Splošni vestnik. Učlteljskemu konriktn je daroval odličen prijatelj naprednega učiteljstva, ki pa neče biti imenovan, 10 E, ko je čital naš zadnji uvodni članek BPod vladobarona Schwarza". Naj zbudi ta plemeniti čin dejanske ljubezni do našega zatiranega stanu mnogo posnemalcev! Zavezina sknpsčina r RudolfoTem. Vse cenjene tovarišice in tovariše, ki se udeleže Zarezine skupščine dne 6. in 7. avgusta v Budolfovem in žele prenočišča in se udeleže banketa, prosimo, naj to javijo tovarišu Viljein Gebauer, nadučitelj t Šmihelu pri Bndolforem do 15. julija t. 1. Kdor se ne oglasi, se mu bo ustreglo le po možnosti. Pripravljalni odbor. Na nasloT ,,SlomškoYe Zreze" in njenih članov. Z ozirom na notico v BSloTencu" št. 139, ki slove dobesedno: >Iz učiteljstva se nam piše: Dobil sem potom šolskega vodstva nVprašalne pole komiteja za reformo ljudske šole", ki jih je s posebnim cirkularom poslala na šolska vodstva nZaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev". Ker nisem član nobenega liberalnega učiteljskega društva, ne vera, kako pridem do tega, da bi moral odgovarjati na nič mauj kakor 115 vprašanj, ki jih stavi libeialna ,.Zaveza"? Ne rečem, da je delo brezpomembno, iu tudi ne reče, da bi člani BSlomškove zveze" ne smeli pod uobeuim pogojem tu sodelovati; zahtevati pa se sme od BZaveza", da, če ona reflektuje na naše sodeloranje, da nam pošlje vprašalne pole potom naše BSlomškove zveze". Dokler ne dobimo od odbora ^Slomškove zveze" obvestila, da se je BZavezau obrnila na rSlomškovo zvezo" za posredovanje, toliko časa naj noben član in nobena člauica nSlom- škove zveze" ne izpolni ter ne odpošlje imenovanih vprašalnih pol! Bodimo složni! Edor nas potrebuje, naj se obrne na pravo adreso!« — Podpiaani odsek poda sledeče pojasnilo: 1. da omenjena vprašanja ni stavila in ne sestavila nZaveza", temuč komite, ki se je sestavil v to svrho na Duuaju; 2. da bodo sestarili sličen materijal odseki vseh narodnosti v Avstriji iu se bode napravil na podlagi tega opis in stanje vsega avstrijskega šolstva, vseh narodnosti; 3. da je to vprašanje izločiti vseh politiško-strankarskih predsodkov, ker nZaveza" ne bode imela pri tem nikakih dobičkov in je smatrati to vprašanje za strogo kulturno-narodno, skupno vprašanje; 4. Da si je BZaveza" s tem napravila le stroške in delo in sicer: a) vprašaluih pol 3300; b) vzorcev 1400, kar jfi razposlala 1400 šolam, ne oziraje se na organizacije učiteljstva, v s e m slorenskim šolam na Kranjskem, Koroškem, Stajerskem ia Primorskem; c) da so tu poleg še stroški za znamke in poleg tega še ogromuo delo, ki bode trajalo vse počituice in še med šolskim letom dalje; 5. iz tega je razridno, da se tu ne išče nobenih posebnib koristi in moramo le obžalovali, če bode potreba pri teh vprašanjih še posredovanja in če bode potreba odpravljati še ovire od strani učiteljstva za opis slovenskega ljudskega šolstva; 6. Pripominjamo tudi, da so se pole vposlale z Dunaja šele v zadnjem času, da torej ni bilo mogoče dela prej izvršiti iu se je tudi zaradi tega nastavil tako kratek rok za izpolnjenje, ki se pa labko podaljša do 20. julija (če se preje ne dobi podatkov), ker se bode do tedaj pri sestavi statističnih podatkov še vedno lahko oziralo na pozneje došle podatke. 7 Apeliramo torej še enkrat na slorensko učiteljstvo, da vestno izvrši svojo nalogo in reši čast slovenskega učiteljstva in slovenskega naroda z drugimi narodi v Avstriji vzporedno. 8. Ce se članom BSlomškove Zveze" ne vidi umestno razrešiti tega vprašanja, prepuščamo to njih razsodnosti. 9. Slorenske pedagoške liste prosimo, za ponatisek tega odstavka, ker v politiške (strankine) liste ne spadajo ta vprašanja in tudi ne uosimo mi odgovornosti, če bi ae tja zanesla. — Toliko v pojasnilo! — Ljubljanski odsek Bkomiteja za reformo ljudske šole". Prijatelji in prijateljiee drnžbe st. Cirila in Metoda, t. j. vse prave Slovenke in vsi idealno navdušeni Slovenci, delujte neumorno v svojem kiaju, da bodo vse slovenske pokrajine častno zastopane pri jubilejski slavnosti dne 3. julija v Ljubljani. Posebno so naprošeni podružnični odbori, da skrbe za častno zastopstvo v svojem okolišu. Morda se najdejo imovitejši rodoljubi, ki bi plafiali voznino potrebnim, toda idealnim mladim ljudem, ki bodo vedeli še otrokom in Tnukom pripovedovati o nenavadnem krasnem slavju. Poznamo koroškega rodoljuba, ki ni baš imovit, a na slične narodne veselice privede vselej celo vrsto mladine na svoje stroške, ker ve iz lastne izkušnje, da ni lepše prilike za narodno probujo in za trajno rodoljubje, kakor so take narodne slavnosti. — Jubilejske slavnosti družbe sv. Oirila in Metoda bodo po tem le redu: Dne 1. in 2. julija priredi BAdrija" obrambni teeaj z važnimi referati o naših ogroženih krajih. V nedeljo, dne 3. julija, bo dopoldne slavnostna velika sjkupščina popoldne pa ljudska veselica v Tivoliju (Švicarija). Veselica bo resnično nekaj nenavadnega. Vse planote s sosednjimi gozdiči se izpremene v pravo orientalsko sejmišče z raznovrstnimi šotori. Točilo se bo vino iz rseh slovenskih pokrajin, strogle bodo naše mile sestrice Štajerke, Tržačanke, Goričanke, Gorenjke, a največ pozornosti bodo brez dvoma zbujale brhke Ziljanke v slikoviti narodni noši. Svirale bodo razne godbe, sploh bo razvedrila in bučnega življeuja na vseh koncih in krajih. ,.Rdeči Prapor", glasilo jugoslovanske socialne demokracije, objavlja v svoji 73. štev. naš uvoduik ,Anarhija". RoseggerjeTe zbirke za nemški Sehulverein znašajo vsega skupaj vsoto 2,578.000 kron. V seji nadzorovalnega sveta so sklenili dovoliti za obmejne šole na Ceškem 950.000 kron. S tem denarjem ustanove pet novih nemških šol in sedem otroških vrtcev deloma na Ceškem, deloma na Štajerskem. To dokazuje, da se hočejo Nemei z vso silo vreči tudi na štajerske Slovence, ki še kljubujejo nemškim navalom. Naša družba Oirila in Metoda bo morala napeti vse svoje moči, 6e bo hotela uspešno paralizirati nemške napade. Zato pa jo podpirajmo! Slorensko dijaštvo t Pragi. Slovenski visokošolci zahajajo vedno v večjem številu študirat v Prago. Saj pa je češka univerza za slovenskega dijaka v vsakem oziru res tako vabljiva kakor nobena druga. Tu v Pragi se more slovenski visokošolec mirno posvetiti svojim študijam. Pozitivni uspehi tega se že danes kažejo. Letos je delalo okolo 70 pravnikov državne izpite. Izmed teh sta samo dva padla, vsi drugi pa so napravili 8 prav lepimi uspehi. To dejstvo se je gotovo vedelo prav oceniti, in je pričakovati jeseni he več slovenskih visokošoleev v Prago, saj so celo klerikalni dijaki t zadojem oasu prišli do spoznanja, kaj je Praga slovenskemu dijaku in so se začeli zbirati okrog češke univerze kljub vsem strankarskim predsodkom, ki jih imajo proti Pragi. Vedo pa dobro, da morejo tudi oni v Pragi le profitirati v vsakem oziru.