| Največji iloveiuki dnevnik M < v Zedinjmiik državah > j J l'l Ve$a za vse leto •.. $3-50 ||j ¥ Za pol leta......$2.00 13 GLAS NARODA Ust slovenskih delavcev v Ameriki. |l| < in the Urated States ^ Hi Issued erery day except Sundays m Ijr and Legal Holidays. -:-) *|f I < 50,000 Readers > | T1UEF0W: 4687 CORTLAKDT. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, aft the Poet Office at Hew York, N. Y., under th« Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 2878 CORTLANDT. HO. 207. — 6TEV 2*7. NEW YORK, WEDNESDAY, DECEMBER 1», 1917. — SREDA, 19. DECEMBRA, 1917. VOLUME XXV. — LETNIK XXV. Ruska situacija. ZaptdM bojišče. Boji divjajo na mestu, kjer so A-merikanci pričeli vojno. — Fronta, katero drie Amerikanei, je pozo. risče artilerijskih bojev. -ooo- TROCKI VABI ZAVEZNIKE, DA SE VDELEŽLJO MIROVNIH POGAJANJ. — PREMIRJE JE ŽE POKAZALO USPEHE. — NEMŠKI IN AVSTRIJSKI ZU NANJI MINISTER STA PRIPRAVLJENA POGAJA TI SE. — ČERNIN IN KUEHLMANN STA NAZNA NILA TBOCKUTJ, DA PRIDETA V BRESTUTOVSK K POGAJANJIM. -ooo-- Trw tmu-lattou fllrd with llw i«o»t- mailer nt Ji«r Y'*k. N. Y. t« Dec. IV, 1017, x» r**i|uir«- mlgovor poslanika Franeisa na po-vabilo bolj&evi&kega ministra Leona Troekija v tej smeli, da nima navodil svoje vlade. Navodila niso bila odposlana Kraneisu in zatrjuje se, da se mu ne l>o poslalo nikako pooblastilo. da ima kaj o-praviti z mirovnimi 1 pogajanj i. Evropskega nagnjenja, da se priznajo boljše vik i za de fact 11 vlado, tukaj ne odobrujejo in pričakuje se, da poslanik Francis ne bo v tej zadevi napravil nič več, kakor da bo dogodke opazoval in jih poročal. London« 18. decembra. — Poročila o notranjem ruskem položaju nocoj naznanjajo, da se nadaljujejo boji v donski pokrajini in da so bila iz Petrograda poslana proti jugu ojačenja. Neko kijevsko poročilo naznanja, da so ukrajinske čete tekom razoroženja tamošnjih maksimalistov zaplenili Tli topov, 1150 strojnih pušk in pet miljonov patron. V drugih vesteh se zatrjuje, da so komisarji ruske vL.de izdelali ultimatum, naslovljen na Ukrajinsko Ka-do, v katerem priznavajo neodvisnost Ukrajine, toda zahtevajo takojšnjo izjavo o postopanju Hade napram l>oljševiškim avtoritetam. Kada je izdala izjavo, v kateri odklanja priznanje i^i-rodove komisarje, da bi predstavljali vlado vseh Rusov, posebno še, ko imajo Don, Kavkaz, Sibirija in drugi kraji Rusije svoje lastne vlade. V zvezi s podpisom in objavo pogojev premirja na ruski fronti se naznanja, da je bila ruska delegacija v Brest-Litovsku povečana in se nahaja v njej predsednik moskovskega vojaškega in delavskega sveta in drugi. Kakor pravijo poročila boljševiškega urada za javna d«*la in železniške administracije, je v zadnjih dneh dovajanje vseh vrst hrane zadovoljivo v Petrogradu, Moskvi ?u po vseh obljudenih krajih severne Rusije ter na severni in južni fronti. K o dan j, 18. decembra. — V poročilu iz Haparande v Švedi ji ob finiki meji na list 1917- Waahington, D. C., IS. dec. — Izgubljenih je bilo 19 življenj, ko je bil ameriški podmorski coin F—1 zadet in potopljen od podmorskega čolna F—3 v domačih vodah -tekom megle v pondeljek popoldne. F—-3 je bil nepoškodovan in je pobral 5 preživelih svoje žrtve. Tajnik Daniels je naznanil nesrečo pozno danes v kratkem poročilu, ki nt daje nikakih podrob-uoeti. Trw translation filed with the postmaster at New York. N. Y. on Dec. 19, 1917, as required by the Act of October S, 1917. London, Anglija. 16. decembra. Bitka na zapadni fronti s težkimi topovi se nadaljuje z menjajočo silo, toda ni še znamenj, da je Hin-denburg pripravljen zadati svoj napovedani vdaree, ali pa da Haig namerava takojšnje in fanterijske operacije. Danes ni bilo drugih spopadov na tej fronti kot med stražami, kakor naznanjajo o Ti ejelna poročiia. Posebno zanimivo je za Ameri kance vest v pariškem poročilu da "so se tekom noči vršili živahni artilerijsko boji v okolici Rho-ne-Ren prekopa." To je sektor kjer so Pershingovi vojaki prvit poskusili dejansko vojno. Ni znano, a ko ameriške čete št drže ta del bojne črte; toda neka; časa se je omenjalo, da so Ameri kance potegnili nazaj in neko nem ško poročilo naznanja zajetje fran coskih ujetnikov v tem okraju. Pogosti nemški napadi na ta de' fronte so do vedi i do mnenja, de hoče sovražnik dognati natančne postojanko ameriških čet na te; fronti, ako še stoje na tem kraji nasproti Nemcem. Pariški buletin tudi naznanja da so bili odbiti nemški napad južno od Juvincourta, poroča o u spešuih napadih na sovražne črt blizu .St. Quentina in o naraščajočem artilerijskeih ognju na desneu, bregu Mozele London, Anglija, 18. decembra Odbit je bil sovražni napadalni oddelek danes zjutraj južno oc Fontaine-les-Croisillcs. Opoldne je bila sovražna artile rija zelo živahna vzhodno od Bul leeourta ter je tudi kazala nara ščanje na več krajih med Lenson in Armentieres ter vzhodno in se verno od Ypres. Paris, Francija, 18. decembra. Naše patrole so izvršile operaeijc v okraju St. Quentina in so pripeljale ujetnike. Južno od Juven eourta so bili sovražni poskusi, k so bili namenjeni našim malim po stojankam, odbiti z našimi ognjem Sinoči so se vršili živahni arti lerijski boji v okraju Rhona-Rea prekotpa. Ameriški podmorski čoln se je potopil. Iz Washington. -ooo- VPRAŠANJE GLEDE PROHIBICIJE BO PRIŽLO NA DNEVNI RED SENATA. — SENATOR SHEPPARD BO NAPROSIL SENAT ZA SOGLASNO ODLOČITEV TE ODREDBE. — D08EDAJ JE SUHIH 28 DEŽAV. — BESEDILO RESOLUCIJE. — MNENJE PREJŠNJEGA DRŽAVNEGA T AJNIKA BRYAN A. ooo True traiiMatiou filed with the post- master at New York. N Y. on Dee 1917, as required by the Act of October R. 1917. 19. Z laške fronte. -ooo- ANGLEŠKE ČETE OGROŽAJO KRILO SOVRAŽNI KA NA LAŠKI FRONTI. — VPRIZORILE SO NAPAD 1TA AVSTRIJCE IN NEMCE NA KOČLJIVI TOČKI MED PIAVO IN BRENTO. — AVSTRIJSKE ČETE SO VJELE NAD TISOČ ITALJANOV. — VROČI BOJI OB BRENTI. Ameri&i podmorski čoln F—1 m potopil. — Utonilo j« 19 mornar jer. Vanj je zadel pod. čoln P—3. Vse vesti zadnjega rasa o razmerah v Rusiji so naznanjale. da boljševiki pridobivajo na moči ter naletijo na majhen dpor od strani kozakov v južni Rusiji. Potom kO je Kerenski pobegnil iz glavnega mesta, je izginil. Reklo se je pred kratkim, da je skrit na nekem kraju, kjer je varen pred svojimi sovražniki. Stockholm, 18. decembra. — Z ozirom na informacije i/ vira, ki ji» običajno dobro informiran, se pričakuje, da > > bo voditelj nemške socjalistične večine Seheidemann, W je v soboto od tukaj odpotoval, vrnil s svojo družino za daljše bivanje v Stoekliolmu. podatno se }x>roča, da je dovolj povoda, da se domneva, da je .šel Keheideniaifn v nemški glavni stan, da se sestane s feldmaršalom pl. IIindenburgom in generalom pl. Ltidendorffom, pn dno se poviue v Stockholm. Vojaki, vojni ujetniki, sorodniki, prija telji in znana. —ooo Poskrbnjemo denarna izplačila v Franciji, na Angle tkem, ▼ Rusiji in Italiji Kadar nam pošljete denar, priložite tudi dopisnico ab pismo, katero ste prejeli od tam, kjer se ima plačilo izvršiti; na ta način nam pomagate sestaviti pravilni naslov. TVRDKA FRANK 8AK8ER, 03 OortlMtit H, I«vTork,El Turki so oropali sveti groh. True translation filed with the postmaster at New York, N. Y. on Dee. 19, 1917, a» required by the Act of October 6. 1917. Washington, D. C., 18. dee. — . Predno «o Turki umaknili iz |-Jeruzalema, m> oropali sveti ^rob in di-uge svete kraje najbolj'ea-stit-Iji^ih predmetov. S He boj so vzeli tudi kot ujetnika jeruzalemskega patrijarha. To poročilo je dospelo iz zavez-nibkega vira nocoj. Do zdaj se je : domnevalo, da so bili sveti kraji v Jeruzalemu nedotaknjeni. Malo zgodnejše poročilo držav, nemu departmentu ameriškega vojaškega opazovalca, ki je z zavez-mftkifni četami korakal ▼ Jeruzalem, pravi, da so vsa poslopja Je Washington, D. C., lfc. dec. — Roditelji prohibicije «o bili danes vzradoščeni vnled izida glasovanja v poslaniki zbornici »rledc "so he" resolucije, za katero je glasovalo 2*2 proti 128 poslancem. Ker )a je bila odredba teKom svojega pota v senat malo, »premeujeiia je treba da &rrc skupno kon- ferenco poslanske Ebornice in senata z ozirom na končno obliko. Senator ShepparJ je izjavil daje poslujejo lahko kakor aitro se jim zdi primerno odločiti ic o resoluciji, ki je bila podpisala od podpredsednika Marsliala .er speakerja t'lai-ka. — P prepričan sem. da bo danes evolucija, ki je šla skozi obe hiši kongresa, predložena amer. na .*odu kot božični dar — je rekel »enator Sheppard. — Prepričal, sem tudi, da bo odobrena tekom :reh let. Resolucija kot je sprejeta.od senata, je določena za dobo šestih et, tekom katerih jo lahko posamezne države odobre. V hišni reso-ueiji pa je določena doba odobre-aja na sedem let. Ta razliko pa bo-lo trkušali poravnatjvv skupni kon-.erenci, ki se bo vršila danes. Če se bo senat prilagodil izpi-e< nembarn oživotvorjenim v poslanski zbornici, bodo to resolucijo >redložili posameznim državnim zakonodajam. Tri četrtine vseh Iržav mora, sprejeti predlagani intendment, da postane s tem del lonštitucije Združenih držav. W. J. Bryan, ki je poslušal de-jato na časnikarski galeriji, je iz-avil, da bo narod suli tekom treh et in da ne bo vprašanje glede jijače zavzemalo nobenega važne-ra mesta pri narodnih volitvah leča 1920. 1 Osemindvajset držav ima prohi-oieijo, ali pa so prejele te države >ostavo, potom katerih so postale iuhe. Če te države in osem drugih -prejmejo predlagani amendment ekom sedmih let, se bo prepovedalo na podlagi te resolucije izde-ovanje, prodajo in uvoz vseh pijač v Združene države. Akcija v zadnjem zasedanju congersa glede prepovedi izdelovanja žganja tekom vojnega časa ter sprejem postave, potom katere je postal distrikt Kolumbije suh smatrajo za povečano razpoloženje v prilog prohibieiji. Resolucija ko*t je sprejeta v poslanski zbornici, ima naslednje besedilo: Sklenjeno od senata in poslanske zbornice Združenih držav A merike v kongresu, da se naslednji amendment k ustavi s tem predloži senatu, nakar postane velja ven kot del ustave, kakorhitro bo odobren od zakonodaj različnih držav kot je določeno po konšti-tueiji : Oddelek 1. Številka 1. — Po enem letu po odobren ju tega do-stavka se s tem prepoveduje izdelovanje, prodajo ali prevažanje opojnih pijač v -Združenih državah ter uvoz • v nje ali izvoz iz njih. To velja tudi za vsa ozemlja, podrejena zakonodaji Združenih držav, če so pijače na menjene v pitne svrhe. Številka 2. — Kongres rn posamezne države imajo isto moC\ da prisilno uveljavijo to odredbo potom primerne zakonodaje. Številka 3. — Ta odredba naj bo brez veljave, dokler je ne odobri 'amendment k ustavi zakonodaj posamez-' nih držav kot j« določeno > ustavi. Rok za to ie sedem let od dneva, ki so jo d«»bile l>o*ainezne države od kongresa. Ko bo sprejel senat resolucijo ne bodo dali nikakih koncesij žga-njekuhom. ptvovarjem in prodajalcem opojnih pijač na drobilo. Določali bodo le. naj postane pro-hibicija pravomočna takoj po odo-brenju. Galerije j»o bile napolnjene že preti poldvanajsto uro. ko je bila stavljena v poslanski zbornici resolucija. Dočim so se zelo zanimal glede i>oteka cele zadeve zagovorniki zmernosti, je bilo vendar 1< malo razburjenosti v zbornici. 0|>ozicija, ki ie slutila izid glc sovanja vnaprej, si ni upala na -IM MJ- tU, dan argumente, katerih pa ni nik-do poslušal. Bilo je več kot 40 govorov. Poslanika zbornica je izgubila končno vse zanimanje za ta boj. Suhe sile so izgubile veliko \ primeri s tem, kar so pričakovale f>a>iravno ni bilo nobenega dvoma glede končnega rezultata, j< glasovanje pokazalo, da so imeli le osem glasov več kot je potrebno za dvetretinsko večino. Amendment, ki ga je predlagal poslanec Lea iz Kaliforniji, in ki je določal, naj se prohibieijska določba ne tika lahkih vin in piva je bil zavržen, s 232 glasovi proti 107. Galerija se je vdržala demonstracij. dokler se ni objavilo izida glasovanja. Nato je bušknila v dolg plosk, katerega so se udeležili tudi zagovorniki resolucije. Prejšnji državni tajnik Byan, ki je bil napravil prohibicijo za enega svojih glavnih vprašanj se je vde»ležil debate v poslanski -'zbornici ter čestital poslancu Web- True translation filed with the post- master at New York. N. Y. on Deo J!»17. as required by the Act of October 6, 1917. London, 18. decembra. — Angleške čete se nahajajo v akciji proti Nemcem in Avstrijcem v Italiji. Pričakuje se. da bodo tudi francoske čete kmalo vpri-z »rile napad. Prva poročila glede angleških napadov s»> prišla v naslednjem oficielnem poročilu iz Berlina: — Italjansko fronta: Med rekama Brento in Piave sije nadaljevalo » silnimi artilerijskimi dvoboji na osamljenih odsekih. Avstrijske in ogrske čete so privedle v o-zadje več stotin vojnih jetnikov, kar je bila posledica uspešnega podjetja južno od Col Caprille. Nek. angleški naskok na naše črte južno od Monte Font ana Secea. se je izjalovil. _ (Angleške čete. ki so naskočile nemške črte ob Fontana Secea, operirajo na najbolj izpostavljenem delu laške fronte med Brento in Piavo. Dočim st» Nemci i»oti-skali naprej ob nižjih gričih v bližini rek. drže zavezniki vrh velikega gorskega slemena, ki tež«* severno od Monte Grappa. Proti temu slemenu s<> se obrnili vsi naskoki ter se izjalovili tekom zadnjega tedna, odkar se vrše. Napredovanje Angležev bi v veliki meri ogrozilo nemške in avstrijske armade na obeli straneh tega gorskega slemena.) Poročilo laškega vojnega stana se glasi: — Med rekama Brento in Piavo se ni danes povečal boj z isto intenzivnostjo kot je divjal v petek. Nekako ob treh popoldne so v odseku Col delia Beret-ta poskušali oddelki sovražniške infanterije prodreti proti našim četam, a smo jih popolnoma pognali nazaj vsUul uaših uspešnih protinaskokov. Artilerijska delavnost vzdržuje še naprej značaj vz-nemirjajočega in motečega ognja. Naše baterije so ponovno in za dolg Čas uničile utrjevanje pozicij na G»1 Caprille, s katerega so se naše čete umaknile dan prej. V dolini Judikarija smo v noči od 14. na 15. december zavrnili sovražniške oddelke, ki so po dolgih artilerijskih pripravah skušali zavzeti eno naših opazovalnih postojank na Monte Melino. Pri izlivu reke Piave je nek naskoku joči plav, oborožen z motornimi topovi, uničil enega izmed sovražniških malih mostov. Patrulje, obstoječe iz mornarjev, so naskočile par hiš, ki so bile zasedene od sovražnika ter zajele večje število Avstrijcev in Nemcev. London, 18. decembra. — Neko poročilo, ki je bilo izdano nocoj v nemškem glavnem stanu, naznanja, da so v-! jeli Avstrijci in Ogri več kot tisoč jetnikov. Bitka, katero označuje Berlin kot "uspešno", se jo vršila zapadno od reke Brente v goratem okraju. Silni boji se vrše za goro Solarolo. Neko nemško poročilo, ki je bilo izdano zgodaj zjutraj naznanja, da so Nemci zavzeli nekaj italjanskib pozicij. Poznejše poročilo naznanja, da so se izjalovili vsi laški napadi v gorah. Iz Rima poročajo, da se Italjani junaški obnašajo v obupnem boju. Nemško oficielno poročilo se glasi: — Med rekama Brento in Piavo so se vršili večjidel artilerijski boji. Vzhodno od Monte Solarolo smo zavzeli par delov neke sovražne pozicije. Večerno poročilo dodaja k temu: — Po uspešni brbi v gorah zapadno od Brente (ita-Ijanska fronta) so Avstrijci in Ogri vjeli več kot tisoč italjanov. Italjanski napadi proti Monte Solarolo so se izjalovili. Neko rimsko poročilo naznanja, da je vlada vpoklicala nove letnike rekrutov. Razredi, ki so že mobilizirani, vsebujejo vse za vojaščino sposobne može med 1*. in 43. letom. bu na uspehu. Izrazil se je takole: — Zelo sem vesel glede izida Večina je bila večja kot smo pričakovali ter le kaže, kako hitro plima narašča. Razpoloženje je doseglo sedaj točko, da bo dospela tudi v vrste onih, kateri so dose-1 daj nasprotovali. Prepričan sem, da bodo države odobrile to resolucijo tekom treh let in da ne bo imela pirbodnja narodna konvencija storiti ničesar drugega kot dati izraza zadovoljstvu glede popolnega uspeha na rodne prohibicije. • Poslanec "Webb, načelnik justič-nega odseka, je otvoril debato ter pojasnil izpremembe, ki so bile u-veljavljene v prohibieijski resolu-eiji v senatu. Koncem svojega govora je napadel Samuela Gompersa, predsednika A. F. of Labor, ki mu je pisal pismo, v katerem je nasprotoval prohibieiji. Mr. Webb je rekel naslednje % — Bilo bi sramoten je ameriškega naroda in prav posebno ameriškega delavca, če bi rekli, da jc slednji nasprotnik narodne ali državne prohibicije. Mr. Bryan je danes zjutraj odgovoril izjavam Mr. Gompersa, da bi bilo hujše sramoten je, če bi se namiga vala da smatrajo velike večine ameriškega delavskega razreda svoj patriotizem za stvar pijače in da ga merijo po kvartih skunerja. Poslanec Chandler iz New Yor-ka, ki jc nasprotoval resoluciji, je izjavil naslednje: Po mojem mnenju je to najbolj radikalna in revolucjonarna pr^ osnova potom amendmentov, kar se jih je kdaj predložilo narodu Amerike. Do sedanjega časa smo odobrili sedemnajst amendmentov k ustavi Združenih držav. Prvi poskus, ki je bil kdaj vpri-zorjen, da se napade krajevne ali državne zakonodaje, je amendment, ki se nahaja pred naoii. Ta jemlje iz rok posameznih držav politično moč ter jih izroča- v roke -zvezni vladi. Jaz nasprotujem tej resolneiji m vsa človeštva. Izjavil jc. da jc distila«-ija najlažji način vsega proizvajanja in da se no more preprečiti ljudem dobiti pijačo, če jo hočejo imeti- — Vi nc morete ustaviti nezmer-no>ti potom postave — je dostavil. — Vendar pa bo*te napravili s lein kače, lažnike in hopotrite iz ljudi, katere hočete staviti nasilnim potom pod postave take vr->te. Poslanca Lea in Nolan iz Kalifornije sta nasprotovala temu. in poslauec,Osborne iz Kalifornije j«j zagovarjal predlagani amendment. Poslanec Xolan je izjavil, da ima predsednik že dovolj polno-moči, da se peča z zadevami po potrebi, ___ ' . ' . ^ — > _ ^ ^ m tudi raditega, k'lr ima sedanju me toda amendiranja zvezne ustave /u 1 predmet popolni preobrat cele u-j stave,'mesto da bi se pospešila pravično vladanje naroda v zadevah j splošne važnosti. Sestavil sem si 12 skupin i/. 3ti| posameznih držav, a vsaka slednjih. je bila različna od druge in v vsaki je bilo tri do pet miljonov! manj prebivalstva in manj glasov] kot pa v 12 ostalih državah. To kaie, da zamorejo prifike te manj-j šine, živeče v večini Združenih df ; žav. vsiliti svojo voljo večini naroda, živečega v te državah. Poslanec Kahu iz Kalifornije je izjavil, naj sc prepusti prohibieijska vprašanja posameznim drža-I vam ter je smešil v svojem govoru trditev, da je pijača odgovorna za - ■ ■■ - ^ "QLAS NARODA" * {Slovenian Daily.) CwMd and pobllabed by the ILOVIHIO PUBLISHING COMPANY (> corporation.) rnAJfI »AKSKR, Pr—ItliT LP ETUI BEKFDIK, TreMTO. «aoa c£ BiuUhm of tba corporation and addrewt of abor* officer*; 82 Port land t Street. Boroogh of Manhattan, New Tor* City, M. T. _ Ma rek» it*to relja list m Ameriko | Za celo leto za me?to New Totk ffi.00 la Canada....................$8 80 Ta pol leta xa mesto New York.. LOO Ca pol leta................2.00 Za «etrt leta za mesto New York LfO 7m tem bo pa srbska zemlja zo-;m t »voImhIiiu in srbski kmet bo neomejen gosj>odar svo- »jejra na svojem. Samo nekoliko je >e treba pretrpeti, samo nekoliko še } m >osta Nemčija in Avstrija poraženi. Ne morda tako kot sta bili poraženi Belgija in Srbija, to njuna želja po nadgospodstvu . ikdar vre« i ličila, ampak bo ostala samo želja. V sedanji vojni je vedel skoraj vsak narod, zakaj se »ri, . dinole avstrijski Slovani so sli v boj, ne da bi vedeli zakaj. Zanje, ki niso imeli v miru ničesar dobrega, je pomenila vojna na strani Avstrije — najhujše zlo, če ne — u- l^ahko se reče, da je med slovanskimi narodi v Avstri ji, tekom sedanje vojne največ pretrpel slovenski. Bil je in je še vedno kot odbijač med dvema velikima Mlanm — Italije iu Avstrije. Med Hlovenci je le malo prijateljev Berlina in Dunaja in še ti se dele na dva dela. V prvega spadajo sebičneži in pctolizci, ki iz materialnih ozirov zaničujejo Slovence in iščejo stika z nemško gospodo, v drugi del pa spada nezavedna masa, ki je še ve dno prepričana, da ni med božjo besedo in besedo degeneriranega Habsburžana nobene razlike. Kot že rečeno, smo lahko veseli in zadovoljni, da teh ljudi ni veliko in po vojni jili bo še veliko manj ali bodo pa izginili po|H>lnoiiia. Slovence je Videla žalostna usoda. Boriti so se morali na strani vlade in za vlado, ki je njihov največji sovražnik. Amerikaitcu, rojenemu in v zre j enemu v prostosti, se Ko gotovo zdelo nad vse čudno, ako mu povemo, da niso smeli Slovenci v marsikateremu slučaju na svojih rodnih tleh govoriti — slovensko. < ud no se mu bo zdelo, ako mu povemo, da je avstrijski žandar aretiral Slovenca, ki je na postaji, na svoji lastni zemlj i, zahteval vozni listek v slovenskem jeziku. Nerazumljivo mu bo. kako so zamogli častniki v av s rijski armadi zmerjati pridne in dobre slovenske fant z izrazi kot so '4slovenski prešič" in "slovenski pes". Amerikanec se ne bo mogel načuditi, ako mu dokaže-mo. da so bili na Slovenskem sodniki in drugi uradniki, ki niso razumeli niti besedice slovenščine, kljub temu, da so imeli posla s samimi Slovenci, katerih pretežna večina ni bila zmožna nemškega jezika. Amerikancu ne bo šlo v glavo, da so avstrijske oblasti za več mesecev zaprle Slovence, katere so napadali — Nemci pod uplivom pijače in narodnega sovraštva. Prostemu človeku v svobodni deželi je to nekaj nerazumljivega. Vse to pa lahko pojasnimo mi, ki smo pod okriljem velike republike ter smemo govoriti jasno in odkrito. Narod v starem kraju, dasiravno oblečen v avstrijsko uniformo, je z nami istih misli in istih želja. V sedanji vojni kakor tudi prej je bil njegov edini sovražnik — avstrijska vlada. Toda molčati mora, ker ima zbirati med — življe- ivden glavnih vzrokov, ki naravnost nsodepolno vplivajo na naravni razvoj ruske revolucije, je velikanska razlika m«4 i>osa-luezniuii razredi prebivalstva. V sedanjem slučaju se ne dotika m le plemenskih razlik ki tvorijo tudi eno izmed težkoč sedanjega ruskega položaja. temvev razliko v duševnem razvoju različnih slojev ali razi-edov ruskega naroda. Uovorim sedaj o razliki med patriciji in plebejoi, o razliki med t a koz va no inteligenco ter kmečkim prebivalstvom ali muziki. Razlika med temi razredi je ve<"'ja kot pa razlika pri odnosih razredih v drugih delili Evrope. Laliko bi rekel, da zija me*l obema razredoma prepad, ki bi se ga lahko cenilo na najmanj 200 let. 'Pa prepad še ni »preinoščen i>o-tom spojeeega srednjega stanu, torej razreda, ki prevladuje v drugih evropskih deželak Ta razred se sedaj šele poraja v Rusiji iu njega glasu še ni čuti. Ce zasledujem zgodovino razvoja luske kulture, vidim dolg" pred vlado Petra Velikega, tekom' vlade njegovega očeta, carja Ale ni prekosil noben drugi naiod. Xa žalost pa je treba reči, da je razred ruskih izobražencev zelo majueii. Res je, da »e je tekoar. zadnjega desetletja ali dveh napravilo vzgojo postopno tudi preko privilegiral i uih razredov in da so pričela vseučilišča pripuščati tudi kmete in dijake iz številnih drugih razredov. Vse to pa inikakor ni izpremenilo položaja Mi imamo le malo vzgojnih za vodov. Vsi ti so prenapolnjeni in masa luladih ljudi obeh spolov, željna vzgoje, je oropana vsake prilike, da si to vzgojo dejanski pridobi. Ruski kmetje pa še vedno drem-ljejo. Veliko njih je analfabetov. Celo če je kak kmet obiskoval ljudske šole, komaj zna čitati ter le s težavo podpiše svoje lastno ime. Odločena od celega civiliziranega sveta vsled velikanskih raz-da'j. vzgojena od napol analfabet-nih in pogosto pijanih popov, vodena od ropaželjne policijske, oblasti, prepojena z vladnim žg-a-njem in korumpirana vsled nje-ga. je jasno, kaj s*1 ie mogla masa ruskega naroda naučiti tekom ksija Miliajlovica, ruski narod in njega najvišjo aristokracijo, ki je dobival svojo vzgojo v inozemstvu. Kljub temu pa je celo v tem slučaju najvišji ruski izobraženi razred sledil zmagovitemu pohodu svetovne kulture ter ni daleč zaostajal za njo. "Okno v Evropo", kojega otvorjenje se pripisuje Peti-u Velikemu, ni bilo njegovo individualno delo. Rusija je arla skozi to okno celo pred njim, iu nasilna germanizacija Rusije, katero je podvzel ta sauiozvajii reformator in ki je ubila individualnost liu sije ter vstavila njen normalni razvoj, vendar ni dosegla uspehov za Rusijo, katoie j: pripisuje zgodovina. IVter Veliki je ojačil deželo proti zunanjemu sovražniku. Veliko je storil, da jo stavi na višjo >t al išče glede njenih zunanjih od nošajev, a vprašanje je, če je količkaj doprinesel dobrega za mase naroda. Ali je dvignil kulturni nivo ruskega liart da 1 Gotovo tega ni storil. Vojne, katere je vojeval Peter Veliki, so uničile ruske kmete ter jim niso dale ničesar v zameno. Cela naslednja zgodovina Rusije, pričenši s Katarino II., ki je za&užnjilu. Ukrajino s tem, Ja je privezala Ukrajince k tej zemlji, ni bila ničesar drugega kot veliki' spomenica boja med vladajočimi iu viadanimi. Ker pa je vedno Lažje vladati teh stoletij suženjstva, ra^en neizmernega sovraštva proti svojim tlačiteljem. Ruski narod celo ne ve. kdo so ti tlaeitelji in zatiralci. Predaleč so od njega, a on jih kljub temu sovraži iu v tem ni ničesar presenetljivega. Nesrečna sedanja vojna [m je odprla oči ruskega kmeta. Oblečen v vojaško uniformo se je priučil marsičemu, kar mu je bile prej nedostopno. V treh letih vojne se je naučil več, kot se je bil naučil v treh generacijah miru. Prva stvar pn. ki jo je stori! potem, ko je spoznal svojo moč. je bila; d« se je oprostil spon. ki so ga vezale. In s<*daj, ko se je oprostil, se divje ozira naokrog in njegova edina in prva misel pred vsemi drugimi je, zavarovanje drago pridobljene prostosti. Nikomur ne zaupa. Vsepovsod krog sebe vidi pasti, vsepovsod sovražnike ter zaupa edinole v svojo prvotno fizično moč. Ta moč ga je oprostila in on se ozira nanjo kot ohraniteljico njegove prostosti. On je podoben volku, ki se je izmotal iz mreže in katerega ni mogoče spraviti nazaj v jetništvo z nobeno vado in nobenim prigo-varjaaijem. Vsled tega pa tudi ne vidi, da je ruski izobraženi razred, oproščen tudi on, iztegnil svojo roko proti njemu ter ga povabil, naj deluje ž njim razne ob rami za ovekovečenje skupne prostosti obeh razredov. masam naroda, ki so nezavedne ln neinteligentne, se je namenoma vzdržalo narod v stanju teme in pijančevanja. Lahko je razumeti, da su je ruska industrija vspričo nizkega nivoja v razvoju mas le počasi raz vila in da ni mogel srednji razred, to je razred inteligentnih delavcev. priti na površje tekom stoletij. Rusija je celo v ekonomskem smislu še sedaj v primitivnem šfbadiju razv oja ter je še daleč od tega, da bi dosegla stališča kapitalistične organizacije celo po znanstveni teoriji Karla Marxa. Taka kapitalistična organizacija pa je ipogoj, ki je neobhodno potreben, da vstopi katerakoli dežela v demokratično obliko vlade. Ob istem času. in sicer pod ipro-tekeijo istega avtokratičnega režima, so se zamogli naj višji razredi ruskega naroda, zavarovani s svojimi stanovskimi in razrednimi privilegiji, zavarovani z laat-niustvom zemlje ter izključno pravico do uradov, razvijati aa normalen način. Ruska vseučilišča, bogata na imenih svetovnih voditeljev znanosti. so se tekom »zadnjih 50 let lahko merila z najboljšimi vseučilišči v Evropi. Ruska literatura, ki je proizvedla naravnost nepojmljivo število velikih mož, je stala na čelu svetovnega sprevoda in ruska u-metmost in godb«, slikarstvo in drama so dosegle višino, katen-e Ruski narod ne pozna tega razreda ter mu vsled tega tudi ne zaupa. Mod obema zija prepad dvestotih let. Tujca sta si drug drugemu in veliko let mora poteči, predno bosta mogla priti skupaj ter ubrati pravo pot medsebojnega zaupa nja. — Najvišji stolp na svetu. Najvišji stolp na svetu so ravnokar dogotovili na Japonskem. Dimnik je visok 570 čevljev; toda stoji na vrhu hriba 430 čevljev nad bakreno topilnico, tako da odvaja strupene pline 1000 čevljev nad tovarno. — Zgrajen je iz ee-menta. Prof. dr. Mullin Zdravni k-špecj alist za Slovence. 411 - 4th Avenue, nasproti poste Pittsburgh, Pa. iSr električna preiskava z x.Žarki Star in lzku&en zdravnik z 3S-Ietno prakso. Zdravi naglo in vse bolerni. Posebno izkušnjo Imam v zdravljenju tajnih moiklh bolezni. Ozdravim vnako bolezen. katere se lotim zdraviti. NajboljSa i zdravila iz Evrope, Amerike In ostalih ( delov sveta. Nizke cene In nasveti zastonj. : Točna preiskava In popolnoma zajamčena. Pridite k meni. pomagal vam bom j v resnici. Pr5 meni se zdravi veliko število Slovencev. Uradne ure: od 9. zjutraj do 8. zvečer; ob nedeljah (amo od 10. do 2. ure dopoI. FREDERICK GILLETTE, poslanec države Massachusetts. •v * Dopisi -ooo—- kaj redki dopi>i. Čeravno j«- dosti naročnikov, pa vendar noben ne poroča. Kakor povsod po Anu-riki vlada tudi pri nas draginja. Lttina ji' bila bolj skromna za to ieto. l"pajmo. da nam bo Višji dal boljše prihodnje leto. Delavski* razmere dobre. Magnesita Company dobro dela in vedno primanjkuje delavcev. Pa lutl* farmerji se dobro plaču ji*jo od žaganja loksov in od drv. Snega imamo za par palcev ii' ko to pišem ravno toliko, da je belo. da se dobro sledi zajec. K-ar pa zadene l';:cle Kanui. ji-pa že tudi naša mala naselbin:* poslala dva Slovenca, namreč bil je poklican pod zvezdnato zastavo Bart Swan. Ki.uik Kurja pa je št*l prostovoljno. Za danes naj zadostuje, pa še drugič kaj. Voščim vsem bralkam ill bralcem tega li>ia vesele božični* praznike in srečno Novo leto. S pota. Cenjeno uredništvo: — Zopet Vas bom nadlegoval, ker želim sporočiti, da sem pobral svoja šila in kopita in sem prikolovratii v Brooklyn, X. Y. Prišel sem iz Jolie-ta, 111. Moje potovanje je bi lo še precej prijetno, dokler sem imel. s čemui sem si mogel potolažiti sitni želodec. Ko pa je mazilo pošlo, je bilo malo bolj m-.odno. | Mraz je bil tako Ji ud, da so kar šipe pokale. Zaradi velike burje bi bila skoro opešala lokomotiva. V Chicagi so mi rekli, d;i bom samo 26 ur na potu, v resnici pa sem bil cele štiri dni, kar je menda več kot 28 ur; naj to doženejo tisti, ki imajo preveč časa in ne vedo, kako bi ga ubili. V Ohio bi skoro morali lokomotivo riniti, taki zameti so bili. Pred na>oi so se dvigali celi hribi sneca. V Akronu smo si morali najeti pri-prego, da smo mogli peljali v Pennsylvanijo, kamor smo prišli naslednji dan. Xa.to se je pričelo nebo svetliti, ostri veter je p.e-stal, prišla je gorkejša sapa, ki je zmehčala sneg. Na licu se nam je, pokazalo veselje, ki je pa zopet' izginilo, ko sta dva voza našega' vlaka skočila s tira, kar so pa še' o pravem času zapazili, da ni bilo nikake nesreče. Mislil ■sem. da se ne boni prej vozil po morju kot tedaj, ko bom šel .opet čez lužo. Toda, ko sem prišel v Jersey City, sem se prepeljal čez vodo, česar pa nisem opazil, ker je bila noč, prej, k<>t šele potem, ko sem bil že na drugi ■strani. Zdaj sem tu in prenašam zimo velikega mesta. Hudo je, ker ni mogoče dobiti premoga. Kdor pa je tako srečen, da ga dobi, ga mora plačati -10 centov bnšelj. Toda pozimi se žep ne sme stiskati, posebno ne iyi premogu. ak-> hočemo biti na gorkem. Pozdravljam vse rojake po celi Ameriki, posebno pa Jolietčane. Al. Stimec. Miton, F&. Ker še ni bilo nobenega dopisa čitati iz naše nove maiselbine, za torej sem se jaz namenil napisati kratek dopis. Nekoliko hočem poročati o delavskih razmerah. Tukaj je nova naselbina, ah boljše rečeno, fwlpira se nov pre-mogorov, pa nima ''shipa'*, aau-pak samo " šaht" Dne 14. dec. so prišli do premoga, ki je visok ua tzapadni Pennsv1-1 vaniji naznanjam, da sem prejel od guvernerja imenovanie za JAVNEGA NOTARJA. I Pisarno sem otvoril v Pitts-burghu, Pa., v znam-m Bakewell ' poslopju, soba št. 102,1 prvo nad-stropje, poleg urada sloveusko-hrvatskega advokata F A. Boga-deka, vrhovnega odvetnika Xar. Hrvatske Zajeduiee. Opravljal bom vsakovrstna dela. ki spadajo v notarski nosel. Izdeloval bom zaprLse/AMie izjavo (affidavits), pooblastila, razne pogodbe in dogovore, prošnje in druge postavne dokumente. Vse i to bom izvrševal v raznih jezikih. Obenem bom tudi tolmačil pri Sodiščih, mirovnih sodnikih ter povsod drugod, bodisi v Pitts-]burghu ali izven Alleghenv coun-tvja. Moja pisarna v mestr ie oflprta od 9. ure zjutraj do 5. ure popoldne. V slučaju, da kateri iiimeu i rojakov ne more priti čez dan v j mojo mestno pisarno, se pa laliko oglasi pri meni na domu meni t>. in s. ur«» zvečer na -tev. 20 — 48. in Butl&r St. Jamčim vsakemu d«»foro m |»o-št»*uo delo. Rojakoiii se priporočam. ko hit 11> ozdravil. Torej v>enj rojakom toplo priporočam. Nadalje vara naznanim, kaka j«^ plača. Plačajo in 45 centov iza uro za deseturno delo; toiej zunaj *3.50. v šahtu pa $4.50. Naših rojakov je še tukaj malo, bo v slučaju kaka golobica mimo peljala, naj se pri nas oglasi, da se malo okrepča in če se hoče i (itd o zavrt it i. (> !,i kako slovensko golobico veselilo v zakonski stan skočiti, se nudi za vsako lepa prilika, pa brez izjeme, če je stara ali pa mlada, ker smo tudi mi različne starosti, namreč od 20 do 50 let. Seveda starim se bolj mudi, mladi pa š<-imajo čas. Sedaj pa pozdravim vse rojake sirom Amerike, pa tudi gospodinje in golobi*ieeT tebi "(ilas Naroda ' pa žeiini mnogo novih naročnikov. Vsem skupaj voščim vesele iu zdrave božične praznike ter srečno Novo leto. Anton Zidanšek. Hot Springs, Ark. O delu no bom pisal, ker tukaj ni tovarn ali drugega posebnega dela Tukaj so velike toplice ali zdravilišče. Vsa voda je pod vladno kontrolo. Votla je vroča od 140 do 150 stopinj in je najboljša votla v Ameriki za revmatizem hi sploh za pokvarjeno kri. Sem s^ pridejo zdravit ljudje iz vseh krajev ter jili pride na leto 120— 150 tisoč. Ce bi slučajno kateri Slovenec ali Hrvat prišel sem za zdravjem, bi me veselilo, če me obišče: če hi pa potreboval kakšna navodila. jih dobi zastonj pri meni. Pozdravljam vse rojake in rojakinje široui Amerike ter jim želim vesele božične praznike iu ve *elo Novo leto, da bi jiam prineslo boljšo bodočnost kot prosi a leta. Joe Certalieh. 4281-i Central St. Joseph Valley, Wash. Iz na^j slovenske naselbine so ANTON ZBASNIK, JAVNI NOTAR IX TOD M AC, soba 102 Bakewell Bid g., Coiner Diamond & Front Streets, Pittsburgh, Pa. Telephone: Court 3451*. (17,PJ,21,24 26,28^—12) ^BIBiaiBIBliSIBfBfi^ j POZOR! I| . Rojakom sirom Amerike naznanjam, da izdelujem nova kotle in popravljam stare za vsal^> uporabo. Popravljam strehe in izdelujem vsakovrstna kleparska dela. Rojakom se priporočam za obilna naročila. A. Janežič, 18423 ST. CLAIB AVE., CLEVELAND, OHIO. nsiHiBiaiaiaiaiaini^ ■ DR. ROSENTHAL, specialist, — 262 PENN AVE. Ure: «4». ie a PITTSSURCH. PA. Or. Rosenthal, ipeclallst, nad 20 let. Ako Imate katerokoli moftko bolezen na krvi, llvclh, teloocu, ledlcah, muulje, revmatlrmu ali mehurju pridite k Dr. Ro-aenthalu po nasvet in on Vam pove, ali morete biti o-zdravljeni ali ne. Dr. Rosenthal zdravi vsak slu£aj s najboljilml zdra. vili Is Evrope, Indije, Kine, Ju±ne Amerika In vsM da-•«V s vets. On skrbi, da ozdravi svoje bolnika. Jam Besa teta zdravila. f True translation filed with the j »ost- master at New York, X. Y. mi Liee. 19, IS* 17. as required by tin- Act of October 6. 191T. GLAS NARODA. IS. DEC. 1917. Na stotine jih je bilo in na tisoče morda, ki so se raj-še odločili za vislice kot pa za pasje življenje. ( Ostali pa — upajo. In luč, ki jim J« prisijala zadnji čas is Amerike, jih vo U ** ^^ hodočnomt 111 uko krva~ j j . .. • ■ •.' Slovenca v službi Strica Sama: vojak Ralph J. Pough in mornar Jos. Buh, sdaj na Honolulu. Oba sta is Pneblo, Golo. A m in.AS NAHODA. 19. DEC. 1917 ;x\ / & / Otroci morajo imeti kandy! Varčuj s sladkorjem; toda ne oropaj otrok Božiča. Karo, sloviti ameriški sirup napravi okusen kandy. Marsikatera družina odkrije pravo srečo prisvojih vratih. Nekateri mislijo? da varčevanje s sladkorjem pomeni biti brez božičnega kandija. __ Toda spoznajo, da napravi Karo, sloviti a-meriški sirup, 'tUM) k§r najokusnejši in zdrav kandy. aH Tudi se prepričajo, da je igrača delati kandy doma, in da morejo napraviti za isto ceno še enkrat tol ko kandija, kot pa jih je veljal v prejšnjih božičnih časih. Tako morejo letos imeti vse sladkarije in pri tem varčujejo sladkor. Naj samo gredo v prodajalno po Karo, ki je sirup, s katerim se napravi božični kandy. Naj pošljejo po Corn Product Cook Book in se naj učijo, kako se more napraviti najboljša čokolada, karamej, smetana, pecivo itd. Napraviti morejo čudovit kandy za vojake v taboriščih in sicer take vrste, da se lahko hrani svež več dnij. vi Vsaka gospodinja bi morala poznati tri velike vrste KARO. KARO (zlatorujav) v modri škatlji. Splošni domači sirup za pecivo, tople piškote in kruh. KARO (kristalno bel) v rdeči škatlji. KARO (javorjeve barve) v zeleni škatlji. Pripravljen s posebnim ozirom na one, ki ljubijo stari javorjev okus. Sirup za kuhanje in za kompote. Zelo dober za kandy. Vsaka žena želi izvod kuharske knjige o koruznih izdelkih, kjer je navedenih sto okusnih in ekonomičnih vporab KARO. Lahko jo dobite zastonj, ako vprašate grocerista, ali pa pišete nam. Corn Products Refining Company P. O. Box 161, New York V A Okrasi letošnje božično drevesece s Karo Pop Corn Balls. Zlate kepe Pop Corna so lep okrasek božičnega drevesca. Poskusi napraviti doma Pop Corn Balls. Vsakdo more to napraviti. Ravnaj se po tem navodilu: Ko Se je koruza spekla, odvzemi vsako nepe-eeno ali na pol peeeno zrno; in obdrži samo dobra, velika, napeta zrna. Eni skodeljici Karo. (zlatorumen v modri škatlji) prideni žlico je-siha. To skupaj kuhaj, dokler se ne strdi, ako vržeš v mrzlo vodo. Kadar je kuhano, polij pop corn, doklt-r je še gorko. Ko j.' dovolj ohlajeno. zvali z rokami v kepe. \ _ _ _ _ ____ __ _ Kgpj mninnnrM fLOVlilKO B==—^ffl jpodp. toižtvo ^^^ SYBt« Barbara j išl-EO u MMDOLjam DRŽAVE SEVERNE iTOTIB Sedel: FOREST CITY, PA. limp m li— šm l L januarja IMS v *tsfl fi— jh—■ GLAVNI URADNIKI: frwKedall: F. S. TAUCHAR, «74 Aha*j Ave., Bock Springs, Wya. Podpredsednik: JAKOB DOLENC, box 181, B rough ton. Pa. S Tajnik: FRANK PAVLOVČlC, «47 Forest City, Pa. Poiaoinl tajnik: AVGUST GOQTI&A, box 810, Forest City, Pa, i Blagajnik: JOSIP MABINClČ, &800 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. PoauoAnl blagajnik ln caupnik: ANT. HOCHEVAK, RFD. No. 2 boot 27, Bridgeport, Oblo. NADZORNI ODBOR t Predsednik nad* odbora: JOSIP PETERNEL, box Oft, Willoek, Pa. L aadaornlk: JERNEJ HAFNER, box 05, Burdine, Pa. t. aadaornlk: IVAN GROŠELJ, 880 E. 137 th SL. Cleveland. Okla POROTNI ODBOR: Predsednik porot odbora: MARTIN OBREZAN, box 72, R Mineral, Km L poročnik: FRANC TKBOPČ1Č, R. F. D. No. 3, box 146, Fort Smith, Ark. t porotnik: JOSIP GOLOB, 1916 So. 14th St., Springfield. DL VRHOVNI ZDRAVNIK: L>r JOSIP V. OKAHEK. 843 EL Ohio St Pittsburgh, T*. Uradno glaaUo: "GLAS NARODA", 82 Cortland: dt, Ne« fork, X. Cenjena drnfitra, odroma njih uradniki ao naproSenl poOljatl rfla da piae direktno na tlarneg« tajnika ln nikogar dragega. Denar naj me pa po Ulja edino potom poitnlh, eJupresnib aH bančnih denarnih nakasatc. kor pa ne potom privatnih Čekov, na naslov: Frank PavlovOč, Farmers a Miners Naliooal Bank, Foreot City, Pa. V slučaju, da opazijo druAtvenl tajniki pri poročilih glavnega —t"«*-x»ke pomanjkljivosti, naj to nenudoma naznanijo uradu glav. »»jtitv« ^ t umore napako popra vi tL Dopisi. Burdine, Pa. K<»t gl. uradnika me veže dolžnost. da opozorim člane in članice naše organizacije sv. Barbaro /uradi pravil bodoče skupno organizacije, da jih natančno preči-tajo, ker ravno pravila so najbolj važna stvar /n vsakega po-sa meznegti člana. i Naznanjam tudi )M>stajnim tajnikom, da naj i Koljejo v urlavni urad SDPZ. natančno poročilo e • izidu jtl. odboru ; sem pa proti temu, d.i bi se pravila poslala ravno do tistega ea>a, ker vidim da bi tili;iisfv« imelo prentjlo časa natančno jti* pr«»«l( dati iu odločiti, kaj je prav in kaj se mora popraviti, to pa Zi'ia
  • bi pravila uo*il od h He do hLW, iu tudi vsaki si je mislil na gl. zborovanj«*, ker takrat je dolžnost vsak«-g da se jra vdeleži. de pa tudi dosti članov, ki ne znajo čitati aH ne razumejo vsake iKwairu'xne točke. Kaj pa jw>-tem s takim f Ali lak član more tifl.rsovali pravilno.' Moje mnenje je, da ne ee mu pravil nobeden ne pret it" Zatorej je treba tukim etarom pravila citati na seji, ker vsakega post. predsednika dolž-n«»M je, e m* moreta j a/, siriujati z. nji- ( an i. I)ol/uo#t ni« pa veže, da va- . rnjein interese vsega Daratva naše urganizacige m da dobi ravno luste pravice pri SDI*Z.. kakor jih je imelo jrt-i SPDSll. Zatorej a\ I jam vse potsta jiie ^>red>»i.sluike, tajnike ter vsie člane in eluniee, da, ko pošiljajo poročilo o izidu glasovanja pravil na glavni urad SDPZ., tudi zahtevajo, da *e mora sprejeti ' Pravo direktne za kmiodaje". Heveda 1m> mogoi'e koleri rt*kei. Kaj je na tem ležeče, že ni tetfa v pravilih, saj je drugod dosti jaano oznaeeiH>. ln ravno to mora 'bki, ker članstvo mtš^ organua j rye ae ae lahko apominja, kako m> bili v»i protesti in <»p<»niini na gl. »Irad gla« vpijočega v puščavi, ko ni bilo te točko t pravilih. Tukaj aein vam dal nekoliko uasvetov in resnični/i podatkov, sedaj je pa od vaa odvisno, če ne prkk v pravila to, kar zahtevata. V teni slučaju ne bom jaz dajal odgovora pri prihodnji konvenciji, ee bom mogoče navzoč. IVoaun tudi v»e člane in člani-e«, da, ko dobijo čeke, nakazane is (L uradi, jih takoj izmenjajo, da pridejo pravočasno v u.»d, knjig. S tem nam jako veliko po-morete pri delu, čc so vsi čeki \ rokah. Zanašam se na člaiLstvo, da i)o to drage volje naredilo. I'rej ko končam, žolim vsem članom in članicam vesele božične praznike in srečno Novo leto. Vam udani j .Jernej Hafner, 1. nadzornik. Franklin, Kansas. Tem polom opozarjam zastopnike društva sv. Barbare, postaj št. 41, 14. 47, 5» in 'JO. vnc v Kansas, da se v deleže .seje zastavnega od-j bora dne '.SD. decembra, kakor je; bilo sklenjeno lansno leto. Sej.i M?viši ob dveh popoldne v Krenj-karjevi dvorani. Knako opozarjam tudi druire so brat«1, da se vdeleže seje v polnem številu? ker imamo ukreniti več stvari glede zastave. Torej' pridite skupaj, da ne bo p«)tem m potrebnega govorjenja. Delavske ramicre so kakor po-1 navadi. Vesele božične praznike in veselo No^ leto vsem skupaj' l'r;mk Kovivčič. Indianapolis, Ind. Nimam posebnih novic, pač pa želim poročati žalostno vest, da je nemila smrt pobrala rojaka Franka Motor«, doma iz vasi Zi- ' gerikii Vrli, fara Sevnica ob iša\i j na SjHid. štajerskem. V Ameriki je bival nad 5 let. Nad 2 leti je' bolehal za snšieo ter je ^spal v tiOHpodu dne o. decembra: bil je •pieviden s sv. zakramenti in dne •"». d«ns-rubra pokopan na katoli-. >ke;u pokopališču. Bil je član dr.' sv. Barbare post. št. 68 s sedežem v Fore«} City, Pa. To društvo mu je preskrbelo dostojni pogreb, katerega mi vsi društveniki korporativno vdeležiii. Iskreno sc zahvaljujem celemu društvu za vso postrežbo, ki jo jej Ktorilo ob času bolei^nd in- *mrtti pokojnega, bikreno zahvalo izrekam tudi gospej Mariji Flajs, ki' se je veliko trudila za vso postre-j žbo ob <**a*u njegove bolezni. Zahvaljujem se tudi vseni onim, ki so po «vo>ih inočeh .pomagali z?.1 zboljšanje pogreba. Bog naj po-j plača vsem skupaj. Kanjki zapušča v stari domo-j vini žalujočo soprogo iu dv pa dva svaka iu ve-j drugih znancev. Bodi tv.o lahka Ulja zemlja! Pozdrav vsej« čitateljem. John Vidmar. I - .. v.. . *...... Zopet nemška roparska krilarka. True translation filed with the poet-master at New York. JS. X. on Dec. 18, 191T, as required by the Act of October 6, 1917. * Manila, Fnipinsko otočje, 17. decembra. — I'radniki filipinske vlade so posvarili lastnike parnikov, da se naj varujejo pred nemžkžmi roparskimi kriiarkami, o katerih se domneva, da se nahajajo v bližini Singapur. Ameriške in angle-. ike vojne ladje straži jo trgovska) pota. N v (Nadaljevanje). | — «-rlcj, že šestindvajset iet sem star, vsi moji vrstniki so gospo-, da rji, meni pa oče še zdaj ne dajo J čez. Imel sem dekleta tri leta. pa letos spomladi se je oniožila drugam. "Tebe se nikoli ne dočaka'', mi je dejala njena mati, m prav je itnela. Vsega sem ie sit. Illap-čeval pa večno tudi ne bom doma. Sr-e nekaj časa počakam, potem pa tožim za doto in pojderu. — — Pa zakaj ti oče ne prepišejo grunta.' — je vprašal Tone s te- | žavo. — Zakaj, zakaj f. ostudirali so te lepo, kar je res, je res. potem se pa kar naenkrat izmisliš: Ne »aj^vem. — Tome se je nasmehnil: — Ne, nobene ženske ni vmes. Ali nisem mogel. Slab duhoven bi bil. — Sestra je prišla za njima. Jedra in kipeča zdravja iu mladosti. — Kaj se menita? — je vprašala. i — Ah, o tem, zakaj ni hotel Tone študirati na gospoda. — ! Njeno lice se je stemnilo in rekla je: — Vidiš, to tudi meni ne gre v glavo. Zdaj bi bil imel že davno novo mašo. Preskrbljen bi bil za' dušo in za telo. In tudi nam bi bilo bolje in laglje. — j Uotel je molčati. Pa kaj noj jama reče? Ne razumela bi ga. Čim' več bi jima pripovedoval in raz-1 kJadaJ, toliko bolj bi se jima odtujeval in oddaljeval. ] — Mnogo moramo pretrpeti .za-' radi tebe. — je nadaljevala se-J utra. — Lojzu še -zdaj niso prepisali posestva in meni je tudi vsak dan težje. Nočejo me dati proč. ker bi morali šteti doto. Malo bi mi ne mogli dati, ker niso zadnji v vasi, dosti pa nočejo. "Ves de-' nar sem zapravil za Toneta", pra-j vijo, "zdaj nimam me več. I>aJ če bi bil on hotel biti pameten, j pot eni bi bil tisti dan, ko bi se pe-'.: •ln pri župi nova maša, vse na Loj/a prepisal. In še dve poroki bi bili lahko slavili, tako pa nočem " Trmasti so. Lojz je skoro t najstarejši med fanti in jaz tudi nisem pri najmlajših. Moje prija- \ tel j ie« so že vse omožene, samo mene še hranijo. Težko je bilo Tonetu, ko je po- • slušal to naivno tožbo in očitanje, j Vzdilinil je: — Jaz ne morem za to! Ne morem drugače! Pa mL odipustita!— j Vstal je in odšel po stezi na polje. < Vsi prihajajo in hočejo nekaj od njega. Koliko pa mu je c«če! dal na tisto slavno atudiranje?! f Kolikokrat je bil lačen in za oble- , ko je bilo tudi treba vselej skoro ] l>ol leta beračiti, predno je kaj ± dobil. In zdaj delajo, kakor da jih j je okrai in oropal. Skoposti Saj . stojijo hoje v gozdu goste ki lav- , no kakor sveče. To so tisočaki, j gotovi tisočaki! ln polja in lazi on'j travniki — kaj ni to nič vredno?!; Par smrek iz gozda, pa je dota za'; Ančko. 1 ji živina v hlevu in ko- J nji?!bi imeli dovolj, vsa! Niti (J njemu bi ne bilo treba več «trs- j dati, ne bilo bi mu treba proda jati pameti in dušo oa tisto pro-kleto pisarniško delo, da se naje. < Pa naj imajo, naj imajo! Iztegnil je eoke in zaželel je, kakor še ni-J' koli, da se izkopa is tega svojega j benasštva in jim vrže pod noge. kar jim je dolžan. Mota priti kvišku, mora, mora! Ne tzato, da mu bo ugodno, zato, da ibo prost, ne- . odvisen, svoj. Temnilo se je bolj in bolj, zasu-nr eli so gozdovi v nočnem votru. Nebo se je dvigalo v neizmerje, zvezde so ae zazibale na temni ^ modrini. Belo se je arkada cerkev I od črnih gozdov, vas ae je zavija- t la v sanjsvo prozorno meglo.i, Temna in velika je ležala dolina1 pred njim. | Dolgo je stal sredi polja, posfcu- ' šal skrivnostno Šumenje smreko- , vili gozdov in gledal v jasno* , izvezdnato nebo. Ubrana pesem vaških fantov ae je rsalila v mirno noč. <*/isti in blagi so prihajali j, glasovi do njega, frenkoat v nje-i *ovem srcu je iz^injevala t mimhu nasmehom a« je vta-čsl. — Glej, zagrA asm se proti D o m a . -ooo Spisala Zofka Kveder-Jelovšek. .;■-"': .; ' , • . ■■■ ' . - ' • '.'t'-?-. BOŽIČNI VEČERA Spisal Charles Dickens. Za 4 * Glas Naroda" prevel G. F. ^ OOO | vas ob veliko veselje iu čast, — 'je mislil skoro veselo, ko je stopal po stezah za vasjo domov. I * * * J V soboto zvečer sta prišli mati in sestra gori k njemu v kamro. Sedel je pri odprtem oknu in poslušal tiho. mnogo glasno petje c vrč kov na vrtu. Nekako v zadregi sta se sedli na veliko skrinjo ob štreni in čakali, da on začne pogovor. Mati je jokala vse te dni, kar je bil doma. tudi sestra je imela večkrat objokane oči. Z očetom nista še od tistega dne, od-|kar je prišel, izpregovorila nobene besede, brat se je držal hladno in inezaupno. Ali navadil se je nekako na vse to. Saj ga tako celi diaai ni bilo doma. Ob zarji je odšel in prišel je šele v mraku. Vse hribovje v okolici je obhodil ali (pa je ležal po več ur na parobku nad va*jo pod smekami ter gledal v dolino. — No. kaj ste prišli 1 — je ko-•nečno vprašal prijazno. — Tako, saj se menda sme pogledati k tebi? — je dej-ala sestra nekako v Uadrogi, -— Sme, sme. — Skočil je doli iz okna in stopil h kovčegu. Pozabil je bil razdeliti svoje darove. Kazgrnil je dve svileni ruti na postelj; — To sem varna prinesel | z Dunaja, vsaki po eno. — Odmo-tal je še k papirja niošujiček za | denar in nož, namenjen očetu, ter položil sestri v naročje. — To je y.a Lojza. — Sestra je zardela od veselja, mati pa je gladila ruti: — iitpi sta, lepi. In fino blago. Samo presvetla bo in pregospo-ska zame. Bo pa Ančka nosila obe. — Njemu ni bilo prav, da je mati odklonila njegov dar. Lahko bi bila pozneje naredila, kakor je hotela, ali tako v oči mu tega ni bilo treba reči. — In škoda denarja, Tone! Saj nima« odveč. Za Lojza ni bilo treba ničesar nositi, nož ima sam in mošujiček tudi, — je nadaljevala mati. • To ga je še bolj ujezilo. Najrajši bi bil \se skupaj zgrabil ter vrgel skozi okno. Kako smo si tuji, kako smo si tuji! -- Hvala lej»a, — se je oglasila •zdaj sestra. — Ves. zelo si me raz-j veselil, da si tudi name mislil tam na Dunaju. Takoj jutri si de nem ruto na glavo k deseti maši. Gosposka je, pa naj se tudi jaz malo postavim. Saj pojdoš z menoj, ne? — Sestrina zahvala ga je veselila. Bilo je neakj nežnega, mehkega v njenem glasu. Na njeno »vprašanje ji pa ni mogel odgovoriti. Nedelja — na to ni mislil. — Saj pojdeš k ma^i • — je po-J novria mati. — Ne, ne pojdem! — je dejal odločno. Obe sta udarili v jok. — Zaradi ljudi pojdi, tla ne bo sramote, — je prosila mati. — Tega ne preživim, oh, moj Jezus! Kj^kšen greh je to, kakšno pohujšanje! — Stopil je k oknu iu se zagledal ven. — Pa odidem, še nocoj od-odidem, — si je mislil. Sestra je pristopila k njemu in nnt položil« roko na ramo: j — Pa pojdi, Tone, prosim te! Zaradi mene pojdi! Meni bi bilo tako hudo, če -bi ne tk?L Saj vidiš, greli je, — iu zopet je zajokaia bridko in strastno. Njen glas -ga je ganil. — Pojdem. zaradi tebe, — je dejal sestri, ter proti materi: — Ali vseeno bt biio; ee bi ne šel. — Odšli sta zadovoljni z uspehom in on je ros sol drugi dan s sestro Ančko k deseti tmuši. Neko posebno poezijo imajo te vaške cerkve. Že tisto pritrkave-l nje ob desetih, ki se railija po ravnini praznično in vabeče. V( gorato naokrog se oglaša rahel odmev ter na cestah in potih prod župi se začnejo vrstiti praonično oblečeni ljudje. Pisane rute mladih deklet »e veselo blc&če na ste-1 aah poljskih, gori pri £ari že Stoji ft.raža fantov, ki gledajo z nasipa] v dolino. Zrak drhti, podjane se( zelene in nad njim (plava divni,| č«ti glas zvonov. Okna in vrata cerkvena so poleti odprta, tako •da ae vidi na vse strani doli po vasi ter na polje in gctsde. Ptičje petje prihaja rahlo od zunaj, ptri-jotcu hlad veje skozi okna, glasne poj o dekleta osebnega kot njegova velikost. Tudi je gotova stvar, da ga je videl Scrooge vsaki večer in vsako jutro, odkar je stanoval v hiši, in da je imel Scrooge prav tako malo fantazije, kot kateri di ■ugi v londonskem mestu, v štev-ši — če je dovoljeno — občinski j svet, aldermene in trgovske zadruge. Ne sme se pozabiti, da ni Scroo«ge, razven datnes opoldne.! niti enkrat mislil na svojega, že, sedem let mrtvega družabnika. In! sedaj naj mi kdo pojasni, zakaj' je videl Scrooge, ko je -vtaknili ključ v ključavnico, v kladivu, ne da bi se izpremenilo, ne kladivo,' temveč Marley-ev obraz. Da, Marlev-ev obraz. Ni bi! obdan od tako neprodirne teme, kot so bili drugi predmeti na dvori-šču, temveč od neke skrivnostne svetlobe, kot je ona pokvarjenega raki v temni kleti. Nd mu zrl nasproti divje in preteče, temveč je zrl na Scrooge-a kot je Marley ponavadi zrl nanj: s pošastnimi očali, potisnjenimi na pošastne čolo. Lasje so stali čudovito po-i konci, kot da jih dviga veter ali vroč zrak. Dasiravno ipia so bile oči na široko odprte, so bile vendar nepremične. To in mrtvaška barva je delalo obraz strašen. Ta' •strašil ost pa je bila videti bolj na i, zunaj, izven obraza in ne v nje-' govi moči, kot pa je del njegovega izraza. Ko se je Scrooge trdno ozrl na prikazen, je bilo zopet kladivo na vratih. Reci, da se na ustrašil ali da ni njegova kri občutila neki grozen občuteo, ki mu je eatai nepoznan izza njegove mladosti, bi bila ne resnica. Vzel pa je skupaj vse si-'le, prijel zopet za ključ, ga obrnil. stopil v liišo ter /prižgal luč. Kljub temu pa se je obotavljal za trenutek, predno je zaprl vrata, ter se naj prvo previdno ozrl zanje, kot da se v resnici boji, da! je res zelo majhen o^enj. 'skoro liikak ogenj v tako mrzli noti. 31 oral je sesti tik poleg og nja ter se skloniti nadenj, da je mogel uživati najmanjši občutek gorkote od takega kupčka oglja. Kamin je bi! zgradil pred dolgi mi leti neki holandski trgovec iu je bil kroginkrog obloženi s čudovitimi ploščami, v katere so bili vrezani prizori iz Sv. Pisma. Videti je bilo Kajna in Abelja, hčerke Faraona, kraljico iz Salx* angelje, ki so leteli po ziraku na-lik pernicam, Abrahama, Helza-sarja, apostole na jezeru iu na stotine drugih slik, s katerimi se je moral pečati njegov duh. Kljtrb temu pa se je prikazal obraz Miarlev-a, kot palica starega preroka, ter požrl vse ostalo. Čc bi bile te plošče bele ter imele moč, da izvaraio iz posameznih odlomkov njegovih misli sliko na površini, bi se mi vsaki posamezni plošči pokazal obraz starega Mar-ley-a. Dalje prihodnjič.) Pozor, rojaki v ujetništvu1 Želim izvedeti za svojega brata JOŽEFA FABIJANCIČ. Doma je i/. Polža n št. 4 na Primorskem. Ne vem mič o njem že dve leti; takrat se je nahajal na ruskem bojišču. Prosim cenjene rojake v ruskem ali italjanskem ujetništvu, ako kateri kaj zna o njem, i*aj mi blagovoli sporočiti. ako pa sam čita. naj se o-glasi svoji sestri Mariji. Obenem želim izvedeti /a svojega svaka JOŽEFA GODI NA, * doma iz Bača na Primorskem. Prosim, ako kdo -zna >4anj. da mi sporoči, za kar niu bom hvaležna. 3 loj naslov je: Mi». Mary Fradet. Box 186, Black Lick. Pa.. U. S. America. (19-21—12) ——........ ... ______i Pozor, rojaki v ruskem ujetni-1 štvu! TCada bi izvedela za na-! slov svojega brata FRANCE | TA DOLINAH. Doma je iz I Mavčič pri Kranju na Gorenjskem. Nahaja se nekje v ruskem ujetništvu. Prosim cenje-nerojake-ujetnike, da mi poro čate, če kdo ve kaj o njem, ali naj se pa sam oglasi svoji zdaj omožeui sestri. Moj naslov je: Mrs. Anna Pogorele, Box 617, Ilibbing Minn., U. S. America (19-21—12) OPOMIN. Vse one rojake, kateri mi dolgujejo, opominjam tem potom, da poravnajo svojo dolžnost, naj k as-., neje do meseca februarja 1918, v proti vnem slučaju bi bil primo-ran tž njimi sodnijsko postopati ir. jih v vseh časopisih s polnimi imeni objaviti. Frank Baškovič, 1827 W. 23. St., Chicago, IU. (19-21-12) Iščem svojega brata ANTONA SAIN, podomače Slavdov iz Knežaka na Notranjskem, Pred dveini leti sva bila skupsj v To baseo, Colo. Prosim, da se oglasi svojemu bratu: John Sain, Box «41, Verona, P«. (18-B0—12) To je nj" slika. I odpeljala je v«e 11 i otroke, najstarejša hči je ~> let stara, en sin čez i. drugi p.i L"leta star, v>i imajo bele las". (>n;i ima zelo dol^e pi-ste iti zdaj. ko je odSla, so bili pa še i .4.."» na grade. Iščem jo 7.-iradi mojih o-troli. no j>a zaradi nje. Poznati j< je lahko, ker ima zelo vpičast nos. Rojaki, bojte ^c teva spi'asteara nosa! Joseph Arii. Box 53, Ho-tetter, Pa (18-20—12. Westmoreland Co. Iz zaktadniškega urada. iS'* —-r ifwsjj WAR SAVINGS STAMPS [ ' ISSUED BY TKE UNITED STAT ES GOVERNMENT [ HBANI IN POSOJAJ SVOJE PRIHRANKE STRICU SAMU. On jih potrebuje sedaj! Vi jih boste potrebovali po vojni. KUPUJTE VOJNO VARČEVALNE ZNAMKE OBVEZNICE VLADE ZDRUŽENIH DRŽAV. Nosijo štiri odstotne obresti, plač-. ljive na četrt leta. Lahko pričnete S PETINDVAJSET IMI CENTI, če kupite varčevalno znamko Združenih držav. Vaš poštar, vaš bankir, vaš časopis in številno drugih prodajalnih a-gentur vam bo povedalo vse glede teh znamk. Oglejte si jih! TO JE VAŠA DOLŽNOST. TO BO OHRANILO ŽIVLJENJE. fa) BO IZVOJEVAIX) VOJNO. B^ld Df»fa0t« m M -G»M da", aajrrgji riavenafcl dnemlk * Zdr«. 1—1- ] Prosim rojake v ruskem, francoskem in kaljauskem ujetništvu: i če kdo kaj ve o mojih dveh blatili FRANCU iu TONETU ^lAJCEN. Doma sta iy. Zugra da. pošta Škocijan.-Dolenjsko-Kdor izmed rojakov-ujetnikov kaj ve o njiju, naj 111: blagovoli naznaniti, ali naj se pa sama oglasita svoji zdaj omožeui sestri : Mrs. I.eopoldine Peters, •120 - 3rd Ave.. Dum 11 go. Colo., U. S. Ameri«*a. is 20—12) OPOMIN. j A si oni kateri so mi dolžni za board, naj mi do 15. januarja Plačajo, drugače jili bom s polnim imenom obelodanila po vseh j časopisih. Moj naslov j,-: -Mrs. Helen Poga'nik, S730 Maple St.. 1'ridge vil le Pa j_. O S-19—12) i Iščem svoj etra prijatelj AIAT1-•10 PAVsJt. r» Mua - i- vasi Reka pri t 'erkn. m na Primorskem. Prosim ga, ak > u> l»ere naj mi piše in posije \voj natančen naslov. Ziene pozdravljam vse znan * - i,, prijatelja žirom Amerike. -- Ton v Kacin, E. Anderson Store, Kinzua, Pa. ; (18 20—12) i .„. _______ NAZNANILO. Spodaj po malem sklonila na naslanjalo in oei so za-hlodile »kozi okno po drevesih, ki jih je ož&rjalo solnee in jh» katerih so leteli, skakali in žgoleli ptiči.... Zamežal je za hip. Tako »ladko se mu je zdelo, kar je videl, mikavno, krasno, in bal se je da mu postane žal teh dreves, teh. ptičev ]u potrtane zopet »lah. — Kmalu je vstal. Vzel je svoje rokopise in jih zravnal na ognjišču.] Potem je prasnil z vžigalico. Ta prask se mu je zdel čudovito oster, zanikal je liki gad, tako da se je Jan Marija stresel, no, vendar je približal gorečo vžigalico papirju po kateerm je švignil majhen plamen, nagloma vzrastcl ter brž visoko zaplapolal. Jan Marija jt- sedel in gledal, kako se po malem obrača v dim in pepel vse, kar jc bil sanjal in trpel, vse, kar mu je bilo drago, slad-1 ko in trpko, vsa radost, ves obup J .vse tožbe in želje. Zdelo se mu je, da je to celo njegovo življenje. I Za trenotek se ga je izm/va po-lastila neizmerna žalost, pa kmalu se je tolažil z mirno odpovedjo, katere melanholija ni bila brei čara. Jan Marija je postal močan. Koučno! Gledati ta pepel, to se mu je zdelo, kakor bi gledal na sebe v grobu, v rakvi, v ničnosti... . 44 M« jje ime ponikne, predno se je ozvalo", si je iepetal, "zapade brez sledu, kakor ta pepel, ki ga raznese veter----Pa kaj za to T' je pristavil z neizrečno sanjavini usmevom ter gledal k solnčnemu obuebju. f Potem je sedel k mizi. Pisal je svoji s«*stri. Pisal ji je s krvjo svojega srea. to je bil njegov posled-l nji vzkrik. Izlil je svoje posleilnje solze, ko se je tako pismeno poslovil ž njo na veke. Ako je bila pristopna ljubezni, jo je moralo tudi ••kozi meglo, ki je zastirala njeno misel, ganiti to, kar je pisal. Drugega ni mogel storiti zanjo, nego jo ljubiti z davno ljubeznijo, z vnemo prvih let svojega deti mrtva. NVdostatka njene sestrske ljubezni se niti ui s[»omnil, nesreča jo je zadela, in vedel je, da je več ne zagleda na tem svetu — to je zadostovalo, da se je morje nežnosti razvalovilo do samega dna.... V lil j,. \->,e bogastvo svoje ljubezni, ves zaklad svojega bogatega ču-tja v mrak njene duše. Naposled je tudi Leopoldu napisal kratko, toda prisrčno pismo in mu rekel: Z Bogom! t Pitalo mu je laže pri srcu. Posvetnih skrbi že več ni imel. Razdelil je novee, kar jih je še ostalo, na več delov, deloma za poravnavo raznih stroškov, (*udi svojega pogreba), deloma za darove Sun-tarelli, staremu Franeescu in dobri Angiolin Potem je pisal svojemu bankirju v Rimu, naj plača gotovo svoto Luigiju, ter ga odkaza' na svojega svaka v Pragi. Sedaj ni preostalo ničesar več. Mogel je iti, kamor ira je klical Bog. C), ka-, ko se je čutjl srečnega ! Smel j<- j umreti tukaj, pod njeno streho ' blizu nje. Ona mu zatisne oči!. Zbral je vse svoje moči. Sedaj je inoral biti miren, hotel ji je reči. kako je miren, kako vdan v svojo usodo iu je upal, da ji s tem prili-je tlozbe. Kako naj ji to reče in o-jstane miren? Tega ni vedel. No I reči ji je moral, da čuti, kako u-'mira in je pripravljen, mirno oJi-ti, inoral jo je prositi, naj mu odpusti vse, kar ji je bil s krutimi besedami storil slabega.... j Poravna lsi je pred zrcalom lase in kravato, predno je šel iz sobe. Posmejal se je. "Otroci ostanemo prav do poslednjega treuotka", si je rekel in korakal počasno, ne brez napora navzgor po stopnicah, i Katarina je bila v svoji sobi, duri na teraso je imela odprte, skozi i nje se je valilo krasno božje soln-ce z modre kampanje, polne svetlobe in sence, polne velikosti, o-tožnosti i» veselja, a obenem s tem solnčuini tokom se je z vrta neslo šumenje drevja v sobo in ptičje evrčanje ter sladka, silna, sver.a vonjava. Katarina je stala pred zrcalom [ tudi ona si je vzravnala lase, ko je zaslišala njegov korak, pogledale je skrbno nase, nima li preveč ordelih oči. Ko je vstopil, se mu je nasmejala in jo je presenetil njegov sanjavi, globoki mir, ki je odseval iz njegovih oči. Videla je nekaj malone svetega v tem izrazu, neko sladko blodnjo, neko blaženost. Njegove oči so se zopet svetile in temnele kakor dve zarji toda kot zarji, rišoči se na obne- ' bju nekega boljšega življenja. Podala mu je roko, kakor bi ga pozdi avljala na povratku z daljne poti. Ta kretnja je bila nezado* ' voljna in misel, ki jo je povzroča ^ la, nejasna. **Ves ste preinenjen v obraz" ' mu je rekla, "kakor da ste dobili kakšno prijetno novico.** "Preinenjen?" je ponavljal sa- j lijavo za njo. "Ne, Katarina! Nasprotni . To sem zopet jaz. Našel sem naposled samega sebf. Poprej, pred kratkim na onem griču ( sem bil drugačen, za nespoznanje pre m en.i en." Njegov glas je bil tako tih, na- " ravnost k sreu ji je šel in v tem glasu je bilo kakor tudi v očeh nekaj žarkom podobnega. Ni mu odgovorila, prijela ga je za roko in šla sta skupaj na te- ( raso. Katarina je sedla in je obenem stol zanj pritegnila k sebi, toda on je pokleknil k njenim nogam, jo prijel krotr pasu ter ji zrl v oči. J 'O. Katarina", je rekel tiho in gorko, "čemu sem se pojavil na tvoji poti? Zakaj sem stopil med tebe in solnce, iued tebe in srečo? ' Jaz sem kriv sence na tvojem živ-ljenju. jaz, bolan na telesu in duši." ; Položila mu je roko na usta, be-■so.de so ji inlre v grin in jo duši-le, njene oči pa so jra prosile, nay dalje ne govori, ne govori tako. On pa je odtegnil od svojih ust njeno drago roko ter je nadaljeval: . j "Ne, Katarina. To ui ono, kar sem ti hotel reči.... Vem, da me ljubiš in da ti ostane zato tudi sen-ea. ki je po moji krivdi padla na tvojo soLučno pot, vedno tako draga kakor spomin name. Ne morem i l si očitati, ker sem te ljubil. To ni bilo moje delo, ne tvoje. Ljubezen . Juje kakor dih božii, kamor hoče. s Nekaj drugega sem hi hotel reči, 1 Katarina. Jaz sem bil danes nepravičen, krut, sirov. Vedi, da je ] iz mene govorila bolezen, grozniea, i obupnost. Rotim te pri najini Ijn- j bežni, odpusti mi!" i Deklica je težko dihala, ni mo- i gla izpregovoriti, ne se ganiti, srce se ji je trlo kakor med mlinski- < mi kamni. Zamežala je ter stisnila 1 zobe in prebledela je kakor mrtva, i Njena bolest je bila preveč kruta. 2 On se je poslavljaj ž njo! "Katarina", je šepetal mladi t mož, "vem, da mi odpustiš. Vem.'t Toda reci mi to samo s kretnjo, če i se bojiš, da bi zaihtela. Glej, moji s računi .so poravnani. Vso svojo za- i v is t, trpkost, obupnost sem vrgel l od sebe, a vso svojo ljubezen, na r ta način očiščeno in vzvišeno, vza- j mem s seboj tja.... tja____ Ti 2 veš, Katarina, kaj hočem reči. O-staniva mirna! Ti mi torej odpu- ( stiš?" j Sklonila se je k njemu, ga vro- j če poljubila na usta, toda oči ni ] odprla. Bil bi v njih čital, da ticdi { ona umira. Jan Marija je držal glavo, ki se mu je zgrudila n<* ramo, dolgo \ ^ ob jet ju. Potem je vstal in sedel kraj nje. v "To je grešno in blazno", je na- j daljeval, "braniti se smrti, ko že ni rešitve. Nekaj otročjega je bilo v tem. Zardevam, to ni bilo moSko. Glej, Katarina, to se mi zdi čudno. Ko sem sedaj sebe zopet spoznal ter uvidel. kako igram malo dostojno ulogo v tem boju, tedaj sem si rekel; 'No, ako ne moreš živeti, tedaj se ohrabri in pripravi na smrt!' In glej, Katarina, zdelo * se mi je, kakor bi bil pustil breg. ki sem se trdovratno držal zanj, a * sedaj me odnaša veletok. Katari- * na, odpusti mi i ta zate tako bo s lestni pogovor. Toda moral sem ti 1 to povedati. Moj spomin bo v čistejši svetlobi pred teboj, ako vse I zveš. Poznaš vso mojo slabost, do I voli mi, da ti dokažem tudi svojo i trdnost. Ali ni to zate uteha, ako c vid iš, da se mirno vdajam v svojo I neizogibno usodo." 1 Molče mu je stisnila roko, in v očeh, ki jih je tedaj odprla, ji je sijala vsa njena ljubezen, vsa njena bolest. "Zadosti naj bo teh muk!" je prosila Boga na dnu svoje duše. "O vsem tem ti več nočem go- j voriti", ji je rekel čez hip. "Prestala sva najgroznejše. Poslavljam se s teboj, ne v agoniji, ne v di- c vji živčni borbi poslednjih trenot-kov, ko človek že ni svoj. Ne, mil- -no, v resignaciji, vdan v voljo tistega, ki verujeva oba vanj, vsak na svoj način. Katarina, blagoslavljam te! Bodi srečna. Tvoja bolest bo težka, pa ne večna. Glej to mi je uteha, da se tvoja bol sčasoma pomiri, uteha mi je to, kar je delalo moji sebičnosti muko. V legendi ti bom živel, poprej sem sicer tarnal, no sedaj sodi po mojem usmovu, kako mi laska ta misel. Živeti v legendi, pomeni imeti krog sebe svetniški obsvit! V tako krasni in nežni svetlobi me boš gleaa la! In v tej podobi bom vedno živel v tvoji dušo. Ti me ne pozabiš, pa zato ne boš nesrečna. To je tolažba, s katero odhajam. Toda sedaj nobene besede več o smrti!" Katarina je vstala ter gledala pred sebe na to širno pokrajino ? ogromnim nebosklonom, modrim in plamenečim. Ta veliki, veličastni mir tvarine in prostora je oznanjal silo usodnih, nepremagljivih zakonov. Nahajala se je v tej ve likosti nekaj krutega, razdirajo-čega, kakor so si starodavni ljudje predstavljali fatum. Deklica je u> nehote čutila in vzraslo je njeno aporstvo. "Ne", se je ozval vzkrik njene due, "ni je močnejše stvari, nego je moja ljubezen. Ločiti s ž njim, vdati se usodi? Dopustiti, da bi bila neskončnost časa iu prostora med njim in menoj! O, kako jt kruta ta misel, pa še groznej«a j« predstava, da bi moglo stati živ- -Ijesnje med njim in menoj. Življenje z vsemi razvadami, vsak dan s svojim praznim početjem, z banalno skrjo, s svojo treznostjo. Vsak tak dan, čeprav se nam, površno sojen, zdi vreden pozornosti, je J j gruda zemlje, ki pada fta krsto I dragih umrlih. Podto *»*» a ugreza krsta vedno flobje. ZA BOŽIČ! \ V zalogi imam 6 novih slovensnih Columbia plošč. Ako želite slišati o Božičnih praznikih krasno slovensko petje in fino godbo za ples, pošljite nam takoj naročnino dokler zaloga ne poide. E 3593 (Barčica po morju plava. Petje .. (Lušno naprej. Polka. |3C K 3694 (Visoka je gora. Petje _ (Ljubi Janez. Polka. 7uC ► E 3595 (Bratci veseli vsi. Petje (Naprej v Ljubljano. Kranjski ples fjC ; E 3596 (Ko sem k njej peršov. Petje. l^tt* f (Ti ai mila. Valcer na harmoniko ; E 3473 (Dečka kriv. Valcer (Na lepem plavem Donavu. Valcer E 3474 (Lepa Rumunka. Valcer 1K (Hedvig. Polka f 3C 1 Vaeh šest plošč Vas stane le $4-50 in jih poalje- . mo takoj, kakor hitro dobimo naročilo. Brez denarja ne pošljemo blaga. Ne pozabite nam dati točno ime od Vaše Expresane postaje, da ne bo kakšne zmešnjave pri poiiljatvi 8e toplo priporoča Vaš rojak IVAN PAJK COLUMBIA DEPT. A JEWELRY, ETC. 4M Chestnut St, Ooaemaugh, Pa. . r- ri— .. , M Slovensko Amerikanski j HOLED AH Z A LETO 1918 Bazen koledarskega dela ima še sledečo vsebino: Pesem. Nemški napadi s plinom. Pesem jetnikov. Važen zgodovinski dokument. Živali in aeroplani. Kozaki in njih vojska. Popolen pregled svetovne vojne. Ruska revolucija. Litvinski kmetje. Praznik v Petelinji vasL Program ruske socijalistične stranke. Nevidna poslanica. Prag. Aforizmi. Buchara. Problem Alzacij e -Lotarinške. Normalni potek ruske revolucije. Čudne pogrebne določbe. Ukradeno pismo. Rusija. Album. Bed* Nemški cilji in Rusija. Krščanska svatba pri Kafrih, Veliki dobitek. Padec rodbine Romanovcev. Večni koledar. Razno o otrocih. Prednost brzojava. Petelinji boji. Doživljaj francoskega zurnalista. ___ _ Nekaj za gospodinje. Venizelos. 018(16 OdC« Sala. O postanku koledarja. Oglasi Koledar krasi nad trideset slik, izmed katerih jih je skoraj polovica s soške fronte. SLrOVTJNIC PUBLISHING COMPANY 82 OORT|iANDT STREET, NEW YORK CITY, N. Y, glas nahoda, m. dec, m: likovali razvalinam na kampanji? ko je odšlo božanstvo, kršila in kršila, in vsak dan je zrasla kakšna bilka, kakšen mah, ki je počasno, počasno, pa vztrajno glodal stene in lijih postave----vsaka kaplja dežja, rose prispe k njih razsu-lu.... *"* Nagloma se j.* obrnila k Janu Mariji. '"S teboj grem!" je kliknila z globokim. souornim glasom, čistim, polnim, močnim in sladkim liki zvok zvona. S presenečenjem je zrl nanjo. Ni razumel temu slavnostnemu, velikemu glasu, ker Suntarell» se je bila med Katarininim premišljevanjem pojavila pri durih ter pozvala oba k mizi. "Grem", ji je mirno odgovorih dasi je vedel, da poje jedva grizljaj, a mislil je. da je tudi Katarina odgovorila le na starkin poziv. ' ' 1 Deklica je precej spoznala njegovo zmoto in nekaj nasmehu po dobne^a ji je zaigralo krog ustnic. No, pustila jra je v zmoti. Saj sedaj še ni smel vedeti, kaj misli, na kaj je namignila. Hvaležna je bila temu naključju, malenkostnemu in smešnemu. Rešilo jo je po-jasnitve. za katero še ni prišel čas. Zbrala se jc in rekla: "Glej. da začenjam bki mirna. Ona moja neradovoljna glasnost je bila poslednji sled moje razbur-j jenosti. Veš, zakaj sem mirnejša? Mislim, da — da se ne bova ločila____" Samo VzJihnil je. "Ona še upa", je mislil in povesil oči, j K sreči ie začela Suntarella praviti o raznih dogodkih in naposled je rekla: , I I (Dalje prihodnjič"). Dopis. ! Tiuraen, Rusija. Cenjeni g. Sakser: — - Poročam vsem rojakom po širni Ameriki, da se klatimo po Sibiriji že okoli dve leti in ;pol. Nič ii3 f-liŠimo o naših bratih v Aan.riki. Prosim V a«, gospod, sporočite v "Glasu Naroda" Vsem rojakom po xirni Ameriki, kod hodimo. Prosimo jih; da se obrnejo na nas reveže. Tukaj nas je več Slovencev. Pozdrav vseni rojakom Ln rojakinjam. S spoštovanjem Anton JaneŠ, vojennopljennvj avstr. armii. Sel o Zavod Uspenskij. Uspcnskoje lesničestvo, Ti ume tisk i j ujezd. Russia. Tobolskaja srubernija. Rojaki naročaji« se na "Glas Naro-da"..najv«£ji slovenski dnevnik v Združenih državah. Listnicauredništva. Naročniki v osrednjih in z a pad nih državah se pritožujejo, da se jim naš list ne dostavlja redno, kar pa ni naša krivda, kajti list vsak dan redno in o pravem času oddamo pošti. Da pa list pozno prihaja, je vzrok v slabem vremenu, kajti po vseh Združenih državah je zapadel visok sneg, ki zelo ovira železniški promet. M. S., Mohawk, N. Y. — Ne vemo, kaj mislite povedati. Napišite bolj jasno, da bomo videli,i kaj. pa bomo radi priobčili. Dopisnike prosimo, da kadar nam pošiljajo kaka poročila, naj ista ne pišejo s svinčnikom, temveč s črnilo-ni in naj pišejo samo na eni strani pole. Stavci niso dolžni sprejemati rokopisov, pisanih s s^nčirikuin. Kolikokrat smo ; to že ponovili na tem mestu! I 300 tisoč Amerikancev v Franciji. True translation filed with the postmaster at New York, N. Y. on Dee. 15*17, as required by the Aet of October 6, 1917. Oklahoma City, 17. deeembra Varuh tuje lastnine A. Mitchell Palmer je govoril nocoj pred trgovsko zbornico in rekel: J "Poslati moramo ojačenja 300 ti soč vojakom, ki se sedaj nahajaj v Franciji, taka da bomo mogli • spomladi, ko se prične kampanja I prihodnjega leta, poslati skozi 'nemško črto silo en miljon mož. j Ko se bodo naši fantje v khaki prihodnje poletje vrnili, bo cel svei svoboden. Ako pa se prihodnje poletje ne povrnejo, bo Amerika ime | la na zapadni frotni 1919 2 miljo ; na vojakov in 5 miljonov 1920 ter več mož in več mož, dokler sc m pomakne nemški oklep nazaj prot : Berlinu. I _ i > Petrolej ski vrelci na Kavkam. -- True translation filed with the postmaster at New York, N. Y. on Dec. 19, 1917, as required by the Act of October 6, 1917. London, Anglija, 17. decembra Grozni, mesto v kavkaški oljnat1 pokrajini, kakor pravi Jieko poro čilo iz Odese, je napadel kavkašk rod Čečev. Mesto oblegajo, t Oljnati vrelci so se vneli in ne ! kateri so popolnoma zgoreli. Mno-' £o oseb je bilo ubitih in ranje-j nih Češka mesta v temi. True translation filed with the postmaster at New York, N. Y. on Dec. 19, 1917, as required by the Act of October G, 1917. Curih, Švica, 17. deeembra. — Električne naprave v Kolinu na Češkem so morale prenehati z obra tom, ker primanjkuje premoga. kar je slaba posledica za okolieo. 19 mest in vasi je brez razsvetljave; zaprli so 34 industrijskih naprav in cukrarn. Machado gre v pregnanstvo. True translation filed with the postmaster at New York, X. Y. on Dec. 19, L917, as required by the Act of October C, 1917. Washington, D. C.f 17. dec. -Odstavljeni portugalski predse-« aik Machado je bil spremljan na mejo ter je bil na svojem potu v Madrid in Pariz poslan v pregnanstvo. Papež in Jeruzalem. True translation tiled with the post-uaster at Xew York. X. Y. on Dec. 19, .917, as required by the Act of October 0, 1917. Eim, Italija, 17. deeembra. — Kakor piše "Messaggero", pe papež poslal pastirski list, vsem ško-- ■ _ Pozor, rojaki-iijetiiiKi! Želim izvedeti za prijatelja JOŽEFA GRANDUC, doma iz Polžan št. 3 aia Primorskem. Prosim cenj. rojake v ruskem in italjanskem ujetništvu, ako kateri zna kaj o njem, da mi blagovoli sporočiti, ako pa sam čita ta oglas, naj se oglasi svojemu prijatelju: Casper Segulin, lior 161 Hlačk Uek, Pa., U. S. America. 1 (1!« 21 — 12) fom v vojskujočih se državah in izjavil, da bo Sveti Oče preklel vsako krščansko državo, ki bi pomagala Turkom zopet zavzeti Jeruzalem. Rojaki naročajte se na "Glas Naroda" najWji slovenski dnevnik v Združenih državah. Dr. Koler SLOVENSKI 7DRAVN1K m P»nn Ave.. Pittsburgh. Pa Dr Koler J« nuj »tareJSI slovenski SBBFl \ zdravnik, fipeaija 9jMfegkf Usi 1 PUtsburghu l^Pi ~ ^ ki Ima 28-lf>tn<> A prakso v »dravlje nju vseli moški! Zastrupljen> ■^^BSSlB* krvi zdravi s gla -Kjviuri. 604. ki ga je laumel dr. prof Ertich Če imate mosolj« ail mehur-^ke po telesu, v grlu, Izpadanje las nolečlne v kosteh, pridite in Iztistl) vam bom krt Ne čakajte, ker ta bo lezen se naleze. Vse moške bolezni zdravim po okraj Sani metodi Kakor hitro opazite, d* vam prenehuje zdravje, ne čakajte temveč pridite ln jaz vam ga bom topet povrnil. Hydrocele all vodr.o kilo ozdravtn I v 30 urah in sicer brez operacije Rolezi.l mehurja, ki povzročijo bo ► , lečlne v križu in hrbtu in včasih tud-prt puSčanju vode. ozdravim s goto ! vostjo Revmatizem, trganje, bolečine, o tekllne, srbečico, ikrofle In drugr kožne bolezni, ki nastanejo vsled ne ^lBte krvi ozdravim v kratkem časi ■ In nI potrebno ležaU. Uradne ure: vsakdan od ». ure zjutraj do 8. xvečer; v petkih od 9 zjutraj do 5. popoldne: ob nedeljah od $ zjutraj do 2. popoldne. S poŠto ne delam — Pridite osebno — Ne pozabite Ime tn Številko! TJ— ..t„ i.m^ mntlt. om>h»_ Zapadna Slovanska Zveza USTANOVLJENA INKORPORIRANA 5. JULIJA 1908 27. OKTOBRA 1908 WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION Glavni sedež: Denver, Colorado. GLAVNI ODBOR: Predsednik: JOSEPH PR1JATEL, 5232 Wash. Street, Denver, Colorado. Podpredsednik: ANTON VODIŠEK, 424 Park Street, Pueblo, Colorado L tajnik: FRANK SKRABEC, R. F. D., Box 17. Stock Yard Station, Denver, Colorado. IL tajnik obenem zapisnikar: J. CANJAR, 4422 Giant St., Denver, Colo Blagajnik: JOE VIDET1CH, 4485 Lo-an Street, Denver, Colo Zaupnik: JOHN PREDOVlC. 4837 Washington St., Denver, Colo. NADZORNI ODBOR: L nadzornik: JOHN GERM, 310 Palm Street, Pueblo, Colorado 2. nadzornik: FRANK HENIGSMAN, 1230 Berwind We., Pueblo Colo. 8. nadzornik: MIHALJ KAPSCH, 503 N. Spruce, Colo. Springs. POROTNI ODBOR: L porotnik: PETER MEDOS, Route 8, Box 166, Pittsburgh, Kansas 2. porotnik: JOHN HOČEVAR, 514 West Chestnut RL. Leadville Colo. 8. porotnik: JOHN JAKŠA, Box 272, LouisvUl, Colorado VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. R. S. BURKET, 4487 Washington St., Denver, Colo. URADNO GLASILO: GLAS NARODA, 82 Cortlaudt Street, New York, N. Y. Vse denarne nakaznice in vse uradne stvari se pošiljajo na gl. tajnika, pritožbe na predsednika gl. nadzornega odbora, prepirne zadeve pa na predsednika glavnega porotnega odbora. Jugoslovanska Kat0's Je(,nota UftutWieu leta - . bkorporiraaa leta 19NL Glavni urad v ELY, MINNJ GLAVNI URADNIKI: Predaednik: MTHARL ROVANŠEK, Bx 251, Conemangh. Pa. Podpredaednik: LOUIS BALANT, Box 106 Pearl Ave., Lorain, Tajnik: JOSEPH PI8HLEK. Ely, Minn. Blagajnik GEO. L BROZICH, Ely. Minn. Bla^ajnin Neizplačanih amrtniu: LOUIS *X>STELL»0 Sallda coio " VRHOVNI ZD RAVNIK: Dr. JOS. V. (JKAHEK. 843 E. Ohio St.. N. E. Pittaburgh, Pa. NADZORNIKI: JOHN OOUŽE, Ely. Minn. ANTHONY MOTZ, 9641 Ave. "M" So. Chicago, DL IVAN VAJtOGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNIKI: GREGOR J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Waah. LEONARD 8LABODNTK, Ely, Minn., Box 480. JOHN BUPNIK, S. R. Box 24, Export, Pa. PRAVNI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jr., 4-32 — 7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN,624 — 2nd Ave., W. Duluth, Minn. MATT. POGORELO, 7 W. Madiaon St., Room 60S, Chicago, I1L ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PKHDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland Ohio fRAXK ŠKRABEC, Stk. Yd«. Station RFD. Box 17, Denver* Colo. 1 FRANK KOCHEVAR, Box 386, Gilbert, 1/finn Vai dopisi, tikajoči ae uradnih sadev, kakor tudi denarna MUjatro, naj ae pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vae pit •oibe pa na predsednika porotnega odbora. ouebna ali neuradna piama od strani ilanov se ne bodi Druttveno glasilo: "OLA8 NARODA". --■-—_ .............— . __. Gospodična Kara Boman iz pariškega življenja. Hector Malot. — Za Glas Naroda J. T. r JT 'Nadaljevanje.) Kaj te briga tu? - Nikai se ne razburjaj. — Če »rnatraš ta-k«t jwjro bile tvoje besede resnične._Zakaj nw'cii izpolniti tega, kar si mi včeraj obljubil? Leon hi bil r».l nekaj o« I vrnil, pa je rajše molčal. < 'eremonija je bila kntalo izvršena. I^mmj in Kara *.ta podpisala, za pričo sta bila pa ministrant in nn/nar. — Podpisala *ta poročno listino iu *ta bila poročena. Niti v sanjah bi ta dogodek ne izvršil tako hitro. Ali je bilo mogoče f Le« hi je »♦■ dolgo časa kimal z glavo. — Ta poroKa m* mu je zdela kot komedija ker j*- poznal njeno neveljavnost. Kocijažu je rekel. na j pelje na Broadway, številka 45. — Kaj hoče* taui? — ga je vprašala. — Boš že \ idela — ji je odvrnil smeje. Vor se je vstavil pred poslopjem zavarovalne družbe. — Tam j« zavavoval Leon svoje življenje v prid svoji soprogi za 50,000 do Jarjev. Ko je plačal svojo pi vo premijo, ji je polLazal, koliko mu je 6e ostalo. — To j h \ s« moje premoženj. — ji je rekel smeje ter je povedal, kaj so mu rekli v banki. — Kar ima žena, to naj ima mož — j« rekla po kratkem molku. — Jaz sem prinesla seboj precej denarja. — Najboljše je. da ga takoj razdeliva. — Vsak polovico. — To je pravično. — Ne boj se zaenkrat se nama še ne bo slabo godilo. — Zdaj pa morava na po^ ročno potovanje. -- Jaz bi zelo lada ogledala velika kanadska je zera. — To potovanje bo gotovo bolj zanimivo ko* pa potovanje \ Svieo in v Italijo. Leon in Kara sta odpotovala. Tri dni po njunem odpatovauju je pa dospela v New York ma-dama Haupois. V Parizu je vse pustila in j«* povila la >»aino svojemu možu. da bo odpotovala. — Toda prišla j.- pr.-pozno. — V hotelu so ji povedali, da je odpotoval mladi par proti zapadu. Mladi par! — Ti dve besedi sta jo taku zaooleli, kot-da bi ji krlo potisnil nož v *rcc. Hotela je za njima. — Toda kam? Po posredovanju francoskega konzula je izvedela, da se je po ročil njen Leon s Karo v frančiškanski cerkvi. — Moj Bog, poročila sta sel — Moj sin se jc poročil s to lahko-zivko! — j® jeeala in ni vedela, kje se je drži glava. S prvim parnikom se je vrnila nazaj v Havre. Medtem sta se pa nahajala Leon in Kara na poročnem potovanju. -y V Kanadi sta bila dva meseca. — Ljudje še nikoli niso videli dv£h novoporočeneev, ki bi bila bolj zaljubljena in bolj ljubeznjiva drug napram drugemu. Gospa je bila vedno vedela in dobre volje. — Vse se ji je do padlo, vse jo je razveseljevalo. Med potom a sta obiskala še Irsko in Škotsko ter se vrnila sled-Jijič v Pariz. Novoporočeuea jc čakalo strašno razočaranje. Oskrbnik hiše jima je dal vse polno listin in pisem. Skoraj vsa naznanila so se glasila v smislu, da hočeta gospa in gospod Haupois razveljaviti poroko. Po točki 182. civilnega zakonika je baje ta poroka neveljavna. Leon je spravil papirje skupaj ter jih odnesel k svojemu advokatu Nieolasu. Advokat mu je povedal, da bo vsaka oblast v Franciji smatrala to njegovo poroko za neveljavno. — Svetoval mu je. da je najboljše. ee se po bol as svojuni stariši ter se še enkrat pred sodiščem poroči. Ko se je vračal Leon v stanovanje je opazil na trgu neko žen-*ko, ki je bHa oblečena v popolnoma črno obleko*........- - "ipM M* ^ POUČNE KNJIGE: Ahno* nemško-angl. tolmač vezan —.50 Domači zdravnik v hrvatskem jezika, vezan —.60 Hitri računar (nemško-augl.) vezan —jo Poljedelstvo —.50 Popolni nauk o čebelarstvu, vez. $1.00 Eadjereja v pogovorih —.25 Schimpffov nemško-slov. slovar fl.25 I ZABAVNE IN RAZNE DBUGB KNJIGE: Oipnotizem ; Doli z orožjem f—.60 ! Mesija 2 zvezka <=-.«0 Odkritje Amerike fl.00 j Pegam iu Lambergar —.35 Pod Robom, SL Večernioe —.30 Postrežba bolnikt^n .—.50 Slov. novele in povesti —-.30 ; Socijalizenj f-J5 ; Socljalna demokracija t—JO i Trtna uš m trtoreja :—JJO Umna lnoreja «—.00 iVelki Blovensko-angleSki H1 $2jOO j Trojka J Opaafca: Naročilom Je prilalil d "Vojna na Balkanu 13 zvez. fL50 Zgodovina c. ltr. pešpolka st. 17 a slikami —.50 Življenje na avstrijskem dvoru j ali smrt cesarjeviča Rudolfa —.75 RAZGLEDNICE: Newyorske, božične, velikonočne in novoletne komad po _.03 ducat _25 Album mesta New York s krasnimi slikami ;_g$ ZEMLJEVIDI: Avstro-Italijanska vojna mapa _.15 Avstro-ogrski, veliki vezan _J50 Celi svet mali _.io Celi svet veliki _j® K vrenje vezan —JS0 Vojna stenska mapa $3.00 Vojni atlas _gg Zemljevidi: Ala, Ariz., Colo, OaL itd. po —.25 Združenih driar mali —jo Združenih držav veliki —23 Združenih držav atenska mapa, na drugI strani pa celi svet 93.00 tonarno vrednost, bodisi ▼ gotovini, Mtataa Ja pel vseik cenah ie vrate- >- Pozor, rojaki v uj^tnišna* Rad bi izvedel za moji d\a svaka JOŽEFA :n DAiUANA XOSK iz Velike Lese. p. Krka pn 7.* t'u 'wi !>a l%»lenj«kem. Xah.-sjat sc v ruskem ali it:«I.iske:i. j :rj< t!*ištV'». 1'rosij.t n.jake-ujet-i iiik»\ ako ve*Jo z:t njune n islo-»'«'. tui naznanijo, kei t»i jim rad pomagal. — Joseph Pod«*r-' 1- žaj ::•J^s ^t. Catharine Ave.. Cleveland. Ohio. U. S. America 1 (17-19—12) u ------ Cenjene rojake v ruskem ujetništvu prosim, če kateri izmed vas ve za mojega brata AN-' DEEJA TOMIXC, ki se nahajaj v ruskem ujetništvu ix- približno tri leta. Doiiia je iz vasi l, Strane pri Postojni na Notrauj-K skem. Če kateri kaj ve o njeiu.! i- prosim, da mi naznani na e daj označeni naslov, iza kar se že vnaprej zahvaljujem, če pt t- slučajno sam čita ta oglas, naj se oglasi svojemu bratu: Frank Tomine, Box 283, Meadow l.ands, Pa.. U. S America, e (17-22—12) ^ nsii S Jaz sem edini slovansko govo-S reči šperlalist moških bolezni V B Pittshurghu. Pa. 1 8 Uradne ure: dnevno od 9. do-- jI fM>ldne do 8. ure zvečer. V pet- Skih od 9. dopoldne do 2. popol. , S V nedeljo od 10 dop. do 2. popol. 9 DR. LOKENZ, 2 specialist moških bolezni, 1 i 644 Penn Ave. II. nadst. na ulico, S Pittsburgh, Pa. ' HARMONIKE ! bodisi kakršnekoli vrste izdelujem m' i popravljam po najnižjih cenah, a delo, trpežno m zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem že nad ^ 18 let tukaj v tem poslu in sedaj v! svojem lastnem domu. V popravo vza-! mem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu kakoršne t kdo zahteva, brez nadaljnih vprašanj. JOHN WENZEL, 1017 East 02nd SU Cleveland, Oblo. POZOR HOJAM I Najaspeaneje muUo m i«nrt» lass. Kakor tudi sa molk« brk« ln brado. Od ta-1 c* mazil* craatejo v Stih Hl'h krUBl fn»« In doW luj« kakor tudi moUdm krasni brki in brada ln s* bodo odpadali 1 ln odreB. Bwmitinm. k o« ti bol ali trganje v rokah, nošah ln v krita, v osmia dneb Popolnoma osdravlm. ran«, optkttm, , bol«, tors, krast« ln grlnte, potne no«« kurja ofiaaa. osabUne ▼ par dnavlli popol- Doma odstranim. Kdor M moje aJravila br«a napete rabU cbh jametm aa tS M Pilit« takoj po eenlk. ki sa takoj poOJesi , aaatoaj. ] Krasni Sepal KOLIBAH aa Ms mr Milimi JAKOB WAH&6, 8702 Bonna Ara., Oltralaa^ Mo, 1 _____ 1 HAZNAHILO. I Cenjenim rojakom v Chicago in I sploh v državi Illinois naznanja-[ mo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik ^B&l^^' m Hv j Ur, Janko Plaiko. ki ja pooblaščen sprejemati naroA-nino aa "Glaa Naroda" in iadajati tosadevna potrdila. On ja pred leti I ie večkrat prepotoval driave, v I katerih ao nafl rojaki nasoljeni In I je poraod dobro posnan. Upati je, da wm bodo Bi rojaki t vaeh osi- I ^^Ummn^jUf ea j CENIK KNJIG j katere Ima v zalogi | SLO VENI C PUBLISHING COMPANY t i 82 Cortlandt Sfc^ New York, N. Y* S S ------■ m ^ m M m Zaštapaj, poglej, poslušaj! Kam si namenjeni Saj veš kam, tam, kjer je popolna zmaga, tam bom dobil domače klobase in kračo s kislim zeljem; tam dobim gotovo tudi prijatelja. Na svidenje! John Ralkovec Hotel 5400 BCTTLEB STREET, Pittsburgh, Pa. Ženska je bila eisto podobna njegovi materi. — Istotako je hodila kot njegova mati in imela je i»t! stas. — Da, to je njegova mati. — Druga ne more biti. — Toda. po kom žaljnje* Dama se je okrenila in ga zapazila. — Da. ona je. — Brez dvoma! Neka neznana moč je gnala Leona k nji — Mati! — je vzkliknil L»*t»ii > pridušenim gladom. <»o?>pa ilaupok je stopila d v« ali tri koraka nazaj. — Za kom žaljuješ!? — Pov-j lui! — Za kom? — j.- jeeai. Nekaj časa je molčala,, potem je pa odgovorila z bolestnim -lasom : — Za svojim sinom žaljujem. Gospa Haupois se je po teli besedah odpravila v cerkev, Leon je pa ostal kot okamenel na mestu. Petnajsto poglavje. BELA SUŽNJA. Od onega časa, ko sta se Leon ip Kara seznanila pa Jo prizora, , katerega opisujemo v slednjem poglavju, je prešlo več kot eno leto. Medtem i-asoin je živela Madelajna še precej dobro in zadovolj-l Občevala je samo s svojim učiteljem in z ljudmi, pri katerih je t bila na stanovanju. Učitelj putia, Lozes, je bil > .-»vojo učenko popolnoma zadovo-!)j«*u. — V duhu se je že veselil denarja katerega bo dobil, ko njegova učenka j rvič nastop'. Madelajna pa ni veliko mislila na bodočnost. Bila je mirna in vedno žalostna. — Njen zamišljen pogled je razodeval, da se vrši v njeni duši velik boj. Na Leona je mislila podnevi in ponoči, toda zanimala se ni zanj Od svojega gospo Jar ja Seiazzige, ki je bil nekaka živa pariška pošta, je l^iiko izvedela vse, kar je hotela izvedeti. Nekega den je prišel k nji učitelj Lozes ter jo vprašal: — Gospodična, ali nikogar ne ljubite? Madelajna je zardela in ga začudeno pogledala. — Ne bojte se, gospodična, jaz tega ne vprašam iz radovednosti. Madelajna je odkniala. — Veste, gospodična, godba ni rokodelstvo. — V tej umetnosti se zamore človek izpopolniti edinole če ljubi. Lozes je umolknil iu pogleda Madelajno. — Ona se je obrnila od njega in mu ni ^odgovorila nobene besede. i Rad bi ji še nekaj rekel, pa sc je pravočasno premagat in nadaljeval ^ poučevanjem. Ta prizor je bil vzrok, da je začela Madelajna prebišljevati o vprašanju, svojega učitelja. On ni zahteval, da naj ljubi njega, ampak zahteval je, da mora ljubiti zastran umetnosti. Nekega dne, bilo je kakega pol leta po njenem bew iz Hau-poisove Ime, je poklical Lozes svojo učenko v svoj kabinet ter ii rekel.- — Gospodična, naibrže so vam znane razmere, v katerih >e .sedaj nahaja vaš varuh .Seiazziga ? Madelajna ga je začudeno pogledala. . — Ne za njegove razmere se ne brigam in jih v*led tetra tudi ne poznam. (Dalje prihodnjič.)_ SLOVBNSKO-A1VrF.ftT¥ANgKr KOLEDAR^ -\j< Rojakom naznanjamo, da smo zadeli razpošiljati Koledar. Rojaki / Clevelandu ga laho dobe pri po-jdrnžnici tvrdke Frank Sak-b e r, 6104 St. Clair Ave., drugod 00 Ameriki pa pri večini naših za- JU stopnikov. Dozdaj je naročenih ie več kot 6000 iztisov. Te bomo naj prej razposlali. Ker smo tiskali Ko ledarja le omejeno število, opozar jamo vse, ki ga hočejo imeti, naj ga tako i naroče. Uredništvo. ha da bi iz\ edela za naslov svojih dveh prijateljev FRANKA in IGNACIJA rrRK. Doma <«* iz Roj. fara Št. Jernej, DoJenj--ko. Frank Turk je bival neka ko pred šestimi leti v Milwau ktv. Wis., l-naeij Tu.Tc pa ne-kjt- \ Miehigaini. Proeiru cenjene r«»j«ke širosn Amerike, ako k lo ve ^a nju naslov, da mi ga lutznani za kar se vnapre j prijazno zahvaljujem. V slučaju. da sama čita*a ta oglas, sta' p rosen a. da se mi ja\*ita, iman: 1 poroeati več važnih reei iz stare I domovine, tič-očih se nju. iloj I naslov je: Miss Antonia Lindič. 1 K. 78. St., Cleveland. Ohio (17-19.—12) Prosim svojega prijatelja ANDREJA KLEMKNC, bi v a jote ga v Jolietu. 11!.. da mi pošlje svoj naslov, za kar mu bom ja-ko hvaležen. — Frank Rov an. '.»03 Broad St., Johnstown, Pa J17-iy—12) ! PRIPOROČILO. Naš zastopnik Mr. O'lTO PEZ 1>IR bo obiskal rojake v Fore*l City. Pa., in okolici ter je pooblaščen pobirati naročnino za ■ 'Glas Naroda'1. Rojakom ga prav toplo priporočamo. C p ravni št v o Glas Nasroda. _(13-12 v d)_ STATE DEPARTMENT OP LABOR BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION ščiti naseljence in jim pomaga Splošni nasveti, pojasnila in pomoč zastonj. V vseh jezikih. Pojasnila. kako postati državljan in o državljanskih pravicah. Pridite ali pišite 1 Newyorski urad: 230 Fifth Ave. Urad v Buffalo: 704 D. S. Morgan Building. t Iščem svojega bra* ranča JANE-t. ZA BAMBTČ. Doma je h k skega potoka, podomač-e Ru-parjev. Pied 15. meseci je nahajal v I heat ILiven. Pa. l'r«*>,in -ja. tiJ4 Se mi oglasi, ker bi ra»ia vedela kje se zdaj na-! aja. — Slava Bantbie. lios 222 ► Creightou. Pa 18 —12 1 - ---—--- f POZOR, SLOVENKE! j . - , Katero \eseli priučiti se slam-nikarski obrti, naj se oglasi pri Young Hat Company, 46 W\ 23 »St.. New York City, ali pa pri Mrs Pribil, 360 Dill PL. Ridge- * wood. Brooklyr N. Y. (17-19—12) IŠČE SE 300 MOŽ I za delati drva pri Cleveland Cliff Iron Co. Plača po j? 1.75 Od klai-'tra (cord). Gozd je v ravnini ter ni bil še sekan* in sic#r v okolici I Trciiary ter tudi na Midway. Za podrobnosti iu pojasnila vprašajte pri: Louis Mikulieh, ' (17-26—12) Farest Lake. Mick ivada bi izvedela za naslov svoje matere MARIJANE BENE-DIK. Ako je k; tereinu rojaku znan nje naslov, je prošen, da mi ga javi. ali naj se pa sauta oglasi nn naslov: Nellie Tiene-ciick, R. 1. Box 63, Naylor, Mo. (18-20—12) Kje se nahaja moj prijatelj JANEZ CEBTN! Zadnje pismo mi je pisal iz Butte. Mooit.. iii sedaj ne vem. kje se nahaja. Prosim cenjene rojake, da mi naznanijo njegov naslov, ali naj se pa sam oglasi. — John Maj-dič. Lock Box 106, South Bui-gettstown, Pa. v 17-19—12) SPODAJ OMENJENI ROJAKI IN ROJAKINJ«. kateri imajo v roju»h naša potrdila za denarne poiiljatva. a številk*, mi, kakor ao označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti pra> komogoče »v o j natančen naslov radi važne zadeve. Pinna katera jim poslali, ao ae nam povrnila. fvrdki Vrmnk IftkMr. Bachni'k Frank No. 329639 Bartol J. No. 33073S Bear Dan No. 260638 Beljan Ana No. 319997 Besena May Miaa No. 330062 Bobič Vajo No. 260583 Božičkovič Djuro No. 260581 Braun Mary No. 260643 Dolar Valentin No. 330086 Grgurič Blaž No. 260573 Gubert Giuseppe No. 323085 Jankovic Mihael 33039» Kastelic John No. 44706 Kovač Frank No. 260641 Kožel Louis No. 323307 Lenaršič Joai^ No. 44555 Meden John No. 331014 Merkun Anton No. 331355 Mikolich John No. 323252. Oswald Luise No. 260632 Oswald Joe No. 260621 Pintar No. 830848 Ranch Math. No. 260622 Resman Frank No. 44296 8am id e Frank No. 330721 Sinčič John No. 830762 Spaniček Rod No. 328894 Starčevii Johao No. 831070 Tehler Anna No. 328896 Turk Charlea No. 880351 1 ark Ivan No 2K0647 Tovk Jernej No, 829741 MODERNO URFJtNA | Tiskarna Glas Naroda j 88§ VSAKOVRSTNE TISKOVINE mSSm izveHuje po nizkih PENAH. B ■ ■ DXLO OKUSNO. u m m IZVEiUJE P EE V ODE T DRUGE JEZIKE. • * • UNIJ8KO ORGANIZIRANA. • ■ ■ ** DRUŠTVENA PRAVILA« OKROŽNICE — PAMFLETV, CENIKI L T. D. TM HŠMOCOA rofium NA t Slovenic Publishing Co,, ||