Domoznanski oddelek 35 RAVNO polje 2007 352(497.4 Kidričevo) 6003209,1 Glasilo COBISS o 10JE 8.marec - mednarodni dan žena S povabilom: »Ana, Lana, Zora, pa tudi če nosiš drugačno ime, Tvoj praznik pozabiti se ne sme,« smo se tudi v občini Kidričevo odločili, da ohranimo to 32-letno tradicijo praznovanja dneva žena in več kot 100-1etui boj žensk za enake pravice in enakopravno obravnavo. ropi, tako v Svetu. Na osrednjo občinsko prireditev smo v dvorano PAN v Kidričevem povabili vse žene, dekleta in matere v naši občini. Odziv je bil neverjeten, saj je bila dvorana prepolna. Vsi, predvsem številne obiskovalke različnih starosti, smo uživali v pestrem in razgibanem programu. S svojo prisotnostjo, resnim in odkrito iskrenim nadebudnim nagovorom nas je počastil prvi mož občine, župan Jožef Murko. Ob pogledu nazaj nam je zaželel vse dobro tudi v bodoče, kaj »konkretnega« za ženske občine Kidričevo pa nam žal ni obljubil. Moderatorka Petra Hadler je s svojim posebnim stilom poskrbela tudi za smeh v dvorani, in to z izbranimi vmesnimi »opazkami«, seveda na račun moškega spola. Program smo pričeli z otroško folklorno skupino OŠ Cirkovce, pod vodstvom Marije Jurtela, in nadaljevali s podmladkom Twirling kluba Kidri- Moderatorka Petra Hadler je poskrbela za prijetno počutje in smeh. Danes se ne bojujemo na način, ki so ga bile prisiljene ubrati ženske v preteklosti. Za (pre) MOJE Ženskam občine Kidričevo je zaželel vse lepo tudi župan Jožef Murko. boj uporabljamo drugačne načine, metode in pristope. Uporabljamo znanje, spretnosti in svoje raznolike sposobnosti na številnih področjih. Pa vendar, dragi moški, »borile« se bomo še naprej. Vse dotlej, dokler ne uspemo. Na vseh področjih našega skupnega družbenega življenja moramo in zmoremo vzpostaviti tisto ravnovesje, ki nam je dano v naravi. Več nas je namreč. Tako v občini kot v regiji, tako v Sloveniji kot v Ev- čevo, iz šole Cirkovce, ki vadijo komaj štiri mesece, pa so prikazale lepo izdelan prispevek. Kaj jih pri vadbi še čaka, nam je nazorno pokazal naš, nam premalo poznan virtuoz iz Kidričevega, odlični Vili Koderman, državni prvak v twirlingu, s perspektivno solo točko. Iz Kulturnega društva Lovrenc (prav tako kot naša voditeljica Petra) so nam Suzana, Katja, Natalija in Leonida, kvartet flavtistk, ki jih druži ljubezen do glasbe, podarile nekaj prele- Člani otroške folklorne skupine OŠ Cirkovce. pih trenutkov uživanja v izbrani melodiji. Razveselili so nas še naši najmlajši iz Vrtca Kidričevo z enoto Cirkovce. Nastopili so otroci iz skupine »Delfmčki« z vzgojiteljico Stanko in pomočnico Klaro. Zapeli so pesmico »Gradimo prijateljstvo« in šteli po nemško do deset. Skupina »Veveričke« nam je z vzgojiteljico Petro in pomočnico Majo predstavila pesmico »Enkrat je bil en škrat« in po angleško naštela dele našega telesa. Iz enote Cirkovce so nastopili otroci skupine »Metuljčki« z vzgojiteljico Jerico in pomočnico Suzano ter nam zapeli »Mi pa hiško zidamo« in povedali deklamacijo »Mamici«. Podmladek Tvvirling kluba Kidričevo. Nastopili so tudi najmlajši, iz Vrtca Kidričevo in enote Cirkovce. Otroški pevski zbor OŠ Kidričevo. Učenci in učenke OŠ Kidričevo, natančneje otroški pevski zbor pod vodstvom Liljane Krošl, so nam ob prazniku voščili s prijetnima pesmicama, pa tudi z recitalom starejših učenk in učencev. Za prav posebno vzdušje in z nevsakdanjim nastopom (solo flavte in solo vokala) so poskrbeli Tamburaši iz Cirkovc, ki jih vodi neumorni Drago Klein. Po tako stopnjevanem vzdušju so nam za zaključek prireditve ob prazniku žensk večer polepšali, kot se spodobi, moški. Zapel nam je moški pevski zbor Talum, ki ga uspešno vodi Oliver Buček. Doživeli smo res lep večer, zato dovolite, da se kot organizatorka prireditve poleg nastopajo- čih zahvalim tudi tistim, ki so s svojim nesebičnim prispevkom prireditev omogočili. To so: direktorica restavracije Vital-Pan Antoniji Krajnc in zaposleni v restavraciji, učencu OŠ Kidričevo Janu Emeršiču, kije poskrbel za ozvočenje, učiteljici Aleksandri za pripravo scene, podjetju Revital za pomoč pri prevozih in dodatek k sceni ter seveda županu in Občini Kidričevo za podarjene cvetlice in pogostitev nastopajočih. Mislim, daje prav, da ta prispevek zaključim z rekom, za katerega velja, da se ga naj pri vseh svojih dejanjih in odločitvah čim bolj in povsod držimo. Predlagam, da smo vseskozi aktivni, da smo veseli, kajti dan, ko nismo ničesar počeli, dan, ko se nismo smejali, je izgubljen. Zato čim več tovrstnega druženja in praznovanj, ker: »Velja samo to, kar smo storili in doživeli, in ne, po čemer smo zgolj hrepeneli!« Mag. Silvestra Klemenčič, (organizatorka prireditve) Foto: BT Kulturna ura ob kulturnem prazniku Kot vsako leto smo tudi letos na OŠ Cirkovce šoli s kulturno uro obeležili slovenski kulturni praznik. Z učenci izbirnega predmeta Gledališki klub smo tokrat zajeli pojem drugačnosti, ki je neposredno povezan s kulturo. Če so kultura naša dejanja, misli, besede, potem je kultura tudi sprejemanje drugačnosti. Drobce le-te in občutja nekoga, ki je drugačen, smo strnili v dramsko uprizoritev z naslovom Vidim, čeprav ne vidim. Prireditev so obogatile razglasitve nagrajencev literarnega in likovnega natečaja, sprejem prvošolcev v svet bralcev in žrebanje glasovnic za naj knjigo. Ob letu kulture smo na naši šoli razpisali natečaj Pišem in rišem na temo Moje ljubezni. Učenci so likovno in literarno ustvarjali in tako je prispelo v oceno 50 likovnih in 23 literarnih del. Najboljši deli obeh področij sta bili nagrajeni s knjižnima nagradama. Učenci na naši šoli radi berejo. V krog bralcev so bili na prireditvi sprejeti prvošolci, ki so ob tem prejeli mape Bralne značke. Želimo jim, da bi jim bila knjiga vedno zvesta prijateljica, branje pa naj doživljajo kot čudovito potovanje. Vsako leto učenci glasujejo za svojo najljubšo knjigo. Glasovnice nato oddajo, med njimi pa sta ločeno za razredno in predmetno stopnjo "izžrebani glaso- vnici, ki sta prav tako nagrajeni s knjižno nagrado. Našo kulturno uro smo končali z mislijo, naj nas kultura v vseh svojih razsežnostih spremlja vsak dan in vsepovsod. Jerneja Kuraj Fotoarhv OŠ Cirkovce 4 Vzgoja in izobraževanje Kulturni dan na Glasbeni šoli Karol Pahor Ptuj Danes imamo kulturni dan. Katero kulturno ustanovo bomo obiskali? O čem se bomo pogovarjali? Kaj bomo novega izvedeli? Kaj bomo doživeli? Ta vprašanja in mnoga druga se porajajo v mladih glavicah, ko izvejo, da se bo nekaj dogajalo. Učenci prve triade OŠ Borisa Kidriča Kidričevo in podružnice Lovrenc so prvega februarja z učiteljicami obiskali Glasbeno šolo Karol Pahor Ptuj. Že nekaj let zapored smo zvesti poslušalci koncerta, ki ga pripravijo učitelji in učenci te glasbene šole posebej za nas in učence drugih šol. Vedno nas presenetijo z drugačno izpeljavo koncerta. Namen tega dne je spoznati glasbeno šolo, zaposlene, glasbila, pravila vedenja na kulturni prireditvi, uživati v koncertu, se seznaniti s potekom šolanja na glasbeni šoli in navdušiti otroke za vpis v glasbeno šolo. Odpravimo se v glasbeno šolo in poiščemo koncertno dvorano. Ogledamo si velik prostor, oder, glasbila, ki so razstavljena na njem, našo pozornost pa pritegnejo predvsem mladi glasbeniki, ki že nestrpno čakajo, da se nam predstavijo z glasbo na odru. Veliko so vadili, da lahko danes zaigrajo na odru. Predstavijo se nam učenci, ki igrajo blokflavto. Pa ne z igranjem na ta instrument, ampak z uprizoritvijo glasbene pravljice. Potem se na odru zvrstijo učenci, ki igrajo na različna glasbila: pihala, trobila, tolkala, brenkala, godala ... zaigrajo nam pesmice, učiteljica - ifl| L / B iW pa predstavi vsak instrument. Mlade glasbenike nagradimo z aplavzom. Posebej veseli smo, ko na odru zagledamo in slišimo naše sošolce. Veliko jih je, ki se učijo muziciranja na Glasbeni šoli Karol Pahor Ptuj. Mogoče se še kdo od učencev, ki so tokrat bili poslušalci, odloči za vpis v glasbeno šolo in nam morda že naslednje leto zaigra na odru. Besedilo in foto: Suzana Menoni - Planinšek Fi jw * t Wa Akcija zbiranja rabljenih knjig je uspela Zbranih 200 leposlovnih knjig Tako kot lansko šolsko leto, ko smo zbirali rabljene miselne otroške igre, smo tudi v letošnjem šolskem letu, decembra lani, na pobudo odbora Šolskega sklada, v katerem so predstavniki staršev in učiteljev, izvedli akcijo zbiranja rabljenih leposlovnih knjig. Na akcijo so se pridno odzvali tako učenci kot njihovi starši ter učitelji. Do zaključka akcije smo zbrali več kot 200 ohranjenih leposlovnih knjig, ki so dobile svoj prostor na policah šolske knjižnice. Želimo si, da bi akcija te vrste postala tradicionalna. Potrebno je omeniti tudi to, da seje v akciji najbolje odrezal 4. b razred z razredničarko Jožico Plajnšek. Še naprej si želimo konstruktivnih predlogov za takšne akcije s strani staršev in jih prosimo za nadaljnje sodelovanje ter pomoč. Besedilo in foto: Ivan Kojc Spoštovane občanke in občani! Narava se prebuja v cvetu, vse brsti in zeleni, tako da bi se bilo najbolje predali tej lepoti in uživati, a nas vsak dan čakajo nove obveznosti, brez katerih v našem vsakdanu ne gre. Vzbrstelo je tudi naše delo v občini, »sadove« pa pričakujemo šele čez nekaj časa, morda čez leto, dve ali več. Kako obilni bodo »sadovi«, pa je precej odvisno tudi od nas, katerim odgovornost ste zaupali na volitvah. Sam pa se s tem, ko mi je župan zaupal funkcijo podžupana, čutim še posebej soodgovornega za obilnost »pridelkov« v naši občini. V času, ko boste brali to glasilo, bomo že zasadili lopate za novi vrtec, kuhinjo in jedilnico pri OŠ Kidričevo, kar bo zraven projekta Zaščita podtalnice (kanalizacija), za katero naj bi lopate zasadili prav tako še letos, največja investicija in obremenitev za občinski proračun v letošnjem in prihodnjem letu. Seveda bomo zraven omenjenih investicij ter zakonsko določenih obveznosti iz proračuna, ki ga pravkar sprejemamo, poskušali kar najbolj ugoditi vašim potrebam po vaseh, v društvih in drugod, da boste prijetno, zadovoljno in varno živeli v katerem koli kraju naše občine. Sam. bom kot podžupan zadolžen predvsem za področje družbenih dejavnosti in moja prizadevanja bodo šla v to smer, da bodo društva imela dobre pogoje za delo na vseh področjih, da bodo vrtci in osnovne šole imeli dobre pogoje za varstvo, uspešno predšolsko vzgojo in osnovnošolsko izobraževanje, da bomo dobili tudi dom starejših, kar sicer ne bo naša investicija, bomo pa ustvarili vse ostale pogoje za uspešno realizacijo, da boste kar najhitreje deležni pomoči v primeru kakršne koli nesreče ... Kot vidite nam, dela in prizadevanj v dobrobit vseh naših občanov ne bo zmanjkalo, žal pa so potrebe ter volja in zagnanost po novih pridobitvah velikokrat večje, kot pa nam to omogoča občinski proračun. Kljub vsemu sem prepričan, da bomo uspeli. Spoštovane občanke in občani, želim vam prijetne velikonočne praznike! Podžupan Jože Medved Izdajatelj: Občina Kidričevo. Naslov uredništva: Ulica Borisa Kraigherja 25, 2324 Kidričevo. Odgovorna urednica: Brigita TETIČKOVIČ, telefon 041 788 - 340, elektronski naslov: tetickovic@gmail.cotn. Tajnica uredništva: Zdenka Bek Uredništvo: Zvonko Milošič (LDS), Andrej Napast (SLS), mag. Silvestra Klemenčič (SMS), Martin Krajnc (DeSUS), Ivanka Korez (SDS) in Vinko Mlakar (NSi). Lektoriranje: Lea Vaupotič. Tisk: Tercia tisk d.o.o. Naklada 2.400 izvodov. Javno glasilo Ravno polje po Sklepu Občinskega sveta Občine Kidričevo o določitvi programske zasnove objavlja članke o delu občinskih organov, občinske uprave in krajevnih odborov, o predlogih in sprejetih odločitvah občinskih organov, o delovanju političnih strank, o delovanju društev, klubov in drugih organizacij s sedežem v občini Kidričevo, informacije o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, orise srečanj z zanimivimi ljudmi, občani Občine Kidričevo, o okroglih mizah, konferencah, o prometu in prometni varnosti, pisma bralcev, odzivi, reklame in propagandna sporočila. Glasilo je brezplačno in dostavljeno v vsako gospodinjstvo v Občini Kidričevo. Uredništvo si pridružuje pravico krajšanja prispevkov in spremembe naslovov. Naslovnica: Iz proslave ob 8. marcu v Kidričevem Foto: Brigita Tetičkovič 6 Razpisi OBČINA KIDRIČEVO Ulica Borisa Kraigherja 25 2325 Kidričevo Občinska uprava Občine Kidričevo na podlagi 48. člena Statuta Občine Kidričevo, (Uradni list RS, št. 10/04 in 58/05), objavlja javni razpis za rezervacijo montažnega prireditvenega šotora v letu 2007 Predmet razpisa: rezervacija prireditvenega šotora v skupni izmeri 600 m2. Šotor je sestavljen iz 8 komponent dolžine 5 m in širine 15 m. Vsebina prijave: v prijavi mora biti navedeno: podatki o najemniku, datum predvidenega najema, namen najema oz. opis prireditve, kraj postavitve in odgovorna oseba z navedbo telefonske številke. Višina najemnine: po veljavnem ceniku (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 13/2006). Ostali pogoji: po veljavnem sklepu o višini najemnine in postopku najema morajo najemniki najemnino in stroške nadzora nad postavitvijo in podiranjem, ki poleg najemnine znašajo 248,29 EUR, poravnati pred predajo šotora v uporabo. Obvezne priloge: priglasitveni list za s. p., izpisek iz sodnega registra za pravne osebe oziroma odločbo o vpisu društva v register pri pristojni upravni enoti. Vse interesente pozivamo, da podajo pisno vlogo za rezervacijo najpozneje do 13. aprila 2007 na naslov Občina Kidričevo, Ulica Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo, s pripisom »Razpis za šotor«. Ostala pravila: Ta prijava se šteje samo kot prednostna rezervacija. Kljub tej rezervaciji bodo morali najemniki poslati še pisno vlogo ali potrditev termina najpozneje tri tedne pred samo prireditvijo ter predhodno podpisati najemno pogodbo. Interesenti, ki ne bodo poslali prijave, bodo lahko šotor najeli samo v primeru, da bo ta v želenem terminu še prost. Prednost pri najemu imajo društva s sedežem v Občini Kidričevo. V primeru zainteresiranosti več društev iz Občine Kidričevo v istem terminu bo najemnika izbral Odbor za gospodarjenje z občinskim stvarnim premoženjem, ki bo pri izboru upošteval naslednja prednostna merila: ponudba najkvalitetnejšega programa v okviru predvidene prireditve, tradicija prireditve, javni pomen prireditve, čas delovanja društva v Občini Kidričevo in število članov društva. Občinska uprava Občine Kidričevo OBČINA KIDRIČEVO Ulica Borisa Kraigherja 25 2325 Kidričevo Komisija za mandatna vprašanje volitve in imenovanja Občine Kidričevo na podlagi 5. člena Odloka o ustanovitvi javnega glasila Ravno polje (Uradni list RS, št. 103/2003), objavlja javni razpis za odgovornega urednika občinskega javnega glasila »Ravno polje« Za odgovornega urednika je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje pogoje 19. člena Zakona o medijih: • mora biti poslovno sposoben, • ne sme mu biti izrečena prepoved opravljanja poklica, dejavnosti ali javnega nastopanja. • Kandidat tudi ne sme biti član Občinskega sveta Občine Kidričevo in ne funkcionar politične stranke. Izpolnjevati mora tudi naslednje pogoje: • ima višjo ali visoko izobrazbo družboslovne smeri in eno leto delovnih izkušenj na področju novinarstva, ali: • ima srednjo izobrazbo in dve leti delovnih izkušenj na področju novinarstva. Prednost ima kandidat z višjo izobrazbo. Vse interesente pozivamo, da podajo pisno vlogo z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev najpozneje do 13. aprila 2007 na naslov Občina Kidričevo, Ulica Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo, s pripisom »Razpis za odgovornega urednika«. OBČINA KIDRIČEVO Komisija za priznanja in odlikovanja Na podlagi Odloka o priznanjih Občine Kidričevo (Uradni list RS, št. 49/00), Komisija za priznanja in odlikovanja objavlja Razpis za podelitev občinskih priznanj Plaketa Občine Kidričevo 1. Plaketa Občine Kidričevo se podeli posameznikom, delovnim skupinam, družbam, zavodom, organom, organizacijam, društvom in drugim pravnim osebam. Za izjemne uspehe na posameznih področjih dela in življenja. 2. Komisija za priznanja in odlikovanja razpisuje največ 3 (tri) plakete. 3. Predlog za priznanje mora vsebovati osebne podatke kandidata oziroma podatke o predlagani delovni skupini, družbi, zavodu, organu, organizaciji, društvu ter opis zaslug, dejanj, uspehov oziroma utemeljitev pobude za podelitev plakete. 4. Pobude za podelitev plakete Občine Kidričevo lahko dajo posamezniki, družbe, zavodi, organizacije, organi, društva in druge pravne osebe. Pobuda mora biti pisna ter argumentirana in obrazložena. Pobudnik ne more predlagati samega sebe. Listina častni občan 5. Listina častni občan se podeli občanom občine Kidričevo in drugim državljanom Republike Slovenije, kakor tudi državljanom tujih držav, ki so z izjemnim delovanjem in stvaritvami na področju gospodarstva, znanosti in umetnosti, športa, kulture in humanitarnih ter drugih dejavnosti prispevali ter zagotovili trajen pomen za razvoj, ugled in promocijo občine. 6. Komisija za priznanja in odlikovanja razpisuje največ 1 (eno) listino častni občan. 7. Predlog za listino častni občan mora vsebovati osebne podatke kandidata oziroma podatke o predlagani delovni skupini, družbi, zavodu, organu, organizaciji, društvu ter opis zaslug, dejanj, uspehov oziroma utemeljitev pobude za podelitev listine. 8. Pobude za podelitev listine častni občan lahko dajo posamezniki, družbe, zavodi, organizacije, organi, društva in druge pravne osebe. Pobuda mora biti pisna ter argumentirana in obrazložena. Pobudnik ne more predlagati samega sebe. 9. Predlog za podelitev plakete in listine častni občan Občine Kidričevo je potrebno poslati Komisiji za priznanja in odlikovanja, na naslov Občina Kidričevo, Ul. Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo s pripisom »ne odpiraj - pobuda na razpis za podelitev plakete občine Kidričevo«, v roku 14 dni od objave razpisa. Številka: 094-1/2007 Datum: 12.3.2007 Marija Bauman, predsednica komisije za priznanja in odlikovanja Občinska uprava / krajevni urad 7 Pripravljalna dela v teku Po dolgem pričakovanju začetka izgradnje vrtca so se v mesecu marcu le pričela pripravljalna dela. Dela zajemajo zakoličenje objekta, podiranje dreves, pripravo dovoznih poti na gradbišče in ureditev samega gradbišča. V naslednjih mesecih se predvidevajo večje aktivnosti na gradbišču. Po terminskem planu naj bi se izgradnja vrtca, ob ugodnih vremenskih razmerah, končala v jeseni 2008. Občina Kidričevo je že v mesecu oktobru izvedla javni razpis za izbiro izvajalca za gradnjo vrtca Kidričevo. Na javnem razpisuje bil izbran izvajalec Vegrad, d. d. iz Velenja, ki je bil najugodnejši ponudnik, saj je bila njegova cena najnižja in znaša 3.068.907 EUR. HG Del dohodnine za donacije V novem Zakonu o dohodnini ZDoh-2, ki se je začel uporabljati s 1. 1.2007, objavljen pa je bil v Uradnem listu RS št. 117 dne 16. 11. 2006, je v 142. členu opredeljena namenitev dela dohodnine za donacije. To je popolnoma nov instrument, po katerem bodo zavezanci lahko namenjali del svoje dohodnine (do 0,5 odstotka) za financiranje splošno koristnih namenov in za financiranje političnih strank in reprezentativnih sindikatov. Za splošno koristne namene veljajo humanitarni nameni (vključno z varstvom človekovih pravic), nameni varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, invalidski, dobrodelni, ekološki, kulturni, športni, religiozni in drugi nameni, ki se opravljajo v okviru dejavnosti rezidentov Slovenije. Seznam upravičencev je objavljen na spletni strani Davčne uprave Republike Slovenije: http://www.durs.gov.si/si/aktu-alno/dohodnina_2006. Anton Leskovar Odbor za varstvo okolja in požarno varnost Balonarski klub Ptuj vabi na dan odprtih vrat V petek, 13. aprila, ob 18. uri v Termah Ptuj (Apart hiša), vam bomo predstavili: - usposabljanje za pilota prosto letečega balona, - usposabljanje za ostalo osebje v balonarstvu, - XI. Mednarodni balonarski praznik in XIII. Državno prvenstvo Slovenije v letenju s toplozračnimi baloni. Dogodka bosta potekala med 25. in 29. julijem v Termah Ptuj. Več informacij najdete na: www.balonarski-klub-ptuj.si kontakt: balonarski. klub.ptuj@amis. net, Branko Ambrožič, GSM: 041 918 125 Pristojnosti krajevnega urada Večina občanov je seznanjena, da v občinskih prostorih deluje tudi krajevni urad, oziroma matični urad, kot še vedno nekateri radi poimenujejo to podaljšano roko upravne enote. Starejši se spominjajo, da se je bilo mogoče na krajevnem (matičnem) uradu nekoč tudi poročiti. Vendar so bili to časi, ko je bilo letno zelo veliko porok in je k vsakemu krajevnemu uradu pripadal še en, bolj slovesno opremljen prostor, ki je služil za poročno dvorano. Sčasoma seje število porok zmanjševalo, spreminjale pa so se zahteve glede prostorov, kjer so se poroke sklepale. Ker je bilo vzdrževanje tolikih prostorov, ki so bili na vseh krajevnih uradih, le-teh pa je bilo na območju takratne velike občine Ptuj kar 25, predrago, seje število krajev, kjer so se zakonske zveze sklepale postopno začelo zmanjševati. Tako smo počasi prišli le do ene poročne dvorane za celotno občino Ptuj. Tako stanje je tudi danes, saj je za celotno območje upravne enote določen le en uradni prostor za sklepanje zakonskih zvez, to je poročna dvorana na ptujskem magistratu. Glede na predpise, ki urejajo sklepanje zakonskih zvez, je zakonsko zvezo mogoče skleniti tudi izven tega uradno določenega prostora, vendar je za to potrebno zadostiti nekaterim pogojem in od upravne enote pridobiti ustrezno dovoljenje. Na katerem koli krajevnem uradu, ne glede na kraj rojstva, pa je po uvedbi računalniško vodenega matičnega registra mogoče dobiti izpisek iz matičnega registra rojstev in porok in ne glede na kraj smrti tudi izpisek iz matičnega registra smrti za osebe, ki so umrle po 3. 5. 2005. Na krajevnem uradu lahko prijavite ali odjavite stalno ali začasno prebivališče in ne glede na kraj stalnega prebivanje oddate vlogo za pridobitev osebnega dokumenta, to je osebne izkaz- nice ali potnega lista. Če bo vaš mladoletni otrok v tujino potoval z drugo polnoletno osebo, lahko ustrezno potrdilo dobite tudi na krajevnem uradu. Tukaj lahko tudi overite kakršen koli prepis ali fotokopijo, pa tudi podpis za potrebe vseh upravnih postopkov. Na krajevnem uraduje torej mogoče overiti tudi podpis prodajalca na kupoprodajni pogodbi ob prodaji avtomobila. Vendar poudarjamo, da upravni organi overjajo le listine za uporabo v upravnih postopkih, za overitev pogodb za promet z nepremičninami in vse ostale listine, ki se uporabljajo pred pravosodnimi organi, vključno z oporokami, pa so še naprej pristojni notarji. Če prodajate kmetijsko zemljišče, ponudbo oddate na krajevnem uradu, ki bo poskrbel, da bo v skladu s predpisi izobešena na oglasni deski. Naši uslužbenci na krajevnih uradih evidentirajo tudi podpore volivcev raznim referendumskim pobudam in kan- didaturam za volitve. Izdajajo potrdila iz evidence gospodinjstev in registra prebivalstva in iz drugih uradnih evidenc in sprejemajo vloge, kijih posredujejo v reševanje na upravno enoto. Če si morate urediti kaj od navedenega, se torej ni potrebno odpraviti na sedež upravne enote na Ptuj, ampak lahko v času, ko posluje vaš krajevni urad, vse to uredite v svoji občini. Krajevni urad Kidričevo, ki ima sedež v prostorih občinske stavbe, za vas posluje vsak delovni dan v tednu. Odstopanja od tega urnika so v času dopustov in nepredvidenih odsotnosti posameznih uslužbencev, vendar lahko o času poslovanja posameznega krajevnega urada predhodno dobite podatke tudi na upravni enoti, na telefonski številki 798 01 00. Referat za matične zadeve, državljanska stanja in krajevne urade Upravne enote Ptuj. Odbori Občine Kidričevo v mandatnem obdobju 2006 - 2010 Na podlagi 17. člena Statuta Občine Kidričevo (Uradni list RS, št. 10/04 in 58/05) je občinski svet Občine Kidričevo, na svoji 2. redni seji, dne 1. 2. 2007 sprejel sklepe o imenovanju: - odbora za družbene dejavnosti - odbora za varstvo okolja in požarno varnost - odbora za gospodarstvo - odbora za kmetijstvo in gozdarstvo - odbora za gospodarsko infrastrukturo - statutamo-pravne komisije Odbor za družbene dejavnosti V odbor se imenujejo mag. Silvestra Klemenčič, Vlahovičeva ulica 1, Kidričevo (predsednica), Marija Bauman, Dragonja vas 27, Srečko Lah, Pongrece 28/c, Jožef Medved, Lovrenc na Dr. polju 95/a, Slavko Pulko, Lovrenc na Dr. polju 50. Poslovnik Občinskega sveta Občine Kidričevo (61.člen - Ur.l.RS št. 10/04) opredeljuje naloge odbora kot: »Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju negospodarstva in javnih služb družbenih dejavnosti, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče s predlogom odločitve«. Odbora za varstvo okolja in požarno varnost V odbor se imenujejo Anton Leskovar, Lovrenc na Dr. polju 108 (predsednik), Branko Valentan, Apače 206, Natalija Kutnjak, Njiverce, Ul. Nikole Tesle 1, Stanko Medved, Žu-pečja vas 36/a, Milan Dobič, Mihovce 51. Poslovnik Občinskega sveta Občine Kidričevo (62.člen - Ur.l.RS št. 10/04) opredeljuje naloge odbora kot: »Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odloči- _______ tev iz pristojnosti obči- ne na področju varstva S okolja in požarne varnosti, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče s predlogom odločitve«. Odbora za gospodarstvo V odbor se imenujejo Zoran Žunko, Sp. Gaj pri Pragerskem 23 (predsednik), Branko Valentan, Apače 206, Viktor Cafuta, Apače 273, Srečko Frangež, Zg. Jablane 11, Andrej Karne-ža, Sp. Gaj pri Pragerskem 37. Poslovnik Občinskega sveta Občine Kidričevo (63.člen - Ur.l.RS št. 10/04) opredeljuje naloge odbora kot: »Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju gospodarstva, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče s predlogom odločitve«. Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo V odbor se imenujejo Jožef Goričan, Stražgonjca 36 (predsednik), Srečko Lah, pongrce 28/c, Milan Fideršek, Zg. Jablane 16, Milan Unuk, Zg, Jablane 35, Simon Valentan, Njiverce vas 26. Poslovnik Občinskega sveta Občine Kidričevo (64.člen - Ur.l.RS št. 10/04) opredeljuje naloge odbora kot: »Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju kmetijstva in gozdarstva, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče s predlogom odločitve«. Odbor za gospodarsko infrastrukturo V odbor se imenujejo Janko Ba-števc, Zg. Jablane 40 (predsednik), Anton Habjanič, Njiverce, Ob gozdu 4, Danilo Lendero, Apače 104, Mihael Žitnik, Sta-rošincec 37/c, Anton Medved, Stražgonjca 6. Poslovnik Občinskega sveta Občine Kidričevo (65.člen - Ur.l.RS št. 10/04) opredeljuje naloge odbora kot: »Odbor obravnava Ko razmišljam, kaj napisati ob zaključku mandata krajevnega odbora (KO) Njiverce, kar ne morem verjeti, kako hitro so minila skoraj štiri leta od konstitutivne seje 19. 5. 2003. V tem času smo se člani KO Njiverce (Marija Podgoršek, Darjan Lampič, Boštjan Milošič, Simon Valentan in Anton Habjanič ml.) sestali na devetih rednih in dveh izrednih sejah, na katerih smo obravnavali vrsto problematik, ki so neposredno ali posredno povezanih z našim krajem. Če se ozrem na plan dela, ki smo si ga zastavili na 2. redni seji, dne ustavo, zakoni in statutom občine ter glede medsebojne skladnosti z drugimi veljavnimi akti občine«. 23. 6. 2003, lahko zaključim, da smo bili v prizadevanjih za realizacijo postavljenih ciljev dokaj uspešni. Tako je v letu 2004 bila realizirana preplastitev in razširitev ceste Njiverce-Šikolska cesta ter dopolnjena javna razsvetljava na neustrezno osvetljenih mestih skozi Njiverce vas, vse do železniškega prehoda. V letu 2005 so bile nameščene prometne grbine (ležeči policaji) in postavljena cestna ogledala na nepreglednih križiščih v Nji-vercah. Kot naj večji dosežek si gotovo štejemo izgradnjo športnega parka v Njivercah konec vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju gospodarske infrastrukture, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče s predlogom odločitve«. Statutarno-pravna komisija V komisijo se imenujejo Anton Habjanič, Njiverce, Ob gozdu 4 (predsednik), Janko Baštevc, Zg. Jablane 40, Bogdan Škafar, Stmišče 11, Neža Šešo, Lovrenc na Dr. polju 86, Silvo Skok, Njiverce vas 37. Poslovnik Občinskega sveta Občine Kidričevo (66.člen - Ur.l.RS št. 10/04) opredeljuje naloge komisije kot: »Statutarno-pravna komisija obravnava predlog statuta občine in poslovnik občinskega sveta in nujnih sprememb oziroma dopolnitev, odlokov in drugih aktov, ki jih občinski svet sprejema v obliki predpisov. Komisija oblikuje svoje mnenje oziroma stališča glede skladnosti obravnavanih predlogov aktov z Nadzorni odbor Nadzorni odbor občine je naj višji organ nadzora javne porabe v občini. V nadzorni odbor se imenujejo: Andreja Emeršič, Tovarniška cesta 4, Kidričevo, Marijana Vesenjak, Cirkovce 61/f, Marjan Bezjak, Župečja vas 50/a, Nuša Vrabl Ferenčič, Lovrenc na Dr. polju 108/a, Viktor Dolenc, Zg. Jablane 33/a. Statut Občine Kidričevo (39. člen) opredeljuje naloge odbora kot: »Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitosti in pravilnosti poslovanja občinskih organov, občinske uprave, javnih zavodov, javnih podjetij in drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev«. Brigita Tetičkovič V pričakovanju krajevnega odbora Njiverce lanskega leta. Projekt še ni v celoti zaključen, pa vendar lahko s ponosom rečemo, da nam je v Njivercah končno uspelo uresničiti dolgoletno željo po svojem športno-rekreacijskem centru. V letu 2006 so bili postavljeni tudi smerokazi za označevanje ulic ter oglasni pano v Njivercah vas (pri avtobusni postaji). Pred atmosferskimi vplivi so bili zaščiteni portali na vhodu na spomeniško zavarovano zemljišče pri cerkvi v Njivercah. Kot zelo pomemben dogodek minulega leta pa velja še ustanovitev športnega društva (ŠD) Njiverce. KO Njiverce je med svoje zadolžitve sprejel tudi organizacijo prvomajskih prireditev v Njivercah, s katerimi je začel leta 2004. Vendar bi zaradi težavnosti izvedbe bilo smiselno, da le-te v prihodnje preidejo v domeno ŠD Njiverce. Iz zastavljenega plana dela je ostalo nerealizirano le zavarovanje železniškega prehoda v Njivercah, ki je po zagotovilih direktorja Javne agencije za železniški promet, Rajka Satlerja, predvideno v roku dveh let, in asfaltiranje ceste od zadnje hiše za železnico (Friderik Podgoršek) skozi gozd do križišča s cesto v Dražence. Med aktivnosti, kijih bo v bodoče izvajal novi krajevni odbor, pa bi vsekakor veljalo vključiti tudi izgradnjo doma krajanov Njiverce, kije že umeščen v lokacijski načrt za vzhodni del poselitvenega področja Njiverce P16-S4, izgradnjo pločnika skozi Njiverce vas, s katerim bi povečali varnost domačinov in nenazadnje tudi olepšali podobo vasi, ter zamenjavo javne razsvetljave na Cesti v Njiverce in skozi Njiverce vas. Za konec se vsem sočlanom KO Njiverce še enkrat najlepše zahvaljujem za sodelovanje in vaš pomemben prispevek pri zadovoljevanju lokalnih interesov ter ugotavljanju potreb krajanov v minulih štirih letih. Kmalu bo stari krajevni odbor zamenjala nova ekipa. Morda bo v njej ostal še kateri od sedanjih članov, gotovo pa med njimi zaradi nastopa funkcije občinskega svetnika ne bo mene. Zato novemu krajevnemu odboru želim obilo uspehov pri delu, vse člane novega odbora pa že zdaj vabim k sodelovanju pri uveljavljanju naših skupnih zamisli, ki bodo omogočile nadaljnji razvoj našega kraja in občine Kidričevo. Anton Habjanič ml., predsednik KO Njiverce Čim boljša obojestranska komunikacija Kot verjetno še ne veste, je 1. sejo odbora za družbene dejavnosti (kot tudi vse ostale odbore in komisije) po določilih Statuta Občine Kidričevo sklical župan, in to v sredo, 28. februarja 2007, saj se je nabralo kar nekaj točk za nujno obravnavo. Lahko bi rekli, da so končno pričeli z delom, katerega smo jim zaupali na volitvah že pred meseci. Toda tako pač je. Po dolgotrajnih usklajevanjih smo predlagani člani s potrditvijo in sprejetjem sklepa na občinskem svetu dobili mandat za delo v tem odboru, ki je stalno delovno telo občinskega sveta. Zato mi dovolite, da se Vam predstavimo, povemo, katere so naše naloge, pristojnosti in odgovornosti, kakšen je/bo naš način dela, kako nameravamo sodelovati z vami in kako si bomo obojestransko izmenjavali informacije, podatke, želje, pobude, interese ter kako se bomo obveščali o aktivnostih iz našega področja, to je področja družbenih dejavnosti. V našem interesu je, daje obojestranska komunikacija čim boljša, dovolj pogosta in dostopna vsem, ki to želijo. Zato si bomo prizadevali vsa morebitna vprašanja razreševati sproti, na Vas pa je, da nam jih sproti tudi sporočate. Dokler ne bodo vzpostavljene spletne strani občine, kjer bodo zagotovo objavljene najaktualnejše informacije, možnosti in priložnosti za sodelovanje, smo Vam na voljo na spodaj navedenih kontaktih. Odbor za družbene dejavnosti Občine Kidričevo deluje v mandatnem obdobju 2006-2010 v naslednji sestavi: mag. Silvestra Klemenčič -predsednica, Marija Bauman, Srečko Lah, Slavko Pulko član, Jožef Medved. Poslovnik Občinskega sveta Občine Kidričevo (61. člen. Ur. 1. RS št. 10/04) opredeljuje naše naloge kot: »Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju negospodarstva in javnih služb družbenih dejavnosti, ki so občinskemu svetu (županu ali občinski upravi - op. p.) predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu (županu ali občinski upravi - op. p.) poda stališče s predlogom odločitve /.../ Svoje mnenje, stališče in predlog pisno predloži županu, predsedujočemu in predlagatelju /.../ Lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem področju dela.« Odbor za družbene dejavnosti je pristojen in odgovoren za obravnavo vprašanj iz področij vzgoje in izobraževanja, zdravstva, socialnega varstva in kulture ter športa oziroma nevladnih organizacij. Ker želimo, da bo naše delovanje predvsem pregledno, pošteno in transparentno, nas čaka že v samem začetku kar veliko dela. Potrebno je sprejeti nova pravila z natančno opredeljenimi in dorečenimi kriteriji ter metodologijami o dodeljevanju sredstev občinskega proračuna za programe in projekte s celotnega področja družbenih dejavnosti. Obstoječe akte pa je treba čim prej uskladiti s področnimi predpisi in spremenjeno zakonodajo posameznega področja. In kaj smo obravnavali na naši prvi seji? Najaktualnejši je trenutno predlog proračuna za leto 2007 in 2008, ki smo ga podrobno preučili (vsaj za naše področje obravnave) in podali pripombe oziroma predlagali županu, da nekatere postavke, predvsem pa predvidene vsote, ustrezno spremeni. Sprejeli smo sklep, da občinskemu svetu predlagamo v sprejem spremenjen in dopolnjen Pravilnik o enkratni pomoči za novorojence v Občini Kidričevo. Glede povabila k sodelovanju v športno humanitarni akciji Veter v laseh, s športom proti drogi (o tem kratka informacija v posebnem prispevku) smo podali predlog županu, da podpiše pismo o nameri in sodelovanju s Športno unijo Slovenije, koordinatorko akcije na nacionalni ravni. Obravnavali smo še nekaj individualnih prošenj ter za nekatere s sklepom predlagali občinski upravi, da jih zavrne, za druge, da jih sprejme in potrdi. Soglasni smo bili tudi glede pri- stopa Občine Kidričevo k sodelovanju pri prizadevanju Ptuja za Evropsko prestolnico kulture 2012. Na zadnji, dopolnjeni točki dnevnega reda, smo se seznanili z aktivnostmi ob osrednji občinski prireditvi ob 8. marcu, dnevu žena, ter sprejeli sklep, da predlagamo, da vse nastopajoče na prireditvi pogostimo. Pod točko razno smo med drugim razpravljali o trenutnem stanju turističnega društva v občini Kidričevo (čeprav le-to sodi v področje gospodarstva), saj nam kot članom občinskega sveta ni vseeno, kaj se na tem področju dogaja, ali bolje rečeno ne dogaja, predvsem pa zato, ker kot občina zamujamo številne priložnosti črpanja sredstev iz državnih in evropskih skladov, ne nastopamo na razpisih in ne v kakšnih skupnih projektih, ki bi omogočali tudi naši občini prepotreben razvoj tudi tega področja. Skratka, za vsa morebitna vprašanja, pobude, predloge, interese, želje, mnenja smo Vam na voljo preko dopisov, poslane ali osebno dostavljene pošte na sedež Občine Kidričevo, Kraigherjeva 25; 2325 Kidričevo, s pripisom: Odbor za družbene dejavnosti, ali po e-pošti: Silvestra. klemencic@gmail. com Mag. Silvestra Klemenčič, predsednica Odbora za družbene dejavnosti 10 Politične stranke Slovenska ljudska stranka Jože Goričan Sem Jože Goričan iz Stražgonj-ce. Mladostna leta sem preživel s starši v Stražgonjci na srednje veliki kmetiji. Po končani osnovni šoli sem nadaljeval šolanje na tehniško kmetijski šolo in pozneje na višji agronomski šoli. Zaposlil sem se kot kontrolor kmetijsko prehranskih proizvodov. Delo na tem področju opravljam še danes kot samostojni kontrolor v podjetju Bureau veritas. Neposredni stik z zemljo sem ohranil z delom na kmetiji, ki jo še sedaj obdelujem z družino. Politično udejstvovanje sem začel v Slovenski ljudski stranki. Na lokalnih volitvah 2006 sem na bil na listi SLS izvoljen za občinskega svetnika. S sklepom župana občine Kidričevo sem bil v mesecu januarju imenovan za enega izmed dveh podžupanov, Podžupana iz vrst SLS in N.Si zadolžen za delo predvsem na kmetijskem področju kot predsednik odbora za kmetijstvo. Področje občine Kidričevo je s svojimi ravninskimi površinami kmetijsko razvito, zato bo tudi v bodoče treba slediti razvoju in povečevati ekonomičnost proizvodnje, ki jo narekuje skupni evropski trg in svetovna globalizacija; istočasno pa moramo upoštevati skrb za okolje in občutljivost našega kmetijskega prostora, kjer se pod prodnatim slojem zemlje nahajajo velike zaloge pitne vode. Občina Kidričevo je kot pobudnik in investitor izvedbe komasacij zasebnih zemljišč zelo veliko prispevala k racionalni obdelavi zemlje. Do sedaj je bila opravljena komasacija prvega, zaključujejo se dela na drugem delu, sledi pa še tretji del: vasi Zg. in Sp. Pleterje, Župečja vas in Lovrenc, ki smo ga v tem mandatu dolžni začeti in dokončati. Za izvajanje raznih ukrepov v kmetijstvu so se vsa leta obstoja občine namenjala določena proračunska sredstva. Ta sredstva so planirana tudi v bodoče, vendar smo dolžni upoštevati predpise Evropske skupnosti, ki nam ne dovoljujejo sofinancirati ukrepov iz prejšnjih mandatov (sofinanciranje apnenja tal, analiz zemlje, osemenitev ...). Potrudili se bomo, da bomo izbrali tiste ukrepe za razvoj kmetijstva in podeželja, pri katerih bo lahko proračunskih sredstev deležnih čim več naših občanov. Jože Goričan H Si Nova Slovenija Krščanska IJuaska stranka Jože Medved, novi predsednik OO N.Si in podžupan občine Kidričevo. OO N.Si je prvi občni zbor organiziral 21. 01. 2007, katerega so se udeležili tudi nekateri pomembni predstavniki Nove Slovenije: podpredsednik in državni poslanec Alojz Sok, glavna tajnica Maruša Novak, predsednik regijskega odbora Simon Kolmanič in predstavniki drugih OO N.Si. Analizirali smo naše delo v pre-' teklem obdobju, sprejeli program dela v bodoče, prišlo pa je tudi do sprememb v vodstvu OO N. Si Kidričevo. Dosedanji predsednik Viktor Cafuta je v poročilu predvsem izpostavil dobro in pošteno delo naših članov, kar sta potrdila tudi dva sedeža v občinskem svetu. Izvolili smo novi izvršilni odbor, novi predsednik je postal Jože Medved, podpredsednik pa Miran Frak. Novi predsednik se je zahvalil za zaupanje, še posebej Viktorju Cafuti za osemletno uspešno vodenje našega OO in izrazil željo, da ostane še naprej aktiven in v pomoč novemu izvršilnemu odboru stranke. Predstavil je tudi program dela in aktivnosti, ki nas čakajo v bodoče. Med dragim je izpostavil prizadevanje za vestno in konstruktivno delo obeh svetnikov v občinskem svetu ter ostalih članov v odborih in komisijah, nadalje nas v juniju čaka organizacija tradicionalnega izleta za naše člane in simpatizerje, katerega pot nas bo letos vodila na obalni del naše Slovenije, v jesenskem času pa nas čaka pomoč pri promociji kandidata za predsednika države Alojza Peterleta. Župan občine Kidričevo Jože Murko je imenoval za enega od dveh podžupanov Jožeta Medveda, ki prihaja iz naše stranke. V bodoče se bomo še bolj trudili, da bo naše delo v občini Kidričevo vidno na vseh področjih, pri tem pa nam bo rdeča nit pošteno in vestno delo v korist vseh občanov občine Kidričevo. »Hočemo in zmoremo več« je bil naš predvolilni slogan in to hočemo dokazati z delom. Pred nami je velika noč, zato Želimo vsem občankam in občanom občine Kidričevo blagoslovljene in prijetne velikonočne praznike. Predsednik: Jože Medved, Občinski odbor N.Si Kidričevo Odgovor bo prinesel čas Kot je značilno za prve mesece v letu, ko večina institucij potegne črto pod svojim delovanjem v preteklem letu in si zastavi smernice za prihodnost, smo se tudi v OO LDS Kidričevo v zadnjih dneh posvetili pregledu prihodkov in odhodkov v letu 2006 ter pripravi finančnega načrta za leto 2007, obenem pa smo se aktivno vključili v prizadevanja za pripravo osnutka občinskega proračuna. Konec januarja 2007 smo se udeležili liberalna DEmoKRAcijA slovenue kongresa LDS, na katerem je bila izglasovana zaupnica predsedniku Jelku Kacinu in podpredsednici Zdenki Cerar, izvoljen pa je bil nov podpredsednik stranke dr. Dušan Keber. Na kongresu je bil sprejet tudi Manifest LDS, na podlagi katerega se bo stranka programsko reformirala. Nobena skrivnost pa ni, saj o tem z velikim zanimanjem (da ne rečem celo veseljem) poročajo domala vsi mediji, da hkrati poteka tudi kadrovska preobrazba LDS. V zadnjem mesecu je namreč stranko zapustilo kar nekaj vidnih članov, kadrovski osip pa najverjetneje še ni popolnoma zaključen. Na nek način je to tudi logično, saj če se nekdo ne strinjanja s politiko oziroma metodami političnega boja, ki so prevladale v stranki, je bolje da iz nje izstopi. Kot pravi donedavni član LDS poslanec Pavel Gantar: Stvar človekovega dostojanstva in etike je, da ne vztraja v nečem, s čimer se ne identificira.” Z nedavno izvolitvijo novega izvršnega odbora LDS so torej vodenje stranke prevzeli novi ljudje, ki jo bodo, kot kaže, povsem na novo program-sko-kadrovsko definirali ter izbrali njeno politično smer in cilje, za kar pa imajo tudi podporo volilnega telesa v stranki. Glede na javnomnenjske raziskave LDS trenutno kaže slabo, a verjamem, da dolgo ne bo tako ostalo. Sploh če bo stranka v prihodnje znala vzpostaviti svežo vsebinsko alternativo sedanji vladi, kije glede na trenutno nesproščeno situacijo v državi nujno potrebna. Anton Habjanič ml., sekretar OO LDS Kidričevo Občina Kidričevo Zupan Datum: 22. 3. 2007 Na podlagi drugega odstavka 58. člena Statuta občine Kidričevo (Uradni list RS, št. 10/04, 58/05) sklicujem zbore občanov Občine Kidričevo za naslednja območja: 1. Apače (za območje kraja Apače), ki bo v ponedeljek, dne 2. 4. 2007 ob 19.30 uri v prostorih doma krajanov Apače; 2. Cirkovce (za območje kraja Cirkovce), ki bo v torek, dne 3. 4. 2007 ob 18.00 uri v jedilnici Osnovne šole Cirkovce; 3. Kidričevo (za območje kraja Kidričevo), ki bo v ponedeljek, dne 2. 4.2 007 ob 18.00 uri v Osnovni šoli Kidričevo; 4. Kungota pri Ptuju (za območje kraja Kungota pri Ptuju), ki bo v ponedeljek, dne 2. 4. 2007 ob 19.30 uri v domu krajanov Kungota pri Ptuju; 5. Lovrenc na Dr. polju (za območje krajev Lovrenc na Dr. polju, Pleterje in Župečja vas), ki bo v ponedeljek, dne 2. 4. 2007 ob 19.30 uri v prostorih doma upokojencev Lovrenc na Dr. polju; 6. Šikole (za območje kraja Šikole,) ki bo v torek, dne 10. 4. 2007 ob 19.30 uri v Gasilskem domu Šiko-le; 7. Starošince (za območje kraja Starošince), ki bo v torek, 10. 4. 2007 ob 19.30 uri v Gasilskem domu Starošince; 8. Mihovce-Dragonja vas (za območje kraja Mihovce, Dragonja vas), ki bo v torek, dne 3. 4. 2007 ob 19.30 uri v prostorih doma krajanov Mihovce; 9. Jablane (za območje kraja Zg. Jablane in Sp. Jablane), ki bo v torek, dne 10. 4. 2007 ob 19.30 uri v prostorih Gasilskega doma Jablane; 10. Njiverce (za območje kraja Njiverce), ki bo v ponedeljek, dne 2. 4. 2007 ob 18.00 uri v prostorih doma upokojencev Njiverce; 11. Pongrce (za območje kraja Pongrce), ki bo v torek, dne 3. 4. 2007 ob 19.30 uri v prostorih doma krajanov Pongrce; 12. Stražgnjca-Gaj (za območje kraja Stražgonjca in Sp. Gaj pri Pragerskem), ki bo v torek, dne 3. 4. 2007 ob 19.30 uri v prostorih Gasilskega doma Šikole; 13. Strnišče (za območje kraja Stmišče), ki bo v ponedeljek, dne 2. 4. 2007 ob 18.00 uri v športnem parku Strnišče. Predlog dnevnega reda: 1. Predlaganje kandidatov za člane Krajevnega odbora Jožef Murko, župan Občine Kidričevo Kako dolgo še preko nezavarovanih železniških prehodov v občini Kidričevo? Čeprav si bi nas večina želela drugačne medijske popularnosti, je občina Kidričevo v zadnjem času pritegnila pozornost slovenske javnosti predvsem zaradi novih prometnih nesreč s smrtnim izidom, ki sta se zgodili na železniškem prehodu pri razdelilni transformatorski postaji (RTP) v Cirkovcah. Morda tragična dogodka ne bi dosegla tolikšne odmevnosti, če bi to bili prvi smrtni žrtvi, ki sta posledica neurejenih razmer na področju varnosti v železniškem prometu. Tako pa se jih je od leta 1991 na nezavarovanih železniških prehodih v naši občini nabralo že 13, dodatnih 7 ljudi pa jih je na srečo odneslo le s poškodbami. Zato je tudi povsem razumljivo, da občani izgubljajo potrpljenje in zahtevajo odgovore, kako dolgo se misli ‘'morija” na nezavarovanih železniških prehodih še nadaljevati, preden bodo pristojni ukrepali. V prizadevanjih za rešitev problema železniških prehodov so najodločnejši predvsem občani, ki živijo v bližini prehoda pri RTP Cirkovce, na katerem je do danes umrlo največ (skupaj 8) ljudi. Zadeve so se odločili lotiti na svoj način in v ta namen je bila v sredo, 31.1. 2007, v prostorih vaškega doma Mihovci ustanovljena civilna iniciativa za ureditev železniških prehodov v občini Kidričevo. O nevzdržnosti razmer pa smo spregovorili tudi v občinskem svetu in na svoji 2. redni seji, dne 1. 2. 2007, ustanovili komisijo za spremljanje reševanja železniških prehodov v občini Kidričevo, v katero smo bili imenovani Andrej Napast, Bogdan Škafar in Anton Habjanič. Člani komisije smo se nemudoma seznanili s prizadevanji občine ter ukrepi Ministrstva za promet, Javne agencije za železniški promet (AŽP) in Holdinga Slovenske železnice, d. o. o., za zavarovanje železniških prehodov na območju občine Kidričevo. Ker v delokrog komisije spada tudi informiranje javnosti o dogodkih z obravnavanega področja, je glavni namen mojega pisanja v imenu komisije seznaniti občane s kronologijo dosedanjih aktivnosti in predvideno rešitvijo problema nezavarovanih železniških prehodov v naši občini. Občina Kidričevo je v zadnjih letih neprestano opozarjala na problem nezavarovanih železniških prehodov, pisala pisma, sklicevala sestanke in zahtevala ukrepe. Če odmislimo dogajanje pred junijem 2004, ko je v veljavo stopil novi Zakon o varnosti v železniškem prometu (ZVZP), bi bilo smiselno izpostaviti, da je v začetku leta 2005 bila z namenom ugotovitve dejanskega stanja in določitve kriterijev ter prioritetnega vrstnega reda reševanja zavarovanj nivojskih železniških prehodov (NPr) s strani Ministrstva za promet izdelana študija, ki je določila kriterije za ugotavljanje prioritete in tudi določila seznam 100 križanj, na katerih je potrebno prednostno spremeniti način zavarovanja. Po študiji je bilo v letih 2006 in 2007 predvideno urejanje 45 nivojskih križanj, poleg tega pa naj bi se s projektoma modernizacije signalne varnosti in telekomunikacijskih (SVTK) naprav na progi Pragersko-Ormož ter posodobitve železniške proge Pragersko-Ormož (projekt A) zavarovalo še dodatne štiri nivojske prehode, šest pa naj bi se jih ukinilo. Ker je projekt A že v zaključni fazi, so zavarovanja in ukinitve železniških prehodov predvidene v sklopu projekta modernizacije SVTK-naprav. Po besedah vodje projekta je AŽP kot naročnik prvič objavila javno naročilo za izbor izvajalca v slovenskem in evropskem uradnem listu septembra 2005, vendar do podpisa pogodbe z izvajalcem del, ki je bil načrtovan že konec leta 2005, še vedno ni prišlo. Glavni razlog je v tem, da so trije ponudniki iz tujine, ki so dvignili razpisno dokumentacijo in kasneje tudi oddali ponudbe, zaradi razpisne dokumentacije v slovenskem jeziku zaprosili za podaljšanje roka za oddajo ponudb. Naročnik je rok za oddajo ponudb prestavil na marec 2006. Sledili so štirje zahtevki za revizijo, zaradi katerih je moral Trenutno stanje železniškega prehoda pri RTP Cirkovce naročnik rok za oddajo ponudbe štirikrat prestaviti. Državna revizijska komisija (DRK) je tri zahtevke za revizijo zavrgla. Zadnji zahtevek za revizijo pa D RK še obravnava, vendar je kljub temu naročniku dovolila, da nadaljuje z izborom najugodnejšega ponudnika. Naročnik je decembra 2006 vse ponudnike pozval, da oddajo ponudbe. Tako bi izbor izvajalca moral biti končan predvidoma v marcu 2007, sam zaključek del pa je predviden dve leti kasneje, to je marca 2009. Do takrat naj bi se vsi predmetni nivojski prehodi tudi vključili v obratovanje. Na podlagi predloga republiške komisije za nivojske prehode, ki je opravila več ogledov obstoječih nivojskih prehodov glavne železniške proge št. 40 Prager-sko-Središče na območju občine Kidričevo, je Ministrstvo za promet, dne 9. 3. 2006, izdalo odločbo, s katero so bile določene strokovne rešitve in način ureditve vseh trinajstih železniških prehodov v naši občini, s čimer pa bo omogočena tudi odprava ugotovljene neskladnosti obstoječega stanja z ZVZP in s Pravilnikom o nivojskih prehodih ceste preko železniške proge. Skladno z dotično odločbo mora AŽP na nivojskem prehodu Ši-kole (v km 3+166) za izboljšanje oz. povečanje varnosti posodobiti avtomatsko napravo za zavarovanje železniškega prehoda, in sicer se mora spremeniti način krmiljenja iz relejne tehnike v elektronsko. Nadalje mora AŽP po ureditvi povezovalnih poti ukiniti naslednje nivojske prehode: Pongrce (v km 3+525,-65), Jablane 1 (v km 4+219,95), Mihovci 1 (v km 6+404,80), Mihovci 2 (v km 6+842,35), Pleterje (v km 7+266,55), Strnišče 1 (v km 7+823,55), Strnišče 2 (v km 8+506,95). Ta določila odločbe so izrečena na podlagi 3. člena Pravilnika o nivojskih prehodih ceste preko železniške proge, ki glasi: “Število NPr mora biti omejeno na najnujnejši obseg, kar se doseže predvsem: z ukinitvami NPr; z ureditvijo povezovalnih cest med NPr in preusmeritvami cestnega prometa na en skupni NPr, ki omogoča največjo varnost pri prečkanju; z omejitvami gradnje novih NPr; s prostorskim planiranjem; z izgradnjo izvennivojskih križanj (nadvozi, podvozi)”. Nivojski prehod Jablane 2 (v km 4+54-3,45) ostane nezavarovan, kar je v skladu s prvim odstavkom 4. člena Pravilnika o nivojskih prehodih ceste preko železniške proge, ki navaja, daje skladno s 3. členom tega pravilnika treba razdalje med obstoječimi NPr povečati tako, da bodo znašale najmanj 1000 metrov na odsekih prog z največjo dovoljeno progovno hitrostjo do vključno 100 km/h. Na podlagi istih določil (3. in 4. člena) Pravilnika o nivojskih prehodih ceste preko železniške proge je po ureditvi delno novih povezovalnih poti ter po prestavitvi postajališča Cirkovce na desno stran proge in ureditvi izvenniVojskega križanja pri RTP Cirkovce predvidena ukinitev nivojskega prehoda pri postajališču Cirkovce (v km 5+245,50). Ob upoštevanju določil 3. in 4. člena Pravilnika o nivojskih prehodih ceste preko železniške proge ter pogojev iz prvega odstavka 39. člena istega pravilnika, ki glasi: “NPr morajo biti ne glede na hitrost voženj vlakov zavarovani: če je na cesti srednji ali gost promet (povprečni letni dnevni promet (PLDP) je nad 250 vozil); če je na železniški progi promet zelo pogosten (PLDP je več kot 70 vlakov); če na nezavarovanih NPr ni možno doseči ustreznega preglednost-nega prostora; če NPr ni mogoče ukiniti, preusmeriti ali zgraditi izvennivojsko križanje oziroma je to ekonomsko neupravičeno; na cestah z rednimi avtobusnimi linijami javnega prevoza potnikov; na glavni državni cesti 2. kategorije in regionalni cesti 1. kategorije; na dvo- ali večtirnih progah”, mora AŽP v prvi fazi zavarovati z avtomatsko napravo za zavarovanje nivojska prehoda pri RTP Cirkovce (v km 5+810,10) in v Njivercah (v km 11+974,60). V drugi fazi mora AŽP nivojski prehod pri RTP Cirkovce urediti kot izvennivojsko križanje (podvoz), nivojski prehod Njiverce pa se po ureditvi povezovalnih poti, bodisi do obstoječega podvoza pri cerkvi Kidričevo ali pa zavarovanega nivojskega prehoda na Zg. Hajdini (v km 13+282), ukine. V km 7+405 med nivojskima prehodoma Pleterje in Strnišče 1, ki naj bi se ukinila, je predviden nov nadomestni nivojski prehod, zavarovan z avtomatsko napravo (zapornicami). Zavarovan nivojski prehod Strnišče 3 (v km 9+130,85) ostane, v drugi fazi pa mora AŽP urediti izvennivojsko križanje (podvoz) z minimalnim profilom glede na potrebe cestnih vozil. Rok za izvršitev obravnavane odločbe je določen na podlagi 1. odstavka 72. člena Pravilnika o nivojskih prehodih ceste preko železniške proge, ki pravi: “Razdalje med obstoječimi NPr so lahko manjše od razdalj, določenih v 4. in 5. členu tega pravilnika, do: prve rekonstrukcije ceste, ki vodi čez tak NPr; izgradnje povezovalnih cest, ki bi omogočile preusmeritve; izgradnje izvenni Vojskega križanja v bližini NPr; vendar najkasneje v 10 letih po uveljavitvi tega pravilnika”. Ker je Pravilnik o nivojskih prehodih ceste preko železniške proge stopil v veljavo s 1. januarjem 2003, se mora problem železniških prehodov v občini Kidričevo celostno urediti skladno z odločbo Ministrstva za promet najkasneje do 1. 1.2013. Po izdani odločbi je v zvezi s problematiko nivojskih prehodov našo občino obiskal minister za promet mag. Janez Božič. Na okrogli mizi, dne 13. 10. 2006, v Šikolah so občani imeli na predlagano ureditev določene pomisleke in pripombe. Predlagali so, da se nivojski prehod Pongrce namesto ukinitve dodatno zavaruje s polzapomicami ter da se omogoči ustrezne dostope na kmetijska zemljišča, in sicer preko dodatno zavarovanih nivojskih prehodov ali izvennivojskih prehodov Jablane 1 in v območju predvidenega železniškega izogibališča Cirkovce (v km 6+404,80 do km 6+842,35) namesto novega nivojskega pre- hoda v km 7+405. Prav tako pa je na okrogli mizi bila podana pripomba, da se nivojski prehod v Njivercah ne more ukiniti, saj bi s tem krajanom Njiverc, ki prebivajo na obeh straneh proge, onemogočili povezavo, obenem pa je navezava na obstoječi podvoz pri cerkvi z ozirom na terenske razmere težko izvedljiva. Na podlagi pripomb občanov je minister predlagal, da se na osnovi argumentirane vloge občine Kidričevo ponovno sestane komisija za nivojske prehode, ki bo na osnovi novih argumentov preučila možnosti spremembe načina ureditve nivojskih prehodov. Ker seje zaradi prometnih nesreč v začetku letošnjega leta pozornost usmerila predvsem na železniški prehod pri RTP Cirkovce, argumentirana vloga občanov z razlogi, ki bi služili za pripravo strokovnih podlag za reševanje problema prej omenjenih železniških prehodov, na AŽP še ni bila dostavljena. Nedavnima tragičnima dogodkoma je sledilo več sestankov s predstavniki Javne agencije za železniški promet, na katerih je bilo s strani AŽP predlagano, da se na nivojskem prehodu pri RTP Cirkovce vzpostavi začasen (gradbeni) nivojski prehod z mehanskimi zapornicami. S strani občinske komisije za spremljanje reševanja železniških prehodov v občini Kidričevo pa sta bila sprejeta sklepa, da se izvede 24-urno varovanje železniškega prehoda in 100% kritje stroškov s strani AŽP ter da se (v izogib nadaljnjim nesrečam v času do vzpostavitve gradbenega prehoda) promet osebnih vozil nemudoma preusmeri na sosednji zavarovani nivojski prehod pri postajališču Cirkovce. Na sestanku, dne 7. 2. 2007, je direktor AŽP g. Rajko Satler tudi podal zagotovilo, da bodo zapornice na prehodu pri RTP Cirkovce postavljene v roku štirih mesecev od podpisa pogodbe, do katerega naj bi, kot že uvodoma omenjeno, prišlo morda že v tem mesecu. Na podlagi sklepov z navedenih sestankov seje 12. 3. 2007 sestala republiška komisija za nivojske prehode, ki je obravnavala pogoje za vzpostavitev začasnega gradbenega nivojskega prehoda pri RTP Cirkovce. Na obravnavi je bilo zaključeno, da je komisija mnenja, da bi z ureditvijo začasnega nivojskega prehoda za potrebe gradbišča “Posodobitev železniške proge Pragersko-Ormož (projekt A)” na obstoječi lokalni cesti LC 165070 v km 5+810,10 glavne železniške proge številka 40 Pragersko-Središče lahko prišlo do ogrožanja varnosti cestnega prometa na obvoznih cestah. Za obrazložitev naj navedem, da po ZVZP postavitev začasnega prehoda dejansko pomeni zaporo ceste, saj lahko skozi njega peljejo samo gradbiščna vozila in tovorna vozila s priklopnikom ali polpriklopnikom, katerih vozniki morajo biti podučeni o varstvu pri delu. Poleg tega pa bi se ta gradbeni prehod lahko uporabljal samo v delovnem času gradbišča (maksimalno 10 ur na dan). Nadalje je komisija mnenja, da prehod izpolnjuje vse pogoje za varno prečkanje železniške proge ob upoštevanju cest-no-prometnih predpisov, zato se postopek za vzpostavitev začasnega nivojskega prehoda ustavi. Obenem pa komisija predlaga Javni agenciji za železniški promet Republike Slovenije, da čim prej izvrši odločbo Ministrstva za promet z dne 9. 3. 2006. Če pokomentiram zaključek republiške komisije, smo spet tam, kjer smo bili na začetku. V skladu s svojimi pristojnostmi za rešitev problema občini ne preostane drugega, kot da za ves promet zapre lokalno cesto, ki prečka nezavarovan železniški prehod. Vendar se za takšno potezo najverjetneje ne bo odločila, saj bi s tem še dodatno prizadela prebivalce ob železniškem prehodu, ker bi se po njihovih obvoznih cestah promet občutno povečal, tveganje nesreče pa bi le prestavila z nezavarovanega železniškega prehoda na neprimerna cestna križišča. Tako lahko le upamo, da so vsa prizadevanja občine in civilne iniciative končno le zalegla in da bo do podpisa pričakovane pogodbe za pričetek del na nezavarovanih prehodih res prišlo še ta mesec. Anton Habjanič ml., član komisije za spremljanje reševanja železniških prehodov v občini Kidričevo Po dolgih treh letih aktivnega urejanja zemljišč se projekt komasacije Dravsko polje II uspešno zaključuje. Zemljišče v velikosti 630 hektarjev je sedaj urejeno po sodobnih evropskih standardih. Rezultat tega je 6-kratno zmanjšanje števila parcel, ki so sedaj vse pravilnih oblik, največja pridobitev pa je predvsem optimalna izkoriščenost zemljišča. Navkljub začetnim težavam in nestrinjanjem menim, daje sedaj večina lastnikov pomirjena in zadovoljna z novo, ekonomsko bolj smiselno razporeditvijo njiv! Vsi lastniki bodo v prihodnjih dneh dobili delne odločbe za novoustanovljene GERK-e, tako da bodo lahko brez težav uredili in uveljavljali svoje pravice do neposrednih plačil - subvencij. Ceste, ki so v veliki večini popolnoma na novo gramozirane, se še urejajo in bodo popolnoma dokončane do poletja. Zavoljo nekaterih dezinformacij in zlobnih natolcevanj želim na Skoda v kmetijstvu Ocena neposredne škode v tekoči kmetijski proizvodnji zaradi naravnih nesreč v minulem letu ter zmanjševanje tveganja v kmetijski proizvodnji s povečanjem obsega zavarovanja v prihodnje nja posevkov in plodov pred nevarnostjo nekaterih naravnih nesreč. Za naravne nesreče (točo, požar, udar strele), ki jih je moč zavarovati in se plačilo zneska zavarovalne premije sofinancira s strani države in občine Kidričevo (skupaj 50%), država več ne bo zagotavljala državne pomoči za škodo, ki nastane po teh naravnih nesrečah. Sklepanje zavarovalnih polic za točo morate izvesti pred nastankom navedene naravne nesreče. Ob sklepanju zavarovalne police za točo se vam takoj obračuna sofinanciranje države. O roku za vlaganje zahtevkov za sofinanciranje zavarovalnih premij s strani občine boste naknadno obveščeni. Besedilo in foto: Mojca Meško Na podlagi 93. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo) in 35. člena Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (Uradni list RS št. 114/05 - uradno prečiščeno besedilo) je Vlada Republike Slovenije 18. 01. 2007 sprejela sklep o potrditvi končne ocene neposredne škode v tekoči kmetijski proizvodnji zaradi neurij, toče in suše v letu 2006, ki je ocenjena v višini 59.546.289,92 evrov (14.269.672.917,00 tolarjev) na 167.612 ha površin in jo je utrpelo 24.484 oškodovancev v 161 občinah. Od tega je škoda zaradi toče nastala v 42 občinah na 11.779 ha površin, utrpelo pa jo je 2.639 oškodovancev v skupni višini 16.516.444,07 evrov (3.958.000.658,00 tolarjev). Neposredna škoda presega 0,3 promile načrtovanih prihod- kov državnega proračuna za leto 2006 (2.199.189,44 evrov ali 527.013.757,20 tolarjev) in tako je dosežen limit za pomoč v skladu z Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč. Glede na ocenjeno neposredno škodo v letu 2006 v tekoči kmetijski proizvodnji se bo pripravil program za odpravo posledic škode v skladu z Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč. V zvezi z odpravo posledic škode po toči v tekoči kmetijski proizvodnji seje v Sloveniji že zago- tavljala državna pomoč v obliki sofinanciranja zavarovalnih premij pred nevarnostjo toče, zato je Vlada RS sprejela sklep, da se ne zagotavlja državna pomoč za odpravo posledic škode, ki jo je povzročila toča v letu 2006. V občini Kidričevo smo v letu 2006 zaradi posledic škode naravnih nesreč v tekoči kmetijski proizvodnji obravnavali 643 vlog, ki so skupaj zajemale 3.339 ha. Ocena škode je znašala 574.44-6.843,00 tolarjev oz. 2.397.124,-20 evrov. Sofinanciranje zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje Namen ukrepa je zmanjševanje tveganja v kmetijski proizvodnji s povečanjem obsega zavarova- Komasacija Dravsko polje II tem mestu poudariti in pojasniti stvari glede gramoziranja novonastalih in odstranjevanja starih cest (vratnikov). Radi bi vas seznanili, daje vrednost celotnega projekta komasacije Dravsko polje II okoli 3,5 milijona evrov. V finančni shemi projekta je bila občina plačnik urejanja in gramoziranja cest - za to je šlo 45% sredstev proračuna. Država j e po drugi strani krila vse stroške glede geodetske razmejitve, kar je zneslo približno 65% proračuna komasacije. Pri odstranjevanju starih cest se je zemlja pri izkopu namenila urejanju in zasipavanju opuščenih gramoznih jam v Mihovcah, Dragonji vasi in Zg. Jablanah. Ostalo zemljo, ki so jo lastniki razvažali po svojih njivah, so plačali sami. Takšen je bil tudi sklep komasacijskega odbora in o tem je bil obveščen tudi odbor za kmetijstvo v občini Kidričevo. Prosil bi vse lastnike, da pazijo na cesto in dajo odgovorno uporabljajo. V odboru menimo, da so sedaj obdelovalne površine dovolj velike, da omogočajo obračanje na njivah in ne na cesti. Pazimo torej na ceste, ker so naša skupna last in ker pomembno vplivajo na funkcionalnost in lepoto same pokrajine. Na koncu naj še enkrat poudarim zadovoljstvo odbora, daje projekt uspel, saj smo tako v koraku s časom in v skladu z evropskimi normativi glede kmetijstva. Vsem lastnikom želim dobro in ekonomsko uspešno kmetovanje na novih površinah. Jože Goričan, predsenik odbora za kmetijstvo Milan Unuk, predsednik odbora za komasacije Toča se v Sloveniji pojavlja vsako leto Običajno se pojavlja ob poletnih nevihtah. Takrat je časovno ter krajevno zelo omejen pojav. Mehanizem nastajanja toče v nevihtnem oblaku je zelo zapleten in ga današnja znanost ne razume docela. Ker je dogajanje v ozračju nelinearno, nevihtni oblaki pa imajo relativno majhne dimenzije, je njihovo obnašanje precej nepredvidljivo. Za tekoči dan in dan vnaprej lahko z mate-matično-fizikalnimi modeli predvidimo pojavljanje nevihtnih oblakov. Razvoj nevihtnih oblakov in pojave toče se spremlja s pomočjo meteorološkega radarja. Toča so ledena zrna, ki nastajajo v razvitih oblakih vertikalnega razvoja (konvektivnih oblakih) in včasih padajo na tla. V Sloveniji imajo zrna velikosti od graha do oreha, izjemoma kot kurje jajce. Ponekod v svetu, predvsem v severni Ameriki in v Indiji, dosežejo včasih velikost pomaranče (Divjak in sod., 2004). In kako nastane Letalski center Maribor že vrsto let izvaja projekt obrambe proti toči na področju severovzhodne Slovenije, med drugim tudi v vaši občini. Ker se iz te dejavnosti velikokrat postavljajo določena vprašanja, bi vam želeli preko vašega glasila na kratko predstaviti naše aktivnosti ter sam potek obrambe proti toči. Naš namen je, da se pojasnijo morebitna vprašanja in da se seznanite s stanjem in težavami, ki so prisotne ob našem delu. Projekt temelji na znanstvenih osnovah svetovne meteorologije in tovrstno obrambo izvajajo v skoraj vseh razvitih državah Evrope in sveta. Pri nas je obrambo proti toči pričel pred več kot 25 leti razvijati Letalski center Maribor, ki je imel vsa potrebna sredstva, kadre in si je v tujini pridobil ustrezna znanja in izkušnje. Vse znanje je temeljilo na izsledkih naj večjih strokovnjakov tega področja. Sami smo razvijali sistem še naprej in ga sproti prilagajali našemu področju in razmeram. V prete- ledeno zrno? Nekatere zemeljske površine sonce močneje segreje kot druge. Zrak nad njimi se ogreje bolj kot zrak v okolici oz. drugod. Leta se zredči in se zaradi vzgona prične dvigovati. Ko pride do območja nižjega zračnega pritiska, se razteza in ohlaja. Dviguje se vse dotlej, dokler je njegova temperatura višja od temperature okolice. Na višini se vzgornik (navzgor usmerjen tok zraka) ohladi. Vodna para se začne v njem zgošče-vati v oblačne kapljice. Kapljice so zelo drobne in tok jih nosi s seboj. Pri kondenzaciji se sprošča toplota in vzgornik se zato z višino ohlaja počasneje, kot bi se sicer. Oblačne kapljice v njem zaradi kondenzacije rastejo, hkrati pa se tudi ohlajajo. Pri temperaturah, ki so pod 0 °C, se para kondenzira v ledene delce. Zato se v zgornjem delu vzgor-nika pojavijo posamezni ledeni kristalčki. Zaradi razlike parnih tlakov nad vodo in ledom se za- čno kristalčki debeliti na račun kapljic. Ko se kristalčki dovolj odebelijo, jih vzgornik ne more več dvigovati; najprej začnejo lebdeti v njem, nato pa padati proti tlom. Pri tem trkajo s kapljicami, potujočimi navzgor, in se močno odebelijo. Nastanejo ledena zrna. Padavine pri padanju skozi vzgornik le-tega v spodnjem delu zaustavljajo s trenjem in ohlajajo z izhlapevanjem. Tako povzročijo tok hladnega zraka navzdol - zdolnik - in zadušijo izvor toplega vzgornika. Ta počasi odmre in oblak se razkroji. V državnem arhivu meteoroloških podatkov hranijo med ostalimi podatki tudi podatke o močnih nalivih, nevihtah in pojavu toče. Navajam statistično značilne trende za pogostost dogodkov s točo. Meteorologi so obravnavali postaje, ki so neprekinjeno delovale od leta 1961 dalje. Poleg trendov so poiskali tudi odstopanja povprečja zadnjega obdo- bja 1991-2004 od referenčnega obdobja 1961-1990. Trendi in odstopanja v prostorski porazdelitvi se dokaj dobro ujemajo, kar kaže na zanesljivost rezultatov. Homogena območja naraščanja števila dogodkov s točo so opazili na Goriškem, na Notranjskem - v pasu južno od Ljubljane, v delu Karavank in zelo ozkem območju na Kozjaku. Pogostost toče pa je manjša in se pojavlja v južnem predelu Julijskih Alp, na precej širokem območju Štajerske in Prekmurja ter v Beli Krajini in okolici. Na nekaterih območjih, predvsem v zelo razgibanem reliefu, se trendi lahko že na manjši razdalji obrnejo. V lanskem letu nas je toča presenetila že meseca aprila. Mojca Meško (Viri: Divjak M., Roškar J., Gregorčič B., Cegnar T., Rakovec J. Bogataj L. K., 2004, MOPE, Agencija RS za okolje, Toča in obramba pred njo, Ljubljana: 10.) na meji v fazi razvoja in na naši strani smo v obmejnih pasovih imeli katastrofalne škode. Na Letalskem centru Maribor imamo v času od podpisa pogodbe z državo pa do konca septembra organizirano stalno visoko strokovno službo, ki preko avstrijskega radarskega sistema spremlja razvoj oblačnosti in odkriva potencialne nevarnosti oblakov že v zgodnji fazi. Ko oblak preseže določeno mejo, se aktivira letalska posadka, ki s posebej opremljenim letalom odleti na kritično področje. Včasih je to celo v Avstriji, da se prepreči prihod oblaka v Slovenijo. Posadke so posebej izurjene in dobro poznajo svoje delo. Bistvo razlike od raket je, da z letalom dejansko poiščejo področja dvigajočega zraka in oblak zaradi posipavanja z določenimi substancami razpade. Seveda pa se pri tem pojavljajo tudi težave, ki velikokrat ostanejo v ozadju. Vsako leto beležimo prepozen podpis pogodbe s strani države, Obramba proti toči klosti smo si poiskali partnerja v sosednjih državah, s katerim zelo dobro sodelujemo in izmenjujemo svoje znanje in izkušnje. Skupaj sodelujemo na mednarodnem projektu Interreg IIIA z akronimom Loptreg, kije eden redkih zrcalnih projektov pri nas. Osnovni namen tega projekta in ostale podatke lahko najdete na spletni strani www.loptreg.si . Za izvajanje tovrstnih aktivnosti smo edini usposobljeni ponudnik v RS z mednarodnimi referencami in dovoljenji za izvajanje dejavnosti, vezanih na veljavno zakonodajo v RS. Za lažje razumevanje našega dela bi vam na kratko pojasnili, kako in zakaj nastane oblak, ki pozneje preraste v točonosno, pogosto uničujočo gmoto, usodno predvsem za materialna sredstva na zemlji. Sonce segreva zemeljsko površino, ki neposredno nad seboj segreje zrak. Segreti zrak se prične dvigati do neke višine, kjer pride do nastanka oblaka. Prvotno je to oblak, imenovan kumulus, ki ga vidimo v obliki manjših ali večjih kopastih gmot. Takšen oblak pogosto s prenehanjem dotoka toplega zraka razpade. Lahko pa raste še naprej in pride do tvorbe velikega oblaka, ki se imenuje kumulonim-bus in ga opazimo kot grozečo kompaktno gmoto, podobno kot da bi opazovali veliko sklano gorovje. Takšen oblak dobi sčasoma na vrhu obliko nakovala in sega tudi prek 10 km visoko. V njem se prične poleg dežja in sproščanja velikih naravnih sil oblikovati toča. Najprej je toča v obliki kapljic, ki se dvigujejo v velike višine in zato zmrznejo. Ta zmrzal dejansko pade na zemljo kot toča. Ker veter oblak nosi s seboj, pada toča na področju, čez katerega se oblak premika. Zato je poglavitnega pomena, da se stanje v oblaku vzdržuje skozi njegovo življenjsko dobo, saj bi v nasprotnem primeru lahko sprožili negativni efekt, ki bi pomenil še več toče. To se je pokazalo v letih, ko obramba v Sloveniji ni delovala. Sosedje iz Avstrije so namreč nehali posipavati oblake ko nevarnost toče že obstaja, vsa dovoljenja za opravljanje dejavnosti pa so vezana na veljavnost pogodbe, tako da smo zaradi birokratskih ovir lahko pripravljeni deset dni po fizičnem prevzemu pogodbe. Zato apeliramo na vse lokalne skupnosti, da preko svojih strokovnih služb apelirajo na resorno ministrstvo in vlado, da končno pripravimo dokumentacijo v pravem času. V kritičnih dneh nastane lahko hkrati več točonosnih oblakov, ki jih eno letalo zaradi različne lokacije ne more obdelati hkrati. Za dodatno letalo pa se ne namenijo sredstva, ki bi pomenila boljšo in kvalitetnejšo obrambo. Seveda bi to pomenilo dodatne posadke, kar pa je v primerjavi z nastalo škodo zanemarljiv strošek. Veliko je tudi nerazumevanja pri zavarovalnicah, ki so z vašo in našo pomočjo prišle do subven- cioniranega zavarovanja ter v isti sapi pozabile na preventivni vložek v naš skupen projekt, ki ga je vsaj Mariborska hiša do sedaj vedno podpirala. Letalska obramba pred točo tudi ni stoodstotno učinkovita, vendar statistike in arhivski podatki, ki jih shranjujemo zadnji dve leti, kažejo, da smo preprečili nekaj potencialno velikih ujm in s tem vsekakor upravičili naša prizadevanja. Vsekakor se bomo v Letalskem centru Maribor še naprej trudili z vsemi močmi, da bo obramba proti toči čim bolj učinkovita na celotnem področju. V ta namen bomo še dodatno po svojih finančnih zmožnostih pridobivali nove kadre, izboljševali sredstva in sam sistem obrambe proti toči. Naše povezave s tujimi strokovnjaki bomo še okrepili, ker bi želeli postati pomemben element obrambe v širšem smislu in jo širiti v Sloveniji tudi na druge občine. Izkoristili bi še priložnost in vas seznanili z našo širšo dejavnostjo, kot je izvajanje panoramskih in akrobatskih poletov ter tandemskih padalskih skokov. V zadnjem času so to zelo prijetna in dobra darila za vse, ki ne vedo, kaj kupiti nekomu za rojstni dan, obletnico poroke ... Prepričani smo, daje takšno darilo nepozabno in ga bo vsakdo zelo vesel. Poleg tega se ukvarjamo še s šolanji motornih in jadralnih pilotov, pilotov ULN ter padalcev. Šolanja izvajamo skladno z državnimi predpisi, na osnovi katerih si pridobite ustrezno licenco, kije mednarodne veljave. Veliko jih kasneje najde v letalski dejavnosti svoj poklic. Vsako leto pričnemo s šolanji v mesecu marcu. Morda ste tudi vi med ti- stimi, ki bi radi pričeli leteti ali skakati. Vsi smo nekoč sanjali o tem, da bomo nekoč piloti letal in padalci. Če ste zainteresirani, se oglasite pri nas na letališču v času informativnih dni, ali pa nas pokličite po telefonih: 02/629-62-06 ali 041/757-331 - upravnik Danilo Kovač. Radi vam bomo pokazali tehniko in odgovorili na vaša vprašanja. Morda boste prav vi tisti, ki bo nekega dne lahko sedel na pilotskem sedežu in letel v obrambi proti toči; nekateri morda za krmilom velikega potniškega letala, nekateri morda kot vojaški piloti ... Danilo Kovač, upravnik Letalskega centra Maribor Turčija malo drugače Folkorna skupina » Vinko Korte« je lani prejela povabilo na »Festival kulture, umetnosti in športa« v kraju Kilimli v Turčiji. smo lahko videli, kako živijo pravi Turki. Pri njih je običaj, da pijejo čaj ob vsaki priložnosti ter razpravljajo o svetu. Posebno doživetje je vožnja z *MUr |p% - ' * ** i fžPni mm ■asS® Povorka skozi mesto Kilimli. Kraj Kilimli je srednje veliko mestece na črnomorski obali Turčije. Odločili smo se, da potujemo tja z avtobusom, kar je že doživetje samo po sebi. Potovali smo skozi Hrvaško, Srbijo, Bolgarijo in v Istanbulu prestopili meje Evrope ter se odpravili proti Zonguldaku, ki je večje upravno središče, od Kilimlija oddaljeno še 30 km. Ta del obale še ni turistično razvit in tukaj njihovimi avtobusi. Tudi šoferji kažejo temperament tega naroda - vožnja je hitra, zračna (odprta so okna in vrata) ter družabna, saj trobijo vsakemu, ki ga poznajo in se tudi kdaj ustavijo, da poklepetajo. Festival je potekal od 30. junija do 2. julija. Zraven naše folklorne skupine so svoje plese in običaje predstavili še Grki, Ciprčani s turškega dela otoka, otroci iz Bolgarije ter člani turškega kulturnega društva iz Nemčije.' Seveda ni manjkalo nastopov domačih turških skupin, od katerih naj omenim domačine iz Kilimlija, kjer nastopajo mlada dekleta v čudovitih oblekah ob zvokih prijetnih ritmov njihovih glasbil. Na posebnem sprejemu nas je počastil tudi župan mesta ter se z darilom zahvalil za sodelovanje. Lahko rečemo, da smo z našimi cirkovškimi plesi vsekakor zelo izstopali. Naša posebnost je na- mreč, da plešemo v parih, kar se pri njih skoraj ne zgodi. Večinoma plešejo kola, veliko je tudi kosanja moči med plesalci, kjer vsak rad pokaže, kako je spreten. V Kilimliju smo se počutili zelo dobro in sproščeno. Vsakdo izmed nas bo ohranil gostovanje v lepem spominu. Verjamemo, da so nas v takšnem spominu ohranili tudi naši turški prijatelji. Besedilo in foto: Tomaž Dietinger | nntaitiLi Kl/m/ /jVAi/TlAhdl Mxx/ /WW/. Na/ AhJv /vrricr & AtoriL xDwtc>^HjUb07i Al x^a/ /jj ojv^Y\Lrjlno§£y Anu)A\K> JUHU H J. XyN.-HTx/y mtlcp Aiaiu MCUVAS/ rdCX/j2/. iUA/TTV hSj /VrrvJLLCoA' , 1A\Kz HU AjUjUiitlČ) AJUdA^, r+xx' /TVjPTTV -vmo- HO 4'U^cuJ, /jOcr /ThA/. ^oxL^m Ucvrv /j%ocLdtk, wtk> AHnSpuno- /maJovčjo^ Av Ati /Wcr ruvtl- Bux>- ftnjcr iu|vy. JovTV ^Tu /TMu^k