Poštnina platana v gotovini
Stev. 169.
V Ljubljani, četrtek 27. julija 1939
Cona Ptol*-
Leto IV
Zaključek prvega dne ob kongresu Kristusa
Veličastna mednarodna za mir in bratstvo
Kralja v Ljubljani
manifestacija
Ljubljana, 27. julija.
Snočnji večer jo kot zaključek prvega celega kongresnega dne izzvenel v nepričakovano pomembno in ginljivo mednarodno manifestacijo za velika načela, katerim je posvečen kongres Kristusa Kralja: za obnovo sveta po Kristusovih načelih in za mir, ki ga Evropa v teh usodnih dneh tako silno potrebuje.
Na sporedu je bilo napovedano samo predavanje kanonika dr. Sancha iz Palme na Majorci. Frančiškansko dvorano je do zadnjega kotička napolnilo kongresno občinstvo, čisto drugačno kakor smo ga vajeni v Ljubljani videti ob raznih bolj ali manj uradnih slovesnostih. Zbrali so se ljudje vseh jezikov, vseh slojev in starosti, ne da bi reprezentirali, marveč da bi bili eno v eni misli in enem znamenju brez političnih, stanovskih ali kakršnihkoli razlik.	.
Zborovanja so se udeležili vsi škofje, kar jih je do snoči dospelo na kongres in voditelji tujih odposlanstev, kolikor jib je že v Ljubljani. Ti so pred začetkom predavanja na kratko pozdravili kongres vsak v svojem imenu in s tem spremenili informativni večer v veličastno manifestacijo.
Prvi je stopil na oder burno pozdravljen zastopnik rumenega plemena, kitajski škof čeng iz Cautunga. Prvič v frančiškanski dvorani in prvič v Ljubljani se je javno razlegala kitajska govorica Pretresljiv je bil trenutek, ko je škof s svojim pojočim glasom spregovoril nekaj besedi še v *rancoščini m dejal:
se vam ■ ■ ■ v imenu na*e
s tem nnlVr	? iko l)ube™n, ki ste jo
iri v izkazali meni in moji ubogi domovini. V imenu te se vam zahvaljujem.. .*
• v ^ dvorano Je ob njegovem nastopu zajelo občutje krvave zaloigre na Daljnem vzhodu, ob-
Vesti 27. julija
Sv. oče Pij xxj. je včeraj sprejel večjo skupino angleških in severno-ameriških romarjev v svoji poletni prestolnici Castel Gandolfo.
vojvoda in vojvodinja Kentska sta včeraj odpotovala z letalom v Pariz, kjer bosta ostala nekaj dni, nato pa pojdeta z avtomobilom na daljše potovanje po Evropi:
Ce bo obkoljevanje Nemčije fn Italije prisililo ti državi, da se bosta merali vojskovati zaradi Gdanska ali iz katerega drugega razloga, bo Italija stala že prvi dan ob svojem zavezniku. Če bodo angleška letala in angleške vojne ladje skušale pluti po Sredozemskem morju, bodo naletele na italijanska letala in italijanske vojne ladje. Tako piše uradno glasilo italijanske vlade v odgovor na napovedi francoskih listov, da se Italija za Gdansk ne bo vojskovala.
Judovskih zdravnikov na Slovaškem bo smelo biti le 4% od skupnega števila vseh zdravnikov.
Vsi zastopniki bivše Češkoslovaške vlade in vsi bivši politični voditelji, ki so pobegnili v tujino, bodo izgubil češko državljanstvo, njihovo premoženje pa bo zaplenjeno. Vlada v Pragi pripravlja na zahtevo nemškega pro-tektorja potreben zakon.
Za novega poveljnika druge španske armade je bil namesto odstavljenega generala de Liana imenovan general Šaliquet, ki je že prevzel posle.
Razgovor o angleški zunanji politiki se bo začel
v ponedeljek. Pričakujejo, da bo pri njem pri-
*!° 9.° važn*b izjav glede pogajanj s Sovjetsko Rusijo.
Vsi francoski in angleški listi napovedujejo v kratkem sklep zveze med Anglijo, Francijo in Rusijo, ko razpravljajo o bližnjem odhodu angleškega in francoskega vojaškega zastopstva v Moskvo.
Noben tuji pritisk ne bo mogel vplivati na odpor kitajske vojske. Ce tuje države sklepajo sporazume z Japonsko, se bo Kitajska še odločneje borila z lastnimi silami ter bo na koncu premagala vse težave. V boju za svojo neodvisnost se ne bo ustavila pred nobeno oviro. Tako piše maršal Cangkajšek v glasilu kitajske vlade.
'Nove skupine španskih beguncev se te dni vračajo iz Francije. .
Angleška poslanska zbornica je soglasno odobrila vladni načrt o pobijanju terorizma.
Sovjetska vojska je v bojih na mandzursko-mongol-ski meji od 23. do 25. julija sestrelila vsega 74 japonskih letal in tri zračne ladje, pravi najnovejša raca iz Moskve v odgovor na včerajšnjo raco iz Tokija.	. _ .,
Francosko vojaško odposlanstvo se je včeraj vrnilo
Romunski prestolonaslednik Mihael je včeraj potoval čez Sofijo v Carigrad. V Sofiji so ga pozdravili zastopniki bolgarskega dvora in bol-
»7 Rfrske vlade.
Nemška vlada še ni uradno niš ugovarjala pri angleški vladi zaradi propagandnih pisem, ki jih pošilja King-Hall v Nemčijo, je izjavil zastopnik angleškega zunanjega ministrstva včeraj v poslanski zbornici.
Nova holandska vlada bo najbrž ostala že pri prvem glasovanju v zbornici v manjšini, ker je v opoziciji blizu 70 poslancev od 100, kolikor jih šteje holandska zbornica.
Italijanski vladar je odlikoval predsednika naše vlade Cvetkoviča z redom sv. Mavricija in Lazarja. Odlikovanje je bilo predsedniku ' vlade včeraj izročeno na Bledu.
General Franco se bavi z mislijo, da bi v Španiji uvedel monarhijo. Bivši kralj Alfonz pa bi prestol sprejel le pod pogojem, če bi se za lo izrekla večina španskega naroda. Notranje težkoče v Španiji izvirajo v glavnem samo iz vprašanja, ali naj dobi Španija monarhijo, ali ne. Eno in drugo stališče ima v Španiji veliko pristašev.
čutje križeve poti kitajskega ljudstva, ki je danes med vsemi narodi na svetu najbolj potrebno Kristusovega miru.
Za njim je pozdravil zborovalce bolgarski uni-atski škof Kurtev, ki je poudaril novo misel: da bi bili vsi, zlasti vsi Slovani eno, v miru in ljubezni pod zastavo Kristusa Kralja:
»Majhna je katoliška ireda v Bolgariji, k’ se zbira pod znamenjem Kristusa carja, katerega časte vsi Slovani naše ali pravoslavne vere. Ta čreda dela za versko zedinjenje Slovanov v eni staji, za vstajenje krščanstva in za pomirjenje med brati — za vse tisto, kar dela tudi sedanji kongres. Ne more biti pravi kristjan in pravi vojak Kristusa Kralja, kdor ne dela danes za versko zedinjenje.*
Pozdrav mgsr. Kurteva je sprožil viharne manifestacije slovanskega čustvovanja v znamenju bratstva po Kristusu in po krvi.
Tretji govornik je bil bivši madžarski ministrski predsednik in prvi podpredsednik kongresnega odbora dr. Huszar, ki je začel govor z latinskim pozdravom, nadaljeval z nekaj madžarskimi stavki, nato pa prešel v nemščino. Opravičil se je, da govori v nemščini, češ, da žal ne obvlada nobenega slovanskega jezika ter nato z izrednim temperamentom izvajal:
»Sem gorel madiarski domoljub, kakor ste domoljubi vi vsak zase. Toda vem, da nad vsemi narodi in nacionalizmi stoji Kristus in stoji Cerkev. Ni je na svetu večje vrednote od tega. In prav vsi katoliški domoljubi morajo ravno vedeti, da bije danes zadnja ura, da se narodi združijo proti novemu poganstvu. Njihovo znamenje mora postati ne kak okrnjeni križ, marveč pravi in popolni večni Kristusov križ. Pst veliki in mali narodi se morajo združili v njegovem znamenju, da ne bo krščanska omika propadla v divji vihri nove svetovne vojne. Ne vemo, kaj nas čaka v Evropi, vemo pa., da živi v Evropi sto in sto tisoč žena, mož in mladih ljudi, ki so pripravljeni katoliški ostati, katoliški biti in katoliško se bojevati za človeštvo ter njegov mir.*
Njegov govor je sprožil viharno manifestacijo za mir, nato je msgr. Velci v nemščini izrekel pozdrave goriške nadškofije. Poudarjal je vlogo Ogleja za pokristjanjenje alpskih Slovanov in izrazil veselje nad tem, da je tako pomemben kongres prirejen ravno v Ljubljani.
V	pravi vihar je izbruhnila dvorana, ko je stopil na oder olomouški kanonik Jemelka. šele po dolgem čakanju je mogel priti do besede in izvajal:
»Gospodar tega zbora je tisti, ki je bil Gospod včeraj, je danes in bo jutri. Tisoč let že kraljuje Čehom in Jugoslovanom. Pri enih in pri drugih je zavladal po apostolskem delu svetih bratov Cirila in Metoda. Kristus je tisti, ki tvori že tisoč let globoko zvezo med severnim katoliškim in med južnim slovanstvom. Prinašam pozdrave od češkega naroda in vas prosim: molite za -nas, kakor molimo mi na severu za vse naše brate. Ves češki narod je te dni v Kristusu zbran tukaj po geslu, ki je zapisano na starodavni baziliki na Velehradu: »Regi seculorum, immortali, invisibili gloria.. .* Ko so se polegle manifestacije za slovansko katoliško vzajemnost, je pozdravil p. dr. Mandič zborovalce v imenu frančiškanskega generala p. Leonarda Maria Bella, ki se sam zaradi važnih redovnih poslov ni mogel udeležiti kongresa. V imenu hrvaških katoličanov je govoril prof. dr. Ko-larec, dr. Abram pa je pozdravil kongres v imenu romunskih katoličanov.
Nato je začel med živim pozdravljanjem govoriti dr. Sancho, ki je v španščini izrazil pozdrave nove Španije.
>Njeni vojaki so umirali z istim geslom na ustih, katero druži narode na ljubljanskem kongresu: »Viva Christo Rep — živel Kristus Kralj*. Kristus se v zgodovini razodeva včasih manj vidno, druge čase pa v pretresljivem veličastju. Španija je doživela v krvavi vojni veličastno razglašenje Gospodovo. Dala je neverjetne žrtve, padel je cvet mučencev, da bi zmagal v Španiji Kristus Kralj. V tem je za Špance višji smisel krvave vojne, v tem jim je Alcazar simbol vsega velikega.*
Zastopnik Španije je bil deležen za svoja izvajanja viharnega aplavza, s katerim se je pokazala vsa prava in globoka ljubezen, ki jo krščanski narodi razodevajo drug do drugega tedaj, kadar katerega obišče stiska in krvava preskušnja.
Hitlerjev obisk v Gdansku - uvod za priključitev mesta k Nemčiji?
Varšava, 27. julija, o. Poljska vlada je dobila zanesljiva obvestila, da bo nemški kancler Hitler obiskal Gdansk 25. in 26. avgusta, ko bo potoval po morju v vzhodno Prusijo na slovesnosti ob 25 letnici bitke pri Tannenbcrgu. Iz Nemčije bo tja potovalo 150.000 narodnih socialistov. Hitlerjev obisk v Gdansku bo dal priliko za nove manifestacije, naj se Gdansk pridruži Nemčiji.
V	nekaterih poljskih političnih krogih govore, da ho kancler Hitler ob tej priliki imel v Gdansku govor o priključitvi Gdanska k Nemčiji,
hkratn pa bo zagotovil Poljski, da bo Nemčija spoštovala njene pravice in ji pustjla prost dostop do pristanišča v Gdansku.
Po Hitlerjevem obisku naj bi senat v Gdansku sprejel celo vrsto upravnih ukrepov, s katerimi bo postopno odpravljena neodvisnost prostega mesta. Med temi ukrepi bodo:	zamenjava
gdanskih potnih listov z nemškimi, uvedba nemške marke namesto goldinarja, uvedba nemških j znamk, na kar bo senat sam sklenil, da se raz-' ide in prepusti upravo mesta nemškim oblastem.
General Oueippo de Liano -španski poslanik v Argentini
Burgos, 27. julija, o. Uradno poročajo, da je general Franco imenoval odstavljenega generala Queippa de Liana za španskega poslanika v Argentini. Argentinska vlada je privolila v to imenovanje.
Začetek gospodarskega boja med Ameriko in Japonsko
1Vashington, 27. julija. Vlada Združenih držav je sprejela sklep o odpovedi pogodbe o trgovini in plovbi z Japonsko, sklenjeno 1. 1911. Ta sklep je iznenadil ves svet. Objavljen je bil snoči ob 21-30. Uradnik zunanjega ministrstva, ki je spo-
ročil ta sklep predstavnikom tiska, je med drugim izjavil:
>Namen tega sklepa je čimbolje zavarovati ameriške koristi. Odpoved trgovinske pogodbe stopi v veljavo v 6 mesecih. Zbornici bo omogočeno razpravljati o vprašanju izvoza surovin na Japonsko. Ministrstvo za zunanje zadeve je smatralo pogodbo za oviro pri izvajanju zakona o prepovedi izvoza sirovin na Japonsko. Minister za zunanje zadeve Hull je izročil odpoved japonskemu veleposlaniku Kurinusiju. Odpoved trdi, da je vlada Zedinjenih držav prišla do prepričanja, da vsebuje pogodbo iz leta 1911 določbe, ki jih je treba ponovno preučiti. Z ozirom na to okoliščino ter z ozirom na potrebo varstva koristi Zedinjenih držav po današnjih potrebah in današnjega položaja obvešča vlada Zedinjenih držav japonsko vlado o odpovedi pogodbe.
Kitajski škof msgr. Ceng govori, ki le prišel na kongres v Ljubljano o trpljenju svojega naroda:
„Bog Kitajske ne bo zapustil!"
Naš poročevalec je danes obiskal prevzv. g. Damijana Čenga, apostolskega prefekta iz Čang-tunga v pokrajini Uina v Južni Kitajski, ki je prispel zdaj zastopat svoj številni narod na kongres Kristusa Kralja v Liubliani. V njegovi škofiji deluje naš misijonar salezijanec g. Kerec, ki mu je pripovedoval o naši domovini. Škof je zato nameraval preživeti letošnje počitnice v Sloveniji, še z večjim veseljem pa 6e je odločil za to, ko mu je g. Kerec »poročil, da bo letos v Ljulbljani kongres Kristusa Kralja, ki ga je hotel na vsak način obiskati. .
Škofovo potovanje je trajalo od 11. aprila skozi pokrajino Junanfu, nato z železnico v Ma-kao, odtod pa se je po treb tednih čakanja odpeljal v Hongkong, kjer je spet čakal teden dni na ladjo. Vkrcal se je na italijanski parnik »Conte tsiancamano«. Spremljal ga je francoski salezijanec p. Keppetto. V torek popoldne ob 4. je prispel
r ■	Pa »e je odpeljal naravnost proti
Ljubljani.
, . J^a vprašanje, zakaj potuje tako skromno, j* tratil denVUn rn'*oS£“le <*rulJd1 in ne gre, da bi
■ .Nastanil se je v zavodu na Rakovniku, kjer ie davi daroval prvo mašo na slovenskih tleh.
f...a. '"Prhanje o političnem položaju v njegovi škofiji ie v francoščini odgovarjal:
i	naši	pokrajini	Japoncev	še	ni. Pač so več-
krat priletela japonska letala in bombardirala nedolžno prebivalstvo, ne vojakov. Verujem, da Bog Kitajcev ne bo zapustil, zakaj kitajsko ljudstvo je pošteno in moralno. Naš voditelj Čangkajšek nam je v tem vzgled, saj je_ po svojem mišljenju blizu lcatoličan6tvTi. Jc metodist in vneto proučuje sveto pismo Vsako jutro premišljuje o verskih akriv-nostih in nravnih zakonih. Čangkajšek sam uči ljudstvo, da mora ljubiti tudi svoje sovranžike, saj sovražni vojaki sami niso krivi, da morajo v vojsko. Ljudstva mora zato ravnati z ujetniki kot s prijatelji. In kitajsko ljudstvo ravna tako.
Ni res, da se je na Kitajskem razpasel komunizem. Komunizma na Kitajskem ni. Maršal Čangkajšek je sam prelomil vse zveze s komunisti. Kitajska je dovolj močna sama, da se bori z na6j>rot-nikom. Rad bi imel v Ljubljani — morda že ob
kongresnih dnevih —> v latinščini predavanje o pravih razmerah na Kitajskem.
Na Kitajskem so Japonci zasedli samo nekaj velikih mest in nekatere železniške proge. Na deželo si ne upajo. Kakor hitro bi si Japonci upali zasedati tudi deželo, bi vsepovsod nastale strašne gverilske vojne. Nikdar nikoli ne bodo Japonci zasedli naše zemlje. Življenjska in narodna sila Kitajske je posebno razvita in odpornost ljudstva je neizčrpna.
Predsednik turške republike je včeraj' sprejel voditelja angleškega vojaškega odposlanstva, ki ima že dalje časa posvetovanja z voditelji turške vojske.
Predsednik angleške vlade Chamberlain je včeraj v poslanski zbornici izjavil, da upa, da bo v začetku prihodnjega tedna lahko kaj več povedal o napredovanju posvetov s Sovjetsko Rusijo.
češko notranje ministrstvo je prepovedalo celo vrsto poljskih listov.
Nemški propagandni minister dr. Gobbels bo
8.	avgusta prišel na uradni obisk v Italijo in sicer v Benetke, kjer bo imel več sestankov z italijanskim propagandnim ministrom Alzie-rijem.
Bivši albanski kralj Zogu se bo za stalno naselil v Angliji, če mu bo angleška vlada dovolila.
Sovjetska vlada je dala maršalu Čahkajšku 100 milijonov jenov posojila. Ta vest je v japonskih političnih krogih vzbudila veliko pozornost in ogorčenje na račun Rusije. Japonski časopisi se zgrašajo nad tem ruskim posojilom Kitajski in očitajo Rusiji, da bo ona odgovorna, če še ne bo prišlo do pomiritve na Daljnem vzhodu.
Sodišče v Parizu je včeraj obsodilo na dosmrtno prisilno delo generala Scoblina zaradi sodelovanja pri ugrabi jen ju nekega generala Millerja, predsednika Združenja bivših ruskih bojevnikov. Generala Millerja so ugrabili meseca septembra 1937. Scoblina, ki je Millerja s pomočjo sovjetskih agentov prepeljal v Rusijo, je sodišče obsodilo v njegovi odsotnosti.
Silno so pridobili med to vojno na ugledu katoliški misijoni. Ljudstvo- se je zatekalo v misijone in katoliški misijonarji s° podpirali Kitajce brez razlike, kolikor so le mogli ter so delili kitajskemu ljudstvu neprecenljive dobrote. Tudi v krajih, kjer ni katoliških misijonov, je zrasel ugled katoličanov. Katoliški misijonarji žive z ljudstvom.
Kitajska vlada in kitajsko ljudstvo sta hvaležna vsem narodom sveta, ki ljubijo kitajski narod. Katoliški misijoni pa imajo zdaj predvsem nalogo, da kitajskemu ljudstvu socialno pomagajo. Zato so navezani na pomoč katoliških ljudstev. Trpljenje kitajskega naroda je neizmerno in le kdor živi med kitajskim ljudstvom, to mora do dna poznati. Kitajski katoličani bodo hvaležni za sleherno pomoč, ki jo bodo drugi narodi še dali katoliškim misijonom in s tem vsemu kitajskemu prebivalstvu brez razlike vere.«
Apostolski prefekt g. Damijan Čeng se je nato v eprem6tvu dr. Blatnika in nekaterih drugih salezijanskih duhovnikov udeležil raznih današnjih kongresnih prireditev.
Kongres Kristusa Kralja v znamenju živega in globokega dela
Ob sedmih zjutraj je stopil v stolnici na prižnico msgr. Jemelka iz Olomuca. K njegovi pridigi v češkem jeziku se je zbralo toliko občinstva, da je bila cerkev zasedena do zadnjega kotička. Vidna ganjenost se je odražala na obrazih vernikov, ko so poslušali, kako so donele pod cerkvenim svodom prelepe besede v milem češkem jeziku. Govor msgr. Jemelke je prisotne globoko pretre-' sel po globoki misli, po iskrenosti in Občutku, ki je v enaki meri ganil govornika kakor poslušalca — da tod brat govori k bratom, ki ga poslušajo zvesto, z vsem srcem in vso dušo.
Sveto daritev je nato opravil dubrovniški škof dr. Carevič.
Ob 9 je sledilo III. študijsko zborovanje. Velika unionska dvorana je bila tudi danes popolnoma zasedena. K zborovanju so se zbrali poleg mnogoštevilne duhovščine mnogi laiki obeh spolov. Navzoči so bili pomožni škof pariški R. Beaus-sard, ki je z jutranjim brzovlakom prispel iz Bel-grada in so ga na kolodvoru pozdravili škof dr. Rožman, podban dr. Majcen, univ. prof. dr. Lukman in univ. prof. dr. Fabjan, dalje grškokatoliški škof iz Sofije Kurtev, fra Michelangelo Nutti, aleksandrijski škof, dr. Carevič, škof iz Dubrovnika, škof Bonefačič iz Splita, prelat dr. Rogač iz Maribora kot zastopnik somboteljskega škofa in drugi odličniki.
Predsednik kongresnega odbora dr. Leonid Pitamic je otvoril zborovanje z molitvijo očenaša. Pred pričetkom predavanja je pozdravil VI. mednarodni kongres Kristusa Kralja škof Ladislav Koral iz Lublina.
Lublinski škof je v lepih in izbranih besedah v i>oljščini in francoščini najprisrčneje pozdravil kongres v imenu poljskega naroda in kardinala Hlonda. Poljski narod rad priznava in časti Kristusa Kralja, priznavajo ga javno in odločno naše poljske oblasti. Živimo v zelo resnih in zanimivih časih. Na eni strani zbira ljudi in kraljuje Satan, na drugi strani temu nasproti pa je kraljestvo, ki ga sklicuje Kristus Kralj. Mi Poljaki smo veseli, da smo dobili priložnost se udeležiti VI. mednarodnega kongresa, da tukaj v Ljubljani diskutiramo o privatnem in javnem življenju, veseli smo, da smo prišli semkaj v Ljubljano ne samo molit Kristusa, marveč tudi za Njega javno manifestirat. Živel VI. mednarodni kongres Kristusa Kralja! (Živahno odobravanje.)
Predsednik dr. Leonid Pitamic je odredil prehod na dnevni red in podelil besedo generalnemu vikarju M. Quenetu, ki je namesto škofa Beaussar-da prevzel v njegovem imenu predavanje o temi: Vzgoja novega nravnega rodu. Sopredavatelj je bil nato direktor Tadej Galdynski. ki je govoril Dobsko, francosko in nemško
Prvi dan mednarodnega kongresa Kristusa Kralja
Zahvala Slovencem, branilcem zahodnega
krščanstva
Ljubljana, 27. julija
Imenitno je uepel včerajšnji prvi dan mednarodnega kongresa Kristusa Kralja. Vsi nešteti, ki jih je kongres pritegnil k živemu zasledovanju in vnetemu spremljanju, so obogateni za dragocene ugotovitve, oplemeniteni z vzvišenimi mislimi ter vzpodbujeni v svoji veri in vdanosti Kristusu Kralju, zvečer odhajali polni pobožne in vedre zbranosti s predavanja, katero je imel v frančiškanski dvorani dr. Saneh o, na svoje domove.
Za uvod v prvi kongresni dan je e čudovitim nagovorom povedel k razpoloženju in zbranosti dr. Richard pri jutranji maši v ljubljanski stolnici. Sveto daritev je opravil belgrajski nadškof dr. Ujčič, kateremu so asistirali kanoniki dr. Klinar, dr. Zupan, Stroj in šiška.
Ob devetih dopoldne je pred številnimi škofi in odličniki ter pred do kraja polno unionsko dvorano pričelo dopoldansko zborovanje. Na vrsti je bil referat dr. Lar osa iz Koblenza-Stolzenfelsa. Koreferiral pa je dr. Viktor Korošec iz Ljubljane. Dr. Laros je govoril o temi »Bistvo in cilj verskega preporoda«. Iz njegovega referata posnemamo naslednje misli:
»Krst ne predstavlja resničnega prerojenia v Bogu samo v enkratni podelitvi, ta prerod se mora v konkretnem življenju za kristjana, pa tudi za krščanstvo vedno znova obnavljati, zlasti v dobah, moralne krize, tako da bi utegnili označiti to prerajanje kot trajno. Toda v življenju to dejstvo prečesto pozabljamo. Dostikrat se podeljuje sv. krst na način, ki ni dovolj resen; često je življenje s Cerkvijo povsem prenehalo ali pa postalo bolj in bolj formalno. Za duhovno obnovitev bo treba silnega dela. Pri tem je treba predvsem poudariti: krst zahteva trajno prerajanje naravnega človeka v Kristusovem duhu s sodelovanjem in pomočjo sv. Duha. Krst je veliko darilo, toda zastavlja tudi velike naloge. Odnos med krstom in trajnim prerojevanjem je prav isti, kakor odnos med stvarjenjem sveta in njegbvim ohranjevanjem. Krst pomeni stvarjenje, prerojevanje pa je podobno ohranjevanju sveta, ki ga Bog Stvarnik opravlja v vsakem trenutku. Življenje ni nikdar nekaj končnoveljavnega, nego se vedno znova in znova preraja. Verski preporod je tedaj življenjsko uresničenje krsta. Napadi nasprotnikov nam najbolje pojasnijo, kaj se mora obnoviti. Drugo vprašanje pa je, kako naj se ta obnova uresniči. Prvi pogoj vsakega preporoda je jasnejša predstava pristnega krščanstva. Cilj nam ne sme biti modernost, ampak resnično in bistveno prerojenje v Kristusovem duhu.«
Referat dr. Larosa je bil sprejet z velikim odobravanjem in priznanjem, prav tako pa tudi koreferat ljubljanskega vseučiliškega profesorja dr. V. Korošca.
V pogovoru so se zborovalci razdelili na tri skupine: slovanska (vodja dr. Grivec), nemška (vodja dr. Mefeger) in romanska (vodja dT. Mack). Ugotovitve živahnih in tehtnih razgovorov bodo ob kraju kongresa postavljene v posebno resolucijo.
Dopoldne je bila odprta tudi razstava o komunistični propagandi v Španiji.
»Mi se vam zato zahvaljujemo!«
Dopoldansko kakor tudi popoldansko predavanje je odprl in vodil vaeučiliški profesor dr. Leonid Pitaimic. Na popoldanskem zborovanju |e bila na sporedu tema »Sredstvo in poti verskega preporoda«. * .	—ji.
Kot prvi je o tej temi govoril s polnim temperamentom, z izrednim govorniškim znanjem in z neverjetno spretno in bujno miselno oblikovalno sposobnostjo mladi rimski jezuit p. Pelegrino, ki je bil v Akademskem domu skupaj s p. Leditbm
Eripravil razstavo o komunistični propagandi v paniji ob času minule španske državljanske vojne. V uvodu je najprej prebral pismo p. Galileja Venturinija, voditelja »Zavoda za molitve«. P. Venturini sporoča kongresu svoje najlepše želje za popolni uspeh.
Nato pa je p. Pelegrino s krasnimi besedami slavil in pozdravljal katoliški slovenski narod, ki je v okviru svete katoliške Cerkve odlično opravil prevažno in prepomembno poslanstvo v mejah silnih vpfivov in pogubonosnih nevarnosti, po svetem vzgledu naših apostolov, bratov Cirila in Metoda, naših velikih blagovestnikov. Na najnevarnejši točki je stal slovenski narod in je vzdržal kljub vsem naletom pogubnih zmot, krivih ver in blodenj. Na ta način so bili Slovenci tudi obramba in trden branik italijanskemu in ž nijim vsemu zahodnemu katolicizmu. »Mi se vam zato zahvaljujemo!« je dejal p. Pelegrino. »Naš najbolj vroči pozdrav slovenskemu narodu!« V dvorani je nastalo nepopisno navdušenje in odobravanje.
V nadaljnem svojem govoru je p. Pelegrino s sijajnim oratorskim darom prednašal v glavnem sledeče misli:
»Odmreti moramo mesu, preroditi se moramo v sv. Duhu, to je bistvo krščanskega preporoda. Odmreti moramo poganskim zmotam v sebi, poveličevanju materije, gonji za ugodjem, vzljubi K
moTamo krščanske čednosti, dvigniti se iz verske brezbrižnosti in se ukloniti avtoriteti. Da se to doseže, bi bilo potrebno 1. da duhovniki vzamejo vodstvo v svoje roke in da laiki podpro in goje duhovniške poklice; 2. katoliška akcija se naj razširi; 3. ne smemo se samo približevati problemom dnevnega življenja, ampak moramo v dnevno življenje tudi prodirati in napredovati; 4. opustiti ne smemo nobene prilike posebno v šolah in kot kurati; 5 vsako leto bi se na; vršili 14-dnevni počitniški tečaji za katoliško inteligenco s predavanji iz teologije in verskega modroslovja;
6.	širiti moramo povsod Kristusov nauk.«
Za p. Pelegriaom je govoril dr. Richard, ki je bil že zjutraj v stolnici z vznesenimi besedami slavil značaj vernega slovenskega ljudstva. V svojem predavanju je zlasti poudarjal, kako važna je dandanašnji med nami katoliki edinost. Edinost bomo vzpostavili in jo razvijali z ljubeznijo. Naš cilj naj bo vselej in za vedno, naj bo mir Kristusov v kraljestvu Kristusovem.
Tudi njegov tehtni in globoki govor je bil deležen navdušenega odobravanja.
Zvečer je bilo v frančiškanski dvorani izredno dobro obiskano predavanje dr. Sanoha; pri tej priliki so imeli lepe nagovore na zborovalce še številni odlični inozemski udeleženci. O tem pa na drugem mestu.
Tudi v teku včerajšnjega dne je dospelo v Ljubljano več visokih cerkvenih dostojanstvenikov in laičnih odličnikov. Že zjutraj je dopotoval dubrovniški škof dr. Carevič. Ob eni popoldne pa sta se pripeljala krški škof dr. Srebrnič ter kitajski škof Čeng iz Čautunga. Deležna sta bila zelo lepega sprejema. Posebna pozornost je zlasti veljala šikofu-misijonarju iz daljine Kitajske. Tudi danes so dospeli že zjutraj mnogi novi udeleženci, najavljen pa je že prihod drugih. Kongres iz dneva v dan po svojih udeležencih, ki res prihajajo iz vseh delov sveta, dobiva vse bolj resnični mednarodni, univerzalni značaj. Mogočno bo odjeknil ta kongres, ki poteka^ v znamenju največje iskrenosti, bratstva v Kristusu, ljubezni med narodi. Kongres poteka v zbranosti, v tihem, vestnem delu, v razgovorih, ki odpirajo erca, združujejo misli v prelepo enovitost, oplajajo. Ni to kongres, ki ga vidimo na ulici, bučen in šuman, to je kongres delavcev, resnih in temeljitih, kongres dela, gorečega marljivega, tehtnega in zato bogate plodove zorečega.
V	zadnjih dveh dneh, zlasti pa še v nedeljo, pa bo kongres izzvenel v mogočno javno manifestacijo Kristusu Kralju.
Ljubljana od včeraj do danes
Lepo svež in prijeten je bil včerajšnji dan, prav nič ni bil vroč. V Ljubljani je te dni v teku kongres Kristusa Kralja, na katerega so prihiteli udeleženci iz vseh krajev sveta. V mestu vlada pravo praznično razpoložehje. Vse je v zastavah, hiše so okrašene z zelenjem in z lepimi venci, z državnimi in papeškimi zastavami. Na ulicah se že pozna živahen vrvež, ki so ga napravile skupine kongresistov, prihodnje dni pa se ho njihov dotok poznal še vse bolj. Vreme je kongresu do sedaj izredno naklonjeno, pričakovati pa je, da bo lepo tudi za zadnje dni kongresa, ko bodo prišle na vrsto prireditve manifestativnega značaja.
Pozdrav poljskega naroda
Z jutranjim dunajskim brzovlakom, ki je imel 45 minut zamude, je ob 6.35 prispela v Ljubljano na kongres prva skupina Poljakov. Prišlo jih je okoli 40 mladih in starih, moških in žensk in tudi več duhovnikov. Večjo skupino od teh tvorijo Poljaki iz Poznanja. Na glavnem kolodvoru so jih pozdravili zastopniki kongresnega odbora in gospodične v narodnih nošah, ki so poljske goste obdarovale e cvetjem in nageljni. Reditelji «o jim nato pokazali stanovanja in jih vodili po mestu.
Promet na reševalni postaji
Na reševalni postaji so včeraj zapisali številko 14; tolikokrat je bilo namreč treba intervenirati. Ni pa bilo zaznamovane nobene nesreče. Zadnje dni se splob zdi, kakor bi se nekam »kujal znameniti pregovor staroslovane veljave, da nesreča nikoli ne počiva. To je prav lapo in vsi smo zadovoljni; da bi se le še kaj dalj Časa kujal ta pregovor.
Presneto so zgodaj začeli
Ljubljanski policiji so padli v roke trije, za svoja mlada leta izredno prevejani ptički; ki so namazani z vsemi žavbami. Dva sta brata: eden, Štefan, star 19 let, drugi, Stanko, pa komaj 14! Njun »komiliton« je bil neki Janez, lastnik lepega imena, pa nič kaj priporočljivega vedenja in značaja.
Ti trije narobe mušketirji so prav v kratkem čaeu opravili celo vrsto manjših vlomov v našem mestu, pa tudi zunaj, na deželi. Kradli so tako vneto in pridno kakor da bi imeli od ure. V Ljubljani so se »posvetili« z vso gorečnostjo kraji starega železa po skladiščih in ropotarnicah, kamor domači navadno ne zahajajo vsak dan. Oni dan eo se odpravili v Kolodvorsko ulico, kjer so poskusili skraja z beračenjem, češ da ne morejo dobiti dela. Pri tem pa so jinfoči bliskovito švigale naokrog, in že so ti izvohali na nekem podstrešju staro železno pečico. To se jim sicer ni posrečilo. Opravka pa so si tudi dali — kakor se je pokazalo — tudi na velesejmu, kjer so si vzeli za pomočnika če nekega četrtega »mojstra«. Pred dobrim tednom dni so vlomili v znani paviljon »Volgo« na velesejmu. Tam so ti prebrskali vse od kraja, končno pa so se dobro otovorjeni z raznimi dobrotami za pod zob, s sladkorjem, z marmelado in z drugim pripravnim odpravili naprej. Še celo železnine niso pustili vnemar, ne; hkratu pa so si v pravilni slutnji bližnje bodočnosti in v napačnem mnenju, da je v »ričetu«, kakršnega dele na sodniji, mnogo slanine, ki bi se utegnila zatikati med zobe, omislili tudi pravo zalogo zobotrebcev. Najbrž so se do sedaj že imeli priliko prepričati, da sodnijski »ričet« ni ne premočno zabeljen, ne preveč oblagodarjen e slanino, tako da si zob ni treba posebno mnogo trebiti. —
V	paviljonu »Volga« so ti ptički napravili škode kar za 2500 din. To jim pa še ' ni bilo zadosti.
Odšli so še v drug paviljon, kjer so »obiskali« nenapovedano nočnega čuvaja Petkovška. Odnesli so mu za 1000 din obleke in perila. — Dejali smo že, da jim ja bila Ljubljana preozko »delovno torišče«; »delovat« so zato odšli tudi malo naokrog, po deželi. Mimo Litije so šli proti Stični, na poti pa so segali po vsem, kar jim je le utegnilo pasti v roke. Njihova »turneja« je nato potekala proti Trbovljam, proti Celju in dalje do Ptuja. Izredno »plodovito« delavnost so razvili tam po vaseh v ptujski okolici, kjer jim je v neki gostilni padla v roke tudi gotovina, denarnica, v kateri je bilo kar celih 500 din. Zdaj so bili pa na konju! Brž so si kupili vozne karte ter se odpeljali proti Mariboru. Iz Maribora so se nato odpravili še v Zagreb. Tam so poskušali na vse načine, da bi še kje prišli na prijeten, netežaven način do gotovine, vendar pa morajo že biti Hrvatje dobri ptiči, ki jih ni mogoče ociganiti kar tako meni nič, tebi nič, kajti našim trem ptičkom se vsi pridni poskusi, da bi še kje ukradli kakšno »gotovino«, niso pa niso hoteii posrečiti. Denarja je bilo v ukradeni denarnici vedno manj, zato so Sklenili, da se spet vrnejo na ljuba rodna tla, nazaj v Slovenijo. Svoj »akcijski center« so zdaj prestavili na zebno Dolenjsko. Sreča pa jim ni bila mila. Nekega lepega dne, prev pred kratkim, so jih organi pravice v Šmarjeti pri Novem mestu pograbili za komat in spravili na varno.
Slovenska dekleta za Anglijo
Ljubljana, 27. julija.
Eno najbolj važnih življenjskih vprašanj slovenskega naroda predstavlja pač zaposlitev naših deklet. Mnogo jih je, ki doma ne morejo najti dela in jih neugodne razmere prisilijo do tega, da 6i poiščejo kruha izven meja svoje ožje domovine. Skozi desetletja pred svetovno vojno so se v velikem številu izseljevala slovenska dekleta v Egipt, po vojn ipa se je njihova pot usmerila največ proti jugu naše države. Ce so šla dobro pripravljena in poučena o tamošnjih razmerah, so si mogla ustvariti človeka dostojno eksistenco; toda mnogo jih je, ki za svoj obstanek niso našla ustrezajočih pogojev in katerih položaj mora v srcu vsakega zavednega Slovenca vzbujati skrb in žalost.
Družba sv. Kafaela je v zavesti svojega poslanstva že pred leti začela razmotrivati o tem, kako najti rešitev za to pereče vprašanje. V novejšem času pa jo je pomanjkanje deklet za službe pri hišnih in raznih gospodinjskih delih, ki je nastalo v Angliji predvsem zaradi vrnitve nemških deklet v rajh, privedlo do sklepa, da poskrbi v tej bogati in kulturni državi za službe, ki bodo v vsakem pogledu usterzale našim dekletom. Navezala je stike z odlično jugoslovansko pisateljico gdč. Kristicevo, ki živi v Londonu in z njeno pomočjo našla zvezo z ugledno posredovalnico za služkinje, ki jo vodi Mrs. Cripps. Nato se je Družba sv. Rafaela obrnila na ministrstvo za socialno politiko in predložila vso zadevo v potrdilo. Ministrstvo je na šsklep odobrilo s pohvalnim priznanjem in naročilo kr. banski upravi ter Borzi dela, naj družbi nudita vso pomoč pri tem prizadevanju. Da pa se vse poslovanje pravilno in do podrobnosti uredi, je družba povabila Mrs. Crippsovo, da pride osebno v Ljubljano. Včeraj so jo na kolodvoru sprejeli zastopniki naše družbe, danes pa je bil posvet, *VjS0 «e udeležili za kr. bansko upravo izseljenski referent g. Fink, za Borzo dela njen šef g. Vončina in pa tajnik Družbe sv. Rafaela č. g. pater Kazimir Zakrajšek. Na sestanku se je predvsem uredilo besedilo pogodbe za službo naših deklet mimo vsega, kar je potrebno za organizacijo in podrobno izvedbo tega načrta. Mrs. Crippsova je obiskala tudi uršulinski samostan, kjer se je ne-
fizredno zasedanje Izseljeniške zbornice
Ob času šestega mednar. kongresa Kristusa Kralja, ki bo na slovenskih tleh zbral tudi številne slovenske izseljence iz raznih krajev sveta, se bo v soboto, 29. julija ob 9 dopoldne vršilo v Ljubljani, v dvorani Zbornice za TOI, izredno zasedanje Izseljenske zbornice pod geslom »Srečanje z našimi iz tujine«. V dneh, ko bo ves slovenski narod doma in v tujini združen v veličastni svetovni manifestaciji za misel Kristusovega kraljestva na zemlji.
■z jb,° to obenem tudi pred očmi 6veta izpričan dokaz naše narodne skupnosti in živlienj-ske moči, sijajno potrdilo za to, da ni samo za vfLil6 JJ/u re.sn*ca, temveč da tudi za Slo-v ja’ da. 1® Slovenija povsod, kjer žive . lovenci. Skoraj so začrtane meje svobodni slovenski zemlji, toda daleč preko njenih meja sega tista Slovenija, ki je zasidrana v ercih, v zavesti slovenskega porekla, v spominu na majhno, a za nas tako dragoceno slovensko zemljo ' v spoštovanju in zvestobi do vsega, kar ie’ neuniorno pridni slovenski narod ustvaril v težkih prilikah svoje zgodovine.
In ta Slovenija, ki nima meja, ki je raztegnjena preko vse zemljeske oble, po vseh njenih kontinentih, ta Slovenija se bo po svojih zastopnikih zbrala ob najveličastnejši priliki, ko je slovenska zemlja svetoven forum, zbrala, da izpriča narodno skupnost svojih otrok. Zato naj bo to zasedanje nov mejnik v prizadevanju za poživitev in okrepitev narodne zavesti in za kar najtesnejšo povezanost med domovino in njenimi sinovi ter hčerami, ki so si v tujini poiskali svoj kruh. Naj ta redka prilika za snidenje z našimi iz tujine ne gre mimo tebe, slovenski narod! Prilika,' da se v medsebojnem razgovoru razčistijo vsa vprašanja, ki bi kakorkoli mogla ovirati živo vez ljubezni med nami, ki smo ostali na rodni grudi, in našimi rojaki, ki so po sili razmer zapustili to grudo.
Velike naloge so pred nami in kako jih bomo mogli izpolniti brez pomoči naših izseljencev? Zato zvestoba za zvestobol Družba sv. Rafaela vabi iskreno vse, ki se zavedajo važnosti izseljenskega problema, na to izredno zasedanje. Predvsem zastopnike vseh naših organizacij, občin in župnij, ki so včlanjene v Izseljenski zbornici, prav tako pa tudi vse, ki so doumeli po-n Ceževaniu slovenske krvi na tujem.
,. ynevni red tega izrednega zasedanja Izseljenske zbornice bo naslednji:
L Slovensko izseljenstvo, naša čast in rešitev. • izseljenska zbornica in naši izseljenci, izseljencev P kuie domovina danes od naših
drži ve Kfn' pričakujei° naši izseljenci od svoje države m od svojega naroda.
5. Nasa diaspora.
6. Naše sezonsko izseljenstvo.
Junija so se povečale vloge pri slovenskih hranilnicah za 17 milijonov dinarjev
Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic r Mubljani so narasle v juniju 1939 pri 29 slovenskih samoupravnih hranilnicah vloge na knjižice za 7,5 milj. na 664,4 milj., v tekočem računu za 9,7 milj. na 468,8 milj. in skupne vloiSe za 17,280.769 na 1.133,167.972 dinarjev, torej za več kot 1M%. Vloge na knjižice so narasle pri 14, v tek. rač. tudi pri 14, skupne vloge pa celo pri 16 hranilnicah, torej pri večini. Tudi število vlagateljev «e je po-°..pri ve®iem številu hranilnic, namreč število knjižic pri 14, število tek. računov pri 8, skupno število vlagateljev pa pri 13 hranilnicah ter iz-naša sedaj 131.701.
Te prav razveseljive številke dokazujejo, da so se vlagatelji naših denarnih zavodov že pomirili in prinašajo zopet svoje vloge v večjih zneskih v denarne zavode
Prenočišča ob kongresu
Skupna prenočišča na slami so določena: za dečke na klasični gimnaziji — Tomanova ul za deklice na Liceju — Bleiweisova cesta ’ za ženske iz ljubljanske škofije v ljudski šoli za Bežigradom (tik Stadiona),
za moške iz ljubljanske Škofije na realki __________
Vegova ulica,
za ženske iz mariborske in drugih škofij Jugoslavije! realna gimnazija, Poljanska cesta
TŠ-e.“ mriburSke ostalih jugoslovanskih škofij sola na Grabnu — Cojzova cesta.
davno končal prvi pripravljalni tečaj angleškega
iaYo na ie "I deklet 'JaClna gospodinjstva. Obiskovalo ga je — deklet, ki so se pod vodstvom č. m.
srt«6 n .enem mesecu izredno mnogo naučile.
, ..	• LnPPsova bo ta svoj prihod izkoristila
}*? ...	'°> da si ogleda lepote naše Slovenije,
ki jih ne more prehvaliti. V kratkem bo prišla
Se*x-.'Z . oodona tudi gdč. Kristič, ki bo sprejela
zaščito m vodstvo slovenskih deklet v Londonu.
25
Skrivnost smrtne megle
Devorny je le zmignil z rameni in se obrnil spet proti Marion.
»Vi torej odklanjate posredovanje za poznanstvo?« je vprašal.
Prikimala je nemo.
»Potem grem jaz danes zvečer tja na lastno pest!«
»Potem boš tudi na lastno pest zletel po stopnicah,« je svaril Sam.
S tem se je končal ta pogovor. Pri večerji je napeljal De-vorny pogovor še enkrat na profesorja. Stori je to, ne da bi ponovil svojo prošnjo, temveč za to, da bi kaj izvedel o tem znamenitem možu. Potem, ko je skoro pol ure s spretnimi vprašanji prisilil Marion, da mu je pripovedovala o profesorju lastnostih in življenjskih navadah, je mislil, da se je za svojo nakano zadosti pripravil ter odšel na pot.
Profesorjevo hišico je kmalu dosegel. Sličila je namreč skoro na kmečko hišo, toda ta vtis so pomagale delati skoro izključno številne cvetlice in bršljan, ki se je spenjal po stenah. Po načinu gradnje same pa se je hiša le malo razlikovala od bornih kočic v svoji okolici. Sicer ie imela drugo nadstropje « stekleno verando in potem — vrt! Devorny se pri svojem opazovanju sploh ni mogel znebiti začudenja. Bil je majhen ta vrt, zelo majhen. Skoro vsi mali vrtovi, ki jih je Devorny dosedaj videl, so bili negovani kar z mučno natančnostjo. — Tudi ta je bil negovan, toda vsa nega je veljala divjosti. Veličastne cvetlice, rastline in grmičje se je bohotilo tukaj na tem krasnem koščku ograjenega raja: stezice niso bile posute s prodom in nobene umetno v tri — in štirikote razdeljene gre-
dice niso motile vtisa divjine iz pragozda. Bilo je tako, kakor da bi «e vsega nikoli ne dotaknila človeška roka. Vendar pa to ni držalo: čudovite rastline in cvetice bi bile že davno čisto zdivjale ali pa propadle.
DevOrny je stopil na vrt. Za seboj je zaprl železna vrata, toda že isti hip sta planili dve veliki dogi z besnim lajanjem iz svoje kočice.
Z enim samim skokom je bil Devorny na napol odprtem oknu in smuknil spretno na polico. Dogi sta z glasnim lajanjem skočili proti zidu, nista mu pa mogli storiti ničesar, ker je bilo okno previsoko.
Devorny je stal visoko vzravnan na polici okna in gledal, kako bi se splazil v stanovanje, ko je nenadno kot prikovan obstal.
»Poglej!« mu je šinilo v glavo. »ge nikdar flisem videl takih psov!«
Zares, bila sta sicer dva krasna primera dog, toda njuni uhlji so viseli kakor pri jazbečarjih — ker niso bili pristriženi.
Zmajal je z glavo in se okrenil. Stal je takoj nato v lepo opremljeni stanovanjski sobi. Preiskujoče so plavali njegovi pogledi po okusnih, vsekakor pa ne po novodobnih kosih oprave. Velika kletka z dvema opicami mu je takoj padla v oči. Toda potem je videl Devorny povsod, kjer ni bilo oprave, viseti kletke z vsakovrstnimi ptiči, kletke z malimi morskimi
Kakor brez glave ne da bi mogel razumeti tudi najpreprostejšo misel, je stopal Devorny. Korak, nato spet korak. Kakor kak avtomat.
X.
Za pisalno mizo velikanskih razsežnosti, ki je bila pokrita z akti, pismi, in načrti, je kraljeval mož približno petdesetih
let. Njegov zamaščeni in gobasti obraz ni bil brez potez, k bi kazale na neki določeni cilj. Morda so bile to le izza ostrih stekel očal svetlikajoče se oči, ki so povzročile ta vtis.
Ko je vstopi] Devorny, je dvignil glavo.
Kenntlbury«, je katko vprašal in vrgel svoje obilno telo nazaj v naslonjač.
Detektiv je pritrdil in stopil bližje. Šele sedaj je opazil, da Lammerley ni bil sam v sobi. Ob oknu je slonela z drobno cigareto v prstih njegova hči, — ženska z usnjatim jopičeih, ženska z zlatimi kodri. Sicer danes ni nosila usnjatega jopiča. Sivomodra svilena obleka je, izvzemši tilnik in roke, odevala precej bujno postavo, pa vendar pustila do izraza vse oblike telesa. Devorny je imel takoj občutek, da se je za srečanje z njim šele posebno pripravila. In ta misel mu je ni naredila simpatičnejše.
»Kenntlbury,« je začel Lammerley po kratkem molku ter potegnil akt iz kupa, ki je bil zložen pred njim na mizi. »Vi ste pred včerajšnjim moji hčerki rešili življenje ... Hm ...« je listal po aktu. »Skoro ne bi imelo nobenega smisla, pa vam tudi ne bi to nič koristilo, če bi se vam zato zahvalil le s suhimi besedami...«
Za trenutek je obmolknil, kakor da bi pričakoval Odgovor. Toda Devorny se je le nalahno priklonil v znak soglasja. Sedaj ga je popolnomt prevzelo. Čeprav ni razumel, kako je bilo mogočo, da je prestal nevarnost razkrinkanja, se vendar ni dalo dvomiti o tem dejstvu samem. Končno pa mu nič ni moglo groziti. Hoteli so ga na nek način poplačati. To je bilo vse. Zato je precej radovedno pričakoval razvoj nadaljnega pogovora.
Lammerley se je odkašlial.
Ud tu in tam
Poljedelski minister inž. Bešlič in minister za gozdove in rudnike Ljubomir Pantič sta na svoji poti v Sarajevo obiskala Šabac in Bijelino. Zanimala ata se za poljedelske razmere v teh dveh posavskih okrajih, zlasti pa za gradnjo tvorniških naprav za čiščenje svinca in cinka ter za gradnjo nove velike kemične tovarne. Ministra sta nato odpotovala v Zvornik, odkoder bosta nadaljevala pot v Sarajevo.
Plačevanje z devizami je uvedla Nemčija za
ves tranzitni promet, ki gre skozi nemška pristanišča in skozi Nemčijo v tuje države. Ta odredba .ie prizadela tudi naša posredništva, ki za kritje prevoznih stroškov v Nemčiji ne bode nobenih deviz od Narodne banke. Zategadelj bodo morali dovoz iz Združenih držav, Anglije in Belgije usmeriti po drugih državah. Nemčija pa bo na ta način izgubila precej prometa in dohodkov, ki so jih ji prinašala pristanišča in tranzitni promet.
V	italijanskem trgovinskem ministrstvu sc je včeraj začela konferenca stalnega jugoslovansko-italijanskega gospodarskega odbora za ureditev medsebojne trgovine. Sedanje zasedanje ima v prVi vrsti namen doseči izravnavo trgovinske bilance med našo državo in Italijo. Prejšnja leta je bila naša trgovinska bilanca napram Italiji vedno visoko aktivna, od lanske pomladi dalje pa ie pasivna. V trgovinski pogodbi, ki je bila sklenjena med našo državo in Italijo, pa stoji, da bosta obe državi stremeli za tem, da se trgovinska bilanca zmerom uravnoteži. Iz tega razloga je prišlo tudi do konference v Rimu.
Antimonovo rudo lio začela v Nemčijo prodajati naša država v mnogo večjih količinah kakor do sedaj. Nemčija je vsako leto nakupila do 4000 ton antimonove rude na Kitajsikem. Preteklo leto pa je začela kupovati to rudo iz jugoslovanskega rudnika pri Preševu, ki ga izrablja neka nemška družba Računajo, da se bo izraba rudnika tako povečala, da bo letna proizvodnja kmalu dosegla 4000 ton, kolikor jih Nemčija kupi na Kitajskem.
Za 114 milijonov dinarjev je bila pasivna trgovinska bilanca naše države v prvem letošnjem polletju. Izvoz je znašal 2 milijardi in 13 milijonov, uvoz pa dve milijardi 127 milijonov din. Pasivnost je nastala največ zaradi zastoja v izvozu našega žita in drugih poljedelskih pridelkov v Nemčijo. Izvoz je bil v celem za nekaj odstotkov večji kakor lansko leto ob istem čas-u, vendar pa je padel nekoliko po vrednosti. Pač pa se je zelo povečal uvoz. Dve tretjini vsega našega 'izvoza tvorijo les, živina in baker.
_ Stalno vreme brez velike vročine nam obetajo zagrebški vremenoslovci. Pravijo namreč, da se debele plasti hladnega zraka še vedno nahajajo nad našimi kraji. Zaradi tega se bo ozračje le polagoma ogrevalo, vendar ne bomo doživeli več tako strašne vročine, kakor je bila zadnje dni preteklega tedna.
Ob dalmatinski obali križari s svojo jahto, ki nopime »Metulj«, sin znamenitega italijanskega skladatelja Puccinija Antonio Puccini. Najprej se je ustavil v Dubrovniku, nato pa objadral vse srednjedalmatinske otoke, nakar je pristal v splitskem pristanišču. S seboj vozi še osem potnikov, med tem ko šteje posadka devet ljudi.
Velike poneverbe s o ugotovili na občini v Koprivnici. Vodja trošnrinskega oddelka pri mestni občini je dobival podkupnino od uvoznikov in puščal vino in alkoholne pijače jivažati v mesto brez mestnih in banovinskih trošarin. Banska juprava savske banovine je poslala posebno preiskovalno komisijo, ki je že po dveh dneh ugotovila, da je bila občina z banovino vred oškodovana za več kakor pol milijona dinarjev. Kaže pa, da bo po končani preiskavi vsota še mnogo višja.
Gangsterski napad se je dogodil v noči od torka na sredo v Bukoviku pri Vinkovcih. Štirje maskirani razbojniki, ki so bili oboroženi s samokresi, so vdrli v hišo kmeta Toma Brdariča, ki ee je bil pred letom vrnil iz Holandije. Razbojniki so bržkone mislili, da ima kmet veliko denarja in so zato hoteli na vsak način iz Brdariča izsiliti denar. Dobili so le 1500 din, za nameček pa so pobrali v hiši vse, kar je bilo le količkaj vredno. Potem so pobegnili. Ljudje menijo, da so bili razbojniki domačini, ki so jim bile razmere v hiši dobro znane.
Med mlinsko kolesje je zabredla na reki Mrež-niei pri Generalskem stolu 24 letna Štefica škrtič. Kopala se je bila s svojimi prijateljicami, toda med plavanjem se je preveč približala odprti zapornici jeza. Močni tok jo je potegnil s seboj in jo odnesel pod mlinsko kolesje, ki jo je strlo.
Zaradi dvoženstva sedi v londonskih zaporih znam angleški zdravnik dr. Hoops, ki se ie bil
pred tremi meseci vdrugo oženil z mlado 2l letno Novosadčatiko Vero Zorič. 2e takrat je poroka izzvala v časopisju in javnosti veliko prahu, ko je mlada zena že prvega dne pobegnila od 63 let starega moža Nazadnje se je vsa etvar poravnala in zakonski par jo je odrinil v Anglijo. Nepričakovano pa se je oglasila Hoopeova prva žena ki je šele iz časopisov izvedela, da se je njen mož v Belgradu ponovno poročil, čeprav se od nje ni ločil. Sledila -je prijava sodniji, ki je dala dr. Hoopsa vlakniti v zaipor zaradi dvoženstva. Mož je skuša! sicer položit’ kavcijo 500 funtov, da bi ga do razprave puslila na svobodi, toda sodišče mu ni ustreglo. Mož bo moral počakati do izida preiskave in sodne razprave, ki bo po določilih angleških zakonov čez teden dni.
10 letnega dečka so ukradli eigani ki so ee priklatili pred kratkim v Tetovo. Zaradi razburjenja, ki se je polastilo meščanov, so oroaniki hitro obvestili vse orožniške postaje, da so prijeli cigane in jih privedli nazaj v Tetovo. Mnoziica, Čim je zagledala uklonjene cigane, je skoraj predrla orožniški kordon in hotela ugrabitelje linčati. V zadnjem hipu se je orožnikom posrečilo, da eo pred besno množico ubranili zločinske cigane.
i ,?r*d s°d>š£em v Dubrovniku se je pred dnevi zaključilo zadnje dejanje žaloigre, ki je naletela na odmev tudi v Ljubljani. Pred dobrim pol letom se je v nekem dubrovniškem hotelu ustrelil jud Elijas. se prej pa je obstrelil ločeno ženo sarajevskega odvetnika Mandiča Nado Mandič. Čeprav je bila Mandičeva težko ranjena, je vendar imela toliko moči, da se je splazila do mrtvega juda in mu vzela iz denarnice 15 tisočakov. Stvar ne bi postala očita, ?e ne^ bi našli pri Mandičevi na tisočakih krvave madeže. Mandičeva, ki so jo tudi v Ljubljani poznali kot manekenko, ki je nastopala na modnih revijah na velesejmu, se je izgovarjala, da ji je denar podaril jud, ki ji je tudi obljubil, da jo bo poročil. Mandičeva je našla takoj veliko zagovornikov za svoje delo in izgovor, vendar pa ji vse to ni nič pomagalo. Sodišče je ugotovilo, da je Mandičeva 15 tisočakov ukradla in jo je zato obsodilo na tri mesece strogega zapora, pogojno na dve leti.
Ljubljanske utice v znamenju kongresa
Kristusa Kralja
Vremensko poročno
»Slovenskega doma«
Ljubljana, 36. julija.
Po zadnjih, jakobskih nalivih, ki so bili e presledki prav modni in hudi osobito opoldne, spremljani ponekod s silnim viharjem, ki je podrl mnogo cvetja in polomil sadno drevje,^ tudi spremljani s točo, je davi nastopilo po silni megli lepo. vedro in toplo vreme. V6e je oživelo. Začelo se je že razvijati pravo vrvenje v znamenju velikega kongresa. Ljubljana sama, ceneč važnost takega mednarodnega kongresa, ie pohitela, da se odene v čim slovesnejšo zunanjost. Razna olepševalna dela po ulicah je sicer včeraj oviralo deževje, toda mestni delavci 60 že na mnogih krajjih postavili mlaje in drogove, tako na Marijinem trgu, ki er je vse v živopisanih državnih barvah.
Prav okusno pa se je oblekel starodavni rotovž. Pred glavnim pročeljem ob kipu kralja Petra I. Osvoboditelja 60 postavljeni visoki oleandri, velike palme, po stopnicah pa so razvrščene v lončkih indijska kane raznih barv. Na straneh vihrajo na drogeh državne zastave sikupno z belozeleno zastavo mestne Oibčine, Robbov vodnjak zraven je od vseh strani naokrog obdan z oleandri in zeleni em.
Stolnica s škofijsko palačo je praznično okrašena. Na vhodih v cerkev 6q v zelenje oviti napisi: »Srce Jezusovo nad nami kraljuj!« in »Kristus kraljuj! — Kristus zmaguj!« Sijajno je okrašen dalje frančiškanski samostan s cenitvijo. Nune pa so samostan v dolgi fronti in cerkev skoraj bogato razkošno okrasile z zelenjem in cvetjem Stopnji-šče v cerkev je obdano z oleandri.
Pa tudi privatna incijativa sikuša za kongresne dneve Ljubljano okrasiti na najokusnejši in najdo-stojnejši način. Mnoge trgovine so pokazale naravnost velik estetski in umetniški okus Naj navajamo le nekatere, ki smo ei jih mogli mimogrede ogledati in si ohraniti prve vtise. Pred mnogimi trgovinami že ljudje postajajo, občudujejo in izražajo dostikrat prizname, tuintam pa tudi ojstro kritiko, kajti Ljubljančani imajo čut za lepo in odklanjajo marsikatero, če tudi malenkostno neprimernost, ki ne spada v izložbo pred kip Kristusa Kralja.
Marijin trg! Vse drvi! Mnogi se ustavljajo ne-R hote pred velikim izložbenim oknom tvrdke I. C. Mayer. Veliko izložbeno okno ie posvečeno 6amo našemu Odrešeniku brez .reklamne primesi. Aranžer je re6 imel okus in originalne domisleke, ki ne žalijo nikogar. Na zemeljski obli 6toji in se dviga visoko evharistični križ. Na križu samo tenak, fino-bel prt in trnjeva krona. Okrog križa obroč z žarnicami, ki zlasti zvečer napravlja vsa 6liko čudovito divno. V ozadju križa je razprostrta belina z zvezdami.
Še druga tvrdka na Marijinem trgu skoraj vis-avis, tvrdka Feliks Urbanc je tudi okusno rešila poklonitev Kristusu Kralju. Resno okrašeno izložbeno okno! Na perzijskih preprogah je postavljen prestol, na katerem kraljuje Kristus Kralj, odet v škrlatni plašč, s krono na glavi in v rokah žezlo e križem. Resna, a učinikovita slika! Okrog zelenje. Vse v lepi harmoniji!
Prodajalna mestne elektrarne se je tudi potrudila, da bi na dostojen in estetsko učinkovit na-
čin počastila Kristusa Kralja ob velikih kongresnih dnevih. Prav tako tu ni nobene nepotrebne navlake, ki bi lahiko vzbujala kritiko in žalila esteta, ki občuduje lepe trgovinske izložbe. Veličasten Kristusov kip. zraven monštranca, ciborij in nad vsem lep lestenec. Vse je primerno in učinkovito podano! Nasproti se je tvrdka A. Krisper potrudila. da ie okrasila svoje izložbeno okno s kipom Kristusovim. Prodajalne v Stritarjevi ulici so tekmovale med seboj, kdo bo umetniško okusnejše okrasil svojo izložbo. Vse tvrdke so napravile čedne izložbe. Originalna je izložba tvrdke Sveča (I. Gustinčič), prav tako tvrdke Kocutar, kjer je napravljena Oljska gora. Po raznih drugih ulicah so bile že danes dopoldne izložbe za kongres primerno okrašene. Na Aleksandrovi cesti sta do danes okrasili svoji izložbi Jos. Rojina in J. Kette. Slednja tvrdka je postavila v izložbo svetlomodre oboke, v srednjega je postavila Kristusov kip, v stranska oboka pa mala oleandra. Priprosto, a lepo!
Naposled ne smemo pozabiti Jugoslovanske knjigarne, ki je prav tako eno izložbo okrasila. Postavila je Kristusov kip iz mavca, ko 6edi na prestolu v mašniškem orna Hi. Na Vodnikovem trgu je Nabavljalna »druga drž nameščencev postavila v izložbo lepo in starinsko sliko, ki predstavlja Kristusovo zadnjo večerjo. Tudi lepa ideja!
Včeraj so velike in male trgovine kar med seboj tekmovale, kako naj okrase svoja izložbena okna. Mnoge ulice v središču mesta eo praznično nadahnjene. Tudi stara Šentpeterska cesta se je okrasila z zastavami. Trgovine so okrašene. Prav originalen okrasek je postavila znana manufaktur-na trgovina F. J. Goričar na Sv. Petra ce6ti št. 29. Veliko izložbeno okno v novi hiši je bilo spremenjeno brez reklamnih pritiklin v lepo gorenjsko ravan. V ozadju ljubljanski nebotičnik in grad. Tam sredi zelenega polja stoji lesen križ s strehico iz deščic, pred njim pa klečalnik. Zraven njega pa stoji v lepo narodno nošo oblečena d’eklica, ki milo upira oči proti Odrešeniku 6veta. Tudi druge trgovine so napravile okusne razstave in postavile povsod med zelenje Kristusa Kralja. Nekateri so postavili v okna stare slike, ki imajo 6Vojo starinsko vrednost.
Ljubljana je bila drugače po izložbah bajno razsvetljena. Pred rotovžem je mestna plinarna ob straneh priredila dve plinski svetilki tako, da gorita ko večni ogenj prosto brez pokrival. Mnoge trgovine so zvečer izredno učinkovito razsvetlile svoje izložbe.
Uprava Nebotičnika pa je postavila na vrh stolpa velikanski križ, obdan z električnimi žarnicami. Ta križ je daleč naokrog proti Gorenjski, Zalogu, Vrhniki in Dolenjsiki naznanjal, da se Ljubljana klanja Kristnsu Kralju ob VI. mednarodnem kongresu.
Ljubljana se je drugače že danes zavila v pla-ipalojoče državne zastave Po glavnih cestah in ulicah, pa tudi na periferiji fe vihrajo mnogoštevilne zastave v pozdrav došlim gostom in udeležencem ir. inozemstva. Hiše od Vodnikovega trga tja do rotovža sv z malimi izjemami vse v zelenju in zastavah.
25 letnica štirinajstih vojnih napovedi
Ljubljana, 27. julija.
Snoči je v nacionalni uri ljubljanskega radia imel zanimivo predavanje ob dvajsetletnici svetovne vojne časnikar g. Kočevar. V svojem predavanju je poleg drugega zanimivega materiala navedel tudi vse vojne napovedi, katerih je bilo samo leta 1914, povečini v juliju in avgustu, nič manj kakor štirinajst, in sicer:
28. julija Avstroogrska Srbiji.
1.	avgusta Nemčija Rusiji.
3. avgusta Nemčija Franciji.
4. avgusta vojni vpad Nemcev v Belgijo brez vojne napovedi.
4. avgusta Velika Britanija Nemčiji,
5. avgusta Črna gora Avstroogrski.
5. avgusta	Avstroogrska	Rusiji.
6. avgusta	vojno stanje	med Nemčijo	in	Srbijo
brez vojne napovedi.
8. avgusta vojna stane med Nemčijo in Črno goro brez vojne napovedi.
12. avgusta Francija Avstroogrski.
12. avgusta Velika Britanija Avstroogrski.
13. avgusta Japonska Nemčiji.
28. avgusta	Avstroogrska	Belgiji.
12. novembra proglasitev	sultana	o	vojnem	stanju
med Turčijo in antantnimi državami.
Druge vojne napovedi so bile:
Leta 1915:
13. maja Italija Avstroogrski.
20. avgusta Italija Turčiji.
14. oktobra vpad Bolgarov v Srbijo brez vojne napovedi.
16. oktobra vojno stanje med Anglijo in Bolgarijo brez vojne napovedi.
16. oktobra vojno stanje med Francijo in Bolgarijo brez vojne napovedi.
19. oktobra vojno stanje med Italijo in Bolgarijo brez vojne napovedi.
20. oktobra vojno stanje med Rusijo in Bolgarijo brez vojne napovedi.
Leta 1916:
9. marca Nemčija Portugalski.
27. avgusta Romunija Avstroogrski
28. avgusta Nemčija Romuniji.
28. avgusta Turčija Romuniji.
28. avgusta Italija Nemčiji.
!• septembra Bolgarija Romuniji.
Leta 1917:
Proglasitev ameriškega kongresa o vojnem stanju med Združenimi državami Amerike in Nemčijo
7. aprila Kuba Nemčiji.
aprila vojno stanje med Panamo in Nemčijo.
22. julija Siam Avstroogrski.
4. avgusta Liberija Nemčiji.
14. avgusta Kitajska Nemčiji.
21- avgusta Kitajska Avstroogrski.
26. oktobra proglasitev braziljskega kongresa o vojnem stanju med Nemčijo in Brazilijo.
7. decembra Združene države ameriške Avstroogrski.
14. decembra Panama Avstroogrski.
16. decembra Kuba Avstroogrski.
Leta 1918:
30. aprila vojno stanje med Guatemalo in Nemčijo brez vojne napovedi.
8. maja Nikaragua Nemčiji in njenim zaveznicam.
23. maja Coslarica Nemčiji in njenim zaveznicam. 19. junija Honduras Nemčiji.
22. julija Haiti Nemčiji.
Skupno je bilo torej izdanih 43 vojnih napovedi. Vojna je trajala do 11. novembra 1918, ko
je bilo na francosko-nemški fronti sklenjeno premirje. Za slovenske kraje pa je prava svetovna vojna minila že 29. oktobra 1918, ko so bile odstavljene avstrijske oblasti.
športne vesti
Nogometne tekme za državno prvenstvo se prično šele 17. septembra. Zaradi na novo nastalega položaja v našem nogometnem športu je upravni odbor Jugoslovanske nogometne zveze na svoji zadnji seji sklenil, da se začno letošnje državno prvenstvo šele 17. septembra, ne pa 13. avgusta kakor je bilo prvotno določeno. Nova liga bo štela letos le deset klubov in zaenkrat še trajajo kvalifikacijske tekme za vstop v ligo. Iz teh razlogov je tudi prvenstvo odloženo za 1. marec.
Zaradi mednarodnih avtomobilskih dirk, ki bodo 3. septembra v Belgradu, je Jugoslovanska nogometna zveza v sporazumu z Romunsko nogometno zvezo tudi odložila mednarodno^ nogometno tekmo med Jugoslavijo in Romunijo, ki bi morala biti 3. septembra, na 10. september.
Nemški teniški igralci trenirajo. V Zagrebu se vsak dan stopnjuje zanimanje za finalne teniške tekme v Zagrebu za Davisov ,pokal. Nemški igralci so trenirali že predvčerajšnjim; včeraj pa je treningu četvorice nemških igralcev Menzela, Henkela, GOpferta in Metakse prisostvovalo tudi lepo število gledalcev. Nemci trenirajo pod vodstvom svojega znamenitega igralca Hansa Nttss-leina. Nemški igralci so včeraj predvsem vadili svoje udarce in se skušajo privaditi na igrišče in okolico. Gledalci z velikim zanimanjem sledijo treningu nemških igralcev. Dvoboj med našimi in nemškimi igralci pa bo nedvomno zelo oster.
V	kakšni postavi bodo igrali nemški igralci in v kakšni naši, še ni znano. Žrebanje bo danes popoldne in tudi šele tedaj bo naš zvezni kapitan določil naše igralce. Po nalogu Zveze pa so vsi štirje naši igralci Punčec, Kukuljevič, Mitič in Pallada v »karanteni^ v hotelu Palače, kjer bodo stanovali pod nadzorstvom trenerja Vissaulta do konca tekme z Nemčijo.
Materin jezik je pozabila
Škocijan pri Turjaku, 26. julija.
Tudi naša lepa škocijanska okolica je sprejela nekaj tujcev v svojo sredo v teh vročih poletnih mesecih. Vsak želi mirno proč od šumnega mesta, kjer je mnogo prahu, preživeti počitnice na kmetih ali pa v planinah in tako okrepčati svoje živce in pljuča ob idiličnih vodah, smrekovih gozdovih, polnih poživljajočega ozona.
Sem in tja naletimo tudi na kakega >Ameri-kanca« izletnika, ki se je po dolgih letih vrnil iz daljne tujine. Vidimo ga, kako pridno se raz-govarja z dPmačini in znanci, prav tako, kot bi bil vedno med nami — v ljubem materinem jeziku. Daleč, daleč tam za morjem je Amerika, v kateri govore tuj jezik in imajo tuje šege. Vendar niti po 30 letih, da vse življenje ne more človek pozabiti jezika, v katerem ga je učila mati izgovarjati prve besede.
Te dni pa je prišla domov na »počitnice« 18 letna Marica. Lani jo ja vzel stric na naš jug k sinjemu Jadranu v Boko Kotorsko, da bi bila njegovi ženi v pomoč pri vsakdanjih opravilih. Ali kako zelo smo bili presenečeni, ko smo dognali, da Marica ne zna več slovenski. V trgovini ima svojo rožo!ko Lojzko. Pa jo je prišla obiskat in si želeia kupovati nogavice: »Molim, drago Lojziko, jedne čarapel« Četudi jo je Lojzka razumela, se ji je le čudno zdelo, da se je njena prijateljica tako hitro spremenila in jo pobarala:
Krai	Barometer-sko stanje	Temperaturo v C'		§> •2 *	I a Us. O	Veter (smer, j n kost)	Pada- vine	
		. » °»	£ . '3£ C3 « E				m/m	vrsta J
Ljubljana	m-t	21-0	12-4	83	1	s,		
Mari boi	im	22*	13’t	t>0	1	sw,	—	—
Zagreb	/59 2	2r0	9-0	71	3	WSWr	0-6	dež
Belgrao	/6	25-0	10*0	o(	U	ene3	2*0	dež
Saraievr	. 623	241	10-1	8.	10	N,	5*0	dež
Vit	/58':	•2-0	15-0	:0	3	WNW„	—	
Split	/59*-	2J-U	1/1	51	j	NE,	—	_
Kum boi	/ 57-1	2 Hi	21«	30	4	w8	—	—
Hab	1 oO-',	23-0	18-1	50	0	w«	—	—
9uorovnn	757*7	2Q-0	191	50	0	w.	—	—
Vremenska napoved; Večinoma jasno, toda spremenljivo vreme. Toplota zraka se bo zvišala.
Koledar
Četrtek, 27, julija: Rudolf in tovariši, mu&; Pantaleon.
Petek, 28. julija: Viktor (Zmagoslav), papež; Inicencij.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 4, in mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31.
Poljska božja služba. Poljaki bodo imeli svojo božjo službo s pridigo v svojem jeziku jutri v petek ob 8 v Frančiškanski cerkvi.
Vse članice KA opozarjamo, da ne pozabijo na naše zborovanje, ki bo v soboto 29. t. m. ob 4 popoldne v Delavski zbornici. Udeležite te tudi pevske vaje, ki bo v petek 28. t. m. ob g uri pri Uršulinkah. Odbor.
Dijaki kongreganisti vseh ljubljanskih srednjih šol se udeleže sprejema papeževega legata Nj. Eminence kardinala Hlonda jutri v petek ob 5 na Marijinem trgn enotno oblečeni (modre ali vsaj temne dolge hlače, bela srajca, modra ovratnica). Ovratnica in pasove dobe jutri v petek ob 11 v sobi kongregacije Zgodnje Danice v Vzajemni zavarovalnici (dvorišče) tudi kongreganieti, ki niso člani zgodnje Danice.
V	nedeljo BO. julija ob 2 popoldne se v*i udeleže slovesnega sprevoda. Zaito se zbero četrt ure prej, torej ob tri četrt na 2 v Fiignerjevl (Škofji) ulici tako, pri mostu sv. Petra ob Pollakovi hiši.
Dijakinje kongreganistinje se tudi udeleže sprejema v petek na Marijinem trgu in slovesnega sprevoda z zastavami v nedeljo popoldne. Zbirališče za sprevod na Sv. Petra nasipu blizu Zmajskega mostu
Okrašena mestna hiša, zlasti zvečer v žaru reflektorjev, vzbuja splošno pozornost, posebna gneča občudovalcev je zvečer na razsvetljenem dvorišču, ki je bogato okrašeno s cvetjem in zelenjem. Predvsem gledalci občudujejo z Bokale grenešeni Narcisov vodnjak, odlično delo kiparja Robbe. Podnevi in ponoči pa na dvorišče prihajajo tudi^ fotografi, da posnamejo ta arhitektonski biser našega mesta.
PROTIKOMUNISTIČNA RAZSTAVA ODPRTA VES DAN OD 8 ZJUTRAJ DO 8 ZVEČER. ‘
Promet električne ceste železnice bo v petek 28., soboto 29. in v nedeljo 30. t. m. zvečer na vseh progah reden do polnoči, da bodo torej vozovi na vseh progah vozili vsakih 6 minut, ne pa smo vsake pol ure. Proga štev. t bo obratovala v soboto in nedeljo ves dan od Št. Vida pa do Ajdovščine, ne pa do Gradišča.
Kongresna pisarna sporoča:
1. Nekateri so napačno poučeni in mislijo, da je dovoljen vstop na kongresne prireditve samo z znakom. To ne drži. Za vstOD na prireditve veljata znak in legitimacija modre barve. Kot stojišče pri >Igri o kraljestvu božjem« služi legitimacija rdeče barve (cena 8 din).
Otroci, ki bodo prišli k mladinski prireditvi, ne potrebujejo ne znaka in ne knjižice, ker pridejo v Ljubljano kot šolski izlet.
2. Rezervirane vstopnice za igro v soboto 29 t. m. zvečer dvignite danes, sicer bodo razprodane
Devetnajst stotakov ie izgubil
Male Lipljene pri Turjaku 26. julija 1939
V	teh težkih gospodarskih stiskah, ki tarejo zlasti našega malega kmeta, pomeni devetnajst stotakov že veliko. Dolgo časa je treba trda delati, predno jih more kdo položiti na stran.
Včeraj je peljal mladi posestnik Petrič Jože iz Malih Lipljen podkovati konja h kovaču v Velike Lipljene. Pri sebi je imel denarnico z devetnajstimi stotaki. Pod klancem je 6egel v žep, da si prižge cigareto. V istem žepu je imel namreč dozo s cigaretami, denarnico in žepni robec. A po neprevidnosti mu je padla denarnica iz žepa. Takoj nato je srečal nekega Dalmatinca-krošnjarja P06efltnik Petrič se ni brigal zani, ampak je Šel svojo pot dalje. Vso pot nato ni srečal več nobenega človeka, kajti še predno je dospel do Ve-likih Lipljen s kanjetn, je z žalostjo zaznal, da je izgubil denar. Takoj «e je obrnil nazaj e konjem; upal (e, da bodo stotaki kmalu spet v njegovi roki, Niti podii ni konja preveč, ker je vedel, da je pred klancem, predno je srečal Dalmatinca, še imel denar in da ga bo našel med potjo, če ga že ni naše! Dalmatinec. Toda mladega Dalmatinca ni bilo nikjer. To se mu je zdelo takoj sumljivo, kajti v desetih minutah, potem ko ga je srečal, ne bi mogel tako hitro cediti in mu izginiti izpred oči. Zdirjal je s konjem proti domači vasi in povpraševal P°,,n,,®fn'T T?~a .)iudje so mu povedali, da ta dan v Malih Lij^ljenih še ni bilo nobenega Dalmatinca-krošniarja. Petrič ie hitro poslal svojega brata javit vso stvar orožnikom v Turjak, sam pa je odšel na orožniško postajo v Grosuplje. A Dalmatinca le ni bilo. Očividno jo je mahnil naravnost kam v gozd in se 6kril. ali pa je odšel po stezi, ki pelje v vas Medvedico Kako uro po tem dogodku je Pnšja v Male Lipljene žena posestnika Šmuca iz Medvedice in povedala, kako je hitel po stezi proti Medvedici Dalmatinec Toda gozd je pač gozd. ki ima nešteto poti. Zato je bilo vsako iskanje brezuspešno. Za mladim krošnjarjem pa poizvedujejo sedaj orožniki.
»Kako to, Marica, ali si ga pozabila, ali se pa
sramuješ našega jezika!?« Marici pa vprašanje ni bilo preveč po godu in je odvrnila: »Jesam za-boravila slovenački jezik .. .*
Danes ie Zemlja najbližše Marsu
Zvečer ob 18.36 bodo imeli zvezdoslovci najlepšo priliko, kaj
novega ugotoviti o Marsu
i*ani 31. oktobra zvečer je Amerika doživela i morda največje razburjenje v svoji pisani zgodovini. Radijska postaja v Newyorku je oddajala dramatizacijo Wellsovega fantastičnega romana I >Vojna med svetovi«, tako realistično, v obliki senzacionalne direktne reportaže, da so vsi poslušalci pri svojih sprejemnikih verjeli, da so z Marsa pridrvele čudne pošasti, pristale v New Jerseyu pri Newyorku ter začele uničevati mesto. Divji strah se je polotil vseh, ki so poslušali oddajo, na ulice je na mah planilo na tisoče in tisoče prestrašenih, zbeganih ljudi, ki so pričakovali konca. Nekateri so alarmirali policijske postaje, ki so začele ljudem deliti plinske maske. Panika je zavzela tak obsčg, da bi bila skoraj ponekod postala usodna ...
Vse zaradi nenadnega prihoda prebivalcev z Marsa, ki si ga je »špogala« senzacije željna ix>staja...
Če so na Marsu res kaki Marsovci, ki jih naša zemlja zanima, ali ki goje glede človeškega rodu »a njej kake sovražne načrte, potem bi lahko svoje namene uresničili danes, ko bo položaj Zemlje in Marsa za take pustolovščine najugodnejši: Danes, 27. julija bo Mars najbližje Zemlji; to se pravi, oddaljen bo od nje samo 50,013.000 kilometrov. To bo ob 18 uri in 36 minut. To zbliža-nje Marsa z Zemljo imenujejo zvezdoslovci »veliko opozorijo Marsa«. Do nje pride samo na vsakih 15 let enkrat. Tedaj je navidezni premer Marsa osemkrat tolik kakor ob času, ko je zvezda od Zemlje najbolj oddaljena.
Kaj vemo o Marsu
Ob taki redki priliki se je pač vedno vprašati: kaj prav za prav vemo danes o Mareu, tej zagonetni, nam najbližji zvezdi?
Srednja razdalja Marsa od Sonca znaša 227 mili j. 700.000 km. Njegova pot okoli Sonca traja 686 dni, 23 ur, 30 minut in 46 zemeljskih sekund. Okoli osi se obrne v 34 urah, 37 min.. 22.65 sek. naše mere. Njegova prostornina znaša poldrugo desetino zemeljske prostornine. Njegova gostota dobro sedmino zemeljske gostote itd.
Mars ima dva majhna spremljevalca — satelita: prvi je Phobos — strah, ki ima samo 10 kilometrov premera in priteče okoli Marsa v nekaj več kot sedmih urah. Drugi je Deimos — groza s 15 km premera, ki pa potrebuje za svojo l>ot okoli zvezde en dan in šest ur. Phobos je najhitrejši od vseh do zdaj znanih satelitov.
Marsova „morja"
Znanstvena opazovanja novejšega časa so ugotovila, da so na Marsu tako imenovana »mor-;a«. To so velike, temne tvorbe, v glavnem stalnega obsega, ki pa zdaj pa zdaj spreminjajo obliko in geometrično podobo, o čemer najzgovorneje pričajo tvorbe, ki so jih krstili z imeni: »Velika Sirta«, »Marsovo oko« in »Sončno jezero«.
Leta 1877, ko je bila opozicija Marsa do Zemlje najugodnejša za opazovanje, kar pomnijo zvezdoslovci, je Italijan Schiapparelli, ravnatelj zvezdarne v Milanu, odkril velike, ravne črte, dolge od 1000 do 5000 km in široke 60—100 km. Te črte vežejo posamezna temna »morja« in tvorijo na svetlejših delih Marsovega površja pravilno in točno vidno mrežo. Schiapparelli ja tem črtam dal ime kanali.
Schiapparelli je na stara leta moral prenehati z opazovanji, ker mu je grozila slepota. Njegovo delo je nadaljeval bogati ameriški trgovec Lowell, ki je za nadaljevanje Schiapparellijevega dela žrtvoval vse svoje ogromno premoženje. Lo-well je odkril nove kanale, vseh skupaj 522 in dokazal, da so temni predeli, katere eo do tedaj imeli za morja, v resnici rodovitne pokrajine. Svetli predeli so sicer tudi kopnina, toda puščava. Lowellu se je pred konec življenja posrečilo narediti prve fotografije z Marsa. Bil je prepričan, da so na zvezdi živa bitja, o čemer priča sistematična mreža kanalov.
Marsovo ozračje
Ze dolgo časa vemo, da ima Mars ozračje Spektroskopska raziskavanja zadnjih let so dokazala neizpodbitno, da so v tem ozračju na Marsu vodni hlapi in kisik, le da je obojega dosti manj kakor v zemeljskem zraku. Niso pa raziskovalci ugotovili v marsovskem ozračju nič vodika, dušika in drugih sestavin našega zraka. Fotografije iz raznih ameriških zvezdam so pokazale, da je to ozračje okoli Marsa dosti gostejše, kakor se je dalo sklepati po sj>ektroskopu. Plasti ozračja so debele okoli 100 km in se zelo spreminjajo. Zato se upravičeno zdi, da to ozračje varuje marsovsko rastlinstvo in živalstvo pred prehudo vro-
čino in škodljivostjo raznih nevidnih žarkov, prihajajočih s Sonca, podobno kakor vemo to za zemeljsko ozračje.
Zemlja In Mars - presenetljivo podobna
Sedemnajst let je, kar sta Lowellova naslednika Lampland in Nicholson uspela z neposrednim ugotavljanjem zvezdne toplote. Dognala sta, da temperatura na Marsu preleti v 24 urah celo lestvico: ob sončnem vzhodu znaša 10 stop. pod ničlo, opoldne 30 stop. nad ničlo, nato pa pade v mraku spet na 10 stop. pod ničlo. Srednja temperatura na Marsu znaša torej 10 stop., na zemlji pa 16 stop. nad ničlo. Podobno razmerje med Zemljo in Marsom velja tudi za tečajne pokrajine obeh.
Mars je torej v marsičem presenetljivo podoben Zemlji. Edino njegov zrak je redkejši kakor zemeljski, toda to ni nepremostljiva ovira, da ne bi mogli domnevati in sklepati o organskem življenju na tej zvezdi. 0 tem nam pričajo vzgledi iz rastlinstva in živalstva na zemlji, saj vemo, da nekatere rastline in živali zlahka prenašajo redek in gost zrak, ker uspevajo na velikih višinah in v ravnini: mahovje, ptice. Zgled Tibetancev, živečih v povprečni višini 4000—5000 ti nad morjem, potrjuje to možnost tudi za človeka. Tudi pomanjkanje vodnih hlapov v marsovskem ozračju ni nobena bistvena ovira, o čemer se spet prepričujemo na Zemlji. Tudi spremenjene toplotne razmere domnevo o organskem življenju na Marsu ne izpodbijajo, saj vemo, da klice žita ostanejo žive celo pri temperaturi 272 stop. pod ničlo in 180 stop nad ničlo. Življenje Sibircev pa dokazuje, da tudi človek zlahka in brez posebnih posledic prenaša največje toplotne razlike, ki segajo v Sibiriji od 44 stop. pod ničlo do 30 stopinj nad ničlo.
Če pomislimo, da ni ravno treba, da bi na Marsu živela bitja, v vsem podobna zemeljskim bitjem, marveč da so lahko prilagojena v svojih zahtevah tamošnjim pogojem, potem res ne vidimo, čemu bi bila misel o življenju na Marsu prazna utvara.
Kako bi stopili v stik z Marsom
Ni čuda, da je bližina te zvezde že od nekdaj vabila človeka, da bi prišel v stik z njo. Konec preteklega stoletja so številni zvezdoslovci opazili na raznih krajih Marsa svetle točke. To so nekateri zanešenjaki razlagali kot poskus Marsovcev, da bi se začeli sporazumevati z ljudmi. Prav tako so razlagali pozneje nekatere eiektro-magnetične prikazni, ki sta jih zapazila Tesla in Marconi pri svojih radiofonskih poskusih. Toda Lowell je dokazal, da so svetle točke samo snežne
tvorbe, ki se bleste v soncu, navidezna brezžična znamenja pa da so čisto zemeljskega izvora.
Zvezdoslovci pa so svoje priprave izpopo.uie-vali vedno bolj in prišel je čas, ko so lahko načeli vprašanje o tem, kako bi dejansko in stvarno stopili v stik z Marsom.
Poskusili so z dvema sredstvoma: s svetlobnimi znamenji in z radijem. Drugo sredstvo \f. odpovedalo, zakaj izkazalo 6e je, da noben brez žični val z Zemlje ne more Čez ograjo iemeljske-ga ozračja in se z njegove meje vrne na izhodišče, ali vsaj nekam na zemljo. Glede svetlobnih znamenj pa so preračunali, da bi ila svetloba 50 milijonov sveč dovolj močna, da bi bila yidna povsod na Marsu. Leta 1933 so Američani že naznanili mogočen žaromet, s katerim so nameravali začeti dražili Marsovce. Te vrste -urna lizacija z Zemlje na Mars ni danes nič nemogočega. Zvezdama v Parizu ima na razpolago žaromet, močan dve milijardi sveč in bi lahko porabila današnjo bližino Marsa za ta zanimivi poskus.
Če bo pa dobila na svoja znamenja odgovor od tam čez, je vprašanje, ki najbrž ne bo odgovorjeno ne jutri, ne čez 3 dni in ne čez 1000 dni.
Genijalnost-blaznost-zločlnstvo:
Začetek modernega zdravljenja duševnih bolezni
mi   ■ igaiaai
Prvi zdravnik, ki je v Evropi pokazal srce od blaznežev in skušal z njimi ravnati kakor z drugimi bolniki, je bil Francoz Pinel, upravnik pariške norišnice Bicetre. Ko je leta 1792 prevzel vodstvo norišnice, ki je prej služila za jetnišnico, so tam vladale prav take neznosne razmere, kakor po drugih evropskih norišnicah. Norci v njej niso veljali za ljudi, še manj pa za pomilovanja vredna bitja.
Divji boji z upornimi Arabci
so bili in so še vsakdanji posel Tujske legije. 15 let po svetovni vojni sta Francija in Španija z vso svojo vojaško silo skušali zatreti ogenj, ki so ga v Maroku, v Atlaškem gorovju, v puščavi začeli svobodni arabski rodovi in se skušali ubraniti tujega jarma. Doba teh bojev je doba velike slave in junaštev Tujske legije. 0 zadnjih bojih v Maroku in njegovih divjinah, o bojih med legijo in med divjimi Tuaregi, bomo brali napete zgodbe^ v listku »BEG IZ TUJSKE LEGIJE«, ki ga bo po zapiskih slovenskega legionarja Pajtlerja začel prinašati naš list v ponedeljek
Medtem ko je	Pinel	skušal	izvesti	svojo zamisel, je nenadno	dobil	pomočnika v	francoski
revoluciji Storil je vse, da bi za svoje mišljenje pridobil nove oblastnike, ki so radi govorili o Rousseaujevih naukih o enakosti in enakih pravicah vseh ljudi, šel je k najmogočnejšemu možu revolucije, k Robespierru, in je pri njem zahteval za svoje norce svobodo v tem smislu, da imajo pod novim redom tudi norci pravico do pravičnega ravnanja.
Robespierre se	je v začetku	branil,	da bi Pi-
nelu ustregel. Bal	se je,	da je	vse zdravnikovo
£>ovorjenje le pretveza za kako zaroto in da se v blaznici skrivajo kaki sovražniki republike.
. j Mje v norišnico najprej nekega svojega oglednika na preiskavo, ali bi bilo pametno ustre-.. ,inf V1I5 z,ahteyam ali ne. Ko je odposlanec videl besneče bolnike, je bil ves v strahu in je govoril:	‘
»Toda, državljan Pinel, saj morate biti tudi vi nori ko zahtevate svobodo in pravico za te blaz-
neze!«
A Pinel ni popustil. Tako dolgo je pritiskal na Robespierra, dokler ni ta odnehal in mu dovolil, da uredi prvo moderno norišnico v Evropi.
Pinel je preuredil tudi slovito pariško Sal-petriereo. Ta je bila prvotno bolnišnica za vlačuge, a so jo pozneje spremenili v norišnico za ženske.
Pri tem človekoljubnem in res revolucionarnem delu je Pinelu največ pomagal njegov učenec Espuirol.
Pinelovi načini so kmalu prodrli drugam po Evropi. Prva pobomika za človeško ravnanje z norci sta bila Italijana Maks in Vincencij Jacobi.
V	napredni Ameriki so Pinelove preosnove uvedli šele leta 1850. Zaslugo za to ima miss Do-rothy Dixova.
Toda še so morala preteči deset in desetletja, preden je zavladalo splošno mnenje, da so duševne bolezni pač samo bolezni, katerim je najprej treba iskati vzrokov, izvora, potem pa poti za zdravljenje. Toda navzlic vsemu izboljšanju je zdravstvo še do danes v glavnem ostalo pri duševnih boleznih brez moči in brez prave pomoči. Morda so tega krivi psihiatri sami, ker so vzroke za duševne bolezni iskali zdaj v duševnosti, zdaj v telesu in niso človeka jemali kot duhovno te-,e.si}°. celoto. Sele na podlagi te resnice o človeku m bilo morda moči najti kaka zanesljiva pota za zdravljenje duševno bolnih.
iom ^armVV0 bo v'deti, kakšna pota so pri svo-ubirali zastopniki telesnostnega, materia-
Hnšpvnnft "u in kako so ravnali zagovorniki dusevnostmh razlag blaznosti.
Radio
-m
Programi Radio Ljubljana
Četrtek, 27. julija: 12 Zvoki Iz CeSk«
12.45 Poročila _ 13 Napovedi - 13.20 Opoldan^ kon cert, igra Rad. orkester - 14 Napovedi - 19 Napovedi' PoroiSila — 16.30 Deset minut zabave — 19.40 N«c. ura — 20 Plošče — 20.10 Slovenščina za Slovence (g. dr. B. Kolarič) — 20.30 Rezervirano za prenos — 21.30 Saint Saens; Koncert za orgle, dva klavirja in orkester (plo.
igra Radf orkeeterf1'	ZVOki	V °ddih’
Rančigaj	orgle, meSnni zbor Gugolina
sattnerja, pomnoženi Radij, orkester. Dirigent: Drago plošče 60 ~ Napovedi, poročila — 22.30 Angleške
Drugi programi
Četrtek, 17. Julija: Belgrad: 2o Humor, 21.1o Ruske romance, 21.4o Filmska glasba — Zagreb: 2o Igra.
20.30 Komorni koncert, 21 Ork. in solisti - Praga: 21 Novakova opera »Svetilka«, 23 Filh. koncert — Brati slava: 2o.lo Dumas: tOrof Monte Christo«, 21.lo Fran' ooska glasba, 32.15 Slovaške narodne — Sofija; 19,jj Simf. koncert — 2o.5o Komorna glasba — ar Sava 21 Violina, 22.3o Klavir, 23.15 Poljska glasba — Trst Milan: 17.15 Vok. koncert, 21 Igra, 22.3o Violina Rim' Bari: 21 Deoncavalllova opera 'Pagliacci» — Florenca-
20.30 Operetna glasba — Vratislava. 2o.l5 Nar. trlasbn — Stuttgart: 2o.l5 Plesna glasba — Mo,ial;ovi- >0 -V Opereta «Clivia» — Strassbourg: 2o.3o Simf. koncert.
Petek, 28. julija; Belgrad: 2o Zagreb, 31 Nuši« »Narodni poslanec* — Zagreb: 2o Vok. koncert, 20 3o Celo, 21 Ork in solisti — Praga: 2o.li> Ork. in solisM 21.10 Nar. koncert — Sofija:	19.IS Mozartova opera
»Figarova svatba« — Varšava: 19.3o Ork. in solisti “>] Schubertov koncert — Trst.Vilin: 17.15 I'ianino’21 Opereta - Rim Bari:	Simf. koncert J Ma,nbu,l)
19 Valčki, 2o.l5 Serenade — Ltpsho: 3o.l5 Praždflnfiit'« filharmonija — Frankfurt^Monahovo* 2o 15 Ork V on
C°T\' 2\VtuLar°r^ Onftr	^ ^ki iZ
^rzrb. gl^ba^^2rBac?ov t“cfn.B'1S “.Stras’b6N’0 =
Vojska v Sveti deželi
V	večini teh komunističnih naselbin ie bilo življenje v začetku zelo resno in strogo.
Take pogoje je stavilo na« e klikom pač že naseljevanje samo. Suha pusta tla, velikokrat nezdrava. Treba jjh ie bilo osuševati in očiščevati. Drugi razlog je bila nadvse preprosta organizacija naselbine in temu primerna bivali' šča: šotori, barake, trda ležišča. Ni bilo sredstev, treba je bilo iz nič narediti vse. To življenje je bilo podobno življenju prvih ameriških naselnikov na divjem zahodu, ali pa trapistovslkih menihov v srednjeveških gozdovih.
Razen tega je v večini naselbin vla* dal« tudi hoteno nagnjenje do skromnega in strogega življenja. Tistim, ki so se spustili na te trde 6teze, je šlo dosti manj za to, da bi dobili pribežališče, ali služili v miru svoj kruh, kakor pa da bi utešili nekako duševno lakoto. Slo jim je za to, da s potrpežljivimi napori spet postavijo staro Davidovo kraljestvo in vzgledom obnove judovsko ljudstvo.
To je bil glavni razlog, ki jih je silil, da so šli na kolektivistične naselbine. Razen tega pa seveda tudi še potreba, Ja bi bili v puščavi, a vendar ne živeli v samoti.
Ko so naselbine zadostile glavnim za 'etnim potrebam in si pridobile malo •dobja, se je značaj teh kolonij zelo spremenil,
Kvuza je danes velika rodbina, alt skoraj majhno pleme. Prav malokdaj najdemo, da bi štela manj kot 200 udov, Kadar pa recimo z rojstvi — ki so zelo številna — zakaj Judje hočejo s pospe-
ševanjem rojstev nadomestiti izgubo ka- j tero jim dela, vse večje omejevanje pri- j selitve — prekoračijo to število, se ce- ! pijo. Majhna skupina mladih ljudi odide s prvotne naselbine in ustanovi drugo, ki ima kmalu z materinsko kolonijo samo še prav rahle zveze.
Če<prav osebne lastnine na teh naselbinah ni, vendar ohrani jiaselnik v tej kolektivistični skupnosti zelo živ občutek o posesti, ravno zaradi tega, ker je vsaka naselbina čisto ločena od druge. Sicer ne pozabijo, da delajo vse skupaj za Izrael v celoti, toda predvsem dela vsakdo za dobro svoje ožje 6kup-nosti.
Sosedne si naselbine vzdržujejo prisrčne odnošaje: Vabijo se na domače praznike, toda če se pri taki priliki tovorni avto ene naselbine potre, ji bo druga po čisto navadni ceni zaračunala traktor, ki bo njen avtomobil potegnil do doma.
O izdatkih vodijo zelo strogo in natančno knjigovodstva V pokrajinah, kjer so številne kolonije, so morali ustanoviti zaradi številnih obiskovalcev, zasebne restavracije, kjer je vsakdo gostil svoje znance, sicer bi bili prišli računi v naselbini preveč navzkriž.
Ta judovski vzgled o dobrih in slabih straneh skupnega življenja velja premisliti. Iz njega vidimo, da človeška narava sama postavlja meje pretirani skupnosti organizaciji človeškega življenja. Eden za vse, vsi za enega, to je že lepo načela Toda človek ga lahko izvaja edino v stisnjenem krogu rodbine okoli domačega ognjišča.
Prav zadnje čase je videti velika na sprotja, ki nastajajo v teh judovskih naselbinah med osebnostnim in med skup
nostnim načelom. Začenjajo se boji za ohranitev osnovnih pravic posamezne osebnosti. Brž ko je ta boj izvojevan, začno staviti majhne lesene koče, kamor se .vrača naselnik po opravljenem delu in kjer ie zares doma.
Zanimivo je, da 6e P° prvotni pome-šanosti med moškimi in ženskami na teh naselbinah življenje 6pet samo od sebe vrača v običajne oblike zakonskega in družinskega življenja, ki je bilo v začetku teh koloni! prepovedano. To bo še bolj povdarilo pravice posameznika in izpodbilo ves komunizem v praktičnem življenju teh naselbin.
Nekaj pa vidi človek na teh naselbinah, če jih obišče. Ko govori z mladimi razumniki, zdaj delavci na polju in z dekleti v kratkih hlačah, mora priti do sklepa, da je z dobro voljo na svetu mogoče vse. Vidi, da je mogoče celo iz Judov, ki tisoč let niso več kmetovali, spet ustvariti kmečko ljudstvo.
Seveda številke še niso posebno prepričljive. Na 6vetu je danes 17 milijonov Judov, od tega jih ie nekaj več kakor štiristo tisoč v Palestini. To je manj kakor 2 in pol odstotka. In celo v Palestini jih komaj 100.000 živi od zemlje. 70.000 teh zadnjih, zasebnikov ali nasel-nikov na Picah je dejansko lastnikov, ki ne obdelujejo zemlje sami, marveč s plačano delovno 6ilo. Samo 30.000 jih obdeluje zemljo po navodilih in zamislih sionizma in res živi od kmečkega dela svojih rok v naselbinah vrste Mošau ali Kvuza.
30.000 je v primeri 6 17 milijoni le peščica!
*
Zdaj se oglasi novo vprašanje.
Zakaj te peščice ljudi, v bistvu zelo
simpatičnih, spravljajo v slabo voljo Arabce? Kaj hudega jim prizadevajo? S kakšnimi dejanji izzivajo ta trmasti oboroženi odpo. * Človek premišlja na vse stiani a ne najde niti enega upravičenega opitka.
Nasprotno. Od dela teb načelnikov ima korist V6a njihova soseščina Ozdravili so pokrajino, povečali blagostanje. Nasadili 60 lepe gozdove tam, kjer so 6e včasih širila strupena močvirja. Njihovi obdelovalni načini uče arabske kmete, ki žive blizu njih Zdi se, da bi ci morali eni kakor drugi želeti dobrega razumevanja in si *anj prijzadevati. Judje so na to dolgo časa tudi računali.
Toda naj mislimo o tem kar hočemo: najbolj mirol.ubnem Arabcu nikdar ne zaspi globoko, prirojeno sovraštvo do Judov. Pri najmanjšem dražljaju plane iz njega in sam Bog ve, da v 20 letih po Palestini ni manjkalo ljudi, ki so Arabce dražili!
Nekateri od teh hujskačev imajo po litične cilje in san.aja o veliki arabski neodvisni državi, kier naj bi oni igrali prvo vlogo. Drugi so žrtev verskega sovraštva. Velika utvara ie misel, da je mohamedanska zagrizenost ugasnila. Ne^ kateri^ spet se ženo samo za to, da bi ohranili svoje pravice, na kateTe so vezane nfihove koristi.
Arabska družba je ostala v glavnem srednjeveška, fevdalna. Mogočni veleposestniki se boje demokratičnega, izena-čevalnega in maščevalnega duha, ki bi ga Judje prinesli v arabske kmečke množice, katere 60 bile dozdaj tako por 6lušne.
Idealni Arabci in z njimi večina preprostega ljudstva se boje materialistič-
ne omike, ki jo nosijo v vseh, tudi v najslabših oblikah, v Palestino Judje.
Judje, ki tvorijo danes v Palestini blizu polovice prebivalstva, nimajo v rokah več kakor 8% zemlje in tudi to 60 drago plačali. Arabcev ni k prodaji silil nihče, kvečjemu morda zahrbtna misel, da bodo denar spravili, potem 6i pa zemljo vzeli nazaj s silo, kakor je to običai na vzhodu.
Resnična pa je arabska tožba, da Judje uvajajo k njim zahodne življenjske navade, ki žalijo vsa arabska dedna prizadevanja in izročilo ter kvarijo arabsko mladino.
Sionizem bi morda ime! nado na uspeh, Če bi se mu posrečilo pridobiti v«-like in vplivne arabske rodbine. Toda te rodbine so Že dolga leta sprte na življenje in smrt. Zadnje čase vidimo dosti točno, kako je 6 tem. Brž je začela rodbina Husseini, kateri pripada jeruzalemski veliki Mufti krvav boj zoper njo Prikazuje jo med Arabci kot izdajalsko in bgogoskrunsko, kot prodano Judom in Angležem
Tako hujskanje nikdar ne zgreši cilja
Nasilniška zahrbtna vojna ki traja v Palestini že 35 mesecev je čez glave vsem njenim prebivalcem najbolj'Arabcem, ki so v njej pustili največ mrtvih Arabski šofer ki mu skrivna povelja nalagajo neskončno stavko in ki proaa svoje vozilo, da si kupi puško, bi najbrž rajši živel v miru. Toda ko mu začne govoriti, nai brez odpora sprejme judovsko gospodstvo. se mu vžge kri, Oglasi se staro sovraštvo in pripravljen je na sveto vojsko proti brezbožnikom Brez obotavljanja bo odgovoril na prvi vojni klic,
(Dalje prih.)
»Slovenski dom< tihaja rt ali delavnik ab 12. Hesetna naročnina 12 din za inozemstvo 25 din. nredoištvo: Kopitarjeva oliea 6/ITl Telefon 4001 da 4005 Dprava: Knpitarjeta nlira 6.
Za Jugoslovanski* liskarnn * Liuhljani .lože Kninuirif Izdajatelj ini lože Sodja Urednik: Mirko Javornik