.'m a j a vsak fetrtok. Ona mu jo K na Iv! ' (/.a Nemčijo 4 K, r.a -iko in drugo tujo države 6 K). — Posa Številke se prodajajo • po 10 vinarjev. . S prilogami: Naš kmečki dom, Društvenik, Naša gospodinja Spisi in ilopisi hr pošiljajo : Uredništvu „Dt>moUuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacijo in in-Berati pa: UpravniStvu „Doinoljuba". - Ljubljana, Kopilarjeva ulica.- Štev. 19. Vojaško breme. V silnih stiskah so liberalci, ko i- v j«, kako bi agitirali proti naši .iiki pri državnozborskili volitvah. 1' - Narodu« in »Jutru« so vodno pisali ; da skrbi S. L. S. samo za kmeta in < prezira meščana, jezili so se nad njo i i li v deželnem zboru, da nasprotuje ■argentinskemu mesu in da se bojuje i oti temu, da bi se vzhodne meje odprle za živo živino. Pri občinskih volit-v ii v Ljubljani so pravzaprav samo to f ■ >bili da hoče naša stranka s posoji-I n 10 milijonov, z eleklričnimi napra-\ ! i in s cestnim zakonom odreti Ljub-1 o v korist kmečkega stanu. /daj jim hodi vso to zelo navskriž. i mora v.-ak volivec v državni zbor, r bo kaznovan; ]iotemtakem mora-liberaloi postaviti tudi na kmetih kandidate, da bodo njihovi pri--i vsaj imeli koga zapisati na glasnico. Treba jim jo torej nekaj povc-1 'i- zakaj iiasjirotujejo naši stranki >'a kmetih. In tukaj jo šrnont! Če še 1 1 nditajo, no spravijo nič pametnega )i dan. Pravzaprav jo samo ena reč, od 3 ■'■1"upajo, da utegne nekoliko držati. Pravijo namreč, da je naša f- nka glasovala za velike vojaške ' ■ in za to, da se izpopolni sploh i — vojaštvo. - Domoljub« je že ob raz-)i i. prilikah pojasnjeval vojaško vpra-šaiijo v naši državi. Zdi se nam pa ravno zavoljo tega, ker se liberalni primoj-d t-ovci na papirju in po oštarijah zla-5>'i sedaj na A'se načine potč, da bi koga zbegali, potrebno, da ob kratkem povemo, kje jo resnica. 1. To je res in lega ne tajimo, da hoče naša stranka imeti močno in veliko državo, ki naj ima tako moč, da se lio bo vsak sovražnik bal napasti. Da Lah poželjivo gleda, kdaj bi mogel od- V Ljubljani, dne 11. maja 1911. trgati Trst in sploh naše primorske dežele, je znana reč. Nedavno smo v »Domoljubu« razložili, kaj bi bila naša država brez morja. Razpadla bi; uničeni bi bili pa tudi in razkosani liroz vsakega pomena mi Slovenci in Hrvatje. Naš kmet, ki jo ravno morju mejaš, bi bil najbolj udarjen, pa tudi naš delavec, ker bi veliki obrt in velika trgovina ob nesrečni vojski z Lahom silno začela propadati. Že zdaj ni dovolj priložnosti za delo doma; že zdaj imamo več nego desetino svojih ljudi v tujih državah — v Ameriki in na Nemškem. Potoni bi bila ta reč še hujša. Zato pravimo: Nobeni stroški za vojno moč naše države se ne dajo primerjati z nepopisno izgubo, ki bi nam jo prinesla nesrečna vojska. Pameten gospodar ve, da je neprimerno cenejše graditi vodo in jo zajezevati, kakor pustiti ,da mu odnese velik del njegove rodovitne zemlje za zmiraj. Ravno s tem, če smo močni, se ubranimo nevarnosti izgubljene vojske; s tem si ohranimo mir in ž njim priložnost za delo in zaslužek. Liberalni kričači nimajo nobene vosi i; niti za ped daleč no pomislijo. No briga jih, kaj bo z našim ljudstvom v slučaju kake nesrečne vojske; njim gre samo za to, da bi tronotno dosegli kak političen uspeh. Iz rok v usta se izkušajo preživiti in prav nič jih ni sram, ko samo z lažmi, z nasilnostjo in zvijačo iščejo grižljeje, da imajo vsaj za borno politično življenje za sproti. Tako se vzdržujejo še po maloštevilnih občinah, tako si ohranjajo svojo peščico pristašev po mestih in na deželi. Naša stranka pa vč, da je odgovorna za blagor ljudstva in da ne sme misliti samo na to, kaj je danes, marveč da mora za prihodnjost pripravljati srečnejše čase naši domovini. Na Laškem še socialni demokratje odobrujejo vojaške izdatke, ki so mnogo večji nego pri nas. Tam bi človeka, ki bi se predrznil v ,tom oziru tako delati, kakor delajo naši liberalci pri nas, pahnili ven in ga opsovali z izdajavcom. Najgrje pri celi reči je pa to-lo: Ko bi liberalci mogli dobiti od vlade pomoč v denarju ali pa kake osebne žolje, bi prodali narod in domovino. Glasovali bi za vse in iz razposajenih petelinov bi postal i pohlevni piščanci. V državnem zboru so Hribar in njegovi glasovali za vojaštvo. Njihovi pristaši pa zdaj tulijo proti dr. Šu-steršiču in naši stranki. Sleparji! 2. Naša stranka pa dobro ve, kako težko je vojaško breme za ljudstvo, zlasti za kmečki stan. Pač skrbi za moč naše države, obenem se pa z vsemi sila-poteguje za to, da se, kar jo le mogoče, vojaško breme za ljudstvo olajša. Toga pa ne povedo liberalni zabavljači. Naši somišljeniki jim. lahko zamaše usta s temi-le važnimi rečmi, ki so jih poslanci že dosegli, ali ki jih bodo prav gotovo v kratkem, v korist ljudstva in posebno kmečkega slanu v vojaškem oziru: a) Kdo je dosegel, da jo zadnja vojaška vaja, ki je tako zelo težila večinoma že oženjene gospodarje, zdaj odpravljena? Ali niso pri tem z vsemi močmi, vztrajno in vspešno delovali naši poslanci? b) Kdo je dosegel, da so revnim družinam, ko gre njihov reclnik - rezervist na vojaško vajo, daje podpora? Tudi tukaj so v preteklem državnem zboru zastavili svojo besedo in svojo glasove naši poslanci. c) Kdo je izposloval, da ob času večjega dela izlahka dobo vojaki dopust, da morejo domu pomagat z delom? Naši kmečki poslanci so se odlikovali v boju za to reč. č) Kdo je izboljšal vojakom hrano in vsaj nekoliko zvišal, kar dobe na roke? Ta reč, ki je tudi zasluga kmečkih poslancev, koristi vsemu ljudstvu. 1» t|) Ravno včeraj, line 10. maja je objavila vlada načrt novega vojaškega zakonika, ki obsega dveletno vojaško službeno dobo. Prihodnji državni zbor bo lo .sklenil; zahtevali in dosegli so i>a to reč ljudski zastopniki, med njimi ne jim zadnjem mestu naši poslanci. e) \ tem načrtu je za kmeta zelo važna določba. Do/.daj so v nadomestno rezervo prišli tisli rokrutjo, kateri so bili tako srečni, da so pri žrebanju potegnili visoko številko. Zdaj ne bo več tako: \ nadomestno rezervo pridejo tisli, kalen so za dom bolj potrebni. Naši poslanci, posebno Pogačnik in dr. Žitnik, so lo reč večkrat temeljito razlagali v državnem zboru in jo zahtevali, dokler se jim ni ustreglo. Zvezd ne morejo klatili naši zastopniki. Nemogočih reči se ne lotijo, pač pa z vso vnemo skrbe za to, da se tudi v vojaški službi doseže v korist ljudstva, kar je mogoče. Med tem, ko liberalni čvekači tulijo, naj se vojaštvo sploh odpravi, in naj se naša država sama pokonča s tem, da ne bo pripravljena proti sovražnikom, pa delajo mirno in neutrudno poslanci, da se vojaško breme, kolikor je le mogočo, olajša in okrajša. Tako delajo pametni možje, ki jim zavoljo tega zaupa zavedno ljudstvo, katero bo po celem Slovenskem pognalo v kot liberalne laži in lažnike. NOVE VOJAŠKE PREDLOGE. ikor smo že poročali namerava skleniti več novih postav, ki bodo na eni strani olajšale ljudstvu težki krvni davek, na drugi pa okrepili našo vojsko. Nove vojaško predlogo obsegajo pet stvari: brambno postavo, postavo o nastavljanju podčastnikov, preskrh-ninsko postavo, vojaški kazenski rod in postavo <» novačenju konj. Avstrijski in ogrski državni zbor se bodeI a morala predvsem baviti z brambno postavo. ker jo med vsemi novimi vojaškimi postavami najvažnejša za našo ljudstvo. Po nameravani postavi so namreč zniža aktivna službena doba na dve loti, v rezervi pa se bo služilo desoi lol; v mornarici, kjer so morajo mornarji več učili kakor so učo vojaki v armadi, bo aktivna službena doba šliri Jota, rezerva pol let; v deželni hrambi aktivna služba dve leli, rezerva deset let. Službena doba pa so no skrajša pri konjenici, topničarslvu in zavodih za konjerejo. V teh četah bodo služili vojaki v rezervi samo sodom let, da so na ta način izenači. Dozdaj so obstajalo olajšave glede wV?jaSk" služb» 1,1 ™ kandidate duhov skopa stanu, učitol nščnike uCitc-lif 1» podučijo, -,u kvneeL^ o^sl iko ii ki i; wKi & p* - ta.'; r a z me r Z n r •! , s 'T111 »araiU rodbinskih 2j ' ZtUa,h ni7.koRn stanja vojaških novincev pa se še te olajšave često niso dopustile. Nova postava pa bo določala, da se premeste v nadomestno rezervo vsi tisti, ki morajo skrbeti za rodbino, polom tudi ne bodo oproščeni samo edini sinovi, ampak se bo oproščalo v vseli slučajih, kjer bo potreba. Raz-širili bodo tudi pravico do enoletnega proslovoljslva, odpravili pa tako imenovano inteligentno izkušnjo, ki je često podpirala le lenobo premožnim. Natančneje bomo o ti postavi še poročali. Vidi se pa že danes, da glasovi naših poslancev, zlasti dr. Šusteršiča, niso bili zastonj, ko so vedno zahtevali olajšav za ljudstvo, ki toliko trpi vsled vojaškega bremena. DRŽAVNOZ.BOKSKE VOLITVE. čim bolj se bliža odločilni dan. ko bo ljudstvo z glasovnico v roki pokazalo," komu zaupa, čegavo delo odobrava. koga pa obsoja, tem bol j se trudijo stranke, da pribore svojim kandidatom kar največ glasov. Pri nas na Slovenskem, kjer je ljudstvo že zavedno, bo volilni hoj kolikortoli miren, zakaj liberalizem je tako podlegel, da ga ne reši nobena stvar več. Nekoliko hujši bo pač boj v nekaterih štajerskih krajih, kjer se bore proti kandidatom slovenskega kmeta združeni nemškutarji in liberalci, pa vendar slovenska in katoliška zmaga je gotova. Lepo kaže In-di mod našimi južnimi brali Dalmatin-ci. Tudi tam se kmet otresa liberalnega jerobstva in stranka prava, ki je po svojih načelih podobna S. L. S., ima veliko upanja na zmago. Dosedanji volilni boj kaže, da so bo tudi med Nemci precej zasukalo. Krščanski Nemci, ki so so dali česlo voditi od liberalcev in prolikrščanskih elementov, so spoznali svoje prave sovražnike in sedaj teče nemškim svobodomiselccm voda v grlo. Če Bog da. bo novi parlament res ljudski in tudi krščanski. PRESTOLONASLEDNIK V BUDIMPEŠTI. Kakor znano naš prestolonaslednik Fran Ferdinand ni ravno največji prijatelj Madjarov. Predobro pozna te prekanjene ličo, da bi jim zaupal, posebno kadar se gre za kake vojaške zadeve. Razumljivo je torej, da vselej vzbudi nemalo hrupa, kadar gre na Ogrsko. Tudi njegovo potovanje 5. t. mos. lisi i različno razlagajo in spravljajo v zvezo z novo vojaško postavo. Ogri, na čoln jim ministrski predsednik Khuon lledervary, hočejo že zopet kakor navadno kar največ dobiti za so, če jim gre ali no. In ker se jim prestolonaslednik ne pusti, se sedaj boje, da jo prišel zalo v Budimpešto, da napravi pri vladi red in da bo moral ministrski predsednik odstopiti. — Drugi lisli pa pravijo, da so gre le za neke vojaške vaje. VSTAJA V ALBANIJI. Ti nesrečni Turki nikdar nimajo miru. Enkrat se jim puntajo Druži, pa spel Arabci v .Temenu, enkrat je klanje na enem koncu državo, drugič na drugem. Res, nekdaj tako mogočno turško cesarstvo je čisto na lončenih nogah. Največ preglavice jim delajo sedaj Albanci, hraber pa uporen narod na Balkanu. Ker so jim mladolurki hoteli vzeti stare njihove pravice, so zagrabili za orožje, ki ga ne znajo, kakor kaži , vsa poročila, nič slabejše sukati, k ,i, redni turški vojaki. Poroča se, da si> vstaja vedno bolj širi tudi v vzhodni tlel Albanije; Kosovo že čuti vstaškj vpliv. Močne vojaške turško četo se morajo umikati Albancem. Tako so napadli prednje straže Edem paše in nni pobili do 10 mož, pri gori Kastrati |m pravijo poročila, da so izgubili Turki celo do 1700 mož. Med turškim vojn. štvom vlada velika nezadovoljnost, t; >. vori se tudi, da je odstopil vojni minister Šefket paša. Turki skušajo sicer svel slepariii, da je vstaja le majhna, vendar ito ni verjetno, ker sicer bi ne proglasili v Albaniji vojnega stanja. Nadalje pon-čajo, kako malo morejo Turki prmi vstašem: Albanci uničujejo povsod brzojavno zveze, tako da so Turki či-i > ločeni eden od drugega. Pri Scvacii vstaši čisto pobili čete turških vojak v. V Skadrtt so upori med vojaki na dn v-nem redu. Edini uspeh, ki so ga Tu r. i dosegli, jo, da so ubili nekaj vstaši u voditeljev, med njimi Abdurainan boju pri Roču. Z Albanci sočustvujejo prebival i Črnegore, ki so še vedno zakleti sovražniki Turkov. ZiHo pride črnog orska vlada večkrat v zadrego. Tako 1 pobegnilo kakih iOO Črnogorcev v b i proti Turčiji in zunanji minister se komaj opravičil pri turški vladi. Tu ii avstrijski Albanci, ki bivajo v ju/, i Dalmaciji, so hoteli javno izraziti m sočutje z vstaši na shodu, ki pa ga vlada prepovedala. Po takih dogi I-k i Ii ni čuda, da se je že slišal glas, Ui bo v Albaniji posredovala Avstrija. MAROČANSKO VPRAŠANJE. Kakor na Balkanu, tako tudi v M; -roko vstaši dobro napredujejo. JScd,- j oblegajo glavno mesto Fcz in bali -e je, da ga vzamejo in pokoljejo vse kri- -jano. Zato se pripravlja Francija, :a pošlje svojo vojsko proli oblogalcem. Nadpovoljstvo nad francoskimi četami ima general Moiner (Moano), ki zapoveduje nad 10 bataljoni pehote in precejšnjim številom drugega vojaštva. Iz te dežele je pričakovati še zanimivih poročil, ker se gledata grdo Španija in Francija, ki sta doslej delali v glasju; francoske vlade pa tudi doma preveč ne podpirajo. VZHODNOAZIJSKO VPRAŠANJE. VSTAJA NA KITAJSKEM. Od zadnje vojske med Rusi in Japonci ni pravega miru na daljnem vzhodu. Japonska je dosegla, da fto umaknili Rusi iz Mandžurije in zasedla Korejo. Sedaj pa stega svoje dolge prste tudi po Mandžuriji, ki je pa tudi Rusi še niso pozabili. Kitajska pa vsega tega ne more gledati mirno, ker e Mandžurija rodna dežela sedaj vladajoče kitajsko rodovine, ki se tudi ime- nujo Mandžu. Kar naenkrat pa se jo začela v te prepire vtikali še Amerika <- > voj i m denarjem, da bi tako dobila ■vpliv na Kitajsko in da bi oslabila Japonce, s katerimi so bo zapletla v do-giednom času v vojsko. Ameriški državni tajnik Knox poskuša ustanoviti družbo, ki bi napravila v Mandžuriji več železnic. Člani to družbe bi pa bili goveda ameriški milijonarji. Kusi in Japonci pa gledajo na to z veliko nejevoljo. Tako so pripravlja vzhodna Azija na nov bojni ples. K vsemu temu so jo pa sedaj pridružila še vstaja na Kitajskem, ki jo obrnjena proti vladajoči rodbini, češ, da preveč popušča tujcem in uvaja no-votarije. Divjajo pa vstaši tudi proti tujcem samim. l'o mestih divjajo vstaši v tolpah in more ljudi. Tujci božo, kamor kdo more. Vlada skuša na vsak način zatreti upor, zato neusmiljeno preganja upornike in je dala obglaviti celo vrsto voditeljev. AMERIKA IN MEHIKA. Tudi tu še ni miru. Vstaši in vlada so še vodno bore. Vendar so baje pogajajo, ker se boje, da vdore vojska Zodi-njenih držav v deželo in jo osvoji. poleg drugega, roko v roki. tnali in sin; j deček so jo začudeno oziral okoli sobe, uiati pa jo uprla svojo motno oko v zemljo, ki je bila njenemu siru draga, ki je branila njej najljubšo srce. Čimbolj so je bližal čas odhoda, lom živahnejše jo bilo na ladji in okoli ; njo. Ljudje so prihajali in odhajali, sc I vkrcavali in poslavljali, mornarji so te-< kali somlorlja, vlačili vrvi in natozava-| li jadra. Ob enajstih jo bilo dano znamenje za odhod. Velik mož, širokih ploč, so jo prikazal na stopnicah in vprašal: »Ali jo vso v redu, Milauovič'?« »Vse v redu! IB Id □ □_ I o TI d; Eza ^ EZS di a srs c:? rs m; n Krmar MiienoviC. Prosto po Russellovein romanu »Krmar Ilohlsvvorlh«. (Dalje.) DRUGO POGLAVJE, Na »Adriji«. Adrija« jo bila mogočna trijambo-]'ica, sicer že precej stara, a še vedno lepa in trdna. Krasen je bil pogled nanjo, ko jc bila usidrana v tržaškem zalivu in čakala na odhod. Jasno poletno solnce je izpromenilo sinjo morsko vodo v zrcalo, v katerem jc še stokrat lepše odsevala ladja. Okoli nje pa »o se podili čolniči kakor za stavo in ji stregli kakor otroci svoji materi. »Adrija« je nameravala nastopiti dolgo pot v Nju Jork in od tam še v Južno Ameriko, od tod šele zopet v domovino. Na krovu se je izprehajalo že mnogo popotnikov prvega razreda. Nekateri so stali na stopnicah in sc živahno in zaupno pogovarjali s prijatelji in jemali slovo, drugi so pa stali na pomolu ladje in se z motrečim očesom ozirali na obrežje. Med slednjimi je bila tudi neka vdova, ki so ji pred par tedni položili v grob dragega moža. Zato Je zapustila domovino in šla s svojim edinim sinčkom v Ameriko, kjer so živeli njeni sorodniki. Nemo sta stala drug » t orej lahko odrinemo . »Lahko!« jo odgovoril mladi krmar in mogočno jo odmeval njegov- glas po krovu. \ naslednjem tronolku jo bilo že vso moštvo na delu; sidro so dvignili, Milanovič je dajal povelja na vse strani in jadrnica so jo že začela pomikati. Nekaj čudovitega je bilo opazovati pri tem dolu mladega Milanoviča, ki se jo kazal v vsem obnašanju kot pristni, rojeni krmar. Kako jo stal, ponosno in samozavestno, poveljeval, da jc njegov glas preletel vse iadjino prostore in kako so mu bili vsi poslušni. Zdelo so jo, kakor bi on držal vso mogočno ladjo, 7. vsemi njenimi tisoč posamez-itni kol malo igračo v svojih rokah. Kapitan jo prišel na krov; krmilo je prevzel njegov namestnik in Milanovič je pazljivo poslušal in marljivo izvrševal njegove ukaze. Z vedno večjo hitrostjo je drčala vitka jadrnica po morskem valovju; zdaj jo skoro neopaženo zdrsela mimo velike lovarišioo; le s krepkim »živijo« so so pozdravili prebivalci obeh in že so si bili zopet tuji. Na »Adriji« so jo zdaj razvilo ži-; vahno življenje. Nekaj mornarjev sc je j spravilo nad vrvi, odvezalo velika in i mala jadra, drugi so pa spodaj popri-I jemali vrvi, s katerimi so bila jadra i zvita. Vsepovsod i so odmevala povelja, j rožljale verigo, posamezna jadra so se ! že začela razvijati in med petjem so jih razpeli najpogumnejši mornarji. Zdaj sc je uprl veter v jadra in še mogočnejše in veselejše jc pohitela nežna morska hči po boli gladini; za seboj je puščala le srebrno belo brazdo. Kapitanov namestnik, krivih nog in mračnih oči, jo ponosno stopical na pomolu scminlja, včasih poklical kakega mornarja in mu kaj zapovedal, vedno pa jc imel oči uprte v jadra. — Popotniki so leno postajali po krovu ali se naslanjali na ograjo in brez vsakih misli nemo opazovali pod seboj šumeče morske valove; vsi so bili zadovoljni s hitrostjo ladje in vsi so občudovali in se veselili lepote in hladu poletnega večera. Nekaj zanimivega jc bilo občudovati in opazovati mornarje; kakor v gledišču: tu jc kazal svoj zagoreli obraz majhen Italijan, tam jc plezal po jamboru Hrvat, širokih pleč, tam si zopet 1 opazil pristnega Amorikanca, da, bil je med njimi celo neki Japonec; največ pa jc bilo Slovencev in Hrvatov. Večinoma so so med seboj poznali; nekateri so že večkrat potovali skupaj. Skoro vsi so žvečili tobak ali kadili pipe. Mirno jc plula jadrnica ob Istri in potem naprej po Jadranskem morju. Ker je bil veter ugoden, so razpeli vsa jadra, tako, da se je vsa ladja videla, kakor gora iz belega platna. Proti večeru so se nekoliko približali istrskim otokom. Bil jc to čaroben razgled. Solnce so jc ravno potapljalo v morje in še z zadnjimi žarki obsevalo bližnje obrežje. Zdaj pa je solnce zašlo, otoki so sc potemnili kakor sonce, a nebo jc ostalo še krvavordeče. Koliko razliko v barvah jc moglo v tem trenotku občudovati spretno oko opazovalčevo! Toma jc postajala vedno gostejša, le nejasno si mogel še opaziti obrežje in njegove poteze in pa male jadrnice in čolniče ob njem. Polagoma je legla noč na zemljo in na morje. Oblaki, ki so ob solnčnem zahodu še tako blesteli, so zdaj obledeli in se valili kakor mogočni dimi na ob-nebju ter zakrivali zvezde. Ravno pred ladjo se jc naenkrat pokazala svetlobela črta; velika, rdeča zvezda, ki je svetila kakor mogočen meteor in ki je bila še ravnokar zelo oddaljena, se je vedno bolj zvečala in postajala neznosna in grozeča. Skozi temo je zadonol glas: »Vsi možje na krov!« Ceplanje z nogami. Zopet mir. Hitro kakor strel so zasukali Iadjino kolo; in zdaj je hitela ona rdeča luč z mrzlično hitrostjo proti levi strani; gro-movito so tlesknila jadra drugo od drugega in popotniki so prestrašeno popadali po krovu in se čudili, da je ladja ostala nepoškodovana. »Velika jadra razpnile!« In zopet so se podvizali urni mornarji na delo; močne vrvi so se tresle, veter je zagrabil jadra, ladja so jc nagnila, kakor bi se hotela preobrniti; popotniki so vsi prestrašeni kričali in liiteli na severno stran. — V par minutah je »Adrija« zopet mirno rezala va-. love; ona rdeča svetloba je izginila. Ob poldesetih je ponehal veter in iz morja je vstal mesec, liki velik ble-. dormen ščit. Nekaj nepopisno svečanega jc bilo ta večer v njegovem izhodu. Čez pol ure so ladjo usidrali. Vsa jadra so odvezali in pritrdili. Vse je bilo v redu kakor na vojni ladji. Postavili so nočno stražo, drugi so pa šli vsak v svojo kajuto. Globok mir je legel na ladjo, na kateri je bilo poprej toliko življenja. Le nekaj popotnikov je prišlo na krov, da so se lam še nekaj časa zaupno pogovarjali ob mirnem nočnem hladu. Bila je krasna poletna noč. Lahen, vetrič je vel po morju. Zvezde so prijazno blestele na nebu. Po obnebju so se oblastno izprehajali v pretrganih oblikah redki oblaki in zdajpazdaj zakrili mesec kakor s tančico. Morje je lahno valovilo in zibalo ladjo. y bližnjem me- 3» d) Ravno včeraj, dno 10. maja je objavila vlada načrt novega vojaškega zakonika, ki obsega dveletno vojaško službeno dobo. Prihodnji državni zbor bo to sklenil; zahtevali in dosegli so pa to reč ljudski zastopniki, med njimi ne na zadnjem mestu naši poslanci. e) V tem načrtu je za kmeta zelo važna določba. Dozdaj so v nadomestno rezervo prišli tisti rekrutje, kateri so bili tako srečni, da so pri žrebanju potegnili visoko številko. Zdaj ne bo več tako: V nadomestno rezervo pridejo tisti, kateri so za dom bolj potrebni. Naši poslanci, posebno Pogačnik in dr. Žitnik, so lo reč večkrat temeljito razlagali v državnem zboru in jo zahtevali, dokler se jim ni ustreglo. Zvezd ne morejo klatiti naši zastopniki. Nemogočih reči so ne lotijo, pač pa z vso vnemo skrbe za to, da so tudi v vojaški službi doseže v korist ljudstva, kar jo mogoče. Mod tem, ko liberalni čvekači tulijo, naj so vojaštvo sploh odpravi, in naj so naša država sama pokonča s tem, tla no bo pripravljena. proti sovražnikom, pa delajo mirno in neutrudno poslanci, da se vojaško breme, kolikor je le mogoče, olajša in okrajša. Tako delajo pametni možje, ki jim zavoljo tega zaupa zavedno ljudstva, katero bo po celem Slovenskem pognalo v kol liberalne laži in lažnike. o □csncicjaaaaananai^aD NOVE VOJAŠKE PREDLOGE. Kakor smo že poročali namerava se skloniti več novih postav, ki bodo na eni strani olajšale ljudstvu težki krvni davek, na drugi pa okrepili našo vojsko. Novo vojaške predlogo obsegajo pet stvari: brambno postavo, postavo o nastavljanju' podčastnikov, preskrb-ninsko postavo, vojaški kazenski red in postavo o novačenju konj. Avstrijski in ogrski državni zbor se bodeta morala predvsem baviti z brambno postavo, ker je med vsemi novimi vojaškimi postavami najvažnejša za naše ljudstvo. Po nameravani postavi se namreč zniža aktivna službena doba na dve leti, v rezervi pa se bo služilo deset let; v mornarici, kjer so morajo mornarji več učiti kakor se uče vojaki v armadi, bo aktivna službena doba štiri leta, rezerva pot let; v deželni hrambi aktivna služba dve loti, rezerva deset let. Službena doba pa se ne skrajša pri konjenici, topničarstvu in zavodih za konjerejo. V teh četah bodo služili vojaki v rezervi samo .sedem let, da se na ta način izenači. Dozdaj so obstajale olajšave glede wlf°(9lužbo lc za kandidate du-inSl«P»o anU> VCltfiliiSCnikc' učitelje novincev pa se še te olajšave često niso dopustile. Nova postava pa bo določala, da se premeste v nadomestno rezervo vsi listi, ki morajo skrbeti za rodbino, potem tudi ne bodo oproščeni samo edini sinovi, ampak se bo oproščalo v vseh slučajih, kjer bo potreba. Razširili bodo tudi pravico do enoletnega prostovoljstva, odpravili pa tako imenovano inteligentno izkušnjo, ki je cesto podpirala le lenobo premožnim. Natančneje bomo o ti postavi še poročali. Vidi se pa že danes, da glasovi naših poslancev, zlasti dr. Šusteršiča, niso bili zastonj, ko so vedno zahtevali olajšav za ljudstvo, ki toliko trpi vsled vojaškega bremena. DRŽAVNOZBORSKE VOLITVE. Čim bolj se bliža odločilni dan. ko bo ljudstvo z glasovnico v roki pokazalo, komu zaupa, čegavo delo odobrava, koga pa obsoja, tem bolj se trudijo stranke, da pribore svojim kandidatom kar največ glasov. Pri nas na Slovenskem, kjer je ljudstvo že zavedno, bo volilni boj kolikortoli miren, zakaj liberalizem je tako podlegel, da ga ne reši nobena stvar več. Nekoliko hujši bo pač boj v nekaterih štajerskih krajih, kjer se bore proti kandidatom slovenskega kmeta združeni nemškutarji in liberalci, pa vendar slovenska in katoliška zmaga je gotova. Lepo kaže tudi med našimi južnimi brati DaLmatin-ci. Tudi tam se kmet otresa liberalnega jerobstva in stranka prava, ki je po svojih načelih podobna S. 1,. S., ima veliko upanja na zmago. Dosedanji volilni boj kaže, da so bo tudi mod Nemci precej zasukalo. Krščanski Nemci, ki so se dali često voditi od liberalcev in protikrščanskili elementov, so spoznali svoje prave sovražnike in sedaj točo nemškim svobodomiselcem voda v grlo. če Bog da, bo novi parlament res ljudski in tudi krščanski. PRESTOLONASLEDNIK V BUDIMPEŠTI. Kakor znano naš prestolonaslednik Fran Ferdinand ni ravno največji prijatelj Madjarov. Predobro pozna to prekanjene tiče, da bi jim zaupal, posebno kadar se gre za kake vojaške zadeve. Razumljivo je torej, da vselej vzbudi nemalo hrupa, kadar gre na Ogrsko. Tudi njegovo potovanje 5. t. mes. listi različno razlagajo in spravljajo v zvezo z novo vojaško postavo. Ogri, na čelu jim ministrski predsednik Khuen TIedervary, hočejo že zopet kakor navadno kar največ dobiti za so, če jim gre ali ne. In ker se jim prestolonaslednik ne pusti, se sedaj boje, da je prišel zato v Budimpešto, da napravi pri vladi red in da bo moral ministrski predsednik odstopiti. — Drugi listi pa pravijo, da se gre le za neke vojaške vaje. VSTAJA V ALBANIJI. Ti nesrečni Turki nikdar nimajo miru. Enkrat se jim puntajo Druži, pa spet Arabci v Jemenu, enkrat, je klanje na enem koncu države, drugič na drugem. Res, nekdaj tako mogočno turško cesarstvo je čisto na lončenih nogah. Največ preglavice jim delajo sedaj Al. banci, hraber pa uporen narod na Balkanu. Ker so jim mladoturki hoteli vzeti slare njihove pravice, so zagrabili za orožje, ki ga no znajo, kakor kaži > vsa poročila, nič slabejše sukati, k.,t redni turški vojaki. Poroča se, da. se vstaja vedno bolj širi tudi v vzhodni dol Albanije; Kosovo že čuti vstaški vpliv. .Močne vojaške turške čete .<<: morajo umikati Albancem. Tako so napadli prednje straže Edem paše in um pobili do 40 mož, pri gori Kastrati pa pravijo poročila, da so izgubili Turki celo do 1700 mož. Med turškim vojaštvom vlada velika nezadovoljnost, tovori se tudi, da je odstopil vojni minister Šefket paša. Turki skušajo sicer svet slep« rit i, da je vstaja le majhna, vendar h> ni verjetno, ker sicer bi ne proglasili v Albaniji vojnega stanja. Nadalje poročajo, kako malo morejo Turki prmi vstašem: Albanci uničujejo povsod brzojavne zvezo, tako da so Turki či- t ločeni eden od drugega. Pri Sevac.u - > vstasi čisto pobili čete turških vojak"\. V Skadru so upori mod vojaki na dnevnem redu. Edini uspeh, ki so ga Turki dosegli, jo, da so ubili nekaj vstašku voditeljev, med njimi Abduraman - v boju pri Roču. Z Albanci sočustvujejo prebivala Črnegore, ki so še vedno zakleti .-o-vražniki Turkov. Zato pride črnogorska vlada večkrat v zadrego. Tako 1 pobegnilo kakih 400 Črnogorcev v b i proti Turčiji in zunanji minister se komaj opravičil pri turški vladi. Tu li avstrijski Albanci, ki bivajo v ju/ i Dalmaciji, so hoteli javno izraziti sv > • sočutje z vstaši na shodu, ki pa ga vlada prepovedala. Po takih dogi I-kih ni čuda, tla se je že slišal.glas, da bo v Albaniji posredovala Avstrija. MAROČANSKO VPRAŠANJE. Kakor na Balkanu, tako tudi v M -roko vstaši dobro napredujejo. Sod; i oblegajo glavno mesto Fez in bali je, da ga vzamejo in pokol jejo vse kri- -jane. Zato se pripravlja Francija, 'ta pošlje svojo vojsko proti oblegidceni. Nadpoveljstvo nad francoskimi četami ima general Moiner (Moane), ki napoveduje nad 10 bataljoni pehote in precejšnjim številom drugega vojaštva. -Iz te dežele je pričakovati še zanimivih poročil, ker se gledata grdo Španija in Francija, ki sta doslej delali v soglasju; francoske vlade pa tudi doma preveč ne podpirajo. VZHODNOAZIJSKO VPRAŠANJE. VSTAJA NA KITAJSKEM. Od zadnje vojsko med Rusi in Japonci ni pravega miru na daljnem vzhodu. Japonska je dosegla, da so -o umaknili Rusi iz Mandžurije in zasedla Korejo. Sedaj pa stega svoje dolge prste tudi po Mandžuriji, ki je pa tudi Rusi še niso pozabili. Kitajska pa vsega tega ne more gledati mirno, ker Mandžurija rodna dežela sedaj vladajoče kitajske rodovine, ki se tudi ime- nuje Mandžu. Kar naenkrat pa se je začela v le prepire vtikati še Amerika «. >vojim denarjem, da hi tako dobila •vpliv na Kitajsko in da bi oslabila Japonce, s katerimi .se bo zapletla v doslednem času v vojsko. Ameriški državni tajnik Knox poskuša ustanoviti družbo, ki bi napravila v Mandžuriji več železnic. Člani te družbe bi pa bili peveda ameriški milijonarji. Rusi in Japonci pa gledajo na to z veliko neje-\oljo. Tako se pri])ravlja vzhodna Azija na nov bojni ples. K vsemu temu se je pa sedaj pri-ilru/.ila šc vstaja na Kitajskem, ki je obrnjena proti vladajoči rodbini, češ, ila preveč popušča tujcem in uvaja no-votarije. Divjajo pa vstaši tudi proti lujcem samim. l'o mestih divjajo vstaši v tolpah in more ljudi. Tujci bože, kamor kdo more. Vlada skuša na vsak način zatrdi upor, zato neusmiljeno preganja upornike in je dala obglaviti celo vrsto voditeljev. AMERIKA IN MEHIKA. Tudi tu še ni miru. Vstaši in vlada se Še vedno bore. Vendar se baje pogajajo, ker se boje, da vdore vojska Zeili-njenih držav v deželo in jo osvoji. j LISTEK I Krmar Milsnovič. Prosto po Russellovem romanu »Krmar IIolds\vorth«. (Dalje.) DRUGO POGLAVJE. Na »Adriji«. Adrija« je bila mogočna trijambo-rica, sicer že precej stara, a še vedno lepa in trdna. Krasen je bil pogled nanjo, ko je bila usidrana v tržaškem zalivu in čakala na odhod. Jasno poletno solnce je izpremenilo sinjo morsko vodo v zrcalo, v katerem je še stokrat lepše odsevala ladja. Okoli nje pa »o se podili čolniči kakor za stavo in ji stregli kakor otroci .svoji materi. »Adrija« je nameravala nastopiti 'lolgo pot v Nju Jork in od tam še v ■lužno Ameriko, od tod šele zopet v domovino. Na krovu se je izprehajalo že mno-po popotnikov prvega razreda. Nekateri so stali na stopnicah in se živahno in zaupno pogovarjali s prijatelji in jemali slovo, drugi so pa stali na pomolu ladje in se z motrečim očesom ozirali 11 a obrežje. Med slednjimi je bila tudi neka vdova, ki so ji pred par tedni položili v grob dragega moža. Zato je zapustila domovino in Sla s svojim edinim sinčkom v Ameriko, kjer so živeli njeni sorodniki. Nemo sta stala drug poleg drugega, roko v roki, mati in sin; deček se je začudeno oziral okoli sebe, mati pa je uprla svoje motno oko v zemljo, ki je bila njenemu srcu draga, ki je hranila njej najljubše srce. Čimbolj se je bližal čas odhoda, tem živahnejše je bilo na ladji in okoli nje. Ljudje so prihajali in odhajali, se vkrcavali in poslavljali, mornarji so tekali semtertja, vlačili vrvi in natezava-li jadra. Ob ena jstih je bilo dano znamenje za odhod. Velik mož, širokih pleč, se je prikazal na stopnicah in vprašal: »Ali je vse v redu, Milanovič?« »Vse v redu!« »Torej lahko odrinemo?« »Lahko!« je odgovoril mladi krmar in mogočno je odmeval njegov glas po krovu. V naslednjem trenotku je bilo že vse moštvo na delu; sidro so dvignili, Milanovič je dajal povelja na vse strani —■ in jadrnica se je že začela pomikati. Nekaj čudovitega je bilo opazovati pri tem delu mladega Milanoviča, ki | se je kazal v vsem obnašanju kot prist-| ni, rojeni krmar. Kako je stal, ponosno in samozavestno, poveljeval, da je njegov glas preletel vse ladjine prostore in kako so mu bili vsi poslušni. Zdelo se je, kakor bi on držal vso mogočno ladjo, 7. vsemi njenimi tisoč posameznostmi kot malo igračo v svojih rokah. Kapitan je prišel na krov; krmilo je prevzel njegov namestnik in Milanovič jo pazljivo poslušal in marljivo izvrševal njegove ukaze. Z vedno večjo hitrostjo je drčala vitka jadrnica po morskem valovju; , zdaj je skoro ncopaženo zdrsela mimo velike tovariš i cc; le s krepkim »živijo« so se pozdravili prebivalci obeh in že so si bili zopet tuji. Na »Adriji« se je zdaj razvilo ži-; vahno življenje. Nekaj mornarjev se je \ spravilo nad vrvi, odvezalo velika in i mala jadra, drugi so pa spodaj popri-jemali vrvi, s katerimi so bila jadra zvita. Vsepovsodi so odmevala povelja, rožljale verige, posamezna jadra so se že začela razvijati in med petjem so jih razpeli najpogumnejši mornarji. Zdaj se je uprl veter v jadra in še mogočnejše in veselejše je pohitela nežna morska hči po beli gladini; za seboj je puščala le srebrno belo brazdo. Kapitanov namestnik, krivih nog in mračnih oči, je ponosno stopical na pomolu semintja, včasih poklical kakega mornarja in mu kaj zapovedal, vedno pa je imel oči uprte v jadra. — Popotniki so leno postajali po krovu ali se naslanjali na ograjo in brez vsakih misli nemo opazovali pod seboj šumeče morske valove; vsi so bili zadovoljni s hitrostjo ladje in vsi so občudovali in se veselili lepote in hladu poletnega večera. Nekaj zanimivega je bilo občudovati in opazovati mornarje; kakor v gledišču: tu je kazal svoj zagoreli obraz majhen Italijan, tam je plezal po jamboru Hrvat, Širokih pleč, tam si zopet opazil pristnega Amerikanca, da, bil jo mod njimi celo neki Japonec; največ pa je bilo Slovencev in Hrvatov. Večinoma so se med seboj poznali; nekateri so že večkrat potovali skupaj. Skoro vsi so žvečili tobak ali kadili pipe. Mirno je plula jadrnica ob Istri in potem naprej po Jadranskem morju. Ker je bil veter ugoden, so razpeli vsa jadra, tako, da se je vsa ladja videla, kakor gora iz belega platna. Proti večeru so se nekoliko približali istrskim otokom. Bil je to čaroben razgled. Solnce se je ravno potapljalo v morje in še z zadnjimi žarki obsevalo bližnje obrežje. Zdaj pa je solnce zašlo, otoki so se potemnili kakor sence, a nebo jo ostalo še krvavordeče. Koliko razliko v barvah je moglo v tem trenotku občudovati spretno oko opazovalčevo! Tema je postajala vedno gostejša, lo nejasno si mogel še opaziti obrežje in njegovo poteze in pa male jadrnice in čolniče ob njem. Polagoma je legla noč na zemljo in na morje. Oblaki, ki so ob solnčnem zahodu še tako blesteli, so zdaj obledeli in se valili kakor mogočni dimi na ob-nebju ter zakrivali zvezde. Ravno pred ladjo se je naenkrat pokazala svetlobela črta; velika, rdeča zvezda, ki je svetila kakor mogočen meteor in ki je bila še ravnokar zelo oddaljena, se je vedno bolj zvečala in postajala neznosna in grozeča. Skozi temo je zadonel glas: »Vsi možje na krov!« Ceplanje z nogami. Zopet mir. Hitro kakor strel so zasukali ladjino kolo; in zdaj je hitela ona rdeča luč z mrzlično hitrostjo proti levi strani; gro-movito so tlesknila jadra drugo od drugega in popotniki so prestrašeno popadali po krovu in se čudili, da je ladja ostala nepoškodovana. »Velika jadra razpnito!« In zopet so se podvizali urni mornarji na delo; močne vrvi so se tresle, veter je zagrabil jadra, ladja se je nagnila, kakor bi se hotela preobrniti; popotniki so vsi prestrašeni kričali in hiteli na severno stran. — V par minutah je »Adrija« zopet mirno rezala va-. love; ona rdeča svetloba je izginila. Ob poldesetili je ponehal veter in iz morja je vstal mesec, liki velik blc-dormen ščit. Nekaj nepopisno svečanega je bilo ta večer v njegovem izhodu. Čez pol ure so ladjo usidrali. Vsa jadra so odvezali in pritrdili. Vse je bilo v redu kakor na vojni ladji. Postavili so nočno stražo, drugi so pa šli vsak v svojo kajuto. Globok mir jo logel na ladjo, na kaleri je bilo poprej toliko življenja. Le nekaj popotnikov je prišlo na krov, da so se tam še nekaj časa zaupno pogovarjali ob mirnem nočnem hladu. Bila je krasna poletna noč. Lahen vetrič je vel po morju. Zvezde so prijazno blestele na nebu. Po obnebju so se oblastno izprehajali v pretrganih oblikah redki oblaki in zdajpazdaj zakrili mesec kakor s tančico. Morje je lahno valovilo in zibalo ladjo. V bližnjem me- 31 sfecu je bilo opaziti po hišah še mnogo lučic. Te so spominjale popotnike na domovino. Marsikako srce je pri pogle tlu nanje postalo žalostno, najbolj pa gotovo Milanovičevo. Imel je ravno stražo in zato časa dovolj, da se je po težkem dnevnem delu udal razmišljanju in žalosti. S povoženo glavo je hodil semintja, njegovo srce pa se je med tem mudilo daleč v malem trgu, ki ga je ravnokar zapustil. Podoba ljubljene žene je vstala pred njim in še enkrat je moral preživeti težko slovo, ki mu je tako trgalo srce, ko je moral zapustiti svojo hišo. Še jo čutil njene roke okoli svojega vratu, šo je videl njene objokane in zateklo oči, šo jo slišal samega sebe, kako je vedno in vedno s pritajenim glasom ponavljal svojo zadnjo nožno prošnjo, naj ostane hrabra, naj zaupa, naj zanj moli, naj misli samo na prijetno prihodnje poletje, ki bo prišlo in zopet oba osrečilo z veselim svidenjem. t rn je bila polenajstih. — Ali Vida zdaj pač spi? Ali so jo solze in bolečine tako izmučile, da je morala počivat? Kako dolgo, kako zelo dolgo se mu že zdi. odkar jo jo zadnjikrat videl; bilo je sicer šo samo nekaj ur, a. te so se mu zdelo daljše kakor dnevi in tedni. Zatopljen v take misli, se je naslonil na ograjo. Naenkrat pa je začul vprašanje: »Ali so te luči vse na ladjah?« Vprašanje je stavila neka vdova, na katero je Milanovič že med dnevom večkrat obračal pozornost. Na obrazu ji je bral izraz žalosti in skrb za malega bledolasoga. dečka, čegar oči so ga spominjale na Vido in ki se mu je zato tako hitro priljubil. )Da, to so luči na ladjah, ki so ravno tako usidrane kakor naša.« »Kako lepa je vendar ta noč! — Dečka sem položila k počitku, sama sem pa prišla sem na krov uživat sveži zrak.« »Dočok jo gotovo zelo izmučen in bo toroj dobro spal. Opazoval sem ga, kako živahno so mu šle oči od predmeta do predmeta in kako se jc zanimal za vse.« Te prijazne besede so kaj dobro dole materinemu srcu; postala mu je tako zaupna, kakor bi bila že stara prijatelja. »Torej sle opazili mojo dete? Mislila bi si, da ste imeli stokrat preveč drugega posla. Do smrti izmučen je bil, ko sem ga položila k počitku, tako truden, da niti moliti ni mogel. Je pač sirota. Očeta nima več; zanj samega gori zdaj vsa moja ljubezen.« »Se mu vidi, da je nadarjen in živahen deček; mislim, da bova postala dobra prijatelja.« »To bi me zelo veselilo, Vi ste nad-krmar, gospod Milanovič? Slišala sem, da vas jo kapitan tako nazval.« »Da, milostiva.« »Tudi moj oče in brat sta bila mornarja. Upam pa, da si bo moj sin izbral kak drug poklic, ki ne bo združen s tolikimi nevarnostmi. Vodna skrb zanj bi me uničila. Še se dobro spominjam, koliko je pretrpela moja mati vsled pogostih in dolgih ločitev.« »Da«, je pritrdil Milanovič z rosnim očesom; »tudi jaz vem zdaj, kaj pomeni taka ločitev. Dozdaj nisem imel zmisla za to, a zdaj sem moral zapustiti svojo mlado ženo. Bog jo obvaruj do takrat, da se povrnem!« »Ali ie še zelo mlada?« »Devetnajst let!« »O uboga ženka!« je kriknila vdova sočutno. »Toda,« je tolažilno pristavila, »ta ločitev vaju bo lc še bolj utrdila v ljubezni. Čas hitro mine in vsi ti žalostni dnevi, ki jih morata zdaj ločeno preživeti, se vama bodo pozneje, ko se zopet snidcla, zdeli le kot sanje, ki so minile.« Vzdihnila ie in se ozrla na svojo črno obleko. Milanovič je opazil njen pogled in bolest, ki jo je izražala /. njim, je tudi njemu zaprla usta. V primeri z njeno izgubo se mu jc zdela lastna bolečina le majhna in neznatna. »Vedno je še upanje, vedno vas še lahko doleti sreča, dokler je življenje,« je nadaljevala vdova prijazno. »Nikar ne bodite preveč pobiti, gospod Milanovič! Ta ločitev je le začasno prekinje-nje vaše sreče. Gotovo, Bog bo vašo mlado ženo varoval, dokler ste vi v tujini, in ne dvomite, da vas bo srečno pripeljal zopet k nji.« Potem se mu je še prijazno nasmehnila in pristavila: »Zdaj pa moram iti k otroku!« Nato ga je pozdravila in odšla. Ivo bi se ji bil najrajši na kolenih zahvalil za tako tolažilne besede. <:,;. prav so izvirale lc iz prirojenega ženskega sočutja, so ga vendar tako pol o lazile, kakor bi se sam ne mogel nikdai'. »To jo dobra, ljubezniva gospa,« je go-voril sam pri sebi in zopet začel hodili semintja. Vedno iznova si je ponavljal besede in črpal iz njih toliko tolažbo in zaupanje, da se je naenkrat zopet ves poživel in da so njegove oči »>i..• t-zadobile svoj prejšnji lesk. (Daljo prihodnjič.; Slovenska zemlja - rožni maj. Slovenska zemlja rožni maj, s pomladnim cvetjem obsojana, naš biser, naš slovenski raj —> z vsem čarom si obdarovana. Te bele cerkve vrh gora, vasice in prijazna sela; kako bi duša v kraje zla iz kraja rodnega želela! Kako bi pustil v dobi nad to razcvelene solnčne gaje? Najlepše tu cveti pomlad, življenja nudi nam smehljaje. Glej nihali cvet cvetočih gred, kako v prežarnem blesku tlijo, zaznava se življenjska sled, življenje v naših društvih klije. Ta društva so domovja kras, vodilna zvezda domovine; teh mladih src navdušen glas kako čuteča srca ginel Mladina vstaja, gre na plan pogumno pod zastavo križa, megleni zginja mrak teman, že v svitu boljši dan so bliža. Veličje, majeva prolest izliva se na rožne trate, budi v nas narodno zavest in navdušuje rodne brate. Na majevih slovenskih tleh jc moja želja le živeli, na rožnih majevih vrteli, med rožami bi želel umreti. J. U. L i m h a r s k i. RAZGLED PO DOmOVINI Poparjeni liberalci. Ljubljanske občinske volitve so liberalce zelo iznena-strah??1™ic, u™ovn°. da so v velikem fa5r,df1rzborskc volitve. Po-S s f Vzidata profesorja Reis- didata * /i,- r™ lc Javila za kan-i m g', (,rpKonCa. Reisner celo pri ^ liberalcih ni priljubljen in Wie eno lastnost, katera je liberalcem všeč, namreč da je zagrizen liberalec, medtem, ko uživa dr. Gregorič splošno velik ugled pri ljubljanskih meščanih. Socialni demokrati so upali, da bodo dobili pri občinskih volitvah v Ljubljani vsaj tri občinske svetnike, a so s silo dobili komaj enega. Vendar jih ta blamaža ni izučila in so sedaj postavili za državnozborske volitve kar za okraje svoje kandidate. V nedeljo 14. t. m. na veliki sfood v Ljubljano. Liberalci delajo na poauro-velost javnih razmer med nami. Podobni so brezveslnežu, ki je vse zapravil in izgubil in ki ni sposoben več za pa,met- in) in trezno delo. S nezaslišanimi surovostmi in sleparijami so nastopali liberalci pri zadnjih občinskih volitvah a Ljubljani. Po svojem umazanem ča-(-D|ii.sju in na eesli so celo napadali podimo ženske, nezaslišane napade so iz-vršili proti ubogim redovnicam. Vse .'kar je poštenega, se mora proti temu 11 \ i trniti. Na velikanskem shodu so ljubljanske krščanske žene že dvignile <-'voj glas proti pocestni politiki in psovkam liberalnega časopisja, sedaj pa se morajo dvigniti tudi možje, somišljeniki S. L. S., proti razmeram, ki so ■\ -ramoto Ljubljani in celi deželi. Pri-hitile vsi na veliki protestni shod, ki naj sijajno manifestira proti liberalnim surovostim zadnjih dni. Shod se vrši v nedeljo dne 14. maja ob deseti uri dopoldne v veliki dvorani »Uniona«. Vsak ua> somišljenik naj skrbi, da bo ta •-hod mogočna manifestacija za ozdravljenje od liberalne klike okuženih razni* r. Na shodu govorita voditelja Slov. Ljudske Stranke dr. Janez Ev. Krek in tli. šosteršič. Somišljeniki Slovenske ljudske Stranke vsi na ta velevažen .Shod! -I Ivan Hribar je stopil v politični pokoj. Kakor poročajo češki »Namilili List.v iz Ljubljane, je naznanil i/.vrševalneinu odboru narodno - napredne stranke, da mu je nemogoče sprejeti > ponudeno« mu državnozbor-sko kandidaturo za mesto Ljubljano. Držnvnozborski kandidat za kočevski okraj je grof Barbo. Krščansko-socialna stranka na Kočevskem je sklenila, da ne postavi nobenega kandidata, ampak da kandidaturo grofa Jiarbota podpira. + Zmaga S. L. S. v Colu nad Vipavo. Iz Cola nad Vipavo nam poročajo: Pri občinskih volitvah dne 4. t. m. jo S. L S. zmagala s 16 odborniki, liberalci so si po strastni agitaciji ohranili le še dva odbornika. Oeželnovladni tajnik dr. Friderik Mathia/s v Ljubljani je imenovan za vodjo okrajnega glavarstva na Krškem. Višji finančni svetnik je postal fi-uaneni svetnik dr. Ilmlolf Thomann v I Jubljani. Stalni pokoj je bil dovoljen preč. gosp. duliovnemu svetniku Henriku "('jaku, župniku na Vrhpolju pri Vipavi. Župnija Boh. Bistrica je podeljena posp. Fr. žvanu, župnemu upravitelju i^totam. Izpremembe v politični službi. Zad-fjič smo posneli po »Fremdcnblattu« vest, da pojde namestništveni podpred-sednik v Trstu grof Schaffgotsch v pokoj ter da pride na njegovo mesto grof Attems iz Gorice, na katerega mesto v Gorico bi prišel naslovni dvorni svetnik Lasciac. Kakor doznamo prav iz dobrega vira, je bila ta vest netočna. Za nnmestništvcnega podpredsednika v Trst pride sicer res voditelj okr. glavarstva v Gorici grof Attems. Dosedanji namestništveni podpredsednik v 'Trstu grof Schafferotsch pa ne pojde v pokoj, marveč pojde kot namestništveni podpredsednik k namestništvu v Line. Istotako ne bode naslednik grofu Attemsu naslovni dvorni svetnik Lasciac, pač pa voditelj sežanskega okrajnega glavarstva, namestništveni svetnih Rebek. Nova kapucinska cerkev v Gorici bo v kratkem dovršena. Na mestu, kjer je prej stala majhna cerkvica, se vzdi-guje nova krasna stavba. Za binkošti, če ne že poprej, bo cerkev blagoslovljena in vršila se bo v njej služba božja. Drugo nedeljo po binkoštih, t. j. dne 18. junija, jo bo prevzvišeni knez in nadškof goriški dr. Fr. Sedej slovesno posvetil. Iz konzularne službe. Konzul dr. Josip Goričar, slovenski rojak, doma iz Mozirja, je poklican za vodjo konzulata v San Franciscu. Krmila, kakor lanene, sezamove in orehove preše se naročajo pri »Gospodarski zvozi« v Ljubljani. Istotam se kupuje klejno apno, kakor tudi vsake vrste gnojila. Sankcionirana deželna zakona. Cesar je sankcioniral zakonski načrt, ki ga je sklenil kranjski deželni zbor, o preložitvi okrajne ceste Dobrniče—Mir-napeč v delno progo Vrbovec Kal, in pa zakon, ki ga je sklenil kranjski deželni zbor glede uvrstitve občinske poti, ki vodi od kranjsko-primorskega obmejnega mostu »Na Grščaku« do deželne ceste v Mančali, med deželne ceste. Občinske volitve v Kranjski gcrl. 27. aprila so se vršile pri nas občinske volitve po novem volilnem redu. Slovenska Ljudska Stranka je zmagala v drugem in tretjem razredu z veliko večino. V prvem razredu je prodrl samo en naš kandidat, dočim sta manjkala drugim našim kandidatom do večine samo dva glasova. S. L. S. ima 13, liberalci pa 5 odbornikov. Važno za izseljence v Ameriko. Že večkrat smo opozarjali na tem mestu na slabe delavske razmere v Ameriki. Od zadnje krize do danes se še ni skoraj nič zboljšalo in bode poteklo eno do dve leti, da se razmere predruga-čijo. Od zime sem je bilo kaj malo izseljencev, in še ti gredo k svojim naj-bližnjim sorodnikom. V zadnjem času so pa začeli zopet domačini zapuščati svojo rodno zemljo in se podajajo kar trumoma v novi svet, iskat sreče in bogastva. Med izseljenci je skoraj polovico mladih žensk. Rafaelova družba v New Yorku je poslala zadnji dni nekaj pojasnil naši pisarni in nas ob tej priliki opozarja, da naj odvračamo v tem slabem času ljudi kolikor mogoče od Amerike; naj raje ljudje ostanejo doma vsaj toliko časa, da se »boljšajo razmere. Kdor pa ne more v domovini ostati, naj se vsaj obrne na družbo sv. Rafaela za izseljence v Ljubljani, da dobi tu vsa potrebna navodila in se ve obnašati pred komisijo na Ellis Islan-du; gospodje so tamkaj zelo natančni in odločni, za vsako malenkost ali nepravilnost zavrnejo vsakogar in mora brez pardona nazaj v domovino. Slovensko duhovščino pa prosimo, naj bi izseljence opozorila, da se obrnejo pismeno ali ustno na družbo sv. Rafaela v Ljubljani, Dunajska cesta št. 32, pr^ vo nadstropje. Pisarna daje vsa navo-. dila ter cene vožnje točno in brez-, plačno. Prvi roj je imel, kakor doslej znano, dne 4. maja, Janez Eržen v Cerkljah na Gorenjskem. 5. maja je dobil zopet enega in v kratkem jih več pričakuje. Romanje na Sv. Goro pri Gorici in na Brezje. V soboto po Vnebohodu Kristusovemu, 27. maja, pojde posebni ro-marski vlak ob en četrt na deset dopoldne iz Kamnika, iz Jarš—Mengeš ob pol desetih, iz Domžal ob tričetrt na deset, iz Ljubljane ob pol enajstih; prihod v. Gorico ob pol štirih popoldne. Iz Gorice se vrne v nedeljo 28. maja ob devetih dopoldne do Otoč, tamkaj romarji iz-, stopijo ter gredo na Brezje k Mariji Po-, močnici. Iz Otoč odhaja vlak ob pol 8. uri zvečer ter pride v Kamnik ob pol deseti uri. Yo;:ia cena tje in nazaj iz Kamnika 8 K 10 v. Iz Jarš ali Domžal 7 K 70 v, iz Ljubljane 7 K 10 v. V Ljubljani so vsk;pi samo na državnem kolodvoru v Šiški. Kdor se hoče udeležiti romanja naj se takoj oglasi pri: Vodstvu III. reda v Kamniku. Nazaj grede se bo vlak ustavil v Medvodah za one, ki stanujejo v tamkajšnji okolici. Perutninarski tečaj na Grmu. Kmetijska šola na Grmu priredi ob nedeljah popoldne 14. in 21. maja t. 1. perutninarski tečaj s sledečim sporedom. V nedeljo 14. maja od 3. do 5. ure popoldne: Važnost perutninarstva. Dohodki kokošjereje. Napake pri kokošjireji. Vrednost kokošjih plemen. Odbiranje kokoši za pleme. V nedeljo 21. maja od 3. do 3. ure popoldne: Zboljšanje kokoš-, jereje. Krmljenje kokoši. Strežba ko-, koši. Bolezni pri kokoših. Zboljšanje kurnikov. Zadružno pospeševanje pe-vutninarstva. Poduk bo združen s praktičnim razkazovanjem. Tečaj je namenjen gospodinjam in kmetskini dekletom. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 41/2°/o brez kakega odbitka. Mttltt tiujltnjltutliltu. filei inserati s« Z Brionskih otokov nam poroča naročnik: Kakor jo »Domoljub« poročal, jc tukaj otl 4. svečana do 7. aprila bival prestolonaslednik Franc Ferdinand s svojo družino. Po njegovem posredovanju jc bila stara brionska cerk vica popravljena in zopet prirejena za božjo službo. Prcstolonaslednikova ga. soproga je darovala krasen kip Srca Jezusovega, prt za oltar in svečnike. Velikonočni prazniki so bili jako slovesni; v cerkvi so pele kneginja in prin-cezinja Wrcde ter gospa Kupehvieser. — Sploh pa razni člani cesarske rodbine radi obiskujejo brionsko letovišče. Mnogo časa je bila tu baronica Wu-thonau, rojena grofica Chotek. seslra prestolonaslednikove soproge; koncem aprila se je več dni mudil tukaj nadvojvoda Franc Salvator, in 8. maja jc prišla za daljši čas nadvojvodinja .Marija Jožefa s sinom. ; nr~"TTT-" " Innr-inninr-inn Gorenjske novice o p D g Iz Cerkelj na Gorenjskem. V zadnjem času prinaša »Gorenjec« neslanosti »Iz popotne torbe«. Zaganja se v poštene ljudi šenčurske in cerkljanske župnije. Ni treba veliko vprašati, kdo jc povzročitelj teh neumnih dopisov. Vsi ga poznamo. Zaletel se jc najprej s svojo umazano torbo v predoselsko župnijo, od tod je odšel skozi Šenčur in Velcsovo v Cerklje. Spravil se je nad gostilničarja Jan.šeta, da bi mu z izmišljenimi rečmi škodoval na dobrem imenu. Od kod ta jeza? Zato ker sta prišla Babič in Janše navskriž radi letnih načunov, ki jih je delal Babič kot kurator J. Kalinšeka. Kako je delal te račune bode v bližnji bodočnosti pokazala sodnija. »Gorenčev« »torbar« se norčuje, češ, da zna Janše dobro računati — da kar na bukvice »zrajta«. Kako slabo zna Babič računati, je pokazal kot kurator J. Kalinšeka, ko mu je žena tega sama dokazala nad 50 pomot in nedostalkov s precejšnjo razliko, kar bode vse moral natančneje pokazati pred sodiščem. Vprašamo nekdaj vsemogočnega, vedno liberalnega Babiča, kaj ga je prignalo do tega, da je moral odstopiti od kuratorstva J. Kalinšeka? Ali morda Janše? Ta je storil le svojo dolžnost, da varuje imetje svoje sestre. Ker je odstavljen — zato joka v »Gorenjcu«. Saj tudi tele joka, ko ga odstavijo od dobre molže. Babiča so odstavili: 1. Njegova žena od svojega premoženja; 2. odstavili so ga pri cestni upravi; 3. od kuratorstva J. Kalinšeka. Morda pride še kaj hujšega. g Na Ježici imajo organista, ki strastno agitira za protiversko stranko, in socialne demokrate. nisC £ravi corkvcno predstoj- mštvo na to? To jc vendar preveč da bi zoper vero in cerkev rogovUU tist? ki od cerkve dobiva lepo pK> Mte se, možje Posavci, in poveUe da tega ne trpite! Ta fanti ima baje 'tudi 6' pri veteranskem društvu neko šaržo. Veteranci-poštenjaki, pozor! g Iz Motnika. Katol. slov. izobraževalno društvo bo ponovilo šaloigro »Čevljar« v nedeljo, dne 14. maja, popoldne po šmarnicah. Vabite se zlasti tisti, ki vas je zadnjič na Jurjevo nedeljo zadržalo deževno vreme. Knjižnica izobraževalnega društva obstoja šele sedem mesecev, pa se je vendar v tem kratkem času prebralo 1062 knjig. Ta številka govori veliko. Koliko plemenite zabave, koliko manj popivanja in nerodnosti, koliko kronic v žepu, ki bi šle za nepotrebno pijačo. Le tako naprej! — V nedeljo, dne 14. maja, imamo v Motniku volilni shod za kranjske in štajersko župljane.. Shod, ki se vrši po deseti maši v cerkveni hiši, bo sklical naš dični državnozborski kandidat za kranjsko stran, dr. Krek. Vabite se vsi možje in fantje volilci, tudi štajerski, katerim se bo, če ne bo zadržan, predstavil njihov kandidat dr. Korošec. Štajerski župljani motniški odločno ugovarjajo, da bi tajnik naše liije-ronimske občine razširjal plakate za Robleka. Mi tajnika ne plačujemo za agitacijo, še najmanj pa za agitacijo za liberalce. — Inženirje imamo v Motniku, ki merijo novo železniško progo Motnik - Domžale. g Iz šmarce. Odbor katol. slov. izobraževalnega društva v Šmarci je v svoji seji dne 17. aprila t. 1. sklenil, da priredi vlak v Loreto v začetku julija t. 1. Romarji bodo lahko vstopali v vlak na vseh postajah do Reke. Loreto jc stara sloveča božja pot, seveda bomo obenem obiskali Trsat. Tudi Opatijo si bo lahko ogledal,,kdor bo hotel. Nazaj grede se bomo ustavili v Postojni, da si ogledamo znamenito postojnsko jamo. Romanje bo trajalo le dobra dva dni, cene bodo kolikor mogoče nizke. Odbor je že lani hotel prirediti vlak na Sv. Goro, pa je bil zadržek. Ker so že mnogi bili na Sv. Gori, zato smo se rajši odločili za Loreto. Kdor hoče iti na to božjo pot in videti obenem velike naravne lepote, naj sc čimpreje priglasi na naslov: Katol. slov. izobraževalno društvo Šmarca pri Kamniku. Za enkrat ni treba še nič pošiljati denarja, cene bomo prijavili v »Domoljubu«, kakor hitro bo mogoče. g Iz Preske. Na mnoga vprašanja, radi romanja na Trsat v odgovor sledeče: Najbržp bo prvo polovico v mesecu juniju šel vlak na Trsat in sicer kako soboto popoldne okoli pete ure iz Medvod. Ustavil se bo v Ljubljani in v Logatcu. V nedeljo pridemo zvečer okoli desete ure v Medvode, če bomo mogli obiskati tudi Opatijo, še ni gotovo, ker bo premalo časa. Postojniško jamo na vsaki način ogledamo. To pa traja tri ure. Zato bo za Opatijo premalo časa. Podrobna naznanila bo prinašal »Domoljub« vsaki teden. Moramo imeti saj 500 romarjev. g Razstava živine živinorejskih zadrug. Iz škofje Loke se nam piše: Pretečem četrtek je bila tukaj razstava živine živinorejskih zadru« iz Staro Loke, Selc, Sore in Šmartna. Udeležba je bila nenavadno velika. Živine se jo prignalo 163 glav. Ljudstva je bilo naj tisoče, ki jc res z zanimanjem ogledovalo razstavljeno živino, najlepšo iz vseh škofjeloških občin. Ker Stara Loka nima za razstavo primernega prostora, je g. župan N. Lenček blagohotno prepustil krasni prostor pred klavnico v mestu, ki je bil zato res najbolj pripraven. Naj mu bo za to izrečena tukaj najtoplejša zahvala! Šotor je okusno okrasila z venci in trobojnicami gospa Marija Jelovčan, dobitke, oziroma premije pa ga. Ivana Volgcmut. Prišli so od deželne vlade g. Munda, od deželnega odbora prcblagorodni gospod grof Barbo, nadalje ravnatelj F. Pire, Lcg-vart in Rataj, zastopniki živinorejskih' zadrug iz Radovljice in Kamnika Finž-gar in Rode. Na razstavo sta prišla tudi poslanca gospoda Demšar in Zabret. Veselo je presenetil vse živinorejce br-zojav, da je deželna vlada izposlovala pri državi podporo v res visoki vsoti 1000 K. Največ premij so dobili gospod Tavčar iz Selc, gospoda župnika Rožnik in Finžgar, ki so postavili res krasno živino. Vso s prvo premijo odlikovano živino je ujel fotograf, ki pride na-! slikana v naše list kot zgled, zakaj jo o';rašena z venci in trobojnicami. Gosp. Legvart jc na kratko spodbujal živinorejce, naj iz današnjega shoda sprejmejo nauk, kako sc vzgoji lepa živina. Odbornik zadruge v Stari Loki g. Ivart Baloli, sc je konečno zahvalil zastopni-i kom c. kr. vlade, visokorodnemu navzočemu g. grofu Barbotu za res izredno visoko podporo in vsem članom komisije. Predlagal je, naj se pošlje brzojavni pozdrav in zahvala gospodu župniku Finžgarju v Leoninum, ki si je pridobil za razstavo največ zaslug, kar je bilo soglasno sprejeto. G. poslanec Demšar je svoji dve premiji v znesku 30 K daroval starološki in šmartinski zadrugi", za kar naj mu bo izrečena najtoplejša zahvala. Vse premije so znašale 1140 K in so jih živinorejci z največjim veseljem sprejemali. Naj bi ta prva razstava' v škofjeloškem okrožju obrodila najlepši sad! g Iz Kovorja sc nam piše: Erlali šo ne da miru. Zopet preobrača kozolce s svojimi dolgimi kraki po brezverskem. »Napreju« in samozavestno povdarja, da se rdeča misel vedno bolj razširja po naši občini. Mi pripomnimo na to baharijo Erlahovo samo to, da se pošten in veren človek, ne bo nikoli pri1 nas pridružil brezverski rdečkarski' stranki. Pijane in druge zloglasne osebe vam pa radi prepustimo. g Tržiške novice. Naši rdečkarji so praznovali prvi maj v znamenju žganja in ponočiiega kričanja. Nekateri so namesto pri delu, sedeli cel božji dan po gostilnah in zapravljali denar. Hoteli so razobesiti rdeče, revolucionarno zastave, a okrajno glavarstvo jim je to strogo prepovedalo. Radovedni smo, katere hiše v Tržiču bi bile tako srečne, da bi se bile ponašale s krvavimi zastavami. Škoda, da nismo tega videli. —1 Za občinske volitve se pripravljajo soc. demokrati in liberalci. Pravijo, tla bodo ..luipno nastopili. Prav imajo, saj »gli-lia vkup štriha«. Liberalci se že bahajo jin raznih gostilnah, češ, da sta že prvi jn drugi razred njihova, tretji pa socialističen. Bomo videli, mislimo pa, da ni dobro delati račune brez krčmarja. Sicer pa tudi mi krščanski delavci ne borno držali rok križem. g Iz okolice Kranja. Vendar enkrat, sem si mislil, ko sem bral v zadnjem »Domoljubu« dopis, ki govori o žalostnih razmerah v Kranju. Jaz vem, da se je tisti dopis mnogim drugim kmetom dopadel. Zato želim napisati tudi jaz par vrstic. Najprvo naj povem, da se zdi meni prav pametno, da se govorimo tako-le v našem listu ne sa-jiio o stvareh, ki zadenejo posamezne kraje, ampak tudi o stvareh, ki so splošnega pomena za vso našo okolico. Kno inuum tudi jaz že dolgo na srcu, naš okrajni cestni odbor. Pa ne ta no-\ i'ga, ampak tistega, ki je letos srečno zaspal. Poslušajte! Besniška cesta se dela že sedem let, pa dosedaj še ni kamen premaknen radi nje. Naj novi od-hnr že vendar kaj stori. Eni pravijo, da ne sme biti pri gospodarskih stvareh nobene politike. Jaz sem tudi te misli, ampak eno je pa gotovo: tam, kjer imajo liberalci kaj v rokah, je najprvo politika, potem šele drugo. Od nas pa hočejo, da damo politiko na stran. V Kranju sla dva trgovca Majdiča. Kadar z enim izmed njih govorim, mi M ilno zatrjuje, da se ne briga za polili ko, da je to neumnost in tako naprej. Kadar so pa volitve, ti pa mož leta za liberalce, da bi se kmalu pobil. Ali ni ii>ii birt l{. ravno s tem, da je preskočil k liberalcem, prišel do gostilne in žganjeloča, pa do velike časti mestnega svetovalca. Takih ljudi se moramo najprvo ogibali. Jaz mislim, da bi bilo neumno zahtevati od vsakega, da mora bili z nami. Ampak tisti, ki mora biti z nami, zato ker ga podpiramo, ne sme biti vsaj nikdar proti nam. Drugače je pa skovir. S skovirji pa nič opravit! — Kmet iz H e. g Moravče. Liberalni m m o -f.r h č n e ž e m , ki jih obkroža že Mnrtna senca. Očitajo nam ti Hmljo, kako da lažemo. Ves svet naj to-"\i zve, kake so bile naše laži, ki jih i a znašajo naši nasprot niki. Liberalci 1'iavijo, da smo lagali, da bo Tomano-va posojilnica zapečatena, da razun '''"'ga odbornika liberalne posojilnice niina nobeden premoženja, da Zadružni 'l'»m velja 180.000 kron, da ima posojilnica plačati Agro-Merkurju 70.000 K, J1" vloga št. 1135 ni v računskem zaključku, da Tomanova posojilnica ne l"> plačala obresti, da je gasilno dru-*'vo liberalno in smo sploh zmiraj in Vsi' lagali, kar smo zinili. Ne bilo bi mi m treba odgovarjati na take budalo-•s|i, ker pozna nas ljudstvo, da smo vse-l'.i govorili resnico in da nas ni še pri imbeni stvari spoznala za lažnjivcc, to- delavske družbe se je letos izvanredno' slovesno praznoval. Zjutraj ob V28. je bila božja služba pri sv. Antonu n« hribcu. Društveni pevci — 30 po številu — so peli lepo Nedvedovo mašo: »K Tebi srca povzdignimo«, v pridigi se 71 • nem je pojasnilo, kaj pomeni »varstvo svetega Jožefa« posebno dandanes med delavskimi sloji. Plače se izboljšujejo delavstvu, a s tem pa ne raste še zado-voljnost med njimi. — Zvečer jc bil zabaven večer v prostorni Didičevi dvorani. Društveni predsednik nam je v tričetrturnem govoru kazal politične razmere pred sto leti, ko so Francozi dne 22. marca 1797 ponoči vdrli v naše mesto in še isto noč oropali vse blagajne, vse zaloge zapečatili ter ves rudnik kot last francoske republike razglasili. Ubogi rudar si je moral sam pritrgati, da jc oholega sovražnika zadovoljil, ker z malim ti možje niso bili zadovoljni. Ko so odpeljali 16.000 stotov živega srebra in 430 stotov cinobra v skupni vrednosti dveh milijonov goldinarjev, so jo pa odkurili odtod, saj potem niso imeli kaj več iskati v našem mestu. Da bi čakali, koliko se sproti napravi rude, se jim ni izplačalo. Snov, ki jo je govornik obravnaval, jc prav nova, še nikjer obelodanjena, sestaviti jo jc mogoče iz arhiva v župnišču in v gradu. Zato so tudi navzoči ves čas pazljivo sledili zanimivim dogodkom preteklih dni. Potem se nam je z društvenim skioptiko-nom pokazalo 50 slik iz francoske revolucije, razume se, da sc je zraven v kratkem dalo pojasnilo k vsaki sliki. Slike nam je za ta večer posodila »Slovenska Straža«. Da so naši pevci med odmori marljivo peli, sc razume. Pri dve in polurni zabavi se gotovo nobeden ni dolgočasil, posebno še ko jc krčmar abstinentom in pivcem postregel karkoli so si želeli. n Postojna. V smislu zadnjega občnega zbora Kmečke zveze jc- bila naloga odbora in zaupnikov K. Z., skrbeti, da se pobere članarina že vpisanih članov in naberejo novi. Po izpremembi društvenih pravil bodo prišle želje in potrebe posameznih okrajev in vasi bolj v poštev kot doslej (naprava vodnjakov, grajenje prepotrebnih cest, na kar se je doslej veliko premalo oziralo; nek Založan je trdil, da bi bil prej luft-balon v prometu, predno bi dobili cesto, če bi pustili te občinske modrijane gospodariti po občini). Bojevati sb bo morala Kmečka zveza za uresničenje resolucij, sklenjenih na zadnjem občnem zboru — za regulacijo Pivke — saj je letos samo vslcd vednega poplav-Ijenja seno povečini neporabno in celo škodljivo, — za senarsko zadrugo, katero so na Vrhniki že ustanovili, — sklep radi postojnske meščanske šole se mora še izvršiti itd., itd. Vzorno in dalekovidno gospodarstvo postojnske občine si bomo pa o priliki nekoliko bolj natančneje ogledali; ne bo več tako šlo, da bodo občani dobri samo za plačevanje občinskih doklad, v občinskem odboru se bo šopirila pa le libe-tf\r??:.klika"> mora biti konec! — l oliticen pomen Kmečke zveze pride do 8edai rWstu držav-n volivni reformi za občine. Vsak posamezen ne bo nič dosegel v edinosti je moč in če se bomo krepko oprijeli Kmečke zveze, smo ne-8' premagljivi. O Kmečki zvezi kot gospodarski in politični organizaciji za postojnski okraj je govoril kaplan Rudolf Kapš 12. marca v Zalogu in Stari vasi, 26. marca v Velikem Otoku, 2. aprila v Zagonu, na Belo nedeljo v Hrašali. — 7. maja se je vršil sestanek v Malem Otoku. Kateri še niste pristopili k Kmečki zvezi, storite to po zaupnikih, katere si je izvolila vsaka vas! Dobro veste, da bo le krepko organizirana Kmečka zveza uredila razmere in lahko pričakovala pomoči in podpore od Slovenske Ljudske Stranke. n Staritrg pri Ložu. Umrl jc Franc Žnidaršič, posestnik in gostilničar v Šmarjeti po dolgi, mučni bolezni v deželni bolnici v Ljubljani v starosti 27 let. Oženjen jc bil 14 mesecev. Zapušča žalujočo ženo, mater, brata in sestro in strica. V miru počivaj! n Iz reške doline. Tatjc so se začeli pridno oglašati v Trnovem. V enem tednu so sc zglasili trikrat. Najprej so pri županu Perkanu pobrali več šunk (pršutov) in klobas. Ker jih jc po svinjini seveda žejalo, oglasili so se zato potem pri gostilničarju Ribariču, kjer so odnesli nekaj brinjevca in 30 kron. Potem so pa tudi pri posestniku Jadre-tu pobrali nekaj svinjine. Vidi se, da hoče nekaj ljudi na lehak način dobro živeti. — Nekaj o zavarovalnicah. Dne 21. marca so pogorela posestniku Kan-daretu v Zarečju gospodarska poslopja. Zavarovan je bil pri zavarovalnici »Foncicrc«. Pričakoval je, da mu zavarovalnica izplača takoj zavarovalnino, da mu bo mogoče že v zgodnji pomladi postaviti nova poslopja. Toda kmalu bo že dva meseca od tega, o zavarovalnini pa ni ne duha ne sluha! Čez dober mesec sc bo začela že košnja in posestnik ne bo imel niti kam spraviti sena! Vse drugače bi bilo, če bi bil zavarovan pri naši domači »Vzajemni« v Ljubljani. Ta zavarovalnica ceni in izplača v enem tednu ali pa še preje! Vsak, kdor bi se hotel zavarovati pri naši domači zavarovalnici, naj sc obrne na njenega zastopnika g. Miha Dovgan v Kosezah. — Državnozborske volitve se bližajo. Kandidat za naš okraj je naš priljubljeni dosedanji poslanec dr. Ignacij Žitnik. V naši dolini mu je zagotovljena ogromna večina. Vendar pa ne smemo držati križem rok, ampak delati moramo na to, da izginejo zadnji ostanki liberalizma. □□□nnnannanqaaann D □ Dolenjske nouice »□□aOUUCI"r-inr-|r^nnn d Iz Grabna pri Sv. Gregorju. Naša kapelica je dobila za 1. maj nov al-tar, oziroma nastavek, katerega jc krasno izdelal gospod Franc Bečaj, kipar in pozlatar v Cerknici pri Rakeku. d Iz Rudnika. »Slov. Narod« je v štev. 92 prinesel lažnjivi Članek, da je naš župnik g. šlibar pobral volilcem legitimacije, katere jim bo vrnil šele na dan volitve, ko bodo na vozu pri- pravljeni za odhod v Ljubljano. To jo hudobna laž, kajti gospod župnik Sli-, bar ni nobenemu volilcu kake legitimacije vzel. To zamorejo volilci, čo treba tudi pod prisego potrditi. To jo zopet dokaz, kako malo je verjeti do, pisom v »Slov. Narodu«. Sledi več podpisov. d Občinske volitve v Kotredežu. Dne 2. maja so se vršile v Kotredežu! občinske volitve. Zmagala je naša lista, dva odlKtrnika sta prišla po žrebu tudi od nasprotne liste v odbor. To kaže, kako napačni so izgovori takih volivcev, ki pravijo, saj jc vseeno, če grem voliti ali nc. Od enega glasu je bila odvisna izvolitev dveh odbornikov. Če bi bili imeli le še en glas, bi bila zagotovljena izvolitev tudi onih dveh odbornikov, ki sta po žrebu izpadla. d Kmečka zveza za Belokranjsko. Pod tem naslovom je stalo v zadnji številki »Domoljuba«, da se je pri cenitvi zemljišča za državno cesto Suhor-Mc-tlika nekemu posestniku izplačalo za 40nr 38 vin., kar pa sc jc iz cenilncga akta št. 6853 dognalo, da ni bilo tako. Dotični svet jc bil cenjen kot pašnik na 600 K za en oral ali joli in se je ena stara klaftra plačala z 38 vin. Toliko resnici na ljubo. d Cerklje na Dolenjskem. Dne 23. aprila je priredilo naše Slov. kršč. izobraževalno društvo predstavo s petjem. Vsi udeleženci so se jako pohvalno izrazili o dobrem uspehu in vztrajnosti naših vrlih deklet, kar nam tudi spri-čuje želja onih, ki se je niso udeležili, naj bi se predstava ponovila. Le to moramo obžalovati, da jc bila udeležba to pot, moramo reči, mnogo preslaba. Jcli morda vstopnina previsoka? Vsakdo si pač lahko pritrga četrt vina ali vrček piva in d& borih 20 vin. za društvo, ki ima še precej dolga, ker se je knjižnica v zadnjem času tako lepo uredila. Vsa čast za požrtvovalno delo tajniku gosp. učitelju A. Lomšku. Vezava knjig so trga, treba jih je dajati prevezati. Vedno izhajajo nove knjigo za ljudstvo, ki jih mora imeti vsaka knjižnica in jih vsak z veseljem čila. Stroškov dosti, a kje sc naj vzamejo sredstva? Torej na delo za izobrazbo naših vrst! Kdor no more pomagati pri tem delu s svojim umom, naj vsaj z majhnim doneskom; pripomore k temu, saj ima le ljudstvo samo dobiček od toga. Smrdljivo »Jutro« ve seveda natančno, da dela pri društvu klerikalec le za svoj žep, Res, blagor nam, koliko stovakov smo žo spravili v svoje žepe. Kdor torej še ni v društvu in ima dolgove, naj brž pristopi k društvu, da se iznebi tega nadležnega bremena. Zato svetujemo tudi! »Jutru«, naj se zapiše v SI. kršč. izolnv društvo, da mu ne zapoje boben. — !Pi-* sec zelo slabo skrpucanih vrstic v »Jutru« pod naslovom »Iz Cerkljan (?!) na Dolenjskem« vzdihne na koncu svojo modre kritike kot prerok Jeremija* nad Jeruzalemom in izraelskim ljudstvom, »naj se naše ljudstvo enkrat spametuje in ne podpira klerikalcev, kil delajo samo za svoie žepe, narod pa iz- jesavajo in molzejo kolikor morejo«. 2daj vidiš, ljudstvo cerkljansko, koga moraš podpirati, kot te uči polno skrbi za tebe »Jutro«, ki ni vredno — ne, hotel sem reči — ki je vredno, da se vrže na stranišče. In dragemu dopisniku »Jutra« bodi na njegovo veliko žalost in jezo povedano, da so se cerkljanska klerikalna dekleta zarotile, da stopijo v bližnji prihodnjosti zopet na oder. Prihodnjič povemo lahko še nekaj neprijetnega na uho našim »Jutrovcem«. ,d št. Vid pri Zatičini. V kratkem se prične graditi velika moderna sirarna, ki bo ena najlepših na našem jugu. Izdelana bode popolnoma po švicarskem vzoru. Poleg sirarne se bode vpeljala prešičereja, oziroma reja plemenskih svinj. Tako se bodo tudi v domačem kraju redile plemenske svinje, da jih ne bo treba uvažati od drugod. Zgradil se bode moderen svinjak za sto prešičev, za katerega je jako izbo-ren prostor pripravljen. Želeti bi bilo, da bi kmetje bolj se poprijeli živinoreje, oziroma reje plemenskih krav, katere donašajo lepe dobičke, če se jih pravilno oskrbuje. Namesto barantanja z volmi, pri katerih je jako negotov dobiček, poprimite sc dobrih molznih krav, skrbite za zdrave, snažne in svetle hleve, pa bodete mnogo lažje izhajali, nego sedaj. Ker le z vpeljavo umne živinoreje sc bo udomačilo blagostanje po naših kmečkih domovih. d Kmetijsko predavanje v Suhorju priredi kmetijska šola na Grmu v nedeljo, dne 14. maja po popoldanski službi božji v tamošnji ljudski šoli. Predavala bodeta strokovni učitelj H. Zdolšek o vinogradništvu, pred vsem o škropljenju trt in strokovni učitelj inž. 'Albert Vedernjak o umetnih gnojilih. Vabimo naše gospodarje, da sc tega predavanja v obilnem ;števi,lu udeležijo. d Popotnik Trebnje - št. Janž. V Trebnjem sc je vršil 2. t. m. shod zaupnikov S. L. S. z namenom, da postavijo kandidata za državni zbor. Ker dosedanji zaslužni poslanec dr. Hočevar iz osebnih vzrokov ne more kandidirati, so zaupniki poverili kandidaturo deželnemu poslancu župniku Illad-juku, ki si je " zvezi s S. L. S. pridobil veliko zaslug, do bodo tudi v naši dolini dobili vinogradniki galico po znižani ceni 48 h kg. Vsa dolina bo zanj. Na Mirni izstopivši iz vlaka grem s kolodvora proti »blatni vasi«. Tu za-ffledam že od daleč neko stavbo, podobno gasilnemu domu, ki pa nima še napisa in neometan zid ter vrata in polkna nepobarvana. Zavijem jo v gostilno. Povedali so mi, da je tu pri Ko-racinu. Vprašal sem, ali so morda letos zidali gasilni dom? O ne, oglasi se jttajhen mož z rujavo brado, zidan je že lri leta i,n nas je veljal 3800 K. Ko So moža izvem, da je načelnik mesar !Q gostilničar Paule, sem bil takoj na Jasnem, kako je to prišlo, da je gasilni "om tako drag. Z Mirne jo krenem peš St. Rupert, kjer zvem, da ima mlekarna svoj letni občni zbor. Navzočih je bila večina članov in teh jo že nad 165. Zvem pa tudi, da trgovec Koželj ne more pustiti mlekarno na miru. Člani mlekarne, ali res ne poznate pregovora: Svoji k svojim! Iz Št. Ruperta jo mahnem čez hribe v Št. Janž, kjer zvem, da dobe novega organista, ker je stari odšel v Svibno. Da bi bil bolj navdušen za društvo, kot je bil stari! Pevcev bo imel dovolj. V Št. Janžu je dovolj dobrih fantov, upam, da pridejo naprej, če tudi bolj počasi. d Zagorje ob Savi. Pri zadnjih občinskih volitvah v kotredeški občini je napredna stranka ali stranka »neodvisnih kmetov«, kakor jo naziva zagorski naprednjak, to je stranka, zvarjena iz liberalcev in demokratov, šla v boj zoper Slovensko Ljudsko Stranko. Toda vkljub liberalno-demokraškemu kompromisu je naša stranka zmagala. Pribiti pa moramo na tem mestu, da so sc gotove josebe pred volitvami tako čudno, da ne rečemo naravnost hinavsko obnašale ter tako zakrivile, da jih je tudi precej naših volilo. Izid volitev je nam pokazal, da mora biti odslej na,šc brezpogojno geslo: Kdor sc brati oziroma se hoče bratiti z našimi političnimi nasprotniki, ta mora iz stranke pasti in naj hodi svojo pot kakor mu drago. Prišel je čas ločitve, ko se mora vsak postaviti na odločno stališče: ali je pristen in zvest pristaš S. L. S., ali nje nasprotnik. Srednja pot, pot kimovcev je danes nemogoča; kdor bo o tej govoril, tega smatramo, in to po vsej pravici, za hinavskega lizuna in nasprotnika. Čas je, da sc naša stranka še tesnejše organizira in združi v svoj krog vse pošteno in trezno misleče može, ki jim znan napredni »neodvisni kmet« iz Zagorja nc bo ukazoval. Naprednih sitnostij in usiljevanja smo siti do grla in to tembolj, ko vemo iz skušnje, da naprednjaške možatosti kupiš lahko za »en groš«, kolikor hočeš. — Ugovoru zoper minule volitve, ki ga je spisal eden izmed »neodvisnih kmetov«, pa je pritisnjen najočitnejši znak grdega zavijanja, ki bo še onim, ki so do danes omahovali, odprl oči, ko bo reč prišla tekom časa tudi v javnost. Možje, takim »naprednim neodvisnim kmetom«, ki so sc zadnji čas pokazali v kaj lepi luči in ki so do zdaj mogoče menili, da imajo vso pamet, pokažite, da ste samostojni, ki si ne datc prav nič narekovati od »naprednih kmetov«, najmanj pa iz zagorske občino. d Strukljeva vas. Dne 1. maja je pri nas umrl kmet g. Janez Štrukelj, ki je bil mnogoleten naročnik »Domoljuba« in vedno odločen somišljenik S. L. S., za katero je šel vselej s pogumom in veliko vnemo v boj. Pri vsakih volitvah je bil eden prvih agitatorjev. Pa ni bil le zvest somišljenik S. L. S., ampak tudi zvest sin katoliške Cerkve. Zadnjo zimo sc je posebno gnal, da dobi domača cerkev novo zvonove. Hodil je od vasi do vasi, navduševal ljudi in prosil denarnih prispevkov, pisal veliko pisem iza podporo dobrim ljudem, in tako se mu je posrečilo, da je mogel narediti kmalu pogodbo s tovarnarjem Samaso v Ljubljani. Toda človek obrača, Rog obrne. Tisti dan, ko so zvonove pripeljali, ležal je na mrtvaškem odru in ni sc mu izpolnila želja, da bi bil slišal, kako po jo novi zvonovi! — Zapeli so mu, ko je že počival v hladnem grobu! — Ril pa je tudi skrben gospodar, ki jo iz nič si priboril primerno posestvo ter svoje otroke skrbno vzgojil. Pokopali so ga dne 3. maja. Pogreb je pričal, da je bil ranjki priljubljen in da ga bodo vsi, ki so ga poznali, ohranili v blagem spominu. Počivaj v miru, blaga duša! d Napredni junaki na Vačah so si že davno stavili nalogo skruniti in teptati žensko čast. A naši cenjeni nasprotniki so padli tako globoko na dno življenja, da jim o dostojnosti nc moremo govoriti. Smešno bi bilo praviti ciganu, kako lepo hišo da ima, še bolj neumni pa bi bili mi, če bi se pričkali s propalo sodrgo. Samo svojim somišljenikom nekaj v preudarek! Predno zver pogine, še silovito brca. Pri našili naprednjakih je pa že tudi začetek konca, ko se spravijo na ženske. Ko šo ni v Ljubljani najeta sodrga napadla ubogih redovnic, ki so bile po riovi vo-livni postavi dolžne iti na volišče, so žc naši napredni junaki napadali ženske, ki se v javnosti ne morejo braniti, češ — teh se nam ni treba nič bati. Lansko leto so v svojem časopisju kar po imenu napadli do štirinajst žen in deklet našega mišljenja ter zlasti psovali Marijino družbo. Pa tudi s podrobnim delom so hoteli straliovati poštene ženske. Kdo je našim ženskam pisaril ostudno razglednice? Kdo jih je v varstvu teme s ceste tolikrat najgrše pso-val? Kdo je v Gori in na Klancu postavil »tatermana«? Seveda naša stranka! Kajne, mi smo si tudi namazali tablo svoje posojilnice!? Zadnjega aprila so naši liberalni resnicoljubi bili na veselici v Moravčah ter so prikrokali v naš trg drugo jutro okoli 3. ure. Pravi Va-čani niso bili med njimi. Drugi dan, 1. majnika, so nekateri junaki krotili silnega »mačka«, opoludne plesali pri Jeklinu, v mraku je pa neki rokovnjač namazal šolsko okno z blatom. Ril je baje mrak: junaka ni nihče opazil, vsi bodo rekli eno in držali skupaj, obdol-žena oseba ne bo imela razbremenilnih prič, liberalec ti pa priseže desetkrat po krivem, če se mu nc more blizu. Ko so pomazali okno, so začeli ob uri duhov — ob eni čez polnoč — pred šolo nečuveno preklinjati in zmerjati neko dekle, ki se je cel popoldan in večer pred njimi zaklepala, češ, da je ona pomazsila okno. Če se kdo tako očitno zlaže, da mu na vsem svetu noben Jur-ček ne verjame, potom to ni ne laž in ne greh. Liberalne stranke ni več na Vačah, pač pa tropa takih prikazni j, ki podnevi potiskajo klobuk na oči, ponoči pa v varstvu teme uganjajo svoja junaštva. Naš račun je sklenjen. Vseslovenska Ljudska Stranka je v Ljubljani sklenila strogo izpeljati načelo »Svoji k svojim«. Hvala Bogu, da naši zavedni možje niso prisiljeni stopiti v 82 nobeno lako gostilno, kjer se zbira liberalna sodrga in liujska zoper naše somišljenike! Gospodinje in dekleta pa bodo hodile rajši kupovat tja, kjer nimajo s sramotilci ženske časti nikakc-ga stika. Pri svojih somišljenikih smo vsaj toliko dobro postrežem kot pri naših nasprotnikih. Tega nam ne veleva kako osebno sovraštvo, ampak naša lastna korist in samoobramba. Naših nasprotnikov ni sram, ni jim mari niti vest, niti postava, niti pamet, pri žepu so pa še občutljivi. Pa naj nas pu stijo v miru in mi ne bomo prisiljeni rabiti tega silobrana! Zakaj so; neki njih očetje izhajali brez libcralstva? Vsak naš zaveden somišljenik jc dolžan podpirati one obrtnike, ki morajo prestati z nami vred mnogo krivic od liberalne sodrge. Zato kličemo ob dvanaj-sli uri.vsem poštenim ljudem: Svoji k svojim! d Šmartno pri Litiji, Ljudski oder uprizori v. nedeljo, 14. maja, ob pol 3. url popoiudne Jurčič-češnikovo narodno igro »Domen«, na kar se okoličani tem potom opozarjajo. Vstopnice se dobe pri g. Ernestu Drčar v Šmartncm. Otvoritev Društvenega doma se je vsled tehničnih težkoč preložila na mesec junij. Torej pozor sosednja bratska društva! — Dne 21. maja se vrši pri nas okrožni vadileljski tečaj Orlov in obenem tudi seja okrožnega odbora Orlov ter ustanovni shod dekanijskega odbora izobraževalnih društev. Za-stopni^j;društev se vabijo k obilni udeležbi. d Litija. Pri nas se že vrši živahno gibanje za občinske volitve. Liberalci, ki se za kmeta niso niti trohice brigali, kar svet sloji, izkušajo z lastno jim hinavščino begati volivce kmete — s staro liberalno frazo: »Kmet kmeta« in jih tako preslepiti ter.razcepiti in si na I a. način pridobiti par mandatov. Toda na te limanice se naši kmetje ne bodo dali vjeti, ker jih predobro poznajo, kakšni prijatelji kmetov so ti ljudje. Dokler so imeli moč, niso priznali kmetu nobene pravice, niti ga nikdar pustili do besede v občinskem odboru. Celo vun w> jih podili, češ, da »neumen kmet«, nimaš tukaj nič za govoriti, ker nič ne»zastopi.š. — Take in mnoge dru-ue ljubeznivosti liberalnih mogotcev so si/naši kmetje dobro zapomnili in bodo ž' njimi obračunali z glasovnicami v rokah z obrestmi. Ena misel je med kmeti volivci in ta bo tudi zmagala: Proč z liberalci, proč tudi s prihlinje-Jtirni liberalnimi prijatelji! d Škocijan pri Mokronogu. V nedeljo, dne 30. aprila jc bil v gostilni pri Durjavu liberalen shod. Govoril jc flolfe Ribnikar iz Ljubljane, to jc tisti liberalec, ki pregleduje na ljubljanskem trgu kokoši in kumare, kadar jih princso ženske prodajat in ima za to delo pet tisoč kron plače. — Nečuveno opovstvo se je zgodilo na shodu pri Derjavu Od drugod pripeljana banda je živinsko napadla v škocijanski fari škocijan skega duhovna, samo zato ker se je oglasil k besedi. Ovratnik gospo- da kaplana je pordečila kri. — Kdo hodi v Škocijan sramotit in zversko napadat duhovščino? Poleg ljubljanskega škri-ca mesar Šlajpah iz Mokronoga, neki Bule iz Mirne, čevljar Smrekar iz Mokronoga, župan Bučar iz Kostanjevice ter s temi pripeljani hlapci in kočijaži. — Kdo je bil še zraven? Pri predsedniški mizi so stali z Ribnikarjem nad-učitelj Bcnedičič, nadalje tisti bahač iz Brinjevca, ki se povsod usti, da vsi Zlo-ganjci njemu verjamejo, samo Miha ne, pa nekaj starih babnic ne (zanaprej bodo Zloganjci verjeli svoji vesti, nc njemu). Peter Durjava je bil seveda tudi pri gosposki mizi. Vodil pa je shod, na katerem so divjali liberalci, župan Činkolc. — Kdaj so se liberalci streznili? Ko so škocijanski volivci vstali, da gredo vun, so došli škrici in najeti hlapci dovolili besedo gospodu kaplanu. To bi morali videti poglede teh ljudi, ko je gospod kaplan zavračal hudobne trditve surovega Ribnikarja. Ko je vprašal liberalce, ali se ne pravi izdajati državo Turkom, Italijanom in Nemcem, če grajajo naše poslance zato, ker zahtevajo močno Avstrijo, so začeli divjati. Pa ni nič pomagalo. Ribnikar-jeve hudobije so padale njemu na glavo in vsem zlobnim liberalcem. Ko pa je imelo priti na vrsto, da je on sani iberalec pobasal poldrug milijon in da sedaj čepi pod ključem v Ljubljani, so začeli priVandranci strahovito vpiti in zahtevati, da se mu vzame beseda. Predsednik se jc pridružil kričačem in na shodu stranke, ki pravi, da se za svobodo bori, se ni smelo svobodno govoriti. — Kaj so liberalci dosegli? Po shodu je prišel volivec, ki se je nagibal na liberalno stran, k gospodu kaplanu, se je jokal in rekel: »Da so taki, nisem mislil.« Gospod kaplan odvrne: »Dobro, da sle spoznali. Če bi pustili, da se njih laži razširijo, bi se mi še kaj liujega zgodilo.« Liberalno hinavstvo. Tisti, ki so prizadeti in ki so poklicali Ribnikarja, bi se radi zopet izlizali pred ljudmi, pa pravijo: »Kaj pa jc šel na shod in še celo k P. Durjavi?« Zato je šel, da bodo zdaj tudi tisti vedeli, ki (loscdaj niso hoteli verjeti, da liberalci lažejo, ko pravijo, da je pri njih svoboda, da ima pri njih vsak pravico in besedo. Kako to razumejo, so pokazali v nedeljo. Zdaj ne bo treba nikdar več povedati, kakšni so liberalci; vsak se bo spomnil na dogodek z dne 30. aprila. — Ljudska sodba. Mož s sivimi lasmi, ki je bil osebno navzoč na shodu, se jc izrazil: »Sedemdeset let sem na svetu, pa takih divjakov še nisem videl.« — Liberalce je zadelo zasluženo plačilo. Noben pošten človek v fari, ki je videl ali slišal o zverskem liberalnem barab-stvu, noče več ničesar slišati o teb iz-rodkih brez primere. — Čast naše fare. Liberalce boli, ker jim ljudje brusijo v obraz: V naši škocijanski fari se kaj takega še nikdar ni pripetilo. Liberalni lopovi nam nc bodo jemali dobrega imena. Tem skrunitcljem naše časti je pri nas odzvonilo. Z liberalci ničesar skupaj nikdar več t d Loški potok. Občni zbor jo imelo preteklo nedeljo Kmetijsko društvo na Hribu. Vsa poročila kažejo lepo in raz, veseljivo stanje društva. Vkljub splo, šno slabemu letu v gospodarskem ozi« ru kaže naše društvo lep napredek. Pa tudi za to našo gospodarsko organizacijo jc bilo preteklo leto kaj burno. Naši neprijatelji so nas hoteli uničiti potom sumničenja, natolcevanja in drugo. Namen je bil prozoren. Pa so jim je vse izjalovilo. Društvo je krepko, še bolj kot prej. Nič ni izgubilo, pač pa se še bolj utrdilo. Ko smo še bili začet« niki in mladi, smo iz boja prišli zmago« valci, — sedaj tem bolj, ko smo že utr« jeni in hvala Bogu vzrasli. — Nekaj novega si bo društvo ustvarilo v na-stopnem letu na predlog g. Škulja: Naj bi društvo bilo svojim članom tudi po, sredovalnica za vnovčenje živine in blaga. V ta namen si nabavi društvo tablo, na katero se zabeleži član, ki želi kaj prodati. Ta zapisnik naj bi bil na očitnem kraju, kjer bo dostopen vsa, komu kupcu. Naslov prodajalca, kakor tudi količina in kakovost blaga se za, piše ter vse pokaže kupcu. Vse se vrši za sedaj v prostorih Kmetijskega dni, štva, kjer kupec dobi tudi na željo na, tančnoja pojasnila. Predlog je bil z za, ('ovoljstvom soglasno sprejet. Vpelje so ta posredovalnica za vnovčenje živino in blaga v najkrajšem času. Na to opozarjamo zlasti kupce, ki se v naši dolini kaj radi oglašajo za govejo živino. Jed, nako se bode posredovalo tudi prodajanje lesa in v jeseni tudi prešičev. V. tem bo šlo društvo roko v roki z bas ustanovljeno Živinorejsko zadrugo. —< Občni zbor je tudi dovolil 24 K za Slo, vensko Stražo ter s tem pokazal, da društveni člani niso samo gospodar-* sko, marveč tudi narodno zavedni. Za kratek čas. Uganke ali zastavice. Uganka. 1. • i-f" j • + a 2_ + 1- 0 j + 1 +" m 3. u j + 4. f-|n + | • | + + 5. + | o +1 0 | • -T 6. hl-i o I . 1-4- 7. + |o H-1 0 | • + 8. + : d • 1 + -i- 9. A ! • j r [+ t 10. + | .|z| + |+y+ 11. • 0 +1 e 1 + + 12. k j . k + 1 + i i 13. + | a ; • | e i + + 14. n 1 + | g | | + +r 15. ±1 + 1 nT i + M + 16.|+| + | a! -1- F 1. Drevo, ki pa ra> bijo nu cvetno netlc-ljo. 2. Gospodarz drugim imenom. 3. Žito, s katerega peko kruh. 4. Svetnica. 5. Kar vsak Flovek skriva. f>. Rastline v gozdu. 7. Kraj okoli Ljubljane. 8. Svetnica. i». Svetnik. 10. Kar mora imeti vsaka knjiga. 11. Za kar j a vsak človek ustvarjen. 12. Navadni plevel v žitu. 13. Telegraf v morju. 14. Kar vsaki fant rad nosi. 15. Svetnik. 10. Narod. se mora brati znan slovenski pregovor. Čudodelni štirjak. e e e k k 1 i 1 1 0 0 o o P p t številska zastavica. Sledeče Številke v štirjaku razvrsti tako, da bo vsota v vodoravni in navpični vrsti znašala vselej 65. 1 2 3 4 5 (1 7 8 9 10 11 12 13 14 15 10 17 18 19 20 21 22 23 24 25 Križna šarada. 1 12 cvetlica 14 žensko krstno ime 32 telesno površje .')4 domača živa). Rešitev ugank ali zastavic. Rešitev sknlalice. _J 9 30 51 40 1 1» 52 47 8 29 50 3 10 7 24 3, 48 45 20 6 23 4 1 28 25 32 49 11 2 15 20 35 40 27 44 22 19 » 39 16 43 36 33 1 » 21 18 37 34 41 38 13 42 17 Prosto reže ptica v zrake, prosto v gori srna skače, In jaz tujca pa napake bi pretrpel njega tlače; kogar v srce to no peče, v tem pač naša kri ne teče. Lisinski-Cegnar, »Vsakemu svoje t" Rešitev razširjevalne zastave. k koa kost Kostnica. Rešitev stlrtjaške zastavice. luna ubor Nora Arah. Skrivalnica, Kje jc štorklja? Mnenje gospoda dr. G. Siamaicffa. Slivno. Gospod J. Serravallo! Trst._ Med poizkusi, izvršenimi z Vašim Serravalloviin Kina vinom z železom jc nekaj slučajev, katere je vredno, da objavim. Pripisal sem Serravallovo Kina vino z železom gospe, ki jc trpela na malokrvnosti, ki je tožila za glavobolom in breztečnostjo. Posledice so bile: probujenje teka, izgin bolečin v glavi in splošno izboljšanje. Drugi slučaj se tiče deklice sedmih let, šibke, rc-konvalescentne po difteriji in nialo-krvne. Posledice so bile: splošno izboljšanje, probujenje teka, povrnitev rdečice na ustnicah, ki so bile poprej blede. Na splošno se dosežejo s Serrvallo-vim Kina vinom z železom jako lepi uspehi in jaz sem z njim popolnoma zadovoljen. Slivno, 12. oktobra 1909. Dr. G. Stamatoff. Opozarjamo na Suttner v Ljubljani, Petra cesta, ki ima manskih daril itd. oglas tvrdke H. Mestni trg in Sv. veliko izbiro bir- dober tek zdravje Zaslužek! 2 — 4 K nn dan in stalno s pre-vzetjem lahke pletenine doma. Edino moj stroj za hitro pletenje »Patenthebel44 Ima izkušene jeklene dele, plete zanesljivo nogavice, modne in športne izdelke. Predznanje nepotrebno. Poduk zastonj. Oddalienostneškoduje. Troški mali. Pism.garanc. trajne službe. Neodvisna eksistenca. Prospekt zastonj. Podietje za pospeševanje domačega dela. trgov, sodn protokol. Kari wolf, Dunaj, Marlahllf, Nel-kengasse 1/00. 1892 Kuuerfe s firmo, ■ ■ pisma, - -- račune Itd - Izvršuje natančno po : naročilu : : Katoliška: : tiskarna : v Ljubljani. Samo naravnost od naše tovarne kupijo zasebniki blago za gospode in dame najboljše kakovosti po najnižjih tovarniških cenah. Dobi se vsaka mera. Ostanki po čudovito nizkih cenah. Zabte.ajte vzorcel Prti Hez.razpoiilj.tovar.blagi „SUDETM" Krnov (JSgemdorf) St. I, 8173 Avstr.-Slezija. Dober tek! Zdrav želodec imamo in nikakih bolečin in tiščanja v želodcu, odkar rabimo Feller-jeve odvajalne Rhabar-bara krogljice z znamko „Elsa-krogljiceu. Svetujemo Vam iz lastne izkušnje, poskusite iste, ki pospešujejo prebavo in krepe želodec. 6 škatliic franko 4 krone. Izdelovateli samo lekarnar E. V. Feller v Stubici. Elsa trq 16 IHrvatsko). 2899 62 Pijte samo ..Tolsfovržko slatino" ki je "edina slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda. Naroča se: Tolsti vrh, p. Gnštanj, Koroško. Pojasnila o inseratih daje uprav-ništvo samo tistim, ki priložijo vprašanju znamko za deset vinarjev. LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Brno, 3. maja: 1, 13, 44, 41, 19. Line, 6. maja: 61, 23, 18, 11, 5. Trst, 6. maja: 42, 84, 45, 16, 78. Tržne cene za 100 kg. Ljubljana, dne 9. maja 1911. I Deželni pridelki: Pienlca .... Rl ....... Ajda...... Ječmen .... Ovc....... Proso belo. . Proso rumeno Koruza stara . Kcruzit nova . Leča ....... Grah ..... Larcno seme . GraSica..... Domača detelja Gorenjska repa PHol Rlbnlčan Fižol Prepellčar Fižol Mandalon Čebula...... Krompir...... Zelje sveie . . Zelje kislo brez soda .... Repa sveža Repa kisla soda .... Brinje . . . Kumna . . . Orehi .... Gobe suhe. Jeiice .... Želod ... Smrekovi storži. Seno .... Slama . . . Stelja . . . Cena ' K 1 v Živina, meso 1 SO živa vaga: . , 1» IS 40 50 Goveda pitana Teleta težka . . Teleta mala . . . , 10 8:i Prašiči...... 1; 60 111 I 26 £0 Kuretninain drugo: 20 (JO Maslo kuhano 111 _ od K 260"— do . . 22 — Maslo surovo od j — • K 2(10 — do . . . 02 _ Slanina sve2a 20 ."»0 <»peh)...... 2S — Slanina preka- — jena ....... 18 - Mast svinjska. ■ 7 so Loj......... | — Jajca 100 kom. PUancI...... , — — Golobi.......| Raca........| 78 z Kolonijalno blago; (»9 na debelo | — Rlž Rangon od 1 — — K 25* ~ do ... . -- — Kava Santos od 1 4 _ K ii'2 - do . . . 10 : 80 Petrolej......| Cena , »I 117 lOf 1.11) 106 2S0 — 300 ! -109 — S — — »0 It 60 0 60 86 80 !u 2»! - F Zdravnik za očesne, ušesne nosne in vratne bolezni v • 1 .1.1 MU ordinira zopet od 11 do 12 in od VJ do 'M 1457 M Advokat dr. Janko Žirovnik je otvoril z 8. majem t. leta svojo lastno pisarno v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 7. II. nadstropje, (nasproti glavne pošte; Hotel pri Ma-I liču.) 1497^ 1490 Krepak učenec poštene rodbine s primerno šolsko izobrazbo se takoj sprejme v trgovini Rud. Rutner, Vrhnika. CLIMAX motori na Najcenejši obrat. *** § Bacbrich & Co. tovarna za motorje DUNAJ XIX 6, Heiiijenitadtcrslrai. 13 Je. 1400 ♦ Dr. F. Papež se je preselil s svojo odvetniško pisarno na Marije Terezije cesto št. 4 pritlično (zraven kavarne ..Evropa''). ♦ ♦ ♦ Posestvo na v lepem kraju, četrt ure od železniške postaje Št. Janž; poslopje v dobrem stanu, posetve nad 40 mernikov. 3 lepi travniki, (iozda dovolj za steljo in kurjavo. Za vse je ccna 20.000 kron. Odda se pa tudi manj in za manjšo ceno po volji kupca. Plačilni pogoji so ugodni. Vet" se izve pri lastniku Alojziju Kneza, Skrovnlk, pošta Tržišče, Dolenjsko. 1327 3 Ne stane prav nič! Zastonj razpošiljam povsod vzorce suknenega blaga, blaga za obleke, blaga za bluze, peril- ............v hvoj na- W kup lahko dosežote po zelo ugodnih prednostih. A KAR L WORSCHE, Maribor ob Dravi + ^ Jlcrronga.ssc 10. 14:*7 ▲ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Nova tkalnica bombaža išče neka) družin s tkalci, suiačl, delavci na pred-predilnl stroj, delavci za predtlnl stroj na obroček (Trosslerinen), natlkači, delavol na stroj za kar-deriranje, Cena, zdrava stanovanja, električna razsvetljava in voda, kakor vrt. Selitveni stroški sc posodijo naprej. Ponudbe se prosijo pod šifro S. Z. 7554 na RUDOLF MOSSE, Monakovo, (Mitnchen), Bavarsko. 1504 2 Grand Prix svetovna ra;sfava Pariš 1900. Kvrizdov Korneuburški prašek za govedo dietetifno sredstvo za konje, rojalo živino In ovce. Cena: 1 škatlica K l-io, '/2 škatlice „ —70. Nad 50 let v rabi skoraj v vseli hlevih pri pomanjkanju žre tj a, slabe prebave, za zboljšanje in j)0-množenje mleka pri kravah. Kwizdov Korneuburikl praSek za govedo pristen samo t zraven stoječo varstveno znamko, »iditi ac v vseh lekarnah in ilrogerijah. Franr lan KU/i7flfl c-in kr- »vstr.-ogr, kralj. rum. in kralj. 11lillli JU11 nnl/iUU bulgarski dvorni založnik, okrožni lekarnar, KORNEUBURG pri Dunaju. 130.) Glavna zaloga: agMgii^^HgBJi^rdragpi— ume aiaepc itaspE 366 Svoj izdelek ostro žgane strojne, zidne in zarezane strešne OPEKE prve vrste J. Knez v Ljubljani. Sprejme tudi zastopnike za razprodajo zarezanih strešnikov. M 3IBE nrSCbr atiGMii iiIhIie ■ do Z vinarja obratnih stroškov /a >'ro '» HP z m°j'm Pat< motorjem z močnim pritiskom In za snroDo olje od 16 HI' naprej; 4 do S vin. pri mojih petrolinskih motorjih in petrolinskih lokomobilub, dalje 2—10 HP tudi stoječe motorje Tvornlca motorjev I. WARCHALOWSKI Dunaj III., Paulnsgasse 1. Na tisočo motorjev v obratu. Cenovniki gratis. Ugodni plačilni pogoji. V zalogi tudi že rabljeni petrolinovi motorji. 315 Proda nnrnctnn na Do,enJskem obsegajoče .se |IUjK»1¥U hišno poslopje, njive, travnik gozde, vse skupaj meri 18 oralov. Stalna cena K 9200. Več pove oskrbnik Jožef Hočevar, Sv. Križ 1 P- Mokronog. 1415 Seno posteljno perje! 1 l02 /.. P. Specialni oddelek: Stroji za žage in obdelovanje lesa. Popotne opreme ing in mizarnic. ILANGEN & W0LF, s^rsi čevljarska pomočnika v trajno delo Franc Kuk, Podmelc === 1485 Primorsko. Proda se =lcpa kmetljfi= ob državni cesti blizu mesta Vetikovee ležeča, okolu 105 oralov obsegajoča, z mnogimi prostornimi, modernimi po-slopji; cena K 74.000. To [poslopje se event. tudi razdeli na več delov in posamezno ceno proda. Posredovanje se nagradi. Vpraša naj se pri Graščini Kabon, p. Velikovec, Koroško, us? Dama ki hoCe pospeševati kožno nego, ki iloče izgubiti pege, terdoseči nežno mehko kožo in belo polt, se umiva le z Steckenpferd lilijno mlečno milo (znamka Steckenpferd) tvrdke Bergmann & Co„ Tešiti ob Labi. Komad po 80 v se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah s parfumom i. t. d. 00'J Posestvo meri skupaj 27 oralov ali 130840 ha zemljišča in s'icer polja 2-884 ha, travnikov 2-7188 ha. pa.šnikov 3-898 ha, gozda 0 ha. Hiša je enonadstropna v dobrem stanu, hlev še nov, obokan, lega za sadjerejo jako ugodna. Gozd je do malega ostanka posekan, a posestvo je v okraju, kjer je dosti gozda in se kaka parccla lahko dokupi. Cena je 9000 K, oral pride torej, le na 331 K, poslopje pa niti računano ni. Lastnik je zdaj Posojilnica v Celovcu, na katero naj so kupci obrnejo. Kupec mora polovico cene plačati, polovica lahko ostane vknji-žena na posestvu. 1255 zložna, cena Jn varna 2927°o*8 Cunard Line ^^ Bližnji odhod iz domače luke Trsta: Carpatliia 16./5., Saxonia 23.15., Pannonia 6./6. 1911. IzLlverpoia: Lusitanija (najboljši največjim nai-lepši parnik sveta), 20./5, 10./6., 8/7., 29./7 9./8. 1911, Mauretania 3./6., 24./6„ 22./7„ 12./8. • 1911. Pojasnila in vozne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomšk. ul. 25, blizu cerkve Srca Jezusov. Cena vožnji Trst~Ncw-Jork 111. razred K180'— za odraslo osebo vštevši davek in K100'— za otroka pod deset let vštevši davek. z"etn<° organist In cerkvenik plačo 000 K in prostim stanovanjem. Nastop takoj ali saj v kratkem času. Župnl urad Čatež ob Savi na Dolenjskem. 14<)1 IKŽ8T Iščejo se močni delavci k takojšnemu vstopu proti dobri plači v rudniku v Litiji. 1452 Važni migljaji za kmetovalce in živinorejce! Živinski praški, ki jih že dolgo vrsto let izdeluje Karel Riohter v \Velsu, ki se vedno odlikujejo po njihovi enakomerni kakovosti in sestavi ter so se v teku časa vedno bolj in bolj udomačili pri kmetovalcih, v resnici manjkajo redkokje v hlevu; pozna jih skoro vsak kmetovalec in vsak živinorejec. Radi velikanskih sleparij, ki jih dandanes uganjajo nepošteni ljudje z raznimi živinskimi praški, mora človek biti zelo previden, da ne gre na limanice okolu potujočim agentom. — Kdor hoče biti za vse slučaje osiguran, da bo dobil vedno enakomerno sestavljen živinski prašek, naj zahteva: za konje, roaaio živino in prašiče! To je najboljše sredstvo za rejo in pitanje, poveča množino mleka pri kravah, služi za rast in okrepitev okostja, poveča, voselje do žretja in pospešuje prebavo. Riohter-jev veliki živinski prašek ni nobeno tajno sredstvo, ampak snov, katera se sme povsod prosto prodajati, kar je oblastveno dovoljeno. P. n. kmetovalcem svetujemo, naj v slučajih, ako jim živina oboli, pokličejo zdravnika. — Prašek velja 1 zavoj 60 vinarjev, 4 zavoji veljajo 2 kroni ter se dobe povsod po boljših trgovinah, koder vise Richterjevi plakati. Kjer ga ni dobiti, naj se obrne naravnost na M C »I v Velsu, Gorenje Avstrijsko. Ustanovljena pred letom 1700. Manjkati ne bi smel v nobenem kmetijstvu zdravniški povodec pri telenjn. Olajša pri težkih porodih in napačni legi. Ze več let pri tisočih posestnikih v uporabi. Mnogoštevilna hvalna priznanja. Kompletna garnitura K 3—. C, o s p. prof. dr. Kari Keller na porod, kliniki c. kr. ži-vinozdravniške visoke šole na Dunaju piše: Povodcc pri telenju je bil na porod, kliniki z največjo zadovoljnostjo uporabljen in se uporaba istega najbolj priporoča. Izredno praktični pripomoček za živali, ki se preobžrejo ali ki trpe na napenjanju, jo požiralnik. Tudi pri ščipanju konj kakor je dokazano je velike koristi. — Velik požiralnik (za govedo) K 6 —, majhen požiralnik (za teleta, ovce) K 5-—. Velški živinski praški [se dobe: Jos. Deisinger, Škofjaloka; Ivan Kranjc, Borovnica; F. Dolenz, Kranj; Fr. Mlakar, Lesce: Brata Kobč, Novomesto; Rudolf Brundula, Guštanj; Rud. Cebulj, Prevalje; R. D. Taurer, Dobrlavas; Lebinger & Bergmann, Litija. 1181 U2 ^ Ustredni banka """"j1'™ »J českych sporitelen vplazza del ♦ Osredn.banka feSKIh hranilnic. Ponterosse 2. Vloge na knjižice: 1 Premijne vloge: 4V4°/o ! Vloge v tekočem računu in vloge fiksne najugodnejše. Bančno trgovanje vseh vrst. 135 - Oddelek za vadije in kavcije. - Uradno ure od 8. rano do 7. i/re zvečer. Priporočamo novo Irgovl.io z manufaktornlm blagom. Jesih & Windisdier LJUBLJANA, Stari trg štev. 1 (prej bazar) postaja električne železnice. 1210 («1 I W nhlcr levi kovnesl iz ličja, polni kovčepi in torbe. kg sivega sicubljenega perja K 2, polbe-.cga K 2'80, belega K i, finega K 6, najboljšega skubljenepa K 8. sivega puha K 8, belega K 10, prsnega puha K 12, od 5 kg nadalje poštnine prosto. Dovršene postolja bogato napolnjene, Iz zelo gostega jako trpežnega rdečega, modrega, belega ali rumenega Inlet-nanklng-blaga 1 pernica vel. 180X116 cm z blazinama, velikost 80X58, napolnjena z jako lepim mehkim perjem K 16, s polpuhom K 2o, s puhom K 24; posamezne pernice K 12, 14, 16, vzglavnlca K 3, 3-50, 4. - Pernice 180X140 cm velike K 15, 18, 20: vzglavnlca 90X70 ali 80X80 cm K 4-50, 5, 5-5(1. Spod. pernica Iz gradla 180X116 cm K 13, 15. Razpo4iijn proti povzetju poštn. prosto pri naroČilu od to K dalje. M. Berger v Dešenici št. 1010. Češki les. Za neugajajoče denar nazaj al> sc blago zamenja- — Ceniki o žimnicah, odejah, prevlekah in vsem drugem posteljnem blagu zastonj in poštnine prosto. 2293 Železni kovčegl, zgibalni kovCegi. kovnegi za čevlje In klobuke, torbe iz usnja kovčegi i. torbe s pripravo za potov, potrebščine ali brez nje. MJiHiimsin spet, za kovčege II lina j I.. Himmelprorlg. 7, Telefon K'.'07 lluustr. ceniki za-slon] in Iranko. tleprekosno! Za-konito zajamčeno Točna postrežba. kedajtakougod. no priliko? Kje še, kot pri meni, dobite 40 metr. sortiranih ostankov med istimi: Delen zelo moderni vzorci za damske obleke in bluze. Art,r- ,-. flr okusni vzorci za srajce, bluze Itd . Kamir.,. ir- k? Anu'. c.fir okusni vzorci za srajce, bluze Itd . Kanafas živahne barve za posteljic prevleke. Oksford za ino ke srajce za vsakdanjo vporabo, zelo močan. Platno belo izborila kakovost. Penita — — — _ blago za obleke in bluze. Modrikast i blago za kuhinjske predpasnike in obleke za doma ; za samo Vsi ostanki popolnoma brez napake in zajamtaio pristno barvni. IJolgost ostankov 3-10 metrov. Nikak liziko. Naročite tako| Dalie 40 metr. finega platna za životno in posteljno perilo za K 19-50. Rjuhe brez šiva, zajamčeno pritno, nedosež.na dobra kakovost 160cm široke, cm d-.lge, komad K 2 65. Najmanj se odda o kosov. Hazpošilja se po povzetju! Malnica Julij Kantor. BaDy pri Hodu Jaz sem norski - domači tkalec razpošiljam različno blago 40 do BO metrov ostankov I. kakovost K 18'-, II kakovost 22 K po povzetju, zajamčeno pristno pralno, brez napake: kanafase, .delene, platno, polplatno, ruin-bnrško tkanino, krisete, brisače, bel gradel, oksforde, cefire, sa-tin, lastnoročno izdelano, krasno trpežno v dolgostih od 3 -15 m. Fr. Marschik, Češka Ccrma, pošta Nacliod, Orlovsko gorovje. Pošljem pol tucala čisto platnenih žepnih robcev 150 soucni K 1.1 -. 1 tucnt belili [ai|uard platnenih brisač50 HOcm 6 K. 0kxiniJu, v t/Kmeriho "Materi telijo -Avbru. po,ceni in ztvnesljiuo-potovali na/so obrnete cSimon^JOrietete*; v JQubQan£ Z/ColoAvors/te ulice20. %Sakc)t!rstiuj!7tyasTixlct Aiyb se bnrtpilačno. Umetne ~cbe Ure- ruvanja zobnih korenin se ustavljajo ame-rikanski umetni zobje, posamezno ali cela zobovja. izvzemši nedelje in praznike vsak dan od ti. ure zjutraj do (i. zvečer v konc. zobarsk. atelje O. Seydl 10 Ljubljana, Stritarjeva ulica it. 7. 55' znanstvena revija, Izhaja 10 krat v letu in stane po 5K □a leto. Naročnino prejem« upravništvo v Ljubljani. Slavn. p. n. občinstvu si ušojam najvljudneje javiti, da izdelujem in prodajam raznovrstne cementne izdelke kot podboje (bangerje) klcpane in neobdelane, cementne cevi, mnogovrstne nagrobne okvire, podstavke za kozolce in sploh vse v to stroko spadajoče predmete, natančno po naročilu. Cene nizke, postrežba točna. - Za obilna naročila sc priporočam /. velcspoštovanjcm 1180 Karol Zaje, Domžale štev. 126. Podpisani s tem vljudno naznanjam, da sem otvoril dne I. maja t. 1. ] 1 notarsko pisarno v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 32 v pritličju hiše ,.Zadružne zveze'- poleg pisarne g. dr. Pogana. — Uradujem ob delavnikih od 8.—12. in od J/23.—6. ure. V Ljubljani, 2. maja 1911. JVlate ^{afner, c. kr. notar. 7 F.P.Vidlc&Komp.,Ljubljana fGuarna zarezanih strešnihoo ponudi v vsaki jj poljubni množini patent. dvojno zarezani strešnik-zokriuoč s poševno obrezo in priveznim nastavkom „sistem Marzola". Brez odprtin navzgor! Streha popolnoma varna pred nevihtami! Najpreprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streh sedanjosti Na željo pošljemo takoj vzorce in popis. Spretni zastopniki se IS£eJo. _ 782 jj sasil Daje po 4Vlo JL rr~ 'Tl. m Kongresni (rg 19 registrovana zadruga z omejenim poroštvom Kongresni trg 19 sprejema hranilne vloge vsak delavnik od [l 3 / 01 brez odbitka, (ako, da dobi vlagatelj od 8. do 12. ure dopoludne in jih obrestuje - P" * /1 /O vsakih vloženih 100 K čistih 4 K 75 v na leto. Rentni davek plačuje društvo samo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v 7 in pol letih (90 mesecih ali 390 lednih) v tedenskih, oziroma mesečnih obrokih, kakor tudi posojila na zadoli-nice in menjice. Dr. Fr. Dolšak I. r., Prelat H. Kalan 1. r. Kanonik I. Sušnik 1. r., zdravnik v Ljubljani, podpredsednik, predsednik. podpredsednik. ^jrr-" 5 as aacas ^ v ^ -rjrmrrr 2S ^rr 2S, 7WW J IfcT' IfcST Najboljša in najsijurnejša prilika za štedenje! Denarni promet do 31, decembra 1910 čez 87 milijonov kron. Lastna glavnica K 608.996 84 Stanje vlog dne 31, decembra 1910 čez 21 milijonov kron. LJUDSKA POSOJILNICA registrovana zadruga z neomejeno zavezo 6 Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela „Unlon" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik ocl 8. ure zjutraj do 1- ure popoldan ter jili obrestuje po______— brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4*50 kron na leto. Dr. Ivan ŠusteršiC, predsed. Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsed. Odborniki: Anton Belec, Pos*;1,l!>W Fran PovSe, vodja,'gnMak, državni in deželni poslanec. Jlnton Kobi, deželni poslanec, posestnik '»'trgovec. Breg sestnik v Ljubljani. Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, podpredsednik, trg. m obrt. zbornice Leskovlc,hišni posestniki blagajnik .Ljudske posojilnice., Ivan PoUaS ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar Slibar, župnik na Rudniku. Iglj Za nalaganje po pošti so poštno-hran. položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun ier daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vredn. papirjev. Menjice se najkulant. eskomptirajo. Jtiiik in trgovec v Št. Vidu n. L. . Karol Kausdiecjg, velepo-m hišni posest, v Ljubljani. Fran in posestnik v Ljubljani. Gregor Ostanke. ft0-'?.'?VW K ti alfe iliiSTk« Naročajte .Slovenca' Sukna, volne, svile, ceilrja in že raznovrstno drugo perilno blago za spomladunsko in poletno sezono. Svetuje se, da si vsakdo ogleda to veliko zalogo, kakovost blaga in Čudovito nizke cene tvrdke: Hediet 4 M©rlflnife r^STi*v< Naročite vzorce, ki se Vam jih pošlje zastonj in Iranlco! Najboljša ura sedanjosti in po najnižji ceni. Srebrna ura od K 7 — naprej. Naročujtele pri moji domači tvrdki ker boste tu res ceno in dobro postreženi Fr. Čuden u Ljubljani, samo nasproti Frančiškanske csrkue Ceniki s koledarjem tudi po pošti zastonj. Tudi najboljši in najcenejši šivalni stroji so v zalogi. Ne več na Mestnem trgu, samo nasproti Frančiškanske cerkve iz kovanega železa. V izgotovljenem stanju po-cinjeno v ognju. Avto-geno zvarjene. Nikakcga rjavenja. Se ne zlomi. Velika stalnost in lažje ter priročneje kot enake sesalke. Največja dela-zmožnost: dviga v treh minutah !)00—1200 litrov J.I. John, akcij, Ar., Dunaj !(.,_ Frankenberggasse 4 144. J^F kadar boclete kupovale blago za lepe obleke, rute. kaiior tudi drugo blago oglasite se zagotovo kadar pridete v Ljubljano v gvantni trgovini E. MIKUIOC Stritarjeve fSpitaiske) ulice 5 594 tam najdete zelo veliko izber blaga vsake vrste, poštene ugodne cene ter prijazno in zanesljivo dobro postrežbo. .1119 ! Ceni fotograf, aparati ! 1395 Kompletni fotograf-aparati dajo zajamčeno dolu-«- slike, h plošča, papirjem. kemikaliji in podukom: velikost slik 0 O cm K 1'lKi, 1» X 12 cm K 3\'IO, 5 70, 0 70 it„„,, " " " . " •> Uhani, zlato na srebro K 1 80 in nap. 14-karatni zlati uhani „ 5-80 „ „ boljše vrste s prav finimi kamni . . . „ 8-— „ „ 2 diamantom . . . „ 25 — „ „ __ _, • • •■ - —..................„ s pravimi briljantl . „ 00--„ „ vse v finih skatulah — pripravno za darilo. Prava srebr. ,, „ boljševrste „12-— ......., zdvoj.pokr. „ 18 — ', •i, ii. n „ posebnofina „ 10-— „ , 14-karat. zlata damska ura . . .„20—,, , boljCe vrste ,, 80,40,50 , Pozlačena „ „ „ „ „ 2 _'„ i KI,,tl ." "..>.....- 18-., brebrna dolga verižica za uro . ,, 4*— ,, Amer, double-zlata verižica za uro „ 5 — 14-kar. zlata, dolga „ „ „45 — Razpošiljanje blaga na vse kraje sveta. Hko naročeno blago ne ugaja, se tekom 8 dni zamenja ali denar povrne. Mesmi irfl Mi rolovža) H. Suttmr - Ljubljana Sv. Petra cesla šlev. 8 cenik zastonj m poStnine prosto. Lastna tovarna ur V Švici. - Tovarniška znamka „IKO« Izdajatelj in odoovorni uredniki Dr. Innacij Žitnik. 12 Tiskala Katoliška tiskarna.