Št. 11. V Gorici, dne 24, jannvarija 1901. Tečaj XXXI. Izhaja trikrat na teden t Šestih Izdanjlh, in sicer: vsak torek, eetrtek in soboto, sjntranje izdan Je opoldne, večerno Izdanje pa ob 3. uri popoldne, m stane z uredniškimi izrednimi prilogami ler s .Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre-jemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto...... . 13 K 20 h, ali gld. 6-60 pol.leta ....... .,6 „ 60 „ , , 3-30 SetrMeta . ~'\**^\.^?&-4/kmr**-*>+---t!lfL~ TosantiSne številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici štv. 9 v Gorici v »Goriiki. Tiskarni* A. Gabršček vsak dan od 8. nre zjntraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročilu brez dopaslane n»r»č«lti*> A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Ljubljanske občinske volitve -razveljavljene. Ko smo izvedeli v petek, da ljubljanske občinske volitve drugega in tretjega razreda iz leta 1899, so razveljavljene, smo se temu začudili, ker smo bili prepričani, da pri orne • njenih volitvah se ni pripetilo nič takega, kar bi utegnilo dati povod razveijavljenju, ter da bo pritožba od klerikalne strani kratko malo odbita. Začudili snip se^ vesti o razveijavljenju, aH Se bolj smo se morali čuditi potem, ko smo Citati utemeljitev razveljavljanja. Razveljavljene so volitve v omenjenih dveh razredih iz predlanskega leta radi lega, ker s k rut i ni j ni bil javen. Trideset let skrutinij ni bil javen, in skozi trideset let so bile tako pri nejavnem skrutiniju zaključene volitve pravilno in potrjene, sedaj pa so bile kar nakrat razveljavljene! Klerikalni pritožbi je ugodila upravna sodnija na Dunaju in navedene volitve so razveljavljene! Klerikalci so zagnali hrup, krik in vik, vpili so o pravici in o krivici, o terorizmu, o škodljivem liberalnem gospo darstvu, katero kliče glasno po potrebnih spremembah — ali vsak razsoden človek, ki pozna razmere na Kranjskem, zlasti tisto divjo brezobzirno gorijo klerikalcev, je stal pod vtisom velike klerikalne lopovščine! — Torej !e za skrutinij je šlo in nič za drugega! Ali klerikalci kujejo zase iz lega raz-veljavljenja orožje, s katerim mahajo okoli sebe kakor zbesneli, da bi le preplašili neuko ljudstvo ter je preslepili s svojimi zlobnimi podtikanji in lažmi. Kdor je čilal sobotno Številko »Slovenca*, je moral prvotno mislili, Bog ve, kaj tiči za temi volitvami, katere je bilo treba razveljaviti. »Kakor heloti smo trpeli*, pravita fjrovLi-ii lažnjivec. ki nosi po nevrednem ime »Slovenec*, »in Se trpimr pod neznosnim, uprav barbarskim pritiskoi.i vladajoče liberalne stranke. Med ljudstvom kipi nejevolja, pritisekod magistratove strani je držal ljudstvo vklenjeno v verigah, krščansko ljudstvo je moralo trpeti, ubogo ljudstvo je moralo molče prenašati sklepe onih, ki so mu vsiljevali finančno politiko, nravno ljudstvo je moralo častiti one, ki so priznali prostitucijo za potrebno, pošteno ljudstvo je moralo trpeti pri volitvah one Namesto iti na roke ljubljanskemu magistratu in županu pri težavnem delu, mu mahinacije, o katerih danes govorimo.« Poten ¦"¦>¦" '.-o klerikalci polena pod nogo. Kaj njim še hinavsko potoži o terorizmu, proti koncu pa pravi: »Upravno sodišče je razveljavilo torej ljubljanske volitve, ker so bile proti-postavne. Liberalizem zahteva svobodo le za one, ki imajo moč v rokah, a hoče s terorizmom uničiti one, ki niso tako nasilni, goljufivi in brezvestni, da bi zmagovali s krivico!* Ko pa prečkaš vse to, ter misliš dalje, uvidiš na prvi hip, da ti .Slovenec" ni povedal nič tistega, česar si pričakoval, da bo stalo v zvezi z razveljavljenimi volitvami ter utemeljilo to razveljavljanje s stališča, na katerem hočejo stati klerikalci! Nič takega, in zato uvidiš na prvi hip, da stojimo le pred brezvestnim početjem ljubljanskih klerikalcev. Zato ker skrutinij ni bil javen, kakor ni bil dotle nikdar, zalo se je bilo treba zateči, poleg še par izmišljenih rečij, celo do upravne sodnijo na Dunaju, da so le dosegli to, kar so si ucepili v glavo: razveljavljanje volitev! I Pač žalostno tako početje, ki pa kaže klerikalce v vsej nagoti. Njihov namen je zloben: razburiti duhove, pokazati župana in sploh naprednjake v laki luči, v kateri bi jih oni radi videli, skalili ljudsko mnenje in ga zlorabiti svojemu egoizmu v korist, občni stvari, zlasti v ljubljanski občini, pa v kvar. -Tako* početje je< mar za Ljubljano 1 Ako bi ostala .dolga vas' bi jim bilo Se najljubše, ker bi jim cvela ugodnejša politična pšenica! Ker pa se razvija in narodno-hapredna stranka pridobiva vedno trdnejša tla v njej, treba pokazali, da so klerikalci še tu! »Sv. Duh* je obsenčil dr. Šusteršiča, ki je skoval pritožbo proti volitvam, katera je skončala tako, da so pokazali, da so res še tu. Zdaj rajajo in plešejo ter se smejejo naprednjakom v obraz, ne meneči se za to, da take akcije jih kažejo v vsej nagi klerikalni zlobi. Prepričani smo pa, da te klerikalne spletkarije ostanejo brez posledic, da nove volitve prinesejo naprednjakom popolno zadoščenje z« klerikalne brezvestne rnahinaci ter da bo županoval Ivan Hribar še dolgo vrsto let v Ljubljani l Ta skrajna lopovščina klerikalcev, ki se je pokazala pri nagajanju proti rečeni m občinskim volitvam ter prinesla med ljudstvo le razburjenje, pa bodi zadnja, ker je taka, da mora liste posvečene gospode z njHiovinii podrepniki pokopati za vselej S streme ! se združijo in kako - stranke poslancev Državni zbor - in Slovenci. „ . . . „ ___ . „ . Ko *o bile volitve v državni zbor skon« ostudno in vse obsodbe vredno, ali se sklada j čane, so začeli premišljevati vsi politiki, kako prav z intencijami klerikalcev, ki streme eo '/firmi!« t« imim »»ei««;;/* »>«<_-<,.,in7nn povsodi le za tem, da morejo pokazati: jaz imam prav, jaz sem za pravico, ako tudi se skriva za takimi trditvami podlost in škoda, katero prizadevajo drugim. Ljubljanska občina nosi veliko breme, katero jej je naložil potres, ali nosi ga vslrajno in se ga otresa, v kolikor mogoče. Da ima Ljubljana težavno stališče, je umevno samo po sebi, ako se preudari, kaj jej je prizadjal potres, ali to, da se je toliko dvignila vsestransko v zadnjih letih, nam spričuje, da vodijo vso akcijo spretne roke. V pravo srečo si mora šteti Ljubljana, da ima za župana moža Ivana Hribarja, kateri si je priboril za procvit mesta nevenljivih zaslug, klerikalci pa si pridobivajo »zasluge* v nasprotnem smislu. Taka »zasluga* je tudi razveljavljenje občinskih volitev. nastopijo posamezne državnem zboru. Za nas Slovence je zanimivo pred vsem drugim seveda vprašanje, kaj store jugoslovanski poslanci. »Slovanska krščanska narodna zveza" je bila neka prisiljena reč, katere skoro ne kaže obnavljati tako, kakoršna je bila. Jugoslovanom kaže pač najbolje, zjediniti se v jeden klub, in to Slovenci, Hrvatje in Srbi, ne glede na politično naziranje doma ali celo na veroizpovedanje. »Slov. Narod" je napisal pod zaglavjem »Jugoslovanska delegacija* lep članek o takem skupnem deiovanju v jednem klubu. Iz istega posnemamo: »Napredna-narodna stranka je, kakor pričajo izjave njenih sedanjih poslancev, zavzela za ustanovitev skupnega jugoslovanskega kluba na tisti podlagi, na kateri je skupen klub sploh mogoč, namreč na narodni pod-lagi, in je torej odvisno od druzih frakcij, že se skupni klub doseže ali ne. Kranjski, klerikalci so bili lota 1897. v začetku odločno nasprotni skupnemu klubu in so se udali šele potem, ko so napredni poslanci sprejeli klerikalen program, « katerim so direktno obsodili svojo listno stranko in vsa njena prizadevanja v domovini, ter se na milost in nemilost udali klerikalni večini. Skupen klub na taki podlagi je seveda popolnoma nemogoč, Napredni poslanci kratko malo ne smejo na Dunaju zastopali in zagovarjati programa, kateri na Kranjskem pobijajo in obsojajo, in dobili morajo tudi garancij t, da se skupni klub ne bo izkoriščal proti njihovi stranki tako, kakor zadnja tri leta, ko so imeli vezane rol"? in se niso mogli ganiti, mej tem ko so klerikalci na najbrezobn ?.-nejši nnčin izkoriščali moč skupnega kluba v svoje osebne in strankarske namene. Nam se dozdeva, da bi bila ustanovitev tacega skupnega kluba na podlagi narodnega programa ravno tako lahko mogoča, kakor je bila ustanovitev skupnega laškega kluba, v katerem so bili združeni klerikalci in liberalci. Tudi .Edinost", .Suden* in glasilo dalmatinske narodne stranke so se že v lem smislu izrekli kakor mi. Odločitev je torej v rokah klerikalcev. Kakor napredna narodna stranka ne zahteva, da bodi skupni klub ustanovljen na liberalni podlagi in da bodi vodstvo v liberalnih rokah, tako tudi klerikalci ne smejo zahtevati, naj bo klub klerikalen in vodstvo klerikalno, ako jim je sploh kaj za skupni klub in za varstvo narodnih interesov in ne le za svoje osebne in strankarske koristi. Seveda, ako klerikalci niti toliko nečejo koncedirati, kakor so pripravljeni konesdirali liberalci, potem je skupen klub popolnoma nemogoč. Skupen klub se ustanovi samo tedaj, Ce bo osnovan jedino le na narodni podlagi, v vsem drugem pa pusti svojim členom popolno svobodo ali pa se sploh ne ustanovi. Roman. Poljski spisal Henrik Sienkiewicz. — Poslovenil Podravski. (Daljo.) Domislil si je, da je ta nauk neizvršljiv, to pa radi tega, ker je božji. Zametoval ga je v duši, toda Čutil, da odhaja od njega, kot od livade polne cvetic upajajoče vonjave, radi katere, ko jo je enkrat jel srkati, mora kakor v deželi Lotofagov pozabiti na vse drugo ter samo po njej koprneti. Zdelo se mu je, da v tem nauku ni nič stvarnega, kakor tudi to, da razun njega je vse ostalo ničevo ter ni niti vredno, da bi človek na to mislil. Obkoljevale so ga nekake prikazni, na katere ni kedaj mislil, nekake orjaške sence in oblaki... Pokopališče se mu je zdelo kot nekako zbirališče znorelcev, toda ob enem tudi kot nekak taj-nosten in strašen prostor, na katerem se, na nekakih mističnih tleh, rodi n&ka), česar še doslej ni bilo na svetu. Spomnil se je vsega, kar je starec od prvega trenutka govoril o življenju, o resnici, o ljubezni, o Bogu, in v mislih mu je zasvetila taka svetloba, kakor če nam kdo iznenadoma posveti pred oči. In. kakor je navadno to ljudem, ki so posvetili vse življenje jedni svrhi, je premišljeval tudi on vse to s stališča ljubezni do Ligije ter pri tej leskeči svitlobi videl samo jedno: ako je Ligija na pokopališču, ako posluša in spoznava ta nauk, da ne bo nikdar njegova ljubica. In sedaj je prvokrat od onega časa, kar jo je spoznal v Aulovi hiši, Vinicij začutil, da ona ne bo njegova, ako jo tudi najde. Doslej mu še ničesar podobnega ni prišlo na misel, in tudi sedaj si ni mogel napraviti o tem stalnega računa, ker jo bilo to samo neka kalna slutnja nenadomestljive zgube, neke nepričakovane nesreče. In prevzel ga je nemir, ki se je kmalo spremenil v vihro jeze proti kristijanom sploh in proti starcu posebe. Ta ribič, katerega je na prvi pogled smatral za preprostega človeka, je vzbujal v njem sedaj nekak Čuden strah ter se mu kazal kot nekak tajnostni fatum, ki neizprosno in ob enem tragično odločuje njegovo usodo. Fossor je priložil znovič nekoliko bakelj na ogenj, veter je nehal šumeti in plamen se je dvigal naravnost proti bledim zvezdam. Starec se je spomnil smrti Kristusove ter začel govoriti samo o Njem. Vsi so pridržali sapo v prsih in tišina jo bila še večja nego poprej, da se je skoro culo, kako jim utripajo srca. Ta človek je to videl ter pripoveduje tako, kakor oni, kateremu se je vsaka^-podrobnost vtisnila v spomin, da kadar zapre oči, še zmerom to vidi. Pripovedoval jim je, kako se je vrnil od križa domu z Janezom, kako sta presedela dva dni in dve noči brez jedi in pijače vsa žalostna, prestrašena in razočarana, podpirajoča si glavo ob roke ter razmišljajoča o tem, da je On umrl. Oh, kako jima je bilo hudo, kako hudo! Ze je napočil tretji dan, že je zora pobelila zidove, a ona z Janezom sta še zmerom sedela brez sveta, brez nadeje. In ker ju je že začel mučiti spanec (ker sta že noč pred Njegovo smrtjo prečula brez spanja), sta se večkrat sprebujala ter jela znovič tarnati. Komaj pa je izšlo solnce, je pritekla Marija Magdalena kakor brez sape in z razpuščenimi lasmi k njima, kličoča: »Odnesli so nam Gospoda!« Ko sta ona to cula, sta vstala ter odšla h grobu. Janez, ki je bil mlajši, je zdirjal naprej, zagledal prazen grob, toda ni se drznil vstopiti. Še le ko so bili vsi trije skupaj, je vstopil on, ki jim to govori, in zagledal na kamonu ogrinjalo, toda telesa ni našel. Prešinil jih je strah, kajti mislili so si, da so duhovniki Kristusa vzeli, in oba sta se še v večjih skrbeh in večji žalosti vrnila domu. Med tem so dospeli še drugi učenci ter začeli skupno tarnati, da jih združene Gospod Bog lože usiiši. Tudi ona sta bila vsa potrta, ker sta pričakovala, da njuni učitelj odkupi Izrael; ker pa je danes bil že tretji dan, kar je umrl, nista razumela, čemu je Oče zapustil Sina, in rajše bi bila imela, da ne zagledata drugega dne" ter umrjeta, tako težko jima je bilo to breme. Spomin na one strašne trenutke je še seda] izvabil starcu dve solzi iz očij, kateri je bilo lahko opaziti pri svitu ognja, kako sta mu strkljali po sivi »radi- , „ . , ... Stara, skoro povsem plešasta glava se mu je ]6l& tresti in glas mu je zamrl v prsih. Vinicij si je rekel v duhu: Ta človek govori resnico ter se joče nad nio. Pa tudi preproste poslušalce je stisnila žalost za grlo. Slišali so že večkrat o mukah Kristusovih in bilo jim že znano, da veselje nastopi po žalosti; ker pa jim je to pripovedoval apostel, ki je sam vse to videl, so obupno vili roke ter Še huje jokali in tarnali. Polagoma so se pomirjali, kajti premagala jih je želja, da bi še več slišali. Starec je zaprl oči, kakor bi hotel bolje videti v duši minule dogodke, in nadaljeval je tako-le: »Ko smo tako tarnali, je znovič pritekla k nam Marija Magdalena, govoreča, da je videla Gospoda. Ker ga pa radi prevelike svetlobe ni mogla spoznati, si je mislila, da je to vrtnar, toda on jej je dejal: Nadalje pa je tudi treba, da je vod-stvo skupnega kluba v nevtralnih rokah. Vodstvo je raerodajno v vsakem ozira, ima največji vpliv, in vsled tega je popolnoma nemogoč skupen klub, ki bi imel . prononsiranega klerikalnega predsednika. Mislimo, da bi poslanci vseh strank bili lahko zadovoljni, Ce se poveri vodstvo kakemu poslancu dalmatinske narodne stranke. Ta stranka je poslala v parlament jako zmerne, pametne politike, ki uživajo obCe spoštovanje in zaupanje. To se je pokazalo tudi v preteklosti. Balat je bil vse kaj dru-zega, kakor Šusteršic, in Vukovič bi bil klub vse drugače vodil kakor Povše. Ne vemo, kaj nameravajo klerikalci. Susteršič je za prihodnji teden sklical nekaj klerikalcev na posvetovanje in tam se pač odloči usoda jugoslovanskega skupnega kluba. Po tem, kar so pisali klerikalni listi za*časa volitev, skoro ni verjeti, da bi klerikalci kaj odnehali, Čeprav se od njih ne zahteva nikako žrtvovanje njih načel, ampak se jim hoče pustiti popolna svoboda v vseh stvareh, ki se ne tičejo narodnega vprašanja, prav laka svoboda, kakor jo zahtevajo napredni poslanci zase. V tem slučaju pa, Ce klerikalci ne odnehajo, Ce ne privolijo, da se skupen klub ustanovi zgolj na narodni podlagi, brez vsake klerikalne primesi, in Ce ne privolijo, da se vodstvo poveri popolnoma nevtralnemu politiku, potem bodo paC slovenski poslanci v državnem zboru loCeni v dva tabora. V interesu celokupnega slovenskega naroda bi to sicer ne bilo, ali odgovornost bi zadela samo klerikalce, Napredni poslanci, kot zastopniki svoje stranke in svojih volilcev, nimajo prav nobenega interesa na skupnem klubu, pripravljeni so vstopiti v skupen klub samo v občno korist slovenstva, a Ce se jim vstop onemogoči, pojdejo paC svojo pot*. Pridružujemo se tem izvajanjem, ali pristaviti moramo pa že tu, da up do ustanovitve takega kluba nam kali okolnosl gledš na baš izvršeno razveljavljenje občinskih volitev v Ljubljani iz leta 1899. Kdor dela tako razdirajoče doma, kdor na tak način, kakor se je pokazalo tu, predpostavlja svoj »jaz* vsemu drugemu, Ce tudi s takim početjem dela očitno škodo, o takem paC ni misliti, da bi kaj drugače delal na Dunaju! Da bi se varali nad fntransigenti! .Edinost« je začela priobčevaii Članke pod zaglavjem »Bodoča -taktika hrvatskih in slovenskih poslancev.- V prvem članku razpravlja posebno, da nam je iskati zavezništva pri Čehih. Z ezirom na pisavo „Sadna", da naše zavezništvo more trajati le, dokler Čehi ne uberejo krivih potij in ako ne bodo nadaljevali obstrukcije, pa piše: ,Mi smo se večkrat uprli predčasnim, prenagljenim obvezam in se jim upiramo tudi danes. Mi bi vprašali spoštovani dunajski list: kedaj so se Čehi načelno izrekli za ob-strukcijo? Kaj pa potem, Ce se razmere razvijejo tako, da bodo Čehi prisiljeni poseCi po tem skrajnem sredstvu? Je-Ii pravica, je-li lojalno, ako zahtevamo od prijateljev obveze, na kakoršno se Nemci, naši nasprotniki, nočejo vezati za nobeno ceno. Nemci kriče pač proti Češki obstrukciji, oni kličejo vse skupine v boj proti Čehom, ki da ubijajo parlamentarizem, a da bi se sami decidirano izjavili proti nemški obstrukciji, da bi sami prisegli, da nikdar veC in pod nobenimi okolnostmi ne posežejo več po tem sredstvu — ne, na kaj tacega ne mislijo Nemci! Oni zahtevajo pac, naj se Čehi odpovedo obstrukciji, sami pa — o ne, o tem nočejo čuti. Priznavamo in ne tajimo, da baš mi Slovenci in Hrvatje krvavo potrebujemo delavnega parlamenta, tako krvavo, kakor morda ne nobeno drugo pleme v državi. Saj je parlament ono jedino mesto, kjer moremo vsaj — tožiti, kjer moremo kazati svetu na gorostasne razmere, ki nas ubijajo, na zistem, ki nas proganja. Zlasti mi primorski Slovani moramo želeti najiskreneje, da ne pride do obstrukcije. Ali proti takim obveznim izjavam moramo biti, dokler ne dobimo odgovora na vprašanje: kje bomo iskali mi Slovenci in Hrvatje zaveznikov, ako se obrnemo od Čehov, zaveznikov namreč, ki ne bodo le radi vsprejemali naše pomoCi na glasovanjih, ampak takih, ki bodo hoteli podpirati naše narodne zahteve?! To je tisto usodno vprašanje, na katero si moramo odgovorili, da ne postanemo zrno med mnogimi mlinskimi kameni. Ne vežimo si torej rok, predno je nastala neizogibna potreba in počakajmo s svojimi izjavami proti Češki obstrukciji vsaj dotlej, dokler bomo videli, da so Čehi res po nepotrebnem in iz gole objestnosti zapričeli z obstrukcijo ! Popolnoma pa se strinjamo s »Sudnom*, ko opominja in svari Čehe, naj ne umejo slovanske solidarnosti tako, kakor da zastopniki vseh slovanskih plemen morajo podpirati njih načrte, ne da bi se oni, Čehi, ozirali na koristi in glasove svojih prijateljev! Ali le ne žugati javno in po listih, pred tem svarimo. Saj si zastopniki obeh plemen lahko z lica v lice in odkrito povedo vse, kar jim je na srcu. Z žuganjem v javnosti pa le slabimo moralno pozicijo onih, pri katerih moramo — kar priznava tudi »Suden* — že po naravi iskati svoje zaveznike. če pa bi res prišlo do tega, da bi Čehi le iz gole objestnosti in brez opravičenja ubrali pota, po katerih bi jim naši poslanci res ne mogli slediti, potem ne bo težko tem poslednjim opravičiti se pred slovensko-hr-vatsko javnostjo. Dotlej pa je našim zastopnikom v sveto dolžnost, da puščajo na strani vse rekrimi-nacije in bolj ali manje prikrite grožnje na adreso čeških poslancev in iščejo le tiste točke, na katere bi bilo možno nasloniti trdno zavezništvo med obema bratskima narodoma/ * Katoliško-narodna politika se je pokazala glede na izražene misli o jugoslovanski delegaciji v bengalični luči. .Slovenec* od torka je povedal v svojem uvodnem članku »Naši poslanci*, da »liberalni" poslanci slovenski, ti so: dr. Tavčar, dr. FerjančiC, notar Plantan in naš Gabršček, ne tičejo v družbo s klerikalnimi poslanci. Smatrajo celo njihovo družbo za nevarno in škodljivo, ker hočejo klerikalci imeti povsod le svoj nos in svojo veljavo, naših naprednih mož-poslancev, ki zastopajo elitni del našega naroda, pa ne marajo niti poslušati ne. Klerikalcem sta ljubša Češka katoliška dr. Stojan in Hruban in se jim zdita več vredna nego vsi štirje naši liberalci! Pravi Naš narod je Cul to besedo in jo bo vedel tudi soditi, zlasti ako se zvežejo - slovenski klerikalni poslanci, h katerim prištevajo tudi štajerske slovenske poslance (zakaj?), »t mnogoštevilnim lepim klubom*, v katerem pa najbrže ne bo niti trohice našega narodnostnega vprašanja 1 Slovenski klerikalci so govorili in odbili odločno od sebe vse naše štiri napredne poslance, katere bi vzeli v svojo sredo le z brezpogojno kapitulacijo. Tega pa naši poslanci ne smejo storiti in tudi ne store!! Vprašanje je le, kako stališče zavzamejo pri snovanju jugoslovanskega kluba, ali kake druge zveze, poslanci iz Dalmacije ter poslanec iz Istre?! In pa tudi oni iz Štajerske! Kaj so slednji samo privesek oV. SMerliCu FI Od teh mož je odvisno in prav na njihovih ramenih sloni, kako se razvije združitev jugoslovanskih poslancev. Mi zahtevamo neobhodno, da se upošteva naše 4 »liberalne" poslance tako, kakor jim pritiCe, ker je znano, koga zastopajo, in ker so povedali tudi, da stoje strogo na pravem narodnostnem programu, kateri nam mora biti vsem svet in kateremu se ne sme nikdo izneveriti, ako hoCe veljati sploh za Slovana. Mi smo prepričani, da naši napredni poslanci ne mislijo na nikako razdiranje, marveč na pravo solidarno delovanje v prid slovenskemu narodu. Ako žele to tudi klerikalci, tedaj so njihove težnje jedne in iste, torej ni nikake ovire v skupnem delovanju na Dunaju vsaj v vseh glavnih točkah, ki zadevajo nas Slovence kot take. Ako pa klerikalci tega nočejo, potem seveda je druga! Zato pa baš je ležeCe na dalmatinskih poslancih in na poslancu iz Istre ter deloma onih iz Štajerske, da dobro premislijo, predno se zvežejo s kranjskimi klerikalnimi poslanci. Apelu jemo tu naravnost na njih domorodni čut ter na slovansko srce, da preprečijo akcijo kranjskih klerikalnih poslancev, katera utegne biti dokaj nevarna slovenskemu narodu in kateri se ne smejo kar slepo podvreči, ako hočejo ostati še Cisti in samostojni možje l Domače in razne nnviee. Vabilo. — Podpisani vabi vse prijatelje petja in glasbe na občni zbor „p^"! ?>ga in glasbenega druživa* dne 26 t. . .-m «? (i v prostorih telovadnice »Goriškega '^a*b '-¦ hiši g. Jerneja Kepa-i a poie* -» /-¦¦ i--:r Dnevni red: 1.) volitev odb- ¦¦ . - • \1a.-nosti. V Gorici, 24. prosinca *«>y Dr. Henri!: ' -n Smrtna kosa. — V nedelj t v.:<*: ~ Bukovici 66 let stari posestnik in l • ?•. '¦ gospodarskega sveta Anion Mozetič. Pokopali so ga v torek v jutro v Bukovici. Pokojni je bil priljubljen in častit mož, o čemur je pričal tudi jako lep pogreb, katerega se je udeležilo obilo število občinstva s člani starašinstva ter s šolsko mladino. Na grobu je zapelo pevsko in bralno društvo iz Bukovice svojemu blagemu pokojniku lepo nagrobno pesem. Naj počiva v miru! »Kolesarski ples". — Vabila za ta ples, kateri vzbuja po mestu in deželi občno zanimanje, so popolnoma razposlana. Odbor prosi tem potom še enkrat vse dotične, kateri po pomoti niso dobili vabila, da sporoce svoje ime gosp. Rudolfu Konjedicu, trgovcu v Gorici, na kar se jim vabilo takoj dostavi. Vabila, glaseča se na ime adresata, imajo seveda veljavo za celo družino vabljenca, če tudi se na vabilu to ni omenilo. Odbor si Šteje nadalje v dolžnost, javiti, da velja predpis glede salonske oprave le za gospode, a tudi za te le v toliko, da naj isti volijo frak, salonsko suknjo ali pa narodno surko. Nežnemu spolu pa ne nalaga odbor glede obleke nikake obveznosti ter prepusti to popolnoma dobremu okusu dam samih. V splošno direktivo bodi Je povedano, da se kolesarsko društvo »Gorica* nikakor noče postaviti s tem plesom na »vzvišeno stališče* elitnega plesa, marveč, ^da si bode štelo le bolj v nalogo poskrbeti vdeležencera res prave neprisiljene zabave. Na svidenje torej na »kolesarskem plesu*! --------Židovska vsiljivost Clregorelgeve tiskarne. — Nekdo nam je sporočil te-le zanimivosti: »Don Gregorcig je bil kupil tiskarno, da bi ž njo lože spravil goriške Slovence v klerikalno sužnost, iz katere bi ne bilo več rešitve. — Seveda mu je v tak predražesten namen grozno na poti vrlo delujoča »Goriška tiskarna* Gabrščekova, Ako bi bilo mogoče to uničiti, jej, kako lepi Časi bi nastali za goriške klerikalce; »Soča* in »Primorec* bi propadla, in ako bi se pozneje tudi našel kdo, ki bi se drznil, ustanoviti kak skromen listič proti klerikalni strahovladi, kje naj bi ga tiskal? Moral bi iti v laško tiskarno, ako bi ga sprejeli!! Zato so si klerikalci postavili kot glavno nalogo, da bi uničili Gabrščekova podjetja. Povsod gredd za Gabrščekom l »SoCi* so postavili nasproti »Gorico", ki je izhajala po Gabrščekovi metodi; »Primorcu* so ustanovili v konkurenco »Narod*, kateri pa zdaj nadomešča »Prismojenec*. — Ker »Goriška tiskarna* izdaja znani lepak z urniki, je snival tudi don Gregorcig o nekem reklamnem plakatu, kar se mu pa še ni posrečilo. — »Goriška tiskarna* izdaja že veliko let vsem več ali manj koristni »Kažipot*, ki ga dobivajo naročniki »Soče* zastonj, a don Gregorcig si je takoj umislii »Narodni Koledar* za prilogo »Gorici". Tega koledarja je narodu prav tako treba, kakor trna v peto, ker navadnih koledarjev vse mrgoli, ali don Gregorcig ga potrebuje, da si nalovi novcev . z oglasi, ki so koledarja glavni del. Ti oglasi • se nabirajo naravnost — škandalozno; strah ' pred bojkotom je glavno orožje 1 Spočetka so pripovedovali glavni mata-dorji, da Gabrščeka morajo uničiti, Ce bi jih stalo tudi 20.000 gld. zgube; nekod so to svoto povišali na 50.000. Dr. Rojic, zdravnik v Gorici, je pripovedoval celo, da Gabršček bo brcal k večjemu dve leti, ker ga že zadušijo, če jih ima stati še toliko. In wičela je —• umazana konku-. renca po židovskem načinu. Kjer se . .'t" ni ničesa bati, kjer lahko tudi ustrahujejo 2 nnazano pisarijo v listih — tam so \ S k cn a a 1 o z n o d r a g i. To v jdo naši trgovci, { „i,rtaiki, ki morajo dajati oglase. (Agent iz l \i- gorcigeve tiskarne prihaja kar sam v hišo - ali pa uvrsti oglas tudi brez naročila.) ? 'ako drago niso bili doslej vajeni plačevati. {— Odkar i2haja »Gorica*, ima »Soča* ložje stališče; šele zdaj so prav razvidne nenavadno kulantne naše cene! Uprav. »Soče".) — V »Narodni" plačujejo n. pr. nunci vse veliko draže nego so prej v »Hilarijanski* ali »Go* riški". — AH ko gre za konkurenco, tam pa se obnašajo tako, kakor bi ne storil — noben Žid. Imamo prav drastičnih slučajev l Ali najlepša šele pride! Iz te klerikalne kovačije se zatekajo tudi v — napredni tabor! Toda — po ovinkih in s korupcijo hočejo razviti najostudnejlo vseh konkurenc ! Čujte l Obračajo se do podrejenih oseb, ki pa imajo pri naročanju besedo (na pr. tajniki), in tem ponujajo po 10% nagrade za vsa naročila. Na tak način »Marija!« Na te besede je ona hipoma vskliknila:] »Rabboni!« ter mu padla k nogam. On pa jej je za-povedal, naj gre k njegovim učencem, In potem zginil. Toda oni, njegovi učenci, jej niso verjeli., in ko se je od veselja jokala, so jo nekateri karali, drugi pa so si mislili, da jej je žalost zmešala pamet, ker jim je ] bila tudi rekla, da je v grobu videla angela, oni pa, prišedši tjekaj, so videli, da je grob pust in prazen. Zvečer pa je prišel Kleofas, ki se je bil napotil] z drugim učencem v Emavs ter se ž njim urno vrnil. Eekel je zbranim učencem: »Gospod je zares vstal U Na to smo se zaprli v hišo. boječi se zidov. Med tem pa se je On prikazal v sredi med nami, dasi vrata niso zaškripala, in ko smo se prestrašili, nam je dejal: Mir vam bodi! In videl sem Ga, kakor so ga videli vsi drugi, a Oh je bil kakor svetloba, kakor sreča naših src, ker smo se bili prepričali, da je vstal od mrtvih in da se morje posuši, gore se spremene v prah, njegove slave pa ne bode konec. In čez osem dnij jo Tomaž Didim vtaknil svoje prste v Njegove rane ter se dotaknil Njegove strani, in na to, padši k Njegovim nogam, zaklical: »Moj Gospod in moj Bog!« On pa mu je dejal- »Sedaj veruješ, ker si me videl. Blagor onim, ki niso videli, pa vendar verujejo!« Tudi mi smo slišali te besede, tudi naše oči so ga gledale, kajti bil je med nami.« Vinieij je vse to slišal, in ž njim se je zgodilo neka] čudnega. Pozabil je za trenutek, kje da je, ter zgubil sčasoma svojo zavednost in svojo zdravo sodbo. Ni mogel verjeti tega, kar je starec pripovedoval, toda čutil je, da bi človek moral biti slep in da bi se skregal s svojo pametjo, ko bi pripustil, da laže ta človek, kateri pravi sam: »Videl sem.« Bilo je nekaj v njegovem ganutju, v njegovih solzah, v vsej njegovi postavi, v vseh njegovih besedah, kolikor jih je izustil, da se ni moglo niti dvomiti o njegovi resnicoljubnosti. Viniciju se je za hip zdelo, da se mu sanja. Toda okrog sebe je videl mirno poslušajočo množico; vonjava bakelj se je dotikala njegovih nosnic, in pred njim je na kamenu stal star človek, z glavo nekoliko tresočo, ki je pričal, ponavljajoč: »Videl sem!« In pripovedoval jim jo, kako je bilo dalje do Vnebohoda. Za časek je počival ter govoril zelo podrobno, toda bilo je videti, da se je vsaka najmanjšei podrobnost vtisnila v njegov spomin kakor v kamen. Oni, ki so ga poslušali, so bili kar razvneti. Zmetali so z glave kape, da bi bolje slišali ter ne zgubili niti jedne besede, ki jo imela za nje neizmerno ceno. Zdelo se jim je, da jih nekaka nadčloveška moč prenaša v Galilejo, da hodijo skupno z učenci po ondotnih gajih in nad vodami, da se je pokopališče spremenilo v tiberijsko jezero, na obrežju pa da stoji Kristus kakor takrat, ko ga je Janez zagledal iz ladije ter rekel: »To je Gospod!« in Peter je skočil v vodo ter jel plavati, da mu čim poprej pade k dragim nogam. Raz lic se jim je čitala neizmerna navdušenost, po-zabljenje na to življenje, sreča in neizmerno veselje. Bilo je videti, da so ob Času dolgega Petrovega govora mnogi imeli v duhu prikazen, in ko jo začel] pripovedovati, kako so se ob Vnebohodu razgrnili in potem zopet spoprijeli skupaj oblaki ter Ga zakrili apostolom, so se glave vseh nehote obrnile proti nebu ter je napočil čas pričakovanja, kakor da se vsi tu zbrani nadejajo, da ga še zagledajo, ali kakor da pričakujejo, da stopi znovič iz nebes, da vidi, kako stari apostol pase zaupano mu čredo ter da blagoslovi njega in njegovo čredo. In za te ljudi v tem hipu ni bilo Rima, ni bilo znorelega cesarja, ni templov, niti paganskih bogov, marveč bil je samo Kristus, ki je napolnoval zemljo, morje, nebo, svet V oddaljenih hišah, raztrošenih poleg nomen-tanske ceste, so jeli že peti petelini, napovedujoči polnoč. V tem hipu pocukne Kilon Vinicija za plašč ter zašepeta: »Gospod, tam ne daleč proč od starca vidim Urša i»i pri njem neko dekle.« Vinieij se zgane, kakor sprebujen iz spanja, in obrnivši se tjekaj, kamor mu je kazal Grk, zagleda — Ligijo. XXI. Vsaka kaplja krvi je zavrela v mladem patriciju, ko jo je zagledal. Pozabil je na svet, na starca in na svoje začujenie nad vsem tem, kar je bil ravnokar slišal, in pred seboj je videl samo njo jedino. Torej jo je konečno našel po tolikih mukah, po tolikih dnevih strahti in nemira! Sedaj je prvokrat v življenju spoznal, da se veselje more vreči človeku na prsi kakor divja zver ter jih zgnesti tako, da človek ne more niti dihati. On, ki si je doslej mislil, da je ,Fortuna* dolžna izpolniti vsako njegovo željo, je sedaj komaj verjel svojim očem in svoji sreči. (Datfe pride.) so brezvestni židovski špekulantje zavedli n>a krj v a pota že mnogo poslovodij v trgovinah *in delavnicah, in eto zdaj na delu take korupcije tudi klerikalno .Narodno tiskarno*. Ako naroČi podrejen Človek kaj za svojega gospodarja, dobi torej 10% nagrade l In kdo plaCa to nagrado? Ali morda don Gregorcig in njegova tiskarna! Kaj pak! PlaCa jo gospodar, plača občina itd I Računi so itak slani dovolj, aH klerikalci, molče in plačajo, da vzdržujejo gn&ffiSnči IHfJ' te«%diqaira-»a-4-*topa kiaukakia stranka. Dr. Josip in Andrej radi izstopa nekaterih članov. Za tožitelja je služil obie znani Štefan Makuc jz Grojne, njegovo imenitno stvar je zastopal pa vitez dr. Josip Tonkli. Prvi sodnik je precej pri prvi razpravi razsodil tako, da je tožba Štefana Makuca za izstop iz zadruge neutemeljena ter ima tožitelj povrniti pravdne troške. Toliko naznanjamo članom »Trgovsko-obrtne zadruge* in občinstvu sploh, da se vidi, s kakimi strupenimi in ostudnimi sredstvi po- bodoče klerikalno gospodstvd! Zdaj treba raztegniti prste še drugam, a da ne bo pritožb, je treba mašiti ifsta z — 10% nagradami. Če to ni škandal, kaj naj se tako imenuje? »Nekdo.* D o s t a v e JH-u-pe d ni š t v a; Upravniku nafte »Goriške tiskarne* se je zadnji čas že večkrat pripetilo, da so zahtevali podrejeni možje nekaj nagrade, češ, saj »Narodna* ponuja pol 10%. Mi takih ponudb še nismo videli, ali prav hvaležni bi bili onemu, ki bi nam dal v roke tak dokaz. Skoro ne moremo verjeti, da je to resnica, ker tako urna« zane in brezvestve špekulacije ni lahko umeti! Dr. Gregorčič — vladni kandidat. — Poleg vse one britke resnice, katero smo že povedali o dr. Gregorčiču, moramo orne* niti še jedno, da namreč dr. Gregorčič je bil vladni kandidat za peto kurijo. To je bilo ušlo nekemu vladnemu komisarju pri volitvah volilnih mož prav odkrito, češ, čc-nu se toliko trudijo proli dr. Gregorčiču, ker on je I vladni kandidat kakor Dubstcv in vlada tudi poskrbi, da bo izvoljen. Kardinal je | strogo vladni mož, Pajerju je bilo tudi jako ljubo, da izvolijo dr. Gregorčiča za poslanca, , kateri je od časa razkola dalje poslušna dekla njegova, in tako se je po celem komplotu od strani vlade, kardinala in dr. Pajerja ter v podrejeni vsti (oda* vendar z glasovi furlanskih klerikalcev zgodilo to, kar smo videli dn6 3. t. m. To kaže pač na slabost klerikalcev, da stoje na šibkih nogah, kaže pa tudi na moč naše narodno-napredne stranke, proti kateri je šla cela zarota v deželi, da so le z največjo težavo s podkupljenimi Furlani spravili dr. Gregorčiča do mandata. Kdo ve, po koliko so dobili Furlani za glasove?! Pri ožji volitvi so hoteli nekateri baje glasovati proti dobremu plačilu celo za dr. Turno I Sumljivo znamenje, katero spravlja človeka do misli, da so morali biti dobro .podprti* ob prvotni volitvi, ali da so hoteli .profili-rati* še več I Ako jih sodimo tako, kakor sodijo o njih Lahi, bi se to prav strinjalo z njihovimi nazori: .gšeft* je »gšeft* t Končno naj sprejme don Gregorcig kot vladni kandidat še naše prcsrčne čestitke! Bon Budln — vsiljiv krstni boter. — V nedeljo so prinesli v Pevmi na krst dečka; došla krstna botra gg. Onofrio Ivana in Devetaka Antona je začel Budin izpraše-vati — katekizem. Oba moža, pač krotki duši, sta odgovarjala, kakor sta vedela in znala \ na strogi izpit iz veronauka nista bila pripravljena. -— Odgovori Budina niso zadovoljili. Zato je postal strašno nejevoljen I Ukazal je cerkovniku, naj vzame otroka — in krstil ga je sam brez botrov, katere je odslovil. Po krstu je jezno odšel. — Kdo je izvršil vpis v krstno knjigo, očetu in botroma ni znano. Najbrže sta se podpisala Budin in cerkovnik. — Oče in oba botra so bili silno užaljeni radi takega postopanja znanega ku-rata Budina. Jeden botrov je šel celo v nadškofijsko pisarno, da bi se pritožil. — Toda naletel je slabo. Mož ni vedel, da v škofiji ne sprejemajo pritožb proti duhovnikom, pač pa proti — učiteljem in drugim ljudem, ako nočejo plesati po taktu farovških kuharic. — Otrok je torej krščen. Zdaj pričakujemo le, da boter Budin stori tudi svojo dolžnost po krajevni navadi in da bo skrbel za otroka. — In komentar? Ta je kratek; Škandal! Tako oblastne rogovileže smo dobili v svoje cerkve I — Trsba bo res posnemati Ricmanjce, da dobimo resnično katoliške duhovnike, ker to so le divjaki! T Oorlci je bilo rojenih lani 695; mrtvorojenih 24. Umrlo jih je 790; torej se je znižalo število za 95 žitij. Darovi ssa Živca. — Prejeli smo nadalje: Ajdovsko-Šturski fantje kuriraje skeleče srčne rane, zadane jim 19. januvarija v »Edinosti*, pošiljajo za Živca kron 6-70 z geslom: 0«l naših naprednih idej Odnehati niti za las! In trdni kakor doslej Objjumamo stati ves čas. Sumljivo znamenje. — Dr. Šusteršič, ki hoče biti voditelj slovenske politike na Dunuju v državnem zboru, je strašil zadnje dni po Dunaju. Tam je izposloval znano raz-veljavljenje občinskih volitev v Ljubljani, pa tudi v drugih rečeh je lomil kljuke pridno pri ministrih in pri raznih merodajnejših politikih. Morda je celo ,sklanfal" sam na svojo roko kako zvezo. Kdo ve, kaj in kako! »Slovenec* piše: »Krščanski poslanci bodo stopili v mnogoštevilen lep klub, ti štirje »izobraženci* (14 misli naše 4 napredne poslance) bodo pa nekako samevali.* — Mnogoštevilen klub, krščanski poslanci brez znaka »slovenski* — to je sumljivo. Kdo ve\ kako misli prodati dr. Šusteršič slovenski narod , ali po Šusteršičevi slovenščini: ljudstvo na Kranjskem l! I .Imenitne* pravdo »imeniten* konec. — Dne 22. tega meseca se je vršila razprava o pravdi, z veliko Pavličevo trobento napovedani proti »Trgovsko - obrtni zadrugi* Pavlica, oba duhovnika, pa naj si še enkrat pomislita, kaj počenjata in kam sta zavedla boj na gospodarskem polju! Notarja, ki se branita slovenščine. — V Gorici imamo štiri notarje, Slovenca gg. Kavčiča in Cibeja, ostala dva gg. Rumer in Ballaben služila sta oba v slovenskih krajih, imata oba potrdilo višjega sodišča, da sta zmožna slovenskega uradovanja, torej oba dolžna„ uradovati tudi^ slovenski, ako stranke zahtevajo. Primeril se je pa nedavno slučaj, da sta se ta dva gospoda branila zapisovati slovenske akte z izgovorom, da je njihov uradni jezik italijanski. Opozarjamo slavno občinstvo, da je dolžnost notarjev, sestavljati spise v jeziku, v katerem stranke zahtevajo, in naj vsled tega naše občinstvo odločno to od vseh notarjev v Gorici tudi zahteva. Ako bi imenovana gg. ne hotela uvaževati doiočeb notarskega reda, naj se jima v prvi vrsti obrne hrbet, v drugi pa naj se opozori višje sodišče, katerega dolžnost je, čuvati nad tem, da je red pri notarskih poslih v vsakem pogledu! Toliko v splošno uva-ževanje! Ta pa tudi velja. — »Gorica* meni, da naše sklicevanje na namestnika glede1 na Vipavsko železnico ne velja, da namestnik n! ničesar zatrjeval, ampak je iztekel le svoje mnenje, namreč da mora biti vsa reč glede* na Bohinjsko železnico v redu, in da potem bo konečnega govora o Vipavski, Naše mnenje, katero smo povedali že svoj čas. se torej lepo sklada z onim namestnika. Da je pa mogel namestnik sploh izreči svoje mnenje, je moral biti poprej informovan o celi stvari, kajti nasproti deputaciji v tako perečem vprašanju se ne izreče kakega mnenja kar tako v zrak. — Pri Podbrdu vrtajo tunel, in ko so začeli, se je začelo govoriti tudi o Vipavski železnici. Govorili so, da že v decembru prično z delom, pa še nič ni. Vipavska železnica pač čeka na Bohinjsko! Kar piše »Gorica* bombastično in toliko o tem železniškem vprašanju, so čisto navadne »flavze"! Pomanjkanj« vode. — Ker Že lep čas ni bilo dežja, poročajo iz Gradišča, da na več krajih pomanjkuje vode. Tudi Soča je jako nizka. Drevo ga Je pobilo. — V ponedeljek je sekal pod Sv. Goro 44-letni Josip Širok iz Grgarja neko drevo. V delo je bil tako zamišljen, da je prepozno zapazil, da drevo zdaj pa zdaj pade. Ko je padlo, ga je zadelo tako nesrečno, da mu je zlomilo jedno rebro, vsled česar je moral v tukajšnjo bolnišnico. Bazpis mesta poštnega odpravnika na Llvku. — Razpisuje se mesto poštnega odpravnika na c. kr. poštnem uradu v Livku. (HI. razr. 4 stopinja) politični okraj Tolmin, proti pogodbi in kavciji 400 K; letna plača 550 K; uradni pavšal 140 K: letna odškodnina 520 K. za vzdržavo jedne tovorne živali za vsakdanje prevažanje poštnih po-šiljalev nied Livkom in Kobaridom in letni pavšal 630 K zn osebo, spremljajočo tovorno pošto in za dostavljanje poštnih pošiljatev v kraju poštnega urada. Prošnje v teku treh tednov na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu. Pevsko In bralno društvo »Ladija* v Devinu priredi 3. februvarija prvi plesni venček v prostorih gosp. Plesa. Piričetek ob 8. uri zvečer. Listnica. -~ Izjavljamo, da preč gosp. Bevk na Banjšicah ni ne pisal ne poslal dopisa z Banjšic o cerkvenem premoženju in o predniku g. Vidmarju. — V zadnjem Času nam došli dopisi in poročila pridejo na vrsto v prihodnjih številkah. — Gosp. H. Ž. v S. Hvala za poročilo c »izgubljenih" kronah. Zdravi! Razgled po svetu. Pregled Izida državnozborsklh volitev. — Vspeh zadnjih državnozborskih volitev je torej znan. Iz pregleda se da posneti, koliko so posarnne stranke napredovale oziroma nazadovale. Najbolj je napredoval nemški radikalizem. Nemški radikalci so imeli dosedaj le 8 poslancev, a sedaj jih imajo 21, torej 13 mandatov več; nemška ljudska stranka jih je imela 41, sedaj 49, Poljaki prej 55, sedaj 60, Italijani dosedaj 15, sedaj 19 poslancev ; liberalno veleposestvo več dva (30), Rusini sedaj 11, več dva, čeških agrarcev dosedaj ni bilo, sedaj jih je 6; ravno tako imajo češki narodni delavci 4 nove mandate. Po jeden mandat so dobili češki katoliki (2), poljska ljudska stranka (9), srednja stranka v veleposestvu (3). Izgubili so pa in sicer največ Mladočehi, ki so imeli dosedaj 61, a sedaj imajo le 53 mandatov ; njim slede kršč. socijalci, ki so padli od 27 na 21, ter soc. J*demokratje od 15 na 10 mandatov. Sest mandatov je izgubila (udi tako zvana slo-bodna nemška zveza, ki šteje sedaj samo tri Csne; katoliška ljudska stranka štiri, ima jih sedaj 23. Slovenci smo izgubili en mandat (Einspieler) in Hrvatje jeden (Laginja). Ostale stranke so si ohranile dosedanje posestno stanje. Pripomniti je le še, da je imel stari parlament 20 divjakov, novemu jih pa pripisujejo listi le 9. Zmagoval je torej na vsej črti narodnostni radikalizem, le na Češkem ta ' ni imel vspeha, ker je imel tam odločilno besedo gospodarski moment. — Po deželah se razdele te stranke tako-le : Mladočehi: na Češkem"40;"Moravskem 13; poljski klub: v Galiciji 59, v Šlezui 1; nemško - ljudska stranka: Češko 3, Štajersko 4, Moravsko 6, Nižjeavstrijsko 6, Gornjeavstrijsko 5, Šlezija 3, Solnograško 4, Koroško 8, Tirolsko in Predarlsko 2; nem. radikalci: Češko 19, Nižjeavstrijsko 1, Šlezija 1; kršč. socijalci: Nižjeavstrijsko 20, Štajersko 1; kat.-ljudska stranka: Gornja Avstrija 10, Solnograško 2, Štajersko 6, Tirolsko 5; nem. liberalci: Češko 14, Moravsko 9, Nižjeavstrija 5, Gornja -Avstrija in šlezija po 2, Bukovina, Štajersko in Tirolsko po l; Slovenci: Kranjsko 9, Štajersko 4, Goriško 2, Istra 1; Rusini; Galicija 8, Bukovina 2; Italijani: Gorica 3, Istra 4, Tirolsko 7, Trst 5; socijalisti: Nižjeavstrijsko 4, Šlezija in Moravsko po 2, na češkem in v Galiciji po 1; liberalno veleposestvo: Češko in Nižjeavstrijsko po 7, Štajersko in Moravsko po 4, Šlezija 3, Kranjsko in Tirolsko po 2, Koroško 1; konservativno veleposestvo: češko 16, Moravsko 2; Nižjeavstrijsko 1; slobodna nemška zveza: Nižjeavstrijsko l ; češki agrarci in narod ti češki delavci imajo vse mandate na Češkem, češka katolika na Bloravskem, poljska ljudska stranka vseh 9 v Galiciji, Hrvatje 9 in 2 Srba v Dalmaciji, Rumuni vseh 5 v Bukovini in srednja stranka v veleposestvu vso tri mandate na Moravskem. — Bivša desnica je štela 206, levica 189 poslancev. Desnici so pripadali : 61 Mladočehov, 55 Poljakov, 33 članov slov. kršč.-narodne zveze, 19 konservativnih veleposestnikov, 27 članov kat. ljudske stranke, centrum 6, Rumuni 5. — Mej temi vsemi je po stanu 7 učiteljev. Na Dunaju. — Posamezni poslanci so Že dospeli na Dunaj. Poljski klub bo imel sejo dne 29., nemški klerikalci pa dn6 30. t. m. V tej seji bo posvetovanje o njihovi združitvi z nemškim centrumom. — Češki agrarci ustanove svoj lastni klub ter se ne priklopijo Mladočehom. Angleika kraljica Viktorija je bila rojena 24. maja 1819. kot hči vojvoda Kent-skega ter je kot devetnajstletna mladenka nastopila vlado po smrti Viljema IV, 20. junija 1837., torej vlada že 64. leto, Poročila se je 10. febr. 1840. Soprog jej je umrl dne 14. decembra 1865. Prestolonaslednik se zove Albert Edvard ter nastopi vladanje kot Edvard VII. Rojen je leta 1841., torej je star že 60 let. Kraljica je umrla v torek zvečer ob 6.55, ko je bila tri ure v nezavesti. Navzoči so vsi člani kraljevske rodbine. Po celi Angleški vlada žalost, kakor so tudi sporočili žalovanje vladajoči hiši vsi vladarji. Kot glavni vzrok bolezni navajajo bursko vojno. Nevspeht v južni Afriki in pa velika izguba angleških vojakov in častnikov so jej šli baje tako k srcu, da je vedno mislila na to in je bilo isto glavni vzrok, da je zbolela. No, upoštevati je tudi visoko starost. Kdaj jo pokopljejo, še ni določeno. »Domovina* v Celju priobčuje v svoji štev. od petka celo vrsto trgovcev in obrtnikov, ki živč le od Slovencev, ali so volili pri volitvah v celjski mestni skupini proli njim. Navaja tudi slovenske uradnike, ki so glasovali za nemškega kandidata. Imena obrtnikov in trgovcev, ki so poleg tam navedenih glasovali za Nemca, prijavi »Domovina* na posebni poli. Objavlja pa tudi imena onih trgovcev in obrtnikov, ki so glasovali za dr. Dečkota. Prav tako, da se spoznajo vsestransko prijatelji in neprijatelji, „Obzor* je priobčil v svoji 15. številki pod zaglavjem »Plodovi nesloge* vest, da na Goriškem radi boja med liberalci in klerikalci je prodrl v veleposestvu Italijan. To je velika izguba, a pripisati jo je v prvi vrsti domači neslogi. — Poznavalec naših razmer ve" pač, da tako poročilo ne odgovarja resnici. V veleposestvu je vsled nove davčne reforme jedna tretjina Slovencev, drugi so plemenitaši in Italijani. Društvo slovenskih veleposestnikov je bilo postavilo le »Zahlkandidata«. Torej ni bilo niti najmanjše nade, da bi mogel biti izvoljen v tej skupini Slovenec. S svojim kandidatom v tej skupini pač sploh ne moremo prodreti, k večjemu bi lahko pomagali do zmage pri kaki prav ugodni kombinaciji kakemu samostojnemu kandidatu proti kandidatu laške »Unione«. — Od lista, kakor je »Obzor«, bi pa že smeli pričakovati, da je točneje informiran, predno očita goris&im Slovencem, da so zapravili en mandat vsled medsebojne nesloge! »Novoe Vremja*, ta znameniti ruski list, piše jako ogorčeno o postopanju Wal-derseeja na Kitajskem. Rusi dolžč Walder-seeja, da brez potrebe išče povodov do vojne, da ruši cerkve in hiše, sela in pobija mirne Kineze brez vzroka. Posebno za zlo mu šteje to ru.ki list radi tega, ker se to godi v ruski soseščini in z zavezniškimi četami, katerim je Waldersee glavni zapovednik. — "VValder-seejevo početje se vrši pač po navodilih modernega Nerona, ki sedi na nemškem prestolu. Davek za samce. — Bolgarska vlada resnobno misli vpeljati davek za stare samce, ker se je dokacalo, da se je število porok v zadnjih letih precej znižalo. Bolgarski ne-oženjenci predlagajo, da bi se enaki davek uvedel tudi za starš device, posebno za tiste, ki se po svoji krivdi ne morejo omožiti. BnSčlna na Bavarskem. — Na bavarski vojaški akademiji so uvedli ruščino kot obvezen učni predmet; za učenje so določene štiri ure na teden. Pri nas v Avstriji je »veleizdajstvo«, ako se kdo uči ruščine. Akadeinično društvo »Slovenija* na Dunaju je izvolilo na svojem občnem zboru dne 21. t m. g. dr. Ivana Tavčarja, znanega našega izbornega politika in državnega poslanca, svojim častnim članom. Vsa čast naši akademični mladini v »Sloveniji*, da je storila ta korak ter počastila tako uzornega moža dr. Tavčarja, kakor mu pritiče. Ta izvolitev je dobra in značilna signatura za akademično mladino pa tudi prava signatura za prihodnost, v kateri ne sme biti za kle-rikalizem tistega prostora med slovenskim narodom, kateri je, žal, Se dandanes. Da ga ne bo, zato naj nam priča rečena izvolitev. Živela naša napredna akademiška mladež, živel dr. Ivan Tavčar! Književnost .Nada*. — Ta prekrasni ilustrovani list v Sarajevu, o katerem smo že tplikrat govorili naravnost z oduševljenjem, se skrbno zanima posebno tudi za kulturni napredek slovenskega naroda. O prvi letošnji Številki »Nade* smo že govorili. Danes dostavljamo, da je dokončal znani književnik g. i. M i lakov i Usmiljena sestra! ... To je res! Ne stane ničesar, koliko pa ima človek od njo ugodnosti, koliko pomoči!« Ka-menka, kakor vsak bolnik, prepuščen sam sebi, je izkušal dokaj nezgod in neprijetnostij, boril se je s tisočerimi manjšimi potrebščinami, ki so ga dražilo in mu presedale. Večkrat je z leno pobošeno glavo ležal po cele ure, predno je mogel zbrati moči in popraviti si vajšnioo. Nekoč ga je po noči prevzemal smrtni mraz in on bi bil drago plačal jeden kozarec toplega čaja: pa Če mu je že prižiganje sveče narejalo tolik trud, koliko truda bi ga še le stalo, pripraviti si tople vode! Usmiljena sestra bi vse to opravila z dobroto, usmiljenim sestram navadno. O, koliko lažje bi se prenašale bolečine v podobnem položaju. Revež je prišel s svojim premišljevanjem tako deleč, da je začel misliti o bolezni pod nadzorstvom usmiljene sestre, kakor o nečem zaželjenem in dobrem ter se je cel<5 čudil, da bi njega mogla doleteti ta sreča. Zdelo se mu je, da ko bi prišla k njemu usmiljena sestra ter prinesla s seboj nekoliko veselja in pomirjenja v njegovo sobano, pa bi se tudi na dveru zjasnilo in te večno zveneče kapljice bi prestale, mučiti ga. Naposled mu je jelo biti žal, da se ni dogovoril s ohržabnico o tej reči. Približala se je dolga, mračna noč, in sl-ižabnica bi imela priti Še le v jutro. Razumel je, da ta noč bo zanj dokaj težja od vseh poprejšnjih. Kamenka je jel premišljevati, kako je sedaj nosrečen in v nasprotje njegovi sedanji revščini so mu stopila živo pred oči minula srečna leta. In kakor poprej misli o usmiljeni sestri, tako so se sedaj spomini o preživelih dnevih sreče zvezali v njegovih oslabelih možganih s podobami o solncu in toplem blesku lepega vremena. Začel je misliti o svoji pokojni ženi in se pogovarjati ž njo. Kamenka je tako delal vsikdar, kadar mu je bilo posebno slabo. Naposled se je utrudil, začutil veliko slabost ter zaspal. Sveča, stoječa na ponocni omarici, je počasi dogorela. Rudečkasta njena svitloba je *e nekolikokrat zaplapolela v modro-sivem blesku, na to pa je ugasnila. V sobi je zavladala črna tema. A med tem so na dvoru neutrujene kapljice enakomerno težko in otožno padale po vodovodnih ceveh, kakor bi zbirale va-se mrak in vso tugo prirode. Kamenka je dolgo spal lahko in siadko spaaje; ko pa se je prebudil, se mu je zdelo, da se v njegovem ato-ljeju godf nekaj nenavadnega. Mramor-nate sohe in gips so se jele beleti. Široko beneško okno se je vedno bolj in bolj zarilo od blede svetlobe. V tej svetlobi zapazi Kamenka sedeti nekoga pri svoji postelji. — — On široko odpre-oči-tec j ame opazovati; bila je usmiljena sestra. Sedela je nepremično s pobešeno glavo, obrnjeno nekoliko proti oknu. Roke* je imela sklenjene na kolenih; očividno je molila. Bolnik ni mogel videti njenega lica; razločno Je opazil samo njeno belo Čepico in temni plašček, Srco mu je prestrašeno vdarilo; v glavi so se mu rodila različna vprašanja: Kodni je mogla služabnica pripeljati semkaj usmiljeno sestro? Kako je prišla sem? Na to si je domislil, da je to le prikazen vsled njegove onemoglosti, in zatisnil je oči . . . Toda čez minuto jih zopet odprd. Usmiljena sestra je sedela na prejšnjem mestu nepremično, kakor zatopljena v molitev. Čudni občutki groze in velikega veselja ga prevzamejo, da so mu kar lasje stopili po koncu na glavi. Nekaj je z nepojmljivo močjo vleklo njegov pogled k temu bitju. Zdelo se mu je, da jo je že nekje videl, toda kedaj in kje ~ tega se ni mogel vspomniti. Prevzela ga je nepremagljiva želja, videti jo v Uce, toda bela čepica mu je isto zakrivala. Kamenka sam ni vedel. Čemu ni smel spregovoriti ž njo, niti se dvigniti, ali col6 dihati. Uutil je sam6, da ga prevzema čedalje večji strah in radost in z začudenjem je premišljeval; kaj to pomeni? . . . Med tem se je popolnoma zdanilo. In kako čudovito jutro se je porodilo tam na dvoru l nepričakovano, brez vsakih prehodov, se je ukradla v njegov atelje močna, radostna, iskreča svitloba, kakoršna se pojavlja sam6 spomladi, v dnevih cvetočega maja. Valovi zlate svitlobe so se enako povodnji dvigali ter napolnili sobano; mramor se je vtopil in raztajal v tem blesku, stene so se stopile in zginile v njem, in Kamenka se je nenadoma videl v neopredeljenem, leskečem prostranstu. Opazil je, da je jel beli Cepec usmiljene sestre izgubljati vedno bolj in bolj svoje ckrajce, tajati se in razlivati se v nekako n6žno srebrno meglo, spreminjajočo se istotako v iskrečo svetlobo. Usmiljena sestra počasi obrne svoje lice k bolniku in ta nesrečen, od vseh zapuščen revež, zagleda naglo pred seboj v svetlem oreolu znan, vedno ljubljen obraz svoje žene. On skoči po koncu na postelji in iz njegovih prsij se izvije krič, v katerem je bil združen ves dolgčas, grenkoba in obup poslednjih dolgih let. »Sonja, Sonja! . . .« On jo objame in pritisne k svojim prsim, ona pa mu oklene roke okrog vratu. Svetloba naokrog pa je postajala vedno večja in večja ... *Ti nisi pozabil na-me,« reče ona naposled; »zato sem prišla in izprosila ti lahko smrt.« Kamenka jo je še vedno držal v naročju, kakor bi se bal, da mu mila prikazen zgine ob enem s to svetlobo. »Pripravljen sem umreti«, reče, »samo" da ti ostaneš pri meni.« Ona se nasmehne krotko kakor angelj in snevši jedno roko z njegovega vratti pokaže navzdol ter reče: *Ti si že umrl, poglej tjekaj!.. .* Kamenka pogleda, kamor mu ona kaže, in tam daleč pod seboj skozi veliko okno zagleda notranjost svojega ateljeja, mračnega in osamljenega. Tam je ležalo na postelji njegovo truplo s široko odprtimi usti, ki so bila na bledem in žoltem licu podobna črnemu rovu. In zrl je na to shujšano teld kakor na nekaj njemu popolnoma tujega. Na to, trenutek pozneje, se je jelo vse to izgubljati izpred njegovih očij za to, ker ju je obkrožajoča svetloba, kakor gnana od nadzemeljske moči, drvila. nekam... v brezkončnost... Išče se kuharica za na deželo. — Zahteva se popolno zmožnost v kuhanju. Prednost imajo zmožne nemščine. — Ponudbe naj se pošiljajo našemu upravništvu. Lep konj za ježo angležkc križu ve pasme, je na prodaj jako po ceni. Več pove upravništvo. pp- Veliko zalogo -»j* šivalnih strojev, dvokoles in slamoreznic raznih sistemov prve angleške tovarne »Helical' 8AUNIG a DEKLEVA V GORICI ulica Munielpio št 1 mehanična delavnica v Nunski ulici št 16 kjer je bila prej prodajalnica. V zalogi imamo nad 100 Šivalnih strojev vsake vrste na razpolago, kakor za šivilje, krojufe, t evljarje in sedlarje, tmli za umelno vezenje (Sti-ckerei). Cene so v gotovini od «0 gld. naprej. Z nami jo vsaka kankuranca namogoča! Se toplo priporočamo z odličnim spoštovanjem udani SAUNIG & DEKLEVA. Podpisana priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, bvojo novo urejeno prodajalnico jestvin. V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n. pr,: francoski Cognac, pristni kranjski brinje-vec, domači tropinovec, fini rum, različna vinar goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Kopač & Kutin, trgovca v Semenlski ulici št. 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga« Dobre ure in po eenU s 3-lotnim pismenim jamstvom razpošilja na zasebnike Hanns Konrad, tovarna ur ter Izvoz zlatnino Most (Češko). Dobri ura Rcm. iz niklja fl. 375; srebrna ura It .'m. fl. 5*80; srebrna verižica il. 1 20; budiinik iz niklja fl. t'93. Tvrdka je odlikovana s e. kr. orlom; ima zlate in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče prizaalnih pisem. — Ilustrovau cenik zastonj! Važno za vsakega! S, O 5 » g o = j» jz i prcdsrajčnikc i 1 žepna ura iz niklja Anker-Rem. (na željo posrebrnjena) s krasno vdelanim okrovom, natanjlco regulirana s 3-letnim jamstvom ter etui. 1 eleg. oklopna verižica iz niklja ali goldina s privezki vred. Parizni sistem. 1 kravatna igla iz golilina z vdelanimi briljnnti. 1 par pozlačenih zapestnih {mmbov. Znamka „Ga-ranlie*. 1 garnitura gumbov iz goldi ovratnike; 5 komadov. I par uhanov iz pristnega srebra, uradno zaznamovana. 1 prstan iz goidina z ele^. kamnom. 1 pomanjševa)no žepno zrcalo v etui. Teh štirnajsl krasnih in dragih predmetov z uro Anker-Rem. razpošilja za samo gld. 2-95, proti povzetju ali naprej poslanim zneskom t vrdka Bratje Hurviz, Eksportna hiša, Krakau, Strariom 17 (Avstr.) Kar ne ugaja se tekom 8 dnij »prejme nazaj ter denar vrne, da se kupovalec nima bati nikake nevarnosti. Bogate iluslrovane kataloge vseh dragocenostij zastonj in franko. Sprejemajo se preprodajalci in agentje. Chief-Oifice: 48, Brixton-Boarf, London, SW. i. fhiBFrg-jevo Gcniifolijno mazilo je najbolje mazilo za rane, vzdržuje čisloto ter olajšuje bolečine, vpliva na hitro zaceljenje; z omehčanjem rane odstrani tuje predmete vseh vrst. — Važno je za hribolazce, kolesarje i;i jahale«. Dobiva se v lekarnah. Po poŠti se razpošilja franko 2 škatljici za K 3*50 — Škalljice na po-skušnjo, prospekt in izkaz zalog vseh dežel sveta razpošilja proti predplačilu K 1-80 tovarna lekarja A. TUIerry-fa v Pregradi pri Kogatcu-SIatini. — Ponarejanja treba se ogibali ter paziti na zgornjo varstveno znamko, katera je vžgana na vsaki škalljici. Anton Obidič, čevljar v Semeniški ulici štev. 4 jpajT*- v Sorici, "^0| priporoča se za raznovrstna naročila po meri za gospe in gospode. Naročila se Izvršuje hitro. l^arol Prašek, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Znamenitosti Prvikrat v Gorici v Vrtni ulici Lifkov veliki historični mehanični v katerem so umetniška dela modelirske umetnosti in mehanike, izde!ana v zgodovinskih in mitologiških voščenih figurah v življenski velikosti, elegantno in dragoceno opremljene, kakoršne se tukaj še ujso kazale. Vstopnina 39 vin.; vojaki in podčastniki plačajo 20 vin. Odprto vsak dan od 9. ure dopoludne naprej. Izšel ja ravnokar Kažipot in koledar po Primorskem z fitititnjčninil podatki vseh krajev, uradov, trgovcev, obrtnikov itd. itd. Dobiva se v »Goriški Tiskarni" A. Gabršeek v Gorici. Cena: K 1*60; po pošti lO vin. več. Naročniki »Primorca* dobo »Kažipot* za 1 krono. I I a »SLAVIJ A" vzajemno zavarovalna banka v Pragi sklepa zavarovanja na smrt in na doživetje, doto otrokom, pokojnine in različna zavarovanja. 25-letni mož zogotovi proti Četrtletni zavarovalnini K 6*42 zaostalim svojim K 1000*—, plačilno takoj po njegovi smrti aH pri doživetju 60. leta. Po petletnem plačevanju zmanjšuje se zavarovalnina za dividendo. Najugodnejši pogoji. — Ves dobiček pripada členom. V poslednjih letih je bilo izpl.fano 10 odstotkov zavarovalnine. Izplačana dividenda.........K 716.541*28 Reserve in fondi..........K 20,579.494*88 Dosedanja izplačila.........K 62,922.942*86 Pojasnila :-\ tarife radovoljno pošilja generalno ravnateljstvo banke »SLAVIJE" v na Havličkovem trgu, kakor tudi nje generalni zastop v Ljubljani. Prva slovenska trgovina z železjem v Gorici Koiyedic <& Zajec (prej G. Darbo) pred nadškofi jo šiv. 5. Podružnica konec RaStela Stv 2. Zaloge v ulici Morelli št. 12. v Gosposki nlici št. 7. v posojilnižni hiši. PriporoČp po najnižjih cenah svojo bogato zalogo najboljšega štajerskega L«ileza, železno, cinkaste, pocinjene in medene plo« sčevine, orodja za razne obrti in pohiinega, sledilna ognjišča, peči, cevi in predpečnlke, nagrobne križe. Vsakovrstne okove za pohištvo in stavbe. Prevzemata vse naročbe za vsakovrstne stavbe in druga podjetja. Glavna zaloga za Gorico in okolico izdelkov c. kr. priviligovanih livarn.^ Pripoznano najboljših patentovanih kotlov gosp. Nussbaum-a v Ajdovščini po tovarniških cenah. Edina zaloga najboljšega koroškega Acalon in Brescian-jekla. Zaloga Portland in Roman-Cementa, kmetijskih strojev iz prvih tovarn. Kupujeta staro železje in kovine po najvišji dnevni ceni. 000000 000000000000( c »Ljubljanska kreditna banka" JI »*up m prodaja V T.inhliflrn V vseh vrst rent, državnih papirjev, /ustavnih v a^j uuijam |J pisem, srečk, novcev, valut Itd. po l.njkuluut- Spltalske ulice it. 2. (j nejših pogojih. ft Posojila na vrednostne papirje proti nizkim u obrestim. jj Zavarovanje proti iturani Izgubi, ji Promese k vsem žrebanjem. Sprejemanje denarnih vlogr « na vložne knjižice, na tokoSt račun in na glro-II konto s iVs^nlm obratovanjem od dne vlogo A do dne vzdlga, Eakompt menjic nolkulantueje. Borzna naročila.