LISTEK. V Inomost. Eonrad Pink. (Dalje.) Jlcsto. Inomost je goto^o eno najlepših, ako ne najlepše mesto ne samo 7 avstrijskih, ampak 7 7seh Alpah. Ne smemo si misliti, da leži mesto 7 kakem gorskem kotlu. Razširja se ua prostrani ra^nini ob brego^ih Ine. Poseben nara^en čar pa mu dajejo nebotični, z 7ečnim snegom pokriti gorski 7rbovi, ki obdajajo 7so ra^nino in mesto. Na se^eru je mogočno goro^je Solstein, čigar si7e, skalnate stene padajo skoro na7pično proti mestu. Vsi 7rho7i tega goro^ja merijo od 2000—2700 m. Na jugu je znamenita gora BIseI". Od tu se s^et 7edno dviga in preide polagoma 7 mogoSne Otztalske in Zillertalske Alpe. Da najdemo 7 taki gorski krajini gorsko vasico ali večji kraj, ni nič kaj posebnega. Toda 7eliko, moderno mesto s približno 50.000 prebivalci, to je že redkejša prikazen. Mesto je križišče železnic 7zhodnih alpskih dežel, južne E?rope, med Eenom in Duna^om, med Berlinom in Eimom, med Milanom in Dunajem. Poleg 7elikomestnega 7r7enja iraaš 7 neposrednji bližini mirne kmetiške bišice 7 rebrih, kjer se pase domača go^eja ži^ina. Poleg širokih mestnih ulic zlepimi sta7bami, krasnimi nasadi so 7 neposrednji bližini 7elikanske skalne pečine in snežni 7rho7i, meneč, da stoje sredi mesta. Tu košato dre^je, tam gori le še kakšen kri? bor, tra7a ali golo skalo^je, kjer 7ečkrat lahko vidiš plahe di7j"e koze ali gamse. In ra^no ta kontrast daje mestu posebno krasoto, ki se ji ne more nihče do^olj načuditi in se je nagledati. Srcdi zelene ra^nine, obdane z 7eneem kipečih gorskih 7rhunce7, leži Inomost. Ina pa se blišči kot srebrni trak in spaja 7se v krasno sliko. Euako moraš iskati. Vkljub temu, da leži mesto 573 m nad morjem in je obdano z gorami, je podnebje še precej ugodno. Velika noč je bila že 12. aprila, a bilo je skoro pre^roče. V zgodo^inskem oziru je Inomost velikega pomena. To značijo razoi spomeniki, posebno pa d^orna cerke7. Eno najstarejših poslopij 7 mestu je hiša nDas goldene Dachl". Sezidal joje 7oJ7oda Friderik ,,mit der leeren Tasche" in premestil S7ojo rezidenco z grada BTirol" pri Meranu 7 Inomost 1. 1420. Svoje iroe ima biša po malem balkonu, ki je krit z zlatora legiranimi bakrenimi ploščami. Tudi ima hiša imenitne freske. Okolo hiše se širi obenem najstarejši del mesta. Do »Goldenes Dachl" drži 7ojvode Friderika ulica. Kratka je, toda pra7a podoba srednje^eških mest. Vse hiše imajo balkončke, znamenite freske in grbe. Na obeh straneh ulice so pod pr^im nadstropjem bodniki, ki so ločeni od ceste z močnimi gotskimi oboki. Tu je 7se polno malih prodajalnic rsznih 7rst. Ljudje imenujejo te hodnike BUnter den Linden". Nekoliko spominja 7se to na Suknienice 7 Krako^em. V tej ulici je tudi BH6bliDg-Hausu zidana 7 krassnem baroškem slogu, kar se še jako redko najde. Zra^en te hiše je tudi znamenita gostilnica iz srednje^eškib časo7, kjer so se usta^ljali vladarji in druge znamenite osebe. Tudi Goethe, Heine, Hofer it1. To je torej staro mesto, ki je skoro popolnoma 7 sredi celotnega mesta. Spomeniki: Nedaleč od kolod^ora je spomenik 70J7ode Eudolfa IV. Ustano^nika, ki je sklenil l. 1363. pogodbo z Margareto Širokoustno, zaradi česar je prišla Tirolska k A7striji. Na MariJ6 Ttrezije cesti je takozvana BAnnen-Saule" posta^ijena 7 spomin na konec španske dedne 7ojne in na odhod Ba^arce? iz Tirolske na dan sv. Ane. Volilni knez Maks Emanuel ba^arski je bil namreč 7 tej 7ojski za^eanik Fran= coskega kralja Ludo^ika XIV. Tirolce je vodil Martin Sterzinger. Na južnem koncu Marije Terezije ceste stoji mogočna BTriumpb.pforte-') zgrajena leta 1765. 7 spomin prihoda zaročence^ nad7OJ7ode Leopolda (sin Mar. Ter.) in španske princese Marije Ludo^ike. Ker pa je ra^notakrat umrl cesar Franc I. (mož Mar. Ter.) so se prekinile razne slo^esnosti. Zato je na eni strani kip zaročence^, na drugi pa 7dove cesarice Mar. Terezije in sina Jožefa II. Eoa naj^ečjib znamenitosti 7 vsem mestu je d^orna cerke7. Ta ni sicer posebno 7elika in lepa, toda polna zgodo^inskih znamenitosti. Takoj na levi pri vhodu je grob in kip Hoferje7. Ob straneh mu poči^ata njego^a bojna tovariia Kapucia Haspinger in aSchutzenmajor" Speckbacher. NajVečja umetnina 7 cerk^i pa je sla^noznani nagrobni spomenik cesarja Maksimiljana, ki sta mu bila to mesto in dežela Tirolska jako priljubljena. Sicer ni tukaj pokopan, ampak 7 Dunajskem No7era mestu. Spomenik, ki sto.ji sredi cerkre, obdaa s krasno, urantuo izdelano ograjo, je iz črnega marmorja. Na 7rhu Sarkofaga je cesarje? kip. Cesar kleči s sklenjenirai rokami, obrnjpn proti oltarju. Na 7seh štirih stranskih plošeah sarkofaga je 24 reliefo7, izklesauib 7 kar^rski marraor. Ti reliefi predočujejo razne MaksimiIjanove ^ojne in zoamenite dogodke 7 njego7em življenju. K grobaemu spomeniku sodi tudi 28 7elikanskih kipo7 Maksimiljano^ih predniko7, sorodniko? in drugih zgodo^inskih juaakor. Ako gledaš te impozautne, t naduara^ni velikosti iz brona vlito kipe, njih fino delo (poseboo pri žeoskih oblekab, kjer se poznajo tkanine, čipke itd.), ne moreš 7erjeti, da so bili izdel.ni r prvi ia drugi polovici 16. stoletja. Posamezne podobe, od desne pričenši, so: 1. Klodvig, franko^ski kralj. — 2. Filip I., španski kralj. — 3. Rudolf Habsburški. — 4. Voj^oda Albreht II. Modri. — 5. Teodorik, gotski kralj. — 6. Vojvoda Ernest Železni. — 7. Vo.J7oda Teobert Burgundski. — 8. Angleški kralj Artur. (Najlepfti kip) — 9. Avstrijski 7oJ7oda Žiga. — 10. Marija Blanka Sforza, Maksimilianova druga žeua. — 11. Margareta, n,jeg07a hči in žena francoskega kralja Karla VIII. — 12. Cymburgis, žena Ernesta Žt-lezDega. — 13. Karl Pogumni, roJ7oda burguudski. — 14. Filip Dobri, 7oj7oda burg. — 15. Cesar Friderik III. — 16. Leopold Sveti. a^str. mpjni grof. — 17. Grof Eudolf Habsburški IV., ded. Eud. Habsb. — 18. Vo.J7oda Leopold III. (padel pri Lempaehu 1386.) — 19. Friderik Bmit d. leeren Tasche". — 20. Cesar Albreht I. — 21. Bogomir Buljonski. — 22. Elizabeta, žena ces. Albreht I. — 23. Marija Burgundska pr?a žena Maksimiljano^a. — 24. Eleonora Portugalska, njego^a mati. — 25. Kunigunda, njego^a sestra. — 26. Ferdinand Katoliški — aragonski — 27. I^ana Kastiljska. Vsi kipi imajo desno lakt skrčeno do pasu, skrčeni so tudi prsti na roki, očividno, da sTctijo pri Maksirail|ano?em grobu. Pri 7hodu na desni strani je 7 posebni kapeli grob nadvojv. Ferdinanda II. in njegoTe žene Filipine Welserje7e. Oudno je, da stoji kar zgoraj sredi cerk^e in so obrnjene orgle proti cerk^enemu vhodu Te so jako stare in imenitne zaradi umetniškib okraskov. Nasproti d^orni cerk^i je c. kr. d7orec. Temelj tej sta?bi je položil cesar Maksimiljan, 7endar je bil za Mar. Terezije prezidan. Tu je umrl, kakor že oraeujeno, dne 18. avgusta 1765. nemški cesar Franc I. in tukaj je 7ladal 7 7ojni 1. 1809. Andrej Hofer. Danes stanuj« tu nadroj7oda Evgen, veliki mojster nemškega 7iteškega reda. Jako zaniraiv je muzej »Ferdinandeum", imeno7an po 870jem protektorju cesarju Ferdinandu I. Muzej hrani mnogo izkopanin iz rimskih časo7, nabranih po 7sej Tirolski. Kulturnohistorični oddelek nam kaze razne narodne. noSe, ki jih je na Tirolskem jako 7eliko. Skoro vsaka dolina ima nekoliko drugačno došo, a 7S6 80 pra? ličae ia slikovite. Ugajal mi je oddelek, kjer je razsta7ljeno razno orožje iz tirolskih 7ojn in drugi zgodo^inski spomini. Tu vidiš Hoferje^o sabljo, puško, rog za smodnik, pipo, tobakiro, zlato 7erižieo s križcem, ki mu ga je podaril cesar Frane, križ, ki ga je nosil na potu na morišče itd. Eavnotako vidiš spomine na njego^e soboje^nike Haspingerja, Speckbacberja in drnge. Naj^eč pa hraui muzej slikarskih del. Zanimire so slikarije domačih umetuiko?samoukov, ki so z uarodnokulturnega stališča jako dragocene. Seveda so to slike samib svetniko7, po^ečini mu^eniko7, kj« teče kri 7 potokih. V slikarskih oddelkih so zastopani moderni in tuji slikarji. Najbolj pa so me zanimale razne Defreggerjefe znane slike. Na pr.: Sfeckbacbers Aufruf, daa letze Aufgebot, die heimkehrenden Sieger, Andreas Hofers letzter Garjg itd. Omenim naj še znamenitega kmetiškega kartografa. Bil je to kmet Peter Anich Rojen 1723. 1., je do 87ojVga 28. leta gospodaril doma. Potem je 7se opustil ter šel 7 Inomost, kjer se je posvetil studiju matematike in astronomije. Izdelal je velik astronomski ia zemeljski glob, zakar ga je poh^alil duuajski d7or. Nato je sesta^i 1. 1760. zemlje^id iužne in tri leta pozneje se^erne Tirolske. Vse to vidiš 7 muzeju, kjer je tudi knjižnica, ki šteja 30.000 knjig. Vendar menim, da nam naš kranjski muzej nudi mnogo več. Mesto ima tudi gimaazijo, realko, učiteljišče, vseufiilišče (1677), trgO7sko akademijo, stroko^no šolo itd. Nekaj posebnega sem videl na 7rtu učiteljišča. Na prostem je relief-zeralje^id Tirolske. Gorovja, katerib najvišja so visoka poldrugi meter, so sesta^ljena iz samih skalic, imajo isto obliko kakor goro^je 7 resnici ia tudi iz istib sno^i, ii katerih so posta^Ijene posamezne alpske tvorbe. Da se ločijo doline, so porastene 1 mahom. Res, pra7 lično. Relief ia?zema 90 m*. Iidelal ga^ je prof. Sehuler. Baje je deial 15 let. Cerkva je dosti, najvežja je jezuitska ali 7seučiliška. Ako še omenim, da ima mesto prar čedno zunanjost, široke ulice in 7eselo prebi7aIst70, in sicer bolj kot bi člo^ek pričako^al od pobožnega tirolskega ljudstva, mislim, da sem po^edal do^olj. Naj podam še kratek opis posameznih izleto?, ki 87a jih napravila t okolico, ia sicer kakor so prišli drug za drugim. (DaU«.) Rokopisna čitanka. Učni načrt za 7se 7rste Ijudskih šol določa z a u č n i j e z i k kot smoter med drugim tudi, da naj otroci gladko in ži^oizrazno čitajo, kar je natianjenega in p i s a n e g a. Pri izberi učnih knjig za prihodnje šol. leto sem podpisanec pri okrajni učiteljski konferenci za Postojnski šolski okraj prvdlagal, da se sesta^i med počitnicami kratka r 0 k 0 p i s n a knjižica in s pribodnjim šolskim letom že imde, ker je ne le glede na učni načrt, tem^eč posebe iz praktičnega stališča n u j n 0 potrebna. Dandanes, ko &e nahajajo Ijudst^a 7 nekakem 87eto7npm preselje^anju in se zaradi tega piše premuogo pisem, izpolnjujejo najrazličnejše poštne tisko^ine ter dobi?a naš kmetič čestokrat dopise od raznih oblastij, je goto^o jako potrebno, da zna čitati tudi r a zn 07rstne rokopise. Da zadostim tej živi potrebi, sem dajal pesameznim otrokom brati 87oje rokopisne izdelke, časih nekatere dopise in pisma sorod- nikov, v kolikor so bila dopustna, ter tolmačil posebno zakrivljeue črke ua šolski tabli vsem učencem. Na ta način sem sicer dosegel nekaj uspeha, toda — žal — večina otrok je ostala med čitanjem indiferentna, ker sem navadno poklical le po tri učence h katedru, kolikor jih je bilo pač mogoče. Bokopisuo knjižico pa si mislira sestavljeno tako-le: 1. obsegala naj bi vzorno sestavljena pisma iz kmetovega in obrtnikovega življenja, dalje dopisnice, poštne nakaznice, čeke, poštne spremnice, vloge in dopise županstev in c. kr oblastnij; 2. naj bi imela obliko in velikost po priliki pisemskega papirja ter naj bo samo broširana, ker bi morala biti poceni, pa tudi zaradi večkratne izpremembe; 3. rokopisi morajo biti resnični posnetki; 4. knjižico naj sestavijo naši najboljši pedagogi in jo naj izda Slov. Sol. Matica v posebni izdaji; morda se pa dobi eventualno kateri drugi založnik. Ta knjižica naj se prikroji za praktične potrebe našega naroda, ki mu naj bi postala nekak vaderaecum. Oitali bi jo učenci zadDJih razredov (oddelkov) vsakdanje šole, zlasti pa v pouavljalni šoli. Na ta cačin bi se otroci s k u p n o vadili pisanega čitanja, dalje bi imeli vzorce za razne tiskovine in druge spise ter se seznanili z marsikaterimi sodnijskimi izrazi, ki jih bodo v poznejšem življenju večkrat potrebovali. Končno opomnim, da sem čul od neke strani, da se pripravlja posebua čitanka za ponavljalne šole. Po mojem mnenju bi se lahko eventualno na koncu te knjige vrinila še ta rokopisna knjižica. Kdor prireja tako knjigo, naj premišljuje o tem predlogu ter ga izvede. V Zagorju na Notranjskem. Kodolf H o r v a t, nadučitt-lj. Opomba uredništva: Nam se zdi predlog tovariša Horvata jako umesten, jako praktičeD, pa je tudi — kar je glavna reč! — lahko izvedljiv. Najprimernejše bi pač bilo, da se tega dela takoj loti Slovenska Šolska Matica. Zato apelujemo direktno na njo, naj se nemudoma poprime realizovanja Hrovatovega predloga!