Poštnina plačana v gotovini. Maribor, četrtek 7. januarja 1957 štev. 4. Leto XI. 'XVIII.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA 99 PMeeki KRALJICA MARIJA V LONDONU. Kraljica Marija je prispela s kraljevičem Tomislavom v London. Spremlja jo polkovnik Branko Pogačnik. Kraljica Manja je prispela v Anglijo, da vpiše kraljeviča Tomislava v angleško šolo, kjer bo kraljevič sprejemal svojo nadaljnjo redno šolsko izobrazbo. Isto šolo je preje obiskoval Ni}. Veličanstvo kralj Peter II. VSESLOVANSKE SOKOLSKE SMUČARSKE TEKME NA PLANICI. V dneh 12., 13. in 14. februarja bodo najbrž v Bohinju smučarske tekme Sokola kraljevine Jugoslavije. K tem tekmam bodo pripuščeni lc tekmovalci in tekmovalke, ki pri drugih tekmah dosežejo gotovo število točk. Od 26. do 28. februarja pa so v Planici predvidene smučarske tekme za prvenstvo Zveze slovanskega Sokolstva. Teh tekem se bodo udeležili bratje Čehosiovaki, Poljaki, Bolgari in jugoslovenski sokolski tekmovalci. V decembru 1936 je bil v Beogradu dosežen sporazum med SKJ in .1ZSS. Sokolski tekmovalci, ki so obenem člani drugih športnih klubov, brez nadaljnjega lahko tekmujejo na sokolskih smučarskih tekmah, toda na tekmah izrazito športnih organizacij le pod imenom klubov pri katerih so včlanjeni. Ta dogovor velja za eno leto in se bo lahko, če ne bo osporen, avtomatično podaljševal od leta do leta. S tem sporazumom je končno odstranjena večletna napetost, ki je vladala med najpomembnejšo telesno vzgojno in športno organizacijo. Ta napetost je razvoju smučarstva zelo škodovala. ovirala je sfobodno odločevanje posameznikov pri tekmah in vsak polet. BOGABOJEČI MOŽJE V FRAMASON-SKI DRUŠČINI. »Slov. Narod« piše: »Ne preteče skoraj teden, da bi listi Katoliškega tiskovnega društva ne objavili kakega članka ali be-ltži\L o framasonih ali, kakor jih oni ime-nujejo o »slugah antikrista«, Čudno je to, da še do sedaj niso izrabili senzacionalnih razkritij Leona I axi!a in ž njimi seznanili svoje verne »bravce«. Razkritja o hudiču Bitni in njegovem pajdašenju s framaso-ni, to bi bilo najučinkovitejše sredstvo enkrat za vselej kompromitirati prostozidarsko sodrgo v očeh vernega ljudstva. Debele knjige, ki jih je napisal o misteriju sodelovanja zlodja Bitruja s framasoni keon Taxil, so gospodom gotovo še na razpolago, saj jih je svoječasno razpečavala »Katoliška bukvama« in jih toplo priporočala, ne motimo se. celo v »Slovencu«. Morda bi tudi ne bilo napačno, ako bi »Slovenec« ali »Domoljub« ali pa vsaj »Bogoljub« pri tej priliki s prstom pokazal na one framasonske osebnosti, ki si upajo v svoji peklenski predrznosti se družiti z bogaboječimi možmi javnega zaupanja.' OKOLI SPORAZUMA. ■>Obzor« poroča, da bo prvi sestanek za sporazum sredi januarja, ko se vrne dr. Stojadinovič iz Švice. V svoji božični številki je prinesla beograjska »Pravda« krajšo izjavo dr. Mačka, ki je dejal, da ne odbija razgovorov z JRZ glede sporazuma, ako l>i ti razgovori imeli aktualen značaj. Ce bi pa razgovori tekli tako, kakor doslej brez vsakršnih rezultatov, POtein je škoda izmoljenega časa. »Hr-vatski dnevnik« pa sedaj poroča, da je sicer dr. Maček sprejel dopisnika »Pravde . ki pa je napisal nekaj, kar je posnel samo iz zasebnega razgovora, toda netočno in nepopolno Nove nemške senzacije BERLIN, 7. januarja. Havas poroča: V gotovih narodnosociaiističnih krogih krožijo vesti, da bo dne 30. januarja o priliki prve štiriletnice prevzema državne oblasti naslovil A doli Hitler na nemški narod posebno proklamacijo, s katero bo razglasil, da zadrži samo funkcijo šefa države in da se odreka funkciji šefa vlade. Potemtakem bj Hitler zadržal samo naslov »vodje nemške države«. S tem v zvezi se govori, da bo za vladnega šefa imenovan pruski ministrski predsednik general Goring. Ni še gotovo ali bo Goring dobil naslov kancelarja. Nekateri krogi smatrajo, da potrjuje resničnost teh vesti okolnost, da se Goring že nekaj mesecev sem službeno imenuje samo »ministrski predsednik« ne pa »pruski ministrski predsednik«. PARIZ, 7. januarja. »Echo de Pariš« objavlja zanimivo poročilo o strateških in fort;fikac'jskih pripravah ob nemško-švicarski meji. Tako se v Kon-stanzi ob Bodenskem jezeru gradi ogromna vojašnica za 30.000 vojakov ter se izgrajuje veliko letal šče. Delavci, kj so zaposleni pri teh delih, so pričeli stavkati, ker prejemajo na uro brez ozira na kvalifikacijo samo 63 pfenigov, dočim zahtevajo 84. Radi tega je bil večji del delavcev interniran v koncentracijskem taborišču v Dachau. Iz 'stih vzrokov je izbruhnila stavka delavcev tudi v Neuhausenu. BERN, 7. januarja. V švicarski javnosti je zbudila precej senzacije ter razburjenja vest, da se bodo po odločitvi vlade takoj premestila važna vojačka sklad šča ter ostali material iz švicarskih ravnin v gorovja. V najkrajšem času se morajo premestiti vsa skladišča vojne opreme in materiala iz vseh krajev ob francoski in nemški meji. ftauma afenma d&stei m uspelfo AVILA, 7. januarja. Francova ofenziva se nadaljuje. Do silno srdite borbe je prišlo v mestu Las Rozas pred baroma »Amita« in »Cazamaio«, ki sta znana vsakemu Madridčanu. V tainošnji okolici so našteli preko 400 mrtvih. Do krvave borbe je prišlo tudi pri Val de Morillo. MADRID, 7. januarja. Havas poroča: Na srednji fronti na sektorju Guadarra-ma smo zavzeli važne sovražnikove položaje in smo odbili neprijatelja. Zaplenili srno veliko količino kovčegov s strelivom. Na madridski fronti se nadaljuje borba s topovi. Pri Majadajondi smo po- tisnili .sovražnika v njegovih položajih ter zaplenili znatno količino orožja. LONDON, 7. januarja. »Morning Post« poroča, da je poulična množica navalila na poslopje, v katerem so bili talci, ter da je pobila preko 200 talcev. VALENCIA, 7. januarja. Agentura Fa-bra poroča, da so madridske čete ponovno zasedle Narancho na asturski fronti. Mesto Oviedo se nahaja pod stalnim topniškim ognjem. Na ostalih frontah je letalska akcija radi megle močno ovirana. V aadnieiH ttenoiku utefumn ime* tetot v. Sft&tfc WASHINGTON, 7. januarja. Ameriški kongres se je včeraj prvokrat v zgodovini Združenih držav ameriških sestal preje nego je sledilo službeno prevzetje predsedništva po novo izvoljenem predsedniku Rooseveltu, ki bo prevzel predsedniške funkcije 20. t. m. Pred sestankom kongresa je Roosevelt izjavil novinarjem, da je vlada izdelala zakonski načrt o prepovedi pošiljanja vsakršnega orožja in vojnega materiala v Španijo, ki se predloži kongresu. NEW YORK, 7. januarja. V poslednjem trenotku je bil preprečen odhod nekega španskega parnika, natovorjenega z vojnim materialom, ki ga je bil mehiški španski poslanik kupil v Združenih državah ameriških. V političnih krogih je zbudila odločitev ameriške vlade, da prepreči odplutje tega broda, največje izne-'ttadenje, ker bi se bila sicer vsa ameriška politika nevtralnosti znašla v precej kočljivi situaciji. Podjetnik, ki je prevzel vkrcavanje španskega broda* je pomnožil število pristaniških delavcev, da bi čimpreje strpal na brod 19 letal in okoli 500 letalskih motorjev, ki so bili kupljeni zadnje dni. Ko je dotični podjetnik do-znal, da se pripravlja prepoved odpošiljanja vojnega materiala, se je z intenzivnim delom skušala prehiteti odločitev ameriške vlade. V zadnjih trenotkih pred sporočilom odločitve se je razvnela med podjetnikom in wasliingtonskimi oblastvi divja tekma glede tega, kako bi prvi interesent brod čimpreje odpremi!, drugi pa, kako bi čimpreje doznal ter izposloval formalno odločitev glede prepovedi odplutja. Končno je prispela iz Washing-tona vest, da se vsako nadaljnje vkrcavanje na parobrod prepoveduje. Pristaniške in carinske oblasti z redarji so takoj prispele na brod ter opozorile kapetana in podjetnika, da takoj ustavijo vsako vkrcavanje. Pričakuje se, da bo vsa po-šil.iatev zaplenjena z motivacijo, da ne gre za stara letala in stare letalske motorje, marveč za najnovejše motorje za vojaške potrebe. ItaUja ekstdotdita tMauske pekoieiske vte&ce RIM, 7. januarja. Objavljeno je službeno poročilo o petrolejskih vrelcih v Albaniji ter njih dosedanjem izkoriščanju. Petrolejska cev od Kaika do Valone je zgrajena in so bile prepeljane v Italijo na rafinacijo prve količine albanskega petroleja. Gre za 26.000 ton petroleja, ki so ga v Italiji že predelali. POLITIČNO ZATIŠJE .ie nastalo radi božičnih praznikov v Beogradu. Vsi ministri, ki niso doma v Beogradu. so za božične praznike odpotovali na svoje domove. POLJSKO ROMUNSKO PRIJATELJSTVO. Doznava se, da bo predsednik poljske republiki Moscicki v kratkem službeno posetil Bukarešto. Spremljal ga bo zunanji minister Josip Beck. ZANIMIVA PRAVDA. Dne 29. decembra 1936 se je končala zanimiva pravda, ki je tekla pred mariborskim kazenskim sodnikom zoper gdč. Leskovar Anico, učiteljico v Kamnici, hčerko dr. Leskovarja, odvetnika v Mariboru. Njo je namreč tožil bivši naduči-‘telj pri Sv. Ani v Slov. gor., starosta tamkajšnjo Sokolske čete, sedaj učitelj v Tr-jbonjah na Pohorju, g. Štuhec Jakob radi kievete. Gdč. Leskovarjeva je namreč v avtobusu Lenarške avtoprometne družbe J dne 25. jan. 1936 izrekla o njem napram neki tovarišici od Sv. Ane v Slov. gor., da mora biti njen nadučitelj grozen de-nuncijant. Gdč. Leskovarjeva se je zago-1 varjala, da ni izjavila tega o gospodu Štu-| hecu, ampak, da je v pogovoru s tovari-( šico, ko je bila nekaka zagovornica učiteljskih premestitev izrekla, da nobeden učitelj ni bil premeščen brez vzroka ter 'da so vsi^bili premeščeni ali na svojo lastno prošnjo ali pa, ker so se pri volitvah nepravilno eksponirali, ali ker so | demincirali ali intrigirali. Po zaslišanju j vseh prizadetih prič je sodnik gdč. Leskovarjevo dne 22. julija 1936 obsodil na denarno kazen Din 180, ki se odloži pogojno za eno leto in na plačilo sodnih stro-Iškov. Proti tej sodbi se je gdč. Leskovarjeva pritožila na Okrožno sodišče v Mariboru in je kazenski senat o stvari razpravljal dne 29. decembra 1936. Pri tej razpravi je zastopal gdč. Leskovarjevo njen brat, ki je v obrambnem govoru na-glašal, da je bil akt, s katerim so bili razni učitelji premeščeni po potrebi službe iz svojih dosedanjih službenih mest, eden najmodrejših aktov, ker je on sam, t. j. zagovornik opažal po deželi, da je ljudstvo bilo silno razkačeno na vse te učitelje ter da gdč. Leskovarjeva (njegova sestra) inkriminiranih besed gotovo ni izrekla že zato ne, ker govori izključno le resnico. Senat je ponovno zaslišal vse prizadete priče in je prvo sodbo v celoti potrdil. Ker proti tej sodbi ni več pravnega leka, je ta pravda končnoveljavno končana. SREČNA BOSNA! Po odločbi bana dr. Kujundžiča so pričeli z izdelavo načrta treh velikih bolnišnic v Bosni. Razen tega se je sklenilo, da se iz izrednih sredstev banskega proračuna zgradita še dve manjši -bolnišnici. 21.000 DIN V ČEVLJIH. Železniška policija je našla pri novosadskem trgovcu Maksu Kohnu, ki je bil namenjen v Pesto v čevljih in perilu 21.000 dinarjev, četudi je imel dovoljenje samo za 100 pengov. RAZKRINKANA, SUMLJIVA VEROUČI- TELJEVA DEBELOST. Ko je prispel v Sarajevo iz Hercegovine veroučitelj hodža Pripo Šaban, je njegova sumljiva debelost zbudila suni finančnih organov, ki so ga poklicali na stran in ga preiskali. Okoli negovega telesa so našli 13 kg najfinejšega duhana, ki ga je imel sešitega v podolgovato bla-zino. Proti hodži so finančni organi predložili prijavo pri prosvetnem oddelku banske uprave v Splitu, ker je hodža veroučitelj na neki šoli na področju primorske banovine. 23 sPomeaik blago--mmmmmlom Dokofnega viteškega kralja Aleksandra I Zedini'•> telja v Mariboru. Pisarna: Mestno poglavarstvo, Rotov-* ški trg 1, soba št. 6 a Huiiu&tt Mutokedi mmmmmmmmammmmmmmmammmm Ob petnajstletnici Ljudske univerze Z letom 1937 dopolni naša institucija 15 let svojega velikega kulturnega dela, ki ga je izvršila predvsem za naš Maribor. Organizirala je v tem času okrog 1000 prireditev, katere je poselilo nad 100.000 ljudi. To važno obdobje hoče proslaviti Ljudska univerza s primemo prireditvijo in z izdajo brošure, ki naj pokaže vso pomembnost te institucije. To jubilarno leto hoče pa posebno podčrtati s skrbno izbranim in bogatim programom svojih letošnjih prireditev. Naj omenimo, da je imela v tekoči sezoni že 24 zelo uspešnih prireditev. Prihodnji teden nadaljuje s svojim delom in je na prvem mestu biološki ciklus, za katerega je Ljudska univerza pridobila naše najboljše strokovnjake in sicer univerzitetnega profesorja dr. B. Zarnika in dr. V. Vouka iz Zagreba ter našega mariborskega naravoslovca profesorja Detelo. Prihodnji ponedeljek otvori ciklus g. prof. dr. Zamik, ki bo predava! o temi: Pojav življenja na zemlji. V torek pa bo predaval o temi: Vzroki spreminjanja živih bitij. ali druge stranke izreklo sr. sodišče po izvenpravdnem postopku, tako da v tem pogledu veljajo določbe Čl. 54, zadnja dva stavka. ČSL. ZUN. MINISTER DR. KROFTA, UntuSulOtU Ut Osrečeni trg . . . Na prvi seji novoizvoljene občinske uprave pri Sv. Lenartu v Slov. goricah je naznanil novi predsednik, da je sedanja uprava le začasna, ker se bode v doglednem času izvedla združitev trga z okolico. Tržani smo se sicer odločno branili zoper to, ker srno naziranja, da r»e more občina po istih pravilih opravljati trg kakor vas. Ker se okolica ne more spremeniti v trg, se bo pač trg spremenil v vas. In s tem se je že začelo. Kljub še obstoječi prepovedi se že dva dni ob lepem soncu in pri najlepši razsvetljavi praznijo sodnijske greznice in sc z lepim duhom ne polnijo samo sodtnijski prostori, marveč se osrečuje ves trg, ko se vozi ta za travnike oživljajoča srn e s liki triumfatorju na posestvo ... Avtentični razlagi k uredbi o kmetskih dolgovih Pravosodni minister je izdal na podlagi 2 odst. čl. 56 uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov z dne 25. septembra lanskega leta in sporazumno s kmetijskim, finančnim in trgovinskim ministrom sledeče pojasnilo: 1. avtentično razlago odst. 1. čl. 3 uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov, ki se glasi: Določbe uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov z dne 25. septembra 1936 veljajo tudi za likvidacijo tistih kmetskih dolgov, pri katerih je dogovorjeno, da bo dolžnik upniku za izposojeni denar dal namesto obresti zemljišče v užitek. Taki dolžniki odplačujejo po določbah omenjene uredbe, z obrestmi določenimi v uredbi, je pa upnik dolžan zemljo, ki jo je dobil v užitek, vrniti dolžniku. Spore o teh vprašanjih bodo reševala okrajna sodišča po zakonu o sodnem izven-pravdnern postopku, tako da bodo v tem pogledu veljale določbe čl. 54, in sicer zadnja dva stavka te uredbe. 2. Avtentično razlago določb čl. 4. odst. 2 uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov, ki se glasi: dolžnik ni dolžan povrniti upniku stroške postopka po zako- nu o izvršbi in zavarovanju, stečajnem zakonu in zakonu o prisilni poravnavi zunaj stečaja, nastale v zvezi s kmetskimi dolgovi v času od 20. aprila 1932 do 25. septembra 1936, kakor tudi pravdne stroške, nastale v zvezi s temi dolgovi in v tem času, razen za primere v naslednjih dveh odstavkih. Dolžnik je dolžan dati odškodnino upniku, in sicer prisojene stroške v pravdah o obstoju, višini ali načinu kmetskega dolga, nastale v času od 20. aprila 1932 do 25. septembra 1936. Znesek teh stroškov se bo pri-štel glavnici, če kmet s svojim postopkom ni dal povoda pritoževanju, čeprav je v prvem roku priznal tožitveno zahtevo, ni dolžan popraviti škode upniku za omenjene pravde. Dolžnik je prav tako dolžan poravnati upniku izdatke za pristojbine za izvršene proteste in registracije zemljiških menic, nastalih v času od 20. aprila 1932 do dneva, ko je stopil v veljavo pravilnik za izvršitev uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov. Višina teh izdatkov se bo prištela glavnici. Sklep o navedenih vprašanjih bo na zahtevo ene ki je sinoči izjavil poročevalec agencije Stefani, da je sklenitev angleško-italijau-skega sredozemskega sporazuma zbudila tudi v čehosiovaški repubilki veliko zadovoljstvo. Obenem je napovedal, da bo tudi Čehoslovaška ustanovila v Adis Abebi svoj konzulat in s tem priznala aneksijo Abesinije po Italiji. Dr. Krofta je nadalje v svoji izjavi dejal, da si Čehoslovaška želi sodelovanja z Italijo in Nemčijo. Šola obdarila 360 otrok. Naš obmejni trg ne pomni, kedaj ,ie bila zadnjič tako lepa božičnica kakor letos. Novi šolski u-pravitelj g. Tomažič ie z učiteljstvom c-okrenil akcijo za božičnico, da obdari revno deco. Obdarjeni so bili vsi otroci, revni z obleko, čevlji in perilom ter pecivom, ostali pa s pecivom in jaboljki. »Marenberški slavčki« so najprej zapeli »Sveta noč«, sledil je govor kaplana g. Duha in ljubka deklamacija male Ete Tomič e v e. Šolski upravitelj g. Tomažič je nato z razredniki razdelil lepa in koristna darila. Da je božičnica tako dobro uspela so pripomogli razni dobrotniki, ki so izdatno podprli dobrodelno delo naše šole. Darovali so: CM D blago in zvezke, g. Zupanc Din 500, Nabiralna akcija po trgu .ie dala okrog Din 500 in razno blago, potem banska uprava in razni trgovci in tovarnarji v Mariboru. Vsem tem, ki so na kakršenkoli način pripomogli k uspehu božičnice, se šolsko vodstvo, kakor tudi obmejna deca, uajiskreneje zahvaljuje. Novo leto so Marenberžani pričakovali večinoma doma. Nikjer ni bilo večje prireditve, le po gostilnah so pele harmonike in klarineti in ob njih zvokih je rajala mladina. — Na Silvestrovo je bilo splošno preseljevanje poslov, tako si videl popoldne mnogo hlapcev in dekel s kovčki, ki so se selili k drugim gospodarjem. Na deželi je namreč navada, da za staro leto za puščajo posli stare službe in z novim leto nastopijo novo. Rojstva in smrti. V preteklem letu je bilo v Marenbergu samo sedem porok. Rojenih je bilo 53 otrok od teh 31 dečkov in 22 deklic. Umrlo pa je 39 oseb in sicer 27 moških in 12 žensk, od teh je 11 otrok. Uradne ure na občini: Novi župan g. Ternik uraduje vsak torek, četrtek soboto in nedeljo od 9. do 10. ure. Uradne ure pa so običajno vsak dan od 8. do 12. ure. Uradni dan v Marenbergu. Tudi letos bo vsak mesec enkrat uradoval sreski načelnik g. M i 1 a č v Marenbergu in sicer vsak prvi ponedeljek v mesecu. Seinišlte novice Rdeči petelin. Na Velikem Boču pri Selnici ob Dravi je te dni iz doslej še neznanega vzroka nastal požar v stanovanj skem poslopju posestnika Alojzija Val-kerja. Ognjeni zublji so se bliskovito razširili ter zajeli tudi gospodarsko poslopje. Na mesto požara so prišli gasilci, ki so z velikim naporom pogasili ogenj v stanovanjskem poslopju, gospodarsko poslopje pa je zgorelo do tal in znaša škoda okoli 16.000 dinarjev. Med drugim je zgorelo 1200 kg žita, vsi gospodarski stroji in 15 kokoši. UaUZMt&ke uauiio Vlomna tatvina. Brata, 201etni Ivan in 17letni Ciril T. iz Štatenberga pri Makolah, sta te dni zagrešila kar dve vlomili tatvini. Najprej sta so zglasila pri viničarju Andrljuhu Antonu, nato pa pri kovaškem mojstru Sajku Juriju v Makolah. Prvemu sta odnesla 25 kg prekajenega svinjskega mesa, drugemu pa sta vzela vse kovaško orodje. Orožniki so pri hišni preiskavi našli vse ukradene predmete, razen tega več čebelnih panjev ter moško kolo znamke »Torpedo«, lovsko puško ter večje število raznovrstnih ključev. Aretiranca sta bila Izročena slovenjebistriškemu sodišču._______________ Ljubezen ria obroke. Prva dama: Kako se kaj počutiš v zakonu ? Druga dama: Izvrstno. Mož mi kupi vse ono, kar se more dobiti na obroke. J zadevanje: kako »krajniki jelik zlieden narediti«. Vod- j nik je bil v tem oziru optimist in se ni niti bal težav, ki so se znašle na polu, niti raznih inatnj, ki j ib je , moral mnogokje slišati. Vse takšne izraze malodušno- , sti ter samopodcenjevanja je v No vi zali« sproti ter ; najenergičneje pobijal. Tako zavrača Vodnik v št. 100 prvega let- ! nika »Noviz« nekoga, ki jo dejal, da je krajniki jezik vbog«. Vodnik bere temu pesimistu sledeče levite: T«j dni je eden rekel, de krajnskim jeziku besedi te Vodnikove korajže ter do otipljive konkretnosti iz-1 manka, de je vbog; inn je nekatere nemške besede raženih tedanjih slovenskih političnih in gospodarsko \ za skušino postavil, od katereh nujni. de ili nemoremo socialnih prilik, ampak se v njih plastično odraža tudi po krajnsko reči. Krajnski jezik je sam na sebi bogat, Or. Fran Vatovec: MO tet slovenske (Dalje.) »Lublanlke Novize« pa niso samo verno ogledalo ipak Vodnikova močna osebnost in njegova žurnalističuo publicistična spretnost. Na lepo in skrbno gojenih gredicah slovenskega časniškega vrta se je živo občutila vešča roka vrtnarja-časnikarja-oblikovalca. V VODNIKU JE ŽIVAHNO PLALA ČASNIKARSKA ŽILCA. Valentin Vodnik je ob začetku slovenske žurua-listike. Tvorec prvega slovenskega časnika. Vsak začetek beleži težave. Četudi ni Vodnik prelezel tiste novinarske lestve, ki vodi od izkušnje do izkušnje, od začetniške nespretnosti do kvalitetne poklicne tvornosti, je vendarle v svojem delu uspel. Pojasnitev le skrivnosti pravi: bil je dober novinar. Ta njegova kvalifikacija se očrtuje v vseli glavnih elementih časniškega oziroma časnikarskega dela: v jezikovnem, vsebinskem, oblikovno tehničnem ter žurnalistično strokovnem pogledu. VODNIKOVA SLOVENŠČINA — PRVI SLOVENSKI NOVINAR SE OTEPA NERGAČEV. O Vodnikovem jeziku, njegovi slovenščini je le; ludje so r^vni na besedah; zato, ker premalo spomina imajo na to, kar ib je mati učila. Drugega takšnega nergača pa zafrkuje ter poučuje Vodnik na sledeči način: »En rojen Krajnc neda miru, inu v enim pismi piše, de krajnski jezik je vbog, zato kijr nekateri ludje dosti nemskeb besedi namisli krainskeh govori-. Ako bi taka velala, bi m;mci bol pomankliv jezik imeli, kakor mi; zakaj m;mei vsaki dan eno veliko silo francozkeh- latinskeh, inu laŠkeh besedi v ustali tiosio. Po ci-li Europi je taka navada, de sosedje od sosijdov besede brez prave potrebe jemljejo; al to 'je ena spačena navada, inu v’ bukvah nesme biti, temveč bukve se morejo v’ čistim jeziki pisat. Nesnujmo tedaj pisat: fajn. falar, faler. fant, favd, ferS, llaša, f liku. furman; ampak: tanek, ali I«jp, ali všečen, steber ali podnora, pregrešenje, mladince, guba, srovi ali presn, ali hladni ali nov, staklenica, zaplata, voznik. De pa slovenski, latinski, nemški inu gr kadru mariborskih intelektualcev, žela popoten uspeh. Veselo razpoloženje v vseli okusno prirejenih ter učinkovito pripravljenih unionskih prostorih je povzdigovalo mojstrsko sodelovanje slovitega ljubljanskega orkestra »Ronny«. Večer naših mariborskih akademikov so počastili s svojo navzočnostjo tudi številni mariborski odličniki, tako n. pr. bivši mariborski župan dr. Fr. Lipold s soprogo ter narodni poslanec dr. Jančič, prisotni so bili tudi župan dr. Juvan, sreski načelnik P. Popovič, prvi državni tožilec dr. Zor-jan ter mestna svetnika dr. Pihler in dr. Kovačec. Vrlim organizatorjem vsestransko uspelega XVI. akad. plesa čast in priznanja! Berščakov debut. Sinoči je debitiral vi tukajšnjem gledališču v vlogi msgf. Ca- j reya v Laveryjevi znani jezuitski drami »Prva legija« g. Ivo Bersčak. Lik njegovega neproblematičnega, povsem preprostega monsignorja Careya je debitant podal z iskreno prostodušnostjo, z neprisiljeno, še precej uglajeno igro ter vedro humornostjo. Grob pri grobu. V splošni bolnišnici je preminil v častitljivi starosti 78 let Jožef Klampfer iz Pobrežja. Istotam je izdihnila 251etna tov. delavka Klampfer Antonija iz Pobrežja, Prešernova ulica 8. Preostalim žalujočim naše toplo sočutje! Današnja predstava »Visokost pleše« odpade. Ker lgličeva še ni zdrava, mora nocojšnja predstava operete »Visokost pleše« odpasti. Na to se posebno opozarjajo abonenti reda B. Novo tekstilno tovarno gradi v Fužinah pri Konjicah g. Ivan Braun. Članstvo »Nanosa« se udeleži polnoštevilno 1. velikega Sokolskega plesa v soboto, dne 9. januarja pri Unionu. Vabimo posebno društvene članice, da pridejo v narodnih nošah. Predprodaja vstopnic pri Burešu v Vetrinjski ulici. Odbor. Mariborčani se radi pravdajo. Sresko sodišče v Mariboru je v letu 1936 obravnavalo 10.288 spornih zadev, to je za 1248 slučajev več kakor v letu 1935. Opo-niinjevalnih tožb je bilo pri sreskein sodišču v preteklem letu 4295 (v letu 1935 3751), tožb do 500 dinarjev 1737 (1064), tožb nad 500 dinarjev 3280 (3353), začasnih odredb je bilo 11 (29), meničnih tožb je bih 174 (135). sodnih odpovedi pa 791 (708). Zastoj dela v rudniku Stanovsko. Stanovski rudarji so v večni stiski. Rudnik, odnosno del rova, kjer se nahaja večja količina premoga je zalila voda. Iz previdnosti, da se izogne morebitni nesreči, ie vodja obrata začasno ustavil obrat v rudniku. V ponedeljek se je na licu mesta mudila komisija. Inžcner rudarskega glavarstva g. Kubias bo poročal izvid ogleda rudarskemu glavarstvu, ki bo tekom teh dni odredilo, ali se sme v y.‘da-ujem stanju in obsegu delo v rudniku nadaljevati. Začasno je zaposlenih v treh šihtih okrog 45 rudarjev, ostali, blizu 60, *pa so na brezplačnem dopustu. Da bi potok, ki vhaja v rudnik, popolnoma zalil rove, šc ni pričakovati. Rudarji so ob tej priliki zahtevali tudi ostanek izplačila mezd za november. Danes elitni večer kabaretnih umetnikov v Veliki kavarni. Klub koroških Slovencev v Mariboru poziva svoje članstvo, da se v kar največjem številu in po možnosti v koroških narodnih nošah udeleži i velikega Sokolskega plesa, ki se vrši v soboto, dne 9. januarja 1937 v unionski dvorani. Predprodaja vstopnic pri Burešu v Vetrinjski ulici. Sokolski ples. Članstvo Sokola Mari-bor-matica opozarjamo, da sc dobijo članske vstopnice za sokolski ples v društveni sobi v četrtek in petek od 18. do 19. ure na podlagi legitimacije. Pri večerni blagajni vstopnice za vse obiskovalce po Dira 15. Predprodaja vstopnic za I. sokolski ples pri Burešu v Vetrinjski ulici. Na deželi neprestano gori. V Vrhah je izbruhnil v gospodarskem poslopju posestnika Martina Tamšeta požar, ki je do tal vpepelil poslopje, v katerem ic bilo za dva vagona detelje, sena, slame in ovsa, raznih gospodarskih strojev, kokoši itd. Škoda znaša nad 32.000 dinarjev. Za bivšo upravno občino Biš, ki je bila s komasacijo vključena v upravno občino Sv. Bolfenk v ptujskem srezu, ie prevzela s 1. januarjem 1937 tudi davčne in taksne agende davčna uprava Ptuj radi odredbe dravske finančne direkcije v Ljubljani št, 701/24-111 z dne 30. decembra 1936. Nevarni vlomilec v kehi. Tezenskim orožnikom se je posrečilo, da so izsledili kr aretirali 32letnega Antona Pernata. stanujočega na Pobrežju, ki je bil osumljen, da je izvršil razne tatvine in vlome v mariborski okolici. Orožniki so namreč doznali, da potuje Pernat čestokrat v Zagrel), kamor ie prenašal blago. Pri hišni preiskavi neke njegove znanke na Pobrežju so našli orožniki celo zalogo čevljev, oblek, perila in drugih predmetov, ki so bili v zadnjem času ukradeni raznim trgovcem v mariborski oko-I lici. Prav tako se je nahajalo v skladišču nekega gostilničarja v Tattenbacho- vi ulici 20 parov novih čevljev, več oblek, perila in manufakturnega blaga, ki ga je Pernat tamkaj shranil. Pri zaslišanju je Pernat sicer zanikal vsako krivdo ter se zagovarjal, češ da je dotične predmete kupil o9 Zgubljeno V ponedeljek popoldne se ie zgubil 8 mesecev star PES PTIČAR temuorjave barve. Kdor bi o njem kaj vedel, naj to sporoči proti nagradi lastniku Francu Božičeku. Meljska 9. 72 SOBO oddam gospodu. Uporaba kopalnice. Strossmajerjeva ulica 28. II. vrata SO Sprejmem takoi DVA GOSPODA na hrano in stanovanje. Se-pariran vliod Erankopanova ul. 23. prit”r! 73 Sobo išče OPREMLJENO SOBO z vso oskrbo išče gospodična s 15. januarjem v bližini broda. Ponudbe pod »Snažno« na upravo lista. 71 Prodam KANARCKI- pevci naprodaj. Tudi samice za valcnje. Strossmajerjeva ulica 28, H., vrata 9. 49 »OJV JUAN I. V salonu neke palače v Pe.ri, carigrajski diplomatski četrti, ki jc bila med najlepšimi in najelegantnejšimi, je sedela koncem leta 1877 nekega zimskega popoldne dama na ]>rvi videz srednjih let. Bila je videti nekoliko nervozna. Ni bila več mlada .Bila je sredi 30 let. Tudi lepa ni bila. Na nizki postavi je tičala izrazita glava z ostro izrezanimi potezami. Nizko odo so valovito obkrožali črni lasje. Nad močno izrazitimi rjavimi očmi pa so se bočile na gosito posute temne obrvi sko-ro premočrtno h krepko razvitemu nosu. Njeno v ostre gube nabrano čeio je pričalo o intenzivnem mišljenju. Nekaj bizarne originalnosti, neko teženje po i>e-čem nenavadnem jo je označevalo, ko je tako sedela pri klavirju ter preizkušala svoje tehnične spretnosti in veščine. Z neko duhovito in vendar skoro grobo sa-malcstnostjo je sipala okoli sebe najrazno vrstnejše tempe Chopinovih, Scbuhtnano-vih, (iotschalkovih skladb. Igrala je na pamet, sedaj vlulminantnem Presto, potem zopet Allegro furioso, potem Andante epienato, dokler niso zvoki zadoneli v silovitem fortdsstimu. Ni bilo bogve koliko užitka, slediti tej nemirni igri in dama saana se najbrže n* počutila v najprijetnejšem položaju, koso tupatam udarjale na njeno uho te neprijetne, hreščeče disonance. Nenadoma pa je potegnila prste k sebi in ie topo ter nemo zrla predse. Minilo je nekaj minut, ko so se nenadno, tiho ter previdno odprla stranska vrata, v katerih se je pojavila osivela glava visoko raščenega, vitkega gospoda. Toda kmalu je ta glava izginila, ker ni bila zasanjanost dame ob klavirju nič kaj vabljiva za domnevani razgovor. Vrata so se zopet tiho zaprla, na hodniku pa so se čuli koraki. V trenotku se je dama osvestila, skočila na noge in hotela pravkar skozi vrata, ko se je ob njih znašel gospod, ki je bil nekaj trenotkov preje pogledal v sobo. »Vstopi vendar, Andrikos,« je zaklicala v grščini z globokim, nekoliko trdim glasom in je obenem stegnila svojo vitko, zarjavelo roko proti njemu. »Ne bi te hotel motiti, draga Katinka« je odvrnil starejši gospod s tihim glasom in nekoliko sklonjeno postavo. »Neumnost! Žena mora imeti vedno čas za to, da se lahko pogovori s svojim možem, četudi ji jc morda to slučajno 5e tako neprikladno.c Tako je menila doti- VP" •> ifci Pogled na Carigrad. čna dama ter se obrnila proti oknu. Medtem pa je bil njen mož že vstopil v sobo, parkrat zamencal z rokama ter se zatem nekajkrat zasukal v bližini peči. Zdelo se je, da si še ni povsem na jasnem, ali naj spregovori, ali ne. »Kaj pravzaprav hočeš in želiš?« ga je kmalu nato vprašala žena Katinka. Nastopajoči mrak je zabrisal menjavanje barv na njegovem licu. Vsedel se je v naslonjač, naslonil glavo ob strani in je končno jecljaje ter kakor z zastrtim glasom odgovoril: »Prejel sem pismo iz otoka Cypra. »Vendar ne šele danes?« je odvrnila njegova soproga. »Res je, da so mi ga dostavili že pred tremi dnevi. Toda, saj veš in me poznaš. Preudarjal sem in razmišljal ali bi, ali ne bi.« Tako jc odgovarjal kakor v neki zadregi. Upam, da mi boš vsaj kmalu povedal, kaj je pravzaprav v tem skrivnostnem pismu. Nazadnje pa se ni treba, Andrikos, nič kaj pomujaiti. Izvedela bom o tem itak še vedno dovelj pravočasno.« Tako jc dejala ter se zasmejala. »Za Hermino gre!« je pripomnil mož komaj slišno. »Naravno! Mar se tvoja hčerka odpelje, da se spopolni v angleščini, ki se je uči s toliko vnemo?« Vprašanje ie zvenelo ^ trpko in skoro ostro. (Dalje sledi.) Izdaja ko«0OK5*i v LjubHani. Odgovor-tii urednik MAKSO KOREN. Za inseratui del odgovarja SLAViKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d., i>«xls*tavmk STANKO DETELA, vsi v Maribopu.