velikega obsega, bo prišlo do po-iladu z realnimi
je Izvršni svet Kot telj, vskladil statuse
dov z določbami
Drugi dan-svojega obiska v Jugoslaviji si je predsednik norveške vlade Einar Gerhardsen s svojim spremstvom ogledal kmetijsko posestvo na Pančevačkem Hitu pet Beograda.
NESTRPNOST IN TRMA
Morda bo za letošnje trinajsto red/no zaseda/nje Generalne skupščine OZN veljal izrek: -Slab začetek, dober konec.« Navsezadnje tudi ni nihče pričakoval, da bo Generalna skupščina na svojem izrednem zasedanju avgusta sprejela arabsko resolucijo o Srednjem vzhodu — soglasno. Toda trenutno bo za tekoče redno zasedanje bolj veljal prvi del izreka: slab začetek.
Ze neštetokrat je bilo rečeno. da so Združeni narodi najbolj učinkoviti takrat, kadar je 'z njihovega govorniškega
odra slišati najmanj propagande, ali po domače povedano, zmerjanja. Če človek bere ali posluša govore delegatov, posebno delegatov velesil, dobi vtis, da se vsi rte sebično trudijo ohraniti svetovni mir, da pa je zgolj zaradi mračnih naklepov nasprotnika ta mir danes v nevarnosti. Samohvalni govori- so najbolj dolgočasni otrobi, pa naj jih človek posluša ali bere. Združene narode Ul svetovno javnost predvsem zanimajo konstruktivni predlogi, ki naj omogočijo miroljubno reševanje mednarodnih
sporov in kriz. Neizogibno je žela pohvalo in priznanje vsaka popustljiva poteza, vsako »srečanje na pol poti-«, ker samo tako je mogoče doseči kompromis oziroma sporazum o resnično zapletenih problemih današnjega sveta. Ameriški publicist George Kennan, ki je pred nekaj meseci razburkal Zahod s svojimi predavanji o odnošajih med Vzhodom in Zahodom, je o politiki ZDA na Daljnjem vzhodu med drugim zapisal tole: »Včasih je umik
z majavega položaja, če je izveden odločno in pogumno, deležen večjega priznanja kot jal-ovo vztrajanje na tem položaju zgolj zaradi videza.«
Če s teh vidikov ocenjujemo dosedanje delo trinajstega zasedanja Generalne skupščine, smo 'lahko razočarani. Preveč je bilo dosl-ej propagandnih govorov, preveč nestrpnosti in trme in preveč vztrajanja na »majavih položajih«. Ze „izvolitev libanonskega delegata Charlesa Malika, ki je celo v odnosu na lastno državo v dokaj nenavadnem položaju, za predsednika trinajstega zasedanja je bila brezobzirna. V Združenih narodih velja nekakšno nenapisano pravilo, da morajo kandidati za ta in podobne položaje uživati vsaj podporo tistih držav, na katerih področju leži država izvoljenega kandidata. Značilno je, da za Malika ni volila niti ena arabska država. Se več — zanj ni volila niti ena azijska država, če ne računamo držav, ki so članice Britanske skupnosti. V tem primeru ne gre za Malikovo osebnost, ki je v Združenih narodih znan diplomat ne glede na njegovo vlogo v notranji libanonski politiki, ampak za to, da so ZDA vsilile arabskim in arijskim- državam
svojega kandidata, čeprav so arabske države izbrale Sudanca za kandidata na položaj predsednika trinajstega zasedanja. To je razumljivo povzročilo slabo voljo, posebno v azijsko-atriški, skupini držav.
Mnogo resnejše vprašanje je sprejem LR Kitajske v Združene narode. O tem vprašanju je bilo prvič govora na petem zasedanju Generalne skupščine in odtlej se to vprašanje - vleče do danes, ko je tudi trinajsto zasedanje sklenilo, da je treba razpravo o sprejemu DR Kitajske spet odgoditi za eno leto. Vsa ta leta je naraščala
jeza in nestrpnost DR Kitajske, množile so se zahteve po sprejemu LR Kitajske, vrstili so se
komentarji številnih uglednih komentatorjev, ki so dokazovali nelogičnost ameriškega stališča. Se zmeraj velja argument Trygve Lieja, da sta dve državi lahko članici OZN, ne da bi zato morali priznavati druga drugo. Toda vse je bilo zaman. Tudi letos se je ZDA posrečilo preprečiti razpravo, torej zbrati dovolj glasov proti razpravi. Toda značilno je, da so letos proti razpravi glasovale štiri države manj kot lani in da se je več držav vzdržalo. Značilno je tudi, da je velika večina laitin-sko-ameri-Skega in zahodnoevropskega bloka med dvodnevno razpravo o LR Kitajski molčala. V krogih Združenih narodov se namreč vedno bolj utrjuje prepri-ianje, da postaja položaj na &&$nem vzhodu tako napet, da
bodo morali Združeni narodi nekaj ukreniti. Toda kar koli bi Združeni narodi v tem, pogledu ukrenili, ne more vezati DR Kitajske, saj nima niti pravice sodelovati pri razpravi.
Te negativne tendence, ki so se uveljavile na začetku trinajstega zasedanja Generalne skupščine, pa nikakor ne smejo zatreti upanja, da bo trinajsto zasedanje navsezadnje le rodilo nekaj dobrih sadov. Kljub blokovskim tendencam je namreč čutiti dejavnost malih in izvenblokovskih držav, ki pomenijo vedno močnejšo silo, posebno kadar se združijo, da bi se lotile kakega težavnega problema. Ne smemo pozabiti, da na avgustovskem izrednem zasedanju Generalne skupščine ni bila sprejeta niti sovjetska niti norveška (beri: zahodna) resolucija, ampak resolucija, ki to jo predlagale arabske države. In prav ta resolucija je omogočila popolno soglasje skupščine.
Ni dvoma, da glavna odgovornost za mir v svetu še vedno leži na velesilah. Toda neprecenljivega pomena je tudi vloga izvenblokovskih držav,
ki lahko brez strasti in zaletavosti uspešno posredujejo med obema blokoma in tako otopijo marsikatero ostrino in grožnjo. In prav od tega potrpežljivega in pogostokrat nehvaležnega dela malih držav, ki pogostokrat ostane javnosti skrito, je v marsičem odvisen uspeh ali neuspeh tudi trinajstega zasedanja Generalne skupščine OZN.
B. Pahor
TISKOVNA KONFERENCA PREMIERA GERHARDSEN A IN PREDSEDNIKA TITI
Velika istovetnost mnenj
Norveški premier sodi, da bo prišlo do razširitve gospodarskih odnošajev med Norveško hi Jugoslavijo »Na splošno nismo morali mnogo pojasnjevati drug drugemu«, je dejal predsednik Tito
BEOGRAD, 27. sept. (Po telefonu). Po kosilu, ki ga je danes predsednik republike Tito priredil v Belem dvoru na čast predsednika norveške vlade gospoda Gerhardsena m njegovega spremstva, sta premier Gerhardsen in predsednik Tito sprejela norveške in jugoslovanske novinarje in odgovarjala na njihova vprašanja. Tej tiskovni konferenci sta prisostvovala tudi podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj in generalni sekretar predsednika republike Leo Mates.
Na vprašanje, ki je bilo postavljeno tako premieru Ger-hardsenu kakor tudi predsedniku Titu — kaj je pokazala njihova dosedanja izmenjava mnenj o mednarodnih vprašanjih — je najprej odgovoril gospod Gerhardsen: -O vprašanjih, o katerih smo se pogovarjali, bo izdano posebno poročilo. Za zdaj lahko rečemo samo to, da smo ugotovili visoko stopnjo soglasja glede najvažnejših	mednarodnih
vprašanj, o katerih smo govorili.-«
»Popolnoma se strinjam z odgovorom gospoda Gerhardsena-« — je dejal predsednik Tito.
Predsedniku norveške vlade je bilo nato postavljeno vprašanje, kaj meni o perspektivah j ugoslovansko-norveškega gospodarskega in kulturnega sodelovanja. »Kar zadeva gospodarske odnošaje,- je odgovoril Gerhardsen, »verujem, da bo prišlo do njihove razširitve. Razume se, da ta razširitev ne bo vsekakor pa večanja v skladu z
možnostmi, za kar obstoji obojestranska želja. Kar pa zadeva kulturno sodelovanje, lahko rečem, da smo dosegli že lepe rezultate in da bo do takih rezultatov prišlo tudi v prihodnje.«
V včerajšnjih zdravicah — se je glasilo naslednje vprašanje — je bilo poudarjeno, da se je mednarodni položaj poslabšal. Kaj lahko Jugoslavija in Norveška po mnenju gospoda Gerhardsena in predsednika Tita storita, da bi prispevali k rešitvi sedanje mednarodne krize?
— je dejal tovariš Tito — ima posebne pogoje, ki jo silijo, da zavzame eno ali pa drugo stališče. Ce pa pride do osebne izmenjave mnenj, potem pride do skupnih zaključkov, na katerih se lahko gradi naprej. Lahko rečem — je poudaril predsednik Tito — da v naših razgovorih na splošno zadovoljstvo nismo morali mnogo pojasnjevati drug drugemu, ker obstoja velika istovetnost mnenj glede mednarodnih vprašanj.
Gospod Gerhardsen je nato odgovoril na vprašanje, kako gleda na možnost za okrepitev miru in na vlogo OZN. Dejal je, da po njegovem mnenju danes ni države, ki bi hotela povzročiti vojni spopad. Zato meni, da so občasne mednarodne krize samo prehodne in da do vojne ne bo prišlo. Kar pa zadeva OZN, je premier
Jugoslavije do sestanka naj-višjih predstavnikov. Predsednik Tito je opozoril na znano stališče Jugoslavije do tega vprašanja in dejal, da je bila Jugoslavija vedno med prvimi, ki so se zavzemali za tak sestanek. Toda — je dodal predsednik Tito — na to vprašanje ni mogoče enako gledati v raznih obdobjih razvoja. Potreba po takem sestanku se kaže danes, kakor tudi prej, toda pogoji so sedaj drugačni. Predsednik Tito je pripomnil, da so se države, ki imajo pri tem' odločilno vlogo, oddaljile, in da kažejo pripravljenost za tako konferenco bolj iz propagandnih kot pa iskrenih in stvarnih nagibov. Ko je poudaril, da je tak sestanek tudi danes aktualen, je predsednik Tito dodal: »Prav tako kot gospod Gerhardsen, menim, da je treba dati vrednost Združe-
Pred referendumom
FARIZ, 27. sept. (Tanjug). V notranjem ministrstvu v Pari-2U sporočajo, da je »vse popolnoma pripravljeno« za jutrišnji referendum v metropoli in kolonijah. V volilnih seznamih je vpisanih 46 milijonov volivcev 1* Francije, Alžirije m čezmorskih ozemelj. Število volivcev v Franciji je 26,53)1.000, v Alžiriji 4,222.000, v čezmorskih francoskih ozemljih pa 15,458.000.
Glasovanje o novi ustavi se je praktično začelo že včeraj v Alžiriji, pred nekaj dnevi pa za Francoze, ki žive v tujini. V notranjem ministrstvu pričakujejo, da število vzdržanih ne bo večje od 15 do 18°/o in da bo najmanj 65°/o volivcev glasovalo za vladni načrt ustave.
Današnji francoski listi posvečajo skoraj ves svoj prostor jutrišnjemu referendumu.
Razen pozivov volivcem, naj glasujejo za ustavo, objavljajo listi tudi parole proti abstinenci. Samo dva pariška opo-
Plenum centralnega sveta ZSJ bo 7. oktobra
Beograd, 27. sept. (Tanjug). Plenum centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, ki se bo sestal v Beogradu 7. oktobra, bo razpravljal razen drugega o problemih razdeljevanja dohodka in o plačah v gospodarstvu.
Na plenumu bo napovedan tudi IV. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije.
U Nujev odstop
Rangun, 27. sept. (AFP.) Predsednik burmanske vlade U Nu je sinoči po radiu sporočil, da bo izročil oblast generalu Ne Vinu, načelniku generalnega štaba burmanske vojske, ki je včeraj izvedla državni udar. U Nu je izjavil, da je general Ne Vin privolil prevzeti dolžnosti predsednika burmanske vlade. Dalje je U Nu dejal, da bo zahteval sklicanje parlamenta 28. oktobra in bo na prvi seji uradno sporočil odstop vlade.
In New Delhija poročajo, da Indija zelo pozorno spremlja razvoj dogodkov v Burmi, vendar doslej uradni krogi teh dogodkov ne komentirajo. Ti krogi' poudarjajo, da je popolnoma naravno, če Indijo zanima vse, kar" se dogaja, v sosednji Burmi,, s katero ima Indija zelo prijateljske odnose. Danes so tudi uradno sporočili, da je bil odložen obisk predsednika indijske republike Prasada v Burmi. Pra-sad bi moral obiskati Burmo v začetku oktobra.
TREME
Napoved za nedeljo: Po jutranji megli v kotlinah bo pretežno sončno vreme z delno oblačnostjo. Najnižje nočne temperature med 5 m Id, v Višjih legah okrog 3. na Primorskem okrov 15, najvišje dnevne okrog 19. na Primorskem okrog 25 stopinj C.
zicijska časopisa, komunistični »Humanite« in progresivni »Liberation«, poudarjata, da bo v ponedeljek lahko prešteti prave republikance na osnovi glasov, oddanih proti de Gaullovi diktaturi. Ustavni referendum se razvija v ozračju relativnega , političnega zatišja, ker je izredna kampanja uradnih vladnih predstavnikov za »množično podporo naporom premiera de Gaulla, da se razčisti s preteklostjo in stopi na pot velike prihodnosti, ki jo omogoča nova republika« preglasila vse politične stranke. Z omenjenim pozivom je pred-• sečnik francoske vlade sinoči po radiu zaključil kampanjo.
Delni rezultati ustavnega referenduma bodo objavljeni še ponoči od nedelje na ponedeljek, dokončni rezultati pa bodo znani šele 2. oktobra.
včerai dopoldne je norveškega premiera Einar Ja Gerhardsena sprejel predsednik republike Josip Bros Tito. Na sliki: Premier Gerhardsen, predsednik Tito ra podpredsednik zveznega
Izvršnega sveta Edvard Kardelj.
Gospod Gerhardsen je odgovoril, da po njegovem mnenju morajo male države, predvsem med seboj ustvarjati dobre odnošaje, in to še posebno države z različnimi družbenimi ureditvami. Nadaljnja možnost za njihovo pozitivno delovanje pa leži v njihovi aktivni dejavnosti v OZN.
Predsednik Tito je nato dejal, da obisk premiera Gerhardsena in sedanja izmenjava mnenj ter vsklajenost mnenj o posameznih vprašanjih prispeva k temu, da se v OZN lahko nastopa bolj enotno. Ce se ne izmenjajo medsebojna mnenja v osebnih razgovorih, potem razna vprašanja niso jasna in lahko pride do napačnih pojmovanj. Vsaka država
Gerhardsen dejal, da tako na Norveškem kakor tudi v Jugoslaviji goje velike upe v njeno vlogo in pomen. Upoštevajoč vlogo, ki jo je OZN odigrala v nedavni krizi na Srednjem vzhodu — je dejal Gerhardsen — menim, da se lahko zanesemo, da bo tudi v prihodnje lahko koristno intervenirala, kakor je to storila na Srednjem vzhodu. Glavna naloga OZN je, da ustvari pogoje za boljše razumevanje in s tem za zbližanje med narodi. Hkraiti s tem pa mora OZN postati v prihodnosti forum, pred katerim se bo vsaka država čutila odgovorna za rvo-je ravnanje.
Glede upanja na razorožitev je gospod Gerhardsen dejal, da organi, ki so dosedaj poskušali rešiti to vprašanje, niso dosegli nekih uspehov. Imam vtis, je dejal Gerhardsen, da to vprašanje stoji na mestu in čaka na rezultate morebitne konference na najvišji ravni.
Predsednika Tita so nato vprašali, kakšno je stališče
nim narodom pri reševanju najvažnejših mednarodnih problemov.«
Predsednik norveške vlade gospod Gerhardsen je nato v kratkem seznanil novinarje z uspehi sodelovanja skandinavskih držav, potem pa je odgovoril na vprašanje, kaj misli
o položaju na Daljnem vzhodu.
»Z obžalovanjem moram reči,« je dejal gospod Gerhardsen, »da se je konflikt na Daljnem vzhodu razvil v določene vojne operacije. Dodal bi, da je mnenje norveškega naroda in norveške vlade, da je velika napaka, ker LR Kitajska ni sprejeta v OZN. Držati izven OZN tako veliko državo kot je Kitajska, pomeni hkrati to državo osvoboditi tudi skupne odgovornosti, ki jo imajo vse članice OZN.
Na zaključku tiskovne konference s predsednikom norveške vlade gospodom Gerhard-senom in predsednikom Titom, so se novinarji zahvali'' za odgovore, ki . iih dobili^ na vprašanja. • M. Pogačnik
Predsednik republike zletovskim rudarjem
Beograd, 27. sept. (Tanjug). Predsednik republike Tito je poslal delovnemu kolektivu rudnika svinca in cinka »Zle-tovo« brzojavko naslednje vsebine:
»Dragi tovariši! Ob proslavi 30-letnice vašega rudnika pošiljam vsemu delovnemu kolektivu tople čestitke in najboljše želje za nadaljnje uspešno delo in napredek vašega rudnika v korist vas samih in v korist vse naše socialistične skupnosti.
Zelo mi je žal, ker mi t-okrat ni mogoče odzvati se vašemu povabilu, naj osebno prisostvujem tej proslavi. Razloge sem pojasnil vaši delegaciji in sem obenem obljubil, da vas bom prihodnje leto z velikim zadovoljstvom obiskal.
Prisrčno vas pozdravUam in želim mnogo uspeha.«
Dr. Joža Vilfan podpredsednik izvršnega sveta LRS
Ljubljana, 27. sept. -— Na včerajšnji redni seji Izvršnega sveta, ki ji je predsedoval predsednik Boris Kraigher, je Izvršni svet najprej razpravljal o problemih v zvezi s sestavljanjem družbenega plana naše republike za leto 1959. Obravnaval je osnovne probleme s področja proizvodnje, zunanje trgovine, investicijske politike, osebne potrošnje in drugih področij ter sprejel sklepe in smernice za nadaljnje delo pri sestavljanju predloga družbenega plana LR Slovenije za prihodnje leto.
V nadaljevanju je Izvršni svet sprejel uredbo o Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, o Ekonomskem inštitutu LRS, o Inštitutu za geodezijo in fotogrametrijo. Inštitutu ; za elektroniko ter
uredbo o Vodogradbenem laboratoriju. S temi uredbami Izvršni svet kot ustanovi-teh zavo-zakona o
znanstvenih zavodih.
Izvršni svet je na isti seji izvolil dr. Jožeta Vilfana za podpredsednika Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS.
Mahdi Ben Barka v Zagrebu
Zagreb, 27. sept. (Tanjug). Predsednik posvetovalne skupščine Maroka Mahdi Ben Barka je davd prispel na enodnevni obisk v Zagreb. Na železniški positaji ga je pozdravil predsednik republiškega sveta Sabora dr. Klatan Sremac. Maroški gost je dopoldne obiskal tovarno »Rade Končar«, kjer se je pogovarjal s člani delavskega sveta in tehničnim vodstvom. Opoldne Pa je obiskal podpredsednika hrvatskega Sabora Karla Mrazoviča, ki ga je zadržal na kosilu. Popoldne si je ogledoval Zagreb, jutri pa bo odpotoval v Slovenijo.
Gersardsen si je ogledal Beograd
BEOGRAD, 27. sept. (Tanjug). — Predsednik norveške vlade Gerhardsen s soprogo si je popoldne ogledal Beograd- Na Kalemegdanu je obiskal vojni muzej JLA. Nato se je odpeljal do kavarne »Te-razije«, kjer je ostal krajši čas. Z velikim zanimanjem si ie nato ogledal razstavo kopij srednjeveških fresk,
Gerhardsen pri Titu
V Beogradu so nadaljevali jugoslovanske iiorveške pogovore, ki st jih je udeležil predsednik republike — Slovesno kosilo v Belem dvorcu
BEOGRAD, 27. sept. (Tanjug). Predsednik republike Josip Broz Tito je danes ob desetih dopoldne sprejel predsednika norveške vlade Einar ja Gerhardsena, ki ga je spremljal izredni in opMuomočeni veleposlanik Norveške v Jugoslaviji Dag Bryn. Na sprejemu so bili tudi podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj, generalni sekretar predsednika republike Leo Mates in jugoslovanski veleposlanik na Norveškem Vladimir Rolovič.
Danes so se- nadaljevali jugo-si ovansko -norv e ški razgovori, pri katerih so z jugoslovanske strani sodelovali predsednik republike Jtosip Broz»Tito, podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj, član zveznega izvršnega sveta Vladimir Ropovi č, vršilec dolžnosti državnega sekretarja za zunanje zadeve Srdja Priča, generalni sekretar predsednika republike Leo vMates in jugoslovanski veleposlanik na Norveškem Vladimir .Rolovič. Z norveške stfoaaii pa so se razgovorov udeležili predsednik, vlade Einar Gerhardsen, norveški veleposlanik v Jugoslaviji Dag Bryn, načelnik oddelka v predsedstvu vlade Andreas Andersen h M	ministrstva
za zunanje zadeve Olle Algard.
Predsednik republike Josip
Broz Tito s soprogo je danes ob
13. udi priredil v Belem dvoru kosilo predsedniku norveške vlade Eimarju Gerbardsenu in njegovi soprogi-
Pri kosilu so bili predsednik zvezne ljudske skupščine Petar Stambolič, in podpredsednika zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj 'im. Aleksander Rankovič s soprogama, predsednik Ljudske skupščine Srbije Jovan Veselimo v, državna sekretar za zadeve narodne obrambe armadni general Ivan Gošnjak, predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Svezotar Vufcmanovič s soprogo, član zveznega izvršnega sveta Vladimir Popovič s soprogo, soproga
državnega sekretarja za zunanje zadeve Lepa Bo-povič, vršilec dolžnosti sekretarja za zunanje zadeve Srdja Brica, generalni sekretar predsednika republike Leo Mates in veleposlanik na Norveškem Vladimir Rolovič s soprogama, državni podsekretar v zveznem izvršnem svetu Anton Vratuša m ;ef protokola predsednika republike Sl oven Smodlaka.
Z norveške stranj Pa So bili na kosilu poleg premiera Gerhardsena in soproge norveški veleposlanik v Jugoslaviji- Dag Bryn s soprogo,’ načelnik oddelka v predsedstvu vlade Andreas Andersen s soprogo,, šef. oddelka v ministrstvu za zunanje zadeve Olle Algard in predsednik Zveze novinarjev Norveške Christian' Christensen.
Med kosilom sta predsednik Tito in premier Gerhardsen izmenjala zdravici.
Sinoči pa je v prostorih zveznega izvšnega sveta podpredsednik Edvard Kardelj s' soprogo priredil slovesen sprejem
■n tel, mr. 229
Izdaja m tiska Časopisno podjetje slovenski poročevalec — Onostoi Rudi janhnba. Glavni ln odgovorni urednik Sergej Voinjak. — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica St. i ln s, telefon 23-522 do 23-526 — Uprava: Ljubljana. Tomšičeva ollca št. 1-11, telefon 3-522 do 23-526 — Oglasni oddelek Ljubljana. Titova cesta L telefon 21-896, za ljubljanske naročnike 211-463, za zunanje 21-832. — Poštni predal St 29. — Žiro račun prt Komunalni banki Ljubljana Stev.
600-704/1-367 — Mesečna naročnina e30 din.
| str. / SLOVENSKI POROČEVALEC I
229 — 28. SBSRBMSItA 1!
temeljne postavke zakonskega načrta o invalidskem zavarovanju
Razširjena zaščita invalidov
Med prvimi zakonskimi načrti, ki bodo v kratkem - Urišll te, ki v tem primera ne sm«JO pred zvezno ljudsko skupščinno, bo nedvomno tudi nacri biti upoštevani, ker ne greza zakona o invalidskem zavarovanju. To lahko predvidevamo nadomestitev osebnih dohod-iz več vzrokov. Nedavno sta bila namreč sprejeta zakon o kov. temveč za invalidsko Od-zdravstvenem in zakon o pokojninskem zavarovanju. Tako je skodrano zaradi izgube teles-ostala nerevidirana samo še tretja poglavitna veja socialnega ne sposobnosti, zavarovanja, invalidsko zavarovanje.	Jasno	je Seveda a mora
zakonsKj načrt o invalidskem
Temeljni obrisi zakonskega slitve v skladal z njihovo pre- zavarovanju v svojih odredbah načrta o invalidskem zavaro- ostalo delovno sposobnostjo, upoštevati ne samo prihodnje - - -	-	hkrati pa tudi pravico do do- delovne invalide, temveč tudi
V zgodnjih urah, ko se jesenski jutranji mrak počasi umika dnevu, hitijo ijudje na delo v tovarne in ustanove. Tako sliko, bot jo kaže posnetek, lahko vidimo v Ljubljani na Celovški cesti vsak dan ob šesti uri zjutraj.
Oskrbovanje potrošnikov
je treba bolje organizirati
vanju so bili določen; že v
skupni komisiji zvezne ljudske
skupščine in zveznega izvršnega sveta v 1957. letu. Letos so priprave za izdelavo tega zakonskega načrta dalje napredovale. Lahko z gotovostjo pričakujemo, da bo načrt kmalu dokončno izdelan in sprejet ter da se bo zakon začel uveljavljati že s prvim januarjem prihodnjega leta.
Razumljivo je, da je sedaj še prerano govoriti o posameznih ureditvah, ki jih predvideva zakonski načrt o invalidskem zavarovanju, saj zvezni izvršni svet še ni sprejel njegovega dokončnega besedila. Kmalu pa se bo zgodilo tudi to in potem bomo lahko z večjo gotovostijo govorili in razpravljali o načelih zakonskega predloga. Kljub temu pa so se v dosedanjih razpravah o načrtu zakona o invalidskem zavarovanju že izkristalizirale
določene temeljne postavke, ki
se najverjetneje ne bodo bistveno i spremenil e.
Eno najvažnejših vprašanj
ločenega gmotnega povračila v zvezi z uveljavljanjem te pravice. Pravico do invalidske pokojnine pa bodo zavarovane’’ imeli, če po stopnji invalidnosti in po starosti nimajo pogojev za ponovno zaposlitev na kakem ustreznem delovnem mestu.
. Zakonski načrt o invalidskem zavarovanju predvideva naslednje temeljne pravice zavarovancev:
1. pravico do invalidske pokojnine, kakor tudi pravico do dodatka za pomoč in nego. kadar je to potrebno;
2. pravico do invalidnine;
3. pravico do ponovne usposobitve za delo na drugem delovnem mestu (profesionalne rehabilitacije) in gmotne odškodnine v zvezi z uveljavljanjem te pravice;
4. pravico do zaposlitve v skladu s preostalo delovno sposobnostjo in do denarnega nadomestila v zvezi z uveljavljenjem te pravice (to se pravi do odškodnine zmanjšanja de-
sedanje. katerih je okoli 220 tisoč. To pa pomeni, da mora vsebovati tudi odredbe o prevedbi pravic. priznanih po dosedanjih predpisih. Za zavode socialnega zavarovanja bo to pomenilo zelo obsežno delo. Zato so v dosedanjih razpravah o novem zakonskem načrtu delali na to. da bi našli takšne rešitve, ki bi (kot pri uveljavitvi novega zakona o pokojninskem zavarovanju) omogočile, da se večina sedanjih delovnih invalidov prevede in njihove pravice vskladijo z novim zakonom v čimkraj-šem roku, in to celo brez po-p-re-išnfe revizije ocenitve njihove invalidnosti.
Milan Pogačnik
I°™e sposobnosti);
Zivlii^njskii stroški delavske in usluzoenske družine to »e po
siai;_3tiCnin podatkih povečali v prvih, se-dmiii mesečin letos za
7 odstotkov v primerjavi z lanskim ' leiom. Podražit&v živil, namenjenih mestnemu prebivalstvu, je zlasti pripomogla k povečanju stroškov. Stroški za prehrano so se namreč v tem razdobju povečali za celih 10 odsto-tkov. V nadaljnji analizi pridemo do sklepa, da je trebe, vzroke za povečanje življenjskih stroškov, po-sebao izdatko'’ za prehrano, iskati v podražitvi sezonskih kmetijskih pridelkov poleg precej visokega skoka cen mesa. Več živil, kakor s-o kruh, sladkor, sol, olje in druga, se niso podražila, še več_ nekatera na primer o>lje, so se eek) pocenila. Toda sezonski kmetijski pridelki!, povrtnina in sadje, so zaznamovali pcmeri}-ben skok cen v primerjavi z lanskim letom.
Tako občutno osciliranje cen osnovnih kmetijskih pridelkov, namenjenih za prehrano ni vplivalo samo na stabilnost oziroma nestabilnost trga in cen, temveč je dovedlo tudi do nezadostnega. nerednega in neizenačenega oskrbovanja mest. Ne-vsklajen-ost povpraševanja in ponudbe je povsem razumljiv; vplivala tudi na življenjske stroške v mestih, dovedla je do kolebanja in povečanja teh stroškov. Na ta način kljub povečanju osebnih prejemkov ni prišlo do ustreznega zboljšanja standarda, ki je zaostajal ali počasneje naraščal, kakor pa določa družbeni plan.
'v;'‘ so vzroki z-a tsko stanje,
ki se pojavljajo že leta?
A.V. samo neustaljena kmetijska proizvodnja povzroča ne-engiVoTnemo oskrbovanje, nestabilnost trga in cen in prepočasno izboljšanje življenjskega
Jubilej rudnike Zleiovo
Probištip, 27. sept. (Tanjug). V okviru proslave 30-ietnice ustanovitve rudnika svinca in cinka "Zletovo«, ki se je začela sinoči s slavnostno akademijo. ognjemetom ter kultur-n o-pro-s vetn im i in športnimi manifestacijami, je bila danes v Kulturnem dom.u v Probi-š&ipu slavnostna seja tega kolektiva.
standarda mestnega prebivalstva? Vsekakor povzročajo veliki skoki in padci v kmetijski proizvodnji neenakomerno oskrbovanje mestoih trgov. Tudi
neurejena organi zaoi j a oskrbovanja mestnega prebivalstva, nezadosten in neurejen dovoz povrtnine in sadja, nepoznavanje proizvodnih možnosti posameznih proizvajalnih okolišev, nezadostna usmerjenost podjetij za promet s povrtnino im sad jem na dejansko ceneno oskrbovanje mest in nezadostno proučevanje proizvodni e in tržnih potreb po konjunktur-r.ih službah znatno vplivajo na pomanjkljivo oskrbovanje mest in na povečanje življenjskih stroškov.
Čeprav je letos pridelek povrtnine in sadja slabši kakor lani, ni pomanjkanja niti prvega niti drugega. Teh pridelkov je dovolj. Pojavlja se celo vprašange resnih presežkov posameznih pridelkov. Kljub zadostnim količinam posameznih kmetijskih pridelkov pa so njihove cene v nekaterih mestih takšne, da s« ekonomsko nesprejemljive za potrošnike Medtem ko na primer odkupujejo krompir v proizvodnih okoliših po 10 dlin in še manj. se njegova prodajna ceina giblje v mnogih mestih v državi med 25 in 40 dinarji. Podobno je tudi z jabolki. Njihova cena j® okoli 10 diin za kilogram pri odkupu za slabše vrste ter med 15 in 18 din za boljše vrste, cene na drobno pa se vzpenjajo na 40. 60 pa tudi več dinarjev za
kilogram. V mnogih mestih se
čuti pomanjkanje sliiv, v posameznih krajih in okoliših Slavonije pa pridelovalci ne vedo. kajj naj napravijo z obilno letino. Zaradi tega sadje zameta-vajo ali pa ga uporabljano kot živinsko krmo. namesto da bi ga pripeljali v potrošniška središča, kjer je veliko povpraševanje.
Veliko nesorazmerje med odkupnimi in prodajnimi cenami ne zmanjišujje samo kupne moč: mestnega prebivalstva, temveč \-pliva destimulativno tudi na kmetijske pridelovalce same. Zaradi nizkih cen in slabe mož-x>sti za prodajo posameznih kmetijskih pridelkov so prisiljeni zmanjševati površine posameznih kultur, čeprav trg de-
jamsko ni nasičen iin lahko sprejme znatne količine sezonskih kmetijskih pridelkov.
Enega i2med razlogov za previsoke prodajne cene na drobno tudi tistih kmetijskih pra-
delikov, ki so dobro obrodili, je treba iskati o politiki trgovinskih podjetij samih. V tekmi po visokih zaslužkih in zaradi pokritja izgub neupravičeno povečujejo prodajne cene in tako zmanjšujejo potrošnjo.
Drugi razlog je treba iskati poleg ostalega v politiki posameznih komun, ki z nepotrebnimi obremenitvami dvigajo prodajne, cene na drobno. Naj navedemo samo primere Splita, Reke pa tudi Kopra, kjer so nastale neupravičeno . visoke cene po precejšnji krivdi prav take politike komun.
Nezadostno oskrbovanje ob visokih prodajnih cenah in umetno nasičen trg zahtevata odločnejše ukrepe v oskrbovalni politiki. Gmotna sredstva so letos zagotovljena, postopek za prejemanje kreditov poenostavljen, pa tudi vprašanje skladišč je bolje urejeno kakor prejšnj3 leta. Objektivni pogoji za redno in dobro oskrbovanje mest sc torej podani. Treba je samo aktiviziratii trgovino in omogočiti organizacijam kmetijskih pridelovalcev, da se v večjem številu in bolj organizirano pojavljajo na mestnih trgih. Na drugi strani bi bile morda
umestne izpremembe v sistemu poslovanja in organizacije trgovinskih podjetij, ki se bavijo z oskrbovanjem mestnega prebivalstva. Ze dosedanje izkušnje s . predmeti, namenjenimi za
vsakdanjo potrošnjo, kažejo, da
izgublja ta tegovina čedalje bolj klasične oblike in da postopno ter neopazno prehaja v kategorijo organizacije, ki opravlja javno službo. Potrošniška sredi ■ šča vsakdanjega oskrbovanja preraščajo okvir čiste trgovine in postajajo komunalne javne službe. Te izkušnje, kakor tud' predvideno postopno ustanavljanje, trgov na veliko ob mrež: hladilnic in skladišč, kažejo na nove možnostiza reševanje oskrbovalnega 'problema.
Boljše sodelovanje pridelovalcev in trgovine s . kmetijskimi pridelki,, dobro organizirana koniumktuma služba, ustvarjanje enotnega trga in reševanje prevoznih problemov bodo vsekakor omogočila pravilnejše in rednejše oskrbovanje. To bo vplivalo tudi na vsklajenost ponudbe in povpraševanja, s samim tem pa na cene. Skrajna posledica t3ko organizirane oskrboval n? politike bo vplivala tudi na sam standard mestnega prebivalstva, ker se bodo prodajne cene na drobno oblikovale v teh okoliščinah in bodo postale si>re.iem.1-i.ive	ootroS
nike in stimulativne za obdelovalce.	I- S.
komu mora ta zakon zagotoviti ustrezno zaščito. Tudi po novem zakonu bosta krog oseb, ki jih bo ščitil zakon, kakor tudi obseg zaščite ostala v glavnem enaka kot po dosedanjih predpisih. Verjetno pa se bo obseg zaščite razširil na udeležence , mladinskih delovnih akcij, ki so bili do sedaj zavarovani samo za primer nesre-
Vslimir Slojniš odpotoval v fitene
Beograd, 27. sept. (Tanjug). Danes je odpotoval v Atene na redno zasedanje generalnega sveta Svetovne federacije bivših borcev član generalnega sveta in generalni sekretar 5. pravico do povrnitve pot- Zveze borcev NOV Jugoslavije
nih in prevoznih stroškov.
Razen drugače postavljene pravice do rehabilitacije je ena izmed temeljnih značilnosti zakonskega načrta o invalidskem zavarovanju to, da _se uvaja popolnoma nova oblika invalidnine. Značilnost te oblike je v tem,- da se pravica do denarne odškodnine lahko do-
Velimir Stojnic. Zasedanju, ki bo 29. in 30. septembra, bo prisostvoval v imenu Zveze borcev Jugoslavije tudi Predrag A j tič.
Na zasedanju generalnega sveta Svetovne federacije bivših borcev bodo razpravljali o fizičnem, medicinskem in poklicnem usposabljanju voja-
Če ^ del^^P^HV^adhfskih seže in izrablja kot edina pra- šidh vojnih invalidov, kakor pa bodo udeleženci mladmsKin	+
delovnih akcij zavarovani tudi ™=a m za primer invalidnosti, nastale P-avica
zaradi t>olezni. ali n^š-rece ZS
časa bivanja na delovni akciji sploh.
Bistvena razlika glede na sedanji sistem invalidskega zavarovanja 3e v novem zakonskem načrtu v tem, da se usmerja zaščita predvsem v smeri ponovne poklicne usposobitve delovnih invalidov in v smeri njihove ponovne zaposlitve, če so za to sposobni. Z ustreznimi pogoji uveljavljanja pravic v zvez-; z rehabilitacijo in ponovno zaposlitvijo se delovni invalidi spodbujajo, da z delom pridobijo pravico do starostne pokojnine. S tem bi delovni invalidi ostali trajno aktivni člani družbene skupnosti. obenem pa bi si zagotovili boljši gmotni položaj. Profesionalna rehabilitacija (ponovna usposobitev za delo) je bila predvidena tudi po doseda-
pa tudi kot dodatna k ostalim pravicam.
Pravica do invalidnine se v
novem sistemu invalidskega zavarovanja ugotavlja neodvisno od delovne sposobnosti zavarovanca, in to v primeru hujše telesne poškodbe, ki se bo določala v ustreznih odstotkih. Predpisi o invalidnini bodo zagotovili, da se vsem zavarovancem iste stopnje telesne poškodovanosti dodeli enaka pravica, ne glede na plačo
kategorijo delovnega mesta, delovni staž in druge elemen-
tudj o sprejemu novih članov in o resoluciji proti nuklearnim poizkusom in uporabljanju atomskega orožja.
Za atenski sestanek bivših borcev je glasilo federacije ->World veteran- objavilo na naslovni strani fotografijo predsednika Tita in generalnega sekretarja federacije Cam-oaigna ob izročitvi spomenice Svetovne federacije bivših borcev predsedniku Titu. V isti številki lista je objavljena tudi
beležka o proslavi 15-letnice bojev na Sutjeski.
njih predpisih, vendar pa bolj sedanje Zvezne ljudske skup-kot možnost kakor pa kot pra- ščine, ki bo verjetno v drugi vica zavarovancev. Sedaj pa polovici oktobra, gledajo v se profesionalna rehabilitacija skupščinskih^ krogih predvsem postavlja za pravico za\'aro-	’
vancev, in to tako, da se bo v zvezi z njenim uveljavljenjem obenem zagotovila tudi pravica do popolne odškodnme za invalidnost. Invalidi bodo imeli pravico do ponovne zapo-
Zvezna ljudska skupščina pred novimi nalogami
(Od našega beograjskega dopisnika)
Na prihodnje plenarno za-
pr<*d
SEJA KOMISIJE ZA VAS PRI CENTRALNEM KOMITEJU LMS
Mladi zadružniki volitvami v zadružne svele
kot na začetek izvrševanja obsežnega predvidenega programa našega najvišjega predstavniškega telesa- Hkrati s tem pa v skupščinskih krogih gledajo na prihodnje delo zvezne ljudske skupščine tudi s stališča nadaljnjega povečanja njene vloge v našem celotnem življenju.
To nadaljnje povečanje vloge skupščine v našem celotnem življenju je popolnoma v skladu z višjo stopnjo, na kateri se danes nahaja naš družbeno-politični razvoj. Že v poročilu Zveznega izvršnega sveta o njegovem delu v lanskem letu je bilo poudar-
tivnost zveznih ljudskih poslancev v postavljanju raznih vprašanj šefom posameznih državnih sekretariatov in sekretarjem posameznih resorjev zveznega izvršnega sveta. Pričakujejo, da bo skupščina ob taikih priložnostih informirana o stališčih naših naj-
višjih upravnih organov glede najbolj perečih notranjepolitičnih in zunanjepolitičnih vprašanj.
Lanska razprava o našem kmetijstvu na plenumu ZLS je pokazala, kako velik pomen imajo lahko taka razpravljanja. Prav zaradi tega si v skupščinskih krogih veliko obetajo tudi od podobnih razprav na plenarnih zasedanjih ZLS o delu upravnega aparata, o trgovini, o izvrševanju skupščinske resolucije.
LJUBLJANA, 27. sept. Danes dopoldne je - bila na Glavni zadružni zvezi seja komisije za vas pri Centralnem komiteju Ljudske mladine Slovenije in tovarišev, ki pri okrajnih zadružnih zvezah skrbijo za delo z mladimi zadružniki.
V nedeljo, 5. oktobra t. 1. dopoldne bo v Šentrupertu na Dolenjskem slovesno odkritje spomenika 139 padlim borcem NOB in žrtvam fašističnega nasilja v kraju in okolici. Z marmornatim obeliskom, ki ga je mojstrsko izdelal akademski kipar Stane Keržič, postavljenim na izbranem vzvišenem mestu, in z v marmor vklesanimi imeni borcev, ob grobnici, kamor so premestili njihove posmrtne ostanke iz šentruperškega pokopališča, se bomo skromno oddolžili dragocenim žrtvam. V grobnici bomo shranili naše drage, neme priče slavnih partizanskih bojev. Med njimi so borci, ki so padli pri uničevanju fašistov, utrjenih v starem gradu Dobu 26. decembra 1942, in pri osvajanju belogardistične postojanke v Šentrupertu v usodnih dneh 1. in 2. maja 1943, ko so na teh tleh slovenski partizani v skupnem boju z borci 13. hrvatske proletarske brigade pod vodstvom sedanjega generalpodpolkovnika Milana 2ežlja kovali bratstvo in enotnost naših narodov. Tu bomo shranili tudi padlega hrvatskega komandanta bataljona in narodnega heroja Ilija Popoviča iz Korduna.
Na- predvečer praznika bo tukajšnja organizacija ZB NOV odkrila nov prapor. Pri bogatem sporedu bo sodeloval Invalidski pevski zbor in godba Ljudske milice . iz Ljubljane.
Vabimo svojce in znance padlih borcev in žrtev zavo-ievalčeve^	?c?ebej	še	borce Gubčeve in Cankar-
jeve brigade, Dolenjskega odreda in ostalih partizanskih enot, ki so operirale v teh krajih, da se slavnosti udeleže
Na današnji seji so predvsem razpravljali o pripravah aktivov mladih zadružnikov na volitve v zadružne svete. Te so v nekaterih okrajih manj, drugod pa spet bolj razgibane, kar je odvisno tudi od pomoči drugih organizacij, predvsem Ljudske mladine.
Eden od najbolj razgibanih okrajev pred volitvami v zadružne svete je nedvomno celjski okraj. Tu si prizadevajo vključiti čim več mladine v aktive mladih zadružnikov. Teh aktivov imajo okrog 70. Letos so vključili vanje nad 1500 novih članov. Vseh mladih zadružnikov pa imajo v tem okraju nad 3100.
Mladi zadružniki postajajo gospodarji, ki ne obračajo hrbta napredku, ki vse bolj osvaja našo vas. V celjskem okraju se te dni vrstijo razni sestanki in konference z mladimi zadružniki, kjer razpravljajo o bližnjih volitvah v zadružne svete, o gospodarskih programih aktivov, o kandidatih v zadružne svete itd. Okrog 800 mladih zadružnikov bo kandidiralo v tem okraju. Tu pa si tudi prizadevajo, da bi bilo čimveč mladih zadružnikov včlanjenih tudi v mladinsko organizacijo, kar je ena od nalog v predvolilnem obdobju.
Tudi razprava o delu aktivov mladih zadružnikov v osta-
lih okrajih je pokazala, da je sedaj pred volitvami v zadružne svete ugoden položaj za uveljavljanje miadih zadružnikov; še tesnejša pa naj bi bila v bodoče povezava med občinskimi komiteji Ljudske mladine Slovenije in mladimi zadružniki. Ena od važnih nalog tudi v bodočnosti pa bo še na-
dalje vključevanje mladih ljudi v zadruge.
Nato so danes razpravljali še o občnih zborih aktivov mladih zadružnikov, ki bodo po vsej Sloveniji v decembru. Za te zbore je prav tako treba temeljitih priprav in sodelovanja občinskih komitejev Zveze komunistov, Socialistične zveze. Ljudske mladine in drugih organizacij, da bo tako delo mladih zadružnikov, ki imajo pred seboj bogato perspektivo, še boljše in uspešnejše.	V-	K.
Delo za napredek javne uprave
NOVE SMERNICE SINDIKATA USLUŽBENCEV DRŽAVNIH
USTANOV
Beograd, 27. sept. (Tanjug). Sindikat uslužbencev državnih ustanov Jugoslavije je sklenil, da namesto izključnega reševanja pravnih in materialnih vprašanj uslužbencev osredotoči svoje delo na izvajanje zakonitosti ter zatiranja pojavov birokratizma, samovoljnosti in protekcionizma.
Zato je plenum centralnega odbora sindikata naročil centralnemu odboru, naj skupaj z republiškimi odbori in Zvezo združenj pravnikov ukrene potrebno pri pristojnih državnih organih, da bj se sistematizirali in kodnifiicirali dosedanji predpisi, kar bi olajšalo pravilno uporabljanj e zakonov.
■ Sklenjeno je, naj sd sindikat sistematično prizadeva za napredek javne uprave Z.ato je potrebno, da sindikalne organi-
zacij e prouče dosedanje stanje notranje organizacije in pripravijo široka razpravljanja vseh članov o učinkovitosti, ekonomičnosti in racionalizaciji v poslovanju organov uprave, zlasti pa ljudskih odborov.
Plenum je izrazil mnenje, da bi se lahko med akcijo za' koncentracijo poslov in zmanjšanje aparata pojavil določen odpor. Ta odpor pa ne bo brez podlage, afco ne bodo uslužbenci, ki bi jih prizadelo zmanjšanje aparata, občutili skrbi skupno-
jeno, da je zaključeno formi- o perspektivnem razvoju kmetijstva in zadružništva, o železnicah, turizmu itd. To s« pravi o raznih zelo pomembnih vprašanjih našega gospodarskega in političnega življenja. Podoben pomen bo imeia — kot pričakujejo — tudi bližnja razprava o gibanju našega gospodarstva v letošnjem letu, ki bo nedvomno dober kažipot glede mnogih postavk zveznega družbenega plana in proračuna za prihodnje leto.
Kar zadeva prihodnje delo skupščinskih odborov v pristojnih krogih, poudarjajo predvsem pomen njihovega temeljitega d-rla. oz.roma časa za tako delo. Dosedaj se je večkrat dogajalo, da so skupščinski odbori — na zahtevo državne uprave — razne zakonske predloge pretresli v zelo kratkem roku. kar je bilo seveda v škodo njihove temeljite proučitve. V bodoče skupščinski odoon ne bodo
ranie izvršnih organov oblasti, njihovega aparata in ustanov. S tem pa se vloga Zvezne ljudske skupščine v določeni meri spreminja in se težišče njenega dela prenaša v večjem obsegu kot doseda.j na njeno politično kontrolno funkcijo. Dosedaj je poudarek glede dela ZLS bil predvsem na njenem zakonodajnem delu. v prihodnje pa si bodo skupščina, oziroma njeni odbori, komisije itd- tudi prizadevali, da stalno spremljajo uveljavljanje in izvrševanje zakonov in drugih aktov, ki jih je sprejela, kakor tudi izvrševanje drugih perečih vprašanj našega življenja.
Do sedaj je v delu ZLS bilo čutiti precejšnje nesorazmerje med delom skupščinskih odborov in skupščinskim plenumom, oziroma med živahnostjo, s katero so odbori razpravljali o raznih vpraša-
njih, in — praviloma — do- pristali na eventualne podob-
kaj monotonim potekom plenarnih sej. To sticer izvira že iz sistema dela ZLS, v katerem se večina nasprotnih mnenj in problemov v glavnem izkristalizira in reši že v odborih, v katerih dela skoraj polovica zveznih ljudskih
sti zanje. Najvažnejšo, vlogo bo- poslancev. Zato verjetno tudi
do prj tem imele sindikalne organizacije in ustanove same, ki naj bi si prizadevale, da zagotove primerna mesta vsem nad-številnam uslužbencem.
Plenum je razpravljal tudi , o letnem oddihu uslužbencev in o možnostih sindikata na tem področju.
na plenarnih zasedanjih ZLS ne bo tako živahnih razprav kot v odborih, vseeno pa bo potek bodočih skupščinskih plenumov verjetno bolj živahen kot dosedaj. K temu bo med drugim — kot pričakujejo v skupščinskih krog.ih — prispevala tudi povečana ak-
ne sugestije državne uprave, kar bo gotovo v prid njihovemu delu. To delo bo tudi drugače dobilo razne nove oblike, oziroma bo boli kot dosedaj usmerjeno na razne ankete, razprave o posameznih perečih vprašanjih itd.
Kot torej kaže, si od prihodnjega dela ZLS lahiko obetamo ne samo sprejemanje zakonov z različnih področitj našega življenja, temveč tudi obogatitev oblik tega dela, oredvsem ca nadaljnje povečanje vloge ZLS v našem družbeno političnem življenju.	M-P.
ftt. 226 — 28. SEPTEMBRA 1968 f SLOVENSKI P0B0CEV1LEC / rt. 3
I
Montrealski zbor
Gospodarska konferenca držav Commonvv ealtha se je končala. Rezultat večdnevnega posvetovanja bi lahko opisali z dvema besedama: »Nič posebnega.- Za tiste, ki so to napovedali, je to njihov osebni uspeh, za mnoge pa pomeni takšen konec precejšnje razočaranje.
V Montrealu se je zbralo nad 150 ministrov in višjih vladnih svetnikov, in prav toliko tajnikov in tajnic. Zastopanih je bilo enajst držav. Pogovarjali so se dobrih štirinajst dni. V sporočilu, ki so ga s takšno težavo in tolikšnim delom sestavili, pa je na prvem mestu nekoliko slabokrvna izjava o pomoči nerazvitim državam, o ustanovitvi študijske skupine in o stimulaciji zasebnega kapitala. Torej same načelne ugotovitve, ki se pri dejanskem gospodarskem poslovanju verjetno ne bodo poznale.
Pred konferenco je bilo govora o ustanovitvi posebne banke za gospodarski razvoj Commonvvealtha: predlogu so izbile dno ZDA s svojim predlogom o povečanju kapitala svet.oi'ne banke. Nekatere države so pred konferenco govorile o »stabilizaciji cen surovin-. ali z drugimi besedami, o sporazumu, ki naj bi ohranil cene surovin kolikor mogoče visoko. Zlasti.razvitejše države Commonvv ealtha so se temu seveda uprle. Kanadčani so hoteli, da bi postal funt šter-li-ng konvertibilen, kar bi vsekakor močno poživijo trgovanje med šterlinškimi in dolarskimi državami, obenem pa so prejeli doma zakon proti dum-pingu. s čimer so še posebej prizadeli britanski izvoz v Kanado.	v.V
Skratka, na konferenci se je ponovno potrdilo dejstvo, ki je znano že dlje če is a:	države
Commonvv ealtha so samostojne države z najrazličnejšimi interesi, ki so si večkrat celo nasprotni, in preveč optimistično je bilo pričakovati, da bi konferenca v Montrealu kakor koli »napravila red'- v raznolikih gospodarskih interesih. Kako naj bi države Common-w ealtha »ustalile- cene surovin. če pri tem. sporazumu ne bi sodelovale niti ZDA, ki so največji kupec, niti Sovjetska zveza, ki je pred dobrim mesecem povzročila pravo paniko na mednarodnem trgu s svojim izvozom kositra. Kako naj bi šterling postal konvertibilen, ko bi to najbrž imelo za posledico. da bi posamezne države Commnnivealtha, zlasti tiste na Tihem oceanu, začele kupovati pretežno v ZDA in s tem uničile Veliko Britanijo in izčrpale komaj zadostne dolarske in zlate rezerve?
Vendar pa ne gre popolnoma zanikati pomena gospodarske konference v Montrealu. Vsekakor so bili tam zbrani vodilni politiki in gospodarstveniki enajstih držav in marsikateri problem se je izkristaliziral, tako. da ga bodo sedaj lahko reševali v dvostranskih dospo-darskih odnosa jih. Se vsako podobna konferenca je imela, za posledico, da se je gospodarsko sodelovanje med prizadetimi državami povečalo. Toda o kakem, skupnem gospodarskem sistemu Com.monivealtha pa nikakor n-e more biti govora.	-af
Rušenje sožitja
Na južnem Koroškem ukinjajo dvojezične šole — Nezakonit pritisk šovinističnih učiteljev — Vodstvi obeh glavnih organizacij koroških
Slovencev protestirata
DUNAJ, 27. sept. (Tanjug). Na južnem Koroškem se je začelo izvajanje razpisa predsednika pokrajinske vlade VVedeniga, ki je pooblastil okrajne šolske organe, da lahko ukinjajo dvojezične šole. Po prvih poročilih s Koroške izvajajo to akcijo učitelji, čeprav je \Vedenig v svoji nedavni izjavi za tisk poudaril, da je prepovedan vsak vpliv učnega osebja na starše.
Uprava osnovne državne šole v Kapli na Dravi je že dala učiteljem razmnožene obrazce, ki so jih razdelili učencem in jim naročili, naj jih starši podpišejo. »Slovenski vestnik«, ki opozarja na ta primer izvajanja pritiska na -•‘arše, piše, da je bil ta primer že prijavljen odgovornim organom oblasti, in postavlja vprašanje, kako bodo zagotovili svobodno izvajanje Wedenigove-ga razpisa. List prav tako poroča, da so .učitelji dejali otrokom, da se bodo v šoli učili samo nemško, kdor pa želi govoriti slovensko, lahko to dela doma.
Vodstvi obeh glavnih organizacij koroških Slovencev sta objavili vsaka svoj poziv slovenskemu narodu in demokratični javnosti v Avstriji. V teh pozivih odločno protestirata proti
sklepu predsednika pokrajinske vlade tVedeniga. Z omenjenim sklepom je bil ukinjen obvezen pouk v slovenščini v nižjih in višjih osnovnih državnih šolah
na področju južne Koroške, kjer živi mešano prebivalstvo.
SKLEPI
MONTREALSKE
KONFERENCE
MONTREAL, 27. sept. (Reuter). — Ob zaključku ekonom.
»Razpis predsednika pokrajinske vlade z dne 22. septembra
1958, ki je bil nedvomno objavljen v sporazumu z vsemi odgovornimi pokrajinskimi in državnimi organi oblasti, sodi med najtežje usodne rešitve v manjšinski politiki na Koroškem po drugi svetovni vojni — je rečeno v pozivu Zveze slovenskih organizacij na Koroškem. Ta sklep pomeni udarec politiki mirnega skupnega življenja med cbema narodoma, ki je prišla do izraza po drugi svetovni vojni v odločbi o dvojezičnih šolah iz leta 1945. To je vrnitev na staro politiko »Heimatdiensta«.
Zveza slovenskih organizacij nato opozarja na preganjanje Slovencev pred vojno in za časa Hitlerjevega vladanja, kakor tudi na protislovenske akcije desničarskih elementov po drugi svetovni vojni. Razpis je dejansko kapitulacija odgovornih politikov v pokrajini pred elementi, ki so proti narodni strpnosti, poudarja poziv in nadaljuje:	»S tem razpisom niso
kaznovani tisti, ki so hujskali in povzročali nemir v pokrajini, temveč oni, ki so se iskreno borili za politiko mirnega skupnega življenja ob 'h narodov, ki se je začela po vojni.«
»Z vso odločnostjo protestiramo proti takemu reševanju našega življenjskega vprašanja, ki odpira vse možnosti pritiska in
človeka.« Poziv Zveze slovenskih organizacij opozarja, da so
ske konference enajstih držav vplivanja na socialno odvisnega Commomvealtha je bilo objavljeno sporočilo, v katerem poudarjajo potrebo po gospodarski pomoči nerazvitim državam in odstranjevanju trgovinskih ovir kjer koli je to mogoče- Udeleženci konference predlagajo takojšnjo ustanovitev mednarodne študijske skupine, ki bi proučila posebne probleme v zvezi s cinkom im svincem, sedaj ko so ZDA sklenile preprečevati uvoz teh kovin.
Na konferenci v Montrealu so dosegli sporazum za razne ukrepe, ki bodo stimulirali privatni kapital za gospodarski razvoj nerazvitih držav.
Posebna tema razpravljanja je bil položaj, ki je nastal zaradi gospodarske ofenzive vzhodnih držav na tržišču zahodnega sveta. V komunikeju je rečeno, da ni bil sprejet nikakršen sklep glede akcije, ki bi jo moral izvesti Com-momvealth.
Slovenci preživeli že težje preizkušnje in jih poziva, da združijo vse svoje sile, ter naj nihče ne naseda hujskačem, ki propagirajo, naj bi se otroci odpovedali pouku slovenskega jezika.
Vodstvo Zveze slovenskih organizacij poudarja v pozivu, da' Slovenci, braneč obstoj dvojezičnih šol, dejansko vodijo borbo za mirno skupno življenje obeh narodov v pokrajini. »Razpis predsednika pokrajinske vlade — je ugotovljeno v pozivu — je nezakonit, ker je še vedno veljavna odločba o šolstvu iz leta 1945, kakor tudi odločba člena 7 državne pogodbe.«
Vodstvo narodnega sveta .. roških Slovencev opozarja v svojem pozivu, da mora avstrijska vlada na Dunaju reševati problem manjšine. Tudi sam
predsednik pokrajinske vlade
Wedenig je ob vsaki priložnosti zvračal s sebe odgovornost za manjšinske šole in izjavil, da so le-te v pristojnosti zvezne vlade na Dunaju. Tudi ta poziv poudarja, da so vsi zakoni glede manjšine še vedno veljavni.
Ko opozarja na brezplodne napore šovinističnih elementov, da bi organizirali »šolske stavke«, ki _so doživele neuspeh zaradi odpora domačega prebivalstva, je v pozivu rečeno:	»Odločno
protestiramo proti označevanju slovenskega kot tujega jezika, ker je slovenski jezik drugi v pokrajini, na osnovi državne pogodbe pa tudi uradni jezik na slovenskem in dvojezičnem področju na Koroškem in Štajerskem.« Vodstvo narodnega sveta koroških Slovencev na koncu poziva ugotavlja, da je odpravljanje pouka slovenskega jezika v osnovnih šolah dejansko protizakonito dejanje.
OO
NATEČAJ ZA NAJGRSO
V Atenah še čakajo
Grška vlada ne bo ukrepala, dokler ne bo zvedela za rezultate razprave NATO o Cipru — Laburisti zahtevajo, naj britanska vlada nočaka z
načrtom o Cipru
ATENE, 27. sept. (Tanjug). Grška vlada pod predsedstvom Karamanlisa je imela danes dopoldne nov sestanek, posvečen ciprskemu problemu. V grških diplomatskih krogih poudarjajo, da bo vlada, preden bo storila nove korake v ciprski zadevi, počakala na rezultate pogovorov med generalnim sekretarjem Spaakom in ameriškim zunanjim ministrom Dullesom, ter na konec razprave v stalnem svetu Atlantskega pakta, ki skuša najti kompromisno rešitev s tem, da bi odgodili izvajanje britanskega načrta o Cipru.
Grški tisk še naprej dolži Veliko Britanijo in Turčijo, da vztrajata pri Macmillanovem načrtu. Tisk se tudi huduje na
Pariz ne bo odgovoril
Francoska vlada ne bo odgovorila na ponudbo svobodne alžirske vlade za pogajanja — Srditi boji na vsem alžirskem ozemlju
PARIZ, 27. sept. (Tanjug.) - V političnih krogih v Parizu danes poudarjajo, da francoska vlada ne namerava odgovoriti na ponudbo svobodne alžirske vlade za pogajanja, ki naj bi končala štiriletno vojno v Severni Afriki. Uradni predstavniki tolmačijo to stališče s tem, ker je bila po njihovih besedah ponudba premiera Ferhata AbaSa storjena v imenu »samozvane vlade, ki ne predstavlja nikogar izmed alžirskega prebivalstva«. »Poleg tega — pripominjajo v uradnih krogih — je upornikom znano, da so pogajanja nemogoča, dokler alžirska fronta narodne osvoboditve ne odstopi od zahteve po neodvisnosti.«
Na vsem alžirskem ozemlju se nadaljujejo akcije alžirskih komandosov z nezmanjšano
TELEGRAMI
HIROŠIMA — V bolnišnici v Hirošimi, kjer zdravijo žrtve atomskega bombardiranja tega mesta v drugi svetovni vojni, je umrl 67-letni Hačuiči Fukuoka. To je 22. bolnik, ki je letos umrl v tej bolnišnici za posledicami atomskega bombardiranja. Imel je raka, ki se je po izjavi zdravnikov razvil kot posledica radioaktivnega sevanja.
AMAN — Predstavnik generalnega sekretarja Združenih narodov Hammarskjolda za Bližnji" vzhod Pierr Pasquale Spinelli je prispel v Aman. Imel bo dolžnosti, položaj in pravice veleposlanika. Njegove dolžnosti bodo točno določene potem, ko bo proučeno poročilo generalnega sekretarja o Srednjem vzhodu.
PEKING — V Pekingu je začel delati prvi kitajski atomski eksperimentalni reaktor, ki ima moč 10.000 kilovatov ter ciklotron s 24 milijoni elektronskih voltov.
LONDON — Britansko obrambno ministrstvo sporoča, da so bili končani jedrski poskusi, ki so jih začeli 22. avgusta na Božičnih otokih. Zadnja eksplozija je bila pretekli torek.
ostrino. Uradno je bilo sporočeno, da so imeli alžirski borci včeraj okrog 90 mrtvih, o francoskih izgubah pa molčijo. " Najhujši spopadi so bili v centralni afriški coni. Na tem območju so Alžirci napadli predmestje Bona in zažgali tovarno plutovine. Škodo ocenjujejo na več kot. 20 milijonov frankov. V vzhodni coni Alžirije, kjer pod zaščito francoskih čet
Faubus grozi z neredi
LITTLE ROCK, 27. sept. (Reuter). — Guverner ameriške države Arkansas Faubus je izrazil prepričanje, da bi v Little Rocku lahko nastali neredi, če bi črnski otroci obiskovali državne visoke šole, ko bodo ponovno odprte-Sole v Little Rocku bodo od-_prli po današnjem referendumu, ko bodo volivci odločili, če naj šole obiskujejo beli in črni otroci ali samo beli.
pravzaprav poteka referendum za novo ustavo, je vojaški kamion, v katerem so bili člani volilne komisije, naletel na mino. Trije člani komisije so bili hudo ranjeni, oficir pa je bil ubit.
Izvedelo se je, da je bilo pri napadu alžirskih borcev na-skupino motornih vozil v severozahodnem delu Alžirije preteklo sredo ubitih 18 francoskih vojakov in en oficir, štirje vojaki pa so bili ranjeni.
Akcije se nadaljujejo tudi v Franciji. V pariškem predmestju je v neki veliki tovarni ace-tilena izbruhnil požar. Škoda znaša okrog 20 milijonov frankov. Trdijo, da so tovarno zažgali alžirski nacionalisti.
Francosko ministrstvo za informacije sporoča, da so odkrili glavno poveljstvo alžirskih upornikov, ki operirajo na jugu Francije. Kakor je rečeno v sporočilu, so ob tej priložnosti aretirali poveljnika tega območja ter dva voditelja iz poveljstva in nekaj pripadnikov gibanja za osvoboditev. Sporočilo dodaja, da so vsi aretirani obtoženi delovanja proti državni varnosti.
^GLASUJTE V »SLOVENSKEM POROČEVALCU«
nekatere druge članice NATO, predvsem na ZDA, zaradi njihovega stališča do Cipra. Že tretji dan pišejo atenski časopisi, med njimi tudi vladni tisk, da je takšno stališče NATO do Grčije neodpustljivo in da Atene morajo razmisliti o položaju Grčije v tej organizaciji, ker so izčrpale vsa sredstva v boju za zaščito pravic Ciprčanov.
Izvršni odbor laburistične stranke Velike Britanije je sprejel resolucijo, v kateri zahteva od britanske vlade, naj ustavi priprave za izvajanje britanskega načrta o Cipiu in
riškem zunanjem ministrstvu Dillona, k; je bival tri dni v Atenah, da bi ZDA povečale gospodarsko pomoč Grčiji. Hkratj je vlada zahtevala, naj ZDA ne pomagajo s kmetijskimi pridelki, ker se je domači pridelek pšenice tako povečal, da nastopa danes Grčija celo kot izvoznik. Grška vlada bi hotela namesto tega dolarsko pomoč" in kredite. Letos je
znašala ameriška gospodarska pomoč Grčiji 25 milijonov dolarjev, lani pa 40 milijonov dolarjev. Hkrati se je Grčija obrnila na Zahodno Nemčijo in zaprosila kredite za investicijsko opremo, ker namerava zgraditi nekaj velikih industrijskih objektov.
Zahodnonemški krediti
BONN, 27. sept. (AP). — Zahodnonemški minister za gospodarstvo Ludwig Erhard je izjavil, da namerava Za-naj odgodi prihod turškega za- hodna Nemčija darti nerazvi-stopnika na otok. Laburisti tim državam 350 milijonov zahtevajo, naj namesto tega dolarjev pomoči. Dejal je, da
vlada začne pogajanja z zastopniki Ciprčanov. Resolucija izraža zaskrbljenost nad razvojem dogodkov na otoku in nad vse večjim sovraštvom med turškim in grškim prebivalstvom.
Grška vlada je zahtevala od ameriškega podsekretarja za
bo osebno izdelal teze programa pomoči nekaterim daljnovzhodnim državam. Minister Erhard je dalje navedel, da bodo del te pomoči dali neposredno, drugi del pa po Mednarodni banki- Pri finansiranju te pomoči bodo sodelovale tudi zahodnonemške
gospodarska vprašanja v ame- zasebne firme.
Koristna razprava
DUNAJ, 27. sept. (Tanjug). Na Dunaju je bil mednarodni seminar o udeležbi delavcev pri upravljanju podjetij. Seminar je organizirala mednarodna organizacija »Kongres za svobodo kulture« v sodelovanju z avstrijsko visoko šolo za svetovno trgovino na Dunaju.	/
Na seminarju so se zelo za- ranju v decentralizirani eko-nimali za delavsko samouprav- nomiki, ki temelji na delav-ljanje v Jugoslaviji. Vladimir skem samoupravljanju.
Raškovič, docent ekonomske fakultete v Beogradu, je poročal o delavskem samoupravljanju v Jugoslaviji Ašer Deleon, sekretar centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, in Najdan Pašič, glavni urednik revije »Naša skupnost«, sta govorila o splošnem plani-
aiska pot«
PEKING. 27. septembra. (Tanjug). V zadnjih tednih je celo Kitajsko zajelo gibanje, ki po svoji značilnosti in zunanjem obsegu prekaša vse, kar so doslej na Kitajskem praktično reševali z velikimi nacionalnimi kampanjami. To gibanje je orjaški napor ustanavljati tako imenovane »ljudske komune«, ki naj postanejo temelj za odkrivanje praktičnih poti v komunizem.
Menda ni minil niti en mesec, ko je javnost zvedela za prve novice in sploh zamislj o ljudskih komunah, in že so pred nekaj dnevi časopisi poročali, da je v »komune« vstopilo že kakih 40 milijonov vaških gospodarstev. Sodeč po tistem, kar je o tem poročal kitajski tisk, poteka tehnični proces ustanavljanja »ljudskih komun« s povezovanjem in združevanjem ustreznega števila dosedanjih kmečkih delovnih zadrug ter spreminjanjem teh doslej ločenih zadrug v teritorialno in številno večje delovne skupnosti. Ta zunanji proces spremlja tudj sprememba lastninskih od-nošajev in organizacija življenja in dela v bivših zadrugah z jasno tendenco, da bi se vsa
lastnina, celo osebna, polagoma spremenila v »občeljudsko«, to
je državno lastnino, in da bj se
življenje in delo članov »komune« organiziralo na vojaški nato. Kot politdčno-materialn.i temelj za ta velik- in daljnosežni
proces, je bila, kakor trd,j kitajski tisk, »povečana sociali-■Gftna in komunistična zavest
širokih kmečkih množic, neslu-tenj rezultati letošnje žetve i.n veliki uspehi boja proti desničarjem.«
Med ugodne čimitelje za ustanavljanje »ljudskih komun« tisk prišteva tudi »tradicionalno nagnjenje« kitajskega kmeta h »kolektivnemu življenju« in organizaciji dela na »vojaški način«. Med ailje, kj jih je treba doseči, tisk predvsem prišteva boljše izkoriščanje ogromne delovne siile ter vseh drugih proizvodnih in doslej še neizkoriščenih potencialov v kitajski vasi. Tudi povečanje proizvodnje in krepitve obrambnih sil sta dve prvenstveni nalogi, ki
jima mora služiti tudi gibanje
za ' ustanavljanje »ljudskih komun«. Za veliko prednost »ljudske komune« nad bivšimi zadrugami ima Usk tudj njene povečane možnosti, da na širših vaških področjih »enotno planira in vodi kmetijstvo, gozdarstvo, živinorejo in tako dalje«. Z druge strani pa »združuje industrijo, kmetijstvo, trgovino, kulturo in prosveto in vojaške zadeve«. Tako se »de-
lavec, kmet, študent, trgovec in vojak spreminjajo v eno«, to je, da postane delavec tudi kmet in študent, da postane študent tudi kmet in delavec in da vsi skupaj postanejo vojaki. Da postanejo »vsi eden in eden vse«. Toda mimo tega splošnega načela in obrazložitve pomena in prednosti »ljudskih komun« obstaja že tud,; živa praksa skupaj z več navodili in predpisi, ki urejajo ustroj in poslovanje »komun«. Direktiva CK KP Kitajske na primer določa kot povprečno normo za sedanje obdobje gibanja za ustanavljanje
»komun« kakih dva tisoč kmečkih gospodarstev, ne nasprotuje’tudi večjim koncentracijam od deset tisoč do dvajset tisoč kmečkih gospodarstev. Eno izmed najzanimivejših vprašanj v vsem procesu ustanavljanja »ljudskih komun« je reševanje iastodnskih odnošajev ter organizacije in dela v »ljudskih komunah«. Glede im o vi ne je močno čutitj prizadevanje, da bi se vse oblike lastnine spremenile v »višjo obliko«, to je v državno lastnino. Toda navodila CK KP Kitajske opozarjajo, da ne
bi smeli preveč hiteti s tem procesom, ki bi se lahko uresničil v treh do petih letih. V nekaterih komunah so na zborovanjih sklenili, da bodo članom kot osebno svojino pustili samo obleko, posteljo, uro in
kolo, kdor ga ima. v takšnih
primerih, in takšen je primer z ogromnim številom že ustanov-ljehnj.h »komun,« se je tradicionalna kitajska družina popolno-
ma razbila, žena se je »osvobodila zapletenih hišnih opravil, da bi se lahko vključila v proizvodnjo«, vsi član,; »komune« Pa so šli jest v »javne menze«. Podobno z odpiranjem »javnih ustanov« drugih vrst rešujejo in zadovoljujejo tudi vse druge potrebe članov »komune«. Kitajski tisk se najpohvalnej e izraža o teh »javnih ustanovah«, ki naj v kitajski »komuni« zamenjajo vse dosedanje 'oblike družinskega, domačega in vsakdanjega življenja. »Iz svojih malih in ločenih hišic stopa zdaj kitajski kmet v srečno kolektivno življenje,« ugotavlja tisk. In direktiva CK KP Kitajske navdušeno govori o nadaljnjih ustanovah v »komunah«.
»Skupne jedilnice, otroški vrtci in dečjii domovi — je rečeno v tej direktivi — skupne šivalnice, brivnice, javna kopališča, »domovi sreče« za starce, kmetijske srednje šole — vse to vodi kmete v srečnejše, kolektivno življenje in še bolj krepi misel o kolektivizmu v kmečkih množicah.«
V večini »ljudskih komun« so
že dosegli, da se skoraj vsi člani hranijo v skupnih menzah, da so starce poslali v »domove sreče« in da se otroci šolajo in hranijo na račun »komun«. Odveč bi bilo seveda govoriti, da splošna raven, teh »javnih ustanov« in potreb, fei jih zadovoljujejo, ne more biti višja, od splošne materialne in kulturne ravni »ljudske komune« v kitaj-slUi-
Poleg že omenjenih vprašanj in problemov, ki se tičejo ustanavljanja kitajskih »komun«, nj vsekakor nič manj zanimivo tudi vprašanje razdeljevanja in sistema nagrajevanja v že obstoječih »komunah«. V glavnem velja sistem nagrajevanja »nekaj v naravi, in nekaj v gotovini«, toda močno je čutiti prizadevanje, da bi vsem osnovnim potrebam »komunardov« zadovoljili v naravi, v režiji in organizaciji same »komune«. Zadovoljiti osnovne potrebe članov in 'Jim dajati »še kakšen jiu-an v gotovini«, to je — kot vse kaže — skrajnj cilj, da bi ga
radi dosegli vsaj na sedanji stopnji razvoja »komun«.
To bi bile glavne značilnosti pri ustanavljanju komun na Kitajskem, zabeležene tako, kakor jih je registriral kitajski tisk in označili uradni dokumenti naj-višjih vodilnih ustanov v državi. Potrebno bi bilo še od blizu določiti pojem organizacije, življenja in dela v »ljudskih komunah«, ki so organizirane po vojaško. To pomeni, da v večini »komun« člani res živijo in delajo po vojaško.
Pred kratkim so pekinški diplomati obiskali eno izmed novih »komun«. To, kar so jim tam pokazali, so bile pol vojaške formacije na poljih »komune«, skupine kmetov, razdeljenih na desetine, vode, čete in bataljone s strelnim orožjem, ki ga je stražil »dežurni stražar«
med tem ko so »civilni vojaki« obdelovali polje, S tem orožjem s« v- doSooeooh ptraešeeKUh ur&c,
kakor sploh mnogo časa uporabljajo za vojaške vaje in kakor jim je sploh vse življenje naravnano na klic trobente, hrano v menzi itd. To poudarjeno polvojaško obeležje kitajskih »komun« je brez dvoma tudi izraz splošnega svetovnega položaja, posebno položaja, s katerim ima trenutno opraviti Kitajska. To pa ne pomeni, da je pol vojaška oblika samo prehodna. Prav nasprotno. Ta oblika bo ostala tud.i v prihodnosti ena izmed glavnih obeležij življenja in organizacije dela v kitajskih »komunah«. Danes so to še čete in _bataljoni na poljih »komun« v splošnih mejah, toda jutri, ko bo proces preraščanja in povezovanja »komun« presegel občinske in oikrajne meje, bodo to divizije in armade, cele kolone »civilnih vojakov« ka bodo » z lopato v eni in s puško v drugi roki« disciplinirano izvajale vsako nalogo.«
Vse to so obeležja* im značilnosti kitajske »ljudske komune«, o kateri je v direktivi CK KP Kitajske rečeno, da »izgradnja komunizma na Kitajskem ni več stvar daljne prihodnosti«. V direktivi CK je tudi rečeno, da se bo razvila »v osnovno družbeno enoto komunistične družbe« in da služi kot opora za »odkrivanje praktičnih poti v
komunizem«. V direktivi sicer
ni rečeno, moralo bi pa biti povedano, da gre v tem pramenu za »kitajsko pot v komunizem«
in za »kitajsko verzijo komunizma«.
B««nko Boguaerrič
O »-delavskem samoupravljanju iz zgodovinske perspektive« je poročal dr. Branko Horvat, strokovni sodelavec zavoda za gospodarsko planiranje. Izčrpna razprava o teh poročilih je trajala ves dan.
Na seminarju so govorili tudi predavatelji iz Velike Britanije, Italije, Poljske, Avstrije, Zahodne Nemčije, skandinavskih in drugih držav, medtem ko je ameriški zastopnik pojasnil ameriško gledanje na ta problem.
Seminar na Dunaju je bil pravzaprav sestanek, na katerem so osebnosti iz raznih držav popolnoma neuradno izmenjale mnenje in posredovale izkustva o udeležbi delavcev pri upravljanju s podjetji.
Silovit tajfun na Japonskem
TOKIO, 27. sept. (AFP). — Katastrofalni tajfun »Ida«, ki je včeraj zajel Japonsko, je povzročil velike človeške žrtve in materialno škodo. Po zadnjih poročilih je zaradi tajfuna izgubilo življenje nad 2 tisoč ljudi, našli pa so samo 200 trupel, medtem ko je ostale pogoltnilo morje- Več sto ljudi je bilo ranjenih, na stotisoče japonskih državljanov pa je ostalo brez strehe nad glavo. Cele vasi, zlasti na območju Sizouke, južno od Tokia, so bile popolnoma razrušene.
V pokrajinah severno od Tokia je velika nevarnost poplav, ker reke nenehno naraščajo, delno pa so se že razlile. Nekatere pokrajine so popolnoma odrezane, tako da jim morajo hrano dovažati s helikopterji. Iz mnogih krajev evakuirajo prebivalstvo zaradi neposredne nevarnosti poplav- Tajfun je bil najmočnejši v zadnjih 24 letih, porušil je več mostov, na cestah pa leži veliko število prevrnjenih in uničenih v«e&
Iiplilpg
<7 $wjnv*: u Ntrc«^-OKca raja m «»***-
l	to	vsc^Ac loeo>vc:tto; lft Italto,
LJs_toifc-4i .isfiKaiss*_jms..Ž{f/.
PO ŽENEVSKI KONFERENCI
ATOMSKA DOBA ni za ravni OVINKOM
Odkar je v reaktorju CPI človeška roka v Chicagu prvikrat sprostila, pa tudi varno ustavila verižno reakcijo, do takrat, ko se je pred svetovno javnostjo prvič odprl v Ženevi leta 1955 pogled v svet atomov, poln nejasnosti in negotovosti, je poteklo 13 let. Razumljivo je, da je bilo zato prvo srečanje strokovnjakov na tem področju senzacionalen dogodek, na katerem je vsak govornik povedal nekaj novega in zanimivega. Sedaj, tri leta kasneje, je sledila nova, še večja konferenca, na kateri se je sešlo 5000 strokovnjakov in za katero je potrošnja papirja že po nekaj dneh dosegla 700 ton. okrog 500 uslužbencev sekretariata Organizacije Združenih narodov pa so morali pritegniti iz drugih delovnih mest, da bi mogla tehnična dela v zvezi s sestankom nemoteno potekati. Ce navedem še eno papirnato merilo, je morda zanimivo, da bodo znanstvena poročila z letošnje konference obsegala 34 knjig v primeri s 16, v katerih so objavili delo prvega sestanka.
Kdor je pričakoval v letošnji atomski Ženevi velikih senzacij, je bil prav gotovo razočaran. Konferenca je imela izrazit značaj delovnega sestanka, sicer na najširšem nivoju, na katerem pa so imeli fotoreporterji mnogo opraviti samo prve dni,' ko" je prisotnost nekaterih visokih političnih osebnosti in navzočnost strokovnjakov
ki bi utegnile pomakniti izkoriščanje takih strojev šele h koncu našega stoletja. S tem se ujema tudi izjava nekega drugega zelo znanega fizika, ki je dejal, da je fuzija še vedno -na nivoju univerzitetnih raziskav-, to se pravi v akademski fazi, daleč od tehnične realizacije. Po optimističnem vzdušju, ki ga je ustvarilo nedavno poročilo o uspehih, doseženih z angleškim strojem Zeta, so se namreč že pojavljala mnenja, da so reaktorji na uran in plutonij odigrali svojo vlogo. Energija, ki^ jo dobimo pri zlitju enega kilograma težkega vodika je sicer celo manjša od one, ki se sprosti pri cepitvi enega kilograma urana, ker pa so zaloge težkega vodika skoraj neomejene, njegovo pridobivanje pa neprimerno cenejše od pridobivanja in regeneriranja urana ali plutonija, ne glede na veliko prednost, da pri procesu ne nastaja nevarni radioaktivni pepel (katerega pereče shranjevanje je predstavljalo posebno serijo referatov na konferenci), bi pomenila tehnična realizacija fuzije dokončno rešitev energetskega problema na svetu. Vendar je za sprožitev reakcije med jedri težkega vodika potrebna temperatura okrog 100 milijonov stopinj. Tako temperaturo dobijo pri eksploziji uranovih in plutonijevih bomb, ki jih uporabljajo kot inicialna vžigala za sorožitev nekontrolirane fuzije, to je vodi-
Noben material ne vzdrži teperature, pri kateri potekajo reakcije fuzije. Razžarjeni plin morajo z magnetnim poljem odmakniti od sten. Nitka na sliki je fotografija prebliska v ameriški napravi Perhapsatron.
svetovnega formata pomenila posebno privlačnost. V treh letih, ki so potekla med obema konferencama, je bilo komaj mogoče realizirati del od ogromnih tehničnih načrtov, o katerih so razpravljali leta 1955. V uvodnem nagovoru je sekretar Združenih narodov Dag Kammarskjold izrazil pričakovanje, da bo dala konferenca realistično oceno o razvoju in možnostih atomske energije, kar naj bi bilo posebno v interesu manjših in ekonomsko zaostalih držav. katerim finančna zmogljivost ne dopušča tveganih poskusov na tem področju, kjer vprašanje materialnih sredstev ne sme postavljati omejitev. Tudi predsednik konference Francis Perrin je zelo umirjeno govoril o dosežkih zadnjih treh let in o nadaljnji perspektivi. Poročila v dnevnem časopisju, ki največkrat ne gredo pred objavo skozi primerne strokovne filtre, ustvarjajo namreč često v svetovni javnosti 'neobjektivno sliko, tako o resničnih možnostih, kot o nevarnostih, ki so povezane z razvojem atomske energije.
Izreden pomen daje letošnji konferenci dejstvo, da so bile za razliko od prve v njen program vključene razprave o fuziji, to je tisto poglavje atomske energije, ki je do sedaj spadalo v tako imenovano-klasificirano, to je tajno področje raziskav. Oba največja tekmeca, Sovjetska zveza in ZDA. sta .Združenim narodom poklonila vso znanstveno dokumentacijo o dosedanjih rezultatih tega dela z zagotovili, da se bo tudi o nadaljnjih uspehih v zvezi s fuzijo razpravljalo odprto na mednarodnih konferencah. V programu konference je fuzija zavzemala najvidnejše mesto, raferi-rali pa so strokovnjaki vseh močnejših atomskih sil na svetu. S tem so sedaj vsa področja, povezana z mirnodobno uporabo atomske energije oprta za mednarodno sodelovanje, tajne so ostale le še izboljšave posameznih tehnoloških postopkov, ki pa jih tudi ostale industrijske panoge ščitijo s patenti.
Edvard Teller, eden največjih strokovnjakov na področju fuzije, je v svojem preglednem referatu poudaril, da je praktična realizacija reaktorja na osnovi fuzije
povezana z izrednimi tehničnimi težavami.
ko ve bombe. Zato je bil prvi cilj dosedanjih raziskav na tem področju doseči tako visoke temperature, vendar tako, da bi jin mogli nadzirati in obvladati. V nekaterih raziskovalnih laboratorijih tako v Sovjetski zvezi, Ameriki in Angliji obratujejo že nekaj časa novi stroji, v katerih so se temu cilju močno približali. V Zeti so na primer dosegli temperaturo 5 milijonov
stopinj, vendar le v zelo kratkih časovnih presledkih po nekaj tisočink sekunde. Pri poskusu so opazovali tudi nastanek nevtronov, ki spremljajo proces fuzije, vendar ni jasno, če niso nastali zaradi stranskih reakcij. Stroji za izdelavo te poskusne naprave so znašali okrog milijardo deviznih dinarjev, vložena energija pa je bila biljon-krat večja od one, ki se je pri reakciji sprostila v obliki toplote.
Z ozirom na tako stanje prihajajo v bližnji perspektivi kot viri za pridobivanje energije še vedno v poštev edinole reaktorji na uran in plutonij. Sedanja svetovna proizvodnja atomske električne energije je dosegla kapaciteto dve sto tisoč kilovatov v trinajstih reaktorjih, od katerih so trije v Angliji, eden v Sovjetski zvezi, osem v Združenih državah Amerike in eden v Franciji. Vsi govorniki, ki so komentirali dosedanje izkušnje pri obratovanju, so si bili edini v tem, da so nuklearne centrale zanesljive, za okolico povsem nenevarne in da ni bilo z njimi prav nič več težav, kot s konvencionalnimi. Pri sedanji stopnji tehničnega razvoja pa se nuklearno gorivo izrablja zelo nepopolno; energija iz nuklearnih central ostaja prav zaradi tega ekonomična le — če uporabim izraze strokovnjakov — -v nekaterih področjih, v izjemnih primerih in posebnih okoliščinah«, vsekakor pa se še ne bo mogla uveljaviti v deželah z znatnimi zalogami vodne sile ali termičnih virov. Kljub temu gradijo in projektirajo atomske velesile nemoteno najrazličnejše tipe novih nuklearnih central, za katere predvidevajo, da bodo leta 1970 dosegle proizvodno kapaciteto 15 mili j. kV? v prepričanju, da bo v desetih ali petnajstih letih cena atomske energije vsaj enaka oni iz termičnih central celo v državah kot sta Kanada in Amerika, ki razpolagata s precejšnjimi zalogami premoga in nafte.
Na prvi-knferenci leta 1955 smo slišali o načrtih za lokomotivo in letala na atomski pogon, letos pa se je pokazalo, da :o ladje edino transportno sredstvo, ki jih bo vsaj v bližnji perspektivi gnala atomska energija. V gradnji je francoski tanker, ameriška trgovska ladja, Rusi pa so poročali o ledolomilcu Lenin, ki se more gibati s hitrostjo 2 vozlov skozi dva in pol metra debela ledena/polja.
Dotaknil sem se dveh poglavij, kjer atomi neposredno posegajo v energetsko bilanco bodočega človeka. Velik del sej na konferenci pa je veljal razpravam o kemiji, fiziki, medicini, biologiji in drugih znanostih, ki jim je atomska doba posredno vtisnila svoj pečat. Dala je njihovemu razvoju nove smeri, hkrati pa je dala znanosti tudi novo, čudovito raziskovalno orodje, izotope. Po podatkih W. F. Libby-a, člana ameriške atomske komisije, so izotopi prihranili ameriški industriji v 1. 1957 pet sto tisoč dolarjev. Podobne številke smo slišali tudi iz referatov "ruskih delegatov. Ta prihranek ni posledica masovne uporabe ra-
Do nedavnega je bil na zapuščeni obali severne Škotske veter edini gost. V dvei-. letih pa je zraslo tam atomsko mesto Dounreay. Osrednja zgradba v njem je jeklena krogla, v kateri obratuje najmodernejši reaktor na svetu.
dioaktivnih izotopov pri konzerviranju ali sterilizaciji, o katerih tolikokrat beremo v časopisju, nasprotno: čeprav smo o takih aplikacijah slišali že pred tremi leti, ne obratuje doslej niti ena tovarna, ki bi v tehnološkem postopku masovno uporabljala radioaktivno žarčenje. — Industrija se namreč boji tveganja, ker predstavljajo tako velike množine radioaktivnih izotopov, kot bi jih potrebovali za popolno sterilizacijo farmacevtskih preparatov ali za zanesljivo konzerviranje velikih množin hrane, preveliko nevarnost za okolico. S tem ni rečeno, da v bodočnosti industrija ne bo sprejela takih postopkov, vendar pa so vsi dosedanji rezultati, obiavljeni le na osnovi laboratorijskih, ali kvečjemu pol-industrijskih poskusov. Ogromne prihranke, ki sledijo iz poročil. na konferenci je
treba pripisati predvsem uporabi radioaktivnih izotopov v raziskovanju. Izotopi so silno občutljive tipalke moderne znanosti. Z njimi so n. pr. zasledovali vsrkavanje umetnega gnojila pri tobačni rastlini in ugotovili, da pri določeni fazi rasti gnojila ne sprejema. Na osnovi tega rezultata so prihranili velike množine umetnega gnojila. Radioaktivno žarčenje, ki ga izotopi oddajajo nam, signalizira enako zanesljivo dogajanje v človeškem in živalskem organizmu, kakor v kemijskih aparaturah in metalurških procesih.
Kot raziskovalni pripomoček radioaktivni izotopi še dolgo ne bodo izkoriščeni z ozirom na izredno široke možnosti, ki nam jih odpirajo in predvsem v tem svojstvu bodo oblikovali tudi moderno industrijo.
Dr. L. Kosta
!
I
$5
1
>73
&
>73
1
1
m
>73
&
>33
h<3
»Livorno, 21. sept. — Mesto še vedno proslavlja vkorakanje italijanskih čet v Rim. Trgovine so zaprte, zvonovi slovesno zvonijo, po ulicah se pretaka nepregledna reka ljuli. Ob štirih popoldne bo na pokopališču žalna slovesn/st za meščani, ki so padli pri osvoboditvi Rima. Mesto in gledališče sta slavnostno razsvetljena.« Tako je poročala agencija »Stefani« v »Popolo italiano« v brzojavki iz Livorna. Sledilo ji je vojaško poročilo iz Berlina, ki je naznanjalo, da so pruske in bavarske čete prekoračile Seino južno od Pariza in zajele mnogo Francozov. Smo namreč v razgibanem letu 1870!
20. september je datum, ko je vkorakala italijanska država, z bersaglieri in masonsko-liberal-nim kraljem na čelu, skozi Porto Pio v papeški Rim. Ob zvoku trompet se je skozi »luknjo« v Avrelijanskem zidu usula 12. četa bersaglierov. Sledila ji je četrta kompanija in le-tej je papeški parlamentarec ponudil predajo, medtem ko je še pokalo in treskalo v vseh delih mesta.
General Kanzler, papeški poveljnik, ki je stal ob strani Pij a IX., je ukazal izobesiti na vseh kupolah bele zastave. Ura je bila točno dve, 20. septembra
Dvakrat 20. september
1870. Stoletja absolutizma, verske in politične nestrpnosti do slehernega žarka moderne miselnosti so se v sedmih urah zrušila v prah. Odprla se je nova stran zgodovine.
*
20. september je bil dolgo narodni praznik z vsem, kar sod; k takim priložnostim. Proslavljali so ga kar najbolj slovesno, s pesmijo in šampanjcem . . .
88 let po Porti Pii je Rim brezbrižen do zgodovinskega dogodka. V prijetnem jesenskem soncu ni videti zastave in le peščica se je spomnila tako rekoč zasebno, v intimni slovesnosti pri Porti Pii, zmage laične države nad posvetno oblastjo Cerkve. Nič slavnostnega razpoloženja, šampanjca .. .
Toda ne! Ganjenost, solza, šampanjec, tega včeraj ni manjkalo ne v Rimu ne v večjih italijanskih mestih...
Bogzna kdo in kdo ve s kakšnim namenom, se je domislil, da bi dali ostvaritvi zakona Merlin zgodovinsko težo, ki je
»Kurtizane na dvoru«, grafika iz leta 1819
kljub vsej humanosti in upravičenosti ne zasluži, ali pa zmanjšali in osmešili dogodek pri Porti Pii pred 88 leti. Danes ,ob uri 0 so se namreč odprle zarjavele oknice številnih hiš, v Rimu in po drugih italijanskih mestih, ki so se zaprle pred 103 leti, ko je notranji minister Sardinskega kraljestva Urbano Ratazzi izdal prefektom in županom podrobna navodila, kakšna sme in kakšna ne sme biti prostitucija. Odprla so se torej vrata in polknice hiš, »ki so menda edine v Italiji, na katere ne bodo nikoli vzidali spominskih plošč. »Vsaj upajmo tako«,
je menil strupeni tovariš.
Slovo od te filistrske, duhovno nezdrave in v obdobju d’Annun-zia vsestransko dognane tradicije, tako značilne za katoliške dežele z razmeroma slabim življenjskim in duhovnim standardom povprečnega človeka, je bilo »ganljivo in nežno«: zadnji klienti so se poslavljali od priložnostnih prijateljic z rožami in šampanjcem. Ni manjkalo niti solza niti konvencionalnih dobrih želja »za na življenja pot« niti določenega »na svidenje«, ko so se malo pred polnočjo, ko je začel veljati zakon Merlin, na pragu že odprtih vrat poslavljali »madame«, njihove varovanke in zadnji gosti. V zatohle prostore, kamor 103 leta ni posijal niti sončni niti kak drugi žarek, je zavela svežina bližajočega se jesenskega jutra. Varovanke so se porazgubile — izmed 5000 jih je samo nekaj sto sprejelo ponudbo, da se v posebnih zavodih usposobijo1 za normalno življenje — s pročelja hli, ki so jim dolgo nudile
dvomljivo gostoljubnost, pa brž-da ne bodo tako kmalu zginili napisi »oddajamo« ali »prodajamo«. •
Kljub vsej zlonamernosti, ki jo je utegnil imeti tisti, ki je za to dejanje izbral 20. september, pa vendarle ni moč zanikati pomembnosti tega datuma tudi v luči dogodka, ki smo ga pravkar opisali. Zaključilo se je namreč obdobje, ki se je začelo 1862, ko se je v Hugojevih »Nesrečnikih« rodila prostituka Fantine, ki je bila prvi spopad javnosti s prostitucijo, najprej sentimentalen, potem socialen in političen. Pristitutka je postala s
pojavom Fantine v svetovni literaturi priljubljena ženska osebnost s človeškimi problemi čustvenimi, moralnimi in družbenimi, ter pogosti deus ex ma-china pri literarnem obravnavanju zakoaolomstva.
Kakšna bo teža protitucije v umetnosti jutrišnjega dne? Najbrž bo tako za pisatelje kot za režiserje samo še zgodovinski element. Toda umetniki ji bodo nujno morali slediti na njeni evolucijski poti v deželah, kjer so prostitucijo, t. j. javne hiše. odpravili. V teh deželah že nastaja ali pa bo nastal na tem -^odročju položaj, ki bo nedvomno znova vzbudil pozornost pisateljevega peresa, slikarjevega čopiča ali l žiserjeve izbire
Kakšna je torej teža današnjega akta? Ugovori proti ukinitvi javnih hiš so znani: bolezen, kriminal, »nekomodnost« in celo »kaj bodo ubožice sedaj« Avtor zakona, senatorka Merlin odgovarja: v higieni 5000 novih, svobodnih prostituk, kd ne bodo podvržene zdravniškemu nad-
zoru, ne more bistveno spremeniti položaja na »tržišču«, kjer je že sedaj na deset in deset tisoče »svobodnih in nenadzorovanih«, tudi če se nobena izmed 5000 ne bi odločila, da spremeni poklic. Le-te pa so vendarle postale enakopravni državljani, država pa je odvzela zakonsko zaščito trustu, ki je nadzoroval s kapitali razvrat na mednarodni skali.
Bodo dosedanji lastniki bordelov poiskali nove oblike »privatnih shajališč« in bodo prostitutko, včeraj legalno izkoriščano v javni hiši, znova izkc i-ščali, le s to razliko, da bo to izrabljanje pomenilo določeno tveganje za izkoriščevalca? 'Ce lahko verjamemo Italu Sonci-niju, ki je v reviji »Trieste« prepričljivo opisal konferenco bivših lastnikov javnih hiš v Benetkah, je taka možnost zelo verjetna. Toliko bolj, ker se večina varovank ni brigala za kakršne koli prihranke, in se je danes znašla sicer svobodna, toda moralno in finančno nepripravljena za to svobodo. Le majhen odstotek je takih, ki so v zadnjih dneh legaliziranega delovanja lahko predlagale priložnostnemu prijatelju:	»Čisto
moj tip si. Milanu imam moderno stanovanje, avto in nekaj sto tisoč v banki. Dovolj mi je vsega tega, poročiva se.«
Ukrep v zvezi z zakonom Merlin bo moral nujno preusmeriti doslej ustaljeno miselnost in prakso povprečnega filistra, ki rta jo molče tolerirala Cerkev in družina. Uradna zaročenka iz »poštene družine« ne
bo mogla več dovoliti, da bi njen vročekrvni zaročenec hodil v javno hišo kot v bar na kavo. da bi ona prisl- v zakon »čista« — ker bordelov kratko in malo ni več. Slejkopraj bo moralo priti do krize v bolestno puritanski in hinavski sramežljivosti ter do prodora modernih pogledov v odnosu med obema spoloma, v miselnost ne samo neposredno prizadetih, marveč tudi njihove okolice. Skratka, dan je eden izmed elementov, ki bodo postopoma osvobodili italijansko ženo iz nezdravega vzdušja, ki je doseglo kulminacijo v dan-nuzianski etični utemeljitvi vsestranske moške superiornosti Zasluga desetletnega boja senatorke Merlin je torej bolj v tem da je odločilno pospešila neizbežni proces emancipacije, kot pa da je osvobodila 5000 varovank iz javnih hiš, ki pomenijo v 50-milijonskem prebivalstvu zares neznatno kapljo.
Rim, 20. septembra 1958.
M. Šuštar
St. 229   28. SEPTEMBRA 1958	/	SLOVENSKI	POBOCEVKLEC	I	ih.	8
POiHiRJl POD SUMBERKOM
Vrtačjek je pomaknil klobuk na tilnik, se stegnil po skali ob cgnju v globeli in razložil:
— Polharjem se na lovu marsikaj dogodi. Stara mati m; je pripovedovala, da je neki polhar iz okolice Dobrniča — to je bilo že zdavnaj — nastavljal pasti in pri tem padel v globoko brezno. Ljudje so ga dolgo iskali, toda zaman. Po dveh letih so ga potegnili iz brezna.
Polharji pohajajo navadno PO dva. in dva. Pravijo, da je tako bolje, ker se polhi prestrašijo, če je preveč hrupa. Pri pohajanju, ko obhodijo pasti in pregledujejo, če je v njih kaj plena, pobezajo tudi v dupline. Mogoče je polh še notri in past ni zaman nastavljena.
— Živega?
— Popolnoma živega.
— Kako so pa vedeli, da je v breznu? — je vprašal fant, ki še ni dolgo polharil.
Vrtačjek je pokazal bele zobe in oči so se mu nagajivo zabliskale.
— Polharji so nastavljali pasti okoli tistega brezna. Pri pohajanju so ujeli polhe z rdečim trakom okoli vratu.
— Kako so pa dobili polhi tisti rdeči trak? —.je vztrajal fant na drugi strani ognja.
— Polhar je živel v breznu tako kot polhi. Jedel je žir in želod. Polhom, ki so lazili okoli njega, je navezal okoli vratu trakove iz svojega rdečega telovnika. Nato jih je poslal k polharjem, ki so jih po-iovili. Nekoliko nenavadno se jim je zdelo, da imajo polhi rdeče ovratnice, pa so spet začeli iskati in so ga nazadnje našli v breznu.
Okoli ognja se je razvil obširen pogovor o verjetnosti dogodka. Le malo polharjev je verjelo Vrtačjeku, ki je vztrajno trdil, da se je res zgodilo, kar je pripovedoval, čeprav je sam natanko vedel, da je to nemogoče.
Eden izmed polharjev je potegnil iz žerjavice pečen krompir. Pogovor je zamrl. Polharji so na žuljavih rokah hladili vroče krompirje in jih jedli. Malo naprej v gozdu so cvilili, kihali in smrkali polhi. Pomagal jim je polhar, ki se je ulegel pod hrast in zasmrčal.
Neki polh je kihal prav blizu ognja. Polhar s polnimi usti pečenega krompirja je glasno dejal:
— Tale bo šel pa gotovo v mojo past.
immms
Iz lesa napravijo polharji pasti, ki jih opremijo z vzmetmi. Vanje položijo jabolko ali hruško. Polh ugrizno v sadež, vzmet se sproži in pokrov pasti, ki je narejena v obliki zabojčka, mu stisne vrat, da kmalu pogine. Lesene pasti, s katerimi lovijo po več let, nastavljajo s pomočjo dolgih drogov precej visoko med veje, kjer se polh navadno zadržuje. Polharji pohajajo po trikrat v eni noči. Največ plena ujamejo v pasti kmalu zvečer, in to zlasti v temnih nočeh.
Ob mraku se zberejo polharji pri najbližjem sosedu. Oprtam se z baklami, ki jih napravijo iz nasekljanih debelih gabrovih vej, in košem za pasti, ki so jih nastavili že podnevi. K polharski opremi spadata navadno tudi pletenka in košara s krompirjem, čeprav je polharska poslastica seveda pečen polh.
Drugi se niso zasmejali preveč razposajeno. Delo na polju jih je utrudilo. Pri pohajanju so se sicer razživeli, toda toplota nemirnih plamenov jih je uspavala!. Skoraj nepremično so sedeli okoli ognja in sence zubljev so se jim poigravale na obrazih, ustrojenih od sonca in dežja ter razoranih od skrbi.
Nekdo je položil na ogenj suho vejo. Plamen je osvetlil oči, ki so bile polne skrbi in misli.
Pod jablano ležijo sadeži in čakajo. Vsak dan več jih se-gnije. Pa poceni so, ker jih je veliko in ne počakajo dolgo. Moralo bi piti več zimskih, ki se dobro prodajo.
Krompirja bo še kar. Nekaj ga bomo prodali. Za davke ga bo že. Morda bo mati tudi kupila otrokom čevlje za šolo ali kaj drugega.
Sin gre jutri k vojakom. Danes praznujejo odhodnico pri sosedu. Sedaj bo moral sam precej bolj poprijeti.
Vrtačjek in Nžakov sta kot domenjena hkrati vstala. Vzela sta baklo in izginila v gozdu. Pogovor je spet zaživel. Vsakdanje skrbi je zakrila lovska strast.
— Ta dva bosta gotovo veliko dobila. Znata nastavljati pasti in jima ni žal za hojo. Tudi Po pol kilometra narazen imata svoje škatle.
Vzdignili so se tudi drugi. Z baklami so izginjali v mraku dreves. Molčeč; Glavan in močni Rugelj sta odšla zadnja. Kmalu je utihnil tudi šum njunih korakov. Oglašali so se le še polhi, ki so cvilili med vejami.
Pohajali so po gošči med skalami, kjer nalovijo največ polhov. .Ustavljali so se ob drevesih s pastmi in pobirali plen. Polhi so bili večinoma bolj suhi in majhni. Najlepše so ujeli v ravšeljne. Zadovoljni s plenom so se vračali k ognju. Ogledovali so živalce s košatimi repi in se pomenkovali.
— Včasih smo jih ujeli več. Nekoč sva jih s sodedom v eni noči nalovila enaindevetdeset.
— Vedno manj jih je. Morali bomo za njimi dlje v gozd.
Vrtačjek je poživil pogovor.
— Da, včasih jih je bilo več. So pa tudi tedaj včasih kar izginili. Menda mi je pripovedovala stara mati, da je neki polhar ujel belega polha. Od
takrat ni v tistem lovišču ujel nobenega več. Premaknili so se drugam.
— Verjetno je bil njihov poglavar, pa so se potem prestrašili.
— Ne verjamem, da je to res. — se je vtaknil mlajši polhar. — Navsezadnje ne more biti beli polh nič posebnega, saj sem celo že videl belo vrano.
Pogovor je spet počasi zamrl. Polharji so bili že utru-
jeni. Pobrali so plen, razpihali bakle in se odpravili domov. Njihove sence so se zadevale v stara drevesa ob poti.
Polhov je vedno manj. Njihova mala krzna prodajajo po 30 din. Danes ne nosijo več plaščev iz polšjih kož in polhovke so le redke. Lov se ne izplača več.
Spredaj je nekdo polglasno zamrmral:
— Naj večja neumnost na svetu sta lov in polharjenje.
Drugi so se nasmehnili. Vedeli so, da ta posel res ni donosen. Toda to sta počela tudi oče in stari oče. Polharjenje jim je prešlo v kri.
In kaj bi, v gozdu je lepo. Hodiš od drevesa do drevesa in nastavljaš pasti. Če se kaj ujame, si zadovoljen. Če ne, se ne jeziš.
Ob ognju se pomenkuješ s sosedi. V mraku dreves cvilijo polhi. Živahnejši smrkajo in kihajo. Vsakdanje Skrbi niso več tako nadležne.
Tudi sin bo polharil. Zdaj še ne utegne. Čez dan mora trdo delati, zvečer pa gre k dekletu. Ko pa bo očetovih let, se bo ravno tako odpravil v gozd. Nastavljal bo past; in ob ognju poslušal, kako cvilijo polhi. Sosedu, ki je zdaj tudi še smrkavec, bo dejal:
— Ti, se ti ne zdi, da jih je vedno manj. Morali bomo dlje v gozd. Tam jih je gotovo več.
Posnetki. E. Šelhaus
Polharji zelo cenijo ravšeljne, pasti, ki jih pletejo iz žice. Nastavljajo jih ob vhodu v dupline. Ko gredo polhi zvečer po hrano, zaidejo skozi ozko odprtino v ravšelj. Na notranji strani vhoda v past so bodice in polh ne more več ven. Prednost teh pasti je, da ujamejo vanje hkrati tudi po deset polhov ali še več in da ostanejo živali pri tem žive. Polharji jih cenijo tudi kot dobro pečenko. Nekateri trdijo, da so polhi celo bolj okusni kot druge »gozdne pečenke«.
V Ankaranu ob koncu sezone
Zgraditev 5 novih, z vsem udobjem opremljenih hišic, obnovitev tako ' imenovanega konventa, in uporaba šotorov za nenajavljene goste v sezonski »gneči«; teh se je v žargonu osebja prijel šaljivi vzdevek »padobratnci« — vse to je v »Turistu« v Ankaranu v letošnji sezoni omogočilo, da so dosegli rekorden promet. Samo v juliju .je bil na primer promet za 5 milijonov večji kot v istem mesecu lani.
Cene za prihodnjo sezono
Te dpi gre sezona h kraju -— sicer oživljajo plažo še^.vedno kar številni gostje iz Avstrije, Nemčije in Švedske — toda vodstvo podjetja že razmišlja o sezoni v prihodnjem letu. Predvsem naj omenimo, da so Zvezi gostinskih zbornic poslali cene za penzione v prihodnji sezoni, in sicer se bodo gibale pred sezono in po njej med 500 in 850 din, v glavni sezoni pa med 650 in 1400 din (glede na stopnjo udobnosti, brez turistične takse). Najvišja cena bo veljala v sodobno prenovljenem konven-tu, za katerega je potrebnih še 26 milijonov. (Doslej so za obnovo in opremo te stavbe porabili 44 milijonov din). Dobiti se jih nadejajo iz tistega kreditnega fonda za turizem, ki je namenjen turistično-gostinskim organizacijam z deviznim poslovanjem.
Na račun teh sredstev bodo — tako vsaj upajo! — do prihodnjega maja postavili tudi še 20 počitniških hišic z 200 ležišči. S tem se bo število ležišč v tem iz leta v leto boli znanem letovišču ob naši slovenski obali povečalo na 470.
Seveda povzroča vse širša dejavnost podjetju ozir. njegovemu kolektivu vse več skrbi. Ob obnavljanju konventa so imeli nenehno pred očmi, da je to pogoj za podaljšanje sezone, ozrioma pogoj za to, da traja sezona vse leto; tudi čez zimo. Za letošnje zimske mesece so zato na primer že sklenili pogodbe z vodstvi nekaterih predvidenih tečajev in seminarjev, vendar jim doslej- še ni uspelo oddati vsa razpoložljiva mesta.
To pa je velikega pomena ne samo za finančno plat poslovanja, temveč tudi glede tistih uslužbencev, ;ki bi jih radi obdržali za stalno in ki naj bi sestavljali jedro kadra tudi v sezoni. Saj je znano, da so prav kadri v izrazito sezonskih turističnih podjetjih
vsako leto največji problemi. S tem problemom so se v Ankaranu, delno brezuspešno,letos dajali vso sezono in to ne le kar se tiče strežnega in podobnega gostinskega operativnega kadra, temveč tudi kar se tiče ljudi v računovodstvu. Dobro računovodstvo jim je potrebno kot kruh.
Še 5 težkih let
Kdor bo tu zdržal naslednjih 5 let, je pripovedovala namestnica direktorja tovarišica Rada, bo lahko v celoti užival sadove svoje vztrajnsti- Toliko časa jim je še bojda potrebnih do tega, da bo letovišče Ankaran »kot iz škatlice«; vštevši vsaj 20 stanovanj za stalne uslužbence. Z zneskom 1,8 milijonov dinarjev si upajo zgraditi eno takšno stano-
vanje ,in delavski svet se je načelno že izrekel tudi za te gradnje; čeprav bodo anuitete že po uresničitvi zgoraj omenjenega plana gostinskih gradenj visoke in kljub temu, da danes pri najboljši volji še ne vedo, kje dobiti denar še za to. Poguma jim ne manjka, to jim je treba priznati. Toda mar ni tako: kjer sta pogum in volja, se najde tudi pot! Račun je namreč razmeroma preprost: perspektivni plan določa 130 milijonov dinarjev letnega prometa — nam se sicer zdi, da ta številka ne more biti zadnja beseda — in predvidene anuitete v znesku okrog 4 milijonov din bi torej znašale dobre 3 odstotke. To pa ne predstavlja pretirane ali celo nezmogljive obremenitve.	F- M.
* " 1
Dve izmed petih, letos zgrajenih, z ^udobjem opremljenih počitniških hišic v oljčnem gaju.
P R I Z N I K U
CERKNEM
BEBKI IZ KRONIKE
b ri g a d e Jeinkc-Premrla-VoJka
Danes se bodo borci SNOB »J. Pre-mrl-Vojko« zbrali v Cerknem, da proslavijo 15. obletnico ustanovitve brigade. Mnogo jih ne bo na tej proslavi, ker so dali svoja življenja za svobodo. Preživeli jih bodo počastili in obnovili spomine, ki so tudi napisani v kroniki brigade.
List za listom jo obračam in ko "br-nem zadnjega, je pred menoj zopet kot razodetje: vsa je tako veren posnetek takratnega življenja, da se v njej odraža pr2v vse, kar je bilo človeškega — in nečloveškega — v njem tiste dni. A dajmo besedo paberkom:
IZ K H 0 N ! K E
7. XI. 43. Slovesno smo praznovali obletnico Oktobrske revolucije. Tu (v Goropekah nad Zirem — op. F. M.) je bila skupaj zopet vsa brigada. Od tu smo napravili pohod na
Zirovski vrh, nedaieč od utrjene belogardistične postojanke Sv. treh kraljev. Druga reta II. bataljona je šla 11. XI. napast to postojanko, a je padla v zasedo. Le spretnosti komandirja Fona gre hvala, da se je vsa četa rešila iz kritičnega položaj brez izgub.
27. I. 1944. Ob vdoru Nemcev v Cerkno je
med drugim padel tudi naš brigadni intendant Milan. Bil je dober tovariš, star parti-
zan, zaveden in delaven. Težko ga bomo pogrešali. Slava njegovemu spominu!1
14. IV. 1944. Ko sem danes prevzel ta zvezek, v katerega se beleži slavna zgodovina naše brigade oziroma narodne vojske,3 mi prihaja v spomin »Kronika ruske revolucije«, ki sem jo svojčas imel priliko čitati v Pragi .. . Isto se danes dogaja našemu narodu, ki je za svojo osvoboditev v neizprosni borbi s fašističnimi okupatorji in njihovimi pomagači — domačimi izdajalci. Knjiga, ki bo nekoč izšla iz teh preprostih zvezkov, bo najbolj zgovorno pričala našim potomcem o težkih časih, borbah in naporih njihovih očetov za zlato svobodo, ki jo bodo oni takrat že uživali.
20. IV. 1944. Druga četa II. bataljona je
držala zasedo ob cesti Trst—Postojna (blizu Senožeč). Okrog 11. ure privozijo po cesti trije sovražni kamijoni. Na njih je bilo 15 karabinjerjev, 6 delavcev in 3 nemški vojaki. V bližini naše zasede se ustavijo, kot bi zaslutili nevarnost, vojaki pa nadaljujejo pot
1 O vzrokih, ki so Nemcem omogočili uspeh pri napadu na Cerkno, beri »TT«, št. 36 z dne 10. 9. 1958. — »Poslal jih je Gestapo«. (Op. F. M.) * Tako piše Anten Fervanja v uvodu, ko je
tega dne prevzel pisanje Kronike. Razen njega so jo pisali —. prej in pozneje — še Andrej Pagon-Oearev, Silvester Ovsenk-Silvan, Ciril Obid. Franc Majnik. Lojze Batič in Tone Po-
gačnik-Marij.
peš. Iz bližine jih naši »pozdravijo« z močnim ognjem, da se razkropijo na vse strani. Bilo je več ranjenih. Kamioni se obrnejo in odpeljejo za nekaj sto metrov za ovinek, kjer čakajo na razbegle tovariše. Dva karabinjerja sta se skrila za nek obronek. V lovu za njima sta dva naša tovariša, Peter Močnik in Maks Podgornik, zagnala ročno bombo in oddala nekaj strelov.Italijana sta dvignila roke v vis, ne da bi se poskusila braniti. Pri sebi sta imela brzostrelko, navadno puško, 1 pištolo, 16 ročnih bomb, precej municije za lahko bredo, za brzostrelko in puško.
Druga naša patrulja je naletela še na tretjega Laha, ki se je skril v neko duplino. Tovariš Franc Troha ga je prisilil k predaji. Zaplenil mu je brzostrelko, pištolo, 14 ročnih bomb in več municije. Po njihovih izjavah so jih Nemci ulovili v Trstu in jih prisilili v službo z grožnjo, da se bodo sicer maščevali nad njihovimi družinami..
1. V. 1944. Prvi maj, praznik delavskih množic. Na Primorskem letos prvič po dvajsetih letih lahko svobodno praznujemo ta dan. Brigada se je zgodaj zjutraj premaknila na Cerkljanski vrh. Med potjo po cesti je bilo natresenih vse polno raznovrstnih letakov, posvečenih 1. maju. Tudi po vsej okolici je brigada razdelila letake in jih nalepila po zidovih ... Zvečer je brigada na Sa-vodnju priredila miting, ki se ga je udeležilo veliko število civilnega prebivalstva kljub temu, da so jim Švabi pri zadnjem obisku zagrozili, da bodo prišli tudi oni na ples, če fco v kraju še kak miting. Miting se je nemoteno končal v najboljšem razpoloženju.
7. V. 1944 ... V propagandnem odseku smo se predvsem zanimali za lastnoročni podpis tovariša Tita, ki smo ga prvič imeli priliko videti.
13. V. 44. V minuli noči je sabotažna skupina minirala progo.Sv. Lucija—Podbrdo. — Zaminirala jo je na šestih krajih v dolžini 150—200 metrov. Po silni eksploziji je sovraž-
nik odprl močan ogenj iz bunkerjev, toda naši so se.umaknili brez izgub.
20. V. 44. ... Ta dan je velik zame,® ker sem bil naknadno sprejet v Partijo. Bil sem član KP od 1920—1937, nato pa ilegalno. Na sestanku je bilo največ razprave o napakah in pomanjkljivostih v brigadi. Vsak tovariš je poročal o svojem delovanju in nalogah. Kritike je bila polha mera. Vodja obveščevalne se je pritoževal, da je prišlo na terenu do težav glede črpanja informacij od ljudstva. Ljudje so razburjeni in v strahu, da skoraj več ne vedo, komu naj zaupajo. Ne zanesejo se več, ker je bilo že več primerov, da se je sovražnik preoblekel v naše uniforme.
21. V. 1944. V vseh bataljonih in v štabu brigade je bila komemoracija v počastitev smrti Toneta Tomšiča, narodnega heroja in org. sekretarja KPS.
9. VI. 1944. Iz Lase dn okolice so odvedli več tovarišic. Rekli so jim, da bodo v Nemčiji uživale pravo svobodo, ne pa tukaj v tem grmovju med banditi. Pri posestniku Rijavcu v Masorl so zažgali hišo z družino vred. V bližini je bila bolnišnica št. 2, ki ji je ta posestnik skrbel za prehrano. Izdal ga je podlež, ki je ta dan hodil z Nemci. Nekaj bolnikov, ki so bili v bolnišnici, so Nemci in belogardisti kratko malo pobili.
30. VI. 1944. Prvi bataljon je ponovil napad na postojanko Mohor c in jo v zgodnjih ur eh
likvidiral. Pri tem se je posebno odlikoval bombaški oddelek bataljona, ki je s plasti-kovdmi minami postojanko razrušil in zažgal. Zaplenili so 1 lahki minomet, 2 težki bredi, 2 lahki bredi, 2 puški, 120 bomb, 1 pištolo, 800 kosov municije, 5 rezervnih cevi za bredo, 10 min in drugega vojnega materiala. Sovražnikov je bilo ubitih 5, 1 pa ujet. Pri prejšnjem napadu sta bila 2 ubita in 3 ranjeni
• PiSe še vedno že imenovani Kravanja (op. F. M.).
Od naših so 3 padli in 2 sta bila ranjena, Proga je bila razdrta na 18 mestih.
17. VII. 44. Ob 17. uri smo se premaknili v Robidnico nad Novaki. Zadnji del poti je neusmiljeno deževalo in so tovariši zopet vsi mokri prispeli na mesto. Tu je zopet obveljal skoraj že prislovični: Kadar ima Vojkova pokret, dežuje. — To smo že mnogokrat izkusili na lastni koži.
18. VIII. 44. Vse dopoldne si je moštvo brigade nabiralo moči za prenos ranjencev čez cesto in železniško progo, ki je zavarovana s sovražnimi bunkerja. Med njimi je za prehod prostega prostora samo okrog 1000 m. Vse ranjence bo treba nekaj ur prenašati na ramah, in to v temi in po slabih poteh, ker obvladuje cesto sovražni ogenj. Vse to je bilo pojasnjeno na zboru in na posebnih sestankih.
Naša brigada je dobila 11 ranjencev za prenos. Razdelili so jih med grupe po 12 mož. Prvi bataljon je bil poslan v predhodnico, da razbije sovražne zasede, če bi slučajno bile na poti. Desno in levo stran proge sta varovali Gradnikova in Kosovelova brigada. — Kljub sovražnemu ognju smo prenesli ranjence čez nevarna mesta, brigade so prešle progo in po večurnem nošenju so že zelo izmučene ranjence prevzeli vozniki.
20. VIII. 44. Francoska četa — sestavljalo jo je 74 Francozov, partizanov-prostovoljcev, ki so k nam pribežali iz tovarne na Jesenicah na Gorenjskem — je vsa srečna, ker jim je obljubljeno, da se bodo poslovili od naših krajev in da se bodo šli borit domov v Francijo. Cujejo se pesmi in petje doni po lepi in širni svobodni Loški dolini.
Dovolj paberkov! Dovolj jih je, da se živo spomnimo vsega iz tistih dni. Nič človeškega jim ni bilo tuje: veselje in žalost, tovarištvo, skrb za človeka, ljubezen do Partije in Tita in neomajna vera v m-er";č	horbenec
ideala. Samo takšna vera jim je lahko daia odločnost, da so vztrajali in priborili svobodo. Danes jo uživamo vsi.	F-	M.
 -----------
c
K V
KS
O
O
Veselje do
1	1	1	*	v	v
leaalisca
V letošnjo ljubljansko gledališko sezono nas je uvedla ena tistih uprizoritev, kakršne so že lani prijetno razgibale naše gledališko življenje. Uprizoritev svobodno, improvizirano sestavljenega ansambla, ki je v »Odru 57« z veliko svežino izvedel krstno premiero novega dramskega dela Jožeta Javorška »Veselje do življenja«. V tem uvodu radi vidimo mikavno napoved za obogateni ritem naših gledaliških prizadevanj, do nedavnega nekoliko utesnjen v repertoarne načrte in zmogljivosti obeh poklicnih hiš, kjer marsikdaj ni bilo ne časa, ne možnosti za ustvaritev tistega mladostnega, dinamičnega razpoloženja, ki ga vnaša v gledališče eksperimentalno iskanje. Posebej še zato. ker so tako izvajalci kot gledalci pokazali veliko veselja in vneme za take poizkuse.
Poizkus je botroval tudi nastanku novega odrskega dela, in avtor sam ga je podnaslovil kot »odrski eksperiment«. Zares je v »Veselju do življenja« veliko poizkušanja. veliko prizadevanja po iskanju in najdenju novega in zato tudi marsikaj zanimivega. Gledališka kultura in obširno poznavanje modernih gledaliških smeri sta bila avtorju ob pisanju trden temelj, ki je ostal opazen tudi v dokončni strukturi dela. Kolikor so .ti bolj ali manj opazni vplivi delu v dobro ali v slabo, bo presodil gledalec sam. Dobro Javorško-vega novega odrskega poizkusa pa je predvsem problem oziroma ideja, ki jo je avtor načel in poskušal razrešiti. »Veselje do življenja« razmišlja o večno aktualnem in zanimivem vprašanju umetnikove ustvarjalne svobode, Javoršek se je ob zastavljanju in razpletanju tega vprašanja skrbno izogibal sleherni konkretizaciji (razen v lokaciji dejanja) in vodil svoje delo v močno abstraktne ,sfere. Krila za ta polet v višino naj bi dala njegovemu delu poezija.
poezija besed, barv, kretenj, in
pa simbolika, ki vključuje tudi najdrobnejši rekvizit in barva junake z neko posebno nianso. Zal pa je mnogo tega v »Veselju do življenja* ostalo le hotenje, le načrt, izlevilo se je v besedičenje zaradi besedičenja, v razmišljanje zaradi zapletanja in ne zaradi . razpletanja. Resni osnovni problem, ki je enako blizek umetniku kot njegovemu občudovalcu, je v končni poanti dela tako le navidezno razrešen, v globini ostaja zaradi pasivnosti junaka prav tako nerazrešen, kot je bil v prvih kadencah.
Zdi se mi, da je v končni vidni in hoteni aluziji na Cankarja pisatelj sam priznal svojo slabost — kljub vsemu iskanju se je naslonil na stari odgovor, ki ga je enkratno lepo in veljavno podala »Lepa Vida«. Zato gledalec posveti skoraj več zanimanja obstranskemu problemu drame, zanimivo zamišljeni figuri trojnega Fantazela, enega glavnih presenečenj in uspehov Ja-vorškove igre.
Oprti na gledališki list lahko tudi mi zatrdimo, da uspeh oziroma neuspeh Javorškovega dela ni bistveno važno vprašanje. Važnejša je vesela ugotovitev, da je nova slovenska dra-
mrnmm
mmm.
Nada Bavdažova kot Zora in eden od Fantazelov
ma doživela toplo, uspelo, zelo uglajeno in nad vse skrbno ter z ljubeznijo pripravljeno uprizoritev. Veselje in prizadevanje izvajalcev sta ustvarila iz premiere to, kar si želimo ob sleherni prvi izvedbi domačega dela: majhen gledališki praznik.
Podoba, ki so jo Javorškove-mu delu dali izvajalci, je res razveseljiva. Skoraj nerazumljivo homogena je, če pomislimo, da so se k delu zbrali igralci iz najrazličnejših ansamblov: igralci našega osrednjega dramskega gledališča, člani tržaškega
Celestin Medovič — Portret matere
Pri Jadran-filmu vlada kot običajno jesensko zatišje. Edino, kar še snemajo, je zaključek BuLaičevega cinemascopskega filma »Zemlja«. Ta film nekoliko diši po De Samtisovi »Cesta«, vsebinsko, oblikovno. Pa tudi z ozirom na vložena finančna sredstva. Seveda sorazmerno, kajti Bulaič ni De Bu-ladč. Od ostalih scenarijev je videti, da je Ingoličev »Izseljenec Klem« še najbizji realizac: Ji, čeprav režiser Haožekovič šc m dal dokončnega pristanka. P i strani tudi vneto iščejo £Mr scenarij za režiserja Tan-
SNG, absolventi in študenti Akademije, pa še igralci, ki so se zadnje leto nehote znašli v sftatusu »svobodnih umetnikov«.
V uprizoritvi smo občudovali nekatere do podrobnosti naštudirane like, prave igralske umetnine. Prvo omembo zaslužita vsekakor zahtevni vlogi stark Oice in Cace, ki sta ju odlično zaigrali Vida Juvanova in Mihaela Saričeva. Bledejši od njiju je bil na odru — kot tudi v tekstu samem — osrednji junak, slikar Malič, v interpretaciji Mihe Baloha. Spektakl in bujni ritem sta v nekaterih prizorih skoraj dovršeno vnesli v delo Duša Počkajeva in Nada Bavdaževa kot Dora in Zora. Duša Počkajeva s svojo veliko odrsko uglajenostjo, Nada Bavdaževa pa z resnično doživetost-jo, ki je v »dialogu« s tremi Fantazeli uspešno premagala igralkino utesnjenost v prvem dejanju. Zanimivo, problematično in zahtevno vlogo Fantazelov, ki je zahtevala od Danila Benedičiča, Marjana Kralja in Lacija Cigoja poleg stilne udr-žanosti v igri veliko kulturo gibanja v prostoru, so igralci ubrano ' zadovoljivo odigrali. Manjšo vlogo advokata in »Deu-sa ex machina« je skladno odigral Polde Bibič. K prijetni harmoniji celote so znatne deleže prispevali tudi inscenator Mirko Lipužič, Manja Sevnikova z naštudiranjem kretenj in ko-stumerka Jean Baptiste Caurhont
Miha Baloh kot slikar Malič in Duša Počkajeva kot Dora v Javorškovem »Veselju do življenja«.
z zares južnjaško pestro paleto barv in linij.
Ključi za to uspelo izvedbo so trije: zavzetost izvajalcev za domačo odrsko noviteto, svobodna sestava igralskega ansambla, ki jo omogoča eksperimentalni de-
lovni način »Odra 57«, in pa nov poizkus v naši gledališki praksi, individualna režija vsakega posameznega igralca pod avtorjevim vodstvom. Z njimi je Javorškov eksperiment v pogledu izvedbe docela zadovoljil. S. G.
Tihožitji v Hrastovljah
V času restavratorskih del na odkritih freskah v Hrastovljah v Slovenski Istri, ki so v celoti trajala šest let, posebno pa v poslednjih desetih tednih, ko je bilo restavratorsko delo dokončano z estetsko restavracijo vseh stenskih in stropnih slik, je bilo ugotovljeno dosti kulturnozgodovinskih zanimivosti. Vse od po-slikanja cerkve s sedaj odkritimi freskami (pod to slikarijo je verjetno v celoti ohranjeno prvotno romansko poslikanje, kar je na enem mestu dobro vidno) iz leta 1490 in še nekaj stoletij kasneje so zabeleževali v stene razne spominske zapise, med katerimi so izredno zanimivi zgodovinski podatki. Sodelavec Jadranskega inštituta na Reki profesor Branko F u č i č je razbral tudi ime slikarja Janeza iz Kastva in letnico dela. Fučič je razbral vse grafike in tudi velik del slikanih napisov, ki so latinski v gotici in slovenski v glagolici. Na žalost so prav ti napisi najslabše ohranjeni, bodisi da črna barva, s kakršno so slikani, ni bila dosti obstojna ali pa so bili napisi slikani na že osušen omet, kar je tudi utegnilo zmanjšati njihovo obstojnost. Vsekakor bo prof. Fučič skušal še to leto razbrati vse napise, posebno okrog štirinajstih medaljonov na stropih stranskih" ladij, od katerih jih je dvanajst s simboli dvanajstih mesecev. Prikazano je življenje preprostega človeka na istrski zemlji. Bržkone so
nam v Hrastovljah ohranjene najstarejše slovenske slike z motivi domačega vinogradništva in ribištva.
Z odkritjem hrastoveljskili fresk je utrjena teorija o domačih slikarskih delavnicah v Slovenski Istri, ki niso bile vplivane iz -sosedne Italije, temveč s severa. Prvo pomembno odkritje v tem pogledu pripada akademiku prof. dr. Francetu S teletu, ki je 1920 ugotovil slikarja fresk v Beramu pri Pazinu. Ta Vincenc iz Kastva je verjetno oče hrastoveljeskega slikarja. Med nastankom bermskih in hra-stoveljskih slik je sedemnajst let razlike.
Poleg mnogih značilnosti hrastoveljskih fres.k — monumentalen kompozicijski koncept, ki enotno zajema vse ploskve sten, stropov, oken, stebrov in lokov, kar predstavlja veliko redkost tako popolne simbioze arhitekture in slikarstva v tej dobi, nadalje izredno svojstveno komponiran mrtvaški ples, ki z mnogimi posvetnimi motivi ne spada med oficialne cerkvene teme — sta za razvoj umetnosti najpomembnejši dve tihožitji ob srednji apsidi. Obe tihožitji, povsem samostojno komponirani, brez kakršnekoli uveze z ostalo motiviko cerkvene slikarije sta najbrž doslej najstarejši poznani tihožitji v umetnostni zgodovini, kajti umetnostna zgodovina pozna tihožitje kot samostojno slikarsko zvrst šele od začetka
16. stoletja. Prvo tihožitje predstavlja na domačem vezenem ■•-'■rtu krožnik z dvema, kakor majhna krompirja (kar seveda nista!) oblikovanima kosoma hrane, na levi steklenico za žgano pijačo in na
desni ob krožniku, po obliki in barvi sodeč, kos kruha. Slika na nasprotni strani predstavlja lončen vrč za vino, na vratu poveznjen steklen kozarec ali nekaj sličnega, na levi kos kruha, na desni polovico sirovega hlebčka. Precej dobro ohranjeni tihožitji se tudi v barvi razlikujeta od ostalih slik. Zelenorjave barve ozadja na teh slikah ni nikjer drugod. Ali je pretirano mnenje o namenu slikarja, da je želel to delo posebno poudariti? Očitno je, da je Janez Kasta-v ec leta 1490 namerno naslikal na ti mesti obe tihožitji, ki sta brez cerkvene tematike in tudi sicer nista kompozicijsko povezani z ostalimi slikami. Dejanske logične potrebe zanju ni bilo in oba svetnika nad tihožitjema bi mogel slikar postirati niže, koder sta sedaj tihožitji.
Ker poznamo sedaj naši in tudi na splošno najstarejši obstoječi slikani tihožitji, ne bi bila brez zanimivosti ugotovitev naših umetnostnih zgodovinarjev, katera so druga naša najstarejša tihožitja. Poučna bi bila tudi razstava naših starih tihožitij oziroma ko-
;pij, če gre za slikane na steno,
kakor sta hrastov el j ski.
C. S.
Skupni
program
Jugoslovanske
televizije
V počastitev letošnjega Dneva republike bo začela Jugo--« slovanska televizijska oddaja skupen program. V delu se bo-bodo združili televizijski študiji Beograda. Zagreba in Ljubljane.
Na sestanku programske sekcije bodo podrobneje določili skupni program, ki ga posamezni študiji delno že pripravljajo. Beograjski studio pripravlja dramske, zabavne in otroške programe. Prav tako je v načrtu televizijski film o Sterijinem pozorju. Drug film bo posvečen turističnim predelom v Srbiji in Makedoniji in bo začenjal novo serijo turističnih televizijskih filmov. Ker je za te vrste filmov veliko zanimanje doma in po svetu, že pripravljajo zamenjavo filmov z Evrovizijo in posameznimi evropskimi televizijskimi študiji. Dalje pripravljajo filme o Črnogorskem Primorju, o kulturnih spomenikih in o freskah. Beograjski studio se ukvarja tudi z zamislijo reportažnih filmov, pripravljajo že prvega s temo o beograjskih izletnih točkah.
Priljubljen žanr je postala tudi televizijska drama. Pripravljajo -Nokturno-" Aleksandra Obreniča. Isti avtor bo adaptiral še Lazarevicevo novelo «-Sve če to narod pozlatiti-«. Minija Dedič bo za televizijsko snemanje priredil Nušičevo delo «-Kirije-«.
Po skupni odločitvi bo beograjski studio oddajal tudi televizijski dnevnik. S prispevki za dnevnik bosta sodelovala tudi Zagreb in Ljubljana.
Eksperimentalne oddaje televizije v Beogradu v času velesejma so pokazale, s kolikšnim zanimanjem spremljajo televizijo Beograjčani. Poskusne oddaje so pokazale tudi zadovoljujočo tehnično in programsko raven. Med poskusnimi oddajami je deloval oddajnik na čotu v Fruški gori z zmogljivostjo 250 watov. Do
začetka rednega programa bo
končana montaža oddajnika 7 močjo 3,5 kilowata, ki bo obenem z oddajnikom na AvaV močno razširil emisijsko področje.
Slovenski oktet v Karlovcu
Slovenski oktet iz Ljubljane je minulo soboto z velikim uspehom gostoval v Karlovcu, kjer je imel koncert domačih narodnih in umetnih pesmi pred nabito polno dvorano tamkajšnjega gledališča. Občinstvo, med katerim so bili tudi številni tamkaj živeči Slovenci je izvedbe pozdravilo z naj večjim odobravanj em.
Kratko gostovanje v hrvat-skem Karlovcu pa je bilo samo
eno i-zmed taikšndh - zborovih koncertov v živahnem začetku nove sezone. V tej sezoni je namreč Slovenski oktet že priredil več lepo uspelih koncertov v Dobrni, Rogaški Slatini, na Bledu, na " Polici in v Pivki, nastopil je v Zaleu ob proslavi 90-letndce taibora, s posebnim _ veseljem pa so pevce sprejeli
budi v bolnišnici za TBC v Novem Celju,
Z ozirom na kratek čas priprav je zadovoljil tudi programski del poskusnih oddaj. Zvrstilo se je nekaj uspelih izvedb. Po splošnem mnenju so najbolj uspele informativne oddaje in prenosi nogometnih tekem. Velik uspeh so s svojim nastopom poželi člani zagrebškega opernega ansambla. Največ kritike so bile deležne zabavne oddaje, ki so zdrknile pod nivo programa.
Skupni program Jugoslovanske televizije bo mnogo pripomogel k selekciji in nadaljnji kvalitetni rasti naših televizijskih programov. S svojimi širokimi načrti bo zajel številna področja in se bo mogel razrasti v posebno vejo jugoslovanske kulturne dejavnosti. Svoje mesto bo našel tudi v programu Evro vizij e in drugih sosednjih televizijskih centrov.
Do začetka skupnega programa bo beograjski studio nadaljeval z oddajanjem začasnega lokalnega programa. Slovesni začetek bo na obletnico osvoboditve mesta 20. oktobra.
R.
Goriško gledališče v Novi Gorici je začelo letošnjo sezono s premiero drame Clifforda Odetsa »Premiera v New Torku«. Uprizoritev zahtevne karakterne drame je bila težka naloga za gledališče, v katerem nastopajo večinoma amaterji, toda ansambel je dosegel zadovoljiv uspeh. Predstavo je režijsko pripravil kot gost Janez Drozg in odigral tudi eno vodilnih vlog. V glavni vlogi igralca Franka Elgina je nastopil Sergej Ferrari. V ostalih vlogah so nastopili Marija Paravan (Gior-gia), Zofka Slokar (Nancy Sto-odard), Jurij Buda (producent Cook) in Stane Leban (pisatelj Unger). Na sliki prizor iz gori-
ške uprizoritve »Premiere v
New Yorku« z glavnima igralcema Ferrarijem in Paravanovo.
intermezzo
hoierja, kajti beograjsko podjetje Avala ga že vabj k svojemu scenariju. Očividno mu je po uspehu s »H-8« ugled zelo porastel. Mimogrede; »H-8C je zdaj na programu v zagrebških kinematografih in ga je doslej gledalo že nad 70.000 gledalcev. Dosedanji rekord je imel pri domačih filmih »Svojega telesa gospodar« s 115.000. Za ffilm »H-8<> delajo tudi že angleško verzijo • dvema angleškima spikerje--na, kar je nujno, saj ima govorjeni del v t-eh filmih veliko vlogo.
Od ostalih scenaristov na Hr-
vaitskem zaključuje pisatelj Minko Božič scenarij »Copata« po eni izmed svoj'ih novel iz umetniškega okolja. De Santi-sov film »Cesta, dolga leto dni« bodo zdaj skrajšali, vendar brez sodelovanja avtorja. Kot gobe Po dežju pa nastajajo novi zagrebški risani filmi. Enega trenutno dokončuje režiser Mimica, drugega Vukotič, tretjega Ko-stelac, četrtega Vrbanjič. Podjetje Zora-iilm ima Pa v delu nekatere otroške igrane filme, n. pr. Hetrihovo »Veselo potovanje*, medtem ko je režiser Tanhofer že zaključil svoj mla-dinski film »Klempo«.
Tako mi je mimogrede zagrebški znanec, filmski delavec, ko sva se srečala v cestnem vrvežu, natresel novice iz filmskega sveta.
Se pred tem sem prav tako mimogrede obiskal Medoviča, Celestina Medovdča, kot so ga, čeprav so ga Pni rojstvu imenovali za Mateja, prekrstili v samostanu malih bratov v Dubrovniku. Mislim namreč spo-
minsko razstavo tega velikega hrvatskega slikarja, ki jo je ob stoletnici njegovega rojstva priredil v Umetniškem paviljonu likofvni instiifcut (Jugoslovanske
akademije ‘ znanosti in umetnosti.
Seveda, kdor govoni o Medo-viču kot o velikem slikarju, običajno misli na njegove ploskovno velike kompozicije z zgodovinskimi motivi, kot so Splitski sabor, Kronanje kralja Ladislava, Zaroka kralja Zvonimira, Sveti Jernej ali Prihod Hrvatov. Veliko vezenih plaščev in žezel, pisanih preprog in cvetlic,scenskega pompa din narodnega navdušenja je v teh podobah. A vendar ko sem stopil v paviljonske prostore, moram priznati, da so mi bila izmed razstavljenih 60 del veliko bolj všeč nekatera njegova manjša platna, kft jih običajno niti ne bj pripisovali Medoviču, krajine, zlasti z žitom, rumeno bmistro in rdečim vresjem, sveža tihožitja, še nedodelane kompozicij« in v temo pogi>6znJ*ni
portreti. Sicer pa bi na Medo-vdčevii razstavi skoraj lahko odkrili 4 ali 5 avtorjev, tako so si namreč nekatera njegova dela med seboj stilno različna. V zgodovinskih, slikah je sladko dekorativen, v Bakhovem slavju umerjeno klasističen, v nekaterih pejsažih ali Magdaleni-nem plašču sikoraj impresionističen, ponekod v svojih nedokončanih de Lih skoraj spominja na našega Junija Šubica. V portretih. je običajno še najbolj
dosleden in vzgledno realističen; toda tudi tu ne vselej enako: v peščenem obrazu Mrtvega frančiškana je pretresljivo barvno simbolističen dn izražen.
škoda, da organizatorji razstave niso vsaj ob tem jubileju poskrbeli zato, da bi pri slikah ugotovili tudi letnice nastanka, kajti tako bi lahko veliko bolje zasledovali umetnikovo razvojno pot. A škoda je tudi ona druga, še veliko večja: da se •je Medovič verjetno (razdajal na vse strani in slikal brez trdne likovne izobrazbe, često po želji njairočnikov, ne pa samo po svojem občutku in talentu.
Sicer pa se je ta moj zagrebški intermezzo začel že večer prej, ko sem po nekem povsem drugem opravku prišel v Zagreb, prw slučajno, ko sem na ploščadi pred Narodnim gledališčem srečal svoj ega nekdanjega sošolca, sedanjega pevca No-nija Žun.ca in mie j« ta povabi l v »no izmed praznili loi. Xa
programu so imeli dve krajši operni deli, Ibertovo »Angeliko« in Menottajevega »Medija«. Ibertovo Spektakelsko farso o ženski, ki je niti vrag noče, sem že nekoliko zamudil, a mislim, da velitoo zamudil nisem. To kljub pnilziaidevanju pevcev in tvorcev zagrebške uprizoritve z ge-ometrizirano poenostavljeno sceno in živahnimi kostumi, ki so simbolično karikirali posamezne narodnosti nastopajočih junakov. Se najjtoalj m,i je bilo
morda všeč stilno naštudirano priklanjanje igralcev ob ploskanju občinstva pri koncu predstave. Predstava se je tako rekoč potegnila čez svoj konec in Angelika je dobila rokopo-ljufo gosipoda vraga šele post festum.
Toliko globlje pa me je zato pretresla v drugem delu večera odlična uprizoritev Menotti-jeve tragedije v dveh dejanjih »Medij«, če pravim Menottije-ve, mislim to obojestransko, kajti ta čudoviti italijanski skladatelj piše tudi librete sam. Nič čudno: po njegovem konceptu je opera pravzaprav uglasbena drama ozinoma, če hočete^ obratno dramatizirana glasba. In kot pri Konzulu, je tudi pri Mediju zgodba zelo vsakdanja, možna tudii v današnjem r.eba>ro6nem času, realna, a hkraiti psihološko poglobljena in prefinjeno niansirana, da
da ima glasba že dovolj, če popisuje te siilne notranje vibracije. M«nottljeva glasba je modem* te Isivzne, obenem pa je
včasih tudii tako melodično mehka, da bi lahko kd.o skoraj očital šlagerstvo. A zakaj ne b: včasih taka melodija bi.la? Kol zazveni v človeškem življenji, melodija staro in oguljeno pra* zaradi tega, ker je tako drago in spevna.
Madame Flora prireja za denar s-piritistične seanse. V črn-u oblečeni starši prihajajo k nje;, da bi slišali glas svojih umrlih otrok, a te za steno po naročilu oponaša hči Monika. Sin. Tobv tega ne zmore, ker je nem. Igra se le z lutkami in starimi oblekami. Mati ga preganja in To-by se je boji. tako da ji neko'’ pri seansi položi roko na vrat. da bi jo preplašil. Flora v strahu nori in hoče s palico iztisniti iz njega priznanje, če je bil on dn. ne privid mrtvih, a Tobv se je znova zboji in molči. Ko se preplašen skrije za zaveso, ga Flora v besu strahu pred prikaznimi ustreli. Toby zdaj ne bo nikoli več mogel prikimati ali odkimati.
Zagrebški ustvarjalci, dirigent Dimitrij Zebre, režiser Vlado Habunek, scenograf Boško Rašica in kostumerka Van da Pavelič-Weinert so opravili pomembno delo. Posebno reži- j ser in kostumerka. Od vlog na odru je Marjana Rade v podala zlasti igralsko pretresljiv lik Flore in požela dolge ovacije občinstva. In zanimivo — ker
!e šlo za oovsera nemo vlogo — skoraj nič manj mladi Mladen Jangušt kot Toby.
B. Pogačnik
Hanna Wells
KRATKO I
Kako da je Tom Hutchinson tako dolgo potrpel z Luizo, ie bilo njegovim prijateljem prava uganka. Ce si devet let privezan k ženski, ki te ima za bedaka 'n te žre in ti sploh ne podari nič nežnosti, potem je to dolga doba. Menili smo, da mora biti Tom izredno potrpežljive nravi. Miriam pa je vedela, kje je dobival moč, da je sploh mogel prebiti vsa ta leta.
Včasih se je vpraševala, če bi bil že prej prelomil z Luizo, da mu ni ona, Miriam, vse tako olajšala. Kaj bi bilo, da je zajokala, kadar se ji je tega zahotelo, ali da je izgubljala živce, ali da se 'je vsaj vsake toliko časa potegnila za svoje pravice? Kaj takega si nikdar ni upala. Nesreča je bila namreč v tem, da ga je mogla držati samo s svojo dobroto. Miriam ni bila čedna, niti toliko ne kot Luiza. in živo je imela še v spominu čase, ko je bila tako pusta, da je noben moški ni pogledal. Ce jo je Tom ljubil, je bilo to pač mogoče, ker ga je bila zaslepila s prijaznostjo. Ali bi ne bila nora, če bi kdaj pozabila na to? Nora bi bila. Zato ga je še naprej ljubila. kadarkoli si je želel ljubkovanja, tolažila, kadar je potreboval tolažbe in se z njim igrala, kadar se mu je hotelo igre. Njene dolge noge so na sprehodih po deželi hodile za njim, brala je knjige, ki so bile všeč njemu, se naučila pesmi, ki jih je on rad pel, in vselej mu je pomagala pri sestavljanju polletnega službenega poročila. Kadar je bila utrujena in bi bila rada počela kaj zase, si je priklicala v spomin vse druge, ki komaj čakajo, da bi planile po njem. -
Kajti ženske so se v Toma do neumnega zaljubljale, čeprav mu to, kolikor je mogla reči Miriam, sploh ni šlo do živega. Tom Hutchinson je bil čeden, močan, zdrav mož, težak, a ne debeluh, čvrstih sivih oči in železnosivih las. Vedno so se obračale za njim in Miriam je to vsakokrat opazila; in kadarkoli se je zgodilo, mu je bila potem še bolj vdana. Ko je naposled pustil Luizo in poročil Miriam, je trajalo samo nekaj mesecev, da so se mu zgladile gube na čelu, malce se je zredil, spal je bolje in se bolj pogosto smejal, in kmalu'je bilo slišati, da mu bodo zaupali vodstvo podružnice. Njegovi prijatelji so Miriam povedali, da je naredila iz njega novega človeka, in tudi spričo tega ga je morala še bolj ljubiti.
Njun zakon bi bil najbrž še leta in leta tako srečen kot tedaj, da se Miriam ni lotila strašna migrena. Napadla jo je dvakrat precej hudo, tretjič pa je trajala dneve in dneve, tako da je prišla malone ob pamet, in ko se je naposled neko jutro zbudila brez migrene, ^še je morala na vso moč premagovati, da ni zakopala obraz v blazino in se zjokala, ne iz olajšanja, temveč zato, ker se je čutila tako prazno, mrzlo in zapuščeno. Tom je bil že vstal. Slišala ga je, kako je po hodniku lomastil v kopalnico. Zaduhala je kavo in koj vedela, da se Tom motovili po kuhinji in si prizadeva skuhati zajtrk. Skočila je iz postelje, vrgla nase obleko in stekla po stopnicah.
Kakšno zmedo je našla v kuhinji! Ovseni kosmiči so bili razsuti vsepovsod. po mizi, po plinskem štedilniku in celo znotraj v gorilnikih, razen tega pa so se smodili v ponvi nad velikanskim plamenom. Zgrabila je ponev, jo treščila v lijak in pristavila novo. Nato je odlila polovico vode iz lončka za kavo in vsula vanj še nekaj žlic kave. Ves ta čas pa jo je grabila rastoča jeza spričo vsega tega dodatnega dela, toda ko je Tom prižvižgal doli po stopnicah, obrit in žareč s temnimi, mokrimi in od glavnika razbrazdanimi lasmi, je bil njegov zajtrk pripravljen. Tom je imel v rokah torbo iz svinjskega usnja, ki mu jo je bila ona, Miriam, podarila za poroko.
— Lei jo, je rekel. Saj ti ne bi bilo treba vstati.
Nagnil se je, da bi jo poljubil.
Toda njene oči so bile primrznile na torbo, obraz je ostal sklonjen. — Kam pa greš s temle? je rekla.
— V Sirakuze, je odvrnil s smehom, jo poljubil na lase’ in vprašal: — Si mar pozabila?
Tedaj se je spomnila, da ji je bil to že pred dnevi povedal, med migreno pa ji je bilo izpuhtelo iz glave. Zakaj, je hotela vedeti, ji ni tega omenil sinoči,
— Veš, je odvrnil, menda sem pozabil. Tako se je mudilo za zdravnika, in . . . Spet se je zasmejal, vzel njen obraz med roke in ga dvignil k svojemu.
— Saj ni nič za to, kajne, draga?
— Nič, nič. je rekla in se mu sunkoma iztrgala. Prav nič ni za to. Samo
— ali bi bil tako prijazen in bi to torbo umaknil s poti, da ne bom stopila nanjo?
— Veš, da bom, je rekel, pa je vendar ni umaknil. V njegovih očeh je bilo začudenje in v obraz je pobledel.
— Miriam, kaj pa je? Saj ne grem za dolgo. Jutri zvečer bom doma, z istim vlakom kot po navadi. Sem ti kaj stoni. draga? Kajti če sem ti, bi rad ...
Stopil je proti njej, toda spet se mu je divje izmaknila; tedaj je postal in oči so mu govorile, da tega ne more verjeti.
— Miriam, je zaprosil.
Oklevala je. Del njenega bitja mu je želel povedati, .da ni nič, da je pač še bolna in zmedena in potrebna tolažbe, v vsej preostali Minami pa je prekipevala jeza. kar iz oči ji je sršela. Se sama ni vedela, kaj se z njo dogaja, kaj jo je tako razbesnilo in zakaj postavlja ta zid mednju, ko ga vendar tako ljubi in ko si v resnici ne želi nič drugega, kot da bi jo objel in ji povedal, kako je čudovita in da je nikoli ne bo zapustil, povedal, da... Njegove oči. ves njegov obraz, roka.
ki jo je dvignil, da bi se je dotaknil, vse jo je rotilo, naj ga vendar razume, a tudi to je jezo v njej samo, še razvnelo, ker je hkrati čutila, da ne dela prav. Tedaj pa, ko je že mislila,^ da niti trenutek dlje ne bo mogla zdržati, da bi jo tako gledal, tedaj na njegovem obrazu nenadoma ni bilo več prošnje, ni bilo več ničesar, pograbil je torbo in jo odnesel v vežo.
Miriam se je vrgla v naslanjač in se zastrmela v svoje dlani, kjer so se jasno risali odtisi njenih nohtov. Ali je to sploh ona? ta jeza? ta ozkosrčnost? Slišala je Toma, kako je šel skozi dnevno sobo v jedilnico, potem je zaškripal stol in zašuštel jutranji časnik. Strah jo je prebodel kakor sulica. Ali se zdaj namerava vesti, kakor da je sploh ni na svetu? Skočila je pokonci, pobrala ponev z jajci s štedilnika, jo položila na pladenj in odnesla na mizo. Ko je postavila zajtrk predenj, je bila jezo že globoko potlačila in mogla sd je nasmehniti — in skoraj, toda ne čisto, bi ga bila mogla prositi, naj ji oprosti.
Tom je zgrnil časopis in ga odložil. Ko mu je nalivala kavo. ji je samo pokimal. Usta je imel stisnjena v trdo črto, bil je ves tog in napet. Nič ni govoril, komaj da jo je pogledal. Spet jo je preplavil strah, globoko je zajela sapo in vprašala z drhtečim glasom:
— Ali si mislil, da mi ni po volji, da greš v Sirakuze? Njegov obraz se je na mah razpustil v nasmeh. — Presneto, je rekel, sploh nisem vedel, kaj naj si mislim.
— Ker to ne bi bilo res, veš, je rekla. Vse mi je po volji, kar si ti kdajkoli želiš storiti. Toda njen glas za te besede ni bil prav uglašen. Imel je tako rezek zven. Dodala je — dragi. A tudi to ni bilo, kar bi moralo biti. Videla je, kako se mu je med očmi začela nabirati guba.
— Ne da bi si to ravno želel storiti, je rekel. Za Družbo grem. Zastran nove pogodbe s Tellingsom.
— Vem, je rekla. Saj ravno tako sem tudi jaz mislila. Samo — ali ni čudno, da te spet pošiljajo zdoma, ko so ti vendar obljubili leto dni mirnega dela v centrali?
— To pot ne gre drugače, Miriam, edini sem, ki je imel to od vsega začetka v rokah, zato ne morejo ...
— Za božjo voljo, je rekla. Ne misli, da se mi moraš kdaj opravičevati. Ti samo delaj, kar pač moraš delati. Nebogljeno jo je pogledal.
— Saj se ne opravičujem, rad bi ti samo ... Ne da bi končal, je segel po sladkorju in si ga začel trositi po kosmičih. Guba na čelu se mu je poglobila. Ce ga je pogledala, kako sedi, kako razpuščeno drži ramena in kako pobeša glavo nad krožnik, ji je bil videti na svetu kakor deček, ki so ga zalotili pri nelepem dejanju. Vpraševala se je, če se je tudi čutil tako krivega, kot je kazalo, in tudi, če jr morda česa ne prikriva, potem pa mu je rekla: Bi še kave — dragi?
Rekel je, da bi, in ji podržal skodelico, ne da bi jo pogledal. S trepetavo roko mu je nalila, a je skodelica umaknil, še preden je mogla spustiti vanjo kocko sladkorja. Kaj?, je vprašala ostro. Danes pa. brez sladkorja?
— Oh ne, seveda ne, je zajecljal in pod kožo temno zardel. Samo pozabil sem. Nič se ne vznemirjaj. Prosim, nič se ne vznemirjaj.
— Za božjo voljo, je rekla. Glas ji je neobvladano poskočil. Imaš dieto, ali kaj? Ce si si ga ravnokar za pol slad-
komice stresel na kosmiče, res ne vem, zakaj ga v kavi . . .
— V redu, je rekel mehko, daj mi sladkor.
Ali mehkoba je bila samo v glasu, ustnice je trdo stiskal. Srce ji je tolklo, čakala je, da bo še kaj rekel. Čakala je in čakala in naposled ga je vprašala z drobcenim, bolnim glasom, če bi ji ne mogel povedati, kdaj odide?
— Zdaj, je rekel. Brž ko pojem te preklete kosmiče.
— Ha, je rekla. Kaj pa je danes s kosmiči?
— Nič. Rad jih pač nimam. Potem jo je pogledal, prav zastrmel se je vanjo in si s prsti pokazal, na grlo, kakor zločinec v melodramatični dvodejahki. Davijo me, tukajle me davijo, je rekel.
Mrzlo ga je ošinila z očmi, srce pa ji je tako divje udarjalo, da se ji je zdelo, da mora on to skozi obleko videti.
— Tako, davijo te, je rekla. Kako'slaboumno je, jesti nekaj, kar te davi.
Zavzdihnil je, kratek krč mu je kakor bolečina spačil obraz, potem pa je rekel: — Pojdi no, pojdi. Menda ne boš tako malenkostna. Nikar se ne prepirajva zaradi ovsenih kosmičev. Jem jih, ker so zdravi zame, to je vse.
Zasmejala se je. — Kot da si že enkrat samkrat v svojem življenju storil nekaj, kar bi bilo zdravo zate! No, ljubček moj, bi pa že jaz lahko sto reči povedala, ki jih počneš in ki bi navadnega človeka umorile... In spomnila ga je, kako je pred tednom dni tako dolgo ležal na soncu, da so mu žareči krogci zaplesali pred očmi, ali pa, kako je vztrajal pri tistih groznih martinijih, potem ko mu jih je bil zdravnik odsvetoval. In kdo, bi rada vedela, če ne on, prav zdajle golta težek zajtrk, potem pa bo vso pot do vlaka predirjal, ker je bil sinoči prelen, da bi bil zamenjal gumo na avtu? Bruhnila je v jok.
Prestrašen, zaskrbljen je že na pol vstal, toda preden je mogel spregovoriti, ga je skozi hlipanje vprašala, če se misli zdaj ubiti, po vseh teh letih, ki sta jih bila prečakala! In ko ji je skušal odgovoriti, mu je povedala, da bi bila, če naj bi se ves čas takole bala zanj, pa že desetkrat raje tam, kjer je bila včasih, ko se je plazila okoli vogalov, da bi se sešla z njim, ko se je iz urada dvoumno z njim pogovarjala po telefonu, in se delala, kakor da je ni, kadar sta hodila skupaj po cesti in nepričakovano srečala katerega njegovih strogih prijateljev. Res bi raje počela vse to, presneto da! Raje bi preživljala tiste strašne nedelje, sama v vročem mestu, vtem ko je bil on z Luizo v gorah! Vse bi bilo boljše, karkoli od poprej bi bilo boljše, kakor je zdaj, ko živi z njim in mora biti ves čas v strahu zanj. Seveda je imenitno, da je z njim poročena in ji ni treba hoditi okoli z lažjo na obrazu, da bi kdo ne uganil, da ga ljubi. Toda res je bila veliko srečnejša, ko se je vozila s potniškim vlakom, da se je lahko z njim sešla v kakem zakotnem mestecu, kjer se ni moglo naključiti, da bi se zaletela v kakšnega znanca, ker razsoden človek v tak kraj čisto preprosto sploh ne bi šel. Vsaj varna je bila takrat. Ali vsaj precej vama. Res ni bila vedela, da je bedast.
— Kaj sem, je vprašal z glasom ko led.
— No, si že nekaj, je rekla, ali pa me ne ljubiš več.
— Prekleto dobro veš, da te ljubim.
Ne, je rekla, nič takega ne ve. In
tudi ne ve za trdno, če ji je sploh kaj do tega, ali jo ljubi ali ne. Spustila se je v histeričen jok. Kar dušilo jo je, ko mu je zabrusila, da se je zaradi njega vsemu odrekla. Vsem prijateljem in celo svojemu dobremu glasu! Menda ne misli, da niso vedeli? Da niso govorili? Pa še kako so govorili! In upa, da je zdaj zadovoljen, z vsem, kar ji je bil prizadejal! Za plačilo ima pa to
— to hladnost, to nerazumevanje! In iznenada, do kraja razbesnela, je zgrabila kosmiče in jih zalučala vanj.
Počenil je in krožnik je treščil ob steno. Segla je po sladkomici, pa se je že stegnil preko mize, ujel njeno roko in jo z vso svojo težo pritisnil doli; tako sta se brez besed zastrmela drug v drugega, njej se je jok še zmerom trgal v grlu, njegov obraz pa je bil nenadoma utrujen, ohlapen in bolan. In ko je zrla v. njegove še zdaj nejeverne oči, je pomislila, kakšna je mu zdaj mora videti. Ne posebno lepa ženska, niti toliko čedna ne kot Luiza, in zdaj, z besom in bolečino na obrazu, morda celo grda. Nekaj, kar ji je mesece in mesece ko kamen ležalo na srcu, se je začelo raztapljati in se pretakati skoznjo. Strah? Prezir do same sebe? Oboje hkrati. Sprožilo se je, buhnilo je na dan in zdaj se ne bo dalo več zajeziti, raslo bo in raslo, dokler je ne bo postaralo in razdejalo, Tom pa... Iztrgala je roko izpod njegove, jo nesla k drhtečim ustnicam in mu obupano zavpila, naj vendar gre, gre! Ve ona vse o njegovih kratkih potovanjih: sama se jih je udeležila!
LEP POLETNI DA
Bila sta na trati in gledala navzgor v gosto listje javorovih dreves. Stal je poleg lojtmvka in držal roko na ojesu. Ona je stala tu s prekrižanimi nogami im. sklenjenimi rokami v naročju.
»■Ono tam je najstarejše drevo,« je rekla Elizabeta in pri tem pokazala čez travnik. »Vem, da je najstarejše, zaradi tega, ker na njem vedno gnezdijo veverice.«
»Ni zaradi tega staro,« je menil Robert, »temveč zaradi tega, ker ostanejo listi na njem najdlje zeleni.«
Odprla so se hišna vrata. Robert je potegnil voz in stekel z njim proti hiši. »To je očka! Očka, pridi se sem igrat!« Elizabeta je letala za njim. »Ali je zdaj konec tedna, očka?« je hotela vedeti. »Ali ostaneš zdaj pri nas dva dni?«
»Da, teden je minil. Zdaj je konec z mer stom za dva dni’,« ...
»Pridi, se bova igrala!« je zaklical Robert in potiskal očeta navzdol po stopnicah.
»Jaz sem si ravno izmislil novo igro,« je rekel oče. »Kaj misliš o tem, če bi se igrala konjička, Robert?«
»Ah, najprej se igrajmo medveda,« je menila Elizabeta, »Samo malo počakaj, očka,
potem se bo.mo lahko igrali vse druge igre.«
»Torej dobro,« je rekel oče, »kdo bo zdaj igral velikega črnega medveda?«
»Ti,« je rekel Robert. »Ti boš medved. Zdaj moraš brundati.«
»Brum, brum!« je godrnjal oče, ko se je spustil na_ roke in na kolena.	s
»Poglej, to so jagode za velikega črnega medveda,« je rekla Elizabeta in mu pomolila polno pest trave. »Bi hotel nekaj jagod?«
»Brum, brum!« je godrnjal oče in pobiral travne bilke iz njene roke.
»Zdaj hočem jahati na medvedu,« je rekel Robert. »Glej, zdaj se bom povzpel na hrbet velikega črnega medveda. Prav nič se ga ne bojim.«
In Robert se je povzpel na očetov hrbet, potem pa ga je, da bi bolje tekel, ošvrknil z javorovo vejo.
»Zdaj pa se bomo igrali konjička,« je rekel oče. »To je nova igra.«
»Torej naprej!« je vzkliknila Elizabeta.
»Robert, pojdi dol, da se bomo lahko igrali konjičlca.«
»Konjiček, bi rad imel sladkor« je rekel oče. »Konjiček ima najrajši sladkor. Včasih ima rad tudi sol. Pazi! Ne dovoli, da te konjiček udari s kopitom.« Oče je držal nogo visoko in brcnil tako močno, da mu je odletel čevelj.
»Konjiček je zgubil podkev,« je rekla Elizabeta. »Moramo paziti, zakaj konjiček je hud, ker mu nismo dali sladkorja.«
»Brrrr-ha-ha!« je rezgetal oče, ki je medtem oddirjal proč. »Takoj sem■ na njem,« je rekel Robert. »Glej, kako jaham na divjem konjičku!« Oče je stal mirno, dokler se Robert ni spravil nanj. Potem je glavo vrgel na stran, puhal in grebel po tleh. »Dovoli tudi meni, da te jaham,« je prosila Elizabeta. Za Robertom je zlezla na očetov hrbet in se držala, da ne bi padla, za Robertov pas.
»Zakaj se spuščaš na tla, očka?« je vprašal Robert. »Midva sediva v sedlu. Divji konjiček naj prha in se vzpenja!« Oče se je ulegel skoro na tla čisto iztegnjeno. Elizabeta je razjahala, Robert pa je vzel vejo in poskušal konja pripraviti do tega, da bi vstal. »Konjiček noče vstati,« se je jezil Robert.
»Ali se ne boš več igral, očka?« je vprašala Elizabeta. »Saj še sploh nisva jahala na divjem konjičku.« Robert se je na trati postavil pred očeta nekoliko kujavo. Razlomil je vejo in nato kose odvrgel. Naposled je vstal in šel proti hiši. Obstal je in videl očeta in Elizabeto na trati. »Očka, mami sem povedal, da se nočeš z menoj igrati.« Tekel je v hišo. Elizabeta je počenila bliže k očetu in začela v travi iskati štiriperesno deteljo.
Mati in Robert sta stopila iz hiše. Mati je položila prst na usta. Prišla je tiho k očetu. Robert jo je peljal za roko.
»Gš, očka!« je zaklical Robert. »Gš!« je naredila Elizabeta in skakala gor in dol. Mati je gledala očeta, čaka-la je, da bo vzdignil glavo in se nasmehnil. Nato se je sklonila bliže k njemu: drobna črna mravlja mu je lezla po nosu. »Psssst!« je rekla mati in zopet položila prst na usta. »Bodita tiho! Oče trdno spi.« Nato je sedla k očetu' in ga prijela za roko. Nekaj časa jo je držala, nato pa jo je spustila.
»Kaj je?« je vprašala Elizabeta in cukala mater za rokav. Drobna mravlja je gomazela z očetovega nosa na čelo in tam počakala.
»Zdaj moramo domov,« je rekla mati in prijela oba otroka za roke. Vidva bosta šla v vajino sobo in tam ostala, dokler vaju ne pokličem. Glejta slikanice in zidajta s koc-' kami, toda ne glejta ven skozi okno, dokler vaju ne pokličem. Mama ima delo.«
Sla sta domov, mati pa je čakala na pragu, dokler nista bila zgoraj v sobi. Naslonila se je na podboj, čevelj pa, ki ga je oče izgubil kot divji konj, si je pritisnila tesno na prsi.
»Kako škoda, da morava biti ob tem lepem vremenu v sobi,« je rekel Robert. »Mama, ali naju boš poklicala, ko se bo oče zbudil?« je vprašala Elizabeta. »Prosim, midva bi se tako rada igrala z njim konjička do konca, igrati pa se hočemo tudi nekaj novih iger.«
»Da,« je rekla mama, »poklicala vaju bom.«	Erksine	Caldwell
BIL SEM V DOBRI DRUŽBI
Nekega poletja sem bil v Monakovem, da bi se udeležil predstave nekega Wagnerjevega dela. V hotelu, kjer sem bil jaz, je stanovala tudi mlada žena, ki sem jo v Londonu večkrat srečal. Imenovala se je Gladys. Bila je dostojna mlada oseba, jaz pa sem bil nekoliko presenečen, ko sem videl, v kakšni družbi se je nahajala.
Bila je v družbi dveh mož dvomljive zunanjosti in še dvomljive j še ženske. Gladys sem poznal le površno in je nisem imel prav rad, tako da sem se ji, ko sem jo videl z njenimi prijatelji, kar od daleč nalahno priklonil.
Bil sem presenečen, ko sem dobil uro pozneje od nje nekaj vrstic, s katerimi me je nujno prosila, naj jo počakam v hotelski veži. Ko sem prišel dol, mi je rekla, da se nahaja v hudi zadregi. Zašla je v druščino, ne da bi poznala koga več kot površno, in ko so prišli naravnost-iz Londona v Monakovo, je odkrila, da je imela ona ženska razmerje z enim izmed moških in da so njo vzeli s seboj zato, da bi se zabavala z drugim.
Tisti drugi ni skrival, kakšno zabavo pričakuje, in ko se je ona temu uprla, so bili do nje vsi trije zelo grdi in so jo vprašali, zakaj je sploh šla z njimi. Zadostoval mi je samo pogled na njene prijatelje.	,	'
Ko sem ji predlagal, naj druščino zapusti, mi je priznala, da je tu kot njihov gost in ne ve, kam naj gre doslej, ko bo lahko odpotovala k svoji materi, ki pride čez pet dni v Baden-Baden. Denarja ima ravno za pot. -Ali ste res verjeli,-" sem jo vprašal, -da hočejo
ljudje, ki jih komaj poznate, plačati vašo vozno karto in hotelske stroške le zaradi zabave v njihovi družbi?«
-Ne vem, zakaj ne,« je odgovorila. -Zmerom so me imeli za dobro družabnieo.«
s Pogledal sem jo zamišljeno. To je vsakokrat dober izhod, če se človek ne domisli česa boljšega kot porogljivega odgovora.
-Nahajam se v strašnem položaju,« je nadaljevala. -Oba moška sta do mene odurna, Amy pa govori z menoj le, če mi kaže reči, da sem uboga preobčutljivka in da kvarim družbo.«
Začela je grizti robec in mislil sem, da bo začela jokati.
-Ne vem, kaj naj tu napravim. Bi morda hoteli, da z njimi spregovorim?« Ta misel mi ni bila posebno všeč, toda nič drugega mi ni prišlo na um.
-To ne bi pomagalo. Zdaj me imajo v oblasti. Popolnoma sem obupana.«
-Kaj torej želite, da storim?«
»Mar ne bi mogla teh nekaj dni prebiti z vami?«
Nekoliko sem se ustrašil. Imel sem precej opravkov in sem se veselil, da se bom v svoji družbi nekoliko' razživel. Tudi mi njena prošnja ni preveč laskala, ker me je imela za tako nenevarnega.
»To bi bilo od vas strašno lepo,« je dodala. -Saj nikakor ne bom nadležna, midva lahko skupaj prebijeva lep čas.« -
-Da, to bi bilo zelo mikavno,« sem dodal.
Tisto popoldne sva šla na sprehod v Angleški vrt. Ravno takrat sem imel precej uspehov s svojimi odrskimi deli in Gladys je imela daljši govor, skoraj predavanje o dramski gradnji. Preskrbel sem ji sedež v operi in med odmoru je govorila o Wagnerjevih estetskih teorijah in mi pojasnjevala v podrobnostih njegovo uporabo muzikalnih motivov pri karakterizaciji. Naslednji dan v operi ni bilo predstave, zato sva šla na sprehod k Sta-renberškem jezeru. Zjutraj mi je podala nazoren pregled bavarske zgodovine, popoldne pa me je poučila, kako je treba pisati romane, pri čemer je svoje trditve potrdila z bistroumno analizo vrlin Tolstoja, Turgenjeva in Dostojevskega. Naslednje jutro sva šla 'v Pinakoteko, kjer mi je z bistrostjo, čeprav ne brez razvlečenosti, raztolmačila, da je bil Rembrandt večji umetnik kot Murillo. Pojasnila . mi je, kaj naj občudujem pri Alberthu Durerju. Zdaj sem razumel, zakaj je veljala za dobro družabnico.
Obedovala in večerjala sva skupaj. Njena zaloga modrosti ni nikoli usahnila. Ko sva njenim prijateljem — Amy in njenima tovarišema, nekajkrat prišla pred oči, so me ostro gledali, kar sem imel res za neprijatelj-sko; zakaj nazadnje sem se le žrtvoval zanjo. Naposled sem Gladys spremil na kolodvor.
-Vi ste bili do mene kratko malo ganljivi,« je dejala. -Rešili ste mi življenje.«
Izčrpan sem šel nazaj v hotel in sklenil, da ne bom nikdar več reševal obupanih devic. In tega sem se tudi držal.	W.	Someršet Maughann
88. septembra 1958
Zgodba o pisanem polžku
Polžku se je na vrtu tete Mice prav dobro godilo. To je bil krasen vrt — čisto kot nalašč zanj. V enem kotu je oila velika greda, polna jagod, ki so zorele od maja do oktobra in so bile tako strašansko dobre, da se sploh povedati r.i dalo; — malo dalje od jagod se je razprostiral pravi drevored paradižnikov, med katerimi se je bilo prav prijetno sprehajati v opoldanski vročini; — še naprej od paradižnikov pa so rastle prav do ograje prelepe rožice vseh barv. Med rožicami in polžkom se je razvilo velikansko prijateljstvo. Ob toplih poletnih in jesenskih večerih je prilezel k njim na obisk. Zleknil se je pod velike zelene liste, rožice pa so se sklonile k njemu in mu pripovedovale prelepe pravljice.
Le enega konca vrta se je ogibal. To je bila greda solate, kjer je domovala velika, grda Krota. Ta je gojila do polžkov posebne vrste naklonjenost — ne tisto, ki prihaja iz srca.
ampak tako, ki prihaja iz želodca. Polžki so bili namreč zanjo prav posebna poslastica, ki si jo je v mladih letih privoščila skoraj po vsakem obedu. Zdaj pa je bila že stara in neokretna — in tudi vid ji je hudo opešal, tako da ji je
Polžek vedno zlahka ušel. Ce pa ga je slučajno le zapazila, se je brž stisnil ob deblo paradižnika ali se potuhnil za jagodov list in Krota ni mogla opaziti njegove rjavkaste hišice. pa najsi je še tako napenjala oči. "Po očala bom morala,- se je jezila iz dneva
v dan. a ni in ni se spravila od doma. Pa tudi denarja zanje se ji je zdelo škoda. Bila je namreč precej skopuška.
Tako je Polžek veselo živel in	ničesar	na	tem	svetu mu
ni manjkalo. Ptički so mu peli, metuljčki so plesali okrog njega in rožice so mu pripovedovale povestice. Kadar pa je pričelo deževati, je zlezel v svojo hišico in zadremal..
Nekega dne pa. ko je sonce ravno najlepše sijalo in so se rožice in ptički in metuljčki lesketali v vseh mavričnih barvah, se je Polžek ozrl čez
rame na svojo	hišico	in z veliko	žalostjo	v	srčku	ugotovil,
da	njegova	hišica ni	prav nič
lepa v primeri z rožicami in metuljčki in ptički. Njena rjava barva se mu je nenadoma zazdela strašansko nemarna in nič se ni svetila in sploh . .". in Polžek je v hipu postal slabe volje. Slaba volja ga ni več zapustila. Svoje hišice ni več maral! Od jutra do večera je ždel pod velikim
in trato
Časopis »Cez log in trato« včeraj zjutraj je izšel.
Muha vpila je kot sraka, naj ga vzamem- pa sem vz:
Dal sem ji pet kapljic rose in odšel k martinčku brat. Prihitel mi je odpirat kar brez srajce in copat.
ČEZ LOG TRATO
Druga stran je za kulturo: novo knjigo o ljudeh spisal ščurek je bahavi.
V njej je poskrbel za smeh.
V pojasnilo: ta martinček je a rednik Perogrriz in zato mi je z veseljem svoj razkazal časopis.
■■■)' •!*
urfdnikI
m
saj ljudje so čudna bitja Zbirko pesmi je izd*-! polh Povaljani kožušček pod naslovom: -Rad bi spal-*
Prva stran je posvečena le politiki mravljišč.
Piše. da sta mir sklenila dva mra-1!' ča= Vik in Vrišč. -=^.—
Tretja stran je za najmlajše, zadnja stran pa vsa za šport: Kratkorepec na sto metrov postavil nov rekord.
ie
Zabe skačejo v višino, maček dviga uteži, v ringu dva se petelinčka obdelujeta s pestmi.
listom in tuhtal.
Končno mu je šinila v glavo misel. Vendar to ni bila čisto nič lepa misel in Polžka je kar rdečica oblila, a grda misel mu ni in ni hotela iz glave in naslednji večer ga je premagalo.
Bilo je že okrog polnoči, ko je zlezel iz svoje hišice. Mesec še ni vzšel in na vrtu je bilo tema kot. v rogu. Prav potihoma se je splazil do rožic. Vse po vrsti so spale in povešale glavice skoraj do tal. Od nekod si je privlekel velik kamen in zlezel nanj. Cisto tiho se je nagnil k rožicam, jim z rožički previdno posnel barvo s cvetov in si jo namazal
na hišico. To je ponovil petkrat. desetkrat. Kjer so rožički posneli barvo, je ostala na cvetih grda bela lisa. Bele lise
meni in še vedno ga ni bilo nič t sram!
Hrup na vrtu je končno prebudil tudi Krbto. Se vsa za- / spana se je skobacala iz solate, pogledala naokrog- in — -Oho, danes bo pa dober zajtrk« — je-tik pred seboj ugle-/ dala pisano hišico. Potihoma se\ je splazila proti Polžku. Polžek / jo je ugledal in jo bliskovito | popihal med jagodovo listje. »Tako,« si je mislil kot po | navadi, »sem že na varnem.* Ampak to pot še zdavnaj ni j bil na varnem! Njegova mav--čna hišica se je namreč prav/ razločno lesketala skozi listje' in Krota se je napotila narav- / nost za njo. Zdajci je Polžek spoznal, da gre zares. V smrt- / nem strahu se je skrival izza' lista za list, izza stebla za steblo — a zaman. Krota se mu\
Vsi so se boleli brž pognati iz rakete/kajti močno so si že želeli, da bi spet začutili trdna tla pod nogami, toda Aleš jih je še za hip zadržal: »Kakor šeni rekel — nič nepremišljenega ne smemo storiti. Vnaprej moramo pregledati vse
možnosti in paziti moramo, da nas spet slepo ne - zanese v kakšno neumno pustolovščino ....«' A ni utegnil končati svojega poučljivega govora. Bojan, ‘ ki je v nepremagljivi
skozi vrata, je nekaj vzkliknil, pomahal z rokami in nekam zdrvel. Tanja in Marko sta jo ucvrla za njim.
Aleša je to ujezilo, toda ko je stopil čez prag, ga je od samega začudenja precej minila slaba volja. Pristali so v pravljični deželi — kakor da bi bili v resnici prepluli ocean in se zdaj zasidrali nekje ob
bujnih obalah Južnega morja. »Ho, ho,« se je oglasil s strehe pritlikavec, »kar čedno deželico sem vam odkril. No,
pa naj vam bo. Saj jaz ne potrebujem več. Moram domov.« Skočil je s strehe in se spustil v tek. Videli so, kako je delal čedalje večje korake in z vsakim korakom je rastel tudi sam — ko je nazadnje izginil v pisanem gozdu, je bil že
prav neznansko orjaški.
»Poglej, kako lepo!« so vzklikali Tanja, Bojan in Marko in si navdušeno kazali žareče in dišeče cvetove, košato grmovje in čudovita ter velikanska
slastni plodovi in med katerimi so se razposajeno spreletavali živo pisani ptiči — tako da nisi vedel, kaj je cvet in kaj ptič in kaj zlati sadež. Slikoviti pogled je tako prevzel otroke, da bi se bili v zamaknjenem občudovanju kar razkropili, če ne bi bilo Aleša, ki je trdno sklenil, da bo poslej vzdrževal strog red.
"Vsi nazaj!« je ukazal. "To ni Tivoli in nismo se prišli sem igrat. Kot vidite, smo v tropskih krajih. Ni težko uga
Lojze Krakar:
ŠfpiarfciM Alvttkct
Ime so ji dali Alenka, a včasih je Lenka bila, in rekli so ji potepenka, ker rada v potep je kdaj ■š]*’-A zdaj bodo torbo ji dali in vseh tistih tisoč reči in jutri jo bodo peljali že prvikrat v šolske klopi.
Igrače osamljene v kotu otožno strmijo za njo, ker zdaj bodo le še na potu in včasih v nadlego celo.
Konjiček sam sebi se smili in punčki gre skoraj na jok, ker niso po Lenki .kupili pri hiši tej nič več otrok."'
Kako bo to zdaj vse drugače, ko Lenke ne bo več doma, ■■■■.'• kaj bodo počele igrače in kdaj se potepat bo šla?
Konjiček in punčka, adijo, -adijo otroci iz vasi, zdaj Lenko — učenko skrbijo drugačne in večje reči!
%
— Kaj bi bili se in grizli! — Ko zvečer od Perogrlza pravi časnikar Žabon.	vračal sera se prek poljan.
— Kdor ne zna lepo se vesti, zvedel sem od sitne muhe: prebere si bon-ton! —	Časopis	je razprodan. —
so se množile, Polžkova hišica pa se je polnila z barvami in ko je čez dobro uro vzšel mesec, je kar zazijal od začudenja: Polžkova hišica se je lesketala kot mavrica.
Zdaj je Polžek odvalil kamen nazaj izpod rožic in se tiho odplazil domov. Od časa do časa je z velikim zadovoljstvom ošinil prekrasno, na novo prepleskano hišico in še pomislil ni na to, da je storil nekaj neznansko grdega.
Ko je zjutraj vzšlo sonce in so se rožice prebudile, so z grozo v očeh opazile razdejanje na njihovih glavicah. "Joj, kdo je videl mojo rdečo barvo!« je pretresljivo tarnal Mak. »In mojo modro!« je zajokala Spominčica. Marjetica je čisto prebledela od jeze, Vrtnice so se začele na ves glas pritoževati in sploh je nastal tak direndaj, da se. je Polžek prebudil in radovedno pomolil glavo iz hišice. Zdajci ga je Mak opazil. »Polžek!« je prepadeno zaklical, rožice so se ozrle — in zagledale Polž-kovo na novo prepleskano hišico. Na mah so razumele vse. Prevzela jih je globoka žalost. »Kako si nam le mogel to storiti!« šo obupano vzdihovale. Polžek pa, ta zakrknjeni grešnik, je le skomignil z ra-
,y. j>rw,
je počasi, a vztrajno bližala. Ze je bil tik ograje, nikamor več se ni mogel skriti. Ojoj!
Vse to je opazovala mala Spominčica. Ledena groza ji je stiskala grlo, kajti Polža je imela kljub vsemu še' vedno rada! V smrtnem strahu mu je vse odpustila. Cim bolj se je Krota bližala Polžku, tem huje ji je bilo. Nazadnje ni več zdržala: bridko je zajokala. Iz vseh cvetov so se ji vsule debele solze, kot gost dežek oblile Polžka — in mu v hipu
izprale vse barve. Kroto je za hip oslepila debela kaplja. Ko je spet odprla oči, ni bilo pisane hišice nikjer več. Krota je debelo "pogledala, še malo pobuljila naokrog, nato pa se je strašno slabe volje odpravila nazaj med solato. »Pa si bom le morala nabaviti naočnike,« je obupano godrnjala spotoma.
Od tistega-jutra dalje je bil Polžek spet zadovoljen s svojo hišico. Rožice, ki..so bile dobrega srca, so mu pregreho odpustile in mu ob večerih spet pripovedovale -pravljice. V bele. lise na cvetih pa se je uprlo sonce in- do večera šo že izginile. Vse je/ bilo spet kakor poprej.
Napisala Nadka Teorem
i
%
niti, kakšne nevarnosti nam groze:	strupene	kače,	divje
zveri, kužne bolezni, lovci na glave in tako dalje. Zato ne smemo niti koraka storiti vnemar. Zdaj se bomo temeljito pripravili in nato krenemo na pot.«
Precej časa je trajalo, preden so pregledali - vse svoje stvari in jih nanovo uredili. Toda Aleš je bil kar siten in ni spregledal nobene nadrobnosti, čeprav se je drugim še tako mudilo v ta rajski svet »Nazadnje, mislim, smo le prišli do cilja,« je menil Marko kar nekam zasanjano — in res je moralo biti človeku lepo pri srcu, če se je ozrl čez čudovito pokrajino, nad katero se je svetilo žarno modro nebo.
Stopali so po mehki travi in komaj so se izogibali razkošnim rožam, ki so klile vsepovsod. Zavili so v gozd. Toda džungla, ki je bila videti tako neprehodna, se je kar nekam razmaknila pred njimi, povsod se jim je odpirala pot in slovesna stara drevesa so se jim
postavljala v špalir. »Ali ni prekrasno,« je vzdihovala Tanja, »kar moti se mi od teh vonjav in. uh, če ne bi bilo te presnete rakete, bi si lahko natrgala tako lep šopek, kakršnega nimajo v nobeni cvetličarni . ..«
»Jaz pa mislim, da bi vseeno lahko malo odložili,- je rekel Bojan, "in pokusili tole sadje... Še nikoli nisem videl takega, niti v knjigah . . .« Res so bili veliki plodovi videti tako sočni in sladki, da se ni
bilo mogoče upirati njihovi vabi. »Ampak saj ne veš. če ni strupeno,« je svaril Aleš, ki je bil čudno zlovoljen sredi tega sijaja. »Ah, kaj!...« je menil Aleš in segel po sadežu, ki je bil velik kot buča in se je v zrelosti bleščal kot zata krogla na novoletni jelki. Toda komaj se ga je dotaknil — pf! — se je sad razpočil kakor milni mehurček! Mavrično se je zasvetil in ni ga b:lo več.
»No. je že spet nekaj narobe!« so turobno ugotovili otroci.
TINCA
Tinca je bila hčerka imovi-tih staršev. V šoli je imela dva zelena svinčnika, medtem ko Tonca ni imela nobenega, ker je bila hčerka revnih staršev.
Nekezf. dne v šoli je Tonca zaprosila Tinco:
fc tiUBiilt Mn ia
»Dva svinčnika imaš, posodi mi enega:*
»Vprašala bom mamico, če smem posojati,« je rekla Tinca.
Naslednjega dne je zopet vprašala Tonca:
»Ali ti je mama dovolila posoditi mi svinčnik?*
»Dopolila mi je, toda vprašala bom še brata,« pravi Tinca.
»Dobro, Tinca, vprašaj še brata,« reče žalostno Tonca.
»Ali ti je brat dovolil posoditi mi svinčnik,* vpraša Tonca drugega dne.
»Brat mi je že dovolil, toda bojim se, da bi mi svinčnik zlomila,« je mencala v zadregi Tinca.
»Pazila bom nanj, kolikor bom. le mogla,« pravi Tonca.
»Glej, da boš zares pazila! Ne smeš ga šiliti, ne z njim preveč pritiskati, ne ga sliniti; tudi barvati ne smeš preveč z njim,« ji ukazuje Tinca.
»Zelo bom pazila!« zatrjuje Tonca. Narisala bom samo listje na drevesu in travico ood njim; takoj ti ga bom vrnila!«
»To je preveč! Z mojim svinčnikom nariši samo listje na drevesu!« ji ukazuje Tinca.
Tonca na to ne reče nič i. odide na svoje mesto. Potem pa so otroci risali drevo «*
travico pod njim, učitelj pa je hodil sem in tja med klopmi ter opazoval mlade risarje. Nenadoma se ustavi ob Tonci in jo začudeno vpraša: »Kako to, da si ' risala modro drevo in modro travico, ko sta pa vendar zelena?«
»Nimam zelenega svinčnika,* reče boječe Tonca.
»Zakaj si ga nisi izposodila pri součenkah.«
Zdaj zardi Tinca in reče:
»Hotela sem ga ji posoditi, pa ni hotela ...«
Medtem je učitelj z obrazov in oči obeh deklic razbral, kaj se je bilo zgodilo. Zato reče Tinci:
»Kadar kaj daješ, daj iz dobrega srca!«
Priredil C. S
N E S R E Č A
VITKI ‘SVINČNIK CRNO HODI K BELIM LISTKOM V VAS, MIHEC KOT ŠOFER GA VODI,
A UBOGLJIV MU NI VSAK C AS.
HITRO TETICA RADIRKA NA POMOČ HITI IN KO DRSA SE PREK LISTA. MIHCA V SRCU ZABOLI.
SE RADIRA, CACKE BRISE . . .
— V LUKNJO ZASTRMI! — TETA V SKATUO JO FOBBdl MIHEC SOLZE BRISE Sl
Sedlak Mandkt
ana
Vodoravno: 1. rastlina, ki ob dotiku človeka speče, 7. stanje zamaknjenosti spiritistionega medija, 12. silhuete, 13. prvenstvo, 14.. enotnost, nerazceplje-nos, 15. grška muza astronomije, ' 16. sorodnica, 17. latinski predlog, ki v tujkah pomeni »za«,	18. angleško' oporišče v
Arabiji, 19. popularni naziv predsednika Eisenhowerja, 20. orodje za zemeljska dela, 22. hoditi, 23. vrtna cvetlica, 25. časovno razdobje, <27. Zevsova ljubica iz grške mitologije, 29. čebelji samec, 30. tovarna kovinskih in elektromehaničnih izdelkov v Železnikih, 32. kratica za »locus sigilli« (mesto pečata), 34. nov pojav, novotarija, 37. vrtna lopa, 39. italijansko žensko ime (filmska igralka Valli),
40.	orodje žanjic, -42. tovarna električnih aparatov v Ljubljani. 44. letovišče prj Opatiji, 45. prileten, 46. vetrnica (cvetlica), 43. črički, 49. okrožja..^predeli, 50. lesen provizonj, 51. živila, 52. židovsko moško ime.
Navpično:	1. deli telesnega
ogrodja, 2. oblačilo, 3. ugovor, 4. glavno mesto ene od baltiških SSR, 5. ime italijanske filmske igralke Mirande, 6. osefoni zaimek 7. glas trobente, 8. žensko ime,’ 9. derivati amoniaka, 10. vzeti v zakup, 11. v tanke liste
denarna enota, 21. sodobni jugoslovanski slikar (Zlatko), 24. števnik, 26. novozelandski! les za gradnjo ladij, '28. znameniti grški pisatelj življenjepisov slavnih mož, 31. sovjetski violinski virtuoz (David), 33. vrh v Julijskih Alpah nad Vrati, 35. ime igralke G-rilove, 36. madžarsko žensko ime, 38. drevored,
41.	trojanski kralj v času obleganja, 43. egipčansko, božanstvo, 45. poglavje korana, 47. osebni zaimek, 48. vprišalniea, 50. dva enaka soglasnika.
razvaljan kositer, 13. sprehajališče, 15. časomer, 17. italijanski pisatelj (»Kronika revnih ljubimcev«), 20. skandinavska
PONEDELJEK
SEPTEMBRA
OKTOBRA
ANAGRAMNI IZPOLNJEVANIH
II. PROGRAM
16.00 Sodobna angleška glasba.
17.00 Ljubljanska kronika In obvestila.
17.15—18.00 Zabavna glasba
NEDELJA
OKTOBRA
Spat zna iti vsak norec, toda vstati — za to je treba celega moža.
Doktor Mali . zaskrbljeno zmaje z glavo:, »Obraz vašega mbga mi ni prav-, nič všeč. — »ifeni tudi-ne, -^-tovariš doktor. Toda z otroki je tako dober.«
OZDRAVLJENJE
»Pred nekaj meseci sem bila tako' izčrpana, da nita sinu nisem mogla prisoldftd klofute,« pripoveduje Korenčkova sosedi, »zdaj pa, ko se zdravim pri. doktorju Močanu, ne samo, da lahko namaham moža, ampak opravljam tudi vsa ostala gospodinjska dela brez najmanjšega napora.«
Šestletni Marjanček pri-žvižga domov ves zadovoljen. »Mar-janček, kje pa si spet bil,® ga vpraša mama, »tako smo te že iskali.«
»Na obisku sena bil pri Lovčevih; krasno je bilo,« pove Marjanček.
»Saj si bil vendar v nadlego, ko imajo sorodnike na obisku.«
»Ne,-mama, prav veseli so me bili. Ko sem prišel, so vzkliknili: »Ravno tebe je še .manjkalo!« .
Slišiš, Henrik, miš cvili Pa jo namaži z oljem..
»Pomisli,« pravi Janez prijatelju, »že 25 let ne pijem in ne kadim,«
»Ah, seveda, skoraj sem ti pozabil čestitati k srebrni poroki.«
— Ali ne morete tiskati jedil, nega lista v slovenščini?
REŠITEV TJGANK. zabnjega »NEDELJSKEGA RAZVEDRILA« Križanka. Vodoravno: 1. Berg-son. 7. maslar. 13. Orjuna, 14. Nevenka, 15. snobi, 16. zidar, 17. TV, 18 Java, 19. Nazor, 20. Lin. 21. Ane, 22 pipec. 23. davi, 24. Kim Novak. 26. jedec, 27. greh, 28. Va-lona, 29. solata, 32. test, 33. Pri-ma, 34 girlanda. 38. alki. 39. sredi, 40. alt,’ 41. Lea, 42. samci, 43. Abel, 44 na, 45. davek, 46. trasa, 47. Ingolič, 49. slaven, 50. ksenon, 51. diamant. Navpično:	10. L{ev)
N(ikolajevič).
Magični kvadrat: l. pogreb, 2. oprava, 3. Grohar, 4. Rahela. 5. F.valit, 6. bar ati.
SEPTEMBRA
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan gla-beni spored) —- vmes bo
6.30—6.40 Reklame in obvestila.
6.40—6.45 Naš jedilnik.
8.05 Iz slovenske solistične glasbe (Izvajajo violinist Ali Dermel.i in pianista Marjan Lipovšek in Marii an Vodopivec).
8.40	Potopisi in spomini — An-dre Maurois: Iz pisem George Sandove.
9.00 Popevke se vrstijo.
9.35 Stanko Premrl:	Simfonietta
(Orkester Slovenske filhar-harmonije dirigira Jakov Cipci).
10.10	Zbori »Svobod« pred mikrofonom.
10.35	Igra zabavni orkester Radia Beograd p. v. Bije Geniča.
11.00 Za dom in žene.
Ul. 15 Španske plese izvajata kitarist Carlos Montoya.
11.30 Oddaja za otroke.
12.00 Igra orkester Wemerja Mtil-lerja.
12.15	Kmetijski nasveti — Ing. Jelka Hočevar:	Sredstva
proti kalitvi krompirja.
12.25 Narodne pesmi iz Bele krajine.
14.45 Veseli hribovci z Janezom in Tonko prvič pred mikrofonom.
39A3 Zabavna glasba, vmes obvestila. -
15.30 V narodnem tonu.
1>M» Zabavni potpourri.
14.30 Zanimivosti iz znanosti ln tehnike.
54.45 Samospeve T. S. Vilharja poje Mirko Dolničar. pri klavirju Marjan Vodopivec.
18.26 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame.
M.¥> Po slovenski planinski transverzali od Maribora do Kopra — XVI. Od C me prr-ti do Postojnske iame in še naprei — XVII. Preko Postojne do morja.
— To je gotovo prava etruščanska vaza. Glej, tu je še listek »Made in Etruria«.
Pisatelja filmskih scenarijev so vprašali, če Je težko pisati scenarije za cinetnaskopske filme.
»Prav nič,« je odvrnil, »zadostuje, da vtaknete papir v pisalni stroj počez namesto po dolgem.«
II. PROGRAM
16.00 Zabavna glasba.
17.00 Ljubljanska kronika in obvestila.
17.15	Prvi koraki v svet glasbe. 17.35—18.00. Kratek slovenski komorni koncert.
NESREČA
V jutranjih urah se ob hišnih vratih ziblje pijanček in zaman poskuša vtakniti ključ v ključavnico.
Eden od mimo idočdh s« ustavi in ga -opazuje: »Hej, tako ne boste. nikoli odprli vrat; v roka/h držite cigaro namesto ključa.«
. Pijanec preplašeno pogleda cigaro:
»Sveita nebesa, kdaj sem pa nokadil ključ?« .
OKTOBRA
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — vmes bo
6.30—6.40 Reklame in obvestila.
6.40—6.45 Naš jedilnik.
8.05	Pisana paleta.
9.00 Radijski roman — Branko C opic j Ne žaluj, bronasti stražar — V.
9.20 Stare melodije v novih oblekah z orkestrom Kurt Edel-hagen.
9.40 Skladbe slovenskih avtorjev igra Mariborski instrumentalni ansambel. sodelujejo solisti Lojzka Polak, Boško Lukeš in Slobodan Radosavljevič.
10.10	Hitri prsti.
10.35	Mali vokalni ansambli pojo slovenske narodne.
11.00 Edward Mac Dowell: Koncert za klavir in orkester št. 1 v a-molu.
11.30	Oddaja za cicibane.
12.00 Heitor Villa-Lobos:	Bachla-nas Brasileiras št. 5 za sopran in 8 čel (Poje Licia Albanese).
12.16 Kmetijski nasveti — Dr. Jože Zapušek: škoda po živini.
12.25	Sestanek instrumentov.
12.40	Umetne pesmi poje moški zbor »Jože Moškrič« p. v. Slavka Mihelčiča.
13.15	Zabavna glasba, vmes obvestila.
Tu je ostanek, prosim,
&&88B
SŽČT-TlHOZlTO^
^	•	II	l	~
K^MP-OZICIJA T.
IIIHili
Mat v 3 potezah Beli; Kfl, Ld7, Sb3, Sd5 (4 fi-
iure).
Crnl: Kbl, Ta2, Sd3, a3, b2, <5 Sur).
s. e Site v nalog st. 18. in 10.
St. 18.: 1. Dd8!
St. IS.: 1. Sa4l
p H ED ZVEZNIM KONGRESOM ZR TELESNO KULTURO V BEOGRADU
Skrb za itudsko zdi avje-uoiznosi nas vseh
DRŽAVNO PRVENSTVO V STRELJANJU
Pokal si j© priborila Slovenija
Pripravljalni odbor za prvi jugoslovanski kongres telesne kulture, ki bo namesto 16 oktobra šele od 6. do 8. novembra v Domu sindikatov v Beogradu, je na posebnem sestanku pred dnevi pripravil teze za referat in koreferate za to edinstveno manifestacijo telesn e kulture pri nas.
Teze z-a ta telesnokulturm zbor objavljamo skorajda v celota.
1. Telesna kultura v Jugoslaviji mora služiti borbi za izgradnjo socializma, hkrati pa mora biti prežeta z njenimi nalogami. V zvezi s tem mora do* prinašati k uspešnemu reševanju aktualnih nalog vse družba na področju utrjevanja ljudskega zdravja, telesnega izobraževanja in socialiist-ične vzgoje mladih ljudi. Nadalje mora Skrbeti za zdravo zabavo in odmor prebivalstva, humanizacijo dela, večjo produktivnost v gospodarstvu in zboljšanju življenjskega standarda in blagostanja naših ljudi.
2. Za te naloge je treba pridobiti še več Institucij in organizacij, ki bodo delale v prid telesni vzgoji. To so otrošžci vrtci
in druge predšolske ustanove, feoie vseh stopenj in tudi univerze, družbene organizacije za telesno kulturo in JLA. Hkrati je treba z izgradnjo telesno-vzgojnih objektov in naprav v parkih, plažah, kopališčih, izletniških postojankah, naseljih itd. nuditi dovolj možnosti za svobodno udejstvovanje na tern področju.
Sola mora postati kraj, kjer nai dobi mladina osnovno in vsestransko telesno izobrazbo in v,:goio. V ta namen je treba zagotoviti šoli več ur telesne vzgoje in potrebn.e materialne pogoje.
Pod šolsko streho je treba pr'dobit; mladino — razen ja cb-ez-no vsetransko telesno vzgojo — tudi za posebne organizacije, ki naj bi v prihodnje imele lasten sistem tekmovanj in druge manifestacije. Za te o r~; ni za ciiie naj ne bi bilo potrebno. da bi bile vezane m že cb;.o':eče družbene organizacije za telesno kulturo, s katerimi pa naj seveda kar najteseneje sodelujejo pri delu.
ir stanovanjskih naseljih (glej
točko 2).
6. Delo JLA na področju telesne kulture je setavni del vseh naporov skupnosti '.a vzgon ljudske telesne kuiture.
7. Družbene organizacije za
telesno kulturo — TVD Partizan in športne zvez« morajo v prihodnje razširiti svoje dalo. tako da bodo zadovoljile raznovrstno zanimanje in pogrebe prebivalstva, še posebno v zvezi s splošnim izboljšanjem telesne vzgoje, vrhunskega športa. aktivnega oddiha, zabave m razvedrila.
mkov in Počitniška zveza, naj dopolnijo lastne delovne programe s prvinami telesne kulture.
11. V težnji za ljudskim zdravjem, za večjo produktivnostjo in humanostjo dela morajo podjetja in ustanove posvetiti več pozornosti telesni vzgoji delovnih ljudi. Slednjim je treba zagotoviti ustrezne prostore, objekte in čas, nadalje strokovnjake ter postopno ceio v delovnem času odmore, ki naj bi bi.]i namenjeni zgolj za telesno kulturo.
12. V izgradnji telesnokulturnih objektov je treba težiti za kompleksnimi objekti. ki so bolj eko-nomiSni in boli ustrezajo vsestranskim naporom za boljšanje ljudske telesne vzgoje. Posebna pozornost naj velja zlasti izgracl-
nji objektov
*or 0^1 i
šolah in univerzah mno7'?no
Beograd. 27. sept. - V Beogradu je bil danes sestanek zastopnikov pripravljalnega odbora za jugoslovanski kongres za telesno kulturo in za.^opnikov domačega tiska._
C^an odbora Mika Tripalo je obrazlozil novinarjem razloge zakaj je bil sklican ta zvezni kongres na katerem bodo sodelovale vse organizacije, ki so kakorkoli zainteresirane za telesno vzgojo pri nas.
Kongres bo moral izdelati natančno koncepcijo nadaljnjega razvoja telesne kulture s posebnim poudarkom na nieno temeljno društveno in vzgojiteljsko vlogo, njenega oomena za ljudsko zdravstvo, obrambno sposobnost, delavno stoičnost, razvedrilo in druge veje.
Kongres je bil prav tako sklican zaradi razprave množičnosti medsebojnega odnosa posameznih organizacij nezadovoljive materialne osnove m nekaterih problemo vrhunskega šoorta.	____________
Zato bodo potrebne močne osnovne organizacije — društva k; bodo morala razpolagati z dobrimi materialnimi temelji <n dobrim strokovnim kadrom.
Dve, tri besede o vrhunskem športu
8. Jugoslov. vrhunski šport
mora biti edinole del in rezultat dela na področju masovne -r vsestranske telesne vzgoje ter naj tako odraža stopnjo kvalitete naše telesne kulture vobče. Zato mora biti povezan z družbeno stvarnostjo. Aktivnost v športu zategadelj ne more bi‘i poklic, prav tako pa tudi m sprejemljiv nazor, da se vrhun-izsdliijo
ske športne storitve Telesno VZCJOjO Čim večjemu umetnimi sredstvi. Jugoslovan-
številu ljudi
3. V ‘e lesno vzg ajnih organizacijah v šoli in v družbensh cgranižacijah sodeluje za zdaj 8 odstotkov prebivalstva. Za prihodnjih deset do dvajset let pa bo treba vključiti vso šolsko mladino in podvojiti število aktivnega članstva v družbenih organizacijah za telesno kulturo.
4. Skupnost je zainteresirana, da je čimve-č ljudi deležno določene osnovne telesne izobrazbe, ki ustreza dandanašnjim potrebam; prav zato je treba določiti ir izbrati obseg in stopnjo te izobrazbe za šolsko mladino, pripadnike JLA in ostalo prebi--alstvo ter hkrati zadolžiti vse institucije, da težijo za tem ciljem. Prebivalstvo, zlasti mladino je treba z raznimi priznanji :n značkami ter drugimi sredstvi pridobiti za te namene.
5. V današnjih pogojih je ne-obhodno potrebno, da se mlad -n: in delovnim ljudem zagotovi možnost za udejstvovanje v te-lesrV. kulturi, za zdravo razvedrilo in oddih v organizacijah in izven njih. V ta namen je treba zgraditi odprte športn” oh''~Ve za telesno kulturo po parkih. letoviščih, turističnih krajih in objektih, zdraviliščih
ski šport si mora pridobiti ugled doma in v svetu s spoznanjem da skupnost pri nas zares vsestransko skrbi za človeka.
Vrhunske športne storitve naj bodo izkupiček visoko razvite ljudske telesne kulture' in normalnega sistematičnega dela v osnovnih organizacijah. Te se morajo zato (enako kakor športne zveze) še močneje usmeriti na delo za čim večjo množičnost v športu.
Pomoč vrhunskim športnikom je možno dajati samo za šolanje ali pa za strokovno izobraževanje v športu, in sicer na podlagi doseženih rezultatov in določenih norm. To izključuje vse premije in stalne nagrade. Te dajatve bo treba regulirati z določenimi predpisi osrednjih družbenih organov za telesno kulturo.
9. Sistem tekmovanj družbenih organizacij za telesno kulturo je treba močneje in učinkoviteje razviti med osnovnimi organizacijami v občinah to okrajih ter jih medsebojno povezovati v celoto. Potovanja na tekmovanja nikakor ne smejo cvirati športnike prj vsakdanjem rednem delu.
10. Planinska zveza, Zveza prijateljev prirode. Zveza izvid-
vzgojo. Kongres naj bi tudi določil obveznosti komun na tem področju. S prihodnjimi načrti bo treba zagotoviti najprej ureditev športnih objektov v industrijsKlii središčih in večjih mestih.
13. Objekti sodijo seveda v najbolj naseljena mestna področja, tako da bodo funkcionalno vezani na potrebe kar največ ljudi. Ljudski odbori morajo zato obvezno zagotoviti določene površine za telesno kulturo v zvezi s perspektivnim razvojem mesta ln športa.
14. Objekti za telesno kulturo morajo postati družbena lastnina, za katero naj bi skrbeli ljudski odbori s posebnimi ustanovami (šole. podjetja, športne ali turistične organizacije, posebne uprave itd.) Koristnike in upravljanje mora določiti komuna oziroma njen organ za telesno kulturo.
15. Za množično telesno vzgojo ln kvalitetni vrh bo morala skupnost zagotoviti izdatnejša denarna sredstva. Viri bodo lahko dotacije ljudskih odborov in Izvršnih svetov, sredstva iz fonda za preventivno zdravstveno zaščito, nadalje odstotek od davka na športne prireditve in promet z alkoholnimi pijačami ter progresivnega obdavčenja atraktivnih športnih prireditev, sindikalne članarine državne loterije itd.
Ta sredstva naj bi bila po izviru ln obsegu stalni, kar naj bi omogočilo perspektivni razvoj telesne kulture.
Pravilno finančno politiko na tem področju bo možno voditi s posebnimi nadzorovalnimi fondi za telesno kulturo, ki jih bo treba ustanoviti v občinah in okrajih.
Denar, strokovni in vzgojiteljski kadri
16. Finančna sredstva skupnosti naj gredo za materialne in kadrovske namene, ki naj bi omogočili bolj masovno in bolj ob-obsežno udejstvovanje prebivalstva v telesni kulturi. S temi sredstvi bi bilo treba prvenstveno zgraditi in vzdrževati objekte, šolati in plačevati strokovne kadre itd., medtem ko bi bilo treba osebno opremo in lokalna tekmovanja financirati s sredstvi samih tekmovalcev in organizacij.
17. Dosedanje izkušnje v finančno materialnem poslovanju v telesnih vzgojnih organizacijah, na.i bi navrgle tudi stalni nadzor državnih organov finančne inšpekcije nad organizacijami, ki bodo dobivale dotacije iz fondov (glej točko 15.) ali proračunov oblastvenih organov.
18. Množično telesno kulturo bo lahko doseči še zlasti tedaj, če bodo razen objektov in denarnih
sredstev zagotovljeni tudi strokovni, zlasti amaterski kadri. V ta namen bo treba ustanoviti enotno mrežo institucij, ki bodo šolale amaterski in profesionalni strokovni kader. (Občinska, mestna in okrajna središča, srednje šole, pedagoške akademije in visoke šole za telesno kulturo). Hkrati pa bo treba za pouk telesne vzgoje v nižjih razredih osnovne šole izučiti vse učitelje že v učiteljiščih oziroma na pedagoških akademijah. V višjih razredih osnovne šole naj bi skrbeli za telesno vzgojo specialni predavatelji višjih pedagoških šol in v prihodnje tudi akademij. Na vseh vrstah srednjih šol oa naj ho telesna vzgoja v rokah specialistov, ki so se izšolali na visoki šoli za telesno kulturo ali pa na posebnem fakultetnem oddelku.
Zaradi izrednega pomanjkanja strokovnih kadrov jo za zdai treba šc zadržati srednje šole za telesno vzgojo. Strokovni kadri takih šol bodo dobrodošli še v TVD Partizanu, v podjetjih in še marsikje. Za mladino, ki bi se od o* čila za ta poklic, amatersko ali profesionalno. je potrebno dokončno regulirati statut teh kadrov. še posebno tistih, ki delajo v družbenih organizacijah za telesno kulturo. V prvi vrsti je treba noskrbeti za priznanje strokovne izobrazbe. nagrajevanje, štipendiranje itd. Pro-stovol.lno delo na tem področju je treba izenačiti s priznanji za delo na
drugih družbenih področjih.
19. Za večji vzgon telesne kulture so odločilni tudi ostali kadri _ voditelji. Ti nai v prihodnje bolj poznajo vse cilje in nalo-ge telesne kulture t?r naj bodo vsestransko odgovorni za delo na tem področju.
Hkrati pa je treba teliti tudi za izpopolnjevanjem drugih strokovnih kadrov, posebno zdravnikov, arhitektov in drugih, ki bodo delali v prid telesne kulture.
20. Poseben pomen naj velja še obvezni kontroli ljudskega zdravja, telesnega razvoja in sposobnosti vsega prebivalstva, ki goji telesno kulturo. Naloga zdravstvene službe v prihodnje bo, da bo v zdravstvenih ustanovah in domovih ali pa v posebnih novih dispanzerjih, pomožnih dispanzerjih. svetovalnicah, ambulantah in šolskih kabinetih zagotovila reden zdravstveni nadzor aktivnih športnikov. Delo te veje na? bi zagotovila In podpirala komuna.
21. Praksa je -pokazala, da je za učinkovitejši razmah telesne kulture jugoslovanskih narodov ne-obhodno potrebna skupna akcija vseh institucij, ki se bavljo s to problematiko. Hkrati s takim nadaljnjim razvojem v jugoslovanski telesni kulturi, bodo vse bolj Izginevale razlike med Zvezo društev za telesno vzgojo »Partizan« in Športno zvezo. Nekje preje, nekje pozneje se bosta obe organizaciji povsem Drirodno združili v enotno gibanje. Za zdaj pa je potrebno, da vse te organizacije z določenimi skupnimi organi enotno rešujejo nekatere osnovne probleme telesne kulture izven šol, kakor na primer Izgradnjo in uporabo objektov. Šolanje in zaposlitev strokovnega kadra, propaganda, akcije na vasi in po podjetjih, zdravstvena zaščita itd.
Planinska zveza. Počitniška zveza. Zveza prijateljev prirode, in Zveza Izvidnikov pa bi morale že zdaj kar najbolje sodelovati,. ne-
katere akcije pa celo postaviti na skupne temelje.
Pri občinskih in okrajnih svetih za prosveto, bi kazalo ustanoviti še posebne odbore za telesno kulturo šolske mladine.
22. Komisiie in sveti za telesno kulturo ljudskih odborov in izvršnih svetov so organi, ki us-meriaio in koordinirajo dejavnost vseh organizacij in inštitucij za telesno kulturo.
Občinska komisija oziroma svet 7-a telesno kulturo 1,0 naj bi bil edini koordinacijski in usmerjevalni organ na tem področju.
V okraju ie treba razen ža oj-gnne za telesno knlturo LO že zdai skrbeti za enotno vodstvo društev partizana in športnih organizacij ter takih, ki gojijo planinstvo. notovanje. izlete, taborjenja. oddih itd.
23. Skrb za ljudsko telesno vzgojo ni samo naloga šole in te-lesnokulturnih organizacij, temveč tudi dolžnost ostalih družbenih faktorjev. Se posebno pa sindikata. ljudske mladine, ustanov in organizacij, ki skrbijo za ljudsko zdravje, gospodarskih in drugih organizacij.
24. Za propagando in razšlrjeva-nje takih ciljev ln nalog, naše telesne kulture je še posebnega pomena odnos športnega ln dnevnega tiska do te problematike. Prav zato .ie treba zagotoviti kar najboljše sodelovanje in stike s ti-skom.
Beograd, 27. sept. Se nikdar ni bilo državno ‘ prvenstvo v streljanju na Titovo tarčo tako zanimivo in napeto kakor letos. Danes so streljale ekipe (po trije člani), kjer so Slovenci zbrali kar Tl krogov prednosti. Pred tekmovanjem je bilo splošno mnenje, da je največji favorit Srbija, za katero sta nastopila tudi Milenkovič in Grizdanovič. Hrvatska pa ie izpadla iz konkurence za naj-višje mesto že včeraj. Slovenijo sta odločno zastopala Planinc in Jez. To velja zlasti za slednjega, saj je komaj prebolel nevšečno gripo.
Srbskemu strelcu Milenkoviču so v začetku tekmovanja popustili živci, tako da je slovenska ekipa dobila po prvem položaju 16 krogov prednosti. Odličnemu Grozdanoviču je prišla na pomoč rutina, s katero je nabral 488 krogov in s tem zasedel drugo mesto. Slovenec Mlinarič pa si je že včeraj zagotovil prvo mesto.
REZULTATI:	1. Slovenija
2407,	2. Srbija 2315,	3. BiH
2252, 4. Makedonija 2230, o. Hrvatska 2225, 6. Cena Gora 2078.
POSAMEZNIKI: 1. Mlinarič (Sl.) 497, 2. Grozdanovič (Srb.) 488, 3. Djordjevič (BiH) 485, 4. Zivanovič (Srb.) 482, 5. Planinc 481. 7. Rems (oba Sl.) 381* 8. Mikolič (Sl.) 477, 9. Jež 471.
DRŽAVNO PRVENSTVO V KOLESARSTVU
Žirovnik zmagal v Beograda
Beograd. 27 sept. Na progi Beograd—Fožarevac—Beograd (154 km) je bil danes tretji del državnega prvenstva posameznikov po točkah Zmagali so favoriti. Rogo-vec Žirovnik je v sprintu potisnil na drugo mesto Valčiča. za. njima pa sta se plasirala še Traven (O) in Milenkovič. V skupnem plasmaju pa je bil prvi Valčič. ki je ohranil prvo meso s prejšnjih dveh dirk. Le-ta je zbral 54 točk, z>a njim se je uvrstil Milenkovič 42, tretji je Žirovnik itd.
Prihodnje ieio kolesarji od Skoplja do Ljubljane
BEOGRAD, 27. sept. Na sestanku zastopnikov republiških kolesarskih zvez je bilo sklenjeno, da bo lota 1U59 pod okriljem športnih organizacij in proslave -40-Iet-nlce KPJ tradicionalna mednarodna Jubilejna 15. kolesarska dirka »Po Jugoslaviji«. Tekmovalna steza bo dolga približno 2<100 ken in bo vodila tekmovalce od Skoplja čez Niš, Kragujevac. Beograd, Romanijo. Sarajevo, Jajce. Zagreb, Reko. Fulo in VrSič do Ljubljane.
KOCA PKI SEDMERIH TRIGLAVSKIH JEZERIH — (Foto: Franc Močnik)
Glavno smučarsko središče - Kranjska gora
Kranjska gora, 27. sept. V Porentovem domu so danes dopoldne nadaljevali z razpravo o ukrepih za večji napredek in vzgon smučarskega športa pri nas. Več ko 30 zastopnikov Iz vseh ljudskih republik je hkrati spregovorilo o vrsti konkretnih predlogov.
»Vso pozornost šolski mladini tam, kjer leži sneg vsaj 60 dni na leto« je bil prvi sklep zborovalcev. Se posebno živahna pa je bila razprava o materialnih temeljih. Subvencije komun namreč že dolgo niso več redne, temveč le občasne, odvisne od razumevanja in stvarnih možnosti. Se vedno se n. pr. dogaja, da je nogometna enajstorica deležna več podpore, kakor pa smučarski klub, ki ima v svoji sredi razen državnih reprezentantov še 800 članov in članic,
EKIPNO ATLETSKO PRVENSTVO JUGOSLAVIJE V CELJU
13
ŽL
o prvem dnevu vodi Partizan
(Poročilo našega posebnega dopisnika.)
Na stadionu Borisa Kidriča v Celju se je včeraj začelo pred približno 2000 gledalci XII. povojno ekipno prvenstvo Jugoslavije v atletiki za moške, na katerem tekmuje 6 najboljših jugoslovanskih vrst, in sicer Crvena zveza in Partizan iz Beograda. Spartak iz Subotice, JTladost iz Zagreba, Ljubljana in domači Kladivar. Na prvenstvu so zbrani vsi najboljši jugoslovanski atleti (razen nekaterih izjem), tako da je ta zbor zares prava evija vrhunske jugoslovanske atletike.
V prvih tekaških disciplinah — v teku na 110 m čez ovire in 100 metrov — je zanesljivo zmagal Stanko Lorger, ki pa je zaradi mehke steze in nasprotnega vetra dosegel nekoliko slabša rezultata kakor običajno v teku na 110 m čez ovire je za razred boljši, kakor tekmeci- na 100 m pa si je šele v zadnjih metrih priboril zmago.
Tek na 400 m se je končal precej presenetljivo za balkanskega prvaka in jugoslovanskega reVor-
ger.ia 5naiderja iz Zagreba, saj gj?
ni cr?H!tgal samo
Fo težki bolezni je preminil naž dobri oče in mož
ALES POTOČNIK,
mizarski mojster in izdelovalec Harmonik iz Selc nad Škofjo Loko. Pogreb pokojnika bo v ponedeljek. 29. 9. 19S8 iz hiše žalosti na domače pokopališče. Žalujoča žena. sin Franc z družino, hčerka Ivanka, poročena Rant z družino, hčerka Mici in ostalo sorodstvo Selca nnd Sk^n	,
Dctrpeia je naša	=>	.. ■- -■=-
stara mama in prababica
TEREZI.TA SIMNIC
rr>1
V 5'
pokojnic« c*o /	o,
tembra ob lfi. uri it h'5- *-H--
na spokopaiišče ra Kor' ’<'• B°lc Žaltiloče družine Simnič, Žnidar. Pirš.'
tekmec Grujič, temveč tudi ostali.
V teku na 1500 m je od starta do cilja vodil domačin Važič, izdatno prednost po tretjem krogu pa ie pozneje zapravil, In sicer v finišu. Tek je navrgel tudi lep uspeh ostalim mladim slovenskim atletom, ki so zasedli 4. do 6. mesto z osebnimi rekordi.
Met kopja je 'bil zelo zanimiv, saj sta domačina Kopitar in mlajši mladinec Kač no treh poskusih v četrtem dosegla odlična rezul-•ata in vodstvo. V zadnjem metu aa ,1u Je suodrinil Beoerra.iCan Miletič, ki sl j e tako zagotovil državni dres za dvoboj s Švico.
Dobro za začetek
V Stari Pazovi je "bilo pred dnevi VII. drživno prvenstvo v str*-i.laniu na er*inaste golobe, na katerem so tekmovali tudi Slovenski strelci. Slovenska ekipa je letos drugič tekmovala na takem prvenstvu, pa vendar .le dosegla •zadovoljive **exultate.
Na tel preizkušnji je merilo ^ncohnr«*i 2S tpkw ovalne v \7 'nnr+Tif* in lovskih ore^nizacij.
V moštvenem tekmo-anlu hi* vrstni r^d tak- Hrvatska 370 (od 1*0 možnih). Srbi*« 358,	34S in Slovenlia 3«3 golobov. Najboljši
razvrs+M? tako-
-	~	“i Vf>,r 'Hrv.) 6*-
/«=rt» ) C*	/Srh >	«4
*-Tr^ >	64 itd. ^Invensk*
'p'rrnnvqlc5 ^a fo dosegli naslednje izide: Dimi'* 51. Marič SO. J el 46, Bulc 46, Benigar 38 in Zvin 33.
Celjan Lešek. ki se je izkazal že v teku na 100 m z zmago nad nekaterimi državnimi reprezentanti, je zasedel prvo mesto tudi v skoku v daljino in spodrinil na drugo najboliše mesto znanega Milerja.
Tek na 1G.00O m je navrgel dobre rezultate, hkrati pa je pokazal. da si rekorder Štritof še ni opomogel po bolezni. Maratonec Mihalič se je že po nekaj kilometrov ločil od ostalih in zmagal z odličnim časom 29,41. Clan Ljubljane Homan je v tem teku dosegel nov slovenski rekord.
Izidi 110 m ovire: Lorger (KI) 14.2. Petrušič (C. z.) 15.1, R-ukovi-na (P) 15.1. Vucelič (M) 15.1: 109 metrov:	Lorger 10,7, Miler (M)
11.0, Lešek (KI) ll.o. Petrovič (C z.) 11.0., Grujič (P) 11.0,	400 m:
Grujič 48.2. Savič (C.	z.)	48.5.
Alimpijevič (F) 49.9. Knafelj (M)
50.0, Šna.ider (M) 50,3; 1500 m: Va-
Zsnaga nsilih telovadcev v FrcnciU
Republiška zveza za telesno vzgojo Partizan Slovenija .ie v5e-raj dobilo brzojavko vodje Slovenske telovadne reprezentance dr. Svetozara Poliča, s katero jo
obvešCa. da Je republiška vrsta na povratnem dvoboju v Tolousu
Francija) r.mapala nad francosko vrsto v razmerju 17G.50:175,or>. Med posamezniki Je nrav talin zmagal slovenski tekmovalec, tokrat Marjan Skaza iz Hrastnika nred domačinom Matthtotom. Slovenski telovadci so ie Julija v Ljubljani Oavill dvojno zmafjo.
BOKS
Danes Lokomotive : Odred
Prijateljski boksarski dvoboj med Lokomotivo iz Zagreba in Odredom bo danes ob 10.30 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Domači' bodo nastopili v najmočnejši postavi.
416 (KJ) 3:47,3. Radišlč (C.	z.)
3:50.7, Cular (M) 3:51,0, Span (Lj.) 3:53.0. Naraks (KI) 3:53.1. Hair.er (Lj) 3:54.0:	10.000 m:	Mihalič
29:41,0. Štritof (oba P) 30:34.8. Ivanovič (Sp) 30:50,4. Homan (Lj) 31:23.8; krogla: Škriljevič (P) 15.10. Jocovlč (C.	z.) 14,70, Bojič (P)
14.32:	višina:	Marjanovič (P) 193.
Majoan, Sepa (oba C. z.) 187: kopje-’Miletič (Pl 66.35. Kopitar 66,29. Kač (KI) 65,96 (nov jug. rek. za ml. mladince); daljina: Lešek (KI) 693. Miler 688. Radovanovič tC. z.) 675. Savič C z) 668 : 4x100 m: C. zvezda 42.7, Partizan 43,0. Mladost 43.5.
Vrstni red po prvem dnevu Je tak: Fartizan 17.805, Crvena zvezda 16,657. Kladivar 15.569, Mladost 14.942. Ljubljana 14.412 ln Spartak 13.409.
E. BERGANT
največ mladine. Posebno v nerazveseljivem položaju so zlasti klubi, ki imajo odlične tekmovalce mednarodnega razreda. Zategadelj bi bila potrebr službena kategorizacija športnih panog, da bi naposled tudi laičnim krogom bilo jasno, kolikšna je vrednost smučarskega športa za ljudsko zdravje, kulturno razvedrilo, predvojaško vzgojo, turizem in še druge veje. Zlasti v Sloveniji bi bilo potrebno večje razumevanje za smučanje, ker so prav tod dobri pogoji za pravo množičnost in kar najboljšo kvaliteto.
Delegat Zveznega zavoda za telesno kulturo v Beogradu Ste-van Lenert je povedal, da so za zvezni kongres telesne kulture v Beogradu pripravljeni predlogi za ustanovitev denarnih skladov za telesn ovzgoj ne objekte in množično telesno kulturo, zlasti s pionirji. Republiške zveze naj bi kar najbolje skrbele za trenerje in večja tekmovanja, SZJ pa za pripravo državne reprezentance. njuno opremo domače in mednarodne nastope.
Zborovalci so ob zaklju'Icu dopoldanske razprave sklenili, da naj Zvezni zavod za telesno kulturo iz Beograda zgradi v Kranjski gori o iroma v Planici jugoslovansko smučarsko središče. Zborovalci so se odločili za to izbiro, predvsem zaradi tega,
ker imata ta dva kraja ugodne snežne razmere in železniške zveze ter že nekatere naprave Za skakalce bi bilo potrebno, da bi čimprej dobili skakalnico iz plastične mase. Več pozornosti naj v prihodnje velja tudi izobrazbi strokovnega kadra. Trenerska organizacija naj sprejme v svojo sredo tudi smučarske učitelje ter naj v prihodnje s seminarji skrbi za njihovo nadaljnjo vsestransko izobrazbo, še poseb- pa za izdajo strokovne literature. K sodelovanju je treba povabiti tudi tuje stro >v-njake, ki naj bi prenašali raznotero znanje in izkušnje na naše trenerje.
Na posvetu so načelno še skle-
nili, da bo SZJ nastavila tri profesionalne trei -rje, in sicer za vse tri smučarske veje. Ti naj bi priporno 'i do razmaha kvalitetnega smučanja. V zvezi s tem je bila še posebno živahna razprava o sklepu sekretariata SZJ, ki je odpovedal prireditve FIS pri nas. Ta sklep pomeni za jugoslovanske alpske smučarje prekinitev kontinuitete s tujo kvaliteto.
Zborovalci so si popoldne ogledali še žičnico na Vitranc, ki bo začela obratovati prihodnji mesec.
O zboru v Kranjski gori bomo še poročali v prihodnjih dneh.
D. U.
ZADAR : PROLETER 69:69 ( 37:33)
V Zrenjaninu sta bili predsinoč-njim odigrani dve tekmi zvezne košarkarske lige. V prvem srečanju sta moški vrsti Zfcdra in domačega Proleteria igrali neodločeno 69:69 (37:33). v drugi pa je ženska ekipa beograjske Crvene zvezde premagala Proleterja 23:22 (15:17).
SPEEDWAY V MARIBORU
Na štadionu na Poljanah v Mariboru so bile včeraj velike motorne speedwayske dirke, na katerih so tekmovali motoristi z Avstrije (6), Poljske (4), Švice (2) in Jugoslavije (8). Vrstni red je bil tak: 1 Kolber (P). 2. Drago Regvart. (Jug.), 3 Holaubek (A). 4. Hartl (A) itd. Tekme je gledalo več ko 4000 ljudi Danes bodo na sporedu še preostale tekme.
Bivši svetovni šahovski prvak Nizoze«r,ec dr. Maks Eu\ve, ki je po znanstvenih opravkih v Beogradu, je dal o me<1conske«n šahovskem turnirju v Portorožu naslednjo izjavo (objavljamo Jo nekoliko skrajšano): »Portoroški rezultati so zelo zanimivi. Omembe vreden je predvsem uspeh mladega Fisherja, presenetil p>a je tudi Benko. To je bil zelo oster turnir in gotovo edir.i medeonski turnir s tako malim številom r»-mljev.«
O G-lig,oričii Je dr. Euwe dejal, da kaže stalen napredek in da bi zelo želel, da bi bil — Nizozemec. »Ni Izključeno.« je rekel dr. Emve. -da Zi bom ob koncu šahovs-ke kariere lahko pozdravil kot svetovnega prvaka«.
lfi™
ZAKAJ SPET NEREDI NA IGRIŠČIH?
Nogotnetni klub SSD Kamnik nam je pred dnevi poslal pismo, v katerem obsoja nekulturno vedenje litijskih privržencev nogometne žoge na prvenstveni igri med Kamnikom in Litijo (21.	9.
t. 10- V pismu med drugim pravijo:	»2e med tekmo je sodnik
moral prekiniti, igro za določen
čas. in sicer zaradi stalnega izzivanja nekaterih prenapetežev. V 85 minuti pa se je zgodilo to. kar smo ves čas pričakovali: gledalci so vdrli na igrišče ln fizično napadli našega Igralca. Po zaključku pa ^o celo kamenjali dva naša rezervna igralca ter na-oadli štiri elane NK Kamnik, med njimi tudi tehničnega sekret* kluba in člana upravnega odbora NPL. Slednji se je po vrnitvi v Kamnik moral zateči po zdravniško pomoč zaTadi lažjih telesinih
poškodb.«
Za zaključek pa pravijo kamniški igralci, da so Jih na tovornem avtomobilu kamenjali ter obmetavali z grožnjami in žaljivkami. V »pretnstvu. origana tajni-
štva za notranje zadeve so naposled- zapustili Litijo.
NK Kamnik v svojem pismu zgolj našteva dogodke na omenjeni tekmi v Litiji, ki so vsekakor — .če so bili res taki — vredni vse obsodbe. V pismu pa nikjer ni zaslediti vzrokov teh neredov. Prav zato bi bilo dobro, da bi slišali še drugo plat zvona. Vsekakor pa velja, da taki dogodki nikakor ne sodijo na športna igrišča.
II. ZVEZNA LIGA
Efektrostroj : Zagreb 2:1 (2:0)
V Zagrebu je bila že včeraj prvenstvena nogometna tekma IV. ksola druge (zaihodne) zvezne lige med domačima tekmecema Elefctrostroj em in »Zagrebom«. Zmagal je prvi z 2:1 Slovenska nogometna liga
Grafite : Triglav 2:0 (1:0)
V n. kolu nogometnega prvenstva Gorenjske so bili doseženi
naslednji izidi:	Prešeren	(Radovljica)	Tržič	1:8.	Triglav	n. :
Partizan	(£ L.l	5:0.	IVIladost	: Bled
3:4 ln Bratstvo (S. L-) : Planika 3:4. Na lestvici vodi Tržič s 4 točkami (10:1) pred Planiko 4 (7:3), Bledom	2. Mladostjo in Partizanom (S	L.) 1	itd
Pionirska srečanja v kranjsk' skupini so se končala takole: Triglav I. : Mladost 5:0, Triglav H. : Partizan (S, L.) 0:5, ln Partizan (Naklo) : Tržič H. 3:0 (brez igre).
da vodijo po prvem dnevu atletskega dvoboja v Londonu med reprezentancama Britanije in Finske skandinavski atleti v razmerju 69:48.
da je v polfinalu mednarodnega teniškega turnirja za profesionalce v Londonu Sedgamu (Avstralija) premagal Gonzalesa (ZDA) 4:6, B:3, 6:0. 6:4, Trabert (ZDA) pa Rosewalla (Avstralija) 7:5, 1:6, 6:1, 1:6. 7:5.
»TEDENSKA TRIBUNA«
v Ljubljani že v torek!
VSA PODJETJA IN USTANOVE K] SE NIMAJO PORAVNANE NAROČNINE ZA LETOŠNJE LETO PROSIMO, DA JO TAKOJ NAKA2EJO NA NAS TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V LJUBLJANI 600-704, SICER JIM BOMO PRENEHALI POSTLJATI NAS DNEVNIK
SLOVENSKI POROCEVALEČ
KOLEDAR.
Jfedelja, ae. septembra:	Venče-
Na današnji dan leta 1864 je t>ila rfca javnem shodu v Londonu UStanovlj ena Mednarodna zveza delavcev — I. internacionala
Dne 28. septembra 1831 se .le rodil v Spodnjih Retnjah pri Velikih Laščah slovenski pripovednik, pesnik, dramatik, jezikoslovec in publicist Fran Levstik.
Na današnji dan leta l?9o ,1e umrl francoski biolog, ustanovitelj modeme b.akteriolcl2]ije
KSMSSnKS^I
BOLNIŠNICA ZA DUŠEVNE IN
A/
 .n	iionoi	ai	n
■7 t v C' 7*jtt "rot 'F7NT T TTJBL»J ANA.- docentu ul> iziecinega profesoija
KHEiH^KMMUE
laboratorij ne ho sprejemal paci- in_ vaje iz tekstilne tenno pj
entov od 1. oktobra dalje. Prosimo prizadete, da ne pošiljajo bolnikov na pregled Modistinja Šinkovec se je preselila iz Pod Tranče pri Starem Trgu na Miklošičevo c. 32-Trgovina »CVETA«, Ljubljana. Celovška št. 56 obvešča cenjene stranke, da bo dne 29. IX. 1958 odprla na novo preurejeno poslovalnico. Za nadaljnji obisk se to-
lznaiditelj cepiva proti steklini plo priporočamo
Luis Pasteur.
Na pravni fakulteti je diplomirala Marija Novak - Goričanova.
Cesfit-aimo. Kolegi!
Suša Smiljan iz Opatije je diplomiral za inženirja elektrotehnike S3. IX. 1958. — Čestitamo
Pogoji za vsa tri mesta: diploma
tehnične fakultete in izpolnjevanje pogojev po čl. Tl in 72 zakona o Univerzi v Ljubljani.
Na odseku za kemijsko tehnologijo
3 anesta rednih ali honorarnih 'asistentov. — Pogoj: diploma tehniške fakultete in izpolnjevanje pogojev 85. in 86 člena zakona o Univerzi v Ljubljani, enoletna praksa in znanje enega svetovnega jezika
Pravilno kolkovane prošnje z življenjepisom m vsemi prilogami naj prosilci vlože v 15 dneh od objave na Dekanat fakultete. Tom
šičeva 7.
2(1 »n Variete na vaiu 327,1. mmi aranžmaji za 1. novembei 21.00 Melodije iz filmov in glasbe- pa izključno> _d° 2^ oktobraJ. 1. nih revij. 21.30 Športna nedelja,
22.15 D. Šostakovič: Godalni kvartet št. 5. op. 92. 22.46 Nočna melodije z orkestrom Jackie Gleason.
H. program za nedeljo
RAZPIS
a .......___________ .	inštitut: za metalne konstrukcije
Kasnejših' naročil osikrbništvo ne	(finančno stamostojni zavod) pri
bo moglo upoštevati.	Univerzi v Ljubljani. Mencinger) e-
Nadalje obveščamo, da bo imela	va ulica 7
cvetličarna »Zale« za 1. november	razpisuje mesto:
na zalogi lepe krizanteme, na-	i. seta računsko gospodarskega
»eljne in asparagus po zmernih cenah ter bo sprejemala naročila
12.00 Nedeljski simfonični kon-	.	vrst	aranžmajev.	vencev in
cert. 18.00 Napoved časa poročila
in vremenska napoved, 13.10 Slav-	zalogi	so	vedno	sveži	žalni
ni pevci — slavne arije, 14.00	venc, in	šopki kakor	tudi	venci
Ljubljanska kronika in obvestila.	šopki	ter razne	cvetlične	sa-
14.15 Zabavna .glasba. 15.00 Napo-	”?	£ lončnice
ved časa. poročila m vremenska	a	b
Vsem cenjenim odjemalcem in interesentom sporočam, da sem preselii svojo delavnico »KOTLARNA« Božič IVan iz Titove ceste 35 v Trnovsko ulico i. obenem sem preimenoval delavnico	.....	TFf.4I.
v BOŽIC IVAN. .KOTLAKSTVO-	DOPISNI	TEČAJI
..	hakrokotlarstvo. — Kakor dose- Kakor vsako leto prireja Ljud-
Na elektro-fakulteti, oddelek za daj. tako se borri trudil tudi v bo- s.ka univerza tudi letos dopisne
jaki tok. je diplomiral tovariš Ma- gr*-	s’- namen nomagati
ričič Ivo. Čestitajo Bršljanko Vera. Velimir, Božica.
sektanja
Pogoj: srednja ali višja strokovna izobrazba in večletna praksa. 2. strojepiske
Pogoj:	srednja strokovna Izobrazba. dobra praksa in	pasivno
znanje enega tujega jezika.
^ .J __________ Nastop vseh delovnih mest Je
 	   ....	,	.	Oskrbništvo	bo	imelo	na	razpo-	mogoč takoj. Prejemki - po pra-
napoved, 15.15	Modest Musorskl:	la„0 dovoljno količino belega	vilniku za plače. Pismene	ponud-
slike	z	razstave (Orkester amster-	peska za posipanje grobov, ki bo	be z življenjepisom.	R
damskega koncertnega združenja interesentom na razpolago.	RAZPIS
dirigira Antal Dorati)	Qd 2g okto.bra t 1. dalje bo	,	. .,
beli pesek v prodaji tudi na oko-	Razpisna	komisija	pri^ Kemičnih
liških pokopališčih Vič. Dravlje.
, ___f.	stožice. Stepanja vas in Bizovik.
A	/_	1	Nadalje	opozarjamo	svojce	po-
kojnih. posebno tistih, ki so pokopani na okoliških po-kopali-Društvo bolničarjev vabi na	red-	ščih, in siceT: Vič. Dravlje. Sto-
občni	zbor DB-LRS. De-	žice. Stepanja vas. Bizovik m
ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo v« ki so na zadnjo pot •premili p-redrago mamo
JUSTINO MLAKAR
iz Šiške, ji darovali cvetje in nem izrekli sožalje,- Se posebej «e **• hvaljujemo dr. Schirotu. za požp-
tvovalno zdravljenje ob času pokojničine bolezni.
Mlakarjevi.
bolnicah v Ljubljani. Ortopedska klinika, razpisuje delovna mesta:
3 bolničarjev
Prošnje vložite Razpisni komisiji Kliničnih bolnic v Ljubljani, Zaloška c. 2	B
RAZPIS
Občina Lj.-Polje razpisuje me-pravnega referenta — pravna fakulteta, referenta za plan — ekonomska šola,
iTiio-nn Simiču dolgoletne-	nami. jrriporocam	posoia^o i«*,«,,. «,«..«„	4 }n .	okto,Bra 1!w» v uiuuijain,	zujej-o, ji=i	...	---	srednja šola,
sšlovpaskeea Poro-	sentom, da vedno	pred nakupom nom prireja Ljudska	univerza sle interna	klinika-predavalnica, Za-	plačane grobove,	kakor tudi pla-	3 strojepiske	— nižja sred. sola
mu sodelavcu Slo	g	.	.	■	V.	nrcdmetov	iz	kotlarstva	deče tečaje:	loška	c	št	2	Vljudno	vabljeni	P	čane in zapuščene grobove bo znanjem strojepsa, davčnega iz-
Dopisni tečaj iz osnov knjigo-	 -m-i-	..	'i'"'™	“	J	»-i-
iz kotlarstva
'žvalcaT; želimo mnogo Meče Jn rSP"na mojo de
stro- vodstva (za začetnike);
Slovenski ' PoroTevaiec’ kovnim nasvetom radi na uslugo. _	Dopisni tečaj višje stopnje_knjj:
CE
i?:;?1	^*ssjgsr.«a8a:	asu^jssgssrjsg.*
itmATDu„sssfNs?AoBS?
zadovoljstva ob njegovi 50-1 e t ni c i!	--	-y~*- u -	t>omo
Njegovi prijatelji iz uredništva.	...
Izdelujem:	kotle	za	žganjekuho,-	govodstva	za proizvodno panogo
Mlademu inženirju gozdarstva pralni‘e in kuhinje, posodo za re- (podjetja in obrati);	‘
JOŽETU KRAPŠU k uspešno	stavracije in menze, pomivalna	Dopisni tečaj višje stoipnje knjl-
orpravljeni diplomi prisrčno cesti-	korjfa iz bakra in aluminija. —	govodstva za trgovino in gostin-
tajo vsi — domači.	Sprejemam	popravila. — Fripo-	stvo
Na pravni fakulteti je diplomi- roča se:	Do.
rala Adela Jesih iz Ptuja. Cesti-	Božič	Ivan. »KOTLARSTVO«, zadruge, kisedelj. ns
tajo Cerihovi.
Na filozofski fakulteti, odd za	.	,	,	,	.
Egodovino je diplomirala Zdenka Novi začetniški družabni plesni	rei en a ^ izključno za zadružno solist "je ameriški virtuoz Michaei več« in Jeana Paula Sa
SrNu^re"e ČeSt,tke! DeSalAa	^ttLLo^nnraab’rnežjPele|5n' s^bcdo	l°abfn.^gent Samo Hubad. Pre- prtimi vrati« Vstopnice
Na fakulteti za kemijsko teh
”	srcuu. T. unu DT (t VII x 1 ’ ’	ol,u	“r ” .	.	___	-T	• n-agn-mm A
dente(-ke) v soboto. 4 okt. ob 18. vanja.	.	.anih tp6~	SLOVENSKA	FILHARMONIJA
uri. v nedeljo. 5. okt. ob 10. dop. Poleg navedemhdopisniht	sprejme še naknadne prijave za
-	-	*	- -----4- Ljudska utii^ erza	vpis v rumeni in zeleni abonma,
oskrbništvo oddalo v najem novim terjevaica — nižja srednja šola.
intereseirtom. kar velja tudi za prošnje, kolkovane z din 30-— <irž.
nentralno pokopališče »Zale«.	in 20 din občinske takse z žlvlje-
- niepisom vložite pri občini do 15.
CELJANI. POZOR!	oktobra 1958. Za pravnega refe-
EkspeTimentalna Igralska skupi- renta pa 15 dni od objave v s »Gledališče ad hoc«. ki jo tvo- ur i. LRS
RAZPIS
JUTRI priredi Slovenska filhar- na »Gledališče ad hoc«. ki jo tvo- Ur 1. LRS. ečaj iz knjigovodstva za m	’
ri se delj na ZAČETNI Sj L PRVI NADALJEVALNI zs
Trnovska ul št 1, tel. 22-208 TFCAJ in na DRUGI NADALJE- nov Koncert za vium«; <u	 »Vmiks	nre-	—	 -arusivu	upoa.vjcnw v.	-	-
tečaj Vsa učna snov je ster in Brahmsovo IV. simfonijo, ko Christ^h'era	.	_	.	-	Ljubljana, Gregorčičeva 25, razpi- :aških vojnih invalidov. Zvezi
.-■..n'	k	TarinirriO	„t;4- ;n^nri^izi tHr+nn7. Mirhapl V0C« tn Jeana “3x118 sarw a	_ snie delovno mesto	homnu	rinci-incifi 7ihnrnipi	T*RS
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem vsem, ki so mojemu pokojnemu možu
FRANCU KO SIR JU
izkazali zadnjo čast ter meni izražali sožalje. Predvsem se zahvaljujem upravnemu odboru, upravi in sindikalni podružnici »Intertransa« ter hišnemu kolektivu In dr. Zaiti za skrb v bolezni.
Ljubljana, 26. septembra 1958.
Silva Košir
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi mojega ljubega moža to skrbnega očeta
ALEKSANDRA LUKEZA
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem
za njihovo številno udeležbo na
njegovi prezgodnji zadnji poti. Prisrčna hvala vsem zdravnikom v Brežicah za njihovo skrb v času njegove bolezni. Hvala tudi vsem govornikom za njihove globoke, v srce segajoče besede, prosvetnemu, turističnemu. pevskemu in
vred oDseea Krenovu ouudtinu ..»^ ^	uxx„	,r	ivtu-pioua	^	r--	mu. lunsiicneniu, ^cvshmuu j-j-z
godala (prva izvedba). Beethov-	ceijskem Lj^udski ^rf	I^enodljan-	TARIATU IZVRŠNEGA^^.SVLTA	gasilskemu društvu v	Brežicah,
na DRUGI NADALJE- nov Koncert za violino in orke-	»Feniks nre-	?A. .INDUSJF l. «:«55..	društvu upokojencev.	Zvezi_vo-
no losi jo je diplomirala za inženirja kemije tov Benko Cveta.
Čestitajo kolegice In kolegi.
S?« IZ poslovne kore- £»	^daji
l?edo! X okobfa ob It! za'jtu- ^ence in komercialnega posl o- PD blagajni SF.
borcev. Gostinski zbornici za LRB in za okraj Novo mesto ta du-
NOCNA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA
tudi za interesente izven Ljub- Jev prireja dj uu=>r»o “t“ T" ■_ vpis v	— ...	---,----.
l.iane ter v ponedeljek, 6. okt. oh dopisne tečaje tujih jezikov In . ker je na razP_o!5So^še jtekaj^se-
SLUŽBA ZA NUJNE OBISKE NA	1R. urj splošni začetni tečaj Vpi-	cerJ.a	francoščino	italijanščl-	^efev- Vpisovanje^dnevni bi a-	"vodstvom	plesnega	učite-	Nastop	službe	takoj.	R
BOLNIKOVEM DOMU OD 20. DO	SOVanje je vsak dan od 17. do 21.	angleščino.	francoTCino, iranu jno	gaj.m ai, v računovodstvu SF. K	^
A URE ZJUTRAJ. OB NEDELJAH ;n pred začetkom tečajev Infor- no, nemščino, šp	.
 	    a	vi	L	.	_	   _	v__«___ t  »cnoronrn
macije: telef. 21-881. Poučeval bo mojster Jenko.
dobite »NOG-IS«, ki Vas ščiti pred srbenjem med prsti na nogah, ka-
IN PRAZNIKIH VES DAN Zdravstveni dom Bežigrad:
X>r Tičar Lojze. Veselova 18, tel. 31—966. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-800.
®dravstveni dom Center:	_	.
Dr. Golmaier Janjka Miklošičeva tero povzroča glivični lišaj, c 24. tel. 39-151. Za obislke otrok ista telefonska številka:
Zdravstveni dom Vič:
Dr Jagodič Boris, Rožna dolina c XV-la. tel. 22-437. Nedeljska dežurna služba v ambulanti Mirje. Trg mladinskih delovnih brigad 3. od 8—14 ure. tel. 21-797.
Zdravstveni dom Moste:
Dr Medvešček Branko, ZD. Moste, Krekova 5. tel. 31-359. V odsotnosti zdravnika kličite tel.
LM 30-300.
Zdravstveni dom Rudnik:
Dr Mal Miran, Wolfo>va 5, tel.
22-684. V odsotnosti zdravnika kličite tel LM 20-600.
Zdravstveni dom Šiška:
Dr. Ponikvar Rafael. Černetova št. 31. tel. 22-831.
DESETTISOCI Vaših sotrpinov, ki so kakor Vi bolehali na želodcu. jetrih, žolču in črevesju, so se pozdravili z učinkovitim pri-
in esperanto.	,	.
Dopisni tečaji tujih jezikov bodo nrirpipni v dveh stopnjah — za-
------------------7	;----^	TT	četni in nadaljevalni. Za kontrolo
V vseh lekarnah-in drogerijah ,	iave (s pomočjo magneto-
-vnem. VI	«5it( »lrerl	in za razlago posameznih
poglavij iz slovnice bodo organizirani seminarji.
Vsi tečaji se pnčno sredi oz konec oktobra.	,	.
Prijave za vse tečaje sprejema Uprava Ljudske univerze. LJub-liana. Cankarjeva 5-III. Vse podrobne informacije dobite Istotam. Rok za prijave je do konca meseca oktobra	s
Zavod za varjenje LRS opozarja na tečaj za metalizacijo in plastt-fikacijo in tečaj za varjenje plastičnih mas. Oba tečaja se pričneta 30 XX v parilslci šoli Zavoda v Ljubljani. 1. oktobra je pravtam enodnevni seminar za zaščito in
BREZ OPEKLIN boste lepo zagoreli pri uporabi specialnega ULTRAGIN MLEKA za sončenje. Dobite ga v lekarnah, drogerijah in parfumerijah.
UPORABLJAJTE TUDI VI
KLINIČNO PREIZKUŠENO KREMO!
SPORED ZA NEDELJO
UNION: angl. film »BEŽNO SREČANJE«. Režija David Lean, Igrata Celia Johnson in Trevor Howard. Tednik F. N. 39. Predstave ob 15, 17, 19 in ai. Ob 10
.	suje delovno mesto
v pred- referenta za obrtne zadeve ^ ^ ^ ^  -------------------------------------„	__
Pogoj: popolna srednja šola z	llovščini Nadalje se zahvaljujem
.m;rsTI, n	znanjem administrativnih del. Te-	darovalcem cvetja in vencev ter
OBVESTILO	meljna plača in položajna plača	vsem ki so na kakršen koU način
V sindikalnem domu	kurilnice	po zakonu o javnih uslužbencih.	soeustvovali z nami.
ob Vilharjevi cesti 2 bodo plesne	interesenti naj vlože kolikovane	Žalujoča žena Cilka. hčerka
vaje vsako soboto od 20.—23. ure	prošnje z življenjepisom na gor-	Bojena m sin Aleksander,
in nedeljo od 15.—18. ure	pod stro-	nji naslov do 15. okt 1958.
ZAHVALA
H,AZPIS	Vsem, ki ste nam ob bridki
Komisija za razpis mesta direk- izgubi našega dragega očeta torjev in poslovodij pri Občin-	Tf.A
skem ljudskem odboru Senovo	IVANA	MIHELIČA
razpisuje na podlagi določil 21.	kakor koli pomagali, z nami so-
člena zakona o pristojnosti občin-	čustvovali, darovali vence, nam
skih in okrajnih ljudskih odbo-	pismeno ali ustno izrazili sožalje
rov in njihovih organov (Uradni se jz vsega srca zahvaljujemo, list FLRJ št. 52-57)	Posebno	se zahvaljujemo go-
mesto direktorja Rudnika rjavega vornikom za poslovilne besede, premoga Senovo.	duhovščini. pevskemu zboru za
Pogoji: rudarsiko-metalurška fa- žalostinke, gasilskim društvom za
lja Oblaka.
Otvoritev bo v »oboto TT. septembra 1958.
Vabljeni k Stevttn! udeležbi!
RAZPIS
Upravni odbor Lekarne 3>omžale
matinela amer barv. western razpisuje delovno mesto farma- jculteta; ekonomska fakulteta; ali častno spremstvo, nadalje vsem
*	A	 zL	_7-	nrthAf1'-	  <.„i...u-r.	_	-irv	i________ K-C.ulv
r	.>	v	—— — - —— —«— | »«««'«	>
filma »DOLINA MAŠČEVANJA«,	cevta ali farmacevtskega pomoe-	pravna fakulteta	z	10-letno prak-
KOMUNA:	franc, film »CRNA	nika s primerno prakso jn_ polo-	.so. toda	najmanj	5	let	praikse na
MAPA«. Režija Andre Cayatte.	ženim strokovnim Izpitom. Prošnje	vodilnih	mestih.
Predstave ob 15, 17,	1« to 21.	dostavite na gornji naslov. R	plača	po tarifnem	pravilniku
podjetja. — Družinsko ali samsko RAZPIS	stanovanje takoj na razpolago. —
Glasbena šola Siška-Bežigrad Reflektanti naj pošljejo svoje po-raapisuje mesta:	nudbe s kratkim življenjepisom
učno moč za violino is učno moč za. klavir.
Pogoji:	končana SGS oziroma
Ob 10 matineja istega filma. Danes zadnjikrat!
KINO SLOGA:	nemški	film
»VRAŽJI KROG«. Tednik. F. N. št 39. Predstave ob 15, 17, 1« in 21. Ob 10 matineja istega filma. Danes zadnjikrat!
ki ste ga v tako lepem številu spremili na zadnjo pot.	t
Kot pri Rabnici, 23. 9	1958.
Žalujoči Miheličevi,
‘^ost Pričetek ob 8. uri zju- KINO VIC:.sovLlbarv■.ci.mmasco- AG, plača po Predpisih Zakona o
in dokazili o izobrazbi najkasneje do 15. oktobra 1968 občinskemu ljudskemu odboru Senovo.	R
DRAMA LJUBLJANA
Sreda, 1. oktobra, ob
tral Prijave 1rN informacije:	Za-
vod za varjenje LRS. Ljubljana. Erjavčeva 15. tel. 22—316.
Društvo amaterskih slikarjev, kiparjev ih grafikov »Klas« v
pe film »SESTRI« (po Tolstoje- iaVnih uslužbencih, vem romanu »Trnjeva pot«), — Prošnje vložite v pisarni Glas-Predstave ob 15. 17. 19 in 21 uri. bene joie, Smoletova 16-U. ali Ste-
le .30 uri Ljubljani, obvešča vse tečajnike, Abon- da se bo pričel pouk v sredo, 1.
oktobra, ob 19. uri na V. osnovni _ _ šoli v Šubičevi ulici 1„ pritličje, nat« vrelcem. Vprašajte _ zdrav- Br^ht:	Svegc^dru*.	svetovni	Naknadni
Sobota.' 4 oktobra, ob 19.30 uri:	do 15. oktobra in to torek in
Tolstoj: Ana Karenina. Izven m petek od 18 do 19. ure. za podeželje	Komisija za štipendije v pod-
v sredo, 1 oktobra, začne Dra- jetju »KAROSERIJA«. Ljubljana, ma SNG redno sezono z uprizo- tovarna jeklenih avtobusnih ika.
Tolstoj:	Ana Karenina
w_ _____________ _	ma	B_
rodnim zdravilom rogaškim »DO-	Četrtek, 2. oktobra, ob 19.30 uri:
vrelcem. Vprašajte zdrav-	~	^
nika! — Zahtevajte »DON AT« v trgovinah pri »Mercatorju«, »Prehrani« v Ljubljani.
Na podlagi določila čl. 40 Zakona o Univerzi v Ljubljani in čl.
Ob 10 matineja Istega -filma. »KINO SOCA«: amer barv 'Vestern »DOLINA MAŠČEVANJA«. V gl. vi. Burt Lancaster. Predstave ob 15. 17. 19 in 21 url. Danes zadnjikrat!
KINO SISKA: zaprto *ar«dl popravil!
LETNI KINO BEŽIGRAD: amer.
film »MODRI PAJČOLAN«. Igra-
famova 2.
RAZPIS
Komisija za razpis delovnih meat pri splošni bolnišnici Celje razpisuje na temelju 61. 7, 23 in 36 delovna mesta
medicinske sestre. Pogoj končana šola za medicinske sestre,
»HVALE
ta Jane Wyman in Charles kone.an sta*.
Laughton. Predstava ob 20. uri. finančnega knjigovodje. Pogoj Prodaja vstopnic uro pred za- saUlotoon,tl£t
četkom predstave.	administrativno moč. Pogoj po-
V neutolažlj ivi žalosti ob izgubi zlatega in srčno dobrega očka LJUBA DEItMELJA predmetnega učitelja v polk. smo prejeli ljubezniva in mnogo-
-------- številna tolažila ter izraze soču-
zdravnSka seknndairija. — Pogoj stvovanja. ki so nam lajšala našo
ZAHVALA Dotnpel je naš skrbni mož. očka, ded
JAKOB PODBEVSEK
iz Bohinjske Bistrice, železničar v pokoju, star 77 let.
Iskrena hvala vsem. ki ste ga v njegovi bolezni obiskovali, posebno dr. Hribarju Zahvaljujem se tudi pevcem za petje, številnim železničarjem in duhovščini. 2alujoča žena Marija, sin Jaka z ženo, vnukinja Minka z možem in ostali vnuki.
fakultetf ^UJaerhSkturo.agUrada^- jS^jo Joi^ve »Ane Korenine«.	ntoom°to
žalost in tesnobo. Vsem, iki so se nas v tej težki uri spomnili, izražamo prisrčno zahvalo.
Posebno zahvalo izrekamo zdrav-
ništvo in geodezijo v-Ljubljani- n., .N^tovn^logo .zopet igra -Sava
T soboto, 4. oktobra je prv^a le-	Ljubljani. Interesenti naj	poš-
tošnja uprizoritev »Ane Karenine«	ijejo pismene vloge	na	gornji
izven abonmaja. Vstopnice za to	naslov, najpozneje do	28. oktobra
izven predstavo bodo v prodaji od	1958 višina štipendije po	pred-
dan 29. septembra 1958 ob 9. uri v poslopju Oddelka za arhitekturo (Cojzova cesta 5) v predavalnici I javno fakultetno skupščino
PLANINCI — Trigalvski dom na Kredarici bo s 30.	9. 1958 zaprt,
planinsko društvo Ljubljana-ma-t
tiča.
Avto-moto društvo Ljubljana,
Kidričeva 9, priredi v nedeljo, 5. X. 1958 zabavno športno prireditev Lov na lisico. Nagrada 10.000 dinarjev Po končanem lovu družabna prireditev s plesom. Pravico do udeležbe imajo vsi avtomobi-st;. motociklisti in mopedisti. — Prijave in informacije od 1. X. do 4. X. od 16—19 ure. v društveni pisarni.
Tečaj mednarodnega Jezika — ESPERANTA prireja Ljudska univerza. Prijave pri Zvezi esperantistov, Ljubljana. Miklošičeva 7 vsak dan od 8.—14. In 17.	19.,
razen petka in sobote popoldne. Informacije telefon 31-043.
Sadjar in vrtnar, podružnica Šiška. priredi razstavo sadja, cvetja in zelenjave v domu Ljuba Šercerja v 5p. Šiški, dne 28. do 30, 9	1958 od 9 do 18. ure. Otvoritev
v nedeljo ob 9. uri.
Udeležite se razstave polnoštevilno.
srede dalije.	pislh.
_ ri_D	zavod	za pospeševanje gospo-
OPEK-A	dinjstva	okraja Ljubljana razpi-
Sreda, 1. oktobra ob 19.30 Verdi:	suje	vp;s	v naslednje tečaje:
  -	----•»—-------------  ^	začetnl	tečaj za pletenje
2 nadaljevalni tečaj za pletenje 3.’ tečaj za narodno vezenje Začetek tečajev Je v čeitrtek, 2 oktobra 1958.
Tečaji so večerni in trajajo a
AIDA. Izven Otvoritev sezone 1958-59.
Četrtek, 2. oktobra ob 19.30 I>oni-zetti:	DON PASQUALE. Pre-
miera.
Petek, 3. oktobra ob 19.30 Ofien
_.—_	pom« tji črvin j	——	niKom in sirez
nmiatograllh od 9	vloge za razpisana delovna me- vro,(0ške klinike za njihovo pomoč
MI aniiMSKi KINO »LM« Kotni- vta pošljite ravnateljstvu Splošne j nego Enako toplo zahvalo iz-aSkl tonfS bolnišnice Celje do «. oktobra ^žamo Ravnateljstvu zavoda za Slepo JE BOT MLto. Pred- lese.	R	gluho mladino, Klubu borcev NOB
stave so danes ob 10, 18 ln 17.	RAZPIS	»Kosmač-Klemenc«, zav. za g^as-	JANKO	SALEHAR,
TRTni av ameriški barvni film	,	..	, _beno vzgojo v Ljubljani in TVD	upokojenec
»BOBNI PREKO REKE«. Tednik.	^SIGomlSkoRazpisuje mesto PaI"tizan-u. Ljubijana-Tabor za ob-	Po,greb nepozabnega pokojnika
V gl. vlogi: Audie Murphy, Wal-	Vk^^o, • mdnja ajavljene osmrtnice v dnevnem bQ v ponedeljek. 2g g 195a ob 15.
ter Brennan, Lyle Bettger. — bolničaTke- Pogoj. iKednja «ro- časo,plsjU- _ prisrčno se zahva- u,rj , Petrove mrliške vežice na Predstave ob 18, 18 in 20. Pro- kovna izobrazba ali nižja skokov ljujemo vsem darovalcem vencev, daj a vstopnic od 10—11 in od na izobrazba s 5-letno prakso.	^ mu g krasnim cvet-
15 dalje.	Plača po zakonu o javnih usluž- jem zasuli prerani grob. — Vsem
LITOSTROJ:	poljski barv. film benelh. Nastop službe l-Jb-1958 an pevcem pevskega zbOTa Glasbene
»PETORICA iz BARSKE ULI- po dogovoru. Pravilno kolkovane matlce pod vodstvom tov. diri-
 	.	.	.	   ^-^4	^	'no	IlimrOVA	TVnmfl	  »F	.	1______ A
CE« ob 18 in 18. Ob 20 isti spo- prošnje pošljite 'na upravo Doma genta Žepiča in oktetu tov. prof. vnukinje
_ *	...	M	i	nn	n—	-	on	OTYl	Airl	ih	n/lTB	A	a	-T-	_	1________________. MinnlU.rn ,-»0+4 o	T	4	•	-	Ki	1	-
Zapustil nas je moj dragi mož, oče, stari oče, brat. stric, s«Tak, tast
Zalah
Žalujoča žena Katarina, otroci: sin Peter, hčerki: Anica Ziedorn. Cirila Polc. brat Franc, vnuki ln
bach:	HOFFMANNOVE PRIPO- tedrl<>v — Vpis je 2. oktobra ob
V7EDKE. Abonma red A.	lg ur(' v vajenski šoli. Veselova
Sobota, 4. oktobra ob 19.30 Verdi:	uijea jt. 2-H. — Na razpolago bo-
AIDA. Gostovanje Dušana Ku- do najnovejšl modeli. Podrobna kovca, -prvaka Opere v Splitu, pojasnila pri vpisu.
Izven.
Nedelja, 5. oktobra ob 19.30 Donl-zetti: DON PASQUALE. Izven.
MESTNO GLEDALIŠČE Ljubljana, Gledališka pasaSa
Petek, 3. oktobra ob 20. uri: Ca
Strojepisne in stenografske te-
red s tednikom	St. 38.	Predpro-	onemoglih	GomšlSko.	R	A. Lajovica, se za ganljivo petje,
daja vstopnic uro pred pričet-	_.	govornikoma tov. ravn. Franu
kom predstave.	Grmu in tov . preds. pevskega
OUNCLJE: amer. barv	film »V Komisija za razpis delovnih	mest	zbora Glasbene matice J. Grčarju,
SRCU MLADIH«, ob 16,	18 to 20.	obrtne	zbornice za okraj	Ljub-	za poslovilne govore, iskreno za-
ZADOBROVA: ital film	»OPRO-	ljana	hvaljujemo Enako zahvalo izra-
  P _	_	STI MI«, ob 17 ln 19.	razpisuje	žamo patru Jakobu Bijolu.
čaje začetne in nadaljevalno-vlije vEVCE: amer. film »DALJNJ1 v uradu Obrtne zbornice za okraj Za lzredno počastitev ki so jo
Stopnje	bo	začetkom	oktobra	od-	HORIZONT«, ob	18 In	20.	_ Ljubljana	sledeča delovna mesta:	blagern1J1 pokojniku izkazali s
prlo Društvo stenografov to stro- CRNUCE: ruski barv. film »PE- ( referenta-vodjo odseka za kadre easfnlm spremstvom ob krsti čla-jepiscev v Ljubljani. Tečaji so DAGOSKA POEMA«, ob 17 in 20. v obrti. Pogoj: višja strokovna , biv g^.kola x_Tabor. iskreno dnevni ta večerni, vpisovanje bo romZALE: amer. barv. film »DO-	izobrazba ali srednja strokovna	7ahvalo kakor tudi vsem znan-
  , „. ----------- --	—	—	od 2. do vključno 4. oktobra V LINA NASILJA«, ob 16, 18 ln 20. izobrazba s 5 let prakse v upra-	in'nriiateljem ki so dragega
sona, Drevesa umirajo stoje. Go- tajništvu na Roški c. 19. Tam do- KAMNIK »DOM«; amer	barvni vi alI	gospodarstvu,	nokotoika v tako velikem številu
stovanje v Kaim.niku._	_	_	bite tudi	podrobne	: n formacij e^ XT)	clnemascop film	»SEDEČI BIK«.	2. referenca-nadzomlka'	za grad-	spTemili k zadnjemu pač'tku. z
Ljubljana. Hamburg. 26. 9. 1958
Sobota, 4 oktobra ob '20. uri: Juš DVospekt. S prijavo pohitite,« ker DUPLICA: franc, film »INSFEK
—.	.	v-«_____!	„	1	i.	 .el/mrr	♦dPfl	1	P-V	 —	   n	»	v-»	-Tri	Tri	Tri	riT	11
Kozak. Balada o	ulici	Premiera.	Je število	obiskovalcev	tečajev
Red. Premierski. Vstopnice so	omejeno .	s
tudi v prodaji. Krstna predstava.	višii administrativni teBaJ v
Nedelja, 5. oktobra ob 2U. url: Juš	jjupiianl.	Namen	tečaja	je	iao-
Kozak. Balada o	ulici.	Izven.	braževanje	višjega	kadra	za	vod-
 	Začetek	nove	gledališke	sezone	ln	orgaTTlziranje	pisarniške
Akademski plesni klub vabi	bo v soboto. 4. oktobra. Ta večer	a,trn lrii-st.rac, j e ter korespondence v
ljubljanske študente in Študentke,	bo kratka predstava odrske pri-	uradfh, zavodih in raznovrstnih
da ?e vključijo v vrele p lesno	redbe zirane novele Jusa Kozaka	podjetjih, itd. Tečaj traja 6iio
športnih plesalcev v našem Klubu.	»Balada o ulici«, po zamisli to v	ieto. Sprejemajo se dijaki in
Informacije in v-pLsov-a.nje vsak	režiji Minka Muhanica V tol	uslužbenci s popolno srednjo solo,
ponedeljek, sredo ln petek od 17.	zanimivi Igri Iz življenja današnje	v lz-jemnih primerih tudi z naj-
L is ure do 15.	10.	1958 Aka-	Ljubljane bo sodeloval ceiotni an-	manj Šestimi razi-edi srednje ali
demski plesni klub prireja vsako	sambei MG. pomnožen z nekateri-	nje3 enakovredne šole. Obisk te-
sobo-to in nedeljo plesne vaje na	mi zunanjimi sodelavci Glavno	Snja je prikladen tuda študentom
Miklošičevi 5 a od 20—23 ure	vlogo — zumehsta Mohorja — bo AteoJventi imajo ugodno možnost
poliklinike v' Ljubljani !*r.» J:	,fS2?.a	zaiposlitve. ker je velito> jpomanj -
n j<> soboto bo	nova	premiera,	dra. Pod-robna
TOR IMA RAD DREN«, ob 17 ln 19.	^
BLED: amer. barv. fftm »NEŽNI AKORDI«, ob 14, 1«	1«	ln »>.30.
Ob 10 matineja.
NOVO MESTO »KRKA«: amerišlti
_ ___________ barv.	film »NA OVINKU REKE«.
pri-	^zavodih" Tn^ raznovrstnih ČRNOMELJ: amer. barv. vistavi-
72irii	a—-4.-	Srf-vi_ son. film »GORA« ob 17.30 ln
20.30.
KRANJ »STORŽIČ«: ob 9 matineja
»PROTILETALSKA ZASClTA«,
njo vajensike šole z odgovarjajočo »trokovno izo-brazbo,
3. 2 strojepiski. Pogoj:	srednja
stroOoovna, Izobrazba ftll nepopolna srednj« šol« z administrativno Šolo.
Nastop službe takoj ali po dogovoru.
Flača ln položajna plada po določilih pravilnika o uslužbencih
obrtnih zbornic.
Prošnje
željo da našega Ljuba ohranijo v
toplem spominu.
Žalujoči ostali.
ZAHVALA
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so našo ljubo mamico
IVANKO KORBAR
, spremili na zadnji poti in Ji po-
žlvOrtenjepIsom to kioniu cvetje, se isfcreno zahva-
omer’ Opisom prakse vložite v tajništvu lluipj0
*	*	(riiVi	t»4-	n	a	«-Vv/\T*r\	loa	»ro	clrvo	4	T	111	Tri	—
vstopnina 30 din. Ob 13. am«. obrtne 'zbornice za okraj Ljub-etoemascop.	»belo	Ljubljana, Mestni trg 2. so-
ba^vnl* clnemascop! fllrn »SEDEM ha št. «-rt. do najpozneje M. X.
LET SKOMIN«. Ob 21. predpre- iw*.	a
Vsem sorodnikom in prijateljem sporočamo, da nas je zapustil naš oče. brat in stric
dr. ALOJZIJ RAKUN
odvetnik v pokoju
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, 28. septembra 1958, ob 17. uri na
mestnem pokopališču v Celju.
Žalujoči rodbinj Rakun Hue.rter.
Celje, Hauzenberg, Salzburg, 25. sept. 1958.
Žalujoči oitroci z družinami
ka-
uprava poiikimiKe v Ljubljani jng arb viktorj-a' MoJka. Nasled- kanje vodilnega pisarniškega obvešča, da bo v dnen kongresa	....rio-lo bo no-va premiera, dra. Podrobna navodila diobiite
„ . ,	,	^ .f' dram a'»Sbfeda d« francoske pisa- g^ebno 'ali pismeno pri tajništvu
do 3. 10. t. .1. posloval na Poli-	.	J	____b	mn	dim	ra
Icirurgov Jugoslavije,
kliniki v Ljubljani oddelek za poškodbe v nezmanjšanem obsegu, oddelek za splošno in septično kirurgijo pa le za najnujnejše primere, ostale kirurgične dejavnosti pa v teh dneh ne bodo poslovale. — Prav tako bo v času kongresa ortopedski oddelek Poliklinike posloval v dopoldanskem ča-su za nujne primere.
SP U T N I K SLOVENIJA
teljice C. Audry.
Šentjakobsko gledališče Ljubljana. Mestni dom Nedelja, 28. septembra ob 15. uri:
D Dobriča n in: »Človek z Marsa-«, acomedijs, gostovanje v Prosvetnem domu pri Sv. Grego-
rij u-
sobota, 4. oktobra ob 20, uri: j. Nestroy: »Utopljenca«, veseloigra z godbo in petjem. Izven. Nedelja, 5. oktobra ob 19. uri: D Dobričanin: »Človek z Marsa«. komedija. Gostovanje v domu Partizana v Zagorju.
IZLET V ZAGREB z POSEBNIM VLAKOM v nedeljo 5. oktobra na mednarodno nogometno tekeno Madžarska : Jugoslavija. Odhod iz Ljubljane ob 9. uri, povratek iz Zagreba ob 20
m\
zavoda proti plačilu 100 din ra prospekt ln ostale tiskovine. Vpisovanje je v tajništvu zavoda »Administrativni tečaji«. Ljubljana, Roška 19.
SPORED ZA NEDELJO poročila: 6.05,	7.00,	13.00, 15.00,
19.30. 22.00. 22.55.
0 00—T.oo Z domačimi zvoki v prijetno jesensko nedeljo. 7.15 Reklame, 7.30 Radijski koledar in
miera amer. filma »GRAND
HOTEL«, v gl. vlogi Greta Garbo.
KRANJ »SVOBODA«: amer. barv.
cinemasoop film »PIKNIK.. ob
RAZPIS
• Razpisna komisija fakultete za
splošno medicino in stomatologijo
v Ljubljani razpisuje v inštitutu
15.	17	in	19.	Ob	10-	matineja	za	fiziko	naslednji	mesti:
amer. filma »PROTILETALSKA ZAŠČITA«, vstopnina 30 din.
NAKLO:	amer. film »PROTILE-
TALSKA ZASClTA«, ob 15. Ob
IT in 19 franc, film »OBZIRNA.
VLAČUGA«.
RADOVLJICA:	angl. barvni film
»SMRT NA DIRKALIŠČU«, Ob
ob 35.30,	17.30	in	20.
JESENICE »RADIO«: amer. barv. clnemascop film »PRINC VA-LIAN«, ob 36, 18 ln 20, ob 10 matineja mlad. filma »BELA umblJani*""lIpičeva 2. GRIVA«.
JESENICE »PLAVŽ«:	amer. film
film »POKLICI M. ZA UMOR«,
1 mesto LABORANTA za delo z radioaktivnimi snovmi v biofiziki,
1 mesto LABORANTA sa delo pri pouku ln za vodenje materialne kartoteke.
Pogoji: dokončana tehnična srednja Sola za rentgenske tehnike
oziroma matura na gimnaziji.
Prošnje je pravilno kolkovane
(z državnimi kolki) vložiti do 15.
aktobra na Inštitut za fiziko T
RAZPIS
Raziplsna komisija Sekretariate
za pravo-
Ponovitev javnega večera domačih napevov z dne 28	5.	1958.	v
Ljubljani Kranju (Sodelujejo kranjski an-
posebni vlak so v prodaji v poslovalnici v Ljubljani.
RAZPIS
Državni sekretariat sodno upravo LRS	_	_	   _
razpisuje20 štipendij za slu- sambli in solisti). 10.00 Se pomnite uriT^ Udeležencem izleta so zago- šatelje pravne .fakultete Univerze tovariši — Polde Štukelj: Le še tcvliene vstopnice. Vozovnice za v Ljubljani.	v terrrnih nočeh (Ob 15. obletnici
'	Prosilci naj vlože prošnje na ustanovitve Rabske brigade), 10.30
Državni sekretariat za pravosodno	Počitniške razglednice — Izlet v
upravo LRS v Ljubljani, sodna	štiri zdravilišča ma Štajerskem,
palača, do 10. oktobra 1958. Proš-	11.30 Orkestralna .medigra, 11.45
njam naj prilože: obširen življe-	Pojeta Jirina Salaeova in Rudolf
njepis. potrdilo o premoženjskem Cortes. 12.00 Nasi poslušalci česti-stanju prosilca in članov družine, tajo to pozdravljajo — L. 13-lo • katerimi živi v skupnem gospo- Zabavna glasba, vmes obvestila dinjstvu in potrdilo o tem ali in reklame,.13.45 Za našo vas, 14.15 prejema otroški dodatek ter v Naši poslušalci čestitajo in .po-kakšnem znesku.	S	zdravlja.lo — U., 15.15 Prisluhni-
mo zabavnemu orkestru Radia RAZPIS	Ljubljana. 15.45 Milenko Šober:
Fakulteta za rudarstvo, meta- Našemorj e to nek ai o n j ^>.16 15 lnraiio in kemilsko tehnologijo Glasbeni mozaik. 17.lo Radijska 5.00—iB.oo	Prenos	sporeda	Radia	razpisuje na odkesu za tekstilno	*§.« — Anatole France: Crainque-
Ljuibljana,	12 00—13.00	Mariborski	tehnolorilo-	bille (ponovitev) v.naslovni vlogi.
feljton. 13.00—14.15 Zrenos sporeda	-	'	.	..	.	Lojze Potokar. Rezija: Mirč Kra-
Radla Ljubljana. 14.15—15 00 Želeli mesto docenta, izrednega ali red- eel]- 18 00 jugoslovanski pevci za-
- -	...	---- nega profesorja: za predmet »Ke- bavne glasbe pred mikrofonom,
mična tehnologija vlaknin«;	18.25 Sergej Rahmaninov: Koncert
mesto honorarnega docenta ali za klavir in orkester 5t 2 v c-
prireditve dneva. 7.35 Skladbe za	otrovntcA:	češki barvni film	izvršnega sveta za občo upravo
pihalno godbo. 8.00 Mladinska ra-	»kje IN KAM« ob 16 in	20.	LRS, Ljubljana, Zupančičeva ul.
dijska igra — H. Smkievnsz:	v	novJE: amer. barvni film	»STE-	3. razpisuje delovni lesti:
puščavi in goščavi — N. iPfYa ZfZ	KLENI ČEVELJČKI«, ob	20.	strojepiske I ali TI. razreda to
redba), 9.00 Glasbena medigra, 9.W	MURSKA SOBOTA: amer.	barvni	pomožnega 'pisarniškega refe-
film
»POKLICI M. ZARADI
renta.
MAŠIŠ 0 A
Nedelja, 28. septembra.
Dežurna lekarna: »Tabor«, Trg revoluc i j e št. 3.
RADIO MARIBOR
UMORA«. Ob 10, 16, 17.30 in 20.	-
PTUJ: amer. barvni film »SVET-	obe delovnl mes«. nlžte
T OT a <5 a v * PFI.TTVKA«	strokovna Izobrazba. Nastop služ-
PTUJ:	Predstave odi oktobra be lahko takoj - Kolkovano
1958 dalje bodo »na splošno že- prošnjo z življenjepisom vežite lio kino-obiskovalcev, ob delav- ha gornji naslov do 18. oktobra nikih s pričetkom ob 17.30 in 1958	'	R
19.30. Ob nedeljah in praznikih	_________
pa ob 15.30, 17.30 in 19.30. Vstop-	RAZPIS
nice bodo v predprodaji ob de- Komisija za sklepanje In odipo-lavnikih od 8—9 to od 16.30 dalje, vedovanje delovnega razmerja ob nedeljah in praznikih pa od »Tovarne steklenih izdelkov« Slov. 9—10 in od 14.30 dalje. Vstopnice Bistrica razpisuje sledeča delovna se lahko naročijo po telefonu mesta:	•
št. 40, in sicer le ob delavnikih anajlitlka,
obratnega Inženirja fkemika), obratnega knjigovodjo.
likvidatorja, evidentičarja. admto istr at orke.
Upravni odbor tovarne kovinske embalaže
»SATURNUS«
LJUBLJANA - MOSTE
razpisuje delovno mesto
ŠEFA RAČUNOVODSTVA
Pogoji: primerna strokovna izobrazba in praksa. Pismene ponudbe pošljite v roku 15 dni po objavi razpisa na gornji naslov.	5943-R
od 9—9.30.
'\T
St« — poslušajte! (prvi del), 15.00 <k>	16.15 Prenos sporeda Radia
Ifliubljana, 15.15—15.45 Želeli ste — poslušajte (drugi del). 15.45— ^^K^Prenos sporeda Radia Ljub-
_________________________Interesenti naj pošljejo svoje
o o nudbe do IS. 10. 1S86. s navedbo OBVESTILO IN OPOZOiRILO	dosedanje	zaposlitve	ta kratkm
Osikrbništvo pokopališč »Zale« v življenjepisom.
Ljubljani obvešča svojce pokoj-	Plača po	tarifnem	pravilniku,
nih, da bo sprejemalo naročila za	Ostalo po	dogovoru.	— Pogoji:
honorarnega strokovnega sodelav-	molu (Solist Cor	de Groot), 19.00	jesenske	nasade in ureditev gro-	pod 1 to 2 višja šolska izobrazba,
ca za predmet_ »Tehnologija ple-	Zabiavna glasba,	vme_s _obvestila	bov	SSSSSt"	jI
Vsem sorodnikom in znancem sporočamo, da je cfotr-pela naša draga sestra, svakinja in teta
SLAVA SAUNIG
Pogreb bo v nedeljo, 28. septembra 1958, ob 10. uri na domačem pokopališču.
Žalujoči:	Almira,	Jelka, Draga, Davorina, sestre;
Kuinir in Darko, braita z ženo in otroci ter diružine Gruntar in Mikluž.
Vrtojba - Gorica, 27. septembra 1958.
tenja in konfekcije«;
in reklame, 19.30 Radijski dnev-
12 str. / SLOVENSKI POROCEVILEC /	229	—	28.	^umbra	iosb
OPOZORILO
Prosimo ustanove ta podjetja, da oglase do vrednosti 3000 din plačajo v gotovini takoj pri naročilu, in to: v Ljubljani v oglasnem oddelka, v ostalib krajih v naših podružnicah oziroma na poštnih uradih. Na željo vam pošljemo cenik oglasov.
Cpr3va »SLOVENSKEGA POROCEVALCA-
CENA MALIH OGLASOV: do 10 besed 200 dinarjev, vsaka nadaljnja beseda 15 dinarjev. Ženitveni ogiasi — beseda 50 dinarjev. Na oglase ki so pod šifro, oziroma naslov v oglasnem oddelku, se pribije 50 dinarjev. Za vse nedeljske objave +10%.
OFOZOSILO! Oglasi. naročeni za nedeljsko objavo in dostavljeni do vključno petka do 12. ure, se računajo po ceniku Oglasi naročeni za nedeljo v petek popoldne in soboto se zaračunajo z 10% poviškom nedeljske cene.
OPOZORILO! Stranke, ki zahtevajo pismene naslove oglasov ali kakršno koli informacijo, naj priložijo za odgovor znamko za 25 dinarjev. V nasprotnem slučaju ne bomo odgovarjali. Naslovov oglasov, ki so pod šifre, ne Izdajamo. Za poslani denar v navadnih pismih ne odgovarjamo. Oglase sprejemajo tudi poštni uradi.
T
KVALIFICIRANE trgovske pomočnike sprejme »Vrvama« — Ljubljana, Trubarjeva 29 .	22204-1
KORESPONDENTSE z dobrim znanjem strojepisja, stenografije in vsaj enim tujim jezikom sprejmemo. — Pogoj; primerna izobrazba, sposobnost in neoporečnost. Plačamo do 18.000 din. Lastnoročno pisane prošnje z navedbo dosedanjih službovanj in življenjepisom dostavite pod »Zunanjetrgovinsko podjetje« v ogl. odd	22441-1
PODJETJE .TELEKOMUNIKACIJE. Ljubljana-Pržanj 24 sprejme takoj v službo 2 korespon-dentki z znanjem nemškega ali angleškega jezika. Pismene ponudbe na gornji naslov. 2721-1 GREM ZA HIŠNIKA IN KURJAČA. Popravljam instalacije centralne kurjave in vodovode. Pogoj:	stanovanje. Naslov v
ogl o-d-d	22218-1
KVALIFICIRANA KUHARICA išče zaposlitev v menzi ali gostilni. Pogoj: ssmska sobica Naslov v ogl. odd.	22128-1
FRIZERKO. samo dobro muc sprejmem. Ponudbe pod »Dobra«. v ogl odd.	25412-1
GOSP POMOČNICO potrebujem takoj. Rakočevič. Savsko naselje, blok. IX-II	22403-1
NUDIMO HONORARNO ZAPOSLITEV za nekaj ur dnevno. V poštev pride oseba, vešča administrativnih in lažjih knjigovodskih del Ponudbe Na Planinsko	društvo »Univerza«. Ljub-
ljana, Miklošičeva 5 a. 22400-1 GOSPOD. POMOČNICO z znanjem kuhe sprejme gostilna v Ljubljani. Ponudbe pod »Poštena« v ogl	odd.	22887-1
GOSP. POMOCNICO 20-30 let, pošteno, resno z nekaj znanjem kuhe, sprejmem k odrasli družini. Plača 6000 din. Naslov v ogl	odd.	22382-1
GOSP. POMOČNICO ali postrež-nico za dopoldanski čas, ki zna kuhati in negovati otroka, sprejmem. Naslov v ogl. odd. 22379-1 DEKLE ZA POMOČ v gospodinjstvu sprejmem. Berlič. Vižmarje 150.	Šentvid	22369-1
D-ELAVCA, vajenega hlevskih del.
sprejmem takoj. Lahko tudi ho-• norarno. Plača do dogovoru Janežič Srečko. Staretova 26. Lj.
22391-1
KMETIJSKI TEHNIK s triletno ANGLTSTA. ki bi poučeval 2 me-
Zavod za gospodarsko ureditev ljubljanskega Barja v Ljubljani, Cesta na Loko 4, razpisuje delovno mesto PRAVNEGA REFERENTA Pogoj:	diplomiran	prav-
nik s prakso v upravni in zemljiško-pravni službi. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača po pravilniku o plačah zavoda. Pravilno kolkovane prošnje vložite na gornji naslov najkasneje do 20. oktobra 1958.	5941-R
K 6-LETNEMU bolnemu otroku sprejmemo bolniško sestro, najraje' bivšo usmiljenko ali otroško negovalko. Plača dotora. Vsa oskrba v hiši. Pogoj:- ljubiteljica otrok. Nasi. v ogl. odd. 22320-1 MEZDNI knjigovodja — knjigo-vodkinja, lahko tudi začetnik, dob; službo v manjšem industrijskem podjetju v Ljubljani. Lastnoročno pisane ponudbe v ogl. odd SP pod »Mezdni«.
6	22170-1
MATERIALNI knjigovodja — knjigovodkinja, po možnosti s prakso, dobi službo v manjšem industrijskem podjetju v Ljubljani. Lastnoročno pisane ponudbe v ogl odd. SP pod »Materialni«.	22171-1
GOSPODINJSKO	POMOČNICO,
zdravo in pošteno, išče tričlanska družina'. Ing. Pretner. Štrekljeva 5.	22174-1
UPRAVNI ODBOR trgovine »Keramike«, Nazorjeva 8, Ljubljana. razpisuje delovna mesta za: vodjo trgovine — pogoj: kvalificiran trgovski pomočnik z najmanj 5-letno prakso v steklarski stroki; delavca — vojaščine prostega. — Stanovanje nimamo r.a razpolago.	22367-1
31 AN J SE TRG. PODJETJE v centru Ljubljane, sprejme takoj trgovskega poslovodjo ali trgovskega pomočnika, samostojnega, vojaščine prostega. Plača po dogovoru. Naslov v ogl. odd. 22395-1 TRIČLANSKA družina v Izoli sprejme takoj gospodinjsko pomočnico. Ponudbe na Zankolič. Mattecttijeva 24 b. Izola. 222&1-1 VE C TRG. I’ O M O C N I C za prosta delovna mesta potrebujemo. Nastop in plača po dogovoru. — Trg. podjetje »Gaieb«. Ljubljana. Mestni trg 21.	R	2743-1
Podjetje
»planica — Šport«
Ljubljana, L,ikozar.je\Ta 7, sprejme na delovno me-sto MIZMII z dovršeno
ielovedsko šolo.
Praksa zaželena, nastcrp možen takoj! Javite se
osebno v tajništvu p-od-5930-R
Industrijsko podjetje v centru Ljubljane sprejme SAMOSTOJNEGA USLUŽBENCA -USLUŽBENKO za obračunavanje osebnih dohodkov.
Praksa zaželena. Nasrtop s4užbe takoj! — Ponudbe pošljite v oglasni oddelek pod »Industrijsko podjetje«.	5876-R
<■
o
KOMISIJA za razpis delov, mest
podjetja »Avtoobnove«, Ljubljana. Bežigrad 11. razpisuje delovna mesta za takoj ali po dogo-
voru za: ali za priučitev, več kvalificiranih avtomehanikov, kovinostrugarjev. kvalificiranega avtoličarja, orodnega skla-diščnika in delavca za ulivanje ležajev, dva uslužbenca za obratovno evidenco. Pogoj; potrebna praksa in šolska izobrazba. Pismene ali ustne prošnje z opisom dosedanjega službovanja vložite do 15. oktobra t. 1. na gornji naslov. IDelovna mesta za kovinostrugarje in enega brusilca so v obratu Šentvid.	K	2731-1
Sprejmemo
DEKORATIVNEGA
RISARJA
in ARANŽERSKEGA PRAKTIKANTA.
Nastop takoj. Plača po dogovoru. Pismene ponudbe pošljite v oglasni oddelek Slov. poročevalca pod' šifro:	»Takoj -
Ljubljana« 5902-R
URARSKEGA POMOČNIKA, kvalificiranega siprejmem. Ponudbe pod »Urar« v ogl. odd. 21340-1 TRGOVSKO IN UVOZNO PODJETJE »METALKA«, Ljubljana. Parmova 33 sprejme stenodakti-lografke. izvežbane korespon-dentke z znanjem tujega jezika, blagajničarko ih knjigovodjo-saldakontista. Nastop službe možen takoj Ponudbe na »Metalka«, Ljubljana — Parmova 33.
21671-1
Industrijsko podjetje v Ljubljani sprejme
ADMINISTRATORKO.
Pogoj: znanje strojepisja. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Ponudbe v ogl. oddelek SP pod: »Vestna in stalna« 5944-R
ABSOLVENTKA STROJEPISNEGA TEČAJA želi zaposlitve v administraciji. Cenjene ponudbe
v ogl. odd. pod »Adm in ist ra-
torka«.	22225-1
USLUŽBENEC z dolgoletno ko-mercialno-tehnično prakso v črni metalurgiji in strojegradnji in znanjem nemškega jezika, stanujoč v Ljubljani. Išče primerne samostojne zaposlitve v Ljubljani. Ponudbe v ogl. o<3d. pod »Nastop l decembra« 2i2224-1
ŠIVILJSKO POMOČNICO, spretno
za izdelavo plaščev sprejmem. Modni salon Jager Fani. Resljeva C. 22.	2223-1
PISARNlSKO MO C izurjeno ali
začetnico, ki sl želi pridobiti
splošno znanje v administraciji
sprejmemo. Ponudbe pod »Prid-
nost in samostojnost, v ogilasni oddelek.	’	22142-1
prakso išče zaposlitev. Naslov v ogl odd.	22124-1
TRGOVSKO IN UVOZNO PODJETJE »METALKA«, Ljubljana, Parmova 33, sprejme stenodak-tilografke, izvežbane korespon-dentke z znanjem tuj&ga jezika, blagajničarko in krijigovodjo-saldakontista. Nastop službe možen takoj Ponudbe na »Metalka.'«. Ldubljain.a, Parmova številka 33	22i20fl-l
pekovskega pomočnika vajenega vseh del sprejme takoj rudniška parna pekarna Zagorje ob Savi. Samsko stanovanje zagotovljeno.	22200-1'
KOMISIJA ZA SKLENITEV in odpoved delovnih razmerij razpisuje delovno mesto poslovodje . galanterijsko tekstilne stroke. Pogoj, visokokvalificiran delavec trgovinske stroke. Nastop službe po dogovoru. »Zarja« Jesenice	22288-1
kvaliftčiranega sodarja
sprejmemo. Plača po tarifnem pravilniku.’ Samsko stanovanje preskrbljeno, »Vino Gorenjka«, Jesenice	22094-1
GOSPOD. POMOČNICO, ki zna kuhati sprejmem. Janežič. Tržaška 22-TT. Ljubljana	23SS6-1
GRADBENO PODJETJE »Retnomt« Moravče razmisli j e mesto računovodje. Plača po tarifnem pravilniku." Naston službe 1. decembra 1958. Pismene ponudbe pošljite na »Remont«, Moravče, tel 3. Samsko stanovanje preskrbljeno. PlaCa zelo ugodna.
2KMA-1
TAKOJ SPREJMEMO kvalificiranega livarja in delavca za kovinsko stroko. »"Uliv«, Ljubljana. Milana Majcna 7	22347-1
SNAŽILKO ZAPOSLIM popoldne.
Marušič. Masatykova 56.	22327-1
KROJAŠKI POMOČNIK išče zaposlitev. Naslov v ogl. od-delku.
22309-1
STAREJŠA ZENA I5te službo gospodinjske pomočnice s 1. oktobrom. Poštena in samostojna. Zaloška 51 a-n, vrata 33.
22306-1
KOMISIJA ZA SKLEPANJE IN ODPOVED DELOVNIH RAZMERIJ Časopisnega podjetja »Slovenski poročevalec«, Ljubljana, Tomšičeva št. 1-3 razpisuje delovno mesto delavca za nočni ekspedit. srednjih let,
seča. tedensko 21 ur (strnjeno), išče osn. šola blizu Ljubljane. Stalno namestitev ali stalno honorarno dobita tudi risar in slavist Lahko je tudi absolvent. Naslov v ogl odd.	2750-1
KMETIJSKA ZADRUGA »VREME«, pošta Vrem, Britof. ray;ni-suje mesto komercialista. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača no točkovaniti. oziroma po dogovoru. Ponudbe srvreiema Uprava kmetijske zadruge vreme.	2749-1
»AGROBIRO«, podjetje za projektiranje Ljubljana, Parmova 33, sprejme takoj: GRADBENEGA TEHNIKA, STROJEPISKO In KURIRJA.
Plača po tarifnem pravilniku. — Ponudbe pošljite do 12. oktobra 1958.
5S52-R
KOMISIJA za sprejem ta o<J,pust delavcev pri Globus-SpediCljl,
Ljubljana, Titova 33 sprejme: 1. več začetnikov za komercialni oddelek in knjigovodstvo, 2. strojepisko, 3 več delavcev. — Pogoji: pod 1 8 razredov gimnazije alt njej enaka izobrazba, 2. strojepiska z enoletno prateso v pisarni. 3 Polkvalificirani ali kvalificirani' delavci. Interesenti naj dostavijo prošnje v sekretariat podjetja. Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravil-nfku	2740-1
ŠOFERJE D in C kategorije sprejmemo ter visokokvalificirane in kvalificirane avtomehanike
»KLADiSCNli	DELAVCE sprejme v službo	trg. podjetje »Sad-
je-Zenjava«.	Ljubljana. Dolni-
čarjeva 4 .	22546-1
ZA TAKOJŠEN NASTOP potrebujemo trgovsko pomočnico, veščo prodaje	gospodinjskih po-
trebščin in posode. Ponudbe na upravo trgovskega podjetja »Železnina«, Jesenice. Prešernova cesta.	22503-1
Komisija za sklepanje in
odpovedovanje delovnih v razme.rij pri podjetju »OLJARNA«, tovarna tehničnih olj, Ljubljana, Tovarniška ulica 41, sprejme takoj:
1. šefa vzdrževanja,
2. mezdnega knjigovodjo,
3. korespoiidenta-fakturista,
4. 6 nekvalificiranih delavcev za delcf v transportu in obratu.
Pogoj:	ad 1: strojni teh-
nik; ad 2 in 3: praksa na delovnem .mestu. — Kandidati, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje, naj dostavijo pismene ponudbe navedeni komisiji. 5932-R
GOSPODINJSKO POMOCNICO
sprejmem takoj. Pretnar Jelka. Bled-Zagorlce 158 .	22495-1
NUJNO POTREBUJEM dobro šiviljo za otroške obleke. Šubičeva 3-1. levo.	22433-1
VDOVA, starejša, gre za gospodinjo k dobrosrčni osebi Ponudbe pod »Resna« v ogl. odd. 22484-1 SKLADIŠČNIKA sprejme takoj Gradbeno obrtno podjetje S.iška, Pod hribom 55.	22479-1
ISCEM OSEBO, ki bi Od 8. do 13. ure pazila na dojenčka. Zažele-
V DOPOLDANSKEM (JAJsU va-	3U KOSOV	SMREKOVIH	SUHIH
rujem otroke ali pomagam pri	PLOHOV	na vogalu Parmove,
gospodinjstvu. Ponudbe v ogi.	Bežigrad,	prodam.	22o3S-4
odd poa »Proti plačilu«. 22U14-2 HAT 6UU. kompleten opremljen POSTRi-ZNICO enkrat tedensko,"	in radio,	zadnji servis,	prodam.
Naslov v oglasnem	Naslov v	ogl. odd.	22535-4
22417-2 NOV, LEP RADIO na tipke in
sprejmem!
oddelku.
AKVIZITERJE za nabiranje oglasov za znano revijo po Sloveniji iščemo. Ponudbe s pogoji v ogl. odd. pod Slov. por. v Ljubljani pod »Akviziter« 22366-2 ODLIČNEGA INŠTRUKTORJA za angleščino, iščem. Naslov v ogl. oddelku.	22094-2
POUČUJEM angleščino m nemščino. Ponudbe v ogl. odd. pod
magično oko za 34.000 din prodam. Valetič, Celovška c. 55, Ljubljana.	22532-4
ITALIJANSKO ZENSKO IN FANTOVSKO KOLO poceni prodam. Informacije:	Propaganda, Dalmatinova 4.	22S3&-4
KROMPIR. pravi beli »Oneida«; oskrbite si ga za zimo. Tomačevo 17.	22527-4
»Tuji jeziki«
CE SAMI SLIKATE vam razvi jemo film in naredimo slike še isti dan. Foto Hudnik. Celovška 43	22336-2
HRANO IN PRENOČIŠČE nudim za pomoč pri gospodinjstvu v dopoldanskih urah. Fifolt, Ljubljana, Tovarniška 25 .	22296-2
GRADITELJI HlS — gradbeniki. Mlad elektroobrtnik vam izvrši v vaši hiši z lastnim materija-lom vso elektroinštalacijo. ev. finančno prispeva po dogovoru Za proti uslugo, da dobi stanovanje za 3-č!ansko družino. Pogoj:	v	Ljubljani. Nasl-ov v
ogi. odd.	22345-2
HONORARNO RISANJE spre.1: mem. Ponudbe v og'
»Tehnik«.
SLIKE ZA LEGITIMACIJE vam na željo naredimo takoj. Foto Hudnik, Celovška 43.	22335-2
POTREBUJEM inštruktorja za navadno in gospodarsko matematiko za ekonomsko srednjo šolo. Naslov v ogl odd. 22392-2 OTROKA do 8 let starega sprejmem v varstvo. Pismene ponudbe v ogl. odd pod »Skrbna vzgoja«.	22390-2
AVTOMOBILISTI. MOTORISTI! Izvršujem vsa popravila osebnih avtomobilov, motorjev in mopedov. Postrežba solidna Se priporoča Terdič Jože, avtomehanik. Rudnik 30.	223S9-2
VARUHINJO dveletnemu fantku za dopoldne iščem. Oglasite se
21993-2 PRODAMO naslednja osnova*
sredstva; tovom.j avto 3 tone z vgrajenim Mercedes motorjem 3300, vozen, traktorsko prikolico 3 tone, motor Savica, mlin šroter. radio, motorni zapraši-lec. 2 vejalnika, avto motor, ohišje diferenciala 3 tone Ford, cirkularno žago. Informacije dobite pr; Kmetijski zadrugi Nova Štifta, p. Gornji grad	R 2760-4
NOVO DIATONIČNO HARMONIKO 3'/s toni, prodam. Cena z dogovorom ustno. — Kreča Stane, Ljubljanska cesta 48, Domžale.
R 2759-4
MOTORNO KOLO ILO 125 ccm prodam za 55.000 , din. Naslov v ogl odd.	R 2758-4
odd ' pod KLAVIRSKO HARMONIKO okrog 22340-2 so basov, dobre znamke, kupim.
Ponudbe pod »Navedite ceno« v ogl. odd.	22456-4
PFAFF ŠIVALNI STROJ, skoraj nov. predvojni, naprodaj. Naslov v ogl. odd.	22488-4
SOD lioo 1 in 85 l prodam. Bončar Viljem. Poamilščakova 16a.
22485-4
ZENSKO KOLO prodam. Njegoševa 6-1 stopnišče, Avsenik.
22483-4
2 STARI KOLESI poceni prodam.
Celovška 105-11., desno. 22480-4 ODLIČEN MOTOR DK\V 350 ccm nujno prodam. Črnuče. Gmajna št 139.	22476-4
PLANINŠKU VESTNIK, kompleten, prodam Naslov v ogl. oddelku.	22474-4
Od IS- do 16. ure. Simič, Dvor- AVTO FIAT 600 z radijskim apa-
žakova 12.
22564-2
na upokojenka — Naslov v po- pouCUJEM nemščino, francoščl-
H	:	O	TD	On-1	n	'1	  .	.	,	,	-1
družnic-i SP, Novo mesto. 22510-1 MIZARSKEGA pomočnika sprejmem takoj. Plača po dogovoru. Drnovšek Franc, Prešernova cesta, Zagorje.	22504-1
no, angleščino. Naslov v ogl. odd
22598-2
ISCEM.ZENSKO za nadzor k otroku od 7. do 13. ure. Naslov v Ogl. Odd.	22504-2
HONORARNO strojepisko za do- upokojenko, zdravo, 6'sto in
poldne iščemo. Ponudbe v ogl. odd pod »Ceneter«.	22543-1
GOSPODINJSKO POMOCNICO, starejšo, z znanjem kuhe, iščem za takoj. Javite se pri Zupan. Pesjakova 14, Sav. naselje, od 15. ure dalije ali Stanovanjska uprava Ljubljana, Bežigrad. Parmova 33, soba 17. od 8. do 14 tire.	22510-1
GOSPODINJSKO POMOCNICO z
znanjem kuhe sprejme takoj
gostilna »Gustelj« Dravlje, vodnikova MO.	22672-1
KNJIGOVODJO — upokojenca za vodenje skladiščne kartoteke blagovnega skladišča večjega podjetja v Ljubljani — za Bežigradom, takoj sprejmemo za hanoramo zaposlitev. Lastno
ratom. prevožen 14.000 km. prodam. Ponudbe pod »Dobro ohranjen« v ogl. odd.	22522-4
AVTO-MOTO DRUŠTVO RADOVLJICA odproda na javni licitaciji osebni avto Bianchi. 4-sedež-ni, uporaben, registriran, tovorni avto »Ford« 1.5 t, potreben manjšega popravila Licitacija bo dne 5. 10. 195S ob 9. uri v garaži Grajski dvor. Radovljica. 22502-4
pošteno, iščem za dopoldanske ure k majhnemu nerazvajenemu otroku. Prednost Imajo one. ki. so vajene tudi kuhe. Ponudbe v DVOJNA VRATA, ena so kovana, ogl odd pod »Oktober 58 K«	pripravna za v klet ali za hlev,
22667-2	prodam. Stari trg 4.	22516-4
STAREJŠO GOSPO za dopoldan- 3 HITROSIVALNE STROJE, kom-ski čas nujno potrebujem. Pia-	pletno skupino, ugodno proda-
čam dobro. Naslov v ogl. odd.	mo »Dežnik«. Ljubljana. Ale-
22654-2	ševčeva ul. 12 .	22513-4
INŠTRUIRAM za prenočišče. Sem KOMBINIRAN OTROŠKI VOZI-
saniitarni tehnik. — Ponudbe na	CEK v zelo dobrem stanju ugod-
telefonsko št. 21-781.	23642-2	no naprodaj. Gaspari. Ljubljana, Apihova 26.	22512-4
MOPED »PUCH«, skoraj nov. prodam za 100.000. Zadružna u! 5. Primskovo, Kranj.	22509-4
CA. 2.000 KOSOV RABLJENE STRESNE OPEKE (bobrovec)
L
VAJENCI
kotel prodam. Dvorakova 8.II., levo.	22541-4
. ------- -------- prodamo. Rešek Kamna gorica
ročno napisane ponudbe pošlji- VAJENCA za lesostrugasko stro- g* 16. pr; Ljubljani.	22542-4
te v ogl. odd. SP pod »Nastop	ko sprejmem. Hušman Alojzij.	ŠTEDILNIK,	vzidijiv.	s ploščami.
t°bra«.	22671-1	Ljubljana, Titova 6.	22161-3	dobro	ohranjen,	in	še en	bakren
VEČJE PODJETJE V LJUBLANI	KROJAŠKEGA	VAJENCA	ali va-	-	.	---
išče za obratno menzo kvalifici-	jenko sprejmem takoj. Fetrov-
rano kuharico. Pismene ponud-	ei.fi Avgust, krojaštvo. Ljublja-
be z navedbo dosedanje zapo-	na   Tabor	4.	22177-3
slltve pošljite v ogl. odd. pod	VAJENCE ZA	ZIDARSKO	stroko
»Kvalificirana kuharica«.	sprejmemo. Hrana in stanovanje
lavajii-iviiant	.......	R 2775-1	zago to vi j eno. Ponudbe na Grad-
Interesenti	naj	se	javijo	osebno	MEZDNI KNJIGOVODJA s pra-	beno podjetje »Graditelj«, Ljub-
ali	pismeno	v	uipravi	podjetja	£-so zamenja službo v Ljubljani.	ljana, Smartinslca c. 64-b. 21594-3
Električna cestna železnica — Ponudbe pod »Mezdno knjigo- VAJENCA ZA AVTOMEHANIČNO Ljubljana, Celovška 164. R 2532-1	v.ogL_odd:	.	,	22681-1	o'jrt sprejmem takoj. — Terdič,
uutjin	oicuujiu	ujuiuijana,	v_-— - trnntTCT t a	,	,
pridnega in vestnega. Zglasite GOSPODINJSKO POMOČNICO ali KOMISIJA za sprejem in odpust
kvalificirana brusilca tjpoKOJENO OSEBO SPREJME- .......................... MO	V STALNO DELO za sploš-
na pisarniška dela. Zaposlitev, je s skrajšanim delovnim časom. Ponudbe pod »Skrajšan delovni čas« v ogl odd.	2214.1-1
GOSPODINJSKO POMOCNICO k trem otrokom nujno potrebujem. Ponudbe pod »Pomoči v ogl. odd.	22012-1
Šoferja B-kategorije za tovornjak iščemo Nastop službe takoj. Naslov v ogi. odd 2.2215-1 VEG ČISTILK za čiščenje dograjene zgradbe iščem Javiti se na: Slovenija ceste - gradilišče. Ljubljana, streliška ulica. 22101-1 LITOGRAFSKI RISAR. aranžer, priučen črkoslikar zamenja službo. Ponudbe poči »Propagand®« v ogl. odd.	22073-1
DOPOLDNE za gospodinjsko delo sprejmemo takoj zdravo upokojenko Ljubljana, Langusova 19
22087-1
FRIZERSKA MOC iSče zaposlitve v Ljubljani. Naslov v ogl. odd.
22053-1
SKLADIŠČNE DELAVCE sprejme n:a delo »IMetaTka«,	jana.
Zglasite se pri vodstvu nabavno-prodajnega oddelka, Ljubljana, Titova 33.	22294-1
GOSPOD. POMOCNICO iščem za dopoldne, hrana in stanovanje v hiši. Zglasite se v ponedeljek na Rožman Danica. Djakovičeva št. 7.. bivša Litostroiska. 21854-1
se osebno v sekretariatu podjetja.	-l
KMETIJSKA ZADRUGA Dolenji Logatec sprejme v službo traktorista z opravljenim izpitom ter veščega pri strojni obdelavi zemlje. Družinsko stanovanje na razpolago. Ponudbe na upravo kmetijske zadruge Dolenji Logatec.	22085-1
LABORANTA elektriške stroke, katerega zanima visoko vakuumska tehnika, sprejme takoj ali po dogovoru Institut za elektroniko. Ljubljana, Teslova ulica št. 30.	2738-1
GOSP POMOCNICO. samostojno, z daljšimi spričevali-priporočili k dvema odTaslima, sprejmem. Plača dobra. Naslov v ogl. oddelku.	22258-1
Komisija za sprejem delavcev p-ri G. P. OBNOVA, Ljubljana, Vilharjeva 38
sprejme takoj
večje število zidarjev, nekvalificiranih delavcev In administratorja s prakso v vodenju administracije na gradilišču za novo gra-dilišče v Ihanu pri Domžalah. Terenski dodatek, samsko stanovanje in hrana zagotovljena. Delo se nadaljuje v prihodnjem
letu. Inte-resenti naj se prijavijo na upravi podjetja ali na gradilišču.
5940-R
priučeno kuharico iščemo. Nastop službe takoj. Stanovanje, hrana v hiši. Kreča Jernej. Vel. čolnarska 17.	22181-1
SlVTLJO dobro izurjeno sprejmem Rožman, Zidovska 7.
22562-1
ISCEM DELAVKO za pranje in
ostala dela. Savs Julija, Ulica na
grad 1, čistilnica.	22553-1
SPREJMEM izurjeno pletiljo proti dobri plači. Ponudbe v ogl. odd. pod »Vestna 60«.	22578-1
MESARSKI MOJSTER Išče zapo-
delavcev in uslužbencev pri podi. »Elektrodvigalo« Ljubljana, Karlovška c. 19 razpisuje mesto administrativne moči z ' znanjem strojepisja. Nastop službe možen takoj. Plača po tarifnem pravilniku. R 2773-1 BRIVSKEGA POMOČNIKA, vojaščine prostega, z večletno prakso sprejme »Salon Nada Begunje — Radovljica« za obrat Radovljica.	R	2771-1
VOZNIKA sprejmem, Zan, Bohoričeva lil, Ljubljana.	22653-1
Rudnik 30.	2238S-3
PUŠKARSKO PODJETJE »Jelen«
Ljubljana — G-osposvetska 12, sprejme vajenca za puškarsko stroko in delavca za broniranje, možna priučitev.	22394-3
ČEVLJARSKEGA vajenca sprejmem, oskrba v hiši. Zavrl Ja- novi INOZEMSKI PEKZIANER nez, Lj-ubljana, Tržaška 5.	PLA.SC	prodam.	Ogled:	Krznar
22549-3
Kinoprojektor znamke »MICKRON« za ozki fiim ugodno prodamo
Ogled v pisarni okrajnega odbcfra Ljudske tehnike v Novem mestu vsak dan od S—12. ure.
5919-R
sUtvTTsvojl stroki izven Ljub-	KMEČKI	FANT,
Ijane, eventualno bi prevzel, krajevno mesnico. Pismene ponudbe v ogl. odd. pod »Uspeh zagotovljen«.	22602-1
ADMINISTRATIVNO MOC z znanjem strojepisja in predpisov delovne zakonodaje iščemo. Plača po tarifnem pravilniku. Po-
sU-acfjaV5<tSl' °dd P°d 2769-1 trgovske pomočnike mezdni knjigovodja z znanjem predpisov s področja socialnega zavarovanja sprejmemo
vojaščine prost. išče službo kjerkoli, po možnosti s stanovanjem. Ponudbe v ogl. odd. pod »Pošten«.	22651-1
HONORARNEGA DELAVCA — (upokojenca) sprejme za delo v trgovini trgovsko podjetje z živili »Grmada« Ljubljana, Celovška 43.	22648-1
— ce
za Non-Stop trgovine sprejme trgovsko podjetje z živili »Grmada« Ljubljana. .Celovška 48.
22647-1
io°ra6unniidbe V °gL	MIZARSKI	POMOČNIK	išče	štl-
KiNJIGOVODJO
stvo, Komenskega 36.	2:2583-4
VZIDLJIV ŠTEDILNIK, levi. ugodno prodam. Miklavčič. Trzin 147.
22582-4
OPEL OLYMPIO KABRIOLET -
odlično ohranjeno, z rezervnim
strojem, prodam Ogled v nedeljo od 8.—14. ure. Rudnik št. 63. Ljubljana.	22574-4
ZENSKO KOLO, italijansko, prodam za 10.000 din Svabičeva 17, Peperko. Trnovo.	22S10-4
KRASNO NOVO KUHINJSKO OPREMO prodam. Naslov v ogl. Odd.	22G06-4
AVTO, POLTOVORNI, nosilnost do ene tone. ves obnovljen, po-,	.	_	,	ceni	orodam.	Markeljc.	Dobru-
AV I O »IVIOiRIS«, brezhiben, regi- n] G 96, Ljubi] 3113	22604-4
striran, mala poraba goriva, pro- (jK'w radio »SIEMENS«, iti-cev-
VAJENCA za trgovino sprejme tskoj puškarsko podjetje Jelen. Ljubljana. Gosposvetska 12.
22514-3
ISCEM šiviljsko vajenko. Tavčar, modni salon. Ilirska 12. Ljubljana.	22608-3
VAJENKO ZA PLETILSKO OBRT sprejmem. Ogrinec Tončka, Aleše včeva 33, Ljubljana. 22632-3
PRODAM
FINANCNEiGA
sprejmemo talcoj. Plača po tarif-
5S5
odd. pod »Knjigovodja« KOMISIJA za razipis delov, mest po-ddetja »Agroservis«. Ljubljana, Draga 41, razpisuje delovno mesto strojnega tehnika. Pogoj • 10-letna praksa v strojnem ključavničarstvu in kovinostrugar-stvu Ponudbe na upravo podjetja najpozjneje do 15. oktobra 1953	It	2766-1
NA POTI iz Domžal do Količevega je izgubil Klemenc Franc, Količevo 80, denarnico s 17.000
din in rojstnim listom. Poštenega najditelja prosimo, da imenovano vrne.	R	2765-1
ABSOLVENT srednje gostinske šole želi zaposlitve. Prevzame tudi manjši obrat Naslov v ogl. odd.	2764-1
pendijo za lesnoindustrijski od-sek TGŠ za tri leta. Naslov v Ogl. Odd.	22635-1
na posestvo v okolici Ljubljane. Prednost imajo tisti, ki so vešči kmečkih del. Bizjak Ivanka. Ljubljana, Trubarjeva 6. 1. nad-stropjte.	22641-1
VRATARJA — upokojenca za honorarno zaposlitev sprejme takoj »TRIBUNA«, Ljubljana. Karlovška c. 4.	22638-1
KVALIFICIRANO KUHARICO . — sprejme takoj v stalno zaposlitev večji planinski dom. Ponudbe 'pod »Na Gorenjskem« v ogl. odd.	22637-1
BRIVSKEGA POMOČNIKA -CO sprejme salon Kranjc Franc, Celovška 95.	22626-1
ŠOFERJA za osebni avto iščemo. Ponudbe v ogl. odd. pod »Avto-šofer«.	22624-1
dam za 1SO.OOO din Gionkar Kar' lo. Izlake 36, p. Izlake 22473-4 500 KOKOSI mladic v starosti 5
mesecev prodam. Cesta dveh cesarjev	4.	22471-4
ZLATO	ZA	ZOBE,	4 gr, in rjav
krznen plaSč prodam. Naslov v ogl. odd.	22468-4
ŽELEZNA VRTNA VRATA, nova. dvokrilna, prodam. Milčinskega Št. 73.	22467-4
PRODAMO sledeča osnovna sredstva:	vagončke	prekucne za
poljski tir,	širina	tira 0.6 m, trač-
nice za poljski tir, višina 70 mm, kretnice, Širina 0.6 m. derezino 20 KS Diesel. Naslov v ogl oddelku.	22461-4
ni, in lep štedilnik prodam. — Osled v nedeljo od 11.—12- ure. Kolodvorska 41, na dvorišču.
22537-4
PIANINO Hofman n-Czerm prodam. Ogled od 15.—IS. ure. Lužar Olga, Idrijska 18.	2253S-4
STEKLENA STENA z vrati — 3.08X3.40 — naprodaj v Šubičevi ulici 3. pritličje desno. 22595-4 ZENSKO ŠPORTNO KOLO. itali: jansko, in radio z UKV valovi prodam Ogled od ponedeljka dalje. Marsevič. Dalmatinova U. klet.	22553-4
OPEL »REKORD« z radiom, prepis urejen, prodam. Poljanska
cesta 42.	22551-4
MOTOR NSU 250 s teleskopi pro- TOVORNj AVTO »OPEL-BLITZ«
HONORARNO PRODAJALKO za
dopoldanske ure sprejme trgov, podjetje z Živili »Rožnik«, Ljubljana, Titova 1>8	2253^-1
VEČJE TRjGt. PODJETJE špecerijske stroke v Ljubljani sprejme v službo 2 kvalificirani trg.
pomočnici, takoj ali pozneje. — Ponudbe v ogl. odd. pod »Živilska stroka«	22537-1
TR&OVSiKO PODJETJE Živtllske stroke v Ljubljani išče uslužbenca s srednjo strok, izobrazbo za delovno mesto ekonoma. V po-
Z ID ARJA sprejmem pod ugodni- ADMINISTRATIVNO pisarniško
mi pogoji. Stanovanje za samce	—	 •	■	-.........-
zagotovljeno. Sršen, Scopolijeva št. 6, Ljubljana.	22592-1
ZDRAVE UČENCE, ki se želijo priučiti v gospodarstvu z dovršeno osemletfko sprejme v uk Mestna vrtnarija, Ljubljana. Cesta na Rožnik 2. Stanovanja m hrane nimamo na razpolago.
22563-1
POSTREZNICO za 4 do 5 ur vsaik dopoldan išče Megler Meta_,^Kolodvorska 11.
ADMINISTRATIVNO MOC za vodenje administracije, pers. službe in blagajne, sprejmemo. Pogoj:	STROJNO	PLETILJSKO	SERIJ'
srednja šola z obvladanjem strojepisja in večletno prakso v administrativnem poslovanju. Nastop in plača po dogovoru. — Trg. podjetje »Galeb«, Mestni trg 21. Ljubljana.	R	2742-1
DOBREGA MLINARJA za kmečki mlin sprejme takoj Laznik Marta, mlin, Radeče pri Zid. mostu.
R 2739-1
STVILJE, kvalificirane m priučene, sprejme tovarna čipk in pletenin »Rašica«. Gameljne.
R 2737-1
Zadružno podjetje
»AGR00BNGVA«
Ljubljana, Crtomirova 4 sprejme verzirano
SKO DEI>0 prevzamem na domu. Ponudbo pod »Trikorex« v ogl odd.	22265-1
KVALIFICIRAN MLINAR z nekajletno praikso išče primerno zaposlitev. Naslov v ogl. odd.
22.304-1
HIŠNIKA, Tel bi znal popraviti
manjša popravila v hiši. iščemo. Na razpolago dvosobno komfortno stanovanje v centru Ljubljane proti zamenjavi tudi za
manjše Ponudbe v ogl, oddelek pod »H 6«.	22300-1
5900-R
AGROSERVIS
LJUBLJANA, Draga 41
izvršuje: mala, srednja in generalna popravila
vs-eh v.rst motornih vozil, traktorjev in kmetijskih strojev.
Sprejema ključavničarska in strugarska dela, opravlja terensko servisno služ-bd, v podjetju pa izvršuje dnevno in nočno servisno službo.
5922-R
22589-1
štev pride tudi izučen trgovski vLAGALKO, začetnico, sprejme pomočnik. Ponudbe na naslov	Litografija Zavoda za gluho mla-
ogl. odd. pod šifro »Vesten«-	dino ob Ljubljanici 24	22552-1
PLESNI KVARTET želi Stal“ priložnostne zaposlitve. Kovačič, Zakotnikova 4, Moste.
22534—1
ČEVLJARSKEGA POMOČNIKA
sprejmem. Stanovanje nudim Omejec Slavko,i čevljarstvo;
Šentvid 87, Ljubljana. 22525-1 FRIZERSKO POMOCNICO, dobro, samostoijfio moč. sprejlmem s 1. okt. ali IS. okt Stanovanje preskrbljeno. — Kralj Justina, brivski frizerski salon, Brežice.
R 2757-1
GOSP. POMOČNICO iščem. Po-nudrie pod »Pridna in pošteni« v ogl. odd.	22472-1
SlVTLJO, pošteno in marljivo, iščem za celodnevno, stalno službo. Ponudbe z življenjepisom pod »Kravate« v ogl. odd. 22465-1 MESTO HIŠNIKA s stanovanjem
iščeta zakonca z enim otrokom.
Lah Anica, ul. Jana Husa št. 22,
Kodelj evo-Ljubl j ana.	22169-1
RAČUNOVODKINJA sprejme mesto v trgovskem ali obrtnem podjetju. Ponudbe v ogl. odd. pod »Dogovor«.	22432-1
MESTO PREDSTAVNIKA, ali šefa komerciale iščem. Imam dolgoletno prakso v prodajni službi.
Nastop službe čtmprej. Ponudbe v ogl. odd pod »Poznan na tržišču« ali telefon 31-8*1. SB4S1-1 ’A POMOČ V GOSPODINJSTVU iščem žensiko za 4 ure dopoldne ali popoldne. Naslov v ogl. oddelku.	22429-1
moč z znanjem strojepisja iščemo. Nastop takoj. Ponudbe v ogl. odd. pod »Administracija«.
22623-1
STROJEPISKO išče zavod. Ponudbe v ogl. odd. pod »Strojepisje«.	22G22-1
TOVARNA MESNIH IZDELKOV Ljubljana sprejme 2 delavca — težaka in 2 delavski — mlajši moči. Nastop službe takoj.
22621-1
IŠČEMO oskrbnika za okrevališče Zveze slepih Jugoslavije na Okroglem pri Kranju. Prednost imajo upokojenci. Ponudbe poš-liite na Zvezo slepih Slovenije.
 ______________ r	_	_	Ljubljana,	Parmova	33.	22619-1
mem. Mizarstvo Rotar Jože. Po- HIŠNIKA, kurjača in 2 snažilki
dam. Tacen 68. p. Šentvid.
22448-4
V TRSTU V VELETRGOVINAH »FELICE«, Via Carducci 41, nasproti pokriti tržnici in »A11 a S-ta-zione«, Via Cellini 2 pri kolodvoru so na izbiro vsakovrstne bunde (vetrni jopiči) vseh vrst, dežni plašči za mošike in ženske, hlače iz žameta ter že izdelane cele obleke in posamezni jopiči. Vse to po naj nižjih v Trstu obstoječih cenah. Torej, pomnite: v veletrgovini »Felice« in v veletrgovini »Alia stazione« v Trstu dobite bunde po 29C-0 lir. R 2S72-4 SPALNICO, novo. imitacija ore-
nosilnost 3 t, brezhiben, prodam
takoj. — Nartnik Ivan, Polhov
Gradec.	22543-4
KOMBINIRANI MIZARSKI SKO-BELNI STROJ širine 60 cm ugodno prodam Naslov v ogl. oddelku.	22547-4
ŠIVALNI STROJ z okroglim čolničkom. pogrezljiv, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. 22545-4 KOTEL ZA ŽGANJEKUHO, kompleten, prodam. Naslov v ogl. odd	22494-4
OSEBNI AVTO znamke Renauld, 5-sedežni, generalno popravljen, prodam za 230.000 din — Račnik. gostilna Tomaj.
ha, prodam. Gunclje 19, Sent- SNEGOLOVCE, velika dvokrilna vid, Ljubljana.'	22148-4	železna vrata, velika	okna za de-
MODELE ZA IZDELOVANJE CE-	lavmce železen okvir za zgor-
' MENTNE OPEKE, 200 kosov, in n;je	(oberliht).	vrat.a. okna,
stroj, 5-tonski gumi voz. dobro	m-alo dlr0 pr0dam.	Megler, Ko-
ohranjen, prodam. — Štrukelj	lodvorska 11.	22590-4
Franc, p. Krašnja pri Lukovici. RADIO, potovalni. elektro-Oaterij-
22188-4 -ski, prodam za 13.000. Komenske-
kopališka 8. Moste.	22550-1
HONORARNEGA KNJIGOVODJO
za blagovno knjigovodstvo sprejmemo. Nastop službe takoj. — »Drogerija«, Ljubljana, Mestni trg 22.	22544-1
Komisija za sklepanje in odpovedovali j e delovnih razmerij . gospodarskega podjetja Kemof»rmacija, razpisuje delovni mesti: nižjega knjigovodje s srednješolsko izobrazbo in nekaj let prakse v fin.-mat. knjigovodstvu, in faktuiista a srednješolsko izobrazbo in nekaj let prakse.— Nastop možen ta>-koj ali po dogovoru. Pla-6a po tarifnem pravilniku. Ponucfbe na upravo podjetja >Kemofarnmcdj»< Ljubljana, Metelkova ul. T 6939-B
sprejme s 1. 10. 58 oddelek za elektrotehniko Fakultete _ za elektrotehniko in strojništvo Univerze v Ljubljani. Pravilno ■ kolkovane prošnje vložite do 30. sept. t. L. na dekanat fakultete Ljubljana. Tomšičeva 7.	22618-1
GOSPODINJSKO POMOCNICO k
3-članski družini sprejmem. Pe-stotnik. Smartinska 132 a.
2261o-l
GROSISTIČNO TRGOVSKO PODJETJE »ŠOŠTANJ« Ljubljana. Trubarjeva 39, išče fakturistko z znanjem strojepisja, lahko začetnico. Nastop službe po možnosti s 1. oktobrom.	22679-1
ZASLUŽEK
SLIKE ZA LEGITIMACIJE vam v 2 urah izdela FOTO PAULI, Trubarjeva (bivša Sv. Petra cesta), telefon 20-305. Slikamo tudi na domu.	15*45-2
P OSTREŽNIC O sprejmem dvakrat tedensko. Mally, Peričeva 28, Bežigrad.	22217-4
H ONORAKN o STROJEPISNO delo sprejmem. Naslov v SP Celje	,	2*151-2
HONORARNO DELO popoldne — iSčem. obvladam strojepfcj. N*; slov v ogl. odd.
MOPED, skoraj nov, prodam za 1,15.000 din. Ogled pri Intiharju Andreju, Vozarski pot 4. 22078-4 ZLATO ŽEPNO URO prodam — Naslov v ogl. odd.	22328-4
OSEBNI AVTO BALLILA FIAT, registriran, takoj vozen, prodam.
ga Ul 36, Berič.	22584-4
KRMILNO PESO na 15 krajih prodam. Požar, Kamnogoriška IS.
22524-4
BLAGAJNO, registrirno, električno ^National«, prodam. Berne-kerjeva 35 .	22082-4
Dr. Gašperin Franc. Domžale. FIAT 600i vožen 6.000 km, in DKW
Šolska ulica 25 TOVORNI AVTO
22570-4
odlično ohra-
F S prodam. Triglavska 9. Ljubljana.	22681-4
njen, najboljše inozemske znam- fiat TOPOLINO prodam. Slani-
ke. prodam. Ponudbe v ogl. oddelek pod »Takoj«.	22567-4
TRICIKEL za osebe, katere se ne znajo voziti z dvokolesom fsta-rejže osebe), prodam. Zupančič. Mariborska 20, Ljubljana. 22568-4
PRODAMO
OSEBNI 4-SEDE2NI AVTO BMW.
Cena po dogovoru.
Za ogled dogovor po telefonu 20-33.
Poslovna zveza za gozdno ln lesno gospodarstvo, Maribor, TyrSeva 15, soba 38.
5881-R
čeva 8. Ljubljana, od 17. do 13. ure	22680-4
MOTOR ■TOMOS-PUCH< 175 ccm. skoraj nov. ugodno proda Marn, Kožna dolina C. XV. št. 20. Interesenti naj se zglase od 14. ure
dali e.	22678-4
RADIO »GRUNDIG«. 7-cevni. na 3 zvočnike, prodam. Pržanjska št. 10 (pri cerkvi).	22677-4
PREPROGO, novo. uvoženo, velikost 2.25X1.50 m, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd.	22676-4
MOPED »SIMSON«, VOŽen 5.000 kilometrov, prodam za 100.000 dinarjev. Hegler Edi. Rudnik Kočevje.	22673-4
PLINSKI RESO na tri grelce prodam. Ogled: Gradišče 6. Drenovec.	22668-4
TOPOLINO B tipe, dobro ohranjen, prodam. Poljanska c. 23, Ljubljana.	22665-4
RADIO »GRUNDIG« — 12-cevnl, koncertni 3 D. UKW z avtomatom nov. in »Minerva«, B.cevnl, UKW, prodam. Ogled popoldne. Naslov v ogl. odd.	22663-4
St. 229 — 28 SEPTEMBRA 1958	/	SLOVENSKI	POROČEVALEC	/	str.	13
HEDOBELAN CEItF.i ,\JAK za 24 panjev prodam Naslov v ogl. odd.	22662-4
SOD, 235 1, prodam. Stupnik, Levstikov trg	6.	2266D-4
ZENSKO ITALIJANSKO KOLO, novo, prodam. Prešernova 5-II., levo.	22658-4
AVTO OPEL KADET ugodno prodamo RUNO. trgovsko podjetje v Tržiču.	K 2773-4
REGISTRIRNO ELEKTRIČNO blagajne -National«, novejšega tipa, prodam. Naslov v ogl. oddelku.	22650-4
UGODNO PRODAM KREDENCO in zložljivo železno posteljo. — Kabaj. Djakovičeva 21-111.. Ljubljana	22645-4
PLESKAN KAVC IN KREDENCO ugodno prodam. Naslov v ogl. Odd.	22644-4
MOŠKO ITALIJANSKO KOLO, malo ra-bljeno, prodam. Čehovin. Dolenjska 42.	22634-4
DELOVNO MIZO s primožem — dolgo 2.5 m. In razne dele za avto DXW prodam. P F.. Komenskega 3S-I.	-4
KOTEL ZA ŽGANJEKUHO, sode za mošt prodam. Sonc. Savlje. Ljubljana.	22629-4
HARMONIKA. klavirska, nova, originalna »Hohner«, 72 basov. 7 registrov. naprodaj. Korinšek. Vrhovčeva l-II.	22628-4
ŽREBICKO, 5 mesecev staro, prodam. Iška vas 6. p. Ig pri Ljubljani.	22614-4
ITALIJANSKI OTROŠKI VOZIČEK prodam. Kralj. Samova 11 (Bežigrad).	22513-4
DC-B-RO OHRANJENO OTROŠKO POSTELJO brez vložka prodam. Janežič Slavko. Foljanski nasip SL 5-5.	22685-4
MALO RABLJENE VESPE, lam-brete izvaža »Lustra«. Trst. Via Crispi 41 Pišite za cenike. Priložite 100 din 7.3 odgovor. 22684-4 KOMPLETNO kleparsko orodje dobro ohranjeno do ugodni ceni prodam. Krušeč Evgen. Mollov, ci 18. Apače.	R 272S-4
FIAT 1100 4-sedežni prodam ali zamenjam za motor novega tipa. Zerovnica 36. C, ihovo pri Cerknici.	22227-4
TOVORNI AVTO »TAM«, pionir dobro ohranjen, nove gume, poceni prodam. Naslov SP Celje.
22149-4
DVA HRASTOVA VINSKA SODA
vsebine 633 1 in 506 1, dobro ohranjena prodam Informacije v podružnici SP Kranj. 22155-4 Štajerska preša, stiskalnica za sadje 5 m dolga. 3 m visoka,
2.5	široka v prav dobrem stanju, gumijasta nova cev za vinske črpalke 24..5 m. točilna miza za pivo in jedila, polkna za \veekend hišo z umetnim železnim okovjem naproda. Ponudbe v ogl. oda. pod »Resni kupci«.
21582-4
ŽENSKO KOLO, železno kopalno kad s pečico in razno pohištvo prodam Naslov v ogl. odd.
22110-4
NOVO MOŠKO ITALIJANSKO KOLO prodam. Čopova lil. Pošta 1. Kraljič Franc.	22353-4
BREJO SVINJO, ki bo v 14 dneh skotila ter prašiča jesenca za rejo prodam. Dobnikar Viktor. Podutik 11	22027-4
KMEČKO PEC lepo, še stoječo, poceni prodam. Podgoršek. Škrab če v a 6. Ljubljana. 22110-4 MOTOR BMIV 500 TIP 1944 s prikolico, zaradi bolezni ugodno prodam. Turk, Kranj. Partizanska j 3.	22220-4
2ELFZNA ZLOŽLJIVA POSTELJA naprodaj Šišenska 52, Jenko.	223 44-4
ITALIJANSKO ZENSKO KOLO prodam. Šmartno ob Savi 15. Lnibl.iana.	22140-4
SEJALNI STROJ »Rotar Anton« prodam. Podsmreka 7.	22214-4
OTROŠKO POSTELJICO novo ugodno prodam. Kotnik, PocJ-milščakova 29.	22167-4
NOV ELEKTRIČNI GRAMOFON prodam. Ponudbe v ogl. odd. pod »15-000».	22160-4
N A J B O L J Sem u	pon u dni k u
prodam prvovrstne smrekove deske 2 m* 2.5 mm in : ms jesenovih plohov. 50 mm. Ogled v Korvtkovi ul. 32. Li. 22165-4 DOBRO OHRANJEN OTROŠKI voziček prodam. Pugljeva 23 klet. Kodeljevo..	22160-4
DOBFO OHRANJEN emajliran štedilnik prodam. Ogled v »Ključavničarstvu« Kranj, Koroška 17.	22156-4
MOTOR »TRIUMPH« 250 ccm prodam. Podlinšek Franc. Celje. Trnovlje 135.	22153-4
MOPED Puch prodam. Savlje 57.
vhod na dvorišču.	22175-4
MOTOR 200 ccm »PUCH« zadnji teleskopi, prodam. Žagar, Celovška 162.	22172-4
NOVO MOŠKO in žensko italijansko kolo prodam. Ob Ljubljanici 3S. poleg Kino »Triglav«, pritličje.	22195-4
MOTOR »SAKS« 98 ccm dobro ohranjen s števcem prodam za 60 0?c- din. Črnivec Franc. Mengeš. Veselovo nabrežje 1.
221S4-4
NOV NAGROBNI SPOMENIK moderne izdelave (nustika). granit k raški marmor prodam. Naslov v ogl. odd.	22187-4
MODERNO TRODELMO KREDENCO in usnjen moški plašč ugodno prodam. — Naslov v ogl. odd.	22186-4
VOZIČEK dvokolesni, močan, za kovinarja, mlin za barve 5 kilogramski ter stroje ir. orodje za kleparsko delavnico prodam. Naslov v ogl. odd.	22183-4
POSTELJO (javor), knjižno omaro, mizo, radio Kapsch — prodam. Naslov v ogl. odd. 221S2-4 KONCERTNI KLAVIR, dunajski, zelo dobro ohranjen. ugodno naprodaj. Naslov v ogl. odd.
22207-4
NEMŠKE OVČARJE, osem mesecev stare, z rodovnikom, lepo razvite, na izbiro, sposobne za vsako dresuro, prodam dobrim kupcem. Bizjak, Predjamska 4. Ljubljana.	22200-4
. PISALNI STROJ Empire — Ca-nada prodam. Informacije pri Pivk Antoniji. Mestni trg 5. Ljubljana, vsak dan od 10.—15. 'ure.	22039-4
ŠTEDILNIK, kredenco dobro ohranjeno in peč zidano — prodam. Smrekarjeva 33-1.	22062-4
LEPO, DOBRO OHRANJENO
stensko uro prodam. Naslov v Ogl. odd.	22077-4
ŠIVALNI STROJ krojaški »Pffaf« prodam. Naslov v ogl. odd.
22109-4
TRIREDNO	prostotonsko	harmo-
niko prodam. Brečko Franc. Sokolska 93. Maribor-Studenci.
22107-4
IT AL 7 J 1NS K O ZENSKO KOLO,
novo, prodam. Galusovo nabrežje l. Čevljar.	22080-4
IZREDNO	UGODNO	prodamo
DŽIP »GAZ« — ruski, tip 1956. prevozen	15.000 km.	odlično
ohranjen, kot prenos anuitet Tla 8 let. »Fiat-Campanjola« 1S52. prevožen ICO. 000 km. z novimi gumami, odlično ohranjen za
800.000	din. dalje traktor »Za-drugar«. uporaben za 800.000 din na 3-letno' odplačilo. Informacije dobite pri Agenciji, Maribor — Partizanska c. 24.	22277-4
RABLJENA KOMPLETNA OKNA 140x100 cm poceni prodam. Naslov v osi. odd.	22270-1
OSEBNI AVTO ST£YER 200 z rezervnimi deli in stavbno parcelo v neposredni bližini Slo-venjgradca prodam. Sekavčnik. Prevalje 57.	222S9-4
o t? c\ dnVVSko zA»p leoo m	.r-.JSio orodam. N .sslo .
v ‘ogl odd.	22297-3
970T0R JAP 200 c c m. štiritakten odlično ohranjen poceni prodam. Črnuče 51, pri Ljubljani.
22292-1
AVTO OPPEL OLIMPIJA, na no-vo lakiran, brezhiben, prodam, vzamem v račun novejši motor. Poizve se Mlin, Zagorje ob Savi.	22289-4
AVTO NSU Fiat 1100 prodam.
Naslov SP Celje.	22281-4
VISOKE RDEČE TULIPANE (rani) prodam. Avsec Marija, Ko-drova 36 .	22354-4
MOŠKO KOLO »ŠPORT« prodam za 20.000 din Gričar. Oražnova št. 2. Vič.	22350-4
LONČENI PECI — malo rabljeni prodam Bernekerjeva 21. Zelena iama.	22342-4
■ DEUTZ. MOTOR za žaganje drv ln mlačev, najbolje ohranjen prodam. Naslov v ogl. odd.
22331-4
MOTOR 200 ccm »PUCH« prodam.
Cena nizka. Tržaška 81.	22330-4
DVOJE KOMPLETNIH OKEN —
110/180 in 60110 ugodno prodam. Cesta v Rožno dolino 28.
22329-4
»VESPO« 123 ccm z vetrobranom prodam, kupim otroški voziček. Naslov v ogl. odd	22317-4
ROLLER — DKW — HOBY brez prestav prodam. Ogled od 14 do 16. ure. Naslov v ogl. odd.
22314-4
SKORAJ NOV ŠTEDILNIK »GORAN« ugodno prodam. Naslov v ogl. odd.	22314-4
RABLJENI STAVBENI LES (plo,-hi) prodam. Dr. Jamška ul. tret-ia hiša. Stožice. Ljubljana.
22312-4
KOPALNO PEC s podstavkom in otroško trokolo ugodno prodam. Korošec. Stoženska 25. Ljubljana.	22310-4
PUCH-ROLLER, skoraj nov. prodam. Litijska 17 a.	22305-4
TRGOVSKA PODJETJA! Za zimo si lahko nabavite razne vrste usnjenih ženskih in moških rokavic po grosističnih cenah. Dobavljamo vsako količino »KVALITET« Beograd. Preradovičeva št. 3.	r 2720-4
KONFEKCIJE krojači šivilje: va-tirane kakor tudi lakirane pu-pe. upora trp za izložbe, dobite pri Roš Vinko. Velika Loka 18. Dolensko.	R 2730-4
KOLESA od 7.000 Lit, motoma koler a od 44.000 Lit, novi in stari motorji. Velika izbira pri MARCONI. Trst. Ulica. Pieta 3.
26840-4
MOTOR »BSA« 250 ccm starejši tip. prodam za 45.000 din. Zaloška c. 23,	22262-4
NOVO MOSSo nemško športno kolo prodam. Ciril Metodova 1-IV. — Ljubljana.	22255-4
RADIO »GRUNDJO«, 6-cevni UKV/, tipke, prodam. Naslov v ogl. odd.	22252-4
NOVO PI.ESKANO SPALNICO prodam. Gunclie 24.	22248-4
staro POHIŠTVO zelo poceni prodam. Gosposvetska 10. krojač.	22247-4
OSEBNI AVTO FIAT. malo rabljen. z radio aparatom prodam. Ogled pri Poklicni gasilski četi. Krakov t.rg 2. Ljubljana. 22243-4 PRALNI STROJ in sesalec za prah. močnejši kovaški primož na stojalu in nekaj ročnega kleparskega orodja prodam. Naslov v ogl. odd.	22240-4
FIAT 1180 MODEL 1956 z belimi gumami prevožen 35.000 km prodam. Ponudbe pod »Model 1856« v ogl. odd.	22239-4
DVE PECI NA ŽAGANJE naprodaj. Cesta na Loko št. 2. Bergant.	22238-4
RAZNO POHIŠTVO prodam. Cena po želji kupca. Tabor 8-1-5.
22228-4
OSEBNI AVTO »Stayer 55« prodam. Vošnjakova 4. Platinovšek I. nadst.	22319-4
Čebulice tulipanov, lepe asparaguge ugodno prodam. Ljubljana, Teslova 9, Mirje.
22451-4
NOVO MOŠKO ITALIJANSKO KOLO prodam. Obirska 8. Šiška.	22449-4
»RADIO« Minerva 5-cevni Model
505/3 prodam. Zupan, Ljubljana. Resljeva 3-1.	22447-4
OSEBNI AVTO »Opel-Record«, tipa 1955-1356. prodam za 1,100.000 din. Ponudbe pod »Ljubljana« v ogl. odd.	22444-4
3 MODERNE NOVE OMARE, češnjev furnir prodam. Kovič, Turnerjeva p. Nova stavba. Ogled od 16.—18. ure.	22440-4
AVTO »fiat lioo« ugodno prodam. Ogled samo v nedeljo.
Kettejeva 2-II, Ljubljana.
22436-4
BIDE Z ARMATURO, mešalno baterijo s tušem za kopalnico in mešalno baterijo za lavabo. vse uvoženo ter peč »Zephir« prodam Tomše. Vodovodna 36. ELEKTRIČNO ČRPALKO (avtomatsko) za hišni vodovod, kompletno. prodam. Šmartno ob Savi št. 53.	22434-4
LONČENE PECI, kurilne garniture. pečarsko žico, keramične plošče in novo okno 110x70 prodam. Naslov v ogl. odd. 22430-4 ZIDAN ŠTEDILNIK ugodno prodam. Vprašati med 15. in 17. uro. Ilešič. Zarnikova 9-1, Ljubljana.	„	22427-4
VALOVITO ALUM. PLOČEVINO cca. lito m= prodam zelo ugodno. Naslov v ogl. odd.	22423-4
MOTOR DKW 125 ccm tipa 1950. odličen prodam. Bizovik- 138.
22422-4
BAKRENO KOPALNO PEC kompletno. dobro ohranjeno ugodno prodam. Naslov v ogl. odd.
22416-4
RABLJENE SODE 200 kg dobro ohranjene, primerne za namakanje sadia prodam. Naslov v Ogl. Odd.	22415-4
ŽELEZNO MIZO za pletilni stroj . in zaboj 80x80, okovan, prodam. Gregorinova 12.	22414-4
ZENSKO KOLO, novo, italijansko, prodam. Luzar Juli, Celovška 273. pri Rozmanu. 22413-4 VESPO 150 G. S. model 1957. opremljeno in kratek klavir, dobro ohranjen prodam. Drglin, Pugljeva 25, Kodeljevo. Ljub-
PERZIANER (TAfKE) — ugodno prodam. Ogled:	Jarc, krojač.
Ljubljana. Delničarjeva 4.
22370-4
TRIFAZNI ŠTEVEC 20 m tri žilnega kabla in še drugi elektro material prodam. Naslov v ogl. odd.	22364-4
DIVAN-OTOMANO, dobro ohranjeno, prodam. Naslov v ogl. odd.	22363-4
MOŠKO KOLO in električno sušilnico za sadje in zelenjavo, prodam. Pirš, 2upančičeva 7,
22361-4
MOŠKI DVOJNI TRENČKOT skoraj nov poceni prodam. Gornji trg 19. Florjančič.	22360-4
HARMONIKO KROMATlCNO, pet
redno, 120 basov, poceni prodam. Vižmarje 206. Ilič. 22358-4 SALONITKE za streho in okna za shrambo prodam. Naslov v ogl. odd.	22375-4
REALITETNA PISARNA Ljubljana Tavčarjeva 6. tel. 21-011 proda: razne Mopede, motorje, osebne, dostavne.. poltovome, tovorne avtomobile, avtobuse, prikolice, traktorje, kleparske stroje in orodje, čevljarske stroje na električni pogon ter razne ostale obdelovalne stroje vse po ugodnih cenah. Podjetja in privatniki! Vsako premičnino boste najhitreje prodali ali kupili preko Realitetne pisarne v Ljubi 1anf.	R	2752-4
OSEBNI AVTO VOLKS5VAGEN medvojne izdelave. BMW limuzina in Opel Kadet Karavan proda Re-jfitetna pisarna. Ljubljana, Tavčarjeva 6.	R	2753-4
SPECIALNI MERILEC (kontrolni aparat) za popravila radio aparatov prodam. Jerin Rado. Vodovodna 1. Ljubljana. 22593-4 ENTEL KROJAŠKI »Singer« prodam Naslov v ogl. odd. 22591-4 Stiki platišča za gum- voz (Felge) prodam. Kramar. Smar-ie-Sap.	22612-4
DELOVNO MIZO s predali iz orehovega lesa prodam. Marija Zupanc. stari trg 15-1.	22559-4
MOTOR. 125 ccm. prodam za 30.090 d.n ali zamenjam za motorček s kolesom. Komenskega 16. podstrešje	22571-4
PET INJEKCIJ »Bayer« E 39« prodam. Naslov v ogl. odd. 22572-4 GUMI VOZ na peresih z montažno streho in zapravljivček s polnimi gumami, malo rabljen, prodam. Karunova 5, Trnovo.
22531-4
LESENE TRAME — STROPNIKE.
5 m dolge in kuhinjsko omaro, prodam. Možek Franc. Vižmarje 215. poleg gostilne »Jelen«
22556-4
alHE SMREKOVE DESKE 250	-
kupim. Mizarstvo, Vodnikova cesta 102.	22519-5
3 GR ZLATA ZA ZOBE kupim. Vidmar Katinka, Višnja gora.
r	R	2755-5
KOTEL brzoparilmk od 100 do 150 litrov kupim. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Kotel«.	22466-5
OSEBNI AVTO FIAT 600 ali Topo-lino C, kupim. Ponudbe pod »Plačam takoj-, v ogl. odd. 22463-5 SliHE HRASTOVE DESKE od 30 do 30 debeline kupim. Pirc Franc — Ljubljana. Celovška c. 248. 22459-5
4 DO 5 LET STAREGA KONJO za kmečka dela kupim. Terčelj Jože, Savlje, pošta Ježica.	22393-5
KOLO Z MOTORČKOM zamenjam za »Moped« Naslov v ogl. odd.
22105-6
AVTO »FIAT« 1400 1952 1. z radio aparatom, dobro ohranjen, zamenjam za tovorni 1.5 tone. —
N ulov v -gl odd
liana.
22411-4
NSU MOLXI 175 ccm, nov in Ja-wa 250 ccm ugodno naprodaj. Ogled:	Gregorčičeva	3, (dvori-
22409-4
šče).
MOPED »MOSQUITO« odlično ohranjen, poceni prodam. Lavrič Crnjjoe 80 .	22408-4
KOLO ZENSKO in moško nemško prodam. Vodnikova 176-1. Blok	22407-4
ZENSKO ŠPORTNO italijansko kolo na prestave po zelo ugodni ceni prodam. Medvedova 11-in. Vojvodic. vrata 12 .	2240S-4
KLAVIR 2 dunajska mehanika, odlično ohranjen prodam. Naslov v ogl. odd-	22398-4
OSEBNI AVTO »Lifertvagen« zelo dobro ohranjen naprodaj po ugodni ceni. Naslov v ogl. odd.
22386-4
GOSPODINJE POZOR! Tekače po 250. 300 do 500 din m dobite v delavnici preprog Veselova 3-a (bivša Nunska), slednje zamenjamo, za vse vrste cunj ali cunje kupimo.	22384-4
SOBNO KREDENCO, hrastovo črno prodam. Naslov v ogl. odd.
22383-9
PRODAMO NASLEDNJA OSNOVNA SREDSTVA:	elektro-motor
7.5	KS s krožno žago »Oven« in 50 m električnega kabla, elektro motor »Zadružnik« 7.5 Ks. pisalni stroj znamke »Portable« in 200 m’ žične ograje. Prijave za nakup sprejemamo do 15. 10. 1S58 vsak dan. Prednost pri nakupu imajo državna podjetja.
ustanove ln zadruge. Po 15. 10.
1058 se navedena osnovna sredstva prodajo tudi privatnikom. Prkave sprejema Kmetijska zadruga Sava pri Litiji. 22381-4 TRICIKEL prodam Podsmreka 37, pošta Brez.ovica.	22378-4
REGISTRSKO blagajno »riv.« dobro ohranjeno prodam. Naslov v ogl. odd.	22374-4
SUŠILNO OMARO za foto ali podobno kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod «Sušilna omara«. 22222-5 RADIO inozemski, novejši. kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Večcevni«	22216-5
ROČNO STISKALNICO, vreten-sko z večstopenjskim navojem do 6 ton, kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Ročna stiskalnica«.
22159-5
OSEBNI AVTO. malolitražen' — lahko starejšega ti,pa. poceni kupim. Ponudbe z o-pisom in ceno v ogl. odd. pod »Prilika — denar«.	22157-5
MLADO PSIČKO kupim. Krušnik.
Drenov grič 53.	22051-5
KOMPLETNO prevozno motorno žago za drva kupim. Naslov v Ogl. Odd	22083-5
PLINSKI GENERATOR premera ISO—180, z povprečno porabo premoga 6—8 ton. takoj kupimo. Realitetna agencija, Maribor — Partizanska c. 24.	22278-5
AVTOMOBIL, uporaben, znamke »Opel-Olympia» ali »Opel-Kapi-tan«. Upa 1939 pa dalje, kupim. Plačam v gotovini do 300.000	—
Šafarič Franjo, Novakova 4 —
Čakovec.	22276-5
VESPO ALI LAMBRETTO, malo rabljeno, kupim. Logar Matija, Gor.	Logatec	14.	22268-5
EKSCENTRIČNO STISKALNICO
20—40 ton, dobro ohranjeno, kupim	Ponudbe	v	ogl. odd. pod
»Gotovina«.	22299-5
PLETILNI STROJ št. 6. širina 60 do 70 cm kupim. Mihelčič, Zagreb. Socialističke revolucije 58.
22279-5
OSEBNI AVTO, povojni tip, do 1500 cm, kupim. Ponudbe v ogl
odd.	pod »Dober	avto«.	22332-5
BOLNIŠKO POSTELJO na kolesih kupim. Naslov v oglasnem
oddelku.	22321-5
TRAKTOR »DAJC DIZEL« ali
»Stajer« z dvobrazdnim nosečim plugom, kupim Ponudbe na Se-kušek, Zagreb. Drži če va bL>.
R-2735-5
UTA	VODNO	ČRPALKO,	upo-
rabno ali pokvarjeno, kupim. — Ponudbe v ogl. odd. pod »Gotovina«.	22244-5
MOTOR, novejši tip 200 do 250 ccm — boljše znamke, kupimo. Ponudbe na Kmetijska zadruga Novo mesto	R-2747-5
OSEBNI AVTO 4-sedežni kupim. Plačam v gotovini do 300.000 din. Ostalo po dogovoru. Ponudbe s ceno in tipom pošljite na Mi-lclenič, Zagreb, Amruševa 13.
R-2746-5
SODE DO 500 LITROV kupim. Ponudbe na Urbas, Slovenska Bistrica. Kolodvorska	6	R 2728-5
ZIMO ALI STARO ŽIMNICO, čisto. kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Zima«.	22670-5
RABLJENO STRUŽNICO delovne širine 1-aOO do 2500 mm kupim. — Ponudbe s ceno pošljite na: Tkalnica Dombrave pri Volčji Dragi.	R 2772-5
MOTOR ROLLER, nov ali malo rabljen. 170 do 250 ccm. kupi.m. Ponudbe v ogl. odd. pod »Plačam takoj«.	22631-5
W E-EKEND HIŠICO kupim. Ponudbe v ogl. odd pod »Gozdiček«.	22625-5
SMERNA KAZALA, 6-voltna. nova ali rabljena, kupim. — Ambrož. Tržaška 15, tel. 20-579.
22657-5
GUMI VOZ do 1.500 k.g nosilnosti, ki se na mestu obrne kupim. Ponudbe z opisom in ceno v oglasni oddelek pod »16 eolski«. 22556-5 KRAVO, 'dobro mlekarico z mlekom ali visoko brejo, kupim. Ponudbe v ogl. oddelek pod »Garantirano dobra«.	22555-5
EMAJLIRAN ŠTEDILNIK, dober -kupim. Pismene ponudbe z navedbo cene v ogl. oddelek pod »štedilnik«.	22611-5
AVTO »VOLKSAVAGEN«, »Fiat« 1100. ih ve j še tipe ku-pim. Ponudbe z navedbo cene prevoženih kilometrih in znamko pošljite v oglasni oddelek pod »Brezhiben«.	22600-5
OSEBNI AVTOMOBIL, dobro ohranjen, novejši tip z grelcem, kupim. Naslov v ogl. odd.	R 2763-5
ROLLEIFI.EX avtomat Tessar kupim Kosjančič, Krnica, Gorje, Bled.
22500-5
KUPIMO ALI PREVZAMEMO KOT PRENOS OSNOVNIH SREDSTEV
OSEBNI AVTOMOBIL,
primeren za avtošolo
Ponudbe pošljite na
AMD Brežice,
5885-R
»■»»■»os
ItrnLiTETNA PISARNA , Ljubljani, Tavčarjeva 6, telefon
21-01111, proda naslednje nepremičnine:
461 Enodružinska hiša, nova. cela vseljiva, vrta 800 mt, Zasavje Kresnice — 1.800.000 din.
462 Parcela zazidljiva 2087 mt v Bohinju bližina hotela Zlatorog, skupna cena 200.000 din.
408 Soba v središču Ljubljane S posebnim vhodom, visoko pritličje — 220.000 din.
018 Stanovanje, cela etaža, štiri-inpolsobno komfortno, v bližini hotela Union, Ljubljana. 1,600.000 din.
441 parcela, zazidljiva, z odločbo enodružinske hiše, izkop gotov, materijal na mestu 988 m2, po 920 din meter. Stožice-Ljubljana.
427 Njive med Šentvidom in Klečami, 10.000 m2, po 55 din meter, 3.500 m2 gramoznice Šentvid Poljane, po 150 din meter, večinoma pesek.
429 Vila, dvodružinska. v Mariboru, vsa podkletena, triinpolsobno stanovanje komfortno takoj vseljivo, vrta 1500 m2 — 7.000.000 din.
270 Enodružinska hiša, 1 velika soba takoj vseljiva v središču Ljubljane — 1,500.009 din neUo. 060 Parcela zazidljiva z odločbo enodružinske hiše 1067 m*, Medno Ljubljana, po 350 din meter 0 Enodružinska hiša z vrtom in delavnico na dvorišču, enosobno stanovanje takoj vseljivo — Ježica. Ljubljana — 2.200.000 din.
0 Enodružinska hiša, novejša, cela vseljiva. Dri Viču. Llubljana — 700.000 din.
049 Dvosobno stanovanje komfortno v Ljubljani z vrtom, 800.000 din.
272 Enosobno stanovanje v novejši hiši parketirano, soba, kuhi-,nja. kopalnica, shramba, klet. drvarnica, vrt, 400.000 din na obroke, istotam dvosobno komfortno stanovanje. 800.000 din. Prodalalce in kupce opozarjamo. da Je naše podjetje registrirano za posredovanje pri nakupih in prodaji. V prodali imamo še vile. hiše. stanovanja eno in večsobna, posestva, parcele. gostilniške hiše. pekarne v Sloveniji in ostalih krajih.
R-2754-7
TRINADSTROPNO HISO v Opatiji poleg morja. , t^koj vseljivo, nujno prodam. Primerna za oddih Rupnik Edvard. Opatija. Pavlovac 9 .	22683-7
VILA. vseljiva, odlično ohranjena, 6 sob, kopalnica, kuhinja, podkletena, z velikim	sadnim
in zelenjadnim vrtom ob Savi.
3 minute od Cateških	Toplic,
naprodaj. Naslo-v v ogl. oddelku.
22557-7
HISO, vseljivo, v Polju,	prodam.
Naslov v ogl. odd	22586-7
ENOSTANOVANJSKO VILO v Celju, takoj vseljivo, prodam. Ponudbe SP Celje pod »Sončno«.
22499-7
2V1-SOBNO KOMFORTNO STANOVANJE prodam. Naslov v ogl. odd.	22482-7
VRTNO PARCELO kupim ali vzamem v najem (nestavbeno). Ponudbe pod »Vrtnar« v ogl. odd.
22521-7
ENODRUŽINSKO HIŠO z vrtom, nedograjeno, ugodno prodam — takoj. Hiša je v okolici Kranja. Naslov v ogl. odd.	22506-7
VSELJIVO ENOSOBNO STANOVANJE v Ljubljani ali bližnji okolici kupim. Plačam takoj. — Naslov v ogl. odd.	22505-7
PARCELA V POLJU, ležeča V centru kraja, 6852 m2, dostopna s treh cest. predvidena za gradnjo večjih stanovanjskih enot in upravnih zgradb, naprodaj. Pojasnila daje dr. Grosman, Tavčarjeva 2.	22529-7
NA NAJLEPSEM KRAJU centra Videm-Krško prodam visokopri-tlično hišo, veliko delavnico, primerno za vsako obrt, nedograjeno. 8 arov zemlje. Zupančič, Videm-Krško 3	R	2756-7
V OKOLICI MEDVOD. St. Vid, Zgornja Šiška, kupim novejšo enodružinsko hišico z vrtom. Plačam v gotovini. Ponudbe na Lotrič Franc, Železniki 153.
22457-7
HI-SO v viškem okolišu Ljubljane, vseljivo ali delno vseljivo, kupim. Razpolagam z 2.500.000 din Ponudbe pod »Takojšnje plačilo« V ogl. odd.	22464-7
VILO z udobnimi stanovanjskimi prostori, vseljivo do marca 1959. na Mirju. Vrtač;, pod Rožnikom ali za Bežigradom do kavarne Bežigrad kupim za večjo vsoto. Ponudbe pod »Komfortna vila«
v ogl. odd.	22462-7
PODJETJA, USTANOVE, ZAVODI! Prodam obrtno poslovno hišo v Ljubljani na prometni točki. Hiša obstoji iz lokalov, skladišč, obrtnih delavnic, dveh pisarniških prostorov in velikega 90 m2 odprtega prostora ter dveh stanovanj. Vsi poslovni prostori takoj vseljivi. Ponudbe v ogl. odd pod »Primerna za vsakogar«.	22460-7
KUPIMO DVOSOBNO VSELJIVO STANOVANJE s kabinetom ali brez ter nedograjeno dvostanovanjsko hišo v mestu ali ožjem predmestju Ljubljane. Plačljivo takoj. Ponudbe pod »Solidno« v ogl. odd.	R	2745-7
ENOSTANOVANJSKO HISO v Ljubljani prodam ali zamenjam za dvosobno stanovanje s kabinetom. Naslov v ogl odd.
21651-7
POSESTVO 10 ha ob avtobusni cesti, gozda 6 ha. drugo travniki.
njive, hiša. gospodarsko poslopje. inventar, prodam. — Mrzel Ivanka-Selšek, p. Šmartno pri Litiji.	22226-7
VSELJIVO ENOSTANOVANJSKO hišo. sadni in zelenjadnl vrt, blizu postaje Sevnica zaradi bolezni ugodno prodam. Poizvedbe: Poljska pot 8, Sevnica.
21589-7
TRGOVSKO HISO, vogal najstrož-
jeiga centra mesta Bečej (Vojvodina) s stanovanjem naprodaj. HiSa ni v stanovanjski
skupnosti. Naprodaj Je v celoti ali posamezni lokali, kt so vseljivi. Ponudbe v ogl. odd. pod »Sekelj Ladislav Bečej«. 22209-7 DVO DO TRISOBNO vseljivo stanovanje kupim Ponudbe v ogl-odd. pod »Center«.	Mffr
ENODRUŽINSKO HlSO z vrtim, in sadovnjakom, takoj vseljivo. 20 min. od postaje Šentjur, prodam Naslov SP Celje. 22011-7 ZAZIDLJIVO PARCELO na periferiji Ljubljane, kupim Ponudbe v ogl. odd pod »Za enodružinsko hišo«.	22211-7
ENODRUŽINSKO NOVO HlSO,
5 sob, takoj vseljivo in 3.000 m* vrta, pripravno za 3 pšrcele al 2 Dloka v Ljubljani, prodam takoj. Polje. Zg Zadobrova 83
22210-7
DONOSNO POSESTVO 4 do 10 ha z gozdom, v okolici Celja, kupim. Ponudbe z opisom zemljišč in poslopij:	Vrhovšek Ciril, p
Petrovče.	22152-7
PRISTOPIM V ZADRUGO za gradnjo stanovanjske hišice. Ponudbe v ogl. odd pod »Zadruga«.	22193-7
PRISTOPIM TAKOJ v stanovanjsko zadrugo za zidavo vrstnih hiš za Bežigradom ali Šiški. Naslov v ogl. odd.	22022-7
ENO ali DVOSOBNO stanovanje v Ljubljani kupim. Ponudbe v ogl odd. pod »Vseljivo«. 22132-7 DVOSOBNO, sončno stanovanje v Celju, prodam proti zamenjavi enoinpolsobnega stanovanja v Mariboru ali Ljubljani. Dopise SP Celje pod »Ugodno«. 222S2-7 VEČSOBNO, lepo stanovanje, v sredini mesta Celja, prodam. — Ponudbe SP Celje pod »Vseljivo«, 1	22239-7
ZAZIDLJIVA PARCELA 800 m2 na severnem delu Ljubljane — •naiprodaj. Naslov v ogl. odd ali telefon 22-219.	22315-7
ZAZIDLJIVA PARCELA na Ižanski cesti naprodaj. Naslov v ogl. odd.	22345-7
HIŠO ali STANOVANJE v Ljubljani kupim Plačam v gotovini Naslov v ogl. odd.	22063-7
OPATIJA — CENTER. Zaradi bolezni prodam takoj vseljiv; del vile. z 9 sobami, komfortom in pogledom na morje. Ugodno (podjetjem za. oddih. — Cena
5.500.000	din. Resnim interesentom pošiljam slike na vpogled Ustmeno ali pismeno na »Dom«, podjetje za kupoprodajo nepremičnin. Zagreb. Trg republike št. 15.	R-2736-7
GOSPODARSKO POSLOPJE z vrtom v Ljubljani ali okolici, kupim. Ponudbe z opisOm. krajem in ceno v ogl odd. pod »Okolica«.	22249-7
NOVEJŠO, vseljivo enonadstropno hišo v centru Šoštanja, prodam. Trepel Pavla. Šoštanj. Trg svobode 2.	21629-7
HJŠO, dve sobi. kuhinja, njiva ln vrt. prodam ali zameni am v Ljubljani ali na Gorenjskem. Plahutnik Tončka. Zduša 3 pr: Kamniku.	22923-7
PARCELO. 600 m2 zazidljivo, za enostanovanisko ali dvostanovanjsko hišo ugodno prodam Gradbeni material v zemlji. Naslov v ogl. odd.	22213-7
ZADRUŽNO HIŠO kupim ali pristopim k gradnji dvojčkov. Ponudbe v ogl. odd pod »P.'iž:nn mesta«.	22446-7
TRISOBNO KOMFORTNO stanovanje s kabinetom v Ljubljani, kupim. Pogoj: vseljivo v kratkem času. Ponudbe v ogl. odd pod »Center Ljubljane«. 22445-7 ENO ali DVOSOBNO stanovanje, vseljivo do konca leta, kjerkoli v Ljubljani, kupim. Ponudbe v ogl. odd pod »Takoj kupim«.
22443-7
GARSONJERO ali enosobno ali dve sobi, vseljivo čimprej. v centru Ljubljane, kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Plačam dobro«.	22442-7
VSELJIVO HISO s štirimi stanovanji — tudi posamezna stanovanja, prodam Golobar Josipi-na. Šmartno pri Litiji. 22399-7 STANOVANJE, dvo do trisobno. . vseljivo, kupim. Plačam takoj Naslov v ogl. odd.	22368-7
ivnfljEm
GARAŽO za avto DKW »Combl* vzamem v najem Ponudbe v ogl. odd. pod »Garaža — Combi«.
R 2744-8
GARAŽO vzamem v najem. Ponudbe pod »Caravan« v ogl. odd.
22452-8
VINSKA KLET z inventarjem v Logatcu se odda v najem Ponudbe v ogl. odd. pod »Velika klet«.	22257-8
V NAJEM oddam garažo takoj za osebni avto. Šmartinska 136.
22311-8
MANJŠI PROSTOR, sprejemnico, pisarno, nujno potrebujem. — Ponudbe v ogl odd. pod »Foto sprejemnica«.	223 3 7-8
PROSTOR za mirno obrt iščem. Ponudbe pod »Obrt« v ogl. odd.
22148-8
KJERKOLI potrebujem majhen lokal. Ponudbe v ogl. odd. pod »Nujno — nagrada«. '	22627-8
LOKAL ZA TRGOVINO v centru mesta, vseljiv, potrebujemo takoj. Možna je večja adaptacija. Ponudbe pod »Nagrada« v ogl.
odd.	22558-8
LOKAL V SREDINI MESTA vzamem v najem. Plačam dobro. — Ponudbe v ogl. odd. pod »Mirna obrt«.	22693-8
GARAŽO iščemo za Combi avto. Višina vrat garaže 2.30 m. Kmečka knjiga. Ljubljana. Miklošiče-va 4.	22491-8
KLAVIR, dobro ohranjen, vzamem v najem ali kupim. Rozman Franc, Moše, p. Smlednik.
22477-8
  ..............................
SOBICO v Šiški dam dekletu, da bi dopoldne pazila 5-letnega fantka. Vdovč Minka, Pokopališka 5, Moste.	22245-9
ZA SOBO pomagam v prostem času pri gospodinjstvu; grem tudi za sostanovalko. Naslov v ogl. odd.	22241-9
Študent višjega letnika
išče sobo. Ima lastno .posteljnino. Odlično plača. Ponudbe pod »Existenca« v ogl. odd. 22237-9 KUHINJO z majhnim kabinetom 2x4 m. blizu centra zamenjam za podobno ali večjo sobo. Selitev plačam. Ponudbe pod »Cimpreje« v ogl. odd.
21446-9
ŠTUDENT TEHNIKE išče sobo. plača dobro, ima lastno postel-nino. Lahko plača za nekaj mesecev vnaprej, Smajič. Rožna dolina cesta X-34, Ljubljana.
1	22061-9
MOŠKI SREDNJIH LET išče primemo opremljeno sobo, po
možnosti s posebnim vhodom.
Ponudbe v ogl. odd. pod »Podnajemnik«.	22450-9
ŠTUDENTA, mlad zakonski par. iščeta sobo. polopremlieno ali prazno. Dobro plačata. Ponudbe pod »Študenti« v ogl. odd.
22438-9
GARSONJERO ali prazno sobo s souporabo kopalnice išče samec.
• Plača visoko najemnino, tudi za
eno leto vnaprej. Lahko pomaga v obliki posojila pri končnem delu novogradnje. Ponudbe pod »Za dve leti« v ogl. odd.
22437-9
ZAMENJAM 3 l/2-sobno stanovanje v strogem centru za 21/2-sobno v centru. Ponudbe v ogl odd. pod »Oktober«.	22433-9
MIREN ŠTUDENT, novinec išče sobo. Plača dobro, vnaprej. Ponudbe pod »Mladen« v ogl. odd.
JIA ŠTUDENTA nujno iščeta kakršno koli stanovanje. Plačata zelo dobro. Ponudbe pod »Samo eno leto« v ogl. odd. 22426-9 ŠTUDENT TEHNIKE išče stanovanje. Gre tudi za sostanoval-valca.	Ponudbe	pod	»Zelo nujno« v	ogl	Odd.	22425-9
DVOSOBNO STANOVANJE ali hišico v Sloveniji izven mesta na mirnem kraju iščem. Dozidam — plačam najemnino za 1 ali 2	leti	vnaprej.	Ponudbe z
oznako prostornine v ogl odd pod »Slikar«.	22420-9
ŠTUDENT ISCE SOBO opremljeno ali prazno. Plača pol letno vnaprej. Ponudbe pod »Indeks« v ogl	odd	22405-9
LEPO HlSNIŠKO STAN. v centru zamenjam za nehišniško v Šiški. Ogled popoldne. Naslov v ogl. odd	22397-9
SPREJMEM NA STANOVANJE absolventa za inštrukcije nižje-šolca Naslov v ogl odd.
22402-9
DVE RESNI ŠTUDENTKI — absolventki. brez obiskov, nuino potrebujeta sobo za eno leto Ponudbe v ogl. odd. pod »Inštrukcije 1933«.	22380-9
LEPO SOBICO Center-Vič orosi veseli	študent. Ponudbe pod
»Crnački kralj« v ogl odd
23376-9
SOSTANOVALKO, ki bi inštruirala	angleščino	niž.iešolko.
sprejmem. Ponudbe pod »Skromna« v ogl. odd.	22372-9
ŠTUDENT išče sobo. po možnosti v bližini centra. Plača dobro in vnaprej. Ponudbe pod »Resen« v ogl.	odd	22359-9
MIRNO	POŠTENO	DEKLE Išče
stanovanje za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v ogl odd
22371-9
BAJNO NAGRADO DAM za prazno sobo. Ponudbe pod »Oho!« v Ogl. odd.	22377-9
ŠTUDENT PROSI ZA STANOVANJE pr:	solidni družini. Plača
po dogovoru Brez obiskov. Ponudbe pod »Miren« v ogl odd
21639-9
DVA ŠTUDENTA iščeta soho Plačata zelo dobro. Ponudbe pod »Podnajemnik« v ogl odd
21652-9
PRAZNO SOBO potrebujemo takoj Ponudbe v ogl. odd. no«' »Nagrada SP«.'	58-9
SOBO ALI PRENOČIŠČE nu»nn išče študent začetnik, proti dobremu plačilu. Ponudbe na Hor-ceg. Zagreb. Rudež Anica 53.
22133-9
STANOVANJE IN HRANO nudim osebi, ki bi dopoldne pa. zlla oiroka Borštnar. b»lrii»a Sežana.	22162-9
PR.TDFN ŠTUDENT išče maihno fvetlo sobo. ponudbe v ogl odd pod »Center in mir«.	21999-9
R E K A - L J U P, L J A N A. Zamenjam trisobno komfortno stanovanj« za dvo ali trisobno v Liubliani Ponudhe pod »Trisobno Reka« v Ogl. Odd	22221-9
UPOKOJENKA potrebuje sobn Ostalo po dogovoru Ponudb« pod »Zanesljiva« v ogl odd
22179-9
VELIKO NAGRADO nudim za možnost vselitve v dvosobno stanovanje v mestu ali bližnji okblici Ljubljane. Ponudbe v ogl. odd. pod »Možnost«.
22199-9
TAKOJ KUPIMO vseljivo dvoinpolsobno ali trisobno komfortno stanovanje in vseljivo garsonjero Ljubljana strogi center ali neposredna bližina. Ponudbe pod »Takoj vseljivo« v ogl. odd
22189-9
DVA ŠTUDENTA iščeta sobo lahko plačata vnaprej. Ponudbe
v ogl. odd. pod »Pridni«. 22020-3
ŠTUDENT IšCE kabinet ali sobo. plača dobro. Ponudbe v ogl odd. pod »Dobro«.	22019-9
ABSOLVENT germanistike za stanovanje inštruira ali dobro plača. Ponudbe pod »Cimprej« v
ogl. odd	22203-9
ENOSOBNO STANOVANJE v centru zamenjam 3s podobno ali garsonjero. Pismene ponudbe pošljite prijateljici Anici Tomanič, Puharjeva 2. Ljubljana.
22201-9
DOBRO OHRANJENO SPALNICO
in kombinirano sobo ugodno prodam zaradi selitve. Naslov v ogl. odd.	22028-9
ZAKONSKI PAR brez otrok išče sobo. Da visoko nagrado. Ponudbe pod »1. oktober« v ogl. odd.	22026-9
STANOVANJE NUDIM, za dopoldansko pomoč v gospodinjstvu Ostalo po dogovoru. Dragovan. Malgajeva 2-II Ljubljana (Sp nja šiška)	22070-9
STANOVANJE NUDIM, za dopoldansko pomoč v gospodinjstvu. Ostalo po dogovoru. Dragovan, Malgajeva 2-II. Ljubljana (Spodnja Šiška).	22070-9
STANOVANJE iščem, pomagam v gospodinjstvu. Naslov v ogl. odd.	22049-9
MIZARSKI POMOČNIK išče pra-
zno sobo ali delno opremljeno sobo. Nudi razna mizarska dela Ponudbe pod »Mizar« v ogl. odd.	22116-9
SOBO VELIKO v centru zamenjam za stanovanje. Ponudbe pod »Dam nagrado« v ogl. odd.
22194-9
KOMFORTNO trisobno stanovanje s centralno kurjavo v Mariboru zamenjam za komfortno trisobno v Ljubljani. Lipovec Jože, Maribor, Gosposvetska 37-I-d.	21308-9
OFICIR - avijatičar išče opremljeno-sobo. Ponudbe v ogl. oud. pod »Slovenec«.	21990-9
RESEN ŠTUDENT išče sobo, plača dobro, lahko tudi vnaprej. Javite v ogl. odd. pod »Nagrada«.	22267-9
TRIJE RESNI ŠTUDENTI iščejo eno sobo, lahko tudi na periferiji. Ponudbe pod »Inštrukcije« v Ogl. odd.	22266-9
LOKAL vzamem ob glavni cesti v šiški ali prometni cesti v Mostah. Za nagrado preskrbim enosobno stanovanje. Ponudbe pod »Zaloška c.« v ogl. odd.
22303-9
VELIKO SONČNO enosobno stanovanje v centru — komfortno za Bežigradom zamenjam za manjše v nadstropju. Ponudbe s točnim opisom pod »Visoka nagrada« v ogl. odd. 22302-9 TOVARIŠ RESNEGA ZNAČAJA išče eno opremljeno sobo v Ljubljani ali okolici. Ponudbe pod »Visoka nagrada« v ogl Odd.	22286-9
1ŠCEM OPREMLJENO SOBO. plačam dobro. Ponudbe v ogl. odd. pod »Soliden intelektualec«.	22352-9
OPREMLJENO SOBO oddam študentki. Naslov v ogl. odd.
22351-9
KOMFORTNO DVOSOBNO stanovanje v šišenskih blokih zamenjam za večje, tudi dvosobno ali trisobno. Ponudbe v ogl. odd. pod »šišenski bloki«.
22338-9
DVA ŠTUDENTA iščeta sobO lahko tudi v okolici Ljubljane Ponudbe pod »Nujno« v ogl. Odd.	22334-9
TAJNICA »TEDENSKE TRIBUNE« nujno potrebuje sobico. Ponudbe v ogl. odd. pod »Dobro plača«.	22343-9
ZA SOBO pomagam v gospodinjstvu. Ponudbe v ogl. odd. pod
»Nujno«.	22333-9
ZA GARSONJERO v bližini cen-tra odstopim lepo sobico v vili z uporabo vseh pritiklin in eventualno kuhinje ter 200 m’ vrta, vse brezplačno in za neomejeno dobo. Dam tudi visok«' nagrado. Naslov v ogl. odd
22326-9
SOBO IŠČEM ali grem za sostanovalko. Plačam tudi vnaprej Ponudbe pod »Zanesljiva« v ogl. Odd.	22325-9
DVOSOBNO STANOVANJE v centru zamenjam za' enako, za kbmfortno dam nagrado. Naslov v Ogl. odd.	22324-9
SOBO oddam starejši osebi, šivilji po možnosti z lastnim šiv. strojem za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v ogl. odd. 22318-9 SOBICO iščem ali grem tudi za sostanovalko. Dam nagrado. Ponudbe pošljite v ogl. odd. pod »Nagrajeno«.	22307-9
iSCEM PRAZNO eno ali dvosobno ■ stanovanje. Dam nagrado ali posodim denar. Ponudbe pod »Takoj« v ogl. odd.	22131-9
KAKRŠNOKOLI SOBICO ali kabinet išče skromen študent, lahko inštruira. Brez obiskov. Ponudbe v ogl. odd. pod »Prijazen«.
22263-9
DOBRI šivilji oddam sobo. Ponudbe pod »Skupno delo« v ogl. pdd.	22256-9
SOLIDEN ŠTUDENT išče stanovanje Ponudbe pod »Cena ni važna« v ogl. odd.	22253-9
DVOSOBNO STANOVANJE blizu centra zamenjamo za tri ali 21/«-sobno. Ogled popoldne. Sluga. Ul. na Grad 8.	22246-9
SOBO ODDAMO absolventu ekonomije, ki mu manjka samo zadnji diplomski izpit, za skupen študij Naslov v ogl. odd.
22640-9
MIRNA USLUŽBENKA išče prazno ali opremljeno sobo v centru. Gre tudi za sostanovalko. Ponudbe pod »Nagrada« v ogl.
Odd.	22653-9
STANOVANJE, enosobno, v Ljubljani zamenjam za v Ljubljani ali okolici. Pismene ponudbe pod »Oktober« v ogl odd.
22664-9
/.A ENOSOBNO STANOVANJE Center vseljivo, dam visoko nagrado Ponudbe pod »Nagrada« v ogl. odd.	22655-3
SOSTANOVALKO sprejmem začasno — dobro situirano. Naslov
v ogl. odd.
22616-9
RNOSOBNO STANOVANJE zamenjam za dvosobno vse v komuni Bežigrad. Zelo visoka denarna nagrada takoj. Ponudbe pod »Gotovina takoj« v ogl. odd.
22630-9
POTREBUJEM neopremljeno ali opremljeno sobo s posebnim vhodom. Plačam nagrado v denarju ali naturalijah in o mesečno najemnino vnaprej. Ponudbe pod »Center - visoka nagrada« v ogl. odd.	—6-0
DVA ŠTUDENTA iščeta stanovanje. Plačata vnaprej. Ponudbe pod »Zelo nujno«.	22617-9
SOLIDEN IN MIREN ŠTUDENT išče sobo ali kabinet takoj. Ponudbe v ogl odd pod »Cena _ni
važna«.	22513
\BSOLVENTK A germanistike — išče šobo. Pripravljena tudi inštruirati — vse predmete. Ponudbe pod »Germanistika« v ogl. Odd	22686-9
STAREJŠI ŠTUDENT nujno lsce sobo v centru Ljubljane ali bližnji okolici. Ponudbe pod: »Dober olačnik« v ogl. odd. 22566-9 1F.ISOBNO STANOVANJE na Dolenjski cesti zamenjam za dvosobno ali večje na Viču. Ponudbe v ogl. odd pod »Ugodno«.	22563-9
ŠTUDENTKA išče polopremljeno sobo, brez posteljnine. Plača po dogovoru. Javite pod »Arhitekt« v Ogl. odd	22550-9
MIRNA ZAKONCA iščeta sobo za 2 leti Nudita visoko nagrado in lepo najemnino. Ponudbe v ogl. odd. pod »Brezdomca«. 22579-9 ZA VSELJIVO enosobno stanovanje ali garsonjero center, nudim visoko nagrado. Ponudbe pod »Vseliiva garsonjera« v cgl. Odd.	22T-.11-S
HRANO IN STANOVANJE v predmestju nudim za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v ogl. odd.	22575-9
HRANO IN SOBICO oddam čudnemu in poštenemu dekletu, ki bi mi pomagala v dopoldanskih urah pri gospodinjstvu. Ponudbe v ogl. odd. pod »Poštena«. SOBO. nedaleč od centra oddam v najem takoj dvema študentoma. Ponudbe pod »Dogovor« v ogl. odd.	22587-9
HRANO IN SOBICO nudim za popoldansko pomoč v gospodmj-stvu. Vider, Titova 23 a — čez dvorišče.	22586-9
ZAMENJAM dvosobno stanovanje v centru Celja, za enosobno v Ljubljani. Ponudbe SP Celje pod »Zamenjava«.	'22438-9
DVA ŠTUDENTA, strojnika, iščeta sobo. Inštruirata matematiko. Ponudbe nod »Plačava vnaprej« v ogl. odd.	22496-9
SOBO DOBI DEKLE za pomoč v gospodinjstvu v izmeni. Naslov V Ogl. Odd.	22492-9
INŽENIR nujno išče mirno sobo zaradi nadaljnjega študiia. Ponudba v ogl. odd. ood »Skromen«.	22489-9
GREM ZA HIŠNICO, nudim v zamenjavo 1-sobno stanovanje. Ponudbe pod »Hišnica« v ogl. Odd.	224S7-9
V ZGORNJI ŠIŠKI oddam sobo solidni študentki. Ponudbe pod »Slovenka« v ogl. odd. 22486-9 DVA MIRNA ŠTUDENTA iščeta sobo. Za protiuslugo nudita letovanje v Splitu. Ponudbe nod »Morje« v ogl. odd.	22481-9
UPOKOJENKA gre za sostanovalko. Plača dobro ali za postrežbo. Ponudbe pod »Dobrosrčnost« v ogl. odd.	22478-9
ENOSOBNO KOMPLETNO strr.O-vanje v vrtni vili Rožna dolina zamenjam za vsaj eno inpolsob, no v Vrhovcih. Medvodah ali Domžalah. Ponudbe pod »Takoj« v ogl. odd.	22175-9
GARSONJERO z Zalogu zamenjam za emako v Ljubljani ali večjo sobo s posebnim vhodom Naslov v ogl. odd.	22529-9
KOMFORTNO ZELO LEPO enosobno stanovanie s kabinetom zamenjam takoj za garsonjero Ponudbe pod »Garsonjera — jesen« v ogl. odd.	22513-9
DVA ŠTUDENTA, mirna, iščeta sobo. plačata pol leta vnaprej in dobro. Ponudbe pod »Verdi« v ogl. odd.	22517-9
PIANINO posodi študentka in-d;-cine za skromno sobico, gre tudi za sostanovalko. Ponudbe pod »Skromna« v ogl. odd. 22511-9 OPREMLJENO SOBO dobi soliden gospod. Naslov v ogl. odd
22507-9
TRI ŠTUDENTKE Iščejo opremljeno sobo. Plačajo dobro. Možna okolica mesta. Hotel »Soča«. Ljubljana.	22533-9
ZAMENJAVA STANOVANJA 1 sobo in kuhinjo. Zagreb za Ljubljano, za isto tako. Vprašajte takoj v ulici Krakovski nasip 10-11. pri Sabkar. 22531-9 DVA ŠTUDENTA TEHNIKE iščeta sobo (opremljeno ali neopremljeno). Plačata odlično tudi za leto vnaprej. Ponudbe pod »Tehniki« v ogl. odd.
22526-9
KAMNIK — LJUBLJANA! Zamenjam dvosobno stanovanie v Kamniku za enako ali večje v Ljubljani. Ponudbe v ogl. odd pod »Kamnik«.	22163-9
DVOSOBNO sončno, prostorno stanovanje zamenjam za enosobno komfortno ali garsonjero. Jerala, Mestni trg 15-1.	22458-9
I ENOSOBNO HlSNIŠKO STANOVANJE zamenjam za dve ločeni sobi. Ponudbe pod »Suho« v ogl. odd.	22455-9
ŠTUDENT ISCE SOBO. Plača dobro. . gre tudi za sostanovalca, lahko izven mesta. Ponudbe na hotel »Soča« Ljubljana. Miloševič Slavoljub.	22470-9
''TUDKNT ^pmTrrFTTTOT; 'Sfe
stanov-.nje ;	črno
Ponudbe v ogl odd pod »Banja«.	22323-9
\PRAZNO SOBO potrebujemo ta-| koj. Ponudbe v ogl. odd. pod »Nagrada SP«.	58-9
14 stl. / SLOVENSKI POROČEVALEC ‘	sep	it.	ib-	'958
VSELJIVO enosobno ali dvosobno manjše stanovanje kjerkoli v Ljubljani kupim. Ponudbe pod »Plačam takoj« v ogl. odd.
22233-9
SOBO išče diplomiran slavist. Ponudbe pod »Nujno« v ogl. Odd.	22145-9
Važno opozorilo sadjarjem!
NAJDITELJA zlate zapestne ve-rižice. izgubljene 23. sept. zvečer pied Evropo, prosim, da jo odda proti nagrad- na naslov v ogl odd.	22158-10
PLAŠČEK otroški, siv, izgubljen ob progi v Rožno -dolino, vrnite proti nagradi v arhiv Slov. poročevalca, Tomšičeva J.	22675-10
OD LJUBLJANE DO VRHNIKE je
bila izgubljena rdeča gumi cev — 10 mm dimenzije 50x8, dne 26. IX. 195S med 14. in 15. uro. Naprošamo poštenega najditelja, da jo vrne na naslov: Založna klet, Vinarske^ zadruge \ ipava — Ljubljana-\ ič Tržaška cesta 63, proti nagradi.
R 2770-10
AKTOVKO sem izubil 26. t. m. — Vsebina: Zapiski iz mehanike na ime Trontelj. Nenadomestljive za.-piske proti nagradi vrnite na Habič Marko, Zibertova 25, Ljubija-
22643-10
IZGUBILA se je psica., nemšii krat-kodlaki ptičar, grahasta z _ rjavo
glavo. Kdor kaj ve naj javi proti
nagradi na tei. 32-571 ali 20-664. —
Dr° Stane Valentinčič, Titova cesta 25 VI-A.	u 22515-10
V .NEDELJO 22. septembra sem izgubil moško uro »Omikron« od vrha Šmarne gore do lačna. Poštenega najditelja prosim naj J° vrne proti nagradi v oglasni odde-
lek	ž - o *- o • l u
V NEDELJO 28. avgusta sem izgubil od Ribnega do Kranja negativ osmih slik in nekaj fotografij. — Najditelja prosim, da sporoči svoj
naslov ali pa najdeno posije podružnici 5P Manj-	.	~~ ' v ■ i
MLAD PES BOKSAR se je izgubil, sliši na ime »Bučko«, je rJ^.' ima belo liso pod vratom, krniti na Avgust,n, Ljubljana, Šentvid Poljane 39. tel. 87-60. grada.
ŠLIKE ZA LEGITIMACIJE ^am
v dveh urah izdela Foto _Grad. Miklošičeva 36.	3= to
evaCAJNEGA življenjskega to-
variša do 50 let želj
3l-letna intelektualka. Ponudbe
pod r Značaj« v ogl. odd. ^ ^
JPOKOJENEC. samski, s premo-ženjen. želi poznanstva s tovarišico, samsko, od 40—4o let, z itastnim domom. Slika zaželena. Ponudbe SP Celje pod'»Cvetoča lipa«.	-2?15 „
SOLIDEN, neodvisen uslužbenec, z novim domom, želi spoznati ugledno, situirano dekle, sposobno gospodinjo z dežele. zunanjosti, ki ima poklic, tečaj ali podobno do 34 lot starosti. Resne ponudbe z naslovom v ogl. odd., pod »Tajnost zajamce-XI y.«	223o < —Tl
»OVRATNIK iz Francijo. 45-let-ni. išče za ženitev tovarišico, skromno, dobrega značaja, po možnosti z lastnim stanovanjem Ponudbe pod »Lepa bodočnost« v ogl. odd.	22125-11
IAZOCARANO DEKLE z lastnim stanovanjem želi spoznati simpatičnega gospoda od 45—50 let za ženitev. Ponudbe SP Kranj ood »Jesen«.	22274-11
INOZEMSKI UPOKOJENEC išče žensko od 45—50 let. zdravo. Čedne zunanjosti, pridno gospodinjo, vdovo brez otrok, za skupno gospodinjstvo, poznejša ženitev. Po možnosti z dvosobnim stanovanjem. — Ponudbe’ v ogl. odd. pod »Lepa jesen«. 22293-11 PODPISANI IZJAVLJAM, da nisem plačnik za dolgove moje žene Simič Matilde, Goriška 3. Ljubljana, ker sva v sodnem postopku razveze. Isto velja tudi za vse moje sorodnike. Opozarjam vsakogar pred nakupom moje lastnine. Simič Milan. Pod-gora 20. Šentvid	22076-11
55-LETNI VDOVEC, brez otrok, želi poročiti 40 do 55 let staro, osamljeno tovarišico ali vdovo, po možnosti šiviljo s pokojnino. Ponudbe pod »Dom« v ogl. odd.
22130-11
POŠTEN SLOVENSKI FANT, živim v Zah Nemčiji, želim poznanstva s slovenskim dekletom, starost 13 do 25 let, dobra gospodinja in vesele narave. Slika zaželena. — Mereč Franci. Essen. Bergeborbeck — Willdstrasse 103-19 — Deutschland. K 2734-11 PREDLOG za izdelovanje dobro-idočega masovnega artikla dobro nagradim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Družabnik«. 22235-11 PREPROGE vseh vrst sprejemamo v popravilo in čiščenje. — Brezplačno pridemo k vam, da jih prevzamemo. Selman, Ljubljana. Poljanska c 13-IT. telef. 32-630.	19814-11
Opozarjamo sadjarje, da se je pojavil tretji zarod mladih ličink ameriškega kaparja, kar bo povzročilo pozne okužbe plodov jabolk in hrušk. Zaradi tega opozarjamo sadjarje, da izvršijo še eno škropljenje proti ameriškemu kaparju, posebno pri poznih jabolčnih sortah, ki jih obiramo v oktobru mesecu.
Za škropljenje pride v poštev l*/t TEKOČI PANTAKAN, pri prav poznih sortah pa tudi lahko uporabimo 0,1V. PARATHION ali FOSFERNO. Ker sta Parathion in Fosfemo strupena. moramo z njimi zelo previdno ravnati ter škropiti vsaj dva tedna pred obiranjem plodov.
Istočasno opozarjamo sadjarje, da če sedaj prično s pripravami z« ZIMSKO ŠKROPLJENJE SADNEGA DREVJA: naročijo zimska škropiva, pripravijo in po potrebi popravijo sadne škropilnice ter organizirajo škropilne ekipe.
Za zimska škropljenja «o letos n« razpolago sledeči pripravki:
RUMESAN — Pinns — uporaba 1—2",'»,
KREOZAN — Zorka. Sabae — uporaba 2*/»,
RUMESAN OLJE - Pinns — uporaba 2—3*/», ter DINOZAN — Z«>rka, Saba« — uporaba 1,5*/*.
Vsi ti tzv. »rumeni pripravki« s« pripravljajo in uporabljajo razredčeni z vodo po navodilih proizvajalcev. Ker so strupeni, je treba z njimi previdno ravnati; posebno ob škropljenju pazimo, da ne vdihava*-mo strupene Škropilne meele.
Za vrtičkarje priporočamo za zimsko škropljenje sadnega drevja P1/" pravek PARAPIN, ki se uporablja 4-/*. Prednost mu je v tem, da ni strupen in ne pušča sledov barva.
Vse navedene pripravke naročite pri kmetijskih zadrugah oziroma pri podjetju AGROTEHNIKA, Ljubljana,
Titova 29 — tel. 32-101.
KMETIJSKI INŠTITUT SLOVENIJA
Ljubljana
Plemenske svinje za Bosno
Kmetijska zadruga Šentvid
pri Stični je pred dnevi prodala v Bosno 106 plemenskih svinj oplemenjene nemške bele pasme.
V Šentvidu in okolici že vrsto let uspešno deluje vzrejni center za plemenske svinje. S svinjerejo se ukvarja 56 zadružnikov. Te vrste plemenskih svinj in merjascev so zelo iskane in iz Šentvida jih prodajo letno okoli 250 komadov v razne kraje naše države.	(r)
Poljanska dolina ob Kolpi
Ljubitelji avto-moto športa iz Poljanske doline ob KolpAo ustanovili avto-moto društvo, ki je takoj priredilo tečaj za voznike amaterje. Obiskuje ga 30 tečajnikov. Ob pomoči gospodarskih organizacij so si že nabavili vozilo za praktično vožnjo
Velike Lašče
Na pobudo občinskega ljudskega odbora so se nedavno sestali člani kmetijskih zadrug iz Karlovice, Roba in Velikih Lašč ter se pogovorili o ustanovitvi vodne skupnosti za področje velikolaške občine Le-ta naj bi poskrbela za me-lioriranje nad 100 ha zamočvirjenih površin od Karlovice
do Rašice in mimo Kneja proti Robu.
OBISK NA TRGU
V sobot« je bil ljubljanski mestni trg nekoliko slabše založen kot v sredo. To velja predvsem zaradi majbne udeležbe kmetijskih zadrug, medtem ko se je zasebnih prodajalcev kar trlo. Cene sadja in zelenjave so ostale nespremenjene, Ce ne upoštevamo podražitve Jajc in paprike. Pri prodajalcih trgovskih podjetij »Nag vrt«. »Povrtnina« in »Marelica« so bile cene približno enake,
CD ■ <=> ■ <=> ■ <=> ■ <=> ■ C3 ■ O * C3 ■ o ■ o ■ o ■ o ■ O ■ O*
Komisija za sklepanje in odpovedi	delovnega	Q
razmerja pri podjetju	■
Import »CHEM0« Export, Ljubljana, Maistrova 10, Q
razpisuje delovno mesto	■
STROJEPISKE - ADMINISTRATORKE v	prodajnem	U
oddelku. - Pismene ponudbe pošljite	do 1. okt.	■
na tajništvo podjetja. - Plača po itanfnem^pra- (J vilniku ali po dogovoru.
0
n
0
■
0
m
0
5942-R
loioioioioioiosoioioioioioio
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij podjetja
»T0S«, Ljubljana, Metelkova 15,
razpisuje sledeča delovna mesta:
1. RACUNARKE za izračunavanje optičnih sistemov
s srednjo šolsko izobrazbo,
2. KURIRJA za vsa kurirska dela,
3. KONSTRUKTORJA — strojni tehnik ra, mehansko
konstrukcijo.	,«»_». iau
Ponudbe sprejemamo do vključno 10. okt. IBS«.
5936-R
»GRADIS« Obrat gradbenih polizdelkov
Ljubljana, Industrijska c., teL 31-445
obvešča vse interesente, da smo ZNIŽALI s 25. septembrom 1958' cene betonskih cevi na 0 10 — 1 kom. 184 din	0	15 — 1 kom. 250 din
0 20 — 1 kom. 340 din	0	30 — 1 kom. 620 din
0 40 — 1 kom. 920 din.
Sporočamo tudi, da imamo dnevno na zalogi večje količine pranega gramoza frakcij:	0—4, 0—8, 8—15,
15—30, 30—60, 0—15, 0—30, 0—60.	5931-R
112 MILIJONOV DIN
ho Izplačala Jugoslovanska loterija na srečke
jesenske
loterije
Imate že srečke?
KMALU BO ŽREBANJE!
LASTNICA POL VILE išče inteligentno žensko z večjo gotovino za skupno sožitje za ureditev doma. Ponudbe pod »Skupni dom« v ogl. oddelek.	22666-11
POSODIM 5.000 kg CEMENTA do spomladi. Naslov v oglasnem od-delku.	22659-11
MLAJŠA UPOKOJENKA z lastnim domom želi družbe značajnega — nevezanega, distingviranega eo-epoda. Diskretno. Dopise pod »Ca-melia« v ogl. odd.	22630-11
DRUŽBO ZA IZLETE, GLEDALIŠČE išče 42-letna tovarišica- Ponudbe pod »Družba« v ogla-sni oddelek.
22573-11
VDOVA po zdravniku išče primerno gospo, ki bi ji to jesen delala družbo v lastni vili ob morju. — Ponudbe pod »Prilika« v oglasni oddelek.	22565-11
NUJNO POTREBUJEM 80.000 din za doibo štirih mesecev. Dam nagrado 20-000 din. Pismene ponudbe pod »Sigurna vrnitev« v oglasni oddelek.	22576-11
DVA KVALIFICIRANA želita spoznati sebi primerni dekleti. Zaželena slika. Starost od 19 do 25 let. Ponudbe pod »Ljubezen« in starost od 20 do 27 let pod »Srčnost« v Ogl. oddelek.	22554-11
ODLIČEJš STROJ za pobiranje zank
frodam. Peterlin, Titov trg 24 — kanj.	.22508-11
42-LETNA USLUŽBENKA želi spo-aoati neodvisnega, iskrenega prijatelja do 30 let. Ponudbe v ogl. odd. pod »Obojestransko zaupanje«.
R 2761-11
2>y£ DEKLETI 30- in 25-1 etni, in-inteligentni. želita spoznati pri-ilja Zaželena slika. Ponudbe Slovenskega poroče-BFovo mesto pod »Resna«.
22060-1’!
Komisija za sklepanje in Odpovedovanje delovnih razmerij pri podjetju
»INDUSTRIJSKI BIRO« Ljubljana
s p r • j m e
TEHNIKA - PROJEKTANTA s prakso v instalaciji cevovodov v industrijskih objektih,
NEKAJ TEHNIKOV strojne stroke,
STENODAKTILOGRAFINJO z znanjem srbohrvaščine,
GRADBENEGA TEHNIKA - KALKULANTA z nekaj prakse na gradbišču.
Plača po tarifnem pravilniku.
Ponudbe stavite pismeno ali pa se zglasite osebno pri podjetju »INDUSTRIJSKI BIRO« Ljubljana, Parmova 33.	5937-R
»KAROSERIJA« Ljubljana,
tovarna jeklenih avtobusnih karoserij. Kamniška ulica 25
razpisuje naslednja delovna mesta:
FINANČNEGA KNJIGOVODJE. Pogoj: srednja strokovna izobrazba in praksa
ADMINISTRATORKE za delo v obratni pisarni — Pogoj: nižja strok, izobrazba in event. praksa
VEC KVALIFICIRANIH AVTOKLEPARJEV, KLJUČAVNIČARJEV IN KOVAČEV ter
VEC NEKVALIFICIRANIH skladišču in obratu.
DELAVCEV za delo v
saj se skoraj vsi oskrbujejo pri grosistu »Slovenija-sadje«. Zelo malo ie bilo fig in sliv, čeprav je po njih še vedno veliko povpraševanje.
Zasebniki so prodajali jabolka po 10—30 dinarjev, kmetijske zadruge po 20—28 dinarjev, detajli-stična trgovska podjetja pa po 12 do 23 dinarjev za kilogram. Hruške so bile pri zasebnikih po 20— 55 dinarjev (zaradi velikih razlik v kakovosti), pri kmetijskih zadrugah po 20—50 dinarjev, pri de-dajlistih po 30, 50 in 00 dinarjev za kilogram. Grozdje dobre kakovosti so prodajali na vsem trgu po ustaljeni ceni 100 dinarjev, nekateri prodajalci detajlističnih trgovskih podjetij so prodajali tudi grozdje nekoliko slabše kakovosti po 64 in 70 dinarjev. Breskev v soboto ni bilo veliko, stale so 60 dinarjev v prodajalnah družbenega sektorja in 45—GO dinarjev pri zasebnikih. Fige ^o prodajali le zasebniki, in sicer po 50 dinarjev.
Paradižnik so prodajali detajli-sti po 30—35 dinarjev, iste cene so postavili tudi zasebniki. Detaj-listi so prodajali papriko po 36, 50 in GO dinarjev, zadnjo ceno je imela tudi paprika makedonskih prodajalcev. Krompir je stal pri detajlistih 12 dinarjev, pri zadrugah 9,5—10 dinarjev, pri zasebnikih pa celo 14 dinarjev. Najnižjo ceno (9,5 dinarjev) je postavila kmetijska zadruga Dolsko. Ostale cene: solata 50 dinarjev pri detajlistih in 40—60 dinarjev pri zasebnikih: cvetača 50—60 dinarjev, kislo zelje 60 dinarjev, kisla repa 50 dinarjev kilogram. Liter kostanja Je stal 60 dinarjev, kilogram pa 80 dinarjev.
Jajca so prodajali zasebniki po 20—24 dinarjev, prodajalci družbenega sektorja pa 18—20 dinarjev.
Cene mlečnih Izdelkov so bile v soboto iste kot v sredo; maslo 520—640 dinarjev, skuta 80—160 dinarjev, smetana 250—300 dinarjev. Razlike v cenah mlečnih izdelkov so posledica razlik v kakovosti.
Ribarnica Je prodajala sledeče Ribe: girice (120 dinarjev), tun (326 dinarjev), raža (160 dinarjev), moli (120 dinarjev), 'sipice (300' dinarjev), žabe (200 dinarjev), škarpu-nada (80 dinarjev), ščuke (180 dinarjev). živi klini (150 dinarjev).
- S. I.
Hotel »Metropol« je zlasti v poletnih mesecih stalno zaseden. Novo mesto — kot središče Dolenjske — ima vedno polno gostov. Eni prihajajo po opravkih, drugi se ustavljajo mimogrede in neredki so tudi domači in tuji turisti. Zadnji se tu prav radi ustavljajo, ker je Krka polna rib. Hotel ima za sedanje potrebe premalo prostora. Zlasti letošnja ugodna turistična sezona je do kraja napolnila hotelske prostore. Zaenkrat pa imajo s pomožnimi ležišči vred samo
36 poetelj. — (Foto: Selhaue)
Obratni delavski sveti v trboveljskem rudniku
V trboveljskem rudniku že dalj časa čutijo potrebo po ustanovitvi obratnih delavskih svetov, ki bi omogočili še večji vpliiv delovnega kolektiva na
upravljanje podjetja. Pri delavskem svetu obstaja posebna komisija, ki skuša zbrati izkušnje iz življenja obratnih delavskih svetov v drugih rudnikih, na primer v Kreki, Kostaleu in Boru, in sestaviti — seve izhajajoč ie posebnih pogojev trboveljskega rudnika — osnutek pravde im dolžnosti obratnih delavskih svetov. Njena naloga kajpak ni lahikia, ker so predpisi o obratnih delavskih svetih zelo skopi, izkušnje drugih rudnikov, kjer že imiajo obratne delavske svete, pa tudi ne preveč bogate. Vseeno pa to ne more zaustaviti prizadevanja vseh čin.iteljiev v trboveljskem rudniku, da bi čimpreje ustanovili- obratne delavske svete.
Komisija se je sestala dvakrat, obiskala pa je tudi rudnika Bor in Kreko, da bi se tamkaj se-
VPRAŠA N) A A«/6P O O VOff/
Ponudbe dostavite na gornji naslov. - Plača po
tarifnem pravilniku. Nastop po dogovoru.	5945-R
K.. J. L}.
Vprašanje: V sporazumu e so-sedom sta postavila vrtno ograjo nekako na meji med Vajinima zemljiščema: ali Vam sosed lahko prepove, da stopite na njegov svet zato, da boste ograjo z druge strani prepleskali, oziroma -i-z vršili potrebna popravila na njej, ki jih z Vaše strani ne morete izvršiti?
Odgovor: Sosed Vam mora dopustiti, da stopite na njegov svet, _ da ograjo z njegove strani popravite, prepleskate ali pod. Gre pri tem za takozvano legalno ser vrtu to, ki jo morajo sosedje drug drugemu dovoljevati. Pač pa ste dolžni, da povrnete sosedu vso škodo, ki mu je nastala pri tem, ko boste na njegovem svetu popravilo izvršili.
U. S. M.
Vprašanje:	Ali	se lahko upnik,
kateremu ste na podlagi sodbe dolžni iz naslova posojila plačati določen znesek, na podlagi izvršbe poplača iz invalidnine, ki jo prejemate.
Odgovor: Po 2. odst. 10. cl. zakona o socialnem zavarovanju iz teta_ 1950 na dajatve, ki izvirajo iz socialnega zavarovanja, razen na pokojnino, ni mogoče seči z izvršbo, razen za preživnino, ki je bila sodno določena. Iz tega predpisa torej sledi, da v Vašem primeru upnik za terjatev iz naslova posojila ue more poseči z izvršbo na invalidnino iz socialnega zavarovanja.
H. J. M.
Vprašanje: Sodišče Vam je obsodilo zaradi bude telesne poškodbe Poškodovanec Vam ^edaj grozi, da Vas bo tožil za odškodnino, slišali pa ste, da Vas lahko toži tudi zavod za socialno zavarovanje. Ali je tok točno?
Odgovor: Po 92. čl- Zakona o zdravstven etn za v arovan j u delavcev in uslužbencev ima v primeru, če je bila poškodba zavarovanca povzročena s kaznivim dejanjem, zavod za socialno zavarovanje, ki je bil zavezan za da-jatve v talcem primeru, pravico zahtevati odškodnino od tistega, ki je bil s pravnomočno sodbo sodišča spoiman za krivega za zadevno kaznivo dejanje. To odškodnino lahko zavod uveljavi že v kazenskem postopku, ali pa s tožbo v pravdnem postopku na podlagi pravnomočne sodbe, s katero je bila ugotovljena kazenska odgovornost tistega, ki je dolžan povrniti škodo.
M. Z. Zb.
■Vprašanje: Lani Vam je umrla mati in Vam je zapustila polovico kmetijskega posestva, od katerega Vam je predpisana tolikšna dohodnina od kmetijstva, da odpade na posameznega družinskega člana letno 172 din. Do kolikšnega otroškega dodatka ste upravičeni in od kdaj Vam pripada znižani dodatek?
Odgovor: Ker znaša v Vašem primeru davčni cenzus temeljne dohodnine od kmetijstva nad 150.— din letno na družinskega člana, ste po 34 in 35. členu uredbe o otroškem dodatku upravičeni le do 25 •/« celega dodatka, določenega po številu otrok. t. j. za dva otroka 1« do dodatka v mesečnem znesku 1.495 din. Ta znižani dodatek pa Vam pripada že od prvega dne prihodnjega meseca po materini smrti. Po 1S5. členu zakona o dedovanju preide nam-rst »oihcgnita^3NKH§Kro Ph.
njegove smrti. V soglasju s tem predpisom pa določa 38. čl. uredbe o otroškem dodatku, da se pri ugotavljanju celotnih dohodkov družine upravičenca otroškega dodatka upošteva tudi del davčnega cenzusa temeljne dohodnine od kmetijstva, ki odpade na sosedni del neobravnavane zapuščinske mase, ki pripade po dednem pravu upravičencu, in sicer ne glede na to, ali upravičenec živi na tem kmetijskem posestvu ali n.e Jn ne glede na to ali izkorišča sodedni del ter del dohodkov od soded-nega dela drugega premoženja ali ne
F. M.
Vprašanje: Stari ste 21 let in ste bili do sedaj 3 leta v delovnem razmerju ter. ste iz tega naslova prejemali dodatek za svojega ■ otroka. Sedaj nameravate nadaljevati s študijem na univerzi in Vas zanima, ali bo Vaš oče. ki je uživalec osebne pokojnine, upravičen, da za Vas prejema otroški dodatek in ali bo lahko prejemala otroški dodatek za Vašega otroka Vaša mati, ki je tudi osebna upokojenka tn ki bo otroka vzdrževala?
Odgovor: Čeprav ste bili 3 leta v delovnem razmerju in ste iz tega naslova prejemali dodatek za svojega otroka, bo oče, ki je uživalec, osebne pokojnine, upravičen za Vas prejemati otroški dodatek po predpisih 19. člena uredbe o otroškem dodatku, vendar pa le pod pogojem, da Vas bo v tem času dejansko preživljal. Po 19 čl navedene uredbe pripada nemreč za otroke, ki se šolajo na fakultetah, ali višjih šolan oz. akademijah dodatek do konca predpisanega rednega šolanja, toda najdalj toliko časa po preteku koledarskega leta, v katerem je dopolnil otrok 19 let starosti, kolikor ga je s statutom posameznih fakultet ali višjih šol oz. akademij določeno za redno šolanje. — Za Vašega otroka pa Vaša mati. tudi če bo svojega vnuka dejansko sama preživljala, ne bo upravičena do otroškega dodatka. V primeru, če ima namreč otrok starše, pripada za vnuka otroški dodatek po izTečnem predpisu 2. odst. 14. čl uredbe o otroškem dodatku le tedaj, če so otrokovi starši popolnoma in trajno nezmožni za pridobivanje, ali če prestajajo kazen, ali jim je vzeta roditeljska pravica, ali na so zapustili državo oz. je njihovo prebivališče neznano.
W. O.
Vprašanje:	Ker	ste	popolnoma
nezmožni za pridobivanje, prejemate po svojem v vojni padlem očetu družinsko invalidnino. Ali je res, da bi to pravico izgubili, če se poročite?
Odgovor: Po izrečnem predpisu 54	61 zakona o vojaških vojnih
invalidih izgubijo pravico do družinske invalidnine In druge invalidske pravice tako vdova, kakor tudi otroci, če sklenejo zakonsko zvezo.
znanila z dobrimi im slabimi; stranmi obratnih delavskih svetov. Sestavila je tudi že osnutek pravde in dolžnosti obratnih s v etov, ka ga bo predložila v razpravo delavskemu svetu, na njegovem ponedeljkovem zasedanju. Pričakovati je, dia bo delavski svet sprejel priporočila komisije in razpisal volitve v obratne delavske svete.
Po predlogu komisije naj bi ustanovili obratne delavske svete najprej v obratih Trbovlje, Hrastnik, Dobrna — Neža, Separacija im SRD, pozneje pa tudi drugje. Obratni sveti naj bi šteli najmanj 15 članov, sicer pa glede na število zaposlenih lahko tudi več, kakor bo pač določil ključ. Tehnični sekretar obratnega delavskega sveta po predlogu komisije ne bi biil izvoljen, pač pa bi določili za tehnične posle enega izmed nameščencev obrata. Obratni del. svet bo izvolil iz svoje srede tudi predsedniištvo, ki bi pripravljalo gradivo za seje sveta in izvršševalo njegove sklepe. Obratovodja bi bil po svoji funkciji član predsedništva, ne bi pa mogel kandidirati v obratni delavski svet.
Obratni delavski svet bi imel. kakor je predlagala komisija, pravico razpravljati in odločal.; o raznih proizvodnih in drugih vprašanjih v duhu splošne politike podjetja in v okviru, ki ga bo določil centralni delavski svet. Tako bi na gj^mer razpravljal in sklepal o obratnem proizvodnem planu, o bigien-sko-tehnični zaščiti dela, o varstvu in pravilnem uporabljanju osnovnih siredstev, o izboljšanju
delovne discipline in podobno. Centralnemu delavskemu svetu bi dajal predloge glede uporabe investicijskih sredstev, dalje p ob ud c za tarifno politiko,
vzgojo kadrov, ziaiposlevanje
nove delovne sile aili ukinitev delovnih mest itd. Obratni delavski svet v Hrastniku bi razpolagal tudi s sredstvi za stanovanjsko gradnjo in družbeni standard, ki jih centralni delavski svet izloči za hrastniško občino.
Pri obratnem delavskem svetu bi obstojale tudi nekatere komisije. kot na primer komisja za HTZ, stanovanjska komisi- . jia (Hrastnik!), disciplinska komisija in morda še kakšna. Sicer pa je vse to samo še zamisel v osnutku, o kateri bodo moraili podrobno razpravljati ne samo centralni delavski svet, ampak tudi politične organizacije in na koncu koncev vsi člani delovnega kolektiva. —nc
Prireditvi ob tednu gluhih
V okviru Tedna gluhih je bila te dni odprta v prostorih bivše kavarne -Tabor- v Ljubljani zanimiva razstava ročnih del gluhih, ki lepo prikazuje prizadevanja teh ljudi z izredno življenjsko voljo. — Za razstavo je dokaj veliko zanimanje. — Kulturno prosvetno društvo »Vita Zupančič- pa je priredilo v kinodvorani -Litostroja-1 večer folklore, baleta, ritmike in recitacij ob spremljavi tamburaškega kvinteta akademske folklorne skupine -France Marolt«. Številni poslušalci so bili s prireditvijo dokaj zadovoljni.	I.	V.
Uspehi veterinarske službe v Pomurju
RDP0R
ZA PRAVNO POSVETOVALNICO SP — »ODGO-ran na vmSMUA«
Veterinarska služba v Pomurju se letos ukvarja s številnimi problemi, ki so izrednega pomena za nadaljnji razvoj živinoreje na tem področju. V okraju imajo osemnajst veterinarjev, sedem veterinarskih pomočnikov in veterinarskega bolničarja, ki imajo vsi polne roke dela. Razen občine Grad ima vsaka občina svojega veterinarskega inšpektorja, medtem ko veterinarsko službo v občini Grad opravlja cankovski občinski veterinar Potrebovali bi še enega veterinarja za\Lendavo in veterinarja za občino Grad. Vsi veterinarski pomočniki in bolničar so zaposleni kot osemenjevalci. Socializacija veterinarske službe še ni urejena, ker ni ustreznega republiškega zakona. Delno je to urejeno v občinah Lendava, Beltinci in Petrovci preko kmetijskih zadrug. Vse občine bi morale postaviti veterinarske postaje iz katerih bi se odvijala vsa dejavnost veterinarske službe.
V Murski Soboti deluje Veterinarski zavod, ki je odigral pomembno vlogo pri umetnem osemenjevanju. Tako so v Pomurju lahko zatrli spolne okužbe, znižali jalovost na minimum in izboljšali pasme, me-snost in mlečnost goveje živine. Leta 1952 so osemenili 653 krav, medtem ko so lani osemenili kar 20.000 glav živine. Tudi letos bodo v prvem polletja osemenili deset tisoč glav živine. Veterinarskemu zavodu je priključena tudi veterinarska ambulanta, ki ima težave zaradi neprimernih prostorov in pomanjkanja instrumentari-je. Po preselitvi osemenjeval-mm eeritea ▼ nove aglktmo
stavbo bo ambulanta dobila svoje prostore.
Veterinarska služba v Pomurju je zatrla klasične nalezljive bolezni razen tuberkuloze. Preglavice še vedno povzroča nalezljiva malokrvnost konj,
ki
ob
s
se pojavlja v okolišu Videm Ščavnici. Pomurje je že od nekdaj najbolj okužen predel Slovenije s tuberkulozo govejo živine. Kljub temu so odstotek TBC okužene goveje živino znižali od prejšnjih 6,6 na 3 odst. Tuberkuloza goveje živine je najbolj razširjena v občini Beltinci, v Bakovcih, Krogu in Satahovcih ter v nekaterih predelih občine Lendava Zatiranje goveje tuberkuloze se počasi odvija, ker ni denarnih sredstev za odškodnino za v klavnico odprodano tuberkulozno živino ali pa so ta tudi metljavost goved. Preprečevanja okužbe goved z asanacijo okuženih okolišev še niso začeli, ker ne dobijo strokovnjaka za preiskavo terena.
Promet v klavnicah ter v Tovarni mesnih izdelkov j« precejšen. Po izkoreninjenju nalezljive ohromelosti svinj in svinjske kuge je začela Tovarna mesnih izdelkov izvažati svinsko meso v obliki baconov v Anglijo kot drugo podjetje ▼ državi. Doslej so izvozili pet vagonov v teži 40.600 kg, ki so jih v Angliji v redu prevzeli. Prav tako je tovarna izvozila večje količine svežega mesa v Italijo, en vagon v Francijo, vagona pa v Ceškoslov*-V letošnjem prvem . pdle letju so izvozili iz Pomurja nad dva milijona jajc, najvoč v: Italijo.
dva
ško.
St. 229 — 28. SEPTEMBRA 195S j SLO V EN SR1 POROČEVALEC / st 15
UMETNIŠKA ZADRUGA v Ljubljani
išče
MANJŠE ŠKLADISCE v centru mesta za stalno uporabo, lahke tudi samo za čas 6 mesecev-5900-R
ZDRAVSTVENI DOM NOVO MESTO
Komisija za nastavitve in odpovedi
v TRIGLAVSKI TISKARNI v Ljubljani
razpisuje mest«
oddelkovodje strojnice
Nadalje sprejme še	,
dva tiskarska strojnika in kurirju
Plača po dogovoru.
Ponudbe pošljite čimprej na gornji naslov.
5928-R
SOLIDNI IN VESTNI ZA ROŽNO DOLINO IN ŠENTVID, PO M02N0STI S KOLESI, SPREJME UPRAVa SLOVENSKEGA POROČEVALCA.
OSEBNI AVTO znamke »Opol-Olympia*. Avto je ohranjen.
REFLEKTOR ZA ZOBNO AMBULANTO.
Ogled je možen vsak dan v tukajšnji ustanovi,
»oočoooooooodooooooducoe
• obodb66666booooo6oc
JOBBOOP
Izvozno podjetje iS&o za svojo predstavništvo v Ljubljani uslužbenko z obvladanjem administracij e, strojepisja in nemškega jezika.
Ponudbe v oglasni oddelek pod »administratorka —
>	takoj«.	5923-R
cmPi^CTw^YYYr»YmMm»»»»»x»miooooooooco<m»»x«Qoim«m»mioiOTxm
wW^www^^^fv^vvwy)fVVYYTrriflOnriOOC30QOOOOOOOOOOOCOCOOOOCCOOOOOOOOOUOOOOOOOOOOeOOO>
Hotel »POHORJE« Slovenj Gradec
sprejme s takojšnjim nastopom starejšo marljivo
SOBARICO
Stanovanje in hrana preskrbljena v hotelu. Vse ostalo po dogovoru.
5875-R
KOMERCIALISTA za Izvozne in uvozne posle
Pogoja: fakultetna izobrazba in 2 leti prakse v zunanjetrgovinski dejavnosti in znanje vsaj enega tujega jezika ali srednješolska izobrazba z več leti prakse v zunanjetrgovinski dejavnosti in znanjem vsaj enega tujega jezika;
REFERENTA za zunanjetrgovinski oddelek ■
Pogoj: srednja ekonomska ali njej, sorodna šola, znanje enega tujega jezika (nemščina, angleščina) ter znanje strojepisja;
SEFA konstrukcijskega oddelka
Pogoj: inženir, arhi-tekt; v	'	...
MEZDNO KNJIGOVODKINJO
Pogoj: vsaj nižja srednješolska izobrazba in.nekaj prakse v mezdnem knjigovodstvu;
TJUNICO
Pogoji: srednješolska izobrazba teT znanje stenografije
in strojepisja.
Plača po dogovoru. — Ponudbe pošljite upravi podjetja n MELODIJA«, tovarna glasbenih Instrumentov,
IVTensreš.«	5925-R
Z DOVRŠENO SREDNJEŠOLSKO IZOBRAZBO IN NEKAJ LET PRAKSE, PO MOŽNOSTI V USNJARSKI STROKI.
Ponudbe pošljite na
»PLANIKA« industrija obutve, Kran)
5918-R
Splošno gradbeno podjetje »STAVBAR« Medvode
V LIKVIDACIJI
razpisuje javno licitacijo za razprodajo gradbenega materiala in inventarja
istočasno prodamo barako v izmeri 30 x 10 m, montažno.
Prvenstveno pravico pri licitaciji imajo državne gospo-! darske organizacije, zadruge, ustanove in družbene orga-| nizacije, ter slednjič zasebniki.
1	Licitacija bo dne 1. oktobra 1958 ob 9. uri	v prostorih
s	uprave podjetja v Medvodah.	5383-R
CXXXXXXXX)OOOCOCX3CXDOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC)OCOOCXXXy	^ccooooooooooco
GOSTINSKA SOLA
v LJUBLJANI, Privoz 11
razpisuje
službo računovodje
Pogoj: absolvent ekonomske ali gostinske srednje šole s primerno prakso. Plača po predpisih o j av-nih uslužbencih. Nastop službe !■. novembra 1958. Prošnje vložite na ravnateljstvo šole najkasneje do 10. oktobra tega leta.
5888-R
Podjetje »PRISTANIŠČA KOPER« v Kopra
samostojnega uslužbenca
ta mezdno knjigovodstvo
Nastop službe takoj ali po dogovoru. Osebni prejemki po dogovoru.
Prošnje pošljite na upravo podjetja.
IZVOZNO PODJETJE NA PRIMORSKEM
RAZPIS
Mestni zavod »SNAGA« sprejme v službo:
1 INKASANTA (s prakso) 1 ŠOFERJA c kategorije 1 VAJENCA — avtomehanika VEC DELAVK in DELAVCEV za čiščenje ulic. Samska stanovanja za delavce — moške so preskrbljena.
Prehrana v lastni obratni kuhinji zagotovljena.
5929-R
išče takoj ali po dogovoru
TAJNICO PODJETJA z znanjem nemškega jezika, DAKTUOGRAFIJE in po možnosti stenografije
ter obvladanjem celotne administracije.
Podjetje ne razpolaga s stanovanjem.
Ponudbe v oglasni oddelek SP pod »Tajnica«.
TOVARNA KOVINSKE GALANTERIJE
LJUBLJANA, Mariborska 4
razpisuje na osnovi Zakona o štipendijah natečaj za štipendije in sicer:
2 za šolanje na TSŠ — strojni oddelek
Prošnje za štipendije pošljite Upravi podjetja — komisiji za štipendije najkasneje do 10. okt. 1958. Prošnji priložite naslednje dokumente: prepis zadnjega šolskega spričevala, potrdilo d vpisu na TSŠ, potrdilo o otroškem dodatku, oziroma potrdilo o premoženjskem stanju in potrdilo, da kandidat ne prejema štipendije.	5872-R
Iščemo za takojšnji nastop ali po dogovoru
INŽENIRJE IN TEHNIKE KEMIJE
po možnosti s prakso.
Ponudbe pošljite na: zastopstvo »JUGOVINIL«
Ljubljana, poštni predal 313 1877-A
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri podjetju
»ŽIČNICA« Ljubljana, Tržaška cesta 49
razpisuje sledeča delovna mesta
SAMOSTOJNEGA KONSTRUKTORJA za konstrukcijski biro z 5-letno prakso OBRATNO-TEHNICNEGA KONTROLORJA u kontrolo izdelkov s srednjo tehnično šolo ali mojstrskim izpitom s prakso VRATARJA
Plača po tarifnem pravilniku. — Stanovanj nimamo.
Ponudbe pošljite na »2ICN3CA« Ljubljana, Tržaška’
v cesta- 49 do 10. oktobra 1958.	5912-R
Upravni odbor „ ŽELEZNIŠKEGA ZDRAVSTVENEGA
Doma maribor
razpisuje delovno mesto za naziv
RENTGENSKI TEHNIK
Plača po zakonu o j avnih uslužbencih. .	...
Prošnje naslovite na Železniški zdravstveni dom Maribor, Verstovškov« 4a.	5934-R
KUPIMO večjo kefičino črnih cevi
(odpadnih) 1W’ ln l1/*”
Ponudbe pošljite na
Gradbeno podjetje »GRADBENIK« Izalct
SAP-TURIST BIRO LJUBLJANA
OBVESTILO
ELEKTR0STR0JNO PODJETJE. GROSUPLJE
sprejme
7 VAJENCEV in sicer:
2 elektroinstalaterja 2 ključavničarja 2 kleparja in galvanizerja
Ponudbe na ELEKTROSTROJNO PODJETJE, GROSUPLJE 5890-R
rbiroi o ukinitvi nekaterih avtobusnih prog in Lublja-ia|	o spremembah v voznem redu
V zvezi z zaključkom poletne turistične sezone bodo s 1. oktobrom 1958 v celoti ali delno ukinjene nasled. avtobusne proge, ki jih vzdržuje naše podjetje:
1. proga TRZlC—LJUBLJANA—POREČ,
2. proga LJUBLJANA—OPATIJA—CRIKVENICA,
3. na progi LJUBLJANA—KOPER—PIRAN vožnje z odhodom iz Ljubljane ob 5. in 9. uri ter odhodom lis Pirana ob 11.30 in 19. uri.
4. na progi LJUBLJANA—KRANJ—JEZERSKO se ukinja poletni vozni red in uvaja zimski vozni red, in sicer: odhod iz Ljubljane ob delavnikih ob 15.40, odhod z Jezerskega ob delavnikih ob 5.45. Ob nedeljah in praznikih bo odhod iz Ljubljane ob 8. in 20. uri, z Jezerskega pa ob 5.45 in 18. uri.
Te spremembe so potrebne zaradi prenehanja poletne sezone in občutnega zmanjšanja števila potnikov ter ustrezajo vsakoletnim spremembam na teh progah v tem obdobju.
Cenjeno občinstvo prosimo, da te spremembe upošteva.	5951-R
Tisksrna
UUBLJANA, Gregorčičeva ulica 25a
telefon 22-990
razpisuje delovna mesta za
ADMINISTRATORKO
s primerno izurjenostjo ln znanjem strojepisja;
2 TISKARJI,
kvalificirana ali visokokvalificirana za knjižni tisk;
2 STROJIH STAVCA,
kvalificirana ali visokokvalificirana.
Plača se po'tarifnem pravilniku © Ponudbe sprejemamo pismeno na naslov podjetja £ Nastop zaposlitve takojšen ali po dogovoru.	5921-R
tračno žago znamke »Castellanl« 70 cm s prt mično ploSčo in vgrajenim elektromotorjem
(malg rabljeno)
avtomatski vagi na kolesih, znamke italiana«, nosilnost 125 kg
Tovarna pohištva
Koper
Večje podjetje v Ljubljani
Išče
FINANČNEGA KNJIGOVODJO samostojnega in vestnega SALDOKONTISTA, DAKTILOGRAFKO s prakso tudi v administrativnih poslih Plača po tarifnem pravilniku. Nastop možen takoj.
Ponudbe v ogl. oddelek SP pod »September«.
5896-B
Večjo količino JESENOVIH - BRESTOVIH KRATIC
od 25-95 mm prodorno po ugodni ceni Ogled na obratu
»PLAN1CA-SP0RT, Vižmarje 168.
ZVEZNA GRADBENA ZBORNICA
SEKCUA GRADBENE 0PERATIVE SLOVENIJE Ljubljana, Titova cesta 25
razpisuje
mesta za predavatelje v tečajih na srednjih in nižjih gradbenih strokovnih šolah v Ljubljani za naslednje
predmete:
gradbena mehanika in armirani beton, gradbene konstrukcije, gradbeno poslovanje, fundlranje, zemeljska dela, prometne zgradbe, vodne zgradbe, mostove skratka za ing. arhitekte, gradbene inžinlrje in izkušene gradbene tehnike.
Zaželena je vsaj 3-letna operativna praksa.
Učni pripomočki za predavatelje »o na razpolago. Honorar po dogovoru.
Pismene, nekolkovane prijave pošljite najkasneje d® B. X. tega leta na zgornji naelov.
5886-R
ZAHVALA
Vsem, ki ste spremili našega skrbnega, - zlatega in nadvse dobrega moža, ateka, sina, brata in strica
MARJANA
‘na njegov poslednji dom, vsem ki ste darovali tako številne vence ih cvetje, nam izrazili sožalje ter se od njega poslovili, izrekamo naj toplejšo hvalo. Posebej se zahvaljujemo sanitetni ekipi Rudnika Trbovlje, svetlicami zap. obrata, gasilcem Rudnika Trbovlje, Terenski organizaciji SZDL, Partizanska cesta, godbi in upravi Rudnika Trbovlje.
Žalujoči Hrenovi
ZAHVALA
; Vsem, ki ste našega dobrega moža, nepozabnega očeta-
J02ETA BELCA
spremili na zadnjo pot, mu darovali vence in cvetje,, iskrena hvala. Posebno »e zahvaljujemo zdravniku dr. Jamšku za. njegovo skrb v času bolezni, zdravnikoma interne klinike v Ljubljani dir. Bohincu in dr. Kastelicu, kakor tudi strežnemu osebju, sestram:	Heriberti,	Mojci, Angelci,
Nadi, Urški, Marici in Ivanki, ki so mu lajšale trpljenje. Iskrena hvala duhovščini, pevcem, PGD. Stožice in ostalim, ki so v teh dneh sočustvovali z nami.
Žalujoča družina Bele
oooooaoooooooa
16 str. / SLOVENSKI P0B0CE71LEC } St. » — ». aes-raMKRA ism
NOVI RUDNIK ŽELEZA V VENEZUELI
;
'&&&$£%....
ww
I
Južno od reke Orinoco v Venezueli je začel obratovati železni rudnik Cerro Bolivar, eden najvežjih te vrste na svetu. »Železna Eora« je dolga 6 km, široka 1.5 km In vsebuje 64% rude. Zgradili so tudi 150 km dolgo železnico za prevoz železne rude do pristanišča Pnerto Ordam.
Italijanska policija je poslala razglas vsem filatelistom sveta, naj dobro pregledajo svoje zbirke, zakaj mogoče je, da imajo med znamkami tudi ponarejene. Pred nekaj tedni so namreč odkrili s pomočjo mednarodne policije pravo tovarno za ponarejanje dragocenih in redkih znamk. Ze po prvih uspehih preiskave je jasno, da je imela ta ►-tovarna« zveze s filatelisti po vsem svetu in da je pri tem ogoljufan prenekateri zbiralec.
Družba ponarejevalcev, ki je imela sedež v Genovi, je izdelovala ponaredbe zelo redkih in dragocenih znamk, nekatere pa si je kar sama izmislila, da so jih kasneje celo vnesli v filatelistične kataloge kot uradne izdaje. Med najdrago-eenejšimi znamkami, ki so jih
Tragedija nepismene Parižanke
V deželah, kjer je šolanje že nekaj časa brezplačno in obvezno, nepismenost ne pomeni narodnega problema. Vendar je v vseh deželah, tudi v najnaprednejših, peščica ljudi, ki se niso nikoli naučili brati in pisati. Okoli leta 1950 je bilo v severni in zahodni samo 1 do 3 odstotke nepismenih, tcda statistike kažejo, da se njihovo število neprestano manjša.
Kakšna je usoda te peščice ljudi, ki se jim je posrečilo izmuzniti skozi mreže obveznega šolanja? Kakšno je življenje odraslega nepismenega človeka, ki živi v okolju, kjer črka in številka pomenita skoraj vse? Ti dve vprašanji si je zadala neka pariška časnikarka. Uspelo ji je, da je odkrila v predmestju Pariza tovarniško delavko', ki ne zna brati in pisati. Pogovor z njo je odkril pretresljivo dramo nepismene žene. ki živi v eni prestolnic civilizacije.
»Ali bi poznali kako napisano besedo?« jo je vprašala časnikarka.
Anekdota
Norbert Wiener, znani matematik, ki je dobil Nobelovo
nagrado, je predaval na univerzi. Nekoč je napisal na. tablo zelo zapleten matematični problem, nekaj časa gledal tablo, potem pa napisal s kredo odgovor. Neki študent je želel tudi sam rešiti nalogo in je vprašal: »Profesor V7iener. ali bi mogli to nalogo izpeljati tudi kako drugače'' Profesor se je za trenutek zamislil in zastrmel v tablo. »Da«, je odgovoril, vzel kredo in po krartkem premišljevanju napisal na tablo — isti odgovor.
“Tri take besede poznam. To so imena postaj podzemeljske železnice in ime moje hčerke.« je odgovorila delavka.
“Kajne, da težko živite v Parizu?« je nadaljevala časnikarka.
“Ce znaš govoriti, pride tudi do Rima.« je razlagala žena. “Vendar moram veliko spraševati in premišljati. Zlasti je hudo na podzemeljski železnici in v trgovinah. Tudi številk namreč ne poznam.«
Nepismena Parižanka je z grenkobo v glasu razlagala, da nikoli ne prizna svoje pomanj-kljivok' Ko se obrača do ljudi na ulici, se izgovarja, da je pozabila doma naočnike. V-tovarni jo je vedno strah, da bi jo ogoljufali pri sprejemu in
oddaji pošiljk. V kino ne hodi, edina zabava, ki si jo more privoščiti, je gledališče, dežela in šport.
Na koncu jo je časnikarka vprašala, če kdaj pozabi na svoje neznanje. “Ne, vedno mislim na svojo pomanjkljivost. To me utruja in mi jemlje čas. Ves čas se trudim, da ne bi pokazala svojega neznanja. Vedno me je strah.«
.Zanimivo je, da se je nesrečnica že večkrat skušala naučiti brati in pisati. Toda kmalu je vsa obupana odnehala. “Preveč majhno je vse to in prav nič. si ne znam zamišljati!« je potožila. Njen primer je najboljše-svarila tistim, ki se upirajo teku zgodovine in civilizacije. .
ponaredili, so stare mamke vojvod iz Modene in Parme ter Vatikana. Ponarejali so po nemški metodi:	najprej so
prefotografirali original in ga večkrat povečali. Na podlag'-teh fotokopij je izdelal grave: znamke v navadni velikosti in po teh tudi klišeje!
Na sled so prišli' tej družb, pravzaprav na Danskem. V Kjoebenhavnu se je namreč pojavilo hkrati pet enakih redkih znamk, kar'je danske filateliste nemalo začudilo. Zadevo so prijavili policiji. Tako so prišli na sled »poslovni zveži-genovske »tovarne«. Danske policija je o tem takoj o.bve stila italijansko — in tako j? propadel cvetoči posel ponare
jevalcev znamk.
Vodja te družbe je bil Silvio Fenzi, pri katerem so našli kaseto' z veliko zalogo ponarejenih znamk. 50 kg klišejev in 70 kg pravega vodnega papirja ki je že bil pripravljen za nadaljnji tisk.
Za zdaj se policiji še ni posrečilo. da bi natančno ugotovila. katere znamke in v kakšnem številu je ponaredila ta družba. Ko bodo končali pre-
Med petnajstimi tisoči znanih vrst pajkov je' prav gotovo med najbolj krvoločnimi n-ephil. Zelo lepo se sveti in preliva v rumeni, rdeči in 6mi barvi. Doma je na Madagaskarju, zelo je razširjen v tropskih krajih. Njegova mreža je izredno močna, pogo-sto zlatasto rumene barve. Niti njegove mreže so poskušali celo uporabiti v tekstilni industriji kot nadomestek za svilo. Nephil ne zapusti mreže niti ponoči niti podnevi, vzdržuje jo s fanatično vnemo, medtem ko si mnogi pajki drugih vrst povzročajo sami nepotrebno — Penelopino — delo.
Prizor, ki ga vidimo na »liki, je za nephdla prav vsakdanji. Ne tako za nae:
Žrtev se je ujela na lepljive niti. Pajek skoči in zgrabi med čeljusti in noge ubogi mrčes, ki se obupno otepa. Nezmotljivo mu vbrizgne strup, da ga omami. Nato obda vse telo žrtve z
Japonski vrt v Pariza
Meseca marca je letalo prineslo iz Tokia v Pariz majhno postavo v kimonu z velikim zavitkom drevesc. To je bil Moto-nori Suzue. osemindvajsetletni vrtnar iz Tolushime. ki je prinesel darilo japonskega naroda novemu sedežu UNESCO na Plače de Fontenoy v Parizu. Drevesa — magnolie, češnje, slive, bambus — bodo rastla v vrtu. za katerega je napravil načrt Isamu Noguchi, japonsko-ameriški umetnik, kipar in vrtnar.
Japonci so s prostovoljnimi pris-pevki zbrali sredstva, da je
mogel Monotori Suzue zapustiti rojstno vas in priti v pomoč Isamu Noguchi v Pariz. Zbrali pa so poleg denarja tudi skoraj 100 ton kamnov in skal, iz katerih bodo oblikovali vodomete, mostičke in klopi, da bodo dali značilni videz japonskega vrta.
Čeprav še ni bil nikdar v Evropi, se počuti Motonori Suzue pri delu v vrtu povsem domačega, njegove spretne .roke pa že sade drevored češenj, ki bo vodil čez ves vrt. Ostala drevesa bodo ljubko razvrščena okoli osrednjega ribnika in dvorišča.
ffi -k"
■iskavo. bodo o tem obvestili filatelistična združenja po .-rvoful .
PO POVESTI SAMUELA SeOVUAA RISE MIRI MU£T£B
»Argonaut« v Ženevi
V Zen.evo je prispela celo za sedanji čas precej nenavadna pošiljka:	okrog 50 zabojev z
glavnimi deli nuklearnega .reaktorja. ■ »Argonaut«, talko se namreč reaktor. imenuje, je proizvod ’ -.ameriškega nuklearnega laboratorija Argon.
Reaktor so javno, montirali ob otvoritvi druge mednaroden« konference' za mirnodobsko . izkoriščanje atomske energije, ki je tra.jalla. oid 1.. do 13. - septembra. Montažo so : izvedli znanstveniki in inženirji iz Argona s po-močjo švicarskih delavcev
/a val ali človek? Ali morda celo član Ku-Klux-Klana na pohodu? Kje neki! To je le mlada riba žagarica iz morskega akvarija v Miamiju — Florida. »Oči« tega čudnega obraza so v resnici škrge, prave oči so na drugi strani.
151. Ko se je Peter dvignil s tai, je začuden opazil, da niso odletele na vse strani le na pol pečene ribe, temveč da je razdrto tudi ognjišče in ogenj razmetan na vse strani. »Kaj se je zgodilo?« je vprašal smejočega se Jima. Sprva kar verjeti ni mogel njegovim besedam, da je sam zakrivil eksplozijo, ker je uporabil škriljevec.
Smrtonosna zlata mreža
mrežo in ga spravi v »shrambo <. Prav nič s« imUne mudi, da bi pospravil-plen, saj ve, da mu ne more več uiti. Včasih . ga celo spravi kot. zalogo za dneve, ko bo imel manj lovske sreče.
Drobiž
V 'KAZAHSTANU v Sovjetski zvezi bodo razvili močno kemično industrijo. Do leta 1965 bodo sedanjo letno proizvodnjo izdelkov kemične industrije povečali za sedemkrat. »Double Eagles«. Med njimi no-lika v Sovjetski zvezi, ki ima popolnoma avtomatizirano u-pravl.ian.1e elektrosistema.
PO NAJNOVEJŠIH PODATKIH sovjetskih znanstvenikov je Luna pokrita z debelim slojem v prah razpadlih rudnin.
V SOVJETSKI ZVEZI je letos diplomiralo okrog sto tisoč inženirjev. Mladi strokovnjaki so dobili takoj pozive za zaposlitev v raznih tovarnah in delavnicah.
V Schiedamu pri Rotterdamu so splovili šesto največjo pot-riiSko ladjo na svetu — »Rotterdam«. Ladja ima 57.000 bruto registrskih ton.
Vojna mornarica ZDA je izgradila četrto podmornico na atomsiki pogon. »Swordfish« poganja atomski reaktor, polnjen z vodo, in baje je dosegla. nova podmornica never-jetno hitrost.
V bankah Amsterdama so zasledili ponarejene zlatnike po 20 dolarjev," tako imenovane Double Eagles«. Med njimi nosijo nekateri celo datum izpred prve svetovne vojne, kar ima posebno vrednost v glavnem za zbiralce starega denarja.
Na Japonskem je stavkalo 250.000 učiteljev zaradi novega predpisa, po katerem bi morali šolski upravitelji stalno poročati o učnih uspehih pedagogov predstojnim organom.
Okostje Švicarskega turista, ki se je ponesrečil pred 57 leti, so našli izletniki na Sca-lettahomu pri Davosu.
12-le.tna Šolarka iz Glasgova na Škotskem je rodila zdravega otroka. Tudi oče je mladoleten.
^4 A ?
152. »Poglej,« mu je razlagal Jim s kosom kamna v roki, »izbral si mehak, z vlago prepojen kamen. Ko se je kamen razgrel, ga je vlaga raznesla..« »Jim, imenujem te za glavnega kuharja!« je vzkliknil Peter in začel čistiti nove ribe- Jim je v potoku poiskal tanek .kos drobno zrnatega gnajsa. Postavil je novo ognjišče In spekel ribe brez nezgode.
Težave s shujšan jem
Odgovorni ameriški organi so obvestili javnost, da potrošijo Američani vsako leto okrog 50 milijard dolarjev za razna &huj -sevalna sredstva. V svojem poročilu. eo opozorili na številna prevare v zvezi z shujševalnimi metodami in zdravili. Dodali so, da hi moral zvezni odbor za trgovino posvečati tem stvarem več pozornosti. Svoje poročilo so končali z jedrnatim stavkom: »Ce bi radi manj teh-tali, manj jejte!«
•p'  <v
\h
153. Zajtrk jima je dobro teknil, saj sta sol dokaj uspešno nadomestila s pepelom iz drenovega lubja. Na jasi sta se nazobala jagod. Ker se je Jim že dodobra okrepil in je tudi Peter že ‘pozabil na bolečine, ki mu jih je zadal ježevec, sta se odločila, da se bosta odpravila na daljši izlet ob potoku, v katerem sta lovila ribe.
►♦♦♦v®
►v
r*7<
RVAt«>av»V<
ti?
&li
Zmanjšali smo'hitrost in počakali, da se je ritenski umaknil, se obrnil in odplul mimo nas v nasprotno smer. Z daljnogledom sem si ogledoval obraze na njegovem mostu. Tam je bil kajpak Tarponov kapitan, lahkotni stari Jim Tatt-nall, ki je bil član mojega kvalifikacijskega odbora. Imel je čepico z novimi znamenji, ki so kazali, da je napredoval do kapitana fregate. Zagrabil sem zvočnik in zavpil čez vodo med našo in njihovo ladjo.
»Kam greš, Jim?« Položil je dlani okrog ust in zavpil nazaj:	-
»Tja. od koder ste prišli.vi! San Francisco!« Pozdravil sem ga z mahanjem roke, on pa mi je odvrnil na enak način. Ni me spoznal, ni vedel, da je prišel Walrus iz New'Londona, ne pa iz Mare Islanda; a nič ne de. Tarpon se je vračal z južnega Pacifika v Mare Island, kjer naj bi,doživel zasluženo generalno popravilo. To bo za njegovo posadko počitek in predah v nenehnem strahu. Octopus je že zdavnaj doživel predah v nevarnosti, toda povsem drugače.
Utegnil bi ga tudiVValrus, čeprav še nismo vedeli kakšna bo naša usoda. Pokimal sem Davu in nekaj trenutkov kasneje smo blago zavili na isto sidrišče, ki ga je pred nekaj minutami izpraznil Tarpon. Godba nas. je pozdravila z nekaj dobro znanimi napevi, med njimi pa je ponovila, tudi »Kalifornija, prihajam« (Califomia, Here I. Come!), ki smo jo slišali nekaj minut poprej.
Ko smo se privezali, nas je pozdravila delegacija: admiral Small, CamSubPac,* ki mu je sledilo nekaj častnikov; nekatere izmed njih sem takoj spoznal. Stisnili smo si roke. Potem sta prišla dva moža v delovnih oblekah in nam prinesla polno vrečo poštnih pošiljk. Prevzel jo je Quin in jo odnesel na sprednji del ladje, kjer ga je nemudoma obkolila gruča mornarjev z Walrusa. Potem so prinesli po mostičku dva petgalonska lonca sladoleda, ki ju je pokrival led tudi po
* ComSubPac, Commander of Submarines on Pacific = poveljnik podmorniških sil na Pacifiku.
zunanji strani, za njima pa še veliko košaro rdečih jabolk. Med Davovimi glasnimi vzkliki je bil Russo že na krovu, vendar ni utegnil rešiti jabolk pred poželjivimi rokami, ki so košaro že skoraj docela izpraznile. Pač pa mu je .to uspelo narediti z loncema sladoleda; zarežal se je na vsa usta in ju odnesel pod krov.
Spregovoril je admiral Small. »Richardson,« je rekel, »veste, da nam primanjkuje ladij in-zato vas bomo poslali venkaj na bojno črto, kakor hitro bo mogoče. Kdaj lahko od-plovete?«
»Takoj, sir,« sem odgovoril, »naša torpedna skladišča so polna, le zaloge goriva in živeža bomo morali še dopolniti.«
»Delavnica našega E & R** bo lahko opravila vsa večja popravila.«
Častnik , za tehnične izboljšave in popravila je .bil eden tistih, ki sem jih poznal iz časa, ko seni bik tehnični, častnik na Octopnsu.
»Kar zadeva opremo, smo kar dobro založeni.«
»Dobro,« je rekel admiral, »to se pravi, da vas moramo kar najhitreje odpraviti. Iztovorite vse torpede in jim preverite notranjost, mi pa 'vam bomo vdelali še nekaj kosov opreme. Potem boste pred odhodom vadili, še kak teden dni.«
»Vaje nam ni več treba, admiral; pripravljeni smo,« sem izjavil.
■ »O, seveda vam je je treba, Richardson. Vadba, ki jo imate za seboj, je bila prilagojena mirnodobnim pogojem. Vem, kako je v New Londonu. Odgovoren sem za to, da se vsaka ladja pred odhodpm od ,tod pripravi na pretep. Razen tega pa vam bomo dali tudi radar SLI.«
»Kaj je to, sir?«
»Radar, ki ga imate vi,, je tip SD. Namenjal je iskanju letal. Novi pa jenemenjen raziskovanju površine in bo zelo izboljšal važoučinknvhoetvnočriem času. Ko ga boste dobili,
** E & R Engineermg and Rapair Officer zadeve in popravila.
častnik za tehnične
se boste morali naučiti, kako se ravna z njim. To je še en razlog za novo vadbo.«
»Ali bi mi pokazali vašo ladjo, Richardson? Rad bi vedel, kakšna je zdolaj.«
Ko sem ga vodil skozi ladjo, se je čedalje bolj navduševal. Pokazal sem mu nekaj novih naprav; primerjal jih je s staro opremo in govoril o tem, koliko boljša je nova. Posebno všeč sta mu bila kontrolni oddelek in opazovalni stolp, z odobravanjem pa je govoril tudi o obeh strojnih oddelkih in o štirih velikih šestnajstcilindrskih Dieslovih motorjih, ki so bili v njih.
Hotel je spoznati tudi vse častnike in čimveč mornarjev. Potem je odšel in ko sem mu ob odhodu salutiral, se je spustila nad nas množica delavcev, nadzornikov in preizkuševalcev.
Nekaj ur pozneje sem razmišljal o tem, da je Pearl Harbor ali vsaj podmomiško oporišče v njem resnično dobro urejeno. Prva skupina ljudi je bila že na mostu in je montirala novi radar; dva žerjava sta iztovarjala torpede iz obeh oddelkov tako hitro, da so jih možje komaj utegnili dohitevati. Hkrati je druga skupina zaplenila oba brzostrelna topa kalibra 30 !n ju zamenjala z modeloma kalibra 50, po ladji pa je hodila gruča varilcev in jim pomagala pri tem. Na veliko presenečenje sem videl neko drugo skupino, ki je odstranila ograjo iz plošč okrog kadilnega krova, dva pa sta splezala na most in odstranjevala okrovje iz plošč, ki je obdajalo periskopska podpornika.
»Za kaj pa sploh gre?« sem vprašal prijatelja Eddieja Holta, ki je bil tehnični častnik.
»Pomiri se, Rieh,« je rekel, »admiralovi ukazi.« Nadaljeval je': »Skušamo: zmanjšati obris, kolikor je le mogoče. Sleherna ladja, ki pride iz Držav, ima na sebi preveč ropotije in je videti večja kot prejšnje, potem pa ji odvzamemo vse, kar je odveč, da bi l»hko ponoči izplula na površino, ne da bi jo pri tem opazili. Povej,« ob tem so se Eddiejeve oči nekoliko razširile, »ali ni bila tvoja ladja tista, ki jo je pred kratkim obaMjaMi neki Nemec?«