y
Poštnina olatana v ootovlni letO IVII. V Utlblfenl. v SObOtO. dne 13 aOfHa 1929	St. 84 2. izdala St. 2 Olr
Naročnina
za državo SHS
za inozemstvo
nedei|»kn izdala
SLOVENEC^
Cene oglasov
mali oglasi po 1-50
ee~ m m mm i mr* rmj m-* m tmm
po 3 in 4 Din, v uredniškem delu
mesečno Din ^^fan^Br	fl^BHS^^^	vršilca po 10 Dlr>
n Pr vedem o
ceiole.no v Jugo-	_ . .	naročilu popual
s tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«	ESSSASKS
dneve do proznOa;
UreanIStvo /c t Koplianeui ulici Si. 6/IJJ Rokopisi se ne vračalo, netranklrano pisma se ne sprefemafo * LretlnlSIva telefon St. 2050. upravnIStva SI. 2328
Upravu iv vH.optiarievi ul.in.it ^ Čekovni račun: C/uhl/ana Stev. I0.650 In 10.34!' za Inseiale, Saralevošt.75t>3, Zagreb SI. 39.OH, Praga In l>unat SI. 24.797
Centrum zopet v vladi
Stvarni razlogi so vodili stranko katoliškega centruma, da je januarja zapustila vlado in prvič po vojni stopila v opozicijo. Med strankami vladne koalicije ni bilo prave sloge in medsebojnega zaupanja. Najmočnejša stranka socialdemokratov, ki je dala iz svojih vrst tudi kanclerja Mtillerja, ni svojim ministrom dajala potrebno podporo in se je njena večina raje udajala strankarski agitaciji kakor pa sprejetju odgovornosti za delo vlade. Tudi kapitalistična ljudska stranka je sledila zgledu levičarskega zaveznika in je v najbolj kritičnih časih izrekla nezaupnico svojemu voditelju zunanjemu ministru dr. Strese-mannu. Ker je bilo s tem onemogočeno vsako stvarno delo vlade, je centrum izstopil z zahtevo, da se čimprej sestavi vlada, ki bo imela točno izdelan delovni program, ki bo obvezen za vse koalirane stranke.
Po izstopu centruma je vlada životarila Iz dneva v dan in ni imela dovolj opore, da bi se lotila kakega %'ažnejšega problema. Ta nesigurnost in slabost vlade je znatno škodovala Nemčiji predvsem v zunanji politiki, posebno pri pariških pogajanjih za končno ureditev reparacijskega problema. Če bi ne bilo teh pogajanj, bi vlada že davno odšla in pri sedanjem stanju razmer med parlamentarnimi skupinami bi gotovo prišlo do težke krize.
Zato so ugledni člani raznih parlamentarnih skupin pričeli z neobveznimi pogajanji za sestavo vlade tako imenovane velike koalicije. Ta pogajanja so potekala zelo ugodno. Ko se je že mislilo, da je stvar gotova, pa je prišlo na dnevni red vprašanje prve nemške križarke.
Ko je vlada socialista Mullerja lani zahtevala odobritev prvega obroka za graditev te križarke, so socialistični poslanci pod vplivom skrajnih levičarjev in strupene agitacije komunistov glasovali proti in vlada je mogla dobiti kredite s pičlo večino in celo socialdemokratski ministri sami niso vsi glasovali za predlog vlade. Sedaj je treba odobriti drugi obrok. Parlamentarni klub socialdemokratske stranke je razpravljal o svojem nastopu in je z velikansko večino sklenil, da ne bo glasoval za te kredite. Brez glasov centruma bi vlada ne imela večine in proračun bi padel. To bi imelo dalekosežne posledice. Zato je načelnik centruma dr. Kaas v posebnem pismu opozoril kanclerja na nevzdržnost takega položaja in na posledice za državno politiko. Obenem je v pismu podal poglede centruma, ki zahteva, da se s takimi neparlamen-tarnimi običaji v interesu ugleda demokratičnih pridobitev neha. To stališče so odobrili tudi zastopniki drugih strank. Na skupnem posvetovanju je prišlo do sporazuma, da se z ozirom na težak zunanji politični položaj in z ozirom na težko gospodarsko stanje izogne formalni krizi, da se vladna koalicija razširi z vstopom centruma. Dočim je svojčas centrum imel v vladi samo enega zastopnika, naj bi imel v taki razširjeni vladi tri. Obenem so socialdemokratski ministri dali obvezno izjavo, da bodo ne glede na sklepe svojega kluba glasovali za kredite za križarko. Sprejet je bil še sporazum, da se vse spremembe, črtanja in povišanja posameznih postavk proračuna morejo izvršiti samo, če so se predhodno sporazumele vse stranke in ko-nečno, da posamezne stranke ne smejo predlagati nobenih predlogov, ki bi imeli strankarsko agitatoričen značaj.
S takim sporazumom se je omogočil sestav vlade, ki sicer ne odgovarja povsem in-tencijam prijateljev velike koalicije, ki tako vlado imenujejo »viado nujne potrebe«. Vseeno pa je dana podlaga za izvršitev precej obsežnega programa, predvsem pa izglasovanje proračuna ne glede na to, kakšno stališče bo zavzela večina socialističnih poslancev.
Centrum je že imenoval svoje kandidate: Guerarda za pravosodnega, dr. Stegerwalda za prometnega in dr. Wirtha za ministra za zasedeno ozemlje. Dr. Steger\vald je vodja krščanskosocialnega krila v stranki in uživa polno zaupanje v strokovnih zvezah organiziranega krščanskega delavstva. Dr. Wirth pa je tudi znani prvoboritelj centruma, ki je dosledno nastopal proti zvezi centruma z desničarskimi strankami. Z obema bo vlada pridobila dva odločna zastopnika demokratične ideje in bo s tem znatno oslabljen upliv desničarske ljudske stranke. Njuno sodelovanje kakor sploh požrtvovalnost centruma in njegov čut za možatost in za prevzemanje odgovornosti je pozdravila vsa nemška javnost.
Pogajanja za honhordat se pricno
Po sklenitvi kokordata bo imenovan jugoslovanski kardinal
Belgrad, 12. aprila. (Tel. »Slov.«) Vaš dopisnik je danes zvedel, da je materijal glede pogajanj med Jugoslavijo in Vatikanom zn konkordat že taiko dozorel, enako od strani Jugoslavije kakor od strani cerkvenih oblasti, da je v najkrajšem času pričakovati vsaj preliminarnih pogajanj. Kot šefa naše delegacije forsira naše zunanjo ministrstvo bivšega šefa dr. Janiča. Zunanje ministrstvo vztraja nadalje na tem, da bi se ta preliminarna pogajanja vršila v Belgradu. Vsekakor bodo končne določbe taksirane v Rimu pod vodstvom državnega tajnika Gasparrija.
Ideja konkorda-la se forsira tudi z najvišjega mesta in sicer iz državnih interesov. V zunanjem ministrstvu pričakujejo, da Iki po sklenitvi konkordata imenovan jugoslovanski kardinal. Ta fakt naša država, zlasti zunanje ministrstvo zelo pozdravlja, ker bi spričo velike moči Vatikana v mednarodnem svetu bil naš zastopnik na tem mednarodnem mestu naši državi samo v prid.
Nadalje smo zvedeli, da je belgrajska nnnciatnra dobila podrobna navodila iz Vatikana za te preliminarne razgovore.
anizacija ministrstev
Uredbe v organizaciji soc. ministrstva gotova — V trg. ministrstvu
ostanejo vsi oddelki
Belgrad, 12. aprila. (Tel. »Slov.«) V ministrstvu za socialno politiko je gotova uredba o organizaciji ministrstva. Minister Drinkovič se je končno odločil, da si ohrani pomočnika, najbrž dr. Stamparja, ki bo vodil posle dosedanjega zdravstvenega ministrstva. Zdravstveno ministrstvo se preseli v ministrstvo za soc. politiko, v prostore, kjer je bila dosedaj statistika, ki se preseli v predsedništvo vlade, za šefa statističnega oddelka naj bi bil imenovan po naših informacijah subotiški vseučiliški profesor dr. K o s ti č.
Glede nadaljnjih odredb v posameznih ministrstvih smo zvedeli, da je končana uredba v gradbenem ministrstvu. Ustanovile se bodo. v kolikor pridejo interesi posameznih oblasti in pokrajin v poštev, gradbena ravnateljstva, in sicer najbrže v mejah posameznih ob-
lasti. Ti gradbeni odseki bodo imeli veliko kompetenco. Glavna skrb bo točno vzdrževanje cest, s posebnim ozirom na povzdigo tujskega prometa.
Glede organizacijo trgovinskega ministrstva se je prvotno mislilo, da se bo organiziralo delo tako, da bo podlaga stvarnost, ne pa zunanja forma. N. pr. zunanja in notranja trgovina se lahko vodi iz ene in iste roke. Dosedanja razdelitev oddelkov je bila večkrat kriva, da so posamezni šefi posegali v kompetenco drugih. Zato se je forsirala ureditev po stvarnosti, ne pa po zunanjih znakih. Ko se je sestavila uredba, je prodrl načrt, da ostane zaenkrat v organizaciji tega ministrstva vse pri starem ter da oslanejo vsi dosedanji oddelki s starimi kompetencami.
Belgrad, 12. aprila. (Tel. »Slov.«) Pri pravosodnem ministrstvu se je vršila konferenca bank. Ljubljano je zastopal gen. ravnatelj Tykač. O tej konferenci, na kateri se je govorilo o agrarni banki, so dali zastopniki bank javnosti to-le mnenje:
Smo na stališču, da nima bančno društvo ničesar načelnega proti agrarni banki. Osnovanje bo rlolgo trajalo in naš kmet leta 1929 še ničesar ne bo imel od tega. Narodna banka daje kmetstvu čim večji kredit. Zalo je treba ustvariti možnost, na Narodna banka in država lahko ustanovita kmetijski kredit. Ban-karji zahtevajo, da stopi čl. 97 novega meničnega zakona takoj v veljavo, da dobijo kmetje tudi v Srbiji menično sposobnost. Zakon o Narodni banki naj se spremeni, da bo Narodna banka reeskontirala menice, ki so jih dru-
za
odpravo stanovanjskega
Belgrad, 12. aprila. (Tel. Slov.) V ministrstvu za socialno politiko so se danes zbrali delegati gospodarskih zbornic in sicer inženerske, j obrtne, trgovske in industrijske zbornice Zalite- j vali so, da se popolnoma ukine stanovanjski zakon, ki ne dopušča, da bi sc gradile nove hiše ter preprečuje niveliziranje stanovanj. Po njihovem mnenju je ta zakon nesocialen, ker ne zadeva samo najsiromašnejših lastnikov, ampak je katastrofalen za gospodarstvo sploh, zlasti če bi se razširil ludi na nove zgradbe. Če naj se amortizacija izvrši po zahtevah najemnikov šele v 25 letih, potem mora mnogo stavbnih podjetij in bank v bankrot. Nekatera podjetja so že sedaj bankrotna.
Pri istem ministru so se zglasili zastopniki upravnega uradništva iz Slavonije, Medjimurja in Hrvatske. Prosili so, naj intervenira pri drugih ministrstvih, naj se upravnim uradnikom zvišajo prejemki enako, kakor sodnikom
Za zboljšanje uprave
Da sc zbolj.ša uprava, so se izvršile v upravni službi znatne spremembe in so bili imenovani za velike županu samo osebe, ki imajo polno kvalifikacijo. Sedaj hoče notranje ministrstvo namestiti kol policijske pisarje samo čisto kvalificirane pravnike.	|
Zastopniki bank o kmet kreditu
Potrebne spremembe, da Sahko dobi kmet kredite tudi od bank
Kmet ie dober plačnik
ge banke eskontirale in sicer s tremi sigurnimi podpisi v roku 9 mesecev Reeskont bi znašal 25% od skupnega eskontnega iznosa listnice Narodne banke.
Dalje zahtevajo ukinitev čl. 471. srbskega civilnopravdnega reda, po katerem je za vse kmetske dolgove prepovedan popis gotovih nepremičnin. S tem bi se dala po njihovem mnenju kmetom tudi večja kreditna sigurnost.
Nadalje zahtevajo od pravosodnega ministrstva, da čimpreje izvede novi zakon o cksekuciji. Tudi zakon o katastru za Srbijo in Črno goro naj se čimpreje izvede. Poleg Narodne banke bi kmetom tudi banke rade dajale kredit, ker so se prepričale v teku poslovanja, da je kmet dober plačnik
ljubljanske okolice
Belgrad, 12. aprila. (Tel. »Slov.«) Kalorična električna centrala v Velenju bo na podlagi poročila glavnega ravnatelja za rude stopila v pogon v enem mesecu. Nato se bo skušalo, da se spoji preko Trojan z Domžalami. Dala se bi razširiti, kot bo potreba z ozirom na število odjemalcev. V tej zvezi bi lahko prišlo do elektrifikacije ljubljanske okolice, ker bi bila možnost razširitve podana. V Domžalah bi se priključila vsa industrija. Država nima od premoga v Velenju nobene koristi, ker je lignit in so transportni stroški previsoki. Ljubljanska okolica bi cd to centrale mnogo gospodarsko pridobila. Zaenkrat so postavljene turbine, ki bodo proizvajale energijo 3000 KS. Mogoče pa je centralo povečati do 10.000 KS. Na ta način bi se zlasti regulirale cene falske elektrarne.
Povišanje zemljiškega davka v Srbiji
Belgrad, 12. aprila. (Tel. »Slov.«) Stalna komisija v finančnem ministrstvu nadaljuje z delom na določevanju čistega katastrskega donosa za Srbijo in Črnogoro. Čtijemo dn so njeni rezultati precej razburili srbske kmete, ki so poslali več deputacij na dvor. Srbski kmetje se pritožujejo, da bi so .jim zemljiški davek j povišal za 300 odstotkov, če bi se sedanji rezultati uzakonili. V komisiji zastopa Slovenijo j delegat Hinko Lebinger, litijski župan.	i
Delovni čas se ne
spremeni
Belgrad, 12. apr. (Tel. »Slov.«) V kratkem t>o izšla uredba o odpiranju in zapiranju trgovin. Iz ministrstva za socialno politiko smo zvedeli, da zaenkrat ne nameravajo podaljšati delovnega časa ob nedeljah in praznikih, ampak da se obdrži delovni čas, kot je bil določen sedaj za te dni. Ministrstvo je na stališču, da bi bilo v nasprotnem slučaju potrebno spremeniti zakon o zaščiti delavcev, česar z uredbo no more storiti. Vprašanje pa tudi ni aktualno, niti oportuno. V trgovinsko ministrstvo iu ministrstvo za socialno politiko prihajajo dnevno vloge iz trgovskih in obrtnih krogov, naj bi se ob nedeljah dovolilo podaljšanje delovnega časa vsaj za 4 ure.
Belgrajske vesti
Belgrad, 12. aprila.
Fctič, naš bivši delegat pri Društvu narodov, je prišel v Belgrad in bo prevzel politični oddelek v zunanjem ministrstvu.
Občinski odbor v Litiji je imenovan. Litija ima 12 odbornikov, Hotič 9, Konj 4.
Pravosodno ministrstvo je sprejelo 27 pravnikov absolventov v sodno službo. Nerešene prošnje, 200 po številu, sc bodo poslale nazaj s pripombo, da naj se obrnejo na notranje ministrstvo.
Italijanske železnice so obvestile naše ministrstvo, da je dovoljen popust za ljubljanski vele-sejem spomladi in jeseni, in sicer za razstavljale, strokovnjake in prevoz blaga 30% ter za udeležence.
O uboju bivšega črnogorskega polkovnika Ivana Radoviča je prišla z Dunaja nepotrjena
vest.
Jadranska Straža je izdelala program izleta na Grško. Iz Ljubljane bo stal I. razred 1300 do 1500, II. 1050—1250, III. 700—800 Din. Vizum in druge stvari preskrbi Jadranska straža. Izlet se bo vršil od 1. do 8. maja. Izletniki si bodo ogledali grške gospodarske naprave.
Kmetijsko ministrstvo odločno zanika vesti, da bi se dobrovoljcem odvzela zemlja in da se agrarna reforma ne bo izvršila.
Predsednik vlade Peter Živkovič je obiskal bolnega vojvodo Štepanoviča v čačku.
Jan Skala je bil clanes sprejet od zunanjega ministra dr. Kumanudija. Skala potuje iz Bel-grada v južno Srbijo, da na licu mesta prouči tamošnje razmere.
Konferenca Male antante
Bukarešt, 12. apr. (Tel. »Slov.«) Po ve-steh »Cuventula« je Romunija pristala na to, da se politična konferenca male antante skliče na dan 20. maja. Vršila se bo v Jugoslaviji.
Zaključek raeleo-konSerence
Praga, 12. apr. (Tel. »Slov.«) Radio-kon-ferenca je danes v glavnem zaključila svoja dela. Končno je bil le dogovorjen nov načrt za valove. Za brezžično brzojavljenje bodo proste dolžine od 200 do 350 in od 1340 do 1875 metrov. Jugoslavija dobi za valovne dolžine Ljubljane 572 metrov, Zagreba 429 in Belgra-da 207 metrov.
Korupcija povsod
London, 12. apr. (Tel. »Slov.«) Vodilni londonski kriminalni uradniki, ki imajo nalogo, pobijati vohunstvo in nadzorovati tujce v Angliji, so osumljeni, da so se pustili podkupovati in celo, da so sami vršili vohunstvo v službi tujih držav. Uvedena je bila preiskava
Drobne vesti
London, 12. apr. (Tel. Slov.) Poizvedovalna letala so našla pogrešano letalo »Južni križ« in mu vrgla živila. Posadka je na varnem
London, 12. aprila. (Tel. Slov.) »Daily Ex-press« javlja iz Kandaharja, da so Aman Ulah -ove predstraže že dosegle Gezi in da je Baka i Saquao ubit. Poroča se tudi, da jc bilo v Kabulu izvršenih že prej več atentatov na Baka i Saquao.
Stockholm, 12. apr. (Tel. »Slov.«) Obisk danskega prestolonaslednika v Stocholmu spravljajo v zvezo z zaroko z 19 letno hčerjo švedskega prestolonaslednika, princesinjo In-grid. Njeni sestrični Akris in Marta sta pred kratkim postali prestolonaslednici Belgije in Norveške.
Rim. 12. apr. (Tel. »Slov.«) Cerkvenik v cerkvi sv. Frančiška v Turinu je našel včeraj pred cerkvenimi vrati majhen paket, katerega je odnesel v zakristijo, kjer je eksplodiral. Cerkvenik je bil lahko ranjen.
Važne spremembe trošarinshega zakona
Kralj je na predlog finančnega ministra podpisal zakon o spremembah in o dopolnitvah zagona o državni trošarini. Glavne spremembe so:
Na pivo se plača na eno hektolitersko stopnjo ekstrakta 5 dinarjev. Ta odredba stopi v veljavo 1. septembra 1929.
Na vino: Na vsa vina se plača od hektolitra 100 Din. Za vino se smatra samo vino od grozdja. Vsa vina, ki vsebujejo nad 18% alkohola, se smatrajo že za špirit in se za nje plača trošarina kakor na alkohol po hektoliterski stopnji. Vino, ki ga vinogradniki rabijo za svojo domačo porabo, je oproščeno vsake trošarine. Če pa se vinogradniki sami bavijo s prodajo vina na drobno, morajo vse vino prijaviti, na kar mu bo oblast odredila, koliko vina bo za domačo uporabo, pri čemur pridejo v poštev samo družinski člani stari nad 15 let
Za izvoz vina: Za vsakih 100 litrov v inozemstvo izpeljanega vina, bilo čistega ali poja-čanega z alkoholom, plača finančno ministrstvo iz državne blagajne 40 dinarjev. Najmanjša količina, ki pride pri tem v poštev, je 50 hektolitrov vina.
Dne 15. aprila 1929 se morajo popisati vse količine vina pri prodajalcih, gostilničarjih ter trgovcih. Do 15. maja pa se mora plačati razlika po tej novi tarifi.
Na ekstTakte, esence in eterna olja z alkoholom se plača na 100 kilogramov 3000 Din.
Špirit:
Na špirit in vse iz špirita izdelane tekočine se plača od hektoliterske stopnje 20 dinarjev, če je izdelan v poljedelskih tovarnah in 23 Din za izdelanega v industrijskih tovarnah. Če se izvozi v inozemstvo najmanj 500 hektoliterskih stopenj špirita, se ga lahko istotoliko stavi v promet v državi po znižani tarifi t. j. 4 Din od stopinje. Vse poljedelske tovarne za špirit lahko v eni sezoni producirajo skupaj 30.000 hektolitrov čistega alkohola Finančno ministrstvo bo odredilo, koliko odpade na posamezne tovarne.
Prodaja in uporaba metilnega alkohola za kurjavo je prepovedana in kaznjiva.
Kvas.
Na kvas, izdelan v samostojnih tovarnah za kvas, se plača 4 Din. Če bi se radi te odredbe cene kvasu zvišale, se bo za istotoliko zvišala tudi trošarina
Trošarina na žganje.
Na žganje se od hektoliterske stopinje plača 18 Din; na žganje, izdelano iz vina, iz tropin ali drož se plača 23 Din.
Trošarino na žganje, pridobljeno iz lastnih surovin in z lastne zemlje, plača tisti, ki kupi žganje od producenta ali ga dobi iz kakega drugega vzroka.
Trošarino na žganje, pridobljeno doma za domačo uporabo iz kupljenih surovin, plača pro-ducent le, če žganje proda ali ga iz kateregakoli vzroka odstopi drugim
Trošarino na žganje, pridobljeno za prodajo iz kupljenih surovin in onih iz lastnega posestva, plača producent po tarifi čl. 14. (To je 20 Din od hektoliterske stopinje.)
Finančni minister je pooblaščen, da za to rrsto produkcije uvede plačanje trošarine po kotlih.
Če se producenti žganja iz lastnih pridelkov bavijo z razpečavanjem žganja, potem se bo z ozirom na število rodbinskih članov (nad 18 let starih) odredilo, koliko jim pripada za domačo uporabo.
Če producent žganja naenkrat izvozi v tujino nad 500 hektoliterskih stopinj žganja, potem ga sme ravno toliko predati v državi za znižano trošarino 4 Din od hektoliterske stopnje.
Dne 15. aprila se imajo popisati vse zaloge žganja in do 15. maja mora biti plačana trošarina.
Kisline in bencin.
Od ocetne kisline se plača od kg 100% jakosti 4 Din.
Za 100 kg bencina se plača 300 Din trošarine. Kot bencin se smatra destilat mineralnega olja (surove nafte), katrana, premoga, in tako dalje brez obzira, pod kakšnim imenom se pojavi, ki ima pri +15 stopinj C manjšo gostoto od 795 stopenj.
More pa se dovoliti uporaba bencina brez plačanja trošarine za nagon motorjev, obrtnih, industrijskih in poljedelskih, kakor tudi /a pogon ribiških in potniških ladij. Nadalje tudi za nekatere druge Industrijske namene. Podrobnejši pogoji, kdaj se more oprostiti plačevanje trošarine bodo določeni s posebnim pravilnikom.
Oblastne trošarine.
Prepoveduje se razpisati oblastno trošarino v katerikoli obliki na pivo, vino, ekstrakte, kiseline. eterična olju z alkoholom, liker, rum, konjak in špirit. Od 15. aprila 1929. Dalje ne bodo mogle oblasti pobirati trošarine na prej nitvedene predmete, temveč se bo vršilo izplačevanje trošarine po predpisih tega zakona.
Cl. 11. Na ime oblastne trošarine bodo pobirali državni organi obenem z državno trojo rino in to:
Od 100 1 piva 30 Din, od 100 1 vina 50 Din, od 100 kg ekstrakta, esenca in eteričnih olj z alkoholom 400 Din, od bektolitrske stop-
Izgraditev korporativnega gospodarskega
reda v Italiji
čeno bo vsako zavlačevanje rešitve mezdnih sporov. Delavski sindikati in delodajalske organizacije bodo medseboj aktivno sodelovale in obe stranki ne bosta nasprotnici, ampak zadružno zvezani. Kooperacija razredov pod edino in najvišjo nacionalno disciplino bo imela obliko zadružne demokracije. Narodni korporacijski svet bo imel 7 sekcij, v katerih bodo delavci in delodajalci po svojih korporaetjah popolnoma pari-tetično zastopani. Ta pariteta bo veljala tudi za izdelavo zakonskih načrtov gospodarskega in socialnega značaja, ker spada pod kompetenco Narodnega korporacijskega sveta. (Consiglio Nazionale delle corporazioni.) Spoštovanje in izvrševanje kolektivnih mezdnih pogodb od strani delodajalcev je absolutno zasigurano.
Rim, 12 aprila. (Tel. Slov.) Veliki fašistovski svet je odobril zakonski načrt za Narodni korporacijski svet. Besedilo tega prevažnega zakona še ni objavljeno, pač pa njegove glavne smernice. S tem zakonom preneha defimtivno liberalna ekonomija in se uvede zadružni gospodarski red v smislu fašizma, ki državi daje v gospodarskem procesu ne samo posredujoče nego vodilno in odločujočo nalogo. Država preneha odslej biti samo indiferenten gledalec gospodarskega dogajanja. Zakonski načrt pa predvideva, da se bo ta prehod izvršil s potrebno previdnostjo, da produkcijski proces ne bo radi take temeljne revolucije trpel škode. Odnosi med delavci in delodajavci ne bodo odslej več privatno-pravnega značaja, ampak javno-pravnega. Tako šbajki kakor izprtja bodo izključena. Onemogo-
Mironescu pri Chambetlamtt in Baldtvintt
Smernice romunske politike -- Opiantsko vprašanje ho rešeno Ugoden utis Mšronescove politike v Londonu
ru, ravno tako tudi z Bolgarsko in Sovjetsko H tisi jo, s katero je pred kratkim podpisala Litvinovo pogodbo.
Diplomatski poročevalec »Daily Tele-grapha« izjavlja, da so v diplomatskih krogih toplo pozdravili obisk Mironesca. Priznava se, da nova vlada spremno obravnava razna mednarodna vprašanja, kar se je preje ugodno presojalo v Rimu in v Ženevi. Spravljivi duh novo romunske zunanje politike je rodil znatne sadove pri zboljšanju bolgarsko-romunskih odnošajev. Tudi v Budimpešti se ne taji, da se sedaj urejuje optantsko vprašanje fair in v prijateljskem smislu. Z angleškega stališča je iskati glavne vzroke zadovoljstva na gospodarskem polju, v olajšavo prejšnje omejitve zunanjega kapitala in inozemskih podjetij potom zakonodaje in enakega postopanja, kakor z domačimi podjetji. V intervjuvu z diplomatskim poročevalcem navedenega lista odreka Mironescu tako zvanemu tajnemu poljsko-ro-munskemu paktu za skupen napad na Rusijo, ki ga je baje odkril Litvinov, vsak pomen. Niti on niti nobeden njegovih prednikov ne ve o taki pogodbi ničesar. Niti Poljska niti Romunija ne stremita po razširjenju ozemlja.
Mironescu bo v nedeljo zapustil London in se vrnil v Bukarešt.
London, 12. aprila. (Tel. »Slov-«) Cham-berlain in Baldvvin sta včeraj sprejela v spremstvu romunskega poslanika Titulesca zunanjega ministra Mironesca, ki je za kratek čas posetil London.
Mironescu je po »Timesu« obrazložil angleškima državnikoma naziranje in politiko romunske vlade ter njeno željo, postopati v soglasju z angleško politiko in z načeli Društva narodov. Naglašal je, da je v načelu romunske politike, postopati z inozemskim kapitalom lahni voditi odločno politiko »detente-. V intervjuvu v »Times« je izrazil upanje, da se l>o madjarnko optan'sko vprašanje kmalu rošilo, in izjavil, da so Madjari njegove zadnje izjave slabo razumeli. Res je, da madjarska vlada ne bo plačala razlaščenim madjarskim posestnikom nobenih direktnih kompenzacij, da pa se je med obema državama sklenil dogovor, da se bo odškodnina plačala madjarski vladi, ki naj potem sama izplača svoje državljane. O načinu plačila se še vrše pogajanja. Najbrže sc bo izvršilo plačilo napol v gotovini, napol v stvarnih dobavah. Če se bosta državi o predlogih sporazumeli, potem skupna vsota, ki jo bo plačati, ne bo nobena ovira za sklenitev pogodbe. Romunska politika hoče vpostaviti i Madjarsko prijateljske odnošaje v vsakem ozi-
Nemške reparacije znatno zntzane
Pariz, 12. apr. (Tel. »Slov.«) Zavezniški strokovnjaki so se danes pod predsedstvom Owen Younga posvetovali o skupni podlagi svojih zahtev nasproti nemški delegaciji, katero bodo danes popoldne ah jutri zopet povabili na debato. Novo sestavljeni skupni račun zaveznikov je po pariških listih skrajna koncesija zaveznikov, ki pa se ne bo predložila Nemcem v obliki diktata ali ultimata.
»Petit Parisien« javlja, da so zavezniki svojo skupno zahtevo od 19 miljard znižali na 12 do 13 miljard. Kompromis, ki ga je predlagal Owen Young z vsoto 8 miljard se torej še ni dosegel. Francija je od svoje prvotne zahteve 8—10 miljard dovolila, da se črta 20 —25%, Anglija od svoje zahteve 4 miljard je dovolila zmanjšanje 25%, Belgija se zadovoljuje sedaj z zneskom 1.4 miljarde, Italija, ki
je prvotno zahtevala 600 milijonov, je tudi pripravljena, popustiti slično vsoto, pa tudi mali upniki so morali dovoliti črtanje.
Kakor poroča »Echo de Pariš«, znaša skupni dolg nemških reparacij s kritjem niedzavezniških dolgov vred 36 do 38 miljard napram 47 miljardam po Dawesovem načrtu, dočim bi znašala povprečna anuiteta 2.2—2.3 miljarde, prve anuitete celo nekaj manj. Po »Petit Parisienu« bi se anuitete začele z 1.7 miljarde in bi po 10 letih narastle do najvišje vsote 2.3 miljarde. »Matin« pa že sedaj izjavlja, da se ne sme pričakovati, da bi dr. Schacht to novo ureditev sprejel brez nadaljnjega in da se bodo morali zavezniki končno zadovoljiti z začetno anuiteto 1.5 miljarde. Ovven Young je pristal na račun zaveznikov, da bo pametna podlaga za pogajanja.
Potiska vtada še ni sestavljena
Varšava, 12. apr, (Tel. »Slov.«) Po dolgo-trajnah včerajšnjih posvetovanjih državnega predsednika z Bartlom in Pilsudskim o novi sestavi vlade, ki še niso dovedla do pričakovanega uspeha, javlja danes večina varšavskih listov, da je zadel Svvitalski pri sestavi svojega kabineta močne roke pod Svvitalskim na znatne težkoče. Varšavski listi pišejo, da so državnega predsednika svarili tudi vodilni gospodarski krogi, kateri se bojijo, da ne bi sestava ekstreninega protiparlamentarnega
kabineta neugodno vplivala na inozemski kredit in miren razvoj dežele.
Poljska dobi svojo mornarico
Pariz, 12. apr. (Tel »Slov.«) Poljska bo ta mesec dobila svojo vojno mornarico. Prve tri ladijske enote bodo te dni v Franciji spustili v morje. Dne 12. aprila se spusti v morje v Le Havru oceanska podmornica »Vik«, dne 16. aprila v Cannesu torpedni rušilec »Burza« in 23. v Nantesu podmornica »Rys«.
nje špirita 5 Din in od hektolitrske stopnje žganja 5 Din.
Ta vsota plačane oblastne trošarine bo pripadla vsem oblastim za njih potrebe.
Oblasti, pri katerih se bo plačevala trošarina, bodo vknjižile zneske oblastne trošarine kot depozit in ga vsakih deset dni poslale drž. hipotekami banki v Belgradu za račun oblasti.
Finančni minister je dolžan, da koncem vsakega tromesečja razdeli ta denar oblastem.
Razdelitev se vrši po številu prebivalstva posameznih oblasti.
Pri dodeljevanju zneskov oblastne trošarine na posamezne oblasti za 1. 1929 bo gledal finančni minister na to, da dobe oblasti, ki imajo v proračunu predvidene dohodke od trošarine, da dobe te predvidene vsote, pa čeprav bi jim po številu prebivalstva ne bi pripadale. Ravno tako pa dobe tudi ves zne-
1 sek, tudi, če bi jim po številu prebivalstva pripadal večji znesek. Do 15. aprila 1929 plačana oblastna trošarina se ima pri dodeljeva-t nju upoštevati.
Nh količine, ki bodo zabeležene do 15. aprila 1929, se v čl. 11 navedene oblastne trošarine ne bodo pobirale.
Čl. 13. Večjim industrijskim podjetjem more finančni minister dovoliti, da plačajo ob-
lastno trošarino tekom 20 dni prihodnjega meseca, ko so stavili v promet pridelek.
Občinska trošarina.
Čl. 14. Občine, ki imajo po zakonu pravico, uvesti občinsko trošarino, bodo mogle od 1. januarja 1930 v lastnem delokrogu naložiti trošarino na predmete čl. 11 tega zakona do višine, ki je predvidena za oblastne trošarine na te predmete. Trošarinske stopnje, ki so višje od oblastne trošarine za 50%, bodo odobravala pristojna finančna ravnatslj-stva, preko lega do 100% pa generalno ravnateljstvo davkov.
Na fina vina, oslajena in neoslajena, kakor I udi za vsa druga vina v steklenicah more občina naložiti po svojem preudarku .......irsko trošarino s tem, da od dohodkov, ki jih na 11 način dobi, odstopi pristojni oblasti 30%.
Predmeti iz čl. 10 se morajo enako obda-
z občinsko trošarino, ne glede na to, ali so so pridelali v občinskem področju ali ne.
Cl. 15. Finančni minister se pooblašča, da za izvrševanje lega zakona izda pravilnik i.i postopok za trošarinske prestopke.
Čl. J 6. Zakon stopi v veljavo 15. aprila. Izvzete so odredbe, za katere določa zakon sani drugače.
Sv. Stolica se ne pogaja s sovjeti
Rim, 12. aprila. (Tel. »Slov.«) »Osserva-tore Romano« prinaša posebno izjavo z ozirom na govorice o pogajanjih s sovjetsko vlado, ki se širijo v Ameriki in Evropi. Več vplivnih listov je namreč zatrjevalo, da hoče sv. Stolica doseči ukinjenje ali vsaj ublažitev sedanje protiverske gonje. Izjava ugotavlja, da vatikanskim uradnim krogom ni ničesar znanega o katerikoli možnosti ublažitve sedanjega preganjanja. Nasprotno je bilo v zadnjem času ponovno zabeleženo več slučajev krutega preganjanja predvsem katoliških duhovnikov. Tako se je pričela n. pr. preiskava proti rimsko-katoliškemu škofu v Vladivosto-ku. Obtožen je špionaže in veleizdaje, ker ga je odlikovala Poljska z redom »Polonia resti-tuta« za svoječasno sodelovanje pri repatria-ciji poljskih beguncev ter vojakov nekdanje carske vojske. »Te nove žrtve še povečajo število onih katolikov, ki ginevajo po strahovitih ječah kakor n. pr. škof Boleslav Skoskaz ali številni duhovniki, frančiškani in domini-kanci na Soloveckih otokih. Trpijo pa tudi tisoči pravoslavnih duhovnikov, za katere naroča sv. Stolica moliti prav tako kakor za katolike.« Sv. Stolica neprestano moli za mir, za vernike vseh izpovedi na Ruskem in se ne bo nikoli oddaljila od te edino pravilne politike napram sovjetom. — Da sovjeti ne mislijo no popuščanje v svoji brezverski gonji, dokazuje dejstvo, da je vlada pod vplivom Zveze brezbožnikov sklenila odpraviti letošnje velikonočne šolske počitnice. Namesto tega so dobili dijaki enotedenske pomladanske počitnice mesec dni poprej, to je od 8. do 15. t. m.
Rimsko potovanje češkoslovaških škofov
Praga, 12. apr. (Tel. »Slov.«) Dne 21. apr. se bodo skoro vsi češkoslovaški škofje udeležili v Rimu posvečenja novega češkoslovaškega teološkega seminarja. Poseben vlak bo pripeljal v Rim na slovesnost 400 češkoslovaških katoličanov. Praški nadškof dr. Kordač se odpelje 18. apirla, budjeviški škof dr. Babka se je že odpeljal, škof iz Kraljevega gradca di Kasper in škof iz Brna dr. Kupka pa se odpeljeta 17. aprila. Slovaški škofje se bodo odpeljali posebej.
Trochi ne sme v Nemčijo
Berlin, 12. apr. (Tel. »Slov.«) Nemški dr-žnvui kabinet je končnoveljavno odklonil piošnjo Trockega za bivanje v Nemčiji^ in celo tudi za kratko bivanje v svrho zdravljenja.	i:oA
Carigrad, 12. apr. (Tel. »Slov.«) Trockl pravi, da je vzrok za odklonitev njegove prošnje v Nemčiji ta, da je hotela vlada v Moskvi njegovo potovanje v Nemčijo na vsak način preprečiti. Do nadaljnjega bo ostal v Carigradu, potem pa se bo umaknil na Prinčeve otoke v Marmarskem morju.
Pred razpustom angleškega parlamenta
London, 12. apr. (Tel. »Slov.«) Oficiozno se govori, da so v Angliji opustili misel re-gentstva za kralja po razpustu parlamenta. Kralj bo sredi meseca maja že lahko prišel v London, da razpusti parlament in podpiše potrebne listine.
Boj za Afganistan
Moskva, 12. apr. (Tel. »Slov.«) »Izvestja« javljajo, da nameravajo reakcionarni krogi v Perziji, med drugimi mohamedanski svečeniki, veleposestniki in generali, s silo zasesti afganistansko pokrajino Herat. Izmišljena je angleška vest, da bi se sovjetska vlada s tem strinjala, ker je povsem proti vmešavanju Perzije, kar je edino v interesu Anglije.
Trubadur
Ljubljanski publiki vedno ljub gost g. Šimenc je 11. aprila pel vlogo Manrica v Verdijevi operi Trubadur. Njegov glas je vedno poln, naraven in svež, znatno si ga je tudi izobrazil, vendar bi mu nadaljno šolanje ne bilo v škodo. Znamenito »Stretto«, ki je že od nekdaj merilo dobrih pevcev, je odpel kar vzorno in žel zaslužen In dolgotrajen aplavz.
Izvrstna kakor vedno je bila tudi to pot ga. W i 1 f a n - K u n č e v a v vlogi Leonore. Svoj prijeten organ obvlada v vseh czirih popolnoma. — Grofa Luno, ki je ena izmed najtežjih baritonsk4*. partij je odpel zadovoljivo g. Primožič. Vendar ima pri njem človek vtis, da forsira višino. — Vlogo Azucene je pela ga. Š t a g 1 e r - K o g o j e -v a, ki je kot novinka pevski in igralski zadovo ljivn.
Ostale vloge so bile v rokah ge. Ribičeve, gg. Rumjiln. Molioriča in Simončiča, ki so poleg zbora ustreznli.
G. Neffat je vodil orkester z njemu lastnim temperamentom in živahnostjo, številna publika je bila s predstavo zadovoljna in je gotovo želja vseh, da skoraj zopet slišijo g. Šimenca. F. ,1.
Novosadska vremenska napoved. Oblačno Jugovzhodni in vzhodni vetrovi.
Dunajska vremenska napoved. Še bolj toplo, zaenkrat brez padavin. Na vzhodnem rc.bu Alp jasno. V zapadni Koroški morda pozneje padavine.
Železničatrfi !
Blago /m J.e esnlčarske kroje pravi »ebsnl-čnrski loden m Din 75'—. 90— boliše kvalitete in Din 110 —. Kompletue uni orme D n 5Hfr— wv_ in 750' —. DK,-VU0SC11\YAB, Ljubljana,