164
Kronika Geografski vestnik 88-1, 2016
21. za se da nje Vzhod no sred njee vrop ske ga in ju govz hod noe vrop ske ga je zi kov no-zem lje pi sne ga
od del ka Sku pi ne stro kov nja kov Združenih na ro dov za zem lje pi sna ime na
Ljub lja na, 26. 11. 2015
Geo graf ski inšti tut An ton Me li ka ZRC SAZU je v Prešer no vi dvo ra ni Slo ven ske aka de mi je zna nosti
in umet no sti v Ljub lja ni ko nec no vem bra leta 2015 or ga ni zi ral in go stil 21. za se da nje Vzhod no sred -
njee vrop ske ga in ju govz hod noe vrop ske ga je zi kov no-zem lje pi sne ga od del ka (EastCentralandSouth-East
EuropeLinguistic/GeographicDivision) Sku pi ne stro kov nja kov Združenih na ro dov za zem lje pi sna ime -
na (NationsGroupofExpertsonGeographicalNames ali UNGEGN), ki mu pred se du je Slo ve ni ja.
Čla ni ce so Al ba ni ja, Bo sna in Her ce go vi na, Bol ga ri ja, Ci per, Češka, Črna gora, Gru zi ja, Hr vaška,
Madžarska, Ma ke do ni ja, Polj ska, Sr bi ja, Slo vaška, Slo ve ni ja, Turčija in Ukra ji na.
To krat ne ga, že 21. za se da nja so se ude ležile Češka, Hr vaška, Madžar ska, Polj ska, Sr bi ja, Slo vaška,
Slo ve ni ja in Ukra ji na, ki so v do pol dan skem delu srečanja pred sta vi le svo ja na cional na po ročila o delu
na po dročju zem lje pi snih imen po 20. za se da nju tega je zi kov no-zem lje pi sne ga od del ka, ki je bilo v Za -
gre bu 9. 2. 2011.
V po pol dan skem delu srečanja so ude leženci raz prav lja li pred vsem o ek so ni mih, prob le mih tran -
sli te ra ci je in transkrip ci je zem lje pi snih imen v ju govz hod ni Evro pi ter mi kro to po ni mih kot kul tur ni
de diščini. Slo ve ni ja je pred sta vi la dva pris pev ka: Jožica Ško fic z Inšti tu ta za slo ven ski je zik Fra na Ra -
movša ZRC SAZU je pre da va la o mi kro to po ni mih kot delu slo ven ske kulturne de diščine, Dra go Klad nik
z Geo graf ske ga inšti tu ta An to na Me li ka ZRC SAZU pa o ime ni ku slo ven skih ek so ni mov.
Za se da nja se je ude ležilo 21 ra zi sko val cev in vlad nih pred stav ni kov so de lu jočih držav. Slo ven sko
de le ga ci jo je vo dil Mi lan Orožen Ada mič, pred sed nik Ko mi si je za stan dar di za ci jo zem lje pi snih imen
Vla de Re pub li ke Slo venije.
Dra go Per ko
Slika:Skupinskaslikavečineudeležencev21.zasedanjeVzhodnosrednjeevropskegainjugovzhodno-
evropskegajezikovno-zemljepisnegaoddelkaUNGEGN-a.
M
A
RK
O
Z
A
PL
AT
IL
De lav ni ca za dok tor ske štu den te geo mor fo lo gi je – Wind sor 2015
Wind sor, Združeno kra ljes tvo, 7.–10. 12. 2015
Med 7. in 10. de cem brom 2015 je bila v za hod nem pred mest ju Lon do na or ga ni zi ra na de lav ni ca
Windsor2015, ki jo v ok vi ru Bri tanske zve ze za geo mor fo lo gi jo (BritishSocietyforGeomorphology,v nada -
lje va nju BSG) or ga ni zi ra jo že več kot 30 let. Do go dek se že od sa me ga začetka od vi ja v dvor cu Cum ber land
Lod ge (sli ka 2), ki sto ji sre di par ka Wind sor Great Park. Park je v la sti kraljeve družine in ob se ga več
kot 20 km2. Na se ve ru meji na bolj zna ni Wind sor Cast le, si cer naj večji na se lje ni grad na sve tu. Dvorec
Cum ber land Lod ge, je v ce lo ti na me njen štu dij skim do god kom, kot so kon fe ren ce, se mi nar ji, pre da -
va nja, de lav ni ce in srečanja. Dvo rec obišče več kot 4000 štu den tov let no.
De lav ni ce Wind sor v or ga ni za ci ji BSG so na me nje ne pri do bi va nju no vih znanj za mla de dok tor -
ske štu den te geo mor fo lo gi je, pri čemer iz po stav lja jo vo de nje ra zi sko val nih pro jek tov, sku pin sko delo,
delo z ob sežnimi bazami po dat kov, te ren sko delo, la bo ra to rij sko in nu me rično mo de li ra nje, pri do biva -
nje fi nančnih sred stev, ob jav lja nje član kov in raz voj na dalj nje znans tve ne ka rie re. Po memb no je tudi
druženje dok tor skih štu den tov na začetku nji ho ve znans tve ne poti, spoz na vanje ra zi sko val nih me tod
na raz ličnih po dročjih geo mor fo lo gi je ter pre poz na va nje de lo va nja raz ličnih uni verz po sve tu. To kratne
165
Geografski vestnik 88-1, 2016 Kronika
Slika1:UdeležencidelavniceBSGWindsor2015.
BR
IA
N
W
H
A
LL
EY
Slika2:Delavnicaževečkot30letpotekav idiličnemkraljevemdvorcuCumberlandLodge.
D
A
N
IE
L
SP
ER
L
166
Kronika Geografski vestnik 88-1, 2016
de lav ni ce se je ude ležilo 28 dok tor skih štu den tov z vse ga sve ta, pred vsem iz Ve li ke Bri ta ni je pa tudi iz
Nem čije, Av stri je, Italije in pr vič iz Slo ve ni je. De lav ni co so or ga ni zi ra li bri tan ski geo mor fo lo gi Tom
Coult hard, Brian Whal ley, Tony Par sons, Da vid Fa vis Mort lock in Paul Far res.
De lav ni ca se je začela z uvod ni mi pred sta vi tva mi ter na da lje va la s sku pin skim de lom. Na pod la gi
foto gra fij smo opre de lje va li geo mor fo loške značil no sti po kra ji ne in pro ce sov. Pred stav lje ne so bile še
značil no sti dok tor ske ga štu di ja geo mor fo lo gi je ter fi lo zo fi ja zna no sti. Na sled nji dan so pred sta vi li uvod
v mo de li ra nje v geo mor fo lo gi ji s pre gle dom funkcij računal niškega pro gra ma NetLogo ter uvod v za -
sno vo ra zi skav s krat kim te ren skim og le dom. Po pol dan je sle di lo skup no ob li ko va nje na mišlje ne ra zi ska ve.
Za ni mi vim pred sta vi tvam sku pin smo v večer nih urah do da li še pred sta vi tev Chri stop her ja Dar vil la
(sli ka 3) o nje go vi ra zi ska vi kvar tar nih le de niških in okolj skih spre memb v Pa ta go ni ji. Tret ji dan smo
se pos ve ti li mo de li ra nju ter uprav lja nju ob sežnih baz po dat kov ter or ga ni za ci ji te ren skih in la bo ra to -
rij skih ra zi skav. Preo sta nek dne va smo po ra bi li za pred sta vi tve našega dela v ok vi ru dok tor ske ga štu di ja.
V svo ji pred sta vi tvi sem pred sta vil Slo ve ni jo, Geo graf ski inšti tut An to na Me li ka ZRC SAZU ter geo -
mor fo loške ra zi ska ve v Slo ve ni ji s pou dar kom na ra zi ska vah kra sa. Zad nji dan smo na me ni li pri pra vi
član kov ter pred sta vi tvi do sežkov last nih ra zi skav v zna no sti ter tudi med jav nost jo, na kar smo na ve -
za li tudi po ve zo va nje prek so cial nih me di jev ter blo gov.
Večji del štu den tov pri so dob nih geo mor fo loških ra zi ska vah žal pre po go sto upo rab lja zgolj mo de -
li ranje, red ke je pa te ren sko delo. Po večini se uk var ja jo s flu vial ni mi pro ce si, sle di jo le de niški pro ce si,
se di men ta ci ja, ve tr na ero zi ja, uprav lja nje z vo da mi, ne ka te ri pa v svo je po dročje ra zi sko va nja vključuje -
jo tudi kraške pro ce se.
Od lično or ga ni zi ra na delav ni ca z di na mičnim pro gra mom je med vse mi ude leženci pu sti la iz jem -
no po zi ti ven vtis. Mla dim geo mor fo lo gom za go to vo ko ri sti jo tudi šte vil na nova poz nans tva. Or ga ni za tor ji
in vod je de lav ni ce so bili iz jem no od ziv ni na po bu de ude ležen cev, tako da je bilo nav kljub struk tu ri -
ra ne mu pro gra mu do volj časa tudi za in di vi dual ni pri stop. Možno sti nad grad nje so za go to vo tudi na
po dročju te ren ske ga dela, ki ga je bilo v ok vi ru de lav ni ce malo. Vi de lo se je tudi, da da našnja iz jem na
spe cia li za ci ja po sred no krni znanje z raz ličnih po dročij geo mor fo lo gi je in od go var ja zgolj na spe ci fična
stro kov na vprašanja.
Slika3:Svojebogateizkušnjedoktorskegaštudijajez namideliltudiChristopherDarvill.
TO
M
C
O
U
LT
H
A
RD
Za fi nančno pod po ro ob ude ležbi na de lav ni ci Windsor2015, se zah va lju jem Med na rod ni zve zi geo -
morfo lo gov (InternationalAssociationofGeomorphologists), ki je za na me ne do god ka raz pi sa la dve
šti pen di ji in s tem po kri la stroške včla ni tve v BSG in pri ja ve na de lav ni co.
Več in for ma cij o BSG in de lav ni ci lah ko pri do bi te na splet ni stra ni http://www.geo morp ho logy.org.uk/.
Jure Tičar
De lav ni ca Zna nje, ob li ko va nje po li tik in učenje v evrop skih me tro po li tan skih re gi jah: iz kušnje
in pri sto pi
Bru selj, Bel gi ja, 25.–26. 1. 2016
De lav ni co z iz vir nim na slo vom Knowledge,PolicymakingandLearninginEuropeanMetropolitan
Areas:ExperiencesandApproaches je or ga ni zi ral Ni co la Fran ces co Dot ti, no si lec po dok tor ske ga pro -
jek ta GREATPI:GeographyofResearchinEuropeandTerritorialPolicyInnovationna Vri je Uni ver si teit
Brus sel v soor ga ni za ci ji Eu po lis iz Milana. Na men de lav ni ce je bil preučiti dia log med zna nost jo, ob -
li ko va njem po li tik in od ločan jem, kjer po gla vit no vlo go igra uprav lja nje z zna njem.
Prvi dan smo pri sluh ni li 16 re fe ra tom s pou dar ki na treh te mah – zna nju o ob li ko va nju po li tik, zna -
nju za obli ko va nje po li tik, ter učenju po li tik za boljše uprav lja nje. Dru gi dan, ko je pro gram po te kal
na Od bo ru re gij, smo v dveh te mat skih de lav ni cah raz prav lja li, kako pod pre ti zna nje v od no su do ob -
li ko va nja po li tik (mo de ra tor te de lav ni ce je bil pod pi sa ni) ter o stro kov nja kih in po treb nih ra zi ska vah
kot pred po go ju za učin ko vi to uprav lja nje me tro po li tan skih re gij.
Kot je v skup nih skle pih pou da ril Tas si lo Herrsc her, je ključno v od no su med zna njem in ob li ko -
va njem po li tik ugo to vi ti pra vo re sni co, poi ska ti poti za njen pre nos v po li ti ke ter na kon cu pra vil no
ar ti ku li ra ti in im ple men ti ra ti zna nja v po li ti kah. Kljub pre no su zna nja v po li ti ke je tre ba za go to vi ti nje -
go vo last ništvo in av to ri te to, utr di ti pre pričanje v nuj no po treb nost znanj ter spod bu di ti k ne pre sta ne mu
pre ver ja nju in do pol nje va nju ob sto ječega zna nja. Upošte va ti je tre ba raz lične raz me re, v ka te rih se zna -
nja vključuje pri od ločanju. Za lažji pre nos v prak so mo ra jo biti struk tu re (no sil ci) zna nja lah ko do seg lji ve,
zna nje pa pri la go dlji vo na način, da ga je možno upo ra bi ti v raz ličnih kon tek stih, ob raz ličnih po trebah
167
Geografski vestnik 88-1, 2016 Kronika
Slika1:Udeležencidelavnice.
M
A
RI
O
N
B
ER
ZI
N