije, kralja Aleksandra, temveč tudi njihovega zunanjega ministra Louisa Barthouja ter s tem zlorabili na grd način gostoljubje, ki ga tujci uživajo na tleh Francije. Kraljica Marija je odstopila od svoje privatne tožbe ter prepustila sodbi francoskega sodišča, da izreče popolnoma svobodno kazen za tiste, ki so ubili kralja Aleksandra. Nato je državni tožilec Roli opisoval grozen vtis, ki ga je marsejska katastrofa napravila na vso francosko javnost, ki se je začudena začela spraševati, kako je mogoče ob belent dnevu na tak način pokončati dvoje življenj, glavarja tuje države in ministra francoske republike. Državni tožilec je nato v plemenitih črtah orisal lik pokojnega kralja kot poglavarja svoje države in kot vojaka na fronti ler najzvestejšega zaveznika francoskega naroda. Naglasil je neomajljivo prija-, teljstvo, ki ga je pokojni kralj gojil do zavezniške Francije. Prav tako je slavil |>okojnega Barthouja kot moža izrednega obzorja in velikih sposobnosti, ki je vse svoje delo posvetil svoji domovini ler moral zanjo tudi tragično žrtvovati svoje življenje. Dež. tožilec zahteva smet Za tak zločin, kakršnega skoraj ne pomni francoska zgodovina, je treba po mnenju drž. tožilca odmeriti najslrožjo kazen. Smrt, ki naj doleti morilce, naj bo zadnji opomin vsem tistim, ki bodo še skušali gostoljubnost francoske zemlje izrabiti na lako gnusen način. Obrnjen proti porotnikom je državni tožilec omenjal tudi ostale tri sntrlne žrtve atentatorja in pozval porotnike, naj pri svojem izreku sodbe upoštevajo tudi to okolnoet. Ustaška dražba V po|X)ldanskem svojem govoru jo državni tožilec analiziral načrte atentatorjev, njihova pola v Francijo in osvetljeval tiste naklepe atentatorjev, o katerih obtoženci sami nočejo ničesar vedeti. Za Pospišilovo krivdo poudarja tudi to, da francosko pravosodslvo obtožencev no bo moglo soditi krivično. ker je obtoženec bil že od jugoslovanskih oblasti zaradi podobnih zločinov obsojen na smrt. O vseh obtožencih je državni tožilec postavil trditev. da so to profesijonalni morilci, ki so se pripravili za svoj posel s cinizmom in hladnokrvnostjo. Naše zastopstvo na zimskih olimpijskih igrah — sami slovenski fantje, česar nihče ne poudarja — pred skakalnicama v Ga-Pa. Suet o dogodkih Mocdoaald ml. izooljea London, 12. febr. o. Malcolm MacDonald, či-gar ime so zadnje čase imenovali v zvezi s krizo angleškega kabineta in .s preosnovo vlade, je bil včeraj pri volitvah v Bassetiawu izvoljen z veliko večino pred ostalima dvema kandidatoma Rossom in Cromarthyjem. S tem odpade precejšen razlog za preustrojitev angleške vlade, ker bo MacDonald ml. po tej izvolitvi lahko šc naprej ostal minister za kolonije. Vse radi deaarja I/. Kaira poročajo, da sr jc egiptska vlada začela pogajati z upravo Sueškega kanala. Egi litovska vlada zahteva, da morejo biti v upravnem odboru tudi Egipčani. Egiptskim pomorskim društvom se morajo dovoliti znižane ecnc za prevoz skozi kanal. En. drl osebja, ki ureja zadeve Sueškega kanala, mora bili sestavljen iz Egipčanov. Ptite iz oojae unueajo Fribourg en Suissc. Snoči ie umrl'v 58 letu starosti dr. 1 lcnry Raymond, profesor na lukajšnn medicinski fakulteti in prirodoslovee svetovnega slovesa. Dr. Pavmond ie nekoč zdravil španskega prestolonaslednika. Med svetovno vojno je igral veliko vlogo ob času tajnih pogajanj, ki so se leta 191/ razvijala v bližini Freiburga. Pogajanja so se vodila med zastopniki Antante m avstrijske monarhije. Ob lej priliki ir dr. Pavmond bil zaupnik francoske vlade, zaupnik cesarja Karla t>a ir bil grof Revertera. Palattt DM Iz Ženeve. Nova palača Društva narodov, kamor se bodo preselile pisarne lujniltva 17. t. m., ir gotovo ena največjih palač na svetu. 'Za razne urade in druge lokale ie v palači prostora za 900 oddelkov. V reli palači jr 17.000 vrat in 6.050 oken. Ne pozabite, da žc jutri začne izhajati naš novi podlistek Mctvi in dva živa roman, ki po napetosti, pretresljivosti in mojstrskem podajanju najbolj zapletenih položajev prekaša naš dosedanji roman. To je delo, ki ga nihče ne bo mogel nehati brati do konca. Mrtvi m dva živa ie roman slovečega norveškega pisatelja Sigurda Kristjansena. Mrtvi in dva živa je delo, kakršnega šc niste brali, takoj po prvilt poglavjih boste ugotovili, da se žc zaradi njega splača biti naš naročnik. Torej ne pozabite: jutri naš novi roman. Iz spiskov, ki jih je dostavila sodišču jugoslovanska vlada, je prebral drž. tožilec vso zgodovino vsla-ške organizacije, njenih statutov, dolge vrste zločinov in karakteriziral Paveliča kol njihovega vodja. Nadalje je izpodbijal njih zagovor, češ da niso zločinci, temveč junaki, ki »o sc morilnega orožja oprijeli zato, da povzdignejo glas in opozore svet na trpljenje svojega naroda v državi. Državni lo-žilec poudarja, da ta zagovor ne zmanjšuje teže zločina, ker bi potem takem prišlo v navado, da bi taki zločinci vselej ostali nekaznovani. S tem bi se družba rušila v svojih prvobitnih osnovah. Državni tožilec je mnenja, da je krivica obtožencev nepo-bitno dokazana in jc vse odvisno od porotnikov, ki bodo morali odgovorili na vprašanje, so li obtoženci res krivi, ki so sodelovali s Kelenienoin pri zločinu, katerega žrtvi sla padla ne samo kralj Aleksander in minister Barthou, lemveč tudi slra-žar (ially in dve nesrečni ženski, poleg generala Ueorgesa, ki je bil ležko ranjen. Strahovale! Sloveti, goric na zatožni Utopi Maribor, 12. februarj1*. Pred malim .senatom mariborskega okrožnega sodiSča se je danes dopoldne začel proces, ki je za naše skromne razmere prava redkost. Na zatožni klopi je sedel" tatinska banda, ki je nekaj let strahovala vzhodne predele Slovenskih goric ter ima na vesti nič manj kot 43 tatvin in vlomov, pri katerih je zaplenila vrednosti za četrt milijona dinarjev. Kdo so storilci 9 ljudi sedi na zatožni klopi, dvojico so pripeljali pred sodnika iz preiskovalnega zapora, ostalih sedem pa je bilo do razprave v prostosti. Večina med njimi so mladi fantje, krepkih mišic, ki bi si bili lahko pošteno služili kruh, pa so rajši brezskrbno živeli na tuje stroške. Najmlajši med njimi je fantin 15 let, ki je že zgodaj z"šel v tatinsko družbo. Razen njega sedijo pred sodniki: kot glavni obtoženec 23 letni Rudolf Žnidarič iz Očeslavcev, 21 lelni Alojz Kolar iz Okoslavcev, 31 letni Matija Zemljič iz Očeslavskega vrha, 23-letni Franc Krajnc iz Starenskeg" vrha, 27 letni Karol Fras iz Očeslavcev, 26 letni Karol Kostrevc od Sv. Lenarta, 50 letni tesar Alojz Kolar iz Okoslavcev in 33 letni Peter Rakuša iz Kunove. Veliki grešniki Žnidarič ima na vesti 7 vlomov in tatvin, Alojz Kolar 20 tatvin, Zemljič Matija in Kranjc I'ranc dve tatvini, Fras Karl eno, Kostrevc Karl 19 tatvin, Kolar Alojz star. dve tatvini in več slučajev prikrivanja, Rakuša Peter pa eno tatvino in en slučaj prikrivanja. — Najtežji grešnik je Žnidarič. Saj je enkrat ukradel 178.000 Din skupaj, drugič 18.000 Din, tretjič 3000 Din itd. Kradli so pa vsi povprek. Včasih posamič, včasih združeni medsebojno v večjo ali manjšo tolpo so strahovali ves severnovzho-dni predel Slov. goric od Sv, Trojice do Gornje Radgone. Vse, kar jim je prišlo pod roko, je šlo z njimi. Od denarja do obleke in obutve, od vlomov v zidanice, iz k»terih so odnašali vino in žganje, do vdorov v kurnike, svinjake in hleve. Plen je bil kar najraznovrstnejši. Vse jim je prav prišlo, od kokoši do pitanega prašiča in teleta. Kar niso mogli spraviti v denar, so pa sllmi porabili ter so včasih prirejali cele gostije, na katerih so se mastili z ukradenimi stvarmi. 174.000 Din naenkrat ukradenih Neznosnemu početju te tatinske bande je napravila konec največja tatvina, kar jih imajo v naših kronikah zabeleženih. Dne 28. julija lanskega leta je bilo ukradenih trgovcu Jožefu Hermanu v Očeslavcih v času, ko se je mudil s svojo ženo v vinogradu, iz zaklenjene omare v stanovanju 174.200 Din. Storilci so prišli v notranjost zaklenjene hiše skozi okno, ki je bilo le priprto. Dasi se je nahajala na oknu železna mreža, se je vendar tat splazil skozi ter odprl omaro s ključem, ki ga je našel na omari. Potem, ko je vzel denar, je omaro zopet zaklenil ter se skozi okno splazil zopet na prosto. Ko je bila tatvina odkrita, je prišel iz Maribora datiloskop Orobin s policijskim psom. Pes je našel sled, ki je vodila do hiše Jakoba Mlinariča v Stavenskem vrhu. Ta je bil aretiran skupaj s sosedom Karlom Grahom. Med tem pa so orožniki ugotovili, da je Rudolf Žnidarič dan pred vlomom vabil k sebi Kranjca Franca, naj pride knjemu in da prideta od daleč še dva, ker se bo pri Hermanu nekaj zgodilo. Na podlagi tega so orožniki prijeli še Žnidariča. Dočim sta Mlinarič in Grah dejanje odločno zanikala, je Žnidarič po kratkem obotavljanju res priznal, dejal pa je, da sta bila soudeležena tudi Mlinarič in Grah. Pozneje se je izkazalo, da sta bila oba v resnici nedolžna in da ju je Žnidarič kar tako obdolžil sokrivde. Dramatičen lov za Žnidaričem Med tem so orožniki ugotovili, da je izvršil tatvino pri Hermanu Žnidarič v družbi Alojza Kolarja in nekega 15-letnega fantina, katerega so Drobiž iz domovine 40 letnica dr. Ante Starčevica V Zagrebu pripravljajo obsežnejšo proslavo, s katero hočejo počastiti spomin svojega politika in narodnega delavca dr. Ante Starčeviča. Prihodnje dni bodo praznovali 40 letnico njegove smrti, za kar so prireditelji naprosili za sodelovanje tudi dr VI. Mačka. Prireditelji hočejo dati slavnosti s tem popolnoma hrvatski značaj. Ko je stopil Ante Starčevič v politično areno, je stala Hrvatska v znamenju bojev med unionistično madžaronsko stranko in med stranko, katere idejni utemeljitelj je bil škof Strossmayer. .Starčevič je dal svoji stranki izključno hrvatski program, okoli katerega so .se v največji meri začeli zbirati mladi ljudje. Vendar Starčevič s svojo stranko ni mogel žeti velikih političnih uspehov, ker je kmalu nastal spor med njenimi voditelji ob priliki, ko so hrvatski omla-dinci javno sežgali v Zagrebu madžarske zastave. Zaradi tega razkola se je Starčevič umaknil iz politike. in leta 1896 umrl. Jubilej nadškofa dr. Bauerja Včeraj je v Zagrebu slavil 81 letnico svojega življenja in 25 letnico svojega škofovanja nadškof dr. Ante Bauer. Ves hrvaški narod je pohitel po svojih zastopnikiti čestitat svojemu metro|>olitu, ki jev vseh časih borb in trpljenja stal vedno v vrstah svojega naroda. Ob 11 dopoldne je dr. Bauerju prva čestitala duhovščina na čelu z nadškofovim pomočnikom dr. Stepincem. Za temi so čestitali ban dr. Kostrenčič, poveljnik armije in mestni župan. Enako je čestitala svojemu pokrovitelju akademija znanosti, v katere imenu je predsednik dr. Albert Bazala izrekel jubilantu zahvalo za nesebično veliko pomoč, ki jo je enako kot pred njim škof Strossmayer izkazal in jo še izkazuje akademiji. Takoj za temi ]e prispela v nadškofijski dvorec deputacija 58 zagrebških kulturnih društev, ki je izročila nadškofu na pergamentu izdelano spomenico, ki so jo podpisala vsa društva. V imenu vseh teh društev je izrekel čestitke dr. Rudolf Horvat. V soboto bodo zagrebška društva priredila v počaščenje dr. Bauerja svečano baklado, v nedeljo pa bo v veliki dvorani zagrebškega velesejmskega poslopja proslava obletnice kronanja papeža, ki bo obenem tudi javna svečana proslava dvojnega jubileja hrvatskega metropolita. Lažni trgovski potnik V Lipovljah je bil aretiran neki Vekoslav Rakoš, ki je potoval po Slavoniji in Vojvodini ter ge izdajal za zastopnika Narodne prosvete in zastopnika tvrdke Han in Hutter v Mariboru, seveda s ponarejenimi legitimacijami, in je skušal takoj prodajati podeželskim krojačem vsakovrstno blago. Ko je hotel od nekega vaškega krojača v bližini Osjeka dobiti naročilo za blago in seveda vzeti aro, mu je prekrižal račune trgovski potnik neke Ivrd-ke iz Zagreba, ki je krojača opozoril, da je to najbrž isti goljuf, ki je ob takem poslu po Vojvodini ogoljufal že večje število krojačev. Ta krojač je zadevo takoj prijavil orožnikom, ki so goljufivega potnika aretirali, odvedli na sodišče, kjer je Rakoš priznal več svojih takih grehov, kajti sprejemal je predplačila na naslov tvrdke, za katero so dognali, da sploh ne obstoja, še preden pa je sodišče moglo iz goljufa spraviti na dan vse grehe in priznanja, je Rakoš iz preiskovalnega zapora pobegnil. Strašen umor kmeta V Zitnjaku pri Zagrebu je bil včeraj odkrit strašen umor, čigar povzročitelja doslej še niso našli. Nekoliko ven iz vasi so na travniku našli popoldne ubitega kmeta Ivana Družica. Umor je bil izvršen na strašen način. Nepoznani ubijalec mu je s sekiro razbil glavo, da je smrt nastopila takoj. Zagrebška policiia je bila takoj poklicana na kraj nesreče, vendar zaenkrat morilca še m mogla ugotoviti, pač pa je dognala, da je umorjeni kmet odšel okoli 4 zjutraj z doma, ni sc pa več vrnil. Ker pa tudi doma niso mogli najti žene umorjenega kmeta, smatra policija, da je upravičena sumnja, ki njo krivi umora in jo zato skrbno išče. 40 nesreč radi poledice Včeraj zjutraj je v Zagrebu nenadoma nastopila poledica, ki je v teku dneva povzročila preko 40 nesreč, ki so bile vse manjšega značaja. Ve- čina ponesrečencev se je le lažje pobila, težje poškodbe je zadobilo le 6 nesrečnežev, ki so si zlomili roko ali nogo in so jih obdržali za nekaj dni v bolnišnici. Strel za nasilnega gosta V vasici Divošu v bližini Sremske Mitroviče je pozno zvečer stopil v gostilno Milana Mihaj-loviča pijani Vasa Jovanovič in se vsedel za mizo. Zahteval je vina, vendar mu gostilničar ni hotel postreči, ker je bil gost že preveč pijan, temveč ga je pozval, naj se odstrani iz gostilne. Pijani gost se je seveda temu pozivu uprl, a ni pomagalo nič, ker ga je gostilničar pograbi! in postavil na cesto. Ker pa je tisti čas potekla tudi policijska ura, je gostilničar zaprl gostilno. Odstranjeni gest pa je hotel na vsak način vina ter z butanjem in uporabili, da se je zaradi svoje šibke postave splazil v notranjost hiše skozi zamreženo okno ter denar odnesel iz omare. Pri lokalnem pogledu pa se je Žnidariču posrečilo pobegniti. Ušel je orožnikom, kakor da se je vdrl v zemljo ter srečno odnesel pete. Ze se je zdelo, da ga ne bo mogoče dobiti in da je tudi ukraden denar izgubljen, ko je padel v roke orožnikov po čudnem naključju. Žnidarič se je hotel umakniti zasledovanju z begom v druge kraje. Z vlakom si ni upal na pot, pa se je odpeljal z avtobusom proge Radgona -Maribor proti Mariboru. Slučajno pa je med potjo stopil v isti avtobus tudi okradeni trgovec Herman, ki je takoj sjjoznal Žnidariča ter to povedal šoferju. Ta je duhaprisotno zaklenil vrata na avtobusu ter vozil z vso brzino, da zločinec ni upal tvegati skoka skozi okno. Tudi ostali potniki so takoj zvedeli, kak poštenjakovič sedi med njimi in bi mu bili beg naglo preprečili. Tako ni pre-ostalo Žnidariču ničesar drugega, kakor da je mirno sedel na svojem mestu, aokler ni šofer ustavil avtobusa pri Sv. Trojici v Slov. goricah naravnost pred orožniško postajo ter izročil beguna orožnikom. Tako je potem Žnidarič prišel na varno ter se je po kratkem času znašel za zamreženimi okni mariborske jetnišnice. Grehi prihajajo na dan Z Žnidaršičem so spravili na varilo glavarja tatinske tolpe in kmalu so potem orožniki polovili še ostale grešnike. Sedaj so prišle na dan vse ne-številne tatvine in prestopki, ki so jih obdolženci že dalje časa vršili, pa nikoli ni padel sum na nje, ker so znali vse tako spretno prikriti. Ena tatvina za drugo se je pojasnila, dasi so sicer skraja vsi trdovratno tajili. Potem pa je priznal eden to malenkost, drugi zopet drugo in polagoma se je raz-vozljala zapletena zadeva. Kljub temu še vsega ne priznavajo v celoti, vendar je njihova krivda do-voljno dokazana. Ob času našega poročila razprava še traja ter bomo objavili sodbo jutri. tolčenjem po vratih zahteval od gostilničarja, da mu odpre. Zagrozil je gostilničarju, da ga bo ubil. Ker se mu želja ni izpolnila, je Jovanovič pograbil za vile ter začel z vso silo razbijati po vratih. V jezi je gostilničar pograbil za puško in nasilnega gosta ustrelil do smrti. Vino ostaja v kleteh V izvozu jz Dalmacije je nastal nenaden zastoj. Radi slabše trgatve, ki ie bila letos za 30% manjša kot lansko leto in radi manjšega pridelka v ostalih pokrajinah države, so dalmatinski vinogradniki računali, da bodo letošnje leto boljše prodajali svoje vino. Vendar se je položaj poslabšal. Od predlanske trgatve so prodali skoro polovico vina, letošnje leto pa so prodali Šele 300 vagonov vina od pridelka 1600 vagonov. Dogodili so se slučaji, da nekateri vinogradniki niso prodali niti litra vina, čeprav je tudi letos cena vinu nastavljena tako nizko, namreč 1.50 do 2 Din na liter. Med gasilci: »Ce smo pohištvo že vlačili dol — zakai ga” ne bi uporabliali...« Ptuj Občni zbor društva poštnih uslužbencev V nedeljo ob pol treh popoldne so imeli svoi občni zbor nižji uslužbenci poštnobr/olavne stroke, ki so organizirani v Društvu nižjih uslužbencev poštnotelegrafske stroke. Znano je, kake razmere so v tem društvu vladale še do nedavna, šele državni svet je moral izreči, ali ima društvo pravico do obstoja ali ne. In ko je državni svet potrdil opravičenost obstoia, so se začele svojevrstne in-i Irige proti predsedniku (osipu Penku, ki je za ob-. stoj in napredek društva toliko žrtvoval. Dobil pa j je z nedeljskim občnim zborom popolno zadošče-I rije za vse, kar je moral v polpretekli dobi prenti-i šati. Takoj po otvoritvi občnega zbora so zborovalci poslali udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru II., pozdravne brzojavke pa resornemu ministru dr. Kaludžerčiču, slovenskima ministroma dr. Korošcu in dr. Kreku, načelniku v poštnem ministrstvu dr. Ratajcu in Osrednji organizaciji nižjih poštnih uslužbencev v Belgradu. Poročila. Svoje poročilo je naiprcj podal predsednik Sojer, ki je med drudgim dejal, da za neuspehe organizacije niso krivi voditelji, marveč splošna ! sedanja kriza, v katero so zabredli vsi stanovi in 1 vse države Za njim jc podal svoje poročilo tajnik j Dvoršak. Grajal jc nezavednost članstva ter gonje, ! ki vladajo med gotovimi skupinami, ne da bi ta del svojega poročila natančneje in razumljivejše razložil. Oba, tako predsednik, kakor tajnik, sta sicer izjavila, da ne računata več na ponovno izvolitev, vendar pa je vsaj tajnik obljubil svoje nodaljno sodelovanje. Blagajniško poročilo jc podal blagajnik Krese. I/ tega poročila posnemamo, da je v premoženjskem poslovaniu bil prebitek. Toč^sno ima društvo 560 članov. Nato jc Dilo soglasno sprejeto nadzorstveno poročilo z zaupnico. Nnto je govoril o razmerah v Osrednji upravi bivši njen tajnik in urednik osrednjega glasila Vasiljevič iz Belgrada, ki se slučajno mudi v Sloveniji. Njegova izvajanja so bila prav zanimiva. Volitve. Vloženi sta bili dve listi. Nosilec ene liste je bil dosedanji tajnik Dvoršak, dočim je bil na čelu druge prejšnji predsednik )osip Penko. Dosedanji predsednik pa je na Dvoršakovi listi kandadira! kot nadzornik. ?.e pri debati se ie izkazalo, da ie obroč okoli prve liste (Dvoršakove) nekako tesen, da pa uživa druga lista (Penkova) zaupanje vsega članstva. In tako so pokazale tudi volitve: Za prvo lisfo (Dvoršak) sta glasovala dva člana, za drugo (Penko) pa vsi ostali. Bila ie torej v celoti izvoljena Penkova lisi a. Samomor v kavarni Tabor Ljubljana, 12. febr. Malo pred 1 ponoči se je danes zopet pripetil žalosten slučaj samomora, ki se v zadnjem času v Ljubljani ponavljajo kar drug za drugim. 37-letni invalid Franc Mulej, ki je bil zaposlen kot preddelavec v protezni delavnici in je stanoval v Prešernovi ulici v Mostah št. 5, sc je v kavarni »Tabor« nenadoma ustrelil s pištolo v glavo. Reševalci so ga takoj prepeljali v splošno bolnišnico. Njegovo stanje je bilo že brezupno in nesrečni Mulej ie danes zjutraj podlegel poškodbantm. Vzrok njegovega dejanja še ni znan, najbrž pa je sličen onim, zaradi katerih iili gre danes toliko prostovoljno v smrt na kaferi so poleg predsednika Penka tuinik Josip Bizovičar, blagajnik Drago Rotar, odborniki pa: Lovro Nahtigal, Pavle Smrekar, Franc Hrovat, Peter Jermol, Mariin Širine, Lado Jtavliček. V nadzorstvu pa so: Vinko Klančar, Josip Suhar, Franc Zajc in Martin Bqzjak. Novoizvoljeni predsednik Penko se je nato zahvalil za zaupanje ter se v svojem govoru na kratko spomnil polpretekle dobe, ko so delo ljubljanske Organizacije podpirali Hrvatje in Srbi, ko pa tega niso podpirali tovariši iz Slovenije, marveč so celo delo ovirali. Obenem je bičal politiziranje v društvu in obljubil je nagrado tisoč dinarjev vsakomur, ki mu more dokazati, da ie on le enkrat v društvu politiziral. »Toda, nikdar več se ne bo zgodilo« — je dejal predsednik Penko — »da bi nam kdo grozil, češ da »punktaši« ne sme- V soboto, 8. t, ni. je bil sklican v gostilno >Pri Novem svetu« sestanek emigrantov iz Primorskega stanujočih v Ptuju, na katerem nai bi se pripravilo vse potrebno za ustanovitev društva primorskih emigrantov v Ptuju. Pozivu so se odzvali gotovo vsi Primorci, pa še mnogo domačinov prijateljev naših bratov iz juga, celo iz Maribora je prišla skupina članov mariborskega emigrantskega društva z g. Marinom Kraljem na čelu, znanim organizatorjem naših Primorcev v Mariboru. Sestanek je otvoril in vodil ptujski župan in slovenski pisatelj dr. Alojzij Remec, ki je rojen Tržačan. Dr. Remec je po otvoritvenem govoru podal besedo g. Marinu Kralju, ki je nato obširno poročal o pomenu im nairmu društva v Ptuju. Zvedeli smo med drugim, da je sličnih društev v Jugoslaviji že 40 in da bo ptujsko 41. jx> številu. Na kraju so vsi prisotni govornika za njegova izredno zanimiva in aktuelna izvajanja nagradili z živahnim in toplim aplavzom. Pristopilo se je končno izvolitvi pripravljalnega odbora z dr. Remcem na čelu, ki naj pripravi vse potrebno za ustanovni občni zbor, ki se bo v kratkem vršil. Občni zbor gasilske župe za ptujski okraj. Gasilska žujia za ptujski okraj jc imela preteklo nedeljo ob obilni udeležbi članov svoj občni zbor. Navzoči so bili tudi zastopniki političnih in vojaških oblasti. Zbor je vodil starešina župe gospod Muzek, ki je na zboru podal Obširno poročilo o preteklem delovanju župe. Zupa šteje sedaj 41 društev in eno se snuje v Pacinju. Zupa ima članov: 1233 rednih, 85 rezervnih, 560 podpornih in pa še 76 samaritancev, skupaj 1973 članov. Požarov je bilo v preteklem letu na področju ptujske gasilske župe 59, razven tega so člani župe nudili pri 153 raznih nesrečah in nezgodah prvo pomoč. Iz tega je razvideti, da vršijo gasilska društva še važno samaritansko nalogo, ki bo sčasoma, ko se bo število izurjenih samaritancev pri gasilskih društvih povečalo, postalo vse važnejše. Pri gašenju požarov se je jxmesrečilo 7 gasilcev, škoda, ki jo je v ptujskem okraju v preteklem letu povzročil ogenj, znaša 2,145.361 Din, medtem ko je gasilcem uspelo s pravočasno joomočjo rešiti okrog 5,180.000 Din narodnega premoženja. Proračun znaša 17,860 Din. Sklenilo se je končno ustanoviti v Ptuju stalno gasilsko pisarno, kjer se bo poslovalo za vse čete ptujske gasilske župe. — mo več v odbor ter da moramo vsi pristopiti v Jugoslovansko nacijonalno stranko.« Navdušeno pritrjevanje je zopet dokazalo, kako zaupanje uživa predsednik Penko med član-; stvom. / Po nato sledečih slučajnostih je bil ta lepo uspeli občni zbor zaključen. Pred premijero Lady Macbeth na slov. odru Danes zvečer ob 20. uri bomo slišali v opernem gledališču prvo slovensko uprizoritev sodobne ruske opere »Jekaterina Izmajlova, l.ady Macbeth iz Mcenska« z glasbo Dimitrija Šostakoviča. Pred nedavnim nas je vodstvo gledališča razočaralo z uprizoritvijo operete »Preimentani grad«, ki kaže najskrajnejšo duševno revščino v vsakem oziru. Zakaj nam vodstvo vsiljuje tako delo tujega izvora, ko imamo vendar doma slična dela boljše kakovosti. Saj mu je vendar znano, kak uspeh jc imela neka hrvatska opereta lani v Zagrebu. Ali nimajo domači skladatelji prvenstvene pravice do fanti jem naših gledališč? Zakaj še ni uprava odstranila lega dela sporedu, ko ie to naša javnost upravičeno zahtevala? Ali ne bi bilo potrebno govoriti predvsem o duhovni krizi gledališča poleg tolikokrat omenjene gmotne? Ali so luka dela primerna priprava za dojemanje višjih glabcnih vrednot? V diametralnem nasprotju s pravkar omenjenim delom bo nocojšnja uprizoritev, ki predstavlja delo velikih kvalitet. Dimitrij Šostakovič (eden najmlajših a nujveč- jih ruskih skladateljev, saj je star šele 30 let) jc s pomočjo A. Preisa napisal po noveli N. Leskova libreio in ga sam tudi komponiral. V njem nam kaže pretresljivo tragedijo ruske žene iz preteki, stoletja. Njene sfrasxi se stopnjujejo do usodnosti, ki vede v pogubo. Temu nasproti nain slika silno hrepenenje po rešitvi iz zla, kar začasno pomiri strasti. Končno pa zmagajo človeške prvine in potegnejo ubogo bitje v neizogibni propad. Glasbeno poznamo Šostakoviča že iz lanskega leta, ko smo slišali v izvedbi Ljubljanske filharmonije njegovo Simfonijo št. 2. Kot zvest nadaljevalec dela ruske petke (Mussorgski, Rim-ski-Korzakov, Borodin, Balakircv, Kjuj) se tudi v tem delu naslanja na narodno glasbo. Svoje delo je razdelil na 4 dejanja oz. 9 slik, med katerimi so simfonijske medigre, tako da teče vsa zgodba nepretrgano dalje, bodisi na odru, bodisi v orkestru. Po vprizoritvi v slovaški prestolnici Bratislavi si jc delo hitro osvajalo oder za odrom. Do danes je obseglo žc pol kulturnega sveta. Našo uprizoritev sta naštudirala kot režiser prof. O. Sest in kot dirigent ravnatelj M. Polič. nv. Uspeh slovenskih fotoamater jev v Belgradu V Belgradu se je zaključila razstava fotoama-terskih slik, katero je organiziral foto odsek srbskega planinskega društva pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije. Razstavljene slike so se delile v dve kategoriji, v umetno fotografijo in pokrajinsko fotografijo. Na razstavo je poslalo 74 avtorjev 716 slik, od katerih je bilo sprejetih in razstavljenih 64 avtorjev z 281 slikami, poleg tega je poslalo še 29 neorganiziranih amaterjev 240 slik, od katerih je bilo sprejetih 64 od 14 avtorjev. Slovenski fotoamaterji so v dveh kategorijah odnesli prve nagrade in s tem dokazali visoki nivo Ce!?e Karitativna društva polagajo obračune. Dvoje je v Celju karitativnih društev, ki delajo na verski podlagi in lajšajo po skromnih močeh bedo današnjih dni. Je to Gospejno društvo, ki je polagalo račun o svojem delovanju v preteklem letu zadnjo nedeljo, in Vincencijeva konferenca, ki ima občni zbor danes, v sredo ob 8 zvečer v tajništvu. Člani in dobrotniki iskreno vabljeni. Petnajst tisoč dinarjev je razdelilo Gospejno društvo v preteklem letu med celjske reveže. Čla- slovenske fotografije, ki se je afirmirala že na mnogih inozemskih razstavah z nič manj pomembnimi uspehi. V kategoriji umetne fotografije je prejel zlato kolajno ljubljanski fotoamater Ante K o r n i c, bronasto kolajno pa istotako Ljubljančan Peter Kocjančič. Še večji uspeh so zabeležili Slovenci v skupini pokrajinske fotografije, kjer je zlato kolajno odnesel Juš Kozak, srebrno Janko Ravnik, bronasti kolajni pa I v o G o g a *! a iz Ljubljane in Vlado Cizelj iz Maribora. nice popolnoma na tiho raznašajo mesečno svojim podpirancem, katerih je redno okrog 50, podpore na njihove domove. Članic je 184. Nesreča in napad. 72 letni posestnik Franc Sitar od Sv. Brica pri Velenju je v ponedeljek dopoldne padel na pločniku v Šoštanju in si zlomil desno nogo nad kolenom. — Ko se je 24 letni posestnikov sin Jerovšek Franc iz Stranic vračal pred dnevi po cesti iz Celja domov, ga je na cesti na Frankolovem n»padel neznani možki, ga zabodel z nožem v levo stran in ga hudo poškodoval. Ljubljana danes Koledar Danes, sreda, 12. februarja: Sv. Eivlalija. Jutri, četrtek, 13. februarja: Sv. Katarina. Kaj bo danes Prosv. dvorana Trnovo: ob 8. uri prosvetni <"cCer (komičen prizor, glasbene točke in zabavno predavanje) Ljudski dom Moste: ob 8. XXII. občili zbor Prosv. društva Moste. Alpinistična šola: ob 20. predavanje Franja Vilharja: »Nevarnosti v gorah«. (Skioptičnc slike!) * Simfonični koncerti. Zelja propagirati v Ljubljani čim bolj simfonično glasbo je porodila ljudske simfonične koncerte, ki jih pod okriljem Glasbene Matice ljubljanske prireja naša Radi-postaj a. Koncerti bodo na visoki umetniški stopnji, skrbno sestavljene sporede bo izvajal popoln orkester pod vodstvom izredno agilnega in sposobnega dirigenta ljub- Samske Radio-oddajnepostaje g. D. M. Sijaiicli ene so postavljene tako, da je obisk vsakemu omogočen. Sedeži so po 10 Din, stojišča pa po 5 Din. Prvi koncert, ki bo v ponedeljek, dne 17. t. m. v Filharmonični dvorani, nam prinaša skladbe Handla, Bacha Haydna in Mihevca. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Nevarnosti v gorah. Planinci in smučarji, ki posečate planine, poleti in pozimi niti ne slutite, kakšne nevarnosti vam pretijo. Pridite nocoj v alpinistično šolo, kjer vam bo ravn. Franjo Vilhar nazorno tolmačil s sliko m besedo to važno vprašanje. Začetek točno ob 20. uri. Gledališče Drama. Začetek ob 20. 1^. febr., sreda: »Siromakovo jagnje«. Red Sreda. 13. febr., četrtek: »Tuje dete«. Red Č. 14. febr., petek: Zaprto. 15. febr., sobota: »Pesem s ceste«. Red B. »Siromakovo jagnje« je drama, ki nam prinaša zgodbo iz Napoleonovega življenja v Egiptu. Delo je bilo prvič lani na našem repertoarju ter se je vprizarjalo z velikim uspehom. V posameznih vlogah nastopajo: ge. Šaričeva, Nablocka ter gg. Levar, Debevec, Jerman, Gregorin, Sancin in Skrbinšek. Režija Kreftova. Vprizoritev 12. t. m. je za red Sreda. Opera. Začetek ob 20. 12. febr., sreda: »Jekaterina lieinajlova. lady Macbeth iz Mcenska«. Premijera. Red A. 13. febr., četrtek: »1’reSmentani »rad«. Red Če- i trtek. 14. febr., petek: Ob 15: »Kraljičin ljubljenec«. Di- j jaška predstava.. Globoko znižane cene od 5 do 10 Din. Izven. — Ob 20: Plesni vežer Mercedes ' Goritz-Pavelič. Izven. Znižane cene. Plesni večer v operi. Znamenita zagrebška plesalka Mercedes Goritz-Pavelič, ki je z največjim uspehom nastopila tudi že v inozemstvu, bo plesala v petek v opernem gledališču po naslednjem sporedu: V 1. delu zapleše na Šumanovo glasbo S poletom, dalje Regerjevo Uspavanko, 3 male plese po Mozartu, dalje Toccato po Bachu, Gigue na glasbo Korelija in Capriccio n« glasbo i Scarlatija. II. del obsega 3 plese iz Baranovičeve j skupine Punčk. 111. del obsega narodne ritme, ki se plešejo na Albenizov tango, Ravellov Bolero, I Straussov valček in Gotovčevo poskočnico. — Vsi plesi so naštudirani po zamislih umetnice, ki je ■ napravila tudi načrte za svoje kostume. Na plesni večer opozarjamo. Radio Programi Radio Lfublfana: Sreda, 12. februarja. 12 K in o-org le (plošče). —-12.46 Vremenska napo-ved, iiK>ročul&. 1,1 , aiiM>vod časa, objava »poroda, obvestila. — M. 15 UpeireMii venčki (plošče). — 14 Vremensko poročil«, borzni tečaja. — 18 O skratiiih in cvetikah (plošče). — MU*1 Otročka nra: Zviitoreipka na dvoru Jer »1 j a Mirosl ava (»lam Narodnega jrleda-lišča). — 18.40 litografija alovenusik i ri Solnikov (gosp. Etbim Bojc). — 19 Napoved čas«, vp-rnetn.Hika naipju bi j Min e). — *J0 Prenos v/ 1 j ubij mn sik o opere: v I. odmoru: Glasbeno predavanje (gosp. Matija Bravničar), v 11. odmoru: Napoved čarni, vremensika napoved, i>oročiiila, objava sfporoda. — K on tv, ob 2JI. Slovenski javnosti Težke gospodarske razmere, ki povzročajo po vsem zastoj, nazadovanje in bedo, mečejo svojo senco tudi na kulturo in prosvetno življenje. Na ljubljanski univerzi, ki naj bi bila vzgajališče slovenske inteligence, se število slušateljev vedno bolj krči, univerza sama pa hira ob dotacijah, ki jih dobiva v vedno manjših dozah. Od leta 1932. študent ne uživa več svoje izobrazbe zastonj. Zanjo mora plačevati, zdaj po tem, zdaj po drugem, izpremenjenem načinu velike, za nekatere nedosegljive vsote, ki mu šele dajeio pravico, da se vpiše v najvišjo znanstveno ustanovo. Uvedba šolnin je že itak slab dotok na univerzo še bolj omejila. Pričela sq je selekcija, ki zadeva najbolj tiste, kateri ne zmorejo sredstev za študij. Statistike Akademske akcije živo pričajo o tem, kako pada število slušateljev iz kmetskih in delavskih slojev in prepušča univerzo sinovom in hčeram mestnih, bolje situiranih družin. Študij, ki zahteva največ energije, časa in gmotnih sredstev, je gotovo študij na tehniški fakulteti. Seminarsko delo v risalnicah in laboratori-jili vzame povprečno marljivemu tehniku časa od 5—8 ur na dan, ne vštevši obvezna predavanja. Za risalni materijal, za uporabo insiitutskih aparatov in zlasti za laboratorijske takse na kemijskem oddelku mora plačevati študent do 1500 Din na semester. (Omenjamo, da znaša na belgrajski tehniški fakulteti vsled večjih državnih dotacij najvišja faksa le 300 Din.) Vse to že samo od sebe sili vaškega tehnika, da svoi študij redno opravila in ga skuša čim prej dovršiti. Radi omenjenih težkih denarnih pogojev pa seveda marsikateri slušatelj skuša prifi do sredstev s tem, da si jih prisluži in to največ z instrukcijami. Mnogfi jih je tudi, ki skušajo spraviti v denar svojo risarsko spretnost — sploh, na vse mogoče načine se mora danes tehnik prebijati skozi svoj študij Z letošnjim šolskim letom pa je stopila v veljavo nova uredba za tehniške fakultete, ki usodno posega v razvoj našega inženjerskega naraščaja. Med drugim predvideva obvezno polaganje izpi- tov, ki morajo biti dovršeni v predpisanem roku, (konec prvega leta 5 izpitov) sicer izgubi slušatelj nadaljne semestre. Načelo univerze je že od nekdaj svoboden študij, ki si ga razporedi slušatelj do neke mere po lastni volji in zmožnosti. Tu pa se uvajajo spet srednješolske metode, ki pravijo: če konec leta ne izdelaš, si repetent in ne moreš v višji razred. Razumljivo je, da oni, ki se vzdržujejo sami, ne morejo vršiti hkrati še študija tako, da ga v predpisanem roku dovrše. Nova uredba jim tako onemogoča vsako udejstvovanje poleg študija in s tem študij sam. Tu se vrši druga selekcija, zopet na račun gmotno slabejših, ki na tehniki že itak tvorijo neznatno manjšino in ki jim bo odslej iženjerski poklic zaprt. Nova tehniška uredba določa tudi specializacijo na nekaterih oddelkih in to predvsem na belgrajski in zagrebški tehniki, v Ljubljani pa samo na elektrotehniškem oddelku. V praksi se bo ta člen uredbe izkazal na ta način, da bodo in-ženjerji specijalisti imeli povsod nrednost pred nespecijalisti in da si bo vsakdo hotel pridobi specijalno izobrazbo. Zato bo obiskoval tisti zavod, ki mu bo specializacijo nudil. Jasno je, da bo ljubljanska tehnika s tem izgubila spet velik del slušateljstva, kar utegne imeti usodne posledic^. Geodetski oddelek je bil pred leti zaradi premajhnega števila slušateljev ukinjen — zdaj preti ta nevarnost gradbenemu oddelku in s tem sčasoma vsej tehniški fakulteti. Zveza strokovnih klubov tehniške fakultete kot predstavnica vseli slušateljev ljubljanske tehnike opozarja javnost na nevarnost, ki grozi naši univerzi in s tem razvoju slovenske kulture in prosvete ter poziva vse merodajne činitelje, da se pravočasno zavzamejo za ukinitev te uredbe, ki more imeti najhujše posledice za razvoi vsega našega naroda. (Opomba: V petek, 14. februarja se bo vršilo javno zborovanje tehnikov v dvorani 'trgovskega doma ob 20. uri (8. uri zvečer), ki ima namen prikazati stanje tehniške fakultete v Ljubljani.) Zopet preko tisoč ljudi brez kruha Šoštanj, 12. februarja. Tvornica usnja Wosclmagg v Šoštanju je največje tovrstno podjetje v Sloveniji. Tvrdka zaposluje stalno okrog 350 delavcev, ki štejejo s svojimi družinskimi člani okrog 1.100 ljudi. Dne 8. t. m. je la tvrdka sporočila svojim delavcem, da bo 22. februarja obratovanje ustavila ter je za ta dan odpovedala službo vsemu delavstvu. Od 22. tega meseca bo ostalo v Šoštanju torej preko 1.100 lj>udi brez kruha. Kaj pomeni to ne samo za vse tc družine same, marveč sploh za ves Šoštanj in okraj, moremo spoznati šele, če upoštevamo vse pridobitve, ki jih je Šoštanj z okolico imel od delavstva. Ce računamo, da je vsak delavec oziroma vsaka delavska družina potrošila mesečno 480 Din. pomeni, da je delavstvo firme Woschtiagg izdalo mesečno 175.000 ali letno 2, 100.000 Din. Ni torej čuda, da je vse mesto in najbližja okolica živela samo od delavstva, ki je bilo zaposleno v Woschnaggovi tovorani za usnje. Z ustavitvijo tega obrata moremo pričakovati gospodarski propad mesta. Poleg delavstva in njihovih družin bodo seveda najbolj prizadeti obrtniki, trgovci, peki, mesarji, itd., za katere je bilo delavstvo najboljši konzument. Kaj je vzrok uslavitvi obrata, je prav za prav težtko reči. Kajti tu si stojita nasproti dve dejstvi: prvo je dejstvo, da je podjetje motiviralo ustavitev obrata z splošno krizo, ki je zajela usnjarsko obrt, drugo pa je dejstvo, da so lastniki podjetja še pred nedavnim poklonili športni ekspediciji za Oa-Pa lep znesek. Tedaj pač nikdo ni mogel slutiti, da bi bilo podjetje v slabih gmotnih razmerah in da bi stalo pred ustavitvijo obrata. Moralo je torej priti do sklepa o ustavitvi šele prev pred kratkim in nenadoma. Delavstvo je sklicalo za It), t. m. protestno zborovanje, namerava pa poslati tudi posebno deputacijo v Belgrad. Kdo bo nosil odgovornost? Toliko papirja, kakor za razmere v ljubljanski bolnišnici in kakor za odpravo tega najbolj kričečega socijalnega zla, menda ni bilo popisanega na noben drug ljubljanski ali sploh slovenski problem. Odprava neznosnih razmer v ljubljanski bolnišnici je namreč res problem, ki ne najde rešitve. Poročali smo že, da se bavi občina z načrtom za postavitev mestne občine, bilo je sproženo že nešteto drugih misli, kako bi se dalo to zlo odpraviti. Toda kljub vsemu je stanje nespremenjeno: bolniki vzdihujejo drug poleg drugega v eni postelji, zdravniki ne morejo pomagati tako, kakor bi lahko, če ne bi bilo tehničnih ovir, sestre, strežniki — vse je nezadovoljno, vst dela preko svojih moči, delo pa ne najde onega uspeha, ki bi ga morali. In kdo najbolj čuti škodo vseh teh razmer? Kdo naj bo drugi, kakor ubogi narod, predvsem podeželsko ljudstvo... Naj bo stvar taka ali laka, naj se vali krivda na tega ali onega, gotovo je samo to, da bodo odgovorni o tem polagali nekoč račun. In ta račun se ne bo dal odpraviti z izgovori. Razmere same bodo brezobzirno ožigosale one, ki so dolžni vse storiti, da rešijo ta najžalost- tiejši primer našega socialnega skrbstva, a tega morda niso storili in ne store. Da vsaj malo opozarja javnost na neznosnost razmer v bolnišnici in na potrebo po razširitvi bolnišnice oziroma po zgraditvi primerne nove bolnišnice, se je ustanovila v Ljubljani posebna »Akcija za razširitev ljubljanske bolnišnice.« Pripravljalnemu odboru predseduje dr. Košir. Za 10. tebruar je sklicala ta akcija ustanovni občni zbor, ki bo omenjenega dne cb 10. uri v dvorani Delavske zbornice. Na ta občni zbor so vabljene vse kulturne, gospodarske, ter strokovne organizacije, kakor tudi posamezniki. V posebnem oglasu, ki ga je izdal pripravljalni odbor, so opisane razmere v ljubljanski bolnišnici. Te razmere so že splošno znane in so o njih pisali že vsi listi bolj na dolgo in široko, kakor o kateremkoli drugem problemu. Prišli smo torej v Sloveniji tako daleč, da moramo imeti posebno organizacijo, ki bo skrbela in si prizadevala, da dosežemo Slovenci to, kar nam po najnujnejših človeških pravicah pripada. Le kdo bo nosil za take razmere pri nas odgovornost ... Včerajšni dan zimskih iger Drugi programi: Sreda, 12. februarja. Belgrad: 19.50 tUohard Tau-ber na plofičah. — 20.20 Griegov o in Saitn4-Sailna ' Uiubezeiksik i napoja. — Vraga: 20.05 Sitnfomičmti koncert. — i'ai kava: 20 Koncert v «,poiniin PiisudisJkemu. — 21 Chopinovo »k-ladibe. — Vsa Nemčija: 17.40 in 22.20 Prenos v/, Ga-Pa. — IH Pojo&i Frank fin ri, pesier lvnpoidanisiki koncert. — Berlln-Lipsko: 20.45 Koncert berlinskega radijskega onkes-tra. — Kotripfiberg— Frank furt—Sluti-part: 20.45 Pester večer. Hamburg: 20.45 Gerabber-gerjeva Otpera -Medvedji valetah. — Vratislava—Koln: 20.45 Valčkov večer. — Monakovn: 20.45 Narodna glasba. t»i| »Uboga mama! Tak mraz zunaj, ti pa odhajaš z doma s takimi luknjami v obleki!« Naši tekmovalci so imeli prost dan, kajti vče-ra| se je tekmovalo samo v takih disciplinah, pri katerih Jugoslavija ni postavila svojih zastopnikov. Včeraj je bilo n" programu: hitrostno drsanje ^ na 500 m; vožnja z bobom v četvero in nadaljeva-, nje drsanja v obveznih likih in pa semifinalne tekme v hokeju. V hitrostnem drsanju na 500 m so si proti pričakovanju z razmeroma sla-bim časom Norvežani priborili zlato in srebrno kolajno. Amerikanci, ki so bili ravno za progo 500 m favoriti, so odpovedali. Njihov zastopnik Friesinger se je s časom 44 sekund plasiral na tretje mesto. Tekme so se vršile na Ricssersee. Zmagal je letošnji svetovni prvak iz Davos» Norvežan Ivar Ballangrud, ki je izenačil olimpijski rekord s časom 43,4 sek. Sledil mu je njegov rojak Krogh, ki je bil za eno sekundo slabši. Na četrto mesto se je plasiral Japonec Ishihara v 44,1 sek. Peti je bi! zopet Amerik^nec Lams. V umetnem drsaniu so včeraj moški dokončali umetno drsanje v obveznih likih. Prvi je bil Karli Schaffer z 250.9 točkami. Večletni svetovni prvak je svojo odlično formo dokazal zopet znova. Tekmovanje je postalo že dolgočasno, ker je Schaffer tako izrazito nad-kriljeval ostale tekmovalce. Njegov stil, drža in preciznost likov, ki jih je izvajal, je bila nenadkri-ljiva. Daleč za njim so ostali Wilson (Kanada) 237,9 točk, Sharpe (Anglija) 237,7 točk, Baier (Nemčija) 237,1 točk* in Kaspar (Avstrija) 234 točk; šesti pa je Finec Hikanen z 228 točkami. Prav iz številk je razvidno, koliko je bil boljši Schaffer. Včeraj so se tudi že pričele tekme v umetnem drsanju za ženske. Tudi tu ne more biti nikakih presenečenj. Norvežanka Sonja Henie je pri obveznih likih pokazala vso svojo umetnost in je seveda n« čelu tabele. Sledi ji Angležinja Co-blodge, Švedinja Hulten, Landbeck (Belgija). Hokej na ledu prihaja v končno fazo. Semifinalne tekme, ki se vrše v dveh skupinah, so dale naslednje rezultate: Amerika : Češkoslovaška 2:0 (0:0, 2:0, 0:0). Amerikanci so zmago odločili v drugi tretjini igre. Zmaga Amerike je bila pričakovana, vendar so Cehi nudili Amerikancem močan odpor. Švedska : Avstrija 1:0 (1:0, 0:0, 0:0). Ta tekma je bila izredno zanimiva. Švedi so bili kot celota mnogo boljši in so zasluženo zmagali. Žal je prišlo pri tekmi do precejšnjih incidentov. Nemčija : Madjarska 2:1 (0:0, 0:0, 2:1). Za to ■ ekmo pa je vladalo največje zanimanje, kar dokazuje 9000 ljudi, ki so tekmi prisostvovali. Odločitev je padla šele v tretji tretjini igre, ki je bila od številnega občinstva navdušeno sprejeta. Najrazburljivejša igra pa je bila Kanada : Amerika. Časi, ko je bila Kanada zmagovalka brez borbe, so minili. Včeraj st11 pa trčili skupaj državi, ki bosta obe prišli najbrže v finale. Ta tekma je bila ena od najhitrejših iger v letošnjem turnirju, saj je bilo ploščico komaj moč zasledovati, s tako hitrostjo je begala od enega gola do drugega. Rezultat je bil postavljen že v prvi tretjini igre z 1:1. Niti Kanadčanom, niti Angležem ni bilo mogoče rezultata izpremeniti. Levji delež ima na neodločenem rezultatu kanadski vratar. Tekme v bobu prekinjene Včeraj je največji del publike drl na Risser-sko jezero, kjer je strasirana olimpijska bob-proga. Bob-tekme so poleg hokeja že od nekdaj najbolj napeta in razburljiva panoga zimskega športa. Množice zadržujejo dih, kadar švigajo po drsališču proti eventuelnim poškodbam dobro zavarovane tekmovalne postave, ki v hokej-tekmah bijejo z loparji po ploščici ter med največjim dirom skušajo spraviti ploščico skozi nasprotna vrata. Nič manj pa množice ne drhtijo, kadar drvi po bob-progi četverec ali dvojka. Više napetosti je prt bob-tekmah dosežen v trenutku, kadar drvi bob po zavoju, ki je dvignjen za več metrov. Ni torej čuda, če so včerajšnjim bob-lekmam v Ga-Pa prisostvovale ob vsej progi nepregledne množice ljudstva. Največ gledalcev je bilo na notranji strani tako zvanega bavarskega zavoja, ki )e najbolj hud, obenem pa najbolj nevaren. Tu so morali tekmovalci pokazati vso svojo spretnost, da na eni strani niso izgubili preveč na času. da pa na drugi strani radi prevelike hitrosti niso zdrčali s proge. Sfarl za lekme v smuku v Ga-Pa. Bob-tekme se izvajajo na ta način, da vsako moštvo zvozi progo štirikrat in sicer dvakrat enega dne in dvakrat drugega dne. Včeraj so moštva vozila prvič in je morala vsaka postava prevoziti progo dvakrat. Vendar pa druge vožnje niso mogli opraviti vsi, ker se je proga na bavarskem zavoju poškodovala in so morali radi tega tekme prekiniti na nedoločen čas. V splošnem so tekmovanja v bobu potekla v redu. Prišlo je pa kljub vsej pazljivosti in kljub vsem predhodnim ukrepom do nekaj manjših in do ene večje nesreče. Nemški bob II se je na bavarskem zavoju prevrnil. Radi prevelike brzine in morda tudi radi nepravilnega »rezanja« zavoja je zaneslo bob previsoko; krmilar je hotel preprečiti, da bi bob ne zdrčal s proge, kar se mu je sicer posrečilo, se je pa bob radi tega prevrnil. K sreči so vsi štirje vozači odnesli zdravo kožo. Lažje poškodbe je dobil le krmilar. — Bob Francija II je imel svojevrstno smolo; med vožnjo se je odtrgalo krmilo in bob je neslo naprej po progi, kakor iokomotivo po železniških tirih. Bilo pa je moštvo diskvalificirano, ker ni prispelo na cilj s predpisanim vozilom. Med vožnjo se je prevrnil češkoslovaški bob in je bil eden od vozačev lahko ranjen, romunski bob I pa sploh ni startal, ker se je romunski vozač Angelescu že predvčerajšnjim pri treningu tako poškodoval, da leži in danes ni mogel nastopiti. Najhujša nesreča je doletela italijanski bob II. Z veliko brzino je zdrsel s starta in — kakor kaže — Italijani sploh nikjer, tudi pred najbolj kočljivimi mesti niso zavirali. In tako so z nttjvečjo brzino prileteli na bavarski zavoj. Tu se niso mogli več zdržati v progi: zalet jih je dvignil na skrajni rob proge in v naslednjem trenutku so že šinili skozi zrak in zleteli v okrog 20meterskem loku s proge. Moglo bi imeti to hude posledice za vse štiri vozače. Tako pa so trije voznči prestali dogodek brez poškodb, dočim je bil četrti vozač hudo ranjen. Takoj so ga peljali v bolnišnico, kjer so mu nudili zdravniki pomoč in je že izven nevarnosti. Italijanski bob je progo na bavarskem zavoju hudo poškodoval. Nadaljnje tekmovanje so morali odložiti na nedoločen čas, da medtem progo popravijo. Pa že popoldne so javili, da je proga popravljena in da se tekme nadaljujejo. In tako je startal n«jprej bob Italija I z Bre-vijem ob krmilu, za njim Belgija z baronom Lunde-nom. Italijani so dosegli čas 1.22,46, pri obeh popoldanskih vožnjah pa 2.49,42. Belgijci pa prvii 1.21,51, skupaj pa 2.47,58. Bob Švica II je dosegel skupni čas 2.47,58 (prvič 1.18,58). Angleži so dosegli prvič č»s 1.20,18, skupno pa 2.43,56. Že v mraku je startal še romunski bob II, ki je dosegel skupni čas 3.00,18 (prvič 1.28,37). Prej, predno se je proga pokvarila, so dosegli po prvih dveh vožnjah placemente takole: 1. Švica I (2.43,37), 2. Nemčija I (2.43,78), 3. Amerika I (2.44 78), 4. Francija I, 5. Belgija I in 6. Amerika II. D»si oficijelni rezultati še niso bili razglašeni, je gotovo, da je zmagal bob Švica I, na drugem mestu bo najbrž bob Švica II, nadaljnja mesta pa bodo predvidoma pripadla Angliji, Nemčiji in Ameriki. DANAŠNJI PROGRAM: Ob 9: umetno drsanje. Ob 10: tek na 18 km s“mostojno in za norveško kombinacijo. Naši tekmovalci imajo te-le startne številke: Jakopič A. 2, Knap Leo 25, Bae-bler Leo 46, Jakopič Albin 63, Klančnik Alojz 83, Dečman Tone 97, Smolej Franc 107 in Istenič 113. Ob 10: hitrostno drsanje na 5000 m Ob 14: vožnja z bobom. Ob 14.30: hokej na ledu. Ob 21: hokej n“ ledu. JUTRI: Ob 9: obvezno umetno drsanje. Ob 1Q: hitrostno drsanje na 1500 m. Ob 11: skoki za kombinacijo. Ob 14.30: prosto drsanje za moške. Ob 21: hokej. Gnidovec in Praček opazujeta tekme v smuku. Ljubosumje novoporočencev Novoporočeni Bergic pride pijan domov. Žen ga ošteje: »Tako si pijan, da si kandelabre objema! Sramuj sel« "No, no Radi lega pa vendar ne bos ljubosumna ...!« Bitka pri Gan Iz abesinskih bonSč prihajajo vsakovrstna po--točila, o katerih je težko trditi, v koliko odgovar-jajo resnici in dejstvom ter jih je se težje kontrolirati. O poslednn bitki, ki se. ir bila med retami italijanskega generala Oraziania in med retami Rasa Desle v odseku Oanale Doria, pa se da trditi, da je bila bitka v pravem pomenu besede, kakor jo razumemo v Evropi, kajti na italijanski strani ie v boju sodelovalo okoli 40 tisoč mož, na sovražni strani pa okoli .'iO do 60 tisoč. Grazianiicve priprave General Graziani se te za to bitko temeljito pripravil. Tako sc te zgodilo, da so italijanske, čete po 9 dnevni bitki zavzele glavni stan Rasa Deste, pa so imele še za 6 dni vode in za 10 dni živeža na posameznega moža s seboj. Svoja prodiranja in napad so morali Italijani izvršiti v čelni vrsti, ker radi nevarnega zemljepisnega položaja niso smeli poskusiti obiti abesinsko desno krilo. Proti presenečenjem na svojem levem krilu se ie Graziani zavaroval z armado, ki se je nahajala vzdolž Dana Parma, kateri ie poveljeval general Agostini. Graziani sam ie poveljeval osrednjim četam v smeri proti Filtu-Ncgclli. 2e v predpripravah za napad je Graziani razporedil 5 kolon v polkrogu in jih poslal proti severu. Rili so to somatski koloni na tovornih vozovih in na kamionih, katerih moštvo ie bilo sestavljeno iz konjeniških polkov »Gcnua« in Aosta«. Motorizirane čete teti dveh polkov so bile tudi tiste, ki so osvojile Negelli, potem ko je bil strt glavni odpor Abcsinccv. Bitka Ko ie dal It. januarja Graziani ukaz petim kolonam, ki so že-bile odšle naprej v napad, jc zvedel, da se proti njemu pomika Ras Desta z mnogoštevilnimi četami, na terenu, ki je vse prej kol ugoden za Italijane. Zato je Graziani čakal, zjutraj ob 8. uri so se začeli boji. Graziani je v vseh kolonah pomešal Italijane z domačini. Vsi oddelki so bili opremljeni z. oklepnimi avtomobili. Vsredini so skušali Abcsinci iz svojih dobro utrjenih zakopov zadržati napredovanje Italijanov. To se jim je tudi posrečilo, dokler niso v akcijo stopili oklopni avtomobili, brez teli bi si težko mogli misliti italijansko zmago v tako kratkem času. lužno od lluko jezera pa je gosto pustinjsko grmičevje onemogočilo napredovanje motoriziranih ediriic. Zato je Graziani poslal v prve vrste divizijo »Pcloritana«, la je v trdih bojih polagoma napredovala. Harrar še vedno cilj Čisto enako so sc odigrali boji na levem krilu vzdolž reke Dana Porma. Se le po tridnevnih bojih, kjer sta avijon in motor odločila italijansko zmago, so Italijani dosegli črto Malca-Rissica-Torbi in s tem strli zadnji odpor Abcsinccv, ki so sr spustili v beg. Enake hude boje je morala prestati desna kolona, ki je prodiralo vzdolž reke Ganale Doria. Abesinska konjenica je ponovno napadla na tem odseku z vso silo, največja njihova pomoč pa so bili skalnati obronki gora in prepadi, kamor se italijanski motorji niso mogli povzpeti. Sele ko so zvedeli Abcsinci za poraz osrednjega krilo, jr tudi njim upadel pogum in so sc umaknili Domačinske pomožne čete, ki so stglc vzhodno ADDK PIHEOaUA UABBAt UAL-uAl ; OAAAtJE V."'.. &A6SA ¥ UJGH FESMHth | GKJINVAJO // KtH« bos D«sto Položaj na južni abesinski Fronti odtod in jim je poveljeval sultan Glol Dcubi, ki ie. nedavno prestopil na italijansko stran, so morale Ščitili od desne strani osrednje italijanske čete. Ker so te pomožne čete napadale tudi vzdolž reke Sebčli in severno od nje, sc zdi, da Graziani še ni opustil svojega prvotnega načrta napada na Harrar in odtod na železniško progo Addis Abcbc-Džibiiti. Ta načrt zavisi od uspehov, ki jih misli Graziani doseči na zapadi). Po zmagi — največje tež koče Vendar so si Abcsinci kljub svojemu porazu in kljub velikim izgubam — Italijani navajajo 15 tisoč mrtvili — hitro opomogli. S presenečenjem je svet sprejel vest, da so morali talijani ponovno Osvojiti kraj l ama Scillindi, ki so ga bili že v začetku svoje ofenzive zavzeli. Tako ie gotovo, da so ta kraj Abcsinci kmalu po italijanski zmagi osvojili nazaj. Prav tako dokazuje boj čet generala Agostiuija na levem krilu pri Matka Cuba, da sc ima Graziani za hrbtom in na krilih še vedno boriti z močnimi abesinskimi oddelki. Vedeti je treba, da ie imel Graziani v začetku svoje ofenzive v smeri Ganale Doria mani opraviti s terenskimi zaprekami, da pa postaja položaj zanj po zavzetju Ncgelliia težak prav tako, kakor na severni fronti pri Makalle in Adui. Do sedaj je Graziani prodiral po ravninskem svetu, odslej sc začenja izredno hribovit svet. Druga največja te- - K Prva fotografija o bombardiranju Ncgelija ž.uva je za Oraziania v tem, ker drži fronto dolgo 600 km s primeroma maloštevilno armado, dočini prihajajo Abcsmcem vedno nova ojačenja. Zato jc tudi zelo verjetno, da bodo Grazianiju poslali v pomoč libijske čete, ki so že vajene na tropsko podnebje. Najlepši kraj Marsikdo jpo zavidal Willianta Sogfidena iz Sheffielda na Angleškem. Kot deček je sklenil, da bo s 45 leti zapustil službo, pa se bo naselil v lepem mirnem kraju. V ta namen je delal od svojega 14. leta ko mravlja, sc povzpel do ravnatelja velike tovarne perila, zbiral prihankc, s 45 leti res stopil v pokoj in se podal z ženo na potovanje okoli sveta, da bi si poiskal najlepše zavetišče. Zdaj, po dveletni odsotnosti, se je vrnil v domovino, da bi uredil premoženjske zadeve. Odločil se je za otok Pender ob Kanadski obali, 05 km daleč od Vancou-vera. Otok je 15 km dolg in 2 km širok, ter šteje samo kakih sto prebivalcev, ki so po večini vpo-kojeni britski častniki. Skozi otok vodi samo ena, dokaj ozka cesta. Avtomobili, kinematografi in gledališča so prepovedana. Sogliden jc videl dosti tropskih dežel, a je dal prednost stalnemu podnebju. Pender ima vedno isto mrzlo zimo, deževno jesen, toplo vetrovno pomlad in vroče tiho poletje. Tu ne poznajo stalne megle, ki tako nagaja na Angle- škem. Soproga sta si kupila 250 kv. metrov sveta, si postavila hišico in pravita, da si ne želita ničesar več. Tristoletna želva Med darili, ki jih dobi agleški kralj, se nahaja tudi zgodovinska želva. Njen nekdanji lastnik, slavni kapitan Cook, se je moral ustaviti ob nepoznanem otočju sredi Tihega oceana, da bi se založil z vodo in prehrano. Kakor vedno, je bil pripravljen na boj. A otočani so ga sprejeli kakor starega znanca. Cook je v zahvalo krstil njih domovino za "Otočje prijateljstva«, iu sc tako imenuje do sedanjega časa. Za slovo je podaril glavarju prijaznega narodiča veliko želvo, ki je bila poprej namenjena angleškemu kralju. Želva jc |x>-stala na dvoru dedna starina. Sedanja kraljica, ki jc bila dovršila univerzo v Oaklandu na Novi Zelandiji pošilja svojega sina v londonske sole. Vzel jo bo s seboj in izročil -pravemu lastniku« tudi Cookovo tristoletno želvo. Za kakšne iznajdbe nimajo smisla Končič se v pijanosti zaleti v brzojavni drog. V sveti jezi se ogorčeno zadere: »Brezžični brzojav so znašli. Da bi znašli brzojav drogov, za to se pa nihče ne briga...!« Mednarodni jezik v številkah Dr. Saiut Paul v Parizu j*: načelni sovražnik mednarodnega jezika kot esperanto in sličnega. Zatrjuje, da nimajo slični jeziki nobenega pomena. Sporazum omogočijo tudi navadne, povsod enake številke, katerih še že dolgo poslužujejo v mednarodnem prometu trgovski krogi. Različne banke imajo lastne ključe z določenim pomenom posameznih številk. Zakaj se ne bi izrabilo slično načeto tudi v zasebnem življenju? Postavimo, da bi rad zasnubil Anglež, ki ne obvlada francoščine, gospodično v znani francoski družini. Napisal bo samo označbo: 4- 500. Francozinja bo takoj pogledala mednarodni kodeks, ki bo na razpolago v vsakem hotelu, kavarni, na pošti itd. Vsi ga bodo itak kmalu poznali na pamet. Notri bo stalo: 4- 500 — Imam vas rad. Plus ali minus pred vsako številko pomeni pritrjevanje ali zanikanje. Torej bo pomenilo: — 500: Ne maram vas. Enojka na koncu bo izražala presežno stopnjo. Torej se bo pisalo: 4- 501 za »Zelo rad vas imam« in nasprotno bo pomenilo 490 (500 manj 1) »Sovražim vas«. Cc bomo dodali 1000, bo nastal iz glagola samostalnik. Torej bo izražala številka 4- 1500 ljubezen in — 1500 seveda sovraštvo, mržnjo. Seveda se bo oziral mednarodni jezik predvsem na praktične potrebe, ki se dado še lažje označiti kakor ljubezenske zadeve. Tako zadostuje označba + 200 za »kupujem«, — 200 za »prodajam« itd. Izvirna misel Nova kopališča in zdravilišča se poslužuje.)« najrazličnejše reklame. Toda vasica Horsoens ob danski morski obali ie prišla na res izviren domislek, da bi proslavila svoje prod in sipine. Stara mati Cristophersenova«, vdova po ribiču, dolga leta pobira med oseko mehkužnice in školjke, svojo glavno hrano. Nekoč ie sedela pri svojem skromnem kosilu in nenadno zakričala: skoro bi si bila zlomila zob. Našlo jc v ostrigi sijajen bel biser. Seveda ga je peljala v prestoiico in dobila pri draguljarju dva tisoč danskih kron. Ja novica je takoj preletela deželo. Izletniki so postavili samotno obalo, kjer pridno pobirajo školjke in obračajo pesek. Vsi hoteli so razprodani. Podjetniki gradijo. vedno nova pslopja. Pešec iz leta 1945 Tešcc iz leta 1945.« kot vtelešen protest zoper prometno nevarnost je postal priljubljena postava na londonskem malem odru. Nosi oklep kakor srednjeveški vitez. Na glavi ima čelado, ki jo varujejo posebne vzmeti pred hudimi sunki. Velikanska nerazbilna očala so opremljena z električnim snažilcem, ki pobriše deževne kapljice kakor na sedanjih avtomobilskih varnostnih šipah. Zadaj na hrbtu in spredaj pod brado nosi kovinske odbijače. Prsa so zavarovana z belo in hrbet z rdečo lučjo. Na ramenih nosi žarečo električno puščico, ki kaže smer hoje. V desnici nosi zastavico, u levici trobilo. Noge poganjajo dinamo, ki oskrbuje potrebno električno strujo. Zavarovana dekleta Mesto Prince Albert v Kanadi jc predpisalo staršem ali odraslim sorodnikom spremljali dekleta do 16 leta starosti, če bodo zapustila hišo zvečer po nastopu teme. Stražnik, ki sreča dekle brez spremstva, mora sestaviti zapisnik in gospodično spremiti domov, če bi tudi dokazala, da jc namenjena v kino ali k znancem. Starši plačajo v tem primeru do 1500 Din globe. K našemu podlistku: U 38 v popravilu v Pulju U 38 Pustolovščine nemške podmornice v svetovni vojni lo je bila zadnja moja vožnja s to podmornico. Zdaj smo bili na suheni in kar nenavadno smo se počutili na suhi zemlji. Pri srcih pa nam je bilo kljub temu laže, saj je pomenilo krmarenje po morskih vodah neprestano nevarnost in nam je bilo vendar še do življenja! Vedel sem, da »Podmornice 38« odslej ne bom več videl. In res je nisem videl več. Skoraj neprijeten je bil tak občutek, navadiš sc na svoj brod kot na zvestega konja — toda kolikokrat se moraš ločiti na svetu še od dražjih stvari! Admiralni štab me jc poklical v Berlin. Vsa moja jiosadka se jc razšla na vse vetrove. Vsak je šel na kako drugo podmornico. Samo Hitlerja, svojega slugo in starega krmarja Schretzmeyerja sem vzel s seboj. V Berlinu so mi dali sicer zelo častno, pa prav posebno ponudbo. V Nemčiji so zgradili tedaj šest trgovskih podmornic. Eno od teh podmornic jc zaradi srečne vožnje kapitana Koniga postala znana jx) vsem svetu. Vseh šest podmornic je bilo določenih za trgovino z Ameriko. Preden pa so mogle pričeti svoje delo, nam je Amerika naj:ovedala vojno. Zalo so spremenili te podmornice v podmorske križarke. Ena od teli podmorskih križark, ki se je fioprej imenovala »U Ba-varia«, je dobila zdaj ime »Podmornica 157«. V admiralnem štabu so me vprašali, če bi hotel prevzeti poveljstvo ua »Podmornici 157«. Rekel sem jim, naj mi povedo vse jx>datke o tej podmornici, Nekaj teh podatkov je bilo vabljivih, ostale pa prav malo. Nemčija ie zgradila tedaj nekaj čudovitih novih podmornic. Eno od teh bi rad dobil jaz, pa so bile že vse oddane. 'Podmornica 157« je bila velikanska dvalisoč-lonska ladja, sto metrov dolga, z najmodernejšimi torpednimi cevmi, oborožena z dvema 15 cm topoma. Ta topa sta nesla na daljavo sedemnajsitisoč metrov. Velik jc bil tudi akcijski radij te podmornice. Mogel si vozili od Severnega morja do ekvatorja. Smešno majhna pa je bila pri tem brzina podmornice; vozila je komaj deset morskih milj na uro in še to le pri najugodnejšem vremenu! Stara in tu se tolikrat omenjena napaka pri gradnji naših ladij! Pregledal sem križarko. Urejena je bila razkošno lepo. Bila je pravi grad s primeri s »Podmornico 38«, ki je bila proti ujej komaj podstrešno stanovanje. Seveda jia je podmornica glede udobnosti ostala stara podmornica • takrat šc nobena podmornica ni bila grajena tako, da bi bilo bivanje na njej prijetno. Kaj pa danes? O lem bi bilo vredno spregovoriti nekaj be- sed. Danes smo tudi glede graditev podmornic zelo napredovali. So možnosti, za katere takrat še nismo vedeli in danes bi bilo mogoče zgraditi podmornico, na kateri bi bilo’bivanje in vožnja naravnost užitek. Neverjetno je, kako bogatim ljudem manjika domišljije. Bogatini — pri tem mislim zlasti na bogate Američane si grade za svoj užitek lepe jahte. Toda, če bi bil jaz milijonar, bi si dal zgraditi podmorno jahto. Nihče ne bo trdil, da jc ua jahti, pa naj bo šc tako uodbno grajena, prijetna vožnja ob viharju, zlasti ponoči. S podmorno jahto pa bi lahko šel jiod vodo — v globino dvajsetih metrov, pa bi imel popoln mir prcct-viharjein. Danes jc tehnika že tako napredovala, da bi bila vožnja na laki jahti lahko na moč prijetna - |» mirnem morju bi lahko vozil nad vodo, ob viharju pa bi se potopil in se tako z lahkoto ognil viharju! Toda na svetu je že tako, da imajo bogato domišljijo le revni ljudje. I Prevzel sem poveljstVo na Podmornici 157«, j čeravno sem jasno razvidcl vse njene pomanjklji-! kosti. Kapitan Clarenbach, ki je vzgajal moštvo za jiodmornice in ga dodeljeval posameznim podmornicam, mi jc dodelil skrbno izvežbano moštvo, ppsadko šestinosemdesetili mož, od teli osem častnikov. Na »Podmornici 38« sem imel le šestintrideset mož in med njimi štiri častnike. Pripomnim naj še, da sem medtem napredoval v višji čin in da sem prejel tudi novo visoko odlikovanje. Odpluli srno proti ekvatorju in šc nekaj milj dalje čez ekvator. Ta vožnja je trajala ravno sto devetintrideset dni, torej nad štiri mesece. To je bila vožnja v deveto deželo, deželo pravljic, novo čudovito doživetje. Toda te vožnje tu ne morem popisovati, ker je vsebine dovolj za novo čudo-vito knjigo; tu jo le omenjam. Bila je to vožnja polna slave hi uspehov! Ko smo se vrnili v kielsko pristanišče, ko je zaigrala godba in ko so sklanjale girlandc nad našo, z zastavami okrašeno fiodmornico in ko sem se pripravljal, da bom stopil na suho, :em šele začutil, da že štiri mesece nisem čutil trdne zemlje pod seboj in da sem storil doslej daljšo vožnjo, kot jo jc kdaj napravil kak ]x>dinornični poveljnik. Bil jc lo rekord prav posebne vrste. Iti nanj sem bd ponosen. Jaz in vsa moja |xisadka smo se povsem odvadili hoje po suhem in morali smo se. dobesedno znova vaditi občutka na trdni, suhi zemlji. Bilo je to v mesecu maju 1918. Do tedaj sem potopil za okrog 450.tXX) fon različnih ladij. Okrog sto petdeset ladij je po moji »zaslugi« našlo svoj grob na morskem dnu. Da to nazorneje povem, naj rabim tole primero: če bi vse te ladje z vso njihovo vsebino naložili na železniške vozove, bi segal ta vlak od Hamburga do Leijrziga Nekajkrat sem že dosegel rekord v množini potopljenih ladij, a na svoji zadnji vožnji sem ga spet izgubil. Pred menoj sla bila še kapitan Forslmatin in kapitan Arnault de la Perriere, ki sta jaotopila vsak okrog pol milijona ton. Kdo drugi bi bil morda vesel teh »uspehov«. Jaz pa nisem bil. Vršil sem svojo dolžnost kot vojak v službi domovine, toda kaj pomeni toliko uničenih dobrin za blagor in napredek človeštva? Če bi bil svoje zmožnosti, ki sem jih pokazal že v pocetku na polju znanosti, na polju različnih iznajdb, kot so bile: jiodmorske sani, potapljaški zvon in tako dalje, bi bil pač mnogo več lahko koristil človeštvu. Toda vojna jc vojna in v snovanje usode se jaz nimam pravice utikati. Kljub vsemu pa so nam izkušnje v vojni prinesle mnoge koristi in čudovit napredek v tehniki podmornic, ki bi bil sicer gotovo dokaj počasnejši. fn še nekaj je bilo, zavoljo česar nisem mogel biti vesel svojih uspehov. Toliko smo uničili dobrin, toliko žrtvovali in vendar nismo dosegli z vsem tem naporom ničesar... Tu ni mesto, da bi razpravljal o vzrokih in napakah, ki so se godile in ki so bile povsem iz območja naše moči... Ko sem torej stopil na suho, sem prejel veselo vest: poslal sem oče! Preteklo jc nekaj veselih tednov. Nenadoma pa je prispela nova vest, ki pa nikakor ni bila vesela. Moj admiral me je poklical k sebi. la mi jc sjnoročil, da je zame pripravljena lorpedovka, ki me bo popeljala v Sonderburg. — Umrl mi je oče. Vsakdo, ki je v zreli dobi izgubil očeta ali mater, bo razumel moje čustvo, ko sem odhajal iz Sonderburga. Za menoj je padlo železno zagrinjalo, pred menoj je rasllo novo življenje. Usoda pa nam je zadala še nov udarec. Toda ta udarec ni zadel le mene, temveč nas vse. V;i naši napori, vse uničevanje, vse žrtve so bile zaman: Velika, boreča se Nemčija se je zrušila... KONEC. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina.12 Din, za inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/IIL Telefon 2994 iu 2996. Uprava: Kopitarjeva 6 lelelou £a Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani; K. Čeč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Košiček*