obvestila KMF.riJMiA SVnOMUA um smmsuf. KGZS - Zavod Ljubljana Kmetijska svetovalna služba (KSS) Lukovica 43 c-pošta: kss.lukovica?Ij.kg/s.si tel.: 01/72-35-116 • Vse zainteresirane vabim na naslednja STROKOVNA PREDAVANJA: 1. V petek. 11. 3.. ob 10. uri v Kulturnem domu lanka Kersnika v Lukovici: - Hrušev ožig v travniških sadovnjakih (A. Gaf); - Oskrba v travniških sadovnjakih (A. Caf). 2. V ponedeljek. 14. 3.. ob 10. uri v Kulturnem domu v Moravčah: - Obnova travne ruše na trajnih travnikih (A. Zavodnik); - Prehrana krav dojilj (J. Slatnar). 3. V torek. 22. 3.. ob 10. uri v Kulturnem domu lanka .Kersnika v Lukovici: - Gnojenje in oskrba tal (A. Zavodnik); - Predstavitev posameznih SKOP ukrepov in njihove zahteve (P. Pirnat); - Pogoji in določila pogodbe SKOP ter vodenje evidenc (P. Pirnat). 4. V četrtek. 31. 3.. ob 10. uri v Kulturnem domu v Moravčah; - Pravilna ureditev električne ograje za paSo govedi, konjev in drobnice s prikazom postavitve (A .Zavodnik). 5. V sredo, 16. 3., bodo v Koloseju v Ljubljani od 9. do 15.30 naslednja predavanja: Bolezni in korekcija parkljev pri kravah, Plodnost pri kravah, Bolezni vimena, Kratka predstavitev, ki jih ponuja GSS.kis.si, Kolobar in humus, Integrirana pridelava in kontrola, Koruzni hroSč. 6. V četrtek. 17. 3.. bodo v Koloseju v Ljubljani od 9. do 15.30 naslednja predavanja: Zdravstveno varstvo govedi v ekstenzivnem paSnem sistemu, Trženje sonaravno pridelanega mesa, Drobnica, Gnojenje in vzorčenje (v povezavi z WO), Predstavitev ekološkega kmetovanja. Za vse, ki ste v subvencijah vpisali enega od SKOP ukrepov (REJ, S35, S50, KOL, KK, ...), je izobraževanje obvezno (3 ure letno), zato morate imeti s seboj Številko KMG-MID in se podpisati na listo prisotnosti. Izberite si teme, ki vas zanimajo. • Osnovni tečaj iz varstva rastlin bo potekal na naslednjih lokacijah: - Izlake, od 21. do 23. 3., izpit 25. 3.; - Dobrova, od 22. do 24. 3., izpit 25. 3.. Prijavnico in program dobite v KSS, kjer se tudi prijavite in poravnate stroške tečaja. Ženska Decembrski prazniki so nekak.šen zaključek leta v velikem slogu, potem pride januar, ko se razen treh kraljev, ne dogaja nič posebnega. V februarju pa se spet začne ... Dva večja krščanska praznika (svečnica in pepelnica) nosita v sebi vsak svoje globoko sporočilo. Kulturni dan je dela prost državni praznik, Tudi ta nosi v sebi sporočilo, ki mu je vredno prisluhniti. Kultura je pomembna sestavina našega Življenja, pa čeprav si jo predstavlja vsak po svoje in jo doživlja vsak drugače. Valentinovo je morda spet zelo komercialno uspešen praznik, pa vendarle tudi Valentinovo nosi v sebi globlje sporočilo, ki mu je vredno prisluhniti. Pred nami pa sta dan Zena in materinski dan. Čeprav je dan Zena Se nekakSen ostanek socialističnih časov, se mi ne zdi nepomemben, čeprav nekateri gledajo nanj precej zviška. To je dan, ki je namenjen Ženskam. Kakršnekoli Ze so njegove korenine, ni prav nič narobe, če se enkrat na leto spomnimo tudi Ženske in njene vloge v družbi. Materinski dan je namenjen vsem materam in njihovi vlogi v družbi in družini, Tukaj si verjetno nihče ne drzne oporekati, da je vloga matere ena najpomembnejših vlog v Življenju Ženske. Zato iskreno spoštovanje do vseh mater, ki so ali svoje življenje posvečajo tej vlogi. Miselnost, da je vloga Ženske biti tudi mati, je vsekakor nekaj, kar je pomembno za razvoj družbe. Ne samo materinska, tudi očetovska vloga sta verjetno najpomembnejši in nepreklicni Življenjski funkciji. Pa vendarle - spomnimo se marca, ko je veliko govora o materah, tudi na Ženske, ki to niso. Vsem Ženskam ni dano biti mati zaradi takšnih ali drugačnih okoliščin in razlogov, ki tu v resnici niso pomembni. Tudi te ženske imajo svoje poslanstvo v življenju, ki ga je vsekakor treba spoštovati, kot je spoštovanja vredno vsako življenje. Naj torej tokrat zaželim vsem materam, dekletom in ženam eno prijazno praznovanje ter veliko veselja in radosti v njihovem življenjskem poslanstvu! <^a Urednica Rok za oddajo člankov za naslednjo številko Kokov ii.jaea, ki izide 24. marca, je 9. marec. ZBIRANJE IN ODVOZ NEVARNIH ODPADKOV Obveščamo vas, da bomo v občini Lukovica v ponedeljek, 11. 4, 2005 izvedli zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. Nevarne odpadke iz gospodinjstev bomo 11. 4. 2005 sprejemali: - od 14. do 15.30 ure na Trojanah pri pošti; - od 15.30 do 17. ure v Blagovici pri pošti; - od 17. do 18.30 ure pred Kmetijsko ZSdfUgO v Lukovici. Med nevarne odpadke sodijo: akumulatorji, baterije, zdravila, pesticidi, barve, laki, kozmetika, svetila in gume osebnih avtomobilov. OPOZORILO: • Nevarni odpadki naj bodo v embalaži, ki omogoča varen prenos do zbirnega mesta. • tekoči odpadki naj bodo zaprti, čeprav improvizirano. • Odpadki iz iste skupine se ne smejo združevati v večjo embalažo, ker lahko pride med njimi do kemične reakcije. • Odpadke naj prinesejo polnoletne osebe, ki bodo pri rokovanju z njimi upoštevale varstveno tehnična navodila, pridobljena ob nakupu izdelka /» Matej Kovačič, vodja sektorja Javna higiena /a Marko Fatur, direktor & Pavla Pirnat, kmetijska svetovalka i ODVOZ KOSOVNIH ODPAD- \ KOV IZ GOSPODINJSTEV ■ Javno komunalno podjetje Prodnik d. o, o. bo v j občini Lukovica od 14. do 16. 3. 2005 opravljalo : i pomladanski odvoz kosovnih odpadkov iz ■ ! gospodinjstev. I i Akcija je namenjena odstranjevanju kosovnih j odpadkov iz gospodinjstev, ki morajo biti na dan i rednega odvoza do 5. ure zjutraj postavljeni • poleg zabojnika za komunalne odpadke. : Med kosovne odpadke iz gospodinjstev ne sodijo • nevarni odpadki, kol so: embalaža škropiv, olj in : barv, lakov in podobno, ki jih odstranjujemo v i posebni akciji odvoza nevarnih odpadkov. \ : Ravno tako ne sodijo med kosovne odpadke i/ : gospodinjstva avtomobilski deli, akumulatorji ■ ] gume in sodi, poleg že naštetega tudi ne borne : odstranjevali gradbenega materiala, drevesnih ve • in živih meja. j /" Matej Kovačič, vodja sektorja Javna higicn; S» Marko Lalur, direkto' obvestila ()bčina Lukovica, Lukovica 46, 1225 Lukovica ponovno objavlja VABILO K ODDAJI PONUDB /A NAJEM NEPREMIČNIN - POSLOVNIH PROSTOROV Najugodnejšemu ponudniku oddamo v najem Poslovni proslor na Trojanah 6, Trojane, brc/, opreme: • površine 1.5K m' (skupaj s pomožnimi prostori); • /a dobo ki let / možnostjo podaljšanja; • /a opravljanje trgovinske in gostinske dejavnosti. ŽIVIMO ZDRAVO Delavnice /.DRAVO ŽIVLJENJE, ki jih organizira Zavod /a zdravstveno varstvo i/. Ljubljane, se nagibajo v drugo polovico. Kar desetkrat smo se že srečali, s pomočjo predavateljev poglobili Znanje in se seznanili z novostmi na področju ohranjanja zdravja. rrmnid* zJnivc /irdmine Kronične nenalezljive bolezni so tiste, ki v današnjem času pogosto krojijo usodo posameznikov'. Številne raziskave kaZejo, da človek z zdravim načinom Življenja lahko pomembno vpliva na nastanek in potek bolezni, predvsem pa na kvaliteto Življenja. Vsem dobro znane tegobe kroničnih bolezni so velikokrat pogojem' tudi s sodobnim načinom Življenja. Na nagnjenost k boleznim posameznik ne more Vplivati, Tudi vpliv na okolje, ki je pomemben dejavnik v ohranjanju zdravja, je z vplivom posameznika omejen, pa vendarle se osveščenost vsakega izmed nas zrcali (udi v razmišljanju in dejanjih cclolnc družbe. Mnogo možnosti izboljšanja osebnega in družinskega Življenjskega s|ila pa lahko prispeva vsak izmed nas Zalo so Plav taka predavanja namenjena odkrivanju Ze poznanega, nadgradnji znanja m prepoznavanju nevarnosti, ki pretijo našemu zdravju in zdravju naifll najbližjih. Predavanja zajemajo različna področja, predvsem pa SC veliko pogovarjamo o prehrani. Živilih, ki so Priporočljiva za vsakdanjo prehrano, zdravih načinih prehrane in odnosu do prehranjevanja. Pogoji za najem: • ponudnik je lahko pravna oseba s sedeZem v Republiki Sloveniji, ki se izkaZe z registrskimi listinami, ki niso starejše1 kol 50 dni, ali fizična oseba, ki se izkaže s potrdilom o državljanstvu, in dokazujejo izpolnjevanje pogojev za opravljanje trgovinske in gostinske dejavnosti; • ponudnik lahko poda ponudbo za najem prostorov za opravljanje trgovinske dejavnosti, poleg te pa lahko ludi za opravljanje gostinske dejavnosti; • ponudnik mora soglašati, da bo na svoje slroškc uredil tudi vse ostale pomoZne prostore, ki so predmet oddaje poslovnega prostora v najem ter saniral greznico; • pisne ponudbe morajo vsebovati predmet ponudbe, višino ponujene najemnine brez ostalih stroškov ler najemne pogoje1. Upoštevane bodo samo fiksne ponudbe; • drugi pogoji bodo dogovorjeni s pogodbo; • odpiranje ponudb in izbor najugodnejšega Zelo veliko je bolezni, ki so neposredno povezana s prehranjevanjem, predvsem pa je namen vseh pogovorov vzbuditi zavest, kako pomemben je zdrav način hranjenja v vseh Življenjskih obdobjih, Ze od novorojenčka dalje. Strokovnjaki, ki nam predavajo, so z. različnih področij: zdravniki, medicinske sestre, Živilski tehnologi, kuharji, pek kruha, . Poleg lega da smo prisluhnili teoretičnim načelom, smo s pomočjo kuharskega mojstra tudi praktično preizkusili jedi, ki so bile pripravljene brez dodane maščobe in z Živili, ki so zdravju prijazne. S pripravljenim tnenijem smo bili vsi zadovoljni. Prepričana sem. da bodo pobude, ki se oblikujejo na delavnicah, dobile tudi mesto v prehrani naših družin. Poleg pravilne prehrane je telesna aklivnosl pomemben dejavnik preprečevanja bolezni in ohranjanja vitalnosti. Zato so dejstva, razmišljanja in ideje v pomoč vsakemu, ki razume pomen gibanja in stalne telesne vadln1, ler vzpodbuda pri načrtovanju lastne aktivnosti. Opazovali samega sebe in zaznati spremembe, ki lahko napovedujejo resno obolenje, pa sla vedno pomembni veščini. Vsega tega se lahko naučimo in predvsem z znanjem o boleznih zmanjšamo strah pred boleznijo, Vedno se najteže spopadamo s stvarmi, katerih nas je strah. Zelo sla bili odmevni delavnici, kjer so nam zdravniki predstavili rakave bolezni in osnovne značilnosti kroničnih bolezni, ki napovedujejo resno stanje. Poleg ustne informacije je bilo udeležencem na voljo tudi precej koristnih pisnih nasvetov in sporočil, ki omogočajo spoznavanje bolezni in ukrepanje. O zanimivosti predavanj in pogovorov kaZe tudi udeležba, saj je vsak četrtek prisotnih več kot petdeset občanov, ki jim je zdravje pomembno, in Želijo svoj način Življenja izboljšati. Pridružite se jim tudi vi: na predavanjih, na sprehodih, pohodih, pri izbiri zdravih Živil, upoštevanju nasvetov zdravstvenih delavcev, pri razvedrilu :|: skratka, pri zdravem načinu Življenja. ti Irma Markovšek ponudnika bo komisijsko (Odbor za gospodarstvo); • uspešni ponudnik mora v IS dneh od obvestila, da je izbran, z najemodajalcem skleniti najemno pogodbo; • prednost pri izbiri najugodnejšega ponudnika bo imel ponudnik, ki bo podal ponudbo za opravljanje trgovinske in gostinske dejavnosti; • najemodajalec ni zavezan k sklenitvi najemne pogodbe z nobenim od ponudnikov. Pisne ponudbe pošljite do vključno IS, marca 2005 v zaprti ovojnici na naslov: Občina Lukovica, Lukovica 46, 1225 Lukovica, pod oznako "Ne odpiraj - Najem nepremičnin". Ogled poslovnih prostorov je moZen po predhodnem dogovoru s kontaktno osebo g. Frandjem Bernotom, tel, 041/671-185. V0UV Društvo krajanov Limbarska gora ob dnevu Zena in materinskem prazniku vabi na 17. POHOD PO NAGKL1 NA L1MBAKSKO GORO, ki bo l.l marca 20051pritokom ob tO uri. Prisrčno vabljeni/ AVTOŠOLA LONČAR Slamnikarska la, 1230 Domžale GSM: 041/785-735, 031/209-501 Milan Šinkovec 031/303-033 Janez Vrankar 041/697-971 TEČAJ CPP 28. 2. 2005 ob 18. uri 21. 3. 2005 ob 18. uri kultura Gostovanje Stanka Pelca z monodramo Rokovnjaška zgodba berača Croge v portno-kulturno društvo Celešnk je 29. januarja 2005 organiziralo svoj prvi kul- V_J lurni dogodek na Malem Ra kit ovcu. V goste so povabili gospoda Stanka 1'elea, ki že več kot eno leto navdušuje s svojo monoelramo o beraču drogi. Pripoved se je s svojo tragičnostjo in ob izvrstni Pelčevi interpretaciji dotaknila prav vseh gledalcev. Za ŠKD Čele.šnk je bil to uspešen začetek športno-kullurnega dogajanja v letu 2005, za katerega obljubljajo, da bo še bolj pestro in bogato, kot je bilo lansko. Verjamemo! Aleš Škofic Stankn Pele v akciji. KO SLOVENC SLOVENCA VABI i) S'""Me SUVtNU «ttl •-"•suhim'mi * m m» , kar je bilo na koncertu moč pogrešati, je večje zanimanje za tovrstne kulturne večere in prav zato je veliko sedežev ostalo hladnih. SLOVENC SLOVENCA VABI fi Leon Andrejka GODBA LUKOVICA KOT PRESENEČENJE V soboto, S. februarja, smo lukoviški godbeniki zasedli ljubljansko grajsko dvorišče, kjer smo z zvoki iz naših pihal in trobil pospremili Mojčino in lioštjanovo poroko. Naš obisk je nadvse presenetil mladoporočenca, saj je bil nenapovedano darilo enega izmed svatov in je še kako popestril slavnostni dogodek. Ob tem godbeniki upamo, da smo prispevali kamenček v mozaik njunega srečnega zakonskega stanu. <& Leon Andrejka Študentski klub Domžale USPEŠNI DNEVI KULTURE Dnevi kulture ali DNK, kot se glasi kratica za enega najodmevnejših dogodkov meseca januarja v Domžalah, so za nami. Kulturno dogajanje, ki je močno popestrilo sicer zaspano domžalsko sceno, je tudi letos privabilo nemalo ljubiteljev kulture, manjkalo pa ni niti tistih, ki se kulturi sicer bolj redko približajo. Cirkusantje, glasbeniki, igralci, cicibani, osnovnošolci in upokojenci ter številni obiskovalci so pripomogli k izredno lepo izpeljani prireditvi. Vsekakor gre pohvala tudi upravnemu fxlbonj Študentskega kluba Domžale, čigar člani so v prireditev vložili ogromno svojega časa in še več truda. Odziv obiskovalcev prireditev je zagotovo najlepša zahvala za ves trud. V knjigarni Beseda, k) /e gostila Četrtkov veCer Dnevw kulture, smo utrnili ob zvokih violine Maje Satnik. jircJslavi OS Koje in razstavah, ki so jih /ireclslavili nali umetniki. Pohvaliti velja vse liste, ki sle kupili vstopnico in se udeležili brezplačnega koncerta oz. predslave Slona in SadeZa, ki sta se v dobrodelni namen odpovedala honorarju. Samo na koncertu se je lako zbralo ve«' kol J5O.0O0 SIT, kar je močno preseglo pričakovanja organizatorja! Denar pa, kot smo že omenjali, je namenjen družini iz Domžal, natančneje dvema šoloobveznima otrokoma. Verjamemo, da jima bos lem denarjem pot skozi srednješolska lela vsaj malo laZja. Ponosni smo na odziv društev, ki so se nam pridružila na tokratnih Dnevih kulture, saj smo resnično lahko pokazali za vsakega nekaj. Ker ste vsi vi dokazali, da verjamete v Študentski klub Domžale, bo delo mladih v klubu v prihodnje še loliko lažje. Veselje do ustvarjanje takih in podobnih prireditev pa še večje. Nasvklenjc prihodnje leto - na Dnevih kulture! /i Mateji Kcgcl kultura TA LUČ NI OD VČERAJ ibi Slovenci" je po govoril občinstvo Zdravljici nuna osrednji ^^^^robčinskl prireditvi ob kulturnem prazniku v Lukovici dramski igralec in pesnik Tone Kuntner. Ob teh Trubarjevih besedah nas je spomnil in opomnil, da se ob kulturnem prazniku ne spominjamo le Prešerna, ampak ima ta dan za Slovence mnogo širše razsežnosti: to je tudi praznik slovenske državnosti, Prešernove verze je potrebno trmasto ponavljati in zvesto potrjevati vsebino Zclravljice, da bomo stali in obstali kot narod. Program je v ponedeljkovem predprazničnem večeru dopolnil oktet Deseti brat iz Črnuč, ki Ze 2S let z. umetniškim vodjem, opernim pevcem in glasbenim pedagogom, JoZetom Koresom nastopa po vsej Sloveniji in v tujini. V naših krajih pa je gostoval f>rvič. Slovenska ljudska pesem človeku seZe do srca, še posebej če je zapeta iz. srca m z veseljem. Ob njej vedno začutimo, da smo, ob njej čutimo, da smo močni, da nas nič ne more prizadeli. Tako je Ze stoletja. Beseda in glasba imata v naši tradiciji skorajda i iidezno nioc m izgleda, da se njuna moč s časom le .še krepi. Ta večer je' TUDI ANGELI BEREJO ~r-£~~\ teh mrzlih zimskih dneh, ko smo Ze 1 / poSteno zakorakali v leto 2Mr», se vam 1/ znova oglašam iz Knjižnice dr. Jakoba Zupana v Šentvidu pri Lukovici. Lansko leto je bilo za nas uspešno. Zdaj je Življenje v knjižnici Ze sila utečeno. Ni dvoma, da je bila knjižnica potrebna in da je bila naložba vanjo več kol upravičena. Še več. Police so natrpane, ponudba pestra. Obenem se veselimo novih prostorov Knjižnice Domžale, v katere se bomo, bog daj, preselili Ze konce lega lela. Ta pridobitev je pomembna tudi za enoto v Šentvidu, da bomo imeli tam tudi skladiščne prostore, tu v Šentvidu pa čim več prostora za novosti. Oblik v knjižnici se še vedno počasi, a vztrajno veča. Kljub pomanjkanju denarja za kulturo, ki hote ;|li nehote pesti mnogo olxSn, se Irudimo, da se POlice sproti polnijo z nOVOStml. Občina Lukovica nam občasno kakšno knjigo ludi podari, za kar smo seveda sila hvaleZni. Posebno pozornost v knjižnici namenjamo naj ■nlajsim, kajti blagodejni učinki branja se pokažejo kasneje, ko otroci Ze zrastejo Ze Schiller je rekel, da Sl> imele pravljice, ki so mu jih pripovedovali v otroštvu, globlji pomen, kakor resnice, katerih ga je "■.....I" Življenje'. Knjižnica poleg pravljičnih uric Prireji tudi lutkovne in dnige predstave. Tako nas je v dcu-mhni obiskal Sten Vilar, ki je s predstavo Pikin rojstni dan navdušil množico zbranih v Kulturnem domu Aniona Martini Slomška v Šentvidu pri Lukovici Povpraševanje je bilo veliko, zalo bomo v leni lelu organizirali Se kakšno predstavo vei Pra\ tako je otroke na pravljični urici obiskal BoZiček. Načrtujemo tudi kar nekaj ustvarjalnih delavnic, odvisno od razpoložljivih sredstev. Knjižničarji se Irudimo po najboljših močeh, da iisireZemo Vašim Željam in potrebam. V zadnjem e'asu opažam, da se v knjižnico Velikokrat zalečejo otroci ali njihovi starši in prosijo za pomoč pri izdelavi zahtevnih seminarskih ali drugih nalog Prav tako je razveseljivo, da si največ knjig izposodijo prav starti predšolskih otrok, ki si doma vzamejo čas in Otrokom berejo. Veliko izposoje je ludi pri malce večjih Otrocih, ki se urijo v branju in spoznavanju slovenske besede. Nikoli ni prezgodaj, da začnemo otroku brali, kajli le lo, podobno kol pogovor in pelje, ugodno vpliva nanje. Čas, ki ga preživimo z otroki, je nenadomestljiv. Hodimo olroku zgled in berimo tudi sami. Vsi, ki skrbimo za vzgojo in izobraŽevanje otrok in mladostnikov, se moramo zavedali pomembne vloge, ki jo ima pismenost V razvoju posameznika. Pri tem mislim tudi na računalniško in informacijsko pismenost, ki sla tudi dve pomembni nalogi splošnih knjižnic. Pismenost je eden izmed ključev za odpravo človekove nesreče, pa naj se sliši Se tako obrabljeno. Pomaga pri uresničevanju pozitivnih možnosti za vse ljudi ler pripomore k temu, da z upanjem zremo v prihodnost. Verjamem in vem. da je vzgoja ključnega pomena za vsakega otroka. Dandanes so mediji polni polemik o kulturnem nivoju slovenskega naroda. Sama vem. da so mi ostale besede in vzoie i, ki sem jih videla pri starših. Vselej je pomembno tudi za konkurenčnost na vseh področjih delovanja v Evropski uniji, slovenski jezik se bo ohflUlil samo, če bo v nas prisotna zavesi o Širjenju bralne kulture.Vpišite se torej v knjižnico. Pa srečno! /» Kristina Galun izzvenel prav v leni vzdušju. Slovenska pesem se je z Desetim bratom prcplctla z umetno in se dopolnila s Kuntnerjevimi pesmimi o domovini. Za zaključek pa še pesnikova misel: Domovinska ljubezen Slovencev se ne da opisati - primerjati se da le z ljubeznijo do matere. In v popotnico so na koncu ponovno zazveneli Prešernovi verzi: "Nazadnje Se prjatli kozarce zase dvignimo, ki smo zato se zbrat li, ker dobro v srcu mislimo. Dokaj dni naj Živi, Bog, kar nas dobrih je ljudi." /» Marta KerZan Kulturni dom Franca Kemika Domžale GLEDALIŠČE petek, 25. februar 20.00 - abonma ZELENI in IZVEN Prešernovo gledališče Kranj Mark Kavenhill: Nekaj eksplicitnih lotk drama Kežija: beluarel Miler IgiajO: Vesna Jevnikar. MaljaZ Tnbuson, Darja Keichmann, Rok Vihar, Galx-r K. Trseglav in MaljaZ Višnar Nick po dvajsetih letih pride iz zapora, kjer je sedel Zandl poskusa umora izkorisčevalskcga kapilalista. Njegovo politično stališče je temeljilo na razmišljanju, da je treba vse bogate ubiti in se jim maSČevati za tisočletne krivice. Ko se oglasi pri stari prijateljici Helen, ki ga je v to dejanje nagovorila, ga čaka prijetno presenečenje. Svet in družba sta se spremenila in vsi njegovi prijatelji so se prilagodili isti kapitalistični logiki, proti kateri so se pred leti skupaj borili, izgubili so iluzije o spreminjanju sveta m poslali del brezčutnega, konformisticnega vsakdana. Med Nickom in Helen zazija čustven prepad, ki nikakor ni del "krasnega novega sveta", za katerega so se borili včasih. RaZOCann se odloči, da jo zapusti, saj ugotavlja, da |c zapot varnejši in prijetnejši kol svoboda, a na koncu vendarle spozna, da je njegOVO revolucionarno početje nesmiselno in lx> moral tudi sam začeti delovati v skladu s pravili "nove" družbe. Svetovna ekonomija m politika plavati po drugih lokovih, ki niso takšni, kot bi si jih želeli lx>lj humano usmerjeni posamezniki Nekaj eksplicitnih lotk je nazorna zgexlba o sodobnem svetu, o kaotični generaciji novodobnih uživačev, propadu vrednot in krizi srednjih let. Prav zalo se zeli, da je Nick pravkai prišel iz časovnega stroja, ki ga je kot nekakšno arheološko izkopanino izstrelil v prihodnost. Besedilo britanskega pisca Marka Ravenhilla. ki ga na slovenskih odrih srečujemo Ze drugič, je nadvse aktualno in ga nesporno poslavlja v sam vrh sodobne dramatike. S predstavo Nekaj eksplicitnih lotk se je Kranjsko gledališče udeležilo pregleda slovenske gledališke produkcije v okviru beograjskega BITEF-a. Predstava traja dve uri in ima en odmor. Cena fslo/mia: 2500/2200tU. na obisku Pogovor z novinarjem Matjažem Brojanom Resnična sreča je v ustvarjalnosti... t ~W e dobro desetletje je naš občan -novinar, publicist, kronist, radijec pa tudi ljubiteljski oblikovalec lesa Matjaž Brojan. Kraj, kjer Brojan udejanja svoje načrte, so Znojile, zaselek jugovzhodno od Čepelj. Obiskali smo ga in v pogovoru nam je razkril svoje poglede na našo občino, na svoje življenje, ustvarjalnost, varovanje okolja, politično in drugo dogajanje. Mnogo zanimivega nam je povedal tudi o svojem delu na Radiu Slovenija, kjer je zaposlen že poldrugo desetletje. Brojanovim zanimivim oddajam lahko prisluhnete na prvem programu slovenskega nacionalnega radia, kjer pripravlja tematsko raznovrstne prispevke iz sedmih občin našega Širšega območja pa tudi narodopisnim in drugim spominskim dokumentarnim oddajam, ki jih lahko poslušamo ob sobotah in nedeljah. Kako sle se, gOSpod Brojan, znašli v lukoviški občini, saj vemo, da ste sicer Domžalčan? V Domžalah sem bil doma in tudi "gor sem rasel" na kmetiji strica Andija, kjer je bilo obdelovalne zemlje kake 4 ha, to pa je ravno dovolj za kar veliko kmečkega dela. Stricu sem z bratom pomagal, da sva prislužila družini za mleko in krompir z delom preko vsega leta, veliko pa smo jeseni s stricem z lesenim kesonom vozili strankam žaganje za kurjavo peči. Ostala mi je ljubezen do zemlje. Vedno sem si želel imeti košček svoje zemlje, kjer bi na njej lahko delal in bi jo lahko oblikoval po svoji meri. Ta Zelja se mi je izpolnila na /nojilah, kjer v stari slovenski hiši ni doma zadovoljstvo imetja, pač pa sreča ustvarjalnosti. Hiša, ki ste jo zgradili na /nojilah, je nekaj j/osebnega. Od kod ideja zanjo? V Domžalah smo imeli med letoma 1900 in 1960 imenitnega ustvarjalca in zbiralca narodnega blaga, orna-mentov in navdušenega strokovnjaka za staro slovensko ljudsko arhitekturo Jožeta Karlovška. Njegov sin Janez, moj, Zal. Ze pokojni prijatelj, mi je nekoč dal iz očetove zapuščine Sest načrtov za hiSe in mi zanje rekel: „Vidiš, take hiše, s slamo krite, pa so nekoč stale na Lukovškem. Oče jih je v podobah ohranil in natanko zabeležil. Tu so!" Odločil sem se, da eno teh hiš, v kar se da natančnem posnetku, postavim v njihovem, avtentičnem okolju: na Lukovškem. Pri tem mi je pomagal arhitekt Jože Motoh iz Ljubljane. Seveda pa se nisva mogla odločiti še za slamnato streho, četudi bi ta najbolj sodila na hišo. Je pa ob tem zanimivo, da vsem ni všeč in kar nekaj jih je, ki pravijo, da sem ne sodi in so me zaradi mojega razumevanja, kaj je lepo in starosvetno v ljudski arhitekturi, celo dajali v časopis. Kako gledate na življenje v lukoviški občini? Na življenje gledam najprej kot občan, potem pa tudi kot novinar, saj poročam za Radio Slovenija tudi iz lukoviške občine. To je izjemno napredujoče okolje, ki je v nekaj letih, ko je Lukovica postala samostojna občina, pridobilo, ustvarilo, prigospodarilo več, kot so si mogli želeti največji optimisti. Seveda ni šlo brez velike požrtvovalnosti in dela vseh, ki so krojili in vodili politiko občine pa tudi množice onih, ki so bili z neplačanim delom zraven in nosijo tudi veliko zaslug za to, kar je ustvarjeno, recimo, v enem samem kratkem desetletju. Je pa ob tem tudi veliko manj svetlih reči, ki vlečejo voz Lukovice počasneje v prihodnost, kot bi ga lahko. Če bi znali občinski možje s pogajalsko močjo, ki jo vendarle imajo, zagotoviti trojanskim gostincem tudi v novih pogojih avtoceste ustrezen položaj, bi bilo drugače lukov.škemu gospodarstvu tudi v prihodnje. Tako pa ... V vaših zbirkah je tudi veliko zanimivega z Luhotiktga... Res je! Kot slavist sem se vedno navduševal za jezik in izrazni slog romantične Upodobitve, kot ga je uporabljal Kersnik - od tod moje zbiranje vsega, kar je povezano z njim. Tako imam, denimo, kar nekaj originalnih dokumentov, notarskih zapisov, ki jih je podpisal cesarsko kraljevi notar na Brdu -Janko Kersnik. V zbirki sta tudi obe knjigi Koseškega, zbiram gradivo in knjige o rokovnja.štvu na Slovenskem (veliko je tega). Zanimata me življenje in delo Jožeta Podmiljščaka - Andrejčkovega Jože in še kaj. Nam lahko predstavite vate radijsko delo? Delam v dokumentarno feljtonski redakciji Radia Slovenija, kjer pripravljam nedeljske oddaje o sledeh časa, nedeljske reportaže, predstavljam radijske goste, delavne, znane in ustvarjalne Slovence zanimivih poklicev in dejavnosti, pripravljam oddaje z obiskov manj znanih slovenskih krajev, praznične, etnološke in druge reportaže. Vmes pa skušam v informativnih oddajah ljudem kar največ povedati 0 življenju in delu naših krajev. V tem mojem javljanju gre za sedmero občin vzhodno od Ljubljane. Vse to počnem na svoj način, delo pa si organiziram tako, kot mislim, da je prav. Tik pred upokojitvijo ste. Kaj boste poslej počeli? Dela mi seveda ne bo zmanjkalo. Najprej bi Želel dokončali monografijo o slamnikarstvu, ki sem jo že zdavnaj začel, pa mi zaradi obilice dela na drugih področjih ne steče in ga kar nekako odlašam. V tej knjigi je tudi veliko iformacij o slamnikarstvu v Črnem grabnu, pletenju kit in drugih domačih delih, povezanih s slamnikarslvom. Potem pa imam na zalogi še kakih SO zgodb, ki sem jih na svojih novinarskih poteh doživel, knjigo o starih domačijah in o ljudeh, ki so v njih živeli, in še kaj bi se našlo. Znojile so postale živahen kraj, saj je slišati, da se tam vedno kaj dogaja ... Res je! Znojile so pravzaprav samo majhen zaselek, kjer nas je prebivalcev že kar nekaj. Vedno se kaj dogaja, kar nekaj nas je, ki se družimo in vedno poskrbimo, da nam je v sosedstvu lepo, prijetno ob praznikih, ob koncu tedna pa tudi glasno in domače. Kako je mogoče priti na Znojile? Peš čez kamnolom ali po cesti okrog čez, Čeplje. Prav bi bilo, da bi občinski možje poskrbeli vsaj za eno ali dve tabli, da bi se vedelo, kako je na Znojile mogoče priti ... Če me pa že vprašate, kakšno je življenje na Znojilah, potem je odgovor, da velja tudi za Znojile tista znana: povsod je tako, kakršni so ljudje ... Za Kamilo Doinilrovič prazniki Ko goduje sveti Valentin (m renutkov, ko lahko nekomu po-I kažemo, da ga imamo radi. ni nikoli -L preveč. V vsakdanjem Življenju smo vse manj pozorni in iznajdljivi. 14. februarja, na Valentinovo, pa je čas, da se prebudimo. Ob tem prazniku si ljudje, ki se imajo radi, podarjajo zlasti cvetje, voščilnice in drobna darila, Valentinovo je predvsem praznik zaljubljencev, prijateljev in vseh, ki se imajo radi, Valentinovo na Slovenskem: Sv. Valentina poznamo pri nas Ze dolgo, vendar ne v povezavi z. dnevom zaljubljencev. Sveti Valentin goduje 14. februarja. Takrat po starem kmečkem koledarju prinese ključe do korenin. Na ta dan se tudi Ženijo ptički. Kdor Zeli videti ptičjo Zenitev, mora bos do grmovja, čeprav je na ta dan velikokrat Se Zelo mrzlo. Pri nas Valentinovo ni klasičen praznik, lahko bi rekli, da je vrinjen, vendar se vse bolj uveljavlja. Valentinova srca so prišla k nam z Nizozemske skupaj s samo zamislijo o prazniku. Sv. Valentina Ze dolgo poznamo tudi v Sloveniji, vendar je imel pri nas drugačen pomen. Po starem kmečkem koledarju je Valentin prinesel ključi' do korenin in so mu zalo pravili prvi spomladim Valentin ureZ.e prvo trto, ponekod pa se prične v tem času delo na vrtovih. Predvsem pa je marsikomu znano, da je la dan poleg gregorjevega (12. marec) in vincencijevega (22. januar) značilen po tem, da se ptički cenijo. Zanimivo je, da v Beli krajini pravijo, da je Valentinovo prvi spomladanski dan. V ZDA je Valentinovo med vsemi dnevi edini dan, ko je Ženski dovoljeno moškega zaprosili za roko (pravilo veleva: če jo zavrne, ji mora kupiti svilene nogavice). Poleg zaljubljencev si Valentinovo tam voščijo tudi prijatelji. Korenine Valentinovega pa najdemo tudi v starem Rimu. Tam so IS. februarja praznovali praznik htperkalije, v čast bogu Luperku, zaščitniku ovc pred volkovi. Mladi so na predvečer prazniku na lističe napisali svoje ime, listič vrgli v posodo, P(|lem pa so fantje iz nje vlekli lističe. I )ekle, ugar ime je mladenič prebral, je bilo vse leto njegova draga. Ko so Rimljani sprejeli krščanstvo, so ta praznik prestavili na 14. februar in ga poimenovali po svetniku sv. Valentinu, Tudi stara zgodba iz. Indije pri POVeduje, da so tam 7., 14. in 21. februarja z neba padle tri kaplje, ki so naznanile vrnitev Pomladi. lina kaplja je prešla v zrak, druga je Patila v vodo in tretja na zemljo. V indijskem koledarju je 14. februar posvečen bogu zakona, kar je dokaj blizu pojmovanju Valentinovega. Valentin, ki je Živel v 3. stoletju, je bil zaprl zaradi krščanstva. Zaljubil sc je v slepo hčer svojega paznika. Pisal ji je Pesmi (od tod navada pošiljanja verzov in pisem) in ji s svojimi prošnjami vrnil viti. Zalo je vsa njena družina prestopila v krščansko vero, loda Valentinu kljub temu ni bilo prizanešeno. A to je ena izmed pripovedi o svetem Valentinu, saj njegova Življenjska zgodba menda ni bila nikoli zapisana. Neka legenda pripoveduje, tla je bil sv. Valentin ubit zalo, ker je nasprotoval neki rimski uredbi, ki je mladeničem prepovedovala poroko preti služenjem vojaške službe, Vojaki z družino so menda zabredli v revščino. Škof Valentin naj bi poročal mlade krščanske pare, čemur je cesar Avrelij Klavdij Goticus, nasprotnik krščanstva, ostro nasprotoval. Po drugih pojmovanjih naj bi se mladi možje na la način tudi izognili vojaški suknji. Valentina naj bi cesar tlal prebičati in sežgali.Ktiniologi trdijo, tla sta bili črki g in v nekoč v preprosti govorici zamenljivi. Anglosasi, ki so priSli pod normansko oblast, so normanski izraz galantin (ljubljenec žensk) spremenili v valanten ali pa Valentin; Bodi moj Valentin naj bi torej pomenilo: bodi moj galantin, ljubljenec). GRFXiORJEVO Gregorjevo (12. marec) še danes velja za prvi pomladni dan, čeprav se ne ujema s koledarskim začetkom pomladi. Koledar se je v Zgodovini spreminjal in prvotno sla se praznik in začetek pomladi ujemala. Ko je veljal še stari julijanski koledar, je namreč Gregor, sicer znan kot prinašalec luči, godova! na prvi spomladanski dan, ko je navadno res Ze toplo. Ta svetnik je bil v resnici papež Gregor Veliki, ki je vpeljal nov koledar uporabljamo ga še danes in se po njem imenuje gregorijanski. Gregorjevo se je z novim koledarjem premaknilo nazaj. Zaradi Zvrgolenja ptičkov po vrtovih in grmovju rečemo, tla se na gregorjevo PTIČKI ŽENIJO. Ljudstvo pravi, tla se meti ptiči najbolj mudi kosu, zalo na Dolenjskem velja pregovor: Če je ob svetem Gregorju breza zelena, SO kosi godni že ob svetem Juriju. V ljubljanski okolici so mnenja, tla imajo [itički ta dan gostijo in tla na vsakem grmu visi pogačica. V Beli krajini iščejo otroci pod grmovjem berliček in povitiCO. Gregorjevo velja tudi za dan, ko spustimo luči v vodo, kar pomeni, tla se takrat dan začne daljšati in ne delamo več ob razsvetljavi. Spuščene luči v votlo imajo, zlasti v nekaterih krajih na Gorenjskem, točno določeno obliko. Tu mladi spuščajo splave po potoku ali reki v domačem kraju. Ta navada (e bila precej razširjena in jo še danes pogosto uvrstijo med Stilske dejavnosti. Na Slovenskem imamo Se en lak dan; pravimo mu dan ptičje snubitve. To je Valentinovo (14. februar). K praznovanju Valentinovega sodijo tudi rože. Kraljice Valentinovega so prav gotovo vrtnice.Vrtnice spadajo med najstarejše gojene rože.Antični Grki so verjeli, da je sojenica Kloto lepo mrtvo nimfo spremenila v rožo, Afrodita ji je tlotlala lepoto, Dioniz je prispeval dišeči nektar, Zeus pa je odpihal oblake, da bi lahko Apolon vrtnico obli! s soncem. Cvet so poimenovali kraljica roZ in ga podarili Krosu. 0 nastanku te prelepe rože so imeli svojo legendo tudi Rimljani, V Rimu je Živela lepa deklica z imenom Rotlanta, ki je imela vrsto snubcev, vendar zanje ni kazala pretiranega zanimanja. Ljubezen in Zelja po njej pa sta jih je tako gnali, da so podrli celo vrala njene hiše, da bi prišli do nje. Ta dogodek je tako zelo razjezil boginjo Diano, tla je dekle spremenila v vrtnico, njene snubce pa v trne. Ne glede na izvor, pa je vrtnica zagotovo eden najbolj prepoznavnih simbolov ljubezni in lepote. Splošno znano je, da rdeča vrtnica pomeni Ljubim tel, manj znani pa so drugi pomeni, prav tako povezani z barvo cveta: rdeče In bele vrinite skupaj pomenijo enotnost; roza vrtnica pomeni ljubkost in plemenitost; če Želiš na Valentinovo stvari Se nekoliko pospešiti, kupi oranZ.no vrtnico, ki izraža poželenje; temno rdeča vrtnica je lepo tlarilo nekomu, ki se svoje lepote Se ne zaveda; bela vrtnica pomeni, tla je oseba, ki ste ji jo podarili, božansko lepa, zaprti cvetovi pa, da ste premladi za ljubezen. Ena sama podarjena vrtnica pomeni preprostost in je idealna rešitev za liste, ki bi radi nekaj podarili, pa imajo prazne Žepe. NAJ ŽIVI l.|l lil Zl V (Pa ne samo na Valentinovo.) Trajče Nikoloski C ^v FilZElAJ Pogačar Irena s.p. Ljubljanska 104, Domžale tel.: 01/72 41 500 Delovni čas: pon - pet: 9-20" sobota: 7-12* v___J društva PO ZAČRTANEM PROGRAMU V LETO 2005 rvi pohod Društva diabetikov Domžale, Mengeš, Moravče. Lukovica in Trzin smo pripravili 22. januarja 2005. V lažjem dvournem pohodu smo se namenili obiskati Kova, Žiče, Zagorko in Jasen. Pohvaliti je treba vse, ki sle se zbrali, da prijetno združite s koristnim, t.j. s hojo za zdravje. Zbralo se je 47 pohodnikov, največ doslej, kar organiziramo pohode. V sončnem zimskem dopoldnevu smo ob 10. uri, po kratki predstavitvi krajev, skozi katere bomo šli (Maks Grošelj), krenili na pot, ki je trajala do lj. ure. Vmes smo se v Zagorki odžejali na turistični kmetiji Pr' Soud. Vračali smo se preko kraja Jasen, po sicer precej razmočeni, blatni gozdni poti do Rov, kjer sta nas čakala topla malica in naš harmonikar Janez. Po 15. uri smo se dobro razpoloženi razšli z. Zeljo, da se kmalu v tako velikem številu srečamo na našem naslednjem pohodu v aprilu. Vsak udeleženec naj pripelje vsaj še enega člana društva, ki doslej Se ni bil na pohodu z. nami. Še pogled nazaj: Naše društvo je imelo redni letni občni zbor 17. novembra 2004. Predsednik društva g. Hrovat je izčrpno poročal o dosedanjem delu na področju zdravstveno-vzgojnega dela s člani kakor tudi o skrbi za zdravje svojih članov na okrevanjih, športno rekreativnih srečanjih, izletih ipd. Seznanjeni smo se tudi s finančnim stanjem društva. Občnega zbora so se udeležili: predstavnik Zveze društev diabetikov Slovenije, predstavniki društev diabetikov Tržič, Skofja I.oka, Kranj, Jesenice, s katerimi sodelujemo zlasti na športno-rekrcativnem področju. Pozdravili so zbor ter vsem zaZeleli uspeha, predvsem pa zdravja. Program dela za leto 2005 je predstavil predsednik. Imeli bomo veliko pohodov, tudi skupaj z diabetiki društev gorenjske regije, dve okrevanji v slovenskih zdraviliščih, šli na poučen izlet, imeli vsaj dve zdravstveno-vzgojni predavanji v Zdravstvenem domu Domžale, Še naprej bomo skrbeli za redno obveščanje članov o vseh aktivnostih društva. Pridobivali bomo nove člane, tudi s sodelovanjem zdravstvenih delavcev, ki delajo s sladkornimi bolniki in njihovimi svojci. Za konec Se nekaj idej za spomladanske mesece: 1'EBRUAR - PREDAVANJE: Oči in diabetes MAREC - OKREVANJE: Radenci • smučanje : organizira Društvo diabetikov Kranj april - POHOD; Šmartno v Tuhinju • pohod Jezerski vrh: Društvo diabetikov Kranj MAJ - POHOD; Stari grad • medclruštveni pohod na Kresu: Društvo diabetikov Jesenice Idej za zdravo Življenje je dovolj, samo nekaj truda pa malo dobre volje je potrebno. Vse, ki se doslej še niste vključili (vemo, začeli je težko), vabimo, da naredile prvi korak. Naprej bomo korakali skupaj. Se vidimo! Dobrodošli vsi! ts Anica Cotman AnZič Občni zbor Planinskega društva Blagovica Na hladen in letos končno sneZno bel zimski večer devetindvajsetega januarja so imeli blagovi.ški planinci redni letni občni zbor, ki SO se ga udeležili številni člani in goslje. Ponavadi se na občnih zborih llpolagajo računi-preteklega leta in seznanjajo z aktivnostmi tekočega leta in je vse bolj rutina. Planinci iz Blagovice so letos ubrali dmgačne stnme. Popestrili so zborovanje S flavtistko Marušo, ki je zaigrala njihovo himno, mali harmonikaš Uroš pa je zaigral venček poskočnih melodij. To je bil prisrčen uvod v resni del zbora. Delovni zbor je pozval posamezne vodje odsekov k podaji letnih poročil. Predsednik društva Bojan Pustotnik je seznanil prisotne o lanskem nadvse delavnem obdobju. Že tradicionalni zimski pohod Golčaj i Špilk je bil dobro obiskan, tudi zaradi objavljanja v javnih občilih, tako da se ga je udeležilo veliko pohodnikov iz dnigih krajev Slovenije. Aprilska delovna akcija t čiščenje planinskih poti-je tudi že utečena, saj je predvsem pomembno druženje, kajti poli so čiste in lepo urejene in se Ze pozna odnos do narave. Tudi Golčaj je sedaj zelo viden tako iz. Blagovice kot z drugih točk, ker so planinci opravili na ruševinah in okolici posek, drva pa skrbno prepeljali v dolino in bodo kurjava za dvorano, Tudi Reber so prebarvali, barve pa je poklonil llelios. Opravili so lepo število pohodov, udeležba je bila visoka in kar je najpomembnejše: nobene nezgode niso imeli, Včlanjenih imajo lepo število mladih in malih planincev, ki se pripravljajo in klešejo v vrstah starejših in izkušenih, in so tako vzpodbudna prihodnost nadaljevanja društva. Predsednik se je posebej zahvalil Občini Lukovica, ki je primaknila lepo denarno vsoto za delovanje društva, in zahvala gre seveda domačim gasilcem, ki jim omogočajo številne brezplačne prevoze. Poseben trud pa so planinci vložili v izdelavo čisto svojega planinskega koledarja za letošnje leto. To je posebno lep prispevek društva, kajti letos je tudi sto deseta obletnica izhajanja Planinskega vestnika in Aljaževega stolpa na Triglavu. V nadaljevanju so podali poročila tudi drugi vodje odsekov. Vodniškemu odseku sta od devetnajstih pohodov odpadla le dva. Podali so se tudi onkraj naše domovine in obiskali Vi.š v zahodnih Julijcih v Italiji. Letos nameravajo obiskati in raziskati Se več neoznačenih in manj znanih planinskih poli in lam iskali lepolo neokrnjene narave. Veliko je zanimanja za manj zahtevne poti in če bo dovolj prijav, jih bodo tudi z veseljem popeljali tja izkušeni vodniki. Mladinski odsek se kljub minimalnemu številu mentorjev trudi narediti čimveč. Prva v lelu je maškarada, ki je Ze dodobra usidrana v Blagovici in namenjena vsem otrokom KS Blagovica. Pohodov so kljub slabemu vremenu opravili veliko, še najbolj jim je oslal v spominu dvodnevni pohod na Košuto. V jeseni so pričeli s planinsko šolo, obdelali so štiri teme in opravili teste, kar jim daje dovolj elana za nadaljevanje. in cilji za letošnje leto: ogromno jih je. Odpravili se bodo na Porezen, PleSivec, Komcndsko planinsko pot, Virnikov Grintovec, pridružili se bodo moravskim planincem ob prvem maju, slavju ob dnevu Kamniških planin, počastili obletnico Aljaževega stolpa na Triglavu, v prvih poletnih mesecih Ireking po Cresu in Lošinju. Seveda ob občinskem prazniku zopet na Reber nad Dolinami. Udeležba pri maši na Golčaju je ludi zagotovljena. To je samo del njihovega plana. Ogromno je tudi dela, ki ni vidno vsem ocem.Mladi planinci pa imajo sploh velike cilje: nadaljevanje planinske šole, pohodi, povezani s predavanji, izpiti, mini labor. Da bodo vse lo lažje dosegli in zmogli, jim predsednik ob naslednjem občnem zboru obljublja presenečenje, ki pa lo mora tudi oslati. Pridnosti in pomembnosti tnarkac istov se vsi zavedajo in vedo, da so sadovi njihovega dela vidni na vseh planinskih poteh, Ob zaključku so se goslje zahvalili za povabilo in druStVU izrekli vso pohvalo ter jih povabili ludi na svoje občne zbore in shode. Pohvalil jih je tudi dr. Janez Kušar, ki jih je obenem ludi seznanil s petnajsto obletnico ustanovitve manevrske strukture narodne zaščite, sledila so še priznanja posameznim pohodnikom, ki so jih prejeli tudi mladi planinci. Ob bližajoče kulturnem prazniku pa smo od zavednih planincev slišali še deklamacijo Prešernove Zdravljice. Kes lep zaključek zbora. Milena Bradač Planinci niso pozabili na kulturni praznik društva Prvi zimski moto tabor uspel! /ima je med nami, motoristi, znana kol letni čas, v katerem se nič ne dogaja. Vendar smo se letos (lani Moto kluba Rokovnjači odločili, da jo popestrim« i. '/.magovalni pletub V soboto, 17. februarja, smo tako organizirali prvi zimski moto tabor na smučišču kandrSc. pltlHo Poleg Žive glasbe in rokovnjaškega golaža je bil glavni dogodek nočni spust s pleZuhi. Na tekmovanje se je prijavilo kar 67 udeležencev, vsi pa SO se najprej pomerili v kvalifikacijah. V drugi krog se je uvrstilo prvih 32 udeležencev (po ("asu), nato pa spet prvih 16 v osmino finala. Le-ti so se nato pomerili v paralelnem spustu in v naslednji krog so prišli najhitrejši od posameznega para, vse do končnih zmagi ivalcev. Zmagal je Bojan Lipov.šck (MK Vaški boysi), za njim se je uvrstil BlaZ. Klopčič (AMD Izlake), tretje mesto pa si je privoz.il Iztok Kos (MK Rokovnjači). Vsi trije so dobili atraktivne nagrade (vikend paket S Nmartom, športni "spojler", čelado). Podeljene pa so bile tudi posebne nagrade za svojevrstne doseZke. Tako si je nagrado za najizvirnejši pleZ.uh prisluZ.il Jure BoZjak - MK Rokovnjači, ki je izdelal pravo moto različico pležuha in si tako zasluzil celoletno naročnino na motoristično revijo MotoSi. Nagrado za najatraktivnejši padec je dobil BlaZ Klopčič, ki je izvirni padec uprizoril v finalni voZ.nji (za nagrado je dobil prešiti vzglavnik Bevc). Nagrado za najboljšo Žensko uvrstitev si je priborila Mateja PakiZ (MK Rokovnjači). Vsi tekmovalci so dobili golaZ, prvih 32 pa tudi bogate praktične nagrade naših sponzorjev, ki se jim najlepše zahvaljujemo Prvi zimski moto tabor je bil zasnovan kot družabno srečanje odprtega tipa in je kot tak tudi uspel, saj je dogodek poleg članov okoliških moto klubov spremljalo kar nekaj gledalcev. V Moto klubu Rokovnači smo ZmogtVsUc Bojan Lipovkk v drulbi Urala Peterke in jtrcdseJmka M K Rokovnjali izdelali tudi šest plcZ.uhov, ki smo jih na dan tekmovanja izposojali. PleZuhi so bili tako svojevrstna atrakcija, saj gre za oživljanje stare tradicije. Na tekmovanju je bilo opaziti tudi nekaj zelo izvirno izdelanih pleZuhov, ki so bili prava paša za oči. Več o dogodku si lahko preberete na spletni strani www.mkrokovnjaci.com, dobrodošle pa so tudi vaše pripombe, mnenja in ideje, da bo drugi zimski moto tabor še uspešnejši in številčnejši! /» Besedilo: MK ROKOVNJAČI GRADIŠKI NOVOLETNI ŠAHOVSKI TURNIR 2005 Šahovski turnir v Oradi.ščah nad Lukovico je dogodek, ki je sedaj Ze tradicionalen in se vsakič zgodi malo po novem letu. tokrat bi ga lahko poimenovali medvaSki šahovski turnir. V šahu sta se pomerili vasi Gradišče in Zlato Polje, točneje njuna turistično in Športno društvo. Turnir je potekal v prijetnem prostoru brunarice Turističnega društva Gradišče, in sicer 14. januarja. Po vseh Odigranih partijah je tokrat zmagala vas GradiSče Obe vasi sta se tako srečali Ze tretjič. S tem oboji dokazujejo, da jih tekmovalnost povezuje in druži. Obenem sta se predstavnik in organizator turnirja Tone llabjanič in gostitelj Mavricij Vidmar dogovorila, da bosta prijetna srečanja organizirala tudi v prihodnje. A> TD Gradišče ŽE TRINAJSTO SREČANJE Sončna pustna nedelja je tudi letos privabila na zasneženo zlalopoljsko igrišče domačo ter gostujočo nogometno ekipo s Prevoj, Ze trinajsto leto zapored se srečamo prav na pustno nedeljo, ne glede na vremenske razmere, še vedno pa velja pravilo: nogometna tekma v pustnih maskah. Svoj čar je dajala igri bela sneZna odeja, na kateri so se tokrat bolje znašli gostje in visoko zmagali. V prijetnem druženju po tekmi je vodja gostujoče ekipe gostilničar BoZo Pogačar s Prevoj pohvalil svoje soigralce, V prijetnem klepetu z zlalopoljskimi vrstniki pa so Ze potrdili tudi prihodnja tradicionalno pustno obarvana srečanja, kar je tudi ptav, saj je tudi to del pustnega rajanja. Tone Habjanič Utrip na srednji šoli v Domžalah V občini Lukovica vsako leto konča osnovno šolo okrog 50 otrok. Skoraj vsi postanejo dijaki srednjih šol v bližnji in daljni okolici. Nam najbljižja je Srednja šola v Domžale, zato smo prosili direktorja šole Primoža Škofica, da odgovori na nekaj vprašanj. Katere programe izvajate na Srednji Soli v Domžalah? Na naši Soli poteka delo v dveh organizacijskih enotah. Prva je poklicna in strokovna šola, kjer izvajamo model skupnega poklicnega izobraŽevanja v strojništvu s tremi poklici (avto-mehanik, instalater strojnih inštalacij, strojni mehanik) in program trgovec. Dijaki, ki zaključijo program srednjega poklicnega izobraŽevanja, lahko nadaljujejo program poklicnega tehničnega izobraŽevanja in si pridobijo poklic strojnega ali ekonomskega tehnika. Tako dijak v petih letih pridobi dva poklica, pri tem pa mu ni potrebno obiskovati dveh šol. Druga organizacijska enota je gimnazija, ki je bila ustanovljena pred tremi leti. Tu se dijaki izobražujejo po programu splošne gimnazije. Bolj podrobno opišite lokacijo vaše šole. Pouk na Srednji šoli DomZale poteka na več lokacijah. Večina učilnic, kjer izvajamo gimnazijski program in teoretični del programa poklicne in strokovne šole, je na Cesti talcev 12 v neposredni blizini novega Mercator centra in nogometnega stadiona. Delavnice, v katerih poteka praktični pouk, pa so na Ljubljanski cesti 105, nasproti gostilne Keber. ŠOLSKI PARLAMENT izobraževanje Kolibi dijakov se izobražuje na Srednji šoli Domžale in od kod prihajajo? V letošnjem šolskem letu je vpisanih 837 dijakov, od tega jih 190 obiskuje gimnazijo. Največ naših učencev prihaja iz domžalske in sosednjih občin: Trzina, Mengša, Komende, Kamnika, Lukovice, Moravč, nekaj pa jih prihaja tudi iz Ljubljane. Kako poteka pouk in kako je urejena malica? Tako kot mnoge srednje šole v Sloveniji tudi na naši šoli Se nimamo lastne kuhinje in razdelilnice hrane. Zato so ob Soli postavljeni kioski, kjer dijaki lahko kupijo razne sendviče in brezalkoholne napitke. Nekateri učenci izkoristijo glavni odmor tudi za obisk Mercator centra v neposredni blizini. Tako v kioskih kot Mercator centru lahko dijaki unovčijo bone za regresirano prehrano, seveda tisti, ki so do lega upravičeni. Kako sodelujete z osnovnimi in ostalimi srednjimi šolami? Sodelovanje z osnovnimi šolami je po moji oceni zelo dobro. Vsako leto v decembnt in januarju obiščemo preko 20 osnovnih Sol, kjer predstavimo naše programe Seveda obiskujemo tudi Osnovno šolo Janka Kersnika na Brdu. Sodelovanje z, domžalskimi osnovnimi šolami pa je tesnejše, saj smo povezani tudi preko nekaterih projektov. Kar se tiče sodelovanja s srednjimi šolami, smo v lanskem šolskem letu dali pobudo za organizacijo skupnega šport nega dne s Šolskim centrom Rudolfa Maistra iz Kamnika - dijaki bi se pomerili v različnih športih, vendar do realizacije, Zal, ni prišlo, V letošnjem šolskem letu smo vstopili v košarkarsko .športno ligo srednjih Sol, nameravamo postati tudi člani nogometne lige. NaSa Sola redno sodeluje na raznih strokovnih tekmovanjih regijskega ali državnega pomena. Kakšni so načrti glede razvoja šole? Trenutno so vsi napori usmerjeni v izgradnjo lastne telovadnice. V preteklih letih tej na.ši veliki Želji ni bilo moč ustreči zaradi zapletov z zemljišči (denacionalizacija). Postopki so sedaj končani, zato so pričakovanja v zvezi z novogradnjo veliko realnejša. Sicer je naša stalna naloga posodabljanje opreme, lako v delavnicah, kjer se izvaja praktični pouk, kot tudi v učilnicah s teoretičnim poukom. In še zadnje vjirašanje: kakšen vjns jmčakujele v prihodnjem šolskem letu? Zanimanje za gimnazijo narašča, zato v gimnazijskem programu, kjer sta razpisana dva prva oddelka, pričakujemo omejitev vpisa ali pa povečanje vpisa na Iri oddelke. Na poklicni in strokovni Soli je obseg vpisa Ze nekaj let enak. V zadnjem času se zanimanje za kovinarske poklice povečuje zaradi vse večjih potreb v gospodarstvu, zato pričakujemo tudi na tem področju boljše rezultate, Za Kamilo Domitrovič MEDOBČINSKI PARLAMENT Kot je bilo Ze omenjeno, smo imeli tudi na medobčinskem parlamentu temo "MLADI IN EVROPA", Parlamenta so se udeležile naslednje šole: OŠ Roje, OŠ DomZale, OŠ MengeS, OŠ Jurija Vege, OŠ Dob, OŠ Venclja Perka, OŠ Preserje pri Radomljah, OŠ Trzin, OŠ Rodica in seveda ludi naša šola Janka Kersnika, ki smo jo zastopali METKA IIRANKAR, POLONA KVKDF.R in MARKO JI TKK.ŠEK. Najprej so nas lepo sprejeli in uvodno besedo je imela ravnateljica OŠ Rodica, nato pa Se domžalska Županja, ki sta povedali nekaj besed. Potem smo se razvrstili v skupine. NaSa Sola je bila v skupini z OŠ DomZale. Naša prva naloga je bila na 12 zvezd napisati, česa si Želimo v Evropi in česa ne, kaj predlagamo, kaj bi tudi pohvalili. Vsaka skupina je predstavila svoj plakat in ugotovili smo, da imamo podobne Zelje. Naj sedaj naštejem nekaj primerov Zelja: mir, zdravje, izobraŽevanje za vse, uspešnejši boj proti drogi, čistejše okolje, nekateri pa so predlagali, da bi imeli z, otroki vseh drŽav Evrope poletne tabore. Naslednja točka je bila namenjena gradnji oziroma risanju našega sanjskega mesta iz ptičje perspeklive. Določiti smo morali, kdo vodi mesto in določiti tri pravila, ki jih moramo upoštevati v tem mestu in kaj bi naredili z osebami, ki se teh pravil ne bi drZale. Videli smo, da je imelo vsako mesto parke, gozdove, vrtce, Sole, igrišča, reke, jezera, cerkve vseh verstev, pošto, ekološke otoke, ceste in na njih prehode za pešce, ... Nekatere šole so predstavile plakate o Sloveniji, narodno-zabavni glasbi, videli smo kar nekaj dramskih uprizoritev na temo različnih vrednot. Ob koncu pa so nas učenci OŠ Rodica pospremili v zaodrje, kjer smo si ob prigrizku še izmenjali vtise. /» Metka (Irankar, 8. P, OŠ Janka Kersnika Brdo Tema letošnjega šolskega parlamenta je bila MLADI IN EVROPA. Na naši šoli smo si izbrali podnaslov "Vrednote različnih narodov Evrope". Na : začetku zasedanja smo pretirali zgodbo "Pastirja in zid" in se ob njej i pogovarjali o različnih vrednotah narodov v Evropi. Igrali smo se nekaj igric \ na temo vrednot. Prišli smo do naslednjih zaključkov: EVROPA JE : SKUPNOST IN V NJEJ SMO VSI ENAKOPRAVNI. VSAKEGA ČLOVEKA j MORAMO SPREJEMATI TAKŠNEGA, KAKRŠEN JE, NE GLEDE NA RASO, j NARODNOST, VERO, ZUNANJI IZGLED itd., saj je vsak človek nekaj : posebnega. Pod točko razno smo večjo pozornost namenili šolskim potem. Učenci so • nam povedali svoje mišljenje o voznikih, ki divjajo po cestah, kjer hodijo : vsak dan. Zato ob tej priložnosti pozivamo vse voznike, da so slrpni, ko j vozijo po šolskih poteh, in da so obzirni tudi do dnigih udeležencev v • prometu. Ravnateljica Zdenka Pengal je povedala, kaj je Občina Lukovica : obljubila in vsi upamo, da se obljube kmalu izpolnijo. Vemo, da se tudi : OBOCi velikokrat na cestah ne vedemo prav lepo, in zato smo se odloČili, \ da bomo na razrednih urah ponovili pravila lepega in odgovornega vedenja : na cesti. • Čisto na koncu zasedanja našega šolskega parlamenta nam je 5. C predstavil [ svojo posebno akcijo Pomoč otrokom, ki so bili ponesrečeni ali pa so : izgubili starše v cunamiju ob obalah Indijskega oceana. V tednu od 17. do • 21. 1. 2005 so zbirali obleke, igrače, šolske potrebščine in podobno. Naše \ ugotovitve na temo vrednot smo posredovali na medobčinskem parlamentu : na Rodici : 2o Marko Juteršek, H. B, OŠ Janka Kersnika Brdo i gospodarstvo Avtošola Lončar Tokrat v našem glasilu predstavljamo podjetnika posebne vrste Marka Lončarja, priljubljenega inštruktorja iz Šentvida pri Lukovici, in njegovo avto šolo. Ukvarjajo se namreč z izobraževanjem ljudi, da si pridobijo vozniški i/.pit. Marko Lončar je leta 1999 ustanovil podjetje Avtošola Lončar d. o. o. Domžale, v letu 2000 se je zakonodaja spremenila, zato se je podjetje moralo širiti in zadostili vsem pogojeni, ki jih je predpisovala tedanja zakonodaj;!, /daj zaposluje štiri delavce. Sedež podjetja je v Domžalah na Slamnikarski cesti la - predvsem zaradi same dejavnosti (center mesta - povezava z avtobusi, lokacija pisarne in učilnice, blizina srednje šole, mestni poligon za voZ.njo idr.). Avtošola Lončar izobraZuje kandidate za B in II kategorijo 'kolo z. motorjem ali moped), /a kategorijo H rerlno izvajajo tečaje tudi v osnovni šoli na Brdu. Kako poteka izobraŽevanje kandidatov za vozniški izpit? Po prijavi v pisarni avlo šole (ali po telefonski prijavi) morajo kandidati opraviti zdravniški pregled in tečaj prve pomoči. Nato se jih večina udeleži teoretičnega dela usposabljanja, ki ga Avlošola Lončar organizira enkrat mesečno v svojih prostorih na Slamnikarski la. Učilnica je opremljena p<> predpisanih standardih in lahko sprejme 20 kandidatov, Predavatelj teoretičnih znanj je Markova žena Barbara, ki je obenem zaposlena kot vodja avlošole, za kar je zahtevana višja izobrazba. Tečaj cestno-prometnih predpisov sedaj traja is ur. Po Sprejetju pravilnika na ministrstvu za notranje zadeve, ki izhaja iz zakona o varnosti cestnega prometa in zadeva ludi avlošole, pa se bo obvezni teoretični tečaj razširil na 40 ur. Praktični del oz. število ur voženj se bistveno ne bo .širil, uvedena pa bosta dva različna praktična programa, t.j. "vožnja s spremljevalcem" (lo-letni kandidati) in program "voznik začetnik" (po opravljenem vozniškem izpitu bo potrebno v roku enega lela pridobiti dodatna usposabljanja, po katerih bo "voznik začetnik" pridobil neomejeno vozniško dovoljenje. V avto šoli organizirajo tudi tečaj prve pomoči. Po opravljenem teoretičnem delu lahko vsak kandidat prične s praktično vožnjo na enem od štirih avtomobilov - dva sodobna golfa sta dizelska, Plata Punto in Nissana Micro pa poganjata bencinska motorja. Praktični del obsega 16 obveznih vaj, ki jih je potrebno z, urami vožnje dobro utrditi. Nekateri kandidati za to potrebujejo več, drugi manj ur. Kandidati, ki jih izobražujejo, prihajajo večinoma iz lukoviške občine. Kandidati iz občine Moravče se večinoma odločajo za zanesljivega inštruktorja Janeza Vrankarja, inštruktor Milan Šinkovec pa pokriva tudi širši okoliš Domžal. V Avtošoli Lončar tako na lelo pripravijo povprečno 200 kandidatov, ki uspešno opravijo vozniški izpil. Obveščanje novih kandidatov o delovanju šole poteka mesečno s plakati (po organiziranih plakatnih mestih) po Domžalah in okolici in preko lokalnih glasil lukoviške in moravske občine, Rokovnjača in Moravskih novic. V Avtošoli Lončar se dobro zavedajo, da na uspešnost kandidatov vpliva mnogo dejavnikov1, med drugim ludi trema, zalo jim s psihološkimi in pedagoškimi metodami poskušajo kar najbolj pomagali. Menijo, da kandidati iz. njihove avlo šok' odhajajo zadovoljni. Morda tudi zato, ker verjamejo V strokovnost ter dobro in pošteno delo njihovih inštruktorjev. Vsem voznikom, ki so pridobili vozniški izpit preko Avlošole Lončar d. o. o., se zahvaljujejo za zaupanje, obenem pa vabijo nove kandidate, mlade in stare. /:i Kamilo Domilrovič Srečanje članov ZEKZŽ Ze za konec lanskega leta načrtovano srečanje ekoloških kmetov ,je bilo realizirano šele v četrtek, 10. februarja 200S, ko smo si' zbrali v KI) V Moravčah. Po uvodnem pozdravu predsednika Janeza Ocepka je sledilo predavanje. Pavla Pirnat, tajnica združenja in terenska svetovalka tU območju Lukovica, je s pomočjo grafičnih prikazov predstavila rezultate ankete, ki jo je v jeseni pripravila za vse člane, /vedeli smo kar nekaj zanimivih podatkov. Največ članov je iz »bčin Lukovica, Zagorje, Litija, Moravče in Šmartno pri Litiji (po leni vrslnem redu), in sicer največ s kmetij meri S00 in 700 m nadmorske višine, kar je logično, saj so tu pridelovalni pogoji težji in intenzivna proizvodnja ni primerna. Povprečna starost članov je SO let Glavna usmeritev kmetij je živinoreja, in sicer največ govedoreja z največjim deležem dojilj in reje telic ter reja drobnice. Rastlinska pridelava je zelo skromna, vendar pa tembolj pestra. V ponudbi izdelkov je na prvem mestu jabolčni kis, nato pa suho sadje. Prodaja poteka največ neposredno na kmetiji, ekološko blagovno znamko Biodar pa Uporablja 17,2 % anketiranih. Največ informacij kmetje pridobijo ob izmenjavi Izkušenj, veliko pa tUdI iz, revije Biodar. TomaŽ Močnik, strokovni tajnik in specialist za živinorejo ter svetovalci na področju gradenj, nam je s slikovnimi primeri predstavil urejanje gnojišč, gnojnih jam in hlevov na ekoloških kmetijah v skladu z novo zakonodajo. Udeleženci smo nato imeli tudi priložnost za različna vprašanja in pojasnila o problemih, vendar smo Ugotovili, da so nekatere zahteve v praksi neizvedljive. Udeleženca sestankov Zveze združenj ekoloških kmetov Slovenije Franc Ravnikar in Franc Možina sta še na kratko predstavila glavne obravnavane teme. Kaže, da je največji problem, kako tržiti ekološko meso v trgi ivinah. Sledilo je Se družabno srečanje ob prigrizku, kjer smo ponovno izmenjali izkušnje, pridobili nekaj koristnih informacij in si vlili novega poguma za nadaljnje delo. /o Francka Toman iz naših krajev in župnij ŽUPAN NA OBISKU PRI ROZALIJI IGLIC v začetku februarja je Zupan občine Lukovica Matej Kotnik v Rafolčah obiskal Rozalijo Iglic. Ni Slo za povsem navaden obisk, saj je "AleSeva mama" najstarejša občanka, ki Šteje Ze častitljivih 98 let. Gospa je Se dobrega zdravja, sama lahko hodi in si po potrebi Se kaj skuha. Zelo rada sodeluje v pogovorih in tudi tokrat je z. veseljem pokramljala Z Zupanom. Spomnila se je naprimer šolskih dni in dokazala, da ji spomin prav nič ne peSa. Brez napake je namreč deklamirala pesem Osojski mutec iz avstro ogrskega Šolskega programa izpred prve svetovne vojne. Obudila je spomine, ko je še kot otrok in kasneje dekle, peS iz. Gradišča na ljubljansko tržnico vozila prodajat razno blago, da SO lahko ona in dmZ.ina prebrodili tiste teZke čase. Pogovor v krogu sorodnikov je razkril še marsikatero zanimivost iz, njene bogate Življenjske zgodbe. Seveda pa se Rozalija ne ozira samo na preteklost, ampak še vedno spremlja aktualno dogajanje. Zato ji je Zupan podaril Zbornik občine Lukovica in tri videokasete občinskega praznika in praznovanja 700-letnice prve omembe Lukovice in Šentvida, tako si bo lahko ogledala ta dogodek. Edino, kar pogreša, so njeni prijatelji, saj je lani izgubila Se Slaparjevo Vido in Cerarjevega Maksa, ki sta bila Se zadnja iz njene generacije. Županu pa je zaupala Se eno Zeljo, in sicer, da bi vsaj Se enkrat prilika valu na zvonove. Ker je gospod Komik tudi pri-trkovalec, sta se ob tej temi kaj hitro ujela in Zelja se ji bo mogoče kmalu uresničila. Ob slovesu tega prijetnega druženja je Matej Kotnik najstarejši občanki zaZelel Se veliko zdravja in na svidenje ob njenem 100. rojstnem dnevu. Leon Andrejka OBČiMI ZBOR GODBE LUKOVICA PUSTNO RAJANJE Začetek leta je vedno čas obračunov preteklega obdobja, kar velja tudi za Godbo Lukovica. Njen najvišji organ, občni zbor, je na sedmem rednem letnem zasedanju v začetku februarja analiziral šesto leto delovanja društva. Po ustaljenem redu tovrstnih srečanj je sledilo poročilo predsednika z ugotovitvijo, da je bil plan dela izpolnjen oz. celo presežen. Imeli smo 23 nastopov, priključili so se nam 4 novi člani, izdelali smo lastno spletno stran, gostili godbenike iz Avstrije, uredili notni arhiv ... Sledila so poročila skrbnika opreme, blagajnika, častnega sodišča in nadzornega odbora. Slednji je podal zelo pozitivno poročilo o izbiri novega dirigenta. Po novem letu se je namreč Jure Močilnikar zaradi osebnih razlogov odločil odšlo-piti, saj v prihodnosti ne bi več zmogel voditi naše godlie. Stekel je razpis, na katerega so se odzvali j štirje kandidati, med katerimi so vodje sekcij in : upravni odbor izbrali Kamničana Luko Kinfalta. ........................ Dokončno smo ga kot novega dirigenta godbe potrdili na občnem zboru. Zal smo se, a z bučnim in dolgim aplavzom ter posebno zahvalo predsednika godbe, morali posloviti od Jureta Močilnikarja, ki pa Se naprej ostaja učitelj trobil v interni godbeni šoli ter predvsem naš velik prijatelj. Posebne zahvale je bil deleZen tudi Kamilo Domitrovič, ki je kot prvi predsednik nosil velik del bremena za zagon godbe. V preteklem letu smo uredili notni arhiv in nova ter hkrati prva skrbnica tega materiala Brigita Pavlin je v svojem poročilu navedla, kako je v preteklem letu sploh nastajal. Predvsem z njeno in s pomočjo Toneta Juvana je godbi uspelo urediti notno črtovje. Prav brezplačna pomoč na tem in nekaterih dnigih področjih so bili razlogi, da je bil na predlog upravnega odbora Tone Juvan sprejet v Godbo Lukovica kot častni član. Enaka čast je doletela Janeza Kepica, sicer lastnika podjetja, ki je z nakupom najdražjega inštrumenta pred dvema letoma društvu prihranil marsikatero tegobo. Sledil je še načrt dela za tekoče leto in razprava z glavnim poudarkom na zavedanju, da bomo za nadaljnjo rast in razvoj odgovornost morali še naprej nositi prav vsi člani godbe. Leon Andrejka n.šel je PUST, širokih ust, smo dejali Ze pred dolgimi desetletji, mi pa se znamo poveseliti Se danes ter tako oZ.iveti in ohraniti starodavni pustni običaj. Lepo našemljeni smo se tudi tokrat podali na pot od vasi do vasi, od hiše do hiSe, se prijetno poveselili z gospodarji, ki smo jim, kot nekdaj, zaZeleli dobro letino in trdno zdravje. Pridno pa smo zbirali ludi darove, ki so nam jih prinašale gospodinje. Prav slednje so se rade poveselile z nami ter ob zvokih harmonike in baritona tudi zaplesale. Da smo se kar dva dneva prijetno in vozili s traktorjem, je poskrbel sam predsednik društva, ki nas je varno vozil tudi po lukoviško prevojskih zaselkih, v kar se je prepričal tudi Zupan Matej Kotnik, saj smo ga presenetili na njegovi domačiji. Trikrat nam je bilo naklonjeno tudi vreme, dobro smo izkoristil oživeli star pustni običaj. i oba dneva in v prijetni družbi 'Ione I labjanič Commerce E® (lepšo zimo in pamttad LOJLULKO O Lili UGODNE CENE - MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE © 01/723 09 00 www.hfKommerce.si odprta stran Pustni krof za učilnico u Kambodži .—_ a nami je letošnja dobrodelna pustna f SOBOTNA ISKRICA. Oh njenem sklepu (jJL ^dovolite, da se njena organizatorja Misijonsko središče Slovenije in Radio Ognjišče vsem ljudem odprtih rok iskreno zahvalita za odprte dlani, obisk veselega rajanja in darove, ki ste jih namenili misijonarki s. Ljudmili Anžič. V Kambodži raste šola in trudili smo se, tla bi preko darov, zbranih na Pustni sobotni iskriti, Zgradili vsaj eno izmed učilnic pod novo streho. Tudi letos je vsota zbranega presegla najbolj Optimistične napovedi, Do sobotnega večera so namreč na Misijonskem središču Slovenije našteli skoraj 7 in pol milijonov tolarjev, kar v Kambodži predstavlja več kol tri učilnice, Res, |iustna sobota je bila dan, ki ga dal je Gospod! Pojdimo lepo po vrsti: K sodelovanju in obisku pustnega plesa v Športni dvorani Zavoda sv. Stanislava smo vabili Ze nekaj dni pred se masto soboto. Prav hitro je prišlo njeno jutro, mnoge priprave, dopoldanska radijska oddaja, ki je vabila darovalce, in prihod prvih ma.škar. V preddverju je zapeljivo dišalo, Tisoč krofov, ki jih je v dober namen podarilo Gostinsko podjetje Trojane, pa je v hitrem ritmu sladkalo liste, ki so z nakupom pustne slaščice pomagali otrokom v Aziji. Začelo se je! Pogumno smo pozdravili množico maškar, saj smo Ze pred začetkom pustnega plesa preko telefonskih darov zbrali več kol tri milijone tolarjev. Za zabavo in plesni utrip Pustne sobotne iskrice sta tokrat skrbela Trio ŠPICA in |X'vka Romana Krajnčan. Vsak po svoje sta navdušila pisano množico: špica je pokazala, da harmonika, polka in valček lahko navdušijo tudi najmlajše. Romana pa je poskrbela za več kol pol ure programa, sestavljenega iz. njenih uspešnic in novih sklatili. Sklepna četrtina Pustne sobotne iskrice je prinesla ocenjevanje prijavljenih mask, podeljevanje nagrad in slovo z obljubo: "Bilo je lepo, prihodnje leto se, upamo, spet dobimo!" Hvala vsem! Pokroviteljema: Pivovarni UNION in Avohiši MOSTE, pooblaščenemu prodajalcu in serviserju vozil Opel. Hvaležni smo Gostinskemu podjetju TROJANE, Zavodu sv. Stanislava za gostoljublje, Mc-Donald'su s Celovške in gostilni Jelen za dodalek našim močem ler podjetju Štamberger, ki nam je tlalo pustno opremo, Zahvaljujemo se tudi varnostni sluZbi -podjetju G7 in gasilcem PGD Šentvid. Hvala komisiji za ocenjevanje mask, predvsem pa vsem tistim, ki so se otlzvali vabilu in plesali, peli ali darovali iz. domaČih kamric. Zahvala velja v imenu soorganizatorjev: Misijonskega središča Slovenije in Radia Ognjišče, predvsem pa v imenu s. Ljudmile AnZič in otrok iz Kambodže, ki bodo veseli prostorov za učenje. Naši zahvali pa dodajamo še pismo s. Ljudmile Anžič. Oglasila se je nemudoma, takoj po tistem, ko smo ji sporočili veselo novico o zbranih sredstvih. Takole piše: "Predragi vsi doma! Bog naj vam stoterno povrne za vse prizadevanje in velikodušnost pri zbiranju prispevkov za izgradnjo učilnice v Kambodži. Z vašo pomočjo dajemo otrokom novo luč znanja. Skozi Sest let pridnega učenja, kolikor traja tu osnovna šola, bodo naši učitelji in starši pomagali, tla bo novi plamen postajal vedno bolj močan, zmoZen v prihodnosti kazati pot resnice, modrosti in poštenja še mnogim drugim. Vse to bi bilo nemogoče brez vašega velikodušnega prispevka. Vem, tla sle prispevali ne iz preobilja, pač pa iz srca. In kar iz srca pride, k srcu pot najde. Tako vam danes želim izrecč našo iskreno zahvalo v mojem imenu, v imenu vseh sester Hčera Marije Pomočnice tukaj v Kambodži in seveda en topel in vesel Okun - hvala vseh naših otrok in učiteljev. Zdaj, ko vemo, da so sredstva že na poti, bomo z gradnjo še bolj pohiteli Maja ali junija se začne deževna doba in do takrat mora biti delo v prvi fazi že končano. Z veseljem vas bom obveščala, kako delo napreduje, saj skupaj gradimt) našo šolo! Če ima ktlo možnost, da nas pride tudi osebno obiskat, je zelo dobrodošel. Posebno so dobrodošli vsi mladi poslušalci Sobotne iskrice. Vsem na Radiu Ognjišče in vsem sodelavcem v Misijonskem središču Slovenije en poseben hvala. Vsi tukaj obljubljamo našo molitev in upamo, tla se kmalu slišimo, gotovo še pred blagoslovitvijo nove šole." Srečamo se spet prihodnjo pustno soboto na že 5. Pustni sobotni iskrici! Jure Sesek izziv V prejšnji številki smo strankam zastavili vprašanje: Kako bo sprememba političnih moči v državi vplivala na življenje naše občine? italim za nasled Vprašanje strankam in ostalim za naslednjo številko: Kakšno je vaše mnenje o gradnji proizvodnih con v naši občini ? Z optimizmom v prihodnost Volivci smo jeseni izrazili očitno nezadovoljstvo Z vladanjem liberalne demokracije, ki je postajalo vse bolj samo sebi in svojim koristim namen, brez pravega posluha za državljane. Po spremembi ljudi v vrhovih upravljanja z novo oblastjo so zato pričakovanja zelo velika. Trezen razmislek seveda pove, da zelo velikih sprememb v življenju državljanov ne moremo pričakovati čez noč. Posebej ne v vodenju politike v občinah, saj se lokalni veljaki niso zamenjali - so sredi mandata. Po prvih mesecih delovanja novega parlamenta in vlade pa se vendarle kaZejo premiki, ki se bodo sčasoma poznali tudi v Življenju državljanov. Predvsem se Ze začenja čiščenje korupcije, vlada tokrat resno ukrepa v smisli zmanjševanje lastnih stroškov in večje javnosti in transparentnosti poslovanja drZ.avnih institucij. Ne nazadnje se kaze tudi več posluha in manj arogance ob pobudah državljanov. Menimo, da vse to pomeni ustvarjanje zdravih temeljev za družbeni razvoj. Deflacija Ze drugi zaporedni mesec pomeni, da je vlada na dobri poti k uveljavitvi evra, ki bo pomenil dodatno NSI Nova Slovenija Hrttanmkn mrrttka ttranka se obnovilo dolgoročno stabilizacijo gospodarskega poslovanja. Ko se bo v ljudeh okrepilo zaupanje v drŽavo in stabilne pogoje za delo prepričanje, da je mogoče na tlolgi rok tudi S poštenim delom nekaj ustvarili, bo to pomenilo razvoj gospodarskih pobud, podjetništva, obrtništva ... To seveda pomeni tudi več prihodkov v občinske proračune in optimistično družbeno klimo, ki se bo odrazila tudi na drugih področjih družbenega Življenja. fh OO NSi Lukovica Ratifikacija Pogodbe o Ustavi za Evropo /y"Vredlog zakona o ratifikaciji Pogodbe 0 [»-^Ustavi za Evropo s sklepno listino je za Ji Slovenijo pomembna pridobitev. /, uveljavitvijo pogodbe o ustavi bo Evropsko unijo urejal enotni pravni akt ali mednarodna pogodba - torej sporazum med drŽavami članicami Evropske unije, besedilo je v končni fazi skladno s stališči, ki jih je v času Medvladne konference zastopala Republika Slovenija, kar potrjuje dejstvo, da ta pogodba upošteva tudi interese malih drŽav, kakršna je tudi Slovenija. Odločitev Vlade Republike Slovenije, da državnemu zboru predlaga ratifikacijo ustavne pogodbe v najkrajšem moZnem času, je bila povsem pravilna in upravičena. Zadnji evro-barometer, ki je bil objavljen, je kazal na izredno veliko naklonjenost ratifikaciji. V nekaterih političnih krogih pa je kljub vsemu zaznati obžalovanje, da o pogodbi ni bilo dovolj moZ.nosti za poglobljeno razpravo. Sam se z vsemi temi, ki poizkušajo vzbujati nek sum na ustreznost postopka sprejemanja Pogodbe o Ustavi za Evropo, ne strinjam. Razlogi, ki se v zadnjem času navajajo, ne vključujejo niti enega vsebinskega pomisleka. Seveda pa se z ratifikacijo Evropske ustave razprava o njej ne bo končala, pač pa se bo šele začela, saj menim, SDS da je naša dolžnost in dolžnost naše vlade, da še bolj spodbudimo zanimanje Slo venk in Slovencev za se- 'KKmmatmm znanitev z vsebino slovenske in evropske ustave. Ker se Slovenija pripravlja na predsedovanje Evropski uniji, bomo s sprejemom zakona dali ostalim članicam EU zgled in potrditev, da je omenjena pogodba pomemben in potreben dokument. A Robert Ilrovat, poslanec SDS v Državnem zbont Republike Slovenije Materinstvo Otroška vzgoja je najimenitnejše delo, ki ga malokdo prav zna, čeravno le dvojno opravilo ima: otroke skrbno varovati, jib pridno učili in vsega dobrega vaditi. Anton Martin Slomšek Ob bližajočem se materinskem dnevu in prazniku staršev vsem materam in očetom iskreno čestitamo. V vsaki službi je človek nadomestljiv, starši pa so v svojih dntžinah nezamenljivi. Ni resnega psihologa, ki bi ne NSi Nova Slovenija krStanska Hadeka tt ranka pritrdil dejstvu, da je urejena družina najpopolnejši temelj za vzgojo, učni uspeh in optimalen razvoj otroka. Tudi na tem področju je nova oblast mnogo resneje zastavila delo kot prejšnja - tako v družinski politiki kol pri sodelovanju vzgojnih institucij (vrtcev in šol) s starši. O tem smo se lahko prepričali po prvih mesecih delovanja ministra za delo, družino in socialne zadeve ter državne sekretarke na ministrstvu za šolstvo in šport, ki prihajala iz vrst Nove Slovenije. /& OO NSi Lukovica I« )K( IVN.IAČ: je gladio < »ličino Lukovica, Ilrozplac-no ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Lukovica; glavna in odgovorna urednica: Majda Vesel; člani uredniškega odliora: Kumilo Domit.rovič, Marta Kotim, TbmaZ Močnik, Irenu VocluSek; ustanovitelj: Občina Lukovica, Lukovica 46, 1225 Lukovica, tel. 01/72» «1 tU), jezikovni pregled: M;irt;i Kcrzan, spletna stran: www.lukoviea.si, c-mail: ohoinn.lukovicu( i lukovicu.si, rokovnJBCfl lukovi eu.si; Produkcija: Agencija (i Ljubljana, priprava in li.sk: GRAFEXgroup, Potllipovica 31, MU Izlake; Men)« oglasnega prostora: člani uredniškega odbora,; naklada 1.760 izvodov. Glasilo sodi med proizvode. za katere se obračunava8£*DDV(Ur, i. rs.št. hmiH). Rokovmacjt vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko lotil in v razvid medijev Minisl.rst.va za kulturo kS pod zaporedno številko :{H(). Uredmatvo si pridr-Zuje pravico do krajšanja Irescdil glede na tehnične in materialne možnosti. Noncuočcnih člankov ne honoriramo. Na naslovnici je motiv tur jonskih kroiov, foto: Roman Vesel. w prejeli smo m Spel bo pomlad nasuta cvetja, ogrelo sonce bo zemljo, spel pod nebo bodo vzlelele ptice, le tebe, mama, več ne bo. V 93. letu starosti nas je po težki bolezni zapustila naša draga mama, stara mama in prababica Angela Per po domače \ brkova mama iz VoSc Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena soZalja, darovane sveče, cvetje, svete maSe in dar za cerkev. Iskreno se zahvaljujemo tudi dr. banku iz Domžal Posebna zahvala za redni obisk mame ob prvih petkih in spremstvo na njeni zadnji poti gospodu Župniku SvetetU in gospodu Župniku VrtOVSku za lepo opravljen pogrebni obred. Zahvala praporščaku ZB, trobentaču, pevcem, pogrebni službi Vrbančič iz. Doba ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsem iskrena hvala. Vsi njeni NESPREGLEDANO Malce sem počakal, kajti mislil sem, da se bo vseeno našel kdo, ki bo opozoril na napako pri sliki v decembrski izdaji glasila Kokovnjač na strani 11 v prispevku Milene Bradač. Pod sliko namreč piše, da je k dobrem razpo loženju pripomogel tudi Miklavž, verjetno je bil ta, ki je obiskal članice društva Jesenski cvet pravoslavni ali pa katere druge vere, kajti naš ima na glavi slovesno škofovo pokrivalo, tako imenovano mitro in ne kučme. Uporablja pa Se Škofovo palico in poseben plašč, ki prav gotovo ni kožuh. Iz. prejšnjega sistema pa je nosil kučmo in kožuh dedek Mraz, ki je sedanji mlajši generaciji, žal, že nepoznan, saj ga je prehitel celo uvoženi, potrošniško naravnani Božiček. Kes me čudi, da člani uredniškega odbora, čeprav so vsi "gor rasli" v naših krajih in se spomnijo tako enega kakor drugega, tega niso opazili in opozorili na razliko. Še veliko praznovanj tudi z zavetnikom šolarjev, študentov, mlinarjev, brodarjev in Žagarjev v prihodnjih letih vam želi DJI). nadaljevanje povesti Resnična povest o Kraljevi domačiji s Trojan Ko so prispeli, so izločili halo in Korošci so se vscdli h gosti)] v trdni zavesti, tla so na Janezovem domu. (iostija i(' trajala pol drugI dan, Dve noči so prespali pri Handaritu. Tretje jutro 00 zori pa so se poslovili Korošci, 1'oslovila se je Mojčica od svojih dragih in v tihej OtOžnoSti ni slutila, da gre novemu razočaranju naproti. Ko so otišli, jo prime Janez za roko. "Mojčica, pojdiva." Tudi Janezova mali se je odpravljala z njima, "Kam pa gremo zdaj?'' je vprašala Mojčica. "Domov, draga moja," ji odgovarja Janez, Kako bledi Mojčica, "Mi nismo doma?" "Nismo." Odgovarja Janez in glas mu rahlo zatrepeta "Tam je l iandaritova domačija," "Ali zakaj tako?" vpraša tesnobno mlada Zcna. "Ne vprašuj," prosi Janez. "Handaril je hotel tako," tesnoben molk leže nato nad poprej tako srečno družbo. Janeza skrbi, kaj bo rekla. V Mojčici vrta: "Varali 90 nie." Mali pa trepete za oba svoja otroka Tako se je veselila, kako bo lepo, kadar pripelje Janez neveslo na dom. In /daj je to vmes. In čislo po nepolrebnem, /daj so doma pred hišico. Ne vidi prebeljenih sten ne popravljene "graje. Prezre kot odsotna Janezovo roko, ki ji jo proZi v pozdrav na svojem domu. Omahujoč prestopi prag izbe al se /grudi za belo javorjevo mizo na klop, pokrije obra/ z rokami in obupno zajoče. "Mojčica!" kliče Janez proseče. "Mojčica!" ponovi v drugo in tretje, A ko tudi sedaj ni odziva, odpre vrata v vc/n. Kot omoten odtava čez prag in se obrne po visoki travi preko travnika k vodi. V srcu mu meslo sreče in veselja, divja obup, Tudi materi drse debele solze po licu, ko gleda kako ugaša mlada sreča mlade lepe ljubezni. Ali ko stopi njen sin čez prag v vezo, se zdrami iz svoje otrplosti. Brz stopi /a njim, Vidi ga stopali rez visoko travo, "Janez!" ga pokliče LjubeOe. Ali kol preje Mojčica, tako tudi Janez presliši malerino besedo. Šele ob tolmunu nad jezom obstoji, ker mu voda zapira pot, V smrtnem strahu plane mali v sobo. 'Janeza pokliči!" Mlado Zeno mine odrevenelost. V hipu premaga materin strah, njeni > bol, "Janez! Kje je Janez?" plane iz hiše, Tam,' pokaže mali in še doda šepelajc. "lolniim |e tam " "Janez!" ga zakliče v smrtnem strahu. In kar ni zmoglo prej materino klicanje, to je napravila velika bol in strah, ki je zvenel iz glasu mlade žene. Janez se v hipu obrne. In ko vidi svojo Zeno, ki mu hiti z razprostrtimi rokami naproti, se ludi sam podviza, /daj se je mlada sreča vrnila. Rahlo ji poloZi roko okrog ramen in jo vodi v hišico. In čudno, Mojčica zdaj vse vidi, /a kar je bila prej slepa. Lepo pomedeno potko in malo dvorišče. KoZe na oknih. In kako je vse čisto. V hipu spregleda vso veliko Ijulu'/.en, s katero je bilo vse lo pripravljeno zanjo, "O, Janez," šepne, "najin dom," "O, zdaj mi je Ze lep in ljub." "Pridi, draga," jo potegne Janez za belo javorjevo mizo, prilivigne prtiček pod razpelom. Tu se pokaZe skrita omarica. Janez seZe v prsni Zep po ključek. Odpre omarico in ven vzame lepo škatlo, umetno staro delo. Odpre jo in preil strmečo Zeno izsuje denar, svetle tolarje in lepe modre bankovce. "Štej," ji pravi. "Tvoja dola in tole, upam, bo dosti da si postaviva novo hifio. Ali pa, če se ti dopade, kupiva od Handarita. Jaz sem mislil to preje urediti. Pa je vse tako nanagloma prišlo," pravi proseče in še pristavi: "Ne jaz ne moja mali, Handaril je hotel lako. Rekel mi je, da bolje pozna tvojega očeta kot jaz. Mene pa je to ves čas bolelo. Nisem vajen lagali se." "O, Janez, res je," lako pravi Mojčica. "Oče je ponosen mož in bi se morala res obotavljati, ali meni bi lahko povedal, tako me je bolelo." "A zdaj je Ze vse dobro," se smehlja. "Tega doma ne bova podirala. Tako je ljubek. Na oni strani ceste bi se posekalo sel išče, A še preje moram z očetom govorili. O tem, da bo vedel, kako je z nama." "Moj bog, z očetom. Kaj pa poreče, kaj si DO mislil o meni?" "Ničesar ne bo rekel," ga lolaZ.i Mojčica. "Ljubi me. In ludi tebe. Saj je Ze prej pristal, da smem tvoja biti, preden si vprašal." "Kes," se razveseli Janez, "potem pa ne bo lako hudo" "Ne, ne," mu zatrjuje Mojčica. Tvoja dola je lako velika, da bi lahko prišel na tako domačijo, kot je naša, z njo." > > > Nadaljevanje v prihodu ji številiU GOSTINSKO PODJETJE odprto vsak dan od 5. do 22. ure tel: 01/7236 846