27. številka.
Trst, v sredo dne 4. februvarija 1303.
Tečaj XXVIII
..EDINOST" f
izhaja enkrat na dan. razun nedelj in I praznikov, ob 4. i ri j op. — Naročnina zna^a : za vse lelo K. za jtol leta i 2 K. za četrt leta 6 K in za en mwc 5* K — Naročnino je plačevati naprej. Na naroebe
brez priložene naročnine pe upravnistvo ne ozira.
]*o tobakarnali v Trstu se prodajajo posamične številke po • ste.t <o nvč.l; izven Trsta pa po 8 -t.
Telefon številka Spo.
Edino
glasilo političnega društva „€dinost" za primorsko.
V edinosti je moč !
Oglasi
se računajo po vrstah v petit«. Za večkratno naročilo a primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dt.pisi naj se pošiljajo uredn štvu. Nefranko-vani dopisi ?e ne sprejemajo. Kokopisi e ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uprav-ništvo v ulici Molin piccolo št. 3. II. nadstr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
Uredništvo in tiskarna . ulica Carintia >tev. 12. O	O
Hrvatje in Madjari.
koma naj ee zasnuje vs^ delo in naj ae na perijo vse borbe zjedinjene in konsolidirane op< zicije ? Mari ne proti ekspanzivnim aspiracijam madjarstva in proti njega instrumentu, sedanjemu vladnemu z s:emu na Hrvatskem ?! Kaj je naj bolj deloval-) na rodoljube, ki so bili zbrani dre 29. m. m. v Zagrebu, da eo na toli lep način pojavili svojo pripravljenost, da pozabijo, kar je bilo med njimi, da potegnejo zastor preko minolosti, preko vsega, kar so govorili in storili žalega eden drugemu?! Ali ni b.la to titta velika, silna et.čna sila, ki je v spoznanju, daje zadnji čas, da se narod hrvatRki usposobi za iz vojevanje borbe z m a d j a r -stvomindaje ta borba n e i z o -
V.
G.asila oporicijonu' n b »kup:n na Hr-vatekfin, ki so ei bile ša do nedavno temu strupeno nasprotne, so povdarjals, da so vsi zavedni n ne< dvisn' elementi naroda hrvatskega si rajno nestrpnostjo pričakovali dneva 29. m. m., ki ie imel * d)t čiti, Ha-li hočejo lirvpt-ki j stnjotje vstrajati v starem grelni medsebojnega pobijanja, ali pa združiti se, da pride življenje v op<zicji do toli potrebnega konso!id;ranja ? ! Skupščina <lne 29. t. m. s cer ni prinesla popolnega stopljena vsf-h opocieijonalnih življev, ker se skupina »čistih« ni se j ridružila fuziji. Ali dan 29. jaruver a 1903. je prinesel neki drugi rezultat, ki je velerazveseljiv in katerega ni gi bna?! smeti podcenjevati, ampak ga treba posebno, L<pi prjav tegp, v vseh rodoljubnih povdarjati. Mirni, dostojanstveni, dobrohotni, krogjh d o zor h šega spoznanja je dragocen stvarni načm, s bt-nm so zaaiopniki opod rezuitat dueva 29. m. Drsgicen zato, ker je cijonalnih skupin - ne izvzemši »čiste« — i logično dozorel oni drugi lezultat — kon*o-poeezali v razpravo, je prč al, da so bili vsi hiranje opozicije po z Iruženju, oziroma navz-či ped silo nekega posebnega skupnega zbljžsnju posamičnih, poprej odtuenih si
spoznanja.	skupin, da so se glasovi združili v harmoni-
Temu spozuanju je dal p^olnega izraza	gko,.^
že predsednik skupsčioe, veleugledni in o i	P() VHpt|ia dQe 29. m. m je dana pred-
veeh skupin spoštovani in uvaževani dr.	p03tava, da He izpo]ni 1>rvi IM,goj _ kate
Breezi venezkv, z betedami : ».....proti	remiJ smo dal| jjrrhza v teh či^jh _ za
dosegi tega, po hrvatSKem državnem in narodnem pravu opravičenega cdja, proti vsestranskemu in zdravemu kulturnemu napredku našemu se gremadi toliko zaprek, da moramo resno poskrbeti za samo »b i t i« hrv*t*>kega naroda in da m »ramo naj prej VBe s i 1 e u p r e t i ^a obrambo našega narodnega obstanka. Z največo nevarnostjo nam grozi veče in veče umikanje hrvatskega življi z
nj-tne grude, katero si bolj in bolj osvajajo	kutivni odbor mladočeške stranke v Pragi
tuji življi, ki eo že 7agosp< darili v mnogih	; zopet sejo. Vsprejeti ho bili nastopni trije
kmečkih domih, vlastelinskih dvorih, na tr	predlogi 1.) E k s e k u t i v n i odbor
govsiih in izlasti obrtnih podjetjih . . . .<	ne v a p r e j e m a r e s i g n a c i j e p o s 1.
In označivši tužno sedanje gospodarsko	dr.a Pacaks, marveč ga j r <-i, pripoznavaje
in |K'iit čuo stanje naroda hrvatskega, je	njegovo patrijotično p< žrrvovalnost in izku-
po vdan al dr. Breszt vene z k v, da za j ovzdigo	šeno previdnost v vodstvu kluba, da vstraja
iz tega nejevoljnega stanja, za potrebno evo-	na vodstvu kluba ; 2) ne da bi omejal do-
luc jo, treba jedinstva v organiza-	pustno kritiko v mejah strankarsko organi-
c i j i in zloge na delu!	zacije, pripoznava ekeekutivni cdbor, da je v
Sed?j pa e« vpraiujmo mahe! Od katere	sedanji perijodi solidarnost vseh poslancev in
strani sa v prvi \ r.4ti gromad'jo zapreke	členov stranke neizogiben pogoj za vodstvo
razvoju naroda hrvatskega? OJ katere stran i	češke politike, ter pr. si vee Čiene organizacije
grozi v prvi vrei nevarnost obstanku na-	in sploh vse ljudi, ki so blage volje, naj z
roda hrvatskega, katere nevarnosti faktični	odločnostjo zavračajo vsa prizadevanja eo-
obstanek je v slovesnem trenotku in v ro io-	vražoih frakcij, ki bi hotele v irdne češke
jubni e-kr konstatiral g. dr. Breszi veaszk v ?!	vrste zanesti zopet in pulze za take notranje
Kdo izrablja ves aparat, ki mu je ne razpo-	spore, ki bi sploh mogli slabiti 'položaj če-
lago, da si osvoja 3a-t, r«j-*tno grudo naroda	škega naroda: 3) pridruživši se sklepu kluba
hrvatskega? Xa koga so mislili ne/aviani	državnih poslancev od 22. januvarja 1903,
ž: \ 1 i v Hrvatski, Lo so koperneli v želji, da	ki je edentičen s sklepom od 16. oktobra
se razmere v opoz:ciji konsolidiraj i ? ! Proti	19o2, izreka eksekutivni odbor svoje pritrjenje
vspešno borbo Hrvatov proti aspiracijam madjarstva : d a s e pridne vspešno, organizirano, zis t-ematičn o, disciplinirano delo za narod med narodom samim!
Politični preklel
V Trstu, 4 frbruvarija 1903. O položaju. V nfdeljo je imel ekse
k temu, da se klubu poslancev državnega zbora prepusti izbiranje takt čnih sredstev od sluča a do slučaja.
Prvi predlog — zaupnica dr.u Paca*u — je bil vsprejet soglasno in brez debate ; drugi in tretji sicer tudi soglasno, ali po dol^i in živahni debati. Drugi predlog je v svojem prvem delu očevidno naperjen proti »Narodnim listam«, v drugem delu proti radikalnim poslancem.
S tem, da so o prvem predlogu glaso vali takoj pred debato, so hoteti očividno posebno povzdigniti važnost zaupnice dr.u Pacaku, kajti čim izraziteje je manifestirano zaupanje, tem bolj je omogočeno temu politiku, da umakne Svojo odpoved in ostane na čelu državnozborskega kluba. Će torej dr. Pacak ostane — in ostane skoro gotovo — je eituvacija v parlamentu zadobila pojas n la v toliko, da vlada in stranke poznajo činitelja, katerim jim je računati ker poznajo elemente v dosedanjem vedstvu češke politike, dočim bi p > odstopu dr.a Pacaka stali pred velikim vprašanjem zavitem v meglo nepoznanih možnosti.
V debato je bil posegel dr. Pacjit sam in je s svojimi izjavami preciziral stališče sedanje, češke politike. On je sicer načelno proti obstrukcij', ker iBta pomenja negacijo parlamentarizma, ali tudi ni izrekel besede, da se Cehi odpovedujejo obstrukciji ! Dispozicije v vodilnih čeških krogih, k*kor so ee pojavile na teni zborovanju v Pragi, odgovarjajo dosedanji taktiki in j h je možno ozmčiti tako-Ie : Češki klub je pripravljen dopustiti delavnost zbornice, a je tudi pripravljen na — obstrukeijo.
Namesto italijanizacije — germanizacija ! Stvar zveni sicer neverjetno, ali kaj je neverjetnega ob avstrijskem zistemu ? ! Večega nezmisla ei človek ne more misliti lahko nego je ta, ako v dežel1, tako kompaktni v narodnostnem pogledu, kakor je Dalmacija, v deželi, kjer 98% prebivalstva pripada isie; narodnosti, ako po uradih take dežele gospodari kak tuj jezik ! Ali — ako je že gospodarstvo italijanskega jezika v taki dež-li največi nezmisel, prava gorostss-nost, petem pa bi se nam zdelo, da je misel na zainenjarje italijanščine po uradih Dalmacije z nemščino prava blaznest! In vec-dar : tudi ta neverjetnost hoče postati v Dalmaciji resnic«.
Iz »Agramer Tagblatta« posnemljemo namreč, da hoče uprava države odzvati se ne številnim rekriminacijam deželnega zbora dalmatinskega v tem pogledu s tem, da dovoli hrvatskemu jeziku nekoliko koncesij v vnanji službi v notranji pa heče uvesti nemščino! In tako monstruozno razmerje hočejo oživotvoriti v deželi v kateri eo jezikovne razmere
' take, da je pravična in praktičnim potrebam odgovarjajoča uredba jezikovnega vprašanja najjedostavneja stvar na svetu. In to toliko v ma-terijalnem, kolikor v formalnem pogledu. V prvem pogledu, ker je dežela v jezikovnem pogledu kompaktna, v drugem, ker ga ni zpkona ali naredbe, ki bi predpisovala rabo nemščine ali italijanščine. Pač pa navaja »Agramer Tagblatt« razne zakone in od-radbe in pravoreke najvišega sodišča, izdane hrvatskemu (ozir. srbskemu) jeziku v prilog.
Mi bi pa naveli še en in najveljavneji dokument, ki govori proti italijančenju in nemeenju uradov v Dalmaciji ! In ta je — naravno pravo vsakega človeka in naroda! No, ravno to je karakterintikoa avstrijskega zistema, da se nobene stvari ne brani bolj, nego tega, kar je naravno, kar je umevno samo ob eebi! Vsa praksa tega zistema v nenemš&ih deželah je boj proti naravi !
Rečeni zagrebški list priznava namestniku dalmatinskemu, da je duševna kapaciteta, da je pravičen mož in da priznava, da se hrvatskemu jeziku godi krivica. Ali nedostaja mu nekaj druzega. On ne u m e-va pomembnosti narodnega gibanja. Vedno je bil po pisarnah dunajskih uradov in tam si je vcepil prepričanje, da eo pisarne stvar, ki je povsem ločeoa od naroda in da v pisarnah mora gospodovati nemški jezik. On meni tudi, da se z germanizacijo uradov utrja pripadnost k Avstriji. Ali ravno narobe je reHnično ! Ravno tendencija poneraeevanja škoduje Avstriji v teh deželah. Odpor proti germanizaciji je tolik, da se noben mladenič noče več posvetiti politični službi. Invazijo nemških uradnikov pa opravičujejo s pomanjkanjem domačinov. To je circuluB vitiosus. Uvajajo nemške uradnike, ker se domačini nočejo posvečati javni službi, Dalmatinci pa ne sprejemljejo javnih mest ravno zato, ke: usiljujejo nemške uradnike v svrhe germanizacije, in ker ti poslednji imajo vedno — tudi če so manj sposobni — prednost pred domačini edino zato, ker znajo nemški in pripadajo večinoma aristokratskim rodbinam !
To pogreško treba odpraviti, ali v to naj se ne zb ra pot, ki mora dovajati le do novih konfliktov ! ! Edina pot iz zmešnjave je : vsakemu svoje, da bo vsakdo sam gospodar na svojem !
Iz Hrvatske. Ban Hrvatske, grof K h u en- Hedervar v, toži dra. PctoČLjaka. Čitatelji se utegnejo še spominjati, kako senzacijo je provzročila brošura, ki jo je spi?al in dal v Ljubljani natisniti dr. Potočnjak in v kateri je dvignil preti banu hrvatskemu takih obtožeb, da je imel slednji, kakor visok javen državni funkcijonar, le dve poti pred seboj : ali pot tožbe, ali pot, ki vodi iz
PODLISTEK.
Na rojstni zemlji.
27 kalo silno. Le/ se je v prvi hip prestrašil, sli ee je potem, da pokaže svoje junaštvo, začel siliti, kakor da se ce kesa za to. V resnici ga je bolela duša. Potem ga je zopet Spisal ILsaver-Šandor-GJal«kl ; prevel K. C. obvladal str^h pred očet m, ki je bil strog,
a Klanšo je imel rad, kakor da mu je i-ita Mala »irotiea mu je eieer p opus Sala v rojstuo dete. Lukijaa ga ni v/nemirjal. »Ali \sem. A ravno jk> tem je postal huji. kaj poreče oče — pa mati — pa njeni sta-Včaeih jo e, k*r ga nikakor n so veselile riši — a kri je vedno enako tekla. Uh — Diene tolze, eilil v jok te svojimi de- palica je bila gotova! — No — naj — ali škimi svoj * g Javnostim i. Tako so šli nekega ta kri — ti kri — ako se unaie sirota !« z mekega dne na sprehod. Bil je č sf, veder,!— mislil je pri sebi, a na zuus-j se je vedno ali hladen dan. ^neg je visoko ležal in je delal, kakor da ee ga to niti ne tiče, in se bil prevlič -n deb^l > zmrznjeno škorjo, ki je je cel<5, dokler je Lukijan deklico miril in bila tako trda, da se je na nekaterih mest h Levu grozil z očetim, zadri na deklico, kaj me glo korakati po njej. In on in Blanša sta i da dela »komedijo«, in je govoril, da je v vilic opominom Lukija novim vsaki hi o z resnici ne beli. Povrnili so se v grad. Lev
voine poti poskakovala na visoki sneg in ko se je sedaj pa sedaj skorja ob pokanju prelomila, a sta ee ona do kolena pogreznila v enrg, ni b;lo emel u n veselju ni konca ni krnja. Tu je Lev nekoliko iz objestnosti a nekoliko od občutjene premoči sunil Blanšo tako, da je takoj pala in se na ostri škorji pobila in ee zareza a na čelu do krvi. Dekletce je zakričalo od bolečine in je zajo-
je kar drhtel od strahu in sramote. Na nesrečo je bil oče prvi, katerega so srečali.
— Kaj t; je Blanša ? — jo je vprašal skrbno, videči jo oblito s krvjo. In pogledal je nekako tumeče na Leva s strašnim pogledom, Luk j in je že hotel povedati vee — ali mala Blanša je začela, pretrgano po joku, pripovedovati, da ee je nekaj zaplela, epo-drsnila Be in pala. Levu se je o.Walil kamen
z duće ali B anša ga je popolnoma osvojila. Sedaj je bil on prvi, ki je hitel po služk'njo, da donese vode, in on ja bil, ki jej je šiloma stavil obkladke ter ni dopuščal ni služkinji m Lukijauu, da bi storila to. A ki je potem mati sprovela Blanšo ni njegovo p isteljo in je moral Lukijan praviti pripovedke, tedaj jej je on sel ob vzglavje ter je premagal vsako deško kljub .vulnost in sramožlj vost, pak je gladil dekletcu čelo in je poljubljal po lici, in naj mu je bil tudi duh arnike neprijeten, katero je bila mati vlila v vodo za obkladke. Vedel je, da je bilo Blanši najljubše, kadar je Lukijan pripovedoval iz sv. pisma in od tega da so jej najmdeje pri-povesti o Jezusu. In on, če tudi je sam raje slušal bajke o zmajih in kraljih, zaprosil je sedaj Lukijana, naj pripoveduje iz biblije. In ni trajalo dolgo, da se je dekletce spustilo v težek jok, slušajoće o mukah Kristovih, a Lev ni mogel dalje ubraniti se solz, pak je z Blanšo skupaj ?ajokal. A Blanša je, v tej gotovosti bolnega otroka, da se mu mora vse zgoditi po volji — ulovila Levovo glavo Be svojima polnima ročicama, in g* je, neprestano ihteČa od solz, pris lila, da tudi
on p doži svojo glavo na blazino kraj njene glavice, da se jima ie dih mešal in se objokana lica dotikala. Lukijan je že davno nehal in se umaknil v svoj kot, tla pokadi iz svoje pipe, a otroka sta še vedno tako ostala in slednjič sta tudi zaspala v tem položaju. Bilo je že temno — popolnoma temno, ko se je Lev vzdramil. Tam na drugi postelji je že nekdo spal. A od zunaj te je ukrajala v sobo meseČioa in čuti je bilo dalje pod oknom lajanje p=a. Leva je postajalo strah. Od nekdanje doj Ije Dalže je znal, da tako zavijanje psa naznanja neer* čo. in on se je preplašii radi Blanše. Glasni je zajokal od Birahu. Iz druge postelje je takoj prihitela deklica sobarica, da ga spremi na divan, kjer so mu priredili ležišSe. — No, on fe nt dal nikakor in je ostal vho noč na stolici, z glavo naslonjen kraj Blanšine glave.
OJalej se je njuno mejsebojno občevanje popolnoma izpremeailo. Do sedaj je zapovedoval Lev, odslej pa Blanša. Vse se je godilo po njeni volji in nikdo ni bil erečneji od njega, ako je le uganil njeno voljo. (Pride še.)
— jivoe s užbe. Tretje poti je ni v spričo takih ob Lože b.
V pa obramba grofa Khueaa pa je sestala v tein, tla je dajal v hrvatskih listih pleniti veatti fragment in f:agmentič teh ob-tožeb. S eer pa je molčal. Sedaj pa čitamo v listih, da se je gr< f Khuen slednjič odločil za tožbo n da se je pri dru. Potočnjaku že vrš la hišna preiskava. No, človek ne bi mogel misliti druzega, nego da ban toži Potoč-njaka radi tega, kar je poslednji pisal o njem po listih in v svoji brošuri. Kaj še: dr. Potočnjak je tožen ie r^di — ponatiska-nja zaplenjenih stvari.
Tržaške vest i.
Shod poiitienega društva »Edinost«
pri Sv. M. Magdaleni Zg., ki se je v.šil minole ned<-l;e, je bil jako dobro obiskan in 6<> se *b rovalci jako živo zan mali za vse, kar se je na tem t hod u razpravljalo. Podrobnejše poročilo smo m jrali radi preob liče gradiva odložiti za jutršnjo številko.
Mestai svet. V siocč ii seji našega rnest-tega sveia spon čil je tsjnik mestnega sveta, dr. Piticc >, da je namestništvo s.stiralo sklep mestnega sveta, določujoči, da se ima iz ot>-činsKe^a proračuna za t. i. bližati postavka 1050 kri in za podporo deki ške šole, katero vodijo nune.
Svet. dr. S p a d o n i je predlagal, naj občina proti temu odloku rekurira na mini-aterstvo, kateri predlog je mestni svet vspre-jel z veliko večino.
Svet. dr. K v b a t je interpeliral radi nekih vesti, katere je bil list »L ' Indipendente« sp ročil o katinarskem pokopališču; govornik ;e dejal:
Tukajšnji dnevnik »L Indipendente« je v svoji š:eviiki od dne 21. jan. poročal o jako -ežkem činu, dogodi v ši m se na katinarskem pokopah šču. Tu je govornik čital sle deči odstavek iz članka v »Iodipendente« : »Kadar je treba p >kopati novega mrliči in ni več prost <ra na razpolago, izkoplje se jamo — kakor se je ra/no dogodilo predvčerajšnjem — tam, kjer se je morda še le pred malo leti pokopalo druzega mrliča. V slučaju se gre za mrliča, ki je bil pokopan pred se i-mimi leti in ni še papolaomi strohnel«.
V dveh drugih Člankih — nadaljeval je govornik — pa se je »Indipendente« povrnil k temu predmetu in zahteval, naj se temu nedostatku nujno odpomore.
Ni mi sicer znano, ako se je ta slučaj
prejšnjih sej, da so vsi naši predlogi neutemeljeni in neupravičeni.
Nečem staviti nikakega predloga, ker vem, da bi bilo to zaman, moram pa povdar-jati, da je tako stanje stvari v mestu, kakor je Trst, zelo obžalovanja vredao.
Predsednik dr. V e n e z i a n (ki je na-domestoval župana), je izjavil, da obžaluje, da je »Indipendente« priobčil vest, ki ne odgovarja resničnemu stanju stvari. Valed preiskave, ki se je vršila v tej stvari in na podlagi izjave katinarBkega župnika, da je vest v »Indipendentiju« neosnovana. Priznal pa je tudi on, da je treba povečati katinar-sko pokopališče ali pa odrediti, da se bodo mrliči pokopavali na mestiem pokopališču.
županu ključe. Ljudje so bili, kakor navadno, mirni in se ni nikdo niti ozrl ni na orožnike ni na njihovega komisarja.
S tem korakom je posegla državna oblast v lastninsko pravico občinarjev iz Ricmanj in Loga. Zato so vaški poglavarji odločili, da nastopijo civilno-pravdno pot. Obe cer kvi in zvoniki so še vedno zaprti, na vratih bo povsod še engležke žabnice.
Pripomba uredništva: Pred par dnevi je praška »Politik« vsklik-nila ozirom na dogodke v Ricmanjih: »O, \vie tapfer hfilt aich der Staat Oeaterreich i m Kampfe mit — Ricmanje! <0, kako hrabro se država Avstrija drži v boju z — Ric-
dogodil ravno tako, kakor ga opisuje pendente», pač pa vem, da so se na tem pokopališču že večkrat dogodili slični slučaji.
V d >kaz, da se toliko v tem, kolikor
Svet. dr. Spadoni je na to pripomnil, da	manji!)
ima včerajšnji »Iidipendente« nov h podatkov	j Mi bi rekli, da ubornejega komentarja
o tej zadevi in trdi celo, da so izkopane dele	in karakteristike ni možno napisati v tako
človeških trupel j-iii psi. Zahteval je, naj bi	malo besedah, nego ju je napisal praški list
se to stvar v nov:č preiskovalo in kaznovalo	z navedenim vsklikom! V Trstu in v Istr:
eventuelne krivce.	zastruplja irredenta mišljenje ljudstva in de-
Predsednik je izjavil, da ustreže Spado-	luje na uresničenje svojih namer, naperjenih
nijevi zahtevi.	proti integriteti države ; na severu pošilja
Svet. dr. Ry bar se je zahvalil na po-	Nemčja preko meje doli svoje emserje, da o
jasnilih, pripomn i pa je, da iz veega izhaja do-	belem dnevu propovedujejo nemškemu na-
volj jasao, da je povečanje pokopališča nujno	rodu, da b jdočo vladarsko hišo svojo ima v
potrebno.	Berolinu; onkraj Litve demonstrujejo proti
Svet. D o 1 1 e n z je priporočal popravo	dinastiji in proti cesarski pesmi, na Balkanu
miramarske ceste, ki se nahaja vzelo slabem	je celo kilava in lačaa Italija na delu, da iz-
stanju.	tfsne od tam še ono malo vp'iva, kar ga ima
Na tozadevno vprašanje svetovalca dr.	še naša monarhija; parlamentarni in notranji
Spadonija izjavil je predsednik, da se v ne-	politični odnošaji sploh so se razvili do točke,
kolikih mesecih prične z gradnjo nove no-	ko tisti mehanizem, kateremu pravimo av-
rišnice na v ta namen kupljenem zemljišču	sirijska ustava, le še ropota in faktično že
pri Sv. Ivanu.	odpoveduje svojo službo: zh vse te pasivne
Nadalje je svet. dr. Spado ni inter-	postavke v knjigi avst. vnanje in notranje po-
peliral predsednika, koliko je resnice na tem,	litike pa se naša drž. smatra menda bogato
kar piše glasilo socijalistične stranka »Livo-	odškodovano s tem, da se hrabro drži v boju
ratore« glede prenosa trupel žrtev, padlih	proti — R cmanjem ! In človeka naj bi ne
meseca f-bruvarja 1. I., na skupno grobišče,	srbeli prsti, da bi nupisal žgočo — sa-
»Lavoratore« je pisal o tej stvari, da so	tiro ? ! !)
trupla izkopali po noči in prenesli drugam,	Protestantje in — Ricmanje. Pod
ne da bi bili prašili dotične družine dovo-	tem naslovom poroča »Slovenec«, da so pro-
Ijenja za to, da so ee odstranili nagrobni spo •	testantje ponudili R c nanjcem 280.000 gld.,
meniti itd. Prisednik Parove! je odgovarjal	a ti da so ponudbo odklonili ! — Kako nam
na to, da » Lavo ra tore ve« trditve ne odgovar-	je p pe ni govorilo vedno do sedaj —
jajo resnici ter da 3e je prenos izvršil po	govorilo se je tudi v »Slovencu« — da
dnevu in popolnoma v redu.	vsemu gibanju v Ricmanjih so vzrok grdi
Mestni svet je na to soglasno vsprejel	sebicni nameni ? !
predlog delegacije glede nakupa dveh izvo-	Rau _ bau! pižejQ nam. Zidnje čase
dov knjige »Rerum Italicorum Seriptorea« in	gtrašl okolo Uicmanj ni6 ve5 ;D n;5 manj
istotako tudi piedlog glede razš rjeoja ulice	negQ _ rus}ki >bau bauc>
Navali in sprehajališča pri Sv. Andreju.	Orožniki poizvedujejo namreč, kedaj da
Slednjič je mestni svet vsprejel ponudbo	gQ ,)iU _ ne mis|ite nik}ir> da se šalimo,
barona Craigherja v Barkovljah, ki {odstopa	arapak je pola re3ajca — Rusi v Ricmanjh,
T'7 [Občini del svojega posestva v to, da se na-	koliko :ih ;e bilo in kake osebe so bile?!
*lnt11" _____: ^_______ l.. __~	...
Od kar je v R cmanjih železničnav postaja, prihaja .tja vsakovrstnih tujcev. Ali o kakih Rusih, ali celo o moljih (B>g nrs varuj !) ni znano tam ničesar nobeni živi duši.
Mi smo radovedni, dali se orožništvo
pravi tam cesta, ki bo dolga 225 m.
V tajni seji so se izvrš la nekttera imenovanja megistratnih uradnikov in funkcijo-
nariev, ter se j^ kapelan g. Josip M a c a ro 1
tudi v ma g h drugih s učajih mestna uprava " A. , _	, ,.
J	1	pre?entiral župnikom v Kontovelju.
;»rav nič ne br ga i a naše opravičene pri- :
tož ,e. do oljujem si opomniti na to, da je že ! Dogodki V Ricmanjih. V ponedeljek tudi tako briga za irredentarske »apo.t.le«,
I.
šsetietn	_ _ _ _ ___
čal t zadevi preJh g avet. Kosca se slede- uveli izt cerkvtni koledar. (Zato bopraz- r€ŠenC2V?! In ali zalezuje germanske agita-čimi i -^ i tmi- *	Sreten,jlt (Svečnica) dne 15. t. m. po gre- ^rj^ ki v Avstriji sami oznanjajo sko-
dovoljujem si opomniti na to, da ježe	—s— ' ------------* ^------0J	• ——	-----'
»M., v razpravi o onih proslulih delilna dne U na ^ zaik	80 K'e' prihajajoče od onkraj luže o.nanjevat —
;tno dobo. vod a L renzutti prip .ro- maDjci ,raeii delav^ki	ker 83	ekorajšnj. rešitev tukajšnjih lahonskih nerd
»Fakt je, da se dandanašnji ne more več
gorijanssern koledarju).
rajšnjo združitev avstrijskih Nemcev z veliko
jemati obzir na 10-letni turnu* in se je pri-j ^ugi dan, to je včeraj, dne 3. t. m. ob Germanijo ? ! Kdo kontro'ira tisoče »mar*< morat . že j»o približno 9 letih prekopavati uri z.utraj J« Pr!Šel v K cnanje žaadar- in »iir«, ki prihajajo v Avstrijo v — znane
grobove. M-shm torej, da je s tem potreba	nierijeki olpoeLnec v spremstvu 2b orožnikov, namene?! Je že tako: pod najstrožjo koa-
povečanja pokopališča dovoljno dokazana«.	ki zoI>et obkolili vas in zaprli vsi pota. trolo smo mi, k. smo naj z ves tej š i podaniki in
In res — nadaljeval je govornik — je mestni	Omenjeni žandarmerijski odposlanec je prišel ki ne iščemo druzega, nego svoje^ narodne
svet odobril pre ilagano svoto 5000 gld. Pri-	z 10 orožniki pred hišo vaškega župana Iv. pravice! In to — zakonitim potom!!
dodat m ram še, da je bila na seznama del,	Berdona, katerega pa ni našel d ;ma. Na to	Bodite le mirni, slavna gos| 6 la, in ne
kateri seznam s > o oni prliki sestavili oko-	eo 8e žandarji razkropili na vse strani in ga slikajte si bati-baua na eteno, kjer ga ni!
ličanski poslanci, opa tki d a je mestna	i^ali. M >ž je bil po Bvojih opravilih v liorštu To pa si zapomnite: mi zahtevamo svoje
d e 1 e t: a c i j a ž e pred časom pri-	'nseje med tem čas >m vrnil domov. Takoj ; pravice ^ cerkvi in zuuaj iste! Od tega
poznala potrebo predlaganega	Je prišel zopet pred hiš » c. kr. žandarmerij- i zahtevanja ne odnehamo. Ćas pa, ki ga iz povečanja«. odposlanec z 10 orožniti in je vročil va- i gubljate pri nas in okolo na-», lahko porabite
Ktr s«3 pa kljubn vsemu temu ni niče-	Bkemu županu nast,opai ukaz:	; na drugo ttran, od katere preti res ne-
sar storilo, dovolil sem si jaz 1. 1900., o raz- Nr. 24/Pr.	i varnost.
pravi proračuna za !. ltHll, najt»jpl»-jše pri-	G(»sp idu Ivanu B >rdon	j Tak je! V včerajšnji številki fmo po
poročati f»ovečanje tega pokopališča. Seveda	Ricmanje. sneli članek iz »Naše Sloge«, v katerem se
* b:!o tudi to m »je priporoč lo brez vsakega	Vsied odloka c. kr. namestništva od 30 ' (med drugim) po sladkozavitem kanoniku
vapeha, tak >, da sem se mora! 1. 1901 zopet	januvarja t. 1. št. 259/Pr. zahtevam od Vas Butignoniju propagirana kandidatura šked 'nj-
1 aviti s to zadev -. O tej priliki je gospod	izn čitev ključev kaplanijskega poslopja v Kic-
naesiai fizik dr. Costantini izjavil s'edeče:	manjih, Vam predane od kapelana dr.a
»Z ozir trn na to, da se je prebivalstvo	Požar ja. v onem okraju nekoliko pomnožilo in z ozi- V ta namen nalagal sem c. in kr. žan
r m na to. da se bo m ral >, če ne takoj, na	darmerijskemu poverjeniku, da iste ključe od
v bod tčn<>~t , preskrbeti za povečanje tega	Vas prevzame. Naročujem Vam torej, da jih
pokopališča, stavim (v !iolikor sem v to po-	precej istemu izročite.
obiaščea) f>rmaiao obljubo, da se tudi to vprašanje v kratkem resi«.
Preteklo je od tedaj že jedo > leto, ali na reš.tev čakamo še sedaj.
Kukor se torej vidi, so potrebo povečanja pripozoali vh kompeteatii faktorji in sicer: t-haičai urad, inestai fiz k, delegacija in mestni svet in sedaj zahteva reš tev zadeve tudi novinstvo in kljubu vsemu temu se bo morda ši trdilo, kakor se ie reklo ža v jedni
C. kr. okrajno glavarstvo.
V Kopru, dne 1. febr. 1903.
C. kr. namestmški Bvetnik: Sekt lfenhauer f/r.
L S.
Na to je župan protestiral proti takemu pi stopanju, posebno še, ker je hiša izključno lastnina občine Riemanje-Log. Proti Bili da ee ne more upirati ter izroča b protestom ključe. C. kr. oružniški odposlanec je vz.l
skega župnika Civalicha za me-t > kanonika v Tratu primerno — odklanja !! Kakor navlašč nam prihaja sporočilo, da je veiečaBt ti gospod župnik dne 1. t. m. z vso vnemo in vso jezo mahal po njih, ki zahtevajo, da nsšemu narodu in jeziku bodi pravica tudi v c e i kvi! Poročevalci rabijo sicer še vse drugačne izraze v označenje propovedi gospoda župnika. No — mi smo povedali stvar v Čim najblažji obliki.
Tak je !
Za iznajdbo častnika g. Kavčiča —
sedlo za hitro oBedlanje — je pridobila amerikanska tvrdka Speger in \Verner v Ni\v-Yorku patent ter je deponirala za to pri ljubljanski kreditni baaki 36.C00 kron. G. Kavčič je Slovenec.
Ples tr^ovske^a izobraževalnega društva. Ples, katerega je priredilo naše vrlo trgovsko izobraževalno društvo v soboto v gledališču »Goldoni« je izpal v vsakem obziru prav lepo. Gledališče je Lilo okrašeno s zelenjem in razsvetljeno z električno lučjo tako, da je napravilo na udeležence tega plesa naj prijetnejši utis. Lože so bile skoraj vse do zadnje oddane in v parterju ter na odru se je sukalo vse polno mladih in veselih plesalcev.
Pohvaliti moramo predvsem nzorni red, ki je vladal na plesu in ki je podal istemu posebno eleganco. Toliko navadni, kolikor figuralni plesi eo se plesali jako precizno, posebno veliko zanimanje pa sta vzbujala slovanska plesa »Slovan« in »Beseda«. Posebno »Beseda«, ki je sama na sebi mnogo lepša od »Slovana«, se je pod vodstvom g. I'uieka plesala tako dovršeno, da je bila prava slast gledati.
Na pleeu je ves večer vladala najlepša zabava in je vsakdo z veselim obrazom zapuščal ta lepi ples, ki nam je podal nov dokaz, kako se med našimi trgovci vedno bolj vzbuja narodna zavest in kako isti tudi v socijalnem obziru stalno napredujejo.
Okrajna bolniška blagajna. V" mino-lem tednu je bilo naznanjenih 791 slučajev bolezni. Od teh je bil ><>81 oseb spoznanih zdravih, tako jih je še 1841 v podpori. Med te je šteti 2lo bolnikov, kateri spadajo zavarovalnici proti nezgodam. Konatatiranih je bilo 207 prestopkov zdravnikovih odredeb. Podpore v minolem tednu je blo izplačane
j 20.K06-04 K.
Pevsko društvo »Zarja« v Kojunu
vabi na veliko veselico, ki jo priredi v nedeljo, dne 8. fjbruvarja 1903. v veliki dvorani »Narodnega doma« v Birkovljah.
Vspored : 1. »Konča ca«, orkester. '2. H. Vtdarič: »Slovenski svet«, možki zbor. 3. T Ul: »Siovanska overtura«, orkester. 4. L Bartl: »Oj planine«, mešan zbor s tenor solo. o. Waldteufel: »Na drsališču«, valček, orkester. 6. H. Volarič: »Divja rožica«, ženski dvospev s spremljevanjem orkestra. 7. Smetana: »Prodana nevesta«, faotazija, orkester. 8. F. S. Vilhar: »Nočaa pjesma«, možki zbor s tenor solo. 9. a) Komziti : »Bosanska legenda«, b) Parma: Iutermezzo iz opere »Ksenija«, orkester. 10. Amon : »Veneek slovenskih narodnih pesmi«, mešan ztior. 11. I. pl. Zaje: Duet iz fiaale opere »Nikola Šubic-Zrinjski«, orkester. 12. M. ; Zega: »Mi smo mi«, šaljiva polka, mržki zb -«r s Bpremljevanjem orkestra. 1^3. Antt n Gerbec: »V veseli družbi«, venec slovenskih
i
j narodnih pesmi, orkester. 14. »R »zstrešenca«, veseloigra v enem dejanju. — Ples in svobodna zabava.
Na koncertu in k pleeu sodeloval bo vojaški orkester pespolka št. 97. iz Trsta. Začetek veselice ob 4. uri p »poludrie ; ples bo trajal do polunoči.
Vstopnina na koncert za osebo 50 st. ; sedež I. vrste 40 st., II. vrste 20 st. — Vstopnina k plesu za gosp de 1 K, gospice 00 siot.
Odsek pekovskih pomočnikov v Trstu
vabi na pekovski ples, ki bo v četrtek dne 12. februvarija ob 9. uri zvečer v gledališču »Goldoni« (poprej »Armonia«). Gledališče se odpre ob 9. uri ; ples pa prične ob 10. uri-Sviral bo vojaški orkester c. in kr. peš-polka at. 97. — Plesovodja bo g. Ivan Umek. — Vstopnina za možke 2 K, a vsakdo im<* pravico privesti seboj dve g »spe oziroma gospici; za vsako gospo ali gospico pjpamezno eno krono več. — Lože v pritličju 8 Iv ; I. red 6 K, II. red 4 K in III rel 2 K. Vstopnice in lože ee dobivajo na sedežu »Pekovske tržaške zadruge«, ulica Stadion št. 19, I. n. in zvečer pri blagajni gledališča.
Cisti dobiček je namenjen pekovskim pomočnikom, kateri niso sposobni za delo.
Podpisani ee nadeja ob lne podpore od veeh sodrugov in občinstva, ker je dobiček namenjen v tako blagotvorno svrho.
Plesni odsek.
Vremenski vestnik. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj 8.02, ob 2. uri p >poludne 11.02 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 7">8."». — Danes plima ob 2 23 predp. in ob 2 20 pop.; oseka ob 10 29 predpolu ioe in ob 7*31 po pol u d ne.
Vesti iz ostale Primorske-
X Shod županov in podžupanov pri Kebku na Croričici, ki se je viš 1 dne 1. t. m., je razpravljal, na kako stališče naj se postavijo županje kikor zastopniki občanov
Ba«[»rct: načrtu zakona, ki ga je vsprfj1-! deželni zbor goriški za zboljšanje učiteljskih plač. Z*>or, kateremu je predsedoval goBp. župan Bolko iz Črnič, je vsprejel sledečo
resolucijo, katero priobčujemo danes brez vsaeega komentarja :
»Xa Gor ščeku na zaupnem shodu zbrani zastopniki občin vipavske deželne strani izjavljajo s tem, da je prebivalstvo, katero oni zastopajo in v čegar imenu se danes oglašajo, ostrmelo in bolestno zaječalo, ko je poizvedelo, da je dt ž. zbor v minolem zasedanju odobnl načrt zakona, zadevajoči zboljšanje plač uč teljskega o*obja na javnih lju sk h ftolab, po katerem zakonu bi morali znamenito večjo potrebščino, ki bi jo provzro-čilo sklenjeno zboljsioje, zalagati šolski okraji po meri predpisanih izravnih davkov. Oni pri v« ščfijo sicer uČiteljstvu primerno zbolj šanie nj»«r tvega gmotnega stanja, pa le za kolikor je možno doseči je brez višega obre-menenja hišn h in zemljiških posestnikov in obrtnikov; protivijo se pa z največ> cdloč nostjo vsak' nameri po povišanju hičarme, zemljarine, obrtarin« in d h »darine, ker ne msritjo sam: *ebe ugonobiti, da bi s svojo gospodarsko pogubo olajšali življenje svojim učiteljem, kateri, če nimajo obi In h, pa imajo vsaj redoe dohodke, ki jim zagotavljajo pohlevno ekzstercijo, dočim so posestniki in obrtn ki na Goriškem vfded silne preobložbe z davki in vsakovrstnimi donladami ekonomično že čisto obnemogli.«
Predsedn štvu shoda se to resolucijo predloži vladi s prošnjo, d a rečenega načrta ne predloži v sankcijo!
X Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metodija na V©loškem priredi dne 14. fehruvarj* t. L zabav« v prostorih družine š >ie v Voloskem. Vstopnina 1 K za csebo.
V Hrvatska omladina Roke in Sli
Človek nenavadne visokosti. V Martin-cih je umrl neki Nikola Zubovič, ki je meril 2 metra 15 cm. Morali so iztesati zanj posebno kr3to. Umrl je v 33. letu.
Star bojevnik. V Mostaru je umrl v 70. letu svoje dobe člen ene najuglednejih muslimanskih rodbin v Mostaru, Salih-aga
let sodeloval v
—	Volilna sleparstva nemškutarjev.
Nedavno je bil v Celju neki nemčur obsojen radi volilnih sleparij. Sedaj pa poročajo iz občine vojniške, da si hcČ9 nemška stranka na sleparski način pritihotapiti 30 glasov. »Domovina« naznanja, da hočejo od slovenske strani najodločneje nastopiti proti tej 1 um pariji, in da vlada, ako ne stori Bvoje j Behl kovč. Pokojnik je 24 dolžnosti v obrambo pravicc in mordie, dr- turško crnogorskih vojnah, živi vihar, kakoršnjega še ni bilo v tej deželi.
—	Kopar in morilec. V Ivanjskem vrhu v Slovenskih gor;cah je neki Mihael \Vaidinger, ki je prišel ravnokar od vojakov, zadavil so»edovo hčer R^zo hvalič v kuhirji ki jo na to obelil. Poteč: je šal v sobo k
Dolgo živeča rodbina. V selu Valarasi pri Roveretu živi rodbina 10 bratov, ki štejejo skupno 711 let. Naj-?tarši šteje 82, najmlajši pa f»0 l<>r.
Vojvodi Petar Vukotic. oče kneginje Crnog< r-ke, je umrl in so ga v nedeljo za-; grebli na Cet niu. Knez in kneginja sta pre-
H1 letnemu Rozinemu t četu, ki je ležal v jela mnogo izrazov sožalja, mej temi tudi od postelji in kateremu je grozil z nožem, ako cesarja in kralja Frana Josipa, mu ne da d^ntrja in ako ni tiho. Dob:l je ■
v sobi pri stan u za okolu 18 kron vrednosti, j Društvo »Zvezda« na Dunaja priredi Ko je ropar obltkel Hvaličevo obleko, *e (]rue,n Derieljo raespca februarja, to je dne utnil in odšel, priplazil ee je starček s teživo g fVbruvaria 1903 , svrj zabavni večer v kuhinjo, kjer je nsšel svojo hčer — obe- dvorani »\Viener Ressource«, Dunaj, 1. Reichs-
v
šer o.
Pol ure je rabil ttirček, da je prišel ratss1raw?e 3.
do bližojih ljudij, ki so potem hiteli na Hva-ličev dom, kjer so dobili v peči ožgano vo*
Sodelovali bodo : gospica Marica Stekar, gospoda Anton Stekar in Karol Kuna ver
jaško knjiž co m< rilčevo. \Va dingerja zašle- (na gOSji ja glasovir), gg. hrvatski tamouraš» dujejo orožniki. Dobili gsse niso, pač pa so : p^ vodstvom kapelnika g. Fr. V. Lukača1 zvdeeli, daje hotel < ropa ti tud i ntko krčmarco. j (jajje pevski zbor društva »Zvezda« pod — Vlak je povozil predmmolo noč na vodstvom g. Vinko Kruaiča. Po koncertu kolodvoru v Celju strojnega strežnika A. pifSnj venček. Začetek ob 6. uri zvečer.
Izdajatelj in odgovorni ured.ilk FRAN G ODMIK. Lastnik konsorcij lista „E d i n o s t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
XX* SXXXXXKY
X X X
x
X X X X X X
X X X
n X vt X X
Svoji k svojim!
ZALOGA
pohištva
dobro poznane
tovarne mizarsie zairnge t Gorici (SoUran)
vpisane zadruge z omejenim poroštvom
prej ^Jnton Černigoj
Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi.
Največja tovarna pMštya primarste dežele.
Solidnost zajamčena, kajti les se osu5i v to nalašč pripravljenih prostorih s temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobno, moderni sestav. Konkurenčne cene.
Album pohištev brezpla6en.
X X
x x x
X X X X X X X X
s*
X X
Prijatelji društva dobro došli.
Oibor draštva »Zvezda« na Dunaju za leto 190^5 U četrtem občnem zbiru tega društva so bili sledeči gospodre enoglasno
Sehmidt?, ki je bil na mestu mrtev. Povo-ženec je oženjen in je zapustil več nepre-ie naložilo, naj j skrbljenih otročičev.
—	Veliko tatinsko družbo so zasledili pri sv. Antonu v Slov. Gorirah. Ta družba
je kradla že nad 10 let in o tem dobro ži- p-dprfdsedn kom Dn?gotin D >lenc, tajnikom 1 v»la. Dosedai so orožniki že prijeli zastop j Rudolf Mali5f blagajnikom Jak »b Š?mč ; za; nike 8 hiš. V nekaterih hišah so t stali le j odbornike: Franjo Merlak, Franc Susteršič, otroci d- mj. Kaj bo z teb otrok?	| Anton Trtnik ; namestniki: ^Gabrijel Mežnar.
—	Akad. podružnica sv. Cirila in jv:ia pfl,,rrnani rV3n Vončina ; pregledovalci Metodija v (iradcu priredi v sredo dne 11. fVbmvarija v st-irfVldckih dvoranah s;-
»aka prr»<i: p. d p< ki v U1 atv< m presvetle jjsjen ples. Svirala bo godba 2. herc.-bosn. goep Aae baron a« Zmajie-Ivanske dne 7. pespolka. tebruvarja i le
v prosorih » Narodne Ć talnce« na Reki. (' sti prihod je namenjen: tretjina si- j osebo 3 K. za remašnim brvat-k m učencem hrv. šol Reke kron;. — Členi in Su=aka, tretjina s r< masnim ueeccem nav-tione šo'e v B^kiu, tretjina siromašnim učen
Začetek ob 8. uri z* e*er. Vstopnina za j rodbino 6 K, za dijake 'J akad. pi družniee so prosti i vstopnine.
(»iusno izdelana vabila so se že de'oma
JCXttKttXKKKKXKKK*tt
Naznanilo in priporočilo.
Častim si naznanjati slavnemu občinstvu da je
pdajaMca jestTin
v ulici delle Legiia št v. (i
kojo sem več let vodil, prešla v mojo
volj* ni v odbor: predsednikom Jakob Pukl,' popolno lust.
Prodajalniea je dobro založena z vedno zvežim in raznovrstnim blagom. Prodajam testenine iz tovarne znider-šič & Valenćič v II. Bistrici, Ciril Metodovo kavino primes in Ciril Metodovo sladno kavo kakor tudi narodne užigalice.
Nadejam se, da me bode slavno občinstvo blagovolilo tudi za naprej po-cašcati z obilnimi obiski, beleži udaoi
Josip Luin.
<*em - 1 družite sv. C .rila in Metoda v I^tri. zazpcslala, deloma se še razpošiljajo. Zatr-Vsti pn na za «.sel>o 5 l\, za rodbino 10 lv.
Ženski podrnžnlc! družbe sv. Cirila in Metodija v Sežani s<> darovali : preč. g. župnik v A v beru, Jos:p Mikaš 3 K, preč. g. žopn k v Povirju, Josip Novak od zov i te s« mnogoštevilno temu vabilu.
+ Volka so zasaeili v Stavencih pri Radgoni. Priklati ee je bižkone preko Mure!
manje za ples je veliko, kf-r deluje o Ibor |
z vso vnemo na to, da se | las izvrši kolikor |
_ .. . mogoi e sijajno.
Slovanski grstje iz Gradca ia domovine,
rsčin« v : Josip Bož č, Janko Mladič, Jueip Smerdu.
Hrvatsko akadezilčno društvo »Zro-li i mir« na Dunaju priredi 18. februvarja k<»ncert s j lesom. Sodelovali bodo: gg. operni ; i pevki Ivana Sfreim in Mira Korošec, kon-Bervst« rist g. I. Staoo »Slov. pevtko društvo« in tamburaški zbor »Zvonimira«. Koncert in ples se bosta vršila v Roaacharjevi dvorani i a korist »Hrv. pripomočnog društva«.
5 K, davTni tkaekutnr, g. Amf 1 K 4 *»totM iz T« maja nsm je d< šlo <d s. Uršule Cdrne 1 K, France Nabertroj 1 K, g. Marije Š >nc 40 frt »i.„ p. France Š n? 20 stot., v pusici fr. Miieae Pirjevec v Sežani sa je nabrale 1 K 20 stot. Iskrena hvala ! — O j jedccn objavlja omenjena podružnica tam potom, da se bo 8. fVbruvprja t. 1. [ob 4. in pol uri f>o:> lu lae v »C t^lnic « vršil nje letni občni zbor, na kateri val i najuljudnnje vse p. n. diuitvenice v Sežani :n zven Sežane	odbor.
Vesti iz Kranjske.
" Naraščajoče Izseljevanje v Ameriko Pre sojo n< č je o lpoto/alo z ljubljanskega južnega k« l >dvora 107 oseb v Ameriko. Mej t mi je bilo 71 krsn -skih rojakov.
*	\ hranilnici so aretir li v Ljubljani neko M .njo S:gov c, lavno ko je hotela dvign ti dfnir na knjižico, katero je bila ukradla. M siiia s: je bržkoie: »Z^kaj naj bi »šparovka« ne nt šla »cerovke* ! — ali ni se }H>prtčdo!
*	Iz Vipave nam pišeju : Dae 21. fj-bruvarja t. 1. zvečer prirede tukajšnji boljši sianovi v j roatcr h l otila »Adiije« plesni venček s co/iand<> i in kotiljoai. K plesu bo svirfl oddelek voaške godbe pešp. št. 47 Gorice.
Pa
z Odrskega, skrajšala, ker ga Krtfc ter ga ustrel i.
doba življenja se je zasačil spreten
ne u je lovr c
Vesti iz Koroške.
+ Nagla smrt. V Beljaku je tri osebe dohitela nagla smrt. Dae 24. jauuv^a umrl je učitelj Jan. Paikert. Zadela ga je srčra kap. Isti vtčer je nagloma umrl prej pop l n( ma zdravi trgovec Fr. Klein. Po noči ravno istega dne zade'a je krp načelnika postaje v Beljaku Iv. pl* Mttzencha. Zvečer je bil še v veseli družtii prijateljev.
Razne vesti.
z m i
Huda zima. V7 severni Rusiji vlada taka kukor že dolgo ne. In^jj n č man;e nego 40° Ctlziusi pod ničlo.
105 letna dBVlCa. V Szegedinu živi dek'č imenom Julija Scila^v, kije ravn^l05 !et staro. Nikogar nima svetu, rpzun (kakor sama pra\ i) B )ga in dobr h ljudj. Zi za rano je o*t,la sirota brez «»če!a in matere in z v 33 ž v ljenje je preživela od tuje milosti, ali si je s težkim delom služila kruh. Tudi da-ki so v odboru za prireditev jo vzdržujejo >dobri ljudje«. Vidi in tega vfn-k*, jamč-jo, da bo zabava jakoani- sl;šl še dobro, scer pa je vsa propala in mirana, p« ttrežl a zb rna in cena. Vab la se n,ma ni e°ega
(tl sporije,
briajaviia paraži5&.
Smrt češkega velikaša.
PRAGA 4. (B) Knez Mjric L <bko vie je dane-i zjutraj umrl.
Delavsko gibanje v Amsterdamu.
AMSTERDAM 4. (B) S nofii se je vršil Da vtbki borzi hhod 4000 delavcev, ki tt »je v službi mestne ohČine in pripadajo 17 vrstam javne službe. Shod je sklenil, da predloži županu zihtave različnih kit°gorij delavcev in zahteva odgovor do ponedeljka. Će S3 zahteve odklmjo, bo v ponedeljek zvečer zopet zborovanje, na katerem se bodo posvetovali o vstopu v generalni štrajk. Državni zbor.
DUNAJ 4. (B) — Zbornica pcslancev. — Na interpelacijo posl. Perneratorferja in tov. ozirom na okrožnico ministarstva za notranje stvari od 19. januvarja 1902. o po stopanju z zavarovalnimi družbami, je oigo-vo.il ministerski predsednik, da ss ta okrožnica t če družb, ki se imajo še le u-tanoviti in ki hočejo vršiti zavarovalno delovanje na p dlagi načel vzajemnosti, ki svojim člfnorn ot 1 ubujejo g.tove pra/ne obveze in torej iztožljiva pUčila.
Iver se nartdba tiče družb, ki sa imajo se le ustanoviti, »e tudi ne more dotikati že obstoječ h družb, niti ne preosnove teh po-lednj h. Na irtodubno interpelacijo je odgo- j
nasl. Fr. Hitty
TRST.-ul, Barriera Tcccliia 13-TRST.

Zaloora
o
4
(
snovij za moške iz tu in inozemskih tovarn.
Perilo — Platnina — Pletenine — Pleteno spodnje zimsko perilo.
Izbor drobnarij.
Sprejema naročbe za obleke po meri.
I ž^iiiii znak na zamašku
7 yarst?o /fiSr^^fa MiTPONIJA proti	(jiessMMer
poiiarejanju	sauerbruiiii.
VOJ 1 mini-terski predsednik, da se pripravlja fg
zoba več.
razp< sljejo |:ozoeje.
Vesti iz Štajerske.
— Po *t irem urosrrainii! Po l
Ovoboj z dinamitom. Tudi dvoboji so v Ameriki — amerikanski. Dva junaka (Alark-son in Meiro^iius jima je bilo ime) sta mo rala obračunati po — vitežki. DjIoč li sta programu: ro.i tem dinamit za vr-žje. Priča so zlezle na najviše vsklk'm bebži »Domovina« nov slučaj, ko drevo, ki je bilo b'izi io od tam gori s^ je \semožnort pre ise»inika deželnemu visemu gledale dvoboj. Prvi dve patroni sti odrekli, ?odis*u v Gradcu, pogna a s'.uveos^eg» sod- tretja pa se je už^ala, Čemur je sled la tak > nega uradnika iz dež« U btajarske. A^skul• silna detonacija, « a s> priče [ ocepale z dre-tant dr. Mobj je prestavljen z Celja na vesa kakor hruške. I-kali so dut-laota, a Kranjsko. Će se pa Slovenci pritožujejo radi našli so le od enega čevijt d dni zega pa klo-namt ~ 'anja nemšk.h uradnikov, m >rajo često buk. To so napisdi na zapisnik, dv< boj j^ pos'ušati — izgovor, da td jvensk:h uradn k >v bil dovršen, in — zadovoljeno je b b) vitižki ni zadostno ra razpolago.	čatti.
rtf rma društvene zikonodaje, v kolikor so ista tiče zavarovala.h zavodov, nikakor pa se ! n^ n merja kako oviranje delavstva in dru zib držav janov v pristoječi jim pravici do enivanja društev in podpornih naprav v zmiVu zakoca za društva od l. 1867.
M nit-tcr.-ki predsednik dr. Koerber je odgovoril ee na interpelacijo posl. L#enas&ija, dr. Ellenbogena, dr. Bennatija in tov. glede pofrt parja političoe oblasti in orožnikov povodom ol novljt n h volitev v občinski zastop v Krminu.
Bolgarske »tolpe«.
CARIGRAD 3. (B) Na resničnosti sporočila turškega trgovinskega agenta v Ruščuku v bolgarskih tolpah, ki namerjajo na spomla 1 udreti v Turčijo, dvomijo diplomatski krogi in smatrajo isto ra pretiravanje fcli m^t'fikacijo od strani zt upnikov.
iMe^asiir Levi lioii
Prva S" «B|v<9S$a toTarna pohiltra »rst.
TRST
9*
TOVARHA- I ZALOC**: V!m Teei i Ptazza Ro*arfc U 2 vogal I (Šolsko poslopje) VI« Uaitcia« | In Via Rib«rac ot. 21 Telefon «t. 670. -<3N-
Velik -t>»i. i»pcr.-arij, srcU	l%-
tfS «xisjc caraćW tudi po poiebolt
C%nt	konkcrttno«.
ILUSTaU? LI; ClIIL UiTGlJ 11 rkft&LO ga Pr«dmat: poa'a vio se na r« □ tj.J 09	ali žeiuzaico rari^.o
<«3
(S1&1S&	? Si 2i ^
1 ^
^ & & &
a® en
Vi
Sprejema zavarovanje človeškega življenja po najraznovrstnej~ih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in funit z zmanj-uorimi se vplačili.
Vsak član ims po preteku petih let pravico do dividende.
Li
„SLA¥£JA
vzajemna zavarovalna banka v Pragi.
Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine : 75.000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnic« naši' države z vseskozi slovansko-iiaroduo upravo.
VSA POJASNILA DAJE:
Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne .<■> v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12.
Zavarj e p j * , .ja i:: r. uieuine proti požarnim škodam po najnižjih c^iah. Škode cen j u e takoj in najkulantueje. I'živa najboljši sloves, ko ler posluje, i
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne » podpore v narolne in občnok iristne i namene.	8
STROKOVNE KNJIGE
za krojaštvo.
1.	Knjiga krojaštva za re«ško c l.leko 6 K
2.	Krojni uzorci „	„ 3. K Obe knjigi ob jed nem naročeni 8 K.
1.	Toaleta tu žensko stroko . . . . 3. K
2.	Krojni vzorci zt f»ertina o Manila . .*) -
3.	Krojni vzorci >•« otresla oblačila . 3 r Vse tri ki jite ob jed nem naročene <» K
Knjižice za vpisovanje mer za možke ali
7* iii>ke 1 krotiO.
S
<
< <
C <
<
<
/i
TRGOVINA Z ŽELEZ.JE3I
CAHI. OEIII1TS
Corso štev. 33.	podružnica Trst.
Piaz2a Go!do ii 2.
Priporf>ea svojo dobro «'»Mirj,ii-» z:i!«*tr<>
J8F" predmetov za stavbinstvo
traverze, zaklepe, železo za kcvsče. stare zflfzničnc šine, držaje in ogreje. >cd-	/ rj:ke. pim.e. zelezne ce\i ild , vse lirične precrreie. popolne naprave kopelji
n strsrišč. peči in štedilna rgrjnča. kuhinjsko, nemizno in hišno opravo,	\
ztltrrc \ ohistvo in pred c(.rjfm varnt* h epa re. naerebne krize in cgraje ter	C
____________ _. i
U OiUTUUOiUJ ^jujiumu Zahtevajte pri svojih trgovcih
novo
Ciril-jrfete§ij2vo

ikorijo,
i rod; z i vsa -o obrt.
Naslov :
M. KUNO, Ljubljana.
Čast m; je lazu^uiti p. n. s', občinstvu irena 1 r-ta in < koiiee, da s* ra te dm ot\ ori! zah go da m. t nvkih naravnih v n. Prodajam p > zm rndi cenah na d l*do i o v ptekbm< »h. Z is>s se n haja v I, g Emila grefa Alberti-ja, ulica G bega št. H za«i«-j na dvoriš u.
Namizna vina, črna, bela „Opllo" (sciiilcher).
Pndaiam i ud' raraven in pristen tro p i n j e v e c j n * t 1 j e.
Ker bo nata rlaln atin*ka vioa ne s:!m» na gla^u kak« r izvr-tu«, air p k še znamenita, t u d i k a k o r o k r e p 1 j a j o č a za bolnike; in roalt'krivnikp, nadejam se za trdno, da me i»o < i čin-tvo n;ijoiuog« šltvilneje počapča'o Fe sv« jiini n>roč*>»nii ter Ft» in vrš lo ' naše n»r« dno t"?1": Svoji k svojim!
Odličnim spoštovanje™
M nt ko Paie.
rOOO
O O
■oo—oo-
M. Aite
OOOl
o o
^ trgovina z mali i fakt urni m blasom O
o O
o
o o o
o o o
nI. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro št. 8 a podružnico ul. Nuo\a, ogel ul. S. Lazzaro st. 5
si dovoljuje obvestiti s'avno občinstvo in cenj. odjemalce. «1a je jako pomnožila svojo zalogo kakor tudi ^K>ve«}ala prostore s tem. da je ustanovila zboruj omenjeno podružnico zato, da more v polni meri zadostiti vsem zahtevam cenj. odjemalcem.
V obeh prodajalricah vdobiva se razno blago najl>ol>e kakovasti in najmodernejše iz pr.ih tovarn, posebno pa snovi za moške in ieDPke oblek«*, srijce. ovratnike, ovratnice, tu je velikanski izber platnenega in bombažnega blaga, prtov in pitičkov ter vsake vrste perila, booi od bombaža. ali platna. Pletenine, svile-nine raznovrstni otruski za šivilje in kitničarke Velikanski izbor snovij za narodne zastave in trakov za društvene znake.
bprejema naročbe na moške obleke po meri, katere izvr-i najtoćueje in najnutan- Q neje po cenah, da se ni bati konkurence. ' T
Poskušati, za se prepričati !
-OO-OO-ooo*
o o o
o
o o
o o
Obujala!
Pri Pepetu Kraševcu
iravea cerkve sv. Petra (Piazza Kosario pod ljud šolo
fcojta ta lalaca raznovrstnih obujal za
ffospode, ffospe in otroke.
Postne naročbe se izvrše takoj. Pošiljatve so poSt-cine prorte.
Prevzema vsako delo na debelo in drobuo ter se ^rftuje z največjo točnostjo in natančnostjo po ken k urenćn i h cenah.
Za d.tiogi • brojne naročbe se toplo priporoča
Joaip Stantič čevlj. mojster. Zalagatelj uradnikov in uslužbencev konsum »ega sklaJisča c. kr. glavnega carinskega urada in C- kr. gere al.iih aklaMiše; nadalje stražnikov c. kr javae straže v Trstu in Miljah ter oroznistva c. kr. piiv. avstr. LJoyda
100 do 300 g-oldinarjey
zamorejo si pridobiti ««<el>e vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika z razj>ečavaiij<'in zakonito u^voijenii) državnih papirjev in srečk. Ponudbe jn>d naslovom Ludwig Oester-reicher v Budimpešti. Vili Deutshegasse. 8.
s
M-
o p
& n
M>
5
cf-
N
O
o ?
s 68
o
<
Ui Q)
o <
n
te
lP <s>
C—•
3
C?
G) n o
Q<
D
Sr
zr o
tn
t:
o <

i
en

cr?


mzm


=3
vKwK
m
Trgovina z železnino „MERKUR
PETER
v C e 1 j "U. 3 C3r raška o g? s t a šte 1. S priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kese, srpe, grablje in Strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, zrebljev. vijakev in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril ir uteži, raznovrstnih stavbir.skih potrebščin ter
vsega cmjzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za cbijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete.
Tomaževa žlindra, rxaj"bo!jše umetno g-nojilo- W
* Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. ^
Geri2 nizke.
1

3 I. O
Za bolne na želodcu
Vsakemu, kateri si nakoplje želodčne bolezni s prehlajenjem ali s prenapolnenjem želo le i. poniankljivih, težko prebavnih, prevročih sili premrzlih jedil ali z nerednim življenjem ksikor n. ]
fit . '
vživanjem
m h '
ti
l'ii]>oro«'a se dobro domače zdravilo, katere zdravilo je znano
žclcdčri katar, želcdčni krč, želodčne bDlecine, težko prebavljen je
ali zasliženje
t izvrstno zdravilno delovanja je že iz/.a već let preskuAeno. To
prebavno in kričistiino sredstvo
muumi, "0 llrich-ovo zeliidno vino,
To zeliščno vino je sestavljeno od izvrstnih, zdravilnomočnih zelišč in dobrim vinom, A
Ojači ia oživlja cel prebavni sistem človeka, ne da bi isto bilo čistilo. Zeliščno vino od-X stranjuje vse nerednosti v krvnih ceveh, Čisti kri vseh pokvarjenih tvarin, ki provzro-C P	čajo bolezni in deluje vspešno novo napravo zdrave krvi.	0
> ] rnvo(":isno j«>uilo zeli?!noga vina timore se odpraviti želodčne slabosti že v kali. Ne smemo tedaj pozabiti, di.ti prednost porabi topa vina pred vsemi ostrimi, ter zdravju škodljivimi razjedljivimi sredstvi. Vsi pojavi kakor: glavGbol, riganje, rezavica, napenjanje, clabosti z bi-uhanjem, kateri se pri dolgotrajnih (zastarelih) bolečinah, na želodcu tako radi pojavljajo, odstranjajo se često že po enkratnim pitju tega vina.
r.rrGni P pfnvpcl/o rnlroho in nJe neprijetne posledice kakor: stiskanje, šcioanje, C,lIC t-iUVC^r.Cf j^Utl tue bitje srca, nespanje in tudi strmenje krvi v jetrah. vranici in sistemu vratnih živcev (haemorrhoidične bolečine), odstranjajo se se zeliščnim vinom hitro in voljno. Zeliščno vino odpravlja vsako neprebavo, podeljuje prebavnemu zistemu }>ovz<ligo in odstranja i/, želodca in črev z lahkim čistilom človeka vse ničvre«lne tvarine.
m
m
fcrsav in b!ed pcgfed človeka, pomanjkanje krvi, oslabljenje
isM!«ie j of-lrdiee slabe prebave, pomankljlvega naraščaja krvi in bolehnega stanja jeter.
Pri j opolnem pomankanju volje do jedi. pod nervoznem zbeganjem in otožnostjo kakor tudi 1 rgosii^avcbcli in nespanje provzročajo večkrat takim bolnikom hiranje.
Xeliš('no vino daje oslabeli telesni moči svežo vspodbujo.	Zeliščno vino podeljuje človeku
voljo uo jed', jospešuje prebavo in redivo, vspodbuja močno menjavo snovi, po vs peš uje in izboljšuje tvar-jnije ki vi. olajšuje razdražene čute in podeljuje bolnikom nove moči in novo življenje. To c«'k:i7t j< jo mnogoštevilna priznanja in zahvalna pisma.
Kci etkah itd. kakor tndi v lekarnah [o celej Avstro-Ogerskej in sosednih deželah.
udi razpošiljajo: lekarne v Trstu Piazza grande št. 3 Via Nuova št. 27 in Via del Pešce
po ;> ali več steklenic zeliščnega vina po originalni ceni po vsej Avsiro-Ogerskej poštnine in zaboja prosto.
Svari se pred ponarejat jem '^j&fe
Zahteva naj se izrecno Hubert Ullrich-ovo	Zeliščno vino.
Zeliščno vino ni nikaka skrivnost, ampak sestoji iz: Malaga vina -'"•'),<), vinskega špiritHMM). glicerina K'0,0. rudečega vina 240,0. jerebičnega soka lfiO.O, črešnjevega soka	mane 30,0. koprive, ja-
neža, cmsnovih kortnik. amerikanskega lapuh .. lecjanovih in kolmežnih korenik vsacega po lo.o Te tvarine naj sž- pomešajo.
tittf-^	' ■--trt-"-**
Polno vplačani akcijski kapital
K 1,000,000
Kupuje in prodaja
vT«te rent, zastavnih pisem, prijontet, kom malnih obligacij, arečk. delnic, valut, novcev in deviz
Promeiie izdaja k vsakemu žrebanju.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Špitalske ulice štev. 2.
Zamenjava in eskomptuje
izžrebane vrednostne papirje in novćuje zapale kupone
Daje predujme na vred. papirje.
Zavaruje srečke proti kurzni izgubi
--1---- ------ _
Vinkuluje In divinkuluje vojaške ženitninske kavcije.
rmpt te InkMM menio. V	a«^ Borzna narootla
Podružnica v Spljetu
(Dalmacija)
Denarne vloge vsprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice pr«»ti ugodnim obrestiaa. Vloženi denar obrestuje od dne uloge do dne vzdiga.
Promet s Čeki in nakaznicami.