Danes ob 14. uri zborovanje na Rotondi in prvomajski telovadni nastop na stadionu «Prvi maj» PHIHOnSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Stev 109 (1700"^ Poštnina plačana v gotovini ’ Spedizione in abbon. post, 1, gr. TRST, torek 1. maj 1951 Danes 6 strani - Cena 20 lir (IVEL PRTI MAJ! felov Utcsi no ljudstvo Trsta! »prvi maJ praznujemo sredi velikm nalog, ki se ^ tržaške demokratične množice neizogibno lotiti, da ^>Uš SIr*° demokracijo in da si zares pridobijo resnično ihln^e spI°ŠJiili življenjskih pogojev vseh delovnih ljudi. So katere koli točke na tej poti, pa je najbolj potrebna WJ važna enotnost in neodvisnost delavskega gibanja, i. 0st in neodvisnost pa je mogoče doseči le tedaj, če dcirrio vse tiste, ki hočejo delavsko gibanje izkoriščati ij, ene neke tuje politike, ki je po svojih dejanjih sovraž-^^nkraoiji in socializmu. jL vzroke za razcepitev med tržaškimi delavskimi mno-^ narodnostne, ideološke in politične vzroke — je mo-žalostiti, ako se delavske množice združijo v skupni C, tiste gospodarske in politične smotre, h katerim teži Hivtuj0 'iudstV0 *n vsi tržaški prebivalci, tako italijanski kot iVeh * ioVe. a ie samo vse storiti, da pozorišče ljudske borbe ne tstj^i ^torišče, na katerem se bijejo interesi tujih imperia-blokov. Treba je zavrniti vsako demagogijo, ki obit* vseh vprašanj, ki. tarejo ljudstvo, od zunaj, rned- H, si ljudske sile lahko pribore boljšo bodočnost le z *avedncstjo in lastno borbo. DeiavCj! stroko Odstranite vsak razdor, omogočite v vseh delav- tvti “‘-Vnih zvezah, med italijanskimi in slovenskimi de-Suj, SVo,!odno diskusijo o vprašanjih, ki čakajo rešitve: A nnlitilrA lzatoro lr-nl PARIZ. 30. — Bivši član centralnega komiteta komuni, stične mladine Charles Lemoi-ne je včeraj govoril na nekem zborovanju v Lourchesu, ki se ga je udeležilo nad 400 tamkajšnjih rudarjev. Lemoine je emci*.! 4 tjstn» Avttev novega ((francoskega komunističnega gi. banja«. Poudaril je, da je potrebno usmeriti sindikalno akcijo v obrambo delavskih interesov in dejal, da mora biti ta obramba neodvisna od katere koli politične linije in od tujine. ((Hočemo pripraviti'pogoje za enotnost delavstva m vzpostaviti staro sindikalistično tradicijo ter odpraviti iz naših vrst politične spore. Prene. hati je treba s prakso sumničenja in ustrahovanja«. Neki drugi pristaš nove akcije Ballefranche je izjavil, da je novo gibanje že na ’ trdni podlagi v kakih tridesetih de. partmanih, posebno v Marseil. lu, Lionu in v Severni Franciji, kjer se bo udeležilo tudi volilne borbe kot »Francosko komunistično gibanje, ki bo imelo bistveno nalogo pouda. riti Leninove ideje«. Na vprašanje, ali se bo to novo gibanje ravnalo po stališču. ki ga je zavzel Tito v Jugoslaviji, je Ballefranche izjavil: «Naša simpatija gre pred. vsem italijanskima poslancema Magnaniju in Cucchiju, s katerima smo že vzpostaviti stik. Mogoče je tudi, da se bomo udeležili -prihodnji mesec kongresa v Rimu. Magnani in Cuc. chi sta zvesto tolmačila bolezen sedanjega komunizma. Predvsem jemljemo na znanje njuno izjavo, da «je treba državne meje braniti proti vsa. kemu napadalcu«. Za nas še vedno velja znano Marxovo načelo, da osvoboditev delavstva lahko izvedejo samo delavci sami. To pomeni, da mora biti danes delavsko gibanje neodvis- no od politike katere koli drža. ve. Odločno zavračamo teroristične in policijske metode. Od-dločni smo braniti demokracijo z vsemi sredstvi proti nasilju, zlorabi in ustrahovanju. Vsaka grožnja proti miru pomeni grožnjo proti demokraciji. Zaradi tega se mora delavsko gibanje boriti za mir, ne da bi se pri tem podvrglo propagandi te ali one države, pač pa braniti neodvisnost svoje lastne države proti blokom držav, katerih borba interesov veča nevarnost vojne«. Danes pišejo o novem gibanju vsi francoski listi. Komin-formistični «Humanite’» pa se še posebno zaganja in imenu-I je voditelje novega gibanja običajno izdajalce. Politični pciožaj v Franciji je ob začetku novega ted. na sledeči: Queuille je po. stavil zopet vprašanje za. upnice, da doseže odobritev novega načrta za volilno reformo. Glasovanje o zaupnici se bo začelo danes o polnoči. O-pazovalci so mnenja, da bo vlada dobila to pot večino. V tem primeru ni niti potrebna ustavna večina 311 glasov, ker bo o novem načrtu zopet razpravljal v sredo republiški svet in računajo, da bo ob koncu tedna skupščina dokončno o njem sklepala. Ob tej priliki bo skupščina tudi določila dan prihodnjih volitev. Na splošno so mnenja, da bodo ob koncu tega tedna ali v začetku prihodnjega tedna določene podrobnosti za volitve in njihov dan. Danes Morrisonove izjave o vprašanju iranskega petroleja Novi iranski ministrski pred da bo v* vso odločnostjo izvedel LONDON, 3Q, — Zunanji minister Herbert Morrison bo jutri popoldne podal v spodnji zbornici posebno izjavo o vprašanju iranskega petroleja, stavo nove vlade. Mossadegh je takoj potem, ko je tudi senat potrdil njegovo imenovanje za ministrskega predsednika govo. ril po radiu in je poudaril, da se bo boril za zmago pravice Irana v zadevi petroleja. Novinarjem je izjavil, da ne bo mogel dovoliti, da bi tisk pod kakršno koli pretvezo zlorabil svobodo, ki mu jo bo dovolila njegova vlada, ker ((pravice drugih nalagajo omejitve vsaki svobodi«. Delavce je pozval, «naj ne zlorabijo svobode, ki jim je bila dovoljena s tem, da lahko proslavljajo I. maj«. Pozval je tudi prebivalstvo, naj ne povzroča neredov, ki bi jih lahko izkoristili nasprotniki Irar.a. Na. koncu je še izjavil, da mu njegovo zdravje ne dovoljuje bremen, ki si jih je naložil, da pa bo žrtvoval tudi življenje, da zagotovi zmago pravic v vprašanju petroleja. Mossadegh ima 71 let in je študiral na univerzi v Neuchat-lu. Leta 1920 je bil zunanji mi- Danes je prede ta vnij^ zunanjega ministrstva izjavil, da vprašanja, ki so nastala zaradi sklepa iranske vlade, da nacionalizira petrolejsko industrijo, sedaj temeljito proučujejo. Pripomnil je, da je britanska vlada že jasno izrazila svojo željo, da bi prišlo do sporazuma med «Angjo-Iranian Oil Com-pany» in angleško vlado. Pod predsedstvom Attleeja se je danes sestala tudi britanska vlada in domnevajo, da so razpravljali o vprašanju iranskega petroleja. Morrison je poročal o zadnjih vesteh, ki so jih dobili iz Teherana. Politični krogi predvidevajo, da bodo konservativci izrabili priliko in napadli vlado, češ da ni dovolj odločno nastopila o tem vprašanju. Na seji vlade so razpravljali tudi o političnem položaju v zvezi z razpravo o surovinah, ki bo jutri v spodnji zbornici. V Teheranu pa medtem novi ministrski predsednik Mossadegh nadaljuje pogajanja za se. sednik IzjaVil, uacioualizacijo r.ister, pozneje ga je oče sedanjega šaha dal aretirati. Pozneje se je odtegnil iz političnega delovanja, dokler ni prišel na vlado sedanji šah :lvo in taini OF Slovenije LJUBLJANA, 30. — Na III. kongresu Osvobodilne fronte Slovenije so bili izvoljeni v predsedstvo sledeči člani: Predsednik: Josip Vidmar podpredsedniki: Edvard Kar- delj, Boria Kidrič, Jože Rus, Edvard Kocbek. Sekretariat: Miha Marinko, dr. Marijan Brecelj, Zoran Polič, Boris Kraigher, Lidija Sentjurc, Vlado Krivic, Janez Hribar, Franc Primožič. V izvršilni odbor je bilo izvoljenih 57 članov, med katerimi so tudi dr. Alej Bebler, France Bevk, Edvard Kardelj, Boris Kidrič Edvard Kocbek, dr. Ferdo Kozak. Bori® Kraigher, Miško Kranjc, Miha Marinko, Ivan Regent, Vida Tomšič, Lidija Sentjurc, Josip Vidmar, Boris Ziherl in dlrugi. Zakaj Eisenhower ni prišel v Trst TRST, 30. (AIS) — Nedavni obisk generala Dvvighta D. Ei. senhowerja v severni Italiji je dal povod za ugibanja, da bo obiskal tudi Trst in za razne govorice, zakaj ni obiskal Trsta. Resnica je, da tak obiski sploh ni bil v načrtu in da v sedanjih okoliščinah tud; ni ni. kakega razloga, da bi general Eisenhower obiskal Trst. Ge. neral Eisenhovver je prišel v severno Italijo, da bi osebno videl opremo, vežbanje ter mo. ralo čet, katere je italijanska vlada postavila pod njegovo poveljstvo kot prispevek Italije k enotni evropski vojski. Ho. i i se Jp Au<*i Prepričati o tem, kako italijanska vojska in mor. narica uporabljata moderno orožje (topništvo ter letala vrste Thunderboit in Mustang), ki jih je Italija pred kratkim dobila od Združenih držav na osnovi načrta za vzajemno obrambno pomoč. V zvezi s tem je ameriški dnevnik «New York Times« poudaril, da je general Eisenhovver prišel v Italijo kot po. veljnik držav Atlantske zveze in ne kot ameriški general. Ameriško vojaštvo, ki je v Trstu, se nahaja tukaj kot posad. ka Svobodnega tržaškega ozem. lja v imenu Združenih naro'. dov in zato ni del enotno evropske vojske. BRUXELLES, 30, — Sodišče je danes proglasilo za popolnoma zakonito zaplembo 7 milijonov dolarjev iz fondov ERP, ki so bili namenjeni Grčiji. Za plembo je zahtevala družba «Socobelge», ki že od leta 1925 zaman čaka, da bi ji grška vlada vrnila večji dolg. Kot znano. je ECA zagroiila, da bo u-stavila vso pomoč Belgiji, če zaplenjena vsota ne bo deblokirana. TRŽAŠKI DNEVNIK KOLEDAR OBJAVE - MALI OGLASI Torek I, maja Praznik delovnega ljudstva Sonce vzide ob 4.55: ^?t-onI na 19.10. Dolžina dneva 14-15 Lun* vzide ob 2.58; zatone ob H«'-Jutri, sreda 2. maja Atanazij, Zivana Dobre telovadne priprave jamstvo za uspešno proslava 1. maja Priprave za prvomajsko pro-1 bo prav gotovo v velikem šte-slavo so takorekoč zaključene;. vilu odzvalo pozivu priprav, danes dopoldne preizkusijo j ljalnega odbora ter s svojo svoje znanje še telovadci in te. lovadke. ki bodo prišli na stadion že v zgodnjih jutranjih urah, nakar bo nastopilo zatišje pred — glavnim nastopom. Mislimo, da ne pretiravamo, če že sedaj poudarimo marljivost telovadcev in telovadk ter njihovih učiteljev, ki so se letos zelo potrudili, da bi vaje čimbolje obvladali ter prispevali k usnehu prvomajskega na3topa- Kot so nam sami zatr. dili upajo, da jim bodo Vsi nastopi popolnoma uspeli ter da se bodo na popoldanski proslavi kar najbolje izkazali Zelo marljivi so bili letos pionirji iz raznih okrajev in vasi. ki so se v velikem številu odzvali pozivu za prvomajsko telovadbo. Preteklo nedeljo jih je bilo kljub slabemu in deževnemu vremenu kar precejšnje število na stadionu. Njihove mamice so nam zaupale, da hitijo krasiti svoje palice m obroče, s katerimi bodo na popoldanski prireditvi nastopili; prav tako so nam povedale. da bodo okrašene palice in obroči zelo lepi. samo da jih nočejo še pokazati. Včeraj zvečer je bilo v dvorani na stadionu «Prvi maj» še zelo živahno. Bila je nekakšna generalna vaj-a posameznih telovadnih točk. nri katerih je bilo treba izpiliti še nekatere podrobnosti. Kljub temu da naši mladinci in mladinke v zadnjih dneh kar naorei telovadijo. ni biio na njihovih obrazih nobenega znaka utrujenost-' ali nejevolje. Vsi si samo želijo, da bi v?aka posamezna točka najbolje uspela, saj so se oni in telovadni učitelji potrudili, da bi bilo tako. Torej vse je že pripravljeno; potrebno je le lepo vreme Lepo okrašeni stadion, na katerem že plapolajo zastave, pričakuje demokratično prebivalstvo Tržaškega ozemlja, ki se Enolni razredni sindikati vsem delavcem ob I. meje! Upravni odbor Enotnega razrednega sindikata raznih strok je razpravljal o proslavi 1. maja. V zvezi s to proslavo poudarja odbor, da je treba čim-prej rešiti važna sindikalna vprašanja. Ob 1. maju moramo še okrepiti borbo za izboljšanje plač, pokojnin, za odpravo brezposelnosti in za demokratizacijo javne uprave. Ob 1. maju poziva odbor vse sindikalne sile k e-notni akciji, da se omenjena vprašanja rešijo, in vabi vse svoje člane in delavce, da se v čim večjem številu udeleže proslave 1. maja. * * * Upravni odbor ERS pekovskih delavcev je na svoji seji 26. aprila razpravljal tudi o proslavi 1. maja. Odbor poudarja važnost, ki jo ima 1. maj za delavce v borbi za nadaljnje politične socialne in gospodarske pridobitve. Zato morajo tržaški delavci ta dan kakor v preteklosti dokazati svojo politično zrelost jn odločnost. ohraniti svoje dosedanje pridobitve. navzočnostjo na tej proslavi dokazalo, da je pripravljeno okrepiti svojo borbo za dosego miru in zmago pravice v svetu. Obenem pa bo njegova velika udeležba na prvomajski proslavi tudi najboljši odgovor tistim, ki bi hoteli pripraviti tretjo svetovno vojno ter zaustaviti pot napredku in pravici. Šef delegacije FLRJ pri generalu Wintertonu Sef jugoslovanske delegacije v Trstu JOŽE ZEMLJA K, ki je pred kratkim prevzel vodstvo delegacije, je danes ob It. uri obiskal generala tVintertona, mm Telovadci pozor! Vsi telovadci in telovadke morajo biti danes ob 0. zjutraj na stadionu »Prvi maj«, kjer bodo ves dopoldan generalne vaje posameznih telovadnih točk. Vsi telovadci ostanejo na stadionu do popoldanskega nastopa. Lepaki so jim napoti Kakor je znano je predsedstvo cone izdalo dovoljenje za lepljenje prvomajskih lepakov. Vse politične organizacije, ki bodo praznovale 1. maj, lepijo po mestnih ulicah svoje lepake in nihče jih ne moti. Samo v Skednju se policija nekam pre. več zanima za naše prvomajske lepake in zasleduje tovariš^, ki jih ilepijo. V noči med 27, in 28. aprila, so policisti prišli pred sedež OF v Skednju in razbijali Po vratih, da bi jim kdo odprl. Pruslat/a Osvobodilne fronte v Nabrežini in Dolini V nedeljo zvečer je bila proslava 10. obletnice OF v Nabrežini. Otvoril jo je tov. Srečko Colja ter pedal kratek'oris nastanka Osvobodilne fronte in govoril o njenem razvoju na Primorskem ter o žrtvah, ki to jih primorski Slovenci dali za osvoboditev, zlasti pa še Nata ežinci.. Z besedami naforežinskega pesnika Iga Grudna; «Ni klonila sovražna te pest, ni poteptala pohlepna te sila, o Nabrežina, ti rodni moj krap). je začel svoj govor tov. -ir. Dekleva in poudaril, da so to potrdile številne žrtve, ki jih je ta kra j dal za skupno stvar. Potrdila je to tudi nabrežinska razstava, kakor vse ostale razstave na Tržaškem ozemlju, pri katerih so z zbiranjem gradiva sodelovali skoro vsi ljudje ter tekmovali pri prirejanju proslav 10. obletnice OF. Kako ne bi tekmovali, snj'"ni yasi. ni družine, skoraj - > ostf&e zlasti na Primorskem, kf ne' bi - po svojih močeh prispeval^,' da bi zmagalo dbbro nad zlem, pravica nad krivico, da bi se uresničilo naše stoletno hotenje; združitev vseh Slovencev v svobodni domovini. Ustanovitev Osvobodilne Ironte pomeni v tej naši borbi najpomembnejši in najsvetlejši dogodek. Začetek je težkega in krvavega obračuna z našimi narodnimi sovražniki. Velik je tg dogodek v zgodovini slovenskega naroda. zato ga tudi ves slovenski' narod prav iskreno praznuje. 27. marec, ko so se množice Jugoslavije pod vodstvom .* artije uprle izdajalski politiki Cvet-kovičeve in Mačkove vlade, je spontan upor. 27 .april, dan ustanovitve OF pa je začetek organiziranega upora. Geslo; raje stoje umreti, kakor kleče živeti je zajelo vso deželo . Ravno te ideje so bile odlo- čilne tudii pri uporu jugoslovanskega ljudstva proti resoluciji Jnfcrmibiroja leta 1948. Tudi v tem uporu je prišla do izraza svobodoljubno/st. volja po neodvisnosti, prepričanje, tla sme biti vsak narod sam svoje sreče kovač, prišla je do izraza zahteva po enakopravnosti v odnosu med narodi in državama. To rdečo nit, ki vodi jugoslovanske narode, moramo imeti pred očmi. če hočemo razumeti pomen velikih dogodkov, ki so se razvijali in ki se bodo še razvijali. Slovenski narod je pokazal, ko se je odločil za oborožen upor. ne samo zrelost v presojanju položaja, ampak tudi skrajno junaštvo. Ko so nacisti in fašisti zasedli skoro vso Evropo in je bil videti položaj že skoro brezupen, je zgrabil slovenski narod z ostalimi jugoslovanskimi narodi za orožje in ga rriso odložilf; dokler niso jmicHi tpko notranjega sovraž-vika kako* tudi natfste 'in fašiste. Tržaški Slovenci pa nismo dosegli ciljev, za katere smo šli v boj. Toda storjena krivica naj oplaja našo borbo in u-smerja naše napore, dokler ne pride do pravične rešitve. Doseči moramo enakopravnost slovenščine, doseči odgovarjajoče število šol. doseči možnost svobodnega kulturnega udejstvovanja. da ne govorimo še posebej o gospodarskem m socialnem razvoju Slovencev na tržaških tleh. Za to borbo se moramo še bolj strniti v Osvobodilni fronti, povezati se v duhu z matičnim narodom in z vso borbenostjo, ki smo jo imeli med narodnoosvobodilno borbo, nadaljevati naše delo, ker hočemo napredovati, živeti in obstajati kot delovni ljudje ir.' zavedni Slovenci. Tov. dr. Dekleva je svoj go- IZ ISTRSKEGA OKROŽJA Padali so milijoni... Komaj je prenehala deževna doba, ki je trajala skoro pol leta, koma-j nekaj sončnih dni je bilo, pa je že trpelo vse rastlinstvo, izvzemši sadno drevje. Kdor zemlje ne pozna, se bo temu čudil, toda tako je. Od stalnega zbijanja se je zemeljska skorja na površju strdila v skoro neprodirno več centimetrov debelo skorjo, ki je zelo ovirala razvoj vseh rastlin. Kjer je bil krompir sajen v mokro zemljo ni niti vskalil. Pri kopanju in oranju je bilo potrebno polovico več delovne sile kot druga leta. Kmetje in zadružniki niso bili nič kaj zadovoljni s tisto burjo, ki je še bolj strdila zemljo na površju. Vsaj vsaki teden enkrat, da bi padal lahak dež nekaj ur, je bila želja vseh. No, želja je bila izpolnjena te dni. 2;e v petek zjutraj so oblaki prinesli prvo olajšanje. V pre-ledkih je pršilo tudi v noči od sobote na nedeljo. Po izoranih njivah, okopanih vinogradih in vrtovih je zemlja strnjena v debelih grebah pila, pila. Tista trda skorja je začela popuščati, rastline so občutile. da trdi obroč, ki jih je oklepal, popušča. Ponovno je padalo še v noči od nedelje na ponedeljek in je tako za enkrat popolnoma razmehčalo trdo skorjo. Takoj se pozna povsod in je. kot da je vse rastlinstvo sproščeno zadihalo. Zadovoljni hi- ljenju tako potrebne stvari na enem samem mestu. V novi tržnici bo na eni stra. ni prostor za prodajo rib in na drugi za prodajo mesa. Zato je določen srednji del tržnice, ki bo opremljen z vsem modernim orodjem. Desna . stran tržnice bo služila za prodajo sadja in povrtnin. Tu bodo lah. ko prodajale svoje pridelke tudi zadruge. Leva stran tržnice je namenjena za razprodajo mleka in za trgovino cvetlic, ki bo edina v .mestu. Ni izključeno, da bo eden izmed prostorov urejen za trgovino jestvin. Tako b0 eno izmed del, ki so bila predvidena v planu začelo služiti ljudstvu. Poleg tega bo ta del mesta, ki ie bil tako star in zapuščen, z novo zgrad. bo tržnice pridobil tudi na lepoti. 30 milijonov Ir! V' prvih »tirih mesecih tekočega lota so v Istrskem okrožju nasadili nad 250.000 novih trt Tako je število vseh trt v o-fcrožju doseglo 30 milijonov. Pridelek vina je na Koprskem po vrstah trt naslednji: 20 odst. malvazije, 26 odst. re foška in nekaj manj burgundca. Ostali odstotki odpadejo na razne druge manj vredne vrste V Bujščini pa je vinski pridelek takole porazdeljen: 75 odst. malvazije, 10 odst. burgundca, ostalo pa refošk in inoškat. Smrfna nesreča kolesarja V noči od nedelje na ponedeljek se je v bližini Izole na glavni cesti Koper . Izola smrtno ponesrečil 551etni Jože Mar. šič. Vračal se je iz Kopra in ni imel predpisane luči. Bil je že blizu mesta, ko mu je naproti privozi! osebni avtomobil. Maršič je v tisrtem hipu poizkušal poševno prekrižati cesto in je pri tem izgubil oblast nad kolesom. Šofer ie z zavorami hipno ustavil avtomobil toda ni mogel preprečiti nesreče. Maršiča je vrgel sunek na cesto ir.' je pri padcu dobil večjo rano na glavi. Šofer je ponesrečenca takoj odpeljal v bolnico v Izolo, kjer je podlegel poškodbam, ne da bi se bil še zavedel. Pri padcu si je prebil lobanjo, kar je povzročilo smrt. - Vinogradništvo je v Istrskem tijo kmetje in zadružniki na | ofcrožju eno najvažnejših vej T_ JlliiilD Cf) r-MTZfl 1' 1 1 £1" --1^,_± . ■ ... •/ .... .1 ...... polje. Iz daljave se pozdravlja jo ;n izmenjujejo misli, ki so vse skladne; Padali so milijoni.... Zdaj pa naj le sije 'n greje sonce, da bo za vse prav. Nova tržnica za zelenjavo m ribe Koprske gospodinje bodo kmalu z zadovoljstvom ugotovile, da se je njihova davna želja izpolnila. Otvorili bodo novo tržnico za sadje, zelenjavo in ribe, tako da se bodo dobile vse te vsakdanjemu . živ- gospodarstva. Zaradi svoje dobre kakovosti so istrska vina znana po vsej Evropi, kjer zavzemajo eno prvih mest. Nekateri tehniki so označili zemljo v našem okrožju kot posebno primerno za vinogradništvo z najboljšima perspektivami Zia nadaljnji razvoj in širjenje, ker na to vpliva tudi ugodno podnebje. Da bomo lahko nudili za izvor* res dobra in kvalitetna vina, sta bili zgrajeni veliki moderni vinslki kleti v Škocjanu pri Kopru in v Umagu. Letošnji zimski ribolov Od začetka novembra 1950 do 21. aprila letos so ulovili 47.357 kg raznih rib, medtem ko so tani v istem času nalovili 456.126 kg raznih rib vštev. ši 257.000 kg školjk, katerih letos niso lovili ker so obolele in poginile. Pričakujejo da bo letos dokaj bogat letni lov ali lov v globini. Te dni se vsi ribiči Istrskega okrožja pripravljajo na letni ribolov. V Kopru so do sedaj pripravili že več čol nov, popravili potrebne mreže, nabavili nove mreže in drug material, ki je potreben za lov v globini. Prav tako pripravljajo vse potrebno za letni lov v Izoli, kjer bodo lovili s štirimi čolni. V Piranu so pripravili za ta lov kar sedem čolnov in prav tako v Umagu in Novem gradu. Poletni lov v globino bodo ribiči Istrskega okrožja začeli prve dni maja. V teh dr.eh pa bo dohil naš trg še več vrst in večjo količino raznih drugih rib. vor zaključil z naslednjimi besedami: «Vi Nabrežinci imate še posebno nalogo, ki vam jo je nakazal vaš pesnik Igo Gruden, ki vam pravi: Zemlja je naša, o, boai vam sveta, bratje in sestre, fantje in dekleta, stojte na straži na potu do * morja, v dušah branite nam daljna obzorja«. Po govoru tov. dr. Dekleve je bil kulturni program, pri katerem so sodelovali mešani in moški zbor Prosek-Kontovel ter moški zbor Nabrežir.-e-Sempo-laj, ter recitatorji: pionirka Radovič Danica, ki je deklamirala «Hčerka očku talcu«, mladinka Svetlič Joli z recitacijo «Vseh živih dan«. Rudi Košuta s pesmijo «Moj skrivni kurir« ter Franc Pertot «BuČnik Andrej govori«. Dramska družina s Kontove-ta pa je v domačem narečju igrala ertodejafko ((Strt«'. # * * V nedeljo je bila tudi dvorana v Dolini polna domačinov, ki s° prišli na proslavo 10. obletnice Osvobodline fronte. V imenu krajevnega odbora OF je pozdravila vse navzoče tov. Samec Roža in poudarila, da mora Dolina, kakor je bila strnjena v borbi, biti enotna tudi sedaj v obrambi svojih nacionalnih pravic, za katere se bori OF. Na proslavi je govoril tov. Franc Venturini ter r.akazal zgodovinsko pot OF ter poudaril enotnost Slovencev v zadnjih desetletjih. Pozval je vse Dolinčane, da strnejo svoje vrste in se vztrajno borijo za svoje pravice, za odstranitev vseh ostankov fašizma, za enakopravnost slovenskega jezika, za slovenske šole, ter naj se tudi vsi oklenejo misli, da Slovenci med seboj govore'svoj materin jezik, kar posebno velja za mladir.o. Po govoru tov. Venturinija so sledile recitacije posameznih pionirjev ter Zborna deklamacija. Proslavo je zaključil pevski zbor iz Doline, ki je pod vodstvom tov. Marca zapel nekaj narodnih in partizanskih pesmi. Ljudje so bili navdušeni in se kar niso hoteli raziti, tako da je moral zbor še in še dodajati. Ob koncu so se ysi dvignili in skupaj zapeli «Hej brigade« in ' «Na juriš« ter s tčm zaključili slovesnost. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 29. in 30. aprila 1951 se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo je 16 oseb, porok pa -je bilo 13. CIVILNE POROKE: uradnik Bozo Prela in uradnica Use Bachr, inženir Vladimir Horval in teh. izvedenka Giulia Tiu.o-scuk-Krause. inženir Nikolaus dr. Bittenbinder in gosodinja Tatiana Fenenko. CERKVENE POROKE: novinar Giuseppe KhaU in gospodinja Ethel Gladulich. uradnik Alfredo Mari in uradnica Giu-stirta Zaratin. pom. kapitan Al-do Petrelli in pletilja Luigia Cocolo. mehanik Domenico Cas-tanelli in šivilja Grazia Stupa-rich, uradnik Carmelo Predon-zan in vezilka Nives Peron, slikar Milan Cok in gospodinja Laura Lussi, inštalater Antonio Cattunar in frizerka Amelija Gnezda, geometer Enrico Se-nardi in gospodinja Letizia Ve-snaver, šofer Istvan Nagy in gospodinja Maddalena Mayer, stroj. inženir Kenneth Baker Herbert in gospodinja Maria Alba Garrone. UMR^.1 SO: 83-letna Ana Zi-vic vd. Kltng; 35-letna Jolanda Secci vd. Pollarini; 76-letna Geltrude Merk vd. Heine; 73-letni Emilio Germ; 58-letna Irma Clauderot por. Macoraz: 72-letna Terezina Perrotta por. Gravina; 65-letna Amalia Pan-gher por. Giurco; 69-letna Maria Druzeic; 85-letna Mattea Ceromella por. Brečevič: 76- letni Giovanni Cenerutti; 52-letna Palmira Volf; 83-letna Concetta Lattanzio vd. Lamac-chia; 76-letni Antonio Fabian; 8.9-letna Anna Norbedo por. Stoch; 61-letni Servolo Vardabasso; Gentilli Maria stara 1 dan. Slovenskim šolam pravično odmero kreditov! V petkovem «Primorskem dnevniku» je bilo objavljena drobna notica, zahvala učencev in učiteljstva slovenske šole v Ulici Dojiadoni, ki je vzbudila mojo pozornost. Ne toliko zaradi lepe geste g. Pirca, ki je vredna vsega posnemanja, ker je to le manifestacija kulturne zavednosti naših ljudi, temveč bolj zaradli zaključne konstatacije. ki. pravi: «Slovenske šole potrebujejo materialno in moralno pomoč vsega slovenskega življa "a. tem ozemlju». To ni le navadna ugotovitev, temveč je huda obtožba na račun vseh tistih nižjih in višjih šolskih in upravnih oblasti, ki bi morate po svoji dolžnosti skrbeti za potrebe slovenske šole. Slovenska takp imenovana šolska «ob tast«, ki v ničemer ne odloča, nimfi seveda najmanjše besede niti pri šolskih proračunih. Da. še več; šolski proračuni so slovenskim funkcionarjem sploh neznani, ker jih na šolskih uradih zaklepajo, kot nekakšno uradno tajnost s sedmimi ključi. Le zakaj moralo šolski proračuni in obračuni ostati skrivnost? Mislim, da odgovor ni težek, Pričakujemo, da pojasni Zavezniška vojaška uprava tudi to čudo naše tržaške administracije in da končno napravi tudi glede tega red. Ko bi bila sredstva za vzdrževanje šolstva pravično porazdeljena. bi odpadli vsi razlogi Za tako strogo konspirira-nost šolskih proračunov. Ali ni kulturna sramota, da slovenske šole ne razpolagajo niti s tolikimi krediti, da bi si nabavile potrebna učila in da bi nakupile dovolj knjig za šolske knjižnice. Le za slovensko šolo v Trstu je mogoče, da ‘h ne more v celem šolskem letu nabaviti niti ene knjige iz proračunskih sredstev m da je razvoj knjižnice odvisen le od privatne iniciative profesorskega zbora, dijakov in slovenske javnosti. S to prakso se mora končno nehati. Šolski proračuni morajo biti znani ne le slovenskim šolskim funkcionarjem, temveč na vpogled vsej javnostdemokracija brez kontrole javnosti je le Puhla beseda, slaba krinka Za samovoljno vladanje in upravljanje določenih liro- Kulturni gov. Teda potrebno bi bilo še več: 'slovenski funkcionarji bi morali tudi sami razpolagati s sredstvi iz proračunov za slovenske šole, ne da morajo moledovati pri italijanski šolski upravi za vsako knjigo in vsak zemljevid posebej. Skratka: tudi v vprašanju gmotnega vzdrževanja slovenskega šolstva se kaže potreba po ustanovitvi samostojne slovenske šolske uprave. Tudi Vardabasso podlegel poškodbam Objavili smo že, da je 54-let-ni Ivan Križmančič iz Bazovice, ki se je Skupaj z Servo-iom Vardabassom ponesrečil 27. t. m. v delavnicah ACEGAT v .Ulici Broletto podlegel poškodbam. Kazalo je, da se bo Servolo Vardabasso vseeno rešil, veindair je nekaj ur kasneje za svojim tovarišem tudi on izdihnil. 21-letni mladenič umrl v greznici Njegova mali se je od žalosli vrgla s IV. nadstropja in podlegla poškodbam Tragična nesreča je tudi včeraj zjutraj zahirv*ia svojo žrtev v osebi i 1,celega Fulvia Gorella >z Afidror-a Santa Teda. Približno ckoli 11.30 se je mladi Gorella odpravil z zabojem smeti proti 6 m globoki jami, ki je nekoč služila za greznico, sedaj pa jo vsi stanovalci tiste hiše uporabljajo za smetišče. V Ustom trenutku je-najbrž mlademu Gorelii padlo nekaj y to jamo in on si je takoj pois-kal debelo vrv, jo dobro pričvrstil in se nato spustil v notranjost jame. Sredi poti mu je zmanjkalo moči že zaradi razvijajočih se plinov in je takoj začel klicati na pomoč. Toda omamljen fn utrujen je spustil vrv in padel v globino. Neka ženska, ki je slišala njegov glas je takoj prišla na mesto in obvestila gasilce in Rdeči križ. Gasilec Altamura se je hotel takoj spustiti v notranjost, vendar so tudi njega plini omamili ter se je moral vrniti. Cin je prišel rešilni avto Rdečega križa so hrabremu gasilcu pomagali s kisikom zaradi znakov zadušitve, takoj zatem pa so potegnili iz jame tudi mladega Gorello, vendar so bili vsi poskusi zaman. Mladi fant. ki je ležal morda le nekaj minut r.a dnu jame, se je zaradli močnih plinov, ki se razvijajo ob razkrajanju smeti in morda tudi zaradi neke greznice zadušil. Cim je G orehova mati to zvedela je žalostna odšla domov in s'e okoli 13.40 va-gla skozi okno stanovanja v IV. r,a-stropju v Androna S. Tecla 12. Z rešilnim avtom Rdečega kri-za so tudi njo prepeljali v splošno bolnico, kjer pa je takoj ob prihodu podlegla poškodbam. 51-letna Tonči Viktorija por. Gorella zapušča tako moža An-dreo, ki it' zaposlen kot delavec v Ilvi in še dva druga sinova. Gasilec Altamura pa, ki je po poskusu reševanja kaza! znakt. zastrupitve si je kmalu opomogel. SLAVA 1'ADLIMA BORCEMA! JDominik bcilmU ■Tov. Dominik je bil rojen v Giniinu ■ (Istra.) 15.V.1868, bival je v Trstu in, je stopil v NOV 24.1V.1945. Kot borec N Z v Trstu je padel v pouličnih, bojih 1.V.1945. clnlm tleli' Obte Rojen je bil v Portolah (Istra). 13.IV.1S31. Stopil je v NOV 13.1V.1945 in padel v pouličnih borbah v Trstu 1.V.1945. Dominika in Antona, ki sta darovala vse za svobodo delovnega ljudstva, bomo ohranili v trajnem spomi'nu. Občni zbor Slov. gospodarskega združenja Upravni odbor Slovenskega gospodarskega združenja v Trstu sklicuje redni občni zbor združenja za nedeljo dne 13. maja 1951 ob 9. uri dopoldne v prostorih združenja v Ul. F. Filzi 10, X. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika. 2. Poročilo nadzornega odbora. 3. Razrešnica dosedanjenuj, odboru. 4. Volitve izvršilnega, upravnega in nadzornega odbora. 5. Smernice za bodoče delovanje in slučajnosti. Ce občni zbor ne bo sklepčen ob prvem sklicanju, bo sklepčen eno uro pozneje, t. j. ob 10. uri ob vsakem številu navzočih. Člani se lahko dajo zastopati po drugih članih; v tem primeru jim morajo izdati pismeno pooblastilo; vendar ne sme noben pooblaščenec imeti več kot pet pooblastil; JAVNA DRAŽBA ZA DOBAVO TEKOČEGA GORIVA Tržaška občina obvešča, da bo v soboto 5. maja od 12. do 13. ure v sobi 202 javna dražba za dodelitev dobave približno 250 ton nafte za občino. Pojasnila se dobe v sobi 203 občinske palače. Istega dne in uro bo javna dražba za dodelitev dobave 6.500 stotov drv. GORIŠKEGA Ob prvem maju Kot vsako leto tako tudi letos praznujejo slovenski ljudje v Gorici svoj praznik prvi maj. Tudi na letošnji proslavi največjega delavskega praznika bo slovensko ljudstvo še enkrat pokazalo■ da mu kot enakopravnemu narodu na ozemlju italijanske republike pripadajo vse piavice. ki jih uživajo sodržavljani italijanske narodnosti. In to ne samo na papirju, ampak tudi v življenju. Pred nami so tudi volitve v pokrajinski in občinske svete. Nam sovražne oblasti so. že s prvimi ukrepi pokazale, da skušajo moč slovenskih glasov okrniti. To potrjujejo ukrepi o krivični razdelitvi na volilna okrožja, uporaba večinskega volilnega sistema itd.. Spričo takega stanja je dolžnost Slovencev, da se takemu ravnanju upremo z enotnostjo misij in akcije. Volitve naj bodo nov dokaz, da smo Slovenci dokončno stopili na pot napredka in da bomo samo po njej nadaljevali. Pri tem nas bodo kot plamenica skozi noč vodila načela narodnoosvobodilne borbe. Slovenci in Slovenke! Sovod-nje vas pričakujejo. Pohitite tjakaj, kjer se bo glasila slovenska pesem in kjer bo mladostno razpoloženje še bolj povzdignilo ta veliki praznik. Spored prvomajske proslave v Sovodnjah Na prvega maja se bodo demokratični Slovenci v Italiji zbrali na sovodenjskem telovadišču. Dopoldanski spored se bo pričel ob 8. uri z lahkoatletskimi tekmami. Najprej bo tek na 60, 80 in 100 m, potem met krogle, diska in kopja, skoki v višino in daljavo ter štafeta. Tekmovali bodo za pokal ■prvega maja«, ki ga Je darovala DFS. Popoldanski spored se bo pričel ob 16. uri z govorom o pomenu nastop mladink, mladincev in najin lajšib. Izvajali bodo tudi vaje s palicami in ritmične vaje z obroči. Za zaključek nastopa bodo v skupni vaji nastopili vsi nastopajoči. ob 17. uri bo razdelitev nagrad zmagovalcem. Po razdelitvi bodo goriški pevski zbori zapeli: Pregelj »Mladinska pevska plesna suita«, narodna «SkrJanček poje«, Adamič ■Tam gori za našo vasjo«, Zajc ■Slava delu«, Sčekovo ■Partizanska«, Bartol «Oj, planine« in La-harnarjevo »Kadar mlado leto«. Sodelujejo otroški, združeni moški in združeni mešani zbor. Pevskemu koncertu bodo sledile razne baletne točke. Sinoči so poleg letnega telovadišča otvorili tudi razstavo partizanske borbe, ki bo danes odprta od 19. do 20.; v nedeljo od 14. do 19.; v ponedeljek od 19. do 20. ter ves dan prvega maja. ZAGRAJ Pravila za volitve na vpogled Občina Zagraj spada nied one občine goriške pokrajine v katerih se r.iso vršile občinske upravne volitve kakor v ostaiih občinah; v Zagraju se bodo 10. junija L L vršile občin.ke upravne volitve. Obenem se bodo vršile volitve za pokrajinski svet, za katere je bila zagiaj-eka občina združena z občino Romane. Zupan obvešča, da si lahko vsi predstavniki raznih strank in zainteresiranci ogledajo v tajništvu županstva v uradnih urah razna pravila glede predstavitve kandidature za občinske upravne volitve in pokrajinskega sveta. Ogledali si bodo lahko tudi uradne tiskovine (vzorce) za predložitev inveni-kov, za potrjenje in sprejem kandidatur in potrdil v zvezi z imeniki. Obnova osebnih izkaznic Ker so po zakonu osebne izkaznice veljavne samo tri leta in je mnogim imetnikom ta rok že potekel, naj si vsak zainteresirani pravočasno preskrbi novo osebno izkaznico na pri- stojnem občinskem uradu. Zlasti je nujno to za tiste, ki imajo opravke v Trstu in posebno zaradi volitev, ki bedo dne 10. junija t. 1. Slalno naraščanje prebivajva v Gorici .Statist teni zavod je pred kratkim izdaf podatke o demograf ifcniih in socialnih statistikah v Italiji iz katerih je raz-videti one. ki se tičejo meda Gorice predvsem glede porok, rojstev, smrti in emigracijskega gibanja. Poroke: 1949 leta jih je bilo 910. Naslednjega leta se je to število znižalo na 865, medtem ko so jih v dveh prvih mesecih tekočega leta Vknjižili 57 oz. 42 porok v mesecu januarju in februarju. Glede rojstev se je leta 1949 rodilo 1865 živih otrok, naslednjega leta 1816, v mesecu januarju 149 in februarju 132, Mrtvih otrok se je v zgoraj omen.iem redu rodilo 45. 1 in 4. Glede smrti, vedno po istem redu, jih je bilo 1370, 1264, 133 in> 129. Kar se pa tiče' emigracijskega gibanja se jih je v pristojnih občinskih uradih leta 1949 vipisalo 5383 in iz- >alo 3535: letg 1950 4379 vpisalo in 3034 izbrisalo; v mesecu januarju t. 1. 489 vpisalo in 380 izbrisalo; v mesecu februarju 492 vpisalo in 400 izbrisalo. PEVSKI ZBORj * GLAVNA PEVSKA VAJA za današnji prvomajski nastop bo ob 13. uri na staiio® iiPHVi M A J ». Pridite vsi! ODHODI PEVCEV NA PROSLAVO 1- MAJA Pevci! Uporabite avtobuse, ki bodo vozili pevce in ude- ležence na stadion «PRVI MAJ« iz vašega kraja, po urm' ku, ki je najavljen na tej strani Vozni red avtobusov za telovadce in udeležence proslave 1. maja na stadionu „Prvi maj" ODHODI TELOVADCEV V TRST: Nabrežina ob 7.00, Sesl jan 6.30, Opčine 7.00, Ve- j liki Repen 7.00, Dolina in Plavje ob 7.00 uri. Priporoča se vsem telovadcem, tudi iz nenavedenih krajev, da se drže točno urnika, da s tem omogočijo pravočasen prihod v Trst. ODHODI UDELEŽENCEV V TRST; Nabrežina, Sempolaj, Salež, Stivan, Veliki Repen, Plavje, Prebeneg, Dolina, Prosek in Padriče vsi ob 12.00 uri. Udeležencem se priporoča, da se drže fbčn0 urnika, ker bo v primeru potrebe na razpolago več avtobusov. VOZNI RED IZ NABREZIN-SKEGA OKRAJA ZA TELOVADCE IN UDELEŽENCE PROSLAVE 1. MAJA. ODHOD ZA TELOVADCE: Nabrežina ob 7.00, Sv. Križ 7.20, Cerovlje 7.00. Mavhinje 7.20, Prečnik 7.30, Sempolaj 7.40, Salež ob 8.00 uri. ODHOD ZA UDELEŽENCE: Stivan ob 12.00, Devin 12.20, Sesljan 12.30, Cerovlje 12.40, Mavhinje 12.50. ODHODI DIREKTNO V TRST: Nabrežina 12.00, Sv. Križ 1330, Sempolaj 12.00, Salež 12.00 in 13.40. VOZNI RED IV. OKRAJA ZA TELOVADCE IN UDELEŽENCE PROSLAVE 1. MAJA. Zjutraj ob 7. uri' prevoz telovadcev, ki naj se zberejo na zato določenih mestih točno ob 7. uri. Od II. do 14. ure se bo vršil prevoz ostaiih udeležencev iz vseh treh sektorjev. Zbirališče bo na Largo Baiamonti ob postaji filobusa. Za povratek bo služilo isto prevozno sredstvo označeno s št. 4, ki bo čakalo na Rotondi del Boschetto. RAZPORED PREVOZA NA STADION ((PRVI MAJ» ZA OPENSKI OKRAJ : TELOVADCI: ob 7. uri zjutraj izpred srednje gostilne v V. Repnu - izpred kinodvorane na Opčinah - izpred Prosvetnega doma na Proseku - iz avtobusne postaje v Padričah -izpred spomenika v Gropadi • izpred gostilne Prešel v Bazovici. 8: * * Ob 12. uri odpeljejo avtobusi: s Križade na Proseku -iz Velikega Repna - iz Padrič -teh avtobusov naj se poslužijo predvsem pevci. * * Šf ZA OSTALO PREBIVALSTVO: od 12.30 dalje izpred gostilne Fabčič na Opčinah - izpred spomenika v Trebčah - iz Gropade - Bazovice in Proseka. Opozarjamo, da bodo avtobusi vozili po potrebi do 14. ure in naj se tovariši zberejo na zgo-rai navedenih mestih. PREVOZ IZ BARKOVELJ ODHOD TELOVADCEV in pionirjev iz Barkovelj ob 7.30 izpred trgovine Ščuka (pod velbi). ODHOD PEVCEV ob 12.30. Za ostale udeležence od 13. ure dalje. ODHOD TELOVADCEV in pionirjev iz Skorklje, Rojana in Belvedera ob 7.45 na Trgu Belvedere s kamionom iz Barkovelj. S LII l' E l\l S H 0" aiAKimivo (JLEIJJIUSM za Tržaško ožgali V ČETRTEK 3. MAJA l>51 ob 20. uri gostovanje v PIRANU ■ s Cankarjevo komedij Za narodov lasj liledališčeVed Pri gledališki blagajni se^n ^ ljuje razprodaja vsto?ni. pihat' simfonični koncert trzaš monije, ki bo v soboto *t j)S Dirigiral bo Herbert A etra«55* sporedu glasba Haydna, in Brahmsa. Repriza Linhart0^® »Županove lllic^e v Skednju Dramski odsek pr?rpey,lli društva »Simon Jenko« j(J t zbor »Tržaški zvon*„pufj v nedeljo 6. maja ob 1'- gnjš«? rani Kulturnega doma .no''* Linhartovo komedijo Micka« in koncert. SINDIKALNE VES^J. Upravni odbor ERS P (ej t delavcev se bo sesta!.vv ul.^ t. m. v svojih prostorih chiavelli 13. Čestitke Našemu delovne'in'i . to-in . st njegovi ženi Lucen^ varišu Slavku egovi ženi .1 je rodila hčerka Kolektiv, dnevnika» «Primor* j priliki iskreno ces Šahovski turIjjruf' Danes 1. maja 0» dopoldne bo v dvoran' diomu «Prvi maj« 'n® „jr. brzopotezni šahovski prisE DAROVI IN V počastitev -Marije Riosa dardJe Marija s Kolonkovca 200 lir za Dijaško illllllllllillllilllllllllllillll'11111111111 MALI O GREM KRPAT IN H”fjstš dom. Naslov naupr^^--^ira MODISTKA izdeluje, ^li. V klobuke po zmernih Goldoni 11-111. MOŠKO PERILO iz^vf šivilja. Naslov na -------------—------ T TlPK N9' HITRA IN VESTNA d()In. CA sprejema delo x siov na upravi lista, PISALNE, ŠIVALNE l^j^I. N’ NE STROJE POPRA’p slov na upravi list8- ___ URE NAJBOLJŠIH ^favi . dam. Naslov na w «Prodam».__________.----gd PISALNE STROJE ,l!l" prilika. Ul. Corrido« Batagelj. PROSVETNA DRUŠTVA Vozni red nsgoriškem kolodvoru Odhodi: Proti TRSTU: 6.23. 7.25. 8.39, 10.20, 14.07. 15.52, 16.40 (delavski), 19.30, 22.32 (brzovlak), 23.30 (brzovlak). Protj VIDMU: 5.07, 5.45, 6.37 (brzovlak), 8.11, 10.59, 13.48, 17.26, 18.54, 20.05, 22.50. Prihodi: Iz TRSTA: 5.43, 6.36, 8.09, 8.25, 10.56, 13.46, 17.24, 18.49, 20.03, 22.46 Iz VIDMA: 5.01. 6.19, 7 23, 8.37, 10.16, 14.04, 15.49, 19.28, Odbori prosvetnih društev: «Simon Jenko«, «Rojan», ((Simon Gregorčič« in ((Tržaški zvon« imajo jutri v sredo 2. maja 0b 20. uri sejo v običajnih prostorih. Krajevni odbor OF v Bazovici izreka globoko sožalje družini pok. Ivana Križmančiča, ki je postal žrtev nesreče pri delu. Obranili ga bomo v častnem spominu. Razstava Alde Rusconi V galeriji «Scorpione» se vrste raizstave druga za drugo. Cim se ena zaključi, -je že pripravljena druga. Komaj so s sten sneli Magajnove fotografije, ki si jih je ogledalo rekordno število obiskovalcev, že so pripravili novo razstavo. Tokrat razstavlja slikarica iz Milana Ada Rusconi. 2e °b otvoritvi in potem ves večer so ljudje prihajali v ga. lerijo in sr z zanimanjem ogledovali razstavljene slike. Med drugimi si je ogledal razstavo tudi major Sasson. Razstava bo trajala več dni in vabimo naše čitalelje, da si jo ogledajo. KUHINJE, SPALNlCE>nlžj,t) ^ JEMNICE dobite po Št, nap v Ul. XX. septem . Trst. J* NOV ŠIVALNI STROJ J* UJ. Naslov na upravi R ’ - Frančiška 20. ■■■. ------------------- FOTOAMATERJA - » jmeH*r v amaterskih d®i'*L 0y. stalno službo. w'-gii. z no poslovanje s str«' ^uelJ nudbe na FOTOLIK' Likozarjeva ul. .. PUTINI izdeluje ženske oblek ^„1 ter otroške oblekice P|i5t» cenah. Naslov na upr7ft.j, Ul. sv. Frančiška 20. maja Ajdovščino RinemDsr« a° se ne spominja še da-bi ^rrauJ‘n nastopov v do- neSnn2danjih nastopov ko P)vo s-vetavno vojno, ^ine”^0,^iMh Vre;° naže kaj se zgrnd tja- Trstsam° ves slovenski lira VSa kraika °ko- SoriiiT d° Vipavs,ke doline in L '*e okolice. To je b.l dan lenaše7i0bine in fi7->čne si-ti v* " nje mladine, ki je Dom^ sdeda'C£m pokazala re" in resnico že starega dah ", esa reka> da živi zdrav . e v zdravem telesu in Je mogoče doseči ravnovesji ^ duhom in telesom ali «4£°uT fi1O2ofsk0, da je sove«.- “stvarit* Pravilno rav-hofi2un Uko ‘menovanega psi-te ega dualizma le tedaj, duha in si]0Cl0Vek harmonično P j,- tedan;VSe^ rev‘eini in plitkosti 'tala iavne§a življenja — tenu 56 Avstrija in na Bal-~- 6 komai jelo bliskati zavest^6 mladina nekako pod-tej0 ie?t.ZaVetiala- da ^ bli-vali r- 1 6aS^’ k* bodo zahle-ka zreVn° °d In‘adeSa člove-vanie 'iuI pogum in požrtvo-0ton ‘na Je čutila, da favi in njih p Zu-pap, 'endan ncic ni prav tedaj ?iDslti "' 12rekel svoj zgodo-Sre V!,memcnt°; «Po bliskovo **■ kdorn ZlVih dan'" doživi §a V,., Je priPravljen nanj...« Ustvjrjj* °r ie rod te dobe ske in prvi preporod sloven-p0 Iu?°slovanske mladine. d°nia;bLVi v°ini na današnjih Italiji v mejah tedanje ni bilo tortnih več telovadnic igrišč; ostale so našim nasprotni- k, Peti tem. 2at sv°ie a ° omeiila mladina 6aje , lovan« na idejne te-Zakcu-L ie organizirala v <‘h Vased bizn ., hribih in goz-ntaknila se je zuna-nastopom le poglobila pa notranjost in s tem se ^ ‘^Približala trpečim ljudje Množicam. Tako se 'dm števila tojn na k°nčno uro na-osvob0d;in borbe ki je saieeH,- j Peja Ka oo konca zopet epo- ^iSaniu mladine ,njene lju-te jJ Bozi'tvovanja in njene-llfSvisa ma 2a vse, kar je jj. 0 *n lepo! 1 ^Udno, da se je mladina velikih ciljev vsakdanjemu vJ°S6go teh * breL°drekl kju kninskemu veseljače-V0 Je raje oblikovala svojega značaja in že (Ijj^ Zahtevnosti svojega ^»la*8 in telesnega razvoja S v nekako askezo, ki je ta* 2a sintezo: «V mislih v J^mo, v ^S'i silo...,, srcu pogum in V luči te preteklosti gledamo današnjo mladino, ki ji je po. vseh žrtvah NOB omogočeno, da se zopet krepi, vžga- na in uveljavlja. Njen — po zaslugi —, prav njen je praznik 1. maja, praznik delovne-I ga ljudstva, katerega emana- ■Z m \ ' čija je ravno mladina. Kakor nam bo pokazalo ta dan delavstvo uspehe svojega organizacijskega dela in organizacijske moči, tako nam bo tudi današnji množični telovadni nastop mladine dokazal, koliko truda, dobre volje je vložila mladina v to, da bo slavje prvega maja uspelo čim lepše. Tudi to pot je vadila tedne in mesece podnevi in zvečer, ponavljala in ponavljala, dvakrat, trikrat ter s tem tekmovala v vztrajnosti ,ki jo prenesejo le jekleni živci, napete mišice in neizčrpna volja telovadca in športnika. Njihov duh ne prenese polovičarstva, njihovo geslo je — popolnost — in — do najvišjih ciljev. Zato naj se vsakdo, ko bo danes opazoval prelivanje in valovanje barv, ko bo gledal prožnost in eleganco teles, spomni, da stoji za vsemi temi pričaranimi efekti, ki jih še posebno povzdigne veliko število nastopajočih, brezpogojna disciplina mladih ljudi, ki ne telovadijo danes samo zato, da izpeljejo samo neke vrste zabavne točke, ampak predvsem zato, da dokažejo, da živi v njih — kot v kolektivu in kot v posameznikih — duh zavesti, da ni nobeno delo, noben napor, nobeno po-žrtvcvanje preveliko, ko gre za višje cilje, višje ideale, ki jih bo dočakal le tisti, ki je nanje pripravljen: 55 55 mmmm 1 v* 55 55 Vihrajte zdaj ob prožnem nam koraku, zastave rde~e — zublji plamenic: ste pot kazale nam v najtežjem mraku, -e z r&dostnih odsevajte nam lic! Iz mraka vstal,, je prazniški sijaj, iz borbe in krvi nas prvi maj. Ko čloyek pozverinjeni v napuhu zapisal nam je suženjstvo in smrt, smo dvignili se uporniki po duhu, tla čezenj zgrnemo mrtvaški prt. Ze vstaja novega človeka lik sreč ljubeče je njegov glasnik. Pregnali smo mračnjaštvo srednjeveško, svobodo odkupili si drago; s krvjo milijonov, s toplo, vsečlovesko. smo se pobratili čez vso zemljo: v zapad od vzhoda, s severa na jug e n srp naj žanje e n naj orje plug1! Oglasa z vseh strani se pesem dela, kot strune so nam mišice in duh; tovariše nas je zavest prežela, da nam le v skupnosti enak je kruh: vsak sam za vse. za enega mi vsi usodo kujmo si srečnejših dni! r 1. MAJ PREŽIHOV VORANC ] J (IX Z B 1 K K E 'S O I, Z I C E") 55 S! as 55 55 as 55 55 55 55 55 K Set 55 55 55 55 55 55 55 55 S 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 IGO GRUDE* Beograd 1945. 55 55 55 55 55 Bilo je takrat, ko sem še bičke (ovce)-pasel pod Uršljo gero. Vsako jutro mj je po ušesih zvonila ponarodela Vodovnikova pesem: Ob štirih zjutraj gori vstanem in ženem bičke past. Oh kako bom srotej bičke pasov, ko mam še komaj sedem let. Treba je bilo vstati ob zori in napasti bičke do šele, ki se je začela ob devetih. Do šole pa je bilo dobre pol ure hoda. Jaz sem seveda spal kakor ubit in težko me je bilo ob tej ur; spraviti pokonci. To se pravi, kadar me je budil oče, to ni bilo pretežko. Komaj sem začul njegov robati glas; «Halo. sonce je že nad Pohorjem!« sem že treščil iz postelje, čeprav sem vedel da sonca še dolgo ne bo nad Pohorjem. Ce bi tega ne bil storil tako urno, bi mi bila! iz postelje pomagala očetova težka roka. Teže me je bilo spraviti pokonci, kadar me je klicala mati. Ta se je. tiho priplazila do postelje in, ko me je videla, kako trdno spim, se je spet oddaljila po prstih in šepetala : «Pet minut, ga še pustim. Saj je sirotej...« ' Cez pet minut, ki so bile zame silno kratke, me je spet prišla klicat. Navadno sem jo slišal že prvikrat, toda sern^ se vedno potajil. Tudi zdaj sem se zvil v klobčič in se delal, ko da bi najtrdneje spal. Mati me je nekaj časa tiho opazovala, potem pa vzdihnila: «Sirotej, kako bi še rad spal!» nz O prvomajskih proslavah v 'Irstu od 1. 1905 do danes proslav zgodovina 1- maja I maj ves Trsit. Delo je mirova- Prvomajske zastave plapolajo v vetru iitočasno tudi zgodovinski prikaz razvoja delavskega gibanja posameznih dežel in krajev, ne bo odveč, če si v grobih obrisih ogledamo, kako so v raznih razdobjih praznovali delavski praznik- v Trstu, Ivan Regent pravi v svojih spominih (Ljudska pravica 1. 1947) med1 drugim: «V T-r.-jtu so 1. maj praznovali spočetka le najzaved-nejši delavci. Imenovali so jih lenuhe, puntarje in brezverce. Vsi so v prvih letih prišli ob delo. «Kdo naj drži take nesramneže, ki so Si upali praznovati 1. maj? 1. maj. ki ni bij ne cerkven ne državni praznik. Kdaj in kje se je že slišalo, da si bodo delavci določali praznike? Kaj hočejo postaviti svet na glavo?« Pa so delavci vendarle zmagali L. 1905 je praznoval 1. SLAVNA POT KP JUGOSLAVIJE KPJ je edina v Evropi povedla svoje narode v zmagovito narodno--------------osvobodilno borbo----------— y dneh -’e P°te,cla 32■ ol>lctnica 01)1 p j •----------------fcS IX I VIJI, » ~~t/ — — - So - n[Ca nima svojega velikega pomena tej j ® Jugo slovanske narode, ki korakajo J?1 tefl;Vorn “ooje partije k socializmu, pač 'e Komunistične partije Jugoslavije. ‘ines •Oti te ®°budo KP Jugoslavije dviga v i, . e°ria svetovno delavsko gibanje, ki se upor 'S ,c ch> hiajijP' in Praksi «nezmotljivih» tolma-V . LZ,na iz Kremlja. 32- letih svojega življenja je KP ' So j0',e božitiljala težke notranje borbe, p|,.prek° napadov, umikov, porazov in Sci;„ ,Vedle preko narodnoosvobodilne re- delavskih množic in na čelo ° Je bila težka, toda slavna pot. Ze \ q. 'ntalu po ustanovitvi je prišlo do .tačitj .. 1921. pa je bila z zakonom .,l. . zave prisiljena v globoko ilegal- u°b fr ilegale se je morala KP boriti *- .™olce' lonašem, oportunistom, kapitulant- ,**lt vrjl^beštvu, ki so ga v njene vrste za-Č la i i Predvojne socialdemokracije. Jlijo °lgoletna borba je močno ovirala \ila j}ieni delavnosti in jo tudi močno PVdem i oclslranitev oportunističnega in h Ša i ats,cega delovanja je bila potreb-tt briverlr0a borba in veliki napori, ki so S, do zmage. Novo partijsko vod- le nastopilo l. 1937., je s svojini Sm delovanjem upravičilo zaupanje (flKVoan3ke?‘‘ delovnega ljudstva v partijo ‘. ti i. . Partijsko vodstvo s tov. Titom na ifi' Je i Dart!izko jrri o«,, ",Gl° °b svojem nastopu pred seboj Ao^ne naloge: očistiti /aartijo ostankov ih. tieolr!’0' Organizacijsko utrditi in dvig-C01* vs * ‘n Politično raven partije, zdru-jmS naPredne sile v ljudsko fronto za Si neljndskim režimom in proti fa ••»i. Tietkir '7roi,t ,l“paaa na urtvvv. rreo S().Bije i(l^ fašističnega napada je KP Jugo-lnQn}a „Ze a iasno in Principialno stališče ta"1® ln j3e,t demokratskih sil v skupno i Ca9ajKio ?[ m sn,!'slu razvijala tudi svojo “pitaetjo. Prav v tem obdobju mosti napada na državo. Pred m Ce . 9ond0 h J Kp, bn ?c*opo«.7,”*!aw^e Pokazala tudi svoj in- hf Oila duk, ko je s prostovoljci k pj‘JC>0mod češkoslovaški, prav tako l’50č*)-. • k°r V" V?'L*‘Wo r-0res 1 1940 ■o ,^i°V(‘nsk piu0osl°!'.e<,a. vodstva SJ? Kp ciormU', T!ta "r-govin N 12 do 14 ur dnevno, medtem ko je samo v Chicagu bilo 30 tisoč | )-či brez dela. Ze prve mesece v 1. 1886 so se stavke vrstile druga za drugo. Tudi v Chicagu je bila napovedana stavka. Organizirali so zborovanje in med najvažnejšimi je bilo zborovanje 1. maja, na katerem je govoril najboljši govornik Spie? Nastopila je policija in streljala v množico, posledica česar so bili štirje mrtvi. Delavske množice so odgovorile s protestnim zborovanjem 4. maja. Na ta dan so se v Chicagu zbrale velike množice delavcev in poslušale govor Spiesa in .Fieldmana. Govornika sta raz- Chicaški junaki so s svojo žrtvijo pokazali vsem izkoriščanim in tlačenim pot v borbo za boljše življenje Iožila pravičnost osemurnega delavnika in ožigosala zverinsko obnašanje policije. Nenadoma je policija obkolila množico in z orožjem v roki vdrla na trg. Vnel se je pretep, sredi hrupa pa je nekdo zagnal v množico granato. Policija je začela streljati in kmalu je na trgu ležalo preko sto ranjenih in mrtvih. Od vseh pripornikov ud jih pridržali osem in začeli proti njim razpravo meseca junija. Razprava je trajala osem tednov. Nihče od obtožencev ni klonil glave pred stražniki delavskega razreda; njihova obramba je biia hud udarec in obtožba kapitalizma. Sedem jih je bilo obsojenih na smrt, končno so zaradi razburjenja prebivalstva pomilostili še dva obtoženca. Ob zori 11. novembra 1886 sp bili Spies. Fiescher, Engel, in Parsons obešeni v zaporih grofije Copck Chicago, medtem ko je Lingg napravil samomor že prej. Chicaški junaki so s svojo žrtvijo pokazali vsem izkoriščanim in tlačenim pot v torbo za boljše življenje. V spomin chicaškdh žrtey je potem Kongres II. internacionale v Parizu 1. 1889 sprejel naslednjo resolucijo: «Določa se velika mednarodna manifestacija. ki bo vsele j določenega dne, se pravi, da bodo hkrati po vseh deželah im vseh mestih na določen dan zahtevali delavci od oblasti, naj st' delovni dan z zakonom omeji na osem ur in da se izpolnijo vsi sklepi mednarodnega kongresa v Parizu.« Delavci naj bi prvič priredili tako manifestacijo 1. maja 1890 in tako se je tudi zgodilo. Po večini takratnih najnaprednejših dežel je delavski razred tega leta prvič proslavljal dan svoje revolucionar ne moči in pregleda svojih borbenih vrst. Na rdečih zastavah demonstrantov so se y prvih letih bleščala gesla: »Zahtevamo osemurni delavnik«. Po nekaterih deželah, kakor na pr. v Avstriji, so zaradi zaostalosti delavskega gibanja razglašali demonstranti gesla francoske revolucije: «EnotnOst. bratstvo, svoboda!« Sele kasneje so to geslo nadomestili konkretnejše, naprednejše politične parole, kakor; «Zahteva«no splošno, enako, neposredno, tajno votivno pravico!« Delavsko gibanje je od leta do leta naraščalo in zbiralo pod zastavami vedno večje šte-vilo demokratičnega naprednega prebivalstva. Od leta 1919, ko so bile ustanovljene komunistične partije po vsem svetu, je postal 1. maj pod njihovim vodstvom dan borbe za osamo-svojiitev delavskega razreda, borbe proti svetovnemu imperializmu in »fen borbe za mir; Taka je še dants vsebina I. maja. vendar je njen poudarek bolj kot kdaj prej na borbi za mir. ki ga danes ogrožajo najbolj in predvsem oni, ki so resnične cilje 1. maja podredili imperialističnim ciljem »sovjet ske« militaristične kaste. PRIMORSKI DNEVNIK i.---------------------- l. maja 1951 ' '.***, p i pp PW. ■■ -.'v"'- «A '±y' ■ » „v<_ Šf J’: NAJLEPŠI PRVI MAJ ,. V TRSTU osvoboditev mesta izpod nacifašistične okupacije V zgodovini Trsta in njegovega delovnega ljudstva ni datumov, ki bi se mogli po svojem pomenu primerjati s 1. majem 1945. Osvoboditev Trsta po jugoslovanskih četah ob sodelovanju oboroženih odporniških enot iiDelavske enotnosti» je ločnica, ki ne prekinja samo žalostne dobe italijanske fašistične okupacije, temveč začenja novo obdobje reševanja tržaškega vprašanja, ki je prisiljeno upoštevati dvoje: prvič, da živi na tem ozemlju strjeno naseljeno slovansko prebivalstvo, da je Trst kot luka in trgovsko mesto produkt zaledja in kot tak nanj navezan ter drugič, da živi v Trstu in na vsem ozemlju ljudstvo, ki je šlo skozi narodnoosvobodilni boj in ki se zaveda, da ima pravico soodločevanja pri lastni usodi. Osvoboditev Trsta prav po jugoslovanski armad i ima tako svoj globoki nacionalni in socialni značaj in prav zaradi tega je začutila italijanska iredentistična in fašistična reakcija potrebo, pred svetovno javnostjo zanikati jugoslovansko osvoboditev Trsta, pred tržaško javnostjo pa jo čimbolj oblatiti. i Ni naš namen ugotavljati, v koliko je italijanski reakciji ta posel uspel, če ji je sploh u-spel. V bežnih orisih hočemo le obuditi spomin na ona zgodovinska dejstva okrog 1. maja, ki so rešilo Trst nacifašistične okupacije in italijanske nadoblasti. # * * Ko je 28. aprila 1945 proti bečeru prejela komanda mesta Trsta radiogramski poziv IX. korpusa Za splošno vstajo v mestu, je bila vstaja pravzaprav že v teku. V noči so bile razorožene velike skupine nemških vojakov in članov CLN, ki so sodelovali z Nemci. Vse bolj rastoči oddelki aDelatvske enotnosti» so tako prišli do potrebnega orožja in izvedli prve napade na cestni blok v Čedasu, na policijske Čolne v Barkovljah itd. Komanda mesta se je zaradi varnosti preselila na Kcdcmkovec. Jutro 30. aprila je bilo deževno. Nemci so se koncentrirali v vojašnicah vzdolž obale med stalnim napredovanjem oddelkov «Delavske enotnostih proti središču mesta. Nemške izgube so velike. V četrtem sektorju je bilo razorožemih kakih 1000 Nemcev, ki so se umikali iz Istre. Oddelek partizanov s Sv. Justa je okupiral mestno hišo. Popoldne so nekatera sektorska poveljstva že razpolagala z motoriziranimi sredstvi, s katerimi so napadala bunkerje. II. sektor je napadal novq univerzo in obkolil grad Sv. Justra. Padla je tudi topniška vojašnica pri Sv. Ivanu. Ob 8. uri zvečer pride vest, da so predstraže IV. armade in IX. korpusa prodrle v mesto na področju I. in II. sektorja. Sovražnik se zagrizeno drži samo še v prosti luki in v Barkovljah. Ob 9. uri pride vest, da so delavci zasedli Lloydav arzenal in ladjedelnico Sv. Marka. V IV. sektorju je padla rižarna in jeklarna. Iz smeri Doline in Bol junca prihaja grmenje topov in regljanje strojnic IV. armade. Bliža se najlepši 1. maj v Trstu. 1. maj zjutraj. Nemci naglo zapuščajo svoje postojanke in se zatekajo v utrjene stavbe v mestu. Bazoviška brigada je preko Opčin prodrla v Rojam. Nemci se še vedno drže v prosti luki. Pristanišče hidroplae nov gori. Nemci se branijo na pomolu Bersaljerjev in v hotelu. EkscelMor. 1 sektor javlja zavzetje radijske postaje. Nemci se skušajo v Barkovljah vkrcati, vendar imajo velike izgube. Pred komando mesta, ki se je med tem preselila k Magdaleni, privozi oklopni avto s polkovnikom IV. armade. To je bil prvi stik med redno jugoslovansko armado in odporniškimi enotami mesta. Jugoslovanski poikovik je obveščen, da se Nemci drže: v gradu Sv. Justa, v sodni palači, v vili Geiringar na Skorklji v stari prosti luki, v vojašnicah v Rocolu in na Montebelu. Cez pol ure so topovi že obstreljevali označene postojanke. Okrog poldne prične zračni napad na nemške splave in ladje v zalivu, ki se kmalu u-maknejo proti Benetkam in se tam predajo zaveznikom. Boji v mestu se nadaljujejo ves dan. Mnogo nemških postojank je uničenih. Sovražnik se brani samo še v sodni palači in na gradu Sv. Justra. 2. maj. Vse mesto je na ali-c ah in spremlja poslednje napade jugoslovanskih čet na preostali postojanki, ki se druga za drugo predasta. Neposredno po zaključenih pogajanjih za predajo posadke pri Sv. Justu pride v mesto skupina novozelandskih tankov in se usmeri k Sv. Justu. Borba za Trst je zaključena po nadčloveških naporih jugoslovanskih enot, ki so v teh bojih izgubile nad 8000 ljudi. Ves Trst pozdravlja osvoboditelje; pozdravlja jih tudi angleški general Freiberg, ki ga komanda osvobojenega mesta sprejme kot dragega vojnega zaveznika. ♦ Danes po ti. letih se tržaški antifašisti s ponosom, spominjamo na dneve, pri katerih smo sodelovali v prepričanju, da bo svoboda trajna in da borno odslej res sami gospodarji lastne usode. Kip »Partizan« (v ozadju) in kip «Ranjenec» pred vhodom v razstavne prostore OP y Ljubljani. Kipa sta delo B, Kalina SAMO SLOVANI KORAKAJO V TRST... 1. maj leta 1945 je v posebni zvezi z zgodovino Trsta, ici so jo to pot «pisali« slovenski in jugoslovanski partizani! Naši boroi go imeli zadnjo dni aprila 1945 — tako rekoč na pragu miru — najtežje boi. je z Nemci; ti so se sicer umikali le korak za korakom, toda partizani so končno zlomili njihov odpor in v noči od 30. aprila na 1. maj 1945 je jugoslovanska vojska osvobodila Trst. vkorakala v mesto in ga zasedla. To zgodovinsko dejstvo ni šlo in ne gre še danes tržaškim in ostalim iredentističnim Italijanom v glavo. Radi bi se znebili te zgodovinske resnice, ker pa to ni mogoče, jo skušajo vsaj zmaličiti ali zmanjšati nje pomen. V zadnjem času se trudijo zgodovinarji, pisatelji, ( «...boltcmlo yli blmi &taintio> ai/iitha^do a ZViebta)} JE RESIGNIRANO ZAPISAL GUARANTOTTI GAMBIN1) Skupina borcev Garibaldijeve brigade na jugoslovanskem oklepnem avtomobilu neposredno po osvoboditvi publicisti. V mislih imamo Fe-derica Pagnacca, ki je spisal knjigo «Momenti di Trieste ln P. A. Quarantottiia Gambini-ja in njegovo pred nekaj tedni natisnjeno delo »Primaveia a Tritste«. — Danes se nočemo spuščati v podrobno oceno teh knjig, omenili jih bomo le v toliko, v kolikor opisujejo zgo. dovineki dan 1. maja 1945. * Sl * Za Fagnacca je meščanstvo v Trstu «v strahu, prijela ga je prava tesnoba irv ostalo je edino upanje, da .bodo v mesto kot prvi vkorakali Anglo-america-ni. ki bi tako onemogočili jugoslovansko zasedbo«. Nadaije navaja, «da visi od nekdaj kot Damoklejev meč slovenska nevarnost, toda medlem ko so sedaj jugoslovanske vojaške siie že na Krasu, Anglosasi kot nalašč le polagoma lezejo. Mnogj tudi sprašujejo, kaj dela tržaški CLN, v katerega so upali, da bo koa ali n£Kl & IsllO*’ INCILJL UIU|J! yck jv- * - j «Lerakica, daj mu nageljček, ( on vedel, da je danes prvi niaI" b;io Le Tedaj je Lenkica, kakor Je ga z, ime, vzela nagelj s svojih prsi J,,enc o®1i molila z dolgo bleščečo roko. NJ zaSadil* pri tem globoko žarele in se $ '***’ pri tem aoiaKnu njene ----------- iz« J(i čisto zmešal glavo. Na m** J v ^ prisotnost duha in sem z nag Jaz sem počasi vzel njen tem dotaknil njene roke. je Cisto zmešal glavo. Na «krb p O1' zdirjal v goščavo ter se taKO "^velU 5 in skupini ljudi na cesti. Se ^ sem dekletu za prekrasni dar• fll iniy Ko sem bil v goščavi na va sraF je vse premislil, me je skoraj P dck>|C tr ga, kar sem storil. Toda druM* fe,nPl. .....................- selib _ kar sem, storil. Toda -- . menda to zelo ugajalo, zakaji ' lju -el, šeren smeh. Nato je družba _■ ^ r.' dokler se ni izgubila visoko P a zato se mi je vtisnila v spom n £ deltuce no. Saj sem tudi nagelj doBU pil0 prvi maj. .,„m raZ^L zv.» Takrat vsega tega še ni sefn se -pij ie še v stari Avstriji. PozneJ^ stari A 0 del, kaj pomeni prvi mal. delavstvo prvega maja ni- ?'■ -e. — Hnnes oraznujen*^. ^oj 0 dr1' )jl , ■sak na kakor ga mi dar.es praži Oborožen oddelek »Delavske enotnosti« na dan 30. aprila koraka skozi Sv. Jakob. Oddelki «Delavske enotnosti« so v zadnjih dneh šteli skoraj 8.000 moz -v - «S"S>'f> In med njimi je bila t mi je - ;r, - . klica sredi zelenih brez, not^ve p*** nageljnov cvet, čeprav me m F blC% p* bil zanjo le ubog pastirček, k -,.ne ž p* Od tistega jutra se Uudl ni,etP v v dolini in tudi same tovarne • To je bil moj prvi Prvl so »i ga upali le najbolj ^“‘tista 1. maja 1951 ZA ALI PBOTI ponovni oborožitvi Nemčije Nov metalurgični kombinat v Sisku «« i^Uonje z Nemčijo in rti ci?1 “Oitarianom kakor tu-anji položaj še vedno go- rožietvfr°p nje"‘ »P^vni oboda h epricani smo lahko, čii 1,Pbnovna oborožitev Nem-srL0 Pomenila za njene kuw POT:ov‘tev bridkih izr cjj' -1 Prejšnjih vojn, Fran-ktiiK6 ^ ■ a samo v zadnjih sto držav- Jkrat napadena, naša drup dvakrat 111 tako tudi VsegL!°^ne d:ržave- Skoraj So n-!frnlte v zabcdni Nemčiji niča ■ ,njeni oborožitvi. Rešit. riJF V2hcdna Nemčija , 1 Igo časa oborožena njene 23 Potrebo vojske, se žvp7o Za. Potrebe Sovjetske irna že n r zahodna Nemčija fcenkr P cllske sile, nima pa je h Vojaških sile ?ovora> da bi nemške albn^? v Okv'ru vojske vokt o8a pak:ta ati evropske ciia) v31 ie Predlagala Fran-atlantu, agala -ie zamisel nje N VOjske- Za sodelova- , neka-tovarne izdelujejo Bosni- so Pili postavljeni lov J1 Predvsem zaradi naspro-L laJ3 anc‘Je, da ne bi ime-ne h; §eneralštaba. enote bijp Posegale 5000 mcž in bi riških ,Užene v sestav ame- tahortnii an§leških divizij. V koj _ Nemčiji pa postavljajo , sodelovanja v vojski nakop-?.!3 pakta Popolno ■aopravnost rocjih- na vseh e- pod Jenih °dni Nemčiji ni navdu-lj. Podpornikov med' vodite-Večina r 6Z.ltih strank in tudi oborna-, udi je proti ponovni >n liči1 Nemčije. Voditelji se h0 T- 50 Proti temu, da bi držav 'a z? Interese drugih med ? ?a - se nemški narod Ke^-j OJ klal in da bi bila obr-i.113 Prizorišče ponovnih lami P Va?i ‘ned velikimi si-tiaroJj ravijo, da mora nemški ti, j v zahodni Nemčiji vide-Bravhp!° tudi druge sile pri-dJramh e vse žrtvovati za »dpiavi?, ®vr°Pe, da n.aj bi se ki ja, ‘ okupacijski stroški, da ^ ? Jtačijo nemški narod, koreni 3 °dstraniti socialne . --- — 'Vv'bu a.'bU'11'JO v korižč’ ^mPijl, ker le te iz-8ap(jc VlZhod za svojo propa- Ijev ?Zuav Posameznih vodite-radi [ ?nih sil se vidi, da bi titp k,?.1 sn‘H obrambno linijo Ufce J Proti vzhodu, to je na ve tak , Pile njihove drža-*ventu? °lj na varnem pred Jopet napadom. Drugi Sta^io, da naj bi bila k?r‘ščen'ed Elb° in Ren°m iz-. irtrelia za obrambne boje. ki tli1- ..^men zadržati sovraž- stanja v itak na vse mile viže vpije o oboroževanju zahoda, imela še en vzrok več in bi lahko s svojim narodom lagala, da se nekdanja Hitlerjeva Nemčija obo-rožuje za ponoven napad na Sovjetsko zvezo skupno z ostalimi zahodnimi silami. Tako bi ji bilo "še v večji meri omogočeno vodenje napadalne in osvajalne politike ped krinko obrambe socializma. To pa ji je treba preprečiti. Položaj v Nemčiji nam dokazuje, da je mogoče rešiti nemško vprašanje samo na miren način, ker le to bo v korist samemu nemškemu narodu in ohranitvi miru. v svetu. V kolikor se na sestanku zunanjih ministrov — če bo prišlo do razgovorov — ne bi našla primerna rešitev, da se vzpostavi enotna, demokratična in neoborožena Nemčija, potem bi gotovo prišlo do sklenitve separatnih mirotonih pogodb. To bi gotovo privedlo do ponovnega oboroževanja zahodne Nemčije, ker bi ji v tem primeru pretila resna nevarnost z vzhoda. JAMAJKA OD KRIŠTOFA KOLUMBA DO DANES avnt0lik0 Vij * ^bratnbna linija. Vodi- ?avna ?h_basa, da se pripravi cbramb . . _______ ______ Vr) Zahodni Nemčiji (Ade-bilaPa 50 mnenja, da naij nemška vojska tako N>h' ki bila zmožna v % Zabod'nih' vojsk sovraž-vBati rzat‘ na Labj in tudi Vic P're'ko nie- V n _.bi ponovna oboro- V j unije negativno vpli- razvoj mednarodnih ?‘r°žij?V (Ž0Prav ona sama o-bi h Vzbodno Nemžijb), ^ttetska zveza, ki že Na jugu Kube v skupim Velikih antilskih otokov leži mali otok Jamajka. Na ta otok — ki je zelo znan po istoimenskem rumu — je stopila noga prvega Evropejca dne 5. maja leta 1494, ko se je Krištof Kolumb izkrcal s svojo posadko med enim izmed svojih potovanj. Kolumb je otok znova obiskal 22. julija istega leta. Dcčim -e je bil prvič izkrcal na vzhodni obali, je tokrat stopil na kopno na zapadnem delu otoka. Kolumbov sin Fernandez je svojih spominih napisal tole o otoku: «Zemlja s krasnim razgledom in zelo rodovitna; ima odlična pristanišča in celotno obalo'polno prebivalstva.)) Najprej so se domačini upirali Spancem, a ti so jih z orožjem, «ki je bruhalo ogenj)), ktnalu ukrotili ter pričeli z nji mr trgovati. Zadnji obisk je Kolumb napravil na tem otoku leta 1503. po porazu, ki ga je foil dbživel v Veragui. Vendar se ni izkrcal, ker niso bili nameni domačinov preveč naklonjeni njemu in Spancem. Leta 150.9. se je na Jamajko izkrcala močna španska posadka a stotnikom Esquivelom na čelu in pričela graditi prvo evropejsko naselbino v* tem kraju. Nasledinjega leta je bilo mesto Sevilla Nueva že zgrajeno in je imelo poleg številnih palač tudi gledlališče, katedralo in samostan. Leta 1554. so francoski morski roparji mesto porušili. Nje- SiMi cmMhklh otokov *nske Pionirke Tatjana, Neva, Tanja in Nora, ki jih boste kmalu videli v Avditoriju no mesto je prevzela Villa de la Vega, ki je bila ustanovljena komaj deset let prej in ki je bila na varnem pred napadi morskih roparjev. Od tega leta dialje so skušali tako angleški kot francoski morski roparji iztrgati otok iz španskih rok v imenu svojih vlad; to se je deloma posrečilo Angležem leta 1665, Spanci sc bili potolčeni tako na kopnem kot na morju. Središče otoka je sedaj postal Port Royal. kjer je nastalo tudi zbirališče roparskih ladij. Po izgonu Spancev so si morali Angleži lastiti oiok s Francozi. ki ao neprenehoma spletkarili, da bi ta postal njihov. Leta 1702. so angleški oddelki premagali pri Sveti Marti Francoze in tako postali edini gospodarji otoka, kar so še danes. Petnajst let pozneje se je pričel tud-i semikaj uvoz črncev — sužnjev iz Srednje Afrike; ti So kmalu nadomestili pri vseh delih domačine, kateri so skoraj izumrli. Leta 1838. je bilo suženjstvo odpravljeno in. štiri leta pozneje so bili črnci priznani kot svobodni in enakopravni državljani an-g-leške kolonije. Ker pa so se diskriminacije proti njim še vedno vršile, so se leta 1865. v Morant Bavu uprli in uspelo jim je, da so bili sprejeti v vlado. Ta je danes sestavljena iz guvernerja in Državnega sveta, ki sestoji iz desetih članov; pet jih je izvoljenih od Predstavniške zSornice, pet pa jih imenuje guverner. Predstavniška zbornica šteje dvaintrideset članov, ki so izvoljeni s splošno volilno pravico za dobo petih let. Poleg te obstaja še Senat ali Druga zbornica, ki je sestavljena iz petnajstih članov. Prestolnica kolonije je JKing-ston, ki je v bližini starega mesta Por Royal, katero je bilo porušeno zaradi potresa. Mesto rti;a dobro pristanišče in letališče. Ima 112.000 prebivalcev. je olepšano z mnogimi parka in odličnimi hoteli, kjer preživljajo ameriški milijonarji svoj \veck-end. Druga važna mesta so Spa-nish Town (12.000 prebivalcev), Porto S. Antonio (5.500 prebivalcev) in Montego Bay (11 tisoč 500 prebivalcev). tretjina pa je katoliške \ />-j-iapovedi. Jamajka, ki meri-11.424 kv. km, ima po zadnjih ugotovitvah Okrog 1,340.000 prebivalcev. Čeprav je večina prebivalstva sestavljena iz črncev (77 odstotkov), je najbolj razvit m najbolj civiliziran otok v antilski s-kupini. Ostalo prebivalstvo je sestavljeno iz 260.000 mešancev, iz 18.000 Indijcev (Azijčev), ki so povečini trgovci, in sedem tisoč Kitajcev, ki imajo pravcat monopol nad drogerijami in podobnimi trgovinami. Evropejcev je Okrog petnajst tiboč, ostalih domačinov pa osemnajst tisoč. Otok je hribovit in zelo bogat z vodami. Od enega do drugega dela otoka vodijo široke avtomobilske ceste, skozi doline, na pobočjih gora in povsod, kjer stoje človeške naselbine. Hiše domačinov niso razkošne, a so okusno opremljene in v njih se tujec prav doibro počuti. Velike plantaže so povečini last velikih gospodarskih ameriških družb. V preteklosti so na njih gojili mnogo banan, ..................... katerih vrednost izvoza je presegala d,va' milijona funtov šterlingov na leto. Dane- pa se je njihov pridelek zmanjšal na tretjino. Sladkorni trs gojijo na 36.000 hektarih; pridelek presega dva milijona stotov letno. Tretji vežni pridelek je kava. katero pridelujejo na 5000 hektarih. Zelo razvito je tudi sadjarstvo. Med najvažnejše sadjarske pridelke spadajo pomaranče, pompelme in kot že povedano banane. Tudi živinoreja je na Jamajki razširjena. Gove.ie živine je tu 225.000 glav. prašičev je 220 tisoč, oslov 50.000, mezgov 25 tisoč, konjev 14.000, ovac pa 13.000 glav. Vrednost uvoza presega vrednost izvoza. Leta 1948. so vozili različnega blaga z- 19 milijonov 700 tisoč fu’ f v šterlingov. izvozili pa komaj za 11, 400.000 funtov. Jamajka je na -redi poti med ZDA in Panamskim prekopom, zato tamkaj pristajajo številne ladje, ki pripeljejo velike število tujcev — turistov, ki pustijo na otoku obilo denarja, pospešujoč na ta način blagostanje domačinov. KONCERTNA SEZONA V "VERDIJU" Spominski koncert za 150-letnico gledališča Verdi in prvi simfonični koncert Prej «oiicialen» kakor muzi- I lepi višini, kar je v veliki me-kalno zanimiv operni spored I ri tudi zasluga izvrstnega di-je preteklo soboto privabil v rigenta Armanda La Rosa Pa-gledališče «Verdi)> številno ob- rodija. Moramo pa izraziti svo- činstvo. da proslavi 150-letnico obstoja gledališča. Koncert je s precej dolgoveznim in malo jedrnatim govorom uvedel prof, Rutteri, ki seveda ni pozabil naglasiti pomena gledališča kot «trdnjave» italijanske kulture. Ker je občinstvo predolg govor precej zdolgočasil in je pričelo godrnjati, je moral govornik kar na kratko zaključiti Svoj govor. Orkester tržaške Filharmonije, ki ga je dirigiral odlični italijanski dirigent Armando La Rosa Parodi. je izvajal samostojno štiri dela. Najprej uverturo k operi «Ginevra di Scozia«, ki jo je 1. 1801 za otvoritev tržaškega' gledališča «Ver-di». ki se je takrat imenovalo »Teatro nuovo», napisal bavarski skladatelj Simon Mayr in ki muzikalno ne pomeni dosti, dalje Rossinijevo uverturo k operi «Semiramide» in overtu-ri k Verdijevima operama «StiiffeIio» in »Sicilijanske večernice)). Prva je v toliko zanimiva, ker jo je napisal slavni mojster za tržaško gledališče, druga, ki je muzikalno pomembnejša. pa je običajno na sporedu koncertov, s katerimi se skuša dvigniti patriotična zavest poslušalstva, Verdija, t. j. tistih italijansl skladateljev, ki so v prvi deloma tudi v drugi polov 19. stol s svojimi deli obv dali operna gledališča. < remljavi orkestra tržaške I harmonije so nastopili solis sopranistki Dolores Wilson Maria Callas, tenorist T Schipa ter basist Mario To masini. Koloraturna soprani dijevi operi «Rigoletto»,. prijeten glas. mestoma se čuti pomanjkanje izdela posameznih fraz, kar pa ne moti podajanja v celoti. Pevka iz. rednih glasovnih kvalitet je sopranistka Maria Callas. ki je zlasti z arijami iz Verdijevih oper «Aida» in «Traviata» pokazala ogromno silo muzikalnega izraza in sijajno tehniko. Mezzcsopransko barvan glas pevke, katera lepo učinkuje tudj s svojo zunanjo po-javo, je izredno obsežen in z njim plastično oblikuje dra-matska mesta, obenem pa je sposobna tudi koloraturnega fraziranja v najvišjih -legah. Tržaški basist Mario Tommasi-ni, ki je menda najkvalitetnejši domačin — solist, je moral vsled nenadne indisponiranosti v drugem delu koncerta odstopiti .Tenorist Tito Schipa pa bi pravzaprav lahko stopil v pokoj, ker mu leta ne dopuščajo, da bi še nadalje ohranil nedotaknjeno kvaliteto svojega glasu. Moramo pa priznati, da kljub svojim šestim križem še vedno dostojno in mestoma celo izvrstno interpretira svoje komade. Celotna izvedba je bila ua .je začudenje, da nj spominski tržaški koncert dirigiral domačin in da niso povabili k sodelovanju še druge domače izvrstne soliste, ki bi nedvomno dostojno 'zastopali tržaško mesto. * * * V torek 24. aprila smo pod vodstvom dirigenta Luigija Tcffola poslušal; prvi simfonični koncert letošnje pomladanske sezone .Bogat spored je v prvem delu obsegal Tarti- nijev koncert za oboe, rogove in godalni orkester, katerega smo že slišali ta mesec na sporedu III .popularnega simfoničnega in Beethovnov violinski koncert v D-duru. pri katerem je sodeloval holandski violinist Hermann Krebbers. Mladi violinist je v svoji igri pokazal lepo izdelano tehniko in pravilno pojmovanje klasičnega sloga. Njegova izvedba je za tukajšnjo publiko izzvenela morda nekoliko mrzlo, ne smemo pa pozabiti, da so ocenjevanja izvedb Beethovnovih del v našem mestu včasih ne- koliko problematična in marsikdaj ne upoštevajo dovolj skladateljevega stila. V drugem delu koncerta pa so bila na sporedu krajša dela; Brahmsova «Tragična uvertura« op. 81. legenda «Kikirr.o-ra» op. 63 ruskega skladatelja Aiiatola Ljadova ter Ravelov koreografski poem «La Valse«. V izvedbah vseh del je dirigent Luigi Toflolo pokazal veliko tehnično sigurnost in globok muzikalni čut ter se je potrudil, da iz vseh del izlušči njihove značilnosti. Posebno lepo je izzvenel Tartinijev koncert in barvita «Kikimora» Anatola Ljadova. Orkester tržaške Filharmonije se je kakor vedno pred-tavil kot odlično’uglašen ansambel, ki verno sledi vsakemu dirigentovemu impulzu. — r (Zaradi pomanjkanja prostora smo bili primorani objaviti aorvji poročili s precejšnjo zamudo.) Katic lili 11 I I I * GLAVNICA rti K S T Ul. F. Crispi 15 Telefon 95214 Ulil MIZARSKA DELAVNICA • » MIHELJ JOŽE m TRST llIliJIiiiiniiiMiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiliiiiilliiiiiiiriuiiiiiiiiiiiii lililll bp^toimnn vbnhoobbtnti n lililllllllllllllll i/j/iV- Ul. Polonio 3 bhrt tlela po ugodnih cenah • • • t V astronomski opazovalnici manchestrske univerze nadzorujejo nebo tudi podnevi. Ker v tem primeru vsa sredstva, ki jih imamo na razpolago za opazovanje nožnega neba odpovedo, uporabljajo radar. Prav z njegovo pomočjo so lani odkrili nekaj zelo zanimivega, kar predstavlja morda eno največjih presenečenj a-stronomije v zadnjem' času. Od 1. maja do 4. julija, dolgih 65 dni. se je lansko leto Zemlja gibala skozi roj meteoritov, ki so prihajali s tiste strani nebla. kjer se -nahaja šonce. Zaradi tega so jih seveda lahko opazovali samo po-cnevi. Število teh meteoritov je bilo neverjetno veliko, večje kakor kdaj koli doslej. V prvih Uradna veroizpoved je angii- 54 dneh opazovanja so jih ugo-kanska, vendar vlada popolna tovili vsako uro najmanj 20, svoboda v tem pogledu. Prote- nemalokrat pa celo 80 in v eč. stanli tvorijo dve tretjini c e- Zanimivo je tudi to. da so bili letnega prebivalstva; ostala | meteorji raztreseni y zelo ve- Opacovali so tein času je likam prostoru, jih 65 dni in v Zemlja prevali,ia šestino svoje poti okoli Sonca, ali skoraj 2 milijona km, predno se je prebila skozi njihov roj. Radar se je torej' tudi v astronomiji dobro obnesel in vse kaže, da bomo z njegovo pomočjo še marsikaj novega zve. deli. O Radijskih naročnikov, ljudi, ki imajo dvoj radijski sprejemnik, je v nekaterih državah prav lepo število. Na Švedskem n. pr. 2 milij, tako da pride na 100 prebivalcev kar 29,3 radijskih aparatov. Za druge države prinašamo podatke v obliki razpredelnice; Sprejemu. Stev. nalOOpreb. naroč■ Anglija 22,6 11,266.000 SVtca 20,8 945.000 Cehoslbvaska 17 2,077.000 Holandija 16.1 1,573.000 Francij® 14,5 6,063.000 Belgija 14,5 1,217.000 Madžarska 5 470.000 Italija 4.7 2,204.000 poljska 3,7 903.000 O Prvo televizijsko predavanje na svetu je imel dr. Thomas E. Allibone, ki je štiri leta delal v znanem- angleškem' laboratoriju Cavendishu in je med vojno skupno 2 drugimi znanstveniki sodeloval pr! a-tomakih raziskovanjih v Kaliforniji. Dr. Allibone je v ent izmed rednih televizijskih oddaj, ki jih BBC (Rritish Broad-casting Corporation) prenaša iz Londona, govoril o atomski ene-rgiji. Na razpolago je imel vsa sredstva, ki jih pozna televizija in je prav lepo s poskusi pokazal to, kar je razlagal. Prenos je izredno dobro uspel. [četrtem letu osvob Č*ll‘to let° osvobodil- crknil s tistim posebnim grozlji- «Eeee...» je zategnil človek, ki Njegove svetlosinje, malce iz- meša? Ha, glej ga, kaj ti on vse potem, kaj misliš kaj je bilo po- la. .. Setrl° leto osvobodil- Širokih^ hribovska cesta, &k'h • Serpentinah ter Jb? aoiino"J?"obno v|ie ^ ? Sj^tov ' Je bila tega sončne-Dr pririni H« ........... '“tna. -.jh^ehpoldneva pusta ih*' tfl^emikaiZ?°1 po "jej se je &Sot n ti-tih osamel kmečki o ža niih kmetje p°-I »i -n°ja Pu, odvažanje hlev- t! VD> ves ? koš je bh od n sestrartaZan’ za"emarjen tfti VUvrn. lisast konj. BU 2 »^obešen, da se je S 'tst . e z enh ' da se Je s & malone doti- V>8terdlako Poraščene mrša- o je privzdigo- » Sp C mi od ^v8ustovsk°nmaj premikal % 11 bto e tisto \ sonce mu -ie i' hr»nii v hu° m°£i» ki jo jSj j sebi za najtežje ®n)Sumaz^6asi na ««* ‘opotai t koplU je »"sr™ s™”' ki Je kot “ac, •UjVi■'Vsa nV|”em' živalmi Ja|a vus ..."jeitova Se to spodobi r .. en« 'MS nečpRj Pojava fc '8» "ega | nečesa groteskne- !| Srbelo 5e ?en"m ?elo tra-^ r • ’ kakor da sp crknil s tistim posebnim grozljivim rezgetom, ki z njimi konji naznanjajo svoj bližnji konec. Nič takega se ni zgodilo. Žival je brezčutno in vdano vlekla svoj voz naprej, bržkone čudeč sc v svojih konjskih možganih, kako da še živi. Razbeljeno sonce je žgalo vse bolj strupeno. Bela bleščeča cesta je utrujala oči ter pekla v noge. V zraku je plaval nek zoprn duh po razgretem prahu, suhi travi in uvelem zelenju. Globoko spodaj je bila dolina, tako skrivnostno tiha, da je človeka od časa do časa popadla potajena groza. Iz nje je bilo slišati šumenje divje, prešerne rečice, ki se vsa neugnana hlastno zaganja proti zapadu. Voz se je osamljeno ropotajoč vse bolj pogrezal; vztrajno se je približeval mostu, kjer cesta steče ravna vštric z redico in se kmalu izgubi v črnih smrekovih gozdovih na vzhodni strani doline. Prav tam, kjer za vedno zapusti golo, tako neusmiljeno ožgano področje, stoji ob njej stara zakrpana, od dima okajena kmečka bajta. Bržčas ne bo nihče nikoli izvedel, kdo in kdaj jo je bil zagnal ter treščil v to nevljudno sampto. Krog nje ni za deset prgišč zemlje. En sam človek bi se «Eeee...» je zategnil človek, ki je držal konja za povodec. Žival se je ustavila ter nekajkrat zasopla. Človek, širokopleč, srednje velik s krepkim vratom, je nekaj hipov obstal kot bi okleval. Negibno je zastrmel proti cesti. Poteze njegovega širokega zdravega kmečkega obraza so otrpnile v izrazu neke skrajno mučne napetosti, ki spominja na zabuhlost in so izdajale zaskrbljenost, nemir, tesnobo. Stal je pred težko odločitvijo, katere posledic nikakor ni mogel predvidevati in je zaradi tega hudo okleval. Slo je za življenje ali smrt njega samega in še dveh, Globoko je srknil zrak skozi razširjene nosnice ter ga počasi zopet sprostil. Se malce je postal, potem je z nerodnim zadržanim korakom stopil v bajto. Cez minuto ali dve se je zopet pokazal, to pot v spremstvu drobnega, kakih 70 let starega, po videzu jiodeč zelo živahnega mo-žička ter mladega na oko zalega dekleta, svetlorjavih- veselih oči. Dekle se je obrnilo k prišlecu: »Praviš, da je hudo ranjen?« «Tako je«, je kratko odvrnil. «Le poglej, če se hočeš prepričati. Od bolečin skoraj ne govori.« Vzdihnil je pol od sočutja do ranjenca, pol do sebe, ker si je. bil svest ne mogel na njej prerediti. Tu se hudega položaja, v katerem se je voz ustavil. [ je tudi sam nahajal. Njegove svetlosinje, malce izbuljene oči, so bile vlažne in lesketajoče od močne notranje vznemirjenosti. Težko je krotil v sebi tesnobno nestrpnost, ki ga je razganjala. Pričakujoče je pogledoval v dekle, le to je imelo občutek kot bi vanjo buljil na smrt prestrašeni vol ter jo nemo prosjačil za pomoč. «Sarr.a vidiš, da tako ne moremo naprej! Pri vas. naj ostane! Skrijte ga nekam pod stopnišče... Morda v seno... Kamor si bodi! Ne bodo ga našli! Nemara jih pa k vam niti ne bo. Kako misliš? Povej!« Pri tem je venomer, gledal proti gozdu, kjer je vanj izginjala cesta. Ob sami misli, da bi se zd*aj utegnile na njej pojaviti tiste strašne sivozelene postave z jeklenimi čeladami, se je ves tresel. Vsega bi bilo konec. Drobni, stari možič, ki je ves čas brez besede stal za dekletovim hrbtom, se je naenkrat silovito vznemiril. Hote! je nekaj ziniti, pa ni mogel do sape. Stara, uvela koža na njemu je bila čudovito razgibana, nategovala se je in spet krčila, se gubala in se napenjala. Spodnja čeljust mu je za spoznanje skočila naprej. Drobni očesci sta se mu črno iskrili od zadrževanega besa, Z ihtavo odločnostjo je odrinil dekle. »Fant, si pri pravi, ali se ti meša? Ha, glej ga, kaj ti on vse ne žlobudra! Povem ti pa, da ne boš tu prav ničesar odpravil.« Njegov visoki, hrapavi glasek je bil poln ogorčenosti in neke nepristne, ponarejene zaničljivosti. V tem je bil opazil, kako se prišlec ves čas obrača samo proti dekletu, kakor da bi bila ona tu gospodar. To ga je še bolj razkačilo. «Kaj pa buljiš ves čas v punco? Misliš, da ti bo baba pomagala? Se enkrat ti povem: ne bo niči V tej bajti ukažem jaz! Jaz sem tu gospodar, da boš vedel!« Ves divji je zavreščal na dekle: «Marš v bajto! Poberi se! Tu nimaš kaj iskati!« Dekle pa je kazalo, da se za to ne zmeni kdo ve kako. Starec se je spet obrnil k onemu drugemu in pomenljivo zapičil vanj svoje oči. «Ti, povej, si poznal mlinarja Boštjana? Ne? Ga nisi poznal? No, nič ne de. Povem ti vseeno, poslušaj! Njegov mlin je stal nedaleč od tu, kak streljaj pred vasjo. Nekega dne, ni dolgo tega, so tudi k njemu pripeljali dva. Eden je imel prebita oba kolka. Drugemu so krogle navrtale lobanjo, da ga je pri priči zapustila vsa pamet. Boštjan, ta dobra duša ju je vzel, ker so mu govorili — vzemi ju, dobro ju skrij, ne bodo jih našli. In potem, kaj misliš kaj je bilo potem?« Starček je postajal bolj in bolj razburjen. Čudno je širil svoje oči in stiskal drobne prstke. Na vso moč je lovil sapo. »Ne veš? Kakopak, od kje bi vedel, saj ga nisi poznal! Jaz pa, dokler bom živ ne pozabim tistega prekletega jutra. Prišli so in našli oba, ker je tisti z razbito glavo tulil kot junec. Kar je bilo v bajti živega so pobili, bajto pa zažgali. Se pred tem so Boštjanu in njegovi ženi Fanici odsekali glavo ter ju slekli do nagega. Njeno glavo so postavili na njegovo telo, njegovo pa na njeno. Potem so se režali in režali kot hudiči«. Zgrabil se je z obema rokama za glavo ter si jo stisnil med pesti. «Preden so odšli, so vrgli obe glavi volčjaku, hudičevi zverini, ki so jo bili privlekli s seboj, da bi iskala ljudi. V nočeh, ko ne morem ujeti sna, se mi zdi, da spet čujem tisti strašni krik, krik zapirajočih se čeljusti, ko je prekleta žival šavsnila ter strla s svojimi čekani okrvavljeni glavi«. Divje je zaklel. Težko bi bil kdo uganil, če zaradi tega kar je ravnokar povedal ali zato, ker ga je ta rdečevrati vsiljivec s svojim ranjencem izpostavljal povsem podobni nevarnosti. (Nadaljevanje sledi) (ŠbiiPSir® 4E £3 f+i fi/p/i ti‘i n n j e liiantnza ctiiifinhiilt ItiitjfU', hnuitrVitiih itn/rim* tv‘i lilvprrihtva ha NkV, KRZNENI PLAŠČ TRST. Ul. 30. oktobra št. 11, tel. 29374 IVAN DOLES izdeluje in popravlja aktovke TRST - UL. G. GOZZ1 št. I, vogal Ul. Pauliana Prodam ŠIVALNE STROJE in ŠTEDILNIKE Maslov url uprav/ llatm podjetniki Deske smre kope, mace-i i ■ - ■ move in trdih kmetovalci • lesov, trame vezane plošče, furnir, parkete in drva nudi najugodneje i IR SI viale Soimino 24 Tel. 90441 Tvrdka zalogi električnih štedilnikov Jedilni pribor, namizno steklenir.-o, servise iz stekla, porcelana in keramike, kuhinjske tehtnice, električne likalnike, plinske peči za peko «REKOFIX» itd. Vse za dom, menze, gostilne in bare. TRST- Trg S. Giovanni št 1. 7^6i6WxA*U Ut tubUUou uAod ADRIA EXPRESS Ul. F. Savero 5 b Telefon 29-243 TRST 1/ft r i 1 P* Včeraj ob 19. uri je bil zračr.-i V l\ l" Im I Pri*'*4^ 765.56 mm, s tendenco J IV Ll VI L nafaščamja, temperatura 15.3, najvišja med dnevom 17.4, najnižja 11.6, Vlažnost 62 odst., veter 8 km iz zahoda-severozahoda, nebo 7/10 pokrito, morje rahlo vzvalovano, vidljivost 25.000 m, temperatura morja 15.2. Za danes “predvideva vremenska napoved lepo i n sončno vreme. STRAN 6 ZADNJA POROČILA 1. MAJA 1951 ililillilMIi lis is ‘fihjij i •Mminiii ulil P’ I I i Tišina pred viharjem na fronti pred Seulom? Pregrupacija kitajskih Povečana letalska čet ? • Umik delavnost ob sil OZN lepšem pri Inje vremenu KOREJSKA FRONTA, 30. — Poročilo vil. armade pravi, da so večje skupine čet združenega poveljstva, ki so izvajale na zahodnem delu fronte nasilne izvidniške akcie, »naletela samo na zmeren odipor sovražnika južno od Uijongbuja«. Z osrednjega bojišča ne poročajo o nobenem stiku z nasprotnikom,. Južno-vzhodno od mesta Inje so tri kitajski bataljoni z napadom prisilili oddelke OZN. da so se umaknili približno za en kilometer. Na fronti pred Seulom torej še vedno traja nepričakovan mir, ki ja zavladal predi dvema dnevoma. Združeno poveljstvo poskuša s patruljnimi in izvid-niškimi akcijami dognati vzrok. Postavlja se vprašanje, ali se onkraj fronte morda ne vrši pregTupacjja kitajskih in severnokorejskih sij za napad na drugem sektorju. Menijo, da bi s tem hoteli doseči, da bi čete OZN oslabile svojo fronto pred Seulom, kar bi olajšalo zavzetje južnokorejske prestolnice. Zboljšanje vremena dovoljuje zadnje dni večjo letalsko delavnost. Danes pomoči so letala V. letalske armade izvršila preko 1000 napadov na močne kitajske avtokolone v zaledju fronte. Poročilo pravi, da je bilo uničenih ali teže poškodovanih vsaj 220 kamionov. Londonski list «Observer» pravi, da bo Anglija v kratkem zaprla šest svojih konzulatov na Kitajskem Uradna bilanca gibraltarske eksplozije LONDON, 30. — Uradno poročilo pravi, da je pri eksplo- ziji ladje «Bedenham» v gibral-tarskem pristanišču .zgubilo življenje osem oseb, dve pogrešajo (med njimi poveljnika gasilcev gibraltarskega arzenala) 233 pa je ranjenih, med njimi 33 hudo. Tramvaj £0 hm na ovinhu 139 ranjenih, 31 hudo DUNAJ, 30. — Zaradi iztir. jenja tramvaja v nekem dunaj. skem predmestju je bilo ranje. nih 139 oseb, od katerih je 24 v bolnici na robu med življenjem in smrtjo. Tramvaj je za. radi okvare na zavorah zavozil v ovinek z brzino 60 km na uro; voz in obe prikolici je sredobežna sila vrgl,a s tira in jih prevrnila. Poškodovana je tudi bližnja hiša, ob katero je zadel tramvajski voz. Konferenca atomskih strokovnjakov LONDON, 30, — V Harwellu se je danes začela konferenca angleških, ameriških in kanadskih atomskih strokovnjakov, Predvsem bodo razpravljali o aparatih in instrumentih, ki jih uporabljajo pri atomskem delu. To je tretja mednarodna konferenca te vrste; prva je bila maja 1949 v Oak Ridgeju v ZDA, druga pa marca 1950 v Chark Riverju v Kanadi, ffiSKSSSSliffiiSISSMiii Elektronski stroj za določanje raka CLEVELAND. 30. *—■ Ameriško društvo «Association for Cancer Research* naznanja, da bo kmalu izdelan elektronski stroj, precej podoben elektronskim računskim strojem, s katerim bo mogoče ugotavljati rakaste celice. Z enim takim strojem, pravijo, bi mogli pregledati 24.000 ljudi na leto. U-gotavljanja rakastih celic ob začetku njihove tvorbe, ko so z drugimi sredstvi še neugotovljive, bi znatno povečalo možnosti ozdravitve. Truman predložil kongresu vojaški proračun ZDA Novi proračun je za 13 milijard večji od lanskega in znaša 60 milijard dolarjev - V sredo pred kongresom resolucija o mirovni ponudbi Rusiji VVASHINGTON, 30. — Pred. sednik Truman je danes pred. ložil kongresu vojaški proračun za proračunsko leto, ki se začne z julijem. Proračun je za približno 13 milijard dolarjev večji od lanskega in znaša 60 milijard. Za nabavo materiala je določenih 34,7 milijard, od tega za letalstvo 14.5 milijard. V- poslanici ki spremlja predlog proračuna, pravi predsednik, da bodo proračunska sred. stva omogočala opremo in vzdrževanje 18 divizij in spremljajočih oddelkov; vojna mornarica bo imela v službi 1161 enot, mornariška pehota («marines») pa bo dosegla skupno moč dveh divizij, tetal. stvo, pravi Truman, «bo nadaljevalo svoj napor, da doseže predvideno moč 95 letalskih oddelkov v polni pripravlje. nosti*. Truman poziva kongres, naj proračun kar najhitreje odobri, in pravi, da je proračun za 1951-52 »del celotnega načrta, ki naj omogoči nam in drugim svobodnim državam, da svet rešimo nove, še strašnejše vojne*. Truman pravi nato, da je glavna nevarnost, ki danes ogroža svet, v sovjetskem oboroževanju «daleč preko pametnih meja, potrebnih za obramr bo», in zatrjuje, da je »napad na Koreji samo ena faza v kremeljski strategiji za zavoje-vanje nadvlade nad' svetom*. Kongres bo v sredo glasoval o resoluciji, ki jo je predložil politični odbor in ki predlaga direkfna pogajanja z ZSSR, da se ohrani mir. Druga resolucija odobrava ameriško pomoč Jugoslaviji. Na letni skupščini ameriške trgovske zbornice je Acheson razložil stališče ameriške zunanje politike; r Bjapjiinii: SE PET DNI Pred tekmo Jugoslavija-Italija Forma nekaterih igralcev zadovoljiva Dokončne jasnosti še ni Za nogometno tekmo, ki bo v nedeljo v Milanu, vlada V vsej državi velikansko zanimanje. Jugoslovani so se resno pripravili na fo tekmo, saj imajo dolžnost, da omilijo bilanco dosedanjih tekem proti italijanski reprezentanci. Jugoslavija in Italija sta namreč med' seboj igrali trikrat; vedno je zmagala italijanska enajstorica; razmerje golov je 8 : 2, Ro vojni obe državi nista jmeli večjih nogometnih stikov. Ža tekmo s Francijo (v Florenci) je jugoslovanska reprezentanca igrala v Rimu proti Laziu z izidom 0:0. Za neodločen izid je bila kriva trud-nost. Povratno tekmo v Beogradu je Lazio izgubil z 8 : 1, kmalu nato pa je igral v Zagrebu neodločeno z Dinamom. Na svoji turneji po Italiji je Dinamo premagal Torino z 2 : 1 in igral neodločeno z Brescio. Ako prištejemo k tem tekmam še znano uspešno gostovanje jugoslovanskih juniorjev na mednarodnem turnirju v Viareggiu, smo našteli prav vsa povojna srečanja. * * # Rezultati sedmega kola prve jugoslovanske lige so taki: Partizan - Vojvodina 1:1 Mačva - Dinamo 0:1 Lokomotiva - Crvena zvez. 1:3 Hajduk - Napredak 5:1 Borac - Sarajevo H Spartak - B.S.K. 0:1 Tokrat je največji podvig napravila novosadska Vojvodina, ki je v Beogradu odvzela Partizanu točko, a bi lahko tudi zmagala. Ako se spomnimo ,na njen uspeh prejšnji teden nad Hajdukom in odličen odpor državni reprezentanci, lahko skoraj sklepamo, da je Vojvodina na najboljši poti, da postane peta velika jugoslovanska enajstorica. Delno presenečenje jc zmaga BSK nad Spartakom v Subotici; Beograjčani so dosegli svojo prvo zmago letošnjega prvenstva prav na tujem igrišču. Crvena zvezda 12 točk, Partizan 10, Hajduk 10, Vojvodina 9, Sarajevo 7, Borac 6, Lokomotiva 4, B.S.K. 4, Spartak 4, Mačva 3 in Napredak 2. * * * Nedeljska igra kandidatov za državno reprezentanco: vratar BEARA je bil sigurnejši kot na zadnjih tekmah, čeprav ni bil preveč zaposlen. Iste odlike je pokazal tudi ŠOŠTARIČ. — STANKOVIČ je igral solidno, a ni bil v svoji najboljši formi. Zameri se mu lahko, da ni držal svojega krila. MITIČ je popolnoma opravičil svoj sloves, odlično se je ujemal z Ogjnja-novim in dobro streljal. PALFI in DJAJIC nista igrala kot pti-tiče reprezentantoma. Slabo sta krila zvezi in pogosto preveč kombinirala in sta glavna krivca. da je igra Crvene zvezde bila počasna. OZEGOVIC je igral taktično slabo; čuval je Ogn Janova, ne pa tudi prostor desnega krila, ki je bil pogosto prazen. To ie pripomoglo Mitiču, da je lahko neovirano zabil gol. RAJKOV je še enkrat bil najboljši jugoslovanski igralec na krilu: bil je stalno nevaren. SENČAR je igral izpod svoje forme. Nekajkrat je močno in dobro streljal, kar je prineslo Dinamu zmago, kajti z enim svojih strelov je dal edini gol tekme proti Mačvi. WOELFL je bil zelo dober, igral je zelo precizno, odlično streljal, tako z glavo, kot z nogama. BOBEK včeraj ni mogel pokazati svoje vrednosti, ker so njegovi tovariši iz Partizana bi. li slabi. OGNJANOV je bil na mestu desnega krila zelo dober, brez dvoma najboljši igralec svoje ekipe. HORVAT je bil kot vedno soliden, COLIC je igral borbeno in požrtvovalno, vendar z vsemi svojimi starimi napakami. ZEBEC je bil v začetku igre poškodovan in je moral zapustiti igrišče. Ne ve se še, ali je njegova poškodba težjega značaja. ali ne. VUKAS je bjl okreten, dobro je driblal in pokazal tudi dobro kondicijo. ANTIČ in SPAJIC prav tako spadata med one, ki so v nedeljo igrali dobro. MILANO, 39. — Nogometna federacija je poklicala na skupni trening, ki bo 2. maja v Varese, 16 igralcev: Cappello in Cervellati (Bologna), Cervato in Pandoltini (Fiorentina), Giovannini (Inter- nazionale), Silvestri, Burini, To-gnon in Annovazzi ’ (Milan), Ca-sari in Amadei (Napoli), Gei (Sampdoria), Boniperti in Mari (Juventus), Antonazzi in Sentimenti IV (Lazio). * * * BEOGRAD, 30. — V prvi etapi kolesarske dirke Zagreb - Beograd je zmagal član zagrebškega Dinama Strain, ki je v zaključnem sprintu premagal Petroviča in Fontanota iz Trsta. Tekmovali so na progi Zagreb - Slavonski brod. Kljub nasprotnemu vetru so dirkači dosegli Visoko povprečno brzino (preko 37 km). Cas prve trojice: 5 ur 11’56”. * * * Mednarodno smučarsko tekmo na Kaninu, ki bi morala biti v nedeljo, so zaradi slabih vremenskih prilik odpovedali; bo šele prihodnje leto. ' ŽE OBIČAJNO PRESENEČENJE j Lahka atletika Pirnn-Arrigoni 2:1 (0:0) Ze pred nekaj časa smo ugo-tovili, da Arrigoni ne igra tako, kot smo bili vajeni; nedelj, ska tekma je to samo potrdila. S porazom proti Piranu je Ar-rigoniju za leto dni ušel naslov prvaka. Kandidata za prvo mesto sta torej samo še dva: najresnejši je Montebello, nekaj manj možnosti pa ima Piran. Povrnimo se na nedeljsko tekmo, ki je razočarala številno občinstvo; bila je kot vsa. ka taka odločilna tekma polna borbenosti in previdnosti, manjkalo pa ji je tehničnih fines. Zmaga se je nasmehnila ekipi, ki je bolje uporabila svoje sile, ki se ni v prvih 30 minutah upehala; Piran je kljub odsotnosti najboljšega igralca Remorja zmagal zasluženo. Prvi poIčas ni prinesel gola, česar sta najbolj krivi napadal., ni petorici obeh enajštoric. ki sta bili premalo odločni. Drugi del se je začel v znamenju pre. moči domačinov, ki so v 30 minuti prišli prvi do uspeha. Gol je padel takole: Lorenzi je streljal na gol, vratarju Pugle-seju je žoga ušla iz rok, bližnji Dapretto II pa jo je spretno porinil v mrežo. Tri minute pred koncem je Piran še bolj trdno zapečatil svojo zmago. Crisman je poslal žogo Loren-ziju; ki je Pa ni dohitel in je prišla tako na noge Fiumiju; ta je s 15 metrov poslal žogo v sam levi kot. D0 konca je manjkala sama še ena minuta; Pirančani, prepričani v svojo zmago, niso bili več pazljivi in tako je Dudine nekaj sekund pred končnim žvižgom sodnika lahko dal častni gol za Arrigoni. Tekma med Sv. Justom in Montebellom, ki bi prav tako morala biti v nedeljo, je pre. ložena za nedoločen čas. Ni pa izključeno, da bodo igrali 3. maja. Piran 7 točk, Montebello E, Arrigoni 5, S. Giusto 0. Padova bi lahko brez posebnih naprezanj proti Triestini tudi zmagala V blatu in dežju sta v nede. Ijo igrali na tržaškem stadionu enajstorici, ki, roko na srce, nista pokazali niti najmanjše dobre volje, še manj pa borbenosti. Posledica vsega tega je bil rezultat, ki se ne prilega vrednosti moštev, izvrstno pa njim volji. Padova je namreč igrala in ,to - dosti dobro kolikor seveda lahko pričakujemo od enajstorice. ki krmari v spodnji sredini italijanske lige. V moštvu ni nikakih zasleplju. jočih zvezd; več ali manj so vsi igralci pošteni rokodelci nogometa, ki pa svojo plačo zaslužijo. Tega ne bi mogli reči o njihovih nasprotnikih, ki so v nedeljo bolj glasno kot kdaj koli kazali v vsej nagoti svojo revščino. Listajoč po na. ši beležnici, tudi pri najboljši volji ne najdemo omembe medne akcije domačih, ki bi ugaja. la gledalcem, ki so mokri zrli iznad in izpod sosedovega dežnika in preklinjali minuto, ko jim je padla v glavo misel, da bi šli na tekmo. Slabi vsi. Tudi Petagna, ki so mu dode- lili kot najboljšemu igralcu Triestine po koncu prvega pol. Časa že običajno uro. Med branilci in pomagači je morda naj. manj grešil Ciccarelli, v na. podu pa Benegus (!). X 1 1 TOTOCALCIO 1X1 2X2 X11X REZULTATI : Sampdoria - Udinese Triestina - Padova Torino - Milan Inter - Ataianta Novara - Juventus Napoli . Lazio Fiorentina - Pro Patria Bologna - Genoa Como - Palermu Roma - Lucchese LESTVICA : Milan 57 točk, Inter 53, Juven-tus 45,' Lazio 42, Fiorentina 40, Como 38, Napoli, Bologna 35, Novara 30, Udinese 29, Palermo, Ataianta 28, Pro Patria, Padova, Sampdoria 27, Torino, Triestina 26, Genoa, Lucchese 22, Roma 21. 1-1 0-0 0-4 3-1 3-1 0-0 3-0 3-3 2-1 0-1 Za spremembo je bil najboljši mož na igrišču sodnik Mar. chetti. m. v. m i&ct- Pred golom Padove Kopru KOPER. 29. - Na lahkoatletskem troboju med Tržaškim ozemljem, Puljem in Reko so zmagali tekmovalci STO, ki so dosegli 83 točk pred Reko, ki je bila druga z 78 točkami in Puljem, ki jih je nabral samo 52. Čeprav je deževalo je tekmi prisostvovalo znatno števi-lo gledalcev. Bili so priče zanimivim borbam in dobrim rezultatom, čeprav je igrišče v zelo slabem stanju. Rezultati: 110 m z zaprekami: 1. Ven. turini (STO) 16.8; 2. Dvornik (Reka) 19.2. 3000 m: 1. Pelosa (Reka) 9:59.0; 2. Zomaro (STO) 10:9.0. Skok v daljino: 1. Zettn (STO) 6 03; 2. Harčevič (Pulj) 5.73. 400 m: 1. Steraj (Pulj) 53.1; 2. Caiič (Reka) 53.9. 100 m: 1. Trani (STO) 11.8; 2. Karič (Reka) 11.9. Skok v višino: 1. Domina (Reka) 1.60; 2. Venturini (STO) 1.55. Kopje: 1. Granella (STO) 42.30; 2. Mioš (Pulj) 41.45. 800 m: Vukasevič (Reka) 2:10.2; 2. Cokadarevič (Reka) 2:10.5. Štafeta 4x100; 1. STO: Trani, Venturini Ravalico, Zetto 46.8; 2. Reka 49.8; 3. Pulj 50.5. Krogla: 1. Mioš (Pulj) 11.56; 2. Trani (STO) 10.66. Prvomajski pokal V nedeljo se je začelo tudi tekmovanje za «Prvoma;jski pokal*. Rezultati niso nepričakovani, preseneča samo visoka zmaga Mezgeca r.-ad Opčinami, ki v prejšnjih tekmah takih visokih porazov njso bile vajene. Izidi: Nabrežina-Ilirija 4:3 Sv. Ivan-Devin 2:0 (1:0) Z. V. Skedenj-Olimpija 3:2 Mezgec-Opčine 5:1 (4:0) Predprvenslvena košarka Tudi predprvenstvena tekmovanja v košarki so dala pričakovane rezultate. Omeniti je treba dober odpor Izole in slabo taktiko Poleta, ki je pustil, da je Sv- Križ najprej izenači), nato pa še zmnpal. sis * * Na kolesarski di.rki «Giro del Lazio* je nepričakovano zmagal Fiorenzo Magni, ki je v zadnjih rn etrih premagal Moresca m Astruo. Fausto Coppi in Bartalt sta ostala v sredini. ........................ RADIO JUGOSLOVANSKE CONE TRSTA Torek 1. maja 1951. Poročila v slovenščini ob 7.30, 13.00, 19.30, 23.05; v italijanščini ob 7.15, 12.45, 19.15, 23.05; v hrvaščini ob 18.45. 7.00: Jutranja glasba. 7.45: Jutranja glasba. 8,00: Prvi maj v Trstu in Istrskem okrožju (ital. in slov.) 9.00: Prežihov Varane: «Prvi maj», črtica iz zbirke «Solzice» (slov.) 9.15: Blaž Arnič: Simfonija dela. 9.45: Chicago (itad.) 10.00: Jugoslovanske partizanske melodije za orkester. 10.15: Ob 1. maju (hrv.) 10.45: Hrvatske zborovske pesmi. 11.00: Simfonični plesi. 12.00: Jugoslovanski narodi ob letošnjem prazniku 1. maja (slov.) 12.10: Koračnice. 12.20: Prvi maj 1951 v Jugoslaviji (ital.) 12.30: Prvomajske in delavske pesmi. 13.15: Vedra glasba. 14.00: Jugoslovanski proletariat kaže pot v borbi za resnični socializem (ital.) 14.15: Pester koncertni spored. 17.00: Poje tržaški komorni zbor. 17.15: Ob osvoboditvi Trsta pred šestimi leti (slov.) 17.30: Pojejo pionirski in mladinski zbori. 17.45: Maksim Gorki: -Mati (ital.) 18.00: Glasba raznih narodov. 19.00: Glasbena medigra. 19.45: Igra orkester Radia Ljubljana. 20.00: Borba delovnega ljudstva za človeka vredno življenje od nekdaj .do danes - predavanje tov. Srečka Vilharja (slov.) 20.30: Albert Maltz: Podtalni tok, radijska priredba zadnjega poglavja istoimenskega romana - izvajajo člani radijske igralske skupine (slov.) 21.00: Veder glasbeni spored. 21.30: Literarna oddaja (ital.) 22.00: Lahka večerna glasba. 23.10: Objava dnevnega sporeda za naslednji dan (v ital. in slov.) 23.15: Glasba za lahko noč. SLOVENIJA Poročila ob 7.00. 12.30. 15.00, 19.30, 22.00, 23.55. 6.00: Ob vedrih zvokih prvomajsko jutro. 8.00: Prenos prvomajskega zborovanja. 10.00: Promenadni koncert. 11.00: Kulturno življenje v tovarni Strnišče. U.20: Glasba narodov Jugoslavije. 12.40: Zabavna glasba. 13.00: Oddaja za pionirje in cicibane. 14.00: Po- zdravi delovnih kolektivov. 16.15: Lahek popoldanski koncert. 17.00: Želeli ste - poslušajte! 19.00: Komorni zbor radio Liubljana. 19.45: Zabavna glasba. 20.00: Opera Prodana nevesta. 22.15: Jutrajšnji spored. 22.30: Lahek nočni spored in oddaja za inozemstvo. 24.00 Zaključek oddaje. TRST II. Poročila ob 8.15, 12.45, 19.45, 23.15, 23.30. 8.00: Koledar in jutranja glasba. 8.30: Lahka glasba. 9.00: Konceri, uvertur. 9.30: Razni solisti. 10.00. Franck: Preludij, arija in finale. 10.25: Zabava s harmoniko. 10.40: Slovenske pesmi. 11.00: Gershvvin: Koncert za klavir in orkester. 11.30: Za vsakega nekaj. 12.00: Novi svet. 12.10: Andre Kostela-netz in njegov orkester. 14.30: Znane skladbe za štiri klavirje. 15.00: Operna glasba. 15.30: Vesela glasba. 16.00: Radijski oder -Perrini: «Prebežnikii». 17.30: Plesna glasba. 18.00: Glas Amerike. 18.15: Mendelssohn: Koncert za violino in orkester. 18.40: Plesi raznih narodov. 19.00: Mamica pripoveduje. 19.15: Operetna glasba. 20.00: Pestra glasba. 20.30: Okno v svet. 20.45: Valčki in tangb-21.00:. Vzori mladini. 21.30: Rapsodije. 22.00: Brahms: Brandeburški kon. cert. 22.22: Slavni pevci. 22.45: Bach: Suita št. 2 za flavto in godalni orkester. 23.00: Romance. 23.35: Polnočna glasba. 24.00: Zaključek večerne oddaje. TRST 1. Poročila ob 8.15, 13.00, 20.00 in 23.10. 8.30: Koncert mestne glasbe »Giuseppe Verdi*. 9.00: Lahka glasba. 9.30: Pesmi. 10.00: Glasbe iz filmov in revij. 10.30: Operetna glasba. 11.00; Pestra glasba. 11.30. Slavni ritmi. 12.00: Poje Rino Sal-viati. 12.20: Valčki od včeraj in od danes. 12.45: Današnji spored. 12.46: Predstave in zbirališča, 12.55: Koledar Antonetto. 13.30: Proslav? 1. maj-a sindikatov. 14.00: Slavni glasovi. 14.30: Ritmo-simfo-nična glasba. 14.53; Dvajset let pesmi. 15.25: Vremenska napoved. 15.30: Orkester Morton Gould. 16.00: Napoletanske pesmi od včeraj in od dan/es. 16.25: Vremenske napovedi za ribiče. 16.30 Italijanska folkloristična fantazija. 17.00: Lirična drama v treh dejanjih «Werther». 20.15: Aktualnosti. 20.30: Slavni na odru. 20.58: »Življenje v dveh, radio-prizor Andreja Mauroisa. 21.15: Simfoničen koncert. 23.20: Plesna glasba. RADIO Današnji programi: Jug. cona Trsta; 9.00 . Prežihov Voranc: «Prvi maj*, črtica iz zbirke «Solzice»; 12.00 Jugoslovanski ^ r.arodi ob letošnjem 1. maju. Slovenija: 8.00 Pie-nos prvomajskega zborovanja; 20.00 Opera Fr -na nevesta. Trst II.: 15.30 Vesela glasba; zz.z- Slavni pevci. Trst I.: 8.30 Koncert mestne gou-be ((Giuseppe Verdi*; 23.20 Plesna glas AVTORIZIRANI GEOMETER prevzema vse posle za katastrska knjiženja zemljišč in načrte stanovanjskih hiš po ugodnih cenah UL. MACHIAVELLI 17,111. vrata 7 Pletilni svetovno znani stroji „DIAMANT" ,/COLMOR" i/ in //P F A F F za vezenje, krpanje, obšivanje lukenj, prišitke gumbov, čipk in cikcakastih šivov. Šivalni stroji na industrijski tok za čevljarje in krojače. Humih lillilll|llll:llli|nil trst il.OHUCBli.li NA OBROKE GRADBENIK sprejema vsakovrstno gradbena dela, obnov jo stanovanja in trgovine ter sprejema tudi popravi a in načrte. Cene ugodne- NasloV pri apraVi listo . ‘Jrst, Ulica sV, Frančiško iteV. 20 t- BEMBIČ TRST - UL. CORONEO 38 se priporoča Oglejte sl brezobvezno KRASNE SPALNICE, katere konkurenčnih cenah ir TRSTU, ULICA VASARI dobite Krznarstvo R Coroneo 3 S r Telefon 38-18 &hz(,dape fiM jdoŽiiu \ Velika izbira za Elegantne in čevlje Vam : llo j hii Trg tra mošk8- šport"6 n u d': j,,,, m, nnimnnimnn i mm iiniiiiiniiiiiiitniiniinniiiniuinniiniinmninn milil mm iiiiiiiiiii i ihhiiiiiih i iiinunnmiin............................mini i nimnniimimnin minimum i mu i im i minimumu imjnmmmnmmmmmiimimmmmmnmm. umni m i n iiinim i mn im i n n 11 n n m mi i m 11 n 111 n m 11 n n n in i n i ni i n n um 11 n mn i n 11 nnninin nimii m 11 ni 1111111111111 n n 11 in n u i n u 11 n 111 n i in i miinn 1111 UltouMM v do&ugo, udialia \jWffoi U d&etOMU Udf M | III. DEL M; PREVEDEL PROF. LUBTH1HAL DR. DR. FRAN 1( DREK T BRADAČ H L A V A T V Vsakemu so gledala kolena iz spuščenih hlač, vsak je imel Jermen okrog vratu, kakor da se hoče zdaj zdaj obesiti. V tem je bilo kajpak videti železno vojaško disciplino, organiziranost. Na levem krilu je sedel Svejk in bral na odtrganem koščku papirja odlomek iz kdo ve katerega romana Ružene Jesenske.* Ko je dvignil oči in nehote pogledal proti izhodu, se je začudil. Tam je stal v vsej paradi sinočnji generalmajor s svojim adjutantom, zraven pa poročnik Dub, ki jima je nekaj goreče razlagal. Svejk se je ozrl okrog sebe. Vse je mirno sedelo naprej nad latrino, le Sarže so bile nekako odrevenele. Svejk je začutil resnost in važnost situacije. Poskočil je takšen, kakršen je bil, s spuščenimi hlačami, z Jermenom okrog vratu, uporabil še v poslednjem trenutku košček papirja in zarjovel: «Einstellen! Auf! Habacht! Rechts- CeSka pisateljica. schaut!** In je salutiral. Dve četi s spuščenimi hlačami in z jermeni okrog vratu sta se dvignili nad latrino. Generalmajor se je prijazno zasmejal in rekel: «Ruht, weiter machen!*** Korporal Malek je dal prvi zgled svoji četi. da je treba zopet nazaj v prvotno pozicijo. Samo Svejk je stal in dalje salutiral, kajti z ene strani se mu je grozeče bližal poročnik Dub, z druge pa generalmajor s prijaznim nasmehom. «Jaz videl vas v noči*, je rekel generalmajor k čudni pozituri Svejka, nakar se je razburjeni poročnik Dub' obrnil h generalmajorju: ‘«Ich melde gehorsamst, Herr Generalmajor, der Mann ist blodsinnig und als Idiot bekannt, fabelhafter Dummkopf.»*** ■ «Was sagen Sie, Herr Leutnant?*’*** je nenadoma zavpil generalmajor na poročnika Duba, češ da je ravno narobe. Mož, ki ve, kaj se spodobi, kadar vidi predstojnika. ■iAli si si obrisal arš?»***“ je vprašal generalmajor Svejka. «Pokorno javljam, gospod generalmajor, da je vse v redu.* «Wlecej srač nie bedzlesz?* * «Pokomo javljam, gospod generalmajor, da sem fertig.* «Potegni torej hlače gor in se postavi spet habtaht!* Ker je generalmajor rekel besedo habtaht nekoliko glasneje, so začeli najbližji vstajati nad latrino. Generalmajor pa jim je prijazno • Ustaviti! Kvišku! Pozor! Desno glej! ** Volno, naprej delati! *** Pokorno javljam, gospod generalmajor, ta mož je bedast in znan kot idiot in čudovit bebec. **** Kaj pravite, gospod poročnik? ***** Nemška beseda «Arsch» pomeni «rit», ****** Ne boš vež sral? (poljski). pomignil z roko in rekel prijazno, očetovsko: «Aber nein, ruht, ruht, nur weiter machen!** Svejk je stal pred generalom že v vsej paradi in general je imel kratek nemški nagovor: «Spoštovanje pred predstojnikom, znanje dinstreglemaja in prisebnost pomeni pri vojakih vse. In če se k temu pridruži še hrabrost, ga ni sovražnika, ki bi se ga mi morali bati.» Obrnivši se k poročniku Dubu, je rekel bezaje s prstom Svejka v trebuh: «Zabeležite si: tegale moža takoj pri prihodu na ironto befedrati in pri prvi priložnosti predlagati zanj bronasto medaljo za vestno izvrševanje službe in za znanje ... Wissen Sie doch was ich schan meine ... Abtreten!*** Generalmajor se je oddaljeval od latrine, kjer je poročnik Dub, da bi ga generalmajor slišal, dajal glasna povelja: «Erster Schwarm auf! Doppelreihen ... Zweiter Schwarm ...»*** Svejk je medtem odšel ven in, ko je korakal mimo poročnika Duba, mu je sicer salutiral, kakor se spodobi, toda poročnik Dub je vendar rekel: «Se enkrat!* In Svejk je moral znova salutirati, pri čemar Je zopet slišal: «Ali me poznaš? Ne poznaš me! Poznaš me z dobre plati, ampak ko me boš spoznal s slabe plati! K joku te prisilim!* Svejk je slednjič odhajal k svojemu vagonu in si mislil. «Ko smo bili še v Karlinu v vojašnici, smo imeli lajtnanta Chudavega in ta je rekel drugače, kadar se je razburil: »Fantje, zapomnite si, kadar me vidite, da sem svinja na vas in da * Ampak ne, volno, volno, kar naprej delati! ** Saj veste, kaj mislim... Odstop! *** Prva četa kvišku! Dvoredje! ... Druga žeta ... iiiimiiiiiiiiJiillii! bom svinja ostal, dokler boste vi pri kompaniji.* Ko je šel Svejk mimo štabnega vagona, 8a s nadporočnik Lukas, naj pove Balounu, da mora P°^1.u.j. mlečno konservo pa spet dobro zapreti, da se ne P° ‘rj je namreč kuhal na majhnem samovaru v vagonu ^ niku Vanjku kavo za nadporočnika Lukasa. Ko Je ^ to povedat, je videl, da pije cel vagon kavo. jc Kavna m mlečna konserva nadporočnika Luk ^ ^o. že na pol prazna in Baloun, srkaje iz svoje skodel ,^31-0 brskal z žlico v mlečni konservi, da bi si kavo še ^ vZale - u c/ * niiUviil, AvllOvl V X f D Ca, D1 kj* * 1 _ Y ?it*r Kuhar okultist Jurajda in narednik Vanjek ® obljubljala, da se bosta nadporočniku Lukasu ^ pridejo kavne in mlečne konserve. ,. lnnn in ^9 Tudi Svejku so ponudili kavo, a Svejk je od „ Balounu: »Pravkar je prišlo povelje od armadneLju mora biti vsak oficirski sluga, ki je svojemu gosp jsetiD d 11 mlečno in kavno konservo, najkasneje v štirim pta, *“ obešen. To tl moram sporočiti od gospoda obrlal -želi takoj videti s kavo.* jnnnske”111 »idr Prestrašeni Baloun je vzel telefonistu Chod grei, P cijo, ki mu jo je malo prej nalil, jo Se nekolln jfi konserviranega mleka ter hitel s tem v štabni vhb j t Z izbuljenimi očmi je podal kavo nadporo1 0/:ep., zazdelo se mu Je, da mu nadporočnik vidi na jt gospodaril z njegovimi konservami. m0gel odP »Zamudil sem se», je jecljal, «ker jih nisem vpra5ji( v«5' «Mlečno konservo si najbrže razlil, kajne.* jj0, A poročnik Lukas, «all pa si jo žrl po žlicah kak ^ (Nadclje«*& kaj te čaka?* UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCH1, St. 6, Ul. nad. — Telefon »tev. 93-90» In 94-638. — Postni predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA » 2J _ Telefonska St, 73-38. OGLASI: od 8.30-12 in od 15-18 • Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak min višine v širini 1 stolpca: trgovski 60. finančno- ' upravni 100, osmrtnice 90 Ur. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. . Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — podruž.: Gorica. Ul. S Pellico t-II., Tel. 1 l-32 • Koper Ul. Battlsti 30la-I, Tel. 70. ----------------------------------------------------------------- —------------------------------------------------------——------------------------- gseif0 -j I NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 dinj FLRJ: Izvod 4.50, ef) tl5^gf Poštni tekoči račun za STO-ZVU: ZaložniSt»o tržaškega tiska. Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega ,nc°DZ0.2- Ljubljana, Tyrševa 34 • tel. 20-09, tekoči račuv pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska