m^LMJ I/fi/VECll
Kopitarjevi ol. 6/111 ^ b te,efou 2,J9J Telefoni aredništva: dnevna alniba 2050 — nočna 2996. 2994 in 205«	--(shaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
Versho-cerkvene razmere na Goriškem
Zahtevamo pravico

Pogled na Gorico s starega gradu.
Sumljivo pogosto se pojavlja po laškem časopisju neka »statistika goriške nadškofije«, ki naj bi dokazala, da je povsod po Goriškem veliko 1 la-lijanov, ki da jim je treba dati laških duhovnikov. V devinskem dekanatu da je na primer 2180 laških civilistov, v Komenskem 2100, v Šempetru pri Gorici 2000, v kanalskem dekanatu 1500, v idrijskem 1200, v tolminskem 1200, v vipavskem 900, v Solkanu 800, v Kobaridu 800, v črničah 400, v Cerknem 1200, v Bovcu 150. Poleg teh številk so navedene manjše številke italijanskega vojaštva: De-vin 200, Komen 100, Šempeter 600, Kanal 500, Idrija 330, Tolmin 900, Vipava 800, Solkan 500, Kobarid 600, Črnite 250, Cerkno 150, Bovec 100.
Na čisto slovenskem ozemlju goriške nadško-fije bi bilo potemtakem 14.430 laških civilnih prebivalcev in 5050 vojakov. Te številke ne odgovarjajo resnici. Po vseh imenovanih krajih je število civilnega prebivalstva italijanske narodnosti povsem neznatno, sestavljeno iz nekaj učiteljstva, nekaj občinskega uradništva, tu pa tam kakšna že-lezničarska družina. Fašistično milico in orožništvo pa je itak treba prištevati vojaštvu. Če odštejemo še vse tiste, ki jih nastavlja državna uprava, ne ostane sploh nič Italijanov na slovenskem ozemlju. Redki trgovci, ki šo se naselili tu in tam, itak ne pomenijo nič. Civilistov, ki jib je država sama posili naselila po naših slovenskih krajih, bo vseh skupaj morda desetina one številke, ki jo je objavila gornja tajinstvena »statistika«. Narobe pa je število vojaštva odločno prenizko cenjeno. Saj je vsa dežela velika vojaška obmejna cona, posejana z vojašnicami, vojaškimi skladišči, letališči, utrdbami in stražnimi postajami. Človek bi torej mislil, da eo v tej »statistiki« kar vojaštvo šteli med civilno prebivalstvo in morda dodali radi lepšega in da bi dejansko ©tanje zakrili, še pešcico pod pravim Imenom »vojaštvo«.
Eno je gotovo, da tukaj na slovenskem ozemlju prej Italijanov ni bilo. Zgoraj imenovana statistika je torej popolna potvorba, je neresnična in se bi sploh ne izplačala, da se z njo podrobno pečamo. Mnogo bolj važen pa je način, kako so te nemogoče ln potvorjene številke spravili v javnost.
Najprej smo brali to »statistiko« v tržaškem »II Piccolo«, ki je glavno in merodajno glasilo vse manjšinske politike v Primorju. Že takrat se je »II Piccolo« skliceval na to, da so to statistiko sestavili na nadškofijski kuri ji v Gorici. Objavil jo je pa ravno tiste dni, ko je vse najbolj napeto pričakovalo prihod novega nadškofa. Dne 24. oktobra je »II Piccolo« vnovič objavil iste številke kot dopis iz Rima, trdeč za uvod, da jo je objavila »Cor-rispondenza« iz »uradnega vatikanskega vira« (La »Corrispondenza« publica questa nota di fonte uffi-cioati vaticana). Dne 6. novembra objavlja »II Piccolo« zopet posnetek iz »Lavoro fascista«, kjer piše, da se je »nadškof lotil dela za cerkveno reorganizacijo s pravim svečeniškim in patriotičnim duhom ter začel najprej študirati statistiko prebivalstva, iz katere je z bolestjo spoznal, da so mnoga središča velike nadškofije prenapolnjena z verniki laškega jezika, ki pa so brez duhovnikov, ki bi znali laško govoriti.«
Kdo si je torej to »statistiko« izmislil? Kdo jo je vrgel med široko italijansko in svetovno javnost? Kdo se hoče zdaj nanjo sklicevati? To so tri vprašanja, na katera želimo odgovora. Ali je to res v zvezi z neprestanim ponavljanjem fašističnega tiska, da hočejo nadškofijo »romaniziratic, lo je, slovensko ljudstvo poitalijančiti? Ali je morda to v zvezi z načelom, ki ga je nadškof Margotti izrazil, ko je opetovano naglasil, »da smo»vsi eno in da ni razlike med narodi«. Ali se naj to razume tako, da bo vse vernike smatral za Italijane in da Slovencem ne bo priznal pravice do obstoja, kot to dela že fašistična vlada? Ali je res, da naj temu načelu služi sedaj še ta izmišljotina in nalašč v svet vržena »statistikam?
Slovenci odločno zavračamo vse zlobne namene, ki so v zvezi s to neresnično »statistiko«. Tistih par italijanskih družin, ki so naseljene med Slovenci, vedno vljudno postrežejo naši duhovniki v laškem jeziku, če le hočejo. Za vojaštvo pa bi morali predvsem skrbeti vojaški škof in njegovi kurati. Mi, ki smo od nekdaj na tej rodni zemlji živeli, pa se ne moremo odreči pravici do duhovnikov, ki naš jezik govore. Zavrniti pn moramo le »Izmišljene« statistike tudi zaradi tega, ker Imamo občutek, dn bodo postale izgovor zn one, ki bi nam radi k starim prizadejali še nove krivice in minulim dodali še nova trpljenja.
Skoraj ne moremo verjeti, da bi bila lakšna rslatistika« izšla iz virov, ki jih je navedel tržaški
»II Piccolo«. Toda 6edaj, ko je že v javnosti in ko je nevarnost velika, da se bo med verniki delalo pohujšanje, mislimo, da je prva dolžnost goriškega nadškofa Margottija, ki je bil od 6v. očeta postavljen na slavno goriško stolico, da bo tam pravičen oče vsem vernikom nadškofije, da strogo preišče, od koga v »nadškofijski kuriji« je bila izdana tisla neresnična statistika; po katerem nalogu in 6 kakšnim namenom. Ker je z objavo teh neresničnih številk bila storjena javna krivica, je dolžnost goriškega nadškofa, da krivico popravi in nemudoma poroča sv. očetu resnico. Katoliško slovensko ljudstvo, ki je o novem nadškofu slišalo samo pohvalna priznanja, da je pravičen, mora od svojega nadpa-stirja pričakovati, da ga bo pri 6v. očehi branil pred neresnicami, v katerih vidi samo grožnje novih preganjanj. Upamo, da v svojem upravičenem pričakovanju ne bo razočarano. Kajti prišli smo že tnko daleč v zgodovini našega slovenskega življa pod Italijo, da moramo javno povedati, da tukaj ne gre več 6amo za uničevanje majhnega slovenskega naroda, ki se ne more braniti, anipak, da se ruši zaupanje Cerkve, zaupanje v njeno pravičnost in nepristransko avtoriteto, da se ruši med našim življem ugled one Cerkve, ki je v zgodovini bila
Misli na sedmi dan
Imeti značaj
Večkrat se sliši beseda: Časi, ko je človek mogel živeti po svojem prepričanju in iti pokonci ravno pol skozi življenje, so minuli! Okrog nas se je toliko spremenilo, toliko porušilo, da človek ne najde oporne točke, kamor bi se nuslonil in kjer bi našel zanesljiv kažipot v bodočnost...
Res je: Kar so ljudje ustvarili in si izmislili, vse je spremenljivo in se menja tudi proti naši volji. Tudi v narodni zgodovini pridejo jesenski viharji, kuikor smo jih zadnje dni doživljali \ naravi, ki pomečejo ob tla vse, kar je trhlo in preživelo, dn napravi prostor novim silam, novem idejam.
V današnjem življenju, posebno v življenju zrele generacije, je najtežje v resnici to, da je bilo toliko izven nas in tudi v nas prelomljenega, kar večkrat še bolj boli, kakor ranjeni udje. Toda to še ni vzrok, du bi morali postati brez volje in brez značaja. Ako vsemogočni Voditelj svetov in človeške usode takšne velike pretrese, pripušča, mora za vsem tem biti globok smisel in pomen. Bog nc spusti svojega najvišjega vodstva nikdar iz rok. To je temelj našega trdnega zaupanja, iz katerega črpumo moč, da tudi sredi razburkanih in ne-povoljriih časov ne opustimo značajnega zadržanju-v življenju. Kajti v osnovnih zakonih človeškega življenja in v naših zadnjih ciljih se nič ni spremenilo. Kakor preti stoletji, gre tudi še danes vse, kar je človeško, po poti minljivosti. Zato tudi iz vsakega mislečega človeka vpije klic po nesmrtnem življenju. Kar je resnicu, ostane resnica in sleherna laž in neiskrenost končno sama sebe ubije. Še vedno ima vsak dober in plemenit človek v svoji duši neomajno zagotovilo, da ima na svoji strani vse poštene ljudi in zbor vseh dobrih duhov. Zalo
se šc tudi danes izplača biti in ostati pošten in značajem V miših dneh je celo mnogo lepše in bolj pogumno, biti značujen, ko ni tnko sa-moposebi umljivo, kakor v dobrih blagoslovljenih časih.
Imeti značaj pa še ni isto. kakor biti trmoglavo zaverovan v stvari ia ideje, ki so človeške in ki so se v razvoju časa pokazale za preživete in neplodne. Za dokaz trdnega značaja tudi ni treba, da se kdo na vseh oglih širako-usti in glasno zabavlja in grmi proti vsem, ki drugače mislijo. Pač jki pričakujemo od značajnega človek«, d« je odkrit, jasen in resničen v besedah in dejanjih. Za to pu šc ni jiotre-ba. da z vsakim človekom govori vse in o vsem mogočem. Če kdaj, se je dandanes izikazalo, da je molčati veliko boljše in tudi bolj zdravo, ko govoriti, in da jc molk še vedno — zlato. Z molkom se devetim odgovori. Gnndi, voditelj Indije, jTosti vsak teden en dan svoj jezik in nič ne govori. Isto priporoča tudi svojim učencem. Nam, blebetavim otrokom XX. stoletja, se zdi molk strašno nemodercn in silno iz mode, to je res. Pri tem kajpada pozabljamo, da je bil molk ljub spremljevalec vseh res globokih in velikih človeških duhov. Pameten iu značajen človek bo na svoje besede polagal toliko važnost, da jih ne bo trosil kakor pleva v veter. Značajen človek se pokaže tudi v tem, da se zvesto <1 rži svojega prepričanja, svoje dane besedo, da se <1 rži svoje družine, stanu in naroda, p« naj mu bo koristno ali ga stane žrtve. Značajen človek ne menja svojih nazorov po trenutni potrebi in koristi, ker zahteva obračun s sumim seboj. Tudi ne bo zavidal krivičnega človeka za njegove življenjske »uspe-he« in ne bo posnemal njegovih potov.
Verax.
vedno zaščitnica ravnih in slabotnih. S takim postopkom nad malimi narodi se zaupanje v božje poslanstvo Cerkve podira tudi pri velikih narodih.
Podatki, ki smo jih navedli, odkrivajo razmere v tako bridki jasnosti, da se s kakšnim morebitnim sklicevanjem na podrobnosti ne dajo zavrniti. Vsaka besedna borba je tukaj odveč, ker imamo za živ dokaz slovensko katoliško ljudstvo, vdano sv. Cerkvi, ki mora pa vse to gledati, ne da bi se moglo braniti. Prenašati mora trpljenje, o katerem je po svoji krščanski vesti prepričano, da je krivično.
To smo napisali v svojem krščanskem prepričanju, da pomagamo novemu goriškemu nadškofu pri izvrševanju njegovega odgovornosti polnega poklica med goriškimi slovenskimi verniki, ki 60 svoje zadnje upanje stavili v pravičnost katoliške Cerkve in so pripravljeni vse pretrpeti, če jih bo podprla njena pravična ljubezen.
K prevedbi mestnih uslužbencev
Zakaj tako?
V našem slovenskem ljudstvu je močno vkoreninjen čut spoštovanja do zakona in je dobro razvit naravno-pravni čut. Zato pa je tudi tako občutljivo za vsako kršitev zakona in obsoja vsako krivico, kjerkoli se dogaja in kdorkoli je njena žrtev. S temi občutki smo šli v vežo mestnega magistrata v Ljubljani, kjer je nabit seznam novih imenovanj in napredovanj mestnih uslužbencev, ki jih je odobril občinski svet na seji 6. novembra t. 1. Vseh imenovanj in napredovanj je 130. Število je visoko in doseženi čini nekaterih uslužbencev so čestitanja vredni, toda to nas ni napotilo, da srno šli študirat tisti seznam, ker vsem napredovancem od srca privoščimo povišanje, ki jim bo v sedanjih težkih časih olajšalo življenje. K temu nas je prignal le čut pravičnosti, ker smo zaslutili, du se pravica ni delila povsod z enako mero in z enako blagohotnostjo.
Pred seboj imamo službeno pragmatiko iz leta 1931. Iz nje beremo, da so nižji uslužbenci, to je služitelji, dohodarski pazniki in dr. razmeroma skromno plačani in da njihovi prejemki ne presegajo mnogo državnih uslužbencev, kajti njihove plače so bile že itak zmanjšane z uveljavljenjem te prag-matlke pred 3 leti. Toda ne samo plače so bile takrat znižane, ampak tudi družinske doklade in sicer od 300 tia 150 Din mesečno pri vsakem družinskem članu. Ze takrat smo proti temu protestirali, ker si je lahko predstavljati, kako občutna so bila ta znižanja ravno pri najbolj uvaževanja potrebnih družinah z mnogoštevilnimi otroci. Lani in letos pa so jim bili prejemki zopet znižani čisto po nepotrebnem in smo mnenja, tla je sedaj res dosežena meja, ki jc brez očite krivice ne smemo več prekoračiti, ker xn-četni prejemki dejansko ne presegajo več 13.000 Din na leto in znašajo po 35 letih službovanja komaj 23.000 Din na leto...
Če pa pregledamo v luči zadnjih imenovanj in napredovanj položaj mestnega uradništva, se ne moremo ubraniti tesnega občutka, da se godi krivica, če dobivajo uradniki^ par leti gimnazije ali realke prejemke III. skupine, ki znašajo od 64 do 73.200 Din na leto brez družinskih doklad (150 Din za vsakega družinskega člana), ali par odstotkov manj, če odračunamo letošnje odbitke. Isti položaj najdemo pri IV. skupini, ki priT naša letnih 52 do 60.000 Din z malenkostnimi odbitki, in kjer najdemo tudi uradništvo. ki se je le malo časa mudilo na srednjih šolah.
O zadnjih imenovanjih iti napredovanjih smo imeli srečo, dn smo jki tisti občinski seji zvedeli le za par imen in sicer takih, ki so po našem mnenju zaslužili napredovanje že mnogo prej. Ostala imenovanja ln napredovanja pa smo morali iti brat v magistru t no
vežo za šipe, ker zakon zahteva vsaj objavo v tej obliki. Svoječasno smo bili navajeni, ne razvajeni, da se je objava imenovanj in napredovanj vršila po listih, kakor to dela banska uprava za državne, odnosno banovin-ske uslužbence, ki se v ta namen poslužuje »Službenega lista«. Za mestne uslužbence smo morali iti pa k deski. Sicer pa jc treba poudariti, da že nekaj let sem pogrešamo teh poročil o osebnih spremembah, kar je silno motilo zaupanje v razmere, ki vladajo na magistratu.
Letos smo bili toliko vredni, tla smo na deski v magistratni veži dobili vpogled v skrb ljubljanskega magistrata za svoje uslužbence, zato naj nam nikdo ne_ zameri, če smo to ugodnost izkoristili in če k tej listi napravimo poleg gornjih še nekaj zelo potrebnih pripomb.
Tako najdemo, tla so po tem nabitem seznamu številni uradniki napredovali, za kar jim čestitamo, a opazili smo tudi, da so bili številni uradniki zapostavljeni. Za boljše razumevanje razmer navedemo samo, tla je bil neki uradnik premaknjen iz pete sku-jvine kar v tretjo, čeprav zgoraj navedena pragmatika strogo predpisuje, da noben uradnik ne sme biti imenovan v višjo skupino, dokler ni »prebil v predhodni skupini najmanj štiri, oziroma tri leta« (§ 46).
Mi že vnaprej vemo, da nam bodo ugovarjali, češ, vsa ta nova imenovanja in napredovanja ne bodo prav nič obremenjevala mestne občinske blagajne. Vnaprej to tudi
nobene
primerno postopal, ker sicer bo ponekod le obvisel vtis, da ,ie bilo vse to storjeno spo-razumno.
Da nas ne bo nikdo napačno razumel, ugotovimo to-le: Zakon zahteva, da se jire-jemki občinskih uslužbencev izenačijo s prejemki državnih uslužbencev v osnovni plači in položajni tlokladi. Ker pa občinski uslužbenci nimajo vseh ugodnosti državnih nastavljencev (polovična vožnja po železnicah...) naj se jim tla. poseben prispevek v obliki stanarine, vendar pa se mora to zgoditi po določenem sistemu po skupinah in pravično, da se ne bo zgodil primer, da lii prejemki mestnega uradnika s par razredi srednje šole presegali prejemke, recimo, okrajnega glavarja. Prejemki uslužbencev prihajajo vendar iz davščin v tej ali drugi obliki in te davščine plačujejo vsi, prav vsi, j dol do najbednejsih, zato se nam zdi, tla imamo pravico do nekega nadzorstva nad upravljanjem denarja, ki ga v obliki davkov mestni občini izročamo. Ta davek je včasih strašno breme, ne pozabimo tega, in zato je tudi čut pravičnosti tako oster.
Vemo še mnogo, mnogo... Naj to za danes zadostuje. Napisali smo te vrste brez jeze, v najboljšem namenu v zaščito pravice vseh ponižanih in razžaljenih in vseh trpečih. Potrpežljivo kličemo: Quousque tantiem — kako daleč še?...
obre-
priznamo, saj po našem za to tudi ni n proračunske možnosti za to leto. Toda menjevala bodo proračun v bodočem letu. Saj drugače bi vse le osebne spremembe vendar ne imele nobenega smisla. Ali naj služijo ta napredovanja samo kot slepilo za nadzorno oblast pri bodoči prevedbi po novem zakonu? Ce je to res, potem se .nam zdi, da moramo v imenu pravice še bolj dvigniti svoj glas proti temu, tla bi bili s pomočjo takih napredovanj nekateri ob prevedbi postavljeni v visoke stopnje, drugi pa bi obvi-seli nekje daleč, daleč spodaj! Takšnega postopanja bi ne mogli smatrati za modrega, posebno, otlkar je finančni minister izdal naredim za sestavljanje proračunov mestnih občin za leto 1935-36 (Službeni list št. 87. z dne 27. oktobra 1934), kjer stoji dobesedno zapisano: »Dokler nc izide statut po § 100 zakona o mestnih občinah, ne sme hiti ni-kakili povišb (napredovanj bržkone) osobja.« Nekdaj je imel župan prnvieo in tudi dolžnost zavrniti sklejie občinskega sveta, če so bili v nasprotju z državnimi predpisi. V našem primeru za enkrat, ostanemo pri mnenju, da gospod župan	t« navedbe finančnega ministra in da bo sedaj temu
Ljubljanski magistrat
Kardinal Gaspari - bolan
Rim, 17. nov. c. Bivši državni tajnik v Vatikanu, kardinal Gaspari, je težko zbolel. Visoki cerkveni dostojanstvenik ®c je prehladil in boleha na delnem vnetju pljuč. Vendar so zdravniki nocoi izdali zadovoljiv buletin.
Zverinstva komunistične vstaje
V Asturiji strahotni doživljaji očividca
Osservatore Romano z dne 11. t. m. objavlja podrobno poročilo o strahotnih grozodejstvih so-cialistično-komunističnih vstašev v glavnem mestu Asturije v Oviedu in ostalih krajih. Iz poročila oosnemamo:
Mesto Oviedo je bilo v oktobru deset dni v središču nečloveškega barbarstva. Ko so slednjič vladne čete zasedle mesto, so našle grozotno sliko razdejanja. Bilo je, kakor da bi bilo mesto v vojni bombardirano: cerkve porušene, banke in trgovine aplenjene. razstreljene in sesute hiše, po cestah pa mrliči z vsemi znaki nasilne smrti. Samo stolnica je ostala nedotaknjena. Škofijska palača in univerza sta pa le še razvalini. Knjižnica ■/. 200.000 avezki je uničena, dragoceni umetnostni zakladi so po vsem mestu izginili. Več tisoč družin je brez strehe, brez premoženja, brez dela — da o smrtnih >rtvah niti ne govorimo.
Proti duhovščini so počenjali nezaslišane gro-zovitosti. Število mrtvih še ni ugotovljeno, ker so veliko mrličev sežgali ali pa tako grozovito raz-mrcvarili, da ni bilo mogoče še vseh imen dognali. Iz vseh posameznosti se da sklepati, da je gospodarila strahovlada, kakršne zgodovina ne pozna.
Med prve žrtve vstaje je spadal dominikanski samostan in prizidano škofijsko semenišče. Nobeden prebivalcev ni imel Časa za beg. Veliko so jih ujeli in vlačili proč, druge so na mestu ustrelili. Od imorjenih semeniščnikov so ugotovili doslej šest imen. Tudi škofov- tajnik, ki je bil v tistih dneh zaradi bolezni odsoten (in je v tem umrl), je med imorjenimi, ravnotako dva kanonika in en karme-ičanski pater. Enemu izmed kanonikov, donu Francescu Baztanu, so iztaknili oči.
Živega zažgali
Gospodična Carmen Fernandez, ki so jo bili vstaši prisilili, da je v neki bolnišnici opravljala strežniško službo, je izjavila, da je bila priča mnogoštevilnih usmrtitev, in lo tudi ranjenih. Razen lega je izpovedala; »Na lastne oči sem videla, kako so v parku Sv. Frančiška nekega duhovnika živega sežgali. Bil je na begu v svetni obleki, toda neki mlad moški ga je spoznal, nakar so ga prijeli, slekli, vtaknili v rdečo haljo in ga z verigo privezali na drevo. Potem so mu noge oblili z bencinom in zažgali, tako da je počasi zgorel. Slišala sem, kako so nekateri prigovarjali krvnikom: »Delaile počasi da bo bolj trpel!«
Kanonika Coronasa so obsodili na smrt in ga oet dni zaporedoma vodili na morišče, da so se pasli na njegovi smrtni grozi. Veliko drugih duhovnikov in redovnikov je izgubilo življenje, ker so jih v bojih z vladnimi četami postavili pred vstaške 5ete. Veliko ujetnikov, ki so od groze poblazneli, •o usmrtili s streli iz revolverja v liln:k.
Doživljaji očividca
Kanonik Francesco Aguirre Cuervo iz toled-«ke stolnice, ki je bil pobegnil iz svojega stanovanja in so ga z drugimi ujeli, poroča o svojih doživljajih:
>Na ceslah so nas sprejemali s kričanjem in esemi možnimi psovkami. Posebno ženske so se odlikovale z divjostjo in nam grozile z dolgimi iglami. Roke smo morali držati kvišku in tako so nas vedli v neko hišo na cesti Campomanes, kjer so nas razdelili v dve skupini.
Preoblečen sem bil v kmetsko obleko in eden mojih stražarjev mi je dejal: »Če nisi duhovnik ali fašist, sc li ni treba ničesar bati.« In popolnoma
mirno mi je priznal, du je umoril tri semeniščnike — tisto jutro jih je bilo šest umorjenih — in dodal,
da jih je moral še tolči, ker niso takoj umrli, in da so neprestano klicali: Živel Kristus Kralj!
Kmalu nato so nas postavili pred revolucionarno sodišče. Zvečer so privedli še druge ujete duhovnike. Neki mladič se je hvalil, da pozna 30 oviedskih duhovnikov in da mu je žal, da nimajo šc vseh v svojih rokah.
Prvo je bilo, da so nam pobrali denar, ure itd. Naslednjega dne je prišel neki komunist, ki me je spoznal in me ovadil kot duhovnika. Pred dvemn letoma me je bil prišel klicat, da bi previdel njegovega očeta, zato sem si mislil, ko sem ga opazil, da bi me mogel rešiti. Namesto tega se je obrnil proti predsedniku odbora in dejal: To je duhovnik, pred dvema letoma je spovedal mojega očeta.«
Nas duhovnike so nato z nekaterimi lajiki ločili od ostalih in nas postavili v vrsto, da bi nas ustrelili; a to so počeli samo navlašč, da bi nas ostrašili.
Drug drugemu smo podelili odvezo in se nied-seboj pripravljali na srečno smrt. Župnik sodne cerkve je zblaznel. Neki orožnik se je hotel končati in si je prerezal vrat. Neprestano smo morali sedeti in če srno hoteli vstati, smo morali prosili zadovoljenje. Naši stražarji so imeli ukaz, da vsakega ustrele, če bi brez dovoljenja vsta!
Naslednji dan so nas postavili pred novo sodišče. Predsedoval je Th:odomiro Menezdez (ki so ga zdaj zaprli in je bil osebno izbral duhovnike, katerim je bila namenjena smrtna obsodba).
Poslali so nas v zavod, kjer je bil nekoč sedež jezuitov. Tam so tias pustili, ne da bi nam dali kaj jesti ali piti. Dva karmeličanska dijaka sta skušala dobiti malo vode, a neka socialistična bolniška strežnica jima je to zabranila, češ da nismo vredni, da bi pili vodo.
Zvedeli smo, da sta bila 11. oktobra mimo drugih duhovnikov aretirana tudi kanonika Joaquin de Elov in Batzan, ki sta se morala postaviti pred upornike, da sta jih varovala pred streli vladnih čet. Kasneje so kanonika Batzana, ki s svojimi krvavečimi nogami krvnikom ni mogel slediti, leti umorili.
Kanonika don Vincenza Coronosa so aretirali, ko je ležal bolan v postelji. Ko so ga prinesli v bolnišnico, ga socialistični bolniški strežniki niso hoteli sprejeti, nakar so ga prenesli v zavod.
V soboto zvečer so nam zasmehljivo in pso-vaje rekli naši strežaji, naj se pripravimo, da bomo »s Kristusom večerjali«. Nato so nas zaprli v drugo nadstropje, spodaj pa so pripravili velike množine dinamita.
Dejansko je bilo kmalu nato slišati strašen pok. Kakor po čudežu pa smo ostali nepoškodovani, čeprav je vse stopnice razneslo in se je ogenj hitro širil.
Posrečilo se nam je ubežati, a kmalu so nas zopet prijeli. Sodni župnik, ki se mu je, kakor že povedano, omračil um, ukaza »Stoj!« ni umel in so ga na mestu ustrelili.
Slednjič pa je vendarle prišla ura odrešenja .. .
Veliko nadaljnih strašnih podrobnosti iz drugih asturskih mest dopolnuje to pretresljivo poročilo. Najbolj nečloveške grozovitosti poročajo iz Same: Tam so mrtvo truplo nekega duhovnika razrezali na kose in jih obesili v neki mesnici. Poročevalec »Osservatore Romana« zaključuje, da je v vsej zgodovini težko najti, kar bi se dalo pri-' merjati s temi gnjusnostmi.
40 dnevnica kraljeve smrti
Rim, 17. nov. b. Vvstrijski zve/.ni kancler in zunanji minister VValdeiiegg sta prispela snoči ob s.lo \ Rim. Na postaji ju je pričakoval predsednik italijanske vlade Mussolini z državnim podtnjnikom Suvichem. šel italijanske vlade Mussolini in avstrijski zvezni kancler dr. Schuschnigg bosta proučila splošni položaj v Evropi, kakor tudi nedavne dogodke, ter vprašanje raznih političnih skupin, ki so bile ustanovljene v nekaterih državah in ki so precej komplicirale mednarodni položaj ter tako vzbudile pozornost vsega sveta. Rimska posvetovanja ne morejo imeti drugačnega uspeha, kakor da potrdijo pomen onih načel, ki prihajajo do izraza v intenzivnem in splošnem sodelovanju med Rimom in Dunajem. Razen tega se bodo proučila tudi nekatera gospodarska vprašanja, ki bodo koncem lega meseca predmet posebnih pogajanj med italijansko vlado in avstrijsko delegacijo, ki bo nalašč za to prišla v Rim. Sedanja diplomatska zveza vsekakor odpira pot novim pogajanjem in ima mnogo izgledov na uspeh in sporazum. Dva obstoječa diplomatska ikta predstavljata temel jno delo za italijansko-avstrijsiko sodelovanje. To je pogodbo o prijateljstvu z dne 0. fe.br. 1950, sklenjena za dobo tO let. ter politični in gospodarski protokoli, ki so bili podpisani v Rimu IT. marca letos.
Ali rusko - ali japonsko?
Skrivnostno letalo razburja že dalje časa vso norveško javnost
Oslo, 17. nov. TG. »Tiden Tegn« objavlja danes nekaj novih podrobnosti o tajihstvenih letalcih, ki že nekaj časa razburjajo vso norveško javnost. Posebni poročevalec tega lista n&mreč je prišel v »tik z enim od teh tajinstvenih letalcev, ki mu je ponudil tritisoč kron, če se mu posreči, da onemogoči v njegovem listu vsake nadaljne objave o gibanju letalcev. Ko je časnikar to ponudbo odklonil, mu ie letalec odgovoril, da bo takoj zapustil deželo. Javnost je tako razburjena, da je moral poveljnik vojne mornarice admiral Otto odrediti štiri obrežne stražne ladje, naj neprestano kri-žarijo na severni obali Norveške in skušajo izsledili tajinstveno letalo, oz. bojno ladjo ali nosilca letal, ki se mora skrivati nekje v kakšnem oddaljenem skrivališču norveške obal«. Tudi pravosodno ministrstvo je izdalo na vse podrejene urade ukaz, da naj zberejo čim več podatkov o gibanju tega letala. Norveški tisk na vse načine ugiblje,
Oblačimo res dobro
in poceni.
Športne, promenadne in obleke za dijake kroj ino elegantno in poceni. Velika i/.bera blaga za jesenska oblačila.
L GO SCHWAB - Liubliana
Aleksandrova cesta
Belgrad, 17. nov. Danes ob 11 dopoldne se je vršila v saborni cerkvi svečana štiridesetdnevnica za blagopokojnim viteškim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem. Cerkev je bila vsa v črnem, v Bogo-I javljenski ulici pred saborno cerkvijo je pa stala ' med žalno svečanostjo v vrstih častna četa pehot-1 nega polka kraljevske garde z zastavo na čelu. Službo božjo, ki se je začela ob 9 dopoldne, je služil njegova svetost patrijarh z episkopi banatskim dr. Georgijem Letičem, timoškim dr. Maksimilija-! nom, niškim dr. Jovanom, ohridsko-bitoljskim dr.
Nikolajem in vikarnim episkopom dr. Vikenlijem , ob asistenci 18 protojerejev, 4 jerejev in 4 dijako-nov. Na jektanijc so odgovarjali člani belgrajskega pevskega društva in ruskega pevskega društva •Maslov iz Zemuna, Ob 11 se je začela svečana
Ob odobravanju večine držav
Kaj dela avstrijski kancler v Rimu ?
V popolnem sporazumu s Francijo
Rimski sestanek - Korak k italijansko-lrancoskemu zbližanju
Rim, 17. nov. c. Avstrijski zvezni kancler Schuschnigg je davi napravil prvi obisk itali-jaiifiikeinu predsedniku vlade Mussolini ju. Oba državnika sta se razgovorjala nad dve uri. O razgovorih se ni sicer ničesar izvedelo, vendar pa vsi listi poudarjajo, dn ima topot Scliusch-niggov obisk v Rimu precej vzporeden značaj. Ti razgovori so le spreniljevanje fruneosko-ita-lijanskcga zbliževanja, in kar sc tiče Podonavju. le priprava za končni sporazum med Francijo in Italijo. Da pride to dejstvo še jasneje do izraza, se vidi iz. tega, dn svetovno časopisje čisto logično veže Sehuscliniggov obisk s fran-cosko-itnlijanskimi pogajanji. Tako današnja dunajska ^Reichspost« piše, da se Avstrija zelo veseli pazljivosti in skrbi, s katerimi spremlja Francija borbo Avstrije zn svojo neodvisnost. I; vod ni čar Rciclisposte« piše. dn mora Avstrija nasloniti svojo politiko popolnoma na politiko zapadne Evrope. Avstrija bo le srečna, če se njen mednarodni položaj uveže v verigo francosko-italijanskega sporazuma. V istem smislu piiše tudi današnja -Baseler Zeitung«, ki pravi, da mora Avstrija še naprej ostati svobodno torišče nemške kulture v zapadni Evropi. »Tempsov« dopisnik iz Rima pa poroča svo-, jemu listu, dn bodo trenotni rimski razgovori 1 neodvisnost Avstrije le okrepili.
kateri državi pripada letalo, kaj dela na Norveškem in podobno, ter prihaja do zaključka, da gre v tem primeru za vohunstvo do sedaj nepoznane vrste. »Tiden Tegn« je danes celo trdil, da je to letalo japonsko, ter da Japonska išče letalsko opirališče na finski obali. To letališče, ki je do sedaj prikrito dobiva velike množine orožja od nekega japonskega parnika, ki da je skrit nekje ob norveški obali. Drugo norveško časopisje pa po večini ostaja pri mnenju, da je skrivnostno letalo last sovjetske armade in da išče na murmanski obali ali okrog Aleksandrovska najprimernejše mesto za opirališče podmornic, ki ga hoče zgraditi, da si zavaruje svojo severno pot okrog Sibirije. Listi vedo povedati, da so te skrivnostne letalce opazili že pred enim letom, a da takrat niso polagali veliko važnosti na njihovo gibanje.
Belgijska kriza
Bruselj. 17. nov. b. Theunis, kalerenm je izničil kralj mandat za sestavo vlade, je takoj obiskal .lasparj«, ki pa je odločno odklonil sodelovanje v njegovi vladi. Ostali ministri, ki jih je Jaspar že dobil za svojo vlado, pa so obljubili sodelovanje z mandatarjem Theunisom. Zunanji minister bo najbrže tfvnians. Nova vlada Ihj imenovana najbrže še nocoj in bo takoj priseela.	»
žalna slovesnost, ki so ji- prisostvovali kraljevska namestnika dr. Radenko Stankovič in dr. Ivo Pe-rovič, člani kraljevske vlade s predsednikom vlade Nikolo Uzunovičem na čelu, predsedstvo narodne skupščine z dr. K. Kumanudijem na čelu in predsedstvo senata s podpredsednikom dr. Kruljem, dalje šefi diplomatskih poslanstev in njihovi vojaški odposlanci, bivša predsednika vlade g. Ljubo-mir Davidovič in dr. Anton Korošec, dvorni dostojanstveniki in častni adjutanti Nj. Vel. kralja, vojvoda g. Bojovič, generaliteta in admiralilela s poveljnikom mesta Belgrada Voj;elavom Tomičeni in drugi bivši ministri, naš poslanik v Berlinu dr. Živojin Balugdjič in večje število senatorjev in poslancev.
Svečanost se je končala okoli 12. ure.
Naša pritožba pri Zvezi narodov
Obširna obravnava preložena na redno zasedanje januarja 1935
Pariz. 17. nov. b. ■•■Agente Econoinique et Fi- ! nanciere poroča danes po informacijah, ki jih je dobila na najmerodajnejšeni mestu, da bo večina članov Sveta Zveze narodov glasovala za to, da se pritožba Jugoslavije v zveai i marsejskim atentatom stavi na dnevni red na prihodnjem izrednem ; zasedanju Zveze narodov. Ker bo pa to zasedanje izredno kratko in ker poleg tega preiskava o marsejskein umoru še ni zaključena, sp bo brez dvoma sprejel predlog, da sc razprava o tem origodi do prihodnjega zasedanja v januarju 1985, ko se bo to vprašanje najbrže postavilo kot prva ločk* na I dnevni red zasedanja.
I
Posvetovanja v Rimu
Praga, 17. nov. b. Tukaj ugotavljajo, da je korak jugoslovanske vlade storjen v popolnem sporazumu z ostalimi državami Male zveze ter s Francijo. Glavni namen tega koraka je bil, da se izogne težkim zapletljajem. Pariški listi poročajo iz Rima, da sc bo na konferenci med Mussolinijcm in avstrijskim zveznim kanclerjem Sehuscliniggom razpravljal tudi položaj, ki jc nastal po marsejskem atentatu s posebnim ozirom na Italijo, Madjarsko in Avstrijo. Ker je Mussolini lo vprašanje že proučil z madjarskim ministrskim predsednikom Gom-bosoin, ga bo še enkrat pretresal z avstrijskim zveznim kanclerjem dr. Schuschniggoin, nakar bodo vse tri države zavzele enako stališče.
Zvesta podpora Francije
Pariz, 17. nov. A A. V zvezi z. jugoslovansko demaršo v Ženevi piše »ExceLsior«; Ne smemo izgubiti izpred oči, da francoski narod prav tako kakor jugoslovanski narod tudi v bodoče gojita misel, o zbližanju mod Italijo in Francijo z ene strani in Italijo in Jugoslavijo z druge strani. Za to misel slu padla tndi jugoslovanski kralj Aleksander in francoski zunanji minister Louis barthou. Iz. tega. zaključuje >Excelsior«, se nune že zdaj z gotovostjo trditi, da bosta v Ženevi Francija in Jugoslavija popolnoma solidarni in da bosta skupno zahtevali vse potrebne ukrepe zu zavarovanje miru v srednji Evropi in na Balkanu.
1'ignroc se bavi z istim vprašanjem in pravi med drugim: Odgovornost /a marseljski
atentat jc težak in mučen problem, ki gu je za vsako ceno treba rešiti. V tej stvari jc potrebna odločnost. Zakaj vlada brez dvoma ne sme dovoliti, da bi šel marseljski zločin v arhiv kot navaden poulični zločin. Jugoslavija zahteva, da se marseljski dogodki 'popolnoma razčistijo, in njena zahteva jc popolnoma upravičena. Toda obenem so vse države in vsi na-r°div zainteresirani, da sc onemogočijo slični strašni zločini, ki ogrožajo mir ne saino na Balkanu, temveč v vsej Evropi. Društvo narodov je ustanova, ki ima nalogo deliti mednarodno pravico; to svojo dolžnost mora izpolniti do konca tudi v današnjih okoliščinah. Društvo narodov mora to storiti tembolj, ker mora gledati, da se ne ponovijo dogodiki leta 1914.
»Action Framjaise« piše v zvezi z jugoslovansko demaršo v ženevi: Ureditev razmerja rhed Francijo in Italijo ni odvisna od statuta Italije v Tunisu in od izpremembe libijskih meja. To vprašanje jc v glavnem odvisno od razmerja med Francijo in Italijo z ene strani, in Italijo in Jugoslavijo z druge strani. Drugega problema ni. Toda Italija še ni prekinila vseli zvez z. Madjarsko. Tudi jc predsednik madjarske vlade general Gombos prišel v Rini neposredno po inarseljskem dogodku. Vidi so torej, da se italijanska politika nasproti Madjarski ni prav nič izpreinenila, in iz tega sc more sklepati, da se tudi odnošaji med Italijo in Jugoslavijo z druge strani niso popravili, saj je znano, da Italija podpira madjarski revizio-ni/.em. Mussolini je zavzel stališče čakanja. Noče se angažirati, ker se ne želi vnaprej kompromitirati.
Seja naše vlade
Belgrad, 17. nov. b. Na tlanašuji seji, ki jo je sklical predsednik ministrskega sveta g. Nikola Uzunovič za IS. uro, je zunanji minister Jevtlč obrazložil rezultat dosedanjo preiskave o marseillskem zločinu in v zvezi s tem referiral o naši skorajšnji akciji v Zvezi narodov. Ministrski svet je s pozornostjo poslušal to poročilo in je soglasno odobril predlagano akcijo ter izrazil s popolnim zaupanjem svoje soglasje.
Sedaj v mrzlih dneb potrebuje človek izdatnejše in krepkejše hrane, tla ostane telo odporno proti prehladom in boleznini Zato je priporočljivo, da zajtrkujete Mirim kakao, ki jc zelo branljiv in okrepčuioč. Zavitek Mirim katkaoa za štiri osebe velja samo Din 1"—
Poliska in Češkoslovaška
Praga, 17. nov. m. Glasilo slo v a sike Blinkove stranke »Slovak« se obširno bavi z govorom poslanca Hlinkove ljudske stranke Onderča. Poslanec Onderč se je v svojem govoru dotaknil poljske zunanje politike v zvezi z odnošaji med Češkoslovaško in Poljsko ter je med drugim izjavil-. Naša slovaška opozicija ne more nikdar iti tako daleč, da bi slabila državo, ki jo smatramo za svojo državo. Mi Čehi in Slovaki želimo Poljski slavo in veličino. Toda ne razumemo politike bratov Poljakov kakor tudi ne koketiranja Poljske z Madjarsko. Vse prevelika solidarnost Poljske z Madjarsko bi lahko postala tudi za Poljsko samo zelo nevarna, ker so revizionistične tendence tudi za Poljsko samo nevarne v največji meri. Mi hočemo v miru živeti z Madjarsko na temelju statusa quo, revjzionizem pa odločno zavračamo in odklanjamo.
Vzhodni pakt in Poljska
Varšava, 17. nov. b. V vladnih krogih z velikim zanimanjem pričakujejo napovedano francosko noto, glasom katere hoče Laval sprožiti zopet vprašanje sklenitve vzhodnega pakta. V zvezi s tem poroča flustrovatli Kurier Codzicnnv iz Pariza, da bo francoska nota sestavljena v zelo prijateljskem tonil in s,. |,o izognila vsaki polemiki gledo poljskega stališča. 1'rancija bo poudarila, da ima namen samo šo povečati obstoječa varnostna jamstva in da niniii nič proti temu, če on član toga sporazuma vzame v obzir obstoječi poljsko-uomški licnapadal-iii pakt, torej, da so ta pogodba tudi mednarodno overovi. Predlog o vzhodnem paktu no bo predložen ponovno samo Varšavi, temveč tudi Berlinu, ker Laval zastopa stališče, da bi rešitev vzhodnega problema omogočila Nemčiji vrnitev v Zvezo narodov.
Zagrebška vremenska napoved: Najbrže bo [Kisla lo hladneje, Ponoven porast oblačnosti s prehodnim poslabšanjem vremena, temperatura bo padla.
Dunajska vremenska napoved: V Južnih Alpah io lepo vreme trajalo še naprej.
bo
Bethlen zmerja Gombosa
Budimpešta, 17. nov. b. Bivši madjarski mi« ni sirski predsednik grof Bethlen se je v zadnjem času ostro spri s sedanjim ministrskim predsednikom Gombosem. Ta spor je zlasti prišel do izraza na predvčerajšni konferenci, ki sta se je udeležila oba vodilna madjarska politika. Bethlen je posebno nezadovoljen zaradi diktature, ki jo je Gombos uvedel po notranjem ministru Stranyackim v vladni stranki. Istotako je nezadovoljen z zadnjim govorom Gombosa, ki hoče notranje-polit'čni kurz poostriti tako, da v državi absolutno zagotovi obstoj svojemu režimu. Baje je grof Bethlen grozil GombSsu, da bo prisiljen razkosati vladno stranko in da bo pričel zbirati svoje pristaše okoli sebe. Grof Bethlen pa je tudi nezadovoljen z Eckhardo-vim predlogom o reformi volivnega zakona, ker po tem zakonu nihče na Madjarskem ne bo mogel biti izvoljen proti volji ministrskega predsednika Gombosa. Končno pa je Bethlen nezadovoljen z zunanjo madjarsko politiko, ki je po njegovem mnenju premalo iskrena do Italije. Bethlen brezpogojno želi, da se nadaljuje zunanja politika, ki ji jc on dal smer.
Nov „ruski" poslanik v Rimu
Kin«, 17. nov. b. Tukajšnji listi poročajo, da na mesto dosedanjega sovjetskega poslanika Rimu Vladimirja Potenukina, ki je premeščen za poslanika v Pariz, prišel sedanji sovjetski poslanik na Finskem Boris Stein.
Posaarshi plebiscit
Ženeva, 17. nov. c. Francoski zunanji minister Laval odpotuje v ponedeljek zvečer v Ženevo, kjer se udeleži izrednega zasedanja Zveze narodov. Nocojšnji »Temps« spremlja njegovo potovanje s sledečim uvodnikom: List meni, da bo glavno vprašanje tega zasedanja posaarskt plebiscit. Francosko stališče je v tem oziru že znano, vendar pa smatra list za potrebno, da znova svečano izjavi, da Francija nikdar ne bo sama intervenirala z vojaško silo v razvoj in organizacijo posaarskega plebiscita. ; Francoska vojska bi moglR vkorakati v Posaarje j samo kot del oborožene skupne inozemske in er-vencije v Posaarju. Torej je vsak korak brez Italije in Anglije za Francijo nemogoč. Topot se bo Svet Zveze narodov pečal še s konfliktom glede Gran Chacha, dočim se bo vloga jugoslovanske vlade glede okol#osti marseillskega atentata preložila na januarsko zasedanje Zveze narodov 1. 1935.
Osebne vesti
Belgrad, 17. nov. m. Z rešenjem ministra za trgovino iti industrijo jc postavljen zu profesorja 8. skupine na državni srednji tehnični šoli v Ljubljani Janko Jurančič, dosedanji uradniški pripravnik na isti šoli.
Za II. evh. kongres v Ljubljani
Belgrad, 17. nov. in. Na včerajšnji kou-zistorijalni seji belgrajske nadškofi,jc je bil za belgrajsko mulškofijo sestavljen poseben pododbor za drugi jugoslovanski evharistični kongres, ki bo prihodnje leto v Ljubljani. Na tej seji so bili v pododbor imenovani konzultor Peter Vlnšič, odvetnik Sibc Zani-novič, katehet Tomaž Ulaga, predsednik Prosvetnega društva Cvar in tukajšnji dopisnik »Slovenca« .lože Krošelj.
Novi oltar v kapeli
Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani
if^jj
Oltar v turistovski kapeli Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani.
Danes, v nedeljo, 18. t. m. bo prevzvišeni g. škof dr. Rozman blagoslovil novi oltar^ v kapeli Vzajemne zavarovalnice. Kakor vsa palača, je tudi oltar narejen po zamisli vseuč. prof. Plečnika. Kapela sama je namenjena planincem, da ob nedeljah in praznikih preden odidejo na planine, v njej ob zgodnji uri opravijo svojo krščansko dolžnost in se udeleže nedeljske maše. Tem planinskim namenom primerno je kapela tudi urejena. Prostor je nizek; z lesom je doslej obit samo prostor krog oltarja; pa bo kmalu opažen ves, tako da bo planinca že v Ljubljani zajela privlačnost planinskih domov, da bo čutil v kapeli ljub božji domek, kjer je Marija gospodinja in varihinja. Vsa oprava je preprosta, naravi materiala primerno z izbranim okusom obdelana. Nov, za naše kraje nenavaden, je odnos oltarne mize do figuralnega dela oltarja. Kipi in slike stoje običajno v nastavku nad oltarjem, nad mizo. Tu pa stoje v naravni in pre-konaravni veličini na podnožju oltarja samega, pred njimi oltarna miza na preprosto oblikovanih, z zlatimi ročaji okrašenih stebričili, ki se ponavljajo v krepkih lesenih svečnikih; njih nekoliko vzhodnjaška oblikovnost pa v svečnikih s skledicami vred prehaja v bolj domačo oblikovnost starih gorenjskih >levstkov« (podstavkov za leščerbe, lojeve sveče).
Figuralni, del je tu s svojo samostojnostjo močno poudarjen. Zlasti kip Matere božje z Je-zuščkom v naročju zavzema vso višino od tal do stropa. Ni samo okras oltarja, ampak osrednja osebnost: pred njo in njenim Sinom, njima na čast se opravlja skrivnostna daritev. Tako je ta vzhodnjaška razporeditev žrtvenika in zavetnice te »planinske« kapele misli katoliške daritve izvrstno prilagojena.
Kip Marije z Jezusom je delo akademskega kiparja Božidarja Pengova. Obleka in sviit sta pozlačena, anatomični (goli telesni) deli so pa obdelani slonokoščeno. Tako da kip po prekonaravni velikosti učinkuje mogočno, po plemeniti plastični obdelavi in zlasti Marijin obraz po pristnem našem lepotnem občutu pa navzlic veličini ljubko, prisrčno, domače.
Obe stranski sliki sta delo akad. slikarja Slavka Pengova; slikani sta na presen omet (freski). Izvršeni sta z isto krepko plastično tehniko, ki je po njegovem uspelem delu na Bledu že kar zaslovela. Predstavljata pa zavetnika Vzajemne zavarovalnice in variha naših domov sv. Flor i ja-n a in zavetnika planincev sv. Bernarda, čigar sinovi že dolga stoletja po najnevarnejših gorskih prelazih vrše nad potrebnimi planinci sainaritan-sko službo.
Ta dela mlada umetnika močno priporočajo. Škoda, da ob sedanji stiski cerkve ne zmorejo naročil; še bolj škoda, da se po naših cerkvah širijo kiparska in slikarska dela brez vsakršne umetni-
Božirlar Pengov: Madona i Jezusom za turistovsko kapelo Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani.
Ske vrednosti; kiparski izdelki pogosto za drag denar še uvoženi iz tujine. Škodo ima naše gospodarstvo, škodo umetniki, ki svojih zmožnosti ne morejo porabiti, največ škode pa pravi globoki verski čut, ki ga taka dela silno poplitvujejo. Človek bi si kar želel, da bi se tudi pri nas, kakor smo nedavno brali o neki škofiji, taki tovarniški odlivki morali iz cerkva umakniti. Za ne kdo ve kaj večje zneske bi mogli doma — kakor ta primer nazorno kaže — dobiti resnične, pomembne umetnine.
Še na mizarska, zelo skrbno izvršena dela ne pozabimo. Njih hvale vredni mojster je g. Vrečar iz Domžal.
Če je »planinska« kapela že doslej nedeljo za nedeljo na vse zgodaj privabila mnogoštevilne obi-skovavce, jim bo v tej umetniški izpopolnitvi še mnogo bolj mikavna in božja služba bo njih duše še globlje prevzemala.
Dr.Eugen Neuwirth, Bad Pistyan, piše:
Navadna hrana civiliziranega človeka je nezadostna, ker se pri ur' » r odstranjujejo metalne soli in vitamini. Vsakdanja hrana, ki sestoji iz mesa, krompirja, kruha, testenin in ■■.tud-uurja,
absolutno ne ustreza
potrebam organizma. To hrano je treba nadomestiti
z mlei-nm, prikuhmni sadiem in 'inci. torej: z beljakovino, metalnimi solmi in vitamini.
FLORIDA
vsebuje 30 odstotkov z.eliščne beljakovine, 7 Ln pol metalnih soli in vse vitamine.
Florida nadomešča ljudsko hrano na idealen način.
/
/

-V
Veliko umazanega perila? Nobenega strahu več!
Kajti malo ali veliko: sa-modelujoče pralno sredstvo Radion ga opere čisto in belo v najkrajšem času. Torej:
Ne muči se!
Vzemi
SCHICHTOV
RADION
//
R.O. 7-3*

Vseučiliška knjižnica zagotovljena
Država najame posojilo 7,500.000 Din - Prvi odplačilni obrok vnesen v državni proračun - 2,500.000 dinarjev da banovina -Lep prostor za zgradbo je darovala ljubljanska mestna občina
Kraljevska vlada .ie v zadnjih dnevih definitivno izdelala proračun s finančnim zakonom za 1935-36, ki se ima V smislu ustavnih določil predložiti najkasneje do '20. t. m. Narodni skupščini.
Kar zanima vse naše sloje, je rešitev vprašanja knjižnice ljubljanske univerze kralja Aleksandra I. Prošlo leto ni bila otl strani kraljevske vlade vnesena zadevna |x>-stavka v proračunu, ni prvotno, pa tudi ne kasneje ob zaključku proračunske debate. V spričo naporov naše parlamentarne delegacije in ostalih faktorjev pa jo bil teren vsekakor pripravljen za tekoče leto.
Tedanji rektor g. dr. M. Slavič je takoj v novem proračunskem letu nanovo pokrenil vprašanje gradbe knjižnice ljubljanske univerze in našel v g. ministru socialne politike in narodnega zdravja dr. Franu Novaku polno in globoko razumevanje. G. minister dr. Novak je povzel v Belgradu energično akcijo in vsestransko proučil možnost realizacije zidave. Na podlagi razgovorov z g. finančnim ministrom in gosp. ministrom prosvete je svetoval upravi ljubljanske univerze, naj revidira in delno spremeni načrt ter zniža proračun, kolikor je to mogoče brez škode za namene zgradbe. Na prošnjo uprave univerze je g. arhitekt, vseučihski prof. Plečnik, v navedenem smislu proračun z ozirom na današnje cene stavbenega rnatc: rijala prekalkuliral, spremenil deloma svoj prvotni načrt, tako da je znašal proračun končno 10,500.000 Din, o čemer je R'. minister dr. Novak obvestil g. finančnega ministra dr. Djordjeviča. Poslani so mu bili na vpogled tudi novi preurejeni načrti z novim proračunom.
Kriza v mariborski gasilski četi
Upravni in nadzorni odbor podala ostavko
Božidar Pengov: Madona z Jezusom za turistovsko kapelo Vzajemne zavarovalnice r Ljubljani.
Maribor, t7. nov.
Danes dopoldne sc je vršila seja upravnega in nadzornega odbora mariborske gasilske čete. Članstvo obeh odborov jc podalo ostavko. S tem sc je pridružilo izvršujočim članom gasilske čete, ki soglasno zahtevajo sklicanje izrednega občnega zbora. Vest o ostavki upravnega in nnd/.orncga odbora se jc danes po mestu bliskovito razširila ter zbudila ogromno zanimanje. Kakor smo culi, se jc kriza v mariborski gasilski četi, ki je sedaj tako nenadno izbruhnila, žc davno pripravljala in je v zvezi z zahtevo po izrednem občnem zboru. Člnnslvo je zahtevalo sklicanje izrednega obrneffa zbora
že 11. junija t. I., vendar pa jc nadzorna oblast rešitev te zahteve neupravičeno zavlačevala. Šele nedavno je bila četa obveščena, da sc izredni občni zbor dovoli. Nn dnevnem redu zborovanja bodo volitve novega upravnega in nadzornega odbora, llpati jc, da sc bo s tem odstranil vzrok dosedanjih razmer ler da bo mariborsko gasilsko društvo v bodoče zopet lahko plodonosno delovalo v občo korist mariborskega mesta in okolice..
— Pri nagnjenju k odebelelosti vzbuja redna uporaba naravne »Franz Josefove« grenčiče jako delovanje črevesa in dela telo vitko.
Uprava univerze je za tem vložila z dne 31. avg. 1934 novo prošnjo lin prosvetno ministrstvo s sedanjim proračunom v znesku 10.500.000 Din, od katerih bi imela pokriti znesek od 2,500.0011 Din po prizadevanju g', bana dr. Marušiča banovina oziroma domači prispevki, znesek pp 7,500.000 Din pa država, dočim je stavbni prostor dala mestna občina ljubljanska velikodušno na razpolago.
Splošno v državni upravi poudarjajo načelo varčevanja in današnje finančne razmere gotovo niso olajšale sestave proračuna v prilog knjižnici, aii končno je. kakor se nam poroča, v zadnjem trenotku uspelo, posebno na prizadevanje g. dr. Novaka, pridobiti tudi g. finančnega ministra, tla je v vladnem načrtu finančnega zakona glede ministrstva prosvete vnesena postavka s pooblastilom za najetje posojila v znesku Din 7.500.000 pri Drž. hipotekami banki za gradbo knjižnice ljubljanske univerze, a istočasno v proračunu vnesena tudi že kot prva anuiteta za vračanje tega posojila znesek po 500.000 Din.
Uspeli g. ministra dr. Novaka jc izredno velik, sa.,i je dosežen v resnično težkih časih in okolnostili. Z njim je pač zaključena dol-ga in težkti borba za uiiiv. knjižnico v Ljubljani; državni prispevek v znesku 7,500.000 Din bo zagotovil zidavo.
Proračun s finančnim zakonom predloži sedaj pravočasno kraljevska vlada narodni skupščini v pretres in odobritev; ko ga odobri narodna skupščina, pride v razpravo pred senat. Od narodnega predstavništva odobreni proračun s finančnim zakonom stopi v veljavo s L aprilom 1935.
Kraljevska vlada je svoje storila! Naša parlamentarna delegacija pa bo gotovo znala čvrsto braniti vladin predlog.
Zagorje
Kakor lansko leto. začne tudi letos v Ljudski kuhinji z delitvijo brezplačne prehrane s 1. dec. tukajšnja Vincencijeva konferenca. Upamo, da bo vsaj skozi zimske mesece mogoče preživeti najrevnejše družine. Lahko trdimo, da je izmed vseh ostalih delavskih krajev pri nas največja beda. Zal, da je pri raznih oblasteh za naš kraj premalo razumevanja in ludi sredstev. Dn se je prehranjevalna akcija sploh omogočila, je predvsem zasluga Karitativnc zveze v Ljubljani. Njen poziv so razumeli prvi manj premožni. Tu jo veljalo geslo, revež revežu. Topla hvala Dobrniču, vrlim Boroviiičnnom. Koroški Beli in vsem ostalim, ki so priskočili v najtežjih časih na pomoč. Zavedamo sc, da živi danes v skrajno nepovoljnih razmerah kmet in tudi zaposleno delavstvo, zato tudi njihove darove visoko cenimo. — Bog plačaj! — Z malimi izjemami so tudi zagorski mesar ii /ni/.i>i; n« nn mesu na 8 Din.
Ljubljanske vest!:
Žatoigra pod Brano
Kamniški planinci odšli po Irupli nesrečnih žrtev planin
Kamnik, 17. nov.
Kamniške planine, tako lepe in veličastne v belem snegu, so postale mrzel grob dvema mladima turistoma, ki sla hotela izkoristiti zadnje lepe dni v oktobru in napraviti dolgo planinsko turo z Velike planine na Krvavec. Včeraj smo objavili dvoje poročil iz Kamniške Bistrice in iz Kamnika, kako so našli trupli mladih turistov. V poročilo, ki so ga telefonično poslali iz Bistrice v Kamnik, se je vrinilo vee pomot. Šole
m&M,
Ema Černifc
Jože Jezeršek
pozno ponoči je prišel v Kamnik Peter Erjavšek, eden izmed obeh bratov, ki sta našla trupli, in povedal na tajništvu podružnice SPD, kako sta priša do žalostne najdbe.
Po viharni noči od četrtka na petek, ko .ie v planinah močno deževalo ■ in pozneje snežilo, sta se v jasnem jutru odpravila na Sedlo, kjer sta morala po naročilu pregledati vsa pota proti Planjavi, Brani in Okreš-lju. Šla sta po drugi poti, ki vodi ne. levo vstran od turistovske poti na Sedlo. Obšla sta južno steno Brane in prekoračila Ko-tliče, odkoder sta .io mahnila po globokem snegu na Sedlo. Na robovih je bril mrzel severni veter, pot pa je bila naporna zaradi visokega snega in ponekod zaradi poledenele snežne odeje, ki se .ie pogosto tudi vdirala. Spustila sta se po plazu a a okrešeljsko ix)t iu se po njej vzpela na. Kamniško sedlo,, da pogledata okrog koče. Vse stopinje je za medel sneg, na severni strani pa je bilo po dežju vse zledenelo. Tu nista odkrila nobenih sledov in tudi nahrbtnikov nista našla, kakor je bilo po pomoti prvotno javljeno. Šla sta nazaj po okrešeljski poti in se kmalu pod kočo ločila. Peter je vzel smer uro t i Planjavi do Piskernika v Logarski dolini, Lojze pa po okrešeljski turistovski poti na Okre-šelj. kjer je nameraval prenočiti.
Komaj pa ;ie Lojze Erjavšek prišel do strme skalne stene »Boštijane«, poti katero vodi pot, .ie opozoril brata Petra, naj se vrne k njemu. Na plazu je bil namreč ojxizil ka-
Z1MSKE S' K M JE OBLEKE I. T. O ZA GOSPODE IN OTROK li V NAJVEČJI IZBERI
I. MAČEK
Ljub jana. Aleksandrova cesta št. 12.
Kadar se naveličam dolgočasnih kavarniških debat o visoki politiki, jo mahnem na kratek sprehod po ljubljanskih ulicah. Takle sprehodek je zelo poučen in zabaven. Toliko lepega in zanimivega vidijo mimogrede moje nči v raznih izložbah, da se kakor prerojen vračam domov. Kar je res, je res: Ljubljana se vsestransko modernizira in napreduje z velikanskimi skoki. Kmalu bo dohitela Zagreb, da Maribora niti ne omenim... Če pomislim, kako skromne so bile včasih izložbe in kako veliikomest-ne so zdaj, mi je .lemalo v ponos, da sem ljubljanska srajca. Da, da, mi — Ljubljančani!
Pa me je danes sredi najglobljega razmišljanja, kako iz malega raste veliko, ustavil na cesti prijatelj in mi potožil svoje križe in težave: »Tako in tako, prijatelj, nekaj bi rad nakupil za ženo in dom — saj veš, božični prazniki so pred durmi —, prosim, sve-tuj mi, kam naj se obrnem.«
»Z veseljem!« sem mu odgovoril in se samozavestno vzravnal. ■<). dandanes dobi najrazva.jene.jši smrtnik tudi v Ljubljani, kar si poželi. Nismo zastonj napredni, prosim! Pogleil če bi si preljuba ti ženka pred leti zaželela ivt pr. ,č i s t e g a kani e 1 h a r a', kje bi ga dobila? Nikjer! Vidiš, danes pa dobiš .čistega k a m e 1 h a r a' v trgovini, kolikor hočeš... ln če ti je ženka zmetala že vse kuhinjske lonce in ve« jedilni ,p r i b o r' v obraz — kje dobiš .nadomestilo? Stopi nekaj korakov dalje v trgovino z železnino. Tam se založiš z najrazličnejšimi kuhinjskimi potrebščinami in celo takšen jedilni .pribor' si lahko kupiš, ki je ,r j e prost' (Rostfrei) ... ln če se potrudiš dalje na Mestni trg, nikar ne pozabi ogledati si izložbo, kjer imajo ,v o d e č e odtenke' blaga... K novi obleki se kakopak spodobijo novi čevlji. Kje do liš te? Potrudi se n« Miklošičevo cesto! Kaj lahko bos tam našel trgovino, ki ima v izložbi ve-itkPMsk' napis: ,Nnši čevlji ua višku! Prvo razredno (erstklasslge) blago!' Želiš še kaj?«
Ne, hvala lepa, dovolj je, dovolj!« je zamahnil ». roko, kakor da odganja sršene, potem pa si je zn' --nil ušesa in zbežal — blagor mu, kajti mu je grozila nevarnost, da ga zadene kap!
(£) Parastos za pokojnim kraljem. Danes bo 40 Jan, odkar je padel kralj Aleksander. Pravo-»iii na cerkev ima navado, da se na 40-ti dan •pomni » svojim obredom, to je parastosem pokojnikov. Ker pa je danes nedelja, se je parastos *r; iI včeraj po vsej državi. Katoliška cerkev se »pi.minja pokojnikov na 30-ti dan smrti, kar se je tgodilo za kraljem !). t. m. Pravoslavne službe ttor.A ki je bila včeraj ob 10 v pravoslavni ka-peiici in ki jo je opravil tukajšnji pravoslavni svečenik. so se udeležili predstavniki vseh oblr i in vojaščine. Spominska cerkvenn svečanost je bila tudi v evangeljski cerkvi. Državni in samoupravni uradniki so imeli včeraj dopoldne prosto ter so bili vsi uradi zaprtt.
kih 150 metrov pod seboj dve postavi, ležeči v snegu. Ko sta se približala, sta res videla, tla sta prišla do iskanih pogrešanih turistov Jožeta Jezerska in Eme OerniČeve. Spoznala st«i ju tudi |io opisu. Jezeršek je imel modro volneno majo brez suknjiča, Če rn i če v a pa pisano jopo. Peter Erjavšek je tudi poznal Orničevo, ki je bila kot navdušena turistka že tolikokrat v planinah. Brata Erjavšek sla pustila trupli ležati, kakor sta ju našla, in sta hitela nazaj na Sedlo, da prideta v Bistrico in obvestita SPD o tragični najdbi pod Kamniškim sedlom.
Iz raznih ugibanj, kako sta se mlada planincu Jože Jezeršek in Ema Černičeva ponesrečila, je še najverjetnejša razlaga, t'a sta prišla proti večeru na Kamniško sedlo, potem ko sin srečno prešla pot preko Konja in Planjave. Ta pot vzpričo lepega vremena ni bila prav nič nevarna, ker ni bila zasnežena. Da bi ostala na Sedlu, je skoraj neverjetno, ker ,ie bila koča zaprta, okrog nje pa ni nobenega zavetišča. Treba bi jima bilo kreniti navzdol do pastirske koče. To misel pa sta najbrž opustila, ker sta imela do Kocbekove koče na Okrešlju le nekaj daljšo pot. Tudi ima, Kocbekova koča odprto zimsko sobo, v kateri bi laliko prenočila. Emi Čer-ničevi so bile kot dobri turistki znane vse koče v Kamniških Alpah in tudi pota je dobro poznala. Zato sta oba turista krenila iz Setlla kar naravnost na Okrešelj, morda še podnevi, morda v mraku, ali pa že v temi. Ali sta imela tudi kako svetilko ali baterijo, ni znano, za Jezerska vemo, da je ni imel. Turista, ki sta dozdaj hodila po varni poti, gotovo nista bila pripravljena, tla bosta onstran Sedla proti Logarjevi dolini nalete-, la na take težave. Pot je bila namreč vsa poledenela, nihče izmed njiju pa ni imel niti derez niti vrvi, s čimer bi si pomagala na težavni poti.
Ker so bile markacije zamedene, sta lahko tudi zgrešila pot, padla čez kako skalo, ali pa zdrsela s poti po ledenem plazu. Ustavila^ sta se šele, ko sta prišla do kamenitega grušča. Bila sta prav gotovo mrtva, še preden sta se prevalila do kraja, kjer so ju našli, ker lega trupel dokazuje, da si nista prav nič pomagala. Ni pa seveda izključeno, da sta se ponesrečila naslednji dan, ko sta šla na Brano, kjer je pot po skalnih robovih in po_ ledenih snežiščih še bolj nevarna. Če bi držalo naše prvo sklepanje, potem sta se mlada turista ponesrečila že v nedeljo, dne 28. oktobra zvečer.
Osemčlanska ekspedieija, ki ima nalogo prenesti trupli tragično umrlih planincev v dolino, je krenila danes zjutraj na Sedlo. Vodita jo spet brata Erjavška. Trupli bodo prenesli izpod »P-ištijane« na Okrešelj in odtod v Solčavo v Logarjevo dolino. Da hi,, mogli prenesti trupli na kamniško stran. afi,. skoro izključeno, ker bi po zledenelem sfne žišču ne mogli navzgor.	. \t
© Potepuhi s strelnim orožjen. Na ljubljanskem polju, zadaj za tvornico kleja, so se včeraj popoldne vadili trije neznani potepuhi v streljanju s flobertovko. Pri tem so zadeli 13-letnega Janka Stratnika. doma iz Zelene jame, Ljubljanska ulica 55, ki je bil precej daleč stran od teh strelcev. Deček je bil resno ranjen v vrat. Potepuhi, videč, tla je deček omalinil, so se zbali posledic ter pobegnili v smfri proti D. M. v Polju. Deček .ie moral iskati pomoči v bolnišnici.
© Ruvnoknr prispela velika pošiljka snežk. Jako nizke cene. Pred nakupom oglejte zalogo pri Žibert, Prešernova.
KINO KOPELJ KVOTet31-ft2
Danes ob 3, 'A6 in 8 ter jutri ob 8 velikanski film
REVOLUCIJA MLADINE
Režija: Cecil B. de Mille
© V zavodu sv. Marte, Streliška ulica št. 2, se dobijo dobre kuharice, služkinje, sobarice in druge delovne moči /a gospodinjstvo. Cenjenim gospodinjam se vljudno priporoča naš zavod.
O Gospodinje! Udeležite se zanimivega predavanja o pranju (Hmeljnega perila in perja, ki se vrši v torek, 20. t. ni. ob 4. popoldne pri Zvezi gospodinj, Ljubljana, Breg št. 8. Priredi ga »Celjska milarna d. z o. z.
0 Prijeta tatica. Razni veseljaki im lahkoživci, zlasti tujci, so zadnje čase pogosto ovajali policiji neko neznano deklino, ki se jim je pridružila, z njimi veseljačila, skoraj redno pa so izginili iz žepov teh gospodov znatni zneski denarja. Policija je dolgo povpraševala po tej deklini, izsledila pa jo je šele sedaj. Dekle odločno zanika, da bi komu kaj ukradla, zatrjuje pa, da so ji vinjeni kavalirji sami darovali take zneske. Za nekaj časa deklina ne bo več imela priliko krasti iz tujih žepov, ali pa, kakor ona pravi, ^sprejemati darila«.
O Ugotovitev, Dolenjska cesta je vedno bolj . anemarjena, dasi je ena najbolj prometnih cest v našem mestu. Pri vsakem dežju 6e nabere na kupe blata, ki tam ostane tako dolgo, dokler ga ne posuši solne«, ki g^ pa sedaj v jeseni ni. Od poletja dalje ni bilo na to cesto, kar je je v Ljubljani, vržena niti ena lopata gramoza. Tisti, ki to cesto upravljajo, bi morali že malo bolj skrbeti zanjo.
Že št.i,. jjstletne izkušnje pričajo o tem, da je
ARBORIN
najuspešnejše sredstvo za ie3ensko in zimsko zatiranje sadnih zajedavcev. Zahtevajte vedno le oririi^alni Arborin zuamko. kije zakonito zaščitena proizvajalcu:
^CHEMOTfiCmVA." d. a o.
Ljubljana. Mestni trg 10.
Težki časi se bližajo
Moda velja denar. Dragi pa niso samo modni kožuhi in modni klobučki in modni čeveljčki, ampak tudi modne »linije« so drage, najsi bodo že vitke ali pa bolj na debelo plat. »Vitka linija« je draga zaradi čajev, ki požirajo in obirajo s kosti nepotrebno tolščo, »debela linija« pa zopet zahteva visok gospodinjski proračun zaradi mesa, »tolčene« smetane in tort.
Sedaj je na obzorju debela linija. Angleška igralka gospodična Lawrence se je zanio zavzela, ker se je naveličala špinače in solate in limon in se ji je zahotelo debelih in mastnih gosi in puranov. Če se pa kakšna angleška igralka za kaj zavzame, to tudi obvelja — tudi v Ljubljani.
Računati moramo torej, da bo tudi v Ljubljani kmalu začelo rasti zanimanje za debelo linijo. Debela linija pa ne bo usodna samo za žepe zakonskih mož — za mesarje in za slaščičarje bo dobra — ampak bo usodna tudi za občinsko blagajno.
Če bo zavladala debela linija, bo treba predvsem razširiti vse hodnike. Sedanji hodniki so tako ozki, da še za pomenke vitkih linij ne zadostujejo. To bo veljalo silne denarje. Še več bodo pa požrli novi vagoni na cestni železnici, ker bo treba razširili oboje, tir in vozove, da bo za debele linije dovolj prostora. To pa prav gotovo še ne bodo vsi stroški.
To so važne zadeve, ki naj bi jih temeljilo preštudirali gospodje volivci zlasti pred prihodnjimi Občinskimi volitvami; usode ljubljanske mestne občine namreč ne bo imel v rokah samo gospod župan; ampak tudi mast in debela linija ...
Polkovgradec
Jutri bo ln obhajala svoj 80. god Elizabeta Z a 1 a z n i k , po domače Pratkarjeva mati. Vsa vrhniška in velik del ljubljanske okolice jo pozna in spoštuje: ne samo zato, ker je 40 let izvrstno gospodinjila na sloviti Pratkarjevi (Grašičevil gostilni, marveč še veliko bolj radi njene izredne dobrodelnosti. Kolikim revežem je ta žena pomagala! Če bo kdo pisal o dobrodelnosti v poLhogiajski fari, bo ime Pra-tkarjeve matere na odličnem, če ne na prvem mestu. Vsa njena vfelika darežljivost pa ima korenine v veliki ljubezni do Boga in do bližnjega: ne poznam žene, ki bi vse svoje življenje tako posnemala zgled svoje patrone sv. Elizabete Turinške kakor ta izredna žena. Skrita in svetu odmaknjena kneginja je to, ki si je s svojim bogastvom, ki ga je imela, pridobila zakladov, ki jih rja iu molj ne uničita. Zato ji ob njeni osemdesetletnici iskreno čestitamo vsi, ki smo bili deležni njene ra-dodarnosti, in ji želimo, da jo ljubi Bog ohrani v krogu njenih hčera in vnukov zdravo in čilo, kakor je sedaj, do skrajnih mej človeškega življenja!
Bežigrajska šoia
bo moderno opremljena
Ljubljana, 17. novembra.
Novo bežigrajsko šolo sedaj pokrivajo. Do nastopa zime mora biti stavba pod streho, tako, da v surovem stanju zaradi snega in mraza ne bo preveč trpela ter da se nekoliko osuši. Spomladi se bodo nadaljevala notranja zidarska in druga obrtniška dela. Šoli: bo do prihodnje jeseni zan -1 jivo gotova, Rečeno je bilo sicer, da bo šola dovršena že do letošnje jeseni, kar iz tehničnih razlogov ne bi bilo nič preveč težko, ni pa bilo mo-| goče to iz denarnih razlogov. O raznih zunanjih i tehničnih podrobnostih te šole, ki bo ena najbolj j modernih v državi, smo svoj čas že obširno poro-j čali. Še bolj zanimiva pa bo notranja ureditev.
I zlasti inventar, ki bo odgovarjal vsem sodobnim j pedagoškim in higijenskim dognanjem. Iz razgo-, vora z okrajnim šolskim nadzornikom g. G runi o m smo posneli naslednje podatke:
Predvsem je treba položiti veliko varnost na klopi, tako, da bodo imeli učenci pravilno držo pri sedenju. Dosedaj se je v tem oziru mnogo grešilo. Malokatera ljubljanska šola ima pravilne, sodobne klopi za šolske otroke. G. Grum in drugi strokovnjaki so si ogledali mnogo šol po državi. Zlasti Zagreb ima lepe moderne in razkošne šolske stnvbe, njihova oprema pa je največkrat pod kritiko. Klopi imajo celo že davno zastareli »plus«, to je precejšnjo oddaljenost sedal od pultov, lako, da mora otrok, ko hoče pisati a 1 i sede brati, naravnost pasti na pult. To je seveda zelo škodljivo hrbtenici. Klopi v bežigrajski šoli bodo vse drugačne. Prvič bodo namesto klopi stolice, ki bodo premične, enako, kakor nn pr. kozli in konji v telovadnicah, tako, da se bodo jio dvigalih dale naravnati na pravil -> višino, primemo velikosti otroka, driijič pn bodo uvedene tudi klopi dveh velikosti Obe vrsti pa bost« prav tako premakljivi in se bosta ludi dali naravnati nn tri stopnje velikosti. Odpadla bo vsa možnost nepravilne drže olrokoveua ielu&a.
Šolske sobe bodo svetle in jasne. Zraka in solnca bo v njih dovolj. Največ prahu in nesnage se dosedaj nabira v oglih, kjer se stikata po dve steni s tlom. Te ogle je težko izmesti. Sobe v bežigrajski šoli bodo imele te ogle zaokrožene, tako, da se bodo dali prav lahko pomesti in da ne bodo zbirališče prahu in bacilov.
Table bodo velike in fiksne, oder pa ostane, ker mu sedanja pedagogika v splošnem ne ugovarja.
Garderoba za učence bo na hodnikih. Vsak razred bo imel omrežen prostor, nekakšno kletko s ključavnico. Tatvine obleke ne bodo'mogoče, obenem pa se bo mogla obleka v vlažnem vremenu kolikor toliko posušiti. Stranišča bodo vsa angleška z izpiralno vodo in z nožno vzmetjo. Tudi za žejo otrok bo poskrbljeno. Napravljeni bodo mali curki na višk in otroku bo treba odviti le vzmet ter mu bo curek vode kar sam brizgal od spodaj navzgor v usta. To je dosedaj še najbolj higijenicen način pitja.
Vseh šolskih učnih prostorov bo 16 ter dva rezervna. To bo za dolgo dobo zadostovalo. Znano je, da število šolskih otrok v Ljubljani od leta do leta pada in je Ljubljana samo v zadnjih štirih letih izgubila osem vzporednic. Bežigrajski okraj leži sicer na periferiji, kamor se je zaradi stanovanjskih razmer preselilo mnogo večjih družin, tako, da je sedaj v tem okraju 400 šoloobveznih otrok, od katerih se jih bo v to šolo všolalo okrog 450. Pa tudi, ako število otrok v tem okraju znatno naraste, bo šola vendar še vedno zadostovala, tako, da sc bodo mogli otroci učiti v prostornih učilnicah, opremljenih nn najbolj moderen način.
Pr: šoli bo tudi otroško zavetišče s kuhinjo za revne olroke in pa prostor za otroški vrlec. Otroci bodo imeli na dvorišču in vrtu te šole dosti prilike gibati se in telovaditi na svežem zraku.
Sodobno opremljena šola za Bežigradom bo Liuuiiuni v resničen uonos.
Alpinistična šola TK Skale
Pomen alpinizma za samovzgojo poedincev in s tem koristi za vso družbo, so danes splošno poznane in priznane. V tesnem občevanju ■/ naravo, često tudi v borbi z njo, se izbrusi značaj alpinista, okrenwni njegova volja. Plemenitost in odločnost sta najvišji odliki pravega alpinista.
Toda težka je pot, ki jo nastopi mlad, za planine navduS&n turi.st, preden doseže cilj, preden postane — alpinist. Redki so oni, ki pridejo že spočetka v roke izkušenega planinca in pridobe od njega to, kar rabijo — idejo alpinizma in tehnično znanje. Navadno se mora do vsega lega dokopati začetnik, ki ga žene v naravo notranji imperativ, sam z velikimi materielnimj in časovnimi izgubami. Neredko trpi pri takih idejna plat, žal mnogi tudi omahnejo prezgodaj v smrt baš radi nepopolnega znanja alpinistične tehnike.
Vseh teh dejstev se dobro zavedata TK Skala in SPD. Da se omejijo nesreče v planinah, ki jim je vzrok pomanjkljivi! tehnično znanje, obenem pa, da ee čim bolj razširi ideja alpinizma, se je PK Skala, kateremu je SPD s popolnim razumevanjem obljubilo vso poinoč, odločil, da ustanovi z novim letom v Ljubljani stalno alpinistično šolo, v kateri bo dobil lahko vsak, zlasti mlajši planinci, ki stopajo pravkar v samostojno alpinistično življenje, vso potrebno tehničuo in idejno izobrazbo.
Imena sodelujočih kakor: inž. Avčin Franc, dr. Bohinjc Valter, inž, Drofenik Herbert, dr. Kajf.elj Mirko, prof. Lipovšek Marjan, dr. Ložar Rajko, cand. ing. Modec Vinko, dr. Pajnič Edo, dr. Potočnik Miha, dr. Reya Oskar, ravnatelj Vilhar Franjo, jamčijo, da je šola v pravih in zanesljivih rokah.
Letos se otvori tečaj sredi januarja 1035 s predavanji o ideologiji alpinizma, sledila bodo dvakrat tedensko predavanja o gorski morfologiji in topografiji, o orientaciji in čitanju kart (s praktičnimi vajami v terenu), o opremi, o higijeni in prvi pomoči, o meteorologiji, o nevarnostih v gorah ter o planinskem rastlinstvu in živalstvu. Teoretični del šole bodo zaključila predavanja o plezanju, v kate>-j rili bo eden naših najboljših alpinistov-tehničarjev, 1 g. Vinko Modec z besedo in sliko vpeljal udeležence v alpinistično tehniko. Spomladi bo nato vodil g. Modec s sodelovanjem priznanih alpinistov praktične vaje v plezanju na Tunicu. poleti pa bo absolviral s tečajniki nekaj ple-zalnih tur v planinah.
Za absolvente poletne alpinistične šole bo v jeseni po istem vzoru posebej tečaj o zimski alpiiii-stiki.
TK Skala je prepričan, da bo našel v javnosti razumevanje za svoj pokret, in vabi one, zlasti mlajše planince, ki se nameravajo udeležiti tečaja, da se čimprej z dopisnico javijo klubu (Ljubljana, Slomškova ulica 1). Podrobnosti bomo javili pravočasno.	TK Skala.
Poizvedovanja
' Pes jazbečar, rjav, brez znamke, Vi sliži na iine Bnro, se je zgubil na Črnučah na lovu. Oddati ga je: Saša Stare, Mengeš.
Izgubila je včeraj neka oseba pred palačo Vzajemno zavarovalnico voč tiskovin s šlamipiljko Zdruvi-liSSe na Golniku. Pošten najditelj »e naproSa, da jih L.roči proti nagrudi v pisarni Kolodvorskega misijona.
komunalne zadeve
Iz zadnje seje mestnega sveta.
G. župan je »poročil, da se je mestna občina obrnila na Osrednji urad za zavarovanje delavcev in na ministra za socijalno politiko, da se mestni občini v Ptuju podeli posojilo v znesku 3,000.000 Din, ki naj bi predvsem služilo za konventiranje obstoječega dolga primestni hranilnici v Ptuju. G. minister za socijalno politiko je sporočil, da bo to prošnjo priporočil v ugodno rešitev.
Ker je nakazani kredit banske uprave za regulacijo Grajene v znesku 50.000 Din že izčrpan, je mestni župan ponovno interveniral pri banski upravi za nadaljnjo subvencijo v znesku 50.000 Din, ki jo je banska uprava zagotovila.
Mestna občina prispeva za napeljavo telefona v razne kraje v Halozah znesek 3000 ujn. — Zn cestne pometače se dovoli nabava novih plaščev. — Prispevek za izdajo revije »Kronika slovenskih mest«: in sicer za eno tiskano stran, ki se bo nanašala n« Območje Ptuja, se določi znesek 200 Din.
V domovinsko zvezo mestne občine ptu jske sta sprejeta Koren DragOtin in Brenčič Mihael, Zagotovitev sprejema v domovinsko zve/o Wei-landits Adalberta se odkloni, ker za zagotovitev niso podani zakoniti pogoji.
Nagrada za verouk na meščanski šol: /a kateheta se določi 14 Din na uro.
Po javni seji se je vršila tajna seja. na kateri so med drugim izvolili za revizijo uradništva po § 159 zakona o mestnih občinah občinska svetnika Gorupa in Ogorelcn.
Ako Vam seč (voda) ni v redu, ako ste kdaj . občutili ledvice,
morate piti
Radensko!
Poskusite samo nekoliko dni redno piti Radensko ki Vam bo ojačila izločanje seči, temeljito očistila kri in ledvice ter preprečila postanek kamenčkov in skleroze.
nitka v dvojni vijačnici - svetlobna množina v dekaiumenih
Stoletnica tvrdhe Ant. Krisper
Častitljiv praznih shoraj ie 200 let stare ljublj. trgovske hiše
Na važni glavni prometni črti med Adrijo in Donavo ležeča Ljubljana je bila. skozi stoletja cvetoče trgovsko središče in je zato tudi razumljivo, da se je tu naselilo več trgovcev iz sosednih dežela in prišlo do bogastva in ugleda. Tako se je tudi Marija Angelo Alborghetti, ki je bil poleg Valvasorjev, Zoisov in več drugih iz Bergama,
je izvažal celo v Aleksnndrijo, Smirno in po vsej Levanti. S trgovsko dalekovidnostjo se je udeleževal pri ustanovitvi mnogih industrijskih iu finančnih podjetij, predvsem pa pri papirnici v Vevčah, pri Trboveljski pre-mogokopni družbi, pri Litijskem svinčenem rudniku, pri Ljubljanski eksportni banki i. dr., obenem je bil pa v upravnem svetu Trgovske delniške družbe na Reki, in rudarske družbe Litija. Dne 8. avgusta 1887 je njegovo plodonosno delovanje pretrgala smrt.
Njegova naslednika sta bila oba sinova Jožef roj. 1862 in Ivan roj. 1864. Prvi je povečal že pod očetom očetovo kolonijalno trgovino tako, da je vedno naraščajoči promet z vagoni leta 1907 dal povod k ustanovitvi I. ljubljanskih javnih skladišč, drugi brat Ivan je pa razvil oddelek za drobno blago v specialno trgovino z igračami in galanterijo, ki bi bila v ponos vsakega velemesta. Ko sta brata 1. 1913 trgovino razdelila, sta jo vodila dalje pod imenom »Ant. Krisper«
Erik Krisper
dbvitbbcL čla/uz !
Anton Krisper
okrog 1750 naselil v našem mestu in ustanovil trgovino, a leta 1758 je po poroki z Marijo Elizabeto Auracherjevo postal lastnik hiše št. 26 na sedanjem Mestnem trgu.
Njegov sili Jožef je leta 1790 prevzel očetovo trgovino in hišo, bil pa ni samo spreten in dober trgovec z daleč naokrog razširjenimi kupčijami s speeerijo in mešanim blagom ter lastnik uglednega komisijskega in spedicijskega podjetja, temveč je igral tudi v javnem življenju našega mesta vodilno vlogo, saj je bil municipalen svetnik in od mesta delegiran član deželnega stanovskega zastopa, prisednik meničnega razsodišča in stotnik meščanske garde. Za časa francoske vlade se je vedno izkazal za vnetega pristaša Napoleona, o čemer pričajo zlasti razna, zadnja leta objavljena dela o tej dobi. Njegova hči Jožefina se je 19. jun.
1832	poročila z Antonom K r i s p e r j e m.
Leta 1805 v Slovenski Bistrici rojeni
Anton Krisper je bil sin tamošnjega učitelja normalne šole, ki je odgovarjala današnji vadnici. L. 1834, torej pred sto leti, je Anton od svojega šele 1. 1820 umrlega tasta prevzel tedaj že 80 let staro trgovino na oglu Mestnega trga in sedanje Stritarjeve ulice, ki jo še sedaj mnogi imenujejo po starem Špitalska ulica.	•
Po njegovi smrti (1. 1865) sta mu sledila njegova dva sinova, in sicer je prevzel leta
1833	roj. Jožef oddelek za kolonijalno blago in barve, njegov brat Valentin pa galanterijo in drobno blago. Ta se je pa kmalu po-
Jožef Krisper
svetil študijam papirne industrije in kemije v Draždanili ter je končno ustanovil tovarno papirja v Radečah, ki jo še danes vodi uje-gov sin Anton kot direktor.
Ko je tako izstopil Valentin, je Jožef spet združil oba oddelka trgovine v svojih rokah. Mož je bil nenavadno sposoben trgovec, da se je njegova tvrdka Ant. Krisper z njegovo podjetnostjo in delavnostjo povzpela do prav širokega razmaha. Posebne zasluge si je pridobil za vso deželo s pospeševanjem izvoza izdelkov naše domače obrti in hišne industrije, kakor z izvozom glavnikov, krtač in podkovnih žebljev, zlasti pa z izvozom slamnikov in zobotrebcev, ki jim je odprl pot po vsem svetu. Na svojem posestvu v Zgornji Šiški je ustanovil tovarno za glavnike. ki'jo je pa spet opustil, nato .ie pa pričel to nrno lesenih čevljarskih žbic, ki jih
fvuu Krisoer
Kaj pravite?
Moderni svet kar noče biti Mar in vse se boji šlevillce i>0, dO ali pa se višje številke kakor vrag križa —- vse hote biti »mlado«, moški in ienske, čeprav nosijo eni in drugi ie prav lepe butare kri-iev na svojih plečih. To človeško slabost znajo razni učenjaki in sleparji prav spretno izrabljati in prodajajo bidnilcom, ki iele iz 70 napravili HO ali 40, za drag denar najraznovrstnejša le potila in po- j mladila po neverjetno visokih cenali. To je tok časa: svet hoče biti goljufan, torej naj plačuje za svojo neumnost.
Ta »tok časa« je zajel tudi našo drielo, ampak v nasprotni smeri. Drugod hočejo postati ljudje mladi — ganz jugendlicli. bilte selir! — pri nas se pa kar trgajo za — starost!
Kaj pravite, g. urednik, na to? Mar ne verjamete? Pa je res tako!
Pri nas smo izvirni v vsakem oziru. Nas rasni Voronovi, Steinachi i. dr. prav nič ne brigajo in tudi »kozmetiki* ne bodo dolgo obstali pri nas, kajti mi hočemo biti stari in smo iznašli tudi primerno in učinkovito sredstvo za postaranje. To sredstvo so volitve za dosego starostne rente.
Za te volitve vlada pri nas ogromno zanimanje in cela Slovenija, kolikor je nosi hlače, hoče biti »stara«, samo da pride do sedeža v senatu, v zboru »starih«...
Ali ni to zanimivo? Samo lo nam navadnim ljudem ni prav jasno, ali hočejo postati ljudje slari iz čiste ljubezni do starosti, do sivih las in do škrbastih zob, ali iz nesebične ljubezni do naroda in države in dela za javni blagor, ali pa iz ljubezni do...
Kaj pravite, g. urednik: ali žive pri nas tudi ljudje, ki bi radi bili slari zaradi — rente?
Koledar
Nedelja. 18. novembru (26. pobinknštna nedelja): Odon, opat; Roman, mučuiiec.
Ponedeljek, li). novembra: Elizabeta, kraljica; Poncijan, papež mučenec.
Novi grobovi
■f V Ljubljani jc včeraj mirno v Gospodu zaspala gospa Marija Kopač. Pogreb bo v ponedeljek, 19. novembra o!) 4 popoldne iz liiše žalosti na Celovški cesti št. l-t na pokopališče k Sv. Križu. Bog ji duj večni mir in pokoj. Žalujočim svojcem naše globoko sožalje!
-f V Ljubljani je včeraj po dolgi in mučni bolezni umrl gospod Stanislav Javornik. nehotni podporočnik. Pogreb bo v ponedeljek. dne 19. novembru ob pol 3 popoldne iz hiše žalosti Gradišče št. t7. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje1
-J- V Medvedku pri Velikih Laščah so pokopali pretekli četrtek blago in dobrosrčno ženo in mater Nežo Praznik, roj. Adamič. Pokojna je bila rojena v Žlebiču pri Ribnici. Dosegla jo častitljivo starost SI let. Rajna je bila sestra pred dobrim tednom umrle Marije Vtii-ležič iz. Ribnice. Naj počiva v miru dobra žena. Sorodnikom naše sožalje!
—	Pri motenjih v želodcu in črevih, bolečinah v trebuhu, razdraženosti. ner-voznosti, omotici, težkem snu, splošnem slabopočutju, zmanjšani moči za delo se doseže olajšanje z dnevno čašo naravne »Franz-Josef« grenčice Sloviti zdravniki hvalijo izborno lekovitost, ki jo nttdt »Franz-Josef« voda v svoji lastnosti kot milo odvajajoče sredstvo posebno polno-krvnim, korpulentnim ljudem, trpečim na protinu in hemeroidih.
Osebne vesti
—	Poročila se jc včeraj v Ljubljani gdč. Pcpca Lati tar, kuharica pri ge. dr. Jenko-Gro-yerjevi, z g. Josipom Vidavotn, fin. sturešinom. Čestitamo!
= Diplomski izpit za inženjerja kemi je jc naredil z. odliko na visoki tehnični in montani-stični šoli v Gradcu g. Erik Scliuster iz Ljubljane. sin trgovca na Mestnem trgu. Čestitamo!
= Specijalist rentgenologije, g. dr. Ciril Cirman, zobozdravnik iz Ljubljane, je 12 novembra nn rentgcuološkeni zavrniti obče državne bolnišnice v Belgradu naredil izpit zu špeti-iulista reiiiKcnuiogijii.
Oslale vesti
— Program petega letnika knjižnih zbirk Jugoslovanske knjigarne se danes dostavi naročnikom »Slovencu« v Ljubljani, Mariboru in Celju, istočasno s »Slovencem«. Naročnikom, ki prejemajo »Slovenca« po pošti, odpošlje knjigarna prihodnji teden program posebej. Kdor želi dobiti lepo, 32 strani obsegajoče bro-Š-urico zastonj, pu ni naročen na »Slovenca«, naj piše Jugoslovanski knjigarni potijo. Vse, ki bodo prejeli program knjižnih zbirk, najvljudneje prosimo, da ga temeljito prečilajo, ker smo prepričani, da bodo našli kaj primernega zase.
VSI ČITATELJI „SLOVENCA" VABLJENI NA
REKORDNO POTOVANJE OKROG SVETA
P r i h o d nji leden
bomo začeli priobčevati najnapetejši, najzanimivejši potopisni roman
Ob stoletnici rojstva znamenitega pisatelja Julesa Verne-a, avtorja svetovnoznanega pustolovskega romana »Potovanje okrog sveta v 80 dneh«, sklenejo trije londonski časopisni magnati. da bodo poslali vsak svojega reporterja na potovanje okrog sveta. Vsi trije odrinejo ob isti uri; kateri se prvi vrne v London, dobi visoko nagrado. Vsa prevozna sredstva našega časa so dovoljena: železnica, parobrod in letalo; kakor pri sabljanju, so dovoljene tudi finte in prevare. V okviru skrajno napetega dejanja podaja pisatelj posamezne etape tega rekordnega potovanja; sijajni krajepisi in mimogrede vpleteni opisi šeg in navad raznih narodov stopnjujejo vrednost dela v poučnem pogledu. Doživeli bomo roparski napad na ekspresni vlak, vihar na morju in mnogo drugih pustolovščin. Med trojico reporteriev je tudi ena ženska in lahko si mislimo, d.i bodo zaradi tuga nastali prav zanimivi zaplet-Ijaji. Skratka, roman, kakršnega si danes vsakdo | želi prečitati, ker ima glavne lastnosti vzornega časnikarskega romana, napetost, zabavnost, po-učnost. Torej —
k d o p o j d e z n a m i n a
REKORDNO POTOVANJE OKROG SVETA
mmmmma
—	Sprejem novega župnika pri Sv. Tomažu pri Ormožu. Pretekli teden smo toina-žovski farani sprejeli novega g. župnika, g. 1'Vancu Magdiča. Naše verno, ljudstvo se .ie polnoštevilno udeležilo sprejema, da izkaže čast onemu, ki prihaja v imenu Gospodovem v Njegov vinograd delovat v dušno korist izročenih mu faranov. 56 kolesarjev in kolesark je prihitelo novemu župniku nasproti do postaje. Pisanemu sprevodu se je na f urni meji po pozdravu pridružilo še 28 končnikov. Kakor bi prihajala pomlad v deželo, tako se je zdelo, toliko cvetja, slavolokov, zastav in zastavic je bilo. Pri cerkvi, ki jc bila. kakor tndi župnišče, vsa okrašena z zelenjem in jesenskim cvetjem, je pozdravil novega župnika g. kaplan, za njim pa šolski upravitelj, cerkveni kl jučar ter zastopnik t ženske, dekliške in fantovske Marijine družbe, predstavniki občine itd, I'o zahvali novega g. župnika jc bila v cerkvi zalivala in priporočilo Onemu, ki vodi vsa naša delu in naša pota, in ki naj blagoslovi delovanje novega pastirja v teh težkih časih, tla bodo vsa naša dejanja usmerjena edino lo I; Bogu. večni Resnici in Lepoti.
—	Obvezen zdravniški pregled. Minislei za socialno politiko in narodno zdravje jc izdal navodilo glede poslovanja po zakonu o zatiranju spolnih bolezni in pravilniku o iz polnjevanju tega zakona. Zdravniki v javni službi ne morejo pregledovati bolnikov v svojih zasebnih ordinacijah. Potrdila za sprejem v bolnišnico lahko izdajajo vse ustanove in zdravniki, ki imajo pravico do javnega pregleda. Zavarovalne ustanove lahko izdajajo taka potrdila samo svojim članom. Drž. ali samoupravne ustauovc, okrajni in občin-
in »Ant. Krisper Coloniale«. L. 1918 je Jožef Krisper svojo trgovino prodal A. Lillegu, temu je pa 1. 1930 sledil Josip Verlič, ki mu je uspelo, da ,io je še izpopolnil.
Današnji šef g. Erik Krisper vodi od 1. 1922 firmo popolnoma v smislu tradicije svojih prednikov, ki ji je vedno bilo temeljno načelo najstrožja solidnost in reelnost, oboj nem pa neumorno stremi, kako bi ustrezajoč zahtevam modernega časa odprl trgovini nova pota ter jo postavil še na višjo podlago, in je tako med drugim 1. 1923 ustanovil tudi tovarno čevljev. V posebno čast pa si šteje tvrdka Ant. Krisper, da njeno trgovino več- I krat počasti s svojim visokim obiskom tudi 1
Nj. Vel. kraljica Marija iu drugi člani kraljevega doma.
Tako lahko gleda firma Ant. Krisper ponosno na dopolnjeno stoletje marljivega in uspešnega delovanja, ki ni bilo posvečeno le lastnemu, temveč v prav veliki meri tudi splošnemu blagru, zlasti pa tudi človekoljubnemu socialnemu in humanitarnemu delu, ki je doseglo svoj vrhunec, ko je tvrdka Ant. Krisper pri nakupu Golnika plačala polovico kupne vsote. 0 tradicionalnem socialnem čutu stare hiše pa priča vsa leta uslužben-stvo, ki pri hiši ostari ali se pa z v hiši pri; dobljenim znanjem in izkušnjami ter tudi z njetio podporo osamosvoji. Tako je iz ogromnega kroga Ant. Krisperjevih sotrud-nikov izšlo tudi prav veliko število uglednih mož, ki mnogi še danes kot trgovci in podjetniki delujejo v korist domovine. Pozabiti tudi ne smemo, da je že skoraj 190 let stara tvrdka, ki je le ob ženitvi izpremenila svoje ime, tudi vso to dolgo dobo neprestano do danes v isti hiši.
In tako je na solidnih temeljih zgrajena in po v skoraj 2 stol. preizkušenih načelih poštenosti delujoča firma postala eden najvažnejših faktorjev našega gospodarskega življenja, kar je tudi najzanesljivejše in najtrdnejše jamstvo, da ho tudi v novem stoletju lahko pokazala na enake uspehe, kakor doslej.
Pojasnilo javnosti
Ljubljanski dnevnik »Jutro« z dne 26. 8. 1934, št. 196, je na strani 4. prinesel pod naslovom »Osumljenci vloma pri Bati izročeni sodifiju« o podpisanem, da je bil aretiran zaradi tega. ker je vpleten v to zadevo. Na; vedlo je tudi, da so vsi aretiranci že priznali vlom.
Podpisani sem res bil aretiran, toda v najkrajšem času se jc izkazalo, da sem na stvari popolnoma nedolžen. Bil sem v par dneh izpuščen iz zaporov in je vsa zadeva proti meni od državnega tožilstva ustavljena, ker ni bilo najti nobene podlage za kazenski progon.
Svojemu pravnemu zastopniku sem dal nalog, da vloži tiskovno tožbo proti dnevniku »Jutro«
Prosim vse svoje dobavitelje in odjemalce, da mi kot poštenemu obrtniku ponovno naklonijo zaupanje.
Jesenice, dne 17. novembra 1934.
Stanko Poženel, pekovski mojster na Jesenicah.
ŽARNICE
Gospodarnost zahteva: „Več svet obe za manj denarja!" TUNGSRAM D žarnica, katere nitka je zvita v dvojni vijačnici, daje do 20'7o več svetlobe. Na žarnici je podana svetlobna množina v mednarodnih dekaiumenih, a poraba toka v w a 11 i h,

se je Kamila krema v kratkem času tako priljubila? Ker ve . vsakdo, ki jo je le enkrat preizkusil, da ne doseže z nobenim drugim sredstvom na koži teh uspehov, kakor edinole s Kamila kremo. Dobi se povsod samo v originalnih škatljicah po 10 Din. Razpošilja lekarna J. Oblak, St. Vid nad Ljubljano.
ski /zdravniki lahko izdajajo potrdila vsem ljudem ne slede na premoženjsko stanje s tem, da pregledajo siromašne brezplačno, druge pa proti določeni taksi. Za pregled plačajo premožnejši: za klinični pregled in zdravniško spričevalo 20 Din, za mikroskopski pregled 5 Din, za serološki 10 Din, na potrdilo pride kolek zn 20 Din in 5 Din za prošnjo, da so potrdilo izda. O plačilu takse so izda potrdilo. Zasebnim zdravnikom se plača za klinični pregled in zdravniško izpričevalo 60 Din, za mikroskopski in serološki pregled pa toliko, kolikor znaša taksa laboratorija, kjer je bil dotični pregled. Če pregledujejo Ijiuli zdravniki sami, ne smo presegati skupna taksa 10(1 Din. Siromašni ljudje imajo brezplačen pregled, če predlože ubožna izpričevala.
—	Pozor ua razpečevalcc bro/.verskih in protiverskih knjig. V zadnjem tednu so st1 po raznih krajih Doloujiske — posebno v ribniški okoliei — pojavili ugontje tajnih družb in ljudem vsiljevali razno protivorsko berivo. Pozor pred sleparji!
—	Prosti vizum, železniške olajšave in drugo ugodnosti za potovanje v Avstrijo uživa vsak potnik na podlagi posebne zimsko-sezon-ske legitimacijo, ki sc dobi pri Putniku, Ljubljana. ______
Kvaliteta
Perion pralnega praška O in Hultertus mila je priznano dobra — Domača izdelka!
Svoji k svojim!
—	Nesreča pri karamboiu. V bližini Železnikov jo prišlo včeraj do karambola med motornim kolesom in vozom, na katerem se je peljal 22-lotni Franc Lotrič, posestnik iz Železnikov. Motorno kolo se ni moglo izogniti nekemu vozičku, ki je stal sredi ceste, ter so je zadelo v Lotričevega konja. Konj se jo »plašil in prevrnil voz. Lotrič si je pri padcu zlomil levo nogo. Motociklist pa je ostal nepoškodovan. Lotriča so včeraj pripeljali v ljubljansko bolnišnico.
—	Huda nesreča pri spravljanju sena. Včeraj dopoldne je bila ljubljanska reševalna postaja klicana nu Vrhniko. V vasi Podlipi pri Vrhniki' se je namreč nevarno ponesrečil 24-letni posestnikov sin Vinko Jereb. Pri spravljanju sena se mu je v telo zapičil precej globoko železen kavelj za seno ter mu ranil črevesje. Prvo pomoč je nudil ranjencu vrhniški zdravnik dr. Klepec, ki jc naročil poklicati reševalni avto. V ljubljansko bolnišnico so ranjenca pripeljali še s kavi jem v telesu. Na njem je bila takoj izvršena operacija in zdravniki upajo, da ga bodo ohranili pri življenju.
Izpiti gozdarskih inženjerjev. V starih hrastovih gozdovih Trizlovi, Radiševu in Rastovu, ki so last imovinske občine Brod ob Savi, jc to dni delalo praktični izpit i!3 gozdarskih inženjerjev. Izpit jo naredilo z dobrim lisijohom 21 inženjerjev.
—	Gostilničarska pivovarna d. d. v Laškem. Na našo tozadevno notico od 8. nov. t. 1„ podpisano od »Delničarja«, se nam od merodajne strani poroča: Tovarniška poslopja Gostilničarske pivovarno so dograjena in so ometavajo zato. da lii treba dvakrat postavljati ogrodja, katero je bilo potrebno že za. železo-beton.sko gradnjo samo. Če bi sc postavljalo drugič, bi to veljalo več kakor sedanja naprava fasade, ne glede na t.o, da bi zgradbe brez ometa trpele. Kar zadeva montaža strojev, vodo delničarji sami, kako. težavo, je treba premostiti pri sedanjih razmerah ua denarnem trgu, ko ima pivovarna domala tri milijone dinarjev gotovino zamrznjene in jo pri poizkusih, to mobilizirati, naletela na vse mogoče ovire.
—	Noseče matere se morajo skrbno varovati vsakega zaprtja z uporabo naravne »Franz-Josef« grenčice. Predstojniki vseučiliških klinik za ženske hvalijo soglasno pristno »Franz-Josef« vodo, ker se lahko zauživa in se gotovo pojavi v kratkem času odvajajoči učinek brez neprijetnih stranskih pojavov.
—	V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 17. t. m. je objavljena Naredba o prepovedi ustanavljanja trgovinskih obratov velikega obsegadalje »Popravek v uredbi o zaščiti kmetov", Pravilnik za izvrševanje naredbe o zaščiti kmetov«, Dopolnitev v pravilniku za hranilno in čekovno službo pri poštah in v navodilih za poslovanje s Poštno hranilnico'. Pojasnilo o finansiranju mestnih poglavarstev za čas od 1. januarja do 1. aprila 1935% Izpremeniba v pravilniku o organizaciji, notranjem delu in vzdrževanju službe v državnih bolnišnicah', ^-Dopolnitev pravilnika za izdajanje ostankov zastav in depozitov Petrograjske zastavno banke in Rusko državne banko ian Objave banke uprave o pobiranju obč. trošarin v 1. 1934?..
PODPISI.
—	Za šolsko branje priporoča »Nova založba« v Ljubljani prevode iz klasičnega slovstva, ki so izšli v njeni založbi, tako Shakespeare: Beneški trgovec in Julij (V; /ar (prevedel O. Župančič), Sophokles: Kralj Oiilip, Euripides: Bratski spor (obojo prevedel A. So vre); poleg tega šo Prosper Me-rimee: Colomba in Hermanov: fvančkov sveti večer. Vse knjigo priporoča odličen jezik in nizka cena (10 Din).
—	Nove knjige: Dr. A. Ušenionik. Socijalno vprašanje (Naša pot IV.) II. izdaja. 20 Din. — vezano 30 Din; Rog \nte. Gobe zu trgovino in domačo porabo, T.50 Din: Gunnar Gunnnr.sson -Kozak J uš. Ljudje na Borgn. povest 85 Din. vezano 100 Din; Knufoli Ant.. Krojim knjign zn dumsko perilo in obleke, 150 Din: Koledar slovenskega gospodarju /a let" 1055. 10 Din: llor-ko I'r.. Pesem i/. Slovenskih goric, JO Din: Gospodinjski koledar za loto 1935, 20 Din: dr. St. Leben. Charles Pora-ult. ( ontes de Fecs, francosko slovstvo, L zvezek. S Diti; Siidennann-Ferdo Kozak, Mnčjn brv. roman, 60 Din: Podpornik, Vezenje in drugu ročna dola, 50 Din. vso io knjige dobite v lusoslovanski knjigarni v Ljubljani.
—	Mohorjeve knjige so prispele v Ljubljano. Razen rednih knjig (Koledar 1935, Večernice — Stiski svobodnjak, Slomšek, Grani-čarji in Zgodovina slov. naroda) jo izdala Mohorjeva družba te-le novo knjige: Kocbek-ša-šolj: Slovenski pregovori, reki in prilike, broširana 28 Din, vezuna 40 Din; Liclitonberger -Kuret: Mačkova sestrica, broširana 24 Din, vezana 36 Din; Lovrenčič: Pastir /. belo ptico, broširana 16 Din, vezana 28 Din: Življenje svetnikov, 10 zv., broširano 20 Din. — Udje Mohor jevo družbe dobe knjige 25% ceneje tudi v Ljubljani, v Mohorjevi knjigarni na Miklošičevi cesti 19.
—	Pri nagnenju k maščobi, protmu, eladko-eečnoeti izboljšuje naravna »Franz Joselova« s renči ca delovanje želodca in črevesa in trajno pospeši prebavo.
—	Prosvetnim društvom, ki žele uprizoriti znano ljudsko igro Carski sel«, sporočamo, naj pišejo avtorju Ivanu Redenšku, Domžale. Igro priporočamo.
—	Poseben strokovni tečaj za hotelsko obratovodstvo vam nudi možnost, da si izpopolnite svojo izobrazbo in da si pridobile potrebno usposobljenost za službe v pogo-stinskih obratovalnicah kot pisarniška moč, blagajničarka, portir, knjigovodja, ekonom, upravitelj itd. — Začetek tečaja 20. t. m. Vsa pojasnila daje: Trgovski učni zavod v Ljubljani, Kongresni trg 2/II.
—	Cenj. čitatelje opozarjamo, da redno uživajo Radensko, ki jc za zdravje nujno potrebna, pa istočasno izborila pijača.
—	Konjska sila in dekalumen. Povsod govore o dekalumen ili, toda le malokdo ve, kaj ta pojem pomenja. Čo govorimo o stroju 12 konjskih sil, ve že vsak otrok, zakaj gre. Vsakomur jc izraz konjska sila že povsem domač, četudi večina ljudi, ki se poslužuje tega izraza, ne ve točno, kaj prav za prav
Vlažno • hladno, _______ _
seda/ NIVEA
Po burji, de'ju ali snegu — je zlasti potrebno, da varujete Vašo kožo pred ^ vetrom in slabim vremenom, to pa storit« najboljše tako: vsak večer, predno '% greste spat. si nadrgnito kožo zelo naiabko z Nivea-Cremo. Koža bo postala '{' vsled tega mehka in gibčna, a poleg tega tako odporna, da ji niti slabo vreme ne more škodovati.
Vsled eucerita, ki se nahaja v Nivea Creme, prodre globoko v kožo, ne da bi pustila sijaj, in je istočasno krema za noč in dan.
pomenja. Pojem dekalumen sc je selc v zadnjem času razširil med ljudstvom in vsakdo naleti na ta pojem. Konjska sila in dekalumen sta si sorodna, nikakor pa nc identična pojma. Konjska sila je morilo za učinek
Trbovlje
stroj, potem nam je tudi znana njegova zmogljivost. Ako ve ima žarnica, potem . tlobno množino izžareva in kolik prostor more dobro razsvetljevati. Osvetljenost pro: štora je odvisna od namena, kateremu sluzi prostor, in od barve sten in stropa. Za razsvetljavo normalne stanovanjske sobe je potrebnih 125 do 150 dekalumenov, če pa hočemo opravljati v tej sobi precizna dela, potem tudi 200 dekalumenov ni preveč. Nove Tungsram D žarnice, katerih nitka je zvita v dvojni vijačnici, pri katerih sta svetlobna množina in gospodarnost povečani, so z de-kalumeni že označene. Že pri nakupu moremo tedaj na žarnici odčitati, koliko svetlobo bor oddajala, in torej presoditi, ce bo njena svetlobna množina zadostovala določenem u namenu. (12698)
Stavko ne bo. Zaradi znižanja plač in depulat-nega premoga 6ta se letos vršili že dve stavki in so rudarji ostali v znak protesta v rovih pod zemljo. Znižanje je bilo potem omiljeno in se je občutilo šele pri zadnjem plačilnem dnevu. Nekateri so ho-
. i j.. .... « — ----- -—
stroja, mednarodni dekaluineui pa so morilo za učinek žarnice. Če vemo, koliko ks ima
u je tudi znana "Jee^a	j teli rudarje zopet" zavesti v stavko, zmagali pa so
vemo, koliko dekalumenov	j prevdarnejši med njimi in zavrnili ,0 nevarno orož-
em tudi vemo, koliko sve-	kj delawem večkrat bolj škoduje ko podjetju.
Mariborske vesli:
S 6 gimnazijami je šel na univerzo
Pred malim senatom so imeli danes zanimivega gosta. Zagovarjal se je mladi Franc Riegler, rojen v Mariboru, po pripadnosti pa avstrijski državljan, ki je živel zadnje čase v Belgradu, baje kot vzgojitelj pri čehoslovaškem poslaništvu. Riegler je obtožen ponarejanja javnih listin. V Gradcu je absolviral pet razredov in pol gimnazije. Še pred zaključkom šestega razreda je izstopil. Sedaj pa ga je prijela želja po nadaljni izobrazbi. Kar brez mature je hotel na vseučilišče. V to svrho si je kupil obrazec maturitetnega spričevala, ga opremil z najboljšimi redi ter spretno ponaredil pečat in vse
nič hudega sluteč napravil, Riegler pa se je s tem prepisom vpisal na graško univerzo. Nekaj časa je zahajal k predavanjem, potem pa so ga pogrun-tali in dali pred graško sodišče, ki mu je prisodilo 4 mesece strogega zapora, pogojno na 2 leti. Riegler se je vrnil v Maribor, šel v Belgrad, ni pa računal, da je tudi pri nas pravica na dolgu. Ker je ponaredil listino pri nas, je prišel pred naše sodišče, ki mu je danes prisodilo mesec dni zapora, pa nepogojno in ga dala kot inozemca tudi takoj v luknjo. Razprava je bila prav zanimiva, ker se
je Riegler krčevito upiral kazni, češ, saj je bil že potrebne podpise"gimnazVje v inomostu. Po tempo- j v Avstriij obsojen. »To nas pa prav nič ne briga«, narejenem originalu je napravil prepis, ki ga je j ga je zavrnil predsednik, »saj ste avstrijski drzav-predložil nekemu mariborskemu notarju v overov- i ljan, pa bi bili ostali zgoraj, mesto da od|edate pri Ijenje, češ, da ga rabi za službo. Notar mu je to nas našim ljudem kruh.«
□	Skupščina duhovnikov Tretjega reda sv. Frančiška v Lavantinski škofiji ima svoj letni cerkveni sestanek v četrtek, dno 22. novembru ob 10 dopoldne v frančiškanskem samostanu v Mariboru. Ob 10 bo v Krončiškovi kupoli meditacija, nato jju v pevski sobi letni zbor s_ sledečim dnevnim redom: I. Odobritev zapisnika o zadnjem letnem zboru; 2. Poročilo o stanju tretjega reda v sedanjosti in njegovih nalogah v prihodnosti; 5. Poročilu odbornikov: 4. Volitev odbora; 5. Razgovor o sestankih v prihodnosti; 6. Slučajnosti in predlogi. — Sobrulje_.se prijazno vabijo, da sc zbora v obilnem številu udeležijo, ker so bo na tem sestanku razpravljalo tudi o dekanijskih sestankih v prihodnosti.
Carinski posrednih Kraut Štefan
se je preselil na Meljsko cesto št. Iti, telef. 20-44.
□	Racionalizacija obratov — vzrok brezposelnosti. Kljub živahni gradbeni sezoni, kljub novim tovarnam in razmeroma ugodnemu položaju starih obratov se opaža, da število brezposelnih v Mariboru in ožji mestni okolici ne pada, temveč raste. Vzrok temu pojavu pa jo v racionalizaciji, ki se uvaja v obrate. Tako so začele nekatere mariborske tekstilne tovarne dodeljevati tkalcem več strojev, kakor običajno in so s toni naravno zmanjšale kader delavstva. Tovarna dušika v Rušah, ki je projo rabila za dosego polne kapacitete (100 delavcev, doseže po modernizaciji obrata isti učinek s 350 delavci. Isto jo tudi pri nekaterih drugih kovinskih tovarnah v Mariboru. Vse to je vzrok, da navzlic novim podjetjem število brezposelnih ne pade, temveč celo rasto.
□	Sprememba posesti. Gustav Scherbaum je prodal svojo vilo na vogalu Aškerčeve in Prešernove ulice. Kupil jo je Pavel Kunstek za 425.000 dinarjev.
□	Razstava kipov in slik. V Kazinski dvorani prireja g. A. Kos veliko razstavo slik in kipov umetnikov. Mod slikarji so zastopani: M. Gaspari, K. Jakopič, M. Jama, Fr. Klemenčič, D. lnchiostri, A. Sirk, H. Smrekar, A. Sodnik-Zupanec, M. Ster-non, B. Vavpotič, F. Zupan, med kiparji pa: Fr. Gorše, T. Kos, P. Loboda, N. Pirnnt in 1. Zajec. Razstava bo odprta od 18. novembra do 2. decembra vsak dan od 9. do 18. uro.
□	Ozadje kina ZKD. Zveza kulturnih društev bi imela rada v Mariboru svoj kino. Stalni« mestni odbor, katerega sklepi pa j«> odredbi banske uprave nimajo šo veljavo, je prošnji 7,voze kulturnih društev ugodil ter ji dal na razpolago dvorano Ljudsko univerzo. Kakor pa doznavamo, koncesijo ne dobi ZKD, temveč neka privatna oseba. Kako sc to potoni strinja s cilji ZKD? Ali so ros povezani z zasebnimi interesi?
□	Moško in mariborske knjigarno. Kadar slavi kak nemški pisatelj tsvoj jubilej, se izložbo mariborskih knjigarn napolnijo z njegovimi spisi. OI> jubileju pisatelja Moška pa zaman iščemo \ izložbah knjigarn v Gosposki ulici njegovo ime.
□	Zaprla ulica. Radi dela na cestišču (pri-.klopitcv kanala) bo Vctrinjsku ulica v torek, dne 20. novembra zaprta /a vo/.ovni promet
□	Nevnrna služba dostavijnča. Včeraj se jc ponesrečil občinski dostavl.jnč Janko Ku-ster. Nji Glavnem trgu je zdrsnil po etnpnjiciih ter si zlomil nogo. Prepeljali so gu v bolnišnico.
□	Na tatove se ni zanesti. Za včeraj sla bili razpisani razpravi proti dvoma tatinskima tolpama; v vsaki partiji bi morali sedeti po trije na zatožni klopi. Prišel pa jo samo eden in šo la v spremstvu slražnika iz preiskovalnega zapora. Sodniki so čakali in čakali, naposled pa so začeli ter so sodili samo Ivana Viltužnikn, 53letnega •delavca iz Sv. Lovrencu nn Pohorju, drznega poglavarja rokovnjaške tolpo. Izvršil je v družbi Jožefa Gorjanca
I in Uršule Uniootove nič mani koa 15 večjih vio-
bolj škoduje ko podjetju. Pri pogajanjih je TPD še tudi pristala na nekatere male ugodnosti v prid rudarjem in je zalo nevarnost stavke zaenkrat odstranjena.
Potrjen občinski proračun. Banska uprava jo v celoti potrdila proračun občinskih dohodkov in izdatkov za tekoče loto, kakor ga je pred enim mesecem sprejel sedanji občinski odbor. Tako hitro višja oblast ni potrdila še nobenega tukajšnjega proračuna.
Za preložitev cestc mimo Španca do stare občine je odločeno iz fonda za javne zgradbe v laškem okraju 100.000 Din. Ker je že tudi pri cestnem odboru zbrana v te svrhe večja vsota, bi se z delom lahko takoj pričelo in e tem bi dobilo precej brezposelnih nekaj zaslužka, drugi pa dolgo zaže. Ijeno cesto.
Novo mesto
Krajevna organizacija Jugosl. strokovno
zveze se je pred par dnevi ustanovila pri nas, kar jc bilo že nujno potrebno, saj je bilo^ delavstvo, odkar je bilo ukinjeno Kat. društvo rok. pom., brez vsake stanovske organizacije. Novoustanovljena organizacija šteje že sedaj nad 30 članov ter se je pričela krepko razvijati. V kratkem času bo. kakor čujerno, stopila organizacija prod občinstvo z večjo prireditvijo. — Prepotrebni delavski organizaciji želimo čimvečjega in krepkega razmaha.
Posipanje cest in ulic se je pričelo. Veliki, težki valjar se kot mogočna želva počasi pomika po cestah in drobi in tlači grušč.
Živilski trg je kljub sklepu občinske seje ostal še na Glavnem trgu. Glasom sklepa obč. soje, bi se moral s 15. nov. premakniti na Florjanski trg.
Vincencijeva konferenca namerava prirediti revnim otrokom Miklavžev večer v Prosvetnem domu. V ta namen pobirajo člani in članice konference in Kat. akcije po mestu in bližnji okolici darove. Prosimo: ne zapirajte jim duri in darujte, kolikor morete,
^GLEDALIŠČE
rg.;/:' i: V* L JU B L JAMI' •
mov in tatvin v okolici Sv. Lovrenca iu Fale ter je postni pravcati strah pohorskih gozdov. Obsodili so ga na leto in tri mesece robije in na pridržek po prestani kazni, ki se pa lahko raztegne po določbah zakona tudi do 10 let. Gorjanec in Bajgotova so nista prikazala od nikoder in bo razprava proti njima posebej. Za Viltužnikom bi morala priti na zatožno klop nova trojica, Glunec, Šalamun in Klampfer, ki jih dolžijo raznih nepoštenih dejanj na Pobrežju in v mariborski okolici. Tudi ti se niso od nikoder prikazali. Slednjič je predsednik zaključil zasedanje z besedami: »Na tatove se pa res ni zanesti!«
□	Zaman jc bil trud... Trafiko Mitrovič, ki se nahaja v paviljonu nu križišču Masniv-kovc iu Jadranske ulicc, kaj radi obiskujejo vlomilci. Že nekajkrat so izpraznili zalogo tobaku. V noči nu soboto so prav tako poskušali srečo, p« so se zaman trudili. Poskušali so najprej pri vratih, nato pa pri oknu, pa so medtem prišli ljudje, ki so nočno obiskovalce pregnali.
□	Mladi potepini. Iz Spodnje Vodičine št. 83 jc pobegnil mali Janez čuček. Že 4. novembra jo izginil iu se še do danes ni povrnil nazaj. Sumijo, da so fant klati v slabi družbi po Mariboru.
Celie
Važnejši sklepi zadnje občinske seje.
Pri zadnji občinski seji je predsednik dr. Go- LiubUana ričan med drugim poročal, da se je na okrajnem načelstvu vršila licitacija za oddajo del pri regulaciji Savinje in pritokov. Ker je bil samo en ponudnik, zato je bila licitacija preložena in se bo	______ _____ __________ _____
ponovila dne 26. novembra. Če še tokrat ne bo I 20 Trnovski oder v Ljubljani na zadružnem
licitacija uspela, bo morala prevzeti dela banovina j rnnovi 11. Vse prijatelje vljudno vabimo k licitacija uspeli, uu muicua	. j , , v,„;,-,„: Vstopnice sc dobijo v prcdproduji od 10 d
v lastni režiji. O zadnp povodnji ]e izdelal tehnični	.....
oddelek obširno poročilo in tudi predsednik sam je še tisti dan telefonično poročal o katastrofi banski upravi. — Mestno poglavarstvo je napravilo na SUZOR v Zagrebu prijavo, naj bi ga imel v evidenci pri izdajanju posojil za javna dela. Celjska mestna občina reflektira na posojilo v znesku Din 4,500X00.
Nato je poročal referent kulturnega odseka, upravitelj okoliške šole Voglar, Stavljen je bil predlog, ki je bil seveda tudi soglasno sprejet, glede preimenovanja gotovih ulic. Tako se bo odslej naprej Krekov trg imenoval Aleksandrov trg. Aleksandrovo ulico je kulturni odsek prekrstil v ulico dr. Žerjava, Gosposko ulico v Kočevarjevo ulico, odpravili so gospod e tudi staro Ljubljansko cesto in potisnili na periferijo mesta menda enega najzaslužnejših Jugoslovanov, dr. Janeza Ev. Kreka. Odslej naprej se bo namreč Ljubljanska cesta imenovala Krekova cesta. Finančni odsek je predlagal, naj bi se zgradila v spomin pokojnega kralja mestna ubožnica, ki bi nosila njegovo ime. Zaradi tega bo mestna občina zagovarjala, v odboru za postavitev spomenika v Celju to idejo. Mestni svet stoji na stališču, da danes pač niso časi za postavljanje spomenikov drugačne vrste.
•O' »Studio« ponovi danes ob 4. uri popoldne v veliki dvorani Ljudske posojilnice Ibsenove: Strahove. Priporočamo Celjanom, da si ogledajo to delo. Režija je v rokah g. lekarnarja Fedorja Gradišnika.
-0" Proslava 40 letnice KrSSansko-socljalnega gibanja v Sloveniji. Danes teden bo praznovala Jug. strokovna zveza v Celju 40 letnico krščansko so-cijalnega gibanja v Sloveniji. Opozarjamo občinstvo na ta jubilej že danes. Program te proslave je zelo skrbno in vestno izbran in kolikor smo se mogli prepričati, tudi vestno naštudiran, Proslava bo ob 4. uri popoldne v veliki dvorani Ljudske posojilnice.
& H katastrofi v Sv. Juriju ob j. ž. O katastrofi, ki se jc pripetila v Sv. Juriju ob j. ž. v vasi Šibenik, smo že obširno poročali. Po zadnjih poročilih so morali podreti še drugo hišo in gospodarsko poslopje, ki sta bila od pla; dovanS, da nista bila več za rabo.

tako ccškc-
DRAMA (Začetek ob 20)
Nedelja, 18. novembra ob 11: Snegulčica. Otroška predstava. Izven. Znižane cone od 20 Din navzdol. — Ob 15: Hlapci. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. — Ob 20: Glembajevi. Izven. Znižuuo cene od 20 Din navzdol. Ponedeljek, 19. novombra: Zaprto. Torek, 20. novembra: Velika noč. Gostovanje v CELJU.
OPERA (Začetek ob 20)
Nedelja, 18. novembra: Mignon. Premiera. Izven. Ponedeljek, 19. novembra: Zaprlo. Torek, 20, novembra: Rigolctto. Red A.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Netloljn, 18. novembra ob 15: Idealen soprog. Znižano
cene. Ob 20: Ougalnica. Bloki. Ponedeljek, 19. novembra: Zaprto. Torek, 20. novembra ob 20: Hamlet. Red D.
Naznanila
1 «Ljubljana.<t Jutri ob 20 vaja ženskega pevskega zbora.
1 Fininnrjevn drama «Razvalina življenja« na Trnovskem odru. To pretresljivo dramo vprizori drevi ob
odru v Ku-vpvizoritvi. do 11 iu eno
uro pred pričetkom predstave.
t V Hubadovi pevski župi, ki je centralna zborovska organizacija v Ljubljani, so jc v letošnjem letu začelo prav razveseljivo pevsko življenje. To ,ic pokazal jako napeli nastop združenih zborov v začetku septein. bra nn prostoru ljubljanskega Sokolu, kakor tudi nastopi župo v žalnih dneh meseca oktobru. V petek, dim 23. novembra priredi llubiidovu župa v frančiškanski cerkvi žalni koncert v večjem obsegn, na katerem bodo združeni mešani zbori zapeli sodom žalnih spevov. Poleg toga so še solistični nastopi in pa koncert nn orglnh. Pr odprodaj a vstopnic za žalni koncert je v Matični knjigarni.
1 Kino Kodcljevo. Danes ob 3, pol 6 in 8 ter jutri oh 8 Revolucija mladine«. Režija Cccil IS. de Milic.
I Salezijanski mladinski dom n«. Kodeljevcm: Prihodnji četrtek bo drugi prosvetni večer. G. Zor Vinko ho predaval o Koroški.
1 šišenski fantje priredijo drevi ob 20 v samostanski dvorani Bronkovo dramo »Koroški tihotapci-. Vljudno vabijo.
1 Nočno službo imajo lekarne: danes: dr. Piccoli, Tyršcva eosla Ii; mr. Hočevar. Celovška ccstn 34, in lnr. Gartus, Mnslc. — Jutri: mr. IT.stnr. Selenburgovn nllca; dr. Kmet, Tyršova ccstn 11, iu nu-. Trnkoczy ded., Mestni trg 4.
Ljudska univerza
Javno predavanji: g. univ. prof. dr. Rndojčiča Nl-kolc o zgodovinskem liku kralju Aleksandra 1. Zedinitelja sc ho vršilo v ponedeljek, dne 19. t. m. ob 20 v dvorani Dolavsko zbornice na Miklošičevi cesti.
Socialno-jiospodarski tečaj sc bo »tvoril v torek, dne 2(1. t. lil. oh 19. — Tečaj: Naša dl iava pn so bo pričet v sredo, dno 21. I. m. ob 19. Oba tečnja sc bosta vršila nu Drž. trg. akademiji na Blcivvels^vi ccsli.
Celie
c ljudsko vseučilišče. V ponedeljek, 19. I. ni. lio predaval znani mladinski pisatelj in pedagog, profesor nu mariborski učiteljski šoli, g. Gost. Silili, o temi: •Vorrt pota roditeljske vzgoje. Vabimo starše in vzgojitelje, dn sc udeleže tega nktunlncgn predavanja v čim večjem Številu.
c Predavanje za mojstrske izpite. V torek, 20. I. ni. bo ob 7 zvečer v Obrtnem domu predavanje zu mojstrske Izpilo, na knr sc opozarjajo vsi Interesenti.
Maribor
ni SuSmnrutno v medicini. V okviru zdravstvenega ciklu Ljudske univerze predava jutri, v ponedeljek, univ. doeenl tir. Vladimir Bnznlu Iz Zagreba o šnšinnr-stvn v medicini, ki jc igrulo v tej vedi tako veliko vlogo. N uvedel lio primere iz narodne medicine, kakor so Priesnilz. tvnepl, Zcilcis, Poljšak, Sudikovič in drugI.
Jutri bo semenj, poslednji v letu. Včasih je bil semenj čas vsega jesenskega pričakovanja, čas novili čevljev za otroke, za slare matere, za hla',)-ce, za dekle, ki jim je bilo »kaj novega obljubljeno«; čas novih škornjev za gozdarje in furmane; čas prvega pečenega vipavskega, laškega kostanja na deželi; čas oprezanj ob štantik z lectovimi gradovi in lectovimi srci; čas srečavanj starih znancev s hribov in iz sosednjih dolin; dan, ko so se dobivali žlahtovci z vseh strani Krasa, posedeli v goslilni mirno, brez skrbi, brez t ežik i li misli, samo z zavestjo, da je dolgega truda konec. Vse je pod streho, odvišna žival je prodana, denar v žepu; do prihodnjih davkov je daleč in posli ne silijo nikamor; zidaj, konec jeseni, ko se bližajo dnevi kolin. Sejin o Vseh svetih je bil nekdaj čas pričakovanja voda v Jezeru, snega po vrhovih, velikih frohtov od hrvatske meje na Rakek, denarja.
Furmani iz kraja, kjer je bil zadnji sejni, so pripeljali sejniarje do sem; od tu so jih vozili do naslednjega domači. Težke, z železom okovane za-
stanja ali karkoli skrivnostnega, kar bo na sejmu. In potem bo toliko stvari videti in pisanih papirjev zaston j in ...
Morda, ko zaspe, zasanjajo, da se sprehajajo po lectovih gradovih in po dnevih, kjer ni nikdar šole, ne morastih ur, ko človek ne sme od doma. Nad temi, ki mislijo, ln nad onimi, ki sanjajo, bedi stari, visoki zvonik kakor že vse čase od nekdaj, sever obrača njegovemu vrhu kazalo prav drugam, kakor podnevi; zvonik zaleglo zdihuje, ko da ve, da se pod njim nikdar nič ne spremeni in da ljudje hodijo tam doli, se bore, obupujejo, nore in umirajo majhni, kakor pač mora biti vekomaj majhen človeški otrok ...
Sejmsko vrvenje
Drugo jutro je solnce kar navsezgodaj; nihče ga ni pričakoval in čez strehe vleče burja. Sredi trga je zraslo majhno mesto belih šotorov in med njimi se gneto prvi radovedni ogledovalci. Zdaj je
Sredi trga jc čez noč zrastlo celo majhno mesto belih šotorov
boje, v katere gre začuda stvari: hlač, kosov pisanega blaga, volnenine, suknjičev, jop, ovijač, zaponk, nogavic, klobukov, kap z nauhvicami. copat iz klobučevine, z janjčevino podši.tih površnikov, lecta, sladkarij, cele pravljice bonbonov in storije piškotov. Na zabojih, kockastim starini skrinjam podobnih in z zamazanimi napisi polepljenih, veseli ljudje, debele sejmarke z obširnimi torbami za pasom, vajene smeha in vsakršne govorice; mo-šflci v usnjatih suknjičih, ki glihajo z vsakomur, samo ne z verižnikom, in ki se radi ustavljajo pred sleherno oštarijo ob dolgi cesti. Sejniarje voziti ni bilo za furmana dolgčas; imel je veselja dva dni, pijače in denarja, pa še zagotovilo, da j:h bo vozil i drugi i tretji semenj, ki prideta za tem.
Tako je bilo.
Mesto iz lat in preketj	j
Nocoj, ko se je nagnil mrak tesno na strehe in so ljudje prihajali po redkem dežju z grobov ter se počasi pripravljali na rožne vence, sta pri-vozila na trg dva dolga, težka avtomobila, do vrlia naložena. Furmani letos niso mogli nič pomisliti, i da bo sejm. Stari sejmarji so pomrli, novi. ki z j nejevoljo opravljajo posel svojih očetov, so 6e pripeljali z avtomobilom iz Ljubljane. Šoferji v gumastih škornjih razkladajo zaloge, ki so še stare, kamorkoli pod streho; sejmarji, ki so skoraj vsi mladi, kolnejo, zakaj nebo je na gosto zaneseno z meglami, med redek dež se mešajo prve snežinke. Z njimi se prepira trški oče, ki jim iz stare, stoletne shrambe v Tabru deli ogrodja, koze, drogove, late in prečke za štante. Štanti morajo stati uocoj, jutri, na Verne duše, bodo hodili ljudje zgodaj k maši in treba bo biti zarana na mestu. Sejmarji se prepirajo, se zmerjajo, zdaj z občinskim možem, ki pazi, da stavijo štante lepo v vrsti, nihče bolj spredaj ko drugi, ki odloča po stari šegi, kje bodo lectarji, kje cunjarji in kje škarparji. Včasih je vsakdo vedel natanko, kje je prostor njegovega ceha; ljudje so dolga leta poznali sejmarje po imenih in mesto vsakte.rega štanta. Ce koga kateri semenj ni bilo, je bil bolan. Ce ga ni bilo dvakrat, je umrl. Takrat ni prostor pomenil ničesar, pomenilo je ime. Zdaj pomeni konkurenca vse, sejni je postal zgolj prilika za prodajanje, za tekmo, brez vseh drugih lepih priveskov in prizvokov. In zato se sejmarji prepirajo med sabo za prostor i.n z občinskim možem za to, da jih hoče prikrajšati: meni ste dali tako svinjski prostor, meni ste dali počene preklje, meni bo veter koze prevrnil, moj Stani je zmeraj stal čisto drugje, nikdar še niste toliko računali za tak prostor. In vsi skupaj so kljub prepiru in kljub čemernosti edini v upanju, da bo jutri pa vendarle morda konec koncev enkrat spel
kaj kupčije.	■
Cez uro, dve že stoji celo majhno mesto iz ogrodij, iz belih lat in prekelj, nerodno povezanih in postavljenih, v slabi luči cestnih svetiljk podobno hišam in gradovom, ki jih rišejo majhni otroci z belim črtalom na tablice.
V pričakovanju . . .
Nocoj ne bo treba stražiti štantov, fantje ne bodo rogovilili in ne prevračali reči, ki jim niso napoti.: zdaj morajo biti pri miru — čas je tak, in pa morda so celo ljudje laki, da se jim dosti ne ljubi biti prešernim ko nekdaj... In sejmarji se v slogi razgubljajo po starih gostilnah, kamor so od nekdaj hodili njihovi očetje in pred temi njihovi dedje. Nocoj ne bodo pili dolg del noči; uro, dve bodo ugibali o jutri, o kupčiji in o vremenu, plačali bodo šoferjem za četrtinko ali dve in se odpravili spal, po čim več v eno sobo. Kaj se hoče, čas je tak; samo da človek kako prebije noč.
Poleg sejmarjev mislijo na jutri in na sejm še oštirji. ki so včeraj prvič zaklali, pripravili mošt, novo vino in klobase — morda bo pa le jutri dosti ljudi in dosti kupčije; kje je rečeno, da bi se kar na lepem ne moglo preokreniti na boljše; saj je ze d osi i dolgo hudo. Morda bo pa vendarle...
In še nekdo misli: otroci, ki se odpravljajo spat in so nemirni. Jutri bo sejm, prvi dan v letu brez šole, dan, ko se vsa strogost doma nekam zgubi. Ta dan je dovoljeno pohajati skoraj od ju-ira do večera; prišel bo stric od tam prodajat voli bi bo dal dinar; leta od kdovekje in bo kupila ko-
zjutraj in še nihče ne kupuje. Tu, na tem sejmu, kjer je naprodaj vse za ljudi, bo kupčija opoldne, ko bodo gori pri Svetem Roku poprodali živino in jesenske prašičke. Sejmarji to vedo in izprašujejo tiste, ki prihajajo od tam gori, kako je s kupčijo; razobešajo zadnje kose iz zabojev in zavitkov. V burji plapola blago, navezano na končnice ostankov kakor žalostne zastave: rjuhe iz tanke flanele, potiskano blago za predpasnike, žensko perilo iz najslabše umetne svile, bomo, da se zdi, da ga zebe, volnene jopice z neokusnimi vzorci in s kovinasti-mi zaklopi na razpoteg: na njih vise tihe želje fantov s hribov, ki bi bili radi mestni. Iščejo rjavih koničastih čevljev in vzorčastih nogavic iz flora io takih jopic. Sejmarji in sejmarke vabijo, nižajo ceno drug pred drugim, se delajo užaljene, če človek ne verjame, da je njihovo blago najcenejše, najboljše in — kar včasih ni bilo — najmodernejše. Ponujajo kmečkim fantom drage nogavice s patentom, po katerem ne more sneg za čevlje, in dekletom slab crepe nemogočih barv. A navsezadnje je barva tisto, kar odločuje. Človek je zmeraj otrok in veseli ga pač najbolj barva.
Mladi ljudje iz trga prihajajo na sejm sredi dopoldneva, a kar tako, ne da bi jim prišlo na misel, da bi kaj kupili. Blago po štantih je zanje že prezastarelo, bluze tam so samo za hribke, ki nimajo okusa, ne prilike, da bi 6i ogledale modne liste. In lect — no, to je pa kar za tako, da človek komu kupi punčko ali srce z neumnim napisom. Kdo bi jedel bonbone ali piškotke, ki jih valjajo po rokah stari možje. Tak semenj kupujejo dekletom samo nerodni bratranci s hribov, ki mislijo, da je še zmeraj včeraj. A treba ga je vzeti in se delati, kakor da je človek presenečen in raz-veseljen.
Med tujimi sejmarji 60 postavili štante še domači trgovci. Ljudje kupujejo pri teh več ko pri tujih. Se poznajo; sicer bi vse lahko dobili v trgovini, a vsakogar le še malo drži stari čar sejma, da hoče kupiti prav v sejmu in nikjer drugje.
In tako se življenje v sejmu počasi gosti. Prihajajo ljudje iz oddaljenejših vasi, prihajajo gospodinje, ki so za uro, dve pustile kuho in iščejo kako skledo, škaf, jerbas ali posodo za rože. Kar tako iz navade si ogledujejo še drugo; blago, čevlje, orodje, preprosti lišp, ki se jim je nekdaj zdelo dobro, če so ga dobivale od fantov za semenj. Ob mislih na to se morda raznežijo; otroci, ki jih najdejo kje na sejmu, dobe od njih začuda hitro dinaT, tako, da ne vedo niti, če je res...
Ali so pljučne bolezni ozdravljive?
To nad vse važno vprašanje zanima naravno vse, Ki bolehajo na astmi, katarju nu nljiitlh. /.astari-lcin	Ak
kaSlJu, zasluzenju. dolgotrajni lirlpavost) in lirlpl, pa doslej niso našli zdravila. Vsi taki bolniki dobe od nas	SS
■	popolnoma brezplačno Knjigo s slikami,
9 izpod peresa gosp. dr. med. Giiitniannu, bivšega šet-zdravuika v zavodu zu tinzenkuro, o temi .Ali so pljučni	j«ft
|H bolezni ozdravljive ?". Da omogočimo vsakemu takemu bolniku, da spozna vrsto svo|e bolezni, smo se odločili	HH
]|H v interesu splošnega blaqra odposlali to knjigo na zalilevo popolnoma zastoul In poštnine prosto. Napisati	§sjj
H je samo dopisnico ifrankirano z Din t'75) in jo odposlati na	|HB
S|	PUH1MANN a CO., BERLIN 615 MOggelstrassa Nr. 25-25 a.	fl
Odobreno od ministrstva socialne politike, sanitetsko odetenje S. Br. 2416 od 12 XII IMi	jjjal
Tam, kjer se trg oži v ulico, so se na obeh straneh utaborili čevljarji. Iz Žirov, iz Ljubljane, od povsod. Pri njih kupujejo stare ženice s kožu-hovino podložene, prostorne čevlje za zimo; furmani barantajo za škornje in očanci za delovno obutev. Kateri kaj kupijo, kateri pa ne, zakaj vedo, ko se vrnejo popoldne, bodo dajali kramarji za vsako ceno. Cez cesto se lovi vabeče vpitje sejmarjev, ki tolčejo čevlje s podplati drugega ob drugega in upajo privabiti one, ki hodijo mirno. A ne gre. Tu se ustavljajo samo stari, ki vedo, da se v sejmu kupi dobra obutev; mlajši pa zavijejo, če je že treba na semanji dan kaj kupiti, malo dlje naprej h Bati, zakaj oni vedo svoje: da se vsak čevelj prenvoči, samo Batov gumi ne.
Lectarjem gre trda . . .
Izmed vseh sejmarjev gre najbolj trda lectarjem, čeprav imajo po starem pravu najboljše prostore. Povsod drugod še gre: pri cunjarjih se ustavi kdo za kos poceni blaga, za delovno ruto, za zimsko srajco, za pletene rokavice; pri čevljarjih gre; pri klobučarjih nad klancem je še največ; otl teh prihajata v semenj že leta samo dva in klobuk človek že rajši kupi v sejmu ko v trgovini, ker je več izbire. A lecta ne kupi nihče. Pri teh štantih, za katerimi se z noge na nogo prestopajo stari možje in suhe ženske, je zmeraj samo dosti gledalcev: otroci, ki jih vabijo srčki in 6rca, sladkor vseh stoterih oblik iin barv, čokoladiee v zlatih papirjih in sladke pijače v cukrenih stekleničicah. A otroci imajo samo dosti želja in malo denarja; starši jih pošiljajo po sladkor rajši v trgovino in nič ne pomagajo zapeljivo nastavljene škatlje, vrste in skladi, ki jih branjevci nepretrgoma premetavajo. preurejajo in brišejo. Ljudje so izgubili smisel za sladkost in grenko onemu, ki mu je usojeno živeti od cotkra ...
Po zraku je polno krikov in vabljenj, čudnih, praznih, smešnih.
»Pri meni je najceneje!«
»Pri meni dobite vse!«
»Nogavice, nogavice! Poceni, zastonj! En par nogavic tri dinarje! En par, dve nogavici, ena za levo, ena za desno nogo, samo tri dinarje, samo tri dinarje!«
„Osem kosov za kovača"
»Žajfa zastonj! Samo še to pot, poslej poberem vse, pa grem. Kdo ima kaj denarja? Pejd domov ti, ki nimaš denarja! Tista gospodična učiteljica, ki skozi sloni tamle in nič ne kupi, naj da plača drugim, sakrabolt! Še enkrat, zadnjič! Poglejte: to ena žajfa za umivat, osem dinarjev, tle druga, še boljša, osem dinarjev, je šestnajst dinarjev, to tretja, limon, za kar čte, je štiri in dvajset dinarjev, tle ena za brit, kdor je kosmat, je dva in trideset dinarjev, tle ena za madeže, je štirideset dinarjev; povrh danes še en svinčnik, k' ste furman, da boste kubike pisal, je petdeset dinarjev, in še en špegelček, tak na obe strani, ena stran za desno lice, ta pa za levo lice, je šestdeset dinarjev — vse skupaj denes za deset dinarjev, za kovača, vse za kovača, potlej grem. Za kovača, osem kosov, za kovača!«
Ta največ proda — kdo bi ne vzel? Osem kosov za kovača, svinčnik in dvojno zrcalce povrhu! Zdaj se iz gruče odtrga ena roka, zdaj druga; zdaj da kovača fant, ki nosi nov klobuk poveznjen na Starega, zdaj oče, ki je prodal voli in nosi verigo okrog sebe. Zmeraj debeli Jože, oblečen kakor zdravnik, obljubi in se priduši na vse strani sveta, da je konec in figa in ne bo več prodajal — in zmeraj znova spet pograbi papir in nabira nanj svojih' osem kosov. Zdi se, da bo on izmed vseli največ prodal.
Med njegovo hripavo kričanje se oglašajo Vipavci s svojim stereotipnim:
„Vročeka, debeleha, gorceha!"
Utaborili so se po voglih, kjer je kaj prostora, kurijo svoje pečice z dračjem, nabranim po zakotjih, in drug drugemu kličejo vesele čez cesto. Tudi njim ni sile, kostanj je vsakdo rad, otrok in uradnik, in še zmeraj je tu pri nas vera, da je vse, kar zrase dobrega, vipavsko. Grozdje, cepljene hruške, solata pozimi, debele češnje, zgodnja jabolka. To je vse »vipavsko«. Edino spomin na vipavsko vino se je v petnajstih letih docela izgubil...
Tako vrvi, se giblje, preliva, premetava in prevpija semenj v solncu in v oblačnosti naprej proti poldnevu.
„Prodal i on ie Lahom . .
Pri Svetem Roku je živinski sejem. Na travnike okrog cerkve so ljudje nagnali čuda živine. Zdaj na jesen, ko ni take sile doma in malo krme, upajo eni, da bodo lahko prodali, drugi pa, da bodo
lahko kupili. Jezero ni usahnilo, ni stelje, i.n že dolgo ne pomnijo ljudje toliko glav na. sejmu ko danes. V zdolnjeni koncu, takoj od lope, kjer |>re-gledujejo potne liste in kjer financarji strogo pazijo, da kdo ne unese pristojbine ali ne proda živali, ki jo dolguje državi — tam so se namestili vozovi; na njih zaboji s prašički. Edina žival, ki ima ceno. Te kupujejo in prodajajo povečini ženske. Svinje so gospodinjina skrb in gospodinjiti ponos. Kupovanje sviaj je zmeraj zvezano z nečim skrivnostnim — ničesar se ljudje ne hoje bolj ko bolezni pri njih. In stara šega je, da mora kupec poleg vse cene dati še nekaj, kovača, če ni umazan, otrokom družine, od katere je kupil svinjo. Za srečo.
Prašičkov kmalu zmanjka in ceno imajo.
Drugače je z govedjo. Dosti je živali, a lepe malo. Voli so, a lepih mesarji ne marajo, lepi imajo ceno. Povečini so tršate, mršave živali, temno sajaste barve, z napihnjenimi trebuhi — zjutraj so jih napojili s slano vodo, da bi več pofegnile. Krave z udrtimi ozadji, z kdove koliko teleti za sabo, žalostno zatezajo in čakajo novih gospodarjev, da se jih usmilijo. A ni nič: tršate krave ne kupi nihče; kar je pri kravah kupčije, je zgolj menjavanje.
Mešetarji 6e drže samo Italijanov. Domači mesarji poznajo ljudi sami in žival prav tako; in tudi ne kupijo dosti. Glavno upanje so Italijani; a še teh je komaj par, manj kakor mešetarjev, ki v raz-cefranih površnikih in gumijastih, ohlapnih škornjih skačejo prihuljeno od para do para, šepetajo z dopovedujoči mi gibi prodajalcem to in ono, vlečejo z vso silo njihove roke v izteg, da bi vanjo udaril ošabni, razvajeni Lah, ki se tolče po prsih in zna samo kleti po naše. Ljudje govore, 6e prepričujejo, se zmerjajo, bijejo v roke in mečejo klobuke ob tla, barantajo za sto kron in se razhajajo; čez uro se trdovratni spet snidejo, dokler se morda mešetarju tako ali tako ne posreči uravnati kupčije tako, da ostane volk sit in koza cela. Potem vzame Italijan škarje in zastriže žival, da je ni ne njemu, ne nikomur drugemu več moči zgrešiti.
Živali čakajo in 6e puste trepljati, božati, suvati, preskušati od vsakogar. Včasih se dva junca pobodeta, treba ju je spraviti narazen. In kogar človek vpraša, kako je, ve potožiti le, da ni nič kupčije.
»Po čem jih držite?«
»Sedemnajst kron in petdeset dinarjev.«
To je sicer malo nerazumljivo, a pomeni, da bi dal človek voli po sedemnajst kron kilogram in petdeset dinarjev povrhu vsega.
Judovska čarodeja
A toliko ne da nihče in kupčija ne gre nikamor. In če je kdaj kaj videti, je videti opoldne, ko na sejmišče zavozi avto z dvema judovskima čaro-
Z enim potegom
izdere čudodelec rcnino...
najdaljšo ko-
K Svetemu Roku so ljudje nagnali stotine elav živine..
dejema z juga, ki v elegantnih oblekah dopovedujeta ljudem, da jim prinašata rešitev. Vse pozabi na kupčijo, pusti ž.ivino privezano ob drogovih in plotovih in se zgrinja okoli avtomobila. In začuda: čarodejca s kapljico skrivnostne tekočine na mah odpravljata vsakršen zobobol; to izpričujejo na glas tisti, ki premagajo nezaupnost in stopijo na pločnik. Jud samo potegne po čeljusti in:
»Jeli vas j oš boli?«
»Zdaj pa ne več.«
»Evo!«
In še več: čudodelec dere najbolj zakrknjene korenike z dvema prstoma, na mah, da vzbuja glasno občudovanje. Zraven prodaja stekleničke čudežnega morilca bolečin po petnajst dinarjev in z opozorilom, da je to sredstvo prepovedano uporabljati pri otrocih, ki imajo manj ko pet let.
A ko se odnekod približajo orožniki, čudodelca čudovito naglo izgineta. Ljudje mrmrajo; še bijio-teli kupovali čudodelno sredstvo, morda prežene celo vsakršno bolečino. Hoče se jim v stiski neznanih lekov; tu jim prodaja Žid kapljice, tam doli na sejmu kramar sanjske bukve, in vmes prihuljeno razpečavajo svoje blago adventisti.
Nihče ni zadovoljen, nihče ni tiiešen. In popoldne se kljub slabi kupčiji razgube ljudje po gostilnah, pri slabem vinu poslušajo tiste, ki mislijo, da kaj vedo, se spominjajo, prihajajo v razpoloženja ml nekdaj, so veseli, spreminjajo poglede, se zbližujejo in se polagoma prepričavajo, da bo drugo leto prišel semenj, ki bo prinesel kupčije, lecta iin vsega.	J-
Zimska sezona	Centralna kurjava
RadlotermAtno hopallšte
Dolenfshe Toplice ffiAovem
lzborni uspeh i zdravljenja, posebno pri revmatizinu išiasu. piotinu (gibi), živčnih ler ženskih bolezmh. Moderna električno terapija Tekoča hladna in topla voda v sobah. — Na želio tudi serviranie v
MLAD! SLOVENEC
Kaj pojo nam ptički
Kaj pojo nam ptifilti v tihem gaju? — 0 yase|em smehu v solnčnem m a j u, o poljanah, polnih sanj in cvetja in zorečem žitu sred poletja. Kaj pa še pojo nam? 0 dobrotah botre© jeseni in sirotah, ki za druge pridno ao vse leto delale ..., pozimi, ko odeto
v plašč snežen bo polje, pa ostale
bodo praznih rok in gladovale---
Tudi drobni ptički
v hudi Eimi
eo veliki revčka:
kdo jim nudi
domek varen, topel? —
Dajmo, dajnvo,
mi. otroci, zdaj jim
pomagajmo!
«

«5
j
M
5?


»i i,

f. r
nMMHHIIIUUIIMMIUIIHHUlMIll.:
IIIIIIIIMIlilKUlUHItMMIlHilllMIlMIlllUMIIIIIMIIIMIIMIIIIIMMIlItIN
Perzijska pravSjica
Živel je kralj, ki je imel tri sinove. Najstarejšemu je bilo ime Ibrahim, drugemu A'b-draim, najmlajšemu pa Hasan.
Nekega dne je bi! kralj zelo žalosten. Še sam ni vedel, kaj mu je. Zamišljeno je sedel ua prestolu.
Pristopil je U njemu najstarejši sin Ibrahim in hotel z njim govriti. Oče se je okrenil in ntu pokazal iirbet. Sin je obšel prestol in hotel z očetom govoriti od druge strani. Toda oče je spet okrenil sinu hrbet.
Kraljevič Ibrahim je zapustil svojega očeta in odšel k njegovemu najstarejšemu dvor-janiku. Prosil ga jc, naj obišče kralja in ga vpraša za vzrok njegove žalosti.
Dvorjanik je odšel h kralju in mu rekel:
»Veliki gospodar, vsi smo žalostni, ker si tako slabe volje. Povej nam, zakaj si žalosten in zakaj nisi hotel uslišati svojega najstarejšega sina? Ali je kuj zagrešil? Ali si mogoče slišal o njem kaj slabega?«
»Ne vem,« je odgovoril kralj, »ne vem, kaj se je zgodilo z menoj, toda neizrečeno sem žalosten in gabi se mi ves svet.«
»Veliki gospodar.« mu je prigovarjal dvorjanik, »štirideset najlepših vrtov imaš na svetu. Ukazi konjarjem, da osedlaio konje, in jahaj z nami skozi vrtove. Tam boš gotovo pregnal svojo žalost.«
Kral j je pristal. Ko so bili konji osedlami, je odjahal s svojimi tremi sinovi in dvorjani-kom v svoje vrtove. Prejahali so že devetin-trideset vrtov. Vrtovi so bili res zrlo lepi. V njih so rastla visoka in košata drevesa, ]>olna najslajših sadežev, zrak pa je odmeval od žu-horenja prelepih vodometov in žgolenja rajskih ptic. Bilo je prekrasno, toda kralj se ni mogel razveseliti. Ostal je žalosten kakor prej in že se je hotel vrniti domov.
Dvorjanik ga je zadržal:
»Gospodar, ostal je še en vrt. Poskusi, mogoče se boš v njem razveselil.«
Kralj je poslušal dvorjanika in odjezdil v štirideseti vrt. Ta vrt je bil najlepši.
Ko so jahali po glavni stezi vrtu, so kralj in njegovi spremljevalci opazili na križišču ogromno drevo brez vej in brez listja.
Kralj je vprašal vrtnarja:
»Kakšno drevo je to?«
Vrtnar je od govoril:
»Veliki kralj in gospodar, to drevo je zelo redko in je resnično čudo. Ob šestih zvečer nenadoma zraste na njegovem vrlru popek, ob sedmih se odpre listje, ob devetih vzb rs t i cvetje, a ob polnoči dozori sadež. Ob tem času vedno prileti nepoznana ptica in sede na drevo. Do treh poje edini sadež na drevesu in odleti. Naslednjo noč pa sc spet vrne. Drevo je visoko in zato ptice ne morem dobro videti. Prav tako ne morem ugotoviti, kakšen je tisti sadež na drevesu.«
Komaj je vrtnar končal, jc kralj pozabil v6o svojo žalost in vprašal svoje spremljevalce:
»Bogve, ali Immiio našli človeka, ki bo utrgal sad in mi ga prinesel, cla ga vidim?«
Takoj se je ponudil najmlajši sin llasan. da ostane v vrtu in utrga sadež, čim dozori. Kralj se je razveselil, pohvalil sina in se z drugimi spremljevalci vrnil domov. Kraljevič Hasan pa je ostal v vrtu.
Dolgo se jc llasan trudil, da ne bi zaspal, toda nazadnje le ni mogel vzdržati in j zadremal. Tako je prespal čas, ko je plod dozorel in je priletela ptica ter ga pojedla.
: >ntgo jutro je prijahal konje nik dvorske straže in vprašal Hnsann v imenu kralja, ee je utrgal sad.
Kraljevič Hasan je moral skesano priznati, da je prespal ta trenutek. Kralj je bil nezadovoljen s svojim najmlajšim sinom.
Dniigcga in tretjega dne sta stražila njegova starejša brata, a tudi ta <lva sta zaspala.
Kralj se jc še bolj užalostil in dejal:
»Nikoli več ne bom vesel, če ne doioim čarobne ptice, ki vedno pojč čudežni sadež, žive ali mrtve.«
Najmlajši kraljevič Masam je hotel popraviti svojo napako in je obljubil očetu, dn bo no enkrat straži!, dokler sc ne prikaže ptica. Oče-tiu je bilo ljubo, da se sin iako briga zanj in njegove muhe, in tlkazal je služabnikom, naj mu odnesejo na vrt razna jedila. Dal mu jo tudi naj\l>ofjši lok in ošiljene streliee.
Topot je ostal kraljevič buden. Ko je ptica priletela, je hitro napel lok in slrelica je zadela ptico. Toda ptica ni padla na tla. ampak je odletela. Na tla je padlo samo njeno |x-ro.
Kraljevič sc jc peresa razveselil, posebno iek ko iq vid&L da ko vami vtisu ieuc neke skriv-
Mladi Slovenci odgovarjajo
Kako bom skrbela
za ptičke pozimi
Kako veseli smo, ko nam zapojo preljubeznivi
ptički sladke pesmic.;! Ptički nam pa tudi koristijo, kt#r nam uničujejo žuželke in drug mrčes. Če bi no bilo drobnih ptic, bi nam žuželke vse pokončale. Pa pride zima, zemljo pokrije debela snežna odeja. Takrat so ubogi ptički lačni. Sami ne morejo razgrebsti s svojimi drobnimi kljunčki debelo snežne odeje. Zato jim moramo nu pomagati. Tudi jaz bom naprosila očka, naj mi naredi krmilnico. Obesila jo bom na okno. Kako zanimivo bo gledati, ko bodo ptički e svojimi drobnimi kljunčki pobirali zrnje. Nekateri dečki jih lovijo. Ti dečki niso vredni neslanega kropa.
Kristina Juvan,
učenka IV. razreda v Kresnicah. ★
Ptičke imam prav rada. Že zdaj posipavam drobtinice na okno. Opazujem vrabčke, kako pri-skačejo in spet odlete. Ko bo še huje pritisnil mraz, jim bom še bolj pridno drobila kruh, da ne bodo lačni.
Cirila Pogačar, učenka IV. razreda v Liehtent. zavodu v Ljubljani. -k
Zdaj emo že v pozni jeseni, kmalu bo prišla zima in z njo tudi burja in sneg. Ubogi plički bodo trpeli glad in mraz. Potruditi se hočem, cla jim kolikor mogoče pomagam in olajšam bedo. Prosila bom bratca, da mi bo iz deščic naredil majhno hišo. To hišico bom postavila na okno. Vanjo bom nasula vsak dan drobtinic in zrnja. Postavila bom vanjo tudi posodico z vodo, da si bodo ubogi ptički lahko u gasili tudi žejo. V tej hišici bodo imeli zavetje tudi pred burjo in snegom. Ptički so pozimi pes velik,i revčki, zato jim moramo pomagati.
P i t a r Vida, učenka IV. razreda v Lichten. zavodu v Ljubljani.
Lastovke in tudi druge ptice so odletele iz naših krajev in nam s tem naznanile, da se bliža zima. Kakor vsako leto, tako smo tudi letos postavili na dvorišče hišico za ptičke, v katero jim dajemo hrano. Ko pokrije sneg zorijo, nimajo uboge ptičke kje iskati hrano, zato se zatečejo v hišico, v katero jim vsako jutro natrosim zrnja in drobtinic. Pa tudi na okno natrosim zrnja in drobtinic in vsako jutro, ko se zbudim, sedi mnogo ptičkov na oknu in zobljejo drobtinice.
Kakor v vsakem mestu, tako imamo tudi v Ljubljani društvo, ki skrbi za ptice ter ji.m postavlja hišice, v katere 6e pozimi zatekajo.
A dolžnost je tudi vsakega posameznika, da skrbi za ptičke. Koliko veselja in koristi nam napravijo poleti, ko ugonabljajo škodljivi mrčes in čistijo vrtove gosenic.
Javornik Marijla,
učenka IV. razreda v Lichten. zavodu v Ljubljani. *
Ker stanujem pod Golovcem, je v zimskem času okrog naše hiše vedno vse polno ubogih ptičkov, ki iščejo hrane. Prosila sem že očka, naj mi napravi krmilnico. Pritrdila jo bova poleg okna.
Razna semena in zrnje spravljam vse leto. Take raznovrstne hrane imam že precejšnjo vieč-ko. Ker imamo pri nas tudi kanarčke, katerim je treba pokladati vsak dan svežo hrano, spravim ostanek od prejšnjega dne za uboge ptičke.
S to hrano pa ne bodo zadovoljni vsi ptički, zato bom. prosila očka za nekaj dinarjev, da nakupim tudi bučnih pešk in pešk solnčnih rož. Skrbela bom tudi, da ubogim ptičkom ne bo manjkalo krušnih drobtinic.
Rožica Fajon, učenka IV. razreda v Lichten. zavodu v Ljubljani.
Če bi dobila milijon
Večkrat sem že premišljevala, kako prijetno bi bilo, če bi mi bila sreča tako mila. da bi dobila milijon. Oh, tc bi bila srečna! llitro bi tekla domov in rekla mami: »Mamica, zdaj imamo pa dosti denarja do smrti. Ne bo ti več treba hoditi v službo. Kar pri meni boš ostala in dobro se ti bo godilo.« Mamica bi bila straširo vesela. Potem bi kupila lepo vilo, da bi očka in mama zadovoljno živela v njej. Ker ima vsaka vila svoje ime, bi tudi jaz pustila vklesati na vilo lepo doneče ime. Veš, striček, katero ime bi z zlatimi črkami zablestelo na vili? — Ime: Moja mamica!
Ostanek milijona bi naložila v hranilnico zame in za sestrico, da bi si pozneje, ko dorasteva, kaj lepega in koristnega kupili. Na vsak način pa bi se spomnila tudi revnih otrok in mater, katerih je dandanes toliko na svetu. 2e zdaj jim malo pomagam, čeprav nimam milijona.
Pa čeprav milijona nikoli ne dobim — zadovoljna bom, če nam Bog ohrani ljubo zdravje. Zdravje je vredno več kot milijon. To dobro ve la
nostne črke. Posrečilo se mu jc, da jih jc prečital, in jc videl, da so to svete in modre besede.
Zjutraj je odšel s peresom k očetu in mu vse povedal. Kralj se jc vz radosti 1, toda ni bil zadovoljen samo s peresom: hotel je imeti ptico samo. Ukazal jc, naj poi/.vedo, kje ptica živi in odkod prileti na vrt.
Kraljevič se je spet ponudil, da izpolni očetovo željo. Kralj se je sinu zahvalil m ukazal, naj pripravijo vse, kar je potrebno za dolgo potovanje. Pripravili so sinu štirideset z zlatom natovorjenih mezgov, dva konja s hrano in najrazličnejše orožje. Hasan se je. poslovil od očeta in obeh bratov ter krenil na pot.
Komaj jc najmlajši brat izginil za oglom, že sta se odločila tudi starejša brata, do odideta in poiščeta čudežno ptico. Oče ju ni zadrževal in jima je dal na pot vse tisto, kakor najmlajšemu sinu.
Medtem je kraljevič Hasan šel vedno dalje po določeni poti. Naenkrat je zndivjula strahovita burja. Peščeni vrtinec sc je dvignil iz puščave in se z velikansko naglico približeval Ilnsonu. Iz vrtinca se je nenadoma izmotal sestradati volk. pritekel k Hasami in ga s člo-
i veškiiin glasom zaprosil, naj mu d« jesti. Kra ! Ijcvič je iz svoje potne torbe vzel velik kos ! kruha in gn vrge.l volku. Volk je hlastnil po kruhu in izginil.
Kmalu sta dohiteln kraljeviča Hasan« njegova starej"n brata in vsi trije so nadaljevali j pot.
Potovali so dolgo, dolgo in priš'i na-zadnje t do ra'.|x>tjo. 1 rt i>oti so vodiie v tri smeri. Na
ali oni bogataš, ki mora kljub svojim milijonom zgodaj umreti...
Anica Šimenc, učenka I. razr. gimnazije na Poljanah v Ljubljani. •k
Če hi imela milijon, bi bila zelo srečna. Nekaj denarja bi poslala tudi Tebi, striček, a ne preveč, ker vem, da imaš sam dosti milijonov... (Jaz, Kotičkov striček — pa milijone! Ta je pa lepa! Kdo Ti je pa to natvezll? Vse milijone, kolikor jih imam, podarim Tebi... Pridi ponjet Op. Kot. strička.) Nekaj denarja bi dala siiotam, ki nimajo ne očka ne mame ne doma in kakor izgubljene duše blodijo po svetu. Ostanek milijona bi pridržala zase. Kaj bi si kupila s tem denarjem, zdaj še no vem. Kadar dobim milijon, bom pa že vedela, kaj in kako z njim...
Zofija Kožar,
učenka IV. razreda v Lichten. zavodu v Ljubljani. ★
Kako vesela bi bila Če bi imela milijon! Najprej bi mi morali sezidati hišo. Darovala bi jo očetu in materi, da bi pokazala svojo hvaležnost za ves trud, katerega so imeli dozdaj z menoj. Darovala bi tudi nekgj za siromake in za revne učenke, ki nimajo knjig in eo večkrat tudi lačne. Tudi učiteljic, ki so se že toliko trudile z menoj, ne bi pozabila. Za našega kralja mučenika bi kupila krasen venec. Potem bi kupila še posestvo Zgornji Rožnik, kjer sem se r odila in preživela svoja mlada leta in po katerem se mi Še vedno toži. Iz hvaležnosti bi meni tako ljubo cerkvico povečala in lepo opremila. Ker pa milijona nikoli ne bom imela, mi ostanejo samo lepe želje ...
Jelka Francot,
učenka IV. razreda v Lichten. zavodu v Ljubljani. ★
Če bi dobila milijon, bi polovico denarja dala mami, nekaj bi ga podarila siromakom, ostanek pa bi prihranila zase za stara leta. Če bi mi še kaj ostalo, bi se peljala z mamo v Split, da bi videla Jadransko morje.
Anka Hafner,,
učenka IV. razreda v Celju. ★
Če bi imel milijon, bi bil bogat. Pol milijona bi dal staršem, ki tako lepo zame skrbijo. Potem bi se šel učit za pilota. Hej, kako bi bilo to lepo! Pri svojem bogastvu seveda tudi revežev ne bi pozabil. Tako bi storil jaz, 5e bi imel milijon. Gotovo ga ne bom dobil...
Jože Slapar, učenec III. razreda v Zgornji Dolini nad Tržičem.
Kakšne knjige najraje čitam?
Najraje čitam kakšne lepe poveetice. A tudi •zabavne in šaljive knjige mi zelo ugajajo. V počitnicah sem prečitala vse knjige, ki jih imam v svoji knjižnici. Nekatere so zelo zanimive in vesele. Prečitala sem te-le: »Snegulčica in škratje«, »Dva tovariša«, »Robinzon«, »Trnjulčica«, »Lahkih nog naokrog«^ »Kapljice«, »Vilinske gosli«, »Otok zakladov« in »Kresnice«. Takšne knjige, kot so »Trnjulčica«, »Robinzon« in »Kapljice«, eo mi zato lako všeč, ker so žalostne in vesele obenem.
A po dolgih počitnicah pride šola. Znaj nimam več toliko časa za čitanje. Kadar pa imam čas, še vedno rada sedem h knjigi. Zanimajo_ me že tudi poučne knj:ge, predvsem zemljepisne in zgodovinske.
Jelka Gogola, učenka IV. razreda v Lihtent. zavodu v Ljubljani.
Vse polno odgovorov emo že objavili, pa še vedno nismo na koncu: še lepo število jih leži v torbi Kotičkovega strička... Ne kaže nam torej drugega, kakor da jih še za prihodnjič nekaj ohranimo. Z nagradnim žrebanjem danes torej še ne bo nič, pač pa zaključimo vrsto odgovorov prav gotovo prihodnjo nedeljo. Največ spisov emo dobili iz Lichtenturnovega zavoda v Ljubljani, kjer so jih učenke pisale kot domače naloge. Ce bi hoteli objaviti prav vse poslane spise, bi se nagradno žrebanje zavleklo še za mesec dni, zato bomo one naloge iz Lichtenturnovega zavoda, ki obravnavajo isti predmet, prihodnjo nedeljo navedli samo po imenu. Naj se deklice, katerih spisov v »Mladem Slovencu« ne bo, kar potolažijo! Drugič bomo upoštevali predvsem njihove spise, da ne bo zamere.
Kotičkov striček.
sredi razpotja je stal kamen, na katerem je bilo napisano:
»Kdor krene na levo, sc vrne srečno; kdor si izbere srednjo, se vrne ali pa ne; kdor zavije nn desno, se nikoli več ne vrne.«
Starejša dva brata sla se začela prepirati, po kateri poti bo kdo krenil. Prepir je končal kraljevič Hasan, rekoč:
»Ljuba brata, izberita si katerokoli pot si želita. Jaz kot najmlajši bom šel po oni, ki bo ostala po vajini izberi.«
Starejši brat je odjezdil po levi poti, srednji naravnost, najmlajšemu pa je ostala desna pot. Mirno jc odjezdil po njej.
Med potjo sc mu je prikazal volk in mu rekel:
»Kraljevič, ali nisi prečital, kar je napisano na kamnu? Zakaj jabaš po tej poti?«
»Kaj ti mar?« ga je zavrnil kraljevič.
Kraljevič, rešil si me smrti f>d lakote. Zato sem dolžan, da ti služim, kakor vem i<n znam. Brez moje pomoči ne boš ničesar našel, še življenje lahko izgubiš. Tvoje dobro delo ti bom poplačal s tremi uslugami.«
»Kakšna bo prva usluga?«
»Počakaj, saj ne gr.ri voda. Pusti mezge in konje v tem gozdu in zajahaj mene. Obrni se s hrbtoon naprej in se primi za moj rep. V dvn-najstih urah bova v deželi, kjer je ptica, ki jo iščeš.«
Komaj jc kraljevič zajahal volka rn ga zagrabi! za rep, je volk stekel z njim hitreje od vetra čez gore in doline naravnost v car-stvo, kjer je živela čudežna ptic«.
tDaiie urili, nedelio.)
Vrabce k sanja.. •
Na veji goflpa vrabčevka ea starki burji klanja, a gospod vrabček zraven nje o tolstem črvu sanja.
Ves rdeč je — v sanjah vidi ga — in dolg kot preklja — krasno... »Kako bi se prilegel, m-m!< sirote k vzdihne glasno.
A ženki to brezdelje in sanjarenje na Rožniku ni prav nič všeč... »Hej, hej, lenuh, mar misliš, da na krožniku ti črva kdo prinesel bo?!« ozmerja ga nemilo. »Pri putkah na dvorišču brž poišči mi kosilo!«
Križem hražem
Kobilice zadušile otroka.
V zahodni Afriki so nedavno priletele gev ste jate kobilic. Dva otroka se nista pravočasno umaknila prihajajočim žuželkam, ki so letele v dolgi vrsti 80 kilometrov. Milijoni in milijoni kobilic so padli na oba otroka, ki sta so pod njimi kmalu zadušila. Tamkajšnji prebivalci eiabro poznajo nevarnost kobilic in beže, kadarkoli jih opazijo, v svoje koče ter zadelajo tudi najmanjše odprtine, da ne morejo zlesti v notranjščino. Kobilice požro vso zelenjavo in nato odlete dalje, tako, da se prebivalcem v kočah ne zgodi nič hudega.
Konj osivel od strahu.
Večkrat se zgodi, da ljudje v hudi grozi ali smrtni nevarnosti osive. V Angliji pa je pred kratkim od prestanega strahu osivel tudi — konj. Ko se je pasel na travniku svojega gospodarja, je nenadoma zadrdral nad njim aero-plan, s katerim se je pripeljal prijatelj k nje-ge>vemu gospodarju na (jbisk. Ko je konj zaslišal letalo, je postal nemiren in začel v divjem diru begati po travniku, šele potem, ko se je letalo srečno spustilo na zemljo; se je pomiril. Drugi dan so konjarji opazili, da je griva črnega konja kar čez noč postala bela in tudi v njegovem repu so bili kosmi bele žime. Konj je od prestanega strahu osivel.
Vino namesto vode.
Nekje na Mad.jarskem so hoteli zgraditi novo hišo v vinogradu na skalnatih tleh. V bližini pa ni bilo votle. Kaj so storili iznajdljivi
zidarji? Uporabili so za omet (matlo) vino, kater ega je imel vinogradnik v kleteh toliko, da ni vedel, kaj bi z njim. Prodati ga ni mogel, zato je dal zidarjem toliko sodov na razpolago, da so ga imeli dovolj za omet in še sami so ga lahko pošteno privoščili.
Zamorka hoče hiši lepa
Zamorka Bimbambum gre na obisk k svojim sorodnikom v bližnjo vas. Da jim dokaže, kako imenitna dama je postala, se je oblekla v najmodernejšo obleko: na glavo si je poveznila škropilnico, iz katere štrli kot okrasek — navadna metla, na šop las zadaj si je privezala konjsko podkev, na roke in noge pa si je nataknila konzervne škat-lje, ki so jih beli ljudje vrgli na smetišče, in ludi okoli pasu ei je privezala tri krasne škatlje ... Kar poglejte jo, kako zdaj ponosno koraka mimo svojih znank! Še poznati jih noče danes...
Zamorki jo z občudovanjem in z veliko zavistjo motrita in ona z otrokom zadaj reče svoji prijateljici:
»Lepa prav za prav ni, baba ošabna, ampak, kar je res, je res: obleči se pa zna od sile gosposko in okusno!«
ZA BISTRE......GLAVE
Rešitev izpolnjevalke
Na mestih, kjer ležijo črtice, bi morale stati le-le besede (rime):
Dleto — frtavka — bedo — sama.
Pravilnih rešitev smo prejeli 87. Za nagrado je bila izžrebana Marinka Langerholc, učenka III. meščanskega razreda v Škofji Loki. Dobi knjigo: Michaelis-Kmetova: »Bibi, življenje deklico.«
Imeniten vodnik.
Učiteljica je hotela obiskati mnino nekega svojega učenca, ki stanuje v šestem nadstropju visoke mestne hiše.
Pred hišnim vhodom je vprašala nekega dečk a:
»Fantek, a.li veš, kje stanuje gospa Mlinarjev«?«
»Seveda veim!« je prijazno pok ima I deček. »Kar pojdite z menoj, vam pokažem stanovanje!«
Rekši je deček od skakljal po stopnicah navzgor.
Ko je učiteljica prisopihala za njim v šr-sto nadstropje, ji je deček pokazal neka vrata i.n dejal:
»Vidite, tuikaj stanuje gospa Mlinarjeva. Ampak zdajle je ni doma. Spodaj na dvorišču sodi im noisuvice k rovi..
zena in dom
Trrmriiffnrii........ i...... iiimiiiii n iaa—gg l ........... ■ 11 — 1 ■■-» ""■-—n
Moč dobre volje
Resnica je, da je nrav — vesela, čemerna ali spremenljiva — v zvezi z našim telesuo-duševnim ustrojem in da je ne moremo docela izpremeniti. Enako res je pa ludi, da sa človek more in mor« imeti toliko v oblasti, da se ne vdaja brez odpora vsakemu bežnemu razpoloženju in ne greni brez potrebe življenja sebi In bližnjemu To bi si morale vzeti k srcu posebno ženske, ki se v čuvstvenom življenju le malokdaj potrudijo, da bi se brzdale. Tako mora njihovo slabo voljo čutiti in prenašati vsa okolica. Od tega nima nihče nič, same pa najmanj.
Večina neprilik in neljubih doživljajev izvira človeku iz nesoglasja med njegovimi željami in utvarami o sebi in svojih spodobnostih ter trdo resničnostjo, ki neusmiljeno razbija naše utvare in se včasih kar nič ne zmeni niti za naše najmanjše potrebe, kaj šele za naše želje. Kaj bi zdaj? Ali naj ae namrgodimo in jezni umaknemo v kot kakor kujav otrok — ali pa se raje nasmejemo in pravimo: »Prava reč, če me življenje malo obrca,
AKO ŽELITE DA BO VAS OTROK ZDRAV IN VESEL,
mu daite »Energin« za krepitev krvi, živcev in teka »Energin« krepi kri. lači živce dela apetit. pospešuje razvoj otroka Otrokom trikrat na dan oo malo žličko okusnega »Ener-gina«.
»Energin« se dobi v vseb lekarnah v pollitrskib steklenicah. Steklcnica 35 Din.
Reg S. br 4787/32.
saj res nisem bogvekaj: kar pa sem, če sploh kaj sem, pa že pride oh svojem ča6u prav gotovo do veljave. Saj še ni vseh dni konec — srce kvišku!« — Ali pa: »Hudo je, ampak to je mojn stvar, le stokati ne! Saj se kolo življenja vedno obrača iu slednjič moram priti zopet na vrh.« Krščansko 6rce pa si ob vsednjih težavah pomaga z enostav-
nim vzdihom: »Hvala ti, Oče nebeški, za dobro in hudo!« ter splava z globine bridkosti vedno r.opet na vrh. Ali verjamete, da na ta način še najbolje obvladate življenjo in ste zanj takorekoč neranljivi?
Vedremu človeku gre vse po sreči, ker nesreče enostavno ne prizna. Tak človek je kakor solnčni žarek tudi za svojo okolico. Zalo je vedra žena, vedra mati tolikega pomena za družino. Njena ved-rosl daje domu vočji sijaj in privlučnost kakor najbolj bleščeče pohištvo. Če gospodinji v hiši vedru žena, potem mož in vsi člani družine komaj čakajo, da se z dela, iz službo ali šole vrnejo domov in eo najraje doma. Vedra mati je za otroke velika sreča. Take otroke spremlja v življenje naravna ljubeznivost, neprisiljeno svobodno obnašanje, vsi notranji pogoji za srečo, dočini so otroci, ki jih je vzgajala prestroga in prereenobna mati, kakor v nevidnih okovih, ki jib neprestano teže in tlačijo k tlom. Mladi ljudje, ki so uživali v domači hiši toploto in vodrost. stopajo življenju nasproti po-gumneje, notranje bolj utrjeni in odpornejši kakor drugi, in žanjejo prav zato vsepovsod uspehe. Po-sebuo hčere vedrih, blagosrčnih mater spremlja v življenju skoraj vedno enako vedra sreča.
Marsikatera žena z vso doslednostjo zamerja življenju in ljudem vse nemilo, ki jo zadene, in ee maščuje z žalostjo, zlovoljo in brezbrižnostjo nasproti vsemu. Toda to maščevanje najbolj bije le njo samo in ji poraja vedno več težkoč. Saj lahko vsak iz lastne izkušnje ve, da mu gre, če je čemeren, vse narobe pri ljudeh in stvareh, če je pa veder in prijazen, so tudi drugi nasproli njemu dobrohotni in ustrežljivi. Vedrosl in dobrovoljnost učinkuje blagodejno tudi na naše lasino duševno in telesno zdravje in izprva morebiti prisiljena ve-drost se kmalu izpremeni v resnično dobro voljo. Neprilike so potem hitro pozabljene ali pa vsaj ne pretirujemo njihovega pomena. Zato pa hvaležno sprejmemo vsako olajšanje, vsako lepo minuto, ki jo prinaša življenje vendarle vsakomur. Tako se polagoma prerajamo iz nesrečnih v srečne ljudi in sejemo srečo tudi v srca naših bližnjih in na.jbliž-njih. Vadimo se torej v vedrosti!
delavski vestmk
Problemi obrtnega delavstva
Gotovo je, da spada obrtno delavstvo med oni dol delavstva, o katerem se najmanj sliši. Ne čuje se o njegovih mezdnih borbah ali drugih organiziranih skupnih nastopih, kot je to večkrat slišati o industrijskem delavstvu. To pa ni ni kake znak, da se temu delavstvu morda boljše godi, da je njegovo položaj boljši od položaja industrijskega delavstva. Vzrok temu je poseben značaj njihove zaposlitve in njihovega delovnega razmerja.
Obrtniški delavec je zaposlen povečini v malih obratih, kjer dela skupno s svojim delodajalcom-obrlnikom. Z njim je stalno v osebnih stikih, dela po njegovih osebnih navodilih. Tako skupno delo zelo vpliva na med ;bojno razmerje, ki je ne izoblikuje v vsakem posameznem obratu zgolj po tako zvanih gospodarskih vidikih, temveč je tudi plod osebnih lastnosti delavca in delodajalca ler večkrat celo delodajalčevih družinskih razmer. Nadalje je za obrtniškega delavca značilna njegova strokovna izvežbanost in spodobnost, ki je splošno večja kot pri industrijskem delavcu. Saj mora obrtniški pomočnik popolnoma obvladati izdelovanje obrtnih izdelkov svoje stroke, medtem ko industrijski pozna, oziroma se izvežba običajno samo v enein delu celotnega produkcijskega procesa. Obrtniški delavec pa se, v nasprotju z industrijskim, želi prej ali slej osamosvojiti. Zanj je eno najvažnejših, če ne najvažnejše življenjsko vprašanje — otvoritev lastnega obrata. Vsled tega dela dostikrat ob slabših delovnih pogojih kot delavec v industriji, ne da bi s tako odločnostjo zahteval zboljšanje. Delovni čas, posebno na deželi, nikakor ni točno določen. Dela, če je veliko naročil, tudi od ranega jutra pa do pozne noči, ne da bi dobil za to kako pesebno nagrado. Obratni prostori so dostikrat nezdravi, temni in tesni. Zaščitna socialna zakonodaja se večkrat ne izpolnjuje.
Vse te slabe delovne prilike pa so največ posledica čimdalje manjše pridobitne sposobnosti obrtniškega stanu, ki ima zopet prav posebne vzroke. Obrtnik dela navadno le po naročilu za primeroma majhen krog konsumentov. Za zalogo, to je za trg obrtnik ne more delati, ker nima na
razpolago dovolj -obratnega kapitala in ker dobi največ le taka naročila, ki so združena s posebnimi individualnimi zahtevami naročnika in jih ravno zato dobi obrtnik. Obrtniško delo je še vedno do polovice in še več le ročno delo v nasprotju z industrijskim izdelovanjem. Vsled tega so proizvajalni stroški obrtnega izdelka mnogo večji od tovarniškega. Industrija se polašča vseh onih področij, ki so bila še nedavno domena obrtništva, n. pr. čevljarstvo, mizarstvo, krojaštvo, in uničuje na ta način tisoče in tisoče samostojnih obrtnih delavnic.
Težke posledice takega vedno slabšega stanja obrtniškega stanu pa čutijo predvsem obrtniški delavci. Njihov delodajalec jim pri najboljši volji ne moro nuditi primerne mezde, stalnega dela in drugih, količkaj znosljivili delovnih pogojev. Vedno bolj se množijo tudi primeri, da obrlnik zaposluje čim več vajencev, kalere odslovi, čim se izučijo in bi jim moral dati pomočniško mezdo. Na ta način se množi armada brezposelnih obrtniških delavcev, ki nimajo pri sedanjem gospodarskem stanju nobenega izgleda na kakršnokoli zaposlitev, še manj seveda na kako osamosvojitev.
Slabemu stanju obrtniškega delavstva pa je seveda tudi vzrok neorganiziranost teh delavcev, ki izvira odtod, da je to delavstvo vsled žo omenjenih njihovih posebnosti in pa vsled malega števila v poedinih obratih ter krajevne raz-tresenosti mogoče le s težavo organizirati. Mislimo pa, da bi enotna organizacija, ki bi objeta čim večje število obrtniških pomočnikov in vajencev mogla marsikaj dobrega storiti.
Izdatna pomoč pa je mogoča le na ta način, da država priskoči na pomoč celokupnemu obrtniškemu stanu. Obrtništvo je treba pospeševati z dobri gospodarsko in davčno politiko, s socialno zaščitno zakonodajo, z ureditvijo gospodarskega delokroga industrije in obrti. Le v primeru, če bo obrt tako zaščitena, se bo mogla razvijati in nuditi obrtniškemu delavcu ono, kar mu je nujno treba — delo in primerno eksistenco, pa tudi izgled na gospodarsko neodvisnost.
Kil Al* EšHPPfiP hl!Mfi*t V Proda'alnah delavshega h©nzumnc$a društva, ta dela za znižanje cen ter prihrani dobiček IIUUI B»tl|fll|t> IfBlilgtl sebi, ker ga dobi povrnjenega v obliki 3% popusta, deloma pa ostane skupna last vseh članov.
Na vrsti so stročnice
Pozimi je zelenjava redka in draga in pomagati si moramo vsaj v neki meri s stročnicami, to je s fižolom, bobom, grahom in lečo. Stročnice en izvrstna živila, saj vsebujejo izmed vse rastlinske brane največ beljakovin, to je 23—36%, ter stoje v tem pogledu nasproti žitu v razmerju približno 2:5. Beljakovine v stročnicah so vrhu tega petkrat cenejše kakor v mesu in jajcih; vsekakor pa stroč-rjiške beljakovine niso enakovredne drugim beljakovinam in potrebujemo zato mimo stročnic še druga bel.jakovinasta živila. Vrhu tega vsebujejo stročnice 52—57% škroba, maščobe pa skoraj prav nič. Zato pa vsebujejo vitamine A in B, ki preprečujejo motnje v pr> bavi.
Najslabša stran stročnic so neprebavljive lu-ščine, ki povzročajo napenjanje. V zadnjem času emo brali, da bodo sedaj v 6topah luščili tudi fižol (grah je prihajal že sedaj oluščen na (rg). Če kuhamo neoluščen fižol (ali lečo), ga preje namakamo 6—12 ur v mrzli vodi. Namočeni fižol lahko postavimo na toplo, s čimer omehčanje še pospešimo. Preden denemo fižol kuhat, odlijemo vodo, v kateri se je namakal, in ga zalijemo s svežo vodo. Ne postavljajmo ga pa na hudo vročino, marveč naj stoii bolj ob strani, da čim počasneje zavre. Na ta način se še najprej in najenakomerneje omehča. Tudi vre naj ves čas le počasi. Dobro je, če vodo med kuhanjem še enkrat odlijemo in ga zalijemo s pripravljeno vrelo vodo in šele nato solimo in dodobra skuhamo. Na vsak način mora biti fižol dovolj in enakomerno mehak, luščina mora razpo-kati. Dobro je, ako kuhamo 6 fižolom malo zelene, ki omili napenjanje.
Pravilno pripravljene stročnice so izvrstna hrana in naj bi se jih naše gospodinje ne izogibale.
Kis v gospodinjstvu
Kis uporabljamo povsod, ne samo pri kuhi. Marsikatere stvari se dado s kisom lažje snažiti in postanejo odpornejše; skratka, kis je skoraj nepogrešljiv- v gospodinjstvu.
Če hočemo presno meso ohraniti dlje časa sveže, ga zmočimo s kisom. Tako postane tudi mehkejše. Tudi morske ribe ostanejo dolgo sveže, ako jih zavijemo v prt, namočen v kisu.
Razen tega uporabljamo kis za izplakovanje lahkih poletnih oblek; s tem namreč preprečimo, da ne izgube barve. Preproge in blazinasto pohištvo, kakor zofe, fotelje itd., snažimo s kisom, da jim pisano barvo osvežimo in ohranimo. Vroča ki-sova sopara je zelo dobro in ceneno sredstvo proti moljem. Preganjamo jih tako, da zli jemo na vročo pločevinasto ploščo, ki jo položimo pod kak kos pohištva, nekaj vitriola in žveplene kisline; nastalo Konaro zadržimo na primeren način, da ne more unajati, ampak da gre samo v pohištvo. Te sopare pa ne smemo vdihavati; najbolje je, da si usta in nos za vežemo.
Dobro polituro za vsako pohištvo si napravimo iz enakih delov kisa in olja; temu dodamo ščepec soli in vse skupaj skuhamo. Prav dobra je ta mešanica za usnjeno pohištvo. Stare usnjene kovče-ge. torbe in aktovke osvežimo z mlačnim, r. vodo razredčenim ki.som, s katerim jih drgnemo, nakar jih z mehko cunjo dobro osušimo. Da je usnje trpežne jše in da se sveti, ga namažemo z mešanico terpentina in stepenega beljaka. Potem ga dobro 6]K iiramo. Da se linolej ne lomi, ga namažemo z enakimi deli kisa in olja. Majstne madeže na marmorju z lahkoto odstranimo s tem, da jih polijemo •s kimoni. Kis pustimo nekaj časa na madežih, potem j;a zmijemo s toplo vodo. Mušje madeže že ■spisvimo s svilenih senčnikov z gobo, namočeno v ml."čnern k'su. Blesk 7. obleke -pravimo s tem, da
jo skrtačimo z razredčenim kisom, potem pa lepo zlikamo.
Kis je neobhodno potreben za čiščenje vseh vrsl tkanin. Svilene nogavice na pr. so vedno lepše, če jih vsakikrat, kadar jih operemo, splaknemo v kisovi vodi. Grdi potni madeži na svilenih oblekah izginejo v razredčenem kisu. Sveže barve pisanih vezenj ohranimo s tem, da položimo vedenje na belo, v kisu namočeno cunjo in jo na mehki podlogi, seveda na nepravi strani, likamo. Marsikatera stvar, na pr. tintnik, ki se nikakor ne da lepo čisto umiti, nas jezi. Poizkusi s kisom, pa bo kakor nov. Tudi gosta tinta se da razredčiti s kisom.
Da kis rabimo tudi za zdravje in kot lepotil-no sredstvo, ni vsem znano. Pri enostranskem glavobolu vdihavamo kisovo vodo in si stavimo mrzle kisove ovitke na čelo. Pri krvavenju iz nosa vedno pomaga mlačna kisova voda, če jo vlečemo v nos. Če se kdo onesvesti, mu damo poduhati kisa in mu močimo senca z njim. Tudi za nego las je kis ceneno iu učinkovito sredstvo. Pri umivanju las dodamo zadnji votli, v kateri smo jih izplaknili, nekaj kisa. To zabranjuje osivenje las in jim da lep, mehek blesk. Kdor hoče imeti lepo kožo, naj se umiva v kuhani kisovi vodi. Pri nervoznem srbenju la-sišča, naj se lasišče večkrat utira s kisovo vodo.
MODNE NOVOSTI
9Use za volane v različnih gubah dpuklni enie! oblek, volan, šnlov itd. 'Afrjriranje predtiskan|e.
Ve j enie inonopromov, zaves, perila. ,Navaden lin rntel »li>*ko» in čipk. - Hitro, lino in poccnil
Mc*ek <$ Mikeš, tiuhifano (poic* hotela simkfij)
Brdek modem ženiper na gumbe s pentljo za vratom.
Praktični nasveti
Dober kit za porcelan. Zreži list bele želaline na majhne dele in jih raztopi v kisu, tako, da iz tega nastane gosta kaša. S to namaži robove razbitih porcelanastih stvari in jih poleni trdno pritisni skupaj drugega k drugemu. Ko se je predmet veo dni sušil, je zopet za rabo kakor prej.
Vode, v kateri si kuhala krompir, ne zlij proč, ampak jo prelij v čisto posodo. V to vodo položi srebrne žlice, vilice, nože, rabljene pri obedu. Ko je vse to nekaj časa ležalo v vodi, se bo srebro zopet lepo 6\etilo, ne da bi ga snažila.
Pepel od rigar je sijajno m-edetvo za snažeuje. Presejanega rabimo za čiščenje svetečih se kovin, kakor zlatih, srebrnih, bakrenih, medenih in ci-nastih predmetov.
Rjaslc madeže spraviš iz plalna z mešanico olia citronovega soka.
Pravice po prenehanju službenega razmerja
Mnogo delavcev in nameščencev ne ve, d.i imajo po prenehanju službenega razmerja še marsikatere važne pravice. Opozoriti moramo zlasti na dve taki privid:
Zavarovanje za bolezen ne velja le za čas, ko delavec dela, ampak velja ob gotovih pogojih Se dalje tudi po prenehanju z de,lom. Pokazati hočemo na sledeča dva primera:
Prvi primer: Brezposelni delavec, ki je brez zaslužka, ima še 3, oziroma 6 tednov po izstopu iz dela pravico do najmanjše (t. j. 26 tedenske) bolezenske podpore, ako je bil v zadnjem letu pred prenehanjem službenega razmerja zavarovan pri Osrednjem uradu vsaj 6 mesecev, oziroma v zadnjih dveh letih vsaj 12 mesecev. Če ima torej te pogoje (da je brez zaslužka in ima dovolj članstva), se more za vsako bolezen, ki nastane v tej dobi treh, oziroma šestih tednov, brezplačno zdraviti pri zdravnikih Okrožnega urada, in to za dobo 26 tednov, ako bolezen toliko časa traja.
Drugi primer: Po prenehanju službenega razmerja pa moreta delavec ali nameščenec obdržati vse članske pravice na tn način, da vplačata v štirih tednih po izstopu iz obrala vse dospele prispevke in sicer tu li one, ki odpadejo sicer na delodajalce. Tak član ostane član, dokler biva v naši državi in vplačuje dospele prispevke. Treba je torej v štirih tednili javiti Okrožnemu uradu, da se nvore prostovoljno nadaljevati članstvo in nat-kasneje v štirih tednih tudi vplačati prispevek.
Brezposelne podpore so tudi eno izmed pravic po prenehanju službenegn razmerja. Te podpore daje borza dela in se višina teh podpor ravna po dobi zaposlenja. Važno pri teh podporah je, da se brezposelni delavec takoj po prenehanju službenega razmerja prijavi pri borzi dela in ji sporoči vse svoje osebne, družinske in druge podatke. Tudi nameščenci imajo pravico do teh podpor. Te podpore imajo za'koniti značaj.
Za revne občane so po zakonu dolžne "krbeti tudi domovinske občine, katerim pa za to navadno manjkajo potrebna sredstva. Prostovoljno pa daje brezposelne podpore Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani svojim bivšim, a sedaj brezposelnim zavarovancem — seveda le, če iz-polnujejo gotove pogoje.
Delavstvo se teh pravic vse premalo zaveda, | ali pa, če se jih zaveda, jih navadno uveljavlja prepozno, ko so že ugasnile. Mnogo pa je tudi kriva nevednost, ki je najhujši bič za delavca in največji zaveznik kapitalista.
Proč z demagogijo
Eden izmeti največjih sovražnikov delavstva je — demage Demagog je tisti, ki veliko govori in veliko obljubuje, obljubuje nemogoče stvari, ki zavija resnico, ki napake lastne stranke ali organizacije pripisuje drugim, uspehe drugih pa pripisuje sebi in svojim somišljenikom. Tak demagog naredi več škode od najhujšega kapitalista. Kapitalist je odkrit sovražnik, demagog pa je njegov skrit zaveznik, čeprav pripoveduje delavcu, da se bori proti kapitalistu.
Tudi pri nas je mnogo demagogov. In v tem je tudi vzrok, da se pri nas delavstvu vedno slabše godi, da nima delavstvo prav za prav nikjer nobenih pravih uspehov. Z vsakim mezdnim gibanjem se uganja neizmerna demagogija. Uganja 6e demagogija v zvezi z Delavsko zbornico, v zvezi z osnutkom zakona o minimalnih plačah, pri razlaganju zgodovine, gospodarskih, socialnih in kulturnih vprašanjih, pri političnih vprašanjih itd.
Kam to pelje? Kaj ima delavstvo od lakih delavskih voditeljev, lii lažejo, kadar usta odpro? Več kot ničesar nima, jma namroč neprecenlji o škodo v materialnem in duhovnem pogled-j. Delavstvo je zbegano, spušča se v borbo za interese koritarjev in dela proti svojim interesom, se spušča v revolucije, na katerih žalostno pogine, dočim se demagog, ki je ljudstvo do revolucije pripravil, zadaj skrit smeje z debelim ■ mošnjičkom v roJd. Zato je prva naloga slovenskega delavstva, da spregleda in se demagogov otrese. Čim prej, tem botjše za nas vse!
Krščanska strokovna internaciona!a
Predsedstvo krščanske strokovne internaciona-Ie je imelo svojo sejo v Bruslju 22. oktobra pod predsedstvom J. Zirnhelda. Na seji je bil govor o saarskem vprašanju. Giede na to je bilo predsedstvo mnenja, »da pomenijo poizkusi, posaarskih hi-llerjcvcev — izvajati teror nad posaarskimi krščanskimi strokovničarji ter jih odvrniti pri glasovanju od njihovega dosedanjega stališča — napad na združevalno svobodo in pravice državljanov. Pred-* sedstvo naproša posaarsko komisijo, imenovano od Zveze narodov, da uporabi vsa potrebna sredstva, da zagotovi popolno svobodo glasovanja, posaar-skim krščanskim strokovnim organizacijam pa izreka simpatije«.
Ker bo prihodnje zasedanje Mednarodnega urada dela razpravljalo o brezposelnosti mladine, bo predsedstvo predhodno sklicalo konferenco voditeljev mladinskih skupin, ki bo zavzela k navedenemu problemu svoje stališče.
Vprašamo in odgovori
Vojaška dolžnost in služba. C. F, iz K. vprašuje: Meseca novembra moram iti odslužit kadrovski rok. Ali morem zahtevati, da mi delodajalec da plačo za 4 tedne?
Odgovor: Ne, tega ne morete zahtevati, ker pravi obrtni zakon, da ima delojemalec pravico do svojih denarnih prejemkov tekom štirih tednov, če je njegovo službeno razmerje trajalo neprekinjeno najmanj leto dni, le v primeru vojaških vaj. Te pravice pa nima, če jc pozvan na vršenje svoje vojaške dolžnosti v stalnem kadru.
Iz Švice
V Švici, stari demokratični državi, se krščanske strokovne organizacije pridno gibljejo. Njihova glasila javljajo vsak teden dolgo število sestankov. Na teh govore najvplivnejši voditelji, med njimi tudi bivši predsednik krščanske strokovne interna-cionale Scherer. Švicarski krščanski strokovničarji so z vsem srcem za demokracijo. Prav sedaj se živahno gibljejo, ker čutijo važnost časa: Hitieri-janstvo je že pljusknilo preko švicarskih mej, diktatura narodnega socializma sega tudi v Švico. Marksisti hočejo izrabiti ljudsko zbeganost in strah pred hitlerizmom, pa so pričeli akcijo za spremembo švicarske ustave. Švicarske krščanske stronovn«? organizacije kot eden glavnih stebrov demokracije se zavedajo svoje naloge: Braniti svobodo in demokratično švicarsko ustavo ter neodvisnost Švice! Za ta gesla in za boj proti nasprotnikom švicarske svobode se zbirajo krščanski strokovničarji in rastejo v desettisoče kljub krizi in kljub temu, da ]e Švica majhna državica. Ne smemo pa pozabiti, da črpajo predvsem katoliški strokovničarji moč za svoje tlelo iz smernic Quadragesinio anno, ki jo skušajo vedno praktično udejstviti. Te smernice so jih še utrdile v njihovem delu za stanovsko in kor-poracijsko, pa demokratično urejeno državo. Brez dvoma bodo v zvezi z ostalimi demokratičnimi elementi pregnali z obzorja vse črne oblake, ki so se pričeli zbirati nad državo.
Drobne
Brazilija .ie z zakonom uredila plačan dopust za delavce. Po 250 delovnih dnevih ima delavec pravico na 15 dni dopunta, pri 200—250 delovnih dnovih na 11 dnevni dopust; ostali pa imajo pravico do 7 clnevnegra dopusta. — Za železničarje so uvedli strogri osem-uraik.
Iz Nemčije poročajo, da je nastalo tamkaj močno gibanje, ki hoče odpraviti vsak »radikati-zem« v delavskih vrstah. V resnici hoče la akcija vzeti delovni fronti še zadnje ostanke značaja strokovne organizacije. Zato izločajo iz delovne fronto vse one ljudi, ki so nekoč stali blizu strokovnemu gibanju. Taflto jo moral iti tudi Busch, ki je vodil slrokovničarsko smer in ki je bil urednik lista »Der Deutsche«. Nemški delavec bolj in bolj izgublja svoje pravico.

„SLOVENCEV" SVETOVALEC
i. i —— i —^—
Naš domači zdravnik
VOINENE NOGAV CE ROKAVICE - MA3 CE
KOMPLETNE POTREBŠČINE za
KROJAČE IN ŠIVILJE,
nadalje: bogata zaloga zimskega
triko-perila, žepnih robcev.
toaletnih potrebščin, kravat, vsakovrstnega modnega blaga itd., po
najnižjih cenah pri tvrdki
Josip Peteline, Ljubljana
za vodo (blizu Prešernovega spomenika)
T. G. - L. Težko dihanje skozi nos in neprestani prehladi du imajo svoj vzrok v skrivlje-nem nosnem pretinu? Mogoče. Prav ravnega pretina v nosu nima nihče, tudi s skrivljenim ee da dihati, ako je nosna sluznica v redu. Vesten strokovnjak presodi, če je operacija umestna in ]K>trehna, |>o operaciji je največkrat še treba zdravljenja sluznic. Operacija je v vrsti manj nevarnih operacij, brez nevarnosti pa ni nobena operacija pri nobenem, še tako spretnem strokovnjaku.
F. O. - Lj. Bolečine v ušesu so vam po mojem nasvetu prešle, le naglušnost še ni popolnoma minila. Hvala Bogu, da je tako! Spirajte si dalje nos, skrbite za tople in sulic noge, vise hladne mesece pijte ribje olje.
Isti. Huda žeja vas muči, če sc pa na pij ete vode, vas nadleguje driska ves dan, Treba zdravniške preiskave. Poslužite sc vendar šolske poliklinike, ki zdravi nepremožne dijake brezplačno!
F. H. - Lj. Očesna veka je za spoznanje otekla in težka? Poskusite s toplimi »b klad k i (malce osoljena zavrelica kamilice ali otavni-ce — sv. Lucije trave — euphrasia officinalis) vsak večer. Če vam v dveh, treh tednih nadloga ne preide, treba zdravniškega pregleda.
V. K. - Lj. »Cvetoči nosovi« so bili na vrsti že prejšnjo nedeljo. Bog vam ne daj bolj nerodne zadeve!
F. K. - G. Ob perilu vam je tesno pri srcu in vam močno utripljejo žile nn vratu; ako vam pa perilo izostane, prihajate iz duševnega ravnotežja, zato se bojite mene, ko perilo trajno preneha. Izberite si v bližini katerega zdravnika, da vns temeljito pregleda in nekaj časa vodi. Na daljavo jc težko pravo zadeti, zakaj pri takšnih motnjah prihaja v poštev več bolezni; tako od daleč se mi dozdeva, da niso vaše nevšečnosti v zvezi 6 perilom samim. Vsekakor vam more izkušen zdravnik že zdaj mnogo pomagati in preprečiti hujše motnje v bodočnosti. Ko prestanote meno. napoči vam bržkone mirna in zdrava doba. Skrbi pojutršnjega dneva odložite vsaj na jutri!
A. T. - V. Srbcčica na neizrečenem mestu vas muči že dvajset let (!) in sicer tako hudo, da se morate praskati celo vpričo »visoke osebe«? Neverjeten in menda v srednji Evropi edinstven prizor na obe plati! Kakor se zdi. vam ta »muka« ugaja, sicer bi žc davno ne bilo ne sledu ne spomina o tistem domnevanem podkožnem m reesu!
L. M. - N. Gorje dekletu, ki si išče zaupnih nasvetov kje drugje ali celo poprej, kakor pri lastni materi. Mati vas bo znala obvarovati škod, ki jih ne bo mogla več poraviti, ko nastanejo! Gotovo nastanejo!
M. H. - K. Debelo črevo takoj pri želodcu je netočen izraz, zakaj debelo črevo je prav za prav nekaj (5—6) metrov oddaljeno od želodca, srednji del debelega črevesa, ki se razteza od desnega podrebrja proti levemu podrebrju, je tik pred in pod želodcem. Pri zaprtih ljudeh je
Izboljšanje nerodovitnega zelnika. B. F. R.
Imate kar pomnite, zelnik na enem in istem prostoru in je zelje na njem vedno dobro uspevalo. Sedaj pa par let sem se slabo sponaša. Neznan vam je vzrok in sredstva proti temu. — Temu pravijo: »Zemlja se je utrudila ali naveličala zelja.« Malo-katera rastlina bo neprestano dobro uspevala na istem zemljišču, četudi ji dobro gnojimo. Vzroki so različni. Rastlina je v teku let izčrpala iz zemlje tiste snovi, ki jih ji ne moremo nadomestiti z navadnim hlevskim gnojem. Škodljivci iste rastline so se v tleh razmnožili in ovirajo njen razvoj. Ker ste zemljišče močno zagnojili s hlevskim gnojem, ki pa ima premalo apna in fosforne kisline, potrosite ga 6edaj s Tomaževo žlindro (6k g na 100 četvornih metrov) in apnom, ali pa navozite nanj cestnega blata. Nato posejte na ta prostor deteljo, zelnik pa premestite za par let na drugo zemljišče. V tej dobi se vam bo zemlja odpočila in potem boste zopet z uspehom lahko gnojili zelje na njej.
Ravnanje z mlekom in izdelovanje čajnega masla. Kako je treba ravnati z mlekom, da se dobi dobro čajno maslo? C. B. R. — Ravnanje z mlekom za dobavo dobrega čajnega masla. Za dobro čajno maslo in tudi za druge mlečne izdelke mora biti predvsem mleko dobre kakovosti. Kakovost mleka pa ni odvisna samo od mlečne tolščobe. Za zdravje uživalca svežega mleka pa tudi za izdelovanje dobrih mlečnih izdelkov je mnogo bolj važno, da je mleko povsem čisto. Mleko pa je le tedaj čisto, ako ni v njem navadnih nesnažnih tvarin, ki jih po-največ opazimo že s prostim očesom, in tudi ne bakterij, kvasov in vsakovrstnih plesni, ki jih prištevamo med mala živa bitja (mikroorganizme) ali kali in jih ni mogoče videti s prostim očesom. Čim manj nesnage in raznih kali pride v mleko, čim bolj čisto je torej mleko, tem manj morejo motiti dobroto masla. Mleko in mlečne izdelke lahko toliko boljše izrabimo in vnovčimo, čim manj škodljivih kali je v njem. Da pa bo v mleku čim manj kali, moramo dobivati mleko že iz vimena čim bolj čisto. Zato pa mora biti vime povsem zdravo in seski se morajo dobro zapirati. Čim pogosteje zboli krava na pr. na vnetju vimena, tem prej bo izločevala mleko, ki je polno kali. Da dobimo iz zdravega vimena čisto mleko, je treba paziti na največjo snažnost v hlevu, kjer nc sinemo povzročati prahu pred in med molzenjem, radi česar moramo opustiti ob času molzenja vsako krmljenje s posameznimi krmili ter vsako čiščenje (kidanje, pometanje) v hlevu. Dalje je treba pred molzenjem dobro oč;stiti vime in okolico vimena s čislo slamo ali snažno in suho krpo. Ako mlečne krave redno snažimo in odstranjujemo sproti gnoj in jim nastiljamo z zdravim nastiljem, potem navadno ni potreba spirati vimena z vodo. Ako pa je snaženje vimena z vodo potrebno, potem moramo vime tudi temeljito obrisati in dobro posušiti. Kdor molze, naj ima vedno čedno oblačilo, ki se da prati. Tudi roke morajo biti povsem čiste. Roki morata oslati med molzenjem povsem suhi. Prve curke mleka ne poniolzemo v molžnjak in tudi ne v nastil, pač pa v posebno posodico. Če opazimo pri kater: kravi aumljivo mleko, ga ne mešajmo med drugo zdravo mleko, ludi posoda, v katero molzemo, mora bili anažna. Prav tako tudi vsa druga posoda, za mleko. Takoj po molzenju odnesimo mleko iz hleva, ga hitro preredimo, shladimo in hranimo v snažnih in brezhibnih prostorih. Zlasti je važno, da mleko ob-▼srujemo pred vsakim tujim duhom, ki se ga mleku kaj hitro navzame. Čistota je najvažnejši pred-•tnani /a iisne-šim mlekarstvo. uesnažnosl miDravi
debelo črevo redkokdaj razširjeno v vsej dolžini, navadno jc samo en del, ali navzogrnji ali prečni (počezni) ali navdolnji bolj »povečan« od drugih. Zastajanje govna (ali blata) širi črevo, še bolj ga napenjajo plini, ki se delajo pri vsakem zaprtju. Kateri del debelega črevesa je razširjen, se da točno dognati s tipanjem, zato ni treba klicati na pomoč rentgena; rentgen pa je večkrat potreben, da se dožene, kakšna je ovira, da zastaja blato, ali kje je zožitev ali zamot ali zunanji pritisk, ali je, kakor največkrat, mlahavost oz. povečanost črevesa kriva zaprtosti in napetosti. Vaš rentgenski izvid je, v kolikor mi ga sporočate, prepičel. »Povečanega črevesa« samega ni treba zdraviti, pač pa se kaže smotrno lotiti vzrokov tistega povečanja! Vzroki vaše zaprtosti (in napetosti) pa niso razvidni iz vašega sporočila.
J. M. - Lj. Radi nespečnosti sem vam napisal v predzadnji posvetovalnici odgovor, ki vas očitno ni zadovoljil, niti toliko zanimal, da ga premislite. Vi hočete zdravila in sicer prav posebnega zdravila, ki naj vam uredi vaše »spalno središče« v možganih; jaz sem vam svetoval, da se lotite svoje nadloge pri koreniki, ki je v vaši zmotni miselnosti, in vam priporočil tri znamenita dela globokih mislecev — življenjskih umetnikov, da spoz;nate svoje napačno naziranje in spravite svoje prizadevanje na uspešno pot ozdravljenja. Bolna misel o mladostnih zablodah in njihovih strahotnih posledicah se ne da odgnati s tvarinskimi zdravili! Iz obeli vaših dovolj obširnih dopisov posnemam še drugo vaše zmotno naziranje o življenju, ki naj bi bilo tuko enostavno in pravilno, kakor so računi. Življenje jc zares neko zakonito vršenje, v tem zakonitem vršenju je pa veliko več kakor v vseh računskih pravilih, nad vsem vršenjem v prirodi vlada čudovita smotrnost. Glede človeka in smernic njegovega življenja so in naj ostajajo veljavna »pravila«, a nad njimi naj vladata — pamet in vest. To je menda vodilna misel onili treh knjig, ki sem jih priporočil vam v uteho in — ozdravljenje. Dokler ne predelate vsaj ene izmed njih, ne pričakujte več odgovora od mene, ki imam časa in volje za dopisovanje bržkone dosti manj od vas.
I. K. - R. Rdeče in mrzle roke niso vendar ozebline, pišete vi, saj ozebline srbe, in zato zavračate moj nasvet, da se ravnajte kakor pri ozeblinah. Ponavljam svoj nasvet! Ce hočete dobiti roke bele in tople že v tem letnem času, opravljajte vsako mokro in umazano delo v gumastih rokavicah, da si rok ni treba močiti oz. umivati, pri drugem delu v mrazu nosite irhaste ali volnene rokavice. Vaša zadeva in skrb bo, kaiko vam pojde poklicno delo izpod rok! Nekoč je pok. Janez Evangelist moje roke prispo-dobil kuhariškim, take so mi ostale, dokler sem se moral umivati 30—50 na dan. — Zdi se, da vaše pridno dopisovanje ni toliko v zvezi z zdravstvenimi potrebami, kolikor z željo dopisnega vežbanja. Bojim se, da se eden od naju naveliča teh zlogovnih (stilističnih) vaj.
mleko in mlečne izdelke manjvredne in neokusne. Če dobivaj^o posamezniki ali mlekarne boljše mleko in boljše maslo ali sir, je to največkrat v zvezi z večjo skrbnostjo in či6toto v njih mlekarstvu. — Ravnanje s smetano za čajno maslo. Tudi predpogoj za izdelovanje dobrega čajnega masla je dobava čim bolj čistega mleka. Najbolje je, da pomol-ženo mleko že takoj iz molžnjaka precedimo 6kozi cedilnik z vložkom iz vate in ako le mogoče še molznotoplo mleko posnamemo z mlečnim posne-malnikom. Dobljeno smetano nato primerno shladimo in jo damo zoriti. One kali, ki povzročijo pravilno zorenje smetane, so lahko že v smetani 6ami. Treba je potem le, da jih s primerno toplino in s snažnim ravnanjem smetane pospešujemo v njih razvoju. Ako pa pri tem ne dosežemo takega zorenja smetane, kakor bi bilo potrebno, potem si moramo pomagati z umetnim okisanjem smetane in uporabiti v to okisevalce. Z njih pomočjo usmerimo smetano, da pravilno zori. Umetno okisanje smetane pa je najuspešnejše, ako kali v dobljeni smetani najprej zatremo s pasteriziranjem. Po končanem pasteriziranju shladimo smetano na primerno toplino, jo umetno okisamo z zadostno količino okisevalca in pustimo nato zoreti. Gorkota za zorenje smetane znaša 10 do 20 stopinj Celzija, največkrat pa je med 12 in 18 stopinjam: Celzija. Med zorenjem je treba smetano večkrat premešati, pri tem pa paziti, da smetane ne onesnažimo. Zorenje traja 10 ali tudi več ur. Končano je zorenje smetane tedaj, če raz čiste palčice (količa), ki smo jo potopili v smetano, teče 6nietana kakor med na debelem, ne da bi delala smetana na palčicj že otočičev. — Izdelovanje čajnega masla. Zrelo smetano nato pinimo v dobri brezhibni pinji. Poleti naj ima smetana v začetku pinjenja 10 stopinj Celzija, pozimi 18 stopinj. Pinjenje naj traja pol do tričetrl ure. Na splošno nehamo piniti, ko da«eže maslo debelost prosenega ali konopljinega zrnja. Pol ure po končanem pinjenju vzamemo maslo iz pinje. Jemanje masla iz pinje, gnetenje in zavijanje masla moramo izvršiti vedno s čistim orodjem in nikdar z roko. -Važno je, da masla ne gnetemo preveč in ne premalo. Oblikujemo maslo lc v enostavnih čveterokotnih tvorilih, ki so brez vsakih okraskov itd. Zavijamo maslo le v suh pergament-ni papir, ki se na maslo dobro prilega. Hranimo maslo v hladnem prostoru, kamor ne prihaja svetloba in zrak. — Zaradi pičlo odmerjenega prostora se nam ni mogoče spuščati tu v vse podrobnosti glede dobave dobrega čajnega masla. Menimo, da vam je na lem, da bi mlekarne v vašem okolišu izdelovale dobro čajno maslo, ki bi bilo konkurenčno na trgu. Zato vam svetujemo, da se člani mlekaren predvsem čim bolj potrudijo dobivati zdravo, čisto mleko. V mlekarnah 6amih f« morajo biti zlasti v izdelovanju masla strokovno dobro izučeni in iz-vežbani mlekarji, ki so z dobrini uspehom obiskovali in končali banovinsko mlekarsko šolo v Škofji Loki.
Navadno žgano apno kot klajno apno.
Ali laliko uporabim tudi navadno žgnno apno, ki je že razpadlo v prah, kot klajno apno? A. B. M. — Žgano apno, ki je na zraku že razpadlo v prah in se spremenilo v jedko apno, .ie še vedno jedko ali rnz-jedljivo in neuporabno za pokladanje živini. Ijc če ostane takšno že v prah razpadlo apno dlje časa na zraku in se v nekaj tednih spremeni v ogljikovokislo apno. potem se šele sme uporabiti za živino. Prej pa, kn
tn Htnril«. uiorutn nanraviti vseeno i« Lale •
poskus: Sprašeno apno potrosite na sveže mlade rastline, na travo, deteljo itd. Če postanejo rastline, po katerih ste potrosili sprašeno apno, rumene ali osmojene (ožgane), potem se še ni spremenilo v ogl jikovokislo apno. Ako pa rastline ne porumenijo in ostanejo nepokvarjene tudi po potroše-nju sprašenega apna, potem je že ogljikovo-kislo, ga lahko primešavate krmilom in tako krmite živini.
Močvirno njivo spremeniti v dober travnik. J. H. V. N. — Močvirno njivo bi radi spremenili v dober travnik na ta način, da bi jo spomladi zasejali s travnim semenom ali z lueerno ali z ovsem in deteljo. V ta namen jo hočete že sedaj sprašiti, spomladi pa pognojiti s hlevskim gnojem. — Nikdar ne bo iz močvirne njive dober travnik, če prej ne odpeljete vode z nje in jo osušite. Vsaka setev in vsako gnojenje bo le malo zaleglo, dokler je zemljišče vlažno. Njivo osušite tako, da že sedaj izkopljete okrog nje, oziroma skozi njo jarke, po katerih naj odteka odvišna voda. To je prvo in glavno delo na vsakem zamočvirjenem zemljišču, ki se ga namerava izboljšati. — Pravilna je vaša namera, da hočete že sedaj jeseni njivo sprašiti, prav za prav kolikor mogoče globoko preorati ter pustiti čez zimo v odprti brazdi. Ker pa zamočvirjena zemlja nima dovolj apna, zato je nujno potrebno, da jo že sedaj pognojite z žganim apnom ali z apnenim prahom, odpadkom iz apne-nie, ki naj zemljo razkisa. Apno raztrosite po njivi, predno jo orjete, lahko pa tudi po že zvoranih tleh, toda pred zimo. Spomladi pa pride hlevski gnoj plitko podoran. Nikdar ne trosite apna istočasno s hlevskim gnojem ali gnojnico, ker nastane zguba na hranilnih snoveh. — Lucerna na takem zemljišču ne bo uspevala. Pač pa posejte spomladi travno-deteljno mešanico za težke zemlje potem, ko ste njivo naredko zasejali ■i. ovsem kot zaščitnim sadežem. Ko ta požene latje, ga zelenega pokosite za krmo, da ne bo preveč zasetičaval mladih trav in detelj. S takim postopkom vam bo mogoče izpremeniti zamočvirjeno njivo v dober travnik. Poudarjamo pa še enkrat, da brez osuševanja ne boste dosegli uspehov.
Pravni
Notar in zapuščinske razprave. L. J. V nedeljo, 11. novembra smo na konkretno vprašanje odgovorili o opravi zapuščinske razprave po strankah. Vprašanje in odgovor se je nanašal na konkretni primer dedičev, ki so letos v maju zaprosili, da opravijo sami zapuščinsko razpravo, kar jim je bilo dovoljeno, a jim sodišče ni odobrilo izvedbe iste. V odgovoru smo samo navedli, kakšni so zakoniti predpisi, ki veljajo, ali če hočete, ki so veljali za nje. Odgovor je bil v konkretnem primeru pravilen, ker je za vpraševalca še v celoti veljal § 222 zakona o javnih beležn.ikih. Izvedba zapuščinske obravnave le zato ni bila odobrena, ker so v dotičnem primeru opravile zapuščinsko razpravo stranke po advokatu. Člen 68 pravilnika za izvrševanje prej navedenega zakona namreč predpisuje, da stranke niso upravičene po-verjati opravo zapuščinske razprave drugim osebam, a plenarna seja kasacijskega sodišča je dne 30. junija 1934 odločila, da je navedeni člen razumeti tako, da 6tranke tudi advokatom ne smejo poverjati oprave zapuščinskih razprav, kar so prej nekaitera sodišča tolerirala. Res pa je sedaj § 222 zakona o javnih beležnikih deloma spremenjen, oziroma popolnjen s § 31 o izvenpravdnem postop-niku. kateri paragraf že velja. Po citiranem paragrafu smejo nasledniki sami opraviti zapuščinsko razpravo, ako je med njimi vsaj en diplomiran pravnik in če vsi dediči sporazumno to predlagajo sodišču v 15 dneh, ko so bili od sodišča ali notarja obveščeni o zapustnikovi smrti. V praksi bo to mogoče le, če bo med dediči eodnik ali advokat, ker drugi bodo težko izvedli zapuščinsko razpravo tako, da bi jo sodišče moglo odobriti. Ni torej bojazni, da bi zaradi naše, v nedeljo objavljene notice, opravljale zapuščinske obravnave osebe, ki tega niso zmožne, ali ki za to niso opravičene. Sodišče bo gotovo odklonilo prošnjo takih oseb.
Vojaški rok 17 mesecev je polni rok. I. L. P.
K naši notici pod gornjim naslovom, objavljeni v nedeljo, 4. novembra, dostavljamo: Po naredbi ministrstva vojske in mornarice se smaitra, da je mladenič, ki je bil po 14 mesecih vojaške službe brez svoje krivde stalno onesposobljen za kadrovsko službo in odpuščen, odslužil polni rok. Zato se smatra, da je tudi Vaš ein, ki je bil po 17 mesecih službe zaradi bolezni odpuščen, odslužil polni rok. Če je poleg tega še en brat odslužil polni rok, naj tretji le vloži prošnjo za skrajšan rok.
Trgovinska pogodba z Italijo. T. Č. Vprašate, koliko ča6a traja trgovinska pogodba z Italijo. — Niste navedli, katero pogodbo mislite. Teh je namreč več. Zato odgovor ni mogoč.
Jugoslovansko-italijanski kliring. T. A. Č. Zanimate se, kaj razumemo pod kliringom in kako je urejen z Italijo. — Pod kliringom razumemo način ureditve plačil iz trgovinskega prometa med našo državo in inozemstvom. Z Italijo je bil sklenjen sporazum o ureditvi plačil iz trgovinskega prometa 22. oktobra 1932. V smislu tega sporazuma se vrše plačila, ki izvirajo iz izmene blaga med Jugoslavijo in Italijo s pobotanjem. Vsak dolg iz nakupa jugoslovanskega blaga, izvoženega v Italijo jn vsak prenos deviz iz Italije v Jugoslavijo, ki se nanaša na uvoz jugoslovanskega blaga v Italijo, ee mora poravnati s pologom kupnine ali ustrezajoče vrednosti blaga v italijanskih lirah pri »Banca d'Italia«. Ta odobri plačane vsote v brezobrestnem zbiralnem računu, ki ga otvori v evojih knjigah na ime Narodne banke kraljevine Jugoslavije. Vsak dolg iz nakupa italijanskega blaga, uvoženega v Jugoslavijo in vsak prenos deviz iz Jugoslavije v Italijo, ki se nanaša na uvoz italijanskega blaga v Jugoslavijo, se pa mora poravnati s položitvijo kupnine pri Narodni banki kraljevine Jugoslavije. Ta banka odobri vplačane vsote v italijanskih lirah v brezobrestnem zbiralnem računu, ki ga otvori v svojih knjigah na ime italijanske banke, odnosno zavoda »In-stituto Nazionale per i Cambi con 1'Estero«. Ta dva denarna zavoda se obveščata vzajemno o prejetih vplačilih in pooblaščala tako izplačila dotiČnim prodajalcem. Prodajalci 60 upravičeni zahtevat: zneske, ki jim pripadajo, po kronološkem redu vplačevanja, omenjenega v prejšnjih stavkih in v mejah razpoložljivosti, ki obstoji v tem pogledu na zbiralnem računu pri navedenih bankah. Da se dovoli jugoslovanskemu blagu uvoz v Italiio. odnosno italijanskemu blagu uvoz v Jugoslavijo, morajo interesenti predložiti dokaz, da so kuDiiino noravnali.
Podkopavanje gnoja v vinogradu. L. R.
K. — Kako je najbolje podkopati hlevski gnoj v vinogradu: ali k trsom, ali v jarke med trtami, ali enakomerno po vsem vinogradu? — Da se o tem poučite, morate najprej vedeti, odkod in kako dobiva trta hrano. Trtne korenine, lasnice, ki srkajo hranilni sok iz zemlje in gnoja, so razpredene po vsem vinogradu, najmanj jih je pa v bližini trsa. Okrog njega so samo debele korenine, ki ne črpajo hrane. Gnojiti okrog trsa torej nima pomena, ker s tem pospešujemo samo odganjanje tistih koreninic iz trsa, ki jih pri okopavanju itak porežemo. Podkopavati gnoj v jarke ined trte, kar je ponekod v navadi, tudi ni vedno primerno, ker s tem silimo trs, da poganja korenine samo v eno smer. — Najprikladnejše je raztrositi gnoj po vsem vinogradu, ker tedaj postanejo vse korenine deležne njegovih hranil. — Preplitvo zakopavanje gnoja med trtami ne priporočajo, ker tedaj poženejo korenine preblizu vrha in jih pri okopava; nju poškodujemo. Najbolje je spraviti gnoj 15 do 20 cm globoko v zemljo. Na težkih tleh naj ne pride pregloboko, ker se tedaj težko razkraja; v rahli vinogradniški zemlji pa ga lahko spravimo nekoliko globlje. — Ce se še temeljiteje želite poučiti o pravilnem gnojenju vinogradov, nabavite si Zmavčevo »Vinarstvo« v Oirilovi tiskarni v Mariboru.
nasveti
kakor je prej navedeno, ali pa se zavezali jo poravnati. — To je v bistvu vsebina v naslovu navedenega kliringa.
Kako se sklepajo trgovinsko pogodbe? T. A.
Da vsestransko odgovorimo na to vprašanje, bi morali napisati obširno razpravo, kar pa ni naša nalaga in tudi ne spada na to mesto. Ako se zanimale za takšna vprašanja, nabavite 6i kakšno knjigo o trgovinski politiki. (N. pr. Trgovinska politika od dr. Albina 0gri6a.) Tam boste našli odgovor na marsikatero takšno in podobno vprašanje.
Občinski uslužbencc. P. J. Na vaša vprašanja odgovarjamo: Za upravne občinske uslužbence, L j. za delovodjo, blagajnika itd., se 6mejo postaviti v mestnih, trških, zdraviliških in takih občinah, ki imajo 3000 ali več prebivalcev, le osebe, ki imajo vsaj popolno srednjo ali tej enako strokovno šolo z zaključnim izpitom, tri leta pripravljalne službe ter dovršeni tečaj iz § 91. zakona o občinah. V podeželskih občinah, ki imajo do 5000 prebivalcev in kojih davčna osnova ne presega 150.1X10 Din letno, ter v ostalih občinah, se 6mejo postaviti za upravne uslužbence osebe, ki imajo vsaj štiri razrede srednje ali njej enake strokovne šole, tiri lela pripravljalne službe in dovršeni tečaj. Uredba o občinskih uslužbencih nima predpisov o tem, da bi imel domačin za sprejem v službo prednost pred drugimi. Ne moremo vam vseh členov uredbe tu navajati. Nabavite si 22. številko letošnjega »Službenega lista« in prečitajte v njem objavljeno uredbo. Nabiranje podpisov za eprejem v službo vam najbrž ne bo pomagalo ,ako vas sicer občinski odbor odklanja.
G. J., železničar. Obrnite 6e na uredništvo tistega lista, ki je objavil vest o prošnjah na »Nabav-ljalno zadrugo«. Morda vam bodo tam mogli dat: i točnejše pojasnilo.
Rubežen za davke. B. A. Krojaču preti rube-žen, ker ne more plačati davkov. Vprašate, če se razni predmeti, ki ste jih našteli v dopisu, kakor šivalni stroj, velika miza za krojenje in likanje, li-kalnik, ogledalo itd., morejo zarubtii. Ali se morejo zarubiti predmeti, ki so last dolžnikove malere in I žene? — Po uredbi o prisilnem izterjevanju dav-' kov se ne smejo zarubiti oni predmeti in orodje, j ki so potrebni za izvrševanje obrta in brez katerih davčni dolžnik ne bi mogel služiti vsakdanje vzdr-ževalnine zase in za rodbino. Ako bi ee zarubili predmeti, o katerih mi6li dolžnik, da se ne smejo zarubiti, sme dolžnik v osmih dneh vložiti ugovor pri davčni upravi. Rok teče od dne, ko se rubežen izvrši. Ako z rešitvijo ugovora davčni dolžnik ni zadovoljen, sme vložiti pritožbo na finančno ravnateljstvo. Rok za vlaganje pritožb znaša osem dni od dne, ko se je priobčila rešitev ugovora. Ako bi izvršilni organ zarubil stvari, ki ni60 last davčnega dolžnika, naj dolžnik ali lastnik teh stvari za-j liteva, da se to navede v zapisniku. Izvršilno obla-! stvo obvesti pismeno proti potrdilu navedeno ose-: bo o rubežni ter jo opozori, da lahko zahteva v ! osmih dneh od dne, ko prejme obvestilo, z izloči 1-i veno tožbo pri pristojnem eodišču izločitev svojih i stvari iz rubežni. Če izvršilno oblastvo v tem roku ne prejme potrdila, da se je vložila tožba pri sodišču, se na ugovore o tuji lastnini zarubljenib predmetov ne ozira.
Pravica zajemanja vode. N .B. Lj. Na travniku je bil studenec in so trije sosedje imeli vknjiženo pravico zajemanja vode iz tega studenca. Pred par leti se je ta travnik razdelil v tri stavbne parcele in se je takrat sporazumno z vsemi upravičenci , prestavil studenec na drugi kraj travnika, kjer se j je napravil primeren vodnjak. Ta vodnjak se sedaj , nahaja na prvi stavbni parceli, a druga in tretja | parcela, kjer je bil prej studenec, sta brez vode. , Od dosedanjih upravičencev ste zahtevali, da pristanejo na to, da se izhriše vknjižena pravica S zajemanja vode z druge in tretje stavbne parcele, tako da bi ostala vknjižena pravica samo na prvi stavbni parceli, kjer se sedaj vodnjak nahaja. Upravičenci pa se branijo dovoliti izbris te služnostne pravice oziroma zahtevajo odškodnino v denarju, sicer, da se ne odpovedo svoji pravici. Kaj storiti? — Ker so upravičenci pred par leti pristali na prestavitev studenca, so se s tem odrekli vpo rabi vode nn prejšnjem mestu. Formalni izbris vknjižene pravice zajemanja vode iz ostal:h dveh delov travnika je praktično brez pomena. Lahko pa to dosežete s tožbo na ugotovitev, da je prestala ta služnostna pravica, ker je studenec sporazumno bil nrestavlien.
Kmetijski nasveti
CITATELJEM ZA NEDELJO
Črni vrt
»Kara — liugh« — »Glej, tu leži sneg« — so zaklicali turški nomadi, ko so vročega poletnega dne prišli do meje armenske kneževine Sunik iin videli s snegom pokrite vrhove njenih gora. in »Karabagh« — Črni vrt — so klicali, ko so se približali tem goram in sc čudili temnemu pragozdu, ki jc pokrival njihova pobočja. Od takrat — in poslej jc preteklo žc veliko stoletij — se imenuje ta dežela Kurabagh, iu tein-
Rdeči samostan v Karabaghu
ni pragozd, ki jc nekoč vzradostil divje noma-.de, je tudi.danes še njeno znamenje. Karabagh je pravljica, pravljična je njegova temna, ne-
£reiskana preteklost, pravljična tudi sedanjost, egende, pripovedke, samostani in poganska svetišča dajejo deželi obličje, in nikdar se nc bo nikomur posrečilo, du bi v Karabaghu ločil legendo «1 resnice, kajti ljudstvo, ki prebiva v tem črnem raju, jc narod pesnikov. Z gozdnatih gorskih pobočij teko v doline peneče se gorske reke in vrtajo globoke temne gloibeli, v katere si nihče ne upa Tam gospodari jo zli duhovi, ki hočejo ohraniti svoj »Kuranlik«, svojo temo. Ob rekah stoje sveti gaji, tja roma pod scnco svetih dreves ljudstvo, da po rimskem zgledu moli »neznano božanstvo«. Ob vznožju £ora dvigajo svoje nizke zidove »vangi« — samostani. To so varuhi potokov, ki prihajajo tamkaj iz zemlje na dan. V gorah leze grobovi neznanih svetnikov, in ni jc globeli ne potoka, s katerim ne bi bila zvezana davna legenda iz poganskih časov. Ljudstvo se zgrinja v gore, da bi tamkaj častilo božanstvo, spralo v svetih in zdravilnih vodah s sebe bolezni in se naužilo edinstvenega, omamnega in osvežujočega gorskega zraka.
Ta dežela leži jugovzhodno od Gokčkegu jezera med Armenijo, Kurdistanom, Perzijo in Aserbcidžanom, in je danes avtonomno ozemlje pod zaščito Aserbeidžana. Temna in neraziskana je preteklost Karmbagha. Skozi tisočletja je bil Karabagh torišče tujih osvajalskih krdel, a njihove sledi so danes izbrisane in nihče ne vc nič o njih. Nekoč je bilo tu mogočno kraljestvo Agvarov. Tudi to je danes pozabljeno. Albanci? Odkod so prišli? Nihče ne more odgovoriti na ta vprašanja. Karabuškc gore molče in čuvajo svoje skrivnosti. V Karabaghu so pokrajine, ki jih šc nikoli ni prestopila človeška noga. »Kairabaške tajne« jo imenoval svojo knjigo pobožen armenski duhovnik, ki jc skušal deželo raziskati. Ni se mu posrečilo. PreŠtevilne so uganke male dežele, pre-skopa poročila legend. Pri tem je dežela dosti pontebnejša, kakor bi kdo na prvi pogled slutil. Ta transkavkaški kotiček žc zasluži, da bi ga odkrili. Tu žive najzanimivejši ljudje Transkavkazije, od tu so doma vojščaki, pesniki, petrolejski magnati in politiki, katerim je postala domovina pretesna, tu so možnosti gospodarske in kulturne vrste, tu obetata tako preteklost kakor bodočnost enako bogato žetev. Srečen tisti, ki se mu nekoč Karabagh razodene.
Karaibagh ni dežela z enotnim prebivalstvom. Armenci in Aserbeidžanci žive tu drug poleg drugega, med njimi so raztreseni drobci malih izumirajočih narodov, n. pr. Udincev.
Tudi politično Karabagh ni bil nikoli samostojna enota. Za časa armenskih kraljev — tudi danes jo večina njegovega prebivalstva armenska — jc tvoril vazalno kneževino Sunik, kasneje so ga osvojili Perzijci in razdelili v šest kneževin, katerih dedne armenske kneze je potrjal šah. Armensko plemstvo ponosnih
Melikov se jc ohranilo navzlic ruskemu go-spodsivu do revolucije. Temu bojevitemu plemstvu se iinujo karabaški Armenci zahvaliti za svoje osobinc, ki jih tako zelo razlikujejo od ostalih Armencev, Karabaški Armenec je bojevit. i'opažel jon, ponosen in molčeč. Nikdar ne pozabi žalitve in se vsikdar maščuje, četudi šele po letih, pokoreč se vsem prebivalcem gora svete postave: krvne osvete. Nezaupljiv je do vsakogar,'zapet in nad vse domišljav, čeprav ga je na zunaj sama skromnost. Dasi pa misli o sebi, da je najžlahtnejši sad stvarstva, je vendarle po vsem Kavkazu v rabi rek: »Neumen in svojeglav ko Karaibažan« — zelo po krivici, iz ponosnih pa revnih karabaški h plemičev so izšli vsi najboljši generali ruske armade, kajti boljših vojščakov jih ni od Ka-rabažanov, kakor jih tudi nihče ne prekosi v nepopustljivi zvestobi do starih običajev. Ku-robuški vojščak postane dostikrat general, slavcu vojskovodja, zavida a carjev ljubljenec in , minister. Kakor hitro pa dosluži iu postane za-' sebnik, se odpelje v domačijo, sleče blestečo j uniformo, se naseli zopet v svoji preprosti knežji ilovnati koči. opravlja najpreprostejša dela in po ves dan kadi na pragu svoje »palače« svojo vedno gorečo pipo iu pripoveduje svojim sosedom najbolj nore zgodbe o carju, vojnih pohodih in junaštvih. Karabažun jc trmast, počasen, njegove misli dozore dostikrat šele v teku let; če pa enkrat pride do s"klcpn, potem ga izvrši z bliskovito naglico, docela v evropskem tempu. Ta lastnost mu v vojni služIli vsikdar dobro služi, posebno čc mu ni treba samemu misliti, marveč izvršuje lc tuja povelja.
Karabagh ni revna dežela. Ito/eu bujnega pragozda orehov, jablan in hrušk, proizvaja svilo; v njegovih rudnikih kopljejo srebro in cink. v Karabghu kuhajo znamenito šestdeset-odstotno žganje. Znan je tudi »palas«, pestra k a rubuška preproga.
Najboljše pa, kar premore Karabagh, so njegovi zlntorumeni konji, po katerih hrepeni kmet in gospod, najboljši na vsem svetu. Ka-rabažaui so na svoje konje ljubosumni kakor na svoje žene. Skrivajo jih pred tujimi pogledi iti nininjo radi, če kdo o njih govori. Po pravici, saj bi jih sicer že davno nc imeli več. Konjereja je najljubši opravek Karabažana in skupno prizadevanje armenskih plemičev in mohuinedanskili nomadov je tu doseglo v resnici nekaj izrednega. Zlatorumeni konj jc višek mnogostolctnih izkušenj in prizadevanj, zelo redek in nepoplačljiv. Vsega jih jc lc
nekaj dvnnnjstoric in bili so časi, ko jc bilo najti vsega le tri do štiri karabuškc konje. Za množico tega konja sploh ni bilo; santo pred svoje prijatelje jc armenski plemič ob slovesnih prilikah pripeljal svojega zlatonnnencga konja, in samo kadar jc cur klical v službo, je pojezdil no svojem zla torti meneni konju v vojno. Karubnškcga konja ni mogoče zamenjati z nobenim drugim. Vsi konji na svetu postanejo pri kopanju temnejši, čc pu karolinškega konja poli ješ z vodo, sc sveti ko zlat prstan. Ima ozko, majhno glavo, ohol pogled, vitek trup, noge pa take, dn bi ga mogla zavidati zanje vsaka baletna plesalka. To je najboljša arabska raso, lc gibkejši jc, plemenitejših črt in zlatoriuncnc barve.
Armenci in mohainedonci žive v Karabaghu popolnoma pomešani meti seboj. Oba naroda sta tu bojevita in nosilna; zato ni čudo. do so leta revolucijo, vojne in sovraštva meti narodi zapustila krvave sledove. V letih 1010. do 1921. je divjal v Karabaghu luilgrozovitejši srednji vek. O.l 212 vasi jih je bilo 39 do tal porušenih, niti razvaline niso ostale. 7000 kmetskih gospodarstev jc bilo uničenih, četrtina vsega prebivalstva v medsebojnih bojih pok Ione ga. V sedanjem glavnem mestu Stepanakert (Kankendi) je ostalo samo 2300 ljudi. Kruto jc bilo sovraštvo med narodi v Karaibaghu, najhuje pa se je zgrnilo nad šušo. edinim velemestom « Karabagho.
.Suša, eno najlepših mest no vsem Kavkazu, je obenem tudi duševno središče. Tu v tem ■Orljeni mestu«, ki leži 5500 metrov nad morsko gladino, so sc stekale karavanske poti /. duševnimi strti jami iz Perzije, Aserbeidžana in Male Azije. Tu so učili mogočni islamski duhovniki in sem so prihajali modreci in popotniki. buddhisti in mohamedanci iz najorldnljc-nejših pokrajin centralne Azije, dn bi v gorski tilioti premišljevali in pač tndi, da bi uživali zdravilne kopeli Ttir-šu, žvepleno-želczne slatine.
| Otroško preprosto gospodarstvo Kara-I baghn je deželo obogatilo. Ustanavljali so šole, zidali hiše. Vse to je zdaj uničeno. Strašno so ' bila medsebojna pokolju med prebivalstvom v i šnši. Od 60.000 duš jih je ostalo samo ena šc-! stina. Vsi drugi so mrtvi, ali so pobegnili. Smrt I in molk gospodujeta po večini mestnih delov j Suše. Hiše stoje napol razpadle, po kamenitili j cestnih jarkih se šc vidijo krvave lise in med ! kamenjem po tlaku, šc lepe ženski lasje s str-1 jeno krvjo. Od 17 mošej je ostala samo še ena, od 10 cerkva, ki so bile v Suši pred revolucijo, nobeno. Tu gospoduje smrt, tu se jc odigralo prebujenje Orienta. Resnično: »čc se Orient prebudi, poseže po nožu!«
(Iz knjige: Essad-Bey-»Kavkaz«.)
E. Goldner:
99
Dozdevnih"
Lady James se je zavila v odejo in se s hrbtom naslonila na oblazinjenem sedežu, Nikoli ni tako potovala, tudi po smrti svojega moža ne. Ni bilo zaradi denarja — saj je bila bogata, toda nihče je ni mogel pregovoriti. da bi potovala v spalnem vozu. Imela je nekak nerazumljiv strah pred spal; nimi vozovi; mislila .ie, da so spalni vozovi najpripravnejši za nakane lopovov in malo-pridnežev. Vsekakor je človek varnejši v navadnem vozu, kjer neprestano hodijo potniki, dočim mora človek v spalnem vozu noč prebiti sam.
Prihajala je iz južne Francije, kamor jc bila šla, tla se po smrti mr. Jamesa nekoliko razvedri; zdaj sc je čez Pariz vračala v Chicago. Imela je s seboj tudi svojo sobarico, ki so je vozila v tretjem raaredu na istem vlaku.
Lady je bila sama v kupeju. Zunaj je divjala nevihta in dež jc tleskal na okna in streho. Bila jc že temna noč. Lady James je poizkušala zaspati in ravno se je je loteval spanec, ko jc vlak zmanjšal brzino in se ustavil. Pogledala .ie skozi okno.
Bili so na majhni postaji, na peronu je bilo samo par ljudi. Poskušala ,jc znova zaspati, a se hipno spomnila svoje deniantnc zavratnice. Ta misel jo je popolnoma zdramila. Nemara bi bilo pa le bolje vzeti spalni voz, ali pa tla bi bila vsaj sobarica pri njej? Dež jo dalje brizgal ob okno, kar jc njen strah še povečalo.
Naenkrat opazi, da se kljuka na Vratih
nalahno premika. Ni bila slišala nikakih korakov, a ni moglo biti dvoma, da se nekdo plazi v kupe. Vrata so se tiho odprla in v kupe je vstopil moški.
Bil je črno oblečen, ovratnik je imel visoko zavihan, klobuk pa potisnjen na oči. Tilio je zaprl vrata, sedel poleg nje iu ni spregovoril nobene besede.
Lady James je hotela nekaj reči, nekaj vprašati, toda tako jo jc bilo strah črno-oblečeuega sopotnika, da si ni upala izpre-govoriti nobene besede. Ni ga smela niti pogledati, dasi jo silno želela videti obličje svojega skrivnostnega sopotnika. Nehote ,ie potegnila k sebi svojo ročno torbico, ki je stala meti njo in neznanim sopotnikom. Čeprav se je želela nekoliko pomakniti od njega, se vendar ni upala geniti. Strah jo jc vedno bolj prevzemal. Za trenotek je mislila na to, da bi skočila kvišku in ustavila vlak, a ni se smela geniti. Začela se jo vroče kosati, da ni vzela spalnega voza. Tam bi se mogla vsaj zakleniti, a tu ne more v svojo obrambo ničesar storiti. Ali da bi bila spravila zavratnico vsaj na dno kovčega, ne pa tako! A mislila je bila, da bo dragoceni nakit najvarneje spravljen v ročni torbici, ki jo je imela neprestano poleg sebe. Zdaj pa jo more ta neznanec umoriti in oropati, ne da bi kdo kaj slišal.
Pa vendar ga jc moral kdo videti, in če nihče drug, potent vsaj sprevodnik. Ta gotovo kmalu pride, pa ga poprosi, da jo premesti v ženski oddelek. Najbolj jo je mučil
BANKA BARUCH
15. RIJE LA PAY ETTE
PARIŠ
Telef.: Trinitč 81-74 — Telef.: Trinitč 81-75
Naslov brzojavkam: Jugobaruch Pariš 22
Banka Jugoslovanskih izseljencev v Belgiji, Franciji, Holandiji in Lultsenburgu. Odpretnlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje.
Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksen-burgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune:
BELGIJA: No 3004 04 FKANCIJA: No 1117-04 tiOLANOUA: No 1458-05 LUKSENHUUO: No 5967
Bruxeles, Pariš,
Ned. Dienst, Luxembnurg. Na zahteve pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice.
neprestani molk. Niti besede še ni spregovoril neznanec. Zdelo se ji je, kakor da jo ta tišina iu ropot lokomotive in koles omamljajo. Jasno jo čutila, kako ji pohajajo moči, kako sc nekako izgublja. Zdelo se ji je, tla ne dočaka jutra. Po glavi so ji rojile najstrašnejše misli. Spomnila se je svojih otroških let. ki jili je preživela tam nekje daleč, v Floridi. Dekliška doba je bila zelo kratka, •ker se jc zgodaj poročila s sirom Jamesom. Skrbi in nemir začasa njegove bolezni pa žalost ob njegovi smrti, vso to ji je bilo tako živo pred očmi, kakor da bi pravkar preživljala tiste dni. Neznanec pa je dalje sedel nem, brez besede.
Slednjič je začel vlak voziti počasneje in se ustavil. Zdelo sc ji jc neverjetno. Kje se nahajajo prav za prav? Ali bo neznanec izstopil? Oddahnila si je, ko jc ueznauee vstal in brez besede odšel, kakor je bil p rišel.
Vlak se je že zopet pomikal dalje, ko je Lady James planila s svojega mesta in pohitela na hodnik. Tam je srečala sprevodnika,
>sAli ste videli tistega človeka, ki je bil pravkar v mojem kupeju?«
»Ne razumem, kaj želite, gospa?« je začudeno odgovoril sprevodnik.
»Kako, dn ne razumete?« se čudi gospa, »Ali no vidite tistega človeku, ki je pravkar stopil iz voza?« Iti pohitela jc k oknu ter z roko pokazala nn neko postavo, ki je šla čez tračnice.
»Oprostite, gospa, toda jaz ne vidim nikogar.«
. »Ali ga v resnici ne vidite? Oni-le, v črni suknji in klobuku!«
»Oprostite, gospa, tam ni nikogar.
Lady James se prime zn glavo: Moj Bog, če se ni i ni zmešalo!?
Sprevodnik jo začudeno pogleda:
»Vidite, gospa, to je nočni ekspres. M o rebiti sc spominjate, gospa, da se je lani tu zgodila nesreča. Nekdo jc našel smrt. če ni...«
Lady James se-vrnila v kupe. Ničesar več ni mogla misliti. Ko je prišla v Pariz, skorajda ni znala, odgovarjati na vprašanja detektivov, ki so vodili preiskavo: iz njene torbice jc med vožnjo izginila demantna zu-vratnica. Policija .ie iskala sprevodnika, ki je bil spremljal vlak, a izginil je brez sledi kakor mož v črni suknji.
SANAT0RIUM
EMONA
Ljubljana Konuuiskega ul. 4 Zdravnik: Telef. 3623
Dr. Franc Der janc, kirurg, šef-primarij v p.
Pcpček je prišel k stori materi na obisk in prvo jutro jo jc opazoval, ko je to pripravljala zajtrk. »Stara mati, ali vaša očala zelo povečajo?«.
»Seveda povečajo,« jc pojasnila babica.
»Potem po prosim, če jih odložite, ko boste zame rezali potico.«
Jontes Gelč:
Sluga Pavlinček je potegnil uro iz žepa: ena minuta manjka še do osmih. Tudi zatulilo še ni. Po veži zastavljalnice pa že lazijo zgubljene postave in čakajo. Nestrpno se ozirajo v vrata. Star možak s harfo lezo bolj in bolj daleč v vežo, nazadnje je le izginil. Tipal je po vratih in odprl:
»Ali zastavljalnica danes ne bo odprta?«
»Bo, bo, seveda bo; le pojdite in počakajte v veži. Saj še ni osem.«
Možak se je vrnil.
Sluga Pavlinček še ni odhitel odpirat. Pograbil Je ščetko za brke in mrežasto prevezo in odnesel v predal. Jamice v licih se mu smehljajo. Zvit je videti kot judovski prekupčevalec. Pregleda listnico: da, listek o šivalnem stroju ravnatel,ieve soproge dr. Arharjeve ima še. Smehlja se. Ve, da je včasih zelo potreben gospodi. Končno leče v urad. V temi na hodniku se je zadel v nekoga.
»Ali ne bo danes odprto, gospod?« javka slar glasek. Ženska je čisto majčkena in zamotana v debelo šerpo, da je njena glavica kot cula perila.
»Seveda bo, mamica. Kam 6e vam pa že tako mudi?«
»Jov, jov...« 6toka ženica, ko kašlja in sklonjena počasi izgine. V veži pred vhodom v zastavljalnico pa je ua svojem prostoru že dolgo čakala stara Neža. Ta Neža ni bila knrsibodi. Za gospe v klobukih je predstavljala moč. nič manj kot cenilec sam (blagajnik ali pa židek Pavlinček). Nosila jc že dolgo let vsak delavnik zastavljat in reševat gospem. To so bile gospe uradnikov, ki so na črnili žametastih klobukih s širokimi kra-ievei nosile velikn bela in črna nojeva peresa, in ki so se ta čas skrivale v veži za priprtimi vrat i. Ko je Neža kateri končno lc prinesla denar in listek, ji je stisnila brž v roke napitnino.... o le prerano ac je zgodilo, dn ji je ostal v pesti tako ničvreden drobiž, da je bilo Neži kar preveč. In ndhr/.fdu vse urne let' iliso čakale ploho
j stare, razkačeno Neže, ki je dvigala pesti in zmer-j jala, kolikor so ji dale brezzobe čeljusti. In ta I dan —- velika sobota — se je obetal Neži zaslužek, i zato je prišla toliko prej. Stala je pri vhodu in mencala z nogami, ker je brila že ves teden burja.
Neža se je oddahnila. Gospodje uradniki že prihajajo. Klanja se nizko: »Klanjam se, gospud.'
Gospod, ki tišči roke v žepih in jo vijoličast od mraza, se postrani ozre, ne odzdravi Neži. Jezi ■ ga, da je prvi znanec, ki ga je srečal — baba — ; in to še Neža celo. Zahrka, odkašlja se, in pljune ; debelo. Neža je pritisnila na usta ruto, zganjeno v ■ triogel in z resami na konceh. Ruta je bila to. ki jo je grela že dvaindvajset let, še z duhom na j spomin od stare matere eelo. Ali hčere Neža ni imela — in ruta bo prišla Bog ve v kake roke. . Samo to je včasih staro Nežo skrbelo Neži se je ravno široko zazdehalo, dn se ji je videlo v mali jeziček, ko je prišel čez cečto nizki, čokati gospod uradnik z rdečimi lasmi. Nežn brž privleče izpod rute od ozebline oteklo roko in si hitro pokrije čeljust. Kar se du, pozdravi spoštljivo; »Klanjam se, gospud!« Gospud ni odzdravil; no pu Neži je bilo že zadosti... Kroulu napihnjenu... zmerja stara Ljubljančanka. Ob njej obstane klijentka. Neža, ki jo že dobro pozna, gospe v klobuku ni iioteln zdaj prav nič slišati. Gospa pa le rine vanjo. Neža se zadere: »Dajte mi nnjprej tisto, kar ste mi še od zadnjič dolžni I Potetn bovn govorile naprej ...«. Gospej, ki je bila fina dama, je bilo jako nerodno in molče se je odmaknila v vežo, prav visoko za vratn.
Obotavljala se je, končno pa je le počasi pritisnila na kljuko. Zaprto. Dnina zastoka in se umakne nazaj zn vrata. Nežina ploščata usta so še bolj široka. Prišla je majhna, grbastn ženščina s širokim klobukom nn majhni glavici, da sp'oh ni videla ven. Očke z visečimi vekami je dvignila 7. glavo vred silno visoko, da so se ji nnpele vse žile in nia' edravn koža na vratu. Črna jopicn. ko-čemnjkn io hibi prav kukor ženščina sama. Ustavila se je lik ob Neži, sc nasmehnila in znkokodaj-sktiln: ..Prstmi neseni noter, dn bo knj zn praznike
za priboljšek. To je križ...« se jo nasmehnila. Nežn se je odmaknila, ker je ženski zasmrdelo iz ust. —
Vrata zaropočejo; sluga Pavlinček stoji na pragu in zakliče: »No, Neža, si dobro spala?
»Ti prekleti dedec... se jezi Neža in žuga s pestjo, ker jc jezna na nagajivca. Prišla je debela gospn v kožuhu. Pošepniln je Neži in obe stopita bolj globoko v vežo. Neži se. posveti obraz. Hiti. »Kam pa, kam pa rinete. Počakajte, blagajnika še ni.« Neža se odmakne od mreže in se vseile na klop ob oknu. Privzdigne krilo in privleče umazani mehur iz rdečepisanega spodnjega krila. Tlači tobak v nos. Prišla Je ženskn z veliko culo in se postnvila k oknu. Neza brž pobnše mehur nazaj v žep, vstane in se trdo postavi tik pred žensko tn gode: »Le počasi, jnz sem bila že tuknj, ko ste še vi smrčnli...«
»Kakopak, kakopak, kaj pa ti veš, kdaj sem že vstaln . ..«
»Babe tiho,« zagode Pavlinček za ograjo.
»Kakupak, kakupnk, njo spodite, knj bo mene zjaln ...«
Mir. Ali pu sc izgubite ven dret...« sc zn-dere drug glns. Tiho je. Ženski si kažeta hrbte, pa se zdaj in zdaj ozreta in ošineta z očmi.
Obemn se premikajo debele, viseče ustnice, kot da inolitn rožni venec.
V prostoru se nabirajo.
Zganejo se in so umaknejo s poli. Blagajnik, resen, Častitljiv mož, je prišel.
Znčne se. Prva porine šntuljo Nežn. Ženska za njo ima zapičene oči v njen vzbočeni hrbet. Neža odhiti vesela: dvn kovača bo to pot zaslužila. A ko Neža pogleda v dlnn, znžugn s pestjo za gospo, ki brzi že po cesti. Tri dinarje je dala. Toda zdaj se ne utegne dreti, komaj pride k sebi, ima žo novo delo. Nese srebrn čajni 6ervis. Hoče ga poriniti naprej, pa 6e brž postnvj pred njo grlnsta ženščina, ki se ozira nazaj in dviga visoko vrni, kot da ie putkn. Ztribnva ozko. ca vendar dovc-
šeno spodnjo ustnico, bržkone bi rada Neži rrekaj povedala.
»Naprej!« se zadere cenilec. Ženska vztrepeče. brž porine s tresočo roko prstanček. Silno plaho se ozira cenilcu v obraz. Hvaležna, tresoča se stopica kakor putkn k blagajni. Pomolila je peščico k očem in šteje z zakrivljenim kazalcem levice, t i pa in obrača denar nn vse strani. Zdi se. kakor da gu tudi voha. Končno ga vtakne nn varno, čisto na dno dolge črne žametaste pompadure nn zadrgo. Srečna mežika s trepalnicami, ko brzi ven.
In zavojčki, cule, zavojčki... Kakor smrt suha in dolgn, bleda ženska porine velik zavoj z moško obleko, štiridesetletna je, pa irun v zgornji čeljusti sntno še obn podočnika, ki sla velikn, bela V roki drži robec in vsnk hip znkašlja vnnj.
»Petdeset dinarjev!« povo cenilec.
»Ali ne bi mogli dati vsnj šestdeset, prosim gospod ...«
»Ne, petdeset in niti dinarja več. Ce hočete?'
»Prosim!« Ta »prosim« in njen svetniško izmučeni obraz kričita, knj je. Mnti šastero nedoraslih otrok in žena knapa s plnčo 180 Din. Peš jc prišla, da zastavi poslednje imetje, moževo edino pražnjo obleko in kupi otrokom /.n praznike črnega kruha. Neka ženskn bo vzela obleko ven. Išče s črnimi, mišjimi očmi Pnvlinčka, ki se ji skriva. Najde ga, pristavi roko k ustom, kot dn je kozarec in nagne glavo. Smehlja so široko. Njen okrogli, mačji obraz se ves smehlju. Droben je in testeno bled, četudi nadevan z umazanijo. Skoro od blodili ušesc do pleč sc vrstijo rdečkasta znnmenja od bolšjih pikov. Norvoznn je. Menca in ne spusti Pavllnčkn iz oči. Premalo denarja ima, da bi rešila moževo obleko.	(Konec prihodnjo nedeljo.)
Premo g - koks
nudi najceneje BRANKU ME J O V š E K — MARIBOR,
Telefon 24-57. - Tatlcnbnchova ulica 13. Tel. 24-57
Joža Herfort:
Srebrna pesemca
Frtaučku Gustl ma beseda
Sonce je zlatilo sveže mlado bukovo zelenje. V gori je kukala kukavica, ves gozd je bil poln njenega zvonkega toplega glasu. Na cvetoči jablani je vriskal ščinkavec v pomladni sreči, po cvetju je rojil pisan trop metuljev, ob potoku veselo žuborečem so se spre etavale tresorepke pastiričke, s polja so se dvigali v sinje nebo škrjanci in pesmi pijani padali nazaj na grudico zemlje, kjer je zvila samica preprosto gnezdo. V senci ob gozdni jasi je ležala srna, kraj nje dva sivo- [ rjava, belo lisasta nebogljena mladička. Vsepovsod ie žarela narava v pomladni sreči.
Ob jasi so stale vitke jelke in temne smreke, prav od tam se je oglasila v ranem jutru srebrna pesem ptičke, ki je peja, pela ves ljubi božji dan, takoj ko se je vrnila s toplega juga v domače loga, je napolnil gozd njen čisti topli glasek. Vrh smreke je sedla ptička, ki je mirno zdela, pa se z zvonko pesemco zagnala v nebo, v čisti zrak. Vrisku je bila slična njena pesemca. Na mah pa je vzire-fietala s krilci, obstala v zraku, nj'jna pesem je bila najglasnejša, potem pa se je pričela rahlo trepetaje v krasnem loku spuščati navzdol, njena popevka je postajala vsa tišja, tišja, ko pa je sedla na smreko, od kjer je poletela v nebo, je bil njen glas tih, vse tišji, končaval se je s srebrno melodijo studenčne kapljice, ki pada v tolmun. Samo hip in že se je spet pognala v nebo in se vračala v loku na staro mesto.
Vitka ptička je bila, malo večja kot ščinkavec. Barva njenega oblačilca je bila zamolklo sivo-rjava na hrbtu, sivo bela z nežnim odtenkom rumene barve na prsih in trebuhu, po vsej sve.li barvi spodnje strani pa so bile posute temne podolgovate pege. Očki so ji bili rjavi, kljun škrjan-čkov, okoli oči je imela črn venec, nad njim belo progo — to je bila naša drevesna cipa. Okretnost in vitkost je vzela pestirički, barvo in obliko škrjančku, glasek pa ji je sam Bog dal, sicer ne bi bil tako srebrn, tako čist, tako poln . . .
Ko se je jutranja pesem hvalnica končala, ko
SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNAT/E ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
<-3 <
SE
OS g
NUDI PO IZREDNO OGODNIB CENAH
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ
K. T. D.
V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 IL NADSTROPJE
je postal sončni žar vse bolj vroč in bleščeč, tedaj je cipa neslišno smuknila na tla med grmovje in tam urno kot škrjanček tekala in si iskala hrane. Pobrala je zdaj črvička, zdaj ličinko ali hrošča, iskala seme in biljke, prav taka je njena hrana, kot jo imata njena druga — škrjanec in pastirica.
Pevec s srebrnim glasom si je zbral družico. Spletla sta si gnezdo, na tla sta ga položila, v varno zavetje gošče.
Joj, kako vesela, zadovoljna in navdušena je bila pesemca cipe tedaj, ko je sedela samica na gnezdu in valila štiri jajčeca, ki so bila tako pestro sivo, rjavordeča pisana, da jih niti vešče oko ni moglo najti.
Kar naenkrat pa je pesem gozda onemela. Ni več vriskal škrjanček, ni več kukala kukavica, tako pogosto, le zdaj, zdaj se je še nekam tožno oglasila. Tudi pastiričice se n'so tako veselo podile ob potoku. Naša cipa je obnemela. Zakaj pa niso ptički več peli? Skrbi so jih morile, kdo bi pel, če mu skrbi mrače čelo? Po gnezdih so bili negodni mladički, ki so urno raslli, ves dan so odpirali lačne kljune. Koliko je bilo treba hrane za te mlade kosmate, igličaste nestvere! In starši tudi niso živeli od sonca in zraka. Mladi rod se je speljal, stari so se še vedno tiho držali grmovja in gošče — menjavali so obleko, golitev se je pričela. Tiho so posedali po vejicah in iskali zavetja pred sovražniki, zakaj njihova krilca niso bila tako varna kot sicer. Ni bilo več starih preiskuš'.nih perotk, novo perje je bilo še v tulcili.
Gozd je zlatel, polja so dozorevala. Družinica drobnega pevca se je razkropila, pa se napotila iz gozda na polje, kjer je našla že svoje tovari-šice, ki so se zbrale za dolgo pot na jug. Sklicale so se, zbrale se v jate. V tihih žalostnih oktober-skih dneh, ko se je nebo v pusti sivini sklanjalo čez osirotela polja, so se cipe klicale z zategdmi žalostnimi cii, cii.
Samček z robu gozdne jase jc priletel, na na prazno osirol.jlo polje onkraj griča, kjer je vso pomlad prepeval in kjer je vzgojil s samičko svojo drobno družini:o. Sedel j.; na vejo, prazno, golo, veter ji je že oropal orumonele liste in klical tovariše. Cii, cii . . .
V daljavi je začel znan glas, tovariš mu je odgovarjal. Poletel mu je nasproti, še je slišal cii, cii..., sedel na gol grm, pa prestraš n omahnil, perotki mu je zkpila svetla lepljiva šibica, padel je, potrcpetal še s krilci, pa mu je že kruta pti-čarjeva roka zd-ofcila glavico.
Družbe je iskal, hotel z njo na jug, za soncem, našel je družbo, toda družbo mrtvih tovarišev. Ni dospel na jug, uničil ga je človek v svoji brezmejni krulosti in požrešnosti.
w
Sah
O internacionalnem turnirju v Moskvi, ki je bil napovedan žc lansko leto in ki je sedaj končnoveljavno določen na meječ februar prihodnjega leta, poročajo, da se ga bodo udeležili poleg mlajših velemojstrov tudi Capablanca, dr. Lasker in Špielmann. Moskovski turnir bi na ta način postal eden najpomembnejših internacionalnih turnirjev, kar se jih je vršilo po vojni. Trajal bo skoraj en mesec.
Kot smo že poročali, je dobil v Ameriki Kashdan močnega konkurenta v mladem Rzeszevskym. Sedaj bosta baje igrala v Newyorku mateh na dvanajst partij. Izgleda, tla Marshall o prvenstvu Amerike ne bo več odločal. Danes prinašamo naslednjo Kashdanovo partijo iz turnirja v Syracuse, ki je bila nagrajena kot najlepša partija. Na tem turnirju je, kot smo že poročali, zmagal Rzeszevsky pred Kashdanom.
I. Kashdan : E. Tholfsen
1. e2—e4, e7—e6. 2. d2—d4, d7—c!5. 3. Sbl —c3, il!>Xe4 (ta način obrambe posebno hvali Niemcovič. Ideja je, pritiskati na točko tl4 in spraviti damskega lovca na diagonalo a8—lil). 4. Sc3Xe4, Sb8—c!7. 5. Sgl—f3, Lf8— e7. 6. Lfl—d3, Sg8—i'6. 7. c2—c-3 (ta poteza ni potrebna, škoduje pa ne, ker odpira dami pot na damsko krilo), c7—c5. 8. Se4Xc5 (beli si s tem zasigura premoč paš cev na damskem krilu, kar bi bilo eventuelno mala šansa v končnici), Stl7Xc5 (bolj na remi s bi šlo LXc5).lJ. d4Xc5, Le7Xc5. 10. 0—0. 0—0. 11. Lcl—ga, h7—h6. 12. LgC—li4. Le.ri—e7. 13. Ddl—e2 (da hi na 1>7—b6'?? tako.i odločil z LXf6 in De4), DdS-c7. 14. Tal—dl, Tf£-d8 (črni hoče na vsak način izvesti fianketirn-nje svojega damskega lovca, kar ga j>a spravi v velike nevarnosti). IT). Sf3—ei). b7— b6. 16. Tfl—el! Lc8—1)7 (črni ni tlo konca preračunal, kar mu ,ie nasprotnik pripravil). 17. Se")Xf7! (Kashdan .je strokovnjak
Jest sm vnder mislu, de bo Neška cej puvedala, kuku sva hud ila na Vsh svetniku dan na britof. Pa še u mi-su ni uzela. Mende jo je sram puvedat, de sva spet pr-jatla, al kal?
Veste, mejčken naprej ud cikorifa-brke sm Neško du-hitu, ke je nesla en velek pušlc rož na britof. Jest sm ja lepu puzdravu, če-prou se zadne čase mal pisan gledava, in jo prašu, kuku in kaj.
Dež je liu, kokr iz škafa in pu cest taka pac-karija, de ni za puvedat.
Neška je kar ud vesela puskučila, ke me je izpud marele zagledala zraven sebe. »Glih prou, de s pršou,« je zavriskala in se me kar pud paj-zdha prjela.
Men se je prec zdel mal frdehtik, ud kod taka prjaznast. »A nis več huda name?« sni jo prašu in jo uleku pud pajzdha naprej pu tist kuluboci. Kar naenkat pa prdeuja en autobus meni naj in blat švrkne izpud kules u mene, de sm biu tak, de nism biu več čluvek pudoben.
Neška se je začela režat, ket pečen maček. :>Viš, Gustl, glih še u pravem čas s pršou,« je rekla in se me še bi tesnu uklenila. »Tala packa-rija je bla men natnenena, zatu sm te bla tku vesela, ke s pršou, zdej s ja pa ti udneSu. Jest sm dubila med potjo že več špricarju, ampak tku re-gementnga še ne, ket je tala, ke s ga dubu ti. Nč s na stur iz tega. Sej maš kašna krtača duma, če ja nimaš, t ja bom pa jest pusudila. Le dobr se stisn h men, če s kavalir. Zdela se boja začel še le ta prau špricari, ke prideva na cesto. Autobusi pa morja deujat, če čja kej zaslužet, sej tku ceii let ; brunda toučejo in žajfa peglaja, ke jm je znižana j
za žrtve na f2 ali f7. To žrtev je moral zelo natančno preračunati, ker ima polno varijant), Dc7—iG (preti mat na g2 in brani točko e6). 18. Ld3-e4! Dt6Xe4 (na SXe4 pri-| rte SXrt8!). 19. De2Xe4, Lb7Xe4 (boljše bi bilo SXe4. Po TXtll bi bila bela dama po i SXli6 + in DXe6 premočna). 20. Sf7Xd8, g7—g5. 21. TelXe4! (na ta način izvede Kashdan likvidacijo), Sf6Xe4 (črni nima boljšega). 22. Sd8—cG, Le7—c5. 23. Lh4—g3, Ta8—f8. 24. Tdl—d8! (brani na najbolj učinkovit način točko f2), Se4Xg3. 25. Td8Xf8+, ICg8Xf8. 26. h2Xg3, a7—a6 (beli izsili menj.). 27. Sc6—b8, a6—a5. 28. Sb8—d7+, Kf8-e7. 29. Stl7Xc5, b6Xc5. 30. Kgl—fl, Ke7—f6 (črni ! se bori za izgubljeno stvar, ker končnice ni mogoče rešiti). 31. Kfl—e2, Kf6—e5. 32. Ke2 i —d3, Ke5—d5. 33. b2—b3, e6—eo. 34. Kd3—e3, I h6-h5. 35. f2—f3, h5—h4. 36. g3Xli4, g5Xli4. \ 37. a2—a3, a5—a4 (črni nima več kaj vleči ! in bi se lahko že vdnl). 38. b3Xa4, Kd5—c4. | 39. Ke3—e4, h4—b3. 40. g2Xh3, Kc4Xc3. 41. a4—a5, Kc3—b2. 42. Ke4—d5 in črni se je vdal.
vožna na železne za autobusne proge vs kšeft pu-frderbala. Kene, soj čas sa jm nagajal s tem, de nisa pusti več Idi u autobus, kokr je sedežu. Že-leznea b pa žiher Idi še na streha nalužila, če ni drgač. Sama foušarija, nič druzga. Pr nas drug drugmu nagajajo, če le morja, namest, de b šli drug drugmu na roka. Kokr use kaže, kmal še kruha na uma smel Sluvenci duma pečt, anipak ga uma mogl od drgod naročat, če ga uma tli jest. A ni res tku, Gustl?«
Jest sm Neška kar debel gledu, ke tku pameten še nkol ni guvarila. Kumi je dobr izguvarila, sm pa že dubu spet en špricar naraunast u ksiht. »A b na blu bi pameten, Neška, če b se še midva usedla u kašn autobus in gledala, kuku druge šprica?« sm reku Nešk, ke se m je že ceu ta špa? zdou prenaumen.
»Nak, tega pa ne. A na veš, de morma z da-našnem dnevam začet šparat? Viš, zatu pa grem jest dons h nogam. Če b na pugerval ud nas, de morma začet šparat, b se jest tku pelala. Sej nism naumna, de b pu tem drek caplnla. Ampak jest neki nase držim in čm mt vornga. Koker naša gespoda pugerva, tku more pa bt, pa je fertik. Disciplina morma držat, pa če gre tud use iz lima.c
»Tu maš pa prou, Neška. Jest sili glih tak. Sam tu m na gre u glava, de glih zdej pugervaja ud nas, de morma šparat, ke na ush konceh in kra-jeh fehtaja. Men tu na gre skp. Men se tku zdi ta reč, kokr de b skus rožca rekli: nč na šenkujte, če b vas kdu pršou tehtat. Raj sparite!«
»Mugoče, de je res tku, pa nečjo pridet- s ta prava farba na dan, ke b Ide reki: lejte, lejte, še srumakem na prvošja. Tu b na blu lepu ud nh. Mugoče je pa tud drgač. Sej člouk nkol na ve, kam pes taca muli. Kene, lohka je tud tku, de sa nalaš začel fehtat in puberat za reveže, de b Ide ja na začel res šparat in soj pršparan gnar u banke nost. Sej ni izklučen, de b nastupila u kratkem za banke spet ledena doba, koker je že parkrat, pa b ldein spet zamrznu vs ta pršparan gnar in b mel spet spred in zad ena figa.«
»Tku u pa še ta nar bi gvišn. Veš kaj, Neška. Ta nar bi pameten nardeva, če stopva h «Nacet» na en litrček, pa se na bova nubenmu zamerla. Pol nej pa «Nace» nardi, kokr misl, de u prou, al nej naš gnar nese u šparkasa, al nej ga pa u bogime da. Midva s roke umijeva.«	F. G.
Uganke
Steber
(Rešitev)
Kovačnica, hudournik, oglavmca, Kredarica, svaljčica, Ratitovec, Slovenija, zvonjenje, kraguljec, evangelij, Prisojnik, Palestina, Bizeljsko, Škrlaticft, borovnica, kresilnik, čapljevec, Mitrovica.
Po sredi: Čuvajte Jugoslavijo!
Računska naloga
bede f g_h
^......
...........
... I ■ • C*
'mm. mm. 'mv	mm_________WM
a b c d e f g h
(A-o) + (B+s)+C+(Č + (G—H) = ?
d) + (D—E)+i+ (F d)
Ključ:
A vas na Gorenjskem B = javen C . del sobe Č = hrana D = merski podatek E — konica F = jed
G — mesto v Albaniji H = bolečina
Problem št. 43.
C r n i : Ka3, Ld4, P: a5, a6, b4 (5fig). Beli: Kel. Lli6, Sc5, P: g3 (4 fig.).
Beli na potezi dobi.
Pešitev te študije znanega ruskega komponista bomo prinesli prihodnjič.
QUI>0	Prvovrstni
finrav	angleški popelini
/a ineš<e srajce Durocrat ne obled,e
ne na solncu, ne na zraku in ne pri pranju
Vandrovec je potrkal na vrata ter prosil košček mila, kar je gospodinjo silno začudilo. »Ali se boste res umili?«, ga je vprašala.
»Ne, kaj takega mi niti na misel ne pride, a mojemu tovarišu tamle se tako močno kolče, da nikakor ne more prenehati, ko bo pa zagledal milo," se bo prestrašil in to l)o pomagalo.«
nečehano po Din 5'— kg odpošilja po povzet u iz Maribora
mitra A bi, cipori, i*iarii?or
Na (manjša količina 15 kg. — O 1 jemalci čez 50 kilogramov posebno ugodne cene
Ant. Adamič:
Požigalec
(Nadaljevanje.)
Župan je odmajal z glavo. »Berači ratli gro-z<5 s požigom, ako jim nc daš vbogajme ter jih napodiš od liiše. Res jc, da so tudi že zažgali, toda —. Gospod višji svetnik, zakolnem se, kadar hočete, <la mi jc zažgal vaščan, ne pa berač.«
»Pa povejte. Na koga /.vračate?«
»Nerad govorim, a pred vami moram. Miha, ki smo ga lani zagrabili, ni. Pes, ki laja, ne grize. Zvedel sem, da je Miha, pijan ko čep, tedaj spal doma že ob osmih. Ko so ga zbudili, je pomagal gasiti.« Nagnil se je ter ie zairono. trda razkačeno poudarjal:
»Najhujši moj sovražnik je in bo Skaletov France — toda —.«
»Nič — toda, kar zaprli ga bomo pa amen.«
»Bog nc daj!« se je vznemiril župan. »Saj je komaj pred pol ure priišel od vojakov domov.«
»Danes?«
— Da, pravkar z vlakom. Žc več dni ga pričakujejo, je zvedel župan, ki mora vse vedeti. Danes dopoldne je prišel. Ko jc stopil i/, davkarije, ga jc videl na lastne oči. Z Miho Rovn-nom, ki je bil lani že zaprt, sta zavila v krčmo k »Sodčku«. Če bi bil prišel Skale domov že moči, bi s prstom pokazal nanj; tako pa seveda ne more in tudi ne sme.
»Ali ni to tisti, ki se je lani pred nama re-penčil znstran prašiča? Zdi sc mi, da ste žc lani kazali nanj kot na svojega sovražnika.«
»Da, Skaletov je moj največji sovražnik.«
»Od kdaj in /akai sta si tnko v laseh?«
»Vam, gospod sodnik lahko zaupani. Skale je že od nekdaj tudi moj strankarski nasprot-nik. Pri občinskih sejah se je vedno najbolj »stil in mi nasprotoval. Celo spodriniti me je <e liotaL toda iaz sem uoštenjak in imam dober
1 sloves, oni pa je veternjak in nič prida. Očita ' mi, tla sem mu hotel odjesti gosiilno. Pa to_ ni res, Bog mi je priča! Saj sia v vtisi dve krčmi potrebni. Zakaj je tudi jaz ne bi imel! Torej j Skale mi nagaja, mi kljubuje ter se zaletava | vame, kadarkoli in kjerkoli more. Ja/. mu želim zgolj dobro.« Župan je zavrtel oči v strop.
»Recimo, tla bi Skale nc bil v vojni, da bi bil doma — ali bi ga obdolžili?« 1 »Prav gotovo!« Župan je skočil na noge. »To vam je nasilen, divji, nepomirljiv človek. Njegovega brata smo morali pred leti /.vezati in odpeljati v mesto. Tam je tudi umrl.«
»Potem je nevaren človek!«
»Je, in šc hudo.«
Sodnik jc bobnal po miizi, žu.pnn pa je vzdihoval in se ves prevzet od skrbi nemirno oziral na razpelo med dvema svečama nu sodnikovi mizi.
Prišel jc pisar, rtu so vse skrbno popisali, kaj in kako. Pri slovesu je dni sodnik županu roko.
»Torej ne boste pozabili, kar ste obljubili?« bili?«
»Sem že rekel. Takega vam bomo pripeljali. da se bo kar ves scvrl. Pridite kaj k nam; imam i/borno kapljico.«
Porokovula sta sc ter sc poslovila.
Žena je peljala moža po lesenih stopnicah na iz.!)o. Georgine in salvije so venele v kozarcih, cvetje in bilke po mizi so gin.ile, umirale.
»Dva dni in dve noči te tudi rožice že čakajo. Vse je vprav tako, kakor sem pripravila za prvi dan. Tebe seveda ni bilo.« Trudila se je, tla bi napravila jezen obraz, a se ji je razlil po obrazu le blažen smehljaj.
»Metka, kur v kraj jih poineči; ne maram trave in plevela.«
»Plevela... Najlepše jesenske rože so. Glej, kakor ogenj so rdeče te salvije in georgine.«
»Saj zato! V jeseni, ko vse umira, so še vedno žive, kar gore.« Senca mu je legla na obraz, stopil je lc predalniku, na katerem je bila pisana sejlnska drobnarija, kakor posreb-rcni stekleni svečniki, svetlomoder, lončen hranilnik, cerkev na Brezjah v steklenem okviru, pozlačen ženski šolen, šarena steklena krogla, šopki papirnatih cvetlic v brušenih, pisanih kozarčkih ter več sličic v okvirih i/, pletene rdeče in rumene slame. V sredi vsega drobiža je kraljeval visok, steklen poveznik, ki je čuval porcelanast, bel in zlat kipec božje Porodnice. Šop šmarnic in lilij /. žoltozelenimi bilkami so obdajali čudežni lik. Skale se je zamaknil v podobo Matere božje pod poveznikom.
»Kaj občuduješ?« Žena jc stopila poleg njega
Ko je Metka ugledala svojega moža. jc tlesknila z rokami. »Dva, tri dni gu že čakam, njega pa odnikoder ni. Kar jezna sem nate. Tudi 1' raneek te že težko čaka.«
»Ne h ud u j se. Metka. Lahko je priti tja. težko pa se vrniti. Pravijo, tla gre cesarju za nohte, /.nto nikogar nc puste domov: vsi pa, ki so doma, bodo morali nazaj nn vojsko. Srečen 1 sem, du sem se sprostil zn dva tednn.« Dvignil | jo otroku v naročje in ga pobožal po licu. Otrok I pa jc silil k materi; vzela ga jc k sebi.
Okrenil sc jc v stran in je raztnišljeno del: »Spomnil sem sc tistega čusa, ko si prinesla /. balo vred tudi to Marijo. Žc zelo dolgo jc od tedaj.«
»Meni se pa zdi, knkor bi bilo včeraj,« sc je nasmehnila.
»Ko bi ti videla toliko strašnih stvari, kolikor sem iili videl jaz, bi se tudi tebi zdelo, da si že starka. Ves svet jc že celo večnost v ognju!«
»Ne govoriva o tem, France.« Položila mu je roko na rame. »Pojdiva rajši tloli v hišo.«
Ko sta prispela po stopnicah, jo je objel, in poljubil iu uu lice njo in sinu.
| »Si mi bila ves čas zvesta?« jo je presunljivo pogledal. Užaljena se je okretiila.
Izročilu mu je otroka, nato mu je prinesla 1 trdega, črnega kruha, gnjati in skuhala mu je čaja. Novic ni bilo mnogo; saj pa je tudi že | za vse vedel, kajti sestra in svak sta mu bilf i že davi mnogo povedala.
»Kje si bil ves ta čas?«
»Vsepovsod: v Tirolah, v Srbiji, Romuniji, Bukovini in v Karpatih, začetkom pa sem bil ob Soči.. Smrt mi je prizanesla. Uslišana mi je j bila prošnja, in zdaj sem tu, tla mi ni potrebi vedno misliti na zadnjo uro.«
»Srečen si in mi s teboj.«
»Bil sem bolan, kakor sem ti sporočil. -— Metka, ali se me kaj bojiš?« je nenadno vprašal.
»Zakaj?« se jc zasmejaia.
»Samo vprašal sem. Pomisli, jaz prnJem iz vojne, kjer streljajo in pobijajo ljudi. Tudi moja roka, poglej jo, —«
»Si nemara tudi ti? ...« se je zgrozila.
»Pobijal, streljal ljudi? Bog ini je priča,^da ne; pomagal pa sem, ko smo zažigali vasi. Gorelo je, gorelo! še zdaj, kamorkoli pogledam, povsod vidim samo ogenj. Še sonce ne sije, ampak gori; vse nebo je en sam plamen. Tudi v sobi nad nama gori... Zvečer ne bova spala na izbi, temveč ondi v čumnati. Se čudiš, ker tako govorim? Da bi ti vedela...« Roka, s katero jc še vedno kazal proti sobici, se mu je tresla, oči so mu plamtcle.
Onemela jc stiskala otroka k sebi. Kaj je
možu? Ali je vročičen? Stopila jc k njemu, a jo je nalahno odrinil od sebe. Kakor izgubljen jc zrl skazi okno, nato se je hlastno dvignil, vzel
klobuk in odšel iz hiše, ne da bi se zmenil zn ženo in zn otroku. Stopila jc k oknu in videla je, kako jc prekoračil cesto in prestopil prag Rovanove hiše. Na pogovor in po nasvete gre seveda k sestri in k Mihi; njej ne zampa, z njo J se noče pomeniti...
|	(Nadaljevanje prihodnjo nedeljo.)
Gospodarstvo
15. november in kmečki dolgovi
15. november je važen termin za našega kme- I ta. Ta dau namreč zapaue v smislu uredbe o za- j ščiti kmeta z dne 27. avgusta 1934 (ki je nekoliko drugačna kot prejšnja uredba, o čemer smo svoje-časno poročali) prvi letni obrok kmetovih dolgov. Ta obrok znaša po odplačilnem načrtu A, ki velja za one dolgove, katere kmet dolguje denarnim zavodom, 1% višine dolga, od tega odpade Q% na obresti, 1% na odplačilo dolga. Po odplačilnem načrtu B, ki velja za one kmetske dolgove, katere kmetje dolgujejo za "bnikom, pa znaša prvi obrok 6%, od lega odpade 3.5% na obresti, 2.5% pa na odplačilo dolga. Vendar pa je rok 15. novembra smatrati pravzaprav za začetni rok, ker določa uvedba o zaščiti kuleta v čl. 3 odstavek 11: Če dolžni ne položi letnega obroka dolga v tridesetih dneh od dne dospelosti, torej do 15. <lecembra 1034, je upnik opravičen, ta obrok prisilno izterjati. Tako je računali, da bodo plačila prispevala še vse dni novembra in v prvi polovici decembra, tako, da se bo šele po 15. decembru videlo, kako so mogli kmetje plačati obroke v smislu uredbe.
Po poročilih iz Vojvodine, je velik i i latooš njih kmetov v prilično visokem odstotku poravnal svoje obveznosti. Po poročilu listov ie približno 60% kmetov v Vojvodini in Sremu plačalo dolžne svote. Seveda je ta odstotek od kraja do kraja različen.
V Slov.-ni ji pritekalo plačila počasi, v denarne zavode prihajajo kmetje ter tožijo, da ne morejo plačati in prosijo za odlog saj še nekaj časa. Da so pri nas razmere težje, je razumljivo. V Vojvodini je glavni vir dohodkov kmeta žito in koruza,
leta 19 33
pri nas pa igra veliko vlogo živinorejska produkcija. Drugod so žito že večinoma lahko vnovčili, pri nas pa je ravno sedaj ta mesec čas za prodajo živine. Poleg tega jt! odrekel dohodke važen vir našega kmeta: gozd, saj so cene lesa tako nizke, da ne plačajo včasih truda, ki ga je imel kmet pri delu.
V Sloveniji so znašali po anketi iz leta 1981 kmečki dolguvi približno 1 miljard'') Din. Danes lahko cenimo kmečke dolgove, ki so prišli v po-čtev po uredbi o zaščiti kmeta, na 700 - 800 milijonov Din. Ob tej svoti bi znašala anuiteta 40- 50 milijonov Din. To je sicer znatna vsota, vpndar ne bo zadostovala za oživljenje našega denarstva, S temi zneski se likvidnost denarnih zavodov ne bo povečala, ker imajo denarni zavodi dovolj nujnih potre', za katere bodo porabili te zneske. Tako ostaja še vedno odprto vprašanje novih sredstev za naše denarne zavode.
Gotovo je, da bo dotok omenjene svote, pa če bo mogoče prišlo tudi nekaj manj, koristil denar-, nim zavodom. Še bolj pa bi jim koristil lornbard ali eskont kmečkih terjatev, o katerem pa ni več govora, čeprav so šo v prejšnji uredbi bile tozadevne določbe. Najbrže čakajo merodajni faktorji, da bodo videli, koliko je prinesel prvi obrok kmečkih dolgov upnikom, in bodo po tem uravnavali svoje postopanje. Vsekakor. pa je že čas, da se resno načne temeljito reševati vprašanje naših denarnih zavodov. Brez novih posojil «i ni mogoče misliti obnove našega dospodarstva, obnovo si pa vsi želimo in jo željno pričakujemo.
SpOEt-
zavarovanje
Že leta 1932. se je po višini kapitalov v življenjskem zavarovanju pojavil padec, ki se je nadaljeval tudi leta 1933. Po podatkih, ki jih posnemamo iz Kompasa zavarovanja, ki izhaja v Belgradu, je konte leta j932. znašalo število polic v življenjskem zavarovanju 122.207 (od tega domača društva 67,903, podružnice inozemskih pa 54.304). Nova produkcija v letu 1933 je obsegala 25.969 novih polic (od tega domače zavarovalnice 15.475, tuje pa 10.294).
Pri 12 domačih zavarovalnicah so znašale konec leta 1932. zavarovane vsote 1716.6 milij., pri 5 podružnicah inozemskih pa 1992.75, skupno torej 3709.35 milij. Din. Ker pa so bili odkupi v letu 1933. znatno večji kot prirastek novih zavarovanj, je bila konec leta 1933. zavarovana vsota znatno manjša kol leta 1932. Znašala je pri domačih družbah 1618.0 milij., pri inozemskih podružnicah pa 1844.06 milij., skupno torej 3462.07 milij. Din. Skupno števiilo zajvarovancev je znašalo konec 1933 120.325 (1931 126.703) police.
Povprečna vsota, ki'je odpadla na eno polico, se je v letu 1933. zmanjšala od 30.300 na 2S.700 Din. Pri domačih zavarovalnicah je znašala ta vsota konec 1933 23.700 (konec 1932 25.700), pri inozemskih podružnicah pa 35.400 (36.700) Din.
Naš ktiring z Nemčijo
Proti koncu meseca septembra letos je začela naša Narodna banka hvalevredno objavljati saldo našega k lir ing a z Nemčijo. Namen banke je bil opozoriti izvoznike na dolgo dobo čakanja plačil v nemškem kliringu in s tem, kaj rislurajo v prometu z Nemčijo. Zaradi tega so se deloma ustavili izvozi v Nemčijo, vendar še ne v dovolj ni ineri. Prvo stanje salda je bilo z dne 27. septembra. Tedaj je znašal naš saldo 126 milij. Din. Tedaj je banka objavila, da bo treba čaikati na plačila tri in pol do štiri mesece.
Po stanju dne 20. oktobra je znašal saldo 160 milij. Din, obenem pa je Kilo rečeno, da bo .treba čakati na plačila okoli 4 mesece.
Po stanju dine 6. novembra je saldo že nara-stel na 180 milij. Din, na izplačila pa bi bilo treba čakati 4 do 5 mesecev.
Najnovejše poročilo Narodne banke pa navaja saldo s 176 milij. Din dne 17. novembra in da bo treba na plačila čakati 4 do 5 mesecev. S tem se je radi zmanjšanega izvoza v Nemčijo naš saldo prvikrat zmanjšal, vendar tako malo, da praktično to ne pomeni ničesar za pospešenje plačil našim izvoznikom. Po podatkih Narodne banke je dne 17. novembra v nemškem kliringu prišel rta vrsto za izplačilo račun s tekočo številko 19.4 od dne 14. septembra letos, tortj z dvamasečno zakasnitvijo.
Položaj svetovnega tva
Nemški zavod za proučevanje konjunkture je objavil svoje, najnovejše četrtletno poročilo, iz katerega posnemamo o položaju v svetovnem gospodarstvu, da se je od poletja sem deloma poslabšal. Industrijska produkcija je padla zopet na višino, kot jo ie izkazovala konec leta 1933. Cene industrijsko produciranih sirovin stagnirajo dalje. Svetovna trgovina se je v poletnih mesecih komaj nekoliko povečala. Po količini pa je le malo višja kot v prejšnjem letu. Na tržišču delnic prevladujejo zniževanja tečajev, tudi tečaji rent se od spomladi daije niso dvignili dalie. Največ vizrokov za te motnje je iskati v Zedinjenih državah, kjer je poleti nastopilo občutno nazadovanje konjunkture. Tudi v Angliji se jc razvoj nekoliko ustavil. Nadalje pa sc je poslabšal položaj v državah zlatega bloka. Njih deflacijski ukrepi niso dosti povečali njih konkurenčne zmožnosti na svetovnih trgih, kajti med tem je padel zopet angleški funt, z njim pa so padle tudi cene v ostalih državah, ki so v šterlinškem bloku (seveda preračunane na zlato). Svetovno gospodarstvo trpi tudi radi tega, ker piora Nemčija stalno zmanjševati svoj uvoz, čeprav je na notranjem trgu izrazito dobra konjunktura. Zaradi slabe letine pa sO razbremenjena agrarna tržišča. Cene lažnih agrarnih proizvodov so višje, kot so bile spomladi. Polagoma se je izboljšal tudi kreditni položaj agrarnih držav in njih plučilne bilance. Posledice se vidijo v tem, da so postale agrarne države veliko bolj zmožne sprejeti večje količine industrijskih proizvodov.
Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Rerganta Franca, mizarja v Dravljah 108, narok za "»klepanje poravnave 14. decembra, oglasili sc jc do 10. decembra 1981. — Nadalje je uvedeno poravnclno postopanje o imovini Šinkovca Antona, trgovca v Celju, Lava it. 3. Narok za sklepanje poravnave 27. decembra, oglasiti se jc do 22. decembra.
Konec poravnave. Mencinger Tomaž, trgovec v Ljubljani; Uran France, trgovec s kuriv-Om na Glincah, Tržaška cesta 24.
Likvidacija. Parna žaga Ljubljana, glavni lodvor, dr. z o. z.
Znižanje glavnice. Franc Lepoša, d Mariboru, od 298.000 na 164.882 Din.
Vpisi v trgovinski register. Opeka, d. z o, z. v Ljubljani (glavnica 200.000 Din, namen družbe je prevzem že obstoječe opekarne na Brdu-Vič, poslovodje: Drmastia Karel, dr. Kržan Franc, Petelin Ivan in Pole Karel); R. & C. Pajk, izdelovanje moškega perila, ovratnikov in samoveznic, Ljubljana, j javna trgovska družba, družabnika P. Rudolf in P. i Zlata, njegova žena); Kontne- Jakob, trgovina z domačim in južnim sadjem ter dež. pridelki na veliko in izvozom, Maribor; Meuz Alfonz, trgovi-! na z mešanim blagom, Maribor, Aleksandrova cesta št. 1.
Obrtniški sejem v Ljubljani. Združenje kroja-čev. krojačic in sorodnih obrtov v Ljubljani vabi svoje člane, da v čim večjem številu razstavijo svoje izdelke na razstavi, ki se bo vršila ob priliki obrtniškega tedna. Prostor je brezplačen. Zglasiti se je najkasneje do 23. t. m. v pisarni združenja.
Na mariborskem trgu je bilo včeraj izredno .živahno. Slaninarji so spravili na trg 41 voz slanine in svinjine, krompirja, zeljnih glav, čebule in sadja pa je bilo 63 voz, perutnine 1200 komadov. Cene: krompir 50—75, čebula 0.75--1, česen 4—5, zelje v glavah 0.50—1, kislo 3, kisla repa 2, kar-fijola 0.50—3, "glavnata salata 0.50—1.50, jajca 0.65 do 0.75, fižol 1.50—2.50, jabolka 2—4, hruške 3—5, suhe slive 7—11, orehi celi 6—8, luščeni 24, kostanj 1.50—2, smetana 8—10, mleko 1.50—1.75, surovo maslo 20—24, kokoš 20—30, par piščancev 18—50, gos 30—40, puran 30—50, raca 15—20 Din.
Povečana sečnja lesa v Nemčiji. Nemški listi z zadovoljstvom pišejo, da se je letos sečnja lesa povečala v Nemčiji za 50%. Nemški načrt je tudi pri lesu tako povečati domačo produkcijo, da se bo zmanjšal sedanji znatni uvoz iz tujih držav.
Uvozne potrebe pšenice v Avstriji. Skupno letno potrebo Avstrije na pšenici cenijo na 5.5—O milj. met. stotov, od tega bo letos krila domača produkcija 3.6 milj. met. stotov. Zato računajo, da znašajo uvozne potrebe okoli 2—2.5 milj. met. stotov. Od te količine je sedaj že uvoženih 1.2 milj. | met. stotov. Preostanka pa Madjarska ne more | kriti. Za uvoz prideta v poštev le Jugoslavija in j Argentina, ker pa Avstrija noče uvažati brez kom-! penzaoij, drugače pa tudi plačati ne more, je malo 1 verjetno, da bo uvažala iz naše države, ker naša država noče zato povečanega uvoza avstrijskih industrijskih izdelkov.
Francoski saldo v nemškem kliringu stalno narašča. Po stanju z dne 10. novembra je znašal saldo v francosko-nemškem kliringu v korist Francije 130.5 milij. franc. frankov, doiini je še pred desetimi dnevi, to je 31. oktobra, znašal same 86 milij. frankov. Zaradi tega je vedno bolj aktualno vprašanje novih pogajanj med Francijo in Nemčijo za ureditev trgovinskih odnošajev ter plačilnega prometa in bi naj nova pogodba stopila v veljavo že 1. januarja 1935.
Naraščanje brezposelnosti v USA. Po statistiki American Federation of Labor se je število nezaposlenih od najnižjega stanja, doseženega v maju letos, povečalo za 703.000 na 10,951.000 oseb. Tudi v primeri iz lanskim septembrom je število nezaposlenih naraslo za 843.000. National Indn-strial Conference Board ceni število nezaposlenih v septembru na 9,976.000, t. j. za 975.COO manj kot statistike ameriških strokovnih organizacij.
Bf'?«
Dne 17. novembra 1934. Dimih r
Ta teden je bil premet znatnejši kot prejšnji teden in je znašal 4218 milij. Din v primeri s 3.8, 8.609, 2.040 in 2.721 mi ij. Din v prejšnjih tednih, Najznatnejši je bil promet v angleških funtih in avstrijskih šilingih.
Curih. Pariz 20.2?25, London 15 »35, Newyork 308, Bruselj 71.775, Milan 26.325, Madrid 42.05, Amsterdam 208.10, Berlin 123.70, Dunaj 73.03 (57), Sto okli o! m 79.30, Oslo 77.25, Kopenhagon 68.05, Praga 1.2,855, Varšava 58.05, Atene 2.90, Carigrad 2.49, Bukarešta 3.05, Buenos-Aircs 0.785.
Hmelj
H.atcc, ČSR., 15. nov V prvem tednu novembra je bilo nakupovanje izredno živahno, je pa v drugem tednu meseca nekoliko popustilo. Saj jc bilo potrebno že prevzemati nakupljeno blago. Večinoma j« blago ii vseprodano, nekateri posestnik pa drže blago in ga oddajajo lc po zviJa-nih cenah. Zato je razpoloženje nadalje zelo čvrsto in so pri znatnem povpraševanju po hmelju, ki še vedno Iraja, cene sledeče; za izbrano blago 2.325—2.375 Kč, za prima 2.275—2.352. za srednjedobro blago 2t225—2250 in srednje blago 2.000—2.225 Kč za 50 kg. Vse zaloge cenijo v mestu in na deželi na komaj 8.000 stotov po 50 kg. V zadnjih 8 tednih je bilo v iavni oznumonovalnici sitoiranih 8.000 stotov.
Primorce: Hašk (Zagreb)
Danes oh pol treh popoldne n« igrišču Primerja. — ()l> Iričotrt na eno predtekma Sto-bodu : Sloga, prvenstvena &a ljubljanski drugi razred.
Z letošnjim državnim prvenstvom je tako, da se Bog usmili. Na mesto da bi imeli regularno prvenstveno tekmovanje, imamo nekak surogat v obliki tekmovanja po skupinah.
Zato si klubi pomagajo, kakor vedo in znajo. Za prvo silo so sc zatekli »brezposelni ligaški klubi k prijateljskim tekmam. Že par nedelj em so take tekme na sporedu. Priznati je treba, da so tudi te tekmo privlačne in so tudi la prijateljska srečanja dobro obiskana.
Naš liguš seveda tudi ne more mirovati in držali rok križem. Zadnjo nedeljo je imel v gosteli karlovškega Gradjanskega in je tekma dala nepričakovano dober šport, lepo nogometno igro, Kljub skrajno slabemu vremenu je bilo še raznie-rojna dovolj poseta in so bili vsi gledalci navdušeni ob lepi in fair igri.
Zagrebški Hašk pa spada med naše klube, ki gojijo predvsem tehnično igro. Pri tem je moštvo priznano fair, kar mu je prineslo sloves najsimpa-t'čne jšega prvorazrednega moštva v državi. I laška vedno iu povsod radi gledajo. Pričakovati je, da bodo tudi naši črno-beli ponovil' svojo lepo in fair igro prejšnje nedelje, da bomo mogli gledati res prvorazredno in v vsakem pogledu zanimivo borbo. Naše športno občinstvo torej ne bo hotelo zamuditi te lepe prilike.
V	predtekmi se srečata Svoboda in Sloga v borbi za točke ljubljanskega drugega razreda. Tekmovanje v tej konkurenci postaja od nedelje do n" lelje bolj zanimivo in napeto, iu bo gotovo tudi
>kma našla svoje interesente.
Današnji nogometni program na Hermesa
oli 13.15 Hermes »H« : Rclca; ob 14.30 Hermes : Ilirija
Današnja nasprotnika sta že stara rivala na zelenem polju ter sta si moštvi tako v tehničnem kakor taktičnem oziru skoraj docela izravnani. Ilirija nastopi sicer s svojo kombinirano garnituro, ki je v sestavi svojega takozvanega »Wunderteania< znana kot skoraj nepremagljiva enajstorica. To pot zadene ta team ob nasprotnika, ki ji bo enakovreden nasprotnik.
Hermes je — kakor znano — svoje moštvo temeljito pregrupiral radi česar je ravno preteklo nedeljo dosegel proti mariborski Svobodi presenetljivo dober uspeh, s katerim je dokazal, da je bila reformacija le v dobro moštvu. Je sicer še nekaj vrzeli — posebno kar se tiče boljše povezanosti moštva — in baš to vrzel hoče Hermes še izpopolniti pri današnjem srečanju.
V	predtekmi nastopi B moštvo II e r m c s a proti izvrstni, tehnično izpopolnjeni enajstorici Reke, ki slovi kot eno najboljših moštev II. razreda v območju L. N. P.
Ker je pričakovati res lepe in napete borbe v obeli tekmah In ker je vstopnina prav nizka, samo 3, 5 in 8 Din, vabimo cenj. občinstvo, da v obilnem številu poseti Hermesovo igrišče.
Prvenstvo U. razreda
Korotan : Grafika
Na igrišču Korotana na Rakovniku odigrata danes dopoldne ob 10 prvenstveno tekmo omenjena kluba, na kar opozarjamo vse prijatelje obeh klubov. Vstopnina nizka.
Mladika : Reka
Panes ob lfl dopoldne nn igrišču Mladike na Kodeljevem prvenstvena tekma Mladika:lteka. Ob lepem vremenu predtekma rezerv obeli klubov.
Jadran : Slovan
"Danes odigrata na jadranovem igrišču v Koleziji ob 14.15 prvenstveno tekmo dva enakovredna nasprotnika, SK Jadran in SK Slovan. Tekale ibcli 'meno viulih - so bile vedno borbene in napete, in ni dvonm. dn se bo tudi današnja vršila v tem praven. Oba kluba sta prošlo nedeljo z odličnim rezultatom dokazala svoj rcnome, zato p. n. občinstvo vljudno vabimo, la polnoštevilno poseti prireditev.
Primorje (jun.) : Ilirija (jun.)
"Danes dopoldne ob lfl odigrajo na igrišču Pri-niorja" juniorji Ilirije in Primorja finalno pokalno tekmo, ki bo prav zanimiva, kajti naši mlajši so nas žo vekrat presenetili in zato je tndi danes pričakovati lepe igro, ki zasluži v«o našo pozornost.
Smuške gimnastične vaje SK Ilirije. Smuške gimnastične vaje za dame se vršijo odslej vsak ponedeljek ob 18.,H), vsak četrtek pa ob 19 v telovadnici nn Grabnu.
SK Ilirija — bazenska sekcija. Hodni gimnastični treningi se vršijo odslej vsak ponedeljek oli 18.30. in vsifl< četrtek ob 19 v telovadnici na Grabnu. Udeležba je za vse obvezna. Proti vnem, ki bi neupravičeno iz-o.stajalo, bo uvedla sekcija kazensko postopanje. Pri vseh teli treningih sc sprejemajo nove članice.
Kolesarji zborujejo. Med športnimi klubi so začeli kolesarji prvi z občni ni zbori. Te dni je imel zborovanje klub »Edelvveissi, ki si je izvolil za predsednika Mihaela Lešnika, za podpredsednika Boštjana Vigerle. za tajnika Adolfa Blažiča in za dirkalnega vodjo Franca Morita. Večletnemu bivšemu predsedniku in častnemu članu kluba g. Andreju Halbwidlu je klub izročil v zahvalo lepo spominsko darilo.-
Jugoslovanska akademska smučarska organizacija priredi za svoje člane . miško gimnastiko. Vodil jo bo tovariš Zoran Pol K1, ki jc vodil že mnogo telovadnih tečajev in je strokovnjak za parterno gimnastiko. Vršila se bo ob sproniljevanju klavirja, na katero novost tovariše šc poselmo opozarjamo, v«nk ponedeljek ln Četrtek ob 8 zvečer. Kraj bo javljon pravočasno ua društveni razglasu! doski na univerzi. Vabimo vse tovnrišr akademike, ki So niso ritmi organizacije, naj se obenem prijavijo pri gimnastiki. Nadalje obveščamo svoje člane, da se je odboru organizacije posrečilo doseči pri tvrdknh .1. Goreč- Kolb-1'rcdalič in Sport-Kmct pri nnkni smučarskih potrebščin 5—ir, odstotkov popust n fMnnl bodo deležni tega popusta na podlagi Članskih iz.kaz.nlc zn loto 193-t-3.1. Štejemo si v dolžnost, da se ob t.ej pri ki Iskreno zahvaljujemo vsem omenjenim tvrdknm zn njih naklonjenost ler lih loplo priporofiumo. Vsi podrobne Informacijo glede gimnastiko, popustov iu skupne nabave robnikov dt»h'te na prihodnji odborovi seji, ki se vrši v sredo. 31. t. m. ob 6 nn tehniki. — Odbor.
Tenis e Tržiču. Poročali smo že, da je SK Tržič spomladi ronovjral svoje te.nišče, k čeimr je največ pripomoglo gradbeno podjetje g. Ilcdek Jo*, in polir g. Hykcl JI ngo. Ob loj priliki jc uprava kluba prišla do zaključka, da je pogoj zn dvig zanimanja meti članstvom za oosaniez.no sekcije zlasti ta, dn članstvu nudi ugodnost v čim večjem obsegu, du sc mu da ua razpolago športne naprave v dobrem stanju, ila mu ni z raznimi nedostatkt odvzeta možnost koncentracijo zn Igro. To dc-jNtvo, tla le teniščo popolnoma urejeno, je pritegnilo doslej lopo Slovito dam iu gospodov pa tUdI dijaštva: 4 dame, 8 gospodov, 8 dijakov, .lc to na vsnk način lop pojav 7,a športna "azinero v našem menili. Zn-ii.lHaaje jo ti i It i pn ši- \n j r, Je /,til, »lit lii bliti iimK"'e urnika razdeliti po željah igralcev. Draga slvur pa Jo
bila namreč, tla se najdejo pola, da se na tgrlš'u poglobi medsebojno športno udejsi\ovanjo, da ostanejo športno vrtan s.rojene in tla ne /.uidejo v iiitlil ironl nost.
Ker pa ju bilo zaniinnajo /a tenis Intenzivno, Je bil k pomladi oivorjeu prvi klulisi.i turnir, kateiega se Je udeležilo H gospodov iu I dume. Tekmovanje v turnirju jc bila lepa šola takt) za vodstvo ktf.or zn igralce. Opazilo sc jc, itn sc jc .sekcija porodila iz notranjega hotenja igralcev, ila jo tedaj tenis vzrnstcl iz zdravega jedra. Precejšnja pomanjkljivost st: jc odražala baš v tem, da le vzklila sekcija broz tcliničncgn vodje — ra/.en nekaj dum iu gospodov, ki so tehnično že vzpostavljeni — kar se je opažalo že pri drži rekete, ki je ravno tako važna kakor drža loku pri violini. To .ie bil zopet povod, ki je iltil misliti nu to, tla se povabi trenerja, ki uaj i/.vežlm vsakega posnmuoznega igrača. V .si cd pozne sc.zi.le pa ul hilo več možno tega izvršiti. l)a so pa vsaj »lelimin plotovi tehnično znanje naše sekt "|e in višino. Je uprava (mvabila teniško sekcijo SIC Ponižale nu medklubskj turnir v Tržič, ki se Pa rudi deževja ni odigral. Klubski turnir je bil zaključen 4. septembru ter jo prinesel sledeče rezullatr: prvo mesto damskega tekmovanju ir za-sedln gospa Miškec Stefi, med gospodi pn jo zasedel prvo hirsto g. Scluvi-ekerl ltVauc, ucutrudljivi športni blagajnik kluba, drugo mesto Miši.",- Kred, tretjo mesto Seme .lože. Ako ho sekcija vz/lrž.iln nu tej pozi 1 i v ni poti, po em jc prav gotovo, dn sc bo lahko merila sčasoma tudi z ostalimi centralnimi klubi aaše banovino.	er
Si,iijii llcilic a, pojile e Arncriho. Preti prutkim je. poročal naš list, da pojile Sonja lleniu zopet tia potovanje v Ameriko, kjer bi nastopila v predstoje. i zimski sezoni. Po neki verziji iz Pariza pa Sonj« no lio odpotovala, ker je dobila od svoje zveze narn ilo. da se pripravi rim boljše za evropska prvenstva, ki se vršijo v SI. .Moritzu. To bi bilo v slučaia, ako bi Odšla v Ameriko, nemogoče. I.er Iii i ve&niir.i potovanji in nastopi po važnih krajih Amerike izgubila mnogo časa. Odlična norvežnnska umetnica ila ledu se je sklepu zveze uklonila. Vseka k ur pn. ni izključeno, da bo šla po evropskih prvenstvih v Ameriko.
Amerilcunski drsalci pridejo v Kvropa. Kakor preteklo leto, tuko lxido ludi letos prišli nekateri najboljši ameriški hitrostni drsalci v Evropo, kjer se ude. ležijo svetovnih prvenstev v hitrostnem drsanju. Doslej so prijavili svojo udeležbo Jaek Slien, lOdir Rchrii-tler in Herbert Taylor, ki sc bodo udeležili mednarodne prireditve v dneh lil. in 11. februarja v Stoekholmu. Borba bo jako tinta, kajti na tej prireditvi bodo sodelovali najboljši švedski, finski in norveški hitrostni drsalci.
. Teniškim igralcem je odklcukalo. Kakor poročajo iz Ainerkc, jo predsednik ameriško teniško zveze izjavil, da bodo v Ameriki strogo pazili na to. do se bodo v bodočo vpoštevnla pravila mednarodne teniške zveze. Nikakor ni dovoljeno, da bi teniški igralci dalje ostajali v inozemstvu, kakor osem tednov. Tz istega razloga je tudi odklonil ponudbe za odigranje teniških tekem ju/.ne Afrike in Avstralije. Tnko poročajo. Vpva šanje pa je seveda, če bo to držalo.
Cerkveni vestnih
V Križankah imajo danes zvečer ob 18 slovesni shod ondolnr moške in mlndeuiške Marijine družbe v proslavo godu drugega družbiiiega zavetnika j'o govoru darovanje za namene družbe.
Radio
NEMŠKI ItATlIO ŠTEJ E 5,725.:)!M NAliOCNIKOV
Pu uradnih podatkih se je število prijavljenih aparatov povečalo v Nemčiji v teku mesecu oktobra za 151.393, ali za "J.7 odstotka, to Je največje število v enem meseci, od letu 19.11 sem. Sedaj znaša šlevilo nulijskih naročnikov 5,725.394.
Programi Radio L('uM{anat
Nedelja, IS. novembra: 7.00 Telovadba (Puslišek Prago) IM Bertim glasba na ploščah ti.llll Poročilu 8.15 Klavir štiriročuo (gdeni šaplja iu Mueha) 8.15 1'InHiii: •9.00 Versko predavanje (p. Valerijan Uruk) 9.15 Premi* iz frančiškanske cerkve 9.15 Plošče 10.00 O Delavskih zbornicah (predsednik Delavske zbornice za Slovenijo g. T.o.ize Scdoj) 10.l'0 Plošče 10.40 Resno samospeve pojo gdčna Nuša Kristanova, vmes ltadijski orkester 11.15 do 13,01. Prenos iz Zagreba: lfl dnevnica za blagopokojnim viteškim kraljem Aleksandrom I. Zodiniteljem. govori 12 profesorjev zagrebške univerze in poje zbor Mlndost Balkan« lfi.00 II perutuinarstvu (inž. \Venko Boris) 16.30 lirama Pri Hrastovih« (Meško) 20.00 Nacionalna ura: Narodna odbrana 20.25 Jedilni list, program za ponedeljek 20.30 Orgelski koncert prof. Scluisehoiggu iz Celovca 21.,HI Cas, isiročila 21.50 liadijski orkester.
Ponedeljek, l'.l. novembra: 12.15 Plošče 12.5(1 Poročila 13.00 Ca«, plošče '18.00 Zaroke iu poroke Slavoneev (Hubert Marjanovi*) 18.2» Plošče 18.40 Slovenščina (dr. Kolarič) 19.1H Nacionalna ura: Naša narodna prosvotn 19.35 Zdravniška ura (dr. Bogomil- Mngajnu) 19 55 Jedilni list, program za torek 20.011 Preuon Borodinove opere »Knez Igor- iz Belgradu; v odmoru čas in poročila.
Turek, ia. novembra: 11.00 Šolska ura: O mladinski glasbi (prof. Emil Adamič) 12.15 Plošče 12.50 Poročila 13.00 Ca«, plošče 18.00 Gospotliiijska nrn: Poročilo o mednarodnem kongresu v Berlinu za gospodinjski pouk (gospa Zemljnnovnl 18.20 Otroška ura (gdčna Mnne.a Ko-manova) 18.40 Nemščina (tir. Kolarič) 19.10 Radijski orkester 19.5(1 Jedilni lisi. program zr sredo 20 00 Nacionalna ura: Fran Miklošič (spisal rektor univerze g. dr. Ramovš — prenos v Zagreb in Bolgrntl) Sfl.30 Prcno* i-z Zagreba: Pevski zbor <tLisinski« 22.00 Cas, poročila, radijski orkester.
Oruoi programi:
NEDELJA, !8. novembra: Hclgrad: 16.30 Slovanska glasba 19.10 Muli koncert na ploščah 19.30 Vokalni koncert 20.10 Duhovni koncert — Dunaj: 15 30 Plošče 16.25 Brahms: Kvartet 18.00 Zabavni koncert 19.15 Koroška, Porkonig 21.110 Evropski koncert iz Budimpešte 22.00 Orkestralni koncert, 23.50 Jnzz — HudimpeSla: 19,15 Orkestralni koncert 20.45 ('.'ignnska glasim 21.30 Evropski koncert — Milan-Trst: 17.15 Cih-aški koncert 20.45 (iotiba na pihala 22.15 Pestra ura Him Hari: 17.00 Orkestralni in klavirski koncert 20.15 Godba na pihata 22.15 Po-slra ura - Vraga: 15.30 Latiška klavirska glasba Ki 00 oster popoldan 19.00 Kako so se zabavali naši slnrfii (koncert) 20.35 Pester večer 21.30 UUišku glasba (i/, liige) — Bratislava: 17.3(1 Izseljenci v slovaških narodnih pesmih 19.20 Veseloigra Horncova prisegle — l aršaea: 18.00 Olhclo , Shakespeare 19.00 Lahka glasba in petje 20.00 Latiška glasba 22 10 Evropski koncert 22.45 Plesna glasba —Nemčija: 19.00 Zadnja seja kmečkega kongresa 21.30 Mojstrski koncert i-z Mouakovoga — llerlin: lti.Ofl Zabavni koncert 18.30 Pozabljena glasba 20.(KI Veseloigra - Konigsbcrg: 18 30 Pesmi sedanjosti 20.011 Pester večer Hamburg: 17.50 Pester popoldan 20.10 S polilo paro (ura smotrn) — 1'ratislara: 16.0(1 Popoldanski koncert 19.35 Veseli dogodki in glasba po že. l.iah poslušalcev - Lipsko: 17.15 Simfonični koncert 20.(10 Spomini (nekdanja glasba) — Kiiln: 17.50 Godba nu pihala 20.00 Vesela igra o tjlasbi — Frankfurt: 18.10 Zabavna glnsbn 19.40 Opereta Gozdni mojster , Joh. Strmi«« — Slvttgarti 18.30 Plošče 20.00 Vesel večer — Monakovo: 19,35 šlngcrji .11.15 Ljudska glasba — '/.Urteh: 19.10 Pesmi 'ti 00 Napolilnusku glasba 21.30 Latiškn glnsbn (iz. Blge) Stvvibnrg: 18.15 Duhovna glasba 19.15 Lahka glasba 21.30 Igra.
PONEDELJEK. 19. novembru. Ilelgrad: 19 110 Uvertura ".Lohengriu . \Vngncr JI INI Opera Knez Igor«, Bo-rodin — Zagreli: 211,00 Belgrutl Dunaj: 17.40 \ n .uln; in klavirski koncert 19. o Klavirska glasba 20.30 "Dunajsko in moderno , radijski iu ja/./. orktMter 22 50 Slnri Dunaj 23.50 Plesna glasba Uiiilim/ušla: 17.35 Salonska glas i 18.15 Oigunsku glasba -'11.30 Koncert s kon ev-vatoriju 22.50 Jazz - Milnn TrsI: 17.10 Plesnn ctn-dia, -0.45 Koncert po željah poslušalcev 2't.llo Komorna gla+t-ba — llim-nari: 19.30 Comodinn harmouisti pojo 20.45 Koncert po željah postio nlrcv 2'\no Pesi rn ura Praga: 15 55 Orkestralni koncert 17.10 Koncert za čelo in klavir 19.30 Opora ..Mojstri pevči norlmbcrški . \Vaguer (1 iu 2. dejanje) 22.15 1'loš -r - Hritlislava: 17.10 Operne arijo — Varili ni: K-.I5 Klavirska glasba 20.00 Lnhkn glasba in petje 21.00 Orkc.sti nlui iu zborovski koncert: Poljska, glasba iz 15. in 16. stoletja - Drrlin: 19.211 I'l :š r :t.00 Zabavna glasim Kunigsbi rg: 19.:;') Klasična klav Vuk« glnsbn 20.15 Opereta Izgubljeni valček«, Stolz - narr. burg: 19.00 Orkestralni kouoerl ii.ni Vralistava 2100 Berlin — Vralialara: 19.20 Mozart, Serennda 20.10 Novi plesi, stari šlngcrji tipsko: 18..0 Btraimsov.- melodije 21.00 Beethovnov io Brnhmsov koncert - A'o'.'h: 19,30 Nova plesna in fllmskn nrlnshn 21,00 Večerni orkt-tratili koncert Frank/url: ts 15 Zabavni koncert 21 00 Nova klavirska glasba Stnllgart: 19.0(1 Ua ilski orkester 21.1*1 Zabavna glasba — Monakovo: 19.15 Glasbene malenkosti "fl.lfl Simfonični koncert -- /.iirieb: 19.50 tinli-iuussn ginsim 21.20 Radij«.-i orkester straasbma: 19.30 liudijski orkuater 21.30 Duhovni koncert.
ali oo
V malih oglasih velja »soka beseda Din 1'—; ženitovanjski oglasi Din 2*—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska. 3 mm visoka peiitna vrstica po Din 2 50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.
Oglejte si danes razstavo tvrdke
f. M. SCHMITT
Pred škofijo 2. LJUBLJANA, Lingarjeva 4.
ne bo Vam žal!
Fant
ki ie odslužil vojake, želi v župnišče ali katero drugo boljšo hišo. Zna delati v hlevu, na polju in v hiši. Enako se priporoča tudi 16 letna mladenka. Oba sta že služila v župnišču. — Naslov v upravi »Slovenca« pod ši-fro »Župnišče« 12848. (a)
Dekle
z večletnimi spričevali na kmetijah želi službe v župnišče ali katoliško hišo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Poštena« 13034._(a)
Dekle
pridna in poštena išče službe, kjer bi se naučila kuhati. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13050.
Postrežnica
išče zaposlitve kamorkoli. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod značko »De-lavna«-13046.	(a)
Cerkovnik
mlad, vešč pevovodstva in tamburaškega zbora -išče mesta. Ponudbe pod »Cerkovnik« na upravo »Slovenca« pod št. 13091.
Strojnik in elektrikar
s kvalifikacijo samostojnega vodstva pri parnih in elektro napravah, več letno prakso, išče službe v kako tvorniško ali elektro podjetje. Po nudbe na upravo pod zn »Zmožen št. 13112«. (a)
Soboslikar-pleskar
se išče za stalno zaposlitev. Ponudbe upravi »SI.« pod »Pleskar« št. 13052.
(Postoj in pomislil
Smrt je gotova in ne izogneš se II. Kaj bo tokrat s Tvojo družino ? Morda prideš o leta. Za delo nesposoben boš o nadlego drugim. In končno: Ka/ boš dal suojemu sinu, kaj svoji hčeri, kadar si bo gradila lastno ognjišče?
Zagrebško pletilno podjetje
išče za takojšnji nastop prvovrstno pletiljo, povsem samostojno v pri-krojevanju pletenega blaga, kot vodilno moč, ter nekoliko pletilj, ki so že dalje časa delale v ple-tilni industriji. V postev pridejo samo samostojne in spretne moči. Takojšnje ponudbe na upravo »Slov.« pod št. 13023. (b)
2 pletilji
se iščeta za stalno zaposlitev. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Pletilja« št. 13053.	(b)
Za gostilno na deželi
iščem pošten zakonski par v starosti 40—50 let, najraje upokojence, ki imajo veselje do gostilne. - Natančnejša pojasnila v upr. »Slov.« pod št. 13135. (b)
Išče se učitelj (-ica)
akademično naobražen -za vzgojo k 9 letnemu dečku. Pogoj: znanje tu jega jezika (nemščine ali francoščine), po možnosti glasovirja. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Priprava za gimnazijo« št. 13136. b
Vli treba posebne modrosti,
da razumeš tole: Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani ie s svoiim .Ka-rllas"- zavarovanjem poskrbela, da deset- in aeselllsoči brezskrbno zro življen/u v oči. In Ti še vedno nisi med njenimi zavarovanci l ? Obrni se na naslov: , Korito s". L/ubl/ana, Ma-sarykova cesta 12 (palača Vzajemne zavarovalnice). Ne odlašaj s prepo-trebntm zavarovanjem t
II
Pouk
ii
Kako postaneš šofer?
Ako se vpišeš v J če-hovo šofer, šolo na Tyr-ševi cesti 36. ki Ti pošlje na zahtevo prospekt zastonj.	(u)
Mojster
z dolgoletno prakso strojno čevljarski stroki popolnoma zanesljiv, išče primerno mesto. Bohinc, Detelova 8, Moste, Ljubljana.	(a)
Trgovski pomočnik
specerijske stroke, vojaščine prost, vajen pisarniških del in potovanja ter s šoferskim izpitom -teli službo. Naslov v upr. • Slov.« pod št. 13118. (a)
Poslovodkinja
samostojna, za bonbonie-ro in trgovino sadja, dobi službo. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Večje kavcije zmožna« št. 13148. b
Postrežnico
ki stanuje v Ljubljani in je vajena pospravljati boljše sobe, šivanja in likanja, se takoj sprejme od pol 8 do 11 dopoldne. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13105.	(b)
Zsatopniki
za specerije, agilni, dobe dobičkanosen artikel. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13174.	(b)
, .TOALETA"
prva strokovna knjiga za prikrojevanje damskih oblačil,
prirejena za strokovnjake, samouke in
šolski pouk. Cena 100 Din.
TEODOR KUNC
lastnik strokovne prikro-jevalne šole, Ljubljana, Sv. Petra cesta 4/II.

500 Din dam
kdor mi preskrbi službo sluge, skladiščnika ali kaj drugega. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Naobražen« št. 13141. (a) -,
Kuharica
perfektna, zmožna nemščine ter vseh gospodinjskih del išče mesto z novim letom v Ljubljani. — Cenjene ponudbe podružnici »Slovenca« v Celju pod »Spretna« št. 13164.
Gospodinj, pomočnica
pridna in poštena, zmožna samostojne meščanske kuhe, vajena vseh gospodinjskih del, želi službo. Govori srbohrvaško in nemško. Ponudbe podružnici »Slovenca« v Celju pod »Pomočnica« 13163.
Dober mesar
in prekajevalec išče zaposlitev kjerkoli v mestu ali na deželi. Ima tudi obrtni list in kavcijo. Na-dov v upravi »Slovenca«
Zaslužek
Pletilje majic
prejmejo delo na dom Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13098.	(z)
Krošnjarji,
jajčarice dobe zelo dobič kanosen artikel za goto vino ali v zameno. Kolo dvorska ulica 11, na vrtu
Vajenca
sprejmemo takoj v špece rijsko trgovino v Kranju Predpogoj: zadostna izobrazba. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Pošten in močan« 13056. (v)
Maribor št. 1093.
(a)
2 vrtnarici
/ajeni dela v zelenjadnem vrtu. dobita takoj stalno faposlitev. Ponudbe upr. »Slov.« pod »Vrtnarica« št. 13051.	(b)
Služkinjo
veščo vsakega dela in tu di kuhe, pošteno, zanesljivo in marljivo, iščem Prednost imajo take, ki niso večkrat menjale službo. D. Dekleva, Leskovac Vardarska banovina, (b)
Iščem mesto
za močnega, poštenega 14 let starega fanta — v večji trgovini z meša nim blagom na deželi. Franc Meglic, Stožice — Ježica.	(v)
4000 Din posojila
za kratko dobo iščem proti dobri garanciji. Plačam visoke obresti. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 13010.	(d)
Hranilno knjižico
Zadružne zveize, glasečo se na 75.000 Din - proda reduciran rudar v tujini. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Usmiljena srca« št. 12711.	(d)
Zenitbe
Sobo in kuhinjo
oddam s 1. decembrom. -Mala čolnarska ulica 4. č
Damsh! zimski plašči
Zelo velika izbira od 220 do 750 Din — otroški v vseh velikostih od 99 Din naprej — dekliški, velika izbira od 170 Din naprej.
F. I. Goričar
Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. — Oglejte si razstavo v izložbi od 18. t. m. naprej.

iiiiiimiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiimiiimi
Droben oglas v »Slovencu, posestvo ti hitro proda; če že ne z gotovim denarjem nač kupca ti s kniiiieo da iiiiiiiiiMiiiiimiimiimiiiimiiiiimiii
Hišico
idvostanovanjsko, z naid 500 m2 vrta, na najbližji periferiji, ki bo v najkrajšem času inkorpori-rana pod Ljubljano, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13111.
Usnjarno
Petstanovanjska hiša
s posestvom, v Dravogradu, naprodaj. Vehovec Franc, Trnjava, p. Luko-:a.	(p)
Trgovska hiša
sredi trga Žalec — pod ugodnimi pogoji naprodaj. Vprašanja je nasloviti na poštni predal št. 9 v Žalcu.	(p)
Din gotovine, ostanek pa kupec prevzame v hipoteki ali pa plača z vlož-nimi knjižicami. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13079.	(p)
Hišo
2 sobi, kuhinja, oddam v najem. Vprašati Ižanska cesta 88.	(p)
Parcela
v najlepšem delu Bežigrada — tik projektirane nove ceste za pijkopali-ščem — takoj naprodaj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Ugodno« štev. 12992.	(p)
Telefon 38-10
Posredujem
denar na
hranilne knjižice
vseh denarnih zavodov. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. (d)
Hranilno knjižico
10—12.000 Din Ljudske posojilnice - kupim. Ponudbe na upravo »Slov.« pod zn. »Takoj 13114«. d
Gospodična
Radi pomanjkanja znanja, se želim seznaniti z zna-čajnim in poštenim gospodom v državni službi, ne pod 40 let starim. Sem dobra gospodinja z nekaj premoženja. — Le resne ponudbe na podruž. »Slovenca« v Mariboru pod šifro »Srečen slučaj« št. 12740.	(ž)
Posojila
na hranilne knjižice dajemo pod ugodnimi pogoji na daljšo dobo. Preko 2000 zadružnikov.
Pučka štediona
Zagreb
Naš zastopnik: Zore Rudolf, Ljubljana, Gledališka ulica 12. Telef. 38-10. Pismen odgovor 3 Din znamka.
Družabnika tiskarja
z nekaj kapitala iščemo. Ponudbe upravi »Sloven-pod »Sigurno« štev. 12996.	(d)
Mlajši posestnik
v predmestju Ljubljane s 300.000 Din vrednim posestvom, želi poročiti gospodično srednjih let. Potrebna kavcija do 70 tisoč Din. Ponudbe 6 sliko na upravo »Slovenca« pod »Takoj«-13036. (ž)
Šivilja
se sprejme brezplačno na stanovanje. Medvedova št. 22._(š)
Preprosto gospodično
sprejmem na stanovanje in hrano. Naslov v upravi »Slovenca« št. 13152. (s)
stanovanja
Hranilne knjižice
in ostale vrednostne papirje kupujemo in prodajamo po najboljših cenah. Posojila in naložbe v gotovini ali knjižicah izvršujemo promptno. Bančno kom. zavod, Maribor. Za odgovor 3 Din znamk, (d)
Kredite:
poslovne, uradniške, hipo-tekarne in slične nudim. Pojasnila pod »Diskretno« upravi »Slov.« Maribor.
Deček brez staršev
z dvema gimnazijama želi mesto trgovskega vajenca z vso oskrbo. Ponudbe pod značko »15 let« štev. 13157 upravi »Slovenca«.
Vajenec
iz dobre hiše, z meščansko šolo, se sprejme v trgovino z manufakturo in deželnimi pridelki na deželi, — Ponudbe pod »Priden« št. 13169 upravi »Slovenca« Maribor, (v)
Čitajte in širite »Slovenca«!
Posojila
na vložne knjižice daje Slovenska banka. Ljubljana. Krekov trg 10
Kupim za gotovino
knjižice Mestne hranilnice ljubljanske. Ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro »Do 200.000« 13029.
Ureditev dolgov,
sodne in izvensodne
poravnave, konkurzne zadeve,
vpeljavo, vodstvo, revizije in stalno nadzorstvo knjigovodstva. sestavo bilanc izdelavo proračunov ter kalkulacij, nabavo kreditov, likvidacijo kmečkih dolgov in uvedbo
kmečke zaščite,
vse trgovsko - obrtne informacije in druge neurejene poslovne zadeve po verite zaupno koncesijo nirani komerciialni pisar ni Lojze Zaje, sodni zadr revizor in zapriseženi knii
EbŽSi, Gledališka* uiT IK«» inštruktorja
ca št 7/1.	(d) gimnazijca, nižješolskemu
--fantu proti hrani in sta-
Kapital	novanju. Ponudbe upravi
innnnn rv i u • »Slovema« pod »Energi-200.000 Din _ potrebi,,etn ^ jn niUlarjen ,;t07|.
Hranilno knjižico
z vsoto 3 do 6 tisoč dinarjev kupim proti mesečnemu odplačilu. - Ponudbe upravi »Slov.« pod Garancija« št. 13138. (d)
Vloge
Mestne, Kmetske in Ljudske hranilnice ljubljanske - prodamo. Ponudbe pod: »Merkur« št. 13127 upravi »Slovenca«.	(d)
Iščem posojilo
50.000 Din z vknjižbo I. na trinadstropno hišo v sredi mesta Maribora -vredno najmanj 450.000 Din. Pismene ponudbe v upravo »Slov.« Maribor pod »Posojilo« 12726. (d)
IŠČEJO:
Enosobno stanovanje
s pritiklinami i&če državni nameščenec (stalen) za takoj ali pozneje, po možnosti z malo vrta. Ponudbe z navedbo cene na upravo »Slovenca« pod »Državni nameščenec«-13040.	(c)
Dvosobno stanovanje
s kabinetom in pritiklinami Šiška ali Bežigrad iščem za januar ali februar. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Železniški uradnik« 13048. (c)
ODDAJO: Dvosobno stanovanje
oddam s 1. decembrom. Sv. Križ 76, poleg Kuno-varja.	(č)
Štirisobno stanovanje
v Dalmatinovi ulici št. 11 oddani.	(č)
Solnčno stanovanje
zelo udobno, obstoječe iz 2 sob in velike verande, z vsemi pritiklinami in komfortom, centralno kurjavo, v mestu, v hiši z velikim vrtom — oddam mirpi in dobro situirani stranki. Zelo primerno za duhovnika. Ponudbe pod »Udobno« št. 13139 upr. »Slovenca«.	(č)
Gostilna
ob železniški postaji v kamniškem okraju 6e da v najem pošteni samski ženski. Naslov v upravi »Slovenca« pod 12945. (n
Gostilna
v mariborski okolici se odda s 1. januarjem 1935 z ali brez zemljišča v najem. Naslov pove uprava »Slovenca«, Maribor, (n)
Zobni atelje
se ugodno odda s 1. decembrom. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 13000.
Za knjižico
Ljubljanske kreditne banke za 80.000 Din se proda enonadstropna hiša, vrt in sadovnjak, 10 km severno nad Kranjem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod značko »Letovišče 1935« 12986. (p)
Majhno posestvo
do 30.000 Din kupim v okolici Krškega ali Brežic. Vzamem tudi v najem. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 13005. (p)
Posestvo
njive, gozd, vinograd, hiša, gospodarska poslopja, sredi zdravilišča, pripravno za trgovca, obrtnika, kmeta, takoj prodam. — Vprašati: Toplice 35, Dolenjsko.	(p)
Stanovanjska vila
nova, gozdna parcela v bližini Boh. jezera, 20 minut, se proda sodnim potom dne 19. novembra, okrajno sodišče v Radovljici. Izklicna cena 110000 dinarjev.	(p)
Dvostanovanjsko hišo
novo, podkleteno prodam. Rožna dolina c. XIV št. 19, Vič.	(p)
Gostilniška hiša
v centru, naprodaj. Prostorni lokali, 6 stanovanjskih sob. Potrebno polovico gotovine, drugo hipoteka ali hranilne knjižice Banovinske, Mestne ali Ljudske posojilnice. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13116.	(p)
Sredi Ljubljane
kupim hišo, vilo, eventu-elno stavbno parcelo. — Plačam vse v gotovini. Ponudbe z obširnim popisom in ceno upr. »SI.« pod »Neposredno« štev. 13133.	(p)
Modna trgovina
sredi Ljubljane - se vsled bolehnosti lastnika takoj proda z vsem inventarjem vred. - Reflektanti dobe naslov v upravi »Slov.« pod št. 13131.	(p)
Lokal
s stanovanjem, obstoječ iz 2 sob, kuhinje in velike delavnice oddam za 1, februar v Sp. Šiški v Mah-kotovi hiši. Pripravno za pletilje. Več v gostilni Favaj.	(n)
Stavbno parcelo
pri mostiču v Mednem, pripravno za hotel prodam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13018.
Skladišče
40 m2, primerno za delavnico se odda. Dvora-kova uL 3 (dvorišče), (n)
Dvoriščni lokal
pripraven tudi za skladišče in pisarno - oddam za januar. Pojasnila daje tvrdka Jugo-Avto, Tyrše-va 36.	(n)
Lepa parcela
v Domžalah, blizu šole, kolodvora in cerkve naprodaj. Parcela meri 4840 m2. Plačljivo tudi 6 knjižico Mestne hranilnice ljubljanske. — Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 13017.	(p)
Lepo hišo
vili slično, močno delano, 4 sobe in 2 kuhinji, prodam. - Cena 95.000 Din. Gotovine 30.000 Din, za ostalih 65.000 Din vzamem knjižice Mestne hranilnice ljubljanske. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12611.	(p)
V Ljubljani kupim
enodružinsko vilo z vsem komfortom, proti mesečnemu odplačilu 2000 Din. Poundbe na upravo »Slovenca« pod »Takoj 1 <, št. 13100.	(p)
Gostilno
najbolj prometno, v sredini Ljubljane — oddam zaradi bolezni. Za odkup inventarja 50.000 Din. — Večletna pogodba, nizka najemnina. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13147.	(n)
II
Radio
ii
na prvo mesto na večjo
trgovsko hišo, z dobrimi	, i • • \
obrestmi. - Ponudbe nod	Dl)aka (-mjo)
^Nujnost« št. 13119 upravi ! sprejmem v vso oskrbo j ni. Naslov v upravi »Slo-»Slovenca«.	<d)' Rimska cesta 2/11. ID) I venca« št. 13153. (s)
Soba
s posebnim vhodom se odda dvema gospodičnama ali gospodoma. Ljubljana, Stari trg 22-1. (s) I merna. Ponudbe • I nod št. 13088.
Hranilni in posojilni
Konzorcij
Gajeva ul. 9, odda prazno sobo, modem komfort - centrum mesta.	(s)
Zvočni radio
rabljen, v dobrem stanju, na elekt. tok 220 volt,, kupim takoj. Cena pri-upravi (i)
Prazno sobo
s souporabo kuhinje in shrambe oddam tfosnodič-
I
Autoniotor
i
Gasilci!
Auto 35 KS, za prede lavo za brizgalnico, ugodno naprodaj tudi za vložne knjižice. — Naslnv v upravi »Slovenca« pod št 13176.	'0
Hiša z vrtom
primerna za novo stavbo ob glavni cesti v Zadvoru št. 47, občina Dobrunje, naprodaj.	(p)
Večjo njivo
v Savinjski dolini dam za več let v najem ali prodam. Naslov se izve v upravi »Slovenca« Celje.
Posestvo
4 orale, primerno za vrtnarijo, s hišo in gospodarskim poslopjem, prodam. Plečko, p. Rače 130.
Njiva — 7000 m2
v okolici Ljubljane ugodno naprodaj. Uporabi se lahko za gramozno jamo. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 13047. (p)
Nova hiša
par minut od tramvaja, mesečni donos 3100 Din, naprodaj za 250.000 Din Plača se hipoteka gotovina. Naslov v upr. »SI.« pod št. 12873.	(p)
Enodružinska hiša
v dobrem stanju, v lepem kraju, okolica Ljubljane, se odda solidni stranki s 1. dec. v najem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13104.	(p)
Gozd in travnik
v izmeri ca. dva joha, v bližini državne ceste pri Črnučah —- prodam proti hranilnim knjižicam Mestne, Kmečke ali Črnuške posojilnice. Pojasnila in ogled: Podboršek, Dob~o-va št. 1, pri Črnučah, (p)
Pozor! Naprodaj
vsled bolezni lastnika zelo dobro idoča špecerijska trgovina z velikim prometom, na Sušaku. — Potreben kapital 100.000 dinarjev. Zlata jama za delavne ljudi. Pojasnila daie Srečko Golob, Sušak, Masarykova cesta 3.
Krasno parcelo
700 m'J, ob Vodovodni cesti, pnrpni nrodam Ma slov v upravi »Slovenca« pod št. 13155.	(p)
Kmetijo
5 poslopij, dober mlin, vinograd, 40 oralov zemlje, tri četrtine polnega gozda, proda Senica Ivan, Podlog, Sv. Vid pri Planini.	fpj
Ugodna prilika
za prevzem dobro idočt trgovine, na jako prometnem kraju pri Celju. — Prednost mlade, agilne osebe. Potreben kapila 15.000 do 20.000 Din. Ponudbe poslati upravi »Slovenca« Celie.	(p)
Širile »Slovenca«!
LOVCI!
Vse vrste orožja za lov. šport in obrambo, municijo najboljših svetovnih in doina-č h izdelkov Vam nudi po najnižjih cenah
Fr. Ševiik - Ljubljana
Židovska ul 8 Tel. 33-78
1'rodnja na veliko in malo Lovska društva dob'jo znaten popust
Zahtevajte epnikei!
Objava!
Preklicujem, da ni g. A. IMešec imel ničesar proti prosvet. društvu v Sori in mu ni imel namena Škodovati, kar sem ga podpisani osumil. Zahvaljujem se mu, da ni postopal sodu ijsko. Franc Bernhard, Sora 21. (o)

Lisice, kune in vidre
se najlažje in najsigurne-je zastrupljajo z Letoli-nom. Vsaka zver pade v par sekundah kot od strele zadeta. Mamilo mami zveri že iz velike daljave. Informacije in prospekte daje »L y k o s «, Zagreb, Jurjev. 8 Mnogo domačih priznanj!	(r)
Javna zahvala
specialistu in operaterju ženskih bolezni gosp. dr. Ipavcu Benjaminu, ki nas jo, prihajajoče od daleč v njegov sanatorij v Maribor, rešil dolgotrajnih bolezni. — Novo mesto, 13. novembra 1934. — Ana Butala, Josipina Filolt ili Marija Udovič.	(r)
Sprejmem otroka
v vso oskrbo. Naslov v upravi »Slovenca« . pod štev. 12998.	(r)
Vsako soboto
in nedeljo pristne peče-, niče in krvavice v restavraciji Zebal, Dolenjska c. 31.	(r)
Kegljišče »Plzenski dvor«
A. Senica — popolnoma renovirano. Odprto zopet :>d 22. novembra naprej. P. t. klubi in prijatelji ke-Jiianja vljudno vabljeni.
Špalnice
moderne, iz orehove korenine. pleskane in kuhinjske oprave ter drugo pohištvo dobite najceneje pri Andlovic. Komenske-ga ulica 34.	" (š)
Dve spalnici
koreninasti oreh in češ-njeva boljše vrste, solidno blago, ugodno naprodaj. Franc Tomšič, mizarstvo, Zg. Kašelj, Dev. M. v Polju._ (š)
Prodam
novo hrastovo spalno opravo (masivno) za 3300 Din v gotovini. — Pod-milščakova ul. 4, za Bežigradom.	(š)
•Biedermeier pohištvo
2000 kg slame
kupim, — Kregar Jakob, V i žm ar je 2.	(k)
Zlato, srebro,
platin po najvišjih
dnevnih cenah Mariborska Afinerija zlata. Oro?nova ul. 8.
Polhove kože
po najvišjih dnevnih cenah kupuje Eligij Eber, Ljubljana, Kongresni trg št. 7._ (k)
Vsakovrstno
zlato kupuje
po naivišjib cenab CERNE, luvelit, Liub ana Woliova ulica št. 3.
IE3EB33
Muzika
prodaia prvovrstne inozemske klavirie in piani-ne. Popravlja in uglašuje strokovnjaško, najceneje. Izposojuie in prodaja tudi preigrane instrumente — Ljubljana, Knafljeva ul. 4.
Planino	
dobro ohranjen -	kupim.
Mesečni plačilni	obroki.
Adolf Moškou,	Rajihen-
burg.	(S)
	
ZAI..T0VARNE GLASBIL
IMAgjlBCSŽ.Št. »».
DOBER VEČER
in mnogo zabave po vsakdanjem delu Vam prinaša novi
ORION REFLEKSNI SUPER p pa 303
Sprejema kratke, normalne in dolge valove. Ima sedem vglašenih krogov ter je zato povsem selektiven. Izravnava samodejno fadinge. Senčnati merilec jakosti omogoči tiho nastavitev posta j Aparat ima 3 -f- 2 najmodernejše Tungsram bari je ve elektronke
Dobi se proti gotovini ali pa na ugodne mesečne obroke, pri
nRAOIO", reg. rad?, Uuhljani,
Miklošičeva cesta 7
Naročite se na tednik Radio Liubliana«, ki izhaja že nad pet lel pri nas
m
Ct avlo svo/ stan oruaujus ar motor/a bi znebil se raci bri kuncev ti tr,nnyo priženi ^tnvfin^jni na t mani? insrrai
Trgovci, obrtniki,
gospodinje! Radi izpraz nitve zaloge prodajam iz skladišča po najnižjih cenah razno kuhinjsko posodo, orodje itd. V račun vzamem tudi hranil, knjižice Kmetske posojilnice Ler Ljudske posojilnice za polno vrednost. Ne zamudite ugodne prilike. Stanko Floriančič, železnina, Rešljiva cest| .3, (Vhod skozi dvorišče.)	(1)
Usnjeni suknjiči
pumparce — najboljši nakup A Presker. Sv Petra cesta 14.
Citraši, citrašinje!
Nekaterim še ni znano, da je za lanski božič izšel drugi zvezek »Nabožnih pesmi« za citre in petje, ki vsebuje 8 božičnih, velikonočne, majni-ske Marijine in na koncu dva stari znameniti pesmi: »Ženitniua v Kani galilejski« in »Nebeška
n sfcer 6 stolov in vi- { olicet«. Pesmi je 21, cena dno - kupim. Ponudbe 20 Din. Seznam »Narod-lod »Biedermeier ,< 13150 ni h
ipravi »Slovenca«.
(š)
Ki	ipim	Hfedti 1 IO
	Ježice	
suplni.	Ponudbe i	3 ceno
na upr.	»Slovenca« pod	
Vsaka	množina«	13078.
Srebrne krone
staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod z i Vldovdanske ceste pri I
gostilni Možina. 1 HailHRBHB
pesmi« m seznam »Nabožnih pesmi« za citre iti petje sta na razpolago. Iv. KifeTle, Ljubljana, Gosposka 9. (g)
Inserirajte v
.Slovencu1!
Zgornji
deli
smučarski, gojzarski
po 65 Din gorenjski model, 78 Din alpski model, 88 Din švicarski model.
Triurni, družba z o. z. Ljubljana, Tyrševa 23
Naprodaj:
6% obligacije Ljubljanske, noži za ribanje zelja, železen štedilnik, štedilnik za vzidanje, verige za les, konjska prs. oprema, luksuzne sani, stara okna in vrata, srebrna ura z verižico, vinta, stara strešna opeka. Stre-liška ulica 33.	(1)
Skobelniki
(Hobelbank), po 400 Din naprodaj. - Mušič Franc, mizar, Mengeš	(1)
Sveže najfinejše norveško
ribje olje
iz lekarne dr. G. Piccolija v Ljubljani
se priporoča bledim in slabotnim osebam.
IIIIHII Ml Wlll lllll —i IIIIIIIMI
Premog, drva. koks
prodaia Vinko Podobnik Tržaška cesta 4tev 16. Telefon 33 13
Čevlji
na vložne knjižice Mestne hranilnice ljubljanske in drugih dobrih zavodov se dobe po ugodni ceni v prodajalni čevljev 'iri Pollaku, Tyrševa cesta 23. Državni uradniki tudi na obroke.	(1)
Skoraj nov voz
za prevoz mrlicev se proda. Naslov v upravi »Slovenca. pod štev. 13044.
je
(n se bo dobivala odslej skoro po vseli trgovinah
Pratika
Krasi je lepo število slik v bakrotislcu
Cena Din 5.-
po pošti 50 par več
Razprodafalci velik popusti
Segajte po njej. seznanjajte z njo svoje prijatelje I
S. Rebolj & drug
Gospnavetska cesta 13 Vam nudi globoke
otroške vozičke
ž.c za
Din 500 —
Halje ti.li vsakovrsme tri clklje, ho enderje, avtomobilčke. guitalne konje, vozičke /a nunCke itd. /a M -HavžH no reklamnih counii.
Mlekarne in sirarne
kupujejo kemikalije za preiskavauje in kvasilo za sirenje in kisanje, barve in ostale potrebščine najugodneje pri »Lykos«, Mr. K. Vouk, Zagreb, Jurjev. 8.	(1)
Kislo zelje, repo,
sarmo, prvovrstno, po brezkonkurenčni ceni do: bavlja vsako Homan, Ljubljana, Sv Pe tra c. 83. telefon 27 60
sivo, delilno kg
Din 25--Fol puli bel kg Din 96 -Puh Blvl II. kg D 100--Puh sivi 1. «g D 126 -Puh bel nalflneJSi Ifg D 220
Vse Kemično otltčeno
Otspoiliia Jjiiiifl" Mariftos
Radi velike zaloge
damskih plaščev
Vam nudimo vseh vrst plašče po zelo znižanih cenah. Oglejte si cene. I. Tomšič, Sv. Petra cesta 38.	(I)
Cene govore
Preproge: Perzija, Smyr-na, Banyai, Angora, Pirot itd. najcenejše pri
„Č1LIM"
Pasažo nebsiiCdihii
Separatorje
— posnemalnike (Milch-cntrahmungsmaschinen) — za 300 do 500 litrov v uri, v dobrem stanju — proda radi delne likvidacije od 1800 Din naprej mlekarna Bernhard, Maribor.	(1)
Jajca	j Štajerski krompir
sveža, debela, 720 kom. zdrav, odbran za jed ali 400 Din. la. orehe 100 kg seme nudimo najceneje. 480 Din. Jedrca 5 kg 83 Brenčič, Pragersko. (!)
Din. Ia. suhe češplje, za- :---------
boj 10 kg 73 Din — raz- ! Apneni prah pošilja franko podvoz —	,
G. Drechsler, Tuzla. (1) rec ,va2°n°v - Padamo izpod cene. — Apnenice
Koruza
nova, umetno sušena,
zdrava, sposobna za mle-lev, se dobi vsako množino po nizki ceni pri tvrdki M. Ogrizek, Osijek I., Gunduličeva ulica 60. Vzorec koruze pošljemo na zahtevo.	(1)
VINA
vseli vrst kupite najugod neje pri
Centralni vinarni v Ljubljani.
Kobilo amerikanko
prodani. Naslov v upravi »Slovenca« pod 13041. (I
Kovaško orodje
kompletno poceni naprodaj. Franc Mlakar, Šalek, p. Velenje.	(1)
Register blagajne
National - naprodaj. Vpra-množino :-o]g ljoqt.tBj^ 'an«M Ml"?
fiv Pp. '	n	' /i\
Pult in omaro
dobro ohranjeno, kupim za mlekarno. Ponudbe upravi Slovenca« pod Takoi < št. 13089. (I)
venska 6.
(1)
Za šport
in promenado, najnovejši vzorci, dospeli — pri
LENASI & GERKMAN
oglejte si jih.
Dobrepolje.
(D
Komoletne stroje
za izdelovanje dimnih cevi in kolen prodam. Po-
Prvi vir za trgovce!
Železninarji! Galanteristil Za železnino in otroške igračke za božič zahtevajte ponudbe!
Sommer i Drug, Bačka Topola. Tvornica željezne
robe i dečije igračke. Bazarji!	Papirnice!
V
Zage
remseheidske, izberete tudi na kniižice najceneje pri »Jeklo«, Stari trg. — Zahetvajte ponudbe! (1)
Večja množina
novih šivalnih strojev, raznih in pogrezljivih, se prav ugodno proda - že od 1600 Din naprej. — Franc Batjel, Ljubljana, Karlovška cesta 4. (1)
PERNICE
izgotovljene — velikost 180*115, iz puhastega perja 220. 300 in 340 Din. Ia puh pa 450, 550 Din. Garantiramo) solidna postrežba — pri:
RUDOLF SEVER
Marijin trg 2, Ljubljana
Naprodaj zoia,
dva naslonjača in preproga. Naslov v upravi Slovenca« pod štev. 13072.
Dve moški suknji
in .smoking naprodaj. Naslov v upravi >SiOvencac pod štev. 13043.	(1)
Z dragimi
falzificiranimi grenčicami si samo kvarite želodec, čreva, jetre, ledvice, dočim z naravno domačo Jordan grenčico krepite frebavne organe. Lastnik Rupp, Beograd, Čika Ljubina 18.
Odbori
raznih društev dobe zelo ugodno za Miklavža čevlje za gotovino ali na obroke ali na vložne knjižice. Triumf, prodajalna čevljev pri Pollaku, Tyr-ševa cesta 23.	(1)
Sejmarji!
Ostanki čevljev, galoš po ugodni ceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13179.	(1)
Dve zlati uri
damsko in moško, vredni 4000 Din, prodam za 1500 dinarjev. Naslov v upravi »Slovenca« št. 13154. (!)
»Singer« šivalni stroj
z okroglim čolničkom, po-grezljiv, dobro ohranjen, ugodno naprodaj. Erjavec, Celovška cesta 56/1. (1)
DAMSKE PLAŠČE
in razno drugo manufak-turo za zimo nudi ugodno državnim in javnim nameščencem tudi na obroke — Oblačilnica za Slovenijo, Ljubljana, hiša
Gospodarske zveze. Do preklica nudimo ma-nufakturno blago deloma tudi na hranilne knjižice članic Zadružne Zveze.
Štiri ptičje kletke
zelo poceni prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12866.	(1)
Posnemalnik
malo rabljen, prodam ali zamenjam za konja ali
kravo. - Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13137. (!)
Šivalni stroj
pogrezljiv, z okroglim čolničkom, poceni prodam. Dvorakova 3/1, levo. (I)
Zlato!
Zapestnico z mozaikom, damski prstan z briljan-tom, brošo antik, zaponko z briljantom, damsko uro - proda: ABC, Ljubljana, Medvedova c. 8, telefon 24-44.	(I)
£9®»»...
NAJBOLJ RAZŠIRJENI DNEVNIK
Krojači - šivilje Belokrajine!
Brezplačni tečaj moškega in damskega krojenja v slovenskem jeziku — otvori zastopstvo Pariške akademije, Primorska II, Karlovec. Sprejmemo pomočnika in šiviljo, ki ima veselje do krojenja. (t)
Učitelji in učiteljice
obrtnih nadaljevalnih šol! Krojna knjiga za damske obleke in perilo, ki ima 156 strani in preko 100 slik (risb) je izšla. Zahtevajte prospekt. Naslov: Knafelj Alojzij, krojni učitelj, Križevniška uliifii, Ljubljana.	(t)
11 s ii ale MiKnnč t-
od Din 420" - Ho 180.—
Pridite si
nudbe na upravo >Sio-' brezobvezno ogledati raz-venca«, Maribor pod štev. ne rabljene predmete, ki 1088.	(1) se dobijo za majhne de-
narje edino pri »Promet«,
Vezalke
vseh vrst za čevlje ku pite edino najceneje pri Triumf d. z o. z., Kolodvorska ulica 11. Ostanki zelo poceni.	(1)
nasproti križevniške cerkve.	(!)
Šivalni stroj
ženski, dobro ohranjen -poceni naprodaj. Zabjak št. 10,_(!)
Moška zimska suknja
skoraj nova, naprodaj. — Naslov v upravi >»Slov.'< pod št. 13144.	(1)
Majhne papige
kanarčke Harcerje, čistokrvne - proda: Kos, Nunska 3.	(1)
Ročni voziček
(dirico) prodam. Društvena 27, Moste.	(1)
UOUII f.-'.
Kr Kalokar
Menqei 41.
odroce
posteljne mreže, železne zložliive posl.elje. oiuma-oe divane in tapetniške izdelke nudi oaicenele
RUDOLF RADOVAN tapetnik Mestni trfi 13. Ugodni os k up morvke trave žime. cvilha za modroce in blaga *a prevlek* oohištva
j (Jtači Vif&iti
c£^cvc?iat
zaiamčiio tiajpopolneiii uspsh
ABC
prvi in edini licitacijski zavod,
Ljubljana, Medvedova c. 8 Telefon 24-44 (poleg Gorenjskega kolovdvora).
Prodamo:
Kompletne jedilnice in vseh vrst pohištva, antik knjižne omare, salonske garniture, preproge, zlatnino, slike, kolesa, gramofone, radio aparate, trgovske opreme, garnituro za kirurga, fotoaparate ter vsakovrstne druge uporabne predmete.
Zopet nova partija popolnoma novih damskih čevljev, snežk in galoš!
Sprejemamo stalno v prodajo vse vrste premičnim pod najugodnejšimi pogoji!

Olja,

mož in žena sta zadovoljna, ker sla si nakupila vse potrebno manufaliturno blago poceni v Trgovskem domu — Stermecki, kateri Vam brezplačno pošlje na ogled svojo izbrano kolekcijo platna, gradla, cefirja. sukna kamgarna, volne, svile, klola. poplina, kretona. tiskovine, in drugegu inanufakturnega blaga.
Veliki ilustrirani cenik in vzorci za stonjl
TOVAfillA • PEBIt A ■ ID • OBLEK
Celje št. 18
J
siran lb.
PERJE
kg Din 7-—, 10 —, čohano 16 —, 24 —, 32-, belo čohano, gosje s puhom kg Din 36'—, 48'—, 64'—, 84—, beli puh 150—. — Blazine polnjene 40X50 Din 10 —, 60X80 Din 27'—, 35 —. Pernice polnjene 120X180 Din 90—. 155'— z roznalo ali modro angino. Vzorci brezplačno. — Naročila preko 350 — Din pošljemo franko. Posteljne odeje, prvovrstne, poceni v veliki izbiri. Odprema po povzetju. Ne odgovarjajoče blago zamen|amo ali vrnemo denar	..POSTEL3INA" H. WMss. Zagreb. Illca 76
proti buril in prepihu Zagreb - Gajeva 20, tel 55-66
Ljubljana - Zrnec Franjo, Cankarjevo nabrežja 5
BREZ SVETLOBE NI ŽIVLJENJA!
Po vsem svetu poznane in priljubljene
HASAO. P01AR in KROKOS
peiroplinske svetilke od 50—3000 sveč olepšavajo Vaš dom in privaja,o odjemalce v Vašo delavnico. Pri nakupu se varujte pred ponaredbami!
PSETRO-HJX, l\CPEB, RAP1ŠINA ULICA 9
PAZITE NA NOVO IME TVRDKE! - NIMAMO PODRUŽNICE!

MIKLAVŽEVA DARILA
KAKOR- križe in zraven pripadajoče svečnike najnovejše moderne oblike, lepe kipe, slike, podobice, krasne okvirčke za fotografije in razglednice, albume za razglednice in fotografije, spominske knjige, fin in eleganten pisemski papir v blokih in mapah, vse šolske potrebščine, slikanice za deco in druga primerna darila Vam po konkurenčnih cenah nudi
Podrui. Jugosl. knjigarne
H. NIČM AN, Liubliana, Kopitarjeva ul. 2
Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Vsemogočni poklical nenadoma v boljše življenje našo ljubo soprogo in teto, gospo
Marijo Kopač
danes, dne 17. t. m., v 75. letu starosti, prevideno s tolažili svete vere.
Pogreb bo v ponedeljek, dne 19. novembra 1934 ob 4 popoldne iz hiše žalosti Celovška cesta št. 14 na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 17. novembra 1934.
Brez posebnega naznanila.
Jernej Kopač 1 soprog in ostalo sorodstvo.
LlSADIH, TURIH,
Razne uradno preiskave potr.ln ielo, da se inore s popolno goto vostjo uporabiti »FITON1N« pri vseli
MMH,&uLMh/ HRASTAH. |
izpuščajih, trnih
ranah od letanja
STARIH ZAHEMARUENIH RAHAH
na nogah, škrofuloznih ranah, odprtih hemoroidih.
preprečuje in tekcijo, ustu vila krvavitev, no dovoljuje rani. da «e nsmrdi, in to zelo hitro celi. Steklonica stane 20.— Din v lekarnah.
S poŠto se moreta "oslati samo Ivo 8tek'enici po povzetiu za Din 50'-.Poučno knjigo št. 15 pošli,ia zastonj ..Filoo" d. z, o. z.. Zagreb 1-7». Reg. Sp. br. 1281 od 28. VII. 1933.
JITOHIH"
Lfudsko posojilnico
v Celju
registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni palači
sprejema hranilne vloge In jih obrestuje najbolje
Denar ie pri njei naložen popolnoma varno, kei jamči zanj poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-po seslnikov z vsem svojim premoženjem.
Učodnostai nahup
tra]a samo 14 dni
Cena za satin. svilo Crep mon-gol. Crep dc Cliine, svileni nin
pike, Georgete samo BF11I &V
Trpinov bazar
Maribor - Vetriujska ulica 15
davna prodaja
velikega posestva na prometni točki Ljubljane ob Celovsk i cesti pripravnega za industrijo ali trgovino, s stanovanjskimi prostori, lokali, skladišči, delavnicami, kletmi, dvoriščem in vrtom, ki se prodaja v celoti ali po posameznih delih, se vrši v pisarni javnega notarja HAFNER Mateja v Ljubljani, Tavčarjeva ul. 6, v četrtek, dne 29. novembra 1.1. ob 3 popoldne. Prodajni pogoji so na vpogled v pisnrni navedenega notarja.
D revi vzemite dobro toplo kopel j za noge
> z raztopljeno soljo ' so. Roka za noge. |
Poizkusite to — po najnovejših znanstvenib metodah dovršeno balzaniovo | in kisikovo sv. Roka kopelj za noge.
Izdaten paket soli sv. Roka dobite že za Din S)'—.
Mučne bolečine prenehajo o neka/ minutah in se pretvorijo u ugoden in zdrav občutek.
Neizmerno potrti naznanjamo da nas je naš najboljši sin in brat, gospod
Stanislav Javornih
pešad. pporočnik
danes ob pol 12 dopoldne po dolgi, mučni bolezni boguvdano za vedno zapustil.
Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 19. novembra ob 15 iz hiše žalosti Gradišče 17. Ljubljana, dne 17. novembra 1934.
Ivan, žand. nared. vod. v p., oče, Ana, mati, Ivan, Bogomir in Danica, brata in sestra.
ZAHVALA. Ko se v globoki potrtosti izročam tajnim in nedoumljivim ukrepom božje Previdnosti, ki je zahotela mojo najdražjo, prisrčno ljubljeno mamico, gospo
Marijo Sahoinik
osrečiti pri sebi v domu ljubezni in miru, se v odkriti iskrenosti zahvaljujem vsem, ki so mi v tej bridkosti kakorkoli izrazili dobrost in sočutje. Pred vsem dolgujem hvaležnost preč. g. župniku za tiho duhovno tolažbo v najtežjih urah, za vso skrb, bogastvo molitev in ganljivo nagrobnico; nadalje se toplo zahvaljujem zastopstvu banovinskega veleposestva, državnemu deškemu vzgajališču, mnogoštevilnim članicam Marijine družbe in vrtca, ki so s svojima zastavama spremile blagopokojno na žalni poti. Prisrčna zahvala tudi cerkvenemu pevskemu zboru za globokoobčutene žalostinke; dragima koroškima rojakoma za žalni obisk in toplo iskrenost; vsem številnim faranom, šolski mladini in ostalim, ki so mojo nepozabno mamico spremiil na zadnji poti. Bog povrni bogato tudi vsem onim, ki so mi v teh dneh pokazali karšnokoli naklonjenost, vsem številnim darovalcem cvetja in vencev, kakor tudi onim, ki so v tihi molitvi za-, prosili, da bi bila duša predrage pokojnice srečna — v Bogu.
Na Savi, dne 17. novembra 1934.
Žalujoča Angela Sakotnik.
Smuči!
Od
Din
75
Otvarjamo zimsko športno sezono 1934/35.
Vse potrebščine za smučanje in zimsko alpinistiko Vam nudi:
ZAHTEVAJTE CENIK!
ŠPORTNA TRGOVINA
ALPINA
Liubliana. Tyrševa cesta 7
Alja Rahmanova:	81
Zakoni v rdečem viharju
Dnevnik ruske žene
»Na svobodo znanosti U
Vsi so vstali in nastal je nepopisen hrušč. Nekdo je pripovedoval, da 6e njegova dela zato ne natisnejo, ker je bil njegov oče duhovnik; drugi je pripovedoval primer, ki je z žarko lučjo posvetil na nepismenost rektorja, komunista; tretji je položil glavo na mizo in venomer ponavljal z jokavim ' glasom: »Sužnji sino, 6užnjil Nikoli, še pod carji, niso bili učenjaki in znanost tako na tleh, kakor sedaj!«
Hipoma je vstal profesor Ivanov; roke so mu drgetale, glas se mu je tresel, ko je dejal:
»Gospodje! Dvigam kozarec na 6tari režim, na monarhijo, na cerkev! Dol z boljševizmom I Bože, carja hrani!«
Njegova napitnica je bila tako nerodna, lako neokusna in neumestna, da se nisem začudila samo jaz. Grobna tišina je zavladala po njegovih besedah, vsi so se v hipu iztreznili. Posebno gospe, uboge gospe 60 se uprepastile in so divje pogledovale profesorja Ivanova. Gospodinja reče:
»Nehajte že vendar, gospodje, pustite politiko! Poslušajmo raje klavir ali petje!«
Profesor Ivanov je spet vstal in je skušal tvoj govor obrniti na smešno slran:
»Naj živi USSR! Dvigni se, zasužnjeni narod!«
8pet so sprejeli njegove besede s hladnim Molkom. Vsi 60 vstali v zadregi in odšli v salon.
»Otmar, ne govori mi z njim nobene besede!« 6eni rekla, ko se mi je ponudila prilika. Ko nalašč •e je sukal profesor Ivanov vedno v bližini mojega moža.
»Povejle, ali ni v inozemstvu mnogo bolje, ko tu pri naših tovariščih? Čudim se, da vi kot tujec sploh morete strpeti pri nas!« je tiščal v Ottuarja.
Otmar mu je odgovoril ogibno, šaleč se, jaz
sem pa sedela ko na iglah. Ali bi si smel kdo tu, i v tako veliki družbi dvoliti, da je tako govoril, če ' bi ne bil agent provocateur — GPU-ja? In kako nerodno je izkladal svoje blago I Le ker so bili možje v takem stanju in sami tako poštenega značaja, da si niso mogli niti misliti takšne lopovščine, niso opazili tega. Moja strašna sumna bi se potrdila, če bi že takrat vedela, kar sem izvedela šele pozneje, tik pred našim odhodom iz Rusije, da je bil namreč šele pred kratkim odpuščen :z ječe, prej pa obsojen v smrt in pomiloščen. Je-li mogel biti vesel, da je bil tu, daleč od svoje Ukrajine spet postavljen v navadno življenje, je-li mogel biti lak človek tako predrzen, da bi ;znova riskiral glavo? Ne, tako je mogel govoriti samo tisti, ki je vedel, da se mu ne bo ničesar zgodilo, ki je. vedel, da dela, kakor mu je bilo naročeno.
Zelo 6em se po tem večeru vznemirjala, ko sem opazila, da kaže profesor Ivanov velike simpatije do mojega moža in da se na vse kriplje prizadeva, da bi 6e z nama bliže seznanil. To mu je kmalu uspelo. Pogosto je prišel k nam s svojo ženo. Štela sta se med naše prijatelje, toda moja čustva se nasproti njima niso spremenila. Niti za : trenutek nisem dvomila, da naju je res vzljubil, toda v njegovem vedenju je bilo vedno nekaj, kar se mi je čudno zdelo. Profesor Ivanov je bil , večinoma zelo vesel in zgovoren, toda vedno sem i imela občutek, da je to samo maska, da mu ni-I kakor ni veselo pri srcu, ampak da mu neprestano 1 gloda skrivna bol v duši Oči se niso nikoli smejale, kadar 6e je smejal. Bil je res mož mirnega, veselega značaja, toda nekaj ga je težilo in ga ni izpustilo niti za trenutek. Bil je tudi zelo nervozen in je vedno tožil, da ne more spati, ker preveč dela. Svojo nespečnost je tako pogosto zvračal na , delo, da sem dobila vtis, da mora biti vzrok povsem drugi. Žena je včasih tožila, da mu ni nobena jed prav, da niina nikoli teka. In vendar bi i vsakdo mislil, da bi lahko :niela prekrasno živ-i ljenje: On je bil še mlad in vendar že profesor;
njegova zadnja knjiga, zelo bistveno delo — dasi kajpak zabeljena z boljševiškimi frazami — je imela velik uspeh, tudi v gmotnem oziru. Dva srčkana otroka, ljubezniva, brižna žena. . imel je vsega, česar si more mož njegovega stanu poželeli in vendar sta on in njegova žena napravljala vtis zelo nesrečnih ljudi.
Spominjam se nekega večera, ko 6va bila povabljena k profesorju fvanovu. Pokazal nama je svoje slike; prej je namreč mnogo in jako dobro slikal: pokrajine in zlast: ikone. Posebno je vzbujala mojo pozornost ikona sv. Pantelejmona, čudo-delca; bila je čudovito lepa, zlasti izraz obličja je bil izredno zadet.
»Ko sem slikal to sliko,« je pripovedoval profesor Ivanov, »sem še verjel, da živa vera lahko čudovito ozdravlja bolezen; sedaj se mi pa la 6lvar dozdeva ko otroške umišljave!«
Pokazal m: je še več pokrajin, pa se je spet vrnil k podobi sv. Pantelejmona:
»Često ves otožen mislim na čase, ko sein slikal to ikono. Ta čas sem imel brez dvoma talent, takrat sem napisal svojo prvo knjigo. In sedaj se mi zdi, da ne morem nikoli ničesar pravega napisali; in takšne-le ikone tudi ne bom več naredil.«
»Zakaj pa ne?« sem rekla. »Nasprotno, sedaj sle zrel mož in bosle še bolj črpali iz polnega!«
»Ne, ne, kar sem mogel opraviti, sem opravil in v bodočnosti me čakajo samo brezplodna, prazna leta!«
Spet ta neobičajni, trudni, brezupni izraz v očeh. Človek, ki mu je bila duša bolna. Vedela 6em, kaj ga boli; da je odkupil življenje za svojo čast in dostojanstvo. Njegova žena, ki je poslušala najin razgovor, je rekla:
»Ze spet si poje pogrebno pesem. Seveda boš spet napisal dragoceno knjigo! Saj že 6pet tako mnogo dela!«
»Je-li to znanslveno delo?« je odgovoril profesor Ivanov zaničljivo se smejoč. »To je zasmoh
znanstvenega dela!«
»Ze spet je 6labe volje! Kaj naj počnem z njim? Ponoči ne spi in podnevi dela brez prestanka. Kako dolgo zdrži?«
Po nekaterih vsakdanjih frazah smo se poslovili. Gospa profesor Ivanova naju je spremila do prednjih stopnic in dočim je on držal petrolejko, da bi nama svetil, mi je ona krepko stisnila roko in mi pošepnila:
»O, kako vas zavidam, kako vas zavidam!«
»Zakaj pa?« sem se začudila.
»Oh, draga moja, za V6e! Da živite tako dobro s svojim možem, da skupno znanstveno delata in ... in .. da je vaš mož inozemec!«
Zadnje besede so me globoko dirnile in spet sem prosila Otmarja, naj 6e čuva; on se mi je pa smejal.
In ravno sedaj, ko 6em šla k rektorju, me je moral srečati profesor Ivanov in mi znova priklicati v spomin dejstvo, da sem ga imela za ovaduha Slabo znamenje!
Stopila sem na veliko dvorišče hiše, kjer stanuje rektor. Dijaki in dijakinje Rabfake (delavsua fakulteta) so ravno zaposleni z drvmi. Dekleta s predpisanimi rdečimi rutami, fantje v vseh mogočih starih, raztrganih' oblekah. Stali 60 v doigi vrsti, po dva koraka vsaksebi in so si podaj?'\ polena, iz drvarnice v skupno stanovanje. Kakor s lopo sekiro iztesani iz trdega lesa eo etali nt spremljali 6voje delo z veselimi vzkliki in kosmatimi šalami. Dekleta so se kikala in vreščala venomer, fantje so se 6mejali v nizkem basu. Ena izmed deklet se mi je približala in me vprašala, česa želim. Postrežljivo mi je pokazala vrata rektorjevega stanovanja; velike, raskave roke 60 bile čisto rdeče od mraza in veliki, ko luna okrogli obraz s smešno zavihanim nosom in z okroglimi, naivnimi račjimi očmi, se mi je prijazno smehljal. Hipoma sein ji hotela potožiti svojo bol in ji vse povedati... Težko sem se zdržala, jo zahvalila za pojasnilo in odšla k rektorju.