DELEGATSKA VPRAŠANJA DELEGATSKO VPRAŠANJE št. 92 Delegacija KS Vižmarj-Brod sprašuje ali je pristojen organ SO Šiška v skladu z odlokom o noveliranju GUP-a za območje Vižmarje-Brod, Gunclje naročil izdelavo zazidalnih načrtov? Čejih še ni prosimo, da jih takoj naroči, kersozaradi ukinitve komunalnih problemov za gradnjo družbenih objektov nujno potrebni. V zvezi s tem delegacija postavlja vprašanje kdaj bo izvršni svet občinske skupščine sprožil postopek za izvršitev merje-nja hrupa in v zvezi s tem ureditvene odločbe oziroma prepo-ved premikanja v nočnem času, glede na to, da železniško gospodargtvo Ljubljana ni izdelalo sanacijskega programa, ki je bil predviden s prvim sklepom omenjenega sestanka. Do-datno pa opozarjamo, da se je hrup v zadnjem času še povečal. .' •¦',-.¦¦ Odgovor: Naročena je izdelava zazidalnih načrtov za zazidalno ob-močje Vižmarje-Brod - Gunclje. Pogodba med Zavodom za druzbeni razvoj in Komunalno skupnostjo Sob Šiška je že podpisana. K izdelavi zazidalnih načrtov za omenjeno področje se je že pristopilo. DELEGATSKO VPRAŠANJE št. 90 Kdaj se bo začel delati stolpič za prosvetne delavce, ki je bil obljubljen. Odgovor: , _ Na razširjenem družbenopolitičnem aktivu je bila predla-gana delovna grupa, ki naj pripravi vse za razreševanje tega problema. Delovna grupa išče rešitve za najemniška stanovanja, etažno lastnino in možnosti individualne gradnje. Odgovor: Strokovna služba je v mesecu januarju 1979 pri Zavodu za družbeni razvoj Ljubljana naročila izdelavo zazidalnega preiz-kusa o možnosti gradnje stanovanjskega stolpiča za pro-svetne delavce na zazidalnem otoku 111/2 Vižmarje. Izvršni svet občine Ljubljana-šiška je v mesecu maju 1979 sprejel sklep, da se zazidalni otok 111/2 pozida z nizko bločno gradnjo. Na podlagi tega sklepa je ZDRL pristopil k izdelavi zazidalnega načrta. Rok izdelave je po pogodbi sklenjen med Komunalno skupnostjo in ZDRL 1. 4. 1980. DELEGATSKO VPRAŠANJE št. 126 i. Krajevna skupnost LJUBO ŠERCER Prisotni delegati so ponovno postavili vprašanje garažne hiše v Kebetovi ulici, ki je bila planirana že v izhodiščih načrta srednjeročnega razvoja Krajevne skupnosti »LJUBO ŠER-CER« za obdobje 1976-80 in v zazidalnem načrtu ŠS-3 kate-rega so sprejeli naši občani na zboru občanov leta 1973. Problem dovoza na parkirišče pred stolpnico Runkova 2 (par-kirišče ob Celovški cesti) je še vedno zadeva nenehnih raz-prav med našimi občani, zato je bil sprejet SKLEP: J Ker se obdobje srednjeročnega razvoja izteka v naslednjem letu, na omenjeni zadevi pa kljub večkratnim urgencam še do danes nismo dobili zadovoljih odgovorov, delegacija postav-Ija delegatsko vprašanje in zahteva odgovor od odgovornih strokovnih služb, »kaj je z gradnjo omenjene garažne hiše v Kebetovi ulici in z rešitvijo problema dovoza do parkirišča pred stolpnico Runkova 2, ki je neizkoriščeno in ne služi svojemu namenu«. Odgovor: . I. ' . • ' . Zavod za družbeni razvoj Ljubljana je v mesecu avgustu 1978 izdelal lokacijsko dokumentacijo za gradnjo garažne hiše ob Kebetovi ulici. Sanitarni inšpektor je izdal negativno soglasje. Zahteva meritev emisij izpušnih plinov in izjavo pred varstvom o hrupu v okolju. Ko bo razpisana lokacijska obrav-nava bo sanitarni inšpektor vabljen na razpravo, zaradi izdaje soglasja. Strokovna služba pridobiva zemljiščeza gradnjo. Predvide-vamo, da bo celotno zemljišče pridobljeno do konca letoš-njega leta. Po zazidalnem načrtu naj bi garažna hiša imela pet etaž, od tega naj bi bile tri etaže pod zemljo in dve etaži nad zemljo. Strokovna služba predvideva, da bo taka izvedba izredno draga. Zaradi predvidenih visokih stroškov bi bilo potrebno v Krajevni skupnosti izvesti anketo med krajani o zanimaju oziroma nakupu garaž. Strokovna služba je že poskušala pridobiti investitorja za gradnjo garažne hiše, vendar so 'bili vse pogovori brezu-spešni. . , , II. Parkirni prostori pred stolpnico Runkova št. 2 so zgrajeni po zazidalnem načrtu in potrjeni dokumentaciji. Dostop na parkirišče je predviden iz Smrekarjeve ulice, vendar na loka-ciji dostopa uvoza stoji stanovanjski objekt Smrekarjeva št. 1. katerega je potrebno predhodno odstraniti, vendar pa Komu-nalna skupnost ne razpolaga s sredstvi za odkup objekta. Strokovna služba je poskušala pridobiti del zemljišča pri objektih Smrekarjeva 1 in 3, za dostop mimo teh objektov do parkirišča, vendar v tem ni uspela. Prizadete stranke niso pripravljene odprodati zemljišče. Predlagamo, da Krajevna skupnost sama poskuša pridobiti soglasje lastnikov zamljišča Smrekarjeva 1 in 3, glede odpro-daje, za izgradnjo dostopne ceste do parkirišča. V primeru uspešnih razgovorov bo strokovna služba takoj pristopila k realizaciji naloge. Predsednik 10 samoupravne skupnosti Lj-Šiška ¦ . Florjančič Franc oec. DELEGATSKO VPRAŠANJE št. 181 V naši DO so zaposleni tudi delavci, ki ne stanujejo na območju Ijubljanskih občin, imajo pa otroke, ki se šolajo v Ljubljani in pa v domači občini. Z odločitvijo o deljenih šol-skih počitnicah so se ti starši znašli pred problemom, kako uskladiti zimske družinske počitnice. Prosimo za pojasnilo, zakaj je prišlo do tega ukrepa in za predlog, kako v prizadetih družinah rešiti zimski dopust oz. počitnice. Odgovor: Predsednik republiškega komiteja za vzgojo in izobraževa-nje mora na podlagi 6. člena pravilnika o šolskem koledarju za osnovne in srednje šole (Ur. list SRS, št. 27/76 in 4/79) na začetku vsakega šolskega leta z odredbo razporediti čas zimskih šolskih počitnic. Od leta 1976, ko je začel veljati sedanji pravilnik o šolskem koledarju so bile zimske.šolske počitnice razporejene enotno za vse učence osnovnih in srednjih šol v naši republiki. Taki razporeditvi pa so ugovarjale turistične in telesnokulturne organizacije. Zahtevale so, da zimske šolske počitnice morajo biti za posamezna območja v različnih terminih in to utemelje-vale s prevelikim navalom na zimska športna središča v rela-tivno kratkem, dvotedenskem obdobju. Zaradi tega so na podlagi prdhodnega soglasja telesnoklturne skupnosti Slove-nije, gospodarske zbornice, turistične zveze, Zveze sociali-stične mladine Slovenije in republiškega komitja za vzgojo in izobraževanje letošnje zimske šolske počitnice razporejene tako, da bo v vsakem terminu približno polovica učencev osnovnih in srednjih šol na počitnicah. S tem se bo ne le zmanjšal dosedanji prekomerni naval na zimska športna sre-dišča.ampak se bo tudi podaljšala intenzivnejša sezona v teh središčih iz dveh na štiri tedne, seveda če bodo tudi ugodni vremenski pogoji ter dovolj snega za zimsko športno rekrea-cijo. Tako kot prejšnja enotna, ima tudi letošnja časovno in območno razčiščena razporeditev zimskih počitnic po-manjkljivosti. Vendar je sedaj, ko so samoupravni organi šol 'že sprejeli svoje letne delovne načrte in ko je stekla organiza-cija vseh tudi nevzgojnoizobraževalnih dejavnosti, mogoče spreminjati razpored zimskih šolskih počitnic v tekočem šol-skem letu. Prihodnje šolsko leto bomo poskušali letošnje pomanjklji-vosti odpraviti in smo hvaležni za opozorila na vse nepredvi-dene težave, časovno in območno različne razporeditve zim-skih šolskih počitnic. Republiški komite za vzgojo in izobraževanje POMOCNIK PREDSEDNIKA JožeMiklavc DELEGATSKO VPRAŠANJE št. 192 KS Dravlje sprašuje, ali je res, da je bila osnovna šola Veljka Vlahoviča zgrajena z'majhno kapaciteto, da v šoli ne vedo kako bi prišli do knjižnice, da nimajo nobenih igrač itd. Ali res pred šolo manjka opozorilni znak - prehod za pešce oz. ustrezna semaforizacija? . • Odgovor: " "' ' • ¦ ¦ . ¦. '-'<<:¦¦¦¦'¦¦¦¦..¦¦¦ Osnovna šola heroj Veljko Vlahovič deluje tretjo leto. Na začetku delovanja je šola dobila zagonska sredstva, katera smo uporabili za nakup moderne šolske tehnologije-kaseto-foni, gramofoni kinoprojektorja, grafoskopi, episkopi in drugo. Imamo moderno opremljeno učilnico za tehnični pouk, zgodovino, biologijo - kemijo in druge. Za nižjo stopnjo smo kupili učila, ki so najnujnejša. Manj sredstev smo porabili za nakup igrač, čeprav smo le-teh tudi nekaj nabavili. Od otvoritve šole naprej dobivamo redno dotacijo izobraže-valne skupnosti, v katero so zajeta tudi sredstva za materialne izdatke šole. Le-ti so tako majhni, da samo stroški za porab-.Ijeno eleklrično energijo dosegajo 40 % vseh dodeljenih ma- terialnih sredstev. Šola ima moderna svetila, tudi okolico osvetljujemo zaradi varnosti, saj šola nima hišniškega stano-vanja. Ostala materialna sredstva porabimo za plačilo ostalih stroškov, ki neprestano rastejo. Grozi celo, da bodo mate-rialni stroški zajeli že tako majhna sredstva za osebne do-hodke delavcev, kar ne moremo dopustiti. Ker je šola nova in se tudi vsako leto poveča število oddelkov, se pojavlja stalna potreba po nabavi novih učil. Zavedamo se, da vse v tako kratkem času ne moremo kupiti, zato šola nabavlja učila in tudi igrala postopoma, v skladu z njenimi materialnimi zmožnostmi. Pripravljamo tudi plan na-bave učil in igral za leto 1980. Kupili bomo lahko res najnuj-nejše. Pred kratkim je Pionirska organizacija na šoli organizirala akcijo zbiranja papirja - polovico izkupička, to je nad 7.000.-din smo namenili nakupu igrač. Trenutno je v teku akcija za ureditev otroškega igrišča na travniku pred šolo. Sredstva za nakup igral nam bo dodelila KS Koseze, s katero skupno rešujemo mnoge probleme. Tudi DO Agrostroj, ki je pokrovitelj šole, bo prispevala določena finančna sredstva. Načrt za ureditev igrišča pa bodo izdelali starši naših otrok. O prometni signalizaciji pred in v neposredni bližini šole moramo povedati, da ne drži trditev, da le-te ni. Že v letu 1978 je bila Podutiška cesta opremljena z vertikalno in horizon-talno signalizacijo - omejitev hitrosti, otroci na cesti in napis Šola. Letos pa je svet za vzgojo in preventivo v cestnem prometu pri Skupščini Ljubljana Šiška, na predlog šole in milice posredoval, da je bila podobno označena tudi Ledarska ulica, čeprav bo ta ulica z gradnjo nove obvoznice prometno manj pomembna. Tudi na samem šolskem dvorišču je bil postavljen znak, ki prepoveduje vožnjo v to dvorišče. Ob znaku je bila vrisana tudi stop črta. Iz vsega navedenega sledi, da ne stojimo križem rok, da se po svojih močeh trudimo, da bi našim otrokom zagotovili kar se da prijetno bivanje v šoli. Pri tem pa računamo na sodelo-vanje tudi ostalih krajevnih skupnosti na področju našega šolskega okoliša. Prosimo vodstva krajevnih skupnosti, katerih otroci obisku-jejo našo šolo, da se ob vseh nejasnostih obračajo neposre-dno na vodstvo šole oziroma na samoupravne organe šole. . . . Predsednica sveta šole: . Mirjana StojhS ...''¦ ' Ravnatelj: i Janez Oobnikar Izhaja od leta 1964 namesto Občinskih razgledov, ki jih je leta 1961 začel izdajati občinski odbor SZDL Ljubljana-Šiška C Naslov: »Javna tribuna«, Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 1, soba 405 - Tisk ČGP Delo, Ljubljana - Po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta SRS št. 421/1/72 z dne 7. II. 1974 je Javna tribuna oproščena prometnega davka. Urednik priloge Mario L. Vilhar