PoStnino platana v oommi Cena Din 1*<* Vlcumski dom Stev. 202 17 Ilulilianl, n petek, 4. septembra 1936 Ato 1. Dinamit in plini odločajo v bratomorni državljanski vofni - Strašna noč okrog Iruna Nacionalisti so prodrli v središče Iruna Hendaye ob 9 zjutraj, o. Havasov poročevalec javlja, da po vsem Irunu gore hiše. Nacionalisti so prodrli v mesto San Martiala in niso pred mestom naleteli več na noben odpor. Nacionalistične čete so prodrle v mesto v varstvu tankov in * oklop-nimi avtomobili, na katerih so nameščene težke strojnice. Prodrle so mimo tovarne za vžigalice in se trenutno nahajajo med prvimi hišami ,v središču mesta. Kljub silovitemu odporu rdečih, bo ves Irun padel v roke nacionalistov v nekaj urah. Rdečih čet je komaj dobra peščica z nekaj strojnicami. Vsi ti so prisegli, da ne odnehajo in da bodo umrli na bojišču. V nekaj trenutkih bo zavihrala bela zastava nad Irunom. Hendaye, 4. septembra, o. Siloviti boji za Irun so trajali vso noč do ranega jutra. Snoči so beli oddelki zavzeli prav vso olcolico in vse važnejše pozicije okrog mesta. Ponoči so prvi oddelki pritisnili prav do mesta, kjer so naleteli po vseh ulicah na barikade, zgrajene >z najrazličnejših predmetov. Rdeči branilci so se že ponoči začeli pripravljati na zadnji boj in so podminirali vse večje stavbe v mestu. Začeli so tudi že ponoči bežati čez francosko mejo, tako da je v Irunu samem ostalo le prav malo branilcev. V irunskih predmestjih so se začeli boji za vsako hišo in za vsako ped zemlje, pri žemer je odločeval dinamit, ki so ga uporabljali tako napadalci, kakor branilci. Zjutraj ob 8 so nacionalistične čete mesto deloma zavzele. Preden pa bo Irun docela v oblasti nacionalistov, bodo morali ti vse rdeče iztrebiti do zadnjega moža, kar bo trajalo danes še ves dan. Osvojitvi Iruna bo po izjavi generalnega štaba v Burgosu sledil naskok na Guipuzcoo, San Seba-stian in Bilbao. Načrt za napad na Guipuzcoo je že izdelal general Molla, ki je zadnjih 24 ur osebno vodil vse boje okrog Iruna. Po padcu te trdnjave je praktično pot na Madrid odprta, saj je s tem pretrgana zveza s Francijo, odkoder so rdeče čete dobivale vse orožje. Iz včerajšnjih bojev za Irun Zjutraj: topovi Madrid, 4.*septembra. A A. DNB: Zjutraj ob 6 je vladno topništvo začelo ostro bombardirati vrhove San Mariala, na katerih so bele čete oc predvčerajšnjim. Topništvo je ostro bombardiralo tud/ nac. oddelke, ki so z jugozapadnih vrhov prodirale. Vladne čele so se ponoči zakopale v jarkih na hribu tih nad i ""im, kjer sta bili tudi dve poljski bateriji. Oli vlak, ki je bil včeraj opravljal svoje delo pri ^ehoviji, je zgodaj zjutraj odšel v Irun. Vse hiše v borbenih črtah so izpraznjene, ker bodo ravno okoli teh hiš hude borbe. Zgodaj zjutraj so zopet pribežali begunci v Irun. Opoldne: granate Behovija. 4. septembra. Havasov posebni poročevalec javlja: Včeraj ob 9 se je začel napad na “ehovijo. Do te ure je bilo samo od časa do časa nekaj streljanja iz pušk na obeh straneh. Ob 8.30 ^ln° iz naše opazovalnice nasproti Lapunce, kjer se yreže peska, okrvavljene s krvjo branilcev, uzrli štiri avtomobile z rdečo-rumeno zastavo, ki so r us(avili. Takrat je stopilo iz avtomobilov okoli mož To so bila nova ojačenja iz Pain-pelune. Ccz kakšne četrt ure so nato prispeli okloii-ni avtomobili s strojnicami in z po dva tojx>va. Te sveže čete so se nekaj časa ustavile pri Lapunci. Kmalu nato so dobile povelje in okoli 300 mož je razvilo bojno črto ter začelo piočasi prodirati proli prvim hišam v Behoviji. Tu se je zdaj razvilo srdito pehotno streljanje. Oklopni avtomobili s strojnicami so patruljirali, preden se je začel pe hotni napad. Za oklopnimi avtomobili so stopali možje in ko so prišli na določen kraj, so se skrili v koruzo in tam začeli streljati. Vse kaže, da je napad pripravljen do slednje podrobnosti. V smeri proti Alundi pa jjočiva mnogo vojakov in prej>eva, vmes se pa pogosto slišijo •udi vzkliki: Viva Esjjana! Nekateri se pa tudi kopajo v Bdasoji. Granate vladnega topništva padajo na vse strani, vendar večina od njih ne eksplodira. I rebivalci Biratua izjavljajo, da je včeraj, malo pred mrakom, padlo Qkoli 15 granat blizu mesta in nevarno ranila neko sebo. -i • , S'P° krenili proti mednarodnemu mostu. Miličniki ljudske fronte so zbrani pred vhodom v ma*i1!skupinah in neprestano streljajo. Ob 11.30 so letela tri vladna letala nad nac. postojankami in metala bombe. Neko letalo iz Burgosa se je pojavilo na obzorju, vendar je takoj pobegnilo. Zvečer: dinamit Behovija, 4. septembra. Položaj Iruna je brezupen, dasi so nac. naleteli na strašen odpor. Beho-vijo bodo morali zavzeti hišo z a hišo posebej. Za vsakim zidom stoje zadnji borci in streljajo tako-rekoč za ogli. Povsod so postavljene mine. Vladni oddelki grade sedaj na ulicah Iruna barikade. Najbrž bo prišlo do krvavega klanja po vseh ulicah Iruna. Vsi hribi okoli Iruna so v rokah nac. Nac. lahko prodirajo čez Ventasa, toda topništvo iz Fontarabije je začelo obstreljevati ta del fronte. Odgovarja topništvo iz trdnjave San Mar-tlal. Trije topovski streli so padli na francosko ozemlje, toda samo eden je eksplodiral. V San Sebastijanu je vladar včeraj mir. Huda bitka še traja kar naprej. Vladni miličniki nosijo zaboje dinamita, stopajo v prvo vrsto borbe, skrivajo se med koruzo na polju in mečejo na nasprotnike svoje strašno orožje. Uporniške čete prodirajo počasi. Nekaj nad 60 miličnikov je opustilo borbo in prešlo na francosko ozemlje. Behovija se ne bo mogla več vzdržati. Dež krogci pada na vas, kjer se pest ljudi še zmeraj brani. Ob 20 Behovija še ni zavzeta, toda izven dvoma je, da se bodo morali miličniki umakniti. Krogle so žvižgale po ulicah francoskega dela vasi Behovija. Zaradi tega je prefekt ostro protestiral pri nac. General Molle je takoj odgovoril, da bo dal povelje svojim vojakom, da ne smejo streljati na francosko ozemlje. Nac. topništvo je celo popoldne bombardiralo Irun in Fontarabijo. Tudi letala ves čas bombardirajo Irun. Stolpi dima se dvigajo nad mestom, kar pomeni, da je požar zajel že velik del mesta. Ponoči: plini Irun, 4. septembra, o. Grmenje topov je peklensko. Bitka se razvija na ravnini. Vojaki padajo v grotesnih oblikah. Rdeči se skrivajo za Žaklji peska. Beli so že na meji Francije. Belo topništvo strelja tudi na francosko stran. Dve granati sta padli na francoski kolodvor. Belo letalo je priletelo nad Irun in zažgalo tovarno žveplenk. Irun, 4. septembra, o. Rdeče milice poročajo, da beli uporabljajo strupene pline. Irun, 4. septembra, o. Ob 19.15 Behovija je padla. 60 rdečih je branilo vas na francoski meji. Vas je padla, ker so beli uporabljali dinamit in ga metali na nasprotnike čisto od blizu. Madridska vlada je brez vsake moči London, 4. sept. >Daily Express« prinaša poročilo svojega dopisnika v Madridu, ki ni bilo cenzurirano. V tem poročilu pravi, da vlada v Madridu niina več nobene avtoritete in vsa oblast jo v rokah posameznih ekstremističnih odborov. Poročilo je najbrž j>rineslo kako letalo pariški redakciji tega lista in v njem dalje dopisnik piše: Dopisniki iz Madrida ne smejo pisati resnice. Cenzura se vrši na nezaslišan način. Vlada nima nobenega upliva na to cenzuro. Izvajajo jo uradniki ekstremisti. Organi tega odbora madridske GPU vrše iz pošte kontrolo nad vsemi telefonskimi pogovori v mestu. Dopisniki morajo od teh uradnikov zahtevati svoje mednarodne telefonske pogovore. Zveza se takoj prekine, če bi dopisniki rekli karkoli, ki bi bilo le malo neugodno za da-dridsko vlado. To velja tudi za lokalne pogovore tbjih dopisnikov. Dopisnik je bil na primer prekinjen med svojim pogovorom z ministrskim predsednikom Giralom. Po ulicah se sme krožiti samo s posebnim dovoljenjem v roki. Ce nimate takega dovoljenja, vlada ne more zaščititi vaše varnosti. Za odhod na fronto daje posebna dovoljenja posebni odbor, v katerem so anarhisti, komunisti, socialisti in republikanci. Dovoljenja vojnega ministrstva za odhod tujih dopisnikov na fronto, ne veljajo. Vlada ima v svojih rokah poveljstva nad oboroženimi četami v Madridu samem, ki bi morala ščititi imetje in življenje meščanov. Ti oddelki v Madridu prejemajo navodila od delavskih odborov. Hrane ni dovolj. Sladkorja ni, vse rezerve krompirja so bile poslane na fronto. Gostilne, ki so še odprte, so pod kontrolo anarhistov. Najprej so v teh gostilnah postreženi delavci, nato dobrovoljci in šele nato drugi ljudje. Nekaj ministrov, ki so šli nadzirat v pokrajine, se ni vrnilo v Madrid. Iz Toleda poročajo: Snoči se je mudil v Toledu vojni minister in je konferiral s poveljniki vladnih čel, ki oblegajo Alcaza. Pričakovati je naloga za naskok. Mogoče bodo nacionalisti poskusili pred tem naskokom prebiti obroč. Vendar so vladne čete ukrenile vse potrebno, da ta njihov poskus izjalovijo. Zlasti so vladne čete z nekaterimi oddelki zasedle takšne jrostojanke, ki bodo z bokov onemogočile vsak poskus preboja oblegancev iz Alcazara. Na raznih točkah stoje strojnice, dalje tanki, oklopni avtomobili in dobro maskirane baterije. Vsako noč razsvetljujejo vladne čete z reflektorji vse tiste tklonilo društvo kneginje Zorke in ji izročilo krasen šopek. Naposled si je kraljica ogledala vse podrobnosti »Sodobnega vrta« in od odbora sprejela diven šopek cvetja ter aranžman eksotičnega planinskega cvetja od graških tvrdk »Alpenflora« in »Ecker«, nato pa je obiskala še druge paviljone. Nj. Vel kraljica Marija je prirediteljem, posebno predsedniku g. Bonaču, izrazila vse priznanje k razstavi in toplo zahvalo za lep sprejem. Vesti od 4. septembra Letalsko pogodbo med Jugoslavijo in Nemčijo sta včeraj podpisala na Bled,u poslanik von Heeren ter predsednik naše vlade in zunanji minister g. dr. Milan Stojadinovič. Po tej pogodbi se Nemčija obvezuje, da bo vzdrževala letalsko progo med Berlinom in Belgradom. Kongres svetovne zveze za mir se jo pričel včeraj v Bruslju. Kongresa se udeležuje 3000 delegatov iz 40 držav. Belgijski cerkveni krogi so zavzeli stališče proti kongresu, ker ga prirejajo skrajni levičarski krogi. i$cst balonov se je izgubilo od celotnega števila tistih, ki so v Varšavi startali v tekmi za Gordon-Bennettov pokal. Najbrž so se izgubili v neobljudenih pokrajinah po severni Rusiji. Dva od teh sta nemška, trije poljski in en belgijski. Hitler je sprejel LIoyda Georgea včeraj popoldne. Angleški državnik se je ob 15 odpeljal s svojo hčerko iz Mtinchena v Berchtesgaden. Domnevajo, da pripravlja Anglija spet kak nenaden korak, ker ni verjetno, da bi stari državnik 'prišel študirat v Nemčijo samo kmetijstvo. 87 letni kandidat za španski prestol, don Alton«) Carlos de Bourbon, AilsfHft-Este, živi na Dunaju. Njega španski Carli6ti priznavajo kot edinega kandidata za prestol. Pri njem živi njegova žena Maria, en sluga, ena kuharica ter 40 letna zamorka, ki jo je pripeljal pred leti iz Afrike. Prvi letošnji polet čez Atlantik sta podvzela Američana Richmann in Maryle, ki letita iz New-yorka in bi morala včeraj ob 15 pristati v Londonu. Toda v Angliji nimajo še nobenih poročil, kaj je z njima . Cene kruha v Franciji rasto skoraj dnevno. Kljub odporu strokovnih organizacij se draginje v živilski panogi ni posrečilo še zdaj ustaviti. Verjetno je, da bo posegia vmes vlada. Zopetno zvišanje delavskih plač je včeraj odredilo italijansko delovno ministrstvo, in sicer za tiste panoge, ki do sedaj zvišanja še niso bile deležne. Zvišanje znaša 10%. Gandhi je težko obolel za malarijo, kakor poroča Reuterjeva agencija iz Vardasa v Srednji Indiji. Prenesli so ga v bolnišnico. USA gradi nore podmornice in sicer 20 po številu. USA ima sicer več podmornic, kakor Japonska, toda so povečini že zastarele. Do konca decembra t. 1. bo imela Amerika podmornic s skupno tonažo 40.000 ton. 5000 dokumentov proti Nemčiji je španska policija našla po lokalih nemških hitlerjevskih društev v Barceloni in Madridu. Dokumenti vsebujejo davodila organizaciji nemške špijonaže in o pripravah za revolucijo v Španiji. 128.000 angleških rudarjev bo stavkalo, ker ni prišlo do sporazuma med vodstvom strokovnih organizacij in med lastniki rudnikov v Juž. Wales.u. Načrt za regulacijo Addis Abebe je sestavila posebna komisija italijanskega gradbenega ministrstva. Addis Abeba naj postane vzor moderne ko-lonijalne prestolnice. Preproga za belgrajski parlament bodo veljale v celoti okrog 600.000 Din. Za dobavo teh preprog bo 21. oktobra javna dražba v dveh skupinah. Sovjetsko vojaška odposlanstvo v Franciji je včeraj sprejel v Parizu francoski letalski minister Pierre Cot. Odposlanstvo se bo udeležilo velikih francoskih manevrov. Zastopniki turističnih pisarn srednje Evrope pridejo v začetku drugega meseca, na pobudo našega potovalnega urada v Berlinu, v Dalmacijo. Ker potovalne pisarne sestavljajo svoje programe pozimi, je važno, da jih opozorimo tudi na naše kraje in njihove lepote. Nepalski maharadža pride v Srem in sicer na dvorec kneza Odeschalchia v Iloku. Za maharadžo že predelujejo dvorec sre, *kega vlastelina Ravna, v katerem bo bivalo tudi spremstvo indijskega mogočnika. Maharadža bo svoje bivanje v Sremu posvetil predvsem lovu na jelene, fazane in drugo divjačino. Francija ne bo zvišala vojaške službe na dve in pol, oziroma na tri leta, kakor so želeli poveljniki nekaterih vrst orožja. Ta sklep so sprejeli po razgovoru med predsednikom Blumom in vojnim ministrom. Apostolski delegat za Abesinijo je imenovan s papeževim odlokom, ki na to mesito postavlja dosedanjega nadškofa na Rodosu, Gian Maria Castellamia. Tovarna Hutter plačuje najvišje mezde v Evropi Vsa tekstilna industrija v Mariboru počiva Maribor, 4. septembra. Stavka tekstilnega delavstva se je razširila na vsa podjetja te stroke. Včeraj so pričeli stavkati delavci tudi v tovarni Jugoekta v Melju. Ta to-rarna zaposluje 60 delavcev. Danes je pa izbruhnila stavka v tovarni Zora na Ruški cesti, v kateri je zaposlenih 66 delavcev. Obe tovarni izdelujeta pletenine. V bistvu ne spadata v tekstilno stroko, vendar se je delavstvo priključilo stavki tekstilnega delavstva. Zanimivo je, da je sedaj prišlo do stavke ne samo v tekstilnih tovarnah, pač pa tudi v tovarnah drugih vrst. Tako sc je stavka razširila tudi v tovarno v Košakih, kjer izdelujejo »Mirim« čokolado. Stavkovno gibanje se širi tudi pri nekaterih drugih podjetjih. Tovarna Hutter je včeraj zvečer svojim delavcem plačala tridnevni dopust. Delavstvo je sa- Rojstni dan Nj. Vel. kralja Belgrad, 4. septembra, m. Zaradi velikih nedeljskih vojaških slavnosti, ki bodo ob priliki rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. na Banjici, se je z Bleda vrnilo nekaj diplomatskih zastopnikov raznih držav na našem dvoru, nekateri člani kraljevske vlade, ki so se sedaj mudili izven prestolnice, generaliteta, predstavniki skupščine in senata ter ostalih civilnih in vojaških predstavnikov. V Belgrad so se vrnili, da prisostvujejo tudi letos, kakor vsako leto, omenjenim slavnostim. V Belgrad se je vrnil iz Varšave tudi poljski j>03lanik na našem dvoru g. Roman Dembicki. Mestni pogrebni zavod Popravki in resnica Napredovanje učiteljev Belgrad, 4. septembra, Napredovali so ti-le učitelji in učiteljice: V 5. položajno skupino Ivan Štrukelj v Ljubljani, Kvirin Pertl v Kapeli, Ivanka Černe v Goricah, Franjo Mermolja v Ljubljani, Ivan Strekelj v Ljubljani, Rihard Gorjup pri St. Joštu, Ignac Labernik v Ljubljani, Alojzija Bohinje v Brežicah. — V 6. pol. skup.: Ciril Rakovec na Dobu, Amalija Zajec v Mirni peči, Amalija Čok v Kočevju, Leopold Likar v Blagovici, Albert Širok v Ljubljani, Eleonora Kerkoč na Vrhniki, Ana Mitterhammer v Toplicah, Elizabeta Serajnik v Mariboru, Marija Bekar v Vavti vasi, Alojzija Sto-viček r Leskovcu, Antonija Vreš v Dravogradu, Justina Milič v Bogojini, Ivan Močnik v Libeličah, Angela Žnidaršič v Črnučah. — V 7. pol. skupino: Marija Krebelj v Mariboru. Ana Srpanj v Dolenji Nemiki vasi, Štefanija Jesih v Mariboru, Terezija Vindižman v Sorici, Ana Viher v Črnučah, Marija ■Obija v Dravogradu, Jadviga Hudales v Šmartnem ob Paki, Ivo Bajec v Dolah, Angela Križman v Dolenji Bistrici, Gabrijela Kolar-Majcen v Mariboru, Matej Tomazej pri Sv. Tomažu, Viktorija Kulovec v Vavti vasi, Iva Pistotnik v Novi Štifti, Matilda Herman na Rakeku, Elizabeta Draksler pri Sv. Andražu, Gabrijela Rejec v Breznici, Martin Pleskovič pri Sv. Marjeti, Ladislav Čuk v Grosupljem, Lovro Kleindinst v Sodražici, Ljudmila Svetelj v Ljubljani, Frančiška Gumilar v Lipovcu, Angela Javt pri Sv. Rupertu, Ana Križaj v Ljubljani, Miroslav Logar v Rogatcu, Olga Čermelj v Ljubljani, Ana Šušteršič v Ljubljani, Marija Kostanjevec v Ptuju, Marija Poglajen v Celju, Boris Pečarič v Studencu, Marija Ivančič v Vranskem, Marija Ditrih v Ratečah, Angela Pahor pri Spodnji Sv, Kungoti, Marija Soban v Podbrezju, Avgust Leštan pri Sv. Trojici, Gabrijela Zupančič v Dupljah, Hermenegilda Martelanc v Črnomlju in Frančiška Keržin v Zg. Pirničah. mo prišlo k lastniku tovarne Hutterju ter izjavilo, da bi rado delalo, vendar pa ga razmere silijo k stavki. Izpovedali so, da jim groze od zunaj tovariši, da bodo vdrli v tovarno, jih napadli in podobno. Spričo tega je tovarnar Hutter dal delav- ; cem do ponedeljka plačan dopust. Delavstvo j* ! bilo zaradi tega tako prijetno iznenadeno in nav- j dušeno, da je dvignilo tovarnarja Hutterja na rame in ga nosilo po tovarni. Zanimivo je tudi to, da Hutterjeva tovarna plača najvišje realne dnevnice v evropski tekstilni industriji sploh. Povprečna dnevnica znaša do 50 Din. Kljub ugodnemu položaju, ki je mnogo boljši, kakor bi ga nudila nova kolektivna pogodba, pa so se pojavile stavke med delavstvom, ki zahtevajo solidarnost in slogb med vsemi. Tako silijo razmere tudi delavstvo v Hutter-jevi tovarni, da se pridruži stavkovnemu gibanju. PZ kopuje v Mariboru posestva Maribor, 4. septembra. Včeraj so prispeli v Maribor ravnatelj Pokojninskega zavoda g. Vrančič in nekaj višjih funkci-jonarjev Pokojninskega zavoda ter so se pogajali z upravo Vinarske in sadjarske šole glede nakupa posestev med Vrbanovo in Smetanovo ulico. Zemljišče obsega 10 hektarjev ter leži sredi najlepše vilske četrti mariborskega mesta. Zastopniki Pokojninskega zavoda so si tudi ogledali Rosenbergo-vo zemljišče ob Tržaški cesti, kjer je tudi znana Rosenbergova drevesnica. To zemljišče meri devet hektarjev. Ob njem se tudi že zidajo vile. Pokojninski zavod bo ta zemljišča parceliral. Deloma jih namerava zazidati z lastnimi zgradbami, deloma pa bo služilo za stavbišče. Znanstvenik - plagijator Včeraj se je v Zagrebu zaključil prav zanimiv, prav za prav senzacijonalen proces. Največjo pozornost je zbudil med znanstveniki, ker so se pred sodiščem obravnavali očitki plagijatstva in razne nečedne zadevice. Kot toži tel j je nastopal ravnatelj zagrebškega etnografskega muzeja Ivan Franic Požežanin, tožen pa je bil urednik zagrebškega dnevnika »Večera«, ker je v svojem listu obelodanil dva članka, ki sta se bavila z razmerami v zagrebškem etnografskem muzeju. :>Večer« je očital Franiču, da po svoji kvalifikaciji ne spada na tako visoko in odgovorno mesto, da je bil svoje čase železničar in da je podkovan v vsem drugem l>olj kakor v etnografiji. Najbolj je »Večer« napadel neko Fra-ničevo predavanje, ki ga je imel v okviru nacijo-nalne ure v radiju o jugoslovanski demologiji. Padel je očitek, da je Franič skoraj celo svoje predavanje enostavno prepisal iz nekega nemškega znanstvenika, vendar pa ni navedel nikjer tega, da je svoje predavanje in v njem izražene misli črpal drugje. »Večer« je to označil kot enostavno tatvino. V drugem članku pa je »Večer« očital Franiču, da je imel v kleti muzeja shranjeno vino, ki se je potem prodajalo »čez ulico«. Pred štirinajstimi dnevi je bila prva razprava, a je bila preložena, da so |>oklicali kot izvedence razne znanstvenike in učenjake, ki so podali svoje mnenje o strokovni kvalifikaciji ravnatelja etnografskega muzeja. Včeraj se je razprava ! nadaljevala. Dr. Božidar Širola, profesor Bratanič in dr. Milovan Cavazzi so podali za tožitelja zelo slabo oceno. Dr. Cavazzi je dokazal, da je Franič več kot tri četrtine svojega predavanja v radiju enostavno prepisal od Nemca Schnee\veissa in ga po radiju prodajal kot svojega. Sodišče je razglasilo sodlx>, po kateri je ostalo Franiču dokazano, da je plagijator; glede prodajanja vina pa je bil toženec tudi oproščen. Obsojen je bil le za odstavek, v katerem je Franiču očital, da jih ima veliko za ušesi. Ljubljana, 4. septembra. Z ozirom na naš članek o razmerah v mestnem pogrebnem zavodu in na tozadevni popravek g. dr. Puca, smo prejeli iz vrst ljubljanskih meščanov : Na tako samozavesten odgovor g. dr. Dinka Puca v »Slov. domu* dne 2. t. m., v katerem posebno poudarja vzorno gospodarstvo na ljubljanski občini za časa njegovega županovanja, gotovo ni potreba posebnih ugotovitev, saj vsi občani le predobro vedo, kako sc je gospodarilo in to »umno in skrbno gospodarstvo* zdaj pač vsak davkoplačevalec le predobro sam občuti. Znan naš pregovor tudi pravi, da se lastna hvala pod mizo valja, vendar ne škodi kralka ugotovitev — ne v splošnem — le v prav malem, prav tani, kjer g. dr. Puc odgovarja, t. j. v Mestnem pogrebnem zavodu. Pod njegovim »spretnim in skrbnim« gospodarjenjem je bilo v MPZ šest uradnikov. Njihove letne plače so znesle ca. ‘2-40.000 Din. Pod sedanjo občinsko upravo sta takoj odpadla dva uradnika, zdaj se dela na poenostavitvi poslovanja, kar bo omogočilo prihranek še enega uradnika, torej od šest na tri, ali za polovico, pa bo gotovo poslovanje brezhibno in verjetno sodišče nikdar ne bo imelo opravka vsled nepoštenih manipulacij, kar je samo pri premajhni kontroli mogoče. Tako Kam in kako se selijo naši ljudje Belgrad, 4. sept. AA. Po statističnih podatkih se je prvih pel mesecev t. 1. izselilo iz naše države 5412 oseb, medlem ko se jih je lani v istem razdobju 5415. V domovino se je v tem času vrnilo iz emigracije 1430 oseb, lani pa 1888. Največ naših emigrantov se je izselilo v Severno Ameriko, Kanado, Avstralijo in Čile, nekaj jih je pa šlo v južno Afriko, južno Zelandijo itd. Od izseljencev jih pride 445 na savsko banovino, za njo jia pridejo dunavska, dravska, vardarska in zetska. Po poklicu je bilo največ izseljencev kmetov. V istem času se je v evrojiske države izselilo 4063 oseb, vrnilo se jih je pa 954. Izselili so se največ na Francosko, nato v Češkoslovaško, Turčijo, Nemčijo, Albanijo, Avstrijo it. Gibanje JRZ Drobiž iz domovine Zaradi bede gre krojoč po drugo ženo V Sarajevo je pred nekaj dnevi prišel ubožen musliman, krojač iz Travnika in stopil pred glavno muslimansko versko sodišče, pred šerijatsko sodišče. Potožil je svoje gorje in si zaželel še druge žene, ki bi bila bolj bogata, kakor je prva njegova, s katero je sicer zadovoljen, a nima zaradi bede s čim živeti. Mehmed je bil precej čedne postave in jo po Sarajevu iskal novo ženo. Zraven pa se je bil odločil, da svoje prve žene ne bo zapustil, temveč da bo s ponovno ženitvijo le rešil svojo družino propada. V Sarajevu je res v nekaj dneh našel bogato vdovo, ki je takoj privolila v možitev. Izjavila je takoj, da je pripravljena vzdrževati tudi prvo Mehmedovo ženo in tri otroke. Mehmed je kmalu uTedil vse formalnosti, nato pa vesel pohitel k svoji ženi v Travnik in ji sporočil to veselo novico. V sredo pa so vsi prišli na poroko Mehmedovo v Sarajevo, nakar so se tudi vsi preselili na posestvo nove žene. Zaradi ciganke bitka med cigani V bližini Smedereva, v vasici Mala Krsna, so poljane, po katerih kaj radi postajajo s svojimi voznii in si {»ostavljajo šotore, cigani. Pred nekaj tedni je taka skupina prirajžala do Smedereva prav iz Sarajeva. Bila je to velika skupina ciganov dveh rodov, ki sta se združila pod eno komando, vendar pa med njima ni bilo prave sloge. Vsak rod zase je še vedno občeval med seboj in se med seboj ludi družil. Ko so se prepeljavali iz Sarajeva v Srbijo, pa se je zaljubil mlad cigan iz enega rodu v mlado ciganko drugega rodu. Ciganček je s svojimi tovariši neke noči svojo izvoljenko 'kar ugrabil in z njo pobegnil in njegov rod jo je potegnil z njim na pot. Pri Smederevu pa sta se razdružena rodova nenadno srečala. Ugrabljena ciganka je skočila k svojim staršem in ni hotela več nazaj. Vroča ciganska kri ni mirovala. Oba rodova sta se medsebojno spoprijela, s puškami, koli in noži, a ženske so naskočile svoje nasprotnice z nohtovi. Ruvale so si lase in se praskale. Boj je bil tako strašan, da je obležalo na bojnem polju kar petnajst ciganov, večinoma s težkimi poškodbami. Ugrabljena ciganka pa je kljub krvavi bitki ostala pri svojih starših. V Zagrebu še vedno stavka Poročali smo že o stavki zagrebških gradbenih in mestnih delavcev, ki vsi složno zahtevajo povišanje svojih mezd. Zaradi tega so zapustili delo cestni pometači, smetarji, tako, da se je po cestah začelo že kopičiti blato, prah in nesnaga. Inšpekcija dela je takoj posredovala, vendar se gradbeniki niso dali nič omehčati, izgovarjajoč se, da so podjetja že spomladi v okviru hrvatske delavske zveze sklenila z delavci kolektivno pogodbo, ki je zanje še danes v veljavi. Dokler bodo delavci stavkali, se podjetniki sploh nočejo spuščati v kakršnakoli pogajanja z njimi. V sredo je sklical mestni župan zaradi tega 6ejo občinskega zastopstva. Mestni svet je izdal na delavstvo poseben proglas, v katerem poziva delavstvo, naj se vrne na delo in naj verjame zagotovilu mestne občine, da bo v vsakem pogledu skušala ugoditi delavskim zahtevam, v kolikor so upravičene in se dajo spraviti v sklad z mestnimi financami. Naše ribe v Španijo Tri tedne je trajala na dalmatinski obali tako imenovana doba mraka, to je doba lova na ribe. V četrtek se je zaključila. Spočetka so imeli ribiči bolj malo uspeha, proti koncu pa so se začele ribe pojavljati v velikanskih množinah. Povsod so ribiči zajeli po nekaj vagonov rib. Zaradi velike množine rib so oblasti dovolile, da se rok podaljša še za dva dni, do jutri. Vendar ribič* niso s tem zadovoljni in zahtevajo, da se lov št za nekaj časa podaljša, ker je povpraševanje po ribah izredno veliko. Letos je za ribe taka konjunktura, kakor še nikoli. Cene so tako visoko poskočile, ker se po ribah povprašuje največ iz inozemstva. Povprečno prodajajo nasoljene ribe po 5 do 6 Din za kilogram. Največ prodajajo naši ribiči v Španijo. To se sicer čudno sliši, ker je doslej Španija sama izvažala ogromne količine rib v se države ob Sredozemskem morju. Zaradi državljanske vojfie pa je ribolov skoro ponehal in jih morajo zato kupovat’ v inozemstvu. Belgrad, 4. sept. yčeraj dopoldne se je vrnil v Belgrad iz svojega okraja minister za telesno vzgojo prebivalstva dr. Josip^Rogič. V okraju ali-bunarskem je imel več političnih sestankov, ki so bili odlično'obiskani, Ulko da so se spontano spremenili v velike shode. Na teh shodih je minister dr. Rogič govoril o programu stranke in o političnem položaju v državi. Povsod so ministra sprejeli z godbo in zastavami. V tem okraju stopajo enotno v vrste JRZ tudi Srbi, Romuni in Nemci. Minister dr. Rogič je obiskal skoraj vse občine svojega okraja. Istočasno so dr. Rogiča izvolili za predsednika okrajne organizacije JRZ v Ali-bunaru. Zdravniški kongres v Sofiji Sofija, 4. septembra, m. Dne 12. septembra bo v Sofiji začel zasedati vseslovanski zdravniški kongres. Tega kongresa se bo udeležilo 624 jugoslovanskih zdravnikov. Iz Poljske bo prišlo na kongres le 22, iz Češkoslovaške pa 103 zastopniki tega stanu. Eno glavnih vprašanj, ki jih bo kongres raz-molrivail, bo vprašanje socialne medicine. Določitev prostora za justično palačo v Celju Celje, 3. septembra. Kakor kažejo vsa znamenja, se bliža tudi vprašanje justične palače v Celju svojemu koncu. Poročali smo že o dosedanjih prizadevanjih prizadetih faktorjev, da se napravi konec sedanjemu nevzdržnemu stanju in da pride Celje končno do svoje justične palače. Tako sedanji mestni svet, kakor kr. banska uprava in justična uprava 60 napravili do sedaj vse potrebne korake, da se to za Celje aktualno vprašanje premakne z mrtve točke. Sedanji mestni svet je akcijo sprožil in zanjo zainteresiral vse merodajne faktorje. Sedajle neprimerne prostore si je ogledal žc ban g. dr. Natlačen, kakor tudi prejšnji zastopnik ministra za pravo-sodje g. Cvetkovič. Živo se je zainteresiral za justično palačo tudi sedanji predsednik apelacijskega sodišča g. dr. Vladimir Golja. Župan g. Mihelčič je pa pri zadnjem obisku v Bel-gradu zainteresiral za justično palačo v Celju ministra pravde g. dr. Subotiča in gradbenega ministra g. dr. Kožulja. Ministrstvo za gradbe je že naročilo kr. banski upravi, naj izdela podrobne načrte, kr. banska uprava je pa stavila gradbenemu ministrstvu dodatni predlog, naj se v proračun za leto 1936-37 vnese tudi postavka 2,000.000 Din kot prva anuiteta za justično palačo v Celju. Danes se je vršila v Celju že druga komisijska razprava, ki je imela nalogo določiti'stavbišče, ki bi bilo najbolj primerno za justično palačo v Celju. Po ogledu vseh v poštev prihajajočih zemljišč se je komisija soglasno izrekla za prostor na Glaziji. Pri komisiji so bili navzoči: načelnik tehničnega oddelka kr. banske uprave g. inž. Skaberne, inž. Černivec, predsednik apelacije g. dr. Golja, predsednik okrožnega sodišča g. dr. Vidovič, predsednik okrajnega sodišča g. Nendl, župan g. Mihelčič, podžupan g. Stermecki. predsednik gradbenega odbora za mesto Celje g. dr. Jurij Skoberne, prof. Bitenc, magistralni direktor g. Šubic, in za tehnični oddelek mestnega poglavarstva g. Hojk^r. Tehnični oddelek kr. banske uprave bo takoj začel z izdelovanjem načrtov. PtUj Ptuj, 3. septembra. Kronika nesreč. Apolonija Vučak, 63 let stara prevžitkarica v Samušanih, ee je pri krmljenju svinj nevarno ponesrečila. Svinja jo je ugriznila v desno roko in je povzročila globoko zevajočo rano. Ker ni iskala zdravniške pomoči, je nastalo zastruplje-nie in so morali Vučakovo v obupnem stanju od-j dati v ptujsko bolnišnico. — V isti zavod so prepeljali reševalci tudi 44 letnega delavca Franca Fakina iz Siteža pri Majšpergu. Pri gradnji ceste je padel v 6 m globoko gramozno jamo, nanj je pa padel še težak tram. Dobil je nevarne poškodbe po vsem telesu in tudi notranje poškodbe, ki so še težjega značaja. Koncert v mestnem parku. V nedeljo, 30. t. m. je priredila Delavska godba tekstilne tovarne Ehr-iich iz Maribora koncert v mestnem parku v Ptuju. bodo samo pri MPZ izdatki za uradniške plače znižani za ca. 120.000 Din letno. Ko se je na javni občinski eeji dne 21. marca 1931 sklenilo, da je nujno graditi mrliško vežo, je tedaj padel tudi sklep, da bodo najeli posojilo na 20 letno dobo in tedaj je bilo še prav izrecno sklenjeno na podlagi tedanjih računov, da bo možno ta dolg odplačevati le na ta način, da se tarife pogrebom za celo amortizacijsko dobo, t. j. v 20 letih, ne bodo znižale. Tedaj je bila mrliška veža preračunana na 1,300.000 Din. Sedanja občinska uprava pa bo že samo z zmanjšanjem nepotrebnega uradništva pri MPZ prihranila letno 120.000 Din, ali pri 20letni amortizacijski dobi 2.400.000 Din, kar plača skoraj dve mrliški veži. Ta račun bi bil točen, če po zaslugi prejšnjih občinskih uprav, ki so prenatrpale uradništva, ne bi bilo treba plačevati pokojnin. Vkljub temu pa upa sedanja občinska uprava, da ji bo poleg odplačevanja event. posojila za mrliško vežo močno znatno znižati tarife pogrebov. Samo gornje ugotovitve (pa je takega in težjega še veliko) naj bodo dokaz, da gospodarstvo pod g. dr. D. Pucem ni bilo tako vzorno in go-gotovo zasluži povsem drugo oceno, kot si jo g. dr. D. Puc sam sebi daje. Taki lastni slavospevi in samohvale pač zvene kot v zasmeh težko prizadetih davkoplačevalcev. Tabor na Sv. Joltu V nedeljo, dne 6. septembra prirede gorenjske skup,ine Jugoslovanske strokovne zveze in Mladinske zveze pri Sv. Joštu nad Kranjem Tabor slovenskega delovnega ljudstva v počastitev spomina dr. Janeza Evangelista Kreka. Spored slavnosti: V soboto, dne 5. septembra zvečer gore po vsej Gorenjski kresovi v spomin Jan. Ev. Kreka. — V nedeljo, dne 6. septembra pri Sv. Joštu: Ob 9 sv. maša na prostem. Ob pol 10 odkritje spominske plošče dr. J. E. Kreku; odkritje izvrši min. Jože Gostinčar. Ob 10 delavsko zborovanje, na katerem govore dr. Andrej Gosar, Ivan Pestotnik, Joško Jurač in France Zagradišnik Ob tri četrt na 8 je iz Kranja skupen odhod z jeseniško Krekovo godbo na čelu. Shramba za kolesa bo v Delavskem domu v Kranju, za avtobuse pa na dvorišču hotela Stara pošta. Vse slovensko delovno ljudstvo vabimo, da se v čimvečjem številu udeleži Krekove proslave pri Sv. Joštu, kjer je razvijal na svojih socijailnih tečajih blagoslovljeno delo za naš narod. Naša naj-v*čja sramota bi bila, če se ne bi dostojno oddolžili njemu, ki je vse svoje življenje posvetil gospodarski in socijalni rešitvi Slovencev. Delu slava — delu časti Maščevana surovost Ptuj, 3. septembra. Pri večernem vlaku, ki odhaja iz Ptuja ob 20.30 proti Mariboru, se je pojavil pri blagajni možaikar in zahteval vozni listek v ijemškem jeziku »nach Marburg«. Ko ga je blagajnik opozcftjl, da pozna le Maribor in ne Marburg, je postal, žakar nenadoma skrajno surov in je končno od jeze udaril s pestjo po blagajniškem okencu s tako silo, da se je šipa zdrobila na drobne kosce. Pri tem je bil v nevarnosti blagajnik, ker so kosci zleteli proti njegovemu obrazu. Naeilnež pa se je pri tem na desni roki nevarno porezal in je kri curkoma tekla po tleh. Na kolodvoru službujoči orožnik je nasilneža prijel in ga legitimiral, pri čemur se je izkazalo, da je identičen z nekim R. K., barvarjem iz Maribora. Za svojo surovost se bo zagovarjal pred sodiščem. Ta neokusni incident je povzročil pri občinstvu, ki sc je nahajalo v kritičnem času na kolodvoru, upravičeno ogorčenje in nerazpoloženjc napram K. Kolesarji, več previdnosti! Ljubljana, 4. septembra. Kolesarske nesreče, ki se jih večina pripeti brez večjih posledic, o kar na dnevnem redu. Dostikrat je pri njih tudi kaj težko ugotoviti, kdo nosi zanje krivdo, posebno če se taka nesreča zgodi na kakem bolj prometnem kraju ali tam, kjer slučajno ali pa tudi navadno ni stražnika. Kadar pa kolesar, pod čigar vozilom se nenadoma jiojavi kakšna mimoidoča oseba, ki hiti zamišljena za vsakdanjim poslom in ne jx>gleda ne na levo ne na desno, požene svoje kolo v divji beg, ko je tako mimogrede fiodrl koga na tla, so pač vsi edini v tem, da je gotovo on zakrivil tak ka-rambol, kajti djugače se ne bi skušal rešiti z begom pred stražnikom ali pred obračunom onega, ki ga je povozil. Na Zmajskem mostu je ob vsakem času videti več kolesarjev, ki vozijo pravilno ali nepravilno, od obeh strani. Ker so na obeh straneh tega mostu nevarna križišča cest, tudi ni čudno, da pride pogosto do kakšnega neprijetnega srečanja kolesarja s potnikom. Tako jo včeraj nek neznan kolesar j>ovozil ravno na tem mostu brezposelno tnodistinjo Baloh Pavlo, ki stanuje v mestni hiši na Jegličevi cesti 10. Podrl jo je na tla, pri čemer je dobila Balohova precej hude po-škodbe na desni nogi, tako da so jo morali prepeljati v bolnišnico, kjer so ji nudili prvo pomoč. Je že izven nevarnosti in je pričakovati, da bo kmalu lahko zapustila bolnišnico. Vozne olajšave za kajahaše Belgrad, 4. sept. Da se ustreže športnikom pri udeležbi pri kajaških tekmah, je generalno ravnateljstvo državnih železnic dovolilo, da se za zložen kajaški čoln iz usnja ali gumija raznih tipov računa voznina kakor za prtljago 20 kg. Prav tako se bo za kajaški čoln iz platna ali vezanih plošč tipa jugoslovanskega Touring-kluba, zloženega v tri dele, računala voznina kakor za^ prtljago 30 kg. Če kateri potnik-sportnik izrečno zahteva tehtanje, se tudi to lahko izvrši s jx>stajno tehtnico in se ugotovi osnova za računanje prtljaž-riine teže, ki jo tehtnica pokaže. H koncertu se je zbralo mnogo občinstva, ki je v splošnem odobravalo izvajanja posameznih točk. Godba je prav dobro izvežbana in je napravila na Ptujčane najboljši vtis. Glasbena Matica. Pevski zbor Glasbene Matice v Ptuju vabi vse dosedanje pevke in pevce k nadaljnem sodelovanju, nove pa k pristopu. Ptujski mali harmonikarji začnejo z rednimi vajami v petek, dne 4. septembra ob 16 v deški osnovni šoli pod vodstvom učitelja g. A. Baša. Ljubljana danes Koledar Danes, petek, 4. septembra: Rozalija. Jutri, sobota, 5. septembra: Lovrenc. Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10, in mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31. Avtoirleti: Od 5. do 9. septembra Dunajski velesejem; od 17. do 24. septembra v Rim. — Prijave: Izletna pisarna Okorn, Ljubljana, hotel Slon, tel. 26-45. Zgradba bežigrajske ljudske šole še ni dokončana. Zato naij vsi otroci od II. razreda dalje, ki so se in se bodo še vpisali v to šolo, obiskujejo do otvoritve te šole svoje lanske šole, razen vpisanih otrok-novincev I. razreda, ki naij se zglasijo v ponedeljeik, dne 7. septembra ob 14 pri upravi-teljstvu VI. deške ljudske šole (šiška), da jim od-kaže začasne učne prostore. Starše opozarjamo, da je jutri v petek, 4. septembra in v soboto 5. septembra dopoldne in popoldne vpisovanje v šolo Glasbene Matice ljubljanske. Razdelitev urnika je potem v 6oboto, dne 5: septembra od 15 popoldne dalje v Hubadovi pevsiki dvorani. Ka:kor že javljeno, naj pridejo ob 15. uri vsi gojenci klavirja, ob 16 vsi vpisani gojenci za violino in ob pol 17 za ostale predmete zaradi določitve urniika pri posameznih profesorjih. Od ponedeljka daLje je redni pouk. Zadnji dan vpisovanja na drž. konservatoriju je v ponedeljek, dne 7. septembra. Od 10 do 12 so sprejemni izpiti, od 15 dalje pa redni pouk v vseh oddelkih in predmetih. Vse podrobnosti v veži zavoda. ★ Vstopnina v velesejmskem varieteju je znižana pri popoldanskih predstavah, ki so primerne tudi za mladino. Jugoslovanski gozdarji prideijo v soboto s svojega letnega kongresa JŠU v Zagrebu pogledat velesejem v Ljubljano. Gotovo bo Ljubljana z naj- večjim veseljem in gostoljubnostjo sprejela gozdarje, ki so s svojo vsestransko sijajno razstavo »Za naš les« dokazali, da so v prvi vrsti borcev za olajšanje gospodarske krize in za izboljšanje razmer vseh stanov. O uporabi plina, ogl|a ali drv za pogon motorjev in o njenem narodno-gospodarsikem pomenu bo v soboto točno ob 15 predaval v paviljonu K na velesejmu Lujo Jaeger, mženjer Destilacije d. d. v Tesliču, ki je napisal znamenito knjigo »Grund-lagen der HoJzgasarolagen«. Predavanje prvovrstnega strokovnjaka je zanimivo za vse sloje in bo tudi tako popularno, da bo lahko izvajanja razumel vsakdo. Vstopnine ni, opozarjamo pa na točnosit. Dar kneževiču Nikoli. Na velesejmu med paviljonoma M in N stoji na zeleni tratici lična majhna hišica, ki jo je izdelala Kmetijska nabavljajta in prodajna zadruga pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Pokazati je hotela, kaiko prijazne so lesene hišice pohorskih kmetovalcev in zbudila 6e jim je tudi srčna želja, da bi ta model obradoval Nj. kr. Vi. kneževiča Niikolo. S posredovanjem pripravljalnega odbora razstave »Za naš les« je res že prišel od maršalata dvora odgovor, da je Nj. 'kr'.’"Vis. knez namestnik Pavle z blagohotnostjo ‘Sijifr^jel lepo idejo pohonskih kmetovalcev ter dovolil prijazno hišico pripeljati na svojo graščino Brdo pri Kranju, kjer ji bo odslej gospodaril mali kneževič Nikola. Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani Opera. Začetek ob 20. uri. 4. septembra, petek: Zaprto. 5. septembra, sobota: »Pod to goro zeleno...« Premiera operete. Izven. 6. septembra, nedelja: »Seviljski brivec«. Izven. Znižane cene. Drevi se poje melidijozna Puccinijeva opera »Madame Butterfiy« z go. Gjungjenac in g. Gostišem v glavnih partijah. Nadalje sodelujejo: ga. Kogejeva, ga. Španova, gg. Janko, Zupan, Petrovčič in Rus. Dirigent: Niko Štritof. Predstava jo izven. Veljajo cene od 80 Din navzdol. Prva operetna premijera v predsezoni bo v soboto, 5. t. m. Beneseva znana in užigajoča glasba tvori skupno s posrečenim libretom, lepimi baleti in pestro inscenacijo mojstra Skružnyja revijalno opereto »Pod to goro zeleno«. G. Janko nastopi v nedeljo, 6. t. m., v partiji »Seviljskega brivca«, ki spada med njegove naj-dovršenejse kreacije. Rosino poje gna. Zupevčeva, naša odlična koloraturka, grofa Almavivo g. Go-stič, dona Bartola g. Zupan, dona Basilia, mojster Betetto. Dirigent in režiser ravnatelj Polič. »Dvojno knjigovodstvo* je naslov druge operetne novitete, katere premijera se bo vršila prihodnji teden. Glasbo je komponiral Grilu. V glavni ženski vlogi bo nastopila priljubljena bivša članica zagrebške operete ga. Marica Lubejeva, ki bo to sezono naš stalni gost. P. n. občinstvo opozarjamo na izredne ugodnosti, ki jih nudi uprava gledališča letošnjim abonentom. Cene abonmanom kakor tudi dnevne cenc so znižane. Za sanacijo rudarskega starostnega zavarovanja Radio Trbovlje, 3. septembra. Problem, ki ga rešujejo od leta 1926 vsi resorni ministri, je do danes ostal nerešen, ali V6aj tako ni bil rešen, da bi mogej onemogli rudar in piavžar po svojem prebitem karenčnem času iti v zaslužni pokoj. Nešteto uredb in ukrepov je stanje starostne blagajne Bratovsike skladnice še poslabšalo in spravilo v vedno večje deficitno stanje. Vršilo 6e je zvišanje prebitih let v delu, zvišanje odstotka za delanecposobnost, zvišanje starosti za upokojitve. Vse to pa ni bilo prav nič učinkovito za pravo rešitev tega problema, ki duši delavca samega in dela stkrbi banovini, občinam in raznim ustanovam, katere morajo te starčke na stara leta preživljati. Od vseh sanacij pa je brez dvoma bila zadnja najslabša, ki je naložila že sedaj pasivnim skladnicam plačevati še 10% od svojih letnih dohodkov v centralni sanacijski fond v Belgradu. Ljubljanska skladnica je pasivna za nad pet milijonov, pa mora šc prispevati te odstotke v bel-grajeko centralo. Po sedanji zadnji uredlbi pa dobi iz centralnega fonda dva milijona letno, to se pravi, da dobi toliko, kot mora na drugi strani prispevati. Prav gotovo je, da to ni sanacija, pač pa asanacija. Pri TPD je nad 600 starih, onemoglih rudarjev, ki bi po rudarsko policijskih predpisih ne smeli biti več zaposleni, ker je z ozirom na racionalizacijo rudnikov zanje jako nevarno; ti stari revčki niso več taiko okretni, da bi 6e mogli paziti zaradi strojev in drugega; preti jim vsak dan nesreča ali celo smrt. » Vsi ti bi radi šli v zaslužni poikoj, ali kako, če starostna blagajna nima zanje potrebnega denarja. Ako bi se ti upokojili, bi zašla blagajna brez dvoma v popolen krah in bi že upokojeni ne dobili več nikakih pokojnin, kaj šele nanovo upokojeni. Rudarsko delavstvo naproša g. bana, v čigar resor spada Bratovska skladnica, da s posredovanjem pri g. resornem ministru doseže po predloženem osnutku Glavne Bratovske skalnice sanacijo, ki bo omogočila potrelbno upokojitev osivelih starčkov, rudarjev in plavžarjev. Našim otrokom igrače iz našega lesa Ljubljana, 4. septembra. V razstavnem oddelku paviljona J, kjer ima ravnatelj g. Novak razstavljene svoje izdelke kra-silne tehnike, so razstavljeni tudi ročni izdelki učencev II. deške meščanske šole v Ljubljani. Razstavo sta z izbranim okusom aranžirala strokovna ■učitelja gg. Zupan France in Vidmar Drago. Povabilu za razstavo teh ročnih izdelkov se je odzvala samo omenjena meščanska šola in učitelj 'Prošt iz Ribnice, ki vodi tečaj za otroke in odrasle. Razstavljeni predmeti iz Ribnice so bolj industrijskega značaja, izdelki ljubljanske meščanske šole pa imajo izrazit umetno-obrtni značaj. Pri izdelkih ljubljanske meščanske šole je viden vpliv strokovne podkovanosti ravnatelja zavoda. Njegovemu prizadevanju, da se povzdigne umetna obrt na čim višjo stopnjo, sta se pridružila tudi imenovana 6trokovna učitelja. Pod njunim vodstvom in nadzorstvom so učenci izdelali in okrasili vse to pisano bogastvo najrazličnejših igrač — od navadnega konjička do aeroplana in vlaka. Vsega ob-eudovnia je vreden trud, ki so ga dečki vložili v to nepregledno vrsto ročnih izdelkov od najpreprostejših — s pajaci na šatuljah — do težjih in umet- nejših — uporaba intarzij na šatuljah. Važnosti in vrednosti tega učnega predmeta na meščanski šoli pač ni treba še posebej poudarjati. V knjigi »Krasilna tehnika« avtor naglaša: Marsikdo izmed mladih učencev, ki bo pozneje stopil v kakšno obrt, si bo s temi deli pridobil neko ročnost, spoznal bo težkoče dela in lastnosti ma-terijala ter si s tem prihranil marsikateri bridek trenutek razočaranja. Tistim pa, ki se bodo posvetili le bolj duševnim poklicom, pa bo tako delo veselo razvedrilo, ki jih bo uvedlo v razumevanje pristnih del in jih privedlo do spoznanja, da je tudi ročni delavec vreden in enakopraven član človeške družbe. — Najnovejši učni načrt je ročna dela na šolah močno okrnil. Znižal je število učnih ur na polovico. Ker ta predmet zahteva izredno mnogo časa in truda, je to skrčenje tako za strokovne učitelje kot za učence občuten udarec. V interesu stvari bi bilo, da ostane dosedanji učni načrt v veljavi. Cim bolj strokovno izvežbani bodo naši fantje v teh ročnih delih, tem prej se bomo približali cilju, ki je izražen v besedah: Našim otrokom igrače iz našega lesa! Tako bomo s časom tudi v tej panogi umetne obrti izpodrinili tuje blago. Plavalne tekme vojaške Male zveze V sredo popoldne so se pričele na novem plavalnem bazenu kluba »Jadran« v Splitu vojaške plavalne tekme Male zveze. Že par dni poprej so dopotovali v Dalmacijo športna društva in drugi predstavniki romunske in češkoslovaške vojske, ki so prosti čas izrabili za razgledovanje našega Primorja. Tekme je s slavnostnim govorom otvoril divizijski general Bodi, ki je najprej pozdravil pokrovitelja prireditve Nj. Vel. kralja Petra II., romunskega kralja Karla II. in predsednika čeboslova-ške republike dr. Beneša. Romunski kralj je tekmovalnim ekipam daroval prehodni pokal. Po pozdravu suverenom Male zvezo »o bile odigrmin vso; tri državne himne. General Bodi je nato pozdravil predstavnike romunske vojske pod vodstvom polkovnika Palangiana in češkoslovaške vojske pod vodstvom polkovnika Šandera. Otvoritvi so prisostvovali vsi zastopniki najvišjih vojaških in civilnih oblasti. Takoj po govoru generala Bodija so prvi tekmovalci startali na progi 1000 m (20 X 50). V začetku je vodil Cehoslovak Klobučki, ki je vedno bolj povečaval razdaljo od ostalih dveh. Za njim sta plavala Jugoslovan Napolič in Romun Viscau. Zmagal je Klobučki v času 15.6.8, Napolič 15.40 in Viscau 10.22.2. Pri drugem startu so nastopili: Cehoslovak Karel, Jugoslovan Petrone in Romun Pusciasu. Vodi Karel, toda 50 m pred koncem ga Športni dnevi S.K. Planine Programi Radio Ljubljana Petek. t. septembra: 12.00 Naža pe««iii (ploWe) 10.45 Poročita, naix>v«i 13.00 Napoved ča»a, spored, obvestila 18.14 Maabene sliike (iplošfie) 14.00 Vre-meoska napoved, borani tc&ajl 19,00 Napoved {jisii, vre. menska iapoved, poročila, spored, obvetila 10.30 Nacionalna ura: Mostar in njegova vlo^a v preteklosti (Hanini Ham) 1S.50 Operetna venčfci (pjofiče) 30.10 2«nwka urn: O cobtUj, predvsem z narodno gosiiKMta.rokeca wtn-ii£&a (B. prof. Ui ud ovit 20.80 Prenos koncert- nega večera iz^ Zagreba 22.00 Napoved Cawa, vremenska napoved, poročila, sipored J1.J0 Angleško iilončr. Drugi programi PETEK. 4. septembra: Belgrad 1: 20.30 Prenos ir. Zagreba 22.00 Slavne simfonijo — Belorad //; 20.00 Tujina o lepotah Jugoslavije — Zagreb: 20.00 Klavir 2(1.30 TamburaSki orkester 22.15 Plesna gilasba - Dunaj: 19..TCI Zbor 21.20 Klavir 22.10 Radijski orkester -XI.40 Plesne ploMe - Budimpešta: 20.35 Op er n j orkester 2,1.00 Vojačku godba — Trft-MiUm: 17.15 I lesna_ glaaba 20.40 Komorni koncert 22.30 Plesna glasba — Rtm-Bnri: 17.15 Vokalni koncert 20.30 Plctsijeva opereta lomladna cvetka, nato plašna gilasba — Praga: 19.20 Vojaška godba 20.00 Narodno pesmi 20.30 Igra Ijjubcaen.sk! otok 22.30 PI0Š60 — FURNIR ZA MIZARJE. Oddam večjo parlijo (tudi v malih količinah) orehovega furnirja in slepega jevševega furnirja. Blago se lahko ogleda Vsak čas pri Ivan Šiška, Metelkova ulica 4, tel 22-44. Najmlajši in najagilnejši športni klub Planina pripravlja za nedeljo, ponedeljek in torek veliko športno iznenadenje. S svojim nastojx>m hoče pokazati, kaj vse more mladina doseči s pridnim in vztrajnim treningom. Poleg tekmovalcev, ki so vpi sani v SK Planini, bodo nastoplii še člani vseh ljubljanskih in podeželskih klubov. Zato je razumljivo, da se dobro pripravljajo atleti, igralci namiznega tenisa, odbojke in oni, ki bodo pokazali propagandne nastope. Nedelja je določenaiza tekmovanje v odbojki iti namiznem tenisu ter lahki atletiki, predvsem v tekih, skokih in metih. V ponedeljek bo nadaljevanje v odbojki in tenisu. Glavni dan pa bo na praznik, v torek. Dopoldne se bo formirala povorka iz rakovniškega igrišča po ljubljanskih ulicah na Stadion, kjer bo sveta maša. Poj>oldne pa bodo tekmovanja v lahki atletiki, pri katerih sodelujejo ženske in moški. Ker je prireditev propagandnega značaja, je tudi vstopnina minimalna. Za sodnike so določeni sledeči gg.: vrhovni sodnik Polajnar, vodja temovanja Hvale, starter za tek Cerar, starter za mete Trtnik, starter za skoke Cuderman. Sodniki na cilju in časomerilci: Gorjanc, Megušar, Polajnar, Hvale in Kermavner. — Sodniki za mesta: Windisch, S. Sancin, Vidic in Kos. Nadalje se še določajo zvezni sodniki: Preme, Kalan, Kocmur, Stropnik, Cimperman, dr. Kuhelj, Bradač, Griinfeld, Potokar, Pavelak in Gnidovec. Vsi navedeni gg -naj bodo vsakokrat ob 14.30 na igrišču SK Planine. Atleti so v najboljši formi, prostor je za tekmovanja kar najbolje pripravljen, lep športni užitek je zagotovljen. Lahkoatletska tekmovanja v Belgradu Belgrad, 4. septembra, m. Na prostorih SK BSK se bodo danes pričela lahkoatletska tekmovanja za državno prvenstvo. Danes bo med drugim tudi tek na 5000 m, in sicer na novem tekališču, ki ga je zgradil BSK. Tukajšnja lahkoatletska zveza je do včeraj dobila prijave posameznih udeležencev na teh tekmovanjih. Primorje iz Ljubljane je prijavilo tele tekmovalce: Tek: 100 m: Šušteršič in Ster, 200 m: Skušek in Ster, 400 m: Skušek Marjan, 1500 111: Ivan in Franc Srakar, 800 m: Ivan Srakar, in 5000 m zof>et Ivan Srakar. Tukajšnja lahkoatletska zveza je pričakovala, da bodo Slovenci poslali na ta tekmovanja svoje dohiti in prehiti Petrone, ki prvi dospe na cilj. Petrone 1.34.5, Karel 14.40.2, Pusciasu 17.21.6. Za njimi so startali: Cehoslovak Radu, Romun Sat-mari in Jugoslovan Frič. Vodstvo je takoj prevzel Frič, ki je prišel 50 m pred obema na cilj v času 14.46.8, Radu 15.35.5, Satmari 16.37.2. S tem je bila tekma na 1000 m končana, na kar je general Bodi objavil končni plasman. Jugoslovanska ekipa je zavzela prvo mesto s petimi točkami, drugo Čehoslovaška s tremi in trelje Romunija 7, eno točko. 1. Jugoslavija zmagala v Sasu 45.1, 2. Čehoslovaška 45.25.5, 8. Romunija 50.2. Po objavi rezultatov vsake države je bila zaigrana njena državna himna in razobešena zastava. SK Ilirija: Graz. Danes ob S zvečer bodo nastopili plava?! akademskega kluba iz Graza na kopališču Ilirije proti plavačem ljubljanskega kluba Ilirije. To je zadnji nastop naših plavačev pred plavalno tekmo v Ro- gaški Slatini, po katerem bo določena reprezentanca Ljubljane. Tekmovalo se bo v Bledečih disciplinah: 100 m hrbtno gospodje, 200111 prsno gospodje, 400111 prosto gospodje, 200111 prsno gospodje, 400 m prosto gospodje, 100 m prosto go-spodje, 100 m prsno dame, 50 m prosto juniorji, 100 m prosto dame, skoki, 4 X 200 prosto gospodje in waterpolo. najboljše lahkoatlete, kakor jugoslovanskega državnega rekorderja Krevsa, Bručana in Goršeka. Ilirija še ni poslala 6Vojih prijav za ta tekmovanja. Kakor kaže, se tekmovanj ne bo udeležil niti Stepišnik, naš najboljši metalec kladiva. Tekom včerajšnjega dne je prijavil svoje tekmovalce mariborski Železničar, ki je poslal na ta belgrajska tekmovanja Kanglerja za tek na 5.000 m in 10.000 m. Kanglerjev čas na 10.000 m znaša 32:58.1. Do sinoči pa tudi še niso prijavili svojih tekmovalcev Zagrebčani, čeprav je rok za prijavo že potekel z včerajšnjim dnem. Radi (ega vse kaže, da se tekem ne bodo udeležili niti tekmovalci Haska niti Con-cordije. Pravilnik za plesne učitelje Belgrad, 4. septembra. AA. Prosvetni minister g. Stošovič je podpisat pravilnik o pouku v plesnih šolah, ki je stopil v veljavo 1. septembra. Prosvetni minister uvaja na podlagi dolgoletnega izkustva s tem pravilnikom nov režim odgovornosti in dviga vzgojni nivo pri pouku plesa, to je onemogoča plesnim šolam, da bi se izrodile v dancinge. Za učitelje plesa se uvede strožji tečaj. To se doseže v glavnem s tem, Tu imate dva kozarca šampanjca. V enem je izvirna francoska in v drugem naša nemška znamka. Stavim, da ne bo nihče izmed navzočih razločil obe pijači. Samo naša domišljija je ustvarila sloves francoskega blaga!« »Gottlicher Filb-rer« je abstinent in je odklonil stavo. A gospodar, ki je takrat podpiral z milijoni narodno socialistično gibanje, je pohitel Hitlerju predstaviti mladega moža: »To je Ribbentrop, edini človek na svetu, ki je Francozom v Parizu prodal nemški šampanjec kot francosko blago!« Nekoliko mesecev pozneje je postal Ribbentrop Hitlerjev najboljši diplomat. Stalno potuje v inozemstvo in poskuša prepričati Francoze o nemški miroljubnosti, kar je tudi težka naloga. Nihče ne ve, kako se je pisal Ribbentrop pred svetovno vojno. Sedanje plemiško ime je dobil kot posinovljenec starega generala leta 1915. Takrat je tudi vstopil v gardni pešpolk. Leto dni pozneje je morala tudi garda na bojišče. Toda Ribbentrop je namesto tega odpotoval na Švedsko. Vojna oblast ga je proglasila za begunca in izročila sodišču. Preiskava se je vlekla tako dolgo, da sploh ni prišlo do obsodbe. Po vojni je zahteval Ribbentrop sam častno razsodišče pri Reichswehru. Trdil je, da ni noben begunec, temveč mu je bila zaupana na Skandinavskem odgovorna vohunska naloga. Preiskava je bila samo navidezna, ker je hotelo vojno ministrstvo zakrinkati njegovo poslanstvo, častno razsodišče je osvojilo to stališče. Sicer mu je ostal prepovedan vstop v gardni oficirski dom. A iljlib temu Jogani vodil v Parizu pogajanja v imenu Zveze nemških vojnih udeležencev. Vse to je dokaj skrivnostno. Vsekakor je izven dvoma, da se je priključil nekdanji gardni častnik po povratku iz Skandinavije leta 1918. revoluciji, postal socialist levičar in zagovarjal zvezo s komunisti. Socialističen zunanji minister Haase ga je takrat nastavil v svoji pisarni, ker dovršeno obvlada Ribbentrop francoščino in angleščino. Toda politično prepričanje je odvisno pri praktičnem človeku od okoliščin. Leta 1920. se je postavil Ribbentrop na stran monarhistov in ni maral z republikansko vlado vred pobegniti v VVeimar. Prevrat je izpodletel in Btal elegantnega tajnika zunanjega ministrstva njegovo službo. Ribbentrop se je v sili ozrl po bogati nevesti in snubil hčer največjega nemškega izdelovalca šampanjca Henckla. Bogataš je postavil ženina čez prag: kot dober Nemec ni maral za zeta moža, ki je pobegnil od vojakov med vojno. Toda Ribbentrop je odpeljal nevesto. Ta zgodba je razgibala ves Berlin. Stari Henckel se je moral po poroki sprijazniti z zetom. Zaupal mu je inozemsko prodajo svojega blaga. Takrat je tudi obesil Ribbentrop Francozom nemški šampanjec, kar je pomenilo največji uspeh v zgodovini tvrdke. Sploh je izkazal izredne trgovske zmožnosti. Leta 19;!3. po Hitlerjevi zmagi je seveda postal narodni socialist. Kot najboljši prijatelj kapitana Riihma mu je prodajal šampanjec s 40 odst. popusta. In ta družba je potočila dosti šampanjca, kakor je to ogorčeno priznal v Reichstagu Hitler po krvavih dogodkih ponoči 30. junija leta 1934. Ustrelitve niso prizadele Ribbentropa, ki je prisegal, da ničesar ni vedel o zaroti proti Hitlerju. Na omenjenem obedu pri Stauszu se je predstavil Hitlerju in se prelevil v diplomata. Kmalu je izrabil svoj vpliv, da bi rešil nemški šampanjec luksuznega davka. To se mu je tudi posrečilo, ker je dokazal, da sicer ne bi mogel kljubovati francoski konkurenci. Stari Henckel je ves srečen, da ima takega zeta. Ribbentrop srečno vodi naprej svoje javne in zasebne posle. Dviga na Francoskem v nebesa nemško miroljubnost in ponuja nemški šampanjec. Zadeva Staviskega je skoro sprožila na Francoskem revolucijo. A Ribbentrop je na varnem, ker se mu ni treba bati pod Hitlerjevo nadoblastjo nobenih napadov. Oče: »S takim revežem se pa res ne moreš poročiti, saj zasluži komaj pet sto dinarjev na mesec.« Hčerka- »Oh, očka, če se imata dva rada, mesec tako hitro mine.< SALDA-KONTE STRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPB ODJEMALKE KNJIŽICE jusalne BLOKE ITD. | 1 NUDI PO IZBKDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PBBJ K. v KOPITARJEVA IL NADSTROPJE . T. D. LJUBLJANI } RJEVA ULICA 6 H 42 Zeleni pekel Globoko v tleh je šumljal in žuborel čez kamenito dno potok, ki je bil zaradi visokih bregov temen in hladen. Grgraje in vzdihovaje so živali srkale vodo v globokih požirkih. Lakotnice so se jim dvigale in vpadale od nakoval. Zdaj sem razumel tisto modro svetopisemsko zgodbo o Gedeonu, ki je zapovedal svojim vojakom, na jobloženi korakajo ves dan po vročini, da bi tako preskusil njihovo sposobnost, ko so končno dospeli do reke. Tigrovec je ležal na kolenih, toda ni zakopal obraza v vodo. Zajel je dve polni prgišči iz potoka, potem pa je vstal in pogledal živali. To pot smo poslušali njegov neizrečeni nasvet in nismo pili naglo. Začeli smo se učiti. Nekaj minut pozneje smo prišli v Pacifi-Jui, majhno rodovitno naselje. Večerni veter je šepetal v visokih pahljačah sladkornega trsja in v visečih cvetnih grozdih vitkih paim. Posestnik, neki Braziljanec iz Cuyave, nas je sprejel prisrčno ter nas v varstvu svojega sina poslal v somraku zadnje dnevne ure v svoje kopališče. Drobceni 5-letni deček je bil navdušen, da se je rešil svojega dveletnega bratca in nas je vse skupaj zabaval. Kakor žaba je plaval po globoki vodi, vreščal od navdušenja, če smo ga poškropili ter metal z neverjetno močjo ploščato kamenje, skoraj tako veliko, kakor njegova glava. Ko je padla tema in smo se vračali nazaj, je s svojimi malimi mokrimi nogami trdno oklenil moj vrat, ter me tolkel po hrbtu, ves navdušen nad svojo jahalno umetnostjo. Ko smo zvečer napolnili lačne trebuhe in je strahovita dnevna vročina živela v naših glavah samo še kot privid iz sanj, se je Braziljanec obrnil k nam s prošnjo. Tu v bližini prebiva tiger,« je rekel. Eden mojih služabnikov, ki se je včeraj vrnil iz San Corasona, ga je ustrelil v glavo. Žal, da strel ni bil smrten. »Pridi sem, Domingo.« Njegov klic je ustavil senco, ki se je plazila ob robu gozda. V soj sveče je mežikaje stopil Indijanec. Bil je tršat, majhen, bosopet človek z zoperno zvenečim glasom, ki je odgovarjal vsemu njegovemu videzu. »Da, patrom,« je dejal bahaje se. »Čisto določno sem videl tigra. Orjaška zverina. Čepela je komaj tri korake od mene. Moji mali psi so jo napadli in sprožil sem puško naravnost na njeno glavo.« »Potem je bil tiger mrtev,« je slovesno izjavil tigrovec. »2al ne,« je gladko odvrnil Indijanec. »V naših krajih imajo tigri debele črepinje. Pobegnil se.« »Tako?«, je vprašal tigrovec. »Skočil je v gozd, kamor so mu sledili psi in kamor sem šel tudi jaz za njimi. Ustrelil sem še trikrat ter ga ranil na rami, na glavi in na repu. Tiger pa je umoril tri pse in ušel.« To je bilo vsaj dejstvo, čigar resničnost je bilo mogoče preskusiti. Tigrovec je vrgel Braziljcu pogled, Ta je pritrjevaje prikimal. »Trije psi se niso vrnili,« je izjavil. »Natančnejše podrobnosti tega poročila so očitno zlagane,« je dejal tigrovec po angleško. »Če iz daljave treh korakov streljate na tigra s šibrami, vam nobeden ne ostane pri življenju, če ste ga zadeli v glavo. Možak misli najbrž 30 korakov. Toda če je zadušil tri pse, bomo našli tigra čisto blizu tukaj in najbrž je nadvse slabe volje.« Ali je kaj upanja, da bi lahko slikal?« je poizvedoval Bee Mason.« »Skoraj nobenega. Morali bi si z aparatom in s stojalom v roki delati pot po najgostejšem pragozdu. Ranjenega tigra človfek ne sme pustiti čakati, to bi bila krivica do psov.« Kako daleč leži tisti kraj od tukaj?« je vprašal tigrovec Indijanca. »Komaj slabo uro hoda, senjor.« Dogovorili smo se torej, da bomo dobili s seboj tri pse in odšli ob zori, zakaj iskati jc treba začeti zarana, preden je sonce posesalo sledi iz rose. Poklicali smo vodnika naših služabnikov Tiburcija in mu naročil, naj ob 6. osedla konje. Čemerno je gledal, pačil svoj kozavi obraz in mrmral nekaj o napornem dnevu. Unio ga je pokaral in odšli smo spat. Ko sem se prebudil, je bilo še temno. Ker sem zapazil nenavadno luč, sem pogledal čez rob svoje mreže. Tigrovec je sedel v škornjih s privezanimi ostrogami pri svitu sveče na deblu, ko se je nagnil naprej, so zaigrale sence na njego- vem bradatem obličju. Puška mu je ležala čez kolena, v roki je držal mastno cunjo, s katero je nežno gladil svoje orožje kakor zaljubljenec. Vlil je kapljo olja v zaklop, drugo v varovalko in nazadnje še eno na obroček za bajonet. Drgnil in brisal je, dokler se ni cev svetila. Nenadno pa je potegnil bajonet iz nožnice in ga nasadil na puško. Potem je dvignil puško k obrazu, mirno pomeril in sprožil. To je ponovil večkrat, dokler ni bil zadovoljen s temi poskusi. Odložil je puško ter se obrnil k meni. »Moje življenje zavisi od moje puške,« je rekel. »Ravnam z njo tako previdno, kakor bi ravnal z ženo.« »Odkod ste vedeli, da čujem?« sem ga vprašal. »Pred tremi minutami sem slišal, kako ste zavzdnihnili in se obrnili. Globoki šum vašega dihanja je prenehal in se ni ponovil. Ker nisem imel nobenega povoda za to, da bi mislil, da ste umrli, sem sklepal, da me gledate.« Vstal je z debla in korakal proti kraju, kjer so spali naši ljudje. Stresel je vodnika iz spanja, druge pa je pustil, naj sanjajo naprej« ter ga poslal čez sladkorno polje po konje. To . je slabovoljnega gospoda izredno jezilo. Ob 9 ga še zmeraj ni bilo nazaj. Poslali smo Kosmeja, ki je vihtel Chicoto, naj ga gre klicat. Tigrovec je divje korakal po jasi sem-in tja, mi pa smo zajtrkovali.« »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din. za inozemstvo 25 Din Uredništvo: Kopi^jeva oljea 29% Kopitariev8 61 Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani; K. CeČ. Izdajatelj, ivan Rakovec. Urednik. Jože ilosioeK.