204. štev.
V Ljubljani, četrtek 20. avgusta 1920. PoStnin" p|aia“'B0i0v,ni- m. leto.
Velja v Ljubljani in po pošti:
telo leto pol leta tetrt leta ta mesec
K 240*-„ 120*-
. fO--.. 20--
Za inozemstvo:
celo leto pol leta. a.etrt leta la mesec
K 400-— * 200— * 100— .. 35—
Za Ameriko:
celoletno . .	8	dolar,
polletno ...	4	dolarja
četrtletno. . .	2	dolarja
Novi naročniki naj pošiljaj« naročnino po nakaznici.
1 a a1 se zaračunajo po ■V«/ 'ni proštom in sicer **4r8 ‘er 55 mm
cnkiai 2 K popust.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Teleion štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu ” štev. 8. Teleion štev. 44.	■
Izhaja vsak dan zjutraj.
Fosamezna številka velja 1 krono.
Vprašanjem glede inseratov i. dr. se vor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj Sv —    -	Rokopisi	se	ne vračajo.
za odgo-ikiraio. —
Cela ruska fronta ogrožena.
Berlin, 25. avgusta. (Izvirno poročilo.) Daues potrjujejo tudi ruske vesti, da Je prišlo na fronti pred Vc-šavo do popolne. a preobrata v korist Poljakov. Rusko umikanje ni več samo strategična poteza. Cen. trum ruske fronto Je razbit. Disciplina v prednjih iormaciiab Je odrekla popolnoma Zvezo med posameznimi oddelki so skrajno slabe. Tudi severni odsek fronte Je še v razsulu. Cela severna armada Je v nevarnosti, da pade v poljsko uietništvo. Južna fronta sc dosedaj še drži In nadaljnjo svoje prodiranje v Galiciji. Brezdvomno pa bo poraz ostalih armad vplival tudi na ta oddelek. Boljševlško armadno vodstvo po-
skuša sedaj kakor vse kaže, koncentrirati svoje mOčl v ozadja črte BJelostok-Brest-Lltovsk.
LDU. Pariz, 25. avgusta. Poljske zmage so pričele dobivati tako obširen obseg, da se sedaj že lahko reče, da bodo dovedle do tega, da se sovjetska vojna sila popolnoma zlomi. Sovjetske čete se kar v masah podajajo ali pa beže v neredu ter puščajo za seboj orožje, municljo In topove.
LDU. London, 25. avgusta. Po poročilih Iz Varšave, ki so došla do sedaj, cenijo skupni plen Poljakov na več ko 70.006 ujetnikov, 200 topov In 1000 strojnic.
Poljska odklanja rusko mirovne pogoje.
Berlin. 25. avgusta. (Izvirno poročilo.) Po vesteh iz ruskesra vira so Poliaki izročili na seli mirovne konference v Minsku odeovor potiske vlade na ruske mirovne ootroie. Poliska nota odklania skorai vse ruske zahteve. Zlasti na odklanjalo Poliaki razorožitev, uvedbo milice, oddaio voinetra materiiala. Tudi ruskih metilih zahtev ne priznavajo. Ruski odposlanci vztraiaio kllub porazom boliševiških čet na svoiih prvotnih predlogih.	—■
LDU London. 25. avgusta. Merodajni krovi menifo. da se bodo 00-
gaiania v Minsku vsled poliskih vojačkih usnehov naibrže razbila. Iz Varšave nrihaiaio vest. da bo zahtevala poliska vlada da se nada-lUiielo nocraiania v Varšavi.
LDU London. 25. avgusta. Kakor iavlia »Dailv Mali« Iz Minska, le bil noUski odvovor na ruske predloge oddan v oonedeliek. Od 15 točk so Poliaki snreleli samo eno. In sicer točko, kfer se zahteva demobilizacija. ako Rusi obenem demobiliziralo.
Protiboljševiška vstaja v Ukrajini.
Dunaj, 2*. avgusta. (Izvirno poročilo.) Iz ukrajinskih krogov se poroča, da Je prišlo v srednji Ukrajini do velikih uporov kroti rdeči armadi. Ukrajinci so sl priborili premoč v gnvernametitib Poltava, Hor-kov h> Jekaterlnoslav. Organizirali so so proti rdečim četam In zahtevajo od ruske Vlade priznanje neodvisnosti Ukrajine.
LDU Beograd, 25. avgusta. Iz Pariza poročajo: Poraz rdečih čet bo Imet nedvomno svoje posledice v sovjetski Rusiji,
kakor tudi v njenih sosednjih deželah. Že sedaj prihajajo glasovi o uporih v Ukrajini proti sovjetski Rusiji. Veliko število Ukrajincev se že bori v vrstah poljske vojske. Glavni deli ukrajinskih čet skušajo dobiti Zvezo z Wrangtovlml četami, tabo da "pajo v najkrajšem času ustvariti enotno fronto od Poljske do južne Rusije, M se bo raztezala preko Ukrajine In ki bo odrezala sovjetsko Ruslio od Črnega morja.
Vltvn so srbske čete prekoračila albansko mejo In so vdrle na ozemlje Kastratov. Energično protestiramo, veli nota, proti temu vpadu na našo ozemlje In proti vojnim namenom beograjske vlade. Prosimo Vašo Ekscelenco nujno, da ustavite pohod Jugoslovanskih čet In pozlvllete beograjsko vlado, naj umakne svoje čete z vsega ozemlja, ki ga Je zasedla od premirja, do meje Iz leta 1913. Albanska vlada bo storila vse mogoče, da prepreči Incidente In da zagotovi red. Toda njena prizadevanja bodo brezuspešna, dokler Jugosloveni ne za-puste albanskega ozemlja. Beograjska politika Je znak novih zapletljajev na Balkanu.
(Italijanski manever Je prozoren. Albansko noto so sestavili pač na rimskem zunanjem uradu samem, da bi dobili tako povod za novo vmešavanje in bržčas tudi novo — okupacijo Albanije. Uredn.)
BOLJŠEVlSKI USTI O UMIKU.
LDU. Moskva, 25. avgusta. »Vestnik« piše o položaju na poljskem bojišču: Francoske In poljske brzojavke o potiskih zmagah so zelo pretirane. Ruska armada Je Intaktna. Bliskoma Je napredovala proti Varšavi. Pri tem pa krili nista bila dovolj kriti, tako da so nas Poljaki z napadom od strani prisilili k umiku, ki pa se Je Izvršil v popolnem redu.
LDU. Moskva, 25. avgusta. Z ozirom na umik ruske armade na poljskem bojišču pišejo »Izvestija«: Poljsko plemstvo In Wraugei vporaMJata zadnje moči, da zadavita sovjetsko Rusijo. Sovjetska Rusija pa zbira svoje moči, da uniči poljsko plem-stvo in Wrangla, tega malega naslednika Denjiklua. Rdeča armada ve, da pomeni zmaga Wrangla ali 'Poljakov konec rvobo-de In neodvisnosti ter vseh pridobitev republike.
Ruski zastopniki zapuščajo London.
LDU London. 25. avgusta. Ka- Krasin zahtevala svoje potne liste, kor iavliuio listi, sta Kameniev in Iz Anglije odpotujeta baie v petek.
VOLITVE V KONSTITUANTO IN SLOVENSKE OBČINE.
LDU Zagreb. 25. avgusta. >Ri-leč« poroča iz Beograda, da le bilo na včeralšnil seii ministrskega sveta sklenieno. da se vrše volitve za konstituanto dne 22. novembra. Na-dalie lavliaio. da se bo volJni zakon za občinske volitve v Slovenili Se enkrat oredJožU v pregled ministrskemu svetu.
KONGRES DOBROVOLJCEV V BEOGRADU.
LDU Beograd, 26. avgusta. Dne 29. t. m. bo v Beogradu kongres do-brovollcev. na katerem bodo zastopane dobrovolislte organizacije iz vse Jugoslavije. Na kongresu se bodlo razpravljala vsa vprašanja, ki se tiček) dobrovolicev. kakor tudi vora-Šanie o Dostopaniu dobrovolicev Dovodom volitev v ustavotvorno skupščino. Kakor se doznava. vlada med večino dobrovolicev nezadovoljnost fadi delovania dosedaniih strank, vsled česar se bo morebiti na konusu razpravljalo tudi o tem. da bi
Drl vo,l,val‘
OBRAČUNAVANJA DRŽAVNE IN JUŽNE ŽELEZNICE. POSLEDICE KOROŠČEVEGA GOSPODARSTVA.
Ljubljana. 25. avgusta. Obratno .ravnateljstvo južne železnice javlja: Državne železnice dolgujejo južni železnici iz že dovršenih obračunov medsebojnega prometa za mesece tebruar. marec, april in maj preko 22milijonov kron. katerih ne morejo izplačati južni železnici. Iz še nedovršenih obračunov za mesece junij, Juhi m avgust pa znašajo terjatve juž. železnice najmanj tudi 20 miltionav.
kron. Te terjatve izvirajo v glavnem iz tega, da mora južna železnica izplačevati odpošiljateljem visoka povzetja. katera pa sprejemajo postaje državnih železnic obenem z nakazano voznino. Ker je južna železnica navezana le na svoje obratne dohodke, je primorana s 1. septembrom 1.1. ukiniti medsebojni obračun z državnimi železnicami ter odrediti, da se morajo frankirati pošiljke, ki so namenjene na postaje državnih železnic v Jugoslaviji za potek po južni železnici ter da se ne prevzemajo pošiljke s povzetjem in predujmi za postaje državnih železnic. To Je edina somo-pomoč, ki preostaja južni železnici, da more izplačevati svoje uslužbence plačevati izdatke za premog in materija! ter na ta način vzdržati obrat.
HRVATSKA POKRAJINSKA ' VLADA.
Zagreb, 25 avgusta. Današnja »Narodna Politika" poroča iz Beograda. da je bilo na včerajšnji seji ministrskega sveta končnoveljavno rešeno vprašanje pokrajinskih vlad. Pokrajinska vlada za Hrvatsko je sestavljena takole: Ban dr. Laglnja (Narodni klub), podban dr. Milan Rojc (demokrat), prosveta dr. Ba-zala (Narodi klub), socijahia politika dr. Markulin (Ljudska stranka), zdravstvo dr. Dežman (Nar. klub), Pravosodje dr. Djurkovič (demokrat), poljedelstvo Juraj Demetrovič (demokrat), trgovina Ojermanovič (radikalec).
ALBANIJA PROSI POMOČI V RIMU.
LDU. Rim, 25. avgusta. »Agenzia Šlo-Jani« poroča: Albanska delegacija Je poslala Italijanski vladi noto, kjer poudarja, da je albanska vlada vsled brezpomembnih dogodkov, ki so se dogodili ob meji pri Sksdru med albanskimi kmeti In Srbi, takoj podala Izjave v Beogradu, da pokaže srbski vladi svoje dobre namene proti Ju-goslovcuskl kraljevini. Navzlic tej zagoio-
LLOVD GEORGE SE SPREOBRAČA K FRANCOSKI POLITIKI PROTI RUSOM.
LDU. Basel, 25. avgusta. Pescbnl poročevalec liste »»Baseler Nachrlchten« javlja Iz Luzerna, da Je bil L!oyd George, zaradi ru6klh mirovnih pogojev glede prihodnje vojno site Poljske Jako ozlovoijen In da Je rabil v pogovoru s poročevalcem močne Izraze. Politika francoske vlade so Je Izkazala tedaj za upravičeno, kar sta izrecno priznala oba 'državnika. Glolittl da Je Izjavil, da Je sporazum zaveznikov sedaj boljši kakor prej.
KRVAVA BOL.IŠEVISKA SODBA.
Berlin. 25. avgusta. (Izvirno poročilo.) Iz Stockholma poročal©, da le dal Trocki oo Drekem sodu ustrelili 17 generalov in 52 štabnih oficirjev. ker so zakrivili poraz rude-čih armad proti Poljakom ln generalu Wranglu. Med ustreljenimi generali se nahaia baic tudi general Brusilov.
L.	—1
GDANSKO-ANTANTNA BAZA ZA PROTIBOLJŠEVIŠKE OPERACIJE
Pariz, 24. avgusta. Poslaniška konferenca je od vrhovnega komi-, sarja v Gdanskem sir Reginald To-werja s posebno noto zahtevala, naj izkrcanje za Poljsko določenega vojnega materijala v gdanskj luki zagotovi, ako bo potreba, z zavezniškimi četami in ladjami, ako bi se tamošnji delavci branili izkrcati orožje.
Pariz, 25. avgusta. P0 poročilu iz Londona, nameravajo ojačiti gdan-sko posadko, in sicer z angleškimi, francoskimi in italijanskimi četami, ki so na plebiscitnem ozemlju Alien-stein in Marienvverder na razpolago. Sir Reginald Tower smatra za potrebno, da se posadka ojači za 25.000 mož.
IRSKA MIROVNA KONFERENCA.
LDU London. 25. avgusfa. Včo-ral se ie v Dublinu otvorila tako-zvana irska mirovna konferenca Sklicatelii konference upalo, da sc bo zastopnikom vseh zmernih elementov treh lužnih provinc Irske posrečilo. izdelati vzaiemne predloge za zakonski načrt, ki bo določil za Irsko sauiostohjo vlado kot dominii Predlog se predloži Lloydu Georgu!
Križev pot slovenskih obč. volitev.
Na Hrvat9kem In v Srbiji so žc Izvedene nove volitve v občine. Na Hrvatskcm že pred meseci, v Srbiji te dni. Pri nas v Sloveniji pa smo še daleč, daleč. Borimo se še za volitve, kedaj pridemo v volilni bo] — bogve. In vendar smo nekdaj s ponosom računali, da bomo ml najprej obnovili svojo lokalno upravo z novimi volitvami, ker pri nas državna oblast najbolje funkcljonlra.
Lahko bi Jih Imeli. Da Jih nismo, Je krivda na nas samih, pravzaprav na naših strankah. Ze po zimi enkrat Je romal v Beograd dr. Žerjavov volilni red, v Beogradu se Jfm po stari navadi ni ravno mudilo ln Prlblčevlč Je odlagal tako dolgo, da sta mu Protič In Korošec izpodnesla ministrski stolec. Njegovemu nasledniku Trifkoviču se Je mudilo seveda še manj. Sa) Je Izjavil kolega Korošec, da je volilni red za njega In njegovo stranko škodljiv, zato nesprejemljiv. Treba ga predelati. Volilni zakon Je romal takoj nazal v Ljubljano. Na Blclv. risovi cesti so ga obdelavah In predelavah, a bili so zopet prepočasni. Dr. Korošec Je sicer v zadnjem hipu še dosegel regentov podpis volilnega reda, a ker se Je tako) nato radikalno-klerl-katna vlada umaknita koncentracijski, demokrati niso hoteli priznati veljavnosti in pravomočnostl tega podpisa. Formalno sicer niso mogli ugovr.rjatl ln Davidovi?, nov) demokratski notranji minister v prvi Vesni Cevi koncentracijski vladi, Je volilni
NAMERAVAN ATENTAT NA PASICA.
Zagreb, 25. avgusta. »Novosti1* poročajo iz Beograda, da so francoske policijske oblasti na pariškem kolodvoru podvzele obsežne varnostne odredbe. ko Je dospel na kolodvor Paslč na svojem povratku v Beograd. Te varnostne odredbe so podvzeli zato, ker se je zvedelo, da je došel v Pariz iz Italije Črnogorec, ki Je nameraval na Pašlča izvršiti atentat, podobno kakor na Esad Pašo. Ime atentatorjevo je znano, pa ga v interesu nadalnjih preiskav ne morejo priobčiti.
RUSKI APEL NA POLJSKO !	DELAVSTVO.
Berlin, 25. avgusta. Wolfov urad objavlja brezžično brzojavko z dne 22. t. m. iz VaTŠave: V proglasu ruske vlade se veli med drugim :Sedaj moramo dobiti jamstva proti novim napadom. Zaupamo poljskemu delavstvu in zahtevamo, da se oboroži. Ne zaupamo poljski buržoaziji, čije delegacija celo sedal sabotira mir in ga je spričo neuspehov zadnjih dni jela še bolj sabotirati. Na tej fronti moramo voditi odločilni boj. Podpirati moramo svojo rdečo armado. Boj zoper bele gardiste — tatove je naša prva dolžnost.
SESTANEK MED GIOUTTI.1EM
ni Švicarskim predsednikom.
LDU Bern. 24. avgusta. Vračajoč se iz Luzerna v Turin le imel Gi-olitti dknes dopoldne četrtinko ure traiaioč sestanek z zveznim predsednikom Motto na bernskem kolodvoru. Motta le sporoči GioHttiju pozdrave zveznega sveta, ki se ni dal zastopali pa večidanlh. da bi se obvaroval neoficlielni značai sestanka. Oiolitti ie povdarial. da mu ie razgovor z zveznim predsednikom važen in dragocen. Izrazil le svoio zadovoljnost o ospehih razoravliani v Luzernu in o soreiernu. ki mu ga le priredilo švicarsko prebivalstvo. Motta ie odvrnil, da ie to velialo možu miru in sprave, kar oboic vidi švicarsko prebivalstvo utelešeno v Gioiittiiu. Motta se ie zahvalil za podporo Italije v vprašanju sedeža zveze narodov v Žvici: nato ie Oio-Utti zagotovil da bo pozorno uvaže-vnl interese bvice v Italiji, V poraz-eovoru. ki ie bil iako prisrčen, sta se ruskega vprašanja dotaknila le kratko
red tudi pravilno objavil. C* -em pa Ja začela centralna vlada nekako pasivno rezistenco, tako da do volitve kljub volilnemu zakonu ul prišlo.
Naposled Jih Je, kakor poroča včerajšnji »Slovenec«, razpisala ljubljanska vlada na svojo pest In določila za volilni dan 17. oktober. Okrajna avarn*va li občine so detale že s polno paro na pripravah. V tem pa je skrahlrala prva Vesnlčeva vic '1. Začela se Je novo mešetarijo. In pogodili so se med drugim tudi, da se volilni red zopet — revidira.
Tako Je dana nova prilika In povzročena nova nevarnost za zavlačevanje. Volitve so odgodene, pripraviš*’ - dela stavljena. Kdaj se nadaljujejo In kdaj razpišejo vnovič volitve, ne vemo. čo bo šlo po starem beograjskem receptu, lahko čakamo zopet mesece In mesece.
Naša javnost pa Je sita čakanja. Sita vedno so menjajočih gerentov, vedno se obnavljajočih gerentsklh sve‘-v. Menda Je ni več občine, kjer se bi večina občanov želela, da Izreče z volilnimi listki v roki svojo sodbo o gospodarstvu občinskega od. bora, ki vodi občino 2e izpred vojne. Če r J Imeli ministri toliko brezvestne korajže In energije, da so z uveljavljanjem pr sima naložili prebivalstvu neznosna bremena, naj bodo vendar tudi tehko . »štenl, da mu Izpolnijo tudi splošno zahtevo In mu omogočijo volitve.
Na dan 2 njimi f
SIMONSOVE IZJAVE O ODNOŠAJIH MED FRANCIJO IN ANGLIJO.
LDU Berlin, 25. avgusta. Zunanji minister dr. Simons Je včeraj dospel Iz Švico v Berlin. Dan poprej Je imel razgovor z zastopnikom švicarskega lista, o katerem piše »Berllner Tagcblatt«: Minister Je Izjavil, da Je po njegovem mnenju vsako nesoglasje med Anglijo In Francijo za Nemčijo škodljivo, ker se taka nesoglasja re-šujeio le na škodo Nemčije. Nevarneje "a brezmejno nezaupanje Francozov. Pslbolo-glčno bolje bi bilo, da se vcrsallleska mirovna pogodba ne bi podpisala In da bi Francozi vkorakali v Nemčijo. Ako bi se to zgodilo, bi na Francoskem ponehala napetost In hkrati bi se ves svet overil, da Je vcrsallleska mirovna pogodba nemogoča in da pomenja nasilje. Tudi od poljskih' dreves ni pričakovati, da bodo rastla dd neba. Minister se z vso vnemo zavzema za popolno nevtralnost. Med vzhodom In zapadom more biti Nemčija le bojišče aM pa vez. Dr. Simons stremi za tem, da Nemčija tvori vez. Po njegovem mnenju se bodočnost Nemčije odloči, čim Francija spozna njen finančni položaj.
TATINSKI NA D VO.I V ODA.
Dunat. 25. avgusta. (Izvirno po-* roči to.) Dunajska uradna nreisko* vabia komisiia ic napravila na dr* žavno nravdništvo kazensko obtožbo nroti bivšemu nadvolvodu Jožefu Ferdinandu radi zločina tatvine* katereva le tekom svetovne volne večkrat zakrivil, član habsburške cesarske rodbine le ravnotako koti nleeovi drugi sorodniki kradel plen* ki sl ga ic nabrala armada: kradel 'fe koniskn opremo z vozom, cerkveno opravo — torej bogoskrurn stvo pobožnega Habsburžana! — ln razne umetniške predmete. Istočasno z nlim ie bila ovadena radi zločina tatvine še cela vrsta avstrii-skili generalov.
BORZA.
Dunaj, 25. avgusta. (Izvirno poročilo.), Zagreb 235—255, Budimpešta 100—1 IG« Praga 401—426, Varšava 99—110, čeho-slovaške krone 400—424, dinarji 975—1025.
Curlh, 25. avgusta. (Izvirno poročila) Berlin 11.82—11.85, Newyork «0«, Milan 27.S0, Praga 9.80, Zagreb 5.80—5.90, Budimpešta 2.50, Dunaj 2.62 ln pol. avstrijske žigosano krone 2.70.
LDU Zagreb, 25. avgusta. Berlin 208— 211 Italija 500—508, London 350—0, New-yor’k 103—105, Pariz 735—0, Praga 178— 180, Dunaj 41.50—42. Valute: amerlk. da« farji 103—104, avstrijske krone 40—10.50/ carski rublji 130—132, Iracoski Iranki 720 —0, napoleondor! 384—386. nemške marke 206—208, rom. leji 232-232, Ital lire 490 —0, angleški funti 345—0, češkoslovaške krone 176—J 7 3,
Ne Reke, ne Jadrana!
Po pravici so oolaeali i iueoslo-ivanski i italijanski listi važnost na sestanek Llovd Georsra z Glolitti-jem v Švici. Vesti, v kolikor so doslej prišle v svet. poročalo, da se ie , na tem sestanku razpravljalo o iako važnih vprašanjih. Anerliia io poslala v Luzern svojega ministrskega predsednika utrjevat zveze z Italijo in reševat prestiž Velike Britanije, katerega ii ie v zadnJem času uničevala sovietska vlada v Moskvi. Konferenca, na kateri se Je razorav-lialo o svetovnem ruskem voraša-11 ki pa se ni pečala samo z novo ori-k” tar in antante napram ruski sovjetski republiki, temveč tudi z Jadranskim vprašanjem, glede katerega le verjetno, da ie ItaJiia dosegla nnnolen usneh.
Reka. ta živa rana na našem telesu. se še ni zaprla. Rimska vlada, ki si doslei nad mestom ni upala proglasiti italijanske suverenitete. te poslala tia pustolovca D’AnnunzIa in ta ie te dni po odhodu Giolittiia v Lv"-n poslal v Rim delegaciio. ki Je zahtev?]a od italiianskega zuua-niecra ministra kategorično iziavo. kako misli uradna Italiia o rešitvi iadrnnskcea problema in o vpraša-niu Reke Sforza ni hotel dati dele-caciii nobenih noiasnil o stališču italijanske vlade. Naročil ii te. naj počaka na ministrskega predsednika Giolittiia. ki se kmalu vrne v Rim. Giolifti bo vedel dati reSkemu odposlanstvu ve”* in zanesliivefšJh poročil nego italijanski zunanil mini-st"**	,	•
Italijanska vlada ni hotela zavzeti napram Jadranskemu in ž nlim v zv*”»j roškemu vprašanlu nobenega stališča, dr/kler se ni vrnil iz Švice ministrski premier Ololitti. Kai se to nravi? Sklepati se da. da so v Luzernu padle važne odločitve glede Reki*
Za naš narod nastooaio torei vnovič ure ko bo treba Dokazati im Uzraziti volio. da si Reke vzeti ne damo. Vprašanie Je. ali bo Imela naša diinlomaciia toliko moči. da pribori izpod tule Dete mesta ki ■ie naše. Izkuša ie letošnjega in lanskega leta so nam pokazale da naši diplomatie niso bili kos marsikateri nalogi ki bi to morali rešiti v našo V * Kai bo tprel sedai. ko se bo bila odločilna bitka za Reko? V tem času bo oač moral stopiti na branik svoiili pravic ves naš narod in povedati in dokazati, da sf da vzeti glavo samo potem, ko bo že mrtev. Dokler ie živ pa ne da ne Reke. ne Jadrana!
Beseda, kot se spodobi.
»Narodni List v« z 22. t. m. prinašalo izpod peresa dr. K. KramaTa sanwa članek o češkoslovaški-jugoslovanski zvezi, v katerem se na-liafaio tako topli nasveti Italiianom. da človeku res dobro de. ker takile besede, tako odkritosrčne in razumljive in brez pridržka Jugoslovanom. posebno na Slovencem slmoatiie izrekuioče še niso bile v Češkem tisku izza prevrata natiskane Z zvezo se snlob naičešče pečar-io »Narodni List v«, kolih prvo poročilo o tprrj je vsebovalo očitek dr. Benešu. da le dolgo odlašal. Dr. Krama? pravi med drugim:
sms&sammsa^mmsBsma&s&m
Moskva.
Boliše viška »Pravda« ob ia vita poročilo sovietskega izvršilnega kvaliteta v Moskvi, ki se bavl z razmerami. v katerih žive moskovski prebivalci. Iz poročila izhaja, da žiivi danes v Moskvi 1,280.000 Hudi. Od izbruha revoluciie dalie se le število porok v Moskvi' žejo pomnožilo. Smrtnih slučajev Je v zadnjem pobile tiu mani nego orel dasl so v tem času tudi v Moskvi razsajale epidemične bolezni, posebno tifus.
Oskrba Moskve »e slaba. Zelo primanjkuje oblek: živeža le na razpolago samo za silo. Vendar pa se »Pravda« nadela, da bodo delavci v nar mesecih lahko dobivali bolišo In izdatnejšo hrano kakor ostali družabni rjizredi. Delavcev te sedai v Moskvi 87 tisoč. Pred volno jih je bilo eno petino milijona. Število uradnikov nri bollŠev.iški vladi znaša 8000.
Zadtiie čase so se odkrile v moskovski aprQvizaci.il velike goljufije. Ponarejenih ie bilo o kolu 400 tiiOČ žlvilskili izkaznic, s katerimi so si .nepoklicani liudie nabavliali živila. Sedai ie prišla vlada goliufiii na sled Ponarejevalci živilskih izkaznic bodo ustreljeni no Drekem sodu. da se s teni energičnim ukrepom prepreči vsaka nadalina zloraba ljudskega blagostanja.
»Iti zato i« mogoče Italiianom ^'•'Mto povedati, da si želimo, da bi se spor med Italijo in Jugoslavijo, poravnal tako. da bi Jugoslovani ne Imeli v srcu trna. Id bi ga .nikdar ne ni-~-*ha! boleti in ki bi bij za vedno na noti prijateljski politiki Jugoslavije napram Itnliii.« To bi bila najboljša In naitrdneiša obramba Italije n noti sevbru. Če oa seveda smatra Italiia za boliše. da drugače ravna na Ji moramo na svoto odkritosrčno žalost reči. da so nam Jugoslovani izmed Slovanov posebno blizu in da so naše simpatije na strani nHh. s katerimi so desotletia v Avstrlil bok ob boku bole vali težak boi proti narodnostnemu nreea-nfonUt. In posebno Čutimo s Slovenci. s katerimi nas ie združevala tako tesna zavest, da ie naiboH na nas oba namerjen nemšM naoad zato ker mu oba enako hirava nemško bot. do Trsta In na Jadran. In Italijani bodo enkrat videli, da so ž nami naiholiše mislili tl. ki so Hm svetovali. da bi nai raie napravili Iz Jugoslovanov odkrite pritatefie. kot
da bi iim hoteli vladati in lih k ljubezni in oriiateHstvu siliti. Laški poslanik v Prag! se mnogokrat oglasi z replikami na izvaianfa v čeških listih v kolikor se tiček) Jugoslovanskih zadev. Radovedni smo. kal bo na dr. Kramafev članek povedal. Mislim, da ne dosti, ker mu le gotovo saoo zaprl. Taiklh besed še ni slišal.	_________
Beograjski listi o volitvah,
Beograd. 24. avgusta.
Vse beograjskih časopisje se bavl v uvodnikih z občinskimi volitvami v Beogradu. Srbiji, MacedoniJj In Crni gori. »Politika« piše. da so v Srbiji glasovali'za komuniste delavci med tem. ko so v macedonskih mestih, kier ni pravih delavoev. glasovali sa komuniste volile!. k)i nimajo ničesar skupnega z nlimi. »Politika« sodi. da bo izid teh volitev poslabšal naš položaj v inozemstvu in morda tudi tečal našega denarja. Sovražna Italija bo skušala zmago komunistov izrabiti v to da bi dokazala. kako ie država SHS nestabilna In nesigurna. »Politika« uoa. da se bodo stranke radi tgga kmalu izoametovale.
».Samouprava« piše. da vpraša-nie komunistov ni vorašanle samo ene stranke. Komunisti niso stranka v pravem pomenu te besede. Njihov program ni za državo, temveč proti državi. Radi tega le potreba, da se bori nroti nlim država ln ne samo stranke. »Samouprava« -obeta, da bo še nosebei govorila o brezvestni agitaciii komunistov, o ogromnih vsotah denarja, ki so ilh trosili komunisti, o vlačentu komunistov na volišče z avtomobili, o glasovanju diiakov. kakor tudi o mnogih drugih nepravilnostih. (!) »Tribuna« piše. da Je zmaga komunistov v Beogradu še slab usneh za diktaturo proletarijata. Treba le počakati, da se bodo videli komunisti nri delu. Krivdo zmage komunistov pripisuje demokratom.
»Republika« pravL da ne deli političnega In socialnega mlšllenia s komunisti vendar pa pozdravila nl'hov usneh. ker ie ta zmaga nai-strožia obtožba brezvestnega dela naših politikov in upravlianla naše države, pri čemer naglaša. da med republikanci in komunisti ni nobenih stikov. — »Epolia« piše. da so komunisti prepričani o nemožnostt svojega obstanka v občinskih upravah, ostali pa bodo orl svoji stari detna-gpškl taktiki. 7. ozirom na rešitev svnlih popularnih vprašani se bodo odtegnili delu ter obtožili buržoazno družbo da Hm onemogočale izvala-nle njihovega komunističnega programa. Preden na pride do tega. bo minulo še preče! časa.
Ministrski svet.
LDU Beograd, 25. avgusta. Včeraj Je bila seja ministrskega sveta, ki Je trajala od desetih dopoldne do ene popoldne. Na tej »ejl se Je razpravljalo o tekočih’ poslih posameznih resortov ter se Je sklenilo, da odpotujejo trije člani kabineta v Crnogoro radi proučitve tamošnjih razmer, da bodo mogli predlagati odredbe za zboljšanje teh razmer. Istotako Je bilo sklenjeno, da se skrajša rok za Izvedbo volilnega zakona z namehom, da se čimprej izvrše volitve v ustavotvorno skupščino.
Ne m Skl poslanik v Beogradu.
LDU Beograd, 24. avgusta. Novoimenovan! poslanik nemške republike vnm Keller je došel v Beograd,
»Demokratiia« piše, 'da le Izid volitev v Beogradu slika zmešnjave. ki vlada pri nas. Vsakdo, kdor pozna stvarno razmere v Beogradu, ve zelo dobro, da le v Beogradu demokracija v večini. — »Trgovinski Glasnik« obsoja način volitev. do katerem more relativna manišl-na nadvladati ogromno večino. — »Progres« pozdravila usoeh komunistov in pravi da Je to dokaz vzbu-ditve revolucionarne zavesti.
»Balkan« poroča, da so v nedeljo šli na volišče vsi komunisti, med tem ko so se beograjski bogataši pejlali z avtomobili na sprehod. Prognoza za volitve v konstltuanto še ni znana.
Potovanje po Koroškem
Vsled sklepa medzavezniške plebiscitne komisiJe se bo do 10. septembru 1920 zahtevalo od vseh oseb. ki redno Drebivaio v plebiscitnem ozemllu da nosiio pri sebi osebne izkaznice o nHh identiteti. Tudi otroci od 10 let naprej iih bodo morali imeti.
Take izkaznice izgotove občinski uradi prebivalcem občine, iih pošIfeJo nato okrajnemu glavarstvu, ki natisne nanio uradni nečat ter iih izroči pristojnemu okrajnemu svetu (district council) Okrajni svet tudi pritisne svoi uradni pečat ter iih oošlie občinskim uradom, da lih izreče naslovljencem. Ti moralo imeti tako izgotnvllene izkaznice na vsak način do 10. septembra 1920. ter iih nositi seboi vselei in povsod.
PovdarJa se izrecno:
a) da osebne izkaznice niso potni listi:
b) da osebne izkaznice moralo pečatiti okraini sveti (District Coun-0110) ki iih ie nastavila medzavez-niška Diebisoitna konilsiia:
c) da osebam, ki izoremene prebivališče iz enega glasovalnega okraja v drugega, v teku dveh dni pritisne na osebno izkaznico svoi uradni pečat okraini svet. v čigar okral ie oseba dospela. Za »izpreme-no prebivališča« se smatra že. če ie kdo odsoten od doma samo tri dni:
d) da okraini sveti, ako smatralo koga za nevšečnega to pripomnijo na zadnio stran osebno izkaznico.
Glede oseb. ki hočeio potovati iz kralTevlne Srbov. Hrvatov in Slovencev ali iz AvstriJe v nas II. ali I. se zahteva, da daio vidirati svoie ootne liste do delegatu kraljestva Srbov. Hrvatov in Slovencev v plebiscitni komisiii. čigar urad ie v hotelu Kaiser v Celovcu, ako hočejo potovati y pas I.. odnosno do avstrijskem delegatu, ki ima svoi urad v hotelu Moser v Celovcu, ako hočejo potovati v pas II.
Medzavezniška plebiscitna ko-
• i ie nadalie sklenila, da se do 10. septembru 1920 ne sme razobešati ali uoorabliatl nikakih zastav katerekoli vrste v celovškem plebiscitnem ozemHu. izvzemši zastay. ki iih ""orabliaio člani komisije.
Edino mali znaki, ki iih bo kdo nosil na sebi, bodo dovobeni.
Beležke.
Po balkansko.
Beogradski »Balkan« piše pod naslovom »Cirilica in Jugoslavija«
18. t. m. takole:
»Sovražna Avstriia se Je povampirila in se izorevrgla v Jugoslavijo. Ta sovraži vse ono. česar ni mogla trpeti Avstriia. Avstrija sovraži srbsko ime: Jugoslavija tudi. Avstriia ?e sovražila ideio Srbije: Jugoslavija tudi. Avstriia ie sovražila srbsko zastavo: Jugoslavija tudi. Avstriia ie sovražna cirilico: Jugoslavija tudi.
Avstriia — Jugoslavija — ista stvar! Druga le v nekaterih ozirih še slabša od prve.«
Pa recite, če ne živimo na Balkanu!
nom »Za obrano Kosova«. Sedež te orga-nlzaclje za Albanijo Je v Skadru. Predsednik je dr. Odja Kadri, blvS! zdravnik v Djakovtci in k! Jo sedaj minister albanskega kabineta v Tirani. Zahteva te organizacije Je srbska meja Propolac-Ristovac. Kakor Je razvidno Iz dopisovanja te organizacije, razpolaga z ogromnimi denarnimi sredstvi ter Ima svoje glavne središče v tuji prestolicl.
Dr. KrsielJ odstopil.
LDU Split, 25. avgusta. »Hovi lis!« da je predsednik dalmatinske po-
krajinske vlade včeraj odposlal predsedniku osrednje vlade dr. VetnIČ« brzojavko, | v kateri Je podal svojo ostavko. Vzrok j ostavke ni snan, sodijo pa, de Je bila po-dana Iz zdravstvenih ozirov,
Za ljudske Sole v Srbiji in Crnl gori.
LDU Beograd, 24. avgusta. Za ljudske-Šolski pouk v Srbiji In Crnl gori Je določen proračun v znesku 20 milijonov dinarjev.
Otvoritev gledališča v Beogradu.
LDU Beograd, 24. avgusta. Redno delo s skušnjami v beograjskem narodnem gledališču se Je pričelo ter bo gledališče otvorjeno s 1. septembrom.
*
Nove maksimalne cene za moko, kruh In kavarnarje v Zagrebu. Odbor za fiksiranje maksimalnih cen v Zagrebu Je dovolil povišanje cen kruhu oziroma moki na 14 K pri moki štev. 0, na 13 K pri moki štev. 2 In na 12 K pri moki štev. 6, in pri
Ameriške ladje za nemško živino.
Dunaj, 24. avgusta. (Izvirno poročilo.) Kakor se doznava Jz Berlina, Amerika ne mara dati tadtj za prevoz več tisoč goved, katere bi radi prepelJaU nemški Amerlkan-cl v Nemčijo kot dar svoji stari domovini. Nemška vlada bo zaradi tega stopila v pogajanja z Ameriko. Pričakuje se, da bodo pogajanja dovedla do uspeha.
Enver-paša pobegnil v Moskvo,
LDU Dunaj, 24. av 'ista. »Ailgemelne Zeitung« javlja iz Berlina, da Je Enver-paša, ld je bival v Nemčiji, z letalom pobegnil v Moskvo.
•
Odločilna bitka med Rusi In Poljaki.
Kakor poročalo iz Moskve Je vrhovno vodstvo rdečih armad mnenja, da se bo bila odločilna bitka v takozvanem poljskem koridoru. Rusko poveljstvo misli, da bo
utegnilo opremiti rdečo armado z zadostno množino topov in municljc, da bo lahko zastavila poljsko prodiranje.
Poljski obroč prebit. Iz Kčnigsberga poročajo, da se Je severni ruski armadi, ki je štela okoli 70.000 mož In Je bila v nevarnosti, da bo popolnoma zajeta, posrečilo prebiti poljsko armadno črto ln se zopet združiti z ostalimi ruskimi armadami. Le kakih 20.000 mož je bilo prisiljeno prestopiti nemško državno mejo, kjer so Jih razorožili.
Za premirje t Rusi objavila poljska vlada nastopne pogoje: L Poljska dobi vsa ozcmUa, kjer so Pollaki v večini, a. Poljska
zahteva popolno samoodločbo za vse narode, ki so bili nekdaj v stari Poljski in 3.
boljševiške Izjave se morajo zajamčiti z dejstvi.
Napada na Varšavo se je udeležilo 21 ruskih divizij. Po poročilih iz Varšave Je Sest divizij unčenlh, osem Jih ]• izgubilo polovico moštva, ostalih sedem se umika.
Upor Ukrajincev proti poljskim zasedbenim oblastvom je Izbruhnil' v južni Galiciji.
Francoski poslanik se je vsled izboljšanega vojaškega položaja na poljski fronti vrnil v Varšavo.
General VVranget Je v sporazumu z atamani sprejel naslov vrhovnega poveljnika ruske armade.
Washlgtonska vlada Je velela svojemu odpravniku v Varšavi, naj prosi poljsko Vlado, da ne dovoli poljski armadi prekoračiti etnografskih mej Poljske.
Radi Kamenjevih mirovnih pogojev Je antanta poslala ruski vladi ultimat, v katerem zahteva pojasnila, čo ne dospe odgovor ruske vlade do konca tega tedna, bo antanta začela podpirati Poljake s po-Siljatvami vojnega gradiva.
Anglija priznala neodvisnost Egipta. Iz Londona se oflcljelno poroča, da Je Anglija na podlagi pogodbe, ki Jo Je sklenila $ sedanjim kedlvom, priznala neodvisnost
Borza.
LDU Curih, 21. avgusta. Berlin 11.85, Holandija 185.50, Newyork 605, London 21.65, Pariz 41.90, Milan 27.65, Bruselj 45.20, Praga 9.60, Beograd 23.50, Zagreb 5.90, Dunaj 2.60.
LDU Dunaj, 24. avgusta, nemške marke 508, francoski franki 1725, italijanske lire 1150, angleški funti 810, dolarji 240, carski rublji 290.
LDU Praga, ^24. avgusta. Beograd
243, Dunaj 23.75, Zagreb 60, dinarji 239,
avstrijske krone 22.75.
*
>' Padanje vinskih cen. Radi dobro obetajoče vinske letine so začele vinske cene v Banatu In v Hrvatski padati. V Vu-kovaru ponujajo staro dobro vino en groš po 12 K za liter, srednje vino pa celo po 10 K. V Vršču je cena za srednjo kvaliteto 12 K za liter.
ft- Davki na premogokopna zemljišča. Minister za šume In rudnike Je odredil, da se obdavčijo vsa zemljišča, na katerih se nahaja rujavl In črni premog z regularnim davkom * 3 % bruto-vrednostl rudarskih proizvodov.
[+! Krediti vodnim zadrugam. Ministrstvo; za prehrano in za obnovo zemlje je
krnita iz moke štev. 0, na 14 K, Iz mok« štev. 2 na 13 K, Iz moke štev. 6 na 12 K za kilogram. Istočasno Je odbor sklenil, d« smejo od sedaj naprej prodajati kavarnarjj belo kavo po K 3.50, črno kavo po K 3t mleko brez sladkorja po K 1.50 in kapucina! po K 3.
Povišanje doklad tobačnim delavcem« Finančno ministrstvo Je na predlog uprava državnih monopolov odobrilo sklep uprav« nega odbora glede povišanja doklad delavcem tobačne režije v Bosni in Hercegovini In povišanja draginjskih doklad monopol-sklm delavcem v Ljubljani, Zagrebu, Senju Ln Dalmaciji.
Ukinjen francoski vice-kouzulat. Beograjsko francosko poslaništvo Je obvestil« ministrstvo za zunanje zadeve, da je francoska vlada sklenila odpoklicati iz Skopila svoj vice-konzulat z namenom, da pozne]« istotam ustanovi svojo konzularno agencijo.
Egipta. Angleška suvereniteta preneha lu egiptska vlada ima pravico imenovati svoje lastne diplomatske zastopnike. Z izjema malih angleških posadk sc odpokličejo vse angleške čete iz Egipta; ravno tako odidejo tudi vsi angleški uradniki, ki bi no hoteli vstopiti v službo egiptske vlade.
Angleški delavski cilji. Po londonskih vesteh ie izvrševalni odbor angleške delavske stranke Izdal manifest, v katerem prayl, da je angleška delavstvo doseglo svoj prvi cilj: niti eden angleški vojak s« ne udeleži vojne proti Rusiji. Nadaljnji cilji in sicer preklc blokade proti sovjetski Ruti in vpostavitev mirovnega stanja s njo se bodo tudi izpolnili, če bo delavstvo ojačilo svojo propagando ln omogočilo eventuelno s splošne stavko svetovni mar.
Angleško-avstrljskl diplomatski odno-5ajl so se vzpostavili. Avstrijsko poslaništvo v Londonu se bo bavilo tudi z vsemi konzularnimi zadevami.
Proglas zoper vojno ln za vzpostavitev svetovnega miru je izdal na strokovne organizacije vsega sveta sedaj v Amsterdamu zborujoči urad zvez strokovnih društev.
Gcorgc-Glolittijevl sklopi luzemske
konference glede ruske,,a vprašanja se sporoče rtrslci vladi, od katere se bo zahteval odgovor do 28. t. m.
Razkol v francoski socljallstičnl stranki Kakor poročajo Iz Pariza, se bo socija-listična stranka na Francoskem v kratkem nanovo razcepila. V starim socialističnem
klubu ostane 50 poslancev, 15 drncih pa se
Je vsled boljševiške agitacije odločila ustanoviti nov parlamentaren klub.
Ultimat Madžarski. Po poročilu pariških listov je sklenil vrhovni svet poslati Madžarski ultimat, v katerem zahteva takojšnjo demobilizacijo madžarske armad« na število, določeno po mirovni posdbi.
Atentator na dr. Kramafa pomiloščeit Predsednik ..čchoslovaške republike Masa* ryk je atentatorju na Kramafa odpustil na-dalnjo kazen. Atentator ie bil obsojen na 8 let težke ječe.
Komunistična stranka na Češkem. V Pragi se je ustanovila oflcijelna komunistična stranka, ki Je sprejela program IiL intcrnacijonale. V stranki sc nahajajo poleg pripadnikov češke hi nemške narodnosti tudi Judje.
Aretirani Italijanski delegati. Na Du-naju so zaprli nekatere člane ital. misije, ker so se udeleževali valutnega veri-ženja. Med drugimi so zapleteni v afero grof Arese, poročnik Ekspozita in korporal Platea. Pri njih so dobili za okrogla 10,000.000 lir in drugih valut.
Ljudska kontrola v kaznilnicah. Ceho* slovašk! Justičnl minister je do nadaljneg« priznal ljudske zastopnike, ki imajo naloga pregledovati ln informirati se o razmerah V. kaznilnicah In o opaženih nedostatktb poročati justičnemu ministrstvu.
dovolilo glavnim vodnim zadrugam v Sremu, Bački ln Banatu specijalne kredite ln sicer dvema po 600.000 K In eni 300.000 kron. S temi svotaml moralo zadruge popraviti svoje Instalacije za zbiranle vod« In Izsuševanje terena.
4- Pridobivanje špirita.v Srbiji. Društvo za eksploatacijo bakrenih rudnikov 9! Majdan-Pcku, čigar železnice so sovražnik! za Časa vojne porušili, se Je obnovilo iti pričelo s pridobivanjem špirita. Naše kemične tovarne v Hrastniku, Koprivnici Ul Subotici kakor tudi celulozne tovarne a Daruvarju, Rebercu na Stalerskem in Goričanah pri Medvodah bodo sedaj lahka nabavljale doma špirit, ki ga rabijo za fa£-» brikacijo kemičnih izdelkov oziroma celuloze ln papirja.
+ Nova zborniška taksa. Minister zt trgovino ln industrijo Je dovolil beogradski Industrijski zbornici, da sme v krltj« svojih stroškov, ki Jih ima z vodstvom II protokollranjem industrijskih podjetij, zahtevati za vsakih 100.000 dinarjev vložn* noga kapitala 100 dinarjev takse.
4-' Nova železniška proga. Ministrstva za promet Je Izdelalo podroben načrt z| zgradbo nove železnice Beograd-Spllt,
'*TT----
Jugoslavija.
j	Albanski Iredentizem/
i LDU Prizren, 24. avgusta. Tulci so' prišli na sled veliki organizaciji pod ime-
Razna poročila.
Gospodarstvo.
204. štev.
.JUGOSLAVIJA* dne 26. avgusta 1920.
Stran 3.
Dnevne vesti.
— Usoch stanovanjske akciie oo 'deželnovladnl naredbi štev. 166. Na Dodlaei tiaredbe štev. 166 le bilo stnnovanie definitivno odpovedano SS zasebnikom (miliionariem) ter uslužbencem 104 večiih gospodarskih podietii. Od prizadetih strank se jih le dosedai izselilo 5. Dva se Izselita do 31. oktobra. Dosedanii uspeh cele akoiie ie. da bodo prizadete stran se tekom t. 1. napravile notom prezidav adaptacii itd. 81 stanovani. S stanovanjskim fopdom ki ea tvorilo vplačila prizadetih strank se priredi vsa! 10 družinskih stanovani Vsled izselitve postane prostih pet družinskih stanovani. V novih večiih stavbah ki se bodo še letos pričele. ie tekom prihodnieca polletja zagotovljenih 145 družinskih stanovani. Končni uspeh stanovanjske akciie znaša torei 256 družinskih stanovani. od katerih lih bo še letos na raznolaeo 96.
— Hrvatske poštne razmere. 2e ooetovano smo konstatirali. da vlada na hrvatskih poštah strašen nered. a kakor vidimo, vse nič ne po-maca Vedno znova nam prihaiaio Drtožbe naših naročnikov, da dobivalo list skraino neredno. Enkrat ga dolje čez dva. enkrat čez 3 dni in vrhu te$ra prihaia komat vsaka tre-tia Številka O. minister pošte bi napravil prebivalstvu veliko uslugo, če bi se raie blagovolil pobrigati za te aziiatske razmere na hrvatskih poštah, kakor oa da vedno in vedno 'SLVišuie poštne oristoibine za tako hitro nnsluiočo pošto.
— Imenovanja v agrarnih direkcijah. V ministrstvu za agrarno reformo le nodplsan ukaz o Imenovanju uradnikov v agrarnih direkcijah.
— Vrednost boliševiškeca rabila Neki iz Taškenta se vrnivšl uietnik ki ie bival tamkai več let. nam ie pripovedoval o silni draeinli. ki vlada v Rusiii. Tako stane v Taškentu n. or. navaden hlebec kruha 3000. ena cigareta 120 boliševiških rubhev itd. Omenjeni ie prinesel s sabo v Jugoslaviio 30.000 boltševi-ških rnbliev. katere ie v Mariboru zamenial in dobil zanfe 20 dinarlev.
— Kužne bolezni razsalaio po raznih državah. Da so epidemične bolezni zlasti oesravica. razširjene v Rusiii in Pollski. ni čudo. ker so itak vedno spremljevalke vojskujočih se armad. Sirita se oa V zad-niem času tivdi v drugih mirnih državah legar in predvsem griža. Na Dttnaiu ie griža, ki ie zahtevala pre-cei žrtev, že malo ponehala. Pri nas ie razširjena griža in ponekod legar vendar pa že tudi deloma no-iemnieta. Kakor nam ooročaio iz Trbovc1' dtivia. tam že več tednov legar in ie občijiska izolirnica orena-pnlnfena. Avstriiski listi poročalo, da razsaia v \Viesenn na Zapadnem Ogrskem neka nova kužna bolezen, ki kaže včasih podobne simptome, kot španska bolezen, včasih nn kot legar. Na tei bolezni ie zbolelo v VVtesenn od 1600 prebivalcev že 300. Bolezen zahteva mnogo smrtnih slnčaicv. Razni listi poročalo tudi o več slučaiih kuge. V Petrovem selu pri Zenti v Bački le zbolelo na tei bolezni več oseb od katerih te ena že umrla. Celo Pariz beleži štiri slučaie kuge.
—- Akcija proti malariji. Ministrstvo za narodno zdravje, potrebuje čim več zdravnikov za antimalarično akcijo. Ker so bili za časa vojne mnogi zdravniki zaposleni v posebnih bolnicah za bolne na malariji, poživlja zdravstveni odsek one zdravnike v svojem področju, ki bi hoteli sodelovati pri odvračanju malarije, da se čimpreje javijo ministrstvu za narodno zdravje. Re-flcktanti naj predlože dokazila o svojem delovanju proti malariji, kakor tudi naj označijo svoje zahteve, odnosno plače in kraj, kjer bi hoteli delovati.
Slov. zdravniško društvo v Ljubljani prosi svoje člane, ki se žele udeležiti in w ,septembra kongresa v Zagrebu,
društven	do	da	1° S‘°re “
pošlje izkaznica za poinvi™'’ " S® J,m potuje s soprogo! na? tn ° V0Ž!li°- Kdor
no nravico ima in 1»	*	omeni.	Glasoval-
no pravico imajo le on,, ki so Piačali a
iiarhio Jugosl. zdravn. društvu v zLsl„ P5 K (za dve leti). Kdor še ni plačm po] Sije znesek laliko dr. Dcreaniju v Ljubljani.
—■ Razpisana so mesta štirih’ zdravnl-
kov, in sicer: 1.) za invalidsko bolnico, ki se osnuje v Ljubljani a) mesto kirurga-ortopeda, veščega tudi lehanoterapiji, ront-»cnologiji in drugim fizikalnim zdravilnim metodam; b) internista; c) asistenta doma-
zdvr?vnika v zavodu; 2.) za invalidsko K ia\,lLsče na Golniku mesto internista s rOivovnjaka za tuberkulozo. Vloge je na-
d° oktobra 1920 na invalidski JBddeiek poverjeništva za soclialno skrh-
atvo, kjer se dobijo tudi natančnejša pojasnila.
— Tri mesta policijskih detektivov s
prejemki, sistemiziranimi za policijske detektive se oddado pri policijski upravi v Prekmurju. Po predpisu kolkovane In s potrebnimi dokumenti opretnllene prošnje se morajo vložiti do 30. septembra 1920 pri poverjeništvu za notranje zadeve v Ljubljani. Natančnejše v Uradnem listu št. 98.
— Popotni plotarskl tečaji za Slovenijo v Ljubljani. Ker Je poverjeništvo za uk in bogočastje v smislu naredbe z dne 12. julija št. 283 Ur. lista aktiviralo popotne ple-tarske tečaje za Slovenijo v Ljubljani, poživljajo se tem potom interesirani In merodajni faktorji, da se zanimajo za ustanovitev tečajev v pripravnih krajih. Natančnejša pojasnila in pogoje daje vodstvo tečajev, ki sprejema tudi učence za Ljubljano.
— Slov. dl], zadrugi v Pragi In Brnu naznanjata, da sc za 20. t. m napovedan umetniški večer v veliki dvorani »Narodnega domač ni mogel vršiti zaradi premalenkostnega povpraševanja po vstopnicah v predprodaji vkljub dobrodelnemu namenu prireditve in se Je vsled visokih režijskih stroškov bilo bati velikega deficita. — Denar za kupljene vstopnice se vrača vsak dan do 30. t. m. v trafiki gospe Dolcnc-Hubadove v Prešernovi ulici.
— Pristojbine za časopisne brzojavke v Francijo in Anglijo. Za časopisne brzo-lavke za Francijo in Anglijo je plačati po-čenši s 15. avgustom t. I. od besede 15 cent. ali 32 par oziroma 23.5 cent ali 47 par. Te brzojavke se pa morajo ujemati s predpisi mednarodne brzojavne pogodbe.
— Veliki kmečki tabor priredi na Vrhniki 29. t m. krajevni odbor kmetijske stranke. Na tabor se vabijo vsi kmetje ta njihovi prijatelji. Po taboru se vrši velika vrtna veselica. Vlak bo vozil kot ponavadi. Prot! Ljubljani odide zadnji ob 23. (11) url. Vsi na kmečki tabori Na. svidenje! — Kraj. odbor S. K. S. na Vrhniki. K.
— Tatvina. Med vožnjo od Ljuhljane do Lesc Je bil v vlaku okraden višji inženir ministrstva saobračaja IHla Jerblč. Neznan tat mu je odnesel dve lepi obleki, pest! 17 20oT ma‘enk0SU ¥ 8kupoJ vredno’
Ljubljana.
= Amncstiranl kaznjenci. V smislu ukaza o amnestiji so včeral do-Doldne ob 11. uri do Drlmernem nagovoru iznustili Iz letnišnice deželnega .sodišča v Liublianl 62 kaz-niencev. Breznoeroino se le odpustila kazen 16 kazniencem deželnega in 5 kazniencev okraineca sodišča 39 kazniencem deželnega in 2 kaznjenca okralneea sodišča Da ood Dcgoiem. da tekom 2 let od dneva nravomočnosti sodbe ne zagrešijo nobenega kot hudodestvo kazniive-ga delania in notiene tatvine, goljufije ali oderuštva. Kaznjencem so odnttščene tudi vse posledice obsodb. Glede obsojencev, ki niso v zaooru. ki Da so deležni amnestije, sc vse potrebno ukrene 2e prihodnje dirk
•— Predujem na obljubljeno doklado. Nedavno tega so šli, kakor smo že poročali, tobačni delavci In delavke pred finančno direkcijo protestirat protf temu, da se jim še niso izplačale doklade, ki so bile obljubljene že meseca aprila. Uspeh tega protesta Je bil, da so Jim predvčerajšnjem Izplačali po 400 K na r-»sUn doklad. Pokazali so sicer dobro voljo, toda 400 K je mala svota, a od dobre volje, se ne da 21-vetL Tobačni delavci »o sploh mflslabše platani od vseh državnih uslužbencev Monopolna uprava je že tolikokrat povišala cene tobačnim izdelkom In Je res čudno, da nima denarja za delavstvo,
— Zastopnika ljubljanske mestno občine na sokolskem zletu v Mariboru bosta podžupan dr. Karel Triller ta magistratnl ravnatelj dr. Miljutin Zarnik.
.	~ Fn Terseglav se vrne danes zvečer
V,etnIŠtva v Lh*b,l«"o. Orlovska Jela Sa “* kolodvoru sl<>vesno spre-
— Invalidska bolnica v Ljubljani. Kakor posnamemo po »Uradnem Jistu« št 98 se osnuje v Ljubljani Invalidska bolnica za ortopediko ta fizikalno zdravljenje ter za ugotavljenje Invalidnosti vojnih in civilnih invalidov
— Pri včerajšnjem nadaljevanju t x-pravo proti g. Knezu ta tovarišem so bili kaznovani nekateri trgovci ta obrtniki, ki so kupili od g. Kneza pokvarjeno moko: Jakob Zalaznik na 300 K denarne globe; Terezija Bizjak na 1 ‘-vlcn zapora; Jakob Tomc na 200 K denarne kazni; Marko Soklič na 100 K denarne globe (naprn vzklic, češ da je kazen previsoka); Marija Pek na 50 K denarne kazni ter Josip Po-deržaj na ou K denarne globe.
— Sestanek natakarjev in natakaric, restavracijskih kuharjev ta kuharic, hotelskih vratarjev, slug |„ sobaric In drugih uslužbencev ljubljanskih hotelov, restavra-;'J‘ kavarn ln sostlln se vrši v petek dne
m' fV2US,a cb 24- l,rI v mali dvorani Mestnega doma. Na sestanku se bo razpravljalo o obnovitvi sedaj skoro razpadle organizacije hotelskih, restavracijskih ta kavarniških uslužbencev, zatorui se yaM
vse brez lzjemes ker čira Številnejša bo udeležba tem resnejše se moremo oprijeti dela In popraviti, kar smo dosedaj zamudili. Odbor.	k,
Maribor.
Stavka, ki traja že precej dolgo.
Stolni zvonar namreč še ve’--' stavka, ker se cerkveni krogi ne dajo prepričati, da ie njegova letna piaea, ki ne znala na leto
niti 200 K, premajhna.
Celje.
čudne razmero pri celjski telefonski centrali. Piše se nam: Pred kratkim sem zahteval, da me zvežejo na telefonski črti Zaiec-Ceije-Ljubljana. Navzlic temu, d« sem javil nujen pogovor, sem mora! čakati cele ure, in še nisem dobil zveze. Nato sem zahteval osebni razgovor s celjsko telefonsko uradnico in Jo vprašal, zakaj ne pridem na vrsto. Ker je ta zelo drzno odgovarjala, sem zahteval poštnega predstojnika in mu zadevo pojasnil. In glejte čudo, sedaj pa Je šlo, v nekaj sekundah sem imel zaželjeno zvezo. Kakor se slišt, se pritožujejo tudi drugi, da vladajo ncrednostl pri celjski telefonski centralL Potrebno bi bilo, da napravi poštno ta brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani red in telefonske uradnice v Celju pouči, kaj Je njihova dolžnost.
Močno deževje Je nastalo minule dni po Savinjski dolini. Savinja Je močno na-rastla, ter raztrgala ob Izlivu Voglajne v Savinjo mostič, ki sl ga je za svojo malo železnico za dovažanje peska napravila trgovska zadruga »Sloga« v Celju. Skoda Je občutna. Mostiča pa vendar ni odneslo, ampak so ga rešili s tem, da so ga močno privezali z žico na obeh straneh.
Usoda raznih koncertov v Celju. Pri-godilo se Je v našem mestu že večkrat, da so koncertirali razni umetniki pri nas pri skoro praznih dvoranah ali pa, da se le koncert sploh moral odpovedati vsled nezadostnega števila obiskovalcev. Te dni Imamo napovedan v Celju srbski koncert bratov Milojevlčcv, za katerega pa vlada zopet zelo malo zanimanja. Res se mora človek čuditi, da so ravno naši slovenski Celjani ob prilikah kulturnih prireditev tako mlačni. Poglejmo si v tem oziru naše nemške someščane, kateri Imajo skoro vsak teden kako koncertno prireditev v hotelu »Union« ta vse vedno dobro obiskane. Žalostno, da nam morajo v tem oziru prednjačiti naši nasprotniki ta so nam ta svoj smisel za kulturo vrgli v obraz že parkrat v svojem nemškem glasilu. Upamo, da ta dva umetnika ne bosta odšla od nas z žalostnim spominom, ampak da bo tudi Celje pokazalo, da zna ceniti glasbilo umetnost naših srbskih bratov!
Zaradi popravil celjskih ulic se razburja tukajšnji nemški list. Vsakemu je znano, da so naše ulice le v tako slabem stanju, da so bile že skoro nevarne pasantora In voznikom. Res Je tudi, da delo počasi napreduje in da stanc precej denarja, vendar je občinstvo s popravljanjem precej zadovoljno. Razburjenje nemškega lista je torej v tem oziru precej umetno In nepotrebno, ker kaže le nekako mržnjo proti vsemu! kar se godi pod sedanjo slovensko upravo!
Pogreb dr. Jos. Strašeka se je vršil 23. t. m. ob 1 uri popoldne iz celjske bolnice na okoliško pokopališče. Pogreba sta se udeležila z zastavo Celjski in Novomeški Sokol ter precej drugega' občinstva.
Nemški trgovec obsojen zaradi navijanja cen. Svoj čas Je bil obsojen celjski
trgovec I.akitsch zaradi navijanja cen. __
Obsodba je sedaj potrjena in Je postala pravomočna. Tudi neki drugi trgovec Je bil ob istem času obsojen zaradi te pregrehe In bi želeli vedeti, kaj Je z tisto obsodbo, ker se je tudi že govorilo, da Je postala* pravomočna.
Koroško,
Pritožbe in oobožne želi« plebiscitne komisije. Kakor smo že poročali se le Dredsednik Dlebiseitne komisije pritožil naoram našemu dele-eahr. da napadalo naši listi osebno uosnmezne člane olebiscltne koml-siie. Naš deleeat ie odgovoril, da osebno obžaluie take nanade. ako so se v resnici dosodili jn da bode crlede slovenskih listov, ki Jzhaiafo v nasu A. potrebno odredil. Kar se na tiče Disania listov v Jugoslaviji da ne more ničesar ukreniti, ker nri nas obstoii svoboda tiska ’ in Je vsak vdHv od strani vlade na liste izključen. — Nam se oa zdi. de ie to onravičevanie našesra zastopnika DeDoInom;i odveč, vsi člani komisi-ie nai oostonato nepristransko, naj ne izzivaio Slovencev in ne oroteži-raio bivših folksverovskih divlakov na bodo imeli mir. V kolikor na ie kritika potrebna, in to ie v mnosretn mnosrem oziru, si naše novinarstvo ne bo pustilo zapirati ust ne od vlade. še mani Da od plebiscitne komisije in njenih užalien-lh članov.
Mnogo političnih obsojencev iz cone A na Koroškem bo deležnih snlošne amnestije, ki je bila Izdana o odliki renentoveea ooseta v Sloveniji.
Podpirajte Jugoslovansko Matico!
Primorje.
Fašisti proti sociialistom.
-•Zveza boievnikov« ie izdala nov letak, naoerien Droti sociiaHstorn in neprestanim štraikom. Fašisti od-klanlaio v tem letaku odeovomost za oklice, ki so se zadnii čas širili do Trstu. To so bili oklici s orotiso-ciialistično vsebino. Izdali so iih fašisti. sedai na taie svoie deianie in hočeio zvrniti sum na tržaške Jueo-slovane. Pa ea ne bodo! Fašistov-ska Dodlost se ni obnesla še nikoli za človečanstvo in se tudi tooot ne bo.
Na dan nrlhain novo Doneverie-nie italijanskih uoravnih organov v zasedenem ozemliu. Središče škandala ie Treviso. Liudstvo ie osleparjeno za 300 miliionov lir.
ČUDNO PODPIRANJE TUJSKEGA PROMETA NA KOROŠKEM.
Po odpravi carinske meje v plebiscitnem ozemlju so posebno prizadeti tudi gostilničarji ob Vrbskem Jezeru In to prav po nepotrebnem. Kar menlnlč tebinič so lih obsodili, da tihotapijo živila v cono B, ia jim zato silno otežkočajo dobavo potrebnih živil za prehrano gostov. Vnovčevalnica v Borovljah Jim ne dostavlja več mesa, tako da morajo kupovati živino za vsako ceno, kar seveda na draginjo zelo neugodno vpliva. S kakimi težavami se imajo boriti naši gostilničarji nam kaže sledeči dogodek:
Lasmlk hotela tiugelmann ob Vrbskem Jezeru Je naročil Iz Ptuia zaboj jajc (1440) in 100 piščancev za prehrano svojih gostov. Pošiljatev je odšla Iz Ptuja 12. t. m. ter dospela na Jesenice 15. i m. Tu sem pa Je bil 13. prestavljen carinski urad Iz Ve-trlnja, ne da bi se to poprej razglasilo (n ne da bi se razglasilo, da Je uvoz živil na Koroško prepovedan. In kaj so storili tl strumni carinarji? Ne da bi koga vprašali, ne da bi obvestili adresata ali odpošilja-telja so proglasili blago za tihopatsko robo ter jajca ta piščance 16. t. m. meni nič tebi nič prodali na Javni dražbL Jeseničanom so s tem pač ustregli, saj so prodajali jajca po 80 vin. in kokoši po 10 K. Niso pa ustregli restavraterju ta njegovim gostom.
Med gostilničarji ta hotelirji na Koroškem, kf so se naselili ob naši severni meji v prvi vrsti na prigovarjanje vlade. Je vzbudilo to postopanje, ki nt osamljeno, umevno veliko ogorčenje. Saj se Jim s tem jemlje možnost brezhibnega obratovanja, ker se lim odganjajo gosti, katerih ne morejo postreči.
Šport In turistika.
Nogometna tekma S. K. Slovan ta S. K. Svoboda, Ljubljana, se vrši danes v četrtek ob pol 19. url pop. na prostoru S.
K. Ilirije nasproti državnemu kolodvoru. Cene običajne.	K.
Sokolstvo.
Predprodaja voznih listkov. Da ne bode v soboto prevelik naval na blagajno na kolodvoru, se dobe vozni listki za Maribor na podlagi zletne izkaznice že v petek od 8. do 12. ure dopoldne ln popoldne od 2. ure do 6. ure. Blagajna na kolodvoru bode posebno označena. Vožnja tja In nazaj v Ljubljano stane K 76.
Vstopnice ca tribune k Javni telovadbi In zletni znaki se dobe pri Sokolskem Sa-vezu SHS v Narodnem domu v Ljubljani vsak dan od 9. do 10. ure dopoldne.
Skupni obedi, obstoječi Is juhe, mesa, dveh prikuh ta enega kruha veljajo 14 K.
Mali oglasi.
Proda se:
OPRAVA ZA SALON, pripravna tudi za pisarno (iz rdečega pliša) se proda. Poizve se: Šerbec, Mestni trg št. 24, II. (12. do 1. ure).	1575.
STANOVANJSKO HlSO v mestu, z lepim vrtom, prodam. Eno stanovanje se takoj izprazni. Drugi prostori se v enem mesecu Izpraznijo. Naslov v upravništvn »Jugoslavije«.	1574.
DVE HIŠI
na prodal; ena vila (takoj stanovanje), druga enonadstropna. Poizve se Rožna dolina, gostilna Čel«.	1689.
MALO POSESTVO ~ tik trga Konjice ob cesti z gospodarskim poslopjem se zamenja ali proda. Pojasnila daje Alojz Sodežnlk, gostilničar, Konjice.
2 SPALNI SOBI IZ MEHKEGA LESA
proda Jak. Simčič, Sp. Dobje, pošla Loče ob Baškem Jezeru.	1563.
LEPO IZDELANA, SKORAJ NOVA OPRAVA,
Iz mehkega lesa za spalno sobo, obstoječa Iz 2 omar, 2 postelj, 1 mize, 4 stolov, ki so pa Iz trdega lesa, prodam radi selitve. A. Jamar, Bohinjska Bela 87, pri Bledu, Gorenjsko.	_____
LEP, ŠTIRI LETA STAR KONJ Z OPREMO,
voz zapravljivček, in en voz z dvema sedež! se proda, Vptašati Stari trg 19, Ljubljana- .r	’	'
Bratje, društveni načelniki, zberejo mej vožnjo denar za skupne obede od članovi svojega društva, napravijo seznam vsetf, ki so plačali obed, v dveh Izvodih ter od« dajo denar ta 1 seznam župnemu načelni« ku, oziroma od tega določenem bratu. Tl lzroče denar in sezname v sokolski pk sarnl na kolodvoru v Mariboru.
Književnost in umetnost.
Ruski koncert. Odkar so nekateri ruski koncertantje naše občinstvo parkrat pošte, no speljali na led, nima publika več nobe. nega zaupanja v gostovanja ruskih gostov. Koncert ruskega opernega pevca Dubrov« skega je uspel precej slabo. Dubrovski. ki Ima močan, dobro zveneč bariton, le oel več samospevov In opernih arij (Carmen, Lakme, Faust). Na klavirju ga Je spremljal gospod Škerjanc. Poslušalce Je s svojim prednašanjem precej zadovolJIL Nikakor pa ni na resen koncert spadal nastop plesalke, ki se je izkazala v svoji stroki za nesposobno. Plesalke takih kvalitet se Ljubljani lahko ognejo. Krvavo občutimo potrebo koncertnega biroja, ki bi dovoljeval koncertirati oziroma Javno nastopati samo ljudem, ki sodijo na oder.	P
Drobiž.
* Najnovejši uspehi Marconija. Marconi Jo nekemu časnikarju izjavil, da njegovo delo pri preizkušnjah z brezžičnim telefonom uspešno napreduje. Dočlm se Je pred kratkim še lahko govorilo po brezžičnem telefonu le v razdalji London— Gibraltar, se danes govoi ienje tz Londona že Jasno sliši tudi v Rimu. Tako n. pr. po. sluša Marconi vsak dan čltanje dveh kolon »Times«. Poleg tega Marconi Izpopolnjuje drugo važno iznajdbo, ln hoče najti način, kako bi se električni valovi odpošiljali v dotočen! smeri, ne da bt Jih mogl« sprejemati druge brezžične postaje.
Poslano.*)
Ali le to tudi tihotapstvo?
Podpisani sira poslal dne 9. Januar)! 1920 od tu na postalo Stražo 545 kg sotL Prodno pa sem odposlal sol, vprašal sem na tukajšnjem postajnem nradu, ako J« potrebna v to svrho Izvoznica. Postajni urad ml Je Izjavil, da se pošilja ▼ Sloveniji sol sedaj lahko brez vsake prevozni-«, nakar sem predmetno sol tudi odposlal Kdo nai bt sl nadejal potemtakem kak« nepravilnosti? A glejte, ko Je dospela sol V Novo mesto, se ml Je Ista zaplenila ifl tamošnje okrajno glavarstvo me Je z razsodbo z dne 3. marca 1920 poleg zapletn« be soli, obsodilo še na 500 kron denarni globo in 5 dni zapora.
Na moj priziv ml Je odsek za prehrano sicer zaporno pazen odpustil, ostala kazen pa potrdil Vrhu tega sem bil še objavljen v Uradnem listu, da sem radi tihotapstva obsojen na 500 kron globe tal zaplembo blaga, tako da sl vsak brale« te sodbe lahko misli bogve kaj In kolUc* sem iztlhotapil iz Jugoslavije.
Sodbo glede enakopravnosti ta a pravilnem postopanju sl Iz navedenega pol lahko vsak napravi. Hočem pa, da izgovori zadnjo besedo še ministrstvo za pre« hrano v Beogradu, ker ml noče odsek zt prehrano popraviti krivice.
Višnja gora, dne 24. avgusta 1920.
 _________________________Mihael	Omahen.
• Za vsebino tega spisa je urodnlštvf odgovorno le kolikor določa zakon.
CIGARETNI PAPIR »ABADJE«
v knjižicah z zlatotiskom in patentirana brez tiska 100 kosov v kartonu po K 160, razpošilja, dokler v zalogi F. Mory, Šmihel pri Pliberku.	1328.
ENONADSTROPNA HISA *
v Mariboru, v središču mesta s 6 trgovskimi In 16 stanovskimi lokali, spalna soba Puctf kolo, se proda vprašati podružnico uprav« nlštva Jugoslavije Maribor, OlavnI trg lfl, _______________________________________143i|
OBLEKA:
Fina modna črna suknja, črna obleka, fina štrahaste hlače, 3.20 m tirolskega lodna, modem višnjev plašč za zimo za gospodiča od 13 do 15 let In ena antična omara za
knjige se proda zaradi preselitve po zela nizki ceni. Kje, pove uprava »Jugoslavije«;
m
Se DOBRO OHRANJENA KROJAŠKA PEC
za železe se proda. Potočnik — Selenbute gova ulica.	'	157*
!£ypB se:
VINSKE SODE hramne ta transportne vsake velikosti ktft pim. Ponudbe z navedbo cene, velikosti Irt kakovosti sodov na uprav. »Jugoslavije« pod »Vinski sodi«.	1540}
lložba:
‘ > TROOVSKI SOTRUDNIK IN
SKLADIŠČNIK z večletno prakso, vešč slovenskega nem-' škega in italijanskega jezika s prav dobrimi spričevali iš{*e službe v Llubljanl. —« Ponudbe sod »sotrudnik« na upravo lista.
\
M. Zčvaco:
Kraljev vitez.
Zgodovinski roman.
(Dalje.)
Tisti hio ie sfofotala vrana krakate ufeko nlunih, glav. Krali ie pazilo sledil z očmi okornemu lčtu ptiča. ki se ie vzdigoval proti Louvrovi strehi.
»Nate. sire!« Luvnes ie skomignil z rameni ter podal kraliu nabito arkebuzo.
Ludvik ie navlo pomeril. Strel ie zavrmei. Vrana se ie obrnila v zraku in nadla kako kamen k Luvneso-vim novam. Ponosen smehliai ie ožaril čelo mladeea kralia. Priiel ie sokolaria za komolec ter mu deial s srdiito odločnostio:
»Zdai vidiš, da ne boni potreboval niti lovcev niti sokolov, kadar bom hotel videti žival na tleh... Na konia. Luvnes! Na lov!«
V spremstvu svoieea sokolaria. nekaterih plemičev in pažetov. ki so nosili sokole, ie krali odiahal iz Lou-vra ter krenil v Meudonski les.
XV.
Na cesti v Meudcn.
Pred gostilno pri »Velikem Henriku« le raziahal nekako ob tisti uri markiz de Cinq-Mars. ves bled od ljubosumnega gneva. Na dvorišču ul
bilo nikogawazeji sluge, ki ie snažil čilega Šarca. Cinq-Mars se le zdrznil.
»Ta falotski obraz mi ie znan,« ie pomislil sam Dri sebi. »I kaioak; to ie ooroda moleea izdaiavca. klavrnega bahača, ki mu porežem im-lie. ako Bog da... Ali me spoznaš, lopov?« ie zaškrta! in stopil bliže.
»Kako nai vas spoznam, žlahtni gospod.« ie zaziial Cogolin hinavsko, »sai vas vidim prvikrat v svoiem živlieniu!«
»Ne spozna me.« ie zamrmral mladi mož. »Tem bolie! Poslušal.« ie dodal, »ali hočeš zaslužiti pet j zlatnikov?«
»Oho!« Cogolin se ie približal z odprtimi usti in nastavlieno roko.
»Vzemi!« ie velel markiz ter mu vrgel rumeniake. »Toda če me ukaniš. ti oderem kožo s korobačem. Peli! me v stanovanie gospoda de Capestanga. pa tako. da naju nihče ne sliši.«	>
»Oospod. to ni mogoče...«
»Kako da ne!« ie kriknil Cinq-Mars in vzdignih korobač.
»Zato. ker gospod de Capestang nima več tu stanovania. Pred dobro uro ie odiahal. kakor bi mu bili vsi hudiči za petami. Nu. evo moistra Lureauia. ki vam potrdi, da govorim resnico.«
Lureau ki ie bil stopil na prag. ie pokimal s čepico.
204. štev.
»Res ie tako. gospod!« Je deial z otožnim glasom.
Cinq-Mars ie pobesil glavo in besno zacepetal.
»Oospod vitez de Capestang je odiahal v Meudon,« ie povzel Lureau. »Ako hočete govoriti ž njim, tam ga dobite...«
Cogolin le ošinil blebetača s tako srditim pogledom, da lo ie brž od-kuril v kuhinjo.
»Poslušal« ie nadaljeval markiz no kratkem molku. »Snoči ie prišla k tvoicnm gospodu ženska, mlado dekle. Vem. da ie soala tu. Ali ie
odšla z gospodom de Capestan-gom?«
»Aha. zdai vidim, kie vas žuli sedlo, gospod! Pa nikarlte ne mislite. da vas hočem prisoodabliati koniu ali celo oslu: Bog ne dal! Govoril bom tem odkritosrčneie. ker ie gospod vitez, potem ko me ie 07m^Hal in stepel kakor osa.!.«
»NS, prijateli. vzemi še dva zlatnika!«
'»Hvala tisočkrat, gosood!« ie deial Cogolin. brišoč si oči. »Moi vitez — Rvn-v in razbolnik. sem hotel reči! — ie odšel, ne da bi me bil plačal. In nri tem mi ie povedal naravnost da ne misli več stopiti na pariška tla. Recite, ali imam še kal povoda ozirati se nani? Jaz pravim, da ne. in zato vam izdam brez pomisleka. da ie odšlo dekle že davno
bred ciganom: kakor se vidi. ie prav nič ne skomina. Iskati novega svidenia z nlim!«
»Praviš, da se Capestang ne misli več vrniti?«
»Tako le! Brez gospodarja sem zdai siromak.«
»Vzamem te v svoio službo. Poišči me iutri ziutrai v gostilni pri .Treh vladarjih*.« Cogolin se ie priklonil do tal. »In punica. nraviš. ie šla svoio pot?«
»Takolp nekako io le ubrala!« ie deial Cogolin. kažpč z roko proti Tournonskl ulici.
Tedai Da so mu obvisele oči na dveh tezdeeilj. ki sta mirno stala krat voznih vrat In očividno prisluškovalo razgovoru. Cinq-Mars se ie phrnil k svoiemu koniu: Cogolin mu ie planil Dodržat stremen. V tem ie I videt, kako sta se Jahača spustila v drnec proti Meudonski cesti. Bila sta Richelieu in Laffemas!
■ Markiz ie neka! oomišlial. ali bi šel in se vrgel Marionki k novam, ali bi nainrei iskal Capestanga ter v oosla! na on* svet. Odločil so Ve za d»*ugo iznodhodel konta in zdre-vll nroti Meudonu.
Cogolin oa se te vrnil ves srdit v gostilno in zatulil nad prestrašenim Lureauiem:
»Leno ste si postlali bedak! Vzlie ohliubi ste povedali, da vitez stanuie v vaši zanikarni kolibi. Zdai
se lebko poslovite od svolih uhliev: moi gospod drži besedo. In niegova br,nra ho. da vam lih poreže!«
Lureau ie zaiavkal v smrtnem strahu in si tekel ovit glavo z veliko židano ruta da bi skril ogrožene
uhlie pred vitezovimi očmi *
Cogolin ie seveda legal, ko ie rekel markizu, da ga le Capestang oretepej in za vedno zapustil Pariz. Res Da ie bilo. da se ie bil vitez že zgodai odnravil od »Velikega Hen-r?ka « Takrat, ko ie Cino-Mars go-Wri| s Cogolinom. ie iahal on zložno do Meudonski cesti. Neievoiina misel. da snoči ni utegnil poiskati voi-vode AngoulSmskega. ki ga le hotel posvariti pred Conciniievimi naklepi ca ie bila zaneliala oo nenredol-eih ovinkih v saniariio o njegovi hčeri: tako ca ie nnnadlo hrenene-nie. vrniti se za uro ali dve na krai. kicr ie nred malo dnevi otel Gizelo iz maršalov ih rok.
Spomini nanlo pa so budili v vi-tezo-^m srcu tudi slabo vest.
_________(Palic	nrih.)
Zahtevajte Jugoslavijom v vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah!!
Dobavi se vsak teden več vagonov f	'W7r • e • B ~W V	-b
živega apna	Koristilo Vam bo,
Srobno in ^ebi^FRANC "pODLAj” i
de se pri vprašanjih in naročilih sklicujete
trgovec z apnom, .Stranje pri Kamniku. |	„a	0glase	v	„ JUGOSLAVIJI* !
Cement
roman
SILIKAT
PORTLAND
dobavila
„AVA«
LaSko.
Trstje
Jta strope izdeluje in prodaja na debelo In drobno m® po K 4*80, pri večjih naročilih znaten popust, Ant. Steiner. Ljubljana, Jeranova ul. 13. (Trnovo.) .771
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem
• V
ter čevljarskimi potrebščinami. — Priporoča se
Oblast. konces. intormaCni zavod
Drago Beseljak
Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. dobavlja vse kreditne In privatno informacije v tulu inozemstvu. V abone-mentu ter posamezno ce- ne zmerne.
Zidne opeke,
StrangfaJz — Blbcrechvanz —
Strešno opeko
dobavlja „AVA“, Ljnbelno.
kDliiska voda. *
MI tlllll m
| Pariš-Ljubljana, j je najboljši.
QBBBBBBBEBKneEBetZEBBB^:gBCBCBSBBBBEEBEBEaB^eiB|
lDRIAY|*".
Proda se lepo
posestvo
Prva jugo slov. tovarna za usnje in čevlje d. z o. z.
na Brega pri Ptuja
z 11 orali zemljišča in gozda, pritlična išče provizijske agente
hiša s tremi sobami in kuhinjo pripravna	1	f
»a gostilno blizu železnice. Naslov po\e i	,	.	*	.	.	.....
Anončni zavod Drago Beseljak Ljubljana, za razprodajo gamaš, torbic m galanterijskega blaga. Ponudbe Cankarjevo nabr 5.	1366	je	vpošiljati	na tovarno.
1450
la apno
v kosih in zdrobljeno dobavlja na vagone
„AVA“ tovarna, Laško.
g »nmamm•maSmm*mm”
Nova partija
1352
gonilnih Jermenov
dofila. — Dobavlja:
„DRAVA“ atrijska delniška družba Maribor.
 ZUTOROB mo
Konjak j je najboljše in najcenejše. Dobiva se povsod.
Pri slabostih vsied starosti, tež- Kristalno sodo, sveče in Prva mariborska to-
kočah v želodcu, pešanja moči je toaletno milo izdeluje i varna mila, Maribor, »tort’vhrcM konjak ■..	■	-	'.	M67
pravo življenj® vzbujajoče sred- I	Zaloga	in	zastopstvo	za	Kranjsko:
stvo. —- Dve literski steklenici tj nrivrn j t • li*
posije z zabojem vred kot za- IL DUJNlu in drug, Ljubljana, Gosposvetska C. 7.
porno blago franko za v naprej	 ^s2=====zzx==s?=xz
poslanih 180'40 K ter za porto
in pakovanje (odbivši povzetje) 16 40 K, skupaj za 196*80 K
BENES H E R T L, veleposestnik, grad Golič pri Konjicah, Štajersko.
RAZPIS.
Zanesljivo kontoristinjo
•zii. knjigovodkinjo z večletno prakso, Veščo slovenske In nemške korespondence. ter strojepisja In stenografije, ■prejme takoj neka ljubljanska tvrdka. Hamene ponudbe a navedbo plače in po mogočnosti a aliko katera se vrne, do 15. septembra na upravniitvo tega • lista pod »Zanesljiva it. 1402*.
Kupim vsako količino
drv za kurjavo
Ponudbe na: Franjo Brine, d. d. Karlovac ali Payel Klemenc, Črni
aomelj.
1406
Blagajničarka
vseskozi veiča
se sprejme
v kolodvorski restavraciji
IJuhljuii n.	1403
Pisalne stroje
Remingten, Impertal, Adler, Centurv z latinico In cirilico ter vse strojne potrebščine ima v zalogi
Franc Bar
Ljyb)lana Cankarjevo nabrežje Štev. 5. Telefon 423.
Hfciffla delavnica za popravila strojev.
B
Mmm jesenska Hoda
Spocljalnl modni aaton za damo In gospodo
F. Potočnik, Ljubljana
Solonburgova ulica Itov. 6/1., dosno.
Opozarjam sl. občinstvo, da se nahaja moj salon samo v prvem nadstropju in ne tudi v pritličju pod firmo Kllmanek.
Pozor! Pozor!
iDdustiijalBandanlai nadiena podozeCa:
iače
(Zlndaehnttre)
Pri mestni elektrarni in vodovodu v Postojni se razpisuje mesto
obratovodi e.
Prosilci za to mesto morajo dokazati:
1. da so popolnoma praktično izvežbani pri »Diesel* motorjih in elektrarniških napravah;
2. da so popolnoma sposobni voditi samostojno ves elektrarniški in vodovodni obrat;
8. da so z dobrim uspehom že opravljali enako mesto.
Prosilci naj poleg tega navedejo tudi starost in sedanje službovanje.
•rosto. Plača po
OPEKA!
Glinasta najboljše kakovosti ter vseh vrst (običajna, utisnjena, prešana) ter zidna opeka, prvovrstna od glasovite tvomice FROHLICH I B1CHLER, Karlovac. Opeka vedno na razpolago. Glavni zastopnik za Kranjsko Janko Bračika, Metlika.
BIBUBBBBBBnBBBBBBBBBaaaB«
B
Stanovanje, kurjava in razsvetljava pr<
mitiavlia svaku količina IZ Blrnene namOie dpfi°voru* sh,žba Btalna* Oženjeni z nekoliko teoretično na F ‘	_	p	obrazbo imajo prednost.
Poslovnka I; Buril	Prošnje	je vlagati pod „Obratovodja“ do 10. septembra
Zagreb, PalinotfCevn ni. 34. 1920 na upravo tega lista.	1404
:0E3D:
:E3E
Domača tvrdka!	Solidne cene!
F. J. PENES, Moste pri Ljubljani
razpošilja po celi državi od B kg naprej-
kavo, poper, cimet, riž, svinjsko mast, sol, vžigalice, sveče, cikorjo, pimet, rum, testenine, Škrob, žitno kavo, žbičke, milo, čaj, češplje, papriko itd.	1374	Pri večjih naročilih popust.
Zahtevajte cenike!	Znižane cene!
E'Ti S" kTu kLsTVii a 1 1 e b ■ ■ a b a b"i 1 « a
jugoslovanski kreditni zavod V Ljubljani
Marijin frg 8, Wolfova ul. 1. Podružnica v Murski Soboti.
Telefon 54.
Sprejema
&
3E
hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje po 4
i: Hranilne vloge =:
na knjižice 2,975.855*54 K, na tekoči račun 8,856.847 04 K.
= Daje =
posojila na vknjižbo, poroStva in trgovske kredite.
= Financira =
trgovska in industrijska podjetja.
Denarni promet nad 65 misijonov K
— ■	—-neran-----------
s
časopise, knjige, brošure, cenike, leake, lepake, vabila, vsporec?e, raiune kuverte 8n pisemski papir
s firmo, ušEštke, ttasEovnke itd. natisne hitro, Sifno In ceno
__»JO——ro——10^0—1-^.—
Zvezna tiskar m
mm v ljubiieni, Stari trg 19.
NarBlila sprejema tudi upravniitvo „iu£osfaviJe“ v Ljubljani, Karijfn trg 8 ter njene poefrulnlce v Mariboru, Glavni trg 5 v Celju, Kršijo Petra cesta in v Pšuju, Prešernova cesta.
KB2!3S53aBr.
Odgovorni urednik Anton Pesek,
_ Tiska ^Učiteljska tiskarna" y LjuliUauL