Poštnina plačana v gotovini.
Lendava, 19. oktobraI1934.
i
1821
Posamezna številka Din !•—
LJUDSKA PRAVICA
TEDNIK ZA GOSPODARSTVO IN PROSVETO
Leto I.
Izhaja začasno vsaki drugi petek zjutraj. — Uredništvo Lendava, Glavna ulica 72. — Uprava Vel. Poljana, p. Črensovcl.
Ček. rač. 16.690 — Cena: mesečno Din 2 -, četrtletno Din 5'-, letno Din 20'-, za inozemstvo mesečno Din 4*-, letno Din 40'-
Štev. 2.
9. oktober 1934.
V času, ko je ves svet prepoln
in nasičen nasilja in krvi, so v Mar-
seillu počili streli in podrli državnega
predstavnika Jugoslavije. Vsi, ki mo-
remo v tem trenotku presoditi velik
in globok pomen tega najnovejšega
zločina, izražamo silno ogorčenje in
obsodbo onih, ki so zločin zasnovali.
Obsojamo sploh sislem, v katerem so
taki zločini in obračunavanja možna.
Letos smo se s trpkostjo spo-
minjali dvajsetletnice začetka svetovne
vojne. Toda prav to jubilejno leto
nam je prineslo novih, velikih dogod-
kov, ki se postavljajo v vrsto s Sara-
jevom leta 1914 in ki so izzvani prav
z namenom, da zanetijo nov svetovni
ogenj. 29. dec. preteklega leta, ko je
padel ministerski predsednik sosednje
Romunije, nas je povedel v novo leto
še strašnejših umorov. 30. junij v
Nemčiji (Hitler in Gohring umorita
Rh6ma), 25. julij v Avstriji (umor
Dolfussa), 9. oktober v Marseillu, —
kamor se je samo preneslo pozorišče
umora, ki je bil zasnovan drugje, so
velikimejniici letošnjega leta, jubilejnega
leta ob dvajsetletnici svetovne vojne.
•V eno vrsto spadajo vsi ti datumi, ker
jih je rodilo nasilje fašizmov, ki pri-
pravljajo novo vojno, za novo poraz-
< delitev sveta in oblasti. Vse je pripra-
vljeno, bojeviti govori Mussolinija,
Hitlerja in drugih fašističnih voditeljev
vseh držav, silno oboroževanje, vo-
jaška vzgoja mladine in ljudstva, ne-
prestani spopadi v Evropi in na Vzhodu
pričajo o tem. Potrebno je samo Sa-
rajevo 1934 usodni strel, ki bo ozna-
nil začetek.
25. julij, natančno dvajset let po
začetku svetovne vojne, je bil določen
za tak začetek. Poskus takrat še ni
uspel, toda tisti, ki hočejo vojno, so
na delu in za 25-im julijem je prišel
deveti oktober. Ali naj bo ta dan znak
za nov pokolj, da se z novo vojno
proslavi dvajsetletni jubilej?
Pred dvajsetimi leti so povzro-
čila vojno, najstrašnejšo, kar jih pomni
človeška zgodovina, nasprotja med
imperijalističnimi velesilami v bojih
za nove dežele in večjo oblast. Toda,
ta vojna, ki je sicer porušila mesta in
uničila dežele, ubila deset miljonov
ljudi, in pustila še več miljonov ran-
jenih, in katere posledice se še sedaj
dvajset let pozneje, niso ozdravile—,
ta vojna ni prinesla narodom zaželjene
narodne svobode in ni rešila nasprot-
stev med imperijalističnimi velesilami.
Ta nasprotja so danes še večja, ka-
kor so bila kdaj koli poprej. Odpra-
viti jih hočejo z najhujšim nasiljem
fašizma in z novimi, še strašnejšimi
vojnami. Nasprotstva pa so vedno
večja, in iz teh nasprotij se rodijo
tudi taki politični zločini.
Mi vsi, ki moremo preceniti stra-
šne gmotne in človeške žrtve svetovne
vojne in njene težke posledice, vidimo,
da sedanjih nasprotij ne bo rešila
nova vojna, ki bi nas vrgla le v še
hujšo bedo. Prav mi Slovenci, ki nas
je svetovna vojna raztrgala na troje,
imamo dovolj povoda, da smo z vso
Atentat v Marseillu.
Jugoslovanski kralj Aleksan-
der I. je potoval v Francijo. Že
v Marseillu, komaj deset minut
po prihodu v Francijo, ga je med
vožnjo z avtomobilom, dne 9. t. m.
ob četrti uri popoldne napadel z
revolverskimi streli atentator. Pol
ure potem je umrl. Atentator je
imel potni list na ime Peter l^e-
lemen. K°t so Pa pozneje dognali
je to znani terorist iz fasistične
macedonske organizacije VMRO
Vlada Georgijev — Černozemski.
Macedonska organizacija VanČe
Mihajlova, kateri atentator pripa-
da, je delovala v zadnjem času
skupno s hrvatsko fašistično-te-
roristično organizacijo Dr. Paveliča
in Perčeca. Ostali teroristi, ki so
jih tudi nekaj prijeli, pripadajo vsi
hrvatski organizaciji. Atentator je
kmalu po atentatu umrl, ker ga
je obstrelil šofer in ranil s sabljo
policist. Poleg kralja Aleksandra-
je bil smrtno zadet tudi francoski
zunanji minister Barthou, ki je
poldrugo uro nato umrl. Ranjen
je bil tudi general Georges in še
več drugih oseb.
*
Atentat je vzbudil po vsem
svetu veliko vznemirjenje. Vlada
v Jugoslaviji je izdala oklic, v ka-
terem je sporočila, da je kralj pa-
del 9. okt. t. I. ob 4. popoldne v
Marseillu kot žrtev atentata. Ob-
enem je sporočila, da pride po
členu 36. ustave na kraljevski pre-
stol prvorojeni sin z imenom kralj
Peter 11.
Pokojni kralj Aleksander je
zapustil zapečateno oporoko, na-
pisano 5. januarja 1934. na Bledu.
V njej je na osnovi čl. 42 ustave
kraljevine Jugoslavije, da vršijo v
primeru, da prestolonaslednik iz
razlogov, naštetih v čl. 41 ustave,
ne more vršiti kraljevske oblasti,
namestniško oblast:
1.	Nj. kr. Vis. Pavle Kara-
djordjevič.
2.	Radenko Stankovič, sena-
tor in prosvetni minister.
4. Dr. Ivo Perovič, ban sav-
ske banovine.
Namestniki teh treh regen-
tov so po vrsti: armijski general
Vojislav Tomič, komandant mesta
Beograda, Jovan Banjanin, sena-
tor in Dr. Zec, senator.
*
Truplo pokojnoga so pripe-
ljali nazaj z vojno ladjo »Dubrov-
nik". Pokop se je vršil v četrtek.
Pokopan je bil v grobnici Ople-
nac pri Beogradu.
*
Prav v teh dneh, ko se vzne-
mirjene in ogorčene množice zbi-
rajo ob novem zločinu, si mora-
mo še bolj utrditi svojo voljo do
miru in še odločneje boriti se proti
onim, ki jo pripravljajo.
ministrstvo za kmetijstvo 44.5	67.9
ministrstvo za trg. in indust. 44.6	98.2
ministrstvo za soc. pol. 148.5	97.5
ministrstvo za tel. vzgojo 13.4	89.8
proračunski rez. krediti 3.0	12.2
Skupaj 6653.2 povpr. 95.2
Takole izpledajo številke, kar se
tiče dohodkov resničnih in predvidenih.
Prve številke značijo, da je dr-
žava dobila; druge številke značijo,
da je dobila na 100 pričakovanih di-
narjev iz:
neposrednih davkov
trošarin
taks
carin
monopolov
odločnostjo proti vojni in proti vsa-
kemu fašizmu, naj se pojavi v kakršno-
koli obliki. Mi se ne damo zavesti od
onih fašistov, ki nastopajo pod krinko
nacijonalizma in ki izzivajo in izrab-
ljajo take dogodke, kakor je zločin v
Marseillu. Mi Slovenci imamo dovolj
povoda, da smo z vso odločnostjo
proti vsakršnim fašističnim pokretom,
ki gojijo nasilje in netijo vojno.
9. oktober je rezultat fašizma,
je delo onih, ki hočejo oplojeni s
fašistično miselnostjo z umori in na-
siljem rešiti narodno vpra-
šanje. Toda zavedati se moramo, da
se s fašističnim terorjem ne da re-
šiti niti hrvatskega niti nobenega
drugega narodnega vprašanja, da se
z vojno beda in tegoba našega časa
ne bo odpravila, temveč le pove-
čala. Ves razvoj zadnjih dvaset let
do današnjega dne nam je za to
gotov dokaz.
Ko se vznemirjene in ogorčene
množice našega ljudstva in vsega
sveta v mislih zgražajo ob novem
zločinu, moramo tembolj povdariti,
da nočemo vojne, in da se bomo
borili proti vsem fašizmom, ki z na-
siljem pripravljajo vojno.
2103.1 116.2
773.2	88.9
891.0 72.4
635.3	81.5
1550.8 96.5
84.0
70.9
Kaj govore številke?
V »Službenih Novinah" je izšel
zaključek državnega proračuna za le-
to 1933/34. V njem je navedeno po
eni strani, koliko denarja je država
za posamezne stvari izdala in koliko
je prvotno za te stvari določila, po
drugi strani pa koliko si je država
od posameznih dohodkov obljubljala
in koliko je v resnici prejela.
Takole izgledajo številke, kar se
tiče izdatkov resničnih in predvidenih.
Prve številke značijo, da je bilo
določeno za izdatke; druge številke
pa značijo, da je v resnici bilo na
100 predvidevanih dinarjev izdano za
vrhovno državno upravo 147.0	97.0
pokojnine	1051.0	128.2
invalidske podpore	106.0	110.4
državne dolgove	919.2	77.8
ministrstvo pravde	350.4	97.7
ministrstvo prosvete	782.7	99.6
ministrstvo zun. zadev	119.0	98.4
ministrstvo notr. zadev	530.4	96.3
ministrstvo financ	296.5	97.8
ministrstvo vojn. in mor.	1804.4	90.2
ministrstvo za zgradbe	162.9	99.0
ministrstvo prometa	129.8	85.1
raznih drugih dohodkov 134.3
dobička pri drž. podjetjih 379.4
Kaj nam povedo te številke?
Prvič vidimo, da je država manj
izdala, kakor pa je prvotno namera-
vala. Kljub temu da je država pri od-
merjanju svojih izdatkov bila skopa
in ni hotela dati nič za skrajno po-
trebne stvari (nova bolnica v Ljublja-
ni, univerzitetna knjižica i. t. d.), je
vendar mošnjo hudo stiskala.
Najbolj se to vidi pri ministrstvu
za kmetijstvo. Za kmetijstvo je bila
namenjena malenkostna vsota 44.5
milijona, to se pravi, da je nekoliko
manj kakor za trgovino in industrijo,
pa če prav je kmetov veliko več, ka-
kor trgovcev ali industrijcev. Gotovo
so dobili tudi trgovci premalo obljub-
ljeno, če primerjamo njihovih 44.6
milijonov z ostalimi postavkami (n.
pr. vojska in mornarica, vrhovna dr-
žavna uprava i. t. d. Vendar pa so
oni dobili skoraj celo vsoto, dočim
so se kmetje morali zadovoljiti samo
z dvema tretjinama. Za obljubljenih
100 Dinarjev so oni prejeli samo 67.9 D.
Drugič pa vidimo, da je v glav-
nem država manj prejela, kakor pa
je pričakovala. Trošarina so tiste da-
jatve, katerih ne nosi tovarnar ali tr-
govec, ampak ki se prevalijo na kup-
ca. Sladkor je n. pr. podvržen visoki
trošarini. Prav tako ne nosi carine
tovarnar, ki n. pr. kupi v inozemstvu
bombaža, da potem pri nas dela iz
njega blago, ampak jih nosi n. pr.
delavec ali kmet, ki kupi blago po
toliko večji ceni. Glavni monopolski
dohodek je tobak. Država skrajno po
ceni kupuje tobak od hercegovskih
in drugih kmetov in prodaja drage
cigarete. Kakor nam kažejo številke,
je država z trošarin, carin in mono-
polov dobila povprečno štiri petine
tega, kar je pričakovala.
To pomenja, da so predmeti, ki
so zadeti od trošarin, carin in mono-
pola, danes tako dragi, da jih dela-
vec in kmet ne moreta več kupovati.
Pa ne samo da so postali dražji. De-
lavec in kmet sta postala revnejša,
kakor sta bila, in se zato morata od-
povedati marsičemu. Ne gre se tukaj
samo za take predmete, katere mora-
mo na kakšen način nadomestiti, ka-
kor n. pr. kavo z mlekom. Gre se tu-
di za nujne potrebne predmete, ka-
kor so obleka, obutev, sol, žeplenke,
petrolej, v mnogih primerih tudi za
hrano.
ljudska pravica
19. oktobra 1934.
V našem drugem oddelku pa vi-
dimo eno veliko izjemo. Dočim je dr-
žava na trošarinah, taksah, carinah,
monopolih i. t. d. dobila manj, kakor
e pričakovala, je pa na davkih do-
bila precej več. To se pravi, da so
davkarije pridno navijale, strogo iz-
terjevale zaostanke, strogo odmerjale
nove davke in neusmiljeno poganjale
na boben. Do zadnje pare so iztis-
nile iz delavca in kmeta vse, kar se-
je dalo. Za davke ne velja nobena
zaščita.
Tako vidimo, da se država po
eni strani sklicuje na mizo in pravi:
ne moremo dati za delavca in kmeta,
ker nimamo dennrja, po drugi strani
pa krize ne pozna in zahteva še več
kakor je prej.
Kriza našega kmečke
ga gospodarstva.
Po naših listih, zlastih takih, ki
jih nekatera gospoda „piše za kmete"
vidimo polno slavospevov kmečkemu
življenju. Našim kmetom pripoveduje-
jo, kako dobro jim gre in pravijo, da
naš kmet vse premalo spoštuje svoj
stan in se premalo zaveda lepe nara-
ve, ki je okoli njega. Polno je denes
časopisje takih lepih pesmi o našem
kmetu, da bi jim celo kmet verjel, če
se ne bi preveč dobro zavedal svoje
stiske in je občutil na lastni koži.
Ako bi ta gospoda pogledala
kdaj v naše siromašne vasi (pa to se-
veda ni v njenem interesu), bi videla,
da ima naš kmet ob dnevnem 16—18
urnem delu presneto malo časa mis-
liti na vso to lepoto okoli sebe in da
često pri vsem tem mnogih hišah po-
zimi še operanih žgancev in zelja
zmanjka. Kje je pa še obleka, da o
kakšnih kulturnih potrebah (knjige, ča-
sopisi itd.) niti ne govorimo. Vsa zad-
nja leta, zlasti od leta 1929. naprej
vidimo, da cena poljedelskih pridelkov
stalno pada in da še ni dosegla neke,
vsaj začasno trdnejše točke, pri kateri
bi se zaustavila. Kmetovo delo se kot
pravimo vče ne isplača (postane ne-
rentabilno), ne krije niti stroškov. Kajti
med tem, ko je cena kmečkim pridel-
kom padla, se to pri industrijskih iz-
delkih, zlasti onih, ki jih kmet rabi,
ni zgodilo. V mnogih primerih so po-
stali celo dražji. Spodaj priobčujemo
nekaj statističnih podatkov iz naše dr-
žave, iz katerih se samo vidi ta za ob-
stanek naših malih kmečkih gospo-
darstev tako nevaren padec cen kme-
čkim pridelkom. Številke niso popol-
ne tj. ne obsegaio n. pr. vsaj vsa leta
in vse veje kmečkega gospodarstva
po vojni vendar se iz njih tudi dovolj
vidi.
Ako primerjamo 1. 1931. z letom
1928. vidimo sledeče:
leto pridelek žitaric v mtc skupna vred. (cena)
1928 56 miljonov 15 miljard Din
1931 69 „	10 .
Padec v ceni od 1. 1928 (pred krizo)
do 1. 1931 znaša torej kljub večjemu
pridelku (13 miljonov mtc) pet mili-
jard Din Za samo leto 1931. znaša
po strokovnem časopisu „Bankarstvo"
(zvezek maj-junij 1932.1. v Beogradu)
padec cen
pšenice 40% svinj	25%
koruze 35% ovac	22%
suhih sliv 40% volov	18%
pekmez 41% klavne živine 23%
konoplja 30% masti	28%
"Ije	3370 slanine 34%
Padec cen je zlasti očiten pri
glavnem kmečkem pridelku, pšenici.
Ako primerjamo cene pšenici v Ju-
goslaviji od 1. 1925. naprej, vidimo
stalen padec navzdol.
1.1925 400 Din 1.1930 200 Din
1. 1927 300 „ 1. 1931 160 D n
Danes prodajajo naši kmetje pše-
nico po 105-110 Din. Statistiki so
v ..	w • i i	U I države kljub temu vsalc dan po 1
Naročnikom »Ljudske pravice .	-
„ . «	»	» tnnnvp tanke in tem podobne
Tei številki prilagamo položnice in prosimo vse cenj. l°P°ve.»
naročnike, da nam po možnosti nakažejo naročnino, ker
se bo list vzdrževal samo s to skromno naročnino. ^
Obenem sporočamo, da smo odprli svoj čekovni račun
na štev.: 16.690.	- »
Nekaterim novim naročnikom pošljemo samo to 2. šte-
vilko, ker smo prvo dali tiskati v majhni nakladi in nam je
zato pošla. Zdaj smo dali 200 izvodov več natisniti.
Ponovno prosimo vse naročnike, oziroma dopisnike,
da nam dopisujejo. Predvsem nas bodo zanimala poročila
o stanju kmečkega gospodarstva, o deiavskem položaju,
kakor doma v tukajšnjih tovarnah, tako tudi o položaju
naših delavcev po svetu, po Franciji in drugod. Vsi vemo,
da je splošen položaj vsega delavstva skrajno slab, vemo
pa tudi, da je položaj našega delavstva še slabši, in je naš
delavec še slabše plačan. Prav tako pa si želimo poročila
o našem obrtništvu, ki se z največjo težavo preživlja, ko
ga davi velika industrija. S tem bo izpolnjena velika vrzel
v našem listu. Dopisujte nam torej, kar bomo radevolje
priobčili.
Tiste, ki nam ne vrnejo še te druge številke, bomo
smatrali za stalne naročnike.
Obenem Vas še prosimo: pokažite naš list vsem svo-
jim prijateljem in agitirajte zanj, da ga po novem letu lah-
ko razširimo v tednik in bomo tako laže vršili svojo go-
spodarsko in kulturno nalogo.	UredtliŠtVO.
tudi izračunali, da je ono, kar je kmet
prodal v začetku 1932. L v primeri s
predvojno dobo poskočilo v ceni za
34°/0 manj, kot ono, kar on kupuje.
Ker so po 1. 1932. kot kaže razlika
n. pr. v ceni pšenice padale cene na-
prej, lahko popolnoma sigurno skle-
pamo, da zavzema danes, v 1. 1934.
ta razlika še mnogo večji promet.
Po gornjem pregledu kmečkih
cen se ne smemo čuditi ako je naš"
kmet zapadel v dolgove. Kjer je to
bilo možno, si ie skušal pomagati z
delom drugje. Potom izseljevanja v
inozemstvo in tudi na veleposestva v
tuzemstvo, na večjih posestvih v svo-
jem kraju in tako dalje. Toda tudi to
ga ni obvarvalo dolgov. Po jugoslovan-
skih kmetijah je 6 milijard Din dolga sa-
mo slovenskih milijardo in pol tj., da če-
trtino kmečkih dolgov jugoslovanskih
kmetov dolgujejo slovenski kmetje.
Zakaj navajamo te podatke? Ker
smatramo, da je prva naloga vsako-
gar, ki hoče najti pot, po kateri naj
se doseže izboljšanje obupnega go-
spodarskega položaja, v katerem je
naš kmet, da pozna ta položaj. In
najboljša in najbolj nepristranska pri
tem je statistika.
Nekaj žalostnih
številk.
Pod tem naslovom prinaša Edi-
nost z dne 13. okt. 1.1. naslednje po-
datke :
Lansko leto je pomrlo od la-
kote po vsem svetu okrog 2 miljona
400.000 ljudi. V istem času je šlo za-
radi bede prostovoljno v smrt okrog
1,220.000 oseb. Da so se pa mogle
vzdrževati visoke kartelske cene hranil
in živil, so se pa živila uničevala v
naslednjih množinah: žita je bilo
uničenega 568.000 vagonov, riža
144.000 vagonov, kave 267.000 vreč,
sladkorja 25.000 stotov. Sežgalo
se je žita 243.000 vagonov, mesa
se je uničilo v obliki konzerv
560.000 stotov in v svežem stanju
14.500 stotov. Izračunano je, da bi
samo z zgoraj omenjenimi uničenimi
živili lahko rešili in preživeli 67J/o
prej naštetih bednih, obupanih ljudi.
Državni dolgovi sveta znašaja 4
biljone 300 miljard dinarjev. Toda
teh strašnih številk še ni konec, kajti
pomisliti je treba, da izdajajo vse te
strahotne pošasti, za najstrupe-
nejše pline in vsakovrstne bakte-
rije, ki naj pokončajo človeka, živali
rastlinstvo in sploh vse, kar je živo;
kratko povedano, popolnoma naj se
uniči ves sveti
Ali je morda še vse premalo, da
ogromna armada 11 miljonov oko-
stnjakov samo v svetovni vojni
padlih borcev straši po brezmejnih
bivših vojnih poljanah pokvarjene,
izprijene Evrope?!
Ali še ni dovolj, da skoraj 400
miljonov brezposelnih duševno in
telesno hira ter propada kot žrtev se-
danje moderne kulture?
Sv. Jurij
ob Ščavnici.
Z veseljem smo sprejeli prvo
štev. Ljudske pravice, v katero bomo
lahko dopisovali tudi o vsem tistem,
kar drugi med našim ljudstvom raz-
širjeni časopisi prav radi zamolče.
Poleg eksekutorjev se pri nas
posebno vneto udejstvujejo organi fi-
nančne kontrole, ki so kaznovali v
zadnjem času mesarja Franca Lončarja
za znesek 365 dinarjev (torej za več,
kakor mali podeželski mesar mesečno
zasluži), ker baje enemu svojih od-
jemalcev ni izdal kolkovanega računa.
Krčmarja Njivarja iz Kralovec za okrog
700 Din, ker je prepozno javil že
vkletenega vina, in žalarju Zmazku 80
radi tobaka, ki so ga pri njem našli.
To so sami mali ljudje, ki le z naj-
večjo težavo preživljajo sebe in svojce.
Medtem ko njihovi mogočni konku-
renti v trgu ne vedo kam z denarjem
in se kljub temu pečajo z vsemi mo-
gočimi neprijavljenimi obrti, za ka-
tere ne plačujejo niti davkov, niti niso
kaznovani.
Po zaslugi občine dobimo v krat-
kem času telefonsko centralo. Hranil-
nica in posojilnica že nekaj časa zelo
neredno posluje in vlagateljem ne
more več izplačati bornih dinarjev,
ker baje sami člani načelstva že deli
časa ne plačujejo obresti za izposo-
jeni denar.
Kar se osebnih sprememb tiče,
je omembe uredno, da je bil nad-
učitelj Ludevik Ivanjšič, bivši Pucljev
kandidat, z 29-imi službenimi leti trajno
vpokojen. Tako ostaneta dve učiteljski
mesti nezasedeni. Tudi v vodstvu tu-
kajšnje orožniške postaje je pričako-
vati skorajšnje spremembe.
Strah.
Marka Lešnjeka ne poznate ? No
nič ne de. Saj ni nikaka imenitna
osebnost. Nič posebnega, takorekoč,
blazen človek. Drugače miren, dobro-
voljen. Ne, človeški družbi ni neva-
ren, to je jasno. Doma mu niti ne
ponudijo, da bi za božič ali za veli-
konoč zaklal kuro. Namreč sploh no-
če prijeti noža v roko, če bi trebalo
klati. Mislim, da je tako prav. In na-
posled, naj živi doma v svoji hiši,
ko ni nevaren, blaznice pa so prepol-
ne, kakor pravijo, in to bolj nevarnih,
ljudi, kot je Lešnjek. Lešnjek bo slej-
koprej živel na vasi, spomladi se bo
grel na soncu, poleti pa kaj malega,
delal. Tako pojde življenje dalje, in.
nekoč tudi njemu odzvoni. Zdaj mu
je petinpetdeset, in mislim, še kakih
dvajset let, tedaj je človeškega živ-
i ljenja dovolj. In pravijo, da blazni.
■ ljudje ne živijo dolgo in to je edino
I prav.
Ampak, Marko Lešnjek ni bil
i vedno blazen. To je: nekoč je bil
tudi on zdrav, kakor mi drugi. Niti
kazal ni kakih posebnih znakov te
bolezni. Naposled tudi zdaj ne kaže
posebnih znakov. Jaz, da povem, sem
videl že bolj zmešane ljudi, takore-
koč blazne, bi rekel, ampak so bili
priznani za zdrave. Tudi zdaj jih po-
znam in so priznano zdravi, dasi bi
kdo rekel, da niso. No, to nič ne de,
vsakdo odgovarja za svojo pamet.
Glede tega Lešnjeka torej: bil
je on nekoč zdrav človek in morda
bi bil tak ostal. Mogoče bi se mu
tuintam kaj zmešalo, kakor se tudi
nam vsakemu kdaj kaj malega zme-
ša, a to se zopet popravi. Toda, mi
živimo v mirnih časih, in to je hvala
bogu mnogo, v nemirnih časih se
možgani prej pokvarijo. In on je ži-
vel v takih nemirnih časih, za vojne
takorekoč. Vojna je tedaj bila. Ustre-
lili so nekega Ferdinanda, in potlej
so rekli, da se je treba biti. In zakaj
se ljudje ne bi bili, ako to ni prepo-
vedano? Zakaj ne bi streljali, ako je
dovoljeno? Napravili so torej neka-
teri veliko vojno, ker bi radi videli,
kako velika vojna izgleda. Namreč,
da povem, v zgodovini pravzaprav ni
bilo doslej, to je do štirinajstega le-
ta, nikake velike vojne in ne bitke.
Takorekoč, komaj kakih stotisoč lju-
di je padlo, in prosim vas, to ni mno-
go. Eno Prekmurje takorekoč. In kaj
je Prekmurje v primeri s svetom ? Nič,
da priznam. Ta vojna torej naj bi
bila večja, impozantnejša, to je: bolj
mogočna in lepša. Kajti verjemite,
tudi vojna je lepa, ako jo oddaleč
gledaš, ali na podobah. Jaz sem ved-
no rad gledal neko podobo, ki je vi-
sela pri nas na steni, kjer „naši" z
Nemci marširajo naprej, proti Rusom,
ali proti Srbom, kar je naposled bi-
lo itak vseeno: Rus ali Srb. Sovraž-
nik je bil sovražnik. Naši so tedaj
marširali junaško naprej. Tuintam se
je sicer kakšen zgrudil, toda, to nič
ne de, glavno, da so naši marširali
naprej. Šlo je predvsem za domovi-
no in cesarja.
In tako so tudi Marku Lešnjaku
— takrat je namreč bil še zdrav —
rekli, naj gre branit domovino in ce-
sarja. Odkrito povedano, njemu ni
bilo do tega. On je takrat imel ženo
19. oktobra 1934.
LJUDSKA PRAVICA
3
Pogrebne svečanosti
Aleksandra I.
Pogrebne svečanosti za pokojnim
kraljem so se vršile v Beogradu v
četrtek, 18, t. m. Teh svečanosti so
se udeležile številne delegacije vsega
sveta. Predvsem so bile zastopane v
močnem številu prijateljske države.
Tako je na primer iz Romunije prišel
sam kralj Karol in ministri, dalje se
je tega pogreba udeležil osebno pred-
sednik francoske republike Lebrun.
Zastopstvo soQposlale še: Albanija,
Belgija, Anglija, Češkoslovaška, Egipet,
Grčija, Italija, Japonska, Poljska, Švica,
Švedska, Rusija in še mnoge druge
države.
Pokopali so pokojnega kralja z
velikimi slovestnostmi in z žalnim
sprevodom po Beogradu. Tega po-
za pokojnim kraljem
zediniteljem.
greba so se udeležile tudi mnoge de-
putacije mest, občin in društev in pa
ogromna množica naroda. Da bi se
bile laže udeležile velike množice, je
bila po vseh vlakih četrtinska vožnja.
Vlaki so nekaj dni dovažali ljudi na
pogreb in so bile v Beogradu vse ulice
prenapolnjene ljudi. Iz Beograda so
kraljevo truplo prepeljali z vlakom do
Mladenovca, od tod pa z avtomobilom
do Oplenca, kjer je rodbinska grob-
nica kraljeve družine, in kjer je po-
kopan tudi kralj Peter I.
Mi želimo, da bi ta tragedija šla
brez vsakih velikih pretresljajev mimo
naše države kakor tudi, da se ne bi
s tem zrahljal svetovni mir, ki ga je
ves svet tako potreben.
Vprašanje brezposelnih industrijskih in polje-
delskih delavcev v naši državi.
K temu številu uradno registri-
ranih (zapisanih) brezposelnih delav-
cev jasno niso šteti poljedelski de-
lavci, ker za njih obvezno socijalno
zavarovanje sploh ne velja in zaradi
tega uradi socijalnega zavarovanja o
njih ne vodijo nikakega štetja. Kljub
temu, da se o našem poljedelskem
delavstvu ne vodi skoraj nobena sta-
tistika, je vendar ugotovljeno, da sa-
mo v 288 občinah Dunavske banovi-
ne živi poljedelskih delavcev 79.864.
Od tega števiia je brezposelnih 58.363.
Približno število poljedelskih de-
lavcev v naši državi se ceni na 350
do 400 tisoč. Pogoji pod katerimi ti
poljedelski delavci delajo, predstavljajo
nekaj, kar je najbednejšega na svetu.
Tako pravi omenjeni list. Mi
pripomnimo samo toliko, da naši
kmetje vedno manj najemajo delavce
ter skušajo sami opraviti, kar le mo-
rejo. Naš srednji in mali kmet sta pa
že itak samo navezana na zaslužek
izven svojega koščka zemlje. Naši
sezonski delavci, ki delajo na vele-
posestvih v Vojdini in Slavoniji, pa
dobe dnevno — 4 Din. Kot posebno
ugodnost dobe še stanovanje po ne-
zdravih in smrdečih živinskih hlevih
in hrano — ki zasluži poseben opis.
Celo lansko sezono tj. od 15. maja do
10. avgusta, so delali samo za to »hra-
no" in 4 in pol metre plenice. To je
tudi ves njihov zaslužek za celo leto,
ker doma več ni upati nanj. Letos ni
nič drugače. Domači banatski polje-
delski delavec, ki hodi delat velepo-
sestnikom z doma (če ga ima) za-
služi dnevno 8 Din brez vsega.
Kako žive kmetje po svetu?
Po tedniku „Radničko jedinstvo",
ki izhaja v Beogradu, prinašamo, na-
slednje poročilo:
V naši državi ne poznamo ob-
veznega prijavljanja brezposelnih de-
lavcev (registriranje), zato se tudi toč-
no število teh ne da dognati. Vsaj v
neki meri pa se da dognati potom
institucij (zavodov) našega socijal-
nega zavarovanja.
Tako je po najnovejših podat-
kih organov Osrednjega urada (okrož-
nih uradov in privatnih bolniških bla-
gajn) razvidno, da imamo v naši dr-
žavi — 110.000 brezposelnih delav-
cev. Po podatkih humanitarnih (zdrav-
stvenih) fondov (železničarji in pro-
metni delavci vobče) znaša število
brezposelnih delavcev med njihovimi
člani — 15.000. Rudarske Bratovske
skladnice beležijo med svojimi člani
(rudarji) 16.000 brezposelnih oseb. To
pomeni, da po podatkih vseh teh in-
stitucij socijalnega zavarovanja, skup-
no število brezposelnega delavstva v
naši državi znaša — 141.000.
Toda ta številka niti približno
ne odgovarja dejanskemu stanju brez-
poselnosti v naši državi. To toliko
bolj drži, če imamo pred očmi dejstvo,
da 60% naših delavcev sploh ni za-
varovanih to je, da se nad njimi ne
vodi absolutno nikako nadzorstvo od
strani uradnih organov socijalnega
zavarovanja.
Torej iz podatkov organov so-
cijalnega zavarovanja samih sledi, da
se je število brezposelnih delavcev v
naši driavi v l. 1933. nasproti 1930.
povečalo za — 141.000 oseb.
Na Japonskem:
Ogromno večino japonske kmečke
množice tvorijo kmetje brez lastne zem-
lje. Obdelujejo tujo zemljo, ki so jo
dobili v najem. Žive na malih krpicah
zemlje, ki so last bogatih veleposest-
nikov. Od skupne površine orane zem-
lje imajo skoraj polovico (45.83°/0) v
rokah veleposestniki. Obdelujejo pa
samo en del svoje zemlje. Mnogo
večjo površino pa dajejo v najem kme-
tom brez zemlje. Najemnina znaša po-
vprečno 60°/o od žetve. Japonski ve-
leposestniki, ki tvorijo samo 1% po-
ljedelskega prebivalstva dobijo letno
samo na tej najemnini 250 milijonov
yen. Ta denar veleposestniki vlagajo
v banke in industrijska velepodjetja,
tako so obenem tudi fabrikanti. Zato
ni čudno, ako industrija in veleposest
v Japonski živi v taki slogi, ker ima
čisto iste interese in skupno odira
kmete, delavne in revne obrtnike, ki
so že docela propadli — sproletari-
zirani. Število zakupnikov je znašalo
1927. leta 1,508.539 družin. To se
pravi, da 27% vseh japonskih kmečkih
familij nima niti pedi zemlje. Mali po-
sestniki vedno bolj propadajo in po-
stajajo najemniki. Njihovo zemljo, ki
so jim jo za dolgove prodali na bob-
nu, kupijo veleposestniki. Tak majhen
kmet nato vzame to svojo prejšnjo
zemljo v najem — za 60°/o žetve. Ti
dve grupi japonskih kmetov tvorita
72% vsega poljedelskega prebivalstva,
zemlje pa imata od skupne površine ob-
delane zemlje samo 42.7%. Japonski
srednji kmettudi vedno bolj propada.Tu
razlikujemo dva dela: eden, ki mora pro-
dajati zemljo in postaja najemnik in
drugi, zelo majhen del, ki se mu je
posrečilo, da je od drugih obubožanih
kmetov kupil zemljo in se bliža vele-
posestnikom. Kmetov pa ne izkoriš-
čajo samo veleposestniki, temveč tudi
industrija. Ker na deželi nimajo do-
volj zaslužka, ga morajo kmetje iskati
tudi v mestu in tako vidimo, kako
stalno velike množice prihajajo v me-
sto iskat zaslužka. Zavezati se morajo
za par let naprej, da so brez vsake za-
ščite in zdravstvene oskrbe, zato se
po teh par letih te ogromne množice
vračajo bolne na vas. Samo tekstilna
(predilna) industrija izvrže letno 40.000
popolnoma za delo nesposobnih de-
lavk, ki so jim s prekomernim delom
mučili pljuča. Te vrste pri sestradanih
starših na vasi čakajo smrt in širijo
jetiko po vaseh.
Glavni pridelek japonskega kmeta
je riž. Riž je tudi glavna hrana — zla-
sti japonskega kmeta. Letno se pri-
in dva otroka, in oral zemlje. In to
mu je bilo ljubše, kot cesar in do-
movina. On bi bil rajši delal na tem
oralu, sejal, kosil, sadil, okopaval in
podobno. Ampak, tako so rekli, in
ako tako rečejo, tedaj Lešnjek ne
more nič proti temu. Ni on zadnji, ki
bi odločal, kako naj bo. Vzel je torej
puško nase, na rame, bajonet ob pas,
in naboje ob bok. In tako je koračil
z drugimi v vrsti, da bi streljal na
sovražnika. On naposled ni imel na-
mena streljati na te nepoznane so-
vražnike, ampak, mislil je, da je zanj
bolje, če vsaj strelja. In tako je puš-
ko nastavil v jarek in streljal straho-
vito, pri čemer pa je spoštljivo mižal.
Tako bi se vojna morda zadovoljivo
končala, zlasti če bi vsi tako delali.
Toda, drugi so najbrže gledali in tu-
di zadevali, ker sicer ne bi bilo mr-
tvih. Mrtvi pa so bili, kolikor je po
površnih statistikah znano. Deset mi-
Ijonov pravijo; naposled ni važno, ali
jih je nekaj več, ali manj, za posa-
meznike ne gre, temveč za število, in
število je lepo zaokroženo. Ne bom
rekel, da je Lešnjek, katerega po-
ložil na tla, in tudi ne, da ga ni.
Možno je, kljub vsej bojazni, ki jo je
imel pred streljanjem.
Pravim, vojna bi zadovoljivo
končaia da bi vsi ležali v strelskih
jarkih in miže streljali na sovražnika.
Sovražnik bi mogoče bil poražen, ali
pa tudi ne, kar ni važno. Ampak, voj-
ne bi bilo prav tako konec, in to je
glavno. Za nas mislim. Toda, neka-
teri so hoteli, da naj vojaki maršira-
jo naprej, in tako je tudi Lešnjek mo-
ral koračiti naprej. Tam naprej so
čakali sovražniki, in zato so ukazali
tisti, ki so vodili, naj se vojaki pole-
žejo po koruzi. To zaradi tega, ker
je sovražnik le preveč streljal s stroj-
nicami. In tudi Lešnjek se je vlegel.
V razgonih je le bolj varno, in zato
gre. In tam je ležal dobro uro, dočim
je sovražnik streljal v koruzo. Neka-
teri so tam za večno obležali, drugi
zopet — in teh je bilo malo — pa
so se kasneje dvignili in marširali
dalje, ker je tako bilo ukazano. Am-
pak med temi več ni bilo Lešnjeka.
Namreč, stvar se je drugače končala.
Ko je bilo najlepše streljanje, tedaj
je Lešnjeka nekaj prijelo, kar sredi stre-
ljanja se je dvignil, vrgel vstran puš-
ko in marširal po vratnicah svojo pot,
ne da bi mu bil kdo tako ukazal.
Prijatelj je še zaklical za njim: Kam.
On pa je samo dejal: Tu ni več var-
no biti, zdi se mi, da preveč strelja-
jo. Ne vem natančno, ali je res tako
rekel, toda to ni važno, važnejše je,
da je marširal svojo pot. In je primar-
širal natančno v Rusijo. Nič se mu ni
zgodilo. To je še najbolj čudovito.
Drugi so ležali po tleh in padali, nje-
mu pa nič, in prosim, v ko so strojni-
nice najlepše pokale. Čudovito. Am-
pak, res je bilo.
Pravijo, da je takrat zblaznel.
Vsaj takega so poslali iz Rusije. To je:
ni bil več za nobeno rabo.
Med tem mu je doma žena umr-
la, in tudi otroka sta umrla. Griža,
lakota ali kaj podobnega. In nekateri
pravijo: hvala bogu, — Naposled tu-
di prav. Lešnjek pa je ostal, in še
živi. Prav mirno živi. Dela počasi, in
tudi dostojno govori s človekom. Ne
bi rekel, da je res blazen. Poznam
namreč ljudi, ki so po mišljenju
dela 90 milijonov mtc. Za časa vojne
je imel riž dobro ceno. Toda že 1920
je začela kriza. 1925 se je še zaostrila
in od takrat stalno pada. Izračunali so,
da stroški pridelovanja pri 1 koku (154
kg) riža znašajo za malega kmeta
24.8 yen. Prodajna cena pa je 23.7
yen. Davek, ki je navržen na 1 koku,
znaša 11.2 yena. Zato ni čudno ako
japonski kmet tako strahovito propada.
Vlada ima v proračunu za vsako leto
200 milijonov yen, da kupi večje ko-
ličine riža, kar naj bi dvignilo cene.
Toda ona kupuje šele v maju ali ju-
niju. Kmetje pa so prisiljeni prodati
riž že takoj po žetvi, v decembru.
Davki, dolgovi in druge potrebe jim
ne dovolijo čakati. Zato za njih večje
cene v juniju ne pridejo v poštev.
Nadaljujemo.
Davčni inšpektor v Soboti.
Kot poročajo iz Sobote, je pred
kratkim obiskal soboški davčni urad
neki višji inšpektor. Z delovanjem
uprave je bil zelo zadovoljen. Kot je
izjavil gospod šef davčne uprave, bo-
mo zaradi preobilice poslov dobili še
dva izvršilca (eksikutorja). Vsaj tako
je baje obljubil g. inšpektor.
BOJI v ŠPANIJI.
Borba španskih kmetov in de-
lavca proti veleposestniškim in vele-
bankirskim mogotcem, ki so hoteli
uvesti še strožjo diktaturo, še trajajo.
V Asturiji (pokrajina v sev. Španiji)
štrajka še vedno 60.000 delavcev, ki
so se borili s 6060 možmi vladnih
čet. Tudi po deželi povsod — zlasti
veleposestniški južni Španiji se kmetje
še vedno bore.
PO MARSEILLSKI TRAGE-
DIJI.
Češkoslovaški list „Pravo Lidu"
od 14. t. m. piše: „Od svetovne voj-
ne še ni bilo dogodka, ki bi tako
razburkal svet, kot marseillska trage-
dija. Prvi vtisi groze in žalosti se se-
daj umikajo razmišljanjem s tem, kaj
pomeni atentat v Marseillu za mir
v Evropi in za daljši razvoj prilik. Na
nekem drugem mestu pa pravi, da je
atentat posledica razdvojalne politi-
ke onih držav, ki jim je versajska mi-
rovna politika trn v peti in zaključuje
svoje poročilo. „Upajmo, da se bo
posrečilo ugotoviti, komu je atentator
služil kot orodje. Marseillski zločin je
velik. Ne samo s človeškega stališča,
temveč tudi zato, ker je današnji te-
žak položaj v Evropi še poostril".
blazni, pa drugi trdijo, da so zdravi,
samo, da so takšne krvi.
Ampak, enega mu ne smete re-
či, namreč: Vojna bo. Bog ne daj,
tega mu nikar ne recite. Ne, vam ne
bo nič storil, ampak, on bo ves obu-
pan, jokal bo, kar za moškega ni le-
po, in rotil se bo, da on ne pojde
nikamor in ne bo streljal na sovraž-
nika. In potem bi res človek lahko
sklepal, da je nekoliko zmešan. Kajti
streljati na sovražnika, je vendar le
lepo in dostojno delo. Namreč, ni
prepovedano, in nihče ni kriv tega.
To je: dovoljenje imamo za to. Ta-
ko mi pametni ljudje. Seve, Lešnjek,
ki je blazen, lahko misli drugače. In
tudi nas Bog reši takih ljudi, ki bi
miže streljali. Namreč, niso za puško.
Kdo pa je že miže ustrelil zajca ? To
je tisto.
Vsekakor: po mojem je Lešnjek
sicer pameten Človek, dostojen, nič
mu ne manjka, samo, kadar gre za
sovražnika, v tem bi mu pa odrekel
razsodnost. Ni pameten. To je tisto.
Sovražnika je vendar dobro pobiti,
pravijo.	Miško Kranjec.
ljudska pravica
19. oktobra 1934.
dir
ža\
me
lli
da-
ter
no
na
nil<
je
za*
eni
ne
kei
pa
ka!
K
jih
vic
živ
jo,
na:
sta
ve,
čaj
km
se
stii
kd,
ve<
da
uri
liti
če$
zin
zrn
ka
SO|
nj£
vic
sta
VSt
bi
pri
rer
mt
ko
de
ni
sta
ne
ža'
sta
da
čki
ne
in
po
vic
19!
let
192
193
Pa
do
pri
jar
po
(zv
pa
pš"
ko
sul
pe
ko
zel
gfc
Ak
go
sta
1.
nit
Skupna fronta žen iz
vsega sveta proti vojni
nevarnosti.
Ob dvajseti obletnici izbruha sve-
tovne vojne se je vršil v Parizu žen-
ski kongres (zborovanje) proti vojni
nevarnosti. Na tem kongresu so žene
iz vsega sveta pokazale svojo voljo,
da se v enotni borbeni fronti borijo
proti vojni nevarnosti in fašizmu, ki
to vojno pripravlja s tem, da hujska
narod proti narodu. Plača pa naj to
preprosto delovno ljudstvo s svojo
krvjo in s svojim žepom. Tu so bile
zastopane žene iz vseh delov zemlje
vseh ras, vseh političnih in svetovnih
mišlenj po svojih zastopnicah. Od-
poslank je bilo 1086 in to žen iz meš-
čanskih poklicov, gospodinj, kmetic in
delavk. Velika večina delegatinj, okoli
700, so bile delavke in kmetice. Od
delavk so bile tudi take, ki delajo v
fabrikah municije v Ameriki, Angliji,
Franciji, Nemčiji, Češki itd. Pa čerav-
no so bile žene iz tako različnih kra-
jev, različnih mišlenj in barv kože
(bele, Črnke, Japonke itd.) je pa kon-
gres le nosil pečat enotne fronte glede
vojne in fašizma. Žene so se zavedale
vsega trpljenja, ki ga je prinesla sve-
tovna vojna ženam in so sklenile, da
se bodo z vsemi močmi in združene
borile proti vojni nevarnosti. Uvidele
so, da ni dovolj samo želja po miru
temveč, da se moramo za to tudi z
vsemi silami boriti in odstraniti tudi
vse vzroke, ki to nevarnost povzročajo.
Sklenile so, da se pridružijo enotne-
mu svetovnemu gibanju proti vojni
nevarnsti ter povdarile, da je samo
popolna enotnost vsega preprostega
delovnega ljudstva v borbi proti vojni
nevarnosti v stanu da prepreči novo
klanje in nova vojna bremena, ki za-
denejo zopet samo preprosto ljudstvo.
Ta kongres je prvič v zgodovini zbral
tolike množice žensk k odločnemu
boju, da izpodkopajo vse korenine
vojni nevarnosti in fašizmu, ki to ne-
varnost povzroča.
Gospodu tovarnarju Cvetiču na pot v Monte Carlo	JMMSfiS?
aH	njimi, ki jo on še umetno povečuje.
kaj je vse danes mogoče?
& vice'
mer,
Iz bojev v Španiji.
Kakšnih sredstev se je posluže-
vala nasilno španska vlada v svoji
borbi proti preprostemu ljudstvu kaže
sledeči dogodek: Ko so vladne čete
bombardirale mesto Compomones se
je okoli sto rudarjev zateklo v neki
rudnik. Rudarji so šli daleč v rudnik.
Vlada je pa začela obstreljevati tudi
rudnik. Po dolgem bruhu bardiranju
so se udrle zemeljske plasti nad rud-
nikom in zasule vseh sto rudarjev, ki
so iskali v njem zavetja.
Konferenca v
Washingtonu
so prekinili. Goljufije in sramotne kup-
čije, ki so se vršile s milijon procent-
nimi dobički v korist lastnikov vojno
industrijskih tovarn, so morali ljudje
plačati z morjem krvi v svetovni vojni.
Pred komisijo je do sedaj prišla sa-
mo ona tvrdka in tukaj so razkrinkali,
da je bilo podkupljenih nešteto poli-
tikov po celem svetu, celo en državni
predsednik. Gnus tistih ljudi, ki objo-
kujejo svojca, padlega na svetovnem
morišču za milijon procentne dobičke
raznih vojno-industrijskih podjetnikov,
je bil tako velik, da je ameriška vlada
našla za koristno, da komisijo ustavi.
V zadnji številki „Ljudske pra-
smo priobčili kratek opis raz-
ki vladajo v soboških tovarnah
perila. Opisali smo samo v majhni
meri izkoriščanje in trpljenje teh de-
lavk — hčera in žen revnih soboških
in okoliških kmetov in agrarnih inte-
resentov ter večinoma brezposelnih
delavcev. Za vsakega, ki ne hodi po
svetu z zaprtimi očmi nič novega.
Najmanj pa je mogla biti stvar nova
lastniku — večje fabrike — g. Cveti-
ču. Naše preprosto ljudstvo — kme-
tje, delavci in obrtniki — niso zve-
deli nič novega in so bili mnenja, da
je resnica glede g. Cvetiča še mnogo
hujša. Tovarna niti daleč ne odgo-
varja zakonitim predpisom. Osvetle-
vanje prihaja samo od ene strani.
Vsaka tovarna mora imeti svojo ogre-
valnico, kjer najdejo zavetje delavke
med odmorom in pred in po delu.
Pri g. Cvetiču (tudi v drugi tovarni)
niti ničesar podobnega ni. Delavke
morajo stati na mrazu in dežju, po-
leti in pozimi na cesti, kakor da jim
ni dovolj dolga pot na delo. Seveda,
če ne dobe med tem kake boljše zapo-
slitve (spravljanje premoga itd.) Za
nadure (saj delajo 11 ur) kljub vsem
zakonitim določbam ne dobe nič več-
je plače, kot za navadne delovne ure.
Kot cenijo poznovalci, znaša zaosta-
nek na plačah za nadure, ki ga g.
Cvetič kljub predpisom ni izplačal,
in ki ga torej dolguje svojim delav-
kam že od začetka tvornice do zdaj
čez 100.000 Din! Razmere v tovarni
g. Cvetiča so pregledovale že tudi
razne komisije, toda kljub temu, da
so ga, kot pravijo, celo opozorili na
vse to, g. Cvetič v tem pogledu ni
storil ničesar. Zgodilo se mu pa tudi
ni nič.
G. Cvetič ima po mnenju po-
znavalcev dnevno 1000 Din čistega
dobička ali 30.000 Din na mesec.
Kakor se čuje, bo z lastniki druge
tovarne kupil stroje dveh tvornic pe-
rila v Zagrebu, ki sta propadli v kon-
kurenčnem boju. Nista pač mogli ta-
ko po ceni prodajati, ker nista pla-
čevali delavce tako „dobro" kot n.
pr. g. Cvetič (spomnimo se tudi go-
rinavedenega).
Pa vse to g. Cvetiču ni dovolj.
On je prenesel svojo skrb za delav-
ke tudi na oni majhen košček življe-
nja iz delovnega časa. Tudi to proti
določilom delovnega prava . . .
Delavke so brale zadnjo števil-
ko našega lista s posebnim zanima-
njem. Posebno zaradi omenjenega
opisa svojih prilik. Ena žena brezpo-
selnega delavca, je prinesla list slu-
čajno tudi s seboj v tovarno g. Cve-
tiča. Ko so ga njene tovarišice vide-
le, so jo prosile naj jim ga posodi,
da ga bodo tudi one prebrale in list
je začel krožiti po tovarni. Zato je
pa zvedel g. Cvetič. Takoj na mestu
je odpustil 5 delavk: 4 omožene, ne-
katere z več otroki in z brezposelni-
mi možmi in eno neoženjeno. Kaj je
naveden kot vzrok odpusta teh petih ?
Dve delavki sta bili odpuščeni zato,
ker sta se medseboj pogovarjali o
nezadostni plači, ki jo dobivata. Nam-
reč dnevno 10 Din! Obe sta že sta-
rejši, poročeni in ena z otroki. Možje
brez zaslužka. Tretja, ker je imela
„Ljudsko pravico". Četrta, ker so jo
opazili pri čitanju časopisa. Peta, ker
je nekoč, predno je g. tovarnar vsem
delavkam pod pretnjo, da jih odpus-
ti, to prepovedal, bilo v neki delav-
ski kulturni organizaciji. Odpust se je
izvršil tako: Delavke, ki so videle
pred seboj zimo in brezposelnost, so
jokale in tožile. Prosile so g. tovar-
narja naj uvidi, da imajo otroke, da
so možje brezposelni, da starši ni-
majo kaj jesti in da delajo že od za-
četka, odkar stoji fabrika. G. tovarnar
jim je metal grobe izraze, psoval de-
lavske organizacije in ljudi, ki s tem
niso imeli nobenega opravka itd. Eni
ženi brezposelnega delavca — ki ga
je še na ulici prosila, je pošiljal na
ves glas take izraze, ki ga človek
gospodu, ki hodi po našem najbolj
luksuznem parniku na izlete, ne bi
prisodil. Pa ne smatra on tega za
znak, boljšega človeka?
Odpuščene so bile najvernejše
med delavkami. G. tovarnar je zagro-
zil, da kakor hitro opazi še kje kak
izraz nezadovoljstva, bo takoj odpustil
vse delavke in zaprl na zimo tvornico.
njimi, ki jo on še umetno povečuje.
Razumljivo je tudi, zakaj se trudi svo-
jim delavkam Čim bolj zamegliti vsako
možnost spoznanja, kako bi izboljšale
svoj obupni položaj.
Kaj pa druga stran odpusta? Ali
lahko g. Cvetič kdaj koli odpusti de-
lavko, kakor se mu zahoče. Po dejan-
skih prilikah sodeč — more. Delavke
nimajo z njim skupne pogodbe, ki bi
veljala za vse Toda po predpisih bi
jih smel vreči na cesto vsaj po 14.
dnevnem odpovedne® roku. Odpuš-
čene imajo pravico terjati zaostale nad-
ure in 14. dnevno plačo. Upamo, da
se tudi tu ne bo zgodilo tako, kot pri
komisijah, ki so preglednole tovarno.
Tistim pa, ki se jim zdi sploš-
noznana želja g. Cvetiča, da bi šel
igrat v Monte Carlo (kraj na morski
obali Južne Francije z luksuznimi ig-
ralnicami. op. ux.) kaj čudna in ki
mislijo, da to ni mogoče, dajemo gor-
Kako bodo delavke prestale zimo, ga; nje vrstice v presojo, da bodo videli,
ne briga. On ve, da ima dovolj re-i kako se to da doseči. Toda v imenu
zerve za zimo, naj tvornica dela ali j prizadetih delavk in vseh poštenih po-
ne. Tudi to ve, da delavke sproti ni- j znavalcev proti temu najodločneje pro-
majo in kako bo ta grožnja na nje j testiramo!	S.
Jetika-bolezen slovenskega
preprostega ljudstva.
Jetika (tuberkuloza) je bolezen,
katere nastanek in zdravljenje je v
zelo ozki zvezi z življenskimi prili-
kami v katerih človek živi. To vidimo
že iz tega, ker ta bolezen zavzema
ogromen obseg ravno v najbolj siro-
mašnih slojih. Najširše plasti kmetov
in delavcev so okužene z jetiko. Pre-
komerno delo na polju in v tovarnah,
slaba hrana, tesna in nezdrava stano-
vanja, v katerih se tiskajo cele fami-
lije itd. so pravi vzrok jetiki. Če se
pa bolezen pojavi, pa naš kmet in
delavec nimata sredstev zato, da bi
se lahko zdravila na uspešen način.
Da boste kmetje in delavci videli, kako
je razširjena jetika v Sloveniji in kakšna
sredstva so vam na razpolago, ako
ste jetični, priobčujemo poročilo Dr.
Fr. Debevca v »Slovencu" od 4. okt.
t. 1. pod naslovom „Iz boja zoper
jetiko". G. doktor pravi:
„Najhujšev boju zoper tuberku-
lozo je dejstvo da nimamo dobro kje
izolirati (osamiti) naših bolnih, zlasti
kužno bolnih.
Računajmo samo 2500 smrtnih
primerov z jetiko na leto v naši ba-
novini ; k temu številu pride vsaj 2000
neozdravnih hiralcev — jetičnikov
(samo bivših članov 0471) je med
slednjimi okrog 500!).
K temu prištejmo najmanj 10.000
večidel kužno-bolnih, ki potrebujejo
strožjega življenja: kje, kako naj izo-
j liramo, zdravimo vse te bolnike?
Imamo dvoje večjih klimatskih zdra-
vilišč; njih obstoj je vezan na rela-
tivno visoko oskrbnino, zato malokda
iz srednjega stanu ali proletariata more
z lastnimi sredstvi vanje. Večina bol-
nih v njih zato ni iz dravske bano-
vine (Slovenije. Op. ur.). Ali je pri-
čakovati kdaj v daljni bodočnosti zni-
žanja oskrbnine na višino kakor v
bolnišnicah (ki je pri nas mnogi ne
zmorejo!)? Ni pričakovati. Oskrba v
klimatskih zdraviliščih bo vedno dra-
žja kot v bolnišnicah. Ona (klimatska
zdravilišča. Op. ur.) so specialni za-
vodi v zračni samoti, njih režija (vzdr-
ževanje) zahteva več in večje postavke
ko bolnišnice v mesta ali kraj njega.
Specialnih bolnišnic (samo za
jetičee. (Op. ur.) pri nas, žal, še ni-
mamo. Odsek s 40 posteljami (pozimi
manj) v Ljubljani, nekaj ducatov po-
stelj v mariborski in drugih podežel-
skih bolnišnicah, to je vse. Kam, kje
naj torej izoliramo kužno-bolne in
ogrožene. Pomnimo tudi, da izolacija
jetičnih traja dolge mesece. Vsaka po-
stelja bo torej neprimerno dalje časa
zasedena po bolniku kakor povprečno
— pri drugih boleznih.
Ko je ogroženo toliko živlenj
med nami, ko mnogi umirajo takore-
koč na cesti, ko na smrt bolni brez-
domci niti za svoje zadnje dni nimajo
mirnega kota, tu, dragi, neha vsak
ozir na razmere, čas, prestiž, osebnost
itd., tu treba res z najboljšo vnemo,
ki jo zmore današnji človek, iskati
nagle rešitve in odpomoči:
Tudi mi smo prepričani, da je
nujna takojšnja pomoč. Toda kje so
sredstva? Gospod doktor predlaga na-
dalje miloščino in kliče na usmiljena
srca. Miloščina ni nikoli zadostna in
ne more, če je še tako velika, ozdra-
viti našega bolnega kmeta in delavca.
Treba je zadostnih sredstev od strani
države in predvsem: dokler bo prisiljeno
naše preprosto ljudstvo — kmet, de-
lavec in obrtnik na prekomerno delo
in dokler bo imelo tako slabe pogo-
je za svoj obstoj, jetika nikoli ne
prestane, naj bomo imeli še tako le-
pa zdravilišča. Treba je iztrebiti ko-
renine, iz katerih jetika poganja, ne
pa samo trgati listje!
Gladovna stavka
v madžarskih premogokopih.
V Mecseku je izbil velik gladovni
štrajk med tamošnjimi rudarji. Štrajka
se je udeležilo 950 rudarjev, ki so se
umaknili v rove in so napovedali gla-
dovni štrajk, ki traja že 90 ur. Ru-
darji izvajajo štrajk tako strogo, da
dosedaj še nihče ni zapustil rovov,
celo delavski zaupniki ne smejo priti
na površje. Rudarji so izdali oglas, v
katerem izjavljajo, da ne pristanejo
več na nobene ustmene obljube in če
jim pismeno ne zagotove izboljšanje
plač, bodo raje v rovih od gladu
umrli. Celo rudniške črpalke so usta-
vili, tako da grozi rudarjem smrt od
vode in strupenih plinov. S posredo-
vanjem tamošnjega poslanca, ki je tudi
rudar, so delavci pustili v rove zdrav-
nika, kateri je pregledal 40 od plina
zastrupljenih rudarjev. Bolniki so iz-
javili, da nikakor ne zapuste rove in
so pripravljeni z ostalimi umreti.
Za tiskarno Balk&nyi Ernest, Dolnja Lendava.
Izdajatelj in urednik: Kranjec Miško, D. Lendava, 72.