24
Socijalni pomenki.
(Piše dr. Ivan Ev. Krek.)
I. Internacijonala.
Marxov socijalizem sloni na medna-rodnostnem (internacijonalnem) načelu. „Proletarci vseh dežela, združite se!" to mu je geslo. S tem hoče reči, da naj se delavci celega
Vsled mednarodnega značaja je Marxov socijalizem sam po sebi hotel imeti tudi tako organizacijsko obliko, ki bi jasno kazala ta značaj. Ustanovila se je internacijonala 1. 1864 v Londonu, ki je imela zadnji večji shod  1. 1873. v Genevi ali Genfu \  Trdilo
Prehod burske pošte čez reko.
sveta brez razločka narodnosti ali domovine zvežejo v krepko četo, bojevat se zoper kapitalizem tako dolgo, dokler ga popolnoma ne razdrobe in ne dobe vse oblasti v svoje roke.
Kapitalizem, pravijo, je tudi mednaroden in brezdomovinski. Povsod deluje po ravno tistih načelih v škodo delavskemu ljudstvu. Ravno tak je tudi liberalizem. Liberalec je po svojih nazorih mednaroden, samo da je lepše oblečen nego mednarodni delavec. Ker ne pozna sovražnik nobene domovine, je ne more poznati tudi delavec v boju proti njemu.
se je, da je od takrat internacijonala razdrta. A že ob genevskem shodu je neki francoski delavski zastopnik povedal to-le: „Ce oznanjam, da je internacijonala mrtva, pravim, da internacijonala v teoriji, t. j. v frazi je mrtva, internacijonala v praksi sedaj živi. Ko bi ne bilo v mnogih deželah, kakor n. pr. na Francoskem, Nemškem in v Avstriji prepovedano ustanavljati internacij onalne oddelke, bi kmalu njeno število narastlo na milijone. Sila vedno ostrejših  gospodarskih razmer   bo   delavce
1 Gl. št. 12. lanskega  letnika, str. 378 in nasl.