EUHlBElBraB
Izhaja vsak pelek.
□ □
Uredništvo in upravništvo: Kopitarjeva ulica št. 6.
BCSI=iaSE3CSI=l
t=llnll=jlnj!:=imj[=]
NoroCnino znaša:
celoletna.. K 4— Doluletna.. „ 2— četrtletna.. „ r-Posamezna št. „ o*to
f=irmjni=nrmr=trmi=i
GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA.
Stev. 30.
V Ljubljani, dne 26. junija 1914.
Leto IX.
Novi vojaški kazenski red.1
Dne 1. julija 1914 se uveljavijo nove postave o vojaškem kazenskem redu, in sicer avstrijska, ogrska in bo-zensko hercegovska postava o vojaškem kazenskem redu za skupno c. in kr. armado, nadalje avstrijski in ogrski vojaški kazenski red za deželno hrambo. Dolgo vrsto let je minulo, ko so te nove postave pripravljali, ki so primerne naši dobi. Vse države že imajo času primerne vojaške kazenske postave, razen Danske in Turčije.
Dozdaj se je delila pravica v naši armadi bistveno po določilih sodnega reda, ki ga je izdala še cesarica Marija Terezija, ki je vladala od leta 1740 do leta 1780. Ta kazenski red je določal, da se je moralo razpravljati tajno, pismeno, združeno je bilo sodno postopanje z močjo vojaških poveljnikov. Vojaški sodnik, avditor, je v eni osebi vodil proti obtožencu preiskavo in je sodil, bil je obtožencev tožnik in zagovornik. Izključeno je bilo zagovorni-štvo po tretjih osebah. »Sodni gospod« (poveljnik) je po svoji previdnosti sestavil sodeče sodišče. Pravno ni bila zajamčena neodvisnost sodnikov in sodišč. Pravna sredstva (pritožbe), s katerimi bi se razsodbe do višje odločitve odgodile, so bila pravzaprav izključena. Priznati se pa mora, da se o pravičnosti in o nepristanosti vojaških sodišč ni dvomilo, ker so tako sodni gospodje, poveljniki, avditorji in člani sodišč običajno resno svoje naloge izvajali, dasi se seveda ne more trditi, da bi ne bilo nikdar nobene pomotne razsodbe, ki jih lahko in jih tudi druge oblasti zagreše. Splošno znano je, da so poslovala kljub pomanjkljivim in zastarelim predpisom stara vojaška sodišča natančno, ker so avditorji izkušali sami tako popraviti, kar je zagrešila zastarelost postave.
Novo postopanje se naslanja na določila civilnih kazenskih postav v državi. Temelji na načelu, da brez tožnika ni sodnika, ločili so sodno oblast od upravne oblasti (poveljstva), postopanje je neposrednjo, ustno, javno. Ločeno postopajo sodniki, tožniki in za-
1 Z novim vojaškim kazenskem redom se zelo izpremeni kazensko postopanje v naši armadi in v dež. brambi. Zdi se mi potrebno, da je o tej važni preosnovi tudi naše delavstvo poučeno, zato objavljam ta članek, ki ga posnemam po uradni »Dunajčanki« (Wie-ner Zeitung) dne 21. junija 1914, štev. 140. — M c. —
govorniki. Prosto se presoja dokazovanje in dopustno je zagovorništvo po tretjih osebah. Vojaška sodišča in vojaški sodniki so neodvisni in podvrženi zgolj postavi. Sodišče, ki sodi, se več ne sestavi na povelje, proti pravno po-motnim sodbam je v najširšem smislu dovoljena in uvedena pritožba.
Po novih postavah se morejo sodni kazni podvržena dejanja kaznovati le temeljem javne obtožbe po določilih kazenskega reda. Izključena je zasebna obtožba, a dosedanji slučaji, zaradi katerih so mogli zasebniki tožiti, se obravnavajo zdaj tako, da sme predlagati kaznovanje zasebni tožnik, samo pravice zahtevati kazen nima.
Lažji prestopki, ko se v posameznih slučajih ne bi moglo razsoditi, da izgubi okrivljeni saržo, se lahko še vedno disciplinarnim potom kaznujejo, ker se je ta način izkazal tudi v starem postopanju in tako postopajo tudi v drugih državah.
Zahtevo za kaznovanje v imenu države stavijo od sodišč ločene toži-teljske oblasti, kakor so za to določena pri civilnih kazenskih sodiščih državna pravdništva. Kot generalni vojaški pravnik posljuje pri najvišjem vojaškem sodišu in pri najvišjih sodiščih deželnih hramb generalni vojaški pravnik, ki je ministrstvu neposredno podvržen. Pri divizijskih sodiščih zastopajo obložbo štabni ali višji častniki za pravno službo kot vojaški pravniki, pri brigadnih sodiščih pa častniki vojaškega stanja kot sodnijski častniki. Vojaški pravniki in sodnijski častniki so podvrženi pristojnemu poveljniku, ki jim more ukazati, da stavijo predlog za obtožbo. Drugega vpliva pa poveljnik na sodišče nima, kar dokazuje tudi okolnost, ker se razsodbe ne proglase več v imenu sodnega gospoda, marveč v imenu cesarja in kralja.
Vojaško kazensko sodstvo izvajati so poklicana v skupni c. in kr. armadi armadna in moranariška, v obeh dež. hrambah pa brambovska sodišča. Bri-gadna sodišča, mornariška zborna sodišča in brigadna sodišča dež. brambe so podobna civilnim okrajnim sodiščem, sodnim dvorom prve instance, okrajna in deželna sodišča, civilne sodne organizacije odgovarjajo divizijska, admiralska in deželno brambna divizijska sodišča, najvišjemu sodnemu dvoru pa odgovarjajo najvišji vojaški sodni dvor in oba najvišja sodna dvora deželnih bramb.
Brigadna sodišča tvorijo en stotnik - avditor kot »sodnijska ravnatelji in pa potrebno število sodnikov ali nad-
poročnikov avditorjev, nadalje pisarniško osobje. Divizijsko sodišče je sestavljeno iz enega podpolkovnika- ali majorja avditorja, nadalje mu pripada še en major avditor in potrebno število stotnikov in nadporočnikov avditorjev in pisarniško osobje. Najvišjemu vojaškemu sodnemu dvoru predseduje kak višji general vojaškega stanja kot predsednik, podpredsedniki so drugi generalni avditorji kot vodilni senatni predsedniki in senatni predsedniki in polkovniki avditorji kot svetniki. Ju-stični častniki vodijo pri najvišjem sodnem dvoru tajništvo in zapisnike ter pomožna dela.
Brigadna (mornariška, zborna, deželno brambna brigadna) sodišča poslujejo kot preiskovalna in kakor sodeča sodišča, kadar gre za lahke in srednje, prestopke moštva in jih lahko tudi divizijska sodišča vporabljajo kot poizvedovalna sodišča za tiste kazenske slučaje, ki so jih pristojna divizijska sodišča razsojala. Divizijska (ad-miralitetna- deželno brambna divizijska) sodišča so preiskovalna in sodeča v vseh slučajih, ki so odvzeti brigad-nim sodiščem in so tudi prizivna sodišča glede na razsodbe brigadnih sodišč. Najvišji sodni (deželno brambni) dvor razsoja v drugi in v zadnji instanci v slučajih, če se vloži ničnostna pritožba in o pritožbah proti razsodbam divizijskih sodišč.
Sodeče sodišče je namišljeno kot sodišče prisednikov in je sestavljeno iz sodnikov po poklicu in iz sodnikov la-jikov, ki niso sodniki po poklicu. Sodniki laiki se določijo začetkom vsakega' leta, da je tako zajamčena nepri-stranost pri sestavi sodnega dvora. Sodeče sodišče prve instance se naziva vojno sodišče. Bazpravo vodi justični častnik, brigadnemu sodišču se priklopita dva, divizijskemu sodišču štirje častniki vojaškega stanja, najvišji skrbi kot predsednik, da se vzdržita disciplina in red. Šarže sodnikov laikov se ravnajo po obtoženčevi šarži. Nihče med sodniki laiki ne sme imeti nižje šarže kakor obtoženec. Če ne spada obtoženec k vojaškemu stanju, vstopijo v sodeče sodišče častniki ali uradniki njegove stanovske skupine in odpade določeno število častnikov vojaškega stanja. Na ta'način se vpošteva stanovsko zadružni značaj vojaškega sodnega dvora.
Če sodi divizijsko sodišče kot vzklicno sodišče, se ojači število članov juristov. Častnik, ki vodi razpravo, mora biti štabni častnik in se mora
mesto po činu najmlajšega sodnika laika pritegniti še drugi sodnik pravnik.
Senati najvišjega sodnega dvora zborujejo pod vodstvom predsednika ali podpredsednika in vodilnega senatnega predsednika, ki vodi razpravo, nadalje treh svetnikov in iz dveh generalov ali polkovnikov vojaškega stanja. Kadar razsoja najvišje sodišče o kaki razsodbi, v kateri gre le za formalne ničnostne razloge, razsoja le senat, v katerem se nahaja vodilni senatni predsednik ali kak senatni predsednik kot voditelj razprave in iz št*-rih svetnikov. V takih slučajih odpade priklopitev sodnikov laikov.
Predpisi o vporabi jezika so edina točka, v kateri se razne postave o vojaškem kazenskem redu razločujejo. Soglašajo le v tem, da vojaške pravne oblasti vporabljajo v notranji službi skozi in skozi službeni jezik, torej v skupni armadi in v c. kr. domobranstvu nemščino, v kraljevem ogrskem bramstvu ogrščino, v hrvaško slavonskem delu hrvaščino. V ostalih točkah se pa morajo vojaške kazensko pravne postave glede na jezikovne predpise deliti v štiri ločene skupine.
Prvo skupino tvorita avstrijski vojaški kazenski red skupne armade in za c. kr. deželno brambo. Kot sodni jezik velja redno službeni jezik. Če pa zaslišanec ali tisti, ki se obvesti, ni vešč službenega jezika, se razpravlja ž njim v njegovem jeziku, če je ta v Avstriji običajen in če se lahko brez težav k razpravi pritegnejo dotičnega sposobne uradne osebe, če to ni mogoče, se pozove tolmač. Najvišji sodni dvor razpravlja o slučajih, ki spadajo v navedeni postavi, v službenem jeziku.
Drugo skupino tvori ogrski vojaški kazenski red za skupno armado, po katerem je sodni jezik na Ogrskem vedno ogrski, na Hrvaškem, Slavoniji pa hrvaški. Le v razpravah z osebami, ki ne znajo ogrsko (hrvaško), so pa službenega jezika v besedi vešči, se razpravlja v službenem jeziku. Ti predpisi veljajo tudi za iz Ogrske izvirajoče razprave najvišjega vojaškega sodnega dvora, o slučajih iz Hrvaške, Slavonije se pa pri tem sodnem dvoru razpravlja vedno v službenem jeziku.
Tretjo skupino tvori bosensko hercegovski vojaški kazenski red za skupno armado. Tu je vedno sodni jezik služben jezik, a srbohrvaščini se prizna ista pravica kakor v Avstriji jezikom narodov.
V	kraljevi ogrski deželni brambi velja za sodni jezik ogrski (hrvaški) službeni jezik.
Kako so ojeli roparla vasaueza.
Angleško C. Richardson. — Slovensko dr. J. K.
Nekega dne, neposredni e po njegovem odhodu iz San Quentina, potem ko je bil šest let zaprt tam, je stopil Vas-quez v to malo meksikansko krčmo. Več tednov zaporedoma sem ga videl tam. Za me pa za moje prijatelje je imel komaj kak pogled; svoj smeh je ohranil za. senjorito. Ljubka Pepita s svojimi kakor oglje črnimi lasmi in olivnim licem, ki so ga ožarjale lepe oči, ga je trdno držala — nekaj časa. Sreča bi bila za Kalifornijo in njene mirne prebivalce, ko bi ga bila za vedno!
Vasquez je bil kmalu utrujen od poštenega življenja. Lopovski nagoni so dobili oblast nad njegovo boljšo naturo in bežal je v hribe nad Los Angelos, da začne zopet svoje roparsko delo. Uboga, drobna senjorita je vzdihovala.
Med tem sem imel neko kupčijo s konji in pogodbo smo podpisali v tisti mali meksikanski sobici. Konji, ki so bili moji, so bili namenjeni blizu Tres Pinos, ne daleč od reke San Benito. Lahko bi bil poslal naročilo svojemu agentu, naj kupcu izroči; konje, toda imel sem v obližju še druget opravke, ki jih je bilo treba osebno zvršiti, in zato sem sklenil, da grem tja s pošto in
oseibno izročim svoje naročilo agentu. Pisal sem ga špansko — agent je bil Meksikanec.
Mirno smo se vozili nekega meglenega večera ob ropotu koles in kozist ničesar hudega ne sluteč, ko se prikaže ob stranski poti pet oboroženih, odločnih mož. Na kratko ukažejo vozniku, naj obstane in napeta puška je zadostno podpirala to povelje. Obstali smo.
Šest mož in en Kitajec nas je bilo notri in dva zunaj — popolnoma dovolj za boj, da bi napadnike primerno sprejeli, toda kdove koliko jih je bilo z roparji v zvezi.
Padli smo jim v kremplje in brž so nas potlačili na tla brez vsakega ozira na oliko. Vasquez in njegovi oboroženi lopovi so nas položili šest črevljev enega od druzega, z obrazom proti tlom; medtem so nam pa pobrali naše orožje in izpraznili žepe. Kitajec, ki gotovo ni poznal, v kakšni nevarnosti je, je poizkusil se upreti. Na mestu so ga ubili.
Roke so nam na hrbtu zvezali z usnjatimi vrvicami; tudi nog6 so nam tako zvezali. Jaz sem imel dvomljivo čast, da me je Vasquez sam zvezal. Ko me je napol kvišku obrnil, se mi je satansko zasmijal, češ, da me pozna. Zarežal se je, ko mi je izvlekel zlato lovsko uro in verižico, še bolj pa, ko je čul od nekega svojega tovariša, kateremu je dal čitati moje naročilo o konjih. Vzel
ga je sam v roke, da bi dognal, kaj je pisanega, toda ni mu šlo, ker je znal samo prav slabo čitati. Moji konji so se pasli komaj eno uro brze ježnje odtod in jaz sem čutil, da so bili izgubljeni zame.
Nato so zmetali na nas odeje, da bi zakrili, kam se bodo obrnili, prestrelili so še kočijo in naglo odšli.
Vasquez je vedno na ta način ropal. Vedno je svoje žrtve na tak način vezal; po tem so ga poznali in zato sovražili. Noben drug kaliforniški lopov ni imel tako natančne metode.
Več ur smo brez moči tako ležali na zemlji. Ob silnem trudu sem se valjal proti enemu svojih nesrečnih tovarišev in pričel s svojimi napol mrtvimi rokami do njegovih zapesti, toda dolgo časa je prešlo, preden sem mu mogel razvezati vozel, ki jih je držal. Šele z zobmi se mi je naposled posrečilo, da sem ga razrezal. Potlej sem prišel jaz na vrsto. Z oslabljenimi rokami je zelo težko delal; moral je z zobmi na pomoč; jaz sem mu dejal navodila in končno sem bil prost.
Druge sva seveda hitro rešila. Brž ko mi je začela krožiti kri po nogah, sem odhitel proti Tres Pinos. Izposodiv-ši si konja od starega prijatelja Davida, ki je prebival v tem selu, sem hitro odjahal k svojemu agentu.
Prepozno! Vasquez je bil več ur prej tukaj. On, ali pravzaprav dva njegovih tovarišev sta pokazala v smehu in zaupno moje naročilo in sta se izgubila varno in urno z živalmi, ne da bi vzbujali najmanjši sum.
Do meksiške meje blizu Duranga sem jih sledil; ker jih pa dotam nisem dohitel, sem izprevidel, da bi bilo brez haska iti črez mejo. Preveč rafclogov sem imel za sodbo, da je njihova pot šla na meksiški sej m in tako v roke brezvestnih prekupcev.
Pol premoženja mi je vzel Vasquez in vrh tega mi je prizadjal silne bolečine in neznosno sramoto. Sklenil sem, da poizkusim vse, da poderem to človeško divjo mačko na tla.
Jezen se vrnem v Frisco k svojemu poslu. Skrbno sem pazil tam na malo meksiško gostilno in drobno senjorito Pepito v nadi, da zadenem kdaj v obližju na Vasqueza, toda nikoli ga nisem videl. Od časa do časa sem čul razno šepetanje o banditovih potih in glasno hvalo njegovega poguma; o njem se je govorilo po vseh plesiščih in pivnicah od Santa Clara do Los Angeles.
V	ti dobi se je pojavila lepa, pol-krvna ženska, ki je dobila kmalu veliko in važno vlogo v roparjevem življenju. Bila je žena Vasquezovega prvega poročnika, Leiva, ki je imel važno
Zagovarjanje po tretjih osebah se v obširnem obsegu dovoljuje in sicer ne le šele potem, ko se dvigne obtožba, marveč že v poizvedovalnem postopanju. Če se glasi obtožba na težjo kakor petletno kazen, mora imeti toženi zagovornika pri glavni razpravi, če ne je razprava nična. Nadalje se mora naročiti zagovornik, če smatra to kot potrebno poveljnik, voditelj razprave ali sodeče sodišče, če za to prosi postavni zastopnik mladoletnega toženca ali če to prosi obtoženec sam. Zagovornik se uradoma naroči ali izvoli, v prvem slučaju se kolikormogoče ozira na želje toženca. Razven pri brigadnili sodiščih se smejo uradoma določiti le prava zmožni zagovorniki izvzemši, če toženec drugače želi. Vsak obtoženec sme ne glede na svoje premoženjske razmere zahtevati, da se mu uradoma določi zagovornik. Aktivni vojak kot zagovornik dobi le službeno mu pripadajoče potne stroške, drugim uradnim zagovornikom povrne država potrebne dejanske izdatke.
Zagovorniki so: aktivni častniki justične službe in vojaškega stanja, aktivni aspiranti za vojaško pravosodno službo, nadalje aktivni častniki drugih stanovskih skupin in aktivni vojaški uradniki za svojce svoje službe, končno tudi odvetniki, ki so vpisani v vojaški zagovorniški seznam in neaktivni častniki pravosodne službe.
Vsak deželnobrambni minister vodi dva seznama vojaških zagovornikov, enega pa sodišče skupne armade, enega pa deželnobrambna sodišča svojega državnega ozemlja; vojni minister vodi nadalje tudi seznam bosensko hercegovskih vojaških zagovornikov. Pri vpisu in izbrisu postopajo vojaški ministri sporazumno s prizadetimi najvišjimi civilnimi pravosodnimi upravami.
Predpostopanje mora dognati, če naj se dvigne obtožba ali ne. Od pred-postopanja civilnega kazenskega reda se razločuje v tem, ker je vodijo redno pravniški organi in se prepuste preiskovalnemu sodniku šele, če to kaže z ozirom na težaven slučaj in če se morajo prej zapriseči priče, izvesti ogledi ali če se mora kaj zapleniti. Ako naj se poizvedbe izvedejo po sodniji, so merodajni le navedeni razlogi, medtem ko se v civilnem kazenskem postopanju mora pri težkih kazenskih slučajih izvesti sodna preiskava, izključena je pa pri prestopkih, o katerih razsoja okrajno sodišče.
Najvažnejša prisilna in zavarovalna sredstva proti obtožencu so preiskovalni in svarilni zapor, ki se moreta določiti le pod v postavi navedenimi pogoji in ki se morajo kolikor mogoče okrajšati. Aretovanec mora biti zaslišan v 24 urah in se mora poučiti, da ima pravico, da se pritoži proti preiskovalnemu zaporu. Na prOste noge proti kavciji se obtoženec iz zapora ne izpusti, ker bi to vojaškim razmeram ne bilo primerno.
Glavna razprava mora biti javna, ker tvori težišče celega postopanja. Javnost se pa lahko izloči, če je v nevarnosti nravnost, javen red, državna varnost ali vojaškoslužbene koristi; nadalje se izključi tudi v postopanju radi razžaljenja časti ali radi izsiljevanja v interesu časti in dobrega imena prizadetega, končno v vseh slučajih, če stranke soglašajo in če vojno sodišče pritrdi.
Pri razpravah, ob katerih je javnost izključena, ker je v nevarnosti dr-
stopnjo v meksiški Kaliforniji, in je bil Vasquezu v sorodu.
Brhka senjora Rozalija se ni bri-galai za nobeno reč, nego za to, da bi si ohranila zanimanje svojega čednega Vasqueza. On je bil njen junak.
Namesto da bi rabila svoj nežni vpliv v to, da bi ga pripeljala; na pravo pot, mu je dajala pogum, da, pomagala mu je pri najnesramnejših in najdrznejših podjetjih in ga je tako gnala v neizogibno pogubo.
Zaupna senjorita v meksiški pivnici je naposled tudi slišala o tem in od takrat je jela hujšati in bledeti. Jaz sem spoznal vzi'ok na učinku, dasi ni ničesar rekla. Svitle oči so ji ohranile še prejšnji ogenj in kadar je padlo ime Va)squez, kar se je večkrat zgodilo, so se ji trenotno divje zabliskale. Čakal sem, ker poznam meksiški značiaj. Vedela je, da sem izgubil svoje konje in iz tega je nekako sama po sebi vzrastla med nama medsebojna simpatija. Večkrat me je polzamišljeno gledala, kot bi si ne bila gotova. Nekega dne ji je pa srce prekipelo in začela je govoriti.
Dan za dnem sva se tolažila in v mali sobici sva razvijala in kovala načrte, kako bi mogla oba priti do zadoščenja, ki sva si ga tako silno želela. Preden sva se lotila zvršitve svojega načrta, so pa Vasqueza vjeli in v tretje
žavna varnost ali pa vojaško službene koristi, lahko sodišče navzočim osebam naroči, da morajo molčati. Kršitev te prepovedi se kaznuje.
Na podlagi glavne razprave po prerekanjih izreče vojno sodišče razsodbo, ko prosto premotri v glavni razpravi ustmeno in neposredno podane dokaze. Proti razsodbi so na razpolago ista pravna sredstva, kakor pri civilnem kazenskem postopanju; lahko pa tudi kar v civilnem kazenskem redu ni dopuščeno, toženec proti oprostilni razsodbi vloži ničnostno pritožbo, če je bil oproščen le radi okoliščin, ki kazen izključujejo ali jo odpravijo, medtem ko on trdi, da njegovo postopanje sploh ni kaznivo ali da se mora po nižji kazenski postavi presojali, kakor ga je nepi’avilno vporabljaje postavno sodišče smatralo.
V	vojski in na morju je postopanje razmeram prilagodeno priprostejše postopanje, a na morju ostanejo ob miru čuvana načela rednega postopanja. Sodeča sodišča se nazivajo poljska vojna sodišča, praporska vojna sodišča na posameznih misijskih ladjah pa ladjina vojna sodišča.
Glasnik
Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze.
DAJTE LJUBLJANSKEMU TOBAČNEMU DELAVSTVU, KAB MU GRE!
»Slovenec« z dne 22. t. m. piše: Cesar je potrdil sklep deželnega zbora, da Spodnja šiška preneha biti samostojna občina in se priklopi Ljubljani k 3. kolodvorskemu okraju. S tem preneha samostojna občina Spodnja Šiška, Ljubljana pa se za toliko poveča. Po inkorporaciji občine Spodnja Šiška je izvršen prvi korak za ustanovitev »velike Ljubljane« s to združitvijo pridobi Ljubljana do šest tisoč novih prebivalcev in izdaten prirastek ozemlja — pa tudi bistveno ojačenje davčne moči. S tem so se obeenm otvorile našemu mestu nove možnosti razvoja. Pri kraju so stari časi, ko je veljala pesmica »Stoji, stoji Ljubljanca, Ljubljanca — dolga vas.« Ljubljana raste, Ljubljana se razvija, Ljubljana stopa iz malomestnega miljeja ven v vrsto večjih mest. Baš to je pa edino pravo pot, da otme Ljubljana iz dosedanje letargije in da se ji omogoči razvoj, ki bo ustrezal življenjskim potrebam ljubljanskega prebivalstva — na drugi strani pa privedel naše glavno mesto do tistega imenitnega staleža, ki mu ga želimo vsi r e s-n ično napredni Slovenci. Čim večja je Ljubljana, tem večji je tudi njen pomen s stališča Slovenstva. Večja Ljubljana je pa tudi predpogoj za vliko-potezno mestno gospodarstvo, ali bolje rečeno, za velikopoteznejo gospodarsko in finančno politiko, ustrezajočo potrebam vseh slojev prebivalstva. Po tej poti je iskati rešitve Ljubljane iz žalostnega položaja, v katerega so jo liberalni mestni gospodarji v treh desetletjih svojega nesrečnega gospodarstva spravili. Izražamo nado, da se začne nova doba v razvoju Ljubljane. V tem znamenju pozdravljamo nove ljubljanske meščane, četudi so po ogromni večini nam nasprotnega političnega mišljenja. Vemo, da bodo ojačili, bistveno ojačili nam sovražno politično strujo. A vendar pomenja nov element, ki bo dal impulz zaj napredek in razvoj Ljubljane, ki pod sedanjo večino stagnira. Ljub-
zaprli v San Ouentinu. Kazen štirih let pa ni vrnila meni konj, in tudi ni osvobodila dežele te človeške zveri.
Koncem treh let ga je nespametna gosposka ob njegovi obljubi, da se bo poboljšal, pomilostila. Vasquez je bil prost.
Brž je jel obiskovati malo gostilno in Pepita, ki se je bila razvila v brhko dekle, ga je sprejela — neverjetno — z vsemi znamenji zadovoljstva in na videz, kakor da je na svoje sovraštvo pozabila. Bog ve, kakšne laži je šepetal njenemeu zaupnemu in in neizkušenemu ušesu, toda tako je bilo. Gotovo mu je toplo očitala njegovo dvomljivo zvezo s senjoro Rozalijo, toda vse je kazalo, da se mu je posrečilo s svojim lizunstvom ukrotiti njeno zbadanje;. Pač ni dvoma, da ga je njen dobrotni in resni verski vpliv močno nagibal k boljšemu in plemenitejšemu življenju, ker je bil tu miren in dostojen in je nekaj časa; redno zahajal v cerkev. Morda je bila to naloga, ki jo je hotela Pepita izvršiti. Toda v nekem slabem trenotju so se: vzbudili Vasquezovi nizki nagoni. Začel je poslušati svojega črnega angela, Rozalijo, in je padel, — padel globlje nego kdaj prej.
Pod silnom vplivom te zlobne ženske se je združil s svojim bratrancem Leivom, ki je zopet nastopil kot njegov
ljana se veča, Ljubljana se odpira razvoju in napredku. Z inkorporacijo Šiške je k temu doprinesla svoje Slovenska Ljudska Stranka, ki je to izvojeva-la proti naj ostrejšemu odporu združenih liberalnih sitrank:	slovenske in
nemške. S tem je izvršila Slovenska Ljudska Stranka delo velikega narodnogospodarskega pomena za središče slovenske dežele.
Ker se je števeilo ljubljanskega prebivalstva znatno pomnožilo, trdno pričakujemo, da zdaj glavno ravnateljstvo stori svojo dolžnost in pomakne ljubljansko tobačno tvornico v višji plačilni razred. Naše organizacije so tozadevno že vložlie prošnje na pristojne oblasti!
* * ★
PRORAČUN ZA LETO 1914.
Kakor znano, je doposlala vlada predsedniku poslaniške in gosposke zbornice državni proračun za leto 1914/15, to je za dobo od 1. julija 1914 do 30. junija 1915. Ta proračun bo naj-brže uveljavljen s § 14., ker je, kakor znano, državni zbor radi požrešnosti Nemcev, ki Slovanom ne privoščijo, kar jim gre, odgoden, ker hvala Bogu, Slovani tudi nočemo požirati vseh brc, s katerimi nas Nemci sujejo. Vsi dohodki tobačnega proračuna so prora-čunani za leto 1914/15 s 355,507.600 K in sicer je bo 23,863.100 K več, kakor leta 1913. Izdatki so pa proračunani s 116,662.000 K, leta 1913. je znašala ta vsota 117.769.070 K, znižali so se torej za 1,107.070 K. Dobička misli napraviti tobačna režija leta 1914/15 238,845.600 kron, torej za 24,970.170 K več kakor leta 1913, ko je znašal 213,875.430 K.
347.500 kron manj delavstvu.
Delavstvo umevno najbolj zanimo tista postavka, ki določi, koliko da se za fabrikacijske izdatke proračunava. Za leto 1913. so proračunali fabrikacijske izdatke z 41,572.500, za leto 1914/15 jih pa proračunavajo z 41.225.000 kronami, torej so se znižali za 347.500 kron. Glavno ravnateljstvo v svojem tozadevnem poročilu baha, da se proračuna-va 347.500 K manj- zato, ker se je vsota izpačanili plač znižala in ker se je s stroji doseglo, da ni bilo potrebno sprejemati v delo novih delavcev za tiste delavce, in delavke, ki so umrli ali pa bili vpokojeni. Pri delavskih plačah torej glavno ravnateljstvo varčuje, dasi so n. pr. plače osobito pri moških delavcih naravnost škandalozne in zaslužijo v naši ljubljanski tobačni tvornici moški delavci le po 16 kron 50 vin. na teden.
Značilno je, da glavno ravnateljstvo ravno pri delavstvu izkuša varčevati. To varčevanje vpije v nebo. Človekoljubno glavno ravnateljstvo ne sprejema novih delavk in delavcev, pač pa zahteva, da mora zdaj delavstvo veliko več delati, kot prejšnje čase. Teh privarčevanih stotisočakov se drže kletve, jeza in obup delavstva, ki kolne sedanjega glavnega ravnatelja, sotrudni-ka judovskih listov, ki po judovskem zgledu sesa delavski mozeg in delavsko kri. Njemu to seveda ni mari, saj dobiva letne plače 22.000 kron, pa še smodke zastonj, a ne bi hoteli sedeti na njegovem mestu, ker sedanji glavni ravnatelj, ta judovski hlapec, varčuje na način, ki kliče v nebo za maščevanje.
Požrl pa ni samo delavstvu teh stotisočakov, marveč požrl je tudi delovodjam in slugam 4000 kron na raznih nagradah, ki se /znižujejo.
poročnik in z dvema drugima lopovoma Castrom in Morenom.
Torišče njegovih zločinov so bile zdaj divje, nepristopne višave nad Los Angelos blizu San Benito Peak. Kapitan Soto je tudi ropal po tem okraju in Vasquez je zdaj združil svoje sile s svojim starim voditeljem.
Neodložljivi opravki so me zadržali ob tem času v Čikagi in dalje časa nisem mogel izpolniti svoje želje, da bi šel v Los Angelos in iztrebil človeško kugo. Ko sem se vrnil v Frisco, sem slučajno z velikim zadovoljstvom slišal, da sta bila kapitan Sohto in njegov podglavar, polukrvni Procopio, vjeta, nemilo pa me je zadelo, ko sem čul, da je Vasquez zopet srečno ušel roki postave.
Zopet sem zapustil za nekaj časa Frisco, in ko sem iznova prišel v to mesto, me je px*va reč. ki sem jo slišal, osupnila. Soto in Procopio sta pobegnila iz San Quentina.
Pripomnim naj, kako je nižje mek-siško ljudstvo rajalo v veselju, toda strašne kletvine so napolnjevale zrak malo za tem, ko je prišla novica, da je policijski ravnatelj Morse iz San Frančiška skrbno zasledil Sota in ga z varnim strelom poslal nanagloma na drugi svet. En lopov je dobil svoje plačilo.
Glavno ravnateljstvo.
Plače pri glavnem ravnateljstvu zaposlenega osobja so znašale 863.000 kron, če se odtegne 2% odbitek 17.260 kron, se je izplačalo v ta namen 845.740 kron. Glavni ravnatelj je v IV. činov-nem razredu. Njegova plača znaša Iti tisoč, aktivitetna doklada pa 6000 kron. Poleg njega opravljata takozvano kon-ceptno službo 2 dvorna svetnika, ki sta uvrščena v V. činovni razred i* imata skupno plače 20.000 kron, 4400 K pa aktivitetnih doklad. 7 višjih finančnih svetnikov VI. činovnega razreda dobiva plače 49.934, aktivitetnih doklad pa 12.880 kron, 7 finančnih svetnikov v VII. činovnem razredu dobiva plače 37.150, aktivitetnih doklad pa 11 lisoč 270 kron. 11 finančnih tajnikov v Vlil. činovnem razredu dobi 42.400 Iv plače, 15.180 kron pa aktivitetnih doklad, 11 finančnih komisarjev v IX. činovnem razredu 33.184 kron plače, 13.200 kron aktivitetne doklade- in 7 konceptnih praktikantov 8400 K podpore. Konceptnih uradnikov je torej 57. Tehnično osobje glavnega ravnateljstva šteje 2 stavbna svetnika v VII. činovnem razredu, ki dobivata 10.750 kron plače in 3220 kron aktivitetne doklade, 3 višji- inženirji v VIII. činovnem razredu dobe plače 11.000 kron, 4140 K pa aktivitetne doklade, 3 inženirji v
IX. činovnem razredu dobe 9067 kron plače in 3600 kron aktivitetne doklade,
3 inženirski adjunkti v X. činovnem razredu dobe 6850 kron plače in 2880 kron aktivitetne doklade. V tehnični delavnici ali laboratoriju je nastavljen en ravnatelj XII. činovnega razreda s 5350 K plače in 1610 K aktivitetne doklade, 1 adjunkt IX. činovnega razreda s 3000 K plače in 1200 K aktivitetne doklade in 2 oficiala X. činovnega razreda s 4800 K plače in 1920 K aktivitetne doklade.
V oddelku tvorniških nadzornikov sta 2 višja nadzornika XI. činovnega razreda, ki dobivata letne plače 12.800 in aktivitetne doklade 3680 kron in 2 nadzornika, ki dobivata 9600 kron plače in 3220 kron aktivitetne doklade.
Za opravo nastavljeni ravnatelj je uvrščen v VIII. činovni razred. Plače dobiva 3600 K, aktivitetne doklade pa 1380 kron.
Računsko osobje šteje 52 uradniških mest, in sicer je uvrščen 1 višji računski svetnik v VII. činovni razred s 5100 k plače in 1610 k aktivitetne dokiade, 7 računskih svetnikov VIII. činovnega razreda dobiva 27.8000 kron plače in 9660 kron aktivitetnih doklad, 13 računskih revidentov IX. činovnega razreda dobiva 41.650 kron plače in 15.600 kron aktivitetnih doklad, 12 računskih oficialov X. činovnega razreda z 28.934 K plače in 11.520 K aktivitetne z. 28.934 K plače in 11.520 K aktivitetnih doklad, 12 računskih asistentov XI. činovnega razreda z 22.234 K plače in 8640 kron akt. doklad in 7 računskih praktikantov dobiva 5600 kron.
Pisarniško osobje šteje 46 oseb in sicer ravnatelja pomožnih uradov v
X. činovnem razredu, ki dobiva letne plače 4400, akt. doklade pa 1380 kron, 7 pisarniških adjunktov IX. Činovnega razreda dobiva 21.501 K plače in 8400 kron akt. doklad, 7 pisarniških oficialov X. činovnega razreda dobiva 16100 kron plače in 6720 kron akt. doklad, 7 kanclistov XI. činovnega razreda dobiva 11.800 kron plače in 5040 kron akt. doklad, 24 pisarniških oficiantov, ozir. oficiantinj pa 42.528 kron.
Pri blagajni glavnega ravnateljstva je nameščenih 5 uradnikov, in sicer 1 blagajnik VIII. čin. razreda z letno plačo 3600 kron in 1380 kron akt. doklad, 1 kontrolor IX. činovnega razreda s 3200 K plače in 1200 K akt. doklad, 1 blagajniški adjunkt IX. čin. rezreda z 2800 K plače in 1200 K akt. doklad, 1 blagajniški oficial X. čin. razreda z 2234 K plače in 960 K akt. doklad in 1 blagajniški asistent XI- čin. razreda z 1800 K plače in 720 K akt. doklad.
V	ekonomatu dobiva ravnatelj VIII. čin. razreda 3600 K plače in 1380 kron akt. doklade, kontrolor IX. čin. razreda pa 2834 K plače in 1200 K akt. doklade.
Prideljena sta pa glavnemu ravnateljstvu še 2 tajnika VIII. čin. razreda s 7600 K plače in 2760 K akt. doklade, 5 adjunktov IX. čin. razreda s 15.134 K plače in 6000 K akt. doklad, 1 oficial X. čin. razreda z 2400 K plače in 960 K akt. doklade in 7 asistentov XI. čin. razreda z 12.834 Iv prale in 5040 K akt. doklade.
Nadalje je še pri glavnem ravnateljstvu 1 delovodja v kemičnem laboratoriju s 1500 K plače in 825 K akt. doklad, 1 vratar in 23 uradnih slug dobi 29.989 K plače in 16.494 K akt. doklad.
Tobačne tvornice so v Bavču, Bud-jejevicah, Furstenfeldu, Godingu, Hajn-burgu, Halleinu, Opavi, Jagielnici, Jo-ahirnovem, Celovcu, Krakovu, Ljubljani, Landskronu, Linču, Monasterzy-ski, Novem Jičinu, Piseku, Rovinju, Saccu, Švacu, Sedlecu, Steinu, Stern-bergu, Taboru, Tahavi, Dunaju (Otta-kring, Rennweg), Winniki, Zablotovv, Cvitava.
Glavno delo tobačne režije je pač na ramah uradništva v tvornicah, nadzornega osobja in pa delavstva. Če bi primerjali delo uradništva po tvornicah z delom pri glavnem ravnateljstvu, bi prišli do zaključka, da je pri glavnem ravnateljstvu veliko preveč uradništva. Tam naj bi glavni ravnatelj varčeval, ne pa pri delavstvu. V vseh 30. tobačnih tvornicah je 12 ravnateljev VI. čin. razreda, ki dobe 84.600 Iv plače in 14.904 K akt. doklad, 18 ravnateljev VII. čin. razreda dobi 90.550 K plače in 16.905 K akt. doklad, 12 pod-ravnateljev VII. čin. razreda dobi 60 tisoč 750 K plače in 13.363 K akt. doklad, 18 podravnateljev VIII. čin. razreda pa dobi 69.167 K plače in 14.067 K akt. doklad.
Nadalje je zaposlenih v tobačnih tvornicah 39 tajnikov VIII. čin. razreda, ki dobe 147.634 K plače in 36.018 K akt. doklad, 89 adjunktov IX. čin. razreda, ki dobe 272.167 K plače in 68.640 kron akt. doklad, 96 oficialov X. činov, rezreda z 231.550 K plače in 59.136 Iv akt. doklad, 96 asistentov XI. čin. razreda s 172.084 K plače in 41.400 K akt. doklad, 40 praktikantov dobi 42.800 K, 10 pisarniških oficiantinj 11.458 kron, 325 delovnih mojstrov in delovodij 445 tisoč 493 K plače, 147.871 K akt. doklad in 5800 K drugih dohodkov, 60 vratarjev in slug dobi 79.307 K plače, 26.247 kron akt. doklad in 800 kron drugih nagrad.
Slovenski železničar.
Kaj nam je pričakovatei? Ker si
vise v kraljevini Češki Čehi in Nemci v laseh, je bil avstrijski parlament dejan na polico in vlada je poverila državno gospodarstvo njej popolnoma pokornemu — paragrafu 14. Zaradi češko-nem-skih pričkanj so ljudskim zastopnikom zavezana usta, brezustavno se pobirajo živi in državni davki, se delajo dolgovi na račun državljanov ter določajo izdatki. Časopisi so zadnji čas prinesli vest, da je vlada predložila zbornici proračun za leto 1914/1915 s pripombo, da upa ,da se zborničnemu predsedniku dr. Sylvestru posreči sprava na Češkem in zopetna delazmožnost parlamenta. Vladi nad vse udana »Neue Freie Presse« piše o tem svečanem dogodku v precej zaničljivem tonu in za njo capljajo tudi drugi meščanski listi, grajaj e postopanje vlade grofa Stiirhk-ha; v Budimpešti pa so vsi delegati brez izjeme dovolili isti vladi vse, česar je želela. Tam je namreč bil čas vlado prisiliti, da nastopi zopet ustavno pot. Obstoječim razmeram podoben pa je tudi predloženi proračun, ki zanemair-ja državne kulturne potrebe popolnoma, da prihrani kolikor mogoče veliko za vojaške potrebe. Za zgradbe, nabavo voz in lokomotiv na državnih železnicah je v primeri k lanskemu letu letos za 10 milijonov kron manj proračuna-no. Vseučiliške potrebščine so pristrižene za 300 tisoč kron, gradbe drugih šol naj se pocenijo oziroma skrčijo za 700 tisoč kron, za povzdigo obrti je črtanih 150 tisoč kron in za pol milijona manj je proračunano za nabavo poštnih avtomobilov v svrho zboljšanja poštnih zvez v goratih krajih. Tako gre naprej, v celem proračunu je polno takih dokazov, da vlada nima ne volje in ne zmisla za gospodarski razvoj države. Železniško ministrstvo proračuna za tekoče leto za nove stavbe in izpopolnitev obrtnih sredstev 120 milijonov kron, lani 130 milijonov. 5 milijonov naj bi se prihranilo pri zgradbah, pri nabavi novih vagonov 6,200.000, 350 tisoč s popolnim ustavljenjem opreme vozov z zračnimi zavorami, omeje se na zadnje tudi naprave za varnost vozečih vlakov. Kakor vse kaže, stojimo pred dejstvom, da nas čakajo še veliki izdatki za vojaške namene in da plovemo s polnim parom v žalostno bodočnost. O personalnih izdatkih nam poročila sicer nič ne povedo, bodimo pa' pripravljeni, da železničarji nimamo pričakovati medenih časov.
Dr. J. Krek:
Jugoslovan. Strokovna Zveza.
Gorje. Naša skupina J. S. Z. je morala preložiti svoj nameravani javni shod dne 28. junija na negotovi čas, in sicer zato, ker bo omenjeni dan na Bledu velika gasilska slavnost. Ker
smo si z Blejci najbližji sosedje, se bomo Gorjanci te slavnosti udeležili polno številno, posebno ker je novo gasilno društvo Blejsko (Mlino) član naše deželne gasilske zveze. Zato naznanjamo vsem našim članom in prijateljem, posebno železniškemu osobju. naše Bohinjske proge, ki so se že osebno vabili na ta shod, da shoda omenjeni dan ne ho, ampak poznejši čas, kar se Vam pravočasno v »Naši Moči« naznani. — Odbor skupine Gorje.
Iz Tržiča. Naša skupina J. S. Z. bo imela v nedeljo 28. junija svojo veliko vrtno veselico, spojeno s tombolo in raznimi zabavami. Ker se je slavno občinstvo vsako leto v obilnem številu odzvalo našemu vabilu, upamo, da bo tudi letos to storilo, osobito, ker se veselica vrši v obče znani in ugledni gostilni g. Lovro Aljančiča v Bistrici. Naša skupina prav dobro napreduje, vedno se oglašajo novi člani, tako, da bo kmalu naša skupina eno najmočnejših društev v Tržiču. Ker je veliko članov, seveda tudi mnogo bolezni, posebno taki se nam smilijo, ki jih dolgotrajna bolezen tlači. Posebno za te je namenjena naša veselica, da se jim vsaj nekoliko odpomore. Zatorej v nedeljo vsi v Bistrico! Ako bi bilo grdo vreme, se veselica vrši precej drugi dan.
Črna. Ker nova društvena dvorana do 29. junija še ne bode zgotovljena, pri »Drofelniku« pa rabijo prostore za ženitnino, odpade dne 29. junija zborovanje in se bode letos tudi obletnica pozneje praznovala.
Črna. Dne 13. junija je bil tukaj umorjen in nato oropan nadkopač Aleš Riegelnik. Nesel je denar iz Možice v Igerčevo, ker bi bili po delu dobili delavci svoj zaslužek izplačan. Med potjo ga je pričakal delavec Janez Gr-madnik iz Libuč, ga od zadaj ustrelil v hrbtenico in mu nato takoj z britvijo prerezal žile na vratu. Delavke so videle morilca ob cesti stati za drevesom nič hudega sluteč, čuli so tudi delavci strel in upitje, pa bila je vsaka pomoč nemogoča. Morilec mu je odvzel torbo z denarjem in je odbežal. Dobro uro po činu so ga že imeli ujetega. Dobila sta ga delavca Gosnik in Kranjc. Delavstvo je bilo vse pokoncu in se zgražalo nad dejanjem in je morilca tudi precej preteplo. Izročen je bil deželnemu sodišču v Celovcu. — Dne 14. junija, to je v nedeljo, je bil pogreb umorjenega. Pri pogrebu rajnega župnika ni bilo veliko več ljudi, drugače pa še ljudje ne pomnijo v Črni takega pogreba. — Rajni je zapustil ženo in enega sina, ki službuje pri orožnikih v Bosni. Dobro ie oo ve c! a! tukajšnji zdra\nik: Škoda Riegelnika. Jaz sem ga imel tudi rad, bil je pošten, dober mož. Samo sramota je, da pošten človek tukaj niti svojega življenja varen ni. Gotovi krogi pa naj pomislijo, kakšne sadove obrodi pro-ticerkvena agitacija in se naj vprašajo, kaj loči človeka od živali. Ne razum, ampak edino le vera! Ko bi bil se ti le vsak dan enkrat pokrižal, bi ne bil kaj takšnega storil, je rekla žalostna vdova morilcu.
Poročilo štajerskega okrožja J. S. Z. V nedeljo dne 21. junija je priredila J. S. Z. dva shoda, za železničarje. Prvi se je vršil v Laškem trgu ob 8. uri dopoldne, drugi pa v Radečah oh 3. uri popoldne v »Narodnem domu«;. Na obeh shodih je govoril delavski tajnik Vekoslav Zajc.
0 grozovitostih v balkanski vojski.
Lani meseca avgusta, neposredno po sklepu bukareškega miru, je sklenila uprava Carnegiejeve ustanove za mednarodni mir, da pošlje na lice mesta v pokrajine mešano mednarodno komisijo, ki se naj prepriča o resnici onih do_ godkov za časa balkanske vojne, ki so vzbujali ogorčenja in obsodbo vsega kulturnega sveta. V tej komisiji so bili: vodja stranke kadetov v ruski dumi Milj ukov, znani angleški publicist Brails-ford, francoski poslanec Justin Godart in ameriški vseučiliški profesor Samuel Dutton s Columbia - univerze v New Yorku. Misel za osnovanje te komisije je sprožil predsednik Columbia - univerze Nikolaj Murray Butler in znani francoski senator d’ Estournelles de Constant je prevzel izvedbo cele akcije. Pet tednov se je mudila komisija na Balkanu in zbirala podatke. Bila je v Belgradu, Sofiji, Solunu, Skoplju, Sere-su, Donatu, Drami, Atenah, Carigradu in v različnih drugih krajih. Svoj težavni posel je vršila spričo številnih zaprek. V Belgradu so oficielni krogi zavzeli napram njej celo nekako odklon-ljivo stališče, medtem ko je bila v dru-dih deželah sprejeta še dosti gostoljubno. Na podlagi lastnih opazovanj, zasliševanj očividcev, raznih dokumentov, zlasti konzularnih zapiskov, zlasti pa na podlagi zaslišanj onih oseb, ki so na
lastni koži čutile vsa grozodejstva vojne, je sestavila komisija poročilo, ki obsega 400 strani z raznimi prilogami in ki bo izšlo v nekaj dneh tiskano v New Yorku in Parizu.
Kolikor je dosedaj znano, je to poročilo važen spis za presojanje dogodkov na Balkanu. To poročilo ni nikaka zgodovina vojne, kajti člani komisije so si predvsem postavili kot nalogo, objektivno in brez predsodkov proučiti resničnost onih poročil, ki so za časa vojne prihajala z Balkana v Evropo. Iz poročila je razvidno, da so se mnoga grozodejstva pretiravala ali pa celo izmislila. Mnogokrat so bile razne obdol-žitve izmišljene od ene stranke samo v ta namen, da bi se odvrnila pozornost od njenih lastnih izgredov. Gotovo so še v spominu vesti grških listov o nasilnih umorih grških škofov v Dojranu, Kavali in Seresu. Člani Carnegiejeve komisije pa so našli te škofe pri najboljšem zdravju. Delo komisije bo gotovo tudi veliko pripomoglo k točni sestavi podatkov o številu žrtev in višini škode vsled vojne. V vsem pa bo gotovo nastal nov dokaz za resničnost starega pregovora, da se najbolj laže pred volitvami, po končanem lovu in med vojno, kar se je godilo tudi na Balkanu.
Vendar pa nudi poročilo Carnegiejeve komisije dovolj grozovitosti. Za umevanje teh grozovitosti je gotovo pomembno pojasnilo, ki je med drugimi podatki in poročili. Velik povod raznih grozovitosti je bilo namreč predvsem napačno mnenje o narodnostnih razmerah v Makedoniji, ki je prevladovalo bodisi med Bulgari, bodisi med Srbi ali Grki. Vsi ti trije narodi so namreč mislili, da bodo onstran meje prišli do ljudi lastnega reodu, jezika in vere, medtem ko so našli v resnici večinoma neko mešanico vsakovrstnih narodnosti, ki so osvobojevalce prejšnjega dne občutili po prvem streznjenju ravnotako ko tujce in zatiralce kakor prejšnjo vlado. Zato je vladalo v drugi balkanski vojni, v kateri so se osvobo-jevalci spopadli med seboj, veliko večje ogorčenje ter se je dogodilo primeroma več grozodejstev kot v prvi balkanski vojni. Poročilo Carnegijeve komisije omenja, da spominja druga balkanska vojna v 20. stoletju na najinrač-nejše dneve srednjega veka, celo na čase asirskih zmag, ko so se dogajala ona grozodejstva, ki so v vojni praksi že stoletja izključna. Poročilo opisuje sistematično klanje celih rodov, sramotno ravnanje z jetniki, ubijanje civilnega prebivalstva, plenitve in požige ter številna onečaščenja žensk.
Komisija je skušala dognati psihološke vzroke teh nečloveških izgredov. Konštatirala je, da motiv za vsa grozodejstva ni dala edino-le vojna sama, temveč da je pri njih prišlo do izraza tudi osebno maščevanje. Stoletno zatiranje, ki se je končalo z izbruhom, je tudi zahtevalo grozno povračilo, ki so ga tlačeni tudi izplačali. Niso hile redne čete, ki so se udeleževale grozodejstev, temveč tolpe, ki so jim sledile in porabile siocialni nered, da so se maščevale nad svojimi zasebnimi sovražniki. V mnogih slučajih se je posrečilo komisiji tudi dokazati z dokumenti odgovornost balkanskih vlad za razna grozodejstva, tako n. pr. odgovornost bulgarske vlade za klanje Turkov v Seresu in odgovornost turške vlade za grozodejstva po povratku turških čet v Tracijo in Odrin. A tudi za oficielno sodelovanje Srbov in Grkov v teh žalostnih zadevah nudi poročilo Carnegiejeve komisije gotove podatke.
Poseben odstavek vi poročilu komisije je posvečen razmerju balkanske vojne do mednarodnega prava in se pričenja s sledečimi besedami: »V mednarodnem pravu ni z ozirom na vojno na kopnem in na ravnanje z ranjenci nobene določbe, ki bi se v večji ali manjši meri ne kršila od vseh vojskujočih strank.« Kljub temu, da so vse balkanske države podpisale haaški dogovor, ni nobena upoštevala njegovih
določb, ki humanizirajo vojskovanje. Zdi se, kakor da bi častniki vojskujočih strank ničesar ne vedeli o tem dogovoru in kakor da bi nikdar ne slišali o genfski konvenciji. Nešteti ranjenci so bili usmrčeni, jetnike so v množicah morili ali pa jih pustili umreti vsled lakote. Ponovno se je tudi dognala pri grški in bulgarski armadi raba eksplo-ziranih krogelj, kakor tudi kršenje par lamentarne zastave in gentskega križa.
Glede gospodarskih posledic vojne samoobsebi umevno komisija ni mogla napraviti končnih sklepov. Za to je potrebno več časa, da bi se mogli napraviti natančni računi o opustošenjih. Številke, ki so jih navedle balkansko države, je treba premotrivati z gotovo previdnostjo, ker so imele predvsem namen, nuditi podlago reklamacijam vojskujočih držav pri finančni komisiji v Parizu. Bržkone so bile namenoma nekoliko višje preračunane. Komisija pa opozarja na gotove nenavadne finančne posledice balkanske vojske. Ogromne vsote so namreč požrli transporti prebivalstva iz dežel, okupiranih od zmagovalcev, v pokrajine premagane države. To preseljevanje prebivalstva, ki je štelo na stotisoče oseb, je naložilo državam ogromna finančna bremena. In tako se je zgodilo, da so se državni dolgovi zmagovalcev pomnožili vsled vojne za ogromne vsote: Grški za 300, bulgarski za 400 milijonov.
Poročilo komisije govori tudi o moralnih in socialnih posledicah vojne. Povzročila je vojna popolno moralno anarhijo in nevpoštevanje najelemen-tarnejšili predpisov osebne in družabne pravičnosti. Neusmiljena grozovitost, popolno pomankanje usmiljenja napram otrokom, slabotnim in ranjencem, pomanjkanje vsakega spoštovanja do ženske, slepa strast uničevanja, vse slabe strasti so se razvile do viška in so bile povod razrušeneju socialnega reda. Vse to je konštatirala komisija bodisi na podlagi zogljenelih razva lin požganih krajv, bodisi na podlagi izpovedi žrtev ali celo frivolnili priznanjih storilcev samih.
To poročilo je važen dokument proti trditvam vseh onih, ki govore o vojni kot osvežujočem sredstvu za plemenitost človeških čustev. Ljudstvo plačuje, ljudstvo krvavi za neznane namene dostikrat nezeanih ljudi samo zato, nima potem obstanka v rodni zemlji. Vojna vzbuja v človeku — najbolj živalske nagibe, — kdo bi je ne obsojal? Poročilo Carnegiejeve komisije bo izšlo v angleškem in francoskem jeziku.
Okno v svet.
OBČINSKE VOLITVE V RIMU.
Pretekle dni so se vršile po mestih v Italiji občinske volitve. V Milanu so zmagali socialni demokratje, pa z majhno večino, v drugih mestih, kakor Turin, Padova, Genova, Neapelj, so pa zmagale vladne stranke v zvezi s katoličani. Najbolj vesela vest pa je, da so v Rimu padli svobodomisleci in prostozidarji in da pridejo v občinski svet vladni in katoliški možje. Dosedanji župan in strupeni sovražnik papežev, Na-tan, ki je ob vsaki priliki norce bril in sramotil rimskega papeža, je dobil sko-ro najmanj glasov. Ta zoperni, domišljavi in ošabni rimski župan je še svoje ljudi odbil od sebe. Sedem let je moril ljudi s svojimi hujskarijami in neslanostmi. Slednjič ga je vendar doletela zaslužena usoda. V Rimu so vsi veseli, da so se ga odkrižali.
KOLIKO MOŽ JE V VOJAŠKI SUKNJI.
Rusija ima vsako leto v vojaški službi 2,320.000 mož, Nemčija 880.000 mož, .Avstrija 500.000, Italija 410.000, Francija jili bo morala imeti pa 770.000, če ne, ji bodo Rusi obrnili hrbet, ker za slabega zaveznika ne marajo. To pravi ruski vojni minister Suhomlinov.
Izdajatelj in odgovorni urednik Miha Moškerc. — Tisk Katoliške Tiskarne.
Natančneje paziti
na to
tovarniško
znamko
kavin
mlinček
tel
pri nakupu pravega
: Franckovega:
preizkušenega kavinega pridatka!
V zalogi v vseh trgovinah s špecerijskim blagom.
Pristopajte k Jugoslovan. Strokovni Zvezi!
Edina In najkrajša linija o Ameriko!
Samo 5 dni!
iz Hawre v New-York
francoska prek-
morska družba.
Veljavne vozne liste (Sifkarte) za francosko linijo iz Havre v New-York In listke za povratek iz Amerike v staro domovino, po najnižji ceni
in brezplačna pojasnila daje samo potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta St. 18
v hiSi .Kmetske posojilnice*.
ED. ŠMARDA
25ogata zaloga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin.
F Mprffll LJUBLJRHH
1. UIClJUl Mestni trg 18.
Trgovina z modnim in drobnim biaoom.
Velika izber vezenin, čipk, rokavio, nogavlo, otroške obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepnih roboev, ovratnikov, zavratnlo, volne, bombaža, sn-kanoa itd.
Jredtiskanje in vezenje monogratnov in vsakovrstnih drugih risb.
ftflOVAKO®
CDH
SSA Minul! ti. dale ič in Urni!.
Vzorec 4 steklenice 5 kg franko
po
poštnem povzetju K 4-80.
Edina
zaloga
BR. NOVAKOVIČ
veletrgovina vina, vermnta, maršale, malage, konjaka, žganja itd.
LJUBLJANA.
Sladnl tal-zajtrkl
•r_H po u/ prihranka In okusen zajtrk, lužlna! dose-Ell! žejo oni, ki namesto kave, čaja, kakao, sladne kave, pijejo aladnl ča|. Ako se ga uporablja pri dojenčkih namesto moke za otroke, so otroške bolezni manj nevarne. — Je za polovico cenejši. Dr. pl. Trnkoczyjev sladm čaj ima ime Sladin in MnXl je vedno bolj priljubljen. Povsod '/< kg zavoj 60 vin. U10CI Tudi pri trgovcih. Po pošti posije najmam 61 zavojev lekarnar Tmk6czy v Ljubljani. Ta lekarnar je svojih osem otrok zredil s sladnim čajem. Olavne zaloge na Dunaju: le-Valvanlal kameTmk6czy: Schčnbrannerstrasse štev. 109, caravjc! losefstadterstrasse štev. 26, Radetzkyjdatz štev. 4. V Gradcu: Sackstrasse štev. 4.	...	,	.
Priporočljiv zlasti za one, ki se čutijo bolne, slabe.
Za resničnost tega naznanila jamči 6 tukaj navedenih tvrdk Tmk6czyjevih, Istotako ugodne sodbe zaupanja vrednih oseb.
ZeNIT
Tovarne za asbestškrili ..ZEHIT"
družbe z om. zavezo, Mor. Žumberk dobavljajo najboljši in najcenejši
krouski materi jal
Razširjane med delavstvom Paše glasilo
,Našo Moč‘.
Lekarno „PriM“ Mr. Ph. A. Bohinc
Ljubljana, Rimska cesta štev. 24.
Priporočajo se sledeCa zdravila:
Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 30 v.
Kapljice za želodec, Izvrstno, krepilno In slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 v.
Kapljice zoper želodčn' krč, steklenica 50 v.
Poslpalni prašek, proti ognjivanju otrok in proti potenju nog, škatlica 50 v.
Blbje olje, steklenica l krono in 2 kroni
Salicilni kolodlj, za odstranitev kurjih očes in trde kože, steklenica 70 v.
„Sladin“ za otroke, škatla 60 v.
Tinktura za želodec, odvajalno in želodec krepilno sredstvo, steklenica 20 v.
Trpotcev sok, izvrsten pripomoček proti kašlju, steklenica 1 krono.
zeleznato vino, steklenica 2 kroni 60 v in 4 krone 80 v.
fficUniUt ^/krrurriho JtfMtot’ to&iijo jivtorv. po.oeni in -potcw€iU ntjfav oVmrjto
y&io£vttrsJk* .uKc*2tt,
Največja in najstarejša tovarna lončenih peči in raznih lončenih izdelkov
Mnogokrat odlikovana
PriporoCa se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na
štedilna ognjišča in peči
preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem, samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustrirani ceniki so na razpolago.
Varstvena znamka.
Tovarna čevljev v Tržiču. Gorenjsko.
Najmodernejše podjetje monarhije. Otvoril sem lastno prodajalno
ia mio v Liljani
Irti štev. 20
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernova ulica 9
priporočata svojo največjo zalogo izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke.
Hovostl v konfekciji za dame.
□
Pozor, slovenska delavska društva I
Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufaktura! trgovini
Janho Česnih
(Pri CeSnlku) LJUBLJHI1H
Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica
v kateri dobite vedno v veliki izbiti najnovejše blago za ženska in moška oblačila.
Postrežba poštena in zanesljiva.
O
Velika zaloga manufakturnega blaga, različno sukno za moške obleke, volneno blago, kakor ševijoti, popelin, delen, itd. za ženske obleke. — Perilno blago, cefirji, kambriki, batisti v bogati izbiri. Različno platno in sifoni v vseh kakovostih in širinah; potrebšine za krojače in šivilje. Flanelaste in šivane odeje, različne preproge za postelje, kakor tudi cele garniture. — Novosti v volnenih in svilenih robcih in šalih. Namizni prti, servijeti in brisalke iz platna in damasta.
Priznano nizke cenel
Posebni oddelek za pletenine in perilo. Vse 3; vrste spodnje obleke za ženske in moške, kakor: S srajce, hlače, krila, bodisi iz šifona ali pa tudi S pletene iz tfolne ali bombaža. — Največja izbira g v nogavicah v vseh barvah kakor tudi v vseh g-velikostih za otroke. — Predpasniki najnovej- * ših krojev iz pisanega blaga, šifona, listra in « klota. Stezniki ali moderci od najcenejših do naj- » finejših. Fini batistasti, platneni in šifonasti S. žepni robci. — Zaloga gosjega perja in puha. =r Vedno sveže blago!	?•
r-7/	//	"Vt---7/--K---7/—vs:----7/~r^en
Solidno izdelane
dežnike m solnčnike
priporoča
po najniijih cenah
L Mikuscb. HSMKS
—7/ \v—7r~ysL
Svoji k svojim!
H. LUKIČ
Ljubljana, Pred Škofijo St. 19.
Konfekcijska trgovina
za dame, gospode, dečke in deklice se najtopleje priporoča.
mn imihSih lies
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih
voznih koles in šivalnih strojev
= za rodbino in obrt. =
HaiboliSa. naisiimrneiSa prilika zaštedeniel
Ljudska Posojilnico
reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6
pritličje, i lastni hiši, nasproti hotela Jnion44 za frančiškansko cerktiio
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi
cela dežela Kranjska
in jih obrestuje po
4
31 O
4
i
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4*75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago.
Načelstvo.