( -
List slovenskih delavcev v Ameriki.
Stev.
JSTo-w Yorls:, 26. jet^-i^aorjet 1898.
L©t30
Naročniki, kteri niso za leto 1*98. doposlali naročnine <i t-daues poslednjo številko, ako ne pošijejo do prihodnjega izdauja vsaj četrt-letne naročnine. Nuj nam to nihče ne zameri, ker moramo svoje koristi varovati.
lTpravuištvo ,,Glas Naroda".
Nove verige za premogarje!
Zborovanje premogarjev in posestnikov premog-»kopov, kt -M se je vršilo minoli torek dne 16. jan. v Chicagi, je imelo za podlago načrt, kteri ne pomeni nič manjšega, nego še večje stiskanje premogarjev. nego dosedaj.
To zborovanje je imelo kakor znano privesti sporazuma Ijenje men delavci iu podjetniki v pr -m^garski obrti. Seveda danes še nem.ijremo se zagotovostjo trd>ti. v kak" dal>-«' bodo ta namen dosegli. Na vsak način bodo pa prem^gaiji. ako -e to sporazumlj^nje izvrši. <>• 1; >lj na nogah in rokah zvezani.
Kakor znano je milij<>nai J. I * i« r-pont Morgan ustanovil trust, kte. remu namen je v njeg. vi r<>ki mono-polizirati vso obrtnijo z mehkim premogom v petih državah : Pennsylvania. West Virginia. Ohio. I: -diaua iu Illinois. V zvezi h t ?m načrtom je tudi namen pr mogarje «teh okrajev, kakih 200.000 mož. na kak način interesi rati s pridelova-njom. „Na delavcih je ležeče", pravijo v onem njih mnenju, ,.vsled dobrega ali slabega zadržanju je družin »tj\ nriHol'it i <r • I j
slednji bodo najbrže delo za teden ■ini ustavili, da se dogovore o tem vjini? itiju njih organizacije".
A k to kaže na ..Sliding Scale", tak- -e v »ostalem ved.io govori o ,.pr.«tit sharing", deležnosti do-bicka.
Da ima la načrt, bodisi da se ta, | ali on; ur .-niči, namen delavcem j • - Jp ,r	: .:.; . to priznajo go-j
i kri t (j. D sedaj so seveda j i 11 j - pr-m i:;irji d svojih štraj-. i >re mal. koristi, ali konečno 'e Ubtavijenje dela vendar edino g. sp. ;;<rsk i r >ž' kteroje ostalo '1h' • -n, :>k je pritisek na uje le ." tn. Pod sistemom name-ravauega deljenja dobička si pa dela v	■ '.: >j\ ' 'ko reže v lastno i,.- - ;.r; i- je;iin dela. nego pri k'k :r, šir.ijku poi sedanjimi oko-i::. • '.n. Or- žj štrajka bode še l r i i. n j-- danes. In da t . •• lestvica zasb.žka delavcem nič dobrega ne prines kaže odločno •z; :•.•-.• i • ]>r. uiogarjev na Angle-* - r i s. protivijo tei nameri, i; ,-pr.*jrn i zborovanju v i'1 -z- kar hočejo, žal i bog poka-jzalo s ne I" de nič druz-ga, nego i vi sp ni za tlačene, zatirane, na meri in tehtnici goljufane premo-/ar?ke trnine.
Dopisi.
Ironvv ood. Mich., 17. j an.
Slavno uredništvo „Glas Naroda", prosim za vsprejem mojega dopisa, ker že dolgo ni bilo ničesar čitati in čuti iz našega kraja, a tudi sedaj nema m nič kaj dobrega sporočati. Tukaj nas je le malo Slovencev, več pa naših bratov Hrvatov. Večinoma se potikamo po črnih jamah, to je po rudokopih in se vedno nahajamo v veliki nevarnosti, ker uiti minute si nismo sve-sti kedaj nas nesreča obišče. Zelo žalostno je za one rojake, kteri niso pri nobenem podpornem društvu, v to nam je dober izgled nesreča od | dne 14. jau. Ta dan smo šli zvečer i na delo v rudnik, bilo nas je le ne-; koliko Slovencev, večinoma pa Italijanov; ali nesreča je hotela, daje prezgodnja smrt ugrabila dva Italijana popolnoma nenadoma. Velik kos rude se je odtrgal in padel na Italijane, ter ju pri priči ubil, mrtva smo potegnili izpod rude in ju odnesli na površino. Žalostno je bilo videti ležati ta dva človeka na golih tleh; naša družba seveda ne da nič za človeka, ravno tako malo kakor za nemo žival. Družba je dala samo štiri žaganice kot nagrado za žrtvovanje življenja v njeno korist. Ta dva Italijana nista bila pri nobenem društvu; eden je bil oženjen, zapušča ženo in troje malih otrok ; drugi pa ni bil oženjen. Kako ži lostno je bilo videti njih pogreb.
Glejte rojaki, kako lep zgled imamo da pristopimo k podporuim
je radovedno čakalo pred kedaj bodo rešili zasute Ra vuo v tem trenotku so si^ li, da bodo železno cev (pipc prebili, da bodo zasuti saj svež zrak in to se jim je tu<! srečilo. Ko so zasuti rudarjj glas tolčenja po cevi iu čutili, cev do njih dospela, bo se tak<i čeli pogovarjati skozi njo. 2 so jih vprašali : ko ho vsi ži dobili odgovor, da štire, sam sip McLeud je umrl ob 6. ur traj. vprašanje ako so *ač i odgovorili „da", a vendar prej niii za sveče, ktere soj ji m s« ■ p"s!ali, da so si napravili ■ v temi so bili c lih lic urfl so jim pa nekoliko m
j Pojasnil
Cenjenim g <sp. rojak-, m, ofl ceni mojim si dovoljujem tfl tom naznaniti, da predaja ;J| naselbinah nek člov-k rodom nanje iu šir-.k^ postave iza obličja, z'	blago
v»- kakavosti po v iaoki ce:H pod mojim imen« in. Poz.H k^rju-: nisem odgovoren /flH se kupi pri druzih prodaj H uporabljajo moje mie vsvojH
Izjavljam t>-daj. da nimam ::ikakih agentov in opozarjaj naj vsakdo, kdor želi pri mej kupiti i aroči ali pismenim pl ali pa potrpi, dokler s*- sam nI sini na dotičui naselbini, kjl ^>rez dvoma kedo osebno poim \ Z vsem spoštovanem: ■
JACOB STOMiH,
•jp E. Madisou Str, ChicaM n	|
Ellsworth Bill.
K	;s rt .. i .ill glede tiskovne
nar«	: i, -matra nikdo za resue-
Lr;< ;	< i nikarstvo njegove lastne
stra	- mu nja, da je ta bil sme-
Mi menimo v kapitalističnih krojih vedno bolj močno pojavljajočo lamero; intiua/je tudi, da gospo-larska kapitalistična moč politično neodvisnost že na vseh poljih napravila več ali manj navidezno, se-Jaj jo pa hoče kar omejiti v gotove predele. Večkrat smo že videli orne-jenje političnega volilnega prava, iu da v kapitalističnih razredih poskušajo utrditi svojo politično moč na poti postavodajalstva. Nikakor ne smemo pričakovati, da se kapitalisti na tem potu v prihodnje vstrašijo' pred omejenjem tiskovne svobode, ako se jim le to pokaže za primerno in to žele?
Vse take prikazni na vsak način kažejo, da moramo biti pripravljeni na izvaiiredno predrzue politične reakcijonarne poskuse, kadar prične huda presti gospodujočim kapitalistom in jim prične pretiti gospodarski prevrat. Ako kapitalistični politikarji že daues take krinke na obraze devljejo in v zrak spuščajo tako poskušalne balone, — kaj bodo še le pozneje vse naredili? Danes se imajo komaj kaj bati kakor male omotene revolucije malega meščanstva, med tem ko jim še večina preslepljeuihdelavcev kima in tilnik stavi pod sekiro — a že delfjo take priprave!
Predstavimo si le slučaj, da bi našo politično gospodo oviralo kakih 30 do 40 izvrstnih opozicijo-nalnih poslancev, kterim bi bil v istini narod pri srcu, posebno delavski narod, kako bi ti naši kapitalisti delali na V6e kriplje, da ee vsak napredek omeji! Črtali bi po
tega ne boc AR J A. _
V sem rojakom vošimo s r e e no ni veselo'
novo leto,
da jim Vsegamogočni nakloni čvrsto zdravje, stal voljnost.
„GLA£
109 t
ako je le mogoče bilo, da je nazna- j5 nil kaj se je zgodilo.
Ravno zato je bilo od začetka težko dobiti dovolj mož, kteri bi se ( včasih predrzuili spopasti in po gledati z divjimi iu surovimi In- y dijanci. kljubu dobrej plači, ktero ' je družba ponujala, je bilo pomanj-kanje služabnikov. Da, celo tacih ni bilo dobiti, da bi oskrbovali postajo in konje krmili na tacih pustih, osamljenih postajah.
Na nekej postaji v Wyomingu je živel tak čuvaj postaje, znan je bil p.i imenu Wipshaw, to ime mu je dal nek igralec v „Mrtvem gojzdu". Nek Indijanec, kteri je imei zua-meuje na svojem obrazu, najbrže ( od poslednjega boja, prišel je za uecega zimskega dne k temu čuvaju postaje iu seboj prinesel malega, na pol zmrzlega, uazega dečka.
Sioux je hotel otroka prodati, i i čuvaj mu je ponudil zanj žepni | nožič, Indijanec bil zadovoljen iu kupčija sklenjena.
Mladi Indijanček ni bil star čez tri leta isti čas ko ga je čuvaj ku-; pil od divjaka. Wipshaw je otroka j ogrel, nahranil iu oblekel v cunje, ktere so mu služile kakor najdražja obleka.
Dve leti pozneje je bil Wipshaw premeščen na postajo White Hass, ter vzel malega dečka seboj. Mali paglavček je brzo rastel, ž njim pa tudi ljubezen do svojega krušnega, belopoltuega očeta, gojil pa črno sovraštvo do vseh Indijancev. Kakor vsi Indijanci je imel tudi ta deček dober sluh in lahno spanje. Cul je ropot konjskih kopit bližajočih se, celo miljo daleč, ko njegov gospodar še sanjal ni o tem. „Kyuse, Kyuse", je navadno šepetal ob takem slučaju v mirno noč. Za postajo je bil kakor ura budilnica,ua njegove besede je počivajoči jezdec ' vstal, osedlal vranca in pripravljen 1 pričakoval, da sname poštni žakelj J selu, k?teri je dirjal po stezi navzdol. • Mali Indijanec ni bil nikoli preza-■ span ali prezmrzel, da ne bi dobro došeLi^teproti utrujenemu jezdecu, 1 mu^^H^upehanega in mokrega - koJHjn»oč: ,,Kyuse, Kytee" > Vel Bo^iMMfln
Praktična družina.

% i
! i

HOTEL
Warenberj
J. STREIFF & CO., lasj 130 Greenwich Street,
(v bližini tiskam ' „(ilas Naroda'!
V našem hotelu ostanejo navadno Slovej Avstrije.
Dobra postrežba po nizkej '-eni.
Prodajamo
parobrodne in zelezniškej
p« najnižjih cenah.
...................		T, - " 1 1
	- - - ~ 1	4 - - - 'J
t		
SOT L
JOSIP
priporoma svojo
^ TEaovnra
z "Toeerijami, razno oblek«, posebno delalno obleko in ob! zsTrudarje; obuvala z a moške, ženske iu deea : hišuo in k« sko opravo : klobuke, spodnjo oMek« itd.; itd.; dalje svojo
v kterej je dobiti vsakovrstno sv že meso, kakor tudi prel uieso in tine kranjske klobase-Prodajam
parobrodne in zelezniške li
za vse črte in vse kraje iz Amerike v staro domov^" domovine semkaj. \
Dalje pošiljam novce v staro domovinoj
Kot agent'parobrodnih družb poslujj Priporočam se vsem rojakom
Josij
CALl
, /' Rojaki, podpirajte d.

^Str^pfavT^Tpnsene^^LoresT
mož je prišel še o pravem času. Sklonil se je nad otroka ter ga pla-io opazoval. Na to mu napravi siravila po zdravnikovem naročilu ter mu jih da zaužiti.
Otroku je bilo v kratkem času bolje. Mrzlica ga je precej popustila, v prsih mu ni več tako hropelo iu polotilo se ga j'j krepilno spanje.
„No Ivana", pravi je mož, „dol-ge so ti bile ure, ko mene ni bilo doma, kaj ne?"
Ivana je bila komaj eno leto poročena se svojim mož- m Ivanom. Imela je tri in dvajset let, on pa dva in trideset. Bila je vrlo lepo in krasno dekle, in še zdaj, ko je postala mati, zdela se mi je skoraj š» lepša nego popreje. Bila je srednje velikosti, dolzih črnih las, velicih črno višnjevih očes. Kedar se j( smijala, zabliščali so se jej iz z £ malih, rudečih usten zobje, ki sc bili beli kakor sveža repa. Tud Ivan je bil krepkega iu uiočuegi života. Bil je rujavkaste barve ^ obrazu, kterega so dičile srednj« velike brke pod nosom.
Oba sta stala tik otroka. Ivanov« oči so obrnjene zdaj na malegs sinka, zdaj na ženo. Prime jo z; roke ter jo tolaži, dasiravno je bi sam ves zbegan. Stisne jo k sebi Dobro je opazil, da jej urno ii glasno bije srce. Kajti ljubila j' Ivana, da si tako razburjena, vprašj moža. ,,Oh, ljubi moj Ivan, grozni hudo mi je; nekako strašno testu mi je pri srcu, gotovo se bode zgo dila še to noč kaka nesreča". Ni š dobro izgovorila zadnjih besedi, k' zapazi Ivan, da se je prikazal pla naen ua strehi skednja, ki je bil po krit s tenkimi deskami. Urn skoči vuu; z velikim naporom j pogasil ogenj se 6uegom ter tak odstranil grozno nesre|o. K|Ob robu opazil je rn^^a, da e v grmič, ki je rasel^teidej z Mn. Porinil ga je e^^kal ^^aslišala tudi Ivau& p< ■^c, ki je bil tako n> ■H^iil nogo. ^^^puit-i k podu i H^Ivanu hi fttoyhif
vojegE^ošpodarja.	j
,,Kyuse?" vpraša Wipshaw.
Polno Kvuse", je bil otrokovi dgovor in razumela sta ga.
Ni HI namreč jeden sam jezdec,j emveč cela tolpa Sioux Iudijau-ev. Mali Kyuse zgrabi svujo pu-ko v roke ter zdirja vuu na prosto, la kar ga možaka posnemata. Za >brambo v kritičnem času je Wip-, ihaw brzo v zemljo skopal male amice, tolike, da se je bilo mogoče skriti jednemu človeku. V nju za-iudenje se postavi mali Kyuse v eduo teh jam. Molče se postavita DStala dva. jeden na desuo, drugi ua levo stran malega Kvuse in čakajo izida.
Ko so roparji dospeli do male višine, kacih 500 jardov od koče, so poskakali raz konj ter se peš bližali osamelej koči. Edeu izmed njih je prišel tako blizo Wip3hawa, da bi ga bil lahko s cevjo puške dosegel. Poveljnik te pasti (Wipshaw) se je zelo bal, da deček aii Bob začue-ta zdaj pa zdaj streljati, ker jima ni popreje dal nobenega ukaza, da naj počakata, da s? vsa tolpa ne zbere pred kočo in jii potem napadejo.
Mali Kyuse je bil ravuotako moder v njegovem prvem boju kakor kak belopoltrež v 21 letu.
Oblaki so se ravno razpršili in lahko je bib videti ob svitlobi zvezd šest Siuox Indijancev tik koče. Prisuškavali so. Jeden od-
:rogija iz puške Kvuse. Tudi Bob te je zgrudil ua zemljo od slabosti, jrouzročeno mu vsled odtehanja :rvi. Mali Kvuse je zapazil v kaki j levarnosti se nahaja njegov gospo- v iar, bliskovo priskoči bližje, vzdig-le puško, pritisne na levo stran smagujočega nasprotnika Wipsha-ivega ter sproži petelina. Zadnji strel je mogočno odmeval v tiho [ioč, med tem ko seje valjal veliki Indijanec v krvi po prahu, dokler tudi njega niso zapustile poslednje moči življenja.
Tako je mali Kvuse poplačal svojega belega dobrotnika in nekdanjega rešilca.
Na malem brdu, ne daleč proč, našli so konje v kolobar zvezane, ktere so pred kratkem še jezdili Sioux Indijanci. Med temi konjije bil pa tudi poštni konj, kteri je imel še privezano poštno vrečo na sedlu. Kako miljo dalje na cesti so našii mrzlo truplo s prestreljeno glavo. Bil je namreč poštni sel, kterega so prad kratkem še živi divjaki napadli iu ubili. Vzela sta njegovo trupo seboj do postaje in je tam pokopali in morda živa duša bi se ne udeležila pogreba, ako bi ne bilo malega, hrabrega Kyu-leta.
JW Rojaki, naročujte se na list .Glas Naroda"!
) „Kako je Vam bilo mogože v osuiijH^^jihRina natauko ogledati?" f ,,Pr&v lahko^HBjgHgghM^gyfl||	galerije
K^moja hčij^H	Httfei
rudniku; to komaj zadostuje, da se delavec dobro preživi iu pošteno obleče, toraj ni misliti v prihra-njenje kar bi dobro došlo v bolezni iu nesreči (kaj pa še le o brezposelnosti), zatoraj k podpornim dru-štvam rojaki.
K sklepu mojega dopisa pozdravljam rojake po širn^j Ameriki, tebi „Glas Naroda" pa želim veliko vspeha iu dobrih naročnikov.
John Žalec.
Anaconda. Mont-, 20. jan.
Uredništvo ,,Gli:s Naroda", prosim malo prostora v cenjenem listu za moj dopis. Dne 11. januarja se je tukaj pripetila velika nesreča, kakoršne še ni bilo tukaj. Tu-
■	kajšnja Anaconda Water Works Co. . razširja svoj vodovod ker dosedanja . vodna moč ne zadostuje zaradi ved-- no bolj razširjajočega se mesta, zat<
. deia večjo strug.) za vodovod. Zaradi tega mora kopati tn predore l (tuuele), eden teh se je pa dne 11. . jan. ob 9. uri zvečer podrl vsled i razstrelbe smodnika, razstrelbo j . bilo slišati po vsej okolici. Vnei i in razstrelil se je zaboj smodnika in ijto s tako silo, da se je predor zrušil > ravno na sredi in zasulo pet mož,
■	j kteri so takrat v njem delali, iu«. i! temi so bili tudi trije rojaki: A\n-
arej U 1 č e r , Matevž M e s t i k s i Miha Kozina, eden je bil Ire drugi Skot John McLeod, kterega je ubilo, ali bolje rečeno zadušilo, i Koliko so imeli zasuti rojaki pretrpeti je težavno popisati; zra'ua jim je zmanjkovalo, gosti dim od smod-! nika jih je tako nadlegoval, da su
nice in prosil zdravniško pomo6 zastonj in isto tudi dobil.
Nad 13.000 jetnikov.
Tretje letno poročilo komisije za državne jetuišnice je bilo predloženo posta vodajalstvu v Albany dne 20. jan. Iz tega posnemamo, da je v NewyorSki državi nad 13.000 jetnikov obojega spola iu to od 1. okt. 1897. V državnih posilnicah je 3202 osobe, v poboljševalnih zavodih 1525, 408 v House of Refuge za ženske, 3768 v penitentiariju in 43660 v ječah. To je pač velikansko število za samo državo New York!
Policaj na dve leti ječe obsnien.
Policaj John J. Hanigan je bil v petek od sodnika Gofia obsojen na dve leti ječe zaradi napada. Ta policaj je streljal na igrajočega dečka in ga ranil, kar smo ob svojem času poročali.
Električni vozovi čez Brooklynskj most.
V soboto so prvič če* Brooklyn-ski most vozili električni vozovi in bili udeležniki popolnoma zadovoljni z vspehom. Sedaj je mogoče za o centov se voziti od Brooklyn-skega mosta v New Yorku na kte-rikoli kraj v Brooklynu. Tudi nad-cestne železnice si zelo prizadevajo, da te tim preje čez most spravijo, ker jim bode sedaj tekmovanje električnih železnic prizadejalo občutno škodo.
Dva pamika potopila.
Pri hudem viharju v nedeljo sta se blizo Sandy Hook potopila vla-čilna pamika ,,Druniont" in ,,Wallace", možtvo obeh parnikov se je rešilo. Ta dva parnika sta vozila v vlačilnih ladijah na visoke morje odpadke iz New Yorka, a v nedeljo ju je zasačil silen vihar, razburkani valovi so udarjali na krov, voda usilila v spodnje dele, pogasila ogenj pri strojih in potem se parnika potopila.
Xa zapadn zasačili.
Včeraj vtorek se je v New York poročalo, da so na zapadu zasačili Clark Bradena, klerka American
Delavcem Wheeling Steel Works v Benwood, kakih 500 na številu bo danes že vdrugič v 12 mesecih naznanili znižanje zaslužka. Sedanje znižanje je v nekterih oddelkih za 12 do 25 odstotkov. Najbrže utegne nastati štrajk.
Uzrok strahu.
Perry, O. T., 23. jan. Gospa Jas. Snyder, vdova kakih 30 let stara, ktera je sama živela med Earlboro in Mande, ker je nje mož pred pol letom umrl, in ni hotela pri indijanskih nemirih, pred kakimi 14 dnevi, zapustiti svojo imovino. V noči ko so Be uprli Seminoli, sta dva našemljena možka udrla v hišo, jeden jej pretil z revolverjem, drugi z nožem. Žena se je tako prestrašila, da je omedlela, drugi dan ob 4. uri se je zopet zavedela, a vsi črni lasi so postali čez noč Bneženo beli.
Vihar v St. Louisu.
St. Louis, Mo., 25. jan. St. Loisu je zopet obiskal vihar, kteri zopet napravil mnogo škode. Mnogo hiš je razkril, razmetal dimnike, utrl okna, drevesa ruval s koreninami, dve osobe ste bile usmrtene, več pa ranjenih. Ljudje, kteri bo se spomnili tornado od dne 27. maja 1. 1. bo bili prestrašeni. Kako daleč na okolu je vihar razsajal se še ne ve.
Cinncinati, 25. jan. Hud vihar z gromenjem in strelo je danes razsajal nad mestom ; strela je udarila v več hiš. V nemški katoliški šoli je bilo 250 otrok, ko je strela udarila in vsi so bežali, v goječi je bil več otrok poškodovanih. Del strehe sosedne cerkve je pogorel.
V New Yorku je razsajal hud vihar v noči od nedelje na ponedeljek in nesreče prouzročil na mprju. V torek večer pa najpreje snežilo, potem pa hudo dež lil. V obče se pa imamo v novem letu zelo malo pritožiti glede zime.
Chicago v beli odeji.
Chicago, 23.jan. Chicaga je bila danps zjutraj pod belo odejo
zatožbe Virgil Gallaheija iu ga spoznala krivim umora lastne matere. Njegov oče se je nezavesten zgrudil, ko je čul izrek porote.
Več osob zgorelo.
Spokane, Wash., 25. jan. Šest nadstropij visoki Great Eastern Block je danes po noči ogenj uničil. Škode je $400.000, le mali del bode pokrit po zavarovalnini. Za pet osob vedo gotovo, da so zgorele, a boje se, da je število žrtev večje.
Pretep med delavci.
D u r a n g o, Mex., 23. jan. Poštni sel, kteri je uprav dospel iz Ma-zatlan, poroča, da je med tamošnji-mi 50 žgalci oglja in ravno tolikimi delavci na Rosales rench nastal hud pretep, ker so prvi hoteli na renchu les sekati. Devet mož je bilo usmrtenih in mnogo ranjenih.
0 položaja na Knbi.
Havana, 21. jan., čez Key West. Jedna največjih bitk se je bila odkar je Maceo pretepel Martinez Camposa v Peraleja. Nova vlada ljudovlade Cuba je preložila svoj glavni stan pred mesecem iz hribov Cubitas v mestece La Esperanza. Od tu bo pretili Kubanci mestu Puerto Principe. Pred dvemi ledni je dal general Blanco povelje španskemu zapoveduiku Castellanosu, da naj poskusi Kubance zapoditi iz La Esperanze in ako mogoče vjame kubansko vlado. Castellanos je dobil tudi pomoč. Do danes zjutraj niso nič vedeli o njem; a sedaj je dospelo poročilo, da je bil po dvednevni hudi bitki premagan. Zgubil je večino svojega štaba in nad 150 mož. Castellanos se je umikal v Puerto Principe kamor so ga podili Kubanci. Špan ski bataljoni so odšli mu na po moč. Najbolj jih tukaj skrbi, ako se Kubancem posreči udreti v Puerto Principe.
Zvezna križarka „Maine" je od pljula v Havano 1 Temu je baje de loma povod ker ste so pred Havano zasidrale dve nemški vojni ladiji, tretja pa precej daleč ob otoku pljula deloma je pa to zahteval viig^^ii-
kupila vojne oklopnice ,,Deodora" in „Floriano", ktere so gradili na Francoskem. za Brazilijo. Te poslednje ladija je hotela kupiti Španija, ali ni imela potrebnega drobiža.
Beri in, 21. jan. Na pol ofici-jelne kroge je iznenadila vest, da se Nemčija ne bode protivila imenovanju princa Jurija grškega governor] em Krete, seveda, ako bodo ostale vlasti ž njim zadovoljne.
P r a g a , 21. jan. Glede vednega sovraštva je policija prepovedala nositi znake narodnosti in strank, enako tudi obleke raznik klubov. Osem možkih je udrlo včeraj v podružnico dunajske banke, ali policija jih je prijela. V obče vlada mir v mestu.
R i m , 22. jan. Kakor se poroča bode v kratkem odpljula italian-ska vojna ladija proti Hay ti, da odločno zahteva odškodnino zaradi oškodavanja italijanskih podanikov na Hayti.
Carigrad, 22. jan. V Van vlada velika razburjenost, ker policija preiskuje hiše iu išče revolucionarja iz Kaukasa imenom Derogan. Mnogo Armencev so zaprli in več tisoč so jih segnali. Armenski škof se je odpovedal, ker je bilo vse njegovo prizadevanje na korist njegovih vernikov zaman.
London, 24. jan. Brzojav iz Bruselja poroča, da se je v rovu pri Mons v Belgiji dogodila nesreča in zahtevala življenje 17 premo-garjev.
Rim, 24. jan. Kralj Humbert je za danes večer pozno sklical sejo kabineta, da se dogovore o nared-bah proti mnogim krušnim kra-valom.
V Voltri. blizo Genue je med delavci in vojaki prišlo do krvavega pretepa. V Gallipoli so 23. jan. pri krušnem kravalu ljudje pobijali svetilnice, pobili okna na hiši governerja in necega klnha. 39 osob je policija zaprla.
Berlin, 24. jan. Ekspresni vlak Berlin-Koln je danes opoludue skočil i z tira pri Heine. Štiri osobe so bile na mestu usmrtene, 18 je smrtno ranjenih.
Rim, 25, jan. Ker se no uaei
sredstev? Ako kak človek boleha na hudej bolezni in vidi, da ga v gotovem času obišče smrt, ta se j obrne na mene, ako potrebuje denarjev. Tukaj, v tem četrt delu mesta, kteri je najbolj siromašen orjaškega mesta, me poznajo vsi ljudje ravno tako dobro kakor pobiralca davkov. Bolniku plačam dogovorjeno svoto, potecu podpiše ali on sam ali njegovi sorodniki list, v kterem mi prizna, da smem po njegovi smrti razpolagati z njegovim truplom".
,,Je li pa tudi postavno dovoljeno, da kak človek svoje lastno telo zastavi?" sem ga vprašal.
Mnenje postavodajalcev je v tej točki zelo različno, ker so take pogodbe na korist učenosti, ne najdejo v tem nobene krivice. Obravnave z bolnikom ali njegovimi sorodniki se po navadi zi-mij stečejo
Poslovil sem se in zahvalil za razlaganje, ali nekako tesno mi jt bilopri srcu, ko mi je roko stisnil, ker'mislil sem na kupčijo s J trupli.
Važno. Stotnik (pred kompa aijo): „ Pozor!. ... Kdor izmed vas vojaki, mi zamore priporočiti lobro kuharico, ta naj stopi iz vrste!"

Odsotni ima prav. Gost: ,Natakar, Vaša jed pares ni užitna. Pokličite mi krčmarja!" — Natakar : „Oprostite gospod, krčmar jt-;el z doma na kosil o".
Zagovoril. Gost: „Natakar !^aj je pa to? V moji telečji pečenki ?em našel taco mačke?" — Natakar: ,,Oh, oprostite, Vi ste po smotnjavi dobili pečenega zajca!"
Proti kobdvoru.
Edini slovenski zavod!
Fr. 8tfe#r S
„GLAS NARODA"
109 Greenwich Street, New York
posreduje
Čevljarski učenec (k
'Vega jnojstrg^^ero spremlja
noben načl
premje listke za m protoJne Me in železniške prop.
Parobrodne dražbe: GENERALE TRANSATLANTIQUE RED STAR LINE, AMERIŠKA DRUŽBA, BREMSKI LLOYD, HAM-BURŠKA DRUŽBA, ROTTER D AM-NIEDERL AND LINE ITD.
Ugodna vožnja do Milana S24, s francosko dužbo do Milana §28.10. Brzoparniki ali drugi, kakor na željo in dogovor.
Pošilja točilo ill vestno
denar v staro domovino
ceno in zanesljivo, dosedaj smo odposlali že skoraj
milijon gold, avstr. veij.
Pri večjih svotah in menjavi priporočamo nicnj-ce dobrih bank. Posredujemo hranilne vloge v razne slovenske posojilnice.
Vsak Slovenec naj se na nas obrne, ker vsakomu dobro postrežemo. Paziti j*1 treba na naš naslov. Vsak potnik naj nam brzojavi ali natanko piše, po kteri železnici v New York pride in čas. Ne poslušajte krivonosih agentov; nesprejmite transfer tiketov, ker ti Vas prodajajo v drage, a nič vredne hotele in Vas povsodi oslepe; računajo $2.50 do S3 za dan, a ni kaj jesti; pri nas napravite kakor sami hočete. Ako nam dohod natanko brzojavno ali pismeno naznMiite, prihranite lope novce. Ne verujte nikomur, ki Vam reče, d&JKo ee mufali, ali kay drugače. Pri nas govori vsaLdo, toraj le sam<^^en slovenski, ali " ujski in hrvatski. Glejte na številko 109 Gr^ptvich Str. na koncu sle Street!	f^
Ako se kak potnik pripeljfe čez vodo to je Hudson, kjer vse železniške postaje, naj se vaede na konjsko železnico in ^ reče, da vstavi na C ari is^ Str., potem ima le dvj" ^ nas in kakor hitro na Gree^feit Street stopi h Carlij pri našej office jenja vidi^M^Hijevo tablo z napij
LbcMMen, ker djjM
K^^las matter at
|p. Y. Post office
IHIARODA".
9 delavcev v Ameriki.
Hednik: Published by ■SAKSER.
Hi St. New York City.
H list za Ameriko $2.—,
m............$i..—
na VBe leto.....gld. 5,
H„ pol leta . . . . „ 2.50, H „ čitrt leta . . . „ 1.25.
Hoda" izhaja vsako sredo
Hse do 10 vrstic se plača
brez podpisa in oaobnoBti
Hktis^jn.
■r uaj se blagovoli poslati po H Order.
Spremembi kraja naročnikov ^V), da se nam tudi prejšnje
BFče naznani, da hitreje najde-
Hslovnika.
Hi som in poftilj«tv«m i>nr.>Hi+p
Ho m:
t,Glas Naroda"J
HknwichlSt. New York City
m T -
■ repčfKu. Ker se je raznesel ^mo zasute dobili zjutraj ^Pure, a to se ni posrečilo ^skor 20 minut čez poldue. ^■nnožica ljudi čakala okolu lin čakali rešitev rudarjev Bdi) bi rad pozdravi I zasute
Ko so se ti prikazali iz Hiib je okolu stoječe ljudstvo Htdravljalo, ker prvi večer Htanja, da jih še kedaj žive Hsuti so bili 39 ur. Huje društvo sv. Jožefa je Hie 9. jan. svojo redno sej<> Hv odbora za leto 1898.. v Hso bili izvoljeni gg. : M. J. H, predsednikom; John Po-H podpredsednikom; Pavel Hajnikom; J. V. Petritz, bla-Hi. Ker je društvo mlado, Hir precej napredovalo iu Ha i v prihodnje ne bode za-■mč pa procvitalo.
M. J. Kraker.
iu redno plačujte mesečne dohodke iu vse društvene doneske, ker nihče ne vfe ne dneva, ne ure kedaj mu bode smrt pretrgala nit življenja in je potem dobro preskrbljen v slučaju smrti in bolezni.
Pokojni Miha Š u\e j je naredil tudi oporoko m kakor se iz nje sprevidi, je več osobam denarje posodil, Več jih je že zapustilo Butte in so večinoma na East (iztoku), zatoraj jih prosim kot brat pokojnega, da bi se ti oglasili in poravnali svuje dolžnosti, ker bi rad bratu spomenik postavil na grobu, kjer počiva in poslednje spanje Bpi. Bodi mu zemlja lahka.
Pozirav rojakom po obširnej ijud"V-iadi, lebi „Glas Naroda" pa želim U''Sli dobrih naročnikov.
Frank Šutej.
Razne vesti.
Kako »o z morilko postopali.
Miuolo sredo zjutraj po odpeljali umora sokrivo Avgusto Nack iz ječe v Long Island City v Auburn, N.Y., v jetnišuico za ženske, a vse to se je vršilo na lin način. Predno je ostavila ječo v Long Island Citv,je zahtevala kopelj, kar tudi dobila. Na New York Central železnico so! jo peljali v dvouprežnem vozu in na vse strani bili oprezni, da jo ljudje niso mogli giedati. Na kolodvoru je zahtevala zajutrka ; odvedli so jo v H ni b-jtel in tam dobila kar zahtevala. Potem so jo odvedli na vlak in jo posadili k oknu. da je imela lep razgled. Vozivši se mimc Sing Singa se je „britko" jokala spomnivši se, da tam čaka smrti na električnem stolu njt ljubček in morilec Thorn, kteri j* na nje povelje umoril Goldensuppe. Tudi v Auburn so delali ž njo komedije in jej dali vse prednosti. Tako so postopali z morilko, a siromaka, kteri ukrade hleb kruha. | da si uteži glad pa tira policaj držt ga za vrat in s kolom v roki. Siroto, ktera prosjači košček kruha za , gladna deca surovo preganjajo ali z 1 morilko, ničvredno babo pa delajo
Bilko uolgo na-H ktera naj pro-H)im podeli smrt, H na bojnem po-1 k žrelom žitom? ^Hkterim naj bi se Hio, suho in goln :
Sečnih trpljenjih j H kt^ro ni nič Hego dajeupilo: I To je bil bo-H a j p re m agajo.
Hist Siciljanec, m obledel. Slo-Hika, svoj po-H, razpršujoče I H se nevoljno Hiom, ali pa P He<- žalostjo na ! Hvino in boj, SpjMflM-ifeh rnladeni- ' H polotil ti m ^p st dolžnosti 1 Sivine! Kako ! H' ee e ustr.-^ft ustreljenega 1 tro prelomi le to bode 1 Hčasten ?a Be vzdigne 1 W bratom. 1 ■ ijatelje in ^^akov, vidi 1 HFevoji krvi, ier 1 Pred duš- 1 ^Htal je njegov stari oče, Hnilo prosil za usmiljenje,!* ■nje sina, ktnrega postava Hnorilca očeta! O sveti
■eaetnik seje z obema ro-^za glavo, dozdevalo se 1 Ht bi mu glaro stiskal [ ^yjkorbi moral bla- '
Tiho in zamiš- j1 fcili parni k. Ni ' H^ljevalnagod-1' k od gorkegai Iglll • Jjudstva. Heu mir, sko- ji B» bližajoča f1 was. Suln- j S^eni križi
BzZTjeval, stcH Byyi^redrzno pred^HH
vojakov, bila je ponosna mestna krasotica, belih prs in belimi zobmi kakor iz repe izrezanimi, ti So krasili nje lepe, male, rudeče ustnice. V tej čarobnej črnolasej deklici je desetnik spoznal svojo nevesto, „le-do Gitto". Ali ni mu bilo dovoljeno jo dolgo gledati in občudovati. Git-ta je imela v rokah šopek kopriv in svoje oči oprte v poročnika, te koprive vrgla proti njemu in mu zaklicala: ,,Nesi jih tvoji ljubici!"
To je bil znak k vstaji. Gosto in trajno ae je vsipalo kamenje na uboge vojake in več se jih krvavečih opotekalo.
Stotnik je zaklel. Kamen mu je zbil čepico. Skušal je govoriti, ali kričanje množine ga je preupilo.
Obupno je zapovedal vojakom : ,,Puške kvišku!"
D-?vedeset morilnih orodij se je vzdignilo, devedeset cevi pušk pripravljenih bljuvati ogenj in uničevanje je lesketalo v poetičnem ča-rujočem in ljubezni polnem solncu.
Množica je obstala, vsakdo je hitel nazaj, kamenje ni več frčelo.
Ali Gitta se je zopet bližala poročniku in dobro vrženi kamen je ladel njegovo lepo obleko.
Častuik se je penil; to je bilo preveč za njega; vzdignil je revolver, p .meril na lepo deklico, ustrelil in ležala je mrtva v krvi na trgu.
Divje upitjo po maščevanju seje oglasilo iz množice; preklinja vaj. in smrtno pretč se je razšlo v ulice.
Desetnik Caru je stopil iz vrste padel čez truplo njegovo neveste in bolestno klical: „Gitta, moja Gitta!"
Ali pretresujoče klicanje ni našle odmeva, vse je bilo tiho.
Carn seje vzdignil, meril poročnika se zan:čljivim pogledom, vzdignil puško, pomeril in zaklical: „StrahopetnežJM — Potem sledil strel iu poročnik padel.
Desetnik Carn je bil od vojnega sodišča obsojen iu v Caltanisetta ustreljen. Oloveška pravičnosti
i)
-—I - H ■ »	I -

=
kakor zdravje. Kako te »moremo
ceniti v6 le oni, kteri te je zgubil. Daje« vidim in popisujem tvojo krasoto iu lepoto, ker moje srce po
tebi koprni".
Starcu je odrekel glas. črke so zginole pred očmi. V prsih se je nekaj odtrgalo in valu podobno se je od Brca vzdigovalo, ga dušilo in glas prelomilo. Še jeden trenotek, potem se je premagal in dalje čical one krasne kitice, ktere izrekajo hrepenenje po domovini.
(Konec prihodnjič.)
Drobnosti.
-
Rev. John Kranjec iz Chi-cage se je danes v sredo s parnikom „St. Louis" odpeljal na Kranjsko v Stari trg pri Kočevju, na obisk bolne matere; vrne se nazaj meseca marca.
* ♦ *
V novi cerkveni odbor cerkve sv. Jožefa v Calumet, Mich., so izvoljeni gg.: Fr. Sedlar, Mihael Šmalc, Juraj Sečen in Božidar Čop.
* *
Društvo sv. Matere Božje »tev. 33, za Pittsburg in Allegheny, Pa., je imelo dne 2. jan. t. 1. svoje reduo zborovanje iu izvolilo v od bor uaBtopne gg.: Ignac Gluč, pred sednikom; Jurij Berkopec, podpredsednikom ; Jurij Mravinec, I. tajnikom; Matija Mravinec, II. tajnikom; Peter Rogina, blagajnikom ; Jurij Berkopec, delegatom ; Nikolaj Šumič, Nikolaj ^ernič in Matija Perušič, nadzornikom ; Matija Tomec in Matija Perušič, maršalom ; Anton KambiČ, zastavo no-šem; Nikolaj Malič, predsednikom
bolnišnega odseka.
* * *
V staro domovino so ,/Be poslednje tedne podali: Jane/ in Anton Zgonc iz Ely, Minn., v Velike Lašiče; Flonjan Mikolič iz Ely, Minn., v Soderšico; Frank Struna iz Ely, Minn., v Žužemberk; J. Stare iz Iron Mountains Mich., v Poljane; Auton i rime in Dami-jan Škoda oba iz Pueblo, feolo., v
so mu pomagali na noge. Dogodbo
so naznanili policiji.
* • •
P o v o ž e n je bil na Silvestrov večer na železniškem tiru na Glin-oah pri Ljubljani 651etni Jožef Kr-pec z Viča. Krpec je bil gluh in vinjen ter ni zapazil bližajočega se vlaka. Železniški paznik je našel
Krpca mrtva na tird.
* * *
Strah vKurjivasipriLjubljani. Vsa Kurja vas je po konci. Štirinajst dnij že straši v gradiču profesorja Vesterja in če sedaj se ni nikomur posrečilo, ujeti strahu, Razburjenost je vBled tega v gradiču, kjer strah po noči razbija, velika in stanovniki vsako noč s strahom pričakujejo 11. ure, ob kateri uri začne strašiti. Tudi okoli gradiča straši. 5. jan. zvečer oborožili so se štirje pogumni Kurjevaš-čani in šli okoli 11. ure pred Vester-jev gradič. Ali — o groza! Komaj so prišli do žive meje pri gradiču, vzdigne se pred njimi, kakor da bi iz zemlja zrastla, velika bela prikazen, ki je postajala vedno večja iu večja. Nepopisen strah seje lotil teh štirih korenjakov in trije so jo popihali v Kurjo vas nazaj, da se je kar kadilo za njimi četrti pa je nagovoril prikazen tako-le: ,,Ce si strah, izgubi se v božjem imenu, če si pa človek, te bom pa pretepu". Uspeh je bii velikanski. Ko je naš junak končal ogovor, priklonila se mu je prikazen tako, da se gaje skoraj dotaknila. To je bilo preveč. Naš junak se je skoro zgrudil na tla, tako ga je pretreslo. Obrnil se je proti Kurji vasi in kakor hitro so ga noge nesti mogle, tako hitro je bežal. Ves preplašen je prišel nazal v Kurjo vas in pripovedoval, daje v resnici stal strah pred njim in da je nek poseben duh vel od njega, ko sega je bil skorej dotaknil. Umevno je, da je vse to še bolj razburilo Kurjevaščane. 7. jan. po noči pa je šla cela kompanija s koli oboroženih Kurjevaščanov pred Vesterjev gradič iu začela razbijati po vratih in oknih in vzdignila krik in vik, da bi prepodila strahu. To noč se strah ni prikazal, ker se
je v Sežani, potem vŠ. daj v Rodiku. Blag Bp jim gi duši.
i in se-i — bla-
Tržaški mestni svet še vedno noče pripoznati izvolitev vi-teza_ Nabergoja v mestni odbor. Da se stvar zavleče, imeli so na dnevnem redu zadnje seje imenovanje petih članov za posebno komisijo, ki naj bi pretresovala to — po najvišjem sodišču že rešeno — zadevo. Tak odsek pa se ni volil, temveč seje predmet postavil raz dnevnega reda — ker bi se v sedajnih odno-šajih baje ne dalo odločiti za osebe, ki naj bi prišle v presojevalni odsek. Tako je nakana resnična, da hočejo zadevo zavleči do spomladi, a tedaj uprizoriti nered, da se odbor razpusti. Upamo pa, da ne bodo vililci vit. Nabergoja mirno gledali, da lahoni napravljene i
načrte tudi izvedejo.
-
Štajerske novice. Dne i 5. jan. ob pol 6. uri povozil je poštni vlak v Loki pri Zidanem mostu neko kmetico Marijo Tihule iz Radeža, ki je bila pri tej priči mrtva. Ženica je bila urno-bolna in se je aama vrgla pod vlak. — Svojo sestro ustrelil je v Kozjem dne 26. m. m. vojak, ki je bival ondi na dopustu. Sestra — žena g. davčnega iztirjalca Iv. Ve-resa — pokaže bratu revolver, katerega je ta, ne vede da je jeden patron v njem, sukal in neprevidno ogledoval, dokler ne pride šesta cev na vrsto, iz katere se proži streljivo in zadene sestro v glavo pod očesom. Nesrečni brat in mož, videvša, da žena izdiha, bila sta skoraj iz uma. — Umrl je na Slatini preč. g. dekan in nadžupnik AntouFrohlicb v 80. letu starosti. Pogreb je bil dne 7. t. m., ki je kazal spoštovanj^ in ljubezen do blagega pro-minu?ega gospoda. — V Vuhredu zgorela je ponoči dne 26. m. m. bajta Marije Kovač, po domače Rojak. Prebivalci so se v skrajnem času rešili skozi okno.
Koroške novice. Slovencem nasprotna liberalna stranka je zmagala, kakor ni bii£i_dmgače_imi£a^
Turčini Črnogorca Rail<«id;«va R«'-siča iu njega šestnajstletno nčerko Milico. Ker so Turčini hkratu planili na Rad<>slava, je padnl le-ta. ali Milica je zgrabi a naglo njegov«, puško ter ustrelila dva napadale« ; tretji pa je pobegnil.
Pruski deželni z h o r je sklenil, da treha „nemškonacijonal-ne naloge v Ost,markah euergičuej-še pospeševati", ali z drug mi besedami, da treba še intenzivnejše germanizirati Poljake. V to svth" zahteva deželni zbor, naj se naselbinski fi>nd poviša za 100 milijonov mark. Pruski li-ti pa zahtevajo, naj se poleg vseh dosedanjih nasil-stev proti Poljakom uvede še t<>, da se raba poljskega jezika v javnih skupščinah sploh prepove. Poljaki torej kmalu niti na svojih shodih, mej seboj ne bodo smeli govoriti v materinskem jeziku 1
K t- prif'e	> Št'-|)J.. t Pil
.. Nitpre.hiku" čio* k, Kt- ri j p"d 10<K) dol. hell r>i«li sleparije, iu ga A« k a Grand Jury! 1!
KOLEDAR in PRaTIKE so do-biti pri: Ignac Dergaucu, 11 Prospect Str., Allegheny City, Pa.; jI. G. Dečmanu, Forest City, Pa.; Frank Lavriču, 1196 St. Clair Str., Geo. Travnikarju, 1018 St. O.air I Str., Clevelaud, O. ; Mat. M. Kobe. ! 430 7th Str., Grr.hek in Suoich, 7
Listnica uredništva:
Rojakom odpošljemo sedaj za 840.90 100 gld. avstr. veljave, pri-■ lejatije še 20 centov za poštnino ker mora biti deuarua pošiljatev registrirana.
,,N • predaku". Pod naslovom ,,u eri narodnog i čifut*k<>g gesehaf-ra", jo je „Napreriak" grnilio zavo-zil. Nekaj hoče o nas pisati pa ne vč kaj; kar smo mi proti njegovemu uredniku pisali je lahko nam čital, ali radiosobnega prijateljstva ne sezamo dalje, dasi se ne bojimo nikogar kadar gife za poštenje m odkrivanje lopovščin. Kuharič nedolžen!?! O to je smešno, kteri sod ga je proglasil nedolžnim to I i radi zvedeli I Kuharič je pod $1000
bailom in tega dal čifut; smerno,
da on Kuharič koga toži za $5000 odškodnine! laz, velika laž. Ton-j ,.Napredak"? Ali ne živi Drag. Kuharič v čifutskom „geschaftu", kte-remu se vedoma ali neverioma vs >-deš na limanice, da ga zagovarjaš. Le počakaj preje „Graud Jury'*, potem bodeš še le pisal ali nedolžen ali Sing Sing Dragi Kukavič! — Nismo se hoteli več baviti b to zadevo, ker ljudje, kteri so pod kriminalom niso vredni prosto/fa v našem listu.
Portland Str., Calumet, Mich.
Da je KOLEDAR „Glas Naroda" v istini dober in priljubljen med Slovenci, kaže hitro seganje po njem ; od 1400 iztisov jih je le še kikih 150 v zab-gi. Tudi v Evropo gte pogosto. Kdor ga hoče še dobiti, naj se hitro oglasi, ker kmalu utegne biti popolnoma razprodan! Lanskega Koledarja je še dobiti nekaj iztisov po 20 centov.
Otrinki.
O dolenjski železnici se že dolgo ni nič čulo, da bi se kaj polomilo ali potrlo na njej. Ali še sploh vbzi ali ne!
V Ameriki dobi vsak človek od S7 do S15 nagrade za. volčjo kožo. A v Avstriji ozirajo ,,volkovi" tako prostost in varnost, da še celo državni zbor ni več varen pred ,, Wolff i".
Amerikauski Jingosi bi se gotovo tudi že obesili na kiaežko haljo, ko bi ne bilo že toliko vojnih ladij v bližini. Tako je pa najbolj varno imeti ,,hands off".
Poslano.
Calumet Mick., 15. jan. Dragi mi urednik ,Glas Naroda", prosim, da mi dovolite malo prostora, da naznanim rojakom kaka se je meni pripetila. Eden naših rojakov me je prav dobro očruil iu opravljal pri konzulatu, da sem goljuf in nepoštenjak in to vse zaradi pokojnega Janeza Chelicha, zato ker sem kot pooblaščenec po pokojnem pošteuo iu praviCno ravnal. Prav lahko se izkažem vsakemu poštenemu človeku in se nikogar nič ne bojim v tej zadevi, testno sem odračunil novce njegovim roditeljem in istotako storim z uovci, ktere še dobim. Zelo sem v istini užaljen zaradi te zlobne ovadbe pri konzulu iu bi tudi zelo rad vedel kdo je to storil, ker z»-vratno opravljanje ni lepa stvar in znamenuje ovaduha samega.
K sklepu vošim vsem rojaki m veselo in srečno novo leto.
Franc Papesl .
„Tisočkrat hvala!"
„Ali zamorete še danes Vašo službo nastopiti?"
,,Da".
..Toraj dobro — good bve! Toda še jeduo besedo. Vedeti morate, da za vsak prestopek v službi ste ob
Nemške surovoeti. Iz Gradca se piše „Slov. Nar." Naši	,
Germani še vedno niso nehali div- Gobar; „Kaj še, advokat je pa do-
; da je zTP na naselbini: živino, stavil hise itd., ter bil Juraš njegov kompa-nist4'.
Muhar: ..Pa ni bilo to res?"
Drobnosti.
za Cievelaud in druge kraje. Gledali smo pa tudi, da je ,,Koledar" čisto tiskan, uadobrem papirju, posebno slike so čiste. Razpro-dajalci dobe 10 komadov za $2 in prosto pošto.
jati, toda vse njih počenjanje se: uradoma skrbno prikriva. Uradni listi, mej njimi tudi Vaša ,,Lai-bacher Ztg." poročajo o vsaki šipi, katero razbije kak Čah, in kore-spondenčni urad razširja te vesti po vsem svetu, o tem pa, kar uganjajo Nemci v Gradci, molče kakor grob. A vendar so tu „izgredi", če smemo rabiti to besedo, še vedno na dnevnem redu. Gradčaui so vso svojo jezo koncentrovali na bosensko vojaštvo in ta njih jeza se je še podvojila, ker je cesar vojaštvo za postopanje povodom izgredov še pohvalil. Napadi na posamične bosenske vojake se primerjajo dan na dan. Bošnjak nima miru, čim se prikaže sam na ulicah. Nemci jih obmetavajo s kepami, pa tudi s kamni. V mestnem parku je neki German napadel prav brez uzroka necega vojaka dejansko, na kar je vojak vzel svoj bajonet in se ž njim ubranil steklega napadalca. Namen vsemu temu je, prisiliti vojaško upravo, da premesti bosansko vojaštvo iz Gradca.
* _ *
Hm še le ""mogoče vspešno boriti vel Hroti vstašem na iztoku oteka. to llanco je naznanil prošnjo Pandoa v < Špansko in dobil odgovor, da nj( Bu ne morejo od poslati vojakov. no F Vstaši so včeraj udrli v selišč" ;jUj ■Jano, pokrajina Havana, ubili dva pC Bpanska čketuika in napravili bo- ni Brat plen.	vz
f O. obisku ameriškega konzula pi ■Madrigala v glavnem stanu vstašev y tenerala Gomez se poročajo sedaj w Kodrobnosti. Madrigal je bil i vo- S\ Saško častjo sijajno sprejet. A meri- bi dansko zastavo so z 20 streli po- n Hdravili, godba je svirala ameri- ti Hansko narodno himno. Gomez d Bt osobuo spremil Madrigala iz ta- Zi ■bora v bližino Sancti Spiritus, kjer v Hfc stale španske sprednje straže. n
H	d
M	IJvropejske vesti.
j Dunaj, 29. dec. Cesarski ukaz. c Htterega uprav sedaj časniki nazna-L Hijajo, daje vladi pooblaščeuje, da ^ Hmed tem časom ko se ne suide dr- j t Kavni zbor razpiše iu pobira davke ] Hta pokritje državnih stroškov od 1. h llj&n. do 30. junija t. 1.
Dunaj, 30. dec. Lastnoročno ] Hpismo cesarja Fran Josipa mini- , Hsterskemu predseduiku Gautschu , Hrtaznanja, da je konec zasedanja dr-Hžavnega zbora.
| C a r i g r a d, 30. dec. Zastopni-Hki vlasti niso dovolili, da bi Tur-Boija nadomestila 4500 vojakov, kte-Brim rok je potekel, z drugimi vo-1 ■jati.
L'o n d o n, 30. dec. Od včeraj že Hrassaja hud vihar v kanalu. Vse nfluke so prenapolnjene z ladijami, gfiktere so iskale zavetje pred vihar-Keo. Promet med angleško in fran-ggooako obaljo je ustavljen.
M a d r i d, 3. jan. Veliko izuena-je tukaj napravila izjava da potrebuje vsaki mesec vojevanje 40 milijonov pešat, 20 iv je pa še na dolgu ua pla-vojakom in drugim. — Finančni iister namerava na posodo vzeti milijonov pešat. (Ali kdo jih posodil, je drugo vprašauje?) »rigrajan. Sultan je ijl pri Kruppu topove za mor-in napravil pogodbo za >ve oklopnice.
m
vek, zatoraj' ni bil vsakdo dober ža j lič to mesto; ali najhuje je bilo, ker je v obče manjkalo prosilcev. Življenje na svetilniku je bilo zelo težav- bo no iu nikakor ne ugaja sinovom juga, kteri radi poleuujejo in brezposelno počivajo. Stražnik svetil- še nika živi skoraj kakor jetnik. Iz- za vz^mši nedelje ni smel nikdar za- nj l pustiti malega kamenitega otoka.
Vsaki dan so ga s čolnom iz Aspin-j walla oskrbeli s potrebno hrano in
-	svežo vodo, na kar je kmalu zopet
-	brodnik ostavil mali otok. Straž-
-	nik je Btanoval ua svetilniku in ga
-	tudi moral dobro oskrbovati. Po j
z dnevu daje znake z razuobarvanimi ^
-	zastavami kako kaže toplomer, ua ■ t večer pa prižge svetilnico. Delo sa- , v
mo ob sebi ni bilo težavno, a ven- j f dar je moral stražnik sleherni dau iti , 1 na vrh svetilnika kamor je štiri sto | ^ ozkih vijočih stopnjic, a to ne le ^ enkrat, temveč večkrat. Imebpaje , ,a pravo življenje puščavnika. Ni se j r" toraj čuditi, da je bil Mr. Isaak < ie Folcombridge zelo v zadregi, da do- ) bi vrednega namestnika za pone- ■ srečenim, lahko pa si predstavimo 10 ' kako je bil vesel, ko se je popoluo-ma nepričakovano še isti dan ogla-111 sil ponudnik. Star mož je bil, sko-lr" raj sedem križev imel na hrbtu, toda čvrst in ravan, zadržanja ""|in kretanja popolnoma vojaškega. ir" Imel je popolnoma bele lase, kožo te" pa tako od solnca obžgano kakor kak Kreol, vendar pa po modrih očeh sklepati ni bil z juga doma. -Zt Njegovo obličje je bilo žalostno in bfc I imelo znake tugovanja, vendar pa n1' bilo pošteno. Na prvi pogled se je že dopadel Folcombridgeu. Hotel m* i se je še bolj prepričati o njegovem značaju, zato pričel razgovor.
„Kterej narodnosti pripadate?" ,,Poljak sem".
„ Kak posel ste imeli dosedaj?" „Potikal sem se po svetu". „Stražuik na svetilniku mora biti stalne narave".
„Sedaj potrebujem miru". ,,Ste bili vojak? Imate li spričevala, da ste državi služili?"
Stari mož je potegnol iz žep« n \ prsih zavoj v razstreljeni svili, po dobno kosu zastave, to razgrnil i govoril.
Imenovanja. Ljubljanski škof mil. g. Jakob M i s s i a je imenovan nadškofom v Gorici ter ob-jednem odlikovan z redom železne krone. — Tržaški namestnik vitez Rinaldiui in koroški deželni predsednik gresta v pokoj; kranjski deželni predsednik baron Hein je pa imenovan tajnim svetnikom. Za prosta v Novem Mestu je imenovan ljubljanski kanonik dr. Elbert.
* * *
f KarolKalčič, posestnik v Novem mestu, umrl je po daljSem bolehauji na sv. Miklavža dau, 60 let star. Bil je dalj časa v Trebnjem grajski oskrbnik. Da je bil priljubljen, kazala je obila vdeležba pri pogrebu kjub slabemu vremenu. Mir mu bodi!
Š t e d 1 j i v a cesarica. Nemška cesarica je bajč v svojih toaletah silno skromna. Skoro vsa krila si da doma pod navodilom svojih dvorskih dam narediti. Zaman se trudi cesar, kateri je velik prijatelj bleska, da bi spreobrnil svojo družico. Cesarica Viktorija si da k večjemu kako toaleto prenarediti ter si dokupi kaj novega, a to je tudi vse. Celo obleke starejših princev prenaredi štedljiva cesarica za njihove mlajše brate.
Kdoje kriv? Državno pravd-ništvo v Novem mestu je obtožilo 15 oseb, katere so bile prignale s Hrvatskega na Kranjsko nekaj krav, dasi je bila meja radi kuge zaprta. Obtoženci so se opravičevali s tem, d& ne znajo čitati in da dotična naredba ni bila razglašena na običajni način, vaied česar jih je sodišče tudi oprostilo. Najvišje
Drag klobuk. Nedavno sta prišla k nekemu trgovcu v Brunšvi-ku zakonca, katera sta nakupila različnih stvarij. Končno je hotela gospa še klobuk imeti, a denarja nista imela več. Zato sta dala trgovcu za klobuk srečko, katera je bila malo za tem — izžrebana. Trgovec je dobil za klobuk — 300 000 mark. Frejšuji lastnik srečke se je zaman trudil, da bi bil dobil dobitek, trgovec mu je podaril le borih 500 mark.
Čuden konec razbojnika. Giasoviti grški razbojnik Baliio, k*teri je mnogo moril in pustošil po Grški , okrog, končal je gvoje življenje čudnim načinom.
ka2al, da je Kuharič še oni dan, ko je od Juraša novce zvabil, plačeval svoje dolgove in v dveh dneh zmetal S400, toraj mu ni nič ostalo za naselbino." Muhar: .,0 ti mrcina, ti, še po krivem je prisegel". Gobar: ,,Zato pa tudi sodnikodka-zal v lukno ž njim, pred Grand Jury, varščine $1000". Muhar: ,jAli jih ni še nobeden dal, ko ima kot fabrikant vendar dobre prijatelje in kapitaliste?" Gobar: „Kdo, ker Kuharič nič nema, njegov tihi partner Zid pa tudi ne". Muhar: „Toraj počiva. Meni pa je nek prijatelj iz Chicage pisal, kako seje Kuharič bahal, daje urednika ,,Glas Naroda" pritisnil poc $1200 varščine". Gobar : „Širokoust je bil dovolj, sa; je veliko več govoril, nego raz umel, mislil je, da gre to tak« kakor batine ohljati, s kterimi je zaslužil, da bi ga dobro naše-škali."'
Muhar: ,,Kaj pa pravi Hrvatska
Zajednica na to?" Gobar: „Še sedaj špekulira z naselbino!"
Muhar: „Kaj še nema zadosti bla-maže?"
Gobar: „Kakor čitam v nekem listu iz Californije, si hoče splesti še drugi lavorov venec". Muhar : „K£j pa sedaj?" Gobar: „Koledarje moram čitati, posebno oni, od „Glas Naroda" mi dopade, ker je lepo tiskan in ima obilo gradiva, kralkočasnic in slik".
Muhar: „Toraj Servus, na svidanje".
Eiov.poqr.arus!
štev. 24. Č. S. P». P. J. V Chicagj dne '2». Januarja 1898
DVoiiASI G. THAUMA1 na vogalu Centre in 18. Str.
Sest najbolj smešnih mask d( darove.
K obilni udeležbi vabi.
ODBOR.
Jednostavno. ,.Prosimdajte kak mali dar ubogemu siromaku !" _5 Ali ne morete nikako delo dobiti? Oglasite se pri mestnej upravi — tam dobite posel pri kidanju j anega!" — „0, to bi bilo zaman, tam dajo le oženjenim delavcem prednost!" — „No, se pa oženite!"
VABILO
na
veselico in ples,
ktero priredb
slovensko pevsko društvo ,Zvon|
pod vodstvom g. J. Zormaxa v nedeljo dne 9. januarja 1898.j
v UNION HALLE 1696 St. Clair Street, Cleveland,
Vspobed :
1.	Godba.
2.	Satner:,,Opomin k petju",
ruo-3ki zbor.
3.	Zaje: „Zrinski Frankopan"
ški zbor.
4.	B. Ipavec: „Planinska roža^
zbor.
5.	H. Volarič: „Slovan na dan'
mešani zbor.
6.	Nedved: „Kraujska dežela",
samospev, poje Jože Fabjan.
7.	* * * »Ž^ je dan ', koračnica,
zbor.
8.	A. Nedved: ,,Nazaj v planinski]
raj", mešani zbor.
9.	Satner: „Na planine", zbor.
10.	B.Ipavec: „Mrak",čelverospeVj
11.	P. Hartelj: ,.Z stava1', zbor.
12.	K. Mašek: „Pri zibeli", Četve*
rospev.
13.	F b rs ter: „Venec narodnih pes-
mij", mešan zbor.
14.	J. pl. Zaje: „0boj", zbor.
Pri tej veselici sodeluje domača slovenska godba.
K obilnej udeležbi vabi
ODBOR.
Kje je
Domišljavi bol ni k: „Tako KARqL GREGORIČ, d{ bolni ste? Ko sem Vas videl v New i primskovega pri Litiji, p Yorku ste bili pa zelo dobre volje", i ^ je bil v Clevelandu, — Bolnik: „Da v New Yorku je pa . kdo	0 njem, naj
uhv«	hiti!"	'naznaniti njegovi h6e
G ril, Box 199, Oii
Brni s nobenim človekom K Le t veliko skrbjo prižgani ■bovani svetilnik je vsaki ^snaujeval, da stari še živi. bii ves svet starčku poji indifirenteu. Tudi do-j| je počasi polegel. Ves Bet je bii konečno samotni V^polnoma se je vtopil v Kaj živeti in umreti; kar je ■aj, je postalo za njega po-■t. Poleg tega je postal B- Njegove krotke višnjeve Hile prav otroške postale,! He gledal v svet. V vedni IU* jednozvočnosti in vendar Hd okolici zgubil je starček Hlastni jaz, sam zase je pre-III m in bil s tem zadovoljen Hmu svet pomenjalo. Ni HHpremisleka, nevedoma ga g^Jllalo, ali konečno mu je Wk Voda, skalnati otok, Btolp, ■ odtok, bleščača jadra in | Hmorski ptiči edina, velika Vmogočna tajuostna duša, Htaval tajnostno, čutil se
■	ti je iu vse viharje utešil. He je k počitku iu pustil za-
■	V tej samoti, odrekanju H jaz, v teh zamolklih ob-Hv tem dremanju, se je čutil Hjro spočitega, kakor bi bil Mlkmrtev.
H in-
Mi se je vzbudil.
due ko je Skawinski šel H da sprejme vsakdanji ži-Bil je, da po'eg tega leži tudi ^kjemu je bil namenjen in Hso bile prilepljene poštne HŽjed. držav iu naslov bil Hjčno pisan : „Ska\vi iski, Hdoveden je bil, odprl za-H,|. da so bile kryige. Od-Hzek in v njega pogledal, V zopet, ali roke so se mu Ido tresti. Napenjal je ■r ne bi dobro videl — 3 mu je, da sanja. P* lj-Hj pomeni to! Kdo ^knjege? Prvi treno-H ua um, da je pred Hj je nastopil svojo HftewYorker Heralu' K necega poljskega dru-
nrftfrtftyA
SLOVENSKA*
w— Naše čitatelje opozorujemo na obj&vo Benzinger Bros., posebno pa Se slov. društva glede regalij in zastav.
PMM TI Mm
za navadno leto 1898.
Izdaja za Ameriko je dobit! pri nas po 10 centov poštnine pro-ato. Znesek se lahko pošlje v poštnih znamkah. Prekupci dobe 100 komadov za $6.
Uprav ništvo „6LAS NARODA".
V W W	fnpy^j^yy
*
JOHN BKEDL, prop.
358 Ohio Str., Allegheny, Pa.,
toči fina v i u a, 1 i kerj e in pro- : daje dobre s m o d k e.
j
Dobro prenočišče za potnik«.
•	KJE JE? T
MIHA KOBETlO, doma iz Kvasi-ce pri Črnomlju, avgusta meseca leta 1896,, je bil pri nas ter ni mogel dalje, posodili smo mu gotovih $10, da je potoval v Iron Mountain, Mich., a se tako hvaležnega skazal, d« do danes ni povrnil novcev. Kdor rojakov v6 za naslov tega mi-loveatneža, naj ga blagovoli naznaniti: Opravuištvu „Glas Naroda".
^Tssmmjmm^
*	Blue Island Headquarters, t Joe Kraintz,
:!4'J Filth Ave., earner Harison Str. CHICAGO, ILLINOIS.
Svojo gostilno priporočam cenjenemu slovenskemu in hrvatskemu občinstvu v obilen poset. Postrezal bodem vedno z vsem kar v mojo obrt spada, kakor: z mrzlo pivo, finimi smodkami, starimi likeri ter izvrstnim lunčom. Z velespoštovanjem:
Joe Kraintz,
349 Fifth Ave, and Harison Street
_______Dr. C, B. Ham
•iz Bellevue HoBpita.l Modical.Cclleg-eT-'
I
I)AJE NASVETE ZASTONJ.
Lefi niožke. ženske iu otroke.
Marsikateri zdravnik ni mogel spoznati bolezni in ni mogel pomoli dutičuemu, dokler ni ta zvedel za naslov doktor Hama, ta mu je pomagal ter dal nasvete zastouj. Ako Jdoktor Ham spozna, da kaka j bolezen ni ozdravljiva, odpre tako-rekoč bolniku oči, da mu ni potreba zastonj trositi denarja. Doktor Ham je zelo učen in odkritosrčen ter je bolnikom kar oče svojim otrokom. Ljudje, kteri so zastonj iskali pomoči pri kakem drugem zdravniku zaradi svoje bolezni ali bili iz kake bolnišnice odpuščeni ; kot neozdravljivi, ozdravlj&ni so bili po doktor Hamu. S tem ni še nič preveč povedanega, ker je res-! niča. Ne zatajuj svojo bolezen, ker postane neozdravljiva. Piši takoj dr. Hamu.
Zdravila dr. Hama se ne dob^ nikjer drugej uego samo pri njemu, niti v lekarnah, niti grocerijah, niti v kaki prodaj ilnici z dišavami, ali pri kakem k.rošujarju (peddier). \ Kdor hoče biti dobro postrežen in j dobiti prava zdravila, mora pisati | dr. Hamu. Steklenica statve 81, | šest steklenic 85. Ako pišeš polek. opiši tudi tvojo bolezen, v pismo' dodaj gotov denar, poštno nakaznico (Money order) ali bank chek. j Lek in uasvete pošlje dr. Ham z obratuo pošto. Priloži znamko za 2 centa za odgovor. Naslov naredi:
KNAUTH, NACHOD & KOEHNE
No. 11 William Street. j
Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, nenjiee, in dolžna pisma.
Izposlnje in izterjnje zapnšeine in dolge ve.
MAUm&BANO
118 Pine Str,, Calnmet, Mich.,
DOMAČA POffiEBMA
•iporočata
Jse priporočata
Slovencem in Hrvatom za vse potrebne'opravke opriliki smrti, bodisi oskrbljenje"okusnega m r t v u š k e g a o d r a, m a z i 1 j e n j e t r uTl a uredita ves pogreh preskrbi^ krste po želji iu grobišče. Žalujoči nemajo^skrbeti za nobeno stvar v takej priliki. Vse to napraviva^ en o in zelo fino. Na razpolago imava lepe vozove, ktere priporočamo za k r s t-e, p o r o k e in druge prilike. Priporočaje se vsem Slovencem in Hrvatom znamujeva se z veleštovanjem
_Maurin & Bano.
JOHN GOLOB,
izdelovalec
umetnih orgel j
SV^T^	V^nje in P°Pravo KRANJ.
bKlH HARMONIK Cena najcenejšim 3glas-uim od 825 naprej in treba dati «5 ,.i»re" Bolj-š« Yfte od $45 do $100. Pri naročilih od 850 do 8100 je ireba dati polovico na račun Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačna
JOHN GOLOB,
1111 Chicago Street, JOLIET, 111
Podpisani priporoča vsem Slovencem svoj krasno vrejeni
Hotel Florence
177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y.
Vedno bodem točil razno izvrstno sveže pivo, posebnost pravo importirano plzen-sko pi vo, f i n a vi n a; iz v r st n e a m o d k e in okusna jedila bodem dajal vsem gostom-proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo
kegljišče.
Posebno se priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kar je> v moji moči.	,
Slovenci obiščete me obilokrat!
Svoji k svojim!
Se spoštovanjem
Frank Gole,
hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y.
■"ft''nrB!ir "iBi-

HOTEL
Warenberger
J. STREIFF& CO., lastnika G~reeVt ILlth Street, New York
(v bližini tiskarne „Glas Naroda").
V našem hotelu^ostanejo navadno Slovenci dohajajoči iz
Avstrije.
*
Dobrs postrežba po uizkej ceni. Prodajamo
Ustanovljena 1884!
THE CARNIOLIA GIGAR FACTO]
F. A. Dusohek, lastnik.
Priporoča posestnikom Beer Salonov in grocerijskih prodi vsakovrstne fine s m o tke (Cigars) po jako nizkej cen J
Edini izd elevate lj: FLOR DE CARNIOLIA ali „Kranjsl ' Cigars" z barvano sliko.	J
Zaloga izvrstnih dolgih v i r ž i n k z slamo.
Na zahtevanje pošiljam cenik (Price list).
Naročila se vestno in točno izvršujejo.
Uzorce (Samples) kakor tudi večja naročila pošiljampO cj prosto in se pri sprejemu nič ne plača, ako se mi gotovi] Money Order ali chek pošlje z naročbo vred. Novci se tudi la V pošljejo na „Glas Naroda". Moj naslov je-
F. A. DUSCHEK
345 E. 78 STR.
NEW YORK, CI Svoji k svojimi
Spretni agenti e se sprejmo proti ugodnim pogoje«
HRVATSKE DOMOV®
Iglasoviti in proslavljeni zdravi
fiM m
asavček, 18 ct
ponija veziijeva mati, 18 ct. irodne prepovidke iz sočkih pla-fnin, 18 ct lodin, izvirna povest, 30 ct. ako morja, 30 ct. i pita nova hči, 35 ct. j>vesti iz potovanja in , >rotanske povesti, $ ct'
irauispisi: Josip Pagliaruzi 50ct.
^agharuzi poezije I. del. 45 ct.
„ II. del, 45 ct. Ant. Fuutek: Zbrane pesmi, 45 ct
_	m Pporočam cenje-
nemu slovenskemu in hrvatskemu občinstvu v obilen poset. Postrezal bodem vedno z vsem kar v mojo obrt spada, kakor: z mrzlo pivo, finimi smodkami, starimi likčri ter izvrstnim lunčom.
Z velespoštovanjem:
Joe Kraintz,
349 Fifth Ave. and Harison Street, CHICAGO, ILL.
Bedaj nastanjeni zdravnik na
corner 6th & Minnesota Ave.
KANSAS CITY, KAN.
kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednil zdravniškega društva iu jeden najpriljubljenejši zdravnik zaradi svojil zmožnosti pri tamošnjem ljudstvu,
priporoča se slovenskemu občinstvu
za zdravljenje vsatasMi notranji! Bo: luili lanjil Meznij.
»ENZIGER BROTHERS
36-38 Barclay Street, New York.
TOVARNARJI
potrebščin » za t katoliška » društva.
\ n
Posebnosti naše hiše so:
regalije (društvena znamenja).
Zastave, bandera, prepasnice in redovai znaki.
Sablje,
■ožaiee, fV I BI
čelade, čepice,
zavihane rokavice, rokavice itd.
Štf Vse to napravimo natanko po predpisu raznih društev.
Zlate in srebrne kolaaje »asaspecyalitet*.
Ustanovljeno: M*v York, 1833. Cincinnati, I860. Obkrn^mT.
THE STANDARD GEM ROLLER ORGAN
to je budo sedanjosti.
Igra nad 300 komadov. Vsako dete zna igrati.
Ta godbeni instrument je nedosegljiv in najpopolnejši avtomat Ni potreba ni-kakega znanja muzi-ke. Vsakdo zamore na njem igrati cerkvene pesmi, valčeke, polke, škotsko itd. Izvrstno spremljeva-nje za petje. Naše orgije so lepo delo in celo kras v hiši. popolne orgije, ktere ■Vihrajo 300 komadov,
je čas si omisliti ta instrument. Pošljite nam
IKSSS	^ plačate pri sprejemu. Im™^^
Veseli me da imam tako dober organ. Iv. Cernič
pl4rSim0bNovakVn0 *** ^ P~ P™*> <** ^kleta Jako pripraven za darilo. Zelo dapade. C. Justa* Dvojne ceneje Wen kolikor sem zanj dal, boljšega ne bi dobil
Toplo priporočam organ vaem prijateljem godbe. Tom' Kkn^
i Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil iu prejel diplomo ua Blove-čih zdravniških vseučiliščih vBe-ču, Monakovem, New Yorku. Phi-ladelfiji itd.' itd. je bil rojen v Sa-moboru na Hrvatskem, ima 25 i letno zdravniško i skušnjo, zdravi i najtežje in najjasnejše človeške bolezni. Pri-| šel je mlad v Jto j deželo, z žulji in ; bogatim znan-jemin skušnjami
Dr. G. IVAN POHEK,
- , n
jega rojakaJDra. Gjura Ivana Poheka. On je na
postal je predse nik dveh večji] medicinskih vodov in dobil glas svetovn« zdravnika. Rt tega naj se kao, ki bolt vsled onemogle sti, ali n a prsih] ušesih, očeh, srcu, želodcu, vt denici, mrzlici glavolK>lu, nadi hi, kataru, plui niči, oslabelosti] vsakovrstnihžei skih bolsz i] itd. — naj obii ali se pismeno materinem jezi j ku obrne na svol
sj^erbi ~n e i -n st30i3±3=L0
nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomaeatisvoiemu!
rojaku iu bratu, po krvi in rodu.	|T	'
Dr. G. / VAiV rOHBh
se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk iiTotrol v tem je nedosegljiv.
kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko Bvojo t zen, kako stara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod - S se zdraviti. V Bluoaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva on t U ?r dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem' svoj k - - i
zasluženi denar.
NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na:
Dp. G. IVAN P0HE$
Cor. 6th & Minnesota Are
■i


Tiskarna
109 Greenwich Str.,	New York.
se priporoča
Kor^ n°rV» vje.V8eh	V ^1 a r s k o^s t r o k o b-
ric Pkar Ll! d/UŽtVa' vabil, okrožnic, b r o š u-» kart' za 1 p pk, pismenega papirja itd.
Vse delo ceno in lično napravljeno. Drnštvene kniižifP
i LP,r,a) Z Vpla"lin,mi Pivuim papirjem v platni v^ ^ me cene" 8peClja,,t< ta' Uzorc^ razpolaganje in naznant
Slika predstavlja
srebrno uro
zjednim pokrovom na vijak (Schraube), na kterem je udelana zlata podoba, bodisi: lokomotiva, jelen ali konj, in stane z dobrim. Elgin kolesovjem
[^»k na 7 kamnov samo $13.50 '
I in na 15 kamnov samo $15.00
w Na zahtevanje se razpošiljajo ce-BPniki frankovani.
H Poštena postrežba in jamstvo za'-robo je moje geslo. ^^ Za obilo naročbe se priporočam z vsem poštovanjem:
Jakob Stonich, j
89. E. MADISON STREET. THICAGO. IL1, 1
ti celo šumeče vodovje
Hkrati — kakor ua povelje Najvišjega — je razevitljala mnogo-brojno barveua luč podnebje — žarki bo se upirali ua vse strani in razdelili kakor bojni trakovi — skrajni sever je bil podoben kakor krasm-mu naglavnemu nakitu kake kneginje, raz kterega blešče dija-manti iu briljanti.
Nad mrtvo pustinjo, pokrito z belo odejo in enomerno divjino je odsvital blesk kakor bi v nebesih obhajali veliko svečanost.
Vsaka migljajoča zvezdica je bila kakor krasno brušen dijamant, vsak mirnih planetov pa kakor bled biser.
Severni sijaj je bil pa pravi blešč, kronski svečnik, svetilnik neizmerne kraljeve dvorane, v kterej je še svetljikalo muogobrojuih lučič. Kazalo je kakor bi Gospodar vsega zapovedal odpreti široke dveri. da zamore ljudstvo videti vso to krasoto.
Toda blašč te svečanosti je bil tako redek, tako ptuj za ubožno ljudstvo zemlje.
Nakrat je postalo vreme milejše. Bleda luna se je prikazala izza hribov, nje obraz je obdajal bel pajčo-lau megle. Vpiraia je svoje sleherno blede žarke ua zemeljska bitja in se hitro pomikala na horizontu. Le za trenotek je t * na nebu žar v barvah mavrice — a le za trenotek. Ko je pa mesec obdal svilnati plašč megle, obrobljen z mehko kožuhovino oblakov, zgubljala se je razsvitloba.
Vsaka vrata in okno tam gori v kraljevi palači so bila zaprta 6e za-storom.
Zvezdice in planete bo zakrili obiaki.
Lahno je zopet začelo snežiti na počivajočo zemljo, snegjc padal na skale in gorske robove ter pokril novi led ob reki.
Temno siva noč je počival^ pod nebom iu nad zemljo.
Dva moia sta se prikazala na razprotranem snegu«
Jeden j? bil visofc in „ .repak v belkasto siv^obleki, na hrbtu imel vrečo, na rami puško, v desnici pa palico.	Jn
Pogovor med Gobarjem in Muharjem.
Muhar: ,,Kje si pa bil Gobar po slednje tedne?"
Gobar: „Malo sem se pomudil v Columbus, Ohio, in ti Muhar?" j
Muhar: „Po New Yorku se hodil in občudoval iu mnogo zanimivega opazil, cital in čul."
Gobar: ,,Y Columbus sem videl in čital kako je republikanska politična „mašina" delala, da zago-tove McKinleyevtmu managerju i Mark Hanni, sedež v senatu".
Muhar: „Jaz sem jo pa po New Yorku mahal in sicer od „up" do skrajnega „down town" in tudi zelo veliko videl in cul".
Gobar: „Prepričal sem se, da se v Zjed. državah zelo trkljajo dolarji kadar gre za volitve, posebno za
i kak1 odilove so prute si ohlizujejn, se zopet ogoljufali v nadi, pod Tammany vlado se Šopirijo le, samo „Irci v New Y«>rku". r-bar: ,,Prav jim je. Ni varno Nemcem dopustiti, da bi njih drevesa v nebesa rastla, ker drugače bi prismoda Viljem mislil ou stran luž-, da je tudi tukaj zanj kak košček", luhar: ,,Imaš prav, Nemci naj le svojo kulturo v glavo vtepajo Kameruucem in Kitajcem, dokler jim ti ne pretepo kože", robar: ,,Povej mi še kaj si na Bargge office, kjer so sedaj izseljenci, videl in čul?" luhar: „Tam delajo grozno z naseljenci. La<lj plovni pool dela v ioko želežniškem poclu in ljudem jo sili novce vzamejo, da se vo-I iiij.i k .k	»nijh hočejo in to
po navadi zelo slabo in dolgo in novem letu tudi za $2 dražje t Chicago in druge kraje". Gobar: „Cital sem tudi, da je zelo
nečedno na Bargge Office?" Muhar: „Pravijo,Ua razne živalice ' tam ^olazijo, naselniki zmizujejo. tobe zelo slabo jed, ako so pruli-iani, a „hotelir" državi vse drago lačuna".
Gobar: „Da, da, saj sem že več-Irat čul, da bodo stric Sama ti uradniki, kontraktorji in poli-likarji popolnoma slekli. Mihar: „Na Bargge office bi se :es moralo malo pomesti, tam .grajo pod eno odejo ladjeplovni pool se železniškim poolom, na-leij^nceui po siti denar iz žepa jimljb in ga po sili zmenjajo, da iiaseljftuca brijejo brez britve, da-;o mu za lepe novce drag tiket in siromak se dolgo in slano vozi ier ima poluo čenčov; pri restavraciji dobe gotovo tudi komišen n tako delajo pod republikau-t-ko in demokratičko vlado." Gcfcar: „Toraj brezove metle po-
reba in arovce". Mihar: ,,Vem še dosti, a nečem •sega povedati ker bi znalo vse v ,popir" priti in to koga skeleti". | G«(bar: ,,Dobro, dobro, nisem pre-eo radoveden in mi že v kakej riGood by ! Moram Imamsburg". M^HH^BflBfc^"H111 v i
jB^a šeaekaj Marl"

Tiskarna
„0/&a Nm@m
109 Greenwich Str.,
se priporoča
v izdelovanje vseh del spadajo«- v ti- k < rs k < kor : p r a v i 1 za društva, v :> ' i 1. k r o ž n\ r i c, kart, z a 1 e pk, p i s m. e i e g a p a p i r i *
Vse dolo ceno in lično n ipravljen->. DruštJ (pravila) z vplačilnimi pohuui. nivnim papujeuj zaue, so naše specijulileu. L i-oro i a "a '.»• • :- J me cene.
wlo naj bode: N a r o č u j m o, jodpirajmo in agitirajmo naš pravi, neodvimi list „GLAS fARODA"! Temveč naročnikov, ivečji iu boljši bode list.
Upravništvo in uredništvo
„Glas Naroda"
■ 109 ureenwich Str.,New York.
Ppet napad na tuje delavce.
Naši angio-ameriški razredni, je delavski tovariši uiti pojma lemajo, da v zelo muozih slučajih le dobivajo uič druzega od njih ka-litalističnih politikarjev kakor iriva ubožna spričevala. Duševna lbožua spričevala, ktera dokazujejo tako malo cenijo ugled in spoznanje svoje lastne moči ogromne pečine delavcev te dežele. In to ito, ker se politikarji upajo ue-
»urrant obešen.
»ve leti s« se odvetniki borili za njegovo življenje.
Pogumen šel p o d v i s 1 i c e.
St Quentin, Cal., 7. jan5 Theodore Durrant je prebil njegovo slednjo noč do 12. ure v veliki Razburjenosti. Njegovi stariši in peč prijateljev so bili pri njem do ul noči. Potem se je vlegel in lemiruo spal do jutra. Kazal se Ije zelo mirnega, ko se je oblačil za [poslednjo pot. Z veliko skrbnostjo lei je zbral obleko in zahteval ovrat Jnik in zavratnico, kar mu pa niso I dali vsled starega običaja. Nje-jgova želja se je spolnila. Katoliški 'duhoven je prišel k njemu in ga pripravil na poslednjo pot. Durrant [ je bil miren in pripravljen na ernrt. Le pol ure pred usmrtenjem, ko ga je obiBkala njegova mati in od njega alovo vzela, se je kazal ganjenega.
Ob 10. uri se je napolnila pobeljena in sicer prazna soba, v kterej »o bile vislice, z uradniki in prizmi. Za duhovuom je prišel oče jjenega v spremstvu dveh od-Jokal je, a ni kazal ti. Šel je okolu vislic
ako ne bi sami kapitalistični sodniki sprevideli, da nema nikake koristi za njih krušne gospode, zato sojo proglasili za zoperustavno. A domači delavci pa niso ničesar rekli. niso nič ugovarjali.
In vendar niso taki postavni načrti nič druzega kakor nekak poziv na najbolj kratkovidne aJi slaboumne domače delavce, da goje sovraštvo proti tujim delavcem, kteri j. m ., jemljejo njih kruh". Gotovo pa nahaja v tej deželi še vedno več tisoč ameriških delavcev, kteri ne bi niti s prstom ganoli, ako bi se reklo, da so priseljeui delavci popolnoma svobodni; na drugej stiani je pa še več onih, kteri v istini slabe čase pripisujejo naseljenim elementom, kapitalističnih uzrokov pa ne vidijo. Tem poslednjim pa dajo ,,modri" kapitalistični politikarji duševna ubožna spri-
ra, ali makari tudi popolnoma" za-brani, da potem nastopijo „boJj-ši časi". Nekteri ljuJski zastopniki pa menijo, da že s tem nekaj dosežejo, ako dovolijo naseljevanje le saj deloma naobraženim ljudem, to je takim, ki znajo pisati in čitati in je pričakovati od njih, da se seznanijo z tukajšnjo ustavo in drugimi naredbami. Ali gospodje, kteri menijo rešiti sebi svoje ugodne stališče in patronizacijo Unij, kakor ti delavci sami in nativisti ž njimi v družbi, se zelo motijo v tem pogledu. Rokodelci bodisi kterekoli stroke, in celo tako nepriljubljeni ruski in avstrijski Judje, znajo dandanes čitati in pisati. Toraj tem ne bodo zabranili naseljevanje, niti je omejili. Na obrtnijskem polju in čifutskem mešetarenju ni pričakovati rešitve po Lodgejevem postavnem načrtu Kar se pa na-
do sprednje strani, stal tako blizo, da je zamogel biti sinu do poslednjega tako blizo kakor najbolj mogoče.
Malo minut pozneje je došel Durrant. Glavo imel po konci, ponosno, prav tako kakor pri pravdi. S trdnim korakom je stopal po -topnjicah k vislicam, iu ko mu je hotel rabe I j deti zanj ko za vrat, rekel je mirno iu popolnoma jasno na začudenje vseh: „Ne deni še vrvi name, moj ljubi; počakaj, da spregovorim". Ko je kljubu temu čutil konopec za vratom, rekel smeje, da naj še ne pritegne dokler ni pripravljen. Potem pa pričel prav jasno govoriti in ni kazal ni najmanjše razburjenosti: ,,Ali mi
hočete kaj reči? — Well, jaz želim
Vam nekaj povedati--" Pričel
je zagotavljati, da je nedolžen, da odpusti njegovim sovražnikom in bode mirno umrl. Ko je končal, je padla zaklopnica. Telo se je vzdignilo in mirno viselo; smrt je odmah nastopila, Durrantov tilnik je bil zlomljen.
Čež 11 minut so sneli truplo in deli v pripravljeno krsto. Mati usmrtenega je zahtevala, da ga še jedenkrat vidi. Vrgla se je na truplo, poljubovala obraz mrtvega, dokler jo niso užaljene priče odpeljale od prizorišča.
Vsi se zlagajo v tem, da v jetnišnici še ni nobeden obsojenih šel tako mirno v smrt kakor Durrant. Sam je rekel, da bode tako mirno umrl kakoršua mirnost je prirojena kanadskemu Indijancu, saj indijanska kri se je pretakala po njegovih žilah, iu to besedo je možato držal. Ni hotel nikako omamljivo sredstvo vzeti, kar mnogo obsojenih stori. Goldesoa, kteri je šolsko deklico na ulici ustrelil, je pred usmrtenjem tol ko žganja zaužil, da so ga pod vislice morali vleči in bil skoraj brez zavesti.
William Henry Theodore Durrant je bil 1. nov. 1895 spoznan krivim umora šolske deklice Blanche Lamont, ktero truplo so našli objednem z onim Minnie Williams meseca aprila istega leta
v nekej cerkvi v San Francisci. Durrant je bil obsojen dne 21. febr. 1896 biti obešen, toda njegovim zagovornikom se je posrečilo to obsodbo blizo dve leti zavleči.
Durrant je bil pomočnik superin-tendenta nedeljske šole Emanuel baptistovske cerke, zelo marljiv in delaven član. Študiral je zdravilstvo. Vsi bo ga imeli za zelo pobožnega in dobrega mladeniča.
Dne 13. aprila 1895 so našli truplo Minnie.^^liitffeB y gobi
ri kontrolirajo trg, ako ne na vsem svetu, pa vsaj na dveh ali enem delu, ti puste ob ugodnem trenotku izdelati velikanske zaloge, potem za mesece in mesece svoje delavce na ulice postavijo.
Toraj vsem tem ne bode prav nič pomagalo omenjenje naseljevanja, zopet drugi pa se nemajo bati hudih nasledkov. Unijeki delavci in nativisti ne pridejo s to „patent medicino" do zdravega položaja. Kapitalisti bodo pa že po drugej strani skrbeli, da ne pridejo ob ceno de-lalno moč in se ne sprazni trg teh močij.
Po drugej strani pa tudi jasno znamenuje naša veliko ljudo vlado in nje prostot, da ob konci devetnajstega stoletja omejuje s v o -bodnoeelitev; ljudem dohaja-jočim iz Evrope in drugih delov sveta bi radi postavili kitajski zid
knjižnice nedeljske šole. Od 3. aprila so tudi pogrešali Blanche Lamont, ktera je bila tudi ud cerkve, ko so našli prvo truplo, so pričeli iskati tudi drugo in je tudi našli drugi dan v zvoniku popolnoma golo. Truplo od poslednje je tam namanj teden dni ležalo, Minnie je bila pa dan preje umorjena. V knjižnici bo našli tudi listek Blanche in to je dalo povod, da so sumili, da sta oba umora v zvezi. Durranta so videli na predvečer odkritja umora v družbi z Minnie. Prijeli so ga in pričela se. pravda, ktera je vzbujala veliko pozornost v ?sej deželi. Zvedenci so določili, da ste bili deklici zadavljeni. Pri pravdi so rabili piinčike, da so porotnikom pokazali
* akem polcžaju so trupla našli, so tudi in se prepričali po načinu umora, da je bil morilec vešč zdravilstva. Durrant je hoteli dokazati nedolžnost. Iz zapisnin šole je hotel dokazati, da je bil cJB dap v šoli, ko se je umor dog«B D« kazalo se je pa vendar, dafl vb! 3d prošnje drugi dijak om ko je bilo ime Durrant pok«! I ; Dt b 1. nov. 1895 je bila JT ! ob avnava in ti so Durranfl ■ nut traiakytom po^B mm umora® ]e oil k smrti obsojeni '
no, veliko huje nego ražaljenje navadnega človeka.
Nemško kazensko pravo določa za razžaljenje v obče kazen do dveh let ječe. V slučaju razžaljenja veličanstva pa preti s kaznijo do petih let.
Kako strogo uporabljajo kljukasti paragraf glede razžaljenja, nam kaže statistika pred kratkem pri-občena v nemških listih.
Po tej bo nemške sodnije zaradi razžaljenja „veličanstva obsodile": število
Leta	dejanj Tsled kterih obsojenih
je isvrtila nbswtba osoli
188	2............487.......430
188	3............443.......389
188	4............438.......381
188	5............412.......375
188	6............456.......402
1887............615.......540
18S8............654.......554
1,063.452
steklenic izvrstne
SUPERIOR STOCK
p i v e je bilo v jednem \eA prodanih ; po računu pride na vsakega moža, ženo in otroka po 24 steklenic v Houghton County. Ali ste Vi zaužili svoj del?
Povsodi je dobiti v steklenicah in sodčkih.
v kak Našli
Viš je sodišče je potrdilo obsodbo dne 3. aprila 1897 in dne 11. aprili: je bil Durrant drugič k smrti obsojen. Njegovi odvetniki so uložili ugovor dne 2. junija. Sodnik Morrow je odklonil to pritožbo, a odvetniki so zoper ta odlok sodnika uložili pritožbo na višje sodišče. To je zopet dne 7. nov. 1897 potrdilo obsodbo. Drugi dan ga je Rahrs, sodnik višje sodnije zopet obsodil k smrti in to tretjič. Na dan, ko bi se imela izvršiti obsodba, se je odvetnikom zopet posrečilo jo odložiti. Ugovarjali so Bodniku Bahrsu, ker je v Washington brzo-javil po informacijo. Ta čas so pa odvetniki uporabili, d^^od gover-nerja sprosili pom^flfiBfc? za Dur-raqjgt. Navedj£|HB9L zgovo" inflKovore
soses mm co„
LAKE LINDEN,
HICH.
Durrantovega očeta je ta pra\ veljala vse premoženje, in je ob edinega sinžfin novce.
Druga usmrtenja.
New Orleans, La., 7. jan. Danes so bili obešeni trije zamorciJ Antonio Richard, Bill Morris inl George Washington v Centreville, Charles Co. Vse tri so hkrati obesili na jedne vislice.
Atlanta, Ga., 7. jan. Danes so obesili zamorca Tom Cyrus, kteri je umoril svojo ljubico, nad osob, med temi ženske in otroci si „zijala pasili". Oblasti bo namera! vale le kolikor mogoče malo pri. čam dovoliti prisotnost, a ven< uiso mogle zadržati množice. Bainbridge, Ga., 7. jan. Hopkins, kterega so dani li, je bil popolnoma potrt. Poc o^ga morali kvišku drj za vrat deli oe a črno
Nato je upiral palico ob led re-te; gledal na drugo stran in pre-nišljeval.
„ Poskusiti moramo", rekel je ti-io kakor bi Bam sebi govoril.
Vedno je mali pogledoval na ijega in vlekel pipico, parkrut je Ludi nastavil steklenico na usta in si „dušo privezal".
,,Pričakuje me jutri zjutraj", govoril je veliki Bam seboj, pričakuje me; zato moram priti. Vsaki dan ne obhajamo poroke. Zagotovo me pričakuje jutri zjutraj".
Pogledal je v zrak in na okolu, potem pa glasno rekel:
„ Vzdigniti se morava. Vse kaže, da dobimo slabo vreme!"
Mali je vstal in si oprtal vrečo na hrbet.
,,Da, da nevihta pride", meni on. „Vihar bode".
„Poskusiti moramo skakati čez ledene plošče".
,,Gospod, nesreča se bode dogodila!"
„Neumnost! Trdna volja moža vse premaga. Ženin sem."
„Tim huje za tvojo nevesto, ker bode še pred poroko vdova", je me-uil mali.
Veliki je preiskaval jermena na krpljah in jih bolj pritegnil, ter se napravil na pot.
,,Hoče*.j li Vi prvi iti čez reko?" vprašal ga je spremljevalec. „Da".
„AB|ne bi bilo bolje, da odložite v rečo m puško?"
.,Ne*' odgovoril je kratko. Nato je s palico led preiskaval in naprej drčal.
,,bedite previdni! Led poka! Pazite, ledene plošče se vale po reki!" Kričal je mali in zopet visoko nagnil steklenico se žganjem.
„Pojdi za mauoj, kazal ti bodem pot", klical je oni in za trenotek glavo obrnil za spremljevalcem.
V tem trenotku se je led udri, tanki led pod snegom. Poskušal je gorenji del telesa in nogo vpreti na mimo plavajočo veliko ploščo leda. Ni se mu posrečilo.
Ko se je utapljal, potegnil ga je tok pod led.
Mali je stal na obali in imel oči in uata odprta ter gledal za njim.
Fra Sakeer S
„GLAS NARODA"	H
109 Greenwich Street, New YorH
posreduje	^fl
jrmznje Me za m naroMne tnfl in železih) pp. VJ|
Parobrodne družbo: GEN Eli TRANS ATLANT1QUE.B STAR LINE, AMERIŠKA DRUŽBA. BREMSKI LT.OYD, 9 BURŠKA DRUŽBA, ROTTERD/1 M-NIEDERLAND LINE 1'lfl Ugodna vožnja do Milana 824. - l ancosko dužj.o do Milana SH Brzoparniki ali drugi, kakor na z i > in dogovor.
Pošilja točno iu vestno	fl
aena v, sti ro domovino a
ceno in zanesljivo, dosedaj smo odi -lali £ • skoraj	^
million aoid. avstr. veli. I
IllllljUlI yU:M Pri večjih svotah in menjavi {>rir> aredujemo hranilne vloge v razm -t Vsak Slovenec naj se na nas o"' t' i/.iti treha na naš naslov. \ - ; [ «<» piSe, po kt^ri železnici v Ncu* ;
krivonosih agentov; nespr.jmite t ' v drage, a nič vredne hot^U' in V: s 63 za dan, a ni kaj jesti; pri nas t -i - nam dohod natanko brzojavno ali i novce. Ne verujte nikomur, su ^ drugače. Pri nas govori vsakdo, t ujski in hrvatski. Glejte na števi ' • sle Street!
3 'Ako se kak potnik pripelje ■• ■ i vse železniške postaje, daj se v-i reče, da vstavi na C a r 1 i s 1 ^ i nas in kakor hitro na Greenwich > pri našej office jenja vidi našo vi-
a Kdor potuje naj bode previu
očamo mciij.cc dobrih ijH dovenske posojilnice. B
ne, kervsukomu dobro p<4H potnik naj nam brzojavi H ork pride in čas. Ne iH i is i er tiketov, ker ti Vas H povsodi oslepe; računajcH ipravite kakor sami ho« i sni en <» naznanite, prihiS in reče, da smo se mufafl i le samo eden slovensl^H
109 «re 'invicli Sir. na k«
i-odo t o je Hudson, kjer si konjsko 'železnico in kon^
, t1 'tem ima le dva nn'-< b'J v t stopi i/. Carlisle ^ ' -t i vo t:>->i /. i.apisom „li>;<s Jfl
m, ker oni^ace gaa
Skakor bi jo burja odnesla,
|la je zopet domov v obupu, je ode umrl, morala je sama »a vse. Res, bogastva ni i tkdar v hiši, a dokler je oče la delal. imela je družina vsaj »bnejše. A ko so ga pri-luega dneva težko raujenega starbišča, ko je po krat-►Ijenju izdihnil, naselila se Stara pesem ! Ne-jtromuih dragocenostij se za8tavnico, pozneje zim-*o, pohištvo. Jedna se->lna, druga hodi v ljud-[ deček je še povsem maj-malo bodi. Odkod zdra-[e, obleke itd.
kruha!" sta prvi be-tse vrne domov. A ona, ^ja, kar more, da nabavi in bratcu kruha, sama Službe išče že tako redno zaman. Tri dni ila, da jo dobi pri go-rčevi. Sedaj je tudi lila. V oni hiši se ne lazati. A prav sedaj čja. Kaj bo iz tega? bju ni Že nobenoga po-Ftavuico ni toraj no-Službe pa tudi še to bi ljudje vedeli, kaj 'pretrpela! Lotil so je |)zne misli so jej obhajale Jto življenje! Da ni malih i kdo ve. . . . Ljubljanica ona bi ne bila prva, ki l£>edi v njenih valovih. Mravčevih besed. iy Vrfako bolest, re-tudi nje obupa. A lje ona ljubezni v lr močnejši nego misli! Domov, ičakujejo otroci |udi kruha. Od
ljudje bi jej Jovčič, a prositi caj naj storim? si! A tam za stražnik, bera-Nekoč je vi-jdva stražnika je prosjačil.
otroka, dokler se izšola. Marica je
bila srečna.-------
Jednega jutra potegnili so ribiči njeno truplo iz Ljubljanice.
Gospod Mravec je že tri tedne ni obiskal. Bede ii trpela, a ona ga je ljubila. In ko je izvedela, da se shaja vsaki dan z neko drugo kra-eotico vzkliknila je: „Nikdar me ni ljubil".
Zvečer je pa sašumela Ljubljanica nad ženskim telesom, ki se je zagnalo z vso silo v njene valove.... Nihče ci zvedel zakaj, samo Mravčeva hišiua je uganila resnico ....
Kako je postal srečen.
Ravno pet let je tega, ko sem na pol zmrznjen ta "al po ulicah. Bilo je strašno mrzlo. Na ulicah je bilo malo ljudi, kajti vsak seje rad stiskal doma pri gjrki peči, ako jo je le imel. Vuu je šel le isti, kteri je imel kako posebno nujno opravilo. Jaz sicer nisem imel nič opraviti zunaj, vendar me je neki notranji glas gonil vun. Zimske obleke nisem imel nobene, v prste meje tako zeblo in v ušesa tako neusmiljeno ščipalo, kakor bi mi bil kdo najhujše ščipalke na nje obesil. Šel sem kar tako naprej, ne da bi vedel kam. :.
Bože mili, ksko hudo je bivati v velikem mestu brez dela iu poleg tega ne imeti n.ti okroglega v žepu. Prijateljev sem sicer imel, a nisem vedel za nobenega, kje da stanuje Tisto popoldne bil sem tako potrt in pobit, kakor nikoli poprej. Poleg vsega tega mučil me je hud glad, uo saj se ni bilo čuditi, ker že pred dvemi duevi cal sem zadnje cente za borno kosilce.
Ko tako premišljujem svojo grenko osodo s pcvešeno glavo, se mi nekaj pred oi\mi zablešči. Pogie dam, se pripogmem in poberem pet iu dvajset centov. Kako srečen sem bil sedaj! Janem račuuati, kaj si bodem vse kupil za večerjo. Sto pim nekoliko naprej in se ustavim pred vratmi precej lepe hiše, v kteri je stanoval bogat advokat, kakor sem pozneje videl. Vstopim v hišo ter poprsšam vratarja, v kte-
merne in stalne službe,
sem se v to deželo s tTdnim upanjem, da mi bode osoda milejša.
No, pa prišel sem iz dežja pod kap. Obupal ne bodem, premda mi preti propast, ako ne dobim brzo kacega posla, in recimo, ako bi tudi moral propasti, moja vest mi ne bi ničesar mogla očitati, ker tega ne bi storil po svojej krivdi, ampak po goljufiji nepoštenovičev, kterih je v tej deželi ne malo in sicer največ je pri denarnih zavodih iu podjetjih. ^ Toraj nimam nobenega poklica, pa vendar možno, da me Vi g. advokat porabite v Vašej pisarni, za pisar- ^ ja". Tako sem govoril doktorju.
,,Dobro", pravi advokat, „ako je temu tako, mislim, da Vas bodem n lahko porabil, dovolite mi samo še z jedno vprašanje, namreč, dali znate kaj več ptujih jezikov in kterih j ste .zmožni v pisanju iu govoru?"'
„Da, gospod advokat, pravim,j ,»govorim in pišem popolnoma vj sedmerih jezicih".
„Sprejmem Vas, seveda od začetka Vam tip morem veliko plačevati, pač pa Vam hočem v kratkem priboljšati; ako ste zadovoljni s te mi pogoji, lahko precej jutri uasto-r pite1', pravi advokat.
Kako mi je srce zaigralo, to slišati. veselja so mi postale oči ros ne, sedaj mi ne bode treba več tr peti lakote in tako hude zime, zo pet si bodem kupil lepo, čeduc obleko, iz stanovanja me ne bode pregnali, oj kako sem Sfečen ; to jc uprav ,,sreča v nesreči'v Take ii jednake misli rojile so mi po gla vi. Advokat mi je dal svojo poset-nico, da ga bodem laglje našel drugi dan. Na to se mu presrčno zahvalim za njegovo usmiljenje ii dobroto ter odidem.
Sedaj jo kreuem proti domu. Mel potjo jo pa zavijem v neko restav racijo, tam sem se zopet enkrat p< dolgem času najel za petnajst ceii tov iu deset mi jih je še ostalo oc one petindvajsetite, ktero sem bi še popoludue našel. —
Minulo je leto dtii. Naš Vladimir zna i sh je dobro prikupiti svojemu gospodarju.	v itfUnj zelo razumen mladeijič, a poleg tega tihega in pohlevnega značaja Bil je maxljiv, natančen in veBte,
eratek Čas.
e vedno k meni prideš kadar novce potrebuješ, na mojega godu dne te pa ni bilo blizo!" — Stričnik: ,,Zagotovim Vas teta, ni mi bilo mogoče priti, eaj sem tudi novce potreboval kakor daues".
Ediui namen. A.: ,,Vi toraj odpotujete v Chicago, kak namen pa imate tam?" — B. : ,,Glejte v New Yorku mi nihče več nič ne zaupa, zato poskusim tam dolgova delati'".
Sprememba. Mati.: „Kaj, zopet nov klobuk hočeš imeti? Nič ne bode iz tega, jaz ti obesim ogledalo višje!"
Zagovoril se je. S i uga prinese nekemu gospodu šiiatijo smodk kot darilo za rojstni dan, iu ta pravi:	ue, to je preveč, ne vzamem teh smodk!" — Sluga: ,,Le vzemite jih z mirno vesto, saj veljajo samo dolar, ravnokar sem jih kupil med potjo."
Časti ta m. Knez je obiskal na deželi mali trg in od občine izvoljeni govornik (občinski pisar)'
Žena: ,,Mož kdo pa tako smrči, v sobi mora biti še nek tretji?
pa je?"_r« ..Koledarja-.
Compagnie Generale Transatlantique
Francoska parobrodna družba
PISARNE:
NEW YORK 3 Bowling Greei
P. O. Box 200.
HAVRE 35 Quai d'Orleans. PARIS Main Office (i Rue Auber.
Trižba ima jako solidno delane parnike kakor: ,,LA TOURAINE" „LA 1JOURGOGNE", „LA BRETAGNE", „LA CHAMPAGNE" LA GASCOGNE", „LA NORMANDIE". Ti parniki jako hitro vozijo in pljujejo iz New Yorka 7—8 dni. Za Jugoslovane krasno in ceno potovanje čez Pariz, Švico, Tirolsko in Koroško.
Parobrodn listek iz New Yorka v Havre III. razreda velja $32.10,
Havre v New York ,,	„ „ New Yorka do Baselna	]]
»i	n »i ti u ,, Innsbrucka	n
1»	fl	M >1 It II TrBta
»i	»i	u »i ii ii Reke	M
ii	u	ii ii ,, ,, Dunaja
n	ii	ii »i ii i, Budapešte	Jt
„	„	,, Innsbrucka do New Yorka
n	„	iz New Yorka do Innsbrucka in nazaj
Ta proga se razloči od drugih v tem, da ne dovede potnike samo hitro in varno na namenjen kraj, temveč, da jih tudi med potjo z jako dobro tečno hrano, vinom in dobro postrežbo preskrbi.
$34 10, $35.10. $35.10, $38.10, $38.10, $36.10, $39.10, $43.65, $78.75,
onETHEtum delavcev. iT ljudje še sedaj pripovedujejo kakšna pisma so jim pisali trgovci na agente v čabar in jih s temi laglje prevarali, a sedaj so ti siromaki zelo zagaziii in si uemorejo pomagati.	G. O—a.
pijTCBjo svotico, repov si pa v pes smeje in ima dobro plačane stroške, za zalepke in tiskane ničvredne akcije. Ekspres družbe so prišle na sled tej slepariji, a nemorejo nič druzega storiti, nego občinstvo svariti, da ne sprejme pisma z rudarskimi akcijami.
^fege. Biermeister neče sedaj še nič povedati in kakor kaže je več odličnih meščanov zapletenih v to tatvino.
Strajk likalcev srajc. Izvzemši 45 delavcev, štrajkajo vsi likalci srajc, med temi je mnogo Židov. Ti delavci zahtevajo lOurno delo in 50 odstot. boljšo plačo Življenje teh ljudi je pa tudi res slabo^ delati morajo po 12, 13 in 14 ur, in zaslužijo po S3, 4, 5 in večjemu $6. Delo je posebno po leti težavno, vedno pa zelo zdravju škodljivo. Upati je, da si svoje ža lostno stališče opomorejo, ker so se dobro organizirali, celo Italijane so pridobili k zvezi. Nekaj kon-traktorjev se je že podalo.
Z $10.000 pobegnil.
American Express Company v New Yorku je v noči od minole srede na četrtek ukral službujoči klerk Braden $5000 v gotovini $5000 v bondih. Te novce in vreduostne listine bi imel Braden odposlati na zapad. Braden je tri dni zastopal bolnega klerka v pi sami na Madison Ave. in 47. ulici ker je bil pri družbi zelo čislan Dolžnost nočnega uradnika je došle novce prinesti v ekspresui voz New York Central in Hudson River Railroad, iu jih deti v blagajuico To se ima vedno zgoditi za vlak ob £7. uri. Ko je ob 6. uri dospel služabnik, kteri se vozi z vlakom, ni našel nikogar, kteri bi mu izročil vrednostne stvari. Mož je našel odprto blagajuico in prazne razparane vreče ležati v vozu. Bra-dena tudi ni bilo v pisarni: po-
Tovarno zaprli.
Troy, N. Y., 7. jan. Danes večer se je naznanilo, da tovarne Troy Steel Co. na Breaker Island, v kterih bo pred 10 dnevi delo ustavili, ue bodo nikdar več otvorili. Uzrok temu je, da ta družba uemore tekmovati z sedanjimi cenami penij-sylvanskih tovarn. Izdanih je bilo milijon dolarjev za preobrazbo te družbe. Ljudje, kteri so svoje novce naložili v akcije te družbe, bodo najbrže vse zgubili.
Chicago, 9. jan. Heury Wan-"" ter, vrtnar iz Santa Ana, Cal., je dospel v Chicago, da bi napravil kako kupčijo, seboj je imel $200. Komaj je sem dospel, sta ga že imela v pesteh dva namišljena detektiva iu mu rekla, da ga morata odpeljati v zapor, ker ima ponarejene novce. Wauter je zagotavljal, da ima le dobre nove •, a vsejedno sta ga tirala. Med potjo sta mu vzela novce in jeden lopov kmalu „zgi-nol", drugi ga pa tiral v mesto, v zelo živahni ulici se je i drugi lopov „zgubil". Wanter je obvestil policijo, ali kaj bo hoteli policaji druzega, nego smijaii so se na vso grlo.
Štrajk preti mej prejci. V Providence, R. L, Fall River, Mass., Burlington, Vt., Smve-l, Mass., New Bedford, Mass.. ut- g'i-v ponedeljek vzbruhniti štrajk za- j radi znižanja zaslužka za 10 odštet. Unija prejcov ima $60.000 pr.*iu>-j ženja, a tudi od družili Unij hodni dobili na teden $1240 podpore. 750.) delavcev je prizadetih vsled /.nižanja zaslužka.
Farmersko družino umoril. Worcester, Mass., 10. jan. 45 let starega premožnega farmerja Francis D. Newtona, njegovo ženo in lOletno hčer, so včeraj našli v njegovi hiši pri Brookfield Centre umorjene. Pobiti so bili z sekiro. Zločina sumljiv je njih hlapec po imenu Pavi, ker ga od dn6 ko sh jo umor izvršil ni več domu. Lopov je najbrže napravil roparski umor.
(Ti ljudje so res obžalovanja vredui, gotovo so si hoteli pomagati, ker vsakdo od nas vfe kaka siromaščina je doma; preje bo si kaj zaslužili v Slovanji, ua Oger- v skem, Turčiji in na Ruskem, a 2 vsega tega ui več, zato gre narod b d trebuhom za kruhom; ali lo- 2 povščina je od trgevcev, da bo ljudi s sem samo zato zvabili, da dobe t ceneje delavce, več blaga za nižjo * ceno. To so prefrigani kapitalisti, 1 pokvarili so zaslužke vsem pri £ težavnem delu in v krajih kjer raz- 1 saja vedno mrzlica iu jo malokdo £ odnese, da se ne bi ž njo seznanil, * a delavski narod je vedno in povsodi ^ zatiran. Ured.)
Leadville, Colo., 3. jan.
Srečno in veselo novo leto ti vo- ; šim dragi nam list ,,Glas Naroda", , veliko podpornikov, ali z drugo besedo plačnikov in zvestih na-ročni kov ter še več novih naročnikov. Rojaki, sezite po dobro vre-jenem nam delavskem listu, ue bo-dete se kesali, ta listje bil od svojega rojstva gotovo večini čitateljem svojim priljubljem do današnjega dne, ker nam donaša vsakovrstnih novic iz obširne Unije iu tudi iz stare domovine. Iz srca tudi želim '' in vošim srečno novo leto, in upam, s da so z menoj enih misli vsi trpini, - g. Fr. Sakserju iu njegovim sotrud-j nikom kako g-Fr. Lupši iu vsem iiArugim. Želim Vam mir in edi-Aftt z drugim sloveskim listom, Hk konec prepiru in sovraštvu.
Hečuo in veselo novo leto želim Jim tudi VBem rojakom in ro-po vsej Ameriki, kakor im bratom in sestram on ^ke mlake, to je v naši riui. posebno pa zdravje duši.
ragi rojaki bi Vam rad >sil iu t;> je: Vpišite jružbo sv. Mohorja, tuarja, za" o lepih in podU
pihal jp je. Vso zadevo so družba takoj naznauili in ta odposlala detektive na razue straui, da kaj po-zVedo o Bradenu, a do sklepa lista ga še nimajo.
Premožen trgovec se je ustrelil.
William T. Buckley, bivši član v«like trgovine D-iuham, Buckley Ci>., na Broadway, New York, se miuoii četrtek v svoiej lepi hiši
Razstrelba v premogokopn.
Wilkesbarre, Pa., 5. jan. Jakob Powell in Williams Jones sta bila danes popoludue usmrtena vsled razstrelbe v Avondale premo-gokopu. William Bennan in John Jones pa tako hudo poškodovana, da ni upanja za nju okrevanje.
Premogarji v Ohio.
Columbus, O., 8. jan. Pri zborovanju premogarjev države Ohio so danes sklenili dne 17. jan. na posvetovanju s podjetniki v Chicagi zahtevati 10 centov več zaslužka od tope, dosedaj dobe le
Živ« hen promet s Kubo.
New Orleans, La., 5. jan. Osobje paruikov Morgan črte, kteri vozijo na Kubo, pravijo, da se je razvil zelo živeheu promet med New Orleansom iu Kubo, ker prebivalstvo tega otoka ves živež dobiva iz New Orleansa. Vsaki teden prepeljejo ti parniki po 1000 glav klavne živine v Havauo, večinoma je živina iz Texasa in namenjena za španske vojne oddelke. Dosedaj je bila uvožuina prosta, toda od 10. januarja bodo zahtevali eolnino. Pred kratkem so naročili precej moke in druzih stvari, ktero so dosedaj tja iz New Yorka dovažali. Španska vlada je baje pozvedela, da je New Orleans najc.-aojši trg, posebno za klavno živino.
Washington, 5. jan. Od amerikanskega poslanika iz Madrida je dospel brzojav, da je preklicana prepoved izvažanja tobaka. Od 15. jan. bodo izvažali tobak proti davku 12 pesos od 100 kil. Obdelani tabak je prost davka. Santiago de Cuba je izvzeta v tem odloku.
Na gromadi sežgali.
Fort Smith, Ark., 10. jan. Indijanca Marcus McGeieya in Palmer Simpsona je danes tolpa ljudi privezala na drevo, nanosila lesa okolu nju in zažgala, le osmodene kosti so še ostale. To se je dogodilo v Maud, Oklahoma. McGeisy je v četrtek došel k družini mons, ktera je stanovala nj
se godi našita bratom in sestram lji ob Savi, Krki in Dravi, pod gorenj- pi skimi orjaškimi gorami, griči in ag holmci na Dolenjskem, ali pastem pi Krasu, poroča nam novosti od vseh ze krajev kjer prebiva naš narod, g: .,Glas Naroda" se pa tudi vedno1 spominja nesrečnikov, ali se ni j V] prvi on oglasil za po potresu priza- g, dete v Ljubljani? Ali ni on prosil 8j za siromake v Californiji? in tudi! k sedaj prosi za nesrečnega rojaka, s] ali vselej z dobrim vspehom. Zato , v pa rojaki: danes^meni, jutri tebi! ^ ,,Glas Naroda" ne išče izjem, vsak p -jdelavec, vsak Slovenec, kterega
nesreča zaloti, najde pri njem zave- | c - tišče, zato je pa tudi naše podpore c i vreden in ga moramo podpirati, p i j Vsem rojakom po širnej Ameriki t j vošim srečno, veselo novo leto, s . tebi ,,Glas Naroda" pa obilo dobrih J c naročnikov. _ George Kovač. a -1	z
Evans, Jova, 31. dec.
Dragi mi Glas Naroda" prosim j dovoli mi za par vrstic proBtora, da ,, I rojakom zepet naznanim mojo za- £ devo. Naj preje prosim rojake po t širnej Ameriki, da naj mi nikar ne I zamerijo, la bi vsakomu posebej ] odgovoril, toliko pisem sem dobil. 1 Kar sem ;:adnjič pisal v tem listu >- kako je tukaj, kakšen prostor in < a ; zaslužek, je to vse res in še danes ;a potrjujem ali kdor ni tega dela ca vajan, to je v ,,šut kolnu" in pa č, še posebno zato ker so vsi oddelki z- mokri, iz vsake luknje, ktero navr-m tamo, priteče voda in moramo z e- drugimi »varinami streljati in vse pripraviti, kdojfcuvsega tega va-ie- jen, je slabo z^HBj^mu posebej e- pa	remafl^H^H^Zato mi,
d-
»hiak, med tem ko je po se ■h vsega prebivalstva le 60 ol »pod nemškim cesarstvom, si ■je pa tudi istiua, da od vseh h< Kuj veličanstva pripada le K ^re znaten del ua n e p r u - ki Kvezne kueze.
^■^ijfuje obsojenih zaradi raz- s| ^^'ličaustva po p o k 1 i c u, , p
■	podaja leta 1895. nastopno d ■bo:	z:
Samostitlnih Mu*i<uji>iib. g,
Kmetijstvu. 25 . . 45 , 1
PCrloiji ...... 54.......329 a
rgoviui...... 18....... 20.. P
tem je še prišteti 59 dninarjev r S7o?ob pripadajočih raznim dru- j d q ptrokam.	i u
[lefetno prebivalstvo, ktero se od-11 iio peča s politiko, daje tudi j v Lrečje Število obsojenih, ali tudi' ^ Beželo, kjer se tolikanj ponašajo! v mk „ljubezniju do ceoarja" pri- t ■ število.	' L
^b kazni pa odmerjajo na pod-: Hi postavodajalstva? O tem |
Dp^račujejo le številke do leta j
K	. i	,c
B. m sicer tako:
t« ;upnn *ti-iil > Povprečne kszci j r ka/iii im le t	ua dnevi- t
1 .....234........188 ... L
.......236..........175 . .
&	253 .......179 s1
■.......243.........167 . . !•
■	.. 273 .......172 ...
Kj v prvih |wjtih letih Viljemo- ] Ha vladanja 1239 let ječe, ktera i: B>ila prisojeua članom nemškega poda. Ako računomo ostala leta Li razmeri, kar gotovo ni preveč, ^^ je kuga pravd zaradi raz-
Ha veličanstva v poslednjem He bolj razšivila, dobimo šte-H|50 let! ^^ uspeh paragrafov razžalje-IPovega veličanstva nemške-Hisktga zakonika! Hrišel bode čas, ko bode ljud-K človeštvo nad temi pravda-! Hlede razgaljen j a veličaurig^j ■fciajevalo z glavamiJj^fl Hues dela, Hpr^^gjjg
jaki 17/oMfi
iz Gradca v g®
pozneje ponovil^^BBw :
Rimski cesti med^H
švruii yojafc.—ffiapel
rohač dobil je pri tem precej hudih
ran.
* * *
V sled neprevidnosti. V Mirni peči vžgal Bi je dne 27. m. m. 41e-tni sinček posestnika Rusa ob goreči sveči na peči, kojo je pustil hlapec pri njemu, obleko ter se tako hudo opekel, da je v treh urah izdihnil. Mati, ki je na krik priletela ter skušala plamen z rokama vgasiti, opekla si je roki, da
ne bo mogla brže delj časa delati. * *
*
. Vladne uaredbe, izdane na podlagi § 14., so izšle dne 29. m. m. Vlada si dovoljuje budgeutni pro-vizorij za šest mesecev. Ker so iz provizorija izločene postavke za investicije v znesku 29 milijonov, črtana je tudi zgradba novega kolodvora v Ljubljani. Med krediti se dovoljuje za prelaganje ceste in most čez Krko pri Novem Mestu 24.000 gld., za cesto pri Težki Vodi 10.000 gld., za cesto Sv. Lucija-Idrija 12.000 gld., 15.000 za razne prezidave pri šolah in cerkvah na Kraujskem, 5000 gld. za novo gimnazijsko poslopje v Ljubljani, 9.900 gld. za popravo starega gimnazijskega poslopja in 3.140 gld. za botanični vrt. — Naredba preminja tudi nekatere določbe okolkcvanju in sodnih pristojbinah. Dalje so izšle izvršilne uaredbe iu njih pojasnila.
* * *
Volkovi. Okolu Kočevja se klati sedaj več medvedov in volkov. Nedavno napadel je v gozdu blizc Kočevja volk nekega kmeta ter mu
odgriznil desno nogo.
* * *
Štajerske novice. Štajerski deželni zbor sešel se je v torek dne 28. m. m. k prvemu zasedanju Kakšni bodo vspehi, ne moremo še sedaj govoriti; da pa bo dela dosti, ve vsakdo. Saj nam je odstopivš^ dež. glavar Wurmbrand mnogo razvlekel, kar bo treba zopet vre-
tti in pospravljati. Zbor otvoril je ?želni namestnik Bacquehem ter Razvil načrt za bodoče sklepanje. V programu so: podržavLjenje deželnega gimnazija v Ljubrlem, pri-
nikov pred cerkvijo v Sjeničaku je bilo izmej 36 radi umora obtoženih kmetov obsojenih 11 na smrt, dva radi pomagauja pri umoru na 3 leta oziroma na 2 leti ječe s poostre-njem, dva radi podpihovanja k uporu ua lOletno težko ječo, 4 radi tatvin na 2 leti! Ostali pa so
bili oproščeni.
♦ * *
Drakonična obsodba. V LitomiŠlja so pripeljali te dni v železo ukovanega češkega podčastnika pred vojno sodišče. Podčastnik je ob času praških nemirov rekel za-povedujočemu častniku: „Izvolite z menoj češki govoriti! Jaz razumem samo češki.41 Vojniški sod je obsodil podčastnika radi teh bese.l
na lOletno ječo.
* » *
Tragikomična dogodbi-c a. V neki švicarski vasi bi bili imeli zapreti postopača, kterega so oblasti že prav dobro poznale. Postopač pa jim je nasvetoval, naj mu pomorejo, da vstopi v legijo ino-strancev, češ, potem bode za vedno mir pred njim. Ta predlog je modrim vaškim očetom prav ugajal, zato so tudi plačali postopaču vožnjo do Belforta. Namesto da bi šel prekanjenec v Belfort, je šel k soduiji v Basel, kjer je naznanil, da ga silijo vaški očetje, naj vstopi v službo tuje oblasti. Vsi členi oblasti so bili radi tega obsojeni na 30 dnij zapora ter 80 frankov globe.
znano, da je bil pokojni Si pri nekem nemškem društ mogoče še kakem drugem, zaos' ni nihče nič dobil do danes, za prosim v imenu starišev rojake Coloradi, ako jim zadeva kaj pc bližje znana, dajo naznanijo ,,Gla Narodu", kteri se bode gotovo pi oriuil vse drugo preiskati.
Diamoudville, "\Vyo., 1. jan Frank Peterlin.
Listnica uredništva:
Rojakom odpošljemo sedaj z-.i $40.95 100 gld. avstr. veljave, pii-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana.
Tri sablje so bile glavni dar pod božičnim drevesom v hiši nemškega cesarja. Prestolonaslednik Viljem in njegova brata so dobili od svojega očeta sablje, na katerih je urezan prinčev monogram ter cesarski grb. Na jedni strani rezila je napisano cesarjevo posvetilo, na drugi pa geslo, v katerem opominja oče svoje sinove, naj zaupajo
v Boga ter naj se vedno hrabro bo-_
ajuesrečnejši dan v tečfcpu se imenuje navadno petek. Statistika pa dokazuje, da to ni res. kajti najusodnejši dan v tednu je
Koncert na citr
bode
v nedeljo 23. jan.
v dvorani g. Geo. /Travij 1018. St. Clair Strjcievelal
Na citre bodo igrile tri ž 1 možki Tirolci (Avstrija peli svoje uarodne pesmi. Začetek ob 7^/nri z več Vstopuicja nizka.
Kje je.
FRANK STROIN, doma iz Malega Lipovca, okraj Žužemberk ua Dolenjskem, lansko leto je bil v Cleveland, O. Ako kdo rojakov ve za njegov naslov, naj ga blagovoli p< -alati: Jožef Bobnar, Box 57, Courtuev, Pa., Washington Co.
(1—81
Vabilo
na
prvi slovensl
maskeratHifpTBB
kterega priredi
slov. podp. društvo,Sloveniji
štev. 44. Č. S. B. P. J. v Chicagi dne 29. Januarja 1898 V DVORANI G. THAUMANAl na vogalu Centre ii\_lS. Sti
Šest najbolj smešni! darove v vrednosti 850' ženske in tri možke maskej K obilni udeležbi vabi.
O |
■hali in TonlP^^WI^^i
BjjsfJ	" "" i
Mf <a od.)oslati bodovja. J
jlšafe rg^s5*wr	a	« 1
Hf n a , 12. jan. Španska
[Kka ladija „Gal;ciau je ua V>ali Kube, Hizo Manzauillo,
Ssis^	r.	1	:1
■uia Sautmgo de tuba, za-■ ribiško ladijo iz Jamaice, , ^pje imela na krovu vojne po-Hbčin>j, zdramila, j.-dila in obleko. Washington. 17. 'an. Dr- 1 ■vuemu oddelku je včeraj dospel Bzojav od višjega konzula Lee, v
■	rem naznanja, da n -miri v Ha-Bfni niso puuavijali.
■	Havana, 17. jan. Vojaško so-^Bsče je ukazalo zapreti urednika Bata „Concentrado". Več napadov ^b vojaštvo je t**mu povod.
■	Havana, 18 jan. Tukaj go-fjfiKiif'- ,da bode general Blanco od- ■ Kopi! in gpK)h verujejo tej govo^T Hici. Pripoveduje se, da so tudi v ! ■fadridu nezadovoljni z njegovo po-; ft^iko. Ako se Blanco umakne, Bcide naj brže nazaj Weyler, kar M-tde konec avtonomiji.
■ Na več krajih so bile bitke po-Bednje dni, a seveda zagotavljajo jjBpanci. da so vstafie premagali ^novsodi. VaUši so naskočili in
■	vzeli kraj Cauo pri Havani. Tja «<•
■	brzo odposlali vojake iz Havane.
Evropejske in tlrnge vesti.
II P e.r i m, 14. jan. Angleški par-
■	uik ,,Dunera", kteri je dne 29. dec.
■	odpljul iz Southamptona proti I Bombavu, poroča, da je na visokem I morju našel nemško vojuo ladijo, I ktera si ni mogla nič pomagati. I patančnejih poročil ni.
■	j London, 15. jan. Na Angle-I fekem se je našel sodnik ! Ta mož je Wjbaodil kraljico Viktorijo v platež ■o šilingov globe. Uzrok temu je bil ■nje pes. Policaj je dobil kraljičine-■ga psa brez torbice na Westminster
■	mostu, a s psom je bil tam hodil
■	služabnik. Ta služabnik je prosil
■	sodnika, da naj ne izreče kazni, ker
~ kraljičin. Sodnik pa je odgo-,,Prrs kraljice ravno tako ugrizne kakor kak drugi, in to boli vsakoga ravno tako, kakor bi ga I ugriznol drugi pes. Kraljica ima plačati 5 šilingov kazni iu stroške".' London, 15. jan. Brzojav iz I Pariza naznanja, da so na južnem Francoskem nastale velike povod-nji valed vodnega dež vanja, rekt-so utopile iz 6trug in preplovile zemljišča na milje daleč. Mnogo ' živine je poginilo in več hiš se je podrlo; vendar ni nobeden človek utonil, kakor dosedaj znano. Pre-i bivalce spodnjih delov so ob pra-| vem čaeu rešili.
I Paris, 1(». jan. 12t> patrijotič-nih in vojaških društev je napra-I vilo danes-parado i,a čast generalu
■	Sauosierfcu, kt< ri odstopi ziraJi B btarosti od službe vojaškega gover-
nerja mesta Pariza, ktero je oj rav-I Ijal od I. 1884. Kakih 10.000 osob je I marč-alo, iu stari general je gledal ras okno justiene palače. Množica, kt«?ra je gledala to parado je bila ^^od dijakov naščuvana in napravila
rova vsled ognja^^B
Korfu, 18. jan. ^^^H žji v katoliški c«rkvi je včerapB mož napadnl duhovne; jedo^ga J^ umoril, drugega nevarno, dva ps lahko ranil.
P e t e r b n r g, 18. jan. V Doneč rovu pri Ta;!jacok je danes nastala razstrelba, k;era je zahtevala žrtev 40 rudarjev.'
D e r H a a g, 12. jan. Oficijelni brzojav iz Batavia poroča, da je Amboina, g' avno mesto Molukken otoka istega imena, razdejano po potresu. 50 osob je bilo usmrtenih. 200 pa ranjenih. Med onimi, kteri bo se rešili svoje življenje vlada
velika beda, ker so vse svoje stvari
^fc--.-------— — j
Amboina j.» zelo važen Molukken otok, na kterom rastejo razne dragocene dišave in se nahaja v malai-skem arhipel i, med Celebes in Novo Guinejo. Otok je visok, hribovit in zelo rodoviten. Last je Holand-cev. Amboiiia je kakih 30 milj dolg otok in! obseza 264 štirjaških milj. Na leta izvažajo kakih 500.-000 funtov žebic. Prebivalci so večinoma Malajci. Na otoku je 30.000 prebivalcev, v mestu Amboina pa 13.C 00.
A
i
Domobol.
(Poljski s, iaal H. Sienkiewic z.)
"(Dalje.)
Polunoč so naznanjale ure raz zvonik v Aspinwall in Skawinski še ni mislil zapustiti prijetno mu visočino. Mo;je se je valovilo pod njegovimi nogami. Ogenj iz svetilnika je metal svoje orjaške svetle žarke na more. Daleč je zrlo oko starčeka v mirno nočno daljavo. Ali ta daljava se je nekako lu<"'i približavala. • Veliki vali so se v temi privalil: do otoka in bili ob skale, penečo! vodo pa luč svetilnika rudeče barvala. Dotok se jevedno bolj bližal in poplavil peščene planjave. Tajnoetni glas oceana je bil vedno bolj silovit in glasneji,kmalu sličen šumenju pragozda, in zopet tisočero glasov ljudi. Kratki molk, ; nato stok in rzdih in zopet grome-nje. Nato je veter odgnal meglo, pomedel črne, raztrgane oblake, steri so mese3 zakrivali. Od zapa-da sem je pih&l veter vedno močneje in močneje;. Vali so bolj ljuto bili ob zidovje svetilnika, iz daljave je prihajal vihar. Na t^mni površini morja so se bliščale zelene lučice na jamborih ladij. Te zelene pike so bile sedaj visoko, stdaj nizko, zibale se rfa levo in desno. Sedaj je šel stari, v svojo sobo. Vihar je nastal. Tam zuuaj eo se ljudje borili na ladjah z nočjo in temo in valovi, v tej sobici je bilo pa tiho in mirno. Celo udarci valov in viharja so bili le slabo slišati skozi
■M driH^.
drdPBH
večjemu »t^B daje razloček^^B
Vendar se čut^H srečnega kakor še nH nju. Ko je dan napočil^^sB svoje ležiščo, zaužil uboriS^B trek, očistil steklo svetilnika^® tem se pa vsedel na mostovžu, in^ se zatopil v neskončnost morja, na kojem se ni njegovo oko naveličalo gledati raznovrstne slike. Navadno je videti na velikanski, temno viš- : ; njevi površini brezštevilno razpro- i stre dih jader," k wa ""šiFIia-soincu tako bb.ščijo, da je potreba oko za- I preti; včasih se jad^roice tudi raz-; postavijo v zaporedno dolgo vrsto I iu to radi vetra iu so videti kakor 1 : tropa morskih tic. Rudeči sodi, kteri zazuameuujejo pot, se tiho iu j labuo zibali. Med jadernicami se je vsaki dan okolu poludne vzdigo-val gost dim. To je naznanilo par-nik, kteri prevaža blago in osobe med New Yorkom in Aspinwallom. Na drugej strani mostovža je imel stari razgled med Aspinwallom iu njegovo živahno luko, polno jamborov, nebroj ladij in čolnov. Nekaj bolj daleč mesto z belimi hišami iu stolpi. Iz višine svetilnika so bile videti hiše tako majhne kakor škatljice, ladije kakor orehove lupine, ljudje so se pa premikali kakor male pičice ua belem kame-uu glavnih ulic.
Zjutraj je donašal lahen vetrič iz iztoka posam-zne glasove človeškega početja, pred vsem pa piskanje parne piščalke. Opoludue je vladal popolnoma mir. Premikanje v luki je prenehalo, pomorski ptiči so se poskrili v skalnate dupline, vali so bili slabeji iu se komaj še premikali, nad zemljo iu vodo je vladala smrtna tišina. Deli rumenega peska, kteri t?e je pokazal po odtoku, 6o se bleskali kakor zlato med vodno površino iu skalami, svetilnik pa je nadkrilj^val vso ravan. Solnčni žarki so ?e upirali iz nebes na vodo, pesek in skale. Tu-, di starčka je napadla sladka utrujenost. Čutil j«, da mir, ktere ga je užival, je bil izvrsten in ako mislil, da ga bode vedno užival, po-
■	tem si ni nobene stvari več želel.
■	Užival je mirno to srečo, ali ker je > že v človeški naravi ee vsega do-
■	brega hitro privaditi, tako je tudi
■	on počasi zadobil upanje i zaupa-; nje in mislil: ako že ljudje mislijo i na osodo svojih onemoglih in jim
■	stavijo hiše, kako bode še le Bog
■	svojim onemoglim pripravil ugo-r den prostor za počitek? (^ag je be-j žal iu ga potrdil v zaupanju. Star-
■	ček se je polnoma udal na svojem - skalnatem otoku, na svetilniku in i v samoti. Seznanil b<? je tudi z i morskimi pticami, kt^re so gujez-
V
'zgubiti". Druži*? predla-uaj jim premoga rji pri-|jo, iu da to uovo naprav. Enajo v njih lastno korist, [z dosedaj objavljenega še ni spo-iti kako si J. Pierpout Morgan Srt tolmači. Deloma kaže kakor nameravali zaslužke napraviti takoimenovanej ,Sliding Seal**, se pravi po ceni, ktero vrže prolog na trgu: deloma pa ka>- . •'<;.
ejo naravnost poskusiti z na<n-f>m deljenja dobička.
V poročilih, ktere čitarno o Mor-Janovem načrtu se glasi, da bodo mo mehkemu premogu v imeno-petih državah pritiraii na Favo podlago", in da bod> pr»-jgarjem primerno po zvišanju ie pridelka. ,,objubili" tudi temu limeruo višji zaslužek. ..Ni
glasi po besedah,,,določena v ka-Ij primeri bode zvišana c-na na |)rist prišla premogarjem. Ti po-
[rvava sodba v Zagrebu.
jenja tiskovne svobode pa tudi ne-ma ni kake nad", da bi bil vsprejet. Poa tika rji se ne upajo časuikarBtvu kaj t -cega podati, akoravno ima
i>-d n ali drug. tajno veselje v to. A -mIo ž ujmi i ne ve in ne more wdeti kako s- itvari v bodoče raz-v;_ j .1.1 ako n» bi tak postavni načrt v koliščinah tudi postal dvo-r-zna :iaredba. Se zagotovostjo za-; . • riij pričakovati, da EUs-ivuiiuus načrt ue postane postava.
Ali t tem š ni zadeva za nas odpravljena. 1'rikazeu tacega predloga na politični površini je gotovo ;:uaui nita. Poskus omejiti tiskov-io s lobod '>. dofieaanjo prosto kritiko ( »ceno) okoffati v verige, je prav znamenit g: dt tega, da je jeden j. 'litikar; • našel toliko poguma, da predi g predložil, to gotovo da sklepati na neko priznanje in jar; oujen<-it v onih krogih, kteri > i v zvezi !- tak > prikaznijo.
Zagkkb, dec. 1S97.
Včeraj, dne 22.dec. seje končala v stolnici pravda, o kt r-j s-, jški liberalni listi komaj š" po-|li iu to prav suhoparno. Saj »ravnalo za kako kronano gla-ktera gre na potovanje, ali za lo pevkinjo, za plačano reklamo, faki žaloigre so bili samo ub< jdučeni hrvatski kmetje, šestdeset jih je bilo na številu, in teh naj jih umrje j e d c a j s t vislicah, med tem ko je državni favdnik predlagal smrtno obsod-za sedemindvajset. Naši krvni luiki so imeli samo trohico usmi-ija. Ne sedemindvajset, temveč lamo jednajst ubogih kmetov naj kane krvna žrtev pravice in jih 'obesijo. Ostali morajo ua i ta \ So, ali bili so „oslobodeui". Zadeva se je vršila za uboge kme-iz hrvatske vasi Sjeničak. Delali jih odgovorne za dejanje, ktero »ripiaovati v prvej vrsti gosp .-skej in kulturuej zaostalosti, za Ini dolg, kterega ue bi imeli ti llačati, pač oui mogočni zaiira krvatakega ljudstva na deželi, za te je ttevednoat in barbarstvo *gih kmetov neusahljivi vir. >m jženih so jih nič manj kakor s-*-[lindvajuet tozoi sokrivde utno a i nesrečnih uradnikov m za vs* L jedem i ud vaj s t j .državni pravd-»redlagal smrtno kafcen.Izd »ka->rič je menil državni pravd ni k.
da ima prav i i res se je tudi od mi. .-/ili dolženih mnogo obtežil-u iv izreki \ Ali zaslišane so bile pa tudi z -o čudne obtežilne priče, jeden del teh ^o "bili sumljivi sokrivde iu Hodeiovanja, ali niso jih ,;;>t ižili. sam > ca so jih zamogli rabiti kot priče; drugi so bili celo ... t - »krivi v j r -iskavi, ali vsejedno s*j iih rabili kot obtežilne priče. Zelo čudno je, t a so se nekteri spominjali vsak'- podrobnosti tega razburjenega in zu.ešauega prizora, ne-kteri so celo natanko vedeli za šte-vii udarcev, ktere je kak posamezni zat -ženec pr izadejal.
I zvi<a pravdo, ktera seje pričela -ine 15. novembra, je bilo umorje-iij. treh uradnikov Cyijanovica, -zov. -a iu Djitkoviej,ktere je ubi-.i i anatiči.a tolpa ljudstva, ko so !ne 21. sept. prisil Sjeničak, da prav - i rad ni posel kot de-olni k misarji Hrvatski narod, ii i ■ z» :o pretrpeti pod ma-v. ac -j videl v teh vlad--	»vražnike, češ da
so ti hoteli ta; narod pod tako sovražili in boj>iS magjarski jarem ukloniti. Pri povedalo se je, da so prišli na cerkveni stolp obesiti ma-4 arsko zastav ■>. Ako visi ta zastava 21 it na zvoniku, potem je nar-t »pila ogerska vlada, in potem d ubogemu aarodu še poslednjo imovino n li to je: pljug in postelj. ~.r- ii:;--iji ii-irod pritiskali pod kruto Silo p silne vlade, ktera nema za
-a dru/5-v kakor bodala in ko-
ušk in bi iz njega stisnilat
svojem okusu volilce, tiskovno, zbo-rovalno in govorilno svobodo bi vkovali v spone, kričali bi po militarizmu iu bričih, samo da bi padel taki zastor kakoršnega žele kapitalisti. Zastor, za kterim se narod pleni, a to ne sme ta viditi iu ako tudi vidi mora molčati, ali pa zopet one plenilce poslati k polnim jaslim. Kapitalizem se že boji male opozicije, kaj še le preobrata. Dobro je pri vsej stvari le, da so ti gospodje poleg vse nesramnosti vendar še toliko nervozni, da saj mali zuak njih poskusov pokažejo, ali so pa to le male predskušnje njih želja po nesramni diktaturi. Narod že sedaj zelo slabo vozi, ako mu pa še več naložč bode prevrnil, potem se bode pa pokazalo kdo bode huje staknil ali oni. kteri sedi v vozu, ali oni ktere vleče?
di poslednjo kapljico krvi — seje povspel, ko je dospelo poročilo od popolnega podjarmenja. oborožil se je, stražil cerkev, in prvi vladui uradniki, kteri so prišli v pest tega naroda, so postali žrte^. ,}Naš pliug iu postelj hočeš zapečatiti?" S temi besedami je neka kmetica po-slednjič udarila umirajočega uradnika. S tem je vse povedano I Bo-jazej za poslednjo, siromašno imovino, ktera je še ostala temu ožete-inu narodu, gaje napravila divjega, v ljudstvu se je pojavil pravi živalski nagon za vdrževanje iu v obra-ujeuje sebe iu svoje malenkostue imovine; brez preudarjeuja, brez premisleka, brez usmiljenja, in ne vprašaje za kazen, so pobili tri uradnike, od kterih so sumnjičili gorje. Ti trije uradniki so nedolž-ua žrtev groznega gospodarstva, ktero uprizarjajo magjarski urad-uiki v tej nesrečni deželi.
Kdo je morilec? Ubogi, ožeti, stiskani, zasledovani ljudje, sužuji, kteri so se privadili molčati in hkrati spoznali v sebi zaspano moč. Neizobraženi in nepodučeui v no-beuej stvari (razven malo v veri), so rabili svojo moč kakor živali. Saj prav živalsko so ž njimi postopali. Za male krajcarje so morali delati, ljudje morajo celo sami pljug vlačiti, ako so se srečali s kakim možem se zlatim ovratnikom, so morali daleč od njega stati. Molčati so morali, drugače je prišel nad nje brič, orožnik, vojak, sodnik iu ječa. Sedaj jim je zavrela kri. Ko-
nevewu Keaaj nas obišče nesreča. Mnogo je rojakov, kteri pravijo kaj meni potreba tega, dokler sem zdrav zaslužim in se preživim, kadar pa umijem pa ne čutim nič. Ali taki nepremisli nič, kaj bode v bolezni in smrti z njegovo rodoviuo, to je se žeuo in otroci; ako je pa neožeujeu, misli naj na svoje stariše, kterim je tudi še marsikaj dolžan, ker ako so ti za njega leta in leta skrbeli v mladosti iu tudi ko dorastejo skrbe za doto, zakaj ue bi i otroci za nje ne skrbeli? Nikdo naj se ne zanaša za te krvno-žejne kapitaliste, tem ni druzega mar nego lastni žep in trebuh; ako njih delavce, kteri jim kapital nabirajo, obišče kaka nesreča, se pa za nje niti ne zmenijo. V starem letu so nam vedno obetali, da nam bodo zaslužek zvišali za 10 odstotkov, ali žalibog dosedaj je ostalo ie pri obljubi; sedaj nam plačajo ie uborni $1.40 za delo v nevarnem
uazavestni. Ko so se zopet nekoliko zavedli, bo eden druzega vpraševali, ako je kteri pobit, a vsi so bili srečno obvarovani razven John McLeoda, kteri je umrl okolu 6. ure zjutraj. Ko se je glas raznesel, da se je eden teb predorov zrušil in pet mož zasulo, hitelo je ljudstvo takoj ua mesto iu začelo kopati in odmetavati vstran kamenje, zemljo iu les, da bi jih rešili. Akoravno ni nihče več mislil, da bi še koga živega dobili,'vendar so hiteli delati kar je bilo v njih moči. Kopali so vso noč in drugi dau ves dpn, še le zvečer so začuli glas od zasutih delavcev.
Ko sem bil zvečer na prostoru uesreče, povedal mi je superintendent od Auacouda Cooper Mining Co., da se čuje glas zasutih rudarjev in izjavil svoje mnenje, da jih nekoliko še živi, a ue misli, da vsi. Ta glas je razveselil ljudstvo, ktero
likor srda in maščevanja se je nabralo v letih siromaštva — je sedaj vzbruhnilo. Nastopil je krvavi dau v Sjeničaku.
,,Pljug in postelj nam hočeš zapečatiti!" V temu stavku je izražena neizobraženost ljudstva, ktere bolj naravni nagib vodi, nego ve. Šestintrideset ljudi je sedelo na zatožni klopi zaradi umora treh uradnikov in vsi bili zatožeui groznega zločina umora. Vseh šestintrideset je analfabetov, to je, da uezuajo ne čitati, ne pisati! Nobedeu ni hodil
v šolo! In ali je od tacih ljudi kaj druzega pričakovati?! Ali se pravi tako modro vladati? Namesto, da bi med ljudstvo v deželo prinesli kulturo iu civilizacijo, namesto izobrazbe, podajali so mu knuto, bodala, kopita pušk, smrt in ječo, ako se v skrajni bedi, v obrambi (namišljeni) trohice imovine upre. Ta pravda je zgodovinski dokument prokletstva vrednega magjar-skega gospodarstva na Hrvatskem.
Kaj bode prišlo, o tem je dal zatožni spis predokus. To je pravi politični namerni spis najhušje vrste. V#tem se glasi: »Žalostna isti-ua je, da so v poslednjih letih od več strani poskušali, naše še neizobraženo kmetsko ljudstvo naščuvati proti duhovnim in svetovnim oblastim, d3 s tem nekteri agitatorji pod neediuim iu razburjenim, proti oblastim naščuvauim ljudstvom lastne egoistične koristi zasledujejo, ali boije v kalnej vodi ribarijo. Ko je bila na primer pred
im BREWING CO.,
LAZE LINDEN,
MICH.
Prodaja se povsodi vf sodčkih in steklenicah.
uekaj leti v seujskej biskupiji uvedena glagolitiška liturgija, kar su takrat smatrali za narodno pridobitev, našli so se agitatorji, kteri so med narod razširjali vest, da hočejo s pomočjo glagolitice iz katoličanov napraviti grško-pravos^avne. Kljubu podučevauju od strani duhovščine in oblasti je prišlo na posamezuih krajih do nasnstev proti duhovskim iu svetnim uradnim organom, v mnozih slučajih j. bilo potreba vojake odp jslati, da 6o napravili red in mir. Vendar s. ostali neodkriti pravi krivci, tajn ščuvalci in rovarji, namišljeni prijatelji, v istini pa nasprotniki il sovražniki ljudstva. Komaj je nastal mir, že so pričeli precej časa pred volitvami za deželni zbor novi zapeljivci zopet z nere-m co ljudstvo begati s klicem, da hočejo pristaši narodne stranke ljudstvo Magja-rom prodati, in da bodotiu\edli uove davke, stare pa povišali, pljuge, brane in drugo poljedelsko orodje pa zapečatili. Zaradi tega ie nastala v mnozih krajih ljuta vulii-ua borba, v kterej so pristašem narodne stranke pretili z smrtjo iu požigem, in to pretenje žalibog tudi večkrat iz\ ršin. Ni se še polegel ' vihar te volilne borbe, ko so se pričele meseca juuija volitve za srbski cerkveni kongres. Tudi se je glasilo Magjari hočejo Srbom vzeti cerkveno in šolsko avtonomijo iu ž njo pvavico na bogate cerkvene zaklade. Ko so bile te volitve že končane, niso brezvestni agitatorji
še pustili ljudstvo pri mitu. Ras širjali so vest, da bodo na vsej cekvah razobesili magjarske zastavi m da bode temu sledilo zvišani davkov. Taka vzuemirl|iva porJ čila so poslednji čas iz Karlovca ujega okolice razširjali so sosedi okraje. Ljudstvo je pričelo pd sebuo po noči stražiti cerkve, da ij bi bile zastave razobešene. Ljuf, ->tvu so uatvezili, da ako bode zj -tava 24 ur vihrala ua cerkvi, pi }>ada ona občina pod l eomejeJ "blast Magjarov. Dosedanja upravi se jeuja, finančna oblast b de vsi v?eia pod svoje področje hd. Tfl brezmiselnost, ali za v ižubražl /.aostalim ljudstvom onega kruj verjetno vest, so prinesli kmetje i r, Karlovca v Sjeničak dne 17. sept., i»rz > se tam raznesla in še istega dne se je narod zbral pri cerkvi iu jo stražil. Od 17. sept. naprej j.> vsako noč stal na straži oddelek oboroženih ljudi. To se je tudi 'godilo v noči 20. sept.
Dne 21. s-pt. zjutraj so šli ljudje domu, ker po duevu niso cerkvi stražil i, pač pa so se kmetje met seboj dogovorili, da mora vsa! kdor vidi kakega tujca v vasi^; hrup znamenje,ako bode niagj; zastava razobešena se bodestrj l moinarji in bitjem plat Istega dne so došii v Sjeij vodja zemljišne knjige Jurij novič, okrajni predstojnik Ulni komisar Lueijan Broz geometer Peter Djakovič.i * ko se je poslednji takJ
'"lgj ^pako samoFta
trtnijo in kupčijo, ako gre v staro [moviu . ga meščansko pravo in »eriški potni list tudi varuje ka-jsituosti avstrijske oblastnije, glede vojaščine, ako kdo t»rez svoje krivde na že-|h, tovarnah itd. tudi laglje kako pravico, ako je me-pv.iko porogljivo gledajo Ame-I, ako zvedo, da je kdo tukaj it, sedem in več let in še ni Itn. V nekterih državah, po-[o v Montani že skoraj ni več dobiti ako ni iskalec dela meš-
Hll.
Danes zopet opominjamo ue le fsi uuv čitalce, temveč vse uase-ie rojake, posebno delavce, kteri dosedaj iz kteregakoli uzroka imudiii si pridobiti meščansko [ravo te d'-?ele, ali države, v kterej | i vaj o.
Povedali smo tudi že kako pokušajo gospodje kapitalisti in tudi [avadui meščani kako bi omejili olitičuo pravo delavcev. Mi vi-|imo g spode te dežele pri tem de-že v raznih državah. V južni Carolini so že odvzeli volilno pra-lico vehkemu delu delavcev. V Lhode Islaud in Louisiam se ravno idaj bavijo s tem delom. Tudi v [ržavi New York delajo že po-lšnje v tem oziru. Princip tajne [olitve pri prvotnih volitvah ho-wjo odpraviti za vse one, kUri ho-ejo biti deležu i pri imenovauju kandidatov. Tudi nameravnoom^-*nje uasljevauja naj v to služi, da Priseljenim meščanom, posebno delavcem, odvzeti politične pravice.
Da se zamoremo proti namera-raui politični brezpravnosti naseljenih delavcev vspešno boriti, ne ■kaže nič druzega, da si vsi prido->imo meščansko pravo iu slovesno ■protestiramo proti omejevanju po-[litičuih pravic. Zato rojaki, po-(stanimo meščani Zjed. državi
Ni pa le edina politična borba, ktera zahteva od naseljenih delav-;ev, da naj si kolikor mogoče preje omislijo svoje meščanske papirje. Tudi popolnoma gospodarske ko-Iristi silijo ua dnevni red. Pove-[dali smo že, da je postavodajalstvu Albany, N. Y., Vložen postavni po kterem naj bi bili tuje-
zali meščanski pf ^ir kadar se zopet vrnete v ZjedJjdržave. V gorej omenjeuje kraje J»de zelo težavno hoditi, ker vse nJ?elbinske oblasti 60 opozorjene na nje, ker so kon-trakt »rji in trgovci z dogami poslednjo jesen toliko ljudi sem zvabili pod koutraktom. V obče pa meščansko pravo vsem rojakom koristi ; in trsikdo je že rekel, da ga ue boje več uaz?.j v Ameriko, ko je prvič ali drugič domu šel, ali ker se zarečenega kruha vedno dosti poje, se je tudi pri ujih zgodilo da so kmalu zopet uazaj prišli. Kedo pa ve, ako bode to sem iu tja ro-mauje še šlo, ako omejijo naseljevanje in oblasti zvedo, da je kdo že 5. 6 ali več let tukaj bil, se zopet sem vrača in bil tako nemaren, da ni postal meščan, tacemu 'gotovo ne bodo dovolili se naseliti, že sedaj so to zabraujevali. Rojaki vzemite meščanske papirje, ti so vedno koristni, vedno Vas varujejo in uikdar ne škodujejo. Ali ni ponos iti zavestno na volišče in oddati glas proti svojim tiranom, era motno pa biti tukaj po mnogo let. a ue si pridobiti meščansko in volilno pravo?
Toraj sezite po meščanskih papirjih Slovenci v seh državah ! Zavedni rojaki, priganjajte mlačne, pojdite ž njimi do oblasti, pomagajte jim, sa; to je n*m vsem na čast. Bojni klic proti našim zatiralcem bodi od slovenskih delavcev: Svobodno občno volilno pravo na podlagi meščanskega prava.
Tue čolnine Se ooij razširi in še uspešneje tekmuje tujezem-ski obrtni j i.
Kako pa je z istin::o izkušnjo, ttero so naredili ameriški delavci bombaža nasproti teoriji slobodne trgovine? Res je — in v tem imajo z .govorniki slobodne trgovine prav — da varstvena coluina ne varuje zaslužke delavcev. Pri amerikanski obrtuiji z bombažem so tudi zaslu žki vpadli pri najvišji varstveni column Zakaj? Zato ker so vsled zboljšanih metod povišali izdelovalno mogočnost posameznega delavca, a pri tem niso potrebovali kakor gospod Schouhcf zatrjuje
'tudi praktično potrjuje, o tem dolje delavci pri bombažu v New England državah skušnjo. Var-stve.ua coluina jim ni nič pomaga-Ia"> fin jim pripomogla, da bi do-s6?1,"! višji zaslužek nego povprečno fna teden; niti ta zaslužek .kterega ima slobodni trgovec Schynhof kot dobro življenje —jih m daroval pritiska tekmovanja ce-delalnih moči. Ali kolikor dale£ je poseglo tekmovanje, tako daleje so se pojavila tudi načela, ^tejf-a odobrujejo slobodni trgovci ,u dovolijo obšežno polje. Iu de-^avpi pri izdelovanju bombaža v England državah so zvedeli,
Svetovno tekmovanje.
Poslednja številka ,,North American Review" prinaša članek od Jakob Schonhofa, zagovornika slobodne trgovine in ta hoče dokazati, da zamore amerikanska obrtnija pridobiti svetovni trg, ne da bi zaslužke znižali, temveč poudarja, da je potreba obdržati pri tem kolikor mogoče dobro življenje delavcev.
Prilika, ktero pisatelj članka navaja, je v tem trenotku važna. „Ka-ko zamorejo visoki zaslužki in nizke cene ostali svet nad vladati? O b r t-
bolj spretnih in izvežbanih delavcev, temveč so te nadomestiii z manj spretnimi možkimi in ženskimi delavci v kolikor mogoče visokem številu. Trgovce je v to c</. ueje izdelovanje sililo ue sicer novanje med seboj, temveč l^j p0_ treba, da za njih blago pridobe svetovni trg. In ta potreba je gotovo tudi njim izročila v e b domači trg vsled varstvene coluiue. -Domači trg pa ne zadostuje kakej obrtuiji, ktera je razvita, in le prehitro se napolnujejo zaloge, ker domaei ue zadostuje za uporabo blag«^ Nastane preostane«! in v prodaja tega je iskat; kupcev ua svetovnem trgu m potreba tekmovati s tujim izdelkom. Ker se pa razvoj kakeolirt-nije do ogromnega pridelovanji>ne zabranjuje in ne omejuje, temieč celo podvizuje, toraj ne varuje &v_ mače obrtnije proti tekmovanj svetovnega trga.
Ameriška bombažna obrtnija je že napredoval i v pridobivanja svetovnega trga že pod McKinlevevo postavo. Ali objednem so upali tudi zaslužki. Pod demokratskim ta-rifom, kteri je bil glede bombažne obrtnije zboljšaui varstveni tarif, je doseglo izdelovanje ameriškega dela še bolj sijajen posledek. Ali da bi to veliko izdelovanje, tudi prineslo boljše življenje, ali boljše zaslužke delavcev, o tem ni bilo niti govora.
Nasprotno, kapitalisti so delavcem dokazali, da zamorejo isto izvršiti pri nižjih zaslužkih. Kazali so na jug, kjer mnogo slabeje plačani delavci več izdelajo iu tudi za-
\
j	o------------ — ------,
da/ slobodno tekmovanje ne pripišejo kapitalisti kot zmaga „do-Jif^ega življenja" ali ,,višjih" zaslužkov njih delavcev, temveč kolikor mogoče nizkim zaslužkom.
Mislimo naprej!
Živimo v času brzojava in brzo-glasa. Z neznansko naglico se podi mimo nas na političuem obzorju nepričakovan dogodek za dogodkom. Sedaj stojimo v znamenju absolutizma. A dolgo to ne more trajati. Sluti se sploh, da stoje pred durmi še imenitneji dogodbi, ki bodo pretresali in celo premiujali lice državi. Slovani, in zlasti mi Slovenci, čujmo, da nas ti dogodki ne najdejo nepripravljenih! Mislimo naprej!
Celo nemški listi prinašajo ved-bolj določne trditve, da naj pa-d^^ualizem iu naj se Avstro-Oger-ska razdeli v narodnostne skupine, katere naj same upravljajo svoje kulturne in gospodarske zadev6j ju ie zsl vojno in druge skupke stvari naj se napravi mal parlament. To so jako važna vprašanja. g katerimi se nam bode zua-biti bečati že v novem letu. Za danes navajamo samo kos članka iz splitskega ,,Jedinstva", ki se glasi.
»Kaj hočemo? Hočemo, da se slovaQgke zemlje na slovanskem jugu stope v jedno celoto; hočemo, da sq naredi konec zistemu v slovenskih zemljah ter v Istri in Hrvatski in negotovosti v Dalmaciji.
ristiio nrvatsfci misli; b.iez njega, brez tega gibanja, bi se ona ne I mogla nikdar niti oživotvoriti.
Zjedinjena mladina hoče napraviti pot zbližanju, in ko ga napravi, | kam naj se složni bratje napotijo, da zgrade tako Hrvatom, kakor1 Slovencem in Srbom, svobodni! skupni dom, ako ne po potu do Zagreba?
Kdo naj se pa, izmed toliko raztrganih zemelj na slovanskem jugu. postaviua čelo, da se tako izrazimo, slovanski pijemonteški ulogi, ako ne Hrvatska? Zastonj je, ogibati se te misli, Hrvatska je v sredini, je še daues država in je sama po sebi priroduo središče slovenskega in srbfkega sveta. Kriv je pa naš razpor, ako Hrvatska sedaj ne more delovati na izvrševanje velike za-dače. Naš razpor vzdržuje v ujej zuaui zistem. Ko se Hrvati in Srbi zbližamo, ko se zjediuimo, postavi se Hrvatska na svoje noge.
Iz vseh teh razlogov se ne proti-vimo novemu gibauju, ampak je pozdravljamo. Vsak korak v slovanskem smislu bode koristil slovanski misli. Brez nje, brez Hrvatske, se ne da, se ne bo, i u se ne more rešiti slovansko vprašanje na jugu, novo gibanje bode pa všaj približalo Srbe slovanskemu gibanju, v katerem jedino Hrvatska pričakuje svoj spas.
Tako bodemo vsi na jugu, kakor tudi Cehi na severu, vedeli, kaj hočemo. Udušiti hočemo med seboj vse one razprtije, katerim smo doslej žrtvovali srečo, svobodo, bodočnost in jedinstvo domovine."
Slov. list".
kom.
Kako zaupanje uživa uaše štvo med našim narodom, dokal število udov, knjti ui še minol^ leto kar je ustanovljeno in že štej' 52 udov, v blagajnici se nahaja 250 dolarjev. Umrl še ni nobeden ud. K vspešnemu napredku pripomogli so naši vrli bratje pevci, kterim tem potom izrekam srčno zahvah .
Dopisi.
Rosevale, Pa., 11. jan
Blagorodni g. urednik I^Loledar sem prejel, čestitati j^Hno-ram k temu četrJ^H^^Bn 1 kajti on nadkriluje nike svoje. Obliki tisk, čist ter lah slovenski, vse, vse poroča. Želel bi segal še jedenkrat to' Seve, za 25 centov pričakoval v našem jeziku
Pojasnilo«
Cenjenim gosp. rojakom, odjemalcem mojim Bi dovoljujem tem potom nazuaniti, da prodaja po sIoa . naselbinah nek človek rodom Hrva t manje in široke postave iu ogorel« -ga obličja, zlatarsko blago dvomljive kakavosti po visoki ceni in tu pod mojim imenom. Pozor tedaj^ ker jaz nisem odgovoren zato, se kupi pri druzih prodajalcih uporabljajo moje ime v svoje svrl Izjavljam tedaj, da nimam tf nikakih agentov in opozarjam,, uaj vsakdo, kdor želi pri meni j kupiti naroči ali pismenim po^ ali pa potrpi, dokler se sam ne< sim na dotičui naselbini, kjej brez dvoma kedo osebno pozuj Z vsem spoštovanjem: JACOB STONICH, 89 E. Madison Str., Chica§
SUPERIOR STOCK
pivo je najboljše iu n a j č i b t e j e.
Vsakdo pravi takof
in kar vsakdo pravi, mora biti tudi res.
BOSCB BREWINGS.,
LAKE LINDEN, -
^^Mi pijete ' m!
■ SDPEHIOF JM STOCK MM PITO
f je priporoče^fl vseh zdrav^B JIfBlg^^/^ kov zaradi fl a čistosti in ujfl ■ŠKpvrstuosti. Mj
Express Oom^., KterPjS 6. jan. iz New Yorka pobegnil okravSi družbo za $10.000.
Nevaren slepar nbegnil.
Na zelo predrzen način je pobegnil iz policijke ječe v Jersey City miuolo sredo slepar in goljuf Henry Straight. Prežagal je namreč železno okrižje na oknu stranišča in pobegnil. Njegova žena mu je prinesla med .,sandwichi" tri fine žage in zato njo isto popoludne zaprli in dali pod $5000 varščine; žena zamore dobiti 5 let ječe. Straighta pa še nemajo.
Delavci ponesrečili.
Syracuse, N, Y., 21. jan Med tem ko je oddelek italijanskih delavcev, poslujočih ua kanalu blizo Canostota počival opoludne, raz-letel se je kotel napolnjen z diua-mitom. kteri je bii v sodu gorke • vode. Dva delavca sta bila ubita,! eden pa težko poškodovan.
|
Zamenjal zdravila.
Hu d s o n . N. Y., 23. jan. Lester i Miller, posestnik hotela je bil že i dalj časa bolehal ua reumatizmu in rabil dvnje zdravil, jedno za mazanj. *, drugo za zauživanje. Včeraj1 večer mu je žena po pomoti podala arniko za zauživanje. Možje takoj spoznal zmoto, brzo dospeli zdravnik mu tudi ni nič pomagal in mož umrl zjutrnj olj 5 uri.
Obdacenje iskalcev zlata.
O t t a \v a, 22. jan. Kanadska via-daje i/.dala novo regulacijo glede obdačenje zlatoiekalcev. Davka je prosta oMeka. toda ne blago, ali z» druge osobe namenjene stvari, orodje, šotori in dr. Tudi živež bode i obdačen.
f
Z 60 leti mati.
T o r o u t o, Ont., 21. Gospa \Villiam Gillivray, stanujoča na štev. 30. Regent >tr., je danes povila deklico. Z^ua je 6tara 66 let,' nje mož pa 7S. (Ako ni to „raea", je pa amerikansko!)
I>tda*<" HI |H-i Žrif/U ZusliiZnk znižali.
\V h t;«J i n g, \V. Ya., 24. jan.
Domobol.
(Poljpki -.pisal H. Sienkiewicz.) (Dalje.)
Dospt-l je tako daleč, da je ta| izvršiti nameravane vred-.mali, pusti otok prav iz srca ljubil, noatne reforme. Letina je bila Njegov stolp zakrival ga je prec mnogo slabeja nego so spočetka i vsem hudim. Zapustil ga je pa tudi] pričakovali in bodo morali iz tu- zelo r-?dkokedaj na kako nedeljo' jezemstva dobiti živeža za 20 milj. ;dop.dudue. Tedaj seje napravil v
!	TE^JTr
noči vladal nad mestom in ko je danes solnce posijalo, se lesketalo milijarde kristalov. Po noči je bila na mnozih krajih odtrgana žicabr-zojava in telefona, električne železnice niso mogle voziti, ker je bila žica potrgana. Konjske železnice so le s težavo oskrbovale promet. Vsi vlaki imajo zamude. Iz Iowe, Indiane, Missouria, Wiscou-sina, Ohio, Michigana in Kansasa se poroča, da je za čevelj debelo snega padlo. Povsodi pravijo, da bode sneg zelo koristil pšenici in drugim sadežem.
Povodenj v Kentucky.
Louisville, Ky., 25. jan. Na mnogih krajih v državi preplavljajo reke zemljišča. Cloverport je preplavljen, ljudje se vozijo v čolnih. Pri Smithiand pogrešajo dva poštna jezdeca in se boje, da sta utonila.
j
Rumena mrzlica se oglasa.
Mobile, Ala., 22. jan. Dr. H. R. Carter v zvezni bolnišnici je v četrtek odpotoval v Miridian, Miss., 1 danes pa naročil posebni vlak, da se odpelje v Edwards, Miss., kjer je 6 osob zbolelo na rumeni mrzlici.
i
. Okamenele može in žene izdelovali.
i C r oo k sto n, Minn., 20. jan.
Tu so prišli na sled obrtniji, ktera 1 je odkrila tajnost okamnelih ljudi. Zamorka imenom Phenie Tiun je pustila napraviti od sebe podobo, a nastal je r tzpor vsled prodaje, na kar se je zvedela tajnost.
Zapnščeno mesto.
1 B u t te, Mont., 23. jan. Lump City je prenehalo biti. Poštar je J ' ostal tam dokler je mogel in se se-I daj tudi drugam preselil, dolgo ča-i sa je bil edini možki v mestu. Pred a j tremi ali št-rimi leti je delalo 2000
„ mož v sosednih ruduikih za srebro
d
Upadanje cene srebru je povod, da I se ni več splačevalo ga pridobivati j in Lump City je bilo prejo zapu-j ščei.o nego naseljeno.
Kriv utuor.i matere
G a I v e o t o n , Tex., 23. jan. Po-1 rota se je dva dni posvetovala glede
napravili v katakombah St. listus električno razsvitljavo in efekt je bil tako" izvrsten, da so eklenoli vsa podzemska grobišča Rima razsvetljiti z električno lučjo.
Velik požar v Chicagi.
Chicago, 17. jan. Veliko
trgovsko poslopje na vogalu Quincy
in Market Str. je danes ogenj uui- lav
čil, škode je $500.000. Osem tvrdk Pil
je zelo prizadetih.	so
dr
Znamenje ,.dobrih časov" v ('hicairi. od
Pr
Chicago, 15. jan. Včeraj so se
tukaj izvršili štirji samomori iu vo
poskušui samomori. Nekov Henry
Plessa Be je ustrelil ker ni imel dela;
iz enakega uzroka je zaužil Alb.
Blackburns mišico, pravočas-o so -
mu želodec spraznili in ga t.teli.
\V. E. Stahl se je ustrelil in sjn'pn 11
Bridget Kirley je skočila v vodo. cc ...	....	m
tudi njo so rešili. .
pv
j Hanna izvoljen zveznim senatorjem. V
c o lum b u s , O., 12. jan. Mark Hanna, uarekovalec politike je zrna- j gal. V skupni seji obeh zbornici p postavodajalstva v Ohio je bil danes v . izvoljen zveznim seuatorjem. nje- ^ . gov tekmec McKisson je podlegel. y
Tornado v Arkansasu.	j?
-	Chicago, 12. jan. Fort Smith, p
-	Ark., je poslednjo noč obiskal grozen v
2	tornado, kteri je zelo opustoševal 6
3	iu kakih 50 osob usmrtil, mnogo . je bilo ranjenih. Škodo, ktero je t napravil, cenijo na milijon dolarjev.
-	To je največja nesreča, ktera je to
>- državo kedaj obiskala. Na 8. in 9. i n j ulici, v sredini trgovskega četrt, je i i, bilo šest blokov hiš razdejanih. Ali ] si tudi na drugih krajih je razsajal < o vihar. Prebivalci mnozih hiš so i
bili pokopani pod razvalinami, 5- druge osobe so bile ranjene od pa-a dajočih kamnov in tramov. Da ie i- nesreča bila še večja, je pričelo pod ti razvalinami goreti.
Naprave za električno luč in to-
V	varna za plin ste bili razdejani, re-e- Silno delovanje so morali opravljati
V	pri luči bakelj. V obče menijo, da je 100 osob ranjenih.
X) Vsa zveza z druzimi kraji je bila th pretrgane, ker .bo bile žice za brzo-i

nesreč proi Portland, Ore., 15. januarjj Vsled razstrelbe dinamita, sta bilj dva rudarja usmrtena, eden p^ smrtno poškodovan v Eureka pri Bourne, Baker Co.
Zgubljen št raj k.
Elwood, Ind.. 1"». jan. lavci poslujoči v i ..wood tovaj Pittsburg Plate Glass Comp., so šli vsled tega na štrajk, ker družba naznanila, da vpelje plal od kosa, so se zopet na delo podj Pri novej naredbi so delavci odgc vorui /a ubita steklo.
\esreča v rovu.
A n a c o n d a, Mont., 13. jan.l Mat. Petrio. Mik- lvesino, Ulšar iuj dva ne[ ozuana Amerikanca, so fci-| li poslednjo noč zasuti v rovu Ana-j couda Copper Mining Comp. in jej malo upanja da žive dohe. (Dc pklupa lista nismo dobili druzegaj poročila. Uredn.)
Ponarejala novcev zaprli. ^ a u Francisco, Cal., 12. jan.l Tukajšnja policija je danes napravila dober lov ker je zaprla moža imenom Gilbert Kindall, v njego-l vem stanovanju pa našli popolno] pripravo za izdelovanje zlatov po I S5 in S10. Policija pravi, da jej prišla na sled celej tolr' nonareje-valcev zlatega denarja, ktera je po-j sebno ua jugu razpeča la svoje i ..izdeklke".
Xe bode pomiloščen.
S a n F r a n c i s c o, 15. jan. Salter D. Worden, kteri je bil krivim Bpoznan, da je leta 1894. o velikem štrajku železničarjev pri Sacramento prouzročil, da je vlak skočil iz tira in bili štirji vojaki usmrteni, bode 11. febr. v državni jetuišuici "v Felson obešen. Gover-ner ga ni hotel pomilostiti.
Žensko bodo obesili.
Montreal, 17. jan. Višji go-verner ni hotel pomilostiti gospe Olive Sterneman, ktera je bila k smrti obsojena zaradi umora dveh mož in bode v četrtek obef Olive Sterneman je oba moža oko zavarovaia in ju zastrupil
V
ustreliti, a ona mu hotela revolver na odvzeti in pri tem sebe ustrelil. Ta lls ženska je baje ,,lepa" in dvomJji- efc vega značaja ter na porotnike do-bro uplivala.	I
Šerif Martin in sodrugi pridejo pred sodišče.
Hazleton, Pa., 15. jan. V to- ^ rek dne 25. jan. se ima pričeti | 111 pravda proti šerifu Martin in nje- figovim pomočnikom, kteri bo dne Me 10. sept. 1. 1. morili štrajkujoče premogarje. Zagovorniki morilcev bodo odvetniki: J. T. Lenahan, H. \V. Palmer, G. H. Tourtman, tu Frank Wheaton in George Ferris. P( Javni tožnik Martin je imenoval P svoje pomočnike: John Garmad, 12 <Tohn McGarrahan, John Scarlet in B F- P. Leghran. Zatoženih je 80 m OBO*?, ker so pa člani premožnih ro-1 ^ dovin, u0(je prav(ja senzacijonalna. j B
t!
Strajk tkalcev.
r N e w\b e d f o r d, Mass., 17. jan. H \Se tu*«ajšnje tkalnice so zaprte. ■ Nijedeu tkalec Ult[ prejec ni šel E
i dauH8 delo. Pred Amshurt to- g • varu° J) prišlo do izgreda. Uradni- P 1 ki dru^e^	njjmj superinten- v
. dent s<k Btaii na Btopnjicah, a štraj- 8 - kujoči^ ^ na nje metaij kamenje in
i	da so se umaknili v pisarno. 7 Y štrajku je 9 korporacij, ktere ima-
a j° ^'ukaj 18 tovarn in do 9000 de- h Unija prejcev in tkalcev je t y 8^J(fenola naprositi vse organizirane i jfelavce dežele, da jih podpirajo, j jrVodje delavcev pravijo, da štrajk i / ne bode dolgo trajal ia se tovar- ' narji udajo; to bi že v soboto sto- b :a rili, ako bi ne bilo tudi na dnevnem j
ii	redu vprašanje odpravljenje kazni, si ktere delavce zelo prizadevajo, bosi •i- in priganjači pa te neusmiljeno o- kaznujejo.
ni Biddeford, Me., 17. jan. De-u. lavci tovarn Pepperel in Laconija
b
a družb kakih 3500 na številu so dajo nes šli na štrajk, ker nečejo delati a- za znižani zaslužek. bo Le wis t on, Me., 17. jan. V se Audroseoggin Mili je danes le 7 de-k- lavcev od 400 prišlo na delo. V io
druzih tovarnah dtilajo. uo B o s t o n, 17. j»n. Blizo 88.000 ija delavcev, kteri delajo v 70 tovarnah
Sra lefflraregapctcr^n^arai^^^^ podpirati) in te neznajo čitati in ust
pisati, pa jih tak naseljenec spreii od'
lja se smejo naseliti in živeti v di^, žet
žini 21 let starega naseljenca;	veg
uo isto velja o ženi in o malih ocl^ brc
kih, ako neznajo čitati in pisati, jDa
so v spremstvu moža, kteri je tejjL ^
sposoben.
Postava je izvzeta samo za
ljence iz Kube. Postava stopi| v rel
veljavo tri mesece po sprejetju. . prj
Fo postavi toraj se ne bode sn^j go
nihče naseliti, kteri je star 16 let' a 10
ne zna v nobenem jeziku pisati pr
čitati. V ozir se ne jemlje ne br^t bo
ne sin, edino ie sin aii mož, kte|r- H.
je 21 leto prekoračil iu potuje z Fr
stariši ali ženo. Kakor hitro j/Q Ja
predsednik podpiše postane veljav- bv
na v 3 mesecih iu je velike važuosti fc
• F
za naše rojake, zato jih opozoruje- ' mo na dauašnji članek: „ Postanite os meščani!"
Vsi so enaki.
V nedeljo so dobili policaji v New Yorku povelje strogo postopati pro- ^ 1 ti saloonerjem, kteri prodajajo ta N: dau pivo, in prijeli 102 osob zaradi dt prekoračenja točarinske postave. VJ Gostilničarji so sedaj zelo jezni ua ki Tammany policijo in nje politikar- d< i je, ker mislili so, Bedaj je vse do- k' ; bro in bolj brezskrbno točili. Tudi b ' v Br oklyuu, v Long Island City ^ 1 in druzih krajih so napravili lov na j(
>	gostilničarje. Toraj se gostilničarji i' 3 lahko prepričajo, da so Tamnqany 8 1 demokratje prav taki kakor Platt d 1 republikanci.	' A
1 / i ,- Xadcestne železnice in elektricite^
si Novi župan Greater New Yo/j£a
*, je v svojem nastopnem govoru f^- ]
a omenil, da bode deloval nato, o& j
i- nadceBtne železnice omislijo elel.^r;_ j
k citeto za gonilno silo namesto; i
o sedanjih lokomotiv, ktere v
a delajo mnogo nesnage v
>	Newyorška Manhattan drrjž|[ja ia (Gouldi, Sage in dr.) se že b^yijQ io z vprašanjem kako bi ceneje toj Qa. aj pravili. Pripoveduje Be tudi, d|ag0
>	že kupili tovarno, ktera bodej VB0 potrebno napravila. Tudi Br|)ojf_
lo lynske nadcestne železuice fo preobrazili na električno g0U|iltj0 a- moč, to pa Že za to, ker jej kom^^
Ai : iflMHBl
ljubi nam ,,Glas Naroda", list de-! pQl
lavcev, pa želim ohilo dobixh na- pj£ ročnikov, vsi stari naj ti ostanejo jja zvesti, a pridobi še mnogo, mnogo j žjr novih predplačuikov; posebno pa uo opozarjam rojake na lični Kaledarj ^^ »Glas Naroda" za leto 1898., kteri1 BQ nam podaja mične povesti, dosti; šale iii zanimivosti, ne velja več' kakor 25 centov, poštnine prosto, j Rojaki sezite po njem, nikomur ne j ye bode žal za 25. centov!
Mat. H. Kobe, II. tajnik.
ne
Horr, Mont., 3. jan. ^ Cenjeni mi list, „Glas Naroda", ne danes hočem po tebi naznaniti ro-jakom kako se nam tukaj na Horr godi. Od več prijateljev in znan-cev sem dobil pisanja in vprašanja, n{ ako bi bilo umestno sem priti, ker za se je pred letom tukaj še precej do- m bro delalo iu lahko delo dobilo, ali m zislužek ni bil velik. Sedaj je pa tukaj vse drugače, ianBko leto, to je 1897. aprila meseca smo tukaj ustanovili Union, a družba ni bila y s tem zadovoljna in smo tri mesece ^ bili brez dela. Po trimesečnem j štapauju smo se zopet pomenili s j p poslancem družbe iu tudi delati i q pričeli; oni kteri delajo v rovu še j -j nekaj zaslužijo, ali žalibog za nas, ht kar nas dela na kok vardu ni nič ^ boljše ker moramo delati za staro v • plačo; na boljem smo le toliko, da [ - moramo vsaki mesec v blagajnico 6 a Unie plačati $1. Mr. Veleti, naš j a superindent, nas je na čudni način ( o prevaril, vedno nam je pravil, da , i- bodemo peči pulili ua dva šihta.in )' govoril da dobi mnogo novih na-r, ročil, da bodemo na 48 ur peči je spraznovali iu bolj malo nasipali; i- res dva meseca smo tako delali, a č, sedaj je poln yard koka, novih na-rt ročb pa ni. Sedaj delamo na kok | yardu samo tujci, nekaj nas je malo in Slovenc^unltalijanov tudi precej, a n- uubd^^bzna dobro angleško go-v, vor^^^n le po 3 do 4 dni na ^l^^i^^^^^^^wgati Bi nemoremo ^kče naj dela, aii naj Bm pravijo. To po-H naj nikari sem ne HBc mnogo nas rado HB bi vedeli za drugo mfiiv kratkočasimo b pu-
Hia ali drugi sorodniki še le- lji ■to od naše Jeduote. Toraj la mnu, pristopite k društvam do- ro Hner je čas ker sloga jači, nesloga zv y tlači. Odboru društvu sv. Jožefa nc ^ pa kličem: Delujmo složuo, ljubi- oj mo se med seboj kakor pravi brat- „<. je! Vsem rojakom po širnej A me- u: riki vošim veselo novo leto, tebi ša dragi mi „Glas Naroda" pa želim ks dober vspeh in v tem letu mnogo R podpornikov. Z Bogom.	b<
J. Germ, II. tajnik.
Forest City, Pa., 6. jan. Spoštovani gospod urednik! Za-larjeva družina je dospela sem iz Btarc domovine čez Francosko ka-^Mkor ste jej Vi naročili in skrbeli ia ^La njo; družina je bila zelo zadovo-Ana z vsem potovanjem in potrežbo, C( Btiisi v Švici po Vašem zastopniku a' ■tomelnu, dalje v Parizu in na st Biku francoske družbe. Meni je lj Hčila družina, da naj se Vam 2 ■tlim za vse iu Vas vsem Slo-BUm in Hrvatom priporočim ^nstnega moža in kar Vi komu u ali obljubite, to je tudi res. 8 A naj se le b popolnim za-Ha do Vas obrne kadar domu ž ■ali koga sem želi vzeti. Še! F Sevala, za vso skrb in pripo- I Hzalarjeve družine. S po- 1 R	John Telban. ^
Hp Calnmet, Mich.. 10. jan. | BKenjeni gosp. urednik „Glas Na- i ■a", v posledujih številkah tega sem čital dopiae iz Calumeta in objednem tudi vabilo na obilno ^^ udeležbo občinstva k zabavni dra-matični igri, z sodelovanjem slo-; venske godbe na novega leta večer, B to je 1. jan. Pri tej zabavi se je m res marsikteri obraz radosti smi-: jal. Ples je trajal do 12. ure v noč, j fe nikake neprilike ni bilo, za kar grč mL zahvala vsem udeležuikom.
f Dalje moram danes omeniti iu Hbojakon^H^^kiti, da naša sloven-■pozabi Slovencev, ■a kjer le mora^^ Bivala pr^M
taliji pojavljajo nemiri 9 juha, je kabinet določil, ^H :ličejo 100.000 rezervistov fH »rožje. Ljudstvo kriči po kruhlH i vlada jim bode dala svin&emfl ruo. O Italia, benedetta!
Filipopei, 25. jan. Dane« e končala tri dnevna druga pravdfl iroti kapitanu garde Deču BoičelltH :aradi umora igralke Ane SzimonsB n bil k smrti obsojen ; policijskiH lomisar Novelič je tudi k smrti B ibsojen; Nikola Boičeff pa opro-fl ičeu.
Domobol.
(Poljpki spisal H. Sienkiewicz.) B
Dospel je tako daleč, da je tafl mali, pusti »tok prav iz srca ljubil J Njegov st >lp zakrival ga je predB vsem hudim. Z ipustil ga je pa tudiB zelo r-dkokedaj na kako nedeljo« Jop.»ludue. Tedaj seje napravil vj| svojo temuo rudečo obleko z srebra nimi gumbami, to je bila unifornB Btražnika, na prsa si je napel vfl križe in kolajne, ter ponosno dvigfl svojo sneženo belo glavo, ako J tako iz cerkve stopal <->d službB božje, čul je za seboj govoriti Kreol^l „V iBtini imamo dostojn ga straiB nika na svetilniku, ni malikovalecB ako je tudi Yankee". Komaj je bilafl služba božja dokončana, takoj se jej zopet podal na svoj otok, kjer se jefl čutil srečnega, ker še vedno dR vrjel da ima trdna tla pod nogamiB Ob nedeljah je čital španski časnikB kterega je v mestu kupil, in zelo ^ poželjivo gledal po vesteh iz Evrope. 1 Ubogo, zvesto src«! Na tem od- j daljenem svetilniku, na drugsM strani svetovne kroglje, je še zveBtfl in gorko bilo za domovino. Sem ifl tja se je tudi zgodilo, da je stopfl raz stolpa in se malo pogovarjal prevoznikom Johuom, kteri mu fl sleherni dau pripeljal živež. Todfl vedno bolj se umikal družbi. NH več prihajal v mesto, ni čital nofl benega časnika več, tudi z JohnoB ni več politiziral. Več tednov B
*ul Lee. Ko je „Maine(? do trdnja- ] ▼e Morro dospela je pozdravila \ špansko zastavo in iz trdnjave bo 1 pozdravili Amerikance.	<
Na viBokem morju ae je potopil ; dne 24. jan. paruik ,,Tillie", kteri je a vozil za Kubance dinamit, topove, puške, naboje in druge vojne po- j trebščine. Štirje Kubauci so vto- j nili, drugi se rešili. Kubanci bo j mnenja, da je izdajalstvo uzrok te- j mu potopu.	]
Evropejske in drage vesti.
Paris, 19. jau. Policijskega agenta Renarda je danes napadel anarhist Etievant z nožem ter mu zadal 20 ran. Na pomoč došli policaj ga je razorožil po težkem naporu in odgnal v ječo, a šh lu je Etievant z revolverjem streljal in enega policaja ranil.
London, 19. jan. Tukaj s. mnenja, da Avstrija ne bode za-1 mogla izvršiti nameravane vred-, noatne reforme. Letina je bila j mnogo slabeja nego so spočetka pričakovali in bodo morali iz tu-jezemstva dobiti živeža za 20 milj. | fuutov šterlingov, (mogoče jo muio preveč). To bode pa baj- slabo vplivalo na vrednostno reformo. V Avstriji so že nekaj časa sem na-kopičevali zlato, a to bode moralo sedaj v tujezemstvo. Te razmere bodo tudi vplivale, da bodo vrednostne papirje, kteri se na tujem nahajajo vrgli na avstrijski trg in kurs bode vpal. (Ali je pa vse le . borzni in judovski manever.)
B e r 1 i n , 20. jan. Državni zbor je odobril predlog zveznega sveta, da se nemškemu Lloydu skozi 15 i let dovoli po 1,500.000 mark na > leto, da bode ta družba vsakih 14 dni enkrat vozila ua Kitajsko z
-	brzimi parniki.
[ London, 20. jan. ,,Central ) News" poročajo, da je vlada gledč . položaja na Kitajskem sklenola i pomnožiti pomorščake za 5000 mož, i kurilce in strojevodje pa za 2000.
London, 20. jan. Poroča Be da je Japonska kupila križarko ,,Abreu", ktero stavijo na Angleškem in jes koraj gotova, za $70.000
-	funtov šterl. od braziljanske vlade s ker ona gaje naročila. Euakoje
Umazana skopošnost najbogatejše
žene.
Na letnem obedu Medical-Legal Society je govoril dr. Brudenshaw o ,.zlorabi dobrodelnosti" in povedal, da je gospa Hattie Green, najbogatejša žena v Ameriki, došla v dispeusarijo in bila zastonj lečena ter dobila zdravila, vedela je tud tako vplivati na zdravnika, da jo je še na domu zastonj zdravil. Neka : druga bolna žena je pa milijonarsko j skopuhinjo ovadila in zdravnik za- ; hteval $600 za zdravniško oskrb, j tožil je ženo in dobil plačilno povelje. Hattie Green je vedno k zdravniku prišla v zelo ponošenej obleki.: Dr. Brudenshavv je povedal tudi, j da je nekoč došel v dispeusarijo j <
predsednik najbogatejše zavaroval- : ^^^mmm^^m^^
nikov iu rekla, da je bila takrat popolnoma blazna vsled razburjenja in jeze, ktero je vladalo po vsej vasi.
To pripoznanje lazjasuuje ves po- 1 ložaj, žena je bila blazna vsled razburjenja in jeze, ktera je vladala po vsej vasi. Iu to razburjenje iu jeza je sad onega sejanja zatiranja in klapčevanja, ktero so nasilniki i tako bogato sejalii Zastonj je bilo j govorjenje zagovornikov, kteri so kazali na nevednost, na gospodarko i siromaštvo nesrečnikov, kteri so! sedeli na zatož^ni klopi; zaBtonj so : j navajali, da so ti ubogi kmetje tr-: peli pod nekake vrsto suggestiona. Državni pravdnik je zahteval se-; damindvajset žrtev — smrtnih ka-iui. Naše krvno sodišče pa mu je dovolilo jeuajst.
Kratko iu lakonično je poročal Reuterjev brzojav po svetu dne 23. dec. iz Zagreba.
„V pravdi zaradi umora urad- i uikov VSjeničaku je bila včeraj popoludne izrečena sodba. Od 36 zatoženih jih je 11 k emrti obsojenih, 1 n« dveletn« , drugi ua triletno ječo z samotnim zaporom vsako leto na dan dejanja, 2 vodja sta ob- ■ sojena na 10 let težke ječe, 4 zaradi { tatvine na dve leti do 10 mesecev. 1'roti jednemu je bila zatožha ustavljena, 16 jih je bilo oprošče-; uih".
S torn so listine zaprte iu rabelj zamore svoje delo nastopiti.
Necega ane bodo pa te listine zoper razgrnili iu prave krivičnike poklicali k ubračuuanju!
Uredništvo »Glas Naroda pro-'
sim, da priobčite nastopne vrstice V cenjeni nam list. Sporočiti ne--mam nič dobrega čitalcetn „G!ae Naroda", pač pa žalostno vest o1 smrti svojega brata Mihaela Sutej, kteri je umrl v Walkerville, Mont., L vsled {»onesrečenja v srebrnem mlinu. Dne 2. jau. je šel zdrav na Mtteln kakor po navadi, ali popoludne ^kie tako hudo opekel, da je dne 4. ^^ [m» mučnej bolezni umrl, due i Bu smo ga pa Bpremili k po- * B>mu počitku. Pokojui je de- i B Alice Co. v Walkerville, ;
B Akoravno imajo v Butte i ■ in bil pokojni ud onega . a zaostal z svojo meseč- i uiuo, zato mu ui društvo pogreba preskrbelo, ampak Alice Co. Zato- < raj rojaki, pristopite k društvom j
precej oddaljeni kraj Bezič, da prične nv-riti,feta si ostala dva ogledovala Sjelm ak. Naj preje bo šli v ^^nliu, potem pa k cerkvi, odkoder, I Buiraben razgled. Med tem je do-Btudi župnik Nikolič iz šole do-Bin oba uradnika sta ga obiskala. Biaj fto bili nekaj minut v £ap-B->u. BO se zbirali ljudje okolu ■ve. Ko so ti to zapazili OBta-B«> župujišče Cvijauovič, Bro-Bč, župnik (pravoslaven) Niko-■n njegova žena župujišče. Cvi- j Bvič in Brozovič sta šla proti ^^Bačevacu Mogoče sta slutila Brnost. Župnik Nikolič se ženo B» o« t al pred župnj iščem. Ni-Bč je dal cerkvene ključe Stojan Bttleku f\\ ta šel k cerkovniku, BPri poslednji je cerkev otvoril. B'akoj nato je bilo čuti plat zvona 1 B^'ti. Iz vedno bolj m.iožeče se tolpe ^Tje bilo čuti klice: ,.M ramoMagjare W nazaj pripeljati!" V dveh oddelkih r no tekli ljudje za Cvijanovičem in Brozovičem. Oba so vjeli iu k
i cerkvi pritirali.
k Zatožben spis potem o})isuje na
^široko gr -zen poboj teh treh urad-
Kasledek nesrečnemu dejanju ne-
^piib kmetov je bila naša krvna
^Lija. In ako teb 11 žrtev umore,
^ke pa v ječe odženo, not* m še
B^^ua ta drama. e kakih
^Etov je v preiskavi in priča-
|Hbsodbe.
■dna zatoženih, ktera je že
Bkrat bila t<jžena pri našej B obstala svojo ki i /do. To ^kietica Marta Lončar, tudi ■a deležna uumrtenja urad-
Ko smo se izkrcali nam je prišel ^sproti španski pomorski kapitan fcostoa, ter nas spremil do orožar-nice, kjer so nas takoj obkolile oborožene straže. Kapitan Lam-berton je rekel, da se čudi, da trdnjavo kljubu tem n, da se je podala še obroženi stražijo; kapitan -ostoa pa Je odgovoril, da se ni podal, temveč belo zastavo zato potegnil, da je žene in otroke v var-stovo spravil. Zapovednik Lam-berton je zahteval, da morajo Spanci orožje odložiti, drugače bode na novič streljal na trdnjavo. Kapitan Sostoa je odgovoril, da mora preje govoriti z višjim zapovedni-kom in prosil, da mu pogoje napiše.
To seje zgodilo in Spanc. gQ ^
dalje pogajali, zakar so dobili dve ure odloga. Mi smo 8e podali na
ladijo „Petrel" in ob m ure bo opanci zopet poteguoli belo zastavo.^ Ko smo mi zopet došli do orozaruice, so Spanci odšli z orožjem.
Manilo bi že dva dni preje zasedli, ako se ne bi sezalnice ladije ,,Raleigh" nekoliko pokvarile Ko smo vozili v zaliv Manile je umrl glavni strojevodja „McCulloch" Fr B. Randall, vsled kapa, nasto-pivsi vsled hude vročine.
Kakor hitro so domačini opazili da so Spance pregnali iz Cavite došli so v tropah, da bi plenili in rol pali. Napadli so bolnišnico, a mi odvedli ranjene Špance v Manilo. V San Roque so hiše Špancev ople-mli, iz orožarnice so živež in pohištvo odnesli.
Španci so imeli dobre topove na ladijih, ko smo na nje prišli smo ves nevaren tovor zmetali v morje
potem pa poškodovane ladije po-žf *
^ vojaki so bili zelo navdušeni z. vojevanje; ko je bilo v nedeljo dano povelje počitek k zaju-treku, so rekli: „Počemu sedaj to preje dobro pretepimo Špance"' Zelo so trpeli naši mornarji vsled neznosne vročine in hudo kurjevih kotlov. Med usmrtenimi Špauci so bili nekteri grozno razdrobeni
Napadniki so bili dobro „ pogosto streljali in kričali:
davki 1" Občinsko hišo so oplenili, potem pa napadli hišo davkarja Vse so razdejali, 2100 pesetas in omarico se zlatnino ukradli, potem pa hoteli hišo zažgati. Med bitko je bilo 12 mož usmrtenih in kakih 50 ranjenih. Streljanje je bilo tako močno, da so mrtve in ranjene pustili ležati, daje bila pravcata bitka končana. Trgovci so pa ta nemir izrabili, ter blago v mesto dovažali neplačavši užitninski davek.
Tudi v Brenes pri Sevilli so bile bitke, duhovna so s kamenji nevar no ranili. V Cadix Alicante in v mnogo druzih krajih so bili izgre di, v Martis so ženske in otroci ho dih po ulicah in kričali: „Smrt tatovom 1" V pokrajinah: Sevilla, Cadix, Huelva, Malaya," Cordova, Jaen, Granada, Almera, Galiera in Catalonia so danes oklicali izjemno stanje. V Barceloni vlada mir
^ni, I prodajo-p'uSk in-------
'roč z odredil, da morajo vsi zasobnik i
O a s t e n j e D e w e y a. Zapovednik brodoyja Dewey je
Vojaštvo vlada. Lugano, 9. maja. Poročila dospela iz Milana naznanjajo, da v mestu sedaj vojaštvo vlada, a vso miuolo noč so še prihajali vojaki Tudi v Treviso, Verona, Padua in Brescia so bili spopadi med glad-nim ljudstvom in vojaki. Koso danes dospeli z revolverji oboroženi dijaki iz Padue pred Milan, jim niso dovolili vstop v mesto in dijaki z silo hoteli udreti. Oddelek bersalijerjev jih je nazaj potisnol in pri tem bila dva dijaka ustreljena, štirje pa ranjeni. V Genzano pri Rimu so vojaki streljali na pleneče ljudi, usmrtili dve oso be in mnogo ranili. V Pontedere, 13 milj od Pise je ljudstvo danes marčalo pred občinsko hišo in zahtevalo delo ali kruh. Ker niso ne prvo ne drugo dobili, so s kameni bombardirali poslopje, ker se niso hoteli razkropiti na povelje, so vojaki na nje streljali in tri može ustrelili, več pa ranili. V nekterih delih mesta so se ljudje tako energično zoperstavili, da so ves kame-niti tlak potrgali in nijedno okno m tam ostalo celo, vrata bila ulom-ljena; povsodi po ulicah-je videti zažgane ostanke pohištva. Trupla'
svoje orožje v 24 urah izročiti pol liciji, ako to povelje ne ubogajo pridejo pred vojno soduijo. Vsa zborovanja so prepovedana, javni prostori, krčme, kavarne itd morajo biti ob 9. uri zvečer zaprte kdor ob 11. uri po noči še po ulici hodi, ga zapro. Tri socijalističnj postance so zaprli. Mesto je upraL tako kakor bi je obiskal hud tor? nado. Kmetje iz Brianza oboroženi z vilami, cepci, sekirami hit6 v proti Milanu.
Tudi iz Androdou, Arenaccia in Monte Calvario so došla poročila o nemirih; v poslednjem mestu so vojaki ustrelili meščana, .večjih na ranili.	F
Izjemno stanje. London, 9. maja. Dopisnik iz Rima je brzojavil „Daly News": V Milanu b.do danes ustanovili vojno sodišče, ktero bodo sodilo upornike. Ljudstvo je trikrat napadlo brzojavni urad, da bi zvezo pretrgalo. General Bava Beccaris je v soboto s topovi streljal na barikade in bilo kakih sto osob usmr-
Nikar
ne pokvari tvoj želodec
z slabo pivo, ker lahko je dobiti izvrstno
SUPERIOR STOCK
pivo, ktero nadkriljuje nje
čistost.
Prodaja se povsodi v sodčkih in steklenicah^
SOSCB BR]
LASE LINDEN,


rtvovavši polovico mesečne plače. ^Društvo se je skazalo hvaležno in mu odposlalo nekaj knjig. To ua-Iravno pot ni mogel starec takoj spočetka razumeti. Pojjske knjige v Aspinwall, na njegovem svetilniku, v sredi samote ta gorak dihljej davnih časov — čudež se je moral .dogoditi! Sedaj se mu je dogodilo Uakor pomorščaku v tihi noči, lrag, skoraj pozabljeni glaB ga je sklical. Vsedel seje, zaprl oči in "il s ves t ako jih zopet odpre, da mu [senj zgine. Vendar nel Tuje ležal prerezani zavoj pred njegovimi odprtimi očmi, žarki južnega solnca 'so pa obsevali odprto kuj igo. Ko je I starec še enkrat roko proti njej stegnil, čul je sredi tihote tolčenje svojega srca. Pogledal je v knjigo, [bile so kitice. Oital je naslovno i stran in ime pisatelje. Ime mu ni bilo tuje, vedel je, da je bil velik pesnik ; nekaj pesmi od njega je že fčital v tridesetih letih v Parizu. Ko se je pozneje vojeval v Algiru in na Španskem, pripovedovali so mu rojaki, ktere je kje našel, o velikem t vedno večjem vspehu pesnika, ali !>n se je tako privadil orožja, da Tni uikake knjige več pogledal. V devet in štiri desetem letu je šel v Ameriko, in v njegovem srečelov-skem življenju je le zelo redkokedaj il kakega Poljaka, nikdar pa iu ni prišla v roke kaka poljska Injiga. S tem večjo marljivostjo in utripajočim srcem jo je sedaj pregledoval in brskal po njej. Dozdevalo se mu je kakor bi se na nje govern otoku dogodilo kaj zelo slo-vensnega. Bil je trenotek nepopisnega miru in tihote. Ure v Aspinwallu so naznanjale peto uro |popoludue. Nijeden oblak ni bil »videti na čistem višnjevem nebu, >rav lahuo je frfatalo nekaj morskih ptičev. Skoraj nepremakljivo le bilo morje, komaj bilo čuti pljuskanje valov, kteri so se nežno Elivali po zlatem pesku. Iz da-kve so se bleščale bele hiše Aspin-Llla in lesketale krasne skupine Im. Na enkrat bil v tihoti čuti soč glas starca, kteri je, da bolje ime, na glas čital. [Poljska, moja domovina ti si
Šmarje; Ant. Košmerl iz Helene, Mont., v Loški potok; John Hro-vatin, iz Forest City, Pa., v Borovnico; John Adamič iz Gowand, N. Y., v Dobrepolje; John IvaniČ iz Calumeta, Mich., v Vinico; John Cerovšek z družino iz Clevelanda, O., v Krško; Frank Kočevar iz
Leadville, Colo., v Lašče.
* * *
1" mrli na Kranjskem. V Idriji je umrl dne 7. januarja Pavel Gruden, v starosti 66. let. — V Ribnici je umrla 31. dec. gospa Marija Podboj v 79. letu. — V Kuežaku na Notranjskem je umrla dne 6. jan. gospodičina Josipina P r i n c, v starosti 26 let. Spisala je več zanimivih listkov za ,,Rodoljuba". — 11. jan. je umrl v Borovnici župnik, čast. g. Oblak. Bodi
jim žemljica lahka!
* * *
Otvoritev električne razsvetljave v Ljubljani. Na novega leta dan začela je mestna elektrarna v Ljubljani javno delovati. Otvoritev vršila se je pri muogobrojni vdeležbi na jako slovesen način. Načelnik odseka za električno razsvetljavo, g. ravnatelj Senekovič izročil je s primernim nagovorom dogotovljeno napravo županu g. Hribarju, kateri je potem v daljšem govoru razkladal pričetefc, razvijanje in važnost nnve naprave za ljubljansko mesto. Blagoslovil je elektrarno č. g. župnik Malenšek.
Električna razsvetljava v Ljubljani funcijonira — tako glede obločnic kakor žarnic, kolikor jih je sploh odprtih, zelo povoljno; seveda bode razsvetljava popolna in močnejša stopray prihodnji teden, ko bodo končani vsi poskusi o napeljavi toka, ki se do sedaj še vrše. Do 15. t. m. bode električna razsvetljava tudi ostalemu prometu odprta. I
* * *
Na tla podrl je neki voznik
v	Ljubljani dne 5. jan. ob 7. uri v Kolodvorskih ulicah ob Bambergo-
vi	hiši pisatelja J. Alfešovca, da Be je hudo poškodoval in mora v bolnišnico. Voznik jo je popihal ter prepustil ponesrečenega drugim, da
Zgorela so dne 30. m. m. na Ostrcu pri Kostanjevici na Dolenjskem vsa poslopja osmim gospodarjem. Škode je čez 10.000 gld. Nekaj od pogorelcev niti zavorova-nih ni bilo.
* * *
Obesil seje v Trstu vratar Martin K. Za novo leto dobil je 12 gld. darov. Deset goldinarjev je shranil. Kmalu potem ni mogel več dobiti tega denarja in bil je radi tega hudo poparjen in žalosten. V soboto je zginil ter ga ni bilo več domov. Zvečer našel ga je neki žandar obešenega na nekem drevesu. Prerezal je hitro vrv, ali Martin
je bil že mrtev.
* * *
Roparski napad naTrno-vem na Kranjskem. Janez Rijavec, 27 let star, s Trnovega, je neBel na novega leta dan pošto izSol-kana na Trnovo. Iz Solkana odhaja trnovski poštni sel redoma vsak dau po 2. uri popoludne. Na samoti, kake pol ure hoda pod Trnovem nakrat poči strel in poštni sel je dobil kroglo v levo nogo in skozi poštuo bisago v steguo. Trenotek pozneje je počil drugi strel in Jauez Rijavec je dobro čutil krogle ki so mu frčale mimo glave a zadela ga ni nobena. Obstreljenec je zbežal in srečno prišel ua Trnovo, kjer so mu kroglo iz noge potegnili. Odteklo mu je precej krvi, vender ui nevarnosti za življenje. V bližnji okolici je znano, da nosi poštni sel prvega dne v mesecu plačo na trnovski planoti nastanjenim c. kr. gozdarjem. Tudi novega leta dan je imel Bel večjo svoto seboj. Nedvomno je torej, da so krogle veljale denaiju. Kdo je napadalec, ae še
ne ve.
t Ž u p n i k J osip Š k r 1. Preč g. Josip Skrl, župnik v Rodiku, v Dolinski dekaniji. zatisnil je dne 29. m. m. ob 1. uri popoludne svoje zemeljske oči. Rojen je bil pokojnik v Tomaju na Krasu dne 7. novembra 1847. — Posvečen v mašni-ka dne 20. junija 1875. Službo
V
uapthl stranka v drugem p Političen sho ob Rožeku je bii se je vršil čisto mir — Novi deželni pre Fraydenegg-Monzello j beralcem dokaj po volji, spoznati iz pisave njihovih 1 Poudarjajo, da je pri volitvah v štajerskem velikem posestvu veduo potegnil z liberalci. —Pliberčani so imeli dne 26. m. m. velik ,,bec". Nemški velikani Lemiš in Eisele so „reševali" pliberško „nemštvo", ^urgarji pa bo razobeseli zastave-frankfurtarice na vseh koncih in krajih. Pravijo, da bo zavoljo tega sedaj v ceni poskočilo pliberško maslo. Vi slovenski okoličani pa, kako dolgo bodete še mirno gledali početje teh ljudij, ^sprotuikov Vaših, in jih mastili s svojim denarjem?	^
Nemška norost se je pokazala v štajarskem deželnem zboru. Poslanec Walz je prodajal med sejo na korist ,,Siidmarke" koščke Ba-denijevega pulta, katerega so ob-strakcijouisti v poslednji seji držav nega zbora razbili.
Naglo sodbovPragi so odpravili dne 10. t. m zjutraj ob 6.
Moški v oblekiWedovni-c e. Nedavno sta prišli v samo stan usmiljenih sester v Szatmaru ve redovnici prenočevat. Mludi smiljenki, ktera jima jfe stregla, je zdelo vedenje »reddkruic" ue-am čudno, kar je tudi povedala tvoji predstojnici. Gosta sta^men-la to slutila, pobegnila sta namreč. / Marmaroš-Szigetu so ju ujeli, in >okazalo se je, da je jedna »redovne" — moški. Obe „redovnici" so tevč takoj zaprli.
Hrabrostčrnogorke. Bli-meje Črnogorske napadli so trije
caga; tiuka Ija v teh^
Kaj je čifu^l^HHnRm?" Sop ukrasti čifuti, s^^prodati čifutu, iu odčifuta dobiti bail (bell) $1001', da se proide ua proste noge do pravde pred Grand Jury, iz grozne luknje v Tombs I
A kaj narodui ,,geschiift" lopove, sleparje zagovarjati za slab ček od $25, kteri nameravajo nar< d oslepariti in so poštene delavce ie deloma osleparili I To je narodui ali celo novinarski »gescbaft".
Zvit.
Gospa: „To je zelo nevarno mesto! In to pot morajo ubogi gorski prebivalci vsak dan hoditi?'4
Vodja: „0h, ne, tako neumni niso, ti hodijo po boljši poti. Tu pustimo samo hribolasce plezati."
pojenjavali odgovarjati.
Z a j u trek.
Ko -smo se petič vozili mimo španske črte je sklenol admiral Dewey dati našim ljudem počitek za zajutrek, ker dve ure so že stali pri topovih in preje samo spili ško-deljico čaja. Petindvajset minut pred osmo uro smo prejeuja2i streljati. Ko je zastavna ladije vozila mimo druzih ladij ;o je mcštvo pozdravljalo s ,,Hurrah" klbi.	1
Do 10 minut pred 11. uro smo i ostali izvan stelne dalja« in potem ' nam je bil naznanjen ovi napad. 1 ,.Baltimore" je imela o pot čast * voziti na čelu. Šestnast minut po f II. uri je prilela stremi in precej dobro zadela, kakor pi kakej strel-nej vaji. Španci so 1 počasi odgo- ^ varjali, ladije „Rale*h",,.Boston", * „ Concord" in „Pe.'el" so dobile a povelje voziti v ncfanjo luko, da vse sovražne lad ijtfničijo. »Petrel" V je vozila do 1000 *dov daljave in veduo streljala, edua zastava za ^ drugo so padle Druge ladije so euako storile sv<o dolžnost in kma- 36 la ni nobena »stava več vihrala nad vodo. Saw na batriji na obali 8D je še vihrala Španska zastavna gl ladija „Castie" je že dolgo časa . hudo grela if>oslednja ladija, kte- Pl ra je obstala^ cedilu, je bila „Don Antonio de lloa", ktera se je na da stran nagni iu potopila.	do
pa
Ni usmiljenja! od'
Kmali^ato so Špauci sneli za- \ ' stavo izjrožamice in ob 124 ure ootegni belo zastavo za posredo-?anje. 'oročuik Hughes z ladije j ,Petri se je vozil z oboroženim noštvo mimo „Don Juau de VeS Vust". ,,Marquis de Duaro'- P0t Jslfie Kuba" in „Correc" ter|Žf rse^gal- Velika ladija za pre-ražje „Mauila", več vlačilnih nalih ladij je naš plen.	deJJ
>velje Deweya »vzemite ali uui- ^ špansko brodovje!" se je po pr€^ uoma izvršilo. Čez sedem ur Zek bilo nič več opraviti. Komo- n9ZI 3 Je 8'tem končal, da se je pred k°U ulo zasidral iu pustil povedati S° 1 iskemu governerju, da bode Ma-1 v Priil1 razstrelil, ako le še z-
V uik Rees in mornarski poročnik
Calkins smo stali na zapovednem
h mostu. Kapitan Gridley je bil v t, stolpu, ker nismo hoteli vseh višjih Ii častnikov z jednim strelom zgubiti, j- »Streljajte, ako ste pripravljeni, ,e Gridley!" je zaklical Comodore e Dewey in 19 minut pred 6. uro •- j smo bili 5500 jardov daleč, ko je a prvi strel odmeval iz sprednjega e stolpa iz topa za kroglje po 8 palcev e v* premeru. Takoj nate so zagromeli . veliki topovi na»ladiji »Baltimore" i a I in »Boston" in 250 funtov težke . i kroglje so frčale proti španskim , . ladijam »Castilla" in »Reiua Cri- , j I stina".
Špauci so boljše pozuali daljavo, i i mi 6mo jo morali pa še le proraču-! uati, zato so oni tudi hitreje stre- ( - j Ijali. Kroglje so pogostoma žvižgale x , j in večkrat je bilo čuti razstrelbe ^ , bomb, kterih koščeki so padali v vodo ali pa zadele ob stene naših ^ ladij, ali pa razstrgale vrvi na naših v ladijah. Velika kroglja se je narav- j, nost Mižala mostu „Oiympie", a je v kakih 200 čevljev pred njo padla v d morj . Kos bombe je strgal vrvi e tik nad našimi glavami; drugi kos \ je zadel most, tretji pa napravil u luknjo na krovu. Tacih slučajev se j( je več pripetilo.
Naši ljudje so postali nepotrpež- h i Ijivi. Morali so biti razpoloženi rj krogljam, a niso smeli odgovarjati, ^ ali kljubu temu so se smejali iu sj burke uganjali. Nekaj nervoznih dečkov se je umaknilo, ali pa upo-gibalo, ko so kroglje nad njih glave prifrčale. Zastavna ladija se je st neprenehoma pomikala proti sre- p< dišču španske črte in ker je bila na Vi čeiu, so španske kroglje še bolj njej | pretile. Ker smo bili v globokej ^ vodi, je admiral Dewey večkrat a ■ spremenil smer, da smo se sovraž- ] ^niku približali do 4000 jardov ter v= mu stali prav vštric. V tem tre- V£ uotku je bilo čuti povelje!	m
,,Z vsemi topovi po njih!"
Španci so dobili salvo od strani. jH Topovi v primeri po pet palcev so /b zagromeli iu izouih po osem polcev ^e metali uničevalne kroglje. Vse bro-/ani dovje je delovalo iu vendar smcpani zamogli opaziti, da smo mi Španc^lo
ffltnslo dne 1. maja nastopno: „V Blivu Manile danes ne vihra več Hanska zastava. Nad 200 mrtvih I 500 do 700 ranjenih Špancev, Hkazuje kako izvrstno so streljali Heriški t <povi. Commodore De-Hy je napadel danes zjutraj utrdbe ■ Ca vi ta. Petkrat je prodrl črte ■ si priboril sijajen vspeh moder-J H^a vojevanja. Da je naša zguba i Bo majhna, stori uašo zmago še g& bolj sijajno ter nikakor ne Kuje pomena. Število dobro za- ' Bh krogelj dokazuje kako hrabro > Brdovratno so se Špauci borili. ! ' H no ne bode dozdevalo, ali ni- 1 Bi naših ljudi ni padel, in samo| = Bi je lahko ranjeuih. Bi naših ladijah p.mo pogasuili i 1 ko je brodovje pljulo v Broca i Be. Možtvo je stalo poleg to- j 1, Vozili smo se o uastopuem i ■ : zastavna ladija ,,01ympia", l-Hktimore44, »Raleigh", „Petrel", v B^ord", ,,Boston". Zastavna 11 B. je vozila mimo Corregidor j li Bv, a Špauci jo niso opazili, j u B- milo kasneje so ustrelili, i k Bi je frčala čez ,,Raleigh" in I u Bipio" ter padla v vodo, ravno j ti Be je dogodilo z drugo krogljo. i j* Baciij ,,Raieigh", »Concord" h Bpston" smo streljali, kroglje je K ladije ,,Concord44 so se raz-B' sredi španskih obalnih ba- j lj Ba kar so te obmolknile. Ob i k: ■i zariji smo bili 5 mil. daleč al Bile. Možtvo je smelo spati hi pov.	d<
gi
Bed a 1 i špansko b r o- ^
dovje.	n(
Bo ugledali špansko brodov- di H zastavna ladija admirala če Bta, križarka ,,Iieina Cristi- pi B čelu, poleg nje oklopnica I vt ^L" in za njo križarka ,,Don j sp
■	Austria", »Don Antonio I ni B", »Isla de Cuba", »Isla j m B1") ,,Quiros", ,,Marquis I uc
iu »General Lezox". Bije so vozile po 8 vrst v uri,! ,,3 Bozili mimo Manili in bile ! Bnej vrsti, nato seje pričela j T< Bpanci so streljali iz treh za
■	sicer tako močno, da so u* B 5 milj čez nas streljali, do Bdije ,,Concord'4 so odgo- za
H^r da se nič name ue^l BPlor rojakov ve za njegojH " >jaj ga blagovoli nazuaui^ S u b i c , Box 213, GreaB : Mont.
IGNAC H UD AK, pre^^H
■il v Globevilie, Colo., sM časa niaem nič čul v njeiM Ako kdo rojakov vo za nje^B naj ga blagovoli naznaB S c h a 1 z, Box 36, \\B Mont.
ANDREJ KRAVA-N^H Trente ua Primorskem, pri ieti je bil v Wan lock, Ill.,V v West Newtown, Pa., land Co. Ako kdo rojake® ujegov naslov naj ga blagov«^^B uauiti: Johu S t r u k e 1, GilchS Alercer Co., 111.	^H
Kje je?M
MIKLAVŽ PETKlC, J Litije ua Kraujskem, predB bil v Coal Centre, Pa. Kufl ujegov naj ga blagovoli n9 Mat. P a t r i c h , Comet OH Juneau, Alaska.
Kje i<M
FRANK STROIN, ^omaiS Lipovca, okraj ŽužembeikB leujskem, lansko leto je bfl veland, O. Ako kdo rojakB njegov naslov, naj ga blagcS slati: Jožef Bobnar, B Courtney, Pa., Washingtoi«j
|em vi
in drage so proohi -
ilja pohištvo zmetali na ulice in porabili za barikade. V srca ngujoči so bili prizori, ko so matere iu otroci iu žene iskale svoje može ter jih nisa našle, ali pa našle ranjene, ali celo usmrtene. V gosto obljudenih delih mesta so se ljudje ustavljali vojakom do mraku. Enake vstaje še ni bilo na Italijanskem, Ostaja v Turiiiu, vsled ktere so ico preložili v Florenco, ni >ila tako velika iu srdita. V noči so vojaki vzeli barikade in vse ulice zasedli. Skoraj vsi Angleži in Ame-rikauci so ostavili Florenco zaradi nemirov. „Dailv News" so dobile brzojav, v kterem se naznanja, da (je težko določiti kolikor žrtev so zahtevali izgredi, a pravijo, da ne računajo previsoko ako pravijo, da je tisoč mož padlo, o ranjeuih pa BU
celo ni mogoče še govoriti.	•
Sj
Napadli samostan. VI
I	6t
1 Milan, 9. maja. Danes ve«?er ^
vlada mir, a mir je podoben smrt-
nei tišini. Ko so nemiri nastali, se P
v<
je mnogo ljudi pridružilo vstašem, kteri preje nato niti mislili niso. \ 1 Via Torino je kroglja zadela mlado % lepo napravljeno gospo v prša, zaklicala je samo še: ,.0 mati!*' in 1 umrla. Pri samostanu San Michelt
i u
so napravili barikado v varstvo si- j. mostana nun. Ljudstvo je bilo tako i ^ razburjeno, da je hotelo samostan napaeti. Ko so pričeli na vrata1 ' tolči, jim je neka redovnica odprla j ter pričala deliti med izreduike listke po pet lir, a to ne 1 »i dosti koristil.), da in v tem trenutku pridrvi- J la konjiča in trg očistila. Borba je bila trdovratna. Ljudstvo se goto-1 vo ue bi tak ■ •»' ri > pr li prodirajoče mu sovražniku kak- italijanskim vojakom
L Nemirom v I ta ji . p-, vod zvi-^Kauje cene kruhu .u soli za l(i cen-I tešimo v pri Kilogramu. Narod je že I^Ai^MM^' jedi, ker nima ■li j" bolezeu IVla-Pln na mlin repu-Hrcijalistom. kteri so Have izgrede.
lepo razvija in šteje 100 udov, tudi naše bi jib lahko toliko štelo, ako bi se le malo prizadeli. Zatoraj rojaki le pogum in pristopite k društvu; le poglejmo v druge kraje kako se društva razvijajo in množijo. K sklepu dopisa pa pozdravim vse Slovence po širnej Ameriki, tebi dragi mi „Glas Naroda" pa želim obilo vspeha.
Ma:tin Krašovec, delegat.
Dollar |ay, Mich., 27. r.prila.
Slav. urednštvo „Glas Naroda", prosim da blagovolite moj dopis sprejeti in natiuiti v našem delavskem listu, postno še zato, ker iz našega kraja že dolgo ni bilo nič čitati.
Tukaj je nas mio Slovencev in kaj slabo delamo.ker tovarne ne delajo vedno; zasluimo le toliko, da imamo za hrano-m stanovanje, no pa kaj bi to rakladal, saj se bliža spomlad in si ahko vsakdo pomaga. Nikakor pa^komur sem ne svetujem, ker nas . že tako dosti biez dela.
Nikakor pa ne sm^ pozabiti sporočiti kako lepo je obiskal čast. gosp. Marko Paki župnik iz Calumeta, ž ujim so lišle tudi pevke in g. organist. Pri iepo so pele pevke slovenske pesu iu kaj lepo je v cerkvi odmevalo.}ue 05 aprila smo imeli spoved. c^g0 ju_ ero pa sv. mašo in sv. obha^ ter vs > pobožnost lepo opravil i. Vr£no se zahvalimo čast. g. Marko %ižu za njegov trud.
*'ečkrut nas obišče tudi ča» cr i J. II**ž- k. župnik v Houghtu s Ni ich.: ta gospod nas vedno C poduči in nas vzbujajo z svoj j s krasnimi prepovedi; tudi večki l se nam ponudi prilika, da lahiš sp ved opravimo. Naš domači gid spod župnik se je pa žu večkrat po hv&luo izrekel o nas Slovencih. Vse rojake srčuo pozdravim po širnej Ameriki, tebi „Glas Naroda" pa želim mnogo naročnikov in podpornikov.	John Shalc.
Butte, 3Ioiit., 13. aprila.
Gospod urednik „Glas Naroda'' prosim Vas, da priobčite nastopne vrstice v predalih nam priljubljen nega litsa. Namenil sem se ne
i \ ,,
kom iu dober vspeh.
Martin Konda.
■
Warreu, Idaho, 18, aprila.
Ne spominjam se skoraj kakega dopisa iz Idaho v „Glas Narodu", a tukaj tudi ni Slovencev. Zimo smo imeli dolgo in vedno smo delali, seveda le polovica ljudi; druga polovica je štapala. Stapali so pa le oni ljudje, kteri bolj whiskey ljubijo, kakor delo. Za naš rudnik so vedno ljudi iskali, marsiktori je pričel delati, a zopet jo odpihal na whiskey. Sredi meseca maja bodo pričeli delati s parno lopato ali ,,štimšauflo", ktera bode pesek premetavala, vso zimo je itak počivala. Zopet bodemo pričeli kopati ob reki, ker so v jeseni zemljo poskusili in našli, da je pesek dober in v njem dosti zlata. Tukaj je že mnogo strojev, pripravljeno imajo tudi parno pilo, in napravljen je nov mlin za rudo. Kako hitro se pot posuši, da bodo mogli z vozovi sem priti, se prične delo in dosti ga bode; plače je po S3 do $3.50 na dan. Ako bi kak rojak rad sem prišel, naj mi piše, jaz mu b -dem vse natanko popisal; piše mi iahko slovensko, nemško ali angleško. Vse srčno pozdravim.
Joe Visotschnig, Warren, - - - Idaho.
Canon City, Alaska, 3. aprila. Slavno uredništvo ,Glas Naroda', prosim za vsprejem mojih par vrstic s kterimi želim rojakom po širnej Ameriki naznaniti o tukajšnji nesreči. Kake tri milje od Kauon City so ljudje šli čez hrib in nesli seboj svoj živež, vsi so bili namenjeni v Klondike, kteri so prvi prišli čez hrib so še srečno odšli, ali druge je presenetil strašausk plaz >n zakopal ter seboj valil kakih l.isoč osob, med temi tudi pet žensk, r- ikteri celo zagotavljajo, da je bilo " d tisoč mož. Jaz sam 5pra še sreč-1- mdšel nesreči, okolu 4. ure sem 3. večerjo kuhati in to precej ^ proč, ob 5. uri jo pa plaz pri-in zasačil nektere pri delu, S '^n pa ko so nesli svoj tovor na-le vzg^proti Klondike. Tudi moj B-jživeiJbii v tem plazu zakopan 4S ^.'globoko, a ni samo moj ži_
in .naj ne ostane moja prošnja glas
upijočega v puščavi. Vsako darilce bode dobro došlo in naj se blagovoli poslati pod naslovom: Župni urad
Peče, pošta Vače. Pogorel je pa tudi hlev Franc Sajovica, po domače Struc. Kako je ogenj nastal ni znano, ali je bila nesreča, ali je hudobna roka to prouzročila, neverno. S tem končam svoj dopis in Vam kličem rojaki v Ameriki: Rojaki, podpirajmo eden druzega v nesreči,] delujmo eden za vse in vsi za enega. Srčen pozdrav vsem rojakom poj širnej Ameriki.
Fr. Vertovec, kamnosek..
nikom. jI	pc
p kako ho hladnokrvno j
govorili", pi'avi Humboldt, ,,ali . > 0	,	. 10
je posestnikom na korist, ako svoje j ^
sužnje z delom manj oblože in j ^ utrudijo in zato manjkrat nado-'^ mestujejo, ali iz njih v malo letih _ kolikor več mogoče ožino, čemur je ^ seveda povod bolj pogosto nakupo- ^ vanje Negros bozales (to se pravi ^ direktno z Afrike privedene). Na ; ^ drugej strani zopet čitamo. „Ne- j ^ . Cega dne se bodo ljudje pač potrudili verjeti, da pred letom 1826. niso na nobenem otoku Antil imeli j p r kako postavo, ktera bi zabranila "
ll	, -	j .	t K
otroke v nežnej mladosti prodajati . a iu odtirati od njih starišev, ali da ^ bi se prepovedala zaničevanja vredno navado, ko so uboge zamorce z vročim železom zaznainenovali, da P ' so laglje spoznali te človeške živali." >1 2 To seveda ne prizadene samo r Spance, ali nedvomljivo te v prvej ^ vrsti. Gotovo ui bilo izvan špan- 1 skih kolonij ali naselbin nikjer na- c vada, da bi na primer podedovali J pravico za lov ua sužnje in to skozi 1 več stoletij, sin po očetu, kakor se 1 y je to dogodilo v špauskej rodovini ž grofa Bareto na Kubi. Med tem ; ko so posestuiki Havane že v prejš- : njem stoletju prosili za zboljšanje V losode sužujev. je ostala Španija.
najbolj katoliška dežela trdosrčna 'A 1U & protivila vsakej novotariji.
Kdiuo kar je storila, je preklicala / privilegij grofa Bareto, da ni smel 1 več loviti sužnje, za kar je vladn dala 4 milijone pešat. Se danes se Kreoli Havane lahko ponašajo kari
n" ie leta 1811. potrijotičuo društvo na 'vi-	. .	. . 1
Kubi izreklo v javuej spomenici: j
Mi izrekamo, da bi kolonije lahk -
•to-1" . ,	. .
obstale brez sužnjev 111 zamorcev
iu celo leta 1796. je rekel Kubanec d:Arang«i v r-vo:ej spomenici: ,,Ko likim nevam- stiin je razpostavijo: suženj v samoti na kakem nasadi. £V1* ali posestvu, kjer surovi paznik z u-ižem iu bičem samooblastuo via da! Postava ne določa nikakemej* aa kaznovanju sužnjev, niti njih de
lavnemu času". l'u* Večinoma Kubancev, kteri dane 1 BO kot vstaši z orožjem v roki nasproti nji a španskim gospodarjem in zatira'ceiii stoje, so potomci ^ onib uesremih, ktere so ti z uožmi
Razne vesti.
Dragiuja postaja občutljiva.
Ves živež je postal v New York] dražji; moka velja že $10 sod, pel delajo ž* manjši kruh; pšenica ve lja bušl S2. Enako so cene p( skoči e mesu, rižu, krompirju druzemu sočivju, ali višjim cenai pri sočivju je uzrok tudi vedni de Gostilničarji ne bodo zvišali ceij pri kozarcu pive, pač pa dajali mai še čase. Prodajalcem tobaka ti ni nič povšeči davek $4.50, ali/ bodo slabeje smodke za dobre p| dajali.
Grozen čin.
Grocer John Gramm stani štev. 76 Morton Str. je dne 3. dva otroka ubil z sekiro, tret] pa suirtno poškodoval, potem] sam sebi z britvijo vrat prerf Gramm je imel svojo grocerijo zo postaje gasilcev in zelo če| ženo; v njegovo grocerijo so gas pogosto hodili kupovati ,sandwj| iu se z njegovo ženo zabavali; pa vzbudilo v ujem Ijubosum^ Skleuol je umoriti vseh pet in sebe, eden otrok je utekel ker je bii v šoli, drugi pa na ol pri sosedi. Coroner je našel na I krvavo sekiro in listek, na kte je bilo med drugim pisano; ,1 pal mi je ljubezen žene, sedaj 11 pa ima, ali mojih otrok ne imel'1 Nesrečnik je vsled ljuboj nosti zblaznel.
wm
Mm f
k
Sablje, nožnice, čeJade, čei» ice.
zavihane rokavice, rokavice itd.
Vse to napravimo natanko po predpisu raznih društev.
Zlate in srebruekotanjenasaspecijaliteta.
Ustanovljeno: N«w York, 18*3. Cincinnati, 1SG0. Chicago 18S7.
.1-^. A * -JL.
OSIP SOTLICH
priporoča svojo
T^o-oTrinsro .
l^rocerijami. razno obleko, posebno delaluo obleko in obuvala ^rudarje: obuvala za inoške, ženske iu deca: hišno in kuhiuj-opravo: klobuke, spodnjo obleko itd.; itd.; dalje svojo
rciosiiico,
ej je dobiti vsakovrstno (Sveže meso, kakor tudi prekajeno n fine kranjske klobase, iodajam
jarobrodne in železniške listke
fan črt<' iu vse kraje iz Amerike v staro domovino, ali iz stare >vi»e semkaj. E ■ m«'
josiljam novce v staro domovino hitro in ceno.
"T, K*t f.geutjparobroduih družb poslujem že 16 let. ['ri poročam se vsem rojakom
Josip Sotlich,
CALUMET, MICH.
(Rojaki, podpirajte domačina !
'f vtf f i^yy
i
■»up ^ ^
'•"'TT- ^""TSFI ^■"iipniu^iiiminiEi
/Ši
Sljka predstavlja
. srebrno uro
zjednim pokrovom na vijak (Schraube), ua kterem je udelana zlata podoba, bodisi: lokomotiva, jelen ali konj, in stane z dobrim. Elgin kolesovjem
na 7 kamnov samo ^13.50 in na 15 kamnov samo
Na zahtevanje se razpošiljajo ceniki frankovani.
Poštena postrežba in jamstvo za robo je moje geslo.
Za obilo naročbe se priporočam z vsem poštovanjem:
Jakob Stonich,
M. E. MADISON STREET. CHICAGO. ILL.
THE STANDARD GEM ROLLER ORGAN
to je cudo sedanjosti.
Iffra nad 300 komadov. Vsako dete zna igrati.
Ta godbeni instrument je nedosegljiv in najpopolnejši avtomat. Ni. potreba ni-kakega znanja muzi-ke. Vsakdo zamore na njem igrati cerkvene pesmi, valčeke, polke, škotsko itd. Izvrstno spremljeva-nje za petje. Naše orgije so lepo delo in celo kras v hiši. p0-polne orgije, ktere igrajo 300 komadov,
*	- —-	veljajo le $6 Sedai
je čas si omisliti ta instrument. Pošljite nam «3 in mi vam pošliemo in instrument, ostale $3 plačate pri sprejemu. Imamo na tisoče nrinn znal 11 ih pisem.	^
Veseli me, da imam tako dober organ. Iv. Cernič. Organ, dobil, ravno tak je, kakor popisan. Provzroča, da dpklot» pleštrj/i, Sim Novak.	.. f ' "smeta
Jako pripraven za darilo. Zelo dapade. C. Justan.
Dvojne cene je vreden kolikor sem zanj dal, boljšega ne bi dobil
rn 1	'	Rud. Pochauer
Toplo priporočam organ vsem prijateljem godbe. Tom Klane
V mojo prodajalno vabi kupe*. Kratkočasi ure. a d. .Jersich
Denar zaslužim z organom Vgi g« Ijni-ijo. John Zoblich
Naslov: STANDARD MANUFACTURING CO
P. 0. Bex 1.15a- *	^ 45 Ve«ey Street, Xew Ytrk.
sedaj nastanjeni zdravnik na
corner 6th & Minnesota Ave.
KANSAS CITY, KAN.
kateri je predsednik velikpga nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva iu jeden najpriljubljenejši zdravnik zaradi svojih zmožnosti pri tamošnjem ljudstvu,
priporoba se slovenskemu občinstvu
za zdravljenje vsakovrstni! notranji! Mor
Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel diplomo na slove-čih zdravniških vseučiliščih vBe-ču, Monakovem, New Yorku, Phi-ladelfiji itd. itd. je bil rojen v Sa-moboru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško skušnjo, zdravi najtežje in naj-opasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v Jto deželo, z žulji in bogatim znan-jemin skušnjami
tnt vnanjili Meznij.
Dr. G. IVAN POHEK,
postal je predtel nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Radi tega naj se vsakdo, ki boleha x vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, aii srcu, želodcu,vodenici, mrzlici, glavobolu, naduhi, kataru, pluč-nici, oslabelosti, vsakovrstnihžen skih bolez ih itd. — naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svo-
jega rojakaflDra. Gjura Ivana Poheka. On je na
B^tcytn "n e ±jcl s±,o±,±jol&
nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagnti mojemu rojaku in bratu, po krvi in rodu.
Dr. G. / VAJ\ POHBK
seje pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrol v tem je nedosegljiv.
VSI ONI,
kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako stara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi kdo trosil po nepotrebnem Bvoj krvavo
zasluženi denar.
NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na:
Dr. G. I IVAN POHEK,
Cor. 6th & MinueBota«Ave.,
i ....

—i' * D-' . t J
pomnožil, in najbolj so jih potrebo-vali na nasadih z sladkornim trsjem naš in kavo. Od leta 1753—1790. ao bi i nad 30.000 sužnjev pritirali na otok, roji
do leta 1821. pa celo 250.000. Toraj dri p3vprečno vsako leto 7500 sužnjev kal — to je pa Bvota, od kterih je bila žij< uvožua eolnina plačana, ako pa še vir prištevamo one uvažaue, ktere so ki, vtihotapili, je število znašalo na žel ; leto 10.000 glav. Od tega leta se je uvoz sužnjev še bolj pomnoževal.
„V tem nesramnem računu", , pravi Humboldt, „pa ui zapopade-' no ono število nesrečnih sužnjev, kteri so med prevažanjem pomrli ^ in jih tako nesramno v morje po- ^^ metali kakor sprideuo blago". , j O uvožnji Bužujev po letu 1835. L pravi Kubanec Frank d.e Larrinaga: t }iOd leta 1835. zamoremo še vedno , računati na 24.000 sužnjev na leto, j ker je vsako leto dospelo po 30—50 u< ladij z sužuji in na vsakej je bilo grozno število po 6—700 osob, kar p, { je gotovo zelo žalostno, ako se spo- U( [ minjamo, da so bile jadernice ob st e istem «^asu le omejene v prostoru, j ali sužnje so tako ualožili kakor ^ q sardele v kositarnate škatljice1'.
Seveda je bilo po papimatej špan- j5 e ski postavi določeno, da imate priti y L na prostor dveh ton dve osobe, ali ^ a /a vsako osobo 16 kubičnih čevljev, j
i	Ali na to postavo se ui nikdo oziral a [a in tudi niso nikogar silili, da bi jo e el izpolnjeval.	^ bi Od leta 1*21. je bil ves uv< z s s«- sužnjev v istini u^jK>staven —iu i ar I vendar je dospelo na Kubo še leta m 1840. 41 ladij napolnjenih z sužnji. . i: | ;ako zagotavljajo poročila Angle-k- ških konzulov leta 1841. je Armas y '•. Oespedes je ua Kul»i naštel 4.')ti.495 I ec sužnjev, leta 1861. jc- bilo je 370.553 i
0	i -užujev. L -ta 1842. je bilo število e: .amorcev in mešanih na Kubi enako
ii	: belopoltuimi, leta 1S79. pa je bilo
1	j razmerje barveno poltuih k belim la 12 k 58.
ej Leta 1880., po več nego des<*t-le letnej krvaveji vstaji, je bila Španija prisiljena oprostiti kubanske ie -sužnja, a vendar so sfi morali ,,ob-la- vezat.", tla bodo še nadaljuih osem >ni let delali za „zaslužok" (?) za njih ici gospodarje. To obvezo pa je uničil mi ukf.z od dne 7. oktobra leta 18j$6.
„Grand Army of the Republic" in trakom dobrodelne družbe „ Board of Trade Relief it Transportation Co." na prsih. Izvabil je v imenu ženske dobrodelne družbe za ranjene vojake mnogo denarja od bogatih oseb. kterega je obdržal za svoje potrebe. Znal se je približati iz tabora v domovino vračajočim se vojakom, ktere je pregovoril, da so mu dali shranit svoje novce, kajti pripovedoval jim je kako nevarno je imeti izven tabora denar pri sebi ker mnogo roparjev preži na plen. Muogo vojakov je vrjelo elegantnemu gospodu in mu izročilo prihranjeni deuar. Ko so bile njegove žrtve v železuičuih vozovih, je bil polkovuik z denarjem ubozih vojakov že v varnem zavetju.
Tudi mnogim drugim sleparjem so prišli ua sled, kteri so navaduo bolne vojake z raznim obečanjem olajševali za njih mošnjičke.
Dražba vojaških konj.
V New Yorku so 20. septembra ua javni dražbi prodali 1070 konj Vlada je kupila konje za Roseveltov polk „Rough Riders". Pri odhodu polka na Kubo vojakom uiso mo gli dati konj Baboj, ker je bilo vse uerodno urejeuo, da konj na ladijah uiso mogli kam djati. Povprečno so konji veljali 865, predali so jih pa povprečno po 85 komad. Med kupci pa uiso bili samo špeku-lantje in trgovci, ampak velika množica „finih" dam iu ,,gospodov", samih ,,domoljubov", kteri so fi hoteli omisliti vojaškega konja vojskii. spomin", seveda vsled „domoljublja" za kar največ mogoče nizko ceno.
Nek bogat pek iz Brooklyna kupil kar cel ducat konj in ko so ^ vprašali kaj bode ž njimi, je djal: „Ker nisem mogel iti sam v vojsko, kupiti ei hočem vsaj nekaj spominov." Brooklynski meščani pa bodo imeli priliko videti te voj skine spomine prevažati njih vsak-dajni kruh po trdem mestnem tlaku.
Zalogo je spraznil. Hyman Mendelsohn, Žid in bivši
navadno odpovedo ,,častnemu poklicu" in kakor je videti imenujejo nalašč le take gospode; kteri za ta posel ne marajo. To pa delajo le aato, da bi se stvar kolikor mogoče javlekla in nazadnje čisto pozabila.
0 štrajkn v Haverhill.
II a v e r h i 1 1, Mass., 20. sept. Danes je prišlo vsled štrajka službujočih poulične železnice do resnih izgredov. Štrajkarji in njih pri jatelji začeli so metati kamenje »a neki voz pouličue železnice. V^so iezervo redarjev so pozvali, ktera je Imalu razgnala razdraženo množico. Mnogo rogoviležev so zaprli. Tsak voz poulične železo ice strašijo redarji.
je
Iz delavskih krogov.
Pittsburgh, Pa., 21. sept. [•prevodniki in zaviralci tukajšnih 3leznic so dotičnim vodstvom pro-aeta predložili zahtevo, za jed-lteko plačo in delavni čas, kakor pri druzih železnicah v navadi, (tdbor poslu jočih je predložil želez-ičuim oskrbovalstvom nov pla-ilni načrt na podlagi deseturnega ela. Do sedaj so morali delati
J;
'vanajst ur na dan, seda j pa zahte-ajo deseturuo delo in posebno lačo čez omenjeni čas. Poslujoči •xavijo, da je njihova zahteva oziro-
i' a delavega časa in plače v so-asju, z onim v Chicagi, Cleve-udu, Youugstownu in drugih za-bčnih mestih vpeljani železnični užbi. Tukaj pričakujejo, da se ado železnične družbe zahtevi po-iujočih vdale, iu da ne bode rišlo do štrajka.
Brockton, Mass., 21. sept. ajk kopitarjev v tukajšni tovarni obuvalo še veduo traja. Tovar-rji so kar ua tihem nadomestili ajkujoče delavce in v mnogih čajih prošnje starih štrajku jočih lavcev, da bi jih zopet vzeli v o, naravnost prezrli. Tajnika Savske unije, kteri je svetoval, •,j bi kopitarji ostali tako dolgo !Ielu, da bi se z tovarnarji spora-fmeii, so včeraj večer pri zbora-
da so
17 Poljaki, ktere so pripeljali iz Newburga. Štrajkarji pa so zasedli vse pota do tovarne iu zapodili ueuuijske delavce nazaj. Vodstvo tovarn bode sedaj bržkone poklicalo sodnije na pomoč proti štrajkarji.
Zakoni proti trustom.
Springfield, IU., 21. sept. Glavni odvetnik Akin bode skušal, da se vpelje izvršitev zakona proti trustom. Zakon predpisuje, da bi se morale vsako leto posamezne zadruge izraziti, da ne spadajo k nobenemu trustu, in da niso dogovorjene škodovati kupčiji. Te določbe zakona pa se do sedaj uikdar izvrševale uiso. V minulem letu se nič manj nego 20.000 korporacij za omenjeni zakon niti brigalo ni in proti tem hoče sedaj Akin bolj ojstro postopati. Samo v Cook couutiju je kakih 9000 ali 10.000 zadrug, ktere misli glavni odvetnik potipati za žilo.
Trideset vrst na uro
Washington, 21, sept. Iz San Francisco se oddelku mornarice poroča, daje bil novi torpedni lovec „Farragut" pri včerajšnji vožnji za poskušujo tako hudo poškodovan, da se je malo da ue potopil. Iz do sedaj neznanega vzroka, se je odtrgala jedua plošča, da je voda drla v ladijo iu le s težavo so jo za silo zakrpali. Hitrost vožnje „Farraguta" je preračuujena 30 vrst na uro, do sedaj pa ni dosegel več nego 28 vrst. Izdelovalci ladije pravijo, da bode ladija že še dosegla namenjeno hitrost.
Garcia pride.
Washington, 21. sept. Tukaj bivajoči čiaui kubauske delegacije 60 prejeli poročilo, da vstaški general Calixto Garcia prihodnji teden pride v Zjed, države. Obiskal bode Baltimore, New York in Washington. Radovedni smo kaj bode povedal o generalu Shafterju, s kte-rem se je takoj po podaji Santiago spri.
V Baltimore je Garcia še v živem spominu, kajti bil je tam za-
da je napadel poštni voz iu ga oropal. Spoznali so ga krivim brez daljne preiskave, in ga na meatu ustrelili.
Evropejske in droge vesti.
Bero lin, 21. Bept. ,,Koln. Ztg." odločno zanika vest nekterih časuikov, da se Nemčija ne misli aktivno vtikati v pomirjevanje nemirov na Kreti. Nemčija, pravi omenjeni časnik, prepušča odgovornost oblastim. Mi nemoremo njih namere prekrižati, niti ne moremo sultanu svetovati, da pokliče vojno iz Krete ali jo tam pusti. Vse ' to naj oblaati same poravnajo s Turčijo. Kakor je videti se tudi Avstrija ne bode mešala v te zadeve iu sicer iz ravno tistih uzro-kov kakor Nemčija.
K a n d i a, 21. sept. Radi težav, ktere se stavijo admiralu Noelu je ta obrok za razoroženje Turčinov podaljšal. Kristjani so obljubo držali iu uiso Mohamedaucev napadli opustošili pa so njihove olj-kine nasade. Admiral Noel je tako dejanje prepovedal. Ruski admiral je predlagal yse Krečane razorožiti.
London, 21. sept. V zuuaj-nem uradu se zagotavlja, da nimajo niti iz Fashid8, niti od generala Kitchenera, kako poročilo odkar je Omdnimau ostavil. Vsaki čas pa pričakujejo brzojavna poročila, ktera bi za sedenje Fashide od britiško - egipčanske vojne potrdila.
London, 21. sept. Neki tukajšni agenturi se brzojavlja, da je poverjenec od Cayenne dobil poročilo, da je tam med izgnanimi nastala vstaja. Velika množica vjet-nikov se je spuntala, pomorila straže, si osvojila vse orožje in streljivo in sedaj oblega veliko j^fc-nišnico, kjer je 4000 mož zaprtih. Iz Martinique so brzojavno zahtevali pomoč, toda boje se, da ne bi prepozno došla.
London, 21. Bept. „Daily Mail" potrjuje, da bo Rothschildi pri volji Španski na rudnike živega srebra pri Almaden 20 do 25 mili-


f vdal. da je nj> gov sodrug dr. Inii- (j
' dekoper celo zdravil psička gosj»e ^ McKinleya in pa tudi ozdravil, od j. tedaj pa sam p 's,al persona grata pri gospej pred«« duika.	g
Toraj živinski zdravnik, ktt-ri po š mnenju njegov, ga sodruga ,,tudi k nekaj razume o zdravuiškej prak-si pri ljudeh", j* postal načelnik J velicega v 'jaškega tabora, zato ker je |>M«-ka	McKinleya tako u
lepo uMiratil! Ni čuda, da je loli- v ko vojakov umrlo pod vodstvom [ pasjega zdravnika! Celo ako je t a | mož, rec mo da je mogoče študiral k medicino iu bi bil opravičen v iz- h vr še vanju zdravniške prakse, ali L vendar t-< je le rečeno ,/-eje", a j kljubu temu ,,«V" je pravi zlo- r čin imenovati moža brez praksi- j za tako važno in odgovorno mesto, | ko je bilo na tisoče življenj tvegan > 1 h Zato nesramno imenovanje so od-![ govorni predsednik Zjed. držav go-i l Bp<»d McKiulev sam. ker moral je : vedeti za razmere, dalje vojni ta j-1, ni k Alg'T, kteri je svojo roko ponu-:. dil v to in višji zdravnik Sternberg. , Poslednji je sokrivec, ker je kakor j pravi sam izvolil kome zdravnike, in bi si toraj ue bi smel pustiti do-pasti, da se drugi vtikajo v njegov p .sel, in možje „tnkrat" tudi celo vedel, da je mož, kterega on priporoča za divizijskega zdravnika, bil nič drugega nego živinski zdravnik! Sternberg se toraj ni brigal za zmožnosti in njih dose-L njo prakso zdravnikov, ktere je on priporočal, celo sam je odobril mo-ft ja na tako važno meato zato ker je B bil telesni zdravnik psi -■ fcka gospe predsednika
W Zjed. držav!
To je vendar goropaden škandal, pasjemu zdravniku so izročili tisoče življenj braniteljev domovine, si-B nov slobodoih Zjed. držav, kteri so Bl^M* v vojno za čast, kteri se niso bali Biuček iu naporov, a v bolezni bili Močeni možu mazaču, kteri je za-fcrivil, da mnogo teh sinov počiva večno »panje, samo zato ker je ozdravil psa gospe McKinleya! Kaj tacega je pač le v te j deželi mogoče ^ ker politični tepci zavzemajo naj-
m^^ptom fcarTazne Btvan, a	^
dar za šolo, za izobražbc ni dovolj ^
skrbljnijo, ter si seda j glavo ubijajo kako bi to odpravili, ali saj zakrili! ^ Ali ne bi imeli pri teh ogromnih ^ stroških v prvej vrsti skrbeti za
ni
šolo? Ali ravuo s to postopajo ta-
i ko mačevehsko, kakor bi bila kaka
r	ie
postranska utvar ter jej hočejo za- ^
dostiti e par tja vrženih drobtin.
Vi
Kdo pa je uzrok temu sramotne-
u
mu gospodarstvu? Tammany pra-, ijo nekteri, ker so ti uprav sedaj na P površini. Ali temu ni tako. Pred ^ Tammany so vendar vladali veliki kapitalistični reformerji polna tri j leta, a šolske razmere niso bile prav 11 nič boljše, nego bo danes.	"
V obče je tem sramotnim razmeram le krivo politično plenenje, ali f pehanje za plenom, za kojo se pe-hajo obe stranke. Naši pleuilni po-| litikarji — naj se imenujejo kakor ® ■ hočejo — nemajo nič odveč za talko nepotrebno stvar za kar imajo u ' šolsko vprašanje. V razmerju k | velikim svotam, ktere zahteva šol-
-	stvo, ne tiči za politikarje dovolj
•	i dobička. Pri šolstvu ni dovolj pro- ^ r štorov, v kterih bi politikarji uži-
i i vali čast, dobivali lepe novce, a nič
-	delali. Prvič je mesto učitelja vse
v | kaj druzega nego služba brez dela |
0	in ravno zato uemarajo za take
i
službe politični lovilci služb, z Solil skimi Blužbami se ne more tako
1	postopati kakor s kako navadno 'j pisarsko službo v mestnih uprav--- nih oddelkih. Zato pa politikarji 11 ue dajo dosti za šole.
> K temu moramo še vpoštevati, je da volilci še niso smatrali š >Isko - vprašanje za važno krajevno vpra-a žauje, in da bi to na volilni dan bilo bojni klic; volilci so dosedaj 1, le godrnjali zaradi slabih šolskih o- razmere, a vse jed no naprej capljali ii- za politikarji. Naše politikarje pa so tudi poznamo in vemo, da se vsakdo tli moti, aku pričakuje, da bodo za ka-ili ko stvar kaj storili, ako jih v to a- ue pritiska veliko število volilcev. k a Najbolj pa je občutiti pomanjka-je nje šol v gosto obljudenih delih »j meBta, ker navadno prebiva delav-če sko ljudstvo. Kjer prebiva boljše
•	j- ljudstvo, tam ni toliko otrok, niti
poroča, vozi [sedaj dvajset španskih ladij, med ^temi deset paruikov pod amerikan-Bko zaBtavo, večinoma ob obrežjih. Na nekterih ladijah so nastan jeni Fiiipinci, kteri so se nekako sumljivo obnašali. ,,Boston" in Raleigh" ste odpljuli, da varujete kupčijo ob obrežju. Britiška oklop-nica ,,Rattler" je odpljula proti Cebu, ker so baje vstaši skušali Cebu in lloile napasti.
General Miles priporoča.
W a s h i n g to n, 20. sept. Predsednik hoče meseca oktobra 50,000 |do 60,000 vojakov na Kubo poslati. General Lawton je iz Santiago pri-^ročal, da bi amerikansko vojno izven par sbtnij poklicali raz otoka lamesto njih pa Kubance vzeli v trojno službo. Tudi general Miles ■je tega mnenja, tudi jo baje pred-lsedniku in vojnemu oddelku nujno priporočal Bedaj vojno na Kubo poslati. Kakor Be kaže v prihodnjih
polkom „Princesa de Asturia" od
poslali. Španska vojna na otoku se še vedno zbira \ San .Tuanu. Dve prevožne ladije so na potu iz Španije, na vsakej bodo odpeljali 20000 mož. Ker so prostovoljni bataljoni razpuščeui, je sedaj še kakih 6000 oboroženih Spancev na J otoku in tudi ti bodo bržkone v treh tednih že na potu v domovino. Topuičarji bodo zadnji vkrcani, vprašanje je, bodo I i smeli vzeti topove seboj ali ne: amerikanski I člani komisije toga že ne bodo do-I volj i ti.
li azprt i j a m e d Španci in K u b a u c i.
H a v a n a, 21. sept. Da bi razprtijo med kubanskim generalom Betaucourt in španskim poveljnikom Molina preiskali, so poslali stotnika Page in poročnika Pouda od ameriške selivne komisije v Ma-tanzas. Betaucort se je pritožil, da mu je Molina pretil z oboroženo
('Imago, 111., 14. sej »t.
Slavno uredništvo „Glas Naroda", prosim, da mi dovolite malo prostora v nam cenjenem delavskem listu ker rojakom hočem še naznaniti, da sem zopet nazaj prišel iz ledenega Klondika v Chicago in kako se mi je godilo.
Dragi čitalci ,,Glas Naroda" in rojaki, vem, da ee med Vami marsikdo nahaja, kterega zanima zvedeti popolno resnico o Alaski iu Klondiku, zato naj pazljivo čita moj spis in mi veruje.
Dne 24. maja je bilo ko smo se ipravili za odhod s čolnom po je-eru Bennet. Led je bil po sredi fczera še močan, lahko bi se še po 5jem hodilo, ali ob kraju se je že toliko stopil, da smo zamogli s čolni voziti. Ob jezeru smo že čakali nad mesec dni iu poskušali kedaj se led stopi, to je bilo za nas vse zelo dolgočasno. Dne 24. maja smo se pa tudi kaj hitro odpravili in v naS čoln naložili vse blago iu živež, vse skupaj je tehtalo dve tone; zložili smo vse dobro iu pokrili b po-limanim platnom, vsedli se v čoln, jadra napeli iu odrinili ob kraju jezera proti Beveru. Jadrali smo od
Navodila, ktere so komisarji prejeli bo zelo natančna in za vsakteri slučaj. V uavodilu so omenjene razprave s Zjed. državami pred vojsko; pogoji o neodvisnosti Kube; poudarjajo pravice Špancev in pravice na zasebno in javno premoženje na Antilah. Navodila o Fi-lipinah so uravnane za vse le mogoče slučaje, pri tem pa je komisarjem dovoljena prosta obravnava. Minister zuuajuih zadev vojvoda Almodovar bode tem navodilom pridjal še dodatek o državljanski pravici in premoženju na Antilah, kakor tudi premeščenje javnega premoženja.
L u k e n a F i 1 i p i n a h v p o-s e B t v u Špancev.
M a n i 1 a, 21. sept. Poročilo, o podaji zadnje španske posadke ua otoku Luzon ni resnično. V Al bay, glavni pokrajini za pridelovanje predi va, imajo Spanci še sedem pristanišč v Bvojih rokah. Vsled vstaje
sedmih zjutraj do treh popoludne iu skoraj dospeli do konca jezera Lake Benneta; tu smo pa morali ustaviti, ker led je bil še premočan čez celo jezero, iu nismo mogli dalje; tu smo privezali naš čoln in se skrcaii u:t skalnato obrežje. Tu smo č;ik:ili dva dni iu opazovali kedaj se led razmakne, da bi zamogli zopet dalje jadrati. Vsako noč je bil eden na straži iu je opazoval, ako sapa pride in led razmakne, da nas o pravem času pokliče. Tretje jutro zgodaj, ob dveh, nas pokliče stražnik: „Fant-je, sedaj je časi" hitro smo bili po konci in začeli kuhati naš zajutrek, komaj je bil pa na pol kuhan, zapazimo, da se je sapa zopet obrnila iu led pričela proti nam poditi; brzo smo prevrnili naše lonce, kar se je skuhalo smo pobrali in ravno tako naše lonce in bežali v čoln. Bili smo kakor vojaki kadar je sovražnik za njimi, jadrali smo brez zajutreka štiri ure iu dospeli v Lake Nares. Tu je bil led še tako močan, da nismo mogii dalje, primo-rani smo bili Be izkrcati na obrežje in smo nadaljevali naš zajutrek kuhati. Kmalu po tem za nami se
jo pripeljalo še kakih petdeset čolnov ; ti so bili še bolj silni nego mi, a tu videli, da se ne da dalje priti. T u so nekteri, ki so imeli male čolnr, te naložili na seni in po ledu naprej peljali, drugi pa vze-
li sekire, žage in kole v roke iu pričeli led razbijati. Vedeli smo, da tudi nam druzega ne kaže, začeli smo tudi mi pridno delati ua ledu, v j »ar urah smo pol milje dolg kanal napravili skozi led, širok pa tako, da so zamogli čolni skozi, potem smo zopet prišli na odprto vodo iu zopet jadrali nekoliko čaBa ter zopet prišli v led. Ni kazalo druzega, nego zopet led sekati in žagati, le počasi smo naprej prišli in do 10. ure zvečer bili tako utrujeni in gladui, da smo delo opustili, se izkrcali na hladni pesek, skuhali našo večerjo, jo zaužili iu se polegli k počitku.
Drugo jutro smo se zopet naprej podali, in tako smo &e vozili štiri dni iu led sekali, predno smo prišli v Lake Tagish. Tu je bila odprta voda in zopet brzo dalje jadrali, po deset milj smo napravili v uri, ker pihala je močna sapa in tako prišli v Lake Marsh. Tuje
i Se vedno miali, da je mogoče tudi ,,Cristobal Colona" vzdigniti in popraviti. V nasprotju tem poročilom, pa zvedenci trdijo, da kri-žark ni moč popraviti za preko-morsko vožnjo. Ako bi pa vkljub temu hoteli to storiti, bi stalo več doiarja nego dve nove take ladije. Stene ladij so od krogelj tako prestreljene iu notrajni deli tako raz-djmi, da je trditev izvedencev zelo verojetua. Kakor pravijo, bodo ladije vsejedno vzdignili, jih 1 i popravno ali ne. Mogoče da jih prepe-ljtjo v Washington, kjer jih bodo bezplačno razstavili.
Aguinaldovi odposlanci.
San Francisco, 22. sept. Plillipo Agoncello iu Jože Lopaz, z^topnika vstaškega vod je Agui-ujlde sta včeraj došla sem. Od tod bita potovala v Washington in od tipa v Pariz, kamor želita dospeti k« se bodo zborovanja mirovne konisije pričelo. Agoncollo je oebni prijatelj Aguinalda in do-
/
bi tudi še led iu smo morali le ob kaju voziti, potem smo dospeli v rko Miles Canion. 25 milj dale smo ustavili naš čoln in si šli ojledat osodepolni Canion in White Horse Rapids, ker se je največ čiinov razbilo. Tu voda dere med viokim skalovjem navzdol v hi-trjBti po šestdeset milj na uro. Tu Bcpekteri vse izložili iz čolnov in fazne čolne čez strugo spustili, IJ^go so pa morali dve milje daleč ponašati, kar jim je dalo par dni d<ja. Nam se je to predolgočasno zdlo, pokrili Bmo dobro naš čoln s jlatuom in ker se je naš sodrug bi voziti skozi vodopad, je stopil s >lna in šel po kopnem ; ua nje-gto mesto smo pa morali dobiti dizega, ker trije možje morajo biti v elnu, da ga zamorejo obračati. V >oln Bmo se toraj vsedli: jaz, m brat in nek Arnerikauec, odvali čoln in se zapodili med skale ie Bkozi bobneče valove. Tu nas je roda od vseh strani zakrila, da at aismo iz valov videli in bili do t e mokri od ledene vode, ako ne b meli čoln tako dobro pokrit, bi g. bilo v dno spravilo. V par minah bili smo skozi Canion in
otokom.
San Ju an, 23. sept. Španske oblasti so pritrdile predlogu admirala Schleya, da bodo zopet prižgali svetilnike ob obali Port" Rice, stroške plačati pa imajo Zjetl države.
Pasji zdravnik načelnik zimnikov,
Vsled odkritij v poslednjih mesecih glede groznega gospodarstva v vodstv u armade, posebno pa v zdravstvenem in preskrlovalnem oddelku, se je občinstvo U privadilo na najhujše in konečno že mislilo, da kaj hujšega več slediti ne more. Vojni tajnik in drugi napadeni oddelni načelniki so zavračali napade, posebno pa višji zdravnik Sternberg, kteri je kljubu njegovega navedenega silnega dela vendar še našel toliko časa, da je časnikom pisal dolga pisma. Te dni se je pa zopet zvedela »blaga naklonjenost",
ž

White Horse Rapids, najbolj ne varn kraj vsega potovanja. Sedaj smo zopet vstavili čoln pri strugi, hitro izložili vse blago in vodo vun izpljuli, ker jo je bilo dosti notri Posušili smo na obrežju naše blago in sami sebe in ostali čez noč.
Drugo jutro pa zopet dalje odrinili in se še osem milj vozili po reki in zopet dospeli v jezero z imenom Lake la Barge, to jezero je 30 milj dolgo in po nekterih kraj.h po štiri milje široke. Čez to jezero smo dospeli v par urah in potem dospeli v Thirty mile River. Ta reka je tudi jako nevarna za čolne, na njej se je tudi že mnogo čolnov razbilo, hitro dere in se ovija med gorovje, po celej reki so skale, da se komaj iz vode vidijo, in ako je kdo s čolnom zadel ob skalo, se mu je na kose razdrobil in šlo vse v vodo, srečni bo bili ljudje, ako so se sami rešili, ali ako je bil kmalu za njimi drugi čoln, da jih je rešil. Taki siromaki so bili potem brez vsega in ako so tudi. denar imeli, jim ni bilo nič mogoče kupiti, ker ni bilo ničesar ua prodaj, takih siromakov je bilo mnogo. Kmalu potem smo prišli v Lewis River, tu

je široka reka in tudi hitro teče, a vendar ni nevarna; po tej reki smo se vozili 120 milj in prišli v Fort Silkirk. Tu je policijska postaja in indijanska naselbina, tu se privali v to reko še druga reka z imenom Pelly River in naredite mogočni Yukon. Voda je tu že jako Široka in dalje vedno širša, na njej je mnogo otokov in človek večkrat ne ve po kterem kanalu bi se obrnil, ker je v več krajih po štiri in pet otokov skupaj; ako je krene po jednej ožini si misli ta bode prava, a kmalu spozna, da je voda preplitva in nemore dalje; sedaj ee mora zopet nazaj obrniti iu jo kre-nosti v drugo ožino, in tako se mu godi po vsem Yukonu. Prišli smo potem do Stewart Riverja, tu smo se ustavili, ker je mnogo iskalcev zlata šlo po tej reki navzgor, o kte-rej se je že toliko pisalo po časnikih, da tam najdejo mnogo zlata, a kmalu smo epoznali, da v tej reki ni zlata, iu da je vse le „švindl'\ Odrinili smo jo zopet dalje proti Dawson, kmalu potem smo prifili do Indian Riverja, o kterem se tudi mnogo govori, tudi tu smo se malo ustavili in kmalu zopet dalje jadrali.	(Konec prihodnjič.)


j:|	f
|	To Vam bodedopadlo!	1
i	-
I	BOSCH BRWG'CO'S.	|
j	Superior Stock	f
;i	pivo je znano kot naj-	X
jI	boljše odyseh, in kar vsa-	(£
!l	kdo prav! mora tako biti.
!	Prodaja se povsodi.	JI
jI	Ali ga Vi tudi pijete?	||
'I	SOSCB BREWING CO.,	j|
LAEE LINDEN, - - HIGH.	1
S	I
■'.u_____.____IK