Stev. Z59. o Liubljani, o soboto, dni 11. novembra 1905. Leto min. v £91 ■ ■ -H ml H AH ■ fl ■ ■ Br 1 BR v ^ B ' s HM H — H flB H^^^Bk m za ve« ko trikrat iffi IH H n /R BHB ^V^^^H BBW H V reklamnih noticah stane |H E91 Jj^HV ^^Bl ^^^^^^^ cnostopna garmondvrsta BB ^H ^B n a 26 Pri veikratnem ob- BES ek Hft ^H HH ^H JavlJenju primeren ■ k B B W K ^ B B B, ^ Ba B^^^BB ^^^^^B ^^B ^Mta^B ^B ^B vsak IzvzemSi nedelje ^B^^^H ^BB BB ^■ in Političen IM 211 flonenskl narod ^.gggfr" Velja po poŠti: M celo leto naprej K 261— za pol leta „ „ 15-~ za četrt leU „ „ 6 50 za en mesec „ „ 2'20 V upravništvu: 1] celo leto naprej K 20'— sa pol leta „ „ 10" — za Četrt leta „ „ S"— za en mesec „ pp t-?® Za poSllj. na dom 20 h m mesec. Posamezne Stev. 10 h. Uredništvo J« v Hopltarievlh ulicah St. 2 (vhod ?ez __ dvoriSJe nad tiskarno). — Rokopisi se ae vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Volilna reformo in volilnij sistemi. Misel o splošni volilni pravici je tako močno prevzela vse sloje, da se ne be nobenemu državniku posrečilo ustaviti tega toku. Vprašanje je le še glede enake volilne pravice in če bo enaka, kake naj se izvede. Zares enaka volilna pravica bi ko-renito izpremenila politični položaj v Avstriji. Lahko rečemo, da bi ubila premoč nemštva. Praška »Politik" je izračunila, da bi dobili (če prisodim« novemu parlamentu 502 mandata) Nemci namesto dosedanjih 207 mandatov le 168, a Cehi namesto dosedanjih 81 mandatov 121, P«ljaki 88 (zdaj 71), Slovenci 23 (zdaj 15), Hrvatje 15 (zdaj 12), Rusini 68 (zdaj 11), a Italijani 13 (zdaj 18). Treba bi bil« le majhne slovanske koalicije in Nemcem bi bila strta premoč. Slovanska zveza bi pa stala v premoči 315 mandatov nasproti 168 nemškim Kajpada to nemški nacionalci sami dobro vedo, zate se bodo z vso silo upirali resnično enaki volilni pravici. Ae računajo in štejejo, kako bi rešili nemško nadvlado in pritisnili Slovane ob steno. Upajo, da bi se jim to posrečilo s tako imenovanim p 1 u-r a 1 n i m s i s t e m o m. To je: vsak polnoleten državljan naj bi sicer imel volilno pravico (volilna pravica naj bo s p 1 o š n a), a nekateri naj bi imeli po več glasov (volilna pravica naj bi bila neenaka). N. pr. kdor je oženjen, kdor je vojak, kdor je aka-demično izobražen, kdor plačuje gotovo vsoto davka, tak naj bi imel po več glasov, en glas kot vsak državljan, drugi glas kot izobraženec, tretjega kot davkoplačevalec i. t. d. Poslanec dr. P r a d e predlaga, naj bi bili trije glasovi, en splošni glas, en glas za izobrazbo, en glas pa za davek in sicer samo za osebnodohodninski davek. Tako bi dobilo ljudstvo volilno pravico, a ljudske glasove, glasove kmetov in malih obrtnikov bi zadušili trikrat pomnoženi glasovi tako imenovane inteligence. Ljudstvo bi bilo osle- LISTEK. Sence. Spisal P. Tisto jutro se je prebudila Mira na vse zgodaj. Dvignila je roko izpod odeje, okrenila je glavo proti oknu in se začudila. Zakaj svetlo je bile tisto jutr«, čudovita svetloba je sijala zunaj, tako je bila močna, da je predrla preko gardin in se je razlila šiloma po sobi. Močna je bila zunaj luč, še majhno sentimentalnosti je bilo v Mirinem srcu. Rahel spomin kakor rožnat trak prepet preko vse minulosti, tam daleč zadaj prisrčno življenje, svetli dnevi, topli večeri, potem dolgo nič, sama nelepa p«t preko breztravnih polj, preko goličav, od solnca razpaljenih, preko hribov in holmov, od odurnosti groznih ... Od tam dalje pa je zašel popotnik. Ni bilo življenje, tavanje je bilo, strmele so oči daleč naokoli, zagorela je včasih daleč kje luč, zagorela je in ugasnila, ni bila luč, kresnica menda iz daljne kresne noči. Sicer pa je bila tema, redko- parjeno, gospodstvo bi pa ostalo nemštvu in I liberalizmu! j Nekateri so pa tako drzni, ^.zahtevajo, | naj ima vsak Nemec že zato/tcerje ^pmec, po dva glasova, da se takb obrani '„nemSka posest". To je seveda preneumno ; tak poizkus bi šiloma izval združeno slovansko obstrukcijo. Če se Slovani redkokrat najdejo, tako nasilje bi jih moralo z elementarno močjo združiti v skrajnji odpor ! Avstriji ni rešitve iz sedanje usodne krize, kakor le po s 1 o š n i in enaki volivni pravici. Ce nemštvo izgubi kaj moči, je to le dokaz, da je ima sedaj preveč I Izšlo pa bi iz takih volitev zmagalno ljudstvo, ki ima zmisel za zdravo socialno rt formo, a obenem tudi največ resnične ljubezni do domovine in dinastije! Mo ale pa se bodo vršiti volitve kajpada tajno, da bo tako zajamčena svoboda. In pa po našem mnenju bode morala biti volitev obvezna (obliga-torična). Vsak mora na volišče, vsak mora oddati glasovni co, naj potem voli kakor mu drago, naj, če hoče, odda tudi prazno glasovnico. Le take bo mogoče preprečiti tisto komoditeto, tisto malomarnost in lenobo, ki jih sedaj mnogo zadrži doma v škodo stvari in zlasti v škodo po !itični izobrazbi. A vprašanje je, kako naj se izvede splošna in enaka volilna pravica ? Mogoča sta ta dva načina. Voli se lahko tak«, kakor se voli sedaj pri nas v Avstriji. Kdor ima večin«, naj si bo še tako majhna, da je le večina, ta zmaga in ta zmaga odloči, da dobi stranka vse poslance, a druga, ki je ostala v manjšini, nobenega. To je abso-lutnivolilni sistem. Kjer se je vpeljala splošna voliina pravica, se je izpočetka povsod vpeljal tudi ta zistem. Mnogim pa se zdi drug način bolj pravičen. Mislijo namreč, da morajo zbornice predstavljati resnične razmere. Ce je torej v deželah po več strank, naj bodo tudi primerno zastopane. To imenujejo proporčni sistem. Vsaka manjšina, ki dobi gotovo število glasov, dobi tudi po enega ali več poslancev. Proporčni sistem je že vpeljan v Belgiji In tudi naš ustavni odsek se je odločil za tak sistem. cujemo, da bo objavil .Katoliški kdaj meglen dan, solnca ni bilo nikoli. Včasih je sedel popotnik na vlažen kamen, malo je pomislil, malo je pogledal nazaj dol v minulost in nedosežnost, potem je zakril oči . . . Včasih je obstal sredi pota, hipoma se je domislil, vrgel je od sebe po potno palico, raztrgal je svoj plašč in ga je vrgel od sebe . . . Neumnost ga je obšla, mislil je, da so v plašču spomini, po žepih leže kakor obtrgani popirji, kakor drobtine kruha ... Ali hodili so za njim, dolge sence so se vlekle preko močvirja, počasi so se vlekle in konca niso imele. To je bilo in je minilo. Nekoč so se sence pretrgale, samo nekaj je ostalo, spominom komaj podobno. Popotnik je šel, saj ni bila prava pot, kamor je šel, saj je bila tista davna prava pot že davne končana. Popotnik je šel, ker so bile noge še mlade in so potrebovale gibanja in tudi zato je šel, ker so se bile pretrgale senoe vse daleč za njim In je šel in je prišel in sam ni vedel, zakaj je prišel. Zunaj je sijala močna luč in ko je Mira vstala in dvignila zaveso, je vdarila v sobo ta luč tako šiloma, da se je zdelo Obzornik" večjo aktualno razpravo o raznih volilnih sistemih. Opozarjamo torej na ta list. Supllo psuje dr.fusteršiča. Kvaliteta reškega Supila je znana. — Človek, ki je urednik „Novega lista" na Reki in se smuka zdaj okoli Košuta, se je zaletel v dr. Šusteršiča, ker se je ta v kranjskem deželnem zboru izrekel za jugoslovansko politiko. Dr. Šusteršič se je postavil na stališče hrvaškega državnega prava in zahteva na tej podlagi, da se v habsburški monarhiji okrepi jugoslovanski živelj. — Bili so časi, ko so Hrvatje vsako tako izjavo od naše strani z navdušenjem pozdravili. Ta reški Košutovec pa ps-ije dr. Šusteršiča in mu poleg drugih nesramnih očitanj podtika, da se hoče »legitimirati kao bečka kamarilna stranka". To pa presega vse meje. Mi spoštujemo one Hrvate, ki so podpisali reško resolucijo s čistim namenom, da bi pokazali dunajskemu dvoru, da biva tu na jugu rod, ki se ne c?d vedno prezirati. Mi spoštujemo ogorčenje, ki je zlasti Dalma-tince, privedlo do tega koraka, ki po naših mislih kaže več rodoljubnega temperamentnega patosa, nego pa hladnega, političnega preudarka. Ali da bi ljudje a la Supilo s psovkami odganjali Slovence, kadar jim ti •ptfijo svojo roko, to je škandal, katerega odpraviti je dolžnost hrvaških rodoljubov. — Pri vseh neugodnostih, ki jih imamo mi Slovenci pod avstrijsko vlado, je pa ena stvar, ki je ne bodo Hrvatje nikdar dobili od Mažarov — politična svoboda, ki jo izrabljamo v svoji borbi za obstanek. Govorite nam o germanizaciji, kolikor hočete — politična svoboda nam daje moč, da jo zajezimo, če le prav porabimo vse svoje sile. — Pod krono sv. Štefana pa vlada azijsko robstvo, tam politične svobode niti ne poznajo. Na Ogrskem vlada neomejeni terorizem nekultiviranih Aziatov; tam je spoštovanje človeške individualnosti neznana stvar. Proti nobeni politični krivici ni leka ne odpora na Mažarskem, m ako danes hodijo iz Reke, ki sojo Mažari Hrvatom ukradli, hrvaški politiki klanjat se ma-žarskim Atilom in Džingiskanom, naj ne mislijo, da jim bomo mi sledili Poglejte na strop budimpeštanske zbornice, kjer s® naslikani Mažarji kot gospodje, Hrvatje pa kot robovi — in potem vpra- Miri, da je spreletela hipna bolečina njene prsi. Sijalo je solnce visoko na nebu, sirovo so pritiskali žarki v zemlj«, da je pokala in zevala od silne toplote. Mira je zvezala svoje lase visoko vrh glave, potem je stopila k umivalniku in se je zmočila globoko dol do prsi z mrzlo vodo. Zazeblo je po hrbtu in spreletelo in oči so se prebudile. Potem je obmiroval za trenotek obraz, roke so obmirovale, pokrite s penami od mila. „Ha, ha .. .* Zasmejala se je, potem se je umivala dalje, obula je svetle bele čevlje in oblekla temno rožnato obleko. Visoko frizuro si je napravila, ušesa so bila prosta in na sencih ni bilo nobenega kodra. Potem je odšla na vrt in je hodila med rožami. To so bile velike prešerne rože, dthtele so »pojno, zamajale so se včasih od desne na levo, potem so povesile svoje težke glave. Solnce je stalo visoko, vroče je bilo jutro, trdne sence so stale po tleh. Nikoli ni dahnila sapa, od juga mogoče, od severo- šajte Košuta, ali bo kdaj priznal Hrvate za enakopravne ? Odločno si pa prepovemo, da bi pse-vali zastopnike slovenskega naroda ljudje, ki pete ližejo Košutu! Tedenski pregled- Deželni zbor k r a n j s k i. Vsakdo, ki je nepristransko opazoval živahnost našega deželnega zbora, mera priznati, da so katoliško - narodni poslanci obladali položaj v zbornici z občudovanja vredno duševno svežostjo in bistrostjo, z nevpo-gljivo značajnostjo in odločnostjo ter neodjenljivo žilavos^jo. V deželnem zboru ima manjšina premoč po svojih idejah, po jasnih načelih, po talentih in energiji. Žalostna pa je vloga veleposestva, ki se dd spojiti v kratke besede: „Stara navada", „stare pravice". Pokazalo se je oholim grajščakom, da se zanje nihče ne zmeni. Ta teden sta bili v kranjski zbornici dve dolgi, živahni seji. V prvi so se oglašali razni poslanci z ozirom na sobotno sejo o splošni in enaki volilni pravici. Poslanec Lukman se boji za nemštvo. Krepko je pobijal nasprotnike poslanec dekan Arko. Dr. Schweitzer pobija ugovor nasprotnikov volilne pravice, ki se boje, da ne bi vladale ^nerazsodne mase". Doslej so imeli moč „razsodni" možje, a ti so pripeljali Avstrijo na kant. Dr. Šusteršič opozarja na praške in dunajske dogodke ter na izjavo vlade, kar daje upanje, da stojimo na pragu splošne in enake volilne pravice. Veleposestvo se ne bo moglo ustavljati. Izjavlja z ozirom na »repek", ki ga zahtevajo liberalci in ki ga nazivljejo „kancelparagraf", da je katoliško-narodna stranka za zakon, ki gara- tira popolno svobodo volitve. Dr. Šusteršič ugovarja tudi tolikokrat pogreti .Narodovi" neresnici, kakor bi našim poslancem škof ukazoval v političnem oziru. Vrhovni organ, ki določuje taktiko našim poslancem, je shod zaupnikov. — Tudi Hribar je nadolgo odgovarjal na govore naših poslancev. Branil je med drugim tudi sodnika, ki je predsedoval sodiščni razpravi knežaSkih obtožencev. Dr. Šusteršič je vzkliknil: „Tu je bil pristranski". Poslanec Povše je podal izjavo, sklicujoč se na navzočega voditelja veleposestva, da je neresnična trditev, da bi bili katol. narodni poslanci kdaj po pogodbi politično zvezani z Nemci. — Deželni predsednik S c h w a r z je odgovarjal na dr. Tavčarjevo interpelacijo glede Sore ter opravičeval glavarja in orožništvo, da je postavno vršilo svojo dolžnost. Nate je bila s slovenskimi glasovi sprejeta nujnost vseh predlogov za splošno in enako volilno pravico. Tudi Tavčar je glasoval za nujnost, v svojem ,Narodu" je pa isti dan pisal proti. Veleposestvo bi bilo rado glasovalo za zgoraj imenovani „repek", a se mu ni dala prilika. V drugi seji 8. t. m. je dr. Šusteršič protestiral, da bi se zapisnik bral v nemškem jeziku, dokler se na Koroškem in Štajerskem Slovencem ne dovoli ista pravica. Schwegel se je krčevito branil in skliceval na stare navade. Hribar je zahteval nujni predlog o tem ter bil s svojimi v zadregi. Slednjič je le odjenjal in tako je bil sprejet s slovenskimi glasovi Šusteršičev predlog, naj se zapisnik popravi v slovenščino. Ko se je uredil ustavni odsek za volilno reformo, je prišel na vrsto Hribarjev predlog o učiteljskih plačah. Najprej je Hribar priporočal izboljšanje učiteljskega gmotnega stanja, kajti vsporedno se gre pri tem tudi za izboljšanje ljudskega šolstva. Dr. Šusteršič priznava isto s pripomnjo, da kmetski zastopniki morajo varovati interese kmetskega stanu. Z izpre-membo plač bo treba tudi izpremembe pri deželnem vzhoda, da bi se umaknila za trenotek teška in plamteča vročina. Potem je pozvonilo in Mira je šla v sobo. Tam je že sedel na stolu črno napravljen gospod, velik šopek je držal v rokah in se je dvignil in priklonil, da se je zasvetila neznatna pleša na temenu in je izročil mnogoštevilne rože. „Lepo ste se napravili . . ." Mira je stala visoko zravnana in je gledala na ponižnega. „Vas komaj vredno . .. Ab, vso bodočnost, vse svoje minulosti lepe dni, vse lepe trenotke življenja malo lepega ..." „In tako dalje . .. Hvala! Mira je vzela šopek in ga je položila na mizo. Mati je vstala in odšla in zakaš-ljala pri vratih in potem je vstal tudi oie in se je zgubil med durmi. Mira je stopila nazaj do vrat, naslonila se je nanja in je pogledala na ponižnega gospoda, ki se je pripravljal menda, dd bi vstal, da bi se po klonil mogoče, pokleknil celo, povedal nekaj v srce segajočega. Mira se je naslanjala na vrata, gledala šolskem svetu, ki se mora demokratizirati. Tajna kvalifikacija učiteljstva naj se odpravi. Za nujnost Hribarjevega predloga je glasovala vsa zbornica. Ker se zadeva ne da tako hitro rešiti, predlaga dr. Šusteršič začasno draginjsko doklado. — Na vrsto so prišle vodovodne potrebe. Poslanec Pire je utemeljeval nujni predlog za vodovoda v Kranju in okolici. Dr. Šusteršič je govoril splošno o potrebi vodovodov. Treba je, da deželni odbor take gospodarske zadeve hitro reši, deželni zbor naj mu dd možnost, da jih hitro izvrši; to je namen predlogu, ki sta ga vložila on in Povše v imenu katol. narodnih poslancev. Nujnost je obveljala. Izvoljena sta bila finančni in šolski odsek. Kat. nar. stranka se je volitve udeležila, a izjavila, da kot skrajna opozicija ne sprejme načelništva niti podnačelništva v teh odsekih, dokler ni izvedena volilna reforma. Suspendirani župnik Brce hoče biti celo šent-peterski župnik v Ljubljani. Krožili so po pred-mestfu čudno zveriženi oklici, ki je v njih nekdo moledoval za imenovanega župnika, češ „da boljšega naslednika Malenšku ni možno dobiti. Ali se to ne pravi onečeščevati blagi spomin vrlega, delavnega župnika Malenška ? Sai vendar tudi Šen-peterčani ved6, kakšen mož je Brce, ki edini hoče biti »dober" duhovnik, dasi ga mora obsojati in ga obsoja vsa duhovščina in vsak zaveden kristjan. Liberalna gonja v aferi tega župnika, ki je tako žalostno zavozil, bo končala z veliko blamažo, zlasti dr. Tavčarja, ki se je bil tako spozabil, da je šel kot Brcetov mežnar v Soro pridigovat, molit in jekat. Ker drugod nima poguma, pridružil se je Brcetu v Sori ter sklical političen shod. Tu je urednik tistega lista, ki je tolikokrat proglašal, da je njegov namen uničiti cerkev, vzdihoval, da mu „iz srca kipi molitev do neba, da ne bi trpeli zaradi škofa vera in cerkev!" Tudi .Gorenje" je pisal o Knežaku in Sori. Ta listič stoji na stališču, da morajo sodišča vsakega liberalca oprostiti in vsakega klerikalca obsoditi. — Pretilno pismo je dobil knezoškof, ki mu v njem nekdo po liberalno preti, da ne sme blagosloviti trupla pokojnega Malenška. Liberalna manira: Pretiti, da ne pride — napasti, ker ne pride. Dotičnega »častivrednega" pisca že imajo. Rusija. Klanje na klanje. Od same krvi že ne vidimo več krvi. Zadnji čas se je srd ruskega naroda navalil i a jude. Na stotine Židov je pobila razjarjena množica. Morajo biti pač prave pijavke, ti židoviči, da se je pojavila taka zarota zoper nje. V Odesi so jim oplenili mnogo trgovin, požgali več tovarn. Več Židov so pometali skozi okna na ulico, celo mučili so jih. Podobna poročila o preganjanju židovskega plemena so došla iz Moskve, Rige in Kijeva. — Zahtevi železničarjev se je ustreglo. — Na Finskem je car dovolil iste pravice in svobod-ščine, kakor v ostali Rusiji. Krvave demonstracije za volilno reformo v Pragi. Prejšnjo soboto so se v Pragi po shodu za splošno in enako volilno pravico spopadli udeleženci s policijo. Ranjenih je bilo 32 po licistov. Nedeljo nato so se zbrali, delavci iz raznih krajev Češke. Okrog 50 tisoč oseb je demonstriralo po mestu. Opoldne so se razšli. Nemško kazino je stražilo 4o policistov. Popoldne je množica jela metati nanje in na kazino opeko; stražniki so poteg-nilili sablje in se branili. Izgredi so bili tudi pred nen,škim glediščem. Na mnogih poslopjih so razbili šipe. Nastopilo je vojaštvo. Proti večeru je bila v mestu cela revolucija. Od neke slavnosti vračajoči se množici so nasproti stopili dragonci. Iz množice so se čuli streli. Dragonci so se branili z orožjem. Ko je doSla vojaška pomoč, se je ljudstvo razkropilo. Enaka rabuka je bila zvečer ob 8. uri. Nn stotine oseb je ranjenih Tudi v ponedeljek je tekla kri Izzivali so nemški burši. Ljudstvo jih je steplo. V Prago je došlo mnogo vojaštva. Zvečer istega dne so se demonstracije ponovile. Vojaštvo je mirilo in ranilo 10 oseb. Burna demonstracija je bila tudi na Dunaju. Čez 80 tisoč delavcev se je zbralo preteklo nedeljo na Ringu. Govorniki so zahtevali, naj Gautsch takoj predloži načrt o volilni izpremembi. Delavske manifestacije za volilno reformo so bile v Gradcu, Celovcu, Trstu, Lvovu, Lincu, Kra-kovu in Inomostu. Občinski svet ljubljanski je sklenil najeti pri »Mestni hranilnici" 36C tisoč kron posojila za nakup vojaške garnizijske bolnišnice. Ljubljansko barje je pod vodo. — Skadrsko jezero je ustopilo in preplavilo 30 sel. Tudi Krka je poplavila mnogo vasi. — Vlaki na državnih železnicah imajo obilno zamude, ker so se železničarji zedinili za pasivni odpor in se ravnajo po 20 let starih predpisih o sestavljanju vlakov. Strojevodje in železniški uradniki jih podpirajo. S to vrsto stavko hočejo priiiliti, da se jim zboljšajo razmere. Ustavni odsek za volilno reformo v kranjskem dež. zboru je sklenil v četrtek načelo splošne, enake, neposredne in tajnevo-line pravice. Odsek se je izrekel za proporčni volilni sestav. Poročevalec v zbornici bo dr. Šusteršič. Na Japonskem je lakota. Strada nad en milijon je na ponižnega gospoda in vesel nasmeh je bil na njenem obrazu. „Le vstani, fantek, le poklekni, etre-čiček, na roko, da boš lahko lepo polju bil. . Mislila je samo, gledala na ponižnega gospoda. Potem se je nasmejala, sirovo čustvo jo je obšlo in glasen in prešeren je bil njen smeh. „Kaj me ljubite, o gosped?" „Silne, silno .. .* „Zakaj pa ne pridete potem in ne pokleknete in ne poljubite roba mojega krila ? Kaj ne veste, kako pišejo poetje?" Glej, in gospod je vstal in je pokleknil ter poljubil rob njenega krila. »Dobro je.. Potem je odšla Mira in se je n?pravila v belo obleko in je pokrila bel klobuk z velikim in košatim nojevim peresom na desni strani. In sta šla s ponižnim gospodom v drevored in sta hodila gorindol, kjer je bilo polno gosposkih ljudij, polno opravljivih gospodičenj, lepo napudranih in sladko govorečih. Glej, in tam na zadnji klopi je sedel f«,nt y razcapani obleki, povešen je bil klc- oseb. Poleg tega je strašen vihar napravil 8. t. m. ogromno škode. Razrušenih je 20oo hiš. Finančni odsek kranjskega dež. zbora je soglasno odobril predlog poslancev dr. Š u s t e r-šiča in Povšeta, da se deželni odbor pooblasti najeti in izplačati za vodovode in uravnavo vode, za katere so načrti že izdelani, 4 milijone kron. Obveljal je tudi predlog, naj finančni odsek čimpreje reši načrt zakona za osuševanje ljubljanskega barja. Bivši kranjski dež. predsednik baron Andrej Winkler je predvčerajšnjim praznoval svojo 80 letnico. * * * Godovi prihodnjega tedna. Nedelja 12. novembra: Martin m , Livin; ponedeljek 13. Stanislav K., Didak; torek 14. Serapijon, Mena; sreda 15. Leopold, Jedrt; četrtek 16. Edmund, Otmar; petek 17 Gregorij šk., Viktorija; sobota 18. Evgen Hilda. Odpor železničarjev. Odpor železničarjev se je včeraj še bolj razširil. Na Dunaju že čutijo posledice tudi na progah južne in severne železnice kakor tudi na progah družbe državnih železnic. Na Dunaju so se že podražile cene perut nini, jajcem in surovemu maslu. Nekatera ravnateljstva se ukazala, d a morajo osebni vlaki voziti na Dunaj živila in celo živino. Na dunajskem kolodvoru južne železnice so pričeli včeraj ob 7. zjutraj premi-kači izvrševati službo po predpisih. Železničarji so o tem obvestili svoje tovariše do Gradca. — Pri osebnih vlakih se je poznala „obstrukcija" le za nekaj minut Na Štajerskem že dobro čutijo odpor železničarjev. Trgovci ne dobe blaga pravočasno, železniška uprava noče garantirati za spreieto blago. Vlaki imajo večurne zamude. Železničarji sami zelo trpe vsled pasivnega odpora, ker niso navajeni izvrševati službe po predpisih. Osobje pri tovornih vlakih toži, da je zaradi zamud osobje zmučeno. Kljub temu hočejo vztrajati v odporu. Na Tirolskem že zelo čutijo posledice odpora. Trgovci za premog ne morejo ustreči naročilom in izjavljajo, da bo zmanjkalo premoga. Med železničarje razdeljujejo oklice, naj se pridruži moštvo odporu. Na d u n a j s k e m F r a n c J o ž e -fovem kolodvoru je pričelo vseosobje izvrševati včeraj službo po predpisih, celo stroje- in vlake vodje kakor tudiizprevodniki pri osebnih vlakih. Na postajah, kjer so ostali vlaki le po eno minuto ostanejo zdaj 4 do 5 minut. Izprevodniki namreč izstopijo, ko že vlak popolnoma steji,, odpro vsa vrata in jih petem zopet zapro i. t. d. VPrago vozi zDunaja le se-vernezahodna železnica. Na Češkem so poročali poslanci Kaftan, dr. FoftinMastalkao pasivnem odporu železničarjev in o storjenih korakih v tej zadevi. Poročilo so železničarji odobrili kakor tudi predlog poslanca M a s t a 1 k a naj se še nadalje pogajajo z železničarji in z vlado. — Poslanci praških predmestij so se podali k namestniku, katerega so opozorili na nevarnost ki grozi Pragi vsled odpora železničarjev. Bati se je namreč, da se podraže živila, da zmanjka premoga in da bo preprečeno dele za dobavo vode in električne razsvetljavo, ker bo zmanjkalo premega Namestnik je rekel, da upa na dobavo premoga po reki. — Kar se pa tiče zahtev železničarjev, je rekel, da se vrše pogajanja med železničarji in vlado. — Tudi predsedstvo mladočeškega kluba je posredovalo pri namestniku. Poslanec M a s t a 1 k a se je posveto -val s socialnodemekraškimi voditelji kakor buk, tudi desni čevel je bil počen. Mira je pogledala v tiste stran in prešerno so govorile njene oči. Kaj si tako razcapan, kaj imaš pove-šen klobuk, kaj imaš počen desni čre-velj ?" . . Prešerno so govorile oči, ali takrat se je zgodili velike čudo. nasmejal se je fant, na glas se je zasmejal, zasmejale so se eči, vsa razcepana obleka se je zasmejala, po-vešeni- klobuk in povešeni črevelj sta se smejala. Glej, in so se strnile za njo dolge in neskončne sence, daleč sem se se vlekle iz močvirja in daleč naprej so segale po neskončnem močvirju. Niso imele konca in ko so jih zagledale oži, niso bile vesele nikoli več. Minilo je in se je vrnilo. Zasmejale so se sence preko močvirja in od severa do juga, utihnile so in je zavladala pusta noč. Meglen dan je vstal včasih, solnca ni bilo nikoli, taval je popotnik in je blodil in ni bilo konca njegove blodnje in tavanja . . . Mira in gosped sta se vrnila, in ko sta bila v sobi, je stopila M ra do oken in je spustila gardine, vszo z velikim šopkom je tudi z nemško narodnimi in češko radikalnimi železničarji. Rekel je, da se hoče vlada še pogajati, a pogajanja bod > trajala več dnij. Voditelj gibanja V u s i v a 1 je izjavil, da nove odredbe ne bodo preprečile pasivnega odpora, ker hočejo le prestrašiti želez ničarje. Svoj smoter pa ne bodo dosegli, ker bo preteklo tri de štiri mesece, predno se nauči osobje novih predpisov. V Pragi so pozvali v pisarno one železničarje, ki izvršujejo službo po predpisih Silili so jih, naj podpišejo reverz, da bodo izvrševali službe pc na vse deželne vlade, da delujejo na to, naj se osnujejo take zavarovaln ce. A pri nas se deželna vlada za to ni brigala. Na Koroškem, Nižje Avstrijskem dobro delujejo take zavarovalnice, tudi na Gsnškem jih je ne- jjaj _ Te zavarovalnice naj bi imele manjša okrožja, da je kontrola lažja. Združilo naj bi se vsaj 50 gospodarjev, ki imaio do 100 glav živine. Premije znašajo drugod l-VU%. Te manjše zavarovalnice naj bi se združile v deželno, Govornik želi, naj bi se kmetje zavzeli za tako zavarovalnico in naj bi se takoj izvolil odbor. Po kratki debati se zadeva izroči odboru političnega društva. Novoizvoljeni odbor se je po končanem občnem zboru konstituiral: Zabret Ivan, župan v Predosljih, predsednik; M a r e n -i i č R a j k o , posestnik in trgovec v Kranju, I, podpredsednik ; Kuralt Ivan, župan v Mavčičah, II. podpredsednik; H y-bašek Vojteh, kaplan v Kranju, tajnik in blagajnik Odborniki: B r e š a r Jožef, župnik v Velesovem, Kalan Janez, župnik v Zapogah, Kepec Fran-c e , posestnik v Ce rkljah, O k o r n Fran-c e , posestnik v^ Š-nčurju, Sare Alojzij, župnik v Šmartnem pri Kranju, Z a-plotnik Janez, posestnik v Letenicah. Namestniki: A r h J u r i j , posestnik v Preddvoru. Dolinar Andrej, posestnik v Smledniku, Golmajerjanez, župan v Kovorju, Perne Anton, posestnik v Povljab, Škrjanec Ambrož, posestnik v Semčnem._ Obletnica lousRe nesreče na MežakljL — Narodno napredno kavalirstvo. Prejeli smo z Jesenic naslednje pismo, katero dobesedno objavljamo: Jutri v nedeljo, 13 t. m., bo preteklo ravno eno leto od tistega nesrečnega dne, ko mi je sina ustrelil sin poslanca g. dr. Tavčarja. Sturm iz Poljčan je pravil pri obravnavi v Ljubljani, da je moj sin imel tako umazano obleko, da je bil bolj kozlu podoben ko človeku. Takim besedam se mora vsakdo smejati. Odkar je Gospod Bog na Gorenjskem ustvaril divje kozle, še ni noben človek oddal tako neumnega strela ko takrat Tavčarjev sin. Pač veseli so morali biti divji kozli, ko so videli proti Mežaklji korakati Sturmovo lovsko družbo in seboj peljati nekoga, ki je imel isti dan namestu njih preliti kri. Komisija, obstoječa iz orožnikov in starih lovcev, se je izrekla, da bi bil lahko razločil vsakdo podgano od veverice, kaj šele divjega kozla od človeka, sturm naj bi bil rajši postavil k fantu kakega varuha, ne pa se potem izgovarjati, da je imel moj sin umazano obleko, ki je pa v resnici bila le malo slabejša ko njegova. Ce je Sturm pri sodni obravnavi trdil, da je bil moj sin len v službi, zakaj ga je pa hodil iskat. Niti te časti noben lovcev ni izkazal mojemu sinu, da bi bil prišel na njegov pogreb. Tistim pa, ki toliko govore, koliko sem dobil od dr. T a v č a r j a odškodnine za sina, tu javno povem, da do sedaj še prav nič in da jo moram iskati sodnim potom. Kako je vse bobnal okrog Sturm, in da bom dobil to-tiko in toliko, kako je govoril pred sodiščem dr. Vodušek, a sedaj je vse tiho. K obravnavi tudi nisem bil nič povabljen. Resnica je, da so mojega ustreljenega sina dali prepeljati na Jesenice, ga ondi dali pokopati in mu napravili lep spomenik. A kaj je to? Za tako bogatega in uglednega gospoda kakor je g. dr. Tavčar, pomeni to silno malo, za me in mojo družino pa to ne pomeni prav nič. Sina le ni, in podpore tudi ne. In koliko sem izgubil ž njim! Šele sedaj ga pogrešam; sedaj šele vem, koga sem izgubil na tako neumen način. Dvakrat so ga prišli iskat usodni dan in mu obljubili 2 gld. od šihta, a dal mu jih ni n i h č e. Iny sled njič pomislite naš grozni položaj. Z e n a bolna, dva sina bolna, a tretjega s e pa ustreljenega pelin li m i m n naše hiše! To sem povedal, da moj nesrečni položaj pravično presodi slovenska javnost. Anton Resman, posestnik na Jesenicah. To pismo bi se nam zdelo skoro ne-verojetno, ako bi se pri posestniku Res-manu tudi osebno ne informirali. Nam se to tembolj čudno zdi, ko je vendar gospa dr. Tavčarjeva po nesreči pisala Resmanu: „Samo toliko Boga prosim, naj vlije to lažbo v nevtolažljiva srca. V Boga zaupajoč se riše nevtolažljiva mati nesrečnega sina". In dr. Tavčar je pisal: »Kar se pa druzega tiče, razpravljali bomo, kadar bo kazenska obravnava proti mojemu sinu končana". Dr. Vndufek se je potem, pri obravnavi nekako skliceval na to, da bo dr. Tavčar vse storil, da vsaj nekoliko olajša nesrečni družini veliko nesrečo, ki jo je zadela. Res-mana pa po obravnavi ni nihče več prašal, koliko hoče odškodnine, za izgubo svoje edine podpore! Upamo, da je to storil veleposestnik, graščak, državni poslanec, dež. poslanec, deželni odbornik in hišni posestnik dr. Ivan Tavčar le v skrajni pozabljivosti, ker je preveč obremenjen s političnim delom. Taki ljudje pa naj ne govore o farškem ederuštvu in o farški požrešnosti! Spominjamo se, da je dr. Tavčarjev list grozno sramotil nekega duhovnika na Gorenjskem, ki se mu je po nesreči sprožila puška, in je neko osebo ranila. A dotični gospod se je zadolžil, le, da je škodo popravil. Ali naj poiščemo iz »Naroda" vse tiste psovke in jih vržemo v dr. Tavčarja in njegovo rodbine ? Naj ne misli dr. Tavčar, da je zakon, po katerem se maščujevsaka krivda pa tudi dan le zanj! za druge, ne Književnost in umetnost. 4 Tehniški slovar. Lani spomladi se je v,Slovenski Matici" usta novil odsek za izdavanje »Nemško-slovenskega tehniškega slovarja". Izmed Matičmih odbornikov so poleg načelnika ravnatelja S u b i c a stopili v odsek: ravnatelj Senekovič ii pa profesorji Bartel, dr. Ilešič, P 1 e t e r š n i k. Zapisnikar je tajnik Lah. Odsek se je pomnožil s tehniki strokovnjaki. Pristopili so mu: stavbni svetnik K 1 i n a r , nadingenieur S b r i z a j, inge nieurji: prof. Foerster, Prelov-š e k, T u r k (ki je v novejšem času postal tudi Matičin odbornik) in Zajec ter gosp. inženir Skaberne. V odseku je zastopana tudi trgovska in obrtna zbornica pe svojem tajniku dr. V. M u r n i k u. Odsek je imel doslej pet sej, v katerih se je izvršilo že več pripravljalnih del. Odsek si je nabavil iz kredita, ki mu ga je dovolila »Slovenska Matica", več vnanjih slovariev kot vzorce za delo. Strokovnjaki ekscerpi-rajo Wolf-PIeteršnikev slovar. To delo neki dobro napreduje in utegne biti de prihodnjega poletja gotovo. Podjetje krepko podpirajo tehniški klubi v Pragi, na Dunaju in v Gradcu. Za podjetje se zanima tudi občinstvo sicer. Po navodilu, kako nabirati pojme tehniške vsebine (dobiva se v društveni pisarni »Slovenske Matice") je dokaj vprašanj Več gradiva so že poslali ali pa dali na razpolaganje gg. učitelj B e z 1 a j in dvorni kaplan S t e s k a v Ljubljani, poštni oficijal W i s j a n v Trstu, slovenski tehniki v Pragi po stud. ing. I. Rusu, pravnik I. M o d i c na Dunaju i. dr. Odsek jim izreka za to prijaznost in za marljivi trud prisrčno zahvalo in izraža toplo željo, da bi našli obilo posnemalcev. Slovenske tvrdke tehniške smeri se uljudno naprošajo, da bi dale odseku svoje kataloge na razpolaganje. Hvalno je tudi omeniti krepke podpore »Društva čeških arhitektov in ingenieurjev" in pa .Spolka čeških železniških uradnikov" v Pragi, ki sta od seku s svojimi strokovnimi publikacijami na uslugo. Tržiške novice. Zanimivo zborovanje. Že da- dalje časa so bobnali naši Slovenci po .Narodu" in »Gorenjcu", da se mora v Tržiču kaj storiti zoper nemški naval. Prišli so na dan z lepo mislijo: Zidajmo z združenimi močmi .Narodni dom", ki naj bo ognjišče narodne probuje. V tem domu naj bi imela ' prostore vsa slovenska društva brez razlike strank. A mi smo že naprej prerokovali, da iz te moke ne bomo spekli dobrega kruha, ki bi ga vživali lahko vsi pošteni Tržičani. Gospod dopisnik se je v svojih dopisih v »Narodu" vedno bolj strinjal s kranjskim liberalizmom, ki je ravno v Tržiču največ škodoval domačemu turodnemu elementu. Mož, ki drži s stranko, ki je popolnoma v oblasti Nemcev, ima gotovo več ali manj vezane roke v boju za obstanek slovenskega naroda. Zato smo z veliko rezervo in dvomom opazovali ves dosedanji boj po časopisih. Pričakovali smo dejanj, ki naj pokažejo, ali je gotovim gospodom res kaj le- žeče na slovenski stvari ali pa zasledujejo le svoje posebne namene. Prišel je usodni dan 5. novembra 1.1., ki bo ostal v večnem spominu. Pripravljavni odbor za zidavo »Narodnega dema" je sklical občni zbor, na katerem naj se potrdijo pravila. Naša stranka se je s par izjemami shoda popolnoma zdržala. Pustili smo jih same, naj pokažejo dobre volje, če bo mogoče iti ž njimi na skupno delo. Prišli se na shod le nekateri udje »Bralnega društva", po večini nekaj delavcev iz prediln.ee, ki jih imata sedaj še na vrvici Sterov Pepe in neki Kryštufek, pa ne več vseh. Meščanov • domačinov je bilo le malo, pa še med temi so bili vrli narodnjaki, odločno katoliškega mišljenja, potem pa par uradnikov in učiteljev. Zborovanje se prične. G. notar Stupica razloži pravila. Zadnji paragraf pa se glasi, da naj pripade denar, ako bi se »Narodni dom" ne ustanovil, .Bralnemu društvu" v Tržiču; če pa se »Narodni dom* ustanovi, postane njegov lastnik »Bralne društvo". — K besedi se oglasi vrl narodnjak in tovar nar g. Franc Ahačič. V jasnih in odločnih besedah izrazi želje, naj se ta paragraf iz-premeni, ker je strankarski V Tržiču imamo tudi druga narodna društva in narodno meščanstvo, ki bodo gotovo radi pomagali zidati »Narodni dom", ki pa niso in nočejo biti v nikaki zvezi z liberalnim mišljenjem »Bralnega društva", katero hoče vse stvar sebi v prid obrniti. Zato naj se ta paragraf glasi: Ako društvo »Narodni dom" razpade, naj pripada premoženje narodnim društvom v Tržiču, oziroma podružnici družbi sv. Cirila in Me toda. Ako pa se »Narodni dom" res kdaj sezida, pripade popolnoma v last »Družbi sv. Cirila in Metoda". .Družba" pa naj se zaveže, da bo dajala prostore v brezplačno uporabe, oziroma za malo odškodnino, slov. narodnim društvom v Tržiču in otroškemu vrtcu. Slučajni čisti dobiček pripade Družbi sv. Cirila in Metoda, ki pa naj ga v prvi vrsti uporabi za narodne namene v Tržiču. Reči moramo, da je bil to edino pameten predlog, po katerem bi bilo mogoče skupno delo. Vsi navzoči so temu pritrjevali in nekateri tudi čestitali gospodu, češ, da je ta predlog najbolj umesten. A kaj se zgodi! Vstane Krystufek in veže otrobe, katerih konec je: .Narodni dom" je samo za »Bralno društvo". Žalostno, da se ! je dobil mož, ki za narodno stvar nima niti | trohice zaslug k večjemu da v predilnici ' nadleguje poštene slovenske delavce, in na ! tak način pobija moža, katerega mora vsak odkritosrčen Slovenec ljubiti in spoštovati. G. Franc Ahačič svari, naj nas pri tako važnem podjetju ne vodijo le strankarski nament in strasti. In zopet ustane oni mož in govori skrajno razžaljivo in izzivalno, češ: Mi bomo zidali »Narodni dom" vi pa zidajte »Katoliški Dom". S takim človekom pač ni mogoča resna beseda. Zdi se, kakor bi bil ta človek najet od Nemcev, da razdira slogo med Slovenci. In taki elementi vodijo I »Bralno društvo". Pride do glasovanja, ln sedaj so obdelovali svoje ude, češ, »Bralne društvo je v denarnih stiskah, pomagajte za božjo voljo — temu društvu na noge. Kaj čuda, ako se se udje »Br. društva" dali premotiti in glasovali večinoma proti predlogu g. Fr. Ahačiča. Trezno mislečim meščanom je bilo sedaj jasno, pri čem so. Uzeli so svoje klobuke in — šli Čast jim. Trpke besede nam silijo v pero, a hočemo za enkrat še molčati. Čujemo, da se nekateri gg. od nasprotne strani prizadevajo vse stvar zopet spravititi v pravi tir. Volili so celo v odbor »Narodni dom" može, ki se bili odločno zoper sprejeta pravila. Samo ob sebi je umevno, da tako čast hvaležno odklanjajo. Prihodnjost bo pokazala, ali vodi »Bralno društvo" Kryštufek ali kdo drugi. Radi demonstracij povodom S. Riegerjevega odboda iz Tržiča je bilo obsojenih 18 oseb. Dobili so po 24 ur zapora, trije pa po 48 ur. Mislimo, da tudi prizadetim Nemcem nikakor ne more biti prijetno pri srcu, da so zaradi tacega človeka napravili toliko razburjenja, jeze, pa tudi žalosti. Naravnost sramotno pa je, da so hoteli nekateri in to celo domačini, potisniti njim neljube osebe popolnoma po nedolžnem v zapor. Pa so se pošteno blami-rali. Krivica ne rodi dobrega sadu. Društvo sv. Jožefa je priredilo 29. okt. igro »Na letovišču", ki je dobro izpadla. Vsi igralci so izborno rešili svojo, nalogo. Neprekosljiv je pa v svojih nastopih Fr. Vidic, duša vseh gled. predstav. To je bilo smeha. Pevci, zlasti pa tamburaši so želi burno pohvalo; nekatere točke so morali ponavljati Vrlemu društvu čestitamo na lepih uspehih. Da se zopet kmalu vidimo. Podučno predavanje bo v društvu sv. Jožefa v nedeljo 19. novembra. Pričetek ob 6 zvečer. Organizacija tržiškega delavstva in obrtnikov. Tržiške delavstvo je organizirano v več društvih, katere vodijo delavci, oziroma obrtniki sami. 1. Največje društvo je »Delavsko podporno društvo na Skali"; šteje nad 500 moških udov; 2. Društvo čevljarskih pomočnikov (43 udov); 3. Zadruga čevljarskih mojstrov (50 udov); 4 Strokovne društvo za čevljarje delavce in delavke; 5 Strokovno društvo testilnih delavcev in delavk v predilnici. Obe strokovni društvi štejeta po kratkem začetku že okoli 200 udov. Prijavili sta svoj pristop h kršč. soc. zvezi. Čast stanovski zavednosti tržiškega delavstva! Čujemo, da se nameravajo strokovno organizirati tudi usnjarii. Pravila so že v'adi predložena. Slov. katol. izobraževalno društvo sv. Jožefa šteje 118 udov. V tem društvu so v lepi slogi zbrani meščani, obrtniki in delavci. V društvu se zbira cvet zavednega delavstva Zato pa so udje društva sv. Jožefa pri vseh zgoraj omenjenih društvih predsedniki oziroma odborniki. To bedi odgovor .Narodovemu" dopisniku, ki se je izpezabil v nekem dopisu tako daleč, da je sramotil pošteno in zavedno delavstvo. Backe in najslabše elemente blagohotno prepustimo Vam. Posojilnica in hranilnica v Tržiču je imela drugo polletje do sed»j nad 80 000 kron prometa. Novoustanovljena posojilnica ji torej prav nič ne škoduje. Belokranjske novice. Kulpa je izstopila po zgodnjem snegu in obilnem dežju. Vsi mlini ob Kulpi so v vodi Pezdirčevo hišo v Metliki je kupil J. S o p č i č za 15.000 gld z vrtom vred. Vse drugo je še lastnina Perzdir-čeva. „Perem si jezik" piše nekdo v »Domoljubu". Da! Iskreno pozdravljamo sklep naših poslancev, da se bede pričelo zraven volivnega reda pravice tudi z v o -dovodi. Obojega potrebujemo; potem si bomo prali jezik tudi s čisto dobro vodo, če nam dajo vodovod, a vino bomo prodali in kupili zato fižola za hrano liberalcem, da se jim bode »pamet" zredila. Belokranjska železnica. V Novem mestu, Metliki in Črnomlju je odložil liberalni odbor za Dolenjsko sad svojih skisanih možganov, ko je poslal pe teh mestih prismojene članke iz »Slovenskega Naroda", ki hoče v njih ubiti dvoglavi »orel" — Slane Plantan gosp. dvornega svetnika Sukljeta. Mi ne bomo branili g. Sukljeta - se bo že sam. A pri-bijemo sledeče : S u k 1 j e je šel zadnjič agitirat, kaj ne ?! Vprašajte ve politične babnice g. Jutraža, kaj je rekel g. Suklje o vašem poslancu Plantanu pa boste izvedeli, koliko ie agitiral ! „Predkoncesijo za železnico je dobil Plantan 1" Otroci ! Vsak berač dobi tako predkoncesijo, samo da plača za kolek 1 — reci eno krono Blagor ubogim naduhullns tem hočete ljudi varati ! ? Ste preneumni ! Suklje se je bal Heina! Zopet vprašajte, če ni javno govoril g Suklje, da je bil Hein največji nasprotnik našega slovenskega naroda ! ? Vi branite Heina ! Izdajice, sai se bratite tudi s Schweglom ! Nujni predlog je samo vo livni manever! Oho! Vaše kričanje in pisarjenje in laž o Sukljetu je volivni manever, ker hočete s tem še dalje slepiti one meščane, uradnike itd, ki so vam sledili kakor backi ovnu — a so se vam tudi že začeli rogati zaradi vaše lepe politike^_ Novomeške novice. Kmetijska šola na Grmu je minolo soboto sklenila šolsko leto za drugo-letnike. Takoj po izkušnji pa so morali drugoletniki pobrati svojo robo in zapustiti zavod. Kaj so hoteli? Prenočiti so morali zunaj in znesti svoje kovčege v V. hlev. Ta ukaz je vendar neumesten, ker povsem neopravičen in nepotreben. Dalje je znano, da je dež. odbor dovolil učencem na grmski šoli hoditi v gostilne. Ta odlok je pač čuden. Učenci pač ne potrebujejo izpričevala, kako naj se vedejo v gostilni. Ce pa so napredni gospodje prepričani, da morajo poljedelski učenci obiskavati gostilne, potem pa ne razumemo, kaj sta zakrivila dva znana gostilničarja v Kandiji, da njiju praga učenci ne smejo prestopiti. Povoda tej prepovedi gotovo nista dala. Oba sta opravičeno žaljena in zahtevata zadoščenja v najkrajšem času. Podraženje mleka. Tudi pri nas v Novem mestu se mnogo govori, da se mleko podraži. Grmska šola pa prodaja pe 20 vinarjev, a čuje se, da zviša ceno na 24 vinarjev. V bolnici usmiljenih bratov biva blizu 80 letni upokojeni duhovnik F r. G r i v e c , ki boleha na črevesnem raku. Navzlic visoki starosti je pripustil hudo in nevarno operacijo, katero je srečno izvršil široko znani strokovnjak g. dr. D e f r a n -c e s c h i. Bolnik se je šalil med operacijo. Le obveza ga še ovira pri hoji, ker ima »gebundene Marschreute". Jeseniške novice. j Koncept katol. delavskega dru&tva v korist pogorelcem v Ratečah se je prav dobro obnesel, Vkljub slabemu vremenu je bila udeležba velika, tudi inteligenca, domača in vnanja, je bila dobro zastopana. Otvorili so koncert tamburaši, o katerih meramo reči, da tudi pod novim vodstvom g. Repinca pohvalno napredujejo. Vselej smo veseli, kadarkoli slišimo te mla de fante proizvajati tužnočarobno jugoslovansko narodno godbo. Za tamburaši je igrala tovarniška godba na lok, pri kateri so iz prijaznosti sodelovali gg učitelj G u š t i n (cello), kapelan H y b a š e k (viol.) in organist S a v i n š e k (viol). Nepopisno navdušenje, ki je sledilo proizvajanjem god-benih točk, priča, da se ne motimo, ako trdimo, da se ta gndba lahko kosa z mnogimi sličnimi, ki so na najboljšem glasu; to je pokazala zlasti, ko je spremljala pevski zbor pri Vodnikovem ,,Vencu". Nato je nastopil mnogoštevilen pevski zbor pod vodstvom g. Z a b r e t a. Aljaževa „Oj z Bogom, ti planinski svet" nima sicer nič umetniškega v sebi, a melodijozna je in za uho prijetna. V pl. Zijčevi hrvatski „Ruža i sla vuj" si mislimo, da čujemo tužne Makedon ce ali Črnogorce na Hrušici. Prekrasna je , bila Nedvedova premalo znana „Gospodov dan". Videti je bilo, kakor da so dirigent in pevci v tej pri prosti skladbi združeni v eno skupno molitev: „Dan je Gospodov: Tebi živim", ki je v mehkem piano puhtela proti nebesom. V Foersterjevem „Mladem mornarju" se pevci niso mogli razviti tako, kakor smo pričakovali. Kaj je bil vzrok temu, ne vemo. Ves zbor je napravil vtisek, kakor da so pevci že preveč trudni. Vse-kako moramo reči, da je za zbor oi dela utrujenih delavcev in delavk malo preveč tako težka kompozicija, kakor je .Mladi mornar". Nato je g. Zabret premalo mis'il. Tudi se nam zdi, da je bila nekoliko prenizko intonirana. Toliko smo se drznili opomniti, česar naj nam dirigent in pevci ne zamerijo. Pri zadnji točki „Foersterjev Vodnikov Venec" sta pa pevski zbor in godba pokazala, kaj premorejo pridnost in vstrajnost pa veselje do petja. 52 pevcev in 18 godbenikov skupaj v fortissimo: „svo-bodnosti tvoje napočil je dan", a, to je bilo nekaj impozantnega. Zal, da se to ni ponavljalo. — Vsem pevkam, pevcem, godbenikom in tamburašem najlepša zahvala za užitek, ki so ga nam napravili ta večer. Ubo gi pogorelci v Ratečah bodo pa tudi veseli in hvaležni za dar, ki so ga prejeli. Koncert je imel dohodkov 340 K 27 vin.; stroškov pa 98 K 23 vin.; čistega dobička je torej 242 K 4 vin., kar se je poslalo v Rateče. Koncert se bode na splošno željo ponovil v nedeljo 19. t. m. zvečer v istih prostorih. Vstopnina bode znižana. Sedeži I. vrste K 1-20, II. vrste 80 vin., stojišča 40 vinarjev. j Podpise za nekako zaupnico g. F a b i n c u pobira nekdo, ki si za to ne bo nobene slave pridobil. Kdo ve, kaj je letos vse pisala „Jes. straža", katere pravi urednik je g. Fabinc, gotovo ne bo podpisal, razen če sam odobrava tako p i s a r j e n j e. j Pozor, Jeseničani! Volitve se bližajo. Treba bo nov občinski odbor izvoliti. Pazite, kdaj bo volivni imenik razpoložen na ogled! Ogleda naj si ga vsak in dobro pogleda, je li davčna vsota direktnega davka, katerega je plačal 1. 1905, pravilno vpisana. j Kaj to pomeni? Tako smo se izpraševali. ko v imeniku davkoplačevalcev, ki ga je dobilo županstvo iz davkarije, ni bilo vpisanih nad 200 davkoplačevalcev, in pri mnogih pa napačna vj;ota. Pri pod jetništvu Gross in komp. je bilo kar celih 12.000 kron premalo vpisan-h. Liberalci so se že bahali, kako bodo zmagali v drugem razredu, in res — po imeniku, kakšnega je dobilo županstvo iz davkarije, so se lahko veselili. Prezgodaj! Drugi razred je za liberalce izgubljen! Imenik pravilno sestavljen, bo oplašil liberalce, da se še blizu ne bodo upali. Ali pa vendar? No, saj bomo videli. j Z metlo v roki je sedel v gostilni m o ž , — ker ni bil toliko pogumen, da bi se bil mogel braniti tistim, ki so ga tako smešili. In ta m o ž hoče imeti veliko besedo v občini. Treba bo uzeti mu metlo, da ne pride med — smeti. j Strokovno društvo na Savi itra v nedeljo 10. t. m. ©b 4. uri popoldne predavanje v društvenih prostorih na Savi Predaval bode g. F r. J e r a j , predsednik "strok, društva tekstilnih delavcev v Ljubljani. j Z nožem. Na Javorniku je razsajal z nožem pred Stravsovo gostilno hrvaški delavec Franc M a r a s. Sunil je janeža S t r a v s a , potem Simona Marko-v i c a in Ano F u m i č. Obsojen je na 2 leti težke ječe, potem se pa iztira iz Avstrije. j Tat. Delavec Anton P i r je izmaknil na Hrušici Antonu Šimencu kovčeg, v katerem je bilo več denarja, dve uri in perilo. Dobil je zato 6 mesecev težke ječe. j Pivnico za abstinente namerava otvoriti tovarna industr. družbe na Jesenicah. Hvale vredno! 1 Po krivem obdolžen. Franc f e š e in |anez Lakota oba iz Mojstrane in oba ničvredna, sta obdolžila iz maščevanja po krivem Edvarda S c h e r z a, češ da jima je pretil z revolverjem. Sodna preiskava je dognala, da je ovadba neresnica in Lakot» je dobil za to 8 mesecev, Ješe pa 4 mesece težke ječe. Idrijske novice. i Shod v Idriji. Pretečeno nedeljo se imeli rudarji vseh strank javni shod. Draginja zadnjih let je prisilila vse delavce pri našem rudniku prositi za povišanje plače. Ko je bil tu zadnjič poljedelski minister, vročil mu je za to sestavljen odbor spomenico in zadnji shod naj bi izvedel, kaj je deputacija opravila in kako se glase rudarske resolucije, katere so podali gosp. ministru. Prvi govornik pravi, da je minister na njega naredil prijeten Ytis. Visok gospod je, a je bil zelo prijazen, mirno nas je poslušal in obljubil storiti, kolikor mu bo mogoče. Nekaterim se bode morda preveč zdelo, za kar smo prosili. Dj sedaj je mogel rudar v našem statusu dospeti le do III a stopinje; na lansko prošnjo smo dosegli, da je prišlo 15% rudarjev v II b razred, sedaj smo se pa izrekli, naj bi tudi rudar katerikrat prilezel do I. stopinje. Kaj pravite na to? Otvarjam debato. Deželni poslanec A r k o pravi, da se takemu postopanju ne da ugovarjati. Status 1. jan. 1902 nosi napis „status zunanjih delavcev in rudarjev v Idriji". Toraj že ime pove, da je za rudarje tudi narejen. Če rudar pri sprejemu stopi v V. razred, zakaj bi ne imel upanja, da enkrat pride tudi v I. razred. Saj je celo Napoleon I. rekel, da že vsak vojak-novinec nosi v svojem telečnjaku patent za generala. Tudi rudar pri najnižji vrsti začne, zakaj bi po dolgi vrsti let in vestnem službovanju ne dosegel prve vrste, Seveda, to tako hitro ne prjde, na Dunaju se bodo tega branili z vsemi štirimi, a logičen in naraven je ta sklep. Poslanec obenem pripoveduje o zadnjem pogovoru z ministrom glede delavskih razmer. On sam je iskal prilike priti v pogovor z ekscelenco. Na daljnem potu iz Idrije do L« gatca se lahko veliko več govori, kakor v kratki avdijenci, in poslančeva dolžnost je, vsako priložnost porabiti, da za svoje volivce kaj doseže. Da on gotovo ni pri tem nobenemu kaj škodoval, se pač razume," a to on posebno povdarja, da se ne bo zopet kedo vsedel na limance, kakor pred dvema letoma. Ko je šel na Dunaj do ministrstva, so nekateri trdili : tega ali onega je tožil na visokem mestu Poganjal se je posebno za gozdne delavce. Od 1872, odkar so ločeni od rudarjev, so skoraj še vedno na starem ostali. Le lansko leto jim je po večkratnem pi-sarjenju in delovanju naših državnih poslancev pridobil 20 v na dan poviška, a na obljubljeno zvišanje provizij še zastonj čakamo. Priporočal je posebno to, dav bi bili za stalno sprejeti v delo, ne kot najemniki. Saj eraričen, pravilno oskrbovani gozd mora biti vedno enako vreden. Če se na enem oddelku seka ali trebi, se že drugod zasaja, tako da vedno v pravem času doraste, kar se je vzelo iz gozda. Zato se pa vedno potrebuje enako število delavcev in obenem tudi izvedenih in zanesljivih. Minister je temu pritrdil, pristavil, da idrijski gozdi celo državi dobiček prinašajo, dočim je pri državnih gozdih v Galiciji in Bukovim izguba. A če se napravi novi, zboljšani štatus za gozdne delavce, na sme se samo za idrijske, temveč za vse. T® pa bi tako pomnožilo troške, da se jih finančni minister kar ustraš 1. Ko bi se poljedelskemu ministru dal prebitek iz idrijskega rudnika in njegovih gozdov, bi lahko ustregel vsaki opravičeni želji; toda žalibog vse take dohodke pobere finančni kolega, njemu pa odkaže letno svoto katere ne sme prekoračiti. Da ima minister resno voljo nekaj storiti, se vidi iz tega, da je poslanca dvakrat prosil, naj mu pismeno sestavi vse želje, katere so razodevali pri avdijenci stari pro-vizijonisti. Poslanec je to storil in pred odhodom vročil baronu Sicken memorandum, v katerem je razložil, da je krivica v tem, ker so gledali pri uvrstitvi le na malo dnevno stalno plačo, katero je rudar takrat prejemal, ne pa na kategorijo, v kateri se je nahajal. Obljubil je, da bode na Dunaju proučeval izražene želje, potem poprašal našo direkcijo, da bode pa takrat neročil, naj se tudi poslanca kliče k posvetovanju, da on kot rudarjev zastopnik pove svoje mnenje. Navzoči so bili s tem zadovoljni, dasi so se tudi slišale znane pikre opazke: Za kanone vedno dovolj denarja, samo za nas ne! Ko je neki govornik hotel očitati poslancu, je završalo po dvorani, da naj o stvari govori. Ko ni hotel, mu je predsednik uzel besedo, ne da bi bil povedal, kako pritožbo ima proti poslancu Delegat pri dunajski konferenci soc. demokratov je poročal o tam sklenjenih resolucijah, ki se pa bodo tudi v slovenskem jeziku razposlale. Državni poslanci dla Cinger in dr. Verkauf so tako ginljivo govorili, da bi bil delegat gotovo jokal, če bi ga bil razumel. Shod je trajal blizu 2 uri. Poslano. Kašelj! Kdor trpi na tem, naj vporablja edino preizkušene, omiljujoče in pristno okusne Kaiser=jeve karamele za prsa nI iA not. potrjenih spričeval dokazuje l i IV gotov uspeh pri kašlju, hrlpavosti, kataru in žlezi. 712 36-16 Zavoj 20 in 40 vin. Pristen le z varstveno znamko „Tri Jelke". Zaloge v: orlovi lekarni, deželni lekarni pri Mariji Pomagaj in U. pl. Trn-koczy v Ljubljani, S. pl. Sladoviču v Novemmestu in Fr. Wacha v Metliki. iz portland-cementa in peska Slncjetr, l^chutzmark« Edini izdelovatelj za Kranjsko Janko Traun izdelovatelj cementnin, Glince pri Ljubljani. Nlkaklh sivih las In brade več I Mladeniško mehkobo in naravno barvo las se doseže le z uporabo Vitek-ovega KfgT nucina (zak. zajamčeno) 1298bl0 1 steklenica 1 K. Tisoči priznanj dokazujejo iz-bornost Nucina— Nucin barva trajno, ne izgubi barve in ni maščoben. En poizkus dovede do trajne porabe. Edino pristen pri Fr. VI-feku k Comp., Praga, Vodna ulica. — v Ljubljani naprodaj v drogueriji Ant. Kane, fcnton Korbar, Hlnko Wlbbe. 1974 10-7 Izurjeni agenti se iščejo povsod proti prav visoki proviziji za prodajo splošno priljubljenih kroš-njarskih predmetov. Ponudbe na Evgen Hirschl, Budimpešta, Waitzner-Boulevard 59. croo ® co iro; a). '5--C E o •>5rViff "S Ohranitev zdravega - želodca tiči največ v ohranitvi, pospeševanju in v uravnavi prebavljanja ter odstranitvi nadležnega zaprtja. Preizkušeno iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in prebavljanje pospešujoče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke ne-zmernosti, slabe diete, prehlajenja, in zoprnega zaprtja, n. pr. gorečico, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče je tir. Rose balzam za želodec iz lekarne B. FRAGNERJA v PRAGI. ,'/, steklenica I K, 1 steklenica 2 K. S VARILO ! im Vsi deli embalaže imajo postavno deponovano varstveno znamko. Glavna zaloga lekarna B.FRAGNER-ja v PRAGI, c. in. kr. dvornega dobavitelja — ,,pri črnem orlu" - Praga, Mali Strana, ogelNerudove ul. 203. Po pošti razpošilja se vsak dan. Proti vpošiljatvi K 2 56 se pošlje velika steklenica in za K i-50 mala stekl na vse postaje avstro-ogerske monarhije poštnine prosto. Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske, a Ljubljani se dobiva pri gg. lekarjih: G. Pic-coll U. pl. Trnk6czy, M. MardetschlSger, I. Mavr. 431 b (20-14) Ka1 Je - * SeS4"* ^ ^ Priznano najboljša, po najnovejših izkušnjah higi-jene sestavljena in večkrat odlikovana kosmet. BQT ustna voda. Dobi se vseh boljših trgovinah. .a o\ Raba tega v zamašek vžganega znamenja in ru- deče vrelske etikete se priporoča kot varstvo proti pogostim ponaredbam Ginukiitlfti lisle nk Isvirek: Giesshubl Sauerbrunn, f»l«z. postaja, zdravilno kopaliifto pri Karlovih virlfc Prospekti zastonj in franko. V Ljubljani se dobiva v vsoh lt karnah, večjih )W«8rijskih piodajalnieah in trgovinah z jestvinaaii is i aom. Zaloga pri Mlhaol Kastnor-ju in Peter Lastnik-« * (ibljani 32 52-43 Ustanovljena 1862 Najstarejša 1976 peči in c. kr. dvorni Telefon 584 tvornica ognjišč s—7 mašinist RUDOLF GERURTH, Dunoi Vil. Kaiserstrasse 71, na vogalu Burggasse. Zaloga ognjišč, štedilnikov in stroj- llih nnnfitf za vsa^° porabo od navadne lllil UiJllJIH do najfinejše in najelegantnejše izpeljave, v vseh velikostih, črne ah bogato emailirane. Sušilnice, plinove peči, kamini. l/se vrste peči tudi s trajnim gorenjem. Specialni katalogi gratiš in franko. ,Society ©f Japan' c. kr. dvorna dobavitelja čaja direktni import japonskega in kitajskega blaga, čaja, ruma in konjaka, DUNAJ, I., Karntnerstp. 53. Naše že mnogo let obstoječe direktne zveze s Kino in Indijo nam omogočujejo uvažati le res izborne vrste čaja. Naši čaji so vseskozi zadnje žetve, brez prahu, presejani in ohranijo dolgo krasni aroma. Naše izborne, priljubljene mešane vrste se p\j6 v tisočerih rodbinah in se priporočajo same ob sebi. Poizkusni zavoji zadoščajo, da si pridobi stalnih odjemalcev. 2045 26—7 Poizkusni paketi a 10 dkg. in '/4 kg. od vseh vrst čaja. Št. I. Congo, fin, mil......kg. K 8'— „ II. Souchong, prav fin ... . „ „ 10— „ III. Moning, prav fin in močan . „ „ 12-— „ IV. Peking-Melange, specialiteta „ „14-- „ V. Melange-Imperial, najfiinejši „ „ 16'- „ VI. Pristni Karawanen, ekskv.. „ „ 24-— Rum na steklenice. Najfinejši brazilijanec, inozem. 0 65 litra K 2—, 1-3 komad „ 3'50, Jamaica, faconiran, srednji K V60, veliki „ 3'— Najfinejši Jamaica, mali K l-—, srednji „ 180 k. veliki „ 3-40 Old Jamaica, mali K 120, sred. K 2-20, vel. „ 4 — Old Martinlque, „ „ P50, „ „ 3"20, „ „ 6 — Konjak. Fourell & Ko. Jarnac-Cognac. — Ustanovljeno 1824. steklenica '/, '/, Poizkusna stekl. *** . . K 3-20 6-— *** . . K 1-— **** . . „ 4-20 9-— **** • • » 1'50 ***** . . „ 5-20 10-— ***** . . „ PoBiijatvH ohz. IG xv franku._ Narodno gospodarstvo. Trte iz državnih trtnic. Ravnokar je izdala c. kr. deželna vlada za Kranjske razglas, s katerim se posestnikom vinogradov naznanja, da se bodo spomladi leta 1906 oddajale iz državnih trtnic na Kranjskem ameriške, kakor tudi že cepljene trte. Cena cepljenim trtam je 16 vinarjev za revnejše in 20 vin. za premožnejše posest nike za vsak* trto. Ameriške trte se oddajejo po 6 K za 1000 ključev (reznic) in 18 K za 1000 sa-jenk (vkoreničenih trt) revnejšim, ter po 16 K za 1000 ključev in 40 K za 1000 sa-jenk premožnejšim posestnikom. Kdor ne sprejme trt v trtnici in zahteva, da se mu pošljejo po železnici ali pa po pcšti, ta mora plačati še vrh tega ovojne stroške, ki znašajo za vsakih 100 ključev ali sajenk 10 vin. in za vsakih 100 cepljenk 20 vin. Brezplačno se oddajajo trte le društvom, posebno za nasaditev matičnjakov, posameznim posestnikom pa le izvanredno v slučajih posebne revščine. Kdor misli teh trt naročiti, mora se vsaj do 5. decembra 1.1. zglasiti pri pristojnem županstvu, kjer izve lahko tudi za druge podrobnosti tega razglasa. Trte križanke ali hibride, ki se pripo-rečajo 2a zemlje, v katerih riparija ali druge bolj znane vrste ameriških trt ne uspevajo, rabijo lahko vinogradniki v manjših množinah, za poskušnjo tudi brezplačno, ako se v to svrho zglasč pri c. kr. vinarskem nadzorstvu v Rudolfovem in obenem popišejo zemljo in lego vinograda ter vpošljejo majhne vzorce te zemlje. Dnevne novice. „Nov položaj". Graška »Tages post" piše, da je dr. Šusteršič ustvaril s svojim nastopom za slovenski zapisnik nov položaj v deželnem zboru. To je res, in dve stvari sta, ki označujeta ta položaj. Prvič se je prestopilo zdaj v kranjskem deželnem zboru od besed do dejanj. Hribar je sam priznal, da tiste slovanske debate, ki so jih včasih poizkušali liberalci v kranjskem deželnem zboru, niso imele nobenega vspeha. Mi pa povemo tudi zakaj. Zato, ker so liberalci vedno le govorili, delali \ a niso, ker so se vsikdar bali zamere pri oholi gospodi. Liberalci se niso udeležili nikdar praktičnega dela za povzdigo slovenskega ljudstva. Ti ljudje, ki so po »Narodu" tako strupeno psovali ljudsko organizacijo, so ležali na trebuhu pred Heinom in Schwe glom. Ni se čuditi, da vsled tega njihove besede niso imele nobene veljave. Nov položaj je torej v tem, da je zdaj nastopila neodvisna in krepka, samostojna ljudska stranka, ki ne bo le govorila, ampak bo delala. Sama na sebi malenkostna formalnost glede zapisnika ima torej res programatični pomen. Nov položaj je pa tudi v tem, ker je dr Šusteršič s svojo energijo topot ustvaril slovensko večino v zbornici. Sicer so se liberalci zvijali in branili, kakor uma zan otrok, kadar ga hoče mati umiti z mrzlo vodo, pa neukrotni nastop katoliškonarodne stranke jih je odtrgal iz objema nemške go spode in s silo pritisnil v slovensko večin*. To je za Nemce zopet nov položaj, ker oni smatrajo to kot izdajstvo liberalcev in pre-kršitev podpisane pogodbe. Ako take pe godbo liberalci taje, naj priobčij* pisan* pog*dbo, kajti par Hribar jevih besedij nam ne zadošča. Na dan s pogodbo, ker zavijanja pri tem ne pomagajo, akt dejanja drugače govore. Previdna taktika katoliškonarodnih poslancev, ki so pozabili ta čas celo na grozne krivice, ki jim jih je storila liberalna stranka in niso še nastopili z najhujšim orožjem, ki bo po diralo nasprotne glave en za drugo, kadar se pokaže potreba, — ta zmerna taktika kaže Nemcem, da imajo zdaj opraviti z ljudmi, katerim niso kos in ki jih ne spravijo nikdar podse niti s pomočjo slovenskih svojih sužnjev. To je res nov položaj, in mi le čakamo, kak* se bodo počutili v njem ponosni gospodje! Slovenci in Hrvatje. Od ekse-kutiv. odbora Starčevičeve stranke p r a v a je g. dr. Šusteršič dobil pismo z dne 1. nov 1905, v katerem se on in njegovi somišljeniki v daljšem pismu podpisanem od dr. Franka zelo uljudno vabijo na letošno glavno skupščino Starčevičeve stranke prava dne 9. novembra t. 1. Na to je dr. Šusteršič odgovoril s tem le pismom: Slavni eksekutivni odbor Starčevičeve stranke prava v r*k;: veleuč. g. dr. J * s i p a Franka Zagreb. Velečastita gospoda! Sprejel sem Vaše velecenjeno pismo z dne 1. t. m. in seVam prisrčno zahvaljujem v lastnem in v imenu svojih tovarišev za častito vabilo na glavno skupščin* dne 9. t. m. Posebej se zahvaljujem osebno za laskavo priznanje mojega skromnega parlamentarnega delovanja obzirom pravic hrvatskega nar«da do državne samostojnosti. £alibog se pa čestitemu vabilu ne moremo odzvati i s. iz dveh razlogov: prvič, nas zadržuje naš deželni sabor, ki baš sedaj zboruje; drugič pa bede naša katol narodna stranka zavzela cficijelno stališče napram reški resoluciji šele na shodu zaupnikov koncem tek. mes., vsled česar nam posameznim članom stranke ne kaže popred storiti katerikoli korak v tej zadevi. Iz srca obžalujemo mi vsi razkol, ki je nastal med hrvatskimi rodoljubi in nadejamo se, da zdrav razum bratskega nam na roda hrvatskega premaga trenotne težave in neprilike. človeku ni dano gledati v pri-hodnost. Toda zdi se nam, da je za nas Hrvate in Slovence napočil zgodovinski dan, na koji se odloči naša usoda. Tu treba jasnih smotrov in jedinosti. Nam katol.-narodnim Slovencem, ki tvorimo ogromno večino našega naroda, je smoter jasen. Glasi se: Hrvatsko slovenska vzajemnost, oprta Šusteršič tudi tako izjavil, kakor se pa ni, še ne bi bil nikak dokaz, da bi bil proti splošni in enaki volivni pravici. Tudi posl. Hribar ni nikak krščanski soci-jalec, a je za splošno in enako volivno pravico in pravi, da je vedno bil za njo. Tudi brnski L e c h e r ni nikak krščanski soci-jalec, a se odločno poteguje za splošno in enako volivno pravico. Ker pa »Narod" še vedno trd', da je dr. Šusteršič govoril na shodu pri Frlincu proti splošni in enaki volivni pravici, ter se pri tem sklicuje na pri-če: dr. G r e g o r i č a , dr. Brejca in name, sem o tem vprašal najprej dr. Grego r i 2 a, ki mi je dejal, da o splošni inenaki volivni pravici sploh govora ni bilo. Dr. Brejc je brzojavil: »Glede na tozadevno trditev ,Slovenskega Naroda" , izjavljam, da meni ni prav nič znano, da bi se bil dr. Šusteršič na shodu pri Fer-lincu izrekel zoper splošno in enako volivno pravico. • Dr. Brejc." — Razume se, da tudi jaz nisem mogel slišati tega, česar dr. Šusteršič govoril ni. Pri tem se prav nič ne bojim »Narodove" trditve: »Najimenitnejša priča pa bo takratni pristaš dr. Gregoriča g. Ivan S t e f e , kateremu lahko z njegovimi lastnoročnimi spisi osvežimo spomin na dogod ke pri tistem shodu." Jaz 1. 1896. še nisem stal v katoliško narodni stranki, niti pri uredništvu »Slovenca", kakor n. prim. tudi dr. Tavčar v svojih mlajših letih ni bil tak prijatelj .Narodov", kakor je danes. Poznal sem dr. Šusteršiča le iz »Narodovih" na zgodovinsko realnost državnega prava hrvatskega. Bog daj tolik* potrebne jedinosti v doseg* vzvišenega smotra, v blagor hr-vatsko-slovenskega naroda! Odličnim spoštovanjem beležim udani dr. Ivan Šusteršič 1. r. Šolski odsek kranjskega dež. zbora je včeraj imel sejo. Poročevalcem je bil izvoljen dr. Ferjančič. Povabljen je bil k seji tudi dež. odbornik g. Peter Grasselli kot finančni referent dež. odbora. Le-ta je povedal, da dež. odbor nima nič denarja, nič prebitkov, in da bi se moralo najeti posojilo. Razdeljeno je bilo mnenje, ali naj se dad6 draginjske doklade vsem učiteljem, ali samo oženjenim. Ce bi se 25% doklade dale vsem učiteljem, bi to znašalo četrt milijona kron. Jasno je, da kdor to hoče, mora skrbeti tudi za pokritje. V torek zvečer bo odsek debato nadaljeval. Naša misel je, naj se z nemogočimi zahtevami ne pokoplje, kar je sedaj mogočega in nujnega. Ljubljansko barje. Pri včerajšnji seji finančnega odseka je bil odobren predlog posl. Šusteršiča in posl. P e v -š e t a , da dež. odbor izplača za uravnave voda in za vodovode, za katere so načrti že izdelani, štiri milijone kron. V to spada samobsebi umevno tudi ljubljansko barja. Poslanec H r i b a r je v tej priliki želel, naj se čimpreje reši načrt zakona o osuševanju barja. Poslanec dr. S u s t e r š i č je odgovoril, da je to že v njegovem predlogu nakazano, naj se torej dotični načrt kar izroči finančnemu odseku. — Tako smo torej na tistem stališču, ki so ga zavzeli naši poslanci že pred letoma. Takrat so predlagali, naj se take stvari izroče takoj finančnemu odseku v rešitev a uprli so se jim somišljeniki Hribarjevi in Schwegljevi. Treba je bilo dveh let, da so se spametovali in se postavili na isto stališče. Dr. Šusteršič ter splošna in enaka volivna pravica. .Slov. Narod" je pisal nedavno, da se je dr. Šusteršič 1. 1896. na shodu pri Frlincu povodom volivne borbe med njim in dr Gregoričem izrekel proti splošni in enaki volivni pravici. Ko je »Slovenec" na to izjavil, da je to navadna »Narodova" laž, je »Narod" stvar zavil, češ, da je dr. Šusteršič na shodu izjavil, da ni krščanski soci-jalist in da je v tem obsežen indirekten dokaz, da se je dr. Šusteršič izjavil proti splošni in enaki volivni pravici. To je dokaz le »Narodove" omejenosti. Ce bi se bil dr. lažij ne pa iz osebnega samostojnega spoznavanja, za dr. Gregoriča sem pa stal, ker sem ga istotako kot danes tudi takrat dobre poznal in čislal. Mene pri »Narodovem" ropotu torej zanima le to, kako si upa »Narodovo" uredništvo po osmih letih kar izdajati uredniško tajnost. Da je pri tej priliki »Narod" tako lepo odkril svojo časnikarske poštenost, me le veseli, ker kljub temu ne bo mogel dokazati, da je dr. Šusteršič takrat govoril proti splošni in enaki volivni pravici. S tem je odgovorjeno tudi na včerajšnjo »Narodovo" notico, v kateri pisari o »Vplivu krščanskih socialcev", č?š, da je dr. Šusteršič 1. 1896., dve leti po izjavi »Katol. delavskega društva" smel »nekaznovano pobijati splošno in enako volivno pravico". Kakor je jasno, da dr. Šusteršič na shodu pri Frlincu ni govoril proti splošni in enaki volivni pravici, tako se z »Narodom" o vplivu krščanskih socijal-;v ne bo nihče prepiral, ker zadnji dogodki »Narodove" trditve sami dovolj pobijajo. —- Ivan Stefe. Pri saniteti. . . Bivši kranjski deželni predsednik baron Hein je postal pro vizorni vodja sanitetskega oddelka v notranjem ministrstvu. K temu pristavlja neki nemški list: »Ni nam znano, da bi bil gospod baron svoje študije izpremenil, ampak je ostal trdno pri paragnfih. Tako je torej jurist, seveda modrokrven, postal načelnik zdravilstva cele države. Ce ne bi živeli v Avstriji, bi počili od smeha. Pri nas pa lahko ysak poljedelski minister postane čez noč učni minister, se ne smemo čuditi. Ce ni prosto nobeno mesto za kakega visokega gospoda jurista, pa ga naredč za sanitarca." Jugoslovanski učiteljski sestanek. Naš dopisnik nam piše iz Bel-grada: Ugledni srbski učitelj in član glavnega odbora »Učit. združenja" J o v a n P. J o v a n o v i č se je vrnivši s Prešernove slavnosti v Ljubljani ogrel za idejo, da bi se po primeru jugoslovanske mladine in umetnikov, a sedaj tudi časnikarjev in književnikov, vršil tudi jugoslovanski učiteljski sestanek. V tem smislu je v svojem listu »Prosveta" napisal članek, v katerem z lepimi in umestnimi razlogi propagira to idejo. O tej stvari naj bi se razgovarjali slovenski učiteljski listi sami; jaz jih na to opozarjam. Brez dvoma bi bila od takega sestanka velika korist in vsi zagovorniki jugoslovanske misli bi se ga iskreno radovali. Žilel bi, da bi ta lepa misel in ta koristni predlog g J o v a-novica našel odziva tudi pri sloven- skih učiteljih, kakor ga bo brez dvoma našel pri srbskih. - „Zagorje-Sagor". Sedaj je občinska uprava nabila kričeče, nepotrebne dvojezične napise. Ali bo zdaj Zagorje srečno? - Tako torej! Ali naj Zagorje ob Savi ščiti v naši deželi zarjavelo nemštvo! Zagorje je nazadnjaško.— Ce bi to bilo pred 50. leti, a danes! Kako pa delajo Nemci po Štajerskem in Koroškem! — Grozili so, da bo kaznovan, kdor bi ne hotel imeti na hiši nove tablice. Pa to ne gre tako. Številko mora imeti, a da bi moral imeti nemško, tega do sedaj še ne pravi noben zakon. Tablice so sicer prav lične, a nemščina na njih je nepotrebna. Najmočnejši tamburaški zbor na Kranjskem bode imelo kat. slov. izobraževalno društvo v Mekinjah, btel bode 30 članov mladeničev. Dosedanji tamburaški zbor je štel 11 članov; igral je že krog 50, med njimi tudi težkih skladb ter z vrlim uspehom pogostokrat nastopal pri veselicah, koncertih itd. Pomnoženi tamburaški zbor si je že nabavil nove izvrstne instrumente od tvrdke Kovačič v Zagrebu. Sloveči skladatelj g. Mil. pl. Farkaš je v svoji prijaznosti sam instrumente preiskal in potrdil. Bodi mu za to uslugo tu javna zahvala izrečena! Vsoto za glasbila nad 400 kron so zložili mladeniči večinoma sami. Pomnoženi zbor sedaj hitro napreduje pod skrbnim vodstvom organista g. Nikolaja Lobode ter bode o Božiču pri veselici že javno nastopil. — Preteklo nedeljo 5. t. m. je vprizorilo kat. slov. izobraževalno društvo veselico z raznovrstnim sporedom, petjem, tamburanjem, tri-dejansko veselogro s petjem: Vesela deteljica ali kratkočasni zapor s komičnim prizorom; Policijska ura ali ni dobro po polnoči ostati v gostilni. Udeležilo se je veselice mnogo občinstva, med njimi tudi več odlične gospode iz Kamnika. Točke sporeda so izvršili vrli mladeniči prav dobro. Le krepko naprej! — Za Strossmayerjev spomenik je daroval zagrebški nadškcf dr. P o s i 1 o v i č 3000 kron. Nadškof je obljubil, da da za spomenik še nadaljne zneske. — — Milodarov za svoje nesrečne pogorelce prosi podpisani. Vsak tudi najmanjši dar se hvaležno sprt j me! (Glej »Slovenec" štev. 243 t. leta »Ogenj"). Fr. L a k m a y e r, župnik v St. Joštu pri Vrhniki. — Umrl je v Kamniku posestnik U r-b a n D r a k s 1 e r , ©ča c. kr. okrajnega tajnika g. Jakoba Draksleria. — Umrla je v Kamniku gospa Minka R o d e roj. Smuk, v nedeljo so pa tudi pokopali Franceta Ajdovca. — Vinski semenj na Vidmu ob Savi. Kakor smo že poročali, vrši se isti v četrtek dne 16. t. m. Odbor je pre-skrbel po gosp. Bellčtu natančno analizo vir, ki se bodo na semnju prodajala. Kakor se razvidi iz uradne analize je vino jako izborno. Kupci se uliudno vabijo. — V Škof ji Loki priredi jutri kat. izob. društvo v društvenem domu veselico. Spored: 1. Igra: »Zakleta soba pri zlati g o s k i ". 2. Burka: »Tiskovna pogodba ".3. Tombola. 4 Prosta zabava. Začetek ob 4 uri. — Družbi sv. Cirila in Metoda je za njen otroški vrtec na Savi pri Jesenicah daroval v več obrokih g. Ivan Smrekar, mestni katehet in posestnik v Ljubljani 200 K. Postal je s tem pokrovitelj družbe sv. Cirila in Metoda pri št. jakobsko trnovski moški podružnici V novem poslopju imenovanega vrtca vzgajata dve otroški vrtnarici nad stotino slovenskih otrok. Dasi je družba sv. Cirila in Metoda prejela za ta vrtec izredno veliko darov, za katere se darovateljem opetovaje zahvaljuje, je morala vendar napr viti nekaj dolga, da je mogla postaviti svoj najnovejši „šolski dom" v jako kritičnem kraju. Zato prosi še nadaljnih darov za otroški vrtec na Savi pri Jesenicah. Zlasti opozarja najuljudneje vse one domoljube, ki so prejeli poštno-hranilnične položnice, pa so jih morda založili, naj jih blagovolijo poiskati ter vsaj do novega leta vložiti nanje če tudi lepravmale v s o t i c e , da se more z novim letom skleniti račun o vrtcu. — Društvo odvetniških kon-cipijentov na Dunaju je sprejelo resolucijo za popolni nedeljski počitek v odvetniških pisarnah. — Pri na Reki prijetem z Jesenic pobeglem trgovcu Z o r e t u so našli še 2200 kron. Zoreta so prepeljali v Ljubljano. — Duhovske izpremembe v goriški nadškofiji. Vič. g. Matija Ivančič, kurat na Srpenici, pride za samostojnega vikarija v Cerovo. Vič. gosp. Ivan Kunšič, vikar v Srednjem, pride za kurata na Srpenico. Vikarijat Srednje se bo oskrboval iz Ročinja. Vič. gosp. Ivan Sedej, vikar v Borjani, pride za vikarja v Kronberg. Vič. g. Jožef Shejbaj, kurat v Kalu, pride za vikarja v Birjano. Vič. g. Ivan Košir, vikar v Oblokah, pride za kurata v Kal. Obleke bo začasno oskrboval g. vikar iz Stržišč. Za župnijo Podmelec je prezentiran preč. gosp. Ivan K o v a č i č , župnik na St. Viški Gori in za župnijo Slovrenc pri Neblem vlč. gosp. Andrej Uršič, vikar v Oreheku. Preč. g. Peter Božič, župnik v Ravnah, je resigniral vsled bolebnosti na svojo župnijo ter je prevzel začasno kuracijo v Branici. Na župnijo v Lervinjanu je investiran preč. g. Anten Geat, katehet v Tržiču ter na župnije St. Peter ob Soči preč g. Dominik V e 1 i s c i g . do sedaj župnik v Velvederu. Preč. gosp. Ferdinand pl. P o s a r e 1 1 i, župnik dekan na Višku, je vstopil v stalni pokoj; vsled tega je bil upraviteljem te župnije imenovan vlč. gosp. Alojzij Morsutt, do sedaj kaplan v Čsrvinjanu. — Svinjska kuga. Vladna »Wie-ner Zeitung" je objavila zakon v obrambo proti svinjski kugi in dotično izvršilno na-redbo. Novi zakon se razločuje od prejšnega bistveno v tem, da bed« uradno le tedaj nničevali bolne in sumljive prašiče, ako je upanje, da se s tem zaduši kuga. Dalje bode vlada v gotovih slučajih dovoljevala uživati meso obolelih prašič v. Naredba določa kako se sme prodajati in pripravljati tako meso. — Vojaške vesti. Podpolkovnika Štefan M raze k in EdvardHa-n e 1 od 7. pešpolka sta trajno vpokojena; prvi je bil poveljnik dopolnilnega okraja okraja št. 7, drugi pa poveljnik 2. bataljona imenovanega pešpolka v Celovcu. — Stot nik 1. razreda Artur Gruber pl. Rehenburg od pešpolka 54, kateri je svoječasno tudi pri domačim pešpolku št. 17 služil, je prestavljen k c. kr. deželni brambi. — Odlikovan je z zlatim križcem s krono stotnik-računovodja 1. razreda Fran M a-s e 1 j od pešpolka št. 18 ter trajno vpoko jen s stalnim bivališčem v Ljubljani. — Reške resolucije od dalmatinskih poslancev niso podpisali prof P e -r i c , dr. Z a f f r o n , dr. I v č e v i c in prof K o r 1 a e t. — Italijanska sumničenja. »Agence Internationale" v Parizu javlja iz Rima, da je neki italijanski risar res prodal načrte italijanskih podmorskih ladij Avstriji in da ima Avstrija v Italiji razvito ogledu-ško službo. Umrla je gospa Marija Mucha, mati trgovca v Metliki. N. p. v m. ! — Slovenski optik v Gorici. V Gorico so dobili slovenskega optika g. J Primožiča. — Veliko kepo zlata so našli v rudokopu v BrandijU na Ogrskem. — Kepa tehta 37 in pol kg. Kepo so našli v plasti zemlje, ki se je vsled povodnji utrgala. — Vjet tat. Na Bekvah so vjeli kmetje Florjana Posavca pri tatrini. Ker se je zvedele za več tatvin in ker je bil prej že z istega vzroka petkrat zaprt, je bil obsojen na poldrugo leto težke ječe in potem v prisilno delavnico. — Razprodaja po rajnem gosp. župniku Jan. Kobilica bede na Črnučah pri hodnjo sredo dne 15 t. m. ob 8. uri. — Zdravniki in delavsko zavarovanje. Dne 7. in 8. t. m, je delavski svet nadaljeval razpravo o delavskem zavarovanju. Razni zdravniki so izražali mnenja glede bolniških blagajn. Zdravniki zahtevajo za svoj trud višjo plačo. Otroč-nicam naj se izplačuje bolniška podpora 6 tednov. Bolniške blagajne naj bi podpirale tudi rekonvalescente. Pojma »onemoglosti" ni mogoče določiti v zakonu, to naj stori od slučaja do slučaja zdravniška komisija Večja pozornost se mera obračati na zdrav ljenje doma, kar je tudi mnogo ceneje. Zdravnik mora imeti širši delokrog elede zdravstvenih razmer v delavnicah. — Razstava v Bukareštu bo prihodnje leto povodom štiridesetletnice vladanja kralja Karola. Razstava bode otvorje na dne 1. juni]a. — Ameriške novice. V Am-bridge Pa je ponesrečil delavec M i k o Z u m i č pri ponočnem delu. — V jeklarni v Allegheny, Pa. je zdrobilo ieklo nogo Josipu F r a n k o v i ž u. Zdaj leži v bolnišnici. — Pavel S t e r k , ki je bil obdolžen umora Štefana Pleše, je bil obso jen na en dolar kazni Dokazalo se je namreč, da Pleša ni umrl vsled neznatnih poškodb, ki mu jih je zadal Sterk pri medsebojnem prepiru, ampak vsled rakov. — Na progi Baltimore - Ohio je povozil vlak Frana Pagona in Roka Ogrina. — Surov častnik. V nedeljo je nekoliko pijani poročnik S e r t i č v Zagrebu večkrat udaril s sabljo po glavi ti-pografa Curija. Prihitelo je več ljudi, med njimi tudi mizarski mojster Habazin s svojo ženo in hčerjo. Sertič je nato skočil proti ; Habazinovi hčerki, a ker jo je branil oče, ga je udaril večkrat s sabljo in ga smrtno nevarno ranil. Množica je razorožila častnika ki je še okUfutal nekega policijskega stražnika in ranil več oseb. med tem tudi . knjigovodjo Bartona. Častnika so oddali inšpekcijskemu častniku. —■ Demonstracijo za splošno in enako volivno pravioo je pri redilo delavstvo v Pulju 9. t m. med sejo občinskega sveta. .i — Inženirsko sekcijo opusti južna železnica v Litiji 31. decembra t 1. Uradnike prestavijo v Ljubljano, na Zidani most in Maribor. — Potovanje Cehov v Rim. Prihodnje leto prirede češki katoličani v Rim romarsko potovanje, da proslave s tem 25'etnico velike slovanske enciklike Leona XIII »Grande Munus". Sestavil se je za Češko, Moravo in Slezijo poseben odbor, ki vodi vse priprave. V posameznih krajih so se pa ustanovili še krajevni pripravljavni odbori. — Konj je s kopitom udaril delavca Jakoba Noka v Trstu. Sunil ga ie v trebuh s tako močjo, da je Nok kmalu potem v bolnici umrl. — Kamenje na spomenik cesarjev. V gradiški okolici v Farri so se stepli pijani fantje in se obmetavali s kamenjem. Pri tem je kamenje padalo na cesarjev spomenik, ki stoji sredi ti ga in ga občutno poškodovalo. — Saline okoli Pirana namerava vlada deloma nakupiti, deloma pripraviti in urediti. Zato je določenih skoro en milijon kron. — Nadškof praški, kardinal Skrbensky, biva te dni v Rimu pri sv. očetu. — Nasilni vojaki. 2. t m. so štirje pijani topničarski vojaki v Gorici napadli nekega gospoda, ki se je mirno sprehajal in ga obdelavali s „Faschin"-nožmi. Komaj jim je, precej težko ranjen, ušel. fSgjig — Svojo taščo pretepel. Janez Poljanšek, posestnik v Marhovem, je svojo taščo z dežnikom pretepel. Ko je prišla k tašči Marija Repanšek, prišel je ne like pij »ni obdolženec za nje ter se je z jelševo vejo lotil, češ, da ji bo že dal; ker je pa Repanšek vmes skočila, zadobila je le-ta lahke poškodbe. Končno je pa le sko čil za taščo, jo na tla podrl in s koleni pokleknil nanjo, vsled česar ji je spahnil sklep leve rame. Za kazen je dobil šest ted -nov ječe. — V Kropi vodita duhovne vaje čč gg J. K u n s t e 1 j in A. Ž u ž e k. — S Kopanja se nam poroča: Naš č. g. župnik Fr. Avguštin boleha že več tednov. Nadomeščajo ga razni gg. duhovniki. V nedeljo dne 29. okt. in ne Vseh svetnikov dan pa se je sam prevzvišeni g. knez in škof potrudil k nam in opravil vsa cerkvena opravila. Ljudje so oba dni do zadnjega kotička napolnili cerkev ter mnogoštevilno prejemali sv. zakramente; obha-janih je bilo nad 230. Naravno, da ljudje ne morejo prehvaliti gorečnosti in prijaznosti presvetlega škofa. V imenu občine in župn je se gosp. knezoškofu za obilni trud in požrtovalnost najuljudneje zahvaljuje zastop občine Račna. — Trst ter splošna in enaka volivna pravica. Oočni zbor političnega društva „Ed-nosti" je sprejel naslednjo resolucijo: »Oočni zbor političnega društva »Edinost" poživlja vlado, da predloži čim prej državnemu zboru zakonsko osnovo, s katero naj se uvede narodna avtonomija in splošna enaka in direktna volivna pravica, brez ozira na takozvano posestno stanje in na podlagi preporcijonalnega volilnega zi stema". G Stanko G o d i n a je predlagal, naj bi odbor političnega društva sklical velik ljudski shod, na katerem bi se manifestiralo za splošno volilno pravico. Gosp. G 1 a v i č je izrazil željo, naj bi tudi list »Edinost" agitiral za splošno volivno pravico. — Umirajočega našli so v hosti pri Cikavi, občine Smihel Sto piče, nekega Matija Luzar. Dobila sta ga dva orožnika ko je ležal v vodi. Po težkem delu spravila sta ga iz vode ter naložila na voz. Odpeljan je bil v bolnico usmiljenih bratov v Kandiji kjer se je takoj potrebno ukrenilo, da se, ako mogoče, še okrepča. — Slovenska puškarska obrt. G. P e t e r Vernik, c. kr. dv»rni dobavitelj v Borovljah, je bil odlikovan na razstavi v Tešinu z zlatim križcem za svoje zasluge v puškariji. Dabro delo najde zasluženo pohvalo. Isti gospod je prodal ta mesec cesarju Meneliku v Abesiniji lovsko pu:ko za 2000 K Čestitamo! — Državno pravdništvo v Trstu je prepovedalo slavnost na čast pesniku Felice Cavallotiju, hudemu sovražniku Avstrije. Prof. Momigliano, ki je hotel govoriti, se mora vrniti v Italijo. — Ustanovni občni zbor Jadranske banke v Trstu se je vršil v nedeljo zjutraj v dvorani .Slovanske Čitalnice". Udeležilo se je istega osebno in po pooblaščencih 162 delničarjev, kateri so zastopali 744 000 K delniške glavnice. — Aktivni častniki in liga proti dvoboju. Vojno ministrstvo je obvestilo predsedstvo akademične lige proti dvoboju, da je aktivnim častnikom in kadetom dovoljeno pristopiti k ligi. — Novi admirali. Z Dunaja po ročajo, da je imenoval cesar za podadmirala Leodegarja Kneisler pl. Maix d o r f in Julija p 1. R i p p e r , ki sta bila de zdaj konter admirala. Za konterad-mirale so imenovani Lucijan pl. Z i -egler, Viljem Weber in Anton H a n s. — Važna razsodba za okr. bolniške blagajne. Upravna sodnija na Dunaju je izrekla dne 19 t m. neke načelno važno razsodbo. Neka okrajna bolniška blagajna je bila sklenila izpremembe svojih pravil v tem smislu, da se trajanje podpore, ki jo dobivajo člani, vekša s trajanjem članstva, vsled česar bi oni, ki je že 5 let član, moral dobiti podporo za eno celo leto. Namestništvo v Gradcu pa ni hotele odobriti te izpremembe pravil in je tudi ministrstvo za notranje stvaii potrdilo odlok namestništva. Okrajna blagajna je vložila zoper ta odlok pritožbo na upravno sodnijo. In ta poslednja je razsodila v smislu predloga zastopnika okrajne bolniške blagajne To je, da odrekanje potrdila izpremembe pravil ni odgovarjalo z-konu in je upravna sod nija razveljavila razsodbo ministrstva za notranje stvari. V svojem utemeljevanju pravi upravna sodnija, da zakon ne prepoveduje takega diferenciranja podpor. — Seveda je imela blagajna že zadosten rezervni zaklad. — Vodovod v Gorici. Tvrdka Kurz in tovariši, ki je napravila z goriško mestno upravo neko pogodbo, po kateri bi napeljala vodo iz Mrzleka v Gorico, je naznanila mestni upravi, da je svoje delo ustavila, ker ni mogoče spraviti Mrzlekove vode do potrebne visočine, da bi se potem nape ljala v Gorico. To je povedal mestnim starešinam v zadnji seji mestnega sveta župan dr. Marani. — Drugim občinam v zgled. Občina Gorje na Gorenjskem je sklenila prirediti 11. novembra t. 1. svoje občinsko premovanje govedi ter je v to svrho dovolih 200 K, ki se razdele kot darila za najboljše bike, krave in telice. Te je lep znak, ki kaže, da obč zastop umeva svoje dolžnosti. L? želeli bi, da bi tudi druge občine posnemale gorjansko. — Dobavni razpis. C in kr. pristaniški admiralat v Pulju naznanja trgovski in obrtniški zbornici, da namerava razne provijantne predmete po kupčijskih običajih kupiti. Med predmeti, katere bo dobavati, so tudi večje množine moke, graha, fižola, če-bulje, svinjske masti, krompirja, kisa, vina i. dr. Producenti občine, kmetijska društva in enaki se bodo v prvi vrsti upoštevali in so od položitve gotove varščine oproščeni. Producenti pa morajo predložiti izpričevala, da so producenti, in da sami producirajo ponudeno množino. Ponudbe je najkasneje do 30. novembra vložiti pri c. in kr. pristaniškem admiralatu v Pulju. Ea iztis dobavn. razpisa, obsegajoč predmete in množine, ki jih bo dobavati ter ponudbene pogoje je na upogled v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. — S Trebelnega. Vinska letina je bila zelo slaba. Nekateri so pridelali tretjino lanskega vinskega pridelka, mnogi pa še manj — V Ameriko je zadnji čas zopet mnogo šlo iskat sreče. Tudi cele rodbine gredo tjekaj in puste hiše doma prazne. Ako le en prinese nekaj denarja iz Amerike, že jih gre deset iskat v to obljubljeno deželo zlata. — Koliko jih je pa, ki pridejo domov skoraj prazni, še več, ki niti domov ne morejo. Pozor tamburaši! Izšel je cenik najnovejših partitur najboljših skladateljev Farkaša, Broža, Hruze, Bozzottia, Machača i. t d. i cenik tamburaških potrebščin Prve sisačke tvornice tamburicj. Stjepušin vSišku. Najboljše namizno orodje kakor tudi vse domače in kuhinjsko orodje se dobi posebno ceno pri znani eksportni tvrdki A Hirschberg na Dunaju II Rembrandt-str. 10. (Glej današnji inserat!) Ceniki z nad 800 podobami zastonj in franko. — Imenovana je na idrijski strokovni šoli za čipke dosedanja pomožna učiteljica gdč Frančiška S e d e j za učiteljico. — Nikolaj vitez Gutmansthal, grajščak v Radečah, podaril je deželnemu muzeju znano krasno sliko zamorke, katero je slikal pokojni naš rojak Anton Ažbe v Monakovem. Deželni odbor je v današnji svoji seji gospodu vitezu Gutmansthalu vo-tiral svojo posebno zahvalo — Iz nabiralnikov kradel. H'apec France Novak iz Dol je zisačil dninarja Janeza Jereba iz Verda ko je ravno v kapelici stoječi pri cesti v Dole, šiloma ndprl nabiralnik. Jereb je zbežal, a hlapec ga je zasledoval Na Novakov klic j ga je hotela neka dekla, ki je tatu na- ; ; sproti prišla, vstaviti. Jereb ji je pa z od- ! prtim nožem zagrozil, da jo prebode, če se ne odstrani. Orožniki so tatu v Borovnici zasledili in aretirali. Jereb je obstal, da je že Štirikrat v ta nibiralnik vlomil; oddali so da okr. sodišču na Vrhniki. Štajerske novice. š Umrl je v Celju dne 7. t. m c. kr. davčni kontrolor v pokoju Karol G r o farna n. š Graščina Žusem je prodana. Kakšen bo novi gospodar, se še ne ve. š V nameravanem „Sokol-skem" domu v Celju hočejo ustanoviti javno čitalnico in javno knjižnico za celjske in okoliške Slovence. š Volitev udov v osebno dohodninsko cenilno komisijo v cemtvenem okraju »Celje dežela" za III skupino be 2 8. novembra za tri leta. Slovensko vodstv6 v Celji naj takoj v raznih listih objavi kandidate, ne šele zadnje dni pred volitvijo, kakor zadnjič, da bodo tudi Slovenci spravili nekaj svojih v komisijo. š Velike povodnji so v občinah Pesnica in S t. I l j. š Zaročenko ustrelil. Pred gra škimi puiotniki je stal včeraj 26 let stari Adolf Pečauer, pristojen iz Cermoš-njice na Kranjskem, ki je ustrelil v graški okolici svojo zaročenko J o ž e f i n o K i -k e 1 , sebe pa smrtno nevarno ranil. Obravnava je bila preložena, da preiščejo duševno stanje obtoženega š Stavka v Trbovljah. V Celju je bilo obsojenih 16 delavk iz Trbovelj na 5 do 10 dni zapora, češ, da so pri stavki razžalile stražo itd., ko so nastopile proti onim, ki so stavko kazile Po izreku sodbe so obsojenke zaklicale »Hvala lepa!" ter smehljaje zapustile dvorano. š Slovenske zastave po spodnještajerskih mestih in trgih dovoljene. Znano je, da je okr. glavarstvo prepovedalo kmetijski zadrugi v Slov. Gradcu raiobesiti na svoji hiši slovensko zastavo. Sedaj je ces. namestništvo ta odlok zavrnilo kot neutemeljen. najnovejše o odporu železničarjev. Iz Maribora se poroča, da so ondotni železničarji sklenili pridružiti se pasivnemu odporu. Iz Budjejevic se poroča o prvem discipliniranju. Suspendiran je bil od svoje službe vlakovodja Dušek, ker je s tovornim vlakom oviral, da ni mogel neki osebni vlak naprej. OJpošiljanje plzenskega piva je sedaj silno otežkočeno. Sedaj se ga more odpošiljati mnogo manj, kakor se ga pošilja navadno. Navadno se ga odpošlje vsak dan 60 voz. sedaj se ga more odpos'ati k večjemu 15 voz. Na Moravskem prično tudi na držav, železnicah in na severni železnici izvrševati pasivni odpor. Izvrševalni odbor železničarjev je izdal izjavo, da se pogaja samo z železniškim ministrstvom, izjavlja, da železniško ministrstvo ni ugodilo še zahtevam, in da naj naznanijo takoj državnemu pravdništvu uradnike, ki hočejo izsiliti normalno službo. Neka tovarna železnice (Koiighof) na Češkem je morala vsled pomanjkanja premoga ustaviti delo. Tovarna emailov v Plznu je morala ustaviti pošiljatve, ker nedostaje vozov. V Plznu je došel voz pre-šičev s Poljskega, ki so vsled dolge vožnje vsi poginili. Iz Prage poročajo, da ondi ni prav nič vplival odlok žel. ministrstva, s kateri se obljubljajo stroge kazni. Imel je ravno nasprotni uspeh. Tudi na privatnih železn;cah narašča odpor železničarjev. Dalje poročajo iz Prage: Na postaji Lisa stoji 2000 ton blaga, ki ne more naprej, na postaji v Lo-bosicu je skočilo iz tira vtč voz. Na postaji v Nusle stoji 600 do 700 voz. Od vseh tirov so samo triie prosti. Na postaji v Budjejevicah stoji 200 praznih voz. Tudi v Ljubljani vre. Tako morajo na tukajšnji posjaji južne železnice uslužbenci pričeti z delom že ob 6. uri zjutraj, kar jj na nekaterih postajah že odpravljeno. Železničarji stanujejo daleč proč cd kolodvora in če ni>o točno na mestu, so kaznovani. Pri tem morajo trdo delati do 6. ure zvečer. To se pravi naravnost izrabljati ljudij, ki morajo pri takem delu omagati Sive g M a z i tega ne vidi in ne čuti, videti bi pa to morali drugi! MnbllansKe novice. lj Javna predavanja slov. kršč.-soc. zveze V torek je predaval v kiščansko socijalni zvezi g. dr. Jos. J e r š e. Za predmet predavanja si je i z -bral srednjeveške ljubljanske meščane, o katerih je povedal mnogo zgodovinskih zanimivosti. Najprej je splošno govoril o početku srednjeveških mest, potem o početku Ljubljane posebej. Nato je opisoval tedanjo mestno upravo in oblast tedanjih mestnih sodnikov. Preža- oimivi so bili podatki o srednjeveškem ljubljanskem trgovstvu in o obrtu, kateri se je razvijal v obrtnih zadrugah. Poslušalci so pozorno sledili predavatelju, kar priča, da jih zanima domača zgodovina. Prihodnji torek predava zopet g. d r. J o s. jerše. Nadaljeval bo svoje prvo vrlozanimivo predavanje ter govoril o zgodovin s k e m razvoju Ljublja-D e. Začetek točno ob pol 8. uri zvečer. lj Obravnava Malitsch-Sve-tek-Vodeb. Prizivna obravnava pred kasacijskim sodiščem na Dunaju v tej zadevi se je končala ob '/« na 4. uro popoldne. Odrejena je nova razprava v L j u b 1 j a n i, da se kenstarira, se li ravnanje Svetkovo in Vodebovo ne more tudi subsumirati pod določilo § 87. kaz. zak. Vsadruga ničnostna izvajanja državnega pravdništva je kasacijsko sodišče zavrglo. Obtoženca je zastopal dr. F r. Novak. Ij Osel iz ,Narodne tiskarne', ^idnje sredstvo, da bi se vzdržala sloven-sko-nemška zveza Tavčar Schvvegel Hribar, je umazan pamfletističen list, ki so mu dali ime „Oia", pa je pravzaprav osel. Stvar je strahovito neumna in ne bo častiti de-želnozborski večini Ta»čar-Sch\vegel Hribar prav nič pomagala Za danes le to pripomnimo, da je risar, ki sramoti ljubljanskega škofa, že beračil pri klerikalcih — in še bo! V tem sledi očetu tega .Osla". lj Vabilo k Martinovi veselici ki jo piiredi „Katol. društvo rokodelskih pomočnikov v Ljubljani" v nedeljo 12. novembra 1905, ob 6 uri zvečer, v svojem domu, Komenskega ulice 12 (Vstopnina 25. kr. Spored: 1. Bog blagoslovi pošteno rokodelstvo. Kantata v treh oddelkih za moški zbor. Društvu poklonila ob 501etnici dr. Iv. Ev. Krek (besedilo) in Fr. Ferjančič (skladbo). 2. F. S. Vilhar: Na vrelu Bosne. Moški zbor. 3. H Volarič: Č o 1 n i č k u. Moški zbor. 4. N a g o v o r. 5. R. Bur-garel : Nazaj v planinski raj. Samospev. 6. Oton Teich : Z a u b e r France, kuplet, poie g L Ložar. 7. Čarostrelec. Liudska igra v štirih dejanjih 8. Med drugim in tretjim dejanjem klavirska točka iz opere .F a u s t", svira na glasovir g. pevovodja G. Gorju p. 9 Prosta zabava. lj Prijet tat. Dne 22. pr. m. je bilo vlomljeno v kovčeg hlapca Jakoba Sibica in mu pokradene za 37 K obleke. Mestna policija je včeraj vlomitelja v osebi delavca Franca Wolfa rodom iz Kremsa aretovala. Oddali so ga c. kr. deželnemu sodišču v preiskovalni zapor lj Poizkušena goljufija- Pred par dnevi je prišla neka brezposelna natakarica v neko tukajšnjo trgovino in si je hotela izgoljufati galoše, kar se ji pa ni posrečilo. Včeraj jo je policija izsledila in jo dala pod ključ. Izročili so jo c. kr. okrajnemu sodišču. lj Panorama Kosmorama bo •d jutri naprej imela razstavljene prekrasne slike iz Bosne in Hercegovine lj slovenska opera. V petek večer se je pela zadnjič Cijkovskega „P i -kova dama", najgloblje in najbolj tehnično dovršeno delo Slovanov Gledišče je bilo polno G. O r ž e 1 s k i (Herman) je bil topot dobro pri glasu, a igra njegova nam ni povsem ugajala. G. S t o 1 z o v a (Pi-kova dama) je bila dobra v igri in petju. G. S k a 1 o v a (Liza) si ni ohranila vedno čistega glasu, čemur se o tem deževju in ob tej jako utrudljivi vlogi ne smemo Čuditi. Gg. Oufednik, Zach in Bete t t o so dobro pogodili svoje vloge. Zbor je bil dober, le več fines bi želeli, sosebno pri sopranu v višini; orkester je bil deloma premočan. Pohvaliti moramo gdč. Hoče-varjevoinRindovo, ki sta želi v medigri zasluženo pohvalo. S predstavo smo bili zadovoljni. — V nedeljo popoldan: „D e t e k t i v", zvečer pa primiera : „M i -r o z o v". lj Konj brez gospodarja. Včeraj zjutraj je našel ob državni cesti med Vrhniko in Logatcem prevoznik Ivan Stare v obcestnem vodnem požiralniku živega konja. Ker ga sam ni mogel spraviti iz požiralnika, je obvestil o tem vrhniškega ko-njača. Konj je najbrže zaostal laškim preku-povalcem konj, ko so šli prejšnji dan z ljubljanskega semlja. lj Shod »Katoliškega delavskega društva", ki bi se imel vršiti v nedeljo zvečer, se preloži na ponedeljek zveier. Shod se bo vršil v prostorih »Slov. kršč. soc. zveze" ob pol 8 uri zvečer. lj Kazenske obravnave pred okrajnim sodiščem. B o n č a r -j e v hlebec. Ivan Mandič, mestni delavec v Ljubljani je 24. p m pil celo noč v Bončarjevi gostilni in tam se mu je rodila grešna misel, da naj Bončarju hlebec vzame. Ko se je poslovil iz imenovane gostilne je vtaknil v svoj žep en hlebec kruha vred nega 1 K. bodišče obsodi Mandiča na 1 dan zapora s trdim ležiščem. lj Obravnava proti madami L5wy bo v Ljubljani 29. t. m. lj Tatvine. Včeraj je bila hlapcu Jožefu Zobcu na Dolenjski cesti izpod hleva ukradena suknja, vredna 12 K. — Ivani Pirčevi so pa bile ukradene iz nekega gostilniškega dvorišča štiri piščanci, vredni 3 K 60 h. — Danes ponoči so bile pa ge-stilničarki Jožefi Perkovi ukradeni trije pur-mani, vredni 30 K Osumljenec je znan. lj Ustanove za hiere ljubljanskih meščanov, ki so se letos omožile za ubogo nevesto šentpeterske župnije, dvema najrevnejšima deklicama v Ljubljani, ubogim obrtnikom ali njihovim vdovam, revnim rodbinskim očetom, vdovam ali materam, ubogim uradniškim ženskim sirotam, otrokom brez starišev v frančiškanski župniji in za uboge posle razpisuje ljubljanski mestni magistrat, Prošnje do 30. t. m. lj Konjski gnoj je na prodaj s 1. januarjem 1906 v ljubljanski artiljerijski vojašnici. Ponudbe do 1. decembra na po-veljništvo 7. diviz. artilerijskega polka v Ljubljani. lj Mlada sleparica. Marija Jančar, šivilja v Ljubljani, je razne stranke opeharila; tako med drugimi prodajalko pri Szantnerju za en par čevljev, Hedviko pl. Radics za 12 zvezkov beletristične vsebine; restavraterju Juliju Schmidu je natvezila, da je poštna uradnica in tam napravila 113 R 38 vin. dolga; na posojilu je prejela od Schmidovega natikarja 5 kron in ravno tu je na cigaretah 6 K 4 vin dolžna ostala. Šivilji Matildi Cerne je rekla, da je nastavljena pri gledališču in ker se boji, da bi se ji njena nova gledališka obleka ne pokvarila, jo je prosila, da bi ji za en večer posodila pelerino, katere pa ni več nazaj prinesla. Obdolženka taji, da je imela namen koga oškodovati in pravi, da ji nekdo pošilja vsak mesec po pošti denarno podporo in s tem bi bila vso škodo poravnala. Poizvedbe so dognale, da je ta zagovor iz trte izvit. Sodišče jo je obsodilo na šest tednov ječe. lj Izpred okrajnega sodišča V sili. Josip Golob je imel v najemu go stilno pri Waiserju. Ker je dolgoval že dalj časa Golob steklarju Kleinu precejšno vsoto za kozarce in kljub opetovanim opominom ni hotel plačati se je zvršila pri Golobu ru-bitev. Stem pa obtoženi ni bil zadovoljen in je baje v stiski prodal zarubljene stvari v vrednosti 70 kron. Sodišče obsodi Goloba na 2 dni zapora s postom. Velik prijatelj divjačine. Franc Surov je bil svoje čase vojak in zna jiko dobro streljati. Dne 8. p. m. seje spravil Surov v medvodski lov na golobe in zajce pri tem ga je pa zasačil lovski čuvaj J. Senica in mu odvzel puško Surov je bil obsojen na 2 dni zapora s postom. „Hanzel " v pivu. Ker nekateri zamenjavajo osebo, ki je bila obsojena radi primešavanja „hanzla" v pivo, pojasnimo, da to ni postilničarka Bevc na Dun?iski cesti, ampak gostilničarka v Žiro v č e v i hiši na Sv. Petra nasipu. Predrzen agent Agent Hugo Griinbaum je prišel dne 24 junija t. 1. na južni kolodvor z namenom, da se odpelje. Ko je hotel iti na peron ga je vratar opomnil, da ne sme nesti več ko en kovčeg v voz, dočim jih je imel Žid tri. To seveda ni bilo všeč predrznemu agentu in je začel psovati vratarja Černija, ter ga konečno v prsa sunil Se le, ko je prišel pol nadstraž-nik poleg, je nastal mir. Sodišče obsodi predrznega juda na pet dni zapora. Zagovornik prijavi ničnostno pritožbo Vkradene reči je kupila, starinarica Amalija Maček v Ljubljani je kupila pred dvem meseci od Stanislava Kikeljna štiri odeje vredne 11 K 40 vin. ki jih je svoji materi ukradel. Sodišče obsodi Amalijo Maček na 10 kron globe ali 24 ur zapora in povrniti mora oškrodovanki ukradene stvari. Surovost. Gosp. kavarnar Franc K r a p e š se je vozil dnč 16. p. m. s kolesom z Viča proti Ljubljani. Pred tobačno tovarno so ga srečali štirje fantje in ga začeli .štenkati". Najbolj korajžen in v surovosti nedo egljiv je bil strugar Alojzij Zupan, ki je stopil h Krapežu ter ga močno sunil, da je isti na tla padel in se poškodoval. Da se bode ta eksemplarična surovina drugič bolj civilno obnašala, se obsodi Zupan na teden dni zapora z 2 postoma. lj Pevsko društvo ,, Ljubljana" priredi v nedeljo, dne 12, listo-pada v areni „Narodnega doma" s sodelovanjem društvene gobe svoj običajni „Mar-tinov večer". Obširni spored obsega poleg petja, godbe, šaljive tombole, solo-nastopov tudi dokaj drugih točk, katere bodo nudile cenjenim obiskovalcem mnogo zabave. Po končanem sporedu ples do jutra. Posebnih vabil za to prireditev društvo ne bo razpošiljalo. Naročajte se na »Slovenca"! Nabirajte novih naročnikov! Cim več bo naročnikov, tem bolj se bo .Slovenec" izpopolnil in več bo nudil svojim čitate-Ijem. Razna stvari. Najnovejše. Velika stavka. 90.000 delavcev v srednji Nemčiji se je pridružilo generalnemu štrajku. Smrtna obsodba. „Narodna obrana" poroča, da je bil v Osjeku na smrt na vešalih obsojen cigan Anton Bog-gan, ki je umoril svojega druga Jurja Bog dana, mu vzel potem 80 K in voz in konje v vrednosti 200 K. Obsojenec je vložil ničnostno pritožbo. Samoumor pariške pevke. V mestnem gledišču v Rochefortu se je ustrelila za kulisami, ko je odigrala veliko ulogo, pariška operna pevka Luise Lonssian Pustila je listek, na katerem stoje besede: „V polni posesti svoje umetnosti, od ljudstva proslavljena, odhajam v smrt. Zakaj življenje je brez vrednosti, če zvene srce po ljubezni hlepe 'e." Sultanu gre trda za denar. Iz Carigrada se piše, da je pričel sultan varčevati. Marsikaj, kar si je dozdaj tainoni na dvoru privoščil, je vzelo svoj konec. Tudi harem bo v bodočem letu bolj skromen. Odpuščene bodo dame in tudi lepo število služkinj. V haremu je zato zdaj precej burno. Skrlatico imajo v Bsljaku. Sole so zaprte Spalne vozove III. razreda namerava prihodnje leto uvesti pruski železniški minister B u d d e. Pred 2. leti je že dal potnikom III. razreda na razpolago jedilne vozove, ki so jih imeli dotlej le potniki I. in II. razreda Želeti bi bilo gotovo, da se tudi pri nas uvede kaj takega. Prva ženitbena ponudba v ruskem listu. Iz Peterburga poročajo, da je zdaj izšla v „Peterburških Vjedom-nostih prva ženitna ponudba; do zdaj je cenzura vse črtala. Vzbudila je veliko senzacijo. Makedonija. Srbska četa je uničila poslednjo bolgarsko četo v kičevskem kraju, ki je sedaj bolgarskih čet popolnoma prost. Reforma deželnega zbora na Moravskem. Iz Brna poročajo, da je poleg poslanca S k e n e t a odšel na Dunaj tudi poslanec Z a č e k , da predloži vladi volivne reforme moravskega deželnega zbora. Deželni zbor naj bi bil v bodoče tako sestavljen: 2 viri-lista, 30 poslancev izmed veleposestnikov, ki se morajo voliti po proporcionalnem volivnem sistemu 21 čeških in 22 nemških poslancev iz mestnih okrajev, ki se morajo voliti po ločenih narodnih volivnih katastrih, 6 poslancev in sicer tri nemške in tri češke poslane od trgovinske in obrtne zbornice v Brnu in Olomucu pa po proporcionalnem volivnem sistemu, 39 čeških in 15 nemških poslancev deželnoobčinskih okrajev, ki se morajo voliti po ločenih narodnih volivni! katastrih, nadalje mora biti deželni glavar Ceh in prvi namestnik Nemec. Število deželnih odbornikov se poviša na osem, štirje naj bodo Cehi, dva Nemca in dva veleposestnika. Telefonska ln brzolauna poročila. Boh. Bistrica, 11. nov. Danes pri-drdrala prva lokomotiva z mnogimi dostojanstveniki. Na kolodvoru čakal občinski odbor, šolska mladina in mnogo ljudstva. Trst, 11. nov. Jutri dopoludne sta tu dve demonstraciji za splošno in enako volivno pravico: polit, društva „Edinosti" in ob isti uri soc. demokratov. Budimpešta, 11. nov. Napredna stranka je čisto razdejana. Šteje samo še 6 članov. Budimpešta, 11. nov. Odpor občin in županij, odkrita neposlušnost uradništva je spravila vlado v tako zadrego, da si ne zna več pomagati. Vlada je hotela pobirati davek po vojaštvu in pozvati novince pred komisije brez posredovanja uradov, a si je zdaj premislila. Košut poživlja uporne uradnike, naj store take zločine, da pridejo pred porotnike, ker na vsem Ogrskem zdaj ni porotnega sodišča, ki bi jih obsodilo. Danes je bil Fejsrvary pri cesarju. Tudi Kristoffy je bil ondi. Med drugim je bil govor o volivnem programu. Dunaj, 11. nov. Imenovanje dr. Fcrta ; za sekcijskega šefa v železniškem minister-: stvu je že izvršeno. Dunaj, 11. nov. Vseučilišče bo v po-> nedeljek zopet otvorjeno. Vse dane kazni j bo naučni minister preklical, ker so nemški poslanci zagrozili s parlamentarno akcijo. Dunaj, 11. novembra. Že včeraj zvečer je železniško ministrstvo izročilo tu vsem uslužbencem nove predpise. Vlaki prihajajo sem z velikimi zamudami, nekaj tovornih vlakov je sploh izostalo. Ce se bo odpor železničarjev še nadaljeval, se je bati, dase položaj še poslabša. Dunaj, 11. novembra. Odpor železničarjev na tukajšnjem južnem kolodvoru tu danes še ni imel posebnih posledic — Vsi vlaki so došli brez zamud. Praga, 11. novembra. Tukajšnjemu izvrševalnemu odboru železničarjev je prišlo poročilo, da na Češkem 22.000 železničarjev izvršuje pasivni odpor. Industrijska podjetja tožijo, da bodo morale vsled tega delo znatno omejiti. Situacija se je popoldne tu znatno poslabšala. Razni tovorni vlaki, ki so ponoči obtičali na progi, se prišli sem s peturno zamudo. Uradniki delajo v per-manenci ves dan in so že skrajno utrujeni. Razni tiri so blokirani tako, da tudi osebni in poštni vlaki prihajajo le z veliko zamudo. Dunaj, 11. novembra. (K. ur.) Neka lokalna korespondenca javlja, da je na dunajskem državnem kolodvoru premi-kalno osobje nove predpise izvrševalo danes na popolnoma korektni način. Tudi od Franc Jožefovega kolodvora je p«t vlakov odpeljalo brez zamude. Na zahodnem kolodvoru se je osebni in tovorni promet normalno razvijal. Linška direkcija drž. železnic javlja, da je na progi Line L;mbach prenehal pasivni od-porželezničarjevindana drugih progah tega ravnateljstva ni bile odpora. Praga, 11. novembra. Zaprta je češka tehnika. Tu je sedaj mir. Gradec, 11. nov. Dež. zboru je bilo danes predloženo poročilo odseka o ustanovitvi poljedelske šole na Sp. Štajerskem. Inženirju K i r s c h 1 a g e r j u se je podaljšal rok za zgradbo mostu čez Savo pri Trbovljah do 31 maja 1906. Posl. Kreff je utemeljeval svoj predlog, da se starostnemu zavarovanju priklopijo tudi obrtniki vseh kategorij. Predlog je bil odkazan odseku. Posl. Kokoschinegje poročal o razširjenju bolnice v Ptuju. Posl. J u r -t e 1 a je uložil predlog za podporo vsled snega oškodovanim sadjerejcem na Spodnjem Štajerskem. Prihodnja seja v torek. Zagreb, 11 nov. Včeraj se je tu shoda za splošno in enako volivno pravico udeležilo 4000 oseb. Po shodu je med občinstvo prišla policija in je pričela raztira-vati. Zader, 11. nov. Klub hrvaških deželnih poslancev je sklenil, da predloži danes deželnemu zboru dalmatinskemu predlog za sploš-neenako, tajno volivno pravico. Zader, 11. novembra. Peric in Kor-laet sta izstopila vsled reške resolucije iz kluba dalmatinskih dež. poslancev. Budimpešta, 11 novembra. Uradno se potrjuje da je nadškof dr. Samassa imenovan za kardinala. Monaco, 11. nov. Veliki vojvoda luksenburški umira. Stockholm, 11. novembra. Kralj Oskar je odločil, da Švedska stopi v službeno zveze z Norveško. Barcelona, 11. novembra. Dijaki tukajšnjega vseučilišča so se izjavili solidarnim z madridskimi tovariši ter so sklenili, da ne obiskujejo vseučilišča. Vdrli so v trgovsko šolo in ondi vse razbili. Berolin, 11. nov. Soc. dem. „Vor-warts" poroča, da je strankarsko vodstvo odklonilo predlog vratislavskih soc. dem., da bi proti tremrazrednemu volivnemu sistemu se vršile pocestne demonstracije. Peterburg,°l 1. novembra. Splošni položaj kaže nekoliko pomirjenja. V Moskvi so zopet odprta gledališča, restavracije in prodajalnice. Na železnici so zopet pričeli z delom Danes bo v Moskvi otvorjen kongres zemstev. Peterburg, 11. nov. V Kronstadtu je proglašen preki sod. Ena bojna ladja, ki je v rokah upornikov, je bombardirala angleško ladjo, kar zna povzročiti mednarodni prepir. Berolin, 11. novembra. Iz Kron stadta se poroča: Mesto je podobno vojaškemu taborišču. Vedno še prihajajo nove čete. Nemirov ni več. Vsi uporniki so zaprti v vojašnicah. Čuje se, da bo vsaki 11 mož ustreljen. Peterburg, 11. nov. Mornariški štab javlja, da v Kronstadtu ni bil ranjen noben častnik. Boj je trajal 12 ur. Kronstadt, 11. novembra. Danes je tu mir. Bilo ni nobenega nemira. Požari so prenehali. Došlo je sem več bataljonov raznih polkov in artiljerija s strojnimi puškami. Po cestah se vrše aretacije upornih mornarjev. černovloe, 11. novembra. Beguni iz Odese pripovedujejo, da so videli na odeški postaji 400 grozno razmesarjenih trupel. Judje širijo sramotilne spise o carju. V enem stoji : Odkar je Togo carja po glavi udaril, so carju vsi možgani izpadli. Judje razširjajo >rest, da je general ropal v Odesi. Peterburg, 11. novembra. General Adolski je bil na poti iz Jurjeva od kmetov ubit. Odesa, 11. novembra. Sole so zopet otvorjene. Bati se je še vedno novih nemirov proti Židom. Varšava, 11. novembra. 22 zastopnikov plemstva in meščanstva je odpotovalo v Peterburg, da zahteva ondi za Poljsko isto avtonomijo, kakršno je dobila Finska. Varšava, 11. novembra. V vseh varšavskih gledališčih svirajo orkestri ob začetku predstav poljske narodno himno, ki jo pevajo obiskovalci stoje. Pevanje poljske naredne himne je bile dolgo vrsto let prepovedano na Ruskem Poljskem. Peterburg, 11- nov. Nad cele Poljsko je proglašeno vojno stanje. Peterburg, 11. nev. Tu se pripravljajo protižidevski nemiri. Organizuje se .črna četa", ki obsega že 20.000 ljudi. Židovski odvetniki se dobili grozilna pisma. Kijev, 11. nov. Policijski minister in njegov pomočnik sta odstavljena, ker sta se pri nemirih nepravilno vedla. Saratov, 11. nov. Tovorni promet na železnici se tu zopet vrši. Mesto je mirno. Batum, 11. novembra. Okrajni šef je umorjen. Peterburg, 11. novembra. (Peterb. brzojavna agentura.) Sedanji načelnik zaklada, S i p o v , je imenovan finančnim ministrom; sedanji pomočnik finančnega ministra, K u 111 e r, ministrom za poljedelstvo; sedanji pomočnik finančnega ministra, T i m i r j a z e v , ministrom za trgovino; dosedanji ravnatelj južnozapadnih železnic, M e š e v, ministrom za promet; in pomočnik drž. kontrolorja, Filozofov, drž. kontrolorjem O imenovanju drugih ministrov krožijo nove govorice. Notranje stvari prevzame baje knez Sviatopolk M i r -s k i, vnanje stvari I z v e 1 s k i, pouk S t a h e v i č. Peterburg, 11. nov. Novo ministrstvo je izdalo oklic na resnejši del ruskega prebivalstva. V oklicu pravi, da je rtformno delo le mogoče, če nastane mir, in da naj se vsi njegovi koraki smatrajo za dosege miru. Pritožbe proti policiji povodom zadnjih nemirov bodo preiskane in krivci kaznovani. Ministrski svet obljubuje, da bo izvršil carjev manifest, a prosi rusko prebivalstvo, naj ga podpira pri tem s tem, da mu pomaga napraviti red in mir. Darovi. Poslano našemu upravništvu. Za družbo sv. Cirila in Metoda: G. Iv. Leben, kurat na Libušnjem 10 K mesto venca na grob prerano umrlega preč. g. župnika Mart. MalenSka. G. Janez Oblak, župnik na Bledu, darovi Mohor-janov 10 K. ZaCiril in Metodovo družb o je poslal: Preč. gosp. Matija Mrak, župnik v Boh. Beli kot zbirka Mohorjanov 20 K. Preč gosp. Ivan Krst Trpin, župnik na Mošnjah (Radovljica), kot zbirka Mohorjanov 7 K. Za pogorelce v Ratečah daroval M. M. 2 K. Po sklepu lista. Sprevod na čast Hrvatom prepovedan. Deželna vlada je prepovedala sprevod, v katerem so hotela slovenska društva spremiti došle Hrvate na njihova stanovanja. To je vendar - skrajno čudn«. Pravo ljudsko domače sredstvo, ki ga mnogo rodbin rabi iz lekarne B. FRAGNERJA, c. kr. dvornega založnika v Pragi, slovi že nad 50 let kot preizkušeno domače zdravile, olajšuje bolečine, prepreči vnetje in pospešuje celjenje, vsled česar se je razširilo že po celi monarhiji in ga imajo v zalogi vse lekarne. To je pač najboljši dokaz za njegovo izborno učinkovanje. To mazilo ne izgubi tudi če ga leta in leta hranimo nič na učinku, in bi ga vsled tega ne smelo manjkati v nobeni hiši. 431D b 7-4 mssmmmmsm Spominjajte se »Družbe su. Cirila In Metoda!'. Borzna poročila. Ljubljanska ,Kreditna banka' v Ljubljani. Uradni kurzi dunajske borze 10. novembra 1905. Založbenl papirji. 4°/0 majeva renta...... 4°/0 srebrna renta..... 4°/0 avstrijska kronska renta . 4"/„ „ zlata renta . . . 4°/0 ogrska kronska „ ... 4°/0 „ zlata „ . . . 4°/0 posojilo dežele Kranjske . 4'/>°/o posojila mesta Spljet . . 4'/.°/. n . Zader . . 4l;a°/0 bosn.-herc. žel. pos. 1902 . 4°/„ češka dež. banka k. o. . . 4"/o . . „ ž. o. . . 4 V/o zast- pisma gal. d. hip. b. . 4 V/o pest. kom. k. o. z lo°/0 pr. 4 V/„ zast. pisma Innerst. hr. . 4 V/o „ » ogr.cen. dež.hr. VISI« » n „ hip banke. 4 V/o obl. ogr. lokalnih žel. d. dr. 4 V/, obl. češke ind. banke . . 4°/0 prior. Trst-Poreč lok. . . 4% prior. dol. žel...... 3°/o , juž.žel. kup. •/,'/» • • 4 V/o avstr. pos. za žel. p. o. Srečke. Srečke od 1.1860'/,..... . . » 1864 ...... „ tizske....... zem. kreditne I. emisije . „ ogr. hip. banke . . . . „ srbske a frs. 100 — . . „ turške ....... Basilika srečke . . . Kreditne „ . . . Inomoške „ • • . Krakovske „ . . Ljubljanske „ . . Avstr. rud. križa „ . . Ogr. „ ■ • Rudolfove „ • • Salcburške „ . . Dunajske kom. „ . . Delnice. Južne železnice...... Državne železnice..... Avstr. ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . . Ogrske „ „ ... Zivnostenske „ ... Premogokop v Mostu (Briix) Alpinske montan..... Praške žel. indr. družbe . . Rima-Muranyi...... Trbovljske premog, družbe Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe . . Valute. C. kr. cekin....... 20 franki........ 20 marke........ Severeigns....... Marke......... Laški bankovci..... Rublji......... Dolarji......... Denar 100-05 99-45 10005 118-50 95 70 11415 99 50 100-60 100 — 100-50 99 75 9975 100 70 106 20 100 50 100'— 100'— 99'50 100-25 9990 9950 316-90 100-70 19035 296 75 16110 399 -299 -264 — 103--145 -24-90 471 -79"— 9f— 64 — 53' — 34 — 60-— 72--530-- 117-40 667 -1637 — 671 50 782- — 247 -675 -534-25 2617--534 — 290 — 578'— 155" — 11-36 1915 23-51 24 — 117-675 95 65 254- -484 Blago 100 25 100-15 100-25 118 70 95-90 114 35 101 — 101-60 101-50 99 90 10005 101-70 10720 10150 100-40 100-40 10050 101 25 100-— 318 90 101-70 192 35 298-75 163 10 307--306-50 27180 11050 146 — 26-90 481-— 84-— 98-— 70-— 54 80 36-— 64--78'— 541-— 118 40 668 — 1647' — 672*50 783 — 247 50 677-— 53525 2627-— 535'— 292 50 582-— 159"— 11-40 19-17 23-59 24-08 117-825 95 85 254-75 5-— Deijenei * se sprejmejo 2326 3—1 pri Ivan Buggenigu, sodarskemu mojstru, cesta na Rudolfovo železnico 5, Ljubljana. » »' : : kiska vinarsko društva" (registr. zadruga z omejenim jamstvom) v Gorici ima v svojih zalogah in prodaja < pristna in naravna vina Iz Brd, z UIpausKesa in s Krasa. RažpoJil janavse kraje od 56 litrov dalje. """" Uzorce pošlje na zahtevo. Somerne" postrežba točna in reelna. Sedež društva: Gorica,ulica Barzellini štev. 22. priporoča mmoTi»tti» vizitniee p. miki ca. flleteorologično poročilo. Višina n. morjem 306-2 m, srednji zračni tlak 736-0 v m a O Čm opazovani« Stanje barometra T mm Temperatura po Celziju Vetrorl Neb. •g s e cO . "53- CM 10 9. zveč. 735 7 38 sr svzh. del. jasno 21 11 7. zjutr. 735 7 0 5 sl. jvzh. megla 2. pop. 534 3 34 brezvetr. obl. Pod ugodnimi pogoji potresu nanovo zgrajena "v se proda po Srednja včerajšnja temp. 3 5», norm. 4 9». na Starem trgu štev. 18, v kateri se nahaja dobro idoča gostilniška obrt. 2297 2 Natančneje se poizve pri lastniku v pisarni Katoliške tiskarne v Ljubljani vsak dan od 8.—12. ure dopoldne in od 2.-6. ure popoldne. Posredovalci bo izključeni. Išče se manjša dobro vpeljana tr^ofina -ia z mešanim blagom na deželi v kaki fars pod ugodnimi pogoji. Ponudbe pod naslovom ,,M. A." Annoncen-Expedition Kienreich, Graz. 2323 3—1 Liniment. Capsici comp. Nadomestek za Pain - Expeller le splošno priznano kot izvrstno bol blažujoče mazilo; cena 80 v., K 140 in K 2 se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenico v škat-ljah z našo zaščitno znamko „Sidro* iz Richterjeve lekarne, potem se je gotovo prejel originalni izdelek. Richferjeva lekarna pri „zlateni levu" v Progi Elizabethgasse štev. 5 nova. SMF* IJnurn. razpošiljanje. oooooooooooooooo Najcenejša pot za zdaj!! © § JED - STAR - LINE" § o O o o o o o O preko Antwerpnay New-York, O O O o o o o o o Q O O O o o o o v Ameriko Pliiladelphia. Hitra in varna vožnja na moderno opravljenih, novih brzoparnikih te solidne družbe s pošteno in čisto postrežbo. Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne liste dobite v Kolodvorskih uiicah št. 41, od južnega kolodvora na desno. Za zastopstvo „Rdeče zvezde": prane Polenc V našo pisarno pridite za gotovo vsaj v torek dopoldne, da prestopite pravočasno na barko v soboto zjutraj. Naši parniki — Finland, Kronland, Vaderland, Zeeland vozijo do New Yorka osem dni. Tc je pribito. Uljnd-nost, snaga in zdrava hrana je na njih pri nas prvo in zadnje. Bed Star. ooooooooooooooooooooooooooooooooo Svetovna razstava St. Louis 1904. NajviSje odlik. .Grantf Prix'. 00 I Oi celem svetu znani so naši čudovito po ceni Moški štiljetni, trpežni, b s čepico..... par gld. 2 90 || Moški čevlji na tra- kove, trpežni in eleg. " " 3 25 P Damski čevlji na tra- m kove, lični in trpežni „ „ 2-90 i Damski čevlji na tra- H kove, črni in barvani, m solidni in praktični " " 180 i Otroški čevlji na tra- i kove, črni in barvani, n solidni in praktični Specialiteta: Goodyear svetovno blago. Alfred Frankel komanditna družba. v monarhiji. Podružnica v Ljubljani le v Spital. ulicah 9. Zastopnica: Josipina Herrisch. NEW 0GL*S! Y0RK in LONDO* nista prizanašala niti evropski c« lini ter je velika tovarna srebrnim prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgol proti majhnemu plačilu delavnih moči Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Po šiljam torej vsakomur sledeče predmeti le proti temu, da se mi povrne fgld. 6"60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nc Žev s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih Vlllt li anega komada. 6 kom. amer. pat. srebrn!h Jedilni! Žlic; 12 kom. amer. pat. srebrnih kavnlt žlic; i kom. amar. pat. srebrna zajemal nlca za Juho ; 1 kom. amer. pat. srebrna za|em«tš nlca za mleko; 6 kom. ang. Vlktorla ?ašl£ za pe* klado; 2 kom. efektnih namiznih svečnIKet i kom. cedilnik za Cal; 1 kom. najfin. slpalnlce za sladkat 42 komadov skupaj samo gld. 6*66 Vseh teh 42 predmetov je popre stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobii po tej minimalni ceni gld. 6"60. Ame. ričansko pat. srebro je znano, je skos in skozi bela kovina, ki obdrži boj« srebra 24 let, za kar se garantuje. > najboljši dokaz, da leta inserat ne tf melji na nlkakrinl slepariji, zavezu jem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi biU blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in na) nikdo ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krast* garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno ženitovanjska in priložnostna darila kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se edino le v 1923 8 A. hlRSCHBERG-a aksportni hiši američanskega pat. srebrnega blafcf na Dunaji II., ltembraiidtstr. 19 S. L. Telefon 14597. Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošlje. Čistilni prašek za njo 10 kr. Pristno le z zraven natisnjeno varst veno znamko (zdrava kovina). Izvleček iz pohvalnih pisem. Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture Js» ■adovoljen. Ljubljanu. Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolk; S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljt: Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru. Ker je vaša garnitura v gospodinjstvu jisli toristna, prosim, da mi pošljete še jedno. St. Pavel pri Preboldu. Kamilo Bohm, okrožni in tovarniški »t.: avtii S poslanim namiznim orortjem sem zel6 zsdo-dfoljen — Mihael Kov»čevič,ravnat. pamo^n urodoT dež pri viadi v Sarsjevu. — Sarajevo 22 okt 1901 Staroznana, dobro idoca, tik kolodvora stoječa „gostilna na pošti" se odda 1. januarja 1906 w najem aii na račun. Natančni pogoji se izvejo pri lastniku Viktorju pl. Wurzbachu v Gradcu pri Litiji. 2278 3-3 Pri nakupovanju S — suknenega = in manufakturnega — blaga r--= se opozarja na tvrdko HUGOIHLI --—» v lj ubijam g Špitalske ulice štev. 4 $ 250 52-39 $ Velika zaloga ===== $ suknenih ostankov. mm^mmmmmmmmmm Dunajske želodčne kapljice, vetrove odganjajoče in želodčni krč utešujoče priznano uspesno ljudsko zdravilno sredstvo. Steklenica iO vin., 6 steklenic 1 K. Odvajalne krogljice, posrebrene, učinkujejo očiščujoče, ne Ua bi povzročile bolečin, bkat-ljica 70 vin. — Dobita se v lekarni Mardet-schlaegerja, kemika pri zlatem orlu v Ljubljani na Jurčičevem trgu poleg železnega mo -.tu. Zaloga kosmetičnih preparatov „Ada" (oblastveno zavarov.) : Ada-milo. Ada-kream, Ada-ustna voda, Ada-zobni prašek, Ada-voda za jase in Ada-pomada. 42-do A. Kraczmer Efiv Ljubljana, Sv. Petru cesta 6 priporoča p o poln o z al o 3 o kratkih klavlr)ev mlgnonov in planin najbolj renomiranih firm po r ajnižjih cenah. Pre-igra i klavirji, solidno in s stanovitno prenarejeni so vedno v zalegi. Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. B8sendor-fer, c. kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju; Br. Stingl, c. kr. M dv. zalagatelja na Dunaju. Klavirji se popravljajo, obirajo in izvršuje se pod-laganje z usnjem strokov-njaško ln preskrb no in zaračunavajo najcenejše. 2178 52-3 1600 64—60 Valentin Golob (pr. Andr. D ruškovlč) Ljubljana, Mestni trg št, 10. trgovina z železnlno —— priporoča: - železo, ploščevino, nosilke in šine, cement, štorje, strešni papir, vozne plahte, gumnate cevi, medeninaste in lesene pipe, okove za stavbe, štedilnike, peči, orodja za mizarje, tesarje in pol)e-— delstvo, poljedelske stroje, kuhinjske oprave, kositarjeve posode domačega trpežnega ===== izdelka. ===== Velika (zaloga) Izbera pristno pozlačenih na-grobnih križev. Postrežba točna! Cene zmerne! založnik zveze »ustpljsklb a. k«, državnih unadnikov Najcenejša vožnja ¥ Ameriko. *g| E. Kristan oblastveno Koncesljoni-rana potovalna pisarna za Ameriko v Ljubljani Kolodvorske ulice št. 41 (na dvorišču).-- 468 43-36 > 3 ® i K U Najcenejša vožnja v Ameriko. HgB I Na željo pošilja natančni poduk brezplačno zastopnik Hamburg-Amerika Linie SEUfilG, Lijubljana 1928 52- 8 Dunajska eesta 31. Izvrstna prilika potovanja v AMERIKO LTS HAMBURG z"najnovejšima parobrodoma, s katerima je sigurnost vožnje najpopolneja ter zibanje parobroda skoraj popolnoma preprečeno. Še več povejo številke, obsežnosti novih parnikov, katera se imenujeta. A morita 690 čevljev dol8) 74 ši" prvi: AlllGIl&a rok, 53 globok, nosi 22.250 ton, drugi: Kaiserin Augusta Victoria nosi 25.000 ton, torej vsaki še enkrat večji, kakor danes veliki parniki, ki obsegajo samo po 8.—12.000 ton Vožnja preko oceana samo 7 dni. Potniki odhajajo v pondeljek, torek in četrtek vsakega tedna iz Ljubljane. Stavbeno, umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo. Hidraiične vidre in sesalke Josip Weibl J. Spreitzer-ja nasl. LJUBLJANA, Slomškove ulice 4. priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovšini v izdelovanje vseh v to stroko spa-dajočih predmetov: žično omrežje na stroj, obhajllne mize, ograje na mlrodvoru, obmejno omrežje, vežna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, itedllnlke, strelovode, železna okna, železne stole itd. Specijaliteta: valjlčnl zastorl in solndne plahte po najnovejšem zistemu s samodvigalnimi 1509 62—14 oporami brez vijakov. t Fran Ševčik v Ljubljani, Židovske ulice št, 7 priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih trocevnih in drugih pušk kakor tudi samokresov ter sploh vseh lovskih potrebščin pri najnižjih cenah. Popravila se izvršujejo točno in najcenejše. 1600 20--14 Ceniki na zahtevo zastonj. Največja izbera najaoljših in najcenejših dooRolesmSivalnilntroiev za rodbino in obrt. Glasbeni avtomati. Pisalni stroji. * ♦ Večletno jamstvo. ♦ ♦ Lastna delavnica za poprave. 60 52—44 Ivan Jax in sin trgovina s šivalnimi stroji in voznimi kolesi v Ljubljani, Dunajska cesta 17. in Zaloga čevljev Julija Štor v Ljubljani v Prešernovih ulicah št. 5. Največja zaloga moških, damskih In otroških čevljev, čevijev za lawn-tennls In pristnih v golsserskih gorskih čevljev. Elegantna, skrbna Izvršitev po vseh cenah. 771 52—31 vožnja v Ameriko je s pnrniki I lil I ' •/.!> 5s O N O i •C i. ZZr ' ~' fc mm \ mm UVVAv/. „Severonemškega Lloyda" "« □ sreme nn neo-iTork s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm II. Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wilhelm d. ■mm Grosse. i* j^V Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni. v. Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 1663 52-13 Edvard Taučar-ju, V Kolodvorskih ulicah ».35. nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju". Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena reelna in solidna. Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, An- ona Utah, \Vyoming, Nevada, Oregon in \Vashington, nudi naše društvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Galvcston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Balfimore in na vse ostale dele sveta, kakor: — — r- , i>________ a :.— Pnln-nhi Sinoanorp v Avstralijo itd. itd. Braznija, i\uua, buenOa Aires, —, v -t.. Pivovarna J. PERLES LJUBLJANA, Prešernove ulice 7 priporoča izvrstno marčno pivo —— v sodčkih in steklenicah. ——— -O- Najstarejša svečarska tvrdka. - Ustan. pred 100 leti Vr.Š upcue priporoča velečastiti duhovščini ter slavnemu občinstvu zajamčeno pristne čebelno- voščene sveče za cerkev, pogrebe In procesije, voščene zvitke, izborni mčd-pitanec koji se dobiva v steklenicah, škatljah in škafih v poijubni velikosti ter poceni. Kupuje se tudi vsak čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi vosek in suho satovje, po kolikor mogoče visoki ceni. Za oblla naročila se toplo priporoča in zagotavlja točilo In pošteno postreči. 1657 52-13 J OBUJAJ A, Prešernove (Slonove) ulice 7. Perlesova hiša. Važno! z« Važno! i \n\ j Naiboljša in najcenejša postrežba za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotografične aparate in potrebščine, kirurgična obvezila vsake vrsto, sredstva za desinfekcijo, vosek in paste za tla itd — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih 1658 vod iz soli za kopel. 62—13 Oblastv. konces. oddaja strupov. Za živinorejce posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, soliter, enejan, kolmož, krmin, apno i. t. d. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno. Drogerlja JlntOH Kane Ljubljana, Šelenburgove ulice 3. r u t asa DSZ> Mlin se proda i z prosfe roke na Dolenjskem blizu železn. postaje. Pri mlinu je vodni padec (10 m). Pripravno za napravo kake tovarne. 2078 22-11 Več v upravništvu „Slovenca". Prva hrvatska tvornica žaluzijj, rolet, lesenih in železnih zavojnih rolet za izložbe in portale G. Skrbič ZAGREB, Ilica 40 priporoča svoje priznano solidne, točne in cene proiz-immi vode. ov Ceniki zastonj In (ranko. Perje za postelje ia puh priporoča po najnižjih cenah 912 44 f. h i t i Pred škofijo št. 20. W~ Zunanja naročila se točno izvršujejo b03 104 — 68 Anton Presker krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 14 o C N g N = «B a 0. ■o o a o r Josip sttf S 1 ! krojač v Celju, Kolodvorske ulice št. 5 se priporoča"prečast. duhovščini in drugemu slav. občinstvu v izdelovanje vsnbovrstne obleke iz trpežnega in solidnega blaga, po najnovejšem kroju po nizkih cenah. Opozarja na veliko svojo zalogo Izsotoullene obleke, zimske In Športne suknje, haveloke In pnlerlne, ms io-s za gospode in dečke v največji izberi po najnižjih cenah. | t lastni bisi | roglstrovana zadruga z neomejenim poroštvom na Danajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinovih ulic obrestuje hranilne vloge po 2 55 41 0i 2 O brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnik« plačuje. W Uradne ure od 8.—12. In od 3.-4. ure popoldne. Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada. jsrss?0 kmet8k0 k 7,024.718-89. starghran-K 7,651.915-41. Dpr0me!K32,039761*84. sSdaez- K 120^5- Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Poštno-hranilniCnega urada St. 828.406. — Telefon §t. 185 'V Zimske 2176 (4) se priporoča prež duhovščini (JullOUlliJke OllleKG v izdelovanje vsakovrstne iz trpežnega in solidnega blaga po nizkih cenah. Oposzvojo zna.ogeoliko izgotovljene obleke. posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah. Dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov. klobuke, čepice, lovske J in modne telovnike, srajce, nogavice, jopce, hlače, doko-lenke, rokavice, gamaše, različne grelce, tirolske dežne plašče, čevlje, dežnike itd. priznano samo trpežno blago se najceneje kupuje v Prvi modni trgovini za gospode Enaelhert Skušek Ljubljana, Pred škofijo 19. £ S 25 s g- SI > n 3 © ZZ. sr » O: sn -i n »> * J* g "S' B » cr f c« g* O S- » S". S « O (u » B £ v N< < (/) O Cann Češko posteljno perje 9 kg noveli •kubl|enega K 9 60. boT|-JegaK U —; belega, |aka mehkega, iknbljenega K 18 — ; kron 34 — •oeinobelega, mehkega, iknb-lltnega K 30 -; kr»n 36 —. Po-illja bc franko proti povzetja. Tudi «e zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi poitnlh stroikov. Benedikt Sachael, Lobei 159 p. Plzen na Češkem. 1793 d 6-6 Najelegantnejše fzvršene 1 obleke za gospode In dame. Konfekcija, solidne cene, kulantna postrežba le pri JOS. ROJINA Ljubljana. 2179 20—5 Gospodične katere se želč izobraziti ¥ šivanju in krojnem risanju 1828 52—18 sprejema Franja Jesih, Ljubljana, Stari trg 28. Dobi se tudi kroj po životni meri. U najem se daje za več let 2248 3—2 V pritlična HISA v prav dobrem stanu sredi Depalevasi št. 23. Dobč se tudi 2 ali 3 njive zraven ali pa samo hiša, ki je prav pripravna za gospodo, katera gre rada na kmete na počitnice. Natančni pogoji se izvedo pri županu v Depalivasi, pošta Trzin, ali pa pri gospej Neži Paximadi v Sežani pri Trstu. izfoz siji v. Za 3 krone pošljem 5 kg. najfinejših1] bosanskih suhih sljiv (češpelj). Pri naročbi 100 kg. zaračunam ?o/75 22, 80/85 2 0, 85/I00 18, 110/,20 16 gld. Lequar (Pekinci) v sodih a 15 gld. Išče se zastopnikov. 2224 10-4 Lj. Vukovič, Brod n./S. Novoustanovljeno 2296 2—2 Glasbeno društvo „SOKOL" -v Buzetu v Istri- i«t>o sposobnega učitelja glasbe. Prednost imajo oni, ki so bili pri vojaški godbi in so tudi sposobni za pouk petja. Plača po dogovoru. Nastop takoj. Ponudbe naj se pošiljajo na društvo. /v- Zahtevajte pt»i nakupu Ono je MT zajamčeno čisto ym in h rez vsake škodljive primesi. Pere izvrstno. .edilno m znamko ,Jelen". 1320 39—19 * Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno znamko „ JELEN", Jurij Schicht, Ustje, največja tovarna te vrste na evropski celini. Varstvena znamka. se povsod! 1»»» I* Delavnica za usa cerKuena delti se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih kipov, altarjev, križevih potov, božjih grobov, božičnih jaslic, 4 i posrebrenih svečnikov i. t. d. Velika zaloga dovršenih kipov, križev in slik. 294 24- 21 Zahtevane fotografije in načrti s povratno pošto. K Stotine spričeval in pohvalnih pisem na razpolago. Delavnico z cenj. naročilom podpirati prosi vdani Konrad Skaza, St. Ulrich-Groden (Tirol). Najprimernejša, najcenejša in dobra vožnja iz Ljubljane v Ameriko je in ostane preko Trsta z brzoparniki prve angleške parobrodne družbe »Cunard Line" to je gotovo in se ne da vtajiti. Veliki moderno opravljeni snažni parniki te družbe odhajajo iz Trs>a vsake 14 dni. Pouk in vozne liste daje oblastveno potrjeni zastopnik Andrej Odlasek, dosluženi uradnik državnih želežnic in hišni posestnik v Ljubljani, Slomškove ulice 25 blizo cerkve Srca Jezusovega. Kdor želi več poiasmla, naj tu pismeno povpraša ali pa pride osebno v pisarno. Po kolodvorih in cestah nikdo ne čaka in tudi na druge silne načine nihče ne vabi. 1969 8 tr^trnlPiraPiPiPiPirara 6) 13 0 0 a a 0 0 0 Gromi tiOtel JHIOH" Ljubljana. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Plzensko MonoMo originalno pivo. 2260 7 Depot: Anton Kamposch. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 000000008000000000000000000000000 Ura bodočnosti s sidro je moja prava švičarska antimagnetiška patent remont, ura s sidro »Sistem Roskopf" z masivnim v kamnih se vrtečim, solidnim kolesjem s pristnim email-kazališčem, masivnim, pristnim z varstveno plombo zavarovanim nikelnastim okovom in šarnir-pokrovom nad kolesjem, ovalnim priponom, 36 ur idoča, z okrašenimi in pozlačenimi, natančno uravnana, s 3 letnim pismenim jamstvom, komad kron 5"— kron 3 kom. K 14-- 6 kom. K 27—. Ista ura s sekundnim kazalcem komad K 6-—, 3 kom. K 17--, 6 kom. K 33-—. Ista u-a s črnini jeklenim okovom kom. K 6 50, 3 kom. K 18 —, 6 kom. K 34--. Ista ura z dvojnim okovom, v pristno nikeln. okovu, brez sekund, kazalca K 8'—, 3 kom. K 22'—, 6 kom. K 40-— Ista ura z dvojnim okovom, v črnem jekl. okovu kotn. K 8'50, 3 kom. K 23"-, 6 kom. K 42'—. Ista ura z dvojnim okovom, v prist. nikeln. okovu, s sekund, kazalcem, kom. K 9' — , 3 kom. K 24'-, 6 kom. K 45--. Ista ura v pristno srebrnem okovu, odprta brez sek. kaz., kom. K 10'—, 3 kom. K28'—, 6 kom. K 52- -. Ista ura v posebno močnem srebrnem okovu, odprta s sek. kaz., kom. K 12-50, 3 kom. K 35'— 6 kom. K 68"—. Ista ura dvojno pokrita, v srebrnem okovu, s tremi plašči, s sek. kaz. komad K 16-—, 3 kom. K 46'—, 6 kom. K 90 -. Ista ura dvojno pokrita, v izredno težkem, bogato graviranem srebr. okovu s sek. kaz. komad K 18--, 3 kom. K 50"-, 6 kom. K 96--. Prosim nikar zamenjati teh ur s cenimi Roskopf urami, ki jih ponujajo trgovci z vsemi mogočnimi reklamami. Moja ura bodočnosti s sidro je določena, da služi p. n. občinstvu kot res soliden, dober in zanesljiv časomer, in odgovarja popolno vsem zahtevam, ki jih stavijo na solidno, dobro uro. Vsako leto razpošljem nad 50.000 komadov ur v največjo zadovoljnost svojih p. n. odjemalcev. To v Avstriji gotovo edino število je najboljši dokaz za solidnost moje tvrdke. Vsako tudi najmanjše naročilo se reši najtočnejše. 2202 10—3 Zamena v nepoškodovanem stanju dovoljena ali se vrne denar brez odbitka. Razpošilja _ jfag, proti povzetju Prva trgovina ur Hans Konrad v Mostu (Briix) 1157 Češko c. kr. sodno zapriseženi cenilec. — Odlikovan s c. kr. avstr. državnim orlom, zlatimi in srebrnimi razstavnimi svetinjami in nad 100.000 priznalnicami iz vseh delov sveta. Bogato llustrov. cenik! z nad 1000 slikami se pošljejo nn zahtevo vsakomur zastonj in franko. j čez 11 milijonov kron. j št 2, nadstr. \ 1905 Ž8Z 3' miij-kron> \ Lastna glavnica K 214.843-38. Najboljša in najsigutmejša prilika za štedenje I Ljad$I^a posojilnica sprejema hranilne vloge vsak delav- j-i brez kakega odbitka, tako, da nik od 8. ure zjutraj do 1. ure po- ZL 9 0 sPreime v'ožnik od vsacih vloženih poldan ter jih obrestuje po ' ' 100 K čistih 4 K 50 h na leto. Stanje vlog 31. avg. 1905: K 11,531,56417. Denarni promet do 31. avg. 1905:37,419.749-55. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštnohranilnične položnice na razpolago. V Ljubljani, dne 1. septembra 1905. Dr. Ivan Šusteršič, Josip Slika, knezoškofijski kancelar, predsednik podpredsednik. 1906 40—17 Odborniki i Josip Jarc, Anton Belec, veleposestnik v Medvodah. posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano. Dr. Andrej Karlin, Karol Kauschegg, Matija Kolar, Ivan Kregar, stolni kanonik v Ljubljani, veleposestnik v Ljubljani, župnik pri D. M. v Polju. svet. trg. In obrt zb v Ljubljani. Frančliek Leskovlc, Ivan Pollak mL, Karol Pollak, Greg. Sllbar, hiSni pos. in blag. Lj. pos. tovarnar. tovarn, in pos v Ljubljani. župnik na Rudniku. '' '^n,1.'u^^" 11' u^^11 •1 ^^ugrnu111 m i" i1U-* i n 11 * ................. mmimim.i.. .j Najcenejše in največja Razpošiljanje domača švicarskih ur na eksportna tvrdka. kraje sveta. Urar in trgovec 2237 <26-5> = H. SUTTNER v Kranju = vse SI. 502. Nikelnasta anker remont. „Roskopf" trpežno kolesje gld. 2'45 enaka iz pravega srebra gld. 3'95, ista z dvojnatim, 3 srebrnim pokrovom gld. 6'50. priporoča svojo izborno zalogo najfinejših, natančnih švicarskih ur, kakor najbolj slovečih znamk: Šafhausen, Ornega, Roskopf, Urania itd. Zlatnine in srebrnine, kakor nakraski, verižice, uhani, prstani, obeski i. t. d. najfinejšega izdelka po najniž ih cenah. Dokaz, da je moje blago zares fino in ceno je to, da ga razpošiljam po vsem svetu in imam tudi odjemalce urarje in zlatarje glavnih mest. Ravno je izšel najnovejši veliki cenik, kateri se pošlje zastonj in poštnine prosto. Moške ure '/, naravne velikost! o o o Št. 505. Prava srebrna cilinder remont trpežno kolesje in z močnimi pokrovi gld. 4*85, ista z dobrim anker - kolesjem gld. 5-95. I Pozor! Č i t a j ! Bolnemu zdravje! Pozor ! Cita j ! Slabemu —- moč! Pakraške kapljice in slavonska zel, to sta danes dve najpriljubljenejši ljudski zdravili med narodom, ker ta dva leka delujeta gotovo in z najboljšim uspehom ter sta si odprla pot na vse strani sveta. Pakraške kapljice: Delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstranjujejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo, zganjajo male in velike gliste, odstranjajo mrzlico iu vse druge bolezni, ki vsled mrzlice nastajajo. Zdravijo vse bolesti na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo proti bolesti maternice in madron; zato ne smejo maiykati v nobeni meščanski in kmečki hiši. — Naj vsakdo naroči in naslovi: Peter Jurišlč lekarnar v Pakraou štev. 108, Slavonija. — Denar se pošilja naprej ali s poštnim povzetjem Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 12 ste-klenlčlc (1 ducat) 5 K, 24 steklenl6to (2 ducata) 8 K 60 v, 36 steklenldto (3 ducati) 12 K 40 v, 48 steklenlčlo (4 ducati) 16 K, 60 steklenldic (5 ducatov) 18 K. - Manj kot 12 stekleničic se ne razpošilja. Slavonska zel: Se rabi z vprav sijajnim in najboljšim uspehom proti sušici, zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zamolklosti, hripavosti v grlu, težkemu dihanju, astmi, proti bodenju, kataru in odstranjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in pljučnih bolečinah (sušici). Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 2 originalni steklenlol 3 K 40 v ; 3 originalne steklenice 5 K 80 v; 6 originalnih stekleklento 8 K 20 v. Manj kot dve steklenici se ne razpošilja. Prosim, da se naročuje naravnost od mene pod naslovom : 2149 20—4 P. Jurišic, lekarnar v Pakracu 108, Slavonija. a >N O « »o o h a fc «3 ■»H »O Stanje hranilnih vlog: nad 20 milijonov kron. Rezervni zaklad: nad 700.000 kron. ■'zaa tm-.i Mestna hranilnica ljubljanska u Prešernovih ulicah štev. 3, u lastni hiši, (poprej na Mestnem trsu zraven rotovža), sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4 o/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračuniia vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev. Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Posojuje se na zemljišča po /0 na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 60/o izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati. 1078 8—7 Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje. 6 mesecev na polzkušnjol 3 mesec« krediti Popolno zastonj I ln enake širokoustne reklame moja svetovnozn&nh tvrdka ne potrebuje pri pohvali svojih ur. Razpošiljam že leta 2148 20-4 v popolno zadovoljnost svojim zasebnim odjemalcem svojo pristno am» rlkansko, antlmagnetliko, sistem Roskopf = patentnem, aro s sidrom št 99 s plombo t črnem imit. jeklen, ali nt-kelnastera okrona, pat. email. kazališSe, 3(i ur idočo, natančno repaairuno s triletnim primernim jamstvom, v futeraio iz jelenine, z nikeln. verižico in priT6Bk"m za ceno gl. 2*—, t komadov gi. 5-V6, « kom. (1. 11-25. Isti. ara /. drojiiim lokrorom gl. 3 40. Cene al-(tem „Bo«kep!" - are, brei plombe, kakorine prodajalo mali urarjl in trgovci, komad gl. 1 60- Denar nazaj! ali zamena dovoljena __tudi po 6 mesecih v nepokvarjenem stanu. — PoSilja proti povzetju ali je se denar poSlje naprej. Prva tovarna nr v Mostu (Briix) St. m 844, (CeSko.) c. kr. sod. zapriseženi cenilec. Odlikovan s c. kr. avstr. drž. orlom, zlatimi in sre-srnlmi razstavn. svetinjami in 100.000 priznalniml pismi iz vseh delov sveta. «ofato ilustr. ceniki z nad iooo slikami se na km-btevo pošljejo tratiš in franko. 0000 00 00®® Odda se dobro vpeljana trgovina mlinskih izdelkov v Ljubljani 2281 3-3 na živahnem prostoru. — Kje pove iz prijaznosti upravništvo tega lista. Zahtevajte zastonj ln franko moj veliki, bogato ilustrevan glavni cenik z nad 100 slikami vseh vrst nlkeinaatih, srebrnih !n zlatih ur z znamko ltonkopf, Ilalin, Ornega, Schairhaunen, (;ianhiittf> kakor tudi vseh vrst solidnih zlatnln in srebmln po izvirnih tovarniških cenah. Nikel. remont, ura......K 3-— sist. Roskopf patent ura.....4 — „ „ črna jekl. rem. ura , 4-— švic Izvir. Roskopf pat. ura . . , 5'— Ooldin rem. ura „Luna" kolesje „ 7 50 erebr. „ , „Gloria" „ . 7-60 . „ p dvojni plašč . , 11*50 , oklep, verižica z rlnčico na pero In karab., 15 gr. težka , 2 50 ruska Tula nikel. rem. ura s sidro z „Luna" kolesjem . 9 50 ura s kukovico K 8-50, budilka K 2 90, kuhinjska ura K 3 — svarcvaldska ura K 2 —. Za vsako uro Dietno pismeno Jamstvo! Nlkak rislkol Zamena dovoljena, ali denar nazaj ! Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Mostu 1077 (Brux) št. 843, Češko. 100—43 Učenca i =t> 2291 5 »Ljubljanska kreditna banka t- Ljubljani" Podružnica v CELOVCU. Kupuje in prodaja vse vrste rent. zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese Izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital K 2,000.000'-. Rezervni zaklad K 200.000'- Zamen ava In ekskomptuje D»Jc predujme na vrednostne papirje, izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje Zavaruje srečke proti kurzni zapale kupone. izgubi. Vinkuluje In devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. JI3 Eikompi in iiinttaau iiieulo. 'rji , J iS" Bonna. n.-.rcč!'..-.. Podružnica v SPLJETU. Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje dne vloge do dne vzdiga. Promet s čeki in nakaznicami. od t Ustanovljeno I. 1842. Slikanja napisov Stavb, in pohištvena pleskarja. Velika zbirka dr. SchOnfeldovih barv v tubah za akadem. slikarje. Elekrični obrat. Tovarna in prodaja oljnatih barv, firneža In laka Brafa Eberl, Ljubljana prodajalna In kompfolr: Telefon 154. Pelavnlca: Miklošičeva cesta št. 6 Igriške ulice št. 8 Ustanovljeno I. 1842. Zaloga čopičev za pleskarje, slikarje in zidarje, štedilnega mazila za hrastove pode, karbollneja itd. Priporočava se tudi sl. občinstvu za vsa v najino stroko spadajoče delo v me tu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah. 1966 52—51 Dobro blago m nizke cene! Anton Sehuster, ~ 7 V 2002 12 priporoča novosti konfekciji za dame in deklice, bluze, deških oblek, modnega blaga za dame in gospode, tirolski loden, parhent, šerpe, žepni robci, garniture, flanelaste odeje, najboljše belo blago in vsakovrstne preproge. Vzorci na zahtevanje poštnine prosti! Založnik c. kr. ^f drž. uradnikov. Ljubljana I If C" D C R Ljubljana Stari trg št. 9 J m (VLUUIl Stari trg št. 9 priporoča svojo tovarniško zalogo 583 52-49 suknenega, platnenega in perilnega blaga po izredno nizkih stalnih cenah. ♦♦ Potrebščine za krojače in Šivilje. ♦♦ Franc Sfupica v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. I ——— zraven Figovca, ———— trgovina z žeieznino, poljedelskimi stroji in špecerijskim blagom priporoča: 471 36 Portland- in Roman-cement, železniške šine in traverze za oboke, štorjo za strope, strešni klej, izolirne plošče, razne štedilnike in peči, kovanje za okna in vrata, kovanje za okna „Patent Avstrija", železno, pocinjeno in cinkasto pločevino, mrežo za sejanje peska, mrežo in bodečo žico za ograjo, ter vse druge stavbene potrebščine, vodne žage, samokolnice, nagrobne križe, tehtnice in uteže. orodje za mizarje, tesarje, kolarje, kovače in klučavničarje. Navadne in stranske (Fltigel) pumpe za vodo, pumpe za gnojnico, železne, pocinjene in svinčene cevi za napeljavo vode. Ročke za mleko, stroje za posnemanje mleka, oprave za mlekarne, lične kletke, razno kuhinjsko opravo. Velika zaloga slamoreznic, mlatilnic, gepeljnov, čistilnic, tri-jerjev, preš za grozdje in sadje, strojev za košnjo, plugov in bran. Preproge za vozove, svetilke za koč|je. Semena za poljedelce, poljski mavec, svetovnoznani redilni prašek za živino, korenine in fibris za izdelovanje ščeti in čopičev. Vedno sveže špecerijsko blago in razne rudninske vode! Podružnica v Kolodvorskih ulicah nasproti „Ti$lerju". 'i> *.- v * ■ te, tffim Bi-JEJU-lS. - .1 -.etlioilill i 1 t>i<|Ji*«iu» ima » ihIoin nivjra.Aintvratnojf«' irpužDo, krasiio blago «a bandera, baldahino, raznobarvne plašče, kaaule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje, prte itd uploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke ln vsa popravila. — Izdeluje ročno ln poSteno po uajnižji eeni bandera ln vso drugo obleko, l:'rečantite gospode prosim, (ia se blagovoli pn naročilih osirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvritk, dru-it potujočih agentov. Zagotavljajo hitro in najpo&tenej&o postrežDo in najnižjo cano, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo Najodličnejžiui spo&tovanjam ae priporoča 2189 26 — 2 Ana Hofbauer, imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode v Ljubljani, Wolfove nlloe 4. Prava radost za vsako gospodinjo so izborne testenine Žnlderšfč & Valenčič-a, ako pozna različne načine izdelovanja za juho, prikuho in močnato jed. Zdravje je največje bogastvo! Kapljice sv. Marka. Te glasovite in nenadkriljive kap-1 jice sv. Marka se uporabljajo za 0 notranje in zunanje bolezni. Bi Markov trg it. 36, poleg cerkve sv. Harka. Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih bolejtnih, ubla-žujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri n čreva. Preženo velike in male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni Deluje izborno proti hripavosti in prehlajenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele raditega manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobiva se samo: ftesfna lekarna, Zagreb, zato naj se naročujejo točno pod naslovom: fHestna lekarna, Zagreb, Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja. — Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto: 1 ducat (12 steklenic) 4 - K. t 4 ducate (48 steklenic) 14-60 K. 2 ducata (24 steklenic) 8'— K. C 5 ducatov (60 steklenic) 17'— K. 3 ducate (36 steklenic) 11— K. J Imam na tisoče priznalnih pisem, ki jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim uspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Barentinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nadlogar; Stjepan Borčid, župnik; Ilija Mamic, opankar: Zofija Vukelič, šivilja; Josip Seljanič, seljak itd. Ustanovljena 1.1360.' M^tlM IGKDMD, Ztl^l), "~U«fr"ov»Jenri. '360- Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka. 1310 20—19 Jesenske in zimske novosti za gospe in gospode, se priporoča manufakturna trgovina 2155 6-4 ČEŠ NI K & MILA1IEC Ljubljana, Lingerjeve ulice -— Cene strogo solidne! -— Nakup I11 prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, sreftk, denarjev itd. Zavarovanja za izgube pri žrebanjih pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje, r a j 1 n t S t * y r S i t e v naročil na borzi. kk Menjarična delniška družba „ n as hi t1 u i.. Wollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strebelgasse 2. (PP" Pojasnila "3MB v vseh gospodarskih in flnandnlh ■tvareb, potom o kurznih vrednostih vseh ipekulaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor ie mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnio. 18 160—121