UDK 634.0.068:333.7( 497 .12-18)" 18/19" = 863 O gospodarjenju z gozdovi na državni gospoščini v Konjicah na prehodu iz 18. v 19. stoletje dr. Jože Mače k (Ljubljana)* Mače k, J.: O gospodarjenju z gozdovi na državni gos- poščini v Konjicah na prehodu iz 18. v 19. stol. Gozdarski vestnik 35, 1977, št. 4 str. 141-149. Povzetek v nemščini. V razpravi je obdelano gozdarstvo na državni gospoščini Konjice na podlagi »Gi.iterbeschreibung« iz l. 1802. Na teJ gospoščini so gozdovi predstavljali zdaleč glavni del pro- duktivnih površin; bili so razvrščeni v 6 kompleksov in največji je bil v Oplotnici s 4509 orali. Geometrično so jih izmerili leta 1795; v tem obdobju so gozdove skrajno malo uporabljali za pridobitne namene. V glavnem so les prodajali le za kurjavo. Donosi iz gozdov so bili zato minimalni in so znašali le 2,44 celott1ih dohodkov gospoščine. Na podlagi primerjave rezultatov iz bilanc je razvidno, da so bile tedaj kmetijske površine, obdelovane v lastni režiji ali pa dane v zakup, neprimerno bolj donosne. Mače k, J.: O gospodarjenju z gozdovi na državni gospoščini v Konjicah na prehodu iz 18. v 19. stoletje. (About forest management on the state estate in Konjice in the transition from 18 to 19 century.) Gozdarski vestnik, 35, 1977, 4, p. 141-149. In slov. with summaries in German. In the paper the forestry on the basis of »Gi.iterbeschrei- bung« in 1802 was represented. In that estate the forests wcre the main portion of productive area. The forests were grouped in six complexes, biggest one was in Oplotnica and measured 6260 acres. The forests were geometrically measu- red in 1795. The forests as a '50ll n..:e of in co me we re very little exploited in that period. Wood was selled only for healing. The income from forests after that was minimal, only 2,44 Ofo on the whole. On the basis of the comparison from the balances it appeared, that the agricultural areas which werc cultivated in its own management, or if they were let out on lease, in that time were much more profitable. Konjice so bile prvič omenjene l. 1146.1 L. 1192 je bilo tamkaj že veliko gospostvo2, ki je potem v srednjem veku doživelo veliko sprememb. L. 1597 je prišlo v last družine grofov Tattenbach, a ga je cesar l. 1671 zaplenil zaradi * prof. dr. J. M. dipl. inž. agr., dipl oce, biotehniška fakulteta Univerza Ljubljana 61000 Ljubljana, YU. 1 Po prvi svetovni vojni so Konjice preimenovane v Slovenske Konjice. 2 Koropec, J.: Srednjeveško konjiško gospostvo. časopis za zgodovino in narodopisje. Nova vrsta, 8 (XLIII), 1972, 1. zv., 1. 141 sodelovanja grofa Erazma Tattenbacha v zaroti Zrinjskih in Frankopanov. L. 1692 ga je prodal kartuzijanskemu samostanu v žičah , in v njegoVIi lasti je ostalo 190 let. Državna gospoščina v Konjicah je nastala z razpustitvijo kartuzijanskega sa- mostana v žičah v l. 1782.3 Tega leta je prešla v last verskega sklada ter v upravo adminjstraoije državnih posestev v Gradcu. Pred letom 1795 so ji pridružili še gospoščino Oplotnica, ki je bila v lasti kartuzijancev celih 600 let. Pod omenjeno administracijo je ostala do l. 1828, ko jo je kupil knez Weriand Windischgraetz. Ker ta gospoščina, kot tudi druga bivša samostanska posestva v državni upravi, niso dajala pričakovanrih dohodkov, so pristojni deželni in državni organi (omenjena administracija ter gubernij v Gradcu ter dvoma ko- mora na Dunaju) večkrat razpravljali o nj1ihovi prodaji zasebnikom. Za to pa je bilo potrebno gospošOine podrobno opisati, izmeriti njihove površine, ugotoviti njih pr.ihodke in izdatke ter pripraviti prodajno ponudbo. Graška administracija je v tej zveZii izdala nalog, da morajo upravniki z osebjem vseh gospoščin v državni upravi napraviti opise posestev (tako nmenovane Gtiterbeschreibung), od katerih nam najstarejši lahko rabijo kot prvovrsten zgodovinski vir za obdobje pred dobnirni stoosemdesetim.i leti. Opis gospoščine Konjice4 je posebej zanimiv zato, ker ima priključene bi- lance z različnimi zan~mivimi podatki za leta od 1793 do 1801. Na ta način lahko dobimo izvrsten vpogled v gospodarjenje tako velike gospoščine, kot je konjiška tedaj bila, v strukturo njenih gospodarskih panog in njihov delez v kon- čnih dohodkjh. V temle prispevku želimo prikazati stanje na podlagi poglavja o gozdarstvu5 iz omenjenega opisa in na podlagi nekaterih prilog iz bilanc gos- podarjenje z gozdovi na konjiški gospoščini. Opis gozdarstva je v originalu podan očitno v obliki vnaprej postavljeDJih shematiziran.ih vprašanj, na katere je gos- poščina odgovarjala. Gozdove konjiške gospoščine so izmerili leta 1795 po nalogu deželne vlade in v zvezi z naročilom dvora, da je potrebno posestvo oceniti in izdelati vrednostno ponudbo za njegovo prodajo. Izmero je opraVtil Alojz švečka, tedanji gozdar na državni gospoščini v Gornjem Gradu. Cenilni operat za gozdove je izdelal isti strokovnjak naslednje leto, dopolnil pa ga je leta 1797 novi gornjegrajski gozdar Johann Lc)fler. Karta z ori~inalnim merilnim zapisnikom je bila 1802. leta pri deželnih organih v Gradcu, njeno kopijo pa so 1meli v pisarni gospoščine. Združena državna gospoščina Konjice in Oplotnica je imela šest gozdnih kompleksov. Prvi je bil Pohorski planinski gozd , 6 do 9 ur oddaljen od Konjic, in je meril 4.509 oralov (o.) in 1.235 kvadratnih klafter (k. k.); drugi je bil gozd (Konjiška) Gora, tudi visoko v hribih, pol do tri ure oddaljen od Konjic, in je meril 1.392 o., 649 k. k.; trctj1i je bil Videž ki gozd, v nekoliko nižjih hribih, tri ure od Konjic, z mero 71 o., 1006 k. k.; četrti je bil Partm."iški gozd, v ravnini , dve uri od Konjic, z mero 116 o., 1392 k. k. ; peti je bil gozd v V1inarjah, v nekoliko nižjih hribih, 2 uri od Konjic, z mero 75 o., 235 k. k.; šesti je bil manjš1i gozd za :t Pirchegger, H. : Die Unterstciermark in der Geschichk ihrer J-Jcrrschaften und Glilten, Stadte und Markte. Buchreihc der Siidostdeutschen Historischen Kommission , f3d. 10, Mlin- chen 1962, 139-148. ·l Arhiv dvorne komore na Dunaju , StaalsgLitcrbeschreibung, role Nr. 19, Historische Beschrcibung von der im Lande Steyer des Zillier Krcises licgcnclen Herrschaft Gannowitz, iz l. 1802. ~ Cit. vir poglavje V. Von der Beschaffenheit der Forste und Waldungen. 142 upravno stavbo v Oplotnici z mero 4 o., 87 k. k. Skupno so gozdovi merili 6.169 o., 1404 k. k. V gozdovih so bile na splošno razširjene naslednje drevesne vrste: jelka, smreka, bor, bukev, na 80 oralih pa breze, jelše, mešane z mladimi bori. Pohorski gozd je bil vseskozi dobro obraščen z jelkami, smrekami in bukvijo. Ena četrtina gozda Gora je bila dobro obraščena z omenjenimi tremi dreves-nimi vrstami ostale tri četrtine pa slabo z bukvijo in navadnim grmovjem. Vcidežki gozd je bil srednje zaraščen z bukwjo, Partovški gozd enako z bori, jelšami in brezovjem ter mladimi hrasti. Gozd v Vinarjah je bil slabo obraščen s hrasti, bukvijo, jelšami, z brezovimi panjevci ter z nekaj bori. V gozdu za upravno stavbo v Oplotnici je bilo nekaj malega hrastov, večinoma pa je bil zaraščen z grmovjem. Uporabljali so ga za pašo rin so ga v ta namen dajali v zakup. Dobro obraščeni gozdovi na Pohorju ··in na Gori so po ocenah vsebovali 2/8 debelejšega, 1/8 srednjega stavbnega lesa, 2/8 žagovcev, 1/8 tramov in 2/8 lesa za kurjavo. Letni posek, ki ga je po tedanjem stanju gozdov predvidel že omenjeni gornjegrajski gozdar Johann Lofler, bi znašal 4554 dunajskih klafter (d.k.) hu- kovine, 4217 d. k. smrekovine in jelovine, 76 d. k. borovine, 14 d. k. hrastovine in 3 d. k. jelševine ter brezovine, skupno torej 8864 d. k. Predvsem bi bilo treba skrbeti za možnost spravlila z vožnjo ali s plavljenjem iz planinskih gozdov in seveda za dobro in zanesljivo prodajo. Gozdne komplekse so na karti že razdelili v 28 oddelkov, na terenu pa še ne dokončno. V vsakem oddelku so glede na slaba, srednja ali dobra tla in glede na stanje sestojev podrli vzorčna drevesa. Po njihovi prostornini in po že geodetsko izmerjeni površini so izračunali lesno zalogo; upoštevajoč obhodnjo so nato pred- videli letni posek. Zbrali so desetletne poprečne cene za razne vrste lesa v tistih krajih, kjer je bilo upati, da bi gospoščina v prihodnosti lahko prodajaJa svoj les. Od njih so odšteli prevozne stroške, upoštevajoč oddaljenost različnih oddelkov od tržišča. S to ceno so nato pomnožili letni posek različnih vrst lesa. Na ta način izračunan letni dohodek gospošoinskih gozdov bi znašal 980 goldinarjev (goldinar se je delil na 60 krajcarjev, krajcar pa na 4 denariče ali pfenige). Ker gozdovi še niso bili dejansko razdeljeni na oddelke in niso sekali na golo, tudi pogozdovati n.iso niti s setvijo semena niti ·s sadikami. Mladih sestojev seveda niso posebej zavarovali. Prav tako niso spomladi odstranjevali smrečja ali sicer kakorkoli posebej čistili gozdove. Zaradi svoje lege gozdovi niso bili rizpostavljeni poplavam, niti v njih v lenih 1793-1801 ni bilo požarov. če bi se pojavili, bi jih skušali omejiti s po.sekom določenih pasov in z izkopom ja.rkov. Na vprašanje, če je kajenje tobaka v gozdovih poleti prepovedano Lin kako to nadzorujejo, je sledil odgovor, da je to najstrožje prepovedano, nadzor nad tem pa bo imel tedaj na novo nastavljeni logar. Pastirji niso smeli kuriti ognjev niti v gozdovih podložnikov, še toliko manj v graščinskih. Na marsikateri gospoščini so bile neurejene servitutne pravice na gozdovih predmet številnih sporov s podložnikJi. Videti je, da v Konjicah ni bilo tako. Na podlagi temeljnega urbarja iz srede 16 . .stoletja je imel pravico do prostega lesa Je vsakokratni konjiški dekan. Vsako leto so mu v gozdu Gora odkazali po pet bukev. Vsi podložniki gospoščinskega urada za domce v okolici Konjic (I-Iofstadt): 19 rustikalistov, 19 dorninikalistov ter 8 sogornikov (rustikalisti so bili podlož- 143 niki, ki so že pred sredino 16. stoletja živeli na posestvih oddvojenih od graščin­ ske zemlje; dominikalistJi so bili podložniki, ki jih je gospoščina od srede omenje- nega stoletja dalje naselila na zemlji, ki je tedaj še spadala v okvir njenega pri- dvornega gospodarstva; sogorniki so bili tisti kmetje, ki so imeli le vinograd- niške površine), torej 46 posestnikov, 2 posestnika iz urada Tribnik in 5 :iz urada Gojka ali Planje,6 skupaj 53 posestnikov, ki pri prevedbi njihovih zakupnih posesti v kupne niso pridobili prav nobenih gozdnih površin, so 1imeli od nekdaj brezplačno pravico do toliko kurjave, kolikor so je rabil1i za svoje gospodarstvo. V gozdu Gora so jim odkazali vsako leto od vetroloma prizadeta drevesa ter vejevje, ki je ležalo po tleh, niso pa smeli podirati zdraVl1h dreves, na kar .ie moral paziti graščinski logar. če upoštevamo, da so večje družine, ki jih je bilo 24, rabile 4 klaftre drv, manjše pa, bilo jih je 29, po 2 klaftri letno, so podložniki zastonj dobili od gospoščine 154 klaftcr sicer manjvrcdnega lesa za kurjavo. Ta pravica ni temeljila na nobeni listini, vsaj v graščinskem arhivu je niso poznali, pač pa na zakonitem priposestvovanju in na treznem preudarku. Tisti podložr1iki, ki niso imeli gozdov, bi se v primeru, če ne bi dobili zastonjske kurjave, gospodarsko ne mogli obdržati, še toliko manj pa plačevati davke in druge dajatve . Podložniki so nemoteno uživali to pravico še v času, ko je ob- stajal kartuzijanski samostan ter po njegovi ukinitvi, torej že od nekdaj (seit unerdenklichen J ah ren). Odvzeti jim to blagodat, od katere gospoščina ni imela pravzaprav nobene škode, bi bilo nesmotrna in daleč od želja in volje vlade, k,i (v tem primeru dobesedno) svojih podložnikov ni želela spravljati v revščino. Razmišljali so o zamenjav1i in dokončni odpravi te za gospoščinske gozdove bremeneče servitutne pravice, ker bi bilo to vsekakor za obe strani koristno. Ker pa so podložniki rabili les za kurjavo, ne bi nikoli pristali na denarno nado- mestilo, temveč le na ekvivalent v obliki ustreznega dela gozda. Zanj bi bili morehiti pripravljeni plačati gospoščini celo zmerno kupnino. če bi za vsako večjo družino oddelili 1 oral, za manjšo pa pol orala, bi to skupaj znašalo 88 !1:2 orala oddeljenih gozdov, s tem~ da bi omenjena servitutna pravica za vedno ugasnila. Smotrno bi bilo, da bi imeli podložniki svoje parcele v enem kompleksu. Ker pa gozd nikjer ni bil povsem izenačen po kakovosti in lesni zalogi, bi naj za vnaprej tizmerjene in označene parcele podložniki med seboj žrebali. Dogajale so se kraje lesa. Ker so bili gozdovi tako raztreseni v šestih krajih z medsebojno oddaljenostjo od 2 do 9 ur hoda ter edini nameščeni logar ni mogel imeti pregleda nad nj,imi, so bile lahko izvedljive. Ostajale so neodkrite in so se zato množile. Sumili so domače podložnike in podložnike sosednih gospoščin, ki so jmel'i posestva v bližini graščinskih gozdov, a bi jih lahko ustavili le z ustano- vitvijo posebnega rednega gozdnega urada. V tej zvezi je zanimiv organizacijski predlog, ki nazorno kaže, kako sedanji gospodarski centni tedaj še niso imeli nobene posebne privlačne moči in pa, da racionalnost tedaj še ni bila kdove kako upoštevana. Menili so namreč, da bi bila Oplotnica kot uradni sedež gozdarskega osebja najprimernejša. Utemeljevali so predlog s tem, da leŽJi v središču zelo obsežnih gozdov konjiške go.spoščine, ki bi jim bilo treba posvečati posebno pozornost. Razen tega pa tudi v središču ostalih G Krajevni leksikon Dravske banovine. Lj . 1937, 563-566. 144 državnih gospoščin celjske in mariborske kresije: žič, Studenic, Freysteina, Tur- nišča, Olimja, Jurkloštra, Novega kloštra, Vrhovca, Gornjega gradu in Fale. Slednja gospoščina je imela prav tako obsežne gozdove kot konjiška. Gozdni urad, ki bi ga ustanovili v Oplotnici, naj ne bi bil v ruikakršni zvezi z rentnim uradom konjiške gospoščine. l\1oral bi biti zaseden z zadosti številnim osebjem, ki bi imelo na skrbi gozdove vseh zgoraj omenjenih gospoščin in bi j-ih skušalo p11ivesti do smotrnega izkoriščanja. Predvsem bi ta urad lahko poskrbel, da bi potok Oplotnica, ki teče vzdolž največjega konjiškega gozdnega kompleksa očistili in uporabljali za plavljenje, kar dotlej zaradi skal in kamenja ni bdo mo- goče. S tem bi bila dana možnost boljše izrabe gozdov, kar bi tudi pokrilo stroške za gozdarsko osebje. Zanimivo je, da od tega še niso pričakovali posebnih donosov. Zadovoljili bi se torej že s kritjem stroškov za osebje. Ugovor, zakaj tako koristen ukrep, ki bi bistveno izboljšal donosnost graščin­ skih gozdov, ni bil že izveden, se lahko zavrne s preobremefllitvijo gospoščinske uprave. Vedeti je namreč treba, da so bile tedaj gospoščine ne le gospodarski obrati, kot so bila veleposestva v bližnji preteklosti ali so sedaj, temveč hkrati tudi politične in sodne oblasti. Konjiška gospoščina je imela pol1itično oblast čez 72 občin (približno v velikosti sedanjih katastrskih občin), sodstvo v oivilnih zadevah, vključno z vodstvom zemljiške knjige za skoraj 2000 podložniških posestev, plemiško (verjetno le mestno!) sodišče za 818 družin, kazenske zadeve kot deželnoknežje sodišče v območju premera okoli 8 milj (okoli 60 km), poleg vseh zadev rentnega urada ter mcd trajanjem vojn še skrb za nastanitev vojaštva in pomoč pri pripregah, ker je bila v Konjicah postaja za vojaške marše, ter končno še skrb za razne izredne zadeve. Vse to so morali opra\lliti upravitelj, ki je v tem času za tako veliko gospoščino že moral biti izprašan sodnik, kontrolor, dva pisarja in logar. Poleg vsega navedenega naj bi ti skrbel1i še za razne gospodar- ske izboljšave na posestvu in pri podložnikih. Razumljivo je, da se pri tako števil- nih in raznovrstnih opravkih niso mogli nobenemu delu posvečati z pozornostjo. Gospoščina ni lesa izkoriščala v industrijske ali obrtne namene, niti ni imela v svojem sestavu nobene žage; 1izdelovala ni nobenih lesnih sortimentov. Les na panju je prodajala veainoma le interesentom v okolici, iz pohorskega gozda tudi in- teresentom iz Sv. Lovrenca, drva pa v Konjice, Vojnik ali Celje. Interesentom je nakazila za Jes v gospoščinski pisarni izdajal upravitelj. Takoj v gotoVlini izplačano kupnino je preveril kontrolor in jo spravil v blagajno rentnega urada, od katere sta 'imela ključe dva uradnika, da je en sam sploh ni mogel odpreti. Cene za les in drva je določil upravitelj glede na želeno kakovost in na Iego v gozdu ali na nakla- dališču. Les je logar odkazoval ob sobotah. Tedaj so se zbrali kupci, oddali logarju nakazila, on pa jim je v ustreznem oddelku odkazal drevesa za posek ali odmeril drva za odvoz, na nakazilo pa zabeležil, da je les odkazan. Nadzor nad tem, da so kupci iz gozda odpeljali le kupljene količine lesa, je imel logar. Drva so priprav- ljali in prodajali le iz gozda Gora. Delavcem so za pripravo dunajske klaftre drv plačevali leta 1795 in 1796 39 krajcerjev (k.), leta 1797 52 k., leta 1798 45 k., leta 1799 in 1800 po 51 do 54 k. Kakšno realno vrednost so omenjene postavke predstavljale, si lahko predočimo iz poznejše navedbe cen nekaterih živil, žival1i in zemlje. Za prodajo hlodovine in stavbnega le~a iz planinskega gozda na Pohorju je gospoščina javno objavila dan prodaje. Dva gospoščinska uradnika sta omenjenega 145 dne prišla na določeno zborno mesto in potem skupaj z zbranimi kupci do tistih oddelkov, kjer je bilo primerno sekati brez škode za gozd. Vsakemu kupcu so na kraju samem izmerili debla, nakar je le-ta plačal ustrezen znesek. O tem sta urad- nika vodila prodajni register ter ga medsebojno kontrolirala. Bil je nato priloga k denarnim obračunom. Logar je spet moral skrbeti, da so kupci poddi in odpeljali le odkazana drevesa in nič več. Logar je tudi skrbel, da pri podiranju drevja niso puščali panjev, višjih kot en čevelj; niso pa jih niti izkopa vali nini poravnavali . Mladih hrastov niso lu pili. Ugo- tovljeni so bili posamezni primeri namernih poškodb drevja z obročkanjem, udarci in pod. Logar, ki pri tej gospoščinJi še ni bil dolgo nameščen, pa zaradi že omenje- nih razlogov storilcev ni mogel odkriti. Pač pa niso opazili, da bi kdo namerno sekal vrhove stoječih dreves. Brezovih vej niso uporabljali za metle, niti lesa za platišča. To na konjiški gospoščini ni bilo dovoljeno. Podložniki, ki so imeli v gozdu Gora pravico do brezplačnega lesa za kurjavo, so si jeseni lahko brez plačila nagrabili potrebno listje, ki so ga zaradi pomanjkanja slame rabili za steljo. 10 rustikalistov in 2 dominikalista iz vasi Videž je na pod- lagi go6poščinskega urbarja imelo enako pravico v Videžkem gozdu. Omenjeni podložniki so imeli po urbarju tudi pravico paše v tem gozdu. Po- prečno so letno pasli 60 do 80 glav Ži\nine od maja do vključno oktobra. V goz- dovih so sicer pasli svinje. toda le v zelo skronmem obsegu. Večina podložnikov je imela svoje gozdove. Izjema je bilo le nekaj družin iz urada Konjice, Tribnik in Gojka, ki pa so imele po graščinskem urbarju pravtico brez plačila pasti svinje v gozdu Gora. V pohorskih gozdovih svinj niso pasli. V letih 1793-94 in 1797 je nekaj kmetov, večinoma podložnikov drugih gosposk, paslo svinje v gospoščin­ skih gozdovih. Za to .so na leto plačali po 10 krajcarjev od ŽJivali. V letu 1793 jih je bilo 34, leta 1794 39 in leta 1797 57. Skupno je graščina iztržila za svinjsko pašo v devetih letih 25 goldinarjev. Ker to ni bil reden vsakoletni dohodek, so ga knjižili med izredne pnihodke. Lov je gospoščina dala v zakup za 12 let, od leta 1794 do 1805, za 104 gol- dinarje letno. V lovskem revirju so bili večinoma le zajci, lisice pa v bolj majhnem številu. V pohorskem gozdu je zakupnik poprečno na leto uplenil enega medveda ali jelena, toda le, če mu ni bilo žal truda 1in stroškov, da je z zadostnim številom strelcev zasedel med seboj zelo oddaljena stojišča. Ta vrsta dohodka je bila za go- spoščino brez pomena; zakup lova je bil v tedanjih razmerah še najboljša rešitev, ker se je vendarle našel marsikakšen ljubitelj, ki je za svojo lovsko strast, da je lahko uplenil kakega zajca, rad plačal zakupniku lova nekaj goldinarjev. Splošno varnost v zvezi z gozdovi sta obravnavali dve vprašanji, lin sicer vpra- šanje skrivnih poti in vprašanje vagabundov. V gozdovih ni bilo skrivnih (verjetno tihotapskih) poti, pa tudi če bi bile, se j~h zaradi težavne lege gozdov ne bi dalo zapreti, pa tudi edini logar jih ne bi mogel nadzorovati. Skrivačev in postopačev v gozdovih tudi ni bilo. Vsaj pni letnih vizitacijah deželskega sodišča in nabornega okraja jih še niso nikoli odkrili. Vse gozdove je oskrboval en sam logar, ki je imel 120 goldinarjev letne plače , kot deputat 10 klafter drv in prosto stanovanje. Z gozdovi niso v devetih letih imeLi nobenih .stroškov. O njih niso vodili nobenih posebnih manualov ali računov, pač pa od provincijskega knjigovodstva predpisan register o porabi lesa, ki je ta- belarično vseboval različne vrste lesa in njihove cene. Ta register so podobno kot 146 druge za rentno knjigovodstvo predpisane knjige zaključevali vsak mesec in so ga priloŽlili k četrtletnemu obračunu za provincijsko knjigovodstvo. Dohodki od goz- dov so bili sestavni del gospoščinskih donosov, in sicer kot" ostale dejavnosti. Go- spoščinske bilance so bile potrje;ne do septembra l. 180L s tem pa tudi obračuni o gospodarjenju z gozdovi. V zvezi s položajem posameznih gospodarskih dejavnosti na gospošoini utegne biti zanimivo, kakšni so bili osebni dohodki zaposlenih v tedanjem času. Značilne so za današnji čas nepredstavljivo velike razlike med posamezn:imi kategorijami uslužbencev. Državni kancler, kar bi ustrezalo položaju sedanjega predsednika ali podpredsednika državne ali zvezne vlade, knez Kaunitz, je imel l. 1761 letno 30.000 goldinarjev, nižji vladni uradniki od 300 do 900 gold., profesorji cesarje- v;ičev 1600 goldinarjev;. V Konjicah je imel upravitelj gospoščine 800 gol dinarjev plače, 250 goldinarjev za vzdrževanje za službo potrebnih konj, deputat 24 klafter drv, ki jih je moral na svoje stroške dati prepeljati do stanovanja, na enak način 10 klafter drv za kurjenje uradnih prostorov ter prosto stanovanje. Skupno so nje- govi dohodki znašali 1101 goldinar. Kontrolor rentnega urada je imel 300 goldi- narjev plače, deputat 8 klafter brezplačno dostavljenih drv ter enako kot drugi uradniki brezplačno stanovanje. Prvi pisar je zaslužil 200, drugi 180 goldinarjev, oba z deputatom 5 klafter domov dostavljenih drv. Logar je z drvmi vred zaslužil že omenjenih 135 goldinarjev, plača sodarja in sodnega sluge je bila 100 goldi- narjev in 6 oz. 5 klafter drv. Slednji je moral z njimi kuriti tudi zapor. Vratar uradnih prostorov gospoščine v Konjicah je zaslužil 60 goldinarjev, vratar urada v Oplotnici pa le 30 goldinarjev.s če izvzamemo iz primerjave oba vratarja ter vzamemo kot najnižjo plačo sod- nega sluge, tedaj vidimo, da je 'imel upravitelj gospoščine v primerjavi z njim okoli osemkrat (povrnitev stroškov za rejo potrebnih konj ne smemo upoštevati), večjo plačo, od logarja kot strokovnega delavca pa 6) krat. Seveda pa so bili že tedaj kot še sedaj pisarniški uslužbenci močno cenjeni, saj sta imela prvi in drugi pisar za 1,5 oz. 1,4, kontrolor pa celo za 2,3 krat večjo plačo kot logar. Seveda so bile plače služinčadi še znatno nižje. Konjski hlapec je zaslužil poleg hrane in stanova- nja leta 1793 15, leta 1801 20 goldinarjev, dnine za drvar je so bile leta 1793 18, leta 1801 30 krajcarjev, za vožnjo so plačevali 1 goldinar 15 krajcarjev na dan, za dostavo klaftre drv neznatno manj.!l župani so bili tudi slabo nagrajeni. Najnižjo nagrado je imel župan iz šmar- jete 2 goldinarja 55 krajcerjev, najvišjo pa župan iz Oplotnice 14 goldinarjev. Slroški za župana iz 15 uradov so bili kaj nizki, saj so znašali le 97 goldinarjev 25 krajcarjev letno.to Za primerjavo še nekaj cen iz leta 1801, ki naj omogočijo primerjavo realne vrednosti osebnih dohodkov~ dnine in akordnih postavk. Konj dobre pasme v naj- boljših letih je stal 130 goldinarjev, vozni vol 65, tele 7%. gold., funt (okoli 7 Murr-Link, E.: The emancipation of Austrian peasant 1740-1798, New York 1949, p. 63 . ~ pod 4) cit. vir Beilags Nr. 2 Ausweis Liber den Personal und Ucsolungs:>fnnd bei dem Rent und Wirtschaftsamt der k. k. Staats und Religions Fonds Herrschaft Gannowitz etc. 9 pod 4) cit. vir Beilags Nr. 13, Preise wie solche in hierortigcr Gegend in Bezahlung des Oicnst und Tag\ohns dann im Anbufe verschiedener Victualicn. Natural- und Materialien- roher Produkte, und Fabrikaten dann im Ankaufe, und Pachtung der Realitaten ges(anden sind. 10 isto kot pod 8) 147 !12 kg) govejega mesa 6~~ krajcarja, funt svinjskega mesa 7 krajcarjev, mecen (611) pšenice 6 goldinarjev, ječmena 4 goldinarje, mecen pšenične moke za kuho 1.3 gold. Oral njive z dobro zemljo in lego je stal istega leta 500, oral travnika pa 900 goldinarjev. Letna zakupnina za orat njive je znašala 16, za oral travnika 40 goldinarjev.U Prodaja lesa je bila za tako velike površine kar se da skromna. V poprečju 9 let (1793-1801) so prodali po 37 dreves bukve po ceni od 1h do 1 goldinarja, med temi leta 1795 v pohorskem gozdu od snegoloma prizadeta po 6 krajcarjev, po 200 dreves smreke in jelke po ceni od 24 krajcarjev do 1 V2 goldinar ja, od snegoloma podrta drevesa po 17 krajcarjev; po 3 tanjša drevesa iglavcev od 12 do 18 krajcarjev ter po 137 klafter drv po ceni 1 !12 do 2 goldinarja 10 krajcar- jevY~ Kot že omenjeno, so te prodajali strankam v Konjicah, Vojniku in Celju. Vojaškemu skladišču v Celju so jih prodajali po 33/4 gold., ruskim četam v nji- hovem taborišču po 2Vl gold. če izvzamemo leta 1798-1800, ko so prodajali drva vojaščini (ki j1ih, mimogrede rečeno do l. 1802 še ni plačala), so letno prodali le od 26 do 7 4 klafter drv. Skupno je v 9 letih gospoščina prejela za prodani les 4159 goldinarjev. Za pri- pravo drv na akord je izplačala 1672 gold., za drvar je 31 O gold., skupno je torej bilo izdatkov 1982 gold. Prebitek dohodkov nad izdatki je znašal 2177 gold., po- prečno na leto torej 242 go1dinarjev. 13 V teh gotovinskih postavkah ni zajet depu- tat 82 klafter drv letno prej omenjenim uslužbencem. Kljub temu pa je bil doho- dek sila skromen. če bi od poprečnega letnega prebitka 242 goldinarjev odbili letne izdatke za logarja (ki so zajeti med splošnimi stroški gospoščine, niso pa bili, kot je sedaj v navadi po določenem ključu repartirarui med različne dejavnosti), bi preostalo 107 goldinarjev, to je dobra dva goldinarja več kot je znašala tudi zelo nizka zakupnina za lov. če izračunamo poprečni letni dobiček od 1 orala gozdov (242 gold. razdeljeno z 6169 orali) vidimo, da je znašal 2 krajcarja in 14/to pfeniga. Celotni poprečni letni dobjček konjiške gospoščine je znašal 9911 goldi- narjev.H Gozdarstvo je k temu prispevalo le 2,44 O/o . Kmetijske površine so bile tedaj neprimerno bolj donosne. Za 259 oralov njiv, travnikov, vrtov, pašnikov in ribnikov, ki so jih dali v zakup, so prejeli 1513 goldinarjev 15 letno, to je od orala 5 goldinar jev, 50 1/2 krajcarja, to je 149 krat več kot je bil dobiček od orala gozda. Ta primerjava med kmetijskimi površinami v zakupu in gozdnimi površinami v lastni režiji je vsekakor upravičena zato, ker z gozdovi enako kot s kmetijs.kJimi površinami gospoščina ni imela nobenih stroškov. 1 t isto kot pod 9) 1 ~ pod 4) cit. vir Beilags Nr. J 5, Answeis uiber das in nachfolgenc!en Jahren aus der Herr- schaft Gannowitzer Waldungen verkauftc Holz mit Bemerkung der Preyse der verkauften verschiedenen Holz Gattungcn und der dafi.ir eingelosten I3etragc ; Heilags Nr. 14 Prcise nach welchen aus dencn herrschaftlichcn Waldungen die verschicdenen Holz Gattungen in den nachfolgenden J ahren verkauft worden si nd. 1 ~ Pod 4) cit. vir, Billance zvischen Empfang und Ausgaben , und dem jahrlich reinen Ertrag der herrschaftl ich en Wa Ldungcn. H pod 4) cit. vir, Beilags Nr. 16 Vergleichung wenn von denen zum Guts Ertrag geh.o- rigcn Empfangs Rubrikcn zu den dahin gehorigen Ausgaben abgeschlagen werden etc. 1 ~ pod 4) cit. vir, Beilags Nr. 8 Ausweis i.iber die zur Staatsherrschaft Gannowitz geho- rigen in einzelnen Abtheilungen bis incl. dem Jahre 1810 in Pacbtung hindangegeben .Ackern, Wiesen , Garten, Hutweiden, und Teuchen nebst dem Fhicheninhalt dieser Realitaten, und der dafi.ir jahrlich beziehenden Pachtzinsen. 148 še manj ugoden rezultat kaže primerjava med dobičkom od orala vinogradov in orala gozdov. Gospoščina je v lastni režiji obdelovala 29 oralov 119 k. k. vinogra- dov. Poprečni letni dobiček od njih je bil 1093 gold. 16 Na oral vinograda je od- padlo tedaj 37 gold. 41 krajc. in 1 V2 pfeniga dobička. V primerjavi z oralom gozda je oral vinograda dal za 961 krat večji dobiček. Takšni odnosi pa so bili seveda le zato, ker so gozdove na tej gospoščini iz različnih vzrokov izkoriščali skrajnje ekstenzivno, medtem ko smemo za kmetijske površine domnevati, da so na njih gospodarili v skladu s tedanjo stopnjo razvoja kmetijstva v hribovitih legah. Zanimivo je tudi) da so iz gozdov v poprečju devetih let realizirali le eno če­ trtino po lastnih ocenah predvtidenega dobička. Vzroke za majhen pomen tako ob- sežnih gozdov na gospoščini Konjice je iskati predvsem v temJ da jih niso uspeli v ustreznem obsegu izkoriščati niti za industrijske nitJi za tržne namene. To se je zgodilo šele v drugi polovici 19. stoletja.t7 DIE WA.LDWIRTSCHAFT AOF DER STAATSHERRSCHAFT KONJICE AM DllERGANG AUS DEM 18. INS 19. JAHRHUNDERT Zusammenfassung Jn der Abhandlung wird die Waldwirtschaft der Staats- (Religionsfonds) herrschaft Konjice anhand der Gliterbeschreibung aus dem Jahre 1802 vorgestellt. Diesc Staatsherrschaft entstand aus den Besitzungen des 1782 aufge!Osten Karthusianerklosters in žiče. lhr Waldbesitz belief sich auf 6169 Joch, in 6 Komplexen, von denen jenes in Pohorje-Oplotnica allejn 4509 Joch mass . Die geometrische Waldausmessung geschah im Jahre 1795, das Waldschatzungsoperat wurde in den nachsten Jahren zusammengestellt . Die Walder waren mit den fur dieses Gebiet iiblichen Baumarten bcwacl1se1J und waren dem Plan noch schon in Abteilungen gruppiert , im GeHinde war das aber noch nicht ausgeflihrt. Die Wi\lder untcrlagen gar keiner forsi.lichen Pflege ~ tlte Herrschaft hatte damit iiberhaupt keine Kosten. Bis Ende des 18. Jahrh war auch kein Forster angestel!t. Die Walder wurden fiir kcine industrielle Zwecke oder Bauholz, sondern hauptsachlich nur fiir Brenn- (Scheiter) holzanfertigung benutzt. Der Aushieb war sehr gering, folglich waren auch die Reineinnahmen aus dem W.aldbau sehr bescheiden (jahrlich 242 fl). Wenn man von ihnen dem Forstergehalt abziehcn wi.irde (der aus dem Gesamthaushalt der Hcrrschaft begl i- chen wurtlc) betriigen sie ungen'lhr so viel als der, auch sehr bescheiden bemessene Jagdpacht- zins, der sich auf 100 fi belicf. Trotz sehr umfangreichen WaldHindereien bctrugen d[c Ein- nahmen davon nur 2,44 °/o der Gesammtherrschaftseinnahmen. interessant ist der Plan zur besseren Nutzung der Pohorje Waldung. Hierzu sollte in Op- lotnica eio von der Hcrrschaft Konjice unabhangiges Waldamt mil entsprechendem Forst- personal errichtet werden, der die Aufsicht i.iber Walder prnktisch aller Staatsherrschaften in der Untersteiermark i.ibcrnehmcn salHe. Anhand des neunjahrigcn Durchschnitts aus den Billanzen wurden Vergleiche der Einnah- mcn von den Jandwirtschaftlich genutzten (sowohl in Pacht iibergebenen als auch in eigcner Regie bebauten) FU:i.chen und den Waldungen gegeben und hierbei gezeigt, dass die landwirt- schaftlicben Gri.inde damals wcit rentabler waren als die Walder. Vom loch \\'aid bctrug der Reingewinn 2 Kreuzer und 1·1 /1~ Pfennig, vom loch verpachteler landw. Fl~ichen 5 fi , 501/ 2 Kreuzer, v om Jo eh in eigener Regic bebc.wtcn Weingarten aber 37 fi, 41 Kreuzer und 11/zPfennig. Ursache fi.ir diese sehr grmsen Untcrschicde ist aber in dem Umsland LU suchen, dass die umfangrcichcn Waldungen sehr wenig zu wirtschaftlich ergiebigen Zwecken genutzt wurden. 10 pod 4) cit. vir: Beilags Nr. 7, Ausweis Liber die zur Staatsherrschaft Gannowitz geho- rigen, und durchgehends in eigener I3ewirtschaftung stchende Weingarten, ihren Fliicben Jn- halt, und in Solchen erbauten Weinen, dafUr eingehobenen Kaufschillings Geldern , nebst den Anbau Kosten und tibrigen Auslagen . li Zgonik, M.: Prehajanje konjiško oplotniške graščinske posesti na kapitalistično gospo- darjenje zožuje in odpravlja scrvitutne pravice. časopis za zgodovino in narodopisje 46 (11), 1, 1975, 49-63. 149