Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 ^ld., za četrt leta i grld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta P, za četrt leta E fld.. za en mesec 1 grld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 (fld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedieija v „Katoliški Tiskarni". Vodnikove ulice št. 2. I Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat- 12 kr ee se tiska dvakrat; 15 kr.. če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Kokoplsl se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob »/,6. uri popoludne. fŠtev. 221. V Ljubljani, v sredo 28. septembra 1*92. Letnik: XX. Prvi slovenski katoliški sastanak u Ljubljani. Pod tem naslovom objavil je generalni vikar in kanonik sarajevski, dr. Ant. Jeglič, v štev. 18 lista „Vrhbosna" lepo poročilo o katoliškem shodu v Ljubljani. Med drugim pravi: „Srečna je bila misel, ki se je vzbudila pred nekaj meseci v Slovencih, da se priredi v Ljubljani sestanek katolikov iz vseh pokrajin slovenskih. Srečna, pravim, ker se že nekaj časa bogomrzni liberalizem vedno hujše razširja med slovenskim vernim narodom. Potreba je bilo zato združiti vse dobre moči, postaviti temelj skupnemu delu in na tem temelju pogumno in vspešno boriti se za najdražje svetinje naše. Liberalna stranka je skušala ta shod, če ne preprečiti, vsaj pa kolikor moč omejiti in ob vpliv pripraviti. A bilo je vse zaman. Da je bil shod zelo sijajen, pripomogli so vzlasti trije koraki. Pred vsem, da so se poleg pripravljalnega odbora v Ljubljani osnovali tudi pododbori v pojedinih pokrajinah slovenskih, katerim so se resolucije izročale v popravilo in odobrilo; dalje so bili naprošeni ti pododbori, da si iz svoje srede zber6 govornikov v posameznih predmetih; in naposled, da se je vzlasti na Kranjskem osnovalo več lokalnih shodov, kjer so se narodu pojasnovali nameni glavnega shoda S tem se je vzbudilo vse-občno zanimanje ter doseglo splošno sodelovanje za shod. Bogat je bil program katoliškemu shodu v Ljubljani. Naglašala se je vzlasti potreba vere, bo-žanstvenost katoliške cerkve, avtoriteta papeža in škofov; nujnost, zasnovati vse življenje zasebno in javno na načelih katoliških. Slovenski narod je vrlo napredoval v zadnjih letih. Pred nekaj leti hitel je na takozvane tabore, kjer se je razpravljalo jedino vprašanje o narodnosti in narodnem jeziku. Ali danes! Kako bogat program se je razpravljal, in to vse strogo v luči večnih resnic. Naglašala se je tudi narodnost, seveda v pravih mejah ; izražala se je pa tudi želja skupnega delovanja z vsemi katoliki katerekoli narodnosti vsega sveta, osobito v Avstriji. Dasi so znamenite vse resolucije, i pa k zdi se mi, da je krona vsemu resolucija o organizaciji slovenskega naroda. Temeljna misel in povod tej organizaciji je potreba, da se vsi dobri elementi združijo v skupno delo v smislu sklenjenih resolucij. Da se to doseže, izbranih je 24 poverjenikov iz vseh pokrajin slovenskih, katerih število se sme še pomnožiti. Naloga temu odboru je, da določi sredstva, način in pot, kako naj celi narod slovenski deluje in živi po sklenjenih ia od škofov potrjenih resolucijah ter da resolucije najdejo svoj odmev v zakonih deželnih in državnih. Ako ta odbor deluje vspešno, onda je liberalizem pogažen in poražen in v slovenskem narodu mu ni več mesta. Prvi slovenski katoliški shod pa ostane sijajna točka v življenju naroda slovenskega ter zasluži, da se z zlatimi pismeni zapiše v njegovo zgodovino." Tako naš učeni rojak dr. A. Jeglič. Mi pa dostavimo tem besedam, da je pripravljalni odbor vzlasti hvaležen g. dr. A. Jegliču, ki je na katoliškem shodu prevzel govor o katoliškem življenju ter v prvem delu s toliko temeljitostjo, v drugem pa s toliko praktično izkušenostjo razpravljal o dolžnostih katoličanov v naših dneh. O krščanski umetnosti (Govoril na I. slov. katol. skodu preč. g. kanonik I. F I i s.) Običajno je, da se na velikih katoliških shodih med drugimi vprašanji, važnimi za blagor človeštva sploh, zlasti pa za versko in nravno življenje, raz-govarja tudi o umetnosti, sosebno o cerkveni umetnosti. Marsikomu bi se morebiti to čudno zdelo in vprašal bi: Cemu to? Tak razgovor spada v šolo, ne na katoliški shod. Toda po vsej pravici deva se to vprašanje na dnevni red, kajti prav vera, veda in hrepenenje po umetnosti povzdiguje človeka nad drugo stvarstvo, prav umetnost silno vpliva na socijalno, versko in nravno življenje in krščanska umetnost zlasti je v tesni zvezi s cerkvenim življenjem. Naravno je torej, da izobražen plemenit človek ljubi izdelke umetnosti; razumljivo je, da je cerkveno mislečim možem mnogo ležeče na tem, kako se v umetnosti razodeva cerkveni duh, kakošna je cerkvena umetnost; naravno je, da se med drugimi vprašanji, tikajočimi se koristij svete cerkve, posvetuje tudi v tem, kako bi se pospešila in do višjega razvoja povzdignila cerkvena umetnost. Krasna je slika, katero je izvršil slavni Friderik Oberbek, jeden najodličnejših umetnikov, prizadeva-jočih si za povzdigo krščanske umetnosti. Imenoval je svoj umotvor: „Triumpf der Religion in den Künsten", ali: „Das Magnificat der Kunst." Slika pa je taka-le: Na oblakih sedi Marija z Jezusom v naročji pišoč svojo hvalno pesem: „Magnificat". Marijo obdaja mnogo svetnikov starega in novega zakona, ki so skušali z vsemi svojimi močmi z umetninami poveličati Boga in služiti mu. Sveto poeziio predstavlja Marija sama pišoč svoj navdušeni „Magnilicat". David s harpo predstavlja cerkveno glasbo, Salomon držeč v rokah bronasto morje, kaže na kiparstvo, sv. Luka na slikarstvo in sveti evangelist Janez s črtežem nebeškega Jeruzalema v rokah predočuje nam arhitekturo. Lepo razstavljeni obdajejo drugi svetniki-umetniki obžarno središče. Na spodnjem delu slike vidimo umeten vodomet, kateri pomenja, da vsi napori krščanske umetnosti merijo kviško v nebesa. Temu vodometu naredil je umetnik dvojno vodno zrcalo; v gorenjem kotlu odsevajo se nebesa, v spodnjem pa zemeljske stvari. S tem pa nam predočuje umetnik dvojni element umetnosti, kaže nam, da misli izvirajo iz nebes, oblika pa, potrebna za preočbo višjih idej, vzeta je iz narave. Kako lepo nam kaže ta slike, kje je iskati bistvo prave umetnosti. Da, umetnost svojih korenin LISTEK Zločin na porušenem mostu. (Francoski spisal Jean Grange.) Odkodi izvira prijateljstvo, spoštovanje, čislanje in občno zaupanje? Težko je to povedati. Teh svoj-stev ni časih možno pridobiti ni z največjimi uslugami; s poštenim in neomadeževauim življenjem tudi ne, v dokaz in vzgled nam bodi gospod Rena o i s. Je-li kdo zaslužil biti proslavljen, spoštovan in v obče čislan, izvestno je bil to starček, o kojem nihče ni vedel kake hibe ; starček, koji je zasipal v pravem pomenu besede ves kraj z darežljivostjo svojo in neštevilnimi dobrotami. Cerkve, bolnišnice in šole bile so predmet njega radodarnosti. Ako je zabredla kaka rodbina v bêdo, • prihitel jej je na pomoč, ne da bi ga bila prosila. Celo postopači niso zaman trkali na njegove duri, in sosedje so često godrnjali, češ, da jih preobilo podpira in vsled tega vabi e svojo radodarnostjo cele tolpe te svojati v občino in kraj. Toda gospod Rémois ni bil samo darežljiv, temveč i požrtvovalen. Ni prizanašal ni svojemu žepu, ni svoji osebi. Ob marsikaki priliki osvedočil je svojo neobičajno pogumnost ter dokazal, da se ne straši nobene nevarnosti. Videli so ga, kako je, oborožen samo s palico v roki ščuval n&se steklega psa, ki je drvil za otroci. Za časa kužne bolezni, koja ' je pobrala dobro desetino vseh stanovnikov, podpiral je neumorno zdravnika in duhovnika, bil je zajedno strežaj in grobar. A vendar nihče ni imel do gospoda Remoisa ni spoštovanja, ni zaupanja. Užival je torej banalno spoštovanje, kojega ne odrekamo ni tujcu. Pripovedovali so skrivaj o njem in njega življenju čudne reči, ali kakor so dejali v sosedstvu, o njegovih predbežnih podatkih v življenju. In baš zbok tega, ker niso nič gotovega vedeli o njem, verjeli so vse. Kaj neki, nego slaba vest in očitanja so mu vtisnila na čelo globoke gube? Skromnost je pač lepo svojstvo, toda zbok tega ni treba vedno okolu hoditi s pobešeno glavo in oči upirati v tla. In čemu je tako trdovratno odklanjal vse zahvale oseb, kojira je delil dobrote? Iskreno, toplo zahvalo in odkritosrčno hvaležnost siromakovo, Kojemu smo podarili nekoliko desetič ali. celo bankovec, a isti nam za to ne more dati druzega, nego svoje hvaležno srce, to vendar smemo vsprejeti brez pomisleka? Nehotč je vsak čutil, da starca teži neka tajnost, da ima nekaj na vesti, in da sedanja dobra dela njegova niso nič druzega, nego nedostatna odkupnina za njegove minóle pregrehe, morda za kak skriven in nekažnjen zločin. Kaj ni bila že dosti kruta kazen očitanje vesti, koje je mučilo noč in dan tega človeka? Nekaj d ni j g. Rémois ni ostavil svojega stanovanja. Iz tega so ljudje sklepali, da je bolan, in da bolezen, in da bi bila le neznatna, mora postati smrtna temu slabotnemu telesu. Niso se motili. Gospod Rémois je velel zajedno k sebi poklicati zdravnika in duhovnika Ko zdravnik bolnika ogleda in mu naroči potrebne propise, ostavil je stanovanje v resne misli vtopljen. Pomenljivo obnašanje vrlega doktorja Benoita so jako dobro poznali saint-vitalški stanovniki. Pomenilo je: S tem je kmalu pri kraju. Duhovnikov obisk je bil malo daljši. Gosp. župnik je vstopil v g. Rémoisovo stanovanje ob osmih, in je stoprav ostavil po desetih. Kmalu na to se povrne s sv. zakramenti za umirajoče. To je bilo pobožnim stanovnikom v pravo zadoščenje. Očitanja vesti ne provzročajo vselej kesanja, in še tako odkritosrčno kesanje ne zasluži vselej odpuščenja, ako je ne vzprejme in ne posveti vera in sv. cerkev. Samo isti more biti v svesti, da mu je odpuščeno, nima v zasobni poljubnosti tega ali onega umetnika, ampak v večnih zakonih; bistvo njeno je v ideji, ne v tvarini. Kaže nam pa ta slika tudi, kakošno nalogo ima prava umetnost. Umetnik naj poveličuje Njega, ki je vir vse lepote. Povzdiguje naj človeka nad vsakdanje življenje in njegov pogled vodi tje, kjer so pravi ideali vseh stvari iz človeka. Vsaka prava umetnost ponavljala naj bi vedno besede: „Sursum corda", kvišku srca! Umetnost je res tako vzvišena, lepota njena tako opanjljiva za srce človeško, da lahko razumemo, zakaj oni, kateri nočejo spoznati, da umetnost ima svoj vir v Bogu, v navdušenosti svoji do nje zabredejo na napačna pota. Vendar tudi ti katoliškega kristijana v navdušenosti do umetnosti nikdar prekosili ne bodo; bolje vemo ceniti tvore lepe umetnosti, kakor oni, kajti kristijanu, katoličanu je umetnost veliko več, kakor bogatajcu, materijalistu. Ako je umetnost sploh prikazovanje idealno lepega v lepi čutni obliki, je krščanska umetnost vte-lesena resnica krščanska, resnica nebeška, ogrnjena v lepo obleko. Kje pa so ideali, kateri bi se v vzvišenosti svoji primerjati mogli idealom krščanskim? Ti ideali, katere naj bi vtelesil slikar z barvo in čopičem, kipar z dletom v marmorju, so krščanski nabožni umetnosti najvišji, do katerih se sploh človeški um more povzdigniti in za katere se človeško •srce v rahločutnosti in iskrenosti svoji more navdušiti, tisti ideali so, kateri imajo svoj vir v Bogu, izvoru vse lepote. Kako krasne, kako vzvišene ideale ima pred saboj zavedni krščanski umetnik! V včlovečenem Sinu Božjem, v katerem biva vsa popolnost božanstva, torej tudi absolutne lepote, ima umetnik ideal največje važnosti, katero si le misliti moremo, in sicer naj si ga predstavlja v vseh okoliščinah življenj njegovega, ali v trpljenju, ali umirajočega, ali poveličenega v nebesih. Kaj hočem reči o drugem veličastnem idealu svete unetosti, o preblaženi Devici Mariji? Vzor nravne lepote je oua umetniku, naj jo gleda v neizmerni časti Matere Božje, ali kraljice nebes in zemlje, ali kot najpopolnejši vzor devištva in vseh drugih krepostij. Spovzete ideale posamičnih kre-postij in sicer v vzvišenosti, kakoršne svet prej ni poznal, dajo umetniku krščanstvo v svetnikih — na vsakateremu izmed njih odseva nebeški blišč nadnaravne lepote. Krščanstvo je odprlo umetniku kroge novih idej, katerih pojedina je močna zadosti človeštvo dvigniti kvišku nad navadno ravnotežje, ob-lažiti, ožariti ga. — Kolikor vzvišenejši pa so ti ideali nad vsemi drugimi zgolj človeškimi ideali, toliko presega prava krščanska umetnost vsako drugo, bodisi staroveško, bodisi moderno. Čeprav človek nima posebno bistrega uma, vendar lahko spozna, da moderna umetnost sedaj teži tje, kamor meri sploh vse prizadevanje novejše dobe na drugem polju, pri drugih vedah. Moderna umetnost ni samo zapustila svojega vzvišenega stališča, stališča idealnosti, marveč ponižala se je tako globoko, zavrgla se je v tako zelo, da se je prodala komur je Bog po svojem služabniku oznanil: „Tvoji grehi so ti odpuščeni!" Proti večeru prosi bolnik, naj ga obiščejo sodnik, starosta, saint-vitalški beležnik in jeden odbornik. Ti gospodje se torej zbero zvečer poleg postelje z g. župnikom in zdravnikom. „Gospodje", dč Remois, „prosim, odpustite, da sem vas nadlegoval, zahvaljujem vas, da ste me vsled prošnje moje prišli obiskat. Pred seboj imate človeka, koji bo do jutra izdihnil dušo svojo." „Pretiravate", ugovarja zdravnik. „Uverjeni ste, kako stoji z menoj", — veli na to bolnik, — „dobro veste, da v svetilki ni več olja. Danes ali jutri, to je vse jedno! Glavna stvar je, da umrjem kot kristijan. Hvala Bogu, da mi je podelil to milost! Nameraval sem se, gospodje, javno, a še živ spovedati, kakor sem to učinil danes zjutraj g. župniku. Gosp. župnik je inače sklenil. Svetuje mi, naj vam ničesar ne prikrivam izza svoje minolosti. Ubogal ga bom. V obče pa še toli močij nimam, da bi mogel pripovedovati to žalostno povest. V grob svoj nečem vzeti ni pomilovanja, ni spoštovanja, koje mi morda hočete izkazati. Ko izdihnem svojo dušo, vam bo g. župnik vročil sešit, v kojem je napisana moja spoved; prosim, da jo pre-čitate še pred mojim pogrebom. v sužnjost materialističnim nazorom in se v družbi z njimi bojuje zoper krščanstvo, zoper vero in nrav. Moderna umetnost, seveda 80 nekatere častne izjeme, toda malo jih je, ponižala se je do človeških strastij, te hoče vzbujati, služiti in streči jim. In prav v tem je vsa moč moderne nmetelnosti, da služi in ugaja strastem; prav zaradi tega so izdelki njeni tako priljubljeni. Prav zaradi tega so leposlovni listi s polzkimi romani in frivolnimi slikami najbolj razširjeni. Vse to pa kaže, da je umetnost zgrešila svoj pravi namen. Pa med Slovenci te nevarnosti ni! Tako smo se tudi v drugih ozirih mnogokrat tolažili. — Da, je že prav blizu. Res je, v središču Slovenije nismo imeli javno izpostavljenih umotvorov, ki bi bili žalili nravnost. Ako se pa sedaj na javnih zgradbah, stavljenih z doneski vernega naroda, javno in kakor na vkljub postavljajo kipi, ki žalijo nežen čut nravnosti, jasno je, da je tudi tu umetnost jela služiti namenom, kakor drugod, ali da tudi tu 8 posredovanjem umetnosti hočejo svoje namene doseči oni, ki dobro vedo, kaj delajo in zakaj tako delajo. S tako umetnostjo se narod gotovo ne bo olikal in povzdignil do višje stopinje izobraženosti. Pa še jeden pomislek se človeku vriva. (Dalje sledi.)* Politični pregled. V Ljubljani, 28. septembra. ISotraiije dežele. Dr. vitez Waser. Nemške liberalce je jako potrla novica, da Waser pojde v pokoj. Mož je sedaj 81 let star in je služil celih 51 let. „N. Pr. Pr." ga hvali kot steber napredka in svobodnega razvoja v Avstriji. Potem pa proslavlja njegovo odločnost, neustrašenost, čisti značaj in patrijotizem, katerega je kazal posebno pod Pražakovim minister-stvom. Branil je vedno jedinstvo pravosodja. Waser-jev odstop je hud udarec, in le ta tolažba je, da je vlado zmodrila Pražakova doba. Tudi ko bi Waserja ne poznali, bi že ta hvala židovskega lista nam bila zadostni dokaz, kak nasprotnik je bil Waser nam.' Mi le izrekamo željo, da bi njegov naslednik nam ne bil tako odločno nasproten. Tirolsko. Deželni zbor je imsl včeraj zopet sejo, ker so že voljeni italijanski poslanci, kateri pa ne pridejo v zbor. Deželni zbor bode pa danes zopet prenehal svoje zborovanje in se snide še le po zimi. * Ogersko. Zbornici sta se predvčeraj zopet sešli. Jutri bode zbornica poslancev volila delegate. Že v prvi seji je bil prepir. Opozicija je ugovarjala temu, da bi se že sklepalo, kdaj naj bodo delega-cijske volitve, ko stvar ni na dnevnem redu. Večina je pa spoznala, da ne nasprotuje zborničnemu redu, če se tpkoj določi dau za volitev delegatov. Gospodska zbornica je takoj v prvi seji volila delegate. Mej drugim je v delegacijo voljen nadškof Sa-massa, potem škof Schlauch in pa pravoslavni pa-trijarh Brankovič. Vitanje države. Francija. Neki katoliški tovarnarji v nord-skem departementu so gledali na to, da delavci tudi hodijo v cerkev. Delavci so hodili k božji službi k očetom jezujitom. Liberalni vladi v Parizu pa to ni Želim, da bode pogreb moj, kolikor moči, pri-prost. Ni dneva, ni ure, ni kraja ne treba naznaniti. O svojem premoženju sem vse potrebno določil po svojem najboljšem prepričanju in vesti. Ako bi pa občinski odbor povodom mojega volila, koje sem odkazal tukajšnji občini, hotel imenu mojemu in spominu izkazati kako posebno čast, prosim vas, da zoper to odločno ugovarjate in izjavite, da je bila to izrecna volja moja. To sem zapisal tudi v oporoko, vem pa, da se često poslednja volja in želja tudi ne spoštuje. To naj se pri meni ne dogaja. Zaprečite vsako zadnjo čast in najmanjše znamenje javne hvaležnosti, in če se to namerava, po-vedite ljudem, kako je bilo minolo moje življenje. Rémois umolkne. Težko sope, in videti je, da je prošnjo svojo z velikim trudom završil. Mirovni sodnik, župan, občinski odbornik in zdravnik pristopijo k postelji bolnikovi in podavši mu roko, ostavijo ga molèé. Pri bolniku ostal je samo duhovnik. Proti jutru je g. Rémois, kakor bi bil slutil in je sam prorokoval. izdihnil dušo svojo v naročju saint-vitalškega župnika. Za nekaj minut na to je bil dospel notarju rokopis, obsezajoč rajnikovo spoved, in notar takoj pozove k sebi v pisarno sodnika, občinskega odbornika in zdravnika ter jim prečita rokopis. (Dalje slédi. ugajalo in je ukazala dotično kapelo zapreti. Policijski komisar je vrata zapečatil in zapretil s hudo kaznijo jezujitom, če vrata odpro. Ta stvar pride v zbornici v razgovor. Rusija in Francija. Ob kratkem smo že omenili „Graždaninov" članek o tej stvari. Ta članek je pa mnogo odločnejši, nego se je dalo soditi po telegramih. V njem se naravnost pravi, da za zvezo 8 Francijo more biti kdo le iz neumnosti ali pa iz Škodoželjnosti Rusiji. Potem obširno razpravlja o tem, da se Rusija ne sme z nikomur zavezati. Zveza s Francijo bi le Rusijo pripravilo ob plod desetletne politike. Nemčija. Našim čitateljem je znano, da je lani bila razstavljena Kristusova suknja v Trieru. Liberalni listi so se iz tega norčevali. Nedavno je pa še izšla neka knjiga z naslovom: „Die Rockfahrt nach Thier unter der Aera Korum". Ta knjiga nt druzega, kakor grd pamflet. V njej se smešijo na-redbe katoliške cerkve in napada trierski škof Korum. To je državnemu pravdništvu bilo preveč in naperilo je proti pisatelju dotične knjige in založniku tožbo. Pisatelj je neki protestantski bogoslovec. Stvar se je na dolgo vlekla, ker vse sodnje inštance niso bile jednakega mnenja. Končala se je pa s tem, da sta bila zatoženca zaradi smešenja častenja relikvij in pa razžaljenja škofa obsojena prvi na šest, drugi na tri tedne ječe. Anglija. V angleški gardi v Windsoru se je v soboto nekaj vojakov jelo puntati, ker ž njimi pregrdo postopajo v službi. Tak punt bi drugodi ne bil nobenega pomena, drugače je v Angliji, kjer imajo le majhno vojsko. Grško. Splošno se sodi, da je grška vlada le zaradi tega protestovala proti odpravi grških šol v južni Bolgariji, da odvrne pozornost od notraniih vprašanj. Zjedinjene države. Cleveland je v posebnem pismu naznanil, da vsprejme kandidaturo za predsedništvo republike, katero mu ponuja demokratska stranka. On je za zvišanje carin, če tudi ni za svobodno trgovino. Valuto je pa tako vrediti, da bode dolar jednako vreden, naj bode že zlat, srebrn ali papiren. Izvirni dopisi. Iz Tolmina, dne 24. septembra. Dne 2. oktobra — na rožnivensko nedeljo — obhajal bode tukaj petdesetletnico mašništva, zlato mašo, preč. gospod Karol Pencin, umirovljeni duhovnik. Znamenito pri vrlem zlatomašniku je, da je služboval in deloma se sedaj službuje celih 46 let v najtežavnejši fari naše nadškolije, v Tolminu, zato se tudi Tolminci pripravljamo, da bi ta znameniti, častitljivi dan v čast zlatomašniku kolikor moč slovesno obhajali. Kličemo pa krepkemu, čilemu zlatomašniku, ki je še vedno poln humorja, že danes: „Še na mnoga leta !" V dan po zlati maši bode tukaj občni zbor cecilijnega društvo za goriško nadškofijo. Želeti je temu prekoristnemu društvu dobrega vspeha. Pri slovesni sveti maši peli bodo skupno naši gorski cecilijanski zbori. Isti dan bode imela duhovščina naše dekanije priliko, slovesno protestirati zoper „Rodoljuba" o piedrznem napadu na obče priljubljenega nam nad-pastirja, prevzvišenega knezonadškofa goriškega. Naših „naprednjakov" mora biti že res sram,' ako imajo le trohico ponosa „olikanih Slovencev". Kvaterno sredo, v dan sv. Matevža, imeli smo vsakoletni somenj kramarskega blaga; prodajalcev in blaga obilo, a kupcev malo, sploh so v naših krajih somnji le redkokrat prav dobro obiskovani. Žalostno je pa, de ne poznajo v neki gostilni ne kvaternih tednov, ne 40danskih postnih dni, da le zapazijo namreč kaj mladine, že brž najamejo kacega harmonikarja, ki kliče in vabi s svojo nesrečno „naduho" mladino na ples. Ali ni mogoče, temu konec storiti ? Ta dan je bilo tudi premovanje konj za naš politični okraj. Prignalo se je dosti lepe živine. Konjereja je pri nas, posebno v kobaridski okoliei, še precejšnja. Kdor pozna našo „Novo Sočo" in krušne nje očete, se ne bo čudil njenemu strastnemu napadu na prvi slovenski katoliški shod. Da njim ne bo ugajal pravi katol. shod, vedeli smo že naprej. Za danes: bašta. Iz Podjunske doline na Koroškem, 22. septembra. Že večkrat je v cenjenem „Slovencu" bil govor o odločnih naporih vrle slovenske občine Globasnica za slovensko šolo. Najnovejši pjjav v tej borbi je sledeči odlok cl kr. okrajnega šolskega sveta v Velikovcu z dne 28. avgusta t. I.: (Dalje prilogi.) Priloga 221. štev. „Slovenca" dné 28. septembra 1892. „Št. 1517 okr. šolsk. sv. Krajnemu šolskemu svetu v Globasnici. Visoki c. kr. deželni šolski svet je z odlokom z dne 21. avgusta 1892, št. 922., semkaj naznanil, da se je z odlokom deželnega šolskega sveta od dne 13. februvarija 1892, št. 399., odbila prošnja ob-činskega odbora za vpeljavo izključno slovenskega učnega jezika na tamošnji šoli, in da sta se proti tej razsodbi omenjena zastopa pritožila do visokega c. kr. učnega ministerstvs. K temu se omenja, da je dne 17. januvarija 1892 semkaj došla vloga od 58 posestnikov in starišev šolo obiskajočih otrok, ki prosi, naj na šoli ostane dosedanja jezikovna na-redba, iz česar je deželni šolski sret spoznal, da se ne vjemajo vsi prebivalci občine Globasnica z željo omenjenih zastopov, da naj se vpelje na tamošnji šoli slovenski učni jezik. 0. kr. deželni šolski svet premeni zdaj svoj odlok z dne 13. februvarija 1892, št. 399., in določuje na podlagi § 6. državne šolske postave z dne 17. maja 1869 sledeče: 1. Dosedanja dvojezična in dvorazredna ljudska šola v Globasnici se s početkom prihodnjega šolskega leta razdeli v dve samostojni, e n o -razredni ljudski šoli pod skupnim vodstvom, in sicer v eno dvojezično, to je s 1 o -vensko-nemško, z dosedanjo jezikovno vredbo, in v eno slovensko, na katerej se bo rabil le slovenski učni jezik. Šolski vodja ima dolžnost, o pričetku šolskega leta vprišati stariše, oziroma je-robe, ali hočejo dati svoje otroke v slovensko ali v slovensko-nemško šolo. 2. Na dvojezični šoli se bodo seveda rabile dosedanje učne knjige in berila. 3. Na slovenski šoli se ima nemščina kot učni predmet poučevati, pričenši s tretjim šolskim letom skozi tri ure v tednu. 4. Nazorni pouk na slovenski šoli se ima v prvih dveh letih izključno v slovenščini vršiti. 5. Da se otroci preveč ne obremenijo, sme v srednjem in višjem oddelku slovenske šole izostati po ena ura risanja in telovadbe. 6. Postavnim zastopnikom slovensko šolo obiskajočih otrok (starišem, jerobom) je na prosto voljo dano, izjaviti se, da se njih otroci ali varovanci ne bodo udeležili pouka v nemščini. Taka ustna ali pismena izjava pa se sme šolskemu vodstvu dostaviti samo . o pričetku šolskega leta, 7. Na slovenski šoli se bodo s pričetkom prihodnjega šolskega leta rabile sledeče knjige in berila: (Na to se navajajo imenoma dotične učne knjige. Konec odloku se glasi:) To se vsled omenjenega visokega odloka naznanja krajuemu šolskemu svetu z naroČilom, da te nove določbe pravočasno razglasi in da na to tišči, da se bodo otrokom nove knjige pravočasno oskrbele. G. kr. okrajni šolski svet v Velikovcu, dne 28. avgusta 1892. leta. Predsednik: Web ena u I. r." Taka je tedaj najnovejša „pridobitev" vrlih Globaščanov na šolskem polju ! Kolike vrednosti je ta pridobitev, pokazal je tamošnji občinski odbor s tem, da je v svoji seji dne 4. septembra jedno-glasno sklenil, pritožiti se proti temu odloku in zahtevati, naj se reši postavno njega priziv na visoko c. kr. učno ministerstvo, ki ga je vložil zoper odlok deželnega šolskega sveta z dne 13. februvarija t. I., št. 399. Gori navedeni odlok pa je v istini tak, da se ž njim nikakor ne moremo in ne smemo zadovoljiti ! Storil je deželni šolski svet sicer neki majhen korak, ali boljše, „korafiek" do boljšega — a to nam ne more zadostovati 1 Slovensko prebivalstvo ne sme v to dovoljiti, da se mu dosedaj dvorazredne šole razdeljujejo v jednorazrednice, marveč mora i za naprej odločno tirjati: da bodi za slovensko deco šola slovenska! Kok vzrok, da se ni ustreglo prošnji občinskega odbora za slovensko šolo, se navaja, daje 58 „posestnikov" (!?) prosilo, naj ostane v Šoli vse pri starem. Res, vprašati se moramo, kje je v globasniški občini onih 58 „posestnikov", ki so zoper slovensko šolo. Omenimo, da je rogovilil tamošnji učitelj 0. in po njega navodilu voznik P. zoper slovensko šolo in nabiral podpise za omenjeno vlogo. Podpisal se je, kdor je hotel in Znal — da se je gledalo na to, je-li dotičnik res posestnik, pa jako dvomimo. Istina pa je, da so celó ženske podile z metlami nadležnega hujskača P. od hišnega praga ! Na ta nafin je nastala ona nemčurska izjava zoper slovensko šolo. Zanimivo je pa, koliko vrednosti ima ta, po učiteljih in voznikih nastala prošnja v očeh naših višjih šolskih oblastev. Koliko slovenskih prošenj, s podpisi na stotine, se je že vložilo za pravično, pametnejšo vredbo naših Šol, — bilo je vse: bob ob steno. Ker je občina v nemških, recte nemčurskih rokah, prosili so že opetovano kmetje za slovensko šolo. Odgovorilo se jim je: za slovensko šolo prositi imajo pravico le občinski za-stopi! Poudarjamo še enkrat, da so dotični i a -s top i bili nemčurski, a prosilci slovenski p o 8 e s t n i k i, večjidel kmetje. V Globasnici prosi slovenski občinski odbor za slovensko šolo. 58 nemčurskih „posestnikov" prosi, naj ostane šola dvojezična, t. j. nemška, in takoj na višjem mestu obvelja glas teh 58 prosilcev. Komentara pisati ne smemo. V prvem odstavku gornjega odloka se pravi, da ima šolski vodja dolžnost, o pričetku šolskega leta vprašati (!) stariše, oziroma jerobe, ali hočejo dati svoje otroke t slovensko, ali v slovensko-nemško šolo. — Ni treba posebno poudarjati, kakšno bode to „vprašanje" — zlasti dokler ostane šolsko vodstvo v sedanjih rokah. Z vsako-jakim pritiskom se bode delalo na to, zvijače, laži, obljube in kar je takih sredstev, bodo morale pripomoči, da se bode prav malo otrok vpisalo v slovensko, a temveč v dvojezično šolo, in kmalu bodo nemško-iiberalni listi trobili med svet: „Glejte, Slovenci n e marajo slovenskih šol — in le-te vsiljujejo slovenskim zavednim in nemško • mislečim kmetom le prenapeti ,hetzkaplani'!" — Tako bode naredba ostala zopet lepo na papirju, a v šoli vse pri starem! Čudna se nam dozdeva 4. točka navedenega odloka, ki veli, da se ima nazorni pouk na slovenski šoli vršiti v prvih dveh letih izključno v slovenskem jeziku. — Zdi se nam, da bode vse to le nekaka krinka, pod katero se bodo, če ne že v prvih dveh letih, pa tembolj pozneje vtihotapila blažena nemščina v slovensko šolo! S tem smo vsaj nekoliko označili najnovejši odlok gledé slovenskih šol. Mnogim se bode dozdeval morda kot znatna „pridobitev", V istini pa je zopet le — pesek v oči! Vrlemu občinskemu odboru v Globasnici pa čestitamo, da se je taliA-hitro in tako odločno izrekel zoper ta odlok In zahteval iz nova, naj se vsaj enkrat že uvede z¡* "slovenske otroke slovenska šola! —a— S Štajerskega, 26. septembra. Vestnega či-tavca naših listov, pišočih o prvem slovenskem katoliškem shodu, presenečujejo gotovo izjave nekaterih listov. Da „nerodno ne pridno" trobilo vulgo „Slovenski Narod" pisari, kakor bi ga vrejeval kakšen „cifut", se ne čudimo. Vsaj se še spominjimo, kako se je s početka vel organ „inteligence" slovenske, ko se je širom Slovenije razDesel veseli glas o katoliškem shodu slovenskem. Misleč najbrž, da iz te moke ne bo kruha, češ, „naši klerikalci bodo imeli katoliški shod, naj ga imajo". In na to tihtf molčanje, dokler jim ni do nohtov dogorelo in so videli, da je resnica In se vse, kar čuti katoliško in slovensko, zavzema za katoliški shod, odprli so svoje zatvornice, dajali so naukov z vredniške mize iz „Narodne Tiskarne", po katerih naj se ravna katol. shod. No, pustimo organ „razsvitljencev" slovenskih, saj vemo, kako je pri njih doma. Pa vzdignila je tudi žaba nogo, videvši, da konj brca. Tako sem si mislil, prečitavši zadnje .Domovine" članek „Branimo, Slovenci, obe očesi svoje!" Kar se tu piše, vidi se, da gospod vrednik ne more zatajiti svojega mišljenja, katero poznamo, dokler je še imel besedo v „Narodni Tiskarni" pri „Slovenskem Nar." Sicer pravi, da tedaj je moral tako pisati zoper duhovni-štvo itd., kakor je že „nerodnih" navada, ker je jedel narodne gospode kruh. Čegav kruh le zdaj je? In kako se imenujejo ljudje, ki tako delajo?! Mej drugim pravi gospod Drag. Hribar: „. . . želeli pa so ob jednem zagnati sulico razkola ..." „. . . zasejati pogubni razdvoj tudi med doslej jedine Štajerce." Tako! to je torej bil plemeniti namen katol. shoda?!! Mi smo že o svojem času rekli „nerodnemu" trobilu v tem listu, da kdor stanuje v stekleni hiši, pravi Anglež, se ne sme lučati s kamenjem. To si naj zapomni tudi vrednik „Domovine". Tako je na Štajerskem, in če bi kdo res nas razdvojil, bili bi le--Kranjci tega vzrok, pred vsem g. Hribar s svojim listom v Celju. „8lovenec" mu je že povedal svoje ter dokazoval, kako je ne „narodno", ampak „nerodno" ravnal gosp. Dragotin Hribar, kakor se vidi, še iz svojih dni simpatije do nekih gospodov. Ali, ljudje božji, mislimo vendar trezno in ne lučajmo se 8 kamenjem in se ne namečujmo z blatom. Vsaj so vendar, trezno misleč, naše razmere take — da nemarno vzroka, se prepirati. Ne po-slušajmo vendar onega trobila, ki nam blati vse. Ne ravnajmo se po pogubonosnih načelih protestan-tizma: „Cuius regio illius religio", kar bi po domače rekli: „Katerega kruh jem, tistega sem." Vglejmo se v duh našega naroda, ker menda vendar kranjska gospoda pri „Narodni Tiskarni" niso slovenski narod, in pa na duh, ki veje po slovenskih listih, — in kaj najdemo. Nasprotujeta si. Vglejmo se v nauke in pastirske liste naših višjih pastirjev. Toda tth — nočemo, da bi Čez nas gospodarili. Ako ne poslušate prevzvišenega vladiko Missio, ne mislite, da vi poslušate druge. O jok! Zakaj združen je mil. vladika dr. Missia z Rimom, kakor je mil. prevzv. naš dr. Napotnik in dika južno-slo-vanska, mil. Juraj Strossmayer. Ravno te dni prišel mi je poslednjega pastirski list v roke — imam zadnjih nekaj — in kolikor najdem v njem, čemer so naukom njegovim, pravim načelom katoliškim, že naši nasprotovali, naši, t. j. „narodnjaki", ki se tako radi nanj sklicujejo. Samo nekaj. Glej „Glasnik biskupije bosanske i eriemske", Djakovo 15. rujna 1892, str. 181—182, br. 17.", kjer piše učeni vladika o Krištofu Kolumbu ter zaklinje svoje duho-venstvo: „ ... da se osobito čuva i pazi od onih, danas žalibože premnogih lažljivih preroka, o ko-jima sv. Pavao apostol v poslanici svojoj na Timoteja veli: da so se od Boga vječite istine odvrgli, da na sveto svečeničko zvanje mrze — ni li tako pri nas —- i da na pastire duhovne, čim su čestitiji, učeniji i revniji (pridniši), tim više i grdje navaljuju in da ne samo tašte i izprazne priče puku pričaju, nego da pod vanjštinom jaujaca vučju svojo čud sakrivaju, ter puk (ljudstvo) pravovjerni zavadjaju naukom, koji p »iti (mesu) i krvi, strasti i lasti od-govara, ali ujeno klicu (kal) smrti i propasti u sebi nosi." Ali zadene katera teh besed naše liberalce, kaj porečete, g. vrednik!?! Kir še nadalje piše prevzvišeni vladika o hrvaškem narodu, tem laglje se reče še o slovenskem, namreč: „Naš je narod, hvala Bogu, dober, plemenit in izvanredno darovit, manjka mu medjutim kad što njeka prirodjena samostalnost, značajnost i ponositost; ali daj mu samo Bože žive i u sav život vazda prenešene svete vjere, pak če bez dvojbe biti i v našem narodu izvanrednih i slavnih muževa, koje če Bog i vjera pretvoriti u spas, uskrsnuce (vstajenje) i život (življenje) našega naroda. Ali imamo dobro pamtiti, da sve to samo pod jedan uvjet može biti, ako se to jest Boga i svete vjere držali budemo. Svi se dobre spečamo, što sv. Pavao apoštol o sebi veli, veli naime: da je zabadava znanost, zabadava angjevska vječitost (zgovornost), zabadava trapljenje (mrtvenje) tiela do samoga križa, zabadava i sama čudesa i prenos brda s jedne na drugu stranu, sve je to badava (zastonj), sve tašto i izprazno, sve ko zvono, koje odzvoni ili cimbal, koji odječi. Zabadava (zastonj) narodu Bog zna ka-kovih darovitosti i sposobnosti, ako nije žive vjere i one svete ljubavi, u koju se uviek i uviek sveta vjera, kad je živa i prava, pretvara, sve ostaje izprazno i tašto. Tko dakle misli, da mu narod postane spemeništem slavnih i vele zaslužnih muževa, gledati i nastojati ima, da se sveta vjera, živa i plodovita u narodu udrži ..." Pa. dovolj je za danes; lahko bi še postregel iz ravno srce ogrevajočih in pamet razsvetljejočih pastirskih listov marsikaj, toda že iz rečenih besedij lahko vsak pozna, kako se ravnajo naši narodnjaki po nauku dike južnoslovanske. Naposled bodi še omenjeno, da se pravi vedoč zapeljevati svoje čitavce, kadar „Narod" piše (Številka 112.), da je pisarjenje g. Drag. Hribarja „srce ogrevajoča narofaa enuncijacija štajerskih Slovencev." Nikakor ne. Vsaj je bil mil. vladika dr. Napotnik, g. dr. Lipold, g. dr. Srnec, g. kanonik dr. Križanič, poslanec g. Bobi?, g. opat Ogradi itd., neomenjajoč drugih posvetnjakov in duhovnikov Slov. Štajerja na katoliškem shodu. In ti so vendar tudi štajerski Slovenci, za katerimi je slovensko ljudstvo na Štajerskem. Z»to svetujemo, poprej spoznajte, potem dobro premislite in na to še le pišite! Tako bodil Deželni zbor kranjski. (Peta seja, dni 27. septembra.) Deželni glavar Oton Detel a otvori sejo ob V» 10. uri. Krajnemu šolskemu svetu v Št. Vidu pri Vipavi se dovoli za napravo šolskega vrta 50 gld. podpore iz dež. kulturnega zaklada. (Poročevalec Hribar.) Andreju Kovanu, lastuiku gozdne drevesnice na Colu, se dovoli 150 gld. podpore, vdovi Uršuli Zanoškar se podaljša miloščina za 5 let. (Poročevalec Hribar.) PedagogiŠkemu društvu v Krškem se dovoli za izdajo šolskih knjig 100 gld. podpore, 100 gld. pa deželnemu odboru, ki naj nakupi za to svoto od imenovanega društva izdanih knjig ter jih razdeli okr. šolskim knjižncam. Poslanec Hribar poroča o proračunu gleda-„ liškega zaklada za 1. 1893. Potrebščina je prora-čunjena na 22.587 gld., pokritje na okroglih 12.580 gld., torej bi bilo primanjkljaja 10.007 gld. Od proračunjenega nedostatka ima se 10.000 gld. pokriti iz deželnega zaklada, 7 gld. pa iz Lla-gajnične gotovine. Ako bi le ta ne zadostovala, naj se poslednje imenovani znesek prenese na račun nastopnega leta. Iz večjega — na leto 1892 odpadajočega — skupila za lože v znesku 2908 gld. dovoljuje se: slovenskemu dramatičnemu društvu v Ljubljani izredna podpora 500 gld. in podjetništvu nemških gledališčnih predstav za sezono 1892/93 istotako izredna podpora 500 gld. Načelno se določa, da se imajo vsakoletni prebitki gledališčnega zaklada potem, ko bodo sklenjeni in poravnani stavbeni troški, porabiti za hitrejšo amortizacijo za stavbo deželnega gledališča najetega posojila 100.000 gld. Poslanec Šuklje poroča o prošnji pedagogi-škega društva v Krškem za uravnavo kranjskega meščanskega šolstva ter nasvetuje: Prošnja pedagogiškega društva v Krškem za uravnavo kranjskega meščanskega šolstva odstopa se deželnemu odboru z naročilom, da o njej svoje nasvete stavi v bodočem sesijskem oddelku. — Sprejeto. Dr. Sehaffer poroča o prošnji odbora za slavljenje 25letnice bitke pri Kustoci za podporo. Dovoli se 200 gld. za spomenik palim vojakom s pogojem, da se izplača ta svota, ko se bode delo začelo. Poslanec Klun poroča o prošnji kraj. šolskega sveta v Krškem za ustauovitev petega razreda na dekliški šoli in v imenu finančnega odseka predlaga, da se prošnja odkloni. Posl. Šuklje nasvetuje, naj se prošnja odstopi dež. odboru, ki naj preišče vzroke in eventualno potrebno ukrene, da se prošnji ugodi. Sprejet je bil predlog finančnega odseka. Dr. Papež poroča o prošnji vdove Marije Zapletal za podaljšanje in zvišanje miloščine ter nasvetuje, da se zviša od 60 na 80 gld. ter podaljša za tri leta. — Sprejeto Poslanec Murnik poroča o prošnji za zgradbo cerkve na Bledu ter v imenu finančnega odseka nasvetuje: Prošnja cerkvenega, občinskega in zdravniškega zastopa na Bledu, knezoškofijskega ordina-rijata, kneza Ernesta \VindischgnUza in barona Schvvegelna se usliši in deželnemu odboru se naroča, da potrebno ukrene, da bode deželni arhitekt in inžener Hrasky pregledal načrte in izdelal preudarek troškov za zgradbo cerkve na Bledu. — Sprejeto. Poslanec Žitnik poroča o prošnji posestnika M. Levstika iz Sodražice, da bi ee mu odpisal del bolniških troškov ter nasvetuje: Prošnja posestnika Matije Levstika se odstopi deželnemu odboru, da poizveduje pri županstvu, ali so v prošnji navedene imovinske razmere resnične in potem prošnjo primerno reši. Poslanec dr. Papež poroča o prošnji meščanov v Krškem za olajšavo pri mostnini čez savski most ter v imenu finančnega odseka nasvetuje: Mostnina na deželnem mostu čez Savo na Krškem se: 1, odpravi ta pešce; 2. Zniža za vprežno živino tako, da je plačati od glave po 12 kr., izjemno pa po 8 kr., katera izjema se dovoli edino le za vpreženo živino prebivalcev v krškem mestu. Predstoječa znižana tarifa dobi veljavnost od 1. januvarija 1893. 1. naprej. Deželnemu odboru se naroča, da izvrši ta sklep potom preuaredbe dotično instrukcije k št. 8093 od 1. 1891. S tem je tudi rešeno naročilo vis. deželnega zbora k 10. točki dnevnega reda v VIII. seji dne 24. marca 1892. — Sprejeto. (Halje sledi.) Dnevne novice. V Ljubljani, 28 septembra, (Deželni zbor kranjski) je imel včeraj V. sejo ter bil z dopisom ministerskega predsednika preložen na nedoločen čas. Kakor smo že včeraj omenili, bila je živahna in deloma burna debata pri proračunu deželnega zaklada za f. 1893. Poslanec Hribar in dr. Tavčar sta navajala razne ne-dostatke v javnem političnem življenju, poleg tega pa prav neslano udrihala po ljubljanskem knezo- j škofu in „klerikalcih". Odgovarjala sta jima posl. , Žitnik in Klun. V popoldanski seji, ki se je pričela ob 4. uri, pa je zopet jedenkrat pokazal prvotno svojo barvo poslanec Šuklje, ki je mnogo strupeneje in zaničijiveje govoril o slovenski konservativni stranki, nego radikalna voditelja, ter poživljal „posvetno razumništvo slovensko" v bran proti nasilstvu „klerikalne" stranke. Ta poziv seveda je malo „povzdignil" radikalce v zbornici in njihove klakerje na galeriji. Sicer pa je bila g. prof. Šukljeja snubitev pri radikalcih jako smešna, grožnja proti nam pa popolnem odveč iz uzrokov, katerih danes ne moremo navajati, saj so itak znani. Opozarjamo le na Članke „Slov. Naroda" pod naslovom: „O našem političnem položaju". Poleg tega bi mogli navesti g. prof. Šukljeja obsodbo radikalne stranke in njenega glasila, katero imamo v rokah črno na belem, in sicer tako, kakoršne naš list še nikdar ni zapisal Iu ta ojstra in po našem mnenju opravičena obsodba je stara še le tri mesece in šest dni j. Torej nas napovedana koalicija prav nič ne straši. Obširnejše poročilo v prihodnjih številkah. (Advokatsko zavita laž.) Včerajšnji „Slovenski Narod" je priobčil naslednjo izjavo: „V soboto omenili smo, da sta se izdali svoječasno na kranjsko duhovščino dve okrožnici zoper naš list. Od kompe-tentne strani nismo prejeli nobenega popravka, pač pe je izzvala napominana naša vest strasten „de-menti" v včerajšnjem „Slovenci^. v katerem se nam očita „debela laž". Na to mi* danes jednostavno izjavljamo, da ne prekličemo ^ pičice svoje dotično trditve, katere resničnost bodemo lahko, ako nas kompetentna oblast v to prisili, dokazali tudi pred sodiščem. To bodi na tem mestu ves naš odgovor „Slovencu". Na njegove psovke in zavijanja ne bodemo odgovarjali, ker mu nočemo slediti na polje pouličnih surovosti in žurnalističnega banditstva." To je torej tretja faza „Narodove" trditve o dveh škofovih okrožnicah. — V prvič se je imenoval kraj, kjer sta bili dve okrožnici izdani, namreč knezoškofijska palačs. Drugič se že ni več vzdrža-vala prva trditev, marveč zakrivala z neko tretjo mistično osebnostjo, ki je menda pripravljena tudi pred porotniki dokazati resnico svojega poročila, katere pa „Narod", dasi ima tako pričo, vendar z advokatsko zvitostjo nikakor ne ponavlja. Izrekla se je pa nova trditev o dveh „sličnih" prejšnjih okrožnicah, ki sta se izdali proti „Narodu". — Nova faza. Tu že izvor okrožnicam ni imenovan, kakor tudi ni ponovljena trditev, da sta se izdali z namenom, prisiliti vso duhovščino h kaki udanostni ali protestni izjavi, kar je vendar le nam poglavitno. Poudarjamo: imenovalo se ni to, a zavilo se je tako, da naj bi si isto vsak za-se mislil, k»r se javno ni moglo poudarjati. V tretje pa govori samo o dveh okrožnicah, ki sta se izdali svoječasno na kranjsko duhovščino proti „Narodu". Nov obrat! —- — Sedaj pa vprašamo: Kdo naj pa toži „Narod" pred sodiščem zaradi tega ? — Kdo je izdal okrožnici ? — „Slovenski Narod" pravi, „da sta ue izdali." — Ko se je „Narod" tako advokatski zvito zabarika-diral, se tudi lahko igra s sodiščem, kamer naj ga „prisili" kompetentna oblast. Dejali bi „Narodu" v obče, da v taki zadevi zadostuj poštenje že samo, da se dokaže resničnost trditev, ali da se prekličejo ondu, kjer so se objavile. Ker ste skudali vzeti dobro ime mil. knezoškofu pred slovenskim svetom, dokažite svoje trditve javno pred tistimi, katere ste javno pohujšali! Za danes konstatujemo: 1. da „Narod" še ni preklical laži o „dveh cirku-larih", ki sta bojda prišla iz knezoškofijBke palače zahtevajoča udanostno izjavo in protest proti „SI. Narodu"; 2. da „Narod" tudi te laži ne vzdržuje več in da je ni pripravljen zagovarjati pred sodiščem, marveč, da tu mora priti na pomoč neki neznani „zanesljivec"; 3. da „Narod" še ni pokazal nikakeršnib „sličnih okrožnic', ki so se menda izdale: prva pred skupnim pastirskim listom, droga pa pa o priliki smrti cesarjeviča Rudolfa. Konečno konstatujemo, da imamo sedaj naslednje okrožnice omenjene v „Narodu": 1. dve zgoraj omenjeni okrožnici iz knezoškofijske palače. _ In ta trditev je laž! 2. dve „slični" okrožnici (slični — tedaj ssličnim namenom insslično vsebino in sličnega izvora) proti „Narodu". Iu to je tudi laž, kakor je izraženo v „Izjavi" tiskani v „Slovencu" zadnji ponedeljek, v koliker ima biti pri tem prizadet mil. knez in škof. — Katere okrožnice pa „Narod" misli, „kedaj" izdane in „od koga" seveda ne pove in zato tudi ne vemo, kaj bi dejali tako klasičnemu advokatskemu eskamotiranjui — Ce pa branimo mi resnico in se ustavimo lažem, ki morajo, če bi bile resnične, vzbuditi opravičeno nejevoljo proti mil. knezu in škofu ljubljanskemu, imenuje se to „poulična surovost" in „žurnalistično banditstvo". (Občine Mavčiče udanostna izjava prevzvišenemu knezoškofa ljubljanskemu.) Zopet nam je poročati o vrli katoliški izjavi, došli nam iz naroda samega. Vsprejeli smo iz Mavčič nastopno poročilo: Naši občinski možje so odposlali prevzvišenemu knezoškofu v Ljubljano to-le izjavo: „Odločno obsojamo mi podpisani zastopniki mavške občine pohujšljivo in nekrščansko rovanje slovenskih liberalcev proti prevzvišeni osebi našega preljubega kneza in škof» in izjavljamo, da bomo vedno, kakor nas uči katekizem, spoštovali v njem naslednika apostolov in ljubili v njem svojega duhovnega očeta, ter proglašamo program prvega slovenskega katoliškega shoda kot naš program. Občina Mavčiče, dne 19. septembra 1892. Matej Zevnik, župtn; Fr. Jerala, Mih. Bohinc, svetovalca; Jožef Zevnik, Janez Jenko, Fr. Jenko, Jož. Preželj, Fr. Jamnik, odborniki." — Odgovori napadom na prevzvišenega našega knezoškofa se, kakor vidimo, vedno množe, in sicer odgovori, ki prihajajo iz ljudstva samega ter jih izjavlja cvet slovenskih mož, zbranih po občinskih zastopib. — Naj tedaj liberalna gospSda le banketira na strelišču, naj le izjavlja, „da je proti skrajnostim izjavljenim na ka-toliškem shodu, složen in edin narod," vedeli bomo, da so to prazne fraze, katere narod sam z izjavami občinskih zastopov obsoja in javno proglaša kot neresnične. —. Občina mavška, majhna si, a čvrsta si bila in si vsikdar. Bog blagoslavljaj trud poštenih tvojih občinarjev-ratarjev! (Umrl) je včeraj popoldne nenadoma občečislani gosp. Andrej Gregorič, c. kr. sodnijski in mestni zdravnik, v visoki starosti 90. leta. Pokojnik je bil blag mož, skrben oče, in posebno veren in pobožen kitoličan. Veselil se je posebno prvega slovenskega katoliškega shoda, za katerega se je toliko trudil vrli mu sin dr. Vinko Gregorič. Dejal je častiti starček po shodu, da so bili dnevi prvega slovenskega katoliškega shoda z&nj najlepši dnevi njegovega življenja. Nepričakovano je poklical Gospod pokojnika r večnost, a nadejamo se trdno, da ga je smrt našla popolnoma pripravljenega, ker leta in leta je bilo pokojnika skoro jedino opravilo, pripravljati se na srečno smrt. — Pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev, rodbini njegovi pa zaradi grenke izgube izražamo svoje iskreno sožalje. Naj v miru počival (Stari srebrni denar.) Še enkrat opozarjamo na naredbo c. kr. finančnega ministerstva t dne 8. avgusta t. I., št. 4431, ki določuje, da se razveljavi tuzemski srebrni denar konvencijske veljave z dnem 31. decembra 1891. Po preteku tega obroka se bode srebrni denar zamenjaval le še pri zasebnih menjalnicah za dve tretjini dozdanje vrednosti. (Posebni vlak na Reko-Trsat-Opatijo) pelje po zel6 znižani ceni, kakor druga leta, tndi letos dni 1. oktobra ob tri četrt na 10. uro dopoldne iz Ljubljane, prirejen po Jos. Pavlina potovalni pisarni. Ker je cena za tja in nazaj za II. razred 5 25 gld., III. razred 3 50 gld., in povr»tek v 14 dneh mogoč, in je tudi za to preskrbljeno, da vlak v M«- tulji in Opatiji postane, bode gotova vsem postre-ženo, kateri se mislijo udeležiti pota. (Šentjakobsko - trnovska ženska podružnica sv. Cirila in Metoda) ima svoj prvi redni občni zbor v nedeljo dne 2. oktobra pri „Virantu", ob ugodnem vremenu na vrtu, z veselico in petjem. Sostavil se bode stalni odbor, za tem se vrši veselica. (Mrtvega) so našli dne 24. t. m. v gozdu nad Javoruikom 76 let starega Jos. Močnika iz Jagerš na Tolminskem. Truplo je bilo drugi dan pokopano v Koroški Beli. (Slovstvo.) „Argo", časnik za domače zemlje-slovje, katerega vrejuje in izdaja marljivi kustos prof. A. Müllner, izšel je za september v 3. številki ter donaža ojjilega, zanimivega gradiva. Obseg mu je: Gradišče sv. Mihaela pri Hrenovicah. — Rimski most pri Zidanem mostu. — Egiptska mumija v deželnem muzeju v Ljubljani. — Železna topila v Retjah. — Keltišk mož ir, Slavine. — Najdene stvari pri grajenju dolenjske železnice. — Rimske najdbe pri Hrastniku. — Judje v arheologiji. — A. Mejača arheologična poročila iz Komende. — Stare freske v cerkvi sv. Petra nad Begunjami. — Pridejana je tej številki tudi avtogra-fovana priloga. — Časnik „Argo" izide vsaki mesec in velja 4 gld. za celo, 2 gld. za pol leta. — Naroča se z naslovom: Alfonz Mfilluer, muzejni kustos v Ljubljani. Prijateljem starinoslovja je vzlasti priporočila vreden. (Iz bosanske Dubice) se nam poroča: V drugi polovici meseca avgusta je bila pri nas velika vročina, kakor nalašč za našo mlatev, ki se vrši pod milim nebom. September je bil v začetku deževen in hladen, sedaj imamo suho in gorko vreme. Koruza je letos obrodila izredno dobro, cena ji je silno nizka, mernik po 60 kr. na mestu; tudi za pšenico ni nobene prave cene. — Naredbe proti koleri so zelo stroge; ukazana je največja snažnost po stanovanjih, dvoriščih in hle-ih. To je pri nas potrebno. Orožniki hodijo po hišah in pretijo z globo, ako se ukazi točno ue spo nujejo. Ob meji se delajo po več krajih barake za slučaj bolezni. — Zadnje dni se je izgubil pri nas orožnik-moha-medan; njegovo obleko so našli na. bregu, zato se sodi, da je šel v vodo. — Nedavno smo imeli v Dubici ogenj. Nevarnost je bila velika, ker je začelo goreti sredi vasi in so hiš« krite večinoma s slamo, a marljivi gasilci so ogenj omejili, zgorela je le ena hiša. (Električne železnice) bodo kmalu izpodrinile našega starikavega lukamatijo. Prva električna železnica je stekla pred kakimi 15 leti. Leta 1888 se je rabila elektrogonilna moč na 32 železnicah, sedaj ima pa samo Amerika že 440 tacih železnic, katere goni 5851 motorjev. V preteklem letu so prepeljale električne železnice 250 milijonov oseb. Na vseh električnih progah so v preteklem letu ni nihče ponesrečil, doSim je vsled nesreč na parnih železnicah pomrlo 5241 oseb. (K socijalnemn gibanju.) C. kr. upravno sodišče je dne 23. febr. 1888 določilo, da imajo koufekci-jonarji, prodajalci narejene obleke, kakor krojaški mojstri pravico obleko pomerjati. Oprti na ta odlok so si pa tudi prodajalci z mešanim blagom prisojali enako pravico, češ — saj tudi mi z obleko kupču-jemo. — V novejšem času pa je deželno namest-ništvo nižjeavstrijsko ugodilo pritožbi neke krojaške zadruge in odredilo, da se ima zgoraj navedena določba c. kr. upravnega sod šča le tako razlagati, da med konfekcijonarje spadajo samo protokolovani trgovci, da tedaj drugi prodajalci nimajo pravice obleko pomerjati. — Ta odlok je za krojaške mojstre velike važnosti! Ti — oziroma njihove zadruge imajo sedaj najlepšo priliko, da potom pritožbe ustavijo prodajalcem pomerjenje obleke in se tako znebe neopravičene konkurence. Za Nižje-Avstnjsko ta namestniški odlok že velja. Da bode tudi kmalu za drnee kronovine veljal, naj ukrenejo rokodelci sami potrebne korake. Na delo tedaj I — Po okraju Warnedorf na severnem Češkem se nabirajo podpisi za peticijo na državni zbor, da bi se postavnim potom Laravnost prepovedalo ali pa >s»j omejilo krošujarstvo, omejilo delo po kaznilnicah in da bi se konfekcijonarjem ter fabrikamom čevliarske robe odvzela pravica mero jemati Telegrami. Trst, 27. septembra. (Irski kralj se je danes zjutraj pripeljal s kurirnirn vlakom. Na kolodvoru so ga sprejeli namestnik, grški konzul^ in načelnik grške kolonije. Kralj je odšel naravnost na grško ladijo „Sphakteria" in se odpeljal na Grško. Rostov, 28. septembra. Oborožena dru-hal je napala vlak, ki je peljal v Rostov, umorila je sla železniške blagajnice in oropala 5000 rubljev, ranila strojevodjo in nekega tehnika. Hamburg, 27. septembra. Od včeraj se 1 je naznanilo 70 slučajev obolenja in 33 slu-; čajev smrti za kolero. Marseille, 28. septembra. Delavski kon-j greš se je zaključil, poprej je pa še vsprejel ; resolucijo, da se dne 1. maja povsod ustavi i delo. | ^ Atene, 28. septembra. Lloydov parnik „Thebei" s 35 mornarji in 50 potniki se je pri Cap Siyasu potopil. Grška vojna ladija ■ „Aktion" je hitro od plula na mesto nesreče. Vse ljudi so rešili. Umrli so : 24. septembra. Marija Hrastnik, gostija, 72 let. Flor-> anske ulice 23, marasmus. 23. septembra. Marija Mencej, lampistova žena, 66 let, i Gruberjeve ulice 23, parasmus. I 26. septembra. Anlort Fortuna, delavšev sin, 4 mesece, Marije Terezije cesta-, v Koliseju, božja^t. ( a» opazovanja 27 7. u. zjut. 2. n. po^>. 9. u. zvec. S 1 u ) > '.•o Orflviiu 739 0" 7374 738-1 13 7 22-4 16'8 si. zaL. brezv. si. svzh. megla j jasno i O 00 •irpdnia tHiunemar» 17-6". za 3 8 nad lonmlom Tržne «reu« v Lj dne 27. septembra Izjava. mišljene besede, izjavUm, da podpisani tak.h ali podobnih besedi j nisem govoril. Pač pa sem, priporočujoč kot poročevalec pripravljalnega odbora resolucijo o dijaških društvih in o podpori slovenskih visokošolcev trdil, da prihajajo z več stranij tožbe o naših diiakib. ter sem se za to svojo trditev skliceval tudi na podlistek „S.oveuskega Naroda" v št. 66. t. I. Potem pa sem dostavil naslednjo misel: Naši nasprotniki se vedno ponašajo, kakor bi bili v zakup vzeli vso inteligenco; nasproti duhovnikom se zovejo „slovensko razumništvo". Iu vendar smelo trdim, da se najslabši b o g o -slovec že zarad hišnega reda več uči, kakor marsikateri vseučilišču) k, ki se bahasto prišteva slovenski inteligenci. Sicer pa se pri tej priliki sklicujem tudi na svoje poročilo, natisnjeno v „Slovencu" št. 215, 216 iu 218, iz katerega pa sem mogel na shodu zarad pomanjkanja časa le nekatere misli podati. Toliko v pojasuilo razsodnemu slovenskemu občinstvu s pristavkom, da bi se ne bil zmenil za „Narodovo" zavijanje, če bi se ne bila zadeva tako lahkomišljeno uporabila z> per katoliško-konservativno stranko celo v deželnem zboru. V Ljubljani, dni 28. septembra 1892. Dr. Jos. Lesar, poročevalec pripravljalnega odbora za I. slov. kat. shod o srednjih in visokih šolah. Od u n a j 8 k a borza. 96 gld. 96 . Papirna renta 5%, 1(5% davka . . . Srebrna renta 5%, 16% davka . . . Zlata renta 4%, davka prosta.....13b „ Papirna renta 5%, davka prosta .... 100 „ Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . . 990 , Kred tne akcije, 160 gld........313 „ London, 10 funtov stri........1J9 „ Napoleondor (20 fr.) ....... . 9 , Oesarski cekini ....................o ., Nemških mark 100 ................58 , 70 kr. 35 . 60 „ 30 „ 75 " 65 . •51 . 68 „ 70 „ Dné 27. septembra. Ogerska zlata renta 4%.......112 gld. 55 Ogerska papirna renta 5% ......100 „ 35 140 „ nO 151 „ - 185 „ 25 96 „ 15 100 „ 25 190 „ - 63 . — kr. 4% državne srečke 1. 1854., 2-50 gld. 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864., 100 gld..... ¿'astavna pismaavstr. osr. zem. kred. banko 4 % Zastavna pisma „ n „ „ „4 ■/,% Kreditne srečke, 100 gld....... St. Génois srečke. 40 cld..... Ljubljanske srečke, 20 gld.......22 gld. — kr. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 17 „ 30 „ Rudolfove srečke, 10 gld.......23 „ 50 „ Salmove srečke, 40 gld........62 „ 20 „ Windischgraezove srečke, 20 gld..........— , — „ Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 153 . 25 „ Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2792 „ — „ Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 99 „ 50 „ Papirni rubelj....................1 „ 20 „ Laških lir 100..........— „ — „ imenjarnična delniška družba na Dunaju, I., Wollzeile štev. 10. Najkulantnejše se kupnjejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valnte in devize. Razna naročila izvrčč se najtočneje. Za ti priporočamo : 4% bolzansko-meranske prioritete. 4',% gallikega zemljiškega kreditnega društva zastavna pisma. 4% duhovsko - podnookelske (Dux - Bodenbacher) srebrn« prioritete. Dunajske komunalne prouiese » §'/« tW' in 80 kr. kolek. Glavni dpbitek 800.000 gld. avstr. yflj. Tišine proinese . a gid. „, 59 *r. kdek Glavni dakitek 100.000 gld. avstr. vtfj. Ob« vkupe le d gld. avstr. velj. i fcrebanje dné 1. oktobra Izdajatelj: Dr. Ivn Janf. Odovorni vrednik: Ignacij Žitnik. Tis atoliške Tae" v Lii.