Oopisi. \'t«lenje. V nedeljo, dne 7. t. m. se je vršil skiipni $estanek naših pristašev iz vcč občm navzoiih je bilo hid? mnogo rudarjev. Poročal nam je tovariš Uranjek iz Qril~ Po njegovem poročilu se je sklenilo, da semoramo zdnižiti ^-si kmetje in delavci kot en mož pri volitvah v ^SLS« Poživila se je zopet Jugoslovanska strokovna z\em tu~darjev in omenila se je delavska zveza. RazSli smo seprepričanjern, da je v skupnem deln gotcrva zmage. Po— ročevolec nam je pojnsnil potrebo naših krSčanskih listov in sicer Slovenski Gospodar in «Pravica«, ki je ravno. kar pričela izhajnti kot glasilo krščanskega delavskeg» Ijudstva. Sv. Marjela na Dravskem polju. Iz raziiil* krajev siišimo in beremo, kako se ljndjc priložujejo uad cie;<OT mladih liberalnih učiteljtv. Tudi lui imamo takega inladega liberainega učitelja, ki sc rcpenči kakor kak njJad petelin. Domišljujc si, da je takhn pctelinom vse lovoljeno. V šolo je špravil r, sokolstvoni prepir. O tem njegovem delovanju mon-biti drugokrat kaj več. Nas davkoplafovako še zanima nt-kaj drnzt-ga. V stari šoli je atanovanje za nadučitelja. A knj je mladi, niogočni Z. Kovatlt naceuil? Slanovanje (največjo sobo) je spremenil v feknadnico za Sokola. Gospod Kovačič je tak:> mlad in paracten, da nc ve, da slanovanjc ni telovadnia. Tcžk<? tisočake moraino plačrvati za popravilo pošiopja v.*i ia nc samo Sokoli, a Orii seveda nt: smejo tam tclovaditi. Vprašamo vas, g. Kovačič, ali je poslopje vaša lastaina? Mi davkoplačevalci bi radi ve~ deli, kdo vain je lo dovolil? Ako je krajni šolski svct to dovolil, boino od njtga zahtevali odgovor. Ako jf okrajni šoiski svct zadovoljen. z vaSo predrznostjo in politično zagrizenostjo, je to žalostno znamc-nje za ud^ krajn^ga šolskega svela. Davkoplačcvalci zahtevarao od krajnega solskega svcta, da napravi red. Stanovanje ni telovadnica, zato naj pn povc tek.vadbo v šolskem stanovanju za Sokole in Ork\ krajr.i šolski svft bi ven- dar morul vedeti, da je on lastnik, gospodar šolskego poslopja, ne pa inlad, politično za^rizeni učitelj. ToHko bi že morali vedeti! Kam p:i bomo prišli, ee bo vsak libe ralni petelin lahko dclal z iastnino davkopLačevslcev, kar bo hoU-i. Mi še eukrat pozivamo krajni šolski svot, da stori svojo dolžnost. Če uiiadi domišljavi liberalček Kovačič misli, da labko z nadučitcljevim stanovanjcm dda, kar hoče, na j ga krajni šolski svet pouci, da sme sobe rabiti le z;i slanovanje, ne pa za telovadbo liberamega Sokola. Seveda gospod učitelj Kovačič je tako pristranski m politično zagrizen, da tcga ne spozna. dasi je cc\o Studiral. Vsak človek, ki ni pristranski in politično iagrizen, inora priznati, da je naša zahteva pray&na in v korist vsem davkoplačevalcem. Bomo videli, kaj bodo tisti, ki so odgovorni «a šolske sobe, sto rlli: ali bodo hlapci mladih liberalnih petelhiov in poHticnih zagrizencev ali pn zastopniki in branitelji koristi davkoplačevakcv. Dolgo smo čakali, ker pa se ni nič zgodilo, moramo javno tirjati pravico. Ternii«. Dne 8. januarja je nepričakovano urnrl 7 letni šolar Tomažek Sagadin. Bil je še vesel v šoli, kc je prišel iz iolc, se je igral z dvcma šolarjema, pri ten pa padel tako nesrečno, da jc bil v par minutah mrtev. Kakega udarca ali rane ni bilo najti na njem, mend: si je zlomil tilnik. Bil je ljubczniv, pridcn šolarček. Bogn je zato dopadlo, vzeti ga zgodaj iz svcta ter prcsa diti med angele v nebeški raj. Zdrav in vescl je priše iz &ole, kdo bi si mislil, da bo črez četrt ure že mrtev. Res, smrt pride kakor tat. št. Janž na Dravskem polju. Vsled napačnega rav nanja aekdanjega ncmškutarskega okrajnega zastope. vojnih razmcr in posledic in nopoučenosti mnogih po sestnikov, je kakor drugod, živinoreja v našem okraji: zavožena ter vedno bolj propada. V zadnjem času pa j skoro povsod prodrlo spoznanje, da tako ne srue iti na prej, da je treba napeti vse inoči, da sc živinoreja, k; j« skoro edini vir dohodkov za kmeta, povzdigne in ha pelje v pravi tir, ki ga zabteva zdrava pamet in narav;-. Dne 31. dectmbra 1. 1. nain je o tcm govoril praktičn. in navdušeno g. živinorejski inštruktor Martin Zupan> iz Celja. Podal nam je. praktične nasvetc, kaj nam j storiti, da bomo mogli trajno povzdigniti živinorejo \' na&em kraju. Debata ali razgovor po predavanju i t razna vprašanja so pokazala, da se mnogi zelo zanima jo za to prevažiio stvar, ki bi zaslužila, da bi se vs . ne samo nekateri za njo zavzeli in z združenimi močir i delali za napredek v živinoreji. Začctek je že storjei . Ljutomer. Po dolgi mučni bolezni je odpoldkal >, t Štefanovo minulega leta Vsemogočni k sebi v boljŁ življenje v starosti 44 let tukajšnjega trgovca in pc sestnika gospoda Mihaela Cimerman. Bojen je bil v so sednih Babincih. Sreča mu je bila dokaj mila. Pozn.,; je gostoljubnost Rad je omenil, kako je kot šolar hc dil streč ii sv. maši semkaj in to neštetokrat tudi pri najslabšem vremenu. Milost Najvišjcga je še privedhi k njemu s cerkvenimi tolažili našega požrtvovalneg:. č. g. kaplana Lovreca, ki je posetil trpečega nmogokrai ter prebil pri njem potrpežljivo in z vso vnemo. N.i Božič med pozno službo božjo so bile bolnikove zadnj.', razločno razumljive besede «Angel varuh«. — Pogre'« je vodil in opravil obrede z resnostjo in gorečnostjo, da je ganilo vsakega globoko, veleč. g. profesor Vrež.ab ogromni udeležbi prijateljev in znancev ter so bi;i zastopani posebno častno pokojnikovi bivši sovaščani. Njegov brat gospod Janko Cimerman, trgovec v Ly> tomeru, in gospa roj. Šerec, sta bila pokojnikova opoivt in tolažba že od začetka njegove dolge boleziii; storiln sta zanj vse, kar je pač razumljivo takemu, ki pozna ti blagi osebi, koji sta si začrtali življensko pot na tomelju vsestranskc poštenosti in značajnosti. Svetila . pokojnemu ve^na luč, naj počiva v miru! Iz Oslušovec Med ogromno čredo zdravih in mirnih ovac se je vmeSal na dan sv. Štefana tudi en gai•jav oven. Ta napredna žival ni tokrat svojih rogljičkov , upala kvišku podržati, seveda iz previdnosti. ZaleUi se je še le komaj 4. januarja v mariborskem demokraskem «Taboru« v gospoda Korparja, poslanca Žcbo::i in prof. Vesenjaka. Ko je dregal nepremišljeno imencvanega je tako razburilo, da je gospoda Rižnarja za eio čisto majhno sivar s svojo visoko a nc preveč polno glavico bulnil. Ta hudodelec bi gotivo tudi svojo za- . služeno kazen dobil, a k sreči so njegove woče žile bile že pomirjene, ker se je na bodoči oslušovski «Bahnhof« zmislil. Mogoče si misli, da bodo enkrat tam «Pc- ronkartc« prodajal in si na ta način z lahkoto kmli služil. Konec iale! Bodi ti pa dragi junak povedaro, ti ti s tem sjnešnim in lažnjivim dopisom ni.si položi! vogrlnega kamna bodoei postaji, ampak nasprotno. Vc;jemi mi tudi, kako ncvarno sc je zaletavati s provcč pit mclno glavico v pošlene in mirao ljudi. ki ti v tvojem življen.in niso nii žalega storili, bodeš videl, d;i človek iahku ciobi «Gehinicrschutterung« pri laktm paslu. Ako btnifš še v prihodnje kaj rabil, se spet oglasi. Sv. Bolfcnk v SIov. gor. Odkar so razpisane voJitve zq parlament, boče bogata mestna gospoda kar preplaviti naSe vosi in doline s svojimi listi; kar na cente 6c pcšilja med kmetsko ljudstvo mariborski «Tabor«, glasilo dr. Kukovca, Voglarja ii; dr. Kodermano. Za njim bo kinalu pricapljal samostojni ¦ Kmetijski list«, glasilo PucIja, Mermolje i. dr.; ne bo dolga in nas bo obiskal <RepublikaneC', list nove stranke v Celju. Štiri leta, odkar so minule zadnje volitve, sc gospodje rviso brigali za nas; vsak je hodil za svojim dobičkom, za naše težave niso imeli srca. Zdaj, ko jih zapuščajo njihovi projšnji volilci v mestih in se jim mnjejo tla pod nogami, so se spomnili dežele, da jim kmetijsko Ijudstvo ohrani mastna korita. Saj no pripoveduje, da miši prve zapustijo ladjo, ko se ;:ačne potapljati, in bežijo. Tudi mestnim visokim gospodom se potnplja ladja srcčc Ln :ni revni deželani, ko so nas prej prezirali in stiskali, mi bi jim naj šli v ogenj po kostanje, da bi ostali ministri in bogati izvozničarji šc vnaprej. Ne, rve, tako neumni nc bomo. Zato svetujemo vsakemu, ki dobi list, katerega si ni naročil, da ga takoj \Ti\e; prekrižu nuj samo svoj naslov na Hstu in napišc: Nazaj, se ne sprejme! Kdor tega ne stori, ima lahko še sitnosti; od njega Iht luhko zahtevn drago naročnino. Iz Dolcne pri Sv. Trojici v Halozah. V prvi številki Slovenskega Gospodarja najdem v poročilu iz Srednjih Habz sledeti \erz: O Avstrija, ti dom si mojF« krasno, toda za avstrijskega državljana, ne pa za \Tietega somostojneža, kakor je Feguš Jaka, ali po domače «poštni JokJ«. «Za te živim« — da žrtvoval si se, ko si romal na rečun davkoplačevalcev s pokojnim Linhartom v družbi mnogih štajercijancev — sedanjih navdušenih samostojnežev celo na Dunaj, tožarit lastne rojake. «Za te gorim- — grozno za premnoge! Še celo naš navdušeni avstrijanec je vstrepeta!, ko je bilo treba v začetku mobili^adje dejansko pokazati svojo gorečnost. Izpodrinil je vsled strahn pravomočnega župana, svojega lastnega svaka raz občinski presto!, da je moral siromak radi njega krvaveti in trpeti ves čas vojne na bojnih poljanah. Jake pe, tako goreč, je lepo mirno ostal doma za pečjo. Lahko in po ceni bi nam bil tedaj s pomočjo mu na razpolago danih ruskih ujetnikov popravil naše podlehniške cestr in mostove, toda tega ni storil; še dandanes so iste najlepši dokaz njegovih zaslug, saj menda v celem okraju ni najti slabejših. Vse svoje zmožnosti je posvetil samemn sebi v korist in pa ob času volitev Samostojjni stranki. Ko bi ga videli kot predstojnika somostojne liste, kako jo vstrajal ves dan na sedežu za skrinjico, kako je salutiral s klobukom na glavi svojim privržencem, jih s pogledi bodril tako, da so mnogi volilci dvigali prazne roke proti njemu v znamenje, češ, sedajle pred teboj sem jo izpustil. In tedaj so dobili vsi ti za oddane glasove SamostojnR Nobenih koristi ni jim prinesla nova stranka, stradali so tukajšnji Haložani, kakor še nlkoli poprej. Mnogi so izpregledali in le nekaj jih je šer ki so mu radi vinca, ki jim ga daje včasih, ostali zvesti. Tudi ti bodo spoznali. da v Joklnovi tovarišiji glavca boli, v Samostojni stranli pa mošnja trpi. Dal Bog, da bi bilo po volitvah dne 18. marca t. 1. v obojnem oziru bolje. Sv. Jožef nad Celjem. Ob koncu leta se cerkveno predstojništvo Sv. Jožefa vsem darovalcem prav prisrč no zahvaljuje za milodare za nove zvonove. Nabran:> svota pa še nikakor ne zadostuje za naročilo, zato pro si cerkveno predstojništvo še nadaljni blagohotnih darov. Sv. Jožef bo vsem tisočero poplačal. Marija Gradec. Odborniki krajevne Kmetske zveze so nabrali za volilni sklad S. L. S. 336 kron. Darovakem iskrena hvala. Št. Janž pri Velenju. Dne 8. t. m. smo izročili hladni zemlji zelo spoštovanega, čez 78 let starega Jožefa Vodušek. Rajni je bil samski, zelo priljubljen pri sosedih, izredno pobcžen in marljiv katoličan, vsikdar pa tudi zvest volilec in pristaš naše Ljudske stranke, osobito pa velik dobrotnik naši župni cerkvi, za kar mu bo Bog gotovo najboljši plačnik. Na pogrebu se je nabralo 310 kron za Slovensko-katoliški tiskovni sklad. Bodi mu zemljica lahka! Rajhenburg. Fantje in dekleta iz Gorice in Razteza bodo priredili dne 21. t. m. po večernicah v dvorani rajbenb. izobraževalnega društva po večemicah burkotrodejanko: «Moč uniforme«. Smeha bo za mehe, pridlte po<?ledat in poslušat, da boste videli in spoznali, kako se znajo fantje in dekleta iz tega rajona postaviti! Na svidenjef POGLAVJE IZ SOKOLSKEGA EVANGELIJA. (Dopis od Sv. Lovrenca na Dravskem polju). Ob nastopu novega leta smo delali bilanco in vidcli da moramo podati še nekatera pojasnila iz prošlega mescca. To zahteva pravičnost in poštenost, pa tudi Ijubezen do resnke in stud nad lažjo. Umrl je v prošlem mesecu Sokol R. F"rank. — Bog mu bodi milostljiv. V Sokolskcm domu je bila seja. Na štefanovo so se Sokoli stepli in nekaj dni nato so cirkovški orožniki gonili po vasi Sokole, med njinii starosto Franka. Pa vse to nas št. Lovrenčane ne bi dvignilo iz ravnotežja, dasi smo občutljivi, da ni prinesel «Tabor« št. 292, od 28. dec. 1922 posmrtnice raj. Rudiju Frank, ki je nestvarna, polna zavijanja in laži, sklepčno vsebujoča lirivičen napad, podtikanje, sodbo in izzivanje. Pokojnjmu samo mir božji, katerega je, upajmo, našel tam, kjer jc zdaj, ko ga ni mogel tukaj; naslednji odgovor gre samo na račun pisca posmrtnice, ki je v duhovncm sortKlstvu z duševnimi blo>.1xijami vf?!i!<?2.: brata, proizvajanimi ob gomiJi pokojn-gi \ skih več«rih v trctjem razredu šolskega ;:*s. kejše zaušnke sokolstvo pač še ni dobiio, dobilo s to posmrtnico. Kdor pozna rnzmrr- ^ \<-, /..¦. podrobnosti, strmi, kako jo rnogoče tako potvarjftti iv«snico, tako mnazano iagati! Nekdo je govorit o v»^iki polcv-arjenosti, ali o oni velikcga brata, ali o ooi, faliranega študonta, se bo po mo/.nosti dognalo, seveda potem jt to mogočc. Ni ga zahtevala zerulja, v katcio s*e ga položili, postal jc žrtev sokolskfga mišljenia. Res, v svojem sokolskcm mišljenju je vzcl s scboj v i".\i) dolg nož, v svojem sokolskem mišljenju sc ji' pridtiševal v gostilni na Hajdini, da raora biti K. irniev jcsu sokolskem mišljenju je divjal z nožem v roki .>. «¦-.-.ijo, kateri je prisegel smrt, doklcr ni izkrvavel na rani, za dani z nožem, ko ga je slavil nu pisa drugtmu in ki an je bil najzvestejši prijatelj in najven;<jši sprt-naijeva lcc, zlasti od kar je bil Sokol, kar lahko izpriča}o vsi, ki so ga poznali. Bil je najvzorncjši brat sokoistega odseka, odločcn in značajc-n, ki struhopetnega dvoma in malodušnosti ni poznal.. S svojo dušo in sr«ni se je od dne do dne približfsal sokolskemu tvangeliju. Njegova dnša m srco sta bila tcležnik in nok. in Ito jt- pod nožem padel, jc bil na višku sokolskega ••vangelija, kl ga je izvciičal, kakor pravijo Sokoii. S prepriČanj«Bn^ da gre v boj za pravico in poštcnost. pii č^nier ;;a jo podpirala vera v lastno moč in bratsko ljufcezon. je bil strah in trepct domačinom in tujcem, gorjv oneiau, ki mu je bil blizu, kadar je znorcl. To je bila vera v lastno moč in bratsko Ijubezen in boj za pravico in pošienost. Da, da, sokolski boj za pravico in pošteuost, soktdsku bratska ljubczcn, sokolska vera v lastno mcč. Upanje, da razprostre Sokol v št. Lovrencu svoja krila do popolne zmage, ga ni varalo, in eno dejanje tegit dramatičnega upanja se je vršilo na Štefanovo, ko so se v bratski ljubezni Sokoli stepli, ko so v veri v lastoo inoč in v boju za pravico in poštenost žvenkctale B. kupict, pokali stoli, rožljale šipe, ko je bil hrušč in tnišč, vphje in krik, kakor da je sodni dan, ko so .sr v bratski Ijubezni Sokoli priduševali, da morata biti dva lurtva to noč. In to naj bi bila sokolska dolžnost, kjcr je bil vcdno prvi? Pa se bo kdo še čudil, da jo dosegel 8cikol ski cilj? Velikega dela se ni bal in bodril in vspodbujal jc Ijube sokolske brate. Pa gorjc! Na tako čude« način je koncal svojc vcliko dolo in postavil namesto lastnega krova, ki bi bil ponos in živa slika drugini, da niso spali, tempelj sramote, ki je živa slika drugim. da so Sokoli bedeli. Zares, lo so junaški načrti, ki so našli odmev ali v /lobi in pokvarjcnosti, ali pa v liipni blaznosti dopisuna v «Taboru«, ki je napisal sledcoo laž kot živo sliko svoje moralne zmešnjavc. Ker si bil aajboljši in najtnarljivejši delavec na sokolskem polju, so se zarotili proti Tcbi. Ti zadali smrtno rano. Kot SoktA si padel, kot Sokola so te umorili, kot besne zveri so planili po Tvojem mladem življenju. Kot najboljži Sokol, kot najmarljivejši delavec na sokolskcm polju se fe rotil in prisegal smrt, kot besna zver je v družbi svojih vcrnih sokolskih bratov planil z nožem v roki na svojo žrtev, dokler ni padel pod nožcm. In vsi očividci strašnega prizora, ko je še ranjen divjal in nord neugnan naprej, so prišli nepoklicani in enodušno izpovedali o strašnem prizoru in pojdejo ludi k zašfitnici pravice in rcsnicc, da zagovarjajo njega, ki je v sinrtnem silobranu pred tremi zvermi prijel za orožje, da si reši življenje. In v veliki Ijubezni so tekle sočutae solze v dokaz, kako ga je vse ijubiloJ Resnica pa je, da so njegovi najbližji izjavili, da jiin jc najbolj teiko. ker ne vedo, kaj je z njun, ko je že v smrtntin bpju izpovedujoč sokolski evangelij, ponavljal strašne besede: p. M.! Krokodilove solze je pictakal samo govomik, ko se je v svoji hajduški maniri uprl in v preroškpm duhu govoril obenem s posmrtnico slovo sokolstvu v št. Lovrencu. Toliko v pojasnilo javnosti ža danes; nadaljevanje sledi, kakor hitro nas bodo Sokoli zopct izzivali; kajii SentlovTenčanom naiii je dovolj blebetavosti ml ^nczobih mladičev. 17 mož je povedalo svoje, drugi &<? bodo; prvi Sokol je pobegnil nazaj v ljubljansko meglo, ker ga baje ni rnarala Sokolira M. in si vzela drugega; brat Tonček bi tudi boljc storil, da kmalu pokaže, kaj misli biti in se skažc hvaležnega onim, ki so mu pomagali iz plenic do hlač, nc pa da jih blati. Šolsko vodstvo pozivamo rcsno, da odstrani vse sokolsk^ odpadke iz III. razreda, predno pridejo naši otroci v šolo in pouči razredničarko, kaj je red v šoli in prepove vsem faliranim študentom dohod, sicer bomo nastopili drugo pot in preskrbcli, da bo ijubljanska megla vzela, kar je rodila.