I
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskat v tiskarni cDoberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-5i. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. EÌil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
O - -i O a- 7i » ^ o Q C 2
O ’r-i : • :
tj r~ o P! X X Zi S? S !r-
g g ? ^
i
i c_
c > ~
-J

r_
n
Gena 650 Hr - Leto XLII. št. 33 (12.358)
Trst, sobota, 8. februarja 1
Slovesno podeljene Prešernove nagrade
in tudi nagrade Prešernovega sklada
~ 2> >
~
ro

s
—x
g
?0
g
pri
KS * m i*	**'*'*> I
BARBARA GORIČAR
Nagrajena tudi zamejska umetnika Silvij Kobal in Renato Quaglia
dvešček, Marko Munih, Vlado Novak in Renato Quaglia.
Nagrado Prešernovega sklada je za naslovno vlogo v Chicchignoli in za vlogo Lipeta v Primorskih zdrahah prejel tržaški igralec Silvij Kobal, za katerega je v utemeljitvi rečeno:
Silvij Kobal je zrasel v zadnjih letih v karakternega igralca širokega razpona, izjemnega predvsem v komedijskem žanru. S slovensko različico mediteranskega temperamenta je oživil za naš oder vrsto komedijskih likov italijanskih avtorjev — mednje sodita tudi obe nagrajeni vlogi — in tako obogatil zakladnico našega igralstva s svojo lucidno, širokosrčno, prebrisano in toplo ko-miko, ki junakom ne jemlje nobene njihovih človeških kvalitet. Pri tem se z enako prepričljivostjo suče po današnjem malomeščanskem salonu kot na trgu ribdške vasice Goldonijevih dni. V Chicchignoli je igral varajočega prevaranca na tisti zahtevni liniji, kjer se briše razlika med komičnim in tragičnim junakom, in
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Čestitke SSG Silviju Kobalu
Med letošnjimi Prešernovimi nagrajenci je tudi naš igralec Silvij Kobal. Nagrado si je prislužil s svojevrstnimi liki, v katerih se prepletata izrazna čistost in mediteranski temperament. Temperament, ki osvoji gledalce, ki daja gledališkim junakom neponovljivo iskro.
40 let neutrudnega dela Silvija Kobala nikakor ni utrudilo. Njegovi nastopi delujejo vedno sveže in pristno, pa še to: gledalec občuti globoko igralčevo človeškost. Človeškost, ki jo Kobal izkazuje tudi v vsakodnevnem življenju, v stiku s kolegi in z vsemi, ki se z njim srečajo. Tudi zaradi tega je Kobal izjemno priljubljen med gledalci. Prepričani smo, da bi mu tudi občinstvo dodelilo nagrado, ki mu jo je strokovna komisija. In v tem prepričanju čestitamo našemu igralcu in si želimo, da bi s svojim temperamentom in s svojo človeškostjo še dolgo bil med nami in ustvarjal like, ki so dali markanten pečat našemu gledališkemu delu in izrazu.
Prof. Merku čestita Renatu Quagli!
Lipi moj Renato!
nes to je den lipe din za nes, ki živimo ano dilamo izdè, ki ni so Ti tau Lubjane dale nahrado za Tve rozajanske BAS1DE. Jnjen ni majo Tve BASILE njeha lipe mesto tana tih buškeh Parnasi blizu basidou ud Prešerna anu ud te druhe buške poete. Jnjen Ti nisi vic sam tame žvirinice anu uukou, Ti nisi vič sam bkol te skale mrtuave: jnjen Ti si din ud naših poetou ano naši otroci tuu škuleh čejo lajati Tve BASILE ano usi ti Buške ni će jo poznat rozajansko romoninje tej dno ti našeh romoninj.
Nes Ti auguran, da Ti piš e j šče karje Upih rozajarlskih uižou za use rozajanske jude ano ni makoj za njeh, ma pa za nes, ki mamo radi to Rozajansko dolyno ano rozajansko basido.
Tuoj Pavle Merku
tau Trste, te sedmi din jamarja 1986
LJUBLJANA — Na večer pred slovenskim kulturnim praznikom je v veliki dvorani Cankarjevega doma sinoči predsednica upravnega odi-bora Prešernovega sklada Silva Jereb slovesno podelila letošnje Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada. Letošnji nagrajenci so: slikar Marjan Pogačnik, pisatelj Dominik Smole in pesnik Gregor Strniša, nagrade Prešernovega sklada pa so prejeli Mijo Besailovič, Dragica Čadež, Karel Jerič, Milan Jesih, Silvij Kobal, Mirko Lipužič, Tomaž Me-
Pogovor s Kobalom in Quaglio
NA 3. STRANI
DUNAJ — Avstrijski kancler Fred Sinowatz in predstavniki obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev, ki sta jih vodila predsednika Matevž Grilc (NSKS) in Feliks Wieser (ZSO), so včeraj nadaljevali tam, kjer so pred slabim letom končali. Pri pogovorih o zahtevah koroških Slovencev in sicer o ohranitvi dvojezičnega šolstva, boljšem urejanju dvojezičnega varstva, ustanovitvi dvojezične trgovske akademije, večji prisotnosti slovenščine v oddajah ORF in o potrebi po povečanju denarnih sredstev, ki jih Avstrija oddvaja za svoje manjšine.
Informacijo o trenutnem stanju na fronti borbe za ohranitev dvojezičnega šolstva na ozemlju južne Koroške, je Sinowatz sprejel na znanje kot osnovo, ki jo bo uporabil na pogovoru s predstavniki treh večinskih političnih strank na Koroškem. O vrtcih, ki jih ima slovenska manjšina na Koroškem zaenkrat zgolj štiri (dvojezičnih namreč) v Celovcu, Šentpri-možu, škoficah in Šentjakobu, ni bilo povedanega na včerajšnjim pogovoru nič konkretnega. Prav tako ne o dvojezični trgovski akademiji ne. Pri u-redniški politiki avstrijskega radia in televizije kancler Sinowatz nima do-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Zaskrbljujoč korak nazaj v tolmačenju pravic
Vizzini odreka Slovencem
javno rabo materinega jezika
SANDOR TENCE
'RIM — Profesor Samo Pahor (in z njim vsi italijanski državljani slovenske narodnosti) nima pravice občevati in vzdrževati stike s finančnim intendantom in z drugimi predstavništvi državne uprave v svojem materinem jeziku. Tako je včeraj minister za odnose z deželami Carlo Vizzini drastično odgovoril na interpelacijo komunističnih poslancev Cuffara, Baracettija, _ Gasparotta in Polesella, ki so ga vprašali zakaj je tržaški finančni intendant maja lani zavrnil neki Pahorjev uradni rekurz v slovenskem jeziku ter kaj misli vlada narediti za celovito spoštovanje enakopravnosti slovenske manjšine v Italiji. Dr. Stefano Lombardi, ravnatelj finančne intendance, je zavrnitev Pahorjeve dopisnice utemeljil s tem, »da v italijanski zakonodaji trenutno ni norme, ki bi javnim oblastem v tržaški pokrajini nalagala dolžnost, da sprejemajo Uradne dopise italijanskih državljanov v jeziku, ki je različen od italijanskega.« Pritožba v slovenščini je torej Po mnenju finančne uprave popolnoma neveljavna in torej nesprejemljiva.
Cuffaro, Baracetti, Gasparotto in Polesello so v interpelaciji nadalje ugotavljali, da je ta odločitev v popolnem nasprotju z ustavnimi normami, z vsemi mednarodnimi obvezami republike Italije za zaščito in varstvo slovenske narodnostne skupnosti, z raznimi določili ter nenazadnje
z znano razsodbo ustavnega sodišča iz februarja leta 1982. Svojo interpelacijo so komunistični poslanci iz Furlanije -Julijske krajine naslovili na predsednika vlade Craxija in istočasno tudi na zunanjega ministra Andreottija, notranjega ministra Scalfara in ministra za finance Visen-tinija. V imenu vseh pa jim je včeraj odgovoril minister Vizzini, ki ga formalno ni vprašal nihče mč, pojasnjuje pa, da ga je sam Craxi zadolžil, naj se osebno zanima za to afero. Minister za stike z deželnimi upravami daje popolnoma prav tržaškemu intendantu dr. Lombardiju in dodaja, »da notranja finančna uprava trenutno ne predvideva nobenih norm, ki bi ji nalagale dolžnost za preva-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Zdravniki preklicali stavko
RIM — Po daljšem sestanku s predsednikom vlade Craxi jem so sinoči zdravniki preklicali stavko, ko so jo že napovedali za prihodnji ponedeljek, torek in sredo. Craxi je takoj po zaključku pogajanj izjavil, da je zelo zadovoljen z izsledki teh prav tako tudi predstavniki zdravnikov, ki se že dva meseca pogajajo.
Nov političen poraz vlade v parlamentu
Včeraj so zavrnili proračun za obrambo
RIM — Včeraj je bil za vlado izredno delikaten dan ob tajnih glasovanjih za proračune posameznih ministrstev. Po predvčerajšnji zavrnitvi proračuna za šolstvo, ki je izzvenel kot zavrnitev politike Falcuccijeve, se je že zjutraj položaj polagoma slabšal, saj so proračun za industrijo o-dobrili samo z 8 glasovi večine, račune ministrstva za delo celo s samo 1 glasom, dokler niso (ob pomoči nekaj desetin prostih strelcev iz vrst večine) naposled zavrnili proračun ministrstva za obrambo, kar je razumljivo močno vznejevoljilo vso vlado, še zlasti pa ministra Spadolinija.
Nepopravljivih posledic seveda ni bilo, saj se je takoj sestala vlada, ki je sestavila in predložila v ponovno odobritev nove tablice dohodkov, in izdatkov tako za ministrstvo za šolstvo, kot za obrambo, toda prestala je nov očiten političen poraz, ki je odjeknil v parlamentu z odločnimi zahtevami komunistov in vse opozicije, naj spričo ponavljajočih se do-
kazov stapljanja večine vlada odstopi.
Craxi se pa tudi tokrat ni dal zmesti, le izsilil je ponovno glasovanje c obeh zavrnjenih proračunih (z malenkostnimi popravki), ob grožnji, da bo postavil vprašanje zaupnice (torej z javnim poimenskim glasovanjem), če bi bil še kateri od resornih proračunov zavrnjen. Bolj se je jezil Spadolini, češ da je »obramba velika institucionalna tema, ki ne sme biti predmet notranjih razprtij v strankah«.
Povsem odprto je tudi še vprašanje upravnega sveta državne radiotelevizije, ki skriva spor med socialisti in demokristjani o pristojnostih in »oblasti« predsednika in pa generalnega direktorja. Končno odločitev so sedaj prepustili tajnikom strank vladne koalicije, ki naj bi našli kompromis s kandidatom (PSI) za predsednika Camitijem glede načina glasovanja in kandidata za podpredsednika RAI-TV.
Na sinočnji seji občinskega sveta
V Gradežu štiristrankarski odbor brez demokristjanov in socialistov
GRADEŽ — V mestu sredi lagune So sinoči na seji občinskega sveta izmolili nov štiristranski odbor z repu-ollkanskim županom. Prvič po vojni demokristjani nimajo župana, prvič s° v opoziciji. Prvič so komunisti Prišli v ožji odbor. Župan, republikanec Fabio Zanetti, ki je bil izvo-Ijen pred desetimi dnevi, je uvodo-Prebral program, ki ga je izdelal saupno s komunisti, socialdemokrati J]1 zelenimi. V glasovalnih izjavah drugih strank so prišla do izraza raz-uena stališča nove večine in demokristjanov ter socialistov, ki so tokrat v opoziciji. Izvoljeni so bili v °dbor dva republikanca, dva komd-dista, en socialdemokrat in en »ze-Podžupan je socialdemokrat Dis-
sette.
Gradeški primer je povzročil hude pretrese v strankah na Goriškem. Pokrajinski tajnik republikanske stranke Esposito, ki je hotel imenovati komisarja v sekciji svoje stranke v Gradežu, je včeraj ponoči podal ostavko, ker ga je večina članov pokrajinskega vodstva njegove stranke postavila v manjšino. PRI bo do nadaljnjega vodil podtajnik Sartori. Prav tako včeraj ponoči je ostavko podal tudi pokrajinski tajnik socialdemokratske stranke Prauscello. Ostavko je podal, ker je baje dejal, da noče voditi stranko v teh težkih pogajanjih z drugimi partnerji. Gradeški primer je torej povzročil pravi politični potres na Goriškem.
Ob slovenskem kulturnem prazniku
Zamejski župani v Ljubljani
LJUBLJANA — Na predpraznični dan slovenske kulture so se na tra-diconalnem srečanju z zamejskimi župani slovenske narodnosti iz Furlanije -Julijske krajine zbrali domači in zamejski župani v gostilni Pri kuklju v Velikih Laščah, v ljubljanski občini Vič - Rudnik.
Po slovesnem kulturnem programu, ki so ga pripravili člani kulturno-umetniškega društva Primož Trubar iz Velikih Lašč, je zamejske goste seznanil z najosnovnejšimi podatki o občini Vič - Rudnik gostitelj Maks Klan-šek, predsednik skupščine občine. Rojake je ob tej priložnosti sredi krajev z bogato Iculturno dediščino, kjer so se rodili in ustvarjali velikani slovenske literature Fran Levstik, Primož Trubar in Josip Stritar, povabil na letošnjo osrednjo kulturno proslavo ob 400-letnici smrti Primoža Trubarja.
V imenu zamejskih upraviteljev se je ljubljanskim županom za prisrčen sprejem zahvalil Miloš Budin, predsednik Kraške gorske skupnosti in župan občine Zgonik. Lejal je, da so tudi zamejski Slovenci, ponosni na slavne može iz teh krajev.
Malo manj uradno se je gostiteljem zahvalil Edvin Švab, župan iz Loline ki je obljubil, da se v teh krajih kmalu ponovno snidejo v še širši sestavi Pred vrnitvijo v Ljubljano in sprejemom pri Tini Tomlje so si zamejci ogledali še Levstikov dom v Velikih Laščah in rojstni kraj Primoža Trubarja v Raščici. Zvečer so se udeležili proslave slovenskega kulturnega praznika v Cankarjevem domu. (dd)
Košarka: v moški B ligi
Jadranovci drevi v Trstu proti Mauri ju iz Tre viglia
NA 10. STRANI
-—•---
Namizni tenis: ženska A liga
Krasovke jurišajo na novo zmago
Drevi v ženski B ligi
Odbojkarice Mebla gostujejo v Moglianu
NA 11. STRANI
• Podeljene Prešernove nagrade
NADALJEVANJE S 1. STRANI
izoblikoval hkrati smešen in presunljiv lik. Njegov ribič Lipe v Primorskih zdrahah je svojevrstna ljudska figura, tipična v predvidljivosti njenih reakcij, nova po igralskih sredstvih, s katerimi so podane. Silvij Kobal predstavlja tako v našem jeziku in prostoru žlahtno igralsko umetnost mediteranskega človeka.
Renato Quaglia, (ki je prejel nagrado Prešernovega sklada za zbirko pesmi Baside) je sicer docela nepričakovano, zato pa toliko bolj živo in zanesljivo vtkal svoje Baside v sodobno slovensko poezijo. Prihaja iz Rezije in prinaša s sabo vso svojo dolino. Njegova pesem je nenadoma povzdignila eno najmanjših slovenskih narečij, ki ga razume komaj nekaj tisoč ljudi, v knjižno govorico, kajti Quagha ne obnavlja že znanega ljudskega izročila, ne baja nam legend in mitov, ljudsko pesem in psiho Rezije je sicer vsrkal vase, si jo prisvojil, vendar so njegove metafore, miselnost, razpoloženje, sporočilnost in duh pesmi docela moderni: razkrivajo stisko in hkrati dostojanstvo upora sodobnega človeka, ki mu je Rezija v enaki meri vsakdanja realnost in nadčasovna prispodoba. Nekaj antičnega je v tej poeziji, ki je hkrati pesem
za petje in branje, namenjena poslušalcu in bralcu, polna ljudskega in intimnega etosa, tragična v od-slikavi nekega našega prostora in časa, pa tudi ustvarjalno kljubovalna. . . Dragoceno pesniško pričevanje o naši življenjski volji se lahko spremeni v mrtev rokav, če presahne blagodejni tok pesmi.
Na proslavi slovenskega kulturnega praznika je spregovoril predsednik republiškega komiteja za kulturo dr. Matjaž Kmecl, simfoniki RTV Ljubljana in komorni zbor RTV z dirigentom Antonom Nanutom so izvedli Premrlovo in Osterševo skladbo, skomponirani na Prešernovo Zdravljico in Povodnega moža.
Po proslavi sta njena prireditelja, predsedstvo SR Slovenije in RK SZ DL Slovenije priredila sprejem za nagrajence in udeležence. Nagrade kulturnim ustvarjalcem, ki so jih povezali s Prešernovim imenom, praznujejo letos dva jubileja: Prešernove nagrade so bile letos podeljene štiridesetič, nagrade Prešernovega sklada pa petindvajsetič, doslej imamo 216 Prešernovih nagrajencev in 308 nagrajencev Prešernovega sklada. Letos je prispel za nagrade 101 predlog, prevladovali pa so spet predlogi za življenjsko delo, kar pomeni, da smo v zamudi s sprotnim nagrajevanjem, (dd)
• Koroški Slovenci pri Sinowatzu
NADALJEVANJE S 1. STRANI
volj besede, da pa bo poskušal posredovati želje koroških Slovencev kuratoriju ORF, je dejal.
Koroški Slovenci, ki so jih pri kanclerju poleg Wieserja in Grilca zastopali še oba srednja tajnika Marjan Šturm in Franc Wedenig ter podpredsednika Zveze slovenskih organizacij o-zirema Narodnega sveta koroških Slovencev Franc Kukoviča in Karl Smolle, so danes med drugim tudi ponovno opozorili na finančna sredstva, namenjena manjšinam v Avstriji, ki absolutno ne odgovarjajo potrebam in ki poleg tega niso v nikakršnem sorazmerju s finančnimi sredstvi, ki jih, denimo, oddvaja Avstrija za svojo manjšino na Južnem Tirolskem.
Najpomembnejša ugotovitev včerajšnjega sestanka, ki je sledil tistemu od 19. marca lani, je nedvomno ta, da se bo ustanovila posebna delovna komisija, ki jo bo vodil minister kanclerjevega urada Franz Loeschnak, in ki bo obravnavala vsa vprašanja, ki so jih koroški Slovenci letos pred današnjim pogovorom s kanclerjem ponovno poslali v pretres.
Ta delovna skupina bo podrobneje proučila vse predloge in postopek reševanja vseh vprašanj, kar bi utegnilo postopoma, do konca letošnjega leta, morda privesti do določenih rešitev, ki pa bi lahko, seveda pod določenimi pogoji, privedla slovensko manjšino na Koroškem do razmišljanja o vstopu v sosvet.
BARBARA GORIČAR
® Vizzini odreka Slovencem
Napetost v državi dosegla višek
DUVALIER ZAPUSTIL HAITI UMESTILI SO NOVO OBLAST
PORT AU PRINCE — Haitski diktator Jean Claude Duvalier, bolje poznan kot »Baby Doc«, je včeraj zjutraj z ameriškim vojaškim letalom zapustil Haiti ter se podal v Francijo, kjer bo ostal do svojega odhoda v kako drugo državo.
Čeprav je bilo v zadnjih dneh stanje v Haitiju skrajno napeto in so Duvalierovi vojaki v pouličnih demonstracijah ubili kakih 50 prebivalcev, je prišla vest o diktatorjevem begu nekoliko nepričakovano. Govori se, da je ameriško zunanje ministrstvo že več tednov pripravljalo ta odhod, odkar je novembra lani stanje v državi postalo nevzdržno.
Oblast je že prevzel vojaško - civilni odbor, ki ga vodi vrhovni haitski vojaški vodja general Henri Mam-phy. V odboru so štirje predstavniki vojaških oblasti in dva civilista. Haitska televizija je včeraj predvajala registriran govor bivšega predsednika »Baby Doca«, takoj nato pa govor novega haitskega voditelja. Duvalier je izjavil, da odhaja po lastni volji in iniciativi, da bi se s tem končno zaključilo «krvavo obdobje, ki traja v Haitiju že nekaj mesecev in da bi na ta način pripomogel k miroljubnemu prehodu oblasti v civilne roke«.
Tudi Mamphy je bil v svojem kratkem govoru umirjen, saj je le dejal, da je bilo stanje v državi hudo in da so ga pač morali izboljšati, takoj nato pa je oklical državni praznik. Haitski prebivalci, ki so v veliki večini črnci, so takoj po diktatorjevem odhodu preplavili ulice glavnega mesta Fort Au Princea ter tako izkazali vse svoje zadovoljstvo.
Haiti je po splošnem mnenju ena najrevnejših držav na svetu. Brezposelnost je 60 odstotna, analfabetizem pa skoraj [»poln. K dokaj žalostni sliki Haitija so še prispevale naravne nesreče in številne suše, ki so privedle državo na rob popolnega propada. 28 let diktature, 14 let očeta Francoisa Duvaliera, ki je prevzel oblast leta 1957, in 14 let sina Jean - Clauda je dalo Haitiju usodni udarec. Odločilna sta bila namreč korupcija in izredno slabo gospodarjenje.
Sedaj se Fancija, ki je že dolga leta prvi haitski gospodarski partner in ZDA obvezale, da bodo uredile stanje v državi. To nikakor ne bo lahko, vendar pa možno, saj je haitska zemlja rodovitna, še v prejšnjem stoletju pa je bil Haiti država, ki je živela v precejšnjem blagostanju, kar daje dobro upati za bodočnost.
Zaradi preusmeritve libijskega letala
SFRJ in neuvrščeni obsojajo Izraelce
NEW YORK — Mednarodna skupnost se sooča s še enim neverjetnim izraelskim dejanjem, ki grobo krši norme mednarodnega prava, je v Varnostnem svetu (kjer so ZDA uporabile pravico veta proti obsodbi Izraela) izjavil stalni jugoslovanski predstavnik v OZN veleposlanik Ignac Golob. Ko je govoril o izraelski preusmeritvi libijskega potniškega letala, ki so ga prisilili, da je pristalo na izraelskem vojaškem letališču, je Golob dejal, da izraelsko piratsko dejanje znova dokazuje, kako se v politiki ekspanzionizma in prevlade Izrael ne odpoveduje niti državnemu terorizmu.
Vojaški stroj Tel Aviva je prispel tudi na mednarodni zračni prostor, je dejal stalni jugoslovanski predstavnik in ugotovil, da bo to še bolj škodilo varnosti V Sredozemlju in na Bližnjem vzhodu. Koordinacijski biro neuvrščenih je za solidarnost z Libijo pri ohranitvi njene neodvisnosti, suverenosti in: ozemeljske nedotakljivosti. Libijski predstavnik je pred tem seznanil biro z grožnjami, ekonomskim bojkotom in drugimi oblikami pritiskov proti Libiji.
Koordinacijski biro neuvrščenih je izrazil resno zaskrbljenost zaradi groženj in »možne uporabe sile« proti Libdji ,ter ocenil, da se s tem povečuje napetost v Sredozemlju in ogrožata mednarodni mir in varnost.
V zvezi s tem je biro ponovil poziv vsem državam, izrečen na ministrskem sestanku neuvrščenih sredozemskih držav v La Valletti sept. 1984, da se strogo držijo načel neizkoriščanja groženj ali uporabe sile proti neuvrščenim sredozemskim državam, (dd)
Libija načrtuje preusmeritve izraelskih letal
TRIPOLIS — Libijski voditelj Muamar Gadafi je včeraj napovedal, da je ukazal svojemu letalstvu, naj odslej prestreže vsa izraelska civilna letala, ki bi bila v dosegu libijskih oporišč. Letala bi prisilili, da pristanejo na libijskem ozemlju, kjer bi ugotovili ali imajo na krovu »izraelske teroriste«, ki jih išče libijsko sodstvo. Za Libijce so »teroristi« bivši premier Begin, minister Šaron in vsi, ki so sodelovali v napadih na arabske in palestinske civilne objekte.
Zaradi tega Gadafijevega odgovora na izraelsko torkovo preusmeritev libijskega civilnega letala je Izrael že sklenil spremeniti zračne koridore za družbo »EI-A1«, da bi preprečil morebitne preusmeritve.
NADALJEVANJE S 1. STRANI
janje slovenskih dopisnic«, kar pomeni, da je ravnatelj s tem, da je zavrnil Pahorjevo sporočilo ravnal pravilno.
Na drugi del interpelacije, v katerem ga Cuffaro in somišljeniki sprašujejo kako je pravzaprav z našim zaščitnim zakonom ,pa Vizzini dobesedno odgovarja takole: Vlada že: precej časa posveča pozornost »statusu« slovenskih manjšinskih skupnosti v Furlaniji - Julijski krajini in to vprašanje poglablja v različnih aspektih, tudi na podlagi odprtega in jasnega soočanja s političnimi silami, s krajevnimi institucijami in z vsemi drugimi izrazi lokalne stvarnosti. Naš cilj, zaključuje minister, je priti do pravičnih in do u-ravnovešenih rešitev, ki morajo odražati tudi že vsa sprejeta in torej veljavna določila.
»Minister Vizzini se je tokrat izkazal kot moderen Poncij Pilat in je med drugim prezrl prvi, tako rekoč pravni aspekt naše interpelacije«, je komentiral posl. Cuffaro, ki je seveda zelo nezadovoljen s takim ministrovim odgovorom. »Mi smo mu v našem posegu
do podrobnosti navedli in specifično našteli vsa zakonska in druga uradna določila, ki govorijo o enakopravnosti slovenščine z italijanščino in smo zato upravičeno pričakovali poglobljen odgovor našim argumentom, ki ga minister ni znal (ah hotel) dati. Zelo pa nas zaskrblja tudi pohtični del ministrovega odgovora, ki ža meji na (premišljeno?) površnost, tam kjer Vizzini skoraj provokativno, v množini omenja slovenske manjšinske skupnosti. Od ministra, ki bi se moral v prvi osebi resno ukvarjali z zaščitnim zakonom za Slovence v Italiji smo pričakovali nekaj več, morda tudi samo dokaz dobre volje, ki ga sodeč po odgovoru trenutno ni. V Vizzinijevem stališču smo nasprotno opažih celo korak nazaj, tam kjer pravi, da bi moral zaščitni zakon odražati tudi že vsa veljavna določila,« nam je še povedal posl. Cuffaro. Res je, da ta zadnji Vizzinijev stavek izzveni tudi kot tiha koncesija Listi za Trst, ki je od vedno mnenja, da Slovenci ne potrebujemo zaščitnega zakona, ker imamo itak že vsega dovolj.
SANDOR TENCE
Najbolj umazane volitve v zgodovini otočja
Nejasen položaj na Filipinih zaradi volilnih prevar režima
MANTI,A — Na Filipinih je bil položaj sinoči še vedno skrajno nejasen, saj se preštevanje glasov zaradi številnih incidentov odvija skrajno počasi, agencije pa navajajo, da je v zadnjih urah izgubilo življenje 35 oseb, v glavnem pristašev voditeljice opozicije Aqui-nove.
Predsednik Marcos je že nekaj ur po zaprtju volilnih sedežev, ko so prešteh res minimalno število glasovnic, napovedal svojo zmago in zagrozil z izrednim stanjem, če se ne bo opozicija sprijaznila s porazom. Glasnik Aquinove pa je sporočil, da tako »umazanih vohtev kot so sedanje, še ni bilo v zgodovini Filipinov«. Te vesti potrjujejo številni opazovalci, tuji dopisniki in tudi predsednik zunanjepolitične komisije a-meriškega senata Richard Lugar, ki ga je ameriški predsednik Reagan poslal na čelu skupine opazovalcev na Filipine, da bi preveril potek vohtev.
S Fihpinov pa medtem prihajajo vesti, da je na marsikaterem sedežu vojska s silo odnesla volilne žare, da so samo v predmestju Manile odkrili 100 tisoč lažnih glasovnic, na katerih je bilo že napisano Marco-sovo ime. Filipinski predsednik se torej ne zmeni, da so oči vse svetovne javnosti uprte na Filipine in ne izbira sredstev, da si zagotovi zmago tudi z nezakonitimi sredstvi. Kljub številnim prevaram, goljufijam in nasilju pa je opozicija prepričana v zmago Aquinove, saj so po vsem sodeč na podeželju ob podpori Cerkve preprečih najočitnejše prevare.
Po še neuradnih vesteh se je vohtev udeležilo 85 odstotkov od 26 milijonov vohvcev, dokončni rezultati pa bodo znani šele jutri, če ne bo prišlo do zapletov, s katerimi grozi Marcos, ker so bile po njegovem vohtve »pravične, svobodne in poštene«.
Iz gibanja neuvrščenih
Premiki v finančni politiki bogatih držav do nerazvitih
Počasi sicer, vendar se je kolo le začelo obračati. V odnosih med razvitimi in nerazvitimi deželami se je pričelo svitati. Sklep, da problem dolgov ni več samo stvar dolžnikov, pač pa tudi tako imenovanih bogatih držav, nezadržno prodira tudi med tiste, ki so še nedavno menili, da je problem rešljiv samo s še globljim propadom med Severom in Jugom.
V tem svitu je vse bolj opazno na primer zanimanje Zahodne Evrope in njenih ustanov za razvojne probleme nerazvitih. Ta del naše celine se je sicer vseskozi zanimal, vendar je vajeti v glavnem prepuščal Združenim državam. Zdaj pa kaže, da so evropski dejavniki prišli do spoznanja, da bi se le morali neposredneje ukvarjati s tem vprašanjem.
Ministrski svet Evropske gospodarske skupnosti je te dni naslovil na tako rekoč vse bogate države ter na vrsto mednarodnih finančnih in bančnih institucij naravnost poziv, naj prično »načrtneje in dolgoročneje« pomagati deželam v razvoju, »ki da jih je dolžniška kriza dobesedno zadušila«. Vzporedno s tem je svet namenil 100 milijonov dolarjev za razvoj skupine devetih afriških dežel južno od Sahare. Ta sredstva naj bi služila zlasti za razvoj energeti-
ke, za napredek kmetijstva ter za razmah prometnic, ki v ogromni večini (nad 90 odstotkov) še zmeraj tečejo skozi Južnoafriško republiko. Politične implikacije so same po sebi umevne.
Poziv, ki so ga naslovili na razvite dežele in na pomembne mednarodne ustanove, vsebuje sicer klasična priporočila, vendar jih tokrat predstavljajo pod znakom skrajne urgence. Gre za to, da bi brž poduzeli ukrepe za znižanje obresti (te se sučejo od 150 do 180 milijard dolarjev pri dolgovih, ki znašajo v celoti okrog 1000 milijard dolarjev), za nove izvozne kredite, se pravi za naložbe, ki naj pospešijo izvoz, ter za odpravo protekcionizma.
Ocena o tem pozivu je pri deželah v razvoju kajpak pozitivna, saj med drugim sodijo, da je še
kako prav, če se širi krog tistih, ki jim je navsezadnje tudi zavoljo lastnih koristi pri srcu problem dolgov. Prej navedene afriške dežele pa so celo sporočile, da je ta^ korak v bistvu »odraz nove politične volje evropske celine«.
Pomemben obris tega jutranjega svita v odnosih med razvitim in nerazvitim svetom predstavlja tudi načrt Jamesa Baker ja,_ novega finančnega ministra Združenih držav, ki se je odločil za korenit zasuk v zvezi z deželami v razvoju. Doslej je namreč Mednarodni monetarni sklad pod taktirko Združenih držav in kot čuvaj mednarodnega kapitala, vodil politiko skrajnih restrikcij pri nerazvitih deželah; rezultat pa je kajpak bil med drugim, da so te dežele zmanjšale uvoz (v dveh letih za več kot 12 odstotkov) in s tem
ustvarile boomerang, ki je prizadel zlasti razvite dežele. V ZDA na primer je ostalo brez dela blizu milijon delavcev, zaposlenih v podjetjih, ki so navadno izvažala v nerazvite dežele.
Baker je predlagal, kot vemo, da bi namenili petnajstim najbolj zadolženim deželam — med njimi je na žalost tudi Jugoslavija z okrog 16 milijardami dolarjev dolga — za tri leta ugoden kredit v skupni višini blizu 30 milijard dolarjev. S tem naj bi te dežele prišle do predaha; vsoto pa naj bi porabile za »premišljene in dolgoročne« večinoma izvozne naložbe ob nekaterih drugih »dinamičnih« ukrepih. Ključno vlogo pri tej operaciji, ki kaže, kot smo dejali, na viden zasuk v ameriški politiki, pa naj ne bi več imel okosteneli Mednarodni ‘ monetar-
ni sklad, pač pa Svetovna banka, ki jo navdajajo prožnejši mehanizmi.
V državah v razvoju v glavnem sklepajo, da so se ZDA odločile za tako očiten premik potem ko so u-gotovile, da dosedanja politika »restrikcij za vsako ceno« ni dala rezultatov. To je bila žal politika, ki se je zavzemala samo za koristi upnikov, znemarila pa je, da ne rečemo povsem prezrla, nepremostljive težave držav v razvoju. Položaj leteli ponazarja najnovejši podatek, po katerem so tako imenovane »surovinske dežele« samo lani izgubile novih blizu 70 milijard dolarjev zavoljo nizkih cen surovin, ki jih bogati tišče pod realnim nivojem.
Skratka, nastopil je položaj, ko je morala ameriška vlada prevzeti stvar neposredno v svoje roke. Odnos med razvitimi in nerazvitimi je treba pač krepiti z odpiranjem, ne pa z zapiranjem. Organizmi Združenih narodov v glavnem že soglašajo s to ameriško demaršo, pri deželah n razvoju pa tečejo, kolikor je znano, pogovori, da bi se domenili za skupno stališče, ki prejkoslej, vsaj v načelu ne bo negativno. Nekaj se potemtakem premika. Začelo se je svitati.
MIRO KOCJAN
Nagrajenec Prešernovega sklada Silvij Kobal
»Moj glavni problem je biti na odru verodostojen«
Kaj je Silvija Kobala zavezalo gledališču?
Nikoli si nisem niti sanjal, da bi postal gledališki igralec. Ko sem prišel v gledališče, mi je bilo 18 let, to je bilo takoj po vojni, ko smo veliko govorili o udarniškem delu in tako tudi delali, poleg tega pa je bila to doba raznih tečajev. Ker so me imeli za enega najbolj talentiranih amaterskih igralcev v Idriji, so me Poslali na nek tečaj, ki je bil v Gorici. Trajal je dva meseca, udeležil pa sem se ga brez vsakršnih ambicij. No, kamisdja raznih režiserjev je ob koncu tečaja gledala našo »produkcijo«, najbrž so v meni nekaj videli in tako so me dobesedno angažirali. Skratka, šlo je za naključje norih let in začela se je moja pot, čeprav so mi jo prav vsi odsvetovali. Bila je, skratka, pustolovščina, ki pa traja že dolgih in obenem kratkih štirideset let, saj čas hitro mineva.
Vendar pa je teh 40 let tudi 40 let našega gledališča in življenja, spojenosti s publiko in mestom, 40 let veselih in žalostnih trenutkov.
Res je. Veliko žalostnih anekdot imam, ki pa nanje gledam tudi s simpatijo. To niso v bistvu niti anekdote, saj pomanjkanje denarja ne more biti tovrstna zvrst... S ton skromnim denarjem smo hodili na kosila v neko menzo, tako da sem bdi že po eni uri lačen. Vendar Porajale so se tudi dileme, kako upravljati s tem denarjem, saj ni hudič, da ne bi imel kakega dekleta, ki sem jo moral povabiti v kino. S tem pa je seveda odpadla večerja. Najbolj pa sem se bal mraza. V Idriji smo imeli sicer strupene zime, vendar ni bilo burje. Ta me je vedno prepihala, pa še soba je bila v Trstu nezakurjena. Tako sem se velikokrat odpravil v kako ceneno kinodvorano in tudi po trikrat gledal kavbojke in podobno, da se se-greiem...
Kaj je to — gledališče? Ali neka vila, ki
očara človeka, da se ji prepusti in potem, z njo koketira 40 let, morda potreba, poklic?
Ne vem, če je to ravno vila. Lahko bi tudi bila. Mislim, da je pomembno, če pravzaprav občinstvo vidi vilo v gledališču. Vsekakor pa je biti igralec poklic, navidezno tudi zelo lahek, ko je seveda delo opravljeno. Vendar pa terja ta poklic veliko dela in prizadevanja, predvsem pa razmišljanja. Igralec se mora vključiti v koncept predstave, kot si jo zamišlja režiser, ki pa je vendarle odvisen od pisatelja. To je čudovit in težak proces. Če govorim o sebi bi povedal, da sem ali skušam biti v tem poklicu zelo natančen in če mi vse skupaj noče najbolje uspeti, me spravi v stisko, v grozne dileme, predvsem pred premiero. Moj glavni problem je biti na odru verjeten. Skratka, gre za podajanje verodostojnosti, kar najbrž velja za vsak umetniški poklic, še bolj pa za igralskega. Ne glede, če je lik avantgarden, ekspresionističen ali realističen, biti mora v očeh občinstva verodostojen. To se pravi, da je važna celota in mogoče v tej skrita misel, ki je ne izgovoriš, a jo moraš dati slutiti...
Najbrž je nagrada Prešernovega sklada tudi priznanje 40-Ietnemu zapisovanju gledališki besedi, vašemu ustvarjalnemu zagonu, ki ga kažete tudi v interpretiranju tako imenovane italijanske komedije tega stoletja, za katero ste gotovo glavni slovenski interpret. Kako je prišlo do navezave s tem žanrom in prostorom, ki je prav gotovo zelo blizu življenja samega, kot ga živimo v teh krajih?
Res je. Ta žanr zelo cenim in všeč so mi igralci Totò, Tognazzi, Sordi, Manfredi itd. Vendar to niso moji vzorniki, niti jih ne posnemam. Všeč mi je predvsem temperament italijanskega malega človeka, recimo De Fi-lippovi liki. Rad pa imam tudi absurdnost, ki
jo prinaša Dario Fo. Igral sem že štiri njegove vloge, vendar nikoli ga nisem posnemal, saj bi bilo to blazno, raje sem preinterpreti-ral te njegove osebe. Spominjam se neke predstave v Avditoriju. Zelo malo vaj smo imeli, teksta pa je bilo ogromno, tako da je bilo treba stalno improvizirati in se vživijalti v najrazličnejše like, ki j h je Fo predvidel v svojem tekstu. Vse je kazalo, da bo stvar propadla, niti generalka ni šla skozi, pred premiero pa nas je Babič dobesedno porinil na oder, saj je občinstvo čakalo. Jasno je, da sem improviziral in to iz' sebe, tako da o Foju ni bilo ne duha ne sluha. Komedija pa je imela velik uspeh.
Vendar dovolite, da na tem mestu, o tej
svoji poti še enkrat spregovorim malo od začetka, saj sem se ta trenutek nečesa domislil. Na začetku te moje poti je nekoč v gledališču zmanjkal inscipient. Patriarh slovenskih režiserjev Jože Babič (dovoJite, da se spomnim vsaj še tudi režiserja Milana Košiča in pa mlajših Mariota Uršiča in Borisa Kobala, s katerimi ustvarjamo prav tisti tip komedije, o kateri sem prej govoril) je mene kot najmlajšega določil za to težko in odgovorno delo, ki je bilo v takratnih časih pred štiridesetimi leti še težavnejše zaradi pomanjkanja tehničnih rekvizitov. Ob tem »poslu« sem se moral tudi loviti, kakšno vlogo pravzaprav igram, to pa je ustvarjalo hude probleme in še sedaj vidim, kako dobre živce sem imel: poleg inscipiranja sem še igral, šlo je za nek dialog z materjo, zelo precizen in strog dvogovor. Bil sem tako zelo nervozen in namesto da bi prišel na oder z brevirjem, sem prišel z inspicientsko knjigo..:
Te »dvojnosti, sem se nato nekako rešil in postal samo igralec, ne samo komični, ampak tudi »dramski«. To se je začelo z neko ameriško uspešnico, ki smo jo igrali v Ljubljani, kjer smo imeli celo razprodan abonma. To je bdi eden mojih največjih uspehov, ko sem se rešil nečesa, da nisem bil samo tako zvani komik Silvij, ki po odru samo »afne gunca«...
Včerajšnje priznanje je mogoče tudi že zaveza za nadaljnjih 40 let ustvarjalnosti v gledališču?
To bi bilo prelepo, čeprav ne maram, da mi kdo reče, da sem star, bom moral kmalu »uradno« v pokoj, štirideset let bi bilo najbrž nekoliko preveč, upam pa, da bom še védno uporaben za kako vlogo v našem teatru, tudi zato, ker me občinstvo še vedno sprejema. Na to pa sem najbolj ponosen.
Razgovor zapisal MARIJ ČUK
Nagrajenec Prešernovega sklada Renato Quaglia
S svojim jezikom sem spoznal korenine svoje biti
Morda je najbolj banalno vprašanje V vašem primem pomembno, saj Prešernove nagrade ni prejel katerikoli slovenski pesnik, ampak pesnik iz Rezije, ki piše v rezijanščini. Kaj vam torej pomeni tako pomembna nagrada?
Nagrade nisem še povsem uokviril. Je nekaj nepričakovanega in hkrati stim tudi začuden. Nisem še povsem dojel, kako je mogoče, da so pesmi, ki sem jih pisal predvsem'zase, bile deležne tako pomembnega priznanja. To so pesmi, ki so napisane v jeziku, ki ga razume samo 3.500 ljudi, gre torej za nekaj »obrobnega«. Seveda sem nagrade vesel, odprla pa mi je marsikatero vprašanje.
Omenili ste vprašanje jezika. Res je, da rezijanščino razume, recimo, J-500 ljudi. V kolikor poznam vašo Poezijo, pa lahko trdim, da vsem tem 'judem verjetno ni povsem razumljiva. Krog potencialnih bralcev se tako še zoži, seveda ne mislim tu na temeljit prevod v slovenski knjižni jezik Clarka Kravosa. Od tod torej odločitev za pisanje v rezijanščini?
Izbira je tusno povezana z mojo filozofijo, z mojim gledanjem na svet *n na umetnost. Veliko sem živel v ^obrobnih« skupinah, tudi med svojim Univerzitetnim študijem in seveda pozneje. Tako sem prišel do pomembnega spoznanja: v našetm svetu postajata znanje in kultura nekaj vedno bolj homogenega, izenačenega. Prav obrobne skupine so tiste, ki imajo Pajvečjo garancijo, da ne padejo v Past kulturne izenačenosti in poplit-Venosti. Omenjene skupine imajo ve-
lik občutek za svoje korenine. Rezi-janščina je v prvi vrsti izrazno o-rodje, moja izbira zanjo je skorajda provokacija, provokacija predvsem zame. S svojim jezikom sem spoznal tudi korenine svoje biti. S časom sem pričel razmišljati o univerzalnem. Začel sem misliti o bivanjski problematiki v njeni univerzalni razsežnosti; v tej problematiki so implicirana socialna, politična in gospodarska vprašanja, ki se odigravajo na svetovni ravni. Ves ta svet, vso to problematiko sem potem opazil v svojem načinu življenja, bot da se je utesnila v moji biti.
Pri vaših furlanskih sosedih zasledimo veliko narečne poezije. Zvečina gre, seveda če izvzamemo častne izje-
me, za poezijo »fogolerja« - ognjišča. Za neko domačo idilo. Vi pa govorite o globokih človeških vprašanjih, govorite o stiskah, o mali domovini, ki postane svet in prispodoba, kot je bil svet in prispodoba Kosovelov Kras. Gre, skratka, za moderno poezijo, za kompleksno poezijo...
Prepričan sem, da sta mit in simbol univerzalni stvari. Mit, ki živi v ozki in obrobni skupnosti lahko vseeno ohranja univerzalne razsežnosti in lahko komunicira z milijoni ljudi. Gre za razsežnost, ki hrani v sebi veliko moči ta ta moč je v sporočilu, ki ga mit vsebuje. Isto velja tudi za simbole. Sodobni jeziki pa izgubljajo ti dve globoki dimenziji. Besede postajajo vedno bolj plitve, enopomenske in prav ta plitvina pomeni smrt besede. Zato je vedno več ljudi, ki želijo ponovno priti do izvira biti; do samega temelja te biti. Za to je seveda potreben drugačen in nepoplitven jezik.
Vi ste danes priznan slovenski pesnik, hkrati pa ste pesnik Rezije in njene »marginalnosti«. Kako boste usklajevali ti dve poziciji?
Ostal bom to, kar sem, kar sem bil, ko sem napisal prvo pesem v rezijan-ščini. Prejel sem pomembno priznanje, priznanje, ki v prvi vrsti vrednoti bogato kulturno sporočilo in stvarnost Rezije. Sam sem na svoj način »frrodje« stvarnosti, po drugi strani sem se »polastil« tega sveta.
Po eni strani je lepo, po drugi pa tudi problematično, če se odločimo pisati v jeziku, ki izraža stvarnost, ki je le kaplja v širokem svetu.
Prepričan sem, da je živeti za nič greh, kot je greh umreti za nič. Resnica je, da v majhnih stvareh lahko merimo veličino univerzalnega. Tudi belo je nekaj omejenega, vendar prav zato, ker je omejeno, lahko razberemo vse črte in poteze, ki telo označujejo. Vsakdo izmed nas, posebno še pesnik, je kaplja vesolja, v tej kaplji
pa je zaobjeto bistvo tega vesolja. Če želim iskati bistvo vesolja v njegovi veličini, ne bom nikoli prišel do njega. Skratka, gojiti moramo to rastlinico, paziti je treba, da ohrani ta naša kaplja svojo vsebino, vse ostalo pride samo od sebe...
Razpravo zapisal
ACE MERMOLJA
IZREDNA
PRODAJA
PLAŠČEV
PLAŠČEV
VSEH VELIKOSTI IN ZA MOČNE POSTAVE
Zmfwtùy
TRST Ul S. Maurizio 16 (Tra Ospedale) Tel 794669
DOMA IN V SVETU
SLOVENIJALES DOBRO POZNAM
----Marko Wattritsch -----
ENO STOLETJE SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOL V GORICI
58.
V drugem povojnem šolskem letu 1946-47 je število otrok v osnovni šoli v Šolskem domu naraslo na
v južnem delu mesta pa se je število otrok zni-2alo na 171- Skupno vzeto je sicer bilo v obeh šolah otrok kot leto prej, in sicer 511 namesto 484.
. Njih število pa je padlo v naslednjem šolskem letu 1947-48. v severnem delu mesta je bilo še 254 ?^ok, v južnem delu^ pa 115. Skupno torej 369. Do-rih stopetdeset manj kot leto prej.
,	15. septembra 1947 je bila namreč, upoštevajoč do-
.°čila mirovne pogodbe z Italijo, potegnjena nova dr-2avna meja med Jugoslavijo in Italijo in ZVU je pre-Tehala. Gorica je spet prišla v sklop italijanske države. Goriške oblasti so takrat zelo pritiskale na Slo-v®bce. Marsikdo se je tem pritiskom vdal in umaknil svoje otroke iz slovenskih šol. Mnogi so seMa-Krat iz Gorice izselili v Jugoslavijo.
Učenci slovenske osnovne šole in vrtca v Ulici Randaccio v šolskem letu 1970-71
Raznovrstnim pritiskom (marsikateri delodajalec italijanske narodnosti je svoje uslužbence postavil pred alternativo: ali otroke iz slovenskih sol ah izguba službe) se je pridružila tudi državna oblast. Goriški prefekt dr. Paiamara je namreč v začetku leta 1950, upoštevajoč odlok, ki ga je 16. januarja 1950 v Rimu podpisal minister za šolstvo Gonella, ukazal, da morajo iz slovenskih šol otroci tistih družin, ki so optirale za ohranitev italijanskega državljanstva-V tem položaju so se znašli vsi, ki so se bili priselili
v Gorico po 10. juniju 1940, t.j. po dnevu ko je Italija vstopila v vojno, pa čeprav so prišli v mesto iz Ajševice, Šempetra al Solkana, torej iz okoliških krajev. Iz slovenskih šol vseh vrst in stopenj je takrat moralo približno stopetdeset učencev in dijakov, sicer ne bi bili njihovi starši dobili ali ohranili italijanskega državljanstva. Zaradi tega grobega ukrepa, ki je spominjal na celo vrsto fašističnih ukrepov, je samo iz slovenske osnovne šole v Ul. Randaccio moralo šestnajst učencev.
V začetku leta je bilo na tej šoli 93, ob zaključku pa, zaradi posledic odredbe, le 77 učencev. Na šoli v Ulici della Croce pa je bilo ob koncu leta 192 učencev.
Število otrok v slovenskih osnovnih šolah v mestu je potem kar katastrofalno padalo iz leta v leto. V šolskem letu 1955-56, torej deset let po obnovitvi slovenskih šol, je bilo učencev v dveh slovenskih šolah v mestu le 118 (82 v Šolskem domu, 36 pa v Ulici Randaccio). Le pet učiteljic je bilo v Šolskem domu, samo štiri v Malem domu.
Še bolj je padalo število učencev v naslednjih letih. Razmere v mestu niso bile v prid tu živečim Slovencem. Marsikdo se je moral izseliti ali se podreti asimilacijskemu pritisku če je hotel priti do kruha. V Šolskem domu so naj nižje število učencev zabeležili v šolskih letih 1960-61 in 1962-63, ko je bilo v tej šoli le 45 otrok. Šola je bila petrazredna. V tem poslopju je vseskozi deloval slovenski vrtec-
Vozovi bodo krenili s Pikelca ob 14. uri
Z današnjim sprevodom na Opčinah višek jubilejnega Kraškega pusta
Različni pogledi na pust v filmih S. Ferrarija in S. Cesarja
Kdo bo na letošnjem jubilejnem Kraškem pustu odnesel najvišje priznanje? Vsak dvom bo odpadel danes, ko bo slavnostni pustni sprevod krenil s Pikelca ob 14. uri in se nato zbral na Brdini. Tu bo pustni vladar uradno proglasil zmagovalce in ukazal, naj se veselje, pijano in noro petje razlega vsepovsod.
Za žejne, lačne in premražene je tudi že poskrbljeno. Od 14. do 19. ure bodo na pustni osmici na voljo domače vino, kraške specialitete in slaščice.
Kralj in kraljica 20. Kraškega pusta bosta ob 21. uri otvorila slavnostni ples v Prosvetnem domu na Opčinah, ob zvokih ansambla Furlan,
Na pobudo vzhodnokraškega rajonskega sveta
Na Opčinah koristno srečanje o številnih problemih ostarelih
Kako različni so lahko pogledi na pust. To je jasno prišlo do izraza v četrtek zvečer na Opčinah, kjer sta v pustni osmici Sergio Ferrari in Sergej Cesar prikazala svoje filme o norčavem fantu od fare, ki ljudem ob tem času že močno »meša« glave. Večer, ki bi bil zaslužil še bolj številno publiko, je sodil v okvir prireditev, ki jih je odbor Kraškega pusta pripravil ob jubileju in ki se odlikujejo po kakovostni zelo visoki ravni. Vse to pa seveda stopnjuje pričakovanje za jubilejni sprevod, na katerem bo spet prišla do izraza pikra kraška šegavost, ki je doslej znala vselej z ironično fantazijo izraziti to, kar nas kot skupnost najbolj žuli. V sprevodu, ki se bo pomikal od Pikelca po vasi do postaje o-penskega tramvaja in nato do Órdine, bo deset vozov, štiri skupine
mask (med temi sta dve šolski skupini), 4 godbe in seveda nepogrešljiva kralj in kraljica. Morda pa se bo norčavemu sprevodu pridružil v zadnjem trenutku še kak voz, seveda izven konkurence.
Filmi, ki sta jih v četrtek prikazala Sergio Ferrari in Sergej Cesar, so bili po svoji zasnovi zelo različni. Reportažno dokumentarni Ferrarijevi, umetniško intimdstični Cesarjevi. Avtorja sta tako prikazala dva različna aspekta mask in pusta.
V Ferrarijevih Blumarjih se tako zrcali težavni položaj Benečije, stoletna zgodovina narodnostnega in gospodarskega zatiranja, boj za lastno govorico in narodnostno identiteto. In blumarji, ko tečejo po tradicionalni poti okrog črnega vrha, od postaje do postaje, ne preganjajo samo starih, tradicionalnih duhov, preganjajo tu-
di duhove emigracije, gospodarske zaostalosti, narodnostne mržnje in, vsaj enkrat na leto, zmagajo.
Drugačen značaj je imel dokumentarni film o pustovanju na Vrhu, ki je po svojem »scenariju« eden najkom-pletnejših na Slovenskem in v katerem se, morda na nekoliko poganski način, postavljena stalna dikotomija življenja in smrti. Pusta najprej obsodijo in ustrelijo, nato pa ga oživljajo z vinom, kar je prava parafraza biblične skrivnosti vstajenja.
Sergej Cesar pa je v svojih filmih izhajal iz drugačnega zornega kota. Njemu je bila maska predvsem pretveza, element povezovanja raznih umetniških elementov in prvin. Tako se pojavlja v enem filmu bela, porcelanasta maska z nežnimi potezami kot nit, ki povezuje razstavo raznih slik, ustvarja magično atmosfero, v kateri je dojemanje umetnosti globlje in bolj doživeto. V drugem filmu pa so maske, tokrat pobarvani človeški obrazi, bolj pretveza za barvne in filmske efekte, ki ponazarjajo izrazne možnosti videa in filma.
Dva različna pogleda, dva od tolikih možnih, na magijo in čar pusta, ki bo pa nedvomno zaživel v vsej svoji prvinskosti danes popoldne na openskih ulicah, (vt)
V kolikšni meri je družba poskrbela, da bi ostareh in onemogli lahko mirneje in spodobneje preživeli svojo življenjsko jesen? V namenih se je marsikaj premaknilo, dejstva pa kažejo, da smo še daleč od učinkovitega reševanja te zelo razvejane in zapletene problematike. Če je bjlo na zasebni prostovoljni ravni v tem pogledu marsikaj storjenega, ostaja še veliko nedorečenega in neizpolnjenga na ravni javnih institucionalnih služb.
To je bila glavna ugotovitev srečanja, ki ga je v sredo priredil na Opčinah vzhodnokraški rajonski svet in ki so se ga udeležili operaterji raznih javnih in zasebnih voluntarističnih u-stanov in organizacij (socialne delavke, upravitelji doma za ostarele, slovenski in italijanski duhovniki, predstavniki sindikata upokojencev CGIL in drugi). Druga ugotovitev tega zanimivega in koristnega srečanja je bila, da se problemi ostarelih na Opčinah in drugih kraških vaseh v marsičem bistveno razlikujejo od problemov, s katerimi se srečujejo ostareh v mestu in da bi morah odgovorni dejavniki to upoštevati.
Na prvem mestu je tu vprašanje prevozov. Ostareh se težje premikajo, javna prevozna služba pa jim v tem pogledu ne gre posebno na roko, če upoštevamo, da ni najboljših prevoznih povezav med vasmi. Zlasti je občuteno pomanjkanje neposrednih povezav z novo bolnišnico na Katinari pa tudi z bolnišnico pod Obeliskom.
Zaradi teh pomanjkljivosti je včasih otežkočena tudi socialna služba
oskrbe na domu. Sami operaterji imajo zlasti v zimskih časih, ko so ostareh najbolj potrebni pomoči in nege, težave obiskovanja na domu. Po drugi strani so skrbstvene strukture (v kolikor sploh obstajajo) vse preveč centralizirane. Kar zadeva zdravstveno oskrbo je občutiti pomanjkanje decentraliziranih struktur na teritoriju (zdravstveni okraji). Nekateri so na srečanju opozorih tudi na problem lekarniških uslug. Na Opčinah ah točneje v Vihi Carsii, je bilo rečeno, je nujno potrebna še e-na lekarna.
Skratka, srečanje je odprlo nešteto vprašanj, ki bi jih bilo predolgo navajati. Pri vseh pa je prišla do izraza ugotovitev, da nosi za številne pomanjkljivosti glavno odgovornost občinska uprava, ki mnogih problemov, zahtev in potreb ne vidi ah ne more ah noče videti. Pretresljivo je bilo na primer pričevanje ravnateljice doma za ostarele Cappon na Opčinah, ki je v teoriji krenil na pot najsodobnejših metod oskrbe ostarelih, v praksi pa se sooča s hudim problemom pomanjkanja osebja in številnih drobnih in manj drobnih uslug, za katere že dolgo in zaman prosi razumevanje in pomoč na občini.
Vsa ta vprašanja terjajo odgovor. Predsednica rajonskega sveta Anamarija Kalc, ki je vadila srečanje, je zagotovila, da se bo rajonski svet za to zavzel in zahteval čimprej sestanek z odgovornimi odborniki na občini.
De Mita in Forlani na shodu deželnih svetovalcev KD
Ali je družba Finmare res prepričana v neekonomičnost jadranske vodne poti?
Konec prihodnjega tedna, v petek in soboto, se bodo v Trstu zbrali deželni svetovalci Krščanske demokracije iz vseh italijanskih dežel. Dvodnevno zasedanje prireja strankina deželna svetovalska skupina po pogovoru z departmajem za krajevne avtonomije pri vsedržavnem vodstvu stranke.
V petek se bo razvila razprava na temo: KD za razvoj avtonomij in za preporod dežel. Po uvodnih besedah deželnega tajnika Longa bodo svoja poročila podah predsednik deželnega odbora F-JK Biasutti, predsednik deželnega odbora Veneta Bernini, predsednik deželnega sveta Lacija Me-chehi in načelnik senatne skupine KD Mancino. Delu zasedanja, ki se bo nadaljevalo tudi v popoldanskih urah z diskusijo, bo prisostvoval tudi podpredsednik ministrskega sveta Arnaldo Forlani. Naslednjega dne pa se bo razvila razprava na temo: Vloga deželnih svetovalskih skupin in regionalizacija stranke, poročila bodo podah načelnik strankine svetovalske skupine v F-JK Carpenedo, načelnik svetovalske skupine v Emiliji - Ro-magni Giovanardi in poslanec Ca-bras, ki v okviru strankinega vsedržavnega vodstva odgovarja za organizacijski departma. Razpravo bo sklenil (ob 12.30) vsedržavni tajnik stranke Ciriaco De Mita. Zasedanje bo na Pomorski postaji, kjer pričakujejo okrog 150 deželnih svetovalcev od skupnih okrog 400 s katerimi razpolaga KD v vseh italijanskih deželah.
To zasedanje sta včeraj na tiskovni konferenci predstavila deželni tajnik Longo in načelnik svetovalske skupine Carpenedo, na njem pa so predstavih še drugo strankino pobudo na deželni ravni: 22. februarja bo v Vidmu enodnevno zasedanje na temo: Radio in krajevne TV, stvarnost in perspektive.
Na isti tiskovni konferenci je pokrajinski podtajnik KD Abate predstavil še eno strankino pobudo, ki bo v sredo in četrtek ravno tako na Pomorski postaji. Na dvodnevnem zasedanju bo KD podala »poročilo Tržačanom«, na katerem bo govor o delovanju stranke in njenih izvoljenih predstavnikov v razna telesa.
Trditve, da je glavni krivec za položaj, v katerem se nahaja Tržaški Lloyd, in za nezadržno krčenje njegove vloge in delovanja v Trstu prav pri finančni družbi Finmare, so v zadnjih dneh dobile tudi konkretne potrditve. Izjave pooblaščenega upravitelja družbe, Alcida 'Rosine, po katerih naj bi ladijska plovba po Jadranu pomenila čisto razsipanje javnega denarja, so dobile takojšen odmev tako v poslanski zbornici, kot v naši dežeh in v podjetju samem.
Prvi so z vprašanjem, naslovljenim na ministra Carto in Darido, reagira-
li demokrščanski poslanci, s Coloni-jem na čelu. V njem sprašujejo, če Rosinove trditve dejansko odgovarjajo stahščem družbe Finmare in, če je tako, ah se ministroma ne zdi nesprejemljivo, da Rosina še naprej ostane na krmilu družbe. Predsednik deželnega odbora Biasutti pa se je obrnil neposredno na predsednika u-stanove IRI, v katere okvir sodi Finmare, in na ministra za državne u-deležbe, ki jima je izrazil hudo zaskrbljenost zaradi omenjenih izjav. »Če le-teh ne bi zanikah,« je dodal Biasutti, »potem bi bilo na dlani, da sedanje vodstvo družbe Finmare ni primemo za uresničevanje obveze, izražene na vseh pristojnih ravneh, ki zadeva zaščito interesov Trsta.« Predsednik Biasutti je tudi opozoril, da mora biti vprašanje, jadranske vodne poti in vloge, ki jo v tem o-kviru lahko igra Lloyd, ustrezno rešeno na vsedržavni ravni. Le tako bomo namreč lahko preprečih škodo mestu in dežeh, ki iz pomorskega gospodarstva črpata osnovne vzvode za oživitev svojega gospodarstva.
Z naraščajočo zaskrbljenostjo sledi vsej. zadevi tudi tovarniški svet Tržaškega Lloyda, ki v posebnem tiskovnem sporočilu ugotavlja, da dr. Rosina s svojimi povsem parcialnimi in popačenimi ocenami o (ne) ekonomičnosti jadranske vodne poti, na izzivalni način prispeva k’ premiku boja za uveljavitev italijanskega ladjevja
na teren kampanilistične vojne. Tako zadržanje povzroča konkretno nevarnost zamud v parlamentarnem iterju zakona o preustroju družbe Finmare, ki predvideva finančna sredstva in , nove! ladje, in torej škodo za vso ita-hjansko javno pomorstvo, vključno s Tržaškim Lloydom, ki je na j večja in najuglednejša javna plovna družba v Italiji.
Zakon Carta je v zamudi že za dve leti, medtem pa se je mednarodna kriza pomorskih prevozov hudo zaostrila in spravila v škripce tako Lloyd, kot druge družbe, za katere se' je že pred leti zastavila nujnost sanacije in preustroja. Tovarniški svet zavrača vsako logiko nasprotja med jadransko in tirensko obalo, toliko bolj ob dejstvu, da se je udeležba ladjevja z ita-hjansko zastavo v celotnem državnem prometu s tujino skrčila na samih 20 odstotkov. Zahteva neodložljivo nujnost priznanja vsedržavne vloge jadranske vodne poti in njenih pristanišč in zavrača sedanjo usmeritev v koncentracijo prevozov na tirenski strani. Tovarniški svet še dodaja, da tudi sam obstoj Tržaškega Lloyda sodi v okvir rešitve problematike itah-janskega pomorstva v celoti in da zato ceni in podpira prizadevanja deželnih in državnih parlamentarnih, pohtičnih in družbenih sil ter krajevnih uprav, za korektno ravnovesje med jadransko in tirensko pomorsko potjo.
Danes pogajanja i občinskimi uslužbenci
V zvezi s sindikalno akcijo občinskih uslužbencev je tržaška občinska uprava v tiskovni noti poudarila, da zadeva stavka smetarjev samo nadure: odstranjevanje smeti je zato bolj počasno, vendar poteka kolikor tohko redno. Sedanja zamuda znaša pribhžno dva delovna dneva, kar bi sploh ne bilo zaskrbljujoče, ko bi ne bila vmes še nedelja. Vsekakor so občinski uradi v stalnem kontaktu z zdravstvenimi oblastmi v primeru, da bi se pojavila kaka nevarna situacija, ki je pa doslej niso zabeležih.
Nadaljuje pa se stavkovna akcija v drugih sektorjih, kot so občinske izpostave in športna igrišča, ki povzroča nemalo nevšečnosti občanom.
Občinska uprava zagotavlja tudi, da ni nikoli nameravala prekiniti pogajanj, ki se bodo nadaljevala že danes ob navzočnosti župana Richettija, medtem ko bo pristojni odbornik Seri odsoten zaradi bolezni.
Glede hudih težav v pogrebni službi (o' čemer poročamo na tej strani v drugem članku) pa je občinska uprava formalno obvestila sodni oblasti, da nekateri uslužbenci niso upoštevah navodil glede obveze transporta trupel im njihovega oblačenja.
Uslužbenci občinskega pogrebnega podjetja zaostrili boj in napovedali novo stavko
Že v januarju smo imeli v Trstu stavko uslužbencev občinskega pogrebnega podjetja, članov avtonomnega sindikata Cisal. Takratna stavka, kateri so se pridružili člani ostalih sindikatov, je vzbudila v javnosti val polemik in razhčnih stališč, ki So sicer priznavala pravico uslužbencem pogrebnega podjetja, da si zagotovijo boljše delovne pogoje od tistih, v katerih morajo sedaj delati, ki pa so tudi poudarila stisko vseh, ki so imeli v družini smrt, pa so se morah v razumljivo težkih duševnih stiskah, ubadati še s problemom, kako svojega pokojnega dostojno pokopati.
Tedaj je prišlo do prekinitve stavke, ker je odborništvo tržaške občinske uprave obljubilo, da bo v glavnem vsem zahtevam ugodilo in da bo poskrbelo za večjo higieno pri vzdrževanju tako mrliških vež, kot tudi za zaščito uslužbencev, ki imajo opravka z mrliči
Vse kaže, da se je zadeva zopet zataknila, saj so uslužbenci avtonom-
nega sindikata Cisal napovedah novo stavko, ki je ponovno napravila zmedo pri pogrebih, ki so bih napovedani za včeraj in postavila v ospredje sporna vprašanja omenjene kategorije delavcev.
Da ne bi zaostrile položaja, so ostale sindikalne organizacije CGIL in CISL, včeraj zgodaj zjutraj oklicale skupščino, na kateri je bil govor o vseh zahtevah uslužbencev pogrebnega podjetja. Skupščina se je precej zavlekla, vendar so. uslužbenci poskrbeli, da ni prišlo do večjih zastojev pri pogrebih, čeprav so bili odsotni nekateri šoferji in drugi delavci. S tokratno stavko zahtevajo omenjeni delavci posebno denarno doklado za delo pri oblačenju mrtvecev, medtem ko so se pri zadnji stavki omejih le na zahteve glede higiene in ureditve delovnih pogojev.
Kot so nam povedah, so včeraj opravili v Trstu v glavnem vse pogrebe, le da so morah nekatere že določene ure spremeniti. Pogrebi, ki jih je opravilo zasebno podjetje Zi-
molo, so seveda potekli brez težav.
Stavkovno gibanje se torej ni končalo ter se je celo zaostrilo. Uslužbenci so namreč na skupščini sklenili, da okličejo tridnevno splošno stavko, ki naj bi se začela 13. t.m. Medtem se bodo vzdržali vseh tistih del, ki niso predvidena v zadnji delovni pogodbi, po mrliče pa bodo' šli le v primeru, da dobijo ukaz, oziroma obvestilo s strani sodnih oblasti. Tudi občinska uprava seveda pripravlja svoje protiukrepe, kar vse bo seveda položaj v prihodnjih dneh prav gotovo zaostrilo.
• V okviru načrta za metanizacijo FJK je deželni odbor porazdelil skoraj 11 milijard lir 24 občinam za izvajanje že pred časom določenega programa o razširitvi metanske mreže. Druge finančne prispevke bo deželna uprava porazdehla med leti 1987 in 1989. Med krajevnimi upravami, ki so prejele omenjene finančne prispevke so tudi Krmin, Devin -Nabrežina, Gorica in Trst,
KRIŽARJENJE IZ TRSTA
Odprta so vpisovanja za dve križarjenji TRST/TRST z ladjama
M/N TARAS SHEVCHENKO od 7. do 21.6.1986 in M/N DIMITRI SHOSTAKOVICH od 13. do 30.9.1986.
Število mest je omejeno, ker se prodajajo tudi v drugih krajih Italije m v Nemčiji.	VPIŠITE SE ČIMPREJ!
Informacije in rezervacije:
Tergeste VicS^gi - Miramarski drevored 207
(Barkovije) - Tel.: 040/415256 - 416218
StJLI - SERVICE
NAO - BRAIDOT
Ul. dei Papaveri 3 — OPČINE
jestvine — salame — siri — sadje — zelenjava meso — divjačina
TEDENSKE POSEBNE PONUDBE
Na tržaški prefekturi umestili znanstveni odbor pospeševalnika
Minister Granelli: Tržaški sinhrotron
Stališča vodstva tržaških kovinarjev FIOM-CGIL
PAKET NI RAZREŠNICA ZA FINANČNE DRUŽBE IRI
je vsedržavnega in mednarodnega pomena
Ob navzočnosti ministra za znanstvene raziskave je bil sinoči slovesno umeščen znanstveni odbor, ki bo izdelal načrt za izgradnjo elektronskega pospeševalnika »Svetloba sinbrotrona« pri Padričah. Odboru predseduje nobelovec Carlo Rubbia, njegov tajnik je tržaški univ. prof. Luciano Fonda, ostali člani (vseh je 17) pa so ugledni italijanski in tuji izvedenci, med temi ravnatelj pospeševalnika CERN v Ženevi Emilio Picasso, ravnatelj laboratorija v Fra-scatiju Sergio Tozzari, ravnatelj sin-hrotrona v Daresburyju v Veliki Britaniji D. J. Thompson, predsednik Nobelovega odbora za fiziko Stig Lundqvist.
Po pozdravu tržaškega župana Ri-chettija so na sinočnji slovesnosti govorili predsednik deželnega odbora Biasutti, minister Granelli in sam prof. Rubbia. Biasutti je poudaril velik pomen sinhrotrona za razvoj znanstvenega raziskovanja v Trstu in v celotni deželi, s tem pa posredno tudi za gospodarski preporod tega območja, saj je predvideno, da bo delo raziskovalcev tudi velikega tehnološkega in torej industrijskega pomena. Minister Granelli je podčrtal, da gre pravzaprav za pobudo vsedržavnega in celo mednarodnega pomena. Za njeno visoko raven, je dejal, so poroštvo že osebnosti, ki so se ob njej zbrale. Minister, se je nato, kot že prej Biasutti, toplo za-
hvalil nobelovcu Rubbii in ostalim članom znanstvenega odbora, da so sprejeli tako zahtevno nalogo, obenem pa je zagotovil vso podporo ita-Ujanske vlade.
Prof. Rubbia je v svojem sprejemnem nagovoru na kratko orisal temeljne značilnosti tržaškega pospeševalnika. Dejal je, da bo komplementaren podobnim pospeševalnikom, ki že delujejo ali ki jih gradijo drugod po Evropi, in da bo vsekakor šlo za prvovrstno realizacijo, »če bo pospeševalnik v Grenoblu res večji,« je pristavil, »bo naš v nekem smislu bolj specializiran.« Rubbia je tudi podčrtal interdisciplinarno naravnanost tržaškega sinhrotrona, saj bodo v njem proizvedene žarke uporabljali na fizikalnem, metalurškem, kemičnem, biološkem, zdravniškem in še drugih področjih.
Znanstveni odbor se bo pri svojem delu razdelil v dve podskupini. Prvi bo načeloval ravnatelj laboratorija v Frascatiju Tazzari in bo preučevala zgradbo pospeševalnika, druga pa bo pod vodstvom tržaškega univ. prof. Rosela preučevala možnosti tehnološke uporabe v sinhrotronu proizvedenih žarkov. Uresničitev načrta bo zahtevala investicijo okrog 150 milijard lir, upravljala pa jo bo delniška družba »Trieste ricerche«. Le ta je bila ustanovljena včeraj, in sicer na izrednem občnem zboru Tržaškega sklada za napredek
in svobodo znanosti, ki je potekala na sedežu Tržaške hranilnice. Sklad združuje vse najpomembnejše tržaške znanstvenoraziskovalne ustanove (zdaj jih je 22), tako da je včerajšnji občni zbor omogočil zaokrožen pregled dejavnosti in načrtov, s katerimi se Trst uveljavlja kot pomembno znanstveno središče.
Delegacija LR Mongolije na obisku v Trstu
V preteklih dneh se je v našem mestu mudila delegacija Ljudske republike Mongolije, ki sta jo vodila predsednik Združenja za bratstvo in mir med narodi Bilegt in predstavnica Mongolije pri ženevskem sedežu OZN Bayar-tova. Delegacijo so na uradnem obisku sprejeli občinski predstavniki in voditelji Tržaškega velesejma. Na srečanju sta obe strani izrazili željo, da bi se kulturne izmenjave med Italijo in Ljudsko republiko Mongolijo še nadalje razvijale in bogatile. Izražena je bila tudi pobuda, da bi v teku letošnjega leta, ki ga je OZN proglasila za leto miru, italijanski in mongolski višješolci izdelah skupen dokument prav na temo miru.
Vodstveni odbor sindikata kovinarjev FIOM-CGIL je razpravljal o vprašanjih, ki jih odpira bližnje srečanje s predsednikom ustanove IRI in o perspektivah, ki jih lahko za gospodarstvo Julijske krajine odpre o-dobritev paketa za Trst in Gorico.
Odbor je v prvi vrsti izrazil hudo zaskrbljenost nad obstoječimi problemi, s posebnim oziroma na krizne razmere v Arzenalu sv. Marka, v železarni Terni, Tovarni velildh motorjev itd., kjer IRI in njene finančne družbe še naprej vztrajajo pri načrtih za krčenje proizvodnih dejavnosti, pri odlašanju s sanacijo in pri nespoštovanju že sprejetih obvez. V tej zvezi odbor FIOM soglaša z ostro kritično oceno sindikatov o dosedanjih srečanjih v Rimu in vztraja pri nujnosti, da voditelji IRI na ponovnem srečanju, 12. februarja, konkretno odgovorijo na že predstavljeni skupni dokument dežele, sindikatov in krajevnih uprav.
Prav tako so pri FIOM prepričani o nujnosti čimprejšnjega začetka razčlenjenih pogajanj po posameznih podjetjih z državno udeležbo, s katerimi naj bi dosegli sporazume o novih in najsodobnejših modelih industrij-
Kristini in Sašku se je pridružil mali
BORIS
Svojemu predsedniku in soprogi iskreno čestitata kulturno društvo Skala in Gospodarska zadruga Skala.
Zaključen »velesimpozij« o fiziki najmanjših delcev
Včeraj dopoldne je bila v miramar-skem Mednarodnem centru za teoretsko fiziko slovesna podelitev prve Di-racove kolajne. Prejel jo je 35-letni ameriški fizik s princentonske univerze Edward Witten, eden največjih oblikovalcev in poznavalcev tako imenovane teorije o »supernizih« (angl. »superstrings«), ki predstavlja nov pristop k umevanju temeljnih fizikalnih pojavov. Nagrado mu je v imenu miramarskega centra izročil prof. Antonino Zichichi. Prejeti bi jo moral tudi ruski kozmolog Jakov Zeldo-vič, ki pa je iz nepojasnjenih razlogov izostal. Na slovesnosti je bil posebnega priznanja deležen tudi ravnatelj miramarskega centra, nobelovec Abdus Salam, kateremu je rektor Paolo Fusaroli izročil pečat tržaške univerze.
Kot smo v preteklih dneh že zabeležili, so ob podelitvi Diracovih kolajn v Miramaru priredili dvodnevni simpozij o perspektivah fizike najr manjših delcev, ki se je končal sinoči. Udeležilo se ga je kakih 200 znanstvenikov, 15 od katerih jih je prišlo iz sosednje Jugoslavije. Med njimi je bil tudi dr. Mladen Marti-nis iz zagrebškega Inštituta Rudjer Loškovič. Prosili smo ga, naj nam v strnjeni obliki in v preprostih besedah obrazloži pomen miramarskega Posveta. Takole nam je dejal:
»Najmanj od Einsteina dalje si fiziki prizadevamo, da bi izdelali teorijo, ki bi nekako združila v konsi-
stentno celoto posamezne fizikalne teorije, se pravi, ki bi hkrati obrazložila vse temeljne sile — gravitacijsko, elektromagnetno itd. Na tem programu med drugim dela nobelovec Abdus Salam, v zadnjih časih pa vzbuja na tem področju posebno pozornost teorija o »superpizih«. o kateri nam je govoril nagrajenec Edward Witten. Za to teorijo je med drugim značilno, da pojmuje najmanjše delce ne kot unidimenzional-ne objekte, se pravi kot točke, marveč kot niti ali nize. Odtod tudi njeno ime. Poudariti pa velja, da gre zaenkrat za teoretske poskuse, ki jih bo treba eksperimentalno natančneje preveriti. Vsekakor bo treba še veliko narediti, preden bo uresničen Einsteinov sen o enotni teoriji, če sploh kdaj bo.
Simpozij pa ni zanemaril niti eksperimentalnih dosežkov sodobne fizike. Naj s tem v zvezi omenim samo predavanje nobelovca Carla Rub-bie, ki je govoril o najnovejših po-speševalnikih subatomskih delcev, zlasti o tistih, ki jih gradijo v ZDA in v Ženevi, in širše o perspektivah eksperimentalnega raziskovanja v območju sodobne fizike.«
• Zgoniška občinska uprava je razpisala javna natečaja za mesti uradnika in pa kvalificiranega delavca (mehanika in pomožnega šoferja). Rok za predstavitev prošenj zapade 15. t.m.
Vincenzo Muccioli v Novinarskem krožku
»Obstoječi zakoni ne pomagajo mladim iz sveta mamil«
Muccioli (skrajno levo) na včerajšnjem srečanju
V časnikarskem krožku je bil včeraj gost krožka Miani znani ustanovitelj in duhovni vodja terapevtske skupine »San Patrignano« Vincenzo Muccioli, ki jè res izredno številnemu občinstvu spregovoril o boju proti mamilom in o težki poti, ki jo morajo narkomani, skupno z njimi pa tudi njegovi starši in vsi bližnji, prehoditi, da se rešijo zasvojenosti.
Ob primeru Maura Ponticellija in Piera Villaggia (sina znanega komika) je Muccioli v prvi vrsti poudaril potrebo, da se pohtiki zavzamejo za spremembo sedanjega zakona o uživanju drog. Dogaja se namreč, da mora bivši narkoman, potem ko se je z muko prebil skozi začaram krog in se je vživel v družbo, ponovno v zapor zaradi prekrškov, ki jih je zakrivil leta prej, ko je v iskanju dnevno potrebne doze mamila bil pripravljen na vse. To pomeni izničiti vse, kar je narkoman naredil, da bi se ponovno vključil med ljudi in zaupal pravici, sočloveku, državi, je dejal Muccioli. O izredno zanimivem večeru bomo podrobneje poročali.
P razna obvestila
Kriški mladinski krožek priredi jutri zvečer PUSTNI PLES z disko Slasbo od 21. do 2. ure. Vstop z varili, ki so na razpolago v kriškem Ljudskem domu in na višjih srednjih šolah.
V Peterlinovi dvorani v Donizettijevi ulici 3 bo v ponedeljek, 10. februarja, "rešemova proslava, ki jo bosta pripravila Slovenska prosveta in Društvo slovenskih izobražencev. Na prireditvi bodo podelili priznanja MLADI ODER 1985 in razglasili izid XIV. literarnega natečaja MLADIKE. Pel bo dekli-ski zbor »Vesela pomlad« z Opčin pod v9dstvom Franca Pohajača. Priložnost-ri nagovor bo imel Marko Tavčar. Za-Petek ob 20.30.
ŠD Polet vabi na PUSTNI PLES, ki b° v torek, 11. t.m., od 20.30 dalje v uvorani Prosvetnega doma na Opčinah. i£ral bo priznani orkester »MAGMA« ? pevko Lauro Budal. Za prigrizek Jh odlično domače vino tudi poskrbljeno.
ŠK Kras in KD Rdeča zvezda vabita va Pustno rajanje, ki bo v osnovni |°11 1. maj 1945 v Zgoniku danes, 8. ribruarja, od 16. do 18. ure. Pridite! ..Moški in ženski zbor Tabor vabita na rpSTNO OSMICO. Za žejne in lačne ,2® na voljo domače vino, kraške specia-utete in slaščice. Danes od 14. do 19. Ure.
Večja pozornost dežele za raziskovalne ustanove
V	prvi komisiji deželnega sveta so včeraj začeli razpravo o zakonskem osnutku, ki predvideva sodelovanje dežele pri delovanju inštituta za študije in dokumentacijo o državah Evropske gospodarske skupnosti in Vzhodne Evrope (ISDEE) in o katerem je poročal svetovalec PSI Zanfagnini.
V	razpravi so svetovalci soglašali s pomembnostjo tega zavoda, zlasti pri razvoju odnosov z Zahodno in Vzhodno in še posebej s padonavsko-balkansko Evropo. Delo inštituta je namreč po Zanfagninijevih besedah še zlasti dragoceno za nenehen vir informacij, ki jih lahko deželna uprava dobi o družbenogospodarskem razvoju teh držav in ki ji služijo pri njenih prizadevanjih za čim tesnejše sodelovanje s sosednimi območji. ISDEE ima sicer že ogromno opravljenega dela za seboj, toda sodelovanje dežele in pravna preureditev mu bosta omogočila razviti vse potencialne možnosti.
V	razpravi so svetovalci poslušali tudi informacijo o ostalih raziskovalnih inštitucijah v deželi, za katere je bila izražena potreba po boljši koordinaciji
in po večji pozornosti raziskovalnemu področju sploh. Na osnovi podrobne a-nalize bo namreč potrebno usmerjati
posege dežele in omogočiti boljše izkoriščanje raziskovalnih rezultatov. Razprava o zakonskem osnutku se bo nadaljevala prihodnji teden, vključno z nekaterimi predloženimi amandmaji.
Domače živali in mestni avtobusi
Pokrajinski odbornik za šport, turizem in rekreacijo Bruno Cavicchioli je na predsednika tržaškega prevoznega podjetja ACT naslovil pismo v zvezi s prepovedjo prevažanja domačih živali na mestnih avtobusih. V pismu omenja, da so v nekaterih italijanskih mestih ustrezno rešili ta problem in navaja razne možnosti, kako bi se ta težava lahko rešila tudi pri nas. Nadalje se v pismu ne strinja z negativnimi izjavami vodstva ACT, ki meni, da je prevažanje domačih živali v mestnih avtobusih lahko nevarno tako za potnike kot za voznike.
Zadnje slovo
od Mile Hrovatin-Suban
Včeraj so na pokopališču v Vitovljah položili k zadnjemu počitku Ljudmilo Hrovatin - Subanovo. Čeprav je skozi Vipavsko dolino brila zelo ostra burja, se je pred hišo žalosti zbralo zelo veliko pogrebcev, seveda predvsem domapinov, pa tudi Goričanov in Tržačanov, ki so se prišli poslovit od znanke, prijateljice in tudi soborke, saj si je v tridesetih letih, ki jih je preživela v Trstu (v skednju) pridobila veliko prijateljev, za dobo velike preizkušnje, za leta NOB pa zapustila med tržaškimi borci in aktivisti lep spomin dosledne slovenske antifa-šistke.
Pred hišo žalosti se je v imenu domačinov, v imenu krajevne skupnoga od pokojnice poslovil Joško Čermelj, ki je pokojno Milo, kot so jo imenovali doma in tudi v Trstu, postavil za zgled zavedne in napredne slovenske ženske, ob odprtem grobu pa je na kratko prikazal njeno življenjsko pot, v imenu Zveze borcev, Mirko Rijavec. Tako pred domom pokojnice, kot tudi na pokopališču, je domači mešani pevski zbor pod vodstvom mladega pevovodje Mirana Ru-stje zelo ubrano zapel nekaj žalo-stink.
skih odnosov, tako splošnega, kot sektorskega značaja, in ki bi zajeli tudi vprašanja zaposlitve in mobilnosti delovne sile. Odbor kovinarjev tudi poudarja, da olajšave in ugodnosti paketa ne smejo biti uporabljene v nadomestilo oziroma za razre-šnico finančnim družbam IRI, saj morajo le-te do popolnosti opraviti svojo nalogo sanacije in nove okrepitve industrijskih dejavnosti v podjetjih z državno udeležbo. Vodstveni odbor FIOM je ob koncu sprejel tudi stališče, da je v tej občutljivi fazi nujna tesna povezava in usklajevanje med tržaško in goriško pokrajino, tako za izkoriščanje novih ugodnosti in sredstev, kot za učinkovito dejavnost gospodarskih teles in za korektno usklajevanje pobud in posegov na vsem območju Julijske krajine.
• Občinska uprava bo v prihodnjih dneh namestila smetnjake v ulicah F. Severo in Coroneo ter na trgih Dalmazia in Oberdan, zato vabi zainteresirano prebivalstvo, da si ogleda mesta, določena za zbiralnike. To lahko stori na sedežu rajonskega sveta za Novo mesto in Novo mitnico, vsak dan med 11. in 12. uro.
Podaljšan rok revizije vozil
Stavkovno gibanje zaposlenih v uradih civilne motorizacije je ministru za prevoze Signorileju narekovalo preložitev rokov za generalno revizijo motornih vozil. Le-ti so namreč zapadli s koncem leta, sedaj pa so podaljšani za dva meseca. Rervizija, predvidena v letošnjem letu, zadeva motoma vozila, ki so bila prvič registrirana pred 31. decembrom 1975 in tovornjake, ki ne presegajo skupne nosilnosti 3,5 tone in ki so bili prvič registrirani pred 31. decembrom 1980.
Za registrske številke, ki se zaključuje z 1, 2 in 3 bo rok zapadel 31. maja, za tiste s končnicami 4, 5 in 6 31. avgusta, za 7, 8 in 9 30. novembra in za končnice 0 31. decembra letos.
Prešernova proslava na dolinski srednji šoli
Dijaki, srednje šole Simon Gregorčič iz Doline so se marljivo pripravili na Prešernovo proslavo, ki bo danes ob 11. uri na šoli. Proslava bo obsegala dve vsebinsko zaključeni e-noti. V prvem delu bodo spregovorili o Prešernovi osebnosti in ga bo spremljal recital pesnikovih najznačilnejših stvaritev. V drugem delu pa bodo nastopili dijaki, ki se na naših glasbenih ustanovah posvečajo študiju glasbe. Na Prešernovo proslavo so toplo vabljeni tudi starši. (Ris)
Dne 5. t.m. nas je po dolgi bolezni zapustila naša draga
Marija Valenčič vd. Garavello
Žalostno vest sporočajo hči Tea ter sinova Danilo in Rinaldo, vnukinji, snahe, sestri Albina in Valerija ter drugi sorodniki.
Pogreb bo v ponedeljek, 10. t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnice v cerkev sv. Jerneja na Opčinah.
Trst, 8. februarja 1986
(Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3/B)
Žalovanju se pridružujeta družini A-pollonio in Caprin.
Ob prerani izgubi drage Milke Su-ban izrekajo svojcem iskreno sožalje družine Šušteršič, Kenda in Abram.
Ob smrti očeta Giovannija Soncina izrekajo iskreno sožalje hčerki Neri-ni kolegice Luciana Pecile, Annelie-se Scheuer, Alessandra Suppan in Maria Luisa Visintin.
gledališča
KOORDINACIJSKI ODBOR MLADIH KOMUNISTOV ZAHODNEGA KRASA
VERDI
Jutri, 9. t.m., ob 20. uri (red G) bo na sporedu peta predstava Rossinijeve opere »La donna del lago«.
ROSSETTI
Danes ob 20.30 (red 2. sobota) bo Teatro Stabile Furlanije-Julijske krajine predstavil »Eroe di scena, fantasma d’amore« G. Pressburgerja. V abonmaju odrezek št. 7. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Predstava traja 3 ure.
Od 11. do 16. t.m. bo v Trstu gostovalo gledališče Centro Teatrale Bresciano z Ibsenovim delom »n piccolo Eyolf«. Režija Massimo Castri. V abonmaju odrezek št. 8. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
CANKARJEV DOM
Velika dvorana
Jutri, 9., v ponedeljek, 10., in v torek, 11. t.m., ob 19.30 ponovitve: »KRST POD TRIGLAVOM«, retrogar-distični dogodek.
Mala dvorana
Danes, 8. t.m., ob 10. uri: Ura pravljic z Zvezdano Mlakar.
V	soboto, 15. t.m., ob 10. ùri: Boris A. Novak »V ozvezdju postelje«. PDG Nova Gorica.
Okrogla dvorana
V	petek, 21. t.m., ob 22. uri: Martin Sherman »Mesija«. Režija — Vinko Moederdorfer.
Velika dvorana Slovenske filharmonije
V	soboto, 15. t.m., ob 19.30: Komorni ciklus »Slovenski komorni ansambli«, člani in gostje ansambla Camerata Slo-venica.
Srednja dvorana
V	drugi polovici februarja bodo na sporedu: Filmi Volkerja Schloendorfa.
V	četrtek, 20. t.m., ob 19. in 21. uri:
Jalung Kang:	Multi vizija s šestimi
projektorji, predava Tone Škarja. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE
Danes, 8. t.m., ob 20. uri: Pier Paolo Pasolini: Orgija. Predstava bo v Solkanu za red sobota-S in izven. Režija — Mario Uršič.
kino
ARISTON — 15.30, 22.00 Ginger e Fred, kom., It. 1985, 126’; r. Federico Fellini; i. Giulietta Masina, Marcello Ma-stroianni.
EXCELSIOR I 16.30 — 22.15 Troppo forte, kom., It. 1986, 110’; r. Carlo Verdone; i. Carlo Verdone, Alberto Sordi
EXCELSIOR II — 16.30, 21.45 II mistero di Bellavista, kom., It. 1985, 95’; r. Luciano De Crescenzo; i. Benedetto Casillo, Sergio Solli.
FENICE — 17.00, 22.15 Senza scrupoli, er., It. 1985, 90’; r. Tonino Valeri; i. Marzio Honorato. (CO)
GRATTACIELO — 15.30, 22.15 Rocky IV, dram., ZDA 1985, 91’; r. Sylvester Stallone; i. Sylvester Stallone, Dolph Lundgren.
NAZIONALE I — 16.30, 22.15 L’arcobaleno selvaggio, pust., It. 1985, 96’; r. Anthony M. Dawson; i. Lewis Collins, Klaus Kinsky.
NAZIONALE II — 16.30, 22.15 Rambo 2 - La vendetta, dram., ZDA 1985, 93’; r. George Pan Cosmatos; i. Sylvester Stallone, James Cameron.
LUMIERE FICE — 16.30, 22.00 Piccoli fuochi, dram., It. 1985, 105’; r. Peter del Monte; i. Dino Jakšič, Valeria Golino.
EDEN — 15.30, 22.00 Apprendiste viziose in Giochi amorosi, porn., (CO)
NAZIONALE III — 16.00, 22.00 La casa delle vedove, porn., (CO)
CAPITOL — 16.30, 22.00 Sono un fenomeno paranormale, kom., It. 1985, 105’; r. Sergio Corbucci; i. Alberto Sordi, Eleonora Brigliadori.
ALCIONE —	16.00.	21.30 Amadeus,
dram., ZDA 1984, 157’; r. Miloš For-man; i. Tom Hulce, F. Murray A-braham.
MIGNON — 16.30, 22.15 Quel giardino di aranci fatti in casa, kom., ZDA 1982, 110’; r. Herbert Ross; i. Walter Matthau, Dinah Minoff.
VITTORIO VENETO - 16.00,	22.15
Scandalosa Gilda, er., It. 1985, 95’; r. Gabriele Lavia; i. Gabriele La via, Monica Guerritore. (CO)
RADIO — 15.30, 21.30 Leccami Lucy, porn., (CO)
Prepovedano mladini pod 14. letom (O) -18. letom (CO)
koncerti
Glasbena matica Trst v sodelovanju z deželnim sedežem RAI v Trstu. Koncertni ciklus MLADI MLADIM. V četrtek, 13. t.m., ob 18. uri v avditoriju deželnega sedeža RAI v Trstu — Ul. F. Severo 7. Sodelujejo: Cveto Kobal - flavta, Igor Saje - kitara, Vo-lodja Balžalorsky - violina. Vabljeni!
Società dei concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 10. t.m., ob 20.30 v gledališču Rossetti bosta nastopila pianist Francesco Nicolosi in čelist Myung Wha Chung.
tiiaàka kn{ig.aìn,a
Ul. sv. Frančiška 20
obvešča cenjene odjemalce, da nudi ob dnevu slovenske kulture, in sicer danes, 8. t.m.
10% POPUSTA
na vsa slovenska leposlovna dela.
prireja danes, 8. februarja, ob 21. uri v Ljudskem domu v Križu
PUSTNI PLESNI KONCER T
z znano skupino PRIZMA. Vstop z vabili, ki jih dobite pri članih Koordinacijskega odbora in v baru Ljudskega doma
KD F. PREŠEREN IN PUSTNI ODBOR
PRIREDITA V GLEDALIŠČU F. PREŠEREN V BOLJUNCU
PUSTOVANJE
SPORED :
DANES, 8. t.m., od 21. do 4. ure JUTRI, 9. t.m., od 20.30 do 0.30 PONEDELJEK, 10. t.m., od 20.30 do 0.30 TOREK, 11. t.m., od 21. do 4. ure.
JUTRI, 9. t.m., od 14.30 do 18. ure
OTROŠKO PUSTNO RAJANJE
Z ZABAVNIM PROGRAMOM Vsak večer vas bo zabaval ansambel POMLAD razen ponedeljka, ko bodo igrali VESELI GODCI — Za jedačo in pijačo poskrbljeno.
KD FRAN VENTURINI tradicionalni
PUSTNI PLES
danes, 8. februarja jutri, 9. februarja v torek, 11. februarja
od 20. do 1. ure
OTROŠKO PUSTNO RAJANJE
jutri, 9. februarja, od 14. do 18. ure — Vsak dan bo igral narodnozabavni ansambel TAIMS.
Vabljeni
TRK Sirena
vabi na
PUSTOVANJE
danes, 8. t.m., od 20.30 dalje v prostorih pomorskega sedeža. Zabaval vas bo čarodej Vikj & C. Poskrbljeno za dober prigrizek in pijačo.
Vabljeni člani in prijatelji!
ŠPORTNA ŠOLA TRST
priredi
jutri, 9. februarja, v Kulturnem domu v TRSTU
VELIKO OTROŠKO PUSTNO RAJANJE
od 15. do 18.30 in
PUSTNI DISKO
za nižješolce in dijake nižjih razredov višjih šol od 19. do 22.30.
Nastopil bo tudi znani televizijski animator Mito Trefalt.
SLOVENSKO
PLANINSKO
DRUŠTVO
TRST
PUSTNI PONEDELJEK
S P D T
V ponedeljek, 10. februarja, v Dijaškem domu v Trstu od 20. do 24. ure — Ples z domačo glasbo, družabne igre, nagrajevanje najlepše maske, jedača in pijača.
Vabljeni člani in prijatelji!
Nove telefonske številke PD
Javna telefonska služba SIP je dodelila tržaškemu uredništvu Primorskega dnevnika nove telefonske številke, ki so torej odslej naslednje: 764-832, 764-833, 764-834, 764-835 in 723-360.
Prireditve in »poročila kulturnih društev in organizucij
KD Prosek-Kontovel priredi OTROŠKI PUSTNI PLES v torek, 11. februarja, ob 15. uri v kulturnem domu na Proseku. Vabljeni vsi otroci.
Društvo zamejskih likovnikov vabi svoje člane na redno sejo v ponedeljek, 10. februarja, ob 19.30 v Gregorčičevi dvorani.
SPDT vabi vse svoje člane in prijatelje na tradicionalni »Pustni ponedeljek SPDT«, ki bo v ponedeljek, 10. t.m., v Dijaškem domu v Trstu pd 20. do 24. ure. Na sporedu bo ples z domačo glasbo, družabne igre in ostalo. Vabljeni!
Pustni odbor Mačkolje priredi ples jutri, 9., in v torek, 11. t.m., ob 20. uri v srenjski hiši v Mačkoljah.
SKD Barkovlje priredi v torek, 11. februarja, v društvenih prostorih — U-lica Cerreto 12 — OTROŠKO PUSTNO RAJANJE od 15. do 19. ure. Od 19. u-re dalje PLES tudi za odrasle. Najlepše maske bodo nagrajene.
PD Slovenec Boršt - Zabrežec priredi jutri, 9. t.m., ob 15. uri otroško pustno rajanje.
SKD Vigred Vabi na otroško pustno rajanje, ki bo v društvenem prostoru (bivši vrtec) jutri, 9. t.m.,. od 15.30 do 18. ure.
SKD Vigred in gostilna Gruden iz
Šempolaja vabita na pustni ples z ansamblom Zvezde v torek, 11. t.m., s pričetkom ob 20. uri. Čaka vas dobra večerja in velika zabava. Rezervacije v gostilni Gruden, tel. 040/200151. Vabljeni!
KD Vesna in ŠD Mladina vabita jutri, 9. t.m., ob 15. uri v Dom A. Sirka na otroško pustno rajanje.
KD I. Grbec - skedenj priredi v ponedeljek, 10. t.m., od 16. do 18. ure otroško pustno rajanje, od 20. ure dalje pa pustovanje za odrasle. Poskrbljeno bo za pijačo, jedačo in veselo razpoloženje. Vabljeni!
KD Rdeča zvezda in ŠK Kras prirejata v okviru praznovanj dneva slovenske kulture v športao-kulturnem centru v Zgoniku: 23. t.m. ob 17. uri koncert godbe na pihala iz Nabrežine. Sodeluje domači pevski zbor. Vabljeni!
razstave
V	Tržaški galeriji, Ul. sv. Frančiška 20 razstavlja svoja dela Jože Ciuha.
V	galeriji Babna hiša v Kicmanjib razstavlja Klavdij Klarič. Razstava bo odprta še jutri, 9. t.m., s sledečim umikom: vsak dan od 19. do 21. ure, v nedeljo od 10. do 12. ure.
V	prostorih Tržaške kreditne banke v Ul. F. Filzi 10 razstavlja svoja dela grafik Mauro Tonet.
V	galeriji Cartesius — Ul. Marconi 16 je do 11. februarja, na ogled skupinska razstava jedkanic, na kateri sodeluje 16 slikarjev
Od srede, 12. t.m., bo v isti galeriji razstavljala tržaška slikarka Pe-dra Zandegiacomo. Razstava bo odprta do 27. februarja.
izleti
ŠD Mladina prireja 16. februarja, ob priliki 6. pokala Skdanc avtobusni izlet v Ravascletto. Vpisovanje za tekmo in izlet je vsak dan do 13. februarja v Domu A. Sirk v Križu.
SPDT prireja ob 6. pokalu Skdanc v organizaciji ŠD Mladina, avtobusni izlet v Ravascletto, kjer bo 16. februarja tekmovanje v veleslalomu. Vpisovanje je na sedežu ZSŠDI v uradnih urah, cena izleta pa je 12.000 lir. člani SPDT, ki se želijo udeležiti tekmovanja, naj se zglasijo pri odgovornemu smučarskega odseka Pavlu Fachi-nu (tel. 742-488).
Alpska sekcija SK Devin organizira v nedeljo, 16.	t.m., avtobusni smu-
čarski izlet v Ravascletto ob priliki 6. pokala Skdanc. Vpisovanje za izlet in tekmo pri Brunu Škerku — tel. 200236 in Lucijanu Sosiču — tel. 208551.
ŠD Polet — smučanje organizira 16. t.m. ob priliki pokala Skdanc avtobusni izlet v Ravascletto. Vpisovanje do 13. t.m. v trgovini Unussi v Pro-seški ulici in pri odbornikih Polet.
včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 8. februarja JERKO
Sonce vzide ob 7.18 'in zatone ob 17.21 — Dolžina dneva 10.03 — Luna vzide ob 7.28 in zatone ob 16.31.
Jutri, NEDELJA, 9. februarja
POLONCA
Plimovanje danes: ob 03.08 najnižja —15 cm, ob 08.42 najvišja 45 cm, ob 15.27 najnižja H58 cm, ob 22.09 najvišja 45 cm.
Vreme včeraj: temperatura zraka 2,3 stopinje, zračni tlak 1008,5 mb ustaljen, veter 40 kilometrov na uro, bur-ja s sunki 60 kilometrov na uro, vlaga 47-odstotna, nebo skoraj jasno, morje razgibano, temperatura morja 7,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILA STA SE: Gabrijel Ota in Gabrijel Cemigoi.
UMRLI SO:	72-letni Mario Carli,
79-letni Giovanni Sancin, 88-letni E-doardo Gasser, 80-letna Raffaela Ka-lacic, 80-letni Mario Scarpa, 73-letni Silvio Linda, 83-letna Lucia Bonifacio, 87-letna Vittoria Visintin-Panfol, 79-let-ni Giordano Gratton, 71-letni Giacomo Coreni, 77-letna Lidia Bernetti, 73-let-na Bianca Moratto, 61-letna Elfrida Baracci, 91-letna Mercedes Balt, 65-letni Francesco Gašperini, 96-letna Giovanna Collerich.
OKLICI :	inženir Mauro Oselladore
in ' uradnica Isabella Rosso, delavec Corrado Mikol in uradnica Maria Silva Apollonio, mehanik Sergio Semitz in uradnica Federica di Benedetto, gasilec Bruno Busan in strežnica Daniela Carli, mehanik Dario Ciani in pro-dajalka Alessandra Sacco, brezposelni Sergio Punic in točajka Tiziana Perco.
DNEVNA in NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 3. febraurja, do sobote, 8. februarja 1986.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30)
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 26, Trg XXV. aprila 6 (Borgo S. Sergio), Lungomare Venezia 3 - Milje.
Nabrežina (tel. 200466) in Boljunec (tel. 228124) — samo po telefonu za najnujnejše primere.
(od 19.30 do 20.30)
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 26, Trg XXV. aprila 6 (Borgo S. Sergio), Ul. Settefontane 39, Trg Unità 4.
Nabrežina (tel. 200466) in Boljunec (tel. 228124) — samo po telefonu za najnujnejše primere.
(od 20.30 do 8.30 — nočna služba)
Ul. Settefontane 39, Trg Unità 4, Lungomare Venezia 3 - Milje.
Nabrežina (tel. 200466) in Boljunec (tel. 228124) — samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Noče* služba od 20. do *. um teb 7761; predpraznična od 14. do M. «ra in praznična od t. do X. ura.
mali oglasi
PRODAM po ugodni ceni fiat 500. Telefonirati v večernih urah na štev. 0481/30890.
PODJETJE išče veščega uslužbenca s prakso uvozno - izvoznega uradovanja, po potrebi tudi trgovskega potnika. Pismene ponudbe poslati na u-pravo Primorskega dnevnika v Gorico pod šifro »Izkušen«.
ZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE ali hišo z vrtom v Trstu ali bližnji okolici kupim. Tel. 414542 od 10. ure dalje.
POTREBUJETE pomoč v gospodinjstvu? Oglasite se na tel. 003865/22579.
PRODAM giulip super (edini lastnik). Telefonirati ob uri kosila na štev. 814242.
PRODAM kombi fiat 900T, letnik ’78, s privzdignjeno streho in z okni. Tel. 040/226420.
KUKUKEVI v Doberdobu so odprli osmico. Nudijo pristno vino in svež domač prigrizek.
PRODAM vespo PX 200, letnik 1982 v dobrem stanju. Cena po dogovoru. Tel. 040/212417.
VELIKO TRŽAŠKO PODJETJE išče sodelavca/ko za zunanje delo. Možnost dobrega zaslužka za osebe vseh starosti. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 TRST, pod šifro »NUJNO«.
PRODAM moto guzzi 350. Telefon 040/ 224407.
LEKCIJE iz matematike nudim za vse stopnje. Tel. 003865/21972.
OSMICO je odprla Marija Gombač v Lonjerju št. 291/1. Toči belo in črno vino.
PRODAM akacijeve kole. Tel. 040/ 226322 ob uri kosila.
Ul. Cala taf imi 17, NicheUno - TO.
ZARADI POTOVANJA prodam pando super 45, rabljeno malo časa. Telefonirati v večernih urah na št. 040/229224.
OSEBI, ki ima smisel in veselje za delo v vinogradu, dajem v najem delno obdelano površino približno 1.200 kv. m. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Grijan«.
OSMICO ima odprto Ignac štrajn -Mačkolje Križpot. Toči belo in črno vino.
ZAVAROVALNA AGENCIJA UNIPOL -
Milje, Trg Curiel 2/A, išče uradni-co/ka za začasno zaposlitev (doba 1 leto). Po možnosti trgovska izobrazba. Prošnje in curriculum vitae poslati na zgornji naslov do 15. februarja.
darovi in prispevki
Ob 11. obletnici smrti Vilija Ote darujeta mama Dora in brat Walter 10.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Vero Štrajn darujeta Dora in Nerina 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na mamo Polono daruje hči Marija 100.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Ita Koleriča darujeta sestri Bizjak 20.000 lir za KD S. Škamperle.
V	spomin na drago gospo Marijo Kodrič darujeta sestri Bizjak 20.000 lir za Glasbeno matico.
V	spomin na gospo Lavrenco Sancin vd. Micheli daruje družina Fonda 20.000 lir za dom J. Ukmar v Skednju.
Namesto cvetja na grob Marija Kralja daruje Angel Kralj (Trebče 170)
10.000	lir za godbo V. Parma in 10.000 lir za ŠD Primorec.
Namesto cvetja na grob Marija Kralja daruje Ema Čebron 20.000 lir za godbo V. Parma.
V	spomin na Lucijana Tenceja darujeta Ljubo in Boris Košuta z družinama 20.000 lir za Dom A. Sirk_ v Križu.
V	spomin na Hadrijana Cotiča darujeta družini Blažina in čemjava 20.000 lir za godbo na pihala Vesna.
V	spomin na starše Emo in Franca Tenceja daruje hči Dragica 20.000 lir za godbo na pihala Vesna.
Ob obletnici smrti mame Eme Tence daruje hči Danila 10.000 lir za godbo na pihala Vesna.
Ker nama ni bilo mogoče, da bi se udeležila pogreba Marija Kralja darujeva Sonja in Aldo Gomik 10.000 lir za Sklad M. čuk.
V	spomin na g.o Alojzijo - Gigio Hrovatin daruje skupina hčerinih prijateljev 25.000 lir za SKD Tabor.
Namesto cvetja na grob Viktorije Bu-setti darujeta Danila in Pepi Markotvi
20.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
Namesto cvetja na grob Hadrijana Cotiča daruje Miran Kuret 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
V	spomin na Antona in P j ermo Sul-čič ter moža Slavkota daruje Dragica s sinovoma 20.000 lir v isti namen.
V	spomin na Zoro Košuta por. Bogateč darujeta Silva in Karmelo Sedmak
10.000	lir za sekcijo VZPI-ANPI Križ.
V	spomin na Viktorijo Sedmak por. Busetti daruje družina Fani in Ciril Sedmak 25.000 lir v isti namen.
V	spomin na Viktorijo Sedmak por. Busetti daruje družina Gigi Bogateč -Bruži 10.000 lir v isti namen ter družina Fanica in Ciril Sedmak 25.000 lir za sindikat upokojencev CGIL - Križ.
Namesto cvetja na grob Hadrijana Cotiča prispeva odbor Ljudskega doma iz Križa 50.000 lir za Sklad Dela.
štefi Callegari daruje 10.000 lir za ploščo v Gabrovcu.
Namesto cvetja na grob Zore Košu-te-Bogatec, Viktorije Sedmak vd. Busetti, Hadrijana Cotiča, Ita Koleriča. Brigite PerCič-Suban in Luciana Tenceja daruje Dušan Košuta z družino
15.000	lir za godbo na pihala Vesna,
15.000	lir za dom A. Sirk, 15.000 lir za spomenik v Križu, 15.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje in 15.000 lir za postavitev spomenika v štivanu.
V	spomin na Edvarda žagarja daruje družina Metlika (Bazovica 32)
10.000	lir za Pogrebno društvo v Bazovici.
V	spomin na Marijo Prodan por. Glavič daruje mož Rudolf Glavič (Skedenj) 25.000 lir za Dom J. Ukmar,
25.000	lir za KD I. Grbec, 25.000 lir za KD Rovte-Kolonkovec in 25.000 lir za Dijaško matico.
Keti in Elvira Tence darujeta 25.000 lir za VZPI-ANPI Križ in 25.000 Ur za ŠD Mladina.
V	spomin na Hadrijana Cotiča darujejo Drago, Elvira, Eda in Bruno
30.000	lir za KD Vesna.
Namesto cvetja na grob Marije Pernic vd. Petaros iz Boršta darujeta Marcela Vatovac 10.000 lir za sklad M. Čuk, in Pierina Hrvatič 10.000 Ur za ricmanjsko cerkev.
V	isti namen daruje Aleksija Bet
10.000	Ur za ricmanjsko cerkev.
Ob plačilu članarine za VZPI daruje družina Zorn 15.000 Ur za spomenik padlim v NOB na Kontovelu in
15.000	Ur za spomenik padlim v NOB na Proseku.
V	spomin na Hadrijana Cotiča darujeta Luči in Jušto 10.000 Ur za godbo na pihala Vesna.
Namesto cvetja na grob Tine Berginc vd. Vatta darujeta Slavko in Marija Sosič 20.000 Ur za sklad M. čuk.
Namesto cvetja na grob Marija Carlija daruje Lojzka Hrovatin 50.000 Ur za marjanišče na OpčinaU.
V	isti namen daruje Peter Hrovatin 20.000 Ur za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na dragega moža in očeta Marija Kralja darujejo svojci 30 tisoč Ur za cerkveni pevski zbor sv. Jerneja na Opčinah, 30.000 lir za cerkev sv. Jerneja, 30.000 Ur za pevska zbora Vesela pomlad, 30.000 Ur za Tržaški oktet, 30.000 Ur za SKD Tabor,
30.000	lir za Skupnost družina Opčine, 30.000 Ur za godbo na pihala V-Parma, 30.000 Ur za spomenik padlim v NOB v Trebčah in 30.000 Ur za KD Skala - Gropada.
V	spomin na soseda Marija Kralja daruje družina N.N. 25.000 Ur za zbora Vesela pomlad.
Ob žalostni izgubi dragega strica Marija Kralja daruje Darjo Brce z družino (Gropada 1) 25.000 Ur za KD Skala in 25.000 Ur za Skupnost družina Opčine.
film - film - film
ureja kinoatelje filmi na tv zaslonu
FURY — 1978
Režija: Brian De Palma.
Igrajo: Kirk Douglas, Amy Irving, John Cassavetes, Carrie Snodgress. Italia 1, v nedeljo, 9. februarja, ob 20.30.
FOG — 1979 »The Fog« — Megla Režija:. John Carpenter.
Igrajo: Adrienne Barbeau, Jamie Lee Curtis, John Housemann, Ja-net Leigh.
Italia 1, v nedeljo, 9. februarja, ob 22.45.
Noč apokalipse: tato se glasi naslov nedeljskega TV filmskega večera na Italia 1. Prvi je na sporedu ameriški film Briana De Palme Fury, grozljivka na politično - vohunsko temo. Agenti tajne policije ugrabijo dekle, ki ima nadnaravne sposobnosti, da u-bija le z mislijo, z namenom, da bi jo uporabljali v posebnih vojnih operacijah. Oče in brat skušata osvoboditi dekle iz neprijetne pasti. Režiser De Palma j« specialist v žanru grozljivke in tudi v tem filmu se izkaže, kljub komercialnosti proizvoda. Plamen in kri bi 'vznemirili marsikaterega gledalca, vendar so filmi po Berlusconijevih kanalih vznemirljivi predvsem zaradi zobnih past in pralnih praškov, ki se redno pojavljajo med sporedom. Kdor ne ljubi grozljivke je lahko zato mirne duše, in lahko neprizadeto sledi filmom. Drugi je na sporedu a-meriški film The Fog-Megla, zanimivega režiserja Johna Carpenterja (Halloween, Christine). V megli se po stoletnem brodolomu vračajo duhovi mornarjev, ki so utonili v jadrnici. Vračajo se, da bi se maščevali nad potomci tistih, ki' so jih privabili na pečine, da bi se polastili njihovega premoženja. Film je krasno izpeljan, dokler namiguje; tega kar se skriva v megli nihče ne vidi, razen redkih, ki poznajo staro zgodbo o mornarjih. Ko pa se duhovi utelesijo in začenjajo pobijati, nivo pripovedi pade. Ko se megla ponovno umakne za obzorjem, ostane grenko spoznanje, da je megla nepremagljiva. Duhovi pa se bodo ponovno vrnili. ■
1941: ALLARME A NEW YORK — 1980
Režija: Steven Spieberg.
Igrajo: Dan Aykroid, John Belushi, Warren Oates, Robert Stack, Tho-shiro Mifune.
RAI 3, v sredo, 12. februarja, ob 20.30.
Zgodba je postavljena v leto 1941, nekaj dni pred napadom na Pearl Har-bor, v času bojazni pred invazijo ZDA. Japonci sicer merijo drugam, neka njihova podmornica pa se znajde pred obalo Kalifornije. Vojaške enote pod poveljstvom genérala, ki neprenehoma gleda risanke slona Dumbo, budno čuvajo. V resnici so prav domači vojaki tisti, ki povzročajo največ škode prebivalstvu. Poleg teh se najbolje odreže v samouničevanju Hollywooda pilot z izkušnjami iz prve vojne, stalni gost lokalnih norišnic. Ob vseh dogodivščinah pa najbolje jo skupi družina sur-vivalistov, ki se pripravlja na samoobrambo svoje lastnine. Film, ki je zahteval velike naložbe (producent je John Milius), je bil slabo obiskan v ameriških kinodvoranah in je verjetno edini neuspeh Spielberga. Talent režiserja se vsekakor vidi, vendar je jasno, da demencialna komedija zanj ni pravi žam. Protiutež pretiranim sekvencam klovnovske katastrofal-nosti so karikature glavnih junakov, ki jih dobro odigrajo znani igralci.
OMICIDIO — 1930 »Murder« —; Umor
Režija: Alfred Hitchcock.
Igrajo: Herbert Marshall, Nora Ba-ring, Phyllis Konstam.
RAI 2, v četrtek, 13. februarja, ob 24. uri.
Umor je vedno srhljiva zadeva. Vsakič pretrese človeka, ki npr. bere v dnevniku srhljivo vest o zločinu. V filmu je prikazovanje zločinov in umorov zanimivo, ker emotivno vpliva na Pozornost gledalca. Hitchcock je v tem smislu pravi mojster in v svoji dolgi karieri je obdelal umore na raznovrstne načine. V filmu Umor je shema zgodbe preprosta: dekle obtožijo umora njene najboljše prijateljice. Prijatelj po lastni iniciativi odkrije Pravega krivca: ta pa je bil zaroče-nec dekleta. To kar pa drži gledalca Pred ekranom je enigma o pravem morilcu, ki se reši šele na koncu filma.
filmski ciklusi na televizijskih zaslonih
Zanimivost razvoja filmske ponudbe Preko televizijskih ekranov je razmah ciklusa, predvajanja v obliki tematskih pregledov. Pobude v tej smeri Se množijo; zadnja novost pa so tematski večeri s prikazom več filmov
zaporedoma. Na šestih glavnih televizijskih zaslonih italijanskega omrežja je trenutno na sporedu 12 ciklusov, od katerih je polovica tematskih, polovica pa posvečenih avtorjem. Če temu dodamo še dva tematska večera s po dva filmoma in oba termina ljubljanske televizije (ta redno predvaja film tedna ob sredah in petkov nočni kino) je slika kar se da pestra. Poglejmo od blizu, kateri ciklusi so in kako so razporejeni.
Sobota: v zgodnjih jutranjih urah (ob 8.10 približno) Canale 5 ponuja Mastroianni v mladih letih, niz filmov priznanega italijanskega igralca. Rete 4 prikazuje ob 20.30 serijo filmov Alaina Delona in Jean Paula , Belmondoja z naslovom Roparji src, ki se začne prav nocoj in obsega o-sem filmov. Ob 21.55 se vklopi RAI 1 s svojim A. K. : cesar, zaobjetna retrospektiva japonskega režiserja Ku-rosàwe, ki dosledno prikazuje marsikatera pri nas nepoznana dela ja-jonskega mojstra. Sobotni del zaključuje, oziroma otvarja nedeljskega. Canale 5 okrog 01.00 ponoči s ciklusom Hollywood o Hollywoodu, serija »avtobiografskih« filmov o filmski prestolnici.
Nedelja: nobenega ciklusa razen tematskega večera Noč apokalipse na sporedu po Italia 1, o katerem govorimo na drugem mestu.
Ponedeljek: prvo srečanje s filmom je film presenečenje RAI 1 v okviru filmskega »žrebanja« oddaje Raffaelle Carrà. Ob 20.30 ponuja Rete 4 ciklus Paul Newman. Ob 23.15 prikazuje Italia 1 serijo Cinemania, okrog polnoči pa otvarja RAI 2 tedenski zmenek (od ponedeljka do petka) filmi ponoči.
Torek: malo filmov na sporedu in samo en ciklus, 0.30 po italijansko, ob navedeni uri po Italia 1.
Sreda:	ob 20.00 ljubljanski film'
tedna, že tradicionalno srečanje s kvalitetnimi filmi svetovne proizvodnje. RAI 3 predstavlja ob 20.30 Leta novega Hollywooda, pregled hollywood-ske proizvodnje v zadnjem desetletju, oziroma v letih ’80. Zanimiv spored, ki se bo zaključil konec aprila, uvršča oba Coppolova filma z Malt Dil-lonom, nekaj uspešnic De Palme, Badhama in Altmana, ter tri absolutne novosti za italijansko tržišče, filme, ki pred to priliko niso doživeli distribucije pri'nas.
Četrtek: Italia 1 ponuja svoj že drugi tematski večer z dvema filmoma italijanskega mojstra grozljivke Daria Argenta. Celoten Argento bo prikazal vse filme tega režiserja razen njegove zadnje uspešnice Phoeno-mena. Ob 22.05 otvarja RAI 3 novo serijo Blazna ženska; ciklus, ki obsega 16 filmov na problematiko ženske ali enostavno z osrednjo žensko prisotnostjo v glavnih vlogah, otvarja portugalski film Francisca režiserja Manuela De Oliveire. Canale 5 pa prikazuje ob 23.30 ciklus John Wayna.
Petek: ob 22.00 je na sporedu ljubljanski nočni kino, okrog polnoči pa prikazuje Canale 5 ciklus Michel Caine.
Iz tega pregleda ciklusov je razvidna ostra konkurenca med državnimi in Berlusconijevimi kanali, vsaj v primeru pregleda hollywoodske produkcije, ki je sicer tista, ki je v splošni filmski ponudbi prevladujoča. Zasebne postaje pogosteje naslovijo svoje sporede, saj je razmerje ciklusov med Rai in ostalimi dva proti pet. Vendar se prav v tem odraža površnost privatnikov: ponujajo več ciklusov, ki pa so le pesek v oči gledalcem. Število ne odraža nobene realne kvalitete, saj so npr. avtorski ciklusi le etiketa za predvajanje filmov, ki bi se drugače kopičili v zalogah. Isto velja tudi za ostale cikluse. Etiketiranje je torej le oblika — medijski oprijem — za bombastično nakladanje in pompozno samorekla-mo sporedov, kakršno smo navajeni po zasebnih postajah: vsak film je »čudovit«, »mojstrovina«, »najbolj vznemirljiv«, »največji vseh časov« itd. Tako vsaj nam vcepljajo Berlusconijevi napovedovalci. RAI pa je pri tem bolj dostojna: ciklusi, ki jih ponuja, so res ciklusi, zlasti na tretji mreži;avtorski pregled pa je resničen pregled (glej primer Kurosawe), ki omogoča gledanje, drugače težko dosegljivih filmskih del. Privatnikom pa se lahko prizna malce večjo pozornost do domače, italijanske kinematografije, vsaj v zvezi z obravnavanimi ciklusi.
Pregled ciklusov, skratka, ponazarja stanje italijanske filmske ponudbe preko TV zaslonov: veliko efimemo-sti in približnosti s strani zasebnikov, bolj profesionalno in v mejah zmogljivosti dostojno delo pri RAI. Malo prostora je odmerjeno neameriškim filmom, kar gre pripisati tudi konkurenci obeh TV polov. Veliko število predvajanjih filmov plitvi kvahteto sporeda, čemur pa sam RAI 3 ne more biti kos.	L P.
radioieleviaija
italijanska televizija
radio
Prvi kanal
9.00 Televideo
10.00	All’ombra degli alberi fiamma — nadaljevanka
11.00	Sobotni trg
11.55	Vremenske razmere
12.00	Dnevnik 1 — kratke vesti
12.05	Sobotni trg
12.30	Check up — medicinska oddaja
13.30	Dnevnik 1
13.55	Dnevnik 1 — tri minute o...
14.00	Prisma
14.30	Vacanze romane — filmska komedija
16.30	Iz parlamenta
17.00	Dnevnik 1 — kratke vesti
17.05	Viva il carnevale
18.05	Izžrebanje loterije
18.10 Verska oddaja	*
18.20 Programi prihodnjega tedna
18.40	Naše živali od blizu
19.40	Almanah jutrišnjega dne 19.50 Vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.30	Io, a modo mio — Gigi Proietti
21.45	Dnevnik 1
21.55	I sette samurai — film
24.00	Dnevnik 1 — zadnje vesti 0.10 I sette samurai — drugi del
Drugi kanal
9.00 Tele video 9.55 Dnevi Evrope 10.25 Morzine — smučanje — moški
11.30	Programi prihodnjega tedna
11.45	Lady Madama
12.30	Dnevnik 2 — start
13.00	Dnevnik 2 ob 13. uri 13.25 Dnevnik 2 — C’è da salvare
13.30	Dnevnik 2 — bella Italia
14.00	Odprta šola
14.30	Dnevnik 2 — kratke vesti
14.35	Izžrebanje loterije
14.40	Športna sobota
16.30	Pane e marmellata
17.30	Dnevnik 2 — kratke vesti
17.35	Življenje Leonarda Da Vincija
18.30	Športna poročila
18.40	to strade di San Francisco — TV film
19.45	Dnevnik 2
20.30	Aleksander Veliki — film
22.45	Dnevnik 2 — večerne vesti
22.55	n cappello sulle ventritrè
23.45	Srečanje s kinematografijo
23.55	Dnevnik 2 — zadnje vesti 0.05 Šport
Tretji kanal
15.55	Programi prihodnjega tedna
16.05	Colloqui sulla prevenzione
16.35	Niente può essere lasciato al caso — film
18.05	Košarka
19.00	Dnevnik 3
19.35	San Clemente:	Basilica in-
feriore
20.05	Odprta šola
20.30	Bernstein dirige le simfonie di Gustav Mahler
21.55	Dnevnik 3
22.30	Pirandello a teatro e altrove
jugoslovanska televizija
Ljubljana
8.15 Otroška matineja
10.00	Potovanje skozi osončje
10.30	Pred izbiro poklica: Poklici v turizmu in gostinstvu
11.00	Cerkljanska laufarija
11.30	Ščepec širnega sveta
11.55	Vojna: smrtnonosna igra med narodi
12.55	Veležev nogometni turnir: Sarajevo - Partizan (prenos)
14.50	Poročila
15.10 Cvetje v jeseni — slovenski film
17.00	Košarka: finale jugoslovanskega pokala
18.35	Na domačiji — slovenski kratki film
18.50	Knjiga
19.05	Risanka
19.20 Cik - cak
19.24 TV in radio nocoj
19.26 Zrno do zrna
19.30	Dnevnik
19.50	Vremenske razmere
20.00	Zgodba o Patriciji Neal angleški film
21.45 Zrcalo tedna
22.05	Videogodba
22.35	Poročila
Koper
18.30	Dokumentarec
18.55	TV-novice
19.00	Planet snega
19.30	TVD - Stičišče
19.50	Sobota v družini
20.30	Glasbena komedija
22.00	TVD - Vse danes
22.15	Devet Beethovnovih simfonij
23.15	II brivido dell’imprevisto TV film
23.40 Zdravnik in pacient — rubrika
Zagreb
15.15	Ceste — vztrajne sopotnice — dok. oddaja
15.45	Darovi človeka — glasbeno -dokumentarna oddaja
16.15	Narodna glasba
16.45	Poročila
16.50	TV koledar
17.00	Košarka: finale’ jugoslovanskega pokala
18.30	Živeti z naravo — dok. oddaja
19.30	Dnevnik
20.00	Plemena — ameriški film
21.30	Dnevnik
21.55	Od našega dopisnika z Dunaja 23.25 Poročila
zasebne postaje
CANALE 5
8.40 Alice — TV film 9.10 to donne hanno sempre ragione film
11.10	Come stai — zdravniška rubrika
11.40	Campo aperto
12.40	II pranzo è servito — kviz
13.30	Anteprima
14.10	II segno di Venere — film
16.15	Freebie e Bean — TV film
17.15	Big Bang
18.00	Record -- športni tednik
19.30	Zig - Zag — kviz
20.30	Ti ricordi al Grand hotel? variete
23.10	Parlamento in...
23.50	Premiere
0.50 Sceriffo a New York — TV film
RETEQUATTRO
8.30 Soldato Benjamin — TV film 9.00 Destini — novela
9.40	Lucy show — TV film
10.00	Nervi d’acciaio — film
11.45	Tre cuori in affitto — TV filmi
12.15	I Ropers — TV film
12.45	Ciao Ciao
14.15	Destini — novela
15.00	Agua viva — novela
15.50	Retequattro per voi
16.10	II monte di venere — film
17.50	Lucy show’— TV film
18.20	Ai confini della notte — TV film
18.50	I Ryan — TV film
19.30	Febbre d’amore — TV film
20.30	L’uomo di Rio — film 22.40 Retequattro per voi
23.00	La meteora infernale — film 0.40 Agenzia Uncle — TV film
ITALIA 1
■ 8.30 Gli eroi di Hogan — TV film 8.50 Alla conquista deiU’Oregon — TV film
9.40 Fantasilandia — TV film
10.30	Wonder woman — TV film
11.30	Quincy — TV film
12.30	L’uomo da 6 milioni di dollari — TV film
13.20	Help — kviz 14.15 Americanball
16.00	Bim bum barn — risanke
18.00	Musica è...
19.00	Gioco delle coppie — kviz
19.30	La famiglia Addams — TV film
20.00	Risanke
20.30	Vai avanti tu che mi vien da ridere — film
22.30	Anteprima — All star game
23.30	Grand prix — tednik 0.30 Deejay television
TELEPADOVA
12.45	Kmetijski nasveti
13.15	Mama Linda — TV film
14.00	Flamingo road — TV film
15.00	Con affetto tuo Sidney — TV film
15.30	Proposte commerciali 16.35 Verska rubrika
16.45	Brigher — risanke
17.45	II magico mondo di Gigi — risanke
18.15	Una nuova stagione — TV film
19.30	Alla ricerca di un sogno — TV film
20.25	Gran bazar, mercatino dell’occasione
TRIVENETA
14.00	Disperatamente tua — TV film
15.00	Monitor
15.30	Film
17.00	Risanke
18.30	Baila guapa — film
20.30	Risanke
20.30	Reporter
21.00	L’angelo scatenato — film
22.30	Bellamy — TV film
23.30	L’ultimo indizio — TV film
TELEFRIULI
13.25	Oggi in regione gli appuntamenti
13.30	Senorita Andrea — TV film
14.30	Heidi và a scuola — risani film
15.30	Musicale
17.30	Dokumentarec
18.30	Športna rubrika
19.30	Senorita Andrea — TV film
20.30	Doppio gioco a San Francisco — film
21.45	Dnevnik
22.15	Telefriuli notte
22.45	Nice Priče, vendita
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20-
8.00	Dobro jutro po naše: Koledarček, 7.40 Pravljica za dobro jutro. Narodnozabavna glasba; 8.10 Almanah: Kulturni dogodki; 8.40 Glasbeni mozaik; 10.10 Koncert v Kulturnem domu v Gorici; 11.30 - 13.00 Pisani listi: Poljudno čtivo. Sestanek ob
12.00,	Lahka glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.10 čas in prostor : Pogovori o kulturi sožitja, nato: Glasbene skice; 15.00 Otroški kotiček: »Iz kota v kot«. 16.00 Zbornik: Popotovanje Duška Jelinčiča po Južni A-meriki, nato: Glasbene skice; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Dramska vetrov-nica: »Večni sopotniki«. 18.45 Glasbena priloga.
RADIO KOPER (Slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 0.00 -
4.30	Nočni program radia Koper; 6.00 Glasba za dobro jui.ro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije, objave; 7.00 H. jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Zaključek; 13.00 Kruh in sol radia Koper, Pevski zbor »Srečko Kosovel« Ajdovščina; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik. Pesem tedna;
17.00	Microcliip; 17.15 Zamejska reportaža ; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER (Italijanski program)
7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.30 Radijski koledar; 7.00 Dober dan; 8.00 Cordialmente vostri; 9.03 Glasbena oddaja; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Prost vstop;
11.30	Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Pike na i; 14.45 Siamo tutti nel pallone; 15.45 Glasbeni weekend; 16.15 Pier Buongiorni; 16.32 Film in glasba; 16.55 Pismo od . . .;
17.00	Glasbena oddaja; 17.32 V dveh je bolje; 18.00 Bili so slavni; 18.32 Vse iz New Yorka; 20.00 Nočni program.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00,
17.00,	19.00 Poročila; 6.00 - 9.00 Jutranja oddaja; 9.00 Radio tudi mi; 10.15 Black-out - glasbena oddaja;
11.00	Odprti prostor; 11.10 Mina predstavlja; 11.43 Lanterna magica; 12.25 Zgodovinske osebnosti - Gioacchino Murat; 13.25 Musicalmente; 13.56 Zeleni val Evrope; 14.03 D. J. story;
17.30	Autoradio - tednik; 18.00 Objektiv Evrope; 19.15 Verska rubrika; 19.20 Studio za vas; 20.35 Smo tudi mj - program Paole ScarabeOo; 21.03 Z kakor zdravje; 22.00 Na koncertu s Paolom Contejem; 22.27 Tarzan nella giungla del linguaggio; 23.05 Telefonski poziv.
RADIO 2
7.30,	8.30, 9.30, 12.30, 13.30, 16.30,
19.30	Poročila; 6.00 - 8.00 Jutranja oddaja; 8.10 Radio 2 predstavlja;
8.45	Tisoč in ena popevka; 9.06 Odprti prostor; 9.32 Telefonski variete;
10.30	Piccolo grande teatro; 11.00 Glasbena oddaja; 12.10 Deželni program; 15.00 Mia cara star - glasba; 16.32 Izžrebanje loterije; 17.02 Tisoč in ena popevka; 17.32 Povabilo v gledališče; 19.10 Skupaj ob glasbi; 19.50 Eccetera e Cetra - 1. del; 21.00 Simfonični koncert; 22.02 Autori del ’90O; 22.50 Eccetera e Cetra; 23.08 Zaključek sporeda.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila; 6.00 Prometne informacije; 6.45 Prometne informacije; 7.00 Druga jutranja kronika;
7.25	Dobro jutro, otroci; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Sobotna matineja; 10.06 Pojte z nami;
10.25	Dopoldne ob lahki glasbi; 11.05 Svetovna reportaža; 11.30 Srečanja republik in pokrajin; 12.00 Na današnji dan; 12.10 - 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Iz naših krajev - Iz naših sporedov. Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 14.05 Kulturna panorama; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 - 15.25 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba;
16.00	Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00 -Zunanjepolitični magazin; 18.00 škatlica z godbo; 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Za naše najmlajše;
19.45	Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom; 20.00 - 23.00 Slovencem po svetu; 22.00 - 22.20 Iz naših sporedov; 22.50 Literarni nokturno, France Prešeren: Gazele; 23.05 Od tod do polnoči.
Vzpodbudne vesti iz Rima
Enoletno podaljšanje proste cone nudi možnost za prenovitev zakona
V rimskem senatu so prejšnji dan, kot je iz prestolnice včeraj na prvi strani javil naš rimski dopisnik San-dor Tence, podaljšali do konca letošnjega leta zakon o prosti coni za Gorico in Sovodnje. Gre za enoletno podaljšanje prejšnjega zakona, ki je veljal deset let, ne da bi parlamentarci vnesli kakršnekoli spremembe.
Kot je znano so v prejšnjem letu in še prej bile v Gorici zahtevane številne in pomembne spremembe. Zahtevala jih je enotna sindikalna zveza CGIL - CISL - UIL, zahtevali so jih industrijci ter obrtniki, zahteval jih je pokrajinski svet. Zahtevale so jih nekatere politične stranke. Zahteva po posodobitvi zakona je prišla tudi v Gorici. Edinole nekateri trgovci, predvsem grosisti so hoteli in hočejo, da bi zakon o prosti coni ostal tak, kakršen je bil doslej.
Zakaj zahteva po spremembah in želje nekaterih, da bi zakon ostal tak kakršen je? Državna finančna uprava se je z zakonom odpovedala nekaterim davkom in taksam. Te ne smejo presegati določenega vrha. Znotraj kontingentov pa je moč operirati, tako da se ti kontingenti spre-
menijo, vendar pa je postopek zelo kompliciran. Svojčas so zakon o prosti coni izkoriščale številne tovarne. Sedaj je ta delež zmanjšan. Največ zaslužijo trgovci - grosisti. Tisti v občinah Gorica in Sovodnje imajo izključno pravico prodajati blago ne le v teh dveh občinah marveč tudi v drugih občinah goriške pokrajine, kjer prebivalci sicer dobijo nekaj manj kontingentiranega blaga.
Zaradi tega so iz prej omenjenih krogov prišle zahteve, da bi se znotraj kontingentiranega blaga spremenil odnos blaga, namenjenega industrijski proizvodnji v odnosu blaga za široko potrošnjo, seveda v prid prvemu. Tako bi lahko marsikateri tovarni dali možnost dela in s tem seveda zaposlitve. To pa je danes v Gorici zelo potrebno. Kar se blaga za široko potrošnjo tiče, pa naj bi ohranili le bencin in goveje meso. Kavo, sladkor, olje bi lahko odpravili, saj povprečna družina prihrani le nekaj tisoč lir letno. Nekaj grosistov pa seveda zelo veliko.
Poleg tega pa naj bi kontingente bencina in govejega mesa povečali in jih, v enaki meri kot v Gorici in
Sovodnjah, delih tudi drugim prebivalcem Goriške.
Zaradi tega je čisto razumljivo, da so zastopniki trgovcev zahtevali desetletno podaljšanje zakona na najbolj enostaven način. Tako bi ohranili sedanje kontingente in tudi sedanje privilegije na račun nekaterih maloštevilnih. Temu so se protivili vsi drugi, tudi z zakonskimi osnutki v parlamentu.
Vmes je prišel tudi tržaški primer. Tudi v Trstu so nekateri zahtevah kontingent za bencin proste cone. U-temeljevah so to svojo zahtevo s tem, da je treba razne ugodnosti na Goriškem in Tržaškem poenotiti. V paketu Trst - Gorica so enake ugodnosti za obe pokrajini. Take naj bodo tudi kar se tiče bencina proste cone. Zaradi tega so se nekateri politiki v Rimu odločih, da v teku letošnjega leta skušajo rešiti celotno vprašanje. Zaradi tega tudi podaljšanje zakona o prosti coni za Gorico le za eno leto. V tem času naj bi parlamentarci našli skupen jezik tako za rešitev vprašanja bencinskih nakazil Tržačanom kot tudi za prenovitev zakona kar se tiče Gorice, Sovodenj in vse goriške pokrajine.
Prijetno srečanje z avtorjem
V Katoliškem domu predstavitev dveh novih knjig Alojza Rebule
V mah dvorani Katoliškega doma je bilo v četrtek prijetno srečanje s tržaškim pisateljem Alojzom Rebulo, ob predstavitvi njegovih dveh novih knjig, ki sta izšli pri koprski založbi Ognjišče (Savlov Demon) ter v skupni založniški pobudi celovške Mohorjeve družbe in Mladike iz Trsta (Oblaki Michigana).
O Rebulovem pisateljskem delu je spregovorila prof. Lojzka Bratuž, ki jo opozorila na izredno bogato pisateljsko žetev. Doslej je namreč Rebula izdal šestnajst del v samostojni knjižni obliki, medtem ko bi bilo naj-
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
vabi v torek, 11. februarja, na veselo
OTROŠKO
PUSTNO RAJANJE
v Kulturnem domu v Gorici.
Pričetek ob 15. uri. Na sporedu risanke, šaljive igre in seveda družabnost.
Vabljeni otroci in starši — maske zaželene!
Doberdobska problematika na kongresu sekcije KPI
Prejšnji večer je imela doberdobska sekcija KPI »Jože Srebrnič« svoj kongres. Vrsto poročil je odprl tajnik Karlo Ferletič. Omenil je, da je zavlačevanje postopka za zaščitni zaton za slovensko manjšino v Itahji sramotno dejstvo. Poudaril je, da je KPI edina stranka, ki se bori konkretno in na najvišji ravni za globalno zaščito. Glede položaja dober-dobske sekcije je z zaskrbljenostjo dejal, da je povprečna starost nekje pri petinštiridesetih letih. Ugotovitev, da ni mladina več tako pohtično podkovana, je tajnik opravičil z dejstvom, da ni več tistega okolja na delovnih mestih, na šolah, ki bi spolitiziralo mladino. Sekcija si bo prizadevala, da se bo mladim približala. V občinski realnosti Ferletič meni, da ni dovolj večina glasov, ampak bi morala stranka pokazati več e-nergije. Tajnik je tudi pozitivno ocenil delovanje občinske uprave, poročilo pa zaključil z ugotovitvijo, da je naraslo število priseljenih Italijanov v vas in da je treba popestriti odnose s temi ljudmi.
Na predlog Daria Legiše so nato sklenili, da bodo izdah dokument s predlogi v zvezi z zakonom o globalni zaščiti. Župan Mario Lavrenčič je posebej podčrtal, da je mladina politično odpovedala in da je treba poiskati vzroke , vsega tega. Jože Jarc
je dejal, da KPI podpira gibanja, ki se borijo za boljšo družbo (ekologi-ste, zelene itd.), dodal pa je tudi, da se je po njegovem mnenju stranka preveč socialdemokratizirala. Pokrajinska svetovalka Aleksandra Devetak je govorila o krizi v pokrajinski u-pravi in razložila vlogo in stališča KPI do večine.
Sledile so vohtve novega odbora, ki ga sestavljajo: Jože Jarc, Jožef Ferfolja, Andrej Jarc, Franko Peric, Bruno Lavrenčič, Zdravko Soban, Franko Karlo Ferletič, Dario Legi-ša, Julko Gergolet in Emesto Semolič. (MJ)
Podpisana pogodba za gradnjo ceste
Konec januarja so na županstvu v Sovodnjah podpisali pogodbo med ob cino in podjetjem Edilfognature iz Gorice za zgraditev nove ceste, ki bo povezovala Cotiče in Devetake, mimo kulturnega in športnega centra na Vrhu. Delati bodo pričeli predvidoma v začetku prihodnjega meseca, novo cesto pa naj bi zgradili do junija.
Gradnjo nove ceste financira občina s posojilom pri Cassa depositi e prestiti.
Na prizivni razpravi o črnem odlagališču
Sodniki oprostili dva obtoženca tretjemu pa znižali kazen
Goriško sodišče je včeraj z oprostilno razsodbo za dva obtoženca in zmanjšanjem kazni za tretjega v prizivni o-bravnavi povsem spremenilo prvotne odločitve tržiškega pretorja v procesu zaradi odlaganja strupenih industrijskih odplak v opuščeno gramoznico v Romjanu. Zadeva je svoj čas povzročila upravičen protest prebivalcev, ki so se pritoževah zaradi neznosnega smradu. Kasneje so analize potrdile, da so snovi, ki so jih vozih iz oddaljene Lombardije škodljive za o-kolje in nevarne za človekovo zdravje. Tržiški pretor Pema je pred dvema letoma obsodil lastnika odlagališča, 45-letnega SUvia Lanfranchinija iz Tržiča na 20 dni pripora, lastnika podjetja, ki je prevzelo prevoz odplak, 56-letnega Ennia Siniga iz Trsta na tri mesece zapora in pol milijona globe, 35-letae-ga avtoprevoznika iz Brescie Armanda Cristinija, ki je dejansko prevažal odplake, pa na mesec in deset dni zapora ter skupnih 700 tisoč hr globe. Vsi trije so bili tudi obsojeni^ na povračilo škode občini Ronke v višini 90 milijonov hr.
Javni tožilec je včeraj zahteval potrditev obsodb in celo nekoliko strožjo kazen za Cristinija. Za potrditev obsodb in odškodnine se je zavzel tudi
odvetnik Sanzin v imenu civilne stranke — občine Ronke.
Nepričakovano pa so sodniki, po skoraj poldrugi uri zasedanja, sprejeli stališča zagovornikov obtožencev in oprostih tako Lanfranchinija kot Siniga, češ da nista zakrivila kaznivega dejanja. Cristiniju, ki je zaradi prevoza strupenih snovi moral odgovarjati za več prekrškov, pa so kazen znižali na mesec zapora in pol milijona globe pogojno, ker so ga oprostih enega izmed prekrškov.
Sodniki so tudi preklicali obsodbo na povračilo škode, ki ga je občina Ronke zahtevala tako zaradi okuženja naravnega okolja kot zaradi stroškov, ki jih je občina imela, da je s sanacijo o-dlagališča preprečila še hujše posledice za ljudi.
Iz bolnišnice
Tri osebe so bile ranjepe v prometni nesreči včeraj zjutraj na državni cesti št. 305 v Redipulji. 21-letni Fabio Codarvi iz Trsta se bo moral zdraviti 30 dni, njegova prijatelja, 18-letni Giuseppe Tasoha in 17-letni Elvis Calcich pa 10, oziroma 15 dni.
V	Anhovem bodo proizvajali le boljše vrste cementa
V	Industriji gradbenega materiala Salonit Anhovo začenjajo novo srednjeročno obdobje 1986-1990 z jasnimi izhodišči in cilji svoje proizvodnje in poslovanja. V tej veliki industriji bodo odslej proizvajali zvečine boljše vrste cementa, ki jih potrebujejo gradbeništvo, pa investitorji pri gradnji betonskih cest ah pri raziskavah naftnih nahajališč. Zelo pomemben bo preustroj pri izdelavi azbestcementnih materialov. To so zlasti razne plošče za gradbeništvo in cevi za vodovode in kanahzacije.
Pri teh proizvodih bodo postopoma opustih uporabo azbesta, ki je sicer zelo kakovostna (z vidika obstojnosti in trajnosti) surovina, vendar pa je azbest nevaren za zdravje delavcev in za okolje. V Anhovem že razvijajo nove proizvode, v katerih bodo azbest nadomestile druge surovine. Navajamo, da v Industriji Anhovo sedaj porabijo okoh 11 tisoč ten azbesta letno (vsaka tona te surovine stane milijon dolarjev), s preustrojem proizvodnje pa se bo delež te zdravju nevarne surovine zmanjšal za polovico. Pri snovanju novih izdelkov, v Katerih ne bo azbesta, sodeluje tudi Kmetijski inštitut »Boris Kidrič« iz Ljubljane.
(m. d.)
Filmska sezona v krminskem gledališču
"t»'’fci •'Vfc'V i-*	_ A - p /\
o I •!! I	® M! • llNMP VI|Tb~MI «BlrtwTÙ« III« ||H« 111«	ibYTÌmMÌ
habitat
V krminskem občinskem gledališču se nocoj nadaljuje zanimiv ciklus filmov v organizaciji kulturnega krožka Micron C. Filmi so na sporedu vsak četrtek, soboto in nedeljo. Nocoj ob 21. uri in jutri s štirimi predstavami od 15. do 21. ure bodo predvajali film režiserja Lewisa Teagueja »L’occhio del gatto« (ZDA, 1985). Jutri bodo -film predvajali od 15. do 21. ure.
Prihodnji teden bosta na vrsti u-spešnici Stevena Spielberga, v katerih nastopa priljubljeni Harrison Ford, alias Indiana Jones v spektakularnih pustolovščinah: v četrtek bo na vrsti film »I predatori dell’arca perduta«, v soboto in nedeljo pa »Indiana

STVARNA PRILOŽNOST PRIHRANKA PRI PRENOVITVI VAŠEGA STANOVANJA
vestecasa:
Drevored Verdi 40/42 M TR2IČ — Tel. 0481/40148
PERNICE — ODEJE — PREŠITE ODEJE — PREGRINJALA — ZAVE-l|i SE — PREPROGE — RJUHE ITD.
Jones e il tempio maledetto«.
V	četrtek, 20. t.m., bo na vrsti »Kaos« bratov Paola in Vittoria Ta-viani. Film je lepljenka Pirandello-vih novel. Naslednji konec tedna, 22. in 23. februarja, bo na sporedu glasbeni film »Fink Floyd — The Wall« v režiji Alana Parkerja. Februarski spored se bo zaključil s prvim delom sovjetske trilogije, ki jo imajo na sporedu za začetek marca. V četrtek, 27. t.m., bodo vrteli »Jazzman«, Karena Šaknazarova.
Teden kulture v Desklah
V	Desklah so tudi letos pripravili teden kulture v organizaciji DPD Svoboda Anhovo. Ob otvoritvi sta nastopila članica dramske skupine DPD Svoboda Sonja Matko in kitarist Eci-je Bucik. V stekleni dvorani delavskega doma pa so odprh razstavo likovnih del Adriana Velussija z naslovom »Metamorfoze«. Razstava bo odprta samo še danes. Teden kulture so v Desklah priredih že osemnajstič.
čestitke
IZKORISTITE TO PRILOŽNOST VAŠ DOM VAM BO HVALEŽEN!
Danes praznuje svoj 88. rojstni dan naša ljuba mama, babica in prababica MARIJA MARUŠIČ iz Jamelj. Ob njenem visokem jubileju se je s hvaležnostjo spominjajo in ji iskreno čestitajo vsi njeni. Šest pravnučkov pa ji pošilja koš poljubčkov.
brž težko do potankosti našteti vse razprave in krajše prispevke raztresene po raznih revijah in časopisih. Nekatere knjižne izdaje so že tudi pošle in prav to ugotovitev kaže posebej podčrtati, na predvečer slovenskega kulturnega praznika, je dejala prof. Bratuževa, ki se je zatem podrobneje zaustavila ob najnovejših knjižnih delih. Savlov Demon je zbirka šestih radijskih iger z versko tematiko. Igre je Rebula napisal v različnih časovnih razdobjih za tržaško radijsko postajo in so bile tudi že predvajane. Prvič pa se pojavljajo v knjižni obliki.
Za bralca nedvomno zanimivnejša je druga knjiga, ki sta jo založih Mohorjeva družba v Celovcu in Mladika v Trstu in je del koledarske zbirke celovške založbe. Oblaki Michigana, s podnaslovom Ameriški dnevnik, obsega zapise (in vtise) iz pisateljevega dnevnika, ob obisku v Ameriki, v krajih, kjer je svoje misijonsko poslanstvo opravljal Friderik Baraga. Pravzaprav je ta osebnost, tako ali drugače, stalno prisotna v Ameriškem dnevniku.
Za prof. Bratuževo je spregovoril tudi avtor sam in pojasnil ozadje, kako je pravzaprav prišlo do objave (z veliko zamudo) Ameriškega dnevnika, lei je skoraj desetletje ostal zaprt v predalu in se je avtor medtem posvetil pisanju dela o škofu Baragi. Pisatelj je zatem odgovarjal tudi na raz lična vprašanja in razmišljanja o pojmovanju kulture, o pisateljevanju, o naši zamejski kulturi v odnosu do večinskega naroda pa tudi o tem, kako siromašen je danes delež Gorice na področju literature.
Naj povemo še, da je na prijetnem večeru - srečanju s pisateljem Rebulo, nastopil tudi Dekliški pevski zbor iz Števerjana pod vodstvom A-lenke Černič, udeležence pa je v imenu prireditelja, Zveze slovenske katoliške prosvete, pozdravil Damijan Paulin.
• Društvo »La Salute«, ki je pred kratkim nastalo v Ločniku in ki deluje na socioasistencialnem in zdravstvenem področju, obvešča, da je njegova abmulanta (v Ulici Bersaglieri 5) odprta ob ponedeljkih, sredah in sobotah od 8.30 do 10.30, ob torkih in petkih od 7.30 do 10.30 in ob nedeljah od 9.30 do 10.30.
GLASBENA MATICA GORICA
Četrtek, 13. februarja, ob 20.30
klavirski recital
DUBRAVKE TOMŠIČ
v Kulturnem domu v Gorici
razna obvestila
SPD Gorica obvešča, da je v teku vpisovanje tekmovalcev za pokal Skdanc. Prijave še do torka, 11. t. m., na sedežu društva, oziroma pri odbornikih Ivu Berdonu in Aldu Bavconu.
prireditve
KD Jezero v Doberdobu vabi o-
troke in starše v ponedeljek, 10. t.m., ob 16. uri na pustno rajanje z zabavnimi točkami in družabnostjo. Sodelujejo gojenci Dijaškega doma iz Gorice.
KD Jezero vabi člane in prijatelje na PUSTNI PLES v torek zvečer v društveni dvorani.
kino
Gorica
VERDI 18.00—22.00 »La foresta di smeraldo«.
CORSO 18.00—22.00 »Amici miei (atto HI)«.
VITTORIA 17.00 — 22.00 »Rambo II -La vendetta«.
Tržič
22.00 »Fracchia
EXCELSIOR 17.30 contro Dracula«.
COMUNALE 20.30 »La dodicesima notte«, gledališka predstava.
Kr min
OBČINSKO GLEDALIŠČE 21.00 »L occhio del gatto«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 — 20.00 »Ženska v rdečem«
SVOBODA Ni predstave.
DESKLE Ni predstave.
MARKO WALTRITSCH
Na grajskem griču so že v srednjem veku zgradili prve hiše nastajajočega mesta, ki so mu domačini pravili, kar po slovensko »Gorica«, kot je v darilnem aktu plemiču in patriarhu v letu 1.001 poudaril cesar svetega rimskega cesarstva Oton III. V kasnejših stoletjih se je mesto širilo z grajskega griča navzdol, v nižino. Najprej kar na pobočja griča, tako da so nastali Raštel in nekaj sosednih uličic, potem pa so takratni arhitekti pogledali nekoliko vstran. Nastal je današnji kompleks Trga sv. Antona, ki so mu meščani in slovenski okoličani v prejšnjih stoletjih pravili Stari trg. Prišel je potem Travnik. Odstranjena so bila stara mestna vrata konec Raštela. Mesto se je širilo v smeri seveda, na Placuto, pa tudi proti jugozahodu. Tam sredi prejšnjega stoletja se je Gorica nehala tam nekje pri današnji občinski palači. Od te do Štan-dreža so bila prostrana polja. Na mapi iz leta 1823 lahko ugotovimo, da sta nekje v sredini bili le kapucinska cerkev in sosedna hiša plemške družine Baronia (del te stavbe je še danes, skoro nedotaknjen, v začetku Ulice Duca d’Aosta). V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je bil zgra-
Ob razstavi goriških arhitektov v avditoriju
se je in kako se bo razvijala Gorica
jen železniški kolodvor. Takrat so Avstrijci iz mesta do njega speljali lep drevored, kasnejši Korzo. V Stra-žicah in Podgori, torej na dveh bregovih Soče, so podjetni industrijci zgradili tovarne, ki so izkoriščale vodno silo. Nastala so delavska naselja. Do pevmskega mosta se je nekoč šlo skozi Placuto in po današnji Ulici Don Bosco. V drugi polovici prejšnjega stoletja je bil speljan drevored. Zgrajen je bil most čez potok Koren, ki mu naši Brici še danes pravijo »železni most«.
V začetku tega stoletja je bila zgrajena nova železniška proga na severnem delu mesta. Seveda je bila tu tudi železniška postaja (današnja postaja Nova Gorica). Pa se je mesto pričelo širiti tudi v tej smeri.
Že pred prvo svetovno vojno so nastajala nova stanovanjska naselja na Livadi, na Solkanskem polju, ob cesti proti Trstu, ob tisti v Šempeter, v smeri Soče. Mesto se je le malo širilo med dvema vojnama. Treba je bilo dolgo let celiti rane iz prve svetovne vojne, saj so italijanski topničarji, ki so leto dni s Kalvarije in z Debele griže pri Vrhu sv. Mihaela streljali na Gorico, mesto precej poškodovali. Po prvi vojni je Max Fabiani izdelal urbanistični načrt Gorice, ki je bil seveda, kot vsi načrti, le delno iz-
veden. Max Fabiani pa je napravil urbanistični razvoj vsega Posočja, kar je v takratni italijanski praksi pomenilo novost, medtem ko so v Avstriji s tem že prej imeli opravka.
Po drugi vojni je bilo z gradnjo več let mir. Državna meja je postavila marsikaj na glavo. Speljana je bila v goriških predmestjih. Na jugoslovanski strani je pričelo rasti mesto Nova Gorica, po zamisli iz leta 1949 arhitekta Edvarda Ravnikarja. Pri nas so pričeli graditi, tudi po nepotrebnem stolpnice, napolnili so nekatere prazne prostore v mestnem središču. Potem pa so
bila zgrajena stanovanjska naselja na Rojcah, pri pevmskem mostu, v Ločniku, pri ločniškem mostu itd. Največjo novost predstavlja naselje Sv. Ane, kjer danes biva nad 6.000 ljudi, torej ena dobra sedmina vsega prebivalstva Gorice. Seveda so stanovanjske hiše, majhne ali večje, bile zgrajene tudi drugod. Dandanes smo najbrž pred tem, da novih naselij ne bomo gradili več. V mestu je preveč praznih hiš, zaradi tega so se arhitekti, krajevne oblasti ter lastniki lotili obnove teh starih hiš.
Kakšna je zgodovina urbanističnega razvoja Gorice, kakšni odnosi z
Novo Gorico, kakšne bodoče perspektive? Na to skuša, seveda delno odgovoriti razstava, ki jo je goriško združenje arhitektov priredilo v avditoriju. Pripravila sta jo arhitekta Massimo Rocco in Romano Schnabl. Sodelovali so tudi novogoriški arhitekti. S temi bodo 15. februarja priredili okroglo mizo o bodočem razvoju sosednih mest.
Poleg zemljevidov in kart iz prejšnjih časovnih obdobij imamo razstavljene tudi številne idejne osnutke goriških arhitektov.%Teh je danes že veliko. Večinoma so mladi. Razstavljeni so načrti in fotografije že zgrajenih kompleksov, palač, spomenikov itd. Razstavljene pa vidimo idejne načrte in tudi makete idejnih zamisli. Tako za stanovanjske komplekse kot za druge potrebe našega mesta. Omenili bi tu le idejni načrt za podzemno garažo pod zelenjadnim trgom na debelo. O tem je bilo svoj-čas veliko govora v občinskem svetu. Načrt, ki ga je izdelal arhitekt Jože Cej, predvideva, da bi bil vhod v to podzemno garažo iz Ulice Brass. Najbrž bi bilo prav, da bi se spustili v oceno tudi drugih načrtov. To pa bi nas povedlo predaleč. Zaradi tega vsem tistim, ki jih zanima urbanistični razvoj Gorice, ki jih zanimajo zamisli goriških arhitektov, svetujemo, da si razstavo ogledajo. Odprta bo do konca prihodnjega tedna.
Pri javnem večnamenskem kulturnem središču v Ronkah
Pogovor z načelnikom ob predavanju zagrebškega profesorja
Civilna služba namesto vojaščine
Koristno delo goriških esperantistov ob meji
Javno večnamensko kulturno središče v Ronkah ima na razpolago tri mesta za opravljanje civilne službe, ki nadomešča služenje vojaškega roka. Že pred dvema letoma je konzorcij sklenil konvencijo z obrambnim ministrstvom, na podlagi katere lahko zaposli tri oporečnike. Doslej je pri središču delal en oporečnik iz Gorice, dva pa sta bila iz Trsta. Trenutno je eno mesto prosto, preostala dva oporečnika pa sta pred iztekom obveznega služenja.
Vsi, ki jih zanima nadomestiti vojaško suknjo s kulturnim delom v o-kviru večnamenskega središča, se lahko za potrebne informacije zglasijo pri vodstvu središča v Ronkah, Ul. 24. maja 8, tel. 778605.
Pri belem konjičku
Društvo »R. Lipizer« pripravlja jutri v nedeljo, 9. februarja glasbeno matinejo v deželnem avditoriju. Tokrat bodo izvajali izbor iz operete Pri belem konjičku Ralpha Benatzke-ga. Umetniško vodstvo: Daniele Za-nettovich, režija Giancarlo Bertoldo.
MARKO MARINČIČ
Na pobudo goriškega esperantskoga društva je bilo v prejšnjih dneh v Gorici zanimivo predavanje zagrebškega profesorja Nikole Rašičd, u-glednega sociologa in jezikoslovca na tamkajšnji univerzi. Kljub ne ravno poljudni temi (Sociolingvistična vprašanja slovanskih jezikov) in dejstvu, da je predavanje potekalo (ob simultanem prevajanju v italijanščino) v pri nas še malo poznanem mednarodnem jeziku — esperantu je predavanje privabilo lepo število poslušalcev.
Prisotni so gotovo prišli na svoj račun. Za nepoznavalce esperanta je to bila priložnost za prijetno odkritje: mednarodni jezik, ki ga je v prejšnjem stoletju izumil poljski zdravnik Ludwig Zamenhof, je tudi za neveščega poslušalca že ob prvem stiku presenetljivo razumljiv, saj predstavlja (slovnično poenostavljeno) zmes evropskih jezikov. Za vse pa je bilo predavanje prav tako zanimiv vpogled v slovanski svet, ki — kot je uvodoma poudaril prof. Rašič deloma zaobjema tudi Gorico.
Šlo je za jezikoslovno predavanje, kakršna esperantisti večkrat prirejajo, da bi se podrobneje seznanili z značilnostmi jezikov, ki so sestavni del mednarodnega. Toda izvajanje prof. Rašiča ni bilo, kot bi lahko kdo mislil glede na naslovno temo, kako dolgovezno ali specialistično jezikoslovno razglabljanje, pač pa je znal predavatelj z briljantno pripovedjo, poseganjem v zgodovino in zabavnimi anekdotami o nesporazumih med pripadniki različnih slovanskih narodov, živo prikazati občinstvu značilnosti slovanskega sveta, to, kar je v njem enotnega in to, kar razne slo-vanslte narode in njihovih 12 jezikov razlikuje med seboj.
Zanimivo predavanje je bilo tudi priložnost, da smo se o delovanju goriških esperantistov pogovorili s pred sednikom društva Leonejem Furlanom in gospo Serafino Genovese, delegatom goriškega društva v svetovni federaciji, kjer približno 4 tisoč esperantistov zastopa 125 držav.
Povedala sta nam, da je goriško društvo med najmočnejšimi v deželi. Samo v Gorici šteje nekaj več kot 40 članov, manjše skupine pa so raz-
kropljene po pokrajini. Lani so imeli čast in obenem zahtevno nalogo, da so v Gradežu gostili vsedržavni kongres italijanske esperantske zveze. Poleg tega se redno srečujejo s sorodnimi društvi v Trstu, Vidmu in z novoustanovljenim društvom v Cone-glianu.
— Kaj pa stiki z esperantisti v sosednjih državah, predvsem v Sloveniji?
V Novi Gorici žal ne deluje nobeno tovrstno združenje, nam je povedal predsednik Furlan, pač pa redno prihaja na naše prireditve morda e-dini pravi esperantist v sosednjem mestu. Občasno se srečujemo z esperantisti iz Ljubljane, kjer deluje organizirana skupina, velik center In-ternacia kultura servo pa je v Zagrebu. Poleg tega deluje kot oblika stalnega povezovanja med esperantisti naše dežele, Slovenije in Hrvatske, Koroške in štajerske. Tritando konferenco, v sklopu katere tri sosedne države prirejajo občasna srečanja.
—Koliko pa je esperantska srečanje razširjeno v svetu?
Odgovoriti na to vprašanje je kot odgovarjati nekomu, ki te sprašuje koliko ljudi po svetu se pelje s kolesom, se je nasmehnila gospa Genovese. Ko smo že pri kolesu naj omenim, da je esperanto na primer zelo razširjen na Kitajskem, kjer ga govori milijone ljudi. Precej uveljavljen je tudi po nekaterih vzhodnih državah, na primer na Madžarskem ali v Bolgariji, kjer mednarodni jezik poučujejo po šolah. Pri nas nima uradnega priznanja, vendar v San Marinu ustvarjajo mednarodno znanstveno a-kademijo, ki bo esperanto priznavala kot uradni jezik.
— Za zaključek še vprašanje o programih goriških esperantistov. Nadaljevali smo s tečaji esperanta z občasnimi konferencami, srečanji z manj oddaljenimi ter dopisovanjem in obiskovanjem z bolj oddaljenimi e-sperantisti po svetu. Načrtujemo pa tudi večjo kulturno manifestacijo, ki naj bi bila v prihodnjih mesecih v Palači Lantieri. Priredili bomo razstavo knjig in tiska v esperantu in z italijanskim prevodom, koncerte in gledališke predstave v okviru dvotedenske esperantske kulturne prireditve.
Bogato so založeni s kar 3800 knjigami
Kako Doberdobci obiskujejo občinsko knjižnico
MARKO JARC
Občinska knjižnica v Doberdobu je Precej dobro založena in ima povprečno dve knjigi na prebivalca. Za tako majhno skupnost je podatek brez dvoma spodbuden. Knjižnica namreč Razpolaga s približno 3800 knjigami in je obiskovana vse leto.
Knjižničarka je v tem obdobju študentka Lucia Lavrenčič. Z njo smo se Pogovorili o delovanju, potrebah in vl°gi knjižnice v vasi kot je Doberdob.
Lavrenčičeva nam je povedala, da Precej ljudi obiskuje knjižnico, vendar S(J obiskovalci po večini učenci, di-•rikr in študentje. Izposojajo si knjigo tudi vaščani in vaščanke, ki Ijubi-Jo knjigo, vendar v preskromnem številu.
NPR.: Dejala si, da v knjižnico za-"aja v velikem številu študirajoča mladina? Kaj jim utegne nuditi naša •mjižnica?
ODG.: V glavnem hodijo dijaki, in Pcepci p0 podatke za raziskave, ven dm moram k temu nekaj pripomniti. ..Kar se osnovnošolcev tiče, precej j obiskuje knjižnico. Predvsem prillo, ko morajo narediti raziskave. endar so ^3^ problemi, ker uči-,. li sami ne poznajo zaloge knjig, m Jih lahko nudi knjižnica. Tako se §°di, da pošljejo učence k meni in p® vedo, če je material na razpolago m1 Pa ne. Včasih pa tudi učenci sa-
mi ne vemo kaj so prišli iskat. Mislim, da so v tem učitelji preveč površni in dobro ne obrazložijo kako se v knjižnici išče podatke, ali vsaj kako se točno vpraša po neki stvari. Dobro bi bilo. da bi si učenci prišli ogledati knjižnico skupaj z učitelji v jutranjh urah. Bolje bi lahko obrazložili otrokom kako se v knjižnici išče knjige. Tako bi učenci prihajali že z jasnimi pojmi, kje in kako najti to kar jim služi. Vendar je z osnovnošolskimi raziskavami veliko težav. Slovenskih tekstov za njihove potrebe ni dovolj. Manjkajo namreč ustrezni prevodi. Tudi knjig, ki bi bile kos programom ni na razpolago. Polagajo so zato stalni problemi prevajanja.
Tega bi se morali zavedati tudi učitelji in bi morali zato dajati primernejše raziskave.
Srednješolcem pa knjižnica nudi veliko izbire, bodisi italijanskih kot slovenskih tekstov. Tudi tu pa je včasih prevajanje običajnost. Vsekakor se srednješolci takoj nauče razpolagati s knjigami. Dovolj jim je enkrat pokazati potem pa delajo sami. Zelo veliko je število teh dijakov, ki vsak dan obiskujejo knjižnico. Vendar je to omejeno le na šolsko leto. Med počitnicami jih malo prihaja po knjige. Do sedaj je zaloga kos povpraševanju, če pa bi bila zahteva specifičnejša hi si morali priskrbeti več knjig.
Tudi višješo'.ci zahajajo radi v knjižnico. Prva leta hodijo v glavnem po material za raziskave. Potem pa si hodijo sposojati knjige za branje, posebno poleti. Višješolci jemljejo klasična dela, Id se vežejo na šolo. Zelo radi pa segajo po novostih na knjižni polici. Vsekakor Občinska knjižnica razpolaga z dobro izbiro knjig na mnogih področjih. Na razpolago je tudi knjiga želja, v katero je bilo letos vpisanih že trideset zaželenih tekstov.
VPR. : Koliko knjig ste si nabavili v lanskem letu?
ODG.: Nakupili smo si okoli sto knjig. Tekste izbira občinska komisija v zvezi s povpraševanjem ali na podlagi določenih želj. Komisiji predseduje dr. Karlo Černič, člani komisije pa so še Ladi Gergolet, Marija Kristina Gergolet, Miriam Vescovi, Karlo Ferletič, dr. Viljem Gergolet, Savina Cotič (animatorka) in knjižničarka, Lucia Lavrenčič. Sedaj spada doberdobska knjižnica v tržiški knjižničarski sistem, ki deluje v okviru Javnega večnamenskega središča.
Vsi člani naše knjižnice se lahko poslužujejo vseh knjig knjižničarskega sistema. Poleg tega vsaka knjižnica ima kartončke na katerih je zapisano kje je lahko določena knjiga razpoložljiva.
VPR.: Katere knjige pa si občani najraje izposojajo?
ODG.: Poleg romanov, gredo v tem trenutku najbolj knjige, ki obravna- ■
vajo socialno tematiko. Veliko ljudi pa se v zadnjih časih zanima za publikacije, ki obravnavajo Julijce in gorski svet nasploh. Že srednješolci se zanimajo za gore, kar je sekakor spodbudno.
VPR.: S katerimi revijariii razpolagate?
ODG.: Naročeni smo na Cicibana, Naše razglede, Il Territorio, Proteus, Psicologia moderna. Najbolj brane so prve tri, popolnoma zanemarjeni pa sta Proteus in Psicologia modema. Ti sta preveč zahtevni.
Poleg tega pa bi rada dejala, da tesno sodelujemo s knjižnico iz Solkana. Važno je, ker razpolagamo z njihovim katalogom. Poleg tega pa so nam darovali mnogo knjig. Moram se jim prav zahvaliti. Naročeni smo tudi na katalog vseh izdaj v Jugoslaviji.
K delovanju doberdobske občinske knjižnice spadajo tudi razstave. Lansko leto smo imeli razstavo risb ilustratorjev Kost je Gatnika in Kamile Volčanšek. S prihodnjim mesecem bomo tudi podaljšali umik odprtja naših prostorov.
VPR.: Ah misliš, da se v Doberdobu dovolj bere?
ODG.: Mislim, da starši ne spodbujajo dovolj otrok k branju. Predvsem jim ne dajejo konkretnega zgleda. Spodbujanje včasih ni dovolj, zdi se da vsiljujejo nekaj kar sami ne utegnejo, ali se jim ne da narediti.
Košarka: drevi ob 21. uri v Trstu v drugoligaškem italijanskem prvenstvu
Jadran odločno za zmago proti Mauriju
Predstavniki Jadrana so nam sinoči sporočili, da kljub današnji stavki občinskih uslužbencev, ki skrbijo za vzdrževanje tržaških športnih objektov, se bo drevišnja tekma italijanskega drugoligaškega košarkarskega prvenstva med Jadranom in Maurijem redno odvijala.
Drevi se bosta na parketu trža- ' ške športne palače pomerili deseta in enajsta ekipa na lestvici italijanskega drugoligaškega prvenstva. Na prvi pogled se zdi, da bo to srečanje brez pravih motivov za obe moštvi in tudi za gledalce precej nezanimivo. Pa ni tako! Mauri iz Treviglia še vedno aktivno zasleduje uvrstitev v elitno B ligo, Jadran pa še vedno stremi za čimboljšo uvrstitvijo v tem prvenstvu, pred domačo pu-, bliko pa jadranovci vedno najdejo novih in dodatnih motivacij, tako da bo tudi drevišnja tekma vredna o-gleda.
»V Trst pridemo za zmago, tako
kot je Jadran prišel v Treviglio v prvem delu in tako kot vsako moštvo, ki odpotuje na gostovanje.« S tem uvodom se je začel telefonski pogovor z generalnim menežerjem Maurija, Albertom Mattiolujem.
»Vam bo naposled uspelo, da se prebijete v elitno B ligo?«
»Elitna B liga' je naš primarni ' cilj. Prav zato je nujno, da v Trstu zmagamo, saj bomo v nasprotji nem primeru brez dodatnih možnosti. Na žalost smo'darovali štiri točke po nepotrebnem in to se nam sedaj maščuje. Pomislite, da smo proti Bergamu ob polčasu vodih z dvajsetimi točkami prednosti in na
koncu tekmo zgubili. . . To se dogaja, ker smo še vedno amaterji med profesionalci. V tem sta si vaše in naše društvo zelo podobni. Pri nas imamo samo enega profesionalca, igralci pa so večinoma študentje ali pa drugje zaposleni. Menim, da smo tehnično ena boljših postav v tej konkurenci in sem prepričan, da bi bili rezultati mnogo boljši, ko bi le imeli podobne razmere in pogoje
Tako v prvi tekmi
MAURI — JADRAN 91:80 (47:30) MAURI: Berioletti 2, Zonca 3, Me-neghel 12, Gatti 20, Pampana 13, Gabrielli 8, Rancati 4, Codevilla 19, Claudio 12, Cefis.
JADRAN: K. Starc 13, Ban 20, Rau-ber 7, Daneu 12, Čuk 15, Zarotti 1, Žerjal 4, Gulič 7, Sosič 1, I. Starc.
nekaterih drugoligaških klubov.«
»Po oceni mnogih strokovnjakov je vaš center Codevilla sposoben za igranje na mnogo višjem nivoju...«
»Res je. Massimo je prerasel to kategorijo in lahko rečem, da bo v bodoče med protagonisti v A-l ligi. če bi npr. tržaški Stefanel imel njega namesto Lucantonija (šaljivo). . . Snubijo ga premnogi prvoligaški klubi in mislim, da nas bo že v prihodnji sezoni zapustil.«
V Jadranovem taboru je med tednom vse potekalo po ustaljenem redu. Fantje sp preboleli tekmo iz Vareseja in že mislijo na današnjega tekmeca. Kljub pustnemu razpoloženju je pričakovati, da bo drevi na tekmi precejšnje število ljudi.
Srečanje med Jadranom in ekipo Mauri iz Treviglia bo v tržaški športni palači s pričetkom ob 21. uri.
(Cancia)
Košarka: jugoslovanski pokal
Ljubljančani brez moči proti zagrebški Giboni
Cibona - Smelt Olimpija 121:110 (65:51)
SMELT -OLIMPIJA LJUBLJANA: Vujakovič 8, Brodnik, Zdovc 12, Polanec 4, Subotič 27, Hauptman 10, Tovornik 20, Djurišič 13, Kotnik, Kovačevič 16.
NOVI SAD — Kot je bilo pričakovati, je zagrebška Gibona v včerajšnji polfinalni tekmi jugoslovanskega ko-šarskega pokala premagala ljubljansko Olimpijo in se tako uvrstila v današnji finale. Tudi v včerajšnji tekmi je izstopal Dražan Petrovič, ki je dosegel 55 točk.
Gibona ho v današnjem finalu igrala proti Bosni, ki je v polfinalu premagala šibenko z 92:90 (39:47). (nb)
Dirka tris
PIZA — Zmagovita kombinacija dirke tris je 19 - 2 - 23. Zmagovalcev je skupno 266, ki bodo prejeli po 3.934.116 Ur.
Smučanje: včerajšnji smuk za SP
Zmagoslavje Avstrijcev
Včeraj v Novi Gorici ob prisotnosti Križaja in Petroviča
Tudi Iskra Delta med sponsorji VI SKI POOL
MORZINE (Francija) — Na včerajšnjem smuku za SP so Avstrijci dose-gli popolno zmagoslavje. Zmagal je namreč Anton Steiner pred Švicarjem Gustavom Ohrlijem, na tretjem mestu pa sta skupno pristala Wirn-sborger in Pfaffenbichler. Dober skupinski uspeh so zabeležih tudi Italijani: Sbardellotto in Mair sta bila sedma, Cigolla pa deseti.
Kombinacijo je osvojil Marc Girar-delli ,ki je tako še utrdil prvo mesto na skupni lestvici za SP.
VRSTNI RED SMUKA: 1. Steiner (Av.) 1’38”35; 2. Obrh (Švi.) 1’38”92;
3.	Wimsberger (Av.) in Pfaffenbichler (Av.)	1’38”98;	5. Stock (Av.)
1’39”06; 6. Mulleir (Švi.) 1’39”08; 7. Sbardellotto (It.) in Mair (It.) 1’39”18; 9. Meh (Švi.) 1’39”19; 10. Cigolla (It.) in Johnson (ZDA) 1’39”29.
KOMBINACIJA (St. Anton - Morane) : 1. Girardelli (Luks.) 18,57; 2. Stock (Av.) 66,92 ; 3. Obrh (Švi.) 73,13;
4.	Wasmeier (ZRN) 74,09 ; 5. Roth (ZRN) 77,77.
SKUPNA LESTVICA ZA SP: 1. Girardelli (Luks.) 192; 2. Miiller (Švi.)
164; 3. Wimsberger (Av.) 137; 4. Wasmeier (ZRN) 131; 5. Stenmark (Šve.) 127; 6. Petrovič (Jug.) 125; 7. Zurbriggen (Švi.) 115; 8. Mair (It.) 102; 9. Strolz (Av.) 95; 10. Heinzer (Švi.) 92; 11. Stock (Av.) 91; 12. Križaj (Jug.) in Alpiger (Švi.) 90.
Prva regata Novi Zelandiji
FREMANTLE — Na svetovnem prvenstvu 12-metrskih jadrnic je prvo regato osvojila Nova Zelandija s čolnom »KZ 5«. »Italia« se je uvrstila na odhčno peto mesto, slovita »Azzurra« pa je bila samo deveta. Iz prvotnega reda so na nižja mesta zaradi sprejetih prizivov potisnih francosko jadrnico »French kiss« in avstralsko »South Austraha«. Morje je bilo razgibano in veter je pihal s hitrostjo 27 km na uro.
Mladinski turnir v Viareggiu
VIAREGGIO — Na mednarodnem mladinskem nogometnem turnirju v Viareggiu bosta danes polfinalni tekmi Sampdoria - Milan in Fiorentina -Inter.
NOVA GORICA — Iskra Delta, največji jugoslovanski proizvajalec računalnikov, ki ima dandanes že nad polovico jugoslovanskega tržišča kom-pjuterjev, razvito servisno mrežo v vsej državi in 1.300 zaposlenih z visoko strokovno kvalifikacijo, je pristopila med sponsorje YU SKI POOL, to je skupnosti podjetij, ki finančno podpirajo jugoslovansko smučarsko reprezentanco. Iskra Delta ne bo le finančno podprla jugoslovanskih smučarjev, marveč bo svojo strokovno službo z računalniki nudila, kot sicer že dela, na vseh smučarskih tekmah v Jugoslaviji.
Pogodbo o sponsorizaciji so podpi-sah včeraj opoldne v Novi Gorici, v prostorih tamkajšnjega šolskega centra Iskra Delta, in sicer generalni direktor Iskre Delta Janez Škrubej ter zastopniki Smučarske zveze Jugoslavije ter SKI POOL. Prisotna sta bila tudi odlična jugoslovanska smučarja Bojan Križaj in Rok Petrovič, ki sta, skupno z vodjo jugoslovanske smučarske reprezentance Tonetom Vogrincem, odgovorjala na vprašanja
številnih slovenskih novinarjev, tako o dosedanjih tekmah za svetovni pokal kot o bodočem programu in predvidenih nastopih jugoslovanskih smučarjev. Gre za nastope doma, v drugih krajih Evrope, v ZDA in na Japonskem.
V šolskem centru Iskra Delta v Novi Gorici bodo že v bližnji prihodnosti usposobih tudi operaterje, Id bodo potem delali v računalniških centrih na raznih športnih tekmovanjih. To je povedal vodja šolskega centra Lucijan Rejc. Iskra Delta sponsorizira tudi vrsto drugih jugoslovanskih športnih ekip. Prav s pomočjo športa in televizijskih prenosov bo aparatom te jugoslovanske tovarne odprta pot v svet. Reklama pa je sedaj potrebna, saj Iskra Delta pričenja s prodorom v Avstrijo, ZRN in tudi v prekooceanske države. Tone Vogrinc pa je še povedal, da bodo smučarski strokovnjaki prav s pomočjo računalnikov lahko ugotavljah vse možnosti, ki jih imajo doma in v tujini jugoslovanski smučarji, ne le vrhunski, marveč tudi začetniki. Prav
tako bodo lahko imeh na voljo tudi podatke o tujih smučarjih. Tako jim bo lažje programirati bodoče delovanje jugoslovanskih športnikov.
Za zaključek lahko povemo še to, kar sta novinarjem povedala Petrovič in Križaj o letošnjih nadaljnjih tekmovanjih za svetovni pokal: »Vse je še odprto, sta rekla, kajti proge na prihodnjih tekmah so lažje od tiste v Wengnu, ki je bila zares težka.«
MARKO WALTRITSCH
Arnoux podpisal za Ligier
PAVIA — Na nagrajevanju za trofejo Pirelli so včeraj sporočili, da bo Rene Amoux skupno z Jacquesom Lafittom vozil za avtomobilsko hišo Ligier.
Kolesarstvo: Umaraš 4'34"103
MOSKVA — Sovjetski kolesar Gin-tautas Umaraš je izboljšal svetovni rekord na 4.000 m individualno s 4 min. 34”103. Prejšnji rekord je bil last njegovega rojaka Viktorja Kupo vetca s časom 4’37”60, ki ga je dosegel pred tremi leti v Moskvi.
Nogomet: danes v Miljah v 2. amaterski ligi
V središču pozornosti Fortitudo-Vesna
domači šport
Mrzlo vreme, gripa, pustno razpoloženje to so problemi, ki ta teden pestijo skoraj vse trenerje amaterskih ekip. Na srečo, vsaj glede tretjega vprašanja, to je pustnega razpoloženja, so nekateri rešili tako, da so tekme anticipirah na soboto popoldne.
FORTITUDO - VESNA
Igrati nogomet v nedeljo v Miljah bi bilo res nepojemljivo, saj je tam tradicionalna povorka pustnih vozov in mask. Zato so to srečanje anticipirah na danes popoldne. Kljub temu da je ta osrednji dvoboj ne le kola, temveč prvenstva, saj si ekipi dehta prvo mesto na lestvici, gotovo ne bo deležen tiste pozornosti, ki jo zasluži. Dobro vemo, da v Miljah v tem obdobju kraljuje pust in prav zato bi Vesna morala izkoristiti priložnost. Nikakor pa ne smemo misliti, da ima Vesna odprto pot do zmage, temveč lahko rečemo le, da morda nogometaši Forti-tuda ne bodo igrali tako zbrano kot ponavadi. Iz tega bi lahko sklepali, da bi se domačini zadovoljih tudi s točko. Remi bi gotovo dobro zalegel tudi Križanom, ki bodo tokrat morah na igrišče brez Verbicha, ki je bil v nedeljo izključen. S tem izidom bi namreč obe ekipi obranih prvo mesto na lestvici in obenem brez hujših posledic šh mimo pustnega razpoloženja.
BEGLIANO - ZARJA
Kaže, da so nogometaši Begliana v zadnjih tekmah precej živčni. Pred dvema tednoma sta bila izključena dva nogometaša, prejšnjo nedeljo v Križu pa kar trije. Zato ima trener Be-gliana Petraz za tekmo z Zarjo ponovno težave s postavo moštva. Tokrat pa bo še v večjih težavah. V Križu so bili izključeni branilec Venturini, krih Turolla in Ferles, ki jutri ne bodo sme-
Saškota in Kristino Kalc je osrečil
BORIS
Svojemu odborniku čestita, malemu Borisu pa želi vso srečo v nadaljnjem življenju
ŠZ Gaja
h na igrišče. Upati je, da bo Zarja znala izkoristiti te odsotnosti, pa čeprav Bazovci bodo morah igrati brez izključenega Sulcicha.
3. AMATERSKA LIGA
NA TRŽAŠKEM
PRIMORJE - GAJA
Po nepričakovanem delnem spodrsljaju s CUS, gostuje Primorje Gajo, ki se je doslej v derbijih najbolje odrezala od naših ekip. Gajevci sicer s tekmo več vodijo na posebni lestvici derbijev naših ekip z dvema točkama prednosti pred Krasom. Na Proseku se torej obeta res privlačen in napet derbi. Gaja, ki igra v gosteh, bi se morda zadovoljila tudi z remijem, vendar gajevci nimajo kaj izgubiti, saj nimajo več možnosti, da bi se potego-vah za napredovanje. Primorje pa si ne sme dovohti niti delnega spodrsljaja. Torej na Proseku, kot sicer v vseh ostalih derbijih bo veljalo staro pravilo, da bo možen vsak izid, seveda z izjemo, da pustno razpoloženje ne bi pustilo posledic.
PRIMOREC - AURISEMA
Aurisina je v povratnem delu prvenstva zašla v hudo krizo, saj drugače si no moremo razlagati, kako so Na-brežinci doživeh štiri zaporedne poraze. Seveda Trebenci pa nikakor ne smejo mishti, da imajo zmago že v žepu. Igrati morajo odločno in brez napak, ker le tabo lahko osvojijo ves izkupiček.
BREG - SAN NAZARIO
Nekoliko težjo nalogo seveda imajo brežani, ki gostijo trdoživo ekipo San Nazaria, ki pa ima na lestvici le dve točki več od Brega. »Plavi« imajo torej tokrat lepo priložnost, da presenetijo nasprotnika, saj bi s tem obenem zasedli tudi četrto mesto na lestvici.
KRAS - SAN MARCO
Tudi Kras bo igral proti neugodnemu tekmecu, pa čeprav treba priznati, da San Marco igra letos daleč pod svojimi sposobnostmi, sicer pa ne smemo pozabiti, da ima ekipa iz Ribiškega naselja letos tudi precej smole. Pri Krasu so optimisti, skrbi pa jih le dejstvo, da ekipo San Marca vodi Man-zutto, Id je že treniral naše moštvo.
NA GORIŠKEM
SAGRADO - MLADOST
Mladost bo jutri gostovala v Zagra-ju, ki je trenutno na 4. mestu lestvice in še v boju za eno od prvih mest, ki pomenita napredovanje. Zagrajčani in Doberdobci bodo igrah po dveh pomembnih zmagah (Romana in Piedi-monte). Kljub temu pa menimo, da bodo imeh domačini prednost in bo zato neodločen izid za Kraševce že dober uspeh.
PIEDIMONTE - JUVENTINA
Dve zaporedni zmagi: to je vizitka, ki jo bodo Štandrežci pokazah Podgorcem na jutrišnjem srečanju. Čeprav bodo igrah na tujem, je pričakovati, da bodo naši odnesli pozitiven rezultat.
SOVODNJE - FOSSALON
Petejan in tovariši bodo jutri gostih ekipo Fossalona, ki je po zadnjih neuspehih zdrknila na spodnji del lestvice. Zato je pričakovati, da bodo Sovodenj-ci tokrat beležih zmago in s tem obdržali dober položaj na lestvici.
Danes v Kopru mednarodni turnir
KOPER — V Kopru se bo danes pričel mednarodni turnir Koper ’86. Ob 13. uri bo tekma Dinamo Vinkovci -Jedinstvo, ob 15. uri pa Koper - Spor-tul Bukarešta. Jutri pa se bodo ekipe preselile v Lipico, kjer bo ob 13. uri tekma za 3. mesto, ob 15. uri pa za 1. mesto. (Kreft)
Plavanje: miting v Bonnu
BONN — Pomembnejši rezultati mednarodnega plavalnega mitinga v Bonnu. MOŠKI: 400 m mešano: 1. Bau-mann (Kan.) 4’13”74; 800 m: 1. Salj-nikov (SZ) 7’43”30. ŽENSKE: 400 m prosto: 1. Lung (Rom.) 4’41”62; 800 m: 1. Hartmann (NRD) 8'21”96.
Paklin drugi v Moskvi
MOSKVA — Svetovni rekorder v skoku v višino Igor Paklin se je u-vrstil samo na drugo mesto na državnem prvenstvu SZ. Paklin je dosegel 229 cm medtem ko je Vadim Oganjan skočil 2 cm više.
Danes
SOBOTA, 8. FEBRUARJA
NAMIZNI TENIS
ŽENSKA A LIGA
18.00 v Zgoniku:	Kras Globtrade -
GST Maratea
ODBOJKA
ŽENSKA B LIGA
18.00	v Moghanu Venetu, Ul. Olme: Mógliano - Meblo
MOŠKA C-2 LIGA
17.30	v Maniagu: VB Maniago - O-lympia Terpin; 20.30 v Štandrežu: Val - CUS Trst; 20.30 v Trstu, Ul. Zando-nai: Rozzo! - Bor JIK banka
ŽENSKA C-2 LIGA
16.00	v tržiški športni palači: Fin-
cantieri Gorian - Sloga; 17.30 v Lati-sani: Latisana - Bor Friulexport; 20.30 v Sovodnjah:	Sovodnje Centralsped -
Virtus Vigonovo
MOŠKA D LIGA
18.00	v Štandrežu: Val - Torriana; 18.30 v goriškem Kulturnem dom: Naš prapor - Mossa
ŽENSKA D LIGA
15.30	v Trstu, šola Suvich: Le Volpi - Sloga; 18.00 v Trstu, Monte Cen-gio: CUS - Kontovel Electronic Shop; 20.00 v Marianu: Intrepida - Breg A-grar; 20.30 v Tržiču, Zelena telovadnica: Canon - Dom Agorest.
1. MOŠKA DIVIZIJA
19.00	v Trstu, na 1. maju: Bor-Roz-zol; 20.30 v Repnu: Sloga - Prevenire
1. ŽENSKA DIVIZIJA
17.00	v Nabrežini: Sokol - Club Altura; 20.30 v Trstu, Sv. Sergij: Ferroviario - Bor
UNDER 16 ŽENSKE
16.00	v štandrežu:	San Luigi - So-
vodnje; 15.00 na Opčinah: Sloga B -La Marmotta
KOŠARKA
MOŠKA B LIGA
21.00	v tržaški športni palači: Jadran - Mauri Treviglio
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
18.00	v Gradežu, športna palača: Grado - Dom; 20.00 v Trstu, Ul. della Valle: Libertas - Breg Adriatherm; 20.15 na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Fruttetna
1. MOŠKA DIVIZIJA
18.00	v Trstu, Ul. Veronese (šola Da Vinci) : Barcolana - Kontovel Electronic Shop
MLADINCI
16.00	v goriškem Kulturnem domu: Dom - Libertas
DRŽAVNI KADETI
18.30	v Gorici: Segafredo, - Jadran Farco
DEŽELNI KADETI
15.00 na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Inter 1904
NARAŠČAJNIKI
17.30	v Trstu, Istrska ulica: Don Bosco - Sokol
NOGOMET
2. AMATERSKA LIGA
15.00	v Miljah: Fortitudo - Vesna
UNDER 18
17.00	v Miljah: Fortitudo - Zarja
NAJMLAJŠI
15.30	v Doberdobu:	Mladost - San
Canzian
Jutri
NEDELJA, 9. FEBRUARJA
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
11.00	na Proseku, dom pristaniških delavcev: Lav. Porto - Bor Radenska
1.	MOŠKA DIVIZIJA
10.00	v Nabrežini: Sokol-Polet; 11.00 v Trstu, na 1. maju: Bor A - Libertas
MLADINCI
8.30	v Trstu, šola Suvich: Barcolana B - Kontovel Electronic Shop
DEŽELNI KADETI
12.30	v Miljah: Intermuggia - Polet
NARAŠČAJNIKI
11.00	v Trstu, pri Sv. Sergiju: Ser-volana Leasest - Bor Adriaimpex
ODBOJKA
UNDER 16 ŽENSKE
9.30	v Trstu, licej Galilei: Inter 1904
-	Kontovel Electronic Shop
NAMIZNI TENIS
MOŠKA C LIGA
10.00	v Zgoniku:	Kras Globtrade -
Italcantieri Tržič
ŽENSKA C LIGA
10.00	v Zgoniku: Kras Globtrade -Kameid; 10.00 v Leifersu: TT Leifers
-	Dom
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
15.00	v Beglianu: Begliano - Zarja
3.	AMATERSKA LIGA
15.00 na Proseku: Primorje - Gaja; 15.00 v Trebčah: Primorec - Aurisina; 15.00 v Dolini:	Breg - San Nazario;
15.00 v Repnu:	Kras - San Marco;
15.00 v Zagraju:	Sagrado - Mladost;
15.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Fossa-lon; 11.00 v Podgori: Piedimonte - Ju-ventina
NARAŠČAJNIKI
8.30	na Opčinah, Ul. Alpini: S. Andrea - Kras; 9.30 v Dolini: Breg -Fortitudo
NAJMLAJŠI
9.15 na Proseku: Primorje - Opicina
Namizni tenis: drugi zaporedni nastop naših A-ligašic v Zgoniku
Krasovke (brez Sedmakove) doma
Krasova dekleta bodo danes že drugič zaporedoma nastopila pred domačim občinstvom. Na drugi strani mize jim bodo tokrat stale igralke Maratee iz Kampanije. Tudi ta e-kipa naj ne bi delala preglavic Ber-nardičevi in ostalim krasovkam, tako da v Zgoniku in okolici vsi nestrpno pričakujejo najvažnejše srečanje v letošnjem prvenstvu, ki bo čez 3 tedne, ko bo še nepremagani Surgelati Arena prišel v naše kraje. Dekleta Krasa Globtrade bodo skušala z zmago postaviti resno kandidaturo za osvojitev tretjega zaporednega državnega naslova.
Srečanje med Marateo in Krasom Globtrade se je v prvem delu končalo z zmago gostinj 4:2, a krasovke so se takrat morale pošteno potruditi, da so strle odpor žilavih kampanijskih igralk. Ne smemo pozabiti, da je Maratea v prejšnjem kolu na domačih tleh spravila na kolena nič manj kot tretjeuvrščeni Recoaro iz Bočna. Današnjega Kra-
sovega nasprotnika sestavljata dru-gokategomici Massini (št. 1) in Con-dorelli, poleg njiju pa je v prvem srečanju nastopila še nižjeuvrščena Di Tranijeva. V prvem delu prvenstva je domačinkam točko prepustila Sedmakova, ki je najprej nerodno izgubila proti Di Tranijevi, takoj nato pa prijetno presenetila z zmago proti boljši Massini je vi. Orožje pa je takrat morala položiti tudi Ukmarjeva, ki bo imela danes spet priložnost, da nadoknadi zamujeno in se oddolži nasprotnici za tedanji poraz, seveda če bo žreb tako nanesel. Odsotna bo tokrat Sedmakova, ki je zaradi bolečin v hrbtu prisiljena čimveč časa počivati, da bi se 1. marca v odločilnem srečanju z Ve-rončankami predstavila v čim lepši luči. Spet lahko torej pričakujemo le lažji trening Krasovk.
ŽENSKA C LIGA
V 11. kolu tretjeligaškega ženskega prvenstva bosta tudi tokrat oba
slovenska predstavnika pred zelo lahko nalogo. Domovke, ki se s tekmo manj nahajajo na vrhu lestvice, čeprav so v družbi Krasa in Recoara, bodo jutri ob 10. uri nastopile v Bocnu. Po vsej verjetnosti bodo imele Goričanke zaradi obilnih snežnih padavin največ težav v prometu, predno bodo prispele v goste k tirolskemu Leifersu. V prvem delu prvenstva so naše predstavnice v Gorici slavile s 5:2, tokrat pa lahko pričakujemo še bolj gladko zmago. O-srednje srečanje tega kola bo jutri v Bocnu, kjer se bo domači Recoaro, ki ima na začasni lestvici 2 točki več od Azzurre pomeril prav z go-riško ekipo, ki jo je že v Gorici premagal s 5:3. V primeru zmage Azzurre bi bili praktično obe ekipi izločeni iz boja za napredovanje.
Krasovke pa se bodo v zgoniški telovadnici jutri spoprijele s četrto silo prvenstva Karneidom, ki so ga že premagale kar s 5:0. Tokrat po
z Marateo
vsej verjetnosti ne bo šlo tako gladko, vsekakor pa v njihovo zmago nihče ne dvomi.
MOŠKA C LIGA
KrasoVi fantje bodo tokrat pred zahtevno nalogo. Jutri zjutraj bo prišel v Zgonik tržiški Italcantieri, ki je z dvema zmagama v zadnjih dveh kolih dohitel Kraševce pri o-smih točkah in se odlepil od zadnje-uvrščene dvojice. Da bodo lahko Derganc in ostali mirneje zadihali" morajo v preostalih štirih kolih doseči vsaj še eno zmago. Lepa priložnost se jim ponuja že jutri, ko bodo nastopili v najboljši postavi. V Tržiču je zmaga pripadla Krasu Globtrade s 5:2, a po vsej verjetnosti se bodo Tržačani jutri predstavili za zeleno mizo v Zgoniku z močnejšo postavo kot takrat. Obeta se zanimivo izenačeno srečanje in upajmo, da bo domačinom le uspelo popraviti spodrsljaji iz prejšnjega nastopa. (Z.S.)
ZA KRAS GLOBTRADE
Prvi, a ne zadnji stik krasovcev s Pirančani
KRAS GLOBTRADE - NTK PIRAN 5:6
Med tednom so igralci, ki letos branijo barve Krasa v tretjeligaškem namiznoteniškem prvenstvu, v Zgoniku odigrali prijateljsko srečanje z vrstniki iz Pirana.
Eden izmed članov piranske ekipe, in sicer Filipas, trenira Borove začetnike in ko so se pred kratkim Krasovi najmlajši srečali, z borovci, so Krasovi trenerji prišli v stik z njim. To so bili prvi, a ne zadnji stiki s Pirančani, saj so se predstavniki obeh ekip tokrat domenili za bodoče sodelovanje v okviru prijateljskih tekem in vzajemnih izkušenj.
V Krasovih vrstah so nastopili Derganc, Bole, Štoka in Colja, a za Piran so igrali Filipas, Degan in Čeme. Srečanje je bilo izredno napeto in izenačeno, kot nam kaže tudi končni rezultat. (Z.S.)
Mogliano igra v zadnjih kolih dokaj učinkovito
Nevarno gostovanje Mebla
V moških deželnih odbojkarskih ligah
Tokrat ne bo tako lahko
Naporen teden, ki je že zahteval pokalno gostovanje v Venetu s poznim povratkom domov, bo združena ekipa Meblo sklenila danes popoldne v Moglianu, kjer se bo v okviru drugega povratnega kola prvenstva ženske B lige pomerila z istoimenskim tamkajšnjim moštvom.
Mogliano Veneto je stari znanec Mebla. Z našo ekipo se je pomeril že v prejšnjih dveh prvenstvih, letos pa celo že trikrat: enkrat v prvenstveni, dvakrat pa v pokalni tekmi. Obračun je 3:0 za Meblo, ki je oba nabre-žinska nastopa sklenil brez izgubljenega niza, na igrišču, kjer bo igral tudi danes s pričetkom ob 18. uri, pa je slavil zmago s 3:1.
Na papirju čaka torej Meblo razmeroma lahek nastop, s katerim bi morala naša ekipa utrditi sveže o-svojeno tretje mesto na lestvici. V resnici pa je dreviš-nje vse prej kot lahko in to iz več razlogov. V prvi vrsti je treba povedati, da igra Mogliano iz kola v kolo čedalje boljše. Z zadnjimi tremi zaporednimi zmagami se je menda dokončno izvlekel iz boja za obstanek v ligi. Na domačih tleh je med drugir.i z gladkim 3:0 odpravil prav takrat tretje uvrščeni Conegliano, ki je prejšnji teden v Nabrežini dokazal, da je vse prej kot slaba ekipa.
Rezultati zadnjih kol torej krepijo domnevo, da bo Meblu danes popoldne stala na nasprotni strani mreže povsem prerojena ekipa, ki ima v mladostnem zagonu svoje najmočnejše orožje, verjetno pa je v zadnjem ob-
dobju veliko pridobila tudi glede samozavesti. Vzpon Mo-gliana pravzaprav ne čudi, če vemo*, da ga trenira priznani strokovnjak Scalzotto, ki sicer s pedagoškega vidika dvomljivimi, toda očitno učinkovitimi prijemi, zna v kratkem času iz mlade igralke ustvariti solidno članico. Mogliano je zelo mlada ekipa, ki dosti trenira, zato je napredek na dlani.
Nekaj težav bi lahko imel Meblo tudi z utrujenostjo, poleg tega pa je nekatere igralke med tednom pestda bolezen in čeprav bodo danes najbrž vse prisotne, je forma nekaterih vprašljiva. Kljub temu je povsem jasno, da bo Meblo z dobro igro strl odpor ambicioznega nasprotnika, saj je razlika v izkušenosti in telesni moči precejšnja. Avtobus za igralke in navijače bo odpeljal ob 14. uri s Trga Oberdan, ob 14.30 pa iz Sesljana.
Glede ostalih tekem drugega povratnega kola bi moralo biti najbolj izenačeno v Padovi, kjer se bo domača šesterka Tregarofanija za peto mesto pomerila z nevarnim Volpejem, zanimivo pa bo tudi v Trstu, kjer se bo OMA Armes pomerila z močno Nerveso. Obe ekipi nujno potrebujeta točki, naloga Tržačank pa je skoraj brezupna.
DANAŠNJI SPORED: Mobilcatalogo - Fratte; Spi-nea - Putinati Ferrara; Conegliano - Vicenza; OMA Armes - Nervesa; Mogliano Veneto - Meblo; Tregarofani Padova - Volpe Flesso Umbertiano.
Borovec Jože Bitežnik
V moški odbojkarski C-2 ligi bo našim ekipam tokrat zelo težko ponoviti trojni uspeh iz prejšnjega kola, če pa bi jim to drevi uspelo, bi jim gotovo pomenilo mnogo večje zadoščenje kot pred tednom dni.
Od naših treh šesterk bo na doma-čit tleh igral le štandreški Val, toda pomeril se bo s tržaškim CUS, ki je še edina nepremagana ekipa in ima na
skupni lestvici že štiri točke prednosti nad drugouvrščenim Interjem 1904. Naloga Plesničarja in tovarišev je zelo težka, toda na dlani je tudi, da je prav Val ena redkih ekip, ki lahko preseneti Tržačane.
Bor JIK banka bo v šolski telovadnici v Ul. Zandomai igral z Rozzolom, ki ima sicer na lestvici le šest. točk, a je v prejšnjem kolu prisilil Olympio Terpin, da je igrala pet setov, preden je prišla do zmage. Za letošnje prvenstvo velja, da je dokaj izenačeno, saj sta le Vivil in videmski Volley bali objektivno slabša. V tej luči ni brez pasti niti gostovanje Špacapana in tovarišev v Maniago, kjer se bodo pomerili s tamkajšnjim Volley ballom.
V D ligi se Našemu praporu ponuja možnost, da v tekmi z Mosso vknjiži drugi par točk. Šesterki delita zadnje mesto, za obe je ta resnično zadnja možnost, da se še borita za obstanek. Val bo doma igral z močno Torriano, ki si poraza ne sme privoščiti, sicer bi zgubila vsa upanja za napredovanje.
V ženski odbojkarski C-2 ligi
Odločilno za Sovodenjke
Letos v priredbi učiteljišča Slomšek ob pomoči SPDT
Peto smučarsko tekmovanje naših šol
V minulih treh kolih je vsak te-den en naš ženski C-2 ligaš počival, tokrat bodo vsi zopet igrali, njihova naloga pa bo vse prej kot lahka. Slo-§a bo namreč gostovala v Tržiču pri Dortanu, ki se bori za napredovanje v višjo ligo, Bor Friulexport pa bo gostoval celo pri prvouvrščenemu novin-Cu iz Latisane, ki je prav gotovo najele presenečenje vseh deželnih lig aPloh. Pred odločilnim nastopom je ,'lldi Sovodnje Centralsped, ki se bo na domačih tleh pomeril z Vigono-Pravzaprav je to prvo od dveh ^očilnih tekem za obstanek, saj bo-9° Sovodenjke prihodnji teden gostile ekipo Ceramiche d’Arte - Vivil. Ta-k(° Vigonovo, kot Vivil imata na le-?.vici štiri točke več od slovenske e-j'pe: sta torej neposredna nasprotja Sovodenjk, šesterki, ki ju je .ja pred koncem tekmovanja prejeti na končnem vrstnem redu. Dej-v° je, da bi v sedanjih okoliščinah Pjienil obstanek za Sovodenjke pravim1 t^dvig. Naše igralke doslej niso jele sreče, za nameček pa bo jay letos, ko so novinke, iz lige iz-jj0 rekordno pet ekip. Skratka, So-'rienjke nimajo kaj izgubiti, zato mo-Jo danes in prihodnji teden igrati a vse ali nič.
sk^*n manj dramatičen ni boj v žen-0 ligi, saj je značilnost tega pr-jtva resnično izredna izenačenost ^ ekipami. S podvigom se je moč
povzpeti tik pod vrh, z nepričakovanim porazom brž preti nevarnost pred izpadom. Skratka, lahkih tekem ni!
Breg Agrar, katerega forma je menda v vzponu, bi moral v Maria-nu premagati Intrepido, čeprav je dolinska ekipa tega nasprotnika v prvem srečanju na domačih tleh odpravila šele po petih setih igre. Intrepida je najbrž že obsojena na izpad. Pred zelo pomembno nalogo so tudi slogašice, ki bodo gostile pri Le Volpiju. To je srečanje, ki ga morajo naše igralke osvojiti, sicer bi postal obstanek v ligi problematičen. Prvo tekmo je Sloga zmagala, toda Le Volpi je bil v nadaljevanju za odtenek boljši in je le prejšnji teden s porazom na Proseku prekinil serijo štirih zmag. Če bi Kontovel Electronic Shop v telovadnici na Monte Cen-giu premagal CUS, bi si gotovo znatno opomogel, hkrati p>a tudi Tržačanke vpletel v boj za obstanek. CUS nikoli ne pjopušča, zato bo treba igrati zbrano od začetka do konca, prav konstantnost v igri pa pri Kontovelu najbolj pogrešajo, sicer bi lahko bili pri samem vrhu vrstnega reda. Na koncu pregleda smo pustili tokrat Dom Agorest, ki gosti pri prvouvrščenemu Canonu, s katerim je doživel enega redkih porazov na domačih tleh.
Na sliki: posnetek z derbija med Slogo in Borom Friulexport.
Tudi letos se bo odvijalo že tradicionalno smučarsko tekmovanje v veleslalomu za slovenske šole vseh sto-pienj v deželi Furlaniji - Julijski krajini, (osnovna, nižja in višja srednja šola). Letošnjo peto izvedbo te zimske prireditve bo organiziralo državno učiteljišče Anton Martin Slomšek iz Trsta. Prireditelju pa bodo priskočili na px>moč odborniki SPDT, ki so že izurjeni organizatorji podobnih tekmovanj.
Peto smučarsko tekmovanje bo v Ravasclettu na progi Pascut v sredo, 26. februarja, s pričetkom ob 9.30. Razpis s pravilnikom je bil že odposlan na vse šole tržaške in go-riške pokrajine. Naj napišemo le, da sprejema organizator prijave do
Danes se bodo pričeli boji v 1. moški in ženski odbojkarski diviziji na Tržaškem. V obeh konkurencah je zveza zaradi velikega števila vpisanih ekip sestavila dve skupini. Tako v moški, kot v ženski konkurenci zasto pata slovenske barve p» dve ekipi. Pri moških Bor in Sloga, pri ženskah Bor in Sokol. Obe sta bili vključeni v isto skupino, zato bomo tako pri fantih, kot pri dekletih priča štirim slovenskim derbijem.
Kot vsako leto je tudi tokrat zelo težko napovedati favorite, saj je za to člansko pokrajinsko prvenstvo značilno, da se ga udeležujejo ekipe zelo različnih starosti in ciljev. Nekatere so prave članske ekipe, druge pa izključno mladinske. Za vse naše štiri zastopnike velja, da pripadajo bolj drugi skupini, vcridar pa sta na primer moška postava Sloge in ženska {»stava Sokola hkrati tudi članski {»-stavi, saj društvi nimata svojega za-
srede, 12. t.m., ob 12. uri na naslov: Državno učiteljišče Anton Martin Slomšek Trst — Ul. Caravaggio 4, tel. 56-78-77. Prireditelj tekmovanja bo poskrbel za avtobusni prevoz. Avtobusi bodo odpeljali po možnosti izpred posameznih šol, tako v Trstu kot v Gorici.
Osnovnošolke in osnovnošolci L, 2. in 3. razreda tekmujejo skupaj, medtem ko bodo deklice in dečki 4. in 5. razreda tekmovali ločeno. Udeležba je za osnovno šolo neomejena, to pome-m, da lahko vpišejo posamezne šole poljubno število učenk in učencev.
Za nižjo srednjo šolo sta predvidena dva tekmovalna razreda in sicer deklic in dečkov. Za višjo srednjo šolo so štiri kategorije in sicer dekleta
stopnika na višjem tekmovalnem nivoju.
Kar se fantov tiče je konkurenca res vsako leto drugačna, kljub temu p»a lahko dokaj zanesljivo zapišemo, da naši ekipi ne bosta odigrali podrejeno vloge. Ogrodje Bora in Sloge sestavljajo igralci under 18, toda za obe šesterki bodo nastopali tudi nekateri starejši člani, ki zagotavljajo določeno stopijo izkušenosti. Slogaši so povratniki iz D lige, zato startajo med favorite, po lanskem dobrem prvenstvu pa se liodo za visoko uvrstitev potegovali tudi »plavi«.
Še težja je napoved za dekleta. Sokol bo vnovič poskušal imeti besedo v boju za eno višjih mest prvenstvenega vrstnega reda, toda konkurenca bo zanj dokaj zahtevna. Borovke (v glavnem igralke letnika 1970 in mlajše)^ pa bodo prvič stopile na prizorišče članskega prvenstva in nimajo prav nobenih posebnih ambicij, tako da bo zanje že vsak uspeh dobrodošel.
1. in 2. razreda, fantje 1. in 2. razreda, dekleta 3., 4. in 5. razreda ter fantje istih razredov. Za nižjo in višjo srednjo šolo je udeležba omejena na štiri moške in štiri ženske za vsako šolo in za vsako kategorijo.
Razglasitev rezultatov bo dve uri po zaključku tekmovanja, nagrajevanje pa bo predvidoma ob 15.30 - 16.00. Šole bodo dobile spominske diplome. Najboljše uvrščene šole pa pokal. Najboljši posamezniki bodo nagrajeni s kolajnami.
Organizacija tekmovanja je že v polnem teku, prireditelj pa si nadeja čimvečjo udeležbo, ugodne snežne razmere in pa lepo vreme, kar je jamstvo zauspešnost tekmovanja.
ŠPORTNA ŠOLA TRST stadion 1. maj
obvešča, da v ponedeljek, 10. t.m., odpade vadba za obe skupini predšolskih otrok.
ŠK KRAS
obvešča vse odbornike, da bo prva seja novoizvoljenega odbora v ponedeljek, 10. t.m., ob 20. uri v športno-kultumem centru v Zgoniku.
MEBLO
sporoča, da bo odhod avtobusa za današnjo prvenstveno tekmo z Moglianom Venetom ob 14. uri s Trga Oberdan in ob 14.30 iz Sesljana.
PRIMOTOR KLUB
Člani, ki nameravajo obnoviti izkaznico za leto 1986. naj sporočijo telefonsko številko, ime in priimek ter točen naslov pri ZSŠDI, tel. 767304.
snežne razmere
Sappada 160 - 220; Forni di Sopra 160 - 220; Fiancavano 200 - 210; Ra-vascletto 140 - 200; Sauris 160 - 180 (naprave ne obratujejo) ; Nevejsko sedlo 180 - 245; Trbiž - Višarje 100 -150; Lokve 50; Kanin 140 - 240; Svi-ščaki 80; Kalič 40; Črni vrh 40; Pokljuka 150; Kobla 50 - 120; Vogel 240.
Odbojka: v boju štiri naše ekipe
Start 1. divizij na Tržaškem
obvestila
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 50.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 350.00, letno 3.500.00, za organizacije in podjetja mesečno 500.00, letno 5.000.00, letno nedeljski 1.200.00 din.
•*
Poétnl tekoči račun za Italijo
Zoložni&tvo tržaškega tiska. Trst *3512348 Za SFRJ žiro račun 50101 603 45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II nad - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50 000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širim 1 stolpca. Mali oglasi 650 Mr beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx. 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnipah SPI.
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubers 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja L JzTT	feljJJ bmlaHfnka
m tiskar ^Trst	iTllifl5*optoni’
1	1	«413^ zAdnfcwFlEG
8. februarja 1986
Veliko zanimanje za dogodek, ki mu že sedaj pravijo, da je zgodovinskega pomena
V ponedeljek v Palermu pričetek »maxiprocesa« proti mafiji
Vsaj 50 odvetnikov bo brezplačno branilo žrtve mafije
Mnogi župani bodo navzoči na začetku sodne obravnave
Med branilci ludi odv. Nereo Battello
PALERMO — Pred ' porotnim sodiščem v Palermu se bo v ponedeljek začel »maxiproces proti mafiji. Gre za dogodek, ki je v marsikaterem pogledu za Italijo zgodovinskega pomena. Važnost procesa, ki postavlja na zatožno klop mafijo kot zločinsko strukturo, se odraža tudi v pozornosti, ki jo italijanski, evropski in svetovni množični mediji posvečajo pripravam na ta dogodek. Napovedujejo, da bodo od ponedeljka dalje v dvorani palermskega sodišča prisotni ne samo novinarji italijanskih časopisov, pač pa tudi poročevalci vseh večjih dnevnikov in televizijskih postaj na svetu: od ameriških do vseh evropskih.
Čemu tolikšna pozornost? čemu oznaka zgodovinski dogodek? Res je, da so bili mafija in njeni veljaki že v prejšnjih letih večkrat na zatožni klopi, sodni zbori so jim že sodili in jih tudi obsodii. Vendar je v glavnem šlo za procese proti posameznikom, pa čeprav so se imenovali Gerlando Alberti ali Luciano Liggio. Tokrat je na zatožni klopi mafija kot celotna struktura, ki ima svoje glavno oporišče na Sciliji, vendar pa je svoje zločinske lovke razpredla po vsem svetu, povsod tam, kjer se s kriminalom in prisilo lahko zasluži.
Pra vtako nov in važen element je "sodstvo, ki si je upalo porušit imarsikatero pregrado, se uprlo izsiljevanju in moralnim pritiskom in se lotilo marsikatere osebe, ki je še do pred kratkim veljala za nedotakljivo. V tem okviru je bilo sodnikom v veliko pomoč sodelovanje takoimenovanih skesancev, ki so s . svojim podrobnim poznavanjem pojava, v katerem so bili tudi sami soudeleženi kot protagonisti, odškrnili marsikatera vrata in posvetili v zakulisno dogajanje, prebili so tisti zid molka, ki je bil doslej najmočnejše orožje mafije.
Predvsem pa pozornost množičnih medijev odraža zavest, da mafija ni samo tragični sicilski pojav in nekaj ozko regionalnega. Mafija, in tega se ljudje zavedajo, je razpredla svoje lovke po vsej Italiji: Milan je središče gospodarskega prekupčevanja, Firence ključno
vozlišče za razpečevanje mamil, v Rimu je gospodaril boss Pippo Calò. Na dan so prišle mednarodne povezave, mračna mreža, ki se razpreda prek Evrope v A-meriko in tudi v Azijo.
Od tod tolikšna pozornost, od tod pa tudi nujnost usklajenega in organiziranega boja proti mafiji, pfèd-vsem pa nujnost, da se proces vrši v ustreznih razmerah. Proti temu so se, po poročanju nekaterih novinarjev, že začeli manevri. Mafija, ki je zaenkrat pustila ori strani orožje, se skuša prikazati zlasti Siciljancem kot nenadomestljiva. Vzbuja jezo in napetosti, podpihuje nezadovoljstvo proti zaostalosti in gospodarski nerazvitosti otoka in se prikazuje kot edina, ki lahko zajamči delo in zaslužek.
Proti temu pojavu se združujejo zlasti sindikati, mladi ljudje. Bili smo priča pohodom in skupščinam proti mafiji. Vendarle se ne moremo znebiti vtisa, da gre bolj za nekaj regionalnega kot vsedržavnega, pa čeprav je izrednega pomena, da tradicionalne dvocevke in sodobnejše avtomatsko orožje mafijskih morilcev so naročilu ni umorilo tudi upanja in zaupanja mladih.
Prav zato je pomembno, da se v tem boju proti mafiji angažira vsa država kot v prav tako težkem boju proti terorizmu. Ni zaman zato, če se mobilizirajo odvetniki iz raznih krajev in zastopajo prizadete stranke, ni zaman, če se bodo v dvorani ob sicilskih županih pojavili tudi župani drugih mest polotoka.
Ponedeljkov proces je le uvod v vrsto procesov proti mafiji in morda, s sodenega vidika, niti ni najvažnejši. Vendar pa bo to temelj, seveda če bo potekal v strogi zakonitosti in brez zunanjih motenj, za nadaljnje sodne postopke, ki naj v še večji meri razgrnejo zakulisje mafije, njene povezave s političn m in gospodarskim svetom. Boj proti mafiji ni in ne more biti več samo stvar Sicilijancev, pač pa mora' odražati angažirano zavzetost vse države.	VT
RIM — Proces v Palermu je naletel na veliko pozornost po vsej državi, kjer vendarle prodira zavest, da je treba Sicilijo stvarno podpreti v bo ju proti mafiji in proti organiziranemu kriminalu. Prvi so se angažirali številni italijanski župani, ki so se odzvali vabilu beneškega župana La-ronija in bodo v torek množično prisotni na pričetku sodne obravnave. Z župani bodo od)potovali v Palermo tudi mnogi demokratični odvetniki, ki bodo brezplačno zastopali žrtve mafij-sldh zločincev, zlasti tiste, ki si iz finančnih razlogov ne morejo privoščiti svojega zagovornika. Večina palermskih odvetnikov bo namreč zagovarjala obtožene zločince, mnogi branilci pa šo se zbali mafijskih groženj in ne bodo sodelovali na procesu. Poziv odvetnikom, naj pridejo v Palermo in naj brezplačno zagovarjajo žrtve organiziranega kriminala, je
se BILO 16T06
Moše ppvo
Obtožen bivši letalski minister
SLEPARIJE NA KITAJSKEM
PEKING — Škandal neverjetnih razsežnosti, največji v novi Kitajski, vznemirja tukajšnjo javnost. Nekdanji letalski minister Zfcuang Jun in sedanji podtajnik istega ministrstva Čeng Liančang sta obtožena protizakonitega uvoaa 180 tisoč barvnih televizorjev v vrednosti 40 milijonov dolarjev. Politika sta s pomočjo nekaterih državnih funkcionarjev, ki so jim preskrbeli ponarejene uvozne listine, z otoka Hainan, ki ima privilegiran status in ne plačuje dajatev na uvoženo blago, pripeljala televizorje na celino, ne da bi pri tem postopku enega samega jena plačala državi.
Enakega postopka so se nekateri državni funkcionarji posluževali za uvoz avtomobilov in bele tehnike. Na takšen način so dejansko pretihotapili v državo blaga v vrednosti stotine milijonov dolarjev.
O dogodku je prejšnji dan obširno poročal Ljudski dnevnik. Po njegovem pisanju so obtoženci protizakonita dejanja počenjali zaradi »sla po dobičku«, ki jim je »zameglila zavest«. Toda vsakdo je pred zakonom enak, piše dnevnik, glasilo komunistične partije. »Pravična kazen«, ki bo doletela krivce, bo pokazala, da hoče oblast zatreti takšne »nezdrave težnje«.
Škandali, ki so povečini finančnega značaja in se vedno bolj množijo, so po mnenju zahodnih opazovalcev okrepili konservativne sile v stranki, ki se nočejo odpovedati privilegijem in nasprotujejo reformam Deng Xiaoa lanskega avgusa.
pred dvema tednoma objavil tednik »L’Espresso« na pobudo tridentinskega odvetnika Sandra Canestrinija, e-nega ustanoviteljev italijanskega gibanja demokratičnih juristov. Njegovemu pozivu se je doslej odzvalo več kot petdeset odvetnikov različnih političnih in ideoloških prepričanj, ki jih veže zavest, da se mora v boju proti mafiji stvarno angažirati vsa italijanska družba. Med odvetniki, ki bodo sodelovali na tem procesu, bo tudi goriški komunistični senator Nereo Battello, stari Canestrinijev prijatelj in protagonist mnogih pomembnih sodnih obravnav, med katerimi naj o-menimo proces proti rabljem v rižarni in preiskavo o petoveljskem atentatu, ki se baje sedaj bliža koncu. Battello bo odpotoval v Palermo v ponedeljek zjutraj in se s kolegi udeležil torkove uradne otvoritve procesa.
V Rimu in v Palermu, pa se medtem nadaljujejo ostre polemike, ki jih je izzval odvetnik Salvo Riela, e-den zagovornikov mafijskih zločincev, ki jo povedal, da je sprejel obrambo mafijcev zaradi finančnih razlogov in tudi iz moralne dolžnosti, ki se ji noben odvetnik ne sme nikoli izneveriti. Do tukaj nič čudnega in nenavadnega, le da je Riela član in aktivist KPI, dolgo let pa je bil tudi partijski občinski svetovalec v Palermu. Riela je pred dnevi potrdil svoje izjave (poklicne dolžnosti odvetnika je treba po njegovem strogo ločiti od političnih in strankarskih prepričanj posameznika), ki pa so v kričečem nasprotju z idejno in tudi moralno u-smeritvijo KPI, od vedno v prvi osebi angažirano v boju proti mafiji. Proti Fieli je že ostro nastopila palermska federacija KPI, strankino vsedržavno vodstvo pa ga je uradno pozvalo, naj amprej revidira to nesprejemljivo stališče. Odvetnik tvega izključitev iz partije, ker je KPI prva podprla Canestrinijevo pobudo.
SANDOR TENCE
SPOROČA FINANCIAL TIMES
FIAT prvi na svetu v proizvodnji motorjev diesel
LONDON — FIAT je postal največji proizvajalec dieslovih motorjev na svetu, sporoča Financial Times. To mesto si je priboril 1984. leta s 447.000 motorji. Izpodrinil je zabodnonemški Daimler - Benz (443.000 komadov). FIAT, ki je bil leto poprej na četrtem mestu, je prehitel tudi Japonce (Yanmar je z drugega prišel na četrto mesto) in ameriški General Motors (s 3. na 10. mesto).
Turinska družba je svojo proizvodnjo v Italiji, Franciji in Braziliji povečala predvsem na račun vgrajevanja teh motorjev v osebne avtomobile. Prodor dieslovih motorjev na evropsko tržišče je spodnesel tla pod nogami Japoncem in Amerikancem.
Napredovala je tudi francoska družba Peugeot - Citroen - Talbot, ki je v proizvodnji motorjev na naftni pogon z devetega mesta prodrla na tretje; proizvodnjo je zvišala za 40 odstotkov.
Čez dve leti ne bodo več tovornjaki najbolj številna vozila z vgrajenim dieslovim motorjem, ampak osebni avtomobili. V letu 1984 se je proizvodnja dieslovih motorjev zvišala za 10 od-sto (več kot 80 milijonov komadov). Proizvodnja motorjev bo tudi v prihodnje odvisna od povpraševanja po avtomobilih, veliko manj pa od tovornjakov, rinežev in črpalk.
Neposredna prodaja od proizvajalca do potrošnika sveže in zmrznjeno svinjsko meso kuhana - surova šunka
pršut v kosih - pleče - kotleti - jetra - srce • ledvica jezik • tace • repi - rebrca - sveže svinjske klobase kuhan pršut praga - hrenovke - kranjske klobase vse vrste kuhanih In surovih salam.
PRŠUT - dobro sušen po 9000 lir kg
vključen davek IVA
DllIcE
grandi marche
INDUSTRIJSKA CONA - TRST Strada Monte d’oro 332 (Dolga krona)
Tel.: 820334-5-6 Telex: 460237 avtobus: 23-40-41 PROSTORNO PARKIRIŠČE