Posairezna številka 10 vinarjev.
Siev. 19.
v LMani. v sredo. 24. M1917.
Leto XLV.
5 Velja po pošti:
Za oelo leto naprej . , K 2B-— za ea meseo „ . . „ 2-20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo inozemstvo .
V	LJubljani na
Za celo leta naprej . .
za eu meseo „ . . „
V	upravi prejema« mesečno „ 1*80
= Sobotna izdaja: ~
za oelo loto......K 7'—
za Nemčijo celoletno . „ 9-— za ostalo Inozemstvo. „ 12'—
r-H		m
/v, ; '•'/V	i	'. .HV/i ' S,
'• V.\ 'i	1	'* i.. -J? .
m	p.	P
Inserati:
Enostolpna pethvrsta (72 mm široka ln 3 mm visoka ali nje
prostor) za enkrat . . . , po SI t za dva- in večkrat . . 25 „ pri večjih naročilih primaren popust po dogovoru.
1 Poslano:
Enostolpna pttitvrstapo 60 vin.
Izhaja vsak dan, lzvremfil nedelje in praznike, ob 5. uri pop.
Redna letna priloga vozni red
ihz. Uredništvo je v Kopitarjevi nlioi štev. 6/tII, Rokopisi se ne vračajo; nefranfeirana pisma se ne aca sprejemajo. — Uredniškega leletona štev. 74. =
Upravništvo je v Kopitarjevi nlioi št. 6. — Račun poštne branllnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-herc, št. 7563. — Uuravnišiiega telefona it 188.
Wilsom Desete o miru.
Predsednik Wilson jc 22, t. m. sporočil senatu Združenih držav svojo besedo o miru, — V sledečih vrsticah podajemo glavne njegove misli.
Izdal sem noto na vojskujoče, želeč zvedeti pogoje za približanje miru. Osrednje države so bile za konferenco vojskujočih, ententa pa je na splošno označila svoje zahteve. S tem korakom smo miru nekoliko bližje. Ker pa temu sklenjenemu miru mora slediti soglasje velesil (concert of powers), da bo mir trajen, zato treba, da govore tudi nevtralci.
Neumljivo bi bilo, da bi narod Združenih držav ne igral nobene vloge, ki se je združil posebno zato, da bi človeštvu kazal pot do svobode. Zato pa kot pogoj zahteva, da svoj vpliv in svojo moč pridruži vplivu in moči drugih narodov, da svetu zagotovi mir in pravico. Nastopi naj na svetu doba mirovne lige in kot pogoje, da tudi za to mi sodelujemo, naštejemo naslednje:
Predvsem treba, da se konča sedanja vojska, in sicer s takim mirom, ki je vreden, da zastavimo zanj svoje delo, ki nam zagotovi, da bo po tem miru mogoče ustanoviti trajno svetovno zvezo miru. Pri tem pa seveda mora imeti besedo tudi Amerika.
Nočem reči, da bi se ameriške države ustavljale kakršnimkoli mirovnim pogojem, samo to trdim, da bi mirovni dogovor samo med vojskujočimi državami sklenjen ne zadovoljil niti vojskujočih držav samih. Ako hočemo, da bo mir, ki se ima skleniti, trajen in zagotovljen, mora biti zavarovan in utrjen po organizirani močnejši sili človeštva. Vprašanje, od ka-erega je za bodočnost odvisen na splošno mir in sreča človeštva, je to-'e: Ali se gre v sedanji vojski za pravičen in varen mir, ali samo za novo ravnotežje moči (balance of power). Ako se vojska vodi samo za ustanovitev ravnotežja, kdo bi mogel ali hotel biti porok za trajnost dogovora? Le mirna Evropa bo Evropa, ki se obdrži. Ne ravnotežje, ampak skupnost moči ji je potrebna,
V tem oziru sem prejel obširna zagotovili, Vojskujoče države so sc izjavile, da ni njih namen nasprotnika uničiti. Naj-brže pa se te izjave pri sovražnih si državah tolmačijo različno. Dovoljeno mi bodi pojasniti, kako jih jaz razumem.
Predvsem treba, da se sklene mir brez zmage. Če bi se mir sklenil z zmago, tedaj se mir narekuje premaganemu kakor ukaz. To pa bi bilo zanj ponižanje, neznosna žrtev, kjer bi ostal trn grenkih spominov in maščevanjaželjnosti. Tak mir bi bil zgrajen na pesku. Le mir med enakovrednimi je trajen mir.
Narodi si morajo biti enaki v svojem obstoju in v svojih pravicah. Razlike med velikimi in malimi narodi bi poroštvo miru ne smelo javno priznati, pa tudi ne molče osebovati. Enakosti pokrajin ali pomožnih sredstev seveda ne more biti in tudi razvoj pri raznih narodih bo različen. Mi pa samo zahtevamo enakost pravic.
Noben mir ne more biti trajen in ne zasluži da se vzdrži, ako ne priznamo načela, da vlade vso svojo pravično oblast izvajajo iz pritrditve vladanih, in da ni-kdo nima pravice, odstopati narodov zdaj temu, zdaj onemu oblastniku, kakor da bi bili lastnina. Za-me stoji — naj navedem vzgled — da so državniki povsod edini: Poljska mora biti edina, neodvisna in sa-mopravna. Pravico nedotakljive varnosti življenja, vere ter individualnega in socialnega razvoja morajo imeti zagotovljeno vsi narodi, ki so živeli sedaj pod oblastjo držav, ki so služili veri in namenom, ki so narodom nasprotni.
Mir, ki ne bo zgrajen na teh načelih, ne bo trajen, ker ne bi slonel na pravih načelih človeštva. Trajnih podlag za mir ni tam, kjer se volja upira, kjer duh ne najde miru, kjer ni čuta pravičnosti in svobode.
Kolikor mogoče naj ima vsak veliki narod, ki se krepko razvija, prosto pot do morja. Kjer se to ne more zgoditi z odstopom zemlje, tam naj se pota do morja nevtralizirajo. In tudi morje mora biti zakonito in dejansko svobodno.
Prostost morja je conditio sine .cua non za mir, za enakost in za skupno delo. V tem oziru se bodo morali dogovori bistveno izpremeniti. Ta probiem je v zvezi s pomorskim oboroževanjem, ki naj se tako uredi, da bodo državam morja prosta in varna.
To pa je v tesni zvezi z oboroževanjem armad na suhem. Duh miru in varnosti se ne bo nikdar vdomačil med narodi, če bodo države tudi v bodoče kar štrlele v orožju. Kakor so se dosedaj države pripravljale skoroda samo za vojsko, tako se morajo zanaprej države in narodi urejevati za mir.
Od ugodne rešitve vprašanja o mednarodnem oboroževanju je odvisna prihodnja usoda narodov in človeštva sploh.
Odkrito in javno sem povedal svoje mnenje, ker se mi zdi za mir potrebno. Morda sern edini na visokem odgovornem mestu, ki lahko odkrito govorim in nimam ničesar, o čemer bi moral molčati.
Govorim kot zasebnik in obenem seveda kot odgovorni načelnik velike države; prepričan sem, da sem govoril tako, kakor ie narod v Ameriki od mene pričakoval. Morda pa sem govoril tudi v imenu vseh prijateljev svobode in človekoljubja in morda tudi v imenu onih neštetih množic, ki še niso imele prilike razkriti
svojih pravih čustev o sedanjem mrjenju in o razvalinah na krajih, ki so njih srcem najdražji, Ako se Amerikanci pridružimo pod temi pogoji delati za mir, s tem le izpolnjujemo svoja načela, ki smo se zanje vedno borili.
Zato predlagam, da si narodi soglasno nauk predsednika Monroe osvoje za nauk sveta: Noben narod naj ne sega v pravice drugega naroda; vsakemu narodu, malemu in velikemu, naj je svobodno, da si obliko svoje vlade in svojega razvoja voli sam neovirano, neogroženo in neustrašeno.
Predlagam: Vlado, ki jo določijo vla-dani, svobodo morja, omejitev oboroževanja, ki naj bo zanaprej orodje reda, kakor je bilo dosedaj orodje nasilnosti.
To so amerikanska načela, to so po amerikansko začrtani cilji. Za druge nas ni dobiti. To so načela ne le za danes, marveč tudi za jutri, načela človeštva, ki morajo zmagati.
To so poglavitna načela, ki jih je razvil Wilson v svojem poročilu senatu Združenih držav.
Za danes se ne moremo obširneje pečati s tem govorom. Toliko pa lahko rečemo: Utopist, idealist našla bosta v teh besedah izražene svoje ideale, realist, ki računa z deianskimi razmerami, bo zmajeval v dvomih z glavo, in marsičemu javno ugovarjal, mnogemu pa še bolj živo sam pri sebi pritrjeval. Našel bo v Wilsonovih načelih veliko nedoslednosti z dejanskim postopanjem ameriških držav; spomnil se bo na Kubo in Filipine, ki so si jih Združene države osvojile, na misel nlu pridejo razni narodi, živeči v Ameriki, ki jim vendar le odloča angleški element.
Najbrže bo tudi po teh Wilsonovih besedah uganjka o miru ostala objektivno nerešena, ker jo bo vsakdo reševal po svoje, kakor je to storil tudi V/ilson, ki se je premalo oziral na versko-nravno stran človeške družbe in na etnografske razmere po državah, kjer živi narod pomešan z drugim narodom. Gotovo pa so besede Wiisonove zelo zanimive, ker je ž njimi v živo zadet vsemogočni makiavelizem, ki za politiko ne pozna nobenega moralnega zakona.
Kakor lani ob tem času, se gibljejo tudi letos naši nasprotniki prav živahno. Vrši se posvet za posvetom politiških in vojaških voditeljev pri narodih, ki se bore z nami in k nam prihajajo vesti o različnih načrtih, ki so jih naperili proti osrednjim državam in njihovim zaveznikom. Priznati pa moramo, da so se nasprotniki glede razglašanja nekaj naučili od lani in da delajo mnogo manj hrupno kot lani. Pač zagotavljajo še vedno kar najprepričeval-
neje, da si v letu 1917. pribore prav gotovo zmago, kako in kdaj, nam seveda ne povedo. Oprezneji so. Dočim so lansko zimo v gotovosti na zmago v letu 1916. bobnali že več mesecev pred vojnimi operacijami o njih pričetku in izvršitvi, da njihovih migljejev ni bilo mogoče razumeti napačno, molče sedaj trdovratno o sklenjenih načrtih. In vendar se da sklepati iz nekaterih okolnosti o sovražnih naklepih. Odgovor njihov na Wilsonovo noto in pogoji, imenovani v njeni, v primeri z resničnimi razmerami, ki jih more izpremeniti le popolen poraz njihovih nasprotnikov, torej nas, nam kaže pot,
Ako hočemo s tega stališča kaj reči o njihovih načrtih, moramo se pred vsem domisliti, da bode nasprotnik skušal kolikor mogoče na vsi naši vzhodni fronti, da zaposli kar največ naših čet. In to ne morda z velikopotezno resno ofenzivo, temveč z mnogimi na različnih delih fronte izvršenimi sunki, ki naj onemogočujejo, da bi se od vzhodne fronte poslala krdela na druga bojišča v pomoč tam borečim se armadam. Ta taktika nasprotnikov, ki se že jame opažati južnozahodno Rigi in pri sedanjih napadih pri Smorgonu in ki je tudi lani uvedla veliko rusko ofenzivo v juniju, bode veljala tudi letos najbrže pri večini ruske zahodne fronte do Karpatov. Proti nji je treba našim vodstvom le močne brambe, ki rabi najmanj moštva.
Veliko večjega in resnejega delovanja nasprotnikovega je pričakovati na Balkanu z rumunsko fronto vred. Največji poraz, ki smo ga doslej zadali nasprotnikom, je vendar uničenje njihovih pomočnikov na Balkanu, s čimer je prišel ob veljavo njihov politični in vojaški vpliv v južnoza-hodni Evropi. Dokler je Balkan v rokah osrednjim silam, nasprotniki ne morejo misliti, da podero Turčijo. Še manj pa, da porazijo nas, ker nam po Balkanu in zvezi s Turčijo ter po nji s Perzijo ni čisto zaprta svetovno - prometna pot ter vrelec naše moči in naših življenskih zakladov. Zato se je nadejati, da bodo nasprotniki, ki smatrajo kot neizogibno potrebo, da zavladajo na Balkanu, v Carigradu in v Dar-danelah, da izrabijo azijsko Turčijo in oddaljijo od nje osrednje sile, zastavili vse moči, da tukaj izvojujejo zmago. Dva načrta imajo menda za to. Po enem hočejo ugonobiti Turčijo v Aziji in dokazati nev-tralcem, da znajo tudi nasprotniki razbiti zaveznika osrednjih sil, kakor so razbili leti štiri zaveznike. Do tega naj bi jih pri-vedel skupen naval na turške maloazijske armade, ki po njihovem mnenju niso kdo-vekako močne, ker je najmočnejši del njihov na evropskem bojišču. Namerjajo menda tudi ponoven sunek v Mezopotamiji in na kavkaško-perzijski fronti, morda poskusijo tudi izkrcanje okrog Adalie v Siriji. A najsi bi sem jim tudi posrečil
IL-H SI? E K.
Dve ieieii.
n.
A a dvoru Bolcslava Krutega v češki Pragi jc rastla deklica lepa kakor pomladno jutro, kakor lilija prikupiji-va, kakor ptičica vesela, kakor angel dobra. Tla so se pokrivala s cvetjem pod njeno stopinjo in iz njenih oči so žareli svetli jasni žarki.
Da zares, zakaj Doubravka, kraljevska hčerka, jc bila cvet in luč očetovega gradu, vesela ptičica sijajnih dvoran ter angel varili malih tesnih iz-bic podložnikov in najnižjih sužnjev. Princezinja je skrbela za najbednejše in najrevnejšo ljudi v velikem kraljestvu svojega očeta, ščitila jih je pred ostrimi uradniki, jim vselej izprosila milost kraljevo in jih je podpirala iz svojega v njih revščini.
Nekoč jc srečala na cesti ženo, zavito v cunje z bledim drobnim cletuceni v naročju. Kraljičina ni imela pri sebi ničesar, ni mogla dati milodara bera-Čici; ko bi trenil, je snela s krila vrvico krasnih biserov pa jih ic dala beračici.
Dvorjanka, ki jo jc spremljala, ji je branila, češ da se tako dragocene reči na ulici ne razšipavajo, ali Doubravka jo je zavrnila: »Čemu mi braniš, sa.i ivnam še pet takihlc bisernih vrvic in izvestno jih nekoč dam siromakom; zakaj bi obešala nase bisere, za katere je lehko kupiti kruha toliko revežem!«
Doubravka, od mladih let nenavadno pobožna in usmiljena, se in čutila poklicano za kako. sveto in veliko na'r.go na svetu, v njeni mladi duši se je porodila želja po kakem požrtvovalnem življenju, neko goreče hrepenenje po delavnosti, po nečem, česar ni znala imenovati, ali kar se je že pojavljalo v njenem lepem, vselej plemenitem obnašanju; kar jc sijalo iz njenih resnih navdušenih oči.
Ko sc je šetala nekega dno okoli gradu, je zaslišala (ako turobno in žalost .no petje, da je malodanc zaplakalo njeno ubogo dekliško srce. Postala je in prisluškala, potem pa pogledala na zid. na goste mreže, segajoče globoko v zemljo, ali ničesar ni mogla zagledali Hitel,i jc h grajski straži, jo privedla pod oni stolp ter vprašala, čigavi so oni glasovi in odkod da prihajajo.
Sluga je stopil bliže k mreži, nekoliko prisluškoval in rekel: »To so tisti
brezverni psi, Poljaki, v svojih duplih vedno tako tulijo. Takoj ukaži, naj jim vtaknejo kolček v usa, da ne bodo motili vašega miru, jasna princezinja.«
»O, Bog ne daj!« je zaklicala živo princezinja. »Naj le pojo, je tako lepo, ali silno žalostno. Kaj pa delajo tam, in kje pa tyj vendar?«
»V podzemeljskih temnicah — to so ujetniki iz zadnje poljske vojske proti nam pred petimi leti.«
»Kaj so tam še od onega "-asa?« jo naglo vprašala Doubravka.
»Da, in ostanejo tam do konca svojega življenja. Svetoval sem prevzvišf -nemu vašemu očetu, da naj kar ugonobi to drhal, ali doslej njsem dobil povelja za to.«
/>Kristjan ste, pa govorite kakor pogan; saj so to vendar naši bližnji; in da so prišli v ujetništvo, zato jih moramo tem bolj pomilovati.«
»Kdo naj pomiluje rod podlega ne-vernika!« je tiho godrnjal stari stražnik.
A Doubravka je že odhitela in vr-nivša se v palačo s povešeno glavo, jo videla prikazen usode poljske dežele, doslej še poganske. Oče ji je šele zadnji čas omenil, da jc knez iz Poljske poslal prosit za njeno roko. a ie takoj po;
vedal, da njegova hčerka ni za pogana, ta biser njegove kraljeve krone, ta nje« gcva radost in krasota njegovega življenja.
Princezinja se je nasmehnila in sa nežno pritisnila k očetovim prsom, poslušaje iz očetovih ust te besede, in V tem trenutku je razumela, da ta glaa njene duše, ki že dolgo k njej kliče —> ta glas poganske poljske dežele, ti jet* niki v temnicah, to njih turobno petje, to vse ji kliče in prosi, da bi nje lastna roke zasejale seme sreče prave vere.
Doubravka je šla takoj v sobo svo» jega očeta in mu je odkrila, da se ja odločila postati žena poljskega kneza Moška.
Boieslav Kruti se je čudom čudil taki nagli odločitvi hčerini.	<
»Tako verna kristjana si,« je dejal, »pa hočeš postati žena poganskega kneza?«	j
»Prav zato, da bi ga tim preje prii vedla iz teme v svetlobo, in za doto, oče moj in kralj, mi daj to poljske ujetnic ko, ki sedijo po podzemskih temnicah.«
In Doubravka je odšla, v velikem spremstvu svečenikov, da izpolni delo pokrist janjenja Poljske in je prinesla v svojih nežnih belih rokah sveti o«eni Drave vere inad p^i•
načrt, o čemer se mora dvomili že z ozi-rom na prirodne težkoče, bi mogli zasesti nasprotniki kvečjemu sirske, mezopotam-ske in kavkaške turške pokrajine, Mala Azija, Carigrad in Dardanele bi s tem prav gotovo ne bile izgubljene.
Malo več bi utegnil obetati drugi načrt, po katerem bi iznova zavojevali Balkan. Ruska in Italija bi imeli pred vsem to nalogo. Naglica, s katero hočejo baš v zadnjem času ukloniti si Gičijo, kaže^ da bi radi osnovali na Grškem temelj svojim operacijam v veliki ofenzivi proti Albaniji in Bolgariji. To italijansko ofenzivo, katero bi podpirala ojačena Sarrailova armada, bi spremljala istočasna ofenziva rusko - rumunska v Moldaviji in ob Seretu ter v Dobrudži, morda tudi izkrcevalm poskusi na jadranski vzhodni obali. j?tržala naj bi ofenziva osrednjim silam Balkan, podjarmila Bolgarijo in prignala v roke Rusom Carigrad in Dardanele. Naibrze je v tem načrtu tudi istočasna akcija na juz-nozahodnem bojišču, ki naj bi uspešno podpirala balkansko. Dobro pripravljena balkanska akcija z velikimi silami bi se nasprotnikom posrečila tako morda še najprej. A naša vojna vodstva so gotovo ukrenila primerne protiodredbe in nasprotnikom se bode ob naših pripravah razbil klaverno tudi ta načrt.	.
Na zapadni fronti tudi letos zdruzeni nasprotniki gotovo ne bodo mirovali. Nameravajo se, kakor je videti, velike ofenzive proti skrajnemu levemu in desnemu nemškemu krilu, proti levemu morda z obupnim napadom preko nevtralne Švice. Naše protiodredbe so tukaj kajpada naj-težavneje, ker nam tu stoji nasproti številen, posebno s topništvom dobro opremljen sovražnik. Njegov uspeh bi zato tukaj imel najtežje posledice. Naša naloga ni, da bi se razgovarjali, kako naj se zvezna vojna vodstva ubranijo tej nevarnosti. To bodo vedela najbolje sama. A če povzamemo načrte nasprotnikov in možnost, kolikor jo nudijo k našemu porazu v letu 1917., se lahko zanašamo brez napuha in prevelikega optimizma, da se bodo tudi v letu 1917. razbili sovražni načrti.
Notranja politika.
Važne avdijenco pri cesarju.
Dunaj, 23. jan. Cesar je včeraj v Badnu sprejel med drugimi ministra generalnega majorja Hoferja, skupnega finančnega ministra barona Buri-ana, bivšega ministrskega predsednika Korberja. Popoldne se je cesar odpeljal na Dunaj, kjer je sprejel zunanjega ministra grofa Czernina, ministrskega predsednika grofa Tisza in vojnega ministra barona Krobatina.
Državni zbor.
Duna], 23. jan. Parlamentarna korespondenca javlja: Dosedanja pogajanja strank z vlado presojajo poslanci različno. Nekateri pravijo, da pride do zasedanja že v marcu, drugi pa pravijo, da se sedanja zbornica splob ne snide in da se tudi ne bo poskrbelo za podaljšanje mandatov, ki potečejo junija. Tretji pa pravijo, da dobimo državni zbor v maju ali vsaj v juniju, da sprejme cesarjevo obljubo na ustavo in izvoli nove delegacije. Ali se bo zasedanje nadaljevalo, bo odvisno od notranje političnega in vojaškega položaja.
»Pester Lloyd« brzojavlja z Dunaja, da se naš državni zbor snide 13. februarja.
Čehi in ententa.
Dunaj, ",23. jan. (K. u.) Predsedstvo »Češkega Svaza« je dva dni temeljito obravnavalo ententino noto Wilso-nu. Svoje odklonilno stališče so sporočili zunanjemu ministru grofu Czer-ninu in ministrskemu predsedniku grofu Clam- Martiniču. Sklepi so bili soglasnL
Zbornični predsednik v Berlinu.
Berlin, 23. jan. Kanclerjev zastopnik državni tajnik dr. Hellferich je pri obedu na čast zborničnim predsednikom proglasil za ugodno znamenje, da se je ta tako dolgo /aželjeni obisk izvršil ravno v trenutku, ko so zvezani narodi vsled odklonitve mirovne ponudbe od strani sovražnikov, ki so proglasili uničevalno vojno na nož, pozvani, da napno svoje skrajne sile. Sestanek in prisrčno soglasje kaže, kako napačno da so računali sovražniki. Vojaške kaste ni, ampak samo ena velika ljudska armada, ki bo vendarle vzdržala in zmagala. Predsedniki naj doma poročajo o tem povsod enakem duhu in brezpogojnem zaupanju v božjo pravico naših narodov do življenja in pa njihovi neizčrpni sili in požrtvovalnosti. Predsednik avstrijske zbornice dr .Sylvester je rekel tudi med drugim: »Mirovna poslanica, ki je izhajala iz misli, da mora močnejši odnehati, je bila zastonj. Sedaj pride do zadnjega boja, ki bo končal nenavadno trdo in krvavo. Vsi smo globoko prepričani o silnih naporih in žrtvah, ki jih naši hrabri junaki prinašajo domovini na vseh frontah. Ho-
čemo jim dati zvestobo za zvestobo in z občudovanjem gledati na njihova junaška dela.«
»As Est« poroča, da se bodo zbornični predsedniki stalno shajali, ker le tako bo mogoče v gotovih stvareh izdajati enake odredbe in pripraviti zbližanje narodov.
Hrvatski sabor.
Zagreb, 23. januarja. Včeraj dne 22. je otvoril predsednik dr. Medakovič hrvatski sabor. Govorita poslanca Rošič in Zagorac.
Ban Skrlec odgovarja na interpe-licajo poslanca Radiča glede kraljevskega griča. Kronanje jo skupno dr-žavnopravno dejanje vseh dežel krone sv. Štefana, kar so kaže tudi v tem, da ga izvrši skupni državni zbor. V tem skupnem okviru so tudi sodelovali hrvatski poslanci, ki so posebno gledali, da se je povsod izrazilo, ker kralja ne kronajo samo za kralja Ogrske ampak tudi za kralja Hrvatske, Slavonije in Dalmacije. Poslanec Radič zahteva originalno kraljevo prisego za Hrvatsko. Glede griča pa pravi, da ni to v skladu s zakonom niti iz leta 1790. niti 1866., ter je vedno povdarjal teritorijalno neodvisnost Hrvatske. Hrvatska pošilja skupno 40 poslancev v Budimpešto, katerih pa ne volijo posamezni okraji ampak cel sabor. Hrvatska je bila iz-ednačena z Ogrsko. Njegovo Veličanstvo je podpisalo madžarski tekst, do-čim se je na Hrvatsko čisto pozabilo. Nato Radič izjavi, da ne vzame na znanje banovega odgovora. — Nato se preide na drugi dve interpelaciji poslanca Radiča, v katerih interpelira glede špekulacije nekaterih trgovcev in cen živine in glede posameznih gospodarskih central.
Ogrski državni zbor. Budimpešta, 23. jan. Vladni poslanec Zichy omenja, da časopisje že cele tedne razburja javnost, da so poslanci posredovali pri vojaških dobavah, dajali protekci-jo in celo sami imeli dobiček. Vojni minister naj te poslance naznani zbornici. Grof Tisza bo odgovoril jutri.
Na to pride v razpravo zvišanje železniških tarifov in kolkov za prevozne listine, ki znaša 30% in je mišljeno samo za 3 leta. Vlada upa na 100 do 120 milijonov.
Karolyjev pristaš grof Batthyanyi pobija vladno železniško politiko, posebno pa je proti dolgi nagodbi.
PolsKe vesli.
Bodoča Poljska,
Varšavsko poljsko časopisje pozdravlja novi državni svet. »Glosu Stolicy« je državni svet popolnoma zadostna vladna oblika, da ustanovi temelje državne samostojnosti. Mlada poljska država potrebuje ekspanzivnega ozemlja proti vzhodu. Za Poljake bo pri mirovnih pogajanjih zelo važno, če poljska armada potisne meje proti vzhodu. Tudi voditelj opozicionalnih realistov prelat Chelmicki priznava državni svet, ki naj bo odslej najvišja poljska oblast. — Tudi od strani Rusije dobivajo Poljaki sijajne obljube. Predsednik poljskega narodnega odbora na Ruskem grof Vielopolski je bil pooblaščen k izjavi, da hoče biti Poljska zedinjena in svobodna, kar pomenja, da dobi neodvisno državno obliko, lastni državni zbor in svojo armado.
Poljska armada.
Foznanj, 23. jan. Neki poznanjsltj list poroča iz Varšave, da so se vsi poljski dijaki v Varšavi pridružili novi poljski armadi.
Poljski državni In narodni svet.
Iz Varšave poročajo: Dan pred sestavo poljskega državnega sveta je zboroval polnoštevilni poljski narodni svet orgaltiziranih političnih strank na Poljskem pod menjajočim se predsedstvom grofa Adama Ronikier, Stanislava Sta-niszevvski in Stanislava Libicki. Zborovanje je imelo namen, ustanoviti naloge narod, sveta in določiti njegovo razmerje do državnega sveta. Sprejeli so se sklepi, da se ustvari državnemu svetu politično zaslombo. Izvolil se je izvršilni odsek 15 članov. Razprav so se vdeleževali tudi člani državnega sveta: brigadir Pilsudski, grof Rost-\vorowski, vitez pl. Drzierzbicki i. dr.
Za katoliško inteligenco v Krakovu.
Dne 11. januarja so se v Krakovu pričela javna bogoslovska predavanja za inteligenco. Predavanja je otvoril profesor dr. Zimmermann, dekan bogoslovne fakultete na krakovski univerzi, V svojem uvodnem govoru je omenjal, da je dalo povod tem predavanjem teženje poljske inteligence po orientaciji v verskih vprašanjih, potreba vsestranske izobrazbe zlasti z ozirom na samostojnost poljskega na roda. Na to je P. Szczepanski, profesor na bibličnem institutu v Rimu, pre' Jeruzalemu v dobi Kristusovi, P. panski, ki se odlikuje ne samo po tem znanju, ampak tudi po živahn
koviti zgovornosti, bo vrsto svojih predavanj o Jeruzalemu še nadaljeval. Neodvisno od teh predavanj je P. Urban S. J., priznan strokovnjak v vzhodnem cerkve-nm vprašanju, začel vrsto javnih predavanj o Cerkvi in o papeževi cerkveni oblasti. — Pred kratkim se je v Krakovu ustanovilo društvo sv. Avguština, ki ima namen delati za poglobitev verske izobrazbe med inteligenco. Predsednik je nadškof Teodorowicz, podpredsednik pa vseučili-ški profesor Kazimir Morawski. Društvo bo imelo svojo pisarno, v kateri bodo izobraženi laiki dobivali navodila o primerni literaturi in o samoizobrazbi.
Jubilej »Katoliške čitalnice« v Lvovu.
Ob koncu preteklega leta je minulo 25 let, odkar je bila v Lvovu ustanovljena katoliška čitalnica. Glavni nagib za nje ustanovitev je dala Vincencijeva družba. Katoliška čitalnica je iz skromnih začetkov postala središče katoliškega življenja v Lvovu. Čitalnica je v svojih prostorih osnovala veliko knjižnico, ki ima velik vpliv na odrasle in na mladino. Člani čitalnice so osnovali in pospeševali »Katoliško nerodno društvo« in »Društvo za varstvo mladine«.
Krona rusinskega kralja Daniela,
Ruska akademija je naznanila ruski vladi, da je njena ekspedicija na zahodno bojišče za ohranitev zgodovinskih spomenikov dosegla lepe uspehe. Ruski profer sor Šmurlo je med drugim v Premišlu našel kraljevsko krono, ki jo je papež Ino-cenc IV. leta 1253. poslal gališkemu knezu Danielu. Ta krona se je prenesla v Petrograd. Tako ropanje zgodovinskih spomenikov imenujejo Rusi »varstvo spomenikov«.
114letni boritelj za svobodno Poljsko.
Ob koncu lanskega leta je v Lodzi umrl Ščesni Slepovvron-Piotrovski, bivši stotnik poljske armade leta 1830. in 1863., rojen leta 1802. Piotrowski je bil v varšavskih rodoljubnih krogih znan kot »pan kapitan« (stotnik); ta naslov mu je bil jako ljub in tudi sam se je rad podpisoval kot »bivši stotnik poljske armade«, kar mu je nakopalo marsikatero neprijetnost od strani ruske vlade. V vstaji leta 1830. se je odlikoval po izredni hrabrosti; dobil je 24 ran. Po vstaji je bil pregnan v Sibirijo, kjer je preživel 20 let, dokler ni ušel v Pariz. Iz Pariza se je leta 1863. vrnil na Poljsko in se udeležil zadnje poljske vstaje; udeležil se je 37 bitk in odnesel dvajset ran. Po vstaji je bil zopet pregnan v Sibirijo, kjer je še praznoval svojo lOOlet-nico, potem se je pa smel vrniti v domovino. Imenovali so ga »večnega vstaša«, ker se je zavezal z obljubo, da se bo udeležil vsake vstaje, dokler bo imel še kaj moči. Zadnja leta se je posvetil bogoljub-nemu življenju. Molil je za osvoboditev Poljske, za katero se ni mogel več z mečem boriti.
iMs-FiiMsKe ofenzive.
Vojni tiskovni stan, 23. jan. Vojni poročevalci poročajo z dovoljenjem vojnega tiskovnega stana: Zadnje dni so Rumuni in Rusi obupno poizkušali potisniti nazaj naše .čete, ki zmagovito napredujejo z mol-davskih gora proti Putni, kjer že padajo naše težke kroglje v Torgul-Očno, dalje korakajo naši že proti dolini Putra. Pripeljali so v ta namen velike sile, ki so nad pet dni v množicah napadale; uspeha sovražnik ni dosegel in je imel le velike krvave izgube. Moči naših čet niso sovražni napadi nikjer zmagali.
Rusi so tudi v najjužnejši Bukovini poizkušali na nekaterih mestih napasti našo tamošnjo bojno črto. Vse poizkuse so naši popolnoma odbili.
Torišče bojev na obeh straneh so tvorili utrjeni prostori pri Galacu ob spod-niem in pri Fundeni ob srednjem Seretu. Kljub vsem svojim naporom tudi tam sovražnik ni mogel ovirati naših nastopov. Rusi poizkušajo še vedno po Donavi preskrbovati svojim četam živila in strelivo. V varstvu teme so poizkušali njih parniki minule dni priti v Reni. Baterije zaveznikov so potopile sedem ruskih Indij vlačil-nic, druge so prepodile. Povprečno je vozila vsaka ladja približno za 100 železniških voz raznega blaga Rusom.
Obstreljevanje Galaca,
Mesto je vsled obstreljevanja naših težkih topov veliko trpelo. Obstreljevali so pristanišča in mornariški arsenal; kolodvorsko poslopje je zgorelo; pristaniške naprave so zelo poškodovane. Celo v Re-niju so se tresle šipe vsled obstreljevanja Galaca, Rusi so sicer napadali ob izlivu Sereta, da bi zabranili nadaljnje uničevalno obstreljevanje, a uspeli niso. Njih letalci so izvedli velik napad na Brajlo, a uspeli niso. Naši letalci so na to napadli kolodvor Tecuciu in motili močan promet sovražnih čet.
Velik uspeh so dosegli zavezniki z zavzetjem važnega mostišča Nanesti. Sijajno so nemške čete napadle z vseh strani in vzele mostišče brez velikih žrtev. Veliko Rusov je utonilo, lip so bežali čez most.
Donava in Seret sta že nekaj dni narastli; tudi v Rumuniji je zdaj nastala huda zima step; velika močvirja so zamrznjena. Čete vsled mraza veliko trpe, a kljub temu ni njih napadalna sila nič prizadeta.
Omeni naj se še, da so Rusi v minulih dneh, ko se je slabo videlo, pri Stanisla-vovu poizkušali udreti v naše postojanke. Hrvatske čete so odbile ta napad, bodoči dan so pa vdrle v ruske prednje postojanke, kjer so ujele veliko mož,
Južno Smorgona so poizkusili Rusi protinapad; izpustili so brez uspeha sedem oblakov plina na nemške postojanke.
Neki nemški zrakoplov je pri Wiesz-
nienskem jezeru vrgel nad 800 kg bomb. . • •
Vesti o spopadih ob spodnji Donavi pojasnjuje najnovejše uradno poročilo o posrečenem podjetju bolgarskih čet pri Tulči, Naši zavezniki so po bojih prekoračili rokav sv. Jurija pri Tulči in se s tem ustalili na poti proti Ismailu. Za Ruse je sedaj nevarno, da bo prekinjena plovba ~< po rokavu Kilia. Rusko vojno vodstvo bo tedaj prisiljeno, da poskrbi za ojačenje čet ob izlivu Donave,
Na ostalih delih ruske bojne črte je jasno vreme pospeševalo artiljerijsko delovanje in male boje na predpolju obojestranskih postojank,
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO,
Dunaj, 23. januarja. Uradno:
Bolgari so pri Tulči prišli na sever« ni breg rokava sv. Jurija.
Ob spodnji Putni smo odbili ruske sunke.
Sovražni oddelki so poizvedovali tudi južno doline Casinu brezuspešno proti našim postojankam.
Pri armadi generalnega polkovnika pl. Kovesza mestoma živahen boj s topovi. Bolj proti severu se o c. in kr. četah nič ne poroča. Namestnik načelnika generalnega štaba* pl. Hofer.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 23. januarja. Veliki glavni
stan:
Bojna črta maršala princa
Leopolda Bavarskega.
Ob Dvini in severnozahodno Lacka se je od časa do časa pomnožil ogenj s topovL Zahodno Dvinskega jo posadka naših jarkov preanala ruski poizvedovalni oddelek, ki Je bil v jutranji zori udri v najsprednejšo črto.
Bojna črta generalnega pol« polkovnikanadvojvodeJožefa,
Na nekaterih točkah gozdnih Karpatov in moldavskega mejnega gorovja so se razvili v mrazu, videlo se Je dobrot živahneiši topovski bojL Med boji na predpolju so nemške in avstrijske čete ujele med dolinami Slanic in Putna 100 mož in odbile južno doline Casinu močne sovražne sunke.
Bojna skupina maršala plem.
Mackensen a.
Ob spodnji Putni so se boji prednjih straž razvili ugodno za nas.
V Dobrudži so prekoračile bolgarske čete pri Tulči južni izlivni rokav Donave in držale njegov severni breg proli napadom Rusov.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
Galac gori.
Sofija, 23. jan. Nemški topničarji obstreljujejo Galac ponoči in podnevi. Mesto gori; kar se zelo daleč vidi. Gori do 300 hiš.
Izpraznitev Galaca.
Kodanj. »Novo Vreme« poroča, da je izpraznitev Galaca končana. Vse šole so izpremenili v vojašnice. Časopisi več ne izhajajo. Moške nad 16 let stare so prevedli v notranjo Rumunijo. Od tam jih bodo najbrže poslali v Rusijo.
Nemški letalci nad Galacem.
Amsterdam, 23. jan. Listi poročajo, da nemški letalci neprestano obstreljujejo Galac. Škoda je ogromna; veliko vojaških poslopij je uničenih. Rumuni dozelaj še niso nobenega letalca sestrelili.
Brusilov višji poveljnik rusko-rumunske bojne črte.
Sofija, 23. jan. Po uradnih poročilih je Brusilov prevzel višje poveljstvo nad četami, ki so se doslej bojevale pod generalom Berthelotom in kraljem Ferdinandom.
Brusilov upa na zmago. Petrograd, ?" n. General Brusilov je v nekem naf' . svojim štabnim častnikom dejal, da ,e prepričan, da bo sovražnik letos tepen.
Francozi v ruskem glavnem stanu. Kodanj, 23. jan. V ruski glavni stan je došlo francosko vojaško poslaništvo.
»Domovina v nevarnosti!« Stockholm, 23 .jan. Odgoditev duine umevajo tako, da sploh več ne bo sklicala. Menčikov pi$e v listu »Novoe Vrem-
ja«; Naš obstoj je v nevarnosti. »Rječ« se izraža: Vsi ruski domoljubi so mnenja, da je domovina v nevarnosti, Škandalozne afere se množe,
Odesa rumunska presiolica.
Stockbnlm, 23. januarja. V zadnjem trenutku so izpremenili načrt, po katerem naj bi se rumunski dvor in rumunska vlada preselila v Ivišinev. Zdaj se poroča, da sc bo kraljevska rodbina naselila v Odesi v palači VVoronjov, rumunska vlada pa v carjevem gradu v Odesi.
Rumunski kraljevič v Pctrogradu.
Genf, 23. januarja. »Petit Journal« javlja: Rumunski kraljevič se jc pripeljal v Pctrograd. Poročil se bo baje z eno carjevo hčerko.
Galicinov vladni načrt.
Stockholm, 23. jan. Carjev reskript Galicinu je — kakor zagotavljajo poučeni krogi — Galicin minuli teden sam izdelal. To je takorekoč njegov vladni načrt. To obliko objave so izbrali, da dajo novemu ministru poseben sijaj in utemelje kmalu pričakovani odstop nadaljnih ministrov.
Po Razputinovem umoru.
Stockholm, 23. jan. Po Razputinovem umoru so na carjevo povelje knez Jusupov, veliki knez Aleksander Mi-hajlovič in veliki knez Dimitrij Pavlo-Vič odpotovali na Krim.
Vojnim ujetnikom v Sibiriji
so v New Yorku poslali 107.000 dolarjev. Prej že so jim poslali 300.000 dolarjev.
Spomladanska ofenziva Da Francoskem.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 23. januarja. Veliki glavni Stan:
Bojna skupina kraljeviča R u p r e t a.
Severnovzhodno Armentieresa so vdrli poizvedovalni oddelki v sovražne jarke. Vrnili so se z nekaterimi ujetniki in strojnimi puškami. Angleške čete, ki so napredovale proti našim postojankam severnozabodno Fromellesa, smo odbili. Sicer je megla ,kt je le včasih izginevala, zavirala streljanje s topovi tn delovanje letalcev.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl, Ludendorff.
Francosko uradno poročilo. ' 22. januarja ob 3. popoldne. Nemci so Ba desnem bregu Moze po ljutem obstreljevanju sinoči dvakrat napadli naše jarke Beverno gozda Cauričs. Napade je dvakrat zrušil ogenj naših topov in strojnih pušk; našo črto smo popolnoma držali. V Alzaciji in v Loreni boji patrulj. Sicer je bilo ponoči mirno.
Ob 11. ponoči. Podnevi je bilo primeroma mirno, izvzemši na desnem bregu Moze, kjer so streljali živahno s topovi v odseku Douaumont, gozdu Cauries in v Vogezih pri La Chapelotte,
Belgijsko poročilo. Živahen boj s topovi pri Helsas, drugod streljanje na obeh straneh.
Nameravana velika ofenziva spomladi.
Dunaj, 23. jan. Napoved velike ofenzive na zahodu po francoskih virih je prenagljena. To dokazuje dejstvo, ker se dopusti vojakom na in za bojno črto končajo šele po 1, februarju in jim do konca januarja dovoljuje veliko dopustov. Francozi tudi poročajo, da se mora še čakati, dokler ne bodo zavezniki končali svojih priprav istočasne ofenzive. Posebno gre za italijanske transporte Sarrailovi armadi. Tudi priprave Rusov še niso zaključili. Skupni vojni svet v Londonu bo sklepal o novi pomladanski ofenzivi osrednjih velesil.
Kje bo spomladanska ofenziva ?
»Frankfurter Zeitung« piše: Ker je delo francoske fronte ob Sommi prevzela približno 2 milijonska angleška armada, se d& sklepati, da sc naj oprosti francoske sile, ki bodo ojačene z novimi četami, najbrže začele ofenzivo med desnim angleškim kri-Jom in švicarsko mejo.
/ Tajna premikanja v južni Franciji.
Curih, 23. jan. Iz južne Francije sc poroča, da nekaj dni vozi izredno veliko vojaških vlakov, kolikor mogoče tajno. Kadar vozijo skozi postaje voja-Ski vlaki, jih strogo vsim civilnim popotnikom zapro. Vojaki med vožnjo nc smejo govoriti s civilisti. V Marseille in v Lyonu vstopajo vojaki v vlake, nc da bi vedeli, kam sc bodo odpeljali.
Italijanski poset na irancoskem bojišču.
' " Rim, 23. jan. (K. u.) »Agcnzia Štefani« javlja iz Pariza: Italijanska vojaška misija je došla v Pariz. Obiskala bo francosko bojišče.
Clemenceau proti Briandu.
Curih, 23. jan. Iz Pariza poročajo, da ^jj>olitična akcija Clemenceau-a proti Bri-
andovemu kabinetu zelo resna, ker dolži kabinetnega načelnika, da ni zadostil narodni dolžnosti. Baje je Clemenceau na neposredno brzojavno prošnjo Sarraila vlado nujno pozval, naj Sarrailu takoj pošlje pomožne čete, ker se ,^icer ne more ustavljati večji ofenzivi osrednjih sil, katere pričakujejo v bližnji bodočnosti.
Angleška zahteva rusko žito.
Stockholm, 23. januarja. Ruska vlada se sedaj posvetuje, če moro prepustiti Angleški 350.000 ton žita. Angleški poslanik močno deluje nato, da izvede zahtevo svoje vlado. Ruski prometni minister pa jc odločno proti tej zahtevi Angležev, ker v Rusiji sami ne preostaja prav nič žita in bi to, kakor se je minister izrazil, izbilo dno sodu.
Angleški duhovniki — policaji.
V Birminghamu na Angleškem rabijo 3000 nadomestnih policajev, ker so policaji po poklicu odšli na fronto. Bir-rninghamski anglikanski škof je pozval duhovnike, naj prevzamejo policijsko službo.
Iz srbskih arhivov.
Berlin. Zbornični predsednik sobranja Vačev je pripovedoval nekemu dopisniku »Lokalanzeigerja« o popir-jih, ki so jih našli v srbskih arhivih, a jih še niso pregledali in objavili, ker so učenjaki, ki so jim to nalogo poverili, na bojišču. Med njimi se nahajajo pogodbe med Rusijo in Srbijo o razširjenju ozemelj, ki jih je car obljubil Srbiji. Med temi popirji bodo brez dvoma našli zelo važno gradivo o predzgoclo-vini vojske.
Upor Srbov v Bitolju.
Sofija, 23. januarja. »Balkanska pošta« poroča: Deli srbskih čet na grški fronti so se uprli, ko so izvedeli, da ententa ni držala svoje obljube, da bo Bitolj takoj po zavzetju proglasila za začasno srbsko glavno mesto. Vsled upora je general Sarrail odredil, da se srbske čete umaknejo v Solun in na celi fronti nadomeste z italijanskimi vojaki.
Hvaležnost Venicelistov.
»Figal-o« javlja: Razmere so se zopet poslabšale, ker jc grška vlada med 1550 zaprtimi Venicelisti jih 150 izpustila na svobodo. Izpuščeni Venicelisti so pričeli takoj zopet proti vladi huj-skati.
Plinova razsvetljava v grških mestih ustavljena.
Genf. Iz Aten se javlja: Radi pomanjkanja premoga so v vseh grških mestih ustavili plinovo razsvetljavo.
Grkšo brodovje.
Rotterdam, 23. jan. »Daily Chronicle« poroča iz Aten, da se grško časopisje odločno ustavlja zahtevi entente, naj se izroči trgovsko brodovje.
Prvi Mavia vlaki.
Sofija, 22. jan, (K. u.) »Agence Tele-graphique Bulgare«; Danes se je pripeljal prvi Mavia transportni vlak z blagom, določenim Bolgariji iz Avstrije in iz Nemčije.
Na morili.
Novi nemški podmorski čolni.
Haag, 22. januarja. Ob zadnjem nastopu nemških podmorskih čolnov na grških morjih je nastopila nova vrsta nemških podmorskih čolnov, ki vozijo na uro z brzino 46 km nad vodo in 28 kilometrov na uro pod vodo.
Nova Movc«.
Berlin, 23. jan. (K. u.) Zastopnik Wolf-fovega urada poroča iz Newyorka z dne 17. t. in.: Tukajšnji listi ne štedijo s hvalo za junaštva nove »Move«. Škodo, ki jo je nemška pomožna križarka napravila doslej, cenijo na več kot 20 milijonov dolarjev.
Leio miru.
Kodanj, 23. jan. (Iv. u.) V skandinavskih državah so ravno tako pripravljeni na brezobzirno podmorsko vojsko, kakor tudi na poojstreno angleško blokado. Naj se razvije vojska na morju kakorkoli, se bo odločila usoda vojske na zahodu. Prehrana osrednjih držav bo dolgo časa zagotovljena, kadar bodo prišli v Odeso. Splošno sc sodi, da boelo sklenili letos mir.
Zakaj želi Amerika miru.
Iz Curiha poročajo 21. januarja: Zadnja »Stampa« priobčujc poročilo svojega petrograjskega dopisnika o VVilsonovi mirovni akciji. Pravi, da jc ameriška nota v resnici naperjena proti Japonski, ker se v sedanji svetovni vojni očividno pripravlja bodeča ia-ponsko-ameriška vojna,
V Rusiji govore o treh razlogih, ki so nagnili predsednika Združenih držav k intervenciji. Amerika se v prvi vrsti boji poostritve podmorske vojne, ako bo vojna še dalj časa trajala, to bi utegnilo Ameriko proti njeni volji potegniti v vojno. Amerika ima pa tudi največji interes na tem, da si držita obe skupini držav ravnotežje. Dualis-tična Evropa dovoljuje Ameriki, da omeji oboroževanje in ureja zadeve ameriške celine temeljem nionrocškc-ga nauka, kakor so ji ljubi, ne da bi se morala bati evropskega vmešavanja ali kontrole. Ameriki jo torej silno mnogo na tem, da privede do miru, ki bi nobeni obeh skupin ne zagotovil absolutnega pretežja. Končno so boji Amerika vedno večjih koristi, ki bi jih nudilo nadaljevanje vojne Japonski. Čim dlje traja vojna, temveč nadc ima Japonska, da dobi od Rusije za svojo podporo na vzhodu nove kompenzacije. Vojna, ki je donesla Japonski veliko bogastvo, ji dovoljuje, da v velikem obsegu nadaljuje svoje oboroževanje, ki ogroža Ameriko.
Stališče Anglije.
Rotterdam, 23. januarja. Londonsko časopisje poroča, da Wilsonove note ni mogoče uveljaviti, kakor je tudi misel vzvišena. Brez zmage ni mir mogoč.
Novi milijoni za ententino propagando v Ameriki.
Curih, 23. jan. »Ztiricher Post« poroča, da sta vladi v Londonu in Parizu sklenili izdati nove milijone za propagando v inozemstvu. Za agitacijo v južno-ameriških državah je angleška vlada dovolila nov kredit v znesku 400.000 funtov šterlingov (okoli 1 in četrt milijona kron), francoska vlada pa 8,000.000 frankov.
Francoski glas proti razkosanju Avstrije,
Genf, 23. jan. »L' Oeuvre« se je pečal v uvodniku z razkositvijo Avstrije. Pravi, da je ta načrt nesrečna ideja. Piše: Kakor vsak Francoz, tako tudi jaz ljubim v prvi vrsti in pred vsem mojo domovino, ln ker ljubim Francijo, ne mislim, naj bi se žrtvovali za osvoboditev Čehov in Slovakov, Junaški francoski padli vojaki morajo dobiti zadoščenje, da so žrtvovali svoje življenje francoski ideji.
Celo Erazilija zelo po vojski prizadeta.
Pariz, 23. jan. (K. u.) »Journal« poroča iz Rio de Janeiro: Brazilski predsednik in zunanji minister sta z ozirom na vedno večje boje blizu obali sklenila, da ojačita nadzorovanje severne brazilske obali in sta poslala križariti obrežno oklopnico.
Ojačenje ameriškega brodovja.
Rotterdam, 23. jan. Iz Nevvyorka se poroča: Senat je dovolil za zgradbo novih vojnih ladij 16'/« milijona dolarjev.
fisziis porocI:o.
Gališki deželni uradi v Kiakovu.
»Glos Naroda« poroča: PredsedAvo gališkega namestništva bo premeščeno iz Biale v Krakov, kjer že več mesecv posluje mnogo oddelkov namestništva, V Krakovu je v ta namen že najet neki hotel. Dalje poroča isti list, da se bodo tudi gališki deželni odbori, finančno deželno ravnateljstvo in deželni šolski svet preselili v Krakov.
Nemci na Poljskem.
Varšava, 23. januarja. Po najnovejši statistiki je v poljskem kraljestvu 600.000 Nemcev (meščanov, rokodelcev, naseljencev in industrijcev).
Beg iz Sirije,
Geni, 23. jan. »Matin« poroča iz New-yorka: Ameriška vlada je poslala oklopno križarko »Desmoines« v Beiruth po sirske begunce.
1KB !Z
Kako so straža lovi.
Ako na fronti ni posebne delavnosti, si skušata sovražnika drug drugemu poloviti straže. Kako se lovi poljska straža? Ko si poljsko stražo izsledil, proučiš natanko teren, dalje koliko mož jo straža močna, in kje stoji vojak, ki pazi in preži. Glavno je, da se neopazen približaš vojaku, ki stoji na straži, ter ga presenetiš, da se mora udati, ne da bi mogel oddati znamenje za alarm. Pri tem imaš pa večkrat tudi smolo; to pokažeta naslednja dva slučaja:
Nekega dne vidimo, da jc sovražnik premaknil poljsko stražo bliže proti nam. Treba jo bo loviti. Še tisto noč odrinemo na lov. Previdno so priplazimo na 20 korakov; toda vojaka na straži ni bilo nikjer. Mislili smo: gotovo so sc Lahi čutili varno in niso postavili stražnika. Malo se odpočijemo; nakar sledi povelje: »Naprej!« Par skokov — in bili smo v prazuem atrclskcm jarku, v
Drug slučaj: Straža, ki smo jo lovili, se je nahajala na strmem, skalnatem hribu. Ko sc previdno priplazimo do 30 korakov, oprezno se skrivajoč za skalo, zapazimo stražnika, ki obrnjen proti nam nepremično stoji in sicer s puško v roki. Zdi se, da sanja o lepi laški deželi. Od te strani je nemogoče, da bi neopaženo prišli do njega; zato skuša narednik z ostalimi ocl strani priti do njega; ja/, pa dobim povelje, naj pazim nanj. Previdno pomolim glavo iznad skale in ga vzamem na muho. Kar naenkrat sc stražnik zbudi iz sanj, nese puško k licu in nameri v isto stran, kamor jc bil odšel narednik s svojimi ljudmi. Jaz nisem smel zamur diti niti trenutka, drugače pade eden izmed mojih tovai-išev, zato sprožim. Stražnik izgine. Pok pa je zbudil sovražnika. Hipoma oživi strelski jarek; puške pokajo, ročne granate frče nad našimi glavami. Morali smo se kar najhitreje umakniti.	A. Kovač.
El zaijeina mm uslšnico v Ljubljani
V današnjem velikem, pa težkem času, ko živimo vsi pod. vtisom mogočnih vojnih dogodkov, ni prav mogoče sklicati članov društva za vzdrževanje Elizabetne otroške bolnišnice na občni zbor. To pa še posebno zato, ker se veliko žena posveča požrtvovalni strežbi naših hrabrih ranjenih in bolnih vojakov ter se ne morejo iz-lahka odtrgati od svojih dolžnosti.
Upravni odbor si dovoljuje tedaj v naslednjem podati poročilo o delovanju tega dobrodelnega zavoda v zadnjih letih.
Še nikdar se otroške bolnišnice revno prebivalstvo ni posluževalo v toliki meri kakor v zadnjih dveh letih. L. 1915. se je brezplačno zdravilo in oskrbovalo 642 in 1. 1916. pa 642 večinoma težko bolnih otrok.
To nenavadno visoko število oskrbo-vancev stavi na zdravnike zelo velike zahteve in nalaga usmiljenim sestram izredno naporno in požrtvovalno delo. Naprav-Ija pa tudi upravi velikokrat hude skrbi glede denarja in preskrbe živil, ki so potrebna za polni obrat tega zavoda.
Kakor je vsak posameznik našega celokupnega prebivalstva vedno pripravljen doprinesti svoj dar za razne vojnooskrbo-valne namene, tako so se našli tudi mnogi dobrotniki, ki so naklonili prispevke otroški bolnišnici in tako pripomogli, da je mogel zavod ostati v polnem obratu.
Vsem tem dobrotnikom se upravni odbor najiskrenejše zahvaljuje.
Tudi gospoda župana dr. Ivana Tavčarja prosimo, naj sprejme našo najlepšo zahvalo za dobrotnost, da je otroška bolnišnica vedno preskrbljena s potrebnimi živili.
Med otroci, ki so bili v minulem letu oskrbovani v zavodu, je bilo 254 otrok vpoklicanih rezervistov in črnovojnikov in 79 otrok revnih begunskih družin iz Pri-morja. Mnogi izmed teh so bili čisto sestradani, ušivi in slabo oblečeni ter vsled nezadostne prehrane tako oslabeli, da jih je bilo treba potem, ko so ozdravili, takorekoč kvišku izpitati, da so mogli okrepčani in v odpornejšem stanju zapustiti bolnišnico.
Skoraj vse te otroke je bilo treba pred odhodom preskrbeti z boljšo obleko in najpotrebnejšim perilom. Tačas jc v bolnišnici 18 begunskih otrok v oskrbi. Večina teh otrok je preživelo že prav žalostne čase trpljenja in mnogim izrned njih pač tudi v bodoče ne bo tako kmalu posijalo solnce sreče, V naslednjem bodi kratko omenjenih le par takih begunskih slučajev.
Neka begunka, katere mož je kot črnovojnik na soški fronti, je morala svoje malo posestvo nemudoma zapustiti, ker jc začel sovražnik kraj obstreljevati. Na žalostnem begunskem potu ji jc umrlo eno dete na davici, z drugim otrokom, ki je malone že umiral vsled enake bolezni, je reva prišla v našo bolnišnico. Pozno zvečer je bilo treba nemudoma poklicati zdravnika, ki je otroku ubrizgal serum in ga tako rešil gotove smrti. Čez 14 dni je žena s popolnoma ozdravljenim in z vsem potrebnim opremljenim otrokom zapustila bolnišnico in se odpeljala, k sorodnikom. Ob odhodu ni mogla najti dovolj besedi zahvale Ln hvaležnosti za pomoč, ki jo je v najhujši sili s svojim otrokom našla v zavodu. Tudi kasneje se je še pismeno zahvaljevala.
Neka druga žena, katere mož je bil na italijanski fronti težko ranjen in ujet, ic imela svojo težko bolno srčkano malo hčerkico več mesecev v otroški bolnišnici ter je mogla šele pred kratkim, dasi je bila deklica že davno zdrava, priti ponjo, ker je bila med tem sama težko bolna v deželni bolnišnici.
Žena kleparskega pomočnika, ki je kot črnovojnik na tirolski fronti, je morala tekom pol ure s peterimi otroci zapustiti svoje stanovanje v... Z dvema bolnima otrokoma je bila sprejeta v otroško bolniš-co, kjer so dobili vsi trije oskrbo; čez osem dni je vsa hvaležna zapustila z ozdravlje-i n'iua otrokoma bolnišnico, oreskrbliena s
obleko, perilom in nekoliko deriarjem. Za ostale tri otroke je poskrbela pristojna občina Kropa.
Upravni odbor si torej prizadeva, da olajša sedanje trpljennje prizadetega prebivalstva, kolikor je v njegovi moči. Skrbi pa tudi, da imajo otroci v bolnišnici kolikor mogoče srečnih ur.
Za Miklavža so bili vsi otroci obdarovani in so imeli veliko veselje. Tudi pri obeh skromnih božičnicah, ki sta ji priredila društvo »Dobrodelnost« (21. dec.) in upravni odbor otroške bolnišnice (24. dec.) je bilo obdarovanih vsakikrat po 50 otrok z obleko in perilom, pecivom in igračami. Predvsem so bili ti otroci revnih begunskih družin in naših vrlih vojakov, ki nam branijo dom pred vpadom sovražnika. Nekaj med njimi je bilo pač tudi takih, ki so bili že ozdravljeni zapustili bolnišnico, a so prosili, da smejo priti k božičnici, kar se jim je dovolilo. S temi prireditvami se je poskrbelo otrokom za neobičajno veselje in jih bodo gotovo ohranili za vedno v lepem spominu.
V zadnjih petih mesecih so naklonili otroški bolnišnici svoje prispevke: Ga Mila Arko 8 K, ga. in gdč. Bauer 10 K, gosp. župnik Valentin Bernik v Komendi 10 K, gdč. Jerica Blaznik 10 K, ga. Marija Černe 10 K, g. Anton Čop v Kočevju 2 K 50 v., ga. Gabriela Demai 20 K, g. in ga. dr. Der-mastia 40 K, gdč. Jerica Cuznar 4 K, gdč. Klementina Eberliardt 20 K, ga. Frančiška Eberl 18 K, ga. Marija Eger v Železnikih 20 K, ga. Pavla Lorant 20 K, ga. Uršula Gautrca 10 K, g. nadporočnik Goriany 40 K, ga. notar Gruntar 40 K, g. župnik Gregor Jakelj 21 K, njegova služkinja Metka 1 K in gdč. Potokar 2 K, ga. Cecilija Janež 20 K, g. drž. poslanec prof. Evg. Jarc 20 K, g. Jezeršek na Vrhniki 4 K, g. župnik Alojzij Kummer v Stari Loki 16 K, ga. Aria Kočevar pl. Kondenheim 10 K, g. Ivan Kri-sper 200 K, g. Jožef Krisper 500 K (s tem zneskom je ustanovil eno bolniško postelj), g. župnik Jožef Lavrič v Žerovnici 10 K, g. Anton Lukman 64 K, g. prof. dr. Marinko in Mavrič v Stražišču 15 K, ga Leopol-dina Metschnig 10 K, g. lekarnar Jožef Mayr 30 K, g. župnik Jožef Ocepek v Pod-nartu 20 K, ga. dvor. svet. Ana Pajk 10 K, g. profesor dr. Gregor Pečjak 50 K, ga. Marija Perdan 10 K, gdč. Josipina Peter-ca 20 K, ga. Petrove 10 K, g. župnik Pavel Perko v Češnjici 10 K, g. Martin Pletersky v Cerkljah pri Krškem 10 K, g. župnik Gregor Potokar v Bačni 20 K, ga. Luni Ranzinger 20 K, ga. stavb, nadsvet. Karo-lina Sbrizaj 10 K, ga. dvornega svet. Er-nestina Račič 20 K, ga. gozd. svet. Schon-walder 10 K, g. dekan Schweiger v Leskov-cu 30 K, g. kaplan Ivan Kette 10 K, nime-novan po župnem uradu Čermošnjice 10 K, župni urad Stržišče v Primorju 23 K, župni urad Goče 25 K, po č. s. Ivani v deželni bolnišnici 10 K, neimennovan iz Mokronoga 4 K, ga. Ana Stare v Mengšu 30 K, gdč. Ivanka Zora 5 K, ga. Friderika TSnnies 100 K. — G. veleindustrijec in tovarnar Karel Pollak je daroval zelo veliko dragocenega usnja za čevlje revnim vojaškim in begunskim otrokom.
Vsi ti dobrotniki, ki so s svojimi darovi podpirali Elizabetno otroško bolnišnico in omogočili tudi božičnico, so storili dobro delo, ki zagotavlja blagoslov njih lastnim otrokom.
Najlepše se zahvaljujemo tudi zastopnikom listov vseh smeri, ki so s priobče-vanjem poročil o našem zavodu pripomogli k prospehu. Svoje poročilo sklepamo s prošnjo na vse dobrotnike, naj naklanjajo svojo plemenito skrb Elizabetni otroški bolnišnici tudi v bodoče, da bo mogel zavod neomejeno delovati v blagor bolnih otrok našega revnega prebivalstva, naših vojakov in ubogih revnih beguncev. Edino za tem stremi naše društvo', ki ne pozna nobenega strankarstva,
Upravni odbor.
Pri Senci znseilll ml\ m sireisKI jsrei.
Mir na italijanskem bojišču je bil prekinjen z nepričakovanim sunkom naših čet pri Gorici. Da se Italijani v svojih ta-mošnjih postojankah ne čutijo varne, bo pripomoglo k temu, da se ne bodo preveč mogli veseliti »odrešene« Gorice.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 23. januarja. Uradno:
Pri Gorici so vzeli naši preganjalni Oddelki neki sovražni jarek in ujeli 3 častnike in 134 mož, zaplenili pa 3 strojne puške. Sicer se položaj ni izpreme-niL
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl, Hofer.
Italijansko-francoska ofenziva na Primorskem.
»Neue Freie Presse« piše: Ker zimsko vreme za nekaj mesecev ne dovoljuje večjih operacij v visokem gorovju, je opravičena domneva, da nameravajo Italijani svojo ofenzivo, o kateri govore, izvesti v Primorju. Po deveti ofenzivi so imeli Italijani vsekakor dovolj časa, da se pripra,-
vijo na deseto. Ker je vedelo sovražno časopisje poročati o prevažanju francoskih čet na Italijansko, je lahko mogoče, da se bodo Francozi udeležili bodočih italijanskih operacij na Primorskem. Morda potrebujejo Italijani neodoljivega pogona francoskih čet v naskoku ali pa francoske artiljerije, da dosežejo še večji artiljeri-stični učinek.
Pomnožitev laških divizij.
Milan, 23. jan. Z ozirom na pomnožitev nemških divizij za 39 in avstrijskih za 5 priporoča »Corriere della Sera«, naj se teritorijalne čete, ki doslej niso pripadale nobeni divizijski skupini, uvrste v divizije.
Razpoloženje v Italiji.
Lugano, 23. jan. Nervoznost prebivalstva Italije raste od dne do dne. Javno mnenje je brez dvoma upalo, da se bo razprava o miru nadaljevala tudi po mirovni ponudbi osrednjih sil in tudi še po ententinem odgovoru. Le tako je razumeti, da so najnovejše odločne izjave osrednjih sil povzročile veliko razočaranje in globoko pobitost. Na razpoloženje ne vpliva samo strah pred še daljšo vojsko, marveč tudi skrbi zaradi Rusije. Računajo s preobratom na Ruskem, na drugi strani z možnostjo zmage ruskih mirovnih strank,
Zapora italijanskih pristanišč.
Lugano, 23. jan. Poleg pristanišča Genova so zaprli 20. t. m. italijanska pristanišča Livorno, Gaeta, Neapelj, Salerno in Tarent vsem tujim in italijanskim ladjam.
Kriza v Bosellijevi vladi.
Curih, 23. jan. »N. Z. Z.« javlja iz Milana: »Popolo dTtalia« poroča, da je nastala v Bosellijevi vladi ministrska kriza. Katoliško časopisje v Italiji piše za mir. Včeraj je zboroval v Rimu velik shocl katoliških društev, na katerem so nastopili proti pretiranemu hujskanju za vojsko gotovih strank. Tudi Gi-olittijevi pristaši so pričeli živahnejše politično delovati.
Milijonska goljufija v ItaFji.
Milan. V Parizu so zaprli Italijana Simeonija, ker je ogoljufal za več milijonov. Istočasno so izdali zaporno povelje proti princu de Broglie, predsedniku upravnega sveta Simeonijeve banke,. Simeoni je nastopal kot baron de Ilers, Pred leti je ogoliufal za veliko vsoto princa Hohenlohe-Oehringen.
D' Annunzio žali katoličane,
Lugano. Vatikan in katoliško časopisje v Italiji je ogorčeno nad d' Annun-zijem, ker je na svetinji tistim, ki so udeleženi pri peki vojnega kruha, napravil napis, ki bogokletno primerja vojni kruh s sv. obhajilnim kruhom.
KoKo se je polooll pomiK Jsrer.
Kapitan potopljenega »Zagreba« R. pl. Adamieh, pripoveduje med drugim: Parnik se je vračal proti Reki in plul 200 m od brega. Nenadoma opazi Adamieh beli pas torpeda, ki se je bliskovito bližal ladji. Velel je ladjo okre-niti. a bilo je prepozno. Torpedo je udaril v parnik ter njega zadnji del vrgel v zrak. Voda je mahoma udrla v ostali del, ki se je takoj nagnil in v eni minuti potopil. Vrtipec je potegnil za sabo na dno vse, kar je bilo v njegovi bližini. Tudi kapitana. Morje je bilo viharno. Vsi, ki so zopet splavali na površino in bili še živi, so se trudili, priplavali do 200 m oddaljene obale. A delo je bilo nevarno in težko, ker je bilo vse morje pokrito s parnikovimi razvalinami, ki so jih valovi metali sem in tja. Voda je bila ledenomrzla. Vendar se je po strašnem naporu posrečilo kapitanu Adamichu in več drugim, da so se toliko približali bregu, da so jim od ondi vrgli vrvi in jih potegnili na sulio. Večina pa je omagala preje in utonila, tako tri ženske, krmar Markovič, nekaj mornarjev in prvi poročnik Tuchtan. Med rešenimi je tudi 14 letni deček, ki se je vračal z božičnih počitnic ter jc spal v kadilnici. Eksplozija ga je vrgla i s streho vred skoro prav na breg (200 metrov daleč). Podmorski čoln se ni pokazal in ni res, da bi bil opravljal rešilno delo.
Gospodarske iielele.
Berlinski dogovor glede živil. Uradno se je poročalo, da sc je doseglo popolno soglasje glede prehrane osrednjih držav. Ogrski minister baron Kiirthy je zahteval popolno pariteto za Ogrsko. Sedaj poroča >Berl. Tageblatt« z Dunaja, da se ne gre samo za razdelitev rumunskega žita, ampak tudi domačih zalog.
Novi monopoli v Avstriji. Nemški krščanskosocialni poslanec Wollek je izjavil, da se misli uvesti monopol za žito, premog, petrolej, sladkor in papir in sicer v obliki prodajnega monopola. Proizvajalcem bo država predpisala najvišje cene in bo iz teh monopolov skušala dobiti novih 300 milijonov. Vojska bo vsak dan dražja,
Po vojni ne bo mogoče vojske takoj poslati domov, Demobilizacija bo trajala vsaj eno leto in bo stala vsaj do 600 milijonov. Razun tega bo država morala skrbeti 20 do 25 let za svojce padlih.
Tudi advokati bodo dražji. Stalna delegacija avstrijskih odvetniških zbornic je vsem zbornicam poslala svoje naziranje o zvišanju odvetniških tari-fov. Sedanje razmere silijo, da odvetniki svoj honorar zvišajo za 25%, dije-te, potovanja itd. v interesu klijentov, za 50c/o, za 50% naj se zvišajo tudi ma-nipulacijske pristojbine, toda malenkostne zadeve naj ostanejo pri sedanjih cenah. To nameravano povišanje more dovoliti vlada z naredbo.
Kranjsko deželno mesto za dobavo klavne živine v Ljubljani naznanja, da je njega blagajna strankam odprta le vsako dopoldne od 8. do 1. ure, ne pa popoldan, ker ima blagajniško osobje vsled ogromnega dela popoldan interne posle.
—	Za uvedbo sladkornega monopola nameravajo nastopiti nemški alpski poslanci. >.'».'»
—	V nekem obmejnem trgu na Slovenskem je na prodaj gostilna z mesarsko obrtjo. Trg ima velik tujski promet. Zaradi tega bi se gostilničarska in mesarska obrt imenitno obrestovali. Ker je trg narodno zanemarjen, vabimo kupce, ki so katoliško-nnrodnega mišljenja, a so petič-ni, da bi poskrbeli, da pride lepa posest v poštene slovenske roke. Kupec naj bode zagotovljen, da ga bodo podpirali vsi slovenski rodoljubi iz okolice. Kdor bi rad zvedel kupne pogoje, naj se obrne na Slovensko stražo v Ljubljani.
Zamenjava I. in II, vojnega posojila proti amortizacijskemu V. vojnemu posojilu. Kranjska deželna banka v Ljubljani, član konsorcija za izpeljavo državnih kreditnih operacij, sprejema v zamenjavo zakladne liste davkaprostega 5'avstrijskega vojnega posojila iz leta 1914 (I. avstr. vojno posojilo) in davkapro-st.0 5Vo% avstr. vojno posojilo iz leta 1915 (II. avstr. vojno posojilo) proti zadolžni-cam štiridesetletnega davkaprostega 5 amortizacijskega drž. posojila (V. avstr. vojnega posojila). Pogoji zamenjave so sledeči: 1. Zadolžnice I. vojnega posojila se sprejemajo po ceni 98 K 60 vin., II. vojnega posojila po 94 K 75 vin. za vsakih 1.00 K nominale, dočim se štiridesetletno amortizacijsko drž. posojilo zaračunava s 92 K za 100 K nominale. 2. Zamenjaieljem se izplača v gotovini prebitek iz kurzne diference ter delne obresti, in sicer za vsakih K 100 nominale I. vojnega posojila 7 K 52 vin., in za vsakih K 100 nominale II. vojnega posojila 3 K 21 vin. 3. Vse ugodnosti, priznane za zadolžnice V. vojneg.i posojila glede njih zajmovanja, ter glede plačevanja davka na vojne dobičke so v veljavi tudi za potom zamenjavanja na novo izdane kose. Rok za izmenjavanje I. in II. vojnega posojila se je pričel 20. t, m. in traja do konca februarja t, 1.
vojasico mi
(Priobčuje I. H.)
Kusin piše svoji ženi.
»Slava Isusu Kristu! Ljubezniva žena moja, nad vse ljubljeni moji otročiči! Mnogo časa jo že minulo, skoro poldrugo leto, kar smo se razšli; zahvalimo se Bogu, da nas je ohranil do danes pri življenju in prosimo Boga ter prečisto Devico, da bi nas varovala še dalje do konca vojne. Molimo goreče k Bogu, da bi se usmilil nas grešnikov in nam čimpreje dal mir na svetu in nam pomagal to vojno preživeti in se kmalo do svojih družin vrniti. Celi ta Čas Vas nisem videl in ne slišal Vaše besede, prepustil sem Va3 kot bedne sirote skrbi Previdnosti božje; nisem Vas zapustil svojevoljno, hudo in milo mi je po Vas, toda kaj mi je storiti, ko je Bog dopustil, da se je vzdignil narod zoper narod, car nad carja, da eni druge ubijajo in njih zemljo jemljejo. Zato tudi mi moramo pomagati, kolikor moremo in kakor nam ukažejo, da bi branili svojo domovino in svojega carja. Mnogo smo že pretrpeli, ne le enkrat smo bili premrzli in premočeni v mojem času in mnogo krajev smo obšli, pa vedno le po daljnih tujih zemljah. Le do svojega kraja se ne približamo, dasi zdaj nikjer ni nič dobrega. Toda vendar bi nam bilo v svoji deželi in med svojimi ljudmi veselejše, kakor tu med tujimi, ki ne razumemo njih govora, niti ni tu naše cerkve, niti se ne opravlja naša služba božja in besede božje po našem celi čas ne čujemo; niti ne vemo kdaj je kak naš praznik, ker en član je pri nas enak drugemu.Celo moliti ne moremo med tujim narodom, ker oni se naši molitvi smejijo. Že se bližajo, hvala Bogu, tretji božični prazniki, in kakor se kaže, kot nam Bog pomagaj, to leto še ne bom mogel z Vami praznovati, niti večerjati kolač, niti koledovati. Lansko leto v božičnem času smo bili še na Ruskem, in tam smo morali v teh svetih dneh tolči kamenje lu popravljati ce^
ste; tako bo tudi v tem letu, da se ne bodo v ničem razločili tako veliki prazniki od delavnikov. Le v kolikor kdo sam pri sebi premišlja, kako je nekdaj s svojo družino na sveti večer sedel k sveti večerji, kakšno veselje je to bilo, kakor za ljudi v družini, posebno pa za otročiče; kako o tem govore, kako se vesele na koledo. A kakšno bo Vaše veselje to leto! Veselite se, da ste uča-kali; a ko so vsedete k sveti večerji in zapazite koga manjka med Vami, gotovo se hote zajokali v vsaki hiši, mati za sinom, žena za možem, otročiči za očetom, sestra za bratom. In kolač s sladkorjem in z medom ne bo sladak, ker bo prepojen s solzami. Nebo in zemlja, solnce in mesec se bodo veselili rojstva Kristovega; angeli, nadangeli in vsi sveti se bodo radovali, a na zemlji bodo prepevali vsi, od carja do pastirja, posebno pa mali otročiči, veselo pesem Novorojenemu: Veselja se veselite, ker rodil se je Rešenik sveta, ki je prišel na svet, da bi nas učil, kako naj živimo, da bi si zaslužili zveličanje. Prosimo novorojenega Krista, da bi ob Njegovem rojstvu tudi nam zapeli angeli: Slava Bogu na višavah, na zemlji pa naj bi med ljudmi nastal mir narodov in bi se vsak vojak čimprej vrnil srečno k svoji družini in bi živel skupaj s svojo družino in Njega hvalil in slavil in v svoji cerkvi darove doprina-šal in mogel z Vami Njegova svefotaj-stva prejemati do konca življenja in po smrti priti v Njegovo kraljestvo. Bodite zdravi. Hristos roždaet sja (Kristus se je rodil). Vaš oče Lavrin P.«
2.	Isti pošilja svojim razgledko s sliko jaslic.
»Pošiljam Vam to kartko rojstva Kristovega kot spomin na praznike iz daljne tuje zemlje, ker sani ne morem priti do Vas. Podajam Vam svoja srč-. na voščila napisana: nc žalostite se, ne jokajte, ne obupavajtc; vdajte se v voljo božjo, molite; On nas ne bo zapustil, pomagal nam bo, da bomo ta čas prebili in fe k Vam vrnili. Hristos roždaet sja! Veselimo se.«
3.	Slovenski iant iz Koroške piše materi dve dopisnici.
»Ljuba mamica! — Hvala za paket in za vse, kar je bilo notri, sem vse sprejel. Danes zjutraj, predno grem spat, Vam pa moram naznanit, kakšno noč da sem nocoj imel; take še ni bilo dozdaj. Ljuba mamica, najbolj sem Vam hvaležen in tudi bom, dokler mi bo še kri po žilah tekla, da ste me moliti naučili, zakaj to je moja palica v teh strašnih urah. Nocoj je bilo tako čudno, pa sem srečno prestal. Tako nese veter sneg, da me je že čisto easulo in pomoč od Marije mi je še dala toliko kreposti, da uem so ven izkopal. Ves čas, kar sem zunaj sta!, sem lopato v roki držal in komaj sem ga od sebe od-kidal. Ljuba mamica, molite sami in pa skupno vsaki večer zame in za a tuja. Trudne moje oči zdaj sklenejo. Vas vse skupaj lepo pozdravim. Srečno z Bogom in Marijo.«
4.	»Ljuba mamica! -- Lep pozdrav Vam pošiljam in dam vedeti, da sem še zdrav. Čeprav imamo slabo vreme. Drugih jo žo veliko bolnih, jaz sem pa vsaki dan bolj fest. Pa kako srečo imam povsodi. Včeraj ponori smo delali zakope v čudni strmini; je bilo tako nevarno, če bi malo izpodrsnil, bi pa šel doli v brezdno, da bi me več ne bilo med živimi. Ljuba mamica, v čudni nevarnosti smo včasih, a Marija me varuje vseh nezgod in nevarnosti. Kolikrat sem bil žo obvarovan! Zdaj v tem debelem snegu jih že veliko počiva spodaj; zdaj je zopet tri dni tako šel, da smo še do danes čisto ločeni od vsega in ne dobimo pošte. Pa ravno moj paket je še pred snegom prišel in oni prej tudi tako. Veste, da tedaj, ko nam konjiči no morejo prinesti, ima premalo dela želodec; za pogačo so vselej tepemo, ko jem, jutri bo že vso preč, te druge stvari pa še imam. Hvala Vam stotero, če v čakamo, bom Vam do smrti hvaležen. Nocoj sem spet na straži, je zelo mrzlo in že lepo. Srečno z Bogom in Marijo. Vaš hvaležni sin F.«
Dnevne novice,
r Nadvojvoda Evgen hvali naš8
junake. Povodom Najvišje podelitve velikega križa reda Marije Terezije Njegovi c. in kr. Visokosti presvetlemu gospodu maršalu nadvojvodi Evgenu je deželni predsednik grof Attems brzojavnim potom izrazil najudanejše čestitko v svojem imenu in v imenu kranjskega prebivalstva. Nato je dospel naslednji brzojavni odgovor: Deželni predsednik grof Attems, Ljubljana. Vam in prebivalstvu Kranjske se najtoplejše zahvaljujem za dobre želje, ki me najiskrenejše vesele. Hitibri Kranjci so se v zadnjih bojih zopet po* sebno odlikovali. Maršal nadvoivoda Evceu.
-f Odlikovanja. Vojaški zaslužni križec 3, vrste z vojno dekoracijo sta dobila nadporočnik 17. pp. Ivan Goederer in po-ročnik-letalec 97. pp. Matej Schwarz, Ponovno Najvišje pohvalno priznanje je dobil nadporočnik 87, pp, Jaroslav Šotola. — Najvišje pohvalno priznanje sta dobila poročnik 92, pp, Vinko Tavčar in poročnik Franc Gogala, pri rez, bolnišnici št, 1 v Št. Vidu nad Ljubljano. — Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil črnovoj. asist, zdravnik dr. Just Bačar, pri rez. bolnišnici št. 4 v Ljubljani. — Zlat zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje so dobili: vojaški živino-podzdravnik 17, gor, top. p. Fr, Omerza in dom. registrativni akcesist Franc Kvas, pri voj. pov. v Mostaru in vojaški živinopod-zdravnik 2. tren. div. Franc Veble. — Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil narednik 7. dež. orož, pov, Alojzij Žabkar, pri nekem zbornem poveljstvu.
4- Odlikovanje s prusko vojaško zaslužno svetinjo. Štabni narednik Anton Sterle, 97. pp., 2. stot., rodom iz Kranjske, ki je bil že prej odlikovan za svoje junaštvo s srebrno hrabrostno svetinjo 1. in 2. razreda, je dobil sedaj še kraljevo prusko vojaško zaslužno svetinjo.
—	Odlikovanja pri 3. bos. herc, pp. Do 6. decembra 1916 je blio pri 3, bosen-sko-hercegovskem pešpolku odlikovanih 145 častnikov in 2014 mož.
—	Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: Desetnik Remec Franc; pešci: Novak Josip, Rumpret Bertelj, Bivic Avgust, Šparovec Alojzij in Filič Jurij. Vsi pri 17 pp.
—	Zahvala za božično darilo. Nek častnik piše iz fronte dne 30, dec.: Velece-njena gospica Flora Vedernjak! Došlo nam je včeraj na našo visoko goro prav v strelske jarke, kjer dvatisoč metrov nad morjem kljubujoči najhujšim sneženim orka-nam zdaj cesarjeviči Janezi stojimo na straži zoper zavratnega Italijana, preve-selo poročilo, da ste nam, častite gospe in ljubeznive gospodične pripravile lepe božične spomine. Ko bi Vi vedeli, kako smo bili veseli, ko smo izvedeli, da na sv. večer domovina ni pozabila na nas, ampak da ste se nas spominjale prav posebno ravno Ve, njeni najdragocenejši biseri, na katere smo vselej in povsod, posebno pa na sv, večer prav posebno živo mislili, V imenu vseh in za vse sprejmite mojo in našo naiprisrčnejšo zahvalo!
—	Smrtna kosa. Umrl je Časlavi odlični češki arheolog Kliment Čermak, star 64 let. Bil je iskren prijatelj Slovencev, — Umrl je v Senju tamošnji ravnatelj tobačne tovarne Jurij Vidmar.
— 250 naših vojnih invalidov se je dn<* 23. t. m, pripeljalo iz italijanskega ujetništva v Avstrijo. Včeraj so došli v Line,
—	Imenovan je za suplenta na realki V Idriji Franc Novak namesto obolelega začasnega učitelja dr. Franca Čadeža.
—	Iz politične konceptne službe. C. kr, okrajni komisar Peter G r a s s 1 je premeščen iz Ljubljane v Novo mesto,
—	Dr. Frančišek Stelž piše iz ruskega ujetništva prijatelju, župniku na Dolenjskem, med drugim: »Zdaj sem že dve leti v Sibiriji. Bil sem v začetku na daljnem vzhodu v Tschiti, videl Bajkalsko jezero in Irkutsk, bil pozneje v Mariinskem, pote'm v neki vasi pri Tomskem, nadalje v Novo Nikolajevskem, nato v kirgiški stepi v Semipaiatinskem, potem sem se peljal v Tiumen v bližini Urala, zdai sem v Tari ob Irtišu med Omskim in Tobol-skim,« — Pismo je datirano s 25. oktobrom 1916. Njegov naslov je: Kriegsgef, Offizier dr. Fr. Štele, Tara, Gouv, Tobolsk, Sibi-rien,
—	Poročila sta se računski podčastnik g. Štefan Č u k a c iz Vidma na Štajerskem in gospica Lili R a k o iz Čap-ljine v Hercegovini,
—	Prepoved kajenja za dame zahtevajo nekateri listi. Prav umestno.
Tifus na Reki poneluje; 22. t. m. ni bilo nobenega novega slučaja. V zdravniški oskrbi je še 126 oseb.
Smrtna nesreča. V topilnici železa na Savi pri Jesenicah je 17. t. m. železen voz udaril v 501etnega oženj enega Petra Markuna ter mu zlomil prsi. Ponesrečenec je kmalu izdihnil.
—	Burja in mraz v hrvatskem Pri-morju. Iz Reke poročajo, da piše ondi huda burja in da je pritisnil mraz. Na izpostavljenih mestih kaže toplomer 3 stopnje pod ničlo. Tudi iz Senja in Karlobaga javljajo, da imajo hudo burjo in da je padla toplota pod ničlo. Veter ima 6 stopinj, Drugače pa imajo krasno solnčno vreme.
—	Ustreljen mladenič. Dne 6. t. m. okrog 6. ure zvečer se jc zgodila grozna nesreča v Krški vasi na Dolenjskem. Omenjenega dne so šli trije mladeniči iz Krške vasi čez most v Malcnce, Ko so bili mladeniči že skoraj na drugi strani mostu, prileti iz do sedaj neumljivega načina od Krške vasi krogla, ki zadene mladeniča Karla Bukovic iz Malenc odzadaj v glavo tako, da se je takoj zgrudil mrtev na tla. Pomislite strašno žalost za uboge starše in drjjge brate in sestre spoštovane
družine Bukovčeve, ko so jim še malo prej veselega in živahnega sina oziroma brata mrtvega prinesli v hišo! Cela zadeva jc v preiskavi.
—	II. ustanova Jakoba pl. Schellen-burg se razpisuje. Pravico prositi imajo potrebne na Kranjskem rojene častn. vdove, katerih možje so umrli v voj. službi ter se oddajo za trajno 2 ustanovi po 182 K 40 v. Kolkovane prošnje, katerim se morajo priložiti poročni in ubožni list prosilke kakor tudi mrtvaški list soproga, se morajo nasloviti na vojaško poveljstvo v Gradcu.
—	Slaboumna Ana Mlakar iz Kam-nega potoka 2 pri Trebnjem se pogreša od srede, 17. t. m. Stara je 30 let. Kdor jo je videl in ve, kje se nahaja, naj blagovoli njeno bivališče naznaniti. S seboj je nesla pletenico z obleko in dežnik. Oblečena je bila v delavno obleko.
Primorske novice.
Poročil se je preteklo soboto v Gradcu v cerkvi Srca Jezusovega g. dr. jur. Anton Orlic, sin posestnika in veletrgov-ca z vinom Ivana Orlic iz Pulja, z gdč. Ines Guglielmi, hčerko gospe Marije Hatle, vdove po pokojnem doktorju in hišnem posestniku.
Junak. Narednik pion. oddelka 97. pp. Viktor Kralj je bil zaradi hrabrega vedenja pred sovražnikom povišan v štabnega narednika ter obenem odlikovan z nemško zaslužno svetinjo. Vrlemu Trebčanu naše častitke!
Iz Italije. Franc Grebenjak iz Grebena, kuracija Marijino Celje, piše iz Dolnje Italije in pravi, da se nahaja v Kalabriji v bližini Sredozemskega morja. V svojem pismu g. Andreju Muger-li, organistu na Breznici, sporoča sledeče: 8. junija 1915 smo bili odpeljani od doma. Njegova žena Marija Grebenjak je morala drugi dan po porodu otroka zapustiti domačo hišo in šla v sosedno vas h Klincom, seveda vsa bolna. Tam sta ostala z družino tri mesece. Odtod so jih gnali v Oblice k Petru Markiču in tam so bili tudi tri mesece. Nato so jih peljali v Dolnjo Italijo. Naslov na imenovanega: Franc Grebenjak, Profugo. Salento, Provineia Salerno, Kompania Italia. — Iz tega kraja sedaj sporoča, da so vsi zdravi. Vsak dan dobe za osebo po eno liro. Bolj malo je, pravi, a shaja se že za silo, ker živila niso tako draga. V on-dotnem kraju je še tudi veliko domačih ljudi nastanjenih. Nadalje sporoča imenovani, da je Anton Mugerli iz Že-linje, občina Anhovo, bil prognan od doma. En mesec je bil v Udinah, potem so ga odpeljali v Sardinijo. Iz Sardinije je prišel v Kalabrijo 'k svojemu zetu. Na prošnjo njegove družine so ga spustili domov. Dne 20. novembra 1916 je šel domov v Želinje k svojim domačim, ki so ves čas ostali na svojem mestu. V Želinjah doma so vsi zdravi in rede še pet glav živine. Na koncu pisma pripomni, da je g. kurat Milanič v Sardiniji.
Poročil se je 11, jan. v Hrušici c. in kr. narednik g. Jožef Valenčič iz Hrušice št. 32, odlikovan z zaslužnim križcem s krono, z gdč, Marijo Len^rdo iz Hrušice št. 18.
Oglasil s je 5z Turina, Via Cimarosa št. 30 (Italija) delavec Maks Pintar iz Oslavja. Nahaja se tam s stricem Josipom in Uršulo Pintar iz Podsabotina, Javlja, da so zdravi ter prosi pojasnila o svoji materi Frančiški Pintar, roj, Terpin, iz Podsabotina, in o svojem bratu Mihi Pintar, ki je bil 19. maja 1916 potrjen v vojake.
Umrla je v Dutovljah posestnica in gostilničarka Antonija vdova Bonča,
Osobje goriškega deželnega tehničnega urada za goriško fronto. Na podlagi dogovora med vojaško upravo, tržaškim namestništvom in goriškim deželnim odborom je bilo vse osobje goriškega deželnega tehničnega urada, kar ga je še ostalo, določeno za vodstvo vzdrževalnih del na nedržavnih cestah za- goriško fronto. Ravnatelj deželnega tehničnega urada dobiva kratke dopuste za reševanje nujnih tehničnih zadev pri deželnem odboru.
Tatvina v Trstu. Gospa Frančiška Gulič in njena hči Štefanija poročena Vlah sta 12. t. m. odšli op opravkih iz stanovanja v ulici Amerigo Vespucci št. 6 v Trstu. Stanovanje sta skrbno zaklenili, a ko sta se vrnili, sta našli stanovanje odprto in vse preobmjeno. Takoj sta dognali, da so ju obiskali tatovi in odnesli 800 kron gotovine in za 266 K dragocenosti. Napravili sta takoj ovadbo in policija je kot sumljivega aretirala brezposelnega Alojzija P., stanu-jočega v isti hiši, ki je ravno tisti dan presedel svojo zadnjo kazen radi tatvine. P, je bil hud in je taiil vsako krivdo, a pri hišni preiskavi so našli v pepelu del plena: 230 K in zlat prstan. Sedaj je P. priznal dejanje in izdal tudi svoja sokrivca: svojega 24letnega brata Marcela in 321etnega kotlarja Petra M., najzvitejšega tržaškega tatu. Vsi trije pošteniakoviči so že varnem. *
Iz službe v tržaških skladiščih. Ofi-
ciala v tržaških skladiščih Hugo Stegu in Anton Marinšek sta imenovana za nad-oficiala.
— Skrb za italijansko šolstvo. V
Moravskih Budvicah je bila tamkajšnja italijanska šola zaprta poleti 1916, ker so aretirali učitelja Basellija. »L1 Eco« poroča, da bodo to šolo sedaj zopet odprli.
Zahvala. Begunci iz vasi Bodreža, Logov in Morskega, občina Kanal, ki so sedaj nastanjeni v Beli v Bczdežu na Češkem, izrekajo najtoplejšo zahvalo č. g. podgorskemu kuratu Cirilu Vuga, ki nas je v Beli obiskal in nam nudil duševno utelio. Bog mu povrni! Iskren naš pozdrav njemu, našemu preč. g. dekanu Antonu Berlotu, vsem rojakom beguncem in vojakom na bojišču!
Molija v Istri. Iz Molije, ki šteje 32 kmetij, je moralo do konca 1916. leta 50 moških v vojake; od teh se 4 pogrešajo, 7 jih je v ujetništvu, — Pomanjkanje krme je pri nas tako hudo, da koljejo 15 kg težke prešiče, Bog daj, da bi nam 1, 1917, prineslo boljšo usodo.
Zahvala, Prejeli smo: Hrvatski eva-kuiranci v okraju Oberhollabrunn izrekamo najglobljo zahvalo našemu preč. gosp. dr. Franu Knavsu. Veleč, g, dr, Knavs nam je v vsakem oziru v pomoč, vsako stvar, za kar ga prosimo, nam stori, ni mu žal nobenega truda; v njem imamo pravega očeta, ki vse stori za svoje sinove. Zato se ga bomo mi in naši otroci vedno hvaležno spominjali, ko se povrnemo v našo milo Istro. Premnogo bi imeli navesti dobrot, ki nam jih izkazuje. Dovolj je videti ga, kako nas tolaži in kako se z nami pogovarja, nam daje dobre svete, Naša deca ga ima kakor očeta in kadar nas on obišče in deli podobice, ta dan je za naše otroke velik praznik. Za to in vse drugo iz srca: Bog plačaj in iskrena hvala! V imenu vseh Hrvatov; Luka Pri-vrat, J, Kaič.
Liiijanske nov ce.
lj Na jutrijšnjl koncert slavnega mojstra, komornega virtuoza Frana Ondfička opetovano opozarjamo. Spored krasnih točk svetovne literature z mojstrsko igro Ondfička bo vsakomur nudil idealno duševno razvedrilo. Pianist Polgatli bo igral Griegovo Sonato.
lj Vojaškotaksni obvezanci se opozarjajo, da poteče rok zglasitve s 31, januarjem t, 1, Pripominja se, da so oproščeni zglasitve le eni vojaški taksi pod vrženi črnovojniki, ki ta mesec aktivno služijo in pa oni, ki so nameščeni pri takem podjetju, ki js v zmislu zakona o vojnih dajatvah pod vojaško upravo. Če je kdo potrjen, pa iz službenih ozirov oproščen, je torej dolžan se zglasiti. — Zglasiti se je v Ljubljani na magistratu v I. nadstropju. Kdor sc ne javi pravočasno, bo kaznovan,
lj Umrl je v ponedeljek Anton Čampa, vpokojeni jetniški nadpaznik, star 74 let. Naše sožalje!
lj Požar, Danes ponoči okoli 1. ure je izbruhnil požor v epidemijski bolnišnici. Zgorelo je nekaj barak. Posrečilo se je požar omejiti,
lj Umrli so v Ljubljani: Ivan Zazulka, domobranski pešec, — Angela Grum, po-sestnikova hči, 17 let. — Neža Trobec, kočarjeva žena, 45 let. — Katarina Jurje-vec, izvoščkova vdova, 64 let, — Frančiška Herman, žena tesarskega pomočnika, 51 let, — Pavla Honigschmid, zasebnica, 69 let. — Francesco Bergamesco, domobranski pešec. — Marija Cebašek, hči tovarniškega delavca, 14 let.
lj Kavarnarji in dr., pozor! Glasom ministrske naredbe z dne 24. decembra 1916, št. 394 drž. zak., sc sme po kavarnah, gostilnah, izkuhih itd. točiti kavo vsak dan le zjutraj od 5. do 10., zvečer pa od 8. do 10 ure. Oblast je pa izvedela, da se nekateri tozadevni obrtniki naredbe ne drže, za kar so bili že občutno kaznovani. Vsi se ponovno opozarjajo, da se imajo naredbi brezpogojno pokoriti, sicer zapadejo najstrožji kazni. Pripominja. se. še, da, če je vložena za eventualen spregled odnosno predrugačenja prošnja, se mora naredba do rešitve izpolnjevati. Toliko v pojasnilo vsem prizadetim.
lj Tovarna čevljev Peter Kozina in Ko.
dr. z o. z. v Ljubljani je podpisala 100.000 kron za 5. vojno posojilo, s prejšnjimi posojili torej skupno 400.000 K.
Prošnja. Ubogi dijak je izgubil včeraj dopoldne od stojnice pri Št. Peterskem mostu do Marijanišča denarnico z večjo vsoto denarja. Pošten najditelj se naproša, naj jo odda proti nagradi pri vratarju v Marijanišču.
lj Pozabljen denar. Neka oseba je minuli teden pozabila nekaj denarja v prodajalni dežnikov J. Vidmarja v Prešernovi ulici. Dobi ga istotam.
Narocaite „S)Qvenca"!
ženska armada na Milim.
London, 23. jan. »Daily Mail« poroča: Angleška vlada pripravlja predlogo, ki naj bi ustvarila žensko armado za obdelovanje polja v armadnem ozemlju. Ženske bi nosile uniformo in bi bile plačane in organizirane po vojaških načelih.
Razne novice.
Milijonske goljufije v Berlinu. Vdova Marta Kupfer in njena hčerka Jera v Berlinu sta se pečali s trgovino za uvoz živil. Sedaj so ju zaprli, ker ju sumijo, da sta velikemu številu oseb izvabiii nič manj ket 2 in tričetrt milijona mark. Pričeli sta vabiti k sebi premožnejše gospode in jim obetale 20 odstotkov obresti, če se z denarjem udeleže njune trgovine. Obresti sta točno izplačevali. Seveda se je krog gospodov vsled velikega dobička vedno bolj množil. Kar vsiljevali so jima denar, Izkazalo se je, da sta izplačevali visoke obresti z denarjem, ki so ga jima dali poznejši udeleženci. Sedaj je posegla vmes policija in izkazalo se je, da so plačali zadnji udeleženci 2 in tričetrt milijona mark.
Razjmščena sokolska društva. Češko namestništvo je razpustilo sokolski društvi v Hoficah in Miletinu, ker so sc nečala s politiko, in sicer v smeri, ki je bila državi nevarna.
Zavitek tobaka plačal z življenjem. Iz Rieda se poroča: 591etni sluga vojaškega veteranskega društva, Ivan Gruber, je čakal pred neko tobakarno na tobak. V drenju so mu zlomili dva rebra. Vsled teh poškodb je umrl.
V zameno za dr. Rutowskega in bu-kovinsko Ukrajinko Mihaelo Kap so izpustili na Dunaju bivšega dunajskega dopisnika »Novega Vremena« Janževeckega in njegovo ženo, ki sta bila meseca avgusta 1915 radi veleizdaje obsojena na smrt, nato pa pornilosčena v dosmrtno ječo,
Ujetniško delo v razn;h državah, »Aftenpost« piše: Na Nemškem porabljajo vojne ujetnike za poljsko delo. Na Francoskem grade z njimi ceste, porabljajo jih za pristaniška in poljska dela. Vojni ujetniki na Ruskem delajo največ na železnicah; tisti pa, ki razumejo rusko, opravljajo razne druge posle in službe. Tako n, pr. je osobje na cestnih železnicah po manjših ruskih mestih večinom? sestavljeno iz avstro-ogrskih vojakov,
P0Sp'savfleie l vojnega posojila.
Pri Kranjski deželni banki v Ljubljani, kot oficijelr.em subskribcijskem mestu in članu konsorci jaza izpeljavo državnih kreditnih operacij, je podpisalo v celem 658 strank skupno 12,186.500 K V. vojnega posojila, Ln sicer 6,967.000 K državnoza-kladnih listov in 5,219.500 K amortizacijskega državnega posojila. Med drugim so še nadalje podpisali: Dr. Ivan Šusteršič 10,000 K; župni urad Radeče pri Zidanem mostu 20.000 K; župni urad Dragatuš 13.000 K; župni urad Rihenberk 16.000 K; Janez Flis še 10.000 K; Jožef Marc 6.000 K; Anton Vatovec 3.000 K; občine; Žiri nadaljnih 5.000 K; ICoiredež 1.000 K; Srednia vas v Bohinju 1.000 K; Stara Loka 1.000 K; Jesenice 1.000 K, Tomišelj 1.000 K; Št. Peter na Krasu 1.000 K; Hotederšica 5.C00 K; Sv. J oš t pri Kranju 6.000 K; Rafolče 600 K; Slap 8.000 IC; Št. Janž 5.000 K; Lož 2.000 K; Erzelj nadaljnih 4.000 K; Lokvica 1.000 K; Lože nadaljnih 4.000 K; Podkraj 2.000 K; Jablanica 2.000 K; Sv. Ana pri Tržiču 400 K; Franc Podržaj 1.000 K; Anton Krivec 1.000 K; Ivan Kraljič 2.000 K; Anton Podržaj 1.000 K; Janez Podržaj 1.000; Jožef Podržaj 1.000 K; Ivan Puc 4.000 K; Frančiška Rožanc 1.000 K; Janez Smrkolj 1.000 K; Terezija Pestotnik 1.000 IC; Štefan Terškan 1.000 K; Marija Besednjak 1.000 I<; Peter Bavcon 5.000 K; Marija Tomažič 2,000 K; Ferdinand Kobal 4.000 K; Rozi Jane nadaljnih 1.000 I<; Mihael Zupančič 1.000 K; Frančiška Komljanec 1.000 K; Jožef Kmetic 1.000 K; Franc Frakcij 2.100 K; Matija Ambrožič 15.000 K; Frančiška Am-brožič 4,000 K; Ivan Škof 1.000 K; Frančiška Stanovnik 1,000 K; Franc Mesojedec 1.000 K; Frančiška Juvan 3.000 K; Anton Lokar 1.000 K; Marija Skubic 1.000 K: Iv. Lavrač 100 K; Brigita Ocepek 200 K; Društvo za podpisovanie vojnega posojila v Zgornji Šiški 1.050 K; II. mostna ljubljanska deška ljudska šola 100 IC.
^ Najnatančnejši zemljevid slovenskih
dežela Kranjske, spodnje Koroške, Goriške Tržaške in deloma Istre ter Benečije je brez dvoma Ravensteinov vojni zemljevid fronte ob Soči (št. 17); delan je zelo plastično z gorovjem, da se na prvi pogled orijentiraš. Ker jc tiskan v velikem merilu 1 : 250.000, najdeš tu vsako vasico in imenovan vsak potok, katerega večkrat niti v domačem kraju sam po imenu ne poznaš. Ta natančen zemljevid se dobi za ceno 3 K 60 vin. s poštnino vred v Katoliški Bukvami v Liubliani.
r
Graserja prlrodoznanskc slike (90 : 66
cm, zložene 15 : 22 cm), s kratkim nemškim besedilom so za pouk na ljudskih, kmetijskih in drugih šolah neobhodno potrebne, za privatno porabo pa zelo zanimive in poučne. Slike nam kažejo razne živali, rastline in sadeže (gobe, sadje) v lepobar-vanih, natančno po naravi posnetih podobah, Vsled res umetniške izvršitve bodo dobrodošle tudi našim izobraževalnim in podobnim društvom in sploh vsakomur, ki se zanima za prirodoznanstvo, kmetijstvo, sadjarstvo itd. Izšlo je 34 raznih tabel; zlasti so priporočljive slike o jedilnih gobah (2 sliki za 3 K), o raznih vrstah jabolk, o raznih vrstah hrušk, o sadju s peškami in o sadju in drugim rastlinam škodljivem mrčesu. Posebne važnosti je, da je pri posameznih vrstah jabolk in hrušk tudi pove-"darib, na kakih krajih dotična vrsta nai-boljše obrodi in kdaj postane /rela; vsak sadjerejec si tako lahko določi, katera vrsta bo na niegr^em vrtu najboljše obrodila. Cena vsaki sliki 2 do 3 K, Dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubliani.
Zaznamek okrajšav korespondenčne-ga pisma, priredil c. kr. profesor Franc Novak, je kljub velikanskim težkočam, katere so povzročili dnevi draginje in pomanjkanja dotiskan. Cena za vsak izvod broširan v platno znaša 3 K. — Delo obsega na 106 straneh veliko izbiro najbolj običajnih krajšav in stenografičnih samo-znakov urejenih v alfabetičnem redu in bo teoretično in praktično kar najbolje služila vsem, ki se bavijo s slovenskim tesno-pisom; knjižica je izšla v primerni žepni obliki v zalogi Katoliške Bukvarne v Ljub-ljan- O veliki potrebi in pomenu te knjižice bomo obširneje spregovorili v posebni oceni.
Za sestavo k napovedi o dohodnini,
katero je treba mesca januarja vložiti, je neobhodno potrebna knjiga Žun: Dohodnina. Lahko umljiva s praktičnimi vzorci opremljena knjiga bo izborno služila. Olajšalo bo delo in prihranila marsikaj na davčnih izdatkih. Malokomu so namreč znane določbe glede dovoljenih odbitkov, katere mora v napovedi uveljaviti, da se mu dovolijo olajšave in zniža davčni postavek. Knjiga velja 1 K 90 vin. s poštnino vred in se dobi v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
Zemljevid Rumunije v merilu — 1 : 1,000,000, zelo pregleden in natančen, se dobi v Katoliški Bukvami v Ljubljani za ceno 1 K 50 vin.
Nov zemljevid srednje Evrope, oziro roma evropskih bojišč s točno označbo boj nih črt oziroma zasedenega ozemlja na vseh bojiščih po stanju koncem decembra 1916 je izšel in se dobi v Katoliški Bukvar ni v Ljubljani za ceno 2 K 70 vin. s pošt nino vred. Na severu sega zemljevid še višje od Petrograda, na jugu kaže vso Italijo in Balkanski polotok. Zemljevid je zelo pregleden in podroben in bo prav dobro služil za vsa bojišča.
Slike Nj. Veljčanstva cesarja Karla I. (litografije) v velikosti 59 X 89 cm se dobe v Katoliški Bukvami v Ljubljani. V nekaj dneh bodo na razpolago tudi večbarvne slike v velikosti 54 X 68 cm za ceno 8 K.
Slav. občinstvu in gos p. trgovcem priporočam
slamnate čsvlfs ($o!ne)
katero sem začel izdelovati na debelo, tuko da vsakemu lahko postrežem. Iverjo druga obutev tuko draga, bode ta za osebo, ki imajo opravilo v sobah prav dobro doSla. Naj vsak poskusi! FRANC CERAR, tovarna slamnikov v Stob-u' pošia Domžalo pri Ljubljani. 107
i 11 dobro izvežbana ISce mesta h kakemu gospodu; kje pove uprava tega lista pod št. 182. (Znamka!)
Preda se v Kamniku na Kranjskem
delavnico
za vešjega obrtnika
Pri hiši je vrt za zelenjavo in nekaj sadnega drevja. Več se poizve pri:
trgovcu z železnino v Ljubljani.
Išče se boljši hla-ec (tudi starejši), vojaščino popolnoma prost, kot
V v • «
I?
Prada se
pridno in zanesljivo, želi stopiti v službo pri kaki boljši rodbini brez otrok, ali boljši samsKi osebi. Zmožna jo vsega gospodinjstva, ter ima tudi gospodinisko šolo. — Naslov daje uprava »Slovenca", pod žt. 128. (Znamka za odgovor')
Odda se takoj srcdnjevel k
na Tržaški cesti štev. 19.
187
F. BATJEL, Ljubljana
Stari trg 28 (prej v Gorici)
vlj. priporoča novo zalogo koles, šival, strojev, gramoionov, žepn. eiesir. svetilk, kompl. že od K 2-— V zalogi vedno par tisoč. Najboljše baterijo. Posebno nizka cena za razprodajalce. — Pismena naročila se takoj izvrše.	3010
za žepne svetilke so varstveno zaznamovane odločno najboljše. Dobe se povsod. — 184
Kapi se
Ponudbe naj se pošljejo na upravo lista pod »Planino«. 185
Čokolada, piškoti i v *
ln Paznoi/Kstne S1 aS Gi G G ca d.-obno
ln debato sa dobivajo po oizitib cenah ppl B. SAVfUK. Iijubljana, Sv. tJakoba trge. 106
ISče sa	j gg
lfSBllib z cnim ali dvema Paroma konj za If l/illll lzva2,tlie lesa (hlodov) iz gozda na
I iflJllIll ža9°' h0"Jska krma preskrbljena, za-slu že it na pjr konj vsakdan K50"-garantiran. Goza leži pri Vuzealcl na Štajerskem. Ponudbe naj se pošljejo na naslov: Janko Tavčar, Gradec, Kaizlanergasse !0
m tis™ mmm VSMO irježiso
ran
ul. 4.
je slika Vašega, že mogoče padlega = moža, očeta, sina, brata, itd. Po- ! šljite nam slike Vaših znancev in = prijateljev, da jih za malo ceno Iv G =: povečamo na krasen karton 43/33 cm i veliko. — Poleg velike razpošiljamo i tudi male slike: 1 stane 40 v, 10 sku- I paj samo 3 50. Izdelujemo tudi obeske ! za verižice in broške posnete po fo- l tografiji. Cene po dogovoru. — Vsa : druga spadajoča dela se izvršujejo l po dogovoru točno in po najnižji ! ceni. — Naj topleje se priporočam i vsem naročnikom. Denar naj sepošlje i naprej in 50 v več za poštnino ali l po poštnem povzetju. —	;
Olrin Jožef, Seegraben b Leoben. j
za špecerijsko trgovino F. DOLENZ, Kranj. 148
enec
a
za trgovino išče takoj učnega gospodarja in siccr najraje v špecariji. Blagohotna naznanila prosi Jerica Štirn, Kranj.
, I. raaslsfr. leno.
nove in stare od 56 1 naprej
kupi A. OSET
p. GuStanJ,
., . .	Koroško.
Kupijo se tudi steklenice od kislih voda. 149
za vsakovrstne salate, si vsakateri sam lahko pripravi, če kupi zavitek mojega
zavitek za 1 liter olja garantirano izbranega.....gf j«_
zavitek za 1 liter olja najfinejše vrste......... j.jg
zavitek za 2 litra olja najfinejše vrste........53
1»' SE pri R!. S-jJKHks v Ljubljani, Kopitarjeva ulica, kakor tudi že pripravljen tekoč nadomestek olja za takojšnjo uporabo 1 liter K 2'—. (Tekoč nadomestek se po pošti ne razpošilja.)
Poštna naročila in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
Ivan Deissmas s LfMMfaisI, Kopiiarfe®a ulica Sten. s.
tjf Kranjska deželna podružnica v Ljubljani
^S^P	n. a. dež. življ in rentne, r.ezg. in jamstvene zavarovalnice
sprajerna zsva ovanja na doživetja in smrt, otroški,1 dot, rentna in ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja.
Javen zavod.	Absolutna varnost	Nizke premije.
Udeležba na dlvidendah pri življenskem zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovanj koncem
Stan e garancijskih f<Midov'konc*em* le"ta°1914."	........K
V letu 1914. se je izplačalo zavarovancem na div.dendali iz čistega dobička' ! ! K 432 232-66
Kdor Liamsrava skleniti življensto zavarovanje, veljavno za WSlfIO zaoaronanie na. se v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. J SSp™zaftonMn
poštnine prosto.	r	1439
Sposobni zastopniki se spre,mejo pod najugodnejšimi pogoji. Marije Terezie cesta št 12.
Kispifo se
iz mehkega lesa, po cele vagone. Ponudbe na upravo lista pod »HLODI«,
2978
kot bike, krave, telice, vole, breje svinje, mrjasce, prašiče za rejo, prasce in ovce preskrbi
za m m nins v
Turjaški trg št. 1.
Tisk »Katoliške Tiskarne«.
Cim preje ki piš, ceneje knpiš sv. Petra nasip 7, blizu vodi, 3 hiša pri
dobro ie v LJubljani,
|a mostu, levo ob
Izdaia konzorcii »Slovenca«.
Odgovorni urednik: Jožef Gostinčar. državni poslanec.