ISKRA glasilo delovnega kolektiva j tovarne elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov »Iskra« Kranj 19 5 6 Januar — februar St. 1 Izdaja: Upravni odbor Ureja: Uredniški odbor Odgovorni urednik: Dovjak Tone Cesta na Rupo 22 b Kranj Naslov uredništva: Tovarna »Iskra«, Gorenja Sava 6 telefon 231 (interna 425) Osnutek za naslovno stran: Danica Zgonc Tisk: »Gorenjski tisk«, Kranj Naklada: 2800 izvodov VSEBINA 1. Nikola Tesla (IVF) 2. Nekaj misli o preteklem in bodočem delu sindikalne organizacije v našem podjetju (Metod Rotar) 3. Z zasedanj delavskega sveta (ŠM) 4. Klimatski vplivi (Ing. Stane Slapšak) • 5. Odlomek iz varilne tehnike (Tine Mlakar) 6. Uporabnost statističnih kontrolnih metod (Ing. Ernest Vršeč) 7. Skrb za kadre in njihovo vzgojo (Bogdan Na-pokoj) 8. Učenci industrijske šole, „Iskra“ za dan JLA (Gašparac) 9. Zdravstveno tehnično varstvo (Oto Pičulin) 10. Naši gostje v lanskem letu (Igor Slavec) 11. Bralci nam pišejo... (O naših pisarnah) 12. Kultura in šport: Oj, to lectovo srce ... (Erbo) Al' njega pa od nikoder ni (JD) Gojenci strokovnih šol so tekmovali 12. Vprašaj — mi ti odgovorimo 13. Zanimivosti iz znanosti in tehnike 14. Nekaj besed o knjigah Prešernove družbe 15. Seznam nove literature v naši knjižnici 16. Nagradna križanka „Iskra“ Priloga: Splošni napotki o negi strojev Nikola Tesla 10. januarja smo se spominjali smrti enega največjih Jugoslovanov — NikoleTesla. Sredi vojne vihre je v letu 1943 za vedno omahnila glava velikega izumitelja, znanstvenika in človekoljuba. Njegovo ime navdaja vsakega Jugoslovana s ponosom, vsakega elektrotehnika pa z neizmernim spoštovanjem. Z vsem svojim življenjem in delom je bil pravi vzor znanstvenika, kajti vse sile je posvetil napredku človeštva in le malo zahteval za sebe. V svoji skoraj pretirani skromnosti je smatral svoja dognanja in izsledke ne kot svojo last, temveč kot plod splošne človeške težnje k napredku. Ustvarjal ni za sebe, temveč za človeštvo — zato ni bil samo velik znanstvenik, bil je tudi velik človek. ^ Rodil se je 10. julija 1856 v Gospiču koti potomec stare in ugledne družine pravoslavnih duhovnikov. Ko je končal realko v Karlovcu, je njegov oče — duhovnik, hotel, da bi se tudi sin odločil za duhovniški poklic. Toda čeprav takrat telesno precej šibak, je imel Nikola pred seboj druge velike cilje. Ko je ležal smrtno bolan za kolero, je oče popustil in mu obljubil, da ga da študirati tehniko. Tehriko ie študiral v Grazu in je že takrat slovel kot odličen matematik. Po diplomskem izpitu je hotel študirati v; Pragi matematiko in fiziko, vendar je to, opustil in še isto leto nastopil službo kot inženir v Budimpešti. Leta 1882 je odkril vrtilno magnetno polje, kar je prineslo v proizvodnji električne energije velik preobrat.. To odkritje lahko smatramo kot začetek moderne elektrotehnike. V tistem času je bila' proizvodnja električne energije silno primitivna. Električno energijo, ki so jo dajali generatorji za enosmerni tok poganjani z okornimi lokomobilami, so morali proizvajati v neposredni bližini potrošnikov. Enok smerni tok visoke napetosti namreč ni dovoljeval prenosov električne energije na večje razdalje. Prenosno razdaljo 400 m so tedaj smatrali že za velik uspeh. Izkoriščanje vodne energije je bilo skoraj nemogoče, ker se ta vir energije ni vedno nahajal v neposredni bližini potrošnikov električne energije. Ker zavisi možna prenosna razdalja od višine napetosti, je tedanji prenos energije; zaradi zelo okornih enosmernih generatorjev prišel v zagato. Z odkritjem izmeničnega toka in prvega praktično uporabljivega transformatorja je bilo možno napetost dvigniti in s tem povečati prenosno razdaljo. To odkritje pa je kmalu izgubilo praktični po;-men vsled tega, ker je manjkal glavni konsu-ment »g- motor za izmenični tok. Sredi tega tavanja se je pojavil genij Nikola Tesla, ki je z odkritjem vrtilnega magnetnega polja dal temelj moderni proizvodnji električne energije. Obenem s tem odkritjem je izumil tudi še do sedaj najenostavnejši motor na izmenični tok. Za to odkritje takrat še ni dobil priznanja v Evropi niti v Ameriki, kamor se je v tistem času preselil. Vse svoje poskuse si je moral finansirati sam, za to potrebna sredstva si je pridobival z izkoriščanjem manjših svojih patentov. Leta 1888 je končno patentiral trofazni motor za izmenični tok in na osnovi nadaljnjih patentov, vezanih na to odri tj e, je bila zgrajena hidro-centrala na slapovih Niagare. S tem je bil najden ključ do ogromnih zakladov energije, nakopičene v vodah. Z veliko naglico so se začele graditi hidrocentrale po vsem svetu. Na svetovni , elektrotehniški ( razstavi v Frankfurtu ob Meinu je bil prikazan prenos električne energije na razdaljo 175 km. Izmeničnemu toku se je odprla zmagoslavna pot, po kateri hodi moderna elektrotehnika še danes. Ta pomembni uspeh je prinesel Tesli ogromne zaslužke, katere pa je porabil izključno za gradnjo laboratorijev in nadalj-na raziskovalna dela. V tem času je zaslovel po svetu kot znanstvenik in predaval je na mnogih univerzah v Ameriki in Evropi. V novih lab oratorij ih j e pričel raziskavanja pojavov v področju izmeničnega toka zelo visokih frekvenc. Njegove' zasluge za razvoj radiotehnike so neprecenljive, saj ji je postavil temelje. Leta 1900 je zgradil radio-oddajno postajo z učinkom 200 KW in z njo dosegel telegrafsko in telefonsko zvezo na razdaljo več kot 1000km. Začel je eksperimentirati tudi z brezžičnim prenašanjem električne energije. Posrečilo se mu je brez- Hekai misti o preteklem in bodočem delu si (Občni zbor sindikalne podružnice) Ob koncu preteklega leta je pristopila, k obračunu svojega dela za leto 1955 tudi Sindikalna organizacija. V istem času so zborovali tudi kovinarji naše republike, v naši občini pa je prvič položil pred svojim članstvom obračun o svojem delu, v preteklem letu ustanovljeni Občinski sindikalni) svet. Vsi ti zbori, zlasti pa zbor naše podružnice, so pomembni za delo naše sindikalne Delovno predsedstvo na obe. zborn organizacije in s temza delo v podjetju. Občni zbor sindikalne podružnice je sledil letni konferenci Zveze komunistov naše tovarne in je tako razpravljal tudi o njenih smernicah, zlasti pa o smernicah III. kongresa zveze sindikatov, ki je bil maja 1955 v Sarajevu. Izvršni odbor je pred zborom svoje organizacije podal obširno poročilo o izvršenem žično prenašati energijo 15km daleč’za luč in pogon motorjev. Za mnoga znanstvena dela, ki jih je ustvaril že v novem stoletju, še do danes nimamo točnejših poročil. Mnogo je v tem času zamislil, večina njegovih poznejših odkritij pa se je pojavljala pod tujimi imeni trgovsko bolj verziranih strokovnjakov. Svetovna tehniška javnost je dala pred nekaj leti Tesli največje priznanje, ki ga sploh lahko dobi kak znanstvenik. Njegovo ime služi sedaj kot oznaka za enoto gostote magnetnega polja (1 tesla je 1 Wb/m2). Tako se poleg slavnih imen Volta, Ampera, Ohma; Gaussa blesti končno tudi ime našega velikega Nikole Tesla. IVF ndikalne organizacije v našem podjetju delu, ki je v svojem prvem delu poudarilo pogoje, ki so omogočili dejavnost sindikata. Izhajajoč iz dejstva, da je sindikat množična organizacija proizvajalcev, ki temu primerno vrši svojo vlogo, je tudi poročilo obširno obravnavalo rezultate naših gospodarskih prizadevanj in seveda tudi težave, na katere smo pri tem naleteli. Poročilo je zlasti poudarilo delo sindikalne podružnice pri razvoju delavskega samoupravljanja v podjetju. Izrecno je bilo naglašeno, da smo v preteklih petih letih prehodili težavno pot in dosegli pomembne rezultate. Izvršni odbor je največ svoje aktivnosti posvečal širokemu razpravljanju o nalogah delavskega upravljanja, o načinu dela in njihovih organov. Člani našega kolektiva se danes že neprimerno bolj zanimajo za gospodarjenje v podjetju, za delo Delavskega sveta in Upravnega odbora, kot v preteklih letih. Aktivnost večjega števila članov v organih ljudske oblasti in številnih družbenih organih, zdravstvu, socialni politiki, prosveti, kakor tudi komunalni dejavnosti pa kaže, da je rezultat tega dela pomemben še prav posebno za to, ker se naše članstvo aktivno zanima za razmere v občini in okraju in na ta način spoznava povezanost gospodarstva in pravilni odnos med podjetji in občino. Zato je bila osnovna dejavnost Izvršnega odbora usmerjena k delavskemu samoupravljanju. Pri tem je bilo tudi ugotovljeno, da še niso izkoriščene vse oblike in da so možne še številne izboljšave v sistemu dela teh organov, zlasti pa je bilo po|-udarjeno, da je nujno na boljši način kot dosedaj seznanjati članstvo celotnega kolek- tiva s sklepi organov delavskega samoupravljanja. Poročilo je konkretno navajalo tudi rezultate naših skupnih petletnih prizadevanj, ki brezdvoma omogočajo vsem organizacijam v našem podjetju in upravnim organom, da s ponosom gledamo na prehojeno pot. Naj navedemo samo najvažnejši pokazatelj, to je izvrševanje družbenega plana kot rezultat vseh prizadevanj za boljše gospo,-darjenje in večjo proizvodnost. Številke o napredku in razvoju gospodarstva v našem podjetju nam kažejo pozitivno sliko. Ti podatki zajamejo predvsem: Izpolnjevanje plana po vrednosti za vsa leta, povprečno ustvarjena vrednost na poedim-ca, število zaposlenih po letih, ^izplačane plače v povprečjih in podatki o investicijskih graditvah po letih. Leto Družb. plan Realiz. Ustvarjena Izvršitev vred. na posamezn. 1950 213.568 184.028 86% 94.616 1951 225.110 188.951 84o/0 104.150 1952 1,718.287 2,034.711 U9o/0 991.500 1953 2,494.559 3,048.123 122% 1,421.000 1954 3,096.947 3,427.248 111 o/0 1,509.000 Iz teh podatkov se vidi, kako je iz leta v leto rastla vrednost ustvarjene proizvodnje, pri čemer je treba poudariti, da dosežena vrednost ne gre v nobenem primeru na račun dviganja cen artiklom, ker so cene našim proizvodom od leta 1952 dalje ostale ne-izpremenjene. Zanimivi so tudi podatki o stanju zaposlenih po letih in plače, ki so bile po letih izplačane: t -fn Povprečna ' Redne plače-uclu zaposlenost .v 000 din Viški plač v 00R din Skupaj v 0°0 din Povp ečna mes. pl. na os. 1950 1945 79.381 192 79.573 3.400 1951 1813 .. 78.173 1.512 79.685 3.663 1952) 2065 173.856 22.542 196.398 7.926 1953 2144 197.165 13.146 210.311 8.174 1954 2277 246.419 36.097 282.516 10.340 Investicije: (v 000 din) 1950 za kapitalno graditev 15.339 za družbeni standard 15.740 1951 17.804 21.740 1952 18.050 38.313 1953 73.464 12.415 1954 37.222 1.610 ■ Tabela nam kaže zanimivo sliko porasta investicij za kapitalno izgradnjo od leta 1950 naprej, lci ima svoj maksimum v letu 1953 in nakazuje kasneje upadanje. Relativno vi- soki zneski, vloženi v družbeni standard, pa so našli svoj maksimum v letu 1952 in nakazujejo nenehljiv pa^dec na minimum v letu 1954 zaradi pomanjkanja investicijskih sredstev. Glede investicij za družbeni standard se je situacija za leto 1955 v primerjavi z letom 1954 izboljšala, ker so bila dana sredstva za dovršitev stanovanjskega bloka na Zlatem polju. Namen občnega zbora pa ni bil prikazati le pozitivno stran naših prizadevanj, temveč zlasti osvetliti tudi slabosti v našem delu. V splošnem premajhna družbena, zavest članov kolektiva, je osnovna slabost, ki zar dene vse naše organizacije in posebej še sindikalno. Zato je bilo na občnem zboru poudarjeno, da je nastopil čas, da bolj im tenzivno pričnemo razmišljati o miselnosti in zrelosti naših ljudi za upravljanje s proe izvajalnimi sredstvi družbe. Naš družbeni razvoj rabi v prvi vrsti poleg razvitih proe izvodnih sredstev tudi umsko sposobne ljudi, ki s temi sredstvi upravljajo in njihovo družbeno zavest, ki naj zagotovi polno spoznanje, s čigavimi sredstvi in v čigavo dobro upravljajo. Letna konferenca Zveze komunistov je med svojimi sklepi poudarila, da naj Sindikalna organizacija postane stalna vez med člani kolektiva in delavskega samoupravljanja, naj bo šola delavskega samoupravlj anj a. Na letnem zboru naše Sindikalne organizacije se je mnogo razpravljalo tudi o izvar janju tarifnega pravilnika. Za izvršitev družbenega plana za leto 1955, ki je. znašal 3,8 milijarde, je bilo v podjetju v preteklehi letu zaposlenih: 62 nekvalificiranih delavcev, 1181 priučenih delavcev, 844 kvalificiranih delavcev in 328 visoko kvalificiranih delavcev. Povprečni zaslužek v preteklem letu pa je znašal 9,919 dinarjev. S tarifnim pravilnikom je bilo določeno potrebno število delovnih mest. V zvezi s tem pa je bilo v rdzf-pravi na zboru naglašeno, da ta številka ni bila ravno najbolj točno določena. Da je temu tako, pričajo podatki o izvršitvi plana, iz katerih izhaja, da smo, upoštevajoč izostanke p zvezi z boleznijo in dopusti, družbeni plan presegli s povprečno precej manjšim številom zaposlenih. Svoj delež ima pri tem brez dvoma sam sistem določanja plačnega sklada na število ljudi po kvalifikacijah, za katerega je bilo že večkrat poj-udarjeno, da ni ravno stimulativen za rentabilnost podjetij. Vsekakor bo pa ta izračun v prihodnje moral temeljiti na tehničnem izračunu. V neposredni zvezi z izvajanjem tarifnega sistema je vprašanje norm. Sindikat je v lanskem .letu večkrat obširno razpravljal o problemih v zvezi z normami. Pri tem smo se postavili na jasno stališče, da je minila doba neprestanega spreminjanja norm, ki je bila izredno destimulativna za proizvodnost. Vsekakor to ne pomeni, da podpiramo nerealne norme, vendar pa upravičeno zahtevamo zaščito res pridnih delavcev, ki dajejo vse od sebe in tako pošteno zaslužijo tudi presežek norme. V zvezi z normami se je zlasti ob koncu leta v podjetju mnogo razpravljalo. Stanje prekoračevanja norm je izgledalo po mesecih v preteklem letu takole: Januar 120o/o Julij 117,7o/o Februar 119o/o Avgust 116,3o/o Marec II80/0 September 120% April 120 0/0 Oktober 119,9% Maj 120,8% November 119,1% Junij 119,10/0 December 118,88 0/0 Po podatkih, katere smo zbrali, je delalo po mesecih od maja naprej po normi: Maj 1292 ljudi z zaslužkom din 12,113.000 povprečje din 9.375 Junij 1348 ljudi z zaslužkom din 13,322.000 povprečje din 9.883 Julij 1350 ljudi z zaslužkom din 13,097.000 povprečje din 9.688 Avgust 1399 ljudi z zaslužkom din 14,345.000 povprečje din 10.254 September 1315 ljudi z zaslužkom din 12,829.000 povprečje din 9.755 Oktober 1313 ljudi z zaslužkom din 12,859.000 povprečje din 9.794 November 1277 ljudi z zaslužkom din 11,528.000 povprečje din 9.020 Opomba: V novembru se je delalo samo 24 dni. Posebno vprašanje, ki smo ga obravnavali, je bilo tudi vprašanje premij. Premije imajo namen dati večje priznanje tistemu, ki ima večje zasluge za boljšo proizvodnjo. Pri tem pa je bilo ugotovljeno, da naš premijski pravilnik ne zagotavlja zmeraj tega in da mnogi kriteriji niso najbolje izbrani. V opravičilo temu pa moramo napisati, da je to naš prvi premijski pravilnik in da je tarifna komisija pri njegovem sestavljanju dejansko imela težko nalogo. Načeloma pa je bilo vsekakor bolje pridružiti se tistim gospodarskim or-ganizaicjam, ki so sprejele pravilnike o premijah, kot pa' tistim, ki se jim je ta naloga zdela pretežka in so jo odložile. Vsekakor pa borno morali, ne glede na to ali se bodo sprejemali letos novi tarifni pravilniki ali ne, spremeniti tiste kriterije, za katere vemo, da ne odgovarjajo. Tarifna komisija po naročilu Upravnega odbora na tem že dela. Naloga novega Izvršnega odbora bo, da da svoje mišljenje k temu in da zahteva čim prej izvršitev sprememb, ki upravičeno povzročajo številne kritike med člani kolektiva. Tarifna politika je bila predmet obširne razprave in sprejeto je bilo priporočilo, da se celotna problematika čim preje zbere, strokovno obdela in nato vložijo predlogi za določene spremembe, ker se iste v smislu obstoječih predpisov lahko izvršijo. Naloga sindikalne podružnice je, da tudi letos stalno spremlja izvajanje, tarifnega pravilnika in skupaj z odbori delavnic uveljavlja svojo vlogo pri tem odgovornem vprašanju. Gospodarski in politični razvoj naše družbene stvarnosti zahteva od vseh naših organizacij in društev resno delo na izobraževanju in vzgoji članstva. To je tema, ki se tiče vseh nas in naša podružnica je vzgojnemu delu v lanskem letu posvetila prq-cej pozornosti, vendar se nam zdi, da smo bili pri tem premalo odločni in da smo zajeli odločno premajhen krog članov kolektiva. Če to skušamo prikazati v številkah, naj navedemo, da so v preteklem letu naše sindikalne organizacije imele 317 sestankov po sindikalnih odborih, dalje 28 skupinskih debat, zlasti ob sprejemanju tarifnega pravilnika. Za celotni aktiv je sindikalna podružnica organizirala 4 zborovanja, na katerih smo obravnavali sistem dela naše organizacije 'in pa sklepe III. kongresa ZSJ. Za delavski svet in sindikalni aktiv so bila organizirana 4 predavanja, ki so se nanašala predvsem na pojasnjevanje gospodarskih ukrepov. Sindikalna podružnica pa je tudi pri vzgoji kadrov v podjetju imela svoj delež, saj smo veliko govorili o tečajih za kvalifikacije in obiskovanje toplo pripombah. Rezultat skupnih prizadevanj v preteklem letu je: 18 absolventov risarskega tečaja, ki je trajal 4 mesece, zatem 64 tečajnikov na tečaju za visoko kvalificirane delavce in 21 tečajnikov na tečaju za telefonske mehanike. Zadnja dva tečaja se še nadaljujeta. Vsekakor bomo glede družbene vzgoje morali v letošnjem letu najti nove oblike, predvsem pa doseči večjo zainteresiranost 'pri kolektivu, posebno pri članih samoupravnih organov. Ideja o delavski šoli, ki naj bi se organizirala v prvih mesecih tega leta in ki jo sedaj že uresničuje Izvršni odbor, naj bi bila prvi korak v tej smeri. Dejavnost sindikalne podružnice pa je obsegala tudi kulturo in prosveto. Organizirani so bili številni obiski predstav v Prešernovem gledališču, kjer smo že redni gostje. V aktivno delo društev v „Svobodah“ je vključenih 142 članov našega kolektiva, ki jim gire za njihovo požrtvovalno delo polno priznanja. Naša organizacija se jim je skiv šala oddolžiti na ta način, da je organizirala skupinske obiske predstav in upamo, da bomo v tekočem letu tudi na predstavah društev „Svoboda“ že redni gostje. Zanimali smo se tudi za naš tisk. Rezultati teh prizadevanj se najbolje kažejo v številu naročnikov na revije in časopise. Po zbranih podatkih prejema dnevno časopisja skupno 218 članov kolektiva. Od tega je 82 naročnikov „Ljudske pravice“, 112 „Slovenskega poročevalca“ in 124 „Ljubljanskega dnevnika“. Nekaj manj je naročnikov na „Glas Gorenjske“. Naš sindikalni tisk pa je slabše zastopan. „Delavsko enotnost“ prejema l:e 119 članov, kar pomeni, da niso naročniki niti vsi sindikalni odborniki. Še slabše pa je zanimanje za glasilo Centralnega odbora kovinarjev Jugoslavije „Metalac“, ki ga dobivamo 42 izvodov, „Ekonomska revija“, „Nova obzorja“, zlasti pa list „Naša skupnost“, še niso .uspele prodreti do celotnega političnega vodstva v podjetju in je zato na njih iz našega podjetja zelo malo naročnikov. Pri revijah je na prvem mestu „Naša žena“, ki ima v naši tovarni 450 naročnic. V tednu tiska smo o tisku veliko govorili in upamo, da bodo številke čez leto dni dosti večje. Posebej naj še omenimo, da ima Prešernova družba pri Ja as 250 članov za leto 1955. Za naprej pa jih predvidevamo okoli 400. Tako se slovenska knjiga lepo širi med našimi člani. . «■ « Osebni stiki in medsebojno spoznavanje je koristno prišlo 'do izraza ob ¡raznih izletih, ki so jih organizirali odbori delavnic. Smatramo, da je to obliko potrebno zadržati in skrbeti za to, da se v takih prilikah koristno združi s prijetnim. Vsekakor je aktivnost sindikalne podružnice na tem področju važna. Pri tem se moramo strinjati z mislijo, ki je bila podana na občnem zboru,; da bomo le z večjim medsebojnim spoznavanjem, zlasti pa z večjo izobrazbo in razglednoštjo, postali dobri delavci, boljši gospodarji, v kolektivu pa bodo vladali bolj človeško topli odnosi in beseda „tovariš“ nam bo pomenila-res tovariše, ki združeni v eni organizaciji vlagamo svoja prizadevanja za boljše življenje nas vseh. V tem cilju je sindikalna podružnica posvečala svojo pozornost tudi higiensko tehnični zaščiti deta. V lanskem letu smo imeli 95 primerov lažjih in 4 primere težjih nesreč. V tovarniški ambulanti, ki se je ob koncu leta preselila v nove moderne prostore, ki so nam lahko v pohos, je bilo potrjenih ŽŠ4Ž bolezenskih primerov. Tudi- v okviru podjetja so bili izvršeni številni ukrepi za izboljšanje delovnih pogojev, zlasti za zaščito zdravja. Pri tem pa naj opozorimo na to, da je razprava na občnem zboru pokazala, da naš odnos do socialnega zavarovanja ni vedno pravilen in da je pri nesrečah karakteristično veliko število nezgod izven dela. Lansko leto smo samo na boleznih izgubili nad 25.000 delovnih dni. Za ilustracijo trošenja sredstev naj navedemo podatke za področje Kranja, kjer je ugotovljeno, da so bila porabljena v letu 1955 naslednja sredstva za zdravljenje: Denarno nadomestilo za čas bolezni: | i 34,614.000 din Potni .stroški zavarovancev v zvezi z raznimi specialnimi pregledi in dr. 6,726.000 din Stroški za zdravljenje gg ambulantah 25,544.000 din Stroški za zdravljenje v bolnicah 53,035.000din Stroški za zdravila 29,125.000 din ali skupaj . 149,044.000 din Če računamo, da je skupno v naši občini okrog 15.000 zavarovancev, vidimo, da na enega zavarovanca pride za stroške zdravljenja nič manj kot 10.000 din. Res, premalo mislimo na to, da so tudi ta sredstva družbena in da so tudi te 'dajatve bistvene pri razpravi o družbenem standardu. Razprava na občnem zboru je pokazala, da imamo tudi v našem kolektivu ljudi, ki si izmišljajo vse mogoče načine za koriščenje ugodnosti, ki jih nudi socialno zdravstvena zaščita. Naša podružnica je odločno podpirala vsa prizadevanja za izboljšanje higiensko tehničnih pogojev pri delu in ureditev ambulante, vendar pa prav tako odločno obsojamo tiste člane kolektiva, ki ne mislijo na to, da gre tudi tu za naš-a skupna sredstva. Občni zbor je naročil Izvršnemu odboru, naj bo v stalni povezavi z odgovornim referentom uprave za vprašanja socialno zdravstvene zaščite. Večja kontrola nad trošenjem teh sredstev in nadaljnje prizadevanje za izboljšanje delovnih pogojev pa nas morata spremljati tudi v letošnjem letu. Zbor je razpravljal tudi o prizadevanju Izvršnega odbora neposredno pomagati članstvu. Iz svojih sredstev je sindikalna podružnica denarno pomagala 91 članom, predvsem dolgotrajnim bolnikom in jim nakazala skupno 404.487 din pomoči.- Za zdravstvene dopuste pa je bilo izplačano 60 članom 224.145 din. Izvršni odbor je v sodelovanju z Upravnim odborom podjetja organiziral tudi letovanje v Opatiji in Crik-venici. Skupno je koristilo dopust v teh iSKRAII/lt g krajih po napotilih sindikalne podružnice 339 članov in so bili vsi v pretežni večini zadovoljni. Razen tega smo članstvu skušali pomagati tudi v drugih primerih in je Izvršni odbor v ta namen dal vsa možna sredstva. Tovarišica Pepca Ježeva Občni zbor je na predlog tov. Mraka, predsednika nadzornega odbora, .izrazil posebno priznanje tov. Pepci Ježevi, ki je 10 let vštrajno in izredno aktivno ter nesebično delala v vodstvu naše organizacije. Zaradi odgovorne dolžnosti na OSS in .Centralnemu svetu ZSS tov. Pepca ni več kandidirala v Izvršni odbor naše podružnice. Izkoriščamo to priliko, da tudi tu izrazimo našo zahvalo za vse njeno, delo in pomoč in jo vabimo še naprej k skupnemu sodelovanju. Istočasno je bilo dano priznanje tudi tov. Faturju, ki je bil 4 leta tajnik podružnice in ki je pri tem delu dosegel pomembne rezultate, zlasti pri organizacijsko tehnični ureditvi poslovanja podružnice. Tudi tov. Faturju, ki prav tako zaradi odgovorne dolžnosti v upravi podjetja ni več kandidiral, gre vse naše priznanje. Podobno kot pri nas, se je razpravljalo okrog delavskega samoupravljanja, tarifne politike in norm tudi na'Zboru kovinarjev v Ljubljani in na Zboru občinskega sindikalnega sveta v Kranju. Skupščina kovinarjev je še prav posebej obravnavala proizvodnjo v naših podjetjih, vprašanje kooperacije v proizvodnji in kvalitete proizvodov. Pojasnjena je bila prizadevnost Sindikata kovinarjev za izboljšanje stanja v podjetjih, pri čemer je bila izrečena marsikatera kritika na račun kvalitete proizvodov, ki tudi ni šla mimo naše diname za kolo. Odnos do družbene lastnine je bil prav tako predmet razprave. Skupščina je napovedala oster boj vsem pojavom neodgovornega gospodarjenja, razsipništva in nelojalne konkurence. Sindikat kovinarjev mora v letošnjem letu več napraviti za vzgojo svojega članstva, za medsebojno spoznavanje, za dosledno izvajanje gospodarske politike, ki je bila odrejena na znanem posvetovanju pri predsedniku Titu in na zadnjem Plenumu SZDL Jugoslavije v Beogradu. Skupščina je pokazala izredno zainteresiranost delegatov za našo splošno problematiko in za razmere v našem gospodarstvu. Tako je skupščina kovinarjev dala koristno napotilo za delo naše podružnice v letošnjem letu. Skupščina občinskega sindikalnega sveta, je obravnavala zlasti družbeno upravljanje v podjetjih naše občine in udejstvovanje naših delavcev v organih družbenega upravljanja na vseh področjih. Večja pomoč tem organom in večje medsebojno sodelovanje je bilo tudi na te zboru omenjeno kot najf-važnejše v bodočem delu Občinskega sindikalnega sveta. Na vseh teh zborih so bile izvedene volitve in prav je, da ob tej priliki objavimo imena naših članov, ki nas predstavljajo v organih sindikalnih organizacij. - V Izvršni odbor naše sindikalne podružnice so bli na občnem zboru izvoljeni naslednji tovariši: Jože Benčič, Stane Božič, Ivo Burmas, Črtomir Detela, Drago Domitrovič, Branko Dragonja, Rudi Florjančič, Polde Gregorač, Avgust Pečar, Miroslav Rant, Metod Rotar, Anton Seljak, Igor Slavec, Jože Siare, Anton Štefe, Jaka Vehovec, Ing. Franc Vršnak. V nadzorni odbor pa: Polde Mrak, Viktor Košir. Anton Kuma, Mara Mihelič, Miha Podgoršek. Na prvi seji Izvršnega odbora je bil za Delegati volijo novi odbor predsednika izvoljen tovariš Jaka "Vehovec, za tajnika tovariš Metod Rotar, za blagajnika pa- tovariš Črtomir Detela; nadzorni odbor pa je za svojega predsednika izvolil Poldeta Mraka. Prav tako so bile formirane tudi razne komisije, ki naj bodo v pomoč pri delu Izvršnemu odboru, 8 iskra n/i Na, skupščini sindikata kovinarjev v Ljubljani stai bila izvoljena v Plenum republiškega odbora sindikata kovinarjev tovariša Jože Benčič in Polde Gregorač. Na prvi seji plenuma pa je bil v predsedstvo republ. odbora sindikata kovinarjev izvoljen tov. Jože Benčič. Na občnem zboru Ob SS so bili v predsedstvo sveta za poslovno dobo 1956 izvoljeni naši člani, tovariši: Ivan Bečan, Jože Benčič in Metod Rotar. V nadzorni odbor pa tov. Milan Regovec. Sedaj vsi ti organi začenjajo z delom. Naš novi Izvršni odbor je že resno začel in naša želja je, da bi v tekočem letu naša skupna prizadevanja rodila kar največ pozitivnih rezultatov. Da bi vse naše članstvo bilo spoznano z osnovnim programom našega dela, objavljamo izvlečke programa, ki je bil sprejet na obenem zboru in ki naj skupaj s sklepi letne konference ZK predstavlja program dela: „Osnovna dejavnost naše delavske organizacije naj bo tudi v prihodnjem letu usmerjena prvenstveno v. skrb za nenehno utrjevanje in napredek delavskega samoupravljanja. Pri tem naj se naša organizacija poslužuje vseh možnih oblik, posebej še glasila našega kolektiva. Zato naj vodstvo naše organizacije tekoče opravlja in analizira delovanje delavskega sveta in sodeluje kar naj aktivneje pri iz-' vajanju ukrepov, ki so v interesu kolektiva, a tudi v interesu vse naše skupnosti. Izvršni odbor naj razmisli o večji aktivnosti odbornikov občinskega ljudskega odbora, zlasti še Zbora proizvajalcev in članov svetov. V ta namen naj v bližnji prihodno-> sti skliče v okviru podjetja Zbore volivčev ’ po posameznih volilnih enotah, pri čemer naj pomagaj o odborniki Zbora proizvaj al-cev. Posebna skrb naj bo posvečena konkretnemu izpopolnjevanju gospodarske politike, pri čemer naj se naš sindikalni aktiv in vse članstvo kar naj aktivneje angažira pri sprejemanju družbenega plana našega podjetja, naše občine in okraja. V teku leta pa naj Izvršni odbor organizira razprave o izvrševanju tega plana v sporazumu z organi delavskega samoupravljanja. Sindikalna podružnica naj sodeluje tudi pri delu za praf ;vilno zaposlitev potrebnega števila ljudi v podjetju. Izpopolnitev obstoječega plačnega sistema, kot enega najvažnejših činiteljev pri prizadevanjih za dvig produktivnosti, mora biti združena s stalnim sistematičnim delom naša organizacija. Na obstoječih osnovah je potrebno podpreti vsa prizadevanja za pravilno vrednotenje dela v podjetju. Izvršni odbor naj sproti spremlja izvajanja tarifnega pravilnika v podjetju in gleda na to, da se od tarifnega pravilnika ne bo odstopalo brez vednosti organov upravljaj-nja in sindikalne, organizacije. Pravilnik o normah naj se dosledno izvaja. Pred sindikalno organizacijo se v tekočem letu postavlja tudi vse večja odgovornost za Vsestransko delovno zaščito. Naše delavce moramo seznaniti s pravicami in dolžnostmi, ki izhajajo iz obstoječe zakonodaje o delovnih razmerjih in delovnih odnosih na sploh. Enako velja to tudi za njihove pravice in dolžnosti, ki izhajajo iz socialnega .zavarovanja, V okviru obravnavanja vprašanj, ki so v zvezi z delovnim razmerjem in delovnimi bdnosi, naj sindikalna organizacija posveti večjo pozornost zaposlevanju delovne sile, zlasti s podeželja. V tekočem letu naj se Izvršni odbor resno zavzame za široko akcijo izobraževanja ob sodelovanju organov upravljanja in vseh družbenih organizacij podjetja v oblikah, ki so najbolj prikladne. Organizacija predavanj, seminarjev in razprav naj se izpo!-polni. Organizirajo naj se obiski raznih predstav; posebno mesto naj bo še vnaprej por svečeno obisku gledaliških predstav. V te namene naj se uporabi tudi' film in tisk. Letos naj sindikalna organizacija aktivneje podpre naša delavsko-prosvetna društva „Svoboda“ v območju Kranja. Še naprej naj sindikat podpira športno udejstvovanje članov našega kolektiva, zlasti v okviru kolektiva. Že do sedaj uvedena tekmovanja naj postanejo tradicionalna, po potrebi in možnosti pa naj se še razširijo na ostale panoge športne dejavnosti. Prirejanje izletov za spoznavanje lepot naše domovine pa naj bo še naprej praksa naših pododborov. Sindikalna organizacija naj pomaga svojemu članstvu, .da bo znalo vsklajevati svoje osebne interese z interesi podjetja in Skupnosti. Posebna skrb naj bi bila bolj kot doslej posvečena tudi medsebojnim odnosom med člani kolektiva; zavest skupnih prizadevanj naj najde mesto v tovariških in iskrenih odnosih, v medsebojnem razumevanju in sodelovanju“. Program dela pa je le zamisel o tem, kako naj bo usmerjena 3 dejavnost naše organizacije. Naša želja je, da ob sodelovanju cer lotnega kolektiva praktično delamo vsi z enotnim programom za naš skupni cilj. Vnaprej vemo, da tudi letos ne bo šlo brez te{-žav, vendar naj medsebojno razumevanje in tovarištvo pomaga ob dobri organizaciji te težave premostiti, ali vsaj ublažiti njih negativni vpliv na dejavnost organizacije. Naše tlelo v družbenih organizacijah je delo za skupnost. Na kongresu „Svobod“ na Jesenicah je bila o tem izrečena naslednja lepa misel: „Za tako delo, tovarišice in tou variši, je vredno žrtvovati marsikatero prosto uro in marsikateri napor“. Tudi mi trdimo isto in vabimo celotni kolektiv, da nam pomaga. Vabimo še prav posebej tiste člane, ki so izven organizacije, da letos pridejo k nam, saj je dela, kakor vidite, za nas vse na pretek. Metod Rotar Iz zasedanj delavskega sveta (v obdobju od 14. nov. do 31. dec. 1955) Izredno zanimivo je bilo zasedanje Delavskega sveta dne 14. novembra, ko je le-ta obravnaval proizvodnjo avto elektrike v prihodnjih 10. letih. Kakor je bilo to vprašanje interesantno za člane Delavskega sveta, tako gotovo to zanima tudi vsakega izmed nas, predvsem pa tiste, ki so vključeni v proizvodnjo avtoelektrike. Razvoj jugoslovanske industrije, , nenehno koraka s hitrim tempom naprej. Mi sami niti ne znamo oceniti tega razvoja; marsikje se najdejo celo ljudje, ki skušajo naš razvoj podcenjevati, toda dejstva pričajo, da smo v preteklih desetih letih na,-pravili toliko, kot ni bilo v bivši Jugoslaviji storjenega vsa leta. Postavili smo že tiste trdne temlje, ki nam omogočajo, da se naša industrija razvija v hitrem tempu naprej, postavili smo osnovo za dvig življenjske ravni delovnega človeka. Med mnoge industrije, ki služijo temu cilju, spada tudi avtomobilska industrija. Ta industrija je pri nas sicer še mlada, saj v bivši Jugoslaviji sploh ni obstojala, je pa v teh desetih ietih napravila tak razvoj, da bo v kratkem sposobna zadovoljiti ne samo naše domače potrebe, temveč bo imela dovolj blaga tudi za izvoz. Poleg že obstoječih tovarn se ustanavljajo še nekatere nove tovarne za avtomobile in motorna kolesa. S tem rase tudi poraba artiklov, ki so potrebni za montažo teh prevoznih sredstev, zato je na razvoju avtomobilske industrij e naše podjetje zelo zainteresirano, saj že danes redno in v zadostni količini zalaga trg s svojimi izdelki: starterji, dinamami, regulatorji ild. V tej proizvodnji imamo že lepe izkušnje, zato ne bi bilo neumestno, da se ne bi že danes pozanimali za proizvodnjo in prodajo teh artiklov ,v bodočnosti. Ce hočemo pravilno gospodariti, morajo biti kapacitete naše tovarne v sorazmerju s kapacitetami vseh avtomobilskih podjetij. Zato je bistvena naloga naših upravnih organov, da se že v samem začetku leta pobrigajo za potrebne predpriprave, ki naj bi omogočile postopno prehajanje k večji kapaciteti v proizvodnji avtoelektrike: Da bi dobili jasno sliko o našem proizvodnem programu avtoelektrike, si najprej oglejmo razvoj avtomobilske industrije v Jugoslaviji v prihodnjih desetih letih. V Kragujevcu je osnovana tovarna osebnih avtomobilov, ki bo čez deset let proizvajala 12.000 avtomobilov letno; tovarna v Rakovici bo povečala izdelavo traktorjev; mariborska tovarna' avtomobilov TAM predvideva 6000 velikih kamionov letno. Veliko povečanje proizvodnje predvideva tudi Fabrika auto-mobila Priboj (FAP), da ne naštevamo še nekaj tovarn motornih koles in drugih. Na podlagi tega bo naša avtomobilska industrija leta 1966 rabila: 54.100 start er jev vseh tipov 70.000 diham od 150 do 300 W 110.000 regulatorjev 150 in 350 W 15.700 delilcev vžiga 53.200 vžigalnik tuljav Če preračunamo navedene pozicije v dinarje dobimo vrednost proizvodnje v višini 5 milijard dinarjev letno, to je za 1 milijardo več kot znaša celotni bruto produkt naše tovarne v letu 1955. To je pa lepa perspektiva! Ali bomo zmogli in kako bomo povečali dosedanjo proizvodnjo avtoelektrike? Jasno je, da z dosedanjimi sredstvi in kadrom lahko- le še malenkostno povečamo našo proizvodnjo. Zato bo potrebno postopoma nabaviti nove stroje in razširiti tovarniške proštom Temu primerno je prilagojen že plan za letošnje leto. Realizacija avtoelektrike je znašala v letu 1955 nekaj nad 400 milijonov, v letošnjem letu pa se bo ta proizvodnja dvignila že do 800 milijonov dinarjev. S tem bomo naši državi prihranili samo na devizah nad 5,792.500 dolarjev, ki bi jih morala izdati, če bi te artikle uvozila. Desetletnemu perspektivnemu planu proizvodnje so prilagojene tudi investicije, ki so predvidene na 1,224.637 US dolarjev ali 980,251.786 dinarjev. V teh investicijah so predvsem predvideni stroji in instrumenti za razvojni laboratorij, stroji za orodjarno,, koordinatni brusilni stroji, stružnice, in za: produkcijo vsi stroji, ki nam danes še manjr kaj o .in . ki jih potrebujemo za povečano proizvodnjo. .Boleg; strojev je^v .tainvesticije vključena nova stavba za avtoelektrike, ki naj bi bila postavljena na še nezazidanem tovarniškem področju. Tako bi bila proizvodnja avloeleklrike samostojna in neodvisna od ostale proizvodnje, skupno bi imela samo orodjarno in delavnice splošnega značaja: Zato bo treba nujno povečati orodjarno. Podvzeti moramo ukrepe, da se izposluje dovoljenje in kredit za njeno dograditev. Razumljivo je tudi, da se bo moral zaradi povečanja proizvodnje nujno povečati tudi za to potreben kader. Samo za razširjeno proizvodnjo avtoelektrike bo potrebno v desetih letih okrog 700 novih ljudi. Vzporedno s tem pa bodo nastale tudi večje potrebe po delovni sili v orodjarni in nekaterih drugih oddelkih. Člani delavskega sveta so soglasno sprejeli predlog o nakazanem razvoju naše proizvodnje. S tem v zvezi so člani DS tudi potrdili predlog, da se zaprosi na merodajnih me*-stih za. potrebne kredite in olajšave v zvezi z nabavo investicijske opreme. Prepričani smo, da je bila njihova odločitev pravilna. _ Tudi 16. zasedanje delavskega sveta dne 13. decembra 1955 je bilo zelo plodno in po vsebini zelo pestro. Iz sklepov tega zasedanja je razvidno, da se DS strinja z ustanavljanjem stanovanjskih zadrug. Prodaja hišic na Cesti na Rupo do tega zasedanja še ni bila zaključena, ker je bil vložen predlog, da se bodo parcele obravnavale kot samostojni zazidalni prostor. Za nakup teh hišic se je potegovalo trikrat več interesentov, kot je pa bilo na razpolago hiš. Upravni odbor je reševal predlog kandidatov, vendar vseh ni mogel zadovoljiti. Štirje interesenti so se pritožili, ker jim ni bilo ugodeno. Zato je DS kot drugolstopni pristojni organ imenoval komisijo, da bo rešila omenjene pritožbe, v okviru možnosti, da jim dodeli tiste hiše, za katere ne bi reflektirali že določeni kanr didati. Komisijo sestavljajo tovariši: Franc Božič, Silvo Oman, Jože Fende. V sistematizaciji delovnih mest je DS odobril tri nova delovna mesta: šefa oddelka za uvajanje kadrov, mesto mojstra in administratorke. Na tem zasedanju je bil obravnavan še perspektivni plan podjetja, katerega je tehnični sektor začel pripravljati že leta 1953. V teku teh let je bilo nekaj sprememb, zlasti v telefoniji, avtoelektriki in pri instrumentih. Ta plan je bil poslan na vpogled in mišljenje raznim forumom, vendar ni bilo do sedaj nobenih pripomb. Plan obravnava razvoj vseh 6 panog proizvodnje: telefonije, avtoelektrike, instalacijskega materiala, instrumentov, selenskih in kino naprav. Izdelan je bil na podlagi 10-I.elnega razvoja proizvodnega procesa in ob upoštevanju današnjih kapacitet podjetja. Nove artikle je treba uvajati postopoma, da nas ne bi čas prehitel. Nedvomno bo šel razvoj podjetja v predvideni smeri in sčasoma bomo dosegli evropsko povprečje v telefoniji, avto-elektriki in drugih panogah, obenem pa bo rasel proizvodni potencial našega podjetja. Vmes pa bomo še vedno imeli možnosti uvajati razne artikle, ki bi se z razvojem industrije pojavili kot nujno potrebni na tržišču. Zato je DS odobril ta plan v smislu nadaljnjega dela v smeri razvoja vseh šestih panog proizvodnje za dobo 10 let, s tem da se upoštevajo finančne možnosti podjetja. Zelo živahna je bila razprava na predlog UO glede nakupa stavbe, ki naj bi služila za letovanje članom našega kolektiva, v Ankaranu pri Kopru. Pripravljalni odbor za letovanje ¡kolektiva je uvidel kot najprimerneje, da sprejmemo ponudbo okraja Koper in kupimo neko hišo, ki bi se lahko dvignila za eno nadstropje in preuredila za naše namene. Okrog te. hiše bi lahko postavili nekaj vekend hišic in šotorov. Tako bi lahko odšlo na letne počitnice znatno večje število članov kolektiva skupaj z družinskimi člani kot do sedaj. Upravni odbor je predlagal DS, da odobri v to svrho tri milijone dinarjev, s katerimi bi se izvršila adaptacija hiše in nabava potrebnega materiala ter pohištva. Spričo zelo ugodne pq-nudbe okraja Koper je DS sprejel predlog UO in odobril med investicijskimi deli tudi adaptacijo stavbe v Ankaranu v višini navedenega zneska. Upamo, da bo s tem enkrat za .vselej rešen problem počitniškega doma za naš kolektiv, s čimer bodo odpadle mart sikatere .nevšečnosti, katere smo doživljali med počitnicami po raznih letoviščih. Ob tej priliki je DS odobril tudi investicijska dela pri adaptaciji vajenskega doma na Gorenji Savi v znesku 1,5 milijona dinarjev iz fonda za prosto razpolaganje. Na istem zasedanju je bil sprejet tudi proizvodni plan za leto 1956, ki predvideva vrednost bruto proizvodnje v višini 4 milijarde 208,030.000 din, kar je približno za 400 milijonov več kot leta 1955. Z ozirom na kapacitete orodjarne več ni bilo mogoče planirati. Zaradi tega v novem proizvodnem planu tudi ni opaziti novih artiklov, zato pa je v večjem obsegu povečana avto elektrika. Zmanjšali smo proizvodnjo le v telefoniji zaradi večjih zalog telefonskih aparatov. Porast delovne sile je v planu za leto 1956 predvidena za 6«/o, povišanje storilnosti dela pa za 11 »/6. Na predlog predsednika DS je bil sprejet proizvodni plan za leto 1956 s pogojem in dogovorom z Zavodom za planiranje, da more podjetje even- asKjiA uti ,9 tuelne spremembe v strukturi piana menjati, a o tem obvestiti omenjeni zavod. Zaradi vse večjih potreb tovarne po prevoznih sredstvih je DS odobril prodajo avtomobila Opel-Super sindikalni podružnici, in nakup osebnega avtomobila „Zastava“ 1400 A, proizvod jugoslovanske tovarne avtomobilov v Kragujevcu. Med ostalimi sklepi je omeniti še izvolitev tov. Franca Božiča za predsednika disciplinskega sodišča. Prvotno izvoljeni predsednik tov. Jaka Vehovec je bil na prvi seji novega Izvršnega odbora naše sindikalne organizacije izvoljen za njenega predsednika. V upravni odbor obratne ambulante pa sta bila namesto dosedanjih dveh članov tov. Tičarja in tov. Vidmarjeve izvoljena tov. Dragica Pirih iz navijalnice in tov. Jože Stare iz rezkarne. Zaradi pomanjkanja električnega toka iz javnega omrežja in ker šobili večkrat zastoji v obratni ambulanti, je bil sprejet sklep, da uprava podjetja prouči možnost priključitve omrežja obratne ambulante na tovarniško omrežje. Na zasedanju DS dne 30. XII. 1955 smo slišali zanimivo poročilo tehničnega sektorja o delu v prvih devetih mesecih leta 1955. Iz poročila sledi razveseljivo dejstvo, da je izmet padel na 1,66»/o prodajne vrednosti. Vendar bo tudi v bodoče potrebna še večja disciplina in točnost pri dviganju kvalitete proizvodov in bo tendenca stroge kontrole glede kvalitete dela v 1. 1956 še povečana. Proizvodnost dela je porasla, saj smo v proizvodnji dosegli v 9 mesecih na 1 člo<-veka vrednost 1,130.000 din bruto proizvodnje napram 970.000 v istem razdobju leta 1954, kar predstavlja porast za 16,5°/o, brez upoštevanja nedovršene proizvodnje. Plan je bil prekoračen v vseh oddelkih z izjemo kinoakustike, kjer je bil izvršen komaj s 56,6«/o. Posebno pereč problem predstavlja nedovršena proizvodnja, ki narašča pred- vsem zaradi preobremenjenosti nekaterih strojnih skupin. Ta grla bo mogoče odkloniti le, če bomo tudi strojni park razdelili •na posamezne proizvodne panoge in ne samo montaže. Prekoračevanje norm je naraslo od 12 na 19\ lil •k_ Y < ¡1 Mi 'Sr 3 r ------—ca* Diagram štev. k — vzorca ter s pomočjo (če povprečnega ni pa iz predvidenega) razpona R, ki v tem primeru zastopa trošenje. Razumljivo pa je, da se tudi razpon R v tem slučaju ne sme preveč povečati, ker bi morali sicer varnostno mejo še bolj pomakniti proti središču in s tem zožiti področje, v katerem delamo. Zato moramo tudi za razpon R izračunati mejo, ki je odvisna od obsega vzorca in od povprečnega (predvidenega) razpona R. Varnostne meje namestimo navadno kar v neki šablonsko odločeni razdalji od tolerančne meje, kar - razen za točne preiskave — v glavnem zadovoljuje. Vse to je bolje razvidno iz diagrama št. 4, kjer so vrednosti iz tabele št. 5 — zaradi lažje primerjave z drugimi — predočene na opisani način. C. Spremljanje proizvodnje s pomočjo risanja diagrama porazdelitve je manj znan način. Pri njem vpisujemo vsak pojav neke ---merjena vrednost Diagram štev S D. Spremljanje proizvodnje s pomočjo risanja diagrama števila napak v vzorcu v odvisnosti od časa. V tem primeru vnašamo število prestopkov proti kakovostnim zahtevam, na katere naletimo v vzorcu, v odvisnosti od časa. Ne zasledujemo torej več poteka vrednosti v mejah toleranc kot v prejšnjih primerih. Nas zanima samo še, kolikokrat se pojavi izmet in če narašča pogostost ali pa pojema. Zaradi lažje analize ima vsaka mera oziroma lastnost, na katero pregledamo vse izdelke, iz vzorca, svojo črko v seznamu, ki se nap haja na levi strani odgovarjajočega statističnega kontrolnega lista. Poleg tega označimo vsak pojav neke prevelike mere s vsak pojav premajhne pa z —. Vzemimo kot primer nek izdelek, na katerem zasledujemo- vrednost 8,2 ± 0,1 mm (A) in pojav igloja (B). Kontrola ob 7. h je pokazala, da je vse v redu, pravtako kontrola ob 9. h. Ob 11. h pa je naletel kon- Oiogrom štev. 6 trolor izmed štirih kosov na dva taka, ki sta imela mero pod 8,1 mm in na enega s prevelikim iglojem (glej diagram št. 6). Vsi navedeni načini imajo svoje prednosti in slabosti. Matematično najbolj točen je način B (z izračunavanjem mej seveda), ki pa je obenem tudi najbolj zapleten in s tem seveda dudi najdražji. Zamislimo si samo, da bi zasledovali na avtomatih, kjer moramo včasih zajeti tudi po pet mer na enem izdelku, vse te mere s po dvema kolonama (ena za srednjo vrednost, druga pa za razpon R), pri čemer bi morali še vedno rrčunaiti srednje vrednosti, razpone, preračunavati meje itd. Znatno bolj preprost in lahko razumljiv je A način, a je za prakso še vedno preveč zahteven. Vsaka mera zahteva še vedno preveč prostora. Bolj pripravna sta načina C in D, ki pa sta seveda zato manj natančna. Navedeni načini pa so uporabni v glavnem le za proizvodnjo. Skrb za kadre in njihovo vzgojo Nagel razvoj naše industrije prinaša s seboj nujno zahtevo, da skrbimo za množico ljudi, ki je zaposlena v posameznih oddelkih, ker bomo tudi s tem dvigali storilnost. Storilnost delavca pa zavisi v znatni meri od zadovoljstva in dobrega počutja v okolici, v kateri dela. Sistematske poizvedbe med delavci so pokazale ,na potrebe, ki jih delavec želi zadovoljiti. Predvsem je treba z delavcem ravnati dostojno, tako da v človeku ne ubijemo njegovega ponosa in vzbudimo občutke manjvrednosti ter nezaupanja, ali celo mržnje do predpostavljenih. Zato je nujno, da vzgojimo naše vodilne kadre in jim damo nekaj najosnovnejših navodil o odnosih do podrejenih. Vodenje in upravljanje namreč ni enostavna stvar, posebno za onega, ki mu ta lastnost ni tako rekoč prirojena. Tudi v našem podjetju ne manjka različnih problemov, ki bi jih bilo treba rešiti in postopoma odpraviti. Vseh naenkrat se ne bomo mogli istočasno lotiti, poskušali pa bomo odpraviti najprej one pomanjkljivosti, ki jih terjajo splošne koristi podjetja. V prvi vrsti gre predvsem za pravilen postopek pri sprejemanju in usmerjanju, novih delavcev, kajti pri tem bi bilo mogoče in tudi potrebno marsikaj spremeniti. Dosedanji način je brez dvoma pomanjkljiv, vzroki tega pa so jasni: Po eni strani se pojavlja pomanjkanje ustreznih prostorov, po drugi strani pa še ne moremo govoriti o nekem koristnem in pravilnem usmerjanju delavcev. Vsakdo, ki je v našem podjetju, dobro pozna tudi naš personalni oddelek. Ali se vam ne zdi, da so sedanji prostori za sprejemanje neprimerni? Ljudje stojijo na stopnišču, se gnetejo pred vrati na ozkem hodniku in čakajo, kdaj se jim bodo odprla vrata. Prepričan sem, da pri tem marsikdo podvomi v svojo veljavo. Seveda tega niso krivi uslužbenci personalnega oddelka, saj se tudi oni stiskajo v tesni pisarni, niti uprava podjetja, saj se problem utesnjenosti pojavlja po vseh oddelkih. Vsekakor pa bo treba v bližnji bodočnosti poskrbeti za tisto nujno udobnost, ki bi jo moral imeti naš personalni oddelek — čakalnico. —Je namreč tako, da so prvi vtisi, ki jih dobi delavec ob vstopu v tovarno, odločilnega pomena za njegov bodoči odnos do dela in predpostavljenih. Tudi na račun dosedanjega načina usmerjanja delavcev, predvsem nekvalificiranih, na posamezna delovna mesta, se da marsikaj pripomniti. Delavci se sprejemajo in postavljajo na delovna mesta brez globljih analiz, po kratkem razgovoru s šefom oddelka. Ne trdim, da ta način v vseh primerih spodleti, ugotovljeno pa je vendarle, da se čez čas pokaže, kako mnogi na svojih delovnih mestih odpovedo, delo jim ne gre izpod rok in vsak takšen želi premestitve drugam. In posledica? Želja po menjavi delovnega mesta in padanje produktivnosti. Delavec, ki vkljub prošnji za premestitev ostane še nadalje tam, kamor so ga postavili, se ne počuti dobro, ne dela s poletom, manjka mu iniciativnosti, samostojnosti, iznajdljivosti, požrtvovalnosti, tako da njegov delovni efekt ne pokaže nobenega stopnjevanja; mnogo prej se pokaže celo opadanje in polasti se ga duševna in telesna utrujenost, kar ima za posledico mnoge bolniške izostanke. Te razmere nam narekujejo, da je potrebno nujno nekaj ukreniti, saj bi zamišljena sprememba dosedanjega načina bazirala na poznavanju in priznavanju dosedanjih napak, oziroma pomanjkljivosti, obenem pa bi predstavljala ta pridobitev, ki se že dolgo vrsto let uspešno pojavlja v inozemskih podjetjih, zlasti v Angliji, Nemčiji in Švici. V naslednjem bom podal nekaj zamisli, katere naj bi tudi resnično izvedli ih skušal tudi predočiti koristi, ki se bodo v do- glednem času pokazale. Od praktičnega ih 'uspešnega uveljavljenja te zamisli bi po eni strani vzbudili prijeten občutek gotovosti in zadovoljstva pri samih delavcih, po drugi strani pa bo vsekakor imel moralno m materialno korist tudi sam delovni kolektiv. V glavnem bi mogel to delovanje osredotočiti na dvoje važnih vprašanj: 1. Sprejemanje in usmerjanje novodošlih, 2. ustanovitev in vodstvo šole za priučeva-nje nove delovne sile. Tema dvema pa bi se pridružile še nekatere naloge, ki so v logični zvezi s prvima dvema: a) Seznanjanje vodečih kadrov s pravilnim vodstvom ljudi in analiza doslej storjenih napak, b) organiziranje raznih predavanj s ciljem vzgajanja kadrov in širjenja njihovega strokovnega obzorja, c) poglabljanje v problematiko posameznikov. (Se nadaljuje) n , »t , ■ Bogdan Napokoj Učenci industrijske šole »Iskra« za dan JLA Učenci Industrijske šole Iskra smo se z akademijo v počastitev Dneva JLA prvič predstavili kranjski javnosti, doslej smo imeli interne akademije. Sedaj pa smo se odločili in stopili pred kranjsko občinstvo. Za uvod je predstavnik JLA imel krajši govor o razvoju naše Armade. V kratkih besedah je prešel vso njeno zmagovito pot od ustanovitve I. proletarske brigade pa vse do danes. Na akademiji smo nastopili s krajšo Ingo-ličevo enodejanko „Lovorjev venec“ v režiji tov. Dežmana. Tu sta se posebno odlikovala v igri tov. Krasnik Marija in tov. Sezonov Anton. Nadalje smo imeli na sporedu partizanske pesmi v izvedbi pevskega zbora Doma učencev Iskra pod vodstvom tov. Pi-šlarja. Med pevskimi točkami pa so bile razne recitacije. Tu se je najbolje izkazal učenec Kušlar Janez in žel tudi obilo priznanja s strani občinstva. Nastopil je tudi oktet Doma pod vodstvom vzgojitelja tov. Mršiča. Ta nam je zapel nekaj narodnih pesmi, katere je občinstvo navdušeno sprejelo. Za zaključek pa nam je pevski zbor zapel še pesem „Tito“, ob spremljavi klavirja. Celoten potek akademije nam je pokazal, da smo se na to dobro pripravili. Razveseljiv je bil obisk, saj je bil proti pričakovanju zelo velik. Poleg zastopnikov JLA in množičnih. organizacij je bilo pri- sotnih 250 mladincev in mladink iz raznih kranjskih šol. Nekatere šole pa se niso odzvale našemu vabilu in niso prišle v takem številu, kot smo to pričakovali. Saj dosti zgovorno kaže že samo dejstvo, da so prišli iz zavoda, ki šteje 80 mladincev, skoro vsi na akademijo, dočim je iz nekega drugega zavoda, ki ima več sto mladine, prišlo samo okoli 10. Vse premalo smo tudi opazili ostalih prebivalcev Kranja, kljub temu, da so bili tudi oni povabljeni. Po tej uspeli akademiji mislimo gostovati še s popolnejšim programom po nekaterih mladinskih domovih v Kranju in v kranjski okolici. Gašparac A. po telefonu Sef oddelka: Se danes je treba urediti napeljavo v 5 delavnici! Mojster: Nemogoče, saj nimam ljudi. Šef oddelka: Saj vas je osem!? Mojster: Seveda nas je osem. Imam tri „invalide“ in štiri nogometaše. Kdo naj pa potem dela? ŠŽdzaasta&sta teknifato imzMac) V naših družbenih razmerah je naravno, da se še prav posebno pažnjo posveč‘a zdravstveno tehničnemu varstvu ljudi pri delu. Človek je najvažnejši činitelj v procesu proizvodnje, zato je posebno pomembno proučevanje vseh tistih pogojev, ki omogočajo normalno storilnost ob čim manjši potrošnji energije in ob čim manjši nevarnosti za življenje in zdravje delavca. Zavedati se pa moramo tudi tega, da delo na tem področju ne bo rodilo popolnih uspehov, če ne bodo pri njem udeleženi sami člani: delovnih kolektivov. Izkušnje kažejo, da veliko število nesreč nastaja iz vzrokov, ki so v neposredni zvezi z dejavnostjo samega človeka. Zato je nujno, da se člani delovnega kolektiva s primernimi varstveno-vzgojnimi sredstvi seznanijo z nevarnostmi, ki jim groze pri delu zaradi nezadostne pazljivosti, oziroma zaradi neuporabljanja hi-giensko-tehničnih zaščitnih sredstev in varnostnih naprav. Ko se nam bo posrečilo, da bo vsak sam skrbel za ohranitev svoje delovne sposobnosti, bomo na področju zmanjšanja nesreč in obolenj dosegli razveseljive uspehe. Če bodo delavci čakali, da bodo samo mojstri in drugo vodilno osebje’ reševali vprašanja, ki zadevajo njihovo zdravje in življenje, sami pa brezdušno ravnali in se celo rogali njihovim ukrepom, potem res ne moremo pričakovati zboljšanja sedanjega stanja. Vsi se premalo zavedamo, da nam vsa skrb skupnosti ne more nadomestiti zdravja in ponesrečenih udov, da so invalidnine in invalidske pokojnine zaradi kratke delovne dobe, ki jo navadno imamo, dokaj nižje od starostne pokojnine, s celo delovno dobo. V lastnem interesu, v skrbi za otroke in družino, naj bi vsak de,-lavec sam skrbel, da bo v celoti spoznal svoje delovno mesto, ga obvladal ter Zahteval popolno zaščito na delovnem mestu, kjer je to potrebno. Vestno naj bi uporabljal vsa osebna zaščitna sredstva in varnostne naprave ter nanje opozarjal sotovariše, posebno še mlade in neikušene delavce. Delavec mora spoznati vse vzroke poškodb, zato ga moramo vzgojiti,n da bo že sam odklonil pogoje, pri katerih so možne nesreče. Načelno navodilo za odvrnitev nesreč bi bilo naslednje: 1 Z delom ne pretiravaj! Pravilno je treba izmenjavati delo s počitkom. 2. Pred delom in med delom ne uživaj alkoholnih pijač. V splošnem bodi zmeren v uživanju alkohola. 3. Za raznovrstne ostrine pri orodjih uporabljaj zaščitna sredstva. 4. Drži se pravilne tehnike dela. Ta tehnika je izredno važna pri raznovrstni obdelavi na strojih, kjer so nesreče najbolj pogoste. 5. Pazi na osebno varnost in na varnost sodelavcev! Osebna varnost obstoji v uporabi osebnih zaščitnih sredstev. 6. Delovno mesto je treba pravilno organizirati in dobro proučiti delovne pogoje. Važna je tudi pravilna izbira delovne sile, ki za določeno mesto ustreza fizičnim ter umskim zmožnostim delavca. Oto Pičulin Planinci pozor! Planinci, poravnajte članarino za leto 1956 pri svojih poverjenikih! Poverjeniki So: Za nebotičnik I. nadstropje: Janez Rozman, II. nadstropje: Stanka Planinšek, III. nadstropje: Marjan Kristan, IV. nadstropje: Viki Kosec. Za orodjarno in vzdrževanje strojev: Dušan Renčelj. Za splošni oddelek: Mirko Tekavec. Za produkcijske delavnice: Janez Debeljak. Za montaže: Anton Seljak. Za navijalnico: Zlata Keržič. Za ostale oddelke: Rajko Cankar, priprava dela. Poverjeniki sprejemajo tudi prijave za nove člane. Tarokisti pozor! Kakor smo zvedeli, se je v tovarni ustai-novil krožek „tarokistov“. Ker vlada med našimi ljudmi veliko zanimanje za to pleu menito igro bomo v prihodnji številki objavili, kje in kdaj se vrše treningi. Izpred disciplinskega sodišča . Disciplinsko sodišče je izreklo kazen tov. Mariji Ocepek zaradi neupravičenih izostankov. Kaznovana je s premestitvijo na delo nižje stopnje za dobo treh mesecev ter plačilo stroškov postopka (poprečnina v znesku din 600). Pri izreku kazni pa je disciplinsko sodišče upoštevalo olajševalno okolnost t. j. dolgolelno službpjgnje v tovarni, njeno zadržanje med vojno ter njene osebne razmere. ISK1ÍA II/Í 21 Naši gostje v lanskem letu . Večkrat smo mimogrede opazili kolono avtomobilov na našem dvorišču, vedeli smo, da se je pripeljala neka delegacija na obisk, vendar kdo je prispel, tega večkrat nismo mogli zvedeti. Zato je moj namen samo na kratko informirati vas o najvažnejših obiskih v preteklem letu. - Največja osebnost, ki nas je lansko leto obiskala je vsekakor naš predragi Maršal Tito. Njegov obisk si štejemo v posebno čast, kajti to, da se je odzval našemu vabilu, nam je v priznanje za naše dosedanje delo in nas obenem zavezuje k še večjim naporom za izpopolnitev proizvodnje in dosego najviš-je možne ravni kvalitete naših proizvodov. To je bilo 11. aprila. Dva meseca kasneje je bil v naši tovarni predsednik vlade prijateljske Burme, gospod U Nu v spremstvu tovariša Aleksandra Rankoviča in dr. Joža Vilfana ter članov burmanske vladne delegaciie. Naš kolektiv je ob tej priložnosti gospodu U Nuju poklonil telefonsko centralo 2/14. 2. 8. 1955. nas je obiskala Sovjetska trgovinska delegacija, 15. 8. 1955 Quekerji; isti mesec so bili pri nas predstavniki študentov — članov laburistične stranke Anglije, in zadnjega dne avgusta Generalni sekretar socialistične ljudske stranke Cilea. V septembru sta bili kar dve vojaški delegaciji, in sicer Nizozemska in Burmanska. Delegacija Vrhovnega sovjeta ZSSR je prispela na obisk v našo tovarno 17. oktobra in pet dni za njo tudi Kitajska sindikalna delegacija. V istem mesecu je bil na kratkem obisku tudi beograjski Ambasador republike Indije. Gospodarska delegacija NR Bolgarije se je v Iskri mudila 16. novembra in le nekaj dni za njo naši tovariši: Franc Leskošek — Luka, Svetozar Vukmanovič — Tempo in general Peko Dapčevič, Ruski inženirji, ki so predstavljali svojo domovino na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani ob priliki mednarodne razstave telekomunikacij, šobili . prav tako rtaši gostje novembra. Obisk kitajske delegacije Obisk Franca Leskoška - Luka, Svetozarja Vukmanoviča-Tempa in generala Peka Dapčeviča v »iskri« Kot zadnja tuja delegacija, ki se je mudir la pri nas v lanskem letu, je bila Kitajska novinarska delegacija. Naštete osebnosti in delegacije so bile pač najvažnejše, veliko pa je bilo takih, ki se jih iz „knjige utisov“ sploh ni dalo razj-brati, ker — vsak ima pač svoj podpis, večinoma tak, da ga edino sam lahko razbere. Poleg navedenih so bili v gosteh še razni predstavniki delovnih kolektivov in organi- Bralci nam pišejo O naših Pred nekaj meseci sem slučajno opazil v „Arhitektu“ prvonagrajeni osnutek našega upravnega poslopja. Zelo sem se razveselil, da smo končno že prišli tako daleč, da imamo vsaj že načrte, z graditvijo bomo pa itak pričeli, sem si mislil, čim bodo vse potrebne možnosti podane. Ta graditev bi v največji meri rešila problem pomanjkanja prostorov, saj so predvidene v sedanjih prostorih „nebotičnika“ razne montažne in pomožne delavnice, oddelki razvojnega laboratorija, itd., na drugi strani pa bi izginile nemogoče pisarne, nedostojne tako re-nomirane tovarne kot je ISKRA, ki je znana zacij, ki naj mi pa ne zamerijo, da jih ne navajam, s polnim imenom. Kaj nam povedo vsi ti obiski in poseti? Da se Iskra krepko uveljavlja doma in po svetu, da pridobiva na pomenu in ugledu, da je cenjena in spoštovana, in tovariši, bodimo ponosni, da smo člani takega kolektiva, kot je naša Iskra. Igor Slavec pisarnah tako v inozemstvu kot doma. Ne bom Vam pripovedoval, kako je lahko razočaran kupec ali obiskovalec našega podjetja, ki pozna naše kvalitetne izdelke, ko prvič stopi v našo komercialo, kjer naj sklene pogodbo za nabavo materiala. V velikem trušču, ki ga predvajajo številni stroji, pisalni in ra!-čunski, zvoneči telefoni, vpitje ljudi, ki telefonirajo, se utegne obiskovalec komaj zbrati in osvestiti, da spozna, da je le v nekem prostoru-, ki naj bi bila pisarna in ne v kakšnem skladišču, obdanem z vsemi mogočimi in nemogočimi omarami in omaricami, pulti in mizicami. Kako je šele presenei- ¿en, če pride v deževnem vremenu, ko nima kam obesiti svojega dežnega plašča, odložiti klobuka in postaviti dežnika. V novi zgradbi pa bo za vse goste kar najbolje preskrbljeno. Uslužbenci bodo imeli najmodernejše pisarne in s tem tudi boljše pogoje za delo od današnjih, ki so komajda še znosni. Zaradi enih in drugih vzrokov pa sodim, da upravna zgradba ne bo še kmaiu pod streho, kaj da bi bila že dogra,-j ena - zato bi bilo nujno potrebno v sedanjih prostorih II. nadstropja „nebotičnika“ napraviti delovne pogoje vsaj take, kakršni se lahko napravijo, poleg tega pa še za goste sprejemno sobo, ki naj bo moderno in okusno opremljena. O tem je bilo že dosti govora'in tudi delalo se je že na tem, saj so omenjene prostore ogledovale že številne komisije in je bil menda izdan tudi že nalog, da se mora z delom pri preureditvi prostorov finančnega knjigovodstva in komerciale pričeti takoj, a je od tega preteklo že precej Save, vidno napravljenega pa še ni bilo nič. Iz vsega navedenega sledi in tudi moje mnenje je tako, da je prireditev navedenih prostorov nujna in jo je treba tudi nujno opraviti, saj bi se z izvršitvijo izboljšali delovni pogoji sotovarišev, koristilo bi njihovemu zdravju in ne v zadnji meri ugledu naše tovarne. SL Uvedli smo posebno rubriko „bralci nam pišejo“ v katero bomo uvrščali vse prispevke, ki nam bodo dostavljeni od bralcev in kateri bodo obravnavali pereča vprašanja ter probleme v tovarni. Uredništvo Oj, to teci o v o srce... Po 16. letih smo v Kranju zopet videli opereto in sicer pod naslovom „Oj, to lectovo srce“, v priredbi DPD „Svoboda“ Kranj. Naša široka publika jo je sprejela z veseljem in še vejdno polni -gledališko dvorano v Sindikalnem domu. Kdo so igralci? Režiser? Večina sodelujočih je iz naše tovarne. Kolektiv „Iskra“ je lahko pono.sen, da je izmed kranjskih tovarn tako na kulturnem kot na fizkulturnem udejstvovanju na prvem mestu. In to je prav. Sedaj pa k opereti: Vsebina je povzeta iz češke operete „Pod gorami“, prevedel, in „ponašil“ pa jo je Hinko Stepančič iz Ljubljane. 'Vsebinsko malokatera opereta zadovolji, trdim pa, da bi se dala ta opereta na nekaterih mestih bolje prirediti. Omenim naj le nekaj vsebine: Govorjeni tekst pri srečanju Mance in Gornika nam pravi, da sta se rada imela še predno je šel on študirat v Francijo, ¿red odhodom ji je na nekem plesu podaril „lectovo srce“ kar je po takratni ljudski šegi pomenilo isto kot zaroka. S 14 letom se punčka prav gotovo ni zaročila, | sklepam pa, da je bila stara najmanj 16, on pa okoli 20 let. Recimo da je študij trajal največ 6 let, a glej spaka, ko pride on po šestih letih domov, se enostavno več ne poznata. Tudi pogovarjata se in lepo vikata a vse zaman, ne poznata se in ne poznata, čeprav vsi ve-kno, da sta se zelo, zelo dobro poznala in celo rada imela. . . . Nam se zdi kot bi bila „zacoprana“, toda tak coper spada v pravljične igre. Tisto o pijancih je tudi poglavje zase, posebno sedaj, ko se hočemo boriti proti pijančevanju. Ne rečem, da to ni zabavno, toda vsaka stvar ima svoje meje. Konec bi bil lahko tudi drugačen. Ali mora biti Manca hči grofa? Mislim, da to ni potrebno in da je tak konec „poceni“ in nepripričljiv. Glasbo je pripravil komponist Janko Gregorc iz Ljubljane, znani operetni skladatelj. Najbolj znani njegovi opereti sta „Erika“ in pa „Melodija srca“, ki je bila letos igrana na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Precej je igrana tudi v Ameriki in Avstraliji. (Šušlja se, da jo bomo v bodoči sezoni videli tudi na odru „Svobode“ Kranj. Če je to res, oziroma, če bo to res, to misel toplo pozdravljamo). Melodije so pripravljene deloma po jugoslovanski narodni mdj-tiviki, ki nikjer ne presegajo okvira ljudske spevoigre, razen glavna arija Mance; ki pa je bila napisana-izjemoma za tako dober sopran kot ga ima Olga Benda. V splošnem je kompozicija prirejena za vsak oder, ki ima vsaj povprečno dobre pevce. Melodije so pevne in za uho prijetne.- Režija: Riko Poženel. Kdo izmed jeseniških in kranjskih kulturnikov ne pozna režiserja Rika. Preden je prišel v Kranj, je bil neumorni kulturni delavec na Jesenicah. Sedaj je član našega kolektiva in zaposlen kot tehnik v razvojnem oddelku, v prostem času pa režira v Stražišču in v Kranju. S to opereto je imel precej dela in še več skrbi, toda njegova trmoglava volja je premagala vse težave. To opereto je pripravil z rutino in uspel, če- prav je imel delo s skoraj samimi novinci. Mimogrede povem, da je letos režiral tudi za Radio Ljubljana in sicer dokumentarni prikaz o nastanku Avsenikovih polk in valčkov, ki jih vsi tako radi poslušamo. Prenos smo slišali prvo in drugo nedeljo v mesecu januarju. Plese je naštudiral Iko Otrin iz Ljublja,-ne. Plesi so bili dobro izbrani in efektni. Publika jih je vedno nagradila s ploskanjem. Moram reči, da so bila plesna izvajanja temperamentna in domiselna. Petje je pripravila profesorica solo-petja na Glasbeni šoli v Kranju, prof. Vera Maj,-dičeva. Izreden'lsmisel~ža- glasbeno prednaša-nje in pa čut odgovornosti so ji dali-moči, da je pevsko naštudirala vse soliste, kar ni lahko delo, posebno pri začetnikih. Mnogo gledalcev misli, da je silno lahko peti in igrati istočašno. Priznam, da je silno lahko, če znaš, toda med znati in hoteti je velika razlika. Če hočemo pravilno dojeti njeno delo, moram reči, da je zaorala v ledino, ki se bo spremenila v plodno polje. Igralci: V glavni vlogi Mance je nastopila članica našega kolektiva, delavka v lakirnici tov. Olga Benda. Kar mi pri njej najbolj ugaja je to, da ima izredno voljo, da se izobražuje in da hoče še več znati kakor zna. Ima po naravi prijeten sopran in študira na Glasbe- ni šoli v Kranju solo-petje, kar ji je pri opereti silno koristilo. Pevsko je povsem zadovoljiva, igralsko pa sama pravi; da jo roke in noge niso „hotele“ prav ubogati. Dobro je, da je samokritična in da se zaveda, da samo vaje privedejo do uspeha. Za začetek pa je tudi igralsko lahko zadovolji na. Njen partner je bil tov. Lojze Založnik, uslužben v naši tovarni: Nastopil je v vlogi Aleša Gornika. Bil je simpatična pojava in imel iste začetniške težave kot Manca. Kot baritonist si je zelo prizadeval, da je lahko odpel skoraj tenorski part. Kljub vsem težavam pa je rešil-vlogo zadovoljivo in prikupno. Prizor iz operete: »Oj, to lectovo srce«... V vlogi Mavricija Dobide je nastopil tov. Rado Kokalj, član'našega kolektiva'(montaža instrumentov). Vloga mu je bila pisana na „kožo“ in izgleda, da bo postal dober karakterni igralec. Tov. Boris Leskovar, uslužben v „Iskri“ (prototipni oddelek) se nam je predstavil kot profesor Kosmač. Bil je tipično profesorski. Pozna se mu, da je bil že večkrat na odru. Ima dobro izgovorjavo in se zna kre-tati po odru. Njegovo hči Veroniko (Porcijunkulo) sta izmenoma predstavljali dve igralki in sL cer Biba Pestotnik, trgovska nameščenka v Kranju in naša nameščenka v prodajnem oddelku tov. Regina Rysman. Zanimivo je bilo gledati dve interpretki. Prva je igrala s prirojenim temperamentom in šarmom, do-čim se je naša Regina v začetku nekako bala zaigrati. Po nekaj ponovitvah pa ji je uspelo prebroditi tesnobo, tako, da sedaj igra ljubko in sproščeno. (Mimogrede povem še to, da ji gre velika zasluga za organizacijo naših predstav, tako pri „Svobodi“ kot v Prešernovem gledališču.) Natakarja Janeza je prav dobro igral bivši član našega kolektiva (razvojni laboratorij), tov. Viktor Bečan. Tudi njemu se pozna, da mu oder in publika ne delata posebnih preglavic. Pevsko bi še bolje uspel, če ne bi imel v orkestru „‘konkurence“. Za njegovo predvajanje, ki mora biti lahkotno in sproščeno, je bil orkester premočan. Njegova partnerka Polona je bila Jana Osojnik in Kati Mohor. Zopet dve zasedbi in dva popolnoma različna lika. Jana Osojnik, rutinirana igralka in članica igralske družine Radio Ljubljana, je zaigrala tako (navihano, spogledljivo in pretkano, da se skoraj vprašaš, če so sobarice res take „lisičke“, dočim je Kati Mohor z istim tekstom ustvarila bolj umirjeno sobarico. Zelo dobro je bila podana vloga oskrbnika, s katerim se nam je predstavil naš odrski znanec tov. Milan Pavlin. Bil je vseskozi dosleden zastopnik zatiralcev in je žel za svoje prednašanje obilo pohvale. Tudi tov. Tone Hotko, nam je, če prav novinec, predstavil župana originalno in prav dobro., Marjan Prinčič pa se nam je predstavil kot „kilelc“. Postavil ga je kar zadovoljivo, le škoda, da mu tekst ni kaj več dopuščal. Pravilna je domneva nekaterih gledalcev, da policaj ne spada na letovišče, saj je to podeželje, kjer so bili v starih časih le orožniki. Najemnico „Planike“ je igrala tov. Marica Dernač, uslužbenka pri MLO Kranj. Bila je postavna „birtna“, ki je svojo vlogo v začetku postavila precej togo, pozneje pa se je razvila in igra sedaj sproščeno in zelo, naravno. Vsi ostaii igralci, fantje in dekleta, turisti, so igrali, le pijanca bi režiser brez strahu lahko, črtal iz igre. S tem ne mislim, da sta morda slabo igrala, nasprotno, celo predobro sta markirala dva pijana delavca, ki pa igri sami ni v korist, temveč v škodo. Dirigent tov. Motel, je vodil orkester sigurno in z občutkom, le sem in tja bi moral prepustiti pevcem „prvo violino“. Razsvetljava ni bila na višini. Pogosto spreminjanje barvnih filtrov ni niti igrah-cem niti sceni koristilo. Vem, da so delali brez reostatov, zato je še veliko bolj potrebno mirno in ne preveliko menjavanje lučnih efektov. Sceno je napravil akademski slikar tov. Marijan Pliberšek. Dal ji je rahel romantičen nadih in je vsebini in dogajanju povsem odgovarjala. Kostume je napravila naša nameščenka tov. Zdenka Kink. Kostumi so bili dobro pripravljeni, le baletne pblekce iz prve slike prvega dejanja so preveč „spodrencane“. Baje ji je primanjkovalo) blaga, pa si je mislila, da ima tudi nežna koža nad kolenčki svoj „čar“. Po svoje ima prav. Da kdo ne bo mislil, da sem prevelik moralist, pripominjam le to, da te oblekce niso, spadale m ti. v okvir scene niti vsebine sáme. Omeniti hočem še nekoga, ki ima velike zasluge pri »tej opereti. To je naš nameščenec v nakupnem oddelku tov. Milan Štok, ki je tudi predsednik „Svobode“ Kranj. Neumoren in tih je povsod „trdštal“, zbiral, gladil, zagovarjal in pogovarjal, tako da je dvakrat začeta opereta dobila svoj začetek in konec. DPD „Svoboda“ Kranj je s to opereto privabila v Sindikalno dvorano izredno mnogo ljudi. Dósedaj sü jo samb v Kranju igrali že osemnajstkrat. Igrali pa jo bodo še in še.^Tudi v Mestnem gledališču v Ljubljani sp jo igrali ,11. in 12. januarja, kar je že velik uspeh. Želim, da bi „Svoboda“ Kranj še tako delala in nam pripravila poleg prve drame in te operete še kaj sodobnih del, dobrih mladinskih iger pa tudi /res dobro prip pravljeni „Veseli večer“ ne bi bil odveč. Érbo. Personalna statistika V mesecu novembru in decembru lanskega leta se je iz naše tovarne poročilo 5 tovarišev in 11 tovarišic. Iskreno čestitamo! Našim delavcem in nameščencem se je v tem času rodilo 7 otrok in to 4 dečki in. 3 deklice. , AlJ njega pa od nikoder ni.\\ To je žalostna pesem naših športnikov, ki so se prijavili za tekmovanje, katero bi že moralo biti in ki verjetno tudi bo, če ko — sneg. Kar 87 je prijavljen cev in to število je precejšnje. Vendar je treba računati, da bo to število še večje, seveda če . . . se bo vreme „ozimilo“. Prav zaradi tega nenormalnega vremena pa vlada v srcih teh naših junakov čudno razpoloženje. Kar poglejte jih! Hodijo po dvorišču, vihajo nosove ter vogajo po zraku, če kaj vsaj diši po snegu. Toliko truda, tolij-ko mazanja in „peglanja dilc“ (zlobni jeziki govore ,da je nekdo dobil od tega žulje na rokah), p;a vse zastonj. Edino, kar jih še drži pokonci, je radio Ljubljana, ki že od Novega leta skoraj vsak dan javlja, da prihaja od nekje mrzel val. Potem ni hudič, da ne bi s tem valom prišel tudi tako težko pričakovani sneg. Tedaj jim bo srce poskočilo. Kar pripravijo naj se nasprotniki! Jaz in 'samo jaz, pa nobeden drugi, bom in moram biti prvak Iskre. Tako si že danes vsak misli. Mi jim nesebično želimo, da bi se prav kmalu uresničile njihove želje. JD Gojenci strokovnih šol so tekmovali Mladinska organizacija na Industrijski šoli Iskra v Kranju je v počastitev Dneva JLA priredila tekmovanje strokovnih šol v namiznem tenisu in šahu. - Na tem tekmovanju je razen kranjskih strokovnih šol sodelovala še Metalurška industrijska šola Jesenice in izven konkurence ekipa garnizona Kranj. To tekmovanje se ponavlja že iz leta v leto in ima namen zbližati in spoznati mladino med seboj. Na tekmovanju so se pomerile najboljše ekipe šol za naslov prvaka in. pa. za prehodni pokal, ki ga je lani osvojila Tekstilna šola v Kranju. Po dvodnevnih .borbah v šahu in namiznem tenisu je naslov prvaka in prehodni pokal osvojila ekipa Industrijske šole Iskra s 24 točkami pred Tekstilno šolo 20 točk in Puškarsko šolo 19,5 točk itd. V posameznih panogah pa je bil vrstni red sledeč: Šah 1. Industrijska šola Iskra 22 točk 2. Garnizon Kranj 20,5 točke itd. V namiznem tenisu pa 1. Tekstilna šola 4 točke 2. Puškarska šola 3 točke 3. in 4. Industrijska šola Iskra 2 točki in Vajenska šola Kranj Iffaaša} 1 mi ti adfGvctma 1. vprašanje: Ali je dopustno, da nosijo razne tovarne in podjetja ista imena, n. pr. Iskra, in zakaj? Ali tako stanje ne povzroča zmede v orientaciji kupcev, posebno inozemskih? Postavljeno vprašanje se dotika takoime-novane zaščite firme, ki je urejena v Uredbi o ustanailjanju podjetij in obratov (Ur. list FLRJ št. 51/53). Po predpisih te uredbe mora firma podjetja („firma“ je ime gospodarske organizacije) obsegati predvsem tiste znake, ki kažejo na temeljno gospodarsko dejavnost podjetja. Firma je bistveni znak, ki je potreben za individualno oznako, da se podjetja med seboj razlikujejo po imenu. To razlikovanje omogoča zanesljivost v poslovnem prometu, pa tudi podjetje samo ima od tega poslovno korist, ker si s svojim imenom sčasoma ustvari določen sloves in priznanje. To pa pomeni, da podjetju ne more biti vseeno, če se pod firmo, ki jo ima, pojavi še kaka druga gospodarska organizacija, ker bi bila s tem dana možnost, da se slednja okorišča s slovesom, ki ga v poslovnem svetu uživa prvo podjetje. Po predpisih zgoraj omenjene uredbe, ki uveljavlja načelo zaščite firme, je določeno, da na območju enega okrožnega gospodarskega sodišča ne moreta biti registrirani pod istim ali podobnim imenom dve gospodarski organizaciji, ki izvršujeta enako gospodarsko dejavnost. Tako n. pr. ne moreta imeti iste firme dve trgovski podjetji, ki imata isti poslovni predmet. Lahko pa imata isto ime neko trgovsko podjetje in neko proizvajalno podjetje, ker imata različen predmet poslovanja. Zaščito firme izven območja svojega okrožnega sodišča pa ima podjetje, ki ima svojo firmo časovno prej registrirano. V takem primeru mora prizadeto podjetje zaščito firme uveljaviti s tožbo, v kateri mora dokazati poseben gospodarski in poslovni interes. Take tožbe so tekle n. pr. med podjetjem „Slovenija-vino“, Ljubljana, in podjetjem j,Vino Ljubljana“, Ljubljana. V sporu je zmagalo prvo podjetje, ker je bilo registrirano že od leta 1947 (drugo pa od leta 1952) in dokazalo, da v poslovnem življenju pogosto nastajajo zamenjave s strani potrošnikov in gospodarstvenikov doma in v tujini. Sličen slučaj je bil med podjetji „Slovenija-les“, Ljubljana in „Les“, Ljubljana. Tudi v tem primeru bo moralo zadnje podjetje, ki je bilo pozneje registrirano, opustiti svojo firmo in te dni ste lahko čitali v časopisih nagradni razpis za novo ime. !*.'*’ ISKRA nji 27 Kako pa je stvar z. „Iskrpjl? Po mojem mnenju zaenkrat ni povoda za zaskrbljenost in ukrepe v svrho zaščite naše firme, ker'so poslovni predmeti podjetij, ki prihajajo v poštev, različni od predmeta poslovanja naše „Iskre“. Tudi ne prihaja v poslovnem svetu do kakih pomembnih zamenjav naše firme z drugimi, niti v tuzemstvu, še manj pa zunaj naših meja. 2. vprašanje: Kdo jamči za delavčevo oseb- no lastnino, ki jo ima med delovnim časom shranjeno v tovarni na za to določenih mestih, n. pr. kolo, dinamo za kolo? Za delavčevo osebno lastnino, ki jo prinese s seboj v tovarno, odgovarja načeloma delavec sam, v kolikor ne dokaže, da je med njim in tovarno nastala hranbena (depozitna) pogodba. Sodna praksa smatra, da taka pogodba nastane, če delavec shrani kolo v območju tovarne na mestu, ki ga je podr jetje z« to določilo, ne glede na to, ali se za tako shranitev plača določen denarni znesek. Seveda pa mora oškodovanec dokazati, da je kolo oziroma njegove dele res pripeljal v tovarno, dokazati pa mora tudi to, da mu je škoda nastala. To dokazovanje pa je otežkočeno, dokler ne bomo uvedli poslovanja, kot je v navadi v garderobah. Zanimivo je, da je DOZ naš predlog za sklenitev zavarovalne pogodbe za take slučaje odklonil. 3. vprašanje: Ali naša dva zdravnika (zdrav- nik splošne prakse in .zobozdravnik) sprejemata paciente samo iz vrst članov našega kolektiva ali tudi njihove svojce? Znano je, da se je ambulanta v našem podjetju v skladu z novimi predpisi preosnovala v samostojni zdravstveni zavod. Med nalogami obratnih ambulant (čl. 4 zakona o obratnih ambulantah v gospodarskih organizacijah) je treba ločiti zlasti dvoje: preventivno delavnost t. j. ukrepe, ki naj z izboljšanjem higienskih in tehničnih pogojev bolezni preprečujejo, in kurativno delavnost, ki zatira že nastale bolezni. Glavna naloga obratnih ambulant je prva, t. j. preventivna. V omenjenem članku je rečeno, da se v ambulanti zdravijo praviloma delavci in uslužbenci gospodarske organizacije, po posebnem dogovoru med zdravstvenim domom in podjetjem pa tudi drugi državljani. Zaenkrat je odločeno, da se bodo zdravili v naši ambulanti samo zavarovanci, ne pa še njihovi družinski člani, vendar se to vprašanje še proučuje in bo praksa pokazala možnosti delovanja v tej smeri. Dotlej pa se bodo družinski člani zdravili po splošnih predpisih v Zdravstvenem domu. 4. vprašanje: ;Ali imajo člani kolektiva pravico na plačo iz dobička za čas bd-lezni? Odgovor: Glede tega vprašanja je Zvezna komisija za plače v gospodarstvu pri Zveznem izvršnem svetu s spisom št. 881 z dne 13. 1. 1956 izdala naseldnjo pojasnilo: „Po čl. 23 zakona o zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev se dnevi bolezni upoštevajo ob razdelitvi dela dobička za plače, tako kot da bi bili dejansko na delu. Kot osnovo za delež pri razdelitvi za ta čas je treba vzeti ves znesek plače, izračunan na podlagi dosežene plače za zadnje tri mesece (ali za krajši čas, če delavec ni bil zaposlen tri mesece) ne glede na višino nadomestila, ki 'ga je delavec prejel namesto plače za čas bolezni. Pravico deleža pri razdelitvi dela dobička za plače iz dobička po gornjem tolmačenju ima delavec in uslužbenec za ves čas bolezni.“ Ker je to najnovejše pojasnilo in ga je treba smatrati vsekakor kot obveznega pri tolmačenju tozadevnih predpisov, se ga bo moralo držati tudi naše podjetje ter bo v tem oziru treba spremeniti določbo tarifnega. pravilnika čl. 17. iz znanosti in tehnike. VRTALNI STROJ NA PRINCIPU ULTRAZVOKA Uporaba ultrazvoka za preizkušanje materiala brez porušenja, je že dobro znana, manj poznano pa je dejstvo, da se je ultrazvoka mogoče s pridom posluževati pri vrtanju. Princip delovanja je ta, da služi kot pogon svedra zvočna glava, ki jo napaja električno visokofrekvenčni generator. V glavo „vpet sveder“ niha z visoko frekvenco v aksialni smeri in deluje podobno kot vsakemu znano kompresorsko kladivo, ki ga uporabljajo v kamnolomih. Glavna prednost tega principa „vrtanja“ je da: 1. Ni potrebno, da ima sveder okrogei premer (prerez), možno je torej „vrtati“ luknjo raznih profilov, 2. je možno obdelovanje najtrših snovi; poročajo, da se po tej metodi lahko obdeluje tudi diamant. Nek nemški ultrazvočni obdelovalni stroj dela s frekvenco 22 kHz in ultrazvočno močjo okoli 500 W. Ta energija se prenaša s pomočjo takozvanih vrtalnih „rilcev“ na obdelovalno orodje, ki je izdelano iz mehkega avtomatskega jekla in je prispajkano na „rilec“. Kot vrtalno sredstvo uporabljajo n. pr. vodno disperzijo borovega karbida ali kakšne podobne trde snovi. Na orodje se pusti delovati tlačna sila nekaj 100 do 1000 gramov. Premični del vrtalne naprave se giblje v precizijsko izdelanih vodih, Pod vplivom ultrazvočne energije zrnca boroL vega karbida z visoko frekvenco zadevajo ob obdelovalni komad in odnašajo z njega material. Glavno področje uporabe te naprave je izdelovanje lukenj s kompliciranimi profili v trde kovine. Postopek je gospodaren pri vrtanju lukenj od 0,1 do 30 mm premera ter le pri izvrtinah nekrožnih oblik, sicer je vrtanje z: diamantnim svedrom cenejše in .tudi hitrejše. Možno je doseči izvrtine do nekaj tisočink milimetra; pri zrcalno gladkih površinah. Hitrost odnašanja materiala znaša pri vrtanju v steklo okoli 200mm8 /min, v trde kovine pa okoli 5 mm3/ ,min, Feinwerk Technik Vol. 59 (1955) št. 10, str. 377—378. PRAVOČASNO JAVLJANJE POŽARA Pravočasna ugotovitev nastajajočega požara je bistvene važnosti, je pa posebno tež/ ko dosegljiva v primerih kjer nastane požar iz tlenja kot n. pr. v skladiščih lahko vnetljivih snovi kot so to plastične ma,se. V takih primerih je glavni znak znatno raz,-vijanje dima in ne toliko vročine, uporabni aparati za javljanje požara morajo torej pravočasno ugotoviti nastanek izgorevalnih plinov oziroma dima. Tvrdka Siemens & Hali-ske je razvila novovrstno napravo za javljal-nje požara, ki temelji na principu, ionizaci/ je, za reagiranje aparata ni merodajno nai-stalo zvišanje temperature v kontroliranem prostoru, ampak .vsebnost dimnih in izgof-revalnih plinov in tako javi nastopajoči po1-žar prednp se pojavi odprti ogenj, da se lahko Še pravočasno podvzamejo potrebni ukrepi. Potem, ko je aparat reagiral, je po odklopitvi signalnega tokokroga takoj zopet pripravljen za delovanje. Te naprave je mogoče razdeliti v skupinah po prostorih, ki jih želimo nadzorovati, njihovo občutljivost lahko prilagodimo stopnji nevarnosti požara. Kunststoffe 45 (1955) št. 9, str. 387. NABAVA LABORATORIJSKIH NAPRAV PRI RAZISKOVALNEM DELU V ZDA V ZDA so zbrali podatke In odgovore na vprašanje: S kolikšnimi sredstvi za inslru- mente in preizkusne naprave razpolaga inženir pri raziskovalnem in razvojnem de> lu? Ugotovili so, da znašajo ta sredstva, povprečno 2800 dolarjev na glavo. Pri velikih podjetjih, ki zaposlujejo nad 100 inženirjev, je ta znesek okoli 2400 dolarjev, podjetja z manj kot 100 inženirji pa izdajajo tudi po 6700 dolarjev. Pri teh vsotah pa niso upoštevani zneski za opremo ali naprave, ki so državna last in katere razna podjetja uporabljajo za študij za razvoj državnih nabav. Ugotovili so, da je teh državr nih naprav več kot polovica takih, ki jih lahko uporabljajo v tiste namene, za katere so bile izdelane. Odpisovanje naprav je običajno 20 proceritno, za nekatere naprave, ki imajo visoko življerisko dobo pa računajo s 3 do 5.0/0 odpisom, medtem ko manjši del opreme, t. j. takšno, ki hitro zastari, odpisujejo s 33'/3o/o'. Večino opreme, ki jo. potrebujejo pri raziskovanju v razvoju, tvrdke kupujejo, sami izdelujejo le okoli 20% naprav, ki običajno služijo posebnim namenom. Majhen del podjetij pa izdela večino opreme, celo do 80%, sami. Electrónica, Vol. 28 (1955) št. 11, str. 12. VEČ KILOMETROV Z ENIM LITROM BENCINA Na nekem avtomobilskem tekmovanju, ki je bilo preteklega leta v ZDA, so tekmovali v čim gospodarnejši porabi goriva.. Tekmovalna proga je bila dolga 1930 km. Vozniki so na podlagi dobljenih izkušenj podali nekaj namigov, , kako prevoziti določeno pot najhitreje in s čim manjšo porabo goriva: 1. V čim krajšem času doseči veliko hitrost. Nekateri vozniki vključijo drugo brzi-no že, ko se vozilo komaj premika in zadnjo že pri brzini približno 11 km na uro. Počasen start zahteva več goriva. 2. Že od daleč paziti na zavorne signale drugih vozil. Postajanje in menjavanje br-zine čimbolj omejiti. Zavore uporabljati le v nujnih slučajih. 3. Pred začetkom vzpona v klanec vzeti izdaten zalet. V vožnji po klancu enakomerno dodajati plin, čeprav hitrost nekoliko pojema. 4. Navzdol je voziti tako hitro, kolikor le dopušča varnost in prometni predpisi. Kilometri navzdol so poceni. Nekateri vozači porabijo pri vožnji navzdol le 1 liter goriva na 42 km. 5. V vozilu sedi udobno in drži pedal za plin enakomerno. Cešče menjavanje količine plina je drago. Nekaj besed o knjigah Prešernove družbe Prešernova družba je letos izdala poleg tradicionalnega Koledarja še štiri redne in eno izredno knjigo in to: dvoje leposlovnih del za. odrasle (Ivana Potrča kroniko „Zločin“ in Vjekoslava Kaleba novelo „Čudoviti prah“), eno mladinsko knjigo (Antona Ingoliča povest „Deček z dvema imenoma“) in zanimivi poljudno-znanstveni priročnik „Vzgoja naših otrok“; kot izredno knjigo pa priročnik higienskih in zdravstvenih navodil „Zdrav človek v zdravem okolju“. Članov Prešernove družbe, ki so letos knjige prejeli, gotovo ni treba posebej opozarjati na posamezna dela, kajti vsaka od navedenih knjig je zanimiva in vredna branja, zato naj; raje opozorim čitatelje naše revije na knjižno zbirko, ki jo Prešernova družba pripravlja za naslednje leto 1957 in bo izšla v teku letošnjega novembra meseca. Za ceno din 500.— bo lahko vsakdo postal član Prešernove družbe, bo novembra prejel od nje sedem knjig in še soudeležen bo pri velikem nagradnem žrebanju, ki bo v Ljubljani julija meseca 1956. V zbirki sedmih knjig bodo člani prejeli: 1. Koledar za leto 1957, kateremu bo priložena umetniška priloga, in bo vseboval poljudno-znanstvene članke in članke, ki bodo bogatili znanje vsakomur od nas, tudi najbolj zahtevnemu. 2. Franceta Bevka: „Iskra pod pepelom“. To je zanimiva Zgodovinska povest, v kateri nam pisatelj slika potek uporniških gibanj tolminskih kmetov proti svoji gosposki. Vodja takega upora, drugega po vrsti, je bil Simon Golja s Kneže v Baški grapi, in okoli njega in njegove 'družine se. razvije ta zgodba bojev za „staro pravdo“. Dalje bomo prejeli: 3. Bena Zupančiča zanimivo povest „Mrtvo morje“, v kateri nam pisatelj pripoveduje zanimivo življenje na morju. Dejanje njegove povesti se zapleta in razpleta na ladji na poti od Dubrovnika do Avstralije, dve leti po končani II. svetovni vojni. Nenavadni dogodki, ki jih dožive njegovi junaki, so prepleteni v povest, ki ji ne manjka ne zanimivosti ne napetosti. Glavne osebe naše povesti so: kapitan naše ladje, mlada Avstralka Jane in „slepi“ potnik, bivši nemi-ški padalec s Krete. In ker je pisatelj mnogo teh krajev, ljudi in njihovih navad imel priliko videti, to resnično zgodbo pa mu je pripovedoval naš kapitan ladje, smo lahko prepričani, da nam bo njegovo spretno pisateljsko pero posredovalo povest, ki nam bo ostala trajno v spominu. Kot naslednjo 4. knjigo bo izdala Prešernova družba Ivana Ribiča mladinsko povest „Kala“. Kdor pozna njegove „Stopinje v snegu“, ve, da bo knjiga napisana napeto, z dogodki, ki se vrste s filmsko naglico, pa vendarle jasno in nadvse razumljivo. Pisatelj nam pripoveduje o ovčarski psici, ki je v hribih čuvala edino premoženje Franja in njegovega deda— malo čredo ovac in koz. A prišla je vojna inzi njo grozote, ki so Kali spremeni le življenje v zatišju planin. Knjiga je napisana tako, da jo bodo z veseljem brali prav vsi, kot letos Ingoličevo povest „Deček z dvema imenoma“, in prav to je odlika vsake dobre mladinske knjige. 5. Dr. Miroslav Zei je napisal knjigo „Morja in njihovi zakladi“. Avtor obravnava v tej knjigi že večkrat načeto snov o bogastvih, ki jih človeku nudi morje. O tem in še 0 marsičem pripoveduje pisatelj v svoji bogato ilustrirani knjigi. Kot nekakšno nadaljevanje letošnje knjige „Zdrav človek v zdravem okolju“ bo Prešernova družba izdala kot 6. knjigo „Otrok od spočetja do pubertete“. V njej razpravlja znani zdravstveni pisatelj dr. Marij Avčin o zdravih in škodljivih vplivih na razvoj otroka od spočetja, rojstva pa tja do predšolske dobe. Na poljudno pisan način obravnava pisatelj čas pred zakonom, pogoje za harmoničen, zdrav zakon in za topel dom, dobo pred porodom, kaj vse morata vedeti mož in žena in posebej kako mora živeti žena — bodoča mati, če hoče imeti zdravega otroka. Knjiga bo prav gotovo dober učitelj in svetovalec zlasti staršem, pa tudi vsakomur, ki mu je pri srcu zdravo življenje otrok. 1 7. „Pomagaj si sam“! pa je zbirka okoli 1000' praktičnčih nasvetov za vsakdanje življenje. Knjiga bo dober svetovalec vsako1 mur, ki hoče izvedeti, kako se iznebi'mastnih madežev z obleke, bradavic, kurjih očes. kašlju, potenja nog, ozeblin, prhljaja, izpadanja las, itd., razne čistilne napotke bo dobil v njej, itd. Naše gospodinje bodo v tej knjigi našle sto in sto praktičnih odgovorov na razna vprašanja, ki jim povzročajo vsakodnevne skrbi. Knjiga „Pomagaj si sam“! bo vsakomur zanesljiv svetovalec, ki bo skrbnim gospodinjam prihranil marsikateri izdatek. Prepričan sem in z menoj vsi poverjeniki po oddelkih, da bomo letos, pri tako kvalitetnem izboru knjig, zlahka dosegli in presegli številko 300 naročnikov-članov Prešernove družbe, ki jo že dve leti zaman skušamo doseči. Seznam nove literature v naši knjižnici SUrokovna knjižnica naše tovarne se nahaja v „nebotičniku“, v četrtem nadstropju, tel. 25S. Sicer nima ustrezajočih prostorov, tako da se knjige nahajajo v enii, revije v drugi in knjižničarji v'tretji sobi.. Knjige se izposojajo vsak delavnik od 6. do 14. ure. Knjižnica prejema veliko domačih in inozemskih revij (glej „Iskra;“ št. 1 in 2). Knjig ima okoli 20e0j iz najrazličnejših področij tehnike, v domačem in tujih jezikih. Razen revij in knjig prejema še prospekte ter mikrofilme. Za vse panoge,., obstojajo ali so v izdelavi ustrezajoče kartoteke z alfabetno in strokovno razdelitvijo. Knjige in revije, kakor tudi prospekte si lahko brezplačno izposodi vsak delavec, uslužbenec in vajenec naše tovarne, za porabo na delovnem mestu in na domu. 1 2 3 4 5 1. Bartols: Grundlagen der Verstärkertechnik-Stut-tgart 1954, sg. G 187. 2. Burghardt, Arthur: Beiträge zur spannjosen Formgebung von Metallen-Stuttgart, 1949, sg, ,C 276. 3. Brunhuber, Ernst: Legierungs - Handbuch der Nichteisenmetalle, Berlin 1954, sg. C 274. 4. Busch und Grosmann: Elektrische Femmelde-einrichtungen. Essen 1949, sg. G 184. 5. Betriebsbedingte Ueberarbeitung' von DIN-Nor-men, Berlin 1955, sg. A 286. 6. DIN-Verzahnungstoieranzen. Braunschweig, 1954, sg. A 279. 7. Grave, Hans Ferdinand: Gleichrichter-Messtechnik - Leipzig 1950, sg. A 277. 8. Ivanovič: Tablice za obračunavanje plača u privredi, Beograd 1955, sg. U 189. 9. Jaeckel, Rudolf: Kleinste Drücke, ihre Messung und Erzeugung, Eerlin 1950, sg. I 95, 10. Magyar szabvanyrgyi livatal: Vilammossipari Magyar neplcöztarsasagi orsagos szabvanyok jegyzeke y szabvanyok es szabvanyfervezetek tartalmanak rö vid ismertetesevel. Budapest 1955, sg. 389;6/6. 11. Mirkovič i Jugovič: Premiranje u privredi. Beograd 1955, sg. U 187. 12. Pevačevič Živko: Zbirka propisa o putnim i selidfcenim troškovima, Beograd 1955, sg. U 188. 13i PlÄp: Anwendung der Elektronenröhre -Eindhoven, 1949, sg. G 172/1. 14. Spenite Eberhard: Elektronische Halbleiter - Berlin 1955, sg. G 186. > 15. Schotlty: Halbleiterprobleme - Braunschweig 1954, sg[. G 185. 16. Schimmel: Nichteisenmetalle. Halle 1954, sg. C 275. ! 17. Voldavskij, M. I.: Onmültödo vontamegallito es mozdonysatorjelzo berendezesek. (Prevod iz rušči-l ne) Budapest 1955, sg. C 41. j 18. VDI-iBerichte: Feinwerktechnik - Düsseldorf 1955, sg. H 54. 19. Der Zählerprüfer, sg. 621.317.7/i. ZAHVALA Najprisrčnejše se zahvaljujem Upravnemu odboru in Upravi tovarne „Iskra“ za vso izkazano moralno in materialno pomoč ob priliki moje nesreče, ki sem jo doživel 30. decembra 1955. Ista zahvala velja KZK in 10 sindikata v naši tovarni. Prav posebno zahvalo sem dolžan svojemu predstojniku ing, Marjanu Lavrenčiču ter dr. Ivanu Vidmarju za izkazano pomoč in njuno pozornost. Nadalje pa ne smem pozabiti svojih prijateljev in znancev, ki so me obiskali v teh kritičnih dneh Kranj, d!ne 20. januarja 1956. • Janez Šušteršič Nagradna križanka »Iskra« 1Z 13 Up 18 19 20 23 25 28 O-' 5 pil 1 2 3 10 Vodoravno: 1. Izdelek naše tovarne. 4. Naši standardi. 7. Hlapljiva tekočina. 8. Gorovje v SZ. 10!. Na tebe. 11. Vijuga, ovinek. 12. Predlog. 14. Izdelek naše tovarne. 15. Igralna karta. 16. Bivši slovenski tednik. 18. Sovraštvo, mržnja. 21. Država v Južni Ameriki;. 23. Iznajditelj elektr. motorja na izmenični tok. 24. Povest ali roman v slikah. 25. Ognjenik na Siciliji. 27. Električno nabiti delci. 28. Veznik. 29. Kamen, ki se rabi pri britju. 33. Kemični znak za ogljik in dušik. 34. Ustroj, sestav več naprav. 38. Izumrli mongolski narod. 40. Moško ime. 41. Arabski knez. 43. Vas pri Ljubljani. 44. Naša tovarna 46. Predlogj. 47. Zlitina za električne upore (množ..). 50. Celica. 16l Kraljevič. 17. Veliki jugosl. elektrotehnik. 19. Mednarodne norme. 20. Naša armada 21. Izdelek naše tovarne. 22. Osebe iz Gotovčeve opere. 26. S sladkorjem začinjeni. 29. Njega. 30. Zapor (dvojina). 31. Vrsta rezkarja. 32. Medmet. 34. Jazonova ladja. 35^ Luidlolfovo število. 36. Kvartaški izraz. 37. Egipčanski bog sonca;. 39. Domača žival. 42. Tovarna v Kranju1. 44. Je (nem.,). 45. Izdelek naše ¡tovarne. 48. Kratica za Ljudsko skupščino (srb.). 49. Dva znaka samoglasnika. Križanka je nagradna. Rešitev je treba dostaviti uredništvu najkasneje do 25. februarja! Nagrajence bo določil žreb. Navpično: 1. Grška črka. 2. Pravica ovrženja sprejetega sklepa. 3. Mračen (pogled). 4. Gorski vzpon. 5. Sarenica, vrsta zaslonke. 6. Plod. 7. Stev-nik. 9. Ital. spolnik. 12. Pohajkovanje. 13. Pokrita. Nagrade: Kompletna dinama z reflektorjem za kolo. Knjižna zbirka Prešernove družbe za leto 1956. Žepni nož. — Vrednost vseh nagrad 'preko 5000 din. 32 iŠKRA-il/l