★ ra PRIMORSKI DNEVNIK , GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE X. - Štev. 132 (2751) ’ 1---------- Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, sobota 5. junija 1954 ZVU NAJ PRENEHA S POLITIKO DISKRIMINACIJE V TRGOVINI Z JUGOSLAVIJO IN NAJ NE ZAPRAVLJA MOŽNOSTI ZA KORISTNO GOSPODARSKO SODELOVA-NJE, KI BI LAHKO V ZNATNI MERI UBLAŽILO KRIZO IN PRIPOMOGLO DO VEČJE ZAPOSLITVE. PREDVSEM PA NAJ SKLENE ZE VEČKRAT PONUDENO TRGOVINSKO POGODBE S FLRJ. Cena 20 lir • v I • • Neopravičljive za trgovanje z ovire Jugoslavijo ^e šest let obstaja tržaški J1*dnarodni velesejem in že jejt let se ponavlja zgodba kdringom za uvoz blaga * Jugoslavije v okviru vele-'Jma. To je dolga in naruv-,.** smešna zgodba (če ne-' bila preveč žalostna) o iz-1 varjanjih, zavlačevanjih ter mzličnejših birokratskih lenarjenjih, neizvršenih ob-‘Maft in grobih prevarah. . ne bo ta zgodba pre-y!>a, si oglejmo samo lan-Primer Jugoslavija je lani pravo-'kno zaprosila za uvozni Jitingent 140 milijonov lir. dolgih pogajanjih kh. deba- , .. .protestih, intervencijah ,‘^'šjih jugoslovanskih gozdarskih in političnih pred-^tonikov v Trstu je ZVU na iituU — seveda šele ob za-.!**# velesejma — ta kon-'/tpent odobrila in se celo °Vezala, da ga bo v prime-■J Potrebe povečala. Zavla-pa je seveda pri za-'lalo že prvo škodo, ker ju-^novanska podjetja niso fr®i>očnsno vedela, kaj in za bodo lahko izvozila ^.velesejem in so bila sa-,2®' tega pred velesejmom v ‘Uh težavah pri izbiri blatu razstavo. H^tivni in sposobni pred- ‘»t>» ifci zvezne trgovske j^tnice, jugoslovanski stro-i?Vniaki v Trstu in pred-Jktnifjj podjetij so te teža-1 z velikim, nepotrebnim ^Porom, sicer, le premagali ; so na velesejmu sklenili 1 P.hrog 200 milijonov lir ®Pčij. Kupcev za jugoslo-ihlago in jugoslovan- fft možnosti izvoza pa je ‘° znatno nad to vsoto in jugoslovanski predstavni. . r-* i "mm Pati nikakega smisla s klenove kupčije, ker je že malo verjetno, da bo IibJ^eli svariti podjetja, da ( W odobrila uvozne licen-h. ta to visoko sklenjeno •oto. ...^esejem se je končal m Jc.e[o se je novo poglavje 'Plačeoanj, sitnarjenj, inter- r>T7rT i* oij, protestov itd.. ZVU je reč kar naenkrat po:a- ,i® na svečane (med dr n. J*1, cele, pismene) obljube j! i* skrajno počasi izdajala °tna dovoljenja. Na kon-L Pa *o le dvignili uvozni |jr tin0ent na 165 milijonov pa prt tem še ni ko-0 2aodbe. Jugoslavija prav tako kot ,e ostale države, prihaja , tfžaški velesejem zato, da t( *tti strukturo blaga, k a-), Pa_ izvaža v Trst alt sko-tržaško pristav.’: če, nove možnosti za iz-»b~_ 'n da istočasno poveča Nde loj v'° normalnega izvoza-g to pripomore k povečali ^onarnih sredstev, s ka-t J!12 razpolaga Jugoslavija ^rrstu, in ' večjim mož-da Jugoslavija ku. j?* na tukajšnjem trgu ttt-i&rtisko blago. Velesejem-ts. kontingent predstavlja f,-eJ nekak dodatek k obi- S y J 1 Jll'rn kontingentom, je ne-Ptus k običajnim kupČi-tfj.'’ sklenjenim s tržaškimi )onVci- Zaradi tega so Ju-lj °nani upravičeno računa-L'kako takole: nJ 0 redno do-0 uvoznih da se s tem denarjem lahko kupi pol konja ali pol krave, če se pa dva združita, lahko morda kupita celega konja in še kravji rep po vrhu. Nič bolje ni z dovoljenji za- uvoz raznega blaga iz cone B. V istem mesecu je na primer izdala ZVU 40 licenc za uvoz vina iz cone B, kjer so se usote gibale okrog 200 do 400 tisoč lir za licenco. Eno uvozno dovoljenje pa znaša celo komaj — 202.000 lir. Kaj si bo pomagal uvoznik s tem uvoznim dovoljenjem, lahko odkrije samo ZVU. Saj- to ni niti 25 hektolitrov vina, kar je premalo, da se naloži večji tovorni avtomobil. Taka politika uvoza «p ol konja« in nekaj hektov vina vodi do drugih zelo resnih posledic. Licence- za up,02 blaga iz Jugoslavije so v Trstu postale cenjeno in iskano blago, ki se drago plačuje. Kaj pa lahko tudi napravi drugega prekupčevalec, ki dobi licenco za uvoz 300.000 lir konj in goveje, živine, kot da to licenco proda drugemu? Po ocenah poznavalcev pride zato okrog S do 10 odstotkov mesečno izdanih licenc za uvoz iz Jugoslavije na nekak črni trg, posebno borzo, kjer prekupčujejo s temi dokumenti. Cim pa se prekupčuje z uradnimi kosi papirja, prične cvesti tudi korupcija posebne vrste. Prošnje vlagajo, med drugim tudi ljudje, ki sicer nimajo nikakih trgovskih možnosti, zato pa dobro zaslombo v odgovornih uradih in lahko računajo, da bodo na ta način brez vsakega truda in brez vsakega kapitala zaslužili mastne Vsote. Kaj naj mislimo o tem, ali so vse te stvari odgovornim uradnikom znane? Sliši se, da so bivši. angleški in ameriški funkcionarji vsaj najbolj špekulativni del trgovine z licencami skušali £bti-rali, da pa po prihodu rimskih uradnikov «kupčije» cvete jo nemoteno po starem. Krivda za stanje ni samo v raznih špekulantih, temveč je globljega značaja. Vriva je italijanska Vlada, ki iz izključno političnih vzrokov ne dovoljuje niti najmanjšega pooečanja trgovine med Trstom in Jugoslavijo. Ko licence ne bodo peč dragocen predmet, s katerim se lahko mnogo zasluži, tudi ne bo peč črne trgovine z njimi. Ce bi se povečala trgop-u. ska zamenjava pa bi se po-večala tudi jugoslovanska naročila tržaški industriji in bi s tem zrastle možnosti za zaposlitev tržaških delavcev. Povrnimo se ponovno na velesejem. V našem listu smo že poročali, da ZVU tudi letos zavlačuje odo britev velesejemskega kontingenta in da je tako ravnanje že privedlo do številnih škodljivih posledic. V zadnjih dneh ca smo od raznih jugoslovanskih podjetij čuli direktne pritožbe nad takim stanjem in boja- zen, če bodo v Trst sploh lahko prišla. Zadostuje pač čisto običajna, naravnost otročja logika, da se razume, da morajo jugoslovanska podjetja vedeti vnaprej, koliko in kaj bodo lahko na velesejmu vnovčila. Pred leti to vprašanje ni bilo tako ostro, ker je takrat podjetja upravljala država, ki je krila tudi morebitne izgube nu v elesejemu. Sedaj pa so podjetja samostojna in gredo na velesejem, če bodo tam lahko prodala svoje proizvode. ce tega zaradi političnih zaprek v Trstu ne morejo, jim je odprt širni svet. Lahko gredo v L e v ant, p Indijo, Turčijo, Grčijo in drugam — povsod jih bodo sprejeli odprtih rok. Letos je Jugoslavija zaprosila najprej za kontingent 250 milijonov lir, kasneje pa je na želje tržaških trgovcev dvignila to vsoto na 295 milijonov lir. Zanimanje za jugoslovansko blago se je torej p zadnjem letu močno povečalo in je zaradi tega tudi vprašanje uvoznega velesejemskega kontingenta še bolj kritično. Trst tako izgublja možno. sti za koristno gospodarsko sodelovanje, ki bi lahko v znatni meri ublažilo gospodarsko krizo in pripomoglo do večje zaposlitve. S. B. DAHEi ODPOTUJETA MARŠAL TITO IST KBALJ PAV El. V SOLUS Ha jugoslovansko ■ grških razgovorih v Atenah so dosegli sulep o ustanovitvi balkanske zveze «0dlot;ili smo se, da spremenimo ankarski pakt v zvexo», je izjavil maršal Papagos in dodal, da bodo tri države s tem izpolnile važno nalogo do vsega človeštva Razgovori so se končali včeraj predpoldne s popolnim sporazumom o vseh vprašanjih -Danes uradno poročilo in tiskovna konferenca K. Popoviča - Maršal Tito sprejel voditelje grškili opozicijskih strank ATENE, 4. — Predsednik Tito je danes dopoldne obiskal Akropolo. V njegovem spremstvu so bili generalni tajnik predsednika republike dr. Vilfan, generalni major Žezelj in dr. Božidar Lavrič. Spremljal ga je tudi grški minister za prosveto. Maršal Tito se je zadržal na Akropoli 45 minut ter se podrobno zanimal za zgodovino tega veličastnega spomenika. Nato je odšel s svojim spremstvom v muzej Enaki, kjer se je zadržal približno 20 minut. Nato pa je s svojim spremstvom odšel v svojo rezidenco. ški veleposlanik v Atenah Ta-naj. Predsednik grške vlade maršal Papagos je danes dopoldne sprejel posebne dopisnike jugoslovanskih listov. V svoji izjavi je poudaril, da sta on in grška vlada zelo srečna, da sta lahko sprejela v svoji sredi velikega voditelja maršala Tita in njegove bližnje sodelavce. «Obisk maršala Tita je še bolj utrdil tesne vezi med o-bema državama«, je poudaril Papagos. «Naši državi sta ved. no sodelovali in od tega sodelovanja sta vedno imeli korist. Mi smo trdno odločeni, da nadaljujemo to pot in naše so- Popoldne je predsednik re- i delovanje bo postalo še trd- publike priredil v jugoslovanskem veleposlaništvu svečano kosilo na čast grškega kraljevskega para, ki so se ga razen kralja in kraljice udeležili z grške strani tudi predsednik vlade Papagos, zunanji minister Stefanopulos ter številne druge visoke grške osebnosti. Kosila se je udeležil tudi tur- nejše. Odločili smo se, da spremenimo ankarski pakt v zvezo. Moram pripomniti, da ta zveza ni naperjena proti nikomur in da bo le povečala našo obrambno moč za primer napada. Ta zveza je rezultat realistične politike Grčije in Jugoslavije. Ker vojna nevarnost še ni odstranjena, bo ta zveza prispevala k utrjevanju neodvisnosti in integritete podpisnic zveze. Zveza bo prispevala ne samo k učinkovitejši o-brarabi v tem delu sveta, temveč tudi k utrjevanju obrambe vseli narodov svobodne Evrope. Včerajšnji dan. je dejal maršal Papagos, ko smo izmenjali stališča z maršalom Titom, bo eden izmed nepozabnih dni v zgodovini, naših dveh narodov. Prepričani smo, da smo izpolnili nalogo ne samo do naših dveh držav, temveč tudi do vsega človeštva. Vaš ugledni zunanji minister, je dejal Papagos, bo imel prav tako tiskovno konferenco, na kateri vam bo sporočil še več podrobnosti«. V imenu jugoslovanskih novinarjev se je maršalu Papa-gosu zahvalil za prisrčni sprejem in izjave posebni dopisnik «Borbe« Jože Smole. Grški zunanji minister Stefanopulos je izjavil, da so bili danes ob 11.30 zaključeni politični razgovori med jugoslo- za 730 milijonov :j . velesejem-**redni kon- tVJtPai 121102 P K 895 milijonov ^ni koncu leta pa se je iz-'trn1' da je znašal izvoz v 2^’atno 730 milijonov lir! tiljj odnosno rimski uradni' so namreč sicer na vi-odobrili poseben velese-,)o« kontingent 165 mi-iCi°U lir hkrati pa so zni-juniju, julij n, av-tn ostalih mesecih pre- DULLES KRITIZIRA ITALUO IN FRANCIJO her še nista ratificirali pogodbe o EPS Državni tajnik opozarja, da utegne priti do spremembe ameriške politike, če EOS ne bo ratificirana - Izmikajoče Tarchianijeve izjave po razgovoru z Dullesom - „Times" pravi, da bi bilo treba tržaško vprašanje vsaj „v zamisli" rešiti predpodpisom balkanske zveze in opozarja, daje rešitev še daleč VVASHINGTON, 4. — Arne-t iški državni tajnik John Fo-ster Dulles je danes sprejel italijanskega veleposlanika Alberta Tarchianija. Po razgovoru. ki je trajal nekaj več kot 20 minut, je Tarchiani izročil novinarjem kratko poročilo, ki pravi, da sta imela državni tajnik in veleposlanik ((izmenjavo mnenj splošnega značaja o raznih vprašanjih med njimi tudi o tržaškem vprašanju«. Novinarjem je pojasnil. da je bilo sporočilo pripravljeno še pred sestankom. Tarchiani ni hotel odgovoriti na vprašanja v zvezi z govoricami, da je Dulles nameraval izročiti Tarchiani.iu predloge Za rešitev tržaškega vprašanja. Na vprašanja, ali predvideva skorajšnjo rešitev tega vprašanja, ie veleposlanik odgovoril, da «o tem nima informacij.« Prav tako ni hotel odgovoriti na vprašanje, ali se bodo v kratkem začeli razgovori med priza- 165 milijonov S\lV.vta. normalni obseg •lj ''tjaoe, tako da smo pri-l® koncu do iste števil-V če bi velesejma sploh Kll°- b((. napori jugoslovanskih (tl0j državnih ustanov in !wn'0a jugoslovanskega blj^ttfstva, kot tudi dobra najvišjih državnih i«!j '‘Ovnikov, ki so jo poka-•tli P1"* obisku velesejma, so 'tj *orej zaman in se ob-Bovške zamenjave nt V,, 1 niti za eno liro. \f--ejemsk, kontingent ni Si« n° vprašanje, ne gre S; *a trgovski uspeh tr-'t velesejma, temveč Sr °9° -širilo in važnejšo S). — za gospodarsko so-Sh;°nie med Trstom in so-deželo Vsako širše \JVanie pa je seveda ne* e dokler ZVU (beri Ji zavira to sodelovanje Ijht * niogoče in mnogo-h, aravnost absurdne na- Iniesec vložijo tržaški Vn‘ pri ZVU prošenj za iN a dovoljenja v skup-/0 -P^esku 250 pa tudi do i oJ 'i°nov lir. Vsak rrie-% ®°bri ZVU komaj tret-Srn J Prošenj in ostale V '»bno vrže stran. . ZVU Mnogokrat reže vsote, h Uh t,°iill naprosi jo frgovci, po c,‘dnih kriterijih, da bi'lJ,n0 rio ubsurdnih po- tSe»*i.eklem mesecu je na ih t ZVU odobrila 10 pro-Sj j Puoz goveje živine in b,1*« ‘tdala JO licenc, kjer tAi 'i^Pzno dovoljenje pri I 'n iti 3°o.oon lir (z beseda- «0^ «o tisoč lir!). Tržaški upravičeno pravijo. GENERAL ELY BO SKUSAL REŠITI POLOŽAJ V INDOKINI Imenovan je bil za generalnega komisarja in vrhovnega poveljnika v Indokini - General Guillaume pa je imenovan za načelnika glavnega štaba - Podpis pogodbe o neodvisnosti Vietnama • Močni vietminški napadi PARIZ 4. — Predsedstvo vlade uradno potrjuje, da ie bil sedanji načelnik glavnega štaba general Paul Ely imenovan za generalnega komisarja in vrhovnega poveljnika v Indokini. Bivši generalni rezident v Maroku general Augustin Guillaume pa je 'imenovan za načelnika glavnega štaba francoskih oboror Ženih sil in za predsedniki odbora generalnih štabov. Obveščeni krogi trdijo, da bo general Ely odpotoval v Saigon morda že v ponedeljek zjutraj. V zvezi z napodanimi spremembami v Indokini in z odločitvijo, o odločni obrambi Hanoia in Haifonga izjavljajo obveščeni krogi v Ženevi, da so se ZDA in Francija sporazumele o obrambi Indo-kine. Ameriška vlada je boje uradno obljubila Franciji, da bodo ameriške letalske in pomorske sile takoj stopile v akcijo, če se bodo pojavila kitajska ali sovjetska letala v Indokini S tem v zvezi je tudi uradno priznanje neodvisnosti Vietnama. Danes sta namreč predsednik vlade Laniel in vietnamski ministrski predsednik Bu Loc podpisala dve pogodbi, ki daje prva Vietnamu neodvisnost, druga pa določa pridružitev Vietnama s Francijo v okviru Francoske unije Pogodbo bosta uradno in dokončno podpisala čez ie-kaj dni predsednik Renč Coty in cesar Bao Daj. S področja Rdeče reke v Indokini pa javljajo o dveh novih močnih napadih vietmin-ških sil. Francosko poveljstvo javlja, da so te sile v srditi bitki zavzele položaj Kuang Fon Ha in Co Noi Oba položaja sta južnovzhodno od Hanoia; prvi je oddaljen 110 km, drugi pa 60. Proti položaju Co Noi je bil prvi napad izvršen pred osmimi dnevi, kateremu so neprestano sledili novi napadi. Močnejši napadi proti Kuang Fon Ha pa so se začeli v sredo zjutraj. Scelbov neuspeh v parlamentu RIM, 4. — V poslanski zbornici so danes lazpravljali o Nennijevem predlogu o ukinitvi večinskega zakona za parlamentarne volitve iz ie-ta 1953- Liberalni poslanec Bozzi je zahteval odložitev razprave, dokler vlada ne bo predložila načrta novega volilnega zakona, ker bi v primeru, da lii bil zakon ukinjen, novi pa še ne uveljavljen, nastala »vacatio legis«, zakonska praznina. Scelba je v imenu vlade Bozzijev predlog podprl in obljubil, da bo v mesecu dni vlada predložila svoj načrt, ni pa sprejel Bozzijeve juridične argumentacije, ker da v primeru ukinitve avtomatično velja zakon iz leta 1.948. Pri glasovanju je bil Bozzijev predlog o odložitvi, ki ga je podprla tudi vlada, odklonjen z 279 glasovi proti 264 Na dnevni red jutrišnje seje so torej vpisali tudi razpravo o ukinitvi volilnega zakona. Vlada je tudi zagotovila, da bo prihodnjo sredo minister De Caro odgovarjal na vprašanja in interpelacije v zvezi z njegovo preiskavo o administrativnih odgovornostih v zvezi z Montagnevo afero, detima strankama o vprašanju Trsta. Državno tajništvo je glede današnjega razgovora, ki ga je naročilo včeraj, zelo rezervirano. V diplomatskih krogih pa omenjajo dve vprašanji, o katerih težko da Dulles Tarchianiju ni ničesar povedal: balkanska zveza in evropska obrambna skupnost. Kot je znano, se v Washing-tonu mudi turški ministrski predsednik Menderes, ki je bil izredno toplo sprejet in ki se je v svojih javnih tia-stepih in v stikih s tiskom močno zavzemal za sklenitev balkanske zveze in zavračal poskuse, da se ta sklenitev povezuje z drugimi vprašanji. Sam Foster Dulles pa je danes pred zunanjepolitično komisijo ameriškega senata kritiziral Italijo in Francijo zaradi zavlačevanja ratifikacije EOS, ju opozoril na možnost spremembe ameriške politike do njiju in obenem tudi že napovedal prvi konkretni ukrep: Italija in Francija bosta prikrajšani za del ameriške pomoči, ki ga bodo dobile države ki so EOS že ratificirale. Nadalja opozarjajo, da ameriška vlada javno ni dala niti najmanjše podpore italijanskemu stališču, da je treba s sklenitvijo balkanske zveze počakati, dokler ne bo rešeno tržaško vprašanje, medtem ko je Italija to podporo do neke mere dobila v Londonu Danes je v Londonu predstavnik Foreign Officea patr-dil, da je britanska vlada sporočila trem zainteresiranim vladam (jugoslovanski, grški in turški) svoje stališče glede sklenitve balkanske zveze. Predstavnik pa _ ni hotel odgovoriti na vprašanje, ali sta maršal Tito in maršal Papagos, ki sta danes objavila svoj sklep o skorajšnji sklenitvi zveze, upoštevala britansko stališče. Rekel pa je: ((Načelno sprejemamo z zadovoljstvom okrepitev stikov med tremi državami«. Nekateri listi pa sodijo, da je angleška vlada svetovala trem balkanskim državam, naj s sklenitvijo počakajo vsaj toliko časa, da se bo tržaško vprašanje »usmerilo k rešitvi«. V tem smislu piše tudi današnji «Times», ki govori o jugoslovansko-italijan-skem sporu zaradi Trsta in pravi: «V zamisli bi moral biti ta resni spor rešen še pred podpisom balkanske zveze. Rešitev je daleč, toda ni nemogoča, kar daje težo nasvetom zahodnih velesil Grčiji in Jugoslaviji, naj se jima ne mudi preveč«. VVASHINGTON, 4. — Ameriški državni tajnik John Foster Dulles je izjavil danes pred senatno zunanjepolitično komisijo, da je položaj v Indokini sicer resen, toda nikakor še ne obupen. Dodal je, da zadržanje vzhodnih delegacij na ženevski konferenci doslej ni bilo spodbudno, da pa ni mogoče prerokovati bodočnosti Državni tajnik, ki je poročal zunanjepolitični komisiji o načrtu za pomoč tujini v finančnem letu 1954-55, ki znaša tri milijarde in pol dolarjev, je o položaju v Aziji nadalje dejal; «Položa, v Indokini je poln nevarnosti, ne le na neposredno prizadetem področju, temveč tudi glede varnosti ZDa in njihovih zaveznikov na Pacifiku, ki spada med življenjska področja varnosti in miru za ZDA«. Dulles je nato poudaril, da je nujno potrebno, da dobi predsednik Eisenhower pooblastilo, da lahko nameni za Indokino kredite, ki so bili ze določeni za vojaško :r. gospodarsko pomoč drugim državam. Pri tem je obtožil pekinško Kitajsko, da pošilja v vedno večji meri Vietminhu orožje in municijo in dejal, da ima dokaze, da so vietminški oddelki v Indokini dobili tudi precej sovjetskega vojaškega materiala. Dulles je nato prešel na a-tlansko organizacijo in naznanil, da nameravajo ZDA izvesti dodaten načrt dobav vojaškega materiala državam, ki so že ratificirale pogodbo z EOS, in nekaterim drugim, zlasti Angliji (kot prispevek za modernizacijo letalstva). Dulles je dejal, da pomeni NATO ((bistven element ameriške politike« in dejal, da je ((zadovoljen«, ker lahko sporoči, «da bo znesejj no.vih kreditov za ameriško' pomoč NATO v novem finančnem letu znatno manjši kot doslej«. Potem je govoril o evropski obrambni skupnosti in dejal, da zahteva atlantska strategija nemški prispevek in da je obenem potrebna nemško-fran-coska enotnost, ki naj odstrani stara trenja med obema državama. Pri tem je opozoril »določene zaveznike«, da bi neizvršena ratifikacija pogodbe o EOS imela za posledico spremembe ameriške politike, o katerih sicer še ni mogoče točno reči, kakšne bodo, ki pa so popolnoma gotove. Opozoril je, da samo Italija in Francija še nista ratificirali pogodbe o evropski o-brambni skupnosti in dejal, da je to ((zavlačevanje, ki pomeni za svobodni svet negativen faktor«. Dodal je: ((Očitno je, da tak položaj ne bo mogel več dolgo trajati. Jasno smo dali razumeti svojim evropskim zaveznikom, da bi neizvršena ratifikacija ' EOS povzročila globoko revizijo a-meriške politike, ki bi obsegala nekatere osnovne spremembe stališča. Revidirati bi bilo troba nekatera stališča in nekatere smernice, ki se nekaterim našim zavezniškim državam zdijo gotove in nespremenljive«. O tako imenovanem ((popravku Richard« (določilo v zakonu o pomoči tujini, po katerem je vcli^ del ameriške pomeči vezan na ratifikacijo EOS) je Dulles dejal, da mu vlada načelno ne nasprotuje, vendar je priporočil, da bi ga popravili na tak način, da bi tiste države, ki so EOS že ratificirale, lahko dobivale to pomoč, čeprav evropska vojska kot celota še ne bi bila ustvarjena; na ta način bi države, ki so EOS ratificirale, (dahko nadaljevale svoj vojaški napor v pričakovanju, da se ostale države podpisnice dokončno odločijo«. V konkretnem primeru bi to pomenilo, da bosta Italija in Francija v podrejenem položaju glede dobivanja pomoči (razen pomoči Franciji za vojno v Indokini). Podobne namene je še pred Dullesovim govorom izrazil predsednik senatne komisije Wiley, ki je poudaril nevarnost. ki da jo za ZDA predstavlja vojna v Indokini in dejal, da bodo zato senatorji ((proučili vse aspekte načrta za pomoč tujini in odločili, kateri deli načrta se naj nadaljujejo in katere je treba ukiniti, katerim točkam je treba dati poudarek in kaj je treba storiti«. V odgovorih na vprašanja senatorjev Dulles ni hotel pojasniti, kaj bi vlada storila, če Francija ne bo ratificirala pogodbe o EOS, ker da noče ((narediti vtisa, da je potrebno misliti pa drugačne rešitve«. EDEN PRISPE V LONDON NA POROČANJE VLADI VŽenevi so nadaljevali diskusijo o nadzorstvu nad premirjem v Indokini in o mednarodni komisiji LONDON. 4. — Angleški zunanji minister Eden je prišel danes zvečer iz Ženeve v London. Ob svojem prihodu je izjavil,__ da azijska konferenca «počasi napreduje«. Dodal je, da se bo jutri predpoldne sestal s Churchillom in da se bo do torka vrnil v Ženevo. Churchill je za jutri popoldne sklical izredno vladno sejo, na kateri_ bo Eden poročal o poteku ženevske konference. Zatrjujejo, da je Ede-novo potovanje v London tudi v zvezi z obolelostjo njegove žene. V Ženevi so danes nadaljevali razgovore o vprašanju nadzorstva nad premirjem v Indokini. O vprašanju odnosov med mešano komisijo in med mednarodno kontrolno komisijo so govorili trije delegati in sicer načelnik kambo-ške delegacije Tep phan, angleški zunanji minister Eden in sovjetski zunanji minister Molotov. Med prekinitvijo seje pa sta se na kratko sestala Bidault in Molotov, ki sta baje govorila o možnosti, da bi sklicali še ožjo sejo in na njej razpravljali o določitvi dežel, ki , bi sestavljale nevtralno komisijo. Kamboški delegat je danes predlagal, da bi člane nevtralne komisije za Kambodžo sestavljale tri države, izbrane izmed naslednjih: Indija, Burma. Japonska, Filipini, Italija in Kanada. V krogih konference pa se uveljavlja prepričanje, da se konferenca nagiba k ((formuli Colombo«, po kateri bi nevtralno komisijo sestavljale države colombske konference: Indija, Pakistan, Indonezija, Burma in Ceylon. Razpravljanje o sestavi nevtralne komisije se bo verjetno nadaljevalo na zasebnih razgovorih. Jutri in v ponedeljek bosta v Ženevi plenarni seji o Koreji, v torek pa bo plenarna seja konference za Indokino. vanskimi in grškimi zastopniki. Pripomnil je, da so na današnjem sestanku dosegli sporazum o glavnih vprašanjih, ki jih bo vsebovalo uradno poročilo. Dokončno besedilo tega poročila sestavljajo sedaj izvedenci. Uradno poročilo o političnih razgovorih bo objavljeno jutri opoldne. Današnji atenski tisk posveča glavno pozornost razgovorom. ki sta jih imela včeraj predsednik jugoslovanske republike maršal Tito in predsednik grške vlade Papagos. Vladni list «Katimerini» poudarja v naslovu, da so včeraj dosegli popolno istovetnost stališč na prvem grško-jugoslovanskem posvetovanju/ «Etnikos Kiriks« prav tako poudarja, da so dosegli popolno soglasje v vprašanju trojne zveze, dočim poudarja vladni list «Vima», da sta dva maršala ugotovila potrebo zveze treh balkanskih držav in trdno korakajo k sklenitvi vojaškega sporazuma. List «Elefteria» pa poudarja, da so včeraj sprejeli sklep o balkanski zvezi. Atenski listi objavljajo velike število fotografij s sprejema na dvoru, s polaganja vencev na grob neznanega junaka, z izročitve daril, o razgovorih v ministrstvu za zunanje zadeve in s sprejema v atenski mestni občini. Vsa prva stran zastopniki jugoslovanskega, grškega in tujega tiska. Predsednik republike maršal Tito je danes popoldne sprejel v svoji rezidenci častnega predsednika grške liberalne stranke Venizelosa in bivšega predsednika vlade So-foklesa Venizelosa. šefa demokratične stranke Georgesa Car-talisa. funkcionarja te stranke Periklesa Argiropulosa. šefa liberalne stranke in bivšega predsednika vlade Georgesa Papandreua. šefa populistične stranke Konstantina Caldarisa in krfskega vladiko Metodija. BEOGRAD. 4. — Največ prostora posvečata današnja ((Borba« in ((Politika« obisku maršala Tita v Grčiji. S posebnim poudarkom javljata, da je bilo doseženo popolno soglasje o vseh vprašanjih. Na vidnem mestu objavljata izjavo maršala Papagosa. da so sklenili ustanoviti balkansko zvezo. «Borba» ugotavlja, da je bil v Atenah dosežen sporazum, da pričnejo takoj z izdelavo besedila sporazuma o zvezi, tako da bodo trije zunanji ministri na sestanku v Beogradu razpravljali že o tem predlogu. Očitno je, poudarja «Borba», da bo ta zveza upoštevala načela nedeljivosti svetovnega miru, in da bo predviden takšen učinkovit mehanizem kolektivne obrambe Balkana, ki bo avtomatično začel delovati v primeru napada. «Politika» ugotavlja, da bo bodoča zveza močna barikada proti vsakemu morebitnemu napadu na Balkan in bo istočasno služila kot i primer skupnih naporov bal-' kanskih držav v borbi za ohranitev miru v tem delu sveta. V poročilu o odmevu obiska maršala Tita v Grčiji v inozemstvu poudarja beograjsko časopisje pisanje francoskega tiska, ki ugotavlja, da balkanska zveza vznemirja samo Italijo. ki skuša ovirati zbližanje Jugoslavije z zahodnimi državami. «Borba» poudarja dejstvo. da sta danes proti balkanski zvezi edino sovjetski blok in Italija. Italijanska politika v tem delu Evrope je najbolj podobna politiki Moskve. Pri tem zelo lahko prehaja preko ideoloških razlik, ki v končni liniji niso tako ve- BEOGRAD, 4- — Državno I like, ker so zelo podobne nje- tajništvo za zunanje zadeve | njm pretenzijam na Balkanu, je danes demantiralo vesti in žele. da se pokoplje njego- Beograjsko sporočilo o belgijskem letalu vladnega lista «Akropolis» je izpolnjena s fotografijami. List j p0rtnem letalu, ki so ga «Katimerini» poudarja v ko- raj napadli, jugoslovansk mentarju o včerajšnjih razgovorih. da so spremembe trojnega balkanskega sporazuma v vojaško zvezo ocenili kot nujno in da so ugotovitve bile skupne. List dodaja, da so se razgovori v glavnem razvijali med maršalom Titom in maršalom Papagosom in da je predsednik grške vlade podal obširen referat o mednarodnem položaju in o razvoju odnosov med tremi državami v zadnjih 15 mesecih, odkar so podpisali ankarski sporazum. Papagos je zlasti obravnaval vprašanje skupne obrambe in zakliučii svoj referat z ugotovitvijo o potrebi sklenitve vojaške zveze. «Vima» pa poudarja v svojem komentarju, da je prisrčni sprejem, ki sta ga priredila kralj in vlada jugoslovanskemu predsedniku, vzbudil zanimanje in simpatije po vsem svetu. Po predvidenem programu bosta maršal Tito in grški kralj Pavel s svojim spremstvom jutri ob 9. uri prisostvovala defileju grške vojne mornarice v Šalaminskem zalivu. Popoldne se bosta predsednik Tito in kralj Pavel s spremstvom vkrcala na križarko «Eli» in odpotovala v Solun. Kakor se je zvedelo, bo državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič imel jutri popoldne tiskovno konferenco z nekaterih tujih agencij, da je bila v belgijskem trans- .................. vče- anska diplomatska pošta. Oddelek za informacije državnega tajništva je prav tako sporočil, da jugoslovanski obmejni organi niso zabeležili prehoda belgijskega letala čez jugoslo-! zadnjem potresu. " poro-l va neodvisnost in enotnost. J. današnjega sestanka predsedstva stalne konference mest ir. mestnih občin Jugoslavije so poslali poziv vsem mestnim ljudskim odborom. članom stalne konference, naj pomagajo mestom prijateljske Grčije, ki so bila prizadeta oh vansko zračno mejo. V , Čilu poudarjajo, da so prihod belgijskega letala napovedali j po običajni poti, in se inci-| dent potemtakem ni pripetil I v jugoslovanskem zračnem' prostoru. O preiskavi, ki jo vodi britanska vojaška policija, niso objavili še nobenega uradnega poročila. Napadeno belgijsko letalo sta spremljali še eno belgijsko in eno jugoslovansko letalo, od katerih je prvo prispelo v Beograd, drugo pa se je vrnilo iz Zagreba in prevzelo v Gradcu tovor plemenskih svinj s poškodovanega belgijskega letala. Avstrijski tisk, ki obširno poroča o tem dogodku, trdi. da je imelo lovsko letalo MIG 15 očividen namen prisiliti transportno letalo, da bi se obrnilo v smeri Madžarske. Vodja jugoslovanskega urada za zveze v Gradcu Slodoban Krstič je izrazil sožalje belgijskemu veleposlaniku na Dunaju in položil venec na oder ponesrečenega belgijskega letalca. Podonavska komisija začne zasedati 8. t. m. BEOGRAD. 4. — Davi je odpotovala v Budimpešto jugoslovanska delegacija na šesto zasedanje podonavske komisije. ki se začne 8. junija. Delegacijo vodi opolnomoče-ni minister Dragoje Djurič. Na zadnjem zasedanju komisije je bil Djurič izvoljen za tajnika podonavske komisije. To je prvo zasedanje komisije v Budimpešti. Na zadnjem zasedanju je bilo namreč sklenjene. da se sedež komisije premesti iz Galca v madžarsko prestolnico. WASHINGTON, 4. — elan državnega departmaja je izjavil. da je v zadnjih mesecih romunska vlada obsodila na več let zapora mnogo Židov, ki jih namerava držati kot talce, zato da bo lahiko imela pod nadzorstvom vse ostale žide v državi, ki jih je okoli 250.000. ..TRST- OMRTVELO PODROČJE" Posredni i na poslovn in ] i P aepo rom •sredi et; zi li di iiklj i ivki lčki S DONOS GLAVNIH POSREDNIH IN NEPOSREDNIH DAVKOV NA POSLOVNI PROMET V razdobju 1951—53 smo imeli naslednje povprečne letne davčne dohodke: Ko Ikovine, takse, davek na Dohodninski davek (RM) poslovni promet (IGE) in drugi posredni davki na promet Trst 1.773.450.398 5.239.971.000 Italija 178.392.000.000 441.657.000.000 Na vsakega prebivalca odpade torej na leto povprečno: Trst Italija 5.989 3.816 Celotma letna obremenitev je torej v Trstu 23.685 lir, v Italiji pa 13.265 lir. Ravnatelj za finance in gospodarstvo je hotel primerjati dohodke dohodninskega davka, davka na poslovni promet itd. s skupnimi stroški v Italiji in v coni A. Količnik, ki je izšel iz te primerjave, ne more izražati indeksa za ocenitev tržaškega gospodarskega položaja. Samo davčna obremenitev na posameznega prebivalca, kot je to razvidno iz gornjih podatkov, lahiko predstavlja logičen faktor ocenitve. Obremenitev za posameznega prebivalca pa je v Trstu, kljub veliki gospodarski krizi, za 56 odstotkov večja pri dohodninskem davku, za 87 odstotkov večja pa pri posrednih davkih in pristojbinah. Tudi ta večji davčni pritisk se negativno odraža na krajevno gospodarsko stanje Vsota, ki jo v Trstu kasi-rajo za pristojbine in posredne davke na poslovni promet, znaša v resnici 7,339.971.000 lir letno. Zaradi objektivnosti smo odtrgali 2 milijardi lir, ki jih kasira čistilnica *A-quila». (Tudi v pogledu davčnega pritiska je Trst mnogo pred raznimi italijanskimi pokrajinami, odnosno je davčno breme na posameznega Tržačana mnogo višje od bremena na 17.696 9.449 posameznega prebivalca v italijanski republiki. Gotovo je, da to dejstvo ne more predstavljati znaka boljšega gospodarskega stanja tržaških delovnih množic, če pomislimo, da se največji davčni pritisk v Trstu izvaja prav s posrednimi davki, ki jih po- sredno plačuje celotno prebivalstvo, to je, predvsem delavci in uradniki. Takšna davčna obremenitev bi je dala morda celo upravičiti, ko bi odgovorna oblast skrbela za gospodarski napredek našega področja in ne za vzdrževanje ogromnega birokratskega aparata, v katerem tiči leglo italijanskega šovinizma v Trstu. To pa ni še vse. Medtem fco Tržačani s plačevanjem davkov vzdržujejo na tisoče in tisoče rimskih podrepnikov, ki so jih vsilili najrazličnejšim javnim ustanovam, se Rim hvali, da umora letno z milijardami dopolnjevati primanjkljaj področnega prora- (Nadaljevanje na 3. strani) VknCANt //V 12 KRC ANI POTNIKI ( i *looo) 1938 št- 2032 1953 SPOMIN »Iti DXEYI Na današnji dan so leta 1944 enote XXX. divizije uničile v dvodnevnih bojih nemško-belo-gardis-tično postojanko v Razdrtem. * DANES, sobota 5. junija Valerija, Dobromil Sonce vzide ob 7.14 in zatone oo 19.50. Dolžina dneva 15.33. vzide, ob 8.45 in zatone ob 43.11. JUTRI, nedelja 6. Junija Binkošti, MiLutin POVRAČILNI OBISK PODPREDSEDNIKA VLADE LRS Razgovor svetovalcev LSS s lov. Marijanom Brecljem Občinski svetovalci so uglednega gosta seznanili z vrsto življenjskih vprašanj - Razgovor o potrebi zadružništva ter o malem obmejnem blagovnem prometu Sinoči se je v Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma 15 zbrala večina občinskih svetovalcev Liste slovenske skupnosti iz devirvsko-nabrežinske, dolinske, zgonišlke in repentabor-ske občine, da sprejmejo v svoji sredi podpredsednika vlade ljudske republike Slovenije tov. dr. Marijana Breclja. Ko so svetovalci LSS lansko leto obiskali Slovenijo, so takrat povabili tov. dr. Breclja, da jih obišče v Trstu in ta se je sedaj vabilu odzval. Dragega gosta, ki je prišel v spremstvu tov. Borisa Kocjančiča; tajnika izvršnega svetov skupščine LRS je pozdravil župan zgoniške občine tov. Obad, ki se mu je zahvalil, da se je vabilu odzval ter pri tem poudaril, da je to pač najlepši primer povezave in dokaz zanimanja, ki ga gojijo predstavniki matične domovine do naših življenjskih problemov. V prostem razgovoru, ki se je nato razvil, so posamezni svetovalci prikazali razne težave, na katere naletijo pri svojem delu zaradi nerazumevanja odgovornih oblasti, svetovalci so nadalje obravnavali kmečko problematiko naših vasi ter poudarjali navezanost na svoje zaledje, ki se odraža predvsem v dobavah raznih kmetijkih artiklov. Pri tem so predlagali oz. izrazili željo, da bi prišlo do čim tesnejšega sodelovanja med vladama FLRJ in ZVU glede malega obmejnega prometa, kar bi v mnogočem pripomoglo Jc okrepitvi tukajšnjega kmečkega gospodarstva. Glavni del razgovora pa je zavzelo vprašanje zadružništva, pri čemer so razni svetovalci prikazali nekdanje stanje na tem področju ter zapreke, ki ovirajo današnji razvoj gospodarstva na zadružni osnovi. Obravnavali so tudi vprašanje denarnih zavodov ter prišli soglasno do sklepa, da je treba storiti vse, da se oživi delo na zadružnem sektorju. Na predlog tov. dr. Dekleva so svetovalci sklenili, da se bodo v enem mesecu zbrali na podobnem sestanku, kjer bodo vsa nakazana vprašanja konkretno obdelali ter pripravili vse potrebno za čim širšo in uspešnejšo akcijo v prid kmečkega gospodarstva in naših občin sploh. Tov. dr. Brecelj, ki je z velikim zanimanjem sledil razgovoru, je večkrat prosil za razna pojasnila ter tudi sam poudarjal važnost zadružništva, ki se je v Sloveniji še posebno razvilo. Pred zaključkom sestanka, na katerem sta govorila tudi tov. Stoka in Bole od OF ter tov. Kosmina od Kmečke zveze, se je dr. Brecelj zahvalil ,za prisrčen sprejem, potem se je pa od njega poslovil tov. Obad. ki je poudaril, da so svetovalci našli pri njem polno razumevanje za svoje težave ter končno izrazil prepričanje, da bomo dobili od matične domovine vso moralno in po potrebi tudi materialno podporo. Odgovorni urednik „Giornale di Trieste" na zatožni klnpi Včeraj se je pred kazenskim sodiščem (preda.: Gnezda; tož.; Rascoli; zapis.; Ma-gliacca) začela razprava proti glavnemu uredniku «Gior- nale di Trieste« Vittoriu Tranquilliju, katerega je tožil tov. Franc Stoka. Tranquilli je obtožen ker da je z dvema člankoma, (objavljenima 12. in 26. januarja letos), večkrat obrekoval in žalil čast tov. Stoke. V začetku razprave se je tov. Stoka po odv. Kukanji prijavil kot zasebna stranka in izjavil, da obtožencu ne bo dovolil možnosti dokaza, ker opisana dejanja, kakor bo kasneje sam pojasnil med razpravo, nimajo nobenega videza resnice. Tranquillijevemu zagovorniku odv. J?oilucciju ni kazalo drugega kot prositi za odložitev v zakonitem roku, kar je sodišče sprejelo in razpravo odložilo do 11. t. m.. Miljska občina prodaja parnik „S. Marco" Sinoči je bila v Miljah redna seja občinskega sveta; odsotnih je bilo veliko število svetovalcev. Po krajši diskusiji je občinski svet sklenil, da se na javni dražbi proda parnik «S. Marco», ker bo s 1. septembrom prenehala pomorska proga s Trstom in bo za morebitno poletno službo zadostoval parnik «Italia». Strokovnjak je ocenil parnik v sedanjem stanju na 18.700.000 lir in toliko bo znašala najnižja prodajna cena. Z izkupičkom bodo nakupili vozila za občinsko prevozniško podjetje AON A. Prav tako so na sinočnji seji sklenili, da bodo na javni dražbi oddali dovoljenje za ribolov med Miljami in Stramarjem. V zvezi s tem je svetovalec Crevatin pripomnil, da bi moralo podjetje «Aquila» poplačati miljski občini škodo, ki jo povzroča z raznimi odpadki, nafto itd. v Miljskem zalivu. Občinski svet je tudi pooblastil župana, da sklene pogodbo z upravo Industrijskega pristanišča, ki bo razlastilo pri Stramarju 10.000 kv. metrov občinskega zemljišča in šolsko poslopje. Ponudba za to zemljišče je bila zelo nizka, toda z osebnimi pogajanji so prišli že do vsote 7. milijonov lir PEREČ PROBLEM MLAOINSKE BREZPOSELNOSTI S TISKOVNE KONFERENCE PODPREDSEDNIKA TRŽAŠKEGA VELESEJMA 23 TUJIH DRŽAV LETOS NA TRŽAŠKEM VELESEJMU VPRAŠANJE VAJENCEV in strokovnega usposabljanja Predsednik industrijcev dr. Doria išče vzroke pomanjkljive strokovne izobrazbe mladine v pomanjkanju vojaške službe, namesto v napačni gospodarski politiki Osem držav se bo letos udeležilo velesejma s kolektivnimi razstavami, ostale pa samo s posameznimi podjetji - Lani je na velesejmu raz stavljalo 33 tujih držav - Konference, televizija, koncerti, nagrade Na sedežu uprave tržaškega velesejma je bila včeraj dopoldne ob 11. uri tiskovna konferenca, na kateri so bili prisotni podpredsednik ustanove Ulessi, tajnik Chiarutini in šef tiskovnega urada velesejma Rinaldini. Podpredsednic je v uvodu objasnil, da je predsednik inž. Sospisio še vedno v Ameriki na obisku tamkajšnjih velesejemskih organizacij in da se verjetno ne bo vrnil niti do otvoritve velesejma. Po nadaljnjih izjavah podpredsednika je bil velesejemski prostor že pred dvema mesecema ves zaseden in je bila uprava prisiljena odpovedati prostor številnim domačim in tujim razstavljavcem. Uprava računa, da bi bilo potrebnih še najmanj 500 kvadratnih metrov pokritega prostora, da bi lahko zadostili željam vseh tistih velikih družb, ki hočejo priti na velesejem. Gre predvsem za velika podjetja, ki hočejo biti dostojno predstavljena in se drugače velesejma raje ne udeleže. Ulessi je nato nadaljeval, da se je velesejem že tako organizacijsko utrdil, da obstaja skrajna potreba po razširitvi prostora in po graditvi novih paviljonov. Predvsem pa je treba dobiti več nepokritega prostora za graditev raznih začasnih kioskov, ki dajejo velesejmu potrebno živahno in privlačno obliko. Uprava je IZRAZ NEZAUPANJA K0M1NF0RM0VSKEMU SINDIKALNEMU VODSTVU Včeraj kljub stavki redna dobava toka, vode in plina V Trstu ni stavkal noben uslužbenec SELVEG, v Benečiji pa le malokateri - Redno obratovanje lilobusov in tramvajev Stavka uslužbencev beneških elektrarn, ki jo je proglasila Italijansko splošna zveza dela (kominformovski sindikati), ni imela v Trstu nobenih posledic, tako da mostnemu podjetju Acegai ni bilo treba nadomeščati tramvajskega in trolejbusnega prometa z avtobusnim. Prav tako je Acegat ves dan redno dobavljal tok, vodo in plin. V Trstu ni namreč stavkal noben uslužbenec električnega podjetja SELVEG, kar je zagotovilo nemoteno dobavo toka podjetju Acegat, zlasti ker so tudi v Benečiji skoraj vsi delavci šli na delo To je pač dokaz, da delavci ne zaupajo kominformovskemu sindikalnemu vodstvu. ki je stavko organiziralo. V na- sprotnem primeru bi morala stavka pač uspeti, saj imajo vendar vsi delavci interes, da se jim izboljšajo prejemki, ali da dobe vsaj predujme na bodoče poviške. Potek te stavke pa je tudi dokaz, da je treba v celoti menjati dosedanjo sindikalno politiko, ki ne sme biti vprežena v strankarski voz, marveč mora sloneti na resničnih razrednih osnovah. Vesoo so mu ukradli Včeraj okrog 10. ura dopoldne se je javil na policiji železničar Dario Kozlovič iz Doline št. 4, in izjavil policiji, da so mu tatovi ukradli «Ve spo» z evidenčno številko TS 10931. Vespo je Kozlovič pustil sicer brez varstva, vendar zaklenjeno v Ul. Ginnastica. Skoda znaša okrog 150 tisoč lir, ki pa je krita z zavarovalnino. Trčenje dveh kelesarjev Včeraj okrog 18.15 se je vozil s kolesom 16-letni mesarski vajenec Giordano Pa vani iz Ul. Giuliani 12 po Lonjerski cesti proti Bošketu Sledil mu je na svojem kolesu 20-letni dekorater Egidio Rosini iz Lonjerske ceste št. 1. Ker se je prvemu kolesarju na Vrdelski cesti odvezal zavoj, katerega je imel na kolesu, ga je hotel pobrati in je pri tem ostro zavrl kolo. Rosini seveda ni pričakoval tega manevra in se je zaletel nanj, tako da sta oba padla. Avtomobil Rdečega križa, k: je prišel takoj na mesto nesreče, je ponesrečenega Ro-simja odpeljal v bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti 20 do 30 dni zaradi zloma levega gležnja in poškodbe na levem laktu. Pavani pa je nesrečo prestal brez resnih posledic. Podlegla poškodbi Včeraj ob 9. uri dopoldne je umrla na ortopedskem oddelku splošne bolnišnice gospodinja Anna Oiiani-Visintin. Zeno so sprejeli v bolnišnico, ^er si je ponoči ob 5,30 zlomila desni kolk. tako že kupila nova zemljišča in računa, da bo prihodnje leto razpolagala s kakimi 2000 kvadratnimi metri nepokritega prostora več. Vendar pa bo ta prostor na razpolago šele prihodnje leto in bo tako rešeno samo vprašanje nepokritega prostora. Ti nakupi so bili napravljeni izključno iz lastnih sredstev velesejma ki sedaj krije z lastnimi do« hodki vse izdatke, tako da je proračun aktiven. Otvoritev bo 'etos 16. cb 17,30 na terasi Palače narodov in bo imela isti značaj ter zunanjo obliko kot pretekla leta. Svečano otvoritev bodo prenašali s televizij dcrni aparati tako, da jo bodo lahko videli obiskovalci tudi na televizijskih sprejemnikih nameščenih na velesejemskem prostoru. Osnovni podatki o letošnjem tržaškem velesejmu so sledeči- Skupni razstavni prostor znaša okrog 22.000 kvadratnih metrov, za obiti ves razstavni prostor pa je treba prehoditi 9 km. Skupno razstavlja na tem prostoru 1.044 raznih firm, od katerih 350 tujih. Inozemskih držav je na velesejmu 23, od tega 8 udeleženih s kolektivnimi razstavami. Takoj pada v oči močan padec udeleženih družb zaradi močnega znižanja prisotnih tujih razstavljavcev v primer« javi s preteklim letom. Lani je bilo tako na velesejmu prisotnih 33 tujih držav, letos pa samo 23; lani je bilo 731 tujih razstavljavcev letos pa .iih bo le okrog 350. Uprava velesejma objasnju-je ta padec z izostankom udeležbe velikih izvoznikov kave, katerih je bilo lani 17 in jih bo letos le 5. To se je zgodilo zaradi izrednega padca proizvodnje kave, kar je privedlo do dvigu ce« in mednarodne konjunkture za kavo in se proizvajalcem ni treba truditi, da bi si zagotovili nove trge. V. takih pogojih seveda odpade tudu zanimanje za udeležbe na tujih velesejmih. Uprava tako trdi, da se je tuja udeležba glede razstavljavcev celo povečala, ker so lani razne kolektivne razstave obsegale številne družbe in so nekako na malem prostoru predstavljale zelo visoko število razstavljavcev. O podrobni notranji ureditvi velesejma pišemo obširno na drugem mestu, zato se omejujemo pri tem poročilu samo še na razne prireditve, ki bodo v okviru velesejma. Najvažnejše prireditve bodo sledeče: Proti koncu junija bo na pobudo tržaške univerze kongres, posvečen prometu in petroleju. V istem času bo proslava stoletnice Južne železnice TrsU Dunaj. Važen bo tudi sestanek predstavnikov lesne industrije in prometa z lesom, dan lesa in poseben sestanek posvečen lesu, katerega so za- htevali avstrijski trgovci. Poleg tega bo tudi poseben dan posvečen medu. Uprava velesejma pa bo priredila številne koncerte; RAI bo predvajala vsak dan v posebnem paviljonu televizijske predstave, za kar bodo zgradili posebno začasno sprejemno anteno na Trsteniku. Številne obiskovalce pa prav gotovo zanima, da bodo tudi letos vsak dan izžrebali tri vstopnice in bodo srečni lastniki vstopnice z izžrebano številko dobili lepe nagrade. Ob koncu tiskovne konference je bila prijetna zakuska. Kot smo že včeraj poročali je bil predvčeraj na jug m/ladji «Dinara», zasidrani v’ našem pristanišču pred otvoritveno vožnjo na progi Reka - Trst - Hongkong, sprejem, ki so se ga med drugimi udeležili šef. jug. delegacije minister prof Jože Zemljak s člani delegacije, direktor tržaškega pristanišča Mr. Noakes novinarji fn drugi. Na gornji sliki vidimo poveljnika ladje kap. Jurija Uršičiča v razgovoru z ministrom J, Zeml jakom in Mr.1 Noakesom. Nezgoda delavca v ILVA Okrog 18. ure se je javil 57-letni delavec Giusto Sambo, stanujoč v Ul. Toti 1, v ortopedskem oddelku bolnišnice, kjer so ugotovili, da ima zlomljen desni členek na nogi in da se bo moral zdraviti o-krog 25 dni. Delavec je prišel v bolnišnico sam in je izjavil da mu je okrog 11 dopoldne padel na nogo kos železa, ko je v ILVA nakladal na vagon staro železo. Ostale vesti iz tržaške kronike berite na 4. strani. Na zadnji skupščini Zveze industrijcev so razpravljali tudi o vprašanju vajencev in strokovnem usposabljanju naraščaja sploh. To vprašanje je zelo resno, tako da se mu niso mogli izogniti niti indu-strijci. Na besede nekega in-dustrijca, da je treba posvečati več skrbi strokovnemu u-sposabljanju mlade delovne sile, pa je predsednik Zveze industrijcev, znani dr. Doria, odgovoril, da vpliva zelo kvarno na strokovno usposaD-ljanje dejstvo, da mladinci ne služijo v vojski, kjer naj bi se lahko maričesa naučili in se seznanili z moderno tehniko. Iz teh besed se je takoj videlo, kam pes taco moli. Dr. Doria, ta znani italijanski šovinist, čigar pastorek Puc Wurmbrandt se je tako dolgo igral v njegovem stanovanju z orožjem, da je zato prišlo celo do procesa, ne zna pokazati druge poti iz krize naraščaja mlade delovne sile kot službo v italijanski vojski in se pritožuje, ker se to še ni zgodilo. Orožje naj bi bilo tudi to pot tista čudežna palica, ki bi odpravila celo brezposelnost. Seveda pa niso takega mnenja tržaški delavci in tudi mnogi gospodarstveniki, ki jim služba šovinizmu ni nekako življenjsko poslanstvo. O krizi, ki je prizadela zlasti mladino, ker se je skrčilo najemanje vajencev, je bilo že mnogo govora. Da bi to krizo vsaj delno ublažila, je ZVU v začetku leta 1951. izdala celo poseben ukaz o podporah delodajalcem, ki bi najeli nove vajence, s čimer je hotela pospešiti zaposlovanje vajencev. Na podlagi o-menjenega ukaza je bilo leta 1951 sprejetih na delo v industriji in obrti 635 vajencev, 1952. leta 993 vajencev, 1953. leta pa 1347 vajencev. Pri tem pa podatki ne govore o tem. koliko izmed teh vajencev je bilo kasneje odpuščenih. saj je znano, kako razni delodajalci odpuščajo vajence prav takrat, ko se konča njihova učna doba in bi jim morali zvišati plačo. Da bi se zaposlilo čim več brezposelne mladine, so prizadeti večkrat zahtevali, naj bi se omenjene podpore in ugodnosti ZVU raztegnile tudi na vajence, ki se uče svojega poklica v raznih trgovskih podjetjih, kar pa se doslej ni zgodilo. Glede sprejemanja vajencev v industriji, posebno pa v obrti, so se predstavniki oblasti,, ki se ukvarjajo z delovnimi vprašanji, večkrat izgovarjali, da je vprašanje zelo zamotano tudi zato, ker naj bi se mladi Tržačani branili določenih poklicev, kakor na primer zidarstva. v katerem je mnogo možnosti zaposlitve, ker delavcev te stroke v Trstu primanjkuje in morajo priha jati iz Furlanije Do neke mere je to tudi res, toda za reševanje vprašanja mladinske brezposelnosti pa to ni bistveno. Sedaj obljubljajo nov poseben petmesečni tečaj za zidarje v katerega naj bi vpisali od 60 do 100 brezposelnih mladincev, ki bi dobivali eneke mezde kot vajenci v gradbeni stroki. Seveda bi bila tudi to le drobtinica spričo visokega števila brezpo-slenih mladincev. Pri tem pa ne smemo pozabiti suspendiranih vajencev. Pri CRDA so jih od skupnega števila 240 suspendirali kar 163. to je nad dve tretjini. Tudi to vprašanje terja rešitve. sicer bodo ti vajenci pozabili še to, kar so se doslej naučili in kar bo nov udarec strokovnemu usposabljanju mladine, ki že tako močno krepi vrste deklast-rancev Predavanje o zgodovini italijanskega soc alizma Snoči je v prostorih liceja «Dante» "Leo Valiani, eden izmed voditeljev italijanskega odporniškega gibanja in sedaj predstavnik gibanja «Uni-ta popolare»», predaval o nastanku italijanskega socializma ter o njegovem razvoju do leta 1.900. V svojem zanimivem predavanju, ki pa je bilo morda malce preabstrakt-no, se je izognil slehernemu orisu razvoja socialističnega gibanja v Trstu, ki ga je le mimogrede omenil, ko je dejal, da so tu v omenjeni dobi prevladovale ekonomistič-ne in strokovno-sindikalistič-ne težnje ter ni bila poudarjena politična plat socializma. ( Šolske prireditve-) Osnovna šola v Cerovljah priredi zaključno šolsko prireditev danies 6. junija t. 1. ob 16. uri na dvorišču gospoda Ivana Terčona št. 30. Na sporedu so Bevkova enodejanka «Neuboglj;v-ci», razni prizori in deklamacije. Šolski zbor izvaja pevske točke. Razstava risb na slovenskem učiteljišču. Na slovenskem učiteljišču v Trstu (nova šola pri Sv. Ivanu) je odprta razstava risb, temper in linorezov pod vodstvom znanega slikarja prof. Avgusta Černigoja. Vsakdo si jo lahko ogleda dnevno od 9. do-13. in od 16. do 18. ure; v nedeljo pa od 9. do 12. ure. Danes, ob 20.30 šolski prireditvi v Borštu .in Boljuncu v prosvetnih dvoranah. V nedeljo, 6. t. m. ob 16. uri v Dolini v šolskem poslopju. Prijatelje slovenske šole vabimo da si ogledajo razstavo ročnih izdelkov učencev slovenske osnovne šole na Katinari. Razstava bo odprta v nedeljo 6. t. m. in v ponedeljek 7. t. m. V nedeljo, 6. t. m. ob 16. uri šola Prosek . Kontovel v dvorani na Kontovelu. Na sporedu petje, deklamacije, prizor in pravljična igra v 4 dejanjih «Janko in Metka«), OSVOBODILNA FRONTA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE priredi 13. junija množični izlet v Lipico ob 400-letnici obstoja lipiške žrebčarne z ogledom kobilarn in revijo plemenskih konj. PROGRAM: 1. Ob 10. uri ogled kobilarn in revija plemenskih konj; obenem . tekmovanje v balincanju, za katero se lahko prijavijo tudi posebne ekipe. 2. Ob 14. uri nastop ekipe v dresnem jahanju in preskakovanju prepon ter v vožnji lipicanskih konj. 3. Ob 15. uri nastop pevskega zbora iz Lokve in kolektiva iz Lipice. 4. Ob 16. uri začetek plesa in proste zabave. Vpisovanje v Ul. R. Manna 29 samo še danes 5. junija. Cena 250 lir za člane in 350 lir za nečlane. NADALJEVANJE RAZPRAVE O UMORU O LINDA ROSA BIANCA Zopet novi primeri o pomanjkljivi policijski preiskavi o zločinu Razburljivo soočenje med Sulligoijevo in dvema policijskima funkcionarjema - Zakaj policija ni sestavila zapisnikov o celi vrsti zasliševanj? Vzdevek «Adriana Bisaccia« gospej Sulligoijevi... Več na-1 in vesti o njenem priznanju se Luisini Sulligoijevi brez | rednik ni mogel izreči, kajti da je napisala pismo), prišel Obvestilo izletnicom za Štjak dne 5. in 6. junija 1. Delegatke odpotujejo iz Trsta danes 5. t. m. ob 14. uri z začetka Ul. F. Severo. 2. Udeleženci izleta iz Trsta odpotujejo jutri 6. t. m. ob 5. uri zjutraj (točno) iz začetka Ul. F. Severo. 3. S Proseka odpotujejo avtobusi 6. t. m. točno ob 5. uri zjutraj z avtobusnega postajališča na Proseku. 4. Izletniki z Opčin in Repen-tabra se priključijo avtobusom, ki prispejo s Proseka in iz Trsta ob 5.15 zjutraj pred pekarno Cok na Opčinah. 5. Izletniki iz Doline in Bo-Ijunca vstopijo v avtobus v Boljuncu 6. t. m. ob 5. uri zjutraj na avtobusnem postajališču v Boljuncu. Iz Boršta odpotuje avtobus ob 5.19 izpred kulturnega doma na glavni cesti. Izletmki iz Cropade stopijo v avtobus v Padričah 6. t. m. ob 5.25 na avtobusnem postajališču. Iz Trebč krene avtobus ob 5.30 izpred spomenika padlih. Izletniki s Konkonela in Banov stopijo v avtobus ob 5.35 v Banah pred hotelom «Dugolim>. Izletniki iz vasi, ki niso tukaj označene, se pridružijo izletnikom v Trstu. Izletniki naj prinesejo s seboj številko, ki so jo prejeli ob vpisu, ker jim ta velja za izkazilo. Prosimo udeležence izleta, da se ravnajo po zgoraj navedenih navodilih in urniku, Spored proslave v Štjaku: Danes bo ob 18. uri svečana akademija, nastopili bosta igralska skupina IX. korpusa in godba Ljudske milice iz Ljubljane, nato bo pozdravni govor,, po večerji pa bodo predvajali film «Vesna» ter dokumentarni film v barvah, z Okroglice. Sledi ples in zabava na prostem. Jutri ob 10. uri množično zborovanje, na katerem bo govorila tov. Vida Tomšičeva; sledijo pozdravi zastopnikov, delegatk iz Trsta in pionirjev, odkritje spominske plošče, nastop združenih pevskih zborov sežanskega in goriškega okraja ter recitacije članov gledališča za Slovensko Primorje. Ob 14. uri koncert godbe Ljudske milice, nastop pevskega zbora glasbene šole iz Tolmina ter igralske skupine IX. korpusa. Nato prosta zabava s plesom. dvoma prilega. Ne le zaradi njenih prvotnih izjav, ki jih sedaj delno zanika, temveč zaradi njenega vedenja pred sodiščem sploh; razburjenost, jok, ki jo večkrat krčevito popade, priseganje da to drži in ono ne in polno drugih stvari. Kakor njena «vrstnica», s procesa Muto, tako tudi Sul-ligoijeva nima miru. Poleg zasliševanj je morala prestati včeraj dve soočenji, ki nista bili sicer dramatični, a vendar razburljivi in včasih tudi ostri. Piedgednik je takoj ob začetku prešel k jedru; soočil je nar. Origlla in Sulligoijevo. ker sta si njune izjave nekoliko različne. Origlio je »pred dnevi zanikal, da bi Sulligoi-jevo zaslišali ponoči pri vanjo naperjeni luči, ženska pa je to potrdila. Na predsednikovo povabilo je Sulligoijeva začela govoriti, da se je tistega dne, ko so aretirali njenega moža (16. julija lani), vrnila s kopanja in ker je videla, da mota še ni domov, se je odpravila na policijo, kamor je prišla okoli 21.30. Tu so ji povedali, da je njen mož homoseksualec in da je ubil Qlinda Rosa Bianca. Mad nadaljnjim zasliševanjem ji je narednik Zammarin obrnil luč v »Rekli so, gospod predsednik«, se je razburila ženska, «da sem prišla z globoko izrezano obleko. Toda prišla sem iz kopališča in vendar nisem mogla hoditi okoli v kožuhu«. Približno opolnoči, ko je obrazlo-■tila Bozzolov značaj, so jo vprašali, če je ona napisala pismo. »Prisegla sem, da nisem, nakar so me prosili naj napišem eno ali dve besedi. Kasneje sem jim rekla, da sem vsa pisma, ki jih imajo v predalu, napisala jaz«. Preds.; «Ste se smejali med pisanjem?« Priča; «Ne!» Nar. Origlio; «Da, čudim se Sulligoijeva mu je segla v besedo in skoraj zavpila; »Jaz se čudim, kaj vse ste napisali«. Koliko besed pa je pravzaprav napisala na listek? Po Origliu skoraj pol strani, po njeni izjavi pa največ dve besedi in sicer Rosa Bianco ali nekaj podobnega. «Pazite Sulligoijeva«, se je vmešal predsednik, »lahko pride na dan listek in tedaj...« Sulligoijeva; «Da bi vsaj, tako bi se vse videlo!« Troboj, tako bi namreč lahko s športnim izrazom imenovali soočenje v katerega se je pogostokrat vmešal sam predsednik. se je nadaljevalo o tem kdaj je bila Sulligoijeva zaslišana; Policija trdi, da zjutraj 17. julija (in ta datum je na zapisniku), ženska pa trdi, da prejšnjega večera in da se je drugi dan zopet vrnila. Zasliševanje je po njenem trajalo od 21.30 do 1.30 po polnoči, nakar jo je nar. Zammarin odpeljal s taksijem domov. Končno je Sulligoijeva priznala, da se je vse, vsaj kar se tiče anonimnega pisma, izmislila, da bi jo izpustili domov. V. zvezi z njenim priznanjem preiskovalnemu sodniku pa je izjavila, da je imela mrzlico in je v začetku priznala tudi delno iz strahu, ker so ji na policiji rekli, naj isto potrdi tudi sodniku. V nadaljnjem zasliševanju je povedala tudi ime Salvatijevega prijatelja, ki naj bi funkcionarju izpovedal neko zaupno vest v zvezi z njo. Seveda je Sulligoijeva zanikala, da bi s sestro kaj govorila o umoru trgovca. Preds.; »In kako so napravjli preklic v časoposih. Veste kaj o tem?« «To je resnica«, je začela Sulligoijeva, ko je pojasnila, da je istega dne, ko so časopisi objavili dolgo policijsko poročilo (o Bozzolovi aretaciji inšp. Piscopello k njej na dom in se oprostil, češ da bo resnica prišla pred sodiščem na dan.. Ona mu je tedaj odgovorila; «Bo že kdo, ki bo več ukazal kot vi?». Nato je šla k Salvatiju, ki ga je spoznala v pisarni delodajalca njene se- (Nadaljevanje na 4. strani) Jutri 6. junija 1954 bo v NABREŽINI v kulturnem domu sigo Gruden« razstava slovenske knjige ki bo odprta od 9. do 13. in od 14. do 20. ure. Razna obvestila Društvo slovenskih srednješolcev vabi vse člane na plesno čajanko, ki bo jutri 6, L m. od 17. do 21. ure v Ul. R. Manna 29. Tržaški filatelistični klub »L. Košir«. V nedeljo, 6. t. m. sestanek od 9. do 12. ure v prostorih kluba v Ul. Roma 15, II. Vabimo člane, da se sestanka udeležijo tudi zaradj izleta v Ljubljano. Zaradi cestnih del bo Ul. Co-stalunga na odseku med št. 125 do Ul. Šalita Zugnano, zaprta za promet od 7. t. m. do zaključka del. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Lemessi, 72-letna Karolina Kočevar vd. Pegan, 87-letna Barba- Dne 4. junija 1954 sta se v Trstu rodila 2 otroka, umrlo je 5 oseb porok pa je bilo 21. POROČILI SO SE; mizar Car-lo Savi in pestunja Liliana Aiel-lo, prodajalec Serafino Aambon in učiteljica Laura Bocus, mehanik Josip Starc in uradnica Lidija Sosič, uradnik Llvio Osvaldirii in gospodinja Maria Brusatin, uradnik Tullio Mase in uradnica Maria Grazia Fabri, šofer Umberto Fabbro in krznar-ka Grazia Chila, električar Le-ander Cok in šivilja Bruna Černigoj, mehanik Peter Simčič in uradnica Leda Sancin, sluga Giuseppe Chersovani in gospodinja Maria Ličen, uradnik Giuseppe Sorbara in natakarica Anna Lamberti, tiskar Ivan Košuta in uradnica Jadranka Jankovič, tiskar Julij Godec in tiskar-ka Bruna Vidaii, uradnik Italo Pignatelll In uradnica Renata Giacomini, davčni agent Mario Tognolll in gospodinja Anna 7J-za, mehanik Romano Romani in blagajničarka Bruna Zorzit, trgovec Kederico Namar in trgovka Albina Hrelia, železničar Vm-cenzo Ranieri »n šivilja Jolanda Novak, mesar Rino Vlsintin :n Anna Maria Moretti, mehanik Giordano Ghersan in gospodinja Renata Tavucd, natakar Paolo l.attarulo In natakarika Karolina Pregare. UMRLI SO; 60-leln| Giuseppe ra Corsi vd. Fragiacoom, 64-!et na Maria Udina vd. Scomersich, 75-letn,i Umberto Gianfre, PRIHODI IN ODHODI LADIJ Priplule so sledeče ladje: jug. ladja »Dinara« z Reke s 589 t raznega blaga in dvema potnikoma; it. ladja «Manuel» iz Pireja, prazna; it. ladja «Grado» z 12 potniki; ‘jug, ladja «Bakar» z Reke s 3 potniki: it. ladja »Nuo-vo Arno« z Reke prazna. Odplule so sledeče ladje; it. ladja »Grado« proti Gradežu s 3 potniki; angl. ladja «Lucerna» proti Augusti s 3500 t gasolja; jug. ladja «Drava» proti Dubrovniku s 480 t lesa; it. ladja »Barletta« proti Benetkam z 249 t raznega blaga in 8 potniki. VREME VČERAJ Nfijvišja temperatura 21.7, najnižja 17.9, ob 17. uri 20.8, zračni tlak 1006.3 stanoviten, veter 8 km vzhodnik, vlaga 59 odstot., padavine 3 mm, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 20.3 stopinje. VUG ZA TRŽAŠKO OZEMLJE ZAKLJUČEK SEZONE V AVDITORIJU. Jutri 6. junija 1954 ob 20.30 uri v AVDITORIJU v TRSTU premiera HARVEY“ komedija v treh dejanjih Spisala: Marv Chase Režiser: Jože Tiran k. g. Prevedla: Maila Golob Scenograf: Jože Cesar Osebe; Elvvood Dowd - Rado Na-krst; Veta Simmons. njegova sestra - Ema Starčeva: Myrtle Mac, njena hčerka - Zlata Rodoško-va; gospa Ethel Chauve-net - Valerija Silova; dr. med. Chumley - Mo-dest Sancin; Betty Chum-ley. njegova žena - Leli Nakrstova; dr. med. Ly-man Sanderson - Silvij Kobal; Ruth Kelly, zdravniška sestra - Tea Starčeva; Wilson. bolniški strežnik - Julij Guštin, Danilo Turk; Sodnik Gaffney - Stane Raztresen; Lofgren. šofer taksija - Srečko Košir. V vlogi Wilsona nastopa v nedeljo Julij Guštin, v ponedeljek pa Danilo Turk. V ponedeljek 7. junija 1954 ob 20.30 uri v AVDITORIJU v TRSTU ponovitev Prodaja vstopnic v Ul. Roma 15/11. danes od 11. do 13. in od 17. do 19. ure; v nedeljo in ponedeljek od 11. do 13. in od 17. do začetka predstave. Ljudska prosveta Prosvetni krožek Opčin« uprizori v kino dvorani v Skednju dne 8. t. m. ob 20.30 veseloigro »Trije vaški svetniki«. GLASBENA MATICA V TRSTU Zaključna produkcija gojencev glasbene .šole bo v sredo 9. junija 1954 ob 20.30 v Avditoriju. Nastopajo gojenci za klavir, violipo, čelo. flavto, harmonikarski zbor ter šolski orkester. Prijatelji naše mladine vljudno vabljeni. Rossetti. 16.30: »Teror v SangajJ* R. Roman, E. 0’Brien. ExceIsior. Zaprto zaradi oh™”' Fenrce 15.30: »Pred povodni^ M Vlady, C. Ninchi. Nazionale. 16.00: «Sužnja gr«w»i S, Panipan-ini, F. Fabrizi. Filodraramatico. 16.00: (‘Poe?” ljubezni«, W, Chiari, L. »‘»'h Arcobaleno. 15.30: »Iran«, Gray. (rj, Aučitorium. 16.30: «Tolpa v državah«. Mladini izpod 16 prepovedano , Astra Rojan. 16.30: »Sirot* W» nasmeha«, G. Garson, W. C Ustali o. (Trg Perugino) 16-M: «Otok greha«, L. DarneU; Grattacieio. lfi.00: «P??eMjSK ljubezen«, J. Povvell, F. ” Alabarda. 16.00: «Strastna peseJh® N. Pizzi, G. Landry. Ariston. 16.00: «SokoIi v stflw glavem letu«. „ .-a, Armonia. 15.15: »Stari S. Franu sco«, A. Faye, J. Payne. _ Aurora. 16.00: »Crrci prestob. Lancaster. „ Garibaldi. 15.30: «Dvoboj na “■ du», J. Bromfield. y Ideale. 16.00: «Skobci ožin«. De Carlo. . .l Impero. 16.00: «Tretji razred ceja«, L. Emmer. v Italia. 16.00: «Stekleni zida, Gassmarm. e„ma. Viale. 16.00: «Vzhod.no od suro tre«, J. Chandler. Kino ob morju. 16.30: «Plame»' A. Nazzari. Massimo. 16.00: »Sangaree«, Dahi. A-ne Moderno. 16.00: «Sk.rivnost tr. ga gradu«, S. McNaHy. ‘""T nj izpod 16 let prepoved"«'' Savona. 15.00: «Cesarske viJ01K C. Sevilla. --ar Sv. Marko. 16 00: »Morski zelenega otoka«. ,VESNA" KINO V SKEDNJU v sredo 9. in četrtek 10. junija 1®** ob 18., 20. in 22. uri. P. Secolo. 16.00: »Med plamena«. Godard. , .ujci Vittorio Veneto. 15.30: sonca«, G. Ford. Azzurro. 16.00: «Karaibsko zi»* J. Payne. . »o« Belvedere. 16.00: «Poštni smrti«, R Cameron. . Marconi. 16.00: «Zend»n Jeu" S. Granger. . H. Novo cine. 16.00: «Ljubin*k>*' •Lamarr. ^0 Odcon. 16.00: «Da te rešim, " grešila«, M. Vitsle. n8r« Radio. 16.00: »Morski ropar e banera«, R. Nevvton. Venezia. 16.00: »Vražja zel'0" M. Felix. POLETNI KINO: Ariston. 21.00: «Sokoli v sU glavem letu«. „ lA Rojan. 20.30: »Živio Zapata’-'. Brando. mh Paradiso. 20.15: «Jantar», L. nel1- ,-neti''. Ponzjana. 20.30: «Med plam^ S. Hayward. irlip Arena dei fiori. (Ulica GB* daio 29) 20.30: «Ranč Noton M. Dietrich. SOBOTA, 5. junija ls!< .HJ(;0!SI,0VAŠ»k* CONA TIlST* 254.6 m ali 1178 kC ^ Poročila v slov. ob 7.00, ‘ 1 19.00 in 23.30. M pr* 7.10 Jutranja glasba; 7dv iti gled tiska; 14.15 Šport dtfLnsld po svetu; 14.40 Pojo operni pevci; 17.30 PW* pofC-CDJLA iz Beograda: lS-^JoVt« čila v hrvaščini; 18.15 orkestri igrajo za židano -[30 21.00 Melodični ritmu redei Zbrano cvetje z domače * j-o1/ 22.00 Naši kraji in ljudJ«- jt»-min: 23.00 Zadnja poročil* .jjp lijanščini; 23.10 Glasba z* noč. T K » 1' H. 306,1 m ali 980 kc-sek NOČNA SLUŽBA LEKARN: Biasoletto, Ul. Roma 16; Man-zoni, Ul. Seltetontane 2; Marchio, Ul. Ginnastica 44; Rovis, Trg Goldoni 8; Rossetti, Ul. Schiapparelli 58; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju, Vpisovanje otrok za kolonije v Sloveniji samo še danes 5. junija Opozarjamo starše na vpisovanje otrok v starosti od 6. do 14. leta v otroške kolonije v Sloveniji. Vpisovanje med 9. in 12. uro na sedežu Podpornega društva v Ul. R. Manna št. 29. kjer lahko dobite tudi vsa natančnejša pojasnila. V Skednju vpisovanje na sedežu št. 124 od 19. do 20. ure. Za Opčine, Bane in Konkonel vpisovanje na Opčinah na sedežu. Kon-konelska 1, od 19. do 20. ure. Za Prosek vpisovanje pri Kocmanu Danilu Prosek št. 52. Za Plavje pri Coku Cvetku, Plavje št. 161. Za Padriče, Gropado in Bazovici pri Mirku Pečarju. PODPORNO DRUŠTVO ZA STO odsek za počitniške kolonije «UNI0N» Svetovno znana zavarovalnica od leta 1828 je v TRSTU, UL. VALDIRIVO 14 tel. 27512 - 35939 Prokurator RAVNIK .C It* 11.30 Lahki orkestri; vst-kega nekaj; 13.00 Iz gPlrial*: ga sveta; 14.00 L..M. S Koncertino za klavir in or 14.45 Giannini: Koncert prod:<' bento in orkester; 15.151 t* nadni koncert; 16.00 Oay najmlajše; 16.30 Slovensk' - fr vi; 17.00 Plesna glasba; ffir stra, operna glasba; l*:jr or"1’" za-rt: Koncert za fagot lj» ster; 18.17 Prokofjev: piniz tj v D-duru; 18.40 Melodij« ‘"jo05 vij; 19.00 Pogovor z ženo. j»-Vokalni oktet; 21.00 Malo ^jir lo - malo zares; 21.45 Poj« -gg. rice Cbevalier; 22.00 P**” Koncert št. 1. T It » I' I. [[.jO 11.00 Za vsakogar nekaj-ojan-Simfonična glasba: 13-25.11 rjti'’' ske pesmi; 17.45 Ritmi 'J m* ske Amerike; 19.15 Pl^iizl. ba; 21.25 Pesmi iz vseh oc* • 1,0 V «-. > .J * 327.1 m. 202.1 m. 2I2-4 7(jO, Poročila ob 5.35. S.OOj 13.00. 15.00, 17.00. 19-00 ", CK 12.00 Lahka glasba; D-tTjo J; banom - dober dan!; 'j «1a VVagner: Uvertura k teči Holandec«, P. I. c*JKest*7 Hamlet, fantazija ta dj# 13.45 Ža pionirje;]414-05H»,t^ -enos i^iig^' ■■Mm tne Pjfo V 16.00 Kulturni pregled; }/■ Hamlet, fantazija za °ctoV(^ 13.45 Za pionirje; 14.r sk-i samospevi; 14.20 narodna glanba (Pren greba): 15.30 Operetne 16.00 Kulturni pregled, •• ziAcj je Ljubljanski komorni gpeC W. "17.30 "Okno v svet; 17.40 popularnih orkeslraln-in anui* 18.30 To in ono iz arhiva pjs* skih narodnih pesmi: 20-u sobotni večer. S.oveesko planinsko 'rstu priredi 20. t. "■ 1 Trst Nanos. Vpisovanje na društva do 10. t. m. )tii Motoklub Skedenj °^g0O'£ 20. VI. izlet v Tolmin " ^ * Vpisovanje do 10. t. "• dežu. ,n J0' Motoklub »Amatori« )(1 fF" t. m. izlet v Pulj, PotfUj^; vinj, 20. t. m. pa v t fi Vpisovanje za člane do ADEX 1ZL 19. in 20. junij* v dvodnevni iz'e POREČ PULO in na BLED 1954 20. junija izlet v _oV0 ;un'i* MATERIJO-DbB' *“-*** jlJPD Vpisovanje do ' _ !)]■ pri «Adria-Expr<> ^ F. Severo 5-b - te • primorski dnevnik — * - 5. Junija 1954 JUTRI BO V AVDITORIJU PREMIERA KOMEDIJE „HARVEY" Razgovor z režiserjem Tiranom najbolj pretresljiv prizor ob koncu, ko je na tem, da dajo čudaškemu Elwoodu Dowdu injekcijo, ki ga bo rešila njegovega čudaštva, a s tem bo postal prav tako neprijazen, Leta 1910: Moderni politični razvoj. — Moderni gospodarski razvoj. — Cilji socializma. Knjižnica’dru-štva «Ljudski oder« v Trstu, I. zv. — Leta 1912: dr. Oton Bauer: Narodni ali razredni boj. Ponatis jz »Železničarja«. Izdal in založil Josip Kopač. — Leta 1913; Socialna demokracija in občinske volitve v Trstu 1913 — ter Slovenskim kovinarjem. Napisal Ignacij Mihevc, tajnik Strokovne organizacije kovinarjev v Trstu. — Leta 1915; Koliko pritiče družinam vpoklicanih. Izdala in založila uprava »Zarje« v Trstu. Iz vseh gornjih navedb je torej videti, da je bil Trst najmanj 25 let močno središče slovenskega socialističnega delavskega gibanja ter je obenem z Ljubljano in ostalimi slovenskimi delavskimi središči močno sodeloval pri socialistični vzgoji slovenskega delovnega ljudstva. Jugoslovanska socialna demokracija je polno upoštevala važnost slovenskega proletariata v Trstu za razvoj socializma na Slovenskem in je n. pr. leta 1914 tik pred pričetkom vojne kongres stranke (28.-29. junija 1914), sklenil, da se sedež strankinega vodstva prenese v Trst. In tudi današnji razvoj delavskega gibanja v Trstu dokazuje, da živi v Trstu mnogo narodno m razredno zavednih socialističnih delavcev, ki gradijo na temeljih postavljenih v prvih desetletjih socialističnega raz. voja na Slovenskem. CVETKO A. KRISTAN PAV. ,r RAZSTAVA LCJA PAr C R O A VSTOP t UfiAp/ PALAČA A*ARODOV nčnjstr '. nad str •1 nachtr p A v. _»« w naditr PAV. .C" (Nadaljevanje s 1. strani) 0 »O 90 09 00 0/ 1e> 4f fp nU OB 30-LETNICI TRAGIČNIH DOGODKOV V PREMOGOVNIH REVIRJIH lz govora, ki pa je imel tov. Miha Marinko na zborouanju v Trbovljah l. junija t l. ob priliki 30-letnice zloma itOrjunen t? Trbovljah, prinašamo se naslednji oris položaja in posledic, ki Jih je ta pomembna zmaga rudarske enotnosti imela v nadaljnjem razvoju delavskega razvoju v črnem revirju. "^a dogodek je neizmerno | močno novo silo in bi lahko teknil v vsej Jugoslaviji. I doseglo velike uspehe, toda ti £*ž>tn je seveda to priliko iz- voditelji so izvršili fuzijo z , r|stil, da je ustavil naše ča- >is. (-lBe, da je razpustil »Vesno«, »j * jez« rudarskega proleta-h8,ta )e bila tako vroča, da Hen °tiv, gostilničar, trgovec, »tl; *e — domačin, ki je bil Trk" 1101 Grjunaš, ni mogel v 1« °vjah več eksistirati. To da spontana reakcija za- »e*11 in revolucionarnosti, 1,1 („1 L* manifestirala med ljud-| »c) taki ljudje so zaradi ^nega bojkota in splošne-^t, ogorčenja morali oditi iz !WVelj, Četudi je kasneje aJa uPad delavskega giba- deloma zaradi občih raz-^r’ deloma zaradi oportuni- di faznih takrat vodečih Iju- ‘*V »o leto ali dve kasneje izdajalsko fuzijo sin stov. Združenje sindikatov l,aio po sebi predstavljalo namenom likvidirati napredne, borbene sindikate. Te stvari so seveda imele resne re-perkusije na moralno razpoloženje, toda osnovne revolucionarne zavesti ni bilo mogoče zatreti v trboveljskem proletariatu. Imamo celo vrsto nadaljnjih dogodkov, ki pričajo o tem. Ce danes včasih izbijajo ostanki te zaostreno-sti med dvema taboroma delavskega gibanja v Trbovljah, kar je seveda napačno, ima to svoje zgodovinsko ozadje, ker je rudarsko delavstvo vendarle dovolj izkusilo, kaj se pravi na eni strani pošteno braniti delavske interese in kaj se na drugi strani pravi ko-luborirati. sodelovati s Trbo- dinar ali čestokrat za puhle obljube in na ta način ogoljufati rudarje. Na procesu proti borcem, ki so se borili proti «Orjuni», se je pokazalo, da je sodišče, policija in žandarmerija sicer dobila nekaj ovaduhov, vendar ni bilo mogoče na sodišču P H niti odkriti obstoja ilegalne organizacije proletarskih akcijskih čet, ki so bile oborožene in so na tem mestu nastopile. To je znak čvrste e-notnosti. Nekaj utrinkov s procesa so objavili tudi naši časopisi in iz teh je mogoče videti, kako so borci pred sodiščem branili svoje prepričanje, odkrito priznavali, da so komunisti, in z obtožbami nastopali proti sodišču samemu, ki je bilo prizanesljivo do orjunašev. Prvotno sodišče ni moglo mimo, da ne bi uvedlo postopka proti orjunašem, zaradi zavratnega in premišljenega umora Fakina. Toda ta postopek je bil s kraljevim aktom ustavljen. S tem je bi- veljsko prennogokopno družbo j lo jasno pokazano, kje je ime-in se z njo pobotati za piškavi la »Orjuna« svoje zaščitnike in pobudnike. Na procesu torej teh borcev niso mogli demoralizirati in tudi kasneje ne. Tudi v kasnejšem obdobju imamo samo en primer izdajalca iz delavskih vrst. Nekateri med vami se tega še lahko spominjate. Bila je konferenca SKOJ, ki se je ilegalno sestala v gostilni pri Kurniku in to konferenco je nekdo izdal. Ta človek je kasneje vsa leta ostal v Trbovljah brez vsake družbe. Nihče ga ni hotel videti, v nobeni družbi se ni mogel uveljaviti, ker je nosil pečat izdajalca. Gotovo je med vami več takih, ki ste preživeli takratno naše življenje in delovanje v trboveljskih revirjih in veste, da ui bilo nikoli izdajstva enega nad drugim, tako da ves policijski režim ni mogel naših organizacij v Trbovljah uničiti. Da ne govorim o sijajni borbi trboveljskih žena leta 1934, ki so z zasedbo obratov izsilile stavko. Naslednja leta je bila zopet stavka, ki so jo socialdemokrati proglasili za gladovno stavko, čeprav je le deloma veljala kot gladovna stavka, ker smo komunisti stalno oskrbovali rudarje s hrano. Ko so neki ljudje preprečevali donašanje hrane, smo jo prinašali skozi posebne dohode. Dalje dve stavki leta 1939. Pobudnik vseh teh akcij je bila Komunistična partija (ploskanje), in to vkljub o-portunizmu raznih sindikalnih voditeljev in organizacij, ki so bile za hitro končanje stavk in za politično barantanje. Leta 1939 je 10 dni trajala stavka, ki smo jo organizirali komunisti v ilegali, skrivajoč se pred policijo. Imeli smo samo nekaj ljudi, ki so smeli javno nastopati. Ti pa so na vsakodnevnih zborovanjih, kjer so nasprotniki hoteli doseči demobilizacijo rudarjev, dosegli prav nasprotno: nastopili so in dosegli, da se je stavka nadaljevala. Tovariši, danes je treba ime- ti pred očmi, kako pomembna je za razredno zavest proletariata čvrsta, monolitna orga-1 prehodni etapi socializma nizacija, zaupanje y to organi-1 naši deželi. zacijo in kritičen odnos do *e organizacije. Mislim, da je treba predvsem danes to upoštevati in predvsem to imeti pred očmi, ko gradimo nove pogoje našega družbenega živ. ljenja. Za rudarski proletariat pa je značilno še nekaj. Medtem, ko se razni malomeščani v raznih obdobjih navdušijo za napredne stvari, potem pa hitro klonejo in padejo čestokrat v nasprotni tabor, ostane proletariat vztrajen. Tako je tudi danes izredno važno, da je proletariat vztrajen v graditvi socialističnih družbenih odnosov, ker ta bitka ni lah ka, ker izgradnja socializma ni tako enostavna, kakor z-gleda, ker je sprememba družbenega sistema, družbenega reda, družbenih odnosov izredno težavna stvar. Zaradi tega, tovariši, zaključujem z osnovno mislijo — vneto hranite v vsem svojem delovanju dandanes polno vero v svoje u-stvarjalne sile. saj je proletariat danes odločilna sila v v čuna«, čeprav je znano, da je Italijo v povojnih letih požrla Trstu skoraj vso ameriško pomoč namenjeno dvigu tržaškega gospodarstva. — Op. ur.). V pogledu davčnih olajšav, ki naj bi jih uživalo naše področje, ugotavlja koordinacijski odbor v elaboratu, da to ni res, in navaja vrsto zakonskih predpisov, ki dokazujejo, da je naše področje celo na slabšem, ker se tiče plačevanja davkov. vilnih državnih organov- Končno pa je področni proračun zadušen zaradi velikih, potrebnih stroškov za javna dela, ki npjno vplivajo na proizvodnjo področja. Zato ne more držati vzpo-reditev med dvema gospodarstvoma, kljub temu da sta povezani med seboj. S tem potrebnim uvodom podjetij, ki delajo pod boljšimi pogoji; 3. konkurenca nekaterih kategorij, ki delujejo na področju goriške proste cone; 4. neizkoriščanje velikega proizvajalnega potenciala; 5. visoko število brezposelnih; 6. izčrpanost finančnih sredstev posameznih podjetij in ZAKLJUČNE MISLI Koordinacijski odbor tržaških srednjih in malih podjetij zaključuje elaborat z naslednjim; »S tako kratkim elaboratom ne moremo prikazati celotne slike vseh najmanjših podrobnosti, ki sestavljajo gospodar, stvo našega področja, s katerim bi lahko ocenili sedanji nestalni gospodarski položaj ter nakazali kako perspektivo za bodočnost. V tem primeru bi se morale naše ugotovitve raztegniti še na druge čini-telje, kot na primer; vplive, ponudbe in povpraševanja na posameznih sektorjih, konkurenco. notranjo in mednarodno trgovino, proizvodnjo, valutni režim, potrošnjo, kako se ustvarjajo in kako se uporabljajo jlohodki, cene, sedanje in bodoče možnosti razvoja itd Tem manj imamo namen vzporejati naše gospodarstvo z italijanskim gospodarskim organizmom, ker bi bilo to nemogoče zaradi obstoja dveh različnih politično - gospodar, skih in upravnih struktur. V naših obrazložitvah smo se omejih na statistike in na vzporejanje s položajem v italijanski republiki samo v toliko, da smo ostali na področju, ki ga je izbral ravnatelj za finance in gospodarstvu ZVU. jasno je, da je tudi takšen način zgrešen, ker se odgovarjajoči rezultati ne predstavljajo vedno tako, kot bi si že'eli. Medtem ko se gospodarstvo v okviru nacionalnega ozemlja (Italije, op. pr.) razvija v popolni normalnosti, s popolnim izkoriščanjem vseh za. sebnih iniciativ, se gospodar-stvo našega področja vrti v zapletenem in nenormalnem stanju. Tudi naš upravni aparat je nesorazmeren zaradi prešte- -S20 500 400 300 2oo 100 BLAGO VKRCANO IN IZKRCANO V L. 196i 1958 * 100 rrrrr- v,Vr a T*71 'y/\' •; '>7-j r. -Ja \\ TRS T Qwm 8t*na mmli »n* mp/ E t*. V j. I; * LA V. naslednje i pomanjkanje kreditov za ob- lahko napravimo _ zaključke; | novo stalnega in obratnega «V zvezi z okrnitvijo pod- j kapitala; _ ročja v svojem naravnem in| 7. odlašanje izdatkov, za ne-stoletnem teritorialnem obse- potrošno blago; gu, z izgubo obširnega zaledja — glavnega izhodišča krajevne proizvodnje in trgovine — ki se je poslabšalo z nerešenim političnim vprašanjem, so nastali in se razvili v vedno večji obliki mnogi patološki činitelji, ki so naj-ože med seboj povezani, in sicer: 1. zadušitev investicij, zmanjšanje podjetnosti in splošno upadanje kakršne koli trajne gospodarske iniciative; 2. konkurenca furlanskih ODHOD ir, P/HHOD LADIJ v TRST 1938 -- Št. 56.760 1953-Št.21:858 8. zmanjšali in v mnogih primerih negativen donos; 9. stagnacija trgovine in prometa; 10. zmanjšanje povprečne hitrosti kroženja denarja. Koordinacijski odbor tržaških srednj;h in mali podjetij, zavedajoč se resnih posledic za tržaško gospodarstvo, če se takšno izredno stanje nadaljuje, je zahteval od državni.i oblasti, da storijo vse nujne ukrepe, ki so navedeni v resoluciji od 3. marca. Upoštevajoč, da z gornjimi zahtevami nočemo doseči nobenih privilegijev, olajšav ali pa denarnih daril ampak da so te zahteve usmerjene na izkoriščanje vseh razpoložljivih sil, vsega proizvajalnega potenciala in vse volje m zmožnosti dela zainteresiranih kategorij, pričakuje koordinacijski odbor srednjih in malih podjetij razumevanje in konkretno pomoč državnih oblasti v smislu, da se zagotovi dejavnost celotnega mestnega gospodarstva. Konaa. i VREME Vremenska napoved za danes: Oblačno vreme s padavinami in delnimi krajevnimi razjasnitvami. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 21.7 stopinje; najnižja pa 17.9 stopinje. TRST* sobota 5. juuija 1954; PRIMORSKI DNEVNIK RA RIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 22.00: Naši kraji in ljudje: Tolmin. — Trst II.: 20.05: Vokalni oktet. — Trst I.: 11.30: Simfonična glasba. — Slovenija. 17.10: Poje Ljubljanski komorni zbor. 17.40: Spored popularnih orkestralnih skladb. IZ TRŽAŠKE KRONIKE RAZPRAVA O ZLOČINU V UL. MAMZONI Zasliševanje sorodnikov obtoženega šoferja Bozzola (Nadaljevanje z 2. strani) stre, Antoninija. Njemu je prisegla, da ni napisala pisma in ga prosila, naj ustavi njena zasliševanja, ker ie že trudna. To ji je tudi obljubil. Predsednic je tedaj odslovil Origlia in poklical inšp. Pi-scopella pred se. Ta je seveda zanikal, da bi šel k njej na dom z namenom, da se ji oprosti. Odšel je k njej, ker sta njen tast in tašča želela govoriti z njim. »Ni res», je zavpila Sulligoijeva. «on je poslal nekega agenta, ki me je povabil k njemu v vežo stavile)). $e prej pa je inšp. Pisco-pello povedal, da Sulligoijeva ni napisala samo dveh besed temveč nekaj več. Preds.; »Slišite! Vsi trdijo isto». Sulligoijeva: «Ce jih bo prišlo 10, bodo vsi isto govorili«. Ker ženska nikakor ni hotela priznati, se je inšpektor obrnil k njej: «Gospa Sulligoi Luigina, se spominjate, da ste se vi med pisanjem smejali in ste rekli, da lahko različno pišete?« Sulligoijeva (močno); «Ne, m res. (Izbruhne v krčevit jok). Prisegam da ne. In gospod predsednik, če sem jaz imela globoko izrezano obleko, je bil on v majici v pisarni«. Ker je Sulligoijeva. ki je bila izredno nervozna in jo je moral celo tožilec miriti, končno izjavila, da ne ve kdo naj bi napisal pismo in da sploh ničesar ne ve v zvezi z zločinom, je predsednik odslovil oba in poklical Bozzolovega očeta Riccarda. Ta je pojasnil, da je sin tistega kritičnega večera prišel domov kmalu po 19. uri in odšel nekaj minut pred 20. Njegova sestra, to je Bozzolova teta, Amalia Sabadin, ki stanuje z njimi, je potrdila isto in celo povedala, da jo je inšp. Piscopello ob neki priliki, ko je nesla nečaku kosilo v zapor, zaslišal, a da njene izjave ni stavil v zapisnik. Tedaj mu je dala tudi nekaj imen prič, a inšpektor ji je odgovoril, da bo vse skupaj spravil v zapor. Med popoldanskim delom razprave sta pričala trgovec Aristide Mosca, ki je tistega večera videl Bozzola kakih o ali 10 minut po 19. uri pred trgovino ko se je pogovarjal z Alojzijem Rozmanom. Isto je potrdil tudi Rozman, kateremu je Bozzola tedaj pomagal staviti nekaj zabojčkov v avto. Zanikal pa je (v nasprotju z Bozzolom), da je zabojčke nesel v notranjost Mo-scove trgovine. Pričala je tudi mati obtoženca, ki je pojasnila, da zeleno ruto, ki so jo agenti zamešali z drugimi'v njenem stanovanju, ni nobeden od do- mačih spoznal. Tudi njo je Piscopello zaslišal a ni sestavil zapisnika, kakor tudi ni sestavil zapisnika po zaslišanju neke ženske, ki jim je prala. Slednjo so na policiji vprašalj če je morda oprala krvava oblačila. Franca Mazzolini, Bozzolova sestrična, ki navadno večerja pri slednjem, je tudi pojasnila kdaj je Bozzola prišel domov in kdaj je odšel. Ker je uradnica pri inšp. De Giorgiu, je temu naslednjega dne (po Bozzolovi aretaciji še tiste noči po zločinu) pojasnila v.se in mu obenem povedala, da je bil njen bratranec prejšnjega večera v baru in nato v kinu. To ji je povedal Bozzola po prihodu domov s policije. Isto je potrdila tudi mati Mazzolimjeve, ki je sestra Bozzolovega očeta. Naslednja priča, 70-letna Angela Tonet vd. Berti, ki stanuje nadstropje niže od Boz-zolovih, je precej razgibala, Čeprav ne po njeni zaslugi, razpravo. Pojasnila je namreč, da gre redno vsak večer (redkokdaj ostane doma) k Bozzolovim, kjer posluša radijsko poročilo ob 20. uri. Tako je bilo tudi tistega dne. Medtem ko je zapirala vrata stanovanja, je videla Bozzola odhajati. Manjkalo je nekaj minut do 20 Preds.: »Kako veste to?« Berti; «Ko sem prišla k Bozzolovim so ravnokar oddajali kratke športne vesti, ki so nekaj pred 20. uro«. Tožilec: «Kda, pa je bila Bertijeva zaslišana?« Odv. Berton (jezno): »Februarja letos na našo zahtevo, vendar so jo predlagali kot pričo že julija lani. Toda Piscopello je tedai rekel Saba-dinovi, ki jo je omenila, da bo vse spravil v zapor. Izjavljam tu, da je bila preiskava bodisi s strani policije kakor tudi sodne oblasti pomanjkljiva. Zakaj niso Bertijevo zaslišali že julija, ko jo je tudi Bozzola omenil?« V zvezi s tem moramo pač omeniti, da se nam zdi čudno, da je policija zaslišala več oseb, a ni tega vnesla, kakor je treba, v zapisnik. Zakaj pa ni zaslišala Bertijeve? Čudno je predvsem, da ravno izjave, ki so bile dane v Bozzolo-vo korist, policija ni zabeležila in jih ni dodala ostalim aktom. Po zaslišanju dveh Bozzolo-vih sestričen, ki sta v glavnem potrdili isto kot drugi sorodniki, je bila razprava zaključena in preložena na torek zjutraj, ko bodo prišle na vrsto ostale priče. Preds.: Palermo, tož.: Visal-li. zapisn.; Neri, obramba; odv. Kezich in Berton za Bozzolo, Margera za Sulligoija, odv. zasebne stranke: Caravelli in Antonini. Propagandna kolona' monopola „Montecatinf Potrebni so slovenski kmetijski strokovnjaki ali pa tolmači V četrtek so privozili v Gorico trije moderni avtobusi, last monopola «Montecatini», ki so do sedaj obšli že več pokrajin in tudi videmsko. V go-riški pokrajini bodo do 10. junija. Trije izvedenci za kmetijstvo, predvsem za uporabo kemičnih gnojil in strupov proti raznemu mrčesu, bodo na razpolago vsak dan od 9. do 12. ure in od 20. do 22. ure vsem neposrednim obdelovalcem zemlje, ki bi jim stavili vprašanja iz kmetijstva. Avtobusi so zelo moderno opremljeni in v vsakem je tudi manjša kinoaparatura, tako da zainteresiranim osebam lahko prikažejo razne filme iz kmetijstva. V sredo 9. junija bo po en avtobus s kinoaparatu-ro obiskal Doberdob, v četrtek 10. junija zjutraj Gorico, zvečer pa Sovodnje in Štandrež. Brez dvoma je način propagande novih kemičnih gnojil, potrebnih našemu kmetovalcu, ki ga je podvzela «Monteca-tini«, zelo iznajdljiv in tudi moderen in bo ta kmetovalcem koristil. Vendar pa priporočamo, da pokrajinske oblasti preskrbijo za slovenske kraje posebne predavatelje, oziroma tolmače v slovenskem jeziku, ker bo edino na ta način propaganda uspešna. Naši kmetje sprejemajo novosti v kmetijstvu s precejšnjo nezaupljivostjo in je zatorej potrebna dobra in predvsem razumljiva obrazložitev vsega novega v kmetijstvu. I VČERAJ PRIČETEK STAVKE KEMIČNIH DELAVCEV «S0LVAY» I ' " Trnki delavci morajo preprečiti izkoriščaoie stavke v politične namene Stavka v SELVEG Včerajšnja stavka v zasebnem električnem podjetju SELVEG je dobro uspela. Stavka je trajala od 8. do 22. ure. Notranja komisija je skupno s Federacijo uslužbencev električnih podjetij naslovila na delavce proglas, v katerem pojasnjuje vzroke stavke in pravi, da so za stavko krivi industri.ialci, ki niso hoteli pod nobenim pogojem sprejeti delavskih zahtev po predujmu na bodoče poviške, do katerih bodo prišli zaradi bodočega izenačenja plač. Ti predujmi bi v veliki meri. koristili delavcem; omogočili bi njihovim družinam, da bi se njihova kupna moč dvignila, pri tem pa delodajalci ne bi utrpeli nobene škode. Predstavniki delavcev so odšli tudi k prefektu in županu, kjer so pojasnili svoje zahteve. CISL nagovarja delavce k stavkokaštvu * Zlonamerno pisanje dnevnika