Goriško višješolsko središče predstavlja svojo vzgojno ponudbo V tržaški občini izdali v prvem mesecu 251 dvojezičnih osebnih izkaznic /3 Za Goričana Mateja Černica in Lorisa Maniaja olimpijski ogenj še ni ugasnil / 25 Primorski NEDELJA, 13. JANUARJA 2008 Št. 11 (19.101) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Kitajski sindrom ob nekdanji italijanski vzhodni meji Vlasta Bernard Čeprav se je kitajski gospodarski čudež začel že pred 25 leti, se je tveganj, ki jih za do takrat razmeroma uravnovešeno svetovno ekonomijo prinaša ta pojav, Zahod začel zavedati šele v zadnjih letih. Ponekod, kot v Italiji, se je v začetku novega stoletja pojavil strah pred Kitajci, slišale so se zahteve, da je treba tega azijskega tigra ustaviti, mu preprečiti izvažanje in izvajanje »nelojalne« konkurence. Bolje poučeni komentatorji so takrat opozarjali, daje kitajski izvoz tudi izvoz zahodnih multinacio-nalk, ki imaj o v njem velik delež, potem ko so svojo proizvodnjo preselile v azijsko državo. In da tudi ni res, da Kitajska izvaža samo neka-kovostno blago z nizko tehnološko vsebino, saj je po zaslugi neverjetne, v povprečju 9-odstotne gospodarske rasti, h kateri so veliko pomagale tuje naložbe, ne samo rasla, ampak se tudi razvijala. Po obdobju strahu, pritoževanj in zahtev po državni zaščiti, ki so bile posebno glasne v Italiji, so se podjetja, v prvi vrsti tekstilna, pod silo razmer začela prilagajati novim razmeram. Tista, ki niso bila sposobna preživeti na trgu, so morala zapreti vrata, druga pa so sprejela izziv, se tehnološko prenovila, inovirala in prisluhnila trgu. Ta podjetja so danes močnejša in bolj konkurenčna. Zahtev po zaščiti države pa je slišati vse manj. Podobno se danes dogaja v Trstu in tudi v Gorici. Alarm zaradi cenejšega slovenskega bencina, zaradi nižjih cen mleka in mesa, zaradi slovenskih obrtnikov, ki naj bi odžirali delo domačim, zaradi slovenskih taksistov, ki da »kradejo« stranke na tej strani nekdanje meje, alarm zaradi uspehov koprskega pristanišča, zaradi italijanskih podjetij, ki se zaradi boljših pogojev selijo v Slovenijo. Pa smo pri »kitajskem sindromu«. Zdi se, kot da bi Tržačani in Goričani po schengenski širitvi čez noč odkrili, da imajo za sosedo mlado, motivirano in hitro razvijajočo se državo, ki jih na marsikaterem področju že ogroža in morda celo tudi prekaša. Sindrom, kakršen je pred dnevi razburil Rim, ker naj bi Španija po dohodku na prebivalca prehitela Italijo, je očitno še bolj doma ob nekdanji vzhodni meji, za katero je povprečni Italijan vedno videl revnega, s komunizmom zaslepljenega kmečkega človeka. Novi časi so to podobo obrnili na glavo. Od tod vse več alarmov, ko se Tržačanov in Gori-čanov polašča nov občutek ogroženosti, tokrat ne več pred vdorom »Slovanov«, ampak pred nevarnostjo, da se bodo v novih razmerah prisiljeni meriti s konkurenco sosedov. Brez državne zaščite. dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) LJUBLJANA - Jutri obisk italijanskega predsednika Napolitano v Sloveniji za krepitev odnosov Srečanja s slovenskimi voditelji in z italijansko manjšino PREDSEDNIK SLOVENIJE POSEBEJ ZA PRIMORSKI DNEVNIK Dr. Danilo Türk: Med Slovenijo in Italijo visoka raven sodelovanja »Več koordiniranega planiranja v prostoru ob nekdanji meji med državama« Slovenski predsednik Danilo Türk bo jutri v Ljubljani sprejel italijanskega predsednika Giorgia Napolitana sta LJUBLJANA - Italijanski predsednik Giorgio Napolitano bo jutri obiskal Slovenijo. V Ljubljani se bo najprej srečal s slovenskim predsednikom Danilom Türkom, nato še s predsednikom vlade Janezom Janšo in s predsednikom parlamenta Francetom Cukjatijem. Napolitano se bo sestal tudi z delegacijo italijanske manjšine v Sloveniji. Tako v Rimu, kot v Ljubljani, računajo, da bo Napolitanov obisk potrdil zelo dobre odnose med državama. Govor bo tudi o vprašanjih mednarodne politike, ki so za Slovenijo kot predsedujočo državo Evropske unije še posebno zanimivi. Na 2. strani Trst: slovenske šole pri Svetem Jakobu rabijo telovadnico Na 4. strani Na 19. tržaškem filmskem festivalu 150 filmov srednje-in vzhodnoevropske produkcije Na 6. strani Goriška pokrajina bo pospešila sortiranje odpadkov in iskala dogovor z Novo Gorico Na 10. strani Goriški prefekt o perspektivah po padcu mejnih kontrol Na 11. strani ITALIJA - Prodi med obiskom na Malti Problem odpadkov je problem vse države RIM - Medtem ko so v noči na soboto na Sardiniji zaradi ladje z neapeljskimi odpadki izbruhnili hudi neredi, je vprašanje, kako odstraniti 110 tisoč ton nakopičenih odpadkov v Kampaniji, še nerešen. Premier Romano Prodi, ki je bil včeraj na uradnem obisku na Malti, ni skrival slabe volje zaradi skromnega odziva italijanskih dežel na poziv, naj pomagajo pri odstranitvi odpadkov. Po njegovih besedah je to, kar se dogaja v Neaplju, sramota za vso državo, zato je treba problem reševati kolektivno. S tem se ne strinja opozicija, ki vztraja pri zahtevi po odstopu odgovornih. Na 30. strani TAJVAN Nacionalisti s prepričljivo volilno večino TAIPEI - Tajvanska opozicijska nacionalistična stranka (Kuomintang) je prepričljivo zmagala na parlamentarnih volitvah in bo v parlamentu zasedla 81 od 113 sedežev. Chen Shui-bian, predsednik Demokratske napredne stranke (DPP), ki bo imela le 27 sedežev, je zaradi hudega poraza odstopil. Manjšim strankam, povezanim s Kuomin-tangom, pa bo pripadlo pet sedežev. Prepričljiva zmaga daje Kuomintan-gu, ki se zavzema za tesnejše vezi s Kitajsko, zalet pred marčevskimi predsedniškimi volitvami. Na 30. strani SEZONSKA RAZPRODAJA z 20%, 30% in 40% popustom PoiiNA, 46? 2 Nedelja, 13. januarja 2008 ALPE-JADRAN / SLOVENIJA - Obisk italijanskega predsednika Napolitano jutri v Ljubljani za potrditev dobrih odnosov Srečanja s predsednikom Turkom, Janšo in Cukjatijem ter sestanek z italijansko manjšino LJUBLJANA - Italijanski predsednik Giorgio Napolitano bo jutri na uradnem obisku v Sloveniji. Dopoldne se bo v predsedniški palači srečal s svojim gostiteljem, slovenskim predsednikom Danilom Turkom, popoldne pa se bo sestal s predsednikom vlade Janezom Janšo in nato še s predsednikom parlamenta Francetom Cukjatijem. Pozno popoldne se bo Napolitano sestal s predstavništvom italijanske narodne skupnosti v Sloveniji. Napolitano je tretji italijanski predsednik na obisku v samostojni Sloveniji. Kmalu po osamosvojitvi je novo državo leta 1992 obiskal Francesco Cos-siga, pred enajstimi leti pa se je v Sloveniji mudil Oscar Luigi Scalfaro. Lanskega septembra je Ljubljano in Kobarid obiskal ministrski predsednik Romano Prodi, pred njim pa je bil zunanji minister Massimo D'Alema v slovenskem glavnem mestu gost kolege Dimitrija Rupla. D'Alema je ob tisti priložnosti obiskal tudi Gorico in Novo Gorico. Odnosi med Italijo in Slovenijo so po splošnem prepričanju zelo dobri. Nedavna odprava meje med državama bo nedvomno vsestransko okrepila sodelovanje, pri katerem bosta obe manjšini -slovenska v FJK in italijanska v Istri - gotovo igrali pomembno vlogo. Ne smemo pozabiti, da je Napolitano lanskega septembra podpisal odlok o seznamu 32 občin Furlanije-Julijske krajine, kjer se bo izvajal zaščitni zakon za Slovence. Na nekdanji meji se torej ustvarjajo pogoji za nove čase, čeprav po mnenju italijanske tiskovne agencije ANSA še niso dozorele razmere za spravno dejanje med Italijo, Slovenijo in Hrvaško. Rane, ki jih je povzročila tragična zgodovina teh krajev, se vsekakor počasi celijo, so prepričani v Rimu. Napolitanov obisk sovpada s predsedovanjem Slovenije Evropski uniji. To bo torej tudi priložnost za izmenjavo mnenj in stališč o aktualnih mednarodnih vprašanjih (npr. o Kosovu in novi evropski ustavi) ter o bilateralnih zadevah, kot so npr. odnosi med pristaniščema Trst in Koper in hitra železnica. Predsednik Giorgio Napolitano bo jutri obiskal Ljubljano ansa POLITIKA - Kandidatura za deželne volitve Forza Italia predlaga Tonda Podpora Nacionalnega zavezništva ter veliki pomisleki UDC in zlasti Severne lige PALMANOVA - Forza Italia predlaga Renza Tonda za predsedniškega kandidata desne sredine na spomladanskih deželnih volitvah. Nekdanji predsednik Dežele uživa podporo Nacionalnega zavezništva, nad njegovo morebitno kandidaturo pa imajo pomisleke Sredinska zveza-UDC in zlasti Severna liga. Tonda že na predvolilnih pogovorih čaka strma pot. Tondovo kandidaturo je na včerajšnji za novinarje zaprti seji deželne ga sve ta For za Ita lia pred la gal strankin koordinator Isidoro Gottar-do. Kandidat, ki je trenutno poslanec v rimskem parlamentu, se mu zdi osebnost, ki lahko premaga Riccarda Illyja, če bo seveda slednji sploh kandidiral. Gottardo se je odločil za Ton da po tem, ko je pred sed niš ko kandidaturo odklonil videmski podjetnik Edi Snaidero, ki bo, kot kaže, sodeloval pri oblikovanju volilnega programa desne sredine. Tonda je podprla velika večina članov deželnega sveta Berlusconije- Renzo Tondo se spet preizkuša kroma ve stranke. Precejšnjo politično težo pa ima bela glasovnica senatorja Fer-ruccia Sara, ki se boji, da bo Tondo-va kandidatura »pogorela« in da bo Severna liga prav zaradi njega samostojno nastopila na volitvah, kar bi še dodatno okrepilo Illyja. Na seji v Pal-manovi so vsekakor manjkali nekateri vidni člani Forza Italia, med vsemi je izstopala odsotnost tržaškega parlamentarca Roberta Antonioneja. Tondo, ki je doma iz Tolmeča (bil je tudi župan) in je svojo politično pot začel v PSI, je takoj po »inve- stituri« dejal, da se bo takoj lotil pogovore z ostalimi strankami desne sredine. Zdi se mu prav, da je največja stranka opozicije predlagala svojega kandidata, na potezi pa so sedaj zavezniki. Tondo je prepričan, da lahko s »konkretnostjo« premaga Illyja, osnovni pogoj za zmago pa je enotnost desne sredine, ki je trenutno (še) ni. Kandidatura bivšega predsednika dežele uživa, kot rečeno, podporo Nacionalnega zavezništva. Pristaši UDC imajo pomisleke, največji problem za Tonda pa bo prepričati ligaše, s katerimi ima »odprte račune« iz preteklosti. Ko je bil vodil deželo je večkrat prihajal v spor z Bossijevimi pri sta ši, do hu de ga po li tič ne ga in oseb ne ga spo ra pa je pri šlo, ko je Dom svoboščin namesto njega leta 2003 za predsedniško kandidatko izbral Alessandro Guerro (Liga). Saro je takrat zaloputnil vrata in se sam kandidiral za predsednika, na koncu pa j e gladko zmagal Illy. GORICA - V sredo predstavitev Zgodba o dostopna GORICA - O liku redovnika Placida Corteseja, kije novembra 1944 izdihnil v mučilnicah tržaškega gestapa, ker ni hotel izdati nobenega imena sodelavcev pri reševanju preganjanih in pri odporu proti trinoštvu, je Primorski dnevnik že večkrat pisal. V zadnjih letih je namreč lik tega mučenca zaradi ljubezni do bližnjega stopil iz pozabe, ker je najprej zagledala luč sveta njegova biografija, ki je v predelani obliki izšla še v hrvaščini in slovenščini, nato je bil v Trstu škofijski del postopka za njegovo beatifikacijo s slovesnim zaključkom v Rižarni, postavili so mu kipe na Ptuju, v Padovi, Sostrem in Cre-su. Lani v tem času je bila v Trstu premiera dokumentarca o njegovem življenju in mučeništvu Pogum molka, ki ga je za družbo Nova-T iz Turina in za založbo Messaggero di santAntonio iz Padove pripravil Paolo Damosso. P. Cortese je bil usodno povezan s Slovenci, saj je stopil na tvegana pota, ko je začel pomagati slovenskim in hrvaškim internirancem v italijanskem taborišču Chiesanuova pri Padovi. Ob nemški zased- p. Placidu Corteseju svetovni javnosti bije tam reševal internirance in zavezniške vojne ujetnike na begu, Jude, preganjan-ce in upornike. O tem v dokumentarcu govori veliko pričevalcev, tudi Slovencev. Kmalu so bili dokumentarec in dodatki na zgoščenki sinhronizirani v slovenščini, kar je opravil Radijski oder iz Trsta. Slovensko verzijo smo lahko gledali tudi po slovenskem deželnem omrežju RAI in pozneje na slovenski nacionalki. Že takrat je bil napovedan izid zgoščenke s celotnim gradivom v italijanščini, slovenščini, hrvaščini in angleščini. Poskusni izvodi, vendar, kar zadeva hrvaščino, le s podnapisi, so tudi že krožili. Nedavno, tik pred božičem, pa je vendarle izšla dokončna štiri-jezična izdaja Il coraggio del silenzio, The Courage of Silence, Pogum molka, Odvaž-nost šutnje. Z njo je zgodba dostopna široki, svetovni javnosti. O tem novem podvigu bo govor v sredo ob 17.30 v sejni dvorani pokrajinskega sveta na Korzu Italija 55 v Gorici. Na pobudo tednikov Novi glas in Voce Ison-tina bo na sporedu predvajanje filma, kar bosta uvedla goriški nadškof msgr. Dino De Antoni in režiser Pietro Damosso iz Turina. Po dokumentarcu pa bo možnost za razgovor z nekaterimi sodelavci pri pobudi in pa s pričevalci. Tako bodo med drugimi prisotni kardiologinja Majda Mazovec iz Ljubljane, ki je bila med dekleti, ki so patra nagovorila, da je obiskal taborišče Chiesanuova; Adele Lapanje Dainese iz Gorice, ki je slišala njegov usihajoči glas v bunkerju gestapa v Trstu; član Mednarodnega komiteta nacističnega taborišča Rižarna pri Sv. Soboti Ljubomir Sušic, ki v dokumentarcu opisuje omenjeni bunker, katerega je tudi sam okusil; avtor Corteseje-vega življenjepisa p. Apollonio Tottoli iz Benetk; vicepostulator v postopku za Cortesejevo beatifikacijo p. Tito Magna-ni iz Camposampiera; predsednik nekdanjega tržaškega cerkvenega sodišča za be-atifikacijski postopek prof. Ettore Malna-ti iz Trsta in pomožni notar sodišča p. En-zo Poiana, kije zdaj rektor bazilike sv. Antona v Padovi, torej bazilike, v kateri je zadnja leta svojega kratkega, a bogatega življenja služboval p. Cortese. AVSTRIJA Predsednik Romov pogreša solidarnost CELOVEC - Predsednik avstrijskih Romov Rudolf Sarkozi pogreša solidarnost med avstrijskimi narodnimi skupnostmi proti pojavom sovraštva do tujcev, predvsem pa širšo evropsko zavest za problematiko Romov. V pogovoru za avstrijski radio je Sarkozi dejal, da razume težnje posameznih narodnih skupnostih, da postavljajo v ospredje svoje aktualne teme, vendar mu manjka širša solidarnosti. S tem v zvezi je dokaj jasno kritiziral delovanje sosvetov pri uradu zveznega kanclerja in tudi Centra avstrijskih narodnosti (CAN) na Dunaju. Več kot dveh ali treh splošnih pogovorov na leto ni možno tolmačiti kot resno sodelovanje, je pristavil. Kljub temu je bil predsednik avstrijskih Romov z lanskim letom sorazmerno zadovoljen: Romi da so 10 let priznana narodna skupnost v Avstriji, ki hkrati obeležuje tudi 20-letnico ustanovitve prvih lastnih društev. (I.L.) PREŠERNOVA PROSLAVA - 15. in 1 7.2. Dan slovenske kulture posvečen Župančiču Oton Župančič TRST - Skupna proslava dneva slovenske kulture je velik praznik za naš širši kulturni prostor in ga zato podpirajo vse pomembne slovenske inštitucije v zamejstvu, od krovnih organizacij do glasbenih šol in knjižnice. Naloga, da konkretno izvede proslavo, pa pripade vsako leto eni izmed organizacij iz Trsta ali Gorice. Letos je to nalogo prevzela Slovenska prosveta iz Trsta. Za temo letošnje proslave je izbrala Župančičevo Dumo, saj bo 23. januarja preteklo natanko 130 let od rojstva pesnika Otona Župančiča. Poleg tega je vsebina Dume zelo primerna za čas, ki ga trenutno živimo, ko se ob padcu meje lahko s pesnikom za- mislimo in se vprašamo »Kje, domovina, si?« Tokrat je vsebinsko predstava bolj resnobna, kot je bila lansko leto, glavno vlogo ima pri njej beseda. Svežino pa ji dajejo nastopajoči, sami mladi (okoli 70), ki sestavljajo zbor, orkester, skupino plesalcev in recitatorjev. Kot je že tradicija, bosta osrednji proslavi zaživeli dvakrat: najprej v Trstu, v Kulturnem domu, in sicer 15. februarja zvečer, potem pa še v Gorici, v centru Bratuž, in sicer 17. februarja popoldne. Dobro je, da že zdaj opozorimo na te datume, saj se bo verjetno večina društev odločila, da zaradi pusta preloži svoj domači kulturni praznik prav na isti teden. Vabi vse gospodarstvenike na DEŽELA FJK ZA GOSPODARSTVO V ponedeljek, 21. januarja ob 19.00 v prostorih Zadružne Banke Doberdob Sovodnje Sovodnje, ul. Prvega maja št. 75 slov iHkI / TRST Nedelja, 13. januarja 2008 3 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it APrimorski ~ dnevnik V enem mesecu 251 dvojezičnih izkaznic Na Opčinah 87, v Ul. Giotto 82, na Proseku 35 in še 47 elektronskih izkaznic V prvem mesecu - 251 dvojezičnih italijansko-slovenski osebnih izkaznic. Tak je obračun izdajanja dvojezičnih osebnih izkaznic v Občini Trst od 12. decembra lani do včeraj. Največ osebnih izkaznic so izdali v občinski izpostavi na Opčinah: 87. Sle di oken ce za sti ke s slo ven sko manjšino v Ul. Giotto (82 izkaznic); v občinskem uradu v Ul. Genova so izdali 47 elektronskih dvojezičnih izkaznic, v občinski izpostavi na Proseku pa 35. Zanimiva je primerjava z izdajo samo italijanskih osebnih izkaznic na izpostavah v obeh kraških rajonih. Na Opčinah so v enem mesecu (od 12. decembra lani) izdali prav toliko italijanskih izkaznic kot dvojezičnih (87), na Pro se ku pa več kot po lo vi co manj (35 dvojezičnih, 17 italijanskih). Ob dvojezičnih osebnih izkaznicah so v Ul. Giotto ter v izpostavah na Op či nah in na Pro se ku tu di dru ge dvojezične dokumente (na primer družinske in rojstne liste ter druge). Skupno so uradniki izdali 26 dvojezičnih dokumentov: v Ul. Giotto 4, na Opčinah 13, na Proseku 9. Decembra so začeli izdajati dvoje zič ne oseb ne iz ka zni ce tu di v mi lj -ski ob či ni. Do slej so jih iz da li skup no šest. Z začetkom izdajanja dvojezičnih iz ka znic v tr žaš ki in mi lj ski ob či -ni so začeli slovenski župani treh okoliških občin (dolinske, repentabrske in zgoniške) podpisovati samo italijanske izkaznice v svojih občinah. Podpis teh izkaznic so odrekli julija 2002 iz protesta proti odloku takratnega italijanskega notranjega ministra Claudia Scajole, zaradi česar je moral samo italijanske izkaznice v teh občinah podpisovati komisar s tržaške prefekture. Od 12. decembra do včeraj sta bili v treh omenjenih občinah izdani le dve osebni izkaznici, in sicer v dolinski občini (ki pa ju ni podpisala županja Fulvia Premolin, temveč od nje poverjeni občinski funkcionar). Iz podatkov, ki so jih posredovale do lin ska, re pen tab rska in zgo niš ka občine, je razvidno, daje bilo povpraševanje po samo italijanskih izkaznicah v teh občinah res skromno. V občini Dolina so lani izdali skupno 1048 dvojezičnih osebnih izkaznic in 56 italijanskih. V občini Repentabor so izdali skupno 139 osebnih izkaznic: od teh je bilo 136 dvojezičnih in samo tri italijanske. V prvih desetih dneh letos je ob čin ski urad iz dal se dem no vih dvo -jezičnih izkaznic in nobene italijanske. V občini Zgonik so lani izdali skupno 361 osebnih izkaznic, in sicer: 345 dvojezičnih in 16 italijanskih. Drugačno je razmerje v občini Devin-Nabrežina. Lani so izdali v občini skupno 1.669 osebnih izkaznic. Od teh je bilo 927 dvojezičnih in 742 italijanskih. Ali v odstotkih: 56% : 44%. Marjan Kemperle ZAHODNI KRAS V letu 2007 23 sej rajonskega sveta Na prvi letošnji seji zahodnokraš-kega rajonskega sveta je predsednik Bruno Rupel podal obračun dela v preteklem letu. Rajonski svet se je sestal na 23 sejah. Svetniki so vložili kar 118 vprašanj, od katerih je bilo 16 pisnih. Občinska uprava je odgovorila na 74 (od katerih 9 pisnih). Rajonska skupščina je odobrila 11 resolucij; na tri se je občinska uprava odzvala. Nadalje je izrekla 26 mnenj o gradbenih dovoljenjih (22 pozitivnih), izdala je 14 mnenj o upravnih aktih (11 pozitivnih, tri negativna), pet mnenj o pravilnikih (vsa pozitivna) in mnenje o mobilni telefoniji (tudi to je bilo pozitivno). Predsednik Rupel je nato omenil dela, ki jih je občinska uprava opravila na območju zahodnega Krasa. V prvi vrsti je izpostavil sanacijo Furlanske ceste pod Kontovelom, gradnjo mrliških niš na kontovelskem pokopališču in asfaltiranje cest v jedru križa, za kar si je rajonski svet že leta močno prizadeval. Ob koncu je še podal obračun prisotnosti posameznih svetnikov na rajonskih sejah. Roberto Barnaba (Forza Italia) se je udeležil vseh 23 sej. Sledijo: Bruno Rupel (Levi demokrati), Niko Tenze (Marjetica) in Ivo Starc (Slovenska skupnost) 22, Roberto Cattaruzza (Stranka komunistične prenove) 21, Albino Debernardi (Forza Italia) in Sergij Ukmar (Levi demokrati) 20, Danilo Tence (Levi demokrati) 19, Igor Dane-u (Marjetica) 18, Anna Benvegnu (Nacionalno zavezništvo) 14, Matej Lachi (Levi demokrati) 14, Alberto Viatori (Forza Italia) 13 (od 16 sej, ker je aprila prevzel mesto Walterja Rasmana, ki je odstopil). M.K. Izdajanje dvojezičnih izkaznic v občinski izpostavi na Proseku kroma Ponudba velja do 16. januarja 2008 m p o t do ugodnost i Vesolje priložnosti POT DO UGODNOSTI Mobilni telefon SAMSUNG SGH-U600 • quadriband • 60mb notranjega razširljivega spomina • litijska baterija • gprs • edge • wap • bluetooth • barvni zaslon • igrice • polifonična zvonjenja • radio • prostoročno telefoniranje • mp3/mp4 • fotoaparat 3,2 megapixel z bliskavico Pršut SAN DANIELE cena za kg 8,9 S E Jedilniska garnitura miza + 4 stoli za sestavljanje, na voljo v barvah jesenovine in wenge rt aMES. NEDELJA 13. JANUARJA, OPPPTY1 Hipermarket Emisfero MONFALCONE/TRŽIČ (GO) - Kraj San Polo, ulica Pocar - Tel. 0481/416740 - od ponedeljka do sobote NEPREKINJEN URNIK 9.00 - 20.30 - NEDELJA 9.30 - 20.00 4 Nedelja, 13. januarja 2008 VREME, ZANIMIVOSTI Vrt nekdanje gostilne Pavan je trenutno neuporaben kroma SVETI JAKOB - Z lokacijo na vrtu bivše gostilne Pavan se ne strinjajo vsi Na pravo telovadnico bodo šole morale še čakati OŠ J. Ribičiča uporablja večnamensko dvorano, NSŠ I. Cankarja pa se poslužuje telovadnic drugih šol Na vrtu bivše gostilne Pavan v Ul. Frausin pri Svetem Jakobu ne bo prišlo tako hitro do morebitne izgradnje telovadnice, ki bi jo uporabljale tamkajšnje šole s slovenskim in italijanskim učnim jezikom ter rekreacijsko središče Pitteri. To je vtis po torkovi seji četrte komisije tržaškega občinskega sveta, ki je pristojna za javna dela in kjer je tekla beseda ravno o usodi vrta nekdanje šentjakobske gostilne. Na vrtu, kije že dalj časa zaprt za javnost iz varnostnih razlogov, je nekdanja levosredin-ska občinska uprava Riccarda Illyja načrtovala izgradnjo večje telovadnice, ki bi služila slovenskima Osnovni šoli Josipa Ribičiča in Nižji srednji šoli Ivana Cankarja, italijanski osnovni šoli Duca d'Aosta in rekreacijskemu središču Pitteri. Medtem ko so poslopje slovenskih šol v Ul. Frausin pred nekaj leti popolnoma prenovili, do izgradnje telovadnice ni prišlo, medtemčasom pa se je menjala tudi občinska uprava, saj je Illyjevo levo sredino leta 2001 zamenjala desnosredinska koalicija župana Roberta Dipiazze, ki je ponovno zmagala na volitvah leta 2006. Območj e so tako ob gradnji podzemnega parkirišča na trgu pred šentjakobsko cerkvijo preuredili kot shajališče za tamkajšnje, zlasti starejše prebivalce, posluževale pa so se ga tudi slovenske šole za telovadbo. Temu je služilo do predlanskim, ko so vrt iz varnostnih razlogov zaprli: območje je namreč še posebej nevarno, ko piha burja, saj padajo veje in celo deli strehe, ki je povrhu vsega še iz azbesta. Na torkovi seji komisije, ki jo je vodil predsednik Lorenzo Giorgi (Forza Italia), prisostvoval pa ji je tudi šentjakobski didaktični ravnatelj Marijan Kravos, so predstavniki levosredinske opozicije (med temi gre omeniti tudi slovenskega svetnika Stranke komunistične prenove Iztoka Furlaniča in svetnika Slovenske skupnosti Igorja Švaba) predlagali, naj se na območju uredi telovadnica, a predlog ni naletel na splošno odobravanje, čeprav ni mogoče niti govoriti o odkritem nasprotovanju. Skeptična je bila zlasti svetnica Nacionalnega zavezništva Angela Brandi, ki se je bolj nagibala k možnosti ureditve odprtega igrišča za otroke in k ugotavljanju, ali obstaja možnost koriščenja telovadnice društva Ginnastica 81 ter se spraševala, ali ima smisel graditi novo telovadnico na vrtu nekdanje gostilne Pavan. Na koncu je obveljalo stališče, da se sanira azbestna streha in da se preverijo možnosti koriščenja telovadnice društva Ginnastica 81. Možnost koriščenja te telovadnice je pred časom preverjal že šentjakobski di- TRST - Vpisovanje Jutri možen obisk vrtcev Od 18. do 31. januarja bo v občini Trst potekalo vpisovanje v občinske otroške vrtce za šolsko leto 2008-2009. V tem okviru bodo jutri zainteresirane družine lahko obiskale omenjene vrtce med 16. in 18. uro. Med občinskimi vrtci so tudi trije s sekcijami s slovenskim učnim jezikom: to so vrtec Modri delfin na Rebri za Greto 34/4, vrtec Oblak Niko v Ul. alle Cave 4 pri Svetem Ivanu in vrtec Dijaški dom v Ul. Ginnastica 72. Drugače bo vpisovanje potekalo v sledečih vrtcih: Kamillo Kromo na Staroistrski cesti 78, Il Tempo Magico v Ul. Va-sari 23, Mille Bimbi v Ul. dei Mille 14, Pallini v Ul. Pallini 2 in Sorelle Agazzi v Klancu San Fortunato 1. Urnik bo sledeč: ob ponedeljkih in sredah od 14.30 do 16.30, ob torkih, četrtkih in petkih pa od 9.30 do 12. ure. Ob sobotah bo vpisovanje možno le v vrtcu Mille Bimbi od 9.30 do 12. ure. daktični ravnatelj Marijan Kravos, a mu je bilo takrat rečeno, da uporaba ni mogoča. Poleg tega je to telovadnica, namenjena izključno gimnastiki, zaradi česar ima poseben pod. Tako vprašanje razpolaganja s telovadnico ostaja za slovenske in italijanske šole pri Svetem Jakobu žgoče aktualno, saj nobena - z izjemo italijanskih višjih srednjih šol Oberdan in Da Vinci -ne razpolaga s primernim prostorom za telesno vzgojo. Tako se otroci vrtca in Osnovne šole Josipa Ribičiča zaenkrat poslužujejo večnamenske dvorane v pritličju šolske stavbe, dijaki Nižje srednje šole Ivana Cankarja pa morajo kar na dve lokaciji: dva razreda telovadita v eni od manjših telovadnic šole Duca dAosta (tudi slednja nima prave telovadnice, ampak le dve večji učilnici, preurejeni v telovadnici), eden pa v eni od telovadnic liceja Oberdan, kjer je ravnatelj Emil Bole izposloval dve učni uri. Šoli Oberdan in Da Vinci imata sicer nekaj lepih telovadnic, ampak so zaradi velikega števila dijakov stalno zasedene. Spričo vsega rečenega bi torej izgradnja telovadnice na vrtu bivše gostilne Pavan še kako prav prišla vsem osnovnim in nižjim srednjim šolam, ki delujejo pri Svetem Jakobu. Preko telovadnice pa bi bile šole Ribičič, Cankar in Duca dAosta ter rekreacijsko središče Pitteri tudi povezane z izgradnjo podzemnih podhodov: tako so v poslopju šol Ribičič in Cankar že zgradili stopnice in pripravili prostor za kasnejšo izgradnjo predora. (iž) DPZIO JOŽEFA STEFANA - Dneva odprtih vrat Informacije o šoli Informativna dneva tudi na Pedagoškem in družboslovnem liceju Antona Martina Slomška Kot smo že obširno napovedali, sta v petek in včeraj na Poklicnem zavodu Jožefa Stefana potekala dneva odprtih vrat ob januarskem vpisovanju v prvi razred višjih srednjih šol za šolsko leto 2008-2009, ki se zaključi 30. januarja. Učencem, ki bodo letos zaključili šolanje na nižji srednji šoli, so bili številni profesorji in dijaki zavoda Stefan na voljo z informacijami o značilnostih, pouku in dejavnostih, ki se izvajajo na treh smereh šole (elektronski, mehanski in kemijsko-biološki), zainteresirani pa so si lahko tudi ogledali naprave in pripomočke, kijih uporabljajo na tej šoli in se seznanili, čemu rabijo (na sliki KROMA). Včeraj popoldne je bil dan odprtih vrat tudi na Pedagoškem in družboslovnem liceju An to na Mar ti na Slom ška, kjer bo -do zainteresiranim nižješolcem na voljo tudi danes dopoldne med 9.30 in 11.30. DOMJO-RICMANJE - Na osnovnih šolah Mare Samsa in Ivana Trinka-Zamejskega Pouk v duhu evropske integracije Okrepljen pouk slovenskega, italijanskega in angleškega jezika ter matematike in informatike - Projekt spoznavanja in vrednotenja slovenske kulture Na celodnevni osnovni šoli Mara Samsa in Ivan Trinko Zamejski od Dom-ja in Ricmanj so se na podlagi novih ministrskih priporočil odločili, da bodo podkrepili pouk slovenskega, italijanskega in angleškega jezika ter matematike in informatike. Prvič bodo nov pristop do dela prikazali staršem na informativnem sestanku ob vpisu v prvi razred, ki bo jutri ob 17. uri v šolskih prostorih pri Domju. Otroci, ki bodo prisotni na srečanju s svojimi starši, bodo lahko sledili bralni urici in likovni delavnici. Pouk so v ta namen v zadnjih mesecih popestrili z interdisciplinarnim delom, v katerega so vnesli spoznavanje in vrednotenje slovenske kulture. V tem okviru so v duhu evropske integracije in ob nedavnem padcu meje vzpostavili plodne stike z nekaterimi sosednjimi šolami iz Italije in Slovenije. Sodelovali so med drugimi s slovensko šolo iz Pirana, Škofij in Hrpelj ter z italijansko osnovno šolo Ana Frank od Domja, s katero so že v lanskem šolskem letu oblikovali projekt na temo Majenca. Takrat sta imeli šoli v gosteh Borisa Pangerca, pesnika in odličnega poznavalca tega običaja v Bregu. V letošnjem šolskem letu so učiteljice skupaj z otroki raziskovale življenje in delo svojih prababic in pripravile zanimivo interaktivno predavanje o mleka-ricah na Tržaškem. Učenci so z raziskovanjem obogatili svoje znanje oz. izkušnje ter pobliže spoznali, kako so živeli naši predniki. Prisrčno srečanje se je zaključilo ob kozarčku svežega domačega mleka, ob domačih skutnih štrukljih ter ob pokušnji domačega sira in medu. Italijanskim vrstnikom sta naši šoli predstavili oblačilno kulturo tržaških Slovencev v drugi polovici devetnajstega stoletja do predvojnega časa. Še posebno zadovoljni sta bili učenki italijanske šole, ker sta tudi sami oblekli tržaško ljudsko nošo. Njuni šošolci so z velikim navdušenjem sledili predavanju in so postavljali veliko vprašanj, saj je bila ta naša realnost njim popolnoma tuja. Nova spoznanja so jih privedla na drugo srečanje, ki je potekalo ob ljudskih vižah in plesu. Ob zvokih harmonike so spoznali slovenske otroške plesne igre in nekatere plese od Istre do Prekmurja. Na tretjem srečanju jih je obiskala likovna umetnica Magda Starec Tavčar, kije skupaj z učenci vseh razredov izdelala različne grafične ponazoritve ljudskih noš. Posebno srečanje pa bo v kratkem, ko bodo učenci slovenske in italijanske šole sami izdelovali nekatere ljudske inštrumente, med katerimi bodo, denimo, istrske nunlce. To je ljudski inštrument, izdelan iz posušenega trsja, podoben piščalki. Na slavnostnem zaključku projekta bodo otroci skupaj zapeli v slovenščini in v italijanskem prevodu nekatere pristne breške pesmi, ki jih domačini pojejo ob posebnih priložnostih. Izkustvena dejavnost je namenjena utrjevanju slovenščine in širjenju besedišča v različnih izraznih situacijah. V stiku z italijanskimi otroki imajo naši učenci možnost, da dokažejo usvojene jezikovne kompetence v jeziku večinskega naroda. Izkušnje bodo posredovali tudi v angleščini v obliki člankov v šolskem glasilu in na spletni strani. / TRST Nedelja, 13. januarja 2008 5 KOMEMORACIJA - Ob 64. obletnici mučeniške smrti mladega partizana s Proseka V Štorjah poklon spominu Marjana Štoke Slavnostna govornica je bila deželna svetnica Tamara Blažina V Štorjah pri Sežani so se včeraj s kratko komemorativno svečanostjo poklonili žrtvam padlih za svobodo, še posebej tragičnim dogodkom izpred 64 let, ko je nemški okupator ujel komaj 15-letnega mladeniča Marjana Štoko s Proseka, partizana Kosovelove brigade, in ga po zaslišanju in strahotnem mučenju usmrtil 8. januarja 1944 leta z obešanjem na električni drog. Tudi tokrat se je na borčevski ko-memoraciji, ki sta jo je organizirali Občinsko združenje borcev za vrednote NOB Sežana in sekcija VZPI - ANPI Prosek- Kontovel v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Štorje. Slavnostna govornica je bila deželna svetnica Tamara Blažina, kije preteklost povezala s sedanjostjo. »Takšne komemora-cije dokazujejo navezanost naših ljudi na ideale miru in svobode, kažejo na to, da je spo min na voj ne gro zo te še vedno živ in izpričujejo voljo in željo, da se kaj takega ne bi ponovilo več. Ko danes govorimo o miru in svobodi, moramo obenem govoriti tudi o strpnosti, solidarnosti, spoštovanju različnosti, skrbi za okolje itd. Parole moramo prenesti v dejanja, saj bomo samo ta ko lah ko pri spe va li k ob li ko va -nju družbe, v kateri bo lahko vsakdo dostojanstveno zaživel. V tem pogledu imajo še posebno poslanstvo mlajše generacije. Kot dokazuje Marjan Štoka, so bili mladi nepogrešljiv del NOB. Ravno tako morajo postati mladi nosilci razvoja in boljše prihodnosti,« je poudarila Blažina. Včerajšnja proslava je bila drugačna od prejšnjih. Odvijala se je namreč le nekaj dni po proslavi vključitve Slovenije v schengensko območje in posledično padec meje tudi med Italijo in Slovenijo. »Živimo v prostoru, ki je bil prizorišče nepopisanega gorja, antago-nizma, sovraštva in medsebojnega obračunavanja. Danes pa se temu prostoru ponujajo neverjetni izzivi, odpirajo se nove razvojne možnosti. Vse bolj bi mo ral pos ta ti pro stor, kjer in ter a gi -rata dva in več jezikov, kulturi in v vseh svojih aspektih bi moral odražati večjezični sestav ljudi. Vse to, kar je bilo v preteklosti razlog za konfliktualnost, je da nes lah ko raz log za na pre dek,« je še dodala v upanju, da bomo skupaj načrtovali skupno prihodnost v osrčju Evrope. O predsedovanju Slovenije Evropski uniji je dejala, da je to za Slovence, ne glede kje živijo, razlog za veliko zadoščenje in zadovoljstvo in da je potrebno to priložnost izkoristiti na Na komemoraciji je spregovorila Tamara Blažina foto ogla knez najboljši način, da bodo pozitivne posledice občutene povsod. O pomenu vojnih idealov je spregovoril tudi predsednik sežanskega občinskega združenja borcev za vred no te NOB Kar lo Ma hnič in se kre -tar VZPI-AN PI iz Tr sta Ro ber to Bir -sa. Sled nji je po uda ril, da gre za pr vo skupno proslavo med slovenskimi in italijanskimi borčevskimi organizacijami po padcu meje. Sekcija VZPI-AN PI Pro sek-Kon to vel je bi la pri sot -na z zastavo Garibaldijeve brigade, ki je imela več padlih med NOB (40 tisoč italijanskih partizanov je padlo skupaj z jugoslovansko vojsko maršala Tita).«Danes se spominjamo heroja Marjana Štoke s Proseka, ki je žrtvoval svoje življenje za ideale miru in svo bo de. Ta žr tev za uni ver zal ne vred no te in nje go vo ime bo za ved no os ta lo vkle sa no v zgo do vi no z zla ti mi čr ka mi med svo bod ni mi na ro di Ev ro -pe,« je še poudaril Birsa. Na prireditvi, ki jo je povezovala Neva Filipčič, so bili prisotni številni pra po ri ve te ran skih or ga ni za cij, de le -gacije pa so položile vence pred spomenik NOB, kjer se je odvijala kome-moracija, in spomenik padlega junaka Marjana Štoke v Štorjah. V kulturnem pro gra mu pa sta po leg har mo ni ka ša Ludvika Žiberna nastopila recitatorja Ana Jelušič in Timotej Lah. Olga Knez ZGONIK - Predlog svetnikov Sk Zdrava prehrana Biološka hrana v šolah in vrtcih - Signalizacija za kmečke turizme Dimitri Žbogar Predstavnika Slovenske skup-nos ti v zgo niš kem ob čin skem sve tu Dimitri Žbogar in Barbara Živec sta vložila pred torkovo občinsko sejo dva pred lo ga ob čin ske mu sve tu. Pr -vi se nanaša na »dobavo bioloških izdelkov v občinskih menzah«, drugi »postavitev signalizacije za kmečke turizme na občinskem ozemlju.« Prvi predlog temelji na deželnem zakonu iz leta 2000 o predpisih za uved bo bio loš kih in tra di ci -onalnih izdelkov v javnih menzah ter za po bu de pre hram be ne vzgo -je. Po zakonu so predvideni deželni prispevki občinam, otroškim vrtcem in ob vez nim šo lam, ki se pri šolskih kosilih poslužujejo biološke hrane. Na tej podlagi Žbogar in Živ-čeva predlagata, naj občinski odbor uve de po treb ne pos top ke, da bi za -dostili deželni zakonodaji na tem področju, da bi »uvedli prehranjevalne procese na podlagi varne in zdrave prehrane, ki jih mora javna usta no va šte ti za nuj ni pro ces pri zdravju otrok in pri njihovi vzgoji za pravilno vsakdanjo prehrano.« Dru gi pred log se opi ra na de -želni pravilnik kmečkega turizma. Ta predvideva prispevke za kritje do 90 odstotkov stroškov za uveljavljanje kmeč ke ga tu riz ma, vključ no z informativnimi sredstvi in signalizacijo. Svetnika SSk zato pozivata občinski odbor, naj postavi primerno signalizacijo za kmečke turizme na občinskem ozemlju. ZAHODNI KRAS - Popravilo dela na cesti, ki pelje v Trst Kontovel: zaprta cesta Tudi danes bo cesta zaprta od 7. do 18. ure - Omejitve v prometu tudi pri Sv. Jakobu Cesta, ki pelje s Kontovela proti mestu, je bila včeraj v vasi zaprta za promet zaradi popravila podpornega zidu, zaprta pa bo tudi danes, In sicer od 7. do 18. ure. Dela potekajo na območju, ki mu domačini pravijo Pod pitko, kjer so že pred poldrugim letom popravili podporni zid, ki se je bil usul. Tokratni poseg ne bo tako zahteven, saj zadeva kakih 70 metrov zida in občinska uprava računa, da naj bi ga dokončali v dveh dneh. Mestni redarji so že včeraj zaprli cesto in preusmerili promet s Kontovela proti mestu preko Opčin. Občinska uprava se je odločila za poseg ob koncu tedna, da ne bi prizadela gostega prometa, ki se ob delavnikih v jutranjih urah steka s Krasa preko Kontovela po Furlanski cesti v mesto, na podvečer pa v nasprotni smeri iz mesta na Kras. Občinska uprava je zaradi prenove vodovodnega in plinskega omrežja na območju Sv. Jakoba za danes in jutri odredila prepoved vožnje na Šentjakobskem trgu, in sicer na ulicah na vseh straneh trga. Poleg tega bo na tem območju prepovedano parkiranje. Oba dni bodo zaradi del preusmerili avtobusni promet. Avtobusi, ki bodo vozili proti središču mesta, bo- Dela na cesti do zapeljali po Ul. S. Marco in bodo nato zapeljali le- Kontovelu: na vo v predor pod Sv. Vidom. Avtobusi, ki boso peljali iz podvečer so uvedli središča mesta pa bodo zapeljali po Ul. Frausin in bo- enosmerno vožnjo do nato nadaljevali ob šentjakobskem trgu in Ul. Gram-sci do Pončane. kroma Jutri obisk ministrice Barbare Pollastrini Ministrica za enake možnosti Barbara Pollastrini bo jutri sodelovala na srečanju "Vzgojiti k spoštovanju različnosti", ki ga prireja združenje Mavrica. Na njem bodo, poleg zastopnice vlade, sodelovali še Maria Ginaldi, Fabbio Sacca, Paolo Cendon in Alessandra Oretti. Začetek ob 17.30 na Pomorski postaji (dvorana Oceania). Med prireditelji srečanja so tudi združenja homoseksualcev in lezbijk. Prekinitev dobave vode v Borštu in Zabrežcu Tehnični urad Občine Dolina obvešča, da bo zaradi vzdrževalnih del na občinskem vodovodnem omrežju jutri od 9. ure do približno 12. ure prekinjena dobava vode v Borštu in Zabrežcu. V primeru neugodnih vremenskih razmer bo prekinitev odložena na prvi dan, ko bo mogoče izvesti popravila. Prispevki za društva v Občini Devin-Nabrežina Občina Devin-Nabrežina obvešča kulturna in športna združenja, društva in krožke, ki imajo sedež v občini, ter tiste, ki delujejo v prid krajevnega prebivalstva, da lahko vložijo prošnjo za prispevek za redno delovanje v letu 2007 na kulturnem in športnem področju. Prošnje, opremljene s predvideno dokumentacijo, je treba vložiti do srede, 31. januarja 2008. Obrazce bo mogoče dvigniti v Uradu za šolstvo in kulturo v Občinski knjižnici v Nabrežini št. 102 s sledečim urnikom: ob ponedeljkih in sredah od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure; ob torkih, četrtkih in petkih od 9. do 12. ure. Vse potrebne informacije in pojasnila je mogoče dobiti v Uradu za kulturo, šport in prosti čas, Nabrežina št. 102, telefon 040-2017370. Prošnje za delovna mesta V pokrajinskem uradu za delo na stopnišču Scala dei Cappuccini 1 bodo jutri od 9.30 do 12.30 ter od 15. ure do 16.30 in v torek od 9.30 do 12.30 sprejemali prošnje za delovna mesta. Urad za dajatve Občine Milje išče enega administrativnega izvajalca B1 kategorije za nedoločen čas z vsaj dveletno delovno izkušnjo v javni upravi, predvidena je tudi preizkušnja. Nižja srednja šola Iga Grudna v Nabrežini išče enega šolskega sodelavca z znanjem slovenskega jezika za krajšo suplenco (36 ur tedensko) do 29. januarja. Občina Devin-Nabrežina išče enega operaterja na področju socialnega skrbstva B4 kategorije za mesec dni z morebitnim podaljšanjem: zahteva se deželna poklicna usposobljenost OSA, OTA, ADEST IN OSS. Večstopenjska šola Marco Polo v Trstu išče enega šolskega sodelavca za določen čas do 30. junija. Večstopenjska šola Campi Elisi išče enega šolskega sodelavca za določen čas do 30. junija: zahtevajo se delovne izkušnje, poznavanje okolja in osnovnih varnostnih določil, dober odnos z ljudmi, predvidena je tudi preizkušnja. Razpis za mesti zdravstvenega funkcionarja Tržaško bolnišniško podjetje je objavilo razpis za dve mesti zdravstvenega funkcionarja (na patološki anatomiji in kardioki-rurgiji) za določen čas. Zahteva se univerzitetna diploma iz medicine in kirurgije, specializacija, prisotnost na seznamu zdravnikov kirurgov, italijansko državljanstvo oz. državljanstvo članice Evropske unije in fizična primernost. Prošnje je treba vložiti do srede, 16. januarja. 270 Nedelja, 13. januarja 2008 VREME, ZANIMIVOSTI 19. TRŽAŠKI FILMSKI FESTIVAL - V dvoranah Excelsior, Ariston in Miela od 17. do 24. t. m. SLOVENSKI Padec meje bo zaznamoval tudi skorajšnjo filmsko revijo Na sporedu bo okrog 150 filmov srednje- in vzhodno-evropske produkcije Več kot 140 filmov, porazdeljenih med tri osrednje sklope - kratkometražci, dokumentarci in dolgometražci - bo z monografijami in pokloni zaznamovalo tržaško kulturno dogajanje med 17. in 24. januarjem: se pravi 19. izvedbo Alpe Adria - Trst Film Festivala. Kot so obrazložili na včerajšnji predstavitveni konferenci, bo otvoritveni večer potekal v znamenju dvajsetminutnega dokumentarca Il mare in una stanza Frances-ca Conversana in Nene Grignaffini. Film, povzet po knjigi Maura Covacicha, je nekakšen homaž Trstu in njegovemu sodobnemu vsakdanu, ki se bistveno oddaljuje od nekdanjega mita srednjeevropskega pristaniškega mesta. Še isti večer, ki so ga prireditelji poimenovali Otvoritvena festivalska noč, bo na sporedu delo češkega oskarjevega nagrajenca Jirija Menzela Služboval sem pri angleškem kralju. Dolgometražec je filmska postavitev knjižne uspešnice Bo-humila Hrabala, kateremu je ravno tržaški festival pred dvema letoma posvetil niz pobud in obsežno razstavo. Kot vsako leto bo tudi tokrat nadvse bogat spored dolgometražnih filmov, ki se potegujejo za končno nagrado. Premierno bodo predstavili dvanajst filmov enajstih držav. Tekmovalni sklop bo uvedlo slovensko delo Estrellita - Pesem za domov Metoda Pevca: scenarist filma je Abdulah Sid-ran. Ob tem bo predstavljeno še drugo delo slovenske avtorice, celovečerec Inštalacija ljubezni Maje Weiss, ki je s svojim mešanjem različnih žanrov do danes naletel na bolj hladen odziv publike. V Trst se po nekaj letih odsotnosti vrača madžarski režiser Csaba Ballok, ki je s svojim Iszaka Uta-zasa že navdušil publiko festivalov v Toron-tu, Helsinkih in Sarajevu. Z delom Klopka bo spet prisoten tudi srbski avtor Srdan Go-lubovič, s filmom Madonnen pa bo tekmovala nemška režiserka Maria Speth, medtem ko bo poljsko produkcijo predstavljal Plac Zbawiciela Joanne Kos-Krauze in Krz-ysytofa Krauzeja, ki je bil hkrati tudi imenovan za European Film Awards 2007. Čeh Jan Sverak bo predstavil najnovejše delo Vratne iahve, ki si je lani spomladi prislužil nagrado občinstva v Karlovyh Varyh, Se-mih Kaplanoglu pa grško-turško produkcijo Yumurta. Rusija bo prisotna z Vero Sto-roševo, avstrijska produkcija pa s filmom Import export Ulricha Seidla. Nadaljeval se bo tudi poklon Arthur-ju Schnitzlerju, osrednja monografija pa bo posvečena Istvanu Gaalu. V sodelovanju s tržaško univerzo bo na sporedu druga izvedba sklopa Tržaško platno, ki bo v celoti posvečen tržaškemu novinarju, pisatelju, scenaristu in tudi pro-ducentu Tulliu Kezichu. Predstavljeni bo- Annamaria Percavassi (levo) in Elena Giuffrida kroma do vsi filmi, ki jih je Kezich promoviral v vlogi producenta in tisti celovečerci bratov Taviani, Ermanna Olmija in Line Wertmul-ler, ki so jih ravno zaradi Kezichevega zanimanja predvajali v sklopu sporedov Rai. Med te spadajo tudi filmi povzeti po romanih Itala Sveva, ki jim festival poklanja obsežen prostor. Ravno v enem izmed teh, v filmu Senilnost, sta nastopali tudi Claudia Cardinale in Betsy Blair, ki se bosta tudi udeležili festivala. Še vedno v znamenju Trsta in filmske produkcije, ki jo snemajo pri nas, pa bo predstavljena serija daljših in krajših del, ki so jih posneli v mestu in okolici, kot film Nore Hoppe, ki so ga lani predvajali na festivalu v Rotterdamu in v katerem nastopa tudi Miki Manojlovič, predvajali pa bodo tudi film Fuori dalle corde Fulvia Bernasco-nija, ki sije na preteklem festivalu v Locar-nu zagotovil nagrado za najboljšo moško vlogo. Festival se bo letos spomnil Jerzyja Kawalerowicza, poljskega režiserja in večkratnega gosta tržaškega filmske izložbe, ki je preminil pred nekaj meseci. Številčno dobro bo zastopana tudi slovenska filmska scena, ki ji prireditelji ob padcu meje in slovenskem predsedovanju EU posvečajo veliko pozornost. Pod isti skupni imenovalec združene Evrope spada tudi niz šestih dokumentarcev Meje Evrope, ki jih je posnel stari znanec Alpe Adria festivala, italijanski režiser Corso Sala-ni. Eden od teh, Imatra, je prejel zlatega parda na festivalu v Locarnu. (Iga) DSI - Jutri zvečer Knjiga ob 150. obletnici Kugyjevega rojstva Začelo se je leto, posvečeno Juljusu Kugyju ob 150. obletnici njegovega rojstva. Trst se mu bo oddolžil z vrsto prireditev, Društvo slovenskih izobražencev pa se pridružuje tem pobudam s predstavitvijo knjige Kugy v prvi svetovni vojni, ki jo je napisal Tržačan Enrico Mazzoli in je najprej v italijanščini in zdaj še v slovenskem prevodu izšla pri založbi Mladika. Prevedla jo je Marija Cenda, predgovor pa je prispeval Rafko Dolhar. Knjiga obravnava obdobje treh let (1915-1918), ki jih je Kugy preživel kot prostovoljec skoraj nepretrgoma na fronti v službi avstrijske vojske. Njegovo poznanje Julijcev in gorskega teritorija na splošno je vojska izkoristila za čimbolj učinkovito postavitev topniških položajev in opazovalnic, za urjenje vojakov na gorskem terenu in za preprečevanje nesreč. Kugy je dal na razpolago znanje, ki si gaje pridobil ob številnih vzponih s pomočjo slovenskih vodnikov. Na predstavitvi, ki bo jutri zvečer v Peterlinovi dvorani v ulici Donizetti 3 ob 20.30, bodo sodelovali Rafko Dolhar, Marija Cenda in Enrico Mazzoli. GLEDALIŠKI VRTILJAK - Danes spet predstava za najmlajše Na obisk prihaja Mini teater s predstavo o nazarenskem osliču Malo pred prazniki je Gledališki vrtiljak kot božično darilo poklonil malim gledalcem izvenabonmajsko pred-stavico »Najlepše darilo« v izvedbi staršev otrok vrtcev pri Svetem Ivanu in v Dijaškem domu. Takrat so nas iznajdljivi starši presenetili z bleščečo sceno in živahnimi lutkami, ki so predstavljale vse mo go če živali, med katerimi pa sta bila glavna Zajček in Medved, ob njih pa tudi simpatični Božiček, ki je Zajčku (oziroma otro kom) do kazal, da je ve li -ko lepše dajati kot pa prejemati darila. Predstavljena je bila tudi knjiga Lučke Susič »Od Miklavža do božiča«, v kateri sta na tis nje ni dve otroški igri, ena o Miklavžu, ena o božiču. Danes pa je že na sporedu nova abonmajska predstava, peta po vrsti. Zanjo je bila nalašč izbrana prva nedelja po praznikih, saj je vsebina lutkovne igre tesno povezana z božičnim razpoloženjem. Mini teater iz Ljubljane je namreč pripravil zelo zanimivo lutkovno igro z naslovom »Osel nazarenski«. Besedilo po koledniških motivih je pripravil Ro- bert Waltl, ki kot igralec besedilo tudi izvaja. Ob njem nastopata - iz njim tvorita nekakšno skupino treh kolednikov-dva pevca, Edo Strah in Emir Jušič Pi-ber, ki izvajata pevske točke. Glasbo je izbral režiser Edi Majaron, ki je med drugim tudi redni profesor za lutkarstvo na Pedagoški akademiji. Sam je izjavil, da je želel z uprizoritvijo združiti tradicijo z današnjimi problemi pomanjkanja posluha za sočloveka. Animirane jaslice in zgodba o Jezusovem rojstvu je predstavljena namreč na poseben način, tako kot jo vidimo skozi oči nazareške-ga oslička. Ta posebni zorni kot je kritičen do ljudi, ni pa nespoštljiv do svetopisemskega dogodka (o predstavi se je pohvalno izrekel tudi nadškof Uran). Za ljubitelje lutk in vse tiste, ki znajo ceniti njihovo likovno podobo, naj povemo, da so lutke, t.i.marote (ročne lutke na palici), izdelane na podlagi fresk Vincenta iz Kastva. Zamislila si jih je Agatha Freyer Majaron. Naj povemo še, da je to prva profesionalna lutkovna interpretacija svetopisemskih motivov po vojni. Nastala je pred enajstimi leti in je bila predstavljena na lutkovnih festivalih v Franciji, Španiji, Italiji, Avstriji, na Nizozemskem, v Nemčiji, Bolgariji in drugod. Namenjena pa ni samo otrokom, pač pa tudi odras lim, saj bodo ti še bolj kot otroci znali ceniti kulturno in umetniško plat te predstave. Osla nazarenskega si bo moč ogledati ob 16. uri, ko je na vrsti abonma red Sonček, in ob 17,30, ko je na sporedu abonma Zvezda, seveda v Marijinem domu pri Svetem Ivanu. Kot vedno bo otroke sprejela in do začetka predstave zaposlila animatorka Študijskega centra Melanie Klein, princeska Ingrid, ki bo tudi zbirala risbice o predstavi »Juhuhu, gledališče je že tu!«, ko je škratek Copa-tek pripravil pot svetemu Miklavžu ob njegovem obisku. Tisti, ki so si ogledali tudi predstavo staršev, Najlepše darilo, pa seveda lahko prinesejo kar dve risbici, tako si bodo nabrali več točk za zaključno nagrajevanje ob zadnji predstavi. Lučka Susič Včeraj danes Danes, NEDELJA, 13. januarja 2008 VERONIKA Sonce vzide ob 7.43 in zatone ob 16.44 - Dolžina dneva 9.01. Luna vzide ob 10.08 in zatone ob 22.30. Jutri, PONEDELJEK, 14. januarja 2008 HILARIJ VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 12,8 stopinje C, zračni tlak 1013,1 mb ustaljen, veter jugovzhodnik 23 km na uro, nebo oblačno, vlaga 84-odstotna, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,3 stopinje C. OKLICI: Roberto Zochil in Laura Arena, Domenico Benvenuti in Monica Sinico, Luca Fatigatti in Cristina Pipan, Angelo Testa in Kresnica Kovačič, Roberto Ricamo in Chiara Matschnig, Massimo Babich in Elisa Benvenuto, Massimiliano Paesano in Claudia Mu-sto, Francesco Calandra di Roccolino in Cecilia Blasetti, Carlo Vascon in Monica Tirapelle, Ivan Rajkovič in Danje-la Rakič, Antonio Magnone in Annalisa Urso, Sergio Mestre in Luciana Pellegrini. [12 Lekarne Nedelja, 13. januarja 2008 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Rossetti 33, Ul. Mascagni 2, Borzni trg 12, Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001). Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Rossetti 33, Ul. Mascagni 2, Borzni trg 12. Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Rossetti 33 (040 633080), Ul. Mascagni 2 (040 820002), Borzni trg 12 (040 367967). Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Borzni trg 12 (040 367967). Od ponedeljka, 14., do sobote, 19. januarja 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. S. Giusto 1 (040 308982), Ul. Pic-cardi (040 633050), Milje - lungomare Venezia 3(040 274998). Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Večer o knjigi Matejke Grgič Logos, simbol in mit V novo leto z novim zagonom ali samozavestno prikazovanje dosežkov, tako bi lahko zapisali ob prvem letošnjem torkovem večeru v Slovenskem klubu. Predstavitev monografije Matejke Grgič Logos, simbol in mit: vprašanja semiotike in filozofije jezika bo namreč posebna priložnost za razpravo in poglobljen pogovor. Gre sicer za doktorsko disertacijo, ki jo je avtorica predelala, da bi vprašanja, ki si jih od antike dalje zastavljajo filozofi, približala čim širšemu krogu bralcev, ne da bi problematiko zbanalizirala, knjiga pa je ob koncu lanskega leta izšla pri mariborski založbi Litera. Tematika je zelo aktualna, ker je zavest o jeziku (ali bolje jezikih) temeljnega pomena za vsakogar, ki se ob vsakdanjem dogajanju zaveda zmuzljivosti, dvoreznosti besed in pasti sodobnih načinov sporočanja. Knjiga Matejke Grgič bo namreč idealno izhodišče za razpravo o vprašanjih, ki si jih sicer zastavljajo v semiotiki in filozofiji jezika, so pa nadvse pomembna za vse nas. Delo bosta ob avtorici predstavila še Igor Škamperle in Ivan Verč, večer pa bo v torek, 15. t.m., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv.Frančiška 20. Vljudno vabljeni! Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. S. Giusto 1, Ul. Piccardi, Ul. Roma 15, Milje - lungomare Venezia 3. Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 15 (040 639042). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. M Izleti SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja danes, 13. januarja 2008, avtobusni izlet na Gerlitzen. Odhod bo ob 6.30 z ul. F. Severo pred sedežem Rai in iz Sesljana ob 6.45. Za prijave in informacije lahko pišete na »smucan-je@spdt.org« ali pa v uradu ZSŠDI, ul. Cicerone 8, tel.: 040 635627. Vabljeni! SK DEVIN prireja vsako nedeljo študentske izlete z avtobusom v kraj Forni di Sopra po zelo ugodni ceni 25,00 evrov, ki vključuje prevoz in smučarsko karto po sledečih datumih: 20. in 27. januarja 2008; 10., 17., in 24. februarja 2008; 2., 9., 16. marca 2008. Odhod: ob 6.45 s trga v Nabrežini; ob 7.uri iz Štivana; prihod v Štivan ob 17.45; v Nabrežino ob 18. uri. Informacije in vpis po elektronski pošti na naslovu in-fo@skdevin.it ali na tel. št. 3481334086 (Erika). Id Osmice MARIO PAHOR je v Jamljah odprl osmico. Toči belo in črno vino ter nudi domači prigrizek. OSMICO je odprl Mario Milič, Zgonik 71. OSMICO je v Medjivasi odprla Nataša Pernarčič. OSMICO so odpri pri Batkovih, Repen 32. Tel. št.: 040-327240. V PREČNIKU ima odprto osmico Radovan Šemec. ZAHAR ima odprto osmico v Borštu 57. / TRST Nedelja, 13. januarja 2008 7 U Kino ALCIONE - 15.00, 21.00 »Across the universe«; 17.15, 19.00 »Irina Palm«. AMBASCIATORI - 15.00, 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »Io sono leggenda«. ARISTON - 16.30, 18.20, 20.10 »A night heart - Un cuore grande«; 22.00 »Andy Warhol: Factory girl«. CINECITY - 10.50, 13.15, 15.20, 16.50, 17.30, 20.00, 21.15, 22.00 »Io sono leggenda«; 10.50, 13.00, 15.15, 17.30 »La bussola d'oro«; 19.10 »Natale in crocie-ra«; 10.45, 14.55, 17.20, 19.45, 22.10 »Il mistero delle pagine perdute«; 20.15 »La promessa dell'assassino«; 13.05, 20.00, 22.00 »Leoni per agnelli«; 10.50, 12.50, 14.50 »Uibu - Fantasmino fifone; 10.45, 12.50, 18.20, 22.15 »Halloween the beginning«; 11.00, 12.50, 14.45, 16.30 »Bee movie«; 15.20, 17.40, 20.00, 22.00 »Bianco e nero«; 10.50, 13.15, 15.20, 17.30, 20.00, 22.00 »L'allenatore nel pal-lone 2«. EXCELSIOR - 15.40, 18.25, 21.15 »Lus-suria - Seduzione e tradimento«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.15, 20.15, 22.10 »Caramel«. FELLINI - 16.15 »Uibu - fantasmino fifone; 17.50, 20.00, 22.10 »L'amore ai tempi del colera«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.10, 17.35, 20.40, 22.15 »Leoni per agnelli«; 15.15, 19.00 »Come d'incanto«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.15, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Bianco e nero«. KOPER - KOLOSEJ - 16.10, 17.10, 18.10 »Roboti z Marsa 3D + Božiček in Snežak 3D«; 19.20, 21.20 »Nevidno zlo 3 Resident Evil«; 15.50, 17.50, 19.50, 21.50 »Alieni proti predatorju«; 15.40, 18.20, 21.00 »Petelinji zajtrk«. NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00, 14.30 »Winks - Il mistero del regno perduto«; 14.30, 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »L'allenatore nel pallone 2«; Dvorana 2: 11.00, 14.30 »Come d'incanto«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Il mistero delle pagine per-dute; Dvorana 3: 17.20, 20.30, 22.15 »Halloween - The beginning«; Dvorana 4: 11.00, 14.30, 16.00, 19.00 »Bee mo-vie«; 11.00, 14.30, 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La bussola d'oro. SUPER - 16.30, 22.15 »Natale in crociera«; 18.15, 20.15 »Una moglie bellissima«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.45, 17.45, 20.00, 22.10 »Io sono leggenda«; Dvorana 2: 15.40, 17.50, 20.10, 22.15 »L'allenatore nel pallone«; Dvorana 3: 15.50, 17.40, 20.10, 22.00 »Leoni per agnelli«; Dvorana 4: 17.20, 19.50 »L'amore ai tempi del colera«; 15.15, 22.15 »Il mistero delle pagine perdute«; Dvorana 5: 15.30, 17.30 »Natale in crociera«; 20.00, 22.00 »Una moglie bellis-sima«. H Mali oglasi 23-LETNA ŠTUDENTKA, resna in zanesljiva, išče delo kot otroška varuška. Tel. 347-2513877. AGRITURIZEM BAJTA pri Saležu št. 108 je spet odprt ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah od 10. do 24. ure. Tel. št. 040-2296090 ali 040-2296942. Vljudno vabljeni! AGRITURIZEM PRI KUKUKOVIH v Doberdobu je spet odprt ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah. Tel. št. 048178140. IŠČEM DELO kot hišna pomočnica, za oskrbo starejše osebe ali varstvo otrok. Klicati na tel. št. 331-9078762. IŠČEMO dve gospe z izkušnjami za delo z nepokretno osebo. Klicati ob uri obedov na tel. št. 040-412709. KEFIRJEVO »GOBO« vodno ali mlečno iščem za nakup. Pokličite na tel. št. 3408222194. MLADA ŽENA nudi pomoč na domu v gospodinjstvu. Tel.040-225786. PRODAM kamnit kraški portal. Klicati na tel. št. 334-6475337. PRODAM otroške pancerje Sanmarco št. 38-39 za 40,00 evrov. Tel.: 040-200910. PRODAM Volvo V40 T4 full optional, letnik 1999, prevoženih 172.000 km, v zelo dobrem stanju in z novimi zimskimi gumami. Tel. +39-338-3910086. S Poslovni oglasi BAR NA KRASU IŠČE NATAKA-RICO/JA, urnik 15.30-21.30. Mob. 3389246853 ali tel. 040-226660. DELAVNICA V NABREŽINI, ki se ukvarja z aluminijastimi zasteklitvami in splošnim kovaštvom, takoj zaposli vajenca z voljo do dela ali delavca. Ponujamo resnost, zahtevamo resnost. Tel. 040/200329. PRODAM avtodom WV LT 28, letnik 89. Tel. 333-6727601. PRODAM Citroen C3, črne barve, leto 2004, prevoženih 30.000 km, v dobrem stanju. Tel.: 335-6407258. PRODAM kuhinjski pralni stroj Whirpool 6th-Sense, zelo malo rabljen, še v garanciji. Tel. na št. 348-5183106. PRODAM skoraj novo vrstno hišo v Tržiču, veliko 130 kv. m.: mirna lega, veliko zelenja, dnevna soba, opremljena kuhinja, dve kopalnici, dve spalnici, shramba, terasa, podstrešje z možnostjo dveh sob in kopalnic, garaža, klet. Cena: 200.000 evrov, pokličite na tel. št. 347-2391220. STANOVANJE v Sežani dajem v najem. Za informacije pokličite v večernih urah na tel. št. 328-9699156. TRISOBNO STANOVANJE v centru Opčin dajem v najem za urad ali am-bulatorij, 450,00 evrov mesečno. Za informacije pokličite ob večernih urah na tel. št. 040-420604. V BORŠTU dajem v najem udobno opremljeno stanovanje veliko približno 80 kv.m., s samostojnim ogrevanjem in pečjo na drva, balkonom, lepim razgledom, parkiriščem, prostorom za psa, avtobusno postajo pred vhodom. Klicati v jutranjih ali večernih urah na tel.: 3394484840. IŠČEM HIŠICO IN MAJHNO ZEMLJIŠČE v Lonjerju ali Bazovici. Tel. 040/912695. □ Obvestila IŠČEMO OSEBJE 19/30 LET, dobro znanje slovenskega jezika za delo: stiki s publiko, uradniško in ročno. Tel. 0422/881014 Barbara. NEPREMIČNINSKA AGENCIJA CALCARA selekcionira uradni-co/ka, prednost predstavlja znanje nemščine in uporabe kompju-terja. Poslati curriculum v italijanščini: fax 040/3499017 - cal-cara@calcara.it NOVO ENOSTANOVANJSKO HIŠO PRODAJAMO po ugodni ceni, v neposredni bližini centra Opčin, na mirni in zeleni lokaciji. Tel 040/215258 od 8.00 do 17.00. PRODAM PRENOVLJENO STANOVANJE v 2./zadnjem nadstropju v Gabrovcu, 45 kv.m: kopalnica, dnevna soba s kuhinjo, dvoposteljna spalnica. Cena 105.000 €. Tel. 3476259771. JUS REPEN obvešča svoje člane, da bo v soboto, 19. januarja 2008 letna akcija sečnje drvi. Zbirališče bo ob 8. uri pri pokopališču na Colu. V primeru slabega vremena bo akcija prenesena na naslednjo soboto. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. Košir vabi člane in prijatelje filatelije na prvo redno sejo, ki bo v sredo, 16. januarja 2008 ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v ulici sv. Frančiška 20. V CERKVI SV. JERNEJA V BARKO-VLJAH bo danes, 13. januarja 2008, ob 11. uri blagoslov otrok med mašo. ZDRUŽENJE AS.TR.A. - Dejavnosti Združenja za zdravljenje odvisnosti od alkohola AS.TR.A imajo že dalj časa namen opozarjati, informirati in preprečevati vsa tveganja, ki nastajajo kot posledica prekomernega uživanja alkohola. S tem v zvezi AS.TR.A obvešča, da nudi slovenska skupina PEGAZ vsem občanom pojasnila in to 15 minut pred pričetkom sestanka. Skupina PEGAZ se sestaja vsak ponedeljek od 18.30 do 20. ure na sedežu KD Rdeča Zvezda v Sa-ležu, pod občinsko knjižnico. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV iz Trsta in župnija Rodik obveščata, da bo letna maša v spomin na skladatelja Ubalda Vrabca danes, 13. januarja 2008, ob 15. uri v župnijski cer- PRODAM VPELJAN BAR v centru Opčin, z licenco. Tel. 040213611 URAD DAJEM V NAJEM v središču mesta, približno 100 kv.m. Telefonirati ob urah kosila: 040/912927. kvi v Rodiku. Po maši se bodo udeleženci poklonili Vrabcu ob njegovem grobu. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi jutri, 14. januarja 2008 ob 20.30, ob začetku Kugyjevega leta na predstavitev publikacije Enrica Mazzo-lija »Kugy v prvi svetovni vojni«. Sodelujejo: Rafko Dolhar, prevajalka Marija Cenda in avtor. Predstavitev bo v Pe-terlinovi dvorani, Donizettijeva 3. KRUT v sodelovanju z Narodno in študijsko knjižnico vabi na srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«, ki bo jutri, 14. januarja 2008 ob 16. uri na sedežu, ul. Cicerone 8. Dodatne informacije na Krut-u, tel. 040 360072. OBČINA DOLINA obvešča, da bo jutri, 14. januarja 2008 od 9. ure do približno 12. ure prekinjena dobava vode v Borštu in Zabrežcu, zaradi vzdrževalnih del na vodovodnem omrežju. V primeru slabega vremena bo prekinitev odložena na prvi dan, ko bo mogoče izvesti popravila. SLOVENSKI KLUB vabi na predstavitev monografije Matejke Grgič »Logos, simbol in mit - Vprašanja semiotike in filozofije jezika«, v torek 15. januarja 2008 ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani (ul. sv. Frančiška 20). O delu bosta razpravljala docenta Igor Škamperle in Ivan Verč, ki bosta skupaj z avtorico spodbudila prisotne k globljemu razmisleku o predstavljeni problematiki. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo druga pevska vaja v letu 2008 v torek, 15. januarja na sedežu v Padričah ob 20.45. JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se v sredo, 16. januarja 2008, udeležijo vzdrževalne sečnje na poljski poti od M'nče do Labadnic. Vsakdo naj s seboj prinese potrebno orodje. Zbirališče na Fantariče ob 8.30. Ob zaključku rabute bodo posekana drva porazdeljena med udeleženci na osnovi žreba. KRUT IN SLOVENSKI KLUB v sodelovanju z ZSKD vabita na »Srečajmo se popoldne«, klepet ob skodelici čaja z ogledom filma »To so gadi«, režija Jože Bevc, ki bo v četrtek, 17. januarja ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani, ul. Sv. Frančiška, 20. OFS STU LEDI vabi osnovnošolce v sredo, 16. januarja 2008, od 17.30 do 18.30 v gledališče France Prešeren v Boljun-cu, na delavnico o slovenskih otroških plesnih igrah. Toplo vabljeni! DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI IN KLUB ALKOHOLIKOV V OBRAVNAVI »DOLINA« vabita na srečanje z naslovom »Kaj lahko naredim za svoje zdravje?«, ki bo v sredo, 16. januarja 2008 od 19.30 do 21.30 v prostorih OŠ Prežihov Voranc v Dolini. Vsebine predavanja, ki ga bo vodila operaterka Nataša Škabar, so sledeče: kaj je zdravje, kultura pitja, vožnja in alkohol, nosečnost in alkohol, preventiva za mladostnike, izhod: klub. ANTROPOZOFSKO DRUŠTVO organizira v soboto, 19. januarja 2008 ob 20. uri pri KD Ivan Grbec, Škedenjska ul. 124 v Trstu, predavanje na temo »Ritmična masaža«. Srečanja s praktičnimi demonstracijami sodi v sklop ciklusa o spoznavanju antropozofske medicine. Predaval bo Roberto Fernetti, predsednik italijanskega združenja terapevtov za ritmično masažo. SKD BARKOVLJE (ul. Bonafata 6) s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske pro-svete vabi na otvoritev razstave »Življenje v treh dimenzijah«. Razstavljata Sto-jan Ražem in Dorotea Brundula; predstavlja slikar Marjan Miklavec; glasbena kulisa Tamara Ražem (klavir), Damjan Locatelli (bariton). Otvoritev bo v soboto, 19. januarja, ob 20. uri. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča kulturna in športna združenja, društva in krožke, da lahko predložijo prošnjo za prispevek za redno delovanje v letu 2007. Prošnje s predvideno dokumentacijo, je treba predložiti do srede, 31. januarja 2008. Obrazce dvignete v Uradu za šolstvo in kulturo v občinski knjižnici v Nabrežini št. 102, s sledečim urnikom: ob ponedeljkih in sredah od 9. do 12.ure in od 15. do 17. ure; ob torkih, četrtkih in petkih od 9. do 12.ure; potrebne informacije in pojasnila pa dobite v Uradu za kulturo, šport in prosti čas, Nabrežina št. 102, tel. št.040-2017370. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA prireja Otroške urice v NŠK. Pravljica bo na sporedu v torek, 22. januarja 2008, ob 16.30 v Gregorčičevi dvorani. Pravljico »Janko in Metka« bo animirala lutkovna skupina Tipitapi s Pedagoškega lice-ja A. M. Slomšek. ONAV - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina priredi v torek, 22. januarja, ob 20.15, na svojem sedežu na Lonjerski cesti št. 267 predavanje o vinih z območja Bodenskega jezera (Nemčija) s pokušnjo. Vabljeni vsi člani in prijatelji! Zaželjena je predhodna prijava na tel. 33-4219540. O.N.A.V. - Vsedržavno združenje po-kuševalcev vina prireja tečaj degustaci-je, ki daje možnost pridobitve diplome uradnega pokuševalca. Tečaj (18 lekcij) se bo začel 25. januarja in bo potekal ob sredah in petkih od 20.00 do 22.30 v športno kulturnem centru v Lonjerju. Vpisovanje vsak torek od 19.00 do 20.00. Za informacije kličite na tel. štev. 333-4219540 ali 340-6294863; email: lu-candek@tiscali.it. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča članice, da je za sredo, 30. januarja 2008 sklican deželni svet s pričetkom ob 20. uri. Zasedanje bo potekalo v dvorani pevskih zborov v Devinu. Članice so naprošene, da vnaprej sporočijo ime in priimek pooblaščenega predstavnika/ov na goriški urad Sveta slovenskih organizacij: tel. 0481536455; fax 0481536324; e.pošta: gorica@ssorg.eu. ZAHVALA Giorgio Dovgan (Jure) Prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in vsem, ki so z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili spomin našega dragega. Svojci Sv. Ivan, Katinara, 13. januarja 2008 ZAHVALA Zdenka Sossi Ob izgubi drage mame se iskreno zahvaljujemo župniku gospodu Francu Pohajaču, CPZ Sv. Jernej, nosilkam sveč in cvetja ter vsem, ki so sočustvovali z nami in tako počastili njen spomin. Žarko in Nadja z družinama Opčine, 13. januarja 2008 17.1.2007 17.1.2008 Katja Cossutta Zlata Katica, Pupy naša, v tišini si odšla v Nebesa. Bog te je poklical k sebi med angele. Z ljubeznijo se te spominjamo. Tvoja dobrota, tvoja prijaznost, tvoja lepota in tvoj sladek nasmeh bodo večno v naših srcih. Pogrešamo te. Srček naš, počivaj v miru. Tata, mamy, Erich in vsi, ki so te imeli radi Maša zadušnica bo v četrtek, 17. januarja 2008 ob 17.00 v cerkvi na Kon-tovelu. Devinščina, 13. januarja 2008 Predraga KATJA, spomin nate in na tvoj sijajni nasmeh je vedno živ. Katjuša Draga Dunja, odšla si prezgodaj. Bolečina je neizrekljiva. Ostala boš vedno v naših srcih. Slava, Daniela, Walter in družina Jakomin Družini Pangerc izrekava v tem žalostnem trenutku iskreno sožalje. Vojko in Tatjana Križmančič Ob izgubi drage Dunje izrekamo iskreno sožalje Sandi in Dušanu. David Stupar z družino 8 Nedelja, 13. januarja 2008 VREME, ZANIMIVOSTI SKD Tabor in ZSKD Openska glasbena srečanja Danes, 13. januarja ob 18.00 uri v Prosvetnem domu na Opčinah NOVOLETNI KONCERT Naš gost bo POLICIJSKI ORKESTER SLOVENIJE dirigent Tomaž Kmetic solist klarinetist Jože Kotar Na sporedu: Viktor Parma, C.M. von Weber, Martin Ellerby, Alfred Reed m |n Slovensko stalno gleda predstava (plus) I www.teaterssg.it llšče - mala scena v abonmaju Edoardo Erba MARATON V NEW Y0RKU predstava...ki v^ame sapo Primož Forte in Romeo Grebenšek Režija, scene in kostumi: Miha Golob prevod: Gašper Malej Slovenska praizvedba danes nedelja, 13. januarja, ob 16.00 z varstvom otrok ponovitve v torek 15. januarja, ob 20.30 v sredo 16. januarja, ob 20.30 v petek, 18. januarja, ob 20.30 v soboto, 19. januarja, ob 20.30 z italijanskimi nadnapisi v nedeljo, 20. januarja, ob 16.00 z varstvom otrok v torek, 22. januarja, ob 20.30 v sredo, 23. januarja, ob 19.30 z italijanskimi nadnapisi in z varstvom otrok v torek, 19. februarja, ob 20.30 v sredo, 20. februarja, ob 20.30 z italijanskimi nadnapisi v petek, 22. februarja, ob 20.30 v soboto, 23. februarja, ob 20.30 v petek, 29. februarja, ob 19.30 _z varstvom otrok Nujna predhodna rezervacija, ki zapade 30 minut pred pričetkom predstave. Aboneriti dvignejo vstopnico po simbolični ceni (2 €). brezplačna tel. številka 800 214302 ali +39 040 362542 _;_;_ JSJ Šolske vesti DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA obvešča, da bodo v obdobju vpisovanja v osnovne šole in otroške vrtce informativni sestanki potekali še jutri, 14. januarja 2008, in sicer: OV Mavrica MILJE ob 16.30; COŠ »F. Venturini« Boljunec ob 17.00. Tajništvo sprejema prošnje za vpis vsak dan od 9. do 14. ure; ob ponedeljkih do 16.30. Rok vpisovanja se zaključi 30. januarja 2008. SKLAD MITJA CUK v sodelovanju s proseško župnijo vabi na koncert kitarista Marka Ferija "Zven strun med Španijo in sodobnostjo"... Program za skorajšnjo turnejo po ZDA in Mehiki vsebuje skladbe Federica Morena-Torrobe, Miguela Llobeta, Vicenteja Asencia, Pavleta Merkuja, Lea Brouvvera, Frederica Handa in Dušana Bogdanoviča. Danes, 13. januarja, ob 17. uri, cerkev sv. Martina na Proseku 10. GLEDALIŠKI VRTILJAK Mini teater Ljubljana NAZAMMflH Dvorana Marijinega doma, pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. danes ob 16. uri (RED SONČEK) in ob 17.30 (RED ZVEZDA), Sodeluje ŠC Melanie Klein Animacijo je podprla Zadružna kraška banka. SLOVENSKI KLUB vabi na predstavitev monografije MatejkeGrgič LOGOS, SIMBOL iN MIT Vprašanja semiotike in filozofije jezika O delu bosta razpravljajo docenta Igor Škamperle in Ivan Verč, ki bosta skupaj z avtorico spodbudila prisotne k globljemu razmisleku o predstavljeni problematiki. V TOREK, 15. t.m. ob 2030 v Gregorčičevi dvorani (Ul. sv. Frančiška 20) DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO pri Sv. Ivanu vabi starše otrok rojenih v letu 2005, da se udeležijo »dnevov odprtih vrat«. V Lonjerju, na Lon-jerski cesti, 240 (tel. 040-910073) imajo možnost obiska ob torkih in četrtkih, in sicer 15. in 17.januarja; v Barkovljah, v ul. Vallicula, 11 (040417393) pa ob ponedeljkih in četrtkih, in sicer 14. in 17. januarja. OŠ OTONA ŽUPANČIČA pri Sv. Ivanu, ul. Caravaggio 4, prireja informativno srečanje o delovanju šole ob vpisu v 1. razred jutri, 14. januarja 2008, ob 17.30. Vljudno vabljeni! DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JAKOBU sporoča, da bodo skupni informativni sestanki in dnevi odprtih vrat ob vpisih za šolsko leto 2008/09 potekali jutri, 14. januarja ob 14.30 na osnovnih šolah I. Grbca in M. G. Stepančič (reber De Marchi, 8). Na sestankih bo možno vpisati otroke v posamezne vrtce oz. šole. DPDL ANTON MARTIN SLOMŠEK vljudno vabi starše in dijake, ki se odločajo o izbiri višje srednje šole na dan odprtih vrat danes, 13. januarja 2008 od 9.30 do 11.30. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH vabi starše, ki nameravajo vpisati otroke v prve razrede osnovnih šol na »dneve odprtih vrat«, ki bodo potekala na posameznih šolah po sledečem urniku: jutri, 14. januarja 2008 ob 15.30 na OŠ Gradnik-Repen in ob 15. uri na OŠ Sirk-Križ; OŠ Trubar/Kajuh-Ba-zovica 15. januarja 2008, ob 16.30; OŠ Černigoj-Prosek 15. januarja 2008, ob 8.30; OŠ Bevk-Opčine 15. Društvo slovenskih izobražencev vabi na predstavitev publikacije Erica Mazzolija KUGY V PRVI SVETOVNI VOJNI Sodelujejo: Rafko Dolhar, prevajalka Marija Cenda in avtor. Jutri, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani, ul. Donizetti 3 3. leto starosti do 31. januarja in v prvi razred osnovne šole, za otroke, ki dopolnijo 6. leto starosti do 30. aprila 2009, na ravnateljstvu v Na-brežini. Urnik tajništva: vsak dan od 7.30 do 13.30, ob ponedeljkih tudi od 15.30 do 18.30. januarja 2008, ob 15. uri. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI obvešča, da bodo dnevi odprtih vrat v vrtcih sledeči: OV Nabrežina 18. januarja, od 10.00 do 11.30; OV Devin 17. januarja, od 10.00 do 11.30; OV Mavhinje 15. januarja, od 10.00 do 11.30. OŠ FRANA MILČINSKEGA vljudno vabi na informativni sestanek ob vpisu v 1. razred za šolsko leto 2008/09. Srečanje bo v lonjerskem vrtcu v torek, 15. januarja 2008 ob 16. uri. UČITELJICE COŠ LOJZETA KOKO-RAVCA-GORAZDA iz Saleža vabijo starše bodočih prvošolcev na »dan odprtih vrat«, ki bo v torek, 15. januarja 2008, od 14. do 15.ure na šoli v Zgoniku. NIŽJA SREDNJA ŠOLA Sv. Cirila in Metoda (sedež pri Sv. Ivanu - glasbena smer in oddelek na Katinari -navadna smer) prireja dve informativni srečanji o delovanju obeh smeri in ki bosta: v sredo, 16. januarja 2008 ob 17. uri na sedežu pri sv. Ivanu, Ul. Caravaggio 4 v Trstu in v četrtek, 17. januarja 2008 ob 17. uri na sedežu na Katinari, Reška cesta (Str. di Fiume) 511. SREDNJA ŠOLA KOSOVEL sporoča, da bo jutri, 14. januarja 2008 ob 17. uri na proseškem oddelku in v sredo, 16. januarja 2008 ob 17. uri na sedežu na Opčinah informativno srečanje s starši učencev, ki bodo v naslednjem šolskem letu obiskovali prvi razred. SREDNJA ŠOLA IGO GRUDEN sporoča, da bo dne 17. januarja 2008 ob 17. uri na sedežu šole v Nabrežini informativno srečanje s starši učencev, ki bodo v naslednjem šolskem letu obiskovali 1. razred. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH vabi starše, ki nameravajo vpisati otroke v prve letnike otroških vrtcev na »dneve odprtih vrat«, ki bodo potekali v posameznih vrtcih po sledečem razporedu: OV U. Vrabec - Bazovica v četrtek, 17. januarja 2008 od 10.30 do 11.30; OV E.Kralj - Trebče v torek, 15. januarja od 10. do 11. ure; OV A. Fakin - Repen v petek, 18. januarja od 10. do 11. ure; OV J. Košuta - Križ v petek, 18. januarja od 11. do 12. ure; OV Pro-sek jutri, 14. januarja od 11. do 12. ure; OV A. Čok - Opčine v ponedeljek, 21. januarja od 10. do 11. ure. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da je tajništvo v času vpisov v šolo in vrtec odprto tudi ob sobotah od 8. do 13. ure. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI obvešča, da poteka vpisovanje do 30. januarja 2008; v otroške vrtce za otroke, ki dopolnijo Čestitke Prelepa novica je v Breg prišla, da mali SAMUEL je že doma. Mi-kaela jefantka povila in vse nas razveselila. Vse najboljše jim želimo vse bivše soigralke Brega. Dobrodošla NINA!Mamici Ireni, očku Miranu in bratcu Štefanu iz srca čestitamo Adriana, Boris, David Hip, hip, hura!Štefan brhko sestrico NINO ima!Z njim se veselimo in jima vso srečo želimo. Andraž, Tjaša, Veronika in Anja, Urška, Mojca in Boštjan Veselo in lušno zdaj je pri nas, z Nino dobili smo nov ženski glas, uspavanko ubrano ji bomo zapeli, z Ireno, Miranom in Štefanom sladke sanje zaželeli. Šentjakobski cerkveni pevski zbor Loterija 12. januarja 2008 Bari 77 52 50 3 39 Cagliari 42 54 88 3 15 Firence 86 4 14 33 23 Genova 81 85 52 13 33 Milan 8 21 19 28 56 Neapelj 52 69 14 70 57 Palermo 82 22 37 59 80 Rim 9 64 50 10 80 Turin 65 19 15 82 45 Benetke 85 32 33 17 46 Nazionale 8 70 20 83 63 Super Enalotto št. 6 8 9 52 77 82 86 jolly85 Nagradni sklad 3.922.700,00 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 34.712.452,63 € Brez dobitnika s 5+1 točkami 0,00 € 17 dobitnikov s 5 točkami 46.149,42 € 1.970 dobitnikov s 4 točkami 398,24 € 75.329 dobitnikov s 3 točkami 10,41 € Superstar 8 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ Brez dobitnika s 4 točkami --€ 5 dobitnikov s 3 točkami 1.041,00 € 228 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 21.141 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 44.614 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € Hjflfc PD Slovenec in J/' Župnijska skupnost iz Boršta in Zabrežca vabita na PRAZNOVANJE VAŠKEGA ZAVETNIKA SV. ANTONA Ob 18.00 uri sv. maša v domači cerkvi Ob 20.30 KULTURNA PRIREDITEV v Srenjski hiši 0 Prireditve SKD TABOR IN ZSKD - »Openska glasbena srečanja«: danes, 13. januarja 2008, ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah bo naš gost za novoletni koncert Policijski orkester Slovenije, dirigent Tomaž Kmetič, solist-klari-netist Jože Kotar. Na sporedu: Viktor Parma, C. M. von Weber, Martin El-lerby, Alfred Reed. Vabljeni. ŽUPNIJA SV. ROKA V NABREŽINI prireja tradicionalni božični koncert danes, 13. januarja 2008 ob 16.uri v cerkvi sv. Roka v Nabrežini. Pel bo Mešani cerkveni pevski zbor z Vrhnike. RADIJSKI ODER obvešča, da se bo danes, 13. januarja, spet zavrtel gledališki vrtiljak. Na sporedu bo predstava »Osel Nazarenski« v izvedbi Mini teatra Ljubljana. V dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu (ul. Brandesia 27), ob 16. uri (red SONČEK) in ob 17.30 (red ZVEZDA). SKLAD MITJA ČUK v sodelovanju s proseško župnijo vabi danes, 13. januarja, ob 17. uri, v cerkev Sv. Martina na Proseku na koncert kitarista Marka Ferija »Zven strun med Španijo in sodobnostjo...«. Na sporedu: Mo-reno-Torroba, Llobet, Asencio, Mer-ku, Brouwer, Hand, Bogdanovic. KD FRAN VENTURINI iz Domja v sodelovanju z župnijo Dolina in pod pokroviteljstvom občine Dolina vabi na koncert božičnih in sakralnih pesmi v izvedbi MePZ Fran Venturini pod vodstvom Cinzie Sancin, v petek, 18. januarja 2008 ob 20. uri v cerkvi sv. Trojice v Krogljah. PD SLOVENEC IN ŽUPNIJSKA SKUPNOST IZ BORŠTA IN ZABREŽCA vabita v četrtek, 17. januarja 2008 na praznovanje vaškega zavetnika sv. Antona. Ob 18.uri v cerkvi sv. Antona Puščavnika sv. maša; ob 20.30 v Srenjski hiši kulturni program po sledečem sporedu: MePZ Slovenec-Sla-vec, dirigent Danijel Grbec, dramska skupina PD Slovenec z veseloigro v domačem narečju »Je še zmjerej kej nauga...«, tekst Jasna Petaros, režija Aleksander Corbatto. Ponovitev kulturnega programa bo v soboto, 19. januarja 2008 v Srenjski hiši v Borštu. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: OMV: Proseška postaja 35 AGIP: Furlanska cesta 5, Istrska ul. 155 SHELL: Ul. Locchi 3, Trg Duca de-gli Abruzzi 4 ESSO: Ul. Flavia 120/1, Sesljan center, Ul. Carnaro - državna cesta 202 - km 3+0,67 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. o w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it GORICA - Slovensko višješolsko središče predstavlja svojo ponudbo / TRST Nedelja, 13. januarja 2008 APrimorski ~ dnevnik GORICA - Anketa v • 9 Z informativnimi priložnostmi T«j Številen obisk tretješolcev in staršev -»Višješolski študij je treba izbrati na podlagi interesov in nagnjenosti« Starši in dijaki med ogledom šolskih prostorov in srečevanjem s profesorji bumbaca Slovensko višješolsko središče v Gorici je v četrtek odprlo svoja vrata tako dijakom tretjih razredov nižjih srednjih šol v Italiji kot tudi dijakom zadnjega letnika devetletke v Sloveniji. Cilj pobude, ki stajo v sodelovanju udejanjila oba pola višješolskega centra, poklicno-tehnični in licejski, je bil predstaviti izobraževalno ponudbo šol. Obisk staršev in predvsem dijakov, ki se bodo morali v kratkem odločiti o nadaljnjem študiju, je bil tokrat številen. Koordinator dneva odprtih vrat na tehničnem polu Franc Biancuzzi je povedal, da se je kampanja za predstavitev vzgojno-izobraževalne ponudbe tehničnega pola začela že prve dni šolskega leta. »Pred nekaj meseci smo bili prisotni s stojnico na goriškem sejmišču v okviru pobude GOrienta 2007. Tam smo z zgibankami, videoposnetki in drugim gradivom predstavili učno ponudbo in druge dejavnosti naših treh zavodov,« je pojasnil Biancuzzi in najavil, da bodo jutri na nižjo srednjo šolo Ivan Trinko v Gorici prišli bivši dijaki zavodov Cankar, Zois in Vega, ki so danes posebno uspešni na svojem delavnem področju, in nižješolcem spregovorili o svoji višješolskih izkušnjah. Srečanje se bo začelo ob 8. uri in ga bodo ponovili dan kasneje na Večstopenjski šoli v Doberdobu. Tehnični pol ponuja možnost izbire med državnim poklicnim zavodom za trgovske in turistične dejavnosti Ivan Cankar, trgovskim tehničnim zavodom Žiga Zois in industrijskim tehničnim zavodom Jurij Vega s smerjo informatike. Edino šola Cankar je poklicne narave, kar pomeni, da ima temu prilagojen predmetnik, ki dijake pripravi za vstop na trg dela. Veliko pozornosti namenjajo tudi t.i. mikrospecia-lizaciji in obveznim delavnim praksam v podjetjih in drugih ustanovah. Šola Cankar pa je hkrati tudi edina, ki predvideva, da dijak zaključi svojo študijsko pot že po tretjem letniku s pridobljenim nazivom operaterja v upravi turističnega podjetja ali operaterja v upravi podjetja. Sicer so dijaki tehničnega pola po petletnem študiju dobro pripravljeni na vstop v poklic kot tudi za nadaljevanje izobraževanja na univerzi, so na dnevu odprtih vrat povedali profesorji, ki so spremljali starše in dijake pri ogledu prostorov in jim bili na razpolago z nasveti za zavestno in premišljeno izbiro študijske poti. »Višješolski študiji je treba izbrati na podlagi interesov in nagnjenosti posameznika,« je najstnikom in staršem svetoval Enzo Pavletič, profesor informatike na zavodu Vega. Dober odziv družin so zabeležili tudi na državnem izobraževalnem zavodu Trubar-Gregorčič, kjer je izbira možna med klasično, družboslovno in znanstveno-tehnološko smerjo. Licejsko šolanje usmerja dijake s svojo bogato in razčlenjeno učno ponudbo v nadaljnje izobraževanje na različnih znanstvenih in humanističnih fakultetah. »Dijake nižjih srednjih šol iz Gorice, Doberdoba in Nabrežine seznanjamo o naši ponudbi v različnih oblikah že od ok- tobra dalje,« je povedala ravnateljica Mihaela Pirih in zagotovila, da bodo profesorji stali ob strani dijakom prvih razredov in jih v primeru težav preusmerili na drugo šolo, saj je v roku prvih dveh let mogoč pre- hod na drug zavod. Vpis v višje srednje šole s slovenskim učnim jezikom je možen do 30. januarja na ravnateljstvih nižjih srednjih šol v Gorici in Doberdobu. (Vas) se jim po meji Kar 39,4 odstotkov Goričanov bi obdržalo mejne kontrole, ki so jih izvajali pred vstopom Slovenije v schengensko območje. Drugačnega mnenja je 36,6 odstotkov občanov, ki jih je padec meje razveselil. Ob njih je še 19 odstotkov Goričanov, ki so zaradi padca meje delno zadovoljni, preostali pa so ravnodušni. Podatki izhajajo iz ankete o zadovoljstvu občanov, ki jo je goriška občina zaupala videm-skemu podjetju Alan Norman Comu-nicazione. Le-to je v mesecu decembru anketiralo 500 Goričanov, katerih imena so bila naključno izbrana iz telefonskega imenika. Izdelavo ankete je uprava naročila na podlagi ministrske direktive, cilji pa so bili izpostavitev glavnih problemov občine, javne percepcije kakovosti življenja in zadovoljstva občanov s storitvami. Iz ankete izhaja, da ima 53 odstotkov Goričanov zaupanje v občinsko upravo, ki ima po njihovem mnenju sposobnosti za uspešno vodenje mesta. Konsenz, ki izhaja iz ankete, je za tri točke višji od tistega, ki gaje bila desna sredina deležnas strani občanov na majskih volitvah. 18 odstotkov anketirancev je nasprotnega mnenja, 29 odstotkov pa je odgovorilo, da ima Romolijeva ekipa precej možnosti za uspeh. 61 odstotkov Goričanov pozna ime in priimek goriškega župana, 57,50 odstotkov le-teh pa ima zaupanje vanj. Ta podatek je višji od tistega, ki ga je pred nedavnim objavil dnevnik Sole 24 Ore, kar je odvisno od dveh faktorjev: prvi je časovnega značaja, saj je bila anketa goriške občine izvedena nekaj tednov po raziskavi finančnega časopisa, vplivalo pa je tudi drugačno formuliranje vprašanj. Večina anketirancev je pozitivno ocenila tudi življenjski standard Gorice. Srednja ocena kakovosti življenja j e namreč 7,2. 81 odstotkov občanov meni, daje Gorica primeren kraj za življenje, 73 odstotkov Goričanov pa je zadovoljnih z učinkovitostjo storitev. 24 odstotkov anketirancev meni, da je Gorica hrupna, medtem ko je 65 odstotkov anketirancev ocenilo, da je Gorica varno mesto. (Ale) DEMOKRATSKA STRANKA - 10. februarja Volitve za izbiro občinskega vodstva V nedeljo, 10. februarja, bodo po občinah goriške pokrajine potekale primarne volitve za izvolitev občinskih vodstev Demokratske stranke. Volitve bodo potekale po krožkih, ki jih bodo ustanovili v posameznih občinah. Občinska vodstva, ki jih bodo izvolili 10. februarja, bodo morala do 24. februarja izbrati tudi nove občinske tajnike stranke. »V vsaki občini, tudi v Gorici, bo ustanovljen en sam krožek. S tem hočemo preprečiti, da bi se nekdanji pripadniki Marjetice in Levih demokratov zbirali v različnih krožkih. Spodbujati hočemo kontaminacijo, saj ne sme priti do stranke v stranki,« je povedal David Peterin, član izvršnega odbora stranke, ki operativno sledi nastajanju nove politične sile na Goriškem. Peterin je povedal, da bodo 10. februarja po posameznih krožkih izvolili tudi dodatne delegate pokrajinskega vodstva. Vsaka občina bo v pokrajinskem vodstvu imela vsaj dva delegata. »Večje občine bodo seveda izvolile več delegatov. Vseka kor mo ram pod čr ta ti, da je tre ba v zvezi s februarskimi primarnimi volitvami določiti še mnogo podrobnosti, ki jih bomo sporočili v prihodnjih dneh,« je povedal Peterin. (Ale) GORICA - V okviru mednarodnega projekta Vlak spomina Žive priče zgodovine Kulturni dom - Gorica Motoclub "P. Medeot" - Gorica vabita na videoprojekcijo MOIORMD 2004 : NCPfll - IIBCI- CVCRCST Ponedeljek, 14. januarja 2008, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici Dijaki in bivši deportiranci v dvorani višješolskega središča bumbaca Zgodovinski spomin naših krajev so začeli spoznavati in obujati preko pričevanj tisth, ki so gorje preizkusili na lastni koži. Goriški dijaki so se v petek zbrali v avditoriju slovenskega višješolskega centra v Gorici, kjer je potekalo srečanje v okviru letošnje izvedbe mednarodnega projekta Vlak spomina. Skupini 90 mladih z Goriškega, med katerimi so tudi dijaki slovenskega licejskega in tehničnega pola, so spregovorili štirje člani goriškega združenja bivših deportirancev ANED, in sicer Vilma Brajnik, Ida Candotto, Mario Candotto in Mario Sverco. Srečanje je koordinirala Gen-ny Fabrizio, prisoten pa je bil tudi pokrajinski odbornik Marko Marinčič. Pokrajinsko odborništvo za mir se je namreč tudi letos zavzelo za sodelovanje goriških dijakov pri pobudi, ki predvideva izdelavo interaktivne mape zgodovinskega spomina naših krajev ter potovanje v Auschwitz med 4. in 9. februarjem. Na Poljsko bodo z goriškimi dijaki odpotovali tudi vrstniki iz Trsta in Vidma, saj je pobuda tokrat dobila deželno razsežnost. Na vlaku spomina, ki bo simbolno startal z Ri-žarne, se jim bodo pridružili tudi dijaki iz Apu-lije in Piemonta. 10 Nedelja, 13. januarja 2008 VREME, ZANIMIVOSTI GORICA - Mara Černic o načrtih pokrajine na področju ravnanja z odpadki Pospešili bodo sortiranje, uvajajo nove tehnologije »Količina sortiranih odpadkov mora doseči 65 odstotkov« - Iščejo dogovor z Novo Gorico GORICA - Začetek zimskih razprodaj S polno paro Višji odstotek popustov v primerjavi s prejšnjimi leti Na goriških ulicah bumbaca Utrujeni, vendar zadovoljni. Večina goriških trgovcev je uvodni dan razprodaj ocenila zelo pozitivno. Po prvih ocenah je bila včeraj prodaja za dvajset odstotkov višja od tiste, ki so jo zabeležili lani. Že v dopoldanskih urah je v mestnih trgovinah z oblačili in čevlji mrgolelo ljudi, tudi Slovencev, ki so čakali na znižanje cen. Kar nekaj jih je sicer potegnilo denarnico iz žepa predčasno, saj so mnogi neuradno prodajali blago po znižani ceni že v prejšnjih tednih. Temu pojavu gre po besedah nekaterih vsaj delno pripisati podatek, da so izložbe od vsega začetka razprodaj vabile kupce z mnogo večjimi odstotki popustov kot v prejšnjih letih. K večjemu znižanju cen pa naj bi spodbudila tudi precejšnja kriza, saj se je v decembru veliko potrošnikov odločilo za skromnejša darila, posledično pa so trgovine zabeležile 10 odstotni padec zaslužka. V FJK so se razprodaje letos začele z enotedensko zamudo. Odločitev so sicer sprejele zveze trgovcev ASCOM vseh štirih pokrajin, poteza pa se ni obrestovala. Ljudje so namreč že zdavnaj spraševali po popustih, strankam pa je pač treba ugoditi. V Sloveniji so z razprodajami začeli že v ponedeljek, FJK pa je bila bila v zamudi tudi v primerjavi z nekaterimi drugimi italijanskimi deželami. Rezultat zakasnitve je zato bilo predčasno izvajanje popustov, do katerega je sicer že prihajalo v prejšnjih letih, vendar v nekoliko omiljeni meri. »Zgodnejše razprodaje seveda niso dober posel za trgovce, saj moramo izvajati popuste preden se sezona sploh začne. Prilagoditi se je vendar treba trendom ostalih. Drugič bomo morali paziti predvsem na to, da bomo z razprodajami začeli istočasno kot slovenski sosedje,« je povedal član zveze ASCOM Benedikt Kosič. Mnoge goriške trgovine bodo odprte tudi danes popoldne, posamezni trgovci pa so se odločili, da bodo nakupovalno mrzlico skušali izkoristiti še jutri. Razprodaje bodo trajale devet tednov. (Ale) GORICA - Marinčič o občinskem načrtu Turistov premalo, da bi gradili vzpenjačo »Podatki o poslovanju tirne vzpenja-če na ljubljanski grad, ki jih je Primorski dnevnik objavil v 11. januarja, so zelo zanimivi. Čeprav je naprava v enem letu prepeljala 275.840 potnikov, je izguba znašala 290.000 evrov. Goriška uprava bi se morala zamisliti, preden se odloči, da bo uresničila načrt sorodne naprave, ki bi povezovala Travnik z goriškim gradom.« Vzpenjača na goriški grad, za katero se zavzema goriška občinska uprava, je po mnenju svetnika Foruma za Gorico Marka Marinčiča prava potrata. Marinčič namreč ocenjuje, da bi bili stroški za upravljanje tovrstne naprave pretirani, saj mala Gorica ne premore zadostnega števila turistov. »Stroški za izgradnjo in vzdrževanje vzpenjače na goriški grad bi bili podobni tistim, ki jih je v letu 2007 zahtevala tirna vzpenjača na ljubljanski grad. Podatki o obisku turistov v slovenski prestolnici pa sploh niso primerljivi z goriškimi. Na zavodu za turizem v Ljubljani so povedali, da so v lanskem letu zabeležili skoraj 722 tisoč turističnih nočitev. Enodnevnih turistov pa je bilo veliko več, in sicer med poldrugim milijonom in tremi mi- Marko Marinčič bumbaca Goriška pokrajina namerava v prihodnjih letih povečati količino sortiranih odpadkov in z zanimanjem gleda na nove visoko-tehnološke naprave, v katerih razkrajajo odpadne snovi z uporabo pirolitičnih procesov. Da bi se seznanila z najnovejšo tehnologijo, je pred kratkim pokrajinska odbornica za okolje Mara Černic obiskala Islandijo, kjer za sežiganje odpadkov uporabljajo pirolizo. Pojasnila je, da v obratih, v katerih uporabljajo takšen proces, poteka sežiganje odpadkov v zabojih, v katerih skorajda ni kisika. Zaradi temperature, ki se dvigne nad 600 stopinj, in zaradi odsotnosti kisika se razgradijo molekulske vezi odpadkov, tovrstni kemijski proces pa zagotavlja zelo nizke emisije škodljivih plinov. Prvo tovrstno napravo v EU gradijo na Škotskem, med prvimi v Evropi pa bo tudi obrat, ki ga namerava zgraditi za svoje potrebe podjetje Vescovini v Tržiču. »Obrati, ki delujejo na podlagi pirolize, so nastali za potrebe ameriških vojaških baz, ki morajo biti povsem samostojne in zato morajo same poskrbeti za svoje odpadke. Tovrstno tehnologijo je kupilo podjetje Vescovini, ki bo v Tržiču sežigalo biomaso,proizvedeno toploto pa bo uporabljalo tudi kot vir energije,« pravi Černičeva in dodaja, da na pokrajini preverjajo, ali bi lahko pri podjetju Vescovini seži-gali odpadke. Černičeva pojasnjuje, da je pokrajina odgovorna za vse obrate, ki delujejo na njenem teritoriju na podlagi deželnega načrta za ravnanje z odpadki: »Smernice deželnega načrta uresničujemo s pokrajinskim načrtom, ki predvideva odlagališče Pecol de Lupi, v Moraru pa napravo za proizvodnjo komposta in novo halo, ki bo dograjena letos in v kateri bomo ločevali pločevino od stekla.« Manjša naprava za kompostiranje zelenja deluje v Štarancanu; v primeru, da bi se odločili za uvedbo obrata s pirolizo, bi ga zgradili v Moraru, tik ob ostalih že obstoječih strukturah. Za Černičevo so obrati s pirolizo zanimivi tudi zato, ker so lahko zelo majhni. Na leto lahko sežgejo tudi le 7.000 ton odpadkov. Recikliranje hočejo okrepiti V 25 občinah goriške pokrajine je po besedah odbornice na leto povprečno proizvedenih 70 tisoč ton odpadkov. »S sortiranjem smo leta 2006 nabrali 45 odstotkov vseh odpadkov, v prihodnjih letih pa nameravamo količino smeti, ki jih namenimo recikliranju, še povečati. Doseči želimo okrog 65 odstotkov,« poudarja Mara Černic in pojasnjuje, da vlažni odpadki gredo v napravo za kompostiranje v Moraro, plastiko, steklo in papir pa vozijo v Veneto, le iz Gorice pa v Trst. »Ne-sortirane odpadke iz goriške pokrajine sežge-mo v tržaškem upepeljevalniku, v primeru kritičnih situacij pa odpadke vozimo v Por- Mara Černic bumbaca denon ali Videm,« pravi Černičeva. Po njenih besedah goriška pokrajina uspešno upravlja s svojimi odpadki, povsem drugače pa je na Videmskem, kjer je stanje že zaskrbljujoče. »V videmski pokrajini še niso zgradili upe-peljevalnika, čeprav je vključen v deželni načrt za ravnanje z odpadki iz leta 2001, in imajo hude probleme z deponijami, ki se hitro polnijo,« pojasnjuje Černičeva in poudarja, da so odlagališča veliko bolj sporna iz okoljske-ga vidika od upepeljevalnikov. »Gradnja odlagališče veliko stane, njihova neprepustnost pa je vedno pod vprašajem,« razlaga Černičeva in pristavlja, da upepeljevalniki, grajeni z najnovejšo tehnologijo, morajo sežigati vsaj 200.000 ton odpadkov letno, potem pa so rentabilni iz gospodarskega vidika in sprejemljivi iz okoljskega. »Z novimi tehnologijami je stopnja dioksina, ki uhaja iz upepel-jevalnikov, nižja od tiste, ki nastaja zaradi avtomobilskega prometa,« pravi Černičeva in dodaja, da bi se goriška pokrajina rada dogovorila z Novo Gorico, da bi po potrebi in v točno določenih situacijah lahko goriške odpadke vozili v odlagališče pri Stari Gori. »Dogovarjanje je komaj na začetku, saj smo šele obvestili novogoriško občino o svoji zamisli,« pojasnjuje pokrajinska odbornica. Pokrajinski načrt ažurirajo V teku je posodabljanje pokrajinskega načrta za ravnanje z odpadki. »Trije izvedenci pripravljajo osnutek dokumenta. Med glavnimi cilji, ki si jih zastavljamo, je povečanje količine sortiranih odpadkov, še naprej pa ne predvidevamo gradnje upepeljevalnikov na našem teritoriju. Indiferencirane odpadke bomo tudi v prihodnosti sežigali v Trstu, medtem ko bomo za krizne situacije iskali dogovor s Pordenonom, Vidmom in Novo Gorico,« pojasnjuje Černičeva. Po njenih besedah bo nov pokrajinski načrt za ravnanje z odpadki šel v presojo tudi pokrajinskemu okol-jskemu forumu Agenda 21. Za zaključek od-bornica namenja pohvalo vsem prebivalcem goriške pokrajine, ki so pri sortiranju vestni: »Čeprav desnica občasno protestira, se je izkazalo, da je odstotek sortiranih odpadkov povsod zelo visok. Po začetnih težavah tudi v Tržiču sortirajo več kot 50 odstotkov odpadkov.« (dr) GORICA - Slovenska skupnost Ukinitev rajonov hud udarec za Slovence lijoni. Nemogoče pa je primerjati Ljubljano z mestecem, ki si ne privošči niti praznovanja za Silvestrovo,« je povedal občinski svetnik in pristavil: »Zaskrbljenost je še večja, če pomislimo, da so kljub 275.840 uporabnikom vzpenjače in prihodku v višini 425.670 evrov v Ljubljani zabeležili 290.000 evrov izgube. Spričo teh številk si lahko le predstavljamo, kaj bi pomenila uresničitev tovrstne naprave v Gorici. Romolija, Deveta-ga in ostale, ki zagovarjajo potrebo po izgradnji vzpenjače, svarim, naj se pripravijo, da bodo iz leta v leto krili stroške za več stotisoč evrov izgube,« je zaključil Marinčič. »Člen finančnega zakona za 2008, ki ukinja rajonske svete, je grob poseg v demokratično upravno ureditev.« Tako je zapisalo pokrajinsko tajništvo stranke Slovenske skupnosti, ki opozarja na posledice izgube pomembnih upravnih organov. »Le-te so bile že dovolj zgovorno obrazložene s strani goriških predsednikov rajonskih svetov, od katerih so kar trije iz vrst Slovenske skupnosti. Podčrtati gre predvsem dejstvo, da bi odsotnost rajonskih svetov močno zrahljala stik med občinskimi uradi in občani, kar bi upravljanje javne imovine in teritorija še bolj oddaljilo od potreb prebivalstva,« menijo pri stranki. »Goriško pokrajinsko tajništvo želi izpostaviti še nekatera dejstva. Ukrep bi močno prizadel slovensko narodno skupnost. Preveriti bi bilo treba, ali je ta člen sploh v skladu z zaščitnima zakonoma 38/2001 in 482/1999. Razočara pa dejstvo, da takšen ukrep prihaja s strani levosredin- ske vlade, v kateri imamo Slovenci predstavnika, od katerega pričakujemo posege, da se zadeva reši. Isto Slovenska skupnost pričakuje od dežele Furlanije-Julijske krajine in slovenskih deželnih svetnikov, kajti novica, da bo deželna vlada z dotičnim zakonom delno omilila zgoraj omenjeni poseg, ne more zadostovati. Gorica svoje rajone potrebuje, še bolj pa jih potrebujemo Slovenci, ki v njih živimo. Slovenska skupnost zato pričakuje odločne posege slovenskih deželnih svetnikov,« so zapisali predstavniki stranke in tako zaključili svojo izjavo: »Ne moremo biti zadovoljni s formalnimi obiski visokih državnih predstavnikov, ki nam zagotavljajo, da je vse v redu, če po drugi strani prejemamo udarce, ki nam krčijo pravice. Pred nekaj meseci smo se morali odpovedati dvojezičnosti v rajonu Sveta Gora-Pla-cuta. Danes nam nameravajo odvzeti rajonske svete. Ali je to izpolnjevanje zaščite?« NOVA GORICA Znanstveni dosežek odmeva v javnosti Mednarodna znanstvena kolabo-racija Pierre Auger, v kateri sodelujejo tudi znanstveniki z Univerze v Novi Gorici, je v le tu 2007 do segla izjemen us peh, ki je bil oce njen kot tretji naj pomembnejši znanstveni dosežek leta 2007 na svetu. Rezultati opravljenih raziskav so bili objavljeni na prvi strani novembrske številke prestižne revije Sci-en ce, ki je tudi poda la zgo raj ome nje -no oceno. O raziskavi so se razpisali tudi številni svetovni mediji. Rezultati študija kozmičnih žarkov ekstremnih energij - delcev, ki potujejo skozi vesoljska prostranstva z več deset milijonkrat večjimi energijami od najbolj pospešenih delcev v laboratorijih - namreč kažejo, da ti delci nastajajo v aktivnih ga-laktičnih jedrih bližnjih galaksij. Do sedaj so bili tako njihov izvor kot tudi možni načini pospeševanja popolna neznanka. V kolaboraciji Pierre Auger sodeluje več kot 400 znanstvenikov, inženirjev in tehnikov iz sedemnajstih držav sveta, Slovenijo pa v njej zastopa osemčlanska skupina raziskovalcev iz Danilo Zavrtanik fotok.m. laboratorija za astrofiziko osnovnih delcev novogoriške univerze in odseka za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev inštituta Jožef Stefan iz Ljubljane. Slovenski raziskovalci so tako ključno prispevali k razvoju sistemov observatorija Pierre Auger, programske opreme za analizo in simulacijo ter pri analizah meritev. Ko kozmični žarek ekstremnih energij prileti v zgornje plasti ozračja našega planeta, pri trkih z molekulami zraka ustvari cel plaz sekundarnih delcev, ki se na tleh razprostira tudi čez 40 in več kvadratnih kilometrov. Za meritve teh plazov na zemeljskem površju in v atmosferi je kolabo-racija Pierre Auger zgradila ogromen observatorij, ki se razteza preko 3.000 kv. kilometrov argentinske pampe. Rezultati raziskav so bili objavljeni na prvi strani novembrske številke prestižne revije Science, ki je ocenila prispevek kolaboracije Pierre Auger za tretji najpomembnejši znanstveni dosežek leta 2007 na svetu, odziv na objavljene rezultate pa je bil zelo velik tudi v ostalem svetovnem znanstvenem tisku. Uredniški odbor revije Nature, ene izmed najstarejših in najvplivnejših revij, namenjenih široki znanstveni javnosti, je prispevek kolaboracije Pierre Auger v reviji Science izbral kot enega izmed naj bolj ših znan stve nih član -kov iz drugih mednarodnih znanstvenih publikacij. Enako je prispevek ocenila tudi revija Physics World, s komentarjem, da je zdaj uganka kozmičnih žarkov ekstremnih energij končno rešena. Tudi American Institute of Physics (AIP), ameriško fizikalno združenje, ki izdaja štirinajst mednarodnih znanstvenih revij za različna raziskovalna področja, je objavljena dognanja kolaboracije Pierre Auger prav tako uvrstilo med deset najpomembnejših znanstvenih del v letu 2007. Slovenski člani kolaboracije Pierre Auger prihajajo iz laboratorija za astrofiziko osnovnih delcev Univerze v Novi Gorici in z odseka za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev inštituta Jožef Stefan v Ljubljani; to so Mustafa Hussain, Sophie Ferry, Alexandre Creusot, Sergey Vo-robyev, Andrej Filipčič, Darko Veberič, Marko Zavrtanik in Danilo Zavrtanik, ki je bil izvoljen za predsednika sveta mednarodnega znanstvenega združenja Pierre Auger, sicer pa je predsednik novogoriške univerze. (km) / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 13. januarja 2008 1 1 GORICA - Prefekt Roberto De Lorenzo o perspektivah po padcu mejnih kontrol Goriška prihodnost je v integraciji storitev in vsakodnevnega življenja Vozel Trgovskega doma se končno rešuje s pospeškom, na obzorju tudi priznanje za Bratuža Ko prefekt Roberto De Lorenzo še zdaleč ni razmišljal, da bo pristal v goriško vladno palačo, je prejel v dar grafiko iz osemnajstega stoletja, del znamenite upodobitve Maksimilijanovega dvornega sprevoda. Imel jo je shranjeno med dragocenostmi z zgodovinsko vrednostjo, ki jih nabira z občutljivostjo bibliofila in prefinjenostjo okusa. Nanjo se je spomnil, ko ga je notranje ministrstvo poslalo na italijanski severovzhodni rob. Potegnil jo je na dan in presenečeno odkril, da je bil na njej upodobljen goriški grb. »Gorica me je čakala,« pravi danes, ko pogleda nanjo v svoji goriški pisarni. Pravkar sta se mu iztekli prvi dve goriški leti in je bil potrjen, zato da zagotavlja kontinuiteto v prelomnem in hkrati občutljivem času po padcu mejnih kontrol. »Gorici morata staviti na integracijo storitev in vsakodnevnih potreb. Mladim pa bosta pripravili prihodnost le, če bosta stopili na pot izbir visokega profila. S fantazijo in inteligenco, ki sta značilni za tukajšnje ljudi,« je prepričan prefekt. Podobno misel je izrazil na predvečer padca mejnih kontrol na osrednji novogoriški prireditvi, ko je v imenu italijanskih institucij izrekel sosedom dobrodošlico v schengen. V Novi Gorici ste Goriško imenoval »naša skupna zemlja«. Ste se v ta prostor vživeli? Goriška in njeni prebivalci imajo nedvomno posebne značilnosti, ki jih občutljiva oseba ne more spregledati. Te značilnosti človeka pritegnejo in osvojijo. Zato me je bivanje v Gorici zaznamovalo. Tukajšnja stvarnost je kompleksna, a izredno zanimiva. Moram tudi povedati, da me je skoraj presenetil odnos in upoštevanje državnih institucij, ki ju izkazujejo Goričani in ju ne najdemo povsod po Italiji. Znašel sem se zato v vlogi povezovalnega člena med državnim uradom in družbeno realnostjo. Skušal sem na ustrezen način odgovarjati na pričakovanja ljudi. Dozorel sem obenem zavest, da v okviru svojih pristojnosti in odgovornosti ljudem koristim in da prispevam k njihovi prihodnosti. V mislih imam problem čezmejnih voda, okolje, nazadnje pa tudi odstranitev mejnih objektov. V sinergijah s pristojnimi organi smo iskali pot normalizacije dobrososedskih odnosov. So bili storjeni pomembni koraki naprej? Vsekakor, pa čeprav ne ravno s pospeškom, ki bi si ga želeli. Spopadli smo se z birokratsko počasnostjo na obeh straneh. Veliko časa odžira namreč posredovanje dokumentacije, zapisnikov in podobnega. Kljub temu pa smo v ministrskih krogih našli razpoložljivost, da se učinkovito rešijo vprašanja, ki so se prej vlekla. Dan za dnem se je ta pripravljenost poglabljala in učinkovitost naraščala. Ste občutili oddaljenost Rima in Ljubljane? Nisem je občutil. Nasprotno. Rekel bi, da sta v zadnjih letih dozorela neko skupno linijo. Moram pa povedati, da res zgledno mer v Ljubljani zaznavne srednjeevropske in celo severnjaške sledi, sem prepričan, da Slovenija sodi v središče južne Evrope. Predsednik Napolitano prijaha potrjevat to privilegirano vez med državama. Goriški prefekt Roberto De Lorenzo bumbaca vil tudi v schengenski noči, ko je skupina krajanov prišla praznovat z metlami v rokah. Kot na slavno nedeljo metel. Bilo je ganljivo. Prispevali ste k temu, da je izvajanje manjšinske zaščite y , učinkovitost izkazuje slovenska državna uprava. Ljubljana dokazuje, da je prestolnica sicer majhne države, a sposobne izredne učinkovitosti in aktivizma, kar se tudi odraža v današnjem predsedovanju Evropski uniji. Fa-sciniran sem in nekoliko presenečen nad takšno pripravljenostjo prevzemanja odgovornosti. Obisk predsednika republike Napolitana v Ljubljani je zato dokaz posebne pozornosti Italije za Slovenijo. Soglašata, da so odnosi med državama dobri kot nikdar prej? Zgodovinsko dogajanje v prvem povojnem času je zapisalo propadu odnose med Italijo in tedanjo Jugoslavijo. Danes je politični in družbeni okvir povsem spremenjen in lahko odnose speljemo v pravo smer, zato da državi utrdita svojo naravno povezanost. Četudi je Slovenija sprva težila k Avstriji in, posredno, k nemškemu svetu, in so na pri- Gorici morata staviti na svoje najboljše resurze in potencial, na znanje, na univerzo, na inovacijo, na logistiko, prevoze in storitve. Prihodnost je v rokah mladine. Če bo ubrala pot kakovosti, bo goriška prihodnost svetla. Bosta Gorica in Nova Gorica našli svoj vzorec sožitja? Mnenja sem, da sta ga že našli. Žal smo tukaj veliko let plačevali posledice ločevanja zaradi nenaravne meje, ki je razdelila celo hiše, vrtove in pokopališča, česar ne bi ljudje smeli nikdar storiti. Meja je onesposobila oba dela te skupne urbane realnosti. Obe je prikrajšala razvojnih priložnosti. Kljub temu so se odnosi na novo stkali. Kot priseljenec opažam, da bodo mesti povezali skupni interesi vsakdanjega življenja. Državna meja sicer ostaja na svojem mestu, po padcu kontrol pa meja ni več birokratska ovira. Rad bi videl, da ta pot vodi v integracijo vsakdanjega življenja, predvsem storitev v korist ljudi, na področju javnih prevozov, trgovine, zdravstva in šolstva. Klub meji je ta prostor soodvisen. Da se ljudje tega zavedajo, sem ugoto- otipljivo. Je proces zaključen? Še je nekaj nerešenih vprašanj, na primer vpisovanje slovenskih črk v nekaterih dokumentih, kar bomo skušali izpeljati. Gre pa za podrobnosti, ki ne zanikujejo doslednega izvajanja zakonske norme. Prizadevamo pa si tudi, da se bo tudi v javnih ustanovah odražala jezikovna različnost teritorija. Tako smo v dogovarjanju z ministrstvom in vladnim komisarjem zaposlili na prefekturi še eno osebo z znanjem slovenščine. Sedaj sta dve v zadovoljstvo tudi ostalega našega osebja. Se je meja spremenila v jezikovno pregrado? Jezikovni vidik je za slovensko narodno skupnost temeljnega pomena. Gre za načelno in kulturno držo. Kar zadeva jezik, je večina tukajšnjega italijanskega prebivalstva prikrajšana. Komunikaciji bo seveda lahko po- magala angleščina, vendar obenem ugotavljam, da vse več italijanskih družin sprašuje po možnosti, da bi se otroci naučili slovenščine. Prepričani so, da jim to odpira nove priložnosti. Pri Trgovskem domu se še zatika? Gre za klasičen primer zatikanja in zamud na birokratski ravni. Postopek vodimo naprej po najhitrejši možni poti s končnim ciljem, da bo Trgovski dom postal središče vseh goriških kultur. Tamkajšnja pritlična ambulanta se ukinja, v ponedeljek ali torek si bomo prostore še enkrat ogledali, potem pa bomo potegnili niti, ki jih vlečejo vse soudeležene institucije. Uprava državne posesti pripravlja predajo prostorov deželi, nakar jih bo dežela izročila slovenski knjižnici in vsem, ki bodo zainteresirani. Delali smo na tem, da bi to uresničili pred koncem minulega leta. Ni nam uspelo. Računam pa, da nam bo v prvih mesecih novega leta. Se obetajo novosti glede posmrtne časti za Lojzeta Bratuža? Postopek za priznanje posmrtne časti žal zahteva čas.Znamenja, ki smo jih prejeli s predsedstva republike, so seveda pozitivna, vendar so potrebne še nekatere poteze. Ljudje so počasnejši od idej. Vendar sem v vseh kulturnih in političnih krogih beležil konsenz takšnemu priznanju, zato ocenjujem, da bomo tudi to izpeljali. Umik mejnih kontrol postavlja vprašanje varnosti? Stanje se v bistvu ne bo spremenilo. Slovenija je sposobna varovati zunanje meje Evropske unije, njena policija pa učinkovito nadzira svoj teritorij. Podlaga, da bo ta nadzor pri naš še učinkovitejši, pa so odnosi med italijansko in slovensko policijo, ki slonijo na medsebojnem zaupanju. So vozli iz preteklosti razčiščeni? Slovenija je naredila pogumne korake, ko je omogočila, da se je razblinila megla, v katero je bilo ovita usoda deportirancev. Sedaj svojci pričakujejo le še to, da jim pokažemo kraj, kjer se bodo lahko svojih dragih spominjali. Potem bo začeta pot zaključena. Na nas pa bo, da od tega ne bo nihče več netil kontrapozicije. Bi zaključili s projekcijo goriške prihodnosti? Gorici morata staviti na svoje najboljše resurze in potencial, na znanje, na univerzo, na inovacijo, na logistiko,na prevoze in storitveni sektor. Nova Gorica pa mora biti pozorna, da ne bo svoje prihodnosti izročila le igralništvu, ki ponuja iluzije in ne prinaša trajnega razvoja. Prihodnost je v rokah mladine, ki ima pred sabo izbiro nizkega ali visokega profila. Če bo ubrala pot kakovosti, bo goriška prihodnost svetla. Igor Devetak SOVODNJE Na domu umrl 45-letni David Uršič Na svojem domu v Sovodnjah je v petek umrl David Uršič, star samo 45 let, ki mu zahrbtna bolezen ni prizanesla. Bil je rojen 16. avgusta 1962 in živel z družino v Prvomajski ulici. Izhajal je iz domačinom dobro poznane družine, saj je bil njegov oče Paolo dolgoletni pismo-noša. Poročen je bil s Katjo Devetak, po rodu iz Rupe, 21-letna hči Nataša pa mu je povila tudi vnukinji. David Uršič je bil zaposlenvprevozništvuinjesvoj poklic upravljal do pred enim letom, ko ga je prizadela bolezen. Vsako leto v prazničnem času je na svojem domu prodajal božična drevesa; tako je bilo tudi lanskega decembra, ko sta mu pomagala brat Danjel in žena. Kljub bolezni je vseskozi iskal razloge za življenje. A spet je moral v bolnišnico. V petek so ga pripeljali domov, kjer je le poldrugo uro kasneje izdihnil. Njegov pogreb bo jutri; odhod bo ob 13.35 iz kapele goriškega pokopališča. Krsto bodo pripeljali v sovo-denjsko cerkev ob 13.45, od tod pa na domače pokopališče. GORICA - Meja izziv za kulturnike in filmarje Kinoateljejev dialog kultur Dokumentarna filma Moja meja in Sešivalnica spomina na slovenskem programu deželne televizije FJK in na prvem programu RTV Slovenije Ljudje z meje razumemo medkulturni dialog, zato ni slučajno, da je bila prav fakulteta za humanistične študije Koper Univerze na Primorskem organizator mednarodne konference Medkulturni dialog kot temeljna vrednota Evropske unije, kije bila 7. in 8. januarja v Ljubljani. Ali lahko dokumentarni film prispeva k medkulturnemu dialogu je bilo eno izmed vprašanj konference, na katero je odgovarjal tudi Kinoatelje s filmoma Moja meja in Et(h)nos. Oba filma sta bila predstavljena na otvoritvenem dogodku evropskega leta medkulturnega dialoga (2008). Na okrogli mizi, ki je bila posvečena dokumentarnemu filmu kot sredstvu za medkulturni dialog, so bili poleg ladinske izkušnje predstavljeni tudi primeri sloven skih do ku men tar nih fil mov, v ka te rih po seb no izstopa soočanje različnih in sosednjih kulturnih svetov. Pri pogovoru, ki ga je vodil Ernest Ženko, so sodelovali tudi Nadja Velušček, Anja Medved, Aleš Doktorič, Boris Palčič in Naško Križnar. Kinoateljejevski medkulturni dialog se bo nadaljeval v naslednjih dneh na televizijskih zaslonih. Nocoj ob 21. uri bo Moja meja na sporedu slovenskega programa deželne televizije; ponovitev bo v četrtek, 17. januarja. V torek, 22. januarja, ob 21. uri na prvem programu RTV Slovenije si bo mogoče ogledati dokumentarni film Sešivalnica spo-mi na. Moja meja je dokumentarna novela o meji, ki se j e leta 1947 vrinila med hiše in ulice, med polja in vrtove, med ljudi in razdelila svet na dve polovici. Postala je pregrada in izziv. Režiserki Nadja Velušček in Anja Medved sta prepustili besedo tis tim, ki so se ro di li v ča su, ko ta svet še ni bil raz -deljen in je meja ostro zasekala v njihova življenja. Dokumentarni film Sešivalnica spomina - Ri-cuciture di memorie raziskuje prostor, ki ga je meja skozi stoletja zaznamovala in je kljub grobim zgodovinskim pretresom uspel ohraniti svojo nezamenljivo skupno identiteto. Obmejni prostor je po letu 1947 občutil nasilje železne zavese tako na eni kot na drugi strani mej e. Danes j e v obeh državah ta prostor bolj ali manj izpraznjen, vendar z neuničljivo željo po življenju. V pogovorih z domačini sta avtorici Anja Medved in Nadja Velušček odkrivali zgodovino, kot se je odsevala v usodah ljudi, ki so na svojih domovih vztrajali ali pa se danes vanje ponovno vračajo. Nov zgodovinski trenutek odpira meje in nakazuje nove oblike priseljevanja in življenja v skupnem prostoru. 12 Nedelja, 13. januarja 2008 VREME, ZANIMIVOSTI GORICA - Ob obletnici letalčeve smrti in beograjskega pogreba Od Edvarda Rusjana se je poslovil Belokranjčan Govor Nika Zupaniča ni nikjer zabeležen, pa tudi govorec v Sloveniji skoraj neznan V četrtek je minilo natanko 97 let od tragične smrti Goričana Edvarda Rusjana, enega od svetovnih pionirjev letalstva. Smrt ga je doletela med poskusnim poletom v Beogradu, ko je močan sunek vetra-koša-ve zlomil krilo krhkega letala med poletom nad sotočjem Donave in Save. Letalo se je zrušilo na železniško progo tik pod mogočno trdnjavo Kalemegdan. Za mladega Goričana ni bilo več pomoči. Za posledicami hudih poškodb je umrl med prevozom v bolnišnico. Če bi letalo strmoglavilo le nekaj metrov stran, bi padlo v vodo in bi se pogumni letalec po vsej verjetnosti rešil. Iz nekaterih virov izhaja, da si je Rusjan pred poletom slekel težko usnjato vetrovko, kajti računal je na možni padec ali pristanek v vodi. Usoda je žal hotela drugače. O Edvardu Rusjanu, njegovem bratu Jožetu, o njunih prizadevanjih pri zasnovi in gradnji letal, o poskusih letenja, o uspehih in neuspehih v Gorici ter kasneje v Zagrebu v letih 1909 in 1910 je bilo veliko napisanega, povedanega in objavljenega. Veliko je bilo napisanega tudi o pogrebni svečanosti. Beograjske oblasti so mlademu Sokolu, kot ga je med žalnim nagovorom imenoval znani srbski pisatelj Branislav Nu-šic, pripravile veličasten pogreb z udeležbo tisočih ljudi. Z vencem je bil prisoten tudi predstavnik srbske kraljeve družine. Kljub temu da je Rusjan bil avstro-ogrski državljan, so ga Srbi imeli za krvnega brata in so bili nanj zelo ponosni. Pokopali so ga na osrednjem beograjskem pokopališču, na predelu, kjer imajo svoj tihi dom velikani iz srbskega sveta znanosti, umetnosti in politike. Njegov grob so pred kakim letom uredili letalski krogi iz Slovenije in nad že obstoječo ploščo postavili doprsni kip. V nobenem zapisu in niti ne knjigi o Rusjanu pa ne najdemo podatka, daje glavni govor pri pogrebu imel Slovenec Niko Zupanič, po rodu iz Bele Krajine, kije takrat živel in delal v Beogradu. Bil je mednarodno priznan etnolog, antropolog, zgodovinar in diplomat ter je bil pred prvo svetovno vojno in po njej zaposlen pri Etnološkem inštitutu v Beogradu. Bil je tudi član Jugoslovanskega odbora, ki je deloval v Londonu med prvo svetovno vojno. V svetovnem spletu dobimo o njem marsikaj zanimivega, preseneča pa, da v Enciklopediji Slovenije o njem ni niti besede. Njemu, Slovencu, je bil torej zaupan osrednji govor na Rusjanovem pogrebu. Govoril je v slovenščini, pa čeprav se tu pa tam tako v jeziku kot tudi v načinu podajanja čuti vpliv srbščine. Na enem mestu Zupanič celo pravi, da je slovenščina na- GORICA Za začetek Štandrežci Danes v centru Lojze Bratuž V Kulturnem centru Lojze Bratuž se danes začenja niz veseloiger ljubiteljskih odrov Iskrivi smeh na ustih smeh, ki ga prireja Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice. Prvo predstavo bodo danes ob 17. uri uprizorili gledališčniki prosvetnega društva Štandrež; na odru slovenska centra bodo nastopili s komedijo Boeing Boeing. V nedeljo, 20. januarja, ob 17. uri se bo niz nadaljeval s klasično slovensko veseloigro Županova Micka v izvedbi gledališča Toneta Čufarja iz Jesenic. V torek, 29. januarja, ob 20. uri bo na vrsti nagrajevanje natečaja Mladi oder, ki ji bo sledila predstava gledališke skupine Društva gluhih in naglušnih Severne Primorske. Zadnja veseloigra bo v četrtek, 31. januarja, ob 20.30; spet bo na potezi dramski odsek prosvetnega društva Štandrež, ki bo uprizoril Primorske zdrahe, komedijo, povzeto po Goldoniju in prirejeno primorski stvarnosti. rečje. Kar nam je znano, njegov poslovilni govor ni bil objavljen v nobeni zgodovinski knjigi oz. zapisu o bratih Rusjan. Govor je po Rusjanovi smrti v celoti objavil goriški časopis Soča z dne 19. januarja 1911. Zaradi zanimivih odtenkov in svojevrstnih primerjav ga prinašamo v celoti, črpali pa smo ga iz tedanje Soče. »Novo Vreme iz Belegagrada prinaša govor - uvodoma piše Soča -, katerega je govoril Slovenec dr. Niko Zupanič ob Rusjanovem pogrebu. Govoril je ta govor, ko so prinesli krsto iz katoliške cerkve tik avstrijskega poslaništva in jo postavili na mili rojak, pod nebo v kraljestvo zraka, da zavladaš višinam in daljinam. Ali pal si kakor od bliska zadet mrtev na tla ti slovenski Ikaros. Sovražni so človeku elementi narave, ker duh njegov stalno teži za tem, da si jih upokori in jih podvrže, vpreže njihovo moč v korist človeštva. Podjarmiti si hotel sebi cesarstvo Pola in dobro si napredoval v svoji hrabrosti, ali bil si vendar še prešibak, bil si zahrbtno prijet od sovražnega elementa in pal si iz višin. V zemlji slovenski, ne daleč od izvira Save si zagledal dan življenja, a našel si svoj konec na kraju Save, kjer hiti v objem Prvi reševalci pri razbitinah Rusjanovega letala mrtvaški sprevodni voz. Zamrli so poslednji akordi žalnice, ki jo je svirala vojaška godba 6. pešpolka, nato je začel govoriti dr. Niko Zupanič: "Mrtvi rojak, ti si dal življenje v zemlji Srbiji, pustil si dušo med Srbi, ki so po krvi in jeziku skoraj isti, kakor narod, kateremu pripadaš ti in lahko bi ti izrekel poslednji pozdrav v jeziku te zemlje, ali naj ti bode izrečen v Tvojem narečju. Tragična je tvoja smrt, mili rojak, in ta zimski dan, ta metni dan odgovarja čustvom našega srca, katerega čutimo zaradi tebe. Težko nam je pri srcu za tebe v tej zimski predpodobi smrti, ali še težje bi nam bilo za tebe, da si umrl v cvetoči pomladi kakor si ti, lep, mlad, cvetoč in poln nad. Res neizbežen je prirode zakon, da mora vse umreti. In če se težko ločimo od starih znancev in sorodnikov in nam ločitev bridke seka rane, tem huje se nam krči srce, kadar kdo gre iz tega sveta ante diem. Izgledaš mi kakor mladi cvet, katerega slana zamori iznenada na polju. Podoben si mlademu hrastu na gori, katerega je nevihta izruvala in pobila na tla. Kakor Sokol si se vzpel pod oblake, našemu staremu slovanskemu Dunavu. Krasen srebrn pas je Bog dal z reko Savo za vez našim jugoslovanskim narodom, po katerih ona teče: a kulturni pijonirji in rodoljubi, med katere si spadal tudi ti mrtvi rojak, utrjevali so in množili vezi med temi zemljami. S svojim izumom in junaškim duhom pokazal si svetu, da se tudi tvoj mali slovenski narod udeležuje pri reševanju velikih svetovnih problemov, ali nisi pozabil svojega pokoljenja in svojih najbližjih rojakov. Tvoje misli privlačivala je trojna privlačna moč, v smeri toka Save, med krvne brate. In poletel so izpod Triglava, kakor orel niz našo Savo v Zagreb in Belgrad. Neprevarljiva je moč krvi in potencialne sile čustvenih misli, ki spe v nji. Pre-bude se z elementarno silo prej ali slej in privro na dan. In kakor na sodni dan glas trombe dobre in hudobne, tako združi sorodnost krvi in jezika gotovo enkrat rodove enega plemena, v silni zbor naroda. Slovencem kako daje sojeno umirati po obzidjem Belgrada. V petnajstem stoletju posekali so divji Madžari vladarja slovenske zemlje, Ulrika Celjskega, ki je bil zet srbskega gospodarja Jurija Brankovica iz Smedereva. Da bi mogli streti turško barbarstvo, borili so se tudi slovenski mladeniči pod zidovi Belgrada. In mnoga heka-tomba Slovencev močila je s svojo krvjo tla, kjer si ti, mrtvi roj ak, pustil svojo dušo. V živem spominu je ostal Belgrad in dogodki okoli njega potomcem izginulih junakov. In ne poje brez vzroka slovenska narodna pesem: Stoji, stoji tam Beligrad, / za gradom teče rdeča kri, / da bi gnala mlinske kamne tri. Mrtvi rojak, ti nisi prišel v Belgrad borit se oborožen s puško in mečem, ni politično. Danes sije nad Belgradom solnce svobode. Ti si prišel bratom Sebom pokazat, kako se znajo Slovenci boriti tudi z uma svitlim mečem. In tudi na tem polju imel si ti zgled in primer v prošlosti Belgrada. Soroden tebi po duhu, proučeval je pod Belgradom, sin slovenske kmetice Jurij Vega, balistiko. Uporabljal znanje iz matematike in tehnike, ter izumil nove topove za obleganje trdnjave, kateri je vzel Lavdon Turkom. Ni ti bila, mrtvo rojak, pot življenja s cvetjem posuta. Imel si mnogo skrbi, mnogo zatajevanja, a malo veselja in uživanja. Kar pa je najžalostnejše: moral si tam končati, kjer bi mogel z novo in večjo ener-žijo začeti, da doženeš svoj cilj. Ali po tvoji izpovedi moram trditi, da se ti je vsaj ena želja izpolnila: "v zemlji domači, da truplo leži", kakor poje naš Prešeren. To moremo trditi, ker si nekoliko minut, predno se te je dotaknil angel smrti rekel: "Ako poginem v Srbiji ni mi žal; v svoji sem zemlji poginil." Moramo se ločiti, mili rojak! Kratko je življenje in neskončna je smrt. Nas kliče dolžnost, da ne zamudimo vseh živih dan, a tebi želimo sladki mir in pokoj v bratski zemlji. Solze, ki rose oči prisotnih tiso-čev, tuga za teboj in sožalje za tvojo rodo-vino in dom, naj ti bode najlepši venec na tvoj prerani grob, ki ostane dolgo zelen, Večen ti spomin."« Tudi jezik, ki ga Soča uporablja, je značilen za tedanji čas. Beogradu so pravili Belgrad ali Beligrad in so ga tudi svojevrstno sklanjali (v Belemgradu, iz Belegagrada itd). Nekaj dni pred Rusjanovo smrtjo so dali natisniti tisoče razglednic z njegovo podobo, s katero naj bi počastili njegove letalske podvige. Po smrti pa so na isto razglednico v cirilici natisnili osmrtnico z datumom smrti: 27.XII.1910. Niso se zmotili, saj je datum napisan po pravoslavnem koledarju, ki odgovarja našemu 9. januarja 1911. Vendar tragedija ni zasenčila njegovih junaštev na letalskih krilih. Vili Prinčič Kradejo kovine in kable Na Goriškem tatovi odnašajo barvne kovine in kable. Zadnja takšna tatvina se je pripetila v noči s petka na soboto. V Novi Gorici je neznanec s parkirane tovorne prikolice ukradel sedem stranic iz aluminija; lastnik je oškodovan za okoli 2.500 evrov. Neznanec pa je v času od 20. decembra do 8. januarja vlomil v prostore spomenika na Cerju pri Opatjem selu. Iz notranjosti je ukradel 100 metrov električnega kabla in več kosov različnega elek-tro materiala, ki je bilo namenjeno za vgradnjo. S tem je povzročil občini Miren-Kostanjevica za okoli 1.500 evrov škode. V začetku tedna pa je neznanec med Ta-borjem in Saksidom ob železniški progi odščipnil in ukradel telekomunikacijski kabel, ki služi za telefonsko komunikacijo med železniškimi postajami. (km) Film o Placidu Corteseju O svetlem liku redovnika Placida Corte-seja bo govor v sredo ob 17.30 v sejni dvorani pokrajinskega sveta v Gorici. Na pobudo tednikov Novi glas in Voce Isonti-na bodopredvajali film, spregovorila pa bosta nadškof msgr. Dino De Antoni in režiser Pietro Damosso iz Turina. Po dokumentarcu bo možnost za razgovor z nekaterimi sodelavci pri pobudi in s pričeval- Bibliobus v Doberdobu Bibliobus novogoriške knjižnice Franceta Bevka bo v petek, 18. januarja, obiskal dve slovenski šoli v Italiji. To bosta šoli v Doberdobu in Špetru Slovenov. Ob 8. uri bo prispel v Doberdob, ob 13. uri pa v Špe-ter. Bliža se tržiški pust Tržič se pripravlja na tradicionalni pust, ki bo letos potekal 5. februarja. Jutri bodo na sedežu društva Pro Loco začeli s prodajo vstopnic za veseloigro »Ridendo la Cantada«, ki jo bo 18. in 19. januarja uprizorila gledališka skupina društva Pro Loco. V vikendu pred pustom bodo predstavili tudi satirično revijo La Cantada, pustni dan pa bo potekal po ustaljenem programu. Dopoldan bo namenjen sprevodu Anzoleta Postirja in njegove neveste, ob 12. uri pa bodo prebrali Anzo-letovo oporoko. Popoldne bo na vrsti sprevod. »Nisem prejel vabila« »Nisem prejel vabila«. Tako je goriški župan Ettore Romoli polemično utemeljil svojo odsotnost na shodu deželnega sveta stranke Forza Italia. Le-ta poteka v Palmanovi, kjer naj bi uradno zaupali Ren-zu Tondu kandidaturo na bližajočih se deželnih volitvah. Tržnica starin Danes bo v Raštelu, na trgih Cavour in Sv. Antona v Gorici potekala prva tržnica starin v letu 2008, ki se je bodo udeležili sta-rinarji iz različnih držav in dežel. GORICA - V reviji Il Fotografo prispevek o Silvanu Pittoliju in Skupini 75 Priznanje fotografu Silvan Pittoli (zgoraj) in stran iz revije s prispevkom o njegovih fotografijah bumbaca V januarski številki strokovne revije vsedržavnega značaja II Fotografo, ki izhaja v Milanu, smo na prvih straneh z veseljem našli daljši prispevek o umetniški fotografiji in prizadevanjih naših ljudi s področja fotografije. Gre za članek, pod katerim se je podpisal Sandro Iovine, znano ime v tej umetniški zvrsti. Med drugim je Iovine tudi direktor revije in so zato njegove ocene dragocene in upoštevane. Kot je zapisal avtor članka, mu je povod za sestavek ponudil obisk fotografske razstave Portfolio v Ločniku decembra lani. Na tisti razstavi je svoja dela postavil na ogled tudi Silvan Pittoli iz Števerjana, sicer predsednik in ustanovitelj slovenskega fo-tokluba Skupina 75 iz Gorice. Pittoli je na ločniškem prikazu razstavljal serijo fotografij pod imenom Kraški kamni - Pietre del Carso. Za revijo Il Fotografo so bila izbrana nekatera dela, objavljena pa so bila štiri. Direktor Iovine piše, da gre za sprehod med grobimi in trdimi kraškimi kamni, kjer oko prehiti hojo in kjer se granitni pogledi podaljšajo do daljnih obzorij. V slogu, ki je tipičen za mojstre umetniške presoje, Iovine predlaga, da ni odveč zaustaviti se in prisluhniti zgodbam kamna ter se približati skrivnostim, ki ločujejo človeško minljivost od nesmrtnosti. Uganka je globoko zarezana v plasteh kamenin, ki so se izoblikovale v tisočletjih in so postale tiha priča geoloških obdobij. Kamen nam je sposoben razodeti vse, le prisluhniti mu moramo. Da pa lahko razumemo modrost, ki jo hranijo kamenine, ni dovolj le bežen pogled. Kot je to naredil Pittoli, je potrebno kamnu iztrgati podobo, jo proučiti in jo s pomočjo fotografije postaviti na ogled, zaključuje svoje razmišljanje Sandro Iovine. Drugi del prispevka prinaša umetniško pot Silvana Pittolija in tudi fotokluba Skupina 75. Z veseljem smo v italijanski reviji prebrali poudarek, da gre za slovensko društvo, ki je pobudnik številnih fotografskih razstav in mednarodnih srečanj privržencev fotografske umetnosti. Namenjena pozornost gre vsekakor v čast Pittoliju in seveda goriškemu klubu, ki je s strokovnimi oprijemi znal najti pot tudi v umetniško-kulturne kroge, ki niso le krajevnega značaja, kar dokazuje pozornost ugledne revije II Fotografo. (vip) / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 13. januarja 2008 13 [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDEN TI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, ul. Olivers 70, tel. 048180220. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU ZANARDI, ul. Trieste 31, tel. 0481481252. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 17.40 - 20.00 - 22.00 »Io sono leggenda«. Dvorana 2: 15.45 - 17.45 - 20.10 - 22.10 »La promessa dell'assassino«. Dvorana 3: 17.20 - 19.50 »L'amore ai tempi del colera«; 15.10 - 22.10 »Il mi-stero delle pagine perdute«. CORSO Rdeča dvorana: 15.00 - 17.50 - 21.30 »Lussuria«. Modra dvorana: 15.45 - 17.50 - 20.00 - 22.15 »L'allenatore nel pallone«. Rumena dvorana: 16.00 »Bee Movie«; 17.50 - 20.00 »Irina Palm«; 22.15 »Halloween: The beginning«. H Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA Q8 - Ul. Trieste 22 AGIP - Ul. Don Bosco 108 AGIP - Ul. Aquileia 60 TRŽIČ SHELL - Ul. Matteotti 23 ESSO - Ul. I Maggio 59 IP - Ul. Boito 57 OMV - Ul. Terme Romane 5 KRMIN API - Ul. Isonzo GRADIŠČE AGIP - Ul. Udine, na državni cesti 305 proti Marianu TURJAK AGIP - na pokrajinski cesti 1 (Fol-jan-Pieris) Ul. XXV Aprile 31 FOLJAN AGIP - Ul. Redipuglia 42 ROMANS API - Ul. XXV Maggio 3/A TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 15.45 - 17.45 -20.00 - 22.10 »Io sono leggenda«. Dvorana 2: 15.40 - 17.50 - 20.10 - 22.15 »L'allenatore nel pallone 2«. Dvorana 3: 15.50 - 17.40 - 20.10 - 22.00 »Leoni per agnelli«. Dvorana 4: 17.20 - 19.50 »L'amore ai tempi del colera«; 15.15 - 22.15 »Il mi-stero delle pagine perdute«. Dvorana 5: 15.30 - 17.30 »Natale in cro-ciera«; 20.00 - 22.00 »Una moglie bel-lissima«. NOVA GORICA: 19.00 »Instalacija ljubezni«; 21.00 »Bivši«. H Šolske vesti DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO OSNOVNIH ŠOL S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM IZ GORICE sporoča, da je v teku vpisovanje v otroške vrtce (za otroke, ki dopolnijo 3 leta do 31. januarja 2009) in v 1. razred osnovne šole (za otroke, ki dopolnijo 6 let do 30. aprila 2009) na ravnateljstvu v ul. Brolo v Gorici do 30. januarja od ponedeljka do sobote med 10.30 in 12.30, ob torkih in sredah tudi med 15.30 in 16.30. NIŽJA SREDNJA ŠOLA IVAN TRINKO v Gorici obvešča, da rok vpisovanja otrok v prvi razred nižje srednje šole in prvi razred višje višje šole zapade 30. januarja. Starši otrok petošolcev bodo dobili vpisne pole na tajništvu didaktičnega ravnateljstva v ul. Bro-lo oz. na Večstopenjski šoli v Doberdobu. Vpisne pole za vpis v prvi razred izbrane višje srednje šole dobijo starši na nižji srednji šoli Ivana Trinka. VEČSTOPENJSKA ŠOLA V DOBERDOBU sporoča, da je v teku vpisovanje v otroške vrtce (za otroke, ki dopolnijo 3 leta do 31. januarja 2009) in v 1. razred osnovne šole (za otroke, ki dopolnijo 6 let do 30. aprila 2009) na ravnateljstvu v Doberdobu (tel. 048178009) do 30. januarja. Kulturni center Lojze Bratuž Vljudno vabljeni na odprtje mednarodne razstave, ki smo jo pripravili v sodelovanju z Galerijo Rika Debenjaka - Kanal ob Soči TCfflMEIIE mmMaMMM Umetnike in razstavljena dela bosta predstavila Monika Ivančič Fajfar in Jurij Paljk KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ PETEK, 18. JANUARJA, OB 18.URI dežu, kjer bodo podane vse informacije in podrobnosti o turi. ¿j Čestitke □ Obvestila M Izleti MLADINSKI ODSEK KD SOVODNJE prireja enodnevni avtobusni izlet na sneg na Piancavallo v nedeljo, 20. januarja; informacije in vpisovanje na tel. 328-2580940 (Maja). SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA organizira v nedeljo, 20. januarja, zahtevno zimsko turo. Udeležba zahteva primerno telesno kon-dicijo in obvezno zimsko opremo (dereze, cepin...). Obvezna je tudi prisotnost na sestanku v četrtek, 17. januarja, ob 19. uri na društvenem se- DRUŠTVO KARNIVAL obvešča, da je odprto vpisovanje za vozove in skupine, ki bi se želeli udeležiti pustnega sprevoda; informacije in vpisovanje na tel. 0481-882119 (Ladi) ali na ZSKD (tel. 0481-531495, fax 0481550004). Program: petek, 1. februarja, rock koncert skupin Blek Panters in Kraški ovčarji; sobota, 2. februarja, ples s supino Kingston; nedelja, 3. ferbuarja, povorka in ples s skupino The Maff Show. FEIGLOVA KNJIŽNICA obvešča, da bo prva Pravljična urica v letu 2008 prenešena za en teden, v ponedeljek, 21. januarja, ob 18. uri, ko bo pravljičarka Katerina Citter pripovedovala skrivnostno pravljico. GORICA - Društvo slovenskih upokojencev Slovo od leta in meje Brez pregrad med Slovenci bodo še bolje udejanjali prijateljske in kulturne vezi - Vrtnice za jubilante Konec decembra je čas, ko človek pomisli na vse, kar se je dogajalo med letom, in obenem snuje načrte za prihodnost. V takem razpoloženju se radi družimo in drug drugemu zaželimo ob koncu leta vse dobro v prihajajočem letu. S takimi nameni se je 105 upokojencev in prijateljev z Goriškega ter tudi iz Slovenije odločilo, da se udeleži 28. decembra tradicionalnega silvestrovanja, ki ga vsako leto prireja Društvo upokojencev za Goriško. Silvestrovanje je prireditev, ki se je upokojenci poleg dneva žena, izletov in martinovanja najraje udeležujejo. V lepo opremljeni in okrašeni restavraciji Dijaškega doma v Novi Gorici je bil najprej prijeten in spodbuden sprejem vodstva Dijaškega doma. Sledilo je živahno preživljanje večera ob pogovorih, glasbi in petju. Predsednik DSU je v svojem nagovoru posebej naglasil, da smo bili tudi v letu 2007 priče mnogim gro- Praznovanje goriških upokojencev foto dsu zotam, zlasti v svetu. Z neizmernim zadovoljstvom pa smo sprejeli izjemen zgodovinski dogodek, ko je bila 21. decembra odpravljena meja med Slovenijo in Italijo in je Slovenija vstopila v schen-gensko območje. Meja nas Slovencev ne bo več ločevala, zato bomo bolje snovali in udejanjali prijateljske ter kulturne vezi. Poudarjena je bila tudi pomembna vloga Slovenije, ki si je v svetu pridobila spoznavnost in velik ugled s šestmesečnim predsedovanjem EU. Udeleženci so nato prisluhnili branju dveh značilnih pesmi na tematiko o »srečni usodi« upokojencev. Sledile so družabne točke in podelitev vrtnic prisotnim jubilantom. Mnogim 80-letnim jubilantom pa so vrtnice izročili naslednje dni na njihovem domu. Kasneje po tomboli, kije marsikoga osrečila, in po drugih zabavnih igricah so hlinili konec leta in si ob penečem vinu izrazili najiskrenejša voščila za leto 2008. (ed) Draga RADICA in BERTO, po 40. letih skupnega življenja vama želimo, da vse kar je bilo dobrega naj se nadaljuje, da vse kar je bilo slabo naj se oddaljuje, naj sreča, zadovoljstvo vsak dan vama cvetita, naj ves čas smeh in zdravje v očeh žarita! Ivano, Daniele, Denis, Eva, Sofia in Aleksander. MARINI IN DUŠANU! Ob 35-letnici skupnega življenja jima želimo še enkrat toliko sreče in ljubezni - Noemi, Mara in Ana z možema. Deželni statut FJK in večjezičnost Alessandro MARAN in AceMERMOLJA vodi Rudi Pavšič Petek, 18.1.2008, ob 18. uri Predavalnica v KBcentru KD OTON ŽUPANČIČ vabi vse, ki se želijo s štandreškim vozom udeležiti pustne povorke v nedeljo, 3. februarja, v Sovodnjah, da se prijavijo do 23. januarja na tel. 340-3447695 (Tamara), 335-7177632 (Tomaž) in 3402898257 (Gregor) po 18. uri. SLOVENSKA SKUPNOST obvešča, da za novoletni sprejem, ki ga 18. januarja na Pesku (občina Dolina) v restavraciji Pesek, prireja stranka je iz Goriške možnost avtobusnega prevoza. Zaradi omejenega števila mest prosijo, da se zainteresirani čimprej prijavijo na tel. 335-8011948; cena bo prilagojena številu potnikov (približno 10 ali 12 evrov). Odhod ob 17.30 izpred Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici s postanki ob 17.40 v Štandrežu (izpred župnijske cerkve), ob 17.50 v Sovodnjah (izpred župnijske cerkve), ob 18.10 v Doberdobu (izpred župnijske cerkve), ob 18.20 v Jamljah (izpred vaške gostilne). Odhod s Peska je predviden za približno 23. uro. V primeru nezadostnega števila prijavljenih bo vožnja z avtobusom odpadla. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča članice, da je za sredo, 30. januarja, sklican deželni svet s pričet-kom ob 20. uri. Zasedanje bo v dvorani pevskih zborov v Devinu. Članice so naprošene, da vnaprej sporočijo ime in priimek pooblaščenega pred-stavnika/ov na goriški urad Sveta slovenskih organizacij (tel. 0481536455, faks 0481-536324, e.pošta: gorica@ssorg.eu.). ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE iz Gorice sklicuje redni letni občni zbor v četrtek, 24. januarja, ob 20.30 v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. Prireditve KD SABOTIN vabi danes ob 16. uri na sedež društva v Štmavru (bivša osnovna šola) na nagrajevanje, ogled filma in slik 13. natečaja Jaslice pri nas doma in pri sosedih. Nastopila bo tudi skupina otrok iz duhovnije sv. Ivana z igrico Zimska zgodba v režiji Fani-ke Klanjšček in Costanze Frandolic. ŽENSKI PEVSKI ZBOR IZ RONK IN SKRD JADRO prirejata tradicionalni božični koncert danes, 13. januarja, ob 15.30 v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah. Pel bo mešani pevski zbor Fran Ven-turini iz Domja (Dolina pri Trstu) pod taktirko zborovodkinje Cinzie Sancin. PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA organizira jutri ob 19. uri v telovadnici OŠ Milojke Štrukelj na Del-pinovi 7 v Novi Gorici potopisno predavanje Staneta Klemenca z naslovom Prečenje Grenlandije. V DVORANI GORIŠKE POKRAJINE na korzu Italia 55 bo v priredbi tednikov Novi glas in Voce Isontina v sredo, 16. januarja, ob 17.30 predstavitev štirijezične zgoščenke Pogum molka. O življenju in mučeniški smrti p. Placida Corteseja bodo goriški spregovorili nadškof Dino De Antoni, avtor dokumentarca Paolo Da-mosso iz Turina, slovenski in italijanski sodelavci ter pričevalci. H Mali oglasi PRODAM avto fiat 600 activ, letnik 2005, 53.000 prevoženih km, 4.500 evrov; tel. 335-5387249. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE ISKRI^I SMEM, na ustw vseh niz veseloiger ljubiteljskih odrov DANES, 13. JANUARJA, OB 17. URI Dramski odsek Prosvetnega društva Štandrež Marc Camoletti BOEING BOEING Režija: Gorazd Jakomini NEDELJA, 20. JANUARJA, OB 17. URI Gledališče Toneta Čufarja -Jesenice Anton Tomaž Linhart ŽUPANOVA MICKA Režija: Emil Aberšek TOREK, 29. JANUARJA, OB 20. URI NATEČAJ MLADI ODER -NAGRAJEVANJE Gledališka skupina Društva gluhih in naglušnih Severne Primorske ČETRTEK, 31. JANUARJA, OB 20.30 Dramski odsek Prosvetnega društva Štandrež Carlo Goldoni PRIMORSKE ZDRAHE Režija: Jože Hrovat PREDSTAVE BODO V VELIKI DVORANI KULTURNEGA CENTRA LOJZE BRATUŽ V GORICI Id Osmice SALOMON TOMŠIČ je v Rupi odprl osmico; tel. 0481-882230. Prispevki Namesto cvetja na grob Ernesta Šuca iz Jamelj darujejo soletniki 1939 iz občine Doberdob 120 evrov za hospic »Via di Natale« pri CRO v Avianu. V spomin na Dolfa, brata Duška in sina Renza daruje Nives z Davidom 50 evrov za spomenik padlim v NOB v Štandrežu. V spomin na starše Marušič daruje Leda 20 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Štandrežu. V spomin na Dolfa ob 100-letnici rojstva daruje Lojzko 20 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Štandrežu. Pogrebi JUTRI V GORICI: 9.55, Tullio Perusin iz bolnišnice sv. Justa v cerkev sv. Justa in na glavno pokopališče; 11.00, Pierina Bandelli vd. Vidimari iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in v Videm za upepelitev; 12.00, Basilio Zanet v kapeli splošne bolnišnice in na glavnem pokopališču. JUTRI V SOVODNJAH: 13.45, David Ursič (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.30) v cerkvi in na pokopališču. JUTRI V RONKAH: 13.00, Eugenio Volpato s pokopališča v cerkev Marije Matere Cerkve in na pokopališče; 14.00, Rodolfo Iarc (iz tržiške bolnišnice ob 13.45) v cerkvi sv. Lovrenca in na pokopališču. JUTRI V TRŽIČU: 10.50, Renzo Coda v kapeli pokopališča in v Trst za upe-pelitev. t Po hudi bolezni nas je zapustil David Uršič Žalostno vest sporočajo žena Katja, hčerka Nataša z družino, tata Paolo z Adrijano, brat Danjel ter ostalo sorodstvo. Pogreb bo v ponedeljek, 14. januarja ob 13.35 z goriškega pokopališča v cerkev v Sovodnje ob 13.45. Sovodnje, 13. januarja 2008 14 Nedelja, 13. januarja 2008 KULTURA / NOVA PRODUKCIJA SSG - Edoardo Erba, Maraton v New Yorku Mozaik drobnih izpovedi in tudi absurdnih minut Slovensko stalno gledališče: Edoardo Erba, Maraton v New Yorku. Režija scena in kostumi: Miha Golob. Prevod: Gašper Malej, lektor: Jože Fa-ganel, oblikovalec luči: Peter Korošic, izbor glasbe: ekipa. Igrata: Primož Forte (Mario) in Romeo Grebenšek (Steve). Premiera 11. januarja 2008 v Mali dvorani SSG Trst. Maraton italijanskega dramatika srednje ali mlajše (pojmi so danes »relativni«) generacije Edoarda Erbe sodi med tekste, ki si ne zadajejo cilja, da bi obelodanili kako usodno družbeno, psihološko ali drugačno resnico. V osnovi enourne enodejanke je tek. Tridesetletna fanta vadita za newyorški maraton. Dnevno tečeta po eno uro. Enourni tek je predviden tudi na konkretnem odru, kar pomeni, da igralca dejansko tečeta na odru eno uro. Realnost teka postavi interpreta dramskih figur v nenavadno situacijo, ko postaneta resnična tekača, ki morata nabrati dovolj fizične kondicije, da zdržita uro teka in istočasno med sabo razpredata zapisane dialoge. Tek, ki se prične kot zabava, za-dobiva s časom usodnejše dimenzije. Ma ri o in Ste ve ga pre pro sto ne mo re -ta prekiniti, ker postane početje igra z življenjem; igralca pa s tekom ne moreta prenehati, ker bi predčasno zaključila predstavo. Pripoved kot fikcija in oder kot fizična realnost se drug na drugega zavežeta in na tej strukturi temelji »vsebina«. Dialog med tekačema je neobvezen, kot so to pogovori med mladimi v baru ali pa na teku po kraških poteh in stezah. Usodnejše stvari se nakazujejo po drobcih. Tridesetletna fanta sta se izluščila iz po dalj ša ne pu ber te te in vsto pa ta v aktivno življenje. V tem vmesnem prostoru se sprašujeta o smislu življenja in tu zadobi konkretni tek simboličen pomen. Govorita o ženskah in kažeta na razdalje, ki še vedno ločujejo moškega od ženske: toliko bolj v času enakopravnosti, ko pride do medsebojnega tekmovanja. Ljubezen vsekakor v mercificirani družbi ni lahek cilj. Mario in Steve spregovorita o Bogu, o vztrajanju, o možnosti, da vsakdo odgovarja za lastno usodo in jo uresničuje. Med te be sed ne utrin ke se vklju ču -je tek, ki spravi tekača v trenutne fizične krize, nato v stanje polzavesti in v prepričanje, da tega teka ni možno prenehati. To je seveda lahko metafora sodobnega življenja. Erba je v omenjen preplet vklju- čil še en strukturni element, čeprav je rahel. Že ob začetku teka Mario išče ključe avtomobila, s katerim sta se pripeljala do tekaške poti. Nato ju pogovor za trenutek vrača v sicer zelo približen spomin na prvega starogrškega tekača, ki je za oznanjanje zmage pretekel 42 kilometrov. Elementa sta pomembna za nepričakovan zaključek, ki bi ga v celoti ne bi odkrili. Pred prekinitvijo enournega teka se sliši iz zvočni kov žven ket plo če vi ne, kot ko av to butne v zid. Mario prične teči v neki praznini, Steve se oddalji in izjavi, da mora sotekač sedaj teči sam: na svetu ali onkraj? V resničnosti, ali v virtual-nem teku? Tako je torej z besedilom Edoarda Erbe. Klasična obnova je skoraj nemo go ča, saj je igra mo zaik drob nih iz - povedi, utrinkov, ironije in tudi absurdnih minut. Avtor noče povedati nič manj in nič več. Režiser predstave se mora prilagoditi predvideni poti. Prostora za kakšne pomembnejše odmike v bistvu ni. Mlad režiser Miha Golob je torej prevzel nalogo, da »uredi« predstavo, poskrbi za minimalno sceno, ob le če te ka ča v te kaš ki dres, ki ni neka fina trenirka, in seveda uskladi igro s te kom in z vse mi prob le mi, ki to predstavlja. Igralca Primož Forte kot Mario in Romeo Grebenšek kot Steve sta morala pre vze ti na se vlo gi in za upa ti last -nim si lam, saj jim sam tek ne bi omo -gočal, da natančno sledita navodilom režiserja. Predstava je igralska, in to v smislu, da jo pač morata izvesti igralca med fizičnim naporom. Mlada For- te in Grebenšek sta svoje delo dobro opravila. Dialoge sta izvajala natančno in s primernimi poudarki, kakega posebnega psihologiziranja pa v igri itak ni. Protagonista sta tipa, ki povzemata lastnosti neke generacije. Predstava sloni torej na spretnosti, na prepletanju fikcije in realnosti ter na mozaiku drobnih in med sabo s tekom povezanih ugotovitev in čustev. Gledališče je splet tehničnih domislic in drobnih besed nih utrin kov o vsak da nu. V bi stvu se v tem toku suče mlajša italijanska književnost, ki odvrača dolga besedila, usod ne zgod be in br ska nje po glo -bi nah, ki jih ni. Kaj in ko li ko nam to -vrstna književnost lahko pomeni, je seveda zelo subjektivno vprašanje, gre pa vsekakor za smer in ne le za slučaje. Ace Mermolja BEOGRAD Na 36. festivalu Fest letos 75 filmov Mednarodni filmski festival, 36. Fest, bo med 22. februarjem in 2. marcem prikazal 75 filmov v več programskih celotah, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug. Glavni gost bo slavni nemški režiser Volker Schlondorf, so povedali na novinarski konferenci v Beogradu. Mestni sekretar za kulturo in predsednik odbora Fest Darijan Mihajlovic je na četrtkovi predstavitvi med drugim povedal, da je lani Fest obiskalo 130.000 ljubiteljev filma. Umetniški direktor Miroljub Vučkovic je povedal, da bo spored kompakten in izjemen ter da bo izpolnil duha in radovednost občinstva v intelektualnem in emocionalnem smislu. Fokus posamezne nacionalne kinematografije bo tokrat usmerjen na Rusijo pod naslovom Iz Rusije, iskreno. Prikazali bodo devet filmov, med njimi nova dela režiserjev Po-pogrepskega, Balabanova in drugih. Del ruskega programa bo projekcija restavrirane kopije Andreja Ru-bljova režiserja Andreja Tarkovske-ga. Med gosti bo direktor fotografije tega slavnega filma, Vadim Justinov. T. i. gala progam v večernih terminih v Centru "Sava" bo ponudil lani po svetu nagrajevane filme, ciklus FantAzija bo predstavil 16 filmov z Dalj ne ga vzho da, tu so še stalne sekcije Horizonti, dokumentarna sekcija Dejstva in zloženke in druge. Fest bo prinesel nove filme Kena Loucha, Briana de Palme, bratov Coen, Davida Cronenberga in drugih. V tekmovalni sekciji Evropa izven Evrope, uvedeni lani, bo osem filmov, ki prihajajo iz Gruzije, s Hrvaške, iz Makedonije in od drugod. Ocenjevala jih bo žirija v sestavi Dubravka Lakic, Kim Dong Ho in Džamšed Usmonov, lanski zmagovalec s filmom Da bi prišel v raj, najprej umri. Fest bo premierno prikazal tri srbske filme, njihovi naslovi še niso objavljeni. Beograjsko premiero bo imel film Zaobljuba (Zavet) Emirja Kusturice. Vodstvo festivala je pridobilo kopije dve tretjine filmov, ostale so preskrbeli distributerji. Projekcije bodo v Centru "Sava", Domu sindikatov, Dvorani kulturnega centra in Muzeju kinoteke. (STA) ALBERTINA Najbolj pritegne Picasso DUNAJ - Razstave v dunajski Albertini so lani pritegnile 550.000 obiskovalcev. Najbolje je bila obiskana jeseni leta 2006 odprta razstava Picasso - Slikanje proti času, ki jo je videlo 348.000 ljubiteljev umetnosti. Tako je po razstavi "Albrecht Dürer" postala najbolj uspešna razstava Al-bertine. Razstavo o bidermajerju je lani spomladi videlo okoli 134.000 obiskovalcev, so sporočili iz tega dunajskega razstavišča. V prvih štirih razstavnih mesecih si je postavitev z naslovom "Od Moneta do Picassa. Zbirka Batliner" v Albertini ogledalo več kot 300.000 obiskovalcev. "Število obiskovalcev del iz zbirke Batliner priča o velikem zanimanju za enega od najbolj vznemirljivih poglavij v zgodovini umetnosti in za fantastično razširitev Alber-tine," meni direktor Albertine Klaus Albrecht Schroder. Razstavo si je moč ogledati še do 6. aprila. (STA) GALEBOVE KNJIGE - Škrobek kuha Preprosti recepti za slastne jedi, ki so hkrati tudi prava paša za oči Nova zbirka Galebovih knjig ni sestavljena zgolj iz zgodbic in pesmic, temveč tudi iz zanimivih kuharskih receptov, ki so narejeni po meri najmlajših kuharjev. Škrobek kuha je naslov knjige, v kateri so zbrane krasne dobrote za ustvarjalne otroke. Prikupna in koristna knjiga je nastala po zamisli Petra Ferluge, simpatične ilustracije pa je prispevala Jasna Sepin. Knjiga prinaša, kakor je v spremni besedi razložila glavna urednica revije Galeb Majda Železnik, preproste recepte za slastne jedi, ki so hkrati tudi prava paša za oči. Recepti, ki so zbrani v knjigi, korak za korakom prikazujejo nastanek preprostih, zdravih in okusnih jedi. Vsak recept uvede kratka pravljična zgodba, včasih le droben doživljaj škratka Škrobka, ki mu družbo dela ptiček Čipko. V uvodni besedi je Železnikova še povedala, da so bili Škrobkovi domiselni recepti že preizkušeni na slovenskih osnovnih šolah v zamejstvu, saj so dve leti izhajali v mladinski reviji Galeb. Knjiga na 48 straneh prinaša dvajset receptov, deset receptov je namenjenih slaščicam, deset pa slanim jedem. Jedi so razvršene po letnih časih, na ta način pa lahko kuharji, ki se prvič lotevajo kuhanja, spoznajo tudi živila, ki so značilna za dolo- čen letni čas. Na uvodnih straneh so uredniki zbrali mikavne spomladanske jedi, kot so zelenjavne jedi, hitro pripravljeni sendviči, za letos zgodnje velikonočne praznike bodo otroci lahko pripravljali prikupne miške in čokoladne želve. Koristni so tudi recepti, s katerimi lahko mali kuharji pripravijo enostavne rojstnodnevne torte, zvezdice iz polente, za vroče poletne dni pa se bralci lahko lotijo priprave ledenih svetilk. Med zelo ustvarjalne recepte sodijo denimo hobotnice na plaži, ki so narejene iz hrenovk, in rdeče mušnice, narejene iz jajc. Enostavno in hitro pa so pripravljeni piratov napitek, ježek iz namaza in simpatični super bob. Več spretnosti, morda tudi pomoč odraslih, pa bodo mladi kuharji potrebovali pri pripravi jedi, ki so jih uredniki naslovili Medvedek, Hišica za ptičke, Sladek snežak, Božična smrečica in Psiček jazbečar. Vsi recepti so, kot že rečeno, obogateni z ličnimi ilustracijami, postopek priprave jedi pa olajšujejo tudi barvne fotografije. Nova knjiga receptov bo nedvomno zelo koristen in poučen pripomoček za otroke, ki so že po naravi ustvarjalni in polni domišljije. Dobrote v knjigi bodo nedvomno navdušile male kuharje, zamikale pa bodo tudi marsikatero odraslo osebo. (sč) 279 Nedelja, 13. januarja 2008 VREME, ZANIMIVOSTI APrimorski r dnevnik M Jutri bo na obisku v Ljubljani predsednik italijanske republike Giorgio Napolitano. Ob tej priložnosti, ki predstavlja pomembno etapo v odnosih med sosednjima državama, smo se pogovorili s predsednikom Republike Slovenije dr. Danilom Türkom, ki se je rad odzval našemu vabilu. Gospod predsednik, takoj po uradnem prevzemu funkcije je predsednik sosednje republike Italije vaš prvi gost in sogovornik v dvostranskih odnosih. Predstavljamo si, da ima ta obisk za vas in slovensko državo poseben pomen? Gotovo ta obisk odraža visoko raven odnosov, ki obstajajo med Slovenijo in Italijo in v tem smislu je naravno in logično, da je ta obisk zelo pomemben. Posebno sem zadovoljen, ker smo se z italijanskimi prijatelji začeli pogovarjati o tem obisku zelo kmalu po moji izvolitvi in tudi našli termin razmeroma zgodaj. Treba pa je tudi upoštevati, da se bova s predsednikom Napolita-nom imela priložnost pogovarjati o raznovrstnih vsebinah, ki me tudi sicer zanimajo, tako da je tudi iz tega vidika obisk v primerno zgodnjem času. Katere so teme, ki jih boste obravnavali na srečanju z italijanskim predsednikom? Želel bi si, da bi se predvsem pogovarjala o novih možnostih, ki jih dajejo slovensko članstvo v Evropski uniji, predsedovanje Evropski uniji in odprava fizičnih ovir na meji med državama. Vse to ustvarja neko novo situacijo, ki jo je dobro oceniti, ugotoviti, kam smo prišli in kako naj gremo naprej. Menim, da bi bilo dobro, da se tem vprašanjem posveti največja pozornost. Od lanskega obiska predsednika italijanske vlade Romana Prodija v Sloveniji dalje obstaja vtis, da so strateški interesi Slovenije in Italije vse bolj kon-vergentni. Je to pripisati predvsem dejstvu, da je Slovenija trenutno predsedujoča EU, ali gre po vaši oceni za dolgoročnejšo vizijo? Verjetno je v tem trenutku predvsem predsedovanje Evropski uniji vzrok, zaradi katerega so naši odnosi še posebej intenzivni, naša srečevanja pogosta in tudi ta občutek kon7vergence večji. Strateško gledano dobri odnosi nastajajo dolgo časa, tako da so nove vsebine, ki bi jih radi videli v naših medsebojnih odnosih, nekaj, kar bo tudi zahtevalo svoj čas. Tega ne bi želel prehitevati. To mora nastati skozi razpravo, preko raznih kontaktov, ki jih bomo imeli, prav pa je, da na politični ravni spodbujamo k takšnemu razvoju in mislim, da so s tega vidika naši kontakti zelo koristni. Tudi sami ste se v Novi Gorici udeležili praznovanja ob dokončnem padcu meje med državama. Kakšni so bili ob tem dogodku vaši vtisi in kakšno perspektivo po vaši oceni prinaša odprava meje v ta prostor? Vtisi so bili seveda zelo dobri, tam sem imel občutek, da sem prisoten ob zgodovinskem trenutku, ko se definira drugačna Evropa. Dobro se spominjam muzeja na železniški postaji v Novi Gorici, ki kaže, kakšni so ti časi bili nekoč. Danes je popolnoma drugače in to je tudi dober zgled za integracijo celotne Evrope. Moram pa reči, da sem na sami prireditvi nekoliko pogrešal prisotnost večjega deleža italijanske kulturne vsebine. Tam je bilo veliko slovenske glasbe, lahko bi bilo tudi nekaj več italijanske glasbe, tako da bi se ta že dosežena stopnja vzajemnosti bolje pokazala. Če me sprašujete o občutkih, vam lahko povem tudi to, da verjamem, da bo na prihodnjih prireditvah čedalje več kulturnih vsebin iz obeh narodnih okolij. Mislim, da je tudi delež italijanske kulture v slovenski kulturni tradiciji velik in da je prav, da se razvija naprej. Prav tako bi si želel, da bi bil bil slovenski kulturni element v krajih, kjer živijo Slovenci v Italiji, bolj prisoten. Perspektiva po odpravi meje je seveda velika, ampak moramo jo polniti z vsebino, ki pa jo moramo določati sami. Moramo biti občutljivi in opaziti, kje se pojavljajo kakšne potrebe in možnosti. Na naši strani naj bo več italijanske kulture, na italijanski več slovenske. Zdaj imamo boljše možnosti kot kdajkoli doslej. Območje na obeh straneh nekdanje meje je bilo dolga desetletja podvrženo vojaškim služnostim in re-strikcijam, čemur je sledilo gospodarsko in družbeno propadanje, kar zlasti velja za Posočje in Beneško Slovenijo. Se vam ne zdi, da bi morali obe državi investirati več v razvoj tega teritorija? Gotovo, rekel pa bi, da potrebujemo tudi čim boljšo koordinacijo in sodelovanje na področju prostorskega planiranja. To območje je, zlasti če gledamo kraški, pa tudi njegov alpski del, ekološko občutljivo, vprašanje je, kakšne gospodarske dejavnosti naj se tam razvijajo, da bo konvergenca med ekološkimi in ekonomskimi potrebami najboljša. Pomembno je, kako razvijati turizem, kako narediti skupne projekte storitvenega značaja, zlasti na področju turizma, mogoče tudi na področju zdravstva ali kaj podobnega. Skratka, to bi zahtevalo več sodelovanja in verjetno več skupnega ali koordiniranega prostorskega planiranja, da bi lahko ustvarili pogoje, v katerih je potem investiranje smotrno. Videli smo tudi primere v preteklosti, kot je bila skupna industrijska cona na Krasu, kot poskus nekega projekta, ki naj bi povezal dve ekonomiji, ampak se ni posrečilo. Nihče je pravzaprav ni maral iz ekoloških razlogov, pa tudi zato, ker ni bila usklajena s potrebami časa. Tudi iz neuspelih poskusov iz preteklosti se moramo naučiti, da je zelo dobro sodelovati in ugotoviti, kaj nam prostor ponuja, potem pa načrtovati najprimerješe posege in investicije. Ali po vašem mnenju drži ocena, da vloga obeh manjšin v tem prostoru še zlasti z odpravo meja dobiva strateški pomen in kaj bi bilo treba še narediti za izboljšanje njunega položaja? Se strinjam, da odpira nova situacija nove možnosti, ampak spet bi opozoril, da te možnosti ne bodo uresničene same od sebe. Potruditi se bodo morali pripadniki narodnih skupnosti na obeh straneh meje, pa tudi odgovorni ljudje na javnih funkcijah. Na vseh ravneh politike se bo treba potruditi in se pogovarjati o tem, v čem naj bi bila ta nova vloga, kakšne naj bodo nove vsebine, kaj je tisto, kar je treba posebej spodbujati in tudi financirati, navsezadnje. O tem razmišljamo razmeroma malo, naša razmišljanja so še vedno definirana z zaščito manjšine, manj pa z možnostjo razvoja manjšin kot faktorja globokega povezovanja. Skratka, tudi financiranje dejavnosti pri manjšinah je lahko povezano s kakšnimi novimi vsebinami, novimi idejami. Recimo, če vzamemo neko področje, ki izgleda politično nevtralno, razvoj glasbene ustvarjalnosti, je jasno, da treba slovenski narodni skupnosti v Italiji s finančno pomočjo omogočiti glasbeni razvoj in v medijih poskrbeti za to, da se glasbena ustvarjalnost čuti, vidi in sliši in na slovenski strani enako. Imamo infrastrukturo, ki se mi zdi zelo dobra. Če vzamemo kulturne možnosti italijanske skupnosti v Izoli, v tisti lepi beneški palači zraven cerkve, ki jo je treba napolniti z dobro kvalitetno kulturno vsebino, in zagotoviti, da se bo poznala po vsej obali. Jaz bi rad, da bi turisti, ki pridejo na slovensko obalo, imeli tam nek avtentičen ambient za poslušanje Albinonija, Boccherinija, Tartini-ja in drugih velikih italijanskih skladateljev. Te primere dajem zato, da bi povedal, da je treba več razmišljati o kreativnosti kulture narodnosti in njene prisotnosti v širšem okolju. Zaradi tega bi rad, da se o tem pogovarjamo in na koncu najdemo tudi finančne mehanizme, s pomočjo katerih bi takšen razvoj stimulirali. Območje severnega Jadrana je geografsko stičišče skupnih gospodarskih in političnih interesov Italije in Slovenije. Dopolnjujejo se strateške prometne povezave, govor je o povezovanju pristanišč in vsakovrstnih sinergijah v gospodarstvu in povezovanju prostora nasploh. Kako vidite prihodnost tega prostora? Ta prihodnost je po mojem mnenju zelo obetavna, vendar moramo biti zelo realistični in dobro poznati stvari. Vedeti je treba, da so bile nekatere gospodarske dejavnosti v preteklosti medsebojno konkurenčne in da razvijati konvergenco iz konkurence ni enostavno. Govorimo o sodelovanju pristanišč, tukaj že dolgo časa obstajajo razprave o delitvi vlog in podobnih zadev, ampak v bistvu je tisto, kar je prevladovalo in še prevladuje, konkurenčno nastopanje. Mislim, da si ne smemo zapirati oči pred temi dejstvi in moramo iskati nove rešitve na podlagi realistične in konkretne analize tega, kar že imamo. Spet pa bi izpostavil pomen skupnega upravljanja s prostorom. Skupno upravljanje in skupno prostorsko planiranje na obali. Meni se zdi, da je naravni ambient tržaškega zaliva takšen, da je treba veliko skupnega razmišljanja, kje se bo kaj razvijalo. Od Pirana, Izole, Kopra na slovenski strani preko Milj, Trsta do Devina na italijanski strani. To je enoten geografski prostor, kjer inteligentno prostorsko planiranje lahko veliko PREDSEDNIK REPUBLIKE SLOVENIJE DR. DANILO TURK »Po padcu meje boljše možnosti kot kdajkoli doslej« Dušan Udovič V i« i naredi. Enako velja tudi za razvoj pomorskih dejavnosti, kjer je tudi potreben nek občutek za skupnost. Tega občutka še nimamo razvitega v zadostni meri. Tu moramo tudi s Hrvaško stvari razvijati naprej. Schengenska meja se je po novem preslila na mejo s sosednjo Hrvaško, ki je s prvim januarjem uveljavila sporno Ekološko ribolovno cono. Reševanje vprašanja meja s Hrvaško pa je za Slovenijo boleča točka. Je mogoče v bližnji prihodnosti pričakovati pozitivne premike v to smer? Upam, da pozitivni premiki vsekakor bodo. Vprašanja, ki danes bremenijo slo-vensko-hrvaške odnose, so politična vprašanja in če se najde potrebna politična volja, se da gotovo marsikaterega od teh problemov rešiti. Ne smemo pa podcenjevati dejstva, da so se v dosedanjih izkušnjah ti problemi pokazali kot politično zahtevni in jaz jih ne podcenjujem. Formiranje hrvaške vlade je še v teku in cela vrsta političnih pogojev mora šele nastati, da bomo videli, kaj je dejansko možno v naslednjih mesecih. Rekel pa bi, da se nekatere teme vsiljujejo spričo razvoja, ki ga imamo; tudi pri tem, kar sem prej govoril o skupnem upravljanju pomorskega prostora, bi bilo dobro, če bi prešli od delitvenih vprašanj k vprašanjem, kaj so pravzaprav skupne potrebe. Pri sami schengenski meji na kopnem je jasno, da je treba to mejo za prebivalstvo ob meji omehčati. Vprašanje je, če je dovolj narejenega na tem področju, ali je treba narediti še kaj več. V tem smislu bi bilo prav, da se ponovno pogledajo vsi mejni aranžmaji, da se pogleda, ali so potrebne kakšne dopolnitve, da bi čimbolj olajšali komunikacijo, ki je zgodovinsko vzpostavljena, pa ne bi bilo prav, da jo nove meje preveč otežijo. Treba je tudi razumeti pritožbe in stisko italijanske skupnosti v Istri. To ni čisto nov problem, a je nekako poglobljen zaradi meje. Treba bo najti rešitve, ki bodo pomagale, da se položaj italijanske narodne skupnosti čimbolj razbremeni problemov, ki jih prinaša schengenska meja. Evroregija. Zamisel obstaj že več let, zanjo se najbolj ogreva predsednik dežele FJK Riccardo Illy. O Trstu se govori kot o neki bodoči prestolnici evro-regije, Slovenije pa formalno še ni zraven. Kakšna je glede tega vaša ocena? Popolne ocene o tem vprašanju še nimam in s tem vprašanjem tudi ne bi rad hitel. Menim, da je treba stvari kar pošteno premisliti in tudi dobro vedeti, kaj so koristi in prioritete, ki jih evroregija v resnici prinaša. Razvojni procesi v tistih delih Evrope, kjer so tovrstna čezmejna regionalna sodelovanja bolj razvita, so trajali zelo dolgo, tako da ne smemo biti neučakani. Poleg na splošno vse boljših odnosov med Italijo in Slovenijo v času Pro-dijeve vlade je nastal med državama tudi kakšen nesporazum, zlasti kar zadeva odnos do zgodovine. Bo srečanje s predsednikom Napolitanom priložnost za govor tudi o tem? Je med državama po vaši oceni potrebna sprava? Sprava je proces, ki poteka že dolgo in bo tekel naprej. Zavzel bi se za to, da imamo do spravnega procesa odnos, ki zajema celotno zgodovino, in da vidimo ravno v možnostih, ki jih daje EU, nove kvalitete odnosov, ki jih vzpostavljamo zato, da se določene zgodovinske dediščine presežejo. To je težišče, medtem ko spravna dejanja ne smejo postati predmet obširnih razprav in tako preveč obremenjujoča. Seveda pa je se treba tudi o zgodovini pogovarjati in mislim, da smo že dosegli stopnjo, na kateri se lahko sproščeno in odkrito pogovarjamo o vseh vidikih naše zgodovine. Sam bi se zavzel, da se ta proces nadaljuje in prepričan sem, da se bo po naravni poti vse, kar se je v zgodovini negativnega nabralo, tudi odpravilo. Hvala lepa za pogovor, gospod predsednik, v imenu Primorskega dnevnika vam želim veliko uspehov na čelu slovenske države. 1 6 Nedelja, 13. januarja 2008 NEDELJSKE TEME / Najvažnejše podatke Sirkovega življenja in dela smo poiskali v knjigah, po revijah, v Primorskem dnevniku in po internetu. Izpolnili smo Sirkovo osebno izkaznico. ime: Albert priimek: Sirk rojstni dan: 26. maj 1887 rojstni kraj: Križ poklic: poučevanje risanja pomen: slikar, marinist in ilustrator Na ta praznični dan smo oblekli šolske majice s Sirkovo marino, ki predstavlja kriški portič. Nove majice smo kupili z denarnim prispevkom openske Zadružne banke. Spoznali smo, da je bil Albert Sirk tudi ilustrator. Na šoli hranimo izvod Seliškarjeve povesti Bratovščina Sinjega galeba iz leta 1966, ki jo je ilustriral prav Albert Sirk. Na osnovni š 120. obletnic Alberta Sirka SDK Vesna je pripravilo spominski večer, na katerem smo nastopali tudi mi učenci. Prebrali smo odlomke iz Seliškarjev povesti, ki govorijo o ribičih in morju in živo spominjajo na Križ. Tudi mi smo barvali z akvareli in risali marine. / NEDELJSKE TEME Nedelja, 13. januarja 2008 2 1 oli v Križu smo praznovali o rojstva in 60. obletnico smrti i (1887 - 1947) /e ALBeRTSIRK m.aj -13. september letos praznujemo _obletnico rojstva in_obletnico smrti Albert _se je rodil Takrat je bila pri nas se Avstro-ogrska. Izoblikoval se je na Akademijah za likovno umetnost v Benetkah in v Urbinu. Nato je poučeval _ na slovenskih in italijanskih licejih. V času fašizma je izgubil _ .Nove zaposlitve ni našel, bil je prisiljen zapustiti rodni kraj in pobegnil je v Slovenijo. S težkim srcem je zapustil domačo vas. V Sloveniji je sprva poučeval _ pri Mariboru in nato celih deset let na gimnaziji v _ . V Celju je postal eden vidnejših umetnikov mesta. Leta 1941 so_okupirali Slovenijo in takrat je bil izgnan v Srbijo. Šele po drugi svetovni vojni se je vrnil v Celje in potem v rodni_. Umrl je v__kjer smo obiskali njegov spomenik. Najprej je Sirk risal portrete in to mu je odlično uspelo. Po odhodu od doma se je stalno spominjal na svoji rojstn* kraji in na morje. Tako je začel risati _ . Bil je pravi slikar _, mornarjev in _. Njegove slike so vezana na osebna doživetja, vedno je ostal in__, Uporabljal je vedno svetle barve tudi, ko vezan na je risal nevihto ali veter. Morje mu je pomenilo srečo in upanje. Ustvaril je zelo veliko del. Najraje je risal, barval z _ in tudi z _barvami na platno. V različnih revijah je objavljal svoje risbe in ilustracije. V solski knjižnici hranimo izvod_povesti Bratovščina_ Sirk. galeba iz leta 1966, ki jo je ilustriral prav Albert yßlZAA/AZ? 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 1. Albert Sirk je poučeval pri nas in v Sloveniji 2. Postal je... 3. V Križu so bili nekoč vsi možje... 4. Sirk je dolgo delal v ..., kjer je tudi pokopan. 5. Slika obraza. 6. V Akademiji v Benetkah je študiral... 7. Albert Sirk je bil tudi... 8. Sirk je pomemben slovenski... 9. Slika morja. 10. Rojstna vas našega slikarja. lesedna Mreža R I B I C E L I M O R J E A B R K R I v Z D I E S I R K J v C Z B A R V E I E C E L J E M A R I N A F BARVE CELJE KRIŽ LADJE MARINA MORJE MREŽE RIBICE RIBICI ALBERT 1 8 Nedelja, 13. januarja 2008 NEDELJSKE TEME / MOZAIK KNJIŽNEGA MOLJA Ne pozabi: Odpri knjigo in knjiga bo odprla tebe... Dosjeji Zarot David Southewell in Sean Twist, MK, € Število strani: 416 Zvrst: zgodovina Predvideni čas in način branja: vsako zaroto se prebere v četrt ure... Bistveni stavek iz knjige: »Vse, kar so vas naučili verjeti, ni res. Zgodovina je laž. Obstaja skrivni svet, vendar so vam preprečili, da bi karkoli izvedeli o njem.« Sintetični opis: knjiga je razdeljena na 10 poglavij, ki obravnavajo različne skupine zarot. 98 zarot, ki zajemajo slavne osebnosti, ne-zemljane, umorjene ali pogrešane, zgodovno, kraje, politiko, organizacije, skrivne družbe, tehnologijo in tragedije. Pri vsakem primeru so obravnavani običajni in neobičajni osumljenci, najprepričljivejši dokazi, nenavadni deli, naj-skrivnostnejša dejstva in dvomi. Pro: Hitra in zelooo zabavna Pomanjkljivosti: za sladokusce, ki o argumentu poznajo veliko ni dovolj poglobljena Kdaj se bere knjiga: ob kratkih dnevih in nevihtnih nočeh... Zakaj se splača knjigo prebrati: je eno izmed tistih del, ki nemalo pomaga pri bogatenju osebnega kulturnega in splošnega znanja Komu svetujem knjigo: vsem, ki bi radi v kratkem spoznali zarote, ki so se dogajale v zgodovini. Mlajšim in starejšim. Vam, ki vidite radi zadevam do konca, ki vas privlačijo neznane dimenzije, ki ne verjamete, da so stvari takšne, kakor zgledajo. Prepričana sem, da bo prevzela prav vsakogar... Koliko napora zahteva branje: ♦♦♦ Kdo je kdo v antiki Vladeta Jankovic, Modrijan, 41 € Število strani: 453 Zvrst: antika Predvideni čas in način branja: enciklopedično branje. Vsako geslo zahteva od ene do desetih minut. Kdaj se bere knjiga: ko se nam porajajo dvomi o tem, kdo je bil kdo v antiki, po čem je kdo znan in zakaj je neko ime pomembno. Nedvomno eno izmed tistih del, ki morajo biti na naši polici. Bistveni stavek iz knjige: »Prva, nepogrešljiva pomoč pri srečanju z neznanim ali ne dovolj znanim imenom iz antike.« Sintetični opis: več kot 900 osebnosti: prikazana so tista imena iz antičnega sveta, ki so ohranila vitalnost do današnjih dni. Govor je o filozofih, državnikih, vojskovodjih, čigar imena so v temeljih naše civilizacije in spomeniki stojijo še danes, knjige pa nikdar niso šle v pozabo. Poleg mitoloških predstavlja pomembne zgodovinske osebnosti, pokaže vpliv le-teh v poznejšem umetniškem in duhovnem ustvarjanju sploh Mitološki opisi obsegajo osnovno različico zgodbe, njen simbolni pomen, najbolj znane obdelave v književnosti, likovni umetnosti in glasbi. Tematske preglednice, imensko kazalo, seznam literature in uporabnih spletnih strani... ter kjer je bilo možno, povezava našega prostora z antično tradicijo. Pro: antična kultura nas spremlja vsak dan. Večkrat o njej slišimo in večkrat ne vemo zakaj je neko ime pomembno. S to knjigo bomo popolnoma odpravili te težave. Po številu imen je res popolna, opisi so kratki in jedernati. Zakaj se splača knjigo prebrati: knjigo se splača v celoti prebrati, da obogatimo svojo splošno kulturo. Posamezne dele pa zato, ker so ti opisi zanesljivejši od tistih, ki jih lahko najdemo na spletu. Komu svetujem knjigo: celotni družini. Študentom, mlajšim in starejšim. Učenim in neučenim. Knjiga, ki bi jo moral vsakdo iz časa v čas prijeti v roke. Koliko napora zahteva branje: ♦♦♦ Caroline Jones, MK, 22,95€ Število strani: 320 Zvrst: za ženske Predvideni čas in način • branja: nasveti so zapisani no- ' vinarsko. Vsako poglavje je stvar zase. Lahko se na dolgo zabavate ali na hitro osvojite najnujnejše trike. Načelno se bere kot ženska revija, v vsakem trenutku prostega časa Bistveni stavek iz knjige: »Dekleta, dejavno življenje še ne pomeni, da se lahko zapustite.« Sintetični opis: s to knjigo boste dojele zvijače in bližnjice do popolnega videza. Telovadba, prehrana, moda in lepota so argumenti, ki jih priročnik izčrpno obravnava. Pri vsakem poglavju vam bodo v pomoč razni testi. Čas za akcijo, kako se lotiti vadbe, katero zbrati in zakaj ne nehati? Kako shujšati brez stresa, s kakšnim duhom se podati v to, kdaj in kaj jesti, da se ohrani lep in mladostni videz? Kako izbrati pravilna oblačila za svojo postavo, kako pravilne barve in kako sestaviti popolno garda-robo? Kako vzdrževati svojo lepoto, svojo kožo, svoj make up? Na ta in druga vprašanja bo odgovorila popolna knjiga za vsako žensko. Pro: nasvete, ki jih vse leto zbirate po raznih revijah, imate sedaj na voljo v eni, izredno prisrčni knjigi s fenomenalnimi risbami, ki nas spravijo v dobro voljo. Pomanjkljivosti: knjiga je tako zanimiva, da se ti zdi na koncu še prekratka Kdaj se bere knjiga: vedno, predvsem med napadi slabe volje Zakaj se splača knjigo prebrati: fantastične ilustracije bodo vzbudile fatalko v vsaki izmed Vas...v najboljšem primeru boste opustile stare slabe navade, v vsakem primeru se boste naučile marsikaj, kar vam bo koristilo pri tem, da boste izgledale še bolje. Komu svetujem knjigo: vsem ženskam. Brez izjeme. Koliko napora zahteva branje: ♦♦ ■ ^^^m m ^^^m m ^^^m m ^^^m m ^^^m m ^j . Feng šuj v vašem domu _ Gill Hale, Učila, 16,90€ Andrej Goljat, Založba kmečki glas; 18,78€ Število strani: 117 Zvrst: kulinarika Predvideni čas in način branja: opise čokolade in njenih izdelkov lahko beremo postopoma ali skupno, seveda pa ločeno od receptov, ki nam jih ponuja knjiga Bistveni stavek iz knjige: »Kaj je lepšega kot presenetiti svoje najbližje z vročo čokolado, čokoladno torto ali sladoledom!« Sintetični opis: govor je o kakavovcu, kakavovem zrnu in prehodu do čokolade. Zanimiva poglavja nam pa predstavljajo kakavove in čokoladne napitke, čokoladne torte in kolačke, čokoladne deserte in strjenke, fondije, čokoladne okraske, pra-lineje in celo mesne jedi s čokolado. Vsak recept je podrobno opisan, k večini je priložena tudi slika. Pro: ljubiteljem čokolade se ob ti knjigi spremeni svet... koliko stvari boste okdrili, za katere niti vedeli niste... Kdaj se bere knjiga: ob hladnih popoldnevih, ko nas pograbi volja po čokoladi Zakaj se splača knjigo prebrati: ker je konec koncev čokolada všeč prav vsakomur Komu svetujem knjigo: samoumevno je, da jo svetujem vsem, ki imajo radi čokolado, pa tudi tistim redkim, ki je ne marajo, saj sem prepričana, da bodo ob koncu te knjige spremenili mnenje... Koliko napora zahteva branje: ♦♦ Naš planet Peter Murray, TZS, 41 € Število strani: 176 Zvrst: naravoznanstvo Predvideni čas in način branja: knjiga je prijetno branje, kjer slikovno gradivo olajša sicer težki argument Bistveni stavek iz knjige: »Ali ste opazili, kaj se je dogajalo zadnjih nekaj let? Ali smo pripravljeni na to, kar se bo zgodilo v naslednjih 50 letih? Kratek odgovor je ne. Vlade se še naprej pogovarjajo o tem, kaj bi lahko storili, in mi živimo še naprej na edini način, ki ga poznamo - tako, da uporabljamo energijo, ki je zadnjih 50 let učinkovito uničevala naše okolje.« Sintetični opis: Globalno segrevanje: dejstva, ki se dogajajo v zadnjih letih. Toplogredni plini v ozračju, izginjevanje ozona, ozonska luknja, kako bodo podnebne spremembe prizadele ljudi po svetu. Nenavadno vreme, taljenje arktičnega ledu. Raziskave, dokazi o tem in ugotovitve do katerih so prišli znanstveniki. Kako lahko prispevate vi k zaščiti okolja? Vse to in še več v knjigi, ki razkriva to, kar se v resnici dogaja okoli nas. Pro: velike barvne fotografije o tem, kar preži že vrsto let na nas, spremljajo sintetični opisi največjih klimatskih katastrof z zadnjih let. Pomanjkljivosti: če se je človek pripravljen soočiti z resnico okoli nas, jih ni. Kdaj se bere knjiga: preden nas kak televizijski program spomni na te nevarnosti aH pa ravno takrat... Zakaj se splača knjigo prebrati: ker je naša dolžnost storiti nekaj za to, da se zajezijo ti pojavi, preden bo prepozno. Komu svetujem knjigo: vsem, ki se zanimajo za svet okoli sebe Koliko napora zahteva branje: ♦♦♦ I Število strani: 96 Zvrst: ambient Predvideni čas in način branja: uvodni del " bi bilo potrebno prebrati v kronološkem so- Isledju. To nam lahko vzame precej časa, saj so koncepti filozofskega značaja in jih je potrebno razumeti, če jih želimo nato aplicira-■ ti. Opis, ki sledi, o rabi feng šuja znotraj do- Ima, obravnava vsak prostor hiše posamezno in ga lahko zato beremo veliko bolj frakcionira-no, pa še veliko več sličic in praktičnih primerov nam bo v pomoč. Bistveni stavek iz knjige: »Današnja oblika feng ' šuja vsebuje nasvete za ustvarjanje okolja, ki zbuja občutke udobja in podpore.« Sintetični opis: veliko barvnih shem, ilustracij in fotografij nam bo v pomoč pri razumevanju te izredno zanimive a tuje filozofije. Našli boste odgovor na vprašan- I je, kaj je feng šuj, kratko obrazložitev kitajske astrologije, uporaba feng šuja zunaj m in znotraj doma ter veliko praktičnih napotkov. Pro: feng šuj je lahko zelo zapleten. Ta knjiga ga maksimalno poenostavi in je izred- | no prikupna prav zaradi fotografij, s pomočjo katerih izgleda skoraj kakor revija strokovnega značaja. I Kdaj se bere knjiga: ob tradicionalnih revijah opremljanja doma, v jutrih, ko ne I vemo kaj bi sami s seboj, ob večernem čajčku Zakaj se splača knjigo prebrati: ker konec koncev vse te filozofije slonijo na trdnih podlagah in resnično delujejo in nam izboljšujejo življenje I Komu svetujem knjigo: vsem, ki bi se radi počutili prijetno v svojem domu. Vsem, ■ ki imajo občutek, da pri njih doma ni vse kakor bi moralo biti in temu ne vidijo vzroka. Vsem, ki verjamejo v energijo in tistim, ki v energijo ne verjamejo, kajti s to preprosto knjigico bodo postali manj skeptični. Koliko napora zahteva branje: ♦♦ Vse opeki Dr. Oetker, MK, 49,95€ Število strani: 436 Zvrst: kulinarika Predvideni čas in način branja: vsak recept nam vzame nekaj minut. Kakor vsaka kuharska knjiga je tudi ta, priročnik. Bistveni stavek iz knjige: »Vse o peki je temeljna knjiga, v kateri najdete najpomembnejše in najbolj znane recepte za peko sladkega in slanega peciva.« Sintetični opis: več kot 500 receptov, razvrščenih od A do Z. Razvajajte družino, prijatelje, sorodnike in najbližje. Na koncu knjige so recepti razvrščeni po skupinah: božično pecivo, drobno pecivo, hitro pripravljeno, kolači, kruhi in kruhki, piškoti in pite, torte in slaščice. Pri vsakem receptu je označena težavnostna stopnja, čas priprave, komu je namenjeno, katere sestavine potrebujemo ter analitični koraki, katerim moramo slediti. Pro: sugestivne fotografije nas privedejo do tega, da bi pojedli kar knjigo Kdaj se bere knjiga: vsakič, ko nas zagrabi lakota, namesto, da bi segli po hladilniku Zakaj se splača knjigo prebrati: ker je preprosto fenomenalna Komu svetujem knjigo: vsem, ki jih veseli peka. Vsem sladkosnedom. Tudi takim, ki niso nikdar prižgali pečice. Prepričana sem, da jih bo ob ti knjigi pograbila želja po tem... Koliko napora zahteva branje: ♦ In nikakor ne pozabi: odpri knjigo in knjiga bo odprla tebe.... Ocena napora, ki ga zahteva publikacija gre od !♦ (malo ali nič) do 5 ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ (veliko) Za nasvete in vprašanja pišite na »knjiznimoli@libero. it« Tjaša Dornik / NEDELJSKE TEME Nedelja, 13. januarja 2008 2 1 ČRNA CELINA - Krvavo nasilje v državi po spornih predsedniških volitvah Kenija daleč od tega, da bi bila spet ena najstabilnejših držav Afrike Krvavi spopadi, ki si sledijo v Keniji od konca predsedniških volitev, ki po mnenju mnogih opazovalcev niso bile prav nesporne in iz katerih je izšel kot zmagovalec dosedanji predsednik Kibaki, so samo zadnji v vrsti krvavih vojn, ki so prizadele to afriško državo. Preden obravnavamo zadnje dogodke, naj povemo, da obsega Kenija 582 tisoč kvadratnih kilometrov (približno dvakrat toliko kot Italija) in da šteje približno 34 milijonov prebivalcev, ki so razdeljeni na različna plemena, kar je poglavitni vzrok sedanjih spopadov. Večinsko pleme so Kikuji, ki živijo v glavnem na rodovitni osrednji visoki planoti in katerim pripada tudi predsednik Kibaki, sledijo jim Lui, Luhji, Kambe, Masai in drugi. Prebivalstvo je razdeljeno tudi po veri: animistov je 30 odstotkov prebivalstva, raznih kristjanov (protestantov, katoličanov, anglikancev) je 56 odstotkov, muslimanov 6, 10 odstotkov pa jih pripada raznim drugim verstvom. Kenija je ena redkih afriških držav, v katerih se uspešno spopadajo s problemom AIDS-a, saj je število ljudi, ki vsako oboli za to boleznijo padlo v lanskem let na 70 tisoč, medtem ko se je še do pred kratkim to število večalo vsako leto za 200 tisoč enot. Naseljevanje Kenije se je začelo že 2000 let pred n.št. in kaže, da je šlo za plemena, ki so prihajala iz sosednje Etiopije. V naslednjih stoletjih se je naseljevanje nadaljevalo, iz zahodne Afrike so prišla plemena, ki so govorila jezike iz bantujske skupine, kot so Kikuji, medtem ko so druga plemena prišla iz Sudana, iz doline Nila in so govorila jezike nilotske skupine, kot so Lui in Masai. Že v 8. stoletju po n. št. so z Arabskega polotoka prišli muslimani, ki so naselili obale vzhodne Afrike. Do krvavih spopadov je prišlo, ko so se za Afriko začeli zanimati Evropejci, točneje Portugalci. Vasco da Gama je konec 15. stoletja objadral zahodno Afriko in Rt Dobre Nade ter pripeljal Portugalce na vzhodno obalo Črne celine. V začetku 16. stoletja so Portugalci osvojili in oropali vsa mesta na vzhodni obali in prekinili arabski monopol nad trgovino. Portugalska oblast nad tem ozemljem je bila vedno dokaj šibka, vendar so Arabci spet prevzeli oblast nad afriško obalo komaj v začetku 18. stoletja. Stalni oboroženi spopadi so vse to področje zelo obubožali, tako da je zanimanje za vzhodno Afriko prenehalo do polovice 19. stoletja. V Keniji je bila v teku vojna med dvema kriloma Masai, kar jih je močno ošibilo, tako da so konec 19. stoletja morali podpisati sporazum z Britanci, ki so tam zgradili železnico Mombasa-Uganda in sicer prav na ozemlju, kjer so Masai imeli svoje najboljše pašnike. Britanci so počasi prisilili to pleme, da se je umaknilo v zelo omejene rezervate. Mnogo zemlje so Britanci vzeli tudi Kikujom. Sledila so leta kolonizacije in izkoriščanja. Leta 1950 je v Keniji živelo kakih 80 tisoč Evropejcev, ki so imeli v svojih rokah vse gospodarske vzvode. Protikolonialno gibanje je v takih razmerah seveda naraščalo, predvsem med Kikuji. Najbolj znano protikolonialno gibanje maumau se je rodilo tam leta 1950, leto kasneje pa je britanska obveščevalna služba dobila dokaze, da gre za združbo, katere namen je izgnati vse belce iz Kenije. Maumau niso imeli podpore celotnega kenijskega ljudstva, v njem so bili predvsem Kikuji, ostala plemena se niso strinjala s terorističnimi oblikami boja maumauovcev. V tem uporu, ki je trajal do konca petdesetih let, je umrlo 13 tisoč ljudi, v veliki večini temnopoltih Afričanov, delno ubitih s strani belih oblasti, delno pa s strani ansa maumauovcev. Med uporom je bil aretiran Jomo Keniatta, za katerega so sumili, da je bil med voditelji gverilskega gibanja. Iz zapora so ga izpustili leta 1961, dve leti kasneje 27. maja 1963 pa je bil izvoljen za predsednika nigerijske vlade. 12. decembra istega leta je Kenija postala neodvisna država. Upor pa je Britancem jasno dokazal, da kolonialna oblast ne more vladati v Keniji in da bi podpora taki vladi terjala množično prisotnost britanskih oboroženih sil v državi, kar bi pomenilo ogromne stroške. Postalo je tudi jasno, da se temnopolti Afričani zavedajo svojih pravic in da so pripravljeni boriti se zanje. Prav tako je upor pokopal sanje belih kolonov, da bi razglasili neodvisnost pod vodstvom bele manjšine. Pod Keniattovim vodstvom je Kenija uživala nekaj let blagostanja in je postala ena najbogatejših in najstabilnejših afriških držav. Po Keniatto-vi smrti, leta 1978, je zavladal Daniel Arap Moi, član plemena Tugen. Obdobje njegove vladavine so označevala huda notranja trenja. Arap Moi je na kritike odgovoril z razpustom plemenskih ureditev in razformiranjem univerze. Leta 1982 je letalstvo skušalo strmoglaviti predsednika z državnim udarom, ki pa je spodletel. Medtem so mednarodne organizacije odrekle podporo Arap Moiju in zahtevale prenehanje političnega zatiranja, na kar je Moi privolil. Na volitvah leta 1993 je Moi zopet zmagal, ker se je opozicija, ki se ni mogla zediniti o imenu svojega kandidata, razklala na Raila Odinga ansa tri stranke in mu omogočila zmago z majhnim številom glasov. Tudi na naslednjih volitvah leta 1997 je Arap Moi zmagal: obljubil je zatrtje naraščajoče korupcije v držav- ni cilj je bila odprava korupcije v državi. Izračunali so, da je korupcija v letih 1990-1997 odtujila kenijski državi 870 milijonov dolarjev. Kibaki je odpravil šolnino v osnovnih šolah in s tem povečal pismenost v državi, zabeležil je tudi pomembne uspehe v boju proti korupciji in poveril skupini odvetnikov nalogo, da skušajo izslediti, kam je odšel denar od podkupnin. Spremenil je tudi ustavo in zagotovil državljanov več pravic in več svobode ter začel z obnovo gospodarstva s procesom privatizacije. In že smo v današnjih dneh. Konec lanskega decembra so bile predsedniške volitve, na katerih je Kibaki premagal svojega nasprotnika Railo Odinga. Slednji se z izidom volitev ni sprijaznil, češ da je prišlo do prevar pri preštevanju glasov. To je sprožilo upor vseh kenijskih plemen zoper Ki-bakija in njegove Kikuje. Prišlo je do groznih pokolov, po neuradnih vesteh je od proglasitve rezultatov konec prejšnjega leta do četrtka, ko je Kiba- vlade, ki naj bi razpisala nove volitve, na kar pa Kibaki noče pristati. Medtem je torej Kibaki prisegel, prejšnjo nedeljo pa imenoval nekatere člane svoje vlade. V skladu s svojim predlogom o oblikovanju vlade nacionalne enotnosti, je Kibaki v svojem kabinetu pustil nekaj ministrskih mest prostih, ki naj bi jih zasedli Odingovi pristaši. Odinga je to kajpak zavrnil, njegov predstavnik je novooblikovano vlado označil kot farso in neredi so se spet razplamteli, predvsem v mestu Kisumi, od koder je Odinga doma in katerega glavna ulica je poimenovana po njegovem očetu, narodnem junaku iz časov protikolonialnega boja. Kibakijeva odločitev, da imenuje novo vlado je nalatela na negativne ocene ne samo v vrstah njegovih nasprotnikov, temveč tudi v krogih tujih diplomatskih predstavnikov in predstavnikov organizacij za zaščito človekovih pravic. Prevladuje mnenje, da Kibaki deluje, kot da bi se v državi nič ne zgodilo in ne skuša pomiriti duhov. V Keniji je po predsedniških volitvah izbruhnilo nasilje, v katerem je bilo po neuradnih podatkih že nad tisoč mrtvih ansa nih aparatih, vendar do tega ni prišlo in vse je kazalo, da bo opozicija čakala na naslednje volitve, ko Arap Moi ne bi mogel več kandidirati. Leta 2002 je Arap Moi odpoklical vse ministre in skušal uveljaviti novo ustavo pred volitvami. Iy volitev je izšel kot zmagovalec Mwai Kibaki, čigar glav- ki imenoval del svojega vladnega kabineta, število mrtvi krepko preseglo tisoč, čeprav uradna verzija govori o nekaj več kot 300 žrtvah. Za tujca je zelo težko razumeti politični položaj v Keniji, saj gre bolj kot za politična nasprotja za spopad med Kikuji in drugimi plemeni, predvsem Lui, katerim pripada Odin-ga in ki so bili ves čas Kibakijeve vladavine pa tudi prej, odrezani od vzvodov oblasti. Največ žrtev neredov, ki sicer, čeprav v manjši meri, trajajo še danes, so bili Kikuji. Svetovno javnost je najbolj pretresel požig cerkve, v katero se je zateklo kakih 50 žensk in otrok plemena Kikuju, ki so jo demonstranti kratko malo zažgali, pri čemer so vsi tisti, ki so bili v cerkvi , umrli grozne smrti. V številnih mestih je razjarjena množica ropala vsevprek, še zlasti trgovine z jestvi-nami in s čevlji. V strahu pred neredi je skoraj četrt milijona Kenijcev zapustilo svoje domove. V zadnjem tednu so v Nairobi prišli predstavniki ZDA in Afriške unije. Ameriška odposlanka Frazerjeva je skušala od obeh doseči pomiritev. Ki-bakijev glasnik Mutua je v imenu predsednika zavrnil vmešavanje tujih sil, češ da gre za kenijski problem, ki ga bodo Kenijci rešili sami. Nič več sreče nista imeli odposlanec Afriške unije Kufuor in nekdanji nobelovec, južnoafriški škof Desmond Tutu. Tako Kibaki kot Odinga trdita, da sta na volitvah zmagala in da se nasprotnik mora umakniti. Kibaki je predlagal, da bi skupaj s Odingovimi pristaši oblikovali vlado narodne enotnosti, kar je njegov nasprotnik ogorčeno zavrnil. Odinga bi še nekako pristal na sestavo zasilne Kibaki je tudi pozval Odingo na dvostransko srečanje, kar je slednji zavrnil in dejal, da se je pripravljen sestati s svojim nasprotnikom ob prisotnosti odposlanca Afriške unije Kufuora, kar pa je zavrnil Kibaki. Iz ZDA se je medtem oglasil tudi črnopolti demokratski kandidat na ameriških predsedniških volitvah Ba-rack Obama in pozval vse kenijske sprte strani, naj skušajo najti skupen jezik. Kaže namreč, da Obamovi predniki prihajajo prav iz Kenije. Takoj se je oglasil Odinga, ki trdi, da je Obama njegov bratranec po materini strani. Ali je res ali ne, izjava nekoliko diši po populizmu. Kenijski predsednik Mwai Kiba-ki in opozicijski voditelj Raila Odin-ga sta se končno le dogovorila, da bosta krizo v državi poskušala rešiti ob posredovanju skupine, ki jo bo vodil nekdanji generalni sekretar ZN Kofi Annan. »Strani sta se dogovorili, da bosta sodelovali s skupino uglednih afriških osebnosti pod vodstvom Ko-fija Annana,« je sporočil predsedujoči Afriški uniji, ganski predsednik John Kufuor.Predstavnik kenijskega zunanjega ministrstva pa je podvomil v možnost take rešitve, saj Kufuorjevi pogovori s Kibakijem in Odingo »niso končali zastoja«. Stanje je torej v tem trenutku še zelo negotovo. Kibaki se noče odpovedati svoji zmagi, Odinga pa trdi, da so bile volitve nekorektne in zahteva njihovo ponovitev. Pogajanja so torej na mrtvem tiru, neredi, čeprav v manjši meri, se nadaljujejo, ljudstvo trpi, grozijo mu lakota in epidemije. Kenija pa je daleč od tega, da bi spet postala ena najbolj stabilnih držav v Afriki. Ivan Fischer KULTURNI Godba postala stalnica pri prireditvah v Bregu Ob vsaki priložnosti njena glasba prevzame občinstvo osebna izkaznica IME: Pihalni orkester KRAJ IN DATUM ROJSTVA: Dolina, 1890 NASLOV: Dolina 230 KONTAKTI: Adriano Boneta (tel. 040228333) DEJAVNOSTI: godbeniška dejavnost ODBOR: Adriano Boneta (predsednik), Ivo Šik (podpredsednik), Dionisio Gher-bassi (tajnik), Vasja Čuk (blagajnik), Cecilia Kocjančič (zapisničarka), Miran Klun, Robert Vodopivec in Luka Kocjančič (odborniki) Pihalni orkester Breg so ustanovili v Dolini leta 1890. Prvi uradni za pi si o de lo va nju pi hal ne ga or -kestra pa segajo v leto 1895 ob pomembnem dogodku. Baje je cesar takrat obiskal Dolino in za to priložnost so usta no vi li god be no sku pi no. God ba je na to de lo va la do pri sil ne -ga fašističnega molka v dvajsetih letih prejšnjega stoletja. Šele po koncu dru ge sve tov ne voj ne je god be -niška dejavnost v Dolini ponovno zaživela. Prvi povojni kapelnik je bil Ivan Prašelj. Vaje so sprva potekale v prostorih bivše kinodvorane v Dolini. Delovanje Pihalnega orkestra Breg se je na to pre se li lo v pro sto re mladinskega doma v Dolini. V osem de se tih le tih se je Pi hal ni or ke -ster Breg do konč no pre se lil v pro -sto re sla čil nic igri šča pri sred nji šo -li, kjer ima god ba še da nes svoj se -dež. Leta 2001 so člani Pihalnega or-ke stra Breg s pro sto volj nim de lom ob no vi li pro sto re da naš nje ga se de - God bo Breg so v zad njih de set -letjih vodili Dušan Štrajn, Viljem Slavec, Nikolaj Persič in Fiorenzo Muscovi. Od leta 2005 pa vodi pihalni orkester Maurizio Codrich. Orkester je že od vse ga za čet ka pri so ten na Reviji kraških pihalnih godb. Vaje pihalnega orkestra potekajo ob četrt kih. Pri pi hal nem or ke stru de lu - DODATEK K PREJŠNJEMU ČLANKU »MI SMO Z ROVT DOMA«, Z DNE 6. JANUARJA 2008 Drage bralce obveščamo da je v navedenemu članku prišlo do pomote. Nehote je izpadlo med člani odbora KD Rovte-Kolonkovec ime zaslužne dolgoletne tajnice Jolande Gustinčič, ki je vedno bistveno pripomogla k ohranjevanju in delovanju društva. MLADI PEVCI POZOR! FENIARCO razpisuje avdicijo za mlade pevce za: Italijanski mešani pevski zbor Svetovni mešani pevski zbor-World Youth Choir Avdicije bodo potekale konec januarja 2008. Rok prijave zapade 12. januarja 2008. Prijavnico in ostale informacije nudi ZSKD. REVIJA IZBRANIH MALIH PEVSKIH SKUPIN SLOVENIJE 2008 bo potekala v Ptuju v soboto, 16. februarja 2008. Rok prijave zapade 23. januarja 2008. ZSKD nudi ostale informacije. Obveščamo cenjene članice, da pravilnik o notranjem sofinanciranju predvideva dostavo poročila o delovanju v letu 2007in načrt delovanja za leto 2008. Člani ki tega ne storijo nimajo pravice koristiti prispevkov. ZA TRŽAŠKA, GORIŠKA IN VIDEMSKA DRUŠTVA PROSIMO ČLANICE, KI SO V SEZONI 2006/2007 DOSEGLA RAZNA PRIZNANJA, POHVALE, NAGRADE NA LOKALNIH IN DRŽAVNIH TEKMOVANJIH, DA TO ČIMPREJ SPOROČIJO NA SEDEŽE ZSKD. UMETNIKI, KI SO RAZSTAVLJALI DECEMBRA MESECA NA RAZSTAVI »HOMMAGE SPACALU« V ŠTANDREŽU LAHKO DVIGNEJO SVOJA DELA NA TRŽAŠKEM SEDEŽU ZSKD, UL. SAN FRANCESCO 20, OD PONEDELJKA DO PETKA OD 9. DO 13. URE, V SREDAH DO 17. URE. 14. revija kraških pihalnih godb PIVKA - Avla osnovne šole - sobota, 26. januarja 2008 ob 20. uri Brkinska godba 2000 Pihalni orkester Komen Postojnska godba 1808 SEŽANA - Kosovelov dom - nedelja, 27. januarja 2008 ob 17. uri Pihalni orkester Kras Doberdob je od leta 1995 še glasbena šola v sodelovanju z Glasbeno matico. Prof. Olga Sosič poučuje flavto, prof. Marko Štoka klarinet in saksofon, prof. Valentina Pieri poučuje trobila in prof. Tom Hmeljak tolkala. Glas be no šo lo pri Pi hal nem or ke stru Breg v Dolini obiskuje 11 gojencev. V ce lo ti pa ima or ke ster 33 čla nov. Zah tev ne ga kon cert ne ga pro -gra ma si or ke ster ne mo re pri vo šči -ti, zato godba goji v glavnem lahkot-nej ši re per to ar in pri red be zna nih melodij, ki prevzamejo občinstvo. Godbeniki iz Brega rade volje nastopajo po raznih prireditvah in vzdržujejo stike z raznimi godbami iz Slovenije. Za Majenco povabi orkester vsa ko le to na kon cert v Do li no drugo godbo iz Slovenije. Na ta način ustvarijo pomembne prijateljske ve zi. Dru ge god be pa jih na to va bi -jo v bolj oddaljene kraje po Sloveniji. Med društvene dejavnosti sodi tudi iz let. Ob kon cu prejš nje ga le ta se je pi hal ni or ke ster od pra vil na ogled bo žič ne ga sej ma v Ce lo vec. Med po -membnejšimi gostovanji je bil nastop na 80-letnici godbe v Kočevju. Le ta 2002 pa je bi lo na vrs ti po -memb no go sto va nje v In gol stad tu na po va bi lo druž be Si ot. La ni je pi -hal ni or ke ster ob pod po ri Za druž ne kraš ke ban ke ob no vil druš tve ne kro -je. Med važ nej ši mi na sto pi je na stop na tradicionalni Reviji kraških pihalnih godb, ki bo 27. januarja v Sežani, nato bodo stekle priprave na Majenco. V načrtih pa so tudi promenad ni kon cer ti po va seh v Bre gu. iz o C i v o C i agenda - agenda - agenda - agenda - agenda - agenda Pihalni orkester Breg Kraška pihalna godba Sežana SOVODNJE - Kulturni dom - sobota, 16. februarja 2008 ob 20. uri Godbeno društvo Prosek Pihalni orkester Ilirska Bistrica Godbeno društvo »Viktor Parma« MILJE - Gledališče Verdi - nedelja, 24. februarja 2008 ob 17. uri Pihalni orkester Ricmanje Pihalni orkester Divača Godbeno društvo Nabrežina Uradi ZSKD so na voljo za vse informacije Trst: tel. 040 635 626, e-pošta trst@zskd.org Gorica: tel. 0481 531495, e-pošta gorica@zskd.org Čedad: tel. 0432 731386, e-pošta cedad@zskd.org Solbica: tel. 0433 53428, e-pošta rezija@zskd.org Ime in priimek: Marco Slavec Kraj in datum rojstva: Trst, 06.02.1985 Zodiakalno znamenje: vodnar Kraj bivanja: Lonjer E-mail: borbest@libero.it Stan: samski Poklic: mehanski delavec Najboljša in najslabša lastnost: radodarnost in trma Nikoli ne bom pozabil: lonjerske- ga pusta Hobiji: motorji in glasba Knjiga na nočni omarici: Se que-sto e un uomo Najljubša risanka: South Park in Simpson Najljubši filmski igralec/ igralka: Johnny Depp in Penelope Cruz Najljubši glasbenik: Bor Zuljan in Matjaž Jelen Kulturnik/ osebnost stoletja: Oskar Kjuder Ko bom velik, bom... tata Moje društvo: Mladinsko združenje (SKD Lonjer-Katinara) Moja vloga v njem: gospodar Svojemu društvu želim: da bi se vedno z veseljem zabavali Moj življenjski moto: ne delaj drugim čegar nočeš da drugi delajo tebi Moje sporočilo svetu: prej ali slej pride vse povrnjeno za. / NEDELJSKE TEME Nedelja, 13. januarja 2008 2 1 VINOGRAD POMEMBEN REZERVOAR OGLJIKA Izredno pozitivni učinki gojenja vinske trte za okolje Znanost se že dolgo zaveda pomembnosti trte za varstvo okolja, zato se vedno pogosteje usmerja v raziskave povezane z okoljevarstvenimi učinki gojenja te kulture. V ta namen so številne univerze, med katerimi sta tudi tržaška in videmska, v koordinaciji torin-skega vseučilišča, izvedle vrsto ekofizi-oloških, zdravstvenih in molekularnih raziskav o ovrednotenju organoleptič-nih lastnostih grozdja in vina ter oko-ljevarstvenih učinkih gojitve vinogradniških površin. Študija se je delila na tri segmente. V prvem so bile raziskave usmerjene v določanje organoleptičnih in kemijskih lastnosti grozdja in vina z ozirom na razne gojitvene sisteme vinograda v različnih naravnih okoljih. V drugem so bili raziskani zdravstveni učinki vin iz raznih deželnih proizvodnih območij, v tretjem pa potencialnost vinogradov kot »rezervoarja« za atmosferičen ogljik. Smoter raziskav ni bil torej le iskanje naravi prijaznih načinov upravljanja vinogradov in vpliv raznih dejavnikov na hranilno vrednost grozdja in vina, temveč tudi sposobnost vinograda za skladiščenje zelo pomembnega »toplogred-nega plina« kot je ogljikov dioksid (C02). Raziskave so dokazale, da so vinogradniški sistemi lahko izredno učinkovit ekosistem za absorbiranje omenjenega plina iz atmosfere. Tako se je na primer izkazalo, da 1 ha vinograda v Toskani (Montalcino) absorbira letno približno 6 ton ogljikovega dioksida. Ta podatek je dovolj prepričljiv dokaz o pozitivnih učinkih vinograda tako na okolje kot na krajino. Pomisleki o umestnosti sajenja trt na našem območju, kot na ostalih, vsaj kar zadeva okolje in lepoto krajine, je popolnoma odveč, da o družbeno gospodarskem pomenu te kulture ne govorimo. Druge raziskave v zvezi z gojitvenimi posegi so v glavnem potrdile pomembnost pravočasnega in pravilnega odstranjevanja listov in redčenja grozdov za pridelovanje kakovostno boljšega grozdja in vina. Prijave vina 2007 do konca januarja Kmečka zveza obvešča, da je zaradi težav pri vnašanju podatkov letošnjih prijav vina v informatski sistem Ministrstva za kmetijstvo, Evropska unija podaljšala rok za predstavitev prijav vina do 31. januarja 2008. Vinogradi imajo lahko izredno pozitiven vpliv na okolje PRIREJA IN PORABA MLEKA V ITALIJI Kvote mleka še razburjajo Rejci nasprotujejo ukinitvi mlečnih kvot, ki jo Evropska unija načrtuje za leto 2015 Prireja mleka se je v Italiji več ali manj ujela po dolgoletnih presežkih s kvoto dodeljeno italijanskim rejcem. Količina proizvedenega mleka je dosegla 10,85 milijonov ton, kvota dodeljena Italiji pa znaša 10,5 milijonov ton. Prirejeno mleko predstavlja približno 60% domače italijanske porabe, ostalih 40% pa uvažamo iz severnih in vzhodnih držav Evropske unije. Zanimiv je tudi podatek o staležu krav molznic, katerih število se je v zadnjih dvajsetih letih močno skrčilo. Pred par desetletji so bili v hlevih italijanskih rejcev skoraj trije milijoni molznic, danes pa jih je le 1,6 milijona. Ob tem gre poudariti, da je prireja mleka ostala bistveno nespremenjena, ker se je močno povečala molznost krav, ki v mnogih hlevih presega 80 stotov mleka na laktacijo, kar z rahlim odstopanjem predstavlja letno prirejo na molznico. Toda kljub domačemu primanjkljaju so pred časom italijanski rejci priredili manifestacijo proti ukinitvi mlečnih kvot, ki jo Eu načrtuje po letu 2015, medtem ko so pred leti odmevno protestirali proti njihovi uvedbi. Svoje mnenje so spremenili, ker se je med tem časom Evropska unija močno razširila in ob sprostitvi kvot bi uvoz mleka prirejenega v govedorejsko razvitih državah pomenil nevzdržno konkurenco. Rejci tudi nasprotujejo povišanju proizvodnje mleka znotraj unije za 2% letno, ker smat- rajo, da bi tudi ta ukrep lahko negativno vplival na tržno ceno mleka. Trgovci in mlečna industrija pa so nasprotnega mnenja. Težko je predvideti, kdo bo potegnil krajši konec. Spremlja pa nas bojazen, da bodo rejci tudi tokrat najbolj prikrajšani. Do leta 2015 manjka sicer še precej časa, treba pa je predvideti posledice sprostitve prireje mleka in začeti že danes ukrepati, da ne bo absolutna liberalizacija proizvodnje mleka imela za strukturno šibkejšo govedorejo kot je italijanska (in slovenska!) hudih posledic v prid govedorejsko razvitejšim državam kot so Danska, Holandska, Nemčija in Poljska. IZOBRAŽEVANJE Dva važna kmetijska tečaja Še je čas, da se zainteresirani vpišejo v dva zelo pomembna kmetijska tečaja: tečaj splošnega kmetijstva in tečaj upravljanja kmečkih tu-rizmov. O teh dveh tečajih smo sicer že pisali, želimo pa še enkrat na kratko prikazali njihov pomen za tiste, ki se želijo poklicno ukvarjati s kmetijstvom oziroma s kmečkim turizmom. Tečaj splošnega kmetijstva Tečaj traja 150 ur in zajema vse pomembnejše kmetijske usmeritve: vinogradništvo, oljkarstvo, zelenja-darstvo, živinorejo, kmetijsko ekonomiko ter pregled fiskalnih aspek-tov vodenja kmetijskega obrata. Tečaj je torej edinstvena prilika za pridobitev strokovnega znanja iz področja kmetijstva. Poleg tega je potrdilo o uspešno končanem tečaju nepogrešljiv dokument za kmetijske podjetnike, ki hočejo biti deležni novih prispevkov v kmetijske namene. To velja predvsem za mlade, ki se nameravajo posvetiti kmetijski dejavnosti in samo z omenjeno diplomo lahko dokažejo svojo poklicno usposobljenost. Ta tečaj se bo začel že ta mesec, zato naj se zainteresirani čimprej vpišejo. Tečaj upravljanja kmečkih turizmov Predvidenih je 100 učnih ur. Tudi ta tečaj je izredno pomemben, ker usposablja tečajnike za vodenje kmečkih turizmov in koriščenje oblik pomoči, ki jih predvideva obstoječa zakonodaja. Ob koncu še enkrat pozivamo vse zainteresirane, da se čimprej vpišejo, ker je izvedba tečajev pogojena od števila vpisanih. Ob nezadostnem številu obiskovalcev tečaja odpadeta. Zainteresirani se lahko obrnejo na urade Kmečke zveze ( 040 - 362941) ali Zavoda za poklicno izobraževanje ( 040 - 566360). Nešplja, japonska panešplja in skorš Opisali bomo nekatere sadne vrste, ki so sicer zelo malo razširjene, lahko pa jih gojimo tudi pri nas. To so nešplja, japonska panešplja in skorš. Te tri sadne vrste so precej vzdržljive, odporne, zato so tudi zelo malo zahtevne in jih ni težko gojiti. Poglejmo, na kaj vse moramo paziti, ko jih gojimo. NEŠPLJA (Mespilus germanica) spada v družino rožnic (Rosaceae). Izvira s Kavkaza, od koder so jo predvsem stari Rimljani prinesli v Evropo, predvsem pa v Nemčijo (od tod tudi znanstveno ime). Danes je nešplja razširjena po vsej Evropi kot spontana rastlina v listnatih gozdovih ali kot podivjana rastlina v zapuščenih površinah. V Italiji je prisotna bolj v severnih deželah. S sadjarskega vidika ni pomembna, je pa zanimiva v domačem sadnem vrtu, ker jo je zelo lahko gojiti, ker daje okusne sadeže in tudi zato, ker jo lahko gojimo kot okrasno drevo. Nešplja ne zraste zelo visoko in redkokdaj doseže 5 metrov višine. Podivjana nešplja ima večkrat veje posejane s trni. Listi so veliki in podolgovati, pecelj je zelo kratek. Jeseni dobijo zelo lepo barvo. Nešplja cveti v maju in juniju na koncu poganjkov. Cvetovi so veliki in beli, s petimi venčnimi listi. Rastlina je samooplod-na. Plod je nepravi sadež, je pravzaprav ode-belitev plodnice. Nedozorel je zelen, nato postane rjav. Je okrogle oblike, na vrhu ima ne- kako luknjo, ki je pravzaprav ostanek cvetne čaše. Olupek je zelo trd, ki po barvi, trdnosti in videzu spominja na usnje. Semen je pet in so trdi ter lesnati. Nešplja je zelo odporna proti nizkim temperaturam in jo dobimo do 1000 metrov nadmorske višine. Vsekakor najbolje raste tam, kjer raste trta. Trpežna je in zlahka raste povsod, tudi v bolj revnih tleh. Najraje ima sončne lege. Prilagodi se na različne talne in podnebne razmere. Med sortami omenimo domačo ali navadno nešpljo, obstajata še holandska in kraljevska nešplja. Rastline, ki zrastejo iz sejanca, rastejo zelo počasi. Komaj po 6 ali 7 letih obrodijo. Kalivost semen je nizka. Boljše kalijo semena, katerih sadeže pustimo na drevesu, da popolnoma dozorijo. Če pa nešpljo cepimo, prej obrodi. Nešpljo lahko cepimo na hruško, skorš, kutino, navadni glog. Gojena nešplja rodi večje sadeže in z manj ta-nini, kot pa divja nešplja. Pred sajenjem pripravimo globoko sadilno jamo. Obrezujemo le izjemoma, da odstranjujemo odmrle in suhe veje. Vsaki dve leti gnojimo. Nešplja zori od konca oktobra do začetka novembra. Potem, ko sadeže poberemo, jih ne moremo takoj uživati zaradi visoke vsebnosti taninov. Moramo jih medi-ti, kar pomeni, da moramo počakati, da se omehčajo. Postavimo jih v lesene zaboje in jih pokrijemo s slamo. Zaboje postavimo v hladen prostor. Po 2 do 6 tednih sadeži izgubijo trpek okus. Takrat je meso temno in mehko, sladko in prijetnega okusa. Ne smemo pa predolgo čakati, drugače se pokvarijo. Iz njih pripravimo tudi marmelade, razne pijače in likerje. JAPONSKA PANEŠPLJA (Eriobo-trya japonica) tudi spada v družino rožnic in izvira iz vzhodne Kitajske, od koder se je razširila na Japonsko, od tu pa po svetu. Zgleda, da je v Italijo prvič prišla leta 1812. Odlična je za male domače vrtove. Rastlina je zimzelena in zelo lepa, zato jo gojimo tudi kot okrasno rastlino. Drevo je podobno nešplji, le da zraste višje. Japonska panešplja najbolje raste v zmernih podnebjih. V Severni Italiji dobro uspeva, predvsem v zavetnih in sončnih legah. Dobro se prilagodi različnim tlom, odporna je proti boleznim in škodljivcem. Z razliko od nešplje, japonska panešplja cveti jeseni do začetka zime, cvetenje lahko traja tudi 2 meseca. Cvetovi so združeni v socvetja, so majhni, beli ali rožnati. Ker lepo dišijo, privabljajo čebele. Veliko sort je samooplodnih, pa čeprav bolje obrodijo v bližini druge sorte. Najbolj iskane sorte zorijo zgodaj in razvijejo debele plodove. Sadež je okrogel ali podolgovat. Olu- pek je rumen ali oranžno rumen. Meso je belkasto rumeno do oranžne barve. Je okusno, semena so velika, in jih je 3 ali 4 na sadež. Zori od aprila do junija, odvisno od podnebnih pogojev. Sadež je zelo podoben nešplji, tudi tu je na vrhu dobro viden ostanek čaše. Japonsko panešpljo sadimo na sončno mesto ali na tako mesto, kjer ima le malo sence. V popolni senci dobro raste, vendar zelo malo obrodi. Odrasle rastline so odporne mrazu, zelo mlade rastline pa jih je treba ob hudi zimi zavarovati. Sadimo v za-veten kraj, kjer ni burje. Dobro raste v vseh vrstah tal. V lahkih, propustnih in organskih tleh še najbolje uspeva. Japonsko panešpljo lahko razmnožujemo s semenom, kar daje dobre rezultate. Vedeti pa moramo, da semena kmalu izgubijo sposobnost kalivosti. Bolje je, da cepimo, posebno, kdor bi se rad ukvarjal s tem sadežem bolj poklicno. Primerne podlage so sejanec, kutina, skorš in glog. Sadeže pobiramo takrat, ko dobijo tipično barvo. Najbolje je, da jih pokusimo. Japonska panešplja zori postopoma. Odtrgamo jih s pecljem in previdno, da se ne bi pokvarili. Plodovi so takoj užitni, zato ni treba pred uporabo mediti. V skladišču zdržijo do 20 dni. SKORŠ (Sorbus domestica) spada v rod Sorbus, ki zajema bodisi spontane, kot okrasne in sadne vrste. Sorbus domestica je najbolj pomembna kot vrsta, ki jo gojimo za sadež. Drevo je srednje visoko in pokončno, raste počasi. Cveti v maju-juniju. Cvetovi so beli in združeni v kosmičasta socvetja. Večina sort je samooplodnih. Sadeži so združeni po 8 do 10 skupaj. Včasih so brez semen. Sadeži zorijo v septembru-oktobru. Ob pobiranju so trpki, neužitni. Moramo jih mediti, podobno kot nešplje. Komaj nato postanejo bolj temni in užitni, z zelo mehkim, skoraj tekočim mesom. Rastlina, ki jo pridobimo iz semena, lahko živi tudi do 400 let. Skorš najraje uspeva v rahlo apnenčastih tleh, pa čeprav se prilagodi vsem tipom tal. Zelo je odporen tudi proti poze-bam in suši. Rad uspeva na soncu. Skorš razmnožujemo samo s cepljenjem. Cepimo na kutino, divjo hruško, glog, sejanec skorša. Rastlina nima posebnih gojitvenih zahtev. Med obrezovanjem le malo redčimo krošnjo in izvedemo le najnujnejše posege. Skorš zori postopoma, skalarno. Začne konec septembra, do oktobra. Pobiramo, ko so sadeži rumeni in ko se zlahka odtrgajo od veje. Večkrat tresemo deblo, da odpadejo. Da pospešimo medenje, jih skladiščimo blizu že medenih skoršev ali blizu jabolk. Magda Šturman im matica1"13 glasb eni utrip Petnajstdnevnik Glasbene matice Trst St. 4 Ameriška turneja kitarista Marka Ferija Kitarist in profesor na šoli Glasbene matice Marko Feri začenja novo leto v mednarodnem duhu mnogih koncertnih obveznosti, s katerimi bo širil svojo dejavnost na svetovnem merilu. Prihodnji teden se bo udeležil kitarskega festivala v Baru (Črna Gora) kot koncertant in vodja delavnice, konec meseca pa se bo odpravil v Ameriko na tritedensko turnejo. Njegove povezave z ameriškimi festivali so nastale oktobra 2006, ko je nastopil na festivalu GFA v Georgii, kjer so se zbirali mednarodno priznani kitaristi, založniki in organizatorji. Ob tej priliki je navezal veliko stikov in je sprejel toliko koncertnih ponudb, da bo moral do prihodnjega leta še dvakrat v ZDA in v Kanado, da bi izpolnil vse koncertne obveznosti. Prvi sklop desetih koncertov se bo odvijal od 27. januarja do 17.februarja letos v državah New York (NYC, Queens, Buffalo, Rochester), Tennessee (Nashville), Texas (Georgetown, Fort Worth) in v Mehiki (v okolici Duranga). Vsi koncerti bodo v okviru kitarskih in drugih glasbenih festivalov; vzporedno bo Feri vodil več kitarskih delavnic (master-classes) na Univerzah v Queensu, Buffalu, Fort Wor-thu in v Mehiki. Koncertni program, s katerim se bo kot koncertant predstavil ameriški publiki bo obsegal skladbe iz španske zakladnice, jazzovsko usmerjeno literaturo in še skladbe slovenskih avtorjev, ki zaznamujejo njegovo delovanje in obmejni narodni izvor. Po vrnitvi v Italijo pričakujejo dejavnega kitarista še drugi, pomembni dogodki, saj bo 7.in 8. aprila solistično nastopil najprej v dvorani Slovenske Filharmonije, nato še v glasbenem zavodu v Zagrebu. Kot uvod v bogat delovni koledar bo Feri igral danes v cerkvi na Proseku na dobrodelnem recitalu, ki ga prireja Sklad Mitja Čuk. Na sporedu bodo skladbe, s katerimi se bo glasbenik kmalu predstavil publiki onkraj oceana: v prvem delu potovanje skozi špansko literaturo, nato delo Pavleta Merku-ja in še vrsta jazzovsko obarvanih skladb. Koncert se bo pričel ob 17.00. Učenci GM v stiku s tržaškim opernim in koncertnim prizoriščem Gledališče Verdi v Trstu in Koncertno druš-tvo-Societa dei concerti sta vodilni ustanovi tržaškega in deželnega glasbenega prizorišča, zato so njune povezave z glasbenim šolstvom posebno pomembne in dobrodošle. V ta namen tržaško operno gledališče že več let ponuja tudi učencem Glasbene matice vstopnice po simbolični ceni za ogled generalk vseh opernih produkcij sezone, Koncertno društvo pa je s pokroviteljstvom sklada CRTri-este podarilo dvajset abonmajev za letošnjo koncertno sezo no. Kljub temu, da se vsak dan ukvarjajo s študijem glasbe, so učenci glasbenih šol redkokdaj redni obiskovalci koncertnih dvoran in za večino je operna uprizoritev še neznanka; intenzivni študijski stik z glasbo ni namreč nujno povezan z navado zahajanja na koncerte, ki se odvijajo pretežno v večernih urah (kar lahko predstavlja oviro za najmlajše), ali na operne predstave, ki niso vedno dostopne po nizkih cenah. Vabilo na ogled in poslušanje je zato zelo koristna spodbuda k odkrivanju še neznanih glasbenih razsežnosti, kijih ponuja neposredni stik s profesionalnimi izvajalci ali z zvočnim in vizualnim razkošjem operne uprizoritve. Učenci, ki so izkoristili priložnost, so soglasno izrazili svoje zadovoljstvo: »Ponudba gledališča Verdi se mi zdi izredno zanimiva. Opera mi je všeč, doma imam posnetke, a si nisem nikoli ogledala operne predstave v živo. Vsekakor mislim, da je opera zanimiva za tiste, ki se že ukvarjajo z glasbo, drugače pa je verjetno dolgovezna.« »V programu Koncertnega društva me zanimajo predvsem klavirski koncerti in najraje poslušam literaturo, ki jo že poznam, da lahko primerjam izvajalske pristope. Se mi zdi prav, da se učencem ponudi to priložnost, saj redno zahajanje v koncertno dvorano ni ravno po ceni.« »Vtis je zelo dober in spodbuda velika. Zdaj redno in z velikim veseljem obiskujem koncerte. Prej se iz lenobe nisem niti informiral o dogodkih, na tak način pa se človek navduši in postane aktivni opazovalec dogajanja. Osebno mislim, da bom v bodoče veliko bolj pozoren do raznih ponudb in seveda bom tudi kupil vstopnice za razne dogodke.« Operna sezona gledališča Verdi bo v prihodnjih mesecih ponudila tudi učencem Glasbene matice nekaj bolj neobičajnih in zato toliko bolj zanimivih predstav: Mascagnijevo opero »Iris«, Bize-tovo »Lovci biserov«. »Sedem smrtnih grehov« Bre-chta-Weilla, »Trouble in Tahiti« Leonarda Bernsteina, Donizettijevo »Roberto Devereux« in Puccinijevo »Lastovka«. Koncertno društvo, ki je že predstavilo šest koncertov letošnje sezone, bo nadaljevalo sezono s komornimi koncerti nekaterih od najbolj znanih in uveljavljenih mojstrov svetovnega prizorišča. Prvi koncert v letu 2008 bo na sporedu jutri, ko bosta stopila na oder gledališča Rossetti pianistka Angela Hewitt in violončelist Daniel Muller Schott. Medkulturna usmeritev Pavleta Merkùja Novoletni koncert učencev Tamare Ražem Trije učenci klavirskega razreda prof.Tamare Ražem bodo v sredo,16. januarja, s pričetkom ob 20.30 podali koncertno novoletno voščilo v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah. Njihova mentorica sije zamislila pobudo, ki naj bi jo učenci izvedli izven šolskega okvira, da bi jih tudi s tovrstno izkušnjo uvedla v koncertno dejavnost in v odgovornost oblikovanja zahtevnejšega glasbenega večera s samostojnim, daljšim programom. Nastopajoči bodo predstavljali različne stopnje študijske poti. Najmlajši bo devetletni Rok Dolenc, ki je kljub starosti že pokazal ob raznih priložnostih svoj samozavestni pristop in nadarjenost. Zmagal je namreč na dveh regijskih tekmovanjih v kategoriji začetnikov, se je uspešno udeležil revije šole sv.Cirila in Metoda, se je pred kratkim preizkusil v komorni igri in je prejel drugo nagrado v triu na tekmovanju Spincich ter načrtuje za letošnje šolsko leto še druga tekmovanja. S samostojnim programom bo nato nastopila Samantha Gruden, ki se večkrat udeležuje glasbenih revij, številnih nastopov in zaključnih akademij, ki jih prireja Glasbena matica. Protagonistka klavirskega večera bo tudi pianistka Jana Zupančič, ki pripravlja zahtevni izpit osmega letnika in je dobitnica številnih prvih nagrad na mednarodnih tekmovanjih (Cortemilia, Ravenna, Moncalieri, Ma- nerbio, Verbania, Stresa), tudi v duu štiriročno. Jana bo dopolnila razno lik pro gram večera z izvedbo znane Beethovnove sonate »Vihar«, Mendels-sohnovega »Rondo capriccioso« in izbora skladb iz Debussyjeve zbirke »Estampes«. Priložnostno misel bo podala predsednica Gm Nataša Paulin. napovednik Diplomirani harmonikar Erik Kuret je decembra lani dopolnil univerzitetni študij na tržaški leposlovni in filozofski fakulteti- medkulturne vede z disertacijo na temo "Ob poslušanju meje. Medkulturni vidiki v življenju in delu Pavleta Merkuja«. Življenje in delo tržaškega glasbenika in intelektualca je pred leti že postalo snov univerzitetnih disertacij. Kuret pa je izkoristil priložnost skladateljevega jubilejnega leta za dodatni po-klon z obravnavo enega od najbolj zanimivih aspektov njegove osebnosti. Zakaj si izbral to snov in kako si struk-turiral svojo analizo? Z Merkujem sem se prvič srečal pred dvema letoma, ko me je ravnateljica Kosovelove knjižnice iz Sežane Nadja Mi-selj Božič povabila, naj pripravim intervju z njim ob predstavitvi knjige 1300 pri- morskih priimkov. Ob tisti priložnosti sem začel prebirati Merkujeve knjige in aktivno poslušati njegovo glasbo. Ko sem prebral esejistični zbirki Poslušam in Pajčevina in kruh, se mi je odprla neverjetna kulturna širina tržaškega skladatelja, ki ni samo glasbenik, temveč tudi tenkočuten slavist, imenoslovec, dia-lektolog in etnomuzikolog. Pri pripravi disertacije mi je ves čas stal ob strani mentor prof. Miran Košuta. Skupaj sva zasnovala argumente, razporejene v devetih poglavjih. V svojem delu sem najprej analiziral medkulturne vidike Mer-kujevega življenja in dela. Nato sem prikazal njegovo družino, otroštvo in do-raščanje, do slavističnih študijev na ljubljanski univerzi in kasnejšega poučevanja slovenščine na višjih šolah ter dela na Radiju Trst A. V nadaljevanju sem najprej preučil Merkuja jezikoslovca in raziskovalca. Posebno pozornost sem posvetil objavi slovenskih plemiških pisem, s katero je Merku spodbil tezo, da se tržaško plemstvo ni pogovarjalo in dopisovalo v slovenščini. Nato sem prešel na njegova zborovska, orkestralna, komorna in solistična dela. Veliko strani sem še namenil intervjuju in zajetni bibliografiji. Ker sem študiral medkulturne vede se mi je zdelo naravno obravnavati Pavleta Merkuja z medkulturne- ga vidika, kar se odraža v njegovem življenju, na slavističnem in na glasbenem področju. Kaj te je najbolj fasciniralo v Merku-jevem opusu ali biografiji in kaj si odkril s svojim študijem? Pavle Merku ni neobičajna osebnost zaradi osebne kulture, ampak predvsem zato, ker jo doživlja z veliko ljubeznijo in intelektualno poštenostjo, kar je danes tako redek pojav. Med raziskovanjem njegove razvejane dejavnosti sem odkril, da je radovednost gonilna sila celotnega njegovega ustvarjalnega dela, ki se osredo-toča na iskanje in posredovanje resnice. Si opazil kaj posebnega v Merkujevem doživljanju »medkulturnosti« in kako se to zrcali v njegovem ustvarjanju ali v njegovem stiku z ljudmi? Merkujevo doživljanje medkulturnosti je nekaj posebnega. Njegova dvojna, mešana italijansko-slovenska identiteta (pravzaprav njegove korenine segajo v slovenski, furlanski in nemški svet) ga sili v odpravo vsakršnega nacionalizma, kar mu je zavidal marsikateri tržaški Slovenec in tudi Italijan. Tako pri glasbenem ustvarjanju, kot pri raziskovanju je Mer-ku zasledoval točno zastavljene cilje med katerimi izstopajo odkrivanje pravih imen tukajšnjih krajev in ljudi, ovrednotenje in ohranjevanje kulturne dediščine Benečije, sodobna opera za tržaško gledališče Verdi. Gotovo si med študijem vzpostavil tudi osebni stik z Merkujem. Imel sem srečo, da sem se med pisanjem teze lahko pogostoma srečeval z Mer-kujem. Zame je predstavljal idealen most med preteklostjo in sedanjostjo. Vedno me je lepo sprejel in mi z veliko razpoložljivostjo posvečal svoj čas. Imel sem občutek, da se je vsakič veselil najinega snidenja. Zaupal mi je, da se sam najraje pogovarja z mladimi. Z njim se nisem nikoli dolgočasil, saj mi je v svojem značilnem, humoristično-ironičnem stilu posredoval veliko osebnih, glasbenih in etnografskih izkušenj ter doživetij. Pomagal mi je, da sem še dodatno razvil svoja glasbena in etnološka zanimanja. Zame je enkratna osebnost. TRST V sredo, 16.januarja 2008 ob 20.30 v dvorani ZKB na Opčinah Novoletni klavirski koncert učencev razreda prof.Tamare Ražem: nastopili bodo Rok Dolenc, Samantha Gruden, Jana Zupančič GORICA V soboto, 26. januarja ob 18.00-dvorana Glasbene matice- Gorica Predvajanje Disneyevega filma "Fantazija" (za učence šole) glasbena 11 matica GLASBENA MATICA TRST SOLA MARIJ KOGOJ Ulica Montorsino 2 tel. 040-418605 fax 040-44182 www.glasbenamatica.com e-mail: trst@glasbenamatica.com GLASBENA MATICA GORICA Korzo Verdi 51 tel. 0481-531508 fax:0481-548018 e-mail: gorica@glasbenamatica.com GLASBENA MATICA ŠPETER Ulica Alpe Adria 69 tel/fax. 0432 727332 e-mail: speter@glasbenamatica.com GLASBENA MATICA KANALSKA DOLINA ŠOLA TOMAŽ HOLMAR, UKVE ul. Pontebbana 28 tel./fax +39 0428-60266 e-mail: info@planika.it w / TRST Nedelja, 13. januarja 2008 23 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it NOGOMET - Vnaprej igrani tekmi A-lige Juventus izenačil v sodnikovem podaljšku Catania povedla v 15. minuti, Del Piero izenačil v 91. po enajstmetrovki Catania - Juventus 1:1 (0:1) STRELCA: Spinesi v 15., Del Piero v 46. dp (11.m). CATANIA (4-3-3): Polito; Silvestri, Terlizzi,od 22' dp Martinez), Mascara, Spinesi (od 43' dp Tedesco). (Bizzarri, Sottil, Gazzola, Llama, Millesi). Trener Baldini. JUVENTUS (4-3-1-2): Buffon; Sali-hamidžic (od 36' dp Iaquinta), Legrottaglie, Chiellini, Molinaro; Nocerino, Zanetti, Nedved (od 30' dp Palladino); Tiago (od 1' dp Marchionni); Del Piero, Trezeguet. (Be-lardi, Birindelli, Grygera, Almiron). Trener Ranieri. CATANIA - Juventus je v Catanii izenačil šele v sodnikovem podaljšku, povrhu po enajstmetrovki, tako da se je »tretji polčas« odvijal v znamenju neodobravan-ja gledalcev, k sreči ne pa tudi igralcev. Počasni posnetki po televiziji niso bili naj- A-liga VČERAJŠNJA IZIDA Empoli - Reggina 1:1 Catania - Juventus 1:1. Inter 17 13 4 0 37:9 43 Roma 17 10 6 1 33:18 36 Juventus 18 10 6 2 36:16 36 Udinese 17 8 5 4 22:21 29 Fiorentina 17 7 7 3 26:16 28 Palermo 17 6 7 4 25:27 25 Napoli 17 6 5 6 25:22 23 Atalanta 16 5 7 4 23:21 22 Catania 18 5 7 6 18:20 22 Sampdoria 17 6 3 8 22:24 21 Genoa 17 4 7 6 16:23 19 Milan 14 4 6 4 21:12 18 Parma 17 4 6 7 19:24 18 Lazio 17 4 6 7 19:25 18 Empoli 18 3 7 8 15:25 16 Torino 17 2 11 4 15:30 17 Livorno 16 3 6 7 19:27 15 Siena 17 2 8 7 17:25 14 Reggina 17 2 8 7 13:26 14 Cagliari 17 2 4 11 13:33 10 DANAŠNJI SPORED - ob 15.00 Atalanta - Roma, Cagliari - Udinese, Lazio - Genoa, Parma Fiorentina, Sampdoria Palermo, Siena - Inter, Torino - Livorno, ob 20.30 Milan - Napoli. bolj jasno, kaže vsekakor, da je bil prekršek nad Del Pierom dokaj nesporen. Sam ka-petan je bil z bele točke hladnokrven, dosegel pa je svoj že 225. zadetek v dresu »stare dame«. Čeprav bo Juventus s točko verjetno težko nadaljeval zasledovanje Interja, so pri Juventusu z njo lahko zadovoljni. Catania je namreč povedla že v 15. minuti (tretji letošnji zadetek Spinesija), nato pa se zelo borbeno in taktično urejeno branila. Juventus je seveda napadal, vendar je bila njegova sredina igrišča sila povprečna. Spet je razočaral Tiago, ki ga je v drugem polčasu zamenjal Marchionni. Trezeguet je povrhu napadu naletel na slab dan, tako da je pred golom edino priložnost imel Del Piero s samostojno pobudo. Podobno oni, s katero je kasneje izsilil najstrožjo kazen in potisnil v obup gostitelje, ki so se malo da ne že veselili zmage. Empoli - Reggina 1:1 (1:1) STRELCA: Ceravolo v 2. min., Saudati v 5. min. iz 11-m. EMPOLI (4-3-2-1): Balli; Raggi, Va-nigli (Abate), Marzoratti, Antonini; Busce, Marianini, Giacomazzi (Tosto); Giovinco (Pozzi), Vannucchi; Saudati. Trener: Malesani. REGGINA (3-5-1-1): Campagnolo; Lanzaro, Valdez, Cirillo; Vigiani, Cascione (Tognozzi), Barreto, Cozza, Modesto; Mis-siroli; Ceravolo (Stuani). Trener: Ulivieri. EMPOLI - Neodločen izid bolj ustreza Reggini. Začetek tekme je bil nadvse zanimiv. V petih minutah sta padla dva zadetka. Najprej je povedla Reggina (prvi zadetek v A-ligi je dal Ceravolo), tri minute kasneje pa so gostitelji izenačili po zaslugi Saudatija, ki je uspešno izvedel enajstmetrovko. Drugi del tekme ni bil najbolj pester. Igralci obeh ekip so delovali precej utrujeno, saj je bilo igrišče težko. IM i A: -i -i . - - . i.. jf .. -J m BOi» -L m A < t a ■■ L-i. ■ P " aS . D - - A T ' f ■ ' '»nrS - APrimorski ~ dnevnik NOGOMET Carlijeva Itala ni izpolnila pričakovanj GORICA - Neodločen izid (1:1) na deželnem derbiju meddežel-ne D-lige je bolj po godu zadnje uvrščenemu Rivignanu kot prvo uvrščeni Itali San Marco, pri kateri igra naš najboljši nogometaš Alen Carli. Včerajšnja tekma v Gradišču (neposredno so jo prenašali tudi po brezplačni satelitski RaiSatSport) je bila zanimiva in izenačena. Gostitelji so po-vedli že v četrti minuti, avtor zadetka je bil Brazilec Neto Perreira, kije bil včeraj prav gotovo med boljšimi na igrišču (tehnično je res soliden). V nadaljevanju so se gostje iz Rivig-nana zbudili in se večkrat nevarno prikazali pred nasprotnikovimi vrati. Priložnost - za gradiško Italo - je imel tudi 28-letni Carli. Nasprotnikov branilec pa je žogo preusmeril v kot. V drugem delu je Itala prevzela pobudo v svoje roke, toda napadalci moštva, ki odkrito meri na napredovanje v C2-ligo, niso bili najbolj natančni. Okrog 85. minute pa je sledila hladna prha: Rivignano je izenačil z Rocco. Z zmago bi lahko Itala »zbežala« drugo uvrščeni Chioggi, ki jih lahko z današnjo zmago dohiti. OREL NIZA TOČKE - Odboj-karji ACH Volleya so v 12. krogu srednjeevropske lige doma dosegli 10. zmago proti Hypo Tirol Innsbruck s 3:1 (19, 21, -24, 22). Za Blej-ce sta največ točk dosegla Urnaut (14) in Čuturič (12), naš Aljoša Orel, ki zdaj veliko igra, pa jih je prispeval enajst. KRIM - Rokometašice Krima Mercatorja so v zadnji tekmi evropske lige prvakinj na domačem igrišču premagale rusko Zvezdo iz Zvenigo-roda s 35:33 (16:17) in tako osvojile tretje mesto v skupini B, s katerim so si zagotovile uvrstitev v osmino finala pokala pokalnih zmagovalk. KOŠARKA - Liga NLB: He-mofarm - Union Olimpija 94:89 (27:23, 49:42, 73:69) Del Piero je v Catanii dosegel svoj že 225. zadetek za Juventus ansa NOGOMET - Triestina razočarala v Trevisu Zapoznelo božično darilo Skromnemu nasprotniku z ne-igro podarili točke - Della Rocca iz lahkega položaja zadel vratnico - Prve tekme v letu ne ležijo trenerju Maranu Treviso - Triestina 2:0 (1:0) STRELCA: Barreto v 11.; Pio-vaccari v 38.dp. TREVISO (4-4-2): Calderoni; Pianu, Dal Canto, Scurto, Scaglia; Quadrini (35.dp Bonucci), Guigou, Gissi, Venitucci (39.dp Amadio); Russotto, Barreto (15.dp Piovaccari). Trener: Pillon. TRIESTINA (4-4-2): Dei 6,5; Milani 5,5 (24.dp Lima), Kyriazis 6,5, Minelli 6, Pesaresi 5; Sgrigna 5 (10.dp Šedivecv 5,5), Piangerelli 5,5, Allegretti 5,5, Testini 5,5 (45.dp An-tonelli); Della Rocca 6, Granoche 5,5. Trener: Maran. SODNIK: Palanca iz Rima 5; OPOMINI: Russotto, Dal Canto, Mi-nelli, Dei; GLEDALCEV: 3.000. Novo leto se za Triestino ni začelo najbolje, saj je kot Božiček z nekaj tedensko zamudo potrebnemu Trevisu radodarno podarila tri točke, z igro pa je povsem razočarala. Kislo vreme in dež, ki je stalno padal na zeleno površino stadiona v Trevisu, nista bila najboljša vizitka za sicer redke navijače, ki so se odločili z avtom, vlakom ali avtobusi podati se na gostovanje v bogati Veneto. Kljub nenaklonjenim vremenskim razmeram je bilo igrišče v več kot zadovoljivem stanju, prav zaradi temnih oblakov pa se je tekma začela z že prižgano umetno razsvetljavo. Trener Maran - s statističnega vidika je zanj prva tekma v sončnem letu dokaj neuspešna, saj je v dose- Sgrigna tokrat slab kroma danjih petih »prvih tekmah leta« zbral le tri neodločene izide in dva poraza - je potrdil napovedano postavo z Minellijem v obrambi in postavno dvojico Della Rocca-Granoche v napadu. Tudi domači strateg Pillon se je odločil za shemo 4-4-2, s Pia-nujem kot desnim zunanjim branilcem, medtem ko je Piovaccari sedel na klop za rezerve. Res skromna domača publika je bila le še dokaz več o zelo neuspešni sezoni domače enaj-sterice, ki je nujno potrebovala točke. Začetni udarec je pripadal Tržačanom, ki so tokrat igrali v popolnoma rdečih dresih. Po treh minutah tekme je imel aktivni Della Rocca že priložnost za strel, a branilec je ublažil hitrost udarca in omogočil poseg vratarja. Vsekakor je bila Triestina dobro postavljena na igrišču, s presingom je začenjala že dvojica napadalcev, tako da je Trevi-so imel nekaj težav z gradnjo igre. Prvih deset minut ni bilo navsezadnje pozitivnih (ne navdušujočih sicer), a po prostem strelu Trevisa je mali Barreto med tržaškimi velikani udaril usnje z glavo in prelisičil Deia za vodstvo ekipe, ki je do takrat pokazala malo nič. Gol je popolnoma spremenil potek srečanja. Treviso je pridobil na samozavesti, Tržačani pa so zašli v težave in v 17. minuti bi Brazilec Barreto skoraj podvojil, a Deiu je žogo uspelo odbiti. V 21. minuti je Allegretti s silovitim prostim strelom s tridesetih metrov izkoristil spolzko igrišče in prisilil Calderonija na izjemen poseg, ki je preprečil gotov gol. Žal je šlo za edino priložnost Trie-stine, ki se je drugače preveč posluževala dolgih podaj v globino, žogo pa je bilo težko zaustaviti, saj je na razmočenem igrišču takoj pridobila na hitrosti in postala nedosegljiva za kogarkoli. Testini in Sgrigna nista bila zelo aktivna, Allegretti in Piangerelli pa sta premalo širila igro in preveč silila v globino. Razni božični »panettoni« so verjetno igralcem Triestine ostali na želodcu. Na drugi strani se je Treviso posluževal hitrih protinapadov, prostora za kombinacije pa je bilo veliko več. Dvakrat je prav serijo hitrih podaj s strelom zaključil Russotto, obakrat pa je bil Dei na mestu. Prvič je žogo odbil s pestmi, drugič pa jo zadržal na tleh. Drugi polčas se je začel brez novih obrazov na igrišču, a za kanček več adrenalina in vroče krvi je poskrbel sodnik Palanca po sedmih minutah igre. Barreto je letel proti Deievim vratom, številka 1 Triestine je bil na žogi pred njim, po žogi pa je tudi zrušil napadalca. Sodnik je sramotno dosodil 11-metrovko, a nerazumljivo niti opomnil Deia. Če je šlo za prekršek, je bil namreč Dei zadnji mož. Nepravično odločitev je Dei bolj uspešno kot hlapec Jernej spremenil v pravico s tem, da je Barretov strel z bele točke odbil. Zažugal je s prstom proti sodniku, ki ga je šele takrat opomnil. Tudi z vstopom na igrišče Šediveca se igra Triestine ni izboljšala. Počasno predajanje žoge in nobena priložnost , medtem ko je na drugi strani Piovaccari z nelahkega položaja za decimeter zgrešil gol. Še večjega pa si je »pojedel« neovirani Della Rocca, ki je podajo Kyriazisa preusmeril previsoko in zadel prečko. Bivši napadalec Triestine Piovaccari pa je bil bolj precizen v 38.minuti, ko je s kratke razdalje učinkovito zaključil protinapad domače ekipe. Z dvojnim vodstvom pa je bila zmaga Trevisa na varnem. Top: Kyriazis je solidno igral na sredini obrambe in bil nato aktiven tudi v vlogi desnega bočnega branil- ca. Dei je odlično odbil strel z bele točke Barreta, a obramba žal ni bila odločilna. Flop: Sgrigna ni nikoli preskočil nasprotnika, ni nikoli učinkovito podal proti kazeskem prostoru, ni nikoli streljal. Se še sprašujete, zakaj ga je Maran zamenjal? (I.F.) B-LIGA IZIDI 20. KROGA Ascoli - Modena 1:1 Avellino - Bari 3:2, Bologna - Mantova 3:0, Chievo Grosseto 2:0, Frosinone - Brescia 0:0 Lecce - Messina 0:0, Piacenza - Cesena 0:0, Ravenna - Vicenza 0 :1, Rimini - Albinoleffe 0:0, Spezia - Pisa 1: I, Treviso - Triestina 2:0 Bologna 20 12 6 2 26:9 42 Pisa 20 12 5 3 35:25 41 Chievo 20 12 4 4 36:23 40 Lecce 20 11 6 3 31:13 39 Albinoleffe 20 11 5 4 31:18 38 Mantova 20 10 4 6 31:22 34 Brescia 19 10 4 5 27:18 34 Rimini 20 8 6 6 27:21 30 Messina 20 8 5 7 17:23 29 Frosinone 20 7 6 7 27:27 27 Ascoli 19 6 8 5 25:19 26 Mod ena 20 6 7 7 28:27 25 Triestina 20 6 6 8 25:34 24 Piacenza 20 7 2 11 16:24 23 Grosseto 20 5 7 8 16:26 22 Avellino 20 5 5 10 22:28 20 Bari 20 4 8 8 21:31 20 Spezia (-1) 20 4 7 9 25:29 18 Treviso 20 5 3 12 21:31 18 Vicenza 20 3 7 10 18:32 16 Cesena 20 2 9 9 21:31 15 Ravenna 20 3 4 13 21:36 13 PRIHODNJI KROG (19.1 ob 16.00) Albinoleffe - Frosinone, Bari - Chievo, Brescia - Avellino, Cesena - Ravenna, Grosseto - Spezia, Mantova - Piacenza, Messina - Rimini, Modena - Treviso, Pisa - Bologna , Triestina - Ascoli, Vicenza - Lecce 24 Nedelja, 13. januarja 2008 VREME, ZANIMIVOSTI ALPSKO SMUČANJE - Veleslalom na 44. Zlati lisici v Mariboru Hčerka Gorgl po 30 letih nasledila mami Holzl Denise Karbon tokrat»le«tretja - Robnikova po popolnem napadu z 19. mestom najboljša Slovenka MARIBOR - Avstrijka Elisabeth Görgl je zmagala na veleslalomu za svetovni pokal alpskih smučark na mariborskem Pohorju in 44. Zlato lisico, kar je njena prva zmaga v svetovnem pokalu. Šestindvajsetletna Görglova je prepričljivo vodila že po prvi vožnji. Druga je bila Italijanka Manuela Mölgg, kije zaostajala štiri desetinke, tretja pa Avstrijka Kathrin Zettel (+1,04). Italijanka Denise Karbon, ki pred tem dobila vse štiri veleslalome v sezoni, je bila šesta s sekundo in 41 stotinkami zaostanka, svetovna prvakinja in vodilna v skupnem seštevku pokala Avstrijka Nicole Hosp pa osma (+1,99). Slednja je napredovala za dve mesti (6.), Kar-bonova pa je prišla na stopničke, vendar tokrat le na tretjo. Gör glo va in Mölggova sta na koncu odločali, katera bo osvojila svojo prvo zmago v pokalu v karie ri. Avstrij ka je bi la na kon -cu boljša za 59 stotink, Karbonova je zaostala že sekundo in 72 stotink, Nemka Kathrin Hölzl na četrtem mestu pa že več kot dve sekundi (+2,20). »Moja dobra startna številka je bila na prvi progi gotovo precejšnja prednost pred ostalimi, kar sem tudi izkoristila. Na drugi sem začela zadnja in gotovo je bilo težje, vendar pa sem si po-drob no ogle da la pro go in tudi nas tope pred mano,« je dejala 26-letna Görglova, kije nastopila kot tretja na prvi progi. V tej sezoni je dvakrat stala na zmagovalnih stopničkah; druga je bila novembra v kanadski Panorami in tretja prejšnji teden v Špindleruvem Mlynu na Češkem. »Strmina v Mariboru je očitno srečna za mojo družino, saj je tu zmagala že moja mama (Waltraud Hä-cher leta 1966 na drugem slalomu, op. p.). Vesela sem, da sem po šes tih le tih, ko sem prvič stala na zmagovalnih stopničkah (Bormio 2003), vendarle okusila slast zmage,« je bila zadovoljna Görglova, razočarana pa ni bila niti Karbonova: »Zaradi bolezni trenutno nisem v najboljši formi. V prvi vožnji sem napravila preveč napak, na srečo pa je bilo v finalu bolje.« Pro ga, ki je potekala po spre me -njenem zgornjem delu pohorske Manuela Moelgg, Elisabeth Goergl in Denise Karbon na zmagovalnem odru v Mariboru ansa strmi ne, je bi la še v petek povsem tr -da in ledena, nočno deževje pa jo je nekoliko omehčalo. Čeprav je zjutraj še kazalo na dež, pa je prva vožnja potekala v do kaj le pem vre me nu, saj je med oblaki nekajkrat pokukalo tudi sonce, ki je v drugi polovici prvega nas topa do konč no pre ma galo ob lač -no vreme in ogrelo gledalce na tribuni, med katerimi je bil tudi slovenski predsednik Danilo Türk. Tina Maze je na Zlati lisici zmagala leta 2005, v preteklosti pa so Slovenke prav tako dosegale vrhunske izide pred do ma či mi gle dal ci. Tokrat pa so vse tri najboljše, ki so nastopile med prvo trideseterico, takoj po pri-ho dih v cilj spra ševale, če bodo sploh nastopile v finalu, saj so si nabrale velike zaostanke. Vendar pa je nekoliko slabše urjeno tekmovališče, kljub trudu organizatorjev je toplo vreme opravilo svoje, poskrbelo, da so se le redke tekmovalke z visokimi startnimi številkami prebile v ospredje. Mateja Robnik je bila po prvi vožnji 23. (+4,42), Mazejeva 24. (+4,4), Drevova pa 29. (+5,65), na koncu je Robnikova dosegla 19. mesto, Mazetova je obdržala 24., Drevova pa se povzpela na 26. Med trojico slovenskih finalistk je bila najboljša najmlajša in najmanj izkušena Robnikova, ki ji je na vmesnih časih prve proge kazalo še precej bolje. »Zgornji del mi je zelo dobro uspel. Imela sem dober občutek, spodaj pa sem nanizala preveč majhnih napak. Po informacijah, ki sem jih dobila, so imele tekmovalke v tem delu veliko težav, zato sem se tega dela, kot se je pozneje izkazalo, lotila s prevelikim spoštovanjem. Po prvi vožnji zato ni naj bolje kazalo, saj sem si že le la med petnajsterico. Po prihodu v cilj sem se kar zgrozila, ker je bil zaostanek tako velik. Vedela pa sem, da bodo imele na drugi progi najboljše tekmovalke slabše pogoje, sama pa sem se odločila za popolni napad,« je menila Robnikova. »Ze na prejšnjih tekmah sem imela velike zaostanke. Tokat bi bila lahko boljša. Preveč napak sem naredila v spodnjem delu prve proge. Druga proga je bila zame boljša, vendar pa mi ne gre tako, kot bi si želela. Na veleslalomu se ne počutim še povsem go tova vase,« je menila Mazejeva. Danes bo v Mariboru slalom. Izidi: 1. Elisabeth Görgl (Avt) 2:38,49; 2. Manuela Mölgg (Ita) + 0,49; 3. Denise Karbon (Ita) + 1,72; 4. Kathrin Hölzl (Nem) + 2,20; 5. Tanja Poutiainen (Fin) + 2,25; 6. Nicole Hosp (Avt) + 2,29; 7. Ingrid Jacquemod (Fra) + 2,35; 8. Maria Pietilä-Holmner (Šve) + 2,70; 9. Kathrin Zettel (Avt) + 2,97; 10. Anja Paerson (Šve) + 3,00. Skupno (17): 1. Nicole Hosp (Avt) 599 točk; 2. Maria Riesch (Nem) 538;3. Lindsey Vonn (ZDA) 524; 4. Denise Karbon (Ita) 519; 5. Julia Mancuso (ZDA) 516; 6. Marlies Schild (Avt) 514; 7. Tanja Poutiainen (Fin) 488; 8. Anja Paerson (Šve) 470; 9. Elisabeth Görgl (Avt) 463;10. Kathrin Zettel (Avt) 316. SMUČANJE Grange doslej edini s tremi zmagami WENGEN - V sneženju, ki je oviralo vse tekmovalce, je slalom za svetovni pokal v alpskem smučanju osvojil Francoz Jean Baptiste Grange. Drugi je bil Šved Jens Byggmark (1:35,61), ki je zaostal osem desetink, tretji pa Ame ričan Ted Lige ty (1:35,70, +0,89). Švedski in ameriški uspeh sta dopolnila Andre Myhre r, ki je bil četr ti, in Bode Ml ler na petem mes tu. Grange je prepričljivo vodil že po prvi vožnji, svetovni prvak Avstrijec Mario Matt je zaostajal 46 sto tink, Byggmark pa 0,58 sekunde. Toda Matt je od-sto pil, avstrij ski polom pa je do -polnil Benjamin Riach , četrti s prve proge, tako da je bil na koncu najboljši Avstrijec olimpijski podprvak Reinfried Herbst. Pred njim se j e uvrstil Gi or gio Roc ca, ki je izvrst no smučal v drugem delu prve vožnje, kar kaže, da si je popolnoma opomogel od poškodbe in se vrača v nekdanjo formo. Manfred Moelgg pa je bil šele enajsti. Slovenec Bernard Vajdič je pristal na solidnem 13. mestu in krepko popravil 212. mesto po prvi vožnji. Francoz Grange je edini smu čar v tej zimi, ki ima tri zma ge. Tra di ci o nal no, že 78. tek -mo vanje za pokal Lau ber hor na, se bo končalo danes s smukom. Skupno (19): 1. Benjamin Raich (Avt) 690 točk; 2. Daniel Albrecht (Švi) 562; 3. Didier Cuche (Švi) 525; 4. Bode Miller (ZDA) 511; 5. Jean-Baptiste Grange (Fra) 456; 6. Ted Ligety (ZDA) 440; 7. Manfred Mölgg (Ita) 432; 8. Kalle Palander (Fin) 360; 9. Michael Walchhofer (Avt) 298;10. Didier Defago (Švi) 297 SKOKI - Norvežan Tom Hilde je po odpovedi finalne serije zmagovalec tekme svetovnega pokala smučarjev skakalcev v Predazzu. Do točk so prišli tudi trije Slovenci; Jure Bogataj je bil 15., Robert Kranjec 17., Primož Peterka pa 28. TENIS - Jutri pričetek odprtega prvenstva Avstralije Federer favorit, toda Že dva meseca ne igra, Nadal MELBOURNE - Jutri se bo na teniških igriščih melbournskega parka začel glavni del odprtega prvenstva Avstralije. Prvega turnirja za veliki slam v sezoni se bo udeležila večina najboljših igralk in igralcev na svetu, glavna favorita za naslov pa sta kot že več krat v pre teklosti naj bolj ša igral -ca na svetu, Belgijka Justine Henin in Švicar Roger Federer. Dvanajstkratni zmagovalec turnirjev za veliki slam Roger Federer je v Avstralijo prišel po dveh me secih odsot nos ti s teniš kih igrišč. Pred Mel bour nom je si cer imel v načrtu dva turnirja, ki pa ju je moral zaradi slabega počutja in želodčnih težav odpovedati. Zlasti slednji, ekshibicijski turnir v Kooyongu, bi mu zelo koristil, saj so dvoboji potekali na enaki podlagi kot v Mel-bournu. Po dolgih letih igranja na zeleni površini, imenovani Rebound Ace, bo letošnji turnir potekal na novi, modri podlagi Plexicushion. A Federer, ki bo naskakoval tretji zaporedni naslov na OP Avstralije, se s tem ne obremenjuje. Pravi, da se podlagi razen v barvi ne razlikujeta bistveno, in dodaja: »Če ne bi mislil, da lahko zmagam, bi ostal doma.« Njegova največja tekmeca sta priprave dobro izkoristila. Rafael Nadal, dru gi no si lec, je us peš no nas -topil na turnirju v Madrasu v Indiji in prišel do finala, Novak Djoko- in Djokovic pa sta boljše pripravljena - Belgijka Justine Henin ima za sabo 43 zmag v zadnjih 44 nastopih vic, tretji nosilec, pa se je udeležil Hop ma no ve ga pokala in prav tako nas topil v fina lu. V dobro Federerja govori le podatek, da tudi tekmeci, ki so ga od leta 2004, ko je prevzel vodilno mesto na lestvici ATP, premagali več kot enkrat, niso trenirali na tovrstni novi podlagi. David Nalbandian ni sodeloval na turnirju v Kooyongu zaradi bolečin v hrbtu, Guillermo Canas je zaradi poškodbe odpovedal odprto prvenstvo Avstralije, Nadal pa je igral le na trdi podlagi v Indiji. V ženski konkurenci se napovedi o zmagovalki vrtijo okoli Justine Henin, ki ima za seboj naj us peš nej -šo sezo no v karie ri, a hkra ti tudi naj -bolj turbulentno leto v zasebnem življenju. Osvojila je odprto prvenstvo Francije in US Open, od Pariza do turnirja ta teden v Sydneyju je dobila 43 od 44 odigranih dvobojev, s 94-odstotno uspešnostjo pa je druga najuspešnejša igralka v zgodovini tenisa po Steffi Graf leta 1989. V zasebnem življenju se je 25-letnica ločila od moža Pierra Yvesa Harden-na in se zbli žala s svo ji mi dru žin ski -mi čla ni, od katerih se je odtuji la po poroki. »Dejstvo, da imam družino zno va ob sebi, je spre me ni lo ogromno reči. Zdaj se lahko z veseljem posvečam dejavnosti, ki jo najbolj ljubim,« pravi Heninova. Poleg igralk, ki ji s precejšnjim zaostankom sledijo na lestvici WTA (Svetlana Kuznecova, Jelena Janko-vic, Ana Ivanovic, Marija Šarapova), strokovnjaki med najresnejše tekmice za naslov omenjajo še sestri Williams ter novopečeno mamico Lindsay Davenport, trikratno zmagovalko OP Avstralije. Slovenija bo imela v glavnem turnirju zagotovo Katarino Srebot-nik, ki bo nas topi la med posa mez -nicami (v prvem krogu proti 72. igral ki sve ta Špan ki Lour des Dominguez Lino) in ženskimi dvojicami, zadnji krog kvalifikacij pa bo dal odgo vor o dru gi ude le žen ki. Ma ša Zec Peškirič lahko ob zmagi nad 158. igralko sveta Tajvanko Su-Wei Hsieh prvič v karieri nastopi v članskem delu grand slama. V mladinskem delu turnirja bosta zagotovo zai gra la Kopr čan Jan Tav čar (letnik 1990) ter Borut Puc (1991), Tom Dešman Kočevar (1990) pa je na čakal nem sez na mu. RODDICK - Američan Andy Roddick je zmagovalec finala teniškega turnirja v Melbournu za povabljene igralce. Američan je v finalu teniške ekshibicije s 7:5 in 6:3 ugnal Ciprčana Marcosa Baghdatisa. V dvoboju za tretje mesto je Rus Marat Safin s 6:3 in 6:3 premagal Čilenca Fernanda Gonzaleza. Bolj kot favoriti je v Melbournu medijska zvezda Rusinja Marija Šarapova ansa / ŠPORT Nedelja, 13. januarja 2008 25 ODBOJKA - Srbija in Španija v finalu kvalifikacij v Izmiru »Azzurri« se bodo še lahko potegovali za Peking Finalista sprostila mesto še za en nastop - Velasco kritičen do italijanskega gibanja IZMIR - Italijanska odbojkarska reprezentanca, z njo pa verjetno tudi naša Matej Černic in Loris Mania, se bo maja letos spet lahko potegovala za olimpijsko vozovnico. V finalu kvalifikacijskega turnirja v turškem Izmiru, iz katerega so »azzurri« izpadli v četrtek, sta se namreč včeraj uvrstili bodisi Španija bodisi Srbija. Ne glede na to, katera od teh reprezentanc bo zmagala v današnjem finalu in z zmago hkrati pridobila pravico do nastopa na OI v Pekingu, si je Italija z včerajšnjim razpletom zago tovila nas top na enem od treh dodatnih (in zadnjih) kvalifikacijah, ki bodo maja meseca na Portugalskem, v Nemčiji in na Japonskem. Italija bo sodelovala na enem od teh treh turnirjev, od evrop skih moš tev pa bodo na njih nastopili tudi Poljska, Nemčija (kot gostitelj enega od turnirjev) in pa poraženec današnjega finala v Izmiru. Zreb skupin bo konec februarja v Tokiu. Španija je v včerajšnjem polfina-lu z boljšima servisom in blokom s 3:1 (25:22, 21:25, 25:16, 25:16) odpravila NOGOMET Primorje ima senegalskega vratarja Nogometni klub Primorje je med ted nom registri ral no ve ga vratarja. To je Alfred Mbengue, ki se je rodil v Sene galu. Mben -gue bo mogoče od prve minute sto pil na igrišče že da nes pro ti Rudi, saj je vratar Percich odsoten. Trener Nevio Bidussi bo izbiral med njim in mladim domači nom Ma nue lom Zup pi nom. Senegalski vratar trenira pri Pri-morju že nekaj mesecev. Odbor-ni ki pro seš ke ga druš tva pa so imeli precej težav za pridobitev Mbenguejeve izpisnice. PROMOCIJSKA LIGA - Mariano (v skupini B, v kateri igra tudi Kras Koimpex) je igral neodločeno 1:1 proti ekipi Centro Sedia, ki je izenačil šele tik pred iztekom tekme. ROKOMET - Danes ob 18. uri (neposredni prenos na Sky Sport 2) bo v tržaški športni palači na Čarboli italijanska reprezentanca igrala povratno tekmo kvalifikacij za svetovno prvenstvo (prihodnje leto januarja na Hrvaškem) proti Belgiji (na prvi tekmi so zmagali »azzurri«). V italijanski izbrani vrsti nastopata tudi rokometaša tržaške ekipe Pallamano Trieste Tokic in Vi-sintin. Vstop je brezplačen. COLGALLINACUP - 19. in 20. januarja bo na prelazu Fal-zarego pravi praznik smučanja in deskanja na snegu. Društvo Colgallina Club bo osmič zapored organiziralo tekmovanja v smučanju in v deskanju. Lani je nastopilo 381 smučarjev in 38 deskarjev, podelili pa so 150 nagrad.Vpisovanja so še odprta na spletni strani www.colgalli-nacup.it. BAVISELA - Dve novosti za letošnjo Baviselo 2008. Logistični center letošnjega maratonskega in polmaratonskega teka bo četrti pomol, ki se bo med izvedbo preimenoval v pomol Bavisela. Med tednom so predstavili tudi projekt »Cilj maraton 2008...«, ki predvideva petnajst treningov in tehničnih srečanj s strokovnjaki in izkušenimi trenerji. Skupinski treningi bodo dvakrat tedensko potekali na tržaški atletski stezi Dragicchio na Kolonji (prvi zbor bo v torek in četrtek ob 18. uri). Finsko, Srbi pa so z bolj gladkim 3:0 ugnali Nizozemsko, čeprav je bila tekma dejansko zelo izenačena. V Italiji so se medtem razvnele polemike zaradi predčasne izločitve Italije. Bencin na olje je prilil nekdanji trener reprezentance »fenomenov« Julio Velasco, ki je v intervjuju za dnevnik iz Brescie obtožil prejšnjega selektorja Montalija, da je igralcem vcepljal zgrešeno miselnost. Velasco je kritičen do celotnega italijanskega odbojkarskega gibanja, češ da se je med igralci, trenerji, odborniki in celo TV komentatorji zakoreninil občutek več vrednosti. Velasco je prepričan, da Italija zdaj zaostaja tudi s tehničnega vidika. »Vso pozornost usmerjamo preučevanju nasprotnikov, namesto povečevanju obvladanja tehničnih elementov. Argentinski strokovnjak je zagovornik sedanjega selektorja Anastasija. »On dobro ve, kaj je tre ba sto riti, do slej pa pre pro -sto ni imel do vo lj časa, da bi spre me -nil pristop igralcev,« meni Velasco in poziva k večji skromnosti. Loris Mania' in Matej Černic še lahko z optimizmom računata na Peking, sodeč po njunem nastopu v Izmiru pa ju bo selektor Anastasi gotovo še povabil v reprezentanco. SMUČANJE Dež hromi spored tekem v naši deželi Slabo vreme jo je pošteno zagodlo smučarjem iz naše dežele. Deželni odbor italijanske federacije je namreč zaradi obilnega dežja odločil, da preloži vse tekme, ki so bile na programu ta konec tedna. Odpadel je tako veleslalom cicibanov in mlajših cicibanov na Trbižu in predvsem trofeja dežel na Piancavallu, ki bo sedaj na sporedu, kot piše na uradni spletni strani deželne federacije, v nedeljo 20. decembra. V četrtek in petek pa so na Zoncolanu le uspeli izpeljati dve tekmi, veljavni za točke FIS. Na četrtkovem veleslalomu je Veronika Tence (ŠD Mladina), s časom 1:54,47 osvojila 12. mesto, zmagala pa je Slovenka Neja Grošelj (1:50,32). V petek pa je Veronika pristala na 14. mestu (1:57,95), za zmagovalko Nicole Val-careggi pa je zaostala 3,64. V moški konkurenci pa je Gianluca Gabriel-li (SK Devin), prav tako član Gadov, v četrtek osvojil 40. mesto (1:52,41), na petkovi tekmi pa ni zaključil drugega spusta. Gregor Nanut je v četrtek pristal na 48. mestu (1:53,50), v petek pa je osvojil 33. mesto (1:54,13). Prvo mesto pa je na obeh tekmah osvojil Jacopo Cuccarollo. ROKOMET - Selektor slovenske reprezentance Miro Požun pred EP na Norveškem Igralec je zame ustvarjalen Slovenski trener velja za »demokrata« - Najprej proti Češki, Poljski in Hrvaški - EP zahtevneješe od SP Miro Požun je približno mesec dni pred začetkom evropskega prvenstva prevzel funkcijo selektorja sloven ske roko met ne repre zen tan ce. Zanj to ni no vost, saj je izbra no vrs -to že vodil pred približno dvanajstimi leti, ko je na SP-ju na Islandiji leta 1995 osvojil 17.mesto, na EP-ju v Španiji leto kasneje še enajsto. Največji uspeh v karieri 61-letnega Velenj-čana pa je ne dvo mno zma ga v li gi pr -vakov s Pivovarno Laško iz Celja leta 2004. To je bil višek slovenskega rokometa nasploh in cilj je Požun dosegel z običajnim mehkim pristopom in načinom vodenja, ki se tudi precej razlikuje od načina vodenja njegovega predhodnika, Kasima Kamenice. S selektorjem slovenske izbrane vrste smo daljši pogovor začeli prav z vprašanjem o ciljih Slovenije na EP-ju, ki se bo v sredo začel v štirih nor-veš kih mes tih. Z vami je bila Slovenija na EP-ju 11., pred dvema letoma osma, najboljši rezultat pa ostaja 2. mesto iz domačega evropskega prvenstva pred štirimi leti. Kateri so tokrat realni cilji Slovenije? »Evropska prvenstva so nekaj posebnega, saj igrajo na tem prvenstvu najkvalitetnejše reprezentance, medtem ko na svetovnih prvenstvih dobiš tudi reprezentance iz držav, kjer rokomet ni tako razvit in je uvrstitev v drugi del lažja. Mislim, da je domače evropsko prvenstvo z drugim mestom, na to uvrstitev smo seveda vsi zelo ponosni, zelo težko ponovljivo, ravno zato, ker jdomači teren prinaša določene prednosti. Naš cilj je torej uvrstitev v drugi krog. Vemo pa, da je konkurenca zelo ostra. Videli smo na delu Češko, ki igra zelo lep in učinkovit rokomet. Upamo in delamo na tem, da na prvi tekmi prvenstva premagamo Češko. Če njih premagamo, bo vse veliko lažje. Imamo igralce, ki jih pač imamo. Izgubili smo nekaj pomembnih članov reprezentance zlasti na položaju levega zunanjega, kar se v sami igri tudi pozna.« Priprave na evropsko prvenstvo so bile kratke, program prijateljskih tekem pa ste izpeljali po načrtih prejšnjega selektorja. To gotovo niso najboljši pogoji za delo... »Termini pač veljajo za vse reprezentance. Poskušali smo jih čim bolj racionalno izkoristiti, tako za telesno pripravo kot za taktiko. Tre- 4 4 ningi so zato daljši. Nekateri igralci so se nam priključili šele 29. decembra, ker so še dan prej igrali prvenstvene tekme. Mislim, da bo za nas zelo pomembno, da bolje izkoristimo strelske sposobnosti izza devetih metrov, kjer smo šibkejši od drugih reprezentanc. Res je, da določenih izbir sam ne bi naredil, a pač program je bil že določen, odpovedati se nekaterim nastopom pa ni bilo mogoče.« Znani ste po mehkem pristopu, do kod pa lahko seže demokracija znotraj ekipe? »Demokracija je v tem, da trener ne stopi sam na igrišče, tako da imajo igralci določeno mero svobode, kako izpeljati akcijo, ampak je pri tem vse odvisno od kvalitete, tehnično taktičnega znanja in izkušenosti igralca. V naši reprezentanci niso še vsi na tako visokem nivoju, da bi lahko uveljavljali širšo »demokracijo«, v določeni meri pa je prisotna.« Verjetno odločilen igralec v slovenski reprezentanci je Uroš Zorman, kapetan in pravi dirigent ekipe. Med drugim ste odločili, da ga potrdite na mestu kapetana, čeprav ste imeli z njim nekaj osebnih težav. Selektor Miro Požun je realist: Slovenija na EP nima veliko možnosti »Res je. Ko njega ni na igrišču, je prehod iz obrambe v napad manj učinkovit, z njim pa sedaj zelo korektno sodelujeva. Dobro dela in sklenila sva mirovni pakt, tako da ni-mava problemov. Priznati moram, da sem bil v dvomu, če dati njemu ali Pungartniku kapetanski trak, a sem vse dal na vago in reprezentanca je pomembnejša kot moj ponos. Uroš dobro vodi to ekipo, fantje so ga sprejeli kot kapetana in je na igrišču pravi vodja.« Vseh igralcev tudi tokrat vam ni uspelo prepričati, da bi pristopili k reprezentanci. Verjetno ni prave stimulacije, ob tem, da je v tem letu koledar res prenatrpan. Ob številnih klubskih nastopih bi lahko z reprezentanco igrali še evropsko prvenstvo, kvalifikacije za SP, morda kvalifikacije za OI in morda še same olimpijske igre. »Pajovič se jnam je vendarle pridružil, Vugrinec pa se bo verjetno javil za nastope po evropskem prvenstvu. Na levi res potrebujemo okrepitev, saj smo šteti. A omenil bi velik problem, ki se pojavlja v našem prvenstvu. Kar nekaj reprezentantov v naši slovenski ligi sedi. Špiler, Ščurek in še kdo imajo pri svojem klubu bolj manjšo minutažo. Drugi pa seveda igrajo preveč. Vsekakor ni smiselno, da se nam pridruži, kdor ni popolnoma motiviran. V tej reprezentanci ni problem kolektivni duh, ko si enkrat zraven. Problem je, da igralca prepričaš k njej sploh pristopiti.« Omenili ste Češko. Ostala dva nasprotnika v skupini sta Poljska in Hrvaška... »Prva tekma je najpomembnejša na vsakem tekmovanju. Če štartaš dobro je potem vse veliko lažje. Poljska je za odtenek boljša od Češke, proti vsem pa bomo morali igrati maksimalno, drugače ne bo šlo. Tekma s Hrvaško je na papirju najtežja, saj imajo oni zelo širok in kakovosten igralski kader. S psihološkega vidika pa najlažja, saj so Hrvati nesporni favoriti. A ker bo to šele tretja tekma v skupini je za nas...tretja briga!« Razlika med vami in prednikom Kamenico ter razlika med sedanjim in prvim Požunom... »Jaz igralca jemljem kot ustvarjalno osebnost, ki veliko zna o rokometu in vsak igralec je samega sebe trener. Tudi nasvet igralca je zame dobrodošel. Ti lahko tudi dresiraš igralca, navsezadnje pa gre on sam na igrišče in bo sam odločil, kaj je najboljše. Vsakdo točno ve, da ne boš nikoli igral 100-odstotno, če ne treniraš maksimalno! A da ne bo nepotrebnih polemik, popolnoma spoštujem delo mojega predhodnika. Vsak trener ima pač svoj in samo svoj način dela. So velike razlike tudi v meni. Razvojni proces trenerja se nikoli ne ustavi, stalno se spreminjamo. Takrat smo komaj prišli v Evropo in kapetan ekipe je rekel: Saj se ne moramo kosati s temi reprezentancami! Sedaj smo v Evropi, imamo mladino, ki so jo vzgajali v drugem sistemu. Nekoč je bilo treba ubogati učitelja in župnika, oziroma, ni bilo župnika, partija je dirigirala. Vse se je odvijalo drugače. Tudi glede zahtevnosti. Sedaj, če preveč popuščaš, se ti vse sesuje na glavo.« O favoritih za kolajne pa trener Požun ni hotel tvegati napovedi, saj je po njegovem mnenju vsaj osem ekip, ki se lahko potegujejo za eno od odličij, možen pa je tudi kak odmevni uspeh enega izmed autsajderjev, ki bo v tem obdobju v najboljši formi. Iztok Furlanič 26 Nedelja, 13. januarja 2008 VREME, ZANIMIVOSTI MOŠKA C-LIGA - Prvi krog v novem letu Pekoč poraz Vala Uspešna le Sloga Tabor Štandrežci doživeli poraz proti direktnemu tekmecu za obstanek - Soča KO v Fojdi San Vito - Sloga Tabor Televita 1:3 (17:25, 24:26, 25:22, 19:25) SLOGA TABOR TELEVITA: V. Kante 17, Peterlin 6, Riolino 17, Slavec 9, Sorgo 10, V. Veljak 1; Privileggi (L), Jercog, M. Kante, I. Veljak 1. TRENER: Božič. Iz San VIta se Sloga Tabor vrača z zelo pomembno zmago in vsemi tremi razpoložljivimi točkami. Po dveh zaporednih porazih pred novoletnim premorom so si fantje končno želeli zmage in so na gostovanje prišli s trdnim namenom, da jo tudi dosežejo. Na tekmo so prišli dobro pripravljeni saj so dobro trenirali in odigrali dve prijateljski tekmi, tako da so se pravzaprav še najbolj bali telovadnice v San Vitu, ki je zelo velika in take dimenzije naši igralci niso navajeni. Izkazalo pa se je, da je bil ta strah odveč, saj se je Sloga Tabor takoj odlično znašla in osvojila prvi set brez večjih težav. V drugem je bil najprej v prednosti San vito, ki je vodil že z 19:14, a se Slogaši niso predali. Z agresivnim servisom jim je uspelo preprečiti hitre protinapade domačinov, ki so jih vsekakor zaustavili z zelo učinkovitim blokom, kjer je bil v celoti še najbolj učinkovit Sorgo. V vodstvu z 2:0 so naši igralci v tretjem nizu nekoliko popustili, kar je San vito seveda izkoristil, a se je moral nato v četrtem predati razpoloženi Slogi Tabor. Trener Edi Božič je po tekmi pohvalil vse igralce, poleg Sorga pa sta se še posebno izkazala Matevž Peterlin v sprejemu in Igor Veljak, ki je bil praktično edina menjava in je zelo uspešno v drugi liniji nadomeščal so-gralce. (INKA) Val Imsa - Cus 0:3 (21:25, 22:25, 21:25) VAL IMSA: Pantič 8, Lavrenčič 8, Berzacola 2, Ombrato 15, Nanut 3, Ma- Michele Ombrato (v napadu) je dosegel največ točk za Val Imso bumbaca si 9; Plesničar (L), Brisco 0, Mucci 1, Sancin, Corva, Povšič. TRENER: Je-rončič. Varovanci trenerja Jerončiča so na domačem igrišču doživeli pekoč poraz. Zgleda, da tržaškemu Cusu ležijo pri srcu le slovenske ekipe, saj je vse tri prvenstvene zmage dosegel prav proti našim šesterkam. Ombrato in soigralci so mogoče preveč čutili pomembnost srečanja, tako da so na igrišče stopili nekoliko preveč živčni in so zatajili predvsem v napadu in na mreži nasploh. Ze statistični podatek, da je Cus dosegel kar 11 blokov, Val pa smo 3, zgovorno potrjuje, da Goričanom tokrat na mreži ni šlo od rok. V določenih trenutkih je bilo preveč plasiranih žog in premalo udarcev. Preveč je bilo tudi zgrešenih servisov (kar 17), tako da so gostje v sprejemu imeli olajšano delo. Prva dva seta sta bila izenačena do 18. oziroma 20. točke, nato sa gostitelji napravili nekaj usodnih napak. Zadnji set pa so valovci začeli bolj slabo (CUS je povedal kar z 8:2), vendar z dobro igro jim je uspelo zaostanek na-doknatiti in celo preiti v vodstvo, a žal so v nadaljevanju znova popustili in set in obenem srečanje je splavalo po vodi. V zadnjem krogu prvega dela čaka sedaj varovance trenerja Jerončiča še derbi s Slogo Tabor Televita. Faedis - Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje 3:0 (25:10, 25:21, 25:14) SOČA ZBDS: Braini 5, Ma. Čer-nic 2, S. Černic 13, I. Černic 2, Valen-tinčič 10, J. Černic 2; Čevdek 0, Juren. TRENER: Battisti. Okrnjeni Sočani (odsotna sta bila libero Košir in tolkač Testen) so bili proti izkušenim mačkom Faedisa, za katerega igra letos tudi Aleš Feri, nemočni. Preveč so grešili, kar so seveda takoj izkoristili gostitelji. Še najbolj izenačen je bil drugi set, ko so se do 15. točke varovanci trenerja Battistija enakovredno borili proti izkušenim nasprotnikom. V nadaljevanju pa so žal popustili in srečanja je bilo dejansko konec. Kljub porazu, trener Battistsi ni imel kaj očitati svojim varovancem, saj so glede na razmere igrali dobro in pokazali veliko požrtvovalnost. Ostali izidi: Vivil - Buia 0:3, Basi-liano - Pav Natisonia 0:3, VBU - Prata 3:0. Vrstni red: VBU 27, Prata 21, Faedis 19, Pav Natisonia in Buia 18, Sloga Tabor Televita 16, San Vito 14, Soča ZBDS in Basiliano 11, Cus in Val Im-sa 6, Vivil 4. ŽENSKA C-LIGA Mladi Chions boljši od slogašic Sloga List - Chions 0:3 (17:25, 20:25, 26:28) SLOGA LIST: Ciocchi 7, Cvelbar 12, Fazarinc 7, Gantar 6, Pertot 4, Alice Spangaro 6, Michela Spangaro (L), Gregori, Maurovich 0, Starec 0. TRENER: Maver Sloga List je doživela gladek poraz. Chions je vsekakor mlada a spoštovanja vredna ekipa z zelo perspektivnimi igralkami, ki so lani zasedle 4. mesto v državnem mladinskem prvenstvu under 16. Slogašice so tekmo začele dobro in takoj povedle s 6:1, tu pa se je žal začelo zatikati. Naše igralke so povsem popustile zlasti psihološko, vidno je postalo, da se jih loteva strah pred zmago za katero se zdi, da jo morajo doseči za vsako ceno. Posledica tega je bila premalo oster servis, zelo statična obramba, medel pa je bil tudi blok. Pozitiven je vsekakor bil nastop Michele Spangaro, ki je nadomestila Roberto Chira-ni v vlogi libera in bila zelo solidna v sprejemu. Naše igralke so se opogumile šele v zadnjem nizu, v katerem so bile sicer dalj časa v vodstvu gostje, a so jih slogašice ujele pri 20. točki, nakar se je vnel oster boj. Sloga List je imela tudi eno set žogo, vendar ji jo je sodniška napaka izničila in v končnici so imele več sreče mlade igralke iz Chionsa. (INKA) Ostali izidi: Libertas - Palazzo-lo 3:1, Talmassons - Cormons 1:3, Mar-tignacco - Vivil 3:0, Teor - Virtus 3:1, Volleybas UD - Ludnico 3:2, Biesse Tri-veneto - Porcia 2:3. Vrstni red: Porcia 34, Marti-gnacco 31, Biesse 29, Lucinico 26, Talmassons 19, Libertas TS 18, Palazzo-lo in Chions 17, Cordenons 16, Volleybas 14, teor 13, Sloga List 10, Virtus 8, Vivil 0. ŽENSKA D-LIGA - Nespodbudno nadaljevanje Tri tekme, prav toliko porazov Najhujšega doživel Bor Breg proti direktnemu tekmecu, saj sta bila nasprotnika Govolleya in Kontovela objektivno boljša Govolley Kmečka banka - CSI Tarcento 0:3 (21:25, 12:25, 21:25) GOVOLLEY KMEČKA BANKA: Mania 8, Uršič 10, Visintin 2, Černic 12, Zavdlav 4, Bressan 0, Alberti (L), M. Petejan. TRENER: R. Petejan. Varovanke trenerja Petejana so bile proti prvi sili prvenstva, ki je tudi v Gorici potrdila, da ni naključje, da se nahaja na prvem mestu razpredelnice, dejansko brez moči, čeprav so prvi set začele zelo dobro. Do 13. točke so bile povsem enakovreden tekmec. V končnici so žal Uršičeva in soigralke napravile preveč napak in set je tako splaval po vodi. Drugi niz pa je bil povsem enosmeren, saj so igralke iz Čente imele pobudo stalno v svojih rokah, predvsem na mreži. Opazile so namreč, da Govolley igra zelo malo preko centrov, tako da so blok postavile na krila in Černiceva in soigralke so s težavo spravile žogo na tla. Tretji set je bil ponovno nekoliko bolj izenačen, to pa zato, ker je Tarcento popustil (trener je opravil nekaj menjav), a si Goričanke s tem niso mogle pomagati. Bor Breg Kmečka banka - Il Pozzo 1:3 (26:28, 25:18, 23:25, 20:25) BOR BREG KMEČKA BANKA: Vodo-pivec 13, Sancin 8, Zerjul 8, Spetič 7, Della Mea 14, Gruden 3; Contin (L), Grgič 2, Le-govich 0, Colsani 0, Sadlowski. TRENER: Kalc. Okrnjena združena ekipa Bora in Brega je novo leto začela s porazom. Il Pozzo je visoka in izkušena ekipa, saj lahko računa na doprinos igralk, ki že dolgo let nastopajo v deželnih ligah, vseeno pa bi jo lahko plave premagale, če bi igrale bolj konstantno. Gostiteljice so tekmo začele zmedeno, tako da je Il Pozzo povedel že z 12:7. Tedaj so Vodo-pivčeva in soigralke reagirale in nadoknadile ves zaostanek, v končnici pa povedle in imele na razpolago celo nekaj zaključnih žog, ki pa jih na žalost niso izkoristile. Drugi set je bil izenačen le na začetku, nato pa so Kalčeve varovanke z Zerjulovo na servisu visoko povedle in na koncu brez težav slavile. Tretji set je bil najbolj izenačen, a na koncu so bile spet prisebnejše nasprotnice. V četrtem setu pa so se naše igralke nasprotnicam upirale le do polovice, v nadaljevanju pa je Il Pozzo pritisnil na plin in zasluženo slavil zmago. (T.G.) Kontovel - Cordenons 1:3 (13:25, 23:25, 25:21, 17:25) KONTOVEL: Bukavec 15, Lisjak 3, Mi-cussi 8, Pertot 1, M. Starc 8, Verša 11, Kapun (L), I. Milič, N. Starc, A, Zužič 1, V,. Zuzič 0. TRENER: Cerne Kljub porazu so Kontovelke proti višje postavljenim nasprotnicam zadovoljile. Res slabo so pravzaprav igrale samo v uvodnem setu, ko jih je Cordenons nadigral s prodornim napadom in živahno obrambo. Drugi in Blok Pertotove in Lisjakove med sinočnjim domačim nastopom Kontovelk pri Briščikih kroma tretji set sta bila izenačena, Kontovelke pa so izvedle kar nekaj zelo lephi akcij. V drugem setu je bil Cordenons boljši le v končnici, ko je uveljavil svojo boljšo igro na mreži. Tretji set so Kontovelke osvojile, predvsem zavoljo zelo dobre igre v polju, v napadu pa so prišle do izraza vse igralke. Zal nadaljevanje ni bilo več v slogu prejšnjih dveh setov. Cordenons je prijel vajeti igre v svoje roke in bil stalno v vodstvu. Do izida 15:17 je bil razplet sicer še naprej negotovo, odltej pa so boljše gostje pokazale več in svojo prednost začele konstantno večati. Ostali izidi: Manzano - Reana 3:2, Buia - Paluzza 2:3, Cecchini - Roveredo 0:3, Cer-vignano - Fiume Veneto 3:2. Vrstni red: Tarcento 36, Roveredo in Cervignano 24, Cordenons in Paluzza 21, Buia in Fiume Veneto 18, Reana 17, Manzano in Bor Breg Kmečka banka 16, Cecchini PN 9, Kontovel 8, Govolley Kmečka banka 6. MOSKA D-LIGA Sloga v Tržiču na pragu podviga Fincantieri - Sloga 3:2 (16:25, 10:25, 25:19, 25:22, 15:10). SLOGA: Cettolo 10, Iozza 9, Romano 11, Rožac 17, Jernej Šček 3, Strain 5; Rauber (L) 1, Jakob Šček. TRENER: Štrajn Sloga se iz Tržiča vrača s porazom vendar z nepričakovano osvojeno točko. Če bi kdo pred tekmo napovedal tak izid bi bili v Sloginem taboru vsi prav gotovo pripravljeni to podpisati, po razpletu na igrišču pa igralcem ostaja priokus grenkobe, saj so bili na pragu pravega podviga. V prvih dveh setih so igrali res brezhibno in so popolnoma spravili iz tira domačine, ki so verjetno računali na gladko zmago. Vse jim je šlo odlično od rok in igralce Fincantierija je zajela živčnost, da so začeli grešiti kot za stavo. Tudi v tretjem nizu so bili v prednosti slogaši, ki so po-vedli s 16:11, vendar je v vrstah domačinov prišlo do odločne reakcije. Veterana Geotti in Marghet sta zaigrala kot v starih časih in postala neustavljiva, Slogi pa je začelo zmanjkovati moči. Naši odbojkarji sploh niso igrali slabo, vendar so napadi postajali šibkejši in jih je domača obramba lažje obranila. Tekma je bila vse do konca sicer izenačena, Fincantieri pa je imel več svežine tudi zato, ker je bila Slogina klop tokrat zelo kratka. Zbolel je namreč Tavčer, njegovo mesto korektorja je prevzel Romano, kot krilni tolkač pa je igral Jernej Šček, ki pa se bo že v naslednjih tekmah vrnil v svojo staro vlogo libera, saj bo Matija Ravber zaradi službenih obveznosti dalj časa odsoten. (INKA) Ostali izidi: Broker Ts - Cordenons 2:3, Aquileia - Ri-gutti 1:3, Porcia - San Quirino np, Cervignano - Pallavolo TS np. Danes: Club Altura - Olympia Tmedia. Vrstni red: Porcia* in Fincantieri 25, Rigutti 23, Olympia Tmedia* in San Quirino* 19, Sloga 18, Club Altura* 10, Cordenons 12, Pallavolo TS* 8, Cervignano* in Broker TS 6, Aquileia 0 (* s tekmo manj). / ŠPORT Nedelja, 13. januarja 2008 27 KOŠARKA - Slab nastop tržaške peterke proti Vatovčevim Caorlam Katastrofalni meti za dve točki usodni za Bor Radensko Trener Andrea Mura: »Čimprej moramo pozabiti na ta nastop« Euromobil Cucine Caorle - Bor Radenska 72:59 (10:11, 28:23, 44:41) BOR RADENSKA: Bole (-, -, 0:1), Krizman 5 (3:4, 1:2, 0:2), Viscia-no 8 (2:2, 3:3, -), Crevatin 2 (-, 1:1, 0:1), Štokelj 4 (1:2, -, 1:2), Babich 10 (-, 2:5, 2:11), Madonia 8 (2:3, 3:6, 0:2), Kralj 8 (-, 4:8, 0:1), Burni 7 (4:5, 0:2, 1:3), Samec 7 (1:2, 3:11, 0:1). TRENER: Andrea Mura. PON: Krizman v 36., Kralj v 37., Babich v 38. in Samec v 39. min. Učenec Andrea tudi v drugo ni bil boljši od mentorja Walterja. Caorle trenerja Walterja Vatovca (mentorja Borovega trenerja Andree Mura) je v sinočnjem 1. krogu povratnega dela prvenstva moške državne C1-lige premagal tokrat nerazpoloženi Bor (proti Caorlam so izgubili tudi v prvem delu). »Čimprej moramo pozabiti na današnji (včerajšnji op. ur.) nastop,« je po tekmi komentiral tekmo razočarani trener Mura. »Res slab dan. Ne vem, kaj se nam je dogajalo. Veliko smo grešili. Tudi enostavne mete iz relativno kratke razdalje.« Začetek tekme je minil v znamenju gostiteljev, ki so takoj povedli z 8:1. Borovci so prekinili pozitivni »break« ekipe iz Veneta (11:10) in zatem - vse do zadnjih dveh minut - je bila tekma izenačena. Zeleno-beli so tudi vodili, a ne več kot za dve točki. V zadnjem delu so morali zaradi pete osebne napake zapustiti igrišče ključni igralci Krizman, Kralj, Babich in Samec. Caorle so seveda izkoristile slab trenutek tržaške peterke in do zvoka sirene nakopičile visoko prednost 13 točk. Borovci so popustili na celotni črti in tekme je bilo tako konec. Vsi košarkarji Bora so tokrat igrali pod svojimi sposobnostmi. Posebno katastrofalen je sinoči bil met za dve točki (le 40% realizacija). Za podatek moramo dodati statistiki »flop« v prvih dveh četrtinah: 6:24 pri metu za dve točki in 24 izgubljenih žog. Od Vatovčevih varovancev se je tokrat izkazal Franceschin, ki je zbral 22 točk. Ostala izida: Eraclea - Roncade 71:65, Corno di Rosazzo - Codroipo 88:75; danes: Montebelluna - San Daniele, Pool Venezia - Limena, Vicen-za - Cordenons, Udine - Padova, Marghera - Spilimbergo. NAMIZNI TENIS - Moška C1-li-ga: Kras GS Market - Latisana 5:4 Stefano Babich je bil v Caorlah z 10 točkami najboljši strelec. Pri metu za tri točke pa ni bil najbolj uspešen (2:11) kroma MOŠKA C2-LIGA Danes derbi kroga pri Briščikih Športna dvorana pri Briščikih bo danes najbrž pretesna. V njej se bosta, s pričetkom ob 18. uri, pomerili vodilni moštvi v C2-ligi jadran mark in ACLI Ronchi. Obe sta v dosedanjih štirinajstih nastopih doživeli samo en poraz in imata na skupnem vrstnem redu lige že štiri točke naskoka pred Santosom in Muggio. Z današnjo tekmo se bo za Jadran obenem končal prvi del. Ostali izidi: San Vito - Muggia 67:73, CBU - Portugruaro 71:79, Cormons - Santos 77:76, ACLI Fanin - Portogruaro 80:57, Ardita - Tricesimo 74:65, CUS Udine - Geatti n.p. Domači šport Danes, 13. januarja 2008 KOŠARKA MOŠKA C2-LIGA - 18.00 pri Briščikih: Jadran Mark - Ronchi UNDER 17 DRŽAVNI - 11.00 pri Briščikih: Jadran ZKB - Pordenone NOGOMET ELITNA LIGA - 14.30 v Gonarsu: Gonars - Vesna; 14.30 v Percottu: Union 91 - Juventina PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Repnu: Kras Koimpex - Capriva 1. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - San Sergio; 14.30 pri Briščikih, Ervatti: Primorje Interland - Ruda; 14.30 v Gradežu: Gradese - Primorec 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Trstu, Ul. Petracco: Costalunga - Zarja Gaja; 14.30 v Ločniku: Lucinico - Breg 3. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Aiellu: Aiello -Mladost NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Pierisu: Monfalcone -Pomlad NAJMLAJŠI - 10.30 na Padričah: Pomlad - Futuro Giovani ODBOJKA MOŠKA D LIGA - 11.00 v Trstu, Altura: Club Altura - Olympia Tmedia 2. ŽENSKA DIVIZIJA - 19.00 v Trstu, 1. maj: Breg Bor - Killjoy UNDER 18 MOŠKI - 10.30 v Cordenonsu: Futura - Soča Gostilna Devetak; 10.30 v Prati: Prata -Olympia Terpin UNDER 16 MOŠKI - 16.00 na Opčinah: Sloga -Aurora UD UNDER 16 ŽENSKE - 11.00 na Opčinah: Sloga Dvigala Barich - Virtus A UNDER 14 MOŠKI - 16.30 v Sovodnjah: Soča - Ferstyle Olympia NAMIZNI TENIS MOŠKA C2-LIGA - 10.00 v Trst, Ul. Biasoletto: Trieste Sistiana - Kras KOŠARKA - Derbi kroga v moški D-ligi Breg vodilnega le namučil Po izenačeni igri poraz proti armadi Goriziana - Izkazala sta se Cerne in Ciacchi Goriziana - Breg 85:73 (22:22, 40:32, 63:49) BREG: Posar 2 (-, 1:3, 0:3), Cerne 15 (-, 6:7, 1:1), Puzzer n.v., Sila 15 (4:4, 1:7, 3:9), Ciacchi 16 (6:11, 5:9, 0:3), Widmann 9 (-, 3:6, 1:2), Jevnikar 4 (1:4, 0:2, 1:1), Gra-zioso n.v., Škorja 3 (1:2, 1:4, 0:3), Oblak 2 (-, 1:2, -), Križman 7 (0:2, 2:3, 1:4). TRENER: Pregarc. Brežani so proti Goriziani doživeli že tretji zaporedni poraz. V primerjavi s prejšnjim nastopom pa so tokrat pokazali boljšo igro in pošteno namučili najmočnejšega nasprotnika v ligi. Obe ekipi sta tekmo začeli s consko obrambo 2:3, proti kateri so bili Brežani nekoliko uspešnejši v napadu, zato so domačini kaj kmalu poskusili obrambo mož moža. Tako pa je npr. postavni center Carcich (lani v b-2 ligi v Tržiču) kril Boruta Silo, ki pa tega ni primerno izkoriščal. Ekipi sta se stalno izmenjavali v vodstvu in tekma je bila zelo izenačena vse do začetka druge četrtine. Križman in soigralci so s pridobljenimi žogami v protinapadu dosegli delni izid 5:0 in s tem tudi najvišje vod- stvo (22:28 v 13. minuti). Goriziana se je takoj spet zatekla k coni, ki je tokrat pošteno spravila v škripce Bregov napad: s prepočasno igro sta do konca četrtine koš dosegla le Widmann in Cerne. Go-ričani niso izkoristili vseh slabosti nasprotnikov, kljub temu pa so dali kar 18 pik. Takoj po glavnem odmoru so se Pregarčevi varovanci spet približali na 3 točke (42:43), za tem pa ponovno popustili. V tem delu je med Brežani izstopal predvsem Cerne, ki je dosegel več kot polovico točk svoje ekipe s 100% realizacijo in se izkazal tudi s krasnimi podajami. V zadnji četrtini so Brežani zaman poskušali nadoknaditi zaostanek z agresivno consko obrambo. Zal pa so zapravili preveč komaj pridobljenih žog, medtem ko so Goričani z nizkim a hitrim De Vittorijem na čelu dobro upravljali vodstvo. Poleg že omenjenega Cerneta (na koncu kar 5 asistenc), se je tokrat izkazal tudi Ivan Ciacchi s sedmimi pridobljenimi žogami in osmimi prejetimi prekrški. (M.O.) Ostali izidi: Athletismo - Dinamo GO 54:61, Poggi - Don Bosco 56:61, Per-teole - Monfalcone 73:65, Romans - Drago Basket 87:61, Fogliano - San Vito 79:77, NAB Tržič - Isontina 73:65. □ Obvestila OOZUS obvešča, da bo v sredo, 16. januarja ob 20.45 na sedežu podjetja Nova Trade v Nabrežini št. 97, seja izvršnega odbora. SO SPDT organizira 25., 26. in 27. januarja 2008 tečaj teka na smučeh na Pokljuki. Informacije in vpisovanje na ZSŠDI (tel. 040-635627). AŠD SK BRDINA obvešca, da bo vsak torek od 19.30 do 20.45 odprt na sedežu društva urad (Repentaborska ulica, 38 -Opčine). Člani se na urad lahko obrnejo za katerekoli informacije v zvezi z vpisi v tečaje, zimovanje, izkaznic FISI in pripravo smuči. Za informacije lahko kličete na štev 347 5292058 ali pišete na e-pošto: info@skbrdina.org. ŠPORTEL Jutri prvič o našem nogometu Zveni nekoliko neobičajno, toda na jutrišnji športni oddaji Športel (T V Koper-Capodistria ob 22.30 v živo) bo prvič v letošnji sezoni govora o nogometu. Gostje voditelja oddaje Igorja Malalana bodo predstavniki treh najboljše rangiranih društev: predsednik Vesne (elitna liga) Robert Vidoni, odbornica Juventine (elitna liga) Maja Peterin in športni vodja Krasa Koimpex (promocijska liga) Goran Kocman. Sledili bodo prispevki z nogometne tekme Sovodnje -San Sergio, košarkarske Jadran -Ronchi, Sloge in Vala (moška odbojka) ter nagradna igra Poglej me v oči. KOŠARKA - Promocijska liga Proti »nebotičnikom« že šesti poraz Cicibone Skyskrapers - Cicibona 78:56 (13:21, 34:33, 55:38) CICIBONA: Kemperle 12, Smi-lovich 9, Barini 15, Susanj 8, Segina 10, Furlan 2, Mirceta, Babich. TRENER: De Gioia. PON: Barini; 3T: Barini in Susanj 2, Segina, Smilovich in Kem-perle 1. Cicibona je sinoči, v prvem krogu povratnega dela promocijske lige, doživela že šesti sezonski poraz. Skyskrapersi, za katere igrata tudi bivša borovca brata Simonič, so se tako oddolžili za poraz iz prvega dela. Varovanci trenerja De Gioie so dobro igrali le v prvem polčasu. V drugem delu, pa so jim pošle moči. Preveč je bilo tudi samostojnih akciji, tako da je bil poraz dejansko neizbežen. V drugem delu se je pri gostiteljih razigral Mauro Simonič, ki je zadel nekaj odločilnih trojk. Trener De Gioia tokrat ni bil zadovoljen z nastopom svojih varovancev, predvsem pa s pristopom na tre- Blaž Kemperle kroma ningih: »Vidi se, da ne treniramo redno vsi skupaj. Na zadnjem treningu sem imel le šest igralcev in to se je poznalo tudi danes na igrišču.« HOKEJ NA ROLERJIH - Openski Polet ZKB Kwins dvakrat vodil Openski »konji« podlegli uigrani češko-slovaški navezi Pirati Civitavecchia - Polet ZKB Kwins 8:5 (3:3) STRELCI: Fajdiga, Samo Kokoro-vec, Stella, Battisti in Fajdiga. POLET: Petronijevič, Matteo De Iaco, Stella, Gianluca Cavalieri, Jure Fer-janič, Fajdiga, Lončar, Samo Kokorovec, Battisti, Doriano De Iaco. TRENER: Aci Ferjanič. IZKLJUČITVE (2 min.): Stella. Pred tekmo 9. kroga hokejske »in line« A1-lige med rimskimi »gusarji« iz Civitavecchie in openskimi »konji« je bila vsaka napoved tvegana. Tudi na igrišču je bilo stanje vseskozi - vsaj do 35. minute - izenačeno. Zatem pa so gostje popustili in izkušena češko-slovaška dvojica rimske ekipe je kaznovala poletovce. Šimu-nek in Kučera sta zbrala vsak po štiri zadetke in sta bila glavna rablja openskih Kwinsov. Polet bi lahko kar dvakrat izkoristil prednost dveh zadetkov in tako zapečatil usodo gostiteljev, ki pa sinoči niso popustili vse do konca. Njihova vztrajnost je bila poplačana z zmago. V prvem delu so oranžno-črni vodili s 3:1. Nasprotnikovo mrežo so zatresli Aleš Fajdiga, Samo Kokorovec in Marco Stella. »Gusarji« pa se pred koncem polčasa niso več pustili presenetiti. Nasprotno: zbrali so se in pred odhodom na počitek izenačili. V drugem delu so varovanci trenerja Acija Ferjaniča začeli zelo dobro in po dveh minutah so že vodili s 5:3 (gola Fajdige in Battistija). Toda tudi drugi »break« ni bil uspešen in gostitelji so v 31. minuti znova izenačili. Tedaj se je poškodoval Doriano De Iaco (gleženj) in trener Poleta je imel na razpolago le šest igralcev. Pirati so izkoristili slab trenutek utrujenih gostov in še trikrat zatresli mrežo vratarja Aleša Petronijeviča. Med boljšimi na igrišču sta sinoči bila Jure Fer-janič in Aleš Fajdiga. V nadaljevanju prvenstva čakata poletovce dve pomembni tekmi, saj se tudi Forli in Mo-dena potegujeta za uvrstitev v play-off. Ostali izidi: Empoli - Fondiaria SAI 5:3, Milano 17 Rams - Arezzo 2:6, Edera Trst - Milan 24 7:2, Forli' - Vicen-za 0:4. Vrstni red: Asiago 27, Edera 24, Milano 24 21, Arezzo 18, Vicenza 16, Empoli in Civitavecchia 13, Forli' 10, ZKB Kwins 9, Torino in Modena 4, Milano 17 0. 28 + Nedelja, 13. januarja 2008 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 20.25 Risanka: Lupo Alberto 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Film: Moja meja (r. N. Velušček, A. Medved) 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: La nuova famiglia Adams - Operazione gatto 6.30 Aktualno: Sabato & Domenica - La tv che fa bene alla salute 9.30 Dok.: Destinazione Egitto 10.00 Aktualno: Linea verde Orizzonti 10.30 Aktualno: A sua immagine 10.55 Sveta maša 12.00 Angelus 12.20 Aktualno: Linea verde - In diretta dalla natura 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Domenica in 16.25 Vremenska napoved in dnevnik 17.40 Domenica in... Ieri, oggi, domani (vodi Pippo Baudo) 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.40 Kviz: Soliti ignoti 21.30 Nan.: Il Commissario Montalbano 23.30 Nočni dnevnik 0.30 Aktualno: Oltremoda Rai Due 6.20 6.30 6.45 10.05 10.30 11.30 13.00 13.25 13.45 15.05 17.30 18.00 19.10 20.30 21.00 21.45 22.35 1.00 Aktualno: dnevnik Eat Parade Aktualno: Il mare di notte Variete: Mattina in famiglia (vodita Adriana Volpe in Tiberio Tim-peri), vmes dnevnik Aktualno: Ragazzi c'e Voyager Variete: Random Variete: Mezzogiorno in famiglia Dnevnik Dnevnik - Motori Quelli che...aspettano Variete: Quelli che il calcio e... Šport: Speciale »Numero Uno« Dnevnik, Dossier, Eat Parade Šport: Domenica sprint Dnevnik Nan.: NCIS - L'attentatore Nan.: Criminal Minds - La volpe Šport: La domenica sportiva Dnevnik ^ Rai Tre 6.00 Fuori orario 7.00 Variete: Aspettando E' domenica papa 7.45 Variete: E' domenica papa 9.05 Variete: Screensaver 9.25 Maribor: SP v alpskem smučanju: Ženski slalom (1. vožnja) 10.15 Wengen: SP v alpskem smučanju: moški slalom (1. vožnja) 11.15 Aktualno: Buongiorno Europa, sledi RegionEuropa 12.00 Dnevnik in vremenska napoved 12.10 Maribor: SP v alpskem smučanju: ženski slalom (2. vožnja) 13.00 Wengen: SP v alpskem smučanju: moški slalom (2. vožnja) 14.00 Dnevnik - Deželne vesti in vremenska napoved 14.30 Aktualno: In 1/2 h 15.00 Aktualno: Alle falde del Kiliman- giaro (vodi Licia Colo') 18.00 Kviz: Per un pugno di libri 19.00 Dnevnik, deželne vesti in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo fa 21.30 Aktualno: Elisir 23.15 Dnevnik - Deželne vesti 0.45 Aktualno: Telecamere 14.40 16.00 Rete 4 Nan.: La grande vallata Dnevnik: Pregled tiska Aktualno: La Primula Rossa Aktualno: Artezip Dok.: Parco Nazionale d'Abruzzo Sveta maša Aktualno: Pianeta mare Dnevnik, prometne informacije Aktualno: Melaverde Dnevnik, vremenska napoved Film: La ragazza di Boemia (kom., ZDA '36, i. Oliver Hardy, Stan Laurel) 17.00, 20.20, 22.55 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Film: La tigre e ancora viva: San-dokan alla riscossa (pust.,It.' 77, i. Kabir Bedi) 18.20 Nan.: Casa Vianello 18.55 Dnevnik 19.35 Nan.: Colombo - Sulle tracce del-l'assassino 21.30 Film: Un giorno per caso (kom., ZDA, '96, i. Michelle Pheiffer) 23.45 Film: Dopo mezzanotte (kom., It '03, i. Giorgio Pasotti) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Prima pagina 7.55 Dnevnik, promet, vremenska napoved 8.00 Jutranji dnevnik, Insieme 9.00 Aktualno: Le frontiere dello spiri-to (vodita mons. Gianfranco Rava-si in Maria Cecilia Sangiorgi) 9.50 Aktualno: Verissimo - Tutti i colori della cronaca (pon.) 13.00 Dnevnik, vremenska napoved 13.35 Variete: Buona Domenica 18.50 Kviz: 1 contro 100 (vodi Amadeus) 20.00 Dnevnik, vremenska napoved 20.40 Kviz: Passaparola (vodi Gerry Scot-ti) 21.30 Nan.: L'ultimo padrino (i. Michele Placido) 23.40 Aktualno: Terra! 0.40 Nočni dnevnik, vremenska napoved O Italia 1 7.25 Nan.: Good morning Miami 7.00 Nan.: Eddie, il cane parlante - Il compleanno di Gwen 7.35 Risanke 11.00 Nan.: Phil dal futuro - Il compleanno di Keely 11.30 Nan.: Piu' forte ragazzi 12.25 Dnevnik, vremenska napoved 13.00 Šport: Guida al campionato 14.00 Šport: Le ultime dai campi 14.35 Nan.: La leggenda di Earthsea 16.45 Šport: Domenica stadio 17.50 Dnevnik in vremenska napoved 18.15 Šport: Controcampo - Ultimo minuto, Tempi supplementari 20.00 Aktualno: Rtv - La tv della realta' 20.30 Variete: Candid camera show 21.40 Nan.: Camera Cafe 22.35 Šport: Controcampo - Posticipo, Diritto di replica 1.10 Športni dnevnik ^ Tele 4 8.00 9.30 11.05 12.00 12.25 13.00 13.15 14.40 16.35 19.30 19.50 23.35 (9.35, 10.20) Aktualno: Buongiorno con Telequattro 2007- Svetnik dneva, horoskop, pregovor Dok.: La Cina imperiale Salus Tv Sv. maša Eventi in provincia Aktualno: Automobilissima Oddaja o glasbi Fra ieri e oggi Dok.: Guatemala Il borsino dei personaggi ...E domani e' lunedi Film TV: L'alba di Dallas LA 7.30 9.20 9.35 11.25 12.30 13.00 14.00 14.35 16.45 17.30 20.00 20.30 21.30 23.30 0.30 La 7 Aktualno: Omnibus Weekend Aktualno: La settimana Film: Teresa venerdi (kom., It, '41, r. Vittorio De Sica) Nan.: New Tricks - Buon comple- anno Dnevnik in športne vesti Dok.: Anni luce Aktualno: La valigia dei sogni Film: La leggenda di Robin Hood (kom., ZDA, '38, r. Michael Curtiz) Aktualno: La valigia dei sogni Film: Robin e Marian(dram., VB, '76, i. Sean Connery) Dnevnik in športne vesti Dok.: Altra storia Dok.: La7 Doc: Chi uccise i dino-sauri? Dok.: Animal Face off Dnevnik in športne vesti Koper Jr Slovenija 1 7.00 Ris.: Živ žav 9.20 Odd. za otroke 9.50 Mlad. nad.: Pozabljeni zaklad 10.22 Nad.: Maina Sofie in iskanje zlatega jelena 10.50 Prisluhnimo tišini 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.10 Slovenski avto leta 2008 (pon) 14.30 Film: Tragična usoda Pampirja (Nemčija) 16.00 Dokumentar o Lojzetu Slaku: V dolini tihi 12.00 12.15 13.00 14.20 14.25 14.55 15.40 16.10 16.55 17.25 18.00 19.00 19.25 19.35 20.05 20.35 21.05 22.00 22.15 22.30 23.00 23.45 00.00 11.00 16.50 17.05 19.10 19.50 20.00 20.30 21.30 23.05 23.10 23.15 23.45 Dnevni program Alpsko smučanje: SP ženski slalom Alpsko smučanje: SP moški slalom Euronews Biker Explorer »Q« -Trendovska oddaja Odmev Glasbena oddaja Dok. oddaja: City Folk Potopisi Moja meja (program v slovenskem jeziku) Vsedanes - TV dnevnik Il disfatto Tednik Vesolje je... Istra in ... Dok. oddaja Vsedanes - TV dnevnik Nedeljski športni dnevnik Slovenski magazin Resna glasba Vsedanes - TV dnevnik Čezmejna TV - TV dnevnik v slovenskem jeziku i Tv Primorka Videostrani Duhovna misel (pon.) Novoletna proslava na Colu (pon.) Miš maš (pon.) Video spot meseca Razgledovanja (pon.) Spoznajmo jih Praznujte z nami (pon.) Kulturni utrinek Ne prezrite Avto moto šport (pon.) Videostrani 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.20 Film: Bankirke ( Slo, B. Kelbi, I. Krčelič) 18.25 Žrebanje lota 18.40 Risanke 19.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti, zrcalo tedna 19.55 Razvedrilna odd.: Spet doma (vodi Mario Galunič) 21.45 Večerni gost: Slavko Pregl 22.30 Ars 360 22.50 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 23.20 Film: Osnovna šola (Češka) 0.55 Dnevnik 1.15 Dnevnik zamejske TV (t Slovenija 2 6.30 Zabavni infokanal 7.55 Skozi čas 8.05 Odd.: Pogajamo si (pon) 8.35 Alpe - Donava - Jadran, podobe iz srednje Evrope (pon) 9.10 Maribor: SP v alpskem smučanju, slalom (Ž), prenos 1. vožnje 10.10 Wengen: SP v alpskem smučanju, slalom (M), prenos 1. vožnje 11.15 Tv prodaja 11.45 Maribor: SP v alpskem smučanju, slalom (Ž), prenos 2. vožnje 12.55 Wengen: SP v alpskem smučanju, slalom (M), prenos 2. vožnje 13.40 Val di Fiemme: SP v smučarskih skokih, prenos 15.35 Ruhpolding: SP v biatlonu, zasledovalna tekma 10 km (Ž) 16.30 Ruhpolding: SP v biatlonu, zasledovalna tekma 12,5 km (M) 18.00 Odd.: Koncert ansambla Spev 20.00 Dok. serija: Michael Palin v novi Evropi 20.55 Angl. nad.: Jane Eyre 21.50 Š-Športna oddaja 22.35 Am. nad.: Sopranovi 23.25 Zlata resna glasba in balet TVS (1958 - 2008) 1.10 Zabavni infokanal RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz Roja-na; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Nedeljski mix; 10.30 Vabilo v kino; 11.55 Soft jazz; 11.15Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Obzornik; Na-povednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Za smeh in dobro voljo; 15.00 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba; 17.00 Kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev: Dan emigranta; 19.20 Napovednik, sledi Večerni list; 19.35 Zaključek RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.45 Kmetijska oddaja; 8.10 Po domače; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; 9.00 Kronika; 9.15 Pregled prireditev; 9.30 Nedelja z mladimi; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Torklja; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes; 14.30-19.00 Nedelja na športnih igriščih; 20.00 Večer večnozelenih; 22.30 Easy come... easy go... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 7.15, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.30, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.05 Horoskop; 10.00 Moje mnenje; 10.40 New entry; 11.00 7 dni; 13.00 Radio z vami; 14.00 Plesoči arhitekt; 14-30-18.00 Nedeljsko popoldne; 15.00-17.30 Ferry sport; 18.00 Album charts; 19.00 Atlantično pristanišče; 20.00 Večerni pr. RK; 20.45 Pesem tedna; 21.00 Moje mnenje; 21.15 Extra extra extra; 22.00 Dosje; 22.45 Sigla single; 23.00 Hot hits, 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 8.45 Glasba za otroke; 9.30 Labirinti sveta; 10.10 Sledi časa; 10.40 Zbori; 11.05 in 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.35 Slovenski zvoki; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 16.30 Reportaža; 17.05 Veseli tobogan; 18.50 Sporedi; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Minute z ansamblom...; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.33 SP alpsko smučanje: ženski slalom; 9.40 Popevki tedna; 10.00 Izlet; 10.33 SP alpsko smučanje: moški slalom; 10.45 Gost; 12.00 Centrifuga; 12.15 SP alpsko smučanje: ženski slalom; 13.05 Moški slalom; 13.45 Smučarski skoki; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Smučarski skoki; 17.45 Morda niste vedeli; 18.00 Hokej: Jesenice-Sal-zburg; 18.40 Črna kronika; 19.00 Dnevnik; 19.30 Valodrom; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba za prave moške; 22.55 Drugi val SLOVENIJA 3 11.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos maše; 11.05 Evrora-dijski festival; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 Glasba naša ljubezen; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška!-Guten Morgen, Kärnten- Duhovna misel; 18.0019.00 Glasbena; - Radio Agora: dnevno 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: dnevno 2.00-10.00/14.00-18.00.- 13.30 ORF 2 HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Delovno ozračje vas bo spremljalo tudi prihodnji teden. Pri delu boste zelo učinkoviti in iznajdljivi. Delobo za vas izziv zaradi doseganja dobrih delovnih rezultatov. BIK 21.4.-20.5.: V svoji koži se po dolgem času spet odlično počutite. Pri pomembnih odločitvah ste poslušali svoje srce in občutke. Srečo z veseljem delite naokrog in dobrodelno vplivate na bližnje. Uživajte! jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: V sebi čutite napetost. Najbolj se boste sprostili s telesno aktivnostjo! Načrtujte vsak dan pol ure rekreacije. Ne dovolite, da bi vam druge obveznosti vzele čas, ki je namenjen vam. RAK 22.6.-22.7.: Vezani raki «« boste večino časa preživeli s partnerjem. Znova boste obudili romantična čustva, nežnost in medsebojno povezanost. Nevezani raki se boste zaljubili. Verjemite v svoje čare! y^ LEV 23.7.-23.8.: Z zadovol-(^^r jstvom boste ugotovili, da se za ničimer pretirano ne ženete, kar vam omogoča ohranjati notranji mir in ravnotežje. Tudi na sodelavce boste delovali pomirjajoče. DEVICA 24.8.-22.9.: Na de- ^^ lovnem mestu boste imeli občutek, da ne dosegate rezultatov, ki bi si jih zaslužili glede na vloženo energijo. Ne pričakujte nenadnih sprememb na bolje. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Priha-^ ^ jajoči teden vam bo omogočil, da boste naredili nekaj zase in za svoje najbližje. Uspelo vam bo videti širše, dlje od svojih ozkih interesov. SKORPJON 23.10.-22.11.: Leto ste začeli sproščeno in veselo. V družbi boste zelo razigrani, šar-mantni in zabavni. Na trenutke boste pri svojih idejah nekoliko preveč nepopustljivi. Av STRELEC 23.11.-21.12.: Pred vami se odpirajo nove priložnosti za zaslužek. Občutno se bo izboljšalo vaše materialno stanje. Sledite toku, ki vas žene naprej, take priložnosti so v življenju redke. KOZOROG 22.12.-20.1.: Ste v odlični formi. Imeli boste občutek, da lahko premikate gore. v družbi boste sproščeni, v službi delavni, z otroki odgovorni starši. Vse vam bo šlo dobro. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Privoščite si lahkoten zimski teden. Poskrbite, da bo vaše stanovanje toplo, še bolj ga lahko ogrejete s prijetnimi dišavami in sojem sveč. Uživali boste v umirjenih dejavnostih. RIBI 20.2.-20.3.: Več časa in energije boste morali posvetiti svojim bližnjim. Zaradi vseh obveznosti pogosto pozabljate na tiste, ki jih imate najraje. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 13. januarja 2008 29 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Videofleš 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 6.30 6.45 11.00 11.25 12.00 13.30 14.10 14.45 15.50 16.15 16.50 18.50 20.00 20.30 20.35 21.15 23.15 23.20 Nan.: La nuova famiglia Addams Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije Aktualno: Unomattina (vodita Luca Giurato in Eleonora Daniele) Aktualno: Occhio alla spesa Vremenska napoved in dnevnik Aktualno: La prova del cuoco (vodi Antonella Clerici) Dnevnik / Gospodarstvo Variete: Festa italiana Storie(vodi Caterina Balivo) Nan.: Incantesimo Variete: Festa italiana Aktualno: La vita in diretta Parlament, dnevnik in vremenska napoved Kviz: L' eredita' (vodi Paolo Conti) Dnevnik Variete: W Radio2...minuti Kviz: Soliti ignoti Nad.: Un caso di coscienza 3 (It., '06, i. S. Somma, L. Cannata) Dnevnik Aktualno: Porta a porta Rai Due 6.40 6.55 7.00 9.30 10.00 11.00 13.00 13.30 14.00 15.50 17.20 18.05 18.30 19.00 19.10 20.00 20.30 21.05 23.25 23.35 23.40 0.40 Dnevnik - Eat Parade Aktualno: Quasi le sette Variete: Random, risanke Aktualno: Sorgente di vita Aktualno: Tg2 punto.it Variete: Piazza Grande (vodita Giancarlo Magalli in Monica Leo-freddi) Dnevnik Dnevnik - Costume e societa, 13.50 Salute Variete: L'ltalia sul 2 Aktualno: Ricomincio da qui (vodi Alba D' Eusanio) Nan.: Streghe Tg2 Flash/Šport Dnevnik, vremenska napoved Nan.: Piloti Nan.: Sentinel - Caduta libera Kviz: Pyramid Dnevnik Nan.: Lost Dnevnik Aktualno: Punto di vista Dok.: La storia siamo noi Aktualno: Magazine sul Due V" Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24 vmes Il caf-fe di Corradino Mineo, Italia, istru-zioni per l'uso 8.05 Aktualno: La storia siamo noi 9.05 Aktualno: Verba volant 9.15 Aktualno: Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Dnevnik - Shukran 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.15 Nan.: Stargate Sg-1 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved 14.50 Dnevnik - Leonardo, Neapolis, Flash L.I.S. 15.15 Variete: Trebisonda 16.15 Dnevnik - GT Ragazzi 16.35 Melevisione 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo 17.50 Dok.: Geo & Geo 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti 20.10 Variete: Blob 20.30 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Chi l'ha visto? 23.10 Dnevnik - krajevne in glavne vesti ter Primo Piano 23.45 Nan.: Blind Justice - Gli occhi del-la legge 0.25 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 0.45 Fuori orario 6.00 Dnevnik - Secondo voi 6.20 Aktualno: Peste e corna e gocce di storia 6.25 Nan.: Quincy - La macchia della colpevolezza 7.30 Nan.: Magnum P.I. - Pearl Harbour 8.30 Nan.: Nash Bridges 9.30 Nad.: Hunter 10.30 Nad.: Saint Tropez 11.30 Dnevnik, prometne vesti 11.40 Nad.: Febbre d'amore 12.00 Nad.: Vivere 12.30 Nan.: Un detective in corsia 13.30 Dnevnik, vremenska napoved 14.00 Aktualno: Popoldanski Forum 15.00 Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber- lino - Il burattinaio 16.00 Nad.: Sentieri 16.40 Film: Le donne hanno sempre ra-gione (kom., ZDA, '57, i. D. Niven) 18.50 Nad.: Tempesta d'amore 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 20.20 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Nan.: Siska 23.20 Film: Il branco (dram., It., '99, r. M. Risi i. G. Lisarelli) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Prima pagina 7.55 Dnevnik - Prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Dnevnik 8.45 Insieme 9.00 Film: Gli amici della montagna (kom., Kanada, '00, r. E. Thompson, i. M. Harris) 10.00, 17.35 Kratke vesti in vremenska napoved 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik, okus, vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Aktualno: Uomini e donne 16.15 Realistični show: Amici 16.55 Kratke vesti 17.05 Film: Avvocato per amore (kom., Nem., '06, r. O. Dommenget, i. R. Vogt) 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (vodi Gerry Scotti) 20.00 Dnevnik, vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia 21.10 Nad.: L'ultimo Padrino (r. M.Risi, i. M. Placido, D. Pecci, 2. in zadnji del) 23.15 Variete: Maurizio Costanzo Show 1.20 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.05 6.35 9.15 10.20 10.50 11.20 11.45 12.15 12.25 13.40 15.00 15.55 16.50 17.15 18.30 19.10 19.40 20.30 21.10 22.05 23.20 Nan.: Good Morning Miami - Non accadde una notte Risanke Nan.: Happy Days Nan.: Dharma & Greg - Chi yoga e chi non yoga Nan.: Hope & Faith - Hope non si fida Nan.: Prima o poi divorzio! - Halloween Nan.: Still standing - Da giocatore a Cheerleader Aktualno: Secondo voi Dnevnik: Studio aperto; Šport: Studio sport Risanke Nan.: The O.C. - Orange Country Nan.: Malcolm Nan.: Ned - Scuola di sopravvi- venza Risanke Dnevnik in vremenska napoved Nan.: The War at Home - Me ne lavo le mani! Risanke Kviz: La ruota della fortuna Film: I fantastici 4 (fant., ZDA-Nem., '05, r.I. Gruffudd, i. J. Alba, C. Evans) Kratke vesti in vremenska napoved Aktualno: Real CSI - La vera scena del crimine 7.00, 7.15, 8.10 8.00, 11.15 13.30 14.00 15.20 18.30 (8.35, 12.00, 13.10, 16.40, 19.30) Dnevnik (17.00) Risanke Dnevnik - pregled tiska (8.30, 10.30) Aktualno: Buongior- no con Telequattro 2007- Svetnik dneva, horoskop, pregovor Dok.: Guatemala, antica terra dei Maya Oddaja o živalih Aktualno: La TV delle liberta Dokumentarec o živalih Šport: Super calcio - Udinese cal- 19.00 Šport: Super calcio - Triestina calcio 19.55 Športne vesti 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Aktualno: Stoa' 22.30 Nogometna tekma: Treviso vs. Triestina 0.15 Vremenska napoved in nočni dnevnik LA 7.00 9.15 9.30 10.30 11.30 12.30 13.00 14.00 16.50 18.00 19.00 20.30 21.00 23.30 La 7 Aktualno: Omnibus Aktualno: Due minuti un libro Nan.: In tribunale con Lynn - Irre- parabile Harm Nan: Il tocco di un angelo Nan.: Cuore e batticuore (20.00, 1.10) Dnevnik Nan.: Il commissario Scali Film: Era notte a Roma (dram., It., '60, r. R. Rossellini, i. L. Genn, G. Ralli) Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Star Trek Enterprise Nan.: Jag - Avvocati in divisa Variete: Crozza Italia Exclusive Aktualno: Niente di personale Nan.: Law & Order - I due volti del-la giustizia 22.00 Knjiga mene briga - o urbanizmu: Kaj se dogaja s sodobnim mestom? 22.20 Dok. serija: Ljudje evropskih mest: Split 22.50 Film: Trinajstica (Francija) 0.20 Zabavni infokanal Koper 13.45 14.00 14.20 14.30 14.50 15.20 15.50 16.15 16.45 17.15 17.45 18.00 18.35 18.40 19.00 19.30 20.00 20.30 21.00 22.00 22.15 22.30 23.00 23.20 23.55 (t Slovenija 1 6.30 Utrip 6.40 Zrcalo tedna (pon.) 7.00 8.00, 9.00 Poročila 7.10 8.10 Dobro jutro 9.05 Risana nan.: Mali Mozart 9.35 Risanka 9.50 Iz popotne torbe: Izlet (pon.) 10.10 Mlad. nad.: Pozabljeni zaklad (pon.) 10.40 Nad.: Maina Sofie in iskanje zlatega jelena 11.05 Dok.: Novorojenček 12.00 Dok.: Ljudje in zemlja (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Spet doma (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.40 Ris. nan.: Timotej hodi v šolo 16.05 Dok. nan.: Koža, dlaka, perje: selivke, 2. del 16.15 Lutk. nan.: Biseroga: Uršula gre v šolo 16.35 Film: Ne povej mami 17.00 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 17.35 Poljudoznan. oddaja: Pingvini in ljudje 18.25 Žrebanje 3x3 plus 6 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Vroči stol 21.00 Nad.: Doktor Martin 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Podoba Podobe 23.25 Glasbeni večer / Vokalna skupina Amarcord / Leipzig 0.50 Poljudoznan. oddaja: Pingvini in ljudje 1.40 Dnevnik (t Slovenija 2 6.30 7.00, 9.00 Zabavni infokanal 9.00 12.00, 14.40 Tv prodaja 11.00 Otroški infokanal 12.30 Sobotno popoldne (pon) 15.10 Sloven v Italiji 15.40 Š - športna oddaja (pon.) 16.25 Osmi dan (pon.) 16.55 Ars 360 (pon.) 17.10 Alpe - Donava - Jadran, podobe iz srednje Evrope 17.40 Evropa. Si (pon) 18.00 Poročila 18.05 Debatna odd.: Tekma 18.55 Nan.: Dr. Who 20.00 Dok. odd.: Na sledi Fidelu (pon) 21.00 Studio city 11.00 17.00 18.00 18.05 18.40 20.00 20.20 20.30 21.30 22.50 23.00 23.30 Dnevni program Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti Euronews Vzhod-zahod Alter eco Slovenski magazin Resna glasba Tednik Vesolje je... Istra in... Il disfatto Športna mreža (program v slovenskem jeziku) Vremenska napoved Primorska kronika Vsedanes - TV Dnevnik, vremenska napoved, športne vesti Mladinska oddaja: Fanzine Sredozemlje Kulturni magazin: Artevisione Aktualno: Meridiani Vsedanes - TV dnevnik Vzhod - Zahod Športel (program v slovenskem jeziku) Primorska kronika Športna mreža Vremenska napoved, Čezmejna TV (dnevnik v slovenskem jeziku) i Tv Primorka Videostrani Brez strehe nad glavo z Rebeko Dremelj (pon.) Videospot meseca Mama manka Naj viža (pon.) Dnevnik, vremenska naoved Kultura Športni ponedeljek Naš športnik 2007 Ne prezrite (pon.) Dnevnik in vremenska napoved Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro vmes koledar in napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Začnimo skupaj; 9.00 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.20 Odprta knjiga - Drago Jančar: Severni sij (19. nad.); 10.40 Najnovejši hiti; 11.00 Studio D; sledi Napovednik; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Obzornik; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbeni slovarček; 18.00 Hevreka - iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.20 Napoved-nik, sledi Večerni list, nato zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 Pod dresom; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Sotočje, delo in življenje Slovencev iz zamejstva; 22.30 Hip Hop glasba. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pregovor; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o... ; 9.00 Leto šole; 9.33 Zgodbe dvonožcev; 10.33 Ameriška duša; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.30 Vreme, promet, novice, šport; 13.00 Chiachieradio; 14.00 Proza; 14.45 Reggae in pillole; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 In orbita; 19.00 Glasbena lestvica; 20.00 Giulianine note; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Zgodbe dvonožcev in ne; 22.30 Leto šole; 23.00 The magic bus; 0.00 RS SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih, osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.30 Evropska postaja; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otro- ci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.10 Reportaža; 10.45 Komentar ankete; 11.00 Avtomobilsko prometne minute; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne zanimivosti; 14.45 Glasbena uganka; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Telstar; 17.45 Šport; 18.00 Hip hop; 18.45 Črna kronika; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; Cederama; 20.30 Top albumov; 21.00 Poslanci; 22.00 Zrcalo dneva; 23.00 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.30 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogledi na sodobno znanost; 13.30 Pihalne godbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 S knjižnega trga; 17.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 18.00 Kulturni globus; 19.00 Dnevnik; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Igra; 23.00 Jazz avenija . RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Kratki stik; 10.00-14.00/18.002.00; Radio Korotan dnevno 2.0010.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ) Dober dan, Koroška! ORF 2 4.10; TV SLO 1 15.10 Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG IT| Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 30 Nedelja, 13. januarja 2008 VREME, ZANIMIVOSTI ITALIJA - Na Sardinji močni neredi zaradi ladje z neapeljskimi odpadki Prodi pozval h kolektivnemu reševanju problema odpadkov Premier ni skrival jeze zaradi majhnega odziva deželnih uprav za pomoč RIM - Na Sardiniji se je zaradi neapeljskih odpadkov v noči na soboto razbesnela prava mestna gverila, ki se je ob zori končala s sedmimi aretiranimi in prav toliko poškodovanimi protestniki, poškodovanih pa je bilo tudi osem policistov. Kot je znano, so protesti izbruhnili potem, ko je na Sardinijo priplula prva ladja s približno 1500 tonami neapeljski odpadkov. Protestov v Ca-gliariju se je udeležilo približno dva tisoč ljudi, ki so pred vilo predsednika dežele Renata Soruja metali kamenje, steklenice in smeti, s katerimi so obmetavali tudi policiste, ki so proti njim uporabili solzivec in gumijevke. Kako odstraniti več kot 110 tisoč ton odpadkov, ki so se nagrmadili v Kampaniji, je vprašanje, ki spremlja Pro-dija tudi na tujem. Ob včerajšnjem uradnem obisku na Malti se je obrnil na domače politične sile, tako večinske kot opozicijske, in jih pozval, naj sodelujejo za rešitev problema. »Ta emergenca je sramota za vso Italijo, zato jo moramo reševati vsi skupaj,« je dejal Prodi in dodal, da ni sprejemljivo, da »država, kot je Italija, v taki situaciji ne pokaže kolektivne odgovornosti«. Pri tem premier ni skrival slabe volje: »Zaprosil sem za solidarnost, a mi je bila ponujena le minimalna. Treba jo je razširiti.« Opozicija, ki je včeraj v središču Neaplja priredila demonstracije, je Pro-dijev poziv zavrnila, češ, da mora tisti, ki kuha sam zase, kuhinjo tudi počistiti. Premierov poziv k sodelovanju pa je izvira zgolj iz dejstva, da mu teče voda v grlo, trdijo v desni sredini. Vladin načrt za reševanje problema gre medtem naprej, čeprav se mora Prodi ukvarjati tudi s slabo voljo v vrstah Komunistične prenove, ki zavrača odredbo predsedstva vlade s pooblastili za izrednega komisarja De Gennara. Moti jih predvsem pooblastilo, da lahko De Gennaro aktivira nove deponije tudi tam, kjer sicer veljajo zakoni o zaščiti okolja. Bertinottijevi pristaši tudi popolnoma odklanjajo možnost, da bi izredni komisar uporabil vojsko za zaščito odlagališč pred protestom državljanov. Desnosredinska opozicija medtem nadaljuje z napadi na vlado. Nekdanji minister Forza Italie Giulio Tre-monti predlaga, naj se skupaj z odpadki odstranijo tudi tisti, ki vodijo javne uprave. Toda Bassolino, ki se je očitno čutil prizadetega, vztraja pri svojem: »Razmišljal sem tudi o odstopu, vendar bi bil to beg pred odgovornostjo.« Mestna gverila na ulicah Cagliarija in pred vilo predsednika Sardinije v noči na soboto ansa ITALIJA - Prekinitev pogajanj za pogodbo kovinarjev Med sindikati in delodjalci je dialog včeraj zamenjal spor RIM - Ko je že kazalo, da so pogajanja na dobri poti in da bodo privedla do podpisa nove delovne pogodbe, se je med kovinarji in delodajalci včeraj močno zalomilo. Sindikata kovinarjev Fiom Cgil in Fim Cisl sta predlog združenja kovinarskih podjetij Federmeccanica za obnovo pogodbe zavrnila kot nesprejemljivega, še posebno dan po splošni stavki kovinarjev. Sindikati zahtevajo od delodajalcev nov predlog za obnovo pogodbe, v nasprotnem primeru pa so pogajanja za njih končana. Cilj delodajalcev je bil skleniti sporazum do torka, ko je sklican vodstveni svet njihovega združenja. Kot kaže, je glavni problem, zaradi katerega so se pogajanja ustavila, finančne narave: sindikati zahtevajo mesečno zvišanje plače za 117 evrov, še dodatnih 30 evrov pa za tiste, ki so zaposleni v podjetjih, kjer ni dodatne notranje delovne pogodbe. Federmeccanica pa je predlagala, da bi postal strukturni letni dodatek 130 evrov, izplačljiv v juliju, poleg tega pa je ponudila 100 evrov zvišanja plače. Za sindikate je to »skromna« ponudba glede na njihove zahteve, sploh pa ocenjujejo, da so predlogi Fe-dermeccanice tako količinsko kot kakovostno nezadostni. Generalni direktor združenja delodajalcev Roberto San-tarelli je včeraj odločno zavrnil možnost, da bi Federmeccanica ponudila nov prelog: »Pripravljeni smo na razpravo, vendar novega dokumenta ne mislimo sestavljati. Naš predlog je razumen in o njem smo se pripravljeni pogajati.« Roberto Santarelli, direktor Federmeccanice ansa Sarkozy in Blair za stalnega predsednika EU PARIZ - Francoski predsednik Nicolas Sarkozy se je v družbi nekdanjega britanskega premiera Tonyja Blaira ponovno zavzel za ustanovitev funkcije predsednika Evropske unije. Sarkozy je menil, da ni dobro, če se predsedstvo Sveta EU menja vsake pol leta, saj je težko hkrati opravljati funkcijo predsednika lastne države in predsedovati Svetu EU. »Upam, da bom zadnji takšne vrste,« je povedal Sarkozy, ki si predstavlja, da bi mandat predsednika EU trajal dve leti in pol. Slovenski premier včeraj na Malti VALLETTA - Slovenski premier Janez Janša se je v okviru včerajšnjega enodnevnega obiska na Malti ob njeni uradni slovesnosti po vstopu v območje evra sestal s svojim gostiteljem, malteškim premierom La-wrencem Gonzijem. Sogovornika sta na dvostranskem srečanju govorila med drugim o izkušnjah pri uvajanju skupne evropske valute. Janša, ki ga je na Malti spremljal tudi finančni minister Andrej Bajuk, je poudaril, da je Malta s 1. januarjem letos, ko je prevzela evro, dosegla velik dosežek. To pa bo tudi ena tistih stvari, ki jih bodo številni turisti najprej opazili ob prihodu v to sredozemsko otoško državico. Bush iz Kuvajta prispel v Bahrajn MANAMA - Ameriški predsednik George Bush je včeraj iz Kuvajta prispel v Bahrajn, kjer ga je sprejel kralj Hamad, ki je ZDA na slovesnosti ob sprejemu ameriškega predsednika označil za »prijatelja, zaveznika in partnerja«. Bush bo v tej državi obiskal tudi ameriško mornarico, ob njegovem obisku pa se je v bližini ameriškega veleposlaništva v glavnem mestu zbralo približno 250 protestnikov, ki so izrazili nasprotovanje Bushevi politiki do Bližnjega vzhoda in podpori Izraelu. Bahrajn je glavni zaveznik ZDA, ki ni član zveze Nato, z ZDA pa ima dogovor o prosti trgovini. Stranka Baas se vrača v politično življenje BAGDAD - Šiitski in sunitski člani iraškega parlamenta so sprejeli zakon, s katerim bi nekdanjim članom iz nekdaj vladajoče stranke Baas Sadama Huseina dovolili vrnitev v javno politično življenje. Washington je zakon označil kot ključno merilo poskusov sprave v tej globoko razdeljeni državi. Za zakon je glasovalo 143 od 275 članov iraškega parlamenta. MAKEDONIJA - Med vračanjem z mirovne operacije v BiH V strmoglavljenju helikopterja umrlo 11 makedonskih vojakov SKOPJE - V bližini kraja Blace, približno deset kilometrov od Skopja, je včeraj dopoldne strmoglavil helikopter makedonske vojske. Pri tem je po poročanju makedonske tiskovne agencije MIA umrlo vseh enajst pripadnikov makedonske vojske, ki so bili na krovu helikopterja. Obrambno ministrstvo v Skopju je novico potrdilo, zaenkrat pa še nima podatkov o vzroku za nesrečo helikopterja Mi-17. Kot poroča MIA, so se vojaki vračali z misije v Bosni in Hercegovini, kjer so sodelovali v mirovni operaciji Althea. Na kraj nesreče sta med prvimi prispela makedonski premier Nikola Gruev-ski in ministrica za notranje zadeve Gordana Jankulovska. Premier je izrazil soža-lje svojcem umrlih vojakov, nesrečo pa označil za veliko tragedijo. Sožalje je makedonskim oblastem in družinam žrtev izrazilo tudi slovensko predsedstvo Evropske unije. Predsedstvo je sporočilo, da je obžalovanja še posebej vredno dejstvo, da se je nesreča zgodila med vrnitvijo vojakov z mirovne operacije v BiH. TAIPEI - Na parlamentarnih volitvah Na Tajvanu gladka zmaga nacionalistov TAIPEI - Tajvanska opozicijska nacionalistična stranka (Kuomintang) je prepričljivo zmagala na včerajšnjih parlamentarnih volitvah, saj bo v parlamentu zasedla 81 od 113 sedežev. Predsednik Demokratske napredne stranke (DPP) Chen Shui-bian je zaradi hudega poraza že odstopil, njegova stranka pa bo imela v parlamentu le 27 sedežev. Manjše stranke, povezane s Kuomintangom, bodo imele pet sedežev, je sporočila volilna komisija. Prepričljiva zmaga daje Kuo-mintangu, ki se zavzema za tesnejše vezi s sosedo Kitajsko, zalet pred mar-čevskimi predsedniškimi volitvami na Tajvanu.Tajvanski predsednik in predsednik DPP Chen Shui-bian je tudi iz tega vzroka po porazu odstopil s položaja predsednika stranke in se opravičil za poraz: »Odstopam s položaja predsednika DPP. Opravičujem se, sram me je.« Kuomintang, ki je Tajvanu vladal več kot pol stoletja do Chenove zma- ge pred osmimi leti, je pred volitvami izrazil upanje, da bodo volivci kaznovali DPP za slabe gospodarske rezultate. DPP je očitke zavračal in opozarjal, da bo Kuomintang Tajvan prodal Kitajski. Odnosi z veliko sosedo so eno najbolj perečih vprašanj na otoku s 23 milijoni prebivalcev, ki se je ločil od Kitajske po koncu državljanske vojske leta 1949, a ni nikoli uradno razglasil neodvisnosti. Tajvan je sicer 17. največje gospodarstvo na svetu, njegovi največji zunanjetrgovinski partnerji pa so Kitajska, ZDA in Japonska. Volilci izvolijo neposredo 79 članov parlamenta, 34 sedežev pa se razdeli po sistemu strankarskih list. Taj-vanski parlament, ki je znan po pogostih prepirih in pretepih med poslanci, bo imel v novem sklicu le 113 sedežev namesto dosedanjih 225, kar naj bi prispevalo k njegovi večji učinkovitosti. V skladu z zakonom iz leta 2004 se bo mandat poslancev podaljšal s treh na štiri leta. (STA) Razbitine strmoglavljenega helikopterja makedonske vojske ansa /— GLEDALIŠČE GLASBA - 15. januarja v gledališču Rossetti Dionne Warwick bo nastopila v Trstu Predstavila se bo s svojimi zimzelenimi uspešnicami Mednarodna glasbena legenda Dionne Warwick prihaja v Trst. V torek, 15. januarja, bo ob 21. uri stopila na oder gledališča Rossetti in s svojim energičnim glasom nedvomno očarala tržaško publiko. V sklopu poletne turneje je Warwickova nastopila na večjih evropskih festivalih, med katere vključujemo tudi sloviti Umbria Jazz festival. Tržaški koncert je torej prav gotovo neponovljiv glasbeni do go dek. Legendarna ameriška pevska zvezda Dionne Warwick, sestrična pri nas bolj znane pevke Whitney Houston, je osvajala lestvice v 60-ih in v prvi polovici 70-ih let. V svoji dolgoletni karieri je med drugim sode lo vala s pri zna ni mi glas beni ki, kot so na pri mer Burt Bacharach, Elton John, Barry Gibb (Bee Gees) in Stevie Wonder. Warwickova je bila prva temnopolta pevka, ki je leta 1968 prejela prestižno nagrado Grammy Award. Kdor se bo v torek odpravil v Rossetti, se bo lahko prepustil nepozabnim melodijam njenih zimzelenih uspešnic, od Walk On By, I Say A Little Prayer, Don't make me over, I'll never fall in Love again do sijajne What Friends are for. V tržaški program bo Warwickova vključila tudi del svoje nove glasbene strasti, se pravi melodije brazilske glasbe. Ob pevki bodo na tržaški oder stopili tudi priznani glasbeniki Katheline Rubicco (klavir), Renato Pereira (tolkala), Todd Hunter (klaviature), Valbert Lewis (klaviature), Jeffrey Lewis (baterija), Robert Short (bas kitara) in Ted Hunter (kitara). Na razpolago je še nekaj prostih mest: parter A 69 evrov, parter B 57 evrov, parter C 50 evrov; prva galerija 46 evrov, druga pa 34 evrov, balkon pa 20 evrov. Dodatne informacije so na voljo na spletni strani www.ilrossetti.it oziroma na telefonski številki 040/3593511. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Edoardo Erba: »Maraton v New Yor- ku« / režija: Miha Golob; prevod: Gašper Malej; igrata: Primož Forte in Romeo Grebenšek. Danes, 13. januarja, ob 16.00 (z varstvom otrok) ter v torek, 15. januarja, v sredo, 16. januarja, v petek, 18. januarja, ob 20.30, v soboto 19. januarja ob 20.30 (z italijanskimi nadnapisi), v nedeljo 20. januarja ob 16.00, v torek, 22. januarja ob 20.30 in v sredo 23. januarja ob 19.30 (z italijanskimi nadnapisi), Gledališče Rossetti Frederick Knott: »Delitto perfetto« / nastopajo: Geppy Gleijeses,Stefano Santospago, Marianella Bargilli in Raf-faele Pisu; režija: Geppy Gleijeses. Urnik: v torek, 16. januarja, ob 20.30; v četrtek, 17. januarja, ob 16.00 in ob 20.30; v petek, 18. in v soboto, 19. januarja, ob 20.30; v nedeljo, 20. januarja, ob 16.00. La contrada Noël Coward: »Il divo Garry«. Nastopa Stalno gledališče iz Trsta. Režija: Francesco Macedonio. Urnik: do 20. januarja, od srede do sobote ob 20.30 ob torkih in nedeljah ob 16.30. TRŽIČ Občinsko gledališče Luigi Pirandello: »L'uomo, la bestia e la virtù« / jutri, 14. in v torek, 15. januarja, ob 20.45. Režija: Enzo Vetrano in Stefano Randisi. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž Danes, 13. januarja, ob 17.00 / v okviru niza prireditev »Iskrivi smeh na ustih vseh nastopa Dramski odsek PD Štandrež z igro Marca Camolettija »Boeing boeing«. Režija: Gorazd Jako-mini. Jutri, 14. in v torek, 15. januarja, ob 10.30 / gledališka predstava »Pekarna miš maš« v režiji Roberta Waltla, nastopa Slovensko maldinsko gledališče Ljubljana (abonma Veliki polžek). VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine Johann Wolfgang Goethe: »Faust«. Nastopa Compagnia Mauri Sturno. Režija: Glauco Mauri. Danes, 13. januarja, ob 20.45. _SLOVENIJA_ KOPER Gledališče v Kopru William Shakespeare: »Kralj Lear« / od srede, 16. januarja, do sobote, 19. januarja, ob 20.00 ter v torek, 22. januarja, ob 16.00. SEŽANA Kosovelov dom Jutri, 14. januarja, ob 20.00 / Slovensko ljudsko gledališče Celje: »Šah mat«. NOVA GORICA SNG Nova Gorica V torek, 15. januarja ob 18.00 / Raymond Queneau: »Cica v metroju«. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Jutri, 14. januarja, ob 19.30 in v torek, 15. januarja, ob 18.00 / Dane Zajc: »Jagababa«. V petek, 18. januarja, ob 19.30 / Christopher Marlowe: »Edvard Drugi«. V soboto, 19. januarja, ob 19.30 / Jean Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. Mala drama Jutri, 14. januarja, ob 20.00 / Žarko Petan: »Fatalna komedija«. V sredo, 16., in v četrtek, 17. januarja, ob 20.00 / Yasmina Reza: »Bog ma-sakra«. V petek, 18. januarja, ob 20.00 / Ya-smina Reza: »En španski komad«. V soboto, 19. januarja, ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Jutri, 14., in v torek, 15. januajra, ob 19.30 / Moliere: »Ljudomrznik«. V sredo, 16. januarja, ob 19.30 / Joseph Stein, Jerry Back, Sheldon harnick: »Goslač na strehi«. V četrtek, 17. januarja, ob 19.30 / Peter Nichols: »En dan v smrti Jožce Rožce«. Mala scena V sredo, 16. januarja, ob 20.00 / Miro Gavran: »Vse o ženskah«. V četrtek, 17. januarja, ob 20.00 / Tom Stoppard: »Rozenkranc in Gildenstern sta mrtva«. V petek, 18. januarja, ob 20.00 / James Prideaux: »Gospodinja«. V soboto, 19. januarja, ob 20.00 / Ser-gi Beibel: »Mobilec«. Šentjakobsko gledališče V petek, 18., ponedeljek, 21., in v torek, 22. januarja, ob 19.30 / V. B. Tartuffe: »Kralj na Fiziki«. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Giachino Rossini: »Il Turco in Italia« / danes, 13. januarja, ob 16.00, ter od torka, 15. januarja, do petka, 18. januarja, ob 20.30. Gledališče Rossetti Povzeto iz knjige Federica Moccija: »Tre metri sopra il cielo«, muzikal. Režija: Mauro Simone. Urnik: danes, 13. januarja ob 16.00. Koncertno društvo - sezona 2007/2008 Jutri, 14. januarja, ob 20.30 / Angela Hewitt (klavir) in Daniel Muller Schott (violončelo). V ponedeljek, 21. januarja, ob 20.30 / Quartetto Casals. OPČINE Prosvetni dom Danes, 13. januarja, ob 18. uri / koncert Policijskega orkestra Slovenije pod vodstvom Tomaža Kmetiča, solist klarinetist Jože Kotar. PROSEK Cerkev sv. Martina Danes, 13. januarja, ob 17. uri / »Zven strun med Španijo in sodobnostjo« -koncert kitarista Marka Ferija. GORICA Avditorij V petek, 18. januarja, ob 20.45 / nastopa Trio Matisse - Emanuela Pie-monti (klavir), Paolo Ghidoni (violina) in Pietro Bosna (violončelo). VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine V nedeljo, 20. januarja, ob 20.45 / SWR Sinfonieorchester Baden-Baden Freiburg, dirigent: Sylvain Cambreling. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA Kulturni dom Jutri, 14. januarja, ob 20.15 / Dušan Sodja - klarinet, Tatjana Kaučič - klavir in Marta Močnik Pirc - sopran. LJUBLJANA Cankarjev dom La La La Human Steps: »Amjad« / Linhartova dvorana - nova predstava ene najboljših skupin sodobnega plesa na svetu. Koreograf: Eduard Lock. V sredo, 16., v četrtek, 17. in v petek, 18. januarja, ob 20. uri. Godalni kvartet Guarneri / Dvorana Slovenske filharmonije - v četrtek, 24. januarja, ob 19.30. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče: do jutri, 14. januarja, je na ogled osrednja razstava ob stoletnici rojstva Jožeta Cesarja. Urnik od ponedeljka do petka od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00 in med predstavami. IV. pomol: do 27. januarja je na ogled razstava »Spacal - umetnik brez meja«. Urnik: od 10.00 do 20.00; ob petkih in sobotah do 22.00. Galerija LipanjePuntin: do 2. februarja 2008, bo na ogled razstava »Supermodels II - Reale vs Unreal«. Odprto ob četrtkih od 19.00 do 22.00. Bivša ribarnica: Ettore Sottsass: »Vor-rei sapere perchè«. Na ogled do 2. marca od 10.00 do 19.00, zaprto ob torkih. Občinski pomorski muzej: do 2. marca 2008 je na ogled razstava »Drče in ladjedelnice v sedmem in osmem stoletju«. Možnost ogleda od torka do nedelje od 8.30 do 13.30, zaprto ob ponedeljkih in praznikih. V Narodni študijski knjižnici je odprta razstava Tadeje Druscovich. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. BARKOVLJE V dvorani SKD Barkovlje, Ul. Bonafata 6 / v soboto, 19. januarja, ob 20. uri bo PRIREDITVE odprtje slikarske razstave Stojana Ražma in Dorotee Brundula z naslovom: »Življenje v treh dimenzijah«. Razstava bo odprta do sobote, 26. januarja, z urnikom: od ponedeljka do petka od 17. do 19. ure, v soboto in nedeljo, od 10. do 13. ure. OPCINE Bambičeva galerija / do 5. februarja bo na ogled fotografska razstava Primoža Hienga z naslovom: »Zamrznjeni norčavi čas - Maske od Drežnice do Ptujskega polja«. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt v zimski sezoni samo po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kra-skahisa.com. GORICA V Državni knjižnici v Ul. Mameli bo do 23. februarja na ogled razstava z naslovom »L'eredita di Cirillo e Metodio attraverso testi e manoscritti« od ponedeljka do petka med 10.00 in 18.30, ob sobotah med 10.00 in 13.30, za vodene obiske je razstava na ogled tudi ob nedeljah med 16. in 19. uro; informacije na tel. 0481-580210. Na goriškem gradu bo do 21. februarja 2008 na ogled razstava z naslovom »Dediščina Cirila in Metoda. Projekt za Evropo«. V palači Attems - Petzenstein razstava »Abitare il Settecento«; na ogled bo do 24. februarja od torka do nedelje med 9. in 19. uro. ŠTEVERJAN V gostilni Koršič še danes, 13. januarja, je na ogled razstava Renata Elie z naslovom »Brez meja«. TRŽIČ Občinska galerija sodobne umetnosti: do 17. februarja bo na ogled razstava »IM02 - L'immagine sottile«, odprta od torka do petka med 16. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. uro in 16. in 19. uro. Informacije na tel. 0481-494369. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro, ob sobotah med 16. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 13. uro. CODROIPO V Vili Manin bo do 25. marca na ogled razstava sodobnega avstrijskega kiparstva »Hard Rock Walzer«. Urnik: od torka do nedelje od 9. do 18. ure. _SLOVENIJA_ KOPER Sedež Banke Koper: do konca februarja bo razstavljala slike pod naslovom »Sončna pesem« Mira Ličen Krmpo-tic. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. PIRAN Mestna galerija: do 4. februarja 2008 je na ogled razstava »Triptihi« Andraža Šalamuna. LOKEV Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava. SEŽANA Kosovelov dom / v torek, 15. januarja, ob 18.00 bo v Mali galeriji Mirja Kranjca odprtje razstave računalniških grafik Bogdana Sobana z naslovom: »Generative Art - Povratek na Kras«. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. AJDOVŠČINA Pilonova galerija, (Prešernova 3): do 18. januarja so na ogled fotografije, ki so nastale na letošnjem fotografskem srečanju Castrum foto 07. Razstava bo odprta od torka do petka med 10. in 17. uro, v nedeljo med 15. in 18. uro; zaprto ob ponedeljkih in praznikih. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure, ob sobotah, nedeljah in Nedelja, 13. januarja 2008 praznikih od 13. do 17. ure; Sveta Gora ob nedeljah od 10. do 16. ure; grad Dobrovo od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure; Kolodvor vsak dan od 10. do 17. ure; najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). V paviljonu poslovnega centra HIT bo do 31. januarja 2008 med 10. in 19. uro na ogled razstava Etka Tutte. Mestna galerija, (Trg Edvarda Kardelja 5): še jutri, 14. januarja, na ogled mul-timedialna razstava z naslovom IOS -Podobe duše Martina Avsenika. Urnik: od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure; ob nedeljah zaprto. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Mednarodni grafični likovni center: še danes, 13. januarja, bo na ogled razstava Edvarda Zajca »Umetnik in računalnik od začetkov do sedanjosti«. Urnik: od 11. do 18. ure. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. NASA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (12. 1. 2008) Vodoravno: kapitalizem, Ana Karenina, katalog, dar, obe, NASA, votek, taksa, oliva, O. V., P. R., sika, Bra, ano, T. K., NSU, proslava, KTM, Agata, at, litij, Ruan, kateder, katalizatorji, ogel, car, kovači, Opi, tonik, Foa, N. J., atomizem, krasota, večerna obleka, A. A., trot, Ate, Ti, Aomen; na sliki: Oslavje. 32 Nedelja, 13. januarja 2008 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež ôvr nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA Danes bo nad severnim Sredozemljem nastalo ciklonsko območje in bo proti nam od vzhoda pritekal hladnejši zrak. Jutri bo od jugozahoda v nižjih slojih spet pritekal bolj vlažen zrak. V torek in ^ __ sredo bosta naše kraje prešli atlantski fronti. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.43 in zatone ob 16.44 Dolžina dneva 9.01. r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 10.08 in zatone ob 22.30. Nad severnim Sredozemljem še vztraja plitvo ciklonsko območje, hladna fronta pa se je že pomaknila vzhodno od naših krajev. Od severovzhoda doteka nad naše kraje nekoliko hladnejši in še vedno precej vlažen zrak. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo obremenilen, veliko ljudi bo imelo z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje mirno, temperatura morja 9,5 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 1.20 najvišje 38 cm, ob 7.08 najnižje -10 cm, ob 11.57 najvišje 17 cm, 18.53 najnižje -39. Jutri: ob 2.04 najvišje 39 cm, ob 8.18 najnižje -12 cm, ob 12.50 najvišje 5 cm, 19.29 najnižje -29. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............ 0 2000 m...........-4 1000 m............4 2500 m ...........-7 1500 m ...........-1 2864 m...........-9 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva 4,5 in v gorah 5,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg par- močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC 1/3 ÔtrOCJ'i? tuSiiS TRBIŽ O 0/3 CELOVEC O 1/3 TRŽIČ C 2/5 O KRANJ O 3/5 S. GRADEC CELJE 2/5 O MARIBOR O 3/4 PTUJ O M. SOBOTA 01/3 oS^ LJUBLJANA 4/6 N. MESTO 3/4 O ___i ZAGREB 2/7 O POSTOJNA O 3/5 KOČEVJE c O J ČRNOMELJ REKA 8/12 ÎNAPOVED ZA DANES Pretežno oblačno bo s padavinami. V dopoldanskih urah bo v Alpah nad okrog 800 m ter v predalpah nad okrog 1.200 m močno snežilo, drugod pa deževalo. Ob morju in v nižinah bodo padavine ponehale predvidoma že dopoldne in bo zapihala zmerna burja. Pretežno oblačno bo z rahlimi padavinami. Meja sneženja do nadmorske višine okoli 500 m, ponekod na severu in vzhodu pa lahko tudi do nižin. Na Primorskem bo zapihala šibka burja, popoldne se bo tam delno zjasnilo. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do 4, na Primorskem okoli 6, najvišje dnevne od 3 do 6, na Primorskem do 11 stopinj C. TOLMEČ O -4/4 ^ O VIDEM O 2/10 O PORDENON 3/9 TRBIŽ O -5/4 CELOVEC O -2/2 O -4/3 KRANJSKA G. O GRADEC -1/4 o 0/4 S. GRADEC - M. SOBOTA O 0/4 MARIBOR 01/5 - ČEDAD O 3/9 GORICA O ° N. GORICA 5/10 w 2/8 O./V TRŽIČ 1-J -1/5 O KRANJ LJUBLJANA 2/6 POSTOJNA O 0/5 KOČEVJE CELJE 0/5 PTUJ O N. MESTO 2/4 O -N REKA 5/10 tf ' ZAGREB 1/5 O (NAPOVED ZAJUTRI Povečini bo pretežno oblačno, možne bodo občasne rahle Jutri bo zmerno do pretežno oblačno, na zahodu bo rosilo padavine. ali rahlo deževalo. Pihal bo jugozahodni veter. V torek bo pretežno oblačno s padavinami. DOPIS IZ PARIZA - Bari z vodnimi pipami in prepoved kajenja v javnih prostorih Tradicija in zakon Pride čas, ko se tradicija in zakon srečata. Včasih je to trčenje, kije boleče, krivično, nerazumljivo... Januarja je tudi v Franciji začel veljati zakon, ki prepoveduje kajenje v javnih prostorih. Nič čudnega, bi rekli, saj se podobno dogaja po vsej Evropi. Mnogi so vzkliknili »končno!«, saj odslej ne bodo več prihajali iz »brasserie« kot okajene klobase. Toda vsaka medalja ima dve plati, tudi zdrava prepoved kajenja. V Franciji so zelo priljubljeni »bar a shis-ha«, kjer je glavna aktivnost kajenje »shihsa«, vodne pipe. Od kod ta francoska posebnost in v čem se le-ta razlikuje od cigarete? Vodna pipa se je razširila z arabskimi priseljenci. Kje je torej problem? Sedaj so ti ljudje v Franciji in bi se morali prilagoditi francoskim normam! Stvar pa ni tako enostavna in enosmerna. Pustimo, da Francija dolguje priseljencem, ki so predstavljali poceni delovno silo, veliko hvaležnost. Njim dolguje tudi del svoje današnje kulture. Kajenje vodne pipe je po eni strani dediščina potomcev priseljencev, ki so obenem francoski državljani, poleg tega pa so se ga navzeli tudi sami domorodci. Zakaj? Zaradi ekso-tike? Morda tudi - elegantna pipa, žubo-renje vode in dim pričarajo posebno atmosfero - toda to je predvsem trenutek, ki si ga vzameš zase in za prijatelje. »Shis-ha« ne moreš kaditi, ko drviš po cesti, in dejstvo, da so cevke kadilcev povezane na isto pipo, povezuje družbo. Nekateri so jo primerjali z vinom; poleg tega kozarček (ali dva) ne škodita, liter (ali več) pa že. Vodna pipa se ne razlikuje torej od cigarete, ker bi bila bolj »zdrava« - znanstvene raziskave so pokazale, da vdihu-ješ res manj katrama, toda več nikotina - ampak enostavno ne gre za stresno kompulzivno kajenje. Na zatožni klopi bi morali biti razlogi za pretiravanje, in ne kajenje samo na sebi. Tobak je vsekakor na zatožni klopi. Kako pa je bilo nekoč oziroma drugje? Nekateri narodi so ga uporabljali v posebnih priložnostih, npr. za obrede, saj je dim predstavljal povezavo med zemljo in nebom, torej onostranstvom. Prerisjki indijanci so ob pomembnih odločitvah ka- dili kalumet; torej ni šlo le za pipo miru. Tobak in kajenje sta bila razširjena po vsem ameriškem kontinentu in od tu sta se razširila v Evropo; sicer so nekaj tobaka dobili tudi v staroegipčanski mumiji, toda tu je šlo verjetno za drugi val. Na Stari celini se je tobak najprej razširil med plemiči. V Franciji se je to zgodilo, potem ko je ozdravil kronični glavobol prestolonaslednika. Takrat so ga njuhali in obstajal je priročnik, kako to aristokratsko opraviti. Kaj kmalu se je razširilo tudi kajenje, toda vedno kot elitna zadeva; vse do osemdesetih let 20. stol. je bilo razpoznavni znak modernosti oziroma moškosti oziroma ženske emancipiranosti. Je obsodba tobaka vezana le na današnjo družbo? Sploh ne. Že v 17. stol. so veljale prepovedi: v Turčiji so kadilcem odrezali nos, v Perziji so jih natikali na kole, v mongolski Indiji so jim odrezali ustnico, Cerkev je tobak preganjala kot »hudičevo travo« in kršilcem so grozile hude kazni. Danes kadilcem ne odrežejo nosu in jih ne natikajo na kole, toda tobak je postala »hudičeva trava«. Zgodovina kaže, da lahko na to rastlino gledamo z različnih zornih kotov in da je do prepovedi (večinoma) prihajalo zaradi zlorabe. Danes bolj kot kajenje bi morali po- staviti na zatožno klop stres, ekonomske interese, nore ritme današnje družbe... V tem pogledu lahko vodna pipa predstavlja res izjemo. Jana Radovič Vodne pipe in (zgoraj levo) njihov kadilec V. BRITANIJA Učili se bodo pasjih ukazov v nemščini LONDON - Britanski policisti se bodo morali naučiti pomembnih pasjih ukazov v nemškem jeziku, saj nemški ovčarji ne razumejo angleško. V16 policijskih enotah se bodo vodniki psov tako učili izrazov kot so sedi (sitz), da bodo iz Nemčije uvoženi psi lahko razumeli, kaj morajo storiti. Denar za izobraževanje policistov je upravičen, kot je upravičenih tudi 2700 evrov za ovčarja, je pojasnil tiskovni predstavnik britanske policije in dodal, da so psi dobro izšolani in disciplinirani. Vredni so tega denarja, tudi če niso navajeni ukazov v našem jeziku, je dodal. "Ko smo psom ukazali 'spusti', so nas gledali, kot da smo nori. Ni nam preostalo drugega, kot da se naučimo ukazov v nemščini," je povedal neki policijski vodnik psov iz grofije Derbyshire, kjer bodo uvožene pse najprej preizkusili. Kljub temu želijo britanski policisti dolgoročno doseči, da bi nemški štirinožci razumeli tudi angleško. V Avstraliji nič več plastičnih vrečk SYDNEY - Avstralska vlada želi iz prometa umakniti plastične vrečke. "S tem bomo pričeli še v letošnjem letu," je povedal avstralski minister za okolje Peter Garrett. Že lansko leto je vlada odločila tudi, da bodo od leta 2010 v prodaji le varčne žarnice. Avstralsko združenje trgovin na drobno se je na odločitev vlade odzvalo kritično. "Plastične vrečke sodijo v naše življenje," je povedal predsednik omenjenega združenja Richard Evans in dodal, da ravnanja ljudi ne morejo spremeniti z zakoni. Avstralci vsako leto iz trgovin domnevno odnesejo štiri milijarde plastičnih vreč. Zavest potrošnikov o varovanju okolja je slabo razvita, prav tako Avstralci ne ločujejo smeti. (STA)