Na reviji PleinAir Opčine kot Viareggio V Trstu o etiki, lepoti in književnosti Zoper mladega Goričana postopki v treh državah
Primorski
tudi na družbenih omrežjih
dnevnik
Usoda Evrope se piše v Kijevu in Atenah
Dušan Udovič
Včerajšnji dan je potekel v znamenju dveh srečanj, ki sta ključnega pomena za mir in stabilnost Evrope. V Minsku so skušali Merklova, Putin, Hollande in Porošenko doseči dogovor o utišanju orožja v Ukrajini kot predpogoju za vsakršno razpravo o njeni prihodnosti, v Bruslju pa je bil na medmini-strski ravni govor o položaju Grčije. Gre za dve kompleksni in nevarni krizni žarišči, na katerih se že dalj časa odražata nemoč in nesposobnost evropskih institucij, da bi se z njima soočila in ju reševala. Na obeh frontah Evropa tvega samo sebe, na kocko je dejansko postavljena njena primarna kredibilnost.
Pogovori v Minsku, ki so se zavlekli v pozne sinočnje ure, vzbujajo upanje, da bo vendarle vzpostavljena dejanska prekinitev ognja, kot predpogoj za nadaljevanje pogajanj o vseh odprtih vprašanjih, začenši s statusom vzhodnih ukrajinskih regij, ki mejijo z Rusijo.
Dramatični položaj v Ukrajini kliče v spomin dogajanje v vojnah po razpadu nekdanje Jugoslavije, kjer je bilo posredovanje evropskih institucij leta popolnoma neučinkovito. Do premika je prišlo, ko so praznino evropske politike napolnile ZDA z vojaškim posredovanjem in hkrati s svojo vizijo urejevanja geopolitike in svojimi interesi na Balkanu in v širšem prostoru.
Od tedaj sta minili skoraj dve desetletji, a kaže, da se ni veliko spremenilo. Če se je, se je kvečjemu na slabše. Evropa je še vedno tam: brez dolgoročne vizije razvoja odnosov na območju držav, ki so vanjo vključene, brez skupne zunanje politike, hkrati pa z občutno poslabšanimi odnosi s Putinovo Rusijo. Če ni tako, naj nekdo razloži, zakaj sta na pogovore k Putinu v Moskvo nazadnje šla Merklova in Hollande, ki sta bila včeraj tudi na pogovoru v Minsku, kjer bi sicer po funkcijah morala sedela Junker in Mogherinijeva. Vpričo neob-stoja evropske skupne zunanje politike se pogajajo tisti šefi posameznih evropskih držav, ki imajo največ besede in dejanske moči, medsebojno vzpostavljenih interesov in torej, vsaj na papirju, največ možnosti, da tudi dosežejo dogovor, preden se zares vname spopad, ki bi lahko imel katastrofalne posledice za vso Evropo.
Nadaljevanje na 2. strani
št. 34 (21.271) leto LXXI.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
ČETRTEK, 12. FEBRUARJA 2015 1,20 €
primorskiD ¡V
nrimarski sna rt 3
primorskijport
—postani naš sledilec
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS
9 iLjn uu,
kriza - V beloruski prestolnici so se srečali Porošenko, Putin, Hollande in Merklova
V	Minsku mirovni pogovori, na vzhodu Ukrajine še nasilje
V	spopadih je bilo med torkom in sredo ubitih najmanj 45 ljudi
pokrajina trst - Ob kulturnem prazniku
Miroslavu Košuti podelili srebni pečat
TRST - Pokrajinska uprava Marie Terese Bassa Poropat že nekaj let obeležuje slovenski kulturni praznik s podelitvijo srebrnega pečata slovenskim ustvarjalcem. Po pisateljih Borisu Pahorju in Alojzu Rebuli je včeraj čast doletela Miroslava Košuto - pesnika, pisatelja, esejista, prevajalca, dolgoletnega vodjo Slovenskega stalnega gledališča, predvsem pa ustvarjalca, ki je skozi vrhunsko liriko globoko in humano ubesedil človeško naravo in kompleksnost rodne zemlje, kot so zapisali v utemeljitvi priznanja.
O dolgoletnem in plodnem Košutovem ustvarjanju in življenju so spregovorili univerzitetna profesorja Elvio Guagnini in Tatjana Rojc ter slikar Klavdij Palčič, dolgoletni prijatelj in ilustrator številnih njegovih del.
Na 4. strani
nova tragedija
Sredozemlje pogoltnilo 330 beguncev
RIM - V najnovejši drami z begunci v Sicilskem kanalu je po besedah tiskovne predstavnice Visokega komisariata ZN za begunce (UNH-CR) Carlotte Sami najverjetneje umrlo okrog 330 ljudi. Tragedijo je preživelo skupno 85 beguncev. Proti Italiji so iz Libije potovali štirje gu-menjaki z begunci. Na enem jih je že v začetku tedna umrlo 29 zaradi podhladitve, preživelo pa jih je 76. Na drugih dveh čolnih je bilo več kot 210 beguncev. "Od teh jih je preživelo le devet," je pojasnila Samijeva. Četrti gumenjak pa je izginil v morju.
Na 2. strani
evroskupina
Grčija uradno predstavila svoje predloge
BRUSELJ - V Bruslju je bil včeraj krizni sestanek evroskupine o Grčiji, ki se ga je prvič udeležil novi grški finančni minister Janis Va-rufakis. Ministri so ob prihodu na srečanje izpostavljali, da bodo pozorno prisluhnili njegovim predlogom za kompromis Grčije in mednarodnih posojilodajalcev, a da dogovora ne bo tako hitro. Šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem je poudaril, da je izhodišče za pogovore obstoječi program, ter izrazil upanje, da bo Grčija ostala na poti reform, saj so se te doslej izplačale.
Na 11. strani
ljubljana
Marinka Pertot prejemnica Bloudkove plakete
Med letošnjimi dobitniki Bloudkovega priznanja, najvišjega odlikovanja Republike Slovenije v športu - priznanja so podelili sinoči v Cankarjevem domu v Ljubljani - je tudi predsednica Slovenskega planinskega društva Trst Marinka Pertot. V Ljubljani so ji izročili plaketo za pomemben prispevek k razvoju slovenskega športa. Pertotova je na čelu planinskega društva s 110-letno tradicijo že vse od leta 2005, v njegovem odboru pa je dejavna od leta 1978.
V Cankarjevem domu v Ljubljani sp glavne nagrade prejeli de-skar na snegu Zan Košir, smučarski skakalec Peter Prevc in Miklavž Sever, nekdanji športnik, športni delavec, novinar in publicist.
Na 18. strani
MINSK - V beloruski prestolnici Minsk so se včeraj pozno popoldne sešli predsednika Rusije in Ukrajine Vladimir Putin in Petro Porošenko, nemška kanclerka Angela Merkel ter francoski predsednik Francois Hollande. Zvečer so se jim pridružili zunanji ministri štirih držav. Na pogovorih so skušali doseči konec desetmesečnega prelivanja krvi na vzhodu Ukrajine. Kot je dejal francoski zunanji minister Fabius, naj bi se zavzemali za takojšnjo prekinitev ognja, hiter umik težkega orožja, učinkovit nadzor meje, spoštovanje suverenosti Ukrajine ter iskanje posebnega statusa za prebivalce Doneškega bazena. Malo pred polnočjo so tiskovne agencije poročale, da se bodo pogajanja nadaljevala pozno v noč.
Pogajanja v Minsku je sicer zasenčilo novo nasilje na vzhodu Ukrajine. V spopadih je bilo med torkom in sredo ubitih najmanj 45 ljudi, so sporočili tako predstavniki vlade v Kijevu kot separatistov.
Na 11. strani
Fojbe: mazači, pretep in lažni plakati
Na 3. strani
Posezonske razprodaje niso več to, kar so bile
Na 5. strani
Gabrsko vojašnico urejajo za azilante
Na 12. strani
Koren in Soča kmalu brez odplak
Na 14. strani
slovenija - Ministrstvo za zamejce
Priznanji Živi Gruden in Vanji Lokarju
9971234567007
2
Četrtek, 12. februarja 2015
ITALIJA
migrant! - Nova tragedija v Sredozemlju
V Sicilskem kanalu utonilo 330 beguncev
Preživeli prebežniki na gumenjaku na Lampedusi
ansa
RIM - V najnovejši drami z begunci v Sicilskem kanalu je po besedah tiskovne predstavnice Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) Carlotte Sami, ki se v izjavi sklicuje na podatke preživelih, najverjetneje umrlo okrog 330 ljudi. Tragedijo je preživelo skupno 85 beguncev.
Proti Italiji so iz Libije potovali štirje gumenjaki z begunci. Na enem jih je že v začetku tedna umrlo 29 zaradi podhladitve, preživelo pa jih je 76. Na drugih dveh čolnih je bilo več kot 210 beguncev. "Od teh jih je preživelo le devet," je pojasnila Samijeva. "Devet jih je, ki so bili rešeni po štirih dnevih na morju. Preostalih 203 je pogoltnilo morje." Nazadnje se je razve-delo, da je iz Libije minulo soboto odplul še četrti gumenjak z več kot 100 ljudi na krovu. Vse te ljudi pogrešajo.
Gre za "grozljivo in ogromno tragedijo", je še dejala Samijeva. Agencija ZN za begunce je kasneje sporočila, da je po podatkih, ki so dobili od italijanske obalne straže in preživelih, pogrešanih okoli 330 ljudi.
Iz pričevanj preživelih izhaja, da gre večinoma za migrante iz subsaharske Afri-
Al «J I ■ Am a* ■ A ■ ■« M**. «I ■ Ir
ke, ki so prišli v Libijo. Tu so jih tihotapci ljudi v soboto kljub slabemu vremenu spravili na gumenjake. Eno plovilo se je potopilo že blizu libijske obale, ostale tri so prestzregli na poti proti Lampedusi.
Južnoitalijanski otok Lampedusa je po dveh ladijskih nesrečah z več kot 350 mrtvimi oktobra 2013 postal simbol za trpljenje beguncev pri poskusih prečkanja Sredozemskega morja. Italija je sicer zatem vzpostavila reševalno operacijo Mare Nostrum, v okviru katere je v naslednjih mesecih na varno prispelo več tisoč beguncev s Sredozemskega morja.
Operacija se je minulo leto končala, nadomestila pa jo je misija Triton, ki jo vodi agencija EU za nadzor zunanjih meja Frontex. Toda zdaj marsikdo zahteva, naj bi obnovili operacijo Mare Nostrum. Tega mnenja je nekdanji italijanski premier Enrico Letta. Italijanski zunanji minister Paolo Gentiloni pa je ocenil, da je operacija Triton očitno nezadostna.
Podobno oceno je včeraj izrazil komisar za človekove pravice pri Svetu Evrope Nils Muiznieks, papež Frančišek pa je ponovno opozoril na dolžnost pomagati beguncem.
migranti - Kronologija
V zadnjih mesecih več tragedij v Sredozemlju
RIM - Sredozemlje v zadnjem času opisujejo kot najbolj smrtonosno pot za nezakonite priseljence. Sledi seznam najhujših nesreč plovil z migranti od tragedije pred italijansko Lampeduso oktobra 2013.
3. oktober 2013: Pred obalo otoka Lampedusa se je prevrnila ladja z nezakonitimi priseljenci. V tragediji je umrlo 366 ljudi.
11.	oktober 2013: Ladja je potonila v malteških vodah. Malteške in italijanske oblasti so rešile 186 ljudi, okoli 200 so jih pogrešali in so verjetno mrtvi.
Po obeh brodolomih je Italija sprožila operacijo Mare Nostrum, operacijo reševanja in iskanja, s katero so do oti-obra 2014, ko so jo zaključili, iz morja rešili okoli 100.000 migrantov. V operaciji Mare Nostrum je sodelovala tudi slovenska ladja Triglav. 20. januar 2013: Blizu otoka Farma-konisi je poskušala grška obalna straža do obale privleči ladjo z nezakonitimi priseljenci, ki pa se je prevrnila. Pri tem je umrlo 12 ljudi - devet otrok in tri ženske. 6. februar 2014: Petnajst migrantov je umrlo, ko so skušali priplavati v špansko eksklavo Ceuta na severni obali Afrike.
5.	maj 2014: Dve plovili s priseljenci, ki sta skušali vpluti v Grčijo, sta potonili pred otokom Samos. Pri tem je umrlo najmanj 22 ljudi, med njimi štirje otroci. Sedem jih še vedno pogrešajo.
12.	maj 2014: Najmanj 40 migrantov je umrlo, ko je ladja z več sto ljudmi na krovu potonila v odprtem morju med Libijo in Italijo.
6.	junij 2014: Šestdeset migrantov iz Severne Afrike je skupaj z dvema je-
menskima članoma posadke umrlo, ko je njihova ladja potonila v odprtem morju ob obali Jemna.
14.	junij 2014: Italijanske oblasti so iz vode potegnile trupla 10 migrantov, ki so umrli v brodolomu v odprtem morju pred libijsko obalo.
2.	julij 2014: Italijanske oblasti so sporočile, da so iz morja potegnile 45 trupel iz podpalubja ladje, ki so jo pre-stregle tri dni pred tem.
21. julij 2014: V podpalubju ladje, ki so jo dva dni pred tem odkrili med malteškimi in libijskimi vodami, naj bi zaradi zadušitve umrlo 29 ljudi. Še dva človeka sta umrla, potem ko so ju rešili.
25. avgusta 2014: V treh brodolomih v morju ob obali Libije in Italije, do katerih je prišlo v treh dneh pred tem, naj bi umrlo več kot 220 mi-grantov.
15.	september 2014: Mednarodna organizacija za migracije je poročala o verjetno 700 mrtvih, ki so umrli v dveh velikih incidentih v Sredozemlju, vključno z brodolomom ladje s 500 Sirci, Palestinci, Egipčani in Sudanci, ki so jo očitno namerno potopili tihotapci.
3.	oktober 2014: Ob prvi obletnici mi-grantske tragedije pred Lampeduso naj bi umrlo najmanj 130 migrantov, ko sta pred obalo Libije potonili dve plovili.
3.	november 2014: Najmanj 21 ljudi je umrlo, ko se je ob severni obali Istanbula v Črnem morju prevrnila migrantska ladja.
4.	december 2014: Italijanska obalna straža je na čolnu 75 kilometrov od Libije in 185 kilometrov od Lampedu-se našla 16 mrtvih migrantov.
costa concordia - Sodišče izreklo razsodbo kapitanu ponesrečene potniške ladje
Schettinu 16 let zapora
Pet let ne bo smel poveljevati ladjam in ne bo smel več opravljati javnih funkcij - Skupno z družbo Costa Crociere bo moral poravnati ogromno škodo
Glavni akter pa so še vedno ZDA s svojo vodilno vlogo v evroatlantskem zavezništvu. Tako je morala Merklova pred srečanjem v Minsku še na obisk k Obami, s pripombo, da ne pristaja na njegovo rožljanje z orožjem. Grožnja, da bo oborožil Ukrajino, medtem ko že vzpostavlja »bojne konice« na meji z Rusijo od Baltika protu jugu, zveni na ustih Nobelovega nagrajenca za mir najmanj bizarno, pa četudi jo, bolj kot po svoji volji, izvaja pod pritiskom kongresa, ki je v rokah republikancev.
Toda Obama je svojega emisarja poslal tudi v Atene, kjer je odprta druga evropska fronta, o kateri je bil včeraj govor v Bruslju. ZDA se namreč dobro zavedajo, da lahko EU, če bo vztrajala pri svoji nemško obarvani restriktivni politiki nepopustljivega varčevanja in bo grške voditelje obravnavala kot neke čudaške ekstremiste, tvega poriniti Atene v naročje Putinu in njegovim »silovi-kom«, ki na to priložnost komaj čakajo.
Tudi za Grčijo včeraj v Bruslju še ni bilo dokončnih odločitev. Evro-skupina je tokrat prisluhnila stališčem nove grške vlade, ki ne more odgovarjati za vse to, kar so delale prejšnje in je, kot vse kaže, pripravljena na razumne kompromise. Evropska unija bi naredila usodno napako, če ji ne bi znala priti naproti.
GROSSETO - Kapitana leta 2012 ponesrečene luksuzne potniške ladje Costa Concordia Francesca Schettina je sodišče v Grossetu sinoči obsodilo na 16 let in mesec dni zapora zaradi njegove vloge pri brodolomu ladje, v katerem je umrlo 32 ljudi. Sodniki so sodbo izrekli po 19-mesečnem sojenju in potem, ko jih je Schettino včeraj v zadnjem nastopu pozval, naj ga oprostijo krivde. Na razsodbo se lahko pritoži.
Schettino je edini obtoženec zaradi nesreče Coste Concordie 13. januarja 2012, ki je, potem ko je skrenila s poti, z več kot 4200 ljudmi na krovu pred toskanskim otokom Giglio nasedla na čereh in se prevrnila.
Tožilstvo je 54-letnemu Schetti-nu očitalo večkratni uboj, povzročitev brodoloma zaradi malomarnosti ter da je zapustil ladjo, ko so na njej še bili potniki in posadka. Zanj je zahtevalo 26 let in tri mesece zapora.
Schettino je včeraj dejal, da je 13. januarja 2012 deloma umrl tudi on, pri tem pa znova izpostavil, da je grešni
kozel in da so spregledali odgovornost drugih članov posadke. V zameno za priznanje krivde so se namreč že pred sojenjem za kazni do treh let zapora s sodiščem dogovorili štirje člani posadke in menedžer lastnika ladje, družbe Costa Crociere.
Medije je obtožil neusmiljenosti. "Ze tri leta me mediji mrcvarijo s stopnjo nasilnosti, ki jo je težko razumeti, če ji nisi izpostavljen", je dejal. "To, skupaj z žalostjo zaradi nesreče, je le težko imenovati življenje," je dejal in med branjem svoje izjave začel jokati.
Tožilce je kritiziral zaradi njihove trditve, da je pokazal premalo obžalovanja zaradi žrtev z besedami, da "bolečine ni treba kazati v javnosti". Nato je začel glasno hlipati. Čustva so ga prevzela do te mere, da je nato nastop končal.
Njegova obramba je na sojenju trdila, da je s svojim ravnanjem preprečil še večjo katastrofo, za nesrečo pa krivila slabo izurjeno posadko. Zahtevala je njegovo oprostitev, saj je bil bro-
Schettino včeraj na sodišču	ansa
dolom nesreča, smrt 32 ljudi pa posledica nepredvidljivih okoliščin. Schettino je tudi trdil, da ladje ni za-
-/
Reforma senata v poslanski
I	• •	•	IVI
zbornici naprej po polžje
RIM - Obravnava zakonskega osnutka za reformo senata in druge ustavne spremembe se v poslanski zbornici odvija po polžje. Na zahtevo opozicijskih sil, ki so izvajale obstrukcijo, je včeraj predsednica spodnjega doma parlamenta Laura Boldrini za tretjino podaljšala čas, ki ga ima vsaka skupina na razpolago za sodelovanje v razpravi. Sicer pa imajo poslanci na obzorju skoraj tri tisoč glasovanj, saj je tolikšno število popravkov. Zaradi vsega tega je praktično nemogoče, da bi poslanska zbornica potrdila zakonski osnutek do sobote, kot je še v torek napovedovala ministrica za reforme Maria Elena Boschi.
Berlusconi Fittu dal 15 dni časa, da se mu podredi
RIM - Vodja stranke Naprej Italia Silvio Berlusconi je včeraj na zasedanju parlamentarcev svoje stranke priznal, da je s sklenitvijo t. i. dogovora iz Nazarena naredil napako. »V ta dogovor sem močno verjel, prelomili pa ga nismo mi, temveč Demokratska stranka,« je dejal. Potrdil je, da bo stranka Naprej Italija odslej vodila ostro opozicijo in pozval vse njene pripadnike k enotnosti. O svojem največjem notranjem nasprotniku Raffaeleju Fittu, ki se včerajšnjega srečanja ni udeležil, pa je Berlusconi dejal, da zunaj te stranke nima velikih perspektiv, češ da bi po najnovejših javnomnenjskih raziskavah lahko računal le na 1,3-od-stotno podporo. Fittu je dal 15 dni časa, naj se odloči. Ta pa je v odzivu dejal: »Imeli smo prav na celi črti in zdaj nas boš zapodil?«
Unicredit lani z dvema milijardama čistega dobička
MILAN - Italijanska bančna skupina Unicredit je leto 2014 zaključila z dvema milijardama evrov čistega dobička, potem ko je leto prej beležila izgubo. Prihodki skupine so znašali 22,5 milijarde evrov, kar na letni ravni pomeni padec za 3,5 odstotka. V banki izpostavljajo, da so kljub zahtevnemu okolju izpolnili cilje.
Bančna skupina Unicredit, katere članica je tudi Unicredit Banka Slovenija, je leta 2013 temeljito prečistila svoj posojilni portfelj. Zaradi novih slabitev in rezervacij je čista izguba dosegla 14 milijard evrov, lani pa se je skupina povrnila v dobičkonosno območje.
pustil, temveč je z nje padel in da so mu nato lastniki ladje prepovedali, da bi se nanjo vrnil. Tožilec Stefano Pizza je sicer v sklepni besedi v torek zatrdil, da imajo "cunami dokazov" proti kapitanu, ki ga je pred tem označil za idiota.
Lastnica ladje, družba Costa Cro-ciere, se je sicer izognila kazenskemu pregonu, ko je leta 2013 pristala na plačilo milijona evrov kazni. Za izplačilo odškodnine pa družbo tožijo preživeli, regija Toskana in otok Giglio.
Tožilstvo je poleg obsodbe na 26 let zapora za Schettina tudi zahtevalo, da ga v primeru obsodilne sodbe takoj pošljejo v zapor, češ da bi lahko zbežal, toda sodišče te zahteve ni sprejelo. Pač pa so sodniki Schettina obsodili tudi na 5-letno prepoved poveljevanja ladji in na dosmrtno prepoved opravljanja javnih služb. Na osnovi razsodbe bo kapitan Coste Concordie moral skupno z družbo Costa Crociere plačati odškodnino vsem prizadetim strankam, od sorodnikov žrtev do predsedstva vlade.
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Četrtek, 12. februarja 2015
3
ljubljana - Pobuda ministrstva za Slovence v zamejstvu in po svetu
Priznanje šolnici Živi Gruden in podjetniku Vanji Lokarju
Prva je zaslužna za razvoj šolstva v Benečiji, drugi za nastajajoči knjižni center
LJUBLJANA - Korenine, ki pletejo zgodovinsko pot Slovencev v Italiji, so globoke in trdne. O tem pričajo številni zgodovinski trenutki, pričevanja, zgodbe, predvsem pa zaslužni možje, ki so v teku zgodovine verovali v svetlo bodočnost in obstoj slovenstva v našem prostoru. Primer takih ljudi, ki jih je bilo v polpretekli zgodovini veliko, sta danes kulturno neutrudna delavka Živa Gruden in mecen Vanja Lokar, ki jima je včeraj dopoldne minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc v Vili Podrožnik v Ljubljani podelil priznanje za njun neprecenljiv prispevek k ohranjanju slovenstva med rojaki v Italiji.
Na svečanosti, ki jo je povezovala sekretarka v Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Irena Vadnjal, so bili prisotni tudi predsednika krovnih organizacij SKGZ in SSO Rudi Pavšič in Drago Štoka, predsednik Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Ivan Hršak ter slovenska generalna konzulka v Trstu Ingrid Sergaš. Ob priložnosti je zaigral policijski kvintet.
»Živa Gruden je svoje srce predala Benečiji. To je človek, ki se je posvetil od zgodovine izmučenemu ljudstvu,« je sekretarka Irena Vadnjal uvedla obrazložitev. Živa Gruden je spomnila, da je za njo stala še cela vrsta pogumnih ljudi, ki so delali in verjeli v svetlo prihodnost. »Zahvala gre gotovo Pavlu Petričiču, ki je prvi prišel do zamisli, da bi lahko imeli svojo šolo. V tistem času je bilo to zelo drzno, šola, ki je nastala, je bila privatna, torej je bilo vse skupaj nekoliko napol-legalno,« je povedala za Primorski dnevnik.
Leta 1984 je Zavod za slovensko izobraževanje odprl v Špetru dvojezični vrtec - Dvojezično predšolsko središče
Odlikovanca Vanja Lokar in Živa Gruden z ministrom Gorazdom Žmavcem
in tako zagotovil predšolsko vzgojo v slovenščini. Dve leti kasneje se je začel pouk tudi za prvi razred osnovne šole in nato leto za letom tudi za ostale razrede. Vrtec in osnovna šola v Špetru, sta z zaščitnim zakonom postala državna. Leta 2007 je začela delovati tudi dvojezična nižja srednja šola. »Presenečena sem nad tako nagrado. Res je, da sem se upokojila, a človek lahko še vedno marsikaj naredi, čeprav ne hodi več v službo,« razlaga Živa Gruden, ki je bila med drugim dolgoletna ravnateljica špetrske dvojezične šole.
Slovenski podjetnik in mecen iz Trsta Vanja Lokar je postavil temelje novemu knjižnemu središču, ki bo še
pred letošnjim poletjem odprlo vrata na Trgu Oberdan. Pristopil je k graditvi skupnega prostora, sprejel je izziv in si prizadeval, da bi imeli enoten prostor, odprt mestu, ki ni samo slovensko, v katerem bi skupaj stopali naproti kulturi mesta Trst. »Vedeli smo, da so na razpolago razne lokacije, kjer bi lahko odprli središče. Z ministrom sva si zaupala namene, nato je prišel v Trst in odločili smo se za te prostore na Trgu Oberdan. Pozicija je taka, da bo gotovo pritegnila slovensko mladino, ki se še vedno srečuje na trgu kamor peljejo vsi avtobusi. Če ga ne bodo drugi, bo središče gotovo obiskovala mladina,« pravi podjetnik, ki je kupil poslovni prostor na
Trgu Oberdan in ga po ugodni ceni oddal novoustanovljenemu podjetju TS 360, ki ustvarja novo knjižno središče.
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc je podal misel, da biti Slovenec ni lahko, bodisi v matični državi kakor izven nje. »Pol milijona Slovencev živi zunaj meje, zgodbe ljudi in zgodovina so dvosmerne. Vidva sta dokaz, da Slovenci zmoremo, ko iščemo skupne rešitve. Z voljo in pogumom sta dokazala, da lahko skupaj gledamo v svetlo prihodnost, na področju šolstva, znanosti, kulture in gospodarstva, ob tem pa je treba graditi na mladih.«
Barbara Ferluga
ljubljana
PopoviC obsojen zaradi razžalitve
Koprski župan Boris Popovič
arhiv
LJUBLJANA / KOPER - Ljubljansko okrožno sodišče je koprskega župana Borisa Popoviča spoznalo za krivega razžalitve koprske tožilke Janje Hvala. Popovič bo moral tako plačati 1666 evrov kazni. Je pa sodišče župana oprostilo obtožbe o zlorabi osebnih podatkov, poročajo Primorske novice v svoji spletni izdaji. Popovič je tožilko obdolžil, da je kot podnajemnica najemala stanovanje brez najemne pogodbe, iz česar sledi, da naj bi pri najemu stanovanja utajila plačilo davka. Te Popovičeve trditve je objavil novinar časnika Finance Novica Mihajlovic, Finance pa so ob članku objavile tudi faksimile uradnega zaznamka policije, s katerim je Popovič pred javnostjo dokazoval, da je tožilka plačevala nenavadno nizko najemnino, navajajo Primorske novice.
Kot spominja časnik, je sojenje sprva potekalo tudi proti avtorju članka Mihajlovicu, a je tožilstvo decembra lani umaknilo obtožbo proti njemu, saj naj ne bi bilo dokazov, da je z objavo Popovičevih navedb in fotografij storil kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov. (STA)
zgodovina - Tudi letošnji dan spominjanja spremljali incidenti in plagiati
Fojbe, mazači in potvarjanja
V Rimu vandali pomazali spomenik žrtvam fojb in sedež ezulskih združenj - Oddaja RAI Porta a porta s posnetkom obešenih furlanskih antifašistov
RIM - Dan spominjanja na žrtve fojb in množično odselitev Italijanov iz Istre je v glavnem minil mirno in brez večjih polemik ter ostrin, a z nekaterimi izjemami. V središču Trenta je preteklo noč prišlo do precej hudih pouličnih incidentov med fašističnimi skrajneži gibanja Casa Pound in pristaši desne stranke Fratelli d'Italia na eni ter
mladimi skrajnimi levičarji iz socialnih centrov in anarhisti na drugi strani. Tri-dentinski dnevnik Adige poroča, da so imeli policisti in karabinjerji precej dela ter da so anarhisti tudi odvrgli tri papirnate bombe proti desničarjem, ki niso nikogar poškodovale.
V Rimu so neznanci preteklo noč pomazali spomenik žrtvam fojb in obe-
Levo mazaška akcija na rimskem sedežu istrskih beguncev in desno posnetek obešenih partizanov v Furlaniji, ki ga je oddaja RAI Porta a porta prikazala v sklopu Dneva spominjanja
nem Dom istrskih beguncev, kjer so se pojavili tudi številni napisi, nekateri žaljivi na račun žrtev fojb. Med prvimi je mazaško akcijo obsodil župan Ignazio Marino, na ukaz katerega so občinski delavci že počistili oskrunjeni spomin in sedež zveze istrskih beguncev.
Tudi tokrat ni manjkalo potvar-janj in plagiatov. Oddaja RAI Porta a
porta, ki jo vodi Bruno Vespa, je že 4.fe-bruarja med debato o fojbah prikazala posnetek mladih obešenih antifaši-stov (29.5.1944) iz furlanskih krajev Premariacco in S.Giovanni al Natiso-ne. Kot je ugotovil bloger Marco Barone se je posnetek pojavil na televizijskih ekranih prav v trenutku, ko je Vespa razpredal o zločinih Titovih par-
tizanov. Prizor podoben tistemu, ki prikazuje italijanske vojake, ko streljajo na slovenske talce.
Kaj reči o tržaškem dnevniku, ki je ob članku o fojbah in državni tajnosti v tiskani izdaji in na spletu (posnetek so sicer kmalu odstranili) objavil fotografijo skupnega grobišča v Bosni....
4
Četrtek, 12. februarja 2015
IBITrst
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
priznanje - Miroslavu Košuti srebrni pečat Pokrajine Trst
Hvala za samozavest, dostojanstvo in igrivost
Pesniku, pisatelju, esejistu, prevajalcu, dolgoletnemu vodji Slovenskega stalnega gledališča, predvsem pa ustvarjalcu, ki je skozi vrhunsko liriko globoko in humano ubesedil človeško naravo in kompleksnost rodne zemlje: s temi besedami je predsednica Maria Teresa Bassa Poropat podelila Miroslavu Košuti srebrni pečat Pokrajine Trst. Občutena slovesnost je sovpadala s slovenskim kulturnim praznikom in je potekala včeraj dopoldne v sej -ni dvorani pokrajinskega sveta ob prisotnosti številnih predstavnikov oblasti in slavljenče-vih prijateljev. O Košutovem ustvarjanju in življenju so spregovorili univerzitetna profesorja Elvio Guagnini in Tatjana Rojc ter slikar IKav-dij Palčič, dolgoletni prijatelj in ilustrator številnih njegovih del.
Napisati tako pesem, ki se bo ohranila, je izredno težko, je uvodoma spomnil Guagnini: velika poezija odpira v bralcu vprašanja in dvome, ga sili v interpretacijo sveta, ki ga obdaja. Citiral je Herolda Blooma, ki je v knjigi Umetnost branja poezije zapisal, da velika poezija povečuje naše vedenje o svetu in bivanju ter nam omogoča, da postanemo svobodni ustvarjalci samih sebe. To velja tudi za liriko Miroslava Košute, ki upravičeno spada med protagoniste sodobne literarne zgodovine. Guagnini je italijanskim bralcem, ki iščejo ključ do Košutove poetike, svetoval »čudovito« pesniško antologijo Memoria del corpo assente, sad »intenzivnega in elegantnega dela prevajalke Darje Be-tocchi«. V njej se osebne tragedije prepletajo s tistimi celotne skupnosti, osebna zgodovina s kolektivno, kras in kamen z morjem in mestom. Njegove pesmi niso ne realistične ne abstraktne, a vedno jasne.
Tatjana Rojc je spomnila na slovensko tržaško literarno šolo, s katero je Antonia Bernard definirala slovensko literarno prisotnost v Trstu. Leta 1936 rojeni Košuta velja za naj-markantnejši glas slovenskega povojnega Trsta, ki je sposoben pisati pesmi o čemerkoli, kot bi rekel Erri De Luca. Spomnila je na njegovo pisanje za otroke in mladino, v katerem pridejo do izraza izredno besedno bogastvo, igrivost, skorajda sončnost njegovih verzov. Tak primer je nedvomno knjiga Kriško kraške, ki je nastala v sodelovanju s Klavdijem Palčičem, dolgoletnim prijateljem iz dijaških let, ko je pesnik še nastopal pod psevdonimom Miroslav Morje. Vsak njegov nastop je bil veder, sočen, odločen, bodrilen, nikoli puhel ali samopomilovalen, je dejal slikar, zaradi česar mu je sodelovanje z njim v posebno čast. Skupaj sta snovala tudi gledališke plakate in scenografije. »Hvala za kulturno samozavest, ki nam jo pomagaš utrjevati v našem mestu, za dostojanstvo in vezi, ki si jih spletel s svojo poezijo, za razposajene in igrive verze, ki razveseljujejo tudi odrasle, začenši z ilustratorjem.«
Slavljenec se je pokrajinskim upraviteljem zahvalil za izkazano čast in za pozornost, ki jo s proslavljanjem 8. februarja izkazujejo slovenski kulturi. Zahvalil se je ženi, ki ga že skoraj 60 let prenaša in spodbuja, in prijateljem, brez katerih bi bilo življenje brez soli. Spomnil se je deda Matije, kriškega kamnoseka, ki je iskal srečo v Dardanelah in tam našel smrt, ter spoštljivo misel namenil tistim, ki prihajajo k nam iz puščave groze v iskanju kosa kruha in požirka svobode, ter mladim someščanom, ki so danes prisiljeni iskati srečo drugje. Pohvalil je ministrico Giannini, ki podpira poučevanje slovenščine v italijanskih šolah in izrazil upanje, da bodo kmalu vsi razumeli govorico vseh. Mestu pa zaželel, da bi, tako kot je nekoč storilo s cesarsko topnjačo San Carlo, na kateri stoji pomol Audace, marsikaj zakopalo na dno zaliva in na ruševinah zgradilo prihodnost, ki bo vredna našega čudovitega zaliva. (pd)
Slavljenec Miroslav Košuta med predsednico Mario Tereso Bassa Poropat in predsednikom pokrajinskega sveta Mauriziom Vidalijem
fotodamj@n
*¿
zalozba del vecchio
Nova antologija Košutovih pesmi
Včerajšnja slovesnost v pokrajinski sejni dvorani je sovpadala tudi z izidom najnovejše pesniške zbirke Miroslava Košute. Pri prestižni založbi Del Vecchio je namreč izšla dvojezična antologija La ra-gazza dal fiore pervinca (Dekle z modrikastim cvetom); knjiga bo v vseh italijanskih knjigarnah na voljo od 18. februarja. V njej je zbranih preko šestdeset pesmi kriškega pesnika - v slovenskem izvirniku in novih prevodih Tatjane Rojc, ki je knjigo tudi uredila in opremila s kritičnim esejem o njegovem »etično poetičnem« ustvarjanju. Pesmi je
razdelila v šest sklopov: Izvor, Beseda/Stih, Zavezanost, Kraji, Dekle z modrikastim cvetom, Matere.
Antologijo, ki je tako kot cvet iz naslova »modrikaste barve«, bogati tudi pesnikov uvodni zapis, v katerem italijanskim bralcem pojasnjuje vlogo obmejnega pesnika, ki je odraščal v Slovencem sovražnih časih in predvsem po zaslugi Pier Paola Pasolinija vzljubil italijanski jezik in poezijo.
Prva predstavitev nove antologije naj bi bila v Trstu, zelo verjetno v prvih marčevskih dneh. (pd)
akcija - Jutri
Simbolično
•	■ v*
ugasnimo luči in varčujmo
Ponovno se nam obeta akcija »M'illumino di meno 2015 (Ugasnimo luči)«. Na državni ravni gre za simboličen poskus, da bi s poldrugo uro ugasnjenih luči zmanjšali porabo energije in prispevali v boju proti podnebnim spremembam. V Trstu bodo luči ugasnili jutri med 18. in 19.30.
Podrobnosti letošnje akcije so predstavili na včerajšnji novinarski konferenci, na kateri je občinski odbornik za okolje Umberto Laureni spomnil, da ni dovolj biti energijsko varčen le en dan v letu, je pa ta dan priložnost, da ljudje spoznajo, kaj pomeni biti ekološko ozaveščen. Tržaška Občina bo akcijo izpeljala v sodelovanju z družbo AcegasApsAmga, tema pa bo jutri zajela pročelje Mestne hiše, Veliki trg, nekdanjo ribarnico, svetišče na Vejni, spomenik na Goldonijevem trgu, Trg Vittorio Veneto in muzej Revoltella.
Pri jutrišnjem dogodku bodo sicer sodelovala različna italijanska mesta in različne ustanove, namen akcije pa je ozaveščati širšo javnost o različnih aspektih ekološkega življenja. Kot je bilo slišati na včerajšnji predstavitvi akcije, bi morali biti manj potratni in bolj varčni, ustvarjati bi morali čisto energijo in manj odpadkov.
Odbornik Laureni je izpostavil tudi nekaj namigov za manjšo porabo energije v naših gospodinjstvih. Prvi nasvet je, da ugašamo luči v prostorih, ki jih ne uporabljamo. Priporočljivo je tudi, da iz vtičnice iztaknemo kuhinjske aparate, ki jih ne uporabljamo, in da hladilniki niso preblizu stene. Ko nam je vroče v stanovanju pogosto odpremo okno, vendar pa to ni varčno, saj bi morali v teh primerih zmanjšati temperaturo na termostatih. Za tiste, ki radi kuhajo, bo koristen nasvet, naj plamen na štedilniku ne bo večji od premera lonca, ti pa naj bodo pokriti, medtem ko čakamo, da voda zavre. Koristno pa je tudi, da okna, skozi katera neprijetno piha hladen zrak, naredimo čim bolj zrakotesna. Seveda pa je načinov za varčevanje še veliko več. (sč)
črna kronika aktualno - Zahteva državne konzulte za skupno lastnino
Doma gojil marihuano
Policija, ki je izvajala nadzor proti trgovanju z drogami, je bila presenečena, ko je v stanovanju Tržačana s kraticama P.G., ki stanuje v Drevoredu XX. septembra, odkrila velik nasad marihuane. Stari znanec policije si je doma uredil odlično opremljen laboratorij za gojenje te nedovoljene opojne substance.
Med preiskavo so policisti našli več kot kilogram marihuane in več kot 50 nasadov, ki so bili opremljeni s svetilnimi cevmi in prezračevalnim sistemom, pravo delo profesionalca. Zaradi nedovoljenega gojenja marihuane bo moškega doletela visoka kazen, stanovanje in vso laboratorijsko opremo pa je policija zaplenila.
Ne davku IMU za jus
Na avdiciji v senatni komisiji za finance in proračun sodeloval tudi Carlo Grgič
Senatna komisija za finance in proračun se je v zvezi s spornim davkom IMU za kmetijska zemljišča posvetovala tudi s predstavništvom konzulte za skupno lastnino. V njej je bil tudi Carlo Grgič, ki ga je v senat skupaj z dvema kolegoma povabila senatorka Demokratske stranke iz Emilije-Romagne Maria Cecilia Guerra.
Parlament je lani ukinil plačevanje davka IMU za jusarska zemljišča, vlada pa ga letos namerava spet uvesti. O tem vprašanju se je senatna komisija posvetovala tudi s predstavniki združenja italijanskih občin ANCI in s statističnim zavodom ISTAT. Zastopstvo jusarjev je seveda izrazilo nasprotovanje možnosti plačevanja IMU za skupno imovino.
Državna konzulta skupne lastnine je že nekaj časa sogovornik italijanskega parlamenta, v prvi vrsti senata. Konzulta je pred leti parlamentu posredovala svoja stališča pri obravnavi nove državne zakonodaje o skupni lastnini, nato pa se je oglasila med obravnavo novega zakona o parkih ter zaščitenih območjih. Tokrat pa je bil na vrsti, kot rečeno, davek IMU za neobdelana kmetijska zemljišča, ki povzroča veliko zmedo in obilo slabe krvi med kmeti in lastniki zemljišč.
»V Rimu smo obravnavani kot resni in enakopravni sogovorniki. Škoda, da enake pozornosti zastopniki skupne lastnine nismo deležni pri deželni upravi in pri naših občinah,« je potožil Grgič.
Carlo Grgič je nastopil v senatu
/
TRST
Četrtek, 12. februarja 2015
5
gospodarstvo - Prvi obračun razprodaj je le delno zadovoljil trgovce
Posezonske razprodaje niso več to, kar so bile nekoč
Razprodaje sezonskega blaga, ki v naši deželi trajajo že dober mesec, so le delno zadovoljile tržaške trgovce. V času razprodaj so sicer prodali več blaga, kot ga prodajo običajno, a vseeno za nekaj odstotkov manj kot v enakem času lani in kar za nekajkrat manj kot pred začetkom svetovne gospodarske krize, ki je prinesla drastičen padec kupne moči.
Da trgovci v Furlaniji Julijski krajini bijejo plat zvona, se govori že dalj časa. Potrošniki so se krizi prilagodili tako, da so spremenili nakupovalne navade. Ljudje kupujejo manj in iščejo najboljše razmerje med kakovostjo in ceno, kupujejo pa zgolj koristne in nujne predmete. Večje gneče ob razprodajah ni več, številni izkoristijo popuste že prej, saj se jih zaradi liberalnejših pravil, ki urejajo trgovski sektor, trgovci lahko poslužujejo tudi pred uradnim začetkom posezonskih razprodaj.
Marsikdo se bo bržkone še spomnil, kako je pred leti nepopisna množica v trgovinah naznanjala začetek razprodaj. Kot opozarja stanovska organizacija Confcommercio, je zdaj gnečo opaziti le prvi dan razprodaj, nato pa se vse skupaj umiri. Predstavniki Conf-commercia so nam zaupali podatek, da so nekateri tržaški trgovci na letošnjih posezonskih razprodajah zabeležili 5% porast prodaje v primerjavi z istim časom lani, velika večina tržaških trgovcev pa je zabeležila manjši skupni promet. Splošno je znan tudi podatek, kot poroča tržaški Confcommercio, da gre kar 42 odstotkov družinskega proračuna za plačilo osnovnih položnic, s preostalim denarjem pa morajo družine ravnati zelo preudarno.
V podobnem položaju kot trgovci v središču Trsta so tudi trgovci na Opčinah. O tem, kako tam potekajo razprodaje, smo se pogovarjali z Nadio Bellina, lastnico trgovine z obutvijo in
usnjeno galanterijo v Proseški ulici in predsednico lokalnega združenja trgovcev Insieme a Opicina - Skupaj na Opčinah. Izvedeli smo, da so potrošniki podobno preudarni tudi na Opčinah. Še naprej ostajajo ljubitelji ugodnosti in želijo na razprodajah kupiti kose oblačil ali obutev, v katere so se zagledali med sezono, a pretirano velikih nakupov ne opravljajo več. »Stranke kupijo izdelke, ki jih zares potrebujejo. Nekoč je bilo drugače. Kupci so si na razprodajah kupili tudi več parov čevljev,« je stare čase z novimi primerjala Nadia Bellina.
V tržaškem odseku Confcom-mercia so prepričani, da bistvenega povečanja potrošnje letos ni mogoče pričakovati brez vnovičnega zaupanja v prihodnost, poenostavitve pogojev poslovanja, v katerih delujejo podjetja, vzpostavitve prijaznejšega in stabilnega davčnega okolja, strukturnih reform in manjših obremenitvah iz naslova stroškov dela. Da je v trgovski panogi nekaj hudo narobe, dokazujejo tudi vedno nova zaprtja trgovin. Med zadnjimi v vrsti, ki bodo po več desetletnem delovanju okrnili svojo dejavnost, je tudi družina, ki ima v lasti Marchi-gomma, tradicionalne trgovine z opremo za kuhinjo in z raznimi sezonskimi izdelki. Pred dobrim tednom dni sta v mestu svoja vrata zaprli tudi trgovini Play Life in Kartell.
Zaupanje v prihodnost pa vseeno kažejo nekateri pogumni podjetniki, ki v teh časih odpirajo nove trgovine. V Ul. Santa Caterina, kjer je do nedavnega stal Kartell, do lani pa tudi trgovina z otroškimi igračami Lupus in fabula, bodo konec tega meseca odprli trgovino s pohištvom, v kateri bo mogoče kupiti pohištvo cenjenih italijanskih znamk. Nasproti tega lokala, kjer naj bi v teh dneh zaprli knjigarno Borsatti, pa bodo baje odprli novo knjigarno. (sč)
Cene blaga so nižje tudi za 50 odstotkov
fotodamj@n
■ I I • • v • •	I H	V*V • .	«V* I • •	II
V knjižnici Pinko Tomazic in tovariši zbirajo gradivo za postavitev razstave ob 70-letnici bitke za Opčine
Slovensko kulturno društvo Tabor z Opčin in tržaško pokrajinsko vodstvo Vsedržavnega združenja partizanov Italije VZPI-ANPI pripravljata ob 70-letnici bitke za Opčine veliko spominsko razstavo. Na ogled bo v Prosvetnem domu od 29. aprila 2015 dalje.
Prireditelji vabijo širšo javnost, zlasti opensko, da prispeva k obogatitvi razstave in k popolnejši osvetlitvi nekdanjih dogodkov v bitki za Opčine, ki so mnogim še dokaj nepoznani. V ta namen vabijo vse, ki hranijo doma fotografije, razne dokumente ter zgodovinske predmete iz tistega časa, in ki lahko posredujejo svoje spomine in pričevanja, da se zglasijo, najkasneje do 15. marca, in oddajo zgodovinske predmete v knjižnici Pinko Tomažič in tovariši, ki je odprta vsak dan, od ponedeljka do petka, od 16. do 19. ure. Fotografsko in dokumentarno gradivo, kakor tudi svoja pričevanja lahko posredujejo tudi preko elektronske pošte (v formatu JPEG) na naslednji naslov info@skdtabor.it.
simpozij - Včeraj na sedežu Univerze Trst
Šole bi morale biti laične
Predaval je tudi prof. Davide Zotti, ki je pred časom snel križ v šolski učilnici in s tem povzročil hude polemike
Poslanstvo šol ni zgolj izobraževanje, ampak tudi vzgoja. Sem sodi med drugim tudi verska vzgoja, ki je v Italiji vključena v kurikulum šolskega sistema. S to šolsko politiko se ne strinjajo zagovorniki laičnosti šolskega sistema, ki so včeraj predavali na posvetu na sedežu Univerze v Trstu.
Na njem so strokovnjaki različnih poklicev govorili o konceptu laične šole, ki bi morala biti spoštljiva do predstavnikov vseh verstev in tudi do ateistov. Srečanje je uvedla antropologinja Annamaria Rivera, ki je govorila o svobodi izražanja in o različnih oblikah fundamentalizma, ki je odgovor na ne-spoštovanje različnosti. Marina Maria Maruzzi je predavala o verskem pouku in alternativnih dejavnostih za otroke, ki ne obiskujejo verouka. Teh naj bi bilo bore malo. Odvetnik in blogger Marco Barone je na kratko predstavil pravne vidike laičnosti šol.
Največ zanimanja pa je vladalo za predavanje Davideja Zottija, profesorja, ki je glavni krivec afere o razpelu v učilnicah. Zotti vztraja pri svojem stališču, da križi v italijanskih javnih šolah kršijo pravico do laičnega vprašanja. Prepričan je, da izobešanje križev v javnih šolah krši pravice staršev, da svoje otroke izobražujejo, kot se njim
Posvet je uvedla antropologinja Annamaria Rivera
fotodamj@n
zdi primerno oz. v skladu s svojimi prepričanji, in da je v nasprotju s pravico otrok do svobode veroizpovedi. Profesor, ki je bil pred meseci deležen hudih kritik nekaterih politikov in verskih predstavnikov, je dejal, da bo pravico za svoja dejanja iskal na sodišču, saj je prepričan, da bi šole morale biti laične. Kri-
tičen je bil do tistih, ki so, kot je dejal, namerno bojkotirali simpozij, ki je sodil v sklop deželnih izobraževalnih in izpopolnjevalnih tečajev. Na deželni šolski urad bodo naslovili pismo, v katerem bodo odgovorne prosili za pojasnila, zakaj ravnatelji šol niso obvestili učnega osebja o predavanju, ki bi mu -
roke na srce - lahko prisluhnilo več učiteljev. Prof. Zotti je tudi opozoril, da se ne boji cenzure oz. omejevanja svobode izražanja. »Mi želimo drugače misleče spodbuditi k razmišljanju, da so starodavne tradicije kot je izpostavljanje križa lahko tudi krivične do drugih«, je opozoril prof. Zotti. (sč)
Zavrnili sestanek z Občino
Krožek Miani in odbor Servola Respira se ne bosta udeležila sestanka o ške-denjski železarni, ki ga je za jutrišnji dan sklical občinski odbornik za okolje Umberto Laureni. Predstavniki organizacij so svojo odločitev utemeljili z argumentom, da so sicer pripravljeni na dialog, vendar pa pred tem pričakujejo odgovore na vprašanja, ki so jih zastavili kar nekaj časa nazaj. Vse občane in občanke so medtem povabili, naj podpišejo peticijo, ki je dosegljiva na spletni strani www.circolomiani.it.
Odločno proti reformi dela
Tržaški odbor NOJOBSACT je pisno pozval člane pristojnih parlamentarnih komisij, naj zavrnejo izvršilne odloke reforme dela »jobs act«. Tržaški odbor je v petih dneh zbral nekaj več kot sto podpisov, s katerimi želijo dokazati, da ta reforma dela ni dobra, saj diskriminira delavce. Po prepričanju njegovih članov reforma ne odpravlja prekarnosti in negotovosti za mlade.
Priznanja za dijake večernih šol
Pokrajina Trst je včeraj nagradila zaslužne dijake večernih šol. Priznanja je prejelo 68 dijakov, ki so obiskovali večerne tečaje v številnih tržaških šolskih zavodih. Namen podeljevanja nagrad je ovrednotenje pravice do izobraževanja za odrasle, ki ob službi želijo izboljšati izobrazbo.
Koncert v evangeličansko-luteranski cerkvi
Drevi ob 20.45 bodo v evangeličansko-luteranski cerkvi pripravili koncert z naslovom »Basso virtuoso & Terribile«, s katerim bodo počastili petletnico smrti tržaškega basista Auria Tomicicha. Glasbeni večer bo ponudil skladbe klasičnih skladateljev, nastopili pa bodo uveljavljeni glasbeniki.
Koncert v Knulpu
Kavarna knjigarna Knulp bo drevi ob 21. uri gostila koncert kvarteta »Ingenui Perversi«, ki se bo predstavil s filmsko glasbo, ki jo je dolga leta ustvarjal poljski skladatelj Krzysztof Komeda.
Srečanje v Schmidlu
Novo srečanje iz cikla Glasbene sobe v gledališkem muzeju Carlo Schmidl bo v znamenju čembala. Danes ob 17.30 bo instrument predstavila Paola Erdas, njegov zvok pa bo občinstvu približal Enrico Ie-roncic, ki bo igral skladbe skladateljev, ki so obogatili svetovno glasbeno zakladnico s prečudovitimi melodijami. Vstopnina stane štiri oz. tri evre po znižani ceni.
Kongres o lepotnih posegih
Na IV. pomolu se bo danes ob 14. uri začel tridnevni mednarodni kongres »Co-smexchange 2015«, na katerem bodo nove ugotovitve predstavili dermatologi in strokovnjaki, ki se posvečajo kozmetični panogi. Med predavatelji bodo tudi plastični kirurgi, ki so se specializirali za lepotne operacije.
I« *l	v ■	v« v I
Knjiga o papežu Frančišku
V	knjigarni Ubik v Tergesteu bodo danes ob 18. uri predstavili knjigo »La glo-balizzazione, le nazioni e la riforma del-la Chiesa di Francesco«. Navzoč bo avtor Giuseppe Di Leo, novinar radia Radicale.
Japonska plesalka v Mieli
V	gledališču Miela bo nocoj ob 21. uri nastopila japonska butoh plesalka Moe-no Wakamatsu. Vstop je prost. Ob 19.30 bo plesalka v foyerju gledališča svoj plesni projekt (konec tedna bo o tem vodila tudi tridnevni seminar v Trstu) predstavila vsem, ki želijo bolje spoznati zvrst butoh plesa.
6
Četrtek, 12. februarja 2015
TRST
/
slovenski klub in skupina 85 - V nizu Mesec slovenske kulture v Trstu
Pogovor o prepletanju etike, lepote in književnosti
O teh vprašanjih sta razmišljala Marko Sosič in Sabrina Morena - Danes poklon Šalamunu
Etika, lepota in književnost so bile teme torkovega srečanja v kavarni gledališča Rossetti, tretjega iz niza Mesec slovenske kulture v Trstu, ki ga prirejata Slovenski klub in Skupina - Gruppo 85. Mikrofon sta si podajala režiser in pisatelj Marko So-sič ter režiserka in organizatorka niza dogodkov na temo migracij S/paesati -Raz/seljeni Sabrina Morena.
O etiki, ki je v današnji družbi pa tudi v vseh Sosičevih delih zelo prisotna tematika, avtor z obžalovanjem meni, da velikokrat ostane samo pri besedah. Z visokim tehnološkim razvojem smo se namreč znašli v družbi, v kateri je postopoma prišlo do izgube sočutja do sočloveka: izkoriščanje in manipulacija sta danes vse prej kot redka pojava. V zadnjem Sosičevem romanu Ki od daleč prihajaš v mojo bližino se etična plat človeka, točneje pomanjkanje le-te, razkrije v zvezi z vojno ob razpadu Jugoslavije, temo begunstva in nezmožnostjo enega izmed likov, da bi pomagal sorodnikom, ki so se zaradi vojne znašli v življenjski nevarnosti. O solidarnosti Sosič veliko razmišlja: opaža namreč, da se pod masko solidarnosti včasih skriva egoistična želja posameznika ali skupnosti, da si z na prvi pogled nesebično pomočjo sočloveku opere vest. Pri preprečevanju tega fenomena imata po Sosiče-vem mnenju ključno vlogo izobrazba in kultura, ki lahko pripomoreta k razumevanju in dojemanju okolice ter ljudi, ki nas obdajajo. Pred kratkim se je namreč zaključilo "viteško dvajsetletje',' v katerem sta ravno kultura in izobrazba bili postavljeni na zadnje mesto, posledice tega pa so vsem na očeh.
Ker se je pogovor odvijal 10. februarja, na dan spominjanja, se je Sosič spomnil na otroška leta, ko so mu zabičali, naj se ne približuje "nevarnim sosedom" iz begunskega naselja pri Opčinah. Otroška radovednost in želja po spoznavanju bližnjega sta bili močnejši od svarečih zapovedi: takrat je prvič "prekoračil mejo" (dogodek je opisan tudi v romanu Tito, amor mijo). Sosiču meje in njihovo prestopanje še danes predstavljajo spodbudo, izziv; dajejo mu kreativni zagon.
Na vprašanje o etičnih aspektih literarnega ustvarjanja je Sosič odvrnil, da je zanj pisanje privilegij, ki pa predpostavlja tudi etično odgovornost. Najbrž je s tem povezano dejstvo, da je za svoje literarno ustvarjanje doslej vedno izbral prvoosebno pripoved: čuti namreč, da se samo tako lahko dovolj poglobi v lik, z njim sobiva in trpi. Za avtorja je to naporen proces, saj v sebi začuti vse odtenke lika, njegovo razklanost (ki je, po besedah samega avtorja, značilna lastnost njegovih likov). Pri razlagi svojega ustvarjalnega procesa je Sosič ovrgel romantično idejo o navdihnjenem ustvarjanju: pri njem pisanje izvira iz potrebe po izpovedovanju, pripovedovanju tistega, kar se ga je osebno dotaknilo.
Kaj pa je za Marka Sosiča lepota? Mogoče narava, močan element v avtorjevem ustvarjanju? Sabrina Morena je tu izpostavila avtorjev locus amoenus, gmajno. Sosič pravi, da je zanj kraška gmajna kozmos, v središču katerega sta medsebojno prepletena človek in narava, kot je v svojih pesmih mojstrsko izrazil Srečko Kosovel. A tudi bolečina je lahko lepota, saj omogoča zaznavo novih, čudovitih razsežnosti sveta in samega sebe.
Ob koncu pogovora je Patrizia Vas-cotto navzoče povabila na naslednje srečanje ob Mesecu slovenske kulture, poklon pravkar preminulemu revolucionarnemu pesniku Tomažu Šalamunu, ki bo danes, 12. februarja, ob 17.30 na Postaji Rogers. O pesniku bodo spregovorili David Ban-delj, Darja Betocchi, Roberto Dedenaro in Marko Kravos. (maj)
Pogovor z Markom Sosičem in Sabrino Morena je moderirala Patrizia Vascotto
fotodamj@n
Rektor Fermeglia v Kavarni znanosti o dilemah človeštva
Energija, hrana, voda, podnebne spremembe. To so globalni izzivi, ki že danes pogojujejo človeštvo in utegnejo v bližnji prihodnosti postaviti pod vprašaj sam obstoj človeške vrste na planetu Zemlja. O teh vprašanjih bo rektor Tržaške univerze Maurizio Fermeglia govoril danes ob 17.15 v kavarni Tomma-seo na Nabrežju 3. novembra na prvem srečanju iz novega niza Kavarna znanosti. Namen teh srečanj je javnosti na poljuden in sproščen način približati nekatere aktualne znanstvene tematike. Prof. Ferme-glia je docent kemijskega inženirstva in nanotehnologije. Prav v teh znanstvenih panogah je mogoče iskati rešitve za obstoj človeštva in izboljšanje življenjskega okolja na planetu. V nanotehnologijah na primer znanstveniki iščejo možnost ekonomsko vzdržnega koriščenja sončne energije, s čemer bi se človeštvo lahko dokončno osvobodilo fosilnih goriv in vsega zla, ki ga leta prinašajo z vojnami in koncentracijo oblasti v rokah maloštevilnih v zdajšnjem ekonomskem modelu dominantnih koncernov.
glasbeno šolstvo - Lep uspeh na primorskih selekcijah za tekmovanje Temsig
Zlati kitaristi Glasbene matice
Z regijskim primorskim tekmovanjem so se začele selekcije za državno tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije TEMSIG, ki ga prireja Zveza slovenskih glasbenih šol. Kot prvi so stopili pred žirijo kitaristi, za njimi so zaigrali violinisti, v prihodnjih dneh pa se bodo preizkusili še komorne skupine s pihali, kontrabasisti, vio-lončelisti, harfisti in citrarji.
Učenci Glasbene matice se redno udeležujejo tega tekmovanja in so se tudi tokrat izkazali z odličnimi rezultati že na prvih nastopih. Med kitaristi iz vseh primorskih glasbenih šol, ki so zaigrali na glasbeni šoli Nova Gorica, se je sedem malih kitaristov uvrstilo v fi-
nale državnega tekmovanja. Glasbeno matico bodo na najuglednejšem odru zastopali kar trije »zlati« učenci. Najvišje priznanje, z možnostjo udeležbe na državnem tekmovanju, so prejeli namreč Maks Skerk in Damjan Opačič iz razreda Janoša Jurinčiča na Gm v Trstu in Zala Košiček iz razreda Franka Reje na Gm v Gorici (na sliki). Prof. Ju-rinčič je doživel debi, saj se je sam udeležil številnih tekmovanj, tokrat pa prvič v vlogi profesorja. O navdušujo-čem dosežku je povedal, da gre za »lepo zadoščenje, ki poplača vložen trud in vse dneve, ko sem se jezil, da morajo vaditi več!«.
ROP
mednarodni odnosi - Nabrežinska godba in jusarji pospeševalci sodelovanja
Občina Devin-Nabrežina se bo pobratila
z evropsko »prestolnico« japonske Toyote
Kolin, starodavno mesto z več kot trideset tisoč prebivalci v srednji Bohemiji, vsako leto gosti tradicionalni festival godb, ki ni le eden med pomembnejšimi glasbenimi dogodki v Češki Republiki, temveč sodi v sam vrh evropskih srečanj tovrstne glasbe. Na podlagi dolgoročnega prijateljstva in stikov z mestno godbo iz Kolina je bilo na jubilejno 50. izvedbo festivala leta 2013 povabljeno tudi God-beno društvo Nabrežina. Skupaj z godbo sta na Češko takrat odpotovala devinsko-nabrežinski podžupan Massimo Veronese in predsednik nabrežinskega jusa Walter Pertot, ki sta se na županstvu srečala z upravitelji občine Kolin z županom Vi-tom Rakušanom na čelu. Glavna tema je bilo pobratenje med občino Devin-Na-brežina in občino Kolin, ki sedaj zadobi-va konkretne obrise.
Župan Rakušan in podžupan Veronese sta namreč pred kratkim podpisala listino o pobratenju. Delegaciji obeh občin sta se tudi dogovorili za skupne smernice sodelovanja. Kolin je poznan predvsem po avtomobilski industriji, saj je Toyota tam leta 2005 investirala 1,5 milijard evrov in zgradila tovarno, ki zaposluje 3.000 ljudi in lahko izdela do 300.000
Od desne: Walter Pertor (Jus Nabrežina), nabrežinski podžupan Massimo Veronese, domači župan Vit Rakusan in njegov namestnik G.
Kasper
avtomobilov letno. Poleg tega je mesto z okolico znano po tradicionalnem obrtništvu, ki se že stoletja ukvarja s kovanim železom in slovi po cvetoči trgovski dejavnosti, ki jo od davno vodi lokalna židovska skupnost.
Občina Devin Nabrežina prav tako lahko ponudi svojo bogato stoletja staro
kamnoseško tradicijo, kot tudi modernejše dejavnosti, povezane s turizmom in proizvodnjo vina ter oljčnega olja in drugih domačih pridelkov.
Program, o katerem sta se delegaciji dogovorili, predvideva novo srečanje v Kolinu letos junija v času tradicionalnega festivala godb, kjer b devinsko-nabrežin-
ska Občina priredila razstavo zgoraj omenjenih izdelkov in pridelkov. Cilj razstave je dogovor o dolgoročnem sodelovanju s tamkajšnjimi podjetji. Predstavniki Kolina bodo najbrž kmalu za tem vrnili obisk. Takrat naj bi na županstvu v Nabrežini podpisali končni uradni dokument o pobratenju med obema občinama.
/
TRST
Četrtek, 12. februarja 2015
7
Moj pust!
Spet je pred nami najbolj nori teden v letu. S seboj vzemite fotoaparat in poslikajte »svoj« pust ... Fotografije nam pošljite preko rubrike Fotografije bralcev na spletni strani www.primorski.eu ali po elektronski pošti na tiskarna@primorski.eu.
Včeraj danes
M Izleti
KRU.T obvešča, da so na razpolago še zadnja mesta za velikonočno potovanje v skoraj dvomilijonski Beograd - nenavaden mozaik kulture, zgodovine, temperamentne glasbe, gostoljubja in domačnosti ter v Šumadijo in Novi Sad, od 3. do 6. aprila. Program in prijave na sedežu Krut-a (Ul. Cicerone 8, 2. nad-str.), tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
Turistične kmetije
AGRITURIZEM BELLAVISTA PREBENEG, sobota, 14.02, pu-stovanje z muziko '70-'80 leta, DJ Elvis.
Rezervacije na 331-7114399.
Danes praznuje mladostnih 75 naša super nona
Romana.
Vse najboljše in najlepše ji želimo
majhni in veliki od Križa do Repna.
[I] Lekarne
Danes, ČETRTEK, 12. februarja 2015
DAMJAN
Sonce vzide ob 7.11 in zatone ob 17.27 - Dolžina dneva 10.16 - Luna vzide ob 0.59 in zatone ob 11.09.
Jutri, PETEK, 13. februarja 2015
KATARINA
VREME VČERAJ: temperatura zraka 13 stopinj C, zračni tlak 1024,8 mb ustaljen, vlaga 62-odstotna, veter 2 km na uro severozahodnik, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 9,2 stopinje C.
H Šolske vesti
VEČSTOPENJSKA ŠOLA NABREŽI-
NA sporoča, da bo urad tajništva za sprejem vpisnin odprt od ponedeljka do petka, od 7.30 do 14.30. Info na tel. 040-200136.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA PRI SV. JAKOBU sporoča, da bo vpisovanje za š.l. 2015/16 v vse šole in vrtce (OV Piki Jakob, OV Jakoba Ukmarja, OV v Škednju, OŠ Ribičič-Širok, OŠ Grbec-Stepančič, NSŠ Ivana Cankarja) potekalo do 15. februarja. JASLI V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVEL: sporočamo, da smo pričeli z vpisi otrok od 1. leta dalje za š.l. 2015/16. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma, Ul. Ginnastica 72, od ponedeljka do petka, od 8. do 16. ure; tel. 040-573141, urad@dijaski.it.
Od ponedeljka, 9. do sobote, 14. februarja 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Roma 16 - 040 364330, Ul. Stock 9 - 040 414304, Milje - lungomare Vene-zia 3 - 040 274998, Nabrežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. Roma 16, Ul. Stock 9, Trg Garibaldi 6, Milje - lungomare Venezia 3, Na-brežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Garibaldi 6 - 040 368647.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
U Kino
AGRITURIZEM DEBELIS je na
Kolonkovcu odprt do 17.02.
Tel. 040-391790 - zaprto ob sredah.
M Osmice
DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni! Tel. 3403814906.
OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medjevasi št. 14. Tel. št. 040-208632.
PRI DAVIDU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Vabljeni! Tel.: 040-229270.
19.00, 21.30 »Taken 3 - L'ora della velita«; 18.50, 21.30 »Selma - La strada per la liberta«; 16.40 »Shaun - Vita da pécora«; 19.00,21.40 »Jupiter - II destino dell'universo«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Non sposate le mié fi-glie«; 16.40 »Mune - II guardiano della Luna«; 16.00, 18.05, 20.10 »Notte al museo 3-11 segreto del Faraone«.
TRŽIČ-KINEMAX- Dvorana 1:17.00, 19.45,22.15 »50 sfumature di grigio«; Dvorana 2: 16.20, 18.40 »Jupiter - II destino dell'universo«; 21.00 »Cin-quanta sfumature di grigio«; Dvorana 3:16.30 »Mune - II guardiano della Luna«; 18.00, 20.00, 22.10 »Taken 3 - L'ora della verita«; Dvorana 4: 16.40, 19.50 »Shaun - Vita da pecora«; 18.10, 21.30 »Non sposate le mie fi-glie«; Dvorana 5: 17.30 »Notte al museo 3 - Il segreto del Faraone«; 19.50, 22.10 »Birdman«.
Ü3 Obvestila
AMBASCIATORI - 16.30, 18.45, 21.00 »Cinquanta sfumature di grigio«.
ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Torne-ranno i prati«.
CINEMA DEI FABBRI - Dvorana je rezervirana.
FELLINI - 17.00, 21.30 »La teoria del tutto«; 19.15 »Unbroken«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.40, 21.00 »Birdman«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 18.30, 21.00 »Selma - La strada per la li-berta«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.20, 18.15, 20.10, 22.00 »Whiplash«.
KOPER - PLANET TUŠ - 16.10, 18.40 »Annie«; 15.10, 17.00 »Asterix: Domovanje bogov«; 18.30 »Igra imitacije«; 17.10, 21.00 »Jupiter v vzponu«; 16.00, 18.50, 21.20 »Kingsman: Tajna služba«; 17.30, 18.45, 19.35, 20.00, 21.15 »Petdeset odtenkov sive«; 15.20 »Pobeg s planet«; 20.50 »Poročna priča d.o.o.«; 15.30 »Sedmi palček 3D«; 16.15 »Teorija vsega«.
KOSOVELOV DOM SEŽANA - 20.00 »Zimsko spanje«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 17.30, 19.45, 22.00 »Cinquanta sfumature di gri-gio«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Non sposate le mie figlie«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Taken 3 -L'ora della verita«; 18.10, 22.00 »Jupiter - Il destino dell'universo«; Dvorana 3: 18.45, 20.10 »The Imitation Game«; 16.45 »Notte al museo 3 - Il segreto del Faraone«; Dvorana 4: 20.00 »American Sniper«; 16.40 »Shaun - Vita da pecora«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
THE SPACE CINEMA - 15.50, 16.30, 18.20, 19.05, 20.50, 21.40, 22.15 »Cin-quanta sfumature di grigio«; 16.30,
KNJIGOKROG: danes, 12. februarja, bo v Oddelku za mlade bralce NŠK potekal prvi Knjigokrog oz. izmenjava rabljenih otroških in mladinskih knjig. Vsak obiskovalec lahko prinese največ 5 knjig, ki naj bodo v dobrem stanju (kar jim bodo morale knjižničarke potrditi) in jih prav toliko lahko odnese domov. Vabljeni k sodelovanju!
PUSTNA SKUPINA BAZOVICA obvešča, da bodo plesne vaje potekale danes, 12. februarja, ob 21. uri in v petek, 13. februarja, ob 20. uri v Športnem centru Zarja v Bazovici.
RAJONSKI SVET za Zahodni Kras se bo sestal danes, 12. februarja, ob 20. uri na sedežu na Proseku 159.
SEKCIJA ZA SLOVENŠČINO - prevajalske fakultete (IUSLIT) Univerze v Trstu organizira danes, 12. februarja, od 15. do 19. ure tretje srečanje v sklopu seminarja iz prevajanja pravnih besedil z naslovom »Različne razsežnosti pravne terminologije«. Seminar bo potekal v Narodnem domu (predavalnica M5) vodila pa ga bo prof. Alenka Kocbek.
OSNOVNOŠOLCI IZ BAZOVICE bodo v petek, 13. februarja, ob jutranjih urah obiskali vaščane in preganjali zimo. Pridružite se jim!
UČENCI OŠ FRAN MILČINSKI iz Kati-nare bodo v petek, 13. februarja, ob jutranjih urah koledovali po Lonjer-ju. Pustno razpoložene maske bodo obiskale vse radodarne vaščane!
FOTOVIDEO TRST80 vabi na Opčine v soboto, 14. februarja, na fotografsko tekmovanje »Pustni ex-tempore«. Vpisovanje na pustno soboto v Prosvetnem domu od 13. do 14. ure. Info na tel. št. 329-4128363 ali www.trst80.com.
BORŠTANSKI PUST - v nedeljo, 15. februarja, bo potekal tradicionalni sprevod po vasi od hiše do hiše. Letos bomo obiskali Zabrežec v jutranjih urah in Boršt po kosilu. »Škrmate« se zberemo v Srenjski hiši ob 9.30 in točno ob 10.00 krenemo na pot.
GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA bo po ustaljeni tradiciji ob pustnem času obiskalo domače vasi: v nedeljo, 15. februarja, Slivno, Mavhinje, Ce-rovlje, Prečnik in Praprot; v ponedeljek, 16. februarja, Vižovlje, Štivan, Medja vas, Sesljan, Trnovca in Šem-polaj; v torek, 17. februarja, Nabrežina. Vabimo k sodelovanju vse prijatelje in ljubitelje vesele glasbe!
HATHA YOGA - KD RDEČA ZVEZDA, v sodelovanju z vaditeljem Janom, prireja tečaj Hatha yoge. Lekcije se odvijajo ob ponedeljkih in četrtkih ob 18.00 v Saležu. Vabljeni na sproščeno telesno in umsko vadbo. Info na tel. 340-6887720 (Jan) ali yogajanbu-din@gmail.com.
OTROŠKO PUSTNO RAJANJE, v organizaciji KD Fran Venturini, bo v nedeljo, 15. februarja, od 15.30 do 20.00 in v torek, 17. februarja, od 16. do 20. ure v društvenih prostorih pri Domju. Igra ansambel Remix. Vsi toplo vabljeni!
SKD SLAVKO ŠKAMPERLE - HATHA YOGA: na Stadionu 1. maj pri Sv. Ivanu. Urniki: torek in petek 18.3019.50 in 20.00-21.20. Vabljeni na popolno sprostitev telesa in uma. Info na
tel. 340-6887720 (Jan) ali yogajanbu-din@gmail.com.
SKD TABOR - HATHA YOGA: v Prosvetnem domu na Opčinah. Tečaja se bosta odvijala ob ponedeljkih ob 20.00 in sredah ob 20.30 ob torkih in petkih ob 9.00. Vabljeni na spoznavanje starodavne indijske modrosti, ki omogoča razvoj vašega telesnega in umskega potenciala. Info na tel. 340-6887720 (Jan) ali yogajanbudin@gmail.com.
DSI vabi v ponedeljek, 16. februarja, ob 20.30 v Peterlinovo dvorano, Ul. Donizetti 3, na debatni večer na temo »Vloga športa v naši stvarnosti nekoč in danes«. O temi bosta govorila Jože Peterlin in Franko Drasič.
OTROŠKO PUSTNO RAJANJE bo v ponedeljek, 16. februarja, od 16. ure dalje v dvorani Ljudskega doma Can-ciani v Podlonjerju, Ul. Masaccio 24.
SKD VIGRED vabi otroke, ki obiskujejo vrtec in osnovno šolo na pustno rajanje, ki bo v ponedeljek, 16. februarja, od 16. do 18. ure v spodnjih prostorih stavbe Albina Škerka v Šempolaju.
OTROŠKO PUSTNO RAJANJE z bogato loterijo in animacijo v organizaciji SKD Primorec bo v torek, 17. februarja, od 15. do 18. ure v Ljudskem domu v Trebčah.
SKD TABOR, Prosvetni dom - Opčine, prireja otroško pustno rajanje v torek, 17. februarja, od 16. do 19. ure. Zabaval nas bo Mladi Maj!
V MARIJANIŠČU na Opčinah bodo v februarju in marcu ob sredah potekala srečanja priprave na poroko. To je edini slovenski tečaj v zamejstvu za vse, ki se želijo poročiti v cerkvi. Prvo srečanje bo v sredo, 18. februarja, ob 20.30. Skupno 7 srečanj. Nadaljnji razpored bo vsakdo dobil na prvem srečanju. Prijave na tel. št. 335-8186940.
ONAV (Vsedržavno združenje pokuše-valcev vina) vabi na večer posvečen Modremu pinoju. Pokušnjo bomo izpeljali v petek, 20. februarja, ob 20.30 v restavraciji v Miljah. Info in vpisnina po tel. 333-9857776 ali trie-ste@onav.it.
POKRAJINSKI SVET SKGZ sklicuje izredni pokrajinski kongres SKGZ za Tržaško v sredo, 25. februarja, ob 18.30 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. Sv. Frančiška 20 (2. nadstropje).
OBČINA DOLINA sporoča, da bo do petka, 27. februarja, možno predložiti prošnje za dodelitev denarnega prispevka za povračilo stroškov za nakup v š.l. 2014/15 učbenikov, individualnih učnih pripomočkov, vozovnic za lokalni javni prevoz v tržaški pokrajini, v korist učencev nižjih srednjih šol in prvih dveh razredov višjih srednjih šol, s stalnim bivališčem v občini Dolina. Obrazec na www.san-dorligo-dolina.it.
OBČINA DOLINA sporoča, da bodo potekala za š.l. 2015/16 vpisovanja v otroške občinske jasli v Dolini št. 200 - slovenska in italijanska sekcija in v otroške jasli Colibri, Ul. Curiel 2 (samo za mesta v konvenciji z Občino Trst, ki so na razpolago za otroke s stalnim bivališčem v Občini Dolina) do petka, 27. februarja. Info in vpisni obrazci na www.sandorligo-dolina.it.
SS Prireditve
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabi do 20. februarja v Gregorčičevo dvorano, Ul. Sv. Frančiška 20, (2. nadstropje) na ogled razstave 1914 -Položaj žensk na predvečer vojne: zjutraj od ponedeljka do petka (9.0013.00), popoldne danes, 12., 13., 16., 17., 18., 19. februarja (14.00-17.00).
KD IVAN GRBEC, PD Kolonkovec in Dom Jakoba Ukmarja, vabijo na Dan Slovenske kulture v petek, 13. februarja, ob 18.30 v dvorano Doma Jakoba Ukmarja, Ul. Soncini 112. Nastopali bodo: otroci OŠ Ivan Grbec -Marica Gregorič - Stepančič, citrar-ka Maruša Pišljar, harfistka Tatjana Donis, ŽePZ Ivan Grbec, vodi Silvana Dobrilla. Slavnostni govornik bo Ksenija Dobrila.
SDD JAKA ŠTOKA vabi na predstavitev dnevnika »Od Galicije do Južne
Tirolske« Alojza Goriupa, Prosečana v prvi svetovni vojni. Ob prisotnosti avtorjevega sina Sergija ga bo predstavil Vinko Avsenak, vojaške pesmi iz tistega obdobja pa bo zapel MePZ Kraški dom z Repentabra. Prireditev bo v Kulturnem domu Prosek - Kon-tovel v petek, 13. februarja, ob 20.30.
KLUB PRIJATELJSTVA in Vincencije-va Konferenca vabita na popoldansko Prešernovo proslavo »Naj pesem sega do srca« v četrtek, 19. februarja, ob 16. uri v Peterlinovi dvorani (Ul. Donizetti 3, 1. nadstr.). Prof. Majda Cibic bo predstavila zbirko poezij Odselitev pesnika Ivana Tavčarja, s sodelovanjem gledališkega umetnika Adrijana Rustje in pianistke Alenke Cergol.
DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM in CPZ Sv. Jernej vabita na Večer slovenske pesmi in besede (Prešernovo proslavo) z naslovom »Al ljubiš me al me sovražiš?« v Finžgarjevem domu v soboto, 28. februarja, ob 20. uri. Oblikovali ga bodo Ml DPS Vesela pomlad, MKS Stane Malič, MCPZ Sv. Jernej, solisti in igralska skupina T. Petaros. Govor: Alenka Štoka.
POGLED V KRALJESTVO TEME je naslov razstave fotografij, ki sta jih v globinah jam posnela Claudio Bratos in Peter Gedej. Razstavo je priredila Skupina 35-55 SKD France Prešeren in je na ogled v društvenem baru n' G'rici v Boljuncu.
0 Mali oglasi
IŠČEM DELO - z lastno kosilnico in motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot živo mejo. Tel. 333-2892869.
PRODAJAM ženske čevlje in škornje od št. 43 do 46. Tel. št.: 335-5283387.
PRODAJAM sode za vino ali olje iz ino-xa. Tel. št.: 331-7114399.
SKRBNA IN ZANESLJIVA gospa išče delo kot čistilka ali negovalka starejših oseb. Tel. št.: 329-3227075.
Prispevki
V	spomin na Karla Guština in Daria Škabarja darujejo Jepavkni 100,00 evrov za Hospice Pineta del Carso.
V	spomin na Primoža Možino daruje Marica Dolenc 20,00 evrov za OŠ A. Gradnika na Repentabru.
V	spomin na bratranca in prijatelja Primoža Možino darujeta Darja in Pavel 50,00 evrov za Tabornike RMV.
V	spomin na Franca Foschinija in na Primoža Možino daruje Stanka Hro-vatin 60,00 evrov za negovanje spomenikov padlim v NOB na Opčinah.
t
Zapustila nas je naša draga
Albina Bresciani vd. Milič
Žalostno vest sporočajo
Gigi, sestri Darinka in Sonja, svak Danilo, nečaki z družinami in ostalo sorodstvo.
Pogreb bo v soboto, 14. februarja. Po-kojnica bo ležala v ulici Costalunga od 10.00 do 12.20.
Sledila bo ob 13.00 uri sveta maša v zgoniški cerkvi in nato pokop na vaškem pokopališču.
Briščiki, 12. februarja 2015
Pogrebno podjetje Alabarda
8
Četrtek, 12. februarja 2015
TRST
/
¿) kraški pust - Kaj pripravljajo pustne skupine, ki bodo v soboto v sprevodu
izvirne zamisli in pisani kostumi
Z današnjim žrebom startne liste pustnih vozov in skupin bo tudi 48. Kraški pust stopil v živo. Iz daljnega Štmavra bosta na Opčine z zgodovinskim terenskim vozilom pripotovali pustni veličanstvi Kralj Valentin Štrukelj in Kraljica Osminka Sabotinka, ki bosta po obisku open-skih trgovcev ob 19.30 prisostvovali običajnemu četrtkovem žrebu, tokrat v restavraciji Diana. Za veselo vzdušje bo poskrbela godba iz Sa-leža, dogajanje pa bo povezoval Omar Marucelli.
Z openskega Pikelca se bo po Dunajski cesti spustilo osem vozov, poleg teh pa v uradni konkurenci še osem skupin. Te prihajajo vse iz tržaške pokrajine, med njimi pa najdemo skupine z dolgo pustno tradicijo in nekatere novince. Izven konkurence pa bodo nastopili še pustarji iz Boljunca ter Pustje z Liga na Kanalom.
Sladki poljubi
Povorka bo letos na valentinovo. Na dan ljubimcev pa so se spomnili pri zadrugi AN-FASS, ki bo s svojo veselo skupino tudi prva krenila na pot. S seboj bodo spremljevalci in prizadeti prinesli veliko sladkih poljubov, pa še kakega pol golega kupida. Sladek okus in poljubi najdejo skupni imenovalec v znanih čokoladnih bonbonih, ki bodo ob tej priložnosti nosili drugačen lokalni vzdevek. Obeta se torej shod bleščečih aluminijastih folij, saj bo v tej posebni skupini nastopilo približno petdeset pustarjev, ki že več let doživljajo na Kraškem pustu prijetne trenutke zabave in sprostitve.
Gropajsko-padriška stavnica
Ob vsaki udeležbi nadvse izvirne zamisli izkažejo pustarji Lune puhne iz Gropade in Pa-drič. Lanski zmagovalci kategorije skupin bodo letos obdelali tiskane medije. Že od novembra meseca se srečujejo v prostorih nekdanjega begunskega taborišča na Padričah, kjer pripravljajo posebne obleke iz papirja številnih dnevnikov in revij, poskrbeli bodo tudi za izvirne članke. Šivanke so letos zamenjali s škarjami in lepili, obljubljajo pa kar bogato medijsko kritje, saj na-
Lanski zmagovalci med skupinami Lune puhne iz Gropade in Padrič so letos poiskali navdih v svetu tiskanih medijev ...
fotodamj@n
povedujejo, da bo osemdeset glava množica preplavila Opčine s številnimi informacijami.
Divjanje na vzhodu
Križani so lani odpotovali na Jamajko, letos pa bodo obiskali nemirni evropski vzhod. Trenutne razmere ukrajinsko-ruske krize so povezali z osvajanjem zahoda trdoglavega kavboja Putina. Ob ruskih stereotipih, kozakih in seveda rožljanju orožja bo rusko-kriški predsednik skušal osvojiti čim bolj vidno mesto na pustni šahovnici, hkrati pa na zmagovalnem odru. Križanov z vzhoda bo po številu bližje kitajskim standardom, saj napovedujejo, da jih bo več kot sto.
Revni mornarji
Ekonomska kriza je še vedno v mislih šem-polajskih pustarjev ali pravzaprav mornarjev, ki si želijo s skupnimi močmi splavati iz nemirnih vod. V tamkajšnji Štalci od 7. januarja vestno šivajo mornarske obleke in vadijo plesno koreo-
grafijo. Letos so se odpovedali vozu, ampak jih želja po druženju ob pustnem prazniku še močno povezuje, saj se na nastop pripravljajo tako otroci kot starejši vaščani.
Igra absurdov
V podobnem vaškem duhu pustni vrvež doživljajo tudi v Repnu. Repenci se sicer na Kraški pust vračajo po nekaj letni odsotnosti. Odločitev pa je res padla v zadnjem trenutku, tako tudi oblikovalna dela so začela z zamudo, saj so z njimi začeli v torek. Večjih ambicij o visoki uvrstitvi nimajo, ampak bi radi spet poživeli pustno evforijo na vasi. Obljubljajo uprizoritev igre absurdov in kontrastov v živalski omaki, kjer nič ni več na svojem mestu. Sodelovali bodo vaš-čani vseh starosti, ob teh tudi nekateri starši in otroci repenskega vrtca ter osnovne šole.
Sodobna pepelka
Tudi v Gabrovcu bodo pustno vpreženi predvsem starši in otroci, ki obiskujejo tam-
kajšnji vrtec, nekateri pa prve razrede OŠ v Zgoniku. S pomočjo SKD Drago Bojan bodo uprizorili sodobno in alternativno različico Pe-pelkine pravljice. 30-članska zasedba obljublja živahne male miške, mame v vlogi neobičajnih Pepelk in očete v oblekah stranskih junakov, na prvem mestu pa bo predvsem zabava najmlajših.
Jadranski petrolej
Nekoliko drugače so letos priprave na Kraški pust doživljali Openci. Zaradi časovne in prostorske stiske so se odpovedali vozu, nikakor pa se niso želeli odpovedati nastopu na po-vorki. Tudi v tem primeru je zamisel povezana z morjem, vendar je ta ekološko naravnana. Šestdeset openskih pustarjev bo uprizorilo morebitne posledice črpanja petroleja iz Jadranskega morja, večje podrobnosti pa so še ovite v tančico skrivnosti, saj niso želeli razkriti značilnosti njihovih oblek.
Nabrežinski svinčniki
Združenje staršev šole Virgil Šček iz Na-brežine bo pa krotilo nagajive svinčnike vseh barv. Za nagajivost bodo poskrbeli živahni osnovnošolci, delo za šivalnim strojem pa so opravile nekatere mame, ki so skupno sešile 68 bar-vanih svinčnikov. V te se bodo poleg mamic in otrok oblekli tudi očetje, ki pripravljajo peresnico z drugimi šolskimi potrebščinami. Počasen potek oblikovanja običajnega Ape-ja povzroča kar nekaj skrbi vestnim mamam, kaže pa, da bodo med večernimi malicami očetje le izpeljali obljubljeno delo. (mar)
#kraskipust
S haštagom #kraskipust bomo na naših socialnih omrežjih objavljali novice, informacije, utrinke in misli o letošnjem 48. Kraškem pustu. Pridružite se nam tudi vi! Ob vsaki objavi na fa-cebooku, twitterju in istagramu zapišite še #kra-skipust. Najlepše fotografije in misli s to oznako bomo izbrali in objavili na našem spletu.
občila - Revija PleinAir o Kraškem pustu
Opčine kot Viareggio...
Italijanska revija, ki je namenjena turizmu in potovanjem, objavlja tudi članek o miljskem pustovanju
Italijanska revija PleinAir, ki je namenjena potovanjem, turizmu ter ljubiteljem avtodomov in kampiranja, objavlja članek o Kraškem pustu. V isti številki poroča tudi o pustnem sprevodu v Miljah ter o sloviti pustni paradi v Viareggiu. Novinar Alberto Campanile obnavlja zgodovino Kraškega pusta in predstavlja njegov potek v luči pričevanja Rudija Vilhelma, enega glavnih pobudnikov te zelo
priljubljene prireditve. V začetku so bili pustni sprevodi zelo enostavni, s časom pa so postali vse bolj umetniški in skrbno izdelani, ugotavlja Vil-helm, ki tudi obuja spomin na prve pustne osmi-ce.
PleinAir v duhu svojega poslanstva objavlja tudi napotke, kako priti na Opčine in kje in kako parkirati avtodom. Bralkam in bralcem svetuje knji-
Posnetek z lanske izvedbe Kraškega pusta, ki ga objavlja revija PleinAir
ge o Kraškem pustu, objavljen je tudi seznam kam-pingov v tržaški pokrajini. Skratka koristne in zanimive informacije.
Enako pozornost revija namenja pustnim prireditvam v Miljah, kjer se lahko ponašajo z zelo staro pustno tradicijo. Prvi pustni sprevod so v Miljah priredili leta 1954, na sprevodih je skupno sodelovalo skoraj sto različnih pustnih kompanij.
pust - Od danes
V vseh mestnih rajonih začetek pustnih norčij
V	različnih mestnih rajonih se bo danes uradno začel 24. Tržaški pust, ki bo vrhunec dosegel v torek, 17. februarja. Najprej bosta na sporedu pustni povorki svetoivanskih (začetek ob 10. uri) in škedenjskih (začetek ob 10.30) šolarjev, ki bodo že danes dopoldne rajali po krajevnih ulicah.
Popoldne bo pestro in zabavno v Škednju, kjer bodo, tako kot veleva tradicija, svoja vrata na stežaj odprli vsi krajevni lokali, kjer bo mogoče poslušati živo glasbo. Že ob 15.30 se bo tu začela tradicionalna pustna prireditev Corso delle serve. V gostilni Bella Trieste bodo zbirali prijave za škedenjski pustni bal, ki bo na programu to nedeljo. Od danes do ponedeljka bodo v prostorih nekdanjega zavoda Aiat na Velikem trgu zbirali prijave za Tržaški pust.
Jutri bo zabavno v Naselju sv. Sergija in pri Stari mitnici. V Ro-janu in pri Sv. Ivanu bodo pustne šeme na svoj račun prišle v soboto ob 15. uri, živahno pa bo tudi na Velikem trgu (ob 14. uri). Tu pripravljajo zabavo tudi v nedeljo dopoldne, ko so na ples vabljeni vsi otroci. Škedenjski pust bo vabil tudi v nedeljo (ob 15.30) in v ponedeljek (ob 18. uri).
V	torek, 17. februarja, pa bo na sporedu povorka v središču mesta, na kateri se bodo za naziv najboljše ali najbolj smešne našemljene skupine potegovali vsi mestni rajoni.
/
ALPE-JADRAN
Četrtek, 12. februarja 2015
9
ljubljana - Na Institutu Jožef Stefan s sodelovanjem ministra Borisa Koprivnikarja
Italijanski poslovni forum za rast v digitalni dobi
LJUBLJANA - Tretji italijanski poslovni forum, ki je včeraj potekal na Institutu Jožef Stefan, je bil usmerjen v naložbe v raziskave in razvoj za rast v digitalni dobi. Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je poudaril pomen gospodarskega sodelovanja med Italijo in Slovenijo, pa tudi sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem, ki je nujno za razvoj. Koprivnikar je na forumu izpostavil, da moramo preseči delitve na javni in realni sektor in sodelovati za razvoj. Gospodarstvo financira javni sektor, ta pa mu mora ustvarjati pogoje za razvoj. »Vsak dan se moramo vprašati, kako smo lahko bolj produktivni z manj sredstvi. Ne gre nujno za varčevanje, gre tudi za razvoj,« je dejal.
Kriza po njegovem mnenju ni le pomanjkanje sredstev, temveč predvsem pomanjkanje vizije. Minister je še ocenil, da razmere za ustvarjanje novih podjetij v Sloveniji res niso idealne, saj je nujnih več izboljšav, predvsem pa zmanjšanje birokracije.
Direktor Inštituta Jožef Stefan Jadran Lenarčič je ocenil, da se veliko evropskih držav sooča s težavami na področju naložb v raziskave in razvoj, saj so te v času krize opazno upadle, tudi v Sloveniji. Lenarčič pa vzrokov za padec teh naložb v Sloveniji ne vidi le v finančni krizi, temveč tudi v slabem razumevanju pomena raziskav in razvoja.
Pomen investicij v raziskave in razvoj v času digitalizacije je poudarila tudi italijanska veleposlanica v Sloveniji Rossella Franchini Sherifis.
Inovacije poganjajo gospodarski razvoj, nujne pa so tudi za ustvarjanje novih delovnih mest, je dejala. Internet in digitalizacija hitro spreminjata gospodarstvo in prinašata veliko možnosti za zmanjšanje stroškov dela in povečanje učinkovitosti, vendar pa Slovenija in Italija ne smeta zamuditi te priložnosti, zato morata okrepiti naložbe v digitalizacijo.
Italija je v zadnjih 20 letih po njenih besedah dokazala svojo sposobnost, da uspe na mnogih gospodarskih področjih, vendar pa je v zadnjih nekaj letih zamudila nekaj priložnosti za povečanje konkurenčnosti in zmanjšanje dolga. »Zagotavljam vam, da je italijanska vlada zavezana modernizaciji,« je dejala.
Sodelovanje med državama je po besedah predsednika italijanske trgovinske zbornice Riccarda Montija »prava zgodba o uspehu«. Slovenija je za Italijo pomemben gospodarski partner, državi pa si želita sodelovanje še izboljšati. »Izvoza v Slovenijo ne moremo podvojiti, lahko pa okrepimo sodelovanje na področju investicij,« je dodal.
Ocenil je, da se v tujini pogosto podcenjuje zmožnosti italijanskega go-
Na fotografiji levo predsednik Foruma Jurij Giacomelli, desno del sodelujočih v predavalnici Inštituta Jožef Stefan
sta
spodarstva, čeprav je veliko italijanskega izvoza visokotehnološkega.
»Okrepiti pa moramo naložbe v raziskave in razvoj. Eden izmed razlogov, da premalo vlagamo v razvoj, je bilo dejstvo, da podjetja ne razmišljajo, kakšen bo učinek investicij,« je izpostavil.
Včerajšnji forum je organiziral Institut Jožef Stefan v sodelovanju z ita-lijansko-slovenskim forumom, ustanovljenim leta 2012, ki si prizadeva za krepitev odnosov med državama na področju kulture, znanosti, gospodarstva in turizma.
Prvi italijanski poslovni forum je bil usmerjen v reševanje evropskih bank, drugi je bil posvečen privatizaciji, tokrat pa je bil čas za veliko večji izziv, investicije v razvoj, je pojasnil predsednik italijansko-slovenskega foruma Jurij Giacomelli.
Prvi kongres SMC 7. marca v Sežani
LJUBLJANA - Prvi redni kongres stranke SMC bo 7. marca v Sežani, je v izjavi za medije včeraj dejal generalni sekretar stranke Erik Kopač. Na kongresu bodo med drugim obravnavali tudi spremembo imena stranke, v katerem po Kopačevih besedah ne bo več imena predsednika SMC Mira Cerarja. Sicer pa SMC na kongresu med drugim čaka tudi popolnitev organov stranke.Da bo kongres SMC marca, je v pogovoru za STA prejšnji teden potrdil Cerar in povedal, da bo namenjen spremembi imena ter manjšim spremembam statuta in organov stranke.
Kopač je včeraj dejal, da bodo na kongresu v prvem delu obravnavali statutarne spremembe, konkretneje spremembo imena in popolnitev organov stranke. Drugi del bo po njegovih besedah namenjen operacionalizaciji nekaterih programskih usmeritev delovanja stranke. Pojasnil je, da v imenu stranke ne bo več imena njenega predsednika Mira Cerarja, vendar pa bo kratica ostala ista. »Ime bo izražalo tudi našo politično usmeritev,« je povedal in dejal, da so v času državnozborskih volitev izpostavljali, da niso »ne levo, ne desno«. Tako bo ime po njegovih besedah izražalo sredinskost stranke. Poudaril je, da morajo statutarne spremembe potrditi vsi organi stranke, zato več o imenu včeraj ni povedal.
ljubljana - Po naraščajočih pritiskih javnosti in politike
Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec zavrnil vse očitke o manipuliranju s podatki
LJUBLJANA - Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec je po naraščajočih pritiskih javnosti in politike po pojasnilih glede obtožbo o prirejanju in manipuliranju s podatki pri izrednih ukrepih za banke decembra 2013 včeraj zavrnil vse očitke. Premier Miro Cerar je poudaril, da dogajanje pozorno spremlja in da bo vlada pristojne v četrtek pozvala k preiskavi. »Če drži teza, da je Banka Slovenije prirejala dokumente, je pričakovati, da bo nekdo pokazal originalen in ponarejen dokument. Mi imamo le originalnega, ki ste ga videli in ki ga ima tudi ustavno sodišče, ki odloča o ustavnosti celotnega postopka,« je Jazbec dejal na včerajšnji novinarski konferenci.
Tako se je odzval na očitke neimenovanega uslužbenca Banke Slovenije, ki je opozoril na nepravilnosti pri razlaščanju imetnikov obveznic in delnic v podržavljenih bankah. Glede kapitaliziranosti podržavljenih bank je spomnil na zahteve Banke Slovenije iz let 2010, 2011 in 2012, koliko bi morali lastniki bank, v tem primeru je bila to država, banke kapitalsko okrepiti. »Razlika med zahtevami Banke Slovenije in tem, kar je lastnik banke naredil v resnici, je skoraj milijarda evrov,« je navedel.
Razmere so se nato v letu 2013 še poslabšale, zato je prišlo še do večjih zahtev po dokapitalizacijah, saj so slovenske banke šele po do-kapitalizaciji konec leta 2013 dosegle kapitalske količnike, kot so jih imele v povprečju banke v evrosi-stemu, je dodal.
Jazbec je spomnil še, da je bila Slovenija edina država, ki je morala dvakrat opraviti obremenitvene teste in preglede aktive. Testi v letu 2014 so potrdili tiste iz leta 2013. Če nekdo dvakrat zaporedo-
ma enako opravi test, je verjetno, da sta bila narejena pravilno, je sklenil.
Jazbec je poudaril, da je bila stabilnost sistema ohranjena in da se je Slovenija s temi ukrepi izognila stečaju nekaterih bank. Nihče ni izgubil niti evra s transakcijskega računa, dokapitalizirane banke pa so zdaj v državni lasti. Jazbec ne vidi motiva, zakaj bi Banka Slovenije kar koli prirejala in manipulirala, ne zna pa povedati niti, kaj je motiv za napade nanjo. Menil pa je, da gre le za izpodbijanje verodostojnosti centralne banke.
Večkrat je poudaril tudi, da je zadeva na različnih sodnih instancah, tudi na ustavnem sodišču, ki imajo dostop do vse dokumentacije. Jazbec upa na čimprejšnje odločitve sodišč. Legitimno in razumljivo se mu sicer zdi, da želi vsak imetnik podrejenih obveznic dobiti sredstva nazaj, a zagotovi lahko le, da Banka Slovenije ni storila nič nezakonitega.
Predsednik vlade Cerar, ki se mudi na obisku v Luksemburgu, medtem pozorno spremlja dogajanje. Kot je povedal za STA, je v stalnem stiku z nekaterimi ministri. Med drugim je bil že v torek v stiku s finančnim ministrom Dušanom Mramorjem, a ta posebnih informacij ni imel.
Premier, ki se bo danes udeležil vrha EU v Bruslju in ga zato ne bo na seji vlade, je podpredsedniku vlade in ministru za javno upravo Borisu Koprivnikarju naložil, da na seji ministrskega zbora odpre tudi to vprašanje, zato da se vlada natančno informira o dosedanjih ugotovitvah in dostopnih dejstvih. Vlada bo po Cerarjevih besedah pristojne organe pozvala, da v najkrajšem možnem času ugotovijo dejstva, zato da se bo lahko podala ocena, ali so bile res storjene nepravilnosti.
Boštjan Jazbec
arhiv
Oglasil se je tudi predsednik republike Borut Pahor, ki je ocenil, da je glede na upravičeno zanimanje javnosti primerno, da guverner in viceguvernerji temeljito pojasnijo ravnanja Banke Slovenije v zvezi z aktualnimi vprašanji o sanaciji bank.
Domneve o nepravilnostih odmevajo tudi v Državnem zboru. Predsednica ZaAB Alenka Bratušek in premierka v času reševanja bank je dejala, da je vlada vse odločitve sprejemala na podlagi podatkov Banke Slovenije in da takrat ni imela nobenih argumentov, da bi vanje dvomila. Generalni sekretar SMC Erik Kopač je menil, da bi bilo treba ugotoviti, kakšno je dejansko stanje, vodja poslancev SD Matjaž Han pa je dejal, da bi morala Banka Slovenija razkriti ključne podatke, da se zadeve raziščejo.
Predsednik DeSUS Karl Erjavec je bil nekoliko bolj previden. Kot je navedel, je treba najprej ugotoviti vse okoliščine primera in ali je dejansko prišlo do nepravilnosti. Poslanec SDS Andrej Šircelj, ki je kot predsednik komisije za
nadzor javnih financ sklical petkovo sejo, je pojasnil, da »želi preveriti informacije in realnost podatkov, ki so bili takrat dani Banki Slovenije za odločitev o takšnih dokapitalizacijah«.
V NSi pa bodo po napovedih vodje poslanske skupine Mateja Tonina začeli zbirati podpise za sklic nujne seje DZ, kjer bo guverner moral dati ustrezna pojasnila in odgovore na vsa odprta vprašanja. Da je škandalozno, da je centralna banka ponarejala dokumente, naročila dve reviziji bančne luknje in izbrala tisto, ki ji najbolj ustreza, pa je dejal vodja poslancev ZL Luka Mesec.
Informacijski pooblaščenec meni, da bi morala Banka Slovenije kot pravna oseba javnega sektorja delovati bolj pregledno. V tej zvezi je izdal več odločb, na katere pa se je Banka Slovenije pritožila. Guverner je danes povedal, da sta zakona o bančništvu in dostopu do informacij javnega značaja na tem področju v nasprotju, zato je to vprašanje na sodišču.
Jazbec upa, da bodo sodniki v najkrajšem možnem času odločili o dopustnosti objave podatkov o posameznih terjatvah in podjetjih.
Transparency International Slovenia pa obsoja po njihovem mnenju netransparentno delovanje Banke Slovenije glede navedb in obtožb. Po mnenju generalnega sekretarja TI Slovenia Vida Dorie morajo biti domneve o ponarejanju dokumentov preiskane.
Domnevne nepravilnosti v Banki Slovenije so razburile tudi sindikaliste. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije in Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije so premierju Miru Cerarju poslali pismo z jasnim sporočilom: »Ne bomo plačevali malopridnosti našega bančnega sistema!«
10
Četrtek, 12. februarja 2015
KULTURA
/
glasba - Nastopil v tržaškem Koncertnem društvu
Pianist Andrea Lucchesini čustven in brezhiben interpret
Ob skladbah, ki nagovarjajo otroško dušo, še Rahmaninov in razni dodatki
glasba - Festival No borders
Anastacia na Trbižu!
Andrea Lucchesini je težko opredeljiv pianist: v svoji karieri je dokazal, da je doma tako v klasičnem kot v sodobnem repertoarju in je zato požel že veliko pomembnih priznanj; koncertira v najuglednejših dvoranah in sodeluje z vrhunskimi glasbeniki, vse to z nastopom, ki je suveren in vseskozi zanimiv, se pa spreminja glede na trenutno razpoloženje. Program, ki ga je mojster oblikoval za tržaško Koncertno društvo, je bil v prvem delu posvečen otroški glasbi, ampak ne taki, ki bi ji bili kos mali pianisti, temveč glasbi, ki se skuša približati otroški duši.
Tak primer so Schumannove Kinderszenen op.15, zbirka, s katero je skladatelj izrazil željo, da bi jo otroci poslušali kot vrsto ljubkih pravljic. Lucchesini je skoraj vse prizore odel v pajčolan nostalgije, kot bi z žalostjo meril razdaljo, ki nas loči od brezskrbnega otroštva: nevsakdanja in originalna interpretacija je parti-turo osvetlila z novim pogledom, pustila pa je marsikatero vprašanje odprto.
Bolj jasno in odločno so zazvenele Children's Songs iz zbirke, ki jo je pred štiridesetimi leti spisal Chick Corea: z ritmom nabite, včasih bolj nežne glasbene zamisli pianista, ki se pretežno ukvarja z jazzom, so nas tu pa tam spomnile na Bartoka, pa tudi na Debussyja - in ravno francoski skladatelj je sklenil prvi del koncerta z znamenito zbirko Children's Corner, otroški kotiček, v katerega je mojster nasul vrsto bistrih domislic, od parodije duhamornih etud v Doctor Gradus ad Parnassum, nežne uspavanke Jimbo's lullaby, pa Serenade of the Doll, rahlega plesa snežink, portreta malega pastir-
čka do najbolj znane Golliwogg's cakewalk. Mojstrsko doziranje barv, tehnična brezhibnost ter interpretativna jasnina sta izstopali na vsakem koraku, drugi del pa se je odločno oddaljil od otroštva in nam ponudil vrsto Preludijev Sergeja Rahmaninova iz op.23 in 32. Vrhunsko tehniko, ki jo zahtevajo te skladbe, ima Lucchesini ta-korekoč v mezincu, zna pa tudi osmisliti posamezne skladbe ter izluščiti glasbene vrednote, ki jih nekateri prezrejo. Razgibana in vseskozi zanimiva interpretacija je požela dolge aplavze,
do pravega navdušenja pa je prišlo med dodatki: Brahmsov Intermezzo v A-Duru op.118 št.2 je mojster podal z očarljivo čustveno predanostjo, sledil je Schubertov Impromptu op.90 št.2, ki ga je pianist natresel poslušalcem kot biserno ogrlico, nato pa je za lahko noč izbral ljubko Beethovnovo Bagatello, res blago slovo mojstra, ki nas je od začetne otožnosti popeljal v različno lepe in zanimive pokrajine ter nam vsekakor podaril žlahten večer.
Katja Kralj
lodi - Srečanje na filmskem festivalu
O Slovencih na Tržaškem skozi Pahorjevo besedo
Fabio Francione in Tatjana Rojc na večeru o Borisu Pahorju v Lodiju
Lodi Film Festival ter občina San Donato Milanese pri Milanu sta v okviru niza filmskih projekcij, posvečenega dnevu spomina in poimenovanega Wstawac!, posvetila dve srečanji tudi literaturi: svetu Prima Levija (o njem se je s kuratorjem celotnega niza Fabiom Francionejem pogovarjal pisatelj Aldo Nove), še prej pa svetu Borisa Pahorja. Pri slednjem srečanju je sodelovala tudi milanska založba Bom-piani.
O slovenskem tržaškem pisatelju je spregovorila Tatjana Rojc, avtorica monografije, posvečene tržaškemu pisatelju, ter dokumentarnega portreta Boris Pahor - Pisatelj onkraj senc/Uno scrittore oltre le ombre, ki ga je Rojče-va v slovenski in italijanski različici pripravila za deželni sedež RAI v Trstu. Film so predstavili tudi v San Donatu
prejšnji teden, ko je številna publika prisluhnila pogovoru, ki ga je z Rojčevo prav tako vodil Fabio Francione.
Govor je bil predvsem o zgodovini Slovencev v prizmi Pahorjeve besede, ki predstavlja eno pomembnejših pričevanj celotne zgodovine dvajsetega stoletja. Beseda je tekla o Trstu in o slovenski prisotnosti na Tržaškem, o slovenskem tržaškem kulturnem in ekonomskem razcvetu vse do razpada avstro-ogrske monarhije, predvsem pa seveda o fašizmu, Osvobodilni fronti in Edvardu Kocbeku ter o politični de-portaciji sodelavcev uporniškega gibanja, t.i. »rdečih trikotnikov«, katerih taboriščna usoda je italijanski javnosti vse premalo poznana. Dokumentarni film Tatjane Rojc bodo na pobudo občinstva še enkrat predvajali v mesecu februarju.
videm - Nocoj
Koncert rock skupine Afterhours
Danes bo v Vidmu v gledališču Teatro Nuovo Giovanni da Udine nastopila milanska rock skupina Afterhours, ki nadaljuje s svojo turnejo po raznih italijanskih gledališčih. Gre za edini nastop v živo v naši deželi skupine, ki bo ravno letos praznovala 30-letnico obstoja in plodnega dela. Tri desetletja, v katerih so vodja Manuel Angelli in ostali člani skupine uspeli spraviti skupaj deset studijskih albumov, med katerimi je zaslovel zlasti album iz leta 1997 Hai pau-ra del buio?, ki je po mnenju tako izvedencev kot tudi številnih poslušalcev te skupine glasbeni višek skupine, ki je nastala leta 1985 v Milanu. Ravno lani je izšla nova izdaja tega eksperimentalnega albuma, ki je omogočil skupini After-hours, da je zaslovela tudi med širšo publiko. Po začetnem »angleškem« obdobju so se člani odločili, da z albumom Germi leta 1995 preskočijo na italijanski jezik s punk zvoki, ki se bodo nekoliko omilili v naslednjem že omenjenem Hai paura del buio?.
Pevec in eden izmed ustanoviteljev skupine Manuel Agnelli - tudi edini, ki je vseh trideset let neprekinjeno nastopal v tej glasbeni zasedbi - je takole obrazložil odločitev, da se podajo na turnejo po gledališčih: »Nastopanje v gledališču je priložnost, da se spoprimeš z različnim načinom nastopanja. Ritem je različen, različne so prekinitve, a tudi odnos z gledalci, saj so v gledališču tebi bliže in je torej možnost soudeležbe gledalcev med samim koncertom veliko večja. Gre za bolj intimističen odnos med pevcem in gledalcem.«
Cene vstopnic za današnji koncert (pričetek ob 21. uri) so sledeče: oštevilčeni parter 35,00 €, prva galerija 31,00 €, druga galerija 27,00 €, tretja galerija 22,00 €. (I.F.)
Ameriška rok zvezda Anastacia bo 26. julija nastopila na trbiškem Trgu Unita. Pevka, ki je doslej prodala preko 30 milijonov plošč, bo častna gostja letošnjega jubilejnega, dvajsetega festivala No borders, ki vsako leto privabi v Kanalsko dolino številne ljubitelje glasbe iz Avstrije, Italije in Slovenije. Predprodaja vstopnic (50€) se začenja danes ob 10. uri na spletnem portalu Ticke-tone.it in na običajnih prodajnih mestih. Tu je mogoče kopiti tudi karte za drugi doslej napovedani koncert: 2. junija bo namreč na Trbižu nastopila dvojica 2Cellos.
GREMO V KINO
Selma Pot do svobode
Režija: Ava DuVernay,
Igrajo: Giovanni Ribisi, Tim Roth, David Oyelowo, Cuba Gooding, Martin Sheen, Oprah Winfrey, Tassa Thomson ZDA 2014 Ocena: ★★★★
Film o dolgi človeški kači, ki tiho a drzno stopa v smeri svojih pravic, so v ZDA premier-no predstavili v Beli Hiši, kjer sta si ga ogledala Michelle in Barack Obama. Zgodba je pripoved o miroljubnem pohodu, ki ga je vodil Martin Luther King, da bi dosegel udejanje-nje pravic temnopoltega prebivalstva, istočasno pa je tudi prvi film, ld pripoveduje o življenju, pogumu in tudi temnih trenutkih Martina Luthra Kinga. Pohod se navezuje na ogromno manifestacijo, ki je marca, leta 1965 iz Montgomeryja stopala proti v Selmi v Alabami in se je je udeležilo več deset tisoč ljudi. Med njimi so bili tudi nekateri veliki predstavniki tistega časa: Bob Dylan, Joan Baez, Harry Bellafonte, Pete Seeger, seveda pripovedovalci časa in novinarji, ki so do tja prispeli iz vsega sveta. Martin Luther King, ki je pravkar prejel Nobelovo nagrado za mir, se je postavil na čelo podviga, katerega osrednji cilj je bil spoštovanje volilnih pravic, ki jih je temnopolto prebivalstvo že imelo, a jih oblasti niso želele udejanjati.
Celovečerec režiserke Ave DuVernay bi bolj sodil med dokumentarce, kot pa med igrane filme, saj se opira na celo vrsto dokumentov, meša fikcijske in arhivske posnetke in ob doslednem pripovedovanju širi zorni kot na vse ameriške domove in televizije, ki so v tistih dneh predvajale to, kar se je dogajalo v Alabami.
Za produkcijo dela sta poskrbela Brad Pitt in Oprah Winfrey, ki igra eno od znamenitih ženskih aktivistk, Annie Lee Cooper. Nadvse aktualna zgodba, dovolj je pomisliti na to, kar se dogaja v Fergusonu, pa je zanetila tudi nekaj polemik.
V nedeljo, 22. februarja, v noči losangeleških oskarjev se bo celovečerec potegoval samo za kipec za najboljši film in za najboljšo glasbo, za katero je že prejel zlati globus. Selma ni prejela drugih nominacij in to je po mnenju nekaterih kritikov dokaz, da je Hollywo-odska Academy še vedno zelo oprezna, ko izbira in ocenjuje temnopolte avtorje, režiserje in igralce. Tudi po petdesetih letih od tihe in miroljubne manifestacije Martina Lut-hra Kinga nekateri krogi očitno niso še docela prepričani v enakopravnost pravic temnopoltega prebivalstva. (Iga)
/
GORIŠKI PROSTOR
Četrtek, 12. februarja 2015 
1 5
ukrajinska kriza - Včeraj so se v Minsku srečali Petro Porošenko, Vladimir Putin, Francois Hollande in Angela Merkel
Intenzivna in napeta pogajanja za zaustavitev divjanja vojne
MINSK - Ukrajinski, ruski in francoski predsednik ter nemška kanclerka so včeraj pozno popoldne začeli krizni vrh o Ukrajini v beloruski prestolnici Minsk. Po dobrih dveh urah pogovorov v ozkem krogu se je zvečer vrh nadaljeval v razširjenem formatu. Kot poroča nemška tiskovna agencija dpa, so se pogajanjem zvečer pridružili še zunanji ministri vseh štirih držav.
Pogovori, ki veljajo za zadnjo priložnost za mirno rešitev krize v Ukrajini, so potekali v palači neodvisnosti v Min-sku. Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Francois Hollande sta se pred pogajanji najprej sešla z ukrajinskim predsednikom Petrom Porošen-kom. Poleg omenjene trojice na mirovnih pogovorih sodeluje tudi ruski predsednik Vladimir Putin.
Putin in Porošenko sta se ob začetku srečanja rokovala. Iz palače beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka, ki gosti pogovore, so sporočili, da naj bi na pogajanjih sprejeli skupno izjavo.
Pričakovati je dogovor o umiku težkega orožja z vzhoda Ukrajine. Poro-šenko je pred pogajanji v Minsku zagrozil, da bo uvedel vojno stanje, če bodo pogovori propadli.
Francoski zunanji minister Laurent Fabius je pred pogovori ocenil, da je srečanje v Minsku zadnja priložnost za rešitev ukrajinske krize s pogajanji. "Najpomembneje je preprečiti vojno v Evropi. Morali bi doseči sporazum, ki ne bo le mrtva črka na papirju, temveč bi ga morali uresničevati," je poudaril vodja francoske diplomacije.
Podrobnosti mirovnega načrta niso znane, je pa Fabius v torek dejal, da se zavzemajo za takojšnjo prekinitev ognja, hiter umik težkega orožja, učinkovit nadzor meje, spoštovanje suverenosti Ukrajine ter iskanje posebnega statusa za prebivalce Doneškega bazena. Želijo pa ostati čim bliže lanskemu dogovoru o prekinitvi ognja iz Minska.
Pogajanja v Minsku je sicer zasenčilo novo nasilje na vzhodu Ukrajine. V obstreljevanju bolnišnice v Donecku je bil po poročanju medijev ubit najmanj en človek, osem civilistov pa je bilo poškodovanih. Bolnišnico je po obstreljevanju zajel požar.
V	spopadih na vzhodu Ukrajine je bilo med torkom in sredo ubitih najmanj 45 ljudi, so sporočili tako predstavniki vlade v Kijevu kot separatistov. Med žrtvami je po navedbah tiskovnega predstavnika ukrajinske vojske Vla-dislava Seleznjova najmanj 19 vojakov, še 78 je bilo ranjenih. Žrtve je v vrstah vojske med drugim terjal raketni napad na mesto Kramatorsk.
V	istem napadu je bilo ubitih še 11 drugih ljudi, je na svoji spletni strani objavil ukrajinski predsednik Petro Po-rošenko. Proruski separatisti naj bi tokrat prvič obstreljevali mesto, v katerem ima na vzhodu države sedež ukrajinska vojska.
V	Donecku, utrdbi proruskih separatistov, je bilo medtem po navedbah mestnih oblasti ubitih osem ljudi. Separatisti, ki redko sporočajo žrtve v svojih vrstah, so poleg tega že v torek navedli, da je bilo ubitih sedem njihovih borcev.
Ruski predsednik Vladimir Putin in njegov ukrajinski kolega Petro Porošenko se na vrhu v Minsku rokujeta; okrog njiju (z leve) beloruski predsednik Aleksander Lukašenko, francoski predsednik Francois Hollande in (v ozadju) nemška kanclerka Angela Merkel
ansa
evropska unija - Srečanja se je prvič udeležil novi grški finančni minister Janis Varufakis
Evroskupina prisluhnila Grčiji, vztraja pa, da je izhodišče sedanji program pomoči
BRUSELJ - V Bruslju je bil včeraj krizni sestanek evroskupine o Grčiji, ki se ga je prvič udeležil novi grški finančni minister Janis Varufakis. Ministri so ob prihodu na srečanje izpostavljali, da bodo pozorno prisluhnili njegovim predlogom za kompromis Grčije in mednarodnih posojilodajalcev, a da dogovora ne bo tako hitro. Šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem je poudaril, da je izhodišče za pogovore obstoječi program, ter izrazil upanje, da bo Grčija ostala na poti reform, saj so se te doslej izplačale.
Vselej zgovoren in slikovit Varu-fakis je bil ob prihodu na svoj prvi sestanek s kolegi iz območja evra redkobeseden. Vse, kar je dejal novinarjem, je bilo: "Prepričan sem, da bo srečanje zelo konstruktivno."
Janis Varufakis
ansa
Varufakis je včeraj kolegom predstavil predloge za kompromis o nadaljnji finančni pomoči državi v zameno za takšen reformni načrt, ki bi za Grke pomenil prelom z dosedanjo, po njihovem prepričanju strupeno fiskalno disciplino in avtoritarno trojko.
Po informacijah, ki so prihajale iz Aten v minulih dneh, naj bi namesto podaljšanja drugega programa pomoči, nad katerim bdi trojka, ki je za Grke stigma socialnega zatona in izgube suverenosti, predlagal "premostitveni program", s katerim bi državi zagotovili potrebno financiranje do septembra. Do takrat naj bi se Grčija z evropskimi partnerji dogovorila o novem celovitem programu.
Eden ključnih mož v območju evra, nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je ob prihodu pričakovano vztrajal, da Grčija mora spoštovati zaveze v okviru obstoječega programa pomoči. Svoje neomajno stališče je ironično ponazoril z besedami, da se lahko Grčija pogovarja s tremi institucijami, če je izraz trojka problematičen.
Redkobesedna je bila tudi vodja Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde, ki je povedala, da se je pred zasedanjem prvič sestala z novim grškim finančnim ministrom. Srečanje je označila kot "zelo dobro izmenjavo mnenj", več pa ni želela izdati.
Dokončnega dogovora v tem tednu ni pričakovati. Odločilen bo redni sestanek evroskupine v ponedeljek, je poudaril evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici, ki prav tako vztraja, da je sidro in kompas za pogovore z Grčijo sedanji program, in opozarja, da časa ni veliko. Sedanji, drugi program pomoči Grčiji v zameno za finančno disciplino in reforme se namreč izteče konec meseca.
islamski terorizem - ZDA položaje IS sicer že bombardirajo
Barack Obama v kongres po uraden blagoslov za vojno proti Islamski državi
WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama je včeraj kongres uradno zaprosil za avtorizacijo uporabe vojaške sile proti Islamski državi (IS) v Iraku in Siriji. Kot je pojasnil, IS predstavlja grožnjo prebivalcem in stabilnosti Iraka, Sirije, širšega Bližnjega vzhoda in tudi nacionalni varnosti ZDA.
ZDA položaje IS tam sicer bombardirajo že od lanskega poletja. Pri Obamovi prošnji kongresu gre le za pravno-formalno ureditev vprašanja, potem ko ga nekateri kritizirajo, da je sprožil vojno brez kongresa, ki je po ustavi edini pooblaščen za ta vprašanja. Med najglasnejšimi so prav tisti, ki se najbolj zavzemajo za bolj odločno vojaško posredovanje proti IS.
Obama je bil leta 2008 izvoljen zaradi nasprotovanja vojni proti Iraku in si želi ameriško vpletanje v krize po svetu zmanjšati na najmanjšo možno mero, vendar pa mu dogodki tega ne dovolijo.
Obamovo dilemo sta v torek zvečer v komični oddaji The Daily Show lepo prikazala Jon Stewart in egiptovski komik Basem Jusef, ki mu pravijo Jon Stewart iz Egipta. Na Stewartovo vprašanje, kaj naj ZDA storijo, da jih bodo v arabskem svetu manj sovražili, je Jusef odgovoril, da naj se
poberejo od tam. Takoj nato pa je dodal: "No, morda ne ravno takoj. Radi bi še nekaj vašega denarja, orožja, investicij. Torej če se lahko poberete postopoma, bi vam bili zelo hvaležni."
Obama je v pismu kongresu zatrdil, da IS predstavlja veliko grožnjo prebivalcem in stabilnosti Iraka, Sirije, širšega Bližnjega vzhoda in tudi nacionalni varnosti ZDA. Zato bi bila potrditev av-torizacije uporabe sile najboljši možni prispevek kongresa k boju proti IS.
Vendar pa republikanski kritiki Obame zavračajo predlog, ker je v njem tudi izrecna prepoved prihodnjih trajnih ofenzivnih bojnih operacij. Liberalni kritiki Obame pa ne želijo nikakršne vojaške udeležbe ZDA na Bližnjem vzhodu.
Obamov predlog posredovanje ZDA proti IS omejuje na tri leta, z možnostjo podaljšanja v primeru potrebe. Kot razlog, da je ukrepanje nujno, je navedel tudi usodo ameriških talcev, ki so umrli v rokah IS.
Liberalne kritike predsednika moti tudi to, da v predlogu ni nobene geografske omejitve glede tega, kje vse lahko ZDA preganjajo islamske teroriste. Predlog resolucije za avtorizacijo uporabe sile bo v primeru potrditve odpravil resolucijo iz leta 2002 o uporabi sile proti Iraku.
Obama je zaradi nasprotovanja tej resoluciji postal predsednik ZDA, v primeru IS pa jo je izkoristil za bombardiranje položajev teroristov in pošiljanje vojaških inštruktorjev v Irak. Ironije se zaveda tudi sam, zato predlaga novo resolucijo.
Obenem pa bi resolucija, ki je leta 2001 av-torizirala vojno proti teroristom Al Kaide, ostala v veljavi. Obama napoveduje, da bo tudi ta v prihodnje odpravljena, vendar za liberalne demokrate to ni dovolj.
Obe strani v kongresu napovedujeta temeljita zaslišanja in vročo razpravo, za Obamo pa se ponavlja leto 2013, ko je bil svet ogorčen zaradi uporabe kemičnega orožja v Siriji. Obama je začel namigovati na možnost uporabe sile proti silam sirskega predsednika Bašarja al Asada, kongresniki pa so zahtevali, naj pride k njim po avtorizacijo.
Ko je to storil, so ga napadli zaradi neodločnosti. Obamo in kongres je takrat iz zadrege izvlekel Asad, ko je privolil v uničenje zalog kemičnega orožja v Siriji.
Razprava o avtorizaciji sile proti IS se bo v Washingtonu nadaljevala, kar pa na terenu ne pomeni nobene razlike. Ameriška letala bodo še naprej bombardirala teroriste, ameriških vojakov pa Obama ne bo poslal v boj. (STA)
Evropsko vesoljsko plovilo uspešno
PARIZ - Evropska vesoljska agencija (Esa) je včeraj uspešno preizkusila vesoljsko plovilo brez posadke eXperimental Vehicle (IXV). Plovilo brez kril je po približno 100-minutnem poletu v vesolje pristalo v Tihem oceanu. "Misija se je končala v skladu z načrtom (...) ne bi moglo biti bolje," je sporočil direktor Ese Jean-Jacques Dordain. Plovilo IXV predstavlja prvi korak v evropski strategiji na poti, da se pridruži elitnemu klubu držav, ki lahko izstrelijo plovilo in ga nato tudi varno vrnejo na Zemljo. Plovilo je inovativne oblike, ki naj bi prispevala tako k njegovi zanesljivosti kot tudi lažji vodljivosti. Večina plovil s posadko za vrnitev na Zemljo so bila kapsule z ravnim dnom, ki so pristajale s pomočjo padal, kar jim ni omogočalo veliko nadzora nad krajem pristanka.
V Sarajevu sojenje imamu Bosnicu
SARAJEVO - Na sodišču BiH v Sarajevu se je včeraj začelo sojenje neformalnemu voditelju skrajne muslimanske ločine vahabitov v BiH, imamu Huseinu Bosnicu, imenovanemu Bilal, zaradi spodbujanja terorizma in novačenja borcev za skrajno islamistično skupino Islamska država (IS) v Siriji in Iraku.
Tožilec Dubravko Čampara je napovedal, da bodo dokazali njegovo krivdo s številnimi pričami, tudi svojci fantov, ki so odšli v Sirijo in Irak, in strokovnjaki. Kot je dejal, bodo dokazali, da je v svojih govorih javno vzpodbujal državljane BiH, da se pridružijo IS. Bosnie, ki se je že izrekel, da ni kriv, se je udeležil začetka sojenja, na katerem so mu prebrali obtožnico. Kot navaja hrvaška tiskovna agencija Hina, je bil med branjem obtožnice miren in ni zahteval besede.
/	TRST	Petek, 13. februarja 2015	12
APrimorski
r	dnevnik
ow
n ° ki
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorskl.eu
sovodnje - Županja Alenka Florenin se zavzema za primerno informiranje in sodelovanje
V bivši vojašnici v Gabrjah urejajo prostore za azilante
V nekdanji karabinjerski vojašnici v Gabrjah potekajo obnovitvena dela. V malem naselju v sovodenjski občini bodo namreč uredili manjši center, v katerem bodo v prihodnje ob potrebi gostili prosilce za azil. To je včeraj po telefonu potrdila namestnica goriškega prefekta Gloria Allegretto, ki je dejala, da bo imela Prefektura po končanem delu dve možnosti: objavo razpisa za upravljanje centra ali pa neposredno konvencijo z Občino Sovodnje.
Prosilci za azil so tuji državljani, ki so zaradi vojn, nasilja, pomanjkanja svobode ali iz ekonomskih razlogov zapustili domovino ter prispeli v Italijo. Po vložitvi prošnje čakajo na odločitev pristojne komisije (v tem primeru goriške) po 6 ali tudi 12 mesecev. Če je njihova prošnja sprejeta, azilanti običajno odidejo drugam, najpogosteje v drugo evropsko državo. Kot je Primorski dnevnik že poročal, pa je bila v Veroni pravkar ustanovljena druga komisija, ki naj bi razbremenila goriško in omogočila tudi pospešitev postopkov.
Sovodenjska županja Alenka Florenin je dejala, da so odločitve o opuščeni vojašnici, ki je bila med drugim potrebna popravil,
v	pristojnosti Prefekture. »Prefekt pa mi je zagotovil, da bomo lahko pred odprtjem centra primerno pripravili in informirali občane,« je napovedala. Po njenem mnenju bi lahko v nekdanji kasarni gostili 15 ali največ 18 ljudi, medtem ko na Prefekturi menijo, da bi jih lahko bilo nekaj čez 20. »Pri tem moramo upoštevati, da so Gabrje zelo majhna vas. Zelo pomembno pa je, da občane predhodno pripravimo na novost in tudi da bodo imeli gostje kaj delati,« je dejala. Po Gorici se lahko človek dolgo sprehaja, medtem ko Gabr-je ne nudijo veliko možnosti. »Tudi s pomočjo društev bi bilo dobro, da sodelujemo s centrom, da bodo ti ljudje delali ali se izobraževali. Lahko se zgledujemo po projektih, ki jih razvijajo v drugih občinah v deželi,« je še pristavila županja.
Gabrski center bo nastal ne glede na to, da so v začetku meseca v Veroni ustanovili novo komisijo za ocenjevanje prošenj za azil. »Ko se bo število azilantov zmanjšalo, bomo kvečjemu razbremenili druge kraje, kjer so rešitve začasne,« je potrdila Alle-grettova. Komisija v Veroni bo kmalu operativna, medtem ko je njen oddelek v Pado-
vi	še v povojih. (af)
V nekdanji karabinjerski vojašnici v Gabrjah že potekajo dela
bumbaca
pokrajina - Na Goriškem trenutno 550 prosilcev za azil
Uslužbenci centra CARA (še brez plač) potrdili stavko
Na območju goriške pokrajine je po podatkih pokrajinske odbornice za socialno politiko Ilarie Cecot trenutno okrog 550 prosilcev za azil. V sami Gorici je 150 ljudi v domu Nazareno v Stražcah in 40 v hotelu Inter-nazionale, medtem ko jih je okrog 50 brez konvencije in v bistvu brez strehe nad glavo, čeprav jih ponoči gostijo v domovih nadškofijske Karitas, v župniščih in podobnih objektih. »Problem je v Gorici še vedno pereč, čeprav je trenutno manj opazen,« je opozorila odbornica.
V občini Škocjan ob Soči je 15 azilantov, 33 azilantov gostijo na Go-
riškem v okviru državnega programa SPRAR. Skoraj polovica vseh prosilcev na Goriškem, 260 ljudi, pa gostijo v centru CARA v Gradišču. 50 teh je v uradno zaprtem delu nekdanjega centra CIE: tam je 10. januarja začasno našlo mesto 41 azilantov, sprva je morala to biti nekajdnevna rešitev. Po mesecu dni so še tam, ker ni prišlo do dogovora z nekim gradeškim hotelom. Iz sosednjega centra CARA pa so v CIE premestili še kakih deset ljudi.
Osebje zadruge Connecting People, ki upravlja center CARA, pa bo 23. in 24. februarja stavkalo. Na Prefekturi je bilo včeraj srečanje s sindikati in na-
mestnico prefekta, ki pa ni obrodilo želenih sadov. Uslužbenci centra za azilante (skupaj jih je 60) že od septembra ne prejemajo plače: Prefektu-ra je zagotovila, da bo zadrugi poravnala račune za november in december, s tem pa bi prejeli le še eno, oktobrsko mesečno plačo. »S tem se ne zadovoljimo,« so dejali uslužbenci po kratkem soočenju. Odbornica Ilaria Cecot jih podpira in opozarja, da »ti ljudje brez dohodkov skrbijo za 260 ljudi v centru, delajo podnevi in ponoči, primanjkujejo pa jim najbolj osnovni pripomočki, tudi toaletni papir«. Očitno je s sistemom nekaj narobe. (af)
gorica - V občinskem svetu o družbi SDAG
Terminal v stiski
Družba SDAG, ki upravlja goriški tovorni terminal, je v finančni stiski. Od leta 2006 so se njeni prihodki zmanjšali za celih 40 odstotkov, in sicer pod vplivom različnih dejavnikov, med drugim tudi zaradi vstopa raznih evropskih držav (nazadnje Hrvaške) v Evropsko unijo; k temu gre prišteti tudi odhod podjetij, ki se ukvarjajo z živino ter požar na fotovoltaičnem sistemu. »V letih 2012 in 2013 je družba zabeležila izgubo v višini 268 tisoč in 344 tisoč evrov, tudi za leto 2014 pa so napovedi negativne. Finančna izpostavljenost družbe znaša samo za lansko leto 200 tisoč evrov.« Na to opozarjata goriška občinska svetnika Giuseppe Cingolani (Demokratska stranka) in Walter Ban-delj (Slovenska skupnost) v pisnem vprašanju, županu Ettoreju Romoliju.
Svetnika sprašujeta, ali bo občinska uprava znižala najemnino za uporabo tovornega terminala, saj je vodstvo družbe SDAG večkrat izjavilo, da so stroški nevzdržni in da ga visoka najemnina ovira pri plačevanju zaposlenih ter dobaviteljev. Družba varčuje in omejuje delovno silo, a to ni dovolj. V skladu z zakonom za stabilizacijo javnih financ pa bo treba z letom 2017 poslati v likvidacijo vse družbe z javnimi deleži, ki so v petih letih štirikrat beležile izgubo.
Občinska svetnika obenem sprašujeta, kakšne namene ima občinska uprava glede prihodnosti tovornega postajališča in družbe SDAG, saj bo leta 2017 zapadla koncesija. Družba je na območju terminala investirala dobrih 18 milijonov evrov (od tega 10 milijo-
nov svojih sredstev), za najemnino pa je občini odštela več kot 8 milijonov evrov. Občina je od družbe torej skupno prejela skoraj 19 milijonov evrov, v obratno smer pa je šlo 1,8 milijona evrov, piše v svetniškem vprašanju. V načrtu so še obvezna obnovitvena dela za skoraj 9 milijonov evrov, te naj bi krili z ostanki iz t.i. osimskega sklada.
V tovornem terminalu je dejavnih 57 podjetij, ki zaposlujejo 260 ljudi: če ne štejemo kooperantov, znaša promet 30 milijonov evrov.
Goriški občinski odbornik za finance Guido Germano Pettarin včeraj ni hotel komentirati zadeve. Dejal je samo, da bo uprava podrobno proučila to vprašanje in preverila vse možnosti ter v kratkem odgovorila občinskima svetnikoma.
gorica - Festival
Vegetarijanci niso obupali, a niso optimisti
Prihodnji četrtek, 19. februarja, bo na sedežu trgovinske zbornice srečanje o goriškem vegetarijanskem festivalu. Sklicala ga je deželna uprava, trenutno pa še ni jasno, kakšna bo usoda letošnjega festivala, ki je zaenkrat zamrznjen. Organizator festivala Massimo Santinelli je v včerajšnjem sporočilu izrazil presenečenje nad optimističnimi izjavami župana Ettoreja Ro-molija: »Ne vem, na čem temelji ta optimizem, saj župana ne slišim od konca lanskega festivala, ki je bil na sporedu med 4. in 6. julijem.« »Lani v tem času je bila naša ekipa na delu in glavni gostje so takrat že potrdili svojo prisotnost v Gorici. Zato je težko optimistično odgovoriti na vprašanje, ali je dogodek izvedljiv,« je pristavil.
strupena pisma
Za sojenje se potegujejo tri države
Zaenkrat še ni znano, kje bodo sodili 24-letnemu goriškemu Slovencu I.C., osumljenemu pošiljanja pisem s strupeno vsebino predstavnikom češke vlade. Zoper italijanskega državljana so postopki odprti v Sloveniji, Italiji in na Češkem.
Okrožno sodišče v Kopru je bilo v teh dneh obveščeno o sklicu koordinacijskega sestanka policistov in tožilcev Italije, Slovenije in Češke. »Kolikor je znano, naj bi bili zoper obdolženca odprti postopki v vseh treh državah. Italijani so zaprosili preko inštituta mednarodne pravne pomoči za zaslišanje obdolženca pri nas, kar bo izvedeno v kratkem,« je včeraj pojasnila Darja Srabotič, predsednica okrožnega sodišča v Kopru. Novogori-ški kriminalisti so I.C. v Novi Gorici prijeli 8. decembra lani in ga skupaj s kazensko ovadbo privedli k dežurnemu preiskovalnemu sodniku novogoriškega Okrožnega sodišča. Osumljen je treh kaznivih dejanj: terorizma, neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami in ponarejanja listin. Kriminalisti naj bi mu zasegli manjšo količino amfetaminov, s ponarejenim osebnim dokumentom pa naj bi na poštah dvigoval pošiljke. Kriminalisti naj bi ga prijeli ravno v času, ko je čez mejo prišel na pošto v Grgarju nad Novo Gorico.
Kot smo že poročali, naj bi Goričan pošiljki s strupom poslal češkemu finančnemu ministru Andreju Babišu - ta je bila poslana iz Slovenije, ter češkemu notranjemu ministru Milovanu Chovancu. Pošiljka je bila oddana na Švedskem. I.C. je še vedno v no-vogoriškem priporu. Njegov primer pa obravnavajo na specializiranem oddelku Okrožnega sodišča v Kopru, saj dejanja terorizma sodijo v njihovo pristojnost. Decembra lani je bila zoper osumljenca uvedena preiskava za omenjena tri kazniva dejanja. Italijanski varnostni organi so pri njem opravili hišno preiskavo in zasegli določene predmete, ki utegnejo biti dokaz v postopku, ki teče v Sloveniji. Omenjeno koprsko sodišče je italijanske pravosodne organe za izročitev teh predmetov. »Zaenkrat čakamo, da nam pošljejo kopije dokumentacije in fo-renzične kopije nosilcev elektronskih podatkov računalniških komponent, kar vse naj bi prejeli v kratkem in kar vse je bilo zaseženo ob priliki hišne preiskave v Italiji. Italijani se torej niso odločili, da nam pošljejo originale vseh zaseženih predmetov, očitno zaradi interesov vodenja lastnega postopka v Italiji. Govora je bilo o možnosti odstopa zadeve Italiji, a zaenkrat končne odločitve v tej smeri še ni,« je še dodala predsednica omenjenega sodišča. (km)
Telovadnice z defibrilatorji
Pokrajinska odbornica Vesna Tomsič je prestavila načrt, v okviru katerega bodo pokrajinske telovadnice opremili s skupno devetimi defibrilatorji, ki bodo na voljo šolam, športnim društvom in drugim uporabnikom. V soboto je Pokrajina priredila tečaj o uporabi defibrilatorjev v sodelovanju z Rdečim križem iz Palmanove.
Hranilnica podarila knjige
Goriška državna knjižnica je bogatejša za nov fond knjig, revij in esejev o bančništvu ter gospodarstvu. Hranilnica iz Ločnika, Fare in Koprivnega je namreč podarila knjižnici 464 publikacij, objavljenih od 70. let dalje.
Drevo na delavca
Včeraj pred 10. uro se je ob cesti Prevala-Ravnica v novogoriški občini poškodoval 28-letni delavec zasebnega podjetja. Delavci so širili cestišče in podirali drevesa, 20 metrov visoko drevo s premerom 15 centimetrov pa je med žaganjem padlo na državljana Kosova, ki si je lažje poškodoval glavo.
/
GORIŠKI PROSTOR
Četrtek, 12. februarja 2015
13
gorica - V KC Bratuž razstava Franka Vecchieta
Skozi prostor in čas vsestranskega umetnika
Likovnika ter njegove grafike in platna je predstavila Verena Koršič Zorn
»Med različnimi ustvarjalci so tudi likovni umetniki nepogrešljiv člen pri potrjevanju samobitnosti, pri plemenitenju in ohranjanju kulture in življenja naroda v njegovi prostorski in časovni razsežnosti. Med njimi je tudi Franko Vecchiet,« pravi umetnostna zgodovinarka Verena Koršič Zorn, ki je v torek v Kulturnem centru Lojze Bratuž predstavila tržaškega umetnika. Izbor Vecc-hietovih likovnih del bo do konca aprila na ogled v pritličju in v prvem nadstropju centra Bratuž, ki je razstavo priredil v sodelovanju z galerijo Rika Debenjaka iz Kanala ob Soči v okviru festivala Kogojevi dnevi.
Umetniku in udeležencem odprtja razstave, med katerimi sta bila podpredsednik deželnega sveta Igor Gabrovec in goriška občinska svetnica Marilka Koršič, je dobrodošlico izrekla predsednica centra Bratuž Franka Žgavec. Skladbo Lutke skladatelja Luciana Fancellija je na harmoniko zaigral gojenec centra Komel Kris Jug, nakar je Verena Koršič Zorn opisala Vecchietovo umetniško pot in razstavo Skozi prostor in čas. Spomnila je, da se Franko Vecchiet v kulturni hram na Vialu vrača po več desetletjih: njegov gost je bil leta 1971, ko je Katoliški dom sprejel eno izmed prvih razstav Grupe U. Vanjo se je povezala skupina mladih tržaških umetnikov, med katerimi je bil tudi Vecchiet, ki je kasneje samostojno nadaljeval svojo umetniško pot; le-ta ga je pripeljala do vrste pomembnih grafičnih prireditev po vsem svetu in ga okitila z mednarodnimi priznanji.
»Franko Vecchiet je vsestranski umetnik. Njegov opus sestavljajo risbe, grafike, dela na platnu v najrazličnejših tehnikah, kola-
ži, sestavljenke iz raznovrstnih materialov in predmetov, objekti v lesu, kovini, plastiki, steklu, instalacije v zaprtem prostoru in na prostem, posegi v naravo in prostor,« je naštela Koršič Zornova in izpostavila Vecchietov ironičen, izzivalen in kritičen pogled na sodobno družbo, pa tudi veselje do svobodnega in igrivega ustvarjanja celo z odvrženimi predmeti, iz katerih sestavi nove zgodbe in jim vdahne nov pomen. »Vsako delo je končni opredmeteni trenutek dolgega miselnega procesa, ki ga v umetniku sprožajo najrazličnejši dogodki, spomini iz preteklosti, doživetja, odgovori na sodobna vprašanja o človekovem
delovanju v svetu in ravnanju z naravnimi dobrinami,« je dejala.
Dela, ki so razstavljena v centru Bratuž, so izbor te bogate zaloge opredmetenih Vecc-hietovih idej in obiskovalcem omogočajo, da prek njih vstopijo v umetnikov prostor in čas. Spogledovanje grafičnega ustvarjanja s pisano besedo, pereče vprašanje onesnaževanja v temnih grafikah, kozmični pridih in barvna harmonija v Krogih, vsakdanje življenje v izvirnih delih na platnu, zatišje domačega okolja in morska sol v novejših delih: vse to in veliko več bo do konca aprila na ogled v centru Bratuž, kjer je na voljo tudi katalog. (Ale)
Verena Koršič Zorn predstavlja Franka Vecchieta
bumbaca
sovodnje - Jutri se začenja tridnevno pustovanje
Pustarji v nizkem startu
Prvi večer v družbi skupine Studio 80 in Karnivalin - Na nedeljskem sprevodu godba, osem vozov in devet skupin
Najbolj nori dnevi v letu so pred vrati. Tridnevno sovodenjsko pustovanje društva Karnival se bo začelo jutri ob 21. uri, ko bo v pod ogrevanim šotorom nastopila skupina Studio 80. Glasba v živo bo zaznamovala tudi sobotni večer, ko bo igral bend Alta ten-sione, v nedeljo pa bo na vrsti sprevod. Nanj se je prijavilo 8 vozov in 9 skupin, pred njimi pa bo korakala godba Viktor Parma. Praznovanje se bo nadaljevalo v šotoru, kjer bo igrala skupina Happy day. Jutri in v soboto bodo zaplesale Karnivaline, nedeljski sprevod bodo v živo predvajali na spletni strani društva Karnival. Sodelovale bodo skupine iz Ronk, Šempolaja, Števerjana, Nabrežine, Štandreža, Selc, Osmice pri mačku, Križa in Opatjega se-la ter vozovi iz Gabrij, Kolonje, Šempetra, Ore-hovelj, Sovodenj, Proseka in Kontovela, Pra-prota in Štmavra. Letošnji sovodenjski pust je ob vsakoletnih podpornikih omogočila tudi Fundacija Goriške hranilnice. V primeru slabega vremena bo sprevod 22. februarja.
Karnivaline med vajami (levo) in lanski pustni sprevod v Sovodnjah
bumbaca
SOVODNJE
Odprtje nove ceste
Novo cesto med Štradalto in Malniščem, ki so jo uredili v sklopu širitve sovodenj-ske obrtne cone, bodo odprli v nedeljo. »Gre sicer samo za enodnevno odprtje, s katerim želimo na dan sovodenjskega pustnega sprevoda omogočiti voznikom, ki se peljejo s Štradalte v Gabrje ali Zagraj, da obvozijo središče vasi. Novo cesto bomo po pustovanju ponovno zaprli, saj moramo urediti še nekaj malenkosti: dokončno odprtje bo v prihodnjih tednih,« je povedala županja Alenka Florenin. Organizatorji nedeljskega sprevoda svetujejo pustarjem in publiki, naj parkirajo za marketom Dipiu v Prvomajski ulici, nasproti marketa (pri kapelici), pri sovodenjskem pokopališču, pod občinsko stavbo ali v obrtni coni.
Nova cesta med Štradalto in Malniščem
bumbaca
gorica - Drevi
Ivan Bresciani pod lipami
Provincial slovenskih jezuitov
Gost nocojšnjega srečanja pod lipami bo novi provincial slovenskih jezuitov pater Ivan Bresciani. Na to mesto ga je pred približno enim letom imenoval vrhovni predstojnik jezuitov p. Adolfo Nicolás, vodenje province pa je prevzel 31. julija lani na praznik ustanovitelja Družbe Jezusove, svetega Ignacija Lojolskega.
Ivan Bresciani je Goričan. Izhaja iz znane slovenske družine, v Gorici je obiskoval slovenske šole, v jezuitski noviciat je vstopil v Mariboru, študiral pa je na Teološki fakulteti v Ljubljani. V duhovnika je bil posvečen leta 2004. Pastoralno je deloval v župniji Dravlje v Ljubljani in v Centru Aletti v Rimu, kjer je študiral teologijo na Gregoriani. V Rimu in Ljubljani deluje tudi Ivanov brat David, ki je tudi član slovenske jezuitske province. V Sloveniji je okrog 60 jezuitov in imajo pet skupnosti: tri v Ljubljani in dve v Mariboru. Provincialat je v župniji Dra-vlje v Ljubljani. V zadnjih letih se je zelo razvilo tudi duhovno središče pri cerkvi svetega Jožefa na Poljanah v Ljubljani, ki so jo v povojnem obdobju nacionalizirali in v njej namestili filmski studio Viba film, ponovno je bila posvečena ob obisku Janeza Pavla II. leta 1996.
Srečanje pod lipami bo drevi ob 20. uri v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž, prirejata ga goriški hram in Krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič. Z gostom se bo pogovarjal časnikar Julijan Čavdek.
1 4 Četrtek, 12. februarja 2015
GORIŠKI PROSTOR
/
nova gorica - Gradnja centralne čistilne naprave poteka po načrtih
Odplake ne bodo več odtekale v Koren in Sočo
Centralna čistilna naprava, ki bo čistila odplake treh goriških občin, ne bo rešila le okoljskega problema, ampak tudi meddržavnega. Zaradi novogoriških kanalizacijskih izpustov v potok Korn, je Italija od Slovenije zahtevala več kot milijon evrov odškodnine. Ni pa Korn umazan samo zaradi odplak, ki prihajajo iz slovenske strani. Tudi 175 gospodinjstev v Gorici odpadne vode izpušča neposredno v ta potok.
Včeraj so se v Novi Gorici pričeli dvodnevni Primorski vodni dnevi 2015, ki so letos namenjeni upravljanju z vodami. Včeraj so udeleženci druge mednarodne konference iz Slovenije, Avstrije, Italije, Madžarske in Hrvaške razpravljali o poplavnih direktivah v teh državah, popoldne pa so si ogledali gradnjo centralne čistilne naprave za občine Nova Gorica, Šempeter -Vrtojba in Miren - Kostanjevica.
O izgradnji čistilne naprave se na Goriškem govori že štiri desetletja. Konec letošnjega leta naj bi bila 53 milijonov evrov vredna investicija končno pod streho. Tako bo narejen velik korak k čiščenju komunalnih voda na tem območju in tudi velik korak k boljšim čezmejnim odnosom. Novogoriške odplake se tik pred mejo z Italijo stekajo v potok Koren, naprej pa v Sočo in Jadransko morje. Podobno je v občinah Šempeter -Vrtojba in Miren - Kostanjevica: preko potoka Vrtojbica se odplake iztekajo v Vipavo, nato v Sočo in končno v Jadransko morje. »To obdobje zaključujemo z zgledno ureditvijo tega perečega problema, ki bo imel izjemne čez-mejne pozitivne učinke,« je včeraj v Novi Gorici poudaril Mitja Bricelj, predsednik slovensko-italijanske stalne komisije za vodno gospodarstvo. Po njegovih besedah se na račun čistejših rek na tem območju odpirajo možnosti trajnostne rabe porečja Soče in Vipave.
»Gre za to, da se ti rečni koridorji lahko uporabijo za načrtovanje trajnostnih rab v celovitem čezmejnem obsegu. To pomeni, da bi soški koridor skupaj z Vipavo lahko postal imenitna os za trajnostne rabe, rekreacijo, naravoslovni turizem ... med
gorica - Jubilej
Goriška SSk praznuje štirideset let
Pred 40 leti, 15. februarja 1975, se je Slovensko ljudsko gibanje odločilo, da izstopi iz Slovenske demokratske zveze in ustanovi novo politično stranko, ki bi bolj odgovarjala potrebam časa. Po zgledu tržaških rojakov so v mali dvorani Katoliškega doma, sedanjega Kulturnega centra Lojze Bratuž, sklicali ustanovno skupščino, ki je odobrila statut in sklicala prvo zasedanje pokrajinskega sveta za 1. marec 1975. Nastal je tako goriški del stranke Slovenske skupnosti, ki se je 24. maja povezal s tržaškim delom, da je samostojna politična stranka Slovencev v Italiji zaživela na deželni ravni.
Goriški pokrajinski svet SSk, ki bo zasedal jutri ob 18. uri v centru Bratuž, »se želi spomniti na podoben način tistega pomembnega in pogumnega dne pred 40 leti ter pogled usmeriti v prihodnost, ki bo za edino samostojno politično stranko Slovencev v Italiji še kako zahtevna, da se manjšina lahko ohrani kot enakovreden subjekt deželne in državne družbe,« pravijo pri SSk. Na zasedanju bodo tudi podelili priznanja za dolgoletno zvestobo stranki.
Jadranom in Alpami. Gre za neslutene razvojne možnosti mehkih oblik turizma, ki so najbolj zaželene kot destinacija. Tu vidimo izjemno priložnost, ki je bila doslej domala nemogoča zaradi onesnaženosti,« je povedal Bricelj.
Gradnja čistilne naprave in kanalizacijskega omrežja poteka po načrtih, smo včeraj izvedeli od Mitje Gorjana, vodje projekta. Toda če do uresničitve projekta ne bi prišlo, bi Sloveniji grozilo plačilo kazni, ki bi presegala milijon evrov. »Italijanska stran je Sloveniji izstavila račun zaradi stroškov, ki so jih imeli s čiščenjem Korna in vseh sanacijskih ukrepov zaradi onesnaževanja, ki ga je in ga še povzroča Slovenija italijanski strani. Gre pa še za sankcije s strani Bruslja, ki so zaradi nedosega-nja ciljev na mednarodni reki in poslabše-vanja stanja resno v zraku. Ne nazadnje so te insinuacije - ali pa utemeljene zgodbe - obsegale tudi, da je Slovenija onemogočala razvoj v spodnjem delu Soče, kjer je zavarovano območje, vključno s plažami na Jadranu v okolici Gradeža. Skratka, gre za zelo resne razsežnosti, ki upamo, da so sedaj zaprte in da sedaj to območje postaja potencial za trajnostne rabe,« je povedal Bricelj in poudaril, da čistilna naprava, ki je trenutno še v izgradnji, izjemno učinkovita in da daleč presega standarde, ki bi bili potrebni. »Kakovost voda iz te čistilne
Gradbišče centralne čistilne naprave (desno) in udeleženci včerajšnjega omizja (zgoraj)
km
naprave bo ustrezala kopalnim vodam,« zatrjuje Bricelj.
Po drugi strani pa ni samo Nova Gorica tista, ki onesnažuje Koren in Sočo. Mara Černic, podpredsednica Goriške pokrajine je včeraj povedala, da tudi 175 gospodinjstev v Gorici odplake spušča naravnost v ta potok. To bodo v Gorici reševali z izgradnjo novega kanalizacijskega omrežja. »Gre za projekt, ki ga vodi Občina Gorica, vreden je 20 milijonov evrov. Vsa ta gospodinjstva bodo priključena nanj. Gre za vzporedni kanalizacijski sistem potoku Koren, odvajal se bo v čistilno napravo v Štandrežu,« je pojasnila Černičeva. V
okviru gradnje novega kanalizacijskega odvoda od Gorice do Štarancana, ki bo zbiral odpadne vode, ki se sedaj stekajo bodisi v Sočo bodisi v manjše čistilne naprave, bo nad zbiralnikom v bodočnosti urejena tudi kolesarska steza. »Gre za 20 milijonov evrov vreden projekt, skupaj s kolesarsko stezo gre za 25 milijonov. Priključil se bo kolesarski stezi od Nove Gorice do Plav na slovenski strani,« je povedala Černičeva, ki je predstavila tudi skupni načrt upravljanja Soče. Ta bi zajemal vse infrastrukture na reki, kakovost vode in uporabo porečja v turistične, rekreativne in športne namene.
Katja Munih
nova gorica
Ovadba zaradi ponarejanja podpisov
Novogoriški kriminalisti so kazensko ovadili domačinko, ki naj bi ponaredila podpise v pobudi za vložitev zahteve za referendum o arhivih, je včeraj poročal Dnevnik. Žensko sumijo več kaznivih dejanj ponarejanja listin in zlorabe osebnih podatkov. V vodstvu no-vogoriške SDS in v strankini centrali so se distancirali od ponarejanja.
Po hišni preiskavi na območju Nove Gorice je policijska preiskava v teh dneh potrdila sum ponarejanja podpisov za referendum o arhivih. Na policiji so za časnik potrdili, da so kazensko ovadili 56-letno domačinko, ki jo utemeljeno sumijo več kaznivih dejanj ponarejanja listin in zlorabe osebnih podatkov.
Kazniva dejanja naj bi bila storjena v okviru zbiranja podpisov v postopku pobude za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma, povezanega z novelo zakona o varstvu dokumentarnega arhivskega gradiva ter arhivih. Po poročanju Dnevnika je nepravilnosti razkrila vljudnost centrale SDS, ki je zahvalo poslala tudi na naslove lažnih podpisnikov.
Nekateri od prejemnikov zahvale so se obrnili na novogoriško policijo, ki je pred tedni z nalogom za hišno preiskavo potrkala na vrata osumljenke.
Primorske novice so že po hišni preiskavi poročale, da naj bi se policisti oglasili pri zakoncih, ki sta člana SDS.
V vodstvu novogoriškega odbora in v centrali SDS so se že po hišni preiskavi distancirali od ponarejanja in pojasnili, da tovrstnih spornih prijemov niso uporabljali. Postavili so se tudi v bran prvopodpisane pod referendumsko pobudo, poslanke Eve Irgl, ki za ponarejanje podpisov v Novi Gorici, kot poudarjajo, ni vedela.
Če se bo sum ponarejanja potrdil tudi v kazenskem postopku in na sojenju 56-letnici, vpliva na izid referenduma o arhivski noveli ne bo imel. Udeležba na referendumu junija lani je bila namreč manj kot 12-odstotna in referendum ni uspel, še poroča Dnevnik. (sta)
nova gorica - Podjetja, ki uspešno kljubujejo krizi
Za Gonzago izredno leto
Direktor Iztok Bizjak:»Prihodke smo lani v primerjavi z letom 2013 presegli za 50 odstotkov« - Polovico prometa ustvarijo na domačem, polovico na tujih trgih
V časih, ko vse prevečkrat poročamo o stečajih in propadanju lokalne industrije, so vesti o uspešnih domačih podjetjih toliko bolj razveseljive. V pohištvenem podjetju Gonzaga, ki ima sedež v Novi Gorici, proizvodne obrate pa v Čepovanu, so lansko leto zabeležili izredne rezultate. »Prihodke smo lani v primerjavi z letom 2013 presegli za 50 odstotkov,« je povedal direktor Iztok Bizjak. Kljub nepremičninskemu krču se po njegovih besedah nova poslovna stavba podjetja dobro polni z novimi najemniki oziroma lastniki, tako v stanovanjskem kot v poslovnem delu.
»Promet nam je lani precej porasel, predvsem zaradi več poslov v tujini in doma. Veliko dela smo imeli v Nemčiji, kjer smo opremili več študentskih domov, v Angliji nekaj hotelov, tudi na Nizozemskem smo lepo povečali promet ... V Sloveniji smo opremili dve fakulteti ljubljanske univerze ... lansko leto je bilo precej izjemno,« pravi Bizjak. Podjetje povprečno dosega 5 milijonov evrov prihodkov letno, lani pa so jih dosegli sedem in pol. Po besedah direktorja jih približno polovico ustvarijo na domačem, polovico na tujih trgih. Žled, ki
je v lanskem letu prizadel tudi Trnovsko-Banjško planoto, podjetju, ki ima tovarno v Čepovanu, k sreči ni prizadel velike škode, proizvodnja je obstala le za nekaj dni.
Letošnji načrti podjetja, ki daje kruh petdesetim zaposlenim, so ohranitev poslovanja na ravni povprečnih preteklih let in razvijanje mreže lastne blagovne znamke. »Pa tudi osvojitev kakšne nove dežele,« pristavlja Bizjak. Večjih investicij nimajo v načrtu, razen v novo kotlarno v sklopu čepovanske tovarne. V letošnjem letu tudi pričakujejo običajno leto. »To pomeni okrog pet milijonov evrov prihodkov,« pojasnjuje sogovornik.
Podjetje je prisotno tudi na italijanskem trgu. »Tam ustvarimo med tremi do petimi odstotki prometa. V Italiji sicer ne prodajamo lastne znamke, delamo pa po naročilu za podjetje, s katerim sodelujemo že 17 let,« pravi Iztok Bizjak.
Podjetje Gonzaga je sedež lani preselilo iz Solkana v Novo Gorico. Na mestni vpadnici iz kromberške smeri je sezidalo poslovno-stanovanjski objekt s skoraj 3.000 kvadratnimi metri uporabnih površin. »Trenutno je zapolnjenih
Poslovno-stanovanjski objekt Gonzaga
km
okrog 70 odstotkov objekta. Te dni imamo v podpisu še štiri pogodbe, tako da bomo kmalu presegli 80 odstotkov,« pojasnjuje Bizjak.
Novogoriško podjetje Gonzaga je
v sedemnajstih letih delovanja postalo vodilni slovenski proizvajalec pohištva in opreme za pisarne, vrtce, šole, knjižnice, hotele, izdelujejo pa še zunanja igrala in didaktične materiale. (km)
GORIŠKI PROSTOR
nova gorica - Po seji mestnega sveta
Korak bliže kampusu
Novogoriška univerza je Univerzi v Novi Gorici pripravljena nameniti zemljišče ob potoku Koren za potrebe dolgoročnega razvoja kampusa, s tem, da v zameno pridobijo del objekta v Rožni Dolini, kjer ima univerza sedež. Kot smo poročali včeraj, so to svetniki na četrtkovi seji soglasno podprli. Omenjeno območje bodo univerzi namenili, če bodo z njo sporazum sklenili do 30. aprila. Vse skupaj sicer še ne pomeni, da bo univerzitetni kampus res stal v Novi Gorici.
Da bi se to zgodilo, se mora najprej razjasniti situacija v Vipavi. Kot je znano, je Upravni odbor univerze že lani kot najboljšo lokacijo med prejetimi ponudbami izbral Vipavo, a z zadržkom, saj del zemljišča stoji na poplavnem območju, kjer pa gradnje, namenjene za izobraževanje, ne smejo stati. Upravni odbor univerze je konec lanskega leta vipavski občini podaljšal rok za pridobitev ustreznih dovoljenj do konca marca. Ko bo napočil ta rok, bo jasno, ali je vipavska občina zadeve uspela speljati. Če jih ne
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
PROVVIDENTI, Ul. Oberdan 3, tel. 0481-531972.
DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170.
DEŽURNA LEKARNA V MEDEI
RAJGELJ CHIARA, Ul. Scuole 9, tel. 0481-67068.
U Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 17.15 - 19.50 -22.15 »50 sfumature di grigio« (PM 14).
Dvorana 2: 16.30 - 18.10 »Shaun - Vita da pecora«; 19.40 »Non sposate le mie figlie!«; 21.20 »50 sfumature di grigio« (PM 14).
Dvorana 3: 16.40 »Mune - Il guar-diano della luna«; 18.15 »Non sposate le mie figlie!«; 20.30 »Turner«. DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 19.45 -22.15 »50 sfumature di grigio« (PM 14).
Dvorana 2: 16.20 - 18.40 »Jupiter - Il destino dell'universo«; 21.00 »50 sfu-mature di grigio« (PM 14). Dvorana 3: 16.30 »Mune - Il guar-diano della luna«; 18.00 - 20.00 - 22.10 »Taken 3 - L'ora della verita«. Dvorana 4: 16.40 - 19.50 »Shaun - Vita da pecora«; 18.10 - 21.30 »Non sposate le mie figlie«.
Dvorana 5: 17.30 »Notte al museo 3 - Il segreto del faraone«; 19.50 - 22.10 »Birdman«. DANES V NOVI GORICI KULTURNI DOM: 20.15 »Pot v raj« (Večeri slovenskega filma).
Gledališče
V	GLEDALIŠČU VERDI v Gorici ob 20.45: 19. februarja koncert violon-čeliste Natalie Gutman. Predprodaja vstopnic za vse predstave poteka pri blagajni na Korzu Italia (tel. 0481383602) od ponedeljka do sobote 17.00-19.00. Več na www3.comu-ne.gorizia.it/teatro.
V	KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI iz niza »Špas teater«: 19. februarja ob 20. uri »Čista norišnica«; informa-
bo, bo moral upravni odbor, ta naj bi se sestal marca, sprejeti odločitev, kako naprej. Ena od možnosti bo tedaj tudi sprejetje novogoriške ponudbe. Za komentar o nameri novogoriške občine glede namembe zemljišča za kampus in menjave za sorazmerni del stavbe v Rožni Dolini smo zaprosili tudi rektorja Univerze v Novi Gorici Danila Zavrtanika. Pojasnil je, da na sejo novogoriškega mestnega sveta ni bil povabljen ter da tudi ni uradno seznanjen s sklepi, zato zadeve ne more komentirati.
Novogoriški svetniki so v razpravi o tej točki izražali zadovoljstvo nad sklepom in nad načinom reševanja te problematike. Svetnika Valter-ja Vodopivca (SD) je sicer izrazil pomislek nad menjavo zemljišča za stavbo, katero bi občina potem morala vzdrževati in bi imela zato še stroške. Župan Matej Arčon je nato dodatno pojasnil, da so bile v igri tri možnosti: da zemljišče prodajo univerzi, da ji podelijo stavbno pravico ali pa da ji ponudijo možnost menjave. »Ta zad-
cije in predprodaja vstopnic vsak delavnik 10.00-12.00, 15.00-17.00 in uro pred pričetkom prireditev, sobota in nedelja uro pred pričetkom prireditev (tel. 003865-3354016, blagajna@kul-turnidom-ng.si).
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU bo 17. februarja ob 21. uri »Al-la stessa ora il prossimo anno«, nastopata Marco Columbro in Gaia De Laurentiis; informacije po tel. 0481969753 in na www.artistiassociatigo-rizia.it.
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: danes, 12. februarja, ob 21. uri »Comedians« (Trevor Griffiths), igrajo Margherita Antonelli, Alessandra Faiella, Rita Pelusio, Claudia Penoni, Pia Engleberth in Rossana Mola; informacije in predprodaja vstopnic po tel. 0481-532317, več na www.ar-tistiassociatigorizia.it.
V	SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 12. februarja, ob 20. uri »Zmaj« (Jevge-nij Švarc); informacije na blagaj-na.sng@siol.net ali po tel. 0038653352247.
fi Razstave
V	KROMBERKU: v gradu je v organizaciji Goriškega muzeja Nova Gorica na ogled razstava o prvi svetovni vojni z naslovom »Kam usoda jih je peljala«. Vodeni ogledi (za skupine) potekajo med tednom med 9. in 17. uro, ob nedeljah in praznikih med 13. in 19. Za vodstvo po razstavi poklicati po tel. 003865-3359611; do konca marca.
V	AJDOVŠČINI: v Pilonovi galeriji bo v petek, 13. februarja, ob 19. uri odprtje razstave Tew Curk Sorta z naslovom »Vsakdanjosti«; na ogled bo do 13. marca od torka do petka 9.00-18.00, ob sobotah in nedeljah 15.00-18.00. Vodstvo po razstavi z umetnico Teo Curk Sorta in s kustosinjo Natašo Kovšca bo v nedeljo, 8. marca, ob 18. uri; informacije po tel. 386-53689177, več na www.venopilon.com.
M Koncerti
V	GORICI: v Kulturnem centru Lojze Bratuž v organizaciji KC Lojze Bratuž in Združenja cerkvenih pevskih zborov Gorica v sklopu koncertne sezone 2014-15: 6. marca ob 20.30 »Štirje pianisti za dva klavirja«, nastopajo Si-javuš Gadjiev, Massimo Gon, Alexander Gadjiev in Giuseppe Guarrera. 24. aprila ob 18. uri (odhod avtobusa ob
nja možnost se nam je zdela najbolj 'elegantna': da pač ocenimo vrednost nepremičnine, ki jo ima univerza v lasti ter vrednost nepremičnine, ki jo imamo mi v lasti ob Kornu in menjamo. Stavbo, ki je v lasti univerze, pa damo univerzi v upravljanje in tako nosi vse posledice investicijskega vzdrževanja,« je naštel župan.
Tatjana Krapše, predsednica občinskega odbora za kulturo, šolstvo in šport je poudarila, kako velik doprinos za občino je bil pred leti napis na mestni vpadnici: Nova Gorica - univerzitetno mesto. »Na odboru z veseljem podpiramo predlog,« je poudarila.
Mirjam Bon Klanjšček (Lista Roberta Goloba) je spomnila na to, da je bilo v zadnjih letih v zvezi z univerzo sprejetih že veliko sklepov: »Vse je naša svetniška skupina doslej podprla, tudi tega bomo. Srčno upam, da se bo končno uresničil. Držimo vsi pesti, da univerza ne bo dobila zelene luči v Vipavi!«
Sklep so svetniki soglasno podprli. »Lokacijskemu delu« naj bi v krat-
16. uri) balet Petra Iljiča Čajkovskega »Labodje jezero« v SNG Opera in Balet v Ljubljani; informacije in nakup vstopnic v KC Lojze Bratuž v Gorici (tel. 0481-531445, info@centerbra-tuz.org); več na www.centerbratuz.org.
V	BUKOVICI: v dvorani Zorana Muši-ča KD Bukovica bo danes, 12. februarja, ob 20. uri Prešernov glasbeni večer; nastopili bodo Matevž Ferjan-čič, brač, Špela Črnko, vokal in harmonika ter mladinska tamburaška skupinaTamburjaši. Večer bodo popestrile fotografije Foto Kluba Nova Gorica. Prirejata glasbeno društvo NOVA in občina Renče-Vogrsko; rezervacija vstopnic na vstopnice@gdnova.si ali po tel. 00386-31571365.
V	GORICI: v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bo v petek, 13. februarja, ob 21. uri uvodni koncert letošnjega festivala »Tango da pensare«, ki ga prireja združenje Punto Musicale. Sodelovali bodo Laura Escalada Piazzolla, vdova slavnega argentinskega skladatelja Astorja Piaz-zolle, kvartet Neotango in plesalska para Margarita Klurfan in Walter Cardozo iz Argentine ter Marina Martin in Massimo Marchetto; informacije in predprodaja vstopnic v KC Lojze Bratuž od ponedeljka do petka med 8.30 in 12.30 (tel. 0481531445).
V	TRŽIČU: v lokalu Il Carso in Corso na Korzu del Popolo 11 bo v petek, 13. februarja, ob 21. uri iz niza »Jazz in Progress 2014-15« koncert skupine Locomotive Duo; vstop prost. Informacije in rezervacije po tel. 048146861; več na www.ilcarsoincorso.it.
H Šolske vesti
NA FAKULTETI ZA UPORABNE DRUŽBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI (FUDŠ) prirejajo 13. februarja ob 10. in 17. uri ter 14. februarja ob 10. uri informativne dneve na sedežu fakultete na Gregorčičevi 19 v Novi Gorici. 13. februarja ob 18.30 bo potekala okrogla miza z naslovom »Diplomant FUDŠ se prestavi«; več na www.fuds.si.
NA VISOKI ŠOLI ZA UMETNOST UNIVERZE V NOVI GORICI prirejajo informativne dneve za programa Digitalne umetnosti prakse (1. stopnja) v petek, 13. februarja, ob 10. in 15. uri in v soboto, 14. februarja, ob 10. uri ter Medijske umetnosti in prakse (2. stopnja) v petek, 13. februarja, ob 13. uri in v soboto, 14. februarja, ob 11. uri v prostorih v palači Alvarez, Ul. Diaz 5 v Gorici; več na //ung.si.
kem sledilo oblikovanje strategije razvoja visokega šolstva v novogoriški občini. V ta namen se bo oblikovala posebna komisija.
Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica sicer že danes zagotavlja dolgoročne prostorske možnosti za umeščanje dejavnosti Univerze v Novi Gorici, vendar ne v obliki sklenjenega kampusa na območju ob Kornu, temveč na Ščednah. Na lokaciji ob Kornu pa je skladno s strateškim in izvedbenim delom prostorskega akta možna le gradnja za potrebe posebnih oblik bivanja, vključno z študentskimi in dijaškimi domovi.
Občinski prostorski načrt bo v primeru sklenitve sporazuma med Univerzo v Novi Gorici in Mestno občino Nova Gorica potrebno spremeniti. Postopek spremembe je Mestna občina Nova Gorica pripravljena pričeti, ker ocenjuje, da je omogočanje dolgoročnega razvoja kampusa Univerze v Novi Gorici njen strateški razvojni cilj. (km)
M Izleti
ESTORIABUS: 28. februarja bo ekskurzija v Martinščino in na Debelo grižo, poučni izlet se bo zaključil na Brestovcu. 18. aprila bo obisk zasebnega muzeja Spomini na Veliko vojno, tako imenovano osamljeno drevo in park Ungaretti v Martinščini. Ob mednarodnem festivalu zgodovine v Gorici bodo organizirali tri turistične poti; 22. maja Banščice, 23. maja Kobarid in 24. maja pogorje Kolovrata in Matajurja. 28. maja bo ekskurzija za šolarje, ki bodo obiskali spominski park miru Sabotin, Soško fronto, ostanke prve svetovne vojne v Gorici, Redipuljo in Martinščino; informacije in rezervacije po tel. 0481539210 ali eventi@leg.it od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja praznovanje dneva žena v nedeljo, 8. marca, z izletom v Pušjo ves-Venzone za ogled posebnosti od potresa do obnovitve mesteca dalje. Opoldne se bodo udeleženci peljali v bližnji hotel -restavracijo »Carnia«, kjer bo kosilo. Vpisujejo po tel. 0481-884156 (Andrej F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481882183 (Dragica V.), 0481-78138 (Sonja Š.). Na račun 25 evrov.
□ Obvestila
TEČAJ SLOVENŠČINE: Dijaški dom organizira tečaj slovenščine, namenjem predvsem staršem otrok, ki obiskujejo slovenske šole. Tečaj bo potekal ob torkih in četrtkih od 17.30 do 18.45. Vpisovanje še danes, 12. februarja; informacije in vpisovanje po tel. 0481533495.
GORIŠKA POKRAJINA organizira sprehode za spoznavanje tehnike v hoji Nordik walking. Prvo srečanje bo danes, 12. februarja, ob 15. uri v pevmskem parku; vstop prost.
STRANKA SLOVENSKA SKUPNOST
ob 40. letnici ustanovitve goriškega dela stranke obvešča, da je sklicano slavnostno zasedanje pokrajinske sveta za Goriško, ki bo v petek, 13. februarja , ob 18. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici.
ALCI obvešča, da bo v soboto, 14. februarja, od 15. do 18. ure na sporedu februarska delavnica Družinskih postavitev. Prijave: marisa@zskd.eu, tel. 0481-531495 (pon. - pet. 9.00-13.00), ali SMS na tel. 327-0340677.
GORIŠKA SEKCIJA VZPI-ANPI sklicuje občni zbor v četrtek 19. februarja, ob
Četrtek, 12. februarja 2015 1 5
Spet je pred nami najbolj nori teden v letu. S seboj vzemite fotoaparat in poslikajte »svoj« pust ... Fotografije nam pošljite preko rubrike Fotografije bralcev na spletni strani www.primorski.eu ali po elektronski pošti na tiskarna@primorski.eu.
17.30 na sedežu v KB Centru v Gorici. Na dnevnem redu predsedniško, administrativno in blagajniško poročilo, pozdravi, razprava in razno.
0 Prireditve
PRI DEVETAKIH, v gostilni pri Miljo-tu, bodo danes, 12. februarja, ob 20. uri praznovali pustni četrtek s kro-štoli, pustnimi šemami in maskami ter glasbo v živo s triom Mi dva; informacije po tel. 0481-78250.
PUSTNO RAJANJE v Kulturnem domu v Gorici bo v torek, 17. februarja, ob 15. uri. Za veselo vzdušje bo poskrbel tržaški televizijski in radijski voditelj Evgen Ban.
V	NOVI GORICI: v knjižnici Franceta Bevka bo danes, 12. februarja, ob 18. uri predstavitev knjige »Dvanajst pred dvanajsto« Marka Pavlihe.
V	GORICI: v Kulturnem centru Lojze Bratuž bo danes, 12. februarja, ob 20. uri novo srečanje pod lipami. Gost večera bo Goričan p. Ivan Bresciani DJ, jezuit in teolog, povezoval bo časnikar Julijan Čavdek. Naslednje srečanje bo v četrtek, 19. februarja, za poklon prof. Lojzki Bratuž ob življenjskem jubileju. Na večeru bodo sodelovali predstavniki Slavističnega društva Trst-Gorica-Videm prof. Marija Pirjevec, prof. Olga Lupinc in prof. Neva Zaghet. Glasbeni poklon bo oblikoval duo harmonik SCGV Emil Komel Manuel Persoglia in Jure Bužinel. Prirejata Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek Anton Gregorčič.
OTROŠKO PUSTNO RAJANJE V DOBERDOBU bo v ponedeljek, 16. februarja, v župnijski dvorani. Od 14. do 17. ure bo najmlajše zabaval Ernesto, srednješolci pa bodo imeli ples od 17. ure dalje. Prirejajo SKRD Jezero, SKD Hrast, Pihalni orkester Kras in AŠZ Mladost.
PUSTNO KOLEDOVANJE V JAMLJAH
bo potekalo v torek, 17. februarja, po vasi: za otroško koledovanje bo zbirališče ob 10. uri v društvenih prostorih, odrasli pa se bodo zbrali v istem kraju ob 11.30. Ob zaključku bo sledilo kosilo z nabranimi dobrotami po vasi, zvečer bo v društvenih prostorih ples s Štefanom; prireja AŠKD Kremenjak.
Pogrebi
DANES V ŠTEVERJANU: 14.00, Albina Zora Medvescek vd. Jakin (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.45) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V MOŠU: 10.00, Ettore Zorze-non (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V TRŽIČU: 9.50, Domenica Sal-vatore vd. Libanore iz bolnišnice v cerkev Device Marcelliane, sledila bo upepelitev; 10.00, Irene Cidin vd. Boschin iz bolnišnice, sledila bo upe-pelitev; 11.30, Ferruccio Furlan v kapeli pokopališča, sledila bo upepelitev.
DANES V PIERISU: 13.00, Lucio Dreos-si (iz bolnišnice v Tržiču) v cerkvi, sledila bo upepelitev.
DANES V MARIANU: 14.00, Nadia Godeas por. Grattoni (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev.
1 6 Sreda, 11. februarja 2015
MNENJA, RUBRIKE	/
GLOSA
Indijsko idilo zmotila vest o umoru v New Yorku
Jo2e Pirjevec
Približno trideset km od glavnega mesta Kerale, Trivandrum, je ayurvedski center, kamor sem se letos podal prvič. V tropskem parku na položnem pobočju so za goste postavljeni manjši bungalowi, kjer pa se teren prelomi, se začne nekaj desetin metrov nižje širok pas, najprej zelen, ob morju pa peščen. Na plažo, ki se razteza v nedogled, se valijo ogromni valovi arabskega morja, vzkipijo v greben penine in se nato umirijo do naslednjega navala. Njihovo ritmično bučanje je posebno ponoči prijetno poslušati. Na plaži so posejane barke, ki od daleč zgledajo kot igračke, a morajo biti kar velike, glede na to, da se zdijo ljudje, ki jih obkrožajo, podobni Liliputancem. Ta flota se proti večeru odpravi na morje, ki ga zaradi teme ni več videti, a na katerem se prižge na stotine svetlih točk, ker očitno tukajšnji ribiči lovijo z lamparami.
Idila južne Indije-Koromandije. Vanjo je pred dnevi vdrla brutalna novica o umoru zgodovinarja Williama Klingerja, ki ga je v nekem njujorškem parku zagrešil Alexander Bonich. Slednji je na koprski univerzi vpisal doktorat in izbral mene za mentorja. To se je zgodilo pred pe-timi-šestimi ali celo več leti, saj je bil Bonich dokaj nestalen človek, vpet med Evropo in Ameriko, v bistvu nikjer doma.
Ob prvem srečanju mi ni napravil prijetnega vtisa, ker sem zaznal njegovo psihično labilnost. Tudi ni bilo jasno, kaj pravzaprav počenja, ker tega ni nikoli povedal, čeprav je v pogovoru namigoval, da dela ali je delal za ameriške tajne službe. Vsekakor ni bil brez razgledanosti in izobrazbe, kar je postalo očitno predvsem ob uvodni predstavitvi njegove doktorske naloge, v kateri nas je seznanil z njeno vsebino in metodološkim pristopom, ki ga namerava ubrati. Zanimalo ga je reško vprašanje po prvi svetovni vojni in njegov odmev v ameriških arhivih. Proti priča-
ODPRTA TRIBUNA
kovanju je nastopil zelo dobro, kar me je veselilo, ker sem si obetal, da ima z doktoratom resne namene. Nato pa je spet za leto ali dve mrknil, čeprav se je od časa do časa oglasil s kakšnim pismom. Zadnjič sva se srečala v Washingtonu v nekem črnskem hotelu nedaleč od kitajske četrti, kjer sem prebival. Na sestanek je prišel z mamo, starejšo Istranko, ki se je pred desetletji preselila v New York. V nasprotju s sinom se mi je zdela nadvse solidna in spoštovanja vredna ženska. Zapletli smo se v pogovor, iz katerega sem zvedel marsikaj o življenju istrskih beguncev v Ameriki. Bonich je tudi obljubljal, da mi bo pomagal stopiti v stik s FBI, kjer sem želel videti dosje ljubljanskega škofa Gregorija Rozmana, a iz te moke ni bilo kruha.
Klingerja sem srečal, če se prav spominjam, samo enkrat na kongresu na Reki. Poznam pa nekaj njegovih knjig, tisto o nastanku OZNE oziroma UDBE, in predvsem tisto o Titu, ki jo je objavil lani s hrvaškim časnikarjem Denisom Ku-ljisem pod naslovom Neispričana priča. Gre za pripoved, ki zaobjema prva desetletja Titovega življenja in sloni na arhivski zapuščini, odkriti na neki ameriški univerzi. V njej je tudi bežna omemba moje biografije Tita in tovarišev z ugotovitvijo, da sem sicer zbral dosti gradiva, pravega Tita pa nisem zadel. Oceno sem brez težave požrl, toliko bolj, ker Neispričana priča ostaja na nivoju anekdotične pripovedi. Knjigo pa navajam v italijanski verziji monografije, ki jo bo Einaudi prihodnji mesec poslal na trg.
Bonich in Klinger sta se baje sprla zaradi neke nepremičnine. V prepiru je Bonich potegnil pištolo in Klingerja ustrelil. Žal mi je za oba, še najbolj pa za morilčevo mater. Na prvem zaslišanju je povzela dogodek na najprimernejši način: »Gre za dvojno tragedijo dveh družin.«
VREME OB KONCU TEDNA
Na obrobju višinske doline bo več vlažnosti
Darko Bradassi
Ali
Vremenska slika se je v zadnjem tednu občutno umirila. Nad večjim delom Evrope se je zračni tlak bistveno okrepil in je nastalo solidno anticiklonsko območje. Že dalj časa na satelitskih slikah ni bilo tako malo oblakov kot v zadnjih dneh. Tudi pri nas je prevladovalo precej jasno vreme. Vendar senčna plat velike stanovitnosti, kot mnogi morda veste, je tudi zelo velika umirjenost ali negibnost ozračja. Mrzel zrak se zlasti, ko ni sončnega žarčenja, v nočnih urah, nemoteno seseda v najnižje sloje, nad njim pa se zadržuje toplejši in bolj suh zrak. Nastane zato pogosto temperaturni obrat, ki prinaša, glede na njegovo večjo ali manjšo vztrajnost, tudi določene posledice.
V prizemnih slojih, najprej v zatišnih legah, se začenja kopičiti vlaga, zaradi pomanjkanja vzgornih tokov pa se veča tudi zračna onesnaženost. Hladnejši in težji prizemni zrak, pogosto z njim tudi umazani mikroprašni delci in druga nesnaga, se ne uspevajo širiti v višje sloje ozračja, zato se njihova koncentracija v prizem-lju veča. Če v takih razmerah opazujete dim, ki uhaja iz dimnika, boste videli, da se bo širil vodoravno, to pa zato, ker bo nad njim naletel na toplejši zrak in ne bo uspel prebiti temperaturnega obrata. Pogosto bo po tistem dimu tudi kaj kmalu zadišalo. Obratno, če je ozračje nestanovitno, pa se dim naglo dviguje v nebo in ga ne bomo skorajda začutili.
Pri nas je bil temperaturni obrat v preteklih dneh omejen na najnižje sloje tik prizemlja. Nekateri so ob pozitivnih temperaturah opazili celo led v ribnikih ali drugih posodah. Temperaturna razlika med tlemi in višino, na kateri so navadno termometri, je bila velika, ponekod je presegala dve ali tri stopinje Celzija. To se pogosto dogaja v zimskih mesecih, ko je ozračje zelo umirjeno. V preteklosti se je v podobnih razmerah celo zgodilo, da se je na gladini tržaškega morja tik nabrežja pojavila tanjša ledena skor-
ja, četudi so termometri namerili najnižje nočne temperature nad ničlo. Vendar so uradni termometri po pravilih mednarodne meteorološke organizacije postavljeni na višini med enim metrom in pol in dvema metroma.
Jutri bo nad osrednjo Slovenijo ozračje že nekoliko bolj zamegljeno, pri nas pa bodo še prevladovali sončni žarki, četudi se bo vlažnost začela večati. Od petka pa se bo vremenska slika začela postopno in delno spreminjati. Med Francijo in Španijo se poglablja višinska dolina, ki se bo v prihodnjih dneh počasi pomikala proti nam. Na vreme pri nas bo začela vplivati že jutri z obratom vetrov od jugozahoda, od koder bo pritekal bolj vlažen zrak. V soboto in nedeljo pa bo njeno obrobje segalo do naših krajev. Ne kaže ravno na občutnejše poslabšanje, kolikor bolj na vlažno, mestoma bolj sivo in zamegljeno vremensko sliko z občasnimi rahlimi krajevnimi padavinami, lahko tudi v obliki rahlega rosenja. Temperature se ne bodo bistveno spremenile, občasno bodo pihali šibki vetrovi iz južnih smeri. V ponedeljek in torek zaenkrat kaže na postopno delno izboljšanje in na manjšo ohladitev.
Na sliki: anticiklonsko območje bo postopno začelo slabeti

— jji'HKv"1
S-*' ^


»Je suis« džihadist
Bruno KriZman
HI
Uvodnik o džihadistih je nastopil (morda le zlobna misel), ko se je elektronska anketa PD (začasno) prevesila v prid »je suis« in v škodo »je suis pas«. Izgleda kot nekak paničen poziv proti novemu zlu moderne dobe: džihadizmu. Med drugim pisec ponavlja teorijo (»ki so jo osvojili številni politologi«) o totalitarizmih. Ti so seveda boljševizem, fašizem in nacizem. Teorije niso uveljavili politologi, temveč poljski papež, ki je vodil svojo nadvse uspešno križarsko vojno.
Trije perverzni »izmi« pa so popolno zavajanje. Boljševizem se je poimenoval po večinski struji v neki stranki. Fašizem je ime dobil po simbolu (fascio = butara) že prisotnem v starem Rimu. Za naciste je obveljala krajša oblika »nacionalsocializma«. Prava »izma« sta dejansko samo dva. Na eni strani socializem (ali skrb za človeka) in kapitalizem (skrb za profit). Socializem je v številnih aplikacijah pozabil na človeka in v praksi propadel. Lahko bi ga imeli za golo utopijo, ki ga raznolikost človeških idej nikoli ne bo v celoti sprejela. Morda bi bilo treba sklicati kak koncil in teorijo nekoliko spremeniti ali dopolniti. Kapitalizem (in ne fašizem in nacizem) pa z vedno večjo agresivnostjo (menda je papež Frančišek že omenil plazečo tretjo svetovno vojno) uveljavlja načela »demokracije in človekovih pravic«. Običajni »democracy and human rights« oblastneža iz Bele hiše.
In vseobjemajoči bližnjevzhodni dži-had je v resnici obupen boj proti demo-kratizatorjem.
Na Zahodu se že več desetletij vse
»rešuje« v parlamentih, v komisijah, po bruseljskih neskončnih hodnikih. Predvsem v bankah. Zaleže ne noben protest. Nihče ne posluša kmetov. Industrijski delavci (kolikor jih je ostalo) so samo številke, dejansko vedno na odstrelu. Govori se samo o odstotkih, obrestih, borzah. zadolževanju, tečajih, ceni nafte, obveznicah ... Ob propadu socialističnih družb je kapitalizem popoln gospodar položaja. Kdor mu ospora-va je ... terorist!
V Evropi in severni Ameriki se kljub populistični propagandi (o krizi) utapljamo v maslu. Na Zahodu ti ne ostane drugega kot, da izdelaš transparent, obesiš na palico rdečo ali kakšno drugo zastavo in greš korakat pred palačo. Po novem se »revolucije« uprizarjajo tudi preko elektronskih medijev. »... pristopilo je 12 tisoč somišljenikov . «. Na trgu pred parlamentom pa se nato zbere okoli dva tisoč ljudi. Seveda po navedbah organizatorjev. Policija jih navadno oceni na polovico manj. To je vse. Tudi tisti politik za katerega si volil, te ne bo pretirano podprl, ker bi to razbilo njegovo udobno opozicijo v kateri je najbolje, da ostaneš. Morebiten prevzem oblasti bi terjal uresničitev (socialističnih) načel, kar pa je ob popolni zastruptivi s potrošništvom danes nepojmljivo. (A propos: v pesimističnem razpoloženju pričakujem, kaj bo v Grčiji ukrenil Tsipras).
Toda zaneslo me je nekoliko od Srednjega vzhoda.
Vse je tam »islamsko«. Džihadisti imajo svojo islamsko državo, islamisti režejo glave, protivladne milice so islamisti-
čne (če so šiitske je še dodatno huje), Iran razvija islamsko bombo, v Nigeriji deklice posiljujejo islamisti, o talibanih ne gre niti pisati.
In prav nikjer ni v teku vojna (ali gve-rila) z verskimi cilji. Vsepovsod se ljudje upirajo in ubijajo pretežno za posedovanje. Eni za nafto, drugi za kruh. V državah (skoraj vedno z mejami začrtanimi od kapitalističnih kolonialistov) se v desetletjih ni kaj prida uveljavila enotnost. Nekje je delitev etnična (danes nam sicer lažno enotnost ponuja arabski jezik), drugje verska (ob sunitih in šiitih je na Srednjem vzhodu še vedno veliko kristjanov). Kdo je pred pojavom Islamske države kaj vedel o Jezidih?
Je pa res, da imaš tam kot musliman večjo možnost, da te nekdo skuša demo-kratizirati ali civilizirati s pošiljko bomb, inteligentnih raket, izstrelkov z osiromašenim uranom, kemičnim orožjem ali »nedolžnim« embargom. Ker se v tistih krajih naša sorta demokracije še nikoli ni uveljavila, nima smisla hoditi s transparenti in zastavami po avenijah in pred vladnimi palačami. Tam vzameš kalašnikov ali minometa-lec in pravico v svoje roke.
Poglejmo nekaj kriznih območij:
ZDA hočejo iransko nafto in preko podružnične judovske države stalno grozijo z napadom zaradi bombe. (Mimogrede: zakaj nihče ne izpostavi jedrske oborožitve Izraela . ah saj: Iran je podpisnik konvencije o neširjenju, Izrael pa ne! Zato ni pravne podlage za kakršenkoli ukrep).
Irak je bil res zasebna ali družinska imovina tirana, ljudje pa so živeli dobro. So-
cialne storitve so delovale. Kaj je prinesel Zahod? Uničenje večine infrastrukture, morda milijon ubitih in zastrupljenih ljudi, načrtno krajo umetnin iz mezopotamske kulture. Nafto pa Zahod sedaj pridno črpa in lepo bi bilo vedeti koliko in komu jo plačuje.
Sirija je bila urejena in socialno pravična država. Zajela jo je »arabska pomlad«, sprožena prav zaradi nje, kajti cilj je bil v uničenju glavnega iranskega zaveznika. Tista naša demokracija, ki je tam ni bilo, v takih državah ni potrebna. Količina dobrin si je ne more še privoščiti.
Libija. Gadafi je iz nomadskih plemen ustvaril narod. Ljudje so živeli dobro. Imeli so celo obilo vode. Žal tudi nafte, ki je postajala predraga zaradi »muh« ubitega pol-kovnika-mučenika.
Palestina. Pravzaprav glavni vzrok vsemu današnjemu kaosu. Z delegitimiza-cijo Izraela in palestinsko državo bi se razrešila več kot polovica vseh težav. Muslimani (tudi tam pa obstajajo ateisti) bi spoznali, da nekaj štejejo.
Z napadom na Charlija se je džihad nevarno približal. Vsi so sedaj potencialni teroristi. Strožji nadzor na mejah, infiltra-cija džihadistov med priseljence, vsak dan nekaj »odkritij« islamskih brlogov, cela vrsta preprečenih atentatov, protesti zaradi gradnje mošej itd.
Izsledil sem tudi nekaj časopisnih naslovov vrste ».. .pri nas se problemi rešujejo z dialogom in ne s kalašnikovkami ...«. Imam ga za dokaz, da se tu pa tam kdo le boji, da bi lahko izbruhnil tudi kak džihad popolnoma zahodnjaških korenin.
* S v £
sežana
V nedeljo pohod Odprti muzej Krasa
SEŽANA- Naravovarstveno društvo Kras S.O.S. organizira v nedeljo, 15. februarja, pohod in ogled odprtega muzeja Krasa ob stari bazoviški cesti. Pohod bo vodil Martin Bizjak. Zbirno mesto je pri ZGRS Sežana, Bazoviška cesta 13, ob 7.30 ure do 8. ure. Vodeni pohod bo potekal skozi Živi muzej Krasa, po gozdi učni poti Josefa Ressla do Kobilarne Lipica, naprej do kamnolomov lipiškega apnenca in opuščenih rudnikov premoga. Pohodniki si bodo ob vračanju ogledali svetišča Marije Lurd-ske in po stari avstro-ogrski bazoviški cesti vrnili na zbirno mesto.Dolžina pohoda je 20 km. Pot je ravninska in primerna za pripravljene pohod-nike. Predviden čas pohoda je 5 ur, v odvisnosti od želja po-hodnikov. Koordinator in dodatne informacije: Martin Bizjak, Križ 31, tel.: 041 352 482 .Prihodnjo nedeljo pa vabijo na vodeni pohod iz Dolnje Bre-stovice do izvira Timave pri Štivanu. (OK)
prej do novice
www.primorski.eu1
i J
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 12. februarja 2015
17
RAI3bis
SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.00 Tv Kocka: Firbcologi 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Dok. film: Josip Pangerc, plemeniti rodoljub (scenarij Marko Manin, režija Loredana Gec), sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
RAI1
6.00 Aktualno: II caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Sto-rie vere 11.10 A conti fatti 12.00 Show: La prova del cuoco 14.05 Show: Dolci dopo il Tiggi 14.40 Torto o ragione? Il verdetto finale 16.00 La vita in diretta 18.50 Kviz: L'Eredita 20.30 Eurovisione 20.45 Sanremo: 65° Festival della Canzone Italiana
RAI2
6.00 14.00 Detto fatto 7.50 Nad.: Streghe 8.30 Nad.: Il tocco dell'angelo 10.00 13.30 Rubrike 11.00 I fatti vostri 13.00 17.45, 18.20, 20.30, 23.50 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Ghost Whisperer 17.00 Serija: Cold Case 18.00 Šport 18.50 Serija: Blue Bloods 19.40 Serija: N.C.I.S. 21.00 LOL 21.10 Virus - Il contagio delle idee 0.05 Obiettivo Pianeta
RAI3
6.30 Rassegna Stampa 7.00 Tgr Buongior-no Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Agora 10.05 Parlamento Spaziolibero 10.15 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik in vreme 12.45 Pane quotidiano 13.10 Rai Cultura - Il tempo e la storia 14.50 Rubrike 15.10 Nad.: Terra nostra 15.55 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 20.00 23.30 Blob 20.15 Scono-sciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole
Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.40 Nad.: Capri 16.40 Nad.: Legami 17.30 0.30 Novice 17.35 Nad.: Batticuore 20.10 Nad.: Un medico in famiglia 21.10 Nad.: C'era una volta la citta dei matti...
_RETE4_
6.50 Serija: Zorro 7.10 Serija: Miami Vice 8.05 Nad.: Cuore ribelle 9.30 Serija: Cara-binieri 10.35 Sai cosa mangi? 10.45 Ricet-te all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo spor-tello di Forum 15.30 Serija: Hamburg Di-stretto 2116.35 Ieri e oggi in Tv 17.00 Film: Walker Texas Ranger - La leggenda di Cooper (vestern) 19.35 20.45 Nad.: Tempesta d'amore 20.10 Nad.: Centovetrine
21.05 Film: The Contract (krim., '06, i. M. Freeman, J. Cusack) 22.45 Serija: Scandal
_RAI4_
11.25 14.35 La vita segreta di una teenager americana 12.10 16.50 Xena 12.50 17.35 Andromeda 13.30 19.05 Star Trek Enterprise 15.15 The Lost World 16.00 Novice 16.05 Streghe 18.20 Stargate Atlantis 21.10 Teen Wolf 22.00 Supernatural 22.50 Esa-mi 23.00 Orange Is the New Black 23.50 Weeds
_RAI5_
14.05 La Terra vista dal cielo - L'uomo 14.45 Il popolo degli oceani 15.35 La liberta di Bernini 16.35 Art of... Paesi Bassi 17.30 Novice 17.35 19.45 Memo - L'agenda culturale 18.00 Tran Europe Express 18.55 Art of... Germania 21.15 Petruška 21.20 Opera: I puritani 0.00 David Letterman Show
RAI MOVIE
14.15 Film: L'uomo nell'ombra (triler, '10, r. R. Polanski) 16.25 Film: La signora in rosso (kom., '84) 18.00 Novice 18.05 Film: 28 minuti per 3 milioni di dollari (det., '67) 19.40 Film: Pensando a te (kom., It., '69) 21.15 Film: A proposito di donne (dram., '95, i. W. Goldberg, D. Barrymore) 23.15 Movie.Mag 23.45 Film: Creep - Il chirur-go (horor)
RAI PREMIUM
11.10 Nad.: Un posto al sole 12.15 18.30 Nad.: La signora in rosa 13.00 19.15 Nad.: Terra Nostra 13.55 Serija: Medium 15.35
SLIKOVNA KRIŽANKA
REŠITEV (10. februarja 2015)
Vodoravno: ambasador, Mladost, mal-vazija, aerobat, Prati, ednina, sor, etnologija, naprej, Erik, Kopa, Eda, Ino, T. R., nitka, kapetanka, Kleopatra, I. P., vir, Leon, rente, Arizona, enciklopedija, stekanje, Odesa, E. O., A. Č., ez, liman; na sliki: Erik Tence.
TELEQUATTRO
7.00 Sveglia Trieste! 8.30 Dok.: Borgo Italia 12.30 Top News Adnkronos 12.40 Aktualno: Musa Tv 12.55 Le ricette di Gior-gia 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.20 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Un anno di cronaca e sport 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 23.30 Trieste in diretta 20.00 Happy Hour 21.00 Ring
LAEFFE
12.45 Jamie - Menu in 30 minuti 14.40 18.45 Il cuoco vagabondo 15.40 Lo sportivo vagabondo 16.45 Grand Designs Australia 17.45 Jamie - Ricette a cinque euro 19.45 Novice 20.05 Bourdain - Senza pre-notazione 21.00 Nad.: World Wars - Il mondo in guerra 22.00 Serija: Big History 22.50 Film: Luci nella notte (dram.)
CIELO
12.00 MasterChef USA 14.00 15.00 MasterChef Australia All Stars 14.45 Novice 16.00 Fratelli in affari 16.45 Buying & Selling 17.45 Brother vs. Brother 18.45 Bar da incubo 19.45 Affari di famiglia 21.10 Film: Hard Cash (akc., '02) 23.00 Love, Jessica
DMAX
21.15 Film: Green Zone (akc., '10, i. M. Damon) 23.35 Film: 1997 - Fuga da New York (zf, '81)
_CANALE5_
6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.45 Uomini e donne 16.10 L'isola dei fa-mosi - Pillole 16.20 Nad.: Il segreto 17.00 Pomeriggio Cinque 18.45 Igra: Avanti un al-tro 20.40 Show: Striscia la notizia - La voce dell'indecenza 21.10 Film: 27 volte in bianco (kom., '08, i. K. Heigl) 23.30 Film: Le relazioni pericolose (dram., '88, i. M. Pfeiffer)
_ITALIA1_
6.55 Risanke 8.30 Nad.: Una mamma per amica 10.30 Nad.: Everwood 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 Šport 13.55 19.55 L'isola dei famosi - Day Time 14.10 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: I Griffin 14.55 Serija: Arrow 15.45 Serija: The Vampire Diaries 16.35 Nan.: Love Bugs 16.40 Serija: Dr. House - Medical Division 19.00 Serija: Chicago Fire 20.30 Serija: N.C.I.S. - Miami
12.30 20.20 Rimozione forzata 13.20 Container Wars 14.10 19.30 Banco dei pugni 15.05 Chi ti ha dato la patente? 15.55 Top Gear USA 16.50 21.10 Affari a quattro ruote 17.45 Airport Security 18.35 Affare fat-to! 22.55 Supercar: auto da sogno 23.45 Video del tubo
SLOVENIJA1
6.00 Kultura 6.10 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.20 18.25 Kviz: Vem! 11.05 Turbulenca 11.55 Odprta knjiga 12.15 NaGlas! 12.30 Evropski magazin 13.0015.00, 17.00, 18.50, 22.40 Poročila, športne vesti, vreme 13.30 Odkrito 14.20 Slovenski utrinki 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 18.10 Risanke in otroške odd. 16.20 Točka preloma 17.25 0.30 Ugriznimo znanost 17.55 Novice 18.00 Infodrom 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tarča 21.30 Prava ideja! 22.00 Odmevi 23.05 Osmi dan 23.40 Panoptikum
SLOVENIJA2
6.00 Otroški kanal 7.00 Risanke in otroške odd. 8.05 Kviz: Male sive celice 8.50 Inf-odrom 9.00 Zabavni kanal 9.55 Glasnik 10.25 Biatlon: SP, individualna tekma (ž), prenos 12.05 Dobro jutro 14.10 Biatlon: SP, individualna tekma (m), prenos 16.25 Pričevalci 17.45 21.55 Studijska oddaja 18.15 Alpsko smučanje: SP, veleslalom (ž), 1. vožnja, prenos 19.15 0.45 Točka 19.50 Žrebanje Deteljice 20.00 Film: Kopno (dram., It., '11) 22.15 Alpsko smučanje: SP, veleslalom (ž), 2. vožnja, prenos 23.30 Nad.: Polbrat 0.15 Avtomobilnost
KOPER
21.10 Film: Seven (triler, '95, i. B. Pitt, K. Spacey) 23.45 Film: Zodiac (triler, '06, i. J. Gyllenhaal)
_IRIS_
13.10 Film: La soldatessa alla visita militare (kom.) 15.00 Film: Il muro di gomma (dram.) 17.15 Film: Caro Michele (dram.) 19.10 Serija: Supercar 20.05 Serija: ATeam 21.00 Film: Shining (triler, '80, r. S. Kubrick, i. J. Nicholson) 23.35 Film: Il giar-dino delle vergini suicide (dram., '00, i. K. Dunst)
_LA7_
7.00 7.55 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 19.55 Vreme 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.40 Serija: Il commissario Maigret 16.25 Serija: L'ispettore Tibbs 18.05 Serija: Crossing Jordan 20.30 Otto e mezzo 21.10 Ser-vizio Pubblico
_LA7D_
6.301 menù di Benedetta - Ricetta Sprint 7.35 15.00 The Dr. Oz Show 8.30 12.55, 18.55 Dnevnik 8.50 12.00 I menù di Benedetta 10.00 Chef per un giorno 11.0019.00 Cuochi e fiamme 13.00 Serija: Agente speciale Sue Thomas 17.00 21.10 SOS Tata 0.10 La mala educaxxxion
13.55 Dnevni program 14.00 23.55 Cez-menja Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovi-ce 14.30 Avtomobilizem 14.45 Dok. odd.: Modrina 15.15 Najlepše besede 15.50 Ciak Junior 16.20 Dok. odd.: K2 16.50 Slovenski magazin 17.20 Webolution 18.00 22.50 Izostritev 18.35 23.50 Vreme 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.05 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Dogodki 19.45 Glasba zdaj 20.00 City Folk 20.30 Film: Dvojno McGulfin (kom.) 23.20 Na obisku
POP TV
7.00 Risane in otroške serije 8.15 15.20 Serija: Ana kuha 8.45 9.50, 11.00, 12.10 Tv prodaja 9.00 13.20 Queen Latifah Show 10.05 15.55 Nad.: Moje srce je tvoje 11.15 16.50 Nad.: Barva strasti 12.25 17.55 Nad.: Dubrovniška zora 14.20 Serija: Kuharski mojster 17.00 18.55, 23.10 Novice in vreme 20.00 Serija: Epilog
IRIS
Četrtek, 12. februarja
I ris, ob 15.00
Il muro di gomma
Italija 1991 Režija: Marco Risi Igrajo: Corso Salani, Angela Fi-nocchiaro, Ivano Marescotti, Anto-nello Fassari
Za zgodbo in scenarij so poskrbeli Stefano Rulli, Francesco Petraglia in Andrea Purgatori. Za režijo, Marco Risi: glasbeno kuliso pa so zaupali Francescu De Gregoriju. Ob prisotnosti takih imen pri enem samem filmu je seveda precej logično, da je tudi končni rezultat dober. Če pa film predstavlja tudi eno najjasnejših slik tega, kar se je zgodilo 27. junija 1980 na nebu med Bologno in Sicilijo: točneje nad otokom Ustico, je seveda ce-lovečerec še toliko bolj pomemben.
Zgodba pripoveduje o novinarju, pooseblja ga še zelo mlad Corso Salani (v resnici pa se njegov lik zgleduje po Purgatoriju), ki že celih deset let raziskuje kaj se je v resnici zgodilo v tistem toplem junijskem večeru. Bil je petek, ko se je 81 potnikov vkrcalo na letalo v Bologniji z željo, da bi se par ur kasneje izkrcalo v Palermu, kar pa se naposled žal ni zgodilo ...
KANAL A
7.0018.00, 19.45 Svet 7.5010.40 Nad.: Bud-va na morski peni 8.55 Risanke 9.15 16.35 Serija: Veliki pokovci 9.4017.05 Serija: Zvit in prebrisan 10.25 13.00, 13.15 Tv prodaja 11.55 Serija: Okrog sveta do srca 12.25 Serija: Svingerji 13.30 18.55 Serija: Komisar Rex 14.30 Film: Gola zabava (kom., '11, i. N. Portman, A. Kutcher) 20.00 Film: Zgube med dvema ognjema (kom., '04, i. B. Stiller) 21.45 Film: Driblerja pod košem (kom., '92)
PLANET TV
21.05 Film: Višja sila (dram., '98, i. V. Vaughn) 23.40 Serija: Vohun v nemilosti
10.55 Tv prodaja 11.25 Nad.: Moja družina 12.10 Nan.: Pod lupo pravice 13.05 Nad.: Sulejman Veličastni 14.2018.00 Nan.: Castle 15.15 Nan.: Pretkane služkinje 16.10 Ellen 17.05 Nan.: Zasebna klinika 19.00 Danes 20.00 Film: Odpleši svoje sanje 2 (dram.) 21.50 Nan.: Ljubice 22.45 Nan.: Zločinski um 23.40 Nan.: Seks v mestu
RADIJSKI PROGRAM
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena, Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena, Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena, Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 12.15 Moj Sv. Ivan; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 14.40 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Music box; 17.30 Odprta knjiga: Sonja Gri-zila: Nevrotična gospodinja - 4. nad., sledi Music box; 18.00 Kulturne diagonale: Pisani svet podobe, sledi Music box; 19.20 Na-povednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (slovenski program)
5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Jutranja kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dobra zgodba; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 8.45 Pasti interneta; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Poslovne informacije; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 16.30 Planinski vodnik; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Fil-mofil; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Od glave do rapa; 0.00 Nočni program.
RADIO KOPER (italijanski program)
6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.35 Ap-puntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 18.00 Cultura e so-cieta; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Punto e a capo; 13.35 Ora musica; 14.00, 21.30 Mi ritorni in mente; 14.35 Glasba; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pome-riggio ore quattro; 18.35 Nel paese delle donne; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Glasba; 22.00 Extra extra extra; 23.00 Tutti i topi vo-gliono ballare; 0.00 Nottetempo.
XPrimmH
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
1 8 Četrtek, 12. februarja 2015
APrimorski
r	dnevnik
Spet je kandidatka
ZÜRICH - Akademija, ki podeljuje laureuse, nagrade najboljšim športnikom, je tudi letos med nominiranke uvrstila Slovenko Tino Maze. Slovesna podelitev nagrad bo 15. aprila potekala v Šanghaju. V vsaki od kategorij je komisija pripravila seznam šestih nominirancev, poleg Mazejeve pa se bodo v ženski konkurenci za nagrado borile še teniški igralki Serena Williams in Li Na, smučarska tekačica Ma-rit Bjoergen ter atletinji Valerie Adams in Genzebe Dibaba.
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu Q
Polom Macerate doma
MACERATA - Italijanskega derbija v četrtfinalu lige prvakov najbrž ne bo. V prvi tekmi osmine finala je namreč Macerata na domačih tleh doživela proti poljskemu Belchatowu pravi polom. Izgubila je z gladkim 0:3 (22, 19, 13). Povratna tekma bo prihodnji teden. Zmagovalec se bo v četrtfinalu pomeril z zmagovalcem dvoboja med Jasrzbskim (Pol) in Perugio, ki igrata danes kot tudi Copra Piacen-za proti ruskemu Kazanu. Ostali izidi: Friedrichshafen - Rzseow 2:3, Constanta - Novosibirsk 0:3, Ankara - Belgorod 3:1.
smučarsko sp - Tina Maze pred veleslalomom psihično trdna in brez težav s kolenom
V boj za četrto kolajno
Mateja Nanut
Aleš Sever
mnenja
Bo Tini Maze danes uspel veliki met?
Bo Tini Maze uspel veliki met in bo nabirko kolajn nadaljevala tudi na današnjem veleslalomu? Za napoved smo tokrat vprašali trenerje in učitelje smučanja naših klubov.
Mateja Nanut, trenerka SPDG: »Osvojitev vseh petih kolajn bo Tini uspela. Vsakič, ko si je Tina postavila cilj, ga je tudi dosegla. V primerjavi z ostalimi tekmovalkami jo odlikuje odlična tehnika, posledično dosega tudi najboljše čase. Veleslalom bo zmagala, kolajna v slalomu pa bo morda drugačnega leska. V slalomu računam tudi na dobro uvrstitev Ane Bucik med prvih 5., saj ogromno vlaga, se trudi in je res dobra smučarka.«
Aleš Sever, trener najmlajših pri SK Devin:
»Glede na tekmovalni program, ki ga Tina ima, dvomim, da bo zdržala vse napore. Po kombinatornem slalomu sem imel občutek, da je utrujena. Vsekakor mislim, da ima več možnosti za dober rezultat v veleslalomu, v slalomu pa 90-od-stotno ji preboj na stopničke ne bo uspel. Tam tekmujejo mlajše tekmovalke, ki nastopajo samo v tehničnih disciplinah.«
Erik Piccini, učitelj SK Brdina: »Tina Maze ima možnosti, da osvoji kolajno kateregaikoli leska v obeh disciplinah. Forma je dobra, predvsem psihološka, s tremi osvojenimi kolajnami je tudi že razbremenjena. V veleslalomu ji lahko povzroča težave Fenningerjeva, v slalomu pa je odločilna lahko že manjša napaka. Vprašljivo pa je, ali bo mlada Schiffrinova zdržala pritisk domačega prvenstva. V obeh disciplinah so nevarne tudi Švedinje. Gotovo pa bo konkurenca v tehničnih disciplinah večja kot v hitrih, tako da Mazejeva ne bo imela lahkega dela.«
Ivan Kerpan, trener združene ekipe dečkov in naraščajnikov: »Zaradi študija in smučarskih obveznosti z ekipo, sem letos zelo malo spremljal sezono. Napovem torej lahko samo na podlagi nastopov na svetovnem prvenstvu. Forma Mazeje-ve je odlična, psihična in tudi fizična, tako da verjamem, da bo še stopila na stopničke. Če kolajna ne bo zlata, pa bo drugačnega leska. Italijankam pa mislim, da ne bo uspel preboj med najboljše, favoritke so namreč v zelo dobri formi. Nasploh pa se mi zdi letošnje SP zelo zanimivo, saj so razlike minimalne. Na vsaki tekmi moraš počakati čisto do konca, da izveš, kdo je zma-
Erik Piccini
Ivan Kerpan
Tina Maze po kombinaciji pred novimi izzivi
ansa
VAIL/BEAVER CREEK - Če Tina Maze danes na svetovnem prvenstvu ne bo stopila na zmagovalni oder veleslaloma, to ne bo zaradi bolečin v kolenu, temveč zato, ker bodo konkurentke morebiti boljše.
»Koleno jo je zabolelo, bilo pa je vse pod kontrolo. V kombinacij-skem smuku je bolj previdno naredila nekaj zavojev z desno nogo. Sem pa kar alergičen na te drame. Sam spoštujem tiste, ki imajo res kaj hudega. Bogu hvala, da je s Tino je vse v redu,« je povedal vodja ekipe Tine Maze Andrea Massi. Njen današnji nastop bo v marsičem odvisen tudi od tega, kako hitro se je regeneriralo tudi telo, je prepričan Massi.
Čeprav je pritisk na Črnjanko velik, se Massi ne boji za njeno psihično stabilnost. »Na psihični pripravi Tine smo veliko delali. Tudi s treningi, ki niso bili zelo lahki. Zadnji dve leti, od Sočija naprej, je psihično zelo močna. Včasih jo je potrebno pustiti pri miru, vendar je drugače zelo trdna,« pravi Massi.
Je pa treba upoštevati, da je konkurenca v tej disciplini izjemno močna. Avstrijki Eva Maria-Brem in Anna Fenninger, v tej disciplini vse boljša domačinka Mikaela Shiffrin (ki so ji v bližnjem kraju Avon po olimpijskem zlatu v Sočiju namenili ulico Mikaela Street), Švedinja Sarah Hector in Nemka Viktoria Rebensburg, so le najboljše, ne pa morda tudi edine.
Vsekakor je veleslolom disciplina, v kateri ima Tina največ medalj na velikih tekmovanjih. Poleg olimpijskega naslova je bila na zadnjih treh SP vedno najmanj druga, leta 2011 pa je posegla po zlatu.
Italijanski tabor je po neuspehih v hitrih disciplinah po male že zajela depresija. Toda obeti pred zadnjima dvema nastopoma so le malo boljši. V današnjem veleslalomu naj bi kaj več pokazala predvsem 24-letna Federica Brignone, dobitnica srebrnega odličja na SP 2011 v Gar-mischu. Brignonejeva je edina Italijanka, ki je letos v tej disciplini stopila na zmagovalni oder na tekmah svetovnega pokala. V Aspnu, ki je le kakih 150 kilometrov oddaljen od Vaila, je bila tretja. Italijo bodo zastopale še Nadia Fanchini, Manuela Moelgg in debitantka Marta Bassino.
Za Slovenijo bodo nastopile tudi Ana Drev, Katarina Lavtar in Ilka Štuhec, za sobotni slalom pa sta, poleg Mazejeve, vpisani Ana Bucik in Katarina Lavtar.
jadranje
Z olimpijci tudi Sivitz Košuta in Farneti
CAGLIARI - Vsi najboljši italijanski jadralci, vključno s tistimi, ki so si že priborili olimpijske norme, bodo vse do začetka pomembnejših regat v Evropi trenirali v Caglairiju. Večina posadk tam že pili kondicijo na suhem in v vodi, marca pa se jim bosta pridružila še jadralca Čupe Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti, piše na spletni strani jadralne zveze FIV. Cagliari je namreč postalo pomembno jadralno središče, saj kilometrino nabirajo tudi olimpijske ekipe Velike Britanije, Avstrije, Francije, Portugalke, Argentine in Švedske.
KOŠARKA - Evropska liga, zadnji krog: Union Olimpija - Dijon 73:76
NOGOMET 1 - A-liga, zaostala tekma: Parma - Chievo 0:1. Zu-kanovič v 54. min. Novi predsednik Parme Manenti se je pred tekmo predstavil, a brez napovedanih finančnih jamstev, ki naj bi rešili klub pred potopom.
NOGOMET 2- V četrtek, 19. februarja bo na nogometnem igrišču v Ul. Boito v Tržiču prijateljska tekma med reprezentanca under 16 Italije in Hrvaške. Začetek ob 11. uri. 27. aprila se bo Italija v Tržiču pomerila tudi z Japonsko.
NAGRADA - Slonokoščena obala je ena najrevnejših držav na svetu, toda po nagradah, ki jih bodo njeni nogometaši dobili za osvojitev afriškega prvenstva v Ekvatorialni Gvineji, se to nikakor ne zazna. Vsak izmed reprezentantov bo v last dobil vilo, vredno 45.000 evrov, poleg tega pa še gotovino v isti vrednosti. Še nekoliko več bo prejel selektor Herve Renard, bogatejši bo za 114.000 evrov, poleg tega pa ga čaka še državno odlikovanje.
ljubljana - Podelitev Bloudkovih priznanj, najvišjih športnih odlikovanj Slovenije
Plaketa za Marinko Pertot
Priznanje predsednici SPDTza pomemben prispevek k razvoju slovenskega športa - Nagrade za Košira, Prevca in Severja
V Cankarjevem domu v Ljubljani je bila sinoči slavnostna podelitev tradicionalnih Bloudkovih priznanj, najvišjih državnih priznanj Slovenije v športu. Na prireditvi, ki si jo je ogledal tudi predsednik republike Borut Pahor, so poleg glavni nagrad, ki so jih prejeli deskar na snegu Žan Košir, smučarski skakalec Peter Prevc (ona dobitnika olimpijskih kolajn v Sočiju) in Miklavž Sever, nekdanji športnik, športni delavec, novinar in publicist, so podelili tudi Bloudkove plakete. Med prejemniki je bila letos tudi predsednica Slovenskega planinskega društva Trst Marinka Pertot, plaketo pa je prejela za pomemben prispevek k razvoju slovenskega športa.
Preostali dobitniki plakete so telovadec Sašo Bertoncelj, plesalca Nadja Bičkova in Miha Vodičar, plezalec Jernej Kruder, judoistka Tina Trstenjak, šahistka Laura Unuk, ženska mladinska odbojkarska reprezentanca (vsi za pomemben tekmovalni dosežek), Albin Felc in Tone Ficko za življenjsko delo, Nogometno društvo Adria Miren in Samo Pe-trač za pomemben prispevek k razvoju in popularizaciji določene športne panoge oziroma športa v Sloveniji.
»Priznanje vrednotam planinstva«
Za Bloudkovo priznanje je izvedela pred dnevi po telefonu, ko so jo poklicali iz ministrstva v Ljubljani, da bi jo vprašali, ali potrjuje svojo udeležbo na sinoč-njem slovesnem podeljevanju v slovenski prestolnici. V resnici so ji že mnogo prej poslali pismo, ki pa je na njen domači naslov pri-romalo šele včeraj dopoldan, le nekaj ur pred podelitvijo. Malo je torej manjkalo, da bi bila še ena žrtev absurdne - in večno ne rešene - počasnosti dostavljanja pisem iz Slovenije.
»Zelo sem bila presenečena in istočasno zelo počaščena. Nikoli si ne bi mislili, da me bo doletel takšna čast. Sama namreč nikoli nisem bila ne vem kakšna športnica, nikoli nisem dosegla kakšnih rezultatov. Čutim, da je to priznanje vsem sedanjim in nekdanjim sodelavcem našega društva, nekdanjim in sedanjim ekipam, ki so skrbele in še skrbijo za rast našega društva, za širitev planinskega duha, za varstvo narave in nenazadnje za našo prisotnost na našem teritoriju. Posebno pa me nagrada veseli za to, ker opažam, da se počasi posveča večja pozornost ne samo individualnim ali skupinskim športom, temveč tudi vrednotenju planinstva, ki ni samo gibanje v nara-
vi, gor in dol po hribih, ampak je tudi način življenja,« nam je pred podelitvijo priznanja povedala tržaška nagrajenka.
Pertotova je na predsedniškem mestu SPDT od leta 2005, članice odbora pa že vse od leta 1978. Za SPDT, ki je lani praznoval 110-letnico svojega obstoja, je to že tretje Bloudko-vo priznanje. Leta 1985 je plaketo prejelo samo društvo, leta 2000 pa njegov tedanji predsednik Lojze Abram.
Dosedanji dobitniki Bloudkovih priznanj iz Italije
Nagrada
1983	ZSŠDI; 1985 SPDT; 1987 Bojan Pavletič Plakete
1966 ŠZ Bor; 1978 Sonja Milič;
1984	Peter Brlec; 1986 Samo Ko-korovec; 1987 Bojan Pvaletič; 1988 ŠZ Dom; 1989 Aldo Rupel; 1990 Saša Rudolf; 1991 Maro Magajna;
1992 Arianna Bogatec; 1993 ŠK Kras; 1994 OK Val; 1995 Branko Lakovič; 1996 ŠZ Sloga in Mario Šušteršič; 1998 Radi Pečar; 2000 Lojze Abram; 2001 Ivan Peterlin; 2002 Franko Drassich; 2003 Tanja Romano; 2004 Matej Černic; 2005 Sergio Tavčar; 2006 Mojmir Kokorovec; 2007 Bruno Boga-tec; 2010 Mateja Bogatec; 2012 Jure Kufersin
/
GORIŠKI PROSTOR
Četrtek, 12. februarja 2015 1 5

košarka - O »aferi« Jadran - KK Bor predsednik ZSŠDI Peterlin
»Spor ne škodi le košarki, ampak vsemu našemu športnemu gibanju«
		
PLANINSKI SVET		
Spor med ŠZ Jadran in KK Bor, po katerem je svetoivanski klub celo napovedal, da se bo njegovo sodelovanje v projektu, ki združuje vsa slovenska košarkarska društva, nadaljevalo le v primeru, da se pravilnik združevanja krepko spremeni (več v včerajšnji številki Primorskega dnevnika), je skušal zgladiti tudi predsednik ZŠSDI Ivan Peterlin. V pričakovanju, da na tiskovno sporočilo reagira ŠZ Jadran, smo zato poklicali predsednika krovne športne zveze Peterlina, ki je kot povabljenec sodeloval pri pogovorih med kluboma. Glavna poanta njegovih posegov je bila ugotovitev, da spor negativno vpliva ne samo na našo košarkarsko gibanje, ampak na ves slovenski šport v Italiji. »Očitno pri svojem prvem posegu nisem bil uspešen, vendar se nisem vdal. Jutri (danes, op.a.) se bomo spet srečali z obema partnerjema, da najdemo rešitev. Po tolikih naporih, da bi postavili vse klube pod isto streho, je to korak nazaj, kar zame negativno odseva na cel slovenski šport, ne samo na košarkarsko gibanje,« je povedal Peterlin. »Vsi iščemo unitarne cilje in sinergije, take zapreke pa nas ne smejo zaustaviti. S tem sporom je le dva dni po naši Prešernovi proslavi padlo v vodo tudi naše geslo skupaj zmoremo. Dobili smo pravo zaušnico. Res škoda.«
Peterlin bo, tako kot na prejšnjih srečanjih, tudi danes nastopal »super partes«, saj kot pravi, mu njegova vloga ne dovoli, da bi se postavil v bran enega ali drugega kluba. Najti pa želi kompromis in presekati gordijski vozel.
V	začetnih pogajanjih je sam sicer že predlagal rešitev: »Vskupni izjavi sem predlagal, da bi se oglasili obe društvi.
V	njej bi ožigosali obnašanje fanta (Mattea Marusica, op.ur), ki ni zgled za ostale, pojasnili bi, da takega nezrelega obnašanja Jadran ne more sprejeti, saj bi se sicer lahko to ponovilo z drugimi igralci. Ker pa smo vsi v isti barki in Bor potrebuje neko rešitev, da ohrani ligo, bi bilo po mojem mnenju dobro, da se dovoli, da fant tam nadaljuje igranje do konca sezone, hkrati pa da nima več vstopa v Jadran. Zgledalo je, da so bili na začetku vsi zadovoljni s to rešitvijo, očitno pa je vse padlo v vodo,« je razložil Peterlin. Med drugim mu sporočilo KK Bor ni bilo všeč: »Ne vem, če je bil javni nastop kluba, dobra odločitev. Vse se mi zdi malo zaletavo, ne-
tARCO

\\m\-w mu
Mi
m j
tw*j
Zgoraj: Predsednik ZŠSDI Ivan Peterlin, desno: derbi med Borom in Jadranom aprila leta 2009, ko sta ekipi igrali v državni C-ligi
arhiv, fotodamj@n
premišljeno in egoistično. Oni gledajo samo na košarko, na svoje interese, tu pa je v igri cel slovenski šport v Italiji. Če hočemo biti verodostojni, si moramo vsi zavihati rokave, da iščemo kohezi-jo in ne razdor. Javnost pa takih zdrah meddrugim ne razume. Kaj so zdajle razumeli politiki, pri katerih iščemo finančna sredstva?Zdajle opažajo, da se nekaj krha, skratka mogoče se jim zdi, da nekaj govorimo, drugo pa delamo. To je velika škoda, ki je prizadela celotno naše gibanje.«
Prvi mož krovne športne organizacije pa še ni vrgel puške v koruzo. Danes bo na sestanku skušal rešiti spor. Včeraj je sicer povedal, da sam še ne ve, kaj bo predlagal kluboma. A noč prinaša nasvete, je dodal (vs)
Tečaj teka
na smučeh SO - SPDT
Smučarski odsek SPDT organizira 20.,21. in 22 februarja 2015 tečaj teka na smučeh na Pokljuki za odrasle in otroke. Tečaj bo vodil demostrator Smučarske zveze Slovenije prof. Iztok Kordiš. Tečaj je namenjen začetnikom kot tudi tistim, ki smučarski tek že obvladajo in odraslim in otrokom. Tečajniki bodo vadili klasično tehniko teka na smučeh v jutranjih in popoldanskih urah na Goreljku in Rudnem polju. Po večerji pa bodo predavanja o tehniki smučanja, opremi in o pripravi smuči. Prijave in informacije nudi urad ZSŠDI telefon 040/635627.
Februarski izleti
Tudi zimska narava razveseljuje pohodnika in planinca s svojo posebno lepoto in mu nudi mnogotere užitke. Vremenske ne prilike pa v zimskem času marsikdaj organizatorjem in pohodnikom prekrižajo račune, da se skrbno pripravljeni načrti in izleti izjalovijo. Tako se je zgodilo tržaškim planincem, ki so načrtovali za nedeljo, 1. februarja 2015, pohod po Poti Meddruštvenega odbora Pri-morsko-Notranjskih planinskih društev. Prehoditi so nameravali odsek od Padne, mimo Nove vasi nad Dragonjo, do Krkavč in naprej do Sv. Petra. A slabo vreme je izletnike prikrajšalo za pričakovani uži-
tek. V publikaciji, ki prinaša celoletni razpored izletov in dejavnosti SPDT, je napovedan za nedeljo, 22 februarja zelo prijeten izlet po pobočju Banjšice. Iz tehničnih razlogov bo izlet prenesen na poznejši datum. Vse podrobnosti bodo pravočasno objavljene v rubriki Planinski svet.
Teden gora in Festival gorniškega filma
Od 24. do 27. februarja bo v Tržiču v Galeriji sodobne umetnosti (trg Ca-vour) spet zaživel Teden gora v okviru evropskega projetka Julius. Med drugim bodo v Tržiču gostili tudi Lynn Hill (26. 2. ob 20.00) in Maurizia Zanollo - Manola (28. 2. ob 20.00). Istočasno bo v Cankarjevem domu že 9. festival gorniškega filma. Ob nizu filmov, ki jih bodo predvajali med 23. in 27. februarjem, bodo gostili prav tako plezalko Lynn Hill (25.2.) in Manola (27. 2.), Matjaža Jerana (26. 2) in člane odprave Makalu 1975 (27.2.). Vsa predavanja se bodo začela ob 20. uri. Več informacij na spletni strani: www.imffd.com.
odbojka - Združena ekipa Zalet Sloga danes v Trstu
Za zaprtimi vrati
Telovadnica v Ul. Locchi brez dovoljenja za gledalce - Staška Cvelbar nakazala pot nekdanjim soigralkam
Današnja prvenstvena tekma ženske C-lige med odbojkaricami tržaškega kluba S. Andrea in Zaleta Sloge (začetek ob 21. uri) bo za zaprtimi vrati. Tržaški klub, gostitelj tekme, je sporočil, da deželna odbojkarska zveza ne dovoljuje več vstopa gledalcev na tribuno telovadnice v Ul. Locchi. Sodnik bi lahko pred tekmo sicer omogočil ogled tekme, vendar zaenkrat velja prepoved.
VZS Čuk v prvenstvu Bomba žanje uspehe
Kot na srečanju v prvem delu so košarkarji VZS M. Čuk tudi v povratnem delu prvenstva Bomba zasluženo in visoko premagali ekipo Anffastars. Zmaga naših košarkarjev (26:10) ni bila nikdar pod vprašajem. Že v prvem polčasu je VZS nadigral nasprotnike in povedel z 8:0. V nadaljevanju tekme sta se v napadu razigrala strelca Fragiacomo in Jelenič (oba po 10 točk), v obrambi pa se je izkazala Greta Carciotti.
VZS je igral v naslednji postavi: Sfreddo 2, Carciotti, Martinez 2, Corbelli, Scher-gna, Maruel, Rebula 2, Fragiacomo 10, Jelenič 10. Ob trenerju Stefančiču je na klopi sedela še Alma Vidau.
S to zmago je VZS skupno s Cestom in z Zunamijem drugi na lestvici z 8 točkami. Vodi Schultz s 16 točkami. Anffastars in Il Mosaico pa sta še brez točke. Il Mosaico iz Codroipa še ni začel z nastopi, je pa glavni favorit za končno zmago. In prav v prihodnjem krogu, 24. februarja, bo VZS gostovalov Codroipu. (lako)
S. Andrea je v prvem delu sezone v Repnu presenetljivo zmagal s 3:1. »To je bil edini poraz, ki peče,« pravi pomočnica trenerja Staška Cvelbar, sicer bivša igralka ekipe od njenega nastanka pred štirimi leti. Zato ni dvoma, da bo motivacija naših igralka danes na višku. Nadaljnji potek prvenstva je namreč pokazal, da je združena ekipa precej boljša od Tržačank.
Pred današnjo tekmo je sicer v taboru naše ekipe nekaj težav. Zaradi bolezni dva dni ni trenirala Vera Balzano, vročino kuha tudi libero Elena Presti-filippo, ki pa pravi, da zaradi povišane temperature še nikoli ni izpustila nobene tekme, iz službenih razlogov na tekmi ne bo Giulie Spanio. Še dobro, da se je pokazalo, da poškodba gležnja Petre Grgič ni huda in je na treningu v torek že vadila brez težav.
Igralke Zaleta želijo ob koncu lige vsaj obdržati sedanje 4. mesto, Cvel-barjeva pa svojim nekdanjim soigralkam nalaga še nekaj nalog, ki se zdijo nadvse privlačne. »Lepo bi bilo, da bi
Giulia Spanio
fotodamj(sin
namizni tenis - Ženska B-liga
Kras končal na zelo dobrem drugem mestu
Namiznoteniške igralke Krasa so svoje nastope v državni B-ligi končale na zelo dobrem 2. mestu.
V zadnjem krogu, ki je bil v Zgoniku, so Sonja Doljak, Katarina Milič in Damjana Sedmak presenetljivo igrale neodločeno 3:3 proti prvouvršče-nemu TT Sistiana-Trieste. Lahko bi celo zmagale, ko ne bi Doljakova nepričakovano klonila pred Giorgio Dapretto. Obe točki je osvojila Sedmakova, Do-ljakova eno, za Miličevo pa sta bili nasprotnici Fran-cesca Iozzi in Francesca Pilotto pretežak zalogaj. Izkazala pa se je v drugi tekmi proti ekipi TT Sar-meola iz Benečije, ko je osvojila pomemben dvoboj proti izkušeni Luisi Nastase (3:2). Povsem enosmerno (4:0) pa je bilo srečanje proti Duomofolgore iz Trevisa.
»Več ni bilo v našem dometu, zanimalo nas je ostati v B ligi in mlajšim igralkam omogočiti, da si nabirajo izkušnje, saj je raven deželnih lig še kar nizka,« je prvenstvo ocenila Sonja Doljak.
Končni vrstni red: TT Si-
stiana-Trieste 14, AŠK Kras 11, TT Sarmeola 7, D'Aronco Gemona 6, Duomofolgore TV 2.
V obeh C-ligah premoč ekip ŠK Kras
V moški C2 ligi so krasovci, tudi brez še ne-premaganega Dušana Michalko, osvojili nov par točk in ohranili štiri točke prednosti pred zasledovalcem TT Isontino. Proti moštvu Udine 2000 sta Tom Fabiani in Alessandro Flego osvojila dve točki, Alessio Stibiel pa eno. Končni rezultat 5:1 vliva fantom še dodatno samozavest v pričakovanju težjih dvobojev.
Končala se je tudi ženska C liga, ki jo je AŠK Kras brez težav osvojil. Tokrat sta na tekme odpotovali Sonja Milič in Isabella Torrenti, ki sta zma-
spet premagale vse ekipe, ki smo si jih podredile že v prvem delu, in se poleg S.Andrei oddolžile tudi Rizziju, proti kateremu smo po vodstvu z 2:0 prepustile točko. Cilj pa je lahko tudi ta, da premagamo katero od ekip, ki so na vrhu, na primer Pordenone in Estvolley, proti katerima se bomo pomerile v Rep-nu,« pravi Cvelbarjeva, hkrati pa poudarja, da se bolj boji tekem z nizko postavljenimi nasprotnicami kot pa z boljšimi. Zakaj, je pokazal že sobotni nastop v Gorici proti ekipi Millenium, ko je Zalet Sloga, v sicer zelo mrzli telovadnici, po zlahka osvojenem prvem setu, po nepotrebnem predala drugi set šibkejšim nasprotnicam. Posledic ni bilo, ampak proti ekipam, ki so boljše od Goričank, si podcenjevanje ne morejo privoščiti.
Po današnji tekmi združeno ekipo že v soboto spet čaka pokrajinski derbi. Njihov gostitelji bo mlada ekipa TimMusic. (ak)
□ Obvestila
govito pot začeli proti Libertasu iz Latisane (5:0), nadaljevali proti D'Aroncu iz Gumina (3:2), skel-nilipa proti Quadrifogliu z gladkim 5:0. (R)
SK DEVIN prireja 4.izvedbo tekme Kekec na smučeh za vse tečajnike zamejskih športnih društev. Tekma bo v nedeljo, 15. februarja 2015 v kraju Forni di Sopra. Možen je avtobusni prevoz. Za informacije: info@skdevin.it ali pa na 340 2232538.
20
Četrtek, 12. februarja 2015
VREME, ZANIMIVOSTI
/
vremenska slika
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. V,
Nebo bo jasno ali delno oblačno, ob obali bo pihal burin. Dopoldne bo na trbiškem možna nizka oblačnost, ki se bo čez dan razkrojila. Popoldne bo v gorah spremenljivo.
Na Primorskem in v hribih bo pretežno jasno. Drugod se bo večino dneva zadrževala nizka oblačnost z vrhom na nadmorski višini okoli 1000 m. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do 1, najvišje dnevne od 2 do 6, na Primorskem do 12 stopinj C.
V nižinah, na obali in na trbiškem bo spremenljivo, v Karniji in v predalpah bo prisotna nizka oblačnost. Nad 1800 m bo povsod jasno.
Jutri se bo nekoliko pooblačilo v zahodni Sloveniji, drugod pa se bo nizka oblačnost razkrojila.
Danes: ob 2.29 najvišje 29 cm, ob 9.55 najnižje -17 . cm, ob 18.02 najvišje -2 cm, ob 21.07 najnižje -5 — cm.
Jutri: ob 351 najvišje 26 cm, ob 12.15 najnižje -25 cm, ob 19.18 najvišje 9 cm, ob 23.33 najnižje -3 cm.
Morje je skoraj § mirno, temperatura morja 9,2 stopinje C.
_ £ Kanin - Na Zlebeh . . .180	Piancavallo....... . . . .70
Vogel ................105	Forni di Sopra .......110
■g Kranjska Gora.........70	Zoncolan..............70
cc Krvavec..............125	Trbiž...................60
Cerkno...............110	Osojščica...........
Rogla ................120	Mokrine .............115
Policija v Švici zasegla domnevno Da Vincijevo sliko Zavistni uporabniki Facebooka lahko padejo v depresijo
LUGANO - Italijanska policija je v Švici zasegla sliko, ki naj bi jo naslikal italijanski umetnik in izumitelj Leonardo da Vinci (1452-1519). Portret Isabelle d'Este je po pisanju tujih tiskovnih agencij več stoletij veljal za izgubljenega.
Oljna slika z merami 61 krat 46,5 centimetrov je bila po navedbah policije, ki je sliko našla v trezorju neke posredniške družbe v Lu-ganu, v Švico pretihotapljena. Preiskava se je začela avgusta 2013, ko so oblasti v severnoitalijanskem mestu Pesaro dobile prijavo, da je nek odvetnik dobil naročilo, da portret proda za 95 milijonov evrov. (STA)
WASHINGTON - Uporaba družbenega spletnega omrežja Facebook lahko vodi v depresijo. "Facebook je lahko zabavna in zdrava dejavnost, če ga uporabniki izkoristijo npr. zato, da ostanejo v stikih s svojci in starimi prijatelji," je povedala profesorica strateškega komuniciranja z univerze v Mis-souriju Margaret Duffy. "A če se Facebook uporablja zato, da se ugotovi, kako dobro gre nekemu znancu na finančnem področju ali kako vesel je v svoji zvezi stari prijatelj -gre za stvari, ki lahko sprožijo zavist, lahko to omrežje vodi v depresivna občutja," je dodala Duffyjeva.
proslave - 70. obletnica konca druge svetovne vojne
Nemčija v zadregi zaradi povabila na parado v Moskvo
BERLIN - Ruski predsednik Vladimir Putin je nemško kanclerko Angelo Merkel povabil na spominske slovesnosti ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne, ki bodo 9. maja potekale v Moskvi, je pisal nemški časnik Spiegel. Zaradi vabila, ki je bilo sicer poslano že minulo poletje, so sedaj v Berlinu po pisanju časnika v precejšni zadregi.
Udeležbo na slovesnosti, ki bo vključevala veliko parado, so že odpovedali predstavniki baltskih držav, v Moskvo ne bo niti poljskega predsednika Bronislawa Ko-morowskega. V luči konflikta v Ukrajini je poljski zunanji minister Grzegorz Schetyna v začetku tedna tudi druge voditelje držav članic EU pozval, naj se ne udeležijo praznovanja v ruski prestolnici, piše nemški časnik.
Poljska se sicer z Rusijo že dolgo prereka glede zaslug slednje pri zmagi nad nacistično Nemčijo in za letošnjo obletnico konca druge svetovne vojne 8. maja pri Gdansku pripravlja lastno slovesnost.
Moskva je to ostro kritizirala. Predstavnik Krem-lja Sergej Ivanov je po pisanju Spiegla izrazil začudenje, da želi Poljska obeležiti dan zmage, ko pa ni dosegla nobene zmage.
Državi sta glede tega vprašanja v zadnjih tednih zaostrili tone. Poljski zunanji minister je nedavno ocenil, da Moskva nima monopola nad slovesnostjo ob koncu druge svetovne vojne in da sta do tega upravičena tudi London ali Berlin. Namestnik ruskega zunanjega ministra Grigorij Karasin je v tem videl poskus postavljanja pod vprašaj vloge nekdanje Sovjetske zveze kot zmagovalca v vojni. Zaradi izjav je poljsko zunanje ministrstvo ruskemu veleposlaniku na Poljskem izročilo protestno noto.
Komorowski je nato poskušal nekoliko pomiriti strasti in je zatrdil, da Poljska ni želela preprečiti Rusiji praznovanja svoje vojaške zmage ali raniti njenega ponosa, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.
Rusija je sicer nakazala, da je udeležbo na njeni slovesnosti potrdilo približno 20 tujih voditeljev, vključno s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom in severnokorejskim voditeljem Kim Jong Unom.
V uradu slovenskega predsednika so za Delo potrdili, da so vabilo iz Moskve prejeli, da pa odločitev o tem, kdo naj bi se z državnega vrha udeležil slovesnosti, še ni bila sprejeta. (STA)
Ruski vojaki korakajo na paradi v Moskvi
arhiv
zdravje - Raziskava na univerzi v Utahu
»Pametni« inzulin obetaven pri miših
WASHINGTON - Eksperimentalni, t. i. pametni inzulin, ki deluje 14 ur, je pokazal obetavne rezultate pri poskusih na miših, na ljudeh, ki imajo diabetes tipa 1, pa bi ga lahko preizkusili v dveh letih, so ta teden sporočili ameriški raziskovalci.
Biokemiki na univerzi v Utahu so razvili zdravilo, znano kot Ins-PBA-F, ki se ob dvigu sladkorja v krvi samoa-ktivira, izhaja iz študije, ki so jo objavili pri ameriški nacionalni akademiji za znanost.
Rezultati testov na miših z obliko diabetesa tipa 1 so pokazali, da je lahko ena injekcija z eksperimentalnim zdravilom "večkrat in avtomatično znižala ravni sladkorja, potem ko so miši hranili s količino sladkorja, primerljivo s tisto, ki bi jo zaužile ob obroku", navaja študija.
egipt - Sojenje islamskim skrajnežem
Višje sodišče razveljavilo smrtno obsodbo 183 ljudem
KAIRO - Egiptovsko višje prizivno sodišče je razveljavilo smrtno obsodbo zoper 183 domnevnih islamistov, katerim je sodišče po ratifikaciji muftija kazen potrdilo minuli teden. Sodni izrek zadeva tudi njihovega voditelja 71-let-nega Mohameda Mursija, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Egiptovsko sodišče je minuli teden potrdilo smrtne kazni za 183 mož, ki so obsojeni uboja 13 policistov blizu Kaira med protesti avgusta 2013. Obsodbo so potrdili, potem ko jo je ratificiral veliki mufti v Egiptu.
Obsojene so spoznali za krive sodelovanja v
napadu na policijsko postajo v vasi Kerdasa na obrobju Kaira 14. avgusta 2013, v katerem je bilo ubitih 13 policistov. Do napada je prišlo na isti dan, ko so varnostne sile nasilno razrušile dva protestna tabora v Kairu, v katerih so demonstrirali podporniki strmoglavljenega islamističnega predsednika Mohameda Mursija.
Od odstavitve Mursija 3. julija 2013 je bilo v policijskih operacijah proti protestnikom ubitih najmanj 1400 ljudi. Več sto so jih na hitrih množičnih protestih, do katerih je mednarodna skupnost kritična, obsodili na smrt. Po ocenah ZN tovrstni procesi nimajo primerjave v sodobni zgodovini. (STA)
Soavtor
študije
Danny Chou
Zdravilo je posnemalo način, na katerega bi telo zdrave miši raven sladkorja po obroku vrnilo na normalno raven.
"Gre za pomemben napredek v terapiji z inzulinom," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedal soavtor študije Danny Chou. "Naš derivat inzulina očitno bolje nadzira sladkor v krvi kot karkoli, kar je trenutno na voljo bolnikom z diabetesom," je dodal.
Ljudje z diabetesom tipa 1 morajo stalno meriti raven sladkorja v krvi in si sami injicirati inzulin, ki ga potrebujejo. Vsakršen spodrsljaj lahko vodi v zaplete oz. druge bolezni, kot so bolezni srca in slepota, ali celo smrt.
Ins-PBA-F je kemično spremenjena različica naravnega hormona. Od drugih "pametnih" inzulinov, ki so trenutno v razvoju, se razlikuje v tem, da uporablja zaporo iz beljakovin, to je gel oz. ovoj, ki zadržuje inzulin, ko je raven sladkorja nizka. Sedaj naj bi raziskovalci opravili dolgoročnejše teste na laboratorijskih živalih, prve teste na ljudeh pa bi lahko začeli izvajati v obdobju dveh do petih let. (STA)