ZA IZBOLJŠANJE LISTA iiln v^M. f«k, hi "OluNirti^aUn »nhU Vmm hm b«aU-k«r ate m odprl) p«« k um lepeme M«ii«M Hlft. * i GLAS NARODA ★ List slovenskih delavcev v Ameriki. QTATEUE OPOZARJAMO. da pravočasno obnov« narodni no. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar a dvomesečno poskušajo. TELEPHONE: C H el sea H- ]J4'J Eaten* mm Serend Ctmam Matter September 21st, 1H3 at the Post Office U New York, N. Y„ trader Art ml Caocreaa of Marefa 3rd, 187». A DURESS:-216 W. 18th ST., NEW Y0BK No. 101. — Stev. 101. NEW YORK. TUESDAY, MAY 2, 1939—TOREK, 2. MAJA, 1939 Volume XLVII. — Letnik XLVI1. A. HITLERJEVE ZAHTEVE Z OZIROM NA POLJSK0 N W. Green kritizira Delavski urad POLJSKI VNANJI MINISTER BO POVEDAL NEMČIJI, DA JI POLJSKA NE BO NIČESAR DALA Skozi koridor hoče imeti 16 milj širok pas ozemlja po kateri naj vodi avtomobilska cesta. — Poljska se bo rajše bojevala, kot vztregla nemškim zahtevam. — Poljska bo stavila Nemčiji protipred-loge. VARŠAVA, Poljska, 1. maja. — Kancler Adolf| Hitler je Poljski poslal bolj jasno določene zahteve glede svobodnega mesta Gdanska in poljskega koridora. Hitlerje obvestil Poljsko, da mora biti avtomobilska cesta, ki bo tekla skozi Pomorže in bo vezala Nlemčijo z Vzhodno Prusijo, najmanj 25 kilome trov ( I 5 in pol milje) široka. Ker pa je Poljska že pogosto izjavila, da se bo rajše bojevala, kot pa odstopila kaj svoje zemlje in je, da podkrepi ta sklep, mobilizirala nad miljon vojakov, je Hitler s to svojo zahtevo pokazal, da bo navzlic poljskemu odporu izsilil voje zahteve. Mogoče pa hoče Hitler Poljsko vstrašiti, da bi mu dala, kar je prvotno zahteval. V svojem govoru 28. aprila je Hitler pojasnil svoje pogoje glede Gdanska in poljskega koridora. Zahteval je vrnitev Gdanska in avtomobilsko cesto skozi Pomorže, da bi vezala Vzhodno Prusijo z o-i>alo Nemčijo. V povračilo pa je Poljski ponudil, da bo Nemčija jamčila njen koridor in njeno zapadno mejo, da bo sklenila ž njo nenapadalno pogodbo za dobo 25 let in bo zagotovila Poljski v Gdansku gospodarske pravice Politični opazovalci so prepričani, da bo Poljska tudi sedaj zavrnila Hitlerjevo zahtevo, kakor je doslej zavrnila vse njegove zahteve. Vnanji minister Josip Beck bo v petek, 5. maja odboru za vnanje zadeve v sejmu povedal, da Poljska nima ničesar dati Nemčiji. VARŠAVA, Poljska, I . maja. — Na nemško spomenico, ki je bila vročena poljskemu vnanjemu uradu ob istem času, ko je Hitler v svojem govoru napadal Poljsko, bo poljska vlada odgovorila na isti način, kot na vse dosedanje Hitlerjeve zahteve Poljski odgovor bo vročen nemškemu vnanjemu uradu v petek, ko bosta ministrski predsednik Fe-licijan Slawoj-Skladkowski govorila na sejmu. Nekateri vodilni poljski vojaški krogi svetujejo vladi, da ne stopi v nikaka pogajanja z Nemčijo, dokler Hitler ne umakne svojih zahtev po Gdansku. O tem piše poljski vojaški list 4'Polska Zbroj-na ki med drugim pravi: Gdansk je pb ustju velike poljske reke in ga ne moremo pustiti. Zakaj se Nemci tako zanimajo za Gdansk, ko jim je samo podeželsko mesto?" Uradni list poljske vlade "Gazeta Polska" je objavil naslednjo izjavo: 'Nemčija je pokazala, kako spoštuje mednarodne dogovore z zavzetjem Memela in z odpovedjo svečanih pogodb. Nemčija je jasno pokazala, da njena politika stremi za tem, da Poljski odreže iz-izhod na Baltik^ Čegar pomembnosti za Poljsko ni treba povdarjati. "5 tem je berlinska politika ustvarila položaj, po katerem je Poljska prisiljena iti dalje s svojimi zahtevami, kot pa je šla tedaj, ko je leta 1934 sklenila z Nemčijo pogodbo." Četudi ni bilo uradno naznanjeno, bo poljska vlada najbrže zahtevala, da bo vrhovno oblast na Gdanskim prevzela Poljska, mesto Ligi nega komisarja. Poljaki odgovor na nemško poslanico bo za nekaj časa zaključil razgovore med nemško in polj- RUSKA LETALCA STA DOSPELA Letalca ki sta se ponesrečila v Kanadi, sta dospela v New York. — Na letališču sta bila burno pozdravljena. Brigadni general Vladimii Ktikkinaki in major Mihael Gordienko, ki sta bila v petek zvečer na svojem poletu iz Moskve na newyorsko razstavo prisiljena pristati v mot-virju ob dbrežju New Brun^-wioka, sta se na ameriškem aeroplanu si nori ob pol 11 pripeljala na Floyd Bonnet leta lišče. Ruska letalca sta se pripeljala skupno z rešilno skupino z aeroplanoui Harolda Vai -derbilta. Svoj aeroplan, s katerim sta priletela iz Moskve do Miscou Point, N. B., v 23 urali in 40 minutah, sta pustila v zamrznjenem močvirju, kjer je major Gordienko moral pristati, ker je general Kokkainaki, ki je vodil aeroplan, v višini 27 tisoč čevljev omedlel. Ko sta letalca na letališču izstopila iz aeroplana, ju je pozdravil namestnik ruskega poslanika Konstantin A. Ouman skv. Ouinansk jima je tudi prebral {Stalinovo brzojavno čestitko, ki se glasi: "Iskrene čestitke k srečnemu dokončanju vajinega iz-vanrednega poleta iz Moskve v Severno Ameriko. Polet je do kazal, da more pogum sovjetskih letalcev uspešno rešili najtežja podjetja v svetovni avi-jatiki. Poljubimo vas; želimo vama adravje in .stiskamo vajine roke." Nato je Oumans'ky oba letalca objel in poljubil. 300 ruskih otrok je letalca obsulo s cvetjem. Kokkainaki je zaklical v ruščini: "Pozdravljam vse toK arise ob prihajajočem prvem maju." Noben letalec ni bilo posel -no poškodovan. Oba pravita, da sta odnesla samo nekaj malih prask. Sinoči sta prenočila v ruskem konzulatu v Ne v Vorku; danes pa bosta obiskala svetovno ra-zstavo. KITAJSKA PILOTKA POŠKODOVANA PRATTV1LLE, Ala., 1. maja. — Kitajska pilotka Hulda Yen, ki v interesu svoje domovine z letalom obiskuje razna ameriška mesta, se je težko poškodovala. Ko je skušala v bližini tukajšnjega kraja pristati, ji je vUoko v zrt*ku odpovedal motor. Letalo je padlo na zemljo in se popolnoma razbilo. Težko poškodovano letal ko so odvedli v bolnišnico. ČEHI DELUJEJO V INOZEMSTVU Na zborovanju v Parizu je bilo zastopanih trideset čeških in Slovaških organizacij. — Evropi se bliža lepša bodočnost. PARIZ, Francija, 1. maja. — Čehi in Slovaki, živeči v Parizu, bo na velikem zborovanju sprejeli resolucijo, v kateri izjavljajo, da ne bodo n»- | kdar priznali razbitja svoje do-Jmovine in so prisegli, da se bo do borili proti -suženjstvu, dokler ne dobe svoje neodvisnosti. Trideset čeških in slovaških organizacij je poslalo svoje zastopnike na zborovanje, na ku-terem je 'bil glavni govornik bivši čehoslovaški poslanik v Parizu dr. Stefan Osusky. l>r. Osusky je razpravljal o jurikličnih pravicah, po katerih Nemcem ni izročil poslaništva ter ga je postavil za središče češkrli in slovaških izgnancev. Dr. Osuskv je rekel, da mu je bilo .samo vsled tega po imenu obdržati Čehoslovaško, ker o-svojitve Čehoslovaške ni^c priznale Združene države, Anglija, Francija in Rusija. "iMi Oeh os lova k i," je rekel, "bomo obdržali svojo narodno zavest in trdno smo prepričani, da bo prišla nova doba solidarnosti med narodi osrednje Evrope, kjer mora biti naš prostor." FRANCO BO POSLAL ITALIJANE DOMOV 11KNDAYK, Francija, 1. maja. — General Franco je odredil, da mora biti pospešen njegov načrt, da italijanski vo jaki čimprej za puste Špansko. Za mirovno parado v Madridu 15. maja bo pridržal samo majhen oddelek Italijanov. Francos* ka'binet je sklenil, da bo v paradi vdeleženih čim manj Italijanov. Da bi bila pomirjena Francija, je bila zopet odprta francoska mejo pri Perthusu, da bodo mogle francoske oblasti dognati, kaj je resnice na poročilih, da se nahajajo italijanske čete v Geroni. PRAVIČNA KAZEN ZA 0D-VAJALCA YUBA CITY, Cal., 1. maja. — Danes sta bila obsojena na dosmrtno ječo brata Robert in Ollen Grimes iz Louisville, Ky. ki .sta bila odvedla 55 letno Normo Meeks. Brata sta ilo zadnjega tajila, da sta bila na dan odved-be (1. septembra) v Californiji. Odvajalca sta zahtevala $15,000 odkupnine, ki pa ni bila plačana, kajti M rt. Meeks jima je že naslednjega dne ušla. sko vlado. Poljska pa tudi želi pogajanja zavleči, dogler ni razjasnjen splošni položaj v Evropi. Toda v tem kritičnem položaju ne drži križem rok. Vojaške odredbe ostanejo v veljavi in skozi celo poletje bo pod orožjem nad milijon vojakov. ANGLIJA BO ZAPRLA KANAL Na severnem otoku v Angleškem kanalu bo zgradila trdnjavo. — S tem hoče zapreti nemško brodovje v Severno morje. LONDON, Anglija, 1. maja. — Sinoči je angleška vlada odredila, da bo utrjen Alder-nev, ki je najsevernejši otok v Angleškem kanalu, da bo "drugi Gibraltar'", čegar namen bo v času vojne nemško vojno brodovje zapreti v Severno morje. Diplomati so tudi izvedeli, da ste Anglija in Turčija sestavili tajni načrt, po katerem se boste uprli na vzhodnem koncu Sredozemskega morja vsaki italijanski agresivnosti in boste podpirali evropsko "mirovno fronto." Dogodki zadnjih dni dokazuje, da je Anglija vso svojo politično in strategično pozor nost obrnila na Sredozemsko morje, kjer se že nahaja mno-£o nemških, italijanskih, angleških in francoskih bojnih ladij. Pri vsem tem pa uradno Anglijo zelo skrbi Hitlerjeva zahteva glede Gdanska in poljskega koridora. Popolno sodelovanje Turčije v mirovni fronti pa je odvisno oil Rusije, ako se popolnoma pridruži fronti proti a-gresivnim državam. (Sovjetski vnanji podkoui;-sar Vladimir Potemkin je imel včeraj razgovor s turškim pred sednikoni in vnanjim ministrom v Ankari ter je okušal s posredovanjem Turčije pritiskati na Anglijo, da sprejem ruske predloge glede vojaške zveze. Otok Alterney, katerega bo Anglija izprenienila v močno trdnjavo, je skoro sama skala | in je dolg tri in pol milje ter oddaljen od francoskega obrežja 9 milj. S tega otoka bo mogla Anglija v času vojne varovati parobrodstvo po kanalu in ho mogla prevažati vojaštvo v Francije. Diplomati v Londonu so mnenja, da tajni angleško-iurški načrt vsebuje naslednje določbe : 1. Anglija l»o dala Turčiji popolno vojaško pomoč za slučaj, ako bi Italija ogrožali; turško neodvisnost, čemur bodo Turki uprli. 2. Turčija nii"iin ^ Ko obnovite naroc-nino, pridajte 5e 50 centov za S. A. Ko- ledar za leto J 939. w . GSi IBUA^IifT«! Tuesday. May 2, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV! DAILY GLAS NARODA" or ud Published by »▼■NIC rUBUBUN« COMPANY (A Cor^ond«) J. Lapoba, 8m. of above officer«: NEW YORK, N. X. 46th Year ISatTB D IT1RT DAT EXCEPT SUNDAYS AND AOUDAX8 Adwttwint on Agreement Ca celo let la tin o velie tlet m Ameriko Za New Tork se celo leto . . $7 00 Ze rvnl >»ta . m Se pol let Se tet M e ••••»••••• ...... (L9C _i. t. m odo leto .. 97.«*) Se pol lete ................$3.50 "(HAS NAJtODA~ IZHAJA TRAK I DAN ISYZKMfll NEDELJ IN PRAZNIKOV «GLAB NARODA", SIC WEST IStfc STREET. NEW YORK. N- I. it (Hrlw t-^UHf OOpiai hre« podplat la omrntrntt M ae prloMujeto. Denar u naročnino •aj ee bUjovoil poMijetl po Money Order. Prl soremembl kraja naro«-alkev. proeino, da ae aa* Midi prejinje birali&e ueKuaol da bit rej« oalde-mo aaaforalka. HITLERJEVA POLITIKA v j k1 tok je nemški fuehrer odgovoril predsedniku Roose veltu. Odgpvor ni .bil spravljiv, pa tudi |R>«ebnih preteuj ni vsc-boval. V Washingtonu niso zadovoljni ž njim, in predsednik Roosevelt najbrž ne -bo več načenjal te zadeve, ker se je nedvomno prepričal, da z diktatorji ni mogoče pametno govorili. Roosevelt je bil poslal Hitlerju in Mussolini ju noto, ter v uji navedel enointrideset držav, katerim naj bi Hitler in Mussolini zatrdila, da jeli ne bosta napadla. Ta suziiam je oba diktatorja mučno presenetil, ker so bile v njem navedene tudi njune bpdoee žrtve. P red uo je Hi t fer odgovoril Roo-eveltu, je vprašal potom vnanjega ministrstva sleherno teli držav: — Odkrito mi povej, če se bojiš, da ti botu zavil vrat. Z o žirom na to je pisal neki angleški list: — Male državice so sirene človeku, kateremu v temni ulici nastavi ropar re volver na pral. Mimo pride policist, kateremu začne na smrt pre plašeni napadanec zatrjevati, da mu ne preti nobena nevarnost in da sta z napadalcem dobra znanca oziroma prijatelja. Kako naj Danska, Holamiska, Litavska, Belgija in Svita rečejo Hitlerju: — Da, ogrožaš nas! Nekatere države so mu v strahu odgovorile, da se jim ni od njega ničesar bati; odgovor nekaterih je bil precej dvoumen, edinole Romunska je odgovorila: — Kdo naj bi se dan dane« v Evorpj varnega počutil -' 2ETEV V PRIMERU VOJNE V nekem londonskem tedniku razpravlja angleški voja ški strokovnjak {Spectator, kako predstavlja poleg vojne mornarice tudi zračno »brodovje mogočno in važno orožje za blokado. Stroko\*njaki smatrajo, da je z odmetavanjem gorljivih bomb (popolnoma lahko uničiti žetev na njivah in na ta način oslabiti neprijatelja v pogledu prehrane. Britansko žito zori, kakor znano, na kanadskih poljil\ katerim ne bo tako lahko priti blizu. V veliki nevarnosti pa bi bila polja držav, ki pripada jo osišču Rim—Berlin. Te dve državi bi morali v primeru vojne prav kmalu ustaviti promet preko Oceana ter bi ostali navezani na lastne žitne pridelke. C elo v primeru, če bi se Nemčiji posrečilo zasesti Ukre jino, bi za Rusijo bila »prava igrača zažgati žitui pridelek na )K)ljih v vročih poletnih dnevih. Žitna letina v Ukrajini bi s tem postula za zavojevalc i brez |>omena. OGLAŠUJTE V "GLAS NARODA" » i r Pozor rojaki! KADAR nameravate potovati v stari kraj; KADAR hočete poslati denar v stari kraj; se zaupno obrnite na nas, in postreže-ni boste točno in pošteno. Dolgroletna ekulnja Van* to jAmči. " - MUtt p6T)t*sp\UntL navodila in pojaaniU na SLOVENIC PUBLISHING CO. ODDELEK "GLASA NARODA":: Btreet Torte, H. T. POVRATEK V GLAVNO MESTO Civilno prebivalstvo, ki je pred fašističnimi lmmbumi pobegnilo iz španskega glavnega mesta, se vrača. Ljudje nosijo s seboj svojo borno lastnino. Iz Jugoslavije Sami so si iskali pravice. jurn-ii života tako opekel noge in del ,-----.... da s'e je onesvestil. Iz Sis-ka poročajo: Skozi vas Kmetje so mislili. «la je že mr-O>ekovo so sli trije cigani. Pre-' tev in >o ira odvezali! eez ne- bivalci >o jih osumili konjskih kaj ur pa je Krajačič prijel tatvin, jih ustavili ter jih za-^ebi in se - težavo privlekel < čeli kar sami zasliševati. Ciga- ceste, kjer ga je pr naše lo neki m .so priznali, da so v tej vasi kmet in z vozom odpeljal v bol-ukradli konje, kot svoja |ioiiia-!ni.šuico v Sisek. gaea pa so označili kmeta Kar ' la Krajačiča iz Osekova in Ivana Krajaeiča iz Stružen. Kmetje -o prijeli tudi ta dva. ki pa nista ničesar priznala, četudi so ju gnali v Pa k rac. po |M*triiij>kili gostilnah, šel j a j«- tudi v Sisek. Poleg tega j<* imel nesrečo, da so ga ''dobri prijatelji" okradli. V tem »nerazpoloženju j«' šel na veliki 'most čez Kolpo in skočil z vi- I w . _ i-me lo metrov v vedo. Mrzla j voda ga je pa Intro iztreznila j in zaplaval je .pro«i bregu ter 'se izkobacal iz vode. Truma lovcev je ubila enega, samega volka. k jer so baje eigani prodali u-kradene konje. Oba prijeta kmeta in eigani trdijo, da >o kmet j«* z njimi postopali zelo krvoločno. Karla Krajaeiča so mučili na vse mogoče načine. Gnali so ga s cigani vred v (raresnico, kjer so iskali u-kradene konje. Med potjo so jih srečali orožniki- ki so pre vzeli Krajačiča in cigane, obenem pa so uvedli preiskavo tudi proti kmetom zaradi mučenja. Tirtli v Strišeu so kmete mučili Ivana Krajačiča. Pri in Šestletno hčerko vrgla v vodnjak. V vasi Smilovcu v Srbiji je Stair.ka. priiežnica posestnika Živete M ilenkoviča, vrgla v vodnjak svojo bolehno šestletno hčerko Milico, pa s«' je ta-koj skesala in izvlekla otroka iz vodnjaka. Da bi prikrila svoj zločin, je vzela mrtvo hčerko in jo nesla v vas Ru-tevac, kj je 40 km oddaljena. Tam namreč živi Stankin pravi mož, Vladimir Ivkovič. ka teiemu je rekla, da je hčerka umrla. Mož ji je verjel, ven dar pa je zločin hitro prišel na dan. Pri zasliševanju je Stan- Iz Slovenije. RAVNATELJ HNYK -2RTEV MODRASA I', Tržiča poročajo I'.', aprila. /j1i;«v. U repa U in vedno dobre volj«« (»• Josip Ilnvk, ravnatelj b«-liiniee trži-^kc tvrdke (ilanziiinnu in (*a-s-ner, kakor običajno, polal na tvari. in posebnosti, -i* i«- ravnatelj Ilnvk zanimal tu li za ujeto žival. Po iie^jeeiiem naključju pa je mo-dra> naerikrai dobil i ni! i ko. dn »c lahko pokazal svojo besur^t in ji« iHekal ravnatelja lluvka v u:>t na desnici. Niti takojš-n j;i zdravniška pomoč, katere >»■ pokojnik seve*la takoj po->lii/il. ti: mogla pri»]»rcčiti katastrofe, ki je zadela vso družino in z njo Miok krog prijateljev in znancev. 120 DELAVCEV ODPUŠČENIH Tekstilna t vernica v Koša-kili jni Mariboru je od|x>vi> vrgla hčerko njim zakurili ogenj, ki je Kra-|v vodnjak zato. ker je imela več telesnih hib in je bila tudi božjastna. Vaščanoin v okolici Niša v zadnjem času tolpe volkov | povzročale veliko škodo. Lov-; >ko društvo \ Ni^u je oni dan organiziralo velik j)oliod na zverjad in se je lova udeležilo nad 1 .")A " NA J STA RLJSl SI/»VKNSK1 DXFANPi V ^M KRIK» S E Z N A M OBISKOVALCEV SVbTOVNK RAZSTAV K V NKn VORKL* Itojnki, ki |»ri»l«-j*» ti;i <»t»i>k v Ni-»v York, j«k«> imeti iuii- v »eziiainii. so lahko ti^laH' s (Joplsuk-o ali |>a po kličite |m» teh'fouu: Cllelsca .'ML'12. Nas urad je <*l|>rt |H>l(lue t ob sul>otuh dv 1. iK^tokloe*. aiAY I, l;»:{!): August Kollander iz Cleveland, Ohio. Anton Škvarc New Jersey. iz D unel le, se nekaj izvodov imamo v zalogi pošiljatve Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V Jugoslavijo: Za $ 2.4u f 4.70 $ ti.bU $10.70 $21.— »41 — l>iu. 1»J0 Dill. 2tW i Mu. :;uo Din. 5(K» Din. 1(KXj Diu. 'JOOO V Italijo: Za $ 6.30 * 12.— ( 29.— $ 57 -$112.50 Ur 100 Dir 200 Lih 500 Lir 1000 Ur 2000 »167.— .......... Lir 3000 KEK SE GENE SEDAJ BITRU MENJAJO SO NAVEDENE CE NE PODVRŽENE SPKEMEUBI GORI ALI DOLI Za izplačila vetjih imafcor kal zgoraj navedeno, bodisi r dinarjih ali lirah, dovoljuje«« i« MJie pocofe. NUJNA NAKAZILA IZVRŠI Ajemo po cable letter ZA PRISTOJBINO $1— SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) SM W. 18th 8Th - NEW TORK Nenavadno pismo. j«- pre.jrl Ujelovarski kujigar liar -CV^tko Saric. Pismo l»ilo oddano \ Zagrebu, |»rilo ženili mu je bilo deset dinarjev in se je glasilo: ".laz s<'tii vam nekoe kol desetleten dečko v trgovini ukradel znanuk za 10 dinarjev. Zda.i vračam to vred iii^st, ker "|>rej«» nisem imel." Vsekakor redek slučaj. S strelom iz puške je ubila soseda. V vasi Kisnjičevo pri Mitro-vici se j«- odigral nenavaden zločin. 40-letna ^Serafinka Pat-kovič je s strelom iz puške u-bila svojo sosedo Emico Mila-šinovič. Serafinka je pred časom zapustila svojega moža, s katerim j<' imela tri otroke, ter živela kot {»rilcžnica neke-ira obrtnika. Serafinka je imela .s svojo sosedo Krnico večkrat ostre nastope, ker jo j«1 leta sumničila, da ima nedovoljene odnosa je tudi z njenim muzeui. . Test okra t je pre- Slovensko-Amerikanski KOLEDAR ———1939-- " • l \ POVESTI ZGODOVINA HUMOR ZEMUEPISJE GOSPODINJSTVO NARAVOSLOVJE RAZNOTEROSTI NAVODILA f-rfv I^^VIV * poiinma *** 1 Nt zamudit« ta priHMl Slovenic Publishing Co. 21C WMt 1Mb MrMt Nn> Ywt, N. Y. jel denar, je sekaj dni popival šE NEKAJ IZVODOV IMAMO V ZALOGI Današnji svet je res na glavo postavljen. Poznam družino, ki ima tri otroke, hčer in dva fanta. Sedaj pa poslušajte: hči zaposlena v barberšopu; starejši fant je v lekarni za kuharja; mlajši fant pa v mesnici zelenjavo piodaja. K«iina želja moderne žeu-ke je, vojo ženo. V dokaz naj služi sledeči primer: — Zvečer ti bom napravil veliko veselje, — je rekel rojaki svoji ženi. — Ona obljube ni pozabila in zvečer ga je vprašala, kako on to misli. — O. nisem j>ozabil dragi moja. Pomoli nogo izpoo odeje. — ji jt* dejal, nato pa čakal in molčal. V sobi je bilo mraz in njo je jelo zebsti. t — Ti, mene zebe v noge, --mu je dejala. — Kes, zebe te, ali te zelo zebe ' — Seveda me, pa še kako. — (V te zebe v nogo, pa jo zopet vtakni pod odejo, — in čez nekaj časa je dostavil. — No, ali ni to zdaj veliko veselje, ko imaš nogo zopet na gor-ki lil i Kritizirati se da na Vse mogoče načine. — Kaj misliš o moji ženi! — je vprašal novoporočenee prijatelja. — (Jrja bi bila lahko kakor je- • Umevno je, da novoporočenee s to kritiko ni bil posebno zadovoljen. Zato je kritik popravil svu jo sodbo rekoč: — Xo, sein hotel reči, »la bi bila lahko lepša kakor je. Na tem uiestu sem že večkrat poudarjal, da je praviluo izražanje velikega pomena. Dopisnik, poročevalec aii pisatelj, ki se ne zna pravilno irzraziti, ga v časi polomi, da je strah in groza. Tako sem naprkner čital v nekem starokrajskein časopisu sledeče poročilo: — Xaša farna cerkev je dobila tri nove zvonove. Veeraj so jili pripeljali. V nedeljo se bo vršila velika slavuosk. V to svrlio«bo prišlo k nam pet župnikov iz sosednjih farsi in šest županov iz sosednjih občin. Ob desetih tiopoldne -jih bodo svečano ctoesili. — Ali ste že videli najuo vejše poročne prstane« Lepi so, toda tenki, strašno tenki in drobčkani. In na zelenkasto se spreminjajo. Preid leti so -bili poročni prstani drugačni: močni in debeli ter iz čistega zlata. 6o bili pae namenjeni za vse življenje-.. "YLXB VI ROD A "—New ¥ori Tuesday, May 2, 1939 ~t~ i " i iipi — SLOVENE '(YUGOSLAV^ HXSK.T A. KKLUKK: I'oliei j.-ki komisar uhodiie-lii ii knui .je vstal in \>eh jM'itl detektivov, ki j<- tk»sdila, je 11 I'M v Into v Malo. . t • •• .Vloje nazoi e,'' j«- rekel ko-ini-ar >UIji«"- mirno. "zdaj torej |M)jttaif. Pojditr na drlo. Ponavljam: Mileni umorov je bilo v me.*'it izvt>enili v Uveli tin -nrili. V»akekrat *nio na v t al ili iimorjemVv*«-•£•■ stano-vmtji dobili r, ogljem narisan itn krog. Storilec je ali kak >1 iav velik zločinec ali kak h I a/nož. Kodi to ali ono — najti ar« moramo. Javno«! je •že nestrpna in ncttiima. Vlada II«m dela očitke. l j>a.m, tilo txl \ as. Zamahnil .j«' z roko v znamenje. da naj gredo, in \wh šest m ož -e je priklonilo in otula. Ona je hila tajnica »kom i** rja in j<» urejala listino. KU*dnj»č jf Vstala. 4 * Al i me se j»oti **lmjet«\ Mr. Hamilton ?M Policijski kotnisar Hamilton je dvignil glavo. Bilo ji' že po/,iio. S\<»tikka na mizi je dajala le malo loči. •'Prav /m prav im',** je od-v riti I Hamilton in s«* naslonil na/.aj. Njegovi tanki prsti so se ) m »i pravni i s -vi urnikom. " l*a vendar, ali imate vse na-Imirno napisano, kar setn povedal tnm tiHižeiiiV Mr. Hamilton." Olas go» | m m | i čw je hi I miren- le oči so ji čtfdno olamtele. Komisar Hamilton jo je prodi rno pogledal. "Ali vas kaj teži!'* je slednji«" vprašal. "Ali -te imeli — -molu?" "Zakaj i»ii vprašate!** IliimiltouoV oh raz je sprele-tel smehljaj. "Kar tako mi je pri:;lo na mi-el. Mogoče pa je. da se motim. Malce ste se spremenili. Ali imate kakega sorodnika v mestu?** Agata je odmajala z glavo. "Saj dobro vestem da se sama preživljam," je odvrnila. "Kako pa naj hi to vedel?** re-*»» CRN1 KROG in >|H't >e je luko čudno na-Muehnil, "Ali pa mi&lite, da vohunim za svojimi podrejeni- mi močmi V* . , » Agata je hi.slio }»ogledala komisarja. "Da/' je mimo in odločno otlvrnila. "To mislim. \ saj o meni ste se natančno o vedeli." /a minuto sta oha molčala.-Slednjič j«* Hamilton spregovoril, iti njegov glas je imel poseben, lilipav zvok: "Tako, to mislite! In če hi to ne 'bilo drugejca, kot eimo — zanimanje za vas: Aigata ga je naravnost pogledala: "Tedaj se morate pa že bolj jasno izraziti. Mr. Hamilton. Kakšno zanimanje pa naj hi to bilo?" *l{ »os pod i ena,** je Hamilton smeje se odvrnil, "za božjo voljo, ne hodite vendar-otročji! Vi ste jako ljubko dekle .štiri in dvajsetih let. jaz pa tiiox pri itiridesetih.*T Hotel jo je prijeti y.a roko. ki mil jo je ona, tirno izmaknila. "Oniožite .se z menoj, Agata!" Spet je na>tal kratek pre-' molk. Potem je Ay;ata itoča-• i si spregovorila: "<'e hi le ve.lela, kakšna nova v ra goli ju tira za tem?** " Viagolija ?** Komsiar Hamilton je dvignil obrvi . Seiiea mu je -»preletela « hraz. "To se pravi, da ste vi mnenja, l noma mirna. Niti mišica se ni zdanila na njenem obrazu, ko je počasi dejala: I" Ne govorite neumnosti. Hamilton. Vi ste črni kroir. e- Najboljši prijatelj m m v neareci vam je: SLOVENSKA NARODNA! PODPORNA JEDNOTA BRATSKA. DELAVSKA PODPORNA USTANOVA Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50, in otroke do 16. leta 9tarosti. ČLANSTVO: 52.000 r. 1 " ■ —T^-rr ♦ • • ' PREMOŽENJE: $8,000,000.00 Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ Glavni stan: !.♦ ■ ! -i let,- «r dem. lj^di? Nehajte, no, fiieei? -e hotu t/tl smeha zadušil — kaj take^t! A^aU*, dekle, dni' i^a moja. vi s.te zares kueuiUlii' Nenadoma se je izresnil. ^Ali imata dokaze za svojo obdolži tev?7 ; , A«rat« je.'-fprebfaiela. ' L'stui- te so ji drhtele.-^'eč ki» zai| tod torej marljivost. ki jo pri meni kazali v služIti! Zato ste ostajali jh>-ziio v noč v pisarni, le da ste v ohuni ii za menoj — Zato torij ..." Planil je k njej toda A^ata se itm je izognila. Nato ji* na lw-s|ieče";a komisarja |»o merila - samokresom. "Ostanite, kjer ste, Mr. Hamilton, ali pa ustrelim." Hamilton >o je v.ačel počasi in korakoma umikati liki prežeča zverina, ki se ji je naskok izjalovil. . "A, tako, taka tieka ste vi! V redu: bomo že še videli.** Skočil je k vratom, jih zaklenil in vr«rel ključ pu*l omaro. "Ta ko. Jaz imam dovolj časa, draga moja. in dobre živce. Vprašanje pa je, ali bodo vaši živci zdržali vso noč. Saj, če vas jaz ne bom nadlegoval, vi ne boste ustrelili. Ja'z pa nočem ničesar od vas. Prav ničesar." 1'sedel se je riti prejšnje mesto in si je, na videz malomarno, -podprl glavo z roko. Agata se je medlo nasmehnila: "Dober igralec ste. Mr. Hamilton," je dejala. "A jaz som 'bila na to vragolijo pripravljena. Javi !sem, preden sem prišla k vatli, napisala pismo in ir.i poslala nadzorniku Bloodvju. Saj veste, da pride Bloody zmeraj okrog enajstih v pisarno, fte sedem minut manjka do enajstih. V tem času ho Bloody že prebral moje sporočilo in me bo prišel semkaj iskat.** Ham i I tonov obraa je |>oru-nieuel. Oči so mu gorele. 'Laž* je siknil. " nesramna laž je to! Vi ste že oil dveb popoldne v pisarni in niste imeli prilike napisati fpisma iu ga oddati." Agata .se je *pet nasme^inila. "Napisala sem ga, ko ste vi i govorili detektivom. Mr. Scott je vzel pismo s seboj in vem, da ga je dal na Bloodvjevo mizo — tain pismo zdaj leži — še pet minut, Mr. Hamilton.'* Hamilton je zaklel in planil kvišku. Agata je dvignila sa-npokres. Hamilton je zaječal in omahnil naaaj. Njegove blede ustnice so izgovarjale besede, a ničesar ni bilo slišati. Ozrl se je na stensko uro. Kazalce i>e je nenehoma i»oini-kal dalje. Zdaj je bil tik pri enajstih. S samokresom v roki je Agata strmela v Hamiltona. Srce ji je divje utripalo. Da bi le se tfdaj zmogla! Le še teh nekaj minut! Zavedala se je, ee bo zdajle obnemogla, ne bo njeno življenje niti počenega groša več vreidno. Hamilton jo bo hladnokrvno umoril, kakor je že sedem ljntit spravil s te- ( Nadaljevanje na 4. str.) LJUBEZENSKA 2ALOIGRA Iz Celja poročajo aprila. * '■ ! • t' • ' ... . t ■ V' iSeštvik Ha stanovala :».l-letfti dejavoc Jože Vedenik in 27*^etna- h» sta bila dobre volje in sta tudi večkrat zaplesala. Ker pa je Makova plesala tudi z drn-ifinii fanti, je postal Vivlejiik Ijubosniiieii. ()b 20. je spremil svojo izvoljcuko na njen dom. Makova je stanovala v Šeščah »iri svoji materi, ki ima majhno posestvo. Mati in sestra Vedetiikove izvoljenke sla bili doma. Pavla Vedenikova je stopila v svojo sobico. A'e.le- nik pa se je še nekaj minut pogovarjal z njeno materjo in sestro. Nato je stopil v .sobico svoje izvoljenke. Nenadoma »povila dva .strela. Mati je na-rečila svoji drugi hčeri, naj 'pogle la, kaj je tako počilo. Učenka ji; stopila v sobico svoje sestre. Nudil .se ji je grozen prizor. Payla Makova.je ležala na klicali so ta ko j zdravnika, ki je prispel a je mogel samo ugotoviti, da st}| Vedenik in Makova mrtva. ADVERTISE iN "GLAS NAROlJA' PROBLEMI PRISELJENCA Dokaz c zakonitosti prihoda za priselitev žene in otrok. VPRAŠANJE: Nisem ^e a-meriški državljan, pa hi rad dobil sem svojo /eno in olro ke, ki kakor pravijo uživajo prednost v kvoti kot družina zakonito pripuščeiiega priseljenca. Kako naj dokažem konzulu v starem kraju, da seiu bil pripuščen v Združene drži!ve * i^* Naročite še danes S. A. Koledar za leto 1^1939. : ^ ALI JE KRATKOVIDNOST PODEDLJIVA? \ eilno znova se poraja vpra-:auje. da li je k rat kov id nosi podedljiva. marsikuterih družinah je opažali to zlo. Lue-nehtit-s-ki zdravnik dr. Paul je skušal to stvar [Nijasniti s sta t i -t»i kt». Ta zdravnik je proučil nič manj nego rodovnikov, ki 4 I 1 - >u nI »segali oeesne preiskave s, (>1M it 1\ ( H{ : \ to svrlio c-luži i - „ ..l4kJ. . „ . I za vec nego 4IMHI oseb. 1 1*11 posebna tiskovina Form "n ">. < ,,.,„ j,. z,i,avnik ugotovil s|t.-ki -luži prav v to -vrbo. Iz-p« hiite tiskovino in pošl ji;«* j«> priseljeniški nbhisti v otiein j»jistanišru .koder -ie prišel, ako ste prišel pred dneiif 1. iu- deče: t'e nihče izmed staršev ni bil kratkoviden, te«laj si« je šele na v-akem 4. ali o. mestu pojavi kratkoviden otrok, (e s?a I»i!a oba >tai ša kratkovid- lija l!r_>4. Ako pa ste prišli | na. tedaj -e je kratkovidnost kasneje, oziroma ako ste kdaj p< javljala že pri vsakem I. aH dobili |K^'raten permit, potem ■'». mestu. Statistika je torej pošljite tiskovim» na Comini.- jasin» pokazala, da imajo za si«,ner of Immigration and Na ' kratkovidnost svoj pomen tu-turalization.
  • - — cspomini starega Slovenca Andreja Pajka. IX. ZVEZEK: Rokovnjači. — Kako je Kota rje v Peter pokoro delal, ko je krompir grade:. — Ponarejeni bankovci X. ZVEZEK: Veronika Dtseniška. 10 zvezkov $10 Tunel (Spisal B. Kellerrnann) Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo in Ameriko. Genialni inženjer MacAlan vodi ogromno delo. Cele armade delavcev se zari-vajo vedno globlje v osroj« zemje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, ki skoro poj>olnonia uniči že napravljeno delo in katere žrtev je tisoeč in tisoče delavcev. Toda železna volja MacAlana ne odneha, dokler ne steče med Evropo in Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. Skozi vse delo se čuti orjaški ritem, ki mestoma kulminira v gran-dinznili opisih in dogodkih. Tunel je ena najzanimivejših knjig svetovnega slovstva. 259 strani : . . $1.20 Ivan Pregelj: Izbran Spisi STEFAN GOLJA IN NJEGOVI. — Tolminska novele. 253 strani. V Štefanu Golji nam podaja Pregelj edinstveno sliko trpljenja našega naroda v časih graščanske mogočnosti. V središču te žive nepoznane zgodovinske slike stoji klena postava župnika Štefana Golje, ki da v pravem pomenu besede "življenje za svoje ovce." Prepletel je roman s tragedijo lepe Tolminke, ki v svoji čudovito nežni izvedbi nima sebi enake. Tolminske novele vsebujejo med drugim tudi originalni, že splošno zasloveli pridiki <4Pustina pridiga," in "Pniver und Blei" ter biser naše ncTelistike: "Gospoda Matije zadnji gost." Cena $1.50 Naročite pri: Knjigarni Glas Naroda 216 W. 18th STREET NEW YORK, N. Y. Bogovec Jernej (Spisal Ivan Pregelj) Pisatelj je posegel v dobo* ko se je začel širiti protestan-tizem po Slovenskem. Pridigarja Jerneja je klasično opisal. Romanu so dodana oo-trebna pojasnila. Cena $1.50 ODISEJ IZ KOMENDE. — Zapiski gospoda Lanspreškega. 269 strani. V tem III. zvezku nam prikaže Pregelj prelepo postavo našega velikega narodnega gospodarja 18. stoletja, Petra Pavla Glavarja. Hrbtenico temu delu tvori že pred leti napisana večerniška zgodba o mladostnih letih Glavarjevih,a dopolnil je to mladostno sliko z Glavarjevimi zapiski, ki nam ga kažejo v njegovi življenjski modrosti pri čebelah, *ia njegovem gradu Lanšprežu, kjer mu sivo glavo oz&rja mlada ljubezen njegovega oskrbnika in nesrečne kon-tese Klare. S Peter Pavlom Glavarjem je ustvarjena najboljša slovenska ljudska povest. Knjiga nam poustvarja kos slovenske preteklosti in iz nje diha slovenska zemlja sama. Cena $1.50 ____ ■ ■0 Tuesday, May 2, 1939 uvm (TVGoniTf KUKV Ljubezen — — nikdar ne ugasne EOMAN IZ ŽIVLJENJA U "GLAS NARODA" PRIREDIL 1 H =.G3: A ko iberta Rittberga. Eva Werner, tak je foil podpis pod sliko žene. ki jo je Herbert Rittberg ljuibil. In vse, kar je vsebovala ta iapoved, je kazalo na to, da je ona Eva Wernerjeva, ki je dala Hansu življenje, na Eleonori Ritt-bergovi hotela nekaj popraviti. Njena omedlevica pri ^>0-znanju, da je -nesročna žena, s katero jo je združila usoda, bila žena moža* ki *e je zaradi nje hotel ločiti od svoje žene. je bita dovolj očita. Eleonora Rittberg tajnosti, da je bila Eva Wernerjeva ona ženska, ki si je p ridobila ljubezen njenega moža, ni olkrila, ker ni mislila na to, da bi mogla tako plemenita in dobra ženska Liti ravno ona. katero je tako zelo sovražila. Nobenega dvoma ni bilo, da j«- bil Hans sin Herbert« Ritttberga. Taka »podobnost je bila mogoča samo med očetom in sinom. Bilo je čudno, da Eleonora Rittbergova sa-nvna ni prišla na to misel. Seveda, kaiko bi mogla iskati tako Velike dnevne veličine iu požrtvovalnosti pri ženi, ki jo je smrtno sovražila in zaničevala. In kak čudež, la je usoda v samotni gorski vasi združila obe ženi in kako bolestna sreča je navzlic telim bila za Evo Wern-rjevo, da je mogla svojega otroka, če gar prihod je možu svoje ljubezni velikodušno zamolčala, da ga njegovi ženi ne bi še kaj odtujila, vendar izročiti v varstvo njegovega očeta in da ga bo priznal in vzgojil kot svojega sina in dediča. S tem se je fmkorila, kar je zagrešila, ker ni vedela, da je bil Herbert Rittberg oženjen. Tudi naročilo, 'ismo, ki ga je Hans našel in v katerem je prosila svojega ljubega, da ljubi svojega otroka in da se naj vrne k svoji ženi, pismo, ki dim je naznanilo njeno smrt. ,, _7?a'Uko > moralo biti. Usoda je združila ženi. ki ste Ijtfbih Herberta Rittberga. -Olie ste i skali samoto, da premagate svojo srčno bolest in tako je Hans Rittberg po čudnem naključju vendarle prišel v hiso svojega očeta, ki je čutil, da je Hans kr; njegove -kri in ga je imel še tem rajši, ker ga je izgubljena ljubljenka prosila ljubezni za otroka'. r ur v tja sedi *atqptjcna, v globoke miscli. Izpoved tet* Eleonore ^ enkrat prebere in vedno bolj prihaja do spoznanja, da je Hans sin svojega očeta. Nato dolgo gleda na zaprto pismo, ki ga ie Eva Wernerjeva pustila za svojega sina In to pismo in iapoved Elconore Ritt-bergove naj izroči Hansu. Izve naj, da ni sin Eleonore RittWgove. Če se pa t svoji slutnji vira in Eva Wernerjeva ni ona, katero je riaMv oce .ljubil - ako Herbert Rittoberg tedaj ni njegov oče? Kaj pot en w Flavija globoko vzdftine. Potem bo Hans izvedel, da ni dedič Rittbergovega podjetja, s ikaterim je tako tesno zraste! Da ~ po postavi ni ibil niti dedič, četudi bi bil Herbert KitWxM g njgov oca. »kajti potem je bil samo njegov nezakonski itn kot tak nima pravice do njegove de^Ščine. Ne — ne — Hans tega ne sme izvedeti! Tajnost, vsled katere je bre*>raven, mora varovati, ne sme ga paiiniti s po-1 osne višine, na kateri je stal. Saj to ne bo škodovalo nikomur drugemu kot samo njej, ako bo molčala. In rada se odpove deWeini, katero bi morala vzeti Hansu. Mirno in ne da bt se počutila ponižana, je hotela skrbeti za Hansa, kot bi * Wv» *^tra In vedela bo sama, da je v hiši imela •tvoje pravice. . »Seveda potem pa tudi ne bo nrkdar izvedel, zakaj ga Kleonora RitH>ergova ni nilodar mogla imeti rao nikdar uvedel da je njegova mati kmalu po njegovi smrti umrla. Toda — njen blagoslov bo vendar plaval nad njim. Vedno in vedno o vsem premišljuje, pa vendar pride vedno do a poznanja, da bi Hansu izpodbila trdna .tla, ako bi vne »vedel Jn vedon trdnejši postaja njen sklop, da bo izpoved tete Eh«onort smatrala za svojo tajnost • Teta Eleonora jo je dokffila za izvršiteljico svoje oporoke. Samo da bi ji pomagal* do njenih pravic, ji je položila v njene roke *vojo izpoved, tedaj ne bo napravila nobene k H vice, ako izpovedi Hansu ne izroči. In to se ni smelo »goditi. . Skrbno in s potezo trdne volje okoli svojih ustnic položi piamo v svojo pisalno to«0. Uničiti jih ni hotela. Mogoče »ko bi umrla pred Ilunsom in ko nru ne bo nikdar mogel odrekati dediščine, mu bo zapustila pimna, tcxla prav gotovo jih ne sme sedaj dobiti v »voje roke. Ni ji pa prišla maael, da j«; Eleonora Rittbergova imela majhno slutnjo, da bi Flavija bila zrnoiua tafko velike žrtve in da je zaradi tega s Hansom »vojo «^rtjo govorila o teh pismiiu VA2NA KONFERENCA V NEW YORKU VSE PARNIKE in LINIJE SLOVENIC PUBL CO. TTT«iOSLA V TRAVEL |>KPT *IC W. IM SU Sni \wh, N. > Newyorski župan je v resnih skrili 1, da bo zmanjkalo zalog mehkega premoga. Kopači mehkega premoga namreč že nad „ mesec dni počivajo. Zato je pozval I>a Guardia k -sebi Obar lesa O'Neilla in Walterja Robinsona, ki zastopata operatorje, ter Johna L. Lcwisa, predsednika United Mine Workers. Nagovarjal jih je, naj se pobotajo. DVE NAJBOL RAZKOŠNI DOBI ZGODOVINE. Kulturna zgodovina pozna j ziki slavčkov komaj zadosto-dve dobi, ki sta se odlikovali,vali. Najboljša vina so par- }>o izrednem razkošju. Doba rimskih cesarjev in doba fran-eoskega kralja Lmlovika XIV. •V j fumirali s posebnimi esencami. Končala se je ta doba škrlata in slavičjili jezikov — z razpa- Ti dve dobi .sta bili re> na viš-jdom rimskega cesarstva, ku razkošja, proti kateremu je' Želja po razkošju s< navadno bogastvo- revno, va je svoj sijaj izražala latom, druga z demanti. (Dnije prihodnjič). Zgodovina škrlata se izgublja daleč nazaj v pravljičnem svetu. Pravljica namreč pri |>oveduje, da je pes t irskega junaka Iferakleja na morskem obrežju našel školjko4iagrenko 1*11 jo požrl. Pri tem si je ranil gobček, ki je postal škrlatno rdeč. Ta barva jo bila Hera-klerju tako všeč. «la je začel tkati — škrlnt. Ne v času Kornelija Ne?»osa (v dobi Kristusovega rojstva) je 1 funt t irske škrlatne volne v jug. valuto stal kakih 1 Umni ^lin v Dioklecijanovem času (okrog :» po /Kr.) pa 1 kg škrlatne svile ."><> tisoč din. Škrlatno svilo so navadno v trgovini enostavno odtehta val i z zlatom, ker je bila enako cenjena. Škrlatna barva je bila .silno trpežna, vsa moderna tekstilna industrija ne pozna take trpežne barve. Aleksander Veliki je pri svojem pohodu v Aziio v Suzah naišcl 200 let stara škrlatna oblačila in njegov škrlatni vojni plašč je nosil še Ponk|»ej .TOO letih. Domovina škrlatni ga barvanja je seveda — orient. Prvi so se s tem pečali Feničani, Rimljani so to spretnost prenesli na zahod, v Rim. kjer se je v času. ko je bila rimska tooč na višku, najbolj razvila in dajala značaj največjega sijaja. Prvotno so bogataši nosili v obleki le škrlatne naši ve in okraske ob robovih, toda kmalu s tem niso bili več zadovoljni in v Cezarjevem času škrlatna baliarija ni |k>-znala -že nobenih mej več. Pat-riciji so počivali samo še na škrlatnih blazinah in ko imperatorji niso mogli več tekmovati, TN, ki je bila prirejena v čast .perzijskemu poslaniku, j«* Ludovi.k nosil plašč, ves posut z demanti, ki so bili vredni — 1 ."> milijonov din. V posebnem dragoeenem zabojč-ku j«* hranil toliko demantov. da je za vsako priliko izbiral uunI njimi. Oprava v gradu je bila obložena z demanti. Dame -f> nosile tako široke ovratni ee, da so jim pokrivale škorenj vsa prsa. Bogate Španke so nosile tako dolge uhane, da so jim segali skoraj do kolen. V njih so bile vdelane ure in plemeniti kamni. V gradu Du-barrv v buči011 nes so bile dragocenosti zbrane v omari, ki je bila vredna blizu 1 milijon din. Služinčad je hodila v to zakladnico in pobirala iz n je. kar je kdo mogel. V Londonu so jih oriieli in mif-li pri njih 140 velikih demantov, 700 briljantov. I H ) 1 . , 1 :j(Nl velikih biserov in veliko zlatega okrasja. Končala se je ta doba diamanta s francosko PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČAMO NASLEDNJE MUZI KALI JE, KI SMO JIH PREJELI iz LJUBLJANE \* Emil Adamič—Iti JI IHISLOVANSKIH NARODNIH 1'KS.MI 7» muški zbor..........................50 ŠEST NA KO I INI II I'KS.MI za moški zbur ....................10 ŠEST NARODNIH 1'ESMI za mešan: /l»or .................... .50 ZORKO PRELOVBC: Ku so fantje proti vasi šli.....21 Ec enkrat še. ................. Stava delu ..................J£U HR. VOLAIUČ: Rozinariu; JOS. 1'AVOlČ: Potrkan ples ...... NOTE 7A KI.AVIR AIJ HAR- MONIKO Ji5 i. Zorko 1'rrlovec—15 SAMOSPEVOV za glas s klavirjem ..........1.23 ŠEST PESMI ZA GIAS IN KLAVIR ........................ A Lit I'M SLOVENSKIH NARODNIH PESMI za elan in klavir Franr Vrni urini—ŠEST MEŠVMH IN MOŠKIH ZltOROV.......65 rrrd« Juvanrr—I/ ML\DIH LET, moški (bori ................ Peter Jrrrli—OSEM ZBOROV (moški in mestni) 6J .............SO revolucijo in na rhi je. propadom mo- ČRNI KROG (Nadaljevanje s 3. strani.) ga sveta. O, ta strašna zverina v človes-ki podobi! "Ne," je zaječal Hamilton in oči so se mu otl groze razširile. * * Ne, nočem —99 Z rokama je li last nil v zrak, blazen nasmeh mu je s krotovičit ustnice. S|»et je telefon zabr-nel. Hamilton se je zgrabil za prsi. planil je k oknu in pri priči vznak telebnil na tla. Od| strahu ga je zadela kap. Agati je odpadel samokres. Komaj je bila -še toliko pri moči, da je mogla xtati. S|>et je telefon za brnel. Z največjo muko je dvignila slušalko. Xa drugem koncu je bil nadzornik Bloodv. Takoj je spoznala njegov glas: *4Halo — George — ali si ti? Nikar tako ne mrmraj. Ali prideš na kozarec semkaj? Ne? Sk<*la — Adijo!" To je torej bilo! Agata se je zasmejala. Njen smeh je nmsekal tišino. Ona ni bila Moški zbori OSKAR I »EV: ltarči<*a; Oj, moj s»H-r| je Aiv; Kam mi, fantje, dre v v vas poj-demo .......................241 OSKAR DEV: ••Srečno, Ijulx-a nn»ja ; Kn ptirl-ea na tuje S«*"-i; Moj »»»"ka 'tua kouji«'ka dva; l>ohiv m-ui pi wjit«; Sloro; Je vpitmila lu^ . 10 EMIL AHAMU*": M<«lrn devojka (belokranjska.-.211 \ mi noč pri |Mi(e Carsse v Havre ti. junija : lie de France v Havie 7. junija : Queen Mary v Cherbourg New York v Hamburg 10. Junija : Vulcauia v Trst Columbus v Bremen ta. junija : Bremen v Bre-Jen Cbamplain v Havre Nieuw Amsterdam v Bolougne 14. junija: Ai|uitunia v Cherbourg Normaudie v Havre llausa v Hamburg 17. jutiija : C«»nte di Savoia v <,euoa 2U. junija: Kurojia v Bremeu 21. junija: t^m-en Mary v Chrrbourg lie de FraiH-e v Havre lirulschland v Hamburg 24. junija : Saturnia v Trst 27. junija : I»e (irasse v Havre 28. Junija: Aquitania r Cheboitrg Normaudie v Havre Hamburg v Hamburg 30. junija: Bremeu v Brezuen Mauritania v Cherbourg 216 WEST 18th STREET NEW YORK. N. V. kozarca i» že samo brnenje telefona je morilca pognalo v smrt! S poslednjimi močmi, kar * jih je .se krnela, je je Affata sklonila, pobrala ključ in od^la iz isobe. »:i,i«ii«««tiilh.iiiiiMj'i1,l!iiii«iiii:l:di«'Hiii|, d" '^»»»»»'»"'»inman^himmii^uiUjniiin \ 'GLAS NARODA" 8 4__rl:_____-i.____S nobeneg-a pisma napisala. In njen samokres ni "bil nabit in je s praznim mkrotila zločinca. OOSti so nojevi možgani in je- Bloody je klical tovariša na Mali Oglas imajo 11