Številka 351 TRST, v nedeljo 20 decembra 1908 Tečaj XXXIII _ IZHAJA V8AKZ DAN — t»dl «b nedeljah in praznikih »h 5., efc ponedeljkih eb 9. zjutraj. Feeamljae fter. se prodajajo po S nvfi. (6 sto t.) t mnogih eobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petro, Postojni, Sežani, Nabreiini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-Ifeini, Dornbergu itd. Zutarele Stev. po 5 nvć. (10 Btot.). OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE T Sirokosti 1 kolone. CENE : Trgovinske in obrtne oglase po8et mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po »O et. mm. Za oglase v teksta Esta do 5 vrst 20 K, vsaka udaljna vrsta K 2. Mali oglasi po S stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave ,Edinostia. — Plačaje se izključno le upravi „Edinosti". Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti Je moč I — NAROČNINA ZNAŠA mm vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na oa- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■asmtmamm m a»i«ijako ls tanj* ^U>HOin" atan«: «tle> ■ u lstne X 5-ao, pol lata a SO ■ Vsi dopisi naj se požiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma se ae sprejemajo in rokopisi se vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: nliot Giorgio Galattl 18 (Narodni dem) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost*1. - Natisnila tiskarna konsorc^a lista „Edinost" v Trstu, ul. Giorgio Galatti št. 18. Poiino-hranllnltal ra*un SL 841 652. TELEF0I1 It. 11-57. BRZOJAVNE VESTI Ožja volitev v Ljubljani. LJUBLJANA 19. Na današnji ožji vo-Iitvi za deželni zbor je bil izroljen kandidat rarodno napredne stranke Josip Turk s 1832 elasovi proti 1364 glasom, ki jih je dobit kandidat združenih socijfclistov, Nemcev in narrdno-naprednih malkontentov, socijalni demokrat Etbin Kristan, Udeležba je iznašala 40°/0 vpisan h volilcev. Dolinska veleizdaja v parlamentu. DUNAJ 19, Poslanec dr. Bybur in tovariši so vložili danes interpelacijo na ministra domobranstva radi postopanja boljun-skega poveljnika orežniške postaje, V Berolinu ne marajo za Aehren-tkala. DUNAJ 19, — „Reichspovt", glasilo krščanskih socijalcer, pravi, da je zvedela iz najboljega diplomatičnega vira, da ee raz sirjajo govorice o skorajšnjem odstopu ministra za unanje r tvari barona Aehrenthala gotovi krogi v Ntrnči i, ki so nasprotni Aehrentbalu. Baconu Aehrenshalu da se je nsmreč p^srsčilo, da je popolnoma osvobodil avttro-ogrPki unanji urad varstva in upliva, ki ga je pod Goluchowskim izvrševal beroiin-skš unaroi urad. Nemška diplomacija je smatrala Aebretthala, dokler ie bil še poslanik v Petrogradu, za o?ebo neškodljivo ia ubogljivo ia za to je rada videla njegovo imenovanje ministrom za unauje stvari. Ko pa je pričal baron Aebrentbal razbijati balkansko politiko, povsem neodvi3GO od uplivov in nasvetov berolinskega uuanjega arada, so mu tamkaj pričeli nasprotovati in to deloma tudi na migljaj gotovih londonskih krogov. Izredno zasedanje gornjeavstrijskega deželnega zbora. LINC 19. Danas pred peludne je deželni glavar otvoril za danes sklicpno izredno zasedanje deželnega zbora, — Najprsj se je v toplih besedah spominjal p kojnega Škota Doppelbaueria in potem čestital čknom deželnega zbora, ki so bili o priliki cesarjevega jubileja odlikovani. Zbornica ie nato en blok vspre;ela tri agrarne zakone glede delit»8 in ured'tve agrarnih skupin posestev ter zakoia o v&rštvu alp in g izdfih in pašoiških služ-nosti. Odgovor Rucije, DUNAJ 19. Danes prispe semkaj odgovor Busije na zadajo noto avetrc-cg^ko v vprašanju konferenc . Angleški poslanik pri cesarju, DUNAJ 19. Conar je popoludne vsprejel angleškega poslanika Ca:iwrighta v nastopni atdijenci. Finančni odsek ogrske zbornico. BUDIMPEŠTA 19. — Finančni cdsefe poslanske zbornice je razpravljal danes predlogo o kongrtr. Gret Apponyi je pojssnjeva". finančno stranko načeta. Koioman Sze:i je predlogo najtoplije p^-zdra il, ki od >ra*.i docela neznosne razm-re. Predloga ja bila nato vsprejeta v sp ošnoati ia v podrobnostih. Vojno stanje v Odesi odpravljeno. ODESA 19. Mestno poglavarstvo -"'e odpravilo vojno stanje in je mesto tega za leto dni uvedio pojačano varstvo. — Odesa je bila pod vojnim stanjem skoraj tri leta, Novi PODLISTEK. Prva ljubezen. Povest Ivana Sjergjejeviča Turgjenjeva. Iz ruščine prevel dr. G. G. XX. Naslednjega dne je mati izjavila, da se preseli v mesto. Zjutraj je oče vstopil k njej v spalnico in dolgo sedel žnjo sam. Nikdo ni slišal, kar ji je rekel, toda mati ni več plakala; pomirila se je in je zahtevala jedi — vendar se ni pokazala in ni spremenila svojega sklepa. Spominjam se, da sem klataril okoli ves dan, ali v vrt nisem šel in niti enkrat nisem pogledal proti prizidku — a na večer sem bil sve-dok čudnega dogodka: moj oče je spro-vel grofa Maljevskega pod pazduho skozi dvorano v sprednjo sobo in mu v navzočnosti lakaja rekel hladno: „Pred nekoliko dni so vaši jasnosti v neki hiši pokazali vrata; no, sedaj se ne vpuščam z vami v razpravljanja, toda čast mi je vam javiti, da vas vržem skozi okno, ako se še enkrat potrudite do mene. Vaš rokopis mi ne ugaja.u Grof se je priklonil, stisnil zobe, se sključil ter izginil. generalni guverner Tolmačev si je mnogo prizadeval, da «e je prebivalstvo pomirilo. Portugalsko ministerstv o odstopi. LIZBONA 19. Ministerski s?et je sklenil, da izroči danes miniaterski predsednik Amaral kralju ostavko vsčga kabineta. Širi se govorica, da se je ministerski svet izjavil za novo koncentracijsko minLteratvo. Povišenje plač častnikom v Busiji. PETROGRAD 19. — Odsek za deželno brambo je vsprejel predlcgo o povišanju častniških plač. Zalite ve Črnegore. « LONDON" 19. Črnogorski knez Nikola je nekemu sotrudniku „Daily Maila izjavil sledeča : Črnogora ostane mirna, dokler konferenca ne odloči njene usode. Ako ne dobi Črnpgora Spuža in ako Bosna ia Hercegovina ne postanete avtonomni, bomo morali pričeti z vojno vzlic mali nadi na vspeh. Potres. L1PSK0 19. Danes zjutraj malo pred 6. uro jo bii tukaj precej močan potres s trajnim podzemskim bobnenjem. APOLDA 19. Danes ob 6. u:i 7 mia. zjutraj je bilo čuti tukaj močan potres s tremi sunki, katerim je ob 8. uri 48 min. sledilo osem lažjih potresnih 3unkov. Perzijo razdelijo? LONDON 19. >Daily Telegraph" je priobčil uvodni članek, s katerim hoče minister-rt?o pripraviti javno mnenje na predsteječo razdelitev Perzije. Rusija bi zasedla severni del Perzije, doč.'m bi Anglija operirala iz perzijskega zaliva proti notranjem dežele. Članek zakliuiuje, da prične Rusija z akcijo preti Perziji čim prej. Washington 19. — Tafc je za mesto državnega taj Lika določil bivšega generala F. Knoxa. italijansko vseučiliščno vprašanje. Stvarni popravki državnega poslanca d.ra K y b a r a proti trditvam poslanca d.ra Bu gat to v seji zbornice poslancev dne 15. decembra 1908. (Zviš?tek.) Slovensko Ijudskošolsko vprašanje. Sed*j prehajam k slovenskemu ljud ko-šolekemu vprašanju, s katerim se je tovariš Bugatto posebno bavi!. Odkrito m ram priznati* da so me pripombe in izdajanja gospoda tovariša Bugatto jako presenetila. G. tovariš Bugatto jo ob tem vprašanju ubral ton, ki smo ga eicer navajeni čuti le od ultra-irredeniistlčnih listsv, „Indipeader.te" iu židovsko-liberalnega „Picco:ou. (Mejklic poslanca dra. Bugatto). Narasti hočtm dej&tva. Gospod tovariš Bugatto je zatrdil, da se g!asim dobljenih iiiformscij v delu Tr=t^, obljudenem cd Slovencev, v p edmestjih in v okolici od 81 ljudskosol k:h razredov vzdržuje 61 razredov s slovenskim učnim jezikom. To ni resnično in popravljam stvarno, da občina tržaška v/d žuje slovenske ljudske šoie lf> v okolici, v takozvf.nem teritoriju, ki je; g L* o* i ključno slovanski, ne pa v druzih; delih me.ta, obljudenih cd S ovencev. Kakor s?m emenii že poprej, so zadnje državaozbo.ske volitve pokazal?, da Slovenci bivajo tuii v mestu tržaškem samem. Tam so štirje v,ii:ni okraii ia v nobenem teb ne Začele so se priprave za preselitev v mesto, v Arbat, kjer smo imeli hišo. Zdelo se je, da se očetu samemu ni hotelo več ostati v dvorcu ; toda oči vidno se mu je posrečilo sprositi mater, da ne bi delala neprilik. Vse se je delalo tiho, brez pre-nagljenja; mati .je celo velela pozdraviti kneginjo ter ji i aziti obžalovanje, da jo radi bolehnosti i bo videla pred odhodom. Jaz sem h lil okolo, kakor nor — le eno sem želel, da bi vse to končalo čim prej. Ena misel mi ni šla iz glave : kako se je mogla ona, mlada deklica, no, in pri vsem tem knežnja, odločiti na tako postopanje, ko je vendar vedela, da je moj oče nesvoboden mož — in ko je imela možnost poročiti se, če tudi na primer z Bjelavzorom ? Čemu se je vendar nadejala ? Kako da se ni bala uničiti vse svoje bodočnosti ? Da, sem si mislil, glej to je — ljubezen, to je — strast, to je — vdanost — in spomnil sem se na besede Lušina: sladko je žrtvovati se za druge. Enkrat sem imel priliko videti v nekem oknu prizidka nekaj bledega.. . je-li to zares obraz Zjinajide ? sem si mi-| slil... zares, to je bil njen obraz. Tega j nisem mogel prenašati. Nisem se mogel I ločiti od nje, ne da bi ji bil rekel zadnjega zbogom. Porabil sem ugodno pri-! liko ter se odpravil v prizidek. 1 V vsprejemnici me je vsprejela kne- obstoji slovenska šola. Tovariš Bugatto pa se je postavil na isto stališče, na katerem so nahajata italijanski občinski svet in sosebno šolski oisek tega občinskega sveta, da otroci naj hodijo ▼ teritorij, v vasi v šolo. To je ravno tako, kakor če bi na Dunaju zahtevali, naj otroci iz notranjega mesta ali iz Leopol-dovega hodijo v šolo v Nussdorf ali Kloster-neuburg. To je jednostavno moderno barbarstvo (Pohvala in ploskanje), ako se od malib, mestnih otrok zahte?a, naj hodijo v okolico, v vasi v šolo. Sicer pa so gospoda Italijani sami mnenja, da mali otroci naj ne hodijo tako daleč v šolo, kajti, gospoda moja, slovenski mestni otroci naj lo hodijo v okolico v šolo, ali italijanskim otrokom ni treba hoditi iz okolice v me*to, kajti, za to poslednje obstoje paralelkev okolici sami! (Cajte !) Italijanom sa torej zdi prav, da se za njihove otroke, za otroke njihove narodnosti ustanavlja d parabike v okolici... (Klic : Y slovenski okolici !). Da, v slovenski okolici.,, naši otroci pa naj hodijo iz mesta v vasi v šolo! (Mejklic poslanca Bugatto). Tega nisem rekel nikoli, ktr predebro vem, da v okolici, ki iiLa slovensko kmečko prebivalstvo, cbstoje slovenske šole, V tem svojem nazoru soglaša tovariš Bugatto, kakor sem že emenii, popolnoma z vedenjem in postopanjem šolskega odseka tržaškega občinskega sveta, ki je ime! do najuovejega časa skozi mnogo let brezverskega Žida za predsednika, a kr$čansko socijalni gospod Bugatto (Veselost) smatra kakor združljivo se svojim krščan&ko-socijalnim svetovnim naziranjem, da v tej točki soglaša z brezverskim zidom. K temu m a pri veščam dober tek, (Veselost. — Klic: In dob^r želodec I — Živahna veselost). Potem je tovariš Bagatto tudi trdil, da je upravno sodiščo žo odiočilo o stvari in da on... (Poslanec dr. Bugatto : Ne. iek-:l sem le, da niste še pod li dokaza!). Tu stoji izrecno — imam ste?iOgrafični protokol pred seboj — „tozadevni pritožbi upravno sod šče ni ugodilo. Popravljao! stvarno, da temu ni iako. Upravno sodišče &o je bptilo s stvarjo ša le, ako so ne motim, pred dvemi leti in je razsodbe nižih instanc, ki so prešnjo zt ustanovitev slovenskih š«;.l odklonile, razveljavilo in odredilo nova poiz edovanja, Stvar je torej še v reševanju. Ni torej res, da upravno sodišče ni ugodilo naši prošnji, ampai; nasprotno : odredilo je nova poizvedovanja o naši prošnji, Tudi to svoj} trditev j avto variš Bugatto posnel iz italijansko-iiberainega lista „P.ccolo", ki je ravno pred tremi dnevi za-piial ti trditev. Z ozirom ra t:ditev gosp. poilanca Ba gatto, da rud« nismo d^slai dr:kaza1 i potrebno štavilo otrok v mestu težaškem, pa popravljam btvarno, da ie potrebno število slovenskih otrok v mestu tržaškem že dokazano, in sicer im-m tu najprej letna poročila trrh nemških drž^voih ljudskih šol v Trstu; menim. da v to vire ne more biti nikakegu dvoma. Po t h lctaih poročilih je biio ob zaključku šolskega leta 1907—1008 v ra; ličnih razredih nič urtanie nego 752 slovenskih ctrok ! (Čujte ! Čujte !) Na slovenski zasebni liud-:ki šoli ni bilo flič manje nego 824 slovenskih otrok, na slovenski pripravnici pa 170 ct^ok, Vsega kupaj je bilo torej na teh šolah 1748 -lovesk h otrok v mesta tržaškem. Tu pa otroci, ki obiskujejo italijanske občieske ifudske in meščanske šole, sploh niso všteti, ker gospoda italijanski mogotci v občinskem zaitopu niti n3 dopuščajo določati narodnosti otrok — iz lahko umljivih razbgov. (Čujte ! Čujte !) Poleg Italijanov in ne pod njimi! Slednjič je gosp. tovariš dr. Bugatto s ozirom na to, kar je navedel, tudi i/rekel trditev, da mi Jugoslovani hočemo gospodovat'. Popravljam stvarno, da ni tako. Mi nočemo gospodovati, marveč hočemo biti povsem jednostavno — enakopravni, hočemo tam, kjer tvorimo avtohtonno prebivalstvo, uživati iste pravice, ki jih gospoda Italijani za-ie zahtevajo in ki jih jim mi tudi pri-voščamo iz vsega srca. Ali mi nočemo biti v Primorju hišni hlapci, ampak poleg Italijanov gospodarji, kakor so Italijani! (Pohvala). Predsedn k : Prcsim, da se omejata na stvaren popravek. Vi pa polemizuieto neprestano, to je zloraba poslovneg} reda. Pe^bnec dr. Rybar: Še posebno pa nečemo biti zapostavljeni za Italijani iz kraljestva, ki nah&jajo v Tratu vse, čo,ar si le žele : dela, pouka itd. Mi hočem i v Tratu čisto jednostavno živeti poleg Italijanov, ne nad njimi, ali tudi ne pod njimi ! (P: brala in ploskanje). Avstrijska pollKa n Balkanu,*' D^-ii je posegala Avstrija ponovno v dogodke na Jutrovem — spominjamo &amo na leto 1737, 1788 do 1790. ca sestan.k ruske carice Katerine II. z J, želom II. v Kerzonu na Krimu v svrho razdelitve Turčije — vendar niso bili ti odločilni za njeno zunanjo poliliko, ki je bila prepojena zato tem bolj z r:\znimi zapadnimi p;oblemi. M^t-tercich je poznal samo Nemčijo, samo Italijo ; zt» Balkan mu ni preostajalo niti treno-tka časa. Ali nekateri dunajski krogi so mislili tudi drugače. Nr:čik Jožefa II., nacl7ojvcda Karol, je priporočat, naj se zavznnae Avstrija za balkanske Siovaue iu si zagotovi s tem ugledno mesto iu moč na ?ugu. K°r je Avstrija morala odstopiti Napoleonu Ilirijo, je svetoval v oškodnino okupacijo današnje Hercegovine i ji Srbije. Nek li de.etletij kasneje je izdela! maršal R idetzkv posebno spomaiiiso i i jo predložil tedaj mladoletuemu cesarju Franu Josipu. V „Spomeniciu je priporočal prijateljstvo s carjem, osvoboditev južnih Slovanov in razdelitev Turčije. — Ideali, ki je gojil sto iet pred njim princ Evgen Stivoj :-ki, Ce^ar Frau Josip ni hotel o takih načrtih ničesar čuti in ravno tako ne njegovi ministri. Frun Josip je ostal do današnjih dui va^uh Turčijo oo geslu, ki ga je imel že knez Mettrrnieh : „Turčija jeza A-strijo močnejša me:a. rego morje." Pozabiti ne smemo, da je ime1 avstrijski cesar že v prvih letih svojeg* vladanja poseben vpliv na zunanjo poiitikrt, katere smeri jo določeval najr&jSe iz svojega, izvzemh kratko dobo pod ministrom za vnanje stvari Andrassyjem. Poleg te<*a je bil v le*ili 1S47 in 1848 politični učenec Metternicha sameg . i:) J)a-si se ae strinjjtrio s temi izvajanji v vseh podrobnostih, vendar jih radi priobčujemo radi ujihove zanimivosti in radi važnosti in aktu-valnosti predmeta, o katerem razpravijajo. Uredništvo. glnja s svojim običajnim nečedno - nemarnim pozdravom. — Kaj pomenja to, dragec, da se vaši tako zgodaj odpravljajo ? je spregovorila, dočim je basala tabak v obe nosnici. Pogledal sem jo in odleglo mi je pri srcu. Beseda: menjica, izrečena od Filipa, me je mučila. Ona ni ničesar slutila, vsaj se mi je tako zdelo takrat. Zjinajida se je pojavila iz sosednje sobe, v črni obleki, bleda, z razpuščenimi lasmi; molče me je prijela za roko in odvela se sabo. — Začula sem vaš glas, je začela ter sem takoj prišla ven. In vam je bilo tako lahko nas zapustiti, zlobni dečko ? — Prišel sem, da se od vas poslovim, knežnja, sem odgovoril, najbrže za vedno. Morda ste slišali, da odpotujemo. I Zjinajida me je ostro pogledala. — Da, slišala sem. Hvala vam, daj ste prišli. Že sem mislila, da vas ne vidim več. Ne vzemite o meni slabega spomina se sabo. Večkrat sem vas mučila; vendar pa nisem taka, kakoršno si me predstavljate. Obrnila se je proč ter se naslonila na i okno. — Zares, jaz nisem taka. Vem, da i ste vi o meni drugega mnenja. — Jaz? J — Da, vi... vi. — Jaz ? sem ponovil bolestno in moje srce je zadrhtelo kakor prej, pod vtisom nepremagljivega, neizrecnega čara. — Jaz? Verujte mi, Zjinajida Aljeksandrovna, naj b,j vi storili kar koli, naj bi me mučili kakor koli, ljubil vas bom in obožaval do konca svojih dni. Naglo se je obrnila k meni, razširila širom roki, objela mojo glavo in me krepko in goreče poljubovala. Bog ve, koga je iskal ta dolgi poljub v slovo, toda jaz sem poželjivo okusil njega sladkost. Vedel sem, da se nikdar več ne ponovi. Zbogom, zbogom, sem ponavljal... Odtrgala se je od mene in odšla. Tudi jaz sem se oddaljil. Nisem v stanu opisati čuvstva, s katerim sem se oddaljil. Ne bi želel, da bi se ono kadarkoli ponovilo; toda čutil bi se nesrečnega, ako ne bi ga bil nikdar občutil. Preselili smo se v mesto. Dolgo, dolgo se nisem ločil od minulosti, dolgo se nisem poprijel dela. Moja rana se je celila počasi ; toda proti očetu prav za prav nisem gojil nikakega zlega čuvstva. Nasprotno: on je nekako celo pridobil v mojih očeh ... naj psihologi pojasnijo to protislovje, kakor vedo. Nekega dne hodil sem po bulevaru in na svojo neopisno radost, naletel na Lušina. Ljubil sem ga radi njegovega odkritega in nelicemernega značaja, vrhu tega mi je bii drag po spominih, ki jih je v ^rueni vzbujal. Hitel sem mu nasproti. (Dalje.) L%hko trdimo, da so Habsburžani videli v slovanski raBti vedno nevarnega tekmeca svoji moči. Saj je prišla habsburška vladarska hifia do vsemcči in pomena šele tedaj, ko je bil slovanski tekmec, češki kralj Otoka r, premagan in ubit. Krimska vojna, ki je razburjala dve leti vso Evropo, je prinesla tudi v avatrijiko politiko novega vetra. Še bolj avstrijske izgube v Italiji 1859 in 1866 ter žalostni konec pri Kraljevem Gradcu 1866, kjer se je morala Avstrija odpovedati enkrat za vselej vsem aepirscijam v Nemčiji in se umakniti od tam na korist pruskemu kralju. Avstrija je prišla v najhujše škripce. Zedinjena Italija in Nemčija ste ji zapirali pot na zapad, z ruskim dvorom se je Avstrija zaradi svoje politike v Krimski vojni krvavo sprla. Ostala jej ie torej svobodna samo še pot proti jugu. Hočeš ali nočeš se je morala podati Avstrija na Bal-kau, če ci hotela igrati vloge v kletki zaprtega ptiča. Ali vsaka zunanja politika je zavisna od gotovih načel. Dokler ni imtla Avstrija zavarovane svoje meje proti Nemčiji, toliko časa ni mogla tipati proti jugu. To se je pokazalo leta 1854 da 1857, ko je zasedla današnjo Ruiiiunijo. Še bolj pa v 70-tih letih. Tedaj se je pripravljal Bismarck, da sklene zvezo z Avstrijo in kasneje še z Italijo. Zato ni imel nič proti temu, če gre njegov sosed na Balkan. Pozabiti ne smemo, da je bila aneksija Hercegbosne že leta 1876 sklenjena stvar, kar je tedanji minister za vnanje stvari Andrassy kasneje odkrito priznal. Evropski mandat, ki ga je dobila Avstrija leta 1878, je imel samo to posledico, da je dobila anek-Bija obliko okupacije. Kolikor je znano pisatelju teh vrst, je bila proklamacija aneksije prvotno določena za 6as premembe prestola. No, zadnji dogodki v Turčiji in še bolj velikc-erbBka agitacija je povspešila razvoj. Pri vsej svoji nerodnosti je imela av-BtrijBka zunanja politika veliko srečo: \sled berolinskega m?ndata stoji v njenem sedanjem boju s Srbijo in Č no Goro pravica formalno na njeni strani. Ko so avstrijske vojaške čete leta 1854 zasedle Moldavijo in Valshijo ob spodnjem Duoavu, so pisali listi, ki so bili inspirirani ali kako drugače zavisni od tedanjega kabineta, ki sta mu bila duša Buoi in Alexander Bach, navdušene članke polne notranjega triumfa. Med vrsticami je bilo nekako jasno citati, da se ne misli dunajska vlada nikoli več umakniti iz poduDavskih pokrajin. Ali Buo!-Schauenstein je imel troje mogočnih nasprotnikov: ruakega diplomata in kasnejšega mnogoletnega ministra za vnanje stvari Gorčakova; pristno prusko dušo in zagrizenega nasprotnika Avstrije v osebi Bismarcka in pravega zvaritelja zedi-njeoe italijanske kraljevine, laškega ministra za vnanje stvari C a v o u r a. Za dvajset let je bila tedaj Avstrija pc-tisnena nazaj v svoje meje. Potem je sledila okupacija Bosne in Hercegovine, ki je pome-cjala brezdvomno ponižanje Rusije in višek nemške politike. Trideset let na to je Avstrija mirovala na jugu. Danes ni nobenega Gorčakova več, nobenega Bismarcka in nobenega Cavoura — tako man;ka mož, ki bi jo potisnili zopet nazaj, kar bi bilo mcžno sere samo tako, če bi se združile vs9 one v!a3ti, ki so podsirale berolinske traktata — ali med njimi bi manjkal avstrijski podpis ! Preostalo bi torej samo še eno sredatvo : vojna. In s to bi bilo ob obitoječih razmerah nemožno priti Avstriji do živega. Združena z Nemčijo in Italijo pomenja najmočnejšo armado v Evropi. Tako ne preostaja nobena druga perspektiva, nego sprijazniti se z mislijo, da je Avstrija z zadnjimi dogodki Eedla trajno na Balkan. Trafno v tem smislu, kolikor je dovoljen tak izraz za zgodovinske dogodke. Pri tem s^ spomnimo sledečega dog:>d ka Ko sta se eešla car Nikolaj I. ia tedaj 23-letni Fran Josip I. V Varšavi leta 1853 — torej eno leto pred Krimsko vojno — je sprož'1 ruski car vprašanje, kako bi bilo poti niti Ture jo v Azijo nazaj? Iz odgovora, ki ga ie dal avstrijski cesar ruskemu carju, je bilo' Bpoznati, da se je bal avstrijski vladar, da bi se ne zaneslo gibanje med balkanskimi Siovani na avstrijska tis, ker je b.lo tedaj komaj pet let, kar Avstrija ni držala besede dane Hrvatom in Srbom, kosole-ti pomagali rešiti habsburški prestol pred revolucijonarnimi O gr in Dunajčani. Strah pred jugoslovanskim gibanjem je napolnjeval avstrijske vodilne kroga še našit dnj a deaetietja. To vprašanje je za Avstrijo prevažno, da bi je mogla opustiti vlada v sedanjem Času iz vidike. P r e k o njega ravno tako c i možno. Pleme je prezdravo, prečvrsto in prenadarjeno, da bi bilo možno zamsšiti mi usta. V nepristranem konfliktu ž njim živeti ni možno. Tem manje sedaj, ko je teh nasprotnikov več nego doslej. Torej preosta:a saao ena pot: pobotati se z njimi. Z dogodki leta 1866 in 1870/1 je od-zvon lo dobi historične individualnosti habsburške. Preostalo ji je torej samo utrjevanje in rszširjevanje svoje hišna politike. Težko da grešimo, če presojamo vse zadnje dogodke samo s tega stališča. Tako nam'je tudi njih biižanje Slovanom v zadnjem iahk? umeti. Ali s stališčem utrjevanja svoje dinastije stoji ▼ zvezi Se eno vprašanje. Dr« Šuateršič j je izrekel v zadnjih delegacijah besedo o jugoslovanski skupini. Torej mesto dualizma trializem. Kdor pozna dr. Šusteršičevo politično spretnost in njegove zveze na zgorej, '.ne dvomi, da njegove beiede niso brez za-slombe v višjih krogih. Pri svoji previdnosti bi jih nikoli ne izrekel iz lastnega nagiba. Kaže se torej, da zasleduje Avstrija s svojo balkansko politiko sedaj resne in naj-dalekosežneje cilje. Patrijotični krogi, med katere prištevamo jako močne stranke in vsa armada so ob njeni strani in se navdušujejo z njo vred. To jej daje zopet moč na zunaj in jo bodri k vztrajanju na početi poti. __XXX. Istri v pomoč. Interpelacija po si. Matka M a n d i ć a in tovarišev na njegovo prevzvišenost gospoda voditelja ministerstva za finance. Znano je dejstvo, da je letos večinoma zadela Istro slaba latina. Vzrok temu je bila v glavnem izredno dolgotrajna suša, a deloma tudi toča. V Koperskem sodnem okraju teče že tretje leto, da tamošnje prebivalstvo ni imelo niti sredoje, kamc-li dobre letine! To leto pa — razun ono malo vina, ki ga je narod pridelal z veliko muko in znatnim troškom, a ki nima skoro nikake cene — so odrekli ljudstvu skorj vsi ostali zemeljski pridelki. Ni krme za zimo, ni žita, krompirja, fižola in sličnih jesenskih pridelkov. Turščice se je pri delalo morda tu pa tam toliko, da bi se moglo preživeti ž njo do meseca februarja 1909, ali tudi to se mu s silo prodaja od strani davčnih oblasti za davek. Kaj se dela z ljudstvom ravno tega leta, to je v jubilarnem letu, to presega zares vse meje. Narodu se odvažajo živali in drugi pridelki, v kolikor jih še ima, ter se vse to prodaja za tako nizke cene, da se iz skupila ne izterja niti eksekutivne stroške. Vsa ta nenavadna strogost z bednim ljudstvom izhaja, menimo, od dotičnega davČ nega kontrolorja, ki se je bržkone nasproti svojim predpostavljenim obvezal, da iztirja /se zaostanke, ali pa ima kak drugi posebni namen. Med narod poslano orožnišfcvo, polni «voje puške, da s tem narod prestraši in d* mu pokaže, kako se gospoda uradniki ne š-J\joz narodom na iztirjevanju davkov. Tako postopaifje davčnih urednikov in orožništva gotov i ne vspodbuja l;udstv* k udanosti in ljubezni do javnih oblasti / tem za monathijo težkem in resnem č&su. Na temelju tega ti usojajo podpisani staviti na njegovo prevzvišenost gospoda voditelja finančnega ministerstra sledeče vprašanje : Je-li vaši prevzvišenosti poznano ono prestrogo in nekrščansko postopanje davčnih oblasti na iztir.evanju davčnih zaostankov v Istri sploh, posebno pa v okraju K >perakem? Ako ni, hoče-li se dati Čim prej obvestiti o tem ter ob enem ukreniti nemudoma primerne o^ppdbe, da se bo z ljudstvom, ki se T tem letu bori z življenjem, postopalo čim naj blažje na izterjevanje davkov? Šolske razmere na koprškem vseučilišču. Koprski slovenski učitelj iščniki, prisiljeni in to radi strašansko slabih, v nebo pijočih zdravstvenih razmer, zahtevajo, da vlada nemudoma reši to pereče vprašanje. Res, žalostne razmere vladajo tu! Vaako leto je bilo mnogo absenc (zamud) v šoli. Lstos pa se je to pojavilo v hujši meri. Dijaki so brez pomoči. Bolezni, posebno revmatizem je na dnevnem redu, da ne govorimo o drugih boleznih. Mnogo dijakov bi rado iskalo zdravniške pomoči, a so brez sredstev; tako si nskopavajo bolezen, ki jih mnoge tudi v poznejšem življenju konča, ko bi lahko mnogo pomagali svojim starišem in narodu. Slovenca javnost ni dovolj obveščena o tem, khjt preoddaljeni smo od sveta ter nimamo nikake prilike, da bi komu stvar pojasnili. Ako sploh kaj pripovedujemo komu, dobivamo odgovor, da nas ne bo še kmalu konec". Ali to ni tako, kajti gole številke jasno pričajo o žalostnem zdravstvenem 4 t a n j u. Oni organi, ki so poklicani, da bi storili enkrat konec tem prežalostnim razmeram, ne morejo sedaj oporekati nišim opravičenim zahtevam, kajti tu je črno na belem : Prvi letošnji tečaj : en slučaj čeljustne stekline, zdiužene z mrzlico; drugi tdučai legar; tretji slučaj pljučni katar: Drugi letošnji, oziroma prvi lanski tečaj; štirje slučaji revmatizma, štirje slučaji trganja v zobeb, trije slučaji bronhijalnega katarja, dva blučaja prsnega katarja, en slučaj pluč-nega katarja in en slučaj vslabljenja vida. Tretji tečaj, oziroma drugi lanski tečaj : dva slučaja pljučnega katarja, šest slučajev revmatizma. en slučaj trganja v hrbtu, en slučaj popolnega revmatizma, dva slučaja stekanja drgalk in en slučaj bolezni kami£. četrti tečaj: pet slučajev revmatizma, več sučajev katarja in d'a slučaja pljučnice. Natančne šo statistiko prine^mo prihodnjič. Vprašamo slavno vlado ; ali smo zato t j na svetu, da pogiajamo v teh vlažnih, gujil h iu plesnjivih prostorih, o katerih se je izrazil neki kavalerijfki stotnik: rDa hinein steck'ich nicht meine Pterde" (tu notri ne bi vtaknil niti svojih kom) 1 Ali ste sti&ali ?! — Vlada še niti svojih konj ne bi vtaknila v take prostore, nas pa drži, da .umiramo in hiramo telesno in duševno. O srečno XX. stoletje v nali moderni Avstriji! Žalostni in hirajoči, a še ne umrli (I) poživljamo slovensko javnost, slovenskega kmeta, slovenskega delavca, slovensko inteligenco, poživljamo slovenske poslance, da se nemudoma, takoj zavzamejo za nas in vprašajo vlado, kaj misli s slovenskim učiteljiščem v Kopru. Ali misli, da si na ta način vzgoji dobre državljane i t. d.? Ne mislimo se baviti s politiko, ker to ni naša stvar; ali toliko že smemo reči: gleda naj, kaj dela!! __ Jugoslovansko vprašanje v avstrijskem parlamentu. V nedeljo v četrtek so se visoko valovile debate v avstrijski zbornici. To so bile razprave na višini velikih idej in ciljev. Razprava se je vršila o nujnosti vladne predloge o aneksiji Bosne in Hercegovine. Velik pomen teh dabatj je bil za nas v tem, da se je razvilo jugoslovansko vprtsanje v vsej s?oji razsežnosti, kakor nikdar poprej. In zgodilo se je prvikrat, da so tudi neslc-vanski poslanci resno razpravljali o potrebi, da se ca jugu monarhije osnuje jugoslovanska državna tvorba, ali, kakor se je izrazil princ Lichtenstein, ki je enkrat pravično sodil o Jugoslovanih: da se monarhija postavi — na mest > duvalizma — na triializem I Da sta poslanca d«'. Laginja in d*. T resic imela toplih besed za ujedinjenje in svobodo našega naroda, in da sta se toplo zavzela za pravično postopanje nasproti Srbom to je pač samoobsebi umevno. Ali v veliko zadoščenje nam mora b'ti, da se je našel tudi odličen nemški politik, kakoršen je poslanec dr. Redlich, ki je izre-rekel objektivno in simpatično sodbo o aspi-racijah Jugoslovanov ia o njihovi važnosti za državo. Uverjen je, da se Jugoslovani morajo ujediniti. Tudi on je izustil besedo : trializem. Do tega pride, čim premagajo Slovani svoja notrajna nasprotstva. Govornik ni nikdar smatral velikohrvatske ideje za nevarno. On ne veruje v panslavizem kakor politično silo. Tudi N.mcem v Avatri.i bi se dobro godilo, ako bi imeli krepko jugoslovansko življenje, ker bi naša induitrija in trgovina zadobili v južnih konsumentih krepko oporo. Izvajanja posl. princa Liechtenstcina in Redlicha oživljajo naio, da se vsaj trezneji, razs~daeji in solidneji elementi v nemškem taboru začenjajo emancipirati tistega tradici-jelnega sIa7ofobstva v presojanju našega jugoslovanskega vprašanja. Kakor dogodek zg-dovinskega pomena moramo pozdravljati de -stvo, da so odlični nemški politiki začtli dobrohotno in celo laskovo govoriti o svojstfih Jugoslovanov, in da so jeli oznsčati naše ujedinjenje pod žezlom Habsburžanov kakor živ-ljensko potrebo monarhije, kakor jedino jamstvo za nje bodočo veličino. Princ- Liechten-stein uvršča Jugoslovane med jed iako vredfl e člene v rodbini tistih narodov ki naj jib vodi naša vladarska hiša. Logika dejst9v je začela siliti na pota naravnega razvoja. In monarhiji ne preostaja druzega, nego da pogumno nastopi to pot. To je jedro izvajanj princa Lichtensteica in d.ra Redlicha, torej dveh nemških mož do kosti in mozga. Znamenit govor je izuatil tudi češki rea list znani sloveči prefesor Masaryk. On vidi vzrok nezadovoljnosti Srbov v politiki Madja-rov. On pa se najodločneje obrača proti as-piracijam Madjarov do balkanskih pokrajin. Tudi ta govornik se je bavil z vprašaniem trinlizma, zatrdivši, da je Avstrija že navstJa iz trializma: iz Češke, Ogrske in dednih de-ž^i. Ali ta trializem so pretvorili v nehisto-riji-i revolucijonarni duvalizem. Ali po nego-v m mnenju tudi trializem re bi zadoščal, kajti Avstrija obstoji iz več nego treh narodov. Zato se mora jugoslovansko vprašanje rešiti jedino le v zvezi zvsem narodnim vprašanjem države. Zi Avstrijo obstoji le en izhod : da se vstvarijo zastopstva manj-šir, samovlada posamičnih narodov. V dejstvu, da obstoji v parlamentu jugoslovanski klub, v katerem so združeni Hrvatje, Srbi in Slovenci, vidi govornik napredek, nekak poskus v *nale:n za reš tav jugoslovanskega vprašanja. Ti glasovi v avstrijškem parlameutu in iz u3t odličnih govornikov različnih strank so za nas res zgodovinskega pomena. K*kor rudeča n5t se ]e vleklo akozi vaa izvajanja naglašene potrebe, da monarhija temeljito rev dira svojo balkansko p >l:tik:» in vse svoje postopanje nasproti Jugosl ;vano d. Na mesto prejšujfga b^teiizovanja m nespoštljivega govora je v teh govoril stjpila resia beseda uvaž-3?anja in ccicjevanja važioati za monarhijo. Še več: ta izvajanja involvirajo spoznan a, da Atrija ima bodočnoit le kakor jugo lovanska država. Tembolj raz eseljivo je, da je ta veliki moment našel tudi med našimi poslanci može, ki se ga zavedajo. Kolikega pomena je, da so se naši jugoslovanski poslanci združili ravno v teh resnih dneh, t^mu je dal izraba že profesor Masa^k. Zato pozdravljamo tudi z največim zadovoljstvom vesti z Dunaja, aa postaja naša Narodna zveza kritalizacijska točka za večo parlamentarno skupino, ki bo mogla uvel:a7ljati bvojo moč ne le na reševanju jugoslovanskega vprašanja v Avstriji, marveč tudi slovanskega vprašanja sploh. Zreti smemo torej z najboljšimi nada mi v bodočnost. Ogrska- V romunski vasi Martines blizu Dave so stavili na romunsko šolo madjarski napis. Romunski kmetje so zahtevali, da se napis takoj odstrani. Ker se njihovi zahtevi ni ugodilo, so napali šolo in odstranili napis. Sedaj je oblastnija poslala tjakaj orožništvo. DOGODKI IMBALKANU. IZ BOSNE. Teritorijalne kompenzacije. Voss. Zeitung" poroča iz Petrograda, da se je Avstro-Ogreka izjavila pripravno odško-davati Srbijo teritorijalao ob Drini, Črno-goro pa v Hercegovini. TURČIJA. Carigrad 19. Po včerajšnjem selamliku so mohamedanci manifestirali pred smirnskim Jildizom. Sultan se je pokazal na oknu in je manifestante pozdravil. Dal jim je reči, da se čuti srečnega, ko vidi svoj narod kakor leva. Carigrad 19. V carigrajskih osrednjih ječah so se spuatali jetniki, ki so povodom otvoritve parlamenta zahtevali, da se jih pusti na svobodo. Eden jednikov je bil ubit, več pa ranjenih. Carigrad 19. Zbornica je imela d*-nes sejo, ki je trajala od 12 in pol do 4. ure popoludne. Bojkot avstrijskega blaga. Carigrad. 19. Ko je včeraj pr.p.ul L'.ov-dov parnik v Valoco in hotel prenesti avstrijsko pošto, je pri5lo do obžilivanja uradnih izgredov in do nasilnosti. Vsled tega je markiz Pallavicini uloŽil dines pri porti energičen protest. SRBIJA. General Lipovac odpotoval. General L'povac je odpotoval v Rusijo. Izjavil je, da se v sluča u vojne stavlja Srbiji na razpolago. Bojkotno gibanje v Srbiji. Iz Belegagrada poročajo, da so srbski trgovci sklenili, d-t prično z no\ioi letom bo -kot avstroogrskega blaga. BOLGARIJA. Primanjkljaj Bolgarske. Khkor se predvidja, bo znašal deficit Bolgarske za tekoče leto okolu 20 mil. levov. Deficit pripisujejo največ proglašenju neodvisnosti. Za prihodnje leto bo iznašal deficit, kakor sf pretlvidja po proračunu, 28 800.000 kron. Proračun za 1909 je predvid en ca 178,800.000 levov. Žalostni položaj bolgarske vlade. Sofijski „Denu poroča, da se bolgarska vlada nahaja v zelo tragičnem položaju in to radi okupacije vztočnih železnic. rDen*< pravi, da je vlada sedaj pripravljena povrniti vztoČne železnice, ali družba, za katere ledji stojita Avstrija in Nemčija, noče vsprej* ti železnic, marveč zahteva odškodnino, ki iznaša še enkrat toliko, kolikor so v resnici železnice vredne. A Bolgarska bo morala ali plačati, kolikor družba zahteva, ali pa vlasti ne priznajo carstva. V tem slučaju bo vlada prisiljena plačati ; to pomenja njen padec. Za to je nje položaj zelo omajeo. Drobne politične vesti. Brazilija se oborožuje. Brzojavka poroča iz Rio de Janeira, da je bra-ziljski parlament v tajni seji odobril izredni kredit 75 mil. za vojne svrhe. Dnevne vesti. Le jednega je našel »Piccolo", da se more sklicevati nanj kakor na slovansko pričo za italijanski vseučiliSčni postu'at. To je znani dalmatiaaki „demokrat" z njegovo „Slobodu"4. Ali ta isti Smodlaka ie bil tucli na dijaškem shodu v Tritu 1. 1905, kjer je držal fulminanten govor za — slo^easki Trst! ! Da bodo vide i čitatelji, kako je tedaj govoril ta isti dr. Smodlaka, prinašamo tu nekoliko ponsetkov iz njegovega govora. Uvodoma je rekel dr. Smodlaka: Važnost Trata za Slovence, v nacija nalnem in gospodarskem pogledu je dokazal, da ni mogel lepše, tržaški poslanec dr. Rybar. No. kor ja to )a rj n r> > n n » M 6*25 6'50 6-25 7'50 7*50 T— 5-50 3'— 3*25 3*40 5'75 6' -2*50 2'7 5 1-50 1-90 .1 80 V prodajalnici manufakturnoga blaga LG.Colombani ulica Vincenzo Bellini Š*. 18 Proda se vsakovrstno blago po BIT nizkih cenah. Specijaliteta: bluze in obleke za gospe. Manifakturna trgovina Ar tur o Modricky Trst, ulica Belvedere 32 Zaloga prešitih pokrival od K 640 naprej. Pokrivala iz finega satina ali volne za 1 ali 2 osebi. Beli fuštanj piquet, navadni in barvani za obleke, v veliki izberi. Pletenine, srajce, nogovice, flanelasti šali, svilnate in volnene rute v veliki izberi. Ovratniki, zapestniki, ovratnice za moške. Dežniki za moške in ženske, pozlačeni pasi za ženske. Velika izbera drobnih predmetov. Rntonio fllberti Trat, ulica Ponziana 65 6 Izdelovanje in barvanje kožuhovine. Zaloga in bogata izbera vsakovrstnih o o kožuhovin. Prevzema naročbe in vsako popravljanja Čisti in pere vsako vrst kožuhovine. Zobozdravnik dunajske poliklinike Uzdiraitje brez bolečin PLOMBIRANJE Umetni zobje po najnovejšem zistemu. CENE ZMERNE. Via Barriera vecchia Ste v. 33 TELEFON itev. 1708 Nova prodajalnica ur : tiORBERT HACHTIGALL TRST. -Ul. Nuova 41.- TRST. (Palača Salem). Navadne, zk.'e, srebrne in ko-vinaste ure. Specijaliteta krono-metrov rego'atorjev i. t. d. z garancijo Poprave se izvršujejo najnatančnejše. Stenske ure se pri 'e ponje na dom ter t>e jih dostav-tja brezplačno. na tamošnjem pokopališču položili v rodbinsko rakev. Voditelj pravosodnega ministerstva sek-ciiski načelnik dr. vitez Holzknecht, ki je predsinočnem odpotoval z Dunaja in bi bil moral včeraj ob 6. uri 45 min. prispeti sem, ni mogel vsled železniške rezgede pri Zagorju priti pravočasno na pogreb, ker je vlak prispel v Trst še le okolu ll3/4 ure Pred" poludne. Na kolodvoru eo voditelja pravosodnega ministerstva pričakali dvorni svetnik Lettich in viši držsvni pravdnik dr. Chorsich. Dr. vit. Hclzknecht ie potem obiskal namestnika, župana, škofa in mater pokojnika gospo Matildo Defacis. Ob 4. uri popoludne ie vsprejemal uradnike sodnijskih oblasti. Ob 6. uri 35 mio. je zopet odpotoval na Dunaj. Zagrizenost carinskih uradnikov na pošti. Pišejo D«m včerajšnjega dne: Ko sem danes Nemškem. Tat v rokavicah. Včeraj je policija are-j tirala nekega elegantnega gospoda, ki je zahajal v kavarno Edison, in o katerem je! policija prepričana, da je izvršil več ulomor. j Vedel se je povsod kakor pravi kavalir. Ime- ; APfOMO nuje se Emest Rosso iz Pirana. Skladišče kož rumena In črne za čevljarje In tedlarje z delavnico gornjih delov čevljev (tomaje). Telečje kože Črne In rumene (Bokskalb). Voičlla na} bolje vrste za barvane čevlje. Naročbe x» vse kraje deiele izvršuje točno In hitre --------------- I Struchei i 3eritsch 1 Trst, Piazza Nuova vogal ulica S. Caterina Izbera perila, volnenega blaga, trliža. preprog, zaves, pletenin in modercev. Kožuhovlna. - Žida. - Fuštanj. Čipke, vezlla, obiivl. — Drobni predmeti. (Dalje na deseti strani). Trst, ul. Caserma 11 [poleg kavarno Soclale] DOBIVA BE V VSEH LEKARNAH. Najvspešneje sredstvo proti DOBIVA SE V VSEH LEKARNA;! revmatizmu in protinu rti i V___^ii^vT^kTIVT 4 T.rirpipna v Trstu Rafaela fiadina lekarna 4Ha M-^onna 3eiia Slhve'4 nri je T^lzn^na rinriTTV \ rojena V Trstu Rafaela 6o9ina, lekarna „flla famn deila Salate L eKucnid vjui^AII ^ od lekHrnarjev. sv> 1?kobu in 3osi?a 5o2)inaj ,ynr fmeto 4 Steklenica stane K 1*40. Iz Trsta se ne odpožilja manje od 4 steklenic proti požfc. povzetja ali proti anticipatni po^iljatvi zneska 7 K franko poŠt, in Moja pred Štiridesetimi leti ustanovljeni in na obrtni razstavi ^ Tratu odlikovana tovarna sodov rvržuje naročbe vsakovrstnih sodov, bodisi za vino pirit, likere, tropinovec, olje, alivovec, maraškin itd. Jamčim za dobro delo in po aizkih cenah, da se ne bojim konkurentov. — Na deželo pošiljam cenike. Jran Jtbram Trst, ulica S. Francesco 44. ^ot zaSEitna znaiia: „SIDRO" i LiniNEHT.CAPSICIComp.^ nadomestek za Anker - Pain - Expellev je Bplosno priznano kakor najizvratneje bolu-blažujoče mazilo pri prehlajenju itd. — Cena SO stot., K 140 in K 2 ; dobiva ee v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva naj se jemlje ie originalne steklenice v žkatljah z našo zaščitno znamko : „SIDKO", potem je kupo-vilec o prejel originalni izdelek. — — Dr Richter a lekarna pri Zlatem levu v PRAGI ELIZABET1NA CLICA itev 5 (nova) K Dnevno razpošiljanje. M SEDEŽI v TRSTU, GORICI, PULI Ces. in kr. priv. jffvst. kreditnega zavoda (Glavnica in reserve 183 milijonov kron) se bavijo z Tsemi bančnimi C. kr. priv. Riunione Adriatica di Sicurta Glavnica in rezervni zakladi druStva glasom bilanc« " 31. decembra 13ML Zadružna glavnica (od kojih vplačano K 3,200.000)....... K 8,000.000 Rezervni zakladi dobii' kov .... „ 7,489.915 „ zaklad proti vpadanju vrednosti] javnih efektov ... „ 4,14.4154 Rezervni zaklad premij za zavarovanja ............. 83,152.182 Zavarovnja na Življenje v veljavi 31. decembra 1904 ............295,436.38i Izplačane Škode v vseh oddelkih od ustanovitve društva [1838—1904] „ 542,251.553 Društvo sprejema po jako ugodnih pogojih cavarovanja proti požaru, streli, škodi vsled razstrelb □lomu kakor tudi prevozov po suhem in morju - Glavno zastopstvo: Trst, V. Jana,h in drug. pnprflM'i nnl ' sklepa pogodbe za zavarovanje življenja po razno: upviat^JjdUii. ?rslnih kombinacijah, za glavnice, rente plačljive zt HRANILNE ULOŽNE KNJIŽICE Pohrana in uprava vrednosti. ^ Kupo-proaaja tu- in inozemskih vredno-diviz in denarja. Zavarovanje vrednost- j nih papirjev proti izgubam na žrebanju, j Računi na bančen žiro in tekoči računi, i I Inkaso-efektov, dokumentov, nakaznic in izžrebanih srečk. ^^ Kreditna pisma ^ Cheques, nakaznice, poštne spremnice. Predujmi in posojila na vrednostne papirje, delnice, srečke, blago, VVarrants, ladije iid. Ženitovanjske kavcije. za vojake in menjava že obstoječih kaveij. življenja ali po smrti zavarovanca, doto otrokom itd Oglase treba našlovljati na I Inseratni oddelek „Edinosti" 1 /OCOOOCXXXXXXXXX3k Čevljarski mojster Viktor Schenk priporoča sve j o zalogo : raznovrstnega: obuvala za gospe, gospode in otroke. Prodaja ''najboljši biks Fredin globin, cavalier. »s Trst, Beluedere 32 Prva slovenska zaloga in tovarna pohištva Andrej Jug, Trst CENE BREZ KONKURENCE, ulica sv. Lucije št. 18 (za dež. sodiščem) SVOJI K SVOJIM! Mlekarska zveza rog. zadruga z omejeno zavezo prodaja sir fini lU masten > » 7. > Surovo maslo in kuhano po K 1 20 kg ^ * 1*32 > SfSfSfSfSfSf Sf v Ljubljani S) sir fini polnomasten po K 1 44 kg » posušeni * V58 » maslo po dnevnih cenah. _ © Cena franko Ljubljana. — Zavojnina se posebej računa. — Najmanjše naročilo 1 poštni zavitek od 5 kg za mlado maslo; za sir 1 hleb od — 10—30 kg. • .J I tm $ožična razprodaja, mt Vela izta zetov. M n dame, pspfle in otroke BOHIN1IC & Oo. Trst ulica delle Torri št. 2 TRST Via San Lazzaro 17 (za cerkvijo sv. Antona novega) Znižane cene !! Znižane cene !! TELEFON štev. 22-05 IVAN KRŽE - TRST Piazza S. Giovanni štev. 1 Priporoča svojo trgovino s kuhinjsko posodo vsake vrate bodi od porcelana, zemlje, emajla 0 eitarja, ali cinka, nadalje pasamanterje, kletke itd. Za gostilničarje pipe, kroglje, zemljeno in stekleno posodo za vino. s—— Razpošilja na deželo. == Zaloga kuhinjskih in kletarakih potrebni od lesa in pletenin, Škafov, brent. čebrov in kal sodčekov, lopat, reSet, sit in vsakovrstnih kos-v. jerba30v in metel ter mnogo drugih v to strogo spadaj očih preJme to v. Postrežba na dom. Cene zmerne. Lfl FILIALE DELLfl BflNCfl „ON ION" (Filijalka Banke Union) u Trsfu se bavi z vsemi bančnimi in menjičnimi operacijami. Tekoči računi in računi na bančni žiro v kronah ali v inozemskih vrednostih Uložne knjižiee na Fiksnen termin ali dogovorjeno pred-naznanilo po jako ugodnimi pogoji po dogovoru. Ink&si efektov, dokumentov, odrezkov ia izžrebanih srečk. Izdaja Kupo - prodaja ta- ia inozemskih vrednot, valut in diviz. vloge po hranilne knjižice ter obrestuje ar 4°|o Rentnl davek od hranilnih vlog plačnje zavod sam. Daje predujme Prejema in hrani deposite na vrednote in karate parnikov i. t. d. ter jih točno upravlja. Izdaja in kupuje po dnevnem kurzu (prosto vsakoršnih stroškov) menjične vrednote neapeljske banke (Banco di Napoli), italijanske banke (Banca d' Italia) in siciljanske banke (Banco di Sicilia). Odpira kredite v nozemstvo proti listinam. — Izdaja kreditna pisma. ODDELEK ZA BLAGO. Daje predujme j Odpira earinske kredite. na blago, police, warrants i. t. d. Kupnje in prodaja blago v komisiji. ODDELEK ZA SLADKOR. Edina zaloga svilnatega blaga v Trstu ALLA CITTA' DI LIONE ^ Trst - Piazza della Borsa št. 3 - Trst OOOOO po tovarniških cenah. OOOOO Svila zadnjega dohoda za bluze za gledišče. — Crepe de chine za toilete itd. Tafetas fleur za obleke (visokost 90 in 110 cm). — SPECIJALITETA: Borsun chiffon (visokost 110 cm) za toilettes. — Sealskin za površnike. Vzoroi na deStlo zastonj In brezplačno. a Cine-Music- Hall-Mondial s Edini v Trstu. Ul. deli' Istria 6, Hrib sv. Jakoba. Edini v Trstu. Žive in govoreče slike. Vsako sobote ia sr«do iot vspored, ab«olutae aovoati. - Od solist* 19. As tsrka 2 2. deoombra : - Movl pariški stražarji .•. kemiča«. Ld»a obrt v Braziliji poduuuo — po rtwnici LEP DOBITEK r:«!aigra. Cine-M ari £epa * šepavka Zapre se ob 5. uri komično. _ . , Nova prodajalnioa manufakturnoga blaga k 8 EUGENIO DELLA TORRE o O prej agent tvrdk F. CASTELLITZ e Saccenorl G. SCANTIMBURGO ^ g Trst, ulica Stadion 11, tik pekarne Covacich ^ S o priliki boiičnih in novoletnih praznikom velika izbera volnenih in Q X bombaževih pletenin za moške, ženske in otroke, srajc, ovratnikov, zapest.ic y o in ovratnic — Konfekcijoniraao perilo, volneno blago in fuStanj (garantirane ^ O barve) ter flanel. — Izbera drobnih predmetov in potrebščin za čipkanje, g S Cene da se ni bati konkurence. q oooooooodeooocx>oiooooo©oo©OQ©*s©©o ! ti l VR? ?yi ] talii °ll V ii O fl^alckaterem vpmštnju kikfg* naroda ie risati t ak; tižko. kakor o negoli Lrav-1 no.ti, ak> miievam-i ped tem sek-iualno razmerje cb:h spolov. fclvd?, d: vplivajo naj te nced-iebo ne cdaošaie ražni zunanji mo ice: t:, kakor ek nemičoi razvoj kakega nareda. njegov socijalni ustroj, podnebje in sto dtutjih btvari, kažo ža tudi vs*k pisatelj, komaj da Ee je sprav 1 d > tega dela, n e -hote tendenco, da mi9li samo na ženski spol. Tuda pisatelju so znani tudi ženski raziskovalci na tem polju, a tudi ene so gc-voiiie in pisale tako, kakor da igrn pri vprašanju nravnosti samo en spot odločujočo j vlogo, t. j. žrn-ki. P.> vzrokih nam ni treb i do gj isV&fr. i Vse nfeše življenje se gibl,e v smeri ekouc- j mičneg i noprrdka. Lud-tvoi a kulturni j fct »i in]i, lu c. pr. še Le pozna z. s^bne last-i o ne, nima tega instinktivnega občutka v J toliki meri razvitega, kalcor nas kdo. Pii njib ! je uboj in tatvina nekaj brezpomembnega in! prt"j p eganjajo tatu nego ubijulca, ker ima za j o]e stvar večjo vrednost nego človek. V Tu čiji je še danea tatvina mnt go hujši prestopek neg ; umor. Tuđi za pcsled:'ce seksualnega razmerja • bi se ljudstvo kaj malo brigalo, d* ce pome-' n>jo pod gotovimi okoliščinami ekonomsko | of-k dovan e posamičnikov. Odtod prihaja, da niLče ne vprašuje, kako se *edtj moški spol v tej stvari ; s podvojeno pozornosfjo čuva zato vsa javaoit nad ženstvom. Stat stika, ki bi so pečala 2 moškimi fctvarmi, odreka popolnoma. Vtčjo vlogo igra pri ženskem spolu. Predrtem mislimo na prostitucijo, razne bolemi in cez&konske pc-rodr. Brez druzega pa moramo vsikdar vpo- i števati tudi vse one momente, ki jih navajamo že zgoraj. S tega precej ene stranskega stal šča izhaja sledeč* razprava. Italija je bila že od nekdij tis'a državs, ki je im*:la najmanje nezakouskih otrok. Po eni strani leži vzrok v tem, da ie razmerje obih spolov precej enako, tako da žensk ne preostaja. V tem oziru 30 pre-k Ša v E ropi san o še Balkan, kjer ima d. P". Bosna na vsakih tisoč mož le 894 žen-;k,, Po drugi strani stropa, včasih uprav samc-ttiEska vzgoja dtklic slednjega in višjega 11 iiu, ki so se briz strogega nadorstra ttžko kam ganile. Ang eška vlada je izdiia leta 1904 ob-Simo statistiko, v kateri re peča z vprašanjem nezakonskih otrok po vs^j Evropi. Iz-u?ed sedemnajstih držav, ki so prišle v poštev, se nsliaia na prvem mestu Irska, potem Italija in na zadnjem Avstrija. V sledečem podajemo pregled nekaterih važne.ih. vštevši Japor sko : Japonska 810% Nemčiia 8'60 „ Ogrska 9*21 „ Avst ija 13'65 „ Ako vpeštevamo ta pregled, potem re čemo labko, da italijansko ljudstvo nikakor ni tiko žeto nravno skvarjeno, kakor se skiepa v obče po njegovem vročem temperamentu. Vzemimo kakor kuriozum p:are;šo avstrijsko statistiko iz leta 1814, ko je posedovala Avstrija še svoje gorenje italijanske pokrajine in primerjajmo B n tke ir. Milan — kakor dve veliki mesti in po velikih mestih se, kčker znato, največ „greš:-1 — z Dunajem, Prago in Gradcem. V teh peterih glavnih mestih avstrijskega cesarstva nam k&že statistika sledeči rezultat: v Milanu 4^90 zr.kt nskih in 1855 nez. otrek kak r no oni polovici, ki jo je Irdovratco pobijala. Proti u trditve Irska 2 60°/0 Anglija 3*80 „ Italija 5'72 „ Francija 810 510 * „ 7740 „ 2370 r 1500 (!) (? Ur.) pokrajin, nam imela iemška „ Benetkah 3275 „ „ 11a Dunaju 8940 „ „ v Pragi 2530 „ „ Gradcu 825 „ „ Primerjajmo še podatke pripovedujejo številke, da je provinca Gorenje Avstrije 12 krat toliko nt-za ko nskih otrok kakrr Lombardija in 20krat toliko, ki 1 kor ce?a B nečii:*. Italijanski zgf dovinar G u 1 i e 1 m o F e r-rero je zapihal v svoji „LEuivpa Gio-vane" (Viaggi e S'udi nei Pfesi del Nord; Milaro 1897, Treves) da krmi* r» inf-rijor-nesti italijanske incu trije in trgovine napram nemš:-i iu angleški leži v načinu, kt:kor smatra vsak rarod seksualno vprašanje : neusško-angle^ka ra?n je z.uerra. ita ijar-eko-francoska je prevzhiČtua, kar jemlje čJoveku viak:> sposobno:«: za večjo in resneje delo. Zaradi te teze o nekem bkri.noi neiu razmerju med seksualnostjo in ekmojioko energijo so se italijanski duhovi zel) razburil". Knjiga je po'.ta zniimer.ita teko po ti-ti polovici, ki mu jo navdušeno pr.tr.evala, te dogme o „ce5sualita italiana" je nas op 1 prvi turinski profesor Gaetano M ose a. Dokazal je v svoji r»:p'ilii „II Fenomo Frrnro" (E-t.-aio della Riforma Soeiule, iasc. 12, Aro IV, vol. VI!) da ie dobiti one seksualne Jakosti, ki jih je covdarjal Ferrero pri Gerai&nih — zskoneka zvestoba, smisel za drnžinsko življe, mržnja do lahkoživk, udsno prenašanje dolgih zarek — ravno tako pri Itali. an;h v srednjem kakor južnem delu Italije, v posebno odlični meri v Siciliji, in
  • ko življenje z razvojem indastriie, ki je odprla delo tudi ženskemu spolu. Po vsem svetu, La prej v Angliji in potem v Nemčij', so dtlali in delajo še danes gotovi krogi ve-lsk-j propsgsndo, da b'l se žensk&m delo v tovarnah načelema prepovedalo, vsaj pa vsem neomožeuim. Dejstvo je namreč, da ima skupno delo j žensk z mrskim-*, za prve vedno slabe posledice. Lahna obleka, da ne dela nadlege j pri de'u, ali pa, ker je vročina prevelika (ca r.ekatenh angleških pedjetjih se je dokazalo, I da so delaie žer.ske rrvno tako z golim go- j rerjim telesom kakor moški, ker drugače ni i b»Io mežno bodici v&led vedne mokrote ali ! vslf d prehude vročine) &lsb:i družba ia slab izgled: vse to je skva.ilo iako mnogo; deklet. Isto se je poka2a'o v italiii. Prve de- j lavke, ki so š:e v t jvarno, so smatrali njih! moški tovariši kakor samobsebi umljiv pred-1 rnet, s katerim morejo sfobcelno razpolagati.; V Italiji še d^nes ne dela nobena ženika, ki; jej tega wni treba". Delsjoča ženska boljš h slo^v pomenja nekaj soci;alno manje vrednega. Šele v zadnjih letih se kaže polagoma pre-memba v t( 111 oziru. V dodatek k temu naj navedemo še iz testnega životopisa žeaake pisateljice S i-bille Ateramo („Ua* Donna", Roma-Torino 1907, Roux e Viarengo), ki so jo kakor petnajstletno deklico, ko je opravljala knjigovodski posel v eoi južuO-italijanbki tovarni (v kateri je bil njen cče ravnatelj) njeni tovariši posilili. „Kad^r se je napotila deklica iz tovarne domov, so jo pričakovali ob vhodu mladi ljudje. Na pol so se jej čudili, na pol je b i njih pogled prepirljiv. Elen izmed njih je zašepe al svojemu tovarišu, da postane njegova . . Z-lo iuterosantao bi bilo zasledovati, kako vp'ir socijalizem na stksualno razmerje v delavjkih slojih. Državno pravdnist*o iz okraia Manto-vano, ki je da^3 popolnoma socijalističen, je kd^lo statistične podatke leta 1896, ki kažejo, da je število nezakonskih otrok v tem okraju neverjetno in konstantno rastlo od leta d j leta, tako, da je bilo naposled Š^e^ilo nezakonskih in zakonskih otrok enako. Socijalisti pii .navajo ta fakt brez dru-7e^a. D*a odličnjaka med njimi, praktik Ivanoe Bonomi in teoretik C a r i o V e z z a n i, vidita v tem, da vendar že pričenja prodirati svobodnejše naziranje o seksualnem vprašanju („II Movimentj Prole-tario nel Mantovano. Milano 1901). Poded'ce svobodne ljubezni so končal;-često z zločini. Nezakonske matere so abortirale ali pomorile svoje otroke. Znana organizatorica riž ih de'avk, A r-gentina A 11 o b e 11 i, je por čila na mednarodnem ž nskem kongresu v B rolinu 1904 da £0 fociialist čni voditelji nastopi-i proti tem zločinom s tako odločnostjo in s tako živo propagando, da se t*fci zločini dogajajo danes v tako izjemnih slučajih, da služijo ti okraji v tem oziru diugim dtž larn labko v izgbd Dotakn ti moramo še enega pojava. Pokazaio te je ttkom časa, da stoji nravnost italijanskega prebivaUtva na popolnoma drugi stopinji tam, kjer niso pomešan« z drugim prebivalstvom, nego tam: kjer pnhsjajo v stike s tu o r i^o. Iz obilih šte-ilk navajamo samo d-'h ririiir.ra, ki se ninašata na djDo 1828- 1832. Gtnu i 76.289 zak. in 255 nez. otrok. Fauasignv 29.039 „ „ 1109 r « Genua ie italijanska, SLOVANI ! Pp• ' • - - , \ i c ■ .■ ■ a - V:2? I -j j !* P^GTTOMAN^S - ! Prodajalnica usnja : KnpiijteCementPortIand * crst, nI. Jftoltao a SJertfo 7. prve tovarne „EXCELS!OR" v Splitu Bogata izbera telečjih barvanih kož izbomega: skladišče pri Emillo Vannoni Trst, S. Francesco d'flssi 18,Tel. 636 kozjega usn a m francoske teletine kakor;----' * 1 ' . -L- :------«._ ■----:— i Skladišče „Cementa Romano" (hidravlično »pno) in mzlca (gesso nwssi\. tudi tu- in inozemske krznine po cenah, da se ni bati konkurence, i Gotor, da me si. občinstvo počasti, bilježim j AG0STIN9 di LIBERTI. prfsa). 13 kron samo stane krasna moška obleka iz finega blaga edino-le v zalogi izgotovljenih oblek - - V. Dobauschek " -i" £ S* v ulici Belvedere štev. 34 ; Velika in dobro preskrbljena zaloga j Nacoliska In Dolenjske zmesi s pridejano tvornico domače zmesi :::: veak dan Sveže. Podj ifnria se priporoča slav. občinstvu, gotova rit zadovolji vaaki potrebi, udana MEXiANY 5TINZI TKST Zaloga dalmatinskega vina, iz lastnih vinogradov ra poluotoku Peijesec —! Trst. ulies Toro št. 1. Gostilna : V. Ant. Caeeia št. 3. Prodaja se na debelo in na drobno. — Po- j .-trežba. na dom. — Cene da se ni bati konkurence. : TRST, ulica Giosue Carducci 11 (prej ulica Torrente) Vrhu tefj-a po jako nizkih csnah: barvane ali črne cbleke za moške in ćećke, kakor tudi oblečice za otroke. — Paletots, površniki, raglau, ulster, jope, jopiči, telovniki, hlače, modre bluze za kovače in mehanike, klobuki, kape, pletenine, spodnje hlače, srajce, naprsniki, ovratniki, ovratnice, zapestniki, nogovice in druge potrebščine za moške. Izdelujejo se obleke po inerL ====== Govori se slovensko. I 9nBSS9nZ«9aBnBUBaE JM1 »I JFSTEnH1ffflM3i MIRODILNiCA OITSTAV3 BKAECO ulica Giulia št. 20 Droge, barve, pokosi, petrolej, čopiči četke, mila, parfumi it3. — Salona šip in steklenia. * _ Pekarna lu sladeiSaraa Gmeo/vio vioi*# TKST, ulica za či£5enje poda. PRODAJA NA DROBNO IN DEBELO. del Mare <4- (pritličje) Glasovirji in Pianini.H 5>03abn.>st' »sa Posebnost! c'kestroni zadniih -.......mm celo Drisko m s v. za družine po 72 stotink liter Kraški taran stari (odlikov. na razstavi v Tomajuj I. vrste po 80 st. lit. Orno Furlansko I. vrste j>o 61 stot družine po 56 Btotink liter TRST ul. Barriera vecchia 12 \ Giovanni Crismancich Trst, ulica Caserma 8 Specijaliteta za praznike: KUM (najfinejši) od K 1-60 naprej CIPER . . . . „ „ 100 .. MABSALA . . . ,, „ I GO „ MALAGA . . . „ 2*40 COOXAC . . . . „ „ 2*SO „ Vrhu tega vsakovrstna vina v buteljkah prvih tu- ZOBOZDRAVNIK Oliv, M Dr. Mm BnlHt 1 V TRSTU K ulica Vire. Bcllini štev. II Izdeluje zadelarje t cnj:ij!cm, porcelanom • srebr«a*i in zlatom. Ji t Izlelnje por-utueznc ametae zobove kakor r tuoi celo zohovje. ORDINIRA od 9. —12. predp., 3.—o. popo l j Trst, uilca Pan iana žtev. 3. Trst t in inozemskih tovaren. »IvoriSće, glavni uhol via Ar ca ta 7 K.isl. Spa&io vitli. V lastne sode v velikosti od 06 lit. naprej = Cene po dogovoru. ¥ S* Prodajalnica in pe Zalaga preizkušanja in pristnega; gfES^-ir^1 a ja preiožsna fiurello HerMi Civilni geometer. — fivtorkovani zapriseženec Ti-stp Corso štev. 30 |j sprejme rnerenja, ekskorporaeije, iotalacijc H J. splošuu vsa gtoui ctričaa dela, Mm dalm. uina Prodaja se zajamčena pristno, nova dalmatinsko vino lastnega pridelka iz Padstrane pri Spljetu. — ISrezplat'no na dom po eledefih ------------ cenah : ------ ... Črno. po l „ G. BORĆŽĆ - TRST.! Via Itaszareito vecchio št 5. Pr.jda'a na debelo in v tranzitu, kakor tudi na i liom v sodčkih, steklenicah ia boteljtah. v iz ulica Giulia 76 Vrdelo štev. 490 Fibjalka. (krčma) v ul. G. Rajslnl 1 O Vse potrebščine pre cl Conflserle Parisienn§ Trf-t — Fiazza Nuova St. f — ' ~o ( vogal uiice S.ta Catcrii » ■ i. fS 0/ . »g »s. & SŠ i js^-^r j Pr-idR-a tobaka, katera je bHa vzeta od prejSnjegt lajtnika Jos. \Vran. je zopet dovoljena ! aedanjemn lastniku P. PETERNEL Najkoristnejši dar za ložila • 6 • fc • BOH nizko ] od l:\ii V usics Commerc1/ -*' TELEFON štev 488 | RestanritFiiii --(PRI BELEM MEDVEDU) - TRST - ulica Oologna 11 Zaloga moke prve vrste. Aleks. Rupnlk & C ° - trst <-' Veliki lokali s plesno * dvorano, lepim, zagretim keljiščem iz linole-ja, biljardom Seiffcrt. separatnimi igralnimi so-b.imi ter dvorano za klube in druStva. Najpripravnejši : lo':a! za društvene z a-b a v e itd. Prinra loial za zDorovania in svatteia gostovanja. Vsako nedeljo in praznik Plesni ven T ek z orkestrom. g j uliea Squero nuovo št. 11. \ i Zastopstun in slavno zaloga f | najfinejših vrst pšenične moke In krmnih Izdelkov N \ -- poznatega valjčnega mlina — M S> 3 o 5C n VINKO MAJ^ie-a v Krapju ^ Brzoidvi: Aleks. Rupnik — Trst. Zaloga moke prve vrste TL sA VELIKA IZBERA manijaktumega blaga in ženskih :-: oblek :-: Blago na obroke po zmernih cenah. 8!ag3 za moške in ženske oMeke. Nepremočniki za ženska. Blago za pohištvo, prepro'^, garniture, zavese, vitrage, \ al-nena in prešita, pokrivala perila, svila, kožuhovine, spodnja krila in druge potrebščine - - M. B. KflTZ — TRST — ulica Madonnina 11, M. nadstr. 11 \ » * t * % * * Svrejema zavarovanja človeškega živ-jenja po najraznovrstnejih kombinacijah pod tak'i ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. - Zlasti je ugodno za. arovanje na doživetje in smrt z manjšajočinii so vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. S !. A V1.1 A o«ooo vzajemno zavarovalna banka v PRAGI Rez. fondi: 38,242.074-78K. Izplačane odškod. in kapitalije 91,936.993 72 K Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše državo z vseskozi slovansko-narodno -pravo. Vsa polasiiila daje generalni zastop v Cjubijani čigar pisarne so ? lastnej tiančnej lisi. v GOSPODSKIH ULICA Hi t 12. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne :: :: namene. :: :: Hote liT $ob» razsvetljava. !ift, kopeljl & fl && v Ž ,mern9. & Koši BB—— 11 lili TV.. i«, fc 1 kan 55 Bfivedere šl - se je odprla ===== ■H nova cevljarnica. Pro aja se izdelano obralo ter novo po meri Poprave 8?) izvršujejo po najzmernejših cenab Za obilen obisk ae toplo priporoča pod ee- slfin: SVOJI K STOJIM ! udtni Josip Godina. ŠrazBcijonfiiii nsuost - Patent jescir SSSfin ; najcenejši prenosljivi aparat „Universale" za acetilensko luč in ^plin z beložarno mrežico, dovoljen od c. kr. namestništva dekretom štev. 17708 z dne 17./II./1900. O Popolni aparat z kondukturo in ročnikcm ali liro K 50 j TOVARNA GIUSEPPS JESOH Trst, ulica Massimo d' Azeglio štev. 3. i Jfcjbolja Dalmatin. vina jamčeno pristna iz aolnčnega otoka Visa ^ navadna v sodih in fina namizna v buteljkah \ Opoio, črno in belo sladko. s SI'ECIJALI i ETA : pristna KurtelaŠka § v buteljkah. — damo pri s JURAJ-u MARASOVIĆ, TRST | ulica Gbiona štev. 17 (prej S. PaTlinovic) Giovanni Isiersich TRST, ulica Moliuo a Teiito št. 7. Prodajaln'ca vsakovrstnih potrebščin. — Škafi, brente, kade, železne ia s.ekl&ne. — P trebšČice nsmizj-, koši in rešeta ter vsakega .'ne lonče-, ine. S etilke V3cke velikosti. Cene da se ni bati konkurence. Restavracija Jfotel fibbm* Via Geppa 20 (nasproti hotela BALKAN'1. I f ! Impozanten uspeh vsako večer i i D Vstopnina prosta. 3BC Telefon 1596. ProSajalnica zpto^emii oMin Vm G. Maver Grego crst, ulica Riborgo št. 23, Trst Specijaliteta : Obleke za dečka. Izbara perila in pletenin. Veliki prodajalnici črevljev u!. Riborgo 25 TRST ul. Nuova 49 Velika izbera črevljev za moške, ženske in otroke, kakor tudi čreveljčkov Novi fotografični zavod France sco Trst - Corso Št, 14 - Trst izdeluje oljnate in pasteljne slike, kakor tudi fotografije na porcelana, steklenici i. t. d. — Posebni oddelek /a povečanja. — Za gospe posebna česalka. — Izložbena dvorana vedno odprta. Dvigalo. Kdor hoče kupiti ali prodati katerosibodi prodajalno, gostilno, re-^ stavracijo, kavarno itd., kdor hoče kupiti hiše z 10°/0 čistim dohodkom, ; dvorce kmečke hiše, kdor hoče dati ali vzeti v najem stanovanja ali skla-^ dišča, naj se obrne vsem zaupanjem do Ermano Collarsich Kavarna Corso od 9.- 11. in 3.-6. bodisi pismeno ali ustmeno. Preskrbi se tudi službe proti an-ticipatni taksi kron 5*—. ^^ PEKARNA Jrlelchiore Obersnu ulica P. L. da Palestrina štev. 4 prodaja* sveži kruh trikrat na dan. Fostrežba na dom za družine in javne lokale. Specijaliteta biškoti lastnega izdelka. Tovarna sladčič „M NERVA" TRST - ulica S. Cilino 150. — Telefon 1750. Odlikovana z zlato kolajno na dunajski razstavi ..---■,■..■" ,. , = priporoča P. N. občinstvn svoje specijalitete, kakor Karamele, napolnjene b sadjem, likerji, mlekom, čokolado, kavo, maltom itd. — Ruske marmelade itOi oča ^lav. občinstvu svoje gostilne ,A.1Pi.drl i i u Nuaia ^t. 11 in „Al frateil dalmati., uil- 1 Zudoctiie it. S. v katerih toči svoja vina. 1. vr . Pekarna in slaščičarna m Benedikt ■ 5uban TKSr, ulica Donato Bradamanta i 1 je preskrbljena s kruhom lastnega izdelka ter veliko izbero vsakovrstne moke in mai-darlata najbolje vrste. Svež kruh 3-krat n;» dan. — POSTREŽBA NA DOM. Ulll BTOizMč.taio s T* i&j __i*f niTMimiinr.riiBii ii-friimi1"11"-viiuu n 322530 Slaščice in galanterijsko U&20.1 rjn Ei Najfinejši rnandorlat.-. S IW v pekarni in sUUifiaroi * fr» alj k. dioroe kd-.-r foli posojila, vknjižbe Itd. pi4.4l1.ti a;> kr piti pr'ix>ičnl i.> uii poralJ.e^r p:^Qi:iete lt»l, :d., raj r-.o poslažl H ALI .{ O^LAl l>OV * ,E d 1 n o * t 1% fci ho uajeenejl, **; t ji a — na.bflj priiraTn! t đofe^o naiM na. Spedicijska in - komisijonalna družba BALKAN Trstu, Rivu Grumuln 14 Te'ef. 21-60. Brzojavi: Balkansped. Žiro - račun pri Jadranski banki v Trstu. « ! te- Sprejema v svoja dobro urejena skladišča vsakovrstno blago in daje na isto predujme pod najpovoljnejšimi pogoji, daja carinska posojila in ocarinjuje blago, preskrbuje prodajo blaga ter posreduje kupovanje in prodajo vsakovrstnega blaga po nalogu in na račun svojih odjemalcev najkulantneje. Preskrbuje vsakovrstne pošiljatve na vse kraje hitro in točno. Obavlja vse reklamacije in daje vsakovrstna strokovna pojasnila in navodila takoj in brezplačno. ===== p! Novo! fonfio Coroneo. j POZOR! Predstava Mi dan fondo Coroneo. mr 7 najmanjših konj sveta V resnici najnjsnj^i konji so jako izučeni, znajo računati, čitati, plesati itd. — Naj ne z«nudi nihče te edine prilike ! Zatem Nastop dveh čudežnih otrok. = najmanjših akrobatov BedanjoBti v starosti 5 in 6 let, brez konkurence, ip VSTOPNINA : Sedeži 40 st.. stojišča 20 st. Otroci plačajo polovico. - Predstave se vrše neprestano. Bfi .===11-—1 t=i | II *| Prilika za Božične p . ^ - j AUSTRO-AMERIČANA . — brza zveza z Ameriko. = • • TRST—NEW-YORK Brzi parobrod: „Martha WashinfltonM 14. januvarja 1909. Poine cene: III. razred K 140; II. razr. od K 250 naprej ; I. razr. od K 350 naprei. NEW 0RLEANS : „AJice" 23. j&n. 1909 .Eugenia" 12. januvarja 1909. Trst—Buenos-Ayres Parobrod „FRANC EiCA" odpluje 27.januv. 1^09 i t Trsta v Buenos-Avres, ter se ustavi med-potoma v Cadix-u Las Palmas in Rio de Janeiro. Potne cene. Ul. razr. K 160; II. razr. od K 600 naprej; I. razr. od K 800 naprej. Oddelek za gospe. JUPONS (vsa svila) od Kr. 18. — naprej JUPONS (vsa volna) 10.50 BLUZE (boršunaste) 10.— BLUZE (volnene) .. 10.— BLUZE (svilnate) 13.50 BLUZE (iz «pk) " 7-— KRILA (volnena) „ 12,— ECHARPES za gledal. 6.— Velika izbera vestalij. Oddelek za m ELEGANTNh SRAJCE (barv. z svil. naprsn.) od Kr 4.50 naprej SRAJCE (bele z naprs. piquet) „ 4.— DEŽNIKI (svilnati( ., 10.50 OVRATNICE (angleike) 1.50 ROKAVICE (angležke) .. 2.S0 ROBCI (angležki batistl po 7.50 ducat V prevozni ceni III. razr. uraCunjena je hrana in prenočišče v TRSTU, pred odhodom parobroda. — V vseh cenah uračunjena je obilna hrana. Največji k on fo rt. - Električna razsvetljava in ventilacija. - Narodna kuhinja. Za informacije o prodaji prevoznih listkov I., II. in III. razreda toliko za Ameriko kolikor za Patras, Palermo, Napolj, Cadix in Lax Palmas obrniti se je na .Urad Z& potnik« v Trstu", ulica Molin plocolo it. 2, za tovor in blago pa pri O. TARABOCHIA & C.o, Trst, ulica Ponterosso it. 3, I. nad. Vse dobiva samo v velikem skladišču „AUa Flotta Američana" Piazza della Borsa štev. i Sprejmejo se naročila po meri. ——- UGODNE CENE MINERVA Iščem ===■ kompanjona z glavnico 2000 kron v svrlio ustanovitve tvornice v Trstu. Ostali kapital dam s&m. Dobiček sto pri sto jamčim. Ponudbe na Upravnifitvo „Edinooti" pod Novi salon - ■sr- originalnih modelov klikov za im psuofleiiioMe, Pranje in okrašenje klobukov, kakor tudi preskrba modistinjam. de Gsregorio TRST, Belveciere 75, TRST Veliki moderni Kinematograf Ulica Media štev. 49 (Časa di pergoli) Edini v Trstu za izbrane programe. POSEBNA MIRNOST ! od sobote 19. do torka 22 decembra 1908. naprej MOČAN ODSEV Plesno oaobje. iz parižkega Odeona; Krat brivčovega »ina, komično; Governantkina udanost, drama ; TARTUF, komično. LJUDSKE CENE: I. prostori 40, II. 20 »t. Otroci pod 10 let ali vojaki - polovico. Vsako sreda In soboto novprogri«. Si Svoji k svojim] Dober potovalec:: MT prva moč &e išč? za večjo dunajsko tovarno kmetijskih strojev in oprav. Prosilci, koji so že potovali in obiskovali državna posestva ter kmetijska d ni št a po Š'ajerskem, Tirolskem, Kranjskem. Istri in Gor. Ital ji, ter so zmožni slovenskega, nen škega in laškega jezika imajo prednost. Ponudbe po šifro: rtJMSATZ' ra An-noncen- Expedition Heinrich &chalek, = Dunaj I. Wollzeil« 11. 3 Restavracija /V\|LRM0 ulica StrdioB štev. 10 Danes ob 5. in pol uri popoludne VELIKI KONCERT -----__ 5.idbe pe«polka itev. ?7 ——= Vstopnina ŽO stotink za oseko. ngisnnn«nwQilBimff« Komptoarist sar ali komptoaristinja slovenskega in nemškrga jetika v govoru i« pisavi popopolnoma zmožen, spreten v dopisovanju, se sprejme v večjo dunajsko tovarno. Zninje stenografije kakor tudi pihanje • pi-e: Inim stroiein zahteva. Ponudbe kako i tudi ^alitera pliče pod iifro „EXPORT" . na Annoncen- Ezpedition HEINRICH ; SOHALEK. maj I. Wollzeile 11. j Vsi oni bolniki ki nimajo slasti re piti tudi cajUlirilJivi l*Iuik. — Cena steklenici Kron 2 — Po»abno priporoiljivo Je za otroke. — V»a navedena zdravila dobije se sane v lekarni S9. Cirila In Metodo o Pazinu Tj i "ui 11 n * iti t m iMSMMiin«i w (ISTRA ter »e poAljejo po poAtnesi povzetja ali pa preti predplačilu. — fcavodilo za n porabo (f je priložene vsaki steklenici "M Ista l«karna priporoma bogato zalogo lekar. specijalitet, min, vod, vsake vrste ovoja itd POZOR ! Podpisana javljata P. odprla prodajalnico monifaKMfl blaga Trst, ulica Hnovn flev. 40 ^ (angolo via San Giovanni) z bogato izbero POZOR! N. občinstvu, da sta vsakovrstnega blaga in potrebščin po najzmernejših cenah. SLOVENCI! Pridite in obiščite naša skladišča! Brosch & LaurenCič. Govori se slovensko. Govori se slovensko. -O O rsi Svoji k svojim STBCKENPFERD mil« z litiju« mlekom Naj mehkejše milo za kožo. D«Mt& povBođl I Patentiran dlvan-postalja MACHNICH Okraei radi avoje kraan« elegance vsaki prostor ia se npremeni ▼ hip« b naniiaj premakljajam v jako komade« posteljo z lastnmi žimnicami )□ blazinieami. Prospekti zastonj. — Eventuvelno na mesečno obroke. La-tna delavnica za vjakovratno tapecirarako in elepfsvalee dele. G. MACHNICH, tt" s 10 "SIRUP PAGLIANO ! PROFESORJA ERNESTO PAGLIANO. ■ Na§8 pravo je nepreklicno pnznano od vfrtfce •blasti. Tekočina—prah—svalki (krogljice) Prodaja se v vseh glavnih lekarnah. (Za Avstro-O^rsko M. LA.Ne gosp.:e pevke, naj pridejo isti dan k pav^ki vaji. Vaje so točno ob 8. uri v prodorih „Trž. podp. in bralnega društva" a1. Stadion št v. 19 I, nadstr. Vsprejemajo ee novi tamburaSi in pevke. Akadem:čno fer. društvo „Balkan' v Trstu najuliudneie vabi na veliki akadem:čni ples ki s«- ho vrš'i pod pokroviteljstvom gosp. i, u. dr. OtoVa ;a Rybar-a odvetnika drž. iu dež. poslale:, iue^tn. sre\, v gledaMščni dvorani „Narc d Doma" v Tratu dne 9. prosinca 1909 v kor st ljudskih knjižnic v Trstu in . kelici. Čistni komite djm : R ža dr. Grego-i no;a, Josipina d:-. Mandičeva, Zink i dr. Ry'itreva, Antonija dr. S'av;k>va, Maiy dr Sta^etova. Za dijaški komiie: Caid. iur- Ivan Matija Cok, cand. iur. Vladimir Borštnik, cand. iur. Marij Dobrila, Godbo na pihala vstanovi „Čitalnica" pri sv. Jakobu. Oni, ki se žele še vpisati, naj se :wiji tekom tega tedna ustmeno ali pismeno - rČitalnici". Božični večer priredi „Čitalnica" pri sv. T vkobu v četrtek 24. t. m. ob 9. uri zvečer v društvenih prostorih. Darovi z i božično l. Menda pa mi tudi moški ne zamerijo, ker sam poskrbela, da s a je misliio tudi na niih sestre, hčerke, žene in zaročenke". Pisateljica je razdelila svojo lepo knjigo v štiri dele. V preem delu govori z vso gorečnostjo in ljubeznijo o narodnih dolžnostih žene, kjer pravi : „Spoštovati sebe, svoj rod, [svojo domovino, svoj jezik mora zaati pred vsem mati sama, potem bo z~a!a naučiti tudi svoie otrok?, da bodo zvesti njej iu narodu. Sicer ,e r^, d3 je naš narod maloštevilen, uaša zgo i msjhaa, uborna ia malo zn^ua. A če t*i 'i je ?iaša domovina majhna in ubožna, pa je »euiar naša iu naših dedov, ljubili k.t s.oje najsvetejše imetje zročHi nam, da jo branimo, čuvamo t ino, Nadalje govori pisateljica o ki so jo ia so jo in boga-ženski iz" m i ir i, materi vzgojiteljici, o ženski in ko]igab, o stariših ia šoli in o razmerju pos!o? ii gospodinj". V drugem delu knjige razpravlja o k u-h i r j e t a n o v a n j u, vrtu, obleki, perilu, tako poučno, tako razumno in za vsa sloje primarno, da bi tega re9 ne smela prezreti nobena skrbna gospodinja. V tretjem delu se bavi s splošaimi dolžnostmi gospodinje glede narodno-gospodarskega napredka našega naroda. Posebno važen in imeuicen je od t*vek, kjer govori o „Bolniku in bolezni". Toliko zlatih nauko7 ia važnih navodil je povedanih na teh malih straneh, da je ko iga že samo radi tega vredna, da da si jo vsakdo preskrbi iu jo ima pri rokah v sluča;u otroških !>ole.:ni, kajti ko'iko n^srič in koliko kata^tr f bi biio mmje, ako bi v*akti mati znala hitro pomoči in poznala znake vsnke tuke nalezljive bJezni. Zadnji d-?l kojige pa vsebuje navodila in ,ouk o najhu,šem slu£a,u t. j ob smrti. Vrla pisateljica ni ničesar pozabila, ničesar malouvaževaia: cd najpriprostejših domačih opravil pa do najvišje izobrazba duha in srca. Vse je povedano v tej neprecenljivi knjig', ki bi morala postati naš slovenski ženski evangelij. Ni dovolj, da -n prečitamo. Ne, kajti to ni nikaka plit/a, šablonaka povest, teaiveč je pravo živ-ljeaje. kakoršm ir, žalibog, v resnici iu kako- šu j bi nr.ralo biti, ako bi vsaka slovenska žena le deloma storila tako, kakor je pisano • v tej izgledni knjigi. Narisala sem tu le v glavnih okornih potezah vsebino in namen knjige, a zlato zrno Podružnica .*. Ljubljanske kreditne banke Centrala v Ljubljani — ] — —l-l-i—i-l-l Delniška glavnica K 3,000.000. TRST — I — I Piazsa della Borea lO PODRUŽNICE v Spljetu in Celovcu [ Rezervni zaklad K :MM> OOO Obavlja najkulantneje vse bankovne in menjalne posle ter kupuje in prodaja pod jako povoljnimi pogoji devize in vse vrste denarja Vloge na knjižice obrestuje za sedaj /.•.v.v.v. z čistimi .\v.\v.v. r o V dobroznani prodajalnici moških oblek ALLA CITTA' Đ£ TRIESTE Trst, ulica Giosue Carducci št. 40 (prej Torrente) Trst novi dohodi za zimsko sezono. Moške obleke kamgarn barvane in črne. Obleke za otroke in dečke od 3 do 10 let. Velika izbera paletot za moške in dečke. Površniki in jope z ovratnikom astraham ali zajčevo kožo. Specijaliteta tu- in inozemskega blaga ter lastna krojačnica za izdelovanje oblek po meri. — Fuštanjaste srajce, hlače iz bombaževi ne, spodnje hlače, pletenine in druge potrebščine za delavce, po cenah brez konkurence. - Govori se slovensko. «r ZA BOŽIČ ZA NOVO LETO TRST -- Piazza della Borsa 8 -- TRST fi® EDOARDO SCHAMBIK ®® novosti Igrač In artistič. predmetov pripravnih za darove. Kitajska srebrnina, ilovina, Favences, baker ia usnjati predmeti. Torbice za gospe, pasi in pihalke. Cene stalne in jako zmerne na vsakem predmetu. ca Conti št. 2, vogal Istituto ■■■ Slaščičarna in pekarna s prodajo mleka ™ Bogata izbera sladčis in sladkarij, 2krat na dan svež kruh, hig. izdelan Specijaliteta sladkih prepečencev in konfetov za vsako priliko. — Fina in navadna vina lastnega uvoza. Pivo v buteljkah znane tovarne v Plznu. — Mleko in alpsko maslo. ™<2 A. TOSORATTI TRST, ulica Malcanton štev. 6 in podružnica Piazza Gianbattista Vico št. 2r Prodaja po cenah, da se ni tati Mrače konfekcijonirar.: in posteljno perilo, pokrivala prešita iz bombaževine in volne. Fuštanji iawn-tennis sivi in barvani. Pe hal, zefir, volneno blago za ženske obleke. Volnene in bombažaste pletenine, dlakaste ali gladke, bele in barvane za dečke in odrasle. aC" Izbera drobnih predmetov. Benrlk pl. Chlcchlo Darila za Božič. dajaliTca" G. TRST — Corso štev. 23 Ni potrebno naročati na Dunaja URE nikelDate od K 4. naprej srebrne „ „ 9 „ zlate „26 PRSTANI 14 karatni od K 6 naprej 14 „ z dijam. „ 10 „ BUDILKE garantiiane od K 3 50 naprej Vrhu toga bogata Izbera zlatih In srebrnih verižic, uhanov. Brcchet itd. urar Tn=t, ul. Stadion 35 Prodaja 1 sukovrstne ure in regolatorje prvih tu- in inozetcf- tovarn. — Specijaliteta žepnth ur tovarne ,Ztnit". — Sprfjme ter izvišuje vsako popravo po najzrnercejSih cenah ter jamči za 1 leto. = Govori se slovensko. ===== ■ — Samo pristen MACK-ov-- Prodajalnica manifaktur. blaga £nrico De franceschi Filijulka ulica delle Poste štev. IG je prejela za jesensko in zimsko sezono bogato izbero blag5* za ženske obleke pletenine, fuštanjev, trliža in izdelanega perila za moške in ženske. SLOVENCI! kupujte Narodni kolek! za negovanje lepote in zdravja. Pristni Mačkov Kalser Borax vzdržuje kožo nežno in svežo dela jo belo ; je izvrstno sredstvo za negovanje ust i« zoboT in ublažuje katar in hripavost. Pristni Mačkov Kaiser Bora* napravi vsako vodo mehko in J> najboljše čistilno sredstvo za kožo. PAZITE PRI NAKUPOVANJU* P.isttn samo v rudećem kartonu po 15. 30 in 75 stotink z obsežnim navodilom. 3CS* NIKDAR GOLI ! Edini i zdelo vatel j za Avstro-Ograko GOTTLIEB VOITH, DUNAJ 111/1 Skladišče zgotovljenih oblek In Krolacnica ^ Trst - ul. Giosue Carducci 32 (vogai sant. santorio) PODRUŽNICA: ul. Barriera vecchia št. 5. Obleke se izdelajo v lastni krojačnict. Teodor 3(orn TRST, ulica Miramar šiev. 65 Stavbeni in g-alunt^rij. klepar Pokri ae streli vsake vrste. Sprejemajo b-i vsakovrstna dela in poprave po = NIZKIH CENAH == Del? dobro ln zajamčeno. Poslovodja Franjo Jenko. ^ se skriva v sredini. Potrudi se torej vsaka Slovenka, da najdeš sama ta biser in ga tudi ohraniS ! To je prva slovenska knjiga te vr6te in spisala jo je od ična slovenska Žena ; zato naj ne bo slovenske družine, ki bi ne imela te kn ige ! B ižajo se veseli božični prazniki in novo leta. Praznuje ae marsikateri gcd in čestokrat ne vemo, kai bi podarili svoji prijateljici, ženi, sestri, tč^iki. Ni nam treba mnogo pomišljati, ka ti zlata knjiga „Dobra gospodinja'4 je primerno darilo 7a priprosto dekle in ti o damo, ker zunanja obleka je tudi elegantna in ukusna, da lahko najde me^ta tudi v finem salonu. Upfam, da ne ostane ta moj klic g as vpijočega v puščavi ter da so bo brezštevilno Slovenk hotelo prepričati, ie-li sem res prav govorila tako eminentno narodno-gospodinjski stvari v prilog ! (Knjigo je natisoil Schwentner v Ljubljani, dobi se pa v knjigarni Gorenjec). K. Poni kvar jeva. Gospodarsto. Pokojninsko zavarovanje zasebnih uradnikov. Z ozirom na vedno večje zanimanje za vedno večje zanimanje za pokojninsko zavarovanje zasebnih uradnikov, ki ima stopiti že po d»eh tednih v veljavo, je zanimiva vest, da se dela v Nemčiji, kjer je pravzaprav to zavnrovanje vEklilo, z vsemi silami na sroes-iiju nadomestnih zavodov. Tako e bilo skk-njeno ca cbčntm zboru „Osrednje zveze nemških bank" v kateri je točasno združeno okoli 600 bank in benkirjev, da se osnuje poseben Pokojninski zavod denarnih instituci'. To osnovanje je nov dokaz, kako petrebna je bila ustanovitev Pokojninskega zavoda češkega de-narstva. Zavod ima predvsem to posebno ugodnost, da ni omejen sami na prejem Čla-n iv iz denarnih institutov, ampak zavaruje v it t meri člaus zasebnih trgovskih in obrtnih tvrdk, notarjev, odvetnikov itd. Zavarovanje v teiQ za?( du ne povzroča službodajalcem ni-kakih višjih izdatkov, nego pri dunajskem. nasproti temu nudi v mnogih ozirih znatne ugodnosti. Piijave, pravila in prospekte v slovenskem jeziku dopoUje d-age v< lje podružnica U^tredni banky českych sp rite len v Trstu Piazza del Ponterosso št. 3. Opozarja se, da traja termin priglašanja le do 31. t. m. Vesti iz Goriške. Zveza kraških županov in podžupanov. Dna 22. t. m. ob 10. uri predpoludne se bo vršila v Sežani uradna skupščina župan -v in podžupanov sežanskega političnega okraja. Ob tej priliki se bo tudi vršilo posvetovanje glede ustanovitve zveze županov in podžupanov cmeoienega političnega okraja. Posvetovanja se udeleži tudi deželni poslanec dr. Gustav Gregorin, ki je prevzel nalogo sestaviti dotična pravila. Slovensko gledališše v Gorici. Slovenski ljubljanski igra!ci prirede v „Trg. domu4' v Gorici predstave dne 3., 4. in 5. januarija 1909. izključen je iz vseh srednjih šol v Avstriji Ignac Brezina (Bžvzina !), dijak VI. razreda na avitrijski gimnaziji: izključen ie, ker je bil glavni voditelj demonstracij laških sredješolcev cb priliki demonstracij za laško v euči>išče, ko bo laški dijaki izkljubovali prost popoldan v namen demonstracije. — Ignacij Brezina je Lah, rojen pa je v Ljubljani. Darovi. Za slov. visokcšolce je daroval gospod Blaž Dobid?j, posestnik v Trstu, 20 K. Hvala prisrčna ! ! Za moško podružnico sv. Cr. in Met. je pcslal g03p. Ivan Mahnič župnik v p. v Kopru K 20. Denar hrani uprava. Gospa Ana vdova Peršič je darovala bv. Ivanski podružnici sv. C:r. in Met, 3 K in za bedne slovenske visokošo'ce 2 K. Poslednje 2 kroni hrani uprava. V \eseli družbi p!i „Mičeluu na Opčinah so nabrali K 6*90 za moško podruž. bv. Cirild in Mttjdija. Denar hrani uprava. Za podr. dr. sv. Cir. in Met. pri sv. Jakobu se ]e nabralo dae 14. decembra pri veseli družbi med Slcvanci in Hrvati v društ\eni krčmi pri sv. Jakobu K 6 20 st.. ki so jih darovali I. Čehoviu 1 K, Stanič 1 K in še štirje drugi gg. Hrvatje iz Voloskega (katerih imena so ee izgubila) vsaki po 1 K in And. Besednak 20 st. Za slov. dijake darujejo, ker se niso mogli udeležiti „Trub. slav." : dr. Moča iz Trsta 1 K, dr. Moča iz Opčin 1 K, dr. Pisem 1 K, Konstantin Veliki 1 K. Za ».Božićnico*. Rodoljubna gospa Milica Boltar je nabrala 65 K, ki so jih darovali: G. Is&n Goriup 10 K, ga. Bety Knafelc, Lavra Zwitter po 5 K, ga. Marija Humplik, gfi. Witek po 4 K, ga. Frole, st. Peter 3 K, gdč. Amalija Bandelj, ga. Roza Kiavora, g. A. Knifelc, £b. Karla Hočevar, ga. Minka Golob, ga. Lisec, N. N., ga. Marica Zoreč, g.ca Ai.ica Scheimer, g.ca Ivanka Sabadin, p. Šmuc, ga. Jeglič, ge. Warl po 2 K, Viktorija K 1.60, g.a Milica L dtvčič K 1*40, g. Škcl, g. Novak, g. Gomilar, ga. Kmet, ga. Zobec po 1 K. — Nedalje : g. Perhavc, g. K o? meri j po 5 K, g. G*šperčič K 4. Ružička 4 K. Kmnka Vatovec 3 K. Maiijn Ktm&c 2 K, Kreščak 40 st., Štrukelj vd. Ana Trebče 5 K, Gorki« Jos 1 K. Urbančič 2 K, Kra-še- ic Ivan 1 K. Nadtiljnih darov prosi I r m a Strekelj blag. R-.jaa 79. Zadnje brzojavne vesti. Državna zbornica. DUNAJ 19. — Zbornica je nadaljevala razpravo o trgovskc-političnem pooblastilnem zakonu. — Posl. E'lenbogen je rekeJ, da je dolžnost parlamenta, da popravi pogreške diplome cije s trgovako-političnimi uredbami z balkanskimi državami. — Posl. Paotz je pov-darjal škodo, ki jo ima naše poljedelstvo vsled trgovinskih pogodb z balkanskimi državami. Mini6terski predsednik je reke), da podaljšanje za 1908 veljav negs trgovinsko-političnega pooblastila, na prihodnje leto, nima namena za Bklepanje trgovinskc-politič-nih pogodb, marveč le od3tranjati brezpogod-beno stanje tam, kjer ni takih pogodb oziroma ugajati željam unanjih držav. Take provizorije se tahko označa kakor Dasilne akcije, da se za trenotek vstreže dobrim &o-sedem. Na željo zastopnikov poljedel&tva je vlada sklenila omejiti to pooblastilo Da tri mesece. Gre se le za to, da se provizorije ; a Srbijo, BtLaiijo in Meksikom ki potečejo koncem tega leta, pedaljša 2a d^bo treh mesecev. Zbornica je z 282 proti 139 glasom priznala nujnost predlogu posl. Silbererja, da se takoj reši pocblastilni zakon ter je potem v vseh čitanjih vsprejela pooblastilno predle go. (Pohvala). Poalaiiaka zbornica nastopila božične počitnice. DUNAJ 19. — Zbornica je rti.la več manjših zakonskih načrtov, med temi melijo iacijski zakon. Izvolila je odsek 52 Členov, ki bo razpravljal hladno predlogo glede scci-lf-.lnega zavarovanja. Odseku je bila ta predloga izročena brez pivega čitsnja. Predsednik je na to toščil poslancem bežične praznike in novo leto ter zaključil sejo. Sklicanje bančnega odseka. Kakor poročajo iz Budimpešte, je bančna komisija poslanske zbornice sklicana na sejo na ponedeljek 21. t. m. Veliko skladišče krme TRST, ulica Chiozza 3 (direktni uvoz) ? Prodaja na drobno re In šahe kakovosti po K S SLAMA suha 1» zdrava 6-30 za kg IOO. — OVES ln OTROBI po llfcjzniianejšlh cenah. — Sprejem* 43 III. nasproti štev. 32. ">02* Prnri9 Šolnina zelenjave in dragih drobnarij I I UU OJC IlilOG prodam radi odhoda po nizki ! ceni. Via Pieta 5t 8, vratar._-024 Ženitna ponudba. nanjosti, z 2200 kron letnih dohodkov, Želi stopiti v zakon z goapico boljše rodbine, zmožno popolnoma tudi nemškega jezika in z nekoliko denarjem. Prijazne ponudbe pod rF. M. 30", glavna pošla Trst. (2022 llhiralpp 'n P°Pravljatelj glaaovirjev, harmo-UUildlvts nijev in orgelj se priporoča slavnemu občinstvu. Andrea Pečar — Trst, ul Dane Alighieri §t. 3, II nad3tr_1981 Esposito & Bassa K'™™ ull< a San Antonio I. Trgovina manifakturnega blaga in malih prediretov ter Bukna za ženske obleke. Iu€»vi Qlll » f~M ** T1' tertup.ni posredovalec. — IVdll OHJvk rel f#i Montt ;t 1 . __: O Kraški ibi^n Luio »i^, Trst. ui°si. Lazzaro btev. 22, po r%t« tiok I;ter, in belo T: i stot. Za gostilničarje in krtinarfo dogovorna ic:>> Za praz n i k© Josip stoifa ^k -^ ^ ^» Naznanilo. Pri tukajšnjem c. kr. policijskem ravnateljstvu nahaja se torbica, v kateri je več nego ioo kron. Kdor jo je zgubil, naj se naznani pri goriomenjenem ravnateljstvu, I. nadstropje ! soba Stv. 23. TRST, 20. decembra 1908. Oddelek J. v. policijskega ravnateljstva. Prevažanje potnikov iz Španskega. S kraljevim dekretom z dne 20. novembra 1908, obja?ljenim v madriškem uradnem listu 22. j novembra t. 1., dovoljeno je paroplovni diužbi Avstro-Americana prevažati Španske j izseljence, na podlagi i ake n a za izseljevanje. V letu 1908 je transportirala AvBtrc-Americaca v Južno Ameriko 3766 španskih potnikov. Samo pristni Mačk'ov Kaiser Borax je brez vsakih vegataLiličnih snovi, in ima pred drugimi praški znamenite prednosti: Mačkov" Eaiser Boru zabrani viled svoje hladilne lastnosti in posebnih pridatkov vsako vnetje in opahek, radi čeBar ga rabijo babice kakor najboljši prašek za otroke. Tudi osebe z nežno kožo naj ga rabijo proti potenju nog. Poeebao na to zadnje opozarjamo cenjene čitatelje. V dobrosnani slaščičarni LU1G1COVACICH, Trst, ul. Stadion 11 PRILIKA ZA BOŽIČNE PRAZNIKE! MANDORLATO s eadjem . . TO RONI......... „ specijelni francoski DOMAĆA MOSTARDA . . . . . po Kron 2 40 • • n „ 2-30 . . „ „ 3-20 • • „ n 2-20 Velika izbera okraskov za božično drevo. ne zamudite priti «"«"•»•» v ulico Campanile St« 18 (nasproti prodajalnice Alberti), kjer najdete bogato izbero itajerake perutnine. SPECIJALITETA: gosi, ponlardf, pftlfianoi, race in vsakovrstna druga perutnina. — Vrhu tega — | — | — l — | — milansko namizno in čajno maslo po najzmernejših cenah. Belvedere štev. 8, izvršuje ' vsakovrstna mizarska dela._ lociH (ocet) najboljše vrste zalaga trža&ka t»-JCOlll varna jesih Maksimilijan Dann. Trm, ulica Antonio Caccia 3t. 11. Peveroni in Citriali v steklenicah. Kobal Anton cene zmerne. TRST, ulica Giuliani 5t. 1> Trgorina jeBtvin, sveže blago 1603 € tiskane bej T ^^ MajmanjSa JB3— MALI OGLASI računajo po 3 stot. besedo; mastno tiskane besede se računajo enkrat ve?, pristojbina stane 4-0 Pla?a se takoj. tno ;nkrat vež. tO stotink. ^ 1 Narodni greh Ki^C1,'^!!: kovanem fotografskem ateljeju Antona Jer kiča v Trstu zraven velike pošte Bt. 10, v Gorici Gcsposka ulica št. 7. — Svoji k svojim ! 1267 Hrlrlo o o soba in ena mala sobica v II. nad. UUlilt OO ulica Ga spare Gozzi §t 3. 2027 Q_L_ lepo opremljena za eno O9ebo se odda Oulltt takoj v najem v bližini Balkana. Naslov pove Inser. odd. Edinosti. 2021 P**nHo en istrsko vino za dom od 56 rruild Sc litrov naprej po 24 stotink liter. Za krčma rje cene po dogovoru. Pristen tropinovec lastnega prekapanja 50/° na debelo K 1.10 na drobno po K 1-20 ne manje nego 1 liter. PORESKA KLET na Opčinah. 2020 iiriOCftO za Pleme prodajam. Kdor rabi, naj mrjcldlfCi Be zglasi pri : Fran Kante, Sv. Mar. Magd. zgornja 5t. 172. 2017 pisarniš kega praktikanta iiče mladt nič, ITltJoLU dober slovenski korespondent, v kakoršni-koli večji pisarni. Pod ugodnimi pogoji za 3 lna. Naslov pove „Edinost". 1 I |aa|iaq za trgovino z mešanim blagom sprejme Ubcllud, ee takoj ; prosta hrana, etauovanje in obleke. Naslov pove Inser. odd. Edinosti. 1H73 P«*nHoin O O obleke> površniki, paletots t* rruudju OC moške in dečke. — Plačilo ua obroke. KUSTORIS, ulica San Giovanni štev. 16, I. nadsLr., blizu restavracije Cooperativa (ex Hacker.) 1813 Anton Bergenc J Veliko skladišče istrskega, dalmatinskega in furlanskega vina Vin » je naravno, garantirano in se prodaja za družine franko na dom. Istrsko in furlansko po 56 stot. liter in dalmatinsko po 72 st liter. 13»4 Skladišče istrskega vina Frana St 7. — Prodaja na drobno in debelo. — Na malo: črno in belo po 56 stot. liter. Za gostilničarje cene po dogovoru. V skladišču ee prudaja tudi ua drobno za piti. Priporoča se slav, občinstvu : Stan ta Beakovič. 1S(i* HUGO PRESSAN, fe Pokojninski zavod češkega denarstva □uuuuu v Pragi I, Ovocna ulice štev. 15, Slovanski nadomestni zavod za zasebno zavarovanje uradništv?. Pristopiti zamore vsaka zasebna tvrdka, občina, hranilnica, posojilnica, banka, javna korporacija, notarji & odvetniki s svojim uradništvom itd. Zavarovanje pri tem zavodu ni spojeno z nikakimi višjimi izdatki nego pri dunajskem, a uživajo nasprotno zavarovanci mnoge, jako važne ugodnosti. Pravila, prospekte in prijave v slovenskem jeziku za jugoslovanske dežele dopošlje drage volje podružnica Ustredni banky českych sporitelen t TKSTU, Piazza del Ponterosso štev. 5. 1 >33 POZOR ! Termin priglašenja le do 31. decembra 1908. Valentin Zorzini urar Ia dragotlna £ršt, nlica Jtfuda vecchia it. 1 (Za ložo) Izbor zlatih in srebrnih predmetov zlatih in srebrnih ur po najzmer. cenah. ^Prejme se popravljanja vsake zlatanine in ur. _ SPECIJALITETA v popravljanju urnih zaklepnic. Pozlačenje la srebraeaje vsake kovine potoci pile aU oguja, in arezi. SOS L Velika zaloga plaščeu dolgih paletot, ]op, oblek, kril in bluz za gospe in gospodične. Obleke in površniki za dečke in deklice vsake starosti. — Cen| zm|rn|. Giorgio Jess ^ G. Trst, ulica Barriera veochia d te v. 15. JOSIP KIRET Trst - ulica Chiozza 4. - Trst Sprejema vsakovrstna stavbin.^ka dela (n. pr. uteineljitev lu zvršetek hise> kakor tudi izkopavanja, zasipanja, vodotoke, dela • sa-ireno malto, eder>kirn in artific. mramorom, artific. kamnom, cementnimi plošćaini. ilovino, betonom in armiranim cementom, zazidanje kotlov in peči. Stavi v delo motorje, poprave na pročeljih ter izvršuje vsako notranje delo. " Stran XII »EDINOST« št. 3ol V Trstu, dne 20. decembra 190$ Delo. glavnica K10; Telefon 19-95 0 4 0 Osrednja banka čeških hranilnic Podružnica v Trstu — Piazza del Ponterosso 3 vloge na knjižice. Vloge na tekoči račun do Menjalnica. — BANČNO TRGOVANJE VSEH VRST. — Premijene vloge po 43/4°/o Centrala denarnih zavodov avstro-ogrskih. — Izdaja sirotinsko-varne 4°/0 bančne obligacije. Vlog oM K 85,00.00 00-' Naslov za brzojav: SPOROBANKA. 0 4 Ictj LSi L^ j^L^lj! iMMMi iSi iS! iSiiSMSIiM || Dr. Fran Korsano f| Specijalist za sifilitifne in kožne - ■ bolezni ima svoj ambulatorij t* y Trsta v ulici San Jfkold štev. 2 pij (nad Jadransko banko) Svreiema od 12. do l, ia od 5. in pol do 6. in pol popol. 0 priliki Božičnih praznikov! m Okraski m za božična drevesa. igrače in predmeti za darove. SVst, piazia Ponterosso 7. št Nova prodajalnica ur in dragocenosti 1 G. BUC1E1 (ex drug Drag. Vekjeta) ! CORSO štev. 36 — TIŽST Kasproti prejšnje prodajal. DRAG VEKjET. Bogati Izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti In iepr.ih ur. Kupuje in zmenjuje staro zlato in srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe !n popravlja vsakovrstno, srebrnine In žepne ure. Cene zmerne. 3 _________:___W Ulica brcata št. 1, tik gostilne nfSt ^ntica Ussaro" Uelika zaloga zgotovljenih oblek za jesensko in zimsko sezono. Novi dohodi oblek, jop, paletot, toliko za moške kakor tudi za dečke, vse iz tu • in inozemskega blaga in po cenah, da se ni bati konkurence. Vrhu tega je prodajalnica založena s črnimi oblekami kakor tudi blagom za naročila po meri. Udani Vittorio Piscur. Ulica Arcata Stv. 1. Mirodifnica m i mlekarna TRST, ulica San Nicold štev. 29 pristni? mariborsko mleko } 'uevni dohodi čajnega masla in jajc. — Postrežba na rvc z&djetje za navadna In fls?a teracsrsrsfca dela --------.. . -r-------- ^zr obstoječe od lera «35-2 iS: l' izrc ?;c t61 popravljanju. ^itUdiišCi v Mi milnici Mizzaii d Biaccnio s. J&rud- Pozor m naslov! (lolikn vblnriiHo in p°s6da giasovirjev, - - VCIIHU JIllUUlJlK pianinov in harmonijev, ! prvih tu~ in inozemskih tovarn. glas o vir j i Bosendorfesr Uglašenja in poprave se izvršujejo z največjo natančnostjo in po zmernih cenah. starodavna tvrdka LUIGI ZANNONS TRST, Piazza g. Gi&como 2, CORSO. Tvrdka vstanovljena lota 1877. Schnabl & C° Succ. -- Trst (Inženir G. Franc & J. Kranz) Urad: ulica, Nicolo Masliiaveili št. 32. Skladišča: uiica Gioachino Rossini. Naslov za bnzojavke : .Universum" —Trst. Telefona: urad: št. 14-09. — Skladišče: št. 61. Prodajajo po zmernih cenah s Sosaljke za vino in vodo na transmisijo in na roko. Csvi vsake vrsta za napoljavo vode, plina in pare. Pipe, guarnicije in tehnični predmeti vsake vrate. Motorji, stroji in kotii na paro. — Priporočajo svoj tehnični urad za Izdelouonje in oskrHUenJe vsakovrstnih strojev za obrt. ---Ceniki zastonj.--- ... - —-a- J&O« ' ' * : ■ I v. Vt*"-"*.^« W* a i P $m II ff^m A. m Prodaja tuui koruzno psrje za pcsielje ud. ZERQU53?I1 uiica im ia Palrstea l (opi ul. Cero etn. ■■ II HI ■ 8 Dr. A Barkanović > specijalist za notranje in živčne ^^ bolezni ^ ^ j ima SVOJ AMBULATORIJ v Trata j, alioi Sani t a štev. 8 OKDINUJE: vssfc dan o-l »O ur«- zjutraj flnton Cirsich Barriera vecchia št. 14 ZALOGA barv, čopsčev, povlak in mazil za pode, izrezov, zaloga suhega sadja in parfuinerij. BOGOMIL PINO bivSž ur tu v SežanJ ima avojo nov prcdsjalnico ur Jm v TKSTrr }žwu\. Vincenzo Bellini št. 13 r naši ioii osrk?« Autoaa vsakovrstne verižice po pravih tov; r. cenah. Pekarna in sladčičarna :: :: diaesmo Seltsn TKST, ulica Sette Fontane št. IS — — je preskrbljena — — s suežlm Kruhom lastnega Izdelke 3 krat na dan, kakor tudi z moko v veliki izber Postrežba na dom. Zalagatelj kavaren in gostiln. Toplo se priporoča udani LASTNIK. Voftkrotno odlikovana V TfrSTU artistična, vlivaj^« Borneo £apagai Trg V alte ir ivan (Vrdeisf TELEFON se« vlite* '.»751 Hermanaild Troeea •j Bartieja vecchia čt. S ima veliko zalogo /h. otroke in ociraščene. >«] ;o.»/, do li'. \ j in 4.—5. popol. ^ Glavno zastopstvo društva za pisalni stroj VIKTOR: RONEO, deln. družba Trsi, Dlica Sanita 14,1. Telefon it. 29 VIII. P" en o ' wm ul porcelana in biserov vezanih a ae-ieno žico, od umetnih cvetlic s t;a- kuvi in napisi. Slike na porcelanastih ploščah za spomenike Najnižje koukurendne cone. JosipZsgon nI. Caseraa? FILIJALKA NA PROŠEKU ŠT£V. 143 Izbor drog, barv, čopičev, pokoatl parfumov, fin. milo — Zaloga mineralne vode* voska za parkete, na mrzlo pripravljenega sirupa, tamarinda. ma'lnovoa Itd. Itd "T&štf 3 JADRANSKA BANKA v TRSTU Filijalka v Opatij i Via deSla Cassa di Risparmio št. 5 (lastno poslopje). Filijalka v Opatij KUPUJE IN PRODAJA VREDNOSTNE PAPIRJE -- (RENTE, OBLtlGfiCIUE, ZASTRVNA PISMA, J PRI JORITETE, DELNICE, SRECl^ i. c. o. j, t d J j f----VALUTE IN DEVIZE---- p PREDUJMI A VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGA LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠOTTT ESKOMPT MENIC IN INKASO. BORZNA NAROČILA SAFE — DEPOSITS <><> PROMESE K VSEM ŽREBANJEM.--- -----ZAVAROVANJE SREČK. MENJALNICA. Uradne ure : - Brzojavi; „JADKANSKA" - Trst - Telefon: 1463 VLOGE NA KNJIŽICE. I/ 0; — - TEKOČI IN ŽIRO RAČUN - — /4 0 VL0ZEN1 DENAR OBRESTUJE SE OD DNE VLOGE DO DNE VZDIGA. STAVBNI KREDITI — KREDITI PROTI ---DOKUMENTOM VKRCANJA.--- ičjl^B in 1793.