Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Teleion štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu ssrr ===—“ štev. 8. Telefon štev. 44. ' Izhaja vsaK dan zjutraj, Posamezna številka velja 60 vin. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se franVirajo, — r————-~r; Rokopisi se ne vračajo. --— Davek na vojne dobičke. Predlo" finančnega ministra. LDU Beograd, 1. »Pravda« poroča: Finančni minister je predložil ministrskemu svetu naredbc o davku na vojne dobičke. Po tej naredbi morajo plačati davek vse one osebe, ki so imele v vojnem času od 1914-1919 več dohodkov, kakor so ga imele pred vojno. Pri družbah, ki so dolžile javno polagati račun, je podvržen davku tisti znesek, dobička, ki se pokaže po poprečnem seznamku dobičkov, doseženih v zadnjem letu mirne dobe, ako presežek dobička presega vsoto 10.000 kron. Davek se mora plačati finančni upravi, in sicer tako, da se morajo krone zamenjati z dinarji. Kar se tiče pravnih in fizičnih oseb, morajo plačati davek po onem znesku, ki se pokaže, v razmerju med skupnimi dohodki, ugotovljenimi v periodi od leta 1914 do 1918 in med dohodkom,'doseženim leta 1911; za leto 1919 pa po dohodku od leta 1911; ako je bil dohodek leta 1911 manjši kakor 20.000Itron, ali če ga sploh ni bilo, se bo računalo, da je bil dohodek tolik, t. j. da je znašal 20.000 kron, ter se bo obdavčil, akc skupni dohodki za čas od 1914-1918 ne znašajo 30.000 kron in za leto 1919 ne presegajo vsote 15.000 kron. Ne bodo se obdavčili osebni dohodki iz mesečne plače, pokojnine, dnevnic in doklad, sicer pa se bodo vpoštevali vsi dohodki, kakršnegakoli vira. Obdavčenje in izplačevanje bo odmerila finačna uprava. davčni odbori in glavni davčni odbor v Beogradu. Odmerjeni davek se bo smel zavarovati s prepovedjo in drugimi zakonitimi sredstvi. Za netočno prijavljene dohodke se bo kot kazen moral plačati trikratni davek. Ako hi se zahtevani dokumenti ne predložili v vpogled, se bo to kaz- novalo z globo od 1000-2000 dinarjev. Plačilo tega davka zastara v petih letih. Domače družbe bodo po tem načrtu morale plačati: 40 odstotkov od onega zneska, ki ne presega 5 odstotkov vložene glavnice, 50 odstotkov od onega zneska, ki ne presega 5 odstotkov, vendar ne presega 10 odstotkov vložene glavnice, 60 odstotkov od onega zneska, ki presega 10 odstotkov, pa ne presega 15 odstotkov vložene glavnice, 70 odstotkov od onega zneska, ki presega 15 odstotkov, pa ne presega 30 odstotkov v lož. glavnice, 80 odstotkov od onega zneska, ki presega 30 odstotkov vložene glavnice. Za tuje družbe veljajo druge odredbe. Pravne in fizične osebe bodo morale plačati: 20 odstotkov od onega zneska, ki ne presega 20.000 kron, 40 odstotkov od onega zneska, ki znaša od 20.000 do 30.000 kron, 50 odstotkov od onega zneska, ki znaša 30.000 do 50.000 kron, 60 odstotkov od onega zneska, ki znaša od 50.000 dc 100.000 kron. 70 odstotkov od onega zneska, ki presega 100.000 do 200.000 kron, 80 odstotkov od onesa anesk«, ki presega 200.000 do 500.000 kron, 90 odstotkov od zneska, ki presega 500.000 kron. Odmerjeni davki se bodo morali plačati v treh obrokih: prvi okrok RO odstotkov v roku 30 dni, drugi obrok 25 odstotkov v nadaljnlh dveh mesecih. zadnii obrok zopet v nadaljnlh dveh mesecih. Davek se bo moral plačati v gotovini ali v državnih bonih ki jim je rok že potekel. Kdor bo prijavil, da le dal kdo netočne podat-| ke, dobj eno tretjino plačane denar-j ne kazni. Njegovo ime pa ostane tajno. Čudna medicina. D’ANNUNZlO SE POGAJA O KAPITULACIJI. Izvirno poročilo »Jugoslavije«. Bakar, 1. D*Annunzio Je poslal v Rim svojo zastopnike, da se dogovorijo o pogojih za odhod z Reke. Objednem je poslal enega svojih adjutantov v Opatijo, kjer se nahaja poveljnik vladnih čet, general Cazilia, da se dogovori tudi s tem. HRVATJE SPREJELI VEL.TKO-VICEVE VALUTNE NAČRTE? LDU. Belgrad, 1. jan. »Pravda« Javlja: Včeraj popoldne se Je posvetoval ministrski svet o valutnem vprašanju. Na Hrvatskem so predloge finančnega ministra enodušno sprejeli. ANTANTA ZAHTEVA IZGON VILJEMA IZ EVROPE. LDU. Berlin. 31. dec. Kakor pc-ročaio listi iz Londona, Je res. da zahtevata francoska ln angleška vla- Pozorišne komorne igre v Sarajevu. (Konec.) O igri Marije Vere govore kritike sledeče: Carica v Vojnovičevi »Impera-trlx«. — Jugoslavenski list: »Ga. Marija Vera nam le podala carico takšno, kakoršno si io le mogel samo avtor predstaviti, blaga in mistična v svojih sanjah, energična in plamteča, kadar gre za dobrobit nje-nega naroda. Bila ie to do podrobnosti izdelana kreacija, in se je takoj po tem prvem nastopu videlo, da imamo posla z veliko umetnico«. —• »Hrvatska Sloga«: » . . . Tu se ne kriči. Tu se šepeče. Glas (veste li, kaj Je glas?) sc monotono sleza, nato popušča, da zavladajo oči, ponosna glava: sama pojava Carice — Marija Vera. A ko krvavi jastreb v svoji in njihovi »logiki« noče popustiti, vladarica, prepolna Boli, naenkrat plaiic, in glas oni bivši, strašni, monotoni, se iznenada, dviga ko orkan. Javk; nesreča, obup, ponos. bol. da, da se cesar Viljem internira zunaj Evrope. ALBANSKO VPRAŠANJE PRED REŠITVIJO. Izvirno poročilo »Jugoslavije«. Zagreb, 1. »Jutarnji list« poroča Iz Beograda: Ko se mirovna konferenca zopet sestane, se bo bavila tudi z definitivno rešitv !o albanskega vprašnja. Italijani zantevajo za sebe Valono z zaledjem, nad ostalo Albanijo pa protektorat. Temu nasproti sta postavili Jugoslavija In Grčija načelo »Balkan bali nskim narodom« in stojita na stališču, da mora postati Albanija neodvisna od Italije. Tozadevne inštrukcije so bile naši mirovni delegaciji Že odposlane. Regent odpotoval v Alzacijo- Loreno. Beograd, 1. Regent Aleksander je odpotoval iz francoskega primorja v Alzacijo-Loreno, da si ogleda nove francoske pokrajine. A glavo, oči. lice. roke vsa pojava eno veliko dostojanstvo duše. ored katero končno popušča ln gine kan-celarjeva misija ...« — Snovi moji, gdje ste izginuli? .,, Ode Jastreb! Pogodi ga Zeus Svemožni striielom šestoperkom! . . . Odje ste? ... gdje ste? ... Dogjite da raskužite čisti ljudskog uznesenjal / — labudovi bijeli! .. . Treba bi bilo, sredi popolne tišine dvorane slišati plemenito, otmeno predavanje teh stihov, te vrste besedi. tihih, mehkih, bolnih, obupnih — skala visoke boli. ki Jo nosi tragična žena, Carica. Marija Vera nas ie zavzela z glasom, s kretnjami (diskretno dviganje rok v višine!), z vso pojavo. Ona Je prava umetnica-tragedkinja z onim tragičnim tonom v svojem bitju, ki se udejstvuje v molku i pogledu i okretnii roke in v nenadnem kriku. Lepše !mperatrix si ne more ni sam Vojnovič zaželeti, tem manj. ker je ga. Marija Vera Pliva tako kreirala-njegovo Ca- Ne drži vse, kar reče minister, to velja posebno po izjavi mim. Ko-rača glede rešitve naše valute. Minister Korač misli, da je najboljše, da se zamenja 4 : 1 to je štiri krone za en papirnati dinar, češ, da bodo na ta način najbolj prizadeti bogatine!, verižniki, špekulanti in takšni, ki so nagromadili vel. bogastva, manj pa delavci, uradniki itd. Iz vrst naših drobnih ljudi, ki niso verižniki in ne špekulanti, smo na to malomodro ministrovo utemeljevanje prejeli celo vrsto ogorčenih opomb, ki jih v izvlečku objavljamo, da uvidijo merodajni faktorji, da ljudstvo ni tako živalsko-topo napram vprašanju valute, kakor si državniki mislijo. Gospodje ministri le vse preveč za mizami po vzrokih barantajo, kako bi to, kako bi ono napravili. Za ljudstvo, široke plasti ljudstva se pa ne brigajo, kljub temu, da rabijo besedo »demokracija« že mesto pik v stavkih. »Kako more biti minister tako zaslepljen — pravi ena omenjenih opomb — kako more biti tako zaslepljen, da trdi da bodo z razmerjem 4 : i najbolj prizadeti bogatinci, verižniki in špekulanti, delavci in uradniki pa ne. Ja, ali gospod minister res ne ve. da z vsemi takimi-Ie sredstvi bogatinov, verižnikov in špekulantov ne bodo zadeli in ugnali pa če bi makar vsak mesec valuto »reševali«? Ali ne ve, ali noče vedeti. da se od vojnih bogatinov, od verižnikov in Špekulantov niti davkov nc more iztirjati — o tem bi vedela finančna prokuratorstva gotovo mnogo povedati, kaj še le, da bi jih zamenjava 4 K za 1 papirnat dinar kaj zadela. Kdor Je špekulant in to so danes vsi bogatini in verižniki, ker ne mislijo na drugega kot na špekulacjo, to je že zdavnaj vso svojo jugoslovansko »valuto prelil v taKSne tuje oblike, ji ministrska modrost ne bo škodovala, kajti hiš, rea-litet, drugih premičnin vsake vrste, zlatnikov in tujih valut ne bo zadelo razmerje 4 : 1 prav nič. Za takšne tiče je le oddaja premoženja, pred katero imajo pa vse naše vlade od prve do zadnje s socijalno demokratsko vred iz nepojmljivih razlogov, velik rešpekt. Sklenite oddajo premoženja, to bo že malo zdravila za našo crkavo valuto!« — Tako eno pismo! Drugi naš čitatelj se čudi, da gospod minister ne ve, kaj sta naš gospod župan in dr. Puc pisala, lz ko-jih razlag nepobitno in jasno Izhaja da bo zamenjavi 4 kron za 1 papirnati dinar (etiketa za steklenico za Jesih) sledila še veliko večja draginja, kot vlada danes. Da bo sledila zamenjavi draginja Je vendar razumljivo. Kolikor bo kdo vsled zamenjave izgubil, toliko bo skušal pri prodaji blaga nazaj dobiti. Vlada bo morda en čas hodila po prodajalnah in gledala po izložbenih oknih, nato se bo pa naveličala, ker bi hnela sicer preveč dela in bi bilo preveč zamere pri raznih več ali manj veljavnih Stankinih pristaših. Ali pa sc bo blago poskrilo, kakor je izginilo usnje, odkar je prišla vlada na Idejo skrbeti za ceneno obutev potom preganjanja imetnikov zalog usnja. Poskrito blago pride na dan, kadar se bodo zdele vsem visoke cene čisto normalne in se bo lahko brez nevarnosti krilo »izdatke za minister-sko zdravljenje valute«. In kdo bo pri tem prizadet? Bogatinci? Verižniki? Špekulanti? Za tako naivnega se tudi gospod minister ne more smatrati, da ne bi vedel, da bodo zdravljenje valute plačali ravno najširši sloji, delavci in uradniki 1 Gospodje, ki hočejo zdraviti valuto, pa čisto pozabljajo na tiste široke vrste malih, drobnih Hudi, ki so štedili pred vojno leta in leta. odtr-gajoč si najpotrebnejše od ust. In med temi so bili v veliki vrsti delavci m mali uradniki. Zakaj gospodje na te ljudi pozabljajo, zakaj nočejo videti, da se te ljudi z nameravanim zdravilom za valuto oropa truda, Žuljev in potu celega življenja. Med tem. ko bi bogatinci, verižniki in špekulanti izgubili v najboljšem slučaju, ki ni vrjeten. le en del, bi prišli delavci, uradniki in tudi mali kmetovalci ob vse, kar imajo. četudi imajo le malo. Ta. ki ima 4000, pa izgubi 3000. je veliko straš-neiše prizadet, kot oni. ki ima 400.000, pa mu štS 100.000 ostane. Na vse takšne stvari Je gospod minister pozabil, zato njegovo utemellevanje niso bila nikaka sprejemljiva modrost »n upamo, da vsaj zadostna ne, da bi zdravnike valute prepričala. Ljudi ni prepričala. Slovenski listi so najcenejši! , Poročali smo že, kako znatno so zvišali naročnino zagrebški dnevniki. 2e dosedaj so veljali mesečno 9 do 12 kron, zdaj pa so zvišali naročnino na IS do 20 kron na mesec. Jednako dragi so sarajevski dnevniki, dočlm veljajo dalmatinski In beograjski mesečno 20 do 30 kron. Pariški listi veljajo v naši valut) nad 100 kron mesečno, nemškoav-strijski bodo veljali z novim letom tudi okrog 20 kron. »Jugoslavija« In drugi slov. dnevniki s svojimi 10 K mesečne naročnine so torej n a j c e n e j š 1 listi. Zato naročajte »Jugoslavijo«; Rimski pakt. Pod naslovom »Zaupno« je priobčila »Jugoslavija« od 31. decembra; 1919. članek, iz katerega se vidi, da je avtor pač dobro informiran o italijanskih intrigah med našimi emigranti v Švici in o vlogi, ki jo je igral g. dr. Laza Markovič, urednik lista »La Serbie« v zvezi s terni intrigami, da pa mu je povsem neznano, zakaj in kako je prišlo do rimskega kongresa — in njegovih zaključkov« Zato ne bi smel prihajati na dan s.trditvami, kakor »Jugoslovani so za vabo zagrabili, trnka pa niti niso opazili« itd. Kar je delal g. dr. Laza Markovič, zaupnik srbske radikalne stranke, n« svojo roke ali morda v sporazumu % voditelji srbske radikalne stranke, nima z rimskim kongresom ničesa* opraviti. Ravno okolnost, da so raztlf vseučiliški profesorji, med kateru spada tudi g. dr. Laza Markovič, in drugi, stoječi izven »Jugoslovanskega odbora« koketirali z idejo ustvaritve italijansko-srbskega komiteja ter mislili, da bodo oni potegnili ona črto, s katero bi se Italijani zadovo* Ijill, je nalagala predsedniku »Jugoslovanskega odbora« g. dr. T rumbi« ču skrajno previdnost pri izberi ljudi, ki se imajo pripustiti na rimski kongres kot zastopniki jugoslovanskega: naroda. G. dr. Trumbič je namreč stal dosledno na stališču, da nikdo, niti »Jugoslovanski odbor«, niti srbska vlada, še manj pa kak kandidat za člana italijansko-srbskega komiteja, nima pravice spuščati se v terito-rijalne koncesije. Člankar bi menda rad videl, da bi v rimskem paktu bilo zapisano črno na belem, da se Italijani odrekaj« vsem svojim aspiracijam na Dalma* cijo, na Istro, na Trst in na Goriško* Tudi jaz bi bil rad to videl in z menof vsi član! »Jugoslovanskega odbora* in predvsem naš sedanji minister zunanjih del, g. dr. Trumbič. Zal pa t« ni bilo mogoče iz razlogov, ki jih vsakdo razume. Rimski pakt tudi n* imel namena, da določi mejo med našo državo In Italijo. Zasledoval jo predvsem druge dosegljive, a za nas v tedanjem času velevažne cilje. Vsi se še spominjamo, da je predsednik WiIson v svojih 14 točkah izjavil, da hoče Avstro-Ogrski obvarovati dosedanje mesto med narodi. Tudi Lllovd George se je januarja 1918 izjavil proti razdelitvi Avstro-Ogrske. Ako se je torej hotelo doseč!, da ta dva odločilna državnika korigirata svoje mnenje glede habsburške monarhije, bila je nujno potrebna složna in energična akcija vseli onih, ki so pledirali v zavezniških krajih za osloboditev slovanskih ln romanskih narodnosti od habsburškega jarma. Da pa Je do take akcije v obče moglo priti, potrebno je bil« ustvariti nekak »modus vivendl« med Italijani in Jugoslovani, morala se je najti nekaka platforma, ki bi rico . . .« — »Glas Naroda«: »Kot Carica je imela Marija Vera stas veličanstva, ali tudi široko in vse pojmljivo dušo veličanstva. Ono, kar je ona trpela, se je občutilo v njenem glasu, videlo se v njenem zastrtem pogledu. 2e njen prvi nastop Je bil nastop fine. delikatne umetnice, za katero pisatelja, ki ga interpretuje, nije niti najmanj strah. Ona pojmuje, ona dale ono, kar pojmuje; ona ima umetniške Intencije«.. Desdemona v »Otelu«. — »Ur vatska Sloga«: »Desdemono je igrala Marija Vera enako i s t i n i t c, to Je s svojim lastnim umevanjem. Desdemona ni naivna san-jarka v stilu pokojne zagrebške igralke Riickove, temveč žena s strastmi in slabostmi. Prizor ko na postelji, trepeče v grozi pred silnim samičem, možem, proseč ga usmiljenja, milosti, deluje pretresljivo«. — »Glas Naroda«: »Marija Vera polaga v svojo Desdemono realizem, ki Je nedvomno interčSautneiši od konvencijonalnega tolitictčenja Des-demone, ki io kaže kot romantično dušq. U momentu ko Ji ljubosumni Otelo predbaciva njen fiktivni greh, ona ne prosi, ne plače, nasprotno ona postane žena. Ono moderno umevanje Desdemove le toliko sim-patičnejše, ker ima Marija Vera dosti sile. da mu tragične boje in sugestijo istine, brez katere nailepše slovo in najsmelejša misel ostane samo vrsta hladno nanizanih besed. Ako kje, v tem momentu se zrcali vsa širina Verine umetnosti: ona je že preko tega. kar se zove interpretacija in ustvarja adekvatno svojemu občutenju, in občuti adekvatno svojemu življenskemu izkustvu in sili«. Hedda Gabler. — »Jugoslavenski list«: »V »Heddi Gabler« nam je (M. V.) ustvarila prav Ibsenovo pc-Javo, zagonetno žensko dušo z vsemi njenimi nijansami. Kakor da je Ibsen njeno pravo polje, pa smo, gledajoč jo. si zaželeli. Io videti tudi v »Nori« ali »Gospe z morja«. — »Hrvatska Sloga«: »Hedda — Marija Vera — perverzna duša, ki ubija iz iiuhsM da — skansttuirM« lepote. Ona se tu »dobrohotno« smehlja In čisto »naivno« poizvedava od dobro* hotne, inferijorne Thee Elvsted ofll tej in oni njeni in —Lbvborgovi potankosti«. — »Glas Naroda«: Verina Hedda Oabfer ni hiperestetična ženska, v Jaki meri potološko disponl« rana. Nasprotno. Ona ie čisto fizično vezala konce enega življenja z drugim, svojega z Lbvbdrgovim la ko on odide v smrt in trga ona na kosce njegov manuskript, ie jasno* da v kratkem ne bo izvršila samomora, ker sc bodo Lovborgu razpočila čreva, ko se ubije: ker bo torej užaljen njen estetski čut Temveč zato, ker njeno življenje od tu naprej ne bo imelo več smisla. To je! individualna nota. ki jo bolaga Marija Vera v svojo interpretaciji Hed-de Gabler, ki jo je do zdaj naša gledališka šablona redno prikazovala kot patološko bitje«. Judita. — »Jugoslavenski list« 3 »V Juditi Je držala (M. V.) v napetosti vso publiko, pa je v moment:« bila naravnost velika«. — »Hrvatska Sloga«: »Marije Vere Judita, ta- 2. štev. m. leto. Na pismene naročite tiei pošiljat e denarja se ne moremo ozirati Novi naročnik! naj pošiljajo naročnino po nakaznici. j la si se zaračunajo po porabljenem prostora in sicer I mm visok ter 55 mm širok prostor za enkrat 1 K, za večkrat popust. Velja v LjuhFsni !n po pošti: ceki leto . . . K 120-— pol leta ..................BO- Cetn let* . . . .. no — ih mesec . . . ,, 10'— Za inozemstvo: i clo leto . . . K 140-— pol leta. . .. • 70 — četrt leta . . • P 35- r,a mesec . . • 1» 12 — V Ljubljani, petek 2. januvarja 1920. foštnin. p.vsaiir«na. Plačano do Lieijalna knjiy omogočila skupno delovanje za Uti cilj. to je za razrušitev Avstro-Ggr-ške. Nikdo pa ne bo trdil, da taka skupna akcija ni bila potrebna. Brez nje danes ne bi imeli niti češko-slo-vaške republike, niti jugoslovanske države. Na drugi stani je bilo izključeno,-da bi bile zavezniške države kedaj priznale opravičenost naših zahtev po ujedinjenju in oslobojenju, ako ne bi se bila dosegla vsaj senca sporazuma med nami in Italijani. Kako je bil rimski kongres koristen naši stvari, je razvidno že iz dejstva, da je državni tajnik Zedinjenih držav, g. Lansing, že koncem maja 1918 izjavil, da vlada, katero oti zastopa, spremlja s simpatijami težnje Ceho-Slovakov in Jugoslovanov za oslobojeujem. Ministri-pred-sedniki Anglije, Francoske in Italije so se potem meseca junija v Versaillesu pridružili tej izjavi. Ceho-Slovake so potem vse zavezniške države še Jekom Istega poletja priznale kot svoje zaveznike in soborilce. Bile so pripravljene dati enako izjavo tudi avstroogrskim Jugoslovanom. A da se to ni zgodilo, zahvaliti se imaano edino le tedanji vladi kraljevine Srbije, katere predsednik je tako izjavo preprečil. Kaj so delali v Švici Ghislert, Flesch in Granello na eni strani, a dr. Laza Markovič na drugi strani, in kaj so zahtevali Salvemini, Giretti in drugi v Rimu od raznih vseučiliških profesorjev in drugih kandidatov za člane italijansko-srbskih komitejev, pač ni v nikaki zvezi z rimskim kongresom, in rimskim paktom. Ne odgovarja istlni, da g. dr. Oregonu ni mogel na rimski kongres, ker mu Je »dospel« potni list prepozno. Razlog je bil čisto zasebne naravi. Bilo je pa tudi povsem irelevantno, ali se je rimskega kongresa udeleži! kak Slovenec ati ne, kajti tam niso nastopali Srbi kot Srbi ter Hrvati kot Hrvati, in bi zato tudi Slovenci ne bili mogli nastopiti kot Slovenci, ampak edino le kot Jugoslovani. Tekst rimskega pakta je bil že meseca marca 1918 v Londonu sestavljen in odobren od vseh članov »Jugoslovanskega odbora«, t^rej tudi od dr. Gregorina. Pred mirovno konferenco nismo prišli kot berači radi rimskega pakta, -nego zato, ker nismo bili od nikogar priznani ter smo radi tega veljali tačas še kot sovražniki zaveznikov teleti bi bilo, da se v prihodnje, ke-dar.se razpravlja o delu naših emigrantov, ne mečejo v isti koš akcije neodgovornih oseb, kakor je n. pr. urednik Usta »La Serbic« ta pa akcije, ki tvorijo važne etape na pota našega narodnega njedinjenja in oslo-bojenja. ' Da so Italijai snedli svojo besedo fn svoj podpis, še ne dokazuje, da je rimski pakt »cunja brez vrednosti«, ki ie vrbutega »brez podpisa kakšne odgovorne osebnosti«. Sonnino Vn Orlando ga res nista podpisala, ali Orlando je takoj po rimskem kon gresu sprejel deputacijo »Jugoslovan skega odbora« in sankcijoniral v daljšem govoru delo kogresa. Morda pa misli g. člakar, da bi bilo naše stališče pred zavezniki ugodnejše, ako bi ne imeli rimskega pakta? Dovoljujem si dvomiti o tem. Tomo Šorli. Iz razvoja angl. perlamentarizma. Angleška, ki nam je danes vzor moderne legislative in eksekutive, nam je lahko obenem vzor smotrene-ga dela in vstrajnosti. Angleški sdf-governmcnt, ki se o njem toliko piše in govori,, ni mogoče stara uredba kot misli še vedno celo velika večina inteligence. Do 1. 1832, torej do pred ne še devetdesetimi leti je veljal self-goverment, oziroma v drugem smislu volilna pravica samo za stara mesta in privilegirane trge, kjer so občinski zastop volili samo dedni meščani. Vsa ostala dežela, vse vasi in nova mesta niso imela voljenih zastopstev, ampak nekak farni svet (vestry) in cerkmožtre (churclnvar-dent), ki je nad njimi gospodaril farni pastor in vaški gospod (graščak). Mirovni sodniki (justices of the pea-ce), ki jih je izbrala in imenovala vlada vedno izmed domačih bogatašev, plemenitašev in industrijalcev, so odmerjali davke in delili pravico večinoma po svoj! lastni volji. Na čelu posameznih grofij, v katere se dežela deli, je sta! sherif kot civilni in lord-lieutenant kot vojaški vladni zastopnik, oba seveda iz veleposestniškega stanu. Ta self-govemment torej nt bila vlada iz ljudstva za ljudstvo, ampak vlada lokalne aristokracije nad ljudstvom. Taka lokalna zastopstva so volila poslance v zbornico (House of Cofflmons). Od 658 poslancev Jih je vlada takorekoč vnapref določila 424, ostalo se je razdelilo med samostojna mesta ta velike posestnike Večina priviligiranih trgov je bila brez pravega političnega življenja, 34 med njimi jili sploh ni več obstalo, ampak so bili samo zapuščeni kraji, »plesnjivi trgi« so jih imenovali. V kraju Beeralston je bila n. pr. samo ena hiša, Dunwich je bil že stoletja pod vodo, Oatton je bil samo park. Po mnogih krajih ni bilo niti 50 vo-lilcev. vse hiše so bile last enega edi- nega posestnika, ki je svojim najemnikom kar določal, koga bodo volili Volilcev Je bilo tako malo. da se je na dan volitev redko priglasilo več kandidatov kot pa je bilo določenih poslanskih mest — bili so samo veleposestniki — in vladni zastopnik jih je kar proglasil za izvoljene. V grofiji Bute, ki je štela med 14000 prebivalci samo 21 ljudi z volilno pravico, se je baje enkrat na dan volitve zglasil en edin volilec, otvoril volilni zbor, poklical sebe, se izvolil za predsednika, govoril zase kot kandidat, dal svoje ime na glasovanje in se proglasil za enoglasno izvoljenega. Tudi zakoni so bili'temu primerno protiljudskl. Revež se ni mogel seliti lz enega kraja v drugega. Nadzorovalna oblast mu je smela naložiti kakeršnokoll delo. če se ni pokoril, je moral v prisilno delavnico (vvorkhuse), otroke mu je pa oblast odvzela in jih dala v nauk, kamor Je hotela — navdno kot delovne sužnje industrialcem. Delodajalec Je smel ponuditi dninarju ka-koršnokoli delo za postavno določeno dnino, če dninar ni hotel dela prevzeti. ga je smel mirovni sodnik enostavno obsoditi na zapor. Delavske organizacije so bile prepovedane, često pod smrtno kaznijo, ki je bila določena za kakih 200 dejanj — med drugim za to, če sl Je kdo ujel divjega zajca. Časopisje je bilo zatirano in žumalisti neredko obsojeni v pregnanstvo. Ta nesvobodna Britanija se je po volilni reformi L 1832 začela razvijati v hitrem tempu in si ustvarila parlamentarizem, ki ni sicer pisan nikjer ’ pač pa ukoreninjen v mentaliteti celega naroda, tako da ga ne izruje nobena sila več. Bodrilen vzgied za našo konstituanto. ki se pripravlja, toda o modernih britanskih inštitucijah drugič. Razna poročila. češka narodna skupščina. LDU. Praga, 31. dec. Narodna skupščina se sestane 7. Januarja. Kakor piše »Prager Tagblatt«. bo zasedanje končano dne 27. januarja ter se bodo nove volitve pospešile, ker se radi Madjarov volitve na Slovaškem ne smejo vršiti pozneje. NalstarejšI češki list preneha. LDU. Praga, 31. dec. Danes izide zadnjikrat dosedajno uradno glasilo »Prežrite Novinv«, ki so bile usta-j novljene koncem šestnajstega t stoletja. Namestu njih začne izhajali jutri »Ceskeslovenska republika«. Dosedanja priloga uradnega lista postane samostojna. Italijanske zahteve od osrednjih držaVr LDU. Ženeva, 31. dec. »Secolo« poroča iz Rima, da je odškodninska zahteva, ki Jo stavlja Italiia bivšim osrednjim državam, določena na 9 In pol mitaerd lir. Tretjina odpada na 82 zračnih napadov na italijanska mesta. Jugoslavija* Ustavni odbor. Beograd, 1. Na sinočnji seji je ministrski svet sklenil osnovati poseben ustavni odbor. V ta odbor bi odposlale svoje zastopnike vse stranke, ki so bile dosedaj zastopane v narodnem predstavništvu. Razen tega pa bi poslale univerze v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu po dva državno-pravna veščaka. Odložene občinske volitve v Srbiji, Vojvodini In Bosni. Beograd, 1. Vrečice in kroglica za volitve bodo dokočane šele sredi februarja. Zato se bodo morale občinske volitve v Srbiji, Vojvodini In Bosni, ki so bile določene za konec lega meseca, odložiti za par tednov. Pogafonta •» predujem. LDU. Belgrad. 1. Jan. Prestolonaslednik regent Aleksander, ki bi bil moral včeraj priti v Pariz, je odložil svoj povratek še za nekoliko dni, dokler ne bo rešeno na mirovni konferenci vprašanje avansa. Vrhovni svet bo danes ali jutri sprejel poročilo komisije za obnovo o mo-dalitetah našega avansa, da bo mogel potem stvar definitivno urediti. Nikita težko obolel. LDU. Belgrad. 1. jan. »Politika« Javlja: Iz Cap Martina le došla vest. da Je bivši gospodar Črnegore, raz-kralj Nikita resno zbolel ta da že nekoliko dni bljuje kri. Italijanska kra-Hica odide drevi v Cap Martin v posebni misiji. Morala bo otepričatl svoiega očeta, da se mora z usodo pomiriti. ________________ '** n*. Tresič-Pavlčlč potrjen za poslanika naŠpanskem. Beograd, 1. Španska vlada je potr dila dr. Tresič-Pavičiča za poslanika na španskem dvoru. ko smo čutili, mora biti č i s t o t a k I n a, kakor Jo ona predstavlja. Živa. to je umetniško Izigrani vsi tresllaji trpeče in nesrečne žene«. — »Olas Naroda«: »Judita je njegovo (Holo-temovo) nasprotje. Ona ga mrzi z mržnjo svoiega plemena. Ali ona ga tudi hoče, ker občuti njegovo goro-stasno fizično silo. Ali ko mu je odsekala glavo, da osveti svoje pleme: ko jo Emilija postavi pred kruto vprašanje, kaj poreče svojemu sinu, ki je spočet s Holofermom. ko vpraša po očetu, se vzbudi v njej razbr-dana židovska ženska, ki zametuje očetovski zakon, željna in nenasitna velike strasti ta smrtnega greha. V tem trenotku je Mariji* Vera kot umetnica velika. Glas njene histerije, krik njenega cinizma se smeji revnim židovskim cimbalam, ki jo bodo proslavile kot narodnega heroja. To le bagatela. Ona hoče njegovo moško voljo, njegovo razigrano moč in njegovo neutešjjlvo strast«. To poročilo o uspehu naših ožflh rojakov ge. Marije Vere in g. Milana Skrbinška, priča o visokem nivoju te umetniške prireditve, ki je pridobila sila mnogo tudi s tem. da so se vsa štiri delanja, ki so trajala dobre tri ure, odigrala brez sufferja, kar le tem značilnejše. če pomislimo drf se je Igralo v srbohrvaščini ta sta bila glavna Igralca — S1 o-vencal ITALIJAN! NA OTOKU VISU. Zadnje dni so prihajale iz Pariza in Londona zelo povoljne vesti, ki so javljale, da se italijansko mnenje glede po Italiji zasedenih jugoslovanskih krajev izpreminja nam v prilog. Zdaj pa poročajo, da Italijani sicer popuščajo glede Reke, da pa hočejo slej ko prej imeti otok Vis, ki je izredne važnosti v trgovskem ta vojaškem oziru. — Zahteve po Visu opravičujejo z dejstvom, da se je tamkaj 1. 1866. bila bitka med Italijo in Avstrijo, v kateri je bila potopljena tudi oklopnjača »Re d’ Italia«, katera Je imela v svojih blagajnah deve^ milijonpv lir v suhem zlatu. Zanimivo je, kako so Italijani zasedli otok Vis. Prve dni novembra meseca predlanskega leta je dospela pred Vis itUjanskd torpedovka, s katere so kričali mornarji: ^>yela Jugoslavija l Prebivastvo je kričače kajpada sumljivo ta nezaupno gledalo, toda kljub temu jim ni moglo in smelo nasprotovati, ker so italijanski oficirji izjavili, da prihajajo na otok po naredbi antante, ki jih je poslala v te kraje le za vzdrževanje reda in miru. Italijansko lice pa se je kmalu razkrilo. Kakor drugod, tako so za-č6ti Italijani postopati tudi na Visu. Prebivalstvo so jeli preganjati, zapirati in ga odvažati v Italijo, ljudstvu so vzeli šole v materinskem jezikn in avtonomijo so dovolili le nekaterim Jerajem v okolici. Zdaj seveda trdijo, da je Vis čisto italijanski, ta bo morala tudi to zadevo reševati seja konerence antantnih imperijalistov, kl se bo kmalu vršila v Londonu. ATENTATI NA IRSKEM. Na Irski se širi v zadnjem času anarhistično gibanje, ki rau tudi ru tinirana angleška policija ne more priti do živega Poročali smo že atentatih na bivšega generalisima angleške armade maršala Preneha, Id je komaj za las ušel strašni smrti. Policija je delala na vse kriplje, da bi storilce izsledila, a zaman. Izginili so brez sledu. Pred nekaj dnevi pa je prišlo 1 uredništvo lista »Irski neodvisnež v Dublinu nekaj desetin ljudi, ki so bili obkroženi ta deloma izvrstno maskirani. Ti ljudje so se razdelili v dve skupini, od katerih je prva postavila stražo, druga pa je medtem vdrla v urad, kjer je z revolverjf v rokah prisilila službujočega uradnika, da ji natanko razkazal telefonske ta brzojavne zveze so potem ua ukaz poveljnika tajne družbe pretrgali. Ko je bilo to končano, je skupina odšla v tiskarno, kjeT je prisilila delavce, da so vstavili delo, nakar Je razmetala, in razbila vse stroje in druge tiskar-niške priprave. Ko je bilo uničenje tiskarne in uradov izvršeno, je eden izmed maskiranih napadalcev izročil tiskarniškemu ravnatelju pismo, v katerem je bilo razloženo, da se je vse to zgodilo le raditega, ker je list proglasil za ubijalca nekega mladeniča, ki Je bil ubit o priliki atentata na maršala Preneha, češ da je bil mladenič — junak, ki se Je žrtvoval za svoje ideale, ne pa. razbojnik. Tud! ti napadalci so izginili brez sledu, da-si se te atentat izvršil ob belem dnevu ta v sredini glavnega Irske. Grčija zahteva protektorat nad Carigradom. LDU. Dunaj. 31. dec. »Neuer, Tag« poroča iz Pariza: Venizelos zahteva na mirovni konferenci za Grčijo upravni mandat v Carigrada, Bivši nadvojvoda poroči ločeno ženo. LDU. Dunaj, 31. dec. »Arbeiter-zeitung« poroča, da Je generalni polkovnik Jožef Ferdinand Habsburški izposloval pri nižjeavstrjski vladi zakonski dispenz, da se poroči z ločeno stotnikovo soprogo Rozo Jokl roj. Kaltenbrunner. Bernard Shaw — vodia socijalistov. LDU. Berlin, 31. dec. »Vossische Zeitung« poroča: Bernard Shaw, ki Je bil kot vodja socialistične propagandne pisarne močno udeležen pri vodstvu železniške stavke, bo stopil na čelo propagandne organlzacile za podržavljen}« rudnikov. A Beležke. ! Židovske bulskarBe. V glasilu osijeških Židov »Slavo-nlsche Presser razpravlja neki trgovec o novih vladnih odredbah proti verižen ju in draženju in poskuša dokazati, kako pogubne so za naše trgovce. To bi ne bilo nič hudega. Lumparija pa je, da se dopisnik, da bi pridobil hrvatske separatiste, h koncu nalaže, da se odredbe izvajajo samo na Hrvatskem, ne pa tudi v drugih delih države. Sicer ima prav, nalboll potrebni so vladnega biča hr-vatski Židje, a ne zato ker stanujejo na Hrvatskem. — saj Hrvatje tako niso —, ampak zato ker so najbolj okuženi od verižniške ta navljalske epidemije. Skrbi staroavstrijskega oficirja. Beograjska »Politika« poroča: Neki bivši avstrijski oficir, podpolkovnik. ki je bil sprejet v našo armado. je predložil nedavno raport, v katerem pravi: Jaz sem kot c. in kr. oficir odlikovan z več najvišjimi odlikovanji avstro-ogrske monarhije. Ob prilikah kakšne svečanosti ali zabave imajo mnogo mlajši oficirji Sr-bijanci pravico, da nosijo vsa odlikovanja. a jaz kot višji oficir se moram pokazati brez vsakega odlikovanja. Zato prosim, da se mi odlikovanja, katera imam. zamenjajo z odgovarjajočimi srbskimi odlikovanji, ali če to ni mogoče, da se mi vsaj dovoli, da lahko nosim odlikovanja, ki sem Jih dobil kot avstrijski častnik.« — Gospod podpolkovnik Je gotovo s pridom čita! razprave v slovenskih ta hrvatskih listih o zamenjavi kron za dinarje al pari. Pa je računal: če se zmenja denar za jednak nov denar, zakaj se ne bi tudi kolajne, križci in druga odlikovanja. Mi pa smo mnenja, da bi bila najboljša rešitev tega vprašanja — o medajlah namreč, — če bi pometali med staro šaro vse, avstrijske in srbske. To bi najbolje vstrezalo demokratizmu in — pravičnosti, saj smo videli med vojsko, da nosijo največ odlikovani ljudje, kl so jih najmanj zaslužili. PRIPRAVE ZA MESTNE VOLITVE V SARAJEVU. Sarajevo. 1. Jan. V Sarajevu se Je že začela živahna agitacija vseh strank za mestne občinske volitve. Poleg političnih strank obstoja med meščanstvom tudi nestrankarska struja, katere cilj Je. da postavi pri volitvah za kandidate samo sposobne osebe, pa na! pripadajo te h katerikoli stranki. ATENTAT NA GENERALA VASICA V SKOPLJU. Zagrebški »JutarnJI List« javlja: 27. pr. m. je eksplodiral v Skoplju blizu stanovanja generala Vas’ča peklenski stroj. Eksplozja je bila tako silna, da se je potreslo celo Skoplje. Sprva so mislil, da gre za slučaj nesreče; ker so pa našli drug takšen peklenski stroj v isti ulici nedaleč od generalovega stanovanja, je jasno, da gre za atentat, pri katerem na srečo ni bilo žrtev. Drugi peklenski stroj le bil uravnan tako da eks plodira na določen čas. toda našli so ga še pravočasno Jn ga naredili ne škodljivega. Misli se, da so peklenska stroja prinesli agentie razkralja Nikite, k! so Ju prepeljali iz Italije preko Črne Gore. Preiskava je v teku ter Je mnogo nade, da se bedo našli zlikovci, kateri najbrže podpira naš nepriiateH z druge strani Jadrana. „ KONCERT SLOVENSKEGA UMETNIKA ANTONA TROSTA se bo vršil v Ljubljani v Unionski dvorani v nedeljo, dne 4. januarja zvečer ob 8. url. Trost uživa kot pianist na Dunaju velik ugled, priboril si je kljub vsem težavam — dobro pozicijo. V januarju izvrši po Jugoslaviji koncertno turnejo. Radovednf smo ali bo doživel pri nas v Ljubljani materijatai fiasko ali ne V zadnjem času se Je namreč naše Hub« ljansko občinstvo (ne vemo iz katerih vzrokov) tako neprijazno izkazalo nekaterim umetnikom n pr. našemu Ličarju, češkemu goslarju Prihodi. da se umetniki že prav resno bole prirejati koncerte praznim dvoranam. Upajmo, da naš slovenski domači umetnik vendar najde milosti pred občinstvom ta da draga Unionska dvorana ne bo prazna. Izvajal bo T rost skladbe Stančiča, Procha^ke, Novaka. Brahmsa, De-. bussvja, Chopina ta Balakireva. — Vstopnice se prodajalo v trafiki v Prešernovi ulici. o novem letu svojim sosedom In znancem. »Jugoslavija« Je edini slo« venski nestrankarski dnevnik In se bori lahko zato brez obzira na stran« fte In osebe za koristi in pravice najširših narodnih slojev. O vseh dogodkih ta političnih vprašanjih bo poročala vedno zanesljivo ta nepristransko. Zato naročujte Jugoslavijo« In }o priporočajte povsod. Zahtevajte Jog gostilnah, kavarnah, brivnic a h, čitalnicah Itd. Drobiž. * Junaški člu mlade Bosanke. Vi Novem selu prt Bosanskem Brod® Je pred nekaj dnevi Izbruhnil nenadoma ogenj v neki kmetski hiši. Mati ta hči sta bili odsotni ter je v hi« ostal samo 4-letni deček. Vrnivša s« s posla, je opazila hčerka Mara. d« gori hiša in da je bratec notri. Brea premišljevanja Je skočila 15-letna deklica v gorečo hišo in rešila še nepoškodovanega bratca. Deklica sama le zadobtla težke opekline na licu. rekah in nogah in so Jo morali prepeljati v bolnico. * Strašna umrljivost otrok v Bosni ta Hercegovini za časa vojn®* Bosanski listi poročajo: Pri aas od časa vojne pomrlo črez I65.UU9 otrok deloma vsled pomanjkanja zdravniške nege. deloma vsled pomanjkanju živežnih potrebščin. .• Prebivalstvo mesta Hamburga \e padlo pod 1 milijon. Nekdanje svetovno mesto Hamburg, ki je steio pred vojno 1,034.950 prebivalcev, šteje danes samo 985.086. Večinoma Je krivo temu Izseljevanje v Južno Ameriko ta Mehiko, kamor bež« Nemci v .ogromnih množinah, d« utečejo bedi. ki jim grozi doma. * Nesreča na morlu. poročajo listi: A lelk* »Lienshtag« se Je ^ morju. Na ladji Je brto^30rotu^ in posadka s petimi of,,,rj1. ReSttti se le samo 37 ose Žrtve splrlmc ^ u bavi nebroj ljudi v najntl jih slojev s spiritizmom, čegar iavl slonijo na domišljiji — pa na goljufiji. Na stotine take n ih medijev konča v blaznici. V njih letih je zblaznelo preko 10.1 oseb, ki so se tanile s spiritizmom*. Dnevne vesti. — Kompromis med Suštercijanci J,* pls. Javna tajnost je bila, da se y v.>a v vrstah slov. ljudske stranke 'Še dalje časa ostra borba med mladici, ki sc od državnega prevrat sem ijmeli vodstvo stranke v svojih rolkah, in med starini, ki sc še vedno E1 riznavali za svojega voditelja dr. ušteršiča. a so se morali začasno umakniti v ozadje. Na tihem pa so delovali vztrajno naprej in spretno izpodkopavali tla mladinskim voditeljem. Tudi odkar se je zatekel v Švico, dr. Šušteršič ni miroval, ampak vodil pc svojem zaupniku dr. Peganu še dalje svoje armado. In kakor sc sedaj govori, je Šušteršič ves zmagal. Dr. Peganu se je posrečilo, doseči »spravo« med obema strujama. a sprava pomenja popolen poraz mladinov. Vodstvo ljudske stranke bo prišlo v roke starinov. mladinski voditelji pa se bodo morali umakniti. Prvo zmago so doživeli Šuštcrcijan-ci na zadniem občnem zboru »Kmetijske družbe«, kjer so s svojim šovinizmom preprečili kompromis, ki ]e bi! med SLS in Samostojno kmetijsko stranko že skoro dosežen. Pravijo. da je v zvezi z zmago starinov tudi odhod bivšega glavnega urednika »Slovenca« dr. Izidorja Cankarja na Dunaj. — Proti zlorabi dijaških transportov na Hrvatskem. Hrvatski listi poročajo: Opazilo se je, da so se pri dijaških transportih v Inozemstvo dogajale razne zlorabe. Poleg dijakov, ki res študirajo v inozemstvu, so potovale s temi transporti tudi osebe, ki sploh niso dijaki ali pa takšni dijaki, ki sploh ne študirajo izven države Te osebe so zlorabljale transporte za tihotapljanje. Radi tega se je odredilo, da se morajo v bodoče vsi transporti dijakov, ki študirajo v inozemstvu, prijaviti komisarju železniške policije na zagrebškem južnem kolodvoru. Komisar ima nalogo, da izda dovoljenje za dijaški transport samo po točnem in vestnem ugotov-Ijenju potrebe transporta In pravice posameznikov za transport. Tudi di-jaštvo samo je začelo s svoje strani energično akcijo proti onemu dija-Štvu in nedijaštvu, ki dijaške transporte izrablja za tihotapljenje in ve-riženje računajoč s tem. da je inajna kontrola Pri dijakih bolf mila kakor pri drugih potnikih. — Škandalozno postopanje kon zufatov z našimi ujetniki V včerajšnjem »Slovencu« popisuje neki M. ; ^rj^.e težave, ki se morajo naši ujetniki boriti z njimi ob povratku v domovino. Značilne so zlasti sledeče vrste: V Rimu obstoja legacija države SHS, v vseh večjih italijanskih mestih imamo svoje konzulate. Vsem tem gospodom pri poslaništvu in kon zuiatih je najbrž pač znano, koliko naših sužnjev ječi pod tujim jarmom; vse drugo pa, kar ne spada v ta ozki okvir, se očividno ne prišteva več v njih delokrog. Opetovano smo prosili našega konzula v Oenovi za podporo za 100 L (reci sto) za osebo, da st preskrbimo najnujnejšo obleko Ln perilo. Konzulu se je pa to zdelo potrata, češ: ujetniki imajo itak lepo življenje, imajo dosti hrane ta pijače, 'drugega pa ne potrebujejo. O kak-šem pose tu ali ožjem zanimanju naših zastopnikvo ni ne duha ne sluha. Noben drug ujetnik v Italiji ni toliko zapuščen kot ravno jugoslovanski. — Dolžnost vlade je, da svoje konzule 2e enkrat pouči, da se vojnim ujetnikom ne godi tako sijajno kakor gospodom konzularnim uradnikom, ki so mnenia, da je podpora za higijeničtre potrebščine potrata. — Plače trgovskih nastavtjencev y Mariboru. Kakor poroča »Marbur-ger Zeitung« so dovolili mariborski trgovci delno zvišanje plač svojim nastavljencem. Z veljavnostjo nazaj od J. decembra dobivajo pomočniki do 20. leta mesečno 350 K, od 21.-25. leta mesečno 600 K, od 26. leta naprej mesečno 800 K. Oženjeni dobijo mesečno sto kron več. Zeske do 20. I. dobivajo 300 K, do 25.1. 450 K, od 26. naprej 600 kron. Dosedanje nagrade, provizije, zavarovanja itd. ostanejo ,v veljavi kakaf dosedaj. Te plače je Smatrati kot minimalne m zato ne Vplivajo na plače, ki so že sedaj Večje Delovni čas se omeji na 48 tedenskih ur: nadure se'plačajo posebej .Trgovski nastavljene! s tem! koncesijami niso zadovoljni, temveč zahtevalo kot minimalno plačo 800 K za neoženjene, 900 K za oženjene. Nastavlienci so slabo organizirani ln taiajo zato precej težkd stališče. Za '4. L m. ob 10 dop. Je sklican shod na katerem bodo nastavljene! sklepali o nadaljnih ukrepih. — Izmenjava zagrebškega papirnatega drobiža. Mestno županstvo v Zagrebu razglašuje, da se bo cel mesec Jan. zamenjavah) preostali papirnati drobiž zopet za kreme zakonite vrednosti. Ker se Je gotovo mnogo tega drobiža porazgubilo in sl ga tudi mnogi ohranijo za spomin, se računa, da bo imela na ta-način mestna občina 300-400000 K čistega preostanka. —Pegasti legar v Sarajevu. Kakor poročajo hrvatski listi, se Je začel v Sarajevu širiti pegasti legar. Do sedaj je obolelo 6 oseb. Atentat v zagrebškem kemičnem laboratoriju. Na sveti večer so nastavili do zdaj neznani zlikovci bombo na okno kemičnega laboratorija na Akademičnem trgu v Zagrebu. Bomba je eksplodirala krog 1 ure ponoči. Detonacija se je slišala po celem trgu in po sosednih ulicah, pa se ni nikdo dosti zmenil za to, ker je vsakdo mislil, da je to pač običajno streljanje na sveti večer. Zjutraj na božični praznik pa so opazili sluge laboratorija, da so na poslopju popokala okna in v precejšnji razdalji od poslopja so našli tudi kos odkršenega zida. Popokalo je 32 oken. Redarstvo Je uvedlo strogo preiskavo. Ljub^ana. ■=* Društvene Silvestrove prireditve so se obnesle izvrstno v zadovoljnost publike ta društvenih odborov, ki so prigospodarili za svoja društva lepe tisočake. Veliko dvorano, galerijo in vse stranske prostore Uniona so napolnili »Slavčevi« prijatelji do zadjega kotička, v Narodni dom pa sta privabila »Sokol« »n »Ljubljanski zvon« take množice ob-Člstva, da ni bilo mogoče dobiti no benega stola več. Ples se je razvil na vseh treft prireditvah še le pozno v noč, ker je bilataoprej povsod taka gneča, da se ni bilo movoče vrteti. — Silvester v Ljubljani. Kakšno razpoloženje duhov Je vladalo na Silvestrovo noč po meglenih HubHan-sklh ulicah osvetljule zanimivo dejstvo. da le polieila 150 gostilnam In zabaviščem fedMa dovohenje točiti do 2. ponoči. Zao lastni uvidjavnosti posluži. To adreso Je nekdo brez moje vednosti ta proti in-tecijam odbora objavil, ta to celo kot telegram! 8 tem nas je na videz po- stavil poleg dr. Korošca, da br mu dal aureolo »slovenskega« naroda ko iz separatističnih, strankarskih in osebnih razlogov grmi proti sedanji vladi. Onega, ki je to objavo zakrivil, zadene zasluženi prezir, akademska ondadina pa si bo čisto in bistro prepovedala, da bi ji kdo podtikal in jo izrabljal v svoje strankarske svrhe. Ljubljana, dne 30. decembra 1919. Janže Novak t. č. predsednik reprezentativnega odbora akademikov ljubljanske univerze. Za dobrovoljce. Ministrski svet ie podpisal na-redbo o dobrovolicih. Po tel naredbl ima vsak dobrovoljec ali ntegova lodbina pravico do državne podpore. Kdor je trenutno brez sredstev, dobi od vlade takoj orimerno svoto denarja, obleko, hrano in obuvalo. Prcšnie je vlagati preko pristojnega ooveljništva na ministrstvo za soci-lalno politiko, odnosno za prehrano. Po te! naredbi imajo dobrovoljci. kakor tudi invalidi prednost pri oddali državnih služb, kakor tudi pri oddali železniških restavracij, kantin in buffejev. Ta prednost fhn je zagotovljena za tri leta. Dobrovolj- ci, uradniki in častniki imajo pravico. da se jim vojaška leta vračunajo v državno službo; dljaki-dobrovolj-ci imajo prvenstvo pri oddaji Stipeti« d : obrtniki in trgovci, ki so bili dobrovoljci, dobe od države brezobrestno posoilc za daljši rok. Do-brovolici-poljedelci dobe: borci po pet hc-ktariev, a neborci po'tri hektarje rodovitne zemlje v last po načrtu ministrstva za agrarno reformo. Tak dobrovoljec mora sam obdelovati zemljo. To zemljišče se ne more zadolžiti, niti odtuiiti svojem« prvotnemu namenu. Država preskrbi dobrovoljcu potrebno živino za tri leta. Za izvršitev te naredhe se 1c ustanovil poseben odsek za do-brovolice pri ministrstvu za sociial-no politiko, kateremu bo intermini« sterilalni odbor posvetovalni organ V tem odbora'bodo zastopani ministrstvo za agrarno reformo, za prehrano. za sociialno politiko, za poljedelstvo, za trgovino in za notranie. Temu odboru nredseduie minister za socijalno politiko. V Zagrebu, Ljubljani. Saraievu in Splitu bodo imenovani posebni referenti za dobrovoljce. Dobrovoljci se nal takoj organi-zujejo v pokraiinske zveze ta te zveze tvorijo glavno zvezo z vso kra-lievino. Pravila teh dobrovoltskllf društev odobri ministrstvo za sociialno politiko. Pokrajinske vesti. Iz Radgone. Kdaj se bodo vendar spreobrnile razmere v naši državi? Pravim: v državi, ker vem da tud, drugod ni bolie kakor pri nas v Radgoni, oziroma tukaj ob meji. Kdal bo vendar zaukazala naša vlada, enkrat za vselej, svojim nameščencem, da ako hočeio imeti jugoslovansko plačo, mornio biti tudi Ju-goslovani. pošiliati svoic otroke v_ slovenske 1n ne nemške šole. Ako se ti gosnodie nočejo pokoriti ukazom, naj gredo tja v lačenberško državo, kamor lili tako vleče. — Kal vendar mislilo stariši teh otrok? S kakšnim namenom iih Še rzgaiaio v nemškem duhu? Ali le to teno. da sin drž. nameščenca reče očetu: »leh bin ein Deutscher, mein Vater ist ein \Vm-discher. Kie nočiva železna metla ’ V okolici Ptuia ima grof Herberstein, mnogokratni milijonar, ogromna posestva's polji, travniki, gozdovi ta dragocenimi vinogradi. Upra-viteli na posestvu ie trd Nemec Herman Humpert, ki pa kljub temu uživa zaščito in naklonjenost jugoslovanskih uradov, tako da je državno nadzorstvo, ki je razglašeno nad grofovskimi posestvi samo navidezno. Humpert lahko deta kar hoče in to svojo rnoč tudi pošteno izrablja. Na posestvu se nahaja okoli 20 viničarskih družin, ki obdelujejo grofove vinograde — nad 40 oralov; jih je — in opravljajo tudi druga gospodarska dela. Plače pa imajo viničarji po 3 K, ostali družinski člani po 2 K, reci po tri in dve kroni na dan. Obljubljajo jim sicer živita. & ne dado jim jih ne. Če se kdo pritoži, ga upravitelj do nemško opsuje ta napodi z grožnjo, da ga vrže iz stanovanja, ako ne bo zadovoljen. Zadnjič enkrat je‘ponujal rodbinam krompir, zahteval pa denar naprej. Kromrir pa je bil gnil ln nevžitem Tako životarile viničarji brez hrane, obleke in obuvala, grofovi mil!« ji.nl pa rastejo dan za dnevom. Državni nadzornik naj stori ie enkrat svojo dolžnost ln odpravi te nežno?-sne razmere . ORNIG ZOPET V PTUJU! I Iz Ptuja nam sporočajo telefo-nično: Včeraj dopoldne okrog 9 ure se je pripeljal v Ptuj iz Gradca znani slovenožerec. vodja štajercijancev, bivšiptujski župan in pek Jos. Ornig, ki je vsled svoje slabe vesti ob preobratu pobegnil iz Jugoslavije. Pripeljal se je na avtomobilu z nemško-avstrijsko zastavo. Ker smo uverjeni, da se ne vrača iz simpatije do slovenskega Ptuja m do naše državo, bi zelo radi vedeli, kaj hoče pri na« in kaj ima sploh tu iskati. Gospodarstvo. NAS GOSPODARSKI POLOŽAJ L. 1919. ni bil najugodnejši. Agrarna produkcija je bila znatno omejena vsled pomanjkanja potrebnih poljedelskih strojev. Trgovina se ni mogla razviti ker šš nimamo popolnih mednarod. trgovskih pogodb, ki bi ščitile interese naše trgovine. Drž. meje imame zaprte, Izvažati smemo samo z posebnimi dovoljenjem vlade, uvo>> pa nam otežkoča valuta, s katero je v inozemstvu nemogoče vsako poslovanje. Zato se je mesto redne in solidne trgovine razvilo verižništvo, katerega zastopajo element!, ki jim je samo do tega, da v lastno korist kolikor mogoče izrabijo konjunkturo. Naša Industrija trpi vsled pomanjkanja premoga in vsje*1 velikih tež-koč pri nabavljanju materijala. Temu pomanjkanju se pridružujejo še strokovni štrajki, ki vplivajo na gospodarski položaj skrajno neugodno. Toda vzlic temu lahko s ponosom gledamo v bodočnost. Naravna bogastva naše države so take ogromna, da jih bomo, čim nastopi normalni čas, mogli izvažati celo v tuje države. To bo pomagalo urediti zlasti naše valutarne okolnosli. Ker bomo takrat imeli tudi trdno določenemeje, konsolidirano državo z urejeno upravo, s podpisanimi trgovskimi pogodbami in s povoljnimi prometnimi sredstvi, lahko trdne pričakujemo, da se bo naša država razvijala na najlepši način I politično i gospodarsko. s čemur bo ustvarjena podlaga za žlvljensko blagostanje celega jugoslovanskega naroda. + Zagrebška borza. D el n i c e 'denarnih zavodov: Jadranska banka 2100—2200; Ljubljanska kreditna banka 1335, iValute: Ameriški dolarji: 100 dolarjev: denar 9100, blago 9300; avstrijska kronaš 100 K: denar 56, blago 58; carski rublji: 100 rubljev: denar 144, blago 147; dinarji:* 100 dinarjev: denar 394, blago 400; francoski franki: 100 fr. denar 900, blago 910; Napoleon d*or| 1 komad: denar 340, blago 345; nemška marka: 100 mark denar 242, blago 247; laške lire: 100 lir: blago 735, Borza za blago: Moka št. 0, franko vagon postaja: denar 830; moka št. 2, franko vagon postaja: denar 730; moka št. 6, franko vagon postaja: denar 630. + Knippove tvorotce za volni materijah c katerih se je mislilo, da bodo brez pomena in da bodo morale likvidirati, so si lepo opomogle in se obnavljajo. Po porazu. Nemčije so delnice družbe znatno padle, kmalu nato P« je cena zalog poskočita desetkratno. Družba je vsled novo nastalega položaja dala demontirat! 1200 strojev, ki se bodo dal! uporabiti za druge tovarne. Samo za te stroje se družbi ponuja 60 milijonov, mark, to je kapital, ki presega osnovno glavnico Kruppovih tvomic. + Paroplovna družba »Baltimora orc Occanic Stcamsbip Companv« Je vzpostavila pomorsko zvezo Ral« timore-Napulj-Trst. Prvi brod odplule iz Tržaške luke prihodnje dni, 4- Izvoz munlelle Je prepovedala Amerika. Ta odredba se tolmači kot blokada proti Mehiki. + Belgijsko državno posolilo v Iznosu 6 milijard frankov razpiše v najkrajšem času vlada v Belgiji. Izdajatelj fn odgovorni urednik; Anton Pesek. Tiska »Učiteljska tiskamo* v Ljubljani _ . Mali oglasi. Proda se: Proda se kompletna garnitura, slamoreznica, mlatilnica prevozna s krogli-častimi težaki, vitel prcdležjc in trans-mija s predlcžjem In jermeni. Franc Scrlič, Zapužc št. 3, p. Št. Viti nad Ljubljano. 1654 Službe: Abeolventinja trg. tefaja, zmožna llov. in nem. jezika, Ižče službo kot kon-toristka, ev. prakticira 1—2 meseca brezplačno. Naslov v Upravniitvu pod šifro .Takoj*. 1647 in HsHa delavni Jenko & Šetina Celovit a c. 89., Ljubljana VII. prevzetna V6a v to stroko spadajoča dela, posebno sebno de-koracijske slikarije, stavbeno in pohištveno pldskanje itd. Uporablja se samo pristno blago. Postrežba točna, cene primerne. Kolar u vozove in kočije se išče. Hran« in stanovanje v hiši. Plača po domovom. Zglasiti se je: Cesta na Kodeljevo štev. 8. 1648 Razno: lišeai meblovano stanovanje, obstoječe iz 4—8 sob, kuhinje in pritiklinami za nek konzulat. Stanovanju v vili dam prednost Cenjene ponudbe pod »Konzulat* na upravništvo. 1644 Tapetnik in dekorater m zor Kolodvorska uliea 89. se priporoča v napravo žimnic, vzmetnih žimnic, divanov, otoman, dekoracij, zastorov in tkpeciranja sob, katera dela izvršuje priznano solidno in po nizkih cenah. Prosi blagohotnih naročil. Novi tečail za slovensko stenografijo, nemško stenogrofljo, strojepls, slovensko korespondenco. nemški pravopopls in korespondenco, računstvo, navadno, dvostavno In ameriško knjigovodstvo, slovenski Jez k za začetnike, uemškl Jezik za začetnike, hrvutskl jezik In lepopis 2888 začnejo dne 5. januarja 1920. Zasebno uillISfe Legat v Mariboru Vetrinjska ul. 17/1. Darujem in dam še posebno nagrado onemu, ki mi preskrbi v sredini ozirom, tudi ob periferiji Ljubljane stanovanje od 8—5 sob s kopalnico, vsemi pritiklinami in če le mogoče z električno razsvetljavo. 2379 Ponudbe pod »Vagon* na Anon. eksp. Matelič, Ljubljana Kongresni trg 3. BAKER stari kupujem. Plačam najvišje cene. Odon Koutny, Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 87. Nudim: prazne, rabljene, dobre, hrastove vinske sode, kakor tudi nove transportne in skladiščne sode, potem nove jelove sode za zelje, in nove bukove sodčke z vratmi za med. IVAN PAIČ, Sisak. Akviziterja pridnega, veščega in podjetnega sprejme proti dobri proviziji upravništvo „Jugoslavije", Marijin trg 8. m in r v skladišču Balkan na Dunajski cesti se vrši dne 8. januarja 1920 ob 9. dri zjutraj. Ob enem z blagom se oddajo tudi sodi. Btedite s podplati! . Usnjati nabitki z žebljički, za moške in ženske čevlje, garnitura po K 2'—, za otroške po K 1‘50, se zopet dobivajo v ljubljanski zalogi tovarne ,PEKO“ - čevljev. Peter Kozina & €©., — Ljubim Irei 20. Preprodajalci popust- —- Preprodajalci popust. SAMO 4 DNI traja zdravljenje srbečice in garjav z novim, od vseh dosedanjih mazil po sestavi in načinu uporabe bistveno se razlikujočim sredstvom 2385 VI SARKO fti znamka .ITO*. Veaka škstlja vsebuje »SARKO* mazilo št. 1. ,SARKO* mazilo št. 2. »SARKO* prah za posipanje in natančni opis bolezni In načina uporabe, katerega mora vsak natančno prečitati, kdor hoče hitro in gotovo ozdraviti. Cena 1 Sketlji »SARKO* 16 K, po pošti 18. — Izdeluje in razpošilja: Lekarna pr! srebrnem sokolu, Brežice. Novi točaji trajajo 4 mesece, prospekt brezplačno. obširni najino vedno veliko zalogo: Slivovke Tropinovca Ruma Brinjevca Cognac. med. ter vsakovrstnega kolonialnega blaga. Solidna in točna postrežba. GREGORC & VERLIČ Ljubljana, cesta na Gorenjsko železnico 7. Ia msiisiE mn / v zabojih po 15 kg. Kava Čaj čokolada Kakao Kevin pridatek Konjak Rum Likerje šampanjec Namizna vfaa Mndelnl Rozine Dišave Paradižnike mpašltja po celcu kraljestva | od 5 kg naprej poštnine proatoi 105. FABIANI j Ljubljana, PreSeroova ul. 54 Priporočamo sledeče knjige za IlllOlDOSlU illiln! Ivan Albreht: »Slutnje*...........................broš. K 6’—, vez. K 8'— Janko O laser: »Pohorske peti"......broš. K 5‘—, vez. K 8'— Dr- Ivan Lah: „Dore“. Povest slovenskega dečka iz svetovne vojne. Cena vez.K 6‘— Milan Pugelj: „Mlmo ciljev44. Novele. Vez. . ................ K 8 — Cvelko Golar: »Kmečko povesti41. Sedem zanimivih povesti iz kmečkega življenja. Vez. K 8*— Anton Pesek: „Slepa ljubezen44. Ljudska igra s petjem v petih dejanjih. Broš.K 2'50 Manica Romanova: »Šopek »amotarke44. Zbirka novel. Cena broš. ... K 5'—, vez. K 7'— Azov in Teffi: »Humoreske44. Zbirka ruskih humoresk, satir in grotesk. Cena broš. . . K «•— »Kurentov album". Humoristični almanah s slikami...............K 4‘50 Ferd. Seidl: »Rastlinstvo naših Alp44. Prls cvek k spoznavanju slovenske zemlje. Vez. K 10-— Alfonz Mencinger: »Nauk o serviranju44. Bogato ilustrovana podložna knjiga za praktični in teoretični pouk na nadaljevalnih šolah za vajence gostilničarske in hotelirske 04>r6 'J1 < J® samouke • •»••»•..»•••** Narodna knjižnica: 1. in 2. snopič: »Valentina Vodnika Izbrani spisi44. Cena . I » » » • • ® 3.-5. snopič: Leonid Andrejev: »Gandeamns44. Komedija. — Poslovenil dr. Jože Ctonar. Cena................... ............................• • • K a—9. snopič: Vladimir Levstik: „QadJ. gnezdo". Povest Iz dni trpljenji In naih Cena broš................ . .........................K 10 -, vez. K 12 — Širite med narod: 1. Koroška. Caranlanus. Pridejan je zemljevid v barvah VotcSKč. Cena. . ■ • • » • .,* 2. Poglavje o stari slovenski demo)»*«W- Gosposvetsko polje. Spisal dr. Bognmil Vosnjak. Cena . K 2 — 8. Naša lstr». 'spisal Fran Erjavec. Cena ...................K 1*— A. Problemi malega naroda. Spisal Abditus. Cena.............K 2 — 5' Jugoslovanska iena za narodovo avubodo. Uredil Alre. Cena.K 2- 6. Slovenska narodna mladina in njene naloge na narodnem, gospodarskem In kulturnem polju. Splval Jan. Ev. Štuhec. Cena broš.............................K 10-— Slovenci, Slovenke! Zavedajmo se svojih pravic, spoznavajmo svojo domovino. Vsakdo naj se pouči o najbolj perečih naših vprašanjih Naročite te knjige in brošure, širite jih med ljudstvo J Dobivajo se v upravništvu „Jugoslavije“ v Ljubljani in pri njenih podružnicah v Celju, Mariboru in Ptuju ter v vseh knjigarnah. Pošiljamo te knjige poštnine prosto, če se denar naprej pošlje. Povzetje stane K 1*90 in je torej najbolje če pošljete denar za knjige naprej. Naročite knjige, dobra knjiga je4 najboljši prijatelji Zvezna tiskarna v Ljubljani. Akviziterje za Celje in Maribor sprejme upravništvo »Jugoslavije* v Ljubljani, Marijin trg 8. Reflektira se le na prvovrstne in dobre vpeljane moči. Pismene ponudbe naj se pošljejo na upravništvo 2452' »Jugoslavije* v Ljubljani. Deske, trame, hlode 2409 in bukovo oglje kupi inozemska tvrdka. Ponudbe na Anončni zavod DRAGO BESELJAK, Ljubljana, Cankarjevo rnbr. št. 5. Trgovci z manufakturo! Ob prihodu v Ljubljano, oglejte si tigovino SVETOZAR tCOSER Kolodvorska ufiica 24 pri ,»TiSierju", kier dobito vedno fino in navadno moško sukno, hiačevino, parlient, plavino, cefirje, n oške in ienske nogavico, rute, robce, sukanec, klobuke itd. po najnižjih dnevnih cenali. Vsako drugo zaželjeno blago preskrbim v štirih dneh. ^ .-m.. Prodaja vina lastnega pridelka 1919 lz vinogradov Itaienke Minite t Halozah in Sism Goričan. : Vinske poskušnje so dne 10. in 11. jan. 1920 pri upravi!eljstvu ' posestev štajerske hranilnice v Podlehniku pri Ptuju. Ponudbe 1 za vinč je pismeno v zaprtem pismu z označbo ,Vinska ponudba* predložiti imenovanemu upraviteljstvu v Podlehniku do 17. in 18, januarja 1920. Prodajalec sl pridržuje pravico, da sc pri eventualnih špekulativnih ponudbah ne ozira na najvišje ponudbe, ker bode o konečni oddaji vina odločevalo poverjeništvo za agrarno reformo v Ljubllani 2410 ejrartteljifii pouitn ilajiRii Min v Barva in kemično čisti vsakovrstno blago obleke in PERE in SVETL0LIKA domače perilo (pošilja po isto na dom) ovratnice, zapestnice in srajce tovarna IOS. REICH Ljulbljana, Poljanski nasip št. 4. Podružnica: Šelenburgova ulica št. 8. Podružnica v Mariboru: Gosposka ulica. Karbidne svetilke v najrazličnejših izdeljavah in velikostih se dobe po zmernih cenah pri tvrdki »Svetla,44 Ljubljana 2448 Mestni trg štev. 25. Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani Marijin trg 8, Wol«ova ulica 1 — Podružnica y Murski Soboti obrestuje hranilne vloge žl8i|h bre^ 0‘!'>'tka in vloge na tekoči račun - - rentnega davka. Ustanovljena septembra 1919. Prometa v prvih treh mesecih nad 10,000.000 kron. . 4 o/ /o Neposredno pod državnim nadzorstvom