Posamezna številka 6 vinarjev. Šlev. 233. Izven Ljubljane 8 vin. f LJuDUani, v Cel« ifl. okloDra 1912. Leto XL. ss Velja po pošti: ss Za oelo leto upre] . K 26'— za pol leU „ aa četrt leta „ aa en meaeo „ za Nemčijo oeloletno ca ostalo inozemstvo 13-6-50 2'20 29-35'— V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . K 24 — za pol leta „ . „ 12-— sa četrt leta „ . „ 6-— za en meaeo „ , „ 2'— T sprav) prejema mieSn K 1*70 Inseratl: Enostolpna patltvrata (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v za dvakrat . • • • „ 13 . za trikrat...... 10 „ za večkrat primeren popust. Poslano in reki. notice: enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev. ilzhaja:; vsak dan, izvzemšl nedelje la praznike, ob 5. uri popoldne. gar Uredništvo Je v Kopitarjevi nlloi itev. 6/OL Rokonlsl se ne vračajo; nefranklrana pisma aa na := sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi nlioi štev. 6. "Sta Avstr. poštne bran. račnn št. 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št. 26.511. — Upravnlškega teleiona št 188. reforme deželnega odbora odločno in dosledno izvedejo, potem je liberalizem izgubil vso svojo moč, ki jo je v gasilstvu in po gasilstvu imel. Kričanje dr. Trillerja in celega generalnega štaba pa nas spominja na prislovico: »Če psu na rep stopiš, ti zacvili!« Gasilske podpore. Deželni odbor je v seji dne 6. oktobra t. 1. prisodil sledeče podpore gasilnim društvom: Črnomelj 1000 K, Domžale 200 K, Kamnik 300 K, Komenda 200 K, Motnik 150 K, Stob 400 K, Vodice 400 K, Zg. Tuhinj kot prvi prispevek za plačilo nove brizgalne 200 K, Dolenja vas pri Ribnici 200 K, Jurjevi-ca 1000 K, Sodražica kot prvi prispevek 400 K, Sušje 800 K, Sv. Gregor 300 K, Duplje 300 K, Godešiče 750 K, Naklo 200 K, Prcdoslje kot prvi obrok 260 K, Selca nad Škofjo Loko 500 K, Sorica 250 K, Mokronog začasno 300 K, Višnja gora 250 K, Grosuplje prva podpora začasno 200 K, Horjul 250 K, Ježica za sedaj 300 K, Podutik—Glince 500 K, Polhov Gradec 300 K, stara Vrhnika 700 K, Stožice 500 K, Št. Vid nad Ljubljano 200 K, Tomišelj 180 K, Vič—Glince 200 kron, Vižmarje 300 K, Vrbljenje 150 K, Vrhnika iOO K, Črni vrh nad Idrijo 400 kron, Rovte 500 K, Žiri 1200 K, Ambrus začasno 300 K, Bela cerkev 200 K, Št. Peter pri Novem mestu 800 K, Studeno 250 K, Št. Peter na Krasu 500 K, Rečica 250 Iv, Boli. Bistrica 500 K, Breznica 200 K, Dovje 200 K, Mojstrana 1200 K, Dobrava iOO K, Gorje 400 Iv, Zasip 400 kron, I-Irušica 250 I\, Kamna gorica 500 kron, Podkoren 200 K, Kranjska gora 200 K, Kropa 500 K, Ljubno 400 K, Rateče 350 K, Stara Fužina 200 K, Žirovnica 800 K in Unec pri Rakeku 200 K. Že iz tega je razvidna laž liberalnega časopisja, da so se podpore delile samo »klerikalnim« gasilnim društvom. Komur so razmere pri gorenjih društvih znane, bode razvide!, da so se podpore pravilno in pravično delile. Za podpore so bile merodajne: višina obstoječih, opravičenih dolgov in premoženjske razmere društev ter občin. Deželna gasilska zveza. V zadnjem času so se pojavljali v »Deželni gasilski zvezi« možje, ki so i hoteli tudi semkaj zanesti politiko. Izdali so parolo, da morajo vsi »klerikalci« iz odbora, in v resnici nam danes ni znan noben pristaš Slovenske Ljudske Stranke, ki bi bil v odboru »Zveze«. Zato jc čisto pravilno, če je deželni odbor tudi tukaj posegel vmes. Za po-dčlitcv podpor in za upoštevanje »Zveze« kot strokovnega organa je stavil sledeče pogoje: 1. Izpremcmbo pravil v tem smislu, da dobi deželni odbor v načelstvu »Zveze« zastopnika s pravico »veta«; 2. da se nastavi kot tajnik tisti, ki ga deželni odbor kot takega na-svetuje. Te pogoje je stavil deželni odbor, ker ima na gasilstvu vsaj toliko interesa kakor »Zveza« in pa, ker je njegov prispevek tolik, da se ž njim ne plačuje samo tajnik, ampak pokrijejo tudi druge potrebe »Zveze«. Če je gasilski »Zvezi« na tem, da z deželnim odborom skupno deluje na korist gasilstva, bo stavljene pogoje sprejela; če jih ne sprejme, se s tem obsodi sama na smrt, ker bo potem deželni odbor prisiljen delovati tako pri naročanju potrebščin, kakor pri razdeljevanju podpor, brez nje in preko nje. Deželni gasilski svet. Deželni gasilski svet sestoji iz 5 do 7 zaupnikov, ki jih prosto imenuje deželni odbor. Ti zaupniki bodo dobivali v presojo razne prošnje. Seveda je deželni odbor pri končni rešitvi prošnja popolnoma samostojen in na mnenje gasilskega sveta ni vezan. V ta gasilski svet je deželni odbor začasno imenoval gg.: nadučitelja Lav-ližarja v Spodnji Šiški ter župane Belca iz Št. Vida, Riharja iz Polhovega Gradca in Slanonika iz Horjula. Imenovani imajo biti še trije. Odklonjene proSnje gasilnih društev. Deloma zaradi pomanjkljivosti, deloma ker niso dani predpogoji za podelitev podpor sploh, so bile, vsaj začasno, odklonjene prošnje sledečim gasilnim društvom: Gradac, Metlika, Brdo, Dob, Dolsko, Mengeš, Moravče, Vel. Lašče, Vel. Poljane, Gorenja vas, Kranj, Preddvor, Stražišče, Tržič, Voglje, Cerklje na Dol., Kostanjevica, Krško, Radeče, Škocijan, Št. Jernej, Krka, Vače, Bizovik, Brezovica, Dobrava, Dravljc, Gameljne, Moste, Pirniče, Podpeč, Sp. Šiška, Studenec—Ig, Škofeljca, Šmarje, Št. Jur, Tacen, Verd, Zgor. Šiška, Bloke, Cerknica, Dobračevo, Dolenja vas pri Cerknici, Dol. Logatec, Ilotedr-šica, Idrija, Planina, Stari trg pri Ra- keku, Novo mesto, Orehovica, Toplice, Trebnje, Valta vas, Žužemberk, Hru-ševje, Ivnežak, Postojna, Razdrto, Senožeče, Slavina, Zagorje na Pivki, Št. Vid nacl Vipavo, Begunje na Gor., Koroška Bela, Leše, Mošnje, Radovljica, Srednja vas in Leskovec pri Krškem. Tudi glede tega jc jasna laž liberalnega časopisja, da so odklonjene samo prošnje liberalnih gasilnih društev. Enako je neresnična trditev, ki jo je postavil dr Triller v »Narodu«, da so za letos ta društva izključena od podpore. V kolikor so te prošnje pomanjkljive, se lahko še letos ponovijo in jih bo deželni odbor po razmerju časa rešil. Denar, ki ga ima deželni odbor za gasilne podpore na razpolago, ni pro-računsk denar, namenjen samo za do-tično leto, ampak je poseben fond, ki je vedno svojemu namenu na razpolago. Vojsko os MUm. Akcija velesil. Včeraj smo med brzojavkami poročali, da je črnogorska vlada posredovalcema evropskih držav izjavila, da Evropa prepozno posreduje. Tudi v Belgradu sta zastopnika Evrope poslanika Ugron in I-Iartwig, dobila nezadovoljiv odgovor. Iz Belgrada se namreč poroča, da je srbski ministrski predsednik Pasič mandatarjema Evrope, ko sta mu izročila znano noto, lako-le odgovoril: »Noto vzamem na znanje. Srbska vlada odgovori nanjo pozneje. Posredujete pa prepozno.« Nato sta zastopnika odšla. Srbski ministrski svet je bil nato takoj sklican in je trajal več ur. Ko sta izročila avstrijski in ruski poslanik svojo noto, je srbska vlada žc vedela, da jc Črnagora Turčiji napovedala vojsko. Kmalu, ko sta Pasl-ča zapustila Ugron in IIartwig, se je podal k Pasiču tudi francoski poslanik, da podpira zahteve Avstrije in Rusije. V Sofiji niso zastopnikoma takoj povedali svojih pravih misli. Bulgarski ministrski svet se jc o noti velevlasti več ur posvetoval. Avstrijski uradni brzojav poroča, da bulgarski ministrski svet z noto velevlasti ni zadovoljen, ker ne navaja, kakšne preosnove velevlasti Turčiji predlagajo in sc tudi ne izjavlja, da Iivroap jamči, da Turčija preosnove res izvede. Predsednik Današnja številka obsega 6 strani Za razvoj gasilstva. Že zadnjič je »Slovenec« v kratkem sestavku omenil, kako je bilo s podporami gasilstvu prej in kaj je ukrenil sedanji deželni odbor v zadnjem času. Naziranje prejšnjega referenta v gasilskih stvareh je bilo to, da se mora podeliti podpora vsakemu gasilnemu društvu, ki se zanjo oglasi. V tem smislu je vedno tudi gasilska »Zveza« izdelala svoj načrt za razdelitev prispevkov gasilskega zaklada in je vsakokratni referent stavil po načrtu »Zveze« svoje predloge. Da je to naziranje popolnoma napačno, razvidi vsakdo na prvi pogled. Podporo naj dobi vedno samo tisti, ki je potreben, ker sicer, če jo dobi tisti, ki jc ni potreben, to ni veiS podpora, ampak k večjemu nagrada. Ako to velja, potem sledi logično dalje, da je tisti, ki ima podpore deliti, upravičen presojati, kdo je potreben in vreden. Da se ne bi očitalo deželnemu odboru, da podpore daje pristransko, je referent dr. Pegan predlagal v odbo-rovi seji najprej enotna načela, po katerih naj se presoja potreba in vrednost prosečili gasilnih društev; šele potem, ko so bila ta načela odobrena, je bil stavljen predlog, komu naj se v smislu teh načel podele podpore. Katera načela so deželni odbor pri presoji prošnja vodila, je razvidno iz okrožnice, ki se te dni razpošlje na vsa županstva in gasilina društva in katero je naš list včeraj priobčil. Ti principi imajo namen zagotoviti pravično in razmeram odgovarjajoče subvencioniranje gasilskih društev, primerno kontrolo nad poslovanjem istih in sploh pospeševanje njihovega prevaž-nega humanitarnega delovanja od strani občin in dežele. Upamo, da proti tem načelom ne more nihče z zdravo pametjo ugovarjati. Če tudi liberalna stranka proti temu protestira, s'edi iz tega samo to, da je deželni odbor v živo zadel, ko je pokazal, da hoče tudi po liberalnih gasilnih društvih imeti red. Gasilna društva ne smejo biti več za štafažo liberalni stranki, ampak naj služijo svojemu humanitarnemu namenu! Ako se LISTEK. Rožo sveta. Angleški spisal H. R. Haggard. (Daljo.) »Sir Andrej, gotovo se dobro spominjaš, kako si se pred mnogimi leti, ko sva si bila prijatelja, seznanil po nesrečnem naključju z mojo sestro Zobeido, ko si bil ujetnik in si bolan ležal v hiši mojega očeta. Kako ji je satan nagnil srce, da jc poslušala tvoje besede ljubezni, tako da je postala častilka križa in se jc poročila s teboj po frankovski šegi ter zbežala s teboj na Angleško. Gotovo se tudi spominjaš, da nismo mogli vjeti ladje, da sem zato poslal sela k tebi s sporočilom, da ti jo preje ali pozneje gotovo iztrgam iz rok in da bom ravnal ž njo, kot pri nas ravnamo z nevernimi ženskami. Pa čez šest, let sem dobil verodostojno sporočilo, da jo je Alah poklical k sebi; žaloval sem za svojo sestro in njeno usodo, potem pa pozabil nanjo in na tebe. »Vedi, da mi je povedal neki vitez po imenu Lozelle, ki je bival v onem delu Angleške, kjer imaš svoj grad, da je Zobeida zapustila hčerko, ki je jako krasna. Moje srce, ki je ljubilo njeno ' mater, se nagiba sedaj v ljubezni k tej vnukinji, ki je nikoli nisem videl. Ljubezen te je oslepila, vendar si sicer plemenit vitez kakor je bil tudi tvoj brat, ki je padel v bitki pri Ilarencu. »Vedi toraj, da sem prišel po Alahovi volji do velike moči tu v Damasku in po vsem Jutrovem, in želim, da bodi tvoja hči princezinja moje hiše. Racli tega jo povabim, da pride k meni v Damask in ti ž njo, ako še živiš. Dalje ti zagotavljani, da se ti nc bo treba bati kake pasti od mene, mojih naslednikov in svetovavcev; obetam ti tudi v imenu Boga in pri besedi Salah-ed-clina, ki besede še nikoli ni prelomil, cla je ne bom nikoli silil, da bi vzprejela pravo vero, čeravno se nadejam, da ji bo usmiljeni Bog ganil srce, da bo to storila iz svoje proste volje; da je ne bom nikdar silil stopiti v zakon, ki ga sama ne poželi. Prav tako se ne bom maščeval nad teboj, sir Andrej, niti pripustil, da bi to storili drugi; pač pa te oblagodarim z bogastvom in častmi. »Ako se pa moj sel povrne in mi pove, cla moja vnukinja, zavrača to ljubeznivo ponudbo, potem jo opozarjam, da je moja roka clolga in da se jc gotovo polastim, kakor bom mogel. »Radi tega pridejo čez leto in dan potem, ko prejmem jaz odgovor gospice svoje vnukinje, ki ji je ime Roža sveta, moji odposlanci k njej, kjer koli se bo nahajala, omožena ali samska, da jo povedejo k meni s častmi, ako pojcle prostovoljno, in s silo, ako ne bi hotela iti. Za ta čas pošiljam v znamenju svoje ljubezni nekaj dragocenih darov in ž njimi listino, s katero jo imenujem princezinjo in gospodarico mesta Balbek, z naslovom, z njegovimi dohodki in predpravicami, ki so zaznamovane v arhivih mojega cesarstva v korist nje in njenih postavnih dedičev s pripombo, da so obvezne zame in za moje naslednike za vedno. »Sel tega pisma in mojih darov je kristjan z imenom Nikolaj; njemu izročite svoj odgovor, da ga prinese meni. To delo je pod prisego zavezan izvršiti in jc bo izvršil, saj dobro ve, da mora umreti, ako se mu to ne posreči. »Podpisano po Salah-ed-dinu, vladarju pravovernih v Damasku in zapečateno z njegovim pečatom spomladi leta 581 po Iledžri. »Pomni tudi, da mi je to pismo prečita! tajnik, preden sem ga podpisal in zapečatil; da sem si svest, da se bo Tebi, sir Andrej, ali Tebi, gospica Roža sveta, morda zdelo čudno, da mi je toliko do device, ki ni moje vere in ki je nikoli nisem videl, in da uteg- neta radi tega dvomiti nad poštenostjo cele zadeve. Vedita torej pravi vzrok. Kar sem čul, da živiš Ti, Roža sveta, sem trikrat imel sanje, ki mi jih je poslal Bog glede Tebe in v njih sem videl Tvoj obraz. »Sanjalo se mi je — da velja prisega, ki sem jo prisegel1 glede Tvoje matere, tudi glede Tebe. Dalje, da me boš Ti, ako boš pri meni tukaj, obvarovala — kako, mi ni bilo razodeto — prelivanja krvi in prihranila svetu, mnogo bede. Raditega je določeno, da moraš priti in bivati v moji hiši. Da je vse tako, kličem na pričo Alaha in Njegovega preroka!« V. POGLAVJE, Trgovec z vinom. Godvin je odložil pismo in vsi so sc spogledovali. »Gotovo,« je dejal Wulf, »je to kaka neumna šala, ki se hočejo z njo poigrati z našim stricem.« Mesto odgovora mu je sir Andrej velel, naj vzdigne svilo in pogleda, kaj je v zaboju. »Oj, krasno!« vzklikne Wulf, »poglej, Rozamunda!« »Da,« je zamrmral Godvin, »dovolj krasno, da premami žensko, ki ne ve razločevati pravo od nepravega.« Kupujte, naročajte sreCke »Slovenske Straže«. Srečka samo eno krono! bulgarskega sobranja, Danev, je v bul-garskom ministrskem svetu izjavil: Predlog velevlasti je nejasen in ne obsega nikakih jamstev, da se v Turčiji preosnove izvedejo. Nota velevlasti tudi ne zahteva demobilizacije, marveč zahteva le, nuj balkanske države prej ne nastopijo, dokler se pogajanja ne končajo. Bulgarski železniški minister ie izjavil: Predlog velevlasti glede na Bulgarijo ne obsega nikakih garancij. Evropa hoče zagotoviti mir le sebi, ne pa tudi Bulgariji. Voditelj opozicije v bulgarskem sobranju, bivši bulgarski ministrski predsednik Malinov je izjavil: Vojska je neizogibna. Bivši bulgarski finančni minister Ljačev je izjavil: Evropa nam ne more jamčiti, da bi Turki tudi izvedli, kar obetajo. Turčiji ne pripustimo časa, da se pripravi. V Atenah sta avstrijski in ruski poslanik izročila noto dne 8. t. m. zvečer. Ruski poslanik je osebno pripomnil, da velevlasti soglasno zahtevajo, naj Turčija izvede resne preosnove. Vsak nastop balkanskih držav bi bil nepreviden, ker države veliko riskirajo, a za krščansko prebivalstvo v Turčiji ne bodo več dosegle, kolikor upajo doseči velevlasti od Turčije. Grški zunanji minister je po posrsdovanju izjavil, da je srečen, ker se je Evropa izjavila za preosnove, za katere se je Grška z ostalimi krščanskimi državami zavzela. Atensko časopisje pa piše zelo odločno in naglasa, da posredovanje velevlasti položaj še poostruje, ne pa ublažuje. Grško časopisje priporoča vladi, naj se na nejasne obljube Turčije ne zanaša, marveč zahteva radikalne preosnove. Dunajska »Wiener Allgem. Zeitung« poroča, da bodo Srbi, Grki in Bulgari odgovorili na noto velevlasti enako. Boje se, da izjavijo, da ne morejo demobilizirati in opustiti dosedanje politike. Nevarnost splošne balkanske vojske se vedno bolj pripližuje.. Srbski ministrski predsednik Pasič je izjavil nasproti poročevalcu korespondence »Slavia«: Mirovna akcija je postala brezpredmetna. Ni vlade, ki bi se upala razorožiti za vojsko pripravljeno armado. O dogodkih odločujejo zdaj le še narodno množice. Prišel je veliki trenutek, ko hoče narodna zavest rešiti važna, usodna vprašanja. »Frankfurter Zeitung« poročajo iz Carigrada: Sir Edvard Grey je obvestil turško vlado, da bodo velevlasti dne 10. t. m. zopet odločno nastopile v Sofiji, da se armada razoroži. Velevlasti naznanijo Bulgariji. da se bo čuvala nedotakljivost Turčije in da Bulgarija v slučaju zmage ne bo povečana in tudi ne v denarju odškodovana. — Samo enega nam seveda vse diplomatske note ne povedo in to je najvažnejše: Kdo stoji za Črnogoro? Kdaj napovejo ostale balkanske države Turčiji vojsko? O tem dohajajo najrazličnejša poročila. Berolinski list »Die Post« poroča iz Carigrada, da je Bulgarija napovedala Turčiji dne 9. t. m. vojsko. Do sinoči ob 8. uri zvečer buigarsko poslaništvo na Dunaju tega poročila ni potrdilo. V Belgradu vojna napoved Črnegore nikogar ni presenetila, ker so balkanske države bile dogovorjene, da tisti dan, ko bodo velevlasti nastopile, Črnogorci napovejo vojsko. Črnagora je zato prva vojsko napovedala, ker je turških vojakov ob črnogorski meji komaj 12 bataljonov. Razburjenje je v Belgradu velikansko in pričakujejo, da se lahko vsako uro prične vojska. Srbski vojaški krogi pa zagotavljajo, da se prične vojska s Turki šele v soboto ali nedeljo in sicer, ne da bi se Wulf je jemal dragocenosti drugo 7.a drugo iz skrinjice — plemiško krono, ovratnico iz biserov, naprsni nakit z rubinov, pas i7. ;-afirov, zapone z dragulji, in ž njimi pajčolani, sandale, halje in druga oblačila iz zlato prevožene, škrlataste svile. Med njimi je bila, zapečatena s pečatom Salah-ed-dina, njegovih vezirjev, ministrov in tajnikov ona listina, ki jo jc omenjalo pismo, navajajoč polne naslove prince-zinje balbeške, obseg in meje njenih velikih posestev, znesek njenih letnih dohodkov, vsota, ki se jim je zdela neizmerno visoka. »Nisem imel prav,« reče Wulf, »ce- lo sultan z Jutrovega si ne more dovoliti tako dragocene šale.« »Šale?« mu je segel sir Andrej v besedo, »to ni šala, o tem sem bil prepričan pri prvi vrstici tega pisma. Iz vsega diha pristni duh Saladinov, ki je navzlic temu, da jc Saracen, eden največjih mož na svetu; dobro vem to, ker sem bil v mladih letih njegov prijatelj Da, in prav ima. Po njegovem mnenju sem se res pregrešil proti njemu kot njegova sestra, ali ljubezen je naju prisilila v to. Šala? Ne, nikaka šala; njegovo silno dušo je globoko vznemirila kaka nočna prikazen, v kateri vidi voljo Božjo, ali pa kako pre- odposlal Turčiji ultimat. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Belgrada, da napove Srbija Turčiji vojsko v soboto. Dunajski diplomatični krogi so sinoči izjavili, da po iz Belgrada in Sofije do-šlih poročilih, napovesta Srbija in Bulgarija Turčiji vojsko 10. t. m. Razvrstitev bulgarske armade. Bulgarska razdeli svojo vojno moč v tri armade. Vsaka armada obsega tri armadne zbore. Armadam bodo, kakor sodijo, poveljevali generali Kutinčev, Dimitrijev in Ivanov, po ustavi je najvišji poveljnik bulgarski car, a dejanski višji poveljnik bo bivši bulgarski vojni minister general Savov. Generalni štab bo vodil bivši bulgarski ministrski predsednik general Petrov. Dne 9. t. m. ob pol 4. ure popoldne se je oddelek osebne garde podal v sofijski konak, kjer se nahajajo zastave tistih bulgarskih polkov, ki se že nahajajo na meji. Bulgarski car, carica in dva princa so bili ob vojaški slavnosti navzoči. Pred železno ograjo se je zbrala velikanska množica, ki je odkrita navdušeno pozdravljala zastave. Ko so ne- sli deset zastav, je neki visoki častnik, ki sc je med množico nahajal, veselo zaklical: Vojska bo! Počasna mobilizacija na Balkanu. Iz Soluna se poroča: Turške vojaške čete se odpošiljajo proti meji. Mobilizacija le počasi napreduje. Bulgarija bo za vojsko v desetih dneh pripravljena. V Carigradu zato računajo, da se izročitev ultimata Turčiji po Srbiji in Bulgariji zavleče, ker tudi Grška in Srbija še nista vojnih priprav izvedli. Finančni položaj Srbije in Bulgarije. »Temps« piše: Tistih 100 milijonov v zlatu, ki jih je Bulgarija naložila v »Narodni banki«, se ne more smatrati kot razpoložljiv denar, ker če se Bulgarija teh zakladov dotakne, bi to povzročilo veliko denarno krizo v deželi. Srbija razpolaga najbrže še z ostankom 30 milijonov posojila, ki ga je najela leta 1909 v Parizu. Izjava Rifaat paše. Turški poslanik v Parizu, Rifaat paša je izjavil v »Matinu«: Nihče ne 1. General Nikilorov (Bulgarija). — 2. Ministrski pirdsednik Venizelos (Grško). — 3. General Putnik (Srbija). — 4. General Našim paša (Turčija). — 5. General Vukotič (Črnagora). VOJNI MINISTRI BALKANSKIH DRŽAV. Povodom vojnih dogodkov na Balkanu zbujajo pozornost vojni ministri balkanskih držav, ki so imeli nalogo, izvršiti mobilizacijska dela. Turški vojni minister Našim paša je učenec barona, v. d. Goltza in je bil že preje pod Kiamil pašo vojni minister. Znan je vsled voje delavnosti kot turški generalni guverner v Bagdadu, kjer je bil kot tak skoro podkralj Mezopotamije. Bulgarski vojni minister, general Nikiforov, je poveljeval za časa bulgar-sko-srbske vojne 6. pešpolku, čegar sedanji šef jc kralj Ferdinand. Po tej vojni je bil general Nikiforov na raznih višjih mestih v armadi. Predno je prevzel vojno ministrstvo, je bil osem let sekcijski šef in infanterijski inšpektor. Srbski vojni minister, general Ra-domir Putnik, je bil že svoječasno vojni minister. Kot šef generalnega štaba je leta 1908. za časa aneksijske krize odstopil, ker ni smatral srbske armade za Vojno dovolj pripravljene. Mesto grškega vojnega in mornariškega ministra zavzema mnogoime-novani ministrski predsednik Venise-los, ki je po rodu Krečan in ki ima za seboj precej bui-no politično življenje. Veniselos je izboren državnik ter je v zadnjih letih brezdvomno izredno veliko storil za precej zanemarjeno grško armado. Črnogorski vojni minister je general Serdar J. Vukotič. V miru kot minister nima. mnogo opravka ter oskrbuje zato tudi mesto šefa 1. pehotne divizije v Cetinju. rokovanje modrih, to ga je dovedlo do tega čudnega sklepa.« Prenehal je za nekaj časa, mato pa je nadaljeval: »Dekle, ali veš, kaj je Saladin naredil iz tebe? V Evropi so kraljice, ki bi bile vesele, da bi imele to dostojanstvo in ta posestva v bogati pokrajini nad Damaskom. Dobro poznam mesto in grad, ki ga omenja. Mogočno mesto jc to ob bregovih Lita-nija in Oronta in za njegovim vojaškim poveljnikom — tega dostojanstva namreč ne bi dal nobenemu kristjanu — boš ti prva za njim. Zato je porok pečat Saladinov — "najbolj zanesljiva listina na svetu. Povej, ali hočeš iti in kraljevati tam?« Rozamunda je zrla na bleščeče se dragulje, na pismo, ki jo je dvignilo v vrsto princezinj, in oči so sc ji žarele, kakor tam pri cerkvi sv. Petra na ese-škem obrežju. Trikrat sc je ozrla nanje, ko so jo opozovali, nato pa je obrnila svojo glavo kakor od kake velike iz-kušnjave in odgovorila samo besedico: »Ne.« »Dobro si odgovorila,« je rekel oče. ki je poznal njeno kri in njene želje. »Ako bi bila rekla ,da\ bi bila morala iti sama. Daj mi črnilo in koženico, Godvin.« In napisal je to-le pismo: »Sultanu Saladinu Andrej D'Arcy in njegova hči Rozamunda. »Prejela sva Tvoje pismo in Ti sporočava, da hočeva živeti v deželi, ki jo nama je Bog odločil, v svoji dragi domovini. Navzlic temu Te zahvaljujeva za Tvojo častno ponudbo, ker sva pre-pričana, da si pošten, in Ti želiva vse dobro, razun v vojskah proti zastavi križa. Glede Tvojih groženj bova storila po svojih najboljših močeh, da jih preprečiva. Poznavajoč jutrovske šege in običaje Ti ne pošljeva poslanih darov nazaj, ker s tem bi razžalila enega največjih mož na svetu; ako bi sc Ti zljubilo vprašati po njih, Tvoji so — ne naši. O Tvojih sanjah Ti povem, da so bile le prazne in prikazen je slepilo, ki naj je moder človek pozabi. — Tvoj služabnik in Tvoja vnukinja.« Nato je podpisal pismo in za njim Rozamunda, je zvil, zavil v svilo in zapečatil. »Sedaj pa,« je rekel sir Andrej, »skrijte ta zaklad; kajti ako bi se izvedelo, da imamo pri nas take zaklade, bi imeli tatove za vsakdanje goste. Spravili so z zlatom prevožena oblačila in dragocene dragulje v skrinjico nazaj, jo zaklenili ter jo skrili v veliki z železom okovani skrinji, ki je stala v sir Andrejevi spalnici. (Dalje.) more znati, kako bo učinkovalo posredovanje velevlasti v Sofiji. Če izbruhne vojska, bodo armade krščanskih balkanskih držav stale nasproti armadi, ki bo hotela in ki bo tudi zmagala. Turška vilajetna postava. Tista turška postava o upravi turških evropskih vilajetov, ki je bila, kakor znano, izdana že leta 1880, a je Turčija do danes ni izvajala, dovoljuje ustavne svobodščine, osobito učno in tiskovno svobodo. V vilajetih, kjer ni večina prebivalstva mohamedanska, naj bi se imenovali guvernerji, ki niso mohamedanci; če guverner ni moha-medanec, mora biti mohamedanec njegov namestnik in narobe. Uradni jezik bodi turški, postave se izdajo v turškem in v glavnem jeziku vilajeta. Va-liji, ki se imenujejo za dobo petih let, nastavljajo uradnike in predlože glavnemu svetu vilajeta proračun. Glavne svete tvorijo virilisti, izvoljeni člani in člani, ki jih imenuje vali. Občinski sveti volijo člane glavnega sveta tajno. Stroškov za armado in mornarico, za civilno listo, carinskih in poštnih dohodkov v vilajetne proračune ne vstavljajo. Prebitek vseh drugih dohodkov vilajeta se tako razdeli, da se 85 odstotkov nakaže državnemu zakladu, ostanek 15 odstotkov pa za jav-? na dela in za šole v vilajetu. Delovanje bulgarskih čet v Makedoniji. Iz Makedonije se poroča, da so pričele v Makedoniji pod vodstvom bulgarskih častnikov bulgarske čete nastopati. Več mostov so bulgarski četaši že pognali v zrak. Na Kreti. Iz Carigrada se poroča: Poslaniki velevlasti so izjavili, da ne trpe, da bi krečanski poslanci vstopili v grški parlament. Velevlasti so vse ukrenile, da krečanski poslanci nc morejo odpo-> tovati v Atene. Poročila iz Carigrada. Dne 9. t. m. napovedani shodi za vojsko v Carigradu niso radi proglašenega oblegovalnega stanja smeli zborovati. — Turška vlada je dovolila oto-manskim trgovskim ladjam odjadrati na Črno morje. — Patriotični oklici pozivajo prebivalstvo, naj prostovoljno pristopi armadi. Veliko albanskih pro-stovoljev se je že priglasilo. Zaplenjena municijt. Iz Carigrada se poroča: V Skoplju so pridržali Turki 52 srbskih topov in 36.000 krogelj, s katerimi lahko tudi iz turških topov streljajo. Na Ogrskem zadržan vojni material ni določen za Srbijo, marveč za Bulgarijo. Srbija je ves svoj v inozemstvu naročeni material že sprejela razven tistega, ki so ji ga Turki v Skoplju zaplenili. Rumunija mobilizira. Berolinska »Deutsche Tageszeitung« poroča iz Bukarešta: Ko se je tu izvedelo, da je Bulgarija sklenila, da napove Turčiji vojsko, so čez noč prekinili velike kraljevske vaje in ukazali splošno mobilizacijo rumunske armade. Priprave Avstro-Ogrske ob južno-vzhodni m6ji. Dunajski politični krogi trde, da so že ob mirnih časih naše južno-vzhodne meje zavarovane, kolikor je potrebno. Če bi se pa vojska približala našim južnovzliodnim mejam, bi se morale tam čete pomnožiti. Naša država hoče zavzeti popolnoma nevtralno stališče in se v tej smeri Avstro-Ogrska in Rusija pogajata. Ta pogajanja določijo, kakšno stališče zavzameta v bodoči vojski, a že zdaj se odločno nagla-ša, da se deluje na to, da se vojska omeji na Balkan. Poskusna mobilizacija v Rusiji. Iz Bcrolina se poroča: »Presscen-trale« potrjuje, da ruska vlada na vzhodni meji ruske Poljske v velikem obsegu in zelo hitro mobilizira. Poštnim in brzojavnim uradom je že naročeno, kako naj poslujejo, ko se oficielno razglasi mobilizacija. Temu nasproti pa izjavlja uradna peterburška brzojavna korespondenca, da Rusija ne mobilizira, marveč je že tudi poizkusna mobilizacija v nekaterih evropskih gubernl-jah končana in so ob poizkusni mobilizaciji pod orožje pozvane rezerviste poslali že domov. Srbi nameravajo bojkotirati avstrijuko blago. V Belgradu se pripravlja akcija, ki meri na to, da se organiziraj na Balkanu splošen bojkot avstrijskega blaga, če trozveza nastopi proti načrtom balkanske zveze. Voditelji protiavstrij-skega bojkota se žc dogovarjajo s svojimi zaupniki v Sofiji. Balkanski prostovoljci Čez London se iz New-Yorka poroča, da je odpotovalo na Grško 25.000 grških rezervnikov. V Moskvi se je prija- vilo 20.000 ruskih prostovoljcev, ki so že oboroženi in odpotujejo na Balkan. — Iz Inomosta poročajo: Zadnja dva tedna se je po železnici s Francoskega odpeljalo nad 30 balkanskim državam namenjenih aeroplanov. Turčija Izjavila, da izpusti nekaj za* plenjenih grških ladij. »Agencc Havas« poroča iz Carigrada, da je na posredovanje velevlasti turški ministrski svet sklenil, da bodo smele odjadrati tiste zaplenjene grške ladje, ki za vojne transporte niso sposobne. Odmevi balkanske mobilizacije v Zagrebu. Preko Zagreba sc dan za dnevom vračajo iz daljne tujine — celo z Angleškega — v domovino Srbi in Bulgari. Iz Belgrada pa se preko Zagreba in Reke vozijo v Solun in Carigrad Turki, ki so doslej živeli v Belgradu in ostali Srbiji. Ovire so imeli na poti oni srbski rudarji (90 po številu), ki so šele pred mesecem prišli na delo v trboveljske premogovnike in so bili sedaj pozvani nazaj v domovino. Ker jim je namreč ravnateljstvo plačalo stroške iz domovine, so morali to odslužiti in jim je bilo ob odhodu izplačanega le malo zaslužka. Kupiti so si mogli vozne listke le do Siska, kjer so morali izstopiti. Pozneje so Sisčani zanje posredovali in so mogli zopet z železnico potovati dalje. Razna poročila o položaj n. Angleško časopisje graja, da akcije velevlasti niso bile popolne. »Westmin-ster Gazette« svari, naj se zdaj ne misli zgolj na to, da bi vojsko omejili na Balkan. Velevlasti naj mislijo na bodočnost in naj kaj boljšega izvedejo, kakor je postava iz leta 1880. — »Daily Mail« piše: Velevlasti nastopajo nerodno in boječe. — Miljukov, dober poznavalec Balkana, sodi, da bo vojska na Balkanu trajala največ dva meseca. — V pristaniščih Črnega morja vlada veliko razburjenje. Veliko lastnikov grških ladij hoče prezimiti v pristaniščih Črnega morja. Grški konzul v Sevasto-polu je obveščen, naj pokliče pod orožje grške rezerviste zadnjih desetih letnikov, ki naj se v desetih dneh zglas« v Odesi. — Z ozirom na zdravstveno stanje so srbskemu princu Juriju za-branili vstopiti v srbsko armado. Princ je 9. t. m. izjavil srbskemu kralju, da pobegne v Podgorico k Črnogorcem, čc 1 ga zopet ne pridele armadi. — Sazonov poroča šc ta teden ruskemu caru o položaju. Iz Peterburga poročajo, da je Črnagora dogovorno z balkanskimi državami zato prej vojsko napovedala, da zasede gorske prelaze in tako olajša morebitno akcijo Srbije. Vojsko balkanske države prično brez Vojne napovedi. Iz Konstance poroča »Berliner Lo-kalanzeiger«: Črnogorski poslanik jc izjavil, da po določilih balkanske zveze ni več potrebno, da napovejo Turčiji vojsko tudi ostale zvezne balkanske države. Boji ob črnogorski, srbski ln bulgarskl meji. Prva poročila o bojih Črnog-orcev, Bulgarov in Srbov s Turki dohajajo iz Carigrada. Slove jo: London. Iz Carigrada se poroča 8- t. m. zvečer: Črnogorci so obkolili obmejno mesto Berano in so napadli Turke, ki so se trdovratno branili. Turki upajo, da se toliko časa drže, dokler ne dobijo pomoči. Turki upajo, da vržejo Črnogorce nazaj. Nadalje se poroča iz Carigrada, da so se bili 8. t. m. boji med Črnogorci in Turki pri Da-lumaj-Bali. Črnogorci so napadli tudi obmejna kraja Karakol in Kalavo, a so jih Turki vrgli nazaj; Črnogorci so pri tem napadu izgubili veliko ljudi, Turkov je 15 ranjenih. Arako so tudi Črnogorci napadli. Turški posadki je ukazano, da se mora do skrajnosti boriti. Boj še traja. Tudi Srbi so že začeli vojsko. V torek ponoči je bil pri Javor-planini krvav boj med Srbi in Turki. Carigrad. »Sabah« sodi, da so Črnogorci zato napadli, da se združijo s srbsko armado. Črnogorci so tudi poizkusili prekoračiti mejo pri Gusinju. XXX Ce so ta poročila istinita, je mogoče, da se nameravajo Črnogorci in Srbi združiti in sicer v Sanajaku, ki ga, kakor poroča »Frankfurter Zcitung«, nameravajo Srbi zasesti. Tudi »Frankfurter Zeitung« poroča, da se je 8. t. m. pričela med Srbi in Turki bitka pri Javorju. Mimo Berane teče reka Lim, ki se v Bosni izliva v Drino. Črnagora hoče narisati nov zemljevid. Neki cetinjski list, v katerem kralj Nikolaj navadno svoje članke objavlja, niše: Črnagora in njeni voditelji so se odločili, da hočejo narisati s krvjo in z žrtvami premoženja in življenja nov črnogorski zemljevid. Z besedami sc spor več ne reši. Vojska }e olajšava. Tudi Črnagora si hoče svoje mesto pod solncem priboriti. V Srbiji pričakujejo, da armada začne prodirati. Iz Belgrada se poroča: Vse kaže, da vojska kmalu splošno izbruhne. Turški poslanik je vse pripravil, da odpotuje, turški vojaški ataše je pa žc odpotoval. Vojska se prične brez vsakega pojasnila, izda se le oklic. V nedeljo prične srbska armada vojsko in namerava pod poveljstvom prestolonaslednika Aleksandra pri Ovšepelji prekoračiti mejo. Dve diviziji srbskih prostovoljcev. Iz Belgrada poročajo: Zbori prostovoljcev tvorijo dve diviziji. »Berliner ITandelsgesellschaft« se pa iz Belgrada poroča, da korakajo srbske čete jako hitro proti meji. Priprave Srbije. Oboroževanje srbskih prostovoljcev. Srbska »Narodna Odbrana« je izdala na prebivalstvo oklic, naj vsi zasebniki, ki imajo primerne puške, oddajo iste njenim krajevnim odborom, da oboroži srbske prostovoljce. Srbska mladina v vojski. Dosedaj se je priglasilo v Srbiji do 300 mladoletnih Srbov, da vrše administrativno službo namesto uradnikov, ki so odšli na vojno. Mnogo jih je že nastavljenih v poštnih in drugih uradih. Dečke, ki znajo jezditi, bodo uporabili za kurirje. Bolniški tečaji v Belgradu. Na belgrajski univerzi so otvorili pretekli ponedeljek tečaj za bolniške strež- Dekle kot vojak. Med Srbi ni nikaka redkost, da so tudi ženske bojevite, kadar jc treba čuvati domovino. Mnogo jc Srbkinj, ki so izvež-bane v streljanju in znano je, cla sc jih je poslednje dni zlasti mnogo javilo, da bodo bolniške strežnice na bojnem polju. Lep zgled domoljubja pa je nudila pretekle dni v Belgradu 22lctna dekle Ljubica Jovanovič, sirota brez staršev. Kakor hitro je bila proglašena mobilizacija, je popustila vse ter odšla k vojaškim poveljstvom z zahtevo, naj se jo sprejme med vojake, da ide s puško v roki med prvimi v boj. Seveda so jo odbili. Bila je tudi na dvoru ter zahtevala, naj se jo pusti h kralju in vojnemu ministru. Ko pa jc bila povsod odbita, je odšla v »Narodno Odbrano« ter prosila, naj se jo sprejme med prostovoljce in siccr v prve vrste. Nekoliko dni so jo odklanjali, ker pa ni odnehala in jc pretila, da bo koga izmed odbora ubila, ako se je ne sprejme, so ugodili njeni želji. Dekle si je odrezalo lase, vzela puško in vso opremo ter je vstopila v četo prostovoljcev, ki bo šla prva v boj, ko bo treba. Ameriški Srbi za vojno. Listi poročajo, da so Srbi v Ameriki nabrali 50.000 dolarjev za one rodbine v Srbiji, katerih člani so odšli na vojno. Nov pozdrav. Kot znak navdušenja, ki vlada v Srbiji za vojno, je gotovo tudi pozdrav: »Do vidjenja na Kosovu!« — s katerim se pozdravljajo na ulicah, v gostilnah in kavarnah vsi, kateri mislijo, da so za puško. Mobilizacija v Srbiji. Vpokojeni srbski polkovnik Mihael Bašič je reaktiviran ter imenovan za poveljnika donavski diviziji. Kot se poroča od zanesljive strani, zbira Srbija velike množice vojaštva pri Semendriji, ki so jo ponovno utrdili. vaškem ustava in postave teptajo, kako da tak svobodo ljubeči, spoštovani narod, ki si je za koristi monarhije in dinastije pridobil toliko zaslug, kakor Hrvati, proti vsej pravici in postavi zatirajo in postopajo ž njim, kakor da bi bili brez pravic. (Pritrjevanje.) Dnevne novice. -f O »mučenlku« Aškercn. Naši liberalci žive duševno samo od neumnih fraz. Kar jim plitvi »Narod« ali »Dan« zabijeta v glavo, to verjamejo tako kakor Turek koran in so sredi svojih lončenih malikov neskončno srečni. Zato pa se tudi tako strašno razburijo, ako kdo brcne v to šaro in liberalnim vernikom pobije njihove različne svetinje. Med te je spadal tudi Aškerc. Samo če kaj malega zineš zoper njega, so pokonci in bi te menda kamenjali (s papirjem namreč), ako bi samo rekel, da ni imel vsak dan zbiksanih čevljev. Najbolj pa liberalci in liberalke časte »mučeništvo« svojih oboževavcev in gorje, kdor bi o tej dogmi dvomil! Bil bi najmenj hijena! Zdaj pa je Ivan Cankar v nekem predavanju v Trstu tudi to liberalno versko resnico krepko razmajal. Dejal je: »V tistih časih, ko sc je oglasil Anton Aškerc, se je rojevalo na Slovenskem čisto novo gibanje, ki so ga kmalu krstili za »mahničijanstvo«. Vladalo je takrat tisto ubogo in klavrno slogaštvo, ki bi v svoji komodni idealnosti najrajše vpilo »živijo« naprej in nazaj na vse strani." O kakih temeljnih političnih in kulturnih nazorih se ni dalo govoriti. Limonada jc bila popolna.. V to limonado pa je pljunil Ant. Mahnič. Vsako svetovno naziranje — in to je pač tudi katolicizem — mora biti enotno in celotno in ne sme trpeti nobenih koncesij, nobenih ozirov, nobenega omahovanja. Ali »da« ali »ne«, tako se mora postaviti beseda. Sovražniku boj, polovičarstvu pa zaničevanja. In tako jc Mahnič z vsem svojim temperamentom navalil na vse, kar na Slovenskem ni bilo katoliškega in kajpak tudi na vse, kar je bilo premalo katoliško. Naravno je, da tudi literaturi ni prizanesel. Aškerc pa dokazuje z vsako pesmijo, da sploh nikoli ni bil katolik. Svobodo-misleci bi izključili iz svoje srede človeka, ki bi z rožnim vencem v roki hodil za procesijo. Če bi katoliška cerkev prizanašala Aškercu, ki je bil vendarle duhovnik, torej njen zastopnik in služabnik, bi bila podobna trgovcu, ki prizanaša uslužbencu, o katerem dobro ve, da mu dela škodo in odjemalce odganja. O kakšnem preganjanja tukaj ne more biti g >vora in res je potrebno, da se te nsslans Irg.nde o mučzništvn Aškerca že enkrat na laž postavijo. Aškerc se je namreč začutil poklicanega propagatorja. svobodomiselnih idej ter bojevnika zoper katolicizem. Tako se mi zdi, da v zadnjih letih sploh ni videl nič drugega več pred seboj, nego Mahniča in njegove učence. To pa je bil po mojih mislih poglavitni vzrok njegovega hiranja kot pesnik. Ni mu bilo več ne do lepe oblike, ne do živih, plastičnih podob, temveč samo še do liberalne tendcnce. Jasno pa je, da plitka in prazna sl »venska svobodomiselnost, ne more dali poeziji krvi in življenja; prej bi bilo pričakovati, da zraste p5s-niča iz kamna. Ljubljana je napravila Aškercu veličasten pogreb. To je res. Ali za pogrebom se je vila dolga procesija Svobodne Misli, tiste Svobodne Misli, ki ima, na vesti zadnje Aškerčeve knjige. Koliko jc bilo odkritosrčne žalosti, ne vem. Lo toliko vem, da je v nas, ki praznujemo nocoj spomin velikega pesnika, veliko več spoštovanja in ljubezni do njega, kakor pa je bilo spoštovanja in ljubezni v tistih, ki so mu še za živih dni zlagano hvalo prepevali.« — Zdaj smo le radovedni, kakšen jok in stok se bo vzdignil med liberalnimi budisti nad tem »bogoskrunst-vom«. Kaj naj pa počno ubogi liberalci, če se jim čisto vse vzame? Zato bi merodajne kritike prosili, naj jim vendarle nekaj pustijo. Naj imajo saj enega mučenika v pratiki zase. -j- III. slov. protialkoholni kongres. Dne 17. novembra se vrši v Ljubljani III. slovenski protialkoholni kongres. Priredita ga skupno Slovenska protial-koholna zveza in pa Društvo zdravnikov na Kranjskem. Slednje si je na zadnjem občnem zboru stavilo obsežen socialni program in jc izvolilo poseben odsek za ljudsko blaginjo in higijeno. ki se ima pečati tudi s protialkoholnim vprašanjem. Kongres obeta, postati vsled udeležbe zdravnikov posebno zanimiv. Kakor čujemo, se bo obširno razpravljalo o vplivu alkoholizma na razne bolezni, n. pr. na duševne bolezni, jetiko, telesne poškodbe itd. — Pravniki, šolniki in drugi strokovnjaki pa bodo poročali o kvarnem vplivu alkohola na socialne razmere v obče. Vsh prireditev bo zasnovana na široki pod- TURŠKO VOJAŠTVO. 1. Ulanec. — 2. Dragonec. — 3. Albanska infanterija. — i. Nizam infanterija. — 5. Pehotno topništvo. — 6. in 7. častniki generalnega štaba. niče. Udeležuje se ga mnogo dijakinj in dam iz boljših slojev. Hrvati srbski prostovoljci. Srbski listi poročajo, da se je doslej prijavilo srbski »Narodni Odbrani« za prostovoljsko službo 15 dijakov in 9 učiteljev hrvaške slikarske šole v Zagrebu. Srbski aviatiki, ki se v svrho študij mude v tujini, so bili vsi pozvani domov. Brzojavna zveza med Belgradom in Carigradom je od ponedeljka popolnoma prekinjena. V zadevi prometa med Belgradom in Zemu-nom je uprava srbskega brodarskega društva odredila, da se brez voznega listka nikdo ne pusti na brod, ki posluje med Belgradom in Zemunom. Prestopki se kaznujejo z denarno globo. Istotako so izdane stroge naredbe glede prtljage. Za srbski Rdeči križ. V Belgradu so pretekli ponedeljek sklenili na posebni konferenci tramvajski kondukterji in vozniki, ki so nesposobni za vojno službo, da odstopijo četrtino svoje plače državi za Rdeči križ. Priprave za ranjence. Stare tramvajske vozove so začeli predelavati v vozove Rdečega križa, ki bodo vozili v Belgradu v slučaju potrebe od železniške postaje po progi do akademije in od tu po topčiderski progi do vojne bolnišnice. Razpuščene šole. Razen druge belgrajske gimnazije jc razpuščena na nedoločen čas tudi bogo-slovnica sv, Save ter so njeno stavbo porabili v vojaške namene. Bogoslovce so nastanili v zgradbi Doma Sirotne Dece. Za rodbine vojakov. Belgrajska občina je pričela nakazovati podpore ubožnim rodbinam, katerih očetje so bili vpoklicani v vojake. Zasedanje delegacij. V včerajšnji seji avstrijske delegacije graja Kramaf, ker so velevlasti prepozno na Balkanu posredovale. Del. Fuchs hvali spretnost zunanjega ministra v sedanjih težavnih časih; del. Korytowski naglaša, da moramo čuvati koristi na Balkanu in da skrbimo, da ne bomo malodušni in boječi. Grof Berchtold izjavi, da nastopa diplo-matičnim potom za katoliške Albance in da če bo potreba, pritisne na Turčijo. Za Malisore smo v Carigradu večkrat posredovali. V težavnih sedanjih časih zaupajmo moči države. Zasledujem politiko, ki služi najvišjim koristim monarhije in miru. Ko govorita Faidutti in Bacquehem, izvaja kranjski deželni glavar del. dr. Ivan šusteršič med drugim: Dogodki na Balkanu dokazujejo, da umetnost diplomacije ostane brez moči nasproti naravnemu razvoju. Ko smo sporazumno z Angleško nastopali proti Veliki Bolgariji, smo skrbeli za koristi Angleške, ne pa za koristi monarhije. Ko se bo vojska končala, o kateri upamo, da se omeji na Balkan, je zelo dvomljivo, če se bodo mogli tudi držati morebitni dogovori, ki izključujejo vsako teritorialno izpremem-bo. Že danes moramo računati, da se v balkanski politiki prilagodimo živim stremljenjem balkanskih držav, v kolikor soglašajo s koristmi monarhije. Koristi monarhije se morajo v vseh okoliščinah čuvati. Monarhija, ki je poklicana, da tvori glavno jugoslovansko moč, mora biti pred vsem na tem, da igra ulogo, ko se bo reševalo jugoslovansko vprašanje, in sicer mora imeti v prvi vrsti moralno avktori-teto. S kakšno moralno avktoritcto pa more monarhija nastopati pri rešitvi jugoslovanskega vprašanja, če se oziramo na to, kako da postopa z Jugoslovani? Če hoče vlada svoje lastne koristi čuvati, nc more več mirno gledati, kako sc na Hr- Tagi in bodo pWabljcn! vsi sloji naroda, istotako zastopniki hrvaškega pro-tialkoholnega gibanja. Konkurznega župnijskega izpita dne 9. in 10. oktobra t. 1. so se udeležili v Ljubljani sledeči čč. gg.: Ivan Rihar, pre-fekt v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano; Franc Juvan, župni upravitelj pri Sv. Križu nad Jesenicami; Janez Kepec, župni upravitelj v Selcah; Josip Gostiša, kaplan v Trnovem v Ljubljani; Janez Opeka, kaplan v Komendi; Janez Miklavčič, župni upravitelj na Vrhu (Sveti Trije kralji) (I. polovica); Anton Vadnal, kaplan v Cerkljah pri Krškem; Franc Pe-čarič, kaplan na Dovjem (II. polovica). — Volitev župana v Kropi. Dne 8. oktobra je bila v Kropi volitev novega župana, ker se je prejšnji gospod Ignacij Ažman odpovedal. Izvoljen je bil za župana g. Matija Lazar, za županovega namestnika pa g. Fran Šolar. — Ljudsko šolstvo. Na šestrazrednici v Št. Vidu nad Ljubljano ste poleg že obstoječih vzporednic dovoljeni še dve vzporednici k drugemu in tretjemu razredu ter se v to svrho nastavite dve provizorični učni moči. — Na mesto nadučitelja Franc Fabinca, ki je dobil v svrho študij dopust, je imenovana bivša suplentinja na Brezovici Alojzija Verbič za suplentinjo na Dobrovi. — Na mesto učiteljice Marije Jur-jevčič, ki je dobila dopust, je imenovana bivša suplentinja v Ihanu Angela Vode za suplentinjo v Ligojni, na mesto učiteljice Teodore Werne bivša prov. učiteljica v Kalu Ida Papula za suplentinjo v Sostrem, na mesto Hermine Pellan izprašana učit. suplentinja Marija Cerar za suplentinjo v Spodnji Šiški, na mesto učiteljice Vide Šorn izpr. učit. suplentinja Jožefina Ravnihar za suplentinjo na Viču. — Smrt v prepadu. Ajdovec pri Žužemberku. Danes popoldne, 8. oktobra, so našli Marijo Kaplan iz Vrbovca v nekem prepadu blizu Ajdovca mrtvo s prebito črepinjo. V nedeljo je bila semkaj prišla vrnit nek dolg, vračajočo se jo je prehitela noč, kjer je našla smrt. Zapušča moža in Čvetero nepreskrbljenih otrok. — Požar. Z Bohinjske Bele se nam piše: Iz dosedaj neznanega vzroka je začelo v torek, dne 8. t. m., popoldne goreti v hiši Klemena Pretnar, posestnika na Kupljeniku št. 3. Ogenj se je hitro razširil m kmalu sta bila v plamenu hiša in gospodarsko poslopje. Pogoreli so vsi pridelki, uničeni kmetijski stroji, rešili so le malenkosti hišne oprave ter nekaj živine, vse drugo je uničil požar. Gospodar, imejitelj patenta za gepeljne, je bil zavarovan pri Feniksu, pa zavarovalnina nikakor ne bo pokrila škode, ki se ceni na 8000 kron. Velika nevarnost je bila, da se ne vpepeli cel del vasi in jc le trdemu ter požrtvovalnemu delu gasilcev ter vaščanov s Kuplje-nika in Bele se zahvaliti, da se je ogenj lokaliziral. — Umrl je v Spodnji Šiški hišni posestnik Karol pl. Rus. Pogreb je bil v ponedeljek. — V Ameriki umrla Slovenka. V Clevelandu je umrla Marijana Volk, soproga John Volka, doma iz vasi Trcbče, fara žužemberg. Stara je bila 44 let. Bral umoril Urala. Franc Burgar, vulgo Lukanov, doma v Mestu (Vodice), jc že mlad odšel v Ameriko, kjer je, kakor se sliši govorica, precej nerodno živci. Pred par meseci se je povrnil domu in pričeli so z njegovim denarjem popravljati domačo hišo. Njegov starejši brat mu je bil nevoščljiv, da postane mlajši (okrog 24 let stari France gospodar. Zato je za časa ; zidanja prišlo med njima že večkrat j navzkriž. Ni čudo, ker brat Janez je bil j baje precej siten. Za službo božjo in za I cerkev pa se skoro nobeden ni brigal, i Sta pač oba posurovela po slabih druž- I bali in beznicali. Pred tremi tedni sta ' sc pošteno sprla V tem prepiru je ranil starejši mlajšega z nožem v levo roko, ne da bi ta to opazil. Včeraj pa se je ponašal starejši proti zidarju-sosedu Francetu Burgar, češ, moj brat je sedaj mirnejši, odkar sem ga oklal. Ko o tem izve brat France, sc raztogoti in se izjavi zidarju: »A tako, bom tudi jaz njega, toda takrat, ko ne bo tebe zraven.« Janez je odšel v mraku po opravkih v bližnjo kovačnico in se na potu malo ponorčeval iz neke stare ženice, ki je na hrbtu koš nosila — češ, ti boš pa kmalu umrla, ker koš nosiš. Mlajši brat gre za njim, vzame seboj malo sekirico. Ko se že Janez vrača iz kovač-nice domu, ga na poti dojde brat France in po kratkem prerekanju dvakrat udari baje z ušesi sekire po glavi tako hudo, da se brat mrtev zgrudi. Nato pa takoj odide na vodiško orožniško postajo in se hladnokrvno javi, da je premišljeno (nalašč) umoril svojega brata. Prinesel jc s sabo tudi omenjeno sekirico. Kazal ni nobenega razburjenja in obžalovanja, ko jc vse to pripovedoval orožnikom. Na vprašanje orožniške po-fttTfižkinje: »Kaj bodo pa sedai mati počeli!« je odgovoril: »Bodo Imeli vsaj mir pred nama. Midva pa bova oba preskrbljena.« — Stražmojster jo bratomo-rilca odpeljal še sinoči v Kamnik. — Sedaj jo to že drugi umor v vodiški župniji! Stariši, ne puščajte svojih mladoletnih otrok v Ameriko! Koroške novice. k Povoden] v Žabuici v Kanalski dolini. V noči od 3. na 4. oktobra je začelo tako deževati, da so izstopili hudourniki in zasuli travnike itd. z gramozom. Suha, ki je bila do 3. oktobra zares suha, jc prestopila bregove in napravila na cesti obilo škode. Ko so se 4. oktobra pripeljali francoski avtomo-bilisti v vas, so obtičali na zasuti cesti. Pripregli so par volov, da bi spravili avtomobil naprej, pa ni šlo; morali so še en par pripreči. Tako so Francozi srečno ušli in upamo, da so že v svoji domovini. — Samoumor sodnijskega oiicijanta. 32 let stari sodnijski oficijant Franc WoIf iz Trga na Koroškem se je pri svoji sestri v Rožeku ustrelil. Wolf zapušča tri otroke. k Poslopje za poštno ravnateljstvo v Celovcu zgradi ondotni občinski svet. Novo poštno ravnateljstvo prične v novem poslopju poslovati 1. oktobra 1913. Primorske vesli. p Notarska vest. Justično ministrstvo je imenovalo notarskega kandidata V 1 a -d i m i r j a S c n c a r j a za notarja v Pazinu. p Tatinsko družbo so zasledili v Trstu ob priliki preiskave, kdo je vlomil v trgovini s papirjem Glessich in Smolars. Zaprli so nekoga Manzetti in Blasona, nekega Severja pa še nimajo. p Porota v Trsiu je obsodila koči-jaža Ivana Binderja in njegovo ljubimko Ano Schdgcr, ki sta neko kuharico, Terozo Mayr iz Gradca, zapeljevala, da se je Binderju, pričakujoč zakona, uda-la in sta jo potem za vso. njeno prihranke ogoljufala, prvega na dve loti, drugo na štiri mesece ječe. p Ubil se jc v ladjedelnici sv. Marka delavcc Raimund Girotti. Telefonska in brzojavna poročilo. BOJ MED ČRNOGORCI IN TURKI. Podgorica, 10. oktobra. Črnogorska armada je včeraj dopoldne začela bej, z j napadom na neko turško utrdbo nasproti Podgorici. Artiljerijski boj je trajal štiri ure in so Črnogorci Turke zapodili iz njihove pozicije na Planinici. Nato so črnogorske čete prodirale na goro Dečič, ki varuje cesto proti Skadru, ter tudi tu Turke napadli. Popoldne so dobili Turki ojačenj po četah, ki so pristale na obalih skadrskega jezera. Boj je trajal do večera. Kralj Nikolaj je s princem Mirkom in svojim štabom jahal na nek hrib pri Podgorici, nato pa se je vrnil v glavni stan, kamor sta dospela princa Danilo in Peter z bojišča in se je nato vršilo vojno posvetovanje. Carigrad, 10. oktobra. Turško vojno ministrstvo javlja: Boj za Berano traja z isto močjo dalje. Pred Berano, ki jo Črnogorci oblegajo, so došle čete nizamov, redifov ter albanskih prostovoljcev, da Berano osvobodijo. Solun, 10. oktobra. Tu se zagotavlja, da so bili Črnogorci pri Berani odbiti. Baje so Turki Črnogorce tudi ob progi Gusinje nazaj potisnili. Carigrad, 10. oktobra. Vojno ministrstvo javlja, da se tudi na bolgarski, srbski in grški meji vrše praske s četaši. Carigrad, 10, oktobra. Še nepotrjena vest javlja: Četa Albancev pod poveljstvom RLzc beja je vpadla v črnogorsko ozemlje in si po trdovratnem boju izsilila pot v notranjost. Četa šteje 4000 mož. Pri Tusiju je bil boj med turškimi četami in Malisori. Carigrad, 10. oktobra. Kot trdijo oft-cielne vesti notranjega ministrstva, je Esad paša, ki koraka na čelu večjega vojaškega oddelka proti Skadru, prekoračil reko Mat. Malisorski poglavarji so mu menda zagotovili zvestobo. BOLGARIJA UPA šE NA MIR ? Soiija, 10. oktobra. Ministrski predsednik Gešov je izjavil, da ministrski svet glede vojske v svojem zadnjem posvetu ni še ničesar sklenil. Seveda nima Črna gora, potem ko je vojsko že začela, ničesar več reči. Odločitev pa bo kmalu padla. Morebiti se bo dal mir še v zadnjem trenotku rešiti. Kar se tiče Grčije, saj danes gotovo še ne napove vojske. BOLGARIJA, SRBIJA IN GRČIJA NAPOVEJO VOJSKO TA TEDEN? — NASPROTNA POROČILA. Carigrad, 10. oktobra. Glasom izjav merodajnih krogov pričakujejo vojne napovedi Bolgarije, Srbije in Grčije jutri. — Grški poslanik je s svojim personalom od-(lotov^ na rumuaskem parniku dan pa — Odpotovanja bolgarskega in srbskega poslanika pričakujejo vsak hip. Belgrad, 10. oktobra. Tu se zagotavlja, da Bolgarija in Srbija gotovo še pred koncem tega tedna napovesta vojsko, Dunaj, 10. oktobra. »Politische Kor-respondenz« jc dobila obvestilo, da splošna vojska izbruhne vsekakor še ta teden. Soiija, 10. oktobra. Tu se govori, da je ministrski svet vprašanje o napovedi vojske odložil do konca tega tedna. Podobno zveni izjava ministrskega predsednika Gešova, CESARJEVE BESEDE. Dunaj, 10. oktobra. Cesar je nasproti dvema financiejema, ki ju je sprejel v av-dijenci, na njihovo opombo, da upata, da se mir ohrani, izjavil: »Jaz sam ga ne morem.« VAŽNA IZJAVA GROFA BERCHTOLD A. Dunaj, 10. oktobra. V današnji soji ogrske delegacije je minister za zunanje zadeve grof Berchtold med drugim izjavil: Naša prizadevanja morijo vsa na ohranitev miru. Sicer pa so je monarhija sporazumno z ostalimi vele-vlastmi izjavila za status quo na Balkanu. Avstrija n. zasleduje na Balkanu nobene osvajalne politike. To pa ne pomeni, da nismo na dogodkih na Balkanu nič intercsiraui. Mi imam) ondi eksistenčni interese in smo odločeni jih, naj pride karkoli, varovati. (Veliko odobravanje.) OKLIC ČRNOGORSKEGA KRALJA. Cetinja, 10. oktobra. Tu se je objavil plameneč oklic kralja Nikolaja. Kralj izjavlja, da mu je nemogoče delj prenašati bolečine bratov v Stari Srbiji in Albaniji, Turki no more samo mož, temuč pobijajo celo ženo in otroke. Zato je naša dolžnost, da smo tlačenim na pomoč priskočili. Črnagora bi bila to že davnej storila, ako kralj ne bi bil čakal, da so mirnim potoni usoda brptov olajša. To so ni izpolnilo in zato je kralj bil prisiljen potegniti meč iz nožnice. Črnogorci so sc zdaj vzdignili, da osvobodijo rajo in zlasti Malisore, ki se že dve leti kakor levi branijo pred turško krutostjo. Z nami pa so vse krščanske države na Balkanu in izpolnila se jo srčna želja kralja, da so se balkanski narodi združili. Kralj trdno upa, da so bodo sinovi vojakov, ki so se pod njim borili, izkazali za vredne svojih očetov in bodo v čast. domovini. Ves c i v i 1 i z o v a n i s v.e t mora z nami s i m p a t i z i r a t i , zlasti pa vsi Slovani! Črnagora ne napade Turčije iz prešernostl, marveč s plemenito namero osvoboditi zasužnjene brate! VOJNE PRIPRAVE BOGARLIE. Soiija, 10. oktobra. Car je imenoval za vrhovnega poveljnika bolgarske armade generala Savova. SRBSKA ARMADA. Belgrad, 10. oktobra. Število mobiliziranih čet znaša oficielno 360.000 mož. KURZI PADAJO. Dunaj, 10. oktobra. Kurzi na borzi so zopet padli. BOJNO RAZPOLOŽENJE V RUSIJI. Belgrad, 10. oktobra. Iz Rusije so došle vesti,da zahteva časopisje od vlade, naj podpira avtonomistične zahteve balkanskih držav. Zasebne vesti poročajo, da zahteva vse rusko javno mnenje, naj se ne zapusti balkanskih Slovanov v sedanjem težavnem položaju. ČRNOGORSKI KRALJ V GLAVNEM TABORU. Cetinje, 10. oktobra. Kralj Nikolaj je odpotoval v glavno taborišče vojske. Vsa črnogorska vojska je popolnoma pripravljena na meji. Pohod črnogorskih čet na turško ozemlje se je izvršil v sporazumu z ostalimi balkanskimi državami, ki ne morejo čakati brez zadostnih garancij na turške reforme, ker hoče Turška dobiti s tozadevnimi obljubami le dovolj časa za popolno mobilizacijo obeh svojih armad. BOLGARSKE ČETE ZASEDLE TURŠKO MEJO PROTI DRINOPOLJU. Sredec, 10. oktobra. Nestrpnost v vojski in narodu je velika. Negotovost med mirom in vojno vpliva zelo slabo na razpoloženje prebivalstva. Koncentracija čet je popolnoma dovršena ter so čete že zasedle turško mejo pri Karmanliji in proti Kirkulinu. Zaradi tega sc smatra kot gotovo, da bo vsled tega došlo do prve večje bitke med bolgarsko in turško vojno. BOLGARSKO - MAKEDONSKI ČETAŠI. Soiija, 10. oktobra. Bolgarsko-make-donski četaši so svojo dosedanjo črno zastavo zamenjali z bolgarsko trobojnico. Osrednji makedonski odbor poroča, da so četaši že močni 35.000 mož. Razdeljeni so v čete, ki štejejo 10 do 20 mož. Oboroženi so s puškami, revolverji in z ročnimi bombami. Nad 400 čet je odpotovalo v Makedonijo. BOLGARSKI KONZUL ZAPUSTIL SOLUN. Soiija, 10. oktobra. Bolgarski konzul v Solunu je izročil vse spise in arhiv ruskemu konzulu. Konzulatno osobje je že zapustilo Solun, konzul čaka le še, da Bolgarija napove vojsko, nakar zapusti Solun. FRANCIJA IN ANGLIJA PREVZAMETA PROTEKTORAT BOLGAROV IN GRKOV. Berolin, 10. oktobra. Iz Soluna se poroča: Protektorat Bolgarov v Turčiji prevzame Angleška, Črnogorce in Grke bo pa ščitila v Turčiji Francija. PRIJETA TURŠKA VOHUNA, Ruščuk, 10. oktobra. V bližini Rušču-ka so prijeli dva turška vohuna v trenotku, ko sta hotela pognati v zrak železniški most preko reke Lome. Pripeljali so ju v Ruščuk, kjer ju bode sodilo vojno sodišče. IZPREMEMBA NA HRVAŠKEM. Zagreb, 10. oktobra. Tu slede z zanimanjem razpravam avstrijske delegacije. Iz molka ministra Berchtolda na izvajanja delegatov glede stanja na Hrvaškem sklepajo, da so se merodajni krogi odločili napraviti konec komisariatu Čuvaja. Baje je nek visok dostojanstvenik delegatu Spin-čiču dejal, da se misli na izpremembo razmer na Hrvaškem, da pa je za to treba še nekaj časa. Ali hočejo sploh komisarijat odpraviti ali le Čuvaja z drugo osebo zamenjati, ni znano. MIR MED ITALIJO IN TURČIJO. Milan, 10. oktobra. Italijansko-turška mirovna pogodba se jutri že objavi. POVSOD VRE. Carigrad, 10 .oktobra. Tu se govori, da je knez na Samosu sklenil, da otok zapusti, ker je položaj postal nevzdržljiv, Policija je aretirala 100 oboroženih Grkov, OROPANA VOJNA BLAGAJNA Budimpešta, 10. oktobra. Ponoči so neznanci vlomili v domobranski vojašnici v Šopronju vojno blagajno in odnesli iz nje 4000 kron. Sum leti na nekatere domobrance. NEZGODA NEMŠKEGA ATAŠEJA. Dubrovnik, 10. oktobra. Tu so našli nemškega vojaškega atašeja pri dunajskem poslaništvu grofa Posadovvskega s strelom v bližini srca težko ranjenega. Sam se je izjavil, da se je pri manipuliranju z brovvningrevolverjem slučajno ustrelil. POVODNJI NA ŠPANSKEM. Madrid, 10. oktobra. Vsled obilnega dežja zadnje dni je voda poplavila mesto Alicante. Mnogi nasipi so podrti ter se je tudi porušilo več hiš. Iz vseh krajev dežele prihajajo poročila o hudo-urjih, ki so povzročila mnogo škode. Merske novice. š Smrt Slovenca v tujini. Iz Zreč. Rudar Kotnik Jakob Klemenjakov, star 20 let, je letos odšel v Nemčijo za dolom. Nedavno so ga pa tam zjutraj našli ob ccsti. mrtvega. Usmrtila sta ga dva strela. Če so morilca zasledili, danes še ne vemo. š Na Dunaju jo umrl 29. m. mes. Martin Golob, posestnik od Sv. Antona v Slov. goricah, ki se je letos hotel udeležiti evharističnega kongresa na Dunaju. Nenadoma je tam zbolel in se je moral pri svojem sinu. ki stanuje na Dunaju, vleči. Revež se ni mogel ude-, ležiti veličastnih slavnosti. Vrlemu Slovencu naj bo tuja žemljica lahka! š Umrl je v Hbčah pri Mariboru 3a-letni Jurij Narab, posestnik M vrl Slovenec. Zapušča ženo in pet nepreskrbljenih otrok. š Umrl je na Tcharjih pri Celju svoječasni ta mošnji krajevni sodnik in občinski blagajnik Janez Gorišek v 82. letu starosti. š Graški jesenski sejem (Herbst-messe) je obiskalo 350.000 oseb. š Novo Roseggerjevo šolo so slovesno otvorili minolo nedeljo na Pra-gerskem. š Smrtni pati?* r, poda. V graščini Plevna pri 7.? .službeni hlapec Anton Kramer jc podal pozno zvečer spat. na pod. Na stopnjicah pa mu je spodrsnilo in je padel v globočino. Obležal je na tlaku z razbitimi udi in je po dveh urah v hudih bolečinah umrl. š Smrt vsled stekline. Iz Kozjega: 1. t. m. je šel kočar Jurij Penič v Lesič-nem mimo hiše posestnika Andreja Kolarja. Pred hišo ga je ugriznil Ko-larjev pes in mu na nogi odtrgal kos mesa. Penič si je rano sam obvezal in se dalje ni za njo brigal. Rana je pa začela otekati in Penič je od bolečin začel besneti. Te dni je umrl po hudih bolečinah. Truplo so odnesli v svrho sodnijske obdukcije v mrtvašnico v Pilštanj. š Trgatev in kupčija z vinom. Cena vinu kljub slabemu razvoju grozdja ne bo posebno slaba. Iz ljutomerskih go- ric poro Ca] o, 'da so je trgatev tam žc deloma začela, ker se vinogradniki bojijo mraza. Mošt ima različno množino sladkorja. Najboljše vrste so letos: sil-vanec, žlahtnina, burgundec in trami-nec, dočim rilček in pošip le slabo zorita. Mošt ima 12 do 18 stopinj sladkorja. Plačuje se mošt, ki ima 12 do 14 stopinj sladkorja, do 16 h nad stopinjo za liter, za onega pa, ki ima več kot 14 stopinj, pa se plačuje seveda razmeroma več. Za sortirana vina od silvanca, burgundca in traminca se ob-ljubuje celo po 70 do 80 h liter. — Od Sv. Jakoba v Slov. goricah nam poroča prijatelj, da se prodaja mošt v naprej po 40 do 56 h liter. š Zaradi uradnih poneverjenj se je imel pred celjskim okrožnim sodiščem zagovarjati bivši užitninski uradnik v Zagrebu, 541etni Anton Pire, pristojen v Sevnico na Štajerskem. Sodišče ga jc obsodilo na štiri in pol meseca težke ječe. š Nemška šola v Konjicah se hoče podreti. Iz Konjic: Dne 9. t. m. je moral učitelj Fras otroke drugega razreda tukajšnje šulferajnske šole spustiti domov. Zapazil je, da se hoče podreti stavba, ki je bila šele lansko leto prizidana glavnemu šolskemu poslopju. Kmalu ko je učitelj spustil otroke drugega razreda domov, so opazili, da se je začel nagibati strop drugega razreda. Nagnil se je za 9Va centimetra. Spustili so takoj vse otroke iz šole in šolo zaprli. K sreči so nevarnost še pravočasno opazili, sicer bi se bila pripetila lahko velika nesreča. 2e lansko leto se je pri glavnih vi'atih podrl en steber in je bila vsled tega ubita ena učenka. iManske novice. lj Za novo ljudsko kopelj. V predvčerajšnji seji ljubljanskega občinskega sveta je vložil občinski svetnik S. L. S. Ivan Kregar naslednji samostal-ni predlog: Na mestnem svetu poleg mestne elektrarne se zgradi II. mestna ljudska kopelj, z bazinom, kadnimi in parno kopeljo. Ljudska kopelj naj se zveže z mestno elektrarno, tako da se bo kondezna voda. katera se sedaj steka v kanal, porabila za kopanje. Rav-notako naj se izrablja para iz mestne elektrarne za parne kopelj i. lj Redni kurzi S. K. S. Z. se začno prihodnji teden. Vpisovanje se vrši še ta teden vsak dan od 10. do 12. ure dopoldne in od 6. do 8. ure zvečer v tajništvu v Ljudskem domu. Poučevalo se bo v laščini, nemščini, stenografiji; dalje se vrše še kurzi za umevanje umetnin, socializma, za zgodovino in zemljepis ter govorniški kurz. — L a -š č i n a se bo podučevala pod dosedanjim vodstvom v dveh oddelkih, za začetnike in one, ki so laščino že obiskovali. — Stenografija se vrši letos samo za začetnike. Prva ura je že danes ob 8. uri v slov. trgovski šoli na Kongresnem trgu. — Kurz za umevanje u m e t n i n se bo vršil zopet v deželnem muzeju pod strokovnim vodstvom ravnatelja g. prof. dr. J. Mantu-anija. — Pri socijalnem kurzu bodo predmet razgovorom (enkrat na teden) predvsem tekoča vprašanja iz socialnega življenja. — Pri z g o d o -vinsko-zemljepisnem kurzu bo nam vodilni namen seznaniti člane z glavnimi pojavi in njih vzroki v svetovni, posebej pa še v maši ožji zgodovini. Pojašnjevalo se bo po možnosti in potrebi tudi s skioptičnimi slikami. — Govorniški kurz pa ima namen seznaniti člane z lepim, pravilnim slovenskim govorom, opozarjati jih na lepote slovenskega jezika, seznaniti jih z lepotami naše literature ter hkrati podati kratek pregled slovenske slovstvene zgodovine. Na ta velezanimivi kurz člane še posebej opozarjamo. Dan, čas in prostore kurzov naznanimo v sobotnem »Slovencu«, na kar člane že sedaj opozarjamo. lj Kršč. ženska zveza ima v petek 11. oktobra ob 4. uri popoldne predavanje v Ljudskem domu. Predava dr. Jos. Jerše. lj Ljubljanski občinski svet bo imel sejo v soboto zvečer. lj Zaroka. Zaročil se je gospod dr. Franc Lipold, odvetniški koncipient v Ljubljani, z gospico Ivanko Balonovo iz Bizeljskega. lj Vinska pokušnja pod kavarno Evropa se ne bode več vršila, ker se v kratkem otvori klet v hotelu Union, kjer se bodo točila samo vina kranjske deželne vinarske zadruge. lj Umrl je včeraj v Ljubljani okr. glavar v pookju g. Štefan L a p a j n e , star 57 let. lj Nove železniške delavnice v Ljubljani. Kot se čuje, bodo pričeli razširjevati državne železniške delavnice, progo in kurilnico prihodnje leto. Tozadevna dela bodo končana istočasno z r.ovo progo Novomesto—Metlika. Torej v teku treh let. lj Iz pisarne slovenskega gledališča. Danes, v četrtek, dne 10. oktobra, se prvič na slovenskem odru vprizori velezabavna, humorja, dotipov in satire polna vesela-žaloigra »Veliki mrtvec«, ki sta jo napisala danska dramatika I. Magnussen in P. Sarauw. Igra je burkasta skoz in skoz, vendar pa po vseh svojih svojstvih daleko presega tisto plitko dramsko »zabavno« literaturo, ki se zadnja leta šopiri po malo-izbirčnih odrih. lj Tatova smola. Na Glincah je prišel v nedeljo laški delavec Angelo Bon-tulin v gostilno Frana Pirnat in tam navzočim gostom začel prodajati zlat prstan, dežnik in sekiro. Med gosti pa jc bil posestnik Franc Sojer iz Viča, ki je sekiro takoj spoznal kot svojo last. Orožništvo je uzmoviča aretovalo in sodišču izročilo. lj Preprečena pot. Danes dopoldne se je hotel odpeljati v Ameriko leta 1891 v Mali gori v kočevskem okraju rojeni in tjekaj pristojni Ferdinand Tromposch ter se s tem odtegniti vojaški dolžnosti. Mladenič, katerega so izročili deželnemu je imel pri sebi 392 kron 34 vin. lj Za domačega učitelja ali inštruktorja bi rad dobil mesto abiturijent, ki nima sredstev za visokošolske študije. Blagohotne ponudbe na uredništvo »Slovenca«. lj V Zadružni tiskarni na Starem trgu so izšli in se dobivajo od c. kr. davčne administracije predpisani hišni in stanovalski izkazi, ki so dc 15., oziroma 30. oktobra t. 1. izpolnjeni oddati pri c. kr. davčni administraciji. KNJIGOTRŽTVO. Molite bratje I (Molitvenik arskega župnika). Z velikim tiskom. Cena: z rdečo obrezo 1 K 20 vin., z zlato obrezo 1 K 80 vin, v finem šagrinu z zlato obrezo 2 K 40 vin. Nov molitvenik z velikim tiskom, primeren za vsakogar, posebno pa za slabovidne, v krasni zunanji opremi, je ravnokar izšle. Molitvenik obsega tri svete maše ter poleg molitev za posebne prilike vse druge potrebne molitve, vendar je pa kljub temu zelo te-nak. Sploh je molitvenikova oblika tako priročna in žepu primerna, kakor jo ima dosedaj le malo slovenskih molitveni kov, gotovo pa noben molitvenik z velikim tiskom. Molitvenik je z ozirom na lepo vsebino, kakor tudi na priročno obliko in fino zunanjo opremo eden najlepših slovenskih molitve-nikov ter vreden vsega priporočila. Poleg vseh naštetih prednosti ima pa molitvenik tudi izredno nizko ceno, radi česar se bo pač hitro udomačil in razširil med Slovenci. Dobiva in naroča se v Katoliški Bukvami« v Ljubljani. kateri ima veselje do trgovine, zdrav in ne pod 14 let star, dober v računanju, sprejme se takoj in pod ugodnimi pogoji v večjo trgovino v mestu na Gorenjskem. Oni, ki ume štrojepis in tesnopis, ima prednost in že nekaj plače. Kaj več pove iz prijaznosti uprava tega lista pod št. 3237. 3237 2 Trgovci! Esonca za kis, 1 kg dfi 30 litrov najmočnejšega vinskega kisa. 5 kg pošiljka K 6'—. — Mast za Čevlja (Globin) 100 škatelj K 10—. — Esenca za rum K 5-— kg, tudi za «livovko in borovničnr itd. pošilja po povzetju „ParaceIsus", kem. tovarnn, Sternberg, Morava. 3228 2 Zahvala. 3227 Sklenila se je zemlja in ob svežem grobu stojimo nemi, težko preizkušeni od volje božje, ki je zahtevala enega najvzglednejših sinov, najmarljivejšlh dijakov, najljubeznivejših tovarišev in prijateljev, gospoda Franceta Tršarja medtcinca, člana slov. kat. akad. društva ..Danica" na Dunaju, načelnika dunajskega „Orla", člana Vadit, zbora „Zveze Orlov" v Ljubljani itd. Dolžnost, spojena z globoko hvaležnostjo, nam narekuje, da se tem potom tiajiskrenejc zahvaljujemo vsem — za vse obilne in prisrčne dokaze sočutja povodom njegove smrti, kakor tudi za mnogoštevilno častno spremstvo našega dragega Franceta k večnemu počitku. Zlasti izrekamo iskreno zahvalo prečastiti duhovščini, njegovim zvestim tovurišem-sošolcem, zastopnikom slov. kat. akad. društva „Dauica", domačemu in sosednim okrožjem ter predsedstvu in načelstvu »Zveze Orlov", dom. kat. izobraž. društvu, slav. pevskemu zboru, spoštovanemu učiteljstvu, vsem blagim rodbinam, znancem, sorodnikom in prijateljem — za krasne vence, častno spremstvo, ginljivo petje in govore ob odprtem grobu. Zahvaljujemo pa sc najglobljeie za izkazano sofutje, ljubeznivost in blago-naklonjeuost tudi blagi rodbini Hamer-litz. — Vsem še enkrat: Stotero povrni Bog. V Dol. Logatcu, 7. sept. 1912. Rodbina Tršar. ASI sts že obnovili naročnino? vljudne vabi f; nakupu jim-skih notrebičii v svojo ma-nufakturno trgovino „Pod 7rcnlo" *rg št. 1. 3226 Opomin. Osebo, ki piše meni in drugim o meni podla nesramna pisma, prosim, naj se s polnim imenom podpiše ali pa osebno pri meni oglasi, ako si upa to v obraz povedati, kar piše v anonimnih pismih že štiri leta. 3229 Ljubljana, 9. oktobra 1912. IZJAVIL Podpisani preklicu-jem vse žalitve, ki sem jih govoril o Kolinski tovarni za kavne primesi v Ljubljani kot vsluž-beni pojasnjevalec firme Heinrich Franck Sohne letošnje leto začetkom meseca junija v okolici Moravč, in te žalitve obžalujem. Obenem izjavljam, da so bile moje trditve o kakovosti izdelkov Ko-linske tovarne brez vsake podlage. V Ljubljani, 10. oktobra 1912. v Lud. Černelič. Meteoiologično poročilo. Višina nad morjem 30o-2 m, sred. tlak 730 0 mm C Cas opazovanju Stalijo barometra v mm Temperatura PO Celziju Vetrovi Nebo 3-3 m > 9 9. zveč. 7424 8-7 sl. zali. dež ,0 7. zjutr. 742 5 8-1 sl. svzh. oblačno 1-5 2. pop. 742-6 8-5 sr. jzvh. n Srednja včerajšnja temp. Sli", norm. 11-6°. Oni, ki ume nekoliko nemški, Ima prednost. Ponudbe na upravo lista pod št. 3236. 1 T'A Tužnnn srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, daje naš iskreno ljubljeni soprog oziroma oče, stari oče, brat in tast, gospod v 3.H c. kr. glavar v pokoju, vitez Švedskega Wasa-reda in ravnatelj splošnega kreditnega društva v Ljubljani itd. danes ob 4. uri popoldne po dolgi, mučni bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče v 57. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal. Zemeljski ostanki predragega rajnkega bodo v petek, dne 11. oktobra ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti Rimska cesta 7 na pokopališče pri Sv. Križu k večnemu počitku položeni. Sv. maše zadušnice se bodo brale v trnovski župni cerkvi in v raznih drugih cerkvah. Blagega rajnkega priporočamo v molitev in blag spomin. V LJUBLJANI, dne 9. oktobra 1912. Jerica Lapnjne soproga. Dragotln Lapajne brat. Vida, Stanko, Vladko otroci. Dr. Stanko Lapajne zet. Svetko Lapajne vnuk. Venci se v korist narodnih namenov hvaležno odklanjajo! 3225 I. sloTonski pogrebni zavod Jos. Turk. J Manufakturna trgovina ===== o J I. Kostevc 5.. . . Ljubljana, Sp. Petra cesta 4 | MB 28 ZIMSKO SBZOIiO Priporoča svojo bogato zalogo najmodernejšega ter »se v to stroko spada- ječe predmete po strogo solidnih cenah. Vzorce pijem poštnine prosto ♦ % ♦ ♦ Slcnklewlczeva povest »Skozi pu« stlnjj in puSčavo«, katero prinaša ravnokar »Ljudska knjižnica« kot 17. zvezek je najmičnejša Sienkievviczeva povest: za vse sloje enako zanimiva, vzgojna in poučna tako za mladino kakor za odraslega človeka, za priproste stanove, kakor izobraženca, vsem bo enako ljuba, vsem popolnoma razumljiva in priprosta. — Kaj tako lepega zna ustvariti le silni duh Sienkiewi-czev. — Slovenski prevod ima poleg tega tudi izredno nizko ceno, namreč 2 K 80 vin. za broširan in 3 K 90 vin. za vezan izvod. Povest je založila ^Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Stanko Premrl. R e q u i c m za en glas in orgle. Ljubljana, »Katoliška Bukvama« 1912; cena 1 K 20 vin. Gospod Premrl nam je zopet podaril jako lep in praktičen glasbeni dar za slovesne črne svete maše. Skladba je skoziinskozi plemenita, lahka, kratka in eminentno praktična. Motivi so izvirni in primerni, recitativi krasno harmonizirani. Prvi Kyrie in Cliri-ste sta vokalna in to bo naredilo velik vtis. Dies irae je v toliko komponiran, v kolikor to zahtevajo rubrike. Requiem je kakor prikrojen za baritonista in teh je največ. Tisk in papir lep. Želel bi le, da je g. Premrl zložil še »Libera«, izdal posebej tudi glas in da je opustil takozvani Gasili en-Schnorkl, ki je že vsem nadležen. — Jaz imam že več enoglasnih, primernih Requiem-ov, n. pr. Gruber, Meuerer, a z veseljem bom uvrstil tudi tega v repertorij in želim, das i ga nabavi vsaka cerkev. — P. H. Sattner. Somišljeniki] Habirajte za Ljudski sklad pri vsaki prireditvi. Posebej opszarjamo na io vse BO. zaupnike, zlasti pa naše župane in odbornike političnih organizacij. : Prispevke sprejema Tajništvo S. L. S. Miklošičeva c. 6. Gospod UBALD PL. TRNKOCZY lekarnar LJubljani. Na priporočilo gosp. Medic-a naročil sem bil za poškušnjo 1 zavoj Vašega „Sladin-čaja". Ker pa je isti zmešan z nekoliko kuhanim kravjim mlekom mojemu 4 mesece staremu otroku tako ugajal, začela ga je moja žena redno z Vašim res izvrstnim „Sladnim čajem" (znamka „Sladinu) hraniti in otrok se ga je tako privadil, da bi sedaj brez njega skoro ne mogel biti. Zatorej Vas uljudno prosim, pošljite mi po četrti pošiljatvi takoj še nadaljnih 6 zavojev Vašega „Sladnega čaja4', katerega bo-dem vsakemu naj topleje priporočal. Škofljica, dne 12. februarja 1912. Odličnim spoštovanjem udani 170 Vinko Ogorelec mi., lesni trgovec. 2ttno kavo, najpopolnejši izdelek zadnjega časa, zajamčeno slovanski produkt, pošilja 5 kg v lepi platneni vrečici za K 4-— po povzetju na vsako avstro-ogrsko pošto. K vsaki pošiljki sc priloži prav lepa in dragocena premija, kot pozlačen kozarec, lonček, poslikana šatulja, jedilno orodje i. dr. porabni predmeti in prav lepi okraski za vsako gospodinjstvo. Obrnite se zaupno na tvrdko Jos. Vesely, Praga VU. 586 Češko. 3016 Blagajničarka priletna, izurjena v trgovini mešanemu blaga, icio zanesljiva in solidna, dobra ^.čunarica, popolnoma vešča slovenščine, izvežhana tudi v ženskih ročnih delih, t. dobrimi izpričevali, dobi dobro nlužbo v trgovini mešan, ga blaga na doželi na Spod. Štajerskem. Nastop takoj ali pozneje. 1'onudlie pod „Zves1a ln zaneslflva 3215" na upravo. lepo, 5 sob, kopalna in poselska soba, kuhinja in vrt, se odda za november. Vprašati je Sp. Šiška 90, L nadstr. Istotako se oddajo translto skladišča. 3203 Zlate svetinje: Berlin, Pariz. Bim iti riumca dobro idoča, na prometnem kraju sredi mesta Zagreba se ta^oj odda. Priglasiti se je treba na naslov Martin Horvat Samostanska ulica št. C. 3214 SC otjo jeAcnftUo i-u •si.vvis&o 6Cctqo :o ieui&c otfell«? -pti r $ . Sla Ma liC eL^noljatia. S>ttt-tatjev>a i^Cica 3. ^'zoz ce na -ahtcv.o. lične u viite-. Ao^tte:: £a mano de&za. 3229 večerni tečaj _ JouSe^alo se bode dvakrat na teuen od 8.—9. zvečer. jVIesežni honorar 4 J{. ffričete.i pouka JL2ST 15. oktobra, pismene prijave pod „2)icekte JVCethode" do 11. oktobra na upravništvo „5lovenca". 3*ouk se le vrši, če se oglasi najmanj 15 udelež-nikov. .3147 s—i Pozor 5 Čltaf! Rastlinski eliksir je napravljen iz najboljših zdravilnih gorskih rastlin in po zdravniških strokovnjakih preizkušen kot najboljše zdravilo proti vsem boleznim želodca, črev, jeter, ledvic in vranice. Zdravi najbolj zastarele bolečine v želodcu, odstranjuje krče, daje slast in pospešuje prebavo, čisti f kri, pomirjuje živce ter jači in krepi M ves život.Zato naj ga naroči vsaka hiša. Na razpolago mnogo priznanic in i zahvalmc. Pošilja se po povzetju ali f predplačilu zneska. 3100 10 :., ?em VaSe steklenice. Ker ml dobro učinkujejo, pošljete mi »« tr. velike steklenice .Rastlinski eliksir". Frančiška Potočnik iz Kavče, p. Velenje, Stajar. 3 Tel. HI 12 mU stiki, frinko Miki piili 5-20 K f » » " " " " » .5'SS! t „ „ 36 „ „ „ „ „ 12-80 K Dobiva ts samo pri meni. Prosim naj se toEno naslavlja: Lekarna pri Spasiteljfl, Koprivnica, Hrvatsko. popolnoma zdravo, prebrano, debelo ter suho in očiščeno blago knpuje v vsaki množini in cele vagone, dostavljeno kolodvor ali v I. ljubljansko javno skladišče Ljubljana, po solidnih dnevnih cenah tvrdka: Iv. A. Hartmann nasl. A. TOMAŽIČ pisarna Marije Terezije cesta, Ljubljana. 3102 | 2155 Ali hočete vsaj 10 vinarjev na teden žrtvovati za svojo oziroma za pribodnjost svojih otrok? Potem pišite „Slovenski Straži14 v Ljubljani po knjižico gosp. župnika Haasea o ljudskem zavarovanju, ki se vsakomur dopošlje popolnoma zastonj. =KinS &&t9c9(9(f Schonbrunnerstrasso 1 9; v Gradcu, Sackstrasse 3. <« Razpošiljanje po pošti. — Prva najvaaja eksportna tvrdka. — Preizkušeno lekarniško blago. — Drorjljske cone. — Mnjtln za žlviiiorojce. — Tolelon štev. 190. rr <9 (9 <9<9&