Poitnlna plaSaaa * fOtmkA Leto LXII V Ljubljani, r torek 30. januarja 1934 Stev. 24 a Cena 1.50 Din Naročnina mesečno ^^^ ^^^^ ^^ ^^^ _ ^ц^^. (%k Ljub- ca tnozem- ^^^ ^^^^^^^^ ^ liaiu> št '* •tvo — ne- ^^^^^ Ш^Ш ^ Ш __Ш ~ 10Л4Ч za c«- ШШ И^Ш flH Ш f^^L M ^ШШ 7%з ^ДИВВ^^ ШШ M Ш шшшж ШВд ZaKreb Din Ш^Ш ј^^Ш Ш v ^^^^^^ ЈШшвШшЈ шШШшШШ^ ^Uprava: Kopitar- Kopitarjevi nl.b/UI jeva b, telefon 2993 Telefoni uredništva! dum etoiba MN — Miu »H, 2994 la Ml ■ Izhaja mk dan mjatraj. rasea ponedeljka la dneva po praznika Poljsko-nemšhi mir Čeravno je skupna izjava nemške in poljske vlade z dne 16 novembra lanskega da nameravata odslej medsebojne spore reševati kvnos! ^°m,.Že °P°zor''a evropskčf politično javnost na zelo važen političen prcokret na severovzhodu Evrope, ie nova izjava ki e"a jo podpisala due 26. februarja nemški' zunan M minister von Neurath in poljski Д|Ги k v «nr l?i" JoŽetJLil?ki in k« iiključVje bojne zapletljaje med obema državama za dobo de! set let, presenetila brez izjeme vse države ker £ kerf/hM "Ja VrŽUa 4 neprodirljivi tajnosti LAt .. .Тх^1"? skle"jen na živčno najbolj rajJjoleli očki L, v rope. Danes, 15 let po J.e »klju&I svetovno vojno, smo prfšli že tako daleč, da nas tudi mirovne in prijateljske pogodbe razburijo in da iščemo tudi sporazumi, ki približujejo smrtne sovražnike, E*- i? sumuičenje in za politična oprav-Uanja. Mi se takšnemu stališču ne .....----- r --Л- , ,--------------„c moremo pridružiti, ampak hočemo izraziti, ne glede na okoliščine v katerih je poljsko-nemški pakt ' "I Д?",в£1св- ki Jih bo ime/ n„ politično opredelitev Evrope v bodočnosti, svoje iskreno veselje, da sta dva velika naroda in dve veliki državi imeli dosti poguma, da se obvezeta, vsaj 10 let prihraniti ljudstvu vojno m vojne strahove, ki drugod tako temeljito ovirajo vsak dejanski napredek ljudskega blagostanja. Poljsko- nemški pakt je pogumno dejanje, ki bo ostalo zabeleženo v vrtoglavi zgodovini povojnih let ko sončen vzgled politične pameti in državniške hrabrosti. Ako preidemo sedaj vsebino poljeko-nem-skega pakta, ki se v glavnem nanaša na politično, gospodarsko in kulturno polje, izrecno izključuje obojestransko priznanje sedanjih političnih meja, se ne dotika obveznosti, ki jih je ah Nemčija ali Poljska sklenila s tretjimi državami, ter se v poravnalnem postopku skrbno izogiblje razsodišča v Haagu ali celo posredovanja Zveze narodov — ako torej preidemo vsebino pakta in se ozremo na okoliščine, iz katerih je zrasel in poslal nujnosten, bomo morali priznati, da je izhodišče tega sporazuma isto za Poljsko in isto za Nemčijo. Obe državi sta se čutili stisnjeni v neke vrste meduarodne stiskalnice, obe sta začutili potrebo po svobodnejšem dihanju, in pakt, ki sta ga podpisali pred pr dnevi, je prva velika razpoklina v obročih, ki sta ju stiskali. Ko je pred dobrim letom prevzel vodstvo poljske zunanje politike molčeči a energični Beck, je splošno veljalo za njegovo državo, rfa je vprežena v politični voz svoje francoske zaveznice. Deset let je Poljska živela stisnjena med dva mogočna in njej sovražna soseda, Nemčijo in Rusijo, na Baltiku so jo srepo gledale male obrobne države, na ittgu jo je zeblo od hlad ne češkoslovaške sosede. Prevladal je občutek, da Poljski eploh ni obetoja, ako se ne priveže z jeklenimi verigami na svojo veliko zapadno prijateljico, francoska politika, kar jo vodijo levičarji, je pa tudi storila vee, da je pri Poljakih, ki so velik in ponosen nu-rod, ta sramotilni čut odvisnosti le potrdila. Ali se ni nekaterikrat v francoskem zunanjem ministrstvu celo že govorilo o tem, da je sporazum z Nemčijo potreben in da naj bi Poljska plačala s svojim ozemljem račun tega sporazuma? Ali ni francosko ljubimkovanje s paktom štirih kakor tudi mehkužno stališče v poglavju razorožitve in po'puščanje Boncourja v poglavju revizijonizma ustvarilo na Poljskem vtisa, da ž njo vendar le preveč razpolagajo — drugi? Minister Beck je pravljico poljske odvisnosti razblinil v nič. Pobotal se je z Rusijo, izboljšal odnošaje z baltskimi državami, iskal tesnejših stikov z Malo zvezo in če jih ni našel, ni to njegova krivda, ter slednjič povzel tezo francoskega zunanjega ministrstva, da se je treba pobotati z Nemci in ee ž njimi tudi pobotal prej nego vsi drugi in ne da bi mu bilo treba za to plačevati s svojim ozemljem. Beck je razgnal obroč, ki je dušil Poljsko okrog in okrog in prinesel dokaz, da njegova domovina lahko vodi sama svojo usodo. Poljska je napravila zrelostni izpit za velesilo. Evropa bi bila neverjetno zaslepljena, ako bi ji te^a ne hotela priznati. 'ludi druga podpisnica pakta, Nemčija, se je nahajala v podobnem položaju. Francoska diplomacija je znala graditi okrog nje močne sovražne fronte. Divjanje hitlerjevskih revolucionarjev je k temu mnogo pripomoglo, ker ie vzvalovilo proti Nemčiji nejevoljo vsega kulturnega sveta. Anglija je Nemčiji odrekla svoje si in [Mi ti je in ruska diktatura se je s hi-tlerievsko smrtno skregala. Celo Italija zaradi nemškega vmešavanja v Avsriji ni mogla več skozi drn in strn za Nemčijo. Avstrija pa se je dvignila z vso silo razžaljenega narodnega ponosa proti svojemu krvnemu bratu. Tudi severne države so postale hladne iu za nove nemške ideje nedostopne. V tej stiskalnici bi se bil llitler kaj hitro zadušil. Gospodarska kriza je divjala naprej in kljub delnim uspehom v zaposlitvi brezposelnih nemška industrija še vedno kriči po zunanjih trgih, do katerih bo mogla priti samo, če se nemški vladi posreči razbiti obroč političnega sovraštva in podreti sovražno obzidje splošnega nezaupanja, ki jo obdaja okrog in okrog. Hitlerjeva vlada je poskušala na več straneh pretrgati obroč. Prvi poskusi v Pragi so se, kot smo svoje dni poročali, ponesrečili. Približevanje Franciji je ntučno in bo še dolgotrajno, če bo sploh kdaj dozorelo. Razni manevri v Auj'liji so popolnoma spodleteli. Tudi na IJal-tikii ni bilo uspehov in je narodni socializem utrpel bridka razočaranja. Podreti Avstrijo in tako priti v neposreden stik z drugimi, bolj prijateljskimi državami v Podonnvju in nn Bnlk nun. se je izkazalo kot Sisifovo delo. Avstrijska utrdba je zaenkrat nepremagljiva. Zato. in šele potem, ko je postal predor na vseli drugih točkah nemogoč, jc bilo Nemčiji razpoloženje poljske vlade za s|iorazum dobrodošlo, ker pomeni prvo razpoklino v zaključenem političnem prostoru, v katerem se ie Nemčija dušila. Trinajst let sta se gledali Poljska in Neinčiia kot oee in mačka, trinajst let je Politična kriza v Franciji Smrt Iramasonske vlade v blatu Patrijotična, zdrava, mlada Francija je pričeta neusmiljeno čedili zalego levičarskega hartela Pariš, 29. jan. tg. Kar je še zdravega, mladega in svežega v Parizu, in to je ogromna večina, je moralo iti na barikade, da je pognalo vlado, ki jo je tako grdo opljuskal Stavijskijev škandal, nazaj v močvirje, ki se je zgrnilo nad njo in jo požrlo, med tem ko je mladina branila svetle in svete tradicije svojega velikega naroda. Treba bo poseči daleč daleč nazaj v zgodovini pa še ne bomo dobili primere, da bi se biln kakšna vlnda skušala obdržati s tako obupno trdovratnostjo, med tem se dviga proti njej vsa ogorčena dežela. Tako oduren že dolgo ni bil padec kakšne vlade kot Chau-tempsove, tako svež in očiščevalen že dolgo ni bil prepih po pariških ulicah, kjer je demonstrirala patrijotična mladina za čast svoje domovine. Stare sence .. . In še in še se lovijo kompromitirani ministri oziroma loža, ki jib je najela, da bi skozi druga vrata prišli na površje. Predsednik republike, ta kristalno čisti mož, ki je prišel v elizejsko palačo po poti političnega poštenja in neprestanega dela, ima težavno delo, da pospravi razvaline, ki jih je zapustil za seboj Chautemps. Srce njegovo je brez dvoma bilo z onimi na barikadah, toda verige ustave ga oklepajo, da se ne more kretati svobodno. Po odstopu Chautempeove ekipe je poklical k sebi svojega prednika Doumergua, toda on je odklonil sestavo vlade. Nato so mu nasvetovali, da ponudi sestavo vlade Јеапепеуи, predsedniku senata, staremu a kavalirekemu članu lože, ki je ponudbo odklonil. Ponudba je bila nato stavljena predsedniku parlamenta socialistu Bouissonu, ki je ponudbo odklonil. Zatim so se vrstile druge sence, znane iz vseh kriz v preteklih 30 letih: dobrodušni, nasmejani Cheron, zakrknjeni Daladier, politično izsušeni Barthou. ki stopa v svojo osemdesetletnico, senca enodnevnega predsednika vlade Steega. senca ravnokar pognanega Sarrauta, vihrava glava Panl-Boneourja, in slednjič, ko je bilo vse zaman, pojava velikega šefa lože Edouarda Herriota. Listi vse zaporedoma odklanjajo in zahtevajo novo vlado novih ljudi, mladih, ki se še niso kompromitirali v nobeni vladi, ki bodo združili od levice do desnice vse, kar je zdravega, narodnega, patrijotičnega v francoskem narodu. Zdi se, kot da bi vse tta tihem vpilo po Tardieuju, a njegovega imena še nobeden ni izustil. Daladier V popoldanskih urah se je razširila vest, da je dobil mandat Daladier. Vse je drlo proti Elizej-ski palači, in res je prišel od predsednika republike Daladier. ki je naznanil časnikarjem, da bo do večera sestavil vlado »energičnih in poštenih može, ki bodo povrnili »državi neomajno zaupanje v republiko«. Po ulici Saint Honore pa so se razlegali klici mladih in ogorčenih: živela republika, živel pošten francoski narod, živelo poštenje... Mladi se dvigajo Pariš, 29. jan. tg. Najznačilnejša okolnost današnje vladne krize je, da mlajša generacija v vseh strankah energično zahteva, da se napravi konec dosedanjemu gospodstvu. Mladi narodni poslanci, tako radikalni, kakor tudi neosocialistični in oni iz skupine centra in desnice so imeli včeraj številna zborovanja, na katerih se je ostro kritiziral način, kako se je doslej vladalo, posebno pa so protestirali proti starcem, ki sedijo v vladnih klopeh. Tudi v javnosti se čujejo glasovi, ki zahtevajo nove. mlade in energične ljudi. Na skupščini mladih radikalov se je sprejela resolucija, v ka-tpri se zahteva vlado avtoritete in vlado zaupanja. V novi vladi je potrebna tudi realistična diplomacija, ki bo sposobna, da brani in ohrani mednarodni mir. Ta pokret je kakor nalašč voda na Da-ladierov mlin. Pariz na barikadah Dih revolucije... Pariz, 28. januarja. (Poročilo očividca.) V Parizu imamo torej pravo revolucijo. Kaj takega že dolgo ni bilo, odkar je Francija pod vlado framasonov, ki tirajo s svojimi umazanimi aferami Francijo čedalje bolj v pogubo. Že škandalozno slaba priprava na svetovno vojno leta 1914, ko se je Nemcem malodane posrečilo zavzeti srce Francije — Pariz«, je pokazala, kako se po krivdi vladajoče klike pogreza naša domovina vedno globlje v blato korupcije. Že tedaj je ljudska jeza vzkipela do vrhunda in če ne bi bil domovine rešil Clemenceau, bi Francija in svet danes izgledal drugače Komunistična nevarnost je po vojni zopet zedinila vse domoljubne Francoze in Poincare je bil tako pameten, da je prvi zasadil v zemljo lopato, da se položi v grob framasonstvo. Tardieuju bi bilo to delo uspelo, da ni svobodomisclstvo zbralo pod vodstvom Herriota svojih zadnjih sil, da uide svoji usodi. Sedaj pa se levičarstvo samo likvidira v smradu škandalov, povzročenih od njegovih prijateljev, ki so bankrotirali, ker so iz francoskega naroda po goljufijah iztisnili milijarde frankov za financiranje levičarskih strank. Sredi teh strank se najbolj odlikuje radikalno-sociali-stična, ki |o vodi gosp. Herriot in ki nI ne socialistična ne radikalna, razen po umazanih metodah, s katerimi si |e preskrbovala denar, da kupi volivce in podkupuje najvišje funkcionarje države, da so mirno gledali ropanje zasebnega in javnega imetja po framasonski kliki. Afera Stavijskega je končno le prisilila levičarsko vlado, da je podala ostavko, toda bila je velika nevarnost, da predsednik republike poveri novo vlado gosp. Herriotu, načelniku one stranke, ki jo je škandal Stavijskega razkrinkal kot najbolj umazano, Zato se je francosko ljudstvo dvignilo in zadnja dva tedna sta v Parizu potekala tako nemirno, kakor že več desetletij ne, odkar obstoja tretja republika. Skoro vsak dan so bile demonstracije, zlasti pred poslansko zbornico, in množica je bila čedalje bolj ogorčena, tako da je končno gosp. Chiappe moral mobilizirati vso policijo, vlada pa republičansko gardo, ki je mogla le z naskokom s potegnjeno sabljo z največjo silo razpršiti demonstrante. Levičarski tisk seveda vpije, da so te demonstracije aranžirali rojalisti oziroma bila poljsko-nemška tneja najbolj nevarna vulkanska točka v Fvropi, trinajst let se je Nemčija pridušala. da l>o s Poljsko že obračunala. Da, toda pomanjkanje zraka jo je prisililo, da je pozabila na vse. samo da sme zopet prosto zadihati in se udobno raztegniti v zatohlem prostoru svoje osamljenosti. Posledice tega pakta? Kdo si drzne biti prorok? Ena vsaj prihaja na misel! Dokler namreč si nasprotujeta Nemčija in Rusija, «i je težavno zamišljati v sredi med njima Poljsko, ki bi prijateljsko stiskala roke obeh. Ali bo moral maršal Pilsudski izbirati med Hitlerjem in Stalinom? To bi bilo usodepolno križišče! In če pravilno gledamo na politične prilike na severu, imnmo vtus. da to ne bo moglo dolgo izostati. Toda zaenkrat se veselimo » Poljsko in Nemčijo vred. da sta prinesli razmesarjeni Evropi vsaj nekoliko pomirljivega in hladilnega balzama. monarhisti, ki se zbirajo okoli »Action Franpaise«, in prve dni je bilo res tako. Toda ogorčenje se je polastilo vsak dan bolj vseh slojev poštenega francoskega ljudstva brez ozira na strankarsko barvo, in danes je na ulici tudi liberalno meščanstvo, ki protestira proti temu, da se je klika upala nesramno ogoljufati francoskega meščana za njegove prihranke. Peščica monarhistov pomeni pri teh demonstracijah ravno tako malo kakor komunisti, ki jih seveda v množici ne manjka. Toda predsednik republike, ki je pošten človek in kojega simpatije gotovo niso na strani framasonskega kartela, je sedaj sam videl, da prihajajo ogorčeni vzkliki proti sleparjem, ki so ropali narod s pomočjo levičarskih politikov, iz srca ljudstva samega. Nobenega dvoma ni, da so ljudske demonstracije, ki so bile posebno silovite v soboto, 27. i. m., ponoči, vplivale na merodajne kroge, da si ne upajo več misliti na gosp. Herriota kot šeia nove vlade. Demonstracije same so potekale približno takole: « Potek demonstracij Že okoli 15 so se začele zbirati množice v središču mesta, ki je bilo močno zastraženo. Človek je imei vtis, da je v Parizu proglašeno obsedno stanje. V Elizeju so bili ta čas zbrani okoli predsednika republike politiki in v javnosti se je raznese! glas, da misli gosp. Lebrun poveriti vlado gosp. Herriotu. Ob te) vesti je množici zavrela kri. »Action Franpaise«, »Patriot'čna mladina« in razne skupine tako zvane »Francoske enote« so napovedale ljudski shod sredi Pariza popoldne na trgu Del Opera. Gosp. Chiappe si je pomagal s tem, da je že prej pozaprl vse voditelje imenovanih treh monarhističnih organizacij. Toda medtem so se bili Govori ruskih državnikov že organizirali delavci, med katerimi je brez dvoma veliko komunistov, in ti so na velikih bulvarjih blizu Opere nemoteno izruli iz zemlje železne rešetke, ki ščitijo drevesa, zato da so imeli potrebne projektile. Okoli 17 je prikorakalo 2500 policijskih agentov na trg Opera in so ga obenem zastražili tudi vojaki republičanske garde. Promet z vozovi je policija dirigirala po ulicah Haussman, D'Antin in Caumartin. Ko |e množica, katere se je bilo med tem nabralo nad 100.000, to videla, je izbruhnila т urnobesne vzklike: Ljudstvo vpije Doli tatovi! - Doli parlament! Doli loža! - Na vešala s Herriotom! Množica ie prodrla naprej v sklenjenih kolonah, ko je pa prišla na višino bulvarja des Capu-cines, jo je ustavila republikanska garda na konjih. Garda je množica naskočila, pri čemer je bilo ranjenih mnogo demonstrantov, pa tudi neka) konjenikov, v katere so ljudje metali železne rešetke in druge projektile, je popadlo po tleh. Množica se ni dala oplašiti in se {e po begu kmalu zopet zbrala okoli tako zvane Madeleine na ulici d'Antin. Rojalisti so bili oboroženi s petardami, raketami in gorilnimi snovmi, ki so hudo pokale, tako da so se konji republikanske garde plašili. Značilno je, da so tudi z mnogih hiš stanovalci metali na policijo in na gardiste najrazličnejše predmete. Sploh jc ogorčenje ljudstva bilo nepopisno. Nastal je skrajno nevaren trenotek: Ljudstvo - 4 ure eosoodar ulice Konjeniki in policija niso bili več v stanu zadržati množice, ki je navalila nanje in jih hotela potisniti ob zid. Hitro so bili telefonsko alarmirani gasilci, ki so v galopu pridirjali z brizgalnami in množico s curki vode razgnali. Toda med tem so se bile zbrale že nove kolone, ki sn vse pritiskale na trg Opere. Množica je bila zdaj tako številna, da je zasedla vse štiri velike bulvare okoli Opere in zagospodovala ulicam v središču mesta cejc štiri ure, ne da bi mogla policija in garda proti njej kaj opraviti. Okoli 22 je neka posebno močna kolona, ki se |e bila zbrala ob križišču imenovanih štirih bulvarov in pa ulice Montmartre, začela korakati proti bulvaru des Italiens, kjer je prodrla polic;jske kordone in se vrgla na kavarne. Polastila se je vseh miz, stolov in sifonsluh steklenic in z njimi naskočila policijo. Razvila se je več ko pol ure traia oča ljuta bitka med množico in policijo. Bitka se je razširila na ulico Drouot in Lafiite. Morala je pridirjati republikanska garda, kateri je končno s težavo uspelo, da je razčistila ulice. Tla so izgledala kakor bojišče. Naval množice |e bil tako divji, da je podrl vse drogove električnih svetiijk. Kavarne so opu-stošene in vse šipe razbite. Več kot 200 ljudi ie bilo aretiranih. Kljub temu nemiri niso ponehaji. Ob eni po polnoči se je množica zopet polastila bulvarov okrog Opere Policija je bila popolnoma brez moči proti demonstrantom. Posamezni eskadroni republikanske garde so morali ponovno naskočiti množico, ki se je pa takoj zopet zbrala in začela divjati še huje. Demonstranti so vdrli v uprave žurnalov, pobrali kupe starih listov in jih zažgali. Kavarne so se morale zapretL Mnogoštevilno občinstvo, ki je zapuščalo kinematograie, je obstalo in opazovalo demonstrante. Ogromna večina občinstva je bila na strani demonstrantov. Šele okoli treh zjutraj se jc posrečilo s ponovnimi hudimi atakami, med katerimi je bilo veliko ljudi hudo in lahko ranjenih, kolikor toliko vpostaviti red. Policijske in gardij-ske patrulje pa so krožile po mestu do ranega jutra. Kdor nas bo napadel bo poražen Moskva, 29. jan. tg. Na 17. kongresu vseruske komunistične stranke, ki mu prisostvuje 2000 delegatov je kot prvi govoril predsednik sveta sovjetskih ljudskih komisarjev (ministrski predsednik po naše, op. uf.) Molotov, ki je v velikem govoru orisal vse spremembe, ki so se izvršile v Rusiji od zadnjega kongresa pred tremi in pol leta. Molotov »Rusija je med tem čnsotn prešla k veliki ofenzivi proti kapitalizmu v državi. Naši neprija-telji so prorokovali polom naše petletke, toda izkazalo se je, da Rusija ni potrebovala pet ampak samo štiri leta, da je izpolnila načrt, ki si ga je dala. Dane? imamo v KtiNiji domačo industrijo, ki jc tako inofna. da lahko oskrbi Runijo z vsemi potrebami brez vsake pomnfi ii inozemstva. Kakor vsa prejšnja leta, moramo tudi na letošnjem kongresu imeti odprte oči za grozeče vojne nevarnosti. Položaj na Daljnem vzhodu nam narekuje največjo previdnost ter nam nalaga tudi najvišja junaštva, da branimo ozemlje, ki £a nam je dala oktoberska revolucija. Mi smo za mir. naša politika je politika miru aa vse strani, a kljub temu maramo obrniti veliko posnrnont rdeči nrmadi, ki mora postati naše najbolj udnrno sredstvo sa vzdrževanj? mirt; pri nn« in ukroc nas. Nikogar ne bomo napadali, ampak te tahk* račeuia, da 1мнп« vsakega, ki nas bo napadel, porazili. Za to imamn ne samo novklonljivo voljo, ainpak tudi v*a potrebna sredstva.« Stalin Varšava, 29. jan. Na zboru komunistične stranke je Stalin imel 4 ure dolg govor. Oovoril je tudi o zunanjem političnem položaju. Dejal je, da se je razmerje sovjetske ltusijo s Poljsko in Francijo zelo zholjšalo. Rusija bo še naprej vodila politiko miru in skušala zboljšati svoje odnose z vsemi državami. Toda v istem času se ho pripruvljala na vsako možnost. 0 sporu z Japonsko ae je Stalin takole izrazil: Prvo neprijateljsko dejanje Japonske napram Rti siji je bilo to. da je Japonska odbila ruski predlog ta sklenitev prijateljske in nenapatlalne pogodbe med Japonsko in Rusijo. V podrorjn vzhodnokitaj-ske železnice japonski ngeiiti organizirajo nemire in atentate in v tem delti Mandžurije vodi Japonska pravo lianditsko politiko. Japonska hoče zase sti velik tlel ruske obale na Tihem oceanu. Mi sovjeti želimo mir, toda, če hotno primorani, tla nekaj storimo, potem se homo najprej hranili proti vsem. Mi Kino danes pripravljeni. Vsak udarec ho mu vrnili še s hujšim udarcem. Kdor se ho caletcl v nas. tega hotno tako izučili, da ga ho ta unera; minilo veselja, da Ui na« »» upadal. Resnica o pogajanjih med Avstrijo in Nctnoitn Habicht potrjuje pogajanja pred Boiičem ** vlllV-IJU — Starhemberg je sporazum preprečit Pogoji Hetmtvehra Ženeva, 29. jan. tg. »Journal des Nations«, ki ie vedno dobro poučen o vprašanjih srednje in balkanske Lvrope, ker črpa svoje vesli iz tajništva Zveze narodov, priobčtije v današnji številki sledečo vest o položaju Avstrije: »Zašli smo popolnoma v negotovosti, med sama boječa oklevanja. Velesile se bavijo šc vedno z dvema možnostima: ali skupen korak velesil v Berlinu, ali pa rešitev spora pri Zvezi narodov. Velesile sc med seboj sprekarjajo. Italija sili, naj se vrše razprave v okvirju pakta štirih, Anglija sc boječe izogiblje Zveze narodov, Francija okleva, tembolj, ker se nahaja vlada sredi močvirja, iz katerega se ne bo mogla izkobacali (in se tudi ni, kot povedo vesti o padcu, op. uredn.). Medtem pa gre hitlerjevska propaganda svojo pot in odporna sila spričo take neodločnosti velesil polagoma peša, peša, peša . ,.« »Medtem pa še prav pridno razširja Habicht, izgnani vodja avstrijskih hitlerjevcev, svojo proli-avstrijsko propagando po monakovskem radiju. V svojem zadnjem govoru je celo trdil sledeče: Dr. DolISuss se je pogajal... Res je, da je bil sporazum med Avstrijo in Nemčijo pripravljen in bi moral biti sklenjen koncem preteklega leta. Mi lojalno in iukieno priznamo dobro voljo zveznega kanclerja dr. Dollfussa, ki je povzel iniciativo v tej smeri. Do sporazuma pa ni moglo priti zaradi nenadnega upora Star-hemberga, ki je izvedel, da se Dolliuss pogaja za njegovim hrbtom z narodnimi socialisti. Ko je knez Starhemberg to izvedel, je zagrozil, da bo takoj potegnil ves svoj Heimvvehr iz Dolliussove vlade. Pred to grožnjo se je moral dr. Dolliuss ukloniti, in sporazum je bil preprečen. Tukaj je začetekvseh dogodkov, ki so prelomu pogajanj med Avstrijo in Nemčijo sledili, to je ponovna olenziva proti narodnim socialistom, predaja vse vojaške sile majorju Feyu, priziv na Zvezo narodov in drugo. S to obtožbo dr. Dollfussa nameravajo njegove vlado v Avstriji vreči. Nemčija bi na to odgo-vorda na avstrijski protest in 30. januarja bi narodni socialisti z vso silo naskočili Avstrijo ter jo t pomočjo oboroženega puča vzeli v svoje roke. Velesile pa premišiljuj'cjo . . oklevajo... V tem so si menda edine, da sc jc treba na vsak način izogniti Zveze narodov, kjer bi Avstrija baš rada, da se zadeva z Nemčijo razčisti. Anglija pozablja, da je takoj apelirala na Zvezo narodov zaradi petrolejskega spora s Perzijo. Avstrija, ki se bori za življenj«, pa naj ne bi imela te pravice! Medtem pa dozoreva na Dunaju položaj in odporna sila ponehava, ponehava, ponehava.« ★ (Iz gornjega sledi, da so »Slovenčeva« poro-EU o pogajanjih za avstro nemški spravni pakt, priobčena pred novim letom in zatem, bila točna, o čemur uredništvo ni nikdar dvomilo kl)ub drugačnemu razvoju dogodkov. Op. nredn.) Dunaj, 29. jan. b. Vladi dr. Dollfussa nenadno grozi težka kriza, ki jo je povzročil snočnji govor kneza Starhcmberga yb priliki apela voditiljem spodnjeavstrijekega Heimvvehra. Najvažnejši in prav za prav senzacionelni odstavek Starhember-govega govora se glasi: »S podrejenimi iz Nemčije se ne moremo in tudi nočemo pogajati, ampak se bomo pogajali samo s Hitlerjem in njegovimi pooblaščenci. V prvi vrsti mora Hitler priznati, da Heimvvehr v Avstriji zastopa edini fašistične ideje in je torej radi tega nacionalno socialistična stranka v Avstriji nepotrebna. Razen tega se mora Hitler pismeno obvezati, da ne bo nikdar skušal, da v vodstvo sili neavstrijske Nemce, to se pravi, da morajo v Avstriji priti do besede le Avstrijci, nikdar pa Prusi. Če Hitler pismeno prizna te zahteve, smo pripravljeni, da se pogajamo, v kateri obliki bo Avstrija podpirala Nemčijo v zunanjepolitičnem oziru. V notranjepolitičnih ozirih pa se nimajo nemške stranke in nemška vlada prav nič vmešavati v Avstrijo. Samo na ta način bo mogoče najti in ustvariti temelj za pogajanja za na-rodnosocialistično Nemčijo.« Po Starhembergu je govoril podkancler major Fey, ki je nagla sil, da sc strinja s cilji, ki jih je raztolmačil knez Starhemberg. Kriza ? ,. . V enem delu politične javnosti se zaradi teh izjav govori o krizi dr. Dolliussove vlade, kar jc vsekakor pretirano, ker to ni prva nepreračunljiva izjava voo-tresni sunek, so kakor iz uma planili iz hiš in cerkva, kjer je bilo takrat mnogo vernikov. V splošni gneči so več ljudi pomandrali. Po vesteh iz Aca-pulca je tamkajšnje prebivalstvo prebilo noč v improviziranih taboriščih zunaj mesta in se še danes ne upajo v svoja stanovanja. V par vrsticah Na jugu Koreje in po japonskem otočju vlada silen naliv in vihar. Vse zveze z otoki so prekinjene. V pristanišču Nagasaki na Japonskem se je zgotlila velika nesreča. Potopil se. je parnik, ki jc vozil delavce. 200 delavcev je utonilo in samo 50 sc jih je rešilo. Demokratske mladinske organizacije v 1'c-šti so včeraj priredile ples. Pred plesom so pod stopniščem odkrili peklenski stroj. Stroj so podtaknili nacionalisti. Nn otoku Dageletu blizu Koreje so našli 41 oseb zmrznjenih. Otok je bil zaradi hudega viharja, ki šc zmerom divja, odrezan od vsega svet"- .. .. , . . Letalo I.ombardijn in Mazzotija, kt je včeraj ob 8 zjutraj po Grernvvichu odletelo iz Dakirja, so snoči ob 24 krajevnega časa opazili nad brazilsJco ©Imlo. Pri Posn Malepn je jta padlo na tla in ee razbilo. Letalci so ostali b aimiš k cm lo w л »i. Dr. Buresch v Pragi Praga, 29. jan. A A. Listi mislijo, da jc glavni vzrok obiska avstrijskega finančnega ministra Bu-reseha v Pragi razgovor o podrobnostih kredita, ki ga bo Češkoslovaška dovolila Avstriji na podlagi ženevskega sporazuma, in razgovor o pripravah za trgovinska pogajanja, ki se bodo v kratkem začela med Avstrijo in Češkoslovaško. Peklenski stroji pred sodiščem Belgrad, 29. jan. m. Pred sodiščem za zaščito države se je pričel davi proces proti obtožencem, ki so leta 1932 na raznih mestih po Bejgradu položili peklenske stroje, ki so tudi eksplodirali in napravili precejšnjo materielno škodo, tako predvsem v poslopju častniškega dfcma, kjer je eksplodiral peklenski stroj, ki ga je tja prinesel nosač Gjuro Kresovič, ki je pri eksploziji tragično umrl. Na zatožni klopi sedi Mitri Grandžič, branjcvec, Gavrilo Jovanovie, zidarski dclavec, Giča Džigič, zidar in Cena Gjurič, mizar. Vodja te teroristične skupine, ki je v naši državi izvrševal sklepe ma-ccdonskc teroristične organizacije VMRO, je bil Ljuborec-Stankovič-Hristov, ki je pobegnil v inozemstvo. Dimitriju Grandfiču in Ljuborcu-Stanko-vi-ču očita državni tožilec, da sta neugotovljencga dne poleti 1932 odnesla iz Klisure dva peklenska stroja v Leskovec, odkoder sla jih hotela odj>oslati z vlakom v Skoplje, da bi eksplodirala. Ker pa sta se zbala, da ju ne bi odkrili, tega nista izvršila. Po dogovoru je nalo Grandžič poslal iz Klisure po pošti v Belgrad drugi peklenski stroj, ki ga je Lju-borec položil v častniškem domu. Drugi peklenski stroj je Grandžič prinesel iz Klisure v Vladin Han, kier bi ga moral pričakovati Ljuborec, ki ga pa ni bilo, ker je zamudil vlak. Gavrilo Jovanovič in Giča Džigič sta v začetku aprila 1932 prejela od Lju'borca šest peklenskih strojev, dve hombi, revolverje, strelivo in 50CO Din v gotovini. S tem orožjem sta prispela v Belgrad, kjer sta nameravala postaviti peklenske stroje na Cvelncm Irgu in na železniški postaji. Teh atentatov nista mogla izvršili, ker sta hila preje aretirana. Cena Gjurič pa ie obljubil Ljubercu, da bo pomagal Jovanoviču in Džiiiiču skriti peklenske slroje, da jih bosla pozneje lahko postavila na določena mesta. — Na današnji razpravi se je prečilala samo obtožnica, nakar jc bil proces prekinjen in se bo nadaljeval jutri. Betgrajshe vesti Belgrad. 20. jnn. tn. Kakor smo že poročali, bo v nedeljo 4. februarja ob 8 zvečer predaval slovenski pisatelj g. Fr. Ks. Finžgar o temi: »Madjarski klin ločil severne in južne Slovane.« Predavanje bo v <1 v oran i ruskega dotna v Kraljice Natalije ulici št. 33. Vstopnina za odrasle 5 Din. za dijake brezplačno. Belgrnd, 29. jan. iu. Danes dopoldne se je sklicala soja finančnega odbora, ki bo jutri ob 9 dopoldne. Na seji se l>o nadaljevala debata o zakonskih načrtih, ki jih je predložil Narodni skupščini finančni minister Džordževič. Belgrad. 29. jnn. in. Koncertu, ki ga je snoči priredilo na Kolarčevi ljudski univerzi sofijsko pevsko društvo >Guslc<. je prisostvovala velika množica najuglednejšega belgraj-skoga meščanstva. Vsi sedeži in stojišča so bili že davno preti koncertom razprodani. Belgrnd. 29. jan. m. Danes jc tukaj umrl znani, mladi romanopisec Brunimir čosič. Belgrad, 29. jan. m. Današnje »Službene Novjne« objavljajo natečaj banske uprave dravske banovine /a podelitev lokat hiške kon-c.eeiie t Mozirju z večni okolišem. 5.14 5.74 0.43 0.54 8.64 9.71 4.55 6.03 36.7 38.19 16.4 16.24 12.82 11.73 2.02 2.09 as 0.7 Banska uprava razglaša: Dne 5. februarja t. 1. ob 10 dopoldne se sestane na svoje peto rodno zasedanje banski svet dravske banovine. 1'redniet zasedanja bo: 1. obravnava predloga banovinskega proračuna dravske banovine za leto 1934/35 s pri-padajočim pravilnikom in uredbami v zniislu čl. 11 pravilnika o organizaciji in dolu banskih svelov; 2. sklepanje o uvedbi banovinske trošarine na vino in žganje v zmtehi čl. 14 uredbe o izvajanju javnih del z dne 22. novembra 1933 št. 30-108 (Službeni list št. 625/99 z dne 9. decembra 1933 (Službene novine z dne 23. novembra 1933 št. 269ХХХ1Х/671), in 3. sklepanje o uredbi o občinskih uslužbencih v zmislu § 85 zakona o občinah. Predlog novega proračuna naše banovine za leto 1934—1935 znaša v izdatkih odnosno dohodkih 90,962.500 Din. Tekoči proračun pa je znašal 87,560.819 Din. Toda vpoštevati jc treba, da je lo bila končna številka, dočim je znašal prvotni predlog banovine, ki ga je odobril tudi banovinski svet, 95,489.189 Din. Novi predlog pomeni v primeri s sedanjim veljavnim proračunom povečanje, ker računa zopet z državno dotacijo 7 milijonov Din, ki ie bila vnesena tudi v tekoči proračun, pa jo je finančni minister črtal. Banovinski izdatki Po posameznih poglavjih se izdatki razdele v splošnem proračunu tako-le (v milijonih Din, podatki za 1933- 1934 so vzeti iz končnoveljavnega proračuna): 1933-1934 1934-1935 Splošni oddelek Upravni oddelek Kmetijski oddelek Prosvetni oddelek Tehnični oddelek Soc. pol. in nar. zdravje Finančni oddelek Trg. obrt in industrija Rezervni kredit Pregled posameznih poglavij jc naslednji: V splošnem oddelku so osebni izdatki kakor tudi ma-terijalni le malo višji. Omeniti je povečanje izdatkov za statistično službo od 20.000 na 30.000 Din ter stroške banskega sveta od 100.000 do 120.000 Din. Najvažnejše j>a je povečanje postavke za_ elektri-likacijo od sedanjih pol milijona па 1 milijon Din. (V prvotnem predlogu proračuna za 1. 1933—1934 je bilo določenih za elektrifikacijo 1.3 milijona Din, kar je pa finančni minister zmanjšal.) Upravni oddelek: Tu so se zmanjšali izdatki za izvedbo komasacije občin od 170.000 na 25.000 Din, nova pa je postavka 200 tisoč Din, to je prispevek jx> čl. 88 zakona o občinah k banovinskemu pokojninskemu skladu za občinske uslužbence. Kmetijski oddelek: Osebni izdatki so ostali v glavnem nespremenjeni, pač pa so sc povečali ma-terijalnT izdatki. Tako so n. pr. prišle nove postavke: 15.000 Din za pedološka raziskovanja, 50.000 Din kot prispevek k fondu za jubilejno kmetijsko razstavo. V jx>stavkah za neposredno pospeševanje kmetijstva je najbolj narastel znesek preračunanih izdatkov za živinorejo (za liceneovanje, prispevki za ureditev gnojišč itd.). Nova jc postavka Din 150 tisoč za silose. Nadalje je vnesena postavka 100 tisoč Din kol prisjievek k zavarovalnemu skladu zoper vremenske nesreče in nezgode pri živini. V kmetijskem oddelku so med izrednimi izdatki dotacije za kritje nedostatka dohodkov pri banovinskih podjetjih, ki spadajo v ta resor, ki so naraslli od 2.5 na 2.8 milj. Din. Izdatki komisije za agrarne operacije so ostali v glavnem nespremenjeni. Prosvetni oddelek: Osebni izdatki so ostali nespremenjeni. Odjjadla je piostavka 100.000 Din: prispevek za dom slepih. Pač pa je povečana postavka podpor za dviganje in prezidavanje šolskih poslopij od 400.000 na 600.GOO Din. Prirastek beleži skupina: narodna prosveta od 125.000 na 175.000 Din per podpore Sokolstvu od 360 tisoč ua 400 tisoč Din. Povečane so tudi podpore in stipiendije od 160 na 200 tisoč Din. Nova je postavka 15 tisoč Din za ljudske univerze. Povečana je tudi podjora Narodnemu gledališču v Ljubljani od 40—1C0 tisoč Din. Nadalje so nove tri postavke: 200 tisoč Din: doprinos podpornemu skladu za zgradbo vseučili-ške knjižnice v Ljubljani, 400.000 Din: anuitete posojila za zgradbo III. drž. gimnazije v Ljubljani, odnosno prispevek za tozadevni fond, ia 350.000 Din: anuitete za odkup L državne realne gimnazije v Ljubljani. Zaradi teh postavk se je najbolj povečal proračun prosvetnega oddelka. Tehnični oddelek: Osebni izdatki so se povečali od 7.63 na 8.33 milj. Din. Med stvarnimi izdatki, ki so ostali večinoma nespremenjeni, se je najbolj zmanjšala postavka za normalizacijo banovinskih cest itd. od 2.0 na 1.5 milj. Din ter neodložljive rekonstrukcije manjših objektov od 0.32 na 0.15 milj. Din. Nasprotno so se povečali izdatki za hidrotelmična dela od 1.975 na 3.74 milj Din. Predvsem se je jx>večal banovinski prispievek k regulacijam od 1.2 na 2.2 milj. Din in nova je postavka 1 milj. Din kot banovinski prispievek za regulacijo Savinje. Zmanjšani so razni gradbeni izdatki. Namesto prisjjevka 100 tisoč Din za ureditev aerodroma je postavka 100 tisoč Din kot prispievek k zgradilvi hidrotehničnega instituta. Oddelek za socialno politiko in narod, zdravje. Med stvarnimi izdatki so odpadli: prispevek k zakladu za gradnje inalih stanovanj 200.000 Din ter prispievek bratovskim skladnicam 300 tisoč Din. Narastla je jx>stavka: plačilo oskrbnih stroškov javnim zdravstvenim ustanovam od 2 na 3 milj. Din. Zmanjšale pa so se dotacije za kritje nedostatka dohodkov odnosno plačilo osebnih in oskrbnih stroškov od 7.1 na 6.06-milj. Din. Finančni oddelek: Osebni izdatki so se nekoliko povečali, dočim so stvarni padli. Predvsem se je zmanjšala postavka: obveznost iz prejšnjih let od 3.12 na 2.0 milj., nadalje obveznosti bivših okr. zasfo|Xiv od 0.15 na 0.05 milj. Nova pa je postavka 30.000 Din za zastopanje banovine pred sodišči. Anuitetna služba zahteva tudi v novem proračunu isto vsoto: 7.78 milj. Din. Oddelek za trgovino, obrt in industrijo: Osebni izdatki so se jiovečali v majhni meri. Materijalni izdatki so ostali skoro popolnoma nespremenjeni. Banovinski dohodki Razdelitev dohodkov je naslednja (v milijonih Din, podatki za 1. 1933—1934 na podlagi odobrenega proračuna po finančnem ministrstvu): 1933 -1934 1934-1935 Doklade 45.07 48.0 Trošarine 19.45 18.4 Takse 12.55 13.75 Ostale davščine 0.65 0.75 Dohodki prejšnjih let 8.92 2.0 Državna dotacija — 7.0 Razni dohodki 0.9 1.06 Banovinske doklade ostanejo nespremenjene, povečanega donosa pa je pričakovati radi višje podlage. Pri banovinskih trošarinah so ositali donosi večinoma nespremenjeni manj pa ie proračunano zaradi izgube v tekočem letu dohodkov od banovinske trošarine na bencin, pnevmatiko, ocetno kislino, mineralno vodo ter ogljikovo kislino. Povečanje proračuna za banovinske takse jc pripisovati predlaganima dvema novima davščinama: 1 milijon Diu naj prinese davščiaa na vodna sile, 1 milijon Din pa taksa rta zaposlitev in pokojnine inozemskih delavcev. Povečan je tudi proračun dohodkov od davščine na šmarnico od 150 ЛрО na 250.000 Din. Donos nepobranih banovinskih davščin iz prejšnjih let cenijo kot lani na 2 milijona Din. Nadalje je vnesena v proračun vsota 7 milijonov Din kot pomoč države. Banovinska podjetja Proračuni izdatkov banovinskih podjetij so se zmanjšali v glavnem radi nižjih stvarnih izdatkov. Zato se je lahko tudi dotacija banovine zmanjšala od 6.6 na 6.06 milj. Din. Osebne vesti Belgrad, 29. jan. m. Na državni šoli za pomožno sestro v Ljubljani jo postavljen v 4. jxd. skupini 2. stopnje dr Bogoljub Dragaš, višji pristav isto šole. Zu primarnega zdravnika splošno državne bolnišnice v Ljubljani jo posavljen v 6. pol. skup. dr. Vladimir Gu-zelj, asistent iste bolnišnice. Zagrebška vremenska napioved: Pretežno oblačno s padavinami (sneg), zmerno hladno. Dunajska vremenska napoved: Najprej na več krajih sneg. Sevcrozapatlni vetrovi. Temperatura blizu ničle s padajočo nagibnostjo. Zmanjšanje oblačnosti še negotovo. JJtrinki PLEBISCIT MED LJU D07.RCI 0 fVilsonu kroži cela vrsta ddvlipov, ki soglašajo v tem, da ta veliki predsednik, ki se mu je omračil um na koncu njegovega življenja, ni bil več pri pravi pameti, ko je sedel ie pri razorožilveni konferenci kot vrhovni razdelilec svela. h'o so na mirovni konferenci Avstralci zahtevali zase nemško kolonijo na otoku Gvineja (Nemška Gvineja), se je IVilson oglasil, češ *da bo treba vprašati prebivalce Nemške Gvineje, če so s lem zadovoljniAvstralski delegat Hughes sc nasmehne in pravi: »Gospod predsednik, saj veste, da so to še ljudoirci.* Irilso/i je malo pobledel in nato rekel: t Pa jim pošljimo vsaj ameriške misijonarje. da vidi jo...-r Hughes nato: rPrav rad, ker li divjaki mesa Američanov najmanj marajo.r IVilson je utihnil. To je bil zadnji IVilsonov predlog za kakšen plebiscit na mirovni, konferenci. Ni čuda! (Iz spominov avstralskega ministrskega predsednika. Hughcsa.) IZ KNJIGE M0D1IEGA CI.0VEKA Škof Sailer je napisal krasno knjiga o krščanski življenjski filozofiji in o zdravem ljudskem življenju, ki kar delili prelepih modrih utrinkov tega velikega misleca.. >Raziskujte čas, da ne boste slepi gledalci. Prilagodite se času. dii ne postanete žrtve slepe trdo-glarosti. Dvignite se nnd čas. da s plenom časovno-sti ne zgubite tudi zakladov nesmrtnosti.. rčas s svojim neprestanim molkom me nauči 1)111011» več, kot ljudje s svojim neprestanim klepetanjem. Cas so usta, skozi katera govori večni Rog .. .< »Človeka r človeku spoznavali, je vzvišena naloga. Spoznavati človeka v samem sebi, pa je šc višja, toda svoje vcdostalke s pogumnimi očmi po-gledali in jih nikdar ne izgubili izpred oči, tudi če se poboljšamo, je najbolj vzvišeno .. .-r rKadarkoli slišim govoriti o ljudeh, ki se pečajo s tako ogromnimi nalogami kot je obnova celih narodov, obnova celih držav ali celo vsega svela, redno najprej vprašam: Ali so ti ljudje že sami prišli mimo črle obnore, ki jo napovedujejo. Ce se nahajajo še na tej struni, jim svetujem, naj ponižno uomeleio vred svojim lastnim pragom, pre- dno gredo uničevat narode, države in svet, da napravijo prostora za nekaj novega. Če so pa. to črto notranje duhovne obnove že sami prekoračili, polem bodo pa že vedeli, kaj jih je same obnovilo, pomladilo, poboljšalo, očislilo, potem jim bo lahko to, kar so sami prestali in s čemer so sami sebe obnovili, kot najvišji svetovni nazor uveljavili pri obnovitvah družine, naroda, domovine, države in magari ludi vsega sveta. Toda ne prej.-t »Vse veje državne sreče se posuše, če korenine bolehajo. Korenina državne sreče pa se imenuje pravica in pravičnost. Njihov varuh pu je samo eden — vera .. UMETNOST STARANJA I'ierre l'E rinile je razglabljal o lem vprašanju in v »La Croixx izpovedni nekaj lepili misli: rModerno olepševanje je izumilo vsa sredstva, da se odstranijo gube po licu in da se ohrani kožna svežina do visoke starosti. Toda obstoje še gube, ki jih nobena kosme lika ne more izbrisali, ki jih noben še tako bister zdravnik ne more izgladiii, lo so gube — srca. Nikdo ne more Hi skozi življenje., ne da bi se tu in tam odrgnil in ranil. Te srčne fiube nam dajejo modrost v starih letih. Te nas pa. ludi izdajajo, ker te vaši otroci najpreje vidijo, ker ravno le mladina najpreje opaža. In ti otroci, in ta mladina se pritajeno ali kar odkrilo smeje v obraz lem ljudem, ki se branijo z sdrar-niki in s piskri barv in mazil pred starostjo, ki jo pa srčne gube lako brez vsakega usmiljenja od-krivajo. Zakaj danes starši nimajo nobene avtoritete? Zakaj naših modernih mater, ki se tako obupno vojskujejo s starostjo, otroci reč ne vpo-štecajo? Ker so se same odstavite v hierarhiji, ki jn otroška duša išče pri svojih starših. Ker za olrokh ostanejo vedno le »slure«-, potrebne ie nekaj časa, a vedno manj koristne, ostanejo »stari* in kljub vsem naporom, da bi dohajale ritem mladine, »stare«, ki jih starost vsak dan bolj zajema ne da bi jim nudila ludi privilegije starosti, ki so se jim same lahkomiselno odrekle. Kako si boste priborile nazaj srčno spoštovanje mladega nvlii, re vedno mlade.--, »premlade-«• stare mamlcet Razmišljajte n tem, ker cažna je v življenju umetnost sidranja.* Sveiosavsha slovesnost na belgraiskem vseučilišča Pogled na dvorano belgrajskega vseučilišča med slovesnostjo. V prvi vrsti store od leve na desno: 2. francoski poslanik Naggiar; 4. (vsredij novi prosv. minister Шја š imenkovič; 5. (poleg ministra) armadn. general Tomić: f,. avstrijski poslanik von Ploenies; 7 nemški poslanik von Heeren. Berlinsko pismo Slovenski zdravnik — čudotvorec XV. Pa sva se našla. 15. marca L 1. je prinesel »Slovenec« kratko poročilo o slovenskem rojaku, ki zdravi v Berlinu s sugestijo, pod naslovom »V tujini nam dela čast«. Tudi njegovo sliko je prinesel. — Tega človeka bi pa rad poznal, sem si mislil. A slika njegova mi ni vzibujala posebnega zaupanja, nekam erpo je gledal, da se mi ni zdel kaj vabljiv. Naslov njegov ni bil naveden — kje naj ga iščem v velikem Berlinu! Pa saj zdaj ne potrebujem zdravnika! — in vrgel sem »Slovenca« med obrabljen papir niti imena moža si nisem zapomnil. Kar se mi je začela poleti proti jeseni oglašati moja stara znanka nevrastenija. Odložiti sem moral pero in se ga ne več dotakniti. Kakor senca sem se vlačil okoli, deloma tudi polegal. A kljub počitku ni hotelo in ni hotelo biti bolje Tedaj se spomnim spet na onega našega rojaka ki »nam dela čast v tujini«. Pišem g. Rakovcu in prosim, naj mi poišče tisto številko »Slovenca« in sporoči njegovo ime. Dobri g. Rakovec mi polije cel izrezek iz lista; gledam tisti srpi obraz in berem: Profesor M. Kojc. Drugi dan sem bil že pri njem. »Dober dan, gospod profesor!« Začudeno me pogleda. »Iz Jugoslavije, kajne?« »Da, in iz Berlina.« In brž sva bila t živahnem razgovoru. Pred menoj je stal slok mlad mož, bolj prav: fant, domač, prijazen vesel. Samo eno nesrečo ima ta moj junak: noben fotograf ga ne more zadeti. Pokazal mi je pet fotografij, — nobena ni bila dobra. Naročil sem mu,, naj se da znova fotografirati, a mora narediti '»pfcflazen obraz«, kakor je ž« staro pravilo. Evo ram. Tu je njegova slika! Kakor vidite, se je za prijazen obraz pošteno potrudil. »Ali bi se hoteli pri meni zdraviti?« »Bi že, a lo ram povem, denarja nimam nobenega. »O denarju ne govoriva; vesel sem, če morem rojaku kaj pomagati. Prišli boste deset dni vsak dan k meni. In ravno toliko dni ne boste nič jedli. Potem boste ves prenovljen, za 20 let mlajši, nikoli več bolni in živeli boste dolgo ...« Z začudenjem sem poalušal to njegovo napoved. časih so pravili, dn imajo nekje »troj, v katerega mečejo stare, ven letijo pa mladi. Samo kje bi tak stroj bil, tega nismo mogli izvedeti. No, tdaj sem ga našel! Prof. Kojc ga ima. Za 20 let mlajši in nikoli več bolan! Saj ie nikoli zdrav nisem bil. Zdaj pa kaj takega! Napovedi, da se bom deset dni postil, se nisem ustrašil. Če drugi prestanejo, bom pa še jaz! Znal me je pa tudi potolažiti: ne bo nič hudega, boste lahko prestali. In res sem jo srečno prestal to postno »kuro«; ne le 10, celo 12 dni nisem čisto nič jedel. Samć čista voda se sme piti. (Dovolite mimogrede: Ne čisto vodo se sme piti, ampak čista voda se sme piti, ali: čisto vodo smeš piti Ti u'boga slovenščina, kako te tvoji domači na nemško kopito natezajo! To vam moram povedati — iz Nemčije. Čudom se čudim, kako da gospodje, ki eo za to bolj poklicani kakor jaz, molčijo k temu pačenju slovenščine, ki ga ▼ moji mladosti nismo poznali. Takrat tmo znali slovensko, mladi rod pa ne zna več. Kaj pa delajo oni, ki slovenščino poučujejo? Samo dr. Tominšek se je enkrat oglasil s svojo Uršo Plut: Išče s« Urša je enkrat oglasil s svojo Uršo Plut: Išče se Urša, ne Uršo Plut. A ker je ostal sam samcat svarilec, se Uršo nerodno še vedno išče.) Torej čista voda se sme piti, ali čisto vodo smeš piti, a le v po-žirkih. Človek, ki sliši: deset dni ne boš nič jedel, si to hujše misli kakor je. Nič posebna lakote nisem čutil, niti ne imel posebnega poželjenja, če sem videl jedi pred seboj. Zjutraj sem bil čisto svež, popoldne me je kak dan obšla neka slabot-nost (ne slabost), pa sem se malo vlegel in je prešlo. Treba p« je mnogo globoko dihati, da se telo krepi s kisikom. Kojc imenuje postno zdravljenje »operacijo brez noža«. Telo »e očisti vseh strupov, ki »o se v njem nabrali. Kakor vidite, pirof. Kojc, ker hoče temeljito napraviti, n« zdravi samć duševno, marveč tudi telesno, seveda ne s praški in glažki. Glavno njegovo sredstvo pa je sugestija. Ni zamenjavati sugestije s hipnozo! Tudi s hipnozo je nekaj časa zdravil, a uspehi hipnoze eo samč začasni, — dočim so uspehi sugestije trajni, tako trajni, da še »boleti več ne moreil... Kaj pa ie sugestija? Nič drugega kakor pouk, prepričanje. Nekaj čisto naravnega, nikako čaranje. Biti moraš prepričan o nekih resnicah, — pa si zdrav! ... In tako sem hodil k njemu v šolo 12 dni. Koliko se je ta dobri mož trudil z menoj! Cčlo uro mi je govoril, zatrjeval, dokazoval, se sam smejal svojim izvajanjem, jaz pa za njim. Bila je prava zabava. Večkrat me je vprašal: Ste razumeli? Vse česar ne razumete, morate vprašati. Jaz vas ne bom ozdravil, sami se morate ozdraviti, vsak človek mora biti sam svoj zdravnik. Njegova izvajanja so tako globoka da jih je težko razumeti ali težko verjeti — in vendar tako preprosta da jih lahko razume vsak. Misli, po katerih zdravi, niso povsem nove; moč sugestije ie znana že davno. A on je te misli izpopolnil, poglobil ter praktično uporabil. »Ker niste doktor medicine _ ga vprašam — ali vas zdravniki nič ne preganjajo?« Ne morejo, pravi, ker jim tako Hnkuižem pravilnost svoje metode, kakor lahko dokažem. da kamen, ki ga izpustim ii loke, pade m U*. — Pf«.i da oodtari w*ake le ic Dr. Maks Vraber stolni prost lavantinski Maribor, 29. januarja Vesela vest je prišla v našo škofijo iz vatikanskega mesta: sv. oče Pij XI. je imenoval stolnega dekana dr. Maksimilijana Vraberja za prošla lavantinskega stolnega kapitlja. S tem je izpolnjeno od imenovanja dr. Ivana Tomažiča za knezo-škofa lavantinske škofije sem izpraznjeno drugo najvišje mesto v hierarhiji lavantinske vladikovine. Pričakovanje vseh, ki jim je bil dr. Maks Vraber. ta zlata svečeniška duša, k srcu prirastel, se je izpolnilo po volji in odločitvi vrhovnega krmarja sv. Cerkve. Stolni dekan dr. Maks Vraber prevzema pro-štovsko mesto naše škofije z vsem blestečim slo- toliko pri moči, da more uporabljati njegova navodila. Vprašal sem ga: Zakaj pa ne zdravite doma Slovenskem? Odgovoril mi je: »Če bi bil pričel s tem doma, bi me imeli za sanjača ali sleparja. Saj veste, kako je!« »O, kako imate prav! mu odgovorim; seveda vem, kako je... Nemo propheta in palria. Zagotovil pa mi je, da se bo povsod, kjer bodo hoteli vedeti, priznal za Slovenca in Jugoslovana. In oba sva sklenila, da bova skrbela, da uspehi njegovih odkritij pridejo v prid zlasti naši — četudi nehvaležni — domovini. Več o tem moiu drugič! Bolgarski pevci v Belgradu Bolgarsko pevsko društvo »Gusluc iz Sofije je prišlo v Belgrad 27. t. m. jlokej moštvo SK Ilirije, ki igr« dane« proti Romunom jutri |ui proti \V S K ki ic uko ca»Uio rtpreitnUralo naj mladi hokej т mednarodnem turnirju Ali imate lepe, bele zobe? Oni so nailepš naravni nakit. Nai CHlorodoni skrbi za lepoto in zdravje Vaših zob. Če se zjutraj in zvečer uporablja zohfta pssta postanejo zobje sjajno beli in zobni ernaji se ne pokvari. Mala tuba Din. 8.-Vnllka tuba Oln.13- vesom odličnega cerkvenega govornika, slovečega strokovnjaka v zadevah cerkvenega prava, pa tudi izven cerkve uspešno delujočega visokega cerkvenega dostojanstvenika. Saj sloni po smrti nepozabnega msgr. dr. A. Jerovška vodstvo tukajšnjega Katoliškega tiskovnega društva in Spodnještajer-ske ljudske posojilnice na njegovih ramenih. Na visoko cerkveno hierarhično mesto prihaja z bogato dediščino izkušenj, ki si jih je pridobil v teku svoje duhovniške službe, tako kot kaplan v Ma-kolah in po doseženem doktoratu v Rimu, v Vidmu Žalcu Novi Cerkvi in Celju, kot ravnatelj liceja šolskih sester v Trstu, kot špiritual mariborskega bogoslovnega učilišča, kot profesor .cerkvenega prava na mariborskem bogoslovju, dokler ni postal I. decembra 1918 stolni kanonik lavantinski. februarja 1931 pa stolni dekan. Da bi to bogato dediščino kot stolni prošt po božji milosti in lastni gorečnosti čimbolj mogel uporabljati na visokem in odgovornem mestu v blagor lavantinskih škofljanov, je topla želja nas vseh. ki mu izrekamo ob visokem odlikovanju in imenovanju najprisrčnejše čestitke. Dobrota ie sirota Pred 8 dnevi se je pojavil v vasi Lancavn-ves pri Ptuju mlajši človek, ki je beračil od Hiše do hiše in prosil dela. Oglasil se je tudi pri posestniku Jožefu Krajncu. Ker se mu je neznanec smilil, ga je Kranjc vzel na delo In mu nudil streho in hrano, s čimer je bil fant tudi zadovoljen. Ostal jc pri hiši in se jioka-zal za prav pridnega delavca. Šesti (lan je odšel gosjjodar v vinograd, gospodinja pa se je mudila pri sosedu, tako da je ostal neznanec sam v hiši. To priliko je tu jec izkoristil, vlomil v zaklenjeno omaro in pobral 3600 Din gotovine, ter jo naglo odkuril. Ko se je gos|>odinja vrnila, je našla omaro razbito in prazno, neznanca pa nikjer. (Dunaj) in i m Bledu. Občinske volitve pri Sv. Križu pri Litiii Upravno sodišče v Celju je pod številko A530/33-8 izdalo tole odločbo: Zoper občinske volitve, ki so se dne 15. oktobra 1933 vršile v občini Sv. Križ pri Litiji, srez litijski, se je v volilnem imeniku vpisani Potisek Anton, posestnik v Moravčah, s tovarišem, dne 23. oktobra 1933, torej v odprtem roku 8 dni po dnevu volitev, pritožil na upravno sodišče v Celju. Upravno sodišče je po § 50. zakona o občinah v nejavni seji odločilo: Pritožbi se ugodi in se razveljavijo občinske volitve radi nepravilnega postopanja volilnega odbora s tem, da se morajo po § 50., odstavek 5. zakona o občinah v mesecu dni od dne prejema te odločbe vršiti nove volitve. Zoper to odločbo ni pravnega sredstva. Razlogi. Na pritožbo zgoraj imenovanih je upravno sodišče po pregledu pritožbe in vseh volilnih spisov ugotovilo, da so se pri volitvah v občinski odbor zgoraj navedene občine dogodile sledeče nepravilnosti: Volilni odbor je odstranil ob začetku glasovanja iz volilnega lokala predstavnika Martinčičeve iste, Erzina Leopolda. Ta ukrep je utemeljil vo-tivm odbor s tem, da Erzin ni hotel zavzeti svojega odkazanega mu mesta, ki je bil 5—6 korakov oddaljen od mize, kjer so se pisali glasovalni seznami, m je proti temu protestiral. Ta razlog pa za odstranitev ni dovolj tehten, kajti po § 34. zakona o občinah imajo predstavniki kandidatnih list nele pravico prisostvovati poslovanju volilnega odbora ves čas volitev, temveč tudi pravico podajati pripombe, kamor je šteti tudi proteste. Volilni odbor je pozneje odstranil iz volilnega lokala tudi predstavnikovega namestnika Martin-čičeve liste. Kot razlog za odstranitev je volilni odbor navedel v zapisniku sledeče: »Ker je drugi namestnik po opozorilu članov motil potek in volilce, se je i tega odstranilo, odstranilo pa tudi radi tega, ker so mu na volišče skrivoma prinašali vino«. Pod prisego kot priče zaslišani člani volit-nega odbora so tozadevno izpovedali v glavnem sledeče: Priči Perko in Božič domnevata, da so namestniku skrivaj donašali vino, ker je pozneje ob odstranitvi nosil s seboj eno steklenico. Resnik Anton pa je povedal, da je on sam prinesel imenovanemu namestniku kakega po! litra mošta za popoldansko južino. V ostalem vsi trije soglasno izpovedo, da je bil predstavnikov namestnik Martinčič radi svoje naglušnosti ves čas zelo nemiren in nadležen, zlasti s tem, da je po odglasovanju izpraševal že odhajajoče volilce, za katero listo so glasovali. Iz navedenega izvira, da ni povsem ugotovljeno, v koliko si je Martinčič res pusti! donašati vino na volišče. Člani volilnega odbor;, so o tem le domnevali. Sicer pa celo v slučaju, da bi slo za kaznivo dejanje po §§ 46. in 52. zakona o občinah, to dejanje ne bi uplivalo na volilce, ker vohlni odbor sam ugotavlja, da se je to goddo skriva,. Šele, če bi bil predsednik volilnega odbora prepovedal prizadetim, da ne smejo donašati vino niti za lastno uporabo, pa bi se ne hoteli pokoriti, b. utegnil biti tak odpor eden izmed soodločujočih razlogov za odstranitev predstavnika iz volilnega odbora. Na podlagi navedenega je upravno sodiSče smatralo, da tudi preostali razlog, to je povzročanje nemira v obilnem lokalu, ne zadostuje za odstranitev predstavnikovega namestnika iz volilnega lokala kajti taka odstranitev obeh predstav CoM - ли *n,la. b.i.ti, "Pečena le, če bi se je volilni odbor posluz.l kot zadnjega sredstva v s|„- ćaju kadar bi drugače ne mogel vzdržati reda v volilnem lokalu. V predmetnem slučaju pa ie iz pričevanj članov volilnega odbora razvidno da je predstavnikov namestnik Martinčič le vsled svoje naglušnosti spraševal volilce, za katero listo so( volili, kar b, bi! predsednik volilnega odbo a MartinčičTf ,'' SK,,em' I3 bi bil °dredil Pastor le te fe h k г°г lbl,ZU *las?vaicev' da bi i* h" vanja neposredno in brez povpraše- Ker je torej volilni odbor neopravičeno odstrani predstavnika in namestnika Martinčlčeve j [z voU ne*a lokala tako, da je bila tei IfcM t°roU поТка možnost kon- Poslovanja volilnega odbora, je smatralo XLT to,za tak° nepravilnosti ki 'e utegnila bistveno vplivati na izid volitev diti in пЛ1?Ле- tnil! razl°"OV >'« hil° pritožbi ugoditi in odločiti, kakor je zgoraj navedeno. Celje, dne 13. januarja 1934. 4 dni prezebal pod smreho Šoštanj, 29. jan. ... Skoraj neverjetno, pa vendar resnično Minilo soboto je šla poeestnica Pavla Skoriišek v Belih vodah v gozd ogledovat drva; mod potjo je zaslišala zamolklo klicanje na pomoč Ko je stopila proti kraju, od koder so prihajali glasovi, je opazila pod kopito smreko ležečega starčka, vsega ozi-blegn in premraženegn. Poklicala je sosede, ki so moža spravili na toplo Starček je pripovedoval, da jo 78 letni Jure I'rane iz Nove Cerkve uri Celju. V sredo je |X>tovnl iz Ćrne skozi Šl. Vid. Njepove staro in slabotne nojte |m niso /mogle nn|xirne poti Onemogel je in se zgrudil pod smreko, štiri dni je klieal /ainnn. šele v so|>oto je pri«H človek. Jurcii so v nedeljo odpeljali v bolnišnico. Ver k nevarne Qs».«beJ. Liublianske vesti: Mariborske vesti: Šolska poliklinika se zgradi letos Lani smo poročali o pripravah za zagolovitev zgradnje prepotrebne šolske poliklinike v Ljubljani. Mestna občina je bila po zakonu obvezana, da je preskrbela potrebno zemljišče, kar se ji je šc ugodno posrečilo z raznimi transakcijami in pogodbami z ministrstvom za narodno zdravje ter s križevui-škim redom. Na ta način si je mestna občina pridobila ugodno zemljišče nasproti Tehnične srednje šole. To transakcijo je sedaj odobrilo tudi finančno ministrstvo ter obenem že odobrilo stroške za gradnjo in opremo šolske poliklinike. Zgradba nove šolske poliklinike, za katero so v načelu načrti že odobreni, bo veljala približno 1,700.000 Din, z vso opremo in instalacijami pa bo vsa nova šolska poliklinika veljala 2,100.000 Din. Prva zlata poroka pri Sv. Krištofa Res lepo slavnost smo obhajali v nedeljo v novi fari sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Pred oltar sta stopila gospod Jakob in zvesta mu družica 72 letna gospa Marija P a v č i č , da se Bogu zahvalita za vse dobrote in pomoč, ki sta jih prejela v težkih dneh življenja pri vzgoji svojih tako itevilnih otrok. Gosp. Pavčič, črnovrška korenina, je služboval celih 4-1 let kot pisarniški odpravitelj pri južni železnici v Nabrežini in Trstu. Ob svetovni vojni je bil poslan z mnogimi tovariši v Ljubljano, kjer je bil leta 1921 upokojen. Skrbna in pridna družica, doma iz Borovnice, je gospa Marija seveda sledila možu, da sta tako roko v roki vzgojila svoje otroke, v pridne in zavedne Slovence, ki so sedaj že preskrbljeni in živijo v ponos svojim staršem. Zlati poroki sta bila priči tast sina Rudolfa g. Eiletz in finančni višji inšpektor gosp. Pire Jože Poročil pa je zlatoporočenca župnik gosp. p. K. Z a -k r a j š e k. Vse je globoko v dušo ganil nagovor g. župnika, ki je opisal ljubezen, katera veže zakonce, ako živijo pravo krščansko življenje, kakor sta očividno živela slavljenca. Da se pa skažeta hvaležna, sta prišla danes zahvalit se Bogu za vso milost in pomoč, ki sla jo prejela v 50. letih skupnega življenja. Vso slovesnost je med sv. mašo in drugimi obredi zelo povzdignilo lepo ljudsko petje. Ta dan ne bo dragocen spomin le slavljencema, temveč vsem, ki so pri tej sv. maši do zadnjega kotička napolnili malo našo cerkvico. Vsi prijatelji in znanci se pridružujemo slavljencema s toplo željo; daj jima Večni dočakati skrajno dobo, ki jo dobri Bog določi onim, ki vanjo zaupajo. Izrava V zvezi z izjavo akademskih društev, ki je izšla v >Jutru< dne 25. januarja 1934-, upo-tavlju Zveza strokovnih klubov tehniške fakultete v Ljubljani, ki je sklicala sestanek zastopnikov ljubljanskih akademskih društev in ki odgovarja za pravilno izvedbo sklepov • tega sestanka: t. Ua je bila resolucija, sprejeta ua tem sestanku, formulirana ob osebnem sodelovanju predsednika in zastopnika JNAD Jadrana ter Društva slušateljev juridične fakultete g. Draga Zalarja ter so zastopniki udeleženih akademskih društev, med njimi predsednik in zastopnik JNAD Jadrana in Društva slušateljev juridične fakultete g .Uršič odnosno g. Zalnr, zastopnik akademske podružnice CMD g. Lah odnosuo g. Jeruc, zastopnik Edinstva g. Tomšič odnosno g. Colarič, nanjo posamič, ustno, javno in brez zadržka pristali. 2. Da je bila ta resolucija na podlagi sklepa sestanka izročena na merodajna mesta in razširjena meri akademsko javnostjo v popolnoma isti obliki, kot je bila na omenjenem sestanku sprejeta. Spričo tega odločno zavračamo očitek po-tvorbe, ki zveni iz izjave v »Jutru«. Za Zvezo strokovnih klubov tehniške fakultete v Ljubljani: Marjan Tepinn, 1. r., predsednik; Robert Tcpež, 1. r„ tajnik. ★ 0 Ljubljanska občinska uprava ima sejo v četrtek dne 1. februarja ob 5 popoldne. Na dnevnem redu jo med drugim: zgradba novega centralnega poštnega poslopja, izselitev strank iz gramozne jame (odškodnina) in elektrifikacijske pogodbe. © Uradi mestnega nafelstva v Trgovskem domu (Gregorčičeva ulica 27-111) bodo v soboto 3. februarja 1931 zaradi čiščenja za stranke zaprti. O Zveza gospodinj opozarja, da se bo v njenih prostorih Breg št. 8 jutri, v sredo 31. t. m. ob 16 popoldne predvajalo nazorno pranje po najboljšem načinu. — Predvajalo se bo tudi pranje s Srhichtovim rad ionom. Vabljene vse gospodinje. Vstop prost! (984) 0 Nesreča pri smučanju. Včeraj popoldne si je nn Golovcu pri smučanju zlomila nogo učiteljica gdč. Cirila Kosec, stanujoča v Zrinjskegn ulici 7. Reševnlni avto jo je prepeljal v bolnišnico. 0 Deček padel v Ljubljanico. Bregovi Ljubljanice sedaj kaj radi izvabijo otroke, da se po njih drsajo in sankajo, kar pa ni brez nevarnosti. Včeraj opoldne se jc pripetila neprijetna nezgoda osemletnemu Urošu Tršanu, sinu modistinje s Poljanske ceste 73. Uroš se je drsal na bregu Ljubljanice nasproti Rdeče hiše pod Pollakovo tovarno Dečku je sjx>drsniIo ter je bil naenkrat v Ljubljanici. K sreči je priletel na suho, ker je Ljubljanica sedaj zaprta in v njeni strugi ni dosti vode in je še ta zamrznjena. Dečku so najprej pomagali iz struge delavci Pollakove tovarne, ker pa jc bil precej pololčen, je bil poklican reševalni avto, ki ga jc prepeljal v bolnišnico. 0 Nesreča v plinarni. Včeraj okrog 2 popoldne je prišlo v plinarni do resne nesreče. 68 letnemu dc-lavcu Mihaelu Jagodicu, stanujočemu v Mostah, je padla na glavo težka železna cev ter ga ranila. Prepeljan je bil z reševalnim avtom v bolnišnico. 0 Padec na cesti. Delavčeva žena Marija Novak iz Zadvora pri Sostrem je nesla včeraj zjutraj svojemu možu v tovarno zajtrk, na cesti pa je padla ler si zlomila levo nogo. Iz Ljubljane je bil poklican reševalni avto, ki jo je prepeljal v bolnišnico. 0 Nadaljne tatvine poklicnega tatu. Tata Ivana S., ki je bil aretiran prejšnji feden, je policija zelo natančno zasliševala. Pri njem res niso našli obleke, ki jo je pokradel dvema delavcema v Fk>riianski ulici, zato pa je izsledila Bosanca, kateremu jo je prodal. Vso obleko, vredno 1300 Din, je prodal tat Licitacija za zgradbo poliklinike bo razpisana že prihodnje dni, enako tudi licitacija za opremo prostorov. Ž gradnjo nove stavbe prično na pomlad, ako licitacija ugodno uspe. Načrti za polikliniko določajo predvsem moderno in zračno stavbo s širokimi okni. Poleg stavbe bo tudi prostorno dvorišče, oziroma vrt, tako da v poletnih mesecih otrokom ne bo treba čakati v zaprtih čakalnicah na zdravniški pregled. V polikliniki bo dovolj prostora za vse vrste preglede in ordinacije ter bo v njej imela poleg redne poliklinike dvoje prostorov tudi zobna šolska preglcdoval-nica. Obenem bodo v stavbi nameščene še nekatere druge šolske higijenske in socialne institucije. Združene mestne delavnice za borih 75 Din. Bosancu je policija ukradeno obleko seveda odvzela in jo vrnila lastnikoma. Dalje pa je policija ugotovila, da je S. ob priliki, ko je beračil po Križevniški ulici, ukradel nekemu F. M. dragocen fotografski aparat, vreden 2200 Din. Ta aparat je zastavil v mestni zastavljalnici ter dobil nanj 150 Din, Prodal pa je zastavni listek še za 49 Din. Zastavni listek pa je nato od novega lastnika z grožnjami izsilil nazaj. Policija je zaplenila v zastavljalnici aparat. Mestna zastavljalnica in kupec zastavnega listka bosta trpela škodo, ker od tatu ne bo pač mogoče ničesar izterjati. Tat je že romal na sodišče. O Premog sta kradla. Odkar določa novi zakon ostre kazni za razne tatvine na železnici, so na ljubljanskem kolodvoru nekoliko ponehale tatvine premoga. Te »tatvine« pravzaprav niso bile tatvine, ker so revni ljudje — dostikrat ludi z dovoljenjem lastnikov — pobirali zgolj odpadke po tirih. Pač pa so se trgovci pritoževali, da jim izginja kurivo kar z vagonov in sicer v znatnih množinah. Zato je bilo zadnje dni poostreno nadzorstvo nad vagoni s premogom in je policija na ta način res prišla na sled dobro organizirani družbi, ki je sistematično kradla iz vagonov premog in ga prodajala raznim strankam. Aretirana sta bila dva brezposelna delavca, ki sla si našla s temi lavinami kar čeden zaslužek. Poleg leh dveh, ki ju je jx)licija izročila sodišču, je bila aretirana še žena enega od njiju, ki j^ bila pri tatvinah tudi soudeležena, ovadenih pa je bilo kar šest strank, ki so kupovale od obeh tatov premog, seveda znatno cenejše kakor v trgovini. Nadaljne kupce podjetne trojice policija še išče. 0 Razkrinkana gostilna. V neko gostilno v severnem delu mesta je prejšnji teden stopil stražnik in malo jx>gledal po sobah. Posledice tega kratkega pregleda so bile, da se morajo sedaj na policiji zagovarjati tako gostilničar kakor tudi več deklin in gostov te gostilne. Nemorala, ki je bila v tej gostilni, bo tudi vzrok, da bo policija gostilno najbrže zapečatila. Na to gostilno je bila policija že dolgo pozorna, le dokazov ni imela, da bi proti gostilničarju nastopila. Naključje ji je sedaj dalo v roke mnogo dokazov. Svetosavske nagrade Nj. Vel. kralja Aleksandra I. so letos prejeli na ljubljanski univerzi: Na filozofski fakulteti: Lcgiša Vnndelin za razpravo »Popis mojega domačega dialekta v Mavhinjah na Krasu« jkkI geslom ;Kras«; šifrer Anton za »Opis škofjeloškega dialekta v vasi Žahnici« pod geslom »Poslušaj ga, kako jo on zavije, jezika sol. dn le zine. in pravo ti vezanje se odkrije«; Hočevar Zvonko za »Geografsko premotrivanje industije v Sloveniji« pod geslom »Gecindus«: Kožuh Kari za »Sokra-les v starogrški komediji«; na jnridični fakulteti: Hočevar Oliva za »Davščine v dalmatinskih statutih« pod geslom »Iustitiam colimu«; Trofenik Rudolf za »Dvodomno predstavništvo« pod geslom »Innc; llumar Ivan zn »Oznake povojne industrijske politike« pod geslom »33«. Na tehnični fakulteti: Repa Oskar za »Lo-vilne naprave pri rudniških izvažnlnih strojih« j>od geslom »M. P. 33«; Rizan Vladimir za »Proučevanje radioaktivnosti jugoslov. vrelcev« pod geslom »Ra«; štrukelj Tomo za »Delavsko naselje« pod geslom »Pelikan«. Na medicinski fakulteti: Knaflič Janja za »Ventralno in hostalno dihanje« pod geslom »Ogoni«; Piskcrnik Franc za »Opisati je gube kože in je ugotoviti njih topografski pomen« pod geslom »Plica interdigitalis«; Oman Rudolf za »Kostalno in ventralno dihanje« pod geslom »Delo je kakor molitev«; Mraz Gusto za »Ventralno in kostalno dihanje« pod geelom »Vila Popa«. Na teološki fakulteti: p. Grebene o. cist. za »Zakonske pravdo radi sile in strahu pri Rimski roti« z geslom »Mntrimonium est n ulitim, si eonsenstis defieint propter minas et violentias«; Janežič Žitomir za »Nauk o angelih« z geslom Origenes«; j). Kurent Tomnž, o. cist. /a »Učenje sv. Cirilo in Metoda o Cerkvic: Mikuž Metod za »Salvijan kot zgodovinska priča in filozof« z treslom »Trier«; Turk Alojzij za »Nauk o angelih v littireiji« pod geslom »Čudovite reči je stori! Gospod, ki je mogočen in čigar ime je sveto«. Od Savez.i osigurnvaiučih driištava v Belgradu je prejel nagrado jurist Rudolf Trofenik za nalogo »Zavarovanje in naš kazenski zakonik« pod geslom »S 340 k. z.«: nagrado češkoslovaške vlado na je nrcjela Breda Milčinska za spis »Tnnez Nepomuk C.rimie in Cehi« z geslom »1810—1SF5«. Naie diiaSloo J. k. a. d. »Danica« ima drevi ob 8 v svojem lokalu, Vegova ulica 8 (nasproti Glasbene Matice) 3. redni članski sestanek. Predaval bo g. minister dr. A. Gosar o temi: Stanovska ureditev družbe (kritične pripombe). Ker bo predavanje zelo zanimivo, vabimo vse tovariše in tovarišice, da sc ga udeleže. — Odbor. Maribor, 29. januarja. V osnutku se pripravlja ustanovitev novega občinskega podjetja: centralne mehanične delavnice MP. Bilo bi to 11. mestno podjetje med dosedanjimi, ki sestoje iz plinarne, avtobusnega, električnega podjetja, klavnice, vodovoda, kopališča, Mariborskega otoka, pogrebnega zavoda; trgovine ter gradbenega podjetja. Centralna mehanična delavnica naj bi /družila skupaj tri dosrdunje največje mestne delavnice, ki ec nahajajo pri avtobusnem podjetju, mostnem vodovodu in pri gradbenem uradu v Strmi ulici. Vse tri delavnice so kompletno opremljene ter bi kasneje morda še prevzele ostale delavnice drugih mestnih podjetij: tako mizarsko delavnico Pogrebnega zn-voda. ki izdeluje lesene krste ter bi se lahko pečala tudi z izdelavo kov i nas tih krst, mizar- □ Lepo priznanje za desetletno požrtvovalno delo. Kakor smo že poročali v »Pone-deljsketn Slovencu«, se je vršila v soboto iu nedeljo v domu agilnih »Daničarjev« lepa proslava 10 letnega neumornega delovnnja društvenega knpelnikn g. Franca Grma. Zlasti lepo je izpadla nedeljska akademija, ki se je vršila v dvorani Mladinskega doma v Cvetlični ulici. Dvorana je bila nabito polna občinstva, med katerim so bili tudi gvardijan p. dr. Heric, župnik p. Valcrijon Landergott. zdravnik dr. Pililar. Akademijo je otvorila društvena godba, sledil je pozdravni nagovor, ki ga je imel g. Srečko Natek. nato Jamšekova deklamac.ija »Desetletni jubilej«, zopet godba ter šaljivi nastoj), deklamacija g. Janše ter slavnostni govor, v katerem je g. Horvat Franjo nanizal zasluge slavljenca za bivšo Katoliško omladi-no. sedanjo »Danico«. Višek pa jo tvorila beseda društvenegu vodje p. Pavla Potočnika, ki je prihitel vzlic svoji težki bolezni, da osebno podčrta veliko delo, ki ga vrši v njegovim društvu prijatelj Grm. Izročil je elavljencu krasen srebrn pokal in lavorov venec. Zaključila se je lepa slovesnost z nastopi godbe ter l>osrečerio šaloigro »Postrešček Nace pri zasliševanju«, ki so jo podali »Daničarji«. □ Stanovska misel prodira. Slovensko obrtno društvo v Mariboru se pod vodstvom g. Ivana Soj-ča čimdalje bolj razvija v stanovskem pravcu. Na zadnji seji odbora so se osnovali v okviru društva različni gospodarski odseki, ki so se na nedelj- • skem sestanku konstituirali. Odseku, ki bo zasledoval vse davčne zadeve, načeluje g. Gustinčič Justin z 22 člani, odseku za šušmarstvo predseduje g. Kotcr Štefan. Sestavil se je tudi poseben odsek za predavatelje, ki ga vodi g. prof. Fink. □ Vprašanje mariborskih vojašnic prehaja polagoma v zaključen stadij pred končnoveljavno rešitvijo. Po novem zakonu, ki določa odkupno dobo ler ureia posestno stanje po predhodni ocenitvi, bo prišlo po vsej priliki v kratkem do novih pogajanj, ki bodo fctžje privedla do zaključka, ker se je ocenitev vojašnic že izvršila. n Posestno gibanje, Aloizij Fras, poseetnica na Aleksandrovi 64, je prodala svojo hišo kolar-skemu mojstru Francu Frasu za Din 35.000. — Terezija Rcisman, posestnica na Koroški 66, je prodala hišo Katarini Masten za Din 66.000. — Kosem Albin, kontrolor iz Slovenjgradca, je prodal svojo hišo v Rosinovi ulici trgovcema Fricu Bier-mannu in Kurtu Franku za Din 190.000. П Metulj med snežinkami. Malo prezgodaj i se jc prebudil iz zimskega sna pisan metulj, ki ga jo ujel sluga študijske knjižnice g. Sla- ' sko delavnico gradbenega urada, delavnico za popravljanje plinskih aj>aratov pri plinarni, morda še del delavnice električnega podjetja, skratka razvojne možnosti take centralne delavnice bi bile izredno velike ter bi že v svojem začetku predstavljala celo tovarno, ki bi so sčasoma lahko oprijela tudi produkcije in no samo popravil. — Načrt, ki predstavlja nekako avtarkično gospodarstvo v malem, lina v eebi gotovo zdravo jedro ter ga nameravajo mestna podjetja tudi izvesti in sicer še v tekočem letu. Zn mariborsko obrt bo ustanovitev take delavnice predstavljala neljub pojav, ki seveda ne bo preveč občuten, če ee bodo vršila v njej samo popravila. V zvezi z osnovanjem novega podjetja je tudi vprašanje nastavitvei strojnega inženjerja, ki ie bila razpisana skupno z. drugimi mesti pri MP, pa sc je začasno odložila. vič v Dujnkovi ulici. Kljub prenosu v toplo .sobo ga je žitna kmalu pobrala. □ Žrtve poledice polnijo bolniinico. Še nobeno leto niso imeli pozimi v bolnišnici toliko opravka z zlomljenimi udi kakor letos. Včeraj so dobili zopet tri nove pacijente: kamnosekova žena Ana Mihelič si je zlomila levo roko, 53 letna Knuplež Elizabeta iz Rošpoha prav tako levo roko, 49 letna Stepančič Iva pa levo nogo. □ Hotel »Graf« — pred hotelom »Hohnjec«. Razveseljivo število gostov so imeli lani v policijskih zaporih: nič manj kot 3363 jih je prenočevalo v apartmanih »hotela l^raf« v Ključavničarski pod skrbnim nadzorstvom g. Pavšiča. Od tega jih je sedelo za omrežjem največ radi nedovoljenega prekoračenja državne meje in sicer 224; sledili so jim po zanimanju berači (114), nato 105 oseb radi tatvine, 84 radi prepovedanega povratka, 59 radi splošnega suma, 54 radi prostitucije, 42 radi po-lepuštva, 72 kalilcev nočnega miru, 64 pijancev, 20 vojnih ubežnikov, 34 radi udeležbe in pomoči pri vlomih, 18 radi vloma, 26 radi pretepa, 10 radi suma komunizma, 8 radi vohunstva, 1 radi razboj-ništva in 1 radi ropa, poleg tega pa še trije umo-bolni, ki morajo v Mariboru radi pomanjkanja primernih prostorov v bolnišnici iskati zato£iSča ▼ policijskih zaporih! 771 oseb od navedenega števila je prestajalo v zaporih svojo prisojeno kazen, 690 so oddali policijskemu komisarijatu v nadaljno postopanje, 317 jih je romalo v zapore sodišča, 162 okrajnemu glavarstvu, 1191 jc bilo izgnanih, samo 48 izpuščenih kot popolnoma nedolžnih, 88 eskortiranih, 24 jih je šlo v bolnišnico radi nevarnih bolezni, 17 švercerjev je dobda carinarnica, vojaško poveljstvo 16 vojnih ubežnikov, mestno poveljstvo pa 11. Kakor razvidno, je hotel »Graf* lani glede tujskega prometa nadkrUjcval vse druge tujskoprometne ustanove in celo slavni »hotel Hohniec« v Sodni ulici je pustil zadajl П Hazardiranje se je zadnje čase zopet razpaslo in sicer topot po raznih beznicah. Poklicni kvartači so oskubli že lepo število lahkovernih žrtev, med temi celo nekega inkasanta, ki je zaigral tuj denar. Radi tega je uvedla policija poostreno nadzorstvo ter beleži kot prvi uepeh dvojo are lacij. П Za »intervencije« poldrugo leto. Pred tukajšnjim okrožnim sodiščem se je vršila včeraj razprava proti Jaromirju Rissvjn, lRi ga. imajo številni mariborski pridobifniki v slabem spominu. Oškodoval jih je pod pretvezo svojih dobrih zvez v Belgradu ter z obljubo uspešnih intervencij v raznih nevarnejših za-devšiinah za lepo vsoto 60.000 Din. Kljub vsem mogočim izgovorom so mu sodniki prisodili za (o j>oldrugo leto rob i je. Celie j& Račun o svojem tihem delovanju je polagalo v nedeljo popoldne Gospejno društvo. Brez velikega govorjenja vrši ta karitativna organizn-I cija svojo težko nalogo. V preteklem letu je rnz-! delila med najpotrebnejše reveže 13.770 Din. Stal-j no podpira na mesec 50 pomoči potrebnih rodbin i in posameznikov in sicer takih, ki si svoje revšči-1 ne ne upajo pokazati. Gospejno društvo bo tudi v i bodoče podpiralo na ta način: poiskati reveže, ki sami ne prosijo. Pač se pa pozna tudi pri tem I društvu znak krize. V preteklem letu je bilo okrog 7000 Din manj dohodkov, zato se tudi ni moglo toliko razdeliti kakor prejšnja leta. Članic ima društvo 187. Priporočamo ob tej priliki to ustanovo vsem, ki hočejo pomagati revežem. & Proračunska seja celjske okoliške občine bo v sredo ob 6 zvečer v posvetovalnici na Bregu. 8 Obrtniki za svoj obstanek. V soboto in nedeljo je bilo troje obrtniških zborovanj. V soboto so so zbrali v Obrtnem domu obrtniki brez razlike stroke in razpravljali o najaktualnejših problemih, ki tarejo danes obrtniški stan. V nedeljo dopoldne je zborovala v hotelu »Pošta« kolektivna zadruga, kateri načeluje g. Miloš Hohnjec, popoldne pa istotam Združenje mesarjev, katerega predsednik je g. Rebeuschegg. Posebno to zborovanje je bilo jako dobro obiskano. Pri vseh teh zborovanjih se je predvsem povdarjalo, da je danes naš obrtnik na robu propada. a■ IJntrla jc t nedelj« na Kralja Petra cesti 20 v najlepši dobi, stara 31 let ga. Strašek Lija roj. Griler, kontorislinjn pri tvrdki Kakusch. Pogreb bo danes ob 3 popoldne na okoliškem pokopališču. N. v m. p.! .©■ Stanovalri ob Cesti nn grad. posebno oni, ki morajo hoditi večkrat na dan od Skalne kleti proti Livadi, nujno prosijo okoliško občino, da lam z javnim napisom prepove sankanje in vse, kar je z njim v zvezi. Mislimo, da ni treba čakati kakšne nesreče, ker je itak čudno, da se še ni zgodila, če pomislimo, da hodijo po tej poti, ki je vsa zlede-nela, tudi starejši ljudje in se morajo pri tem še izogibati sankanju brezobzirne mladine. Da je ponoči dvakrat buje, je razumljivo, ker kljub želji cesta še danes ni razsvetljena. Okoliško občino prosijo probivalci v tem delu za takojšnjo prepoved, policijo pa, da lo prepoved tudi izvaja. Trbovlje Obračun cestnega odbora za minulo leto je na občini razgrnjen na vpogled davkoplačevalcem do 10. februarja. Strup polagajo ta teden lisicam lovci no okolišu trboveljske občine. Zato opozarjajo laslnike psov in mačk, da ne pustijo živali prosto tekati. Za olajšavo dopolnilnega zemljiškega davka ie zadnji čas napraviti prošnjo do 31. t. m. Ptuj Do krvavega obračuna je prišlo v Kicarju med posestniškima sinovoma Francem Schnebergerjem in Ivnnom Oomzijem. Fanta sta se zaradi neke malenkosti sprla in stepla. Pri tem je Gomzi obdelal svojega nasprotnika z nožem, da je Schneberger obležal v mlaki krvi. Na obupne klice so prihiteli ljudje, ki so ranjenca prepeljali v ptujsko bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili smrlnonevarne poškodbe. Pljuča so prerezana in se bori Schneberger s smrtjo. Gouizi dejanje priznava, zagovarja pa sc s pijanostjo- Kotile Naši najmlajši so tekmovali. Kollje posla* jajo zadnje čase j>o svojih smuških terenih, ki so prvovrstni, znane daleč preko meje Slovenije. In ni čuda, čc so je ludi naša šolska mladina navzela športnega duha. Ni ga več fanta, ki bi v zimskem času prišel v šolo peš _ vso se že vozi na smučih. Zadnjo soboto (27. jun. 1934.) je priredila po svetosavski proslavi tukajšnja šola pod vodslvom šol. upravitelja Kotnika smuško tekmo na 3 km dolgi, krasno izpeljani progi. Razume se, da je vludalo uietl mladino veselo razpoloženje. Tekuiu se jim je priredila zn plačilo, ker so se učenci pokazali v prvem polletju tudi v drugih predmetih prav pridne. Kljub delavniku se je nabralo na startu, posebno pa še na cilju mnogo odraslih, ki so л veseljem spremljali potek tekme. Prvo mesto je zasedel v času 13 minut 30 sekund učenec višje narodne šole Hovnik France. Zadnji je prišel na cilj točno 9 minut pozneje. Torni je bil splošni uspeh prav zadovoljiv. Vsakokrat, ko je vozil tekmovalec skozi cilj, je zaigrul gramofon. Da ie bilo vise v zastavah in zelenju, se razume. Obdarovani so bili iz pedag. ozirov vsi tekmovalci, seveda pač po doseženih rezultatih. Nagrade so obstojale iz mladinskih knjig (12), zvezkov, drugih šol. potrebščin, robcev itd. Vsem, ki so s svojimi darovi napravili naši mladini tako vesel smučarski praznik — iskrena zahvala! Železniki Že dober mesec deluje Tujsko prometno društvo za Selško dolino. Na ustanovnem občnem zboru sc je odbor konstituiral takole: predsednik Franc Kemperle, ki jc tudi največ pripomogel do ustanovitve, podpredsednik P. Koš-melj, blagajnik Klemente, tajnik Iv. Demšar Ker so v odboru sami delavni ljudje, ki vedo ceniti dobro celoknpne Sel. doline, smo upravičeno ujvnli. da. bo društvo pričelo delovuti v polnem obsegu po svojih smernicah, Refi nismo sc varali. Že sc kažejo prvi sadovi tihega, a pomembnega dela. Število tujcev, ki so poselili našo dolino j>o posredovanju T P L', je poskočilo. Smučarji iz Ljubljane, Mariborn in drugih krajev so stalni gostje Ratitovcrt, kjer imajo celo koto. Da bi bil dotok še večji, jc društvo na svoje stroške priredilo brezplučeu smučarski tečaj, ki ga vodi delegat ZSPS iz Ljubljane. šahisti pa so priredili 23. jan. v gostilni Thaler šahovsko simultunko, ki jo je vodil g. Rupnik. Udeležilo se jo je 16 šn h is tov iz vse doline. Celo točko so dobili: Klemenčič, Pogačnik, žumer; remisiral pa je Demšar VI. Ker je bilo za igro veliko zanimanje, je g. mojster iz prij.-i-Miosii pripravljen odigrati simul-tanko ponovno v torek 30. jan. ob 20 istotam. Število igralcev je neomejeno. letalci nuj pri-neso šahovnico s seboj. š Zimski ra\ na Smrehovcu K *«nucarshema teram Šaleške podružnice SP D 3,—lt. februarja ШТ Naš« zimske športnike opozarjamo na še malo poznani Snvrekovec. Je to zelo zanimiva vulkanska gora (1570 m), ki prav gospodovalno obvlada Šaleško dolinico pod seboj. Na tej gori so si podjetni Šoštanjčani pravkar zgradili v višini 1380 m okusno in moderno opremljen planinski dom. Udobna ležišča — mesta je za 30—35 ljudi -— vodovod v koči, angleška stranišča, tople peči v sobah, dobra hrana in izredno nizke cene (pen- Kaj pravite? Vsak količkaj Slovenec ve, da je v Ljubljani dramsko gledališče. In to gledališče je nekakšna skupna lasi vseh Slovencev.. Ne vzdržuje namreč le ustanove le Ljubljana — recimo: glavno mesto Ljubljana — da se Ljubljančanom nc zamerimo, ampak k temu prispeva tudi dežela. Tako je! Zatorej naj je dramsko gledališče nekakšno ognjišče vse slovenske dramske umetnosti.. Raznih dramskih umetnin — *Veseli vinograd* in »Turške kumare* in podobno šnro odklanjamo! — vendarle veČina ne more hodili gledal v Ljubljano. Rila pa je doslej lepa in kolegijalna navada, da jc uprava dramskega gledališča proli odškodnini dilel.anlskim odrom — saj H so prevaini — izposojevala razne igre. Sliši pa se, da je to odslej naprej ukinjeno in najstrožje! Tako se podeželskim mestom in trgom in sploh podeželju, kjer tudi bivajo vseh vrst izobraženci in umetniško čuteči ljudje — zapira pol do kakšne boljše uprizoritve. Baje se ludi obrabljena oderska obleka nikamor več ne bo izposojevala. *ližtj Vljudno vpraša podeželje gledališko upravo, ■ - ■ali je I o res? Je sleoraj neverjetno. Ce pa je res, kaj naj mi podeictani rečemo na lo? Koledar Torek, 30. januarja: Martina, devica in muče-tiiea; Hiacinta, devica. — ščip ob 17.31. Herscbel napoveduje jasno in mrzlo vreme. Osebne vesti — Diplomirana je bila na zagrebškem vseučilišču za niagistro pliarmacije gdč. Vera C i b e j iz Ljubljane. Čestitamo! — Poroka. V Slivnici pri Celju sta sc poročila g. Lojze S e 1 i č , posestnik v Voglajni, in gdč. Tinčka Vodebova, posestnikova hčerka. Ženin je ves čas agilen član Gasilskega društva, nevesta pa marljivo sodeluje pri vseh igrah in prireditvah tukajšnjih gasilcev ter odlična cerkvena pevka. Novoporočencema obilo sreče! s: Sprememba rodbinskega imena. Kraljevska banska uprava dravske banovine je dovolila Čaks Josipu, pristojnemu v občino Šmarje pri Jelšah, spremembo rodbinskega imena vWagnerin Bri-novc Josipini, pristojni v občino Gomilsko, okraj Celje, v T o m i n š e k, Ostale vesti — Zahvala. O priliki moje 70 letnice rojstva se me je spomnilo s prijaznimi voščili toliko prijateljev in znancev, zlasti pa bivših mojih učencev, ki so razkropljeni v raznih življenjskih pozicijah sirom naše domovine, da mi ni možno izreči vsem tem gratulantom pismene zahvale, zlasti pa za to ne, ker mnogo teh voščilcev ni dostavilo svoje adresc. Naj prejmejo torej vsi ti moji dragi prijatelji in znanci tem potom mojo najiskrenejšo zahvalo za njihovo ljubeznivost in za priznanje mojih skromnih uspehov na vzgojnem in poučnem poliu. Šele sedaj se v polni meri zavedam, kako srečna misel se jc porodila v meni v otroških letih, ko sem sklenil, da postanem nekoč učitelj. — V Središču ob Dravi, meseca januarja 1934. — Anton Kosi. — Podporno društvo za gluhonemo mladino v Ljubljani je prejelo te dni uradno obvestilo, da je dne 2. t. m. umrla Frančiška Ziegler, upokojena iobačna delavka volila v svoji oporoki lugoslovantla knjigarna Slovar tujk, spisal dr. Fr. Bradač, 174 strani, obsega približno 5000 besed. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani 1. 1929. — V današnjem času, ko nam zvene na ušesa zaradi ogromnih tehničnih pridobitev na vseh poljih znanosti, nam je dober slovar tujk neobhodno potreben. V slovarju najdemo vse, kar je lajiku nepoznanega, tujega, z dodatkom, iz katerega jezika beseda izvira. Knjiga pa ima tudi namen one tujke, ki jih lahko pogrešamo, nadomestiti z dobrimi domačinu izrazi. Posebno dnevno časopisje in deloma tudi knjige uporabljajo vedno pogosteje izraze, ki jih večkrat niti izobraženec, če ni študiral ravno latinske šole, pri najboljši volji ne razume vseh. Glede na vse to potrebuje danes »Slovar tujk« že vsak Človek, ki nre-bira dnevno časopisje in knjigo. Izrazi so navedeni tako, kakor se v slovenščini izgovarjajo ali pišejo, kar porabnosl slovarja še poveča. Oblika jo priroč- a oznanil a nr pc na, žepna in slane vezan 50 Din, nevezan 40 Din. prepričani brazenec in preprost človek. smo, da bo segel po slovarju vsak Izo- zijon Din 32), vse to spravi udeleženca prvega smučarskega tečaja, ki se je letos zgoraj vršil, v najboljšo voljo, ko govoriš ž njim o Smrekovcu. Polni hvale in občudovanja so tudi radi smučarskih prilik, ki so tam. Kdor se ne ustraši nena-porne hoje iz Šoštanja, ta naj sklene, da se bo še to zimo seznanil tudi s tem za smučarja idealnim terenom. Prijave naj se pošljejo do 1. februarja na naslov Šaleške podružnice SPD, Šoštanj. za gluhonemo mladino 500 Din. Kaj neki bo ob tej plemeniti gesti porekla vest nekaterim visokim gospodom, ki niti zastonj ne marajo i sprejeti naše propagandne brošnrice o iUsodi gluhoneme mladine«, ampak nam jo nevoljni | vračajo z golo pripombo: Nazaj! Naj tudi njim I Bog plača po svoje! — Občinske volitve v Šenčurju pri Kranju. V poročilu o občinskih volitvah v Šenčurju pri Kranju, ki je bilo objavljeno v nedeljski številki »Slovenca«, se mora stavek »tega določila.. x pravilno glasiti takole: Toga določila pa ni razumeti tako, da sme predstavnik liste prisostvovati glasovanju samo kot pasiven gledalec nego ima kot pooblaščenec volivcev tiste liste, katero zastopa, pravico, da nadzoruje volitveno postopanje. — Pri utrujenosti, razdražljivosti, tesnobnosti, pomanjkanju spanja, srčnih tež-kočah, tiščanju v prsih pospeši naravna Franz - Josef« - grenčica izdatno kroženje krvi v spodnjem delu telesa in pomirljivo učinkuje na valovanje Profesorji za bolezni prebavil izjavljajo da se izborno obnese »Franz-Josel«-voda kol čistilno sredstvo pri pojavih, ki izhajajo iz samootrove kanala debelega črevesa. — Zaključek kmetijskega tečaja v Trzinu. Zimski kmetijski tečaj, ki se je vršil od 14. do 26. januarja v Trzinu, je bil zaključen v petek pojiol-dne. Bilanca tega tečaja jo nadvse razveseljiva. Kot predavatelji so sodelovali na njem priznani kmetijski strokovnjaki iz Ljubljane, ki so v svojih predavanjih na poljudno praktičen in lahko sprejemljiv način obdelovali snov iz vseh panog kmetijskega gospodarstva. Tečaj, ki je bil v dvorani Društvenega doma, je pritegnil veliko število udeležencev iz Trzina in iz vse bližnje in tudi daljne okolice. V začetku je bilo okrog 70 udeležencev, že po prvih predavanjih pa se je njihovo število podvojilo in v drugi polovici tečaja so jih našteli stalno od 140 do 150. Pozornost in zanimanje, s katerim so udeleženci sledili izvajanju predavateljev, je bil pač lep dokaz, da se danes vsak posameznik zaveda, da se mora oprijeti vsake možnosti izboljšanja kmetijskega gospodarstva, ki lahko vsaj nekoliko olajša težak položaj kmeta v današnjih slabili časih. — Prepovedan tisk. Službene novioe št. 19 objavljajo, da je prepovedalo ministrstvo za notranje posle uvažati v našo državo in razširati v njej knjigo Svetozara Pribičeviča »Pismo Srbima«. — V teh dneh se proslavlja po naših šolah snomin na velikega Strossmayerja in prav je tako. Naj se pri tej priliki spom"imo tudi velikega našega Slomška, ki si ie pridobil zgodovi-ske zasluge za naše šolstvo kot narodni vz.gojitelj Njegovo pedagoško delo in osebnost opisuje 1932 izšla knjižica: »Slomšek — naš duhovni vrtnar« (spisal E. Boje), ki se dobi še v Novi založbi za malo ceno 12 Din (in tudi v drugih knjigarnah). Knji'ica je pisana poljudno. Noben slovenski učitelj bi je ne smel pogrešati v svoji knjižnici! — Pri boleznih —1, 10 cm pršiča na podlagi 1 m, smuka idealna. — Bled jezero: —2 po-oblačeno, sneg južen, 60 cm, led uporabljiv, debelina 25 cm. — Kran|ska gora, Rateče-Planica: —5. mirno, zimec, na 110 cm sreža 15 cm pršiča. Vrš.č in Tamar 350 cm prliča. z Najbogatejša krasotica na svetu mora živeti v trdnjavi v bog«*™ m sreče V eoreb kjer ie nieo trebili jelena in druge ljube divjačine. i>ola**j« » hodi umi Urano ii-* »»Iim da ne bi oiUu» rod uuirl Tudi Jeruzalem v beti obleki! 12.000 natakarjev stavka Društvo hotelskih nasfavljencev v Nevvjrorku je proglasilo splošno stavko. Stavka je bila proglašena iz solidarnosti z nameščenci hotela Waldorff-Astoria. Upravmšto tega hotela je odpustilo nekega kuharja, ker se je neka gost pritožil, da je bila jed, ki jo je pripravil ta kuhar, slaba. Drugi natakarji'ta kuharji so izjavili, da je kuhar skuhal imenitno jed. Gostova pritožba ni imela podlage. V znak protesta je 600 kuharjev in natakarjev tega hotela proglasilo stavko in v znak solidarnosti s temi kuharji in natakarji je tudi društvo vseh kuharjev in natakarjev v Newyorku stopilo v stavko. V društvu je včlanjenih 12.000 ljudi. Ce bi ne prišlo do sporazuma med gospodarji, bodo morali zapreti vse hotele in gostilne. Kje naj iičemo najbogatejšo deklioo na svetu, ako ne v Ameriki, deželi največjega bogastva? Vi boste rekli, da je deklica gotovo hčerka kakega Rockcfellerjcvega sotodnika, ali vsaj Fordova so-rodnica, če nc Morganova. In vendar m res. Gospodična se ne piše ne Ford ne Morgan ne Kocke-feller, temveč Duke in njeno drugo ime jc Dorris. Pomislite, ko so odprli testament njenega očeta in pozneje še oporoko njene matere, so notarji ugotovili, da je postala Dcvrris Duke najbogatejše dekle v Ameriki, ako ne na svetu. Starši so ji pustili premoženje, vredno okoli 80 milijonov dolarjev! To je denar, s katerim bi rešil finančne krize marsikatero državico Evrope. Toda tisti, ki ste še mladi, vedite še to: gospodična Dorris Duke ni samo bogata, temveč daleč naokoli slovi tudi mena lepota. Človek bi mislil, da gleda ameriški film, ki mu prikazuje vse čare in opojnosti mladosti. Vsakdo bi mislil, da je Dorris Duke, če je že lepa in bogata, v resjiici tudi srečna. In vendar ni temu tako. Dorris Duke bi bila srečnejša, ko bi, bila revnejša! Nesrečna je postala v trenotku, ko »o odprli oporoko njenega očeta in ko so ne-•rečno deklico ameriški listi razglasili z a najbogatejše dekle na svetu. V tistem trenutku se jc xa£el njen križev pot. V najkrajšem času je prejela mnogo pisem, ki »o vsebovala vse prej, kakor čestitke. Tolovajske tolpe, ki ropajo bogate Američane in če treba jih tudi ugrabijo, da dobijo zanje visoko odkupnino, so bogatemu dekletu pisale, naj v najkrajšem času pošlje toliko in toliko denarja, sicer so ji dnevi življenja šteti. Že r prvem mesecu je Dorris Duke prejela 132 takšnih pisem. V mnogih izmed teh stoji n. pr. tale grožnja: Če bogata Američanka ne ustreže želji tolovajske tolpe in ne pošlje tej velikega zneska denarja, tedaj ji bodo njeni člani odsekali desnico, «xdrli oči, odrezali nos in ušesa itd. Dorris Duke torej ni srečna. Lepše je življenj« preprostega kmetskega dekleta. Policija mora Oglje žene avtomobile Italijanski patentni urad jepriredil v rimski oko-| lici prvo vožnjo z lahkimi in težkimi avtomobili izumitelja prof. Feragutija, ki kuri vse, tudi najmočnejše motorje, z navadnim ogljem. Oglje ali pravzaprav plini, pridobljeni s pomočjo takozv. suhega prekapila iz lesa, so v rabi kot pogonska moč od leta 1918. A za to potrebni aparati, »gazogeni«, so tako težki, da so do sedaj prihajali v poštev izključno za največje tovorne vozove. Med tem je mali Feragutijev gazogen primeren za najmanjši i avtomobil s 5 ks. Pomen izuma je v pocenitvi motornega prometa, ki mu odpira nove sijajne izgle-I de. Feragutijev osebni avtomobil je porabil za 30 km i progo Rim—Ostija samo 3 kg oglja. To pomeni, da ! je stal 1 km poti samo 3 do 4 pare v našem denarju. Poprej je porabil isti voz za isto progo 3 litre j bencina, ki pa stane 24 Din. Zbiralnik Feragutije-vega gazogena vsebuje za 151X1 km poti zadostno j množino oglja. Prav loliko lahko drži na avtomo-j bilu zadaj pritrjeni zaboj. Torej bo lahko stekel ! navaden mali avtomobil 3000 km daleč, nikjer se ne "k> ustavljal, da bo nadomeščal zalogo kuriva, m ga bo porabil na celi progi komaj za 120 Din! Tu-risl, ki bo odrinil s Feragutiievim avtomobilom iz Rima v Pariz, bo n. pr. zapravil za oglje največ i 60 Din itd. Berač, ki ie zas'uzil 2500 Din na dan Traged ja na severnem tečaiu Ostanki Amundsenovih spremljevalcev Sovjetski raziskovalci, ki so prezimili na rtu Celjuskinu, so izročili Arktičnemu zavodu v Leningradu dnevnik Petra Tesema, Amundsenovega spremljevalca iz leta 1919. Tešem in Knudsen sta zapustila septembra leta 1919. ladjo »Maud«, ki je obtičala v ledu, da bi prinesla na otok Dickson zbrano znanstveno gradivo: vremenske beležke, podatke o gibanju ledu in slično. Ladja je bila oddaljena od otoka 9U0 km. Amundsen je mislil, da bosta njegova odposlanca brez posebnih težkoč dospela na cilj. A zgodilo se je drugače. Nikoli ju ni videl več. Šele leta 1924. so našli lovci na rtu Prim-jetnem napolsežgano človeško truplo in ugotovili po pisemskih ovitkih v žepu, da so to Knudsenovi ostanki. In šele leta 1926. sta našla geologa Urvan-cev in Bjegičev v snegu blizu Dicksonovega otoka človeško okostje. V žepu napol strohnele majce so našli zlato uro. Na notranjem pokrovu je bilo zapisano lastnikovo ime Peter Tešem. Nesrečnež je prehodil 900 km in obležal samo 4 km oddaljen od cilja. Na Dicksonovem otoku bi našel kočo z zalogo živil in kurjave. Letos pa so našli raziskovalci še Tesemov dnevnik. Zraven je ležal v posebnem ovitku Amundsenov znanstveni dnevnik s poročilom, ki je bilo zaključeno dne 17. aprila leta 1919. Amundsen je spisal tudi priloženo poročilo o potovanju na saneh na Aleksejev otok in rt Celjuskin. Vsi rokopisi so izvrstno ohranjeni. Suhi tečajni mraz ni poškodoval papir. Leningrajski Arktični zavod bo objavil te podatke v svojem vestniku. J. Harmon Linville je gotovo najmlajši župau na svetu. Star je komaj 22 let. Postal je župan mesta Kerneeville v Ameriki, še kot dijak je bil na glasu finančnega strokovnjaka. Obljubil je, da bo v teku enega leta uredil občinske finance Mar ne veš da je kuharska umetnost stara kakor človeška kultura; da so kuhinjske knjige izšle še pred tisto, ki smo jo omenili nedavno pod tam zglavjem in ki je zagledala luč sveta 1. 1390; da je g. E. K. v »Encyklopadie der klass. Alter-tumsvvissenschaft« (Pauly-Wissowa) našel štiri kuhinjske knjige, ki jih je poznal že stari vek: V III. stol. pr. Kr. je spisal Grk A r h e s t r a t iz Gele, Aristotelov vrstnik, »Hedypathejo« (v verzih). V II. svol. pr. Kr. je sestavil K v i n t E n i j (po Arhestratu) lat. delo »Hedyphagetica«. V zač. III. stol. po Kr. r. je spisal Grk A t e n a j iz Nav kratide knjigo »Dejpnosophistaj« — v njej je poleg drugih reči tudi kuharska knjiga. Iz. III. ali IV. stol. po Kr. pa je latinski kuhinjski priročnik Celija Apicija »De opsoniis et condimentis. sive arte coquinaria«; nekaterim jedčm je dal ime po cesarjih, ki so bili posebni prijatelji pikantnih jedi. n. pr. po Heliogabalu in Komodti. Brez dvoma so imeli tudi Kitajci že pred Kr. r. kuharske knjige. Tuhnva tajnica aretirana V Bratislavi so aretirali Terezo Helenyi, nekdanjo tajnico poslanca Tuke. ki je tudi nastopala v znanem procesu kot priča. Pozneje je bila aretirana a so jo oblastva zopet izpustila. Izum predsednika poljske reoublike Predsednik poljske republike Moščički je bidi izumitelj. Te dni je v svoji delavnici zdravnikom pokazal nov akarat. s katerim bo mogoče proizvajati višinski zrak tudi v zaprtih prostorih. Ta izum bo mnogo pomenil. V naše zatohle bolnišnice bomo lahko pričarali višinski zrak. ki ga morajo danes iskati bolniki v zdraviliščih visoko nad morjem Moščicki je v navzočnosti zdravnikov svoj aparat tudi preizkusil in ta se je res obnesel. Kdo pa je optimist, atek? Hm, to je človek, ki pade s četrtega nadstropja ia pri prvem pravi: No. doz daj je šlo vi« v redu. V Franciji je zdaj doba škandalov, zato tu> vstajajo na vseh koncih in krajih novi škandali. Vprašanje je seveda, ali so vsi resnični in ali niso morda mnogi plod trenutnega razpoloženja za razne senzacije. Neki pariški Ust je nastopil z novico, da je prav za prav tudi v velikih francoskih trdnjavah ob nemški meji zahetoniran nov škandal. Pri mnogih utrdbah ni betonski zid lako debel, kakor je bilo dogovorjeno z vojaškimi oblastvi, temveč mnogo tanjši. Podjetju so prejela denar za dogovorjeni zid. Pogled na francoske utrdbe. Zgoraj pokrajin«, ki je popolnoma prevrtana, a kaže nasproti sovražnikom popolnoma navadno lice polja in bregov. Ista trdnjava spodaj od trancosike etra-ai, kjer j« tadi »kod v »jo milijonarko neprestano stražiti. Ta živi pravzaprav kakor puščavnica. Okoli svoje vile si je dala postaviti 3 metre visok zid iz betona in za njim neprestano preži policija s strojnicami na tolovaje. Tudi vrtnar, dva služabnika in štirje šoferji so vsi v policijski službi. Miss Dorris Duke bi pravzaprav rada zapustila Ameriko, a se za ta korak ne more odločiti, rajši samotari v vili. Dala si je napraviti tudi kino, s katerim si krajša čas v svoji trdnjavi. Ima posebno tajnico, ki natančno preštudira vsako pismo, naslovljeno nanjo. Seveda niso vsa pisma tako strašna. Bogati Američanki ne pišejo samo tolovaji, temveč tudi prijatelji, iskreni prijatelji, če ne morda nje same, vsaj njenih dolarjev. Da bi se komu po nepotrebnem ne rodile skomine, naj povemo takoj, da je izrazilo krasni in bogati Američanki svoje prisrčne in iskrene simpatije že 343 snubcev . . . To je gospod Ravnaldi. bivši minister pravde, Ri je pripomogel radi svojih zvez z najnovejšimi finančnimi škandali do padca Chautemp-sove vlade V Brnu so aretirali 36 letnega Karla Krosin-gerja z Dunaja. Prijeli so ga, ko je na brzem vlaku beračil v prvem in drugem razredu. Pela! se je mu-tastega in kazal potnikom fotografije svoje enajstčlanske družine. Policiji je mora! priznali, da sploh ni poročen in da torej ludi nima otrok. Krosinger je mednarodni berač velikega stila. Romal je po vsej Evropi in beračil. V Karlovih Varih n. pr. so ga 50 krat prijeli in obsodili radi beračenja, a vse ni nič pomagalo. Končno je berlinska policija dala točne podatke o tem prebrisanem beraču in prosila češkoslovaška oblastva. naj ga zapro. Pred sodiščem je Krosinger priznal, da je z beračenjem zaslužil dnevno okoli 2500 Din in tako postal bogataš. Izložba podat v Leningradu V kratkem prirede v Leningradu izložbo godal. Izložba bo ena največjih na svetu, saj bo tam razstavljenih okoli 15.C00 najrazličnejših instrumentov. Te dni odnro tudi izložbo skitske umetnosti Prav čudno zimo imamo letos. Sneg tudi v svetem mestu Jeruzalemu! V Jeruzalemu je padlo toliko snega, da se je držal več dni. Romarjem v sveto deželo se je nudil res slikovit pogled Tolovaji ukradli strojnico — policiji Tolovaji, zakriti s krinkami, so vdrli v policij-rfti oddelek avtomobilske razsitave v Bostonu. Policija je razstavila vse predmete in iznajdbe, s katerimi se bori proti tolovajstvu. Tolovaji so pobili na tla oba čuvaja ter ju zvezali. Pobrali so strojno puško. več pušk in municijo in izginili brez sledu. Prihod avtomobilskih dirkačev na znani dirki v Monte Carlu. Letošnja statistika je pokazala, da rabijo dirkači vsako leto manj za prevoz določene proge KULTURNI OBZORNIK Gospodarstvo Rudolf Badfura med svojimi 12 knjigami Zadnja knjiga Badjurova, ki (c tc dni izita, »Zimski vodnik po Sloveniji«, je prvo tovrstno delo v slovenski lujsko-prometni literaturi in bolj kot kdo drugi, jc bil ravno B. poklican za to, da jo napiše. Polerf svojih tovarišev, pok, B. Brinška in drugih, spada B. med utemeljitelje našega zimskega športa, katerega je propagiraj v času, ko široka javnost do tc panoge ni imela še nikakega razmerja. Prednosti takega reformator- skega dela nosi tudi ta B. vodnik. Kakor priča vsaka stran je B. mnogo truda vložil v teh blizu 250 straneh, zakaj sam je moral ob raznih vremenskih prilikah in neprilikah ves teren preiskati in dognati vse podrobnosti; zato dokazuje celotna knjiga izredno poznanje kraja glede na njegovo zimskosportno vrednost in vseh pomanjkljivosti, radi katerih opisane smuške točke ne morejo privabiti ljudi na svoje bele odeje. Med drugim ima La knjiga tudi to pomembnost, da jc odkrila premnogo novih smuških področij, saj je vzel pisec v okvir svojega študija smuškega terena vso Slovenijo. Pomemben je v knjigi članek »Zimski šport v Sloveniji«, kjer oriše B. vse potrebe in možnosti izboljšanja tujsko-prometnih pomanjkljivosti, brez katerega nikakor ne bo dobil slovenski zimski šport mednarodnega značaja. Na ta način predstavlja B. zimski vodnik ne le naše prvo pregledno delo vseh zimskošportnih in turističnih ciljev, marveč bo zlasti po vestnem študiju terenskih možnosti služilo za podlago vsaki racijonalni organizaciji našega zimskega športa, ker kaže, kje sc temu nudijo kake možnosti in kje ne. Zanimivo je, da je v tem pogledu B. knjiga glede ocene zelo samostojna in neodvisno od naših dnevnih zimskošportnih naziranj poudarja kraje, ki jih siccr nc srečamo v imeniku poslednjih. Druga odlika knjige pa je njena jezikovno-nomenklaturna stran, ki jo naša znanost in turistična javnost premalo upoštevata. Badiuro odlikuj« v tem oziru pri nas redek čut za pristnost narodnega imenoslovja, bodisi da z,adeva to le tehnično bodisi topografično stran. Kdor ve, ko-Jijto zmede je napravila ravno v tem pogledu ne-Jta gotova struja v novejši slovenski turistiki, ta bo B.-ovim Vodnikom zelo hvaležen in si bo le želel, da se jih jame izdatneje kot doslej posluževati tudi naš jezikoslovec. Toliko bolj moramo zato obžalovati, da so razmere, ki se ž niimi B.-ovi Vodniki od začetka izhajanja bore, dale avtorju povod za uvodno besedo. s katero se poslavlja od publicističnega dela v javnosti. Neka resignacija na stari slovenski greh za-vidnosti, majhnosti, neumevanja in nepriznavanja zveni iz teh besed. Tragika slehernega plemenitega prizadevanja pri nas je v tem, da vsako stvar, ki je nc razumemo ali nam osebno ni všeč, brezobzirno rušimo ali pa ji vsaj odrekamo sleherno moralno in gmotno pomoč. Zato moramo v resnici občudovati vse one tvorce kulturne, gosjx>darskc, socialno in politične slovenske preteklosti, ki so morali iz ntč graditi — sami proti malone vsej nasprotujoči javnosti. Šele ko je nastopil drugi ali tretji rod, je doumel zamisel in silen napor teh posameznih velikanov in jih začel ceniti. To pa seveda ni bila nikakaišola za ta novi rod, da bi spoznal svoje sodobne posameznike, ki so prav tako hoteli nekaj novega ustvariti ali vsaj delo prednikov dopolniti. Začelo se je novo neumevanje, nepriznavanjc, ki traja še danes in bo trajalo iz rodu v rod. Ta lamentacija, ki se nam jc vzbudila ob pre-mišljanju 12 Badiurovih 'knjig, ni neutemeljena. Vsi vemo, da pred vojno nismo imeli nobene tuj-sko-prometne literature, ki bi pokazala lepoto Slovenije v vsej luči; le drobne prospekte za letovi-ščarje smo imeli, ki pa niso segli v jedro sloven-sko-kraievne in narodove biti, marveč Ie stereotipno naglašale posamezne, vsem poznane letoviščne točke. Poskrbljeno jc bilo torej le za posamezne izbrance, a ne za široke plasti, ki so prav tako hrepenele po naravnih lepotah. Badjura je videl tuisko-prometno literaturo med Nemci in Čehi in tako se jc nakanil, da postavi tuisko-promelni oro-pagandi v Sloveniji trdno podlago. Kajpada jc bilo to težko. Kje naj dobi potopisno in kra>episno, kartografsko, imenoslovsko in druga potrebna gradiva? Nemški turistični pisci so pač odprli leksikone in izpisovali. Badjura pa je moral prehoditi sam vse kraje in vse steze, ponrašati liudi za pristno ime slehernega brda ali dolinice, da ne rečemo sleherne steze. In na tem mestu moramo priznati: Badjura nam je rešil nešteto etnografskih posebnosti, zlasti v pristni domači in terenski nomenklaturi, katera jc v uradnih zapiskih in kartah močr.o pokvarjena. In to ni čudno: nemški uradi in časopisi fki so pisali po njih! so naša domača imena svoievolino sprevrgli čestokrat v nesmisel. Naši profesorji so študirali na Dunaju in pod tem vplivom preva'ali nemško pokvarjeno terminologijo naših geografskih imen. In tako smo dobili vse polno raznih sedel fKamniško, Korensko itd.), dasiravno ljudsko imenodovic nobenega nc pozna. Čut za fi-nese kraievnih imen jc pri preprostem kmetu pač boli razvit kol pri geografu, ki živi več ali manj iz knjige in svojevoljnih besednih kombinacij. Bđ-d-ura je 15 let prisluškoval pristni slovenski gorski in dolinski terminologiji, zapisoval si tc dragoceno narodne vrednote in po niih sestavljal svoje vodnike, ki ne nudijo le novih spoznani naše zem-lie. novih vabliivosti tudi izvenslovenskcga sveta za slovenske naravne lepote, marveč tudi zakladnico prvotno pristnega imenoslovja slovenskih krajev, kar bo polagoma moralo priti tudi v uradne zentPevide in v šolske sobe. In zunanji uspeh Ba-djurovih vodnikov, v katere je položil toPko truda !n liubezni? Do *Vodiča kroz .lugoslov. Alpe« so bili hrvatski in srbski turisti brin vrane v Sloveniji. Od tedaj naprej pa prihajajo oboji vsako leto v velikih skupinah; Se bolj pa so seveda prebujeni Slovenci sami, ki si hočejo osebno ogledati vse posebnosti in čare, katere je Badptra v svojih vodnikih nakazal. Odmev njegovih del je segel tudi v sosedne države — le pri onem domačem razum-ništvu (recimo bolj naravnost: pri založnikih, tuj-sko-prometnib društvih, denarnih zavodih, kulturnih društvih itd, itd.), ki bi moralo imeti največ razumevanja, jc ostal osamljen. Neopazen, nepod-piran je ostal njegov napor za odkrivanje prelesti slovenske zemlje. Kar bi drugi narodi z vsemi silami podprli, to smo mi zavirali. Morebiti lc zato, ker se je nekdo iz naše srede lotil za nas tako nenavadnega opravila; ker je sunil z roko v naše mrtvilo in izoblikoval v knjigah obraz slovenske zemlje; ker ni morebiti mirno čakal, da bi še naprej izhajale stereotipne brošurice o posameznih letoviščih, ki so odprta le posameznikom, a ne širokemu kolektivu; ali da bi nekdo drugi prišel, ki bi odkrival naše čare, kakor odkrivajo tujci naše velike može?! Naj bo kakorkoli, Slovenci nc bomo nikoli zadovoljni s svojim človekom, če kaj več slori kot povprečnež, četudi bi imeli končno od lega korist. Dasiravno to g. Badjura ve, naj nam ne zameri, čc na tem mestu ob dvanajsti knjigi izrekamo željo, naj ne bo poslednja in naj nam nakloni še dosti del tako izrazito kulturne vrednosti, kot so njegovi Vodniki. L- G. ★ Ples V Savolu Operetna premijera. Nepretrgano valovanje umetnostnega življenja stalno izpolnujeta dve nasprotni vzporedni smeri: resna, v trdo človeško problematiko posegujoča umetnost na eni strani ter lahka, površno življenje zajemajoča in človeškemu razveseljevanju služeča na drugi. Tudi si morata v razvojni poti druga drugi podajati vladarstveno žezlo, prisil eni od pretežnega mišljenja raznih dob. Kaže, da si je prav na poti v naš čas priborila vodstvo druga stran, zahtevana po razdvojenosti časa, v kateri si človek lahkomišljeno zastira oči pred trpkostjo živ-ljeniskih dejstev in si potiskajoč glavo v pesek, kot noj pred nevarnostjo, okleoa površnega vese-ijačeuia in omahljive zabave. Tako izsiljuje nujno zmagovitost tvornosti lahkotne smeri, ki se je danes očividno razrasla v bujen cvet. Tudi v glasbenem življenju sc zaznava njeno prevladovanje. Med gostimi očitimi pojavi je razrast operetne smeri, ki se mimo stagnacije seriozne opere poganja k vidnim uspehom oklepajoč se vseh momentov, ki vabijo v lahko opojnost. Eno takih tvorb zadnjega časa smo dobili zopet uprizorjeno na našem opernem odru: Abrahamov »Ples v Savoyu«, delo, prepleteno v vseh smereh z zunanjo učinkovitostjo. Erotika, barvana z bleskom in lažno opojnostjo, ki zapeljuje v neresničnost sanjavega svela, je vsebina dejanja. Vmes so zrna resničnosti, prikazana v obstojanju z verjetnostjo, pa vnešena le radi priklepajoče vsakdanje pogostnosti, dočim ob koncu zevajo vsa v nerešeno praznino, kljub posiljeni zaključsnosti. — Glasbena snov je lahkotne vsebine in plesne oblikovnosti, prežela s sentimentom, mestoma malce posegajoča v smer klasične operete. Učinkovitost zadnje operete se lovi predvsem za zunanjo razkošnostjo in šarmantno vabljivostjo. Zato se v naših razmerah kar ne more izoblikovati v polno privlačnost, kljub iznajdljivim poizkusom z vseh strani. Toda na učinkovitost lepo preračunana režija s pritegnitvijo dobrih opernih in dramskih moči, celo izven teaterskih oseb in vse dvorane v sodelovanje, ognjevito izdelana glasbena stran dela in zavzetje na strani igralcev ie vendar v skupnosti doseglo pri gledalcih veliko navdušenje. — O posameznih igralcih govoriti je preobširno. Dejstvo je, da so vsi. celo dobri operni pevci pokazali za sodelovanje v opereti veliko ambicijo in želi pri številnih gledalcih navdušeno priznanje. Tudi to je uspeh! Predstavo režira prof. O. Šest, glasbeno vodstvo pa je v rokah dirigenta N. Štritofa, ki je tudi prevedel besedilo. V. U. Javna produkcija gojencev državnega konservalorija V smeri stalnega odkrivanja uspehov našega glasbenega zavoda široki javnosti, je bila tudi prva letošnja javna produkcija dokaz trajnega dela. Nastopila je vrsta gojencev, ki jih večinoma že poznamo s podobnih nastopov in je bila tako dana možnost primerjanja glede na razvoj. Sevc je v kratkih razdobjih ta sodba težka. Vendar moremo reči, da med pevci raste v tehnično stran zlasti Tralnikova, s strani tople muzikalnosti pa opozarja nase tenorist Drmota. Med instrumentalisti se lepo razvija čelist Šivic in hornist Arko; v piani-stični stroki pa raste v trajni smeri g. Gallatia. (S tem pa ni rečeno, da pri vseh ostalih ni napredka.) Bolje kot sicer je učinkovala tudi izbera sporeda, ker v njem niso bile ravno najkonstrast-nejše. smeri. — Tudi je bila vsem. ki so nastopili, blizu zrelost za take nastope, dočim je bil včasih izbor v tej smeri malce omahljiv. Lepo je, da se javnost za produkcije tako zanima in skoro rodno ob takih prilikah napolni dvorano. V. U. * Slovenska Narodna galerija v »Mali anlanti« (3—4). reviji, katere namen je, kulturno in gospodarsko družiti države-članice MZ, kakor tudi države, ki so najbližje temu bloku. Revija »Mala antanta« je pisana v mnogih evropskih jezikih in prinaša gospodarske in kulturne članke, programa-tične ali informativne. V zadnji številki je zastopan tudi slovenski jezik. V kratkih obrisih je namreč predstavil L. G. slovensko slikarsko umetnost, ki jo hrani Narodna galerija. Posnetih je tudi jx-t slik slovenskih avtorjev (Kavčič: Fokion in žena, Lan-gus: Lastna podoba, Vesel: Tihožitje, Pavlovec: Pogled na Vržje, Drago Vidmar: Žena s tulipani). O reviji »Mali anlanti« smo že obširno poročali, zlasti s člankom >-Za kulturno zbližariie narodov Male zveze«', katerega je zadnja štev. »M. A.« ponatisnila. Revijo, ki odlično posreduje zveze med gospodarskimi in kulturnimi vrednotami notranje bližnjih držav, toplo priporočamo. Naroča se: Praha, Konviklska, 5. Monumentalno delo o češki literaturi. Kakor beremo, je izšel sedmi zvezek Češkoslovaške enciklopedije, ki obravnava leposlovje. Tako se vrste tu poleg »Zgodovine češke književnosti« pregledi slovaške, podkarpatskoruske, poljske, nemške in madžarske (manjšinske!) književnosti. Dalje so tu razprave o časnikarstvu, o zgodovini češke ilu-etracijr.ke umetnosti, o opremi kn;ige, o knjižnem založništvu itd. Celotno delo ima 608 strani in je okrašeno s številnimi slikami Sodelovali so najbolj znani češkoslovaški kulturni zgodovinarji. Koliko \e državnih uslužbencev in upokojencev Kol običajno jc finančni minister ob predlogu novega proračuna za 1934/35 objavil tudi podatke o številu državnih uslužbencev in upokojencev ua podlagi proračuna 1933,34 ter primerjavo s proračunom za 1932/33. Poli teh podatkih je skupno število uslužbencev naraslo za 10.074 na 207.130. Poročilo pripominja, da je število uslužbencev naraslo, ker so bili v proračunskem letu 1932/33 nekateri uslužbenci plačani iz materialnih izdatkov, v proračunu za 1933/34 pa so bili vneseni izdatki zanje v osebne izdatke. Toda to se nam zdi, da ni v soglasju z dejstvom, da je naraslo predvsem število uradnikov po uradniškem zakonu za S264 na 54.796, istočasno pa se je število pripravnikov zmanjšalo za 1537. Število ministrov in banov je naraslo od 22 na 27, torej za 5. Ker je število banov ostalo neizpre-tnenjeno: 9, se je povečalo število ministrov od prejšnjih 13 na sedanjih 18. Povečanje izkazuje nadalje število zvaničnikov in slug, dočim se je število kontraktualnih in honorarnih uslužbencev ter dnev-ničarjev zmanjšalo. Število uslužbencev znaša v splošni državni upravi 128.338, v državnih podjetjih pa 78.792. Število državnih uslužbencev pri banskih upravah je naraslo od 41.786 na 43.685, predvsem v resoru ministra notranjih zadev. To je pripisovati dejstvu, da v letu 1932/33 niso bili upoštevani pri osebnih izdatkih gotovi policijski uslužbenci pri banskih upravah. V dravski banovini se je število državnih uslužbencev pri banovini povečalo od 5305 na 5822. Največ jih je pri prosveti: 4587 in pri notranjih zadevah 804. Upokojencev je bilo dne 1. julija 1933 60 402 s pokojninami 1020.7 milij., invalidov pa 17.596 osebnih m 53.192 družin s 103.5 milij. letnih izdatkov zanje. Primera obeh let 1932/33 in 1933/34 nam kaže, da so osebni izdatki bili zmanjšani od 46.5 milij. na 4932.3 milij., torej za 0.93%, vsi materialni izdatki pa so se zmanjšali za 838.4 milij. na 5506.1 milij. Din, torej za 13.21%. Skupno zmanjšanje proračuna je znašalo 7.81%. Število banovinskih uslužbencev (nedržavnih pri banskih upravah) je naraslo od 10.556 na 11.878. V naši banovini je bilo pri splošni upravi 1134 ban. uslužbencev, pri podjetjih pa 680. V vseh banovinskih proračunih so se osebni izdatki zmanjšali za 11.8 na 177.0 milij., torej za 6.267o, materialni izdatki pa za 105.5 na 549.8 milij. ali za 16.10%. Skupno so se banovinski proračuni zmanjšali za 11735 milij na 726.75 milij. ali za 13.9 odstotkov. Zaščita kmetov in denarni zavodi Dne 21. januarja smo prinesli poziv denarnih zavodov, naj kmetje predlože denarnim zavodom dokaz, da so zaščiteni. Poziv izrecno povdarja, da velja le za tiste dolžnike-kmete, ki tega še niao uredili s svojimi denarnimi zavodi. Nekateri so razumeli la poziv tako, kot da bi bilo obvezno, da mora biti za vsak dolg doprinešen dokaz, da je dolžnik res kmet, s potrdilom občine. V mnogih krajih zadruge svoje kmete-dolžnike natančno poznajo in v takih slučajih bi bilo tako potrdilo nepotrebno in zlasti ker je združeno s stroški. Kjer pa so podani dvomi, tam pa bo seveda treba ta dvom razrešiti z uradaint potrdilom. Zlasti kmetic-dolžniki pri mestnih zavodih si bodo morali taka potrdila v največ slučajih oskrbeti. Živinoreja v Slovenskih goricah Sv. Lenart v Slovenskih goricah. Ob priliki občnega zbora Živinorejske zadruge za Slovenske gorice'pri Sv. Lenartu v Slov gor v nedeljo dne 4. februarja t. i., ki se bo vršil po rani maši v nosojil-nični dvorani pri Sv. Lenartu v Slov. gor., bo predaval o smernicah živinoreje živinorejski referent okr. kmet. odbora Maribor levi breg, g. Zupane Martin. Zelo nujno je, da se udeležijo tega občnega zbora ne samo vsi člani zadruge, ampak vsi živinorejci Slovenskih goric, celega ozemlja med Muro in Dravo. Živinoreja v Slovenskih goricah je bila od prevrata sem nesniotrena. V zadnjem času pa se je v to panogo kmetskega gospodarstva uvedla in uveljavila prava stner, posebno odkar se je uvedla v Slovenske gorice končno od oblasti podpirana vzreja in vzgoja, za naše kraje primerna pasma Sitnendol-sko govedo. Živinorejska zadruga za Slovenske gorice deluje v smislu navodil banske uprave dravske banovine in okr. kmetijskega odbora, Maribor, levi breg, in stori še več, tako da ie dosegla v preteklem letu lepe uspehe, nakupila 1е|хз število plemenske živine obojega spola, med to tudi dva originalna plemenjaka, ittiporfirana iz Švice. Želeti bi bilo, da iti živinorejci Slovenskih goric podpirali zadrugo s tein, da pristopijo k zadrugi kol člani, da bo imela zadruga pri velikem številu članov zaslombo za svoje nadaljnje delovanje. Z uspehi zadruge bodo njeni člani in sploh živinorejci Slovenskih goric pridobili vse koristi le zase. industrializacijii Rušite Nemški listi prinašajo po podatkih Zavoda za proučevanje konjunkture v Berlinu te-le podatke: Rusko gospodarstvo trpi zaradi nezadostne preskrbe z blagom ter živili. Letina je dala po uradnih podatkih lani 90 mili ton žita, kar pomeni skoraj 20 milj. ton več kakor I. 1932 in celo 5 milj. ton več kot 1. 1930, ko jc imela Rusija najboljšo letino. Prehrana prebivalstva bi se torej zboljšala, če ne bi bilo razdeljevalnih težkoč. Poleg tega pa je preskrba mest z mesom še vedno zelo slaba. Kar se tiče industrijske produkcije, je načrt določal povečanje produkcije od 1932 na 1933 za 16.5%. Po dosedanjih podatkih pa je narastla samo za 9%. Naraščanje ruske industrije je postalo torej nekoliko počasneje. Produkcija premoga je narastla od 64.2 na 76.7 mili. ton. produkcija nafte za 3 milj. na 15 milj. ton. Pri obeh predmetih je bil načrt prekoračen. Pri železu in jeklu je sicer produkcija tudi narastla, (oda naraščanje je zaostajalo za količinami, ki so bile določene v načrtu. V neenotnosti razvoja produkcija je ena glavnih težkoč ruskega gospodarstva. L. 1930 Rusija tli producirala več ko par sto avtomobilov. L. 1931 je znašala produkcija avto mobilov 4050 voz, 1. 1932 je narastla produkcija na 2.4.005, lani pa celo na 49.743 voz. Predvsem so to tovorni avtomobili. Le 10.000 voz lanske |>rodukcijc tvorjjo osebni avtomobili. Vendar je produkcija kvalitativno še vedno slaba, čeprav se polagoma izboljšuje. Neugodno je, da so v lahki industriji produkcijski stroški narastli. Ruska zunanja trgovina je bila lani zelo aktivna, toda to aktivnost je ob zmanjšanju izvoza pripisovati predvsem izrednemu zmanjšanju uvoza, ker je v zvezi tudi s popuščajoče naklonjenostjo dobaviteljev za kreditiranje ruskega uvoza. Lani je začelo obratovati veliko število novih industrijskih podietij med njimi predvsem v težki industriji Zaradi otvoritve obratovanja nekaterih novih elektrarn je produkcija električnega toka narastla od 13.4 milijarde na 15. 8 milijard kilovatnili ur. Med drugim nameravajo sedaj Rusi ob kanalu, ki je projektirali od Leningrada do Belega morja, zgradili celo vrsto elektrarn, dve mesti, novo pristanišče ter seveda večje brodovje za plovbo v novem kanalu. Sovjetska Rusija se pogaja sedaj z Italijo za dobavo strojev za dve večji tovarni umetne svile na Kavkazu. ★ Izdelovanje kisa. Belgrad. (a) Finančni minister je dovolil izdelovanje kr-a neposredno iz pre-vrelili strokov močnatih snovi, potem ko se je siro-vitta iz strokov s filtracijo izločila. Davčni oddelek finančnega ministrstva bo sklepal o vsaki prošnji in določil posebno kontrolo nad proizvajanjem kisa. Trošarinske knjige za cement. Belgrad. (a). Uredba o izvajanju javnih del z dne 22. novembra 1933 je uvedla trošarino na cement, z okrožnico davčnega oddelka finančnega ministrstva se je pa odredilo, da se morajo pri tovarnah cementa pojji-i sati pritožbe o tem in osnovati trošarinske knjige : po posebnem obrazcu. I Primerjava življenjskih stroškov. V »Neue ■ Ztircher Zeitung« čitamo tele zanimive podatke o 1 višini življenjskih stroškov v posameznih državah: i v primeri s predvojnimi stroški (ki so vzeti za 100) ' so veliko bolj padli samo prehranjevalni stroški, dočim se vsi življenjski stroški skupno drže razmeroma visoko. Po stanju konec leta 1933 so znašali skupni življenjski stroški več kot pred vojno v teh-le državah (vse preračunano na zlato: Holan-dija 133, Švica 131, Nemčija 121, Italija 121, Francija 107, Irska 105, Belgija fsamo prehrana 101) in Češkoslovaška 101. V naslednji skupini so tele države: Anglija 95, Švedska 95, Danska 91, Norveška 90. Ta skupina obsega torej države šterlinškega bloka. V še večji meri pa so padli stroški v naslednjih državah: Avstrija 83 predvojne višine, Egipt 82, Unija 81, Poljska 81, Bolgarija 70, brit. Indija 67, Madjarska 66, Estonska 62, Japonska 57 in Grčija 55. Madjarska in Francija. Francija daje onim državam. ki jih hoče pridobiti za svoje načrte, veliko več stvarnih ugodnosti kot svojim političnim prijateljem. Tako je dovolila Madjarski 75% starih kontingentov do zaključka novih pogajanj. Obenem je takoj začela kupovati žito in tobaC (10 000 ton). Na-sprolno pa so se nemški gospodarski odnosa ji z Madjarsko zelo poslabšali. Borza 29. januarja, Drnar Nespremenjen je ostal le Curih. Narastli sta devizi Berlin in Praga, dočim so vse druge devize oslabele. Avstrijski šiling je na ljubljanski borzi jx>pu-stil na 9.12, na zagrebški na 9.06 in na belsjraiski 9.05, 9.04 (vse zaključki). Grški boni so notirali v Zagrebu 35.75 blago, v Belgradu pa 36 do 36.50 (36.50). Ljubljana. Amsterdam 2297.63 - 230S.99, -Berlin 1354.03-1364.83, Bruselj 79o 35-£00.29, Curih od 1108.35-1113.85, London 179.08—ISO 68, Nevvvork 3590.50-3608.76, Pariz 224.63 -225.80, Praga 169.40 do 170.26. I rst 299.90- 102.30. Promet na zagrebški borzi 50.229 Din. Curih. Pariz, 20.2675, London 16.19, Nevvvork 324.75, Bruselj 71.85, Milan 27.10, Madrid 41.3750, Amsterdam 207.35. Berlin 122.30, Dunaj 73.— (57.12) Stockholm S3.50, Oslo 81.30, Kopenhagen 73.30. Praga 15.2850, Varšava 58.05, Atene 2.95, Carigrad 2.49. Bukarešta 3.05. Dunaj. Dinar uotira 8.44 (valuta). Vrednostni papirji Tendenca za državne papirje je zopet čvrsta in so danes večinoma bili tečaji višji kot pretekli petek. Promet je bil srednji in je znašal na zagrebški ! borzi: vojna škoda 500 kom., aprarii 57.000 iti 1% j Bler 3000 dol. Nadalje je bilo zaključenih 100 del-I nic Priv. agr. banke in 5 delnic Narodne banke. Belfrrad. Nar. banka 3920 3030 (3930, 3920). Priv. agr. banka 241—243 (240), 7% inv. pos. 60 ' do 62 (61.50, 61), agrarji 31-31.50, vojna škoda 275.50-276 (275.50. 274), 2. 276-277 (276), 3. 274 do 277.50. t>% begi. obv. 45 - 45.50 (45.75, 45), 3. 45—46 (40, 45), 8% Bler. pos 41.50- 43 (42), 7% Bler. pos. 39 den. (39), 1% pos. DHB 56 den. Ljubljana. 7% inv. pos. 58 den., agrarji 30 den., vojna škoda 275 den., begi. obv. 42 den., 8% Bler. pos. 40 den.. 7% Bler. pos. 38. den., 1% pos. Drž. hip. banka 54 deti., Kranj. ind. 250 bi. Zagreb. 7% inv. pos! 60- 64.75. agrarji 29—32 (30), vojna škoda 275 - 278 (274, 278), 2 272—275, 3. 269 -272, 4. 265-272, 6% begi. obv 44.50 -45.75, 8% Bler. pos. 40.75-42, 7% Bler. pos. 38.25—38.75 (33.25. 38.75), 7% pos. DIIB 55 - 59. — Delnice: Narodna banka 3900- 4.100 (40C0). Priv. agr banka 239.50-241 (238, 240), Sečerana Osjek 140 den.. Impex 50 den., Trboveljska 100—110 (60 po IP5, Žitni trg Na žilnem trgu je postala tendenca za koruzo in pšenico čvrsta. V produccnlskih krajih se je za čelo živahnejše poslovanje, ki je pri koruzi v zvezi z izvozom. V Sloveniji je kit|xNja mirna. Danes so zahtevali za umetno sušeno koruzo par. Indjija 75, za banatsko pšenico 97.50 iti baško pšenico 100 do 102.50. V manjši ineri se je učvrstila tendenca za moko, ki stane od 190—205. Nadalje zahtevajo v Vojvodini šc te-le cene: za otrobe, drobne 70. za debele 85, za ječmen 65 do 70 po kvaliteti 70, za oves 65 do 70. Prekmurska rž stane 85. Živina Dunajski goveji sejem 29. januarja: Prignanih je bilo 912 volov, '108 bikov in 581 krav, skupno 1901 komad. Od tega 1470 iz Avstrije, 431 pa iz inozemstva. Notacije so bile v šilingih za kg žive teže: voli 0.83-1.52, biki 0.94-1.08 krave 0.S2 do 1.02, klavna živina 0.60 080 Poslovanje je bilo slabo in so le prvovrstni voli obdržali cene preteklega tedna, II. in III. vrste pa so popuslili za 3 do 5 grošev Nadalje so padli v ceni biki za 3 do 5 grosev. Dobre krave, dobra klavna živina je pa imela slabe cene prejšnjega tedna. Radio Programi Radio LfuMfancii Torek, 30. januarja: 11 Šolska ura: Higijensko predavanje (dr. Šimec Amalija). — 12.15 Slovenske narodne (samospevi in dueti) v reproducirani glasbi — 12.45 Poročila. — 13 Cas. Cigani svirajo v reproducirani glasbi. — 18 Otroški kotiček (Manca Komanova). — 18.30'Glasbene slike v reproducirani glasbi. — 19 Francoščina (prof. Pre/elj). — 19.30 Potovanje po Južni Srbiji (prof. Jeras). — 20 Glasbeno predavanje ilustrirano s ploščami (dr. Do-linar). — 20.30 Vokani koncert opernega pevca Popova — 21.15 Narodne pesmi v vprašanjih in odgovorih. - 22 Cas, poročila. — 22.30 Angleške Pl°SSreda, 31. januarja: 12.15 Vijolinski solistični koncerti na ploščah. — 12.45 Porodila. — 13 instrumentalna operna glasba (plošče). — 18 Komorna glasba, Radio-kvintet. — 18.30 Radio-orkester. — 19* O narodni vzgoji (dr .Stanko Gogala). — 19.JU Literarna ura: Ob 100 letnici Prešernovega sonetnega venca (Vera Dostalova). — 20 Vokalni koncert gospe Zlate Gjungjenac. — 20.30 Vokalni koncert »Ljubljanskega Zvona«. — 21.30 Dolinškov šramel-kvartet. — 22.15 Čas, poročil«, plošče. Dragi programi t Torek, 20. januarja. Belgrad: 16.30 Koncert nihalnega orkestra. — 19 Samospevi in jugoslovanske pesmi. — 20 Klavirski koncert. — 21.35 Radio-orkester. — Dunaj: 12 Koncert simfoničnega orkestra. _ 17.25 Koncert za dva klavirja. — 19.35 iz oper in operet. — 21.45 Koncert simfoničnega orkestra. — Budimpešta: 12.05 Orkester ruskih ba-lalajk. — 16 Orkestralni koncert. — 17.50 Ciganski kancert. — 19.30 Prenos iz opere. — Milan: 17.10 Lahka glasba. — 20.40 Viktorija in njen huzar. opereta, Abraham. — Praga: 16 Radio-orkester. — 17.50 Vokalni koncert. — 20 Mikado, opereta, Sul-livan. — 22.30 Koncert za harmoniko. — Rim: 17.10 Orkestralni koncert. —• 20.45 Koncertni večer. — Varšava: 15.40 Češke in stare francoske pesmi. — 20.30 Ljubezen in zlato, opere'a, Bialostoky. Sreda, 31. januarja. Belgrad: 16 30 Samospevi. _ 17 Koncert za klarinet. — 20 Prenos koncerta iz Ljubljane. — Dunaj: 12 Koncert simfoničnega orkestra. — 19 Zabavna glasba. — 20 15 Orkestralna glasba. — 21.35 Koncert vojaške godbe. — Berlin: 19 Plesna glasba. — 20.10 Severonemška glasba. — Budimpešta: 13.30 Klavirski koncert. — 18.50 Samospevi. — 20.15 Ciganska kapela s petjem. — 21.55 Požunski večer: priredi operni orkester. — Milan: 17.10 Vokalni koncert. — 20.40 Komedija. — Praga: 11 Koncert. — 14.30 Koncert kvarteta. — 16 Radio-orkester. — 17.35 Samospevi: francoski in italijanski napevi. — 19.35 Koncert. _ 20.50 Radio-orekster. — Rim: 17.10 Koncert. — 20.50 Prenos opere. — Varšava: 16 55 Poljudna glasba: simfonični Radio-orkester. — 18.70 Klavirski koncert. — 20 Lahka glasba. — 21.15 Komorna glasba. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE Drama Začetek ob 20. Torek, 30. januarja: SONJKIN IN NJEGOVA SREČA. Red C. Stkda, 31. januarja: KARIJA KANCLISTA V1N- CIKA. Red Sreda. Četrtek, 1. februarja: GOSPODIČNA. Red Četrtek. Opera Začetek ob 20. Torek, 30. januarja: Zaprto. Sreda, 31. januarja: JENUFA. Red B. Četrtek, 1. februarja: TIĆAR. Red A. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Torek, 30. januarja, ob 20: »Okence«. Red B. Sreda, 31. januarja: Zaprlo Četrtek, 1. februarja: GROFICA MARICA. Znižane cene. Zadnjič. Gostuje operetni tenor Ivan Gorsky. Petek, 2. februarja ob 15: ŠTUDENTJE SMO. Najnižje cene. Zadnjič. — Ob 20: DESETI BRAT. Pri najnižjih cenah. Zadnjič. Sobota, 3. februarja ob 20: STAMBULSKA R02A. Premijera. MALI OGLASI V malih oglasih velja »saka beseda Din 1'—. JenllovanJskl oglasi Din 2'—. Nalmanjil znesek ta mali oglas Din 10*—. Mali oglaal se plačujejo tako) prt naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se ročans enokolonska S mm «lsoka pettlna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede msiih oglasov treba priložili znamko. Objave Službe iičejo Prodajalka z dveletno prakso - želi 1 Pouk Gospodične se sprejmejo za dnevni in . , .. . C« U11V.UI Ul premeni 11 službo. Cenjene večerni pouk v iivanju ponudbe ooslati na upr perila _ Ponudbe pod. »Slov., pod vestna m po- ,Sivilja v mestu« 971. (u) štena. 787. Zaslužek »Mikado-jazz« se priooroča za pred-pust Dopisi: »Mikado«, Ljubljana, univerza. (z) llužbodobe Vrtnarja ki se razume na vzgojo zelenjave, cvetlic in po mogočnosti čebelarstva -se spreime. — Prednost imajo stareiši in neože-njeni. Vsa oskrba v hiši. Nastop 15. ali pa že 1. t m. Interesenti nai pošljejo svoje ponudbe upravi veleposestva barona Otlenlelsa, Bežanec, p. Pregrada (b) Plačilno natakarico s kavcijo 2000 Din išče dobra restavracija v Ljubljani. Biti mora pridna, poštena, hitra in mlada. Nastop takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 963. (b) Služba organista se odda v Višnji gori. Dohodki, žitna bira, štol-nina, 3000 Din v gotovini. Prednost ima tisti, ki je zmožen godbe na pihala, pa bi i revzel tudi službo prodajalca v Nabavni zadrugi, za kar bi imel še posebne dohodke. Nastop službe najkesneje 1. aprila. - Zupni urad v Višnji gori. (b) Denar Kupim vlogo Mestne hranilnice ljublianske od 10 do 20 tisoč dinarjev. Nainižje ponudbe pod »Gotovina« št. 784 na upravo »Slov.« Prihudnji prikrojcTain< lečaj za ilamska in moška oblačila ке v rs i od 5. II - 20.11 1934 Гг1|хго*а «f najneveti« kailjc* „TOALETA" 7.b prikrojevante dainaklli nbtek Cena 100 Din Jaku priporočljiva za samnuk» T. KUNC L'uhljana Sv. Pe ra c. 4/1: Stanovanja ODDAJO: I Enosobno stanovanje ' s pritiklinami in delom j vrta se odda takoj v Stopicali 111. — Poizve se v trgovini Bartol, Tyrševa št. 31. (č) Trisobno stanovanje lepo, v Tavčarjevi ulici, prvo nadstropje, z vsemi pritiklinami — oddam za prvi maj. Mesečno 1250 Din z vsemi dokladami. Informacije: Novi trg 3. č Soba parkefir. in z električno razsvetljavo, prazna ali opremljena, se takoj odda v vilskem četrtu Ljubljane. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 823. (s) 2 prazni sobi za obrtnica(-co) ali za stanovanje na ulico, v bližini magistrata, oddam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 962. (s) Prazno sobo v bližini magistrata, majhen prostor za kuhinjo in drvarnico - oddam 1. februarja za 250 Din mesečno. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 961. (s) Opremljeno sobico s posebnim vhodom oddam s fehruarjem. Trdinova 2, visoko pritličje, s Stanovanje primerno za pisarno ali lokal se odda. Slomškova ; ulica 25. (č) 1 Enosobno stanovanje j lepo, pod zasebnim klju-, čem, poceni oddam s \ februarjem. Moste, Pre-dovičeva 28. (č) Pšenirno moko aa|t>oi|Aiti mlinov nudi na|«'?n«*)e veletrgovine lita m mlev^kih izdelkov A VOLK LJUBLJANA KMlieva croln ?4 Izjava! Podpisana preklicujem žaljive besede, ki som lih izrekla zoper Ivana Spendl, kot neresnične, ga prosim odpuščenia ter se zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Erna štandeker. o СШШ Kupim mal pisalni stroi z vidno pisavo, štirivrsten. Ponudbe z navedbo znamke in cene na naslov: Kožar, Smarjeta pri Moškanjcih. __(k) Vsakovrstno zlato uporni po oaivlšiib cenah CERNE tuvelit Liubliaoa Woilova ulica It i Posestva Trgovsko hišo na prometni točki prodam. Potrebna četrtina v gotovini, ostanek vložne knjižice Kmetske hranilnice ljubljanske. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »400« št. 783. (p) Hiša z vrtom v kateri je bila špecerijska trgovina, v rudarskem kraju na deželi, po-rabna za trgovino, obrt ali stanovanje, se proda za 40 000 Din. En del kupnine bi se spreiel tudi v hranilnih kniiži-cah Poizve se: Ljubljana, Dr. Loretto, Kongresni trg št 2. (p) Štirisobno stanovanje z vsem komfortom — oddam. Naslov v upravi »Slov,« pod št. 967. (č) DRVA H PREMOG pri Iv.Schumi Dolenjska cesta Telefon it. 2951 Harmonij se kupi ali zamenja za vino. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Dober« št. 958. (g) 8ALDA-KONTE STRACE • JOURNALE SOLSKE ZVEZKE • MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI PO IZKBDNO OOODN1H OENAB KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNB PBBJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULIOA 0 IL NADSTROPJB Klavirji prvovrstni instrumenti različnih tvrdk kakor tudi lastnih izdelkov že od 11.000 dalie dobite pri R. WARBINEK Ljubljana. Gregorčičeva 5 Dolgoletna garancija — Prodaia na obroke tudi proti bančnim kniižicam Strokovniaška popravila ia oglaševanje izvršuiem točno in ceno — Naice-neiša izposojevalnica Nogavice, rokavice in pletenine Vam oudi v veliki izbiri aaiugodneio ■o naiceneie tvrdka Kari Prelog, Liubliaoa. Židovska ulica m Stari trg. II) mhi iiii: »Javor« tesna industrija Logatec, Ljubljana, Masarykova c. št. 12 - prodaja pohištvo iz zaloge na hranilne knjižice in na obroke. (I) Jabolka naiokusnejša 5 Din, postaja kupca, od 50 kg povzetno: Postržin, Maribor. (1) Lesna industrija naprodaj z vsem inventarjem, blagom in plačili Lega najugodnejša. Interesenti, pošljite naslove upravi »Slovenca« pod »Les« št 912._(11 Pristni gozdni med prodajam. — A. Pavlin, Razpotna ul. 6, Trnovo. Inventurna prodaja zimskega blaga napol zastonj. Priložnostni nakup v Trpinovem bazarju Maribor, Vetrinjska ulica 15. Kupim knjižice Ljudske posojilnice proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Takojšnje plačilo 29« št. 966. (d) Posojilo 120.000 do 200.000 Din iščem. — Dobre obresti, vknjižba na prvo mesto. Sprejmem tudi knjižice Ljudske posojilnice Ljubljana v polni vrednosti. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Kratkoročno« št. 797. (d) Kdor rabi pisarniške in šolske potrebščine, pisemski papir, kipe, križe, svečnike, svetinje, slike, mašne knjižice ter nabožne knjige, kupuje pri t* ker imajo veliko zalogo, zelo bogato izbiro, solidno nizke cene ter ločno postrežbo. Trgovci imafo primeren popust! Prodamo parni kotel plamenocevni. 30 ma ku-1 rilne ploskve, 8 atm. pritiska, popolnoma dobro ohranien, za 600 do 800 pare na uro. s posebnim kuriščem do 1200 kg pa-I re na uro Primeren za I tekstilno tovarno — ia Francis spiral turbino za 13—20 ks. 5—8 a padca, 250—300 litrov vode, 400—500 obratov na minuto, popolnoma dobro j ohranjeno. - Ponudbe |Ц ogled pri Remec Co., Duplica pri Kamniku. Vino od 501 naprej, belo, rdeče in črno - se dobi pri Osrednji vinarski zadrugi za Jugoslavijo v Ljubljani, Kongresni trg 2. (1) Mesarji izvozničarji, gostilničarjil Stroj za izdelovanje ledu (Eismaschine und Ktihl-anlage), z električnim motorjem, še nov, za polovično ceno proda Anton Šlik, trgovec, Gornja Radgona. Naprodaj tudi dobra bela in rdeča vina. Ludvik Gangholer: 2 Samostanski lovec Danes je imel spot težak dan za sabo. Na poti proti svoji koči se ga je polastila huda utrujenost, saj v vsem tem besnem viharju, v vsem snegu in prelivajočih se vodah ni bilo mogoče govoriti o redni hoji, ki jo je bil izvršil, ampak samo o boju »a vsak korak. Pač se je že mračilo, i dokler je le бе iskrica svetlobe ožarjula rebri, ni smel misliti, da bi se vrnil domov. Na visokem krnu, kamor se Je pravkar spenjal, je kanil počakati noči. Ko je stopil na vrh, je obstal pred mogočnim križem, ostro se odražnjočim od rdečkastega večernega neba; nad križem se je bocila strešica, v obeh prečnicah sta tičala žeblja, a manjkala je podoba križanega ZveliČarja; pobožni gorjanci so jo bili jxič v pozni jeseni sneli s križa, da je ne bi morda poškodovala zima, snožni zameti in plazovi. Hajmo Je snel čepico in malo pomolil. Nato se Je spustil ob vznožju križa na tia, se naslonil na klado, del roke križema za glavo in se ozrl naokoli tiho in s trudnimi očmi, ki so že hrepenele po spanju. V kratkih sunkih, sedaj tiše, nato spet г večjo močjo, je hrumel jug preko njega. Nad njim se je proti strmim kamenitim stenam razprostiral večetoleten, od viharjev in plazov močno razredčen macesnov goed, kateremu je Hal ime bližnji križ, imenbval so je Križevje. Marsikatero jutro ie se je bil Hajmo vzpel do tega gozda, da bi ujel na uho prvo petje divjega petelina. Toda ponosnemu samotarskemu ptiču, temu pernatemu gorskemu pevcu ljubezenskih pesmi, so se zdela pomladna jutra pač še premrzla, da bi že začenjal oznanjevati svojo vročo ljubezen. N« levo od križa se je široko odpirala dolina Peščena draga: na oni strani drage Je v senci redkih smrek stala lovska koča, poleg nje pn večja iz tramov narejena hiša, kjer sta navadno prenočevala gospod Henrik in samostanski valpet, če sta kdaj prišla ne lov. Ob vznožju drage se je pričenjal mogočni gorski goitd, ki je obkrožal sedaj že popolnoma kopne planinske pašnike in se nižal doli proti dolini, kjer je počivalo jezero. Z mesta, kjer je sedel Hajmo, ni mogel opaziti jezera, tudi ne prostranih samostanskih polj v dolini. No poti so mu bili spodnji gorski grebeni, da ni mogel videti v nižino. Toda vsenaokoli se mu je v silni raz-prostra-nosti nudila slika prečinine lepote. V žarkordečih pramenih zahajajočega solnca so kipeli mogočni snežniki nnd temno morje gozdov: na levi divje Ture, oba roglja silnega Wntzmanna in vrhovi watzmannovih otrok, na desni ponosni, brezpotni Gfihl, in daleč tam so se v modrikasti meglenoeti dvigale pod zlatoožarjeno večerno nebo ostrozobe lattenske stene in okorne gmote Untersberga. Četudi je jug bučal po vsem ozračju, vendar ni pomladno jasnega neba temnil niti oblaček, okoli gorskih vrhov se ni vlačila nobeno meglica, in nižji svet je bil brez hlapov in pare. Hajmo je dihal globoko, da so se mu dvigale prsi; tiho je gledal v daljavo in sredi viharja in vetra napol zadremal in zasanjal. Potem se je iz-nenada zbudil in osupel planil kvišku: obšel gn je skoroda babji strah. Mlado dekle je stalo pred njim in ga ojiazovalo r. velikimi, čudečimi se očmi. Slišni ni bil njenih bližnjočih se korakov, ni je bil videl, ko se je pojavila na robu krna — mahoma je stala pred njim, kakor bi bila stopila iz oblakov. In v svoji vitki, drobni rasti, z bledim nožnim obronkom in globokimi skrivnostnimi očmi, z glavo obdano od črnih pramemov razpuščenih las, in v tenken, rdečem krilcu, ki ga je bičal vihar, se je re« dala primerjati onim vilam, ki domujejo globoko v gorskih votlinah in prihajajo včasih na svetlo, da osrečijo kakega zemljana s svojimi darovi. In vr^ vsega je nosila še košarico na svoji mali roki! Kaj je ta košarica le krila v sebi? Iskreče se dragulje, bisere, žlahtno kamenje? Hajmo je čutil, da ga je stresla lahna zona. Nato pa se je moral nasmehniti, kajti dekličja okorna obutev in siromašna obleka je bila v resnici prav malo vilinsKa. Hajmo je vstal. »DekleI Ceea iščeš tu?« Molčala je in ga gledala še vedno napol plašno, napol zaupljivo. »Dekle! Govori vendar! Odkod prihajaš?« »Od tam!« je rekla tiho in mehko ter pokazala na strmo snežno jiobočje, ki se je vleklo visoko nad Križevjem, tja gori proti golim kamenitim stenam. :>Od tam?« je ponovil Hajmo in bežno pogledal na drobno dekliško postavo. Tam gori se je težko hodilo in je bilo nevarno. Samo ena napačna, negotova stopinja na snegu, ki sta ga snežnioa in jug gladko izprala, in šlo bi doli po strmini v divjem zaletu. Kam? Krvava slika, ki je vstala pred Hajmovimi očmi ob tem nemem vprašanju, mu je vzbudila v jirsih čudno tesen občutek, in sunkoma jo rekel: »Dekle! To je bila nevarna pot! Veseli se, da si se srečno vrnilo!« Stresla je z glavico in se zasmejala — zvonko ko otrok. »In kaj si gori iskala?« »Teloge,« je rekla in privzdignila pokrov na košarici, napolnjeno do polovice z onimi nežnimi, helimi cveti, ki so tako lepi. pa tudi tako mrzli ko zimsko jutro. Nato je deklica smehljaje se spet pogledala lovca. -»Je hi I res pravi križ. 2e od jutra чвш na nogah in sem vendar nabrala le toliko cvetlic, de jih bo komaj dovolj za malhen venček. Pivzno je že. zvečine so stebla že odi"votel«.* »In za koga so cvetlice?« »Za božji grob našega ljubega Gospoda. Poju> trišnjem je veliki petek.« Za trenot°k sta pomol-čala. Hajmo se je ozrl na prazni križ: nato je pogledal spet dekletu v oč. in vprašal: »Kako ti je pa ime?« »Gitka! In ti, kdo si?« »Samostanski lovec!« »Novi?« »Novi! In kje si doma, dekle?« »Doli I V podsamostanu.« Hajmo se je prestrašil. »Dekle! Kako pa misliš priti domov? In še danes? To je pot, ki je tvoje noge ne prehodijo v petih urah. fn noč bo temna.« »Vem za stal pol urice odtod, tam bom prenočila.« »Zeblo te bo! Noči so mrzle.« »Zeblo?« se je zasmejala. »Seno grejel« Naravnala se je м odhod; a preden je odšla, je vzela hitro še nekaj telogov iz košarice in jih zataknila za oba železna žeblja, ki sta tičala v pokončnem tramu križa Nato je pokimala lovcu nemo v pozdrav, si ujela z roko vihrajoče lase, jih ovila okoli vratu in stekla proč. Neka, rtorako» samo in potopila se je v globel. Hajmo je stal in čakal: trajalo je dolgo, preden jo je spet zagledal, ko se je pojavila med grmovjem daleč doli v Peščeni dragi: njeno rdeče krilce se je razločno svetlikalo iz nastopajoče teme. Sedaj se je ustavila in se ozrla nazaj, je ineniJ Hajmo. Toda bilo je že preveč mračno, da bi mogel tako n« daleč še dobro razločevati, kaj je počela. Zdaj Je bila že tako majhna ko rdeč hrošček v temnem grmovju... in nato je izginila; a Hajmi je stal še vedno na istem mestu in gledal po noti. koder je bila ndšta. Nato je globoko vzdihnil. itt pogled mu je obvisel na bledoblestečih cvetih nt križu. Za »Jugo&ovanalto tiskarno« v Ljubljani: Karel Ce«, Izdajatelj: Ivan Rakove*. Urednik: Lojse Golobi*.