Tako nizke, da so dosegljive vsemi Gorenjska^ Banka Banka •> po.dubom OBRESTNE MERE ZA POSOJILA AVTOHIŠA VRTAČ fŠSfa Kran> (300C Delavska 4, Straiišče pri Kranju >\uČ}l Emaihavtohisa.vrtac@avtohisavrtac.si 0%£ M I 9 f 0 A 9 H http://www.avtohismrtac.si V OH/ J I 0'Ua.U MLFAN Menjalnice • Nepremičnine Kranj, Jesenice, Radovljica, Tržič Jfto LI - ISSN 0352 - 6666 - št. 64 - CENA 140 SIT (101 IKK) Kranj, torek, 18. avgusta 1998 Ob široki izbiri je ena od značilnosti tudi kmetijska mehanizacija. 48. Mednarodni Gorenjski sejem Rekordni obisk Korošcev in Italijanov Kljub vročini so na sejmu v Kranju zabeležili rekorden obisk. Zvečer pa je "vroče" na zabavi v sejemskem parku, kjer nastopajo številne znane skupine. Jadralni padalci tekmujejo na 7. odprtem državnem prvenstvo med Krvavcem in Seničnim Prva dva dni najhitrejša Škofjeločana Sobotno zmago si je v težavnih pogojih za letenje prislužil Škofjeločan Janez Križnar, v nedeljo pa je bil najhitrejši izkušeni Domen Slana, ki je v cilju le malo prehitel še tretjega izvrstnega škofjeloškega jadralnega padalca, Mateja Jocifa 4 S Senično, 17. avgusta - Letošnje odprto državno prvenstvo v jadralnem padalstvu, ki ga organizira društvo Edel skupaj z Zvezo za prosto letenje, se je začelo minulo soboto, ko so se najboljši slovenski padalci, skupaj z nekaj tujimi tekmovalci, prvič odpravili na Krvavec. Tam so namreč predvideni vsi starti osemdnevnega tekmovanja, ki se ho to nedeljo končalo s slovesno razglasitvijo rezultatov v cilju - na travniku v Seničnem. STRAN 20 ieJem vsak dan privablja tudi poslovneže. Na sliki minister Mirko Bandelj v pogovoru s direktorji Merkurja STRAN 16 - 19 Na mejnem prehodu Karavanke zasegli doslej največjo količino marihuane v Sloveniji 950 kilogramov marihuane v slbsiiskcni priklopniku cariniku na mejnem prehodu Karavanke se je ob tehtanju ^Danskega vlačilca s praznim priklopljenim hladilnikom hitro Osvetilo, kaj bi utegnila pomeniti za tono prevelika teža vozila. RADI POSLOVNI VAL Z Vami vsak dan od 05. do 09. in od 15. do 21. ure ISSN 0352-6666 STRAN 23 Vse za telefon Kranj, Šuceva 27 jgjjga AKCIJSKE CENE O" GSM aparati in \fi pribor, polnilci... £^ - telefonski aparati - centrale, števci j£ - prenapetostne * r% zaščite, zvonci... \J -telefoni že od W 2,990.00 Sit Ugodna prodaja kurilnega olja Informacije in naročila: Skladišče: Medvode 061/611-340 Bencinski servis: Radovljica 064/715-242 tradicionalni 48. GORENJSKI SEJEM v KRANJU od 14. do 23. avgusta ' * največja trgovina na enem mestu * na večerni zabavni program prost vstop žrebanje vstopnic - glavna nagrada TVVINGO T 98 f • Pteša d.o.o. Cerklje z 55 < u < M < UJ M 3; - r-. is p 9770352666001 PO SLOVENIJI UREJA: Jože Košnjek Zapleti s sosedo Hrvaško se nadaljujejo Sporne hišne številke ob Dragonji Sečovlje, 17. avgusta - Čeprav v odnosih s sosednjo Hrvaško zaplet z jedrsko elektrarno v Krškem še zdaleč ni rešen, pa je nase sosede močno razburila vest, da je Geodetska uprava v Kopru podelila šest hišnih številk onkraj Dragonje v vaseh Škudelin, Skrile, Bužini in Mlini. Medtem ko se zapleti z nedo-bavo električne energije iz JE Krško s sosednjo državo nadaljujejo - prepoved uporabe te energije za Hrvaško še vedno velja, za 25. tega meseca pa je napovedan sestanek zunanjih ministrov, je v hrvaških medijih kot pravi obmejni spor izbruhnila še ena afera: podelitev hišnih številk v vaseh onkraj Dragonje, ki po katasterskih vpisih sodijo v katastrsko občino Sečovlje. Hišne številke so bile izdane na zahtevo prebivalcev naštetih vasi na podlagi vse potrebne dokumentacije. Prebivalci šestih od 11 družin so s tem dobili enake pravice kot vsi drugi slovenski državljani (osebne izkaznice, slovenske potne liste, volino pravico), k čemur kaže dodati, da ima večina dvojno državljanstvo. Najpomembnejše ob tem je dejstvo, da meja med državama tod ni bila nikoli natančno določena, Hrvaška pa si, sodeč po sedanjih reakcijah in dejstvu, da so v Bujah odprli kar novo katastrsko občino, ta naselja lasti. Da je naša država nanje kar prevečkrat pozabila, priča dejstvo, da so dobivali elektriko iz Hrvaške, vodo in telefon imeli vezane na slovensko stran, osebne izkaznice pa dvigovali v Bujah. Po objavi teh dejstev v hrvaški javnosti, je najmočnejša istrska politična stranka IDS (Istrski demokratični zbor) to ocenila kot aneksijo hrvaških vasi, pomočnik hrvaškega zunanjega ministra pa slovenskemu odpravniku poslov v Zagrebu izrazil "ostro demaršo" in zahtevek za pojasnilo. "To je enos-transko in popolnoma nesprejemljivo dejanje, usmerjeno proti ozemeljski celovitosti Hrvaške, zato bo Hrvaška storila vse, da zaščiti svoje legitimne interese", je rečeno v sporočilu. Za zdravje srca in ožilja Obiščite Press center Med drugim boste v Press centru na Gorenjskem sejmu, kjer je vsak dan dopoldne tudi ekipa Gorenjskega glasa, lahko popoldne preverili krvni tlak, sladkor in opravili še enkatere meritve. Posebnost v Press centru Gorenjskega glasa je vsak dan popoldne od 15.30 do 19. ure (od polštirih popoldne do sedmih zvečer) tudi DRUŠTVO ZA ZDRAVJE SRCA IN OŽILJA - Podružnica za Gorenjsko s pooblaščeno ekipo podjetja Medisan Kranj vse dneve med sejmom opravljala brezplačne meritve krvnega tlaka. Obenem se boste lahko včlanili v društvo in naročili strokovno literaturo. Člani društva so obveščeni z vsemi posebnostmi, novostmi, literaturo in imajo še več drugoih ugodnosti. Če se boste odločili za obisk ekipe v Press centru od polštirih naprej, potem izpolnite in izrežite KUPON ter ga oddajte ekipi Medisana v Press centru Gorenjskega glasa na Gorenjskem sejmu. Po končanem sejmu bomo izžrebali pet nagrad Gorenjskega glasa in pet nagrad društva. rfV. tfV Alojzij Šuštar in omenil posebno veselje nad odločitvijo, da bo škof Anton Martin Slomšek razglašen za blaženega. S svojimi spisi, knjigami i" pridigami je zelo častil Marijo u] bil po besedah dr. Šuštarja tudi oseben zgled zaupanja v matef Marijo. Posebno misel in pripor-očilo Bogu je namenil tudi za y# bolne, trpeče in vse tiste, ki trpijo zaradi vojne. V masnem nagovoru pa je v Turnišču apostolski nuncij mon-signor dr. Edmond Farhat poz-dravil vse Slovence, Hrvate j11 Madžare, ki so se zbrali, in ft* pozval k utrjevanju Slovenije kot katoliške dežele. Izrazil je spoŠ; tovanje do vernikov, ki so ostal' zvesti Cerkvi tudi v desetletjih p° vojni, ko je bilo to najtežje. Š. Ž. Ministrstvi za okolje in prostor in za finance odgovorili na očitke vlagateljev pobude za oceno ustavnosti zakona o popotresni obnovi Posočja Solidarnost do Posočja je bila le uzakonjena V vladi so prepričani, da je dohodninska osnova edina pravična prispevna osnova za prispevek z# Posočje. Obnova mora biti takšna, da objektov morebitni ponovni potres ne bo več rušil. Ljubljana, 17. avgusta - Le dva dni, potem ko je skupina državljanov s prvopodpisanim Borisom Tomašičem objavila pobudo za oceno ustavnosti zakona o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju, so predstavniki ministrstev, ki so zakon pripravili, odgovorili na trditve pobudnikov. Prepričani so, da zakon ni ustavno sporen, za samo obnovo pa podatki kažejo, da se šele počasi začenja. Ze v petek je ministrstvo za okolje in prostor v sodelovanju z ministrstvom za finance pripravilo tiskovno konferenco, na kateri so se odzvali na v sredo objavljeno pobudo za oceno ustavnosti zakona o popotresni obnovi Posočja. Kot je poudaril minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar, so v obeh ministrstvih prepričani, da ustavno sodišče ne bo našlo nobene osnove za to, da bi omenjeni zakon ocenili kot protiustavnega. Ugotovil je, da so Slovenci že takoj po potresu izrazili pripravljenost za solidarnostno pomoč, zato je zakon o popotresni obnovi v bistvu le uzakonil način, kako to solidarnost uresničiti. Ker je pri tem glavno načelo pravičnosti, je edino prav, da je bila kot merilo Prispevke se plačuje ze pred rokom Po podatkih ministrstva za finance je bilo do 12. avgusta poslanih 571 tisoč odločb za prispevek za Posočje, do konca meseca pa bo poslanih še 820 tisoč odločb, ostale pa v septembru. Podatki kažejo tudi na to, da ljudje prispevke plačujejo že pred rokom zapadlosti, kar po mnenju ministrstva za finance potrjuje pripravljenost za solidarno pomoč. Vplačani prostovoljni prispevki se bodo upoštevali kot davčna olajšava pri odmeri dohodnine za leto 1998 v prihodnjem letu, vendar le v primeru, če so bili vplačani humanitarnim organizacijam, ki so za tako dejavnost tudi registrirane. Vsi davčni zavezanci, ki bi jim plačilo prispevka za Posočje ogrozilo normalno življenje oz. imajo zaradi nenadnega poslabšanja materialnih razmer težave s tem plačilom, lahko pri pristojni davčni upravi zaprosijo za oprostitev plačila prispevka za Posočje, ali za preložitev plačila. za višino prispevkov izbrana po davčnih merilih določena osnova za dohodnino, saj je znano, da plače še zdaleč niso več edini vir dohodkov državljanov. Zakon velja in vsako pozivanje k neplačevanju prispevkov v zakonitem roku je grobo zavajanje državljanov, ki bi na tak način tvegali visoke zamudne obresti in prisilno izterjavo. Sicer pa po mnenju ministra dr. Gantarja ni res, da bi država za Posočje nič ne prispevala: vsa dosedanja pomoč, zaščita in reševanje je bilo plačano s strani države - ocenjujejo, da je bilo za niso upoštevani v državnem prO' računu. Po veljavnih predpisih se namreč na posebnem zbirnei" računu zbrana sredstva izločaj0 v postavko rezerve državneg* proračuna in nato po zakonsko določenih namenih tudi uporab'' jajo. Nesreč, kot je potres, i" ukrepov za odpravljanje flffl posledic seveda ni mogoče pla-nirati, zato zakon o izvajanj11 proračuna dopušča tako mož' nost. Prav tako je ocenil, da s° trditve o povečevanju dohodnin* za lani neosnovane, saj je lanskJ dohodninska osnova uporabljen^ le kot kriterij, le kot merilo Z* odmero prispevka. Prispevek f bil določen v letu 1998, se plačuj* Boris Tomašič dopolnil pobudo Ustavnemu sodišču Zakon za Posočje naj se zadrži takoj Škofja Loka, 17. avgusta - Boris Tomašič, ki je s skupino podpsnikov pretekli teden na Ustavnem sodišču vložil pobudio za oceno ustavnosti 6. člena zakona o popotresni obnovi Posočja, nas je v petek obvestil, da je pobudo dopilnil s predlogom, da se začasno zadrži izvajanje 6. člena tega zakona v skladu, s katerim Davčna uprava terja od državljanov plačilo prispevka za Posočje. Pri tem opozarja na to, da je dosedaj plačalo ta prispevek le 2500 zavezancev od skupno 1.300.000, zato je sedaj še pravi čas, da se preprečijo veliki stroški vračanja tega denarja, ko bo zakon ocenjen kot neustaven. S tem bi se tudi preprečilo izgubljanje zaupanja državljanov v pravno državo, saj to vodi, če je pojav množičen, v razpad sistema, V obvestilu ob tem Boris Tomašič še zavrača, kot pravi, zlonamerne trditve ministra za okolje in prostor dr. Pavleta Gantarja, češ da pobudniki hočejo preprečiti obnovo Posočja, in še enkrat poudarja, da bi to morala storiti iz državnega proračuna država. Sprašuje tudi, ali ni mogoče ministrova nesposobnost kriva za to, da se štiri mesece po potresu obnova Še ni začela. • Š. Ž. V gradnji je trenutno le 15 objektov Po podatkih državne tehnične pisarne v Bovcu je po stanju na dan 13. avgust bilo pripravljenih 536 predlogov statične sanacije in 530 poročil arhitektov k tem sanacijam. Obravnavali so 125 vlog za dodelitev državne nepovratne pomoči in 95 vlog je bilo 1? odobrenih. Podpisanih je 21 gradbenih pogodb med občani, izvajalci in ministrstvom, 61 pa jih je v postopku podpisovanja-Vloženih je bilo 249 vlog za priglasitev del in izdanih 195 odločb Z odobritvijo, vloženih je tudi 63 vlog za izdajo gradbenih dovoljenj. Izdanih je bilo 1100 zemljiškoknjižnih izpisov in prav toliko mapnih kopij, izdelanih je bilo 189 projektnih nalog zd projektante. V gradnji (upoštevana večja sanacijska dela) je P objektov, do konca meseca ocenjujejo, da jih bo 100. Od 9j odobrenih vlog za državno pomoč v višini 220 milijonov tolarjev je bilo že nakazanih 185 milijonov za 87 teh vlog. S tem se bo Zgradilo 6000 kvadratnih metrov stanovanjske površine za 23" prebivalcev. Skrbno tudi spremljajo socialni položaj prosilcev in v treh primerih od navedenih je potrebna dodatna državna pomoč'- to porabljenih več kot 150 milijonov tolarjev, poleg tega pa so številna ministrstva prerazporedila svoja letošnja sredstva iz državnega proračuna: ministrstvo za okolje in prostor je vložilo 110 milijonov v komunalno infrastrukturo, ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je povečalo sredstva za javna dela, ministrstvi za promet in zveze in kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sta že intervenirali vsako na svojem področju. Res pa je, da se v vladi niso odločili za to, da bi posledice celotne popo-tresne obnove Posočja financirali iz obstoječega državnega proračuna, saj bi bili potrebni ukrepi (npr. poseganje v denar za upokojence, ali za šolstvo) preboleči. O argumentih za spodbijanje ustavnosti zakona je spregovoril tudi državni sekretar v ministrstvu za finance mag. Valter Reščič, ki je opozoril, da ni resnična trditev predlagateljev pobude, da prispevki za Posočje v letu 1998 in bo kot olajšava P^j dohodninski osnovi za leto 1998v prihodnjem letu. Poleg zavračanja razlogov #j neustavnost zakona o popotresfj obnovi Posočja, pa je na petko, tiskovni konferenci tekla besed j tudi o samem poteku obnovi Minister dr. Gantar, ki se je dan prej vrnil iz obiska v PosočJ* je ocenil, da s hitrostjo del, h tudi dodeljevanja državne pom0* ne morejo biti zadovoljni. Dele vzrok za to je videl v pomanjkaf ju strokovnih kadrov (gradben1^ inženirjev in tehnikov), del P tudi v začetnih težavah in &} povsem človeškem nezaupanj,,; Na pripombe o prezapleten postopkih in strokovnih prip/, vah pa je odgovoril, da so trdi odločeni za to, da se ne sme^ ponoviti grenke izkušnje iz te| potresa, da so se namreč poru ali bile hudo poškodovane stav^ ki so bile popravljane oz. zgrajefl po potresu v sedemdesetih letif Š.Žargi - Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni pollednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Direktor Marko Valjavec / Odgovorna ure^j Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Igor Kavčič, Helena Jelovčan. Jože Košnjek, Lea Meneinger, IMa Peternel, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik."^ Volčjak, Cveto /.aplotnik, Danita Zavrl-Zlebir, Andrej Zalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Šinik, Tina Doki / Priprava za tisk: M^lij/f' Kranj / Tisk: 1)11.0 ■ TČR, Tisk časopisov in revij, d.d.. Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-111, telefax: 064/222'°' f Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS mail: info@g-glas.si /Mali »glasi: telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, sreda j ...... ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnin: trimesečni obračun ■ individualni naročniki imajo 20 % popusta. Za tujino: letna naročnina 150 DEM: Oglasne stofl1* K.KANJ ceniku. Prometni davek po stopnji 5 % v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92) / CENA IZVODA: 140 SIT (10 HRK za prodajo na Hrvaškem). IMffl GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: T°rek, 18. avgusta 1998 POGOVOR Z GORENJSKIMI POLITIKI 3. STRAN • GORENJSKI GLAS Jože Dežman: Vitomir Gros: Ministrstvo resnice Serija pogovorov z gorenjskimi politiki je namenjena klepetu z vidnejšimi predstavniki posameznih političnih usmeritev in s'cer tako, da imaio možnost povedati svoja izhodišča do določenih politično nazorskih in aktualnih vprašanj. Kot predsednik liberalne stranke in kot kranjski župan Vitomir Gros sodi v tisti krog gorenjskih politikov, ki zaokrožujejo gorenjsko politično Mavrico. Ko sem njegovi tajnici sporočil svojo željo, mi je po nekajkratnem spraševanju svetovala, naj pošljem vprašanja, ker bi se potem vprašani lažje odločil. Kot bolj zanimiva sem poslal tale: In extremis Vitomir Gros v svoji politični genezi Posveča oblikovanju politične dok-nr»e, torej tistega ideološkega jedra, P° katerem bi bila stranka jasno ^azpoznavna, razmeroma malo prostora. Morda je esenco njegovega Političnega kreda zapisal Boris Jež februarja 1996, ko je bila vojna Rajskega župana z državo oz. kranjsko upravno enoto na višku: "Gros je županovanje vpregel v svoje politično Prepričanje: če mu je država (trenutna Politična nomenklatura) povšeči, bo to ^obro za Kranj, če je ne mara, bodo Kranjčani ostali brez prometnih a°voljenj, potnih listov itd." Po drugi strani pa je v istem času Marjan Bauer l Slovenskih novicah označil Grosa za Mojstra političnega reklamiranja": Kranjski župan Vitomir Gros je eden redkih slovenskih politikov, ki se v ^Pregledni sivini lahko pohvali z °°Čutkom za tisti način samoreklamir-dob'' ki bi utegnil prinesti politični Kot vsak človek, ki ima politiko nekako v genih, tudi Vitomir Gros v r.aJnki socialistični Jugoslaviji ni bil uružbenopolitičn0 impotenten. Bil je predsednik kolesarskega kluba, pa nrtnega združenja5 27.decembra 'Jyoy je ustanovil Slovensko obrtniško stranko. Zanj je v političnem življenju od Vsega začetka značilna velika težnja po °jjcepljanju. Npr. leta 1988 je kranjsko °£rtno združenje izdvojil iz Zveze °Drtnih združenj Slovenije "Liberalizem v Sloveniji trenutno še išče pojavno obliko, ki bi ga približala tistim značilnostim, ki jih ima tako sodobna evropska liberalna misel kot tudi sodobne evropske liberalne stranke. V katerih smereh nameravate programsko in organizacijsko razvijati Liberalno stranko? Ali lahko pričakujemo njeno mednarodno priznanje? Za vaše županovanje je značilno, da je prihajalo do nekaterih konfliktnih stanj z državno upravo in tudi konkretno z nekaterimi ministrstvi. Katere so tiste konfliktne točke, glede katerih pričakujete od države ustrezne ukrepe? Sedanja ureditev razmerij med županom in občinskim svetom povzroča domala v vsaki občini precej nelagodja. Kakšna bi morala biti po vašem razdelitev moči in odgovornosti med županom in svetom? V knjigi vtisov k razstavi o ljubljanskem županu Ivanu Hribarju ste občudujoče ocenili njegovo delo. Hribarjev liberalizem je trajno zaznamoval Ljubljano. Kako ocenjujete vaše županske predhodnike v Kranju. Kateremu pripisujete največji pomen pri razvoju mesta in zaradi katerih zamisli oz. uresničenih projektov? Kateri so projekti, zaradi katerih ste ponosni na svoje županovanje v Kranju? Kaj so bistvene naloge Kranja pred vstopom v tretje tisočletje? Kranj je tako zgodovinsko kot tudi prihodnostno metropola Gorenjske. Kako si predstavljate bodočo pokrajinsko organiziranost Gorenjske in katere so tiste funkcije, ki bi jih Kranj moral dobiti kot deželno središče?" Po več kot enomesečnem čakanju na odgovor sem od županove tajnice zvedel, da intervjuja ne bo. Ker pa menim, da pogovor z Vitomirjem Grosom le sodi tudi v Gorenjski glas, sem zapisal nekaj utrinkov, ki ta namen opravičujejo. Tisto vztrajanje na svojem prav, ki je narcisoidnost ali egocentrizem %ko ali morda sčasoma vse bolj tudi Pitična kalkulacija, je očitno tisto, 0ar odlikuje trdo jedro tudi politične Sehnosti Vitomirja Grosa. Zato so pri l^ern vidni navidez prav osupljivi ^.ntrapunkti. Če je socializem zavra-j^1' je vseeno znal pristaviti piskrček. ua to jc javnost opozorila Alenka e,0všca v zvezi z njegovo porodniško ^onomijo: "Izmenično nenavadno j s°ke porodniške njegove žene (viš-je določal gospod Gros kot ^ebnik lahko sam) in potem po ^em ietu ze uveljavljanje otroških .°Qatkov za njegove otroke kot so-ya'no ogrožene so burile naše duhove. Ha* S'cer zakonito- Gospod Gros je y el tudi primeren odgovor. Do-Vp*°Val Je namreč nesmisel sistema." ndar bolj kot tovrstne manipulacije so ta hip zame" zanimivi drugi prevali Vitomirja Grosa. Čeprav Liberalna stranka nikoli ni imela volilnega rezultata, ki bi ustrezal pričakovanjem njenega predsednika (napovedoval je 10-15 odstotkov glasov), pa je vendar zaradi svoje prodornosti na Demosovih krilih prišel tako do državnega poslanstva kot do županstva. Vendar pa je sposoben v enem samem intervjuju, ki ga je imel za Mag avgusta 1995, postaviti dve trditvi, iz katerih spet sledi vprašanje. Prva temelji na poudarjanju pomena kranjskega Demosa: "Njegov prispevek k zmagi Demosa v Sloveniji je precejšen: če mi takrat v Kranju ne bi uspeli, bi Demos v Sloveniji pogorel. To je preverjeno, dokazljivo in razvidno iz številk." Obenem pa v isti sapi zatrdi: "In če pogledam nazaj, lahko ugotovim le, da je bil Demos lažna tvorba oziroma združba množice podtaknjenih lažnivcev." Logika razmišljanja je približno takale: Demosa ne bi bilo, če ne bi bilo mene, in: Demos je propadel, ker so bili drugi "podtaknjeni lažnivci". In vprašanje, ki si ga postavljamo, je: Ali je resnica Vitomirja Grosa le tista resnica, ki jo določa on sam? Gorenjski glas in Kranjčan Omenili smo že, da je Vitomir Gros razglasil Gorenjski glas za "rumeni tisk". Zato ni čudno, da je ustanovil glasilo Kranjčan, v katerem opozarja: "Zaradi tako velikih razlik med pisanjem Gorenjskega glasa in resnico, bralce Kranjčana in kranjske občane obveščam, naj zapise v Gorenjskem glasu o Kranju berejo z veliko mero previdnosti." Kranjčan naj bi bil potemtakem glasilo, v katerem naj bi se zrcalila prava resnica. Ob tem se vedno spomnim diktatorskega nekdanjega direktorja slovenskih železnic, ki mi je prepovedal pisati, ker sem odkrival zadeve, ki njemu niso bile všeč. Zato je pač določil, da je njegovo mnenje objektivno in da naj jaz s svojimi raziskavami kar izginem. Vendar pa obstaja le nekaj meril, po katerih GORENJSKA OD PETKA DO TORKA lahko ocenjujemo kvaliteto komuni ka cije. Zato naj potegnem nekaj paralel med Kranjčanom in Gorenjskim glasom. Gorenjski glas je s svojimi Prejami, Odprtimi stranmi in predvsem kot medij, ki je dal zavetje Demokraciji, stopal v prvih vrstah demokratizacije v času osamosvajanja Slovenije. Postal je časopis, v katerem je bila in je še polemičnemu in pluralnemu dialogu posvečena velika pozornost. Ni več odvisen od proračunskih sredstev. V Kranjčanu je uredniški moto: "Uredništvo si pridržuje pravico lektoriranja, krajšanja in spremembe naslovov." Polemičnega dialoškega prostora v njem ni. Tovrstne poskuse je uredništvo v kali zatrlo: "Spoštujemo različnost mnenj, kar je pravica vsakega državljana, vendar ne želimo, da bi glasilo Kranjčan postalo 'poligon za polemične dvoboje." Kranjčan je odvisen od proračunskih sredstev. Če potegnemo črto: Gorenjski glas je razmeroma neodvisno, različnim mnenjem odprto glasilo, ki se vzdržuje samo. Kranjčan je proračunsko glasilo, namenjeno izključno potre -bam naročnika. Če povem metaforično: Gorenjski glas je gledališče, v katerem nastopajoči zagovarjajo svoje resnice, Kranjčan pa je podoben tistim znanim obredom s predsednikom, ki ga slavijo pionirčki z zastavicami v roki in kjer predsednik določa resnico, pionirčki pa ploskajo. Resnica in njena cena Zanimivo bi bilo, da bi Kranjčan objavil svojo poslovno bilanco. Verjetno ne stane manj kot četrt milijona mark letno. Vendar to niso edine investicije v Grosovo resnico. Še bolj značilno je sodno preganjanje mnenj, s katerimi se Vitomir Gros ne strinja. Govori se o stotinah črkarskih pravd, verjetno jih plačujejo davkoplačevalci. Bolj kot o stroških pa se človek vpraša: Ali ni tovrstna tehnologija proizvodnje resnic v tej deželi na oblasti od takrat, ko je začel v deželi prevladovati kolektivizem in ko je ločitev duhov prevladala nad demokracijo? Vitomir Gros je človek izjemne energije, uživa v konfliktih. In ko bo zgodovina ocenjevala njegovo županovanje, ga bo nedvomno uvrstila med tiste kranjske župane, ki so trajno zaznamovali občinske razvojne trende. Vprašanje pa je, ali je način njegovega vladanja tak, da spodbuja demokratični dialog in odpira prostor svobodni konkurenci idej in projektov? Če se ponovno vrnemo na njegova nihanja, si Vitomir Gros na eni strani vzame pravico, da je npr. sposoben razglasiti Janeza Drnovška za "hudodelca, ki ima manj pravic kot gcnefal na nuernbcrš-kem procesu" (avgust 1992) ali "napol Šiptarja" (november 1992), na drugi strani pa se sprašuje: "Ali bi si upali o kakšnem drugem članu vladajočih strank zapisati to, kar ste o meni..." (maj 1993). Pa to, da na eni strani svari pred Evropo, na drugi strani navezuje stike s Črno goro itd. itd. Prav zaradi vseh ekstremnih razponov je dialog z Vitomirjem Grosom potreben. Že zato, da bomo počasi izvedeli, kaj je tista resnica, v katero verjame in kolikšni so stroški za njeno uresničitev. AMZS Od petka do danes so delavci AMZS po gorenjskih cestah opravili 45 intervencij. Od tega so morali kar 42-krat vozila, ki so se pokvarila, tako da jih na kraju okvare ni bilo mogoče usposobiti za vožnjo, in tista, s katerimi so se vozniki zaleteli, odvleči i vlečnimi vozili. 3-krat pa jc zadostovala strokovna pomoč ob okvarah vozil na cestah. GASILCI Kranjski gasilci so na robu travnika v bližini stanovanjske hiše na Cesti talcev, pogasili skladovnico drv z visokim tlakom. Gasilec je po U K. V zvezi obvestil center, o močnem dimu nad železniško progo v bližini tovarne Planika. Ob prihodu so gasilci ugotovili, da je občan na ulici Pot za krajem sežigal odpadke. V Predosl-jah je zaradi napake na električni napeljavi prišlo do vžiga hladilne skrinje. Gasilci so goreč motor pogasili z visokim tlakom in prezračili stanovanje. Vsak dan dvakrat, pa kranjski gasilci polivajo cestišče v Stražišču za SCT. Na Novi Oselici je ponoči zagorela baraka, last Turističnega društva Sovodenj, ki pa so jo škofjeloški gasilci pogasili. Vzrok za požar je neznan. Jeseniški gasilci so opravili gasilsko stražo v Žičarni - ŽJ obrat Lužilni-ca. Svojo pomoč so nudili tudi pri odstranjevanju NUS v potoku Bistrica pri Naklem, ter reševalcem ZD Jesenice pri prometni nesreči na HruŠici. Tehnično intervencijo so izvedli tudi v carinskem skladišču Jesenice, kjer so bili poškodovani sodovi nitro lepila. NOVOROJENČKI Od petka pa do danes se je na Gorenjskem 24 mamic povilo svoje novorojenčke. V kranjski porodnišnici je na svet prijokalo 9 deklic in 7 dečkov. Najlažji je bil deček, ki je ob porodu tehtal 2400 gramov, najtežja pa deklica s 4250 gramov. Na Jesenicah pa se jih je rodilo 8, od tega 4 deklice in 4 dečki. Najtežji je bil deček, ki mu je na tehtnici pokazalo 4400 gramov, najlažji deklici pa 2930 gramov. URGENCA V Splošni bolnišnici Jesenice je bilo tudi tokrat veliko bolnikov, ki so nujno potrebovali zdravniško pomoč. Na internem oddelku je bilo v minulih dneh 44 ' primerov, na kirurgiji 202, na urgenci 10 in na pediatriji 17 otrok. TURIZEM Na Bledu je zasedenost v hotelih, apartmajih in kampu 95-odstotna. V primerjavi z istim obdobjem v lanskem letu, blejski turistični delavci beležijo isto zasedenost. Vodi v Blejskem jezeru so namerili 25 stopinj. V Bohinju pa so v teh dneh zabeležili 100-od-stotno zasedenost. Temperatura vode v Bohinjskem jezeru pa je 24 stopinj Celzija. Hotel Špik v (Jozd Martuljku je zaseden 90-odstotkov. v kampu pa je čez 200 gostov. Kamp Kamne v Mojstrani ima še nekaj prostih mest, zato vas vabijo, da jih obiščete. POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE _ TEL: 064/403-871 TRGOVINA S POHIŠTVOM, SPODNJA BESNICA 81 Odvodnjavanje na podbreški cesti Podbrezje, 17. avgusta - Na regionalni cesti Naklo -Podbrezje na treh odsekih širijo kanal za odvajanje vode, ker je ob večjih nalivih preplavljala cestišče. Zaradi odkopa brežine bo preglednejši in varnejši tudi ovinek med naseljema Bistrica in Podbrezje. Kot smo izvedeli v Cestnem podjetju Kranj, so gradbena dela že opravili, v tem tednu pa bodo asfaltirali tudi novo izdelane odtočne kanale. Vsa dela bodo stala okrog 700 tisoč tolarjev. Financirali jih bodo iz sredstev za redno vzdrževanje cest. • S. Saje Skrb za vzgojo psov in lastnikov Naklo, 18. avgusta - Kinološko društvo Naklo ima v programu svojih dejavnosti vsako leto tudi izobraževanje psov in njihovih lastnikov. Zavedajo se namreč, da lahko pomagajo mnogim ljubiteljem psov s svojimi izkušnjami tako z nasveti za rejo in nego psov kot s praktičnim urjenjem v vajah poslušnosti. Spomladanski tečaj šolanja psov je obiskalo blizu 30 udeležencev, ki so ga končali v drugi polovici junija s preverjanjem zanja. Kot je povedal predsednik društva Janez Bartol, so izpite tudi vsi uspešno opravili. Že 31. avgusta pa se bo začel jesenski tečaj za vse kategorije psov. Lastniki psov se bodo zbrali na vadišču na Pivki v Naklem, kjer jih bodo o vsem drugem seznanili inštruktorji Kinološkega društva Naklo. • S. S. Do 1. sptembra Valburga, 17. avgusta - Do 1. septembra imajo izvajalci, ki so bili izbrani pri Družbi za državne ceste, čas, da uredijo križišče državne ceste od Vodic proti Zbiljam v Valburgi. Po tem roku je župan občine Medvode Stanislav Žagar napovedal, da bo poskrbel za zaporo, če križišča ne bo. No, kaže, da županu ne bo potrebno ukrepati na tak način, saj so obe hiši, ki sta bili pogoj za ureditev križišča, že podrli in odstranili. Dela na križišču so se torej pred dnevi že začela. • A. Ž. Mihaelov sejem Mengeš, 17, avgusta - Odbor Mihaelovega sejma v Mengšu s predsednikom Štefanom Borinom je že sredi priprav za letošnji Mihaelov sejem. Tradicionalna etnografska prireditev s sporednimi prireditvami in predstavitvami Mengša bo letos od 25, 26. in 27. septembra. Odbor že sprejema prijave stojničarjev. Tudi letos bodo namreč poleg osrednjega sprevoda, kjer bo rdeča nit slamnikarstvo in pletenje, razstavljalo 80 razstavljavcev domače in druge izdelke. • A. Ž. NA POUAH V REJ A JO JOŠKOV GRABEN - Podjetje za urejanje hudournikov iz Ljubljane je julija začelo urejati del spodnjega toka struge hudournika Joškov graben na Poljah v Bohinju, kamor se predvsem ob deževju in topitvi snega zlivajo vode s strmih pobočij vrhov Rob in Radovec Uredili bodo 250 metrov struge in toliko povečali prepuste, da bodo lahko odtekle tudi "visoke vode". S tem bodo zavarovali zemljišča ob vodotoku in tudi most regionalne ceste. Sanacija, ki bodo predvidoma končana v sredini septembra, bo stala 14 milijonov tolarjev. Polovico denarja bo zagotovilo ministrstvo za okolje in prostor, šest milijonov tolarjev občina, en milijon pa občani. • C.Z. Ali ste pripravljeni na izziv ? Ce ste dinamični, komunikativni in vas veseli terensko delo s strankami, 'HMfllflm k sodelovanju. Iščemo kandidate za zavarovalne zastopnike na območju: Adriatic zavarovalna družba d.d. Gorenjske Kaj Vam ponujamo ? • zanimivo delo - svetovanje in trženje osebnih in premoženjskih zavarovanj; • strokovno izobraževanje; • pogodbeno delo z možnostjo redne zaposlitve; • možnost dobrega zaslužka; • ustvarjalno delovno okolje. In kaj od Vas pričakujemo ? vsaj V. stopnjo strokovne izobrazbe; delovne izkušnje v prodaji; vozniški izpit B kategorije, sposobnost dobrega komuniciranja. Pisne prijave s krotkim življenjepisom pošljite v 8 dneh od dnevo objave na naslov: Adriatic zavarovalna družba d.d Koper PE Kranj, Kidričeva 2, 4000 Kranj 0 odločitvi boste obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. Poletne počitnice niso samo za brezdelje Otroci v delavnici, babice pa na oddihi Med predzadnjo počitniško delavnico v tržiški knjižnici so otroci peli in spoznavali glasbila. Tržič, 17. avgusta - V knjižnici dr. Toneta Pretnarja že vrsto poletij privabljajo otroke, ki bi radi ustvarjalno preživeli počitnice. Letos so počeli že marsikaj, prvič doslej pa so delavnico zapolnili z glasbo. Kot je povedala mentorica Sanja Turk, malčki še radi zapojejo "Na planincah sončece sije". Prostor otroške knjižnice je bil prejšnja leta vedno premajhen za vse udeležence počitniških delavnic. Zato so se letos preselili v večjo sobo v pritličju. Na en dan se je zbralo tudi po trideset in več otrok, ki so dvakrat izdelovali ekslibrise, ve-zli, pletli in kvačkali, spoznavali računalnik, odpirali čudežno skrinjico in gnetli glino. Predzadnjo delavnico so posvetili glasbi, od 17. do 21. avgusta pa bodo slikali na steklo. Pri pripravi raznih materialov in pomoči mentorjem se je pridružila tudi sodelavka knjižnice Urša Guček. Kot je povedala vodja knjižnice Marija Maršič, veliko tržiških otrok preživlja počitnice kar doma, zato vsaka delavnica privabi kakšnega novega obiskovalca. Ker je kljub krajšemu delovniku knjižnice v njej poleti precej bralcev, delavnice ne motijo več miru. V predzadnji letošnji delavnici, ki so jo poimenovali "Za-pojmo, zaigrajmo", .je bilo res kar hrupno! Otrok je bilo sicer nekaj manj, a pri glasbi ne gre' brez zvoka. Ko so izvedeli, kako nastanejo zvoki in kakšni so glasbeni toni, so spoznali preprosta in nevsakdanja glasbila. Seveda so poskušali tudi zaigrati nanje. Poslušali so otroške skladbe na kasetah in se sami naučili nekaj pesmic ter ob glasbi tudi zaplesali. "Naš mali zborček zna zapeti Na planincah, Murnčke, Hudo Mravljico in še katero pesem. Motive iz pesmi smo risali, saj bodo naši izdelki del skupne razstave o letošnjih delavnicah. Sami smo izdelali tudi preproste ropotuljice. Med nas sta prišla Aleksander Pavkovič in Katja Avsenek, ki sta zaigrala na trobento in sintesajzer. Program smo prilagodili številu in starosti otrok, saj so v tej skupini predvsem mlajši otroci. Sama imam zelo rada otroke, glasba pa je moj najljubši konjiček. Zato sem se tudi prijavila za mentorico v delavnici. Prav bo prišel tudi denar, da sem bom lahko še enkrat odpravila med Naša Sanja pa res zna veliko otroških pesmic! počitnicami na morje," je zaupala Sanja Turk, dijakinja 3. letnika škofjeloške gimnazije iz Bistrice. Zborček, v katerem so bili Lea, dvojčici Zala in Maruša, Medeja, Neja in še ne triletni Tevž, je tudi za nas pripravil kratek pevski in plesni nastop. Tretješolka Neja Pavšek z Raven je že lanske počitnice preživela ob ustvarjanju v vseh delavnicah, kjer se je naučila marsikaj. Letos jo je privabila glasba; že dve leti igra flavto, jeseni pa se bo začela učiti kitaro. Kot se pohvalila Lea Kosmač iz Tr0 so ji doma kupili ksilofon, vrtcu pa radi igrajo na raz" glasbila. Babica Marija Kosifl* je priznala, da so bili otroci njeni mladosti bolj prepušča sami sebi. Nad počitniškimi delavnica1'' sta navdušena tako vnukinja W vnuk Matic. Seveda tudi i pridejo prav, da si lahko dahne kakšno uro in je vars^ otrok malo krajše. Stojan S«]' Ko so parkirišča ob Blejskem jezeru polna. Turistični avtobus je letos že bolje zasedel Plačilu parkirnine se je mogoče tudi izogniti. Parkiranje pri podjetju Vezenine je namreč brezplačno, od t° pa ob koncu tedna vozi okrog jezera brezplačni avtobus, ki je letos že bolje zaseden kot prejšnja leta. Bled - Ko se je sredi julija ustalilo vreme in se je tudi voda v jezeru toliko segrela, da je postala prijetna za kopanje, se je na Bledu zelo povečal dnevni (nedeljski) obisk kopalcev, za katere pa tako kot za vse druge velja posebni prometni in obalni režim. Direkcija za turizem Bled in varnostna služba Kanja Protect, ki je prevzela izvedbo prometnega režima, sta že pred začetkom glavne sezone izdali turistične informacije o možnostih in cenah parkiranja ter o nakupu letnih dovolilnic. V Veliki in Mali Zaki je cena celodnevnega parkiranja z osebnim vozilom 1.000 tolarjev, od 14. ure dalje pa 500 tolarjev. Na Cesti svobode in na Kidričevi cesti je parkiranje zaradi zaščite priobalnega pasu omejeno na tri ure, cena parkiranja pa je za eno uro 200 tolarjev, za dve uri 500 in za tri ure 1.000 tolarjev. Na ostalih parkiriščih je za enourno parkiranje treba odšteti 200 tolarjev in za celodnevno 500. Gostje, ki na Bledu ali v okolici preživijo več dni, lahko za 3.000 tolarjev kupijo dovolilnico za neomejeno uporabo parkirišč prve in druge cone. Po podatkih varnostne službe Kanja Protect so najbolj obremenjena parkirišča v Veliki Zaki. Sto petdeset parkirnih mest na zadošča, obiskovalci se poslužujejo tudi približno enako velikega parkirišča na železniški postaji, vseskozi pa je polno tudi parkirišče na Kidričevi cesti, kjer parkirajo predvsem obiskovalci grajskega kopališča. Kritiki in nasprotniki parkirnine se temu strošku lahko tudi izognejo. Parkirišče pri podjetju Vezenine, kjer je prostora za 350 vozil, je namreč brezplačno, od tod pa ob sobotah in nedeljah od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure vozi vsake pol ure brezplačni avtobus, za katerega je v letošnji sezoni že več zanimanja kot v prejšnjih. Drugi avgustovski "vikend" je bil avtobus dobro zaseden tudi zato, ker je varnostna služba v sodelovanj^ komunalnim redarstvom zaradi zaseden1 parkirišč že ob enajstih dopoldne zaf^. cesto pri Pristavi, na železniški postaji tej-Mali in Veliki Zaki in jo odprla šele ob f petih popoldne. S tem je preprečila "divj parkiranje, uničevanje zelenic ter j6* lastnikov zemljišč in sprehajalcev. Da bi izboljšali varnost kopalcev (eden' je namreč že porezal), so v sodelovanj^ blejskim društvom za podvodne dejavn^ ob koncu julija očistili plitvino jezera v Zaki. Potapljači so bili kar uspešni: iz ve* so pobrali več vreč odpadkov, predvs6, pločevink in steklenic. Razveseljivi so Rj rezultati analize vzorcev jezerske vode. $®l julijske kontrole Zavoda za zdravstven varstvo Kranj so pokazale, da je jeze/8 voda primerna za kopanje. To pa ne velja blejski del Save Bohinjke, kjer je po kopa' potrebno tuširanje. • C. Zaplotnik Nič več plošč, le spominsko obeležje Ponesrečnim skupinsko obeležje Kranjskogorski planinci odkrili skupno obeležje ponesrečenim v Malem Tamarju ob poti v Krni* ki velja za eno lQ% Kranjski Gori sO.fi Kranjska Gora, 17. avgusta -Kranjskogorski planinci so se odločili, da po gorah ne bo več posameznih spominskih plošč, ampak skupinsko obeležje. Uredili bodo prvo vodniško pot v Sloveniji, Hanzovo pot na Prisank. Planinsko društvo Kranjska Gora je pred nedavnim proslavilo 90-letnico društva in najbolj zaslužnim članom podelila priznanja in zahvale. Društvo, ki zgledno upravlja s kočo na Gozdu, kočo v Krnici in za Mihov dom, je ob svojem častitljivem jubileju minulo nedeljo na planini Mali Tamar ob poti za Krnico ob prisotnosti številnih planincev in gostov iz gorenjskih planinskih društev odkrilo spominsko obeležje žrtvam gora. Ob tej priložnosti so izdali lepo razglednico. Ob kulturnem programu in blagoslovitvi spominskega obeležja je predsednik društva Andrej Žemva med drugim dejal, da s postavitvijo tega obeležja želijo prekiniti tradicijo postavljanja spominskih tabel v bližinah krajev gorskih nesreč, največkrat ob planinskih poteh. Že se je zgodilo, da je zaradi obiskovanja teh plošč ob Prisank, poti. V vodniki n turistični delavci Spominsko obeležje vsem ponesrečnim planincem in alpinistom so slovesno odprli v Malem Tamarju v Krnici. obletnicah nesreč prišlo do hudih, tudi smrtnih nesreč, saj so nekatere spominske plošče in obeležja postavljena na nevarnih krajih. S postavijo skupinskega obeležja, ki je v Malem Tamarju zelo lepo urejeno in se arhitektonsko vklaplja v planinsko okolje, je Planinsko društvo Kranjska Gora doseglo, da bo na enoten in na urejen način obeležena vsaka gorska nesreča na skupnem kraju, kamor bo dostop varen in omogočen vsem, ki bi obeležje želeli obiskati in se pokloniti žrtvam nesreč. Planinsko društvo bo poskrbelo, da bo spominsko obeležje vedno skrbno urejeno. Spominsko obeležje je posvečeno vsem planincem in alpinistom, ki so se ponesrečili na območju planinskega društva Kranjska Gora od Kurjega vrha preko ostenja Škrlatice Razorja, Prisanka do Male Mojstrovke, Male Pišnice, Vitranca in Kra-vank. Planinsko društvo Kranjska Gora pa bo poskrbelo še za eno novost. Nameravajo namreč vodniško urediti Hanzovo pot na čeli zavedati, da bo tudjj turistično planinski ponudbi ba marsikaj spremeniti v srn' J bogatejše ponudbe in varnej' \ dostopa na okoliške vrhove- • kraju je že nekaj gorskih vo^ , kov, zato so se odločili, najbolj zahtevnih poti v Jul'J^. Hanzovo pot obnovijo na. J način, da bo pristop po njeJ.J vrh Prisanka možen in vareni| vodnikom, sicer pa le za naj j izkušene planince in alpinist ^ tem posegom Prisank ne pl ^ okrnjen, saj nanj vodijo P ^jij Hanzove poti še druge, od lan j. do zelo zahtevnih. Hanzoy8j| bo opremljena le z vodni'" pi sidrnimi klini, jeklenice Pa^j ohranili le preko Hanzove si Pot bodo na novo markir3 J označili, pred vstopom pa v jezikih opremili z inforrnat 9 tablo o težavnosti. Izdela", bodo planinci skupaj s Gorske reševalne službe rr^ ka Gora. Hanzova pot bi ( postala prvi slovenski Pr p urejene vodniške poti. • P* Rib ici protestirajo Ribiči đelajo, kajakaši uničujejo Poleti ves ribiški trud uničijo kajakaši, ki drvijo po vodah in za uporabo ne plačajo niti tolarja. penite, 17. avgusta - Ribiška družina Jesenice je na upravne "fzavne organe vložila protest zaradi "neusklajenega delovanja" ?. vodah, predvsem na Savi Dolinki do sotočja s Savo Bohinjko, Jf.v je njihov ribiški revir. O protestu so seznanili vse okoliške fbiške družine in Ribiško zvezo Slovenije. Zaprt dostop v Zelence ,n nobene odškodnine za pomorjene ribe. Po vsej dolžini Save Dolinke se V letošnjem poletju bolj kot ^dajkoli doslej dogaja, da turisti ln obiskovalci z raznimi športnimi ^javnostmi plašijo ribe in odlagajo odpadke. Ob Savi je predem poleti zelo hrupno: Pohajajo kopalci ali sprehajalci ter predvsem moteči športni fekreativci - raftarji - ki so zasedli" reko in ki jim je za ribji zarod čisto in popolnoma vseeno. Ribiči so se zato začeli Upravičeno pritoževati, kajti turistični rekreativci se ne zmenijo za drstenje rib ali lovopust, ni jim tudi mar športni ribolov, ko Predvsem turisti drago plačujejo obiske karte - po 40 nemških mark je dnevna karta - ulovijo pa ničesar, kajti vedno znova jim plašijo ribe raftarji, kajakaši, ki se hrupno pripeljejo po reki navzdol. Na Savi Dolinki ne velja noben režim in nobena prepoved uporabe reke. Prepoved pa bi morali uvesti po zgledu Trente in Soče, kjer se je prepovedano voziti s čolni, če je vodostaj Soče prenizek. Ribiči se ne pritožujejo le zato, ker kajakaši odganjajo ribe in povzročajo hudo nejevoljo med turisti, ki so kupili ribiške karte, ampak tudi zato, ker so v resnici edini upravljalci rek in obrežij: ribiške družine vse leto skrbijo za vode, vanje vlagajo zarod, skrbijo za obrežje, za vsak poseg v naravo morajo imeti dovoljenje, prizadevajo si za čistejše reke in manj onesnaževanja. Edini imajo torej obveznosti. Ko pa bi zaradi drstenja in lovopusta moral veljati v vodi popoln mir, si naenkrat reke začnejo lastiti in jih uporabljati številni rekreativci, ki za ureditev ne prispevajo absolutno ničesar - še karte ne plačajo. S stališča Ribiške družine je dokaj sporna tudi ureditev in režim v naravnem rezervatu Zelenci v Podkorenu. Ko so Zelenci postali naravovarstveno zaščiteni, ribiči niso imeli in tudi nimajo več vstopa, čeprav so Zelenci še vedno pod njihovim upravljanjem. Včasih je moral vsak ribič, član ribiške družine Jesenice prav v Zelencih letno opraviti po 17 ribolovnih dni prostovoljnega dela bodisi glede ureditve ali ribjega zavoda. Ko so bile zime hude, so ribiči redno kopali led, da so ribe dobile kisik in pre- živele. Zdaj je prepovedan ribolov in niti rib - potočnih postrvi -več ne vlagajo. Ko so uničili komarje, so po mnenju ribičev pretrgali prehranjevalno verigo in napravili kar precejšnjo škodo ne le ribam, ampak tudi žabam. Medtem ko so včasih ribiči dobili odškodnine za morebitni pogin rib, se za te odškodnine zdaj več nobeden ne zmeni. Ko so čistili Karavanški predor in v Savo napeljali umazno vodo, je poginilo precej rib, kvaliteta vode je bila po analizah katastrofalna, a do zdaj ribiči niso dobili niti tolarja odškodnine. Zavod za ribištvo je dal dovoljenje, da so kranjskogorske žičnice črpale vodo iz Save za umetno zasneže-vanje. Zaradi nizkega vodostaja so želeli ribiči ribe odloviti, a jim tega niso dovolili, češ, da nimajo dovoljenja. Da ne govorimo o tem, kakšna je postala Sava Dolinka: umazana, smrdljiva, odprta kanalizacija.. • D.Sedej zanimiva razstava Slovenskega rodoslovnega društva v Škofji Loki Nismo od včerajšnjega dne: veje, drevesa, korenine Kljub temu, daje bilo Slovensko rodoslovno društvo ustanovljeno šele pred tremi leti, pa predstavlja ^nimiv pregled načinov priprave rodovnikov in predlaga kako se tega lotiti danes. o*°fja Loka, 17. avgusta - V sklopu prireditev ob letošnji 1025. 'etnici prve omembe Loke in Kranjske dežele, kar je bil povod tudi r.ru8° praznovanje škofjeloškega občinskega praznika, je bila 29. Junija v okroglem stolpu Loškega gradu odprta razstava Slovenskega odoslovnega društva, ki jo je s sodelovanjem Loškega muzeja sente^t! J>eter Havvlina. Razstava o rodoslovju bo odprta vse do 30. "udiiof"h* po,eg °8,eda različnih načinov priprave rodovnikov pa J tudi nasvete, pripomočke in celo računalniški program. va izdajajo tudi svoj časopis "Drevesa", zbirajo strokovno literaturo, eden od članov pa je pripravil tudi "Priročnik za rodov-nikarje začetnike". Posebej kaže omeniti, da so v slovenski jezik prevedli tudi zelo zmogljiv rodoslovni računalniški program "Brother's Keeper", saj so ugotovili, da brez računalniške obdelave in povezav danes pri tem ne gre. Na svetovnem spletu (internetu) imajo dve domači strani, kar je zelo primerna možnost za izmenjavo podatkov po vsem svetu. Osnovni cilj društva je predvsem ta, da bi Slovenci zmanjšali zaostanek na področju rodoslovja za drugimi deželami, kjer ima rodo-slovje že nekajdesetletno tradicijo. Čeprav raziskovanju svojih izvorov najpogosteje rečemo "iskanje korenin", pa se na razstavi "Nismo od včerajšnjega dne" zelo nazorno pokaže, da še zdaleč ne Kako široko jc področje, ki Zanima nekdanjega škofjeloškega župana Petra Havvlino, po lanski *elo uspešni razstavi grbov iz Jekdanjih Freisinških krajev Loka in zamorec s krono" letos dokazuje z zanimivo razstavo slovenskega rodoslovnega društ-va, ki ga vodi in ima svoj sedež Prav pri njem doma. Po enem letu Qe'a v obliki rodoslovnega krožka *° društvo kot prostovoljno zdravje ljubiteljskih raziskovalcev pUžinskega in drugega rodoslovja ustanovili leta 1995, pri čemer e srečujejo enkrat na mesec, si Predstavijo svoje delo, izmenjujejo aktualnosti, izkušnje, podatke, Jeraturo, programe in podobno, tiH-rat na mesec Pa organizirajo udi strokovna predavanja profe-'°nalnih zgodovinarjev, arhivis-1°^ in drugih znanstvenikov, ki anko prispevajo k rodoslovnim aziskavam. Ves čas obstoja društ- gre za korenine, pač pa se rodovniki začenjajo na vejah in uspeh je že, če jih raziščemo do debla. Vsekakor je drevo najpogostejši simbol in ponazoritev rodovnikov, čeprav je na tej razstavi mogoče videti še mnoge drugačne ponazoritve. Vsekakor je očiten namen, da obiskovalci ne bodo le pasivni ogledovalci razstave, pač pa, da se zamislijo morda nad tem, koliko in ali sploh poznajo svoje prednike, in da jih vzpodbudijo k temu, da se lotijo raziskovanja svojega rodu. Razstava ima več sklopov: prikaz klasičnih vzorcev, podana so splošna navodila za tovrstno delo, navedeni rodoslovni viri, prikazani rezultati dela nekaterih posameznikov in sku- pin, podan bežen oris rodoslovnih dejavnosti v svetu, predstavljen je Center za rodoslovne raziskave (Salt Lake City), več računalnikov, ki so na ra/stavi, pa omogoča prikaz dela s pomočjo računalnika in predstavitev vzorcev računalniških prikazov in končno je predstavljeno tudi Slovensko rodoslovno društvo. Organizatorji obljubljajo tudi več predavanj, tematskih večerov, seminarjev in delavnic, ki bodo posebej objavljeni. Čeprav se bo Še pred iztekom razstave mlada breza, ki je tam simbolično postavljena, že posušila, želimo, da se to prizadevanjem in dejavnostim društva ne bi bilo zgodilo. Š. Žargi • M ' £dU- t-- —- Obnova Pocarjeve domačije v Radovni - V Zgornji Rodovni so začeli obnavljati gospodarsko poslopje nekdanje Pocarjeve domačije, ki velja za eno najstarejših domačij Triglavskega narodnega parka. Občina Kranjska Gora, predvsem pa Triglavski narodni park, ki je domačijo z gospodarskim poslopjem odkupil, si prizadevata, da bi domačija postala kulturno - etnografski spomenik, vreden obiska in ogleda. Za obnovo so dobili denar v okviru Phare programa oziroma ministrstva za kulturo. Prav v tej sezoni bo gradbeno podjetje končalo nujna obnovitvena dela pri gospodarskem poslopju, v prihodnjem letu pa bi poslopje že lahko na ogled obiskovalcem. • D.S. ^jed je dobil karto mesta g ™'ed - Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo Fakultete za jL°dezijo in gradbeništvo iz Ljubljane je založil in izdal karto infSta f$ m °koliSkib naselij. Na njej je tudi nekaj koristnih formacij in kratka predstavitev območja s slikami in besedilom v . °yenskem, nemškem, angleškem in italijanskem jeziku. Zasnoval Je prof. dr. Branko Roje, uredil Martin Šolar, podatke pa je j^sredovala Direkcija za turizem Bled. Kot so povedali v direkciji, ^ karta tudi osnova za pripravo prospekta zasebnih sob, ki ga na edu že pripravljajo in bo predvidoma izšel naslednje leto. • CZ. Asfaltirana cesta v Javorniški Rovt let'!esen»ee, 17. avgusta - V jeseniškem občinskem proračunu je p0?s za. asfaltiranje vseh cest namenjenih 40 milijonov tolarjev. Dela ceift J° P° načrtih in tako so pred kratkim končali z asfaltiranjem doli ga cestnega odseka v Javorniški Rovt. Na 1300 metrov asfahm odseku so položili 6 tisoč kvadratnih metrov asafalta, Hovt ra'^ ^a 50 tuc*' Prostor Prc(* gasilskim domom v Javorniškem °bn m ne^aJ manjših odsekov. Prihodnji teden bodo začeli z na j?yo c^ste od nekdanjega obrata cokla do železniškega nadvoza tjp ?J?^i Dobravi, asfaltirali bodo dva manjša cestna odseka na je (jjt 'n v Janini P°d Golico. Jeseniška občina je tudi dosegla, da CestPZava k°nčno asfaltirala odsek skrajno dotrajane magistralne > ie Pred bolnišnico na Jesenicah. • D.S. Večer pod Psnakovo lipo - Že tretje leto je aktiv kmečkih žena Zgornjesavske doline pripravil zanimiv etnografski večer pod Psnakovo lipo v Zgornji Radovni. Po kulturnem programu, ki so sta ga pripravila Leona in Tomaž, so obiskovalci lahko poskusili domače dobrote, ki so jih pripravile kmečke žene: od potic, piškotov, suhega sadja in domače pijače. Kmečke žene - zdaj jih je aktivnih okoli 20 - so ob razumevanju in podpori občine Kranjska Gora letos postavile pred Turističnim društvom Kranjska Gora tudi stojnico, kjer domače jedi vsako soboto dopoldne prodajajo mimoidočim domačim in tujim turistom. Zanimanje za njihovo ponudbo je izredno, kar kaže, da si domači in tuji turisti želijo tovrstne turistične ponudbe. - Foto: D.S. Občina Bled objavlja JAVNI RAZPIS za izbiro najugodnejšega najemnika poslovnih prostorov 1. Ime oz. naziv in sedež naročnika: Občina Bled, Cesta Svobode 13, 4260 Bled 2. Lokacija in velikost poslovnega prostora: Pokopališče Bled, površina cca 28 m2 3. Izhodiščna višina najemnine: izhodiščna najemnina za m2 znaša 1.800,00 tolarjev/mesec + prometni davek 4. Predvidena namembnost poslovnega prostora: cvetličarna in ostale posjovitvene potrebščine 5. Čas, za katerega se poslovni prostor daje v najem: najem je predviden za nedoločen čas 6. Rok, v katerem lahko ponudniki predložijo ponudbe in način predložitve ponudb: rok za oddajo ponudb je 31. avgust 1998 do 10.00 ure na naslov: Občina Bled, Cesta Svobode 13, 4260 Bled, v zapečateni kuverti z oznako "Ponudba za cvetličarno na pokopališču Bled" - ne odpiraj, v tajništvo občine Bled 7. Naslov, prostor, datum in ura javnega odpiranja ponudb: Občina Bled, C. Svobode 13, sejna soba, dne 31. 8.1998 ob 11.00 uri 8. Rok, v katerem bodo ponudniki obveščeni o izidu javnega razpisa: ponudniki bodo obveščeni o izidu javnega razpisa do 30. 9.1998 9. Kraj, čas in oseba, pri kateri lahko zainteresirani ponudniki dvignejo razpisno dokumentacijo ter cena dokumentacije in način plačila: razpisna dokumentacija se lahko prevzame v tajništvu občine Bled, dne 19. in 20. avgusta 1998 med 8. in 10. uro. Cena razpisne dokumentacije je 5.000,00 tolarjev, plačljivo pri blagajni občine Bled ali negotovinsko: proračun občine Bled, žiro račun: 51540-630-50251, sklic 00 1187-451040. OBČINA BLED Spoštovani občani občine Tržič Vsem, ki se vsaj malo zanimate za dogajanje v sedanjih občinah in za predlagane spremembe zakonodaje, ki ureja delovanje občinske samouprave, želimo predstaviti smisel predhodnega zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi s pomenljivim geslom "ZA DEMOKRACIJO V OBČINAH" Občina Tržič je v tekočem mandatu občinske uprave žal širše v Sloveniji poznana predvsem po nerazčiščenih odnosih med organi občinske samouprave. Država je s svojimi organi uprave predvsem zaposlena z lastnimi problemi in ne kaže volje za ustvarjanje pogojev za ureditev odnosov v nerazumno razdrobljenih občinah. Res je, da.v nakaterih občinah reševanje problemov teče bolje, vendar pogojev za to ne zagotavlja nedorečena zakonodaja, ampak strpnost posameznih nosilcev lokalne samouprave. V primerih, ko nastopijo konfliktne situacije, pa k reševanju stanja veljavna zakonodaja, s svojo nedorečenostjo, ne prispeva. Možnosti konfliktov pa bodo obstajala tudi v prihodnje. Mislimo na to, sedaj ko spreminjamo zakonodajo. Zato ne odklanjamo potrebe po spremembi zakonodaje, le vsebina sprememb naj vodi v izboljšanje stanja ob zagotovitvi demokratičnega sprejemanja in izvajanja sklepov. Nesprejemljivo je, da se pripravljalec sprememb zakona ni poglobil v dejansko stanje, ampak je sledil le predstavi, da vse težave izvirajo iz nasprotovanj občinskih svetov županom, čeprav večkrat samovoljno skupaj z občinsko upravo delujejo nezakonito. Predlagane spremembe zakona prinašajo le dodatna pooblastila županom in taka rešitev bi bila v skrajnem primeru še sprejemljiva, če bi bil zagotovljen nadzor nad finančnim poslovanjem občinske uprave in vsaj sankcije za skrajne primere in zagotovljena možnost odpoklica župana. Razumevanje za taka stališča sta izrazila tudi ministra za notranje zadeve in za reformo lokalne samouprave, vendar teh vzporednih nujnih pogojev pri spremembi zakona ni zaslediti. Ni se potrebno čuditi, da so predlagane spremembe zakona naletele na odobravanje v državnem zboru, saj v njem sedi veliko število sedanjih županov, ki tako istočasno sprejemajo zakone, ki naj bi jih kasneje izvajali. Da pri tem mnogokrat kršijo zakone in da ne obvladajo problemov na ravni države, sta že drugi zgodbi. Spoštovani občani, vabimo Vas, da v čim večjem številu podprete akcijo "ZA DEMOKRACIJO V OBČINAH". Mogoče se s katerim od navedenih predlogov ne boste strinjali. S svojim podpisom referendumskega vprašalnika boste izrazili svoje nestrinjanje z obstoječim stanjem na tem področju. Želimo spodbuditi pripravljalce zakona in Državni zbor, da se usmerita k reševanjem vprašanj v smislu DEMOKRATIČNOSTI. Med drugim naj v prihodnje vsak funkcionar opravlja samo eno funkcijo in ne več, kot je to možno po sedanji zakonodaji. Le kvalitetne dopolnitve zakonodaje lokalne samouprave naj bi tako zagotovile v prihodnje po občinah več skladnosti tudi ob upoštevanju predlogov občanov. K temu lahko prispevate tudi s svojo udeležbo na razpisanem referendumu. Kolegij predsednika Občinskega sveta občine Tržič Peter Smuk, dipl. ing. Občina Kranjska Gora Na podlagi Odloka o proračunu občine Kranjska Gora za leto 1998 Občina Kranjska Gora objavlja RAZPIS za sofinanciranje preventivnih programov na področju dela z mladimi Sredstva so namenjena izvedbi preventivnih programov na področju dela z mladimi, in sicer za predšolske otroke, učence, dijake in mladostnike. Ponudba mora vsebovati: - firmo in ime ponudnika - dokazilo o registraciji - reference (dosedanji dosežki ponudnika pri izvajanju projektov za mlade) - naslov in osnovne podatke o programu (vsebina in program projekta z opredeljenim namenom in pričakovanimi rezultati, jasna časovna razdelanost programa in starostna struktura udeležencev projekta) - sodelovanje z drugimi organizacijami in institucijami - finančno ovrednotenje programa in morebitne dodatne vire financiranja programa Vsota razpoložljivih sredstev do konca I. 1998 je 500.000 SIT. Ponudbe pošljite v zaprtih kuvertah z označbo "prijava na razpis za preventive projekte" na naslov: Občina Kranjska Gora, Kolodvorska 1a, 4280 Kranjska Gora do vključno 2. 9. 1998. Ponudniki bodo obveščeni o izbiri v roku 10 dni po zaključku roka za prijavo. Občina Kranjska Gora OBISK V KRNICI Krničani so trdno prepričani: "Ce bi uspeli z gorjansko občino, bi se bolje imeli" Krničani so na referendumu okoli 80 odstotno podprli ustanovitev samostojne gorjanske občine, od katere bi, kot zatrjujejo, zanesljivo več imeli, kot zdaj dobijo od blejske. Blejski zamerijo predvsem to, da razvya ie Bled, pozablja pa na obrobje, kamor sodi tudi Krnica. Čeprav je bil petkov večer kar topel in prijeten za posedanje na prostem, smo se v gostilni Pri Kunavcu, kjer so nam za "Glasov obisk v Krnici" prijazno ponudili streho, zatekli v kmečko hišo, malodane k (nezakurjeni) peči, kjer so domačini približno dve uri pripovedovali o tem, kako živijo in delajo, kje jih "čevelj žuli", kaj bi radi izboljšali ali spremenili... Beseda je dala besedo in se "razvila" v pogovor, v katerem smo zvedeli marsikaj zanimivega, kar bi utegnilo zanimati tudi tiste, ki ne živijo v Krnici. Če bi sodili samo po številu njimi je tudi Stara Pokljuka, ki hiš ali prebivalcev, bi lahko rekli, daje Krnica majhna vas, saj v njej po podatkih, s katerimi je postregel krniški član sveta gorjanske krajevne skupnosti Tomaž Čop, v 149 gospodinjstvih živi 387 prebivalcev. Vseh hiš je okrog 150, od tega je približno tretjina vikendov, največ na Zatrniku. Po površini je drugače, Krnica predstavlja kar pomemben del blejske občine, saj k vasi spada tudi velik del Pokljuke. Vsaj tako sklepajo na podlagi tega, da ima tudi planinski dom Planika hišno številko Krnice. Vas ima več zaselkov, med Tomaž Čop pa je, kot smo slišali, "mrtva". Nekdaj so bile tod tri domačije, zdaj je samo še ena, a tudi v tej ni "žive duše". Na Gorenjskem je kar nekaj vasi, kjer so se "vikendaši" in domačini sprli ali si celo skočili v lase. Kako je s temi odnosi v Krnici, nas je zanimalo. Domačini so povedali, da se z "vikendaši" (večina je iz Ljubljane) v glavnem kar dobro razumejo, vmes pa je kakšna izjema, ki se, kot je dejal eden od Krničanov, ravna po svojih zakonih in pravilih. Domačini se preživljajo s kmetijstvom, precej se jih vozi na delo v druge kraje, nekaj je obrtnikov oz. podjetnikov, nekaj pa tudi brezposelnih. Samo s kmetijstvom se preživlja le eden, na nobeni kmetiji se doslej še niso odločili za kmečki turizem, večina je usmerjena v prirejo mleka in mesa, eden tudi v konjerejo. V kraju so kar štirje gostinski lokali in planinska postojanka, možnosti za razvoj turizma pa so po mnenju Borisa Franca, ki se je v Krnico preselil pred petimi meseci, še precejšnje. V bližini je dolina Radovne, ki jo nekateri primerjajo z Logarsko dolino, pa svetovno znana Glasova terenska ekipa Je bila minulo soboto na obisku v KRNICI/« med drugim smo v soboto dopoldan v Gostilni Pri Kunavcu delili oštevilčene reklamne čepice Gorenjskega glasa, ki jih je ekskluzivno za naše akcije izdelala Tiskarna knjigoveznica, d.o.o., Radovljica. Takšne čepice dobijo tudi vsi, ki nas obiščejo na Gorenjskem sejmu! Ohisk v Krnici smo, tako kot vselej na podobnih sobotnih akcijah, popestrili še z drugimi priložnostnimi akcijami v sklopu novinarskega obiska. Našim sogovornikom smo tokrat razdeliti 24 oštevilčenih Glasovih reklamnihčepic. Nagrade z obiska V Krnici prejmejo: tasthika čepic s številkama 025101 in 025173 (glavni nagradi: poljubno izbrana Glasova izleta za eno osebo, po izbiri, kadarkoli še letos ali do vključno 3. januarja leta 2000); čepici s številkama 025105 in 025162 (dve 'tolažilni' nagradi: Glasovi reklamni majici, kot nalašč za vroče poletne dni). Štirje udeleženci sobotnega obiska Gorenjskega glasa v KRNICI, ki imate doma čepice s tokratni/ni srečnimi številkami, čimprej pokličite Gorenjski glas, telefon 064/223-111, da Vam nagrado oziroma darilno pismo pošljemo po pošti. Vaš telefonski klic pričakujemo do tega petka, 21. avgusta, do 13.30 ure - po tem datumu se veljavnost nagradnega kupončka iti možnost za nagrado : obiska v Krnici zaključi. ZVEZA TABORNIKOV SLOVENIJE DRUŠTVO TABORNIKOV POKLJUŠKI ROD GORJE KRNICA 45 Društvo skrbi za vzgojo otrok in mladih za življenje v naravi in za naravo, organizacijo taborenj in bivanj v naravi. Pokljuška soteska, Šimnova jama, ki je bila nekdaj že odprta za javnost, pa zdaj ni več, mimo vasi pelje cesta na Pokljuko, v bližini je Bled... Neurejena struga in poškodovani most Ko domačine povprašamo, kako je s stanjem cest, vodno oskrbo, kanalizacijo, javno razsvetljavo, telefonijo in drugo krajevno infrastrukturo, zvemo, da jih še najbolj moti neurejena struga hudournika Buden, ki teče skozi vas. Nezadovoljstvo je razumljivo, (betonska) struga se na neka- oporečnosti vodnih virov oz. vodovoda zahteval prevezavo na cevovod Radovna - Bled -Lesce. Zdaj voda ni več oporečna, le pritisk je slabši in tudi precej neenakomeren. Kaj pa kanalizacija? Krnica na tem področju ni nobena izjema. Vsaka hiša po svoje rešuje odvajanje odpadnih voda, precej jih konča tudi v potoku. Načrti za izgradnjo kanalizacije so pripravljeni, pravijo domačini, ki pa se ob tem le nemočni sprašujejo: "Le kdaj bodo uresničeni, ko pa pristojni še tega hudourniškega grabna ne morejo "zrihtati"?" Skoraj vse hiše so priključene Rok Pančur France Pretnar Boris Franc Branko Amhrožič Ivan Ambroiič Pavel Jakopič terih mestih nevarno poseda in kaj lahko se zgodi, da bi se voda ob večjem nalivu zlila po vasi. Čeprav jim je bilo obljubljeno, da bodo letos strugo vsaj delno ponovili, je doslej ostalo le pri obljubah in ogledih. Teh je bilo po pripovedovanju domačinov že toliko, da bi že z denarjem, kolikor so stali, lahko veliko naredili. Poleg hudourniške struge moti krajane tudi poškodovani leseni most čez Radovno. Most je bil pred leti obnovljen, od letošnje spomladi dalje pa ima poškodovano ograjo. Cestarji so "poškodbo" zavarovali le z rdečimi zastavicami, nevarnost, da se kdo zapelje ali zvrne v strugo, pa obstaja. Cesta v Radovno je še zmeraj makadamska in se predvsem poleti tako praši, da prah povzroča škodo na bližnjih kmetijskih zemljiščih. Cesto bi bilo treba asfaltirati, eden od domačinov pa je tudi predlagal, da bi "tranzit" vozil s planinci, ki obiskujejo Julijce, preusmerili na Mojstrano. Pa še nekaj bi bilo treba narediti; Na poti od Durgla do Baloha bi morali prepovedati vožnjo z motorji in jo nameniti le pešcem. Tudi električni pastir ne zadrži divjadi Ker je v bližini Krnice veliko vodnih virov, bi pričakovali, da vas nima nikakršnih problemov pri oskrbi s pitno vodo. No, čisto brez težav le ni! Kot je povedal predsednik vaške skupnosti Branko Ambrožič, se je vas še pred nedavnim oskrbovala iz vodnih zajetij Račnek, Buden in Zmrzlek, vendar je inšpektor zaradi na telefonsko omrežjo, priključek pa je bil kar precej drag in bistveno dražji, kot je danes. Vsako gospodinjstvo je moralo plačati od 2.500 do 3.500 mark v tolarski protivrednosti in še veliko je bilo treba delati, danes stane le nekaj več kot 1.000 mark. Javna razsvetljava je zelo skromna, vseh luči je manj kot dvajset, želeli bi si jih več. Krničani se tudi pritožujejo nad škodo, ki jo na kmetijskih zemljiščih povzroča divjad, še zlasti srnjad, jelenjad in zajci. Pravijo, da jih tudi električni pastir na zadrži. Motijo jih dolgotrajni postopki pri pridobivanju dovoljenj za gradnjo ali obnovo stanovanjskih hiš in gospodarskih objektih, želijo pa si, da bi kraj nekaj imel tudi od izkoriščanja "njihovih" naravnih virov. Z vodami Radovne gospodari Zavod za ribištvo Ljubljana, del območja Krnice je v Triglavskem narodnem parku, Pokljuka je vir lesnega bogastva... Bodo Šimnovo jamo spet odprli za obisk V bližini Krnice je svetovno znana Pokljuška soteska. Najdemo jo v vseh turističnih kartah Bleda in okolice, turisti jo tudi dejansko veliko obiskujejo, le pot do nje je po Najstarejša je Jakopičeva Angela Najstarejša vaščanka Krnice je 90-letna Angela Jakopič. & je povedal njen sin Pavel ki seje tudi udeležil pogovora o Krnici, ima pri teh letih še zelo dober spomin, veliko ve o pretek/osti /" Še zmeraj zna nekaj vaških pesmi, ki se prenašajo iz roda v rod- ] Najstarejši krajan je Franc Ličof, letnik 1919. Krnica je dala deželnega glavarja Krničani so ponosni na svojo preteklost in na uglednega roj& ka. Pri Žagarju je privekal na svet Josip Poklukar, kije kasneje postal doktor, kranjski deželni glavar in poslanec na Dunaja Urban Franc je naš Ko smo spraševali, ali se lahko vas pohvali s športnikom, kur turnikom ali kako drugače znanimi in poznanimi ljudmi, je biti nekaj časa kar tiho, nato pa je eden odvrnil: "Smučarski skakalec in letalec Urban Franc, dobitnik medalje na svetovnetft prvenstvu, je naš!". Irancev! so se namreč pred petimi mesed preselili v Krnico in očitno so jih domačini ze sprejeli za svoje-Tudi Urbanov oče Boris zatrjuje, da se v vasi dobro počuti, le 0 "krniško državljanstvo" bo verjetno moral dolgo čakati. Pri Kunavcu je gostilna že več kot sto let Pri Kunavcu, kjer smo tokrat gostovali, je gostilna že več kot sto let. Nekdaj so se v njej radi ustavljali "furmani", ki so vozil' les, ter jamarji, ki so imeli tod svoje prostore, danes pa jo radi obiskujejo domačini in turisti, ki zaidejo v dolino Radovne-Gostilna je odprta vse dni v tednu z izjemo četrtka, gostom p& postrežejo tudi domači narezek in domačo klobaso z zaseka. pripovedovanju Krničanov preslabo označena. Ker ni dovolj kažipotov, se turisti pogosto ustavljajo in se sprašujejo, le kje pa zdaj. V turistično ponudbo bi po mnenju Ivana Ambrožiča lahko vključili tudi Šimnovo jamo v Kočevniku. Nekdaj je na tem območju delovalo celo jamarsko društvo in jama je bila še pred leti toliko vzdrževana, da seje dalo spustiti v notranjost, kjer so lepe dvorane in kapniki. Domačini se prizadevajo, da bi jo s pomočjo blejskih jamarjev že v bližnji prihodnosti spet odprli za obisk in oglede. večinoma pa iz Gorij *' okoliških vasi. V najemu imaj" nekdanjo gozdarsko stavbo Radovni in sobo v gorjanske^ domu. Vsako leto pripravi* zimovanje v Radovni in po$' no taborjenje v enem °* slovenskih krajev. Z blejs^ občino zelo dobro sodelujej" letos jim je za nji hol dejavnost prispevala 300 tis"1 tolarjev. Če so taborniki zadovoljni "svojo" občino, pa je splošfl0 mnenje v kraju očitno prece! drugačno. Že na referendum11 so Krničani okoli 80-odstotfl" podprli ustanovitev samost0" Neurejena struga hudournika Buden Edino društvo, ki ima zdaj sedež v Krnici, je Društvo tabornikov Pokljuški rod Gorje. Kot je povedal Rok Pančur, starešina rodu, doma iz Krnice, šteje društvo 110 članov iz vse blejske občine, Samostanski brat v Palestini France Pretnarje neke vrste vaški posebnež. Pri trinajstih letih je odšel zdoma. 35 let je bil samostanski brat v Palestini, kjer se je naučil tudi tujih jezikov: arabščine, hebrejščine, francoščine, italijanščine... 1980. leta seje vrnil domov, kjer brez pokojnine živi pri sestri. Vsako leto ga obiščejo iz Jeruzalema in mu prinesejo nekaj denarja, tudi sam je bil potlej že večkrat v Palestini. Prihodnjo zimo bo morda spet šel, pravi danes 73-letni France in poudarja, da je molitev njegova najpomembnejša zaposlitev. f jne občine Gorje in tudi 1°. po štirih letih življenja v blej$ občini, so trdno prepričanoj bi od občine Gorje imeli^R kot zdaj dobijo od blew Blejski zamerijo predvsem 8 da se osredotoča le na ^' i bližnjo okolico in da zanem ^ ja probleme in potrebe nih krajev, kamor sodi tv> Krnica. Na pogovoru je b , slišati kritike, češ - občina Bj, nas jemlje pod "in tako d<*'J^ še od radovljiške smo rrj1 več, prihaja čas, ko borno sPf morali razmisliti o svoji. S janski občini - in podobno. • C. Zaplotnik, slike: T. D0' GOSPODARSTVO UREJA: Marija Volčjak ___ Ljubljanske mlekarne imajo na Gorenjskem 78-odstotni tržni delež Eno kepico vanilije, eno čokolade Slovenci imamo najraje vanilije v in čokoladni sladoled. Letno ga pojemo 4,3 litra, medtem ko si povprečni Talijan privošči kar 112 litrov sladoleda letno. Sladoledna sezona pri nas traja le od aprila do septembra. Kranj - Povprečni Slovenec si vsako leto privošči 4,3 litra sj&doleda. Najbolj všeč sta mu okusa vanilije in čokolade, v ^adoledni skrinji pa najraje pobrska za sladoledi Ljubljanskih Mlekarn., ki kljub poplavi tuje konkurence še vedno ohranjajo Največji tržni delež. Sladoledi Ljubljanskih mlekarn so tudi na gorenjskem na prvem mestu po prodaji, saj imajo, kot pravi *»arlo Svarc, namestnik direktorja trženja v Ljubljanskih ^lekarnah, kar 78-odstotni tržni delež. Ljubljanske mlekarne na 0renjsko prodajo osem odstotkov svoje proizvodnje oziroma 3,2 """Jona kosov sladoleda letno. Dnevno izdelajo od 80 do 100 tisoč kosov drobnega sladoleda, ob našem obisku so pri drobnih sladoledih delali sladoled na palčki Jaka. Eno vrsto sladoleda delajo dva do tri dni, nato zamenjajo modele in začnejo delati drugo vrsto. ^proizvodnji sladoleda v Ljubljanskih mlekarnah dela 60 ljudi. * času sezone delajo v dveh izmenah, tudi ob sobotah in n*deljah, strojev ne ustavijo niti v času odmora za malico. Vsak Uposleni lahko poje toliko sladoleda, kot ga želi. Ljubljanske mlekarne so naš edini industrijski proizvajalec sladoleda. Izdelovati in prodaja-:! so ga začeli že pred štirideseti leti. Leta 1958 so na trg Poslali še danes najbolj znano blagovno znamko sladoledov družinski sladoledi v litrskih banjicah, na tretjem mestu po prodaji pa so gostinski sladoledi v štirilitrskih banjicah. Glavna sezona za prodajo sladoleda traja pri nas od aprila do septembra, ugotavljajo v Ljubljanskih mle- Proizvodnja sladoleda se izplača Po podatkih Agencije za plačilni promet nobeno od podjetij, ki se pri nas ukvarja s proizvodnjo sladoleda, ni poslovalo z izgubo. mariborskem podjetju Dolce Vita in v podjetju Incom iz Ajdovščine. Na Gorenjskem ni nobenega večjega proizvajalca sladoleda, domač sladoled delajo le nekateri manjši slaščičarji, zlasti znani so albanski. Zato pa je tudi na Gorenjskem mogoče dobiti vse vrste uvoženih Kaj pa sladoled iz Gorenjske mlekarne Kranj? V Gorenjski mlekarni Kranj se s proizvodnjo sladoleda ne. ukvarjajo. Kot nam je povedala Mojca Subic iz podjetja, bi bila za to potrebna prevelika vlaganja v tehnologijo. Izdelujejo pa sladoledno maso za verigo restavracij Dairy Queen, so njihov edini dobavitelj v Sloveniji, kolikšna je proizvodnja, pa je poslovna skrivnost. Lučka. Dolga leta je bilo pri ^as mogoče kupiti le sladolede Ljubljanskih mlekarn, saj tuje konkurence ni bilo. Leta 1992 Pa so k nam vendarle prodrli s^vilni tuji proizvajalci z znanimi blagovnimi znamkami sladoledov in Ljubljanske mlekarne so 5,tro začele izgubljati svoj tržni delež. Ta je padel že proti 40 °dstotkom, vendar pa so do {janes svoj tržni delež spet uspe-J Povečati na okrog 55 odstotkov, v prihodnje pa naj bi ta °elež še povečali na vsaj 60 °dstotkov. . V Ljubljanskih mlekarnah izdelajo 40 milijonov kosov sladova letno oziroma šest milijonov 1,trov. Največ sladoleda (80 odstotkov) prodajo doma, izvažajo Ja ga tudi na Hrvaško, Slovaško, v »osno in Makedonijo. Prodajo Jajveč drobnega sladoleda, torej K°rnetov in sladoleda na palčkih Slovenci pa najraje posegajo po okusih vanilije in c°kolade. Po prodaji sledijo karnah, je pa prodaja močno odvisna od vremena. Sladoledi se najbolje prodajajo, če je zunaj okrog 25 stopinj Celzija; če je temperatura nižja, kupci bolj posegajo po mlečnih sladoledih, če je temperatura višja, pa gredo bolje v promet sladoledi, narejeni na vodni osnovi. Ko zunanje temperature padejo, močno upade tudi prodaja sladoledov. V Ljubljanskih mlekarmah ugotavljajo, da je prodaja sladoleda izven sezone, torej pozimi, tudi desetkrat manjša kot v sezoni. To bi radi spremenili, saj je v tujini sladoled celoletna siadica, ki si jo ljudje privoščijo preko celega leta. Sele ko bomo Slovenci pričeli sladoled jesti tudi pozimi, se bomo po porabi sladoleda približali evropskemu povprečju, ki znaša 5,5 litra na prebivalca. No, Italijanov pa zagotovo še dolgo ne bomo ujeli, saj povprečni Italijan letno poje kar 112 litrov sladoleda! Konkurenca na sladolednem Receptura, po kateri izdelujejo sladoled, je poslovna skrivnost. Tako narejeno sladoledno maso pustijo zoreti od 12 do 16 ur, nato jo po posebnih ceveh pošljejo v proizvodnjo in ob vpihavanju zraka na hitro zamrznejo. Zapakiran sladoled na posebnih paletah odpeljejo v skladišče, kjer ie ves čas od minus 23 do minus 28 stopinj Celzija. Delavci, ki delajo v tem ledenem skladišču, so tudi poleti oblečeni kot pravi Eskimi. trgu je ostra, zato v Ljubljanskih mlekarnah vsako leto na trg pošljejo vsaj pet novih izdelkov. Poleti 1993 je tako na trg prišel Max, ki ima po podatkih Ljubljanskih mlekarn pri nas že 16-odstotni tržni delež. Letos so na trg poslali sladoleda Blues in Saks. "Vsaka promocija veliko stane, a nenehno uvajanje novih izdelkov je nujno, če želimo ohraniti in povečati svoj tržni delež," pravi Karlo Švarc. Tudi 25 uvoznikov sladoleda Ljubljanske mlekarne pa niso edini proizvajalec sladoleda pri nas. Sladoled izdelujejo tudi v Zmajčkovem butiku, pa v pekarni Blatnik (sladoled Snežak), v sladoledov. Na našem trgu je prisotna večina vodilnih svetovnih proizvajalcev sladoleda, po podatkih od 23 do 25 proizvajalcev, med njimi Eskimo, Schoel-ler, Moevenpick, Čobana, Mars, zadnje čase tudi hrvaški Ledo. Največji tržni delež med njimi ima Eskimo (okrog 15 odstotkov), čigar ekskluzivni zastopnik pri nas je ABC Pomurka iz Murske Sobote. Najbolj priljubi jen Eskimov sladoled je Cremis-simo, zlasti z okusom vanilija lešnik-čokolada, ter Eisdesert Sladolede imata v svoji ponudbi tudi podjetji Familv Frost in Bo Frost, ki se ukvarjata z dobavo zmrznjene hrane na dom. U. Peternel Sanacijski program za Acroni se pripravlja Jesenice - Novo vodstvo jeseniškega Acronija pospešeno pripravlja program sanacije podjetja, ki na zahtevo lastnika Slovenskih železarn mora biti pripravljen do konca meseca. Ta dokument čakajo tudi v sindikatu, nam je povedal Janez Vilman iz sindikata SKEI. Šele potem se bo sindikat opredelil do nedavne zamenjave v vodstvu podjetja. Kot je znano, je Antona Šteblaja zamenjal dosedanji predsednik skupščine podjetja dr. Vasilij Prešern. Kot je povedal Janez Vilman, so tudi sindikati zahtevali, da se situacija v podjetju spremeni. "Nismo pa zahtevali zamenjave direktorja, saj je to stvar lastnika," je še dejal Vilman. V zadnji številki internega časopisa Acronija Polonca Marja-novič, članica poslovodstva za ekonomiko, piše, da je Acroni v prvem polletju ustvaril okrog 750 milijonov tolarjev izgube, kar je za 92 milijonov več od načrtov. Izguba naj bi bila predvsem posledica slabe oskrbljenosti podjetja s surovinami v prvih mesecih ter recesije na trgu nerjavnega programa. Količinsko je prodaja v polletju načrtovano presegla za skoraj šest odstotkov, toda zaradi nižjih prodajnih cen je realizacija za 2,1 odstotka nižja od načrtovane. V glasilu pa se zdaj že bivši direktor Anton Šteblaj - neuradno naj bi odšel na novo delovno mesto v koncem Slovenske železarne - zahvaljuje vsem zaposlenim in poudarja, da sanaciji podjetja ni bilo naklonjeno predvsem makroekonomsko okolje. Po njegovi oceni so bili neugodni pogoji za poslovanje tudi znotraj države, ki so onemogočali še dodatno zniževanje stroškov. Zlasti v tem pogledu želim novemu di'rektorju več uspeha, je še zapisal Anton Steblaj. • U. P. V Centru Brdo uspešno zaključili polletno seminarsko sezono Skoraj polovica tujih slušateljev Za nabiranje menedžerskih znanj se odloča vse več podjetnikov iz hitro rastočih in malih podjetij Brdo pri Kranju - V Centru Brdo so uspešno zaključili polletno seminarsko sezono. Organizirali so 29 seminarjev, ki se jih je udeležilo 804 slušateljev. Zlasti so zabeležili več tujih udeležencev ter vedno večje zanimanje za daljši, bolj poglobljen študij menedž-menta, so sporočili iz Centra Brdo. Skupno število udeležencev od začetka delovanja Centra Brdo leta 1986 se je tako povzpelo že na 16.361. V letošnjem prvem polletju se je nadaljeval trend povečevanja števila udeležencev iz tujine, ki zdaj predstavljajo že skoraj polovico vseh udeležencev (natančneje 47,9 odstotka). Dosegli so tudi zelo visoko število dni prisotnosti udeležencev, ki se je primerjavi z lanskim povečalo kar za 74 odstotkov. To povečanje sledi dolgoročnemu cilju Centra Brdo, da bi nudili daljše programe in bolj poglobljen Študij menedžerskih disciplin. Povečuje se tudi število poseb- nih seminarjev, ki jih organizirajo za posamezna podjetja. Letos so jih pripravili že trinajst, med njimi za vse več tujih podjetij in organizacij, kot so denimo Elektrolux, Pliva, Podravka in druga. Iz leta v leto beležijo vse večji delež udeležencev z magisterijem ali doktoratom, v prvem polletju letos je bilo takšnih skoraj 29 odstotkov. Prav tako se povečuje delež udeležencev, ki prihajajo iz vrst najvišjega menedžmenta, direktorjev, predsednikov in članov upravnih odborov. Letos jih je bilo več kot 40 odstotkov. Kot ugotavljajo v Centru Brdo, večina domačih udeležencev njihovih seminarjev prihaja iz uspešnih slovenskih podjetij, največ s področja storitev in proizvodnje, narašča pa tudi število podjetnikov iz malih, srednjevelikih in hitro rastočih podjetij. Glede na regijo prevladujejo udeleženci iz Ljubljane. U. P. V Sloveniji je 214 svetovalcev Kranj - Evropska federacija za menedžersko svetovanje iz Bruslja (FEACO) je pripravila letno poročilo o trgu svetovalne dejavnosti za leto 1997. Poročilo navaja, da je svetovalna dejavnost v Evropi lani ustvarila 18 milijard ekujev prihodka, kar je za 15 odstotkov več kot leto prej. Največ prihodka od svetovalne dejavnosti so ustvarili v Veliki Britaniji (2,1 milijarde ekujev) ter v Nemčiji (1,8 milijarde ekujev). V Sloveniji je svetovalna dejavnost ustvarila 12,5 milijona ekujev prihodka, kar je 28-odstotni porast. Lani je do največjega porasta prišlo pri svetovanju na področju strategij in organizacijskega razvoja, pa tudi pri svetovanju na področju marketinga in odnosov z javnostmi. Bliskovito narašča tudi število zaposlenih v industriji svetovalne dejavnosti, ki je v Evropi že preseglo 130 tisoč. V Sloveniji imamo trenutno 214 svetovalcev, od tega jih je 75 članov Združenja za Management Consulting in s tem FEACO. Kot poudarjajo v tej organizaciji, dejavnost svetovanja predstavlja eno najbolj perspektivnih možnosti zaposlovanja. • U. P. >MERKUR klasični strešnik mere: 330 x 420 mm, teža 4,5 kg poraba: približno 10 kosov na m2 Z Merkurjevo kartico zaupanja še ceneje: lini! od 300.001 do 500.000 SIT 139,40 SIT/kos 1 večja količina - ugodnejša cena BRAMAC- H| Obiščite Merkurjeve prodajalne: GRADBINKA v Kranju, tel.: 331 835 H TC DOM v Naklem, tel.: 488 303 PLEVNA v Škofji Loki, tel.: 632 550 KOVINA v Lescah, tel: 718 321 ?. UNIVERSAL na Jesenicah, tel.: 867 221 Količine so omejene! POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak Vse več potnikov leti z Adrio Airways KUPEC JE KRALJ Kranj - Z letali slovenskega letalskega prevoznika Adria Airways je v prvih sedmih mesecih letos potovalo 383.162 potnikov, kar je za deset odstotkov več kot v enakem obdobju lani, so sporočili iz Adrie Airvvavs. Število potnikov v rednem prometu se je povečalo za 14 odstotkov, v čarter prometu pa za dva odstotka. Pri tem so letala Adrie na rednih progah opravila 5583 poletov, na čarter progah pa 1520. Prepeljala so tudi 2109 ton tovora. Samo julija je Adria prepeljala 85.660 potnikov, kar je za osem odstotkov več kot julija lani. Na čarter progah je z njenimi letali letelo 36 tisoč potnikov. Na večini prog proti Grčiji, Španiji, Turčiji, Tuniziji, Hrvaški in Malti bodo Adriina letala letela do srede oktobra, v Črno goro pa do sredine septembra, sporočajo iz Adrie. Septembra bodo v rednem prometu uvedli tudi dodatni četrti tedenski polet v Bruselj in dodatno trinajsto tedensko frekvenco v Muenchen, še sporočajo iz Adrie Ainvavs. • U. P. MEŠETAR Povprečna junijska neto plača 99.811 tolarjev Kranj - Povprečna bruto plača je junija znašala 158.024 tolarjev, so sporočili iz državnega statističnega urada. To je za 1,6 odstotka več kot maja in za 10txlstotkov več kot junija lani. Realno pa so se bruto plače v letu dni povišale za 1,6 odstotka. Povprečna neto plača pa je junija znašala 99.811 tolarjev, kar je za 1,5 odstotka več kot mesec prej in za 9,9 odstotka več kot junija lani. • U. P. Terme Rogaška že odprte Rogaška Slatina - Prejšnji teden so v Rogaški Slatini tudi uradno odprli Terme Rogaška, v okviru katerih je obiskovalcem na voljo 850 kvadratnih metrov vodnih površin, od tega 450 kvadratnih metrov pokritih in 400 kvadratnih metrov odprtih. Dopolnjujejo jih številne vodne atrakcije ter 1600 kvadratnih metrov notranjih in zunanjih obbazenskih površin. Skupaj s poslovnimi prostori, apartmaji in garderobami v kleti skupna površina objekta dosega 5100 kvadratnih metrov. Objekt je skupen projekt zasebnega podjetja Svit iz Slovenske Bistrice in Zdravilišča Rogaška, graditi pa so ga začeli novembra lani. Večino od skupno potrebnih 730 milijonov tolarjev sredstev je prispevalo podjetje Svit, Zdravilišče Rogaška je prispevalo zemljišče, proti plačilu pa bo zagotavljalo tudi termalno vodo. Kot je povedalo vodstvo Term ob odprtju, naj bi najnovejša pridobitev še utrdila položaj Rogaške kot najpomembnejšega slovenskega naravnega zdravilišča. Po številu obiskovalcev in številu nočitev Rogaška prekaša vsa ostala slovenska naravna zdravilišča; v prvih sedmih mesecih so ustvarili 125.305 nočitev, od tega so jih več kot 60 odstotkov ustvarili tujci. Največji delež zavzemajo Italijani. • U. P. AVTO KADIVBC Šenčur tel.:064/418'00-32 NA GORENJSKEM sami 14.-28.8.1998 sužwa POPUSTI DO 300.000 SIT d.d. KRANJ CENTER RABLJENIH VOZIL, TEL: 222-624 INTERNET ADRESS HTTP:/AA/WW.ALPETOUR-REMONT.SI/ PONUPBA TEDNA ZNAMKA -TIP LETNIK - BARVA CENA V SIT CENA V DEM Škoda Favorit 135 L 1992 beš 403.200 4.290 R-5 Campus 3v 1989 rdeča 428.662 4.600 Pontiac Lemans 1991 rdeča 466.200 4.960 R-5 Campus 5v 1991 beš 495.075 5.267 Škoda Forman 135 LE 1993 rdeča 543.375 5.781 Suzuki Swift 1,3 3v 1990 rdeča 555.450 5.973 R-Clio RL1,?3v 1991 rdeča 600.600 6.389 R-Express tolee 1,4 1993 bela 644.963 6.935 VW Golf JXD 1989 rdeča 680.400 7.317 Fiat Fiorino 1,7 DS 1995 bela 834.960 8.883 Honda Civic 1,4 GL 1991 met. siva 843.150 9.066 Opel Kadett 1,6 JLS 1990 bela 854.700 9.190 Ford Sierra 2,0 I ghia 1990 bordo rdeča 893.760 9.508 VVVPassatCL 1989 met. zlata rjava 924.000 9.830 R-Clio RT 1,4 5v 1993 met. siva 1.027.425 11.047 Hvundai Accent 1,3 LS 1995 rdeča 1.086.750 11.562 R Tvvingo base 1997 met. zelena 1.098.825 11.690 Opel Astra 1,8 kar. 1993 bela 1.122.975 11.821 R-19 RT 1,4 4v 1993 met. siva 1.155.000 12.288 Ford Escort 1,8 CLXI 1993 modra kar. 1.155.000 12.288 Fiat Tempra iesx 1995 kov. modra 1.247.400 13.131 Seat Cordoba 1,8 GLX 1995 srebrna 1.524.600 16.220 R-Megane 1,4 E RL 1996 graf. siva 1.672.650 17.794 Volvo 460 DL 1994 rdeča 1.767.150 18.800 Cit. Evasion turbo CT 1995 met. t. rdeča 2.918.475 30.950 Možnost menjave po sistemu staro za staro, ter ugoden kredit že od T+3,75 % do T+5,5 %, Nalivno pero s priporočilom zavoda za šolstvo "Sem mamica tretješolca in že od prvega razreda smo imeli težave z iskanjem nalivnega peresa zanj. Fantova pisava je bila obupna, packal je za sabo, pa tudi prste je imel ves čas zamazane. Zamenjali smo po tri, tudi štiri nalivke vsako leto. Nato pa smo proti koncu lanskega šolskega leta naleteli na novo, nemško nalivno pero Lani), ki nas je navdušilo. Izvedela sem, da je to edino nalivno pero, ki ima tudi priporočilo zavoda za šolstvo. Nočem, da bi to zvenelo kot reklama, toda zdi se mi prav, da bi za to novost, ki nas je navdušila, izvedeli tudi drugi starši, saj je v pravi poplavi najrazličnejših šolskih potrebščin včasih težko najti res kakovostne izdelke." Takole se nam je oglasila Simona iz Kranja. Ker se bliža čas nakupov šolskih potrebščin in tekanja po knjigarnah, smo šli po sledi njene hvale in prišli do kranjskega podjetja VVeidler in partner, ki je uvoznik omenjenih nalivnih peres. Prijazno so nam pojasnili, da je nalivno pero Lamy ABC res edino nalivno pero pri nas, ki je dobilo priporočilo Zavoda RS za šolstvo. Gre za novost na našem trgu, medtem koje v Nemčiji, od koder izvira, številka ena med nalivnimi peresi za šolarje. Že dvakrat je bilo razglašeno za šolsko pero leta. Kot so nam pojasnili, je glavna prednost peresa v obliki tistega dela, ki ga učenec prime s prsti. Oblikovan je namreč tako, da ga učenec ne more obračati, saj je prijem obeh prstov že nakazan. Poleg tega ima pero poseben dvignjen rob, ki preprečuje, da bi ga šolar držal prenizko in si zamazal prste. Pero naj bi tudi ne zalivalo in packalo, so nam zatrdili, javorov les, iz katerega je izdelano, pa je tudi bolj obstojen in prijetnejši na otip kot plastika, iz katere je izdelana večina nalivnih peres. Ima jekleno pero, prilagojeno pa je za levičarje in desničarje. Kot pravijo na zavodu za šolstvo, nalivno pero abc ustreza vsem kriterijem, ki jih naša metodika zagovarja pri začetnem opismenjevanju in sodi med pisala, ki naj bi jih učencem ponudili v začetni stopnji opismenjevanja. Glede na to, da ima pero priporočilo zavoda za šolstvo, ga bodo s prihajajočim šolskim letom predstavili po vseh slovenskih osnovnih šolah. Starši pa ga bodo lahko kupili v knjigarnah DZS in Mladinske knjige. Kot še dodajajo, je pero Lamy res nekoliko dražje od nekaterih ostalih peres, toda po njihovem zatrjevanju bo šolar z njim pisal mnogo dalj časa, vsaj od prvega do četrtega razreda, pa tudi ocene za lepopis - če bi lepo pisavo še ocenjevali - bi bile precej boljše. Katalog kalkulacij za načrtovanje gospodarjenja Skupina kmetijskih svetovalcev, specialistov za ekonomih kmetijstva, je pred tremi leti pripravila Katalog kalkulacij f načrtovanje gospodarjenja na kmetijah, s katerim je zapolni vrzel na tem področju. Ker je bila prva izdaja kmall razprodana, bo v kratkem izšla druga. Katalog bo vsebova nad 50 kalkulacij za pomembnejše kmetijske pridelke s podroČj travništva, poljedelstva, živinoreje, vinogradništva, sadjarstva i" vrtnarstva, poleg tega pa tudi številne preglednice za ovrednf tenje stroškov amortizacije kmetijskih objektov, naprav i" mehanizacije ter za opredelitev stalnih in splošnih stroškov f kmetiji (davki in dajatve, prispevki, naročnine itd.). Namenje" je vsem, ki se na področju raziskovalnega dela, izobraževali dejavnosti, (kmetijske) politike, načrtovanja, bančništva, zavaf ovalništva, državne uprave, kmetijskega svetovanja in sodstv* kakorkoli ukvarjajo s kmetijstvom, predvsem pa gospodarje!? na kmetijah, ki se prizadevajo za izboljšanje dohodka na kmeti]1 ali se odločajo o bodoči proizvodni usmeritvi svoje kmetij6 Spremembe pravilnika o kakovosti mesa V teh dneh je začel veljati spremenjeni pravilnik o kakovosjj mesa klavne živine in divjadi. Spremenjeni pravilnik drugim določa: "Če se daje mleto meso klavne živine in divjad1 v promet kot pakirano, mora biti samo iz ene kategorije mes& pri čemer mora delež vezivnega in mastnega tkiva v njei* ustrezati deležu teh tkiv v označeni kategoriji posamezne vrst( mesa." V primeru, da se meso klavne živine in divjadi daje* promet kot nepakirano, ga mesar zmelje pred kupcem, mora t biti samo iz ene vrste mesa. Če mesar zmleto meso priprav1 vnaprej, brez navzočnosti kupca, se šteje, da gre za zmleto mes< tretje kategorije. Novo je tudi to, da pakirano mleto mes* klavnih živali in divjadi sme biti v prometu največ 72 ur po tel? ko je bilo zmleto. Zmletega mesa ni dovoljeno izdelovati i* predhodno zamrznjenega mesa. Spremenjeni pravilnik tudi določa, kaj je ohlajeno, zamrznjen' in odmrznjeno meso oz. kakšna mora biti njegova temperatur3 pa tudi to, da je odtajano meso prepovedano ponovfl' zamrzovati in ga kot zmrznjenega dajati v promet. Prepoved uvoza prašičev Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj J1 že julija izdal odredbo, s katero je prepovedal uvoz in preV0J pošiljk domačih in divjih prašičev ter izdelkov in surovin, ^ izvirajo od prašičev iz italijanske regije Veneto. Enaka prepove11 že od prej velja za prašiče iz regije Reggio Calabria. Razlog 0 odredbo je nevarnost vnosa kužnih bolezni. Cene na kmetijah Na kmetiji v okolici Kranja prodajajo mleko na domu | različnih cenah - sorodnikom po 60 tolarjev za liter, sosedom jt j 70, vsem ostalim, ki po mleko pridejo le občasno, pa po $ . tolarjev. Poklicali smo tudi na kmetijo v okolico Šenčurja " zvedeli, da krompir prodajajo doma po 40 tolarjev za kilogra^ In koliko je treba odšteti za liter sadjevca? Cena je 800 tolaijev nam je odvrnil mladi gospodar kmetije v Poljanski dolini. Zelena luč za Mercedesov Maybach Pri nemškem Daimler-Benzu so sporočili, da je vodstvo koncema odobrilo nadaljnji razvoj in izdelavo superluksuzncga avtomobila mavbach, ki so ga kot študijo pokazali na avtomobilskem salonu v Detroitu. Avtomobil bo po napovedih nared čez štiri leta, izdelovali pa ga bodo zgolj za (bogate) petične kupce. tudi z vrsto tehničnimi inovacijami, med drugim s podvozjem, ki se samodejno prilagaja cestni podlagi in posebnimi žarometi z več parabolami, ki svetilnost prilagajajo glede na razmere. Konstruktorji so pri študijskem modelu uporabili veliko kom-pozitnih snovi, medtem ko naj bi bil motor pretežno izdelan iz aluminija in magnezija. V may-bachu se bo vrtel dvanajstvalj-nik, ki bo imel gibno prostornino nekaj manj kot šest litrov in tri ventilsko tehniko. S tako zasnovo bodo dosegli dober izkoristek in nizko porabo goriva ter manj škodljivih snovi v izpuhu. Notranjost bo seveda imenu in namembno^ razkošna: plemenit les usnje $ kromirane površine bo dopolij' jevala izjemna klimatizirano^ satelitska navigacija in barček srebrnimi kozarci za šampanje^j Novi superluksuzni avtomoD1 bodo po vsej verjetnosti izdela vali v tovarni v Sindelfingi^ nedaleč od Stuttgarta, kjer sice nastajajo tudi modeli razredi C in E. Po napovedih naj maybacha začeli izdelovati j 2002. Peščica bogatašev, ki si $ bo mogla in hotela privoščiti f morala seči kar globoko v Žep. kajti maybach bo verjetno st* okroglega pol milijona mark. • M.G Predsednik upravnega odbora Daimler - Benza Juergen E. Schremp, je odločitev o proizvodnji maybacha poko-mentiral z besedami, da želi biti trikraka zvezda vodilna v vseh avtomobilskih segmentih, medtem ko je predsednik avtomobilske divizije Juergen Hub-bert dodal, da bodo maybacha izdelovali v zelo omejenih količinah in za vsakega kupca posebej. Stuttgartski avtomobilski hiši izkušenj z luksuznimi, tudi predsedniškimi avtomobili sicer ne manjka, saj so dolgo časa izdelovali tudi legendarni mercedes-benz 600. Maybach, ki v dolžino meri 5,77 metra, nosi ime slovitega konstruktorja Wilhel-ma Maybacha, ki je v tridesetih letih odločno pripomogel tudi k razvoju Mercedes-Benzovih avtomobilov. Razkošna limuzina s trobarvno karoserijo se ponaša <3§|> SUBARU POOBLAŠČENA PRODAJA IN SERVIS AVTO KADIVBC Šenčur tel. .064/418-00-32 Mazda z novim motorjem DITD Japonska Mazda je pred kratkim tudi v Sloveniji zaČtMj prodajati model 626 z novim turbodizelskim motorjem. Mo* nosi oznako DITD in se ponaša z dobrimi zmogljivostmi, skroi"11' porabo in nizkimi vsebnostmi škodljivih snovi v izpuhu. j S poimenovanjem novega motorja so imeli pri Mazdi kar ne*, težav, saj so nekatere kratice (na primer TDI) zaščitene. Tako* se odločili za DITD (Direct Injection Turbo Diesel), 16 V r seveda označuje glavo motorja s 16 ventili. Prostornina motorja) 2,0 litra in razvije 90 konjskih moči, pri 1800 vrtljajih pa je Že ^ voljo največji navor, .( potem vztraja vse 2700 vrtljajev. Motorna konstrukcij3, po štirimi ventili na vaj) na novo razvitim turbin kim polnilnikom omog ča hitro polnjenje valji posledično pa visok rrav, in dobro prožnost '/-c, nižjem območju delov*| ja. Novi DITD je na voj v vseh karoserijskih ra^ čicah mazde 626. • M* POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak BORZNI KOMENTAR TEDNA ✓ —, Za nami je razburljiv borzni e<*en, ko bržkone nobenemu aktiv-nernu borznemu igralcu ni bilo a°'gcas. V ponedeljek smo bili priča doseženi rekordni vrednosti slovenska borznega indeksa, SBI, ki z W26 točkami zaenkrat ostaja nepre-Seiena. Je že tako, da motni rasti °°ičnjno sledijo padci - predvsem se Zrnanjša vera trgovcev, da so tečaji mko še višji in skušajo vnovčiti dobičke. Močan padec smo doživeli v Sredo, ko je SBI izgubil 2,2 % ter se sPet premaknil pod psihološko mejo indeksnih točk. Teden je indeks mfjučil pri 1979 točkah, če bo °Ptimizem vzdržal, pa gre pričakovati rast tečajev najpomembnejših «e/n/c v prihodnjih dneh. Celotni 0rzni promet je ta teden redno Presegal milijardo tolarjev, v ponedeljek pa dosegel najvišjo vrednost v Zadnjem obdobju - 1,86 milijarde farjev. Precejšen delež je imela Pekova delnica, s katero je bilo v Ponedeljek celo za več kot milijardo 0'arjev prometa, opaziti pa je pre-rd?.porejanje portfeljev z velikimi aplikacijami. Ob tolikšnem Prometu tečaj ni bistveno zanihal, 00 Pomanjkanju razburljivih infor-?,ac4 Na ogled sejma Tržič - Kmetijsko gozdarska zadruga Tržič in kmetijska svetovalna služba pripravljata za sredo, 26. avgusta, orga' niziran ogled kmetijsko živilskega sejma v Gornji Radgoni. Prijave z vplačilom 3.000 tolarjev za avtobusni prevoz i0 vstopnino sprejemajo na zadružni bla* gajni v Križah še v petek do 14. ure. C6 bo prijav premalo, bo ogled sejma odpadel; o tem pa bodo vsi prljavijem pravočasno obveščeni. • CZ. KULTURA UREJA: Lea Mencinger 16. Festival Radovljica LETOS TUDI SODOBNA GLASBA Radovljica, 18. avgusta -16. festival Radovljica je posvečen izvajanju stare in sodobne glasbe s koncertnimi sporedi, ki soočajo staro in novo ter jima omogočajo sožitje, poudarja programska voditeljica Festivala Radovljica Tjaša Krajne. Prav zato so tokrat ob vrhunskih koncertih mednarodno priznanih glasbenikov iz Avstrije, Italije, Nemčije, Švice, Francije, Belgije, Velike Britanije in ZDA povabili tudi mlade slovenske profesionalne glasbenike, ki se uveljavljajo z odličnim muziciranjem in so že pritegnili pozornost. Letošnji festival se je začel Poteklo soboto s koncertom a"sambla Camerata Koeln, ki je eden vodilnih v izvajanju barone in klasične komorne glasbe *a pihala in. godala. Prireditelji J^stivala, radovljiško Društvo 'JUbiteljev stare glasbe, so ob P°dpori občine Radovljica, glasbene šole in tamkajšnjega turis-l'cnega društva v celodnevno Sobotno uvodno prireditev vključi tudi mednarodni turistično -^jlturni projekt Venerina pot, a*o da je ob stojnicah starih s'°venkskih obrti v mestnem Jpdru, nastopu igralske skupine ^ašperja Lambergarja z gradu ^a,rnen in plesalcev iz Valvasorja ves dan minil v prijetnem Srednjeveškem vzdušju. P Sinoči sta na drugem koncertu estivala Radovljica nastopila Delgijski tenorist Guy de Mey !j? tržaški čembalist Edoardo ^rabii Mnelli, drevi pa bo na sPoredu tretji od osmih koncer-,0v letošnjega festivala: ansam-Pe' Sonatori de la Gioiosa Marca "z Trbiža, priznan kot eden odilnih evropskih baročnih an-.amblov, specializiranih za izva-junJe beneške glasbe od "^onteverdija do Vivaldija. , Naslednji koncert bo v četrtek, *° bodo v radovljiški cerkvi ^stopili sopranistka Andreja jakonjšek, flavtistka Mateja t?aJt in čembalist Johannes ogner; program je posvečen Masbi italijanskih in francoskih Der Kleine Kreis Freising z Bavarske skladateljev od konca 16. stoletja do sredine 18. stoletja in ponuja pogled v njihovo vokalno, komorno in solistično ustvarjalnost. Tudi na naslednjem koncertu dan za tem bomo lahko poslušali domače glasbenike. Ker dragoceni zgodovinski instrumenti navdihujejo sodobne skladatelje pa tudi priznane glasbenike in navdušene mlade izvajalce, da skušajo skupaj s poslušalci preseči že znano ter prebuditi in Venerini poti" smo videli tudi star način izdelovanja papirja Kislfestival '98 RDEČA KAPICA IN NECA raziskati lastno radovednost, so prireditelji v program uvrstili tudi koncert sodobne glasbe na baročnih glasbilih, ki jo bodo predstavili Mateja Bajt (kljunasta flavta), Irena Pahor (viola da gamba), Michael Steinkueh-ler (viola da gamba, violončelo), Lucy Hallman Russel (čembalo) in Irena Kolar (čembalo). V zaključnem delu festivala, v soboto, ponedeljek in torek, bodo na sporedu še trije koncerti: najprej bo v radovljiški graščini nastopil ansambel English Ayre, ki izvaja predvsem angleško glasbo iz 17. stoletja. Glasbeniki so vsi izkušeni in priznani solisti in ansambelski pevci, njihova glasba pa bo poslušalce popeljala v svet angleške družbe in življenja 17. stoletja. Glasbo in poezijo Trubadurjev in truverjev bo prihodnji ponedeljek predstavil anasmbel za srednjeveško glasbo Xermia, ki oživlja glasbeno bogastvo srednjega veka z veliko pozornostjo do izvirnega izvajanja. Njihovo muziciranje se presenetljivo približa tradicionalni ljudski glasbi in tudi oblikam sodobne resne glasbe, to pa odlikuje njihovo glasbo kot univerzalno in sodobno. 16. Festival Radovljica bo zaključil Slokarjev kvartet po- zavn - Branimir Slokar, Edgar Manyak, Marc Reift in Armin Bachmann bodo del koncerta izvedli na modernih, del pa na baročnih pozavnah. "Novost letošnjega Festivala Radovljica je prav vključevanje sodobne glasbe v program festivala in nastopi mladih slovenskih profesionalnih glasbenikov," poudarja predsednica Društva ljubiteljev stare glasbe Marija Kolar. "Prav zanje je sodelovanje na takšni prireditvi še poseben izziv. Seveda pa Radovljico poznajo in radi prihajajo na tukajšnji festival tudi vrhunski umetniki tako rekoč z vsega sveta. Ker je prav, da tudi Radovljičani živijo s Festivalom, smo ob koncertih in sobotni svečani otvoritveni slovesnosti pripravili še razstavo srednjeveških glasbil v desnem atriju radovljiške graščine in seveda razstavo fotografij z lanskega festivala, delo našega stalnega fotografa Mateja Rupla. In ker obiskovalci naših koncertov prihajajo tako rekoč od vsepovsod, bo marsikoga razveselilo dejstvo, da so Ruplove festivalske fotografije ta čas na ogled tudi v galerijskih prostorih ljubljanske Mestne knjižnice." • Marjana Ahačič, foto: Tina Doki Novo v kinu KisdFestival $ ob8/« " y četrtek> 20- avgusta, D [8. uri bo v okviru otroškega ^°grama Kiselfestivala na vrtu SarT Kiselstein Lutkovno gle- Dri!? e Fru * Fru nastopilo s {jedstavo Rdeča Kapica Ani. ret-Ja' prekaljena lutkarica in Di>!?erka otroških lutkovnih in rjtay, Irena Rajh Kunaver np^arjan Kunaver v Lutkovni"1 gledališču Fru - Fru sta liŠČ 3prav družinsko gleda-kate\ V svojih predstavah, v raterir? znanim zgodbam (tok-^ v Rdeči kapici) iščeta pri-i2vrne lutkovne podobe, je Jata živo glasbo in pogosto aM> običajne predmete čar- otroke, bo tokrat predstavila svoj pevsko kantavtorski opus. Liričnost, nagajivost, na trenutke ciničnost vejejo iz njenih pesmi, ki nam pokažejo svet tako, kot ga čuti in si ga upa izpovedati le ženska. Albumi Danes, Najjači ostaju. Nervozna, pesmi kot so Spomini, Danes ne vstanem... so Necini Portreti, ki jih bodo spoznali petkovi obiskovalci Khislsteina. • I.K. ata n0p v Jutke. To ali bo recimo n0 igVl21 • avgusta, ob 21. uri nast" n,a odraslem Kiselfestivalu ^acea Neca Fa,k- Ce Je v l*u festivala zabavala Kislfestival '98 podpirajo tudi: Zebra Kranj, Tiskarna Kara, Senično, Založba Tur-istika. IZGUBLJENI V VESOLJU IN MIMIK Dva filma te dni prihajata v Gorenjske kinematografe, prvi je znanstveno fantastični "Losi in Space", Izgubljeni v vesolju torej, in drugi film "Mimic", v prevodu Mimik, ki pa ima z znanstveno fantastiko vsak dan manj. Tipična ZF zgodba. Družina Robinson potuje skozi prostor in čas in išče nov dom za človeštvo. Zemlji se zaradi onesnaženja bliža popolni kolaps. Kaj ostane človeštvu? Le še zvezde. Robinsonovi so izbrani kot idealna družina za iskanje novih svetov in z vesoljsko ladjo krene na zvedzo Alpha Prime. Izkaže se, da družina ni tako "idealna", profesorja Maureen, igrajo Mirni Rogers (Austin Povvers: International Man of Mistery, The Doors...) in njen mož John, igra ga VVilliam Hurt (dobil je oskarja za Poljub ženske pajka) sta tik pred ločitvijo hčerka Judy podleže čarom kapitana ladje Dona Westa, igra ga Matt LeBlanc, druga hči Penny je zoprna najstnica, najmaljši sin Will pa je vase zaprt surfer po računalniškem kibernetičnem vesolju. Na ladji je še zlobni doktor Zachary, igra ga Gary Oldman (Peti element, Firma, JFK...), ki želi uničiti družino, skratka narediti misijo neuspešno. Družina se zgubi v vesolju in če se hočejo rešiti, je edina varianta, da združijo svoje moči. Zvezdniški igralski zasedbi v filmu se pridružuje režiser Stephen Hopkins (Nevarne igre, Predator 2...) in zahtevna produkcija filma. Pa še to, 750 različnih efektov pove dovolj. In še to, v avli Kina Center v Kranju bo v četrtek, 20. 8., ob 17. uri pred premiero filma tekmovanje na Playstationu v igrici Wipeout, z nagradami seveda. Scenarij za film Mimik je napisan po kratki zgodbi Donalda A. Bornedala, avtorja kultnega "Pulp Fictiona" oziroma filma Šund, kot smo ga prevedli pri nas. Zgodba? Znanstvenika, mož in žena, igrata ju Mira Sorvino in Jeremy Northam, združita svoje znanje, da bi preprečila epidemijo v New Yorku, katere izbruh bi zahteval veliko otroških življenj. Ona poskuša s kombiniranjem DNK ustvariti nov organizem, ki bi s sposobnostjo mimike, posnemanja preslepil in preprečil ščurke, ki v največji meri bolezen prenašajo. Na kratki rok ji to uspe, po treh letih pa se tudi ta "znanstvena pridbitev človeštva" obrne proti človeku... Srhljivo. • I.K. KULTURNI KOLEDAR BLED - V belem salonu hotela Toplice je Galerija Bevisa pripravila razstavo akvarelov akad. slikarja Klavdija Tutte. V Hotelu Astoria razstavlja slike Leopold Gros. V Galeriji Trg razstavlja Marjanca Jemec Božič.V galeriji Pristava razstavlja slike Jože Ciuha. V Hotelu Ribno razstavlja slikar Štefan Planine. V restavraciji Okarina razstavljata irska slikarja Ella Kavanagh in Eoin de Leaster. V galeriji Vila Nana so na ogled slike hrvaške naive - Josip Generalič in Dražen Tetec. V Mali galeriji hotela Jelovica razstavlja Ante laja. Galerija Bevisa je v hotelu Vila Bled pripravila razstavo risb in tekstilnih reliefov ak. slikarke Marike Danč - Roth. KRANJ - V prostorih Prešernove hiše in Mestne hiše so na ogled dela akademskega slikarja Tomaža Gorjupa. V Mali galeriji razstavlja keramike razstavlja Ljubo Blagotinšek. V Stebriščni dvorani kranjske Mestne hiše podjetje ET1 SVIT Kamnik razstavlja Kamniške Majolike. V Cafe galeriji Pungert razstavlja fotografije Franc Temelj iz Žirov. V Cafe Restaurantu Yasmin je na ogled prodajna razstava slik akademskega slikarja Domna Slane. TRŽIČ - V tržiškem paviljonu so na razstavi "Igra jeklene igle" na ogled umetniške gravure umetnika avtodidakta Adija Arzenška (1932 - 1994) JESENICE - V Kosovi graščini je na ogled razstava Bakrorezi -metalurgija in rudarstvo 17. stoletja. V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava kiparskih del dr. Stipeta Miličiča. KRANJSKA GORA - V Liznjekovi hiši je na ogled razstava miniaturnih posnetkov zibelk avtorja Staneta Zugvaitza. V bistroju hotela Kompas razstavlja Ljubo Kozinc. RADOVLJICA - V Čebelarskem muzeju razstavlja izdelke iz voska Marjeta Pikelj. V Galeriji Kašča razstavlja hrvaška slikarka Jadranka Pamič slike v batik tehniki z naslovom Istrski motivi. V Savnikovi hiši razstavlja slike članica likovne skupine Vir Nataša Rozman. V galeriji Trg razstavlja Marjanca Jemec Božič. BEGUNJE - V Galeriji Avsenik je na ogled razstava Veliki mojstri 20. stoletja iz zasebnih zbirk. ŠKOFJA LOKA - V Galeriji Fara razstavlja fotografije na temo Obrazi narave*//: Jurij Kurillo. V Galeriji Loškega muzeja je na ogled razstava tapiserij Silve Horvat. Loški muzej je odprt vsak dan od 9. do 18. ure, razen ponedeljka. V okroglem stolpu Loškega gradu je na pogled razstava Rod, rodovnik, rodoslovje -Nismo od včerajšnjega dne; na ogled bo do konca septembra. V Galeriji Ivana Groharja so na ogled dela Milana Butine. V "mini galeriji" Upravne enote Škofja Loka razstavlja julija in avgusta Lojze Tarfila iz Železnikov slike z naslovom Svet barv in nedoumnih poti. TRŽIČ - V Informacijski pisarni Občine Tržič razstavlja grafike akad. slikarkaZora Stanfič. KAMNIK - V razstavišču Veronika razstavljata slike Dušan Lipovec in Dušan Sterle. V gradu Zaprice je na ogled razstava Žlahtni purgarji kamniški. MEDVODE - V Knjižnici Medvode-Na sotočju razstavljata slikar Metod Bohinc in kipar Jiri Bezlaj. ČLOVEK, IMEJ SE RAD! Marijan Košiček Se imate radi? Odgovor na to vprašanje je zelo pomemben, saj od tega ni odvisna le kakovost našega življenja, ampak tudi dobri odnosi z ljudmi, s katerimi delimo življenje - s partnerjem, s starši, z otroki in drugimi. Dr. Košiček je v svoji zdravniški praksi reševal različne probleme posameznikov, partnerjev in družin. V tej knjigi nam na podlagi svojih izkušenj pokaže, kako pomembno je, ne glede na starost, da začnemo razmišljati o sebi in s tem reševati svoje probleme. Če se ne cenimo, ne moremo spoštovati drugega človeka; če si nismo prijatelji, ne znamo biti prijatelji tudi drugim ljudem; če smo nezadovoljni s seboj in napadalni do sebe, bomo zagotovo napadalni tudi do svojega okolja. Ravnati sebi v prid nikakor ne pomeni biti sebičen. Človek, ki se ima rad, ki upošteva svoje resnične potrebe in je res zadovoljen z življenjem, upošteva tudi druge ljudi, se jim prilagaja, je pripravljen sodelovati z njimi na enakopravni ravni, je sposoben imeti rad drugega človeka. ČLOVEK, IMEJ SE RAD! "Nikar ne čakajmo, da nam življenje nenadoma kaj podari; sami moramo ustvarjati življenje. " (L. N. Tolstoj) Cena knjige je 3.885 SIT in jo lahko naročite: - na naslov Didakta, Kranjska cesta 13,4240 Radovljica ■ po telefonu (064) 715-515 - na E-mail zalozba@didakta.si - po telefaksu (064) 715-988 trda vezava 222 stani DIDAKTA Osnovna šola PREDOSLJE razpisuje prosta delovna mesta - UČITELJA GLASBENEGA POUKA s polovičnim delovnim časom, za nedoločen čas, nastop dela 1. oktobra 1998 - UČITELJA RAZREDNEGA POUKA s polnim delovnim časom, za nedoločen čas, nastop dela 1. septembra 1998 Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, ki jih določa Zakon o organizaciji ih financiranju vzgoje in izobraževanja, pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov šole. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v zakonitem roku. Gasilski praznik v Virmašah Slovesno odprli obnovljen dom Pročelje krasi freska sv. Florjana in eden najstarejših gasilskih zapisov "Bogu v čast, bližnjemu v pomoč" Virmaše pri Škofji Loki, 15. avg. - Gasilsko društvo Virmaše - Sv. Duh je na sobotni, praznični dan pripravilo slovesnost ob odprtju doma strojne skupnosti, ki so ga dobili v tridesetletni najem in zategadelj temeljito obnovili. Po blagoslovitvi doma s fresko sv. Florjana so se številni krajani zadržali na družabnem srečanju- Virmašanski gasilci so propadajoči dom strojne skupnosti, ki stoji poleg gasilskega doma, lani dobili v tridesetletni najem. V pogodbi s Kmetijsko gozdarsko zadrugo Škofja Loka so se obvezali, da ga bodo popolnoma obnovili. Lani so se lotili strehe, letos so uredili drenažo in fasado ter zamenjali vrata. Pročelje krasi freska sv. Florjana, zavetnika gasilcev, pod njo pa so izpisali "Bogu v čast, bližnjemu v pomoč", kar je eden najstarejših gasilskih zapisov. Predsednik gasilskega društva Matija Tomšič je povedal, da jih je prenova doma veljala približno 800 tisoč tolarjev, gasilci pa so opravili več kot 1.200 udarniških ur, pomagali so tudi nekateri podjetniki. Posebej se je zahvalil škofjeloškemu županu Igorju Drakslerju, svetu krajevne skupnosti Sv. Duh in gasilskemu poveljstvu Škofja Loka, ki so jim potrpežljivo pomagali z denarjem. Tako škofjeloški župan Igor Draksler kot predsednik sveta krajevne skupnosti Janez Jenko sta pohvalila virmašanske gasilec. Predstavnik Kmetijsko Matija Tomšič, predsednik Gasilskega društva Virmaše - Sv. Duh. gozdarske zadruge Janko Por-enta je izrazil zadovoljstvo, saj je dom rešen propadanja. Predsednik Gasilske zveze Škofja Loka Rudi Zadnik pa je dejal, da ima poslej primerno garažo gasilska cisterna, ki je velika pridobitev za kraj, saj je v njej stalno pripravljena voda za gašenje. Preteklost kraja je na kratko predstavil dr. France Štukl, ki je dejal, da se je ime Virmaše v starih zemljiških knjigah pojavilo pred 250 leti. Prej je bil to Ermern (Spodnje polje), Sv. Duh pa Oberern (Zgornje polje), saj je bila včasih to ena vas, freisinški škofje pa so tod naselili bavarske priseljence. Zato še danes priimki Triler, Žontar, Cof itd. Pojavili so se zelo pozno, v urbarjih denimo piše Janez pod reko, ki se je kasneje pisal Podrckar pa Ja- Virmašanski gasilci so slovesno odprli prenovljen dom. nez pod lipo, ki je postal Podlipnik. Vsaka hiša je imela tudi domače ime, ki je označevalo značilnosti ljudi ali njihovo dejavnost. Tako so nastali Petrci, sluge, ki so v škofjeloško kaščo hodili mešat žito, kar je bilo zelo zahtevno opravilo. Do današnjih dni se je ohranilo tudi domače ime Ortman, kar bi danes pomeni odbornik itd. Vasi so nastale na robu Sorskega polja, ker je na tem predelu več vode, na polju je precej globlje. Včasih je bilo tod precej bajerjev, ki so jih gasilci lahko s pridom izkoristili, zato je gasilsko društvo nastalo prav v Virmašah. Sorsko polje je bilo včasih žitnica Kranjske, pridelovali so tudi lan, z njim je trgoval starološki graščak Dempar, ki je bil za tiste čase velik trgovec, saj imel kar pol milijona goldinarjev letnega prometa. Kmetije so se ohranile do današnjih dni, saj je zaščitenih prav toliko, kolikor jih je pred osemsto leti nastalo pod freisinškimi škofi. Ob njih so se pojavile kajžc, ki so imele za preživetje premalo zemlje ter hiše. Ljudje so se ukvarjali z raznimi obrtmi, ob Sušci so nastale cegelnice, znano je, da so izdelali opeko za škofjeloški kapucinski samostan. Vasi ob robu Sorskega polja se danes lepo razvijajo, saj imajo pozitivno rast prebivalstva, za razliko od Pevna, Papirnice, kjer število ljudi upada. Ob koncu slovesnosti je obnovljen dom in fresko sv. Florjana, ki jo je narisal Štefan Paukovič, blagoslovil župnik župnije Sv. Duh Simon Fortu-na. Ob tem je povedal, kako je sv. Florjan postal zavetnik gasilcev in izrazil veselje, ker so se gasilci odločili za enega najstarejših gasilskih zapisov "Bogu v čast, bližnjemu v pomoč". Program slovesnosti je povezoval domačin Jurij Svoljšak, ki je vanj vključil najmlajše virmašanske glasbenike: Emo Jamnik (violina), Janeza Goloba (kitara), Blaža Moserja (trobenta) in Jaka Trilarja (čelo). Na slovesnosti se je zbralo veliko krajanov, ki so se po slovesnosti zadržali na družbanem srečanju. • M.V. Ob stoletnici gasilstva na Bohinjski Beli Prizidek in novo orodno vozilo V gasilskem društvu so se na častitljivo obletnico dobro pripravili: zgradili so prizidek k gasilskemu domu in kupili še novo orodno vozilo. Bohinjska Bela - Ko so 1897. leta na Bohinjski Beli pogorele Rajhova, Goznkova, Kunšneko-va, Vozvova, Jurčeva in Katrič-nekova hiša, v kraju niso več oklevali in so že prihodnje leto ustanovili svoje gasilsko društvo. V društvu so jubilej, stoletnico obstoja in delovanja, proslavili minuli konec tedna, ko so pripravili pravi gasilski praznik. V petek so na slavnostni seji podelili društvena priznanja in plakete, v, soboto pa sta bili v vasi kar dve gasilski vaji: prva s sodobno opremo in druga s "tehniko", kakršno so uporabljali nekdaj. Tudi na tej vaji je vse potekalo po vnaprej pripravljenem scenariju. Na stari kmečki kajži je izbruhnil požar, oglasili so se gasilski rogovi in trobente, prihiteli so pogumni "ognjegasci" s svetlečimi šlemi na glavah in pod poveljstvom strogega načelnika z brki iz avstroogrskih časov ter s pomočjo ročnih črpalk, lestev in veder hitro ukrotili rdečega petelina. Osrednja slovesnost je bila v nedeljo, ko so odprli in blagoslovili novozgrajeni prizidek in fresko sv. Florijana, delo belskega samouka Slavka Ropreta, ter prevzeli novo orodno vozilo, katerega botra sta igralka Milena Zupančič in Alojz Noč, v.d predsednik PGD Bohinjska Bela gostilničar Jože Klavora. Najzaslužnejši so prejeli priznanja, v.d. predsednika društva Alojz Noč pa je predstavil stoletni razvoj društva, ki danes šteje 127 članov, od tega več kot polovico mlajših od 25 let. Slovesnost so popestrili gorjans-ka godba na pihala, citrar Miha Dovžan in pevka Jožica Kališ-nik, folklorna skupina Triglav Jesenice, harmonikarice Zupan iz Mengša in ansambel Nagelj s humoristom. Kot je povedal podpredsednik društva Milan Krivec, so prizidek k domu po zapletu s pridobivanjem zemljišča začeli graditi marca letos. Večin0 gradbenega materiala jim je plačala občina Bled, les # ostrešje je prispevala agrarna skupnost, nekaj stroškov SO pokrili domače kulturno društvo, krajevna skupnost in mini*' trstvo za obrambo, gasilci & ostali krajani so opravili vet kot osem tisoč udarniških m pomagala pa so tudi nekatera podjetja in posamezniki. * prizidku, vrednem 3,5 milijon3 tolarjev, bo prostor za novo orodno kombinirano vozilo & visokotlačno črpalko, z rezervoarjem za 670 litrov vode, 5 pogonom na vsa štiri kolesa ins 110 konjskimi silami močnih motorjem. Vozilo jih je stalo skoraj 10 milijonov tolarjev. 4,5 milijona tolarjev so zbrali s prirejanjem veselic in name' nskim varčevanjem od 199l< leta dalje, milijon tolarjev z novoletno nabirko, štiri tOm jone je dala občina Bled, neka) pa so zaslužili še z veselicart)1 minuli konec tedna. Novo vozi' lo jim bo omogočilo uspešnejša posredovanje ob požarih, med katerimi v zadnjem času pre; vladujejo travniški in gozdu1; Največkrat jih zaneti muzejsk1 vlak. • C. Zapiotnik, foto: *> Doki Nedeljski mimohod gasilcev Praznik gasilcev v Mavčičah Devet desetletij pomoči in reševanj V Prostovoljnem gasilskem društvu v Mavčičah so minuli konec tedna proslavili 90-letnico društva. Po slavnostni seji in svečani paradi so podelili tudi priznanja. Mavčiče, 17. avgusta - S slavnostno sejo, srečanjem članic iz mestne občine Kranj, sektorskim preverjanjem znanja in svečano parado so člani Prostovoljnega gasilskega društva Mavčiče minuli konec tedna proslavili 90-letnico društva. Podelili so tudi priznanja članom in veteranom, Gasilska Franci Cegnar, predsednik, PGD Mavčiče zveza Slovenije pa je društvo odlikovala z gasilsko plamenico prve stopnje. Vseh devet desetletij so gasilci v Mavčičah skrbeli za gašenje požarov in za reševanje imovine. Vendar so bili tudi tista združevalna sila, ki je tako v kraju kot skupaj z drugimi društvi in gasilci na tem območju ohranjala idejo slovenstva. To priznanje jim je na svečanosti minuli konec tedna izrazil tudi župan mestne občine Kranj, ki je bila pokrovitelj njihovega praznika ob 90-letnici. Med najrazličnejšimi akcijami in usposabljanji v minulem obdobju je bila nekako med pomembnejšimi tudi najava gasilske brizgalne. Precej časa so zbirali denar zanjo, nabavili pa so jo leta 1932. To je bila ena prvih brizgalen nasploh. Predstavili so jo tudi na nedeljski paradi v Mavčičah kot simbol dela, aktivnosti in usposobljenosti mavčiških gasilcev. Danes je v društvu 160 članov in od tega šteje oper- Gasilska zveza je odlikovala društvo s plamenico prve stopnje. Praznovanje so sklenili v nedeljo s parado. ativna enota okrog 50 gasilcev. Še posebej ponosni so v društvu na svoje članice pa tudi na mladince. Kar dve desetini članic sta bili na letošnjih državnih tekmovanjih uvrščeni v zgornjo polovico med najboljše. Devet članov pa je opravilo tudi tečaj za strojni- ka. Letos so na območju društva namestili tudi dve cisterni; na Podreči in v Mavčičah za preskrbo požarne vode. Približno leto dni imajo v društvu pomlajeno vodstvo. Predsednik društva je Franci Cegnar, poveljnik, ki je bil v nedeljo na čelu parad, pa je Marko Daksler. Na svečanosti je Franci Cegnar poudaril, da so za delo in uspehe zaslužni vsi člani. Posebej pa je pohvalil in se jim hkrati zahvalil za pripravo biltena in kronike gasilstva v Mavčičah podpo-veljniku Janezu Rutarju in Rudiju Zevniku. V društvu so s proslavljanjem začeli že v petek zvečer, ko so na slavnostni seji podelili priznanja in odlikovanja. V soboto so se v Mavčičah srečale članice z mestne občine Kranj. Tekmovale so v različnih igrah in pikadu, zvečer pa je bila pri kmetiji Novak sektorska vaja desetih društev oziroma ekip. Sloves- osti pa so sklenili v nedeljo | veliko gasilsko parado, v kateri so sodelovali gasilci, praporščaki, narodne noše, mengeška godba in kar 2y vozil iz sosednjih gasilskih društev. Ob jubileju so jim čestitali župan mestne občine Kranj Vitomir Gros, član predsedstva Gasilske zveze Slovenije Vili Tomat in domač1 župnik Janez Šaus. Sicer pa so imeli v Mavčičah dva dneva veselico, pripravili pa so tud1 bogat srečelov. Eden od glavnih ciljev maV' čiških gasilcev v prihodnje je izgradnja novega gasilske^ doma, za katerega zbirajo tud' denar. * A. Žalar Torek, 18. avgusta 1998 ^elikošmarenska slovesnost na Brezjah ti Država pozablja na etične vrednote j^a praznik Marijinega vnebovzetja je bila v baziliki Marije Pomagaj na Brezjah slovesna maša, ki jo je vodil ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode - V pridigi je izpostavil pomanjkanje duhovnih in ličnih vrednot, zapostavljanje civilne družbe ter nujnost, da državljani postanemo odgovornejši in se otre-^fflo ostankov preteklosti - Slovesnosti se je udeležilo okoli 6000 romarjev iz vse Slovenije in iz tujine Turistična bisera Bled in Bohinj dobro obiskana Bohinjska Bistrica, 18. avgusta - Poletna vročina ob koncih tedna žene številne Slovence, še zlasti tiste iz večjih mest, v hladnejše "oaze" in kraje pod gorami. Gorenjski jezeri, blejsko in bohinjsko, sta s svojimi 24 in*25 stopinjami Celzija, dobrodošla osvežitev, zaradi katere se ob koncih tedna vjje-jo na Bled in v Bohinj kolone vozil. Konec minulega tedna so se obiskovalci lahko udeležili tudi kresne noči. pred štirinajstimi dnevi pa so ob Bohinjskem jezeru našteli več kot 20 tisoč obiskovalcev. V bohinjskih hotelih je gostom na voljo Brezje, 18. avgusta - "Marija, Vs* k tebi hiti, Marija pomagaj na,n ti...", je na praznik Marijinega vnebovzetja ali veliki Sn»aren donelo in odmevalo v ^ezjanski baziliki in zunaj nje. Slovenci Marijo še posebej časti-1,10> se ji priporočamo in v težavah zatekamo k njej po Pomoč. Pred šestimi leti so s,ovenski narod posvetili Mariji, J1* omenjeni praznik pa vsako eto praznujemo obletnico Posvetitve. Romarski kraji in božje poti ter cerkve, še zlasti tiste Posvečene Mariji, ta dan oživijo, *aJ jih napolnijo številni verniki, brezjanske slovesnosti se je min-u'o soboto udeležilo okoli 6000 r°rnarjev iz vse Slovenije, nekaj Pa je bilo tudi avstrijskih, nemšk-*j» italijanskih in nizozemskih °°iskovalcev. Pred cerkvijo so se 2ačeli zbirati že dobro uro pred prednjo slovesno mašo, na kateri je maševal ljubljanski nadškof in slovenski metropolit ?r- Franc Rode. Rode je v precej "atki in za razliko od lanske, ko Izgovoril o svetosti življenja in r0i so zaupali svoje stiske. °Stro obsodil splav - nasilno Prekinitev življenja, dokaj umireni, vendar kljub temu nekoliko obtožujoči pridigi med drugim deJal, da se na ta dan množice ^irajo v svetiščih in dokazujejo, da je božja mati, mati slovenskih Src. kar kaže na trdnost vere sl°venskega naroda. "Pomen Paznika je tudi v spoznanju, da Je Bog cilj našega življenja, Ječanje z njim pa naša dopol-n'tev. Ta praznik mora utrjevati flašo vero v večno življenje, še zlasti v času, ko je med ljudmi čedalje več razočaranja in mrtvila, Slovenci se umikajo v zasebnost, do politike pa imajo čedalje bolj negativen odnos," je poudaril Rode. Med razlogi je omenil ostanke totalitarne miselnosti, *ki še vedno ovira ljudi pri svobodnem premišljevanju, odločanju in prevzemanju odgovornosti. "Poklicani smo, da prevzamemo svojo odgovornost v družbi in pokažemo več državljanskega ponosa. Družba in država pozabljata na duhovne in etične vrednote, sprava kar ne steče, čutiti je pomanjkanje čuta za civilno družbo, ki jo naša država premalo podpira, poleg tega pa moti tudi njena počasnost pri reševanju odnosov med njo in cerkvijo. Otresti se moramo ostankov preteklosti. Nikogar ne izključujemo, le z ostanki totalitarizma se ne strinjamo," je še dodal Rode. Več tisočglava množica je napolnila prostor pred cerkvijo, kjer so postavila oltar, bližnji park ter cerkev do zadnjega kotička. Številni so izpolnili svojo zaobljubo in se v molitvi kleče podali okoli Marijinega oltarja, spet drugi so stopili do stojnic z nabožnimi predmeti in svečami s podobo brezjanske Marije, kupili rožni venec, podobice in druge predmete, kot spomin na romarski kraj Brezje, mnogi pa so po končani slovesni maši senco in hlad poiskali v bližnjem cerkvenem parku in po duševni hrani poskrbeli še za dobro telesa ter se okrepčali. Družbo so jim delali tudi novomeški Romi, ki so izjavili, da so raje cigani, in so v parku postavili celo šotor, od nekod prinesli "jogije", jih obložili s cunjami in se niti malo niso dali motiti. Za varnost je poleg redarjev in policije skrbel tudi varnostnik Ljubljanski nadškoj dr. Franc Rode je pred več tisočglavo množico opozoril na počasno opuščanje totalitarne miselnosti. varnostne službe Sintal Anton Avbar, ki je povedal, da kljub množici ljudi razlogov za ukrepanje ni bilo. Med obiskovalci sta bila tudi Škofjeločana Janja in Luka Stojčevič, ki se brezjanske slovesnosti udeležita vsako leto, saj po njunih besedah Marijinemu prazniku brez obiska Brezij kar nekaj manjka. To velja tudi za Mengšane Minko Videmšek, Cirilo Dermastja, Majo Klopčič in Janeza Mušiča, ki so na Brezje prišli v gorenjski narodni noši, povedali pa so, da bodo še naprej ohranjali ta stari običaj. Drugič sta se slovesnosti udeležila Novogoričana Marica in Pavel Jermol, ki sta slovesno mašo sicer zamudila, sta se pa udeležila naslednje. "Ponavadi greva ta dan na Sveto goro, danes pa sva se odločila za Brezje. Mašo sva zaradi prometne gneče zamudila, saj smo čakali na cestninski postaji Torovo in pred odcepom za Brezje," je povedal Jermol. Voznik avtobusa Tone Tovornik je v ta gorenjski kraj pripeljal skupino 52 romarjev iz Planine pri Sevnici, Miha Romih pa je povedal, da se brezjanske maše udeleži vsako leto, saj ga k temu spodbujata tako narodna kot verska zavest. "Ta praznik mi veliko pomeni, med vojno sem bil za 4 leta izgnan v Srbijo, kjer smo veliko molili in še danes molim. Po maši bomo obiskali še Žirovnico, Lesce in Bled ter romanje združili z izletom," je še Podobica brezjanske Marije spomin na Brezje. dodal Romih. Ustavili smo se tudi pri skupini romarjev, ki so na Brezje kar z dvema avtobusoma prispeli 'iz Markovca pri Ptuju. Prav nič se niso jezili zaradi vročine in gneče, saj se jim ni nikamor mudilo. Praznični dan so vzeli zares. Iz brezjanske bazilike pa se je še ure po slovesni maši razlegala, v pesmi izražena želja:" Marija pomagaj nam sleherni čas..." • Besedilo in foto: Renata Škrjanc Gasilci Blejske Dobrave in Kovorja praznovali 90. in 75. obletnico Uspešna reševalna akcija in novi vozili Prostovoljni gasilski društvi Blejska Dobrava in Kovor praznovali častitljivi obletnici delovanja - Slovesno kaznovanje začeli z gasilskima vajama, ob tej priložnosti so v uporabo predali novi gasilski vozili J,eJska Dobrava, Kovor, 18. jjv8usta - Minuli konec tedna je a Gorenjskem minil tudi v znanju gasilskih praznovanj. J^d ostalimi so praznovali tudi sasilci Blejske Dobrave in ovorja. Prvi so praznovali že obletnico delovanja tega Jr°stovoljnega društva, slednji p* 75. obletnico, gasilsko društvo Blejska °hrava so pred devetimi esetletji ustanovili štirje zane-seniaki: Štefan Razinger, Jakob petina, Franc Čop in Jakob ^CeJ. Istega leta so zgradili s'lski dom, zelo pa so si opo-bnr°8!i leta 1937, ko so kupili l2galno napravo in vprežni objllski Voz- °b Praznovanju 50. 'etnice delovanja društva, so panov'li gasilski dom, čez tri leta £j ^Pili prvo gasilsko vozilo. ga4?StVo se Je povečevalo in Jhe dom iQ Postajal premalo n Za vso opremo. Zato so se v graJevni skupnosti odločili za na '*ev večnamenskega objekta, ga °brobju vasi, kjer ima poleg pGh svo^e Prostore tudi KS y0{ blejska Dobrava ima več 8asiil članov' °d tega tudi 25 8asi tCr več kot 50 mladin Cev- Minuli petek in soboto so slovesno praznovali omenjeno obletnico in praznovanje začeli z gasilsko vajo, s katero so prikazali reševanje ponesrečenca iz vozila, v njej pa je sodelovalo 5 poklicnih jeseniških gasilcev ter 25 prostovoljnih gasilcev omenjenega društva. Sobotne gasilske parade se je udeležilo več kot 150 gasilcev, med drugimi tudi gostje iz Podhoma, ki so bili oblečeni v stare gasilke obleke ter gasilci iz Rosenbacha, s katerimi so podpisali listino o prijateljskem sodelovanju. Slavnostni govornik je bil predsednik društva Vilko Bregant, podelili pa so tudi društvena in republiška priznanja, na osrednji slovesnosti pa so blagoslovili tudi novo gasilsko vozilo, ki je stalo okoli 7 mio tolarjev. Od tega je 2 mio tolarjev prispevala jeseniška Občina, ostalo pa krajani in donatorji. Podobno so 75. obletnico društva praznovali tudi kovorski gasilci, ki so praznovanje začeli s petkovo gasilsko vajo pri gospodarskem poslopju Zupan na Hudem. Poleg domačih gasilcev so sodelovala še sosednja gasils- Slovesna parada in novo gasilsko vozilo na Blejski Dobravi Posnetek z gasilske vaje kovorskih gasilcev ka društva, uporabili pa so tudi helikopter Francija Stroja. Društvo so ustanovili na pobudo tedanjega učitelja Jožeta Bertonclja, trenutno ima 255 članov, pred osmimi leti pa so zgradili nov gasilski dom. Usposabljanje gasilcev že dobro desetletje uspešno vodi poveljnik Marko Praprotnik, Franci Smolej pa je predsednik društva 15 let. Predsednik OGZ Pavel Hudobivnik je minulo soboto na osrednji slovesnosti najzaslužnejšim članom podelil priznanja, kovorski gasilci pa so odslej bogatejši za traktor-cister-no z visokim tlakom. • R. Škrjanc, foto: Janez Pelko ... , *„m««iaii,.. .„;,.„-—..................t,m,^m^mm Dobrodošla osvežitev v Bohinjskem jezeru. 600 ležišč, v treh avtokampih je prostora za okoli 1100 gostov, kar 1600 ležišč pa je še pri zasebnikih. Po besedah tajnika Turističnega društva Bohinj Marjana Maleja, so turistični delavci z letošnjim obiskom zadovohni, saj so omenjene turistične zmogljivosti zasedene 90 odstotno. Približno 20 odstotokov je domačih gostov, med tujimi pa prevladujejo Nizozemci in Nemci. Tudi avtokamp Danica v Bohinjski Bistrici, v katerem je prostora za 500 gostov, je dobro zaseden, podobno kot ob bohinjskem jezeru, tudi v njem prevladujejo tuji gostje. V sedmih bohinjskih hotelih morajo gostje za bivanje dnevno odšteti od 1000 do 10 tisoč tolarjev. Najdražja sta hotela Jezero in Zlatorog, obiskovalci pa morajo za parkiranje v i. in 2. coni plačati 400 in 800 tolarjev. • R. Škrjanc, foto: T. Doki Prireditev Pod vaško lipo na Hotavijah Hotavlje, 18. avgusta - Turistično društvo Slajka -Hotavlje je. po dobro obiskanih prireditvah Dan šmarnic in Cvetje na vasi, minuli konec tedna pripravilo še tretjo, z naslovom Pod vaško lipo. Začela se je v soboto z večernimi podoknicami pred zadružnim domom, ki sta jih prepevala oktet Krehovci iz Oslice in Gorenjevaški oktet, v nadaljevanju programa pa so si domačini in ostali obiskovalci lahko ogledali še Hotaveljska prireditev Pod vaško lipo je bila dobro obiskana, organizator je poskrbel tudi za okusno hrano in plesne "vize". domiselno igro v hotaveljskem narečju in v izvedbi domačih igralcev. Prvi dan omenjene prireditve so končali z vrtno veselico, na kateri je igral ansambel Franceta Ženeta. Nedelja pa je minila v znamenju semanjega dne, saj je minuli teden godoval krajevni zavetnik sv. Lovrenc, in veselice pod vaško lipo, na kateri je za dobro razpoloženje poskrbel ansambel Ptujskih pet. • R. Š., foto: T: Doki Na planini Dedno polje okusen sir Dedno polje, 18. avgusta - Planinci in ljubitelji narave, ki se podajo v hribe in gore, se kaj radi ustavijo in okrepčajo v kočah in odprtih planšarijah, vendar v zadnjih letih tudi poleti čedalje več vrat ostaja zaprtih. Zato je dobrodošla vsaka odločitev za oživitev planin. Na planini Dedno polje na Bohinjem letošnje poletje paseta 76 govedi pašne skupnosti Stara Fužina zakonca Angela in Franc Šolar iz Podnarta. Poleg omenjene živine paseta še svojo čredo koz. Franc Šolar reže letošnji prvi hlebec sira. Na tej planini paseta prvič, v začetku tega meseca pa sta planincem po dolgih letih "suše", ponudila tudi okusni kravji sir. Prvi hlebec je pastir Franc "slovesno" razreza! obiskovalcem, (kar je zabeležil tudi fotografski objektiv). Poleg tega pripravljata še kislo mleko in skuto, pastirica Angela pa vam postreže tudi z zeliščnim čajem. Na planini bosta ostala do konca septembra, ko bosta čredo odgnala nazaj v Staro Fužino. • R. Š., foto: Stane Mihelič ZA DOM IN DRUŽINO Moda Thinika, srajčna bluza Iz zakladnice receptov kuharja Andreja Šegša Vse, ki imamo probleme s prevelikimi boki, bi jih rade nekako zakrile. Najlepše gre z dolgo bluzo, pa naj bo ta v obliki tunike ali srajčne bluze. Dva predloga vam predstavljamo danes: črtasto tuniko z "V" izrezom in dolgo široko srajčno bluzo, ki se zapenja z malim ovratnikom, krasi pa jo velik, moderen, stiliziran Poskusimo še mi cvetlični vzorec. Obe bluzi sta črno-beli, prva je iz žoržet svile, druga pa iz viskoznega krepa. Nosimo jih na krajša krila ali na hlače, primerni sta pa za vse priložnosti, tudi za bolj svečane. Pomembna je mehka silhueta, ki jo ustvari en ali drugi model. Letos nosimo mala ovalna očala Manj je več, pravi letošnja moda za očala, kajti modna so majhna, ovalna očala z okvirji in slekli v diskretnih naravnih barvah. Tak modni trend sta ubrala dva, ki sta zelo vplivna v svetu mode, Paloma Picasso in Marc O Polo. Pet minut za lepši videz Kumarice teknejo tudi koži Za osvežitev poletno utrujene kože nam pomagajo zmlete kumarice, avokado in podobno. Kumarico ali malo avokada na mikserju drobno zmiksamo, dodamo malo jogurtu ali smetane ter vse skupaj zmešamo. To svežo masko si nane-semo na obraz, najbolje, ko smo v kopeli ali počivamo v ležalniku. Po desetih, petnajstih minutah si masko speremo z obraza z mlačno vodo. Koža bo nežna, mehka, kot prerojena. Zdajle poleti, ko so kumarice ves čas dosegljive, si takšno masko lahko privoščimo vsaj enkrat na teden. Pred nedavnim smo v Gorenjskem glasu pisali o Kranjčanu g. Andreju Šegšu, ki je že dolga leta kuhar na Dunaju, maja letos pa je v Franciji na predstavitvi dunajske kuhinje bretanskim kolegom požel najvišji priznanji, ki jih podeljujejo francoskim kuharskim mojstrom Toque d 'Or Francaise 1998 zlato kapo in Ordre de Saint Fortunat red sv. Fortunata. Poprosili smo ga, da bi gorenjskim gospodinjam izbral kakšen recept iz svoje bogate zakladnice receptov jedi, ki jih ima tudi sam najraje. No, tu so prvi trije. Poskusimo še mi! Korenjeva kremna juha Za 4 osebe potrebujemo: 1 čebulo, 400 g korenja, 50 g masla, 1,5 l juhe, 2 dl sladke smetane, l krompir, sol, poper, drohnjak. Na razpuščenem maslu svetlo popražimo na drobno sesekljano čebulo, dodamo olupljen na koleščke ali na kocke narezan korenček in krompir ter vse skupaj malo popražimo in zalijemo z juho. Kuhamo pol ure, nato pa vse skupaj spasiramo, oziroma zmiksamo s paličnim ali katerimkoli drugim mešalnikom. Dodamo sladko smetano, solimo in popramo, še malo vse skupaj povremo in serviramo z drobnjakom. Za pripravo in kuhanje bomo porabili 45 minut. Piščanec z olivami in paradižnikom Za 4 osebe potrebujemo: 1 kg piščanca, 3 žlice olivnega olja, 3 sardelne jileje, 4 paradižnike, 100 g oliv brez pečk, 2 stroka česna, 1 dl belega vina, timijan, sol, poper. Piščanca razrežemo na 8 do 10 kosov in jih popečemo na olivnem olju. Dodamo nasekl-jane sardelne fileje, sSsekljan česen, olupljen in narezan paradižnik. Solimo, popramo in vse skupaj malo popražimo ter zalijemo z vinom. Dodamo olive, pokrijemo in dušimo 30 minut. Serviramo s pečenim krompirjem. Namesto timijana lahko uporabimo tudi kakšno drugo dišavnico, npr. rožmarin oz. tisto, ki jo imamo najraje. Za pripravo bomo potrebovali 30, za kuho pa 35 minut. Sladica za danes Fige z vanilijevo smetano in portom Za 4 osebe potrebujemo: 8 večjih svežih fig, 2 žlici sladkorja v prahu, 16 kavnih žlic port vina, 2 dl sladke smetane, 1 vrečko vanilijeve-ga sladkorja. Oprane in po dolžini prerezane fige obrnemo s prerezanim delom navzgor in zložimo v nizko posodo-Fige posujemo s sladkorjem in polijemo s portnim vinom. Vse skupaj postavimo v hladilnik za najmanj 1 uro. Smetano slepemo skupaj z vanilijevim sladkorjem, vendar ne v trdo, temveč naj bo gosto tekoča-Ko fige serviramo, jih polijemo s smetano. Za samo pripravo sladice bomo porabili 15 minut. Na koncu nam je g-Andrej Šegš zaželel še "Dober tek!". Poskusimo še mi Korenje v smetanovi omaki Za 4 osebe potrebujemo: 300 g majhnih korenčkov, sol, 60 g masla, 2 dl kisle smetane, 60 g sirčka, peteršilj, koprovi listi, 1 majhen gomolj zelene, curry. Korenje skuhamo v slani vodi, zelo majhne korenčke lahko kuhamo cele, večje pa narežemo na primerne kose. Nato nastrgamo zeleno, sesekljamo peteršilj in koper in vse dobro premešamo s smetano, sirčkom in raztopljenim maslom. Posolimo in začinimo. Nazadnje primešamo kuhano in odcejeno korenje. Rokovnjaški korenček Za 4 osebe potrebujemo 800 g mladega korenčka, 1 čebulo, l strok česna, 100 g kraške slanine, 1 kozarec juhe, peteršilj, sol, poper, 2 žlici olja. Korenček dobro operemo in narežemo na kocke. V kozico vlijemo olje, stresemo na kocke narezano slanino, nasekljano čebulo in česen. Pristavimo in mešamo, dokler slanina ne postekleni. Korenje tako in drugače Dodamo narezan korenček, solimo, popramo, malo popražimo ter prilijemo kozarec juhe (lahko iz kocke). Pokrijemo in dušimo približno 40 minut. Od časa do časa premešamo. Gotovo jed potrese-mo z nasekljanim peteršiljem in takoj postrežemo. Korenje s čebulo 500 g korenja, 2,5 dl vode, sol, 200 g čebule, 8 žlic belega vina, 50 g masla ali margarine. Očiščeno korenje narežemo na kolesca in kuhamo v slanem kropu do mehkega. Kuhanega odcedimo. Čebulo narežemo na tanke lističe in jih v vrelem slanem vinu dušimo, da vino izpari. Nato razgreje-mo maščobo ter v njej na kratko pregrejemo korenje in čebulo. Jed po okusu še solimo. Surovo korenje z majonezo 400 g korenja, 60 g majoneze, limonin sok. Dobro očiščeno korenje drobno naribamo, pokapamo z limoninim sokom in premešamo, z majonezo. Korenček s smetano 600 g mladega korenčka, 40 g masla ali margarine, 1 dl kisle smetane, peteršilj, sol, poper. Korenček temeljito operemo, skuhamo in zmečkamo z vilicami. V kozici razpustimo maslo, stresemo vanj renček, dodamo smetan0' solimo in popramo. Ko zavi^ odstavimo in potresemo s peteršiljem. Tak korenček je odlična pril°' ga k pireju ali pečenemu kron1' pirju. Naredimo si sami Blazine za balkon No, ne samo za balkon in poletje, za vse leto si jih lahko pripravimo. Naša ideja je blazina, sešita in nežnega modrega kara, lahko bi bil pa tudi cvetlični vzorček v modrem, obrobljena je z rdečo obrobo, posebnost pa so vozli, ki jih naredimo na vsakem vogalu. Urežemo sicer navadno blazino, ki jim v vsakem vogalu prišijemo enako dolge in enako široke trakove: blazina naj bo velikosti 48 x 48 cm, trakovi pa 8 x 25 cm. Še lepše je, če blazino s trakovi izrežemo iz celega blaga, seši-jemo na narobni strani, obrnemo, obšijemo z okrasnim trakom, napolnimo z mehkim polnilom za blazine, zašijemo, zavozlamo trakove in blazina, ki je res nekaj posebnega, je tu. Seveda lahko uporabite vse vrste vzorcev in barve, kakršne so vam pri srcu. Saj veste, da je najlepše in najdražje tisto, kar sami naredimo. Model urežemo po papirni skici Zgornji in spodnji del blazine z velikimi šivi na roko sešijemo skupaj, nato 1 cm od roba sešijemo skupaj na stroj. Eno stran pustimo nezašito. Blazino obrnemo in s svinčnikom oblikujemo tudi trakove. Notranjost blazine nadevamo s polnilom in na roke zašijemo še zadnjo stranico. Trakove zavozlamo in blazina je gotova. PREPOVEDANO ZA ODRASLE ___.__;_:_;_:___ Na Jesenicah so potekale poletne delavnice na Jesenicah Zgodba o slikanju na svilo Počitnice se za letos na žalost iztekajo. Verjetno ste počeli veliko zanimivih stvari. Ena izmed možnosti so bile gotovo počitniške delavnice; kar nekaj so jih pripravili tudi na Jesenicah. Prejšnjo teden sva se z našo fotografinjo Tino potikali po Jesenicah. In kaj sva ugotovili? Ko sva slučajno zavili v Občinsko knjižnico Jesenice, se je zaslišal otroški živ žav. Sledili sva zvokom in žlobudranjem glasov in odprli vrata. Na najino grozo, je kar naenkrat Vse utihnilo. V majhni učilnici Je bilo 11 otrok, povsod so se Prelivale barve, mize so bile Pogrnjene s časopisnim papirjem. Otroci so slikali na svilo. Zmotili sva vesele obraze otrok ln njihovo ustvarjanje, a so kaj krnalu nadaljevali z delom. 90sPa Cirila Leban, višja knjižničarka nama je razložila, da Občinska knjižnica Jesenice na otroškem oddelku letos že dru-g!č organizira različne dejavnosti za vse otroke, ki jim je ostalo med počitnicami še nekaj iih u skuPi™ je do 15 otrok, ki Jin obvladuje mentorica Petra, najmlajša udeleženka delavnice je Tamara, ki je stara 7 let, najstarejša pa Mojca, ki je letos zaključila srednjo šolo. Pa Se v skupini vsi prav dobro razumejo. Mentorica Petra pra-Vl» da postane vroče le, če zmanjka barve, zaropotati pa ^ora tudi takrat, ko otroci ™ejq ene in iste motive in jih ^opirajo drug od drugega. LITERARNA DELAVNICA LITERARNA DELAVNICA "Petra, kaj naj naredim? Vse barve so se mi razlile!" ali pa "Pomagaj mi prosim narisati to stvar! Kaj naj še dodam, da bo v redu?" so bili glasovi, ki so obdajali mentorico, medtem ko sva s Tino občudovali pisane kravate, ki jih otroci delajo za očete in rutke, ki se bodo podale mamicam okrog vratu v najrazličnejših motivih. Takrat mi je postalo kar malo žal, da kaj takega nisem počela čez počitnice tudi jaz. Toda nikoli ni prepozno in tudi počitnic ni še čisto konec. Vsi mladi udeleženci so zagotovili, da jim bo po končani delavnici kar malo dolgčas in da bodo slikali na svilo tudi doma, ko se bo delavnica končala. 17. septembra pa bodo v knjižnici organizirali tudi razstavo del, ki so bila ustvarjeni čez poletje v knjižnici. V juliju in avgustu so organizirali že makrame in origami, slikanje na svilo, slikanje na steklo, fotografsko delavnico, od 17. do 28. avgusta pa se mladi nadebudni lutkarji še lahko udeležite delavnice pripravimo lutkovno igrico. V knjižnici pa lahko mladi bralci potem, ko je ob 12. uri delavnica zaključena, rešite uganke za Slovenski knjižni kviz '98, ki ga letos pripravljajo sodelavci iz Pionirske knjižnice v Ljubljani, Knjižnice Izola, Knjižnice Ptuj. Letos na temo Bela krajina, pokrajino, kjer so doma breze, zeleni Jurij, pisanice in kjer se je pred 120. leti rodil Oton Župančič. Kviz poteka do 17. septembra. Knjižnice bodo opravile žrebanja, podelili bodo več nagrad, glavna nagrada pa je udeležba enega tekmovalca na zaključni prireditvi, ki bo v tednu otroka v Ljubljani, ter sodelovanje v TV oddaji. Prebrane knjige iz kviza pa lahko otroci vključijo tudi v svoj seznam knjig za bralno značko.. Kviz poteka za učence na razredni in predmetni stopnji posebej. Če so se za vas končale vse delavnice, ki ste jih imeli letos med poletjem v načrtu obiskati, je zdaj pravi čas, da se odpravite še v najbližjo kjižnico in rešite še kviz. P. Polak, foto: T. Doki Ko bom velika, bom... Ko sem bila majhna, sem že "vedela", kaj bom: Vsak teden kaj drugega. Hotela sem biti baletka, cvetličarka, pevka, igralka, natakarica, policistka, Predsednica, šoferka, čistilka, kuharica, medicinska sestra, zdravnica, direktorica, kozmetičarka, uči-iefyw,r modna kreatorka, trgovka, odvetnica in koliko je še tega, čeprav ne morem povedati vsega. Kmalu bo konec razredov osnovne Šole, petega, šestega, sedmega in osmega - tu se bo že treba °dločiti, kam:gimnazija, srednja ekonomska, vgovska, frizerska, gostinska. Oii, veliko jih je. Nekaj časa sem bila prepričana, da grem na gimnazijo in nato na pravno fakulteto. Biti °dvetnica-imeniten poklic. Imaš svojo pisarno, racunalnik, avto. Oči in mami pa sta me že skoraj prepričala, saj sta rekla, da ima veliko več prednosti tisti, ki zna tuje jezike. Potuješ po celem svetu, vidiš države, ljudstva in uživaš. Meni je še vedno najbolj všeč pravniški poklic. Predstavljam si dan pravnika. Ko zjutraj vstane, gre v službo na pogovor, razpravo. Popoldne pride domov in naredi še kaj za naslednji dan, zvečer pa gre s prijatelji na večerjo, razstavo, gledališče, kino ali opero. Če pa bi študirala jezike, bi bila naraje prevajalka na televiziji. Kaj pa učiteljica slovenščine? Če bi bila, bi učila književnost. Otroke bi učila o naših pisateljih in pesnikih. Čeprav je še veliko pred mano, je lepo sanjariti o poklicu, ki ga mogoče ne bom nikoli opravljala. Vendar pa mi vedno pravijo, da če si nečesa res zelo želiš in za to tudi veliko narediš, lahko uspeš Tjaša Čebulj, 5r OŠ Matije Valjavec, Preddvor h knjige o živalih zajčki radi se igrajo, uJe tudi korenčka ni, 2 Z rrilatel1a sta, PRijekom se zabavata, psiček naš je srčkan, 7r°2« barve je, 2| 2« imajo radi, pl smešen je za vse. in m^pisana na palici stoji kHnVe ne Posluša, »sesa si tišči si tišči. OŠ Ivana Groharja, Škofja Loka iejMdoma? {Zime vlak v daljave, Po%°Zene ™ hiti, Kil' ptlce' množica ljudi. <£&i* Vlak doma> Strotkojak° divja? tr°}<*oda, kje iivi, ali kar na tirih spi? Kam odpeljal me bo vlak? Morda pa tam bo polno mlaki Kam pa vlak počivat gre? Tega pa nihče ne ve. • Špela Gale, glasilo Kapljice OŠ Naklo Grm in tulipan Grm, grm dolgogrivec, kdo telo ti goto mrši? Ali tristo kosmatincev, ali pa čarovnic sto? Niti tristo kosmatincev, tudi ne čarovnic sto, veter mrši dolgo grivo, ki vleče čez zemljo. Tulpa, tulpa razcesana, kdo postavo ti ureja, da lepa si tako? Ali mati ali sestra ali sto frizerk. Niti mati niti sestra, niti sto frizerk postavo mi ureja lepa cvetličarka. • Aleš Cerkman, 4r, OŠ Davorin Jenko, Cerklje Vragolije, kijih počenjamo med počitnicami Popoprane zgodbice Ines Pezič Ja, počitnice so tak čas, ko se nam kar naenkrat zgodi ogromno stvari, spoznamo veliko prijateljev in si naberemo spomine, ki nam še kako pridejo prav, ko. bomo spet gulili šolske klopi. Zanimalo me je, kaj vse ste počeli med počitnicami. Predvsem pa tiste popoprane zgodbice, ki se jim boste še čez vse leto smejali, ko se boste spomnili letošnjih počitnic, morja, ki ste ga preplavali, prijateljev, ki ste jih spoznali. Anja Jeršin Ines Pezič, U let: "Moj stric je po poklicu taksist. Ker je moral službeno na morje, si je vzel čas še za plavanje. Skočil je v morje, vendar je pozabil, da ima v žepu mobitel. Sama pa sem skoraj udomačila galeba z zlomljeno nogo in kmalu mi je jedel iz roke." Anja Jeršin, 11 let: "S sestrično sva se na morju potapljali in iz morja prinesli tri žive ježe. Prinesli sva jih domov in jih pustili v Eva Pivač sobi. Ker jih nisva očistili, so po nekaj dnevih začeli zaudar-jati. Po celem stanovanju se je razširil neprijeten vonj. Oče in mamica pa seveda nista bila vesela." Eva Pivač, 8 let: "V gostilni v Grčiji smo videli pelikana. Oči je mislil, da je umeten in je le za okras. Ko pa ga je moj brat pobožal, se je premaknil in vsi smo videli, da je živ. Hodil je po gostilni okrog miz. Neko popoldne, ko je bil peli- Katja Žibrek kan na plaži, so ga vsi hoteli slikati. Ker mu to ni bilo všeč, je pelikan pobegnil in se skril nazaj v gostilno." Katja Žibrek, 13 let: "Spali smo v apartmajih na Cresu in sredi noči zaslišali nek čuden hrup. Iz razpoke v spalnici je pokukala ogromna stonoga. Vsi smo bili prestrašeni. Na srečo pa jo je oče odstranil. Nikoli še nisem videla tako velike stonoge." P. P., foto: T. Doki 0\o\ boli V četrtek, 13. avgusta, so na vrtu gradu Khiselstein v okviru KiselFestivala spet postavljali kulise za lutkovno igrico. Otroke je tokrat zabavala Čenča. To je deklica, ki noče in noče k zobozdravniku in poskuša na vse načine ustaviti bolečino v zobu. Na koncu le spozna, da zobozdravnik le ni tak bav bav. Gre za eno izmed predstav Lutkovnega gledališča TRI, ki jo sestavljata Nataša Herlec in Ksenia Ponik-var. Domišljija je zaklad, ki ga v sebi nosijo otroci, lutkarstvo pa je medij, ki mora bresti po njenih tolmunih, jih razburkati do globin in pripraviti do vrenja. To je glavni moto Lutkovnega gledališča Tri. In tudi tokrat jim je uspelo. Igra je brez teksta, podprta z medmeti in glasbo. In mogoče so jo prav zato otroci najbolj razumeli. V predstavo pa so se neverjetno vživeli tudi očetje. Čenča je s svojo pojavo in nagajivim karakterjem tako navdušila, da se je po končani predstavi nanjo zgrnila gruča radovednih otrok. P.Polak, foto:T. Doki Če vam je med počitnicami slučajno dolgčas Ena čarovnija za male in velike Če se med počitnicami slučajno pojavijo dnevi, ki se vam neverjetno vlečejo kot jara kača, poskusite s čarovnijo. Za vas sem jo izbrala iz knjige Čarovnije za male in velike avtorja Petra Eldina. Upam, da ne bo pretežko. Pripomočki, ki jih potrebujete: štiri rdeče kocke, ena zelena kocka, štirioglata cev brez zgornje in spodnje ploskve (ravno dovolj široka, da gredo vanjo kocke) in tako visoka, da gre vanjo vseh pet kock. Priprava: eno izmed rdečih kock dajte v cev. Držite jo tako, da pritisk vaših prstov zadrži rdečo kocko na dnu cevi in jo prepreči, da bi padla ven in da bi jo videli. Izvedba: postavite cev na mizo. Poberite zeleno kocko in jo spustite v cev. Na vrh spustite ostale tri (rdeče) kocke. Zdaj dvignite cev tako, da jo držite blizu vrha, in to tako tesno, da zadržite kocko na najvišjem mestu. Ko se pokaže kupček kock, na dnu ni zelena kocka, kot vsi pričakujejo, videti je, kot da je preskočila na mesto više. Obrnite cev na glavo in jo postavite nazaj na mizo, tako da je skrita rdeča kocka zdaj na dnu. Vstavite eno rdečo kocko, za njo zeleno in potem preostale kocke. Zelena kocka bi zdaj morala biti druga z kupčka. Ko ponovno vzdignete cev, kocka preskoči na tretje mesto. Obdržite eno kocko pri vrhu cevi tako, da jo, kot že prej, tesno držite. Ponovite postopek tako, da tokrat zelena kocka skoči na vrh kupčka. Razdrite stolpec, za kocke odložite cev in pri tem pazite, da gledalci ne opazijo dodatne rdeče kocke. Tako. Če je šlo vse po sreči, vam je čarovnija uspela. • P. Polak Cvetita posel in zabava Za desetino več obiskovalcev kot lani Že v petek, ko je minister za notranje zadeve Mirko Bandelj odprl sejem, so obiskovalci "zavzeli" sejem. Povečan obisk so potem zabeležili tudi v prvih treh dneh. Vsak večer pa je polno tudi zabavišče v sejemskem parku. V petek se je začel 48. Mednarodni Gorenjski sejem Prvovrstni dogodek za gospodarstvo Tudi letos pestra ponudba - Velika gneča na velikošmarensko soboto Kranj, 17. avgusta - Prva tretjina tradicionalne široko-potrošniške prireditve v Kranju je bila znamenju povečanega obiska v primerjavi s tem sejmom v zadnjih letih. Zadovoljni so razstavljavci in tudi gostinci. V prvih treh dneh si je namreč sejem ogledalo, ali bilo zvečer na zabaviščnem prostoru okrog 30.000 obiskovalcev. Največja posebnost letošnjega obiska pa so številni gostje s Koroške in iz Italije. Prireditelji že od prvega dne beležijo največjo prodajo bele tehnike, akustičnih apratov, prenosnih telefonskih apratov in avtomobilov. Veliko je tudi dobrih nakupov raznovrstnega potrošnega blaga. Avstrijska gospodarska zbornica na sejmu promovira na svojem razstavnem prostoru poleg avstrijskega gospodarstva tudi projekt Zimskih olimpijskih iger leta 2006 - Igre brez meja. Zanimivo, ali bolje rečeno, čudno pa je, da ni podobne predstavitve iz Italije in Slovenije, čeprav je bil prireditelj, Gorenjski sejem, pripravljen razstavni prostor odstopiti celo brezplačno. Posebnost letošnje prireditve, že 48. po vrsti, je tudi nastop godbenikov. Zadnja leta so v Kranju ob začetku tega sejma v mestu nastopali različni pihalni orkestri. Letos takšnega godbenega povabila in napovedi največje trgovine in najdaljše zabave s plesom ni bilo. Prireditelj od mestne občine Kranj ni dobil soglasja in od upravne enote zato tudi ne dovoljenja za nastop tržiš-kih godbenikov. Zato pa so godbenike, 15. avgusta, na praznik, z veseljem sprejeli in jih širokogrudno pogostili ter se jim še posebej zahvalili župani občin Šenčur, Cerklje, Naklo in Preddvor. Sicer pa so na sejmu, kjer delujejo tudi vse službe, od banke, zavarovalnice, pošte in poštne hranilnice, še posebno obiskani tudi razstavni prostor Preša, d.o.o., iz Cer-kelj, kjer obiskovalci oddajajo kupone za žrebanje avtomobila, ki bo zadnji dan sejma, 23. avgusta. Gneča je tudi na razstavnem prostoru Gorenjskega glasa, kjer se vsak dan nekaj dogaja in v Press centru, kjer si obiskovalci mimogrede med obiskom sejma zmerijo tudi kfVi tlak. • A. Žalar Minister Bandelj sije po odprtju sejma v spremstvu gostov in direktorja PPC Gorenjski sejem Franca Ekarja ogledal letošnjo ponudbo. Za nekaj trenutkov se je ustavil tudi na razstavnem prostoru Gorenjskega glasa in si z zanimanjem ogledal osrednji gorenjski časopis. dal letošnjo ponudbo. Tudi na letošnjem 48. sejmu je ponudba, ki jo je pripravilo več kot 800 domačih in tujih razstavljavcev izredno pestra. Sejem, ki ga Sejemska dejavnost je na razpotju "Slovenska sejemska dejavnost je, potem, ko je uspešno prebrodila izpad nekdanjih jugoslovanskih trgov, ponovno na pomembni prelomnici. Slovenski sejmarji si namreč prizadevajo za uvedbo evropskih sejemskih standardov in včlanitvi v mednarodno sejemsko organizacijo. Gorenjski sejem je pri tem na dobri poti, hkrati pa si prizadeva za svojo dejavnost dobiti tudi certifikat ISO 9000," je ob odprtju letošnjega sejma poudaril Mirko Bandelj. zaradi praznika nekateri radi poimenujejo kar velikošmarenS' ki so si poleg uglednih gostov v petek dopoldne ogledali predvsem poslovni partnerji raZ' stavljavcev. V soboto se je že v dopoldanskih urah na sejmišče v Savskem logu zgrnilo izjemno veliko obiskovalcev, domala 2 vseh slovenskih krajev, obvozni; ca skupaj s sejemskimi park pa je doživela pravi prometn1 infarkt. Prireditev, na kateri letos spe' pričakujejo okoli 100.000 obiskovalcev, je namreč tudi za organ1' zatorje PPC Gorenjski sejem 111 druge službe, ki skrbijo za nem'1' ten potek prireditve, kar /ahlt" ven organizacijski zalogaj. "Povabilo organizatorja n^J odprem 48. Mednarodni Gof enjski sejem, je tudi priznanj^ službam, ki jim načelujem, t0$ policiji, ki že vrsto let skrbi $ nemoten in varen potek sejm3, je ob zaključku otvoritvene sl° vesnosti dejal minister. M. G Kranj, 17. avgusta 1998 - Minister za notranje zadeve Mirko Bandelj je v petek odprl 48. Mednarodni Gorenjski sejem, ki je poudaril, da je dobro organiziran sejem pomemben dogodek za gospodarstvo. Letošnja sejemska prireditev je sicer že v prvih dneh privabila številne obiskovalce, največja gneča pa je bila v soboto na veliki šmaren. Minister Bandelj je v otvoritvenem govoru dejal, da so se sejmi prodajne narave začeli že v 11. in 12. stoletju* dolgoletno tradicijo imajo tudi v Sloveniji in tu ima svoje mesto tudi gorenjsko sejmarstvo z več kot poltisočletno tradicijo. "Vsak dobro organiziran sejem pomeni tudi dobro priložnost za ostale dejavnosti v kraju in regiji, ki si obetajo dodaten posredni zaslužek. Gorenjski sejem vsekakor sodi med takšne sejemske prireditve, saj se tu najbolj neposredno srečujejo interesi razstavljalcev in potrebe kupcev", je poudaril Bandelj, potem, pa si je v spremstvu drugih gostov in direktorja PPC Gorenjski sejem Franca Ekarja ogle- Največja gneča je bila na velikošmarensko soboto, ko so prtij obiskovalci z vseh koncev Slovenije. Vročina jih ni odvrnila 0 sejma, saj je poleg razstavljenega blaga tudi dovolj priložnosti1 osvežitev. • Foto: Tina Doki NASUENJE NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU V Na 48. Gorenjskem sejmu v Kranju, razstavlja več kot 800 razstavljavcev Štajerec si je postavil svoj stant Zvečer je na Gorenjskem sejmu gneča, pa tudi čez dan množica ni zanemarljiva - Obiskovalci so zadovoljni s ponudbo - Edino, kar moti ljudi, je vročina. Kranj, 17. avgusta - Gorenjski glas budno spremlja dogajanje na Gorenjskem sejmu in ugotavlja, da je sejem v polnem zagonu. Prvi dan sejma se je še malce ogledovalo, obiskovalci so še bolj prihajali iz radovednosti, danes se število radovednih zmanjšuje. Večina išče akcijske cene, se pozanima o možnostih nakupa določenih izdelkov in če ne drugega, si privošči okusno meso na žaru, izvrsten sladoled ali osliča s pomfrijem. drugega, se splača ustaviti ob njem že zato, da malce poklepetaš z dekleti. Brhke Gorenjke... Pa saj je ves sejem poln brhkega nežnejšega spola. Osebno so me bolj zanimali fantje, ampak če si človek lahko spočije oči na kaki črnolaski ali blondiki, ki promovira določene izdelke, zakaj pa ne. Sejemski prostor se je spremenil v pravo miniaturno mestece. Vse nekam hiti, vrvež je glasen in človek nima časa razmišljati, Koliko stvari! Človek sploh ne ve, kje naj bi začel. Dve hali oziroma večnamenski dvorani sta polni razstavljavcev. Prvi dan je bilo sicer še vse nekaj na pol in hiteli so postavljati še zadnje stojnice, urejevali še zadnje podrobnosti, danes je zadeva v Popolnem razcvetu. . gorenjski glas in Radio Kranj jrnata Svoja razstavna prostora že takoj prj vhodu, tako da ju ne moreš zgrešiti. Pri razstavnem prostoru Gorenjskega glasa se nikoli ne počiva. Če ne zaradi kje naj začne, da bo videl vso ponudbo razstavnih prostorov. Vrvež te potegne s seboj in tako sem se ena dve znašla pred razstavnim prostorom, kjer je Tanja "šejkala" razne manjše količine pijač. Enkrat za spremembo ni bilo v njih alkohola, ampak samo vitamini. Peteršilčk-ov sok... Mmmm... Ne boste verjeli, malce ledu, sesekljanega peteršila, en manjši miks vsega skupaj, in osvežilna pijača je tu. Ker ne pretiravam ravno z uživanjem vitaminov, sem hitro nadaljevala svoj ogled. Ja, les je lep in živ, pravi Katja. Ena krasna zakonska postelja iz smrekovega lesa se mi je "smehljala" izza ozadja in človek bi se kar odločil, da se poroči že samo zaradi smrekovega lesa. Samo čez "uličico" ima svoj razstavni prostor pošta. Simona in Justi in v ozadju še eno dekle, katerega ime si žal nisem zapomnila, kar pa ni nič čudnega. Toliko vtisov, velika ponudba razstavljalcev... Še dobro, da nisem vsega pomešala med seboj. Razstavni prostor jc prava pošta v malem. Lahko dvignete denar, kupite znamke, kartice, čestitke... Celo pošljete paket. "Pam Anderson naked space aliens conspiracv homepage," napis, ki je na Telekomovih računalnikih predstavljal največjo zanimivost. Pod žgečkljivim naslovom na internetu je, seveda, takoj cela stran točk, kjer je predvsem pomembno to, da si starejši nad osemnajst let. "O, Oprah! Dej še mene kej upraši," je za menoj precej glasno zaklical moški glas. Zas-mejala sem se njegovi izjavi in odhitela naprej. Ogled kmetijske mehanizacije je za pravega kmetovalca prava poslastica. Precej je razstavljavcev z modnim nakitom. Štajarci tu prednja-čijo. Že nasploh je precej "mešana" zasedba med razstavl-jalvi. Veliko jih je tudi z drugih koncev Slovenije. Štiri vrata skupaj, pokončen pravokotnik... Ups, nobena se ne dajo odpreti. Seveda ne, saj so razstavni izdelek. Lep lesni izdelek. Lesnih izdelkov je na sejmu ogromno. Mene najbolj privlačijo razstavni prostori, kjer se pojavljajo imena kot opel, nissan, reanult... Avtomobili, in še enkrat avtomobili in še enkrat... Potem se ti pa malce zavrti ob vrtoglavih cenah. Vseeno nekoč, ko se mi ne bo več "vrtelo" in bom imela denar, si bom kupila volva in bila zadovoljna z njim. Kot pravi moj sodelavec Simon, je za gostince Gorenjski sejem prava Meka. Ljudje jedo, pijejo in se sladkajo. Mogoče povzroča vročina razstavljavcem in obiskovalcem preglavice, za gostince pa to pomeni povečano prodajo pijač. Ce imate namen obiskati Gorenjski sejem, žejni in lačni gotovo ne boste. Ce pa se boste odločili, da boste tudi kaj kupili, potem še toliko bolje. A. Brun, foto: T. Doki 5»n Veliko novega boste videli, zanimivega slišali in se srečali s prijatelji POMURSKI SEJEM KMETIJSKO-ŽIVILSKI SEJEM 36. mednarodni kmetijsko-živilski sejem 22. - 30. avgust 98 Gornja Radgona 1550 razstavljalcev iz 26 držav strokovna predavanja in posveti v nedeljo 30. 8. ob 10. uri parada kmečkih opravil in običajev sejemski vlak Celje - Gornja Radgona z ugodnimi popusti Delovni čas sejma: 9. do 19. ure TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM DOM^ZABNICA 4209 ŽABNICA 68 tel/tac; (064) 312-266; 311-545 SEJEMSKI POPUST 12. - 25. 8. I S % SANACIJSKI DIMNIK SCHIEDEL DREHFIX 1 O % BOBROVEC, KRIŽEVCI 5 % KERAMIČNE PLOŠČICE KERAMIX, SCHIEDEL DIMNIKI 3% OSTALI ARTIKLI PRI NAKUPU NAD 10.000 SIT STREŠNIK BRAMAC PO STARI CENI DO 25. 8. INFORMACIJE V TRGOVINI ali po tel.: 31 1-545, 312-266 BLED prodaja izdelkov gorenje Rožna dolina 40 Lesce tel.: 064/718-502, fax: 718-521 Trgovina Lesce Rožna dolina 40, Lesce Tel.: 064/718-502 Fax: 718-521 Trgovina Celje Grevenbroichova 9 Tel./fax: 063/412-448 Pooblaščena prodajalna BELAMI KRANJ Savska cesta 34 Tel.: 064/224-012 UMETNO <©5> K0VASTV0 Bnurvjo Kaicic ,.p. Poleg Gorenjskega sejma v Kranju se pojavljamo tudi na sejmih v Celovcu. Največ povpraševanja je po okenskih kovanih mrežah. Naročite pa seveda lahko mnogo vrst izdelkov, kot so: vrtne ograje, vrata, drobne predmete za darila, kot so svečniki, stojala, okrasne predmete. Vse izdelujemo po naročilu, na domačem naslovu. Na sejmu vlada vleiko zanimanje, saj so izdelki izključno ročne izdelave. 48. GORENJSKI SEJEM PIVOVARNA UNION vsakega dvajsetega obiskovalca Gorenjskega sejma počasti s pijačo. Vsak nagrajeni obiskovalec, ki se z Unionovim kartonom (dobi ga ob plačilu vstopnice) oglasi na njihovem prostoru v večnamenski dvorani, se lahko odžeja z eno izmed številnih pijač, ki jih proizvaja Pivovarna Union, od piva do brezalkoholnih pijač Sota in naravne vode Zala. V njihovem šotoru na parkirnem prostoru Gorenjskega sejma lahko vso pijačo iz programa Pivovarne Union tudi kupite. ZAVAROVALNICA TRIGIAV se že tradicionalno predstavlja na Gorenjskem sejmu. V svojem paviljonu na standardnem mestu v večnamenski dvorani predstavljajo svojo ponudbo številnih oblik zavarovanja, vsakemu obiskovalcu svetujejo in rešujejo njihove probleme z zavarovanjem. Letos predstavljajo tudi novost - potresno zavarovanje, za katerega vlada veliko zanimanje. Paviljon je v soboto obiskala tudi najboljša Slovenka v deskanju na snegu (snowboard) Polona Zupan, kije podpisovala balone, delila svoje slike in predstavila swjo tekmovalno opremo. GORENJSKA BANKA, d.d. - Na večjih sejemskih prireditvah v Kranju med letom so na sejmu tudi nekatere službe. Ena takšnih, kije na tradicionalnem prostoru takoj na vhodu v večnamensko dvorano, je tudi Gorenjska banka, d.d., Kranj. Obiskovalci sejma lahko uredijo vse bančne posle. To je za kupce in prodajalce vsekakor zelo pomembno. Da pa smo z Gorenjskim glasom ob Radiu Kranj v istem prostoru oziroma v avlu na vhodu v sejem, tudi ni naključje. Z Gorenjsko banko, d.d., Kranj namreč v naši hiši sodelujemo med drugim tudi na nekaterih prireditvah oziroma srečanjih, ko je Gorenjski glas Več kot časopis. MOBITEL - Še posebno veliko zanimanje je na sejmu za tako imenovano mobilno telefonijo in predvsem seveda za naprave. Na, razstavni prostor ni težko najti v večnamenski dvorani Gorenjskega sejma. Pravzaprav so tudi letos predstavniki Mobitela na tradicionalnem prostoru. Da je za njihovo predstavitev in naprave zares veliko zanimanje, je potrdila tudi naša fotoreporterka Tina Doki, ko je predlagala za objavo tole sliko. POŠTA SLOVENIJE, POSLOVNA ENOTA KRANJ ima tudi na Gorenjskem sejmu svojo poslovalnico. V poslovalnici v večnamenski dvorani nudijo storitve v poštnem in denarnem prometu, kot je sprejem pošiljk, izplačilo iz tekočih računov in hranilnih knjižic, menjalnica, vplačila položnic in drugih računov, sprejemate lahko telegrame. Prodajajo tudi razglednice, pisma, vizitke, znamke... SALON POHIŠTVA ARK MAJA se na Gorenjskem sejmu že tradicionalno predstavlja v otvoritveni dvorani. H konkurenčnim cenam so dodali še sejemske popuste, ugodne kredite, brezplačno dostavo in druge ugodnosti. ARK MAJA zagotavlja hitro dobavo, saj je večina pohištva v zalogi. RENAULT PREŠA, d.o.o., iz Cerkelj v Času Gorenjskega sejma nudi posebne ugodnosti ob nakupu vozil. Obiščite njihov paviljon na zunanjem razstavnem prostorusejma. #Preša d.o.o. Slovenska c. 51,4207 Cerklje Tel.: 064/422-522 RENAULT Fax: 064/422-520 DELAMARIS, d.d., IZOLA se na Gorenjskem sejmu predstavlja v večnamenski dvorani' Kupcem njihovih izdelkov ponujajo poseben sejemski popust, tako za komplet 12 konze** nudijo 30 odstotkov popusta. Ob dveh kupljenih kompletih vam priložijo Še darilo - kapo aH vrečo De lama ris. Ob obisku njihovega paviljona lahko Delamarisove izdelke tudi pokusi**' Sejemska anketa Razstavljavci zadovoljni s prodajo, kupci s ponudbo Ljudje prihajajo na sejem predvsem iz radovednosti. Na koncu se velikokrat zgodi, da ne odidejo domov praznih rok. Prodajalci so prepričljivi, pa tudi kupci so zadovoljeni. pozornosti. Ukvarjamo se predvsem s pohištvom, pa tudi z montažnimi hišami. Ljudje si lahko na našem razstavnem prostoru ogledajo slikovni material in nekatere izdelke. Trenutno si obiskovalci največ le ogledujejo, vendar se najdejo tudi taki, ki kaj kupijo. Domnevam, da bo prodaja izdelkov na ravni prejšnega leta. Imamo tudi akcijsko prodajo, kamor lahko prištejemo kuhinje Gorenje, kompletni program Marles in še kaj bi se našlo." ravno pravšnji kotiček za naš avto. Na sejem smo pač prišli malce iz radovednosti, malce pa tudi po nakupih. Predvsem si moramo ogledati centralne peči. Kritik glede organizacije sejma nimam, še celo vročina je danes kar nekam znosna. Upam, da nam bo ostalo še kaj denajrja, da si bomo lahko privoščili kako pijačo." Cilka Mezek, obiskovalka iz Idrije: "Ravnokar smo prišli, tako da še ne vem točno, kaj vse se razstavlja in vam ne morem povedati kaj več o mojih sej mski h vtisih. Edino to vam lahko rečem, da je veliko ljudi tu. Če bom kaj kupila? Ne vem čisto točno, mogoče, če bo denar. Tega pa je zadnje čase bolj malo. Kot kaže je sejem imeniten. Meni se zdi kar "ena a"." Aleš Kurnik, direktor Alprom, d.o.o.: "Nasploh je precej obiskovalcev, pa tudi naš razstavni prostor je deležen precejšne Milica Bobnar, obiskovalka: "Kar se parkiranja tiče, smo imeli kar srečo. Našli smo Letos so namesto v Kranju triiški godbeniki nastopili v soboto dopoldne v Cerkljah, Naklem, Preddvoru in v Šenčurju. Povsod so jih pozdravili tudi župani občin in se jim, ter hkrati tudi organizatorju, zahvalili za nastop v njihovi občini. * A. Z. Petra Rant, obiskovalka: "Sejem je kar v redu. Zdi se mi sicer, da je vsako leto enako. Tudi letošnji je podoben lanskemu sejmu. Sem sem prišla s starši in kot prvo smo si prišli ogledat ponudbo razstavljavcev, če pa se bo našlo kaj Vsak večer in še posebej v petek Kranj, 17. avgusta - Vsak večer na sejmu v parku zastopajo najbolj znani in Priljubljeni ansambli, ki tudi večerni program napolnijo, kot pravimo, do zadnjega kotička. Seveda pridejo tako nan svoj račun tudi gostinci, ki so tudi letos skupaj z organizatorjem sejma omogočili za breplačni vstop na večerno zabavo. Še posebej veselo pa bo tudi v Petek, 21. avgusta. Ob 18. uri j>o namreč nastopil za razstavljavce in obiskovalce tudi Moped show. • A. Ž. Četrtek n sejmu za upokojence °b najrazličnejših ugodnostih in popustih, ki jih ,rnajo obiskovalci letošnjega sejma, velja Še posebej Poudariti, da si bodo v četrtek, 20. avgusta, upokojenci lahko Še posebej cene-J® ogledali letošnji sejem, ^stopnico s popustom oocto upokojenci lahko Kupih s člansko izkaznico *1 * odrezkom od pokoj-nine- • A. Ž. NOVA OPEL ASTRA že za 2.194.718 SIT OPELe NA GORENJSKEM SEJMU OD 14. DO 23. AVGUSTA avtotehna ¥DS in pintar Koroška cesta 53a, Kranj, tel./fax: 064/212-191, 224-621 NUDIMO VAM: prodajo novih vozil, menjava staro za ' novo, ugodna posojila, leasing, prodajo rezervnih delov in dodatne opreme, servis, ličarske in kleparske storitve. takega, kar bi nam lahko prišlo prav, bomo to tudi kupili. Edino vročina je malce moteča." Gregor Ovniček, prodajalec pri Kovinotehni: "Ha, ha, ha A sedaj bom moral jaz kaj povedati? Prav. Naš razstavni prostor je sicer zelo obiskan in tudi ponudba izdelkov je velika. Proda se tudi kar precej izdelkov. Najbolj sem nezadovoljen s samo vročino. Prav bi mi prišla kaka klimatska naprava. Kakšni so obiskovalci sejma? Jah, odvisno od dneva. Bolj ko je vroče, manj so prijazni. Zvečina si zadeve ogledujejo in so polni vprašanj. Menim pa, da bi bila lahko ostala sejemska ponudba lahko boljša." • A.B., foto: T. Doki VELIKI MEDNARODNI PRODAJNI GORENJSKI SEJEM V KRANJU delovni čas sejma od 9. do 19. ure prodaja vstopnic od 8.45 do 18.30 • vse za dom, družino, rekreacijo • velika ponudba kmetijske mehanizacije • avtomobili in oprema • kuhinje in kuhinjska oprema • aktustika in različna glasbena ter foto oprema • gospodinjski pripomočki • pokušnje •predstavitve • svetovanja • sejemske cene • popusti • posojila • bogata in pestra gostinska ponudba • zabaviščni park ŽREBANJE VSTOPNIC PO 600 Sf T ho 23. avgusta oh 19. uri v paviljonu sponzorja avtomobila Renault PREŠA, d.o.o., Cerklje 1. nagrada: osebni avtomobil RENAULT TH/NGO 2., 3. in 4. nagrada: 33 litrov piva ali pijač PIVOVARNE UNION VEČERNI ZABAVNI PROGRAM vsak večer od 20. do 01. ure - vstop prost danes, torek, 18. avgusta: AGROPOP jutri, sreda, 19. avgusta: FARAONI četrtek, 20. avgusta: ČUKI petek, 21. avgusta: VLADO KRESLIN in MALI BOGOVI sobota, 22. avgusta: KINGSTON nedelja, 23. avgusta: ROK 'N BAND NA SVIDENJE NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU V Press centru med sejmom zbiramo zanimivosti, ki jih objavljamo potem tudi v Sejemskem Uspehu. To je posebna sejemska priloga Gorenjskega glasa. Pri pripravi tega Časopisa nam gre še posebej "na roko" tudi Foto Boni. V paviljonu KOVINOTEHNA - BLAGOVNICA FUŽINAR so izredno zadovoljni s prodajo ameriškega ročnega orodja Craftsman, zelo dobro gredo v promet tudi sezonsko znižane kosilnice iste znamke. Obiskovalci navdušeno kupujejo tudi belo tehniko in akustiko, kije s sejemskim popustom in kartico KOVIN OTEHN'E cenejša za 9 do 10 odstotkov. Podjetje HRIBAR & OTROCI se tudi letos predstavlja na Gorenjskem sejmu. V nedeljo so pripravili akcijo "Viteški pikado dvoboj", na kateri so se obiskovalci pomeriti s slovenskim prvakom v elektronskem pikadu in viceprvakom na letošnjem neuradnem svetovnem prvenstvu v elektronskem pikadu Vidom Erzurjem. Od 32 izzimtcev so bili od Vida, kije vsakemu izzivalcu dal 30 točk prednosti, boljši; Boštjan Možina iz Železnikov za 40 točk, Jurij Koblar iz Breznice za 40 točk in Tadej Božič iz Upnice za 60 točk. HOKEJSKE VSTOPNICE ZA OBISK VSEH TEKEM NA JESENICAH V SEZONI 1998/99 ŽE V PRODAJI vsak delovni dan med 10. in 13. uro v pisarni HD Jesenice in dve uri pred vsako tekmo na blagajni HD Jesenice 20. 8. ob 19. uri HK Acroni - HK Olimpija \ A TOTINK/\ UREJA: Vilma Stanovnik TEL.: 730-522, 730-508 MBT.: 0609/637-162 MBT.: 0609/641-169 Jadralni padalci tekmujejo na 7. odprtem državnem prvenstvo med Krvavcem in Seničnim PRVA DVA DNI NAJHITREJŠA ŠKOFJELOČANA Sobotno zmago si je v težavnih pogojih za letenje prislužil Škofjeločan Janez Križnar, v nedeljo pa je bil najhitrejši izkušeni Domen Slana, kije v cilju le malo prehitel še tretjega izvrstnega škofjeloškega jadralnega padalca, Mateja Jocifa Senično, 17. avgusta - Letošnje odprto državno prvenstvo v jadralnem padalstvu, ki ga organizira društvo Edel skupaj z Zvezo za prosto letenje, se jc začelo minulo soboto, ko-so se najboljši slovenski padalci, skupaj z nekaj tujimi tekmovalci, prvič odpravili na Krvavec. Tam so namreč previđeni vsi starti osemdnevnega tekmovanja, ki se bo to nedeljo končalo s slovesno razglasitvijo rezultatov v cilju - na travniku v Seničnem. Prvi tekmovalni dan vreme sicer tekmovalcem (na startu jih je bilo 82) ni bilo najholj pogodu, saj je bila slaba "termika", tako da mnogim letenje ni bilo tak užitek kot sicer. V teh pogojih pa se je najbolje znašel Škofjeločan Janez Križnar (Orli Kranj), ki je tako kot ostali štartal na Krvavcu, letel do obratne točke nad Svetim Lovrencem pod Storžičem, Pšate, cerkve v Seničnem, cerkve na Štefanji Gori, koče v Gozdu in prvi pristal na cilju v Seničnem. Na drugo mesto se je uvrstil Bojan Marčič iz Žleb pri Medvo- dah (Špica), na tretje češki tekmovalec Tomaž Ledinek, na četrto Niko Pintar (Krokar Železniki) in na peto še en češki tekmovalec, Radek Večera. V nedeljo je sicer kazalo, da bo težko izvesti tekmo, saj so bile vremenske napovedi slabe (vreme pa je pri tekmah jadralnih padalcev še kako pomembno!), vendar pa so se organizatorji ob lepem dopoldnevu vseeno odločili, da tekma bo. Bila pa je malenkost krajša kot sobotna, saj so morali jadralni padalci po startu na Krvavcu (okoli 13.30 ure) najprej Nebo med Krvavcem in Seničnem je te dni v barvah jadralnih padal. GORSKI TEK NA GRINTAVEC KAR 82 "GAMSOV" Kamniška Bistrica, 16. avgusta - V Kamniških planinah sobota ni bila čisto navadna sobota, pa ne samo zaradi praznika, ko so se številni ljubitelji planin s strumnim korakom odpravljajo visoko v nekoristen svet ali morda za gamsi pogledat ali jadrati v orlov svet, pač pa je bil v Kamniški Bistrici (601 m) start tretjega gorskega teka na 2558 m visoki Grintavec, najvišji vrh Kamniških alp, s 1957 višinske razlike najtežji gorski tek v Sloveniji. Z izzivom se je tokrat spopadlo 82 (največ doslej) planinskih hitrohodačev, med njimi pa tudi tokrat najhitrejša Marička Trobec in Igor Šalamun. Mariborčan Igor Šalamun, ki je za pot, ki je po planinskih tablicah markirana na pet ur, porabil 1 uro 24 minut in tri sekunde, kar je še dobro minuto hitreje kot lani. "Za nami so težke reprezentančne priprave na Pokljuki, vendar nisem imel težav. Ob svetovni konkurenci bi se dalo teči še hitreje. Vsaj tri minute," je o tem razmišljal zmagovalec, ki je imel že po dveh km 50 sekund prednosti pred zasledovalci, na polovici na Kokrškem sedlu 1790 m še nekaj več, proti vrhu pa je gledal le na varnostno razdaljo do zasledovalca, tudi lanskega drugouvrščenega Marjana Zupančiča. "Pripravljam se za novo zmago na triatlonu Jeklenih in naslov državnega prvaka v teku gor-dol (v soboto, 22. avgusta, v Škofji Loki)," je ponovno optimistično napovedal Zupančič. Pred domačinom, veteranom Ivanom Urhom je bil v cilju še Mariborčan Andrej Mesner. Kraljica Grintavcev Marička Trobec iz Kobarida svoje krone še ne da, za svojim rekordnim časom pa je zaostala le 6 sekund. "Mislila sem, da bo dovolj za rekord, vendar Čas, ki sem ga imela v mislih ni bil pravi," je ob svojem teku povedala profesorica Športne vzgoje na OŠ v Tolminu. Da je to preizkušnja generacij, kjer ne prevladujejo tudi mladi, je dokaz peterica šestdesetletnikov, Blaž Geč (1.33) pa je bil najstarejši med njimi. Rezultati moški, abs: 1. Šalamun (MB) 1.24.03, 2. Župančič (Radovljica) 1.24.24, 3. Mesner (Mb) 1.25.57, 4. Urh (Kamnik) 1.27.46, 5. Krebs (Gornji Grad) 1.28.25, 6. Šubic (Žiri) 1.28.25, 7. Cvajnar (Žlebe) 1.31.13 8. Zore (Šmarn. naveza) 1.33.18, 9. Šentjurc 1.34.58, 10. Potočnik (Škofja Loka) 1.36.00, ženske abs.: 1. Trobec (Kobarid) 1.51,30, 2. Bernard (LJ) 2.00.18, 3. Grm (Lesce) 2.02.37, 4. Logonder (Šk. Loka) 2.05.00, 5. Rejc 2.15.40. • M. Metod VABILA, PRIREDITVE Teniški in nogometni turnir v Selcih - ŠD Selca bo ta konec tedna, v soboto in nedeljo, 22. in 23. avgsuta, organizator tradicionalnih turnirjev "Selca open" v tenisu in nogometu. Tekmovanja bodo potekala na igriščih športnega parka Rovn v Selcih, prijave pa do četrtka sprejemajo po telefonu 647-776. Tam dobite tudi dodatne informacije. Nočni teniški turnir Krištof champagne - Na teniških igriščih hotela Bor v Preddvoru to soboto, 22. avgusta, pripravljajo III. letošnji turnir v seriji rekreativnih turnirjev "Krištof Champagne Cup 98" za moške in v parih. Prijave sprejemajo do petka po telefonu 451-080. Zeleni športni vikend v Bohinju - Občina Bohinj, Športna unija Slovenije, bohinjska športna društva in italijanska organizacija športa za vse UISP vabijo na športni vikend v Bohinju. Začel se bo ta petek z otvoritvijo in zabavnim programom pri kulturnem domu v Bohinjski Bistrici ter nadaljeval v soboto in nedeljo s športnimi turnirji. • V.S. Na cilju v Seničnem je v nedeljo prvi pristal Domen Slana, za njim pa še drugi Škofjeločan Matej Jocif (na sliki), ki ima po sobotnem sedmem mestu tudi precej možnosti za naslov skupnega zmagovalca letošnjega odprtega državnega prvenstva. preleteti in slikati cerkev v Seničnem, nato hotel v Preddvoru, kočo na Gozdu, kočo na Kališču in prileteti v cilj na travnik v Seničnem. Tam smo malo po pol četrti uri popoldne najprej zagledali enega naših najboljših in najbolj izkušenih jadralnih padalcev Škofjeloča-na Domna Slano (Let), ki so ga navijači na tleh pri pristanku pospremili z gromkim ploskanjem. "Zadnje čase sicer več letam z zmajem, kot z jadralnim padalom, vseeno pa nastopam v ligi in na tem prvenstvu. Danes je bila lepa tekma, saj se je dalo dobro in hitro leteti," je bil prvi komentar nekdanjega državnega prvaka, ki jc v cilj priletel le malo pred someščanom Matejem Jocifom (Špica), ki je kot izkušeni jadralni padalec prav tako izkoristil dobre pogoje letenja in po sobotnem sedmem mestu v nedeljo pristal takoj za Domnom na drugem mestu. Žal pa v nedeljo ni šlo po načrtih sobotnemu zmagovalcu Janezu Križnarju, ki je predčasno končal tekmovanje. V cilju pa je bil tretji še en naš izkušen tekmovalec, tudi že dvakratni državni prvak Aleš Šušter (Špica). Na četrto mesto se je uvrstil češki tekmovalec Ondrej Dupal, peti pa je bil Jernej Zdešar (Polet Kamnik). Odprto državno prvenstvo, ki hkrati Šteje tudi za letošnje ligaš-ko tekovanjc jadralnih padalcev, se bo nadaljevalo še ves ta teden, vsi, ki bi si radi pobliže ogledali najboljše tekmovalce, pa se jim lahko pridružite vsak dan okoli 16. ure popoldne na cilju v Seničnem. • V.Stanovnik TENIS BORUT URH SLAVIL V DVOJICAH Na Challengerju z nagradnim skladom 25.000 dolarjev v Avstrtiji je Borut Urh dosegel velik uspeh v konkurenci dvojic. Skupaj s partnerjem, Čehom Kruppo, sta nanizala štiri zmage zapored in po zmagoslavju v finalu nad češkim parom ( i huka - Friedl z rezultatom 6:1, 6:4, osvojila naslov najboljše dvojice. Med posamezniki se je Borut skozi kvalifikacije uvrstil na glavni turnir, kjer je izgubil v drugem krogu. Enak rezultat je dosegel tudi trenutno najvišje uvrščeni Slovenec na ATP lestvici, Mariborčan Iztok Božič, ki je v tem obdobju med 200 najboljšimi igralci na svetu. Po štirih Futures turnirjih za moške v mesecu juliju, so mariborski prireditelji organizirali tudi tekmovanje z enakim nagradnim skladom (10.000 dolarjev) za dekleta. V kvalifikacijah nastopa 46 igralk, med njimi kar 12 Slovenk, glavni turnir pa se bo začel s prvim krogom v sredo. Lep uspeh je dosegel tudi Marko Por, ki se je na Futures turnirju v Umagu skupaj z Jako Božičem uvrstil v finale dvojic, kjer je naš par izgubil proti hrvaškemu (Karlovič - Zovko) z rezultatom 5:7, 6:7. • B. Mulej VATERPOLO V ČETRTEK V BRATISLAVO Kranj, 18. avgusta - Slovenska vaterpolska reprezentanca (kadeti, mladinci) se bo četrtič zapovrstjo udeležila evropskega prvenstva. Potekalo bo od 22. do 30. avgusta v Bratislavi, naši reprezentanje, ki jih vodi trener Robert Grubišič - Čabo, pa bodo na prvenstvo odpotovali v četrtek iz Maribora. Naša ekipa je zelo mlada, v njej pa nastopajo igralci petih slovenskih klubov, med njimi tudi Triglavani: Matej Nastran, Matej Ramovš in Jure Nastran, ter igralci Kokre: Miha Vreček, Aleksander Mertelj, Klemen PodvrŠČek, Tevž Suhadolnik in Dejan Likozar. * J.M. MEAN TEAM TOKRAT NA VRHU Kranj, 16. avgusta - Na kranjskem letnem kopališču se je z 2. turnirjem nadaljevalo "Nesramno dobro" tekmovanje v mini vaterpolu. Poleg prekaljenih vaterpolistov i/, Kranja 90 in Mean Teama, sta se v finalno skupino tokrat uvrstii še ekipi Tjulni in Ljubljana - Vzhod. Na koncu se je izkazalo, da je že prvo srečanje v finalni skupini, odločalo tudi o končnem prvem mestu. Pomerili sta se namreč favorizirani ekipi Mean Team in Kranj '90. Tokrat je bil uspešnejši Mean Team, ki je v prvem setu s 6:0 Kranju '90 celo zavezal "kravato". Tesnejša je bila odločitev v drugem setu, ki ga je Mean Team dobil tesno s 6.5. Zanimivo je bilo tudi zadnje srečanje med Tjulni in ekipo Ljubljana - Vzhod. S 6:2, 6:2 so bili uspešnejši Tjulni, ki so si tako priborili bronasto medaljo. Tretji "Nesramno dobri" turnir v mini vaterpolu bo 22. avgusta, najuspešnejše ekipe pa se bodo pomerile na zaključnem turnirju, ki bo 29. avgusta. "Nesramno dobri" turnirji potekajo pod pokroviteljstvom Ljubljanskih mlekarn, Mestne občine Kranj ter podjetij Mager, d.o.o. in Orli, d.o.o., nagradni sklad pa so pomagali zagotoviti še Tomas Šport, Trgovina Miška iz Kranja in Union. • (S. Košir KOLESARSTVO ZLATO ZA KLEMENČIČA Kranj, 17. avgusta - V Uppasli na Švedskem se je v soboto končalo evropsko prvenstvo za kolesarje do 23 let. Potem ko je bil na četrtkovi preizkušnji v vožnji na kronometer najboljši Rus Oleg Jukov, od naših pa je Tadej Valjevec (Sava) v cilj prišel kot 36., so naši kolesarji izreden uspeh dosegli na sobotni cestni dirki. Ob pomoči vse ekipe, ki so jo sestavljali Tadej Valjavec, Martin Derrnastja, Matej Stare, Uroš Šilar, Mitja Mohorič, Matija Kotnik in Matjaž Batič je v cilj prvi pripeljal 22-letni Ljubljančan Zoran Klemenčič in postal evropski kolesarski prvak do 23 let. • V.S. DVOJNA ZMAGA SAVE Kranj, 17. avgusta - Zmagovalca 2. dirke za VN Ilirska Bistrica sta postala Rok Jerše Sava med starejšimi mladinci in Drejc Kozjek med mlajšimi mladinci. Dirka je bila gorska in je potekala od Ilirske Bistrice do Mašuna v dolžini 19 km in višinske razlike 600 m. Dirka starejših mladincev je bila aktivna že od samega starta, po 6 km dirke je glavnini pobegnil Rok Jerše in si do vzpona prikolesaril dve minuti prednosti, kar je zadostovalo, za končno zmago, saj je v cilju imel še vedno več kot minuto prednosti. Med mlajšimi mladinci je bila dirka taktična do vzpona. V vzpon pa je imel Drejc Kozjek Sava največ moči in za 7 sekund prehitel drugouvrščenega tekmovalca. GORSKO KOLESARSTVO GORSKI KOLESARJI IN GAŠPERJI SO "ZAKON" Srednja vas v Bohinju, 16. avgusta - Na tretjem vzponu z gorskimi kolesi na planino Uskovnico na Pokljuki, (9 km - 570 m višinske razlike) v organizaciji ŠD Srednja vas je bil z novim rekordnim časom najhitrejši Kamničan Mitja Muhvič, ki je za minuto in pol izboljšal čas proge. Pred mladinsko trojko iz Radovljice z mladinskim prvakom Rokom Šolarjem je bil v cilju tudi v gorskokolesarskih krogih malo znani Joško Pernuš iz Naklega. In kot je že v navadi v bohinjskem kotu, so po razglasitvi gorskokolesarske dirke, kot v spodnji dolini pred mesecem (Savica - Polje), ponovno zaigrali Gašperji. Rezultati: 1. Muhvič (CaLCIT Ročk Shox Kamnik) 27.45, 2. Pernuš (Naklo) 27.47, 3. Šolar ROk (Red Buli) 28.19, 4. Miha Šolar (Red Buli) 28.49, 5. Vodišek (oba Red Buli - Le cougan) 28.59, ženske: 1. Pavšič 40.29. • M. M. ČETVERICA GORENJCEV NA EP Kranj, avgusta - Ta konec tedna bo četverica gorenjskih gorskih kolesarjev nastopila na evropskem prvenstvu v krosu. V belgijski Aywaille, v belgijski provinci Liege, 12 km od Spa, ki ga poznamo po Formuli 1, bodo nastopili Blažka Klemenčič (/Scott Cerin) med mladinkami, Rok Šolar (Red Buli - Le Cougan) in Tadej Rodman (Scott Čerin) med mladinci, ter Tadej Trobevšek (Calcit Ročk Shox) v kategoriji mladih kolesarjev do 23 let. Ostale v nedeljo v Trbižu čaka kros - vzpon na Višarje, ki šteje za mednarodni pokal Alpe -Adria. • M. M. SMUČARSKI SKOKI FINALE "VIDEL" LE PETERKA Kranj, 17. avgusta -Minulo nedeljo se je s tekmo v Hinterzartnu končala poletna turneja štirih skakalnic za smučarje skakalce. Na tekmi je še tretjič zmagal Japonec Masahiko Harada, naš Primož Peterka pa je bil znova edini slovenski finalist in je osvojil 17. mesto. Skupno je turnejo končal na 12. mestu. Lep uspeh pa je na tekmi poletnega kontinentalnega pokala dosegel Jaka Grosar, ki je v Zakopanih osvojil drugo mesto. • V.S. TRIGLAVANI NAJBOLJŠI Kranj, 16. avgusta - V skakalnem centru na Gorenji Savi se je nadaljevalo tekmovanje v smučarskih skokih za 27. teden skokov v Kranju. Tokrat so na skakalnici K 45 m skakali dečki do 12 in do 14 let, bilo jih je kar 94 iz 18 slovenskih klubov. Po pričakovanju so bili najboljši člani kranjskega Triglava, ki je odlično organiziral to tekmovanje. Rezultati dečki do 12. leta: (nastopilo jih je 60): 1. Matevž Šparov, Triglav; 2. Nejc Frank, 3. Sašo Trpin, oba Stol Žirovnica; 4. Sebastjan Likar, Mislinja, 5. Žiga Pelko Triglav, 6. Domen Ropret Trifix Tržič. Dečki do 14. leta: 1. Jure Bogataj Triglav, 2. Jure Kumer Alpina, 3. Rok Benkovič, Servis Debevc Mengeš, 4. Andraž Kem, Triglav, 5. Dejan Plevnik, Mislinja, 6. Gašepr Mlinar, Alpina. To je bilo nočno tekmovanje, v soboto, 22. avgusta, pa se bodo v okviru 27. Tedna skokov v Kranju predstavili dečki do 8. in 10. leta. Generalni pokrovitelj tedna je Mestna občina Kranj, sobotnega tekmovanja pa Javno podjetje Komunala Kranj, sopokrovitetja Domplan Kranj in Cokla iz Šenčurja. Pokrovitelj SK Triglav je SKB banka. • Janez Bešter ATLETIKA VETERANI BODO TEKMOVALI Kranj - V Kranju bo ob koncu tedna spet zanimiva atletska prireditev, tokrat se bodo na mednarodnem mitingu merili atleti -veterani, ki jim bo tekmovanje tudi dobrodošla priprava za nastop na evropskem veteranskem prvenstvu. Miting bo v soboto z začetkom ob štirih popoldne, prireditelj, Atletski klub Triglav, pa pričakuje od 60 do 70 atletov. Ker na štadionu obnavljajo del atletske steze, bo program nekoliko okrnjen, saj se bodo tekmovalci lahko merili le v metih, skokih in v teku na 100 metrov. Če se bo tradicija nadaljevala, bodo tudi tokrat pomembno "besedo" imeli veterani Triglava, ki so doslej na svetovnih m evropskih veteranskih prvenstvih osvojili že precej kolajn. • C.Z. -5 tohnjcA- Marjan Podržaj je s svetovnega prvenstva v poljskem lokostrelstvu prinesel kolajno LE EN KROG DO VELIKEGA FINALA 39-letni lokostrelec Marjan Podržaj iz Šenčurja je prejšnji konec tedna dosegel največji uspeh slovenskega moškega lokostrelstva, saj je osvojil tretje mesto na svetovnem prvenstvu v Avstriji Šenčur, 14. avgusta - Za Marjana Podržaja prav gotovo lahko zapišemo, da je eden najbolj vztrajnih lokostrelcev pri nas, saj jc "zgodovina" njegovih nastopov na največjih tekmovanjih stara ze dvaindvajset let. Osvojil je več kot petdeset naslovov državnega prvaka v različnih zvrsteh tekmovanja in več kot stokrat zastopal reprezentančne barve, ter dosegal lepe rezultate v evropskem in svetovnem merilu. Je tudi trener in pisec knjig o lokostrelstvu (najnovejša naj bi izšla že prihodnji mesec), na njegovem domu v Šenčurju pa je tudi glavna pisarna Evropskega zveze 3D (tridimenzionalne silhuete posameznih vrst divjadi v naravni barvi in velikosti), saj je sekretar te organizacije. Kljub številnim odličnim rezul- den v Gurglu njegov največji tatom v vsem času njegovega uspeh in največji uspeh slovenske-nastopanja, pa je tretje mesto na ga moškega lokostrelstva, saj je v svetovnem prvenstvu prejšnji te- članski konkurenci ravno taka uvrstitev uspela le še Jožici Emeršič, ki jc bila tretja pred dvema letoma v Kranjski Gori. Zato smo ga po vrnitvi domov prosili, da nekaj več pove o tem tekmovanju. Kakšen je bil način tekmovanja na letošnjem svetovnem prvenstvu? "Na svetovnem prvenstvu v Gurglu nas je sodelovalo okoli 200 lokostrelcev, tekmovali pa smo v treh slogih: v golem loku, olimpijskem slogu in compoun-du. Najprej smo dva dni streljali v kvalifikacijah. Prvi dan je bilo postavljenih 24 tarč na razdalji od deset do petdeset metrov (neznane razdalje), drugi dan pa so bile znane razdalje na treh progah. Po dveh dneh kvalifikacij se je prvih šestnajst tekmovalcev po spolu in slogu uvrstilo v nadaljne tekmovanje. Tekmovali smo na dvanajst tarč: šest Marjan Podržaj med svetovnim prvenstvom znanih in šest neznanih. Po tem tekmovanju je najprej izpadlo po osem tekmovalcev, ostali pa so smo se uvrstili v četrtinko finala, kjer smo bili še štirje tekmovalci. To seveda pomeni, da "rešeto" precej selektivno in da je do finala, ko se gre za medalje, težko priti." Zanimivo je, da se je v veliki finale v golem loku uspelo prebiti dvema slovenskima in dvema švedskima tekmovalcema. Kako je to uspelo vam? "Jaz sem bil po kvalifikacijah tretji, prvi dan po neznanih razdaljah celo drugi. Zelo dobra sta bila tudi Dejan Sitar in njegov stric Vlado Sitar, ki sta bila v compoundu po kvalifikacijah peti in osmi, dobra je bila tudi žena Ksenija, ki je bila v olimpijskem slogu štirinajsta. Najbolj so bili razočarani naši tekmovalci v olimpijskem slogu in tudi nekatere naše tekmovalke, saj je bila konkurenca pri ženskah manjša. Meni in Muzniku se je nato uspelo uvrstiti v polfinale. Jaz sem v polfinalu nastopi proti kasnejšem svetovnem prvaku Švedu Jonsso-nu, Muznik pa proti Larssonu. Meni je le za en krog "ušlo" veliko finale, izgubil je tudi Muznik in tako sva se za tretje mesto pomerila med seboj. Zmagal sem za en krog in osvojil bronasto kolajno. Šveda pa sta pobrala zlato in srebro." V ekipni tekmi tako moški kot ženske niste uspeli priti med najboljše? "V sobotnem ekipnem nastopu nam ni šlo najbolje, saj je moška ekipa osvojila osmo mesto med trinajstimi ekipami, ženska pa sedmo. Tako smo v neposrednem dvoboju moški streljali s prvouvrš-čeno ekipo, ženske pa z dru-gouvrščeno. Mi smo izgubili s Švedi, ženske pa z Nemkami. Dosti boljši rezultat nam ni uspel, saj v ekipni tekmi nastopajo trije po najboljši v posameznem slogu. Tako bi morali biti tekmovalci v vseh slogih dobri. Mi pa smo imeli težave, ker nismo imeli dobrega tekmovalca v olimpijskem slogu, pri ženskah pa mislim, da je bil instinktivni slog tisti, zaradi katerega se jim ni uspelo uvrstiti naprej." Za dosego najboljših rezultatov na svetu pa je potrebno tudi precej trenirati. Kako sta se pripravljala s Ksenijo? "Trenirala sva načrtno, vendar sama in to šele takrat, ko sva bila prepričana, da sva v reprezentanci. Bila sva tako rekoč trenerja drug drugemu, prav za to prvenstvo pa sva se pripravljala en mesec: največ na domačem strelišču v Šenčurju. Najprej sva trenirala znane razdalje, za katere sva pač prepričana, da bodo na prvenstvu, nato pa še ostale. Primerjala sva rast forme in na podlagi testov trenirala tisto, kar nama ni najbolj šlo." • V. Stanovnik Oba gorenjska l.A košarkarska ligaša se že resno pripravljata na novo sezono . DO "PRAVIH" TEKEM LE ŠE TRIJE TEDNI Na Gorenjskem bomo imeli letos v elitni slovenski moški košarkarki ligi kar dve ekipi - Medtem ko so se košarkarji Loka kave svojim navijačem predstavili že minulo sredo, pa Triglavni svoje navijače v dvorano na Planino prvič pred novo sezono vabijo ta konec tedna Škofja Loka, Kranj, 18. avgusta -Do prvih tekem v letošnjem državnem prvenstvu v l.A ko- šarkarski ligi za moške je še natanko tri tedne in en dan. Prvenstvo se namreč začenja 9. septembra, obe gorenjski ekipi, Loka kava in Triglav, ki sta novinca v l.A ligi, pa bosta imela v začetku težke nasprotnike: Loka kava bo doma gostila Pivovarno Laško, Triglav pa bo gostoval pri Union Olimpiji. Tako Ločani kot Kranjčni se na sezono pripravljajo že nekaj časa, ekipa Loka kave pa se je svojim navijačem prvič predstavila minu-'° sredo, ko so na domačem Parketu gostili kvalitetno rusko ekipo (peto v ruskem državnem Prvenstvu) Unix Lokomotiva iz Kazana. Ločni so sicer na tekmi izgubili 71:84, vendar pa je bil trener Igor Dolenc kljub temu zadovoljen s predstavo svojih varovancev:"Z zaključnimi pripravami na to sezono smo začeli 27. Jnhja. Najprej smo se posvetili treningu moči in teku, vmes pa smo odigrali tudi pet trening tekem. Te tekme seveda niso bile namenjene igranju na rezultat, ampak temu, da ekipa zaigra skupaj. V moštvu imamo namreč dva nova igralca: Petra Hartmana in Uroša Ivanoviča. Računam, da bosta ta dva igralca opravičila vlogo "okrepitve", glede prestopa Mirka Buljubašiča, ki sedaj tudi trenira pri nas, pa se še nismo dokončno odločili, saj je za to še nekaj časa," pravi Igor Dolenc, ki načrtov v novi sezoni ne skriva: "Naš cilj je seveda več kot jasen. Ostati moramo v ligi." Podoben cilj imajo seveda tudi kranjski košarkarji, ki so se prav tako resno lotili priprav na novo sezono. Kot je povedal trener Franci Podlipnik, bodo vse priprave opravili doma v Kranju, kjer trenutno trenirajo dvakrat dnevno. Moštvo je po lanski uvrstitvi v l.A ligo skoraj v celoti ostalo skupaj, saj sta vrste Triglava zapustila le Gregor Jankovič, ki bo igral za Gradbinec iz Radovljice in Franci Zavodnik, ki je odšel k Heliosu iz Domžal. Po nekajletnem igranju v Postojni se je v Kranj vrnil Aleš Prevodnik, prišla pa naj bi tudi Nebojša Galič in Blaž Ručigaj. Vodstvo Triglava se še dogovarja z igralcem iz Poljske, o njegovem morebitnem prihodu pa naj bi se odločili že ta teden. Pred začetkom prvenstva se bodo seveda svojim navijačem Trener ekipe Loka kave Igor Dolenc bo v novi sezoni vodil ekipo, ki jo sestavljajo: Uroš Ivanovič, GianPaolo Zore, Igor Staniša, Peter Cernja, Peter Hartman, kapetan Dušan Mitič, Branko Savič, Željko Bošnjak, Elvir Maovčič, Franci Šubic, Mirko Buljubašič (še na preizkušnji), Marko Karničar in Boštjan Lesjak. predstavili tudi Kranjčani. Že ta konec tedna, 22. in 23. avgusta namreč v dvorani na Planini pripravljajo dvodnevni mednarodni turnir, na katerem naj bi nastopila moštva: Pošta Branik Maribor, KK Beograd, Celovec in domači Triglav. Dan pred turnirjem pa se bodo Triglavani v prijateljski tekmi pomerili z Beograjčani. • V. Stanovnik, N. Antonič, foto:T. Doki MALI NOGOMET TURNIR V RADOVLJICI del • V'J'ca' avgusta - Nogometna sekcija Mladina Radovljica, ki 199» 6 V °'lv'nj Športnega društva Radovljica prireja dne 22. avgusta TVn 0t) X- Uri v Radovljici, na asfaltnem igrišču SI) Radovljica (pri ^ Partizan) turnir v malem nogometu za pokal Mladine. *r ,a lurnir se lahko prijavite osebno v Luna baru v Radovljici (do Ma aH pa vsak dan zvečer na teL števi,ki (°64) 714-045 (Zvone Dri-V Turnir se igra po sistemu 4 + 1 (vratar in štirje igralci v polju), jJUavnina za turnir je 10.000 SIT. Žrebanje bo v četrtek, dne 20. rnestSt r OD 20. uri v Luna baru v Radovljici. Tekma za tretje to finale se bosta predvidoma odigrala pod žarometi (po 21. uri). na I ,u.rnirju se NS Mladina zahvaljuje za podporo v tekoči sezoni Žbo Jlm sP°nzorJ^rn: SIMP, d.o.o., Luna bar Radovljica, Tiskarna d 0 gar' Pizzeria Perkolič Kr. Gora, Astratelekom Moste, Brodock, Humi Ljubljana, Mizarstvo Oman Gozd Martuljek, Tom Jesenice, Ql0uj10 Sled, S-Gradnje Jesenice, Pizzeria Bazenček Tržič, Emona Vs rr ^esemce m šc kopici manjših sponzorjev. Poskrkr J' n°g°meta ste na turnir vljudno vabljeni, saj bo "Dijeno tako za igralce kot tudi za gledalce. • G. L. ODBOJKA NA MIVKI ZMAGA JE ZOPET OSTALA DOMA Kranj, 16. avgusta - Na kranjskem letnem kopališču so se na četrtem "Nesramno dobrem" turnirju za odprto prvenstvo mesta Kranj pomerili odbojkarji na mivki, organizatorji pa so se lahko veselili rekordne udeležbe. Tako kot na prejšnjem turnirju, je tudi tokrat zmaga ostala doma. Za veselje kranjskih odbojkarjev je tokrat poskrbela ekipa Elektromehanika Hozic, ki je v razburljivem finalu s 15:11 ugnala Trgovino Paier (Bolero) in Škofje Loke. Ponovno je bil blizu vrha tudi Adergas, ki je v boju za tretje mesto s 15:4 premagal ekipo Adidas 1. Bolero, tokrat je nastopil z imenom Trgovina Pajer, bo na finalni turnir prišel kot vodilni v skupnem seštevku. Na drugo mesto se je s tokratno zmago prebila ekipa Elektromehanika Hozic, na tretje pa je zdrknil Adidas. Pri ženskah je tokrat nastopilo pet ekip. Znova sta se veselili članici ekipe Gostilna Krištof, ki sta se prvin mest v Kranju že kar navadili. Finalni turnir odprtega prvenstva mesta Kranj bo 29. avgusta. "Nesramno dobri" turnirji potekajo pod pokroviteljstvom Ljubljanskih mlekarn, Mestne občine Kranj ter podjetij Mager, d.o.o., in Orli, d.o.o., pri zagotavljanju nagradnega sklada pa so tokrat pomagali Tomas Šport, Trgovina Miška in Union. • G. Košir NOGOMET 1. slovenska nogometna liga PORAZA ŽIVIL IN BS TEHNIKA Nogometaši Živil Triglava so pri Korotanu izgubili 1:0 (0:0), BS Tehnik iz Domžal pa pri Maribor Teatanicu 4:0 (2:0) V 3. kolu 1. SNL je ekipa Živil Triglava v nedeljo gostovala na igrišču Korotana na Prevaljah. Kljub temu da so imeli Kranjčani večji del tekme več od igre in nekaj lepih priložnosti, jim gola domačih nogometašev ni uspelo zatresti. Zato pa je bil pri Korotanu v 73. minuti uspešen Zec in zmago 1:0 so slavili domačimi. V nedeljo Živila Triglav spet gostujejo, tokrat pri Potrošniku v Beltincih. Tudi ekipa BS Tehnika je konec tedna gostovala. Tokrat so se v Mariboru pomerili z Maribor Teatanicom in izgubili 4:0 (2:0). Že ta petek ob 17.30 doma gostijo Muro. Na prvoligaški lestvici s popolim izkupičkom vodita ekipi SCT Olimpije in Maribor Teatanic, Živila Triglav so z eno točko na devetem mestu, BS Tehnik pa je še brez točke na zadnjem , dvanajstem mestu. • V.S. 3. slovenska nogometna liga - center STRELCI SO BILI RAZPOLOŽENI Kranj, 18. avgusta - Konec tedna so s tekmami startali tudi nogometaši v vseh štirih 3. ligah. V 3.SNL - center, kjer nastopajo tudi gorenjske ekipe, so bili doseženi naslednji izidi: ArneTabor 69 - Hramgor Komenda 7:0 (1:0), Casino Bled - Svoboda 4:3 (1:2), Sava - Belinka 1:6 (0:1), Termiti Moravče - Zarica 0:1 (0:0), Britof - CocktaKresnice 1:1 (1:0) in Kolpa - Makortrade Dob 7:0 (4:0). Tekma med Litijo in Ivančno Gorico bo jutri. • V.S. 1. slovenska mladinska in kadetska liga KRANJČANI DVAKRAT SLAVILI Kranj, 18. avgusta - Minulo soboto so z nastopi v letošnjem prvenstvu začeli tudi mladinci in kadeti. V 1. slovenski mladinski ligi je ekipa Triglava Tele TV 3:2 premagala Maribor Branik, v kadetski ligi pa je moštvo Triglav Megamilka ugnalo Maribor Branik 3:1. Drugi krog bo na sporedu že jutri, v sredo. Kranjski moštvi spet igrata doma, tokrat z ekipama Svobode iz Ljubljane. Kadeti bodo igrali ob 15. uri, mladinci pa ob 17. uri. • V.S. BALINANJE SUPERLIGASA BREZ TOČKE Kranj, 18. avgusta - Konec tedna se je nadaljevalo državno prvenstvo v balinanju. V super ligi je ekipa Lokateksa Trate 16:8 izgubila s Polje Balinčkom, ekipa Huj pa je rezultatom 14:10 izgubila s TIB Terminalom. Ločani so na lestvici tretji, ekipa Huj pa šesta. V 1. ligi je ekipa Bistrice doma 15:9 premagala Anteno, Jesenice pa z enakim rezultatom Planine Topole. V 2. ligi - vzhod pa so bili doseženi rezultati: Duplica - EIS Budničar 8:8, Milje TELA - Radovljica Alpetour 14:2, Gonila - Primskovo 6:10, Svoboda - Center 6:10. • V. S. ČAUŠEVIČ NAJBOLJŠI Bistrica pri Tržiču, 16. avgusta - Domačemu BK Bistrica, ki uspešno nastopa v prvi državni ligi, je bila zaupana organizacija finalnega turnirja mladincev za državno prvenstvo v natančnem izbijanju, na katerem jc igralo 18 balinarjev. Kljub veliki vročini so mladi pokazali obilo znanja, saj so bili vsi dvoboji zelo izenačeni in napeti. To se je pokazalo v končnici, kos ta se za tretje mesto razigravale Igor Pavlic (Sloga Ljubljana) in Dejan Tonejc (Gradiš Jesenice). VeČ sreče je imel Pavlic in zasluženo osvojil tretje mesto. Presenečenje prvenstva predstavlja zmaga Jasmina Cauševiča (Lokatex Trata), kajti po prvih dveh serijah je imel Zoran Rednak iz Velenja prednost 16 točk, vendar je na koncu zaostal za prvakom Čauševičem kar za 11 točk. • N. A. VODNIKOV MEMORIAL DRUGIČ ZAPORED ČIRČANOM Hrastje - Na III. memorialu Petra Vodnika, balinarskem turnirju trojk, ki ga je minulo soboto organiziral BK TELE-TV Rogovila, je ze drugo leto zapored zmagal BK Čirče Van - Den. Balinarji ekipe Čirče Van - Den si lahko z zmago naslednje leto v trajno last priigrajo prehodni pokal. Na Rogovilinem balinišču v športnem centru Hrastje - Prebačevo se je v soboto zbralo šestnajst gorenjskih ekip. Zmagovalci turnirja, Čirčani, so sicer turnir začeli z negotovo igro, z vsako naslednjo tekmo pa so bili bolj zanesljivi. Drugi so bili balinarji iz Lesc, tretji Milje - Tela, četrto mesto pa si je priigrala domača ekipa TELE-TV Rogovile. 'furnir v spomin na preminulega ustanovnega člana kluba Petra Vodnika je v celoti neposredno prenašala Gorenjska televizija TELE-TV Kranj. • S. Š. ŠPORTNO PLEZANJE TUDI "PAJKCI" NA ŠPIKOVIH DNEVIH Gozd Martuljek, 17. avgusta - Planinsko društvo Gozd Martuljek in Hotel Špik sta bila prejšnji konec tedna organizatorja dveh tekem za športne plezalce. Prvi dan so se "pajkci" pomerili v hitrostnem plezanju, drugi dan pa najmlajši še v težavnostnem plezanju. Obe tekmi sta potekali ob tradicionalnih Špikovih dnevih. Kot je sporočil vodja tekmovanja Borut Čampa, je bila hitrostna tekma zelo zanimiva, na koncu pa je med fanti slavil Luka Zazvonil (AO Kranj), drugi je bil Primož Žitnik (PK Škofja Loka), tretji David Stepanjan (AO Kranj) in četrti Blaž Rant (PK Škofja Loka). Med dakleti je največ borbenosti pokazala Škofjeločanka Natalija Gros (PK Škofja Loka), kije zmagala pred Nino Hlebanja (AO Jesenice), ter Špelo Žula in Špelo Legat (obe ŠPO Radovljica). V težavnostnem plezanju so se mladi tekmovalci pomerili v dveh kategorijah: cicibani in cicibanke ter mlajši dečki in deklice. Med cicibani je bil najboljši Anže Grilc (ŠPO Radovljica), drugi je bil Matic Močnik (ŠPO Tržič), tretji pa Urban Gros (PK Škofja Loka), ki je mesto delil z Lukom Tamšetom (ALP klub S.Gradec). Pri cicibankah je zmagala Tjaša Kosič (AO Jesenice), druga je bila Asja Gosar (AO Akademik), tretja Barbara Legat (ŠPO Radovljica) in četrta Tina Noč (AO Jesenice). V kategoriji mlajših dečkov je najviše prilezel Robert Gerzetič (ŠD Pivka), drugi je bil Jaka Štefan (AO Jesenice), tretji Miha Jensterle (ŠPO Radovljica) in četrti Peter Porenta (PK Škofja Loka). Med mlajšimi deklicami je bila najboljša Polona Šantelj (PK Divača), druga je bila Vesna Malej, tretja Renata Kozan (obe AO Mojstrana), četrta pa Katja Planine (AO Ravne). • V.S. STRELSTVO NAJBOLJŠA KRALJEVA IN JEZERSEK Dovje, Mojstrana, avgusta - Ob prazniku občine Kranjska Gora je Strelska družina Janez Mrak organizirala strelsko tekmovanje. Kot je sporočil Milan Lavtižar, referent za šport pri DU, je bila najboljša med ženskmi Majda Kralj (165 krogov), drugo mesto je osvojila Živa Debevc (161 krogov), tretje pa Pavla Sedej (143 krogov). Med moškimi je bil najnatančnejši Pavel Jezeršek (174 krogov), drugo mesto je osvojil Peter Borar (171 krogov), tretje pa Slavko Rebič (170 krogov). • V.S. AVTO-MOTO ŠPORT MOTOCIKLISTIV ITALIJI Hitrostni motociklisti so se na italijanskem dirkališču v Misanu pomerili na šesti dirki za državno prvenstvo in pokal Alpe - Jadran. V kat. do 125 ceni G P je za slovensko prvenstvo zmagal Beno Štern iz Čirč pri Kranji, član Štern Racing teama. V kat. do 250 cem je zmagla za slov. prvenstvo Miha Zupan iz Struževega pri Kranju, član AMD Domžale. V kat. 600 SS je Peter Kapus iz Rodin pri Žirovnici zasedel 6. mesto za slov. prvenstvo in 12. mesto za pokal Alpe - Jadran. Je član Kapus Racing teama. V kat. Super bike je Boris Hercigonja osvojil 3. mesto za slov. prvenstvo in 7. mesto za pokal Alpe - Jadran. Je član AMD Kranj. Štirinajsto mesto za pokal Alpe - Jadran in 4. mesto za slov. prvenstvo pa je osvojil Darko Katrašnik iz Radovljice, član AMD Žiri. • M. Jenkole SAH 25. POLETNI TURNIR KRANJČANOM Lesce, 16. avgusta - Na tradicionalnem 25. hitropoteznem poletnem ekipnem šahovskem turnirju v počastitev praznika občine Radovljica je nastopilo 14 štiričlanskih ekip. S tremi točkami prednosti je zmagala prva ekiap Šahovske sekcije Tomo Zupan (Kranj) v postavi Oskar Orel, Uroš Kavčič, Blaž Kosmač in Matjaž Šlibar. Drugo mesto so zasedli domačini, člani ŠD Murka Lesce, tretje pa druga ekipa ŠD Kočevje. »A. D. ZMAGA ILIJINA IN GOSTIŠE Lesce, 15. avgusta - Šahovsko društvo Murka Lesce je s Turističnim društvom Lesce v soboto s finalnim in odprtim turnirjem zaključilo serijo mednarodnih poletnih šahovskih turnirjev od sloganom "40 let smo turizem ljudje". Na vseh turnirjih je sodelovalo več kot 200 šahistov in šahistk, na zaključku pa se je v finalu pomerilo 25 igralcev na odprtem turnirju pa 42. Zmagovalec poletnihz turnirjev je postal romunski mednarodni mojster in dolgoletni član leškega šahovskega društva Nebojša Ilijin. Zbral je 8 točk od devetih. Točko za njim je bil mojster Vojko Mencinger, prav tako domačin, tretji pa hrvaški mednarodni mojster Vladimir Hrešč. Dobro je bil zaseden tudi odprti turnir, na katerem so igrali tisti, ki se v finale niso uvrstili ali pa na kvalifikacijskih turnirjih niso nastopili. Najboljši je bil vrhniški mednarodni mojster Leon Gostiša s 7.5 točkami pred Andejem Vospernikom in Evaldom Uletom (po 7). Najbolji mladinec je bil Uroš Kavčič na 5. mestu s 6.5 točkami, najboljša igralka Ana Srebrnič s 4.5 točkami in najboljši senior Ivelja Vojislav s 5.5 točkami. • A. Drinovec Tržičan Matjaž Globocnik v nedeljo odhaja na pot proti "svojemu" prvemu osemtisočaku Šiša Pangmi OB P0MANJ1ANJU KISIKA NE MOREŠ "BLEFIRAF Matjaž Globocnik je sicer večino svoje dolge športne kariere posvetil motorjem, kot prvemu Gorenjcu in Tržičanu pa so mu bile gore vedno velik izziv - Alpinistična oblačila njegovega podjetja Vrh so preskusili že številni alpinisti, najraje pa jih preverja sam Bled, 15. avgusta - Za danes 43 letnega Matjaža Globočnika bi prav lahko zapisala, da je eden tistih Gorenjcev, ki ga je šport dobesedno "zastrupil". Njegovo življenje, njegovo delo, njegovi prijatelji, njegovi sorodniki.... vse se začne in konča pri športu. Navdušen športnik in športni funkcionarje bil in je še vedno njegov oče, odličen biatlonec je njegov brat, hčerka igra tenis, z ženo pa ob tem že deset let vodita naše najbolj poznano podjetje s športnimi oblačil Vrh. Matjaža so že kot majhnega navduševali hribi, snežena pobočja in letos se je odločil, da se preizkusi tudi v alpinističnem raju sveta, na Himalaji. Kolikor vem so bili tvoja dolgoletna ljubezen predvsem motorji, sedaj pa so te "prevzeli" hribi in gore. Zakaj? "Najbolj preprosto povedano je dejstvo, da smo v Tržiču večinoma "cepljeni" na hribe in na šport nasploh. Tudi jaz sem bil od malega tako vzgojen, rad sem hodil v hribe, čeprav je bil moj prvi resni šport alpsko smučanje. Več kot deset let sem smučal v alpski šoli, kjer sem pod vodstvom trenerjev Zdravka Križaja in Janeza Vagnerja dobil ogromno smučarskega znanja. Vendar pa sem se kasneje navdušil nad motokrosom, saj je bil ta šport v Tržiču takrat zelo popularen, oče pa je bil tudi funkcionar v klubu. Bil sem drugi v 50-kubičnem razredu, nato tudi prvak v 250, kasneje pa sem dobil tudi mednarodno licenco in domače okolje mi je postalo "preozko".... Šel sem v Francijo, kjer sem sedem let vozil na 500 kubičnem motorju. Nato sem se hudo poškodoval in pri 33 letih sem dokončno pustil ta šport." Rekel si, da so te ob vseh ostalih športih že od malega navduševali tudi hribi. Vendar pa je ljubezen do hribov le nekaj drugega kot pravi alpinizem. "Ja, mnogi so na hudih preizkušnjah jemali naša oblačila: Tomazin, Bence, Primožič, Karničar.... Lahko pa bi rekel, da sem bil nekakšen "testni hribovc" kar sam. Ko smo kaj novega naredili inje bilo treba preizkusiti, sem vzel "potni nalog" in šel v hribe. Navadno seveda s prijatelji, ki jih imam med alpinisti veliko. Seveda so mi domači hribi kmalu postali preozki. Šel sem na Grossglockner, na Mont Blanc... in sedaj se je pojavila priložnost, da se priključim slovensko-hrvaški odpravi na Šiša Pangmo. Seveda sem jo z navdušenjem sprejel, saj je tudi finančno zelo ugodna. Odhaja nas namreč petnajst hrvaških in štirje slovenski alpinisti. " Praviš, da je odprava finančno ugodna, vemo pa, da so take odprave zelo drage. Kaj to pomeni? "Pri Študiju na Fakulteti za Šport me je najbolj zanimalo gorništvo, o katerem smo se učili pri profesorju Kristanu. Vzrok za to so bili tudi številni prijatelji, ki sem jih imel med alpinisti, pokojni Bergant in Rozman... pa tudi mnogi drugi, s katerimi smo večkrat skupaj trenirali. S seboj so me vzeli na priprave, skupaj smo tekli za kondicijo. Vendar jaz sem bil pač motokrosist, oni alpinisti. Ravno ob njih pa sem bil vedno tako rekoč z eno nogo v hribih. Toliko časa, dokler se z ženo nisva odločila in začela s šivanjem oblačil za športnike. Najprej z dresi za veslače, nato s kolesarskmi oblačili in sedaj že kar nekaj let s programom za hribolazce in alpiniste. Sprva seje najino podjetje imenovalo GT, kasneje pa sva si rekla, da to pač ne zveni slovensko in preimenovali smo se v Vrh." "Že pred Časom sem se v Nemčiji pozanimal, koliko stanejo takšne odprve in zvedel, da je komercialna cena - naprimer vzpona na Everest -tudi 100 do 150 tisoč mark. Ob tem je tudi precej nesreč, saj so se ti vzponi "skomercializirali", v gore "rine" že ogromno ljudi, ki pač za to niso pripravljeni.... vendar ti ljudje navadno v Himalajo hodijo zato, da nato pišejo knjige ali pa se enostavno po "salonih" hvalijo, kje so bili. V našem primeru, ko se na Siša Pangmo odpravljam s to odpravo, pa so stroški precej nižji, ker je odprava sponzorirana od hrvaške države, saj z nami odhaja tudi nekaj vojakov in policistov. Tako bom moral odšteti po 5500 dolarjev, vendar pa je v tej ceni vse od avionske karte, do prevoza do baznega tabora, nosači, kuharji, ...plačan pa je tudi vrh, kar je najdražje. Na Šiša Pangmo se namreč gre iz Tibeta, ki je kitajski in'je pristop 30 odstotkov cenejši, kot je pristop iz Nepala. Ker te države nimajo veliko drugih sredstev za preživljanje, so izkoristile "naval" ekspedicij in od tega kar veliko zaslužijo... Ena odprava za "vrh" plača ogromno, naprimer za Everest je okoli 60 do 70 tisoč mark, za ostale psemtisočke pa le malo manj." Jasno je, da pa vse le ni plačilo odprave. Za osemtisočaku je treba kar nekaj priprav. Kako si se ti pripravljal? "Seveda je treba najprej povedati, da se za vzpon na osemtisočaka ne moreš kar 8027 Slovenci, ne le Tržičan i, smo skoraj povrsti zaljubljeni v hribe, če že ne v gore. Mnogi pa pred potjo pridejo v vašo trgovino na Bled, kije ravno s kvalitetnimi oblačili sponzor mnogim, ki se odpravljajo na najzahtevnejše vzpone? SL0VENIA Matjaž Globocnik odločiti in po naprimer dveh mesecih priprav oditi. Za to je pač potrebno, da si aktiven več let, da si vajen hoje. Sem pa bil v zadnjih štirinajstih dneh dvakrat na Mont Blancu (4807), pred tremi leti sem bil na v Argentini na Aconcagui (6959). Shisa Pangma (8027) pa je moj prvi osemtisočak in upam, da ne tudi zadnji." Kot športnik si doživel že marsikaj. Kaj pa te "vleče" v lahko tudi zelo nevarne gore? "To je težko razložiti nekomu, ki nikoli ni bil v gorah, ki tega ni sam poskusil. Menije bilo vse jasno že pred tremi leti na Aconcagui. Na gori namreč spoznaš, kakšnem v resnici si, v stiku z drugimi člani odprave pridejo na dan vsi "socialni odnosi", nt pretvarjanja..... pri pomanjkanju kisika ne moreč več "blefirati", to je nekaj, kar pomeni resnično rast človeka. Meni je poleg tega tudi velik izziv videti, kako "delujem" na taki višini. Dejstvo je namreč, da marsikdo že na štiri tisoč metrih ne zmore več ničesar, pri meni pa se je na sedemtisočakih izkazalo, da višina ni problem. Seveda pa mi je z nasveti veliko pomagal Iztok Tomazin." Mnogi alpinisti pred potjo pridejo po pomoč k tebi, jinančno in z oblačili pomagaš, kot sponzor pomagaš tudi nekaterim drugim športnikom in prirediteljem športnih tekmovanj pri nas. Si tudi ti za pot na Šiša Pangmo dobil kakšno pomoč sponzorjev? "Ja, res sem bil tokrat v "obrnjeni" vlogi-Dobil sem nekaj pomoči, največ pa so mi pomagali pri Emona Merkurju in Ljubljanskem sejmu." • V. Stanovnik, foto: T. Doki » MERKUR M Šport Gregorčičeva 8, Kranj, tel.: 267 448 © ZNIŽANJE CEN KOLES IN OPREME Delovni čas: od 9. ob sobotah od 8. do 19. ure, do 13. ure Rover 3Vo, oprema ShimanoAltus, 21 prestav... kolesa UNIVEGA in GROOVE kolesa FAUSTO COPPI in ROG vzmetne vilice MARZOCCHI zaščitna oprema DAINESE hidravlični sklopi FORMULA kolesarska oblačila, CASTELLI in RIFF &RAFF -20 -10 -20 -20 % % % NOVA cena 48.960,00 ... in še več kot 45 različnih modelov gorskih, treking, klasičnih in otroških koles! Z Merkurjevo kartico zaupanja nakupujete še ceneje! rt -O e 0 iri o ■c rt % O D) i Na mejnem prehodu Karavanke zasegli doslej največjo količino marihuane v Sloveniji 950 kilos marihuane v albanskem vlačilcu Cariniku na mejnem prehodu Karavanke se je ob tehtanju albanskega vlačilca s praznini pi iklopljenim hladilnikom hitro posvetilo, kaj bi utegnila pomeniti za tono prevelika teža vozila - Z odkritimi 950 kilogrami marihuane, namenjene na Zahod, bi na črnem trgu preko uličnih razpečevalcev iztržili 950 milijonov tolarjev Karavanke, 17. avgusta - Minulo sredo, 12. avgusta, jc pri rutinskem tehtanju albanskega vlačilca, na katerega je bil priklopljen prazen hladilnik, ki je bil na poti v Nemčijo, uslužbenec Carinarnice Karavanke opazil, da je tovornjak skoraj tono pretežek. O svojem sumu, da prevaža nedovoljen tovor, je obvestil Upravo kriminalistične službe pri UNZ Kranj. Pri pregledu "praznega" hladilnika se je carinikov sum pokazal za Pravilnega, saj so v steni za kompresorjem v 60 vrečkah našli kar 950 kilogramov Prvovrstne marihuane. Kot je na tiskovni konferenci na mejnem Prehodu Karavanke pojasnil Miha Stojan, upravnik Carinarnice Jesenice, je omenjeni vlačilec iz Albanije v Koper pripeljala 'adja, na kateri je bilo skupno osem albanskih tovornjakov. Nekateri prazni, drugi pa so bili natovorjeni z zelišči. Kar Primerno skrivališče za mamilo, zato so bili nanje ves čas pozorni. Pri obveznem tehtanju tovornjakov na mejnem prehodu je tako carinik postal pozoren na izmerjeno težo enega izmed praznih vlačilcev, ki je bila skoraj tono višja od zapisane v dokumentih. Največja najdba marihuane v Sloveniji ° "tfk'du vlačilca se je kriminalistična služba odločila za demontažo kompresorja v hladilniku. V zadnji steni smo tako odkrili Posebej prirejen prostor, dimenzije 71-krat *4 centimetrov. V njej pa 60 vreč mari-J^»ne. Po izjavi albanskega voznika, je bil ra namenjen v Nemčijo, kjer naj bi natovoril y.*?,'Ja''c'" ie povedal načelnik Kriminalistične službe Kranj Boštjan Sladic. Albanec je imel ponarejen potni list, prav tako tudi vozniško dovoljenje. Najdbe tako velike količine marihuane v Sloveniji ne pomnijo, kaj šele na območju UNZ Kranj. Na Karavanškem mejnem Prehodu so v zadnjih letih našli okoli "le" Šest kilogramov marihuane in manjše količine heroina in hašiša. Samo letos pa so na celotnem območju Uprave za notranje zadeve Kranj zasegli 2260 gramov jfiarihuane, 51 gramov heroina, 55 gramov naŠiša in 505 gramov ecstasvja. Poželi so manj kot deset nasadov marihuane "lo- Albanski vlačilec, v katerem so našli prvovrstno marihuano. Foto: UKS Kranj Samo v sedmih mesecih so letos slovenski kriminalisti in policisti zasegli več heroina kot teto poprej. Lani so zabeležili tudi porast kaznivih dejanj na področju mamil. Če so leta 1996 imeli 675 takih primerov, jih je bilo lani kar za 30 odstotkov več - 964 primerov. V prvih sedmih mesecih letošnjega leta beležijo še dodatni 8-odstotni porast obravnavanih kaznivih dejanj. kalnih pridelovalcev". Do konca julija so obravnavali 16 kaznivih dejanj nedovoljene trgovine in proizvodnje mamil ter 12 kaznivih dejanj omogočanja uživanja mamil. Zasežena marihuana je prvovrstne kakovosti, ki v grosistični prodaji dosega ceno tri tisoč mark na kilogram. "Z malo kalkuliranja pridemo do izračuna, da bi bil tovor vreden v grosistični prodaji 280 milijonov tolarjev," v maloprodaji pa kar 950 milijonov tolarjev, je povedal Ljubo Pirkovič, vodja Urada za mamila pri ministrstvu za Za odkritje 950 kilogramov marihuane so najbolj zaslužni po dva uslužbenca Carinarnice Karavanke in UNZ Kranj. Po posebnem programu motiviranju carinikov Za odkrivanje tovrstnih tovorov jima bo pripadla denarna nagrada, v najboljšem primeru do 20 odstotkov ali okoli deset do dvajset tisoč tolarjev. Malo za pravšnjo tnotivacijo. Imen carinikov na konferenci zaradi njune varnosti niso želeli izdati. UNZ Kranj pa je za svoja najbolj zaslužna uslužbenca notranjemu ministrstvu že predlagal, naj ju denarno nagradi. Dobila bosta tudi dodatek k plači - variabilni del, je povedal načelnik UNZ Kranj Jakob Demšar. notranje zadeve. Kje je zrasla konoplja, kriminalisti še ne vedo točno. Če je marihuana gojena v specifičnih klimatskih okoljih, vsebuje visoko vrednost THC, iz njega pa kasneje lahko proizvedejo tudi hašiš ali hašiševo olje. Njuna cena je na trgu še občutneje višja. Pomanjkanje specialne opreme Zadnje odkritje marihuane je zelo odmevno. Toda ob še takem leporečju je potrebno opozoriti, da so opojni tovor kriminalisti in cariniki našli bolj s pomočjo razumne glave in rok kot pa z opremo za iskanje mamil in ostalega tihotapskega tovora. O tej težavi slovenskih carinikov (in kriminalistov) je potožil Darko Žigon iz Carinske uprave RS. Pojasnil je, da je naloga carine odkrivanje raznih oblik tihotapstva, ne le mamil. Za to nalogo pa carinska služba potrebuje veliko več specialne opreme, kot pa trenutno z njo razpolaga. Revščino na tem področju rešujejo z mobilnimi ekipami, ki so usposobljene za odkrivanje tihotapstva in tudi imajo del potrebne opreme. A te ekipe niso sposobne opraviti vsega dela, zato je potrebno opremiti vsaj še tiste mejne prehode, ki so najbolj na udaru. Mednje spadajo tudi Karavanke. Ali bo državni proračun do leta 2000, kakor je v načrtu Carinske uprave, da opremi te mejne prehode, predvidel sredstva za nakup zelo drage opreme, Žigon ni vedel. • S. Šubic Namesto plačila kazni na zaletavček Kranj, 17. avgusta - V napovedani petkovi skupni akciji Postaje Prometne policije Kranj in Sveta za preventivo in vzgojo v c^stnem prometu, ki je trajala od 14. do 18. ure, je posebna uaprava zaletavček, ki pri hitrosti 11 kilometrov na uro simulira trčenje in prikaže koristnost uporabe varnostnega pasu, marsikateremu vozniku privarčevala deset oziroma pet tisoč tolarjev. V dveh urah na počivališču na Peračici, nato pa na Jeprci, s° policisti odkrili 28 nepripetih voznikov oziroma sopotnikov. Očitno veliko večino Gorenjcev, saj se jih je kar 27 raje odločilo preizkusiti zaletavčka kot plačati denarno kazen. Za plačilo kazni se je torej odločil le en voznik, pa še ta je bil -'talijanski turist. Prav vsi so se nato, ko so nadaljevali vožnjo, raje pripeli. Nekaj je k temu prispeval zaletavček, nekaj pa tudi vedenje, da se naslednjič plačilu ne bodo mogli več lzogniti. Gorenjska varčnost pač. • S. Š., foto: T. D. Minuli konec tedna v znamenju zastojev V soboto gneča do 21. ure Kranj, 17. avgusta - Na gorenjskih cestah je bil konec tedna promet zelo povečan. Največje zgostitve prometa so bile v soboto, na veliki šmaren, saj se je ta dan na Brezje podalo tisoče vernikov. H gostejšemu prometu so prispevale še kolone turistov, ki so se vračali z dopusta oziroma so se nanj podaii. Največji zastoji so nastajali na avtocesti Kranj - Ljubljana, predvsem pri izvozu Kranj - vzhod. Občasno je morala policija promet preusmeriti na regionalne ceste, tujim turistom pa svetovala, naj se raje poslužijo mejnega prehoda Ljubelj. Toda tudi na Ljubelju ni šlo brez zastojev, saj so avstrijski varnostni organi zaradi prezračitve predora med 13.30 in 17.30 uro vsakih pol ure zapirali promet. Proti Gorenjski je cestni promet tekoče stekel okoli 16. ure, vendar pa se je tedaj zgostil v nasprotni smeri, tako da je v strnjeni koloni potekal vse do 21. ure. • S. Š. Samovolja na cestah Kranjski policisti ugotavljajo, da se mnogi vozniki motornih vozil požvižgajo na določila novega prometnega zakona. O tem pričajo številne prekoračitve hitrosti na avtomobilski cesti in skozi naselja, pa tudi vožnja v križiščih skozi rdečo luč ni redkost. To se dogaja kljub poostreni kontroli razmer na cestah, navajajo policisti. Njihovim prvim ugotovitvam bi prikimal vsak voznik, ki skuša čimbolj upoštevati prometne predpise in s skrbjo za lastno varnost prispevatf tudi k večjemu redu na cestah. Žal pa tako ne razmišljajo vsi vozniki! To, kar sem sam doživel v četrtek (še dobro, da ni bil petek!), 13. avgusta, sredi Kranja v pičle pol ure, dokazuje pravo samovoljo na cestah. Medtem ko se nekaterim nikamor ne mudi in promet celo ovirajo, se drugi obnašajo kot na dirkališču. Nekaj po poldnevu sem vozil od Naklega proti Kranju in hotel pred križiščem na Zlatem polju zaviti v levi vozni pas. Tam je ustavil motorist, ki je ogovarjal mladi štoparki ob robu ceste. Ker pred njim ni bilo nobenega vozila in je bilo do križišča vsaj 50 metrov, sem mu rahlo potrobil, naj nadaljuje vožnjo. Še preden je to storil, je zamahnil z roko in glasno komentiral. Češ, kaj sitnari, ko že gori rdeča luč na semaforju. V križišču sem si lahko ogledal, da na motorju vamaha s kranjsko registracijo sedi čokat mož s čopkom izpod temno obarvane vojaške čelade, motoristično čelado pa vozi kar na prtljažniku. V stilu večje ameriške tablice na ozadju motorja, ki spominja na New York in tamkajšnji kip svobode, se je še naprej obnašal tudi voznik. V križišču je speljal pozno in počasi vozil s širokim motorjem po sredini cestišča tudi po cesti proti zdravstvenemu domu. Malo pred 13. uro sem ustavil svoj avto na parkirišču na Cesti Staneta Žagarja pri stavbi številka 27. Preden sem izstopil, je mimo hrupno pridrvel proti kokrškemu mostu rumen golf s kranjsko registracijo, polirnan s črnimi nalepkami DARK DOG. Pred križiščem je zavrl, da je zaškripalo in se pokadilo izpod gum, kjub zanašanju pa je voznik uspel avto obvladati. Ko sem stal na pločniku, je isti avto z veliko hitrostjo (gotovo veliko večjo od dovoljene) že divjal v nasprotni smeri proti središču mesta. Po začudenju drugih ljudi na pločniku bližje križišču sem lahko sklepal, da je junaški mladenič uspel obrniti avto brez trka kljub že prižgani rdeči luči na semaforju v tej smeri. In kaj storiti, da bi bilo manj takih prizorov na cestah? Zal ne bo šlo brez policije, ki ima edina možnost kaznovanja prekrškov. A pri poostrenem nadzoru prometa bi bilo bolje, če bi kdaj spregledala voznike, ki so pri vožnji v naseljih morda prehitri le za kakšen kilometer na uro. Če bo polovila (in najstrožje kaznovala) najprej tiste, ki si dovolijo največ samovolje, bomo na cestah doživljali manj nesreč in drugih stresnih situacij! • S. S. MSItlll Prehitro v ovinek Bohinj, 17. avgusta - V nedeljo ob 7. uri se je na regionalni cesti Bled - Bohinj v naselju Bitnje zgodila prometna nesreča, v kateri sta se dve osebi hudo, dve pa lažje poškodovali. Voznik osebnega vozila Janez Z. je vozil v smeri proti Bledu, kmalu po odcepu Jereka - Pokljuka pa v blagem ovinku zaradi prevelike hitrosti vozila ni zmogel več obvladovati. Z vozilom je zato preko nasprotnega pasu zapeljal na makadamsko bankino. Tedaj je nasproti pripeljal voznik osebnega vozila Janez K., ki se kljub zaviranju in umikanju v levo ni uspel izogniti trčenju. Pri trčenju je vozilo Janeza K. odbilo v avto, ki je vozil za njim. V nesreči se je je Janez Z. lažje poškodoval, medtem ko sta se sopotnika Janeza K. hudo poškodovala, tretji sopotnik pa lažje. Vse so odpeljali v bolnišnico na Jesenicah. • S. Š. Zapeljala na pločnik Bled, 17. avgusta - V soboto ob 15.15 uri se je na Cesti svobode na Bledu zgodila huda prometna nesreča, v kateri se je hudo poškodovala peška. 52-letna italijanska voznica osebnega vozila Giuliana A. je vozila iz smeri Bleda proti Mlinem. Na začetku levega ovinka je zapeljala na pločnik, po katerem je tedaj hodila 21-letna Italijanka Francesca S.. Vozilo je peško zadelo v desno nogo, nato pa je z glavo udarila v vetrobransko steklo. Zaradi hudih poškodb je ostala na zdravljenju v jeseniški bolnišnici. • S. Š. Odtekanje olja Podtabor, 17. avgusta - V ponedeljek nekaj pred 17. uro je na magistralni cesti Kranj - Jesenice iz neznanega vozila odtekalo olje. Na sredini desnega voznega pasu proti Jesenicam se je od mostu nad Tržiško Bistrico do Podtabora tako vil od deset centimetrov do enega metra širok sloj olja. Oljni pas bodo verjetno morali odstraniti gasilci. PGP OBVESTILO DIJAKOM IN ŠTUDENTOM! Začetek šolskega leta prinaša med drugimi stroški tudi strošek prevoza v šolo in domov. Osnovna dejavnost našega podjetja je prevoz potnikov na rednih avtobusnih linijah, ki so namenjene tudi prevozu v vse šolske ustanove. Če Vam vozni redi naših avtobusov ustrezajo, Vas vabimo, da si preberete našo ponudbo. - blok desetih vozovnic - ugoden komercialni popust - mesečna vozovnica - ugoden komercialni popust - večmesečna vozovnica (po izbiri od - do) - ugoden komercialni popust - blok desetih vozovnic, ki Vam omogočajo prestopanje, - za člane kluba študent še posebne ugodnosti pri nakupu kuponskih vozovnic Mesečno vozovnico lahko kupite na dva čeka s tem, da je drugi ček vnovčljiv do 15. v tekočem mesecu. Večmesečno vozovnico do 6 mesecev lahko kupite na 3 čeke, od 7 do 10 mesecev pa lahko kupite na 6 čekov. Dijake in študente, kateri obiskujejo šolo v Radovljici oz. na Bledu obveščamo, da bomo tudi letos opravljali avtobusne prevoze na relaciji Tržič - Radovljica v kooperaciji s Potovalno agencijo Alpetour iz Kranja. V želji, da naša ponudba prevozov zadovoljuje Vaše potrebe, Vas pričakujemo na naših prodajnih mestih. Zahtevajte na naših prodajnih mestih odhode avtobusov našega podjetja in se prepričajte o ugodnih povezavah. - v Tržiču na avtobusni postaji, Predilniška 1, Tržič, tel. 064/561-278, 561-081, 563-280 - v Kranju na avtobusni postaji v kiosku LOTO, 064/212-327 - v Ljubljani na avtobusni postaji, Trg OF 1, Ljubljana, 061/133-61-36 - v Bistrici pri Tržiču v Videoteki Pandi 064/562-222 Vsem dijakom in študentom želimo uspešno šolsko leto 1998/99 ter srečno in varno vožnjo. NE PORABITE ZA PREVOZ VEČ DENARJA, KOT JE RES NUJNO POTREBNO! MNENJA, USODE HM Vzporednice 13ran ho Grirns, zunanji sodelavec Zajček se na prvi poletni dan napije in se na ves glas dere po gozdu: "Kje je ta neumni medved, da mu pokažem svoje in ga že končno naučim pameti?" Živali obvestijo medveda, o tem, da ga zajček izziva. Po treh dneh končno tudi medved sreča zajčka in zagrmi: "Zajček, slišal sem, da me iščeš. Morda mi želiš kaj povedati iz oči v oči?!" Zajček preplašeno: "Saj ni kaj reči, v tej vročini že več dni tekam po gozdu in govorim neumnosti..." Vroče poletje je povsem omrt-vilo tudi dogajanje v slovenski politiki. Medtem ko svet modruje o "izjemno pomembni temi", kaj lepega je (ali morda ni?) Bili počel z Monico (mimogrede, Shakespeare je že pred stoletji napisal "Mnogo hrupa za nič", Slovenci pa so se v anketi časopisa Delo z veliko večino izrekli proti tovrstnemu brskanju po zasebnosti), se za usode desettisočev ljudi na Balkanu zmeni le malokdo. Scenarij dogajanja, ki se te dni odvija na Kosovu, pa se zdi tako znan. Blokada meje in širitev obmejnega pasu pod nadzorom jugo-vojske, nato pa "čiščenje žepov odpora teroristov" v notranjosti. Kdor se spominja pohoda tankov JLA na meje Slovenije z Avstrijo in Italijo ter hkratnih izjav beograjskih generalov, mu je vse jasno. V resnici se na Kosovu prvič v praksi dosledno uveljavlja prav tisti scenarij, ki je bil napisan v Beogradu za "discipliniranje" Slovenije. Neizmerno trpljenje na Kosovu je v tem trenutku odsev prav tistega, kar bi doživeli Slovenci, če bi zamudili pravi trenutek in se osamosvojitve lotili na neresen način. Tudi v Sloveniji so bili namreč še kako veliki politični pritiski, da se "osamosvaja" postopno in brez orožja. Še v osamosvojitvenem letu so neodgovorni politiki podpisovali deklaracijo, katere uresničitev bi pomenila takojšnjo razorožitev Slovenije in osamosvajanje Slovenije bi potem lahko trajalo v neskončnost. V praksi bi Slovenija postala povsem odrinjena in brezpravna enota v Jugoslaviji brez upanja na osamosvojitev, če pa bi se nepripravljena in brez zadostne oborožitve Slovenija kasneje vendarle uprla, bi doživela, do zadnje pike tisto, kar danes preživlja Kosovo. Ne gre pozabiti še ene podobnosti: zahodne države z ZDA na čelu so takrat ostro nasprotovale osamosvojitvi Slovenije, tako kot sedaj nasprotujejo osamosvojitvi Kosova. Po zatrjevanju predstavnikov takratne Koroške deželne vlade (v sicer neuradnem pogovoru) so Američani najprej Miloševiču ponujali pri discipliniranju Slovenije celo vojaško pomoč, ki pa jo je on na srečo zavrnil. Znova vzporednica: prihod enot zveze NATO na Kosovo bi verjetno pomenil konec sanj Albancev o popolni osamosvojitvi Kosova. Pa tudi - naj verjame kdor hoče, da lahko jugovojska z letali in helikopterji kot nora tolče po Kosovu brez vsaj tihega pristanka velesil O človekovih pravicah morda kdaj drugič. Visoka politika potem, ko ji odstraniš vse doneče izraze, pomeni samo to, da se vse države prej ali slej sprijaznijo s tistim, kar se izbori z orožjem. Zanimivo bo opazovati, kaj bodo storili Albanci s tistimi svojimi politiki, katerih pacifistična politika je v veliki meri povzročila, da so Albanci zamudili pravi trenutek (najboljši čas za osamosvojitev je bil trenutek razpadanja federalnih institucij in do konca gnile ter neučinkovite večnacionalne JLA). V Sloveniji so državljani prav tiste, ki so podpisovali deklaracijo za enostransko razorožitev, izvolili na ključne položaje v državi. Milan Kučan je predsednik države, Vika Potočnik (ki celo v parlamentu ni glasovala za samostojno Slovenijo!!) je ljubljanska županja. Pa čeprav bi v primeru zmage njihovih političnih prizadevanj izgledalo govorjenje o neodvisnosti Slovenije kot poletni sa-mogovor pijanega zajčka iz Zgoraj zapisane šale. Ko bo prihodnjič spet kdo poskušal zmanjšati pomen vojne za Slovenijo ali priprav na njeno osamosvojitev, ga vprašajte, če bi si želel, da je Slovenija Kosovo. Vzporednice so očitne. Branko Grims je član SDS PREJELI SMO Pojasnilo v zvezi s člankom "Ali bo Skumavčeva domačija gorela" Dne 7. 8. 1998 je v vašem časopisu izšel omenjeni članek, ki netočno podaja vlogo Zavoda za gozdove Slovenije Krajevna enota Jesenice v predmetni zadevi. Zato k razjasnitvi stanja in okoliščin želim povedati naslednje: V primerih, kot je opisani v članku, ima javna gozdarska služba, kot izhaja iz 26. člena Zakona o gozdovih, naslednja pooblastila. 1. Če spravila, prevoza ali zložitve gozdnih lesnih sorti-mentov ni mogoče opraviti drugače ali bi bil drugačen način nesorazmerno dražji, mora lastnik oziroma uporabnik: - gozda dovoliti začasno spravilo, začasen prevoz ali začasno zložitev tujih gozdnih lesnih sortimentov v svojem gozdu; - kmetijskega zemljišča dovoliti v nerastni dobi začasen prevoz ali začasno zložitev tujih gozdnih lesnih sortimentov na svojem zemljišču. 2. Če uresničevanja pravic iz prejšnjega odstavka ni mogoče doseči sporazumno, izda Zavod na zahtevo stranke o tem odločbo v upravnem postopku. V predmetni zadevi je ZGS KE Jesenice zaradi okoliščin, kot so opisane v 26. členu ZOG na pisno vlogo stranke Angele Skumavc izdal Odločbo o začasnem prevozu lesa preko tujega zemljišča, ki je bila izročena obema strankama, torej tudi lastnici sporne poti, Mariji Kunšič. Sporna pot je bila sporazumno zgrajena kot nadomestna za opuščeno staro pot pred enaindvajsetimi leti, vendar ni bila odmerjena niti vpisana v gozdarske karte, kljub temu pa se je do danes nemoteno uporabljala. Poleg tega je ZGS KE Jesenice na željo stranke Angele Skumavc nudil tudi dodatno strokovno pomoč tako, da je opravil ogled terena in proučil možnost transporta lesa pred izdajo odločbe, opredelil način transporta, ki ne bi povzročil praktično nobene škode oziroma bi bila ta najmanjša možna v danih okoliščinah ter obvestil in poučil Policijsko postajo v Kranjski Gori, kako ukrepati v podobnih situacijah. S tem so naloge javne gozdarske službe končane, saj ZGS KE Jesenice ni IZVRŠITELJ izdane odločbe, kot to napačno ugotavlja novinarka. Zavod za gozdove zagotovi le pravne in strokovne podlage za izvršitev odločbe, sama izvršitev - dan izvršitve, najem transporta in morebitna policijska zaščita je stvar prizadetega lastnika lesa, v tem primeru Skumavčevih. Gozdarji tudi nismo v strahu kot ugotavlja novinarka, pač pa je v dneh pred določenim datumom za izrvšitev odločbe prišlo do neutemeljeno hudih groženj s strani družine Marije Kunšič in sicer z grožnjo po življenju in premoženju Skumavčevih, v kolikor se odločba izvrši. Javna gozdarska služba je bila s strani Kunšičevih tudi obveščena, da je lastnica težak duševni bolnik in da dejansko obstaja možnost nekontroliranih dejanj. Zato sem se na predvečer izvršitve odločbe s Skumavčevima pogovoril, skupno pa smo se odločili, da v tej situaciji skušamo zagotoviti trajnejšo rešitev - to je obnova stare poti, pri čemer izdana odločba velja in jo je možno izvršiti vska trenutek. V tej fazi se je v zadevo vključila tudi javnost žal s premalo natančnimi, predvsem pa ne povsem preverjenimi informacijami. Ob tem želim novinarko D. Sedej opozoriti na dogovor o odlogu objave članka za nekaj kritičnih dni in o obvezni avtorizaciji intervjuja pred objavo, saj je bil le-ta izveden z vodjo KE Jesenice telefonično (Kodeks novinarjev RS, str. 205 alineja 2. 4 - neoporečni intervju). Ker je cilj javne gozdarske službe delovati strokovno, dolgoročno in korektno ne pa senzacionalistično, še posebej v tako občutljivih zadevah, kot je opisana in ker tudi v prihodnje želimo ohraniti v komunikaciji z javnostjo doslej korektne odnose, menim, da je prav, da predmetno zadevo osvetlim natančneje tudi iz gozdarskega stališča. Zavod za gozdove Slovenije Krajevna enota Jesenice Janez Mertetj, dipl. inž. gozd. Popotresna obnova na vladni način (odgovor na pismo ministrstva za okolje in prostor, Gorenjski glas, 14. 8. 1998, str.31) Glede trditev ministrstva za okolje in prostor je potrebno opozoriti na naslednje: Komentar med drugim temelji na poročilih nacionalne TV hiše o tem, da je ministrstvo za okolje in prostor "spremenilo uredbo tako, da bodo mogoča manjša popravila na potresno prizadetih objektih, na primer popravilo dimnikov", kar naj bi poslej lahko storili občani sami, brez da bi izgubili zakonske možnosti za pridobitev kreditov in nepovratnih sredstev. Izgovarjanje na zakon o obnovi Posočja ni nobeno opravičilo vladne politike, saj je prav Vlada Republike Slovenije -sicer zelo pozno - predlagala ta zakon v sprejem parlamentu. S pomočjo glasov koalicije je vlada dosegla, da je bil njen zakon sprejet brez bistvenih sprememb. Tudi za (ne)ustreznost tega predpisa torej nosi največji delež odgovornosti prav vlada, izvajanje zakona pa je tako ali tako v njenih rokah. Kdor sledi mojim komentarjem, ta ve, da za prejšnji režim praviloma nimam posebej lepih besed. Toda ljudje v Posočju, ki so preživeli oba večja potresa v zadnjih desetletjih, soglašajo v oceni, da je v prejšnjem režimu pomoč po potresu začela pritekati prej in bistveno bolj organizirano, pa tudi obnova je stekla sorazmerno hitro. Se posebej nerazumljive so jim nekatere omejitve, ki izhajajo iz vladnega programa obnove Posočja. Ker je obnavljanje hiš zasebnikom prepovedano (pa naj ministrstvo obrača besede, kakor že hoče), saj sicer izgubijo možnosti za pridobitev nepovratnih sredstev in kreditov, so se ljudje znašli v izjemni stiski. Kdor je v Trenti poslušal zgodbe o tem, kako nekateri iščejo izhode iz po nepotrebnem povzročenih navidez brezizhodnih situacij na najslabši možni način (žal tudi s samomorom), si najbrž misli svoje o trditvi ministrstva, da "v obnovo Posočja vlaga vse svoje znanje in moči". Vlada kot celota in še posebej ministrstvo za okolje in prostor bosta imela možnost predstaviti javnosti svoje "dosežke" pri obnovi Posočja na izredni seji Državnega zbora, ki bo sklicana na zahtevo SKD in SDS. Kdor od bralcev pa (tako kot ministrstvo oziroma vlada) dvomi o tem, da obnova Posočja po nepotrebnem strahovito zamuja, naj si vzame čas za ogled Trente z Bovcem vred ter za pogovor z od potresa prizadetimi ljudmi. Če ministrstvo za okolje in prostor želi, gremo lahko na pogovor s prizadetimi krajani o vladni politiki obnove Posočja v Trento kar skupaj. Za začetek predlagam, da jih povprašamo, kaj si mislijo o tem, da je takoj po potresu (ko je bila stiska najhujša in hitra pomoč najbolj potrebna) vlada odobrila Posočju 70 (sedemdeset) milijonov tolarjev pomoči, v istih dneh(H) pa je poslala na pot g. Podobnika, da je peljal v Bosno za 100 (sto) milijonov tolarjev pomoči. Branko Grims Julijana in kranjskogorske igrice s koncesijo Don Kihot je srečal nov mlin na veter Ker novinarji niso vsebinski leksikoni, so pač odvisni od resnic in neresnic svojih sogovornikov. Prav tako se od novinarjev ne more zahtevati poznavanje zakonodaje za področje, o katerem pišejo. Zakonodajo morajo poznati sogovorniki vsak iz svojega področja. Ga. D.Sede j je v svojem članku opisala problematiko vode Julijane in namere po ukrepanju kranjskogorske občine. Njenemu sogovorniku priporočam, da pred ukrepanjem prebere Zakon o varstvu okolja, ki ga je v letu 1993, v času ministrovanja Mihe Jaz-binška, sprejel slovenski parlament, in ki ni bil objavljen samo v tajnem uradnem listu, temveč tudi v št. 32/93. Kaj je koncesija? S sprejetjem Zakona o varstvu okolja so vsi naravni viri, kamor sodi tudi voda, postali lastnina republike. Republika s koncesijo (v določenih primerih z dovoljenjem) podeli pravico do njenega upravljanja, rabe ali izkoriščanja svojemu državljanu ali domači pravni osebi. Za pridobitev koncesije se je treba izkazati s predpisano usposobljenostjo. Koncesionar je dolžan plačevati koncesijo republiki, le-ta pa prejeto koncesijo po dogovorjenem ključu deli z lokalno skupnostjo, kjer je naravni vir. To preprosto pomeni, da občina nima nobene zakonske osnove do podeljevanja koncesije. Občina Kranjska Gora bi imela pravico do delitve koncesijskega plačila z republiko, ko bo le ta te zadeve začela urejali. Enako pravico do takega plačila ima novo ustanovljena občina Žirovnica od HE Moste in Mestna občina Kranj od IlE Mavčiče. To pa se bo začelo izvajati, ko bo minister Gaspari odkril ta način za polnjenje proračunskega pri-mankljaja in ko bo ugotovil, da njegov stanovski kolega Gantar ne opravlja svojega dela. Zlato tele iz starega cevovoda Po delitveni medobčinski bilanci je kranjskogorski občini pripadel tudi po njihovi izjavi neuporaben cevovod, ki so ga oddali v najem za pretok vode Julijane od izvira do izliva v Savo Dolinko. Če ne bi bilo začetne ideje o polnilnici vode Julijane, bi ta cevovod kljub temu moral biti zaradi odvajanja tega izvira iz tunela zaradi varnostnih razlogov. Nadaljevanje na 25. strani 274 Samo malo miru bi rada Zdravnik je Vesni odločno povedal, da si drugega otroka ne more privoščiti. "Toda ko sem šla domov, sem se spomnila na tetine besede. Zmeraj mi je govorila, da so tiste, ki delajo splav morilke in da bodo končale v peklu. Po nekaj dneh sem bila z živci ie popolnoma na koncu. Vedela sem, da bom otroka obdržala. Kar bo pa bo, sem si govorila. Tudi Miloš je bil videti zadovoljen. Obljubil mi je, da mi bo pomagal varovati Nežo, da bom lahko počivala. Zdelo se mi je, da so vse ovire kar naenkrat. izginile..." pripoveduje Vesna. Se zmeraj ima shranjene vse izvide. O sebi in o obeh deklicah. Za celo mapo jih je! Koliko ur in dopoldnevov sem presedela po čakalnicah, je kdaj pa kdaj vzkliknila, medtem ko sem se prebijala skozi zamotane diagnoze. "Zdravniki so bili preveč črnogledi. Druga nosečnost je potekala brez vseh težav. Tudi porod je šel mimo kot blisk in komaj sem se. dobro ulegla, Že sem držala v rokah svojo štručko. Bila sem srečna in zadovoljna. Tisto noč je eni otrok umrl. Joj, kako je jokala. Pomislila sem, kaj bi storila, če bi se to zgodilo meni. Verjetno bi se Mi zmešalo, sem si rekla in tudi zato sem imela Afiiko še raje." Potem je tekla beseda največ o Milošu. O tem, kakšen je bil, ko je prišla iz porodnišnice, da je vzel dopust, kopal otroka, preoblačil, vćaV Urško na sprehod in celo ponoči mu ni bih težko vstati. "Razumljivo, da sem poskušala pozabili na vse, kar se je dogajalo pred letom dni. Imela sentga rada, po drugi stani pa sem bila odvisna o4 m$me. Kam bi USODE Piše: Milena Miklavčič lahko šli z tivema otrokoma?! Nikamor. Mama je pazila na Urško, kupovala ji je igrače, še zmeraj nam je kuhala... l.ahko bi se imeli zelo lepo..." Toda čas porodniške je hitro minil. Vesna je spet morala v službo. Na srečo sta bili deklici zdravi, zmeraj pa je bil ludi eden izmed njih doma, da je pazil na njiju. Miloš je Se dodatno služil denar, ker sta želela kupiti avto. "Nikoli se še nisem imela lako lepo kot tisto leto. Če bi bila pametna, bi morala vedeti, da tako ne bo trajalo dolgo. In zato je bil šok, ko sem padla na rit toliko hujši... Zaradi nepričakovanega naročila so na našem oddelku uvedli tudi nočno izmeno. Čeprav so mi rekli, da mi ne bi bilo treba delati, sem na to pristala, saj so nočno delo zelo dobro plačali. Malo so me zafrkavali zaradi Miloša, da si bo dobil drugo in podobno, toda to so bile običajne moške čveke. Vse je bilo v redu do tistega dne, ko je neik kmet po nemarnem spustil gnojnico (moraš se spomniti, saj je pisalo tudi v časopisih, mi je hotela Vesna osvežiti spomin!!). Dobila sem drisko, bruhala sem in šef me je napol "mrtvo", enkrat sredi noči, pripeljal domov." Vesna se je komaj zvlekla po stopnicah. Dvigalo spet ni delalo, tako kot ponavadi. Hodila je potihem, ker ni želela prebuditi otrok. Zdelo se ji je čudno, ker so bila vrata v spalnico na široko odprla. Deklici sta mirno spali, Miloša pa ni bilo nikoder. "V tistem trenutku sem mislila, da me bo konec. Slabo mi je bilo že tako, ali tako, toda kar naenkrat so se mi začeli pred očmi delati svetleči krogi in ničesar več nisem razločno videla. Vseeno še zberem toliko moči, da odprem vrata v mamino sobo. Niti zaklenjena nista bila, prasca! Ker je bilo vroče, sta bila odgrnjena in brez vsega. Če bi imela pištolo, biju ubila. Tako pa sem se sesedla med vrati in spet začela bruhati. O, hudič, sem slišala reči Miloša. Planil je pokonci, se oblekel in prišel k meni. Pustijo pri miru, je za njim zavpila mama. To še vem. Potem mi je postalo tako slabo, da še danes ne vem več, kaj se je dogajalo." Vesno so čez nekaj dni morali dopeljati v Begunje. Poporodna depresija so rekli zdravniki. Ona pa je vedela, da ni res. V bolnišnici je bila več kot tri mesece. Ničesar jim ni povedala. Niti Ženskam, s katerimi je bila skupaj v sobi ne. Bilo jo je tako sram, da je izgubila vsako voljo do življenja. Shujšala je za več kot deset kilogramov. Že tako je bila drobna, potem so jo bile sama kost in koža. "To, kar se mi je zgodilo, je bilo zame "krvoskrunstvo". Moja lastna mama, da mi ukrade moža! Vem, da je bil Miloš "mahnjen" na velike prsi (tudi mama je imela take!). Jaz sem bila bolj deska kot ne. Toda to Še ni opravičilo... Poleg tega je bila starejša od njega. Packa nemarna! Nekaj časa je moral spati z obema. Kako je to zmogel... Ne znam si razlagati..." Vesna je bila pravična in je priznala, da sta za deklici med njeno odsotnostjo vzorno skrbela. Bili sta čisti, nahranjeni in dobre volje, ko se je na zimo spet vrnila domov. "Nisem vedela, kako bomo živeli pod eno streho. Tega sem se najbolj bala. Niti zdravila niso več pomagala, ko je prišla noč in sem morala iti spat. Kam naj grem, h komu naj grem?! Miloš je brez besed ostal v dnevni sobi in si postlal na kavču. Ničesar mi ni rekel. Niti ene žal besede. Raje bi videla, da bi se pogovorila, da bi se mi opravičil, kaj razložil, me zmerjal, mi vrgel v obraz, da sem slaba za "tiste stvari". Tako smo nekaj časa živeli skupaj, ne da bi med seboj govorili. Bilo je grozno. Na srečo sem delala v izmeni, tako da smo se bolj malo videli. Toda po dobrem mesecu so mi spet popustili živci. Bilo je prehudo..." "Vedela sem, da se mi bo res zmešalo, če ne bom nekaj ukrenila, zakaj ne bi šla kam drugam, sem začela razmišljati. Toda kam? In tako sem brez mamine vednosti poklicala očeta. Upala sem, da mi bo lahko kaj pomagal. Bilo mu je žal, ker me ni mogel vzeti k sebi. Toda poznal je nekoga, ki bi mi lahko odstopil stanovanje." Vesna je zbrala toliko poguma in moči, da je šla na svoje. Nihče ji ni branil: niti mama niti Miloš. Dobila je drugo službo, deklici sta šli v vrtec, pozneje je naredila še šolo in danes je prodajalka.^ Še zmeraj živi sama, čeprav ima prijatelja. Miloš obiskuje deklici, toda sama z njim noče govoriti-Niti z mamo. "Ne vem, če imata še kaj skupaj, toda če je le kje^ kakšna višja sila, upam, da se bosta cvrla v peklu," mi je dejala mirno in me gledala v oči. In v tistem trenutku sem spoznala, da mi je zaupala le delček svoje bolečine. V njeni duši je tudi po mojem odhodu ostalo še veliko neizrečenega. Ostal je tudi spomin na trpljenje, ki ga z nikomer ne more deliti-Se sama s seboj ne. S Nadaljevanje z 24. strani V tem primeru bi vse breme tega cevovoda nosila družba, ki upravlja s tunelom. Z oddajanjem cevovoda v najem hoče občina polniti svoj proračun tako, da pod imenom najemnina Pobira plačilo koncesije, namesto da bi to uredila država. Pri tem je Zanimivo, da je država kljub vsemu korektnejša od občine. V primerih, kjer so že izbrani koncesionarji, je Predvideno plačilo koncesije po ustvarjenem prihodku in po začetku polnega obratovanja. Dejansko Pa koncesije po do sedaj izdanih koncesijskih odločbah v naši republiki nihče še ne plačuje. Razmišljanja, po katerem slovenskem Pregovoru se ravna kranjskogorska občina, pa prepuščam bralcem. K temu bi rad dodal še eno resnico, ki Čaka podjetje v Kranjski Gori, v katerem je delničar tudi občina. Tudi za rabo vode iz vrtine, ki se vrta v središču Kranjske Gore, bo morala ta firma pridobiti koncesijo, katero podeljuje izključno republika - njena vlada. Kontrola vode Zdravstveni minister Jereb je v Preteklem letu izdal nov Pravilnik o Zdravstveni ustreznosti pitne vode, s katerim je precejšnjemu številu Polnilnic pitne vode omogočil legalizacijo njihove dejavnosti. Po starem pravilniku namreč pitne vode ni bilo mogoče embalirati, če ni bilo Znano in zaščiteno vodozbirno °bniočje, prav tako se vode za stekleničenje ne sme kakorkoli kemično obdelovati ali čistiti, analiza vode na izviru pa mora biti ldentični tisti na embalaži. Tipičen Primer take vode je Unionova Zala (polni se iz lastne vrtine na dvorišču v neposredni bližini ljubljanske Železniške postaje, zajem vrtine je v podtalnici, ter jo je potrebno pred Polnjenjem ustrezno tretirati - obdelati). V tem pravilniku ni nobenih Pooblastil lokalnim skupnostim za lZvajanjc kontrole kvalitete vode, kar pomeni, da je pravica občini, da opravlja kontrolo vode Julijane v Polnilnici izmišljena. Ni mi razuml-Jlvo, kaj bo občina počela s tako pridobljenimi analizami, razen če ."p Pogovarja z interesenti pod lZo, za katere trdi, da jih je dovolj. sekakor pa občina ni pooblaščena Za opravljanji- take kontrole niti ni usposobljena. Kranjskogorci bi morali biti Ponosni, da imajo na svojem območju tako kvalitetno vodo, kije na izviru enaka tisti v steklenicah. Namesto zaključka Občini Kranjska Gora bi svetoval, da naj si za vzgled vzame občino Domžale in prispevek k razvoju podjetništva na svojem Področju. Svoji vodi Julijani pa naj pomagajo prebroditi upravne Zaplete, ki so vzrok vseh zapletov Pri njenem začetku obratovanja. Vtopistično je pričakovati plačilo na]emnine, če voda Julijami zaradi Nelojalne konkurence po daljši poti Prihaja na naše police, ter bije Pravni boj z upravnimi organi. Božo Dukić Pojasnilo Zaradi različnih interpretacij in tolmačenj o načinu in poteku kreator jih sprejetja NOVELE ZAKONA št. 44/96 kot dopolnilo ZAKONA O ŽRTVAH VOJNEGA NASILJA sem se odločil celotno akcijo pojasniti, da posamezniki tega ne bi izkoriščali v razne namene. Ko je bil oktobra 1995 sprejet ZAKON O ŽRTVAH VOJNEGA NASILJA (ZŽVN), je bila splošna ugotovitev, da je ta katastrofalno slab in bodo nastali pri izvajanju veliki problemi. Prve odločbe na ta Zakon, marca 1996 so bile prava katastrofa. Ko pa se je ugotovilo, da celo vrsta žrtev ni upravičena do predvidenih pravic in pa priznanje statusa do vrnitve domov, mi je postalo jasno, da bo potrebno nekaj ukreniti. Intervencije pri raznih vladnih institucijah in v D'lS-u niso bile uspešne. Padla je odločitev za samostojno ukrepanje, ki je potekalo po naslednjem vrstnem redu: 1. Napisal in 10. 4. 1996 odposlal sem precej ostro pismo ministru za delo, družino in socialo, s celo problematiko in zahtevo, da se do 10. 5. 1996 zadeva uredi, oz. dogovori rešitev. 2. Ko sem dobil od MDDS vabilo na sestanek, sem se 11. 5. 1996 sestal z vsemi predsedniki KO D1S Gorenjske, kjer smo obravnavali situacijo, kar se je dogajalo skozi celo akcijo. 3. Sestanek pri ministru g. Ropu je bil 14. 5. 1996. Prisoten je bil še g. Stušek. Ob tej priložnosti je bilo povabljeno tudi vodstvo D1S, ki je Že več kot tri mesece čakalo na sprejem (Deržič, Sergo, Mikoš, Vehovec). Obravnavali smo moje pismo in nakazane probleme. Dalje od splošnih ugotovitev in načelnih stališč nismo prišli. Edina koristna zadeva je bila, da je minister sprejel moj predlog za ustanovitev SOSVETA za žrtve pri ministrstvu. Kasneje se je tudi ta zadeva izrodila. 4. Po ugotovitvi, da s te strani ne bo pomoči in pa, da pri DIS-u nihče niti ne misli na kakšno ukrepanje, sem 22. 5. 1996 poiskal v DZ poslanko go. Danico Simšič in jo, po obrazložitvi problema, prosit za pomoč, v katero je takoj privolila in klobčič se je začel odvijati. Dogovorjena je bila dopolnitev ZŽVN. V podporo je zbrala podpise predstavnikov poslanskih skupin. Predlagal sem spremembo oz. dopolnitev ZŽVN: 1. da se prizna status in renta do vrnitve domov, 2. da se prizna status in renta rojenim v izgonu, 3. da se prizna beguncem in pregnancem (ti so enake žrtve kakor izgnanci) status žrtve vojnega nasilja in vse pravice. Dodani so bili še Slovenci, na predlog ge. Simšič, v Julijski Krajini, avstrijski Koroški ter ostali predeli Jugoslavije. 5. O predlogu NOVELE, ki jo je v osnovi pripravil Miran Potrč, smo razpravljali 3. 6. 1996 (Simšič, Potrč, Veselic, Mikoš, Vehovec, Kristan). Sprejeti so bili predlogi 4/1 in 2. Z,a tč. 3 so bila mišljenja deljena in iz strahu pred neuspehom akcije (volitve) g. Deržič ni dal podpore predlogu, za kar nosijo Žrtve posledice še danes. Dogovorjeno je, da M. Potrč pripravi NOVELO za obravnavo v DZ. 6. Obravnava pripravljene NOVELE je bila 13. 6. 1996 (Simšič, Potrč, Veselic, Jelinčič, Vehovec, Deržič, Mikoš, Kristan). Ponovno sem sprožil vprašanje BEGUNCEV in PREGNANCEV, pa ni bilo sprejeto z ugotovitvijo, da so te kategorije v ZŽVN dovolj dorečene za odločanje. Danes vemo, kako je. 7. Po dogovoru je bila NOVELA predana v parlamentarno obravnavo: - na odboru za socialna vprašanja DZ (Kociprov odbor) je nasprotoval samo predstavnik ministrstva za delo in socialne zadeve, kar je počel tudi v DZ; - za obravnavo v DZ na zadnji izredni seji pred počitnicami julija je bilo potrjeno zbrati podpise 30 poslancev, ker predsednik DZ g. Školč ni hotel dati predmeta na dnevni red. Tako je bila predlagana NOVELA na tej seji potrjena in spremenjena v Zakon št. 44/96. CE SE TO TAKRAT NE BI ZGODILO, ŽRTVE TEH PRAVIC ŠE DANES NE BI MOGLE UVELJAVLJATI. Žal so izpadli PREGNANCI, ki še danes ne morejo ničesar uveljavljati, medtem ko begunci z velikimi težavami delno uveljavljajo. Posebej moram poudariti, da je poslanec Franc Černelič, ki se ne pojavlja med imeni sestankov, naredil veliko delo pri pripravah za sprejem NOVELE. Vsem glavnim akterjem- ga. D. Simšič, M. Potrču in E Černeliču se v imenu vseh prizadetih žrtev iskreno zahvaljujem za plemenito pomoč. To še tembolj, ker je bila akcija, od pobude, izvedena v rekordnem času, dobra dva meseca - HVALA! Kakor vemo, se od takrat dalje ni kaj več zgodilo. Moram pa na koncu poudariti, da gdč. Ivica Žnidaršič v akciji ni hotela sodelovati. To pojasnilo sem moral napisati za žrtve, za angažirane v izvedbi in končno mene samega. Vem, da marsikomu to ne bo všeč. Tone Kristan Šumijo gozdovi slovenski Letošnje polemike se vrtijo veliko okoli gozdov, čeprav menim, da ne bi bilo potrebno dvigovati toliko prahu oziroma celo ustvarjati celo sovraštva med ljudmi. Vendar je žal tako, da so slovenski gozdovi postali orodje, da jih trenutna oblast v Sloveniji uporablja za netenje nestrpnosti med Slovenci. Slovence so ves čas po II. svetovni vojni vzgajali v duhu komunizma iti ljudem na različne načine "prali možgane", da v veliki meri, na Žalost, ljudje nimajo lastne presoje in se puste voditi v labirintu, da drugi mislijo namesto njih. Še posebej se to opazi, kadar gre za razmerje med državo in Slovensko cerkvijo. V času Demosa je bil sprejet zakon, da se vrne odvzeto premoŽenje po drugi vojni v času komunizma vsem, ki so upravičeni in imajo slovensko državljanstvo ter tudi Rimsko katoliški cerkvi. Ker sedanji način vračanja v velikih primerih poznamo od bliže, želim pojasniti nekaj dejstev. Poznam primere, ko so nekateri upravičenci ali pa tudi ne, ki so že takrat koristili določene ugodnosti (oproščeni so bili davka, sami so prodali zemljišča ali celo stavbe državi ali dobili za odškodnino otroške doklade ali pokojnino...), dobili zemljišča nazaj, čeprav neupravičeno. Bili so tudi primeri, da so dobili neupravičeno vrnjeno, ker sploh ne živijo v Sloveniji in nimajo slovenskega državljanstva in so celo tujci (grofje neslovenskega rodu). Prednost so imeli v tem, da so bili ali so še člani zveze komunistov ali pa so v novih političnih strankah, ki iz prej omenjene izhajajo, in imajo veze v politiki ali celo s podkupninami. Primere imamo na Štajerskem in na S. Koroškem, ko so tujci dobili gozdove vrnjene, in vprašamo se lahko kako, ko pa ne živijo v Sloveniji in niso slovenski državljani. Zemljo so dobili vrnjeno mnogi, ki jo sploh ne potrebujejo, še manj pa obdelujejo. Najbolj se je vračanje zataknilo pri kmetih, ki so gotovo najbolj upravičeni, in cerkvi. Če bi država hotela poravnati krivice in obenem obdržati obdelovalno zemljo in gozdove v državni lasti, bi morala vrniti zemljo samo kmetom, ki jo obdelujejo in od tega tudi živijo. Ostalim pa odškodnino ali v denarju ali pa v državnih obveznicah, razen tujcem. Morda hi bil ta način najbolj pošten do vseh. Mnogi, ki želijo zemljo nazaj, je ne želijo obdelovati, ampak vidijo v njej samo kapital, kar pa Že vnaprej lahko opozorim, da je nevarnost pral razprodajo tujcem, ko naša vlada tako malo pripravljena pod vsemi pogoji nezadržno hiti V združeno Evropo. Komaj smo se osamosvojili izpod enega jarma, te hitimo v drug jarem. Da pa so cerkveni gozdovi sporni (taki predstavljalo 3 % vseh gozdov), je potrebno iskati odgovor v politiki, ki trenutno vodi slovensko državo. V vodstvu politike so ljudje, ki so se do zadnjega upirali slovenski samostojnosti /(predsednik države, vlade, tudi nekaj ministrov in veliko osebnosti na ključnih položajih), nekateri celo niso slovenskega rodu! Zato pogosto politika išče notranjega sovražnika, da lahko vlada. Najpogosteje v zadnjem času mediji, ki so v rokah oblasti, zato napadajo katoliško cerkev, kiopozarja na napake sedanjega in preteklega časa. Takoimenovana kontinuiteta ves čas poveličuje sebe in svojo zgodovino, ne priznava pa slovenski cerkvi mesta, ki ga v naši družbi zasluži. Vedeti moramo, da je cerkev vseskozi širila kulturo med Slovenci in jo še danes in Želi, da bi bili Slovenci ponosni, enotni in bolj povezani doma in po svetu. Vendar pa je to v nasprotju z doktrino komunizma in nadalje- vanje le-tega pod krinko demokracije. Mislim, da je prav, da SLOVENCI začnemo misliti bolj samostojno in se ne pustimo voditi, kot bi dnevna politika od nas želela. Postavil pa bi nekaj vprašanj. Zakaj se vladajoča politika ne zavzema za slovensko ozemlje, ki so si ga v preteklosti in si ga tudi v sedanjosti prisvajajo Hrvati (Istra, Medmurje, kraji od Kolpi, Štrigova z okolico..).. Trst, ki ga je Slovenija (v Jugoslaviji) izgubila po nepotrebnem, ki so ga slovenski partizani že osvobodili. Del Goriških Brd in kraji, ki so sedaj v Avstriji. Z lastninjenjem podjetij, ki so bila po socialistični teoriji last vseh zaposlenih, je bil narejen rop stoletja slovenskega naroda, saj so prešla v last ljudi, ki tvorijo kontinuiteto v Sloveniji. Slovenska cerkev je v zgodovini Že dokazala, da ji je še kako mar za združeno in enotno Slovenijo. Lep primer je, kako je škof Anton Martin Slomšek prenesel škofijo v Maribor in tako je danes južna Štajerska slovenska. Vprašal bom še, kje je bila ta današnja politika, ki v cerkvi išče nasprotnika takrat, ko so leta 92 Hrvati na notranjskem posekali in odpeljali več kot 6000 kubičnih metrov najboljšega lesa, ni rešen status slovenskih podjetij v bivši Jugoslaviji in počitniških domov po jadranski obali, ki smo jih zgradili vsi zaposleni v slovenskih podjetjih, jedrska elektrarna Krško... Komu bi potem slovenska država vrnila gozdove, če jih ne misli ali zavlačuje vrniti cerkvi, ali hi poiskala nove "grofe" doma ali celo v tujini na način, kot so olastninili slovenska podjetja in ljudem v zameno ponudili ničvredne ali močno podcenjene certifikate. Morda je odgovor skrit v "politiki" KER JE SLOVENSKA ZUNANJA POLITIKA PREMALO USPEŠNA ALI PA SO KAKŠNI DRUGI DOGOVORI: KI SO NAM SLOVENCEM V ŠKODO; ZATO JE POTREBNO NAJTI KRIVCA. KI BO ZAPOLNJEVAL DNEVNO POLITIKO (v medijih) IN PREUSMERJAL MISLI LJUDEM, DA BODO SPREGLEDALI KRIVIC E, KI SE JIM GODIJO. Ta dežurni krivec je sedaj slovenska katoliška cerkev. Za konec želim, da hi cerkev še naprej vodila vlogo, ki je njen temeljni cilj, TO PA JE OZNANJANJE RESNICE. Resnica nas ho osvobodila dvomov, povezala in združila in popeljala v pravo demokracijo. Šentvid nud Ljubljano Vinko A/man Dovolj je takšnih neumnosti! (Spomenik po petdesetih letih) Pred dnevi sem v časopisu prebral, da namerava naša ljuba država oziroma njeni voditelji prispevati iz finančne vreče kar eno milijardo(!) tolarjev za spomenik. Gre za sedemdeset ton težko, s trnjem obdano krono, ki naj bi jo postavili na Teharjih, po vojni pohitim domobrancem. Skoraj nisem mogel verjeti, da se kaj takega res lahko zgodi v tako obubožam in revni državici, kot je Slovenija. Ali ima pri vsem tem prste vmes tudi g. Rode? Naj ob tej neumnosti zapišem nekaj lastnih misli, čeprav sem prepričan, da mi bodo mnogi pritrdili. Nekateri danes sicer trdijo, da je bila v času NOB pri nas državljanska vojna, kar je seveda popoln nesmisel! Državljanska vojna je v neki državi takrat, ko ni prisoten tuji agresor. Takšnih vojn je bilo v preteklem, pa tudi sedanjem času kar precej (v BiH). Nas pa so leta 1941 napadli Nemci in Italijani. Vsak Slovenec je imel takrat dve možnosti. Ali se upreti okupatorju ali pa postati njegov hlapec in pomagač. Kaj so bili domobranci, je menda jasno. Znano je, da je prav v sedanji, samostojni državi bogastvo na tleh! Ogromno državljanov živi od podpore za nezaposlene. Delavci in upokojenci prejemajo le toliko denarja, da ne umirajo od lakote. Da je nesreča še večja, je Posočje pred kratkim prizadel potres. Škoda je velika, denarja pa malo. Toda, kot da to še ni dovolj, je pred dnevi v nekaterih naših krajih divjala huda ujma s točo. Uničila je celoten pridelek na poljih in sadnem drevju. Odveč je pisati, da ^so vsi ti ljudje še kako potrebni pomoči. Toda, naši vladni gospodje bodo skušali na vse mogoče načine dodatno bremeniti državljane in tako priti do prepotrehnega denarja v ta namen. Ko sem že pri tem, me zanima sledeče. Kako je mogoče, da denar, ki ga zberejo državljani na prostovoljni osnovi, država takim ljudem POSODI?! Torej, nas ta država "ohere" tudi za ta denar, katerega morajo ljudem vračati kot posojilo, z obrestmi vred! Ob vsem tem pa so naših politikov polna usta, da živimo v demokratični državi. Kje so torej pravice državljanov pri takšnih in podobnih odločitvah? Ali res samo na papirju? Ob vsem tem me zanima, kakšno korist ho imel slovenski narod od te betonske gmote? Zato apeliram na celotno slovensko javnost, da se odločno zavzame proti postavitvi domobranskega spomenika na Teharjih. Če bo treba, moramo začeti z : hiranje m podpisov proti takšni neumnosti. Ko ho javnost dovolj glasna, bodo morali tudi naši gospodje v vladi odnehati. Na to je treba opozoriti tudi mednarodna protifašistična gibanja in združenja, saj je bil to edinstven primer v Evropi! Nikjer drugje namreč vse do danes še niso postavili spomenika okupatorjevim hlapcem. Če pa bo do tega projekta prišlo, potem imam naslednji predlog. Naj vsaj minimalno vsoto od te milijarde tolarjev namenijo za skromno obeležje v Kozlarjevi gošči. Tam so namreč med vojno domobranci s krampi, lopatami in koli zverinsko pobijali zavedne Slovence, med njimi tudi verno in pošteno mater desetih otrok! Janko Fon, C. maršala Tita 2 Jesenice 27 Piše: Miha Naglic Viktor Žakelj, slovenski politik, ki se je povrnil k svojemu prvotnemu poklicu Gremo po Dobračevski navzgor, v smeri Zirovskega vrha. Ko začne ulica zavijati levo, nazaj proti staremu vaškemu jedru, se pri odcepu Za Bedrih ustavimo pri hiši, v kateri, kadar ni v Ljubljani, živi mag. VIKTOR ŽAKELJ, ekonomist in politik. Rodil se je 6. maja 1943 v Starih Po ljudeh gor, po ljudeh dol Terenski ogledi za Gorenjski biografski leksikon » v---»»-—n °Ze Peternelj - Mausar, olje, 1983 Žireh, na Tabru. Svojo kariero je začel kot učitelj matematike na osnovnih šolah v Logatcu in Žireh. Ob učiteljevanju je študiral še naprej in 1976 ga je njegov sedanji sosed mag. Martin Kopač (omenili smo ga pri Alpini), povabil, naj pride v tovarno za ____ sekretarja. Izkazal se je z. izvrstno organizacijo prireditev oh 30-letnici Alpine (1977) in ko so 1978 v Škofji Loki po nekih zapletih ostali brez župana, so se ga spomnili. Potem je šlo samo še navzgor: namestnik predsednika republiškega komiteja za planiranje, svetovalec predsedstva republike, podpredsednik SZDL, predsednik Socialistične stranke Slovenije, poslanec v osamosvojitvenem obdobju, podpred-sednik v prvi Drnovškovi vladi. Po neuspehu na volitvah 1992 se upokoji in vrne k svojemu prvotnemu poklicu, "k številkam", tokrat ne v šoli, temveč na trgu, s svojim podjetjem. Bralci Gorenjskega glasa smo ga spoznali kot pisca dobrih člankov in suverenega voditelja prvih Glasovih prej, ki so bile pravo "odkritje"; na njih smo odkrivali novo polje politične svobode, za katerega smo sicer vedeli, a si nanj nismo upali, čeprav je bilo ves čas tu, med nami. * Jože Peternelj - Mausar, slikar, ki zna slikati po svoje, in slike prodati Žakljev in Kopačev starejši sosed je JOŽE PETERNELJ - MAUSAR, slikar in pisatelj. Rodil se je 12. januarja 1927 v Jarčji Dolini, pri Mausarju. Ko bi moral po vojni kot najstarejši preživeli sin prevzeti kmetijo - bilo je ravno v obdobju "Kolhoza v Butulah" (naslov ene od njegovih knjig) - se je odločil: "Zadružni hlapec pa že ne bom!" In je šel v Alpino, se izučil za čevljarja in postal mojster. A to je bilo zanj premalo. Najprej je ustanovil svoj ansambel (danes hi rekli "bend") in nastopal na veselicah. Potem si je ustvaril še čisto svoj avtorski svet. Postal je slikar samouk. In uspel. Naslikal je okoli 4000 slik (po moji oceni) in vse prodal. Ko zagledaš njegovo sliko, jo takoj prepoznaš: To. je pa Mausar! Lahko ti je všeč ali ne, posnemanja mu ne moreš očitati. Mnogi ga cenijo. Postavili so mu okoli 250 razstav, po vseh celinah (razen Antark tike). Napisal in izdal je osem knjig, nobene v samozaložbi, vse pri "etabliranih" založbah. Opus, ni kaj! Svojo skušnjo je povzel v enem stavku: "Kdor hoče uspeti, mora razviti svoj stil, kar naprej mora delati in narejeno je treba znati prodati." To je vse. Pa dajte, če morete. Valentin Poljanšek, glasnik "novega časa" na Zirovskem Od Mausarja se cesta rahlo spušča proti pokopališču s cerkvijo sv. Lenarta. Pod žirovskim poslednjim počivališčem ("na Potočnikovi njivi") stoji Modr'janova hiša. V njej ježivel VALENTIN POLJANŠEK, "Modrjanov 7 ine", kmet in posestnik, pionir zadružništva, gospodarski in politični agitator, publicist in pesnik, "glasnik novega časa" na Zirovskem. Rodil se je prav v tej hiši, 5. februarja 1882, in v njej tudi umrl, 22. januarja 1968. Zmeraj je poskušal kaj novega, največkrat brez uspeha; "... v seriji podjetij, ki jih je organiziral sto let prezgodaj rojeni posestnik in tudi poslanec Tine Poljanšek." Tako je enega od njegovih poslovnih podvigov komentiral njegov stanovski in vaški kolega Ivan Potočnik. Stavek, ki ga lahko vzamemo kot grajo ali kol kompliment. Kakor za koga. Enoje gotovo: bil je res novator. Leta 1927 je hi I na listi .1DS izvoljen za poslanca ljubljanske oblastne skupščine (Slovenija je bila takrat razdeljena na ljubljansko in mariborsko oblast) in se zavzemal za pomoč Žirem po katastrofalni povodnji 1926. Ko so po Umiku Nemcev iz Ž.irov 24. oktobra 1943 tu ustanovili prvi narodnoosvobodilni odbor na Gorenjskem, je bil njegov član. Zanimivo hi bilo vedeti, kako je kot star zadružnik in socialist doživljal partijsko kmetijsko politiko po vojni. Je bilo to tisto, za kar se je zavzemal? GREMO V LIFE RADIO KRANJ, 97,3 sreda, 26. avgusta, ob 17. uri Oddajo pripravlja in vodi Nataša Bešter Zivjo, zivjo! Se ena avgustovska oddaja je pred nami. Slavko obljublja, da bomo vrteli samo novejšo glasbo, delili nagrade in se zabavali. Veseli pa smo, da tudi bralci Gorenjskega glasa radi sodelujete v naši oddaji in se veselite naših nagrad: PAJKIC v športni trgovini ČARMAN v Svetem Duhu in dobrih kosil v gostilni FORTUNA, prav tako v Svetem Duhu pri Škofji Loki. V vsaki oddaji pa "v živo" delimo tudi vstopnice in konzumacije za LIFE! Zato bodite z nami! XV- c w RADIO OGNJ IŠČE Oddaja je vsak ponedeljek ob 17.45 uri na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddaji po tel. 061/152-15-42 in tako, da izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: Radio Ognjišče, Štula 23, p.p. 4, 1200 Ljubljana - Šentvid. PREDLOGI TEGA TEDNA ZA 20. 7. 1998 Popevke: 1. TANGA - skupina CASINO 2. NOCOJ BOM PLESAL LE S TEBOJ • MILAN PEĆ0VNIK • PIDŽI 3. ČE NE BI VEDELA-IRENA VRČKOVNIK Zmagovalni pesmi prejšnjega tedna: 1. CELA ULICA NORI KINGSTON Nz - viže: 1. MED VESELO DRUŽBO - ALPSKI KVINTET 2. 2. SPOMIN NA OČETA - ŠALEŠKI FANTJE 3. 3. LUČ LJUBEZNI - ans. BORISA KOVAČIČA NA PLANPSICO PO TRVCO GAŠPERJI VAŠA PESEM # GLASUJEM ZA Popevko: Narodno/.abavno vižo: Ime in priimi'k: Naslov: Pošta: KOLOVRAT DOMAČIH - vsako nedeljo na Radiu Tržič ob 14.30 - vsak torek v Gorenjskem glasu Pa smo spet skupaj. Pokrovitelj nedeljek oddaje TRGOVINA FORTUNA DOM, Sestranska vas 56, tel. 064/681-234 vam nudi: keramične ploščice, granitogres, kopalniška in sanitarna oprema, talne in stenske obloge, pluto, lepila, tekače, preproge in prte. Od 10. avgusta si vse izdelke lahko ogledate v novem predstavitvenem salonu v Gorenji vasi. Vse, kar je novega, si lahko ogledate v večnamenski dvorani na Gorenjskem sejmu v Kranju. ZA VRSTO IZDELKOV NA SEJMU NUDIJO ZELO UGODNE SEJEMSKE CENE. Odprto vsak dan 9.00 do 19.00, v soboto pa 8.00 do 12.00. ZA VAŠ DOM - FORTUNA DOM! Pa še nekaj o izletu s Kolovratom domačih in Integralom Tržič. Na izlet gremo 12. septembra ob 7. uri iz Tržiča. Do Ljubljane so tudi vmesne postaje. Cena izleta je 2.600 SIT. Prijavite se lahko v TA Integral Tržič, kjer vplačate 1.000 SIT prijavnine. Pridite! Prijetno bo, zabavno, veselo in tudi nagrade bodo. Nagradno vprašanje pokrovitelja Fortuna dom: Naštejte vsaj tri izdelke pokrovitelja! Odgovore pošljite na naslov Radio Tržič, Balos 4, 4290 Tržič, s pripisom "za Kolovrat domačih". Lep pozdrav in nasvidenje čez teden dni, seveda ste pa dobrodošli na izletu. Voditelj oddaje Marijan Murko KUPON: Odgovor: Naslov: RADIO GLASBENA LESTVICA ZALOŽBE žuti žirom Kosovelova 29, 1410 Zagorje, telefon/fax: (0601) 71-300 Vsako sredo ob 13. uri na Radiu Ognjišče. Obkrožite številko skladbe, ki vam je najbolj všeč, izrežite, nalepite na dopisnico in pošljite na naslov: ZLATI ZVOKI, p.p-46, 1410 Zagorje. NAGRADE SO PREJELI: Miro Gartnar, Lojzeta Hrovata 5, 4000 Kranj, Frančišek Mihelčič, Ulica 1. avgusta 3, 4000 Kranj, Bogdana Hribar, BI. Dobrava 127, 4273 Blejska Dobrava. Nagrade prejmejo izžrebanci po pošti. KUPON ŠT. 32 1. NATALIJA - Tvoja bom nevesta 2. SLOVENSKI MUZIKANTJE - Nocoj se veselimo 3. ans. TOPLIŠEK - Ribič Janez 4. BOŽO A. KOLERIČ - Eno smo vsi 5. ZASAVCI - Kje najdeš mir - novi predlog S? HALO - HALO GORENJSKI GLAS S 064/223 111 Narotilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka do 12.30 in do ietrtka do 12.30 vre! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. KATEGORIJE A, B, C, D, E, H http:\\www.bb-kranj.si »■ ROZMAN BUS NOVO - NOVO VILJEM TURIST, s.p. turistični prevozi oseb VILJEM TURIST, s.p. turistični prevozi oseb imamo elektronsko dvojno klimatizacijo BORZA ZNANJA Knjižnica Otona Župančiča, enota Delavska knjižnica, Tivolska c. 30, 1000 Ljubljana tel.: (061) 13-22-178 c muil: borza. znanja@spika unistar-si V DOBRNI SE VEDNO NEKAJ DOGAJA HOKO - kombi prevozi Tel: 563-876, 557-757 KNJIŽNICA DR. TONETA PRETNARJA Balos 4, Tržič, tel. 064/563-178 TURISTIČNI PREVOZI Ambrožič Janez, Zg. Gorje 15, tel.>725-427, GSM.041/723-823 METEOR Cerklje Remic, tel.: 422-781 Cuka, tel.: 411-510 TUDI POLETI: DRSANJE NA BLEDU V HUDI VROČINI OBIŠČITE KOPALIŠČA DA VAM NEBO DOLGČAS, OBIŠČITE KNJIŽNICE PREPRIČLJIVO NA VRHU! AVTO ŠOLA B & B VAŠ IZPIT ZA AVTO, MOTOR ALI MOPED B & B KRANJ, tel. 22-55-22, RADOVLJICA, TEL. 714-916, JESENICE, tel. 86-33-00 Madžarske toplice 17.9. - 20.9., Gardaland ali Aqualand 24.8. - možnost plačila na 2 čeka. Palmanova 19.8., Lenti 22.8., Rozman, tel.: 064/715-249, Šenčur: 411-887 Nakupi: Madžarska - četrtek, sobota in vsak drugi torek v mesecu; Nemčija - torek, petek; Italija - sreda. Gardaland: avgust, september vsak ponedeljek, sreda in petek, 6.800 SIT (prevoz+vstopnina ) Tel.: 451-542, GSM 041/670-673 Nakupi: Muenchen (ugoden nakup artikla za hujšanje - brez recepta), - vsak torek in petek, Palmanova, Portogruaro. Tel.: 451-542, GSM: 041/670-673 Pogosto nas sprašujejo, katera znanja je mogoče dobiti ali ponuditi v ljubljanski Borzi znanja in včasih smo pri odgovarjanju kar v zadregi, kajti naša baza podatkov je resnično pestra. Poleg inštrukcij in jezikovnih znanj, ki jih je sicer največ, so med učnimi ponudbami tudi manj običajna znanja. Na primer: - o gojenju bukovega ostrigarja in drugih vrst gob - o postopkih izdelovanja poliestra in umetnih smol - o domačem varjenju piva - ali o komponiranju glasbe. Pestra so tudi učna povpraševanja. Tako trenutno iščemo informacije: - o alternativnih oblikah zdravljenja obrabe kolkov - o postopkih strojenja kož - in o japonski sabljarski veščini "kendo". Posredovanje Borz znanja je brezplačno. Ljubljansko Borzo znanja lahko pokličete na telefonsko številko (061) 13 22 178 ali obiščete v Delavski knjižnici na Tivolski 30 v Ljubljani, vsak delavnik od 8. do 15. ure, ob sredah pa do 17. ure. . : ... GLASBA ZA PLES IN RAZVEDRILO KAVARNA hotela Dobrna: ob torkih, sredah, četrtkih, petkih in sobotah od 20.00 do 24.00 ure igra Duo Cocktail. LETNA KAVARNA ob nedeljah od 18.00 do 22.00 ure igra Marko Bezovšek. Lenti vsak četrtek in soboto, Celovec ponedeljek in petek, Trbiž, Trst, Palmanova in Udine torek in sreda. Izleti po dogovoru. GSM: 041/734-140 Poletne počitniške delavnice v knjižnici dr. Toneta Pretnarja vsak dan od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure. KRPICA DO KRPICE -BLAZINA od 17. do 21. avgusta. Gardaland in Aqualand 29. 8. • vsako sredo kopalni izlet v Čatež in 23. avgusta • Lenti 29.8. • moto dirke v Brnu 22. V Športni dvorani Bled v avgustu vse sobote in nedelje od 20. do 21.30 ure. Vstopnina: odrasli 500 SIT, otroci do 10 let 300 SIT, izposoja drsalk 400 SITm brušenje 300 SIT. • TRŽIČ: Kopališče odprto vsak dan od 9. do 19. ure. Nočno kopanje bo možno vsak petek od 20. do 23. ure. Vstopnina: odrasli 500 sit, od 15. ure dalje 300 sit, šoloobvezni otroci 300 sit BLED: Grajsko kopališče |e odprto vsak dan od 7. do 19. ure. Vstopnina: dnevna, odrasli 600 SIT otroci do 14 let 400 SIT, popoldanska 500 SIT. KRANJ: Možnost koriščenja velikega bazena od pon. - pet. 11. -18. ure, tretjina velikega bazena in mali bazen od 9. ure dalje, sob. in ned. bazen obratuje od 9.-19. ure. Dnevna vstopnica 600 sit, otroci, dijaki, študentje, upokojenci 300 sit, popoldanska vstopnica 500 sit, otroci, dijaki, študentje, upokojenci 200 sit. KAMNIK: Letno kopališče je odprto ob delavnikih od 10. do 18. ure, sobota, nedelja od 10. do 19. ure. Cena: celodnevna karta odrasli 500 SIT, otroci od 6. leta dalej 400 SIT, upokojenci, študentje, dijaki 400 SIT, družinska karta 1.100 SIT, popoldanska karta (po 15. uri) 50 SIT manj, družinska karta 100 SIT manj. RADOVLJICA: Letno kopališče je odprto od 10. do 18. ure, sob., ned., prazn. od 10. do 19. ure. Cene: odrasli 500 SIT, otroci do 14. leta 300 SIT; popoldanska karta (po 14. uri) odrasli 400 SIT, otroci 300 SIT. Nočno rekreacijsko plavanje vsak ponedeljek, sreda, petek od 20. do 21. ure. Cena 250 SIT. JESENICE: Letno kopališče Ukova je odprto vsak dan od 10. do 18.30 ure. Vstopnina: celodnevna 480 SIT, otroci do 14 let 250 SIT, predšolski 100 SIT, popoldanska (od 15.30) odrasli 250 SIT, otroci 150 SIT KROPA: Letno kopališče je odprto vsak dan od 9. do 18. ure. Cene: odrasli 450 SIT, otroci od 7. leta dalje in študentje 350 SIT, otroci od 3. do 7. leta 180 SIT. KRANJ: ponedeljek, sreda, četrtek, petek od 9.-15. ure, torek od 11. - 19. ure, sobota zaprto; DOMŽALE: ponedeljek, sreda in četrtek od 13. -19. ure, torek in petek od 7.-13. ure, sobota zaprto; ŠKOFJA LOKA: oddelek za odrasle: vsak delavnik od 8. do 14.30 ure, četrtek od 12. do 19. ure; mladinski oddelek vsak delavnik od 8. do 14. ure, četrtek od 12. do 19 ure. Izposojevališča: Žiri - ponedeljek od 14. do 19. ure, Železniki - torek od 15. do 19. ure, Trata - ponedeljek in sreda od 15. do 19. ure, Gorenja vas - četrtek od 14. do 18. ure, Poljane - sreda od 16. do 19. ure; RADOVLJICA: Matična knjižnica: Knjižnica Antona Tomaža Linharta od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, izjema: četrtek od 10. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure; Enote v občini Radovljica: Knjižnica Begunje torek od 15 do 18. ure, Knjižnica Brezje petek od 17. do 19. ure, Knjižnica Kropa sreda od 17. do 19. ure, Knjižnica Lesce ponedeljek in sreda od 15. do 19. ure, petek od 11. do 14. ure; Knjižnica Ljubno ponedeljek od 15. do 16. ure Enote v občini Bled: Knjižnica Blaža Kumerdeja ponedeljek in sreda od 8. do 19. ure, torek, četrtek in petek od 14. do 19. ure; Knjižnica Bohinjska Bela četrtek od 8. do 18. ure, Knjižnica Gorje torek in sreda od 17. do 19. ure, Knjižnica Zasip torek od 17. do 19. ure BOHINJ: Knjižnica Bohinjska Bistrica torek od 9. do 12. in 16. do 19. ure, petek od 12.30 do 19. ure; Knjižnica Koprivnik torek od 17. do 18. ure, Knjižnica Srednja vas petek od 17. do 19. ure, Knjižnica Stara Fužina sreda od 17. do 18. ure; JESENICE: knjižnici za odrasle in otroke, časopisna in študijska čitalnica vsak dan od 8. do 14. ure, ob sredah od 8. do 19. ure. ob sobotah od 8. do 12. ure; PLAVŽ - ob torkih od 13. do 19. ure, ob petkih od 8. do 10. ure; JAVORNIK - KOR. BELA: ob ponedeljkih od 16. do 19. ure, ob četrtkih od 12. do 16. ure, HRUŠICA: ob sredah od 18. do 20. ure, ŽIROVNICA: ob četrtkih od 17. do 19. ure, RATEČE: ob torkih od 18. do 19. ure, PODKOREN: 1. in 3. sredo v mesecu od 19. do 20. ure; KRANJSKA GORA: ob ponedeljkih in petkih od 16. do 20. ure, GOZD MARTULJEK: ob sredah od 17. do 18. ure, MOJSTRANA: ob četrtkih od 17. do 19. ure; MEDVODE: ponedeljek, sreda in petek od 13.30 do 19.30 ure, torek, četrtek od 12. do 13.30 ure; VODICE: torek in četrtek od 12. do 17. 30 ure; ŠIŠKA: ponedeljek, sreda in petek od 13.30 do 19. 30 ure, torek od 7.30 do 13.30 ure, četrtek od 10. do 13.30 ure, sobota od 7.00 do 13.00 ure; KAMNIK: ponedeljek, torek od 13. do 19. ure, sreda, četrtek in petek od 9. do 15. ure, sobota zaprto. GLASOV KAŽIPOT Izleti Bj Planinski izlet |Kofja Loka - Planinska sekcija pri DU K°fja Loka, vabi vse ljubitelje hribov na M'anmski izlet, ki bo v torek, 25. avgusta, ^ner pohoda je Šk. Loka - Bača - Soriška Janina - Črna prst - Bača - Šk. Loka. mest0 ob 545 Pred knjižnico v ^oiski ulici, odhod ob 6. uri z osebnimi avtomobili do Bače. Hoje je cca 6 ur. rJav!te pa se lanko v Društvu upokojencev ali na tel.: 685-204 (Nežka). jjjjj "a Poldašnjo špico ornJ1''" DU Krani " planinska sekcija, 6 9ani2lra izlet v četrtek, 27. avgusta, ob šnir-r!' I5pred notela Creina na Po|dašnjo zaLP0' K'Je eden najbolj obiskanih vrhov v Ud2 Julijcin- SkuPne h°ie b0 6" 7 ur-izkal ci moraJo imeti veljavno osebno uznico ali potni list, ter planinsko opremo. Prijave z vplačili zbirajo v DU Kranj. Na izlet v Belo Krajino Žabnica - DU Žabnica - Bitnje vabi svoje člane na zanimiv izlet v Belo Krajino, ki bo v torek, 25. avgusta, ob 7. uri, iz vseh avtobusnih postaj od Stražišča do Svetega Duha. Prijave sprejemajo vsi poverjeniki društva. Izlet v Bodovljsko grapo Škofja Loka - Kolesarska sekcija pri društvu upokojencev Škofja Loka vabi kolesarje, da se udeležijo izleta v Bodovljsko grapo, v soboto, 22. avgusta. Zbirno mesto je pred Občino Škofja Loka ob 8. uri. Prijavite se po tel.: 620-662 ali osebno v pisarni društva. Na turistični izlet Kranj - DU Kranj vabi svoje člane in druge interesente na avtobusni izlet z ogledom Belopeških jezer, romarskega svetišča na svetih Višarjih, Zgornjesoške doline - Trente in Vršiča. Izlet bo v torek, 25. avgusta, z odhodom ob 6. uri izpred hotela Creina. Prijave zbirajo v društvu upokojencev Kranj. Dvodnevni planinski izlet Kranj - Planinsko društvo Kranj organizira dvodnevni planinski izlet v enega najlepših kotičkov Zlatorogovega kraljestva: na Debeli vrh, Ogradi, Planino v Lazu in Planino Krštenico. Odhod bo v petek, 21. avgusta, ob 16. uri izpred hotela Creina v Kranju - prevoz z osebnimi vozili do Planine Blato. Obvezna oprema udeležencev: planinska obutev, rjuha, planinska izkaznica, pomožna vrvica in vponka. Udeleženci morajo biti vajeni hoje po zelo zahtevnih poteh ter kondi-cijsko dobro pripravljeni (drugi dan bo okrog 10 ur hoje). Prijave in vplačila v pisarni PD Kranj, Koroška c. 27, tel.: 225-184, zbirajo še jutri v sredo, 19. avgusta. Število udeležencev je omejeno. DU Naklo vabi Naklo - DU Naklo vabi svoje člane na tradicionalno srečanj upokojencev Gorenjske, 3. septembra v Kranjski Gori. Prijavite se pri svojih poverjenikih. Za tri dni na Triglav Planinsko društvo Integral vabi v dneh 21.i 22. in 23. avgusta, na tradicionalni 22. pohod na Triglav. Odhod skupin bo 21. avgusta ob 7. uri iz Celovške 166, s posebnim avtobusom. Podrobnejše informacije dobite in se prijavite pri Nevenki Pejčič po tel.: 061/159-30-90 ali 061/159-41-14 int. 231. Izlet v gore Tržič - Planinsko društvo Tržič vabi na izlet v gore Flakert in Klomnock v Avstriji. Odhod je v soboto, 22. avgusta, ob 6. uri, povratek pa je predviden v večernih urah. Pot je lahka, čas hoje je 5-6 ur. Informacije in prijave v Info pisarni občine Tržič, vsak dan od 17. do 18. ure ali pri Tomažu Kozamerniku na tel.: 561-457 Prireditve a V nedeljo, 23. avgusta, na Porezen Cerkno - Planinsko društvo Cerkno v sodelovanju z združenjem borcev NOV Cerkno, borci brigade Srečka Kosovela, bataljona XXXI divizije, Gorenjskega vojnega področja, organizirajo "letni pohod na Porezen", srečanje planincev, borcev in mladine, ki bo v nedeljo, 23. avgusta, ob 11. uri. Pri grobnici na vrhu Porezna, bo prižig žare in položitev venca v spomin na padle borce, v zadnji ofenzivi 24. in 25. marca leta 1945. Srečanje bo v vsakem vremenu, priporočajo vremenu primerno obutev in obleko. DU Žabnica - Bitnje vas vabi Žabnica - DU Žabnica - Bitnje vabi svoje člane na srečanje upokojencev Gorenjske, ki bo v četrtek, 3. septembra, ob 10.30 uri v Kranjski Gori za hotelom Larix. Odhod avtobusa iz vseh postaj od Dorfarij do Stražišča bo ob 7. uri. Prijavite se pri svojih poverjenikih. Srečanje treh dežel v Bovcu Bovec - Srečanje treh dežel je verska prireditev, ki jo že 16. leto izmenjaje prirejajo krajevne cerkve v Celovcu, Vidmu in Ljubljani. Letošnje srečanje prireja ljubljanska nadškofija, ki so za kraj srečanja izbrali Bovec in za geslo določili misel "Dajmo življenju novo misel". Srečanje treh dežel se bo začelo v soboto, 22. avgusta, ob 11. uri s slovesno mašo v štirih jezikih pred (od potresa močno poškodovano), cerkvijo Device Marije v Polju. Na obisk k zamejcem Zahomec - športno društvo Zahomc in prostovoljni gasilci iz Zahomca, prirejajo; v petek, 21. avgusta, z začetkom ob 20. uri - ples športnikov v šotoru v Zahomcu. Igral bo ansambel "Die Karntner". V nedeljo, 23. avgusta, pa bo žegenj v Zahomcu. Vabijo vas "kontovci" (vaški fantje) ter ziljanke v narodnih nošah. Ob 10. uri bo praznična maša v farni cerkvi na Ziljski Bistrici. Ob 14. uri bo štehvanje in prvi ples pod lipo v zahomcu. Sledi ples v šotoru do jutranjih ur z Gorenjskimi muzikanti. RDS STEREO RADIO SORA DAN JE ZAPOLNJEN Z VAMI SMO TUDI PONOČI sum SREDNJA MLEKARSKA IN KMETIJSKA ŠOLA KRANJ Smledniška c. 3, 4000 Kranj Se želite preizkusiti v novem poklicu, ali pa le dopolniti in nadgraditi svoja znanja? Še je čas, da se vpišete v programe izobraževanja za ODRASLE: - VRTNAR - CVETLIČAR - VRTNARSKI TEHNIK - ŽIVILSKI TEHNIK - KMETIJSKI TEHNIK - MLEKAR - POUEDELEC - ŽIVINOREJEC V okviru naših programov izvajamo tudi tečaje, seminarje in druge oblike praktičnega izobraževanja in usposabljanja ter pridobivanja spretnosti. Pokličite po telefonu ali se osebno oglasite! Tel.: 326-286 ali 325 048 Srečanje upokojencev Gorenjske Kranj - DU Kranj tudi letos organizira udeležbo na tradicionalnem srečanju upokojencev Gorenjske, ki bo v Kranjski Gori, za hotelom Larix. Srečanje bo v četrtek, 3. septembra, z začetkom ob 10.30 uri. Odhod avtobusa bo ob 8. uri izpred hotela Creina. Prijave zbirajo v društveni pisarni do zasedbe avtobusa. 6. srečanje upokojencev v Pliberku Kranj - DU Kranj organizira udeležbo na 6. srečanje upokojencev v Pliberku, ki bo v soboto, 5. septembra, v šotoru Slovenskega prosvetnega društva "Edinost" Pli-berk, z začetkom kulturnega programa ob 10. uri. Odhod avtobusa bo 5. septembra ob 7.30 uri izpred hotela Creina. Prijave zbirajo v društveni pisarni do zasedbe avtobusa. Recital Slomšek med nami -kulturni koledar Televizijski voditelj Tilen Skubic, bo orisal življenje in delo velikega slovenskega narodnega buditelja in škofa Antona Martina Slomška in to prepletel z odlomki iz njegovega bogatega pisateljskega in pesniškega opusa. Predstavil bo tudi kaseto. Z recitalom Slomšek med nami bo Tilen Skubic nastopil: v nedeljo, 23. avgusta, v Selcih v cerkvi sv. Petra ob 6.30 uri in ob 10. uri. Na Bukovici v cerkvi sv. Florjana ob 8.30 uri. V nedeljo, 30. avgusta, v Podbrezju v cerkvi sv. Jakoba ob 7. uri in ob 9.00 uri. Počitniške delavnice na Jesenicah Jesenice - V Občinski knjižnici Jesenice so organizirali različne dejavnosti za popestritev počitniških dni mladih bralcev. Ustvarjali bodo vsak dan med 10. in 12. uro. Zaradi omejenega prostora in nakupa materiala otroke prosimo, da se čim prej prijavijo na otroškem oddelku knjižnice. Od 17. do 28. avgusta delavnica "pripravimo lutkovno igrico". Vse ostale informacije lahko dobite na otroškem oddelku Občinske knjižnice Jesenice. Pod Homanovo lipo 98 Škofja Loka - V petek, 21. avgusta, bo nastopil Janez Zmazek - Žan. Poletni večeri etno, jazz in zabavne glasbe v starem mestnem jedru Škofje Loke. Začetek programa vsak večer ob 20.00 uri. Poletne počitniške delavnice Tržič - Vsak dan od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, potekajo poletne počitniške delanice v knjižnici Dr. Toneta Pretnarja. Od 17. do 21. avgusta bo potekala delavnica "krpica do krpice -blazina", z mentorico Špelo Dobrin. Razstave a Odprtje razstave Kamniška Majolika Kranj - Danes v torek, 18. avgusta, bo ob 20. uri v Stebriščni dvorani Mestne hiše v Kranju odprtje razstave Kamniška Majolika, s katero se predstavlja podjetje Eti Svit Kamnik. S kratkim glasbenim programom bodo večer popestrili Kamniški koledniki. PROGRAM PRIREDITEV POLETJE '98 Petek, 21. 8. 1998 18.00 V šotoru za hotelom Larix v Kranjski Gori VEČER Z NARODNOZABAVNIM ANSAMBLOM GREGA AVSENIKA Sobota, 22. 8. 1998 9.00 -12.00 Pred Turističnim društvom v Kranjski Gori TRŽNICA KMEČKIH ŽENA 9.00 V Mojstrani v okviru Aljaževih dnevov ODPRTO PRVENSTVO TENIŠKE ZVEZE SLOVENIJE DO 18 LET Nedelja, 23. 8. 1998 17.00 V šotoru za hotelom Larix v Kranjski Gori PROGRAM ZA OTROKE KINO DOVJE 20.00 Romantična komedija "ŽELIM SI TE" Ponedeljek, 24. 8. 1998 9.00 V Mojstrani v okviru Aljaževih dnevov ODPRTO PRVENSTVO TENIŠKE ZVEZE SLOVENIJE DO 18 LET - GLAVNI TURNIR GENERALNI SPONZOR PRIREDITEV V OBČINI KRANJSKA GORA PIVOVARNA UNION -Jll/iiijn/tlji! INFORMACIJE: Turistično društvo Kranjska Gora, tel.: 064 881 768, fax: 064 881 125 Razstava barvnih fotografij Bled - Foto klub Triglavski narodni park in hotel Astoria Bled, vabita na razstavo barvnih fotografij, avtorja Franca Sluge. Jamsko društvo Bled pa nam bo z diapozitivi pokazalo zanimivosti podzemskih jam Gorenjske. Prireditev bo v hotelu Astoria na Bledu, jutri v sredo, 19. avgusta ob 20. uri. Razstava bo na ogled do srede, 23. septembra. Razstava slik Marjana Murna Ljubljana - Galerija PIC Lek, vas vabi na ogled razstave slik Marjana Murna, v Lekovi galeriji Poslovno - informacijskega centra na Verovškovi 57 v Ljubljani. Razstava bo na ogled do 18. septembra. Razstava keramike Likovno društvo Kranj vas vabi na ogled razstave keramike Ljuba Blagotinška, v Mali galeriji. Razstava bo na ogled do 12. septembra. Idrijska čipka Radovljica - Muzeji radovljiške občine in Mestni muzej Idrija, vas prijazno vabita na v galerijo Šivčeva hiša na ogled razstave "Idrijska čipka". Razstava bo na ogled do 12. septembra. Razstava Franca Temelja Kranj - V Cafe galeriji Pungert v Kranju bo do 26. avgusta na ogled razstava fotografij Franca Temelja iz Zirov. Odprtje razstave v Galeriji Mežnariji Mengeš - Kulturno društvo Franca Jelovška iz Mengša vas vabi na ogled razstave v Galeriji Mežnariji. Razstava bo odprta do 30. septembra, vsak dan od 18. do 20. ure, ob nedeljah pa od 9. do 12. ure in od 18. do 20. ure. Jastreb v Predjamskem gradu Postojna - V Predjamskem gradu so odprli naravoslovno fotografsko razstavo "Beloglavi jastreb - včeraj, danes, jutri". Ogled je vsak dan od 8. do 19. ure avgusta oziroma od 8. do 18. ure v septembru. Razstava bo na ogled do 14. septembra. Razstava ilustracij Bled - Galerija Trg Bled na Prešernovi 50 v poletih dneh vsak dan prijazno odpira vrata ljubiteljem likovne umetnosti in tokrat vabi na razstavo ilustracij Mar-jance Jemec - Božič, ki bo na ogled do 15. septembra. Galerija Trg je odprta od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Obvestila a Krvodajalska akcija Kranj - Rdeči križ Slovenije obvešča, da bo danes v torek, 18. in jutri v sredo, 19. avgusta, potekala krvodajalska akcija v Kranju. Organizirano vodenje po Tržiču in okolici Tržič - Do 30. septembra bodo v Tržiču organizirana naslednja vodenja: po Dolža-novi soteski - vsako nedeljo ob 10. uri, zbirno mesto na parkirišču v čadovljah. Po mestnem jedru in obeh muzejih (tržiški muzej in stalna zbirka "Lovci na mamute") - vsako nedeljo ob 14. uri, zbirno mesto pred Informacijsko pisarno Občine Tržič. Po Šentanskem rudniku - Antonov rov -vsako nedeljo ob 17. uri, zbirno mesto pred gostiščem TGT v Podljubelju. Nudijo vam tudi popuste za otroke, študente, upokojence in družine. Dodatne informacije dobite v Info pisarni Občine Tržič po tel.: 564-524. URŠKA V Kranju, Škofji Loki Radovljici in na Jesenicah I Vpisuje začetnike in dobre plesalce ^064/415-000 <;<>KI NISKI CJLAS • 2». GLAS MALI OGLASI Torek, 18. avgusta 1998 MALI OGLASI W 223-444 APARTMA - PRIKOLICE PRIKOLICO za 4 osebe v Savudriji oddam za 4000 SIT/dan od 23.8. dalje. ©632-465 16936 APARTMA 5 oseb oddam od 18.8. 98 dalje, Kanegrapri Umagu. ©718-068 16946 APARATI STROJI VILICE okrogle za bale, VILICE za palete, STROJ za uničevanje krompirjeve cime, STROJ za pranje krompirja in repe ter TRANSPORTNI TRAK, prodam. KOZINA d.o.o. ©328-238, 0609/652- 285 14587 Prodam 4 stranski SKOBELNI STROJ SCM, I. 91. 13641-022 16474 PIZZER1JA KAVALIR GLAS NAGRAJUJETA: 30ibHir=MJkiHQHVtUHlll 20ili»valir=Hni(«rjtii) Prodam VAKOMERKO Mig, miza 1000x600 in "rolštanco" 700 mm. ©212-193 16612 Rabljeno zamrzovalno SKRINJO prodam za 5000 SIT. 13557-854 leaoo Prodam PUHALNIK Grič. 13723-737 16812 ZAMRZOVALNO SKRINJO Bosch 400 I, novo, prodam. 13718-363 16815 Prodam RAČUNALNIK IBM PS/1 486 komplet s tiskalnikom. ©733-186 16836 Prodam elek. PISALNI STROJ, kalkulator Caiso . ©461-228 16854 Štiristranski SKOBELNI STROJ VVeinig prodam. ©646-406 16860 Prodam KOSILNICO BCS tip 622, širina 127 cm, obračalnik tračni SIP 220 ter obračalnik BCS. ©731-009 16865 SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI ZABMCA, SP. BITU JE 22 TEL.: 064/311-965 Prodam SEF 60x60x140 cea 300 kg in VERTIKALNO MEŠALKO Gostol. ©431-247 16913 APARAT za merjenje krvnega tlaka, nemški, digitalni 12.000 SIT. ©743-899 16945 GARAŽE RADOVLJICA prodamo ali damo v najem garažo in garažne bokse. ALP-DOM 715-662 16879 GR. MATERIAL Suh, smrekov in borov OPAŽ ter LADIJSKI POD, različne dimenzije, ugodne cene, možnost dostave. ©641-103 16213 Prodam SMREKOV OPAŽ, LADIJSKI POD in žagan les. ©641-207 16804 Prodam 7 kosov DVODELNIH OKEN. Mere - zunanji del (polkna + železni križi) 85 x 114 cm, notranji del (dvojna zasteklitev) 90 x 119 cm. Primerna so za vikende, lovske in planinske koče. Cena 1. kosa je 30 000 SIT. Prodam skupaj ali po kosih. ©064/441-322 med 19. in 22. uro 16917 Zelo ugodno prodam rostfrei SNEGO-LOVILCE za Bramac. ©332-097 16942 IZOBRAŽEVANJE Prodam KNJIGE za I.letnik in kupim za 2. letnik EKONOMSKE ŠOLE. ©323- 999 16814 Prodam KNJIGE za 8. razred OŠ in knjige za I. letnik Ekonomske gimnazije v Kranju. Kupim pa knjige za 2. letnik Ekonomske gimnazije. ©323-519 16826 TRGOVINA KRANJ d.o.o. NASI TRGOVINI VAM NUDIMO: k NAJNOVEJŠI PROGRAM ITALIJANSKE KERAMIKE * VSE VRSTE OBLOG (sfenske, sfropne, fafne) ZAKLJUČNE LETVE * SWBN0 POHIŠTVO, sfrešna okna VELUX Delovni čas od 7. do 17. ure, sobota od 8. do 12. ure Mirka Vadnova 9, 4000 KRANJ tel.:064/241-076, 241-449, fax:064/241-512 Kupim KNJIGE za 1. letnik Gimnazije. ©681-214 16828 Instruiram angleščino za popravne izpite za OŠ in SŠ. ©564-488 16835 Kupim KNJIGE za 1. letnik Srednje cvetličarske šole. ©646-916 16840 Prodam KNJIGE za 1. letnik smer Ekonomski tehnik. ©631 -036 16862 Prodam KNJIGE za I. letnik Srednje zdravstvene šole. ©325-306 16874 Kupim UČBENIKE za 2. letnik Ekonomske gimnazije. ©327-929 ali 272- 603 16888 Kupim učbenike za I. letnik smer Živilski tehnik. ©451-627 16889 Kupim učbenike za 7. razred OŠ. ©715-577 16914 Kupim KNJIGE za 1. letnik smer CVETLIČAR. ©491-556 16915 Prodam KNJIGE za 1 gimnazije. ©421-265 4. letnik 16921 ŠOLSKI NAHRBTNIK z opremo prodam za 5000 SIT. ©242-325_ 16954 NEMŠČINA - poletni tečaji (5 dni 90 DEM), individulano, poslovno-kako-vostne, ugodne ure! Kranj, 312-520 16966 Prodam knjige: Žižmond Ekonomika narodnega gospodarstva, Legiša: Odvod, integrali, Cokan, Čibej: Zaporedja, Schneider Gospod, polosvanje 1 in 4, HEADWAY, UPPER INTERMEDIATE. ©242-425 16968 Prodam KNJIGE vse za 6. razred, nekaj za 5. razred, 4.3., 1. razred OŠ. ©326- 807 16969 Kupim UČBENIKE za 1. letnik Gimnazije. ©681-086 16970 KUPIM Odkupujemo SMREKOVO HLODOVINO in CELULOZNI LES. Les prevzamemo tudi na panju. Brazda, Poljšica pri Podnartu 6 © 731-61 5 14242 DIJAKI iti ŠTUDENTJE POZOR! Gorenjski glas vam v mesecu avgustu in septembru nudi možnost brezplačnega oglaševanja za PRODAJO ali NAKUP ŠOLSKIH UČBENIKOV. Svoj oglas nam lahko sporočite pO telefonu 064/223-444 ali ga napišete na dopisnico in pošljete na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, p.p. 24, KRANJ. IZKORISTITE PRILOŽNOST! ODKUPUJEMO SMREKOVO in BOROVO HLODOVINO. ©641-412 18211 Odkupujem HLODOVINO smreke, lubadarke, bora ter celulozni les. Možen odkup lesa na panju. ©241-519, 041/661-543 16270 Kupim star lesen SADNI MLIN. ©557- 249 1679B LOKALI POSLOVNE PROSTORE ODDAMO Kranj Center v bližini sodišča oddamo cca 100 m2/PR. za odvetniško ali zdravstveno dejavnost, KRANJ oddamo več poslovnih prostor za mirno dejavnost, KRANJ z okolico oddamo delavnico in skladišča. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-12311460 SKLADIŠČNI PROSTOR površine cca 300 m2, minimalna viš. 3 m ali gospodarsko poslopje, oddamo v najem. ©425-080 1647? Opremljeno gostišče pri Bledu oddamo v najem. ©041/737-146 16691 Verjemite ali ne... w RADIO OGNJIŠČE Planin j Krvavec Tinjali Kuni Ajdovščina 1 91.2 RADOVLJICA prodamo ali damo v najem poslovni prostor, velikosti 38 m2. ALPDOM 715-662 16880 POSLOVNI PROSTORI TRŽIČ DETELJICA prodamo trgovino 100 m2. PRI-MO, tel.fax: 564-550, 041/646-902 16906 TRŽIČ mesto, Partizanska ulica: prodamo poslovni prostor za storitveno dejavnost ali trgovino lahko tudi stanovanje za 3,7 mio SIT. PRIMO, 564-550, 041/646-902 16907 TRŽIČ -mesto v najem oddamo več poslovnih prostorov za stroitveno ali trgovinsko dejavnost. PRIMO tel. tax, 564-550, 041/646-902 16908 LESCE - center: oddamo v najem POSLOVNE PROSTORE (31 m2 + 25 m2) v hiši, delno opremljeno, 1. nadstr, primerno za pisarno. V najem oddamo tudi POSLOVNI OBJEKT 540 m2 na trekventni lokaciji s kasnejšim odkupom po ugodni ceni. Primerno za veletrgovino ali obrt. ASGARD ©863-312, GSM 041/673-048 • 15922 KOLESA Prodam žensko in moško navadno kolo na prestave. ©725-034 16805 RABLJENA OTROŠKA KOLESA 3-5 let, ugodne cene. RUBIN Kokrica, 245-478 16867 Ugodno prodam ŽENSKO KOLO. ©451-216 16959 MOTORNA KOLESA Prodam MOTOR CTX 80, I.89, dobro ohranjen. ©310-852 16858 Prodam TOMOS A 35 S, nov, cena 10 % ceneje. ©725-198 16962 OTR. OPREMA POGRAD nov, deljiv, ugodno prodam, cena 21.000 SIT. ©332-601 16863 Prodam VOZIČEK Inglesina, velika kolesa, rabljen le eno leto in hoji- CO.©451-277 16893 ZIBELKO, ohranjeno, belo, z vso opremo, prodam za 7000 SIT. ©802-116 Manja 16960 OSTALO LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin dobite Zbilje 22, (061)611-078 16799 Prodam lepo izdelano PASJO UTO, primerno za manjšega psa. ©744-027 16803 LJUBITELJI LOVSIH TROFEJ - poceni prodam lepo, celo GAMSOVO GLAVO. ©549-109 16813 PRIDELKI Prodam KORUZO in RDEČO PESO. ©401-088 16831 Spet vsak dan SVEŽE JAGODE na Planjavi pri Šenčurju. ©411-026, 411- 094 16938 POSESTI HIŠE PRODAMO PREDDVOR novejšo dvostanovanjsko hišo na parceli cca 1400 m2, KRANJ v mirnem okolju manjšo visokopritlično hišo z vrtom, 16 mio SIT, KRANJ Naklo poslovno stanovanjska hiša (16x9 m2) na parceli 1790 m2, ločen objekt z garažami in dvosobnim stanovanjem,. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 11453 KRANJ Center mestno jedro poslovno stanovanjska hiša in manjši trgovski lokal z dovoljenji za dozidavo, 23 mio SIT. KRANJ CENTER mestno jedro večjo poslovno stan. vilo z garažami in parkirišči,93 mio SIT, DUPLJE novejšo večjo hišo ob zelenm pasu, (3x120 m2) na parceli 550 m2, 28 mio SIT, BLED okolica večjo hišo z vrtom, 250 m2 bivalne površine, primerne za turizem, 31,6 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 11454 BLED novejšo hišo brez vrta + poslovni prostori, 51 mio SIT, KRANJSKA GORA samostojno hišo z zelenico in lepim razgledom, možna preureditev v več apartmajev, 32 mio SIT, MOJSTRANA Dovje enodružinska hišica z vrtom in lepim razgledom, 15 mio SIT, BEGUNJE hiša v izgradnji (temelji) na lepi mirni lokaciji, 10,5 mio SIT, LESCE nova hiša (delno nedokončana) 10 x9 m na parceli 420 m2, 27,5 mio SIT, RADOVLJICA dvostanovanjska hiša z manjšo zelenico in parkirnimi prostori, primerna za poslovno dejavnost, 16 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650- 123 11455 VODICE dvostanovanjska hiša + 2 garaži na parceli cca 900 m2, 47 mio SIT, SP. Gorje pri Bledu starejšo hišo na parceli 946 m2 ob gozdu, cca 9,5 mio SIT, BOHINJ Jereka, pritlično hišo z vrtom in lepim razgledom, 14 mio SIT, PREDOSLJE hišo v izgradnji z delavnico na parceli 500 m2, LJUBLJANA Dravlje nadstandardno atrijsko hišo, 340 m2 bivalne površine + atrij. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123114bB HIŠE KUPIMO KRANJ z okolico takoj kupimo vrstno hišo za znanega kupca. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 11457 PARCELE PRODAMO GRADBENE RADOVLJICA 3 zazidljive parcele po 700 m2 z lok. dok., CERKLJE okolica cca 600 m2 ob zelenem pasu, 7500 SIT/ m2, HRAŠE sončno parcelo z lok. dokumentacijo, 7400 SIT/ m2,ŠENTURŠKA GORA, APNO, SV.LENART več zazidljivih vikend parcel po ugodnih cenah, MAČE pri Preddvoru zaz. parcelo ob gozdu, cca 400 m2, KRANJ okolica na robu vasi zaz. parcelo 1000m2 ali več.DOM NEPREMIČNINE,22-33-00,0609/650- 123 11458 W*4'; NEPREMIČNINE ^ASGARD C. M. Tita 86, 4270 Jesenice tel. :064 863 312 tel. in fax:064 863 292 PARCELE KUPIMO KRANJ okolica do 15 km, kupimo več zazidljivih parcel za znane kupce, PARCELE KUPIMO Gorenjska kupimo manjšo vikend parcelo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 11459 POSESTI KRANJ Stražišče prodamo dvostanovanjsko hišo z večjimi garažami in manjšo delavnico, na parceli 580 m2, cca 30 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123, 221- 673 12276 PARCELE PRODAMO KRIŽE okolica lepo zaz. parcelo cca 2000 m2, elek. , voda v bližini. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123, 221-673 12277 LESCE ugodno prodamo novogradnjo do I. ploščee (9,5 x11,5 m) na parceli 1500 m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00,0609/650-123,221-673 12796 HIŠE PRODAMO KRANJ Primskovo dvostanovanjsko visoko priti, hišo -dvojček z vrtom (20 let), 23,5 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 13639 HIŠE ODDAMO: BLED (400 m od jezera), novo HIŠO z vrtom, 120 m2 biv. površine, CK, tel., 141 000 SIT/mes, varščina. DOM NEPREMIČNINE ©22-33-00, 0609/650-123_14435 PARCELE PRODAMO - Kranj okolica, večjo ZAZIDLJIVO komunalno urejeno parcelo za poslovno gradnjo. DOM NEPREMIČNINE ©22-33-00, 0609/ 650-123 14436 KRANJ Bitnje - prodamo lepo, zazidljivo parcelo v mirnem urbanem okolju, cca. 860 m2. DOM NEPREMIČNINE ©22-33-00, 0609/650-123 14674 RADOVLJICA hiša dvojček z vrtom, cca 140 m2 bivalne površine, CTV, 2 balkona, CK na parceli cca 500 m2, 20,6 mio SIT; KRANJ STRAŽIŠČE podklete-na enonadstropna hiša dvojček, 9,5 x10,5 m, 10 let, možnost izdelave mansarde, na parceli 5 44 m2, biv.površine, 180 m2, možnost menjave za 3 ss z atrijem, z doplačilom, 37,5 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 22-16-73, 0609/650-123 15198 HIŠE PRODAMO: JESENICE starejša hiša 300 m2, 1000 m2 parcele, potrebna adaptacije, KR. GORA center 1/2 hiše 90 m2 bivalne povr., parcela cca 520 m2, vrt, RATEČE dvostan. hiša 187 m2, parcela 400 m2, cena 10.300.000 SIT. PODKOREN 273 hiše 140 m2, zidana garaža, CK, 1280 m2 parcela, GOZD MARTULJEK prodamo st.hišo 125,5 m2 upor.površine, parcela 624 m2, CK, opremljena, velika terasa, pogled na Špik, NAKLO posl.st.stavbi cca 460m2 upor.povr. na parceli 1791 m2, opremljeni, tri garaže, primerni za obrt, zdr.dejavnost, atelje, cena po dog., RADOVLJICA prodamo dvostanovanjsko nadstandardno hiš 300 m2 upor.pov.parcela 550 m2, opremljena, mirna lokacija, ugodni plačilni pogo-ji.ASGARD 863-312, GSM 041/673-048 16323 PARCELE PRODAMO: BL.DOBRAVA 2164 m2 zazidljiva za 5.360.000 SIT, BREZOVICA pri Podnartu zazidljiva 1200 m2 ali 2x600 m2, 3.300 SIT/m2, RATEČE 2000 m2 ali 2x1000 m2, kom., neurejena, v postopku zazidalnega načrta, DOVJE zaz. parcela z gradbenim dovoljenjem, 1036 m2, kom. urejena, DOVJE KAMNE zaz. 780 m2 za 6.110.000 sit, ZAVRŠNICA ŽIROVNICA prodamo parcelo 300 m2 z brunarico 34 rr>4, dostop asfalt, čudovita lokacija, cena 4.230.000.ASGARD 863-312, GSM 041/673-048 16325 PRODAMO DUPLJE zazidljiva parcela, sončna lega 622 m2. VVILFAN Nepremičnine 360-270 16336 V KRANJU NA ODLIČNI LOKACIJI OB PROMETNICI PRODAMO POSLOVNO STAVBO, V CELOTI PRENOVLJENO, POVRŠINE 210 M2, PARCELA JE VELIKA 200 M2, cena 33 mio SIT (350.000 DEM). VVILFAN Nepremičnine 360-270 16337 NAKLO prodamo obnovljeno starejšo hišo brez parcele. Nadstropje izdelano, možnost izdelave mansarde, 2 balkona, garaža, cena 12.2 mio SIT. VVILFAN NEPREMIČNINE, 360-270 16338 radio triglav 96 MHz KUPIMO VEČ ZAZIDLJIVIH PARCEL VELIKOST 1000-4000 m2. VVILFAN NEPREMIČNINE, 360-270 16339 PODJELJE prodamo sončno zazidljivo parcelo, 740 m2, razgled na Bohinj. Na parceli stoji gospodarsko poslopje. VVILFAN Nepremičnine 360-270 16753 Prodam starejšo STANOVANJSKO HIŠO na Hotavljah. ©621-609 16811 V bližini letališča Brnik oddam v najem HIŠO z velikim vrtom, primerna je za stanovanje ali poslovne prostore. ©423-002 16830 BREG pri Žirovnici prodamo zazidljive parcele. ALPDOM 715-662 16882 ZGOŠA prodamo zazidljivo parcelo 626 m2. ALPDOM 715-662 16883 Za naše stranke na območju Gorenjske iščemo zazidljive parcele 500-1000 m2. ALPDOM 715-662 16884 BITNJE PRI KRANJU prodamo polovico stanovanjske hiše, potrebne adaptacije. ALPDOM, 715-662 16885 HRAŠE prodamo visokopritilično stanovanjsko hišo z neizdelano mansardo, centralna kurjava na trda goriva, telefon. CENA UGODNA. ALPDOM 715-662 16886 POSESTI Kranjska gora - počitniško naselje, prodamo dobro vzdrževano stanovanjsko HIŠO 234 m2 površine, velikost parcele 428 m2, JESENICE prodamo stanovanjsko hišo 200 m2 površine popolnoma renovirana, velikost parcele 831 m2, ŠKOFJA LOKA Podlubnik prodamo KONČNO VRTSTNO HIŠO z velikim vrtom, 160 m2 površine, velikost parcele 503 m2. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, 623-117 16892 TRŽIČ BISTRICA ugodno prodamo 3 ss, CK, 81 m2, v trostanovanjski hiši ali menjamo za 33 s CK v bloku (Bistrica) nudimo doplačilo do 1.4 mio SIT. PRIMO, 564-550, 041/646-902 16898 TRŽIČ RAVNE ugodno prodamo samostojno hišo, CK prej gostinski lokal za 8,9 mio SIT. PRIMO, 564-550, 041 ali 0609/646-902 16903 TRŽIČ Križe prodamo takoj vseljivo novejšo stanovanjsko hišo z manjšim vrtom za 19,8 mio SIT. PRIMO, tel.fax 564-550, 041 in 0609/646-902 16904 TRŽIČ mesto in okolica naprodaj imamo več stanovanjih HIŠ. PRIMO, tel. fax 564-550, 041/646-902 16905 FITNE88 CENTER NA BRDU PRI KRANJU FITNESS FIT KID'S (otroška aerobika) TELOVADBA ZA NOSEČNICE IVI ISI ► SOLARIJ ERG0LINE S 27. 6. POLETNI DELOVNI ČAS pon. - pet.: 9. -13. in 17. - 22.30 sob., ned. in prazniki: 17. - 21. m fep w$M pastem iiiilliii INETtil 1-570 *MobiE){)/()l{)-G15 KUPIMO ZA ZNANE STRANKE NA OBMOČJIH (PRISTAVA, KRIŽE, SEDENJE, SENIČNO, BISTRICA PRI TRŽIČU. POPOVO, LEŠE, BREZJE PRI TRŽIČU) VEČ ZAZIDLJIVIH PARCEL. PRIMO, tel.fax, 564-550, 041/646-902 16909 ODDAMO CERKLJE - popolnoma adaptirano HIŠO, parcela 4000 m2, komfortna, mirna lokacija, cena 94 000 SIT. VVILFAN NEPREMIČNINE ©360- 270 16920 Prodam BITNJE - dvostanovanjsko hišo, parcela 750 m2, stara 20 let, zgornja etaža, nova. Cena 31 mio SIT. ©315-600 PIANOVA 16924 BOHINJ prodamo vikend na parceli 2500 m2, BLED Želeče prodamo cca 11000 m2 kmetijskega zemljišča. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123, 22-16-73 16964 KOKRICA prodamo starejšo pritljično hišo cca 90 m2 na parceli 850 m2 za 14 mio. SIT. STANING 064 242 754 STRAHINJ prodamo novejšo visoko pritlično hišo 2 x 100m2 stan. površine s CK. STV, SAVNA, (lahko dvo stanovanjska) za 28 MIO SIT. STANING 064 242 754MOSTE PRI KOMENDI prodamo pritlično hišo 120 m2 in gospod, poslopje na parceli 550 m2 za 16 mio. SIT. STANING 064 242 754_ V KRANJU ALI OKOLICI KUPIMO HIŠO V GRADNJI ALI ZAZID. PARCELO. STANING 064 242 754 PODLJUBELJ prodamo enodružinsko ali vikend hišo v idiličnem okolju, na parceli 1730 m2, kompletno adaptirano, CK, TEL, terasa, garaža, za 21.620.000 SIT (230.000 DEM). POSING 064 224 210 ŠKOFJA LOKA prodamo končno vrstno hišo, stanovanjske površine 160 m2, parcele 503 m2, komfortna, za 28.200.000 SIT (300.000 DEM). POS-ING 064 222 076__ KRANJ DRULOVKA prodamo 8 let staro vrstno hišo, z vsemi priključki, kompletno izdelano, za 26.230.000 SIT (280.000 DEM). POSING 064 224 210 PRIREDITVE NARODNO ZABAVNI TRIO VAM POPESTRI VAŠE PRAZNOVANJE z DOBRO GLASBO ter troglasnim petjem in humorjem. ©312-327 16134 NARODNO-ZABAVNI DUO ali TRIO igra na ohcetih, obletnicah, piknikih, izletih. Spremljam poroko s harmoniko. ©731-015 16837 PIZZERIJA KAVALIR OBVEŠČA CENJENE STRANKE, DA JE PONOVNO ODPRTA. Del. čas: vsak dan od U. do 23. ure. OBIŠČITE JIH LAHKO NA PLANINI, UL. NIKOLA TESLA 1 V KRANJU. JEDI LAHKO NAROČITE TUDI PO TELEFONU: 351-500, 351-501 IN JIH TOPLE PREJMETE NA SVOJ NASLOV! TAKOJ ZAPOSLIMO PRIDNE FANTE IN DEKLETA ZA SAMOSTOJNO DELO V KUHINJI, STREŽBI IN RAZVOZU. PISMENE PONUDBE POŠUITE V ROKU S DNI NA NASLOV: DAMA, čLo.o.j NIKOLA TESLA 1, KRANJ. ***** Kranj PROGRAM: VSAK DAN OD 19.00 DO 23.00 OB NEDELJAH OD 9 00 DO 23 00 NA GORENJSKI TELEVIZIJI VAM LAHKO PRIPRAVIJO VSE I ZATO NAROČITE I Videospot, videostran, tv telop, reklamo, predstavitveno oddajo, tv reportažo, glasbeni spot, snemanje praznovanj.... UGODNE CENE OBJAVE ! GORENJSKA TELEVIZIJSKA PREDSTAVITEV JE NAJBOLJŠA ODLOČITEV GORENJSKA TELEVIZIJA Nikole Tesle 2, p.p. 181 4001 Kranj E-pošta tele-tv-kr@ siol net Internet http //www tele-tv.si Telefon: 064/331-155 Telefax: 064/327-313 Kontaktni tel. TV STUDIO: 064/331-156 UREDNIŠTVO 064/331-159 FAX-POROClLA DESK 064/331-231 MALI OGLASI Katm ELEKTRONIK d.o.o. 1280 KRANJSKA GORA, SAVSKO NASELJE ?5 rEl./fAx:064/881-910, 881^484 UGODNE CENE OGLAŠEVANJA NA VVJDEOSTRANEH IN MED PROGRAMOM^ DUO BON-BON s pevko Martino, narodno zabavna-moderna glasba-oh-ceti-obletnice-lokali-veselice. ©561 - 566 16839 POSLOVNI STIKI ODKUPUJEMO DELNICE PID-ov: Mer-cata, Maksima, NFD, Triglav, Krona, Kmečki skladi in ostale delnice (Sava, Merkur, Živila, Žito itd.), ki še ne kotirajo na borzi po dnevno najvišjih odkupnih cenah. 13064/380-100, 380-10-16, 380-10-40_lem RAZNO PRODAM DRVA meterska in žagana prodam in dostavim. Jereb, 625-215 16551 Bukova DRVA prodam po želji razža-gam in dostavim na dom. ©641-454 16741 DRVA suha, bukova, cepljena in rabljen GRADBENI LES, prodam. ©682-643 16802 Prodam SMUČI MBX novejši mod-el(nove) in termoakumulacijsko PEČ. • 738-118 16833 Prodam staro SKRINJO in polno starih KNJIG. 0421-008_i885i Suha bukova DRVA, prodam. ©403- 323 16869 BUKOVA in HRASTOVA DRVA, prodam z dostavo. ©696-042 16957 Ugodno prodam novo vgrajeno elek. Pečico z ventilatorjem in uro.Tel.: 310 170 RAČUNALNIŠTVO Prodam RAČUNALNIK PENTIUM 90, star eno leto, veliko dodatne opreme (tv kartica itd.) ter KAMERO Panasonic, staro eno leto, cena po dogovoru. ©222-702 16912 STAN. OPREMA Prodam 4 leta staro SPALNICO. 377 r874- 16855 Prodam SPALNICO. ©831-681 16956 SPORT Nov PREDPROSTOR za kamp prikolico Adria 6, prodam. Cena 15.000 SIT. ©731-184 16861 ROLERJI - znižani, ugodni plačilni Pogoji. RUBIN Kokrica, 245-478 16868 STORITVE INOX DIMNIKI - imate madeže, rosenje na fasadi ali v stanovanju? Opravljamo VRTANJE, INSTALACIJO DIMNIKOV, Judi novogradenj. Informacije in naroči-•a: INOX ©0609/645-581 7129 GRADBENIŠTVO S-B0R d.o.o. asfaltiranje, tlakovanje, zidarska dela komplet objektov ali adaptacij, izdelava strojnih estrihov. Tel.: 061/813-870, 041/667-076 LAMELNE in PLISE ZAVESE, ROLOJE, MARKIZE in SCREENE VAM IZDELAMO in MONTIRAMO. ROLETARSTVO NOGRAŠEK ©061/651-247 15013 NEOPAZNI hermi STRELOVODI proizvajamo, prodajamo, montiramo, svetujemo - NAKLO, Struževo 66 (Na Polici), tel.fax. 472-211 15784 Imamo zidarsko in fasadersko skupino. Delamo hitro in kvalitetno, imamo tudi svoje orodje. ©327-203, GSM 041/ 735-967 15987 tt^?| ), NAKLC ■th-J Tel./fax:064/471 -035 "TV SERVIS VSEH ZNAMK -"tudi na domu. Montaža in servis TV in SAT ANTEN. PRODAJAMO TELEVIZORJE ZORENJE PO NAJNIŽJIH CENAH -°rezplačna dostava in priklop. ©738-g33 ali 041/628-616_7677 SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev, štedilnikov, bojlerjev. ©242-037 ^41/691-221_7768 SERVIS TV, VIDEO, GLASBENIH STOLPOV IN VIDEO KAMER vseh Proizvajalcev. Jože Čujič, Smledniška e°. Kranj, odprto od 9.-12. in od 14.-17. ^re, ©324-698 ali na terenu 0609/63-"3-60. Pridemo tudi na dom! 8361 Rolete, žaluzije, lamelne plise 5avese, harmonika vrata, tuš ^BINE - lahko naročite na ©211-418 ^714-519_9120 IZDELUJEMO PREDELNE in OBODNE ^ENE, STROPOVE in celotne MAN-^ARDE po sistemu knauf ter MONTAŽA ^PUSČENIH STROPOV. VGRAJUJEMO ?'RESNA OKNA in NOTRANJA VRATA, ^star Roman S.P. ©064/227-05010073 STROJNI TLAKI -ESTRIHI tel.:0609 625 474 061 812 608 Asfaltiranje dvorišč, cest, dovoznih poti, tlakovanje dvorišč, strojni izkop in odvoz. Prevzem kompletnih zidanih del, novogradnje in adaptacije, pleskarska in keramična dela ter fasade. Gradbeni ing., d.o.o., Kamnik 061/817-285, GSM 041/643-529 SANIRAMO DIMNIK z vstavitvijo nerjavečih tuljav. Primerni za vse vrste kurjav (trdo, plin, olje). ©041/643-925, 0609/ 643-925 16021 IZVAJAMO vsa SLIKOPLESKARSKA DELA v stanovanjih in na fasadah, BARVANJE oken, vrat in napuščev, izdelava demit fasad. ©22-11-74, 041/ 724-143 16208 TV, VIDEO, CD, STOLP in ostalo zabavno elektroniko vam popravimo v PROTON SERVISU, Bleivveisova 2 (kino Center), ©222-004 16254 SELITVE, razni PREVOZI - do 2 t po ugodni ceni! ©471-762 16500 SERVIS, POPRAVILA IN PRODAJA rabljenih pralnih strojev. ©332-350, 325-917 16545 ELEKTROINSTALACIJE EPNEZ s.p. izvajam vse vrste elektro instalacij. ©311 -530 in 041/735-949 16583 Popravilo vseh vrst TV APARATOV TV GORENJE TUDI NA DOMU. ©331-199 Sinko 16638 TRGOKROV s.p. vam nudi tesarska, krovska in kleparska dela, obnovo starih streh z novimi. Garancija na strokovno opravljeno delo. ©0609/615-484 16735 ČIŠČENJE sedežnih garnitur, vseh vrst talnih oblog ter obnova namazov. LES-KET 211-338_16756 SERVIS in POPRAVILA PRALNIH STROJEV, tudi starejših. ©332-350, 325-917 16806 Asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov ter pralnih plošč. ©061/813-642, GSM 041/680-751 16821 KOMBI PREVOZI TOVORA in MANJŠE SELITVE. ©223-420, mob.0609/631 - 776 16827 BRUŠENJE, LAKIRANJE PARKETA 1400 SIT/m2, skupaj z lakom Sinteko. ©872-517 zvečer lesso FRIZERSKI SALON vam nudi vse storitve - moške in ženske. Ugodne cene pred pričetkom šolskega leta! ©241-549 16872 Izdelava in montaža stavnega pohištva (ograje, vrata, nadstrešja, konstrukcije in drugo). ©312-074 16887 KROVSTVO, TESARSTVO, PREKRIVANJE STREH, MONTAŽA NOTRANJIH OPAŽEV. ©041/733-578 16890 STANOVANJA KRANJ PLANINA I garsonjera, 23 m2/l, CK, tel. 4,9 mio SIT, LESCE 1 ss novejše 53 m2 + 8 m2, vsi priklj., opremljeno, lepo, 8,9 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 11445 KRANJ Planina I 2 ss, 63,30 m2/ll, vsi priklj., 9,2 mio SIT, RADOVLJICA 2 ss 50 m2/IV. balk. CK, opremljeno, 8,5mio SIT, KRANJ Planina 2 ss, 56 m2/pr., vsi priklj. balkon, novejše, 13,3 mio SIT, KRANJ Planina I, 2 ss, 60 m2/VI, vsi priklj. zastkl. balkon, 9,4 mio SIT, KRANJ Planina III, 2,5 ss, 75,3 m2/V, vsi priklj., balkon, 11,6 mio SIT, KRANJ-Planina III 2,5 ss, 75 m2/ll, vsi priključki, balkon, 12,6 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 11446 KRANJ STRUŽEVO 58 m2 v hiši, garaža, vrt, terasa, 8,4 mio SIT, KRANJ Vodovodni stolp, 3 ss, 74n m2/lll, balkon, 10,2 mio SIT, KRANJ Valjavče-va ul., 3 ss/lll, 73,80 m2, obnovljeno, CK plin, 11,6 mio SIT, DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 11450 VVILFAN Nepremičnine Koroška 10, 4000 KRANJ Tel.: 064/360-270, 360-260 STANOVANJA NAJAMEMO KRANJ z okolico nujno najamemo 1 ss ali 2 ss za podjetnika (2 osebi). DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 11452 STANOVANJA PRODAMO: KRANJ Zlato polje novo 3 ss, 86,34 m2/l + 5 m2 kleti, vsi priključki, balkon, 1,8 mio SIT, DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123,221-673 12274 K. ŽIROVNICA ■k-J Tel./fax:064/471 -035 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER ^r^J^S^ AVTOMOBILSKIH BLA2.LCEV¥MOHROEF PRODAMO STANOVANJA: Begunje, novejše, 3 ss/lll, 80 m2, vsi priključki, WC ločen, 12,2 mio SIT, KRANJ Zlato Polje - 1 ss, 38.30 m2/PR, 6.5 mio SIT, KRANJ Planina I; 39.60 m2/ll, vsi priključki, 6.2 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE ©22-33-00, 0609/650-123 14434 STANOVANJA ODDAMO ŠKOFJA LOKA novejše 70 m2/PR+atrij, garaža, lasten vhod, vsi priključki, kuhinja opr. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 22-16-73, 0609/650-123 15199 NEPREMIČNINE Idomplan kranj, d.d. 40« kranj,bleiweisova 14 p.p.139, lletltel.064/268-700, Hax:064/211-864 upravljanje in vzdrževanje stanovanj Promet z nepremičninami Odgovornost in strokovnost zagotavljata zanesljivost in uspeh STANOVANJA KRANJ Šorlijevo nas., 3 ss, 72 m2/lll, CK, balkon, CATV, prenovljeno, 13,1 mio SIT, KRANJ Zlato polje 3 ss, 62,50 m2/lll, 2 x balkon, CK, obnovljeno, parking, ugodno prodamo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123,22-16-73 15200 RADOVLJICA: Cankajreva ul. 48 m2/ll., CK, CTV, lep razgled, 8 mio SIT DOM NEPREMIČNINE 22-33-00, 0609/650-123, 22-16-73_15955 STANOVANJA PRODAMO: RADOVLJICA 1 ss 37 m2 za 5.625.000 SIT, HRUŠICA 3 ss 64 m2 in 2 ss 53 m2, JESENICE 3 ss 72 m2, 3 ss 62,5 m2 v bloku, KR.GORA oddamo v najem 1,5 ss + 2 ss, KR.GORA prodamo 3 ss v bloku + 2 ss, RADOVLJICA prodamo 2,5 ss v bloku, 54 m2, JESENICE 3 ss 69,72 m2 v bloku in 2 ss cca 55 m2 v stolpnici, JAVORNIK 4 ss 100 m2 za 6.110.000SIT in 2x2 ss, JESENICE 3 ss v bloku menjamo za 2 ss nizko nadstropje, JESENICE 3 ss v hiši, vrt, garaža, 66,18 m2, 1/2 balkona, za ceno 6.410.000 SIT. ASGARD 863-312, GSM 041/673-048 16324 KRANJ NAJAMEMO garsonjere, eno-sobna in dvosobna stanovanja. VVILFAN Nepremičnine, 360-270 18340 PRODAMO KRANJ PLANINA 2 ss, 60 m2, lepo vzdrževano, CK, KTV, telefon, lep razgled. VVILFAN Nepremičnine 360- 270 16342 Opremljeno GARSONJERO ali 1 ss STANOVANJE v Radovljici ali Lescah najamem. Enoletno predplačilo. ©700-200, služba (Mira) 16625 Prodamo KRANJ PLANINA 4 sobno stanovanje 89 m2, V. nad., dva balkona, vsi priključki, 12.800.000 SIT. ©041/ 647-547 16643 Prodamo Frank. nas. 3 ss, 72 m2 v pritličju + atrij. Stanovanje je opremljeno, vsi priključki. ©041/647-547 16644 ODDAMO PREDDVOR, lepo opremljeno 2 ss, preurejeno v 3 ss, 47000 ŠIT (500 DEM), HRUŠICA, 2 SS, 65 m2, v bloku, novejše, 1. nadstr., cena 42525,00 SIT, CERKLJE - 2 ss, v večstanovanjski hiši, pritličje, 33 000 SIT. VVILFAN Nepremičnine, 360-270 16754 V najem oddam enosobno STANOVANJE v Škofji Loki. ©681-272 168O8 Prodam 3 sobno STANOVANJE 63 m2 na Gradnikovi v Kranju ali menjam za manjše. ©041/682-159 16820 Oddam 2 sobno STANOVANJE v Kranju. ©862-693 16873 LESCE prodamo 3 sobno stanovanje 76,32 m2 v pritličju. ALPDOM, 715-662 16876 BOHINJSKA BISTRICA prodamo 2 sobno stanovanje v III. nad. 50,42 m2. ALPDOM, 715-662 16877 BEGUNJE prodamo 3 sobno obnovljeno stanovanje 80 m2 v III. nads. ALPDOM, 715-662 16878 RADOVLJICA za naše stranke kupimo 2 ss v nižjem nadstropju, 1 sobno stanovanje ali garsonjero v 1. nadstropju. ALPDOM 715-662 16881 ŠKOFJA LOKA, Frank.nas. prodamo 1 ss 45 m2 1/3 nad., CK ogrevanje, vsi priključki, ŠKOFJA LOKA Frankovo nas. prodamo 2 ss 57,7 m2 5/9 nad., CK ogrevanje, vsi priključki, ŠKOFJA LOKA Partizanska prodamo 2 ss manjše stanovanje 49 m2 4/9 nad, CK ogrevanje, vsi priključki, ŠKOFJA LOKA, Podlubnik, prodamo 2 ss 61 m2 7/12 nad., vsi priključki, ŠKOFJA LOKA, Podlubnik prodamo 3 sobno stanovanje 76 m2 9/12 nad., vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, 623-117 TRŽIČ BISTRICA v bloku prodamo takoj vseljivo garsonjero 17 m2, CK, 3. nadstr. za 3,3 mio SIT. PRIMO tel.fax 564-550, 041/646-902 16894 TRŽIČ BISTRICA v bloku prodamo 1 ss z balkonom in kabeintom, brez okna 38,72 m2, pritličje, CK, vseljivo 1.9.98 za 5,17 mio SIT (gotovina). PRIMO tel.fax 564-550, 041/646-902 16895 TRŽIČ mesto prodamo 3 ss, CK 78 m2, takoj vseljivo za 6,86 MIO SIT. PRIMO, tel.fax 564-550, 041/646-902 16896 TRŽIČ BISTRICA v bloku prodamo 3 ss, CK, pritličje 78 m2, za 8,9 mio SIT, lahko tudi poslovna dejavnost. PRIMO, tel.fax 564-550, 041/646-902 16897 TRŽIČ PODLUBELJ prodamo stanovanje 55,30 m2, klasično ogrevanje v štiristanovanjski hiši s ssamostojnim vhodom (vrt na uporabi) za 5,17 mio SIT, lai menjamo za enakovredno stanovanje v Tržiču. PRIMO, 564-550, 041/ 646-902 16899 TRŽIČ mesto prodamo lepo takoj vseljivo 1 ss, klasično ogrevanje za 3,76 mio SIT. PRIMO, 564-550, 041/ 646-902 16900 TRŽIČ MESTO prodamo novo 2 ss, CK 41 m2 za 5,17 mio SIT. PRIMO, tel.fax 564-550, 041/646-902 I6901 TRŽIČ mesto TRŽIČ okolica prodamo več različnih stanovanj. PRIMO, tel. fax 564-550, 041/646-902 16902 Nudim gotovinsko plačilo za takoj vseljivo vsaj dvosobno stanovanje. ©324-484 16910 Najamem GARSONJERO ali 1 sobno STANOVANJE, v Kranju. ©315-600 16923 Mamica in dva" šoloobvezna otroka iščejo prebivališče do 20.000 SIT mes. ©221-387 16941 Na Jesenicah zamenjam 2 ss za manjšo hiško z mojim doplačilom. ©864-394 16953 STANOVANJE manjše za daljši čas na Bledu, oddam. ©461-234 15971 V KRANJU KUPIMO GARSONJERO ALI 1 SOBNO STANOVANJE. STANING 064 242 754_ PLANINA I prodamo lepo 2-sobno stanovanje 60m2, C.K. TEL. za 9.450.000SIT ali 100.000 DEM. STAN-ING 064 242 754_ PLANINA II prodamo 2 sobno stanovanje 66 m2, II nad. CK. TEL, za 10.206.000SIT ali 108.000DEM. STANING 064 242 754 PLANINA I prodamo 2,5-sobno stanovanje 55 m2, CK. TEL vzdrževano za 8.300.000 SIT ali 88.000 DEM. STANING 064 242 754 KRANJ - ŠORLIJEVA prodamo 2-sobno stanovanje 54 m2, C.K., TEL., za 8.460.000 SIT ali 90.000DEM. STANING 064 242 754 KRANJ- VODOVODNI STOLP prodamo obnovljeno 3-sobno stanovanje 74m2, C.K. TEL. z vgrajeno opremo za 12.690.000 SIT. STANING 064 242 754 PLANINA I prodamo 3-sobno stanovanje 79m2, C.K. TEL, III. nads., takoj vseljivo za 12.300.000 SIT ali 130.000 DEM. STANING 064 242 754 KRANJ, Planina I prodamo 60 m2 veliko dvosobno stanovanje, vzdrževano, v 6. nadstropju, z razgledom na polje in mirno okolico. Cena: 9,4 mio SIT (100.000 DEM). SVET NEPREMIČNINE 330 112. KRANJ, Planina I 78 m2. Na Cesti 1. maja prodamo trisobno stanovanje v četrtem nadstropju. Izredno lepo vzdrževano, funkcionalna rasporedi-tev.mirni sosedje, v sobah so novi parketi, je takoj vseljivo, ima velik balkon in vse priključke. Cena: 11,1 mio SIT (117.000 DEM). SVET NEPREMIČNINE 330 112. KRANJ, Planina I prodamo 98 m2 veliko luksuzno opremljeno štirisobno stanovanje v mansardi nizkega bloka, popolnoma prenovljeno. V dnevni sobi je odprt kamin, poleg pa manjši rastlinjak, po tleh je klinker, drugod lamelni parket, CK-etažna, možno je odkupiti tudi garažo. V račun se vzame tudi manjše stanovanje. Cena je14,1 mio SIT (150.000 DEM). SVET NEPREMIČNINE 330 112. KRANJ, Planina II prodamo 89 m2 veliko luksuzno opremljeno trisobno stanovanje v tretjem nadstropju, popolnoma prenovljeno, nova kopalnica in wc, nova vrata in parketi. Stanovanje ima lep razgled, je funkcionalno in takoj vseljivo. Cena je15,2 mio SIT (160.000 DEM). SVET NEPREMIČNINE 330 112. KRANJ, Planina II prodamo 66 m2 veliko dvosobno stanovanje v drugem nadstropju visokega bloka, vzhodna lega, vseljivo konec avgusta. Cena je 10,1 mio SIT (108.000 DEM). SVET NEPREMIČNINE 330 112. KRANJ, na atraktivni lokaciji prodamo 100 m2 veliko stanovanje v pritličju meščanske hiše. Stanovanje bo potrebno obnoviti. V ceni 11,4 mio SIT (120.000 DEM) sta upoštevana tudi garaža in vrt. SVET NEPREMIČNINE 330 112. KRANJ, Mlakarjeva ulica - prodamo 74 m2 veliko, popolnoma prenovljeno trisobno stanovanje v prvem nadstropju nizkega bloka, s pogledom na teniška igrišča. CK in KATV sta v stanovanju. Čena stanovanja je 13,1 mio SIT (140.000 DEM). SVET NEPREMIČNINE 330 112. ŠKOFJA LOKA, center prodamo atraktivno 80 m2 veliko trisobno stanovanje v mansardi trinadstropne meščanske hiše z razgledom na Mestni trg, popolnoma prenovljeno, cena pa je ugodnih 10,4 mil SIT (110.000 DEM). SVET NEPREMIČNINE 330 112. OBJAVA URADNIH UR IN DEŽURSTEV POGREBNIH SLUŽB AKRIS, d.o.o., Nova vas 17, Radovljica tel.: 733-365, Šk. Loka: 623-076, MOBITEL: 041/631-107 POGREBNA SLUŽBA TRŽIČ vsak dan od 7. do 15. ure tel.: 563-190 po 15. uri, MOBITEL: 0609/629-798 m o UJ t 55 O o D 5 O ni "3 Z UJ oc o o > UJ _l z < UJ o z p oc w o o -i tn O KOMUNALA KRANJ - Pogrebne storitve tel.: 064/325-771, MOBITEL: 0609/638-561 NAVČEK, d.o.o., Pogrebne storitve tel.: 064/431-590 Tel., fax: 064/431-764, MOB.: 0609/628-940 JEKO - IN, Pogrebna služba Blejska Dobrava URADNE URE od 7. do 15. ure od ponedeljka - petka, tel.: 874-222 Dežurna služba popoldan do 20. ure tel.: 874-222, od 20. ure dalje do 6. ure zjutraj tel.: 860-061, 860-064 POGREBNIK Dvorje tel.: 421-424, 0609/614-528 KOMUNALA RADOVUICA, DE BLED, REČIŠKA C. 2 telefon 743-977 in 743-576 od ponedeljka do petka od 6.00 do 14.00 ure Dežurna služba od 14.00 ure do 6.00 ure naslednjega dne na telefonski številki 743-997 ali 733-412. O 03 C O O (n 3J ■H Z O m > z r m < O O TJ m Z c co * m O E 0) C o o E H m O 03 LOŠKA KOMUNALA, d.d., ŠKOFJA LOKA Kidričeva c. 43 a, 4220 Škofja Loka od ponedeljka do petka od 7. do 14. ure, tel.: 634-202, 0609-648-963, 041-648-963 Dežurna služba od 14. do 7. ure zjutraj naslednjega dne 0609-648-963 041-648-963 041-686-808 O m N< C TJ Z I c/> r-c N< 03 > Z ŠKOFJA LOKA, Kamnitnik naprodaj je veliko, komfortno stanovanje, ki ga sestavljajo štiri sobe, dve kopalnici, kuhinja, shramba in klet. Iz balkona ima neposreden dostop na lastno zelenico. Stanovanje leži na sončni strani in na 103 m2 površine nudi veliko udobja zahtevni družini. Njegova cena je 18,5 mil SIT (195.000 DEM). SVET NEPREMIČNINE 330 112._ GOLNIK prodamo 51 m2 veliko dvosobno stanovanje v tretjem nadstropju nizkega bloka, obrnjeno na vzhod, ogrevano na trda goriva ali na termoakumulacijsko peč, vseljivo pa po dogovoru. Cena stanovanja je 6,1 mio SIT (65.000 DEM). SVET NEPREMIČNINE 330 112. BLED prodamo lepo ohranjeno, 32 m2 veliko enosobno stanovanje, primerno tudi kot vikend, ki se nahaja v pritličju alpskega bloka. Lokacija je ugodna, stanovanje je vseljivo takoj, stane pa 7 mio SIT (75.000 DEM). SVET NEPREMIČNINE 330 112. BLED ALPSKI BLOKI prodamo zelo lepo triinpolsobno stanovanje, 82 m2, komfortno, z velikim balkonom, takoj vseljivo, za 15.980.000 SIT (170.000 DEM). POSING 064 863 150 JESENICE manjše dvosobno stanovanje, 46 m2, IV. nad., prodamo za 4.324.000 SIT (46.000 DEM). POSING 064 863 150 RADOVUICA NA GRADNIKOVI dvo sobno stanovanje, 50 m2, komfortno, z balkonom, kompletno opremljeno, prodamo. POSING 064 863 150 BLED ALPSKI BLOKI prodamo lepo enosobno stanovanje, 33 m2, za 7.050.000 SIT (75.000 DEM). POSING 064 863 150 BLED DOBE manjše dvosobno stanovanje, 48 m2, vsi priključki, prodamo za 9.212.000 SIT (98.000 DEM). POSING 064 863 150_ KRANJ PLANINA II prodamo enosobno stanovanje, 40 m2, III. nad., zast. balkon, CK, za 7.520.000 SIT (80.000 DEM). POSING 064 224 210 ŠK. LOKA FRANKOVO prodamo novejše enosobno stanovanje, 40 m2, I. nad., balkon, vsi priključki, za 7.355.000 SIT (78.000 DEM). POSING 064 224 210 KRANJ PLANINA I dvosobno stanovanje, 60 m2, vsi priključki, zast. balkon, cena po dogovoru. POSING 064 222 076_ KRANJ DRAŽGOŠKA prodamo komfortno dvosobno stanovanje, 56 m2, takoj vseljivo, za 8.649.000 SIT (93.000 DEM). POSING 064 222 076 ŽELEZNIKI prodamo trisobno stanovanje 70,50 m2, komfortno, za 6.318.000 SIT (67.000 DEM). POSING 064 222 076 KRANJ PLANINA I prodamo štirisobno stanovanje (2+2), 89 m2, komfortno, dva balkona, takoj vseljivo, za 12.690.000 sit (135.000 DEM). POSING 064 222 076 NA OBMOČJU KRANJA, ŠKOFJE LOKE IN MEDVOD IŠČEMO STANOVANJA RAZLIČNIH VELIKOSTI ZA ZNANE KUPCE! TEL064 227 202 VOZILA DELI Prodam PRIKOLICO. ©864-849 16958 VOZILA radio triglav 4270 JESENICE TRG TONETA ČUFARJA 4 telefon: 064 861 012, fax: 064 861 302 kontaktni studijski telefon: 064 862 862 frekvence: UKV 96,0 89,8 101,1 101,5 Mhz Odkup, prodaja vozil ter možna menjava staro za staro. ADRIA AVTO, ©634-148 in 0609/632-577 579 AVTO JAKŠA S.P. - ODKUP, PRODAJA CELIH IN POŠKODOVANIH VOZIL, KREDITI, PREPISI, KLEPARSKE, Ll-ČARSKE IN AVTOVLEČNE STORITVE. ©241-168, GSM 041/730-939 10750 ODKUP-PRODAJA-PREPISI-KREDITI RABLJENIH VOZIL. ©242-600, 242-300, 041/668-283 MARK MOBIL, d.o.o. 15775 GAVALA,D.O.O. GOLF - gotovinski odkup, prodaja in prepis rabljenih vozil ter menjava staro za staro. ©041/673-726, 0609/331 -542_15888 VW HROŠČ, letnik 1976, registriran 2/ 99, prodam. Čena po dogovoru. ©561-093, 561-038 zvečer 15984 Prodam SAAB 9000 I 2.3 16 V, I. 92, vsa oprema + klima, reg. do 19.3.99. AVTOSERVIS Bled, ©741-116 16328 ODKUP - PRODAJA RABLJENIH VOZIL -GOTOVINSKO PLAČILO - UREDIMO PREPIS. 12323-298, 0609/643-202 16475 Prodam dobro ohranjenje SUBARU JUSTY, letnik 1992, prevoženo 50.000 km, cena po dogovoru. ©460-06316636 Prodam CITROEN BX 15 TGE, I. 90, reg. do 8/99. ©422-027 i67n Prodam odlično ohranjen CITROEN XANTIA 1.8 I, temno rdeče kovinske barve, I. 94, reg. do julija 1999, z radiokasetofonom Sony, s kompletom novih zimskih gum. Cena po dogovoru. Stepan Miloš, Krožna ul. 10, Kranj, ©360-420 16796 d.d. KRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ, tel. 223-276 SUPER CENE VOZIL RENAULT V AVGUSTU TVVINGO MEGANE 5 V MEGANE CLASSIC MEGANE COUPE MEGANE SCENIC LAGUNA POPUST V SIT 110.000 120.000 120.000 120.000 120.000 100.000 CENA V SIT 1.260.975 1.905.265 1.971.579 2.117.434 2.472.166 3.129.256 CENA V DEM 13.372 20.204 20.908 22.454 26.216 33.184 VSAK KUPEC PREJME LEPO DARILO: POLET S HELIKOPTERJEM PO GORENJSKI Prodam SUBARU LEGACY, letnik 1991, dodatno opremljen. ©041/747-070 16797 Prodam ZASTAVO 1.3 GTL, reg. do 29.10.98, I. 83, ugodno prodam za 50.000 SIT. ©718-792 16807 AUDI 50, 79, oranžen, AUDI 100, 79, metalno zelen, registriran, vozen ugodno naprodaj ali menjam za R 4 ali Jugo Scala. Toni, ©891-232_16809 Prodam ŠKODO FELICIO, I. 95, 48000 km, cena 8500 DEM. ©800-308 16819 R 18 I.87, reg. do 5/99, cena zelo ugodna. Križaj, Krnica 43, Zg. Gorje Zastavo 101 I. 86, neregistrirano v voznem stanju, ugodno prodam. ©241-796 16825 OPEL ASTRA 1.8, letnik 1992, reg. do maja 99, prodam. ©730-526 16829 Prodam JUGO 1.1 GX, I. 87, reg. do konec novembra 98. ©324-457 16838 AVTOAKUSTIKA vrhunskih proizvajalcev z brezplačno montažo. ©623-301 JUGO 45 KORAL, I. 90, JUGO 45 KORAL I. 89, R 4 GTL, I. 88, prodamo. AVTOGARANT 634-231 16842 KOMBI MERCEDES BENZ I. 72, neregistriran prodamo za 55.000 SIT. ©634-231 16843 FIAT PUNTO nov, možen kredit ali menjava za rabljeno vozilo, prodamo. AVTOGARANT 634-231 16844 FIAT TIPO 1.7 DS I. 94, OPEL CORSA 1.0 S I. 90, R 19 RL I. 93, prodamo. AVTOGARANT 634-231 16845 OPEL KADETT 1.3 GLS, I.88, ŠKODA 135 LS Forman I. 91, prodamo. AVTOGARANT 634-231 16846 R 5 CAMPUS I. 94, ugodno, R 5 FIVE I. 94, prodamo. AVTOGARANT 634-231 16847 ZASTAVA JUGO 55 SKALA I. 90, ZASTAVA 1.1 GX I. 87, prodamo. AVTOGARANT 634-231 16848 OPEL ASTRA 1.4 IGL I.94, ŠKODA FAVORIT 136 L, I. 90, prodamo. AVTOGARANT 634-231 16849 Prodam R 5 CAMPUS sive barve, 5 vrat, 50.000 km, dobro ohranjen, reg. do 5/99. ©320-036 16852 SEAT IBIZA 1.7 i, 1993/7, klima, 5 v, siva metalik, ton.stekla, CZ.ES, reg. do 99/7, serv.knjižica. ©718-303 16853 Prodam FORD FIESTO CLX I. 93, odlično ohranjena, prvi lastnik. ©718- 721 16856 Prodam JUGO SKALA 55,1. 89, odlično ohranjen, garažiran. ©041/689-117 16857 Ugodno prodamo : TRAFIC FURGON I. 87, CLIO 1.4 RT, 5 v, I. 94, CLIO 1.4 RT, 5 v I. 93, LAGUNA 1.8 RT I. 95, SUZUKI SWIFT 1.3 GL, 3 v, I. 95, SUZUKI SVVIFT I. 3 GL, 4 v, L. 94. Za vsa vozila možen kredit brez pologa. Vozila so servisirana. Informacije po tel.; 428-0011 ali 428-0012, RENAULT Preša Cerklje 16866 Prodam ALFO 75, I. 12786, reg. do II 99, cena po dogovoru. ©712-546 16870 Prodm JUGO 45 A, I. 12/86. ©461-087 16875 CITROEN ZX AVANTAGE 1,4 I, I.93, el. paket, kovinska barva, prvi lastnik, prodamo. AVTOHIŠA KAVČIČ ©431- 142 16918 VVV CADDY FURGON 1,4 60 KM, I.97, prodamo. AVTOHIŠA KAVČIČ ©431- 142 16919 OMEGA 2.0 16 V, I. 94, met. črna, 98.000 km, servisna, klima, 2xAIR BAG, ABS, el. oprema, reg. 8/99, 2.258,000 SIT ali 23.900 DEM. AVTO LESCE 719- 118 16925 GOLF JSB, I. 90, bel, 5 vrat, reg. 12/98, ohranjen, 680.000 ali 7200 DEM. AVTO LESCE 719-118 169?6 R 5 FIVE, L. 95, BELA, 5 V, 1. LAST., REG 2/99, ts, 708.000 sit ALI 7500 DEM. AVTO LESCE 71 9-118 16927 PONY 1.3 L, I. 90, met. siv, AR, ohranjen, 425.000 SIT ali 4500 DEM. AVTO LESCE 71 9-118 16928 NISSAN SUNNY 1.4 SLX 16 V, I. 93, 85000 km, reg. 6/99 SV, CZ, ES, 1. last., servisna, metalic, 1.125,000 SIT ali II. 900 DEM. AVTO LESCE 719-118 16929 ACCENT 1.3 LS, I. 96, metalic, 3 v, reg. 5/99, km 39.000, 1. last., servisna, AR, TS, 1.190.000 SIT ali 12.600 DEM. AVTO LESCE 719-118 15930 BRAVA 1.4 SLX, I. 96, metalic modra, reg. 7/99, 2x AIR BAG, SV, CZ, SS, ES, AR 1.663.000 SITali 17.600 DEM. AVTO LESCE 719-118 16931 FORD ORION 1.6 I, L. 88, metalic, reg. 6/99, 93.000 KM, SV.CZ, ES, AR, klima, kat., 444.000 SIT ali 4.700 DEM. AVTO LESCE 719-118 15932 DAIHATSU CHARADE TURBO diesel, I. 90, črn, 5 v reg. 6/99, ohranjen, 510.000 SIT ali 5.400 DEM. AVTO LESCE 719- 118 16933 BMW 850 i, I.90, črn, klima, SS, AIR BAG, nove gume, reg. 4/99, 2930.000 SITali 31.000 DEM. AVTO LESCE 719- 118 16934 126 PGL, I. 87, prva Istnica, registr. 28.8.98, možnost 50% bonifikacije, tehnično brezhiben. ©731-086 16937 JUGO 45, letnik 89, v odličnem stanju kot nov, reg. 8/99, cena 150.000 SIT. ©563-874,558-118 16943 SEAT INCA 1.9 D, novo vozilo, I. 97, veliko dodatne opreme, zelo ugodno. RONDO TRADE 634-889 16948 JUGO KORAL 45,1. 89, dobro ohranjen. ©634-889 16949 ŠKODA FAVORIT 136 L, I. 91, 50.000 km, prvi lastnik. RONDO TRADE 634- 889 16950 ŠKODA FAVORIT 135 LX, I. 93, prvi lastnik, odlično ohranjena. ©634-889 16951 CITROEN AX I. 90, odlično ohranjen, reg. do konca leta, ugodno. ©634-889 16952 Prodam FIČKA, I. 85, registriran do 12/ 98, cena 20.000 SIT ©549-184 15955 RENAULT TRAFIC FURGON 1000 D, I. 91/6, reg. do 99/7, 130.000 km, carinsko opremljen, prvi lastnik, prodam. ©561-038, zvečer 16961 HYUNDAI LANTRA GLS 16 V, I. 93, 1.144.000 SIT, RENAULT 19 1.4 RN, I. 95, 1.199.000 SIT, FIAT CROMA CHT SX 2.0, I. 90, 665.000 SIT, IDA KADETT 1.6 LS, I. 89, 590.000 SIT, SUZUKI SVVIFT 1.3 GLS, I. 95, 1.025.000 SIT, ŠKODA FAVORIT 135 LX, I. 93, 580.000 SIT, SUZUKI BALENO 1.6 GLX, I. 95, maksimalna oprema 1.628.000 SIT, FORD ESCORT 1.4 CL, I. 87, 410.000 SIT, GOLF JX 1.3 B, I.86, 452.000 SIT, LADA SAMARA 1300 L. 89, 215.000 SIT, HONDA CIVIC 1.4 GL, I. 89, 780.000 SIT, JUGO 45 KORAL I. 89, 170.000 SIT Prodamo ali menjamo, možen nakup na kredit. AVTOHIŠA LUŠINA Škofja Loka, 652-200 16963 89.8 91.2 96.4 RADIO SORA DAN JE ZAPOLNJEN Z VAMI SMO TUDI PONOČI Prodam LADO SAMARO, zelo dobro ohranjena, letnik 1988, cena po dogovoru. ©633-728 16965 GOLF JXB BISTRO, I. 89/90, reg. do 5/ 99, rdeč, kot nov, cena 590.000 SIT. Možna menjava. ©451-170, 041/714- 778 16972 ZAPOSLITVE Iščemo sposobne in komunikativne ZASTOPNIKE za prodajo medicinskih pripomočkov. ©545-446, 041/651-737, 041/721-657 15092 POZOR! V okolici Kranja odpiramo nov lokal, kjer nujno honorarno zaposlimp več deklet. Možnost zaslužka do 1000 SIT/h. Pisne ponudbe pošljite pod šifro SREČA. Družinsko podjetje s tradicijo na slovenskem trgu, ki se ukvarja s prodajo učil in didaktičnih pripomočkov, vabi komunikativno sodelavko za delo v pisarni z aktivnim znanjem ang. ali nemškega jezika in uporabe računalnika. Prošnje z opisom vaših del. izkušnj, spričevalom in telefonsko številko pošljite na naslov: JEČNIK, d.o.o., Triglavska 5, Kranj. Za terensko delo nudimo redno zaposlitev. Informacije v sredo ©557-99516125 PRODAJNA MREŽA ZALOŽBE MK IŠČE NOVE SODELAVCE NA PODROČJU GORENJSKE. ZA OSEBNI RAZGOVOR NAS POKLIČITE NA ©634-064 ALI 041/637-492 16280 Gostilna v okolici Tržiča zaposli KU-HARJA-ico za samostojno delo v kuhinji. ©558-909 16461 GRAFIKA (SAMOSTOJNEGA - Z OBVLADANJEM KNJIGOVEŠKIH DEL - POR-EZAVE - IZSEKOVANJA), TAKOJ REDNO ZAPOSLIMO ZA NEDOLOČEN ČAS (V KRANJU). PONUDBE S KRATKIM OPISOM POSLATI POD ŠIFRO "GRAFIK". Iščemo SODELAVCE za izvajanje reklamnih animacij na področju Gorenjske. Podjetje Bavaria Wolltex Com-pany,d.o.o., ©062/836-451, med 8. in 12. uro in 13. in 17. uro 16569 Pogodbeno ali redno zaposlimo dekle za strežbo. ©555-111, 461 -502 16715 Zaposlimo prodajalko v cvetličarni. ©472-111,472-625 16729 Iščem redno zaposlitev voznik B, C, E kategorije. ©620-304, 041/746-372 18746 Zaposlim MESARJA - prodajalca s 1.9.98. ©064/331-106 16817 V kolikor potrebujete redno zaposlitev pa vas terensko delo ne moti pokličite ©563-415 od 19-21. ure 16832 PIRŠ zaposlimo zastopnike-popis podatkov za "OTI", prodaja "OTI". ©041/ 692-755 16935 ZAPOSLIMO RESNE IN KOMUNIKATIVNE SODELAVCE za delo na kranjskem sejmu. ©061/334-381, 041/696- 370 16939 ZA GORENJKE mCOREMJCEl ^Hp 111 BW fm WB U 24 UR DOBRE GLASBE!" SIMPATIČNO DEKLE za delo v novem kava baru v Kranju redno zaposlimo. Izkušnje niso obvezne, pač pa urejenost in volja do dela -nudimo stimulativno plačilo in ostale ugodnosti! LEV, d.o.o., Planina 3, Kranj, tel.: 041/629-033 Življenje je prekratko, da bi bili siromašni! ©634-064, 041/637-492 16944 V pizzeriji zaposlimo fanta za peko pizz. ©425-200 16947 Zaposlim PRODAJALKO v živilski trgovini v okolici Kranja. ©330-449 16973 ŽIVALI 5. septembra bodo naprodaj MLADE KOKOŠI nesnice (20 tedenske rjave jarkice) na voljo je tudi nekaj petelinov. Zbiramo naročila, Žabnica 39, ©311- 767 16351 KOKERŠPANJELE, vrhunsko leglo črnih in črno belih mladičev, odličnih staršev, z opravljenim izpitom PNZ prodam. PSARNA GOLDEN WALLY, ©742-651,738-272 16631 Prodam PRAŠIČE 20-30 in 70-80 kg težke. ©622-180 16681 Prodam NESNICE 19 tednov. ©422- 02 7 16712 Prodam TELICO simentalko, brejo 8 mesecev in TELIČKO simentalko, staro 14 dni. Trboje 110 16801 Prodam BIKCA simentalca, težkega 130 kg. ©558-371 16816 Prodam dve KRAVI simentalki, breji 9 mesecev. ©403-084 16818 Prodam mlado TELICO, prvič brejo in TELICO. ©422-910, Sp. Brnik 95 1682? Prodam več TELIČK simentalk, pšenico in ječmen. Sp. Bitnje 21, 311-964 16824 Prodam KOBILO posavko brejo ter z enomesečnim žrebičkom. ©310-852 16859 Prodam BIKCA simentalca, 10 dni starega. ©801-648 16871 Prodam ZAJCE. ©246-640 169H Prodam več BIKCEV simentalcev, težkih nad 150 kg. ©738-876 16916 Prodam brejo KRAVO simentalko, težko 600 kg. ©061/627-324 16940 f// tAl" fl/tftltl/t gorenje im UMIRAGE O) C r: o * ; CM LO S a> £ o O) POPUST TUDI NA OBROČNO ODPLAČEVANJE PE Škofja Loka Spodnji trg 16 tel.:620-316 PE Ljubljana-Vič Tržaška 272 tel.:061/217-618 DOSTAVA DO 20 km. Iz središča Slovenije v Vaše srce s^Radio GEOSS«^ Fax 0611883-740, telefon 0611885-252, GSM 041-682-146 Prodam 60 KOKOŠI s kletko. Valjavec, Leše 31, 561-047 16967 hitro in poceni STROJNI TLAKI informacije: 1b1.:061/841«846, Mob.:0609/629-Sl4 JOK** OSMRTNICA Od .Sporočamo žalostno vest, da nas je v 76. letu zapustil naš dragi mož, ata, brat BOGDAN POHAR njega se bomo poslovili jutri, v sredo, 19. avgusta 1998, ob 17. uri na pokopališču Radovljica. Do pogreba leži od danes, torka od 15. ure v tamkajšnji mrliški vežici. Žalujoči: žena Pavla, sin Bojan z družino, sestra Silva in drugo sorodstvo Radovljica, 17. avgusta 1998 OSMRTNICA Ni več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj. (Simon Gregorčič) Sporočamo, da je v 89. letu umrla IVANKA BERNIK iz Šorlijeve 16 v Kranju Pogreb drage pokojnice bo danes, v torek, 18. avgusta 1998, na pokopališču v Selcih. Žara bo na dan pogreba od 9. ure dalje na kranjskem pokopališču. VSI NJENI ZAHVALA V 90. letu starosti nas je zapustil JOŽE ŽAKELJ Lipnikov ata iz Coropek Ob njegovem slovesu se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi dr. Radoševiču. Bernardi Lukančič, g. kaplanu ter pevcem. Še posebej pa se za vsestransko pomoč zahvaljujemo sosedom. VSI NJEGOVI Goropeke, Žiri, 14. avgusta 1998 "M KABELSKA TV KAMNIK - DOMŽALE Maistrova 16, Kamnik CArTI/ telefon: 061/817-313 OGLAŠUJTE V NAŠEM PROGRAMU -_ ZAP0V0UNI POSTE! MALI OGLASI 31. STRAN • GORENJSKI GLAS belsao* 'JMMGLAS na Primskovem Likozarjeva 1 A tel./fax: 064/331-292 odprto od pon. do petka, od 9. do 12. ure in od 13. do 18. ure Muenchen - Intermont (največji motoristični sejem na svetu) 19. 9. 5.500,00 SIT Oktoberfest 26. 9. 5.500,00 SIT Švica - cac -razstava bernskih psov 12. - 13. 9. 16.000,00 SIT Španija - letalo - bus 2. - 6. 9. 40.000,00 SIT In še: počitnice 98, letalske vozovnice, vozovnice za trajekte... PROGRAM PRIREDITEV od 17.8.-23.8.1998 Torek, 18. 8., 16.00 - 20.00 Studor Občina Bohinj organizira otroško delavnico na temo ljudskih običajev ter igrač včasih in danes. Zbor udeležencev bo pred Oplenovo hišo. Dejavnost: otroške igre, pogovor, sprehod, delavnica - igrače. Torek, 18. 8., ob 19.00 Ukane Piknik s harmonikarjem na travniku pred hotelom Zlatorog. Sreda, 19. 8., 16.00 - 20.00 Stara Fužina Občina Bohinj organizira otroško delavnico na temo ljudskih običajev ter igrač včasih in danes. Zbor udeležencev bo pred Planšarskim muzejem. Dejavnost: otroške igre, pogovor, sprehod, delavnica - igrače. Sreda, 19. 8., ob 21.00 Hotel Jezero Gledališče Bohinjska Bistrica in Hotel Jezero vabita na hotelski vrt ob bazenu, kjer bodo predstavili gledališko igro "VZORNI SOPROG". Četrtek, 20.8., 16.00 - 20.00 Boh. Bistrica Občina Bohinj organizira otroško delavnico na temo ljudskih običajev ter igrač včasih in danes. Zbor udeležencev bo pred Muzejem Tomaža Godca. Dejavnost: otroške igre, pogovor, sprehod, delavnica - igrače. PRENOČITVENE KAPACITETE: Hoteli: Jezero, Zlatorog, Kompas, Bellevue, Pod Voglom - potrebne rezervacije Privatne sobe in apartmaji: potrebne rezervacije Penzioni: potrebne rezervacije Avtokampi: priporočljive rezervacije Temperatura Bohinjskega jezera: 17. 8. 1998 - 24 stopinj C Danes, torek, 18. 8. Glejski grad ob 15.00 OBISK PRI GRAŠČAKU in LOKOSTRELSKI TURNIR prikaz življenja pred več sto leti cerkev sv. Martina ob 20.30 Nastop pevke gospela Constance Foster iz ZDA Jutri, sreda, 19. 8. Mini golf ob 17.00 uri TURNIR V MINI GOLFU hotel Astoria ob 19.00 uri VEČER OB CITRAH in IZDELOVANJE DRAŽ-GOŠKIH KRUHKOV hotel Astoria ob 20.00 uri Otvoritev razstave barvnih fotografij Francija Sluge - člana Foto kluba TNP Četrtek, 20. 8. Hotel Ribno ob 19.00 uri SLOVENSKI VEČER z bifejskim izborom jedi ob citrah Gostišče Blegaš ob 20.00 uri Večer ob narodni glasbi Hotel Kompas ob 20.30 uri MUSICAL EVENING: Manca Urbane TDBLED,TEL:K4/741122 M-KŽK Kranj, d.o.o., skupaj z Nehem Consulting Group N. V. vabita kmetijske strokovnjake in pridelovalce na okroglo mizo z naslovom STANJE IN PERSPEKTIVE KOLOBARJENJA V SLOVENIJI, S POUDARKOM NA PROIZVODNJI KROMPIRJA. Okrogla miza bo organizirana v okviru 36. Mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma, dne 27. avgusta 1998, v dvorani Hotela Radin, Radenci, z začetkom ob 11.15 uri. Po končanem strokovnem programu so vsi udeleženci okrogle mize vabljeni na družabno srečanje s piknikom. Da bi lahko predvideli število gostov, naj zainteresirani prijavijo svojo udeležbo po tel./fax: 064-411-050. (OTMIMMEHGLAS VEC KOT ČASOPIS tudi na 48. Mednarodnem Gorenjskem sejmu v Kranju od 14. do 23. avgusta Dobimo se na sejmu! Na razstavnem prostoru pri vhodu v večnamensko dvorano smo veseli vašega obiska vsak dan med 9. in 19. uro. 2 nami so vsak dan tudi gostje ali poslovni sodelavci, ki Jih poznate, ali pa jih boste spoznali. 102 nagradi Res je. 102 nagradi čakajo obiskovalce našega razstavnega, prostora na Gorenjskem sejmu. Letos praznujejo namreč 51 let in dvakrat na teden je 102. Pogoj je le, da poravnate naročnino do konca tretjega letošnjega trimesečja. Naročnino lahko poravnate tudi na našem razstavnem Prostoru, kjer se lahko tudi naročite na Gorenjski glas, °ddate mali oglas, se prijavite za izlet, oddate sporočilo 2a dežurnega novinarja, nam zaupate zanimivost, nas Povabite, da se dobimo med letom na prireditvi v vašem kraju itd. Nagrade: Zlata verižica z obeskom Gorenjski glas 20-minutni panoramski ogled s helikopterjem - polet s helikopterjem na Stol - tandemski skok s padalom - potovalna torba - lepotilni kovček - reporter - 5-krat torta Cluba Kanu - 10-krat pizza Pizzerije pod gradom - 10-krat bon za 5.000 tolarjev za čevlje Planika - 20-krat potrebščine za šolarje - 30-krat nagrade za osvežitev - 5-krat rafting - letovanja - izleti Izrežite NAGRADNI KUPON, ki je bil v Gorenjskem glasu v petek, 14. avgusta, na 2. strani in ga oddajte v BOBEN ZA ŽREBANJE na našem razstavnem prostoru na Gorenjskem sejmu. Naročniki, ki so iz oddaljenejših krajev Slovenije ali v drugih državah, nam kupon lahko pošljejo tudi na naslov: Gorenjski glas, 4001 Kranj, Zoisova 1, p.p. 124 Obiščite nas v PRESS CENTRU nasproti vhoda oziroma našega razstavnega prostora, kjer bomo pripravljali časopis Sejemski Uspeh. V njem bomo poročali o doga- janju na sejmu in po Gorenjski. Veseli bomo vaših sporočil, obvestil, povabil... Lahko naročite tudi vašo poslovno predstavitev v Sejemskem Uspehu, ki bo na štirih barvnih straneh A4 izšel petkrat med sejmom. V nakladi 15.000 izvodov ga bodo dobili naključno izbrani bralci na Gorenjskem in deloma ljubljanskem območju. V PRESS CENTRU je vsak dan od pol štirih naprej Društvo za zdravljenje srca in ožilja ZA SRCE z ekipo Medisan Kranj brezplačno izvajala meritve krvnega tlaka. Včlanite se lahko tuid v društvo. Izrežite KUPON na 2. strani v današnjem Gorenjskem glasu in izpolnjenega oddajte pri meritvi pritiska. Obiščite nas na sejmu. Pokličite nas na razstavnem prostoru: 064/223-032 ali pa v PRESS CENTRU 064/223-024 'cMESGLAS VEČ KOT ČASOPIS z gosti tudi na Gorenjskem sejmu z Vami ZADNJE NOVICE OD TORKA DO PETKA bo dežurni novinar Že 14. srečanje v Javorjah Renata Škrjanc telefon: 064/223-111 mobitel:0609/643-014 pokličite, sporočite, predlagajte. IVI I bomo pisali Ženska z "zlatimi rokami" za rože in eksotično sadje v Voklem Kranj, 18. avgusta - Pred dnevi nas je poklicala bralka Marija in nas prijazno opozorila na zanimivo Škofjeločanko, ki ima "zlate roke", saj ji požene vsak list, ki ga "vtakne" v zemljo, rože, ki bi jih drugi vrgli v smetnjak, pri njej oživijo in zrastejo v lepe in zdrave rastline in še bi lahko naštevali. Dom Anke Ušeničnik je dobesedno odet v raznoliko cvetje. Toliko ga je, da samo za zalivanje dnevno porabi več ur, dopusta pa si sploh ne more privoščiti. Pa je to sploh ne žalosti, saj v rožah najde veliko veselja, miru in zadovoljstva. Vendar Anka ni le ljubiteljica rož. Je tudi strastna bralka zgodovinskih romanov, vneta raziskovalka svoje rodbine in klekljarica. Cele škatle prtov in čipk nam je pokazala, še več pa jih je razdala. Več o njenih "ljubeznih" boste lahko prebrali v naslednji številki Gorenjskega glasa. Te dni se bomo oglasili tudi pri Gašpirčevih v Voklem, ki so na domačem vrtu vzgojili eksotično sadje. V eni od naslednjih številk vam bomo razkrili katerega, kje so dobili sadike in kako okusno je. • R. Š. Ko bom bila velika, bom bila zastava Kranj - Najbrž se sprašujete, zakaj objavljamo tole fotografijo? Ne zato, ker bi želeli predstaviti utrip na mostu čez Savo, ki vodi naprej proti kranjski obvoznici, niti ne zato, ker bi propagirali Citroenove AX-e, še manj nas je zanimala stavba Gimnazije v ozadju... Aha, tudi vi na fotografiji ne vidite nič takega, kar bi vzbujalo potrebo po objavi. Pomoč torej: na obcestnih svetilkah visijo barvaste zastavice, ki "najbrž" govorijo, da se v Kranju te dni dogaja največja trgovina na Gorenjskem, kot ji radi rečemo, Gorenjski sejem. Zastavice so bolj podobne ženskim žepnim robčkom, kot pa zastavam, kakršne ob takih in podobnih prireditvah razobesijo v drugih, tudi slovenskih, sejemskih mestih. Baje kakih sedem osem let nazaj "takratnemu" občinskemu vrhu ni bilo všeč rdeče - belo - modro zaporedje obešanja zastav na drogove svetilk..., da preveč spominja na "bivša vremena". Ce dobro pogledamo, tudi sedanje zastavice spominjajo na tiste čase. Vsaj po formatu, saj so velike kot tiste papirnate, s katerimi s(m)o pionirčki, hočeš ali ne, mahali bivšemu maršalu. Avf ocenter Vrtač Visoko 77af pri Kranju fax:064 431 019 PRODAJA: ^064 438 01 11,438 01 12 SERVIS:-EP 064 438 01 22 REZERVNI DELI: ^ 064 438 01 40 poobludhi noDumc m sama vom musmsa • SERVIS VOZIL AUDI • ORIGINALNI REZERVNI DELI Kako lepo je, da se enkrat na leto dobimo Toliko domačinov se je pred desetletji preselilo iz različnih razlogov iz Javorij, da so srečanja od 1985. leta takoj postala najlepša tradicija. Javorje, 17. avgusta - Že štirinajstih zapored so se to nedeljo Javorci srečali pred osnovno šolo v Javorjah. To je bilo srečanje, ki se ga vsi, ki so pred desetletji odšli z doma iz najrazličnejših razlogov, leto za letom veselijo. Tudi to nedeljo je bilo veselo. Predsednik Turističnega društva Javorje Štefan Ažbe, ki je bilo tudi tokrat prireditelj srečanja, nam je zadovoljen nad obiskom povedal, da so letos razposlali Javorcem po različnih krajih, kjer živijo, več kot 450 povabil. "Veliko se jih je odzvalo. Sicer pa je vsako leto tako. Pripravili smo jim dobrodošlico s programom, v katerem so nastopili folklorna skupina našega turističnega društva, Poljan z recitalom Cvetje v domači moški pevski zbor, har- jeseni ob povezovanju Valerije monikar Matej Šubic iz Peternelj iz Murav." Dolenčic in Anica Berčič iz V turističnem društvu so poskrbeli tudi za številne nagrade v bogatem srečelovu. Redki so bili, ki ne bi na ta način ponesli domov tudi spominček in darilo. "Tiste najbolj dragocene oziroma najboljše nagrade pa smo potem izžrebali med kupce praznih srečk. To še posebej zapišite, ker je to naša ideja, ki jo danes že marsikje posnemajo." Veselo srečanje je trajalo kar tja do noči z ansamblom Jožeta Bohorča in z njegovimi prijatelji. Ko so se poslavljali, so si Javorci zdaj na domovih po raznih krajih vsi in vsak posebej zaželeli na svidenje čez leto dni, ko bo v Javorjah jubilejno, 15. srečanje. Takrat pa bo še posebno svečano in veselo. • A. Žalar Uresničene Aljaževe zamisli za današnje rodove Elektrika za kočo tudi z vetrnico Predsednik države Milan Kučan je včeraj popoldan pognal vetrnico pri Triglavskem domu. Kredarica, 18. avgusta - Zadnja ekološka pridobitev Triglavskega doma na Kredarici je nova vetrnica, ki daje 2,5 kilovata električne energije na uro. Poskusno je obratovala že nekaj časa, med včerajšnjo popoldansko svečanostjo pa jo je simbolično pognal predsednik države Milan Kučan. Po slovesnosti so v domu pripravili tiskovno konferenco, med katero so ob prisotnosti predstavnikov nekaterih ministrstev, Triglavskega narodnega parka in Planinske zveze Slovenije predstavili dosedanje ekološke pridobitve v domu in bodoče načrte. Kot je povedal gospodar doma Janko Rckar, tudi današnji rodovi planincev sledijo naprednim zamislim znanega ljubitelja slovenskih gora Jakoba Aljaža. Dom je GareitfsMa btirm» posredniška drutha d.d. ŽELITE KUFITI ALI PRODATI DELNICE? NISTE ZADOVOLJNI Z OBRESTMI V BANKAH? BI RADI OPLEMENITILI VAŠE PRIHRANKE? Obiščete nas laliko vsak delovnik od 7. do 19. ure. NAREDITE KORAK ZNAMI- Koroška i % Krm'} tel: M4/}m W®< fefe 064/.J80 t« 12 povezan z dolino s telefonskimi in računalniškimi sistemi. Za čistejše okolje so uredili suha stranišča in stiskalnico za odpadke, že nekaj časa pa imajo le posteljnino za enkratno uporabo. Del električne energije pridobivajo s sončnimi celicami. Nova vetrnica bo skupaj s sončnimi celicami zadostila vsem energetskim potrebam v domu. Nakup vetrnice, ki so jo uvozili s Škotske, sta omogočila Elektro Ljubljana in Elektro Gorenjska. Pri postavitvi naprave so sodelovali člani PD Ljubljana-matica in drugi planinci. • S. Saje MakinškK Naklo na Gorenjskem SLOVENIJA el.:064/472-220 GOSTILNA domače pivo • malice # jedi po naročilu • sveže pečeni jagenjčki in odojki • pizZe Tudi danes na sejmu TA PRAVA VESELICA - Tale posnetek smo naredili v nedeljo pozno popoldne v Vrsniku. To je nekako napol pota med Žirmi in Idrijo. In zakaj smo se podali v Vrsnik? Tam sta igrala naša Glasbenika meseca Pino & Tom, ker so imeli gasilci vsakoletno ta pravo veselico. In kadar imajo tam v Vrsniku, na meji Gorenjske, ta pravo gasilsko veselico, so mize in klopi ob cesti, plesišče pa na cesti. Tokrat sicer niso imeli ravno rekordnega obiska, ker so bile tudi vsenaokrog veselice, vendar tradicijo so vendarle potrdili. Če pa želite spoznati duo Pino & Tom, pridite danes, torek, 18. avgusta, ob 10. uri dopoldne na razstavni prostor Gorenjskega glasa na sejmu v Kranju, kjer se vam bosta predstavila v živo. • A. Ž. /7^»/ii)/i; ^se za hidravlik0 m pnevmatiko ' llllLllMl tel.: 064/24 21 21, fax.: 064/242122 na Gorenjskem sejmu Svetovanje in inženiring, črpalke, motorji, cevi, tesnila, cilindri, armature... ©Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije Danes bo delno jasno, v popoldanskem času se bodo pojavljale nevihte. V sredo bo sprva precej jasno, popoldne se bo od zahoda zmerno pooblačilo. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 18, najvišje dnevne od 26 do 32 stopinj C. DAN TOREK SREDA ČETRTEK VREME T min / T max 13/26 14/23 15/23 =?ADiO 913 F I7! STEREO RADIO KRANJ POSLUŠAN VSAK DAN EHOGl