SREDA, 26. januar 2011 • ODGOVORNI UREDNIK: tomaž ranc • PRVA ŠTEVILKA jE IZŠLA 9. MAJA 1945 • www.vecer.com • LXVII 21 (20.153) • CENA 1,10 eur (10 HRK)

Aleksandra Lobnik, naj razi-sko-valka 2010: "Biti raziskovalec je način življenja in
raziskovalci smo kot umetniki, saj se nam lahko ideja porodi kadarkoli." Stran 13

Zvon Ena se je namenil zgraditi
33 luksuznih apartmajev na območju
nekda-j slo-vi-te vi-le Arentz. Kva-dra-tni-
meter objektov so ocenili do 10.500
evrov. Zdaj so ti apartmaji po poroča-
nju hrvaških medijev večinoma nepro-
dani. Zaradi neustrezne arhitekture za
tamkajšnje okolje in cerkvenega kapi-
tala v ozadju pregrešno drage gradnje
so domačini besneli. Tudi z iskanjem
visokih profitov v projektih na Hrvaš-

V ŽARIŠČU
Cene letijo
v nebo, ljudje
pa strmoglavljamo
	...4
V ŽARIŠČU
Odslej v lastni
režiji le gradnja
barak?
	...5
GOSPODARSTVO
Nadzorniki
Pošte nič
0 direktorju Haucu
	ED
ČRNA KRONIKA
Za viljamovko
skrbel šofer

ČRNA KRONIKA
Rezervoar plina
v zrak

Upniki lahko svoje terjatve, med katerimi je tudi
115 delavcev, v stečajnem postopku Stavbarja prijavijo
do 26. aprila

cen na-trgu je po-d ni-vo-jem eko-no-mske-
ga pokrivanja vseh stroškov izgradnje
objektov in poslovanja družbe, zato
prihaja do likvidnostnih težav, katere
do-da-tno- po-večuje mrtev trg nepremi-č-
nin." Da Stavbarju gradnje ne bo uspe-
lo preživeti, so že ob začetku prisilne
poravnave opozarjali nekateri upniki.
Njihovi izračuni so celo izkazovali, da
bi v primeru stečaja njihova poplačila
lahko bila višja. A je družba vztrajala
in se po potrjeni prisilni poravnavi,
tako sporoča poslovodstvo, usmeri-
la v dokončanje že prevzetih poslov-
nih obveznosti - med katerimi je ena
bolj odmevnih gradnja mariborskega
Doma pod Gorco.

Ze devetnajstič bodo
postavljavci snežnih
gradov v Podpeci
za en dan prebudili
kralja Matjaža, ki spi
v gori Peci; zgradili
bodo že tisoči grad

Ta konec tedna bodo v Podpeci
pri Črni na Koroškem zgradili
že tisoči grad kralja Matjaža. Pri-
ljubljena snežna prireditev je do-
slej potekala vsako leto od leta
1993, ko je na planoti Mitnek v
idiličnem zavetju Pece nastalo
prvih osem gradov. Naslednje
leto je gradilo trinajst skupin,
lani že 105.

To število je tudi že zelo
blizu maksimalnemu, kot je
povedal Mat-jaž Mrdavšič iz
okrepčevalnice Pri Matjažu, ki
prireditev organizira skupaj z
Občino Črna. V prihodnje Gra-
dovi kralja Matjaža lahko raste-
jo le še po kakovosti, ne več po
številu graditeljev. Lani jih je
bilo preko sedemsto. Prostor
namreč ne omogoča več širje-
nja gradbišča, prestavitev na
kakšno drugo lokacijo pa bi
prireditvi odvzela precej čarob-
nosti, ki jo obiskovalci Podpe-
ce pričakujejo in tudi najdejo.
Mrdavšič tako razmišlja, da bi
gradove po koncu gradnje z za-
sneževalno napravo zaledenili
in jih tako dalj časa ohranili ne-

Nova županja občine Črna na Koroškem Ro-mana Lesjak je na
letošnjo gradnjo gradov prijavila posebno ekipo, ki jo bodo se-
stavljali župani in podžupani iz Mežiške doline. Kot je povedala,
načrt gradu že imajo, udeležbo pa so ji potrdili že številni, med
njimi tudi župani Mat-ic Tasič, To-maž Ro-žen in Du-šan Krebel.
Zanimivo bo videti, kako bo nekdanji absolutni vladar kralj Mat-
jaž naklonjen demokratično izvoljeni lokalni oblasti. Ljudstvo
pa bo brez dvoma veselo tudi zato, ker oblast ne bo gradila gra-
dov v oblakih, ampak prave, pa čeprav iz snega.

Do prijetne gorske planote Mitnek vodijo tri ozke gorske gozdne
ceste, ki so sicer dobro vzdrževane, vendar ne omogočajo sre-
čevanja kolon avtomobilov. Tudi letos bo zato promet po cesti
Helensko razpotje-Mitnek potekal izmenično enosmerno. Za
sestop priporočajo cesto preko Pikovega do Mušenika. Organi-
zatorji si želijo, da bi čim več obiskovalcev uporabilo javni pre-
voz, tako da bo na cesti manj gneče. Parkiranje pri Mušeniku
bo brezplačno, zato bo po besedah organizatorjev javni prevoz
najudobnejša oblika prevoza do gradov.

sto graditeljev, ki bodo zgradili
sto gradov. Na spletni strani
www. gradovikraljamatjaza.
com so dobili že precej prijav,
približno polovica skupin pa se
je v preteklih letih prijavila ne-
posredno pred gradnjo. Nedelja,
30. januarja, pa bo ob zgrajenih
mojstrovinah namenjena predv-
sem otrokom.

Graditelji bodo dan preživeli
dobesedno z naravo, dovoljeni
gradbeni materiali v Podpeci so
le sneg, voda, led in šibje. Motor-
no orodje ni dovoljeno, zato je
poleg lastnih rok mogoče upo-
rabljati le še vedra, žagice, lopa-
te in sani. Čas za gradnjo traja
od 10. do 16. ure, vsaka ekipa
mora ob prijavi oddati tudi
skico gradu. Izkušene ekipe
vedo, da mora biti delo gradite-
ljev (v ekipi lahko sodeluje od
pet do osem članov) tudi dobro
organizirano, zahtevnost načr-
ta pa mora biti prilagojena mar-
ljivosti graditeljev, če hočejo, da
bo njihova umetnina v šestih
urah končana.

Najlepše gradove v Podpeci
izbere ljudstvo z glasovanjem,
poseben izbor pripada kralju
Matjažu. Ta nekdanji vladar in
vojščak že dolga leta spi v Peci
in legenda pravi, da ga bo gora
vrnila ljudstvu, da mu srečno
zavlada, ko mu bo brada devet-
krat zrasla okoli mize. Ker je
rast brade precej počasna, ga v
Podpeci vsako leto zbudijo le za
en dan.

Po koncu gradnje, ko bodo
ob gradovih že goreli bakle in
kresovi, bo tudi tokrat obiskal
svoje zveste podložnike, med
njimi pa si bo izbral Alenčico,
ki jo bo odpeljal v votlino do
prihodnje prireditve.

Prihodnje leto, ko bo prireditev
dvajseta po vrsti, ji organizator-
ji želijo dati še poseben pomen,
med drugim razmišljajo o izda-
ji koledarja z dvanajstimi foto-
grafijami najlepših dosedanjih
gradov. Povsem možno pa je,
da bodo Gradovi kralja Mat-
jaža do prihodnjega leta uvr-
ščeni na eminentni Unescov
seznam prvin žive kulturne
dediščine. Na pobudo Mo-nike
Kro-pej, doktorice z Inštituta
za slovensko narodopisje Znan-
stvenoraziskovalnega centra
pri Slovenski akademiji znano-
sti in umetnosti, je bila priredi-
tev predlagana delovni skupini
in bila potrjena, skupaj s še dru-
gimi odmevnejšimi prireditva-
mi iz Slovenije. Kot je povedal
Matjaž Mrdavšič, je bilo na sve-
tovni seznam doslej uvrščenih
166 prvin žive kulturne dedišči-
ne, "mi pa smo na pragu tega in
smo zelo ponosni".

Če kralj Matjaž dolge zimske
noči in dneve neprekinjeno ždi
na suhem v votlini pod Peco,
so za drugega neutrudnega in
radoživega bradatega Matja-
ža noči pred vsakoletnim zad-
njim januarskim koncem tedna
predvsem svetle, mrzle in nape-
te. "Skoraj mi je malo nerodno
priznati, koliko let sem potre-
boval za ugotovitev, da je izde-
lava umetnega snega s snežnim
topom lahko tudi drugačna,
bolj enostavna. Letos mi je pri
tehniki pomagal predsednik
vaške skupnosti Podpeca Muko
Rajze-r in prvič mi ni treba več
dežurati ob snežnem topu, saj ta
zdaj dobro samostojno proizva-
ja sneg brez običajnih zastojev,"
pripoveduje Matjaž Mrdavši-č,
gonilna sila pravljične priredit-
ve v Mitneku, kjer si je z druži-
no uredil domačno in prijazno
gostišče Pri Matjažu.

Zlasti v letih, ko zima ni pos-
tregla s snegom, se je Matjaž
Mrdavšič namučil z izdelavo
umetnega snega, pri čemer mu
je obilo preglavic povzročalo čr-
panje vode, zato je moral za ne-
moteno delovanje topa izdelavo
snega tako rekoč ves čas nadzo-
rovati. A neprespanost in posle-
dična izmučenost nista nikoli
prevladali nad njegovim ključ-
nim vodilom, ki ga je gnalo pri
energičnih pripravah - prven-
stveno poskrbeti za zasnežen
in primerno urejen travnik, ki
se bo lahko ob prihodu gradite-
ljev znova spremenil v belo graj-
sko vas.

Ves trud pri oživljanju legende
o pravičnem kralju Matiji Kor-
vinu iz 15. stoletja se zdi tako
Matjažu Mrdavšiču kot njegovi
soprogi Ivi-ci- nagrajen s širšim
prepoznanjem pomena obuja-
nja in ohranjanja žive kultur-
ne dediščine. Gradovi kralja
Matjaža z legendo o kralju so
namreč od nedavnega na pobu-
do dr. Monike Kropej vpisani
v register žive kulturne dedišči-
ne v Sloveniji, ki je tudi izhodiš-
če za vpis na Unescov seznam
žive kulturne dediščine. Kot ne-
izbrisen pečat se je Mrdavšiču
vtisnila v spomin predstavitev
žive kulturne dediščine, ki so jo
konec novembra lani v Ljubljani
pripravili Slovensko etnološko
društvo, Inštitut za slovensko
narodopisje ZRC SAZU kot koor-
dinator in Slovenska nacionalna
komisija za Unesco. Spominja
se, da je na prireditvi, imeno-
vani Živa kulturna dediščina,
predvsem improviziral, s čimer
je zbrane navdušil. Improvizira-
ti pa zna tudi Perkmandelc, v
katerega se Mrdavšič vselej rad
prelevi in s katerim zlahka nav-
duši občinstvo. Vloge Perkman-

Matjaž Mrdavšič: "Enako kot so
v Peci korenine zrasle z zemljo in
kamenjem, smo mi zrasli s prire-
ditvijo." (Petra Lesjak Tušek)

delca, škratka iz rudnika, ki ga
odigra obiskovalcem v opušče-
nem rovu na poti v Mitnek, se
po več letih ni naveličal, ampak
sta mu zgodba in njen nauk pri-
rasla k srcu.

Na splošno je Matjaž prepri-
čan, da ustaljeni dogodki uspejo
le, če se vsi pripravljavci dejan-
sko poistovetijo z njimi in jih
sprejmejo za svoje. "Prav v zraš-
čanju je pravi smisel. Enako kot
so v Peci korenine zrasle z zem-
ljo in kamenjem, smo mi zrasli s
prireditvijo," pravi Matjaž, ki se
veseli skupnega dela s člani no-
vega organizacijskega odbora,
za katere ocenjuje, da so priredi-
tev resnično "posvojili", hkrati
pa opustili zanj nesprejemljive
ideje, da bi jo prenesli v Črno ali
da bi celo blagovno znamko pre-
pustili drugim. "Vsi se trudimo
in soustvarjamo vsakoletni do-
godek, da bi res bil tak, kot si že-
limo," dodaja.

Da se ne bi kralj Matjaž v Peci
zbudil, medtem ko bi pod Peco
zaspali, pa ob obogatitvi klasič-

Na travni-ku pri- Mi-tneku ob Mrdavši-čevi- okrepč-evalni-ci- bo v soboto nastala vrsta novi-h skulptur, i-dej ni-koli-
ne zmanjka. (I-gor Napast)

tudi pričakovano dogajanje
ob kulturnem prazniku, tako
javno branje poezije mladih kot
recital ob kulturnem dnevu,
tudi iz nabora literarnih del z
otroškega natečaja na temo kra-
lja Matjaža. Če bo mraz vendar-
le vztrajal, kot bi bilo pozimi
pričakovano, se v Mitneku nade-

Čeprav so v Črni želeli, da bi obiskovalce ob prihodu v pravljič-
no grajsko središče Koroške sprejeli z več snežnimi in ledenimi
skulpturami, pa je zima še teh malo zob pokazala prepozno, da
bi gradili snežne vile sredi vasi. A vendar v središču Črne na pri-
reditev opozarja večglavi leseni kralj rezbarja Rudi-ja Novaka, ki
je sprva našel svoj prostor ob Plečnikovem spomeniku, zdaj pa
že nekaj časa opozarja na legendarnega kralja na še vidnejšem
mestu. Morda bo Novakova ustvarjalnost kateremu od gradite-
ljev, ki bodo v soboto preizkušali svoje ročne spretnosti v Mitne-
ku, v navdih in spodbudo k ustvarjalnosti. (plt)

Osemkratna ude-
leženca razkrivata
majhne skrivnosti
velikih mojstrov
Gradov kralja Matjaža

"Dobro je, da ima ekipa osem
članov, kolikor jih organiza-
tor največ dopušča," pojasnjuje
Peter Buh-vald iz skupine Letne
gume. "Delo je treba razdeliti.
Štirje, ki so brez oblikovalskega
talenta, naj žagajo in do parcele
vlačijo sneg. Trije naj oblikujejo
grad, eden ali dva pa naj skrbi-
ta za pogostitev, kuhata čaj in
vino." Po njegovem mnenju je
prva in največja napaka ekipe,
če se v Podpeci pojavi samo z
orodjem, priboljške pa zane-
mari. "So stvari, ki niso nujne
za sam grad, so pa nujne za pre-
živetje graditeljev." Prvi med
temi je po njegovih besedah
gorilnik, ki nikakor ne sme
biti majhen kot tisti za kam-
piranje, ampak mora biti spo-
dobne velikosti, potrebna je
tudi polna jeklenka plina. "Po-
trebujemo še cimet, klinčke,
sladkor, limone, pomaranče
in seveda nekaj vina," razlaga
Buhvald. S prijatelji so se grad-
nje gradov v Črni udeležili že
osemkrat, ekipe niso zmeraj se-
stavljali isti člani, največkrat je
bil poleg Buhvalda na gradbiš-
ču še Pri-mož Pušni-k. Povedal
je, da so se prvo leto kot gimna-
zijci prišli predvsem zabavat,
kasneje pa jih je bolj pritegnila
sama gradnja, tako jim je zad-
nja leta zmanjkovalo časa, ki
ga je na voljo le šest ur.

V prvi uri in pol se ekipa Let-
nih gum posveti pridobiva-
nju snega. Včasih so za prevoz
snega z velikega kupa do par-
cele uporabljali sani, kasneje
so ugotovili, da to ni najboljši
način, saj je mogoče naložiti le
kocko ali dve, a ti zelo radi spol-
zita z vozila. Kot je povedal gra-
ditelj Pušnik, je najboljša za to
kakšna močnejša folija ali šo-
torsko krilo, kamor je mogoče
naložiti ogromno kock in jih
potem dva odvlečeta do mesta
gradnje. "V dveh urah mora biti
sneg na kupu, potem imamo
pol ure odmora, v nadaljevanju
sledi oblikovanje gradu," razla-
ga Buhvald.

Kot opažata člana skupine
Letne gume, graditelji pogosto
za rezanje snega uporabljajo
žago, ki je znana pod imenom
lisičji rep. "Vsak lisičji rep ni
primeren, ni dobro, če je rezilo
prekratko in ni dovolj trdo, saj
je sneg kompakten in zelo trd.
Potrebuješ polmetrsko žago z
debelejšim listom in iz bolj tr-
dnega materiala. Poleg tega je
nujna še lopata za prekopava-
nje, ki naj bo kvadratna, ravna
in močna, da potem kocko
lahko dobiš s kupa," je bil na-
tančen Buhvald. Med orodjem,
ki naj ne manjka, sta naštela še
meter za odmero prostora in
razporeditev na sami parceli, li-
belo, kotomer, dve vedri za me-
šanje snežne malte, sekiro za
pridobivanje gozdnega mate-
riala, A-lestev, če je grad malo
višji, "kelo", zidarsko žlico, in
drugo zidarsko orodje.

Sogovornika sta poudarila, da
je načrt gradu sicer lahko ambi-
ciozen, vendar mora biti izved-
ljiv, upoštevaje, da je časa le šest
ur, naglica pa škoduje. Gradnjo
je po njunem treba vzeti kot za-
bavo. Prijatelji iz skupine Letne
gume se na Gradovih zbirajo
predvsem zaradi druženja. "Na
Gradovih smo se zbrali tudi
zato, ker v času študija nismo
bili več toliko skupaj. Gradovi
so tradicionalen dogodek po-
stali tudi za naš krog, kot na
primer morje ali pustna veseli-
ca. Štirinajst dni pred koncem
januarja se dobimo in začnemo
iskati ideje."

Ko so Pušnikovi in Buhvaldovi
prijatelji gradili prvič, je sneži-
lo, zato je bila cesta prevozna le
z zimskimi gumami. Mnogim
brez zimske opreme takrat ni
uspelo do gradov. "Čeprav tudi
gume na našem avtu niso bile
najboljše, smo prišli do vrha, ker
smo bili dovolj vztrajni. Kjer je
volja, tam je pot. Tudi z letnimi
gumami se da preživeti v snež-
nih razmerah in nekaj narediti,"
sta pojasnila izvor imena njune
ekipe. "Lahko bi izdali priročnik
s konkretnimi napotki. Nekdo
bi mislil, da si sami jamo koplje-
mo, s tem ko za Večer pojasnju-
jemo, kako naj gradijo. Vendar
nam ne gre za nagrado; če raz-
ložimo še drugim, se bomo vsi
zabavali," je na koncu povedal
Buhvald. Z nagradami za najlep-
ši grad se Letne gume ne morejo
pohvaliti, dvakrat pa so bili na-
grajeni za izvirno predstavitev,
vsaka ekipa se med gradnjo na-
mreč tudi predstavi.

Nova županja občine
Črna Romana Les-jak
o 19. Gradovih kralja
Matjaža in zamislih
za razvoj turizma v
vasi, kjer je ta nekoč
že cvetel

Ali obstaja še kaj, po čemer bi
bila Črna na Koroškem tako
prepoznavna kot po Gradovih
kralja Matjaža?

"Po treh prireditvah nas prepo-
znajo po Sloveniji, to so Gradovi
kralja Matjaža, srečanje državni-
kov pri Najevski lipi in Turistič-
ni teden. Vse tri imajo približno
enako težo, razmišljamo pa o še
kakšni odmevni. Tudi sicer se
trudimo promovirati Črno kot
vas, v katero se splača vedno
znova vračati. V prihodnje
bomo bolj intenzivno ponudi-
li naš biser, dolino Tople, v Ko-
privni bomo ustrezen poudarek
dali izviru reke Meže, ki ga mo-
ramo primerno urediti, tam je
tudi cerkev sv. Ane z oltarjem
črne Marije, bolje se bomo pove-
zali s turistično kmetijo Kumer,
kjer že imajo možnosti prenočit-
ve."

Letos se obeta že 19. priredi-
tev. Ali z okrepčevalnico Pri
Matjažu, ki je skupaj z obči-
no organizatorka, načrtujete
kakšne spremembe v primerja-
vi s prejšnjimi leti?
"Letošnja gradnja bo poseb-
na že zato, ker bo nastal tisoči
grad kralja Matjaža. Na priredit-
vi smo ohranili vse, kar mora
biti, torej prihod kralja Matjaža,
ki bo izbral svojo letošnjo Alen-
čico, izbor najboljših gradov in
druge stvari, ki so bile prete-
kla leta graditeljem in obisko-
valcem v veselje, nekaj pa smo
tudi dodali. Tako bodo gradite-
lje v soboto zjutraj pozdravili
Črnjanski harmonikaši, zape-
la bo na slovenski popularni
sceni priljubljena Korošica Mo-
nika Pučelj, ob prihodu kralja
Matjaža bodo zapele Zdovčeve
dečve. Prihodnje leto, ko bo 20.
obletnica, pa želimo posebej za-
znamovati. Razmišljamo, da bi
izdali koledar Gradovi kralja
Matjaža z dvanajstimi gradovi
na slikah, organizirali bomo
tudi pohod kralja Matjaža, da
bi tako spodbudili ljudi, da pri-
dejo peš."

Zdi se, da so tukaj res dobre
možnosti za turizem, zakaj se
ta doslej ni bolje razvil? Kako
lahko občina pripomore k
temu, da se stvari premakne-
jo?

"Mi lahko predvsem spodbu-
jamo turizem, izvajati pa ga
morajo drugi, to pa so hotel,
okoliški kmetje, gostinci. Pod-
poro jim bomo zagotavljali v
naši turistični pisarni s prijava-
mi na razpise za infrastruktu-
ro in s povezovanjem. Naloga
občine je zagotoviti možnosti
in spodbujati tiste, ki bi bili
pripravljeni delati v turizmu,
pomagamo lahko z idejami,
teh imamo veliko. Prav na dan
gradnje gradov bom imela raz-
govor s potencialnim kupcem
hotela v Črni. Ker se bo gospod
udeležil tudi gradnje gradov,
sva se za sestanek dogovorila
kar to soboto. Upam, da nam
bo uspelo vse v enem dnevu,
zgraditi grad in se dogovoriti.
Če ne, pa bomo ostali dva dni.
Izjemno pomembno je, da v
hotel dobimo pravega človeka,
saj je od prenočitvenih zmož-
nosti odvisen nadaljnji razvoj
turizma. Ko sem bila sama še
otrok, je bila Črna polna Za-
grebčanov, turizem je bil zelo
razvit. To pomeni, da ga je mo-
goče razviti tudi danes."

"Mogoče je bilo premalo medse-
bojnih stikov, zdaj sem se začela
pogovarjati z gostinci, v krat-
kem bom obiskala kmete, ki že
razvijajo turizem, kar nekaj je
takih, recimo kmetija Plaznik
v Bistri, kjer zdaj gradijo apart-
maje, tam je tudi tekaška proga.
Turistični kmetiji Smrečnik in
Najevnik bi se morali bolje po-
vezati in bolje tržiti Najevsko
lipo. Potem je tu Javorje, kmet
Mežner je v preteklosti že name-
raval graditi apartmaje. Zaselki
Topla, Koprivna, Ludranski Vrh,
Bistra, Javorje so ključni za raz-
voj turizma v Črni. Na novo so
bile označene kolesarske poti.
Več pozornosti bomo posveti-
li projektu K-24, največjemu ko-
roškemu hribovskemu izzivu
(član lahko postane, kdor v 24
urah premaga 80-kilometrsko
pot s štiri tisoč metri višinske
razlike od Črne preko Uršlje
gore, Smrekovca, Raduhe, Olše-
ve in Pece nazaj v Črno), ki je
lani praznoval desetletnico. Po-
membna je tudi povezava v Lo-
garsko dolino, tako Črna ne bo
več na koncu poti, pač pa na za-
četku."

Črna je tudi vas olimpijcev, ve-
liko vrhunskih smučarjev je
že prišlo od tod, tudi najbolj-
ša slovenska smučarka Tina
Maze. Kaj pa nova črnjanska
županja, tudi vi smučate, ste
že kdaj zgradili sneženi grad
v čast njegovi visokosti kralju
Matjažu?

"Ne, nisem še gradila, letos pa
ga bom. Sestavljam ekipo župa-
nov in podžupanov Mežiške
doline, odziv je bil velik. Naro-
čili so mi, naj poskrbim za arhi-
tekturo. Zaprosila sem Črnjana
Matica Pajnika, absolventa fa-
kultete za arhitekturo, kije rav-
nokar postal predsednik Kluba
koroških študentov, da bo nare-
dil načrt. Gotovo bo zanimiv
grad, upam le, da sama ne bom
dobila najmanjše sobane (smeh).
Seveda tudi smučam, lani sem
v Črni po zaselkih osvojila sko-
raj toliko medalj kot Tina Ma-
ze.(smeh). V Črni nimamo samo
osrednjega smučišča, nekaj je
tudi malih vlečnic na okoliš-
kih hribih, kjer potem prireja-
jo lokalne tekme. Včasih sem
smučanje trenirala, moj trener
je bil Jože Plesec. Seveda smu-
čam, ne bi bila Črnjanka, če ne
bi smučala!"

Milan Kamnik, kantavtor: "Gra-
dovi kralja Matjaža so zame
praznik, ki ga primerjam z roj-
stnim dnevom. Letos bom tam
nastopil že sedemnajstič, samo
na prvih dveh prireditvah sem
manjkal. Veselim se srečanja z
mnogimi, ki sem jih v vseh teh
letih spoznal prav v Podpeci. Pri-
reditev je simbol koroške trme
in vztrajnosti, zato vsa čast Mat-
jažu Mrdavšiču in vsem, ki jim
je uspelo prireditev pripeljati
na takšen nivo. Kolikor mi je
znano, so Gradovi kralja Matja-
ža letos vpisani v register kul-
turne dediščine, to pa je velik
korak k Unescovi zaščiti, zato
upam, da ne bo več pomislekov
o preselitvi v dolino. Prestaviš
lahko ljudi, čarobnosti pa ne."
Tomo Jeseničnik, fotograf, ob
Dušanu Štruclu - Dixiju (so)po-
budnik Gradov kralja Matjaža:
"Prireditev je izjemna ideja, ki
ima še vedno neizkoriščene po-
tenciale. Veliko bolje bi se jo
dalo izkoristiti, lahko bi bila
krepko izboljšana in bi postala
ena osrednjih zimskih priredi-
tev, prepoznavna ne le regijsko,
ampak tudi širše. Pri njeni umeš-
čenosti in prepoznavnosti v šir-
šem smislu je še veliko rezerv.
V začetku se je razvijala hitro in
je zato tudi prerasla okvire na
pol ljubiteljskega pristopa. Čez
mejo bi se gotovo že zdavnaj ve-
liko bolj razvila. Verjetno pa bo
tudi treba preseči meje miselno-
sti in pridobiti k organizaciji še
koga, da ne bi prireditev izvo-
denela podobno kot nekdanji
prepoznavni koroški turistični
teden. Vsekakor pa je pozitivno,
da z njo v Črni vztrajajo že sko-
raj dvajset let. Morda pa je lahko
prelomnica pri nadaljnjem raz-
voju prav dvajseta obletnica."

Drago Miloševič, kralj Matjaž:
"V popolni amerikanizaciji slo-
venske kulture se ne zavedamo
naše dediščine in je ne znamo
ceniti, pa čeprav je veliko večja
in bogatejša od plitve ameriške
komercialne kulture, ki niti ni
kultura v pravem pomenu. Kul-
ture tudi ne znamo prav poda-
ti, čeprav je močnejša, boljša,
kakovostna. Nihče ne bo iskal
naših kakovosti, če jih skriva-
mo ali smo sramežljivi, da ne
rečem, da se kdo tudi te kulture
sramuje. Sam vidim smisel v po-
dajanju te dediščine, v igranju,
tako kadar sem kralj Matjaž ali
kadar sem gozdni mož, pa tudi
v gledaliških igrah, v katerih
najdem osebno zadovoljstvo,
izpopolnitev. Pazimo na svojo
kulturo, negujmo jo in spoznaj-
mo njeno vrednost, da je ne bi
izgubili."

Primož Suhodolčan, pisatelj: "Z
Gradovi kralja Matjaža sem ne-
kako povezan že od vsega za-
četka. Najprej kot voditelj in
potem s Snežnim popkom še
kot del zabavnega programa.
Zato še vedno pozorno sprem-
ljam, v katero smer se razvija ta
prireditev. Kot je rekel mežiški
župan Dušan Krebel: turizem
v regiji in z njim povezane de-
javnosti potrebujejo skupen na-
stop celotne Koroške. Želim si,
da nam bo enkrat v prihodnjih
časih to tudi uspelo."

Še eden od poskusov oživljanja
ali vsaj prebujanja kralja Matja-
ža na Koroškem je znani koroš-
ki etno jazz projekt z naslovom
Zbudimo kralja Matjazza, ki ga
bodo kmalu predstavili tudi z
videoprojekcijo, potem ko so
zgoščenko s podporo sredstev,
pridobljenih na razpisu LAS
Mežiške doline, že pripravili.
Koroško ljudsko pesem, ki iz
ust Zdovčevih dečev iz Kopriv-
ne čudovito zveni, so glasbeni
ustvarjalci prepletli z jazzovsko
glasbeno improvizacijo. Pro-
jekt avtorja Saša Vollmaieija so
z glasbo poleg štirih Zdovčevih
dečev (Emice Potočnik Petrič,
Terezije Potočnik, Bernarde
Kandare in Cecilije Piko) soust-
varili Samo Kolar, Matjaž Mla-
kar, Matic Črešnik, Vid Jamnik,
Benjamin Pirnat, z videoproduk-
cijo, ki uprizarja življenjski cikel,
pa je sodeloval Miha Kolar. Če
bodo edinstveni glasbeni dogo-
dek kdaj približali votlini kra-
lja Matjaža, bi se utegnil zbuditi
vsaj med koncertom. (plt)

■ druga merilna orodja: tračni metri, gozdarske premerke,
kovinska ravnila, itd.

Najbolj smučarska vas v državi
z idiličnimi dolinami osrečuje
ljudi od tod in drugod z vrsto
dogodki in posebnostmi. Strma
pobočja pri Črni na Koroškem
so navdih kolesarjem in pohod-
nikom, sploh ko se na poteh
odprejo panoramski pogledi
na osamljene kmetije in vrho-
ve planin ter se za ovinkom po-
kaže katera iz vrste naravnih in
kulturnih znamenitosti. Bistvo
v teh krajih pa je seveda v dru-
ženju s tamkajšnjimi prebival-
ci. Če je verjeti statistiki, živi
v občini nekoliko več moških
kot žensk.

Ker je sreča v srečanju, se že
mnogo let pod materjo vseh lip,
ki je v resnici lipovec, Najevsko
lipo, srečujejo državniki in dr-
žavljani. V zgodovino priredit-
ve sodi stari običaj štehvanje.
Ljudsko fantovsko igro so pri-
kazovali tamkajšnji mladci, ko
so med ježo na neosedlanem
konju zbijali sodček s posebni-
mi kovinskimi kiji. Etnološki
posebnosti, ohranjeni na Ko-
roškem okoli meje z Avstrijo, je
sledil rej (ples) pod lipo. Mogoč-
no drevo z obsegom 12,5 metra
v prsni višini je ocenjeno za naj-
debelejše v Sloveniji. Čas za ce-
lotedensko druženje sledi kaj
kmalu po srečanju pod lipo -
imenuje se Turistični teden in
je zbir raznih dogodkov. Ko se
dnevi skrajšajo in stisne mraz,
nastane v Podpeci nad Črno
grajska vas. Prireditev Snežni
gradovi je daleč najbolj slavna
med vsemi, letos je dobila celo
svojo časopisno prilogo.

Obnovljeni center Črne je
lahko izhodišče za izlet v kate-
ro od treh čarnih dolin, to so

Turizem v Črni kljub narav-
nim danostim ne zaživi v polni
meri, vendar pa smučišče v osr-
čju kraja in dobro pripravljene
tekaške proge na Pristavi in
v Bistri pozimi privabljajo šte-
vilne dnevne obiskovalce, ki
lahko v praksi preverijo, kje so
se kalili prepoznavni črnjanski
olimpijci, od Katju-še Pu-šnik ,
Mitje Ku-nca , Aleša Gorze in
Tine Maze do tekačice Nataše
Lačen . Smučišče pritegne tako
rekreativce kot tekmovalce, in
čeprav osrednja proga, imenova-
na Dolina, ni daljša od kilome-
tra, je smuka prijetna in dovolj
razgibana. Prav proga po Doli-
ni je primerna za začetnike in
otroke, saj ni pretirano strma,
po drugi strani pa je vzporedna
proga Kogelnik dovolj zahtevna
in pomeni izziv tudi dobrim
smučarjem. V Črni razmišljajo
še o širitvi smučišča, ki bi bila
nadgradnja, pomembna tudi za
organizacijo FIS-tekem za mla-
dince in člane, ki so v Črni pod
okriljem tamkajšnjega smučar-
skega kluba pogoste.

Bistra, Koprivna in Topla. Bis-
trska posebnost so stari, značil-
ni koroški čebelnjaki. Posebno
privlačno je Ježevo, kjer je koča
lovskega društva Bistra, v Beli
peči je partizanska bolnišnica
B/11 - Pepca, ki so jo leta 1984
ponovno opremili z rekviziti in
v njej odprli stalno razstavo. Bis-
tra ponuja na ogled precej starih
in redkih drevesnih vrst, pouda-
rek je na orjaških lipah. Na obi-
sku ne spreglejte istoimenskega
gorskega potoka, ki divja prek
granitnih pečin. Drugačen je
v zimskih dneh, zamrznjen in
ozaljšan s kapniki.

Dolina Topla pod južnimi
stenami gore Pece je zaščiten
krajinski park. Prvobitna alpska
dolina obiskovalce nagovarja z
rastišči mnogih rastlin, bujnimi
smrekovimi in macesnovimi
gozdovi, kjer biva divji petelin.
Topla je največje domovanje teh
kraljevih ptic mirnih gozdov v
Evropi. Med zavarovanimi žival-
skimi vrstami v Topli moramo
omeniti še potočne školjke.

Koprivna je dolina v povirju
reke Meže med Raduho, Olševo
in Peco. Na severni in zahodni
strani meji na Avstrijo. Njena po-
sebnost je gotska cerkev sv. Ane
z oltarjem črne Marije. Zgrajena
je povsem preprosto, a bistveno
prispeva k podobi krajine. Do-
mačija Jelen ob cerkvi je naro-
dopisni spomenik.

V Črni je pozornosti vreden
Rezmanov slap kot najlepši na
Koroškem. Visok je le devet me-
trov, a toliko bolj intenziven v
padu. Med vodnimi znameni-
tostmi je opaznejši še Helenski
potok, ki izvira pod Stoparje-
vim vrhom (1027 metrov), šumi
pod Sveto Heleno in rudnikom
Helena ter si v spodnjem toku
kot levi pritok reke Meže utira
pot v soteski pod Navrškim
vrhom. Črna na Koroškem ima
poleg že omenjene črne Marije
še Črno jezero, za lokacijo kate-

nočni smuki, ki jo na osvetlje-
ni progi Dolina omogočajo ob
sredah, petkih in sobotah med
17. in 21. uro, sicer pa vlečnica
vozi vsak dan med 9. in 17. uro.
Da bi smuko obvladalo čim več
otrok, omogočajo brezplačno
smučanje vsem otrokom iz obči-
ne; starši morajo poravnati zgolj
stroške izdelave letne smučar-
ske vozovnice. Sicer je smuka
tudi cenovno dostopna, pol-
dnevna smučarska vozovnica
za odrasle stane deset evrov, za
otroke sedem evrov, za nočno
smuko je treba odšteti evro
več kot za poldnevno, dnevna
smuka pa odraslega stane 14,50
evra, za otroka 10,50 evra, štu-
denti in dijaki pa imajo popuste
za vse vozovnice.

Poleg alpskega smučanja je čr-
njansko hribovito območje kot
nalašč tudi za tekaške proge. Te-
kači se lahko tako v klasični kot
v prosti tehniki preizkušajo na
rega se dobro pozanimajte pri
domačinih. Gojzarji so obve-
zni, županja je z njimi dobila
volitve.

Preden se iz središča kraja po-
date kamorkoli, si morate ogle-
dati rudarski muzej, domiselno
umeščen v skalo sredi trga. Več-
stoletna knapovska tradicija je
zaznamovala te kraje. Rudarji
so v minulih letih izkopali več
kot 800 kilometrov rovov. Ru-
dišča se raztezajo na 64 kvadrat-
nih kilometrih, v njih pa je bilo
okrog 19 milijonov ton rude in
pridobili so milijon ton svinca
ter prav toliko cinka. V prosto-
rih nekdanje pošte so uredili
etnološko zbirko. Z eksponati
iz 19. in prve polovice 20. sto-
letja podoživite življenje, delo
in bivalno kulturo prebivalcev
Črne in okoliških kmetij. Dediš-
čino prehranjevalnih navad
in zbirko receptur knapov Me-
žiške doline oziroma njihovih
žena je v knjigi Knapovška
košta popisala etnologinja Bri-
gita Rajšter, poskusite - hrana
za prste oblizniti! A rovi tudi
brez knapov niso osamljeni, v
dneh, ko več ne kopljejo rude,
se po njih prevažajo kolesarji.
Pot skozi opuščeni rudnik je
sicer dolga le dobrih šest kilo-
metrov in pelje večinoma po
širokih transportnih rovih Tir-
nice in prage, nekoč namenje-
ne vlakcem, so odstranili, da
je kolesarjenje prijetno, spomi-
nja na vožnjo po zglednem ma-
kadamu. Pozimi je kolesarjenje
prijetno toplo, poleti pa osvežil-
no hladno, saj je v podzemlju
Pece deset stopinj Celzija - kon-
stantno, vse leto. V najširšem
rovu Moring je v navidezno
toplejšem obdobju zelo živah-
no, vsaj na koncertne dni, ko z
vlakcem pripeljejo občinstvo
uživat podzemne glasbene po-
slastice. Nenavadna kolesarska
pustolovščina ima iz leta v leto
več oboževalcev, tudi iz tujine.

progi na Pristavi pa tudi v Bistri
v okolici kmetije Plaznik. Kot je
povedala tekačica in trenerka
pri tekaški sekciji Smučarskega
kluba Črna Nataša Lačen , je dol-
žina vseh urejenih smučarskih
prog v Črni okoli osem kilome-
trov, ta čas pa je zlasti proga v
Bistri dobro pripravljena. Dolgo-
ročno v Črni načrtujejo vzposta-
vitev tekaškega centra prav pri
Plazniku, kjer je tekačem v spod-
budo pri teku tudi lepa narava.
Poleg uspehov alpskih smučar-
jev letos še posebno navdušuje-
jo uspehi mladih tekačic. Nu-ša
Bahč in Tea Jelen, mlajši mladin-
ki, sta denimo letos osvojili na-
slov državnih prvakinj v sprintu
štafet dvojic. Lačnova je zadovolj-
na tudi, ker se zanimanje za te-
kaški šport povečuje, v sekciji
ima zdaj že dvanajst otrok, dekle-
ta in fante, kar ni zanemarljivo
in je lahko dober obet za prihod-
nost tega športa v Črni.

To-pla-, krajinski pa-rk, pritegne z mno-gimi živa-lskimi vrsta-mi in tipično- ko-ro-š-ko- po-selitvijo- - celki.

Stolček predsednika oziroma
predsednice uprave Darsa je med
najbolj vročimi v državi. V
zgodovini samostojne Sloveniji se
še ni zgodilo, da bi kateri od šefov
avtocestne družbe zapustil njen
vrh na povsem miren način. Drži,
da nikomur ne bi bilo lahko voditi
obubožanega in z aferami omadeže-
vanega Darsa in da bi bili tudi
največji strokovnjaki izpostavljeni
kritiki, vendar to ne zmanjšuje
odgovornosti Mateje Duhovnik za
vrsto polomov, ki jih je firma
doživela pod njenim vodstvom.
Zato bi morala zapustiti državno
družbo brez odpravnine.

Pravzaprav je bil njen mandat že od
začetka obsojen na neslavni konec;
na čelo Darsa se je Duhovnikova
namreč povzpela naravnost s
položaja šefice njegovega nadzorne-
ga sveta, ki je bila kot taka soodgo-
vorna za vrsto preteklih afer
avtocestne družbe. Njen vzpon v
vrh uprave je predstavljal svojevr-
sten incest, ki seveda ni mogel
prinesti nič dobrega.

Če lahko del blamaž sedanjega
Darsovega vodstva pripišemo
podedovanim bremenom in
predvsem kontinuiteti brezobzirne,
piratske poslovne logike, ki vlada v
slovenskem gradbeništvu, pa je za
pomemben delež afer objektivno
odgovorna Duhovnikova osebno.
Ona je bila tista, ki je v želji po
zmagoslavnem fotografiranju ob
zaključku gradnje avtocest z
odprtjem Dolenjke pristala na
astronomske odškodnine trmaste-
mu lokalnemu podjetniku,
namesto da bi verjela v svoj prav in
ostala na pogajalskih izhodiščih, ki
so jih izborili njeni predhodniki.
Nihče je ni silil, da je ob prisotnosti
močne tuje konkurence silila v
draga poslovna sodelovanja s
stricem Simone Dimic Tomažem
Kastelicem in mu plačevala za vso
potrebno in nepotrebno prometno
signalizacijo, zaradi katere
posamezni odseki naših avtocest
spominjajo na Las Vegas. Najpo-
membneje pa je, da ženski, ki s(m)o
jo včasih naslavljali z "železno lady
cestogradnje", ni uspelo izvesti
ključne naloge, zaradi katere je
prišla na položaj: presekati
škodljivo kartelno sprego gradbe-
nih podjetij, ki s prikrajanjem
razpisov že desetletja vlečejo za nos
dakovplačevalce in izčrpavajo
skupni proračun.

Konec koncev pa je najboljšo sodbo
o svojem delu podala kar Duhovni-
kova sama s samovoljno in malone
potuhnjeno sklenitvijo zavaroval-
nih polic, s katero je breme
odgovornosti iz sebe prevalila na
družbo, ki jo vodi. Njeno pomanjka-
nje taktnosti pri tem početju kaže,
da se je zavedala, da obstaja kar
nekaj podlag za odškodninske
tožbe zoper njeno vodstvo, kar
pomeni, da niti približno ni imela
zaupanja v svoje delo. Zakaj bi ji
potem morali zaupati mi, lastniki
Darsa?

Nekateri opozarjajo, da
mora biti kadrovanje veliko
bolj gibčno. A uspešnejši so
predvsem bolj upogljivi.

Kako je cerkveni holding
Zvon Ena na Hrvaškem
prek tam ustanovljenih
podjetij gradil in načrtoval
luksuzne vile, ki so zdaj
prazne, ali pa so projekti
ustavljeni, zato je tudi
tam pridelal pomemben
del dolgov

Holding Zvon Ena, ki je sicer samostoj-
na družba, a prek Gospodarstva Rast
spada pod okrilje mariborske nadš-
kofije, se je opogumljen z nekaterimi
uspešnimi projekti odločil tudi za pro-
dor na najbolj elitne dele hrvaškega ne-
premičninskega trga, kjer si je obetal
(ekstra)profite. V slovenski javnosti je
zelo odmevalo, ko se je Zvon Ena pod
vodstvom Simona Zdolška skupaj s slo-
vensko-hrvaškim poslovnežem Ivico
Kapetanovičem lotil gradnje pol mili-
jarde vrednega luksuznega turistične-
ga kompleksa na Braču, a sta bili zoper
Kapetanoviča, predsednika Združenja
krščanskih poslovnežev, in članico
uprave Zvona Matejo Vidnar v Splitu
vloženi celo ovadbi zaradi nedovolje-
ne gradnje in uničevanja zavarovanega
gozdnega območja. V tistem primeru
je Zvon Ena nastopil prek podjetja
Sole Orto. Kakor je pisal reški Novi list
pred časom, pa Zvona Ena ta propadli
projekt ni ustavil in je v gradnjo luksu-
znih apartmajev v Opatiji vstopil prek
splitskega nepremičninskega podjetja
Akord, ki je bil v stoodstotni lasti ma-
riborskega cerkvenega podjetja in na
čelo katerega je postavil tamkajšnjega
poslovneža Vojteha Reismana, direk-
torsko mesto pa je imel tudi prvi člo-
vek Zvona Ena Simon Zdolšek. Reisman
naj bi bil vešč predvsem prebijanja čez
pasti in ovire hrvaške zakonodaje, ko
gre za tuje investicije.

Med današnjo turnejo vlade po Podrav-
ju šolskega ministra Igorja Lukšiča pri-
čakujejo tudi na mariborski škofijski
gimnaziji. Pod prejšnjim ministrom
Milanom Zverom so v mariborski
nadškofiji dočakali odškodnino za šol-
ski kompleks na Vrbanski cesti v Ma-
riboru, ki naj bi postopoma prerasel
v medgeneracijski center. Dolga leta
v mariborski Cerkvi Vrbanske niso
mogli uporabljati, ker se je denaciona-
lizacija vlekla in vlekla. Odškodninska
zgodba se je nazadnje iztekla v poravna-
vo z državo, izplen je bil za nadškofijo
8 milijonov evrov, kar pomeni približ-
no polovico vsote, ki je bila potrebna,
da je Vrbanska oživela in postala stal-
ni naslov mariborske škofijske gimna-
zije. Skoraj poldrugo desetletje je za
mariborsko škofijsko gimnazijo, kakš-
nih 1000 dijakov je že maturiralo pod
Kalvarijo. Okrog 120 dijakov se vpiše
vsako šolsko leto. Ni pa interes za vpis
na škofijsko gimnazijo edini, gneča je
tudi za Slomškov dijaški dom, Lukšiče-
vo ministrstvo pa ne dovoli, pravijo v
Zavodu Antona Martina Slomška, mi-

Opatiji. Za vsega milijon evrov mu je
nepremičnino leta 2004 na nadvse elit-
ni lokaciji prodalo reško podjetje Alto
Adige Adriatic. Zvon Ena se je namenil
zgraditi 33 luksuznih apartmajev z naj-
dražjo opremo in materiali. Kvadratni
meter objektov, ki so streljaj od morja,
so ocenili v vrtoglavem razponu med
8500 in 10.500 evri in so si zato obetali,
da bodo privabili najbolj petične ljubi-
telje hrvaške obale, ki bi bili sposobni
vložiti celo premoženje. Preizkus trga
je leta 2008 opravila nepremičninska
agencija Engel&Volkers, ki je denimo
80 kvadratnih metrov veliko stanova-
nje z garažnim parkiriščem ponujala
za 790 tisoč evrov. Oziroma 9875 evrov
na kvadratni meter. Skupaj naj bi bilo
tam na voljo za prodajo za 5000 kva-
dratnih metrov površin, kar pomeni,
da je investitor ob sprva predvidenih
cenah računal, da bo iztržil okoli 45 mi-
lijonov evrov.

Gradnja je med domačini vzbudila
veliko ogorčenja, označili so jo za spor-
no tako zaradi arhitekturne oblike, ki
da ne spada v "staro Opatijo", kakor
tudi zaradi cerkvenega kapitala, ki ga
bolj zanima "kopičenje materialnega
bogastva kot dušno pastirstvo". O sled-
njem je govoril 50-metrov dolg grafit, s
katerim so neznanci popisali novograd-
njo. Posredovala je celo policija in prei-
skovala, ali niso posegi v nasprotju z že

nimalne razširitve vpisa, da bi v dijaš-
kem domu smelo biti sicer od istega
ministrstva znormiranih 140 dijakov
namesto 130. Le toliko novincev, kot
je vsako leto maturantov, to je pravilo
Lukšičevega ministrstva. Argument: v
javnih dijaških domovih je dovolj pro-
stora. Mimogrede: program ljubljanske
škofijske gimnazije (pa vipavske itd.)
država financira 100-odstotno, mari-
borskega, ki je startal pozneje, le 85-
odstotno.

Da so kompleks za mariborsko ško-
fijsko gimnazijo spravili v pogon, je
bilo treba v kredite. Vseh (neposred-
nih) ima mariborska nadškofija za 17,4
milijona evrov in jih redno odplačuje.
Polovica te kreditne vsote je za vzgojo
in izobraževanje, za toliko naj bi bili
v nadškofiji za škofijsko gimnazijo še
zakreditirani. In pomembna podrob-
nost: nad Vrbansko po dostopnih po-
datkih ne visi nobena hipoteka. Da
zgradbe na Vrbanski cesti niso zastav-
ljene za sanacijsko pomoč nadškofije
insolventnemu Gospodarstvu Rast, ki
ima v nadškofiji večinsko lastnico, je
novi gospodarski vrh nadškofije zatr-
dil ta teden, v odzivu na dramatično
tako kontroverznim spremenjenim za-
zidalnim načrtom. Namesto ene stavbe
so zrasle tri, načrtovali pa so še četrto,
ki bi bila povsem nelegalna. Na nadško-
fiji v Mariboru so v zvezi s tem večkrat
pojasnjevali, da Zvon Ena vodi upra-
va, ki je samostojna pri sprejemanju
poslovnih odločitev. Včeraj smo o hr-
vaških investicijah spraševali tudi pri
njih, a se niso odzvali. Pogovarjali smo
se tudi z novinarjem Novega lista De-
nisom Romcem, ki je o tem pisal, in ta
nam je povedal, da so apartmaji v Opa-
tiji večinoma prazni, neprodani...

Po naših neuradnih informacijah iz
bančnih krogov je nezanemarljiv del
svojega minusa, v katerega je, kakor
smo obširno pisali zadnje dni, padla
mariborska nadškofija oziroma njen
holding Zvon Ena (ter ob tem še T-2),
pridelala tudi v načrtovanih megalo-
manskih projektih na Hrvaškem. Za
projekte so bili v osnovi najeti krediti,
ki pa jih Zvon Ena ni mogel vračati, ker
se načrti niso izšli po predvidenem sce-
nariju, nastalem v času debelih krav.

Zvon Ena se je pojavlja tudi v zgodbi
gradnje 13 apartmajev v Pečinah, kjer
se je holding projekta lotil prek podjetja
RM Kapital iz Zaboka. A tudi tam je kot
v Akordu direktor Vojteh Reisman. Ker

poročanje italijanskega tiska, češ da je
mariborska nadškofija v 800-milijon-
skem minusu in da je v Mariboru nič
manj kot sveti bankrot. Nadškofija ni
isto kot Gospodarstvo Rast ali kot fi-
nančna hodinga Zvon Ena (večinske-
ga lastnika ima v Rastu) in Zvon Dva,
pravijo mariborski cerkveni možje. In
da nadškofija svoje premoženje sama
upravlja. Plačilno nesposobna sta od
tega meseca tudi oba Zvona, vse skupaj
pa najbolj tlači k tlom telekomunikacij-
sko podjetje T-2, ki je zdaj v prisilni po-
ravnavi.

Kar so v mariborski nadškofiji za-
stavili za Rast, so samostan v Stude-
nicah, orglarsko delavnico v Hočah
in del stavbe v Barvarski ulici v Ma-
riboru. Pustolovski park Betnava, na
primer, ni zastavljen. Dvorec Betna-
va tudi ne, zagotavljajo v nadškofiji.
Andreanum v Slovenski ulici v središ-
ču mesta, kjer ima sedež mariborski
del Teološke fakultete, je po naših po-
datkih že nekaj let zaključena naložba.
Če ne bi bila udarila globalna in lokal-
na finančna kriza, bi se bilo lansko leto
je imela družba le 20 tisoč kun osnov-
nega kapitala, je seveda v ozadju moral
stati veliko močnejši finančni igralec,
nekdo z debelejšo denarnico. In hrvaš-
ki mediji so vzpostavili povezave do
Zvona Ena ravno zaradi Reismana, kije
bil v središču drugih Zvonovih projek-
tov pri južnih sosedih. V tem okviru se
pojavi tudi NKBM, in sicer prek svojega
zagrebškega leasinga Multiconsult, ki
je bil lastnik dela zemljišča na Pečinah.
In hrvaški mediji so ob tem pisali tudi,
da je Multiconsult veliko služil z dom-
nevno sporno preprodajo zemljišč, obe-
nem pa so omenjali, da se jim je spretno
uspelo izogibati plačilom davka. Kot
primer so navajali, da je Multiconsult
2006. prek firme Beli galeb kupil 60
tisoč kvadratnih metrov zemljišč pri
Zadru. Nato pa je prodal svoj stoodstot-
ni delež v Belem galebu ptujskemu pod-
jetju Vinstor-Vis. Ker ni šlo za prodajo
nepremičnine, pač pa deleža v podjetju,
po hrvaški zakonodaji ni treba plačati
davka. V NKBM so nam v zvezi z Mul-
ticonsultom in njegovimi navezavami
na hrvaške operacije Zvona niso odgo-
vorili. V standardiziranem sporočilu so
se sklicevali na zakon o bančništvu, ki
finančnim družbam prepoveduje raz-
krivanje kakršnihkoli podatkov o svo-
jih komitentih. Po naših informacijah
projekt v Pečinah zdaj stoji, saj še nima
vseh ustreznih dovoljenj.

zamenjani gospodarski upravi nadško-
fije z dolga leta glavnim mariborskim
cerkvenim finančnikom Mirkom Kra-
šovcem izšlo tudi tokrat, pravijo po-
znavalci. Kljub temu da, tako je pred
leti razlagal Krašovec, lahko nadškofi-
ja trži manj kot tretjino svojega premo-
ženja. No, namesto tega bo obveljalo,
da se prejšnji zadolženi za gospodar-
sko bazo mariborske nadškofije, ki
sme v veliko manjši meri kot ljubljan-
ska računati na dobičke od zemljišč in
gozdov, niso znali pravi čas ustaviti. S
tem pa so naslednikom v nadškofijski
gospodarski upravi pripravili več kot
naporno zapuščino. "Namen je bil sicer
zagotoviti trdnejšo finančno osnovo za
redno in boljše delovanje osnovnega
pastoralnega, vzgojno-izobraževalne-
ga ter socialno-kulturnega delovanja,"
pravijo v nadškofiji, "to področje je v
drugih državah urejeno s pomočjo pro-
računskih sredstev. Ker pa tega pri nas
ni bilo, smo se poskušali angažirati na
gospodarskem področju. Danes se je
tak način pokazal kot neprimerna re-
šitev za cerkveno ustanovo."

"Zavarovanja uprave in nadzornikov
zoper odgovornost so običajna
korporativna praksa tako pri nas kot
v tujini. Načeloma ne gre za tako
visoke zneske, da bi morali o tem
posebej obveščati lastnike, je pa
smotrno, v kolikor to nalaga statut
družbe in želja po transparentnem
delovanju. A tovrstni pomisleki so
težko podlaga za kadrovske rošade;
populistični razlogi lahko služijo zgolj
kot izgovor za politično motivirane
menjave. Treba je dokazati
utemeljene sume oškodovanj in jih
potrditi z revizijo. V tem kontekstu so
mnogo bolj kot očitki glede zavarov-
anj tehtne ugotovitve Računskega
sodišča glede odškodnin na Dolen-
jskem."

Novi očitki na račun
Darsove uprave:
družba je pod vodstvom
Mateje Duhovnik
prisodila dobra dva
milijona odškodnine
dolenjskemu privatniku

Projekt, ki je odločilen za nadaljeva-
nje poklicne poti Mate-je- Duhovnik
na Darsu, je pridobivanje zemljišč za
gradnjo dolenjske avtoceste, v sklo-
pu katerega je družba za avtoceste
dolenjskemu privatniku Mir-ku Kova-
čiču izplačala več kot dva milijona
evrov odškodnine in zgradila nad-
voz. Po mnenju računskega sodišča
je Dars ravnal v nasprotju s predpisi,
njihovo poročilo pa je osnova za odlo-
čanje o morebitnih zamenjavah na
vrhu avtocestne družbe. Kot nam je
potrdil predsednik nadzornega sveta
Darsa Milan Me-dve-d, se bodo nadzor-
niki danes seznanili s popravljalnimi
ukrepi, ki jih je pripravila uprava. "Do
takrat pa zadev ne morem komentira-
ti, saj gre za zapletene postopke, ki
jih mora vodstvo podrobneje pojasni-
ti," nam je povedal Medved, ki je še
dodal, da točke o razrešitvi Duhovni-
kove formalno ni na dnevnem redu,
da pa se bodo nadzorniki o nadaljnjih
ukrepih odločali po seznanitvi z nje-
nim poročilom.

Kot je ugotovilo računsko sodišče, je
bilo določanje višine odškodnin do-
lenjskemu prevozniku Mirku Kovači-
ču za zemljo, preko katere naj bi tekla
avtocesta, hudo sporno. Revizorji so
med drugim pod vprašaj postavili ce-
nitve, na podlagi katerih sta se obe
strani dogovorili o višini odškodnine,
potem ko Dars ni uspel s postopki za
razlastitev Kovačiča. Cena njegovih
parcel je bila prvotno določena pri sla-

bih 250 tisočakih, kasneje so ob upoš-
tevanju poslovne škode, ki naj bi jo
utrpel privatnik zaradi gradnje ceste,
prišli do 747 tisočakov, po Kovačičevi
pritožbi pa je isti cenilec svojo oceno
"čudežno" popravil na kar 1,5 milijo-
na evrov. Čeprav je poslovno škodo
utrpelo podjetje, so denar nakazali
kar na račun fizične osebe, Kovačiču
pa so od tega zneska poravnali še 333
tisočakov dohodnine.

Za nameček je Dars v skladu s "po-
godbo o sofinanciranju in ureditvi
medsebojnih razmerij v zvezi z grad-
njo nadvoza na AC Pluska Ponikva"
zgradil Kovačiču še nadvoz, ki ga ne
uporablja nihče drug. Pri tem pa so
verjetno prekršili veljavno zakonoda-
jo, saj so ga postavili s 500 tisočaki,
ki so jih v sporazumu s Kovačičem
odtegnili od 1,5 milijona evrov njego-
ve odškodnine. Torej je bil nadvoz po-
stavljen z njegovim denarjem, čeprav
predpisi prepovedujejo tovrstna vlaga-
nja zasebnikov v javno dobro. Ne na-
zadnje objekt ni v lasti Kovačiča, pač
pa države oziroma njene direkcije za
ceste.

Morda ključno v celi zgodbi pa je dej-
stvo, da je dolenjski prevoznik že v
času uprave Tomislava Ne-mca v po-
gajanjih z državno družbo pristal na
bistveno nižjo vsoto od tiste, ki mu
jo je kasneje izplačala Mateja Duhov-
nik. Takrat je Dars kategorično vztra-
jal, da Kovačič za tretjino zniža svoje
zahteve, v članku, ki ga je 18. 3. 2009

"Duhovnikova bi morala
odleteti že zgolj zaradi
preplačanih odškodnin fizični
osebi na Dolenjskem, kar je tudi
predlagal tudi komisija za
nadzor javnih financ, ki jo vodi
Andrej Vizjak. Samovolja
vodstva glede zavarovanj zoper
odgovornost pa je tako ali tako
nezaslišana, da ne rečem kar
poniglava. Resni ljudje si tega
ne bi privoščili. Ne morem
soditi, ali si Duhovnikova
zasluži odpravnino, vsekakor pa
ocenjujem, da je bilo njeno delo
slabo kar se tiče organizacije in
vodenja Darsa ter porabe
javnega denarja."

objavil Dolenjski list, pa je njegov za-
stopnik Gor-azd Mar-inče-k pojasnil,
da je ponudba za njegovega klienta v
večji meri sprejemljiva: "Dars nam je
ponudil vzemi ali pusti. Dali so nam
vedeti, naj se skušamo dogovarjati še
kje drugje, verjetno so mislili na mi-
nistrstva ali koga drugega, kar bomo
naredili. Skratka, naše mnenje je, da
se lahko dogovorimo in izvršimo tisti
del, ki je nesporen, tako pa bi se grad-
nja lahko nadaljevala."

Kovačičeva stran je tako bila
pripravljena sprejeti milijon evrov
odškodnine in gradnjo nadvoza, v
zameno bi dopustili začetek del na
avtocesti, o preostalih 500 tisočakih
njihovih zahtev do Darsa pa bi odloča-
lo sodišče. Kar pomeni, da bi avtocest-
na družba lahko začela z izvajanjem
svojih projektov na Kovačičevi zemlji
ob znatno nižjih zneskih, kot jih je ka-
sneje izplačala pod vodstvom Mateje
Duhovnik.

Stroški državne družbe zaradi pri-
mera Kovačič pa bodo še naraščali v
sklopu popravljalnih ukrepov, ki jih
terja računsko sodišče. Kljub bogati
odškodnini se namreč Dars bržkone
ne bo zmogel izogniti, da bi se s Ko-
vačičem srečal na sodišču, saj dobro
obveščeni zatrjujejo, da dolenjski pre-
voznik ne bo pristal na vračilo niti
centa izplačane odškodnine. Za na-
meček bo družba morala naročiti do-
datne cenitve njegovih nepremičnin
in poslovne škode, ki naj bi jo utrpel
zaradi avtoceste, kar jo bo po ocenah
naših virov stalo še približno 200 ti-
sočakov.

Manjši primanjkljaj ZZZS
od predvidenega je dobra
popotnica za vstop v novo
finančno leto.
A z varčevalnimi ukrepi
bo treba nadaljevati

Po prvi preliminarni oceni bo Zavod
za zdravstveno zavarovanje Slovenije
(ZZZS) poslovanja v preteklem letu skle-
nil s primanjkljajem v višini 35,8 mili-
jona evrov in ne s 54,5 milijona, kot je
bilo predvideno. Razlika 18,7 milijo-
na evrov je nastala zaradi večjega pri-
liva iz naslova vplačanih prispevkov
za obvezno zdravstveno zavarovanje,
zaradi večjih prihodkov po mednarod-
nih sporazumih in zaradi transfernih
prihodkov za plačilo razlike do polne
vrednosti zdravstvenih storitev za so-
cialno ogrožene. Zdravstvena blagajna
je že šestič zapored leto prebrodila brez
zadolževanja.

"Smo ena redkih blagajn v Evropi,
ki za tekoče poslovanje ne najema kre-
ditov," je odločitev upravnih organov
zavoda v preteklosti, da "je dobro imeti
kovček in v kriznih časih iz njega postr-
gati rezervo", pohvalil generalni direk-
tor Samo Fakin. Če ne bi bilo stabilnega
financiranja, bi v zdravstvu nastale te-
žave, podobne tistim v gospodarstvu,
vključno z neizplačili plač, je prepričan
Fakin. Vendar tega ni. "Ohranjamo pa
tudi zadovoljivo ceno zdravstvenih
storitev; če bi najemali in odplačevali
posojila, bi se te cene povečevale," še
spomni. V zadnjih letih se dostopnost
do storitev povečuje; do zdravnika je
mogoče priti hitreje. Da se čakalne
dobe skrajšujejo, in tudi pri številnih
drugih skupnih naporih, Fakin zaslug
ne pripisuje samo zavodu. Priznava jih
izvajalcem in prostovoljnim zavaroval-
nicam pa tudi zglednemu partnerske-
mu odnosu z ministrstvom za zdravje.
Podporo je nudila vlada, razumevanje
so izkazali farmacevti, ki se prav tako
zavedajo krize. "Brez timskega dela v
zdravstvu ne gre," poudarja. "Kriza
je lahko svojevrsten izziv," verjame
Fakin, ko med uspelimi ukrepi omeni
dvoodstotno preusmeritev akutne bol-
nišnične obravnave v ambulantno spe-
cialistično in nov model obračuna za

Skupščina ZZZS pred objavo novega
razpisa za generalnega direktorja,
kar je mogoče pričakovati že konec
prihodnjega tedna, statuta ne bo
spreminjala. Bo pa upravni odbor
v okviru obstoječe pravne podlage
razširil razpisne pogoje. Spomnimo,
da je kandidat Janko Štok, ki ga je
upravni odbor na prvem javnem
razpisu izbral kot najprimernejše-
ga, skupščina pa bi ga morala samo
še potrditi, uradno "padel" prav za-
radi zastarelega izbirnega postopka.
Štok se, kot je potrdil včeraj, vnovič
za mesto direktorja ne bo potegoval,
saj je dobil "rdeč karton, kar pomeni
ven z igrišča", Fakin pa se bo odločil
po objavi razpisa. Novost v postop-
ku bo med drugim tudi ta, da se bo
moral vsak kandidat pisno izjasniti,
ali sme njegovo ime po prijavi na raz-
pis v javnost ali ne. (mag)

CT- in magnetnoresonančne preiskave,
kar bo pripomoglo k povečanju dostop-
nosti do teh storitev za petino.

Z varčevalnimi ukrepi bo zavod
nadaljeval, med dosedanjimi učinki
pa Fakin našteva znižanje cen zdravil,
razširjen seznam medsebojno zamen-
ljivih zdravil, prestrukturiranje progra-
ma, odločitev vlade, da umakne tretjo
in četrto tranšo plač v javnem sektorju.
"Smo zmerni optimisti. Finančno poslo-
vanje v 2011 bo še vedno odvisno od go-
spodarske krize in od plačne politike,
kakršna pač bo. Računamo na pospeše-
no uvedbo obnovljivega recepta, ki se
je kot dober že izkazal v ginekoloških
ordinacijah. Pritisk bolnikov na sploš-
ne ambulante se bo bistveno zmanjšal,
zdravstveni delavci pa ne bodo obre-
menjeni z rutinskimi," pričakovanja
za letošnje leto s povsem konkretnim
projektom strne Fakin.

Edina postavka, ki je prekoračena,
je bolniški stalež. Znižal se je v korist
delodajalcev, v breme ZZZS pa je rahlo
večji, kar je v gospodarski krizi po Faki-
novih besedah razumljivo. Tudi letos
bo zavod nadaljeval s spodbujanjem
zgledov dobrih praks v podjetjih, kjer,
tako kot ZZZS, staleža ne pojmujejo kot
nekaj slabega, ampak jim služi kot indi-
kator zdravja.

Maja Primic Zakelj, vodja službe epi-
demiologije in registra raka, o tem,
da imamo skozi leto več dni in
tednov, ki so posvečeni boju proti
raku: "Na področju nevladnih orga-
nizacij se jih na svetovni in evrop-
ski ravni veliko število vključuje v
ozaveščanje o problemu raka. Skozi
celo leto predlagajo različne dneve
in tedne, ki so namenjeni obvlado-
vanju raka nasploh ali pa posame-
znim rakavim boleznim. Ni slabo,
da konstantno v zavesti ohranja-
mo to, da je rak kronična bolezen,
danes dostikrat ozdravljiva, da jo
je mogoče preprečiti, in da četudi
dejavniki tveganja ostanejo na isti
ravni, bo raka vedno hudo več. To
je glavna bolezen starejših in veste,
kakšna katastrofa nam sledi z veča-
njem deleža starejših. In če tukaj
ne bomo nekaj naredili, bo dejan-
sko čez dvajset let naš zdravstveni
sistem odpovedal. Zato je pomemb-
no, da nenehno opozarjamo na to
nevarnost." (mag)

Radiotelevizija Slovenija (RTVS) bo pri
obračunu februarskega rtv-prispevka
opravila poračun za januar. Tako bodo
zavezanci za plačilo rtv-prispevka pla-
čali prispevek za obdobje med 22. in
31. januarjem, torej za 10 dni. Zave-
zanci, ki so doslej plačevali 12 evrov
mesečno, bodo tako februarja dobili
položnico le v višini 3,87 evra. Takš-
no odločitev oz. znesek je v ponede-
ljek potrdil tudi nadzorni svet RTVS
na svoji izredni seji. RTVS bo zaradi
omenjenega obračuna beležila izpad
prihodkov v višini 4,9 milijona evrov,
zaradi česar bodo najeli premostitve-
no posojilo, ki bo zagotovilo tekoče
poslovanje zavoda.

Zaplet glede višine januarskega rtv-
prispevka je nastal, ko so na RTVS na
položnice za januarski prispevek zapi-
sali znesek v višini 12 evrov, čeprav
je novela zakona o izvrševanju prora-
čunov za leti 2011 in 2012, ki določa
višino prispevka pri 12 evrih, začela
veljati 22. januarja. (sta)

Nekaj hrane seje že
podražilo, nekaj seje še
bo. Napovedujejo tudi
podražitev bencina, plina,
komunalnih storitev...
Posledica: "Priča bomo
medgeneracijski revščini,"
pravi Vesna Leskošek

Začelo se je z napovedjo podražitve
elektrike na januarski položnici, sle-
dila je napoved o podražitvi kruha,
potem pa se je usulo: podražitev mesa,
jajc, mleka in mlečnih izdelkov, olja in
zdravstvenega zavarovanja. To so le
tiste podražitve, ki so že napovedane,
seznama pa s tem najbrž še ni konec.

V zraku visi tudi podražitev plina. Že
ta torek bi se moral podražiti tudi ben-
cin, a je vlada z občutnim znižanjem
trošarin to preprečila. Kot kaže, se
bodo podražile tudi komunalne sto-
ritve.

Razlogi za podražitve so različni.
Pri hrani se sicer vsi sklicujejo na po-
dražitev surovin, energije in embalaže.
Po nekaterih podatkih je namreč samo
rast cen žit na svetovnih trgih zrasla za
več kot 130 odstotkov. Težava Sloveni-
je pa je, da nima dovolj lastne zaloge
in je zato odvisna predvsem od uvoza.
Med hrano bo največja podražitev dole-
tela kruh za 4 do 12 odstotkov. Precej
naj bi se podražila tudi olje za 10 odstot-
kov in meso za 7 do 10 odstotkov. Cene
mleka in mlečnih izdelkov naj bi se
zvišale od 3,5 do 6 odstotkov, jajca pa
za okoli pet odstotkov. Statistično gle-
dano vsaka podražitev hrane za pet
odstotkov letno inflacijo poviša za 0,7
odstotne točke. Zato nekateri že opozar-
jajo na morebitno visoko inflacijo.

V takšni situaciji se je sicer že pojavil
pomislek, kdo bo od teh podražitev naj-
več zaslužil. Prav zato so kmetijski pri-
delovalci predlagali omejitev marž, ki
jih imajo trgovci. Ministrica za gospo-
darstvo Dar-ja Radič se je skupaj z eko-
nomisti že prijela za glavo. Bogomir
Kovač je za to idejo dejal, da je podob-
na ekonomski politiki Sovjetske zveze
leta 1921. Sicer pa imajo zakonsko ome-
jene marže na Irskem. Slovenska vlada
se je raje odločila, da bo pripravila ko-
deks pravičnih odnosov v verigi pres-
krbe s hrano. Zapisu takšnega zgolj
moralno obvezujočega kodeksa trgov-
ci ne nasprotujejo.

Tudi razlogi za preostale podražit-
ve so zelo različni. Položnica za elek-
triko je višja zaradi dražje omrežnine
in ne dražje elektrike. Analitiki že opo-
zarjajo, da bo dražja nafta prej ali slej
pripeljala do zvišanja cen bencina tudi
v Sloveniji. Ker je minuli torek to vlada
preprečila, je samo še vprašanje časa,
kdaj vlada trošarin ne bo mogla več
znižati, kar bo privedlo do vnovične
podražitve vseh goriv. Zavarovalnici
Vzajemna in Adriatic Slovenica kot raz-
log za podražitev zdravstvenega zava-
rovanja omenjata, da sedanja premija
ne zadošča za pokrivanje predvidenih
odhodkov za škode.

Poslanec SDS Andrej Vizjak se boji,
da se bo nizki gospodarski rasti, na-
raščajoči brezposelnosti, poveča-
nemu javnemu dolgu pridružila še
inflacija. Zaradi napovedanega zni-
žanja cen bi se tako lahko država
znašla v izjemno negativnem sce-
nariju, meni Vizjak in ugotavlja:
"Nafti posledično sledijo tudi priti-
ski na dvig cen zemeljskega plina.
Številni so pritiski na podražitve
osnovnih življenjskih potrebščin.
Če vsem pritiskom damo poveza-
vo, ugotovimo, da je Slovenija pred
obdobjem povečane inflacije." Zato
vlado poziva, naj pripravi akcijski
načrt obvladovanja inflacije in da
izpelje restriktivno politiko reguli-
ranja cen. Po njegovem mnenju bi
morale biti javne tudi marže trgov-
cev, tako da bi bila njihova višina
javno zapisana na ceni. (str)

"Priča bomo
večanju in še
dodatnemu
poglabljanju
revščine ter
novemu pojavu,
ki ga pri nas
doslej še nismo
poznali, to je
medgeneracijska

Analiza prikazuje deleže, kot si jih razdelijo udeleženci pri 1 kilogramu belega
kruha, ki ga v trgovini kupite za 1,20 evra. Podatki so povprečje analize po
pekarnah in v treh trgovskih verigah (Interspar, Mercator in Tuš), opravljene v
Sindikatu kmetijstva in živilske industrije Slovenije.

stroškov, bo ta skupina le še naraščala,"
meni dr. Vesna Leskošek z ljubljanske
fakultete za socialno delo. Prepričana
je, da bi država morala ukrepati tudi v
gospodarstvu. "Če že ne more omejeva-
ti gospodarstva oziroma lastnikov ka-
pitala pri pogoltnosti in požrešnosti,
potem jih mora bolj obdavčiti, kajti dr-
žava je tista, ki mora po stečaju podjetij
teh 'uspešnih' lastnikov kapitala poskr-
beti za posledice, to je za odpuščene
delavce." Če tega ne bo naredila, je Le-
skovškova prepričana, bo to umik drža-
ve in prepustitev situacije ljudem, naj se
znajdejo, kakor se pač znajo, kar se po
njenem že kaže. "Priča bomo večanju in
še dodatnemu poglabljanju revščine ter
novemu pojavu, ki ga pri nas doslej še
nismo poznali, to je medgeneracijska
revščina. Ta pa vodi v porast krimina-
la in represijo, kajti ljudje morajo preži-
veti. Če ne na zakonit način, pa pač na
nezakonit," meni Leskoškova.

Gospodarska ministrica
pravi, da sov OZS
zadovoljni zlasti
z rešitvami, ki bi prepreče-
vale finančno nedisciplino,
odgovore vlade na svoje
zahteve pa bodo ocenili
v četrtek na zborničnem
upravnem odboru

V Obrtno podjetniški zbornici Sloveni-
je (OZS) so najbolj zadovoljni s predlogi
finančnega ministrstva o preprečeva-
nju finančne nediscipline, z insolvenč-
no zakonodajo pa še niso povsem
zadovoljni, je še pred iztekom roka
za odgovor na zahteve OZS včeraj na
tiskovni konferenci sporočila gospo-
darska ministrica Darja Radie. Pred
novinarje je stopila, ko je "zelo kon-
struktivna razprava" med predstavniki
OZS in predstavniki finančnega, gospo-
darskega, prometnega, pravosodnega,
kmetijskega, okoljskega in ministrstva
za javno upravo še tekla.

Na mizi so imeli zbornične ključne zah-
teve: ureditev plačilne nediscipline,
sive ekonomije, delovnopravne zakono-
daje, urejanja prevozov v cestnem pro-
metu, predlog za podaljšanje zakona o
delnem povračilu nadomestil za plače
in insolvenčno zakonodajo in izvršbe.
"Najbolj so v OZS pohvalili in se strinja-
jo s predlogi za preprečevanje plačilne
nediscipline, ki vključujejo pripravo za-
kona o zamudah pri plačilih. Ta bo do-
ločil roke za plačila in obvezni pobot,"
je povedala ministrica. Tudi z novelo
zakona o javnem naročanju, s katero
bodo uzakonili, da podizvajalci ne mo-
rejo biti hčerinske firme glavnih izva-
jalcev, so pozdravili. "Dejstvo je bilo,
da so zdaj naši "inovativni" podjetniki
hitro našli obvod direktnega plačila po-
dizvajalcem in so se pri javnih naroči-
lih znašli tako, da so kot podizvajalce
izbrali eno od svojih hčerinskih družb,
tisti ta pravi podizvajalci so spet osta-
li na suhem," je pojasnila težavo Radi-
ceva.

Na odprta ušesa je v OZS naletela
tudi rešitev, da bi v zakonu o DDV do-
ločili, da morajo dolžniki še pred uve-
ljavljanjem odbitnega DDV priznati
svoje račune. Le če bodo račun potrdi-
li, bodo upravičeni do povračila DDV.
Ministrica pravi, da se ji zdi "ta rešitev

V veljavnem zakonu o graditvi objektov so tako imenovani nezahtevni objekti za lastne potrebe:

Nadstrešek največ 30 kvadratnih metrov, najvišja točka 3,5 metra
Rezervoar za plin/nafto do 5 kubičnih metrov
Mala komunalna čistilna naprava do 50 populacijskih enot
Vodnjak za lastno oskrbo s pitno vodo globok do 30 metrov
Zbiralnik za kapnico do 30 kubičnih metrov

Pritlični objekt s tlorisno površino do 4 kvadratnih metrov, visok največ 2 metra
Utrjena dvorišča do 300 kvadratnih metrov

"Kar se tiče omejitve gradnje v lastni režiji, je zdaj predvideno - tako je predla-
galo ministrstvo za okolje in prostor - da se v lastni režiji lahko gradijo samo
objekti do 30 kvadratnih metrov površine," je včeraj pojasnila gospodarska
ministrica Darja Radie, ko smo jo vprašali, ali naj bi omejitev znašala 250
kvadratnih metrov. "To pomeni, da gre za garaže, vrtne ute in podobno, vse
ostalo pa se ne bi smelo več graditi v lastni režiji. To bo sicer težko, saj smo
Slovenci vajeni precej graditi sami," je dodala. (jz)

zelo dobra, ker bo zmanjšala število
izvršb oziroma neporavnanih terjatev,
hkrati pa bo to zmanjšalo plačilno ne-
disciplino".

Tudi z ukrepi zoper sivo ekonomijo so
po Radicevi v OZS zadovoljni. Po zako-
nu o preprečevanju dela in zaposlova-
nja na črno naj bi sledili novi ukrepi. Z
uvedbo davčnih blagajn naj bi lažje re-
gistrirali promet z gotovino. Z novelo
zakona o graditvi objektov bi zmanjša-
li pravice za graditev objektov v lastni
režiji, Radiceva pa je dodala, da je bil
"tudi ta ukrep v OZS zelo pohvaljen".
Enako velja za ukrep za opravljanje
dopolnilnih dejavnosti na turističnih
kmetijah, saj kmetijsko ministrstvo pri-
pravlja uredbo, s katero bo opravljanje
te dejavnosti po Radicevi "bolj pošte-
no". Predlagana akcija OZS "vsak račun

Ministri so le pokazali nekaj čuta do obubožanih ljudi in tokrat znižali
trošarine za energente, zato so cene goriva v šestem zaporednem izračunu
skoraj obmirovale. Seveda so še vedno visoke in takšne bodo, po vseh
napovedih iz sveta in domačih logov, tudi vse letošnje in prihodnje leto.
Nafta se pač draži, ko je večje povpraševanje, več dela in višja gospodarska
rast. Rast cen energije je znamenje oživljanja gospodarstva. In tudi nekaj
višja inflacija ne škodi. Prej koristi.

Bolj skrbi rast cen hrane in nekaterih surovin, kar domači analitiki lansko
jesen niso mogli predvideti. Zato bodo lastovke spomladi prinesle tudi
novo napoved letošnje inflacije. Prav gotovo bo višja od okoli dveh
odstotkov, kolikor so analitiki uglednih ustanov napovedovali za letos.
Rast cen goriv, surovin in hrane bo tako zvišala domačo potrošnjo, kar bo
tudi prispevalo k gospodarski rasti, ki naj bi letos dosegla 2,5 odstotka. Tu
pa se ugodna znamenja nekaj višje inflacije nehajo.

Če ima minister za delo prav, se bodo vrste brezposelnih začele že marca
občutno krčiti in bo vse več ljudi, ki so zdaj brez dela, zaslužilo vsaj toliko,
da bo zadoščalo za hrano in ogrevanje v še vedno mrzlih dneh. Če nima
prav, bodo z zapoznelimi socialnimi podporami kupovali dražji kruh,
sanjali o ledvični pečenki in čakali, da jim spomladansko sonce ogreje
kosti.

Medtem bodo, po napovedih približno do pomladi, na kmetijskem
ministrstvu dogovorili kodeks obnašanj v oskrbi s hrano in določili,
kolikšen delež vsakdanjega kruha pripada sodelujočim v prehranski verigi
- od pridelovalca prek predelovalca do trgovine. Za zdaj je znano le, da
bodo tisti na koncu verige, torej kupci, plačali še več.

Trgovci skrivajo podatke o maržah kot kača noge, peki pa nikakor nočejo
priznati, da je strošek moke, ki se je na svetovnih trgih krepko podražila, v
štruci kruha manjši kot devet odstotkov. Kruh je že dražji, priložnost, da z
dvigom cen zvišajo prihodke, so začutili tudi pridelovalci mesa, mleka, olja
in jajc, zelenjava pa je že tako najdražja. Tako se zdi, da bo inflacijo v tem
letu bolj napihovala prehranska veriga kot pa visoke cene nafte.

Cene hrane v sodobnem svetu določa nekaj trgov, ki se zaradi posegov
centralnih bank v finančni krizi zdaj skoraj valjajo v denarju, kar spodbuja
rast cen surovin (bakra, cinka, bombaža) in posledično tudi hrane. Če k
temu prištejemo še domače nadloge, saj prav gotovo nismo kakšna
prehranska sila, je mera polna.

Kot navadno pa ob vseh primerjavah s svetom analitiki pozabijo na plače.
Cene hrane doma so dosegle 95 odstotkov evropskih cen, plače pa so daleč
pod evropskim povprečjem. Zato pa sindikati niso pozabili zagroziti, da
bodo na pogajalskih mizah z delodajalci tudi cene hrane. Delodajalci pa
bodo potožili o visokih stroških dela in zagrozili s krčenjem poslovanja in
odpuščanji. Dobra znamenja nekaj višje inflacije bodo kaj kmalu sprožila
slaba dogajanja.

Večina članov komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb je včeraj
sprejela sklep, da zoper direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije
(Sova) Sebastjana Selana in zoper direktorja Arhiva RS Dragana Matica vloži
kazensko ovadbo. Hkrati je komisija izglasovala sklep, da predlaga Selanovo
krivdno razrešitev.

Člani komisije so včeraj obravnavali omejevanje dostopa do javno dostop-
nih gradiv Arhiva Republike Slovenije s strani direktorja Sove, pri čemer so
opozicijski poslanci so opozarjali na nezakonitost takšnega ravnanja. Vpogled
v dokumentacijo ni bil omogočen niti pooblaščeni skupini komisije za nadzor,
ki je včeraj obiskala Sovo. Predsednik komisije Zvonko Černac (SDS) je ob tem
spomnil, da je komisija direktorja Sove že na prejšnji seji pozvala, naj z gradiv
umakne stopnjo tajnosti, a tega Selan ni storil. (sta)

Vlada načrtuje zaključek
bojnih operacij SV
v Afganistanu konec
naslednjega leta, ko se izte-
čejo štiri rotacije slovenske
skupine za urjenje bataljo-
naafganistanske vojske

Po tem ko je odbor DZ za zunanjo politi-
ko lani septembra vladi s sklepom nalo-
žil, naj pripravi načrt vojaškega umika
iz Afganistana, je vlada včeraj sprejela
"časovnico za izvedbo strategije delova-
nja Slovenije v Afganistanu". Premislek
vlade o slovenski vojaški prisotnosti te-
melji na oceni, da uspešen zaključek
stabilizacije Afganistana ne more slo-
neti zgolj na vojaški obliki angažirano-
sti mednarodne skupnosti, ampak je ta
lahko samo celovito politično-razvoj-
no-varnostna. Vlada napoveduje, da bo
končno odločitev glede nadaljnje vojaš-
ke prisotnosti v Afganistanu oziroma o
"oblikah in modalitetah podpore proce-
su tranzicije" sprejela po opravljeni eva-
luaciji konec letošnjega leta.

Vlada načrtuje nadaljevanje seda-
nje misije urjenja afganistanske voj-
ske, ki se ji je pridružila lani jeseni z
lastno skupino za urjenje (OMLT). V
načrtu je, da se misija zaključi konec
naslednjega leta po štirih polletnih ro-
tacijah. Iz včerajšnjega vladnega spo-
ročila za javnost pa izhaja, da vlada
predvideva, da se bo slovenska vojska
konec leta 2012 umaknila iz OMLT in
da bo nato prešla "v druge oblike pod-
pore procesu tranzicije, predvsem
preko izobraževanja in usposabljanja"
afganistanskih varnostnih sil. Podrob-
nosti, tako je povedal uradni govorec
zunanjega ministrstva Milan Balažic,
bo na današnji seji odbora za zunanjo
politiko predstavil zunanji minister Sa-
muel Žbogar.

Vodja poslancev Zares, najodloč-
nejši podpornik slovenskega umika
iz Afganistana oziroma določitve na-
tančne časovnice odhoda izpod Hin-
dukuša, Franco Juri je včeraj ocenil,
da je sklep sprejemljiv kompromis, do
katerega se je po dolgih usklajevanjih
prebila koalicija. Kot pravi Juri, Sloven-
ska vojska po dogovorjenih štirih rota-
cijah OMLT v teh ne bo več sodelovala,
kar pomeni, da slovenskih vojakov ne
bo več v operacijah visoke intenzite-
te oziroma na bojiščih, pač pa bodo
potencialno v tranzicijskem obdobju
do 2014 delovali še v usposabljanjih v
kasarnah. Po neuradnih informacijah
naj bi bila to vmesna pot med zahtevo

Zaresa, da se Slovenija do izteka četrte
rotacije OMLT, torej do konca 2012 v ce-
loti umakne iz Afganistana, in predlo-
gom ministrstva za obrambo Ljubice
Jelušič, po katerem bi država dopusti-
la možnost sodelovanja v določenih
oblikah OMLT do konca 2014. Juri ob
tem opozarja še, da "mora sklep vsebo-
vati avtentično tolmačenje, kar bodo
razčiščevali danes na seji odbora za
zunanjo politiko: "Kar pomeni, da se
v napovedani inventuri misije v Afga-
nistanu, ki jo bo vlada opravila novem-
bra, odločimo, ali se razmere slabšajo
in ali ne bi država v celoti prej odšla iz
OMLT nazaj v kasarne ali pa kar v celo-
ti iz Afganistana."

Svetozarevska 14, 2504 Maribor
Prva številka je izšla 9. maja 1945.
Tisk: Leykam Tiskarna, d.o.o., Hoče
ISSN 0350-4972

Srečko KLAPŠ: vodja deska
Matija STEPIŠNIK: notranja politika
Sonja PLOJ RATAJC: gospodarstvo
Kornelija GOLOB SOKOLOVIČ: Slovenija
Vojislav BERCKO: zunanja politika
Aljoša PERŠAK: mariborska kronika

Petra VIDALI: kultura
Aljoša STOJIČ: šport
Darko ŠTERBENK: črna kronika
Katarina ŠULEK: reportaže
Dejan PUŠENJAK: V soboto
Sašo BIZJAK: fotografija
Aleš DRAGAR: likovni urednik
Tajništvo uredništva
telefon 02/23 53 200
telefaks 02/23 53 371 (364)
desk@vecer.com

DOPISNIŠTVA:
Ljubljana, Cankarjeva 1,
telefon 01/2415 600
Celje, Razlagova 13 a,
03/425 36 48 (46)
Ptuj, Osojnikova 9,
02/749 21 71 (74)
Murska Sobota, Slovenska 25,
02/53 51 410 (412)

Ravne na Koroškem, Gačnikova pot 3,
dopisništvo 02/875 05 24 (20)
Slovenska Bistrica, Trg svobode 26/3,
dopisništvo 02/84310 03

telefon 02/23 53 300
telefaks 02/23 53 370
oglasi@vecer.com
Naročniški oddelek

telefon 02/23 53 321 (355)
telefaks 02/23 53 365
narocnina@vecer.com
PREDSTAVNIŠTVA
Ljubljana, Cankarjeva 1,
oglasno trženje 01/2415 618 (619)
naročnina, mali oglasi 01/2415 600
Celje, Razlagova 13 a,
naročnina, mali oglasi 03/425 36 30

Ptuj, Osojnikova 9,
naročnina, mali oglasi 02/74 92 170
Murska Sobota, Slovenska 25,
naročnina, mali oglasi 02/535 14 14

Tiskano 40.000 izvodov. Cena izvoda od ponedeljka do petka
je1,10 EUR, v soboto1,20 EUR. Mesečna naročnina zajanuar
2011 znaša 26,25 EUR, za upokojence in študente23,50 EUR.
Naročnikom v tujini prištejemo ustrezne stroške poštnine po
ceniku Pošte Slovenije. Pisneodpovedi naročnin upoštevamo
konec meseca. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost
(Ur. list RS, št.134/03) in pravilnika o izvajanju zakona o davku na
dodano vrednost (Ur. list RS, št.17/04) sodi časopis med proizvode,
za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji
8,5 %. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno časopisa.
Transakcjski račun št. 04515-0000521398 pri Novi KBM.

Če-tudi je- le-tališče-
razde-lje-no- na varovan
in javni de-l, so- po-licisti in
varno-stniki priso-tni tudi
v sle-dnje-m, kje-r so- sice-r
fle-ksibilne-jši varno-sti
ukre-pi, saj se- o-bisko-valci
lahko- giblje-jo- pro-sto-

Varnost na glavnem in osrednjem
slovenskem letališču Jožeta Pučnika
v Ljubljani, s katerim upravlja podjet-
je Aerodrom Ljubljana, je na običajni
ravni, ponedeljkova tragedija na mo-
skovskem letališču pa - kot kaže - ne
bo vplivala, da bi bilo drugače.

Bri-gi-ta Zo-rec, vodja korporativne-
ga komuniciranja v podjetju Aerodrom
Ljubljana, je v uvodu povedala, da je
varnost na letališčih, ne samo ljubljan-
skem, zelo širok pojem, ki pa je zelo
natančno opredeljen in v okviru kate-
rega se zahteve dnevno oziroma kon-
tinuirano povečujejo in spreminjajo.
"Gre predvsem za napredovanje opre-
me, s katero zagotavljamo določene
varnostne ukrepe, ki jih je treba opra-
viti pri potnikih še pred vstopom na

Iz Mednarodnega olimpijskega komiteja (Mok) so včeraj sporočili, da nimajo no-
benih dvomov v zvezi z zadostno varnostjo športnikov, njihovih spremljevalcev
in obiskovalcev zimskih olimpijskih iger, ki jih bo leta 2014 v Sočiju priredila
Rusija. Čeprav so se po ponedeljkovem tragičnem napadu na moskovskem leta-
lišču Domodedovo pojavili dvomi o zmožnosti ruskih prirediteljev za organiza-
cijo varnih olimpijskih iger, so pri Moku izrazili zaupanje v ruske prireditelje.
"Olimpijske igre so vedno proslava miru. Veselimo se, da bo tako tudi v Sočiju
leta 2014. Ne dvomimo o lokalnih oblasteh; prepričani smo, da bodo Rusi pripra-
vili varne in v vseh pogledih uspešne igre," so zapisali pri Moku. (sta)

Premier Bo-rut Paho-r je ruskemu kolegu Vlad-imi-rju Puti-nu včeraj v pismu izra-
zil globoko sožalje ob ponedeljkovem tragičnem napadu, so sporočili iz Pahorje-
vega kabineta. V pismu je izrekel sožalje svojcem umrlih in izrazil zaskrbljenost
nad dejanji, ki jih svetu prinaša terorizem. Sožalje ob krvavem napadu je že v
ponedeljek v pismu vodji ruske diplomacije Sergeju Lavro-vu izrazil tudi zunanji
minister Samuel Žbo-gar, so sporočili z zunanjega ministrstva. Hkrati je Žbogar
zagotovil podporo Slovenije mednarodnemu boju proti terorizmu.

Na MZZ so ob tem svojcem ubitih in ruskim oblastem izrekli globoko soža-
lje, ranjenim pa zaželeli čimprejšnje okrevanje. Ob tem so dodali, da Slovenija
najostreje obsoja ponedeljkov napad in terorizem na sploh, za katerega ni in ne
more biti opravičila. Sporočili so še, da po dosedanjih podatkih med ubitimi in
ranjenimi na Domodedovu ni slovenskih državljanov. (zur)

30. maj 1972: Trije člani Japonske rdeče armade (JRA) so z granatami in avtoma-
ti izvedli napad na letališču v Tel Avivu v Izraelu. V skupni akciji JRA in Ljudske
fronte za osvoboditev Palestine (PFLP) je bilo ubitih 26 ljudi (tudi dva člana JRA),
78 pa ranjenih. Od članov JRA je napad preživel samo Kozo Okamoto.
27. december 1985: Gverilci palestinskega Fataha - revolucionarnega sveta - so
izvedli napada na izraelske in ameriške prijavnice za polet na rimskem in dunaj-
skem letališču. Pri tem so ubili okoli 20 in ranili več kot sto ljudi.
26. avgust 1992: Eksplozija bombe na letališču Houari Boumediene pri alžirski
prestolnici je zahtevala življenja devetih ljudi, še 124 je bilo ranjenih. Alžirska
vlada trdi, da za napadom tičijo vodilni ljudje prepovedane Islamske odrešilne
fronte (FIS).

22. julij 1996: Eksplozija bombe na letališču pakistanskega mesta Lahore je ubila
najmanj štiri ljudi, ranila pa okoli 70. Napadalec jo je aktiviral zunaj čakalnice
za polete letal v domačem prometu.

4. marec 2003: Na letališču južnega filipinskega mesta Davao je bomba ubila 21
ljudi in tudi bombaša. Policija je za napad obtožila člane Islamske osvobodilne
fronte Moro, največje muslimanske separatistične organizacije v državi.
3. april 2005: V trojnem napadu so bombaši udarili po odhodnem terminalu
tajskega mednarodnega letališča Hat Yai tisoč kilometrov južno od prestolnice
Bangkok, po hotelu in supermarketu. Eksplozije bomb so na srečo zahtevale le
dve smrtni žrtvi, zato pa 60 ranjenih. (Reuters)

Za teroristični napad na
mo-sko-vske-m le-tališču naj
bi bili po- mne-nju ruskih
o-blasti o-dgo-vo-rne- skupine-
s Se-ve-rne-ga Kavkaza

je včeraj preiskovalcem ukazal, naj po-
iščejo odgovorne za napad na največ-
je rusko letališče in hkrati zagrozil z
odpuščanjem v upravi letališča zaradi
pomanjkljivih varnostnih ukrepov,
ki naj bi bili po njegovem mnenju olaj-
šali izvedbo napada. Medvedjev, ki je
dan po samomorilskem bombnem na-
padu na moskovskem letališču Domo-
dedovo, v katerem je umrlo najmanj
35 ljudi, izrekel precej ostrih besed,
je hkrati ponovil zahteve, izrečene
po preteklih napadih, za katere naj bi
bili odgovorni skrajneži z nemirnega
Severnega Kavkaza. "Storiti moramo
vse, da bi odkrili in pred sodišče pripe-
ljali bandite, ki so zagrešili ta zločin.
Hkrati moramo uničiti njihova legla,
ne glede na to, kako dobro so skrita," je
Medvedjev dejal šefom Zvezne varnost-
ne službe. "Pri tistih, ki se bodo upirali,
ne smemo dati veliko na formalnosti,
marveč jih moramo takoj uničiti."

Medvedjev je spričo napada na leta-
lišču Domodedovo, mednarodnem le-
talskem prometnem središču, ki velja
za glavni vhod v Rusijo, ostro kritiziral
organe kazenskega pregona in letališ-
ke oblasti. Napad je omajal ugled Ru-
sije prav v trenutku, ko naj bi jo njen
predsednik na pomembnem medna-
rodnem forumu v švicarskem Davosu
predstavil kot privlačno investicijsko
destinacijo. "Jasno je, da gre za sistem-
sko nesposobnost zagotavljanja varno-
sti," je dejal Medvedjev. Notranjemu
ministrstvu je ukazal, naj prouči, kate-
re funkcionarje za varnost v transpor-
tu bi morali zamenjati. Dejal je, da se
utegnejo oblasti, ki jih bodo spoznali
za odgovorne za napad, soočiti s kazen-
skim pregonom. Pristojne funkcionar-
je je pozval, naj razvijejo sistem, ki bo
vključeval popolni pregled ljudi in pr-
tljage na letališčih.

Odgovornosti za ponedeljkov napad ni
prevzel še nihče, vendar vse kaže, da
so ga izvedli militanti, ki se borijo za
neodvisno islamsko državo na Sever-
nem Kavkazu. "Očitno je šlo za dobro
načrtovan teroristični napad, katere-
ga namen je bil povzročiti smrt čim
več ljudi," je menil Medvedjev. Eksplo-
zija je razdejala prihodni terminal, v
katerega pridejo potniki, potem ko
prevzamejo svojo prtljago. Tako kot
na mnogih drugih letališčih so glede
ljudi na prihodnem terminalu letališ-
ča Domodedovo predvideni redki, če
sploh kateri varnostni ukrepi. Toda
uprava letališča Domodedovo bi mora-
la po mnenju Medvedjeva odgovarjati
za napad. Dejal je, da naj bi varnostne
ukrepe zaostrili leta 2004, ko so bom-
baši razstrelili dve letali, ki sta vzlete-
li s tega letališča, pri čemer je umrlo
90 ljudi. Predstavniki letališča pa trdi-
jo, da niso odgovorni za eksplozijo. "V
celoti smo izpolnili vse zahteve glede
varnosti v letalskem prometu, ki smo
jo dolžni zagotavljati," je dejala glasni-
ca letališča Jelena Galano-va.

Na seznamu žrtev, ki ga je objavilo
rusko ministrstvo za izredne razme-
re, je tudi osem tujcev: dva Britanca,
Nemec ter državljani Bolgarije, Kirgizi-
je, Tadžikistana, Uzbekistana in Ukra-
jine. Kritiki pa menijo, da ruska vlada
z ostro retoriko in okrepitvijo varnost-
nih ukrepov ne bo storila veliko, da bi
ustavila napade militantov, ki so del
uporniškega gibanja, za katerega pra-
vijo, da je posledica nasilnega uveljav-
ljanja oblasti na Severnem Kavkazu.
Uporniki s tega območja so napoveda-
li, da bodo v času pred predsedniškimi
volitvami, ki bodo v Rusiji prihodnje
leto, izvedli še več napadov na mesta
in gospodarske objekte. Dejstvo, da je
bil tokrat tarča napada prihodni ter-
minal letališča Domodedovo za med-
narodne lete, nakazuje na to, da napad
ni bil uperjen samo zoper Rusijo. Drža-
va naj bi leta 2014 v Sočiju, ki leži na
robu Severnega Kavkaza, gostila zim-
ske olimpijske igre, leta 2018 pa še sve-
tovno prvenstvo v nogometu.

Toda Moskva je včeraj živela svoje obi-
čajno življenje metropole. "Na podzem-
ni železnici ni zaznati kakih posebnih
varnostnih ukrepov, gneča na cestah
je velika, skratka, dan kot vsak drug,"
je povedala Mariborčanka Tamara Vo--
d-o-pi-vec, ki v ruski prestolnici živi že
skoraj šest let. "Morda je bilo v pone-
deljek zvečer na cestah opaziti nekaj
manj ljudi in vozil, toda panike zara-
di terorističnih napadov, sedanjih in
morebitnih bodočih, ni zaznati. Tudi
ljudje se o dogodkih na letališču ne po-
govarjajo veliko, nekaj več debate je le
na spletnih klepetalnicah in blogih.

Podobno meni tudi Ann-Do-ri-t Bo-y,
v Moskvi živeča Nemka. "Dan po napa-
du se je življenje v Moskvi vrnilo na
stara pota. Moskovčani so, pa naj se
sliši še tako nenavadno in žalostno, na
takšne incidente že navajeni," pravi in
dodaja, da so, ko sta marca lani na pone-
deljkovo jutro v jutranji prometni koni-
ci na podzemni železnici odjeknili dve
eksploziji, ki sta ubili 40 ljudi, podzem-
ni vlaki nemoteno ves dan vozili kar
preko trupel ubitih. "Mnogi pravijo,
da druge izbire nimajo. Kako naj bi se
drugače prebijali po večmilijonski pre-
stolnici? Pa tudi zaščititi se ne morejo,"
razlaga o moskovskem vsakdanu. "Vsak-
do tukaj ve, da se lahko nov napad zgodi
vsak trenutek. Bojazen, da bodo v letu
pred predsedniškimi volitvami deležni
še več terorističnih napadov, je izredno
velika," razlaga sogovornica, saj je bil
nenazadnje Vladimir Putin tisti, ki je v
drugo čečensko vojno vodil ruske voja-
ke. "Poleg tega bi lahko v nekaj več kot
enem letu Putin ponovno postal pred-
sednik. Mnoge skrbi, da bodo spet delež-
ni demonstracij in masovnih nemirov
ruskih nacionalistov, kot se je to zgodi-
lo decembra, potem ko je ruski nogo-
metni navijač domnevno ustreljen od
nekoga iz severnega Kavkaza. Ampak
za zdaj takšnih reakcij v mestu ni čuti-
ti," oriše torek Boyeva.

Poročevalec Hannes
Swoboda in slovenski
evropski poslanci so
v evropskem parlamentu
obsodili sporni hrvaški
zemljevid in pozvali
k izogibanju takšnim
enostranskim dejanjem

Na sporni zemljevid, s katerim je Hr-
vaška pred kratkim spet narisala mejo
sredi Piranskega zaliva, so v razpravi o
poročilu o napredku Hrvaške v odbo-
ru za zunanjo politiko v evropskem
parlamentu opozorili slovenski po-
slanci I-vo Vajgl, Lojze Peter-le in Jelko
Kacin. Tudi poročevalec Hannes Swo-
boda se je strinjal, da bi se morali
akterji po tem, ko je bil z arbitražnim
sporazumom dogovorjen način za re-
ševanje vprašanja meje, vzdrževati
enostranskih dejanj, ki pomenijo pre-
judiciranje meje. Vsi pa so izrazili za-
dovoljstvo nad napredkom Hrvaške in
upajo, da ji bo pogajanja o vstopu v EU
uspelo zaključiti do junija letos. Swobo-
da je ob tem poudaril, da Hrvaška do
konca junija lahko zaključi pogajanja,
kar pa ni trditev, da jih tudi bo.

Hrvaška je v sistem
nadzora in upravljanja
pomorskega prometa
(VTMIS) vložila pet
milijonov evrov

Včeraj so na Hrvaškem začeli test-
no izvajati hrvaški Sistem nadzora
in upravljanja pomorskega prometa
(VTMIS). Tako bodo lahko odslej z Reke
nadzirali plovbo po celem Jadranskem
morju. Hrvaška je bila ta sistem dolžna
vzpostaviti v okviru procesa pridruže-
vanja Evropski uniji (EU). Sestavljajo ga
trije regionalni centri, ki so nameščeni
v Dubrovniku, Splitu in Reki. Osrednji
del je pomorski radarski sistem, vre-
den približno pet milijonov evrov. Tri
četrtine nujnih sredstev je prispevala
EU v okviru programa PHARE, preo-

Ivo Vajgl je kot tako imenovani po-
ročevalec v senci med drugim dejal,
da bi bilo dobro, če bi primer I-va Sana-
der-ja čim prej dobil sodni epilog ob
upoštevanju načela, da je vsakdo nedol-
žen, dokler ni pravnomočno obsojen.
Zaželeno bi tudi bilo, da bi avstrijski
pravosodni organi svoje delo opravili
pravočasno. Čeprav je Hrvaška v zad-
njem času veliko naredila za izbolj-
šanje odnosov s sosedi, ni mogoče
prezreti, da še vedno tiska zemljevide
in izdaja dokumente, ki enostransko
prejudicirajo mejo na morju, je dejal
Vajgl.

Lojze Peterle je opozoril, da je arbi-
tražni sporazum pot do rešitve vpra-
šanja meje. Čeprav je na referendumu
v Sloveniji le 51,5 odstotka volivcev
podprlo sporazum, je v širši javnosti
prinesel optimizem. Dejanje enega od
hrvaških ministrstev, ki je spet nari-
salo mejo tam, kjer je nikoli ni bilo in
"upam, da je nikoli ne bo", je enostran-
sko dejanje, ki ne prinaša optimizma,
ampak vznemirja širšo slovensko in
politično javnost. Hrvaška naj se zato
v prihodnje vzdrži takšnih dejanj, saj
do cilja, ki je vstop v EU, potrebuje še
kar nekaj potrditev. Peterle je izposta-
vil, da poglavje o pravosodju, ki še ni
začasno zaprto, vključuje tudi lastnin-
sko pravico, kar je pomembno predv-
sem zato, ker ima kar precej Slovencev
problem na Hrvaškem svojo lastnino

Premierka Jadr-anka Kosor- je med
slovesnostjo ob poskusnem zagonu si-
stema nadzora pomorskega prometa
dejala, da je Hrvaška s tem "korak bliž-
je" zaključku pogajanj in vstopu v EU.
Kosorjeva se je predstavnikom EU zah-
valila za sodelovanje, glede uspešno
uresničenega projekta pa je dejala, da
pomeni potrditev uspešnega skupnega
dela. Po besedah Kosorjeve pomeni si-
stem nadzora prometa na morju velik
korak k zaščiti vseh, ki bodo pluli po
Jadranskem morju, in k zaščiti Jadran-
skega morja samega pred kakršnim-
koli onesnaževanjem. Pomen tega
sistema je tudi v tem, da bo omogočil
varno plovbo ladjam, še zlasti pa bo ko-
risten za turiste.

Tudi Pau-l Vandor-en, vodja delegaci-
je EU na Hrvaškem, je poudaril pomen
tega sistema za Hrvaško in EU. Vando-
ren je ob tej priložnosti ocenil, da je Hr-
vaška opravila še eno nalogo na poti
vpisati v zemljiško knjigo. Tega vpraša-
nja ne bo lahko rešiti, je prepričan Pe-
terle. Jelko Kacin pa je prepričan, da bo
vstop Hrvaške v EU velik prispevek k
zagotovitvi stabilnosti na zahodnem
Balkanu. Glede spornega zemljevi-
da pa je postavil vprašanje, ali je bila
sporna mejna črta rezultat samovolje
uradnikov, kako ministrstvo nadzira
uradnike ali pa je bila vrisana pod nad-
zorom ministrstva. Kacin je še dejal,
da se enostranskih dejanj ne poslu-
žuje le eno ministrstvo. Takšna enos-
transka dejanja so škodljiva, zato ne
gre tvegati, da bi z njimi pokvarili se-
danjo optimistično klimo. Posledično
bi na škodi bila Hrvaška, EU, za zahod-
ni Balkan pa bila to katastrofa.

V evropskem parlamentu je bil tudi
slovenski zunanji minister Samuel
Žbogar-. Udeležil se je skupnega zaseda-
nja pododbora za varnost in obrambo
in odbora za zunanje zadeve. Predsta-
vil je zunanjepolitične in varnostne
prioritete Slovenije s poudarkom na
Mednarodnem skladu za razminira-
nje. Poročevalec Geoffr-ey Van Or-den
je predlagal, naj ta sklad ostane osre-
dotočen na jugovzhodno Evropo, po-
slanec Luis Yanez-Bar-nuevo Gar-cia
je prepričan, da bi potreboval večjo
promocijo v javnosti, poslanka Ulr-ike
Lunacek pa meni, da bi njegovo dejav-
nost bilo treba povezati z dejavnostmi
na področju razvoja.

k polnopravnemu članstvu v EU. Po
njegovih besedah je EU še vedno naj-
večja svetovna pomorska sila. Letno
v evropskih pristaniščih pretovorijo
3,7 milijarde ton tovora, hkrati pa gre
skozi njih okoli 350 milijonov potni-
kov. Ocenjujejo, da se bosta obseg pre-
tovorjenega tovora in število potnikov
še povečevala, zato je varnost pomor-
skega prometa izredno pomembna.

Sistem nadzora na Jadranu bo po-
stal popolnoma operativen z začetkom
prihodnjega leta. Ta sistem po trditvah
izvedencev zagotavlja manjše število
pomorskih nesreč, boljše rezultate re-
ševalnih in iskalnih akcij na morju in
večjo učinkovitost posredovanja v pri-
merih onesnaženja morja, ki ga pov-
zročijo ladje. Z osrednjim radarskim
sistemom je vzdolž cele obale pove-
zanih deset radarskih postaj velikega
dosega in visoke natančnosti, njegov
pomemben del pa sta tudi sistem za
avtomatično identifikacijo ladij in po-
morski radiokomunikacijski center.

Na stotine privržencev začasnega premiera Saada Al Har-ir-ij-a je včeraj v Tripoli-
ju na severu Libanona protestiralo proti temu, da je predsednik države mandat
za sestavo nove vlade podelili Najbu Mikatiju, ki ga podpira Hezbolah. Haririje-
vi privrženci so pozivali k "dnevu jeze", potem ko so Hezbolah in njegovi zave-
zniki, ki so pred dvema tednoma zaradi spora glede obtožnic v okviru preiskave
umora Haririjevega očeta strmoglavili njegovo vlado, pridobili podporo za to,
da ga zamenja Mikati. "Sunitska kri vre," so vzklikali nekateri protestniki in ob
tem zažigali Mikatijeve fotografije. Haririjevo gibanje Prihodnost noče biti del
nobene vlade, v kateri bo prevladovala militantna šiitska skupina Hezbolah. Li-
banonski politični sistem delitve oblasti narekuje, da mora položaj premiera za-
sesti predstavnik sunitov, zato Haririjevi privrženci pravijo, da bi bil vsakdo, ki
bi od Hezbolaha sprejel nominacijo za sestavo nove vlade, izdajalec. Libanonski
predsednik Michel Sulejman se je tudi včeraj z libanonskimi parlamentarci pos-
vetoval glede imenovanja premiera, ki bi vodil novo vlado, in za mandatarja do-
ločil Mikatija, ki si je pred tem že zagotovil odločilno podporo voditelja druzov
Valida Džumblata in razmerje moči obrnil sebi v prid.

Hezbolah in njegovi njegovi zavezniki so 12. januarja izstopili iz Haririjeve
vlade narodne enotnosti zaradi spora glede še vedno tajnih obtožnic posebnega
sodišča ZN, ki preiskuje umor nekdanjega premiera Rafika Haririja leta 2005. Ta
politični zastoj je poglobil medverske spore, v začetku tedna pa so v več libanon-
skih mestih začeli protestirati Haririjevi privrženci, ki so zažigali pnevmatike
in blokirali ceste. S Hezbolahom povezani politiki so povedali, da bo vlada, ki
jo bodo sestavili, najprej prekinila vse vezi s posebnim sodiščem ZN. Slednje naj
bi pripadnike Hezbolaha obtožilo umora Rafika Haririja. Hezbolah sicer zanika
vsakršno vpletenost v ta umor. (Reuters)

Spodnji dom ruskega parlamenta, dume, je včeraj v tretjem branju s 350 glasovi
proti 96 potrdil nov sporazum o zmanjšanju strateškega orožja (Start) med ZDA
in Rusijo. Novi Start sedaj čaka še dokončna potrditev v zgornjem domu ruske-
ga parlamenta, svetu federacije, ki bo o sporazumu razpravljal danes. Kot je tik
pred glasovanjem povedal vodja zunanjepolitičnega odbora dume Konstantin
Kosačev, so razpravljali o vseh vidikih sporazuma in jih upoštevali, sedaj pa so
pripravljeni sprejeti uravnoteženo in predvsem odgovorno odločitev. Tako je Ko-
sačev pojasnil odločitev vladajoče Enotne Rusije, da sporazum podpre.

Poslanci dume so Start prepričljivo podprli, potem ko so zavrnili predlog opo-
zicijskih komunistov, da naj sporazum, ki sta ga aprila lani v Pragi podpisala ame-
riški predsednik Barack Obama in njegov ruski kolega Dmitrij Medvedjev, roma
v smeti. "ZDA prav nič ne zaupamo. Z njimi je nevarno podpisovati sporazume,
sovražijo nas," je bil včeraj odločen populistični poslanec Vladimir Žirinovski.

Ameriški senat je sporazum - prvi dogovor o jedrskem razoroževanju med
velesilama v zadnjih 20 letih - ratificiral minuli mesec. Potrditev novega Starta
v Rusiji, kjer Kremelj povsem nadzira parlament, ni bila nikoli pod vprašajem.
So pa ruski poslanci s potrditvijo namerno počakali, da je bil sporazum najprej
sprejet v precej bolj "negotovem" ameriškem kongresu. Po ratifikaciji v ZDA je
bilo tako v Moskvi pričakovati hitro potrditev, po možnosti že v decembrskem
prvem branju, a so se stvari zapletle, saj so senatorji ob ratifikaciji sprejeli tudi
enostransko resolucijo z vrsto dopolnil. Duma se je odločila, da nanjo odgovori
s podobnim dokumentom in je v zakon o ratifikaciji Starta vključila več neza-
vezujočih amandmajev, ki pa tako kot ameriška dopolnila v sam sporazum ne
posegajo. (sta)

Generalni sekretat Nata Ander-s Fogh Rasmussen je včeraj med najpomembnejše
letošnje naloge zahodne vojaške zveze uvrstil krepitev sodelovanja s Kitajsko in
Indijo. V svojem prvem govoru novinarjem v letu 2011 je na sedežu Nata v Brus-
lju ocenil, da Nato ni osamljen v soočanju z nevarnostmi, in sporočil, da bo težil
k vse več pogovorom s Pekingom in New Delhijem. S Kitajsko bodo zlasti sodelo-
vali pri varovanju miru in stabilnosti v osrednji Aziji vključno z Afganistanom,
je ocenil in dodal, da bi morala biti strategija sodelovanja s Kitajsko globalna,
tako da bi zajela boj zoper terorizem, boj zoper morske razbojnike in boj zoper
širjenje orožja in pa zaščito energetske infrastrukture. Kot dva druga pomemb-
na cilja v letu 2011 je generalni sekretar navedel reformiranje Nata in tranzicijo
v Afganistanu. Pri reformi bo šlo za poenostavitev delovanja vojaške zveze, tako
da bi Nato postal cenejši, poveljstveno učinkovitejši in močnejši. Hkrati je napo-
čil čas, da začnejo uresničevati novo strategijo za Afganistan. V kratkem bodo
afganistanske oblasti prevzele nadzor nad eno provinco, marca pa pričakujejo
nadaljnji prenos odgovornosti na zakonite varnostne sile.

Rasmussen je naposled izrazil zaskrbljenost nad nedavnimi poskusi, da bi
blokirali delo afganistanskega parlamenta, in opozoril, da je njegovo delovanje
nujen pogoj za politično stabilnost v tej državi pod Hindokušem, uspešne norma-
lizacije (tranzicije) in hitre obnove. Čeprav je afganistanski predsednik Hamid
Kar-zaj- naposled dosegel kompromis s poslanci novega sklica parlamenta in je
ta včeraj prvič zasedal, azijski analitiki ocenjujejo, da s tem še ni konec mučnega
trenja med parlamentom in samovoljnim predsednikom države. (pi)

Sem bil tik pred tem, da povem, kako
lepo je bilo v Benetkah, pa je papež
oznanil, da bo Janez Pavel santo
subito. Tisti Janez Pavel, ki je vedel,
kaj so njegovi podpastirji počeli z
otroki, a jih je protežiral. Glejte, na
primer, vatikansko navodilo leta 1997
irskim škofom, naj policiji ne
pomagajo.

Nič kaj krščanski nisem. Vas bi moral
posnemati. Vi ste komunistom lepo
vse odpustili, vaše WikiLeaks ste
zakopali, in, na primer, iz enega
Kučana svetnika naredili. Jaz pa prav
tako fletnemu in čudodelnemu
Janezu Pavlu niti malo malomarnosti
ne odpustim. Šarm vodilnih mene ni
nikoli šarmiral. Sicer je vseeno: če
nebesa so, če Bog je, če mu je že
odpustil, Janez Pavel, zdaj cel, bezlja z
dvignjeno kiklo gor pa dol po
oblakih, morda mimo moje mame, in
grunta, kako naj Benedikta ustavi.

Jaz sem prišel v Kanado leta 1954, k
pobožnemu očetu, ki je bil zbežal.
Baje smo šli z njim do meje, jaz
petmesečna štruca, potem pa se je
mama zbrihtala. Le začasno. Sledili
smo mu čez devet let. V St. Catharine-
su sem hodil v katoliško osnovno
šolo, Christ the King, Kristus Kralj, in
pozneje na gimnazijo Notre Dame. V
St. Catharinesu takrat ni bilo
katoliške gimnazije in sem se pet let
cijazil v Welland k duhovnikom in
nunam. Za to gimnazijo je bilo treba
plačati s prigaranim denarjem. Naša
revščina je bila tako še hujša. Ves čas
bi lahko bil dijak državne gimnazije
v St. Catharinesu, in to brezplačno.
Tja so hodili tudi otroci uglednih
katoličanov, ampak ne tako zagrize-
nih kot moj oče. On, versko blazen, je
bil prepričan, da so me komunisti
zapeljali in me je treba rešiti. Ko se

Napadi na računalniške sisteme so
danes zmožni povzročiti svetovno
katastrofo, vendar le v kombinaciji s
kakšno drugo katastrofo, je v svojem
poročilu zapisala Organizacija za
ekonomsko sodelovanje in razvoj
(OECD). Študija, ki je del obsežnejšega
projekta, v okviru katerega proučuje-
jo morebitne bodoče globalne
pretrese, kot sta denimo zlom
svetovnega finančnega sistema ali
pandemija velikih razsežnosti,
navaja, da so tak pretres sposobni
povzročiti le redki "kibernetični
napadi". Gre denimo za uspešni
napad na enega izmed tehničnih
protokolov, na katerih temelji
internet, ali močan sončni izbruh, ki
bi uničil ključne komunikacijske
elemente, na primer satelite. Toda
snovalce politik bi morale po mnenju
avtorjev študije skrbeti kombinacije
dogodkov, kot so koordinirani
kibernetični napadi ali kibernetični
incidenti, ki se zgodijo sočasno z
drugimi katastrofami. "Tako so
lahko vzpostavljeni pogoji za popoln
vihar," piše v poročilu, ki sta ga
sestavila profesor Peter Sommer z
londonske šole za ekonomijo in dr.
Ian Brown z univerze v Oxfordu.

spominjam profesorja, duhovnika, ki
me je stvarno vztrajno, ampak
neuspešno poskusil zapeljati, me
najbolj jezi to, da sta se morala mama
in oče prikrajševati zato, da me je on
lahko imel za tarčo.

Potem sem šel na katoliško univerzo.
Kjer sem bil, imigrant, popolnoma
zgubljen. Še zdaj se mi smili tisti Tom.
Pojma ni imel. Na primer: vsak petek
popoldne je neki študent višjega
letnika povabil izbrance na Friday
Afternoon Club. Pri njem so se zbirali
študentje, lepotice, profesorji, teologi.
Tom je hrepenel, da bi bil enkrat tudi
on povabljen. In je ta veseli dan
dočakal. To so bili slavni časi na St.
Michael's. Morda je tistega sončnega
dne na poti na FAC srečal Marshalla
McLuhana ali Gregoryja Bauma ali
samega Etienna Gilsona. Vsekakor je
ubogi Tom istega dne, v druščini
teologov, profesorjev, lepotic in
študentov, ki so že vse vedeli, kapiral,
da je bil gostitelj glavni diler naše
katoliške ustanove in so bili gostje
predvsem morebitne stranke. V tistih
dneh je prodajal marihuano, LSD na

pripravljajo na kibernetični spopad
in so vzpostavile svoje lastno
kibernetično vojaško poveljstvo.
Velika Britanija je oktobra lani
kibernetične napade označila za eno
izmed največjih zunanjih nevarnosti
in je obljubila, da bo za njihovo
obvladovanje namenila dodatno
milijardo dolarjev. Po drugi strani pa
razvijajoče se države, denimo
Kitajska in Rusija, v njih menda vidijo
areno, v kateri lahko izzivajo
običajno ameriško vojaško nadvlado.
Mnogi menijo, da računalniški črv

krpicah pivnika in posebne pošiljke
magičnih gobic. Hujšega, mislim, da
ne, sicer pa sem sam mislil, da je FAC
salon in da je on Madame de Staël.

Že od začetka tega poglavja mojega
fascinantnega življenjepisa me nekaj
skrbi. Razumem, Tom, bojiš se šibe
božje. Ne, kot nekdanji katoličan, se
božje šibe stalno, genetično bojim.
Ne, ne, skrbi me, kako se iz te svete
jeze vrniti v Benetke. Tudi pisunu je
oblika pomembna. In zdaj mi pošlje
ljubi Bog jasen znak odobravanja. Ker
človek, ki poroča za Associated Press
o zahrbtnem pismu iz Vatikana
Janeza Pavla irskim škofom, je neki
Shawn Pogatchnik, torej skoraj
Slovenec, jaz sem pa od samega
začetka hotel pisati o skoraj sloven-
skem vinu v Benetkah.

V Benetkah, ki po tem slovijo, sva,
razen doma, zanič jedla. Kdor gre v
Benetke, naj pusti trebuh zunaj. Pila
pa sva odlično. Kupovala sva vino
"Pri Monici" v lokalni trgovini, po
dva evra liter; ali za vogalom pri
"Vino.e Vini"; predvsem pa ob Rialtu
v "Drogheriji Mascari". Razen

Stuxnet, katerega tarča so industrij-
ski sistemi, na splošno pa velja za
državni napad na iranski jedrski
program, pomeni znak za vedno
večjo militarizacijo kibernetičnega
prostora. Časnik New York Times je
pred dnevi poročal, da je ta črv
rezultat skupnih ameriško-izraelskih
prizadevanj in da so ga testirali v
izraelski jedrski elektrarni Dimona.
Sklep študije se glasi, da bodo
kibernetnični napadi obvezen del
prihodnjih vojn in da bodo kiberne-
tično orožje "vedno pogosteje in
učinkoviteje razvijali ideološki
aktivisti z različnimi prepričanji in
interesi".

Obstaja pomembna in vedno večja
nevarnost lokalno omejene škode, ki
bo posledica odpovedi računalniških
in telekomunikacijskih storitev, piše
v poročilu. Sklep se vendarle glasi, da
je prava "kibernetična vojna" malo
verjetna, saj so mnogi odločilni
sistemi dobro zavarovani, medtem
ko je posledice napadov težko
predvideti. Brown pravi, da je
odločitev za pretežno vojaški pristop
k zagotavljanju kibernetične varnosti
napačna, saj je večina ciljev v okviru
ključne državne infrastrukture, kot
so denimo komunikacije, energija,
finance in transport, del zasebnega
sektorja.

tirolskega cvička, Kalterersee, sva
kupovala ekskluzivna vina Slovencev
ali kvazi Slovencev iz italijanskih Brd.
Z veseljem sem slovensko izgovarjal
imena, ki jih je domači sin v Drogheri-
ji poitalijančeval. Radikon, Gravner,
Primosic, Kante. Najboljši sauvignon
je bil pridelek Specogna po imenu. Se
Specogna zaveda, da je Slovenec?

Le teran je razočaral. Kantetovega so
dobili šele tik pred najinim odhodom
in sva ga, odličnega, pokusila le v
Kanadi. Zato sem domačega vprašal,
če kdaj dobijo teran z one strani meje,
ker, malce sem izzival, se mi zdi
boljši. A mi je odvrnil hitro, da so
zmeraj zasedeni, ampak ne neljube-
znivo, da imajo razen champagna le
italijanska vina. Zato vam dam
zastonj nasvet. Če mi ideja uspe, mi

LOV NA ČAROVNICE: Oprosti sosed, ne smem pomagati
INTERVJU KARL ERJAVEC: V levi koaliciji je bolj napeto kot v desni
DRAGA HRANA: Pridelujmo in kupujmo lokalno
PISMO: Spoštovani gospod Kramberger, mariborski nadškof

Vladni urad za makroekonomske ana-
lize in razvoj bo v spomladanski na-
povedi gospodarskih gibanj skoraj
zagotovo zvišal napoved inflacije v
tem letu. V jesenski analizi je Umar
napovedal inflacijo v višini 2,2 odstot-
ka, oktobra lani, ko je napovedal višjo
gospodarsko rast, pa je napoved infla-
cije popravil na 2,3 odstotka. Direktor
urada Boštjan Vasle je večkrat opozo-
ril, da na rast cen vpliva tudi počasno
oživljanje gospodarstva. Pritiski na
rast cen se lahko povečajo ne samo za-
radi višjih cen surovin, ampak tudi za-
radi padca vrednosti evra, povišanja
posrednih davkov ter nadzorovanih
cen, pa je v svojih projekcijah gospo-
darskih gibanj in inflacije v tem letu
opozorila Banka Slovenije, ki je napo-
vedala 2,1-odstotno inflacijo.

Razlogi za premišljanje o novih, viš-
jih napovedih letošnje inflacije so v
dogajanjih na svetovnih trgih, kjer so
se cene hrane bistveno zvišale, kar je
po mnenju analitikov posledica oživlja-
nja gospodarstva in nekaterih nesreč,
zlasti poplav. Poleg tega so se podražili
nafta, cink, baker in bombaž, medtem
ko poznavalci visoko ceno zlata pojas-
njujejo z "balončkom", ki se je napih-
nil prav zaradi negotovosti vlagateljev.
Konec preteklega leta pa so postala vla-
ganja v surovine zelo zanimiva. V lan-
skem novembru so evrske cene vseh
surovin porasle za 3,6 odstotka, v ce-
lotnem letu pa za 44,2 odstotka, kme-
tijske surovine celo za 82 odstotkov,
navaja EIPF. Še najmanj se je podraži-
la nafta, v letu dni za 28,8 odstotka.

V Umarju pojasnjujejo, da ima
rast cen hrane pomemben delež pri
inflaciji. Če bi se hrana podražila za
pet odstotkov, bi napoved letošnje
inflacije zvišali skoraj za polovico, z
nekaj čez dva na skoraj tri odstotke.
V Banki Slovenije so ob pripravi napo-
vedi menili, da bo osnovna inflacija v
tem letu nizka, saj negotove razmere
na trgu dela in manjše trošenje gospo-
dinjstev zavirajo rast osnovne inflacije
(rast življenjskih stroškov brez hrane,
energentov, alkohola in tobaka). Višje
cene hrane naj bi na inflacijo vplivale
v tem in prihodnjem letu. Prav tako bo
gibanje tečaja evra in cen nafte na sve-
tovnem trgu neposredno določalo gi-
banje cen tekočih goriv za prevoz in
ogrevanje.

Primerjava napovedi višine inflacije
pa kaže, da so največji optimisti ana-
litiki OECD in ekonomskega inštituta
(EIPF), ki so za Slovenijo v tem letu na-
povedali inflacijo pod dvema odstot-
koma (OECD celo le 1,3 odstotka),
največji pesimisti pa v vladnem uradu.
Evropska komisija je napovedala Slove-
niji dveodstotno inflacijo, Mednarod-
ni denarni sklad (IMF) pa nekaj višjo,
2,3-odstotno.

V Umarju povedo, da tako visoke-
ga skoka cen hrane niso mogli pred-
videvati, zato bodo v pomladanski
napovedi napoved inflacije najverjet-
neje popravili navzgor. Tudi to, da bo
ob pričakovani 2,5-odstotni gospodar-
ski rasti lažje dvigniti cene hrane, kot
če bi bila rast nižja. Uganka pa so plače
in kaj se bo dogajalo z njimi. Presene-
čeni so bili ob novembrskih izplačilih
božičnice in trinajste plače, saj so jih
v predelovalnih dejavnostih izplačali
v podobnem deležu podjetij kot leto
prej, izplačil pa je bilo za več kot 80 mi-
lijonov evrov. To naj bi pomenilo, da
se razmere niso tako hudo poslabšale,
kot trdi podjetniški sektor. Višje plače
pa so priložnost za pritisk na cene,
to dobro vedo prav trgovci. Slovenija
ni prehranska sila, samooskrba je na
nizki ravni, domača živilska industrija
je bila dolga leta zaščitena s carinami
in se ni zares prestrukturirala, koncen-
tracija v trgovini je še vedno velika, pa
čeprav se je v zadnjih dveh letih delež
velikih trgovcev zaradi prihoda novih
trgovskih verig zmanjšal.

Kmetijski minister Dejan Židan je v ponedeljek v Bruslju poudaril, da se je
kriza v prašičereji še poglobila in da je nujno učinkovito ukrepanje na ravni
EU. Države članice so dosegle kompromis na podlagi predloga Evropske ko-
misije, da se takoj ustanovi skupina strokovnjakov, ki bo pripravila kratko-
ročne in srednjeročne predloge rešitev. Prvo zasedanje te skupine bo že 8.
februarja.

Minister Židan je ob tem izpostavil, da ni pomembno, kdo pripravi pred-
loge, temveč da so ti pripravljeni čim prej. Komisija je po navedbah kmetij-
skega ministrstva še napovedala, da bo kot prvi ukrep takoj začela postopek
za izvajanje podpore zasebnemu skladiščenju, o uvedbi izvoznih podpor pa
v tem trenutku še ne razmišlja.

V Sloveniji in drugod po srednji Evropi je cena prašičjega mesa v zadnjih
tednih padla za deset centov, kar je skoraj deset odstotkov vrednosti na kilo-
gram prašiča, je poglobitev krize v prašičereji pojasnil minister Židan. Mini-
ster je pred razpravo še povedal, da bo ponovno pozval, naj Evropska komisija
preuči, ali so oligopoli na trgu prašičjega mesa sokrivi za to, da v nekaterih
državah prašičereja v tem trenutku preživlja zelo težke čase. Trije ponudni-
ki prašičjega mesa, ki imajo še posebno znatne deleže na trgu, so Vion, Toen-
nies in Danish Crown. (sta)

Na-da-ljnje krčenje
gra-dbeništ-va- la-hko vodi
v na-j-bolj- črne scena-rij-e.
Ali j-e v Slovenij-i mogoče
uvelj-a-vit-i fina-ncira-nj-e po
modelu Ba-sel 2, ki na-j- bi
rešilo problem nepla-čeva--
nj-a-v gra-dbeništ-vu?

Gospodarska zbornica Slovenije pri-
pravlja danes v Ljubljani dva posve-
ta, na katerih predstavljajo stališča
gospodarstva, obrti in sindikata do
razmer v gradbeništvu in povezanih
panogah. Udeleženci bodo spregovo-
rili o predlogih ukrepov, s katerimi bi
lahko preprečili najbolj črne scenari-
je, ki lahko vodijo v množične stečaje
podjetij, množična odpuščanja delav-
cev in osebne stečaje malih podjetni-
kov in obrtnikov. Na drugem posvetu
bodo spregovorili o projektnem finan-
ciranju po modelu Basel 2, ki naj bi
vodilo do rešitev za neplačila v gradbe-
ništvu. Predstavili bodo način financi-
ranja gradbenih projektov v skladu z
bančnimi pravili Basel 2 in ugotavlja-
li, ali je tudi v Sloveniji možna takšna
rešitev.

Razmere na področju gradbeništva
se v zadnjih mesecih v Sloveniji hitro
zaostrujejo. Novih poslov primanjkuje,
upad dejavnosti se nadaljuje. V enajstih
mesecih preteklega leta se je gradbena
panoga glede na enako obdobje v letu
2009 skrčila za 17,2 odstotka, kar nas
že drugo leto zapored uvršča med naj-
večje poražence v EU, saj smo že leta
2009 padli za 21,6 odstotka glede na
predhodno leto, je organizator posve-
tov zapisal v vabilu. To pomeni, da
je gradbeništvo že za šest odstotkov
nižje, kot je bilo leta 2005, napovedi
za naprej pa so še vedno slabe.

Kot posledica drastičnega upada
poslov in nelojalnega konkuriranja
podjetij na javnih razpisih s prenizki-
mi cenami se ob tem v gradbeništvu
še izjemno poslabšuje plačilna discip-
lina, ki postaja grožnja za zapiranje
mnogih podjetij. Po podatkih Ajpesa
so novembra neporavnane obvezno-
sti podjetij v gradbeništvu narasle na
113,8 milijona evrov.

Vlada je pred štirinajstimi dnevi
končno obravnavala že jeseni napove-
dane konkretne predloge in ukrepe
za izboljšanje razmer v gradbeništvu,
ki so jih pripravili pri GZS. Toda skle-
pi vlade po mnenju GZS ne dajejo za-
gotovila, da bodo ukrepi izvedeni z
zadostno vladno podporo v potrebnem
obsegu, učinkovito in dovolj hitro.

Združenje izvajalcev zaključnih
del v gradbeništvu Slovenije, ki de-
luje v okviru GZS-PTZ, se zavzema
za številne spremembe poslovanja v
gradbeni panogi, med drugim tudi
za financiranje gradbenih projektov
v skladu z bančnimi pravili Basel 2,
tako kot se to izvaja v drugih evrop-
skih državah, na primer v Nemčiji.
Pred začetkom gradnje je treba regis-
trirati dva projektna računa, enega za
prilive in drugega za odlive, izključno
za namen določenega projekta. Vse
transakcije se izvajajo v sodelovanju z
banko, ki vodi projektna računa. Pro-
jekt se lahko začne, ko je na stroškov-
nem računu enako ali več sredstev od
predračunske vrednosti na osnovi pro-
jektno-gradbene dokumentacije. Ude-
leženci posveta bodo ugotavljali, ali je
tudi v Sloveniji možna takšna rešitev.
Na konferenci sodelujejo predstavni-
ki ekonomske fakultete v Ljubljani,
ministrstva za finance, NLB, Banke
Slovenije, Banke Volksbank, GZS in
Združenja izvajalcev zaključnih del v
gradbeništvu Slovenije.

Slovenske zavarovalnice so lani po prvih podatkih Slovenskega zavarovalne-
ga združenja povečale obseg zbranih premij na domačem trgu za slab odstotek
na blizu 2,1 milijarde evrov. Od tega je največji delež, in sicer 34,4-odstoten,
odpadel na Zavarovalnico Triglav, ki so ji zavarovanci vplačali za 719,9 milijo-
na evrov premij. Kot je razvidno iz podatkov, ki so jih zbrali v Slovenskem za-
varovalnem združenju, se je leta 2010 na drugo mesto med vsemi slovenskimi
zavarovalnicami po obsegu zbranih premij uvrstila zavarovalnica Adriatic Slo-
venica. Lani je zbrala za 261,2 milijona evrov premij in zavzela 12,5 odstotka
domačega zavarovalniškega trga. Le malenkost manj premij je lani zbrala Zava-
rovalnica Maribor, namreč 259,6 milijona evrov, kar pomeni tržni delež v višini
12,4 odstotka. Na tretjem mestu je zdravstvena zavarovalnica Vzajemna z 238,8
milijona evrov zbranimi premijami ter 11,4-odstotnim tržnim deležem. Ostale
zavarovalnice imajo precej nižje tržne deleže.

V obračunani premiji so z dobrima dvema tretjinama udeležena premoženj-
ska zavarovanja, preostanek pa predstavljajo življenjska zavarovanja. Vse sloven-
ske zavarovalnice skupaj so tako lani pobrale za 1,4 milijarde evrov premij iz
naslova premoženjskih zavarovanj ter 655 milijonov evrov iz naslova življenjskih
zavarovanj. S tem se je obseg premij pri premoženjskih zavarovanjih zmanjšal za
0,4 odstotka, pri življenjskih zavarovanjih pa povečal za štiri odstotke. (sta)

Britanski bruto domači proizvod (BDP) se je v zadnjem lanskem četrtletju ne-
pričakovano skrčil za 0,5 odstotka, potem ko se je v tretjem trimesečju okrepil
za 0,7 odstotka, je v prvi oceni sporočil britanski statistični urad. Gre za prvi
upad BDP po tretjem četrtletju 2009, deloma pa je posledica surovega zimske-
ga vremena v decembru. Med poznavalci je to znova vzbudilo strahove, da je
finančna in gospodarska kriza, ki je močno pretresla britanska finančni sektor
in realno gospodarstvo, pustila resne posledice na strukturni moči tega velike-
ga evropskega gospodarstva. (sta)

' t DtW*1u frrtiPHrw pO I k-tu krl^Cu^
JHM.1.> IHimfU cminilv* Cft
i-IHutM+J^ SfctM

Na šesturni seji
nadzornega sveta Pošte
Slovenije niso potrdili
njenega poslovnega
načrta za letos, ampak
so zahtevali nekatere
popravke; na seji je bil
tudi bivši predsednik
nadzornega sveta

Po obravnavi poslovnega načrta Pošte
Slovenije za leto 2011 na predvčerajšnji
večerni seji na sedežu Pošte v Maribo-
ru, ki je trajala nekaj več kot šest ur, po-
slovnega načrta niso potrdili, ampak
so zahtevali njegove popravke. Kot so
zapisali v sporočilu za javnost, poslov-
ni načrt temelji na izhodiščih potrjene-
ga strateškega razvojnega programa
Pošte Slovenije za obdobje 2007-2015,
ki ga bodo spremenili zaradi vpliva go-
spodarske krize. V lanskem enajstme-
sečnem poslovanju, s katerim so bili
nadzorniki seznanjeni, so dosegli sko-
raj 21 milijonov evrov dobička pred
obdavčitvijo.

Po seji nadzornikov je ob 21.30 pred no-
vinarje stopil predsednik nadzornega
sveta dr. Klemen Grošelj in tokrat ni
samo prebral napisane izjave, ki so
jo potem razpošiljali, ampak je prvič
odgovarjal na nekaj vprašanj, potem
pa se umaknil.

Na vprašanje, ali so v nadzornem
svetu govorili o morebitni razrešitvi
generalnega direktorja, za katerega
je nedavno dejal, da ne uživa njego-
vega zaupanja, je pojasnil, da takšne
točke ni bilo na dnevnem redu. Raz-
kril je, da mora glede na poslovnik in
pravna določila v pogodbi generalne-
ga direktorja tako točko vnaprej na-
povedati, čeprav je v kasnejši izjavi
Aleš Hauc dejal, da njegov mandat
traja od ene do druge seje nadzorne-

ga sveta. Ni pa omenil, da le v prime-
ru, če je predviden odpoklic vnaprej
napovedan na dnevnem redu seje
nadzornikov.

Ste bili deležni pritiskov s strani
Agencije za upravljanje kapitalskih na-
ložb, je bilo vprašanje, naslovljeno na
Klemna Grošlja, kajti splošno znano je,
da Hauca agencija podpira in ga ne do-
voli odpoklicati, čeprav mu nadzorni-
ki ne zaupajo. Tega vprašanja ni želel
komentirati, kar pa je tudi dovolj zgo-
voren komentar.

Grošelj je potrdil, da se je seje nad-
zornikov udeležil bivši predsednik
nadzornega sveta Drago Bahun, član
uprave velenjskega Gorenja, ampak
šele potem, ko ga je nekdo od novinar-
jev opazil. Na sejo je prišel na lastno
željo, kajti nadzornemu svetu je poja-
snil okoliščine oblikovanja prejšnjega
modela plače, s čimer je prišel nekako
podpret generalnega direktorja Pošte.
Oba sta namreč že prej trdila, da je z
njegovo plačo vse v redu, vendar si jo
je moral kljub temu znižati, ker ni bila
v skladu s tako imenovanim Lahovni-
kovim zakonom.

Ko je Grošelj odšel iz sejne sobe, je pri-
šel generalni direktor, pri obeh pa je po-
govor ob številnih stolih potekal stoje.
Zakaj ste si z novim nadzornim svetom
znižali plačo, če naj bi bilo vse v redu s
prejšnjo višjo plačo, je bilo eno od vpra-
šanj. "Pokazal sem dobro voljo," je odgo-
voril, nič pa ni rekel o tem, da je bila v
nasprotju z zakonom, ki ga je pripravil
bivši minister za gospodarstvo Lahov-
nik. "Mislim, da je bil prejšnji nadzorni
svet korekten," je povedal in pristavil,
da pri prejšnjem nadzornem svetu ni
bila dovolj jasna razlaga Lahovnikove-
ga zakona, medtem ko je zdaj povsem
jasna. Generalni direktor Pošte je po-
vedal, da si želi zaupanja nadzornega
sveta, ker jim glede na poslovno uspeš-
nost nadzorniki lahko zaupajo. Bil je
kritičen do poročanja v zadnjem času,
ki je po njegovem nekorektno, žal v ne-
katerih medijih enostransko, kar škodu-
je ugledu družbe, delavcem in vodstvu.
Pristavil je, da ima nekdo velik interes,
da ne bi bil več na vodilnem položaju,
vendar vztrajajo, ker menijo, da so brez-
hibno delali.

Strošek vodenja 1,04 C, prvih 12 mesecev brezplačno, strošek plačila položnice 0,39 C,
elektronska banka DH-plus brezplačno, mesečna uporaba 0,42 €, nakazilo v DH-plus 0,20 €,
dvigi pri bankomatlh brezplačni (SLO In EMU).

Svetovno gospodarstvo bo letos bele-
žilo 4,4-odstotno gospodarsko rast, je
včeraj objavil IMF in tako za 0,2 odstot-
ne točke zvišal svojo napoved iz okto-
bra lani. Razvite države bodo beležile
2,5-odstotno, rastoče države pa 6,5-od-
stotno rast. Razvite države opozarja,
naj ukrepajo glede brezposelnosti in
bančnega sistema, rastoče glede pre-
grevanja.

Kljub temu da je svetovno gospo-
darstvo na poti okrevanja, so še vedno
potrebni ukrepi za soočanja s ključni-

Vseh pet delodajalskih organizacij
(Gospodarske zbornice Slovenije, Obr-
tno-podjetniške zbornice, Trgovinske
zbornice, Združenja delodajalcev Slo-
venije in Združenja delodajalcev obrti
in podjetnikov Slovenije) je ponovno
zavrnilo začetek dela delovne skupi-
ne za sistemske spremembe zakona
o delovnih razmerjih (ZDR) in pripra-
vo zakona o skladu za odpravnine, so
včeraj sporočili iz petih delodajalskih
združenj.

"Na delodajalski strani ugotavlja-
mo, da odgovora na našo temeljno
zahtevo z dne 3. decembra 2010 nismo
dobili. Želimo torej jasno stališče
Vlade RS oziroma predlog sprememb
ZDR in oblikovan predlog zakona o
skladu za odpravnine, z jasnimi cilji
mi napetostmi v mednarodnem gospo-
darstvu in finančnem sistemu, pravi
Mednarodni denarni sklad (IMF) in
pri tem omenja visoko brezposelnost
in težave v bančništvu v razvitih drža-
vah ter tveganje pregrevanja gospodar-
stva v razvijajočih se državah.

IMF v včeraj objavljeni napovedi
pričakuje, da bo svetovno gospodar-
stvo letos beležilo 4,4-odstotno rast,
prihodnje leto pa naj bi ta znašala 4,5
odstotka. Razvite države naj bi v obeh
letih beležile 2,5-odstotno rast, razvi-

in izhodišči kakor tudi ekonomski-
mi posledicami sprememb. Dokler
ne prejmemo zahtevanih strokovnih
podlag, se sestankov delovne skupine,
tako ene kot druge, ne bomo udeleže-
vali. Naše ravnanje ne pomeni preki-
nitve socialnega dialoga ali želje po
blokiranju pogajanj, saj se zavedamo,
da nujno potrebujemo sistemske spre-
membe zakona o delovnih razmerjih,
ki bi omogočale primerljivo konku-
renčnost slovenskega gospodarstva z
ostalimi gospodarstvi v EU. Vendar
če želimo omogočiti delovni skupini,
v kateri so tudi naši predstavniki, po-
goje za kvalitetno in učinkovito delo,
mora ta imeti jasna vladna izhodišča
oziroma stališča ministrstva, se pravi
že oblikovan predlog sprememb za-
jajoče se države pa v obeh letih 6,5-od-
stotno rast.

Območje evra bo imelo po priča-
kovanju IMF letos 1,5-odstotno, leta
2012 pa 1,7-odstotno rast. Za Nemči-
jo napoveduje 2,2- in dvoodstotno, za
Francijo 1,6- in 1,8-odstotno, za Italijo
eno- in 1,3-odstotno in za veliko Brita-
nijo dvo- in 2,3-odstotno.

Ameriško gospodarstvo naj bi pora-
slo za tri in za 2,7 odstotka, Japonsko
pa za 1,6 in 1,8 odstotka, napoveduje
IMF. (sta)

kona o delovnih razmerjih. To izhaja
tudi iz dopisa vseh petih delodajalskih
organizacij oziroma zbornic z dne 3.
12. 2010, kjer smo gradivo označili kot
neprimerno za pogajanja, saj je samo
sebi nasprotujoče, ministrstvo za delo,
družino in socialne zadeve pa smo poz-
vali k takojšnji pripravi ustreznih gra-
div.

Ker sta zakon o delovnih razmerjih
in predlog zakona o skladu za odprav-
nine neposredno povezana, se o vse-
bini slednjega, dokler ne bodo znane
rešitve v zvezi z ZDR, ne moremo zače-
ti pogovarjati. Sestanka se bomo ude-
ležili po prejemu ustreznega gradiva,
ki bo korektna podlaga za delo obeh
delovnih skupin," sporočajo iz deloda-
jalskih združenj. (gr)

Za po-čit-nice lahko- st-arši
kadar-ko-li izko-rist-ijo- pet-
pro-st-ih dni, izpo-st-avlja
šo-lski minist-er-,
ki o-po-zar-ja, da r-avnat-elji
zimske šo-le v nar-avi
o-r-ganizir-ajo- pr-i so-sedih,
ker- t-i po-nujajo- nižje cene
in pr-ijaznejšo- po-nudbo-

O tem, kako so slovenske družine do-
slej preživljale zimske počitnice, ali so
smučale ali ne, in kako o počitnicah
razmišljajo letos, ko bodo prvič pote-
kale v enotnem terminu, je ministr-
stvo za šolstvo in šport naročilo celo
raziskavo. Po počitnicah bo sledila še
ena, obljublja minister Igor Lukšič, ki
je hkrati ustanovil skupino za sprem-
ljanje učinkov spremenjenega termi-
na počitnic. Vse zato, da ugotovi, ali
so očitki in pomisleki žičničarjev, ki
se bojijo velikih izgub, utemeljeni. Če
so, bodo počitnice prihodnje leto spet
deljene.

Da se počitnice združijo, je ministru
predlagala posebna skupina, kije pre-
gledala šolski koledar. Namen je bil
predvsem, da bo na vseh šolah razmak
med počitnicami v prihodnje vedno
enak, razlaga minister in dodaja, da
je bil eden izmed razlogov tudi ta, da
je okoli sedem tisoč dijakov takih, ki
obiskujejo šole zunaj svoje regije in
če imajo tudi brate ali sestre v osnov-
nih šolah, družine ne morejo planirati
skupnih počitnic, manjšajo pa se tudi
generacije otrok. V času razprave ni
bilo slišati nobenega tehtnejšega proti-
argumenta, še pravi Lukšič. Raziskava
je pokazala, da v času zimskih počit-
nic smuča le ena petina vprašanih, ki
so sodelovali v anketi in tudi smučajo,
ugotavlja minister. Od tega dve tretjini
smučata doma, petnajst odstotkov jih

smuča v tujini, ostalih petnajst kombi-
nira smučanje tako doma kot v tujini.
Za tujino se odločajo zaradi boljše celot-
ne ponudbe, več in daljših prog na smu-
čiščih in bolj urejenih smučišč. Zaradi
ugodnejše cene se jih po anketi v tuji-
no odpravi enak delež kot zaradi manj-
še gneče na smučiščih Zaradi finančne
krize se bo letos smučanju odpoveda-
lo dobrih 36 odstotkov vprašanih, pe-
tina jih ne bo smučala zaradi osebnih
razlogov, 43 odstotkov je takih, ki se
na smučišče ne bodo odpravili zaradi
predvidene gneče na slovenskih smu-
čiščih, ki naj bi nastala zaradi zdru-
žitve počitnic. Več kot 80 odstotkov
vprašanih je odgovorilo, da združitev
termina ni vplivala na njihovo odloči-
tev o smučanju v času počitnic. Da je
obisk smučišč v času zimskih počitnic
v zadnjih letih precej nihal, je še dodal
Lukšič.

Zanimiv je tudi podatek, da tretjina
vprašanih v anketi razlaga, da so v
šolah dobili informacijo, da se letos uki-
nja možnost uporabe petih prostih dni
za počitnice, ki bi jih lahko izkoristili v
dogovoru s šolo kadarkoli. Da to nika-
kor ne drži in da je pet prostih "Gabro-
vih" dni še vedno mogoče uporabiti,
poudarja Lukšič. Dodaja, da se na smu-
čiščih v pol leta, odkar vedo, da bodo
počitnice združene, z ničimer niso
prilagodili, da bi družine privabili na
smučišče. Na "slabo oglaševanje" so mi-
nistra opozorili celo britanski kolegi,
ki ga sprašujejo, zakaj denimo smučiš-
ča Krvavec ne oglašujemo v Londonu
kot njim najbližjega smučišča, do kate-
rega lahko pridejo v slabih treh urah.

Na slabo urejenost in neprijaznost
na smučiščih v primerjavi z Avstri-
jo pa so Lukšiča opozorili ravnatelji
osnovnih šol. Ti s smučišči pri naših
sosedih sklepajo pogodbe za šolo v na-
ravi za obdobja petih let, ker dobijo
dvajset odstotkov popusta in drugač-
no ponudbo kot pri nas. "Žičničarji bi
lahko bolje izkoristili celotno sezono,
ne samo čas zimskih počitnic," opozar-
ja Lukšič. Dodaja, da je nesmiseln tudi
argument žičničarjev, da bodo zaradi
enotnega termina počitnic izgubili 15
milijonov evrov, pri čemer je prihodek
štirih največjih smučišč skupaj v letu
2008 in 2009 po podatkih, ki so jih pri-
dobili na ministrstvu, znašal dobrih 20
milijonov evrov letno. Na ministrstvu
za šolstvo in šport pravijo, da počitnic,
preden ne bodo ugotovili, kakšni bodo
učinki združitve, ne bodo razdeljeva-
li. Od žičničarjev in predstavnikov tu-
rizma pričakujejo analize preteklih
let. Če je vpliv združitve res tako zelo
velik, kot trdijo žičničarji, morajo na
ministrstvu ugotoviti do konca marca,
ko bodo spisali koledar za prihodnje
šolsko leto. "Gospodarstvo ne more re-
ševati svojih težav na račun šolstva,"
je še prepričan Lukšič, zato se bodo o
počitnicah odločali na podlagi rezulta-
tov analiz.

Za fi-nancir-anje po-djet-ij
so- v dveh let-ih namenili
2,3 milijar-de evr-o-v pr-eko-
po-slo-vnih bank, za 2,8
milijar-de evr-o-v pa je bilo-
gar-ancij za zavar-o-vanje
izvo-znih po-slo-v

Financiranje razvojnih projektov in
zavarovanje izvoza - to je le del ponud-
be SID banke, ki predvsem finančno
podpira podjetja z najvišjo bonitet-
no oceno. Osnovni kapital SID banke
znaša 30 milijonov evrov. Lani je SID
banka namenila 350 milijonov evrov
za financiranje, gre za dolgoročne na-
menske vire, s katerimi spodbujajo
trajnostno rast in visokotehnološke
projekte. Gospodarske družbe v teža-
vah niso mogle pridobiti teh sredstev.
Na podlagi sprejetih meril SID banka
financira družbe, ki so visokorazvojne
in imajo programe ter produkte, ki so
prijazni okolju. Izkoristek teh sredstev
je nekaj več kot tretjina, preostali del
bo razdeljen letos. V času krize je pre-
malo podjetij, ki so pripravljena najeti
posojila za razvoj, ker se večina ukvar-
ja s preživetjem, ugotavljajo.

Sibil Svilan, predsednik uprave SID
banke, poudarja, da sta osnovna nalo-
ga banke razvojno financiranje in pod-
pora ekološkim projektom. "SID banka
se že nekaj let osredotoča na potrebe
podjetij in jim pomaga pri kapitalski
krepitvi in dolgoročnem kreditiranju.
V ta namen je tudi najela dolgoročno
posojilo850 milijonov evrov in ga pla-
sirala v dobre projekte slovenskega go-
spodarstva. Banka deluje s posebnim
namenom na področju tržnih vrzeli,
trajnostnega razvoja in pospeševanja
konkurenčnosti slovenskega gospo-
darstva. V ta namen bo v prihodnje
pripravila nove produkte, ki bodo kom-
binacija nepovratnih in povratnih sred-
stev."

SID banka je v dveh letih odobrila
za 2,8 milijarde evrov garancij za za-
varovanje izvoznih poslov v države
jugovzhodne Evrope, Rusijo in Kazah-
stan. Garancije so bile izdane za pod-
jetja visokega bonitetnega razreda. Za
financiranje podjetij pa so v dveh letih
namenili 2,3 milijarde evrov preko po-
slovnih bank. Vsa posojila so razvojno
naravnana.

Predstavniki SID banke so pred-
stavili tudi projektno financiranje in
zavarovanje investicij. Projektno finan-
ciranje je brez dvoma najkompleksnej-
ša storitev zavarovanja in financiranja
(izvoznih) projektov. Predstavlja na-
mreč posebno nekonvencionalno obli-
ko financiranja dolgoročnih projektov,
kjer se kreditorji in zavarovatelji pri
svojih odločitvah zanašajo v glavnem
na načrtovane bodoče prihodke pro-
jektnega podjetja (novoustanovljeno
podjetje) kot glavnega vira servisiranja
danih kreditov in premoženje projekt-
nega podjetja kot glavno obliko zavaro-
vanja. Oblike investicij, kijih je možno
zavarovati, so: lastniški delež (denarna
sredstva, kijih vlagatelj investira v inve-
sticijsko podjetje ali druge premične in
nepremične stvari, izražene v denarni
vrednosti, in so vlagateljev prispevek v
investicijsko podjetje), delničarsko po-
sojilo (matična družba ga nameni svoji
odvisni družbi, doba vračila pa je dalj-
ša od treh let) in nedelničarsko posoji-
lo (to so denarna sredstva ali posojilo,
ki ga finančna institucija nameni inve-
sticijskemu podjetju, ki je v večinski
lasti slovenskega investitorja). Sloven-
ska podjetja se pri SID banki oziroma
pri pooblaščenih bankah, ki izvajajo
posle za SID banko, predvsem zanima-
jo za dolgoročno financiranje.

AGOG

APAG

APOG

ATPG

CETG

CICG

DATR

DFNR

FINR

GHUG

GORG

GSBG

HDOG

IELG

IHPG

INRG

JPIG

JTKG

KDHP

KDHR

KSFR

MAHR

MAPG

MKIR

MKOG

MLHR

MPLR

MR0R

MR1R

NALN

NF2R

POPG

PPDG

SING

SKDR

SLLG

ST1R

TEAG

TKMG

TR1R

TRSG

VHDR

VLJG

ZDDG

ZV2R

ZVHR

INTERTRADE ITA
JAVOR PIVKA
JUTEKS
KD GROUP
KD GROUP
KS NALOŽBE
MAKSIMA HOLDING
MARINA PORTOROŽ
MAKSIMA INVEST
MELAMIN

SLOVENIJALES
HRAM HOLDING
TEKSTINA
KOŠAKI TMI
TRDNJAVA I HOLDING
TRIGLAV NALOŽBE
VIPA HOLDING
VELANA
TERME DOBRNA
ZVON DVA HOLDING
ZVON ENA HOLDING

Legenda: VP = vrednostni papir; NT = način trgovanja; ET = enotni tečaj, % spr = odstotek
spremembe; ZT = zaključni tečaj; + Pov. = najboljše povpraševanje; + Pon. = najboljša po-
nudba; v 000 € = promet v tisoč EUR; PL = promet v lotih; ŠP = št. poslov; PK = preknjižbe;
OP = opombe; Št. ES = število enot sklada

v %
1,28

9,54

1,39

4.14
W

-0,38 28,89

-0,09 8,21

0,27 14,65

1.15

5.25

1,76

4,39

-0,74 14,25

-0,61 12,36

-0,05 -4,05

-0,20 -14,27

0,17 2,44

0,30 22,63

0,17 20,01

0,47 12,27

-0,16 15,81

-0,83 26,52

4.45
W

0,59 16,89

-0,11 12,10

0,21 26,62
0,00 W
-1,05 16,25

0,35 19,13

-0,19 15,72

0,15 1,06

0,74 26,69

-0,56 23,41

9,12

8,24
W
7,18
W

0,35 14,72

0,06 13,89

0,19 13,13

0,10

6,75

0,70 19,32

0,24 9,14

1,15

4,78

1,90

0,12 20,64

0,19 3,56

-2,58

9,69

2,99

3.26

3,89

8,47

0,47 15,83

0,26 -6,04

0,09 -0,16

-0,40 15,85

-0,28 9,95

-0,10 -2,03

-0,25 19,68

0,75 19,50

0,02 1,73

1,07 -11,20

0,02 21,80

-0,25 13,78

-0,15 -5,13

0,32 21,48

0,13 20,64

0,47 14,15

0,03 14,21

-1,11 21,17
-0,18 W
0,34 10,33

-0,09 20,23

0,57 11,98

2.46

4,05

0,26 17,11

0,05 12,18

0,42 23,44

0,29 7,14

0,66 23,21

0,20 19,72

0,86

0,54

-0,10 16,47

0,03 23,64

0,20 10,36

-0,13 4,60

0,23 13,91

-0,11 10,32

0,17 4,46

0,23 15,40

v %
-37,55

3,95

-32,67

-0,89

-11,43

-3,03

6,02

-17,91

9,50

-14,01

-4,30

-2,16

-59,71

-68,52

6,57

10,56

-12,08

-14,40

14.14

-9,18

-12,73

-37,69

3,22

-35,61

-26,70

17,21

10,78

-1,17

-14,84

-0,50

-5,97

-17,64

-11,74

2,24

-35,22

-11,25

-13,78

-23,75

13.11

-32,98

4,00

-28,40

-12,55

-28,49

-20,71

14.12

5,11

-62,32

1,33

-43,68

8,11

-41,37

10,68

0,67

-49,42

11,06

-1,43

11,42

23,40

-10,80

4,57

-3,00

12,91

-20,56

16,64

-16,62

-6,31

-30,70

3,68

11,19

11.15

-16,93

8,33

-8,49

5,67

-16,65

-2,00

2,83

-2,92

12,75

-66,43

-2,04

14,82

17,75

-59,24

1,71

-18,46

-10,71

-33,46

-8,59

-4,98

-26,66

-0,39

5,10

4,67

-5,39

-12,81

1,16

-16,89

-5,35

-11,12

-45,42

-3,17

-5,90

0,81

-0,35

-17,18

-25,46

-4,73

-7,50

VEP

4,49

3,75

13.89

11.32
47,56

41.61
0,33

3.20

44,10

4.00

7.29

4.30

5.90

1.21

0,87
20,86
0,57

5,57

1.25

5.27

5,47

52.90

1.01

1,00

51,04

0,53

1.83

1,00

1.15

1,05

304,62

1,79

4,82

45,35

1,17

33.62

9.71

125,55

10,70

6,39

6,88

5,53

5.72

3.85

5,10

5.84

9.66

3.67

0,50

7,23

12,51

22,97

2,22

4,77

13,80

4.16

10,10

32,80

12,74

11,07

2,53

13.19

1,37

0,86

8,69

1.53

1,57

50,40

0,70

5.86

5.54

19,44

3,71

4.91

5.17

1,14

1,42

8.29

20,18

26,74

15,83

22,55

65,97

4,45

3.52

4,63

2.30

4,04

5.18

4,75

3,02

11.83

5.04

4,36

3.92

15,01

4.05

4,97

5.31

22,55

5,13

2,84

4.73

4.32

5,97

1,62

12,27

11,62

7,57

8.93

5,67

2,73

9,05

1,49

4.33

24,69

15.84

1,09

55.33

6.28

1,22

4.26

0,76

5,09

9,29

0,83

3,95

3,60

4,99

4,08

4,81

5,04

11.20

18,72

3.87

3.53

6,96

1,74

-0,34 -19,18

0,28 13,89

0,44 18,41

-0,05 12,17

-6,15

-0,11

-0,12 15,19

-0,36 11,74

-0,17 9,28

0,67 20,83

0,05 5,86

0,45 22,85

-0,09 6,33

-0,01 13,28

0,02 -0,43

-0,12 19,57

-1,51 14,60

0,08 10,37

0,03 17,23

-0,10 19,30

1,62

6,60

-0,17 20,40

0,14 -9,18

0,13 21,65

-0,52 14,35

-3,41

7,21

0,11 22,22

0,19 -0,64

-0,33 18,46

2,09

4,05

0,28 15,40

0,22 13,38

v %
3,94

-10,48

30,72

-30,13

-9,13

7,64

25,42

14,71

13,52

13,62

8,16

24,10

-52,23

-2,47

8,50

-37,57

7.14

-3,39

1,59

9,57

9.15

7,28

4,22

6,26

13,75

12,28

6,08

-3,51

-7,07

-6,61

-15,60

-23,61

-31,79

11,71

-1,99

7,72

-5,45

-0,07

-30,96

35,45

NVP NIP

v % v %
W

VEP
12,13

94,98

105,72

125,88

100,10

66,18

6,07

106,63

89,80

102,12

107.33

88,19

123,53

146,79

151,01

145,13

122.41

130,85

4,61

189,56

8,35

79,56

115,46

119,72

115,53

127,71

409,85

68,42

91,83

97,38

90,83

79,89

158,29

293.34

135,94

110,83

95.17

91,26

159,04

144,79

144,67

88,63

90,12

85.18

49,05

49,72

55,82

61,17

147,91

155,67

59,02

70,93

416.42

64,58

3,0

5,0

0,0

5,0

4,0

5,0

3,8

3,5

4,0

5,0

4,0

2,5

3,5

4,0

Legenda: * = opomba; OD = obračunski dan; V = valuta; VEP = vrednost enote
premoženja; POD = prejšnji obračunski dan; 6 = pred 6 meseci; 12 = pred 12 meseci;
36 = pred 36 meseci; NVP = največja vztopna provizija, NIP = največja izstopna provizija

Opombe: NP = ni podatka, prekratko obdobje poslovanja sklada; ? = do zaključka reda-
kcije nismo prejeli podatkov; $ = stroški za različne načine varčevanja v skladu so nave-
deni v prospektu, izvlečku in pravilih; & = posebni vzajemni sklad; * = objavljena VEP je
manjša od dejanske za izplačane prihodke iz naslova obresti.

Na Ljubljanski borzi je indeks najpomembnejših podjetij SBI
TOP včeraj zabeležil 0,07-odstotni padec in trgovanje končal
pri 838,68 točke. Vrednost indeksa so navzdol potegnile del-
nice Mercatorja in Gorenja, ki so se pocenile za 1,91 oziroma
0,08 odstotka. Borzni posredniki so sklenili za 1,68 milijona
evrov poslov.

Med blue chipi so se, kot omenjeno, pocenile le delnice Mer-
catorja in Gorenja. Delnice "najboljšega soseda" so ob 21.060
evrov prometa utrpele 1,91-odstotni padec in trgovanje skle-
nile pri 154 evrih, medtem ko so se delnice Gorenja ob 23.470
evrov prometa pocenile za 0,08 odstotka na 12,79 evra.

Rast v indeksu so zabeležile delnice Petrola (67.420 evrov;
+0,94 odstotka na 257,50 evra), Krke (866.090 evrov; +0,44
odstotka na 64,48 evra) in Nove Kreditne banke Maribor
(271.060 evrov; +0,05 odstotka na 10,285 evra).

Tečaj delnic Telekoma Slovenije je ob 14.260 evrih prometa
ostal nespremenjen pri 85,98 evra.

V prvi kotaciji so rast zabeležile še delnice Luke Koper
(31.690 evrov; +1,64 odstotka na 15,50 evra), ki je včeraj objavi-
la poslovni izid za leto 2010. Luka je lani opravila za 15,37 mili-
jona ton ladijskega pretovora oziroma 17 odstotkov več kot leta
2009, po predhodnih podatkih pa je ustvarila 119,3 milijona
evrov poslovnih prihodkov oziroma deset odstotkov več kot
leto prej. Ob skromnem prometu so rast zabeležile tudi delni-
ce Intereurope (+1,32 odstotka na 3,85 evra).

V standardni kotaciji so se ob prometu nad 10.000 evrov
pocenile delnice Aerodroma Ljubljana (10.290 evrov; -0,57
odstotka na 17,40 evra), medtem ko so se podražile delnice Za-
varovalnice Triglav (184.270 evrov; +0,06 odstotka na 17,61
evra). (sta)

-6,61 3,0 0,0

23,29 4,0 0,0

0,44 4,0 0,0

-1,44 3,0 0,0

-8,97 3,0 0,0

10,60 4,0 0,0

-1,49 4,0 0,0

-7,93 4,0 0,0

3,54 4,0 0,0

6,5 0,0

W 3,0 0,0

16,74 6,5 0,0

14,10 3,0 0,0

-0,91 6,5 0,0

-3,15 3,0 0,0

-19,53 6,5 0,0

-21,32 3,0 0,0

29,48 6,5 0,0

19,00 6,5 0,0

26,31 3,0 0,0

31,90 6,5 0,0

18,98 6,5 0,0

29.97 3,0 0,0

-0,17 6,5 0,0

-11,99 6,5 0,0

-1,66 3,0 0,0

12,95 3,0 0,0

57,82 6,5 0,0

47,37 6,5 0,0

44,67 3,0 0,0

54,55 3,0 0,0

-2,39 6,5 0,0

-4,44 3,0 0,0

-2,78 4,0 1,0

-4,25 3,3 1,0

6,37 3,5 0,0

7,39 5,0 0,0

8,82 3,5 0,0

9,25 3,5 0,0

-60,28 5,0 0,0

-41,29 3,5 0,0

-19,90 3,9 0,0

-0,47 4,0 0,0

9,52 4,0 0,0

-13,40 4,0 0,0

20,54 2,8 0,0

12.98 2,0 0,0

-0,27 4,0 0,0

6,85 5,0 0,0

2,8

V petih letih, odkar Tehnocenter
Univerze v Mariboru (UM) išče razi-
skovalca, ki najbolje sodeluje z gospo-
darstvom, je nagrada prvič samostojno
šla v ženske roke, k Aleksandri Lobnik,
redni profesorici s Fakultete za stroj-
ništvo (FS). Nagrado je dobila za Cen-
ter za senzorsko tehniko, ki ga je tudi
ustanovila. Center se, kot je zapisano v
njenem bogatem življenjepisu, aktivno
vključuje v reševanje problematike va-
rovanja okolja z izvajanjem različnih
monitoringov, pilotskimi poskusi čišče-
nja voda in razvijanjem novih metod
za spremljanje ekoloških in procesnih
parametrov. Sicer je Lobnikova, ki je
delno zaposlena tudi na Inštitutu za
okoljevarstvo in senzoriko, leta 1987
diplomirala iz tekstilne kemije na Teh-
niški fakulteti Maribor, 1998. pa dok-
torirala na Univerzi Karla in Franca v
Gradcu. Je tudi aktivna članica različ-
nih stanovskih združenj, avtorica več
kot sto znanstvenih prispevkov, vablje-
na predavateljica na tujih univerzah in
soavtorica štirih patentov.

Za raziskovalni projekt ste bili nagra-
jeni že v tujini, sedaj se vam je priklo-
nilo še domače okolje. Kakšno težo
ima za vas naziv naj raziskovalke?

"Moram reči, da je to priznanje celo
več vredno. Postati prepoznaven in
priznan je v slovenskem okolju včasih
zelo težko. Izkušnje kažejo, da se moraš
najprej dokazovati zunaj, šele potem te
začne domače okolje sprejemati."

"Problem je naša majhnost. Včasih
tudi pomanjkanje samozavesti. Ne zau-
pamo si, da smo res dobri, ker je morda
premalo možnosti za primerjanje. V ve-
likih državah, recimo Ameriki in Nem-
čiji, je bistveno več raziskovalnih enot
na enakem področju, je neka kritična
masa, zato verjetno tam lažje preceni-
jo, kaj je res odlično. V Sloveniji na po-
dročju optičnih senzorjev deluje samo
moja skupina."

"Doktorat sem delala pri svetovno zna-
nem znanstveniku, profesorju Ottu
Wolfbeisu na Univerzi Karla in Franca
v Gradcu. On me je popeljal v svet sen-
zorike in od nas je zahteval, da delamo
tudi v tujih laboratorijih - v Cambrid-
geu, v Zurichu, v Dublinu. Tam smo
lahko svoje znanje primerjali v medna-
rodnih skupinah. S tem sta nam rasli
samozavest in prepoznavnost."

Kako se razmere za raziskovalce v
takšnem mednarodnem okolju razli-
kujejo od razmer, s katerimi ste soo-
čeni v rodnem Mariboru?
"V tujini je financiranje raziskovalnega
dela bolj jasno. Absolutno več se vlaga
v raziskave in opremo. Medtem pa smo
pri nas raziskovalni denar prisiljeni poi-
skati sami. Najpogosteje v povezavah z
gospodarstvom, kar počnemo tudi mi.

V okviru teh projektov poskušamo na
razpisih dobiti sredstva za raziskoval-
no opremo. Če bi na univerzi operirali
samo s pedagoškim denarjem, denimo
v našem Centru za senzorsko tehniko
ne bi mogla kupiti niti pH-elektrode."

Kakšna je pot raziskovalke, ki je kot
ženska uspela še v povezavi z gospo-
darstvom?

"Sem s FS, kjer so praktično vsi moji
sodelavci moški, razen na oddelku za
tekstilstvo, kjer je tudi precej žensk.
Sama nimam slabih izkušenj s prebo-
jem ali diskvalifikacijo zaradi tega, ker
sem ženska. Zdi se mi, da imamo vse
možnosti uspeti. Na FS so bile vse moje
ideje sprejete, takoj so mi dovolili usta-
novitev Centra za senzorsko tehniko.
Verjetno sem imela tudi srečo z deka-
ni, ki so razumeli, da morajo vzpod-
bujati ljudi z vizijo. Vendar si moraš
velikokrat pomagati sam, biti samoini-
ciativen. Jaz imam za to, kar počnem,
strast. V tem uživam, to je zame služ-
ba, hobi in prosti čas. Biti raziskovalec
je način življenja in raziskovalci smo
kot umetniki - smo nekako drugačni,
dela ne moremo opraviti točno v ter-
minu, ampak se nam lahko ideja poro-
di kadarkoli."

Je torej pomanjkanje ambicij žensk
vzrok njihovega manjšega števila v
raziskovalni sferi?
"Bi se strinjala. Pridno študiramo, do-
segamo izjemne rezultate, zakaj pa v
poklicih ne uspemo, je posledica oseb-
nega interesa, saj si ustvarjamo druži-
ne. Še vedno je ženska tista, ki naj bi
skrbela za vse to. Kar je stereotipno, po
svoje pa normalno in prav. V svoji sku-
pini imam večino mladih raziskovalk,
ki delajo doktorat, ta hip so tri noseče,
kar je dokaz, da se vse to ne izključuje.
Tudi jaz imam družino."

Pa relacija Univerza v Mariboru (UM)-
gospodarstvo. Je tukaj gost promet
ali bolj redek?

"Mislim, da je sodelovanja še vedno pre-
malo, manjka dialoga. Prav zato so tudi
akcije, kakršna je naj raziskovalec, zelo
dobrodošle, saj poudarjajo, da je ta po-
vezava nujna. Gospodarstvo je v krizi,
iz nje bi bilo možno priti tudi tako, da
bi raziskovalci gospodarstvu ponudili
nova znanja za nove izdelke."

"Akademiki na univerzi se premalo za-
vedamo, da je treba ne le delati projek-
te, ki so sami sebi namen, ampak da
jih poskušamo aplicirati v realno oko-
lje. To je naša družbena naloga in doda-
na vrednost univerze."

"Potreben je primeren dialog, natanč-
no definirati probleme gospodarstva
in najti primerne rešitve. Znanstveni-
ki namreč visoko letamo, za habilitaci-
je so potrebne točke, ki jih nabiramo
s publikacijami v svetovnem vrhu, in
se moramo v dialogu z gospodarstve-
niki, ki so na realnih tleh, nekje najti.
Problem pa je, da se ne znamo poiskati.
Raziskovalci moramo pri delu v gospo-
darstvu sestopiti iz znanstvenih sfer in
znati znanje aplicirati v realno okolje.
Naše gospodarstvo vseeno ni tako vi-
soko razvito, da bi šlo v korak z našimi
raziskavami. Iz gospodarstva tudi ve-
likokrat slišimo, da je naš odzivni čas
predolg, da smo preveč ležerni ... Če
znaš vstopiti v tempo gospodarstva,
jim boš ustrezal, te bodo podprli in
uporabili. Jaz sem to ugotovila takoj na

Aleksandra Lobnik: "Biti raziskovalec je
način življenja in raziskovalci smo kot
umetniki." (Janko Rath)

začetku. Ne morem jim reči, da bodo
dobili rezultate raziskav čez eno leto,
če jih pa potrebujejo čez 14 dni."

"Vem, da se moje kolegice in kolegi pri
delu z gospodarstvom trudijo. Nisem pa
prepričana, da je enako na vseh drugih fa-
kultetah UM. Vsaj za te gospodarske part-
nerje, ki so me nominirali, lahko rečem,
da našo skupino na Centru za senzorsko
tehniko cenijo. Tega sem vesela."

Na področju senzorike in okoljevar-
stva sodelujete s podjetji, kot so Em-
Tronic, Teletech, Messer. Kako to
poteka v praksi?

"Na področju okoljevarstva imamo ve-
liko direktnih projektov. V industriji,
kjer ima vsaka gospodarska veja svojo
specifiko odpadnih voda, izvajamo
monitoring vode, običajno preden se
podjetja odločijo za nakup zelo drage
opreme. Skupaj z gospodarstvom pa
je na primer zelo odmeven vojaški
projekt TP MIR, pri katerem smo raz-
vijali senzorje za detekcijo organofosfa-
tov. Razvili smo prototip, ki bi ga radi
letos validirali, povpraševanje po tovr-
stnem senzorju je veliko in morda je
tukaj tudi tržna priložnost."

Tržna priložnost pa je tudi vaše razvi-
janje senzorja za preverjanje kakovo-
sti pakirane hrane?
"Tekoči projekt imamo s Perutnino
Ptuj. Senzorji za preverjanje kakovo-
sti perutnine so v testiranju. Če bomo
ocenili, da se ponuja tudi tržna prilož-
nost, se bomo odločili, ali bomo te sen-
zorje razvijali še naprej."

"Absolutno. Imamo že idejo, kako izve-
sti, da bi potrošniki namesto roka upo-
rabnosti s senzoriko dobili informacijo
o tem, ali je neka hrana kvalitetna ali
ne. Takšen sistem bi lahko prenesli
tudi na preverjanje kakovosti pijač, ze-
lenjave, rib ..."

"Veliko možnosti je. Poleg ukvarjanja
s senzorji na področju okoljevarstva,
kvalitete hrane, osebne zaščite raz-
mišljamo tudi o senzorjih za klinično
medicino, torej takih, ki bi lahko dali
določene informacije in vivo, znotraj
telesa. Veliko se ukvarjamo tudi z inte-
ligentnimi tekstilijami. Gre za to, da se
lahko določeni senzorji vkomponirajo
v tekstilna oblačila in da tekstil sam
postane senzor, kar je aktualno za vo-
jake, gasilce, policiste, športnike. Te
senzorje lahko vkomponiramo preko
optičnih vlaken ali s senzoričnimi na-
nosi na tekstilije."

V civilni pobudi,
i-me-no-vani- Kakšno- š-o-l-o-
ho-če-mo-, se- zavze-majo-,
da bi- u-če-nci- pri- po-u-ku-
ve-č pe-l-i-, ri-sal-i-, se- i-zražal-i-,
ku-hal-i-, za to- pa naj ne- bi-
pre-je-mal-i- š-te-vi-l-čni-h o-ce-n,
te-mve-č bi- nji-ho-v napre-de-k
o-ce-nje-val-i- o-pi-sno-

Kako bolje izkusiti peko palačink,
kot da jih res spečete, pravijo v civil-
ni iniciativi, naslovljeni Kakšno šolo
hočemo, kjer so se v zadnjih dneh
osredotočili na nalogo, kako povrni-
ti pomen vzgojnim predmetom. Da
otroci danes ne znajo zašiti nogavice
in raje kupijo nove, da ne poznajo jav-
nega prometa, je v kratki anketi med
šestnajstletniki ugotovila predstavnica
civilne iniciative Manca Košir, v inicia-
tivi zato predlagajo, da bi bili vzgojni
predmeti kar najbolj izkustveni.

"Večina učencev je doživljala naj-
hujše travme, povezane s šolo, prav
pri vzgojnih predmetih," pove Barba-
ra Novak Škarja iz Šola čustvene inte-
ligence in dodaja, da namen šole ni, da
bi otrokom znižala samopodobo. Zato
si v civilni pobudi prizadevajo, da bi
bili predmeti, kot so glasbena vzgoja,
likovna vzgoja, telovadba ali gospo-
dinjstvo, čimbolj praktični, torej da bi
se pri glasbeni vzgoji pelo, pri likovni
risalo, pri telovadbi pa razvijalo skrb
za telo, učilo zdravega načina življenja,
izvajalo pilates, jogo ali ples. V tridese-
tih šolah v Angliji so uvedli skupno
petje pred poukom in otroci so od ta-
krat srečnejši, še pove Barbara Novak
Škarja.

Poleg pomena izkušenj, ki jih je
mogoče pridobiti pri vzgojnih pred-
metih, so v civilni pobudi izrazili še
nestrinjanje s številčnimi ocenami pri
teh predmetih. V šoli merijo faktograf-
sko znanje, namesto da bi merili napre-
dek otrok, so izpostavili v iniciativi. Še
bolj kot ocenam zelo uspešno, uspešno
in manj uspešno, ki jih poznamo iz pre-
teklosti, se navdušujejo za ocene: zelo
napredoval, napredoval in delno napre-
doval. Pri tem se jim zdijo argumenti
nekaterih učiteljev, da vzgojni predme-
ti z neštevilčnim ocenjevanjem dobijo
drugorazredni pomen, neutemeljeni.

"Bolj kot razpravljanje o tem, ali naj
bodo ocene takšne ali drugačne, bi bilo
smiselno razmisliti, kako vzpodbudi-
ti in doseči, da bodo učitelji motivirali
otroke za sodelovanje pri predmetih,"
razmišlja minister za šolstvo in šport
I-gor Lukšič, ki se zaveda pomena
vzgojnih predmetov, in dodaja, da se
pri telovadbi dogaja celo, da polovica
razreda učencev pouk spremlja s klopi,
ker imajo opravičilo, da so telovadbe
oproščeni. V šoli za slepo in slabovid-
no mladino in tudi pri drugih prilagoje-
nih oblikah osnovnega izobraževanja
že poznajo predmete, kot so socializa-
cija, pri katerih se učenci med drugim
naučijo, kako potovati z avtobusom
ali nakupovati v trgovini in drugih
praktičnih stvari, tudi komunikacije.
Pri civilni iniciativi so prepričani, da
bi bilo primere takšnih dobrih praks
mogoče prenesti tudi v redno osnovno
šolo. Poleg tega so ugotovili še to, da v
posamičnih osnovnih šolah že izvaja-
jo nekatere dobre programe po zaslu-
gi prizadevnih učiteljev, ni pa dovolj
povezovanja med šolami, da bi si tovr-
stne izkušnje lahko izmenjevali.

Najboljši način, da si zapomnite novo
pesem, matematično formulo ali novo
naučeno snov, je kratek dremež, so ugo-
tovili nemški znanstveniki. Možgani si
med spanjem namreč bolje uredijo po-
datke kot med budnostjo, kaže raziska-
va procesov, kako ljudje shranjujemo
in ponovno prikličemo kratkoročno
naučene informacije.

Študija v novi številki znanstvene
revije Nature Neuroscience je ta zaple-
teni proces osvetlila v novi luči. Doslej
je bilo že znano, da se sveži spomini
začasno shranijo v predel možganov,
imenovan hipokampus, in da se ne vti-
snejo v dolgoročni spomin takoj. Prav
tako je že bilo znano, da ima reaktiva-
cija teh spominov kmalu po učenju
ključno vlogo pri njihovem dolgoroč-
nem zapisu na možganski "trdi disk",
neokorteks.

Zdaj pa so znanstveniki dokazali,
da so sveže pridobljeni podatki precej
ranljivi ob ponovni uporabi, če so mož-
gani povsem budni. Tako je na primer
za možgane dosti težje, da se prva pe-
smica vtisne v dolgoročnejši spomin,
če se hkrati učite še drugo.

Znanstveniki univerze v nemškem
Lubecku so najprej predvidevali, da so
procesi pomnjenja med budnim časom
podobni tudi med spanjem, nato pa so
prišli do po svoje presenetljivih odkri-
tij, navaja francoska tiskovna agencija
AFP. V raziskavi je sodelovalo 24 pro-
stovoljcev, ki so si morali zapomniti
15 parov kartic s slikami živali in vsa-
kodnevnih predmetov. Pri tem so jih
izpostavili tudi neprijetnemu vonju.

Petnajst minut kasneje so polovici so-
delujočih naložili novo, podobno nalo-
go, tokrat z malo drugačnim vzorcem
kartic. Tik pred tem pa so jih znova
izpostavili enakemu smradu, kar naj
bi sprožilo spomin na prvo vajo.

Drugih dvanajst sodelujočih v ra-
ziskavi pa je po prvi vaji rahlo zadre-
malo, nato so jim še med dremežem
spustili pod nos smrad, nakar so mora-
li opraviti drugo vajo. Zatem so znan-
stveniki obe skupini preverili, kaj sta
si zapomnili. Na presenečenje znan-
stvenikov se je "dremajoča" skupina
izkazala precej bolje od tistih, ki so
bili budni ves čas. Speči so v povpreč-
ju ohranili 85 odstotkov vzorcev, med-
tem ko so jih budni le 60 odstotkov.

Na podlagi teh raziskav so odkrili, da
je že 40 minut spanca dovolj, da se bist-
veni podatki shranijo tako, da jih ni več
mogoče zmotiti, je za AFP pojasnila Su--
sanne Di-ekel-mann z univerze v Lübec-
ku. Ta dognanja pa bi lahko pomembno
vplivala na procese učenja, predvsem na
učenje jezikov, je dejala. (sta)

Simfonični orkester
SNG Maribor v komorni
zasedbi, 4. koncert cikla
Plus Glas preteklosti pod
vodstvom dirigenta in čem-
balista Andreje Marchiola

V četrtek, 20. januarja 2011, je bil v Ka-
zinski dvorani SNG Maribor 4. koncert
cikla Plus z nazivom Glas preteklosti.
Pod vodstvom dirigenta in čembalista
An-dre-je- Marchio-la je nastopil Simfo-
nični orkester SNG Maribor v komor-
ni zasedbi. Solisti so bili On-ur Abaci,
sopran (kontratenor), Oksan-a Pe-če-n-y,
violina, An-ja Ko-žuh, harfa. Spored je
moderiral dr. Michae-l Malkie-wicz.

Naziv Glas preteklosti je nazna-
nil koncertni dogodek s poudarjeno
zgodovinsko dimenzijo, ob pogledu
na spored in prebiranju koncertnega
lista pa se je pokazalo, da bo večer pos-
večen predvsem raziskavi bizarnega fe-
nomena kastratov, ki je v veliki meri
sooblikoval podobo vokalne glasbe
17. in 18. stoletja. Moderator se je o tej
temi v koncertnem listu temeljito raz-
pisal, občinstvu pa je v slovenskem je-
ziku postregel še z obilico zanimivih
podrobnostih in ugotovitev, do kate-
rih se je dokopal pri svojih raziskavah.
Njegov namen ni bil, da bi nas infor-
miral le o skladbah in njihovih ustvar-
jalcih, nasprotno: s skladbami je le
ilustriral vsebino svojega predavanja.
Večina skladb zato ni imela umetniš-
ke teže, ki bi upravičila njihovo umesti-
tev v koncertni spored. Bili smo torej
na koncertu, ki mu ne gre za interpre-
tacijo glasbenih umetnin, temveč zgolj
za zgodovinsko raziskovanje, podkrep-
ljeno in okrašeno s skladbami različne
umetniške vrednosti.

Danes se pogosto srečujemo s spo-
redi, ki razkrivajo kak "program", pa-
rolo, devizo ali vodilno idejo. Taki
programi so lahko zelo lepi na papir-
ju, razgledanemu občinstvu intelektu-
alno godijo, nekaj drugega pa je, ko jih
poslušamo. V življenju naše generaci-
je so bila cela obdobja, ki so glasbeno
oziroma umetniško življenje prerasla
s plevelom teorij in ideologij. Pomemb-
neje je bilo, kaj neka stvaritev pomeni
za zgodovino, manj pa, kaj sporoča
nam živim danes. Kadar umetniške
pojave vrednotimo predvsem glede
na njihovo umeščenost v okolje, posta-
nemo v svojih sodbah negotovi, ogro-
žen postane naš odnos do stvari in do
nas samih. Namesto da bi umetnost
doživljali v polno, stojimo zunaj nje
in jo opazujemo. Znanstven pristop
zahteva predvsem distanco: razda-
lja do izvajane skladbe mora biti čim
večja zato, da bi bila preglednost zgo-
dovinskega konteksta širša, umesti-
tev skladbe v neko stilno obdobje čim
lažja. Interpretov pristop pa zahteva
bližino, ki mu bo omogočila, da se bo
na skladbo naravnal, se poistovetil s
procesom njenega nastajanja in jo po-
doživel kot neponovljivo, izvirno stva-
ritev. Na tako imenovanih stilnih ali
programskih koncertih se srečujemo
pogosto z izvedbami, ki so površne
ali celo malomarne; res je tudi, da naj-
dejo specializirani ansambli le stežka
pot do skladateljeve individualnosti,
prav tako drži, da lahko duha časa ozi-
roma slog kake dobe najučinkoviteje
demonstriramo prav na povprečnih
primerih.

V nepomembnih skladbah kas-
tratov Farinellija in Millica iz sedem-
najstega in osemnajstega stoletja je
vzbudil veliko pozornost sopranist
(kontratenor) Onur Abaci. Prikazal je
dobršno mero muzikalnosti in tehnič-
nega znanja, vendar sledi njegov izra-
zni razpon ponavljajočemu se vzorcu:
po eni strani pretirano poudarja pev-
sko briljanco, po drugi pa sentimental-
no kantileno, ki ne seže prav globoko.
Pevcu so višine občasno povzročale
nemalo težav, v drugem delu koncer-
ta pa se mu je začela rušiti intonacija.
Orkester, ki je tokrat zopet enkrat razo-

Do-bi-li- smo- ve-li-ko-
za-ni-mi-vi-h i-nfo-r-ma--
ci-j o- vlo-gi- ka-str-a-to-v
v gla-sbe-ni- zgo-do--
vi-ni-, ume-tni-š-ke-ga-
uži-tka- pa- je- bi-lo-
bo-lj ma-lo-

čaral, mu ni bil v oporo, in ker je tudi
čembalo v drugem delu postajal iz mi-
nute v minuto bolj razglašen, je bilo
poslušanje tega razkroja prav mučno.
Večkrat se je že pokazalo, da orkestru
polifona igra ne leži; na srečo se je kar
dobro znašel v skladbah, ki so bile po-
dobne utečenim vlogam spremljave v
operi.

Pozdraviti je treba, da sta sodelo-
vali na koncertu dve nadarjeni mladi
umetnici, harfistka Anja Kožuh in vi-
olinistka Oksana Pečeny. Harfistki
skladbe sporeda žal niso ponujale do-
volj priložnosti, violinistka pa je v Vi-
valdijevem koncertu pokazala veliko
mero svojih izjemnih odlik: nebrzdan
temperament, bujno muzikalnost in
virtuozno znanje. Da je ubogega Vival-
dija pri tem skoraj razneslo, smo vzeli
v zakup.

Dirigent, ki je koncert vodil izza
čembala, je pokazal veliko prizadev-
nosti, živosti in znanja, glede na šibko
raven orkestrske igre pa mu ne more-
mo dati visoke ocene. Gre namreč tudi
za danes tolikokrat premleto "objek-
tivno" odgovornost. Facit: dobili smo
veliko zanimivih informacij o vlogi
kastratov v glasbeni zgodovini, umet-
niškega užitka pa je bilo bolj malo.

Zgodba o jecljavem britanskem kralju
Juriju VI. je včeraj prejela 12 nomina-
cij za filmske nagrade oskar, ki sta jih
predstavila ameriška igralka Mo'Ni-
que in predsednik Ameriške akade-
mije filmskih umetnosti Tom Sherak.
Sledi film Pravi pogum z desetimi no-
minacijami pred filmoma Izvor in So-
cialno omrežje, ki sta jih nabrala vsak
po osem.

Med nominacijami večjih prese-
nečenj ni, saj večinoma prevladujejo
filmi, ki so letos že pobirali nagrade,
med njimi zlate globuse. Med prese-
nečenja je mogoče šteti nominacijo Ja-
vi-e-ra Barde-ma za glavno moško vlogo
(Ču do vi to) in uspeh remakea vester-
na Pravi pogum, v katerem je pred de-
setletji zaigral John Wayne, tokrat pa
Jeff Bridges.

Nominacij za najboljši film leta je
deset. Povsem v skladu s pričakovanji
so to filmi Črni Labod, "The Fighter",
Kraljev govor, Socialno omrežje, "The
Kids Are All Right", Izvor ter 127 ur.
Nominirani so tudi Pravi pogum, Svet
igrač 3 ter "Winter's Bone". Svet igrač
3 je hkrati nominiran tudi za najbolj-
ši animirani film, kjer tekmujeta le še
risanki Kako izuriti svojega zmaja in
"The Illusionist".

Pri glavnih moških vlogah so no-
minacije osvojili Co-lin- Firth (Kra-
ljev govor), Je-sse- Eise-n-be-rg (Socialno
omrežje), Jame-s Fran-c-o- (127 ur), Je-ff
Bridge-s (Pravi pogum) in Javi-e-r Barde-n-
(Ču do vi to). V tekmi za najboljšo stran-
sko moško vlogo pa so Christian- Bale-
("The Fighter"), Jo-hn- Hawk-e-s ("Win-
ter's Bone"), Je-re-my- Re-n-n-e-r (Mesto),
Mark- Ruffalo- ("The Kids are All Right")
in Ge-o-ffre-y- Rush (Kraljev govor).

Pri glavnih ženskih vlogah pa so
nominacije prejele Natalie- Po-rtman-
(Črni labod), Ann-e-te- Be-nin-g ("The Kids
are all Right"), Nic-o-le- Kidman- (Rabbit
Hole), Je-n-n-ife-r Lawre-n-c-e- ("Winter's
Bone") in Mic-he-lle- Williams ("Blue
Valentine"). Za stransko vlogo tekmu-
jejo Amy- Adams ("The Fighter"), He--

Kra-lje-v go-vo-r z no-mi-ni-ra-nce-ma- za-
o-skra-ja-, Co-li-no-m Fi-rt-ho-m i-n He-le-no-
Bo-nha-m Ca-rt-e-r

le-n-a Bo-n-ham Carte-r (Kraljev govor),
Me-lissa Le-o- ("The Fighter"), Haile-e- Ste--
in-fe-ld (Pravi pogum) in Jac-k-i We-ave-r
("Animal Kingdom").

Med najboljšimi režiserji so se znaš-
li Darre-n- Aro-n-o-fsk-y- (Črni labod),
David O-. Russe-ll ("The Fighter"),
To-m Ho-o-pe-r (Kraljev govor), David
Fin-c-he-r (Socialno omrežje) ter Jo-e-l
in Ethan- Co-e-n- (Pravi pogum). Nomi-
nacije za izvirni scenarij pa so preje-
li filmi "Another Year" (Mik-e- Le-igh),
"The Fighter" (Sc-o-tt Silve-r, Paul Ta-
masy-, Eric- Jo-hn-so-n-, Ke-ith Do-rrin-g-
to-n-), Izvor (Christo-phe-r No-lan-), "The
Kids Are All Right" (Lisa Cho-lo-de-nko-
in Stuart Blumbe-rg) ter Kraljev govor
(Davi-d Se-i-dle-r).

V kategoriji tujejezičnega filma
je nominirana mehiško-španska ko-
produkcija Ču do vi to z Bardemom v
glavni vlogi, prav tako pa še filmi iz Gr-
čije ("Dogtooth"), Danske ("In a Better
World"), Kanade ("Incendies") ter Alži-
rije ("Outside the Law").

Nagrade v 24. kategorijah bodo 27.
februarja na tradicionalni prireditvi v
gledališču Kodak v Hollywoodu med
drugim podeljevali Halle Berry, Jeff
Bridges, Sandra Bullock, Marisa Tomei
in Oprah Winfrey. Podelitev bosta go-
stila James Franco in Anne Hathaway.
(sta)

Krstne premiere slovenskih avtorjev
so v bistvu še zmeraj (ali pa ponovno)
redke v slovenskih gledališčih.
Zadnja se je zgodila 21. januarja v
Gledališču Koper in je že vnaprej
vzbujala radovednost, saj jo je napisal
upokojeni igralec Evgen Car - Jeni, ki
je od bil tudi član mariborske Drame
(1968-1980), potem pa do upokojitve
leta 2007 eden vodilnih igralcev
Mestnega gledališča ljubljanskega.
Dodatno pozornost je vzbudil že leta
1998, ko je napisal in interpretiral
svojo monodramo Poredušov Janoš, s
katero je dosegel več kot 300
ponovitev. Glavni junak v njej je star
prekmurski kmet, ki dela neke vrste
"inventuro" svojega življenja. In v
novi drami s šestimi osebami je
znova glavni junak prekmurski
kmet, tokrat kot varovanec v domu
za ostarele. Tokrat se v skladu s časi,
ki jih živimo, ukvarja z "izgubo" v
življenjski inventuri. Drama je bila
pred dvema letoma uvrščena med
pet nominiranih novitet na Tednu
slovenske drame v Kranju pod
naslovom Štrki umirajo in s podnaslo-
vom Izginjajoče upanje; a se nobene-
mu gledališču doslej ni zdela
"vredna" uprizoritve. Naslov v Kopru
je spremenjen v Štorklje umirajo.
Avtor pravi, da zato, ker bi besede
štrk v Kopru ne razumeli. Podobno
kot naslov je tudi konec doživel
bistveno spremembo, ko se namesto
manj verjetnega "streljanja" drama
izteče v sentimentalno spoznanje
"tako je, nič se ne da pomagati". In
"upornega" kmeta, sedeminsedemde-
setletnega Martina Pavra, odpravijo
spet nazaj v dom, ki je zanj seveda le
zaporniška kletka pred smrtjo.

Uprizoritev je z znanjem in rutino, a
tudi z izrednim posluhom za Carjevo
besedilo "vodil" režiser Dušan
Jovanovič na minimalistični sceni
(nekaj stolov in dve pregrinjali)
Milana Percana. V nasprotju z
uprizoritveno modo naših gledališč,
ki nam zvečine ponujajo "agresivno"
ali "histerično" dogajanje, je Jovano-
vič pripeljal predstavo do konca v
molu, na robu legendarnega prekmur-
skega sentimenta, kar je še podkrepi-
la učinkovita sodobna, a na prekmur-
ski ljudski glasbi temelječa scenska
glasba Igorja Leonardija. Dramski
dogajanji v domu in sinovem
mestnem stanovanju se lomita torej
med nasilnim bivanjem v domu in
"spopadi" v skupni sobi s sostanoval-
cem univerzitetnim profesorjem in
varovanko Bono Ano, ki ostarelega
kmeta "lovi" v zakon, ker ima "dom"
in grunt, ki bi lahko postal njen.
Drugi spopad pa je generacijski med
"mestnim" sinom in njegovo ženo
Judito Bolho, ki sta ga spravila v dom
in tudi že prodala domačijo, še
preden sta jo podedovala. Očeta
seveda navdaja z razočaranjem tudi
to, da "mlada" nimata otroka, ampak
namesto njega hišnega psička
Leopolda... Dejanje torej ni le
tragično, je tudi humorno in
groteskno.

Avtor se rad poigrava s priimki. Že v
Poreduševemu Janošu je starega
vinogradnika žalilo, ker se je hči
poročila v Vodopivcem, v Štorkljah
pa stari Paver obupuje, ker se je snaha
prej pisala Bolha, ker je njen delodaja-
lec (nekdaj in morda še zdaj njen
ljubimec) Medved ... Dobro vodeni
igralci so seveda tudi zelo različni v
odrskem izrazu. Upokojeni profesor
samoupravnega prava (kar je le
drugačna izgubljena nekdanja
vrednota, prav kakor Pavrovo
kmetovanje) dr. Šfiligoj je v interpre-
taciji Janeza Starine drobna, sicer
precej karikirana igralska mojstrovi-
na. Podobno velja za Katjo Levstik v
vlogi Bone Ane. Ajda Toman, kot
študentka, ki z dobrimi deli prosto-
voljno pomaga v domu, je bila kar
osvežilna in iskrena pozitivna
junakinja z občutkom za mero.
Magda Kropiunig, ki je s šaljivim
pogrkavanjem kazala nehote na svoje
rodno koroško okolje, pa je bila bliže
"meseni" karikaturi in le redkeje del
Pavrove zgodbe. Sin Jure je bil Rok
Matek, ki je svojega (anti)junaka
kreiral v razponu od "družinske
copate" do nekaterih tragičnih
trenutkov, le kot prostočasni slikar je
plaval, za kar pa je vsekakor odgovo-
ren avtor, ki je motiv "slikarstva" kar
mimogrede potegnil v dramo.

Osrednjo in najbolj slojevito
napisano in odigrano osebo nekda-
njega vinogradnika, sedaj pa
varovanca v domu, je igral avtor
Evgen Car sam. Govoril je v prekmur-
skem narečju. Bil je tih, miren,
včasih pa vzkipljiv. Žaljiv in nesre-
čen, pri čemer se ni izogibal niti
tihemu joku in je šel v izražanju
stiske do samega roba. Ni čudno, da
je občinstvo to predstavo, ki je na
videz nekako "nemoderna" v svojem
izrazu, a zato neusmiljeno sporočil-
na, sprejelo z veliko simpatijo,
gledališče pa je dokazalo svoj "prav",
da jo je sprejelo v program.

Odkar sta Panasonic in Olympus predstavila svoj brezzr-
calni mikro štiritretjinski sistem, se je javnost spraševala,
kakšen bo odgovor drugih igralcev na tržišču. Tržišče se je
tako razvijalo brez odgovora treh največjih korporacij, ki
imajo v svetu DSLR-fotografije več kot 80-odstotni tržni
delež (Canon, Nikon, Sony).

Panasonicov model Lumix DMC-
GF2, ki je prišel na tržišče novem-
bra 2010, po ničemer ne zaostaja
za olympusom E-PL2, ki ga je pod-
jetje predstavilo na nedavnem
sejmu CES. Oba modela imata
senzorje z ločljivostjo 12 milijo-
nov točk, le da Panasonic uporab-
lja tip senzorja CMOS, Olympus
pa novo razviti NMOS. Olympu-
su je uspelo vgraditi še stabiliza-
tor slike, ki pa ga pri
majhnih povečavah
sploh ne pogreša-
mo. Hitrost foto-
grafiranja je pri
obeh modelih
okrog tri slike
na sekundo, Pa-
nasonic pa se je ^
nekoliko bolj potrudil
pri kvaliteti videoposnet-

Znanstveniko-m je ko-nčno- uspelo- sestaviti digitalni fo-to-a-
parat, ki o-mo-go-ča upo-rabo- prepro-stih leč iz- enega samega
ko-sa. Raz-isko-valci univerz- No-rthwestern in Illino-is so- iz-de-
lali 16 x 16 to-čk velik senz-o-r in lečo-, ki se medsebo-jno- pri-
lagajata. Trenutno- je po-sto-pek iz-delave še precej z-apleten,
največ težav pa jim po-vz-ro-ča prilago-ditev ko-nstrukcije in
diz-ajna leč, ki so- o-bičajno- ukrivljene, ter namestitev ukriv-
ljene po-vršine nepo-sredno- na sliko-vni senz-o-r, ki je o-bičaj-
no- ravna po-vršina. Pro-feso-rja Yo-nggang Huang iz- univerz-e
No-rthwestern in Jo-hn Ro-gers iz- univerz-e Illino-is sta prepri-
čana, da bo- to-vrstna tehno-lo-gija po-sebej upo-rabna na po--
dro-čju no-čnega nadz-o-ra, endo-sko-pskega o-paz-o-vanja in na
o-stalih po-dro-čjih, ki z-ahtevajo- ko-mpaktne fo-to-aparate ali
kamere s prepro-sto- o-ptiko- in širo-kim ko-to-m o-paz-o-vanja.
Takšni so- denimo- so-do-bni mo-bilni telefo-ni, ki jih vse bo-lj
po-go-sto- upo-rabljamo- z-a fo-to-grafi-ranje po-do-b vsakdana.

CMOS-senz-o-r veliko-sti 16 x 16 to-čk je nameščen na ela-
stično- po-vršino-, ki jo- je mo-go-če nadz-o-ro-vano- iz-krivljati
tako-, da iz- rez-ervo-arja po-d njo- iz-sesamo- teko-čino-. Prepro--
sta leča iz- enega elementa je pri tem nameščena na elastični
membrani nad vo-dno- ko-mo-ro-. Črpanje vo-de v to- ko-mo-ro-
ko-v, ki jih lahko- delate z- aparato-m. Mo-rda so- prav z-aradi
tega po-dprte tudi spo-minske kartice SDXC, medtem ko-
bo-ste lahko- v Olympuso-vega malčka vtaknili z-go-lj kartice
SDHC, do- kapacitete 16 Gb.

Raz-iskave so- po-kaz-ale, da je na tržišču o-kro-g 10 milijo--
no-v po-tencialnih kupcev z-a mikro- štiritretjinske
sisteme, ki si svo-j ko-mpaktni digitalni fo-to-apa-
rat želijo- z-go-lj nadgraditi z- do-datno- funkcio--
nalno-stjo-, ne želijo- pa si o-misliti sekundarne
DSLR-kamere. Mo-rda so- prav te številke pre-
pričale ko-rpo-rcijo- So-ny, da je predstavila svo-j
o-dgo-vo-r v o-bliki mo-delo-v NEX-3 in NEX-5, ki
ju uvrščajo- v serijo- Alpha.

Ko-vinski o-hišji mo-delo-v in pa iz-redno-
majhne dimenz-ije o-hišja naj bi prepričali upo--
rabnike, So-ny pa se je, kako-r
tudi Samsung in Pa-
naso-nic, s tem
umaknil iz- z-aple-
tenega o-ptično-
ko-mpleksne-
ga o-ko-lja SLR-
jev v o-ko-lje
elektro-nskih
z- a s lo- no-v, v
katerem se tudi
najbo-lje z-najde.

spreminja o-bliko- leče in tako- tudi njen faktor po-večave,
po-vršino- senz-o-rja pa lahko- nato- ustrez-no- prilago-dimo-, da
do-bimo- pravilen prikaz- fo-to-grafi-je.

Ne glede na to-, da tehno-lo-gijo- do- z-aključka raz-vo-ja lo-či-
jo- še leta, se po-djetje MC10 že danes z-anima z-a o-dkup pra-
vic in prido-bitev licence z-a upo-rabo- tehno-lo-gije v svo-jih
iz-delkih. (grg)

Že pred približno- desetimi leti je Casio-
navdušil s takrat revo-lucio-narnim di-
gitalnim fo-to-aparato-m QV2900-UX,
ki ga je o-dliko-vala mo-žno-st 360-sto--
pinjskega ro-tiranja dela z- o-bjektivo-m.
Ko-nkurenčni pro-iz-vajalci so- pri svo-jih
mo-delih upo-rabili večino-ma mo-žno-st
ro-tiranja LCD-z-aslo-nčka, Casio- pa želi
biti po-no-vno- drugačen, in tako- je na le-
to-šnjem sejmu CES v Las Vegasu pred-
stavil mo-del ko-mpaktnega digitalnega
fo-to-aparata z- o-z-nako- TRYX. Po-sebno-st
mo-dela TRYX je ro-tirajo-či o-kvir apara-
ta, ki ga je mo-go-če z-asukati 360 sto-pinj
po- ho-riz-o-ntali in 270 sto-pinj po- verti-
kali. Največja debelina aparata je 15
milimetro-v, o-dlikujeta pa ga še tipalo-
CMOS z- lo-čljivo-stjo- 12 milijo-no-v to-čk
in tripalčni LCD-z-aslo-n, ki je o-bčutljiv
na do-tik.

Po-sebna pro-gramska o-prema o-mo--
go-ča nepo-sredno- nalaganje po-sne-
tih fo-to-grafij in video- po-snetko-v po-
standardu 1080p Full HD s hitro-stjo-
30 o-kvirjev na sekundo- na internet,
aparat pa bi naj bil z-a ceno- o-kro-g 250
evro-v na vo-ljo- aprila leto-s. Po-sebno-st
gibljivega o-hišja daje upo-rabniku mo-ž-
no-st fo-to-grafiranja z- najraz-ličnejših
z-o-rnih ko-to-v, stranice pa lahko- upo-ra-
bimo- tudi ko-t sto-jalo-, če želimo- aparat
po-staviti na tla ali katero- drugo- ravno-
po-vršino-. Bo-lj ko-t sama hitro-st fo-to--
grafi-ranja, lo-čljivo-st fo-to-grafi-j in svet-
lo-bna o-bčutljivo-st so- upo-rabniko-m,
ki bo-do- po-segali po- tem mo-delu, po--
membne info-rmacije o- tehno-lo-giji
SR-ZOOM, ki kvalitetno- digitalno- po--
veča do-seg o-ptične po-večave, po-seben
pano-ramski način in pa tehno-lo-gija
High-dynamic range, ki na neki način
z-druži dve svetlo-bno- nepo-po-lni fo-to--
grafiji v eno- upo-rabno-. Le po-mislite,
ko-liko-krat ste o-b fo-to-grafi-ranju kakš-
ne z-namenite stavbe z-aradi svetlega
neba imeli hišo- po-vsem temno- ali pa
ste svetlo-bo- naravnali na čudo-vito- pro--
čelje stavbe, z-aradi česar je bilo- nebo-
preo-svetljeno-. Casio- na neki način po--
sname dve fo-to-grafi-ji, samo-dejno- ugo--
to-vi, kateri deli so- najbo-lj o-ptimalno-
o-svetljeni, in jih ustrez-no- z-druži v eno-
fo-to-grafi-jo-. (grg)

V dvorani Dijaškega doma v Ma-
riboru, tistega na Gosposvetski
cesti 89, je uspešno potekala
vsakoletna prireditev Sloven-
ski teden. Tu jo tradicionalno
prirejajo že deset let; zadnja tri
leta jo posvečajo našim pokraji-
nam.

Tako se dijaki in študentje,
v domu jih biva okoli 300, po-
drobneje, v živo, seznanjajo z
bogatim izročilom pokrajine
ter šegami in navadami posame-
znih predalov naše domovine.
In tokrat je bila na vrsti vses-
transka predstavitev Prlekije.
Prvič se je zgodilo, da se je vabi-
lu odzval kakšen župan. Natanč-
neje: prišla je županja - občine
Ljutomer, Olga Kar-ba, kije obe-
nem še najmlajša med vsemi na-
šimi županjami.

S seboj na otvoritev je pripeljala
kar dva avtobusa dobro razpo-
loženih prleških izvajalcev kul-
turnega programa: Folklorno
skupino Društva upokojencev
(DU) Ljutomer, Tamburaše DU
Bisernica, ki so s "huškanjem,
špilajem in popevlajem" poži-
vili že prvi dan predstavitve.
Zraven so bili še delavničarji roč-
nih del, razni razstavljavci...

Ravnatelj doma Pavel Jer-e-
bic se je že v uvodu veselil, "da
prireditev sovpada s sklopom
praznovanj 30-letnice doma
na tej lokaciji in da se tokrat
predstavlja Prlekija, ki ima toli-
ko vsega žlahtnega ...". Za njim
je spregovorila ljutomerska žu-
panja, opisala pokončen značaj
Prlekov in vse navzoče povabi-
la, "naj obiščejo to najlepšo slo-
vensko pokrajino", pri čemer je,
se ve, požela velik aplavz. Sledil
je komentar avtorja slikovite
razstave o Prlekiji Cvetka Pav-
ličiča, ravnatelja Splošne knjiž-
nice Ljutomer. Med drugim je
razstava premogla portrete
slavnih Prlekov, med katerimi
so mnogi, kot denimo Fran Mi-
klošič, Henrik Schreiner, Janez
Puh, Stanko Vraz, Anton Koro-

oven

Sprijaznili se boste s svojim
položajem v svetu. Naredili
boste izbor aktivnosti in se
opredelili za mirnejši način.

bik

Partnerjeva potrpežljivost
ni brezmejna, zato razmi-
slite o svojem početju. Na
delovnem mestu se boste
razdajali.

dvojčka

Naveličanost bo le prehod-
ne narave. Splet okoliščin
vam prinaša nova poznan-
stva.

rak

Tok življenja vas bo vpletel
v svoje dogajanje in spet
boste na odru življenja, da
obrnete nov list.

lev

Postavite nove temelje svo-
jega bivanja. Tokrat boste
res črpali rezervno energi-
jo, a vztrajali boste.

devica

Izzivi, ki jim boste izpo-
stavljeni, zahtevajo hitre
reakcije in prilagajanje. Te
sposobnosti imate, upora-
bite jih!

tehtnica

Delo vas bo energetsko izčr-
palo. Razmislite, saj ste že
večkrat občutili, kako je, ko
imajo podrejeni prav.

škorpijon

Dobite lahko zanimivo po-
nudbo za delo, vendar boste
oklevali, saj boste dvomili o
iskrenosti ponudnika.

strelec

Zanimivo srečanje bo lahko
za vas odločilnega pomena.
Vprašanje je, ali boste pri-
ložnost pravočasno zaznali.
KOZOROG

Pozitivno naravnanost upo-
rabite v poslovni dejavnosti
in se ne zapletajte v splet-
karjenje okolice.

vodnar

Ne razmetavajte svoje ener-
gije. Vedeti morate, kdaj se
umakniti na varno razdaljo
pred okoljem, ki vas zavira
v delovanju.
RIBI

Ne ozirajte se na pikro-hudo-
mušne pripombe, ki bodo
izrečene na vaš račun. Pri-
znanje ste si izborili sami!

Mariborsko gradbeno podjetje s 115 zaposlenimi
po poskusu rešitve s prisilno poravnavo zdaj v stečaj

Neuradne napovedi, da so enemu naj-
večjih gradbenih podjetij v Mariboru
Stavbar gradnje šteti dnevi, ko bo na
mariborskem okrožnem sodišču poda-
lo predlog za začetek stečajnega postop-
ka, so se uresničile. Direktor podjetja,
ki je še konec decembra zaposlovalo
115 delavcev, in večinski lastnik Mi-
ro-slav Temnik je ob zlomu Stavbarja
gradenj redkobeseden. Vrh družbe se
je odzval le s pisnim sporočilom za jav-
nost, v katerem priznava katastrofalno
situacijo in potrjuje, da je 24. januarja
prijavilo stečaj. Za stečajno upravitelji-
co je bila imenovana Marina Marinc
Pilej. Upniki morajo svoje terjatve ter
ločitvene in izločitvene pravice prijavi-
ti v treh mesecih oziroma najkasneje
do 26. aprila.

"Glede na splošno situacijo v gradbe-
ništvu, ki bo trajala še tri do pet let, je
bil stečaj potrebna poslovna poteza,"
vzrok za nastali položaj opravičuje vod-
stvo Stavbarja gradenj in dodaja, da na
trgu ni zadostnega povpraševanja po
njihovih storitvah: "Nivo cen je pod ni-
vojem ekonomskega pokrivanja vseh
stroškov pri izgradnji objektov, zato
nastajajo likvidnostne težave, ki jih
dodatno povečuje tudi mrtev trg ne-
premičnin."

Stavbar gradnje (ob Temniku je 40-
odstotni lastnik še znani šoštanjski
podjetnik in po podatkih Financ eden
najbogatejših Slovencev To-maž Ro-č-
nik) je ustanovitelj ali soustanovitelj
šestih podjetij; v portfelju preteklih
projektov ima številne lastne gradnje
za prodajo na trgu in javne gradnje v se-
verovzhodni Sloveniji; med njimi tudi
razvpiti dom za starostnike in oskrbo-
vana stanovanja v Mariboru Dom pod
Gorco, o čemer smo v Večeru že poro-
čali. Objekta sta po številnih zapletih
in s petmesečno zamudo pred nekaj
dnevi vendarle prestala ponovni teh-
nični pregled. Poznavalci panoge pa
so že pred časom sklepali, da je zače-
tek Stavbarjevega stečaja vezan prav
na zaključek tega 4,7 milijona evrov
vrednega posla, ki ga je družba Dom
pod Gorco (družbenika sta Mestna
občina Maribor in Javni medobčinski
stanovanjski sklad Maribor) kljub slabi
finančni kondiciji podelila konzorciju
Velt-Stavbar, Stavbar gradnje in Grad-
beno podjetje Ptuj iz gradbene skupi-
ne MTB. Mariborski gradbinec je imel
velike načrte tudi na območju občine
Ruše, ambiciozno se je spogledoval s
poslovnim partnerjem z Dunaja, s ka-
terim je želel ustanoviti celo skupno
podjetje.

Breda črnčec iz Sindikata delavcev
gradbenih dejavnosti v Podravju je o
vegetiranju Stavbarja gradnje sezna-
njena že nekaj časa. "Plače so zamu-
jale. Zaposleni so novembrsko plačo
dobili v obliki bonov velikega trgovca
v vrednosti 400 evrov, čakajo regres
za lanski letni dopust in lanska dvome-
sečna izplačila za prevozne stroške in
prehrano," pravi in zgroženo nadalju-
je: "Ljudi, ki so tako vehementno zatr-
jevali, da bodo naredili vse, da rešijo
podjetje, sprašujem, ali so to res nare-
dili. Ta scenarij ni od sinoči in zanima
me, kam bodo popeljali sebe in kam
delavce."

Stavbar gradnje (enako MTB) se
je stečaju namreč enkrat že izognil.
To je bilo lani, ko se je večina od 243
upnikov strinjala s predlaganim po-
stopkom prisilne poravnave, ki se je
začel v začetku aprila in zaključil sep-
tembra. Dolžnik jim je do konca leta
2014 v štirih obrokih obljubil 30-od-
stotno poplačilo navadnih terjatev, za-
radi česar so bili upniki ob okoli deset
milijonov evrov. A nekateri bivši part-
nerji so že takrat izražali dvom, da bo

Stečaj pred enim
letom bi bil
za upnike najbrž
bolj ugoden
sprašujejo, ali je vodstvo Stavbarja res storilo vse,

Stavbarju uspelo preživeti in izpelja-
ti prisilno poravnavo. Njihovi izraču-
ni so celo dokazovali, da bi bil stečaj
pred enim letom za njihovo poplačilo
bistveno ugodnejši kot prisilna porav-
nava. Da že v času prisilne poravnave
družba ni dosegala načrta finančnega
prestrukturiranja in zastavljenih ci-
ljev, je omenjal takratni prisilni upra-
vitelj To-ne Ko-zelj.

A insolventnost, prezadolženost
in gradbena neaktivnost so se le še
poglabljale. "Naša aktivnost je bila
usmerjena v dokončanje že prev-
zetih poslovnih obveznosti. Kljub
vsem težavam nam je to uspelo, saj
smo v dogovoru z investitorji zaklju-
čili aktivnosti na vseh objektih," v
pismu zaključuje vodstvo Stavbarja
gradenj.

Z informacijo, da naj bi
Zdenko Pavček državi
ponu-dil za TVM en evro,
je stavkajoče seznanil
predsednik u-prave TVM
Janez Lipu-š

Čeprav naj bi po naših informacijah še
konec minulega tedna Zdenko- Pavček,
lastnik Viator & Vektorja (V&V) in po-
sledično Tovarne vozil Maribor (TVM),
na poizvedbo Kadove paradržavne
Posebne družbe za podjetniško sve-
tovanje (PDP), ali je TVM pripravljen
prodati za en evro, odgovoril negativ-
no, naj bi ta ponedeljek prav tako po-
nudbo PDP-ju poslal sam. Uradno sicer
informacij o tem ne dajejo ne v V&V
ne v PDP, smo pa iz zanesljivih virov
izvedeli, da naj bi informacija držala.
Potrdilo o tem so, nenazadnje, dobili
tudi stavkajoči TVM-ovi delavci. "O
tem nas je danes obvestil predsednik
uprave Janez Lipuš, je pa nemogoče ve-
deti, ali to drži ali ne, saj nam je bilo po-
vedanih že toliko dezinformacij, da na
besedo ne verjamemo nikomur več," je
povedal predsednik stavkovnega odbo-
ra Franjo- Tro-jner.

Medtem ko iz V&V sporočajo, da
informacij v zvezi s TVM ne morejo
dajati, pa so iz PDP sporočili: "Vpraša-
nja, ali smo takšno ponudbo s strani
Viator & Vektorja dobili, ne moremo
komentirati, ne glede na to pa vam
lahko odgovorimo, da PDP ob vsaki
prejeti ponudbi najprej opravi interno
predhodno oceno ekonomske upravi-
čenosti vstopa v naložbo. Če ta pokaže
ekonomsko smiselnost, PDP v naložbi
opravi skrbni pregled poslovanja in
pripravi oceno vrednosti naložbe s
pomočjo neodvisnega pooblaščenega
ocenjevalca vrednosti. V primeru pozi-
tivnega stališča na podlagi opravljene-
ga skrbnega pregleda poslovanja in ob
upoštevanju ocenjene vrednosti PDP
pripravi predlog finančne konstrukci-
je, ki vključuje tudi izstopno strategijo
za PDP. Prav tako PDP vstopa v nalož-
be le ob sodelovanju drugih, zasebnih
investitorjev. Dokončno odločitev o
vstopu mora odobriti tudi upravni
odbor družbe."

Neuradno smo izvedeli tudi, da bi
moral V&V nekatere podatke o finanč-
nem stanju Tovarne vozil PDP-ju po-
sredovati že včeraj, a se to do zgodnjih
popoldanskih ur ni zgodilo, medtem
pa naj bi v PDP preliminarno ocenje-
vali, da je vrednost TVM celo manjša
od enega evra. So se pa v V&V odzvali
na pisanje nekaterih medijev, da naj bi
TVM, tudi zaradi poslov Viatorja, imel
za okoli 25 milijonov evrov kratkoroč-
nih obveznosti do bank, na račun ma-
tične družbe pa naj bi bilo zastavljeno
tudi celotno premoženje TVM. "Obveš-
čamo vas, da Skupina Viator & Vektor
in njene povezane družbe niso nikoli
obremenile TVM. Prav tako ni TVM ni-
koli zastavila nepremičnin in premo-
ženja na račun družbe Skupina Viator
& Vektor ali njenih povezanih družb.
Nepremičnine TVM, ki so zastavljene,
so zastavljene izključno za lastne obve-
znosti družbe," so sporočili iz V&V.

Zaposleni, teh je 138, ki so minuli
teden vendarle prejeli preostanek no-
vembrske plače in jubilejne nagrade,
ne pa tudi 300 evrov regresa za 2010
in decembrske plače, od ponedeljka
sicer stavkajo doma.

Na projektu Dom pod Gorco je Grad-
beno podjetje Ptuj, d.o.o., izvajalo
dela kot podizvajalec Velt Stavbarja. V
izvajanje smo prevzeli izgradnjo Oskr-
bovanih stanovanj, Kapele in Cestne
in komunalno energetske infrastruk-
ture.

Naj poudarimo, da smo z uradnim
obvestilom sporočili investitorju,
da smo dela končali 15. 10. 2010. Raz-
log za kasnejše dokončanje, to je 15.
10. 2010 namesto 31. 8. 2010, so bila
dodatno zahtevana dodatna dela na
objektu Oskrbovanih stanovanj ter
nepravočasne potrditve in izbire dolo-
čenih materialov. Med samo gradnjo
so bili predani novi popisi del, ki so
se uskladili z dejanskim stanjem PZI-
dokumentacije in so narekovali dolo-
čene nove spremembe in dodaten čas
dokončanja. Kljub opozorilu investitor-
ju glede na dolge dobavne roke posa-
meznih materialov, ki imajo vpliv na
rok dokončanja pogodbenih del, nam
je bil v drugi polovici julija 2010 potr-
jen tip dvigala, za katerega je dobav-
ni rok deset tednov, in konec meseca
avgusta sprememba zasteklitve fasad-
nih elementov s požarnim steklom,
za kar je bil potreben dodatni dobav-
ni rok šest tednov.

Ves čas gradnje je zamujal izvaja-
lec elektroinstalacij, ki je imel sklenje-
no pogodbo direktno z investitorjem
Dom pod Gorco, na katerega pa mi kot
podizvajalec na projektu nismo imeli
vpliva.

Prav tako želimo sporočiti, da smo
z investitorjem od dneva obvestila o
dokončanju del želeli izvesti primopre-
dajo in končni obračun. Kljub večkrat-
nim zahtevam Gradbenega podjetja
Ptuj, d.o.o., in dogovorom z investitor-
jem končni obračun še ni opravljen,
zaradi tega tudi niso poplačani podiz-
vajalci, ki upravičeno zahtevajo popla-
čila za svoja dela, saj so sredstva, ki jih
investitor zadržuje do končnega obra-
čuna, dovolj za poplačilo vseh zahtev
podizvajalcev.

V sled vseh vaših navedb v ome-
njenem članku in naših obrazložitev
v tem odgovoru je nedvoumno razbra-
ti, da Gradbeno podjetje Ptuj, d.o.o., in
njegovi podizvajalci z deli niso zamuja-
li in investitor ni upravičen do zaraču-
navanja pogodbenih kazni.

Pri pre-no-su upravljanja
nad de-po-nijo- CERO Gajke-
imajo- o-bčinske- strukture-
svojo- plat zgo-dbe-, imajo-
jo-tudi v-Čiste-m me-stu

Center za ravnanje z odpadki (CERO)
Gajke po dveh desetletjih upravljanja
podjetja Čisto mesto prehaja pod Javne
službe, ki so v stoodstotni lastni Mest-
ne občine Ptuj (MOP). Zasebno podjet-
je bo s 1. februarjem zadolženo le še za
zbiranje in odvoz odpadkov, javno pa
za obdelavo in odlaganje. Čeprav so
bile Javne službe predlani ustanovlje-
ne prav z namenom opravljanja javnih
gospodarskih služb in imajo za počet-
je vso zakonsko in legitimno podlago,
moti dejstvo, da ptujske občinske struk-
ture na čelu z županom Šte-fa-nom Če-la--
nom poskušajo očrniti dosedanje delo
Čistega mesta, kar pa v podjetju zanika-
jo. Iz dobro obveščenih virov smo izve-
deli, da naj bi si s tem Javne službe in
posredno MOP poskušale zagotoviti
čim boljše pogajalsko izhodišče pri na-
kupu tehnične opreme deponije, ki je
v delni lasti dosedanjega upravljalca.

Čelan naj bi zavajal javnost, s tem ko je
javno navajal, da je eden od razlogov
za prenos upravljanja "neprofesional-
na poteza" Saubermacherja, ki je leta
2007 kupil 72-odstotni delež podjet-
ja Eko-les v Čistem mestu. Ostalih 28
odstotkov je še danes v lasti Komunal-
nega podjetja Ptuj, Čelan pa se je zav-
zemal, da bi bil javni lastniški delež
vsaj 51-odstoten. "Komentirati nakup

Čistega mesta kot nepravilnost je zelo
nenavadno. Saubermacher je kupil
mednarodno podjetje Rumpold, ki je
predstavljalo skupino dvajsetih podje-
tij s 1100 zaposlenimi v šestih evrop-
skih državah. Eko-les in Čisto mesto
sta predstavljali le nepomemben delež
te transakcije," so sporočili iz Sauber-
macherja. Prav tako se ne strinjajo,
da je bilo njihovo poslovanje netran-
sparentno in da je bil "pregled nad
odvozom in dovozom ter odlaganjem
odpadkov klavrn", kot so direktorju
Javnih služb Ja-nku Šircu sporočali
viri. Tega sicer sam nima namena razi-
skovati, a pravi, da se poraja dvom o za-
konitem delu dosedanjega upravljalca.
"O pravilnosti poslovanja se ne more
soditi po neuradnih informacijah Ne-

Andrija Koter: "O pra-
vilnosti poslovanja se
ne more soditi po ne-
uradnih informacijah.
Nenehno smo pod nad-
zorom različnih inšpek-
cijskih organov, nepravilnosti pa niso
bile ugotovljene."

nehno smo pod nadzorom različnih
inšpekcijskih organov, nepravilnosti
pa niso bile ugotovljene. Tudi denar-
ni tokovi na relaciji MOP - Čisto mesto
Ptuj nikoli niso bili vprašljivi, poteka-
li so v skladu s sklenjenimi pogodba-
mi. Iz kalkulacije cene je razvidno, po
kakšnih deležih se obračunavajo zbira-
nje in odvoz, vzdrževanje odlagališča,
delež za investicije, okoljske dajatve in
davek na dodano vrednost. Poslovanje
je vsako leto potrdila zunanja revizij-
ska hiša, MOP pa je predložene doku-
mente z IOP-obrazcem potrdila," je
povedal direktor Čistega mesta Andr-i-
ja- Kote-r.

Najbolj sporno naj bi bilo po mne-
nju Čelana pridobivanje okoljskega do-
voljenja IPPC za obstoječa odlagalna
polja, za kar so vlogo oddali že pred
petimi leti in še do sedaj niso prejeli
pozitivnega odgovora. S tem naj bi de-
poniji celo grozilo zaprtje. Koter odgo-
varja, da gre za zelo zapleten klobčič,
v osnovi vezan na neizpeljane inve-
sticije (odplinjevanje, predčiščenje
odcednih vod in finančno jamstvo,
ki ga ureja uredba o odlaganju odpad-
kov). "Že pred časom je sam postopek
prevzela MOP, ki je bila s potekom ves
čas obveščena. Na njihov predlog, da
bi do tega prišlo v najkrajšem možnem
času, je bilo v postopek vključeno tudi
zunanje strokovno podjetje. Sicer je do-
voljenje IPPC v Sloveniji doslej prejelo
le eno odlagališče," je dejal Koter.

Širec kot tudi vodja Oddelka za go-
spodarske javne službe, investicije, ka-
kovost in gospodarstvo na MOP je sicer
dejal, da so bili na občini "na splošno
nezadovoljni z opravljanjem javnih go-
spodarskih služb," zato so s političnim
konsenzom tudi ustanovili občinsko
podjetje, zdaj pa so te naloge začeli izva-
jati v širšem obsegu. V prvem planu so
se osredotočili na odpadke, v nadalje-
vanju naj bi po potrebi sledile tudi osta-
le službe.

Za potrebe opravljanja del na depo-
niji so Javne službe izpeljale javni raz-
pis, nanj se je prijavilo okrog petdeset
interesentov, zapolnili pa so 32 delov-
nih mest s pogodbami za določen čas
enega leta. Na razpisu so imeli pred-
nost zaposleni na deponiji, le dva od
teh se bo besedah Širca nista prijavila.
V kratkem bodo zaposlovali še v upra-
vi, saj se bodo med drugim morali okre-
piti v računovodski službi. Je pa prišlo
do menjave na mestu vodenja obrata
CERO Gajke, kjer bo Ma-rija-no Ča-bri-
ja-n zamenjal bivši direktor Znanstve-
noraziskovalnega središča Bistra dr.
Duša-n Klina-r, ki je doktor kemijskih
znanosti in po mnenju Širca primeren
profil z znanjem in izkušnjami.

Prenos upravljanja deponije naj ne bi
prinašal vpliva na ceno položnice ko-
munalnih storitev. "Mi smo skrbno
izbrali minimalno število ljudi, ki
jih potrebujemo, zato to ne more biti
vzrok. Če pa bo prišlo do dviga cen in
o tem sem skorajda prepričan, bo to
zaradi amortizacije - ta še ni vključe-
na v ceno - in garancije za zaprtje de-
ponije. To je resen strošek, ki so ga že
vključile nekatere slovenske občine.
Mi bomo v kratkem pristopili k izraču-
nom, potem bo več znano, kaj to dejan-
sko pomeni za občane," je dejal Širec,
ki s tem verjame v uspešno (pozitivno)
poslovanje deponije. Po nekaterih oce-
nah odpadki na Ptuju kljub obsežnim
vlaganjem (še) niso rentabilni. Čisto
mesto je namreč doslej približno peti-
no celotnega obsega poslovanja opra-
vilo na tržišču in si s tem zagotavljalo
pozitivne izkaze. Je pa Koter prepri-
čan, da se storitve letos ne bodo niti
pocenile niti podražile, saj so z vladno
uredbo zamrznjene.

Ob navzočnosti ministra za delo, druži-
no in socialne zadeve I-va-na- Sve-tlika-,
generalnega sekretarja Rdečega križa
Slovenije Ja-ne-za- Pe-zlja-, županje Ljuto-
mera Olge- Ka-rba- in županov Križev-
cev Bra-nka- Be-lca-, Razkrižja Sta-nka-
I-va-nušiča- in Veržeja Sla-vka- Pe-tova-r-ja-
je bil v Ljutomeru odprt humanitarni
center Območnega združenja Rdečega
križa Ljutomer (OZRK Ljutomer).

OZRK Ljutomer je v Kajuhovi ulici v
Ljutomeru odkupil prostore, v katerih
se je v preteklosti nahajala samopos-
trežna trgovina Mercator. "S podporo
vseh štirih občin Upravne enote Ljuto-
mer, ki nas mesečno financirajo, smo
najeli hipotekarno posojilo v višini
70.000 evrov, za adaptacijo prostorov
v velikosti 260 kvadratnih metrov pa
je večino sredstev prispeval Rdeči križ
Slovenije iz sredstev Fundacije za fi-
nanciranje invalidskih in humanitar-
nih organizacij. Celotna investicija je
ovrednotena na 150.000 evrov," je po-
drobnosti povedala predsednica OZRK
Ljutomer Ve-ronika- Bogda-n. "Vsi ljudje,
ki so v kakršnikoli stiski, lahko pride-
jo v ta center. Lahko jim pomagamo s
hrano, oblačili in obutvijo. Na nas pa se
obračajo tudi ljudje, ki so potrebni indi-
vidualne obravnave, predvsem v teh
kriznih časih, ko ljudje ostajajo brez
službe. Tudi kakšna topla beseda dobro
dene tem ljudem," je dodala Bogdano-
va. V Humanitarnem centru Ljutomer
so poleg pisarne OZRK Ljutomer uredi-
li skladišče za hrano, oblačila, obutev
in druge potrebščine, učilnico za izva-
janje tečajev prve pomoči, prostor za
skupine za samopomoč in druge pre-
ventivne zdravstvene programe, v
novih prostorih pa bodo lahko izvaja-
li tudi terenske krvodajalske akcije.

Da je otvoritev Humanitarnega
centa v Ljutomeru pomembna prido-
bitev za ta del Slovenije, kjer deluje
kar 24 krajevnih organizacij Rdečega
križa Slovenije, se je strinjal tudi mi-
nister Svetlik. "Danes živimo v svetu,
ki ga zlasti zadnjega pol stoletja zazna-
mujejo tehnični napredek in vse večja
blaginja, hkrati pa se zavedamo, da da-
našnje življenje ne prinaša samo lepih
in vzpodbudnih stvari, ampak se naša
družba sooča s številnimi tegobami,
povezanimi zlasti s socialnim položa-
jem posameznikov in družin. Prav je,
da znamo prisluhniti potrebam ljudi
in najti čas tudi za prostovoljne dejav-
nosti - dobrodelnost in človekoljubna
dejanja. Pač skladno s tem, koliko ima
kdo moči, časa in tudi vesti zato, da se v
to dejavnost vključi. Slovenija se lahko
pohvali s številnimi nevladnimi in hu-
manitarnimi organizacijami, ki na tem
področju opravijo izjemno pomembno
delo. Te dejavnosti bomo vzpodbujali
tudi s sistemskimi ukrepi, kot sta novo
prihajajoča zakon o prostovoljstvu, ki
bo lahko bistveno pripomogel k razvo-
ju te dejavnosti, in zakon o socialnem
podjetništvu, ki nekako sodi med soci-
alno dejavnost in čisto podjetništvo, ki
da delovna mesta in kruh. Vodilo hu-
manitarnih organizacij je sprejeti soč-
loveka takega, kot je, mu pomagati, da
se razvije in najde v sebi svojo pot, mu
stati ob strani in ga vzpodbujati. To so
lahko bolni, osamljeni, prezrti, social-
no ogroženi, invalidi, ostareli in drugi,
ki so potrebni pomoči in tople besede.
In prav to boste udejanjali vsi tisti, ki
boste preko Rdečega križa Slovenije
delovali v tem centru," je prisotnim
na otvoritvi Humanitarnega centra v
Ljutomeru dejal minister Svetlik.

Svet koroške regije poziva
državo k sistemski ureditvi
razmer v primarnem zdrav-
stvu, saj je pomanjkanje
zdravnikov v regiji vse bolj
skrb vzbujajoče

Kar četrtina od 40 zdravnikov, ki de-
lujejo v koroški primarni zdravstveni
mreži štirih zdravstvenih domov, je
že upokojenih, zaradi pomanjkanja
zdravnikov pa delo kljub temu oprav-
ljajo še naprej. V zadnjih desetih letih
se je število zdravnikov v osnovnem
zdravstvu na Koroškem s 43 zmanjša-
lo na 40, pri tem pa se je število zdrav-
nikov v pokoju povečalo na devet.
Starostna struktura zdravnikov se iz
leta v leto zvišuje. Že tako šibka mreža
osnovnega zdravstva bo ob odhodu
pediatra in direktorja Zdravstvenega
doma Radlje ob Dravi Ma-rtina- Bigca-
še oslabljena.

Zaradi vse bolj zaostrenih razmer
na primarni zdravstveni ravni na Ko-
roškem je svet koroške regije, ki je
včeraj s predstavniki zdravstvenih
domov, Zavoda za zdravstveno var-
stvo (ZZV) Ravne in Splošne bolnišni-
ce Slovenj Gradec na seji v Dravogradu
razpravljal o vse težjem zagotavljanju
ustreznega zdravstvenega varstva na
Koroškem, postavil kar nekaj zahtev
pristojnim v državi. Pričakujejo na-
tančno strategijo in sistemske ukrepe
pri razreševanju težav v primarnem
zdravstvu ob povezovanju s sekun-
darno ravnijo, hkrati pa ne pristajajo
na prelaganje odgovornosti za urejen
sistem osnovnega zdravstvenega var-
stva zgolj na pleča občin.

Na pobudo direktorja Zdravstve-
nega doma Slovenj Gradec Ervina-
Pe-čnika- so koroški župani sprejeli še
52 let

sklep, s katerim apelirajo na zdravniš-
ko zbornico s pobudo za spremembe
sistema specializacije in pridobiva-
nja licenc zdravnikov družinske me-
dicine. Ob skrajšanju specializacije
so se zavzeli za spremembo poteka
specializacije, da bi ta bila na področ-
ju družinske medicine omogočena z
delovnih mest v zdravstvenih domo-
vih.

Direktor ZZV Ravne Evge-n Ja-ne-t je
opozoril na sistemski problem po-
manjkanja zdravnikov, ki bi za rešitev
potreboval strateški pristop in dosti
politične volje tako na lokalni kot na
državni ravni. Eden od razlogov za ka-
drovske težave je, kot je ocenil Janet,
tudi nefunkcionalnost sistema zdrav-
stvenega varstva, ki onemogoča zdrav-
stvenim domovom, da bi samostojno
skrbeli za svoje kadre. Vzrokov za po-
manjkanje zdravnikov na primarni
ravni je sicer več, od neprivlačnosti
specializacije družinske medicine za
mlade do želje mladih zdravnikov, da

delajo v bolnišnicah. Te in še nekate-
re okoliščine po mnenju Janeta niso v
prid primarnemu zdravstvenemu var-
stvu.

"Primarni nivo je filter, je cenej-
ši in ga je smiselno krepiti, ker ima
svojo težo," je dejal Janet.

Pomočnica direktorja Splošne bol-
nišnice Slovenj Gradec za strokov-
ne zadeve Bra-nka- Ve-rdnik Go-lo-b je
ocenila, da je ločevanje dveh ravni
zdravstva zgrešeno in da je ureditev
osnovnega zdravstva točka, na kate-
ri bi bilo treba graditi zdravstveni si-
stem. Sedanje razmere v zdravstvu
so po njeni oceni posledica slabega
kadrovanja v preteklosti, ki bo imelo
posledice še deset let. Da zdravnik
ostane v primarnem zdravstvu, pa
mora biti dovolj dobro stimuliran, je
dodala. Čeprav se tudi bolnišnica, v
kateri je zaposlenih 77 specialistov,
26 specializantov in dvanajst priprav-
nikov, sooča s pomanjkanjem kadra,
pa se v zadnjem času interes med mla-
dimi in tudi zdravniki iz tujine ven-
darle povečuje.

Občine in zdravstveni domovi si "vzgajajo" zdravstveni kader tudi skozi šti-
pendiranje študentov medicine v regijski štipendijski shemi, a ti kadri odi-
dejo drugam, je opozorila Ka-rme-n So-nja-k, direktorica Regionalne razvojne
agencije Koroška. Na sestanku s predstavniki ministrstva za zdravje in delo
ter zdravniške zbornice nameravajo prihodnji teden predlagati možnosti spre-
memb postopka pri zaposlovanju zdravnikov, ki se odločijo za specializacijo
družinske medicine in bi lahko delo v zdravstvenih domovih začeli prej.

Fra-nc He-be-r, direktor Zdravstvenega
doma Dravograd, tudi eden od upoko-
jenih zdravnikov, ki še vedno delajo,
je opozarjal, da je delo na primarni
ravni sploh v odmaknjenih regijah
zahtevno, za javne zavode pa tudi
dražje kot v mestnih središčih. Vsa-
kič, ko je na težave opozarjal vlado
ali zdravniško zbornico, so mu odgo-
vorili, da so za primarno zdravstvo
odgovorne občine kot ustanoviteljice
javnih zavodov. Heber bi pričakoval
predvsem enakopraven in uravnote-

V svetovalnici Akcija! delo policistov v primeru domnevno spolno zlorabljene
deklice iz Koroške ocenjujejo kot nestrokovno, saj jim v treh mesecih ni uspelo
končati preiskave. "Dokaze imamo, da dva meseca sploh niso vodili preiskave,"
je poudaril psiholog Ma-tic Munc iz svetovalnice, pri kateri išče pomoč tudi dekli-
čin oče. "Dogajanje ni izbruhnilo oktobra in novembra lani, temveč je dekličina
mati že marca lani sporočila, da naj bi bila njena hčerka spolno zlorabljena. Kot
domnevnega storilca je navedla svojega očeta, dekličinega dedka," je na današnji
tiskovni konferenci poudaril Munc. Policist iz Slovenj Gradca je v tem primeru
zadevo zaključil v enem dnevu, "in sicer tako, da je nestrokovno in nekorektno
opravil zaslišanje mladoletne osebe v prisotnosti matere", je dejal Munc.

Sodelavka svetovalnice Na-ta-lija- Ma-rka-č je povedala, da se je deklica v času,
ko je bila pri očetu, vračala z obiskov pri mami s poškodbami in se vedla nena-
vadno. Njen oče je to sproti sporočal na Center za socialno delo Ravne na Koroš-
kem in prilagal fotografije poškodb, "vendar nihče ni sprožil ugotovitvenega
postopka, v katerem bi raziskali poškodbe in stanje otroka", je povedala Marka-
čeva. V Splošni bolnišnici Slovenj Gradec so po tem, ko se je deklica oktobra in
novembra lani po obisku pri materi vnovič vedla nenavadno, ugotovili, "da je
imela deklica v urinu alkohol in da ima nenavadno vneto spolovilo", je dejal
Munc. Od takrat naprej teče policijska preiskava, ki do danes ni zaključena, oce-
nil je tudi, da policijska preiskava poteka "nenormalno dolgo, tri mesece".

Ministrica za notranje zadeve Ka-ta-rina- Kre-sa-l se je že odzvala na Munčeve
navedbe. "Na podlagi pomislekov, ki so bili izraženi v javnosti, je policija nemu-
doma izvedla postopek notranjega nadzora, ki se zaključuje," je navedla Kresa-
lova. Če se bo na podlagi izvedenih nadzornih postopkov izkazalo, da je prišlo
do namernega zavlačevanja in nestrokovnega ravnanja, bodo izvedeni ustrezni
ukrepi, so še navedli v ministrstvu.

Višje sodišče v Mariboru je kot neutemeljeno zavrnilo pritožbo očeta domnev-
no spolno zlorabljene deklice, ki se je pritožil nad odločitvijo okrožnega sodišča
v Slovenj Gradcu iz decembra. To je deklico dodelilo materi. Sklep višjega sodišča
navaja tudi, da policijska preiskava ni potrdila suma spolne zlorabe deklice, a ta
še ni zaključena. Mati deklice se je preselila v varno hišo, da bi s hčerko tam biva-
la, dokler se ne zaključijo vsi postopki, a oče deklice še ni izročil materi. (rk)

Na šentjurski občini in na spletni stra-
ni občine bo vse do 7. februarja raz-
grnjen podrobni prostorski načrt za
navezovalno cesto Dramlje-Šentjur in
vodni zadrževalnik Črnolica. Danes
ob 15. uri pa se na občini obeta tudi
javna razprava o omenjeni trasi nave-
zovalne ceste.

Umeščanje trase navezovalne ceste
v šentjurski občini buri duhove že dalj
časa, predlogi pa so bili različni. Marca
lani so šentjurski občinski svetniki na
seji sprejeli za oba projekta potrebne
spremembe in dopolnitve aktov, vse to
pa je tudi botrovalo dejstvu, da gredo
lahko postopki po pravni poti naprej.
Na spletni strani občine so nedavno
razgrnili, kje naj bi potekala trasa na-
vezovalne ceste, in ob tem zapisali, da
trasa ne predvideva rušenja stanovanj-
skih stavb in gospodarskih poslopij in
se v čim večji možni meri izogiba na-
seljem, s čimer se bistveno zmanjša-
jo morebitni neugodni vplivi zaradi
onesnaženja zraka in obremenitev s
hrupom. Trasa je v prostor umeščena
tako, da ne ruši naravnega ravnovesja,
ohranja koridorje za gibanje živali in s
posegi na kmetijska zemljišča ne vpli-
va bistveno na njeno rabo, za izgublje-
na kmetijska zemljišča pa zagotavlja
nadomestna zemljišča. Suhi zadrže-
valnik visokih voda Črnolica je načrto-
van z namenom zadrževanja visokih
voda Voglajne in njenih pretokov v ko-
nicah visokovodnega vala, ki poplav-
no ogroža Šentjur in bo imel ugoden
vpliv tudi na visokovodne razmere v
Štorah in Celju.

Trasi navezovalne ceste pa naspro-
tujejo krajani Kamenega. Cesta bi na-
mreč potekala po sredini Kamenskega
potoka in po mnenju tamkajšnje civil-
ne iniciative (CI) ni sprejemljiva. An-
drej Ja-ne-žič, predstavnik CI Kameno,
pravi, da napovedani trasi nasprotu-
jejo že od začetka, vendar prejšnja
občinska vladajoča struktura njiho-
vih pripomb ni nikoli upoštevala.
"Novi župan Ma-rko- Dia-ci je sedaj pri-
sluhnil našim predlogom. Ob tem smo
na sestanku ugotovili, da predlagana
trasa ceste ni problematična samo v
Kamenem, ampak tudi pri priključku
avtoceste v Dramljah. Po našem mne-
nju omenjena trasa uničuje najboljša
kmetijska zemljišča. Ob tem je županu
Diaciju 20 lastnikov zemljišč na našem
delu predvidene trase povedalo, da ne
nameravajo prodati svojih zemljišč,"
pojasnjuje Janežič.

Glede izgradnje navezovalne ceste
pa se je pred dnevi s sporočilom za jav-
nost oglasil tudi Jo-že- Artna-k, nekdanji
podžupan, ki je bil v prejšnjem manda-
tu pristojen prav za ceste. Med drugim
je v pisni izjavi zapisal: "Občina Šentjur
nadaljuje postopke, ki so potrebni, da
bo s strani države lahko čim prej priš-
lo do gradnje šentjurske obvoznice v
dolžini 8,2 kilometra, katere vrednost
bo okoli 32 milijonov evrov. Šentjurska
obvoznica bo potekala med Trnovcem
in Črnolico in bo spotoma povezala vse
ključne ceste na tem območju. Navezo-
valna cesta Dramlje-Šentjur je pripe-
ljana do take faze, da korak nazaj brez
hudih posledic ni več mogoč."

dejavnosti pa tudi kurišča. Z različ-
nimi ukrepi - a takšnimi, da bodo
"prijazni" oziroma sprejemljivi za
prebivalce, kar so še posebej pouda-
rili na včerajšnji predstavitvi projek-
ta, na kateri so sodelovali mariborski
podžupan Tomaž Kancler, direktori-
ca medobčinskega urada za varstvo
okolja Brigita Čanč-, Benjamin Lukan
iz Zavoda za zdravstveno varstvo Ma-
ribor, doc. dr. Branka Trč-ek in doc.
dr. Marjan Lep iz Fakultete za gradbe-
ništvo mariborske univerze - naj bi
vsebnost delcev v zraku zmanjšali za
petino. Eden od ukrepov je uvajanje t.
i. okoljske cone.

Cilj je pozitivne učinke doseči s
premišljenimi omilitvenimi ukrepi,
ki bi zmanjšali število prevoženih ki-
lometrov za 10 do 20 odstotkov, omo-
gočili čim bolj tekočo vožnjo vozil
in torej zmanjšali nepotrebna pospe-
ševanja in zaviranja, dajali prednost
in drobne ugodnosti okolju bolj prija-
znim vozilom. Omejitve nameravajo
uvajati še posebej ciljano, in to tako
glede tega, koga (javni potniški pro-
met, dostavo itd.) bodo zadevale kot
tudi ob katerih priložnostih.

Zdaj se že izvajajo meritve, ki bodo
osnova za izvajanje projekta naprej.
Ker zrak ne pozna meja in tudi one-
snaženje zraka ni le posledica aktiv-
nosti na lokalnem nivoju, ampak k
temu prispevajo tudi bolj oddaljeni

Televizija Maribor
je v sodelovanju s Prvo
gimnazijo pripravila
dokumentarni feljton
o 160-letni zgodovini
te gimnazije

Praznovanje ob 160-letnici Prve gim-
nazije Maribor je svoj vrhunec sicer
doživelo že lanskega novembra s sklo-
pom dogodkov Prva Prvi, Prva Ma-
riboru in Prva Univerzumu, a visok
jubilej še vedno glasno odmeva. Tako
so ustvarjalci TV Maribor v sodelova-
nju z gimnazijo pripravili dokumen-
tarni feljton z naslovom Dobimo se
na Prvi, ki so si ga včeraj v SNG Mari-
bor predpremierno lahko ogledali di-
jaki Prve. V slabi uri film predstavi
160-letno zgodovino gimnazije na
prav poseben način. "Uspelo nam je
ustvariti živo, dinamično zgodbo, ki
temelji na ljudeh, ki so nekoč obisko-
vali to šolo, in tudi tistih, ki jo obisku-
jejo še danes. To je tudi preplet zgodb
ali bolje rečeno izkušenj nekdanjih in
sedanjih profesorjev, spomnili smo se
tudi nekaterih že preminulih profesor-
jev. Naš namen je torej bil, da ne pred-
stavimo zgodovinska dejstva, temveč
v ospredje postavimo pripoved ljudi,"
je pojasnila avtorica dokumentarnega
feljtona Dragica Vujanovič, ki je nekoč
tudi sama grela klopi Prve.

Poleg nje je pri ustvarjanju filma
sodelovalo še nekaj bivših prvogimna-
zijcev, med njimi montažerka Mateja
Jevšnikar Hočevar in bralka spremne-
ga besedila Irma Ferlinc Guzelj, zato
ne preseneča, da so ob snemanju obuja-
li veliko spominov. "Nekako smo se vr-
nili v gimnazijske čase. Večinoma so to
dobri spomini, saj sčasoma tisto, kar je
bilo slabo, zabrišeš," je dodala Vujano-
vičeva. Rezultat snemanja je pohvalil
tudi ravnatelj Herman Pušnik: "Počaš-
čeni smo, da se lahko pokažemo s tem
filmom. V njegov nastanek je namreč
vloženega veliko truda, energije. Ve-
seli me tudi, da so vključene zgodbe
sedanje in prejšnjih generacij. To je na-
mreč ideja celotnega praznovanja naše
obletnice, torej iz generacije v generaci-
jo. Tako želimo povezati tradicijo in bo-
gastvo nekdanjih dijakov z mladostjo
in inovativnostjo mlajše generacije."

In prav mlajša generacija je bila nad
filmom navdušena, saj so med predva-
janjem opazili vsako podrobnost, se
ob nekaterih kadrih sošolcev odkrito
nasmejali, na koncu pa ekipi ustvarjal-
cev namenili dolg aplavz. Dokumenta-
rec bo na ogled tudi širši javnosti na
TV Slovenija 2 že danes ob 21.10 in na
TV Maribor v nedeljo ob 20.55.

V Centru eksperimentov, ki deluje v prostorih dvorca Betnava, so včeraj pripra-
vili prvi dan odprtih vrat. Na njem se je zbralo precejšnje število radovednežev,
ki so preizkušali različne naprave. Večina jih je bila navdušena nad dejstvom,
da se je nekaj takega odprlo tudi v Mariboru. "Prostor se mi zdi zelo zanimiv,
tudi osebje je prijetno," je povedal Aleš Bandur, ki je v dvorec pripeljal tudi
ženo in hčerko - ta se je na razstavnem prostoru še posebej zabavala. "Družine
so prvič zbrane v tako velikem številu," je povedal koordinator Centra eksperi-
mentov Mišel Vugrinec, "doslej so nas obiskovale samo šole, pa še to najpogo-
steje iz Maribora."

"Center je nastajal že v letu 2009 v okviru programa promocija znanosti, ki
ga sofinancira ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo," je pojasni-
la Dragica Marinič, direktorica Evropskega kulturnega in tehnološkega centra
Maribor, "njegov namen je promocija znanosti, hkrati pa tudi samo druženje
z znanostjo na drugačen način". Ena izmed njegovih glavnih prednosti je tudi
možnost ponovitve eksperimentov, ki v šolskem okolju ni zmeraj možna. Na-
prave so primerne za "otroke" vseh starosti, včerajšnji obiskovalci pa so lahko
videli tudi zanimivo predstavo ČudaZrak. Center eksperimentov je sicer za naro-
čene organizirane skupine odprt vsak dan, za ostale obiskovalce pa vsak torek
med 10. in 19. uro. (taš)

V Udarniku Stric Boonmee

Od danes do 31. januarja si lahko v kinu Udarnik ogledate film Stric Boonmee,
ki je lanski dobitnik Zlate palme s filmskega festivala v Cannesu. Film Stric Bo-
onmee se spominja tajskega režiserja Apichatponga Weerasethakula, o kate-
rem so v britanskem časniku Telegraph med drugim zapisali, da je "redefiniral
čustvene razsežnosti svetovne kinematografije". Tudi Stric Boonmee je medi-
tativna in nekonvencionalna mojstrovina, ki se ves čas giblje med domišljijo
in resničnostjo in je hkrati igriv prikaz tako načina življenja kot animistične-
ga verovanja ljudstev severovzhodne Tajske. Film bo na sporedu vsak večer ob
20. uri. (ise)

Če-prav je- izve-dba
številnih pro-je-k-to-v mo-žna
še-le- s prido-bitvijo- e-vro-p-
skih, državnih in zase-bnih
sre-dste-v, so- sve-tniki
proračun Me-stne- o-bčine-
Ptuj za to- le-to- spre-je-li
s prepričljivo- ve-čino-

Na tretji redni seji ptujskega mestnega
sveta so svetniki s 23 glasovi za in štiri-
mi vzdržanimi sprejeli dopolnjen pred-
log odloka proračuna Mestne občine
Ptuj (MOP) za leto 2011. Predlog Vlada
Čuša (Zeleni Slovenije), da se razprava
podaljša do februarske seje mestnega
sveta, saj da je potreben bolj poglobljen
razmislek o obsežnih in pomembnih
projektih v letu 2011, pa tudi razprava
o pobudah in predlogih, podanih na
odborih, pa svetniki niso sprejeli.

V dopolnjenem predlogu je predvi-
denih 50,4 milijona skupnih prihod-
kov. Indeks prihodkov je glede na leto
2010 kar 143,5. Predvidenih skupnih
odhodkov v dopolnjenem predlogu je
50,6 milijona evrov, kar je glede na pre-
teklo leto indeks 127. Tekoči odhodki
znašajo 16,8 milijona evrov, to je 33,1
odstotka odhodkov proračuna, tekoči
transferji 11,2 milijona evrov ali 22,2
odstotka. Investicijski odhodki so v
strukturi proračuna najvišji in pred-
stavljajo 20,6 milijona evrov ali 40,6
odstotka odhodkov proračuna, inve-
sticijski transferji pa 2 milijona evrov
ali 4 odstotke vseh odhodkov proraču-
na.

Mestni svetniki so k proračunu poda-
li kar 134 predlogov in pobud. Večina
svetnikov je proračunu očitala prema-
lo razvojno naravnanost, pa tudi, da

Le-naršk-a o-bmo-čna e-no-ta
Javne-ga sklada kulturnih
de-javno-sti je- ze-lo- de-javna,
saj se- o-bmo-čna sre-čanja,
o-d ple-sa do- o-drskih po-sta-
vite-v, kar vrstijo-

Minuli konec tedna so v organizaciji
lenarške območnega izpostave Javne-
ga sklada kulturnih dejavnosti (JSKD)
in benediškega Kulturnega društva ter
s pomočjo občine Benedikt pripravili
tradicionalno območno revijo ali sre-
čanje skupin pevcev ljudskih pesmi in
godcev ljudskih viž, ki so jo poimeno-
vali Ljudske pesmi 2001. Na priredit-
vi sta priznanja za udeležbo vodjem
skupin podeljevala Milan Gumzar, po-
slanec v državnem zboru RS in župan
občine Benedikt, in Breda Rakuša Sla-
vinec, vodja območne izpostave JSKD,
pozdravne besede pa je nastopajočim
namenil tudi Janez Šijanec, predsed-
nik benediškega kulturnega društva.

"Veseli nas, da je letos prvič nasto-
pila šele pred kratkim ustanovljena
benediška skupina. Kar kaže na to, da
s temi revijami spodbujamo tudi na-
stanek novih skupin po občinah na
širšem lenarškem območju. Zadovolj-
ni smo tudi, da nam pri organizaciji
prireditev finančno vselej pomagajo
občine. Tokratno srečanje sta denimo
poleg gostiteljice, občine Benedikt,
podprli tudi občini Lenart in Sveta Tro-
jica v Slovenskih goricah," pravi Breda
Rakuša Slavinec.

ne gre za realno načrtovan indeks rasti
proračuna. Štefan Čelan, župan MOP,
je prve očitke zavrnil, saj da zakonoda-
ja, ki ureja lokalno samoupravo, tega
ne omogoča - lokalnim skupnostim je
samo prepuščena izbira, ali bo vložila
več ali manj investicijskih sredstev.

V zvezi z realnostjo proračuna je
povedal: "Čeprav vlada splošno pre-
pričanje, da sta leti 2011 in 2012 za
vse investicije v slovenskem prostoru
mrtvi in da lahko razmišljamo samo
o varčevalnih ukrepih, smo si v prora-
čunu nastavili ogromno število obve-
znosti in nalog. Skušali bomo pridobiti
čim več evropskega, državnega in za-
sebnega denarja, da izpolnimo želje
in pričakovanja naših občank in obča-
nov. Zato je proračun smelo in optimi-
stično naravnan, kar pa bo pomenilo
veliko garanja in prepričevanja nacio-
nalne in evropske politike, da nas pri
naših projektih podprejo. Sprejetje pro-
računske postavke je hkrati tudi poga-
jalski adut za pogajanje na resornih
ministrstvih."

Občina bo pri vlaganjih v javno
razsvetljavo in cestno infrastrukturo
poiskala koncesionarja; za javno razs-
vetljavo naj bi bil izbran že do prve
polovice marca, za cestno infrastruk-
turo pa do konca maja. V zvezi s tem
je župan opozoril na težave: "V Graje-
ni moramo urediti 18 cestnih odsekov.
Od teh lahko začnemo urejati samo
štiri. Pri ostalih enostavno ne more-
mo pridobiti soglasij lastnikov zem-
ljišč. Tukaj nas čaka zares trdo delo,
da bomo ljudi znali prepričati, naj so-
delujejo z nami."

Na tokratnem srečanju so se pred-
stavili Pevke ljudskih pesmi Društva
upokojencev Lenart pod vodstvom
Milke Cartl, Pevci ljudskih pesmi KTC
Selce, ki jih vodi Janez Kurnik, Vaški
pevci Kulturnege društva Pod lipo iz
Lenarta z vodjem Alojzem Cigulo,
Pevke ljudskih pesmi Kulturnega društ-
va Sveta Trojica z vodjo Ido Šamperl,
Vaški godci KD Pod Lipo z vodjem Edi-
jem Merzelom, Gasilsko-ljudske pevke
PGD Osek z vodjo Hildo Kukovec in
Ljudski pevci KD Benedikt pod vod-
stvom Marije Lutar kot novoustanov-
ljena skupina. Revijo je po strokovni
plati spremljala Adriana Gaberščik.

Že jutri ob 16.30 bo v novi športni
dvorani pri Sveti Ani dogodek v orga-
nizaciji lenarške izpostave JSKD. Izpe-
ljali bodo Plesne meglice 2011, kot so
poimenovali območno revijo plesnih
skupin iz občin Sveta Ana, Lenart in

Tatjana Farič, vodja oddelka za finan-
ce in analitiko na MOP, je po razpravi o
proračunu podala tudi svoj komentar
o dvigu porabe proračuna za 15 odstot-
kov od prve obravnave do sprejetja: "V
dopolnjen predlogu proračuna smo
morali vnesti menjavo za poslovne pro-
store za neko stanovanje in za veliko
zgradbo, ki jo menjavamo s Perutnino
Ptuj; na strani kapitalskih prihodkov
je s tem nastala sprememba za 1,8 mi-
lijona evrov. Na drugi strani strani gre
za investicijske prihodke in odhodke.
Na novo smo vnesli investicijo v vrtec
Mačice, ki je vreden 4 milijone evrov,
sledili smo pobudam svetnikov in svet-
nic za povišanje investicij v osnovnem
šolstvu in druge investicije, kar pome-
ni povišanje proračuna.

Z amandmaji smo zagotovili višja
sredstva za ključna projekta Evropske
prestolnice kulture 2012 (EPK 2012).
Zato smo določena sredstva preraz-
poredili na postavko EPK 2012, da bi
pridobili več sredstev iz republike. Za
EPK 2012 imamo tako v postavki zago-
tovljenih 674.000 evrov. Za evropsko
prvenstvo v košarki letos še nimamo
planiranih sredstev. Smo pa v načrt
razvojnih programov predvideli sred-
stva za leti 2012 in 2013 v skupni višini
4 milijonov evrov. Na strani transfer-
nih prihodkov iz države imamo pla-
niranih 8 milijonov evrov in še 13
milijonov iz evropskih sredstev. Če se
hočemo prijavljati na razpise, morajo
biti postavke umeščene v proračun. Če
na razpisih ne bomo uspešni, bomo re-
balans proračuna pripravili jeseni."

Sveti Jurij v Slovenskih goricah. Ob skla-
du bodo pri organizaciji pomagali tudi
v Twirling klubu Aninih mažoretk v
sodelovanju z osnovno šolo in občino
Sveta Ana. Mlade plesalke in plesalce
bodo tokrat pozdravili in nagovorili
Silvo Slaček, župan občine Sveta Ana
v Slovenskih goricah, Andreja Berič,
predsednica Twirling kluba Aninih
mažoretk, in Franc Schönwetter, pred-
sednik sveta JSKD Lenart.

Program bo prava paša za oči, saj
se bodo predstavile skupine od naj-
mlajših pa vse do kadetinj. Sodelovali
bodo Twirling klub Aninih mažoretk -
začetniki s koreografinjo in vodjo Ano
Šnofl, Twirling plesni in mažoretni
klub Lenart - mala šola s koreografinjo
in vodjo Petro Rokavec, Twirling klub
Aninih mažoretk - mala šola s koreo-
grafinjima in voditeljicama Petro Roka-
vec in Špelo Berič, Twirling, plesni in

Svetovanje potrošnikom poteka preko
brezplačne telefonske številke 080 88
99, po elektronski pošti na naslovu sve-
tovanje.uvp@gov.si. (rk)

mažoretni klub Lenart s koreografinjo
in vodjo Tadejo Bračko, Twirling klub
Aninih mažoretk - kadetinje s Petro
Rokavec, Plesna skupina Navihanci iz
OŠ Voličina s koreografinjo in vodjo
Mojco Vogrin Pivljakovič, Plesna sku-
pina Dancing Queens OŠ Jožeta Huda-
lesa Jurovski Dol, Twirling, plesni in
mažoretni klub Lenart - kadetinje s
Petro Rokavec, Plesni krožek OŠ Le-
nart s koreografinjo in vodjo Emico Je-
latancev, Plesna skupina OŠ Sveta Ana
s koreografinjo Katjo Simic in vodjem
Goranom Maricem ter Twirling, plesni
in mažoretni klub Lenart, skupina Mali
sončki s Tadejo Bračko, Twirling klub
Aninih mažoretk - plesni vrtec z Ano
Šnofl in Twirling, plesni in mažoretni
klub Lenart s Tadejo Bračko. Revijo bo
po strokovni plati spremljala Tina Va-
lentan, skupinam pa je s strokovnim
svetovanjem na voljo Barbara Čuk.

V občini Dornava so na svoji januarski
seji poskrbeli za popolno sestavo vseh
občinskih komisij in odborov, tako
da ti začenjajo s svojim delom. Odbor
za javne finance bo vodil Janez Hor-
vat, odbor za gospodarske dejavnosti
in infrastrukturo Andrej Doberšek,
odbor za negospodarske dejavnosti
Franc Šuen, odbor za okolje in prostor
Jože Vršič, statutarno pravni komisiji
bo predsedoval Stanislav Ciglar, svet
za preventivo in vzgojo v cestnem pro-
metu pa bo prihodnja štiri leta vodil
Jožef Munda.

Občinski komisiji za kmetijstvo bo
v Dornavi do naslednjih lokalnih voli-
tev predsedoval Jurij Valenko, prvi člo-
vek komisije za obrt in podjetništvo
bo Franc Vrabl, za delovanje komisije
za šport in rekreacijo bo skrbel Aleš Ve-
likonja, komisijo za kulturo in društ-
vene dejavnosti vodi Stanislav Ciglar,
komisijo za socialne zadeve pa Eliza-
beta Janžekovič, edina svetnica v dor-
navskem občinskem svetu, ki je tudi
predsednica komisije za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja. Jože
Vršič bo v prihodnje zadolžen tudi za
delovanje občinske komisije za zaščito
in reševanje. (ps)

UROS GRAMC

Le inovacije nas bodo rešile iz tesnega primeža gospodarske krize, je bilo
slišati na petkovem letnem srečanju Manager kluba Ptuj. S tem namenom
so letos prvič organizirali natečaj za najbolj inovativno podjetniško idejo,
ki je bila realizirana v zadnjih petih letih. Odziv ni bil množičen, kar tudi
ni bilo pričakovati, pa verjetno ne zaradi skromnih nagrad (zgolj prizna-
nje). V prid temu gre izjava direktorja Ptujske kleti mag. Alojza Erlača, ki je
izrazil zadovoljstvo ob zmagi med večjimi podjetji (bili so sicer edini v
konkurenci) in poudaril, da je včasih priznanje najtežje dobiti doma. Da jih
priznavajo v domačem okolju, se mu zdi "žlahtno".

Če odmislimo to zmagovalno retoriko, bo že držalo, da priznanje v
domačem okolju pomeni največ. Skoraj vsak bodoči podjetnik namreč
začne ustvarjati v kraju, kjer živi, kjer ima sorodnike in prijatelje. Nasproto-
vanje oziroma negodovanje nad idejami, ki so osnova za vsak dober biznis,
marsikomu vzame voljo že pred pričetkom realizacije. Saj če kdo razmišlja o
samostojni podjetniški poti, to sprva zaupa najbližjim, ki ga v "normalnem"
okolju podprejo, če res ne gre za projekte, ki segajo na nerazumljeno
področje "znanstvene fantastike".

A skoraj vseh sedem prijaviteljev v konkurenci je ugotavljalo, da so do
poslovnega uspeha prišli s prvotno uveljavitvijo v širšem slovenskem
prostoru, če ne celo na tujih trgih. Marsikoga so prej sprejeli drugod po
Sloveniji, kjer niso bili "obremenjeni" z njegovo osebnostjo, ampak so ga
spoznavali skozi kvaliteto njegovih produktov. Marsikomu so se doma
smejali, drugod pa je žel uspehe. V to kategorijo zagotovo sodijo kurje tace,
specialiteta in veleuspešnica na Kitajskem, kamor produkte iz cele Evrope
podjetje izvaža Albin Promotion. In če je nekaj uspešnica na milijardnem
trgu, potem se podjetnik zdaj, ko odpira denarnico, lahko smeji nazaj.

Sprva absurdna ideja, da v klubu menedžer sploh želijo spoznati inovativne
podjetnike (kako, da jih niso že prej), se danes zdi povsem na mestu.
Razdrobljeni so po Sloveniji in svetu, vsak po svojih trgih in kanalih
komuniciranja, povezujejo se z mednarodnimi korporacijami, živijo pa le
streljaj drug od drugega, pa se sploh ne poznajo. A to ni edina propulzivna
ideja, zaradi njihove "podjetniške trme" lahko verjamemo, da bodo
uresničili tudi ostale, če le v lastnih vrstah ne bo prevelikih nasprotovanj. V
klubu so se odločili, da bodo podjetnikom nudili še strokovno in tehnično
podporo in naznanili, da so s ptujskim županom sklenili dogovor o
ustanovitvi gospodarsko strokovnega sveta, ki bo pomagal oblikovati
gospodarsko politiko v mestu. Če jim bo ta znal prisluhniti; kot vemo,
imajo politiki (pre)večkrat svoj prav. Ptujski za razliko od mnogih, kot rad
poudari, izhaja iz gospodarstva.

Humanitarno društvo,
kije prvo priskočilo
na pomoč Vegradovim
delavcem, je dobilo
bumerang; zaradi
pobiranja najemnin
nekateri opozarjajo, da v
tem društvu humanitar-
nost ni v prvem planu

V Velenju, natančneje v Vegradovem
samskem domu, še vedno ni srečnega
konca. Ko je oktobra lani humanitar-
no društvo iz Mislinjske Dobrave Mali
princ prevzelo ne le kuhinjo, ampak
tudi samski dom, je bilo videti, da se
je zgodba z lačnimi in prezeblimi de-
lavci srečno razpletla. A ne za prav
dolgo. Delavce so najprej razburili izra-
čuni mesečne najemnine. Sprva naj bi
jo bili določili v višini 160 evrov, nato
so jo znižali na 115, kasneje pa na 90
evrov, kar je 20 evrov več, kot so za bi-
vanje plačevali Vegradu. Nato so vse
glasnejše postajale govorice, da društ-
vo donacije, namenjene Vegradovim
delavcem, uporablja za druge namene.
Nezaupljivost je prišla tudi do velenj-
ske občine, ki je društvu dodatno zau-
pala še skrb za brezdomce. "Še vedno
so to le namigovanja," poudarja sveto-
valka za socialo in zdravstvo na mest-
ni občini Nevenka Lempl. "Ne zdi se
mi sicer najbolj prav, da račune izstav-
ljajo kar brez prilog, kaj drugega pa ne
morem trditi. Čakam na ugotovitve
tržne inšpekcije."

Preprosto dejstvo, da Mali princ pobi-
ra najemnino, če pa je vendarle huma-
nitarno društvo, marsikomu ne gre v

Trenutno se vse okoli doma vrti
v začaranem krogu. Najemnino
za dom v višini 10 tisoč evrov bo
prej ali slej treba poravnati. Enako
velja za stroške. Po podatkih sindi-
kalistov so določeni delavci zaradi
tega, ker jim pravica do nadomestila
za brezposelnost miruje, brez sred-
stev. Po podatkih občine so tudi ti
prejeli sredstva iz jamstvenega skla-
da. Po podatkih Malega princa tudi
plačila od občine, ki je obljubila vso
materialno pomoč za prehrano do
konca prejšnjega leta, še ni. A za to
so v društvu krivi sami, ker jim niso
pravočasno izstavili računa

glavo. "Če 'kasirajo', se vendarle obnaša-
jo tržno, obenem pa vse možne organi-
zacije prosijo za prispevke," opozarjajo
nekateri stanovalci, ki sedaj niso naj-
bolj prepričani, ali naj račun za najem-
nino sploh poravnajo. V dvomih je bila
tudi Fakulteta za gradbeništvo, ki je
društvu najprej nakazala nekaj tisoč
evrov, čez nekaj dni pa je denar zahte-
vala nazaj. "Jaz tega preprosto ne razu-
mem. Vseskozi smo se trudili," z glavo
zmajuje predsednica društva Klavdija

Uršej. "Prve mesece sem Vegradovim
delavcem v ljubljanskem samskem
domu sama kuhala hrano in jim jo
vsak dan vozila. Po vsako donacijo v
materialni obliki, pa četudi je šlo za
le nekaj kilogramov krompirja, sem
se sama vozila. Vse, kar smo nabrali,

smo jim dali. Enim in drugim. Tistim
v Velenju in tistim v Ljubljani. Sedaj to
počnemo še za nekatere delavce SCT-
ja," pojasnjuje. "Tistega denarja sem se
izredno razveselila. Čez nekaj dni pa
so me šokirali z obvestilom, da ga že-
lijo nazaj. Le zaradi enostranskih me-
dijskih objav. Najbolj me boli to, da pri
nas niso niti preverili, kaj je resnica."

Uršejeva, ki pravi, da je humanitar-
no delo vzelo tudi skoraj vse njene
prihranke, priznava, da ji računovod-
stvo ni najbolj blizu. "Tudi tukaj se
trudimo. Na pomoč mi je priskočila
prijateljica računovodkinja. Ko sem
prevzemala javno kuhinjo in zraven
še dom, nisem vedela, kaj nas čaka. Za
vse sem bila bolj ali manj sama, zato
je bilo vodenje evidenc toliko težje.
A zagotavljam, da je vsak denar, ki je
prišel, zabeležen, hrana pa se je sproti
skuhala in razdelila med delavce. Ne
vem, kaj mislite z besedo transparent-
nost. Kaj pa v tem času sploh je transpa-
rentno?" Precej nejasno je tudi, od kod
Uršejevi sredstva za lastno preživetje.
"Preden sem se povsem posvetila delu
tukaj, sem bila organizator porok, ple-
snih tečajev. Od tod sem še imela nekaj
zalog. Preživela bom, saj nisem zahtev-
na." Je pa sama sumničava do drugih
humanitarnih organizacij. "Nekako
najbolj zaupam sebi. Zase vem, da bom
vse, kar dobim, dala naprej."
"Nisem jih naganjala na cesto"

Uršejeva pravi, da bo ne glede na vsa
podtikanja vztrajala pri svojem delu.
"Dobro se z dobrim vrača. Me pa moti,
da moram sedaj, ko bi morala prositi
za pomoč, energijo tratiti za takšna
pojasnjevanja. Mislim, da je v domu
le še nekaj takšnih, ki še dvomijo. Vsi
ostali so na naši strani.

Znova smo jim uredili bivalne raz-
mere, nagnali ščurke, poskrbeli za
higieno. Tudi to ne drži, da sem nep-
lačnike naganjala na cesto. Sem huma-
nitarec, nikomur ne morem odreči
pomoči, če me zanjo prosi. Se pa zgodi,
da potem drugi povedo, da tisti prvi
pa ima denar, ker dela na črno, in bi
lahko plačal dom."

Pošiljatelji izbranih fotografij boste sodelovali v žrebu za nagrade:
3 x bon trgovine Obi za 100 €

Boni bodo veljali za nakup katerihkoli izdelkov v Obiju,
s spodnjim kuponom pa lahko vsi bralci kupite tudi cenejšo hrano za ptice.

V sobotni številki časopisa Večer je no-
vinar Franc Kramer bralce seznanil s
pričetkom gradnje poslovno-stano-
vanjskega objekta v velenjski Krajevni
skupnosti Gorica. Iz članka ni razvid-
no, da gre pri tej gradnji predvsem za
rešitev velikega problema parkiranja
avtomobilov.

Omenjeni poslovno-stanovanjski
objekt bo obsegal garažno hišo s 657
parkirišči, dva stanovanjska bloka s
144 stanovanji, poslovni del (trgovina,
banka, pošta, gostinski in drugi loka-
li) in prostore za potrebe prebivalcev
in delovanje Krajevne skupnosti Gori-
ca. V članku ni pravilno zapisano, da
bodo zgradili večnamensko dvorano,
saj bi kdo lahko razumel, da gradimo
v Velenju novo samostojno dvorano,
kar ni res.

Trenutni dostop do šole in še delu-
joče trgovine je res močno oviran in
po delu gradbišča. Zgrajen je že opor-
ni zid ob novi cesti in pločniku do
šole. Varen dostop do šole bo končan
v naslednji dneh. Investitorja, podjetje
IGEM, d.o.o., in Mestna občina Velenje,
obljubljata, da bodo omenjeni objekti
končani do konca leta 2012.

Gorenje z znamko Gorenje⁺ v Kolnu

Na novem sejmu LivingKitchen, ki se je v torek začel v Kolnu v Nemčiji, se prvič
predstavlja tudi velenjsko Gorenje. Sejem LivingKitchen poteka vzporedno z
uveljavljenim mednarodnim pohištvenim sejmom IMM in predstavlja najnovej-
še trende na področju kuhinj, na njem tudi velenjska družba predstavlja izbra-
ne novosti. Tako prvič nasploh predstavlja novo blagovno znamko Gorenje⁺,
ki obsega vgradne kuhinjske aparate, med njimi tudi pečico z inovativnim mo-
dulom za elektronsko upravljanje iChef+. Ta predstavlja svetovno inovacijo na
področju upravljanja aparatov na dotik. "Z razširjenim portfeljem blagovnih
znamk in inovativnimi izdelki bomo dodatno povečali prodajo pod lastnimi
blagovnimi znamkami," je ob predstavitvi na sejmu v Kolnu dejal predsednik
uprave Franjo Bobinac. Aparati blagovne znamke Gorenje+ so namenjeni zah-
tevnejšim kupcem in bodo na voljo izključno v kuhinjskih studiih. Partnerstvo
z izbranimi kuhinjskimi studii temelji na Gorenjevi močni distribucijski mreži
v 70 državah sveta. (fk)

Odsev se sliši

V svetovalnici Odsev se sliši strokovnjaki in prostovoljci dajejo informacije in
nasvete o različnih vrstah zasvojenosti - pokličete lahko na brezplačno telefon-
sko številko 080 63738 (080 Odsev) od ponedeljka do četrtka med 12. in 14. uro
ter od 17. do 19. ure, ob petkih pa med 12. in 14. uro. (rk)

Včerajšnja maratonska seja senata Uni-
verze v Mariboru (UM) je bila precej
burna, četudi na njej niso razpravlja-
li o odstopu glavnega tajnika Boštja-
na Bru-mna, zahtevi, ki jo je nedavno
podalo vodstvo Medicinske fakultete
(MF). Senatorji so namreč v luči nove
uredbe o financiranju univerz, ki ma-
riborskim fakultetam prinaša znatno
manjša sredstva, govorili o programu
dela za leto 2011. Razpravi se je pridru-
žil tudi bodoči rektor Danijel Rebolj,
ki je javnosti prvič predstavil svojega
kandidata za novega glavnega tajnika,
Ju-reta Marna. To je nekdanji predava-
telj Fakultete za strojništvo, prav tako
pa nekdanji senator UM, ki mu je kljub
izpolnjevanju kriterijev prav sedanji
senat UM brez pojasnila zavrnil habi-
litacijo in je moral zapustiti akadem-
sko sfero. "Zanj sem se odločil, ker je
pravnik, inženir, ker ima širino, pozna
razmere na univerzi in je idealen za to
mesto," je svojo izbiro razložil Rebolj in
dodal, da Marn zamere do sedanjega se-
nata ne kuha. Sicer pa s 24. majem se-
natorske stolčke tako ali tako zasedejo
novoizvoljeni akademiki. Marn je pove-
dal, da bo, če bo glavni tajnik, deloval
v ozadju in "bom predvsem tiho". Aktu-
alnemu glavnemu tajniku se sicer man-
dat z nastopom Rebolja še ne izteče, je
pa bodoči rektor že izrekel pričakova-
nje, da Brumen poda odstopno izjavo.

Sicer pa so si za cilj tega leta na ma-
riborski univerzi zadali povečanje šte-
vila gostujočih profesorjev, s 108 v
letu 2010 na 117 v letu 2011, 97 doma-
čih profesorjev pa bo po načrtih šlo v
tujino. Računajo tudi, da bo 260 mari-
borskih študentov šlo na izmenjavo v
tujino (lani 242), na UM pa naj bi priš-
lo tudi več tujih študentov, 330 (lani
290). Obeta se tudi upad števila predv-
sem izrednih študentov, pozitivno
pa je, da bo UM v več evropskih pro-
jektih delovala v vlogi koordinatorja
kot v vlogi partnerja, je ocenil rektor
Ivan Rozman. Novost je, da se bo Fa-
kulteta za gradbeništvo preimenovala
v Fakulteto za gradbeništvo, prometno
inženirstvo in arhitekturo. Pri kadrov-
skih zadevah načrtujejo tudi več kot
70 novih zaposlitev, kar po Rozmano-
vi oceni zaradi zamrznitve financira-
nja najbrž ne bo mogoče izpolniti. Da
je takšen obseg zaposlitev precejšen,
še posebej ker predvideva 14 novih za-
poslitev v administraciji, pa je menil

Rebolj in še dejal, da bi se dalo z raci-
onalizacijo in boljšim informacijskim
sistemom veliko prihraniti. Da so za-
poslitve nujne, denimo na Fakulteti
za energetiko, je dejal njen dekan An-
drej Predin. "Srčika problema ni pri
nas, da bi si do onemoglosti zatego-
vali pas, ampak v naši ljubi državi, ki
ima ene rajši kot druge," je konstantno
boljše pogoje ljubljanske univerze izpo-
stavil Predin. UM bo sicer namesto 57
milijonov, kolikor bi ji pripadalo po sta-
rem izračunu, dobila le 54 milijonov
evrov, Ljubljana trikrat več.

Da bo do maja na zasedanjih se-
nata še vroče, je včeraj pokazala tudi
razprava o novi podobi diplom in
svečanih listin UM, ki so jih senator-
ji potrdili. Rebolj in Marn se namreč
ne strinjata s sedanjo celostno grafič-
no podobo univerze in jo nameravata
maja najverjetneje znova spreminjati.
Marn je predlagal še, da se odločanje
o izvajalcu univerzitetnega športa (po
predlogu Študentskega sveta UM ga bi
izvajala Športna zveza UM) bolje pre-
misli in prestavi v poznejši čas, zadovo-
ljen pa je bil z odločitvijo senata, ki je
ugodil pritožbi prav tako "odstreljene-
ga" Zvoneta Kru-šič-a, ki so mu na UM
zavrnili habilitacijo, vrhovno sodišče
pa je odločanje o njej vrnilo na Peda-
goško fakulteto.

Nov zaplet v postopku
izbiranja graditelja
medicinske fakultete
bi k že precejšnji zamudi
lahko prispeval
še nekaj mesecev

Državna revizijska komisija (DKOM)
bi morala do konca tega tedna izdati
odločitev o zadnjem zahtevku za revi-
zijo postopka izbire izvajalca gradbe-
nih del za novo medicinsko fakulteto
(MF) v Mariboru, ki ga je vložil gradbe-
ni dvojček Begrad Granit, a se bodo po-
stopki očitno dodatno zavlekli, saj je
gradbeni konzorcij Meteorit, Alpine
Bau in Zet Gradnje na DKOM poslal
zahtevo o izločitvi predsednice in vseh
članic ter dveh svetovalcev DKOM iz
postopka izbire graditelja fakultete. Da
so zahtevo prejeli v vednost, je včeraj
potrdil Boštjan Bru-men, glavni tajnik
Univerze v Mariboru. "Celoten časovni
termin je v tem trenutku porušen, boji-
mo se, da bo zamuda za nekaj mesecev
zaradi neodgovornih izjav v medijih.
Nekdo je bil malce nepreviden in se je
zgodilo, kar se je," je Brumen pojasnil,
da je Meteorit svoj zahtevek spisal, ker
naj bi nekdo od DKOM v medijih vna-
prej razlagal, kakšne bodo v dotični za-
devi odločitve revizorjev. "Dejstvo je,
da bo moral o izločitvi odločati nekdo
drug. Ugibam lahko, da se bo moral s
tem ukvarjati parlament," je še dejal
Brumen.

Kristjan Gajšek, direktor Meteo-
rita, je pojasnil, da so se za zahtevek
odločili, ker je predsednica DKOM Mi-
riam Ravnikar Šu-rk na enem od televi-
zijskih soočenj glede revizijskih zahtev
podala določene netočne izjave in naka-
zovala bodočo odločitev, "kar je nepri-
merno. S tem pa se tudi izvaja določen
pritisk na člane senata DKOM, ki o za-
devi odločajo. Razpolagamo tudi z do-
kumenti, ki dokazujejo neprimeren in
neobičajen način komuniciranja med
neizbranim izvajalcem (Begrad Grani-
tom, op. p.) in dekanom MF. Sumimo,
da tak način komunikacije sega še dlje,
do DKOM," je še dejal. Zato Gajšek želi,
da o izbiri izvajalca odloča neodvisna
komisija, ki bi jo izbral državni zbor.

Prejem zahteve so potrdili tudi na
DKOM. "O predmetni zahtevi bo Držav-
na revizijska komisija odločila v skladu
z določili Zakona o reviziji postopkov
javnega naročanja (ZRPJN) in Poslov-
nika o delu Državne revizijske komisi-
je," so sporočili iz prestolnice, kjer sicer
zadeve ne želijo komentirati, so pa po-
vedali, da bodo o svoji odločitvi obve-
stili zgolj vlagatelja zahtevka. Če bi se
zamenjava vseh članov revizijske komi-
sije res zgodila, naj bi se po neuradnih
informacijah ves postopek zavlekel za
dodatnega pol leta, vendar naj bi bilo
to zelo malo verjetno. Vsaj po pravnem
mnenju Maje Potočnik, sicer odvetni-
ce Begrad Granita. Ta namreč pravi,
da bi bilo v skladu z zakonodajo teore-
tično možno zahtevati samo izločitev
enega ali vseh tistih članov DKOM, ki
odločajo o konkretni zadevi, torej trič-
lanskega senata. "Stranke lahko zahte-
vajo izločitev, vendar se lahko izločitev
zahteva le v zvezi s poimensko določe-
no osebo, ki postopa v zadevi, nikakor
pa ne vseh ostalih članov DKOM," prav-
ne predpise interpretira Potočnikova,
ki pravi (in tako tudi piše v poslovni-
ku DKOM), da bo o zahtevku za izloči-
tev odločila predsednica DKOM. To pa,
tako so nam potrdili na DKOM, postop-
kov ne bo pretirano zavleklo. A pravno
mnenje Meteorita je drugačno, saj naj
bi že obstajal primer, ko so bili državni
revizorji iz postopka izločeni, pravi Gaj-
šek. Šlo naj bi za primer izbire izvajalca
za predor Markovec.

Kaj si o dodatnih zapletih misli
dekan MF Ivan Krajnc, nismo izvede-
li, saj zadeve ne želi komentirati.

Mariborčani prvega obiska
Pahorjeve vlade danes
ne pričakujejo ravno
z odprtimi rokami,
saj menijo, da ne bo
prinesel nič posebnega

Vladna ekipa Boru-ta Pahorja bo po do-
brih dveh letih mandata danes prvič
obiskala Maribor, zato smo na maribor-
skih ulicah povprašali, kaj od obiska
pričakujejo občani, kako so zadovoljni
s to vlado, ali ima dovolj posluha za ma-
riborske projekte...
Edita Čerče, plesalka iz Maribora: "Bolj
kot sam fizični obisk sta pomembna

vladno prevzemanje odgovornosti do
te regije in dejanska sprememba sta-
nja. Na področju Evropske prestolnice
kulture se mi zdi, da so stvari preveč
nejasne, glede na to, kako obsežen in ko-
risten projekt bo to za Maribor. Zdi se
mi tudi, da se dela na napačnih področ-
jih. Kultura je lahko eden od izhodov iz
te sivine, ki zdaj malo tlači mesto in za-
radi katere je to v splošni depresiji."
Tamara Belak, štu-de-ntka iz Mu-rske- So-bo--
te-: "Vlada bi morala biti razpuščena.
Čeprav sem bila doslej proti Janši, zelo
podpiram njegovo idejo o revoluciji.
Čim je namreč oblast prevzel Pahor, je
šlo vse k vragu. Katerokoli oddajo po-
gledate, vidite, da se ljudje o tem stri-
njajo. Njemu ni mar za regije. On samo
sedi v Ljubljani in pušča Hrvatom, da
vse poberejo. Če bo deset let na oblasti,

bo od Slovenije ostal le še otok okoli
Ljubljane. Tako da obisk ne bo ničesar
spremenil. Ne vem, zakaj se vlada ne
zaveda, da so oni v bistvu naši blagaj-
niki, namestniki, ki jih mi financiramo
in jim zaupamo. Verjamem pa, da bo
oblast v Mariboru naredila to, kar so
rekli. Da ne bo samo praznih obljub."
Vanda Dibelčar, u-po-ko-je-nka iz Maribo--
ra: "Pahor je lep, ampak ni za vlado.
Nima kilometrine za vodenje drža-
ve. To je treba znati, imeti šolo, prak-
so. Tako kot v Ameriki Clinton. On je
bil čudovit. Slovenija pa je prekratek
čas demokratična. Ne vem, ali se koga
bojijo ali zakaj niso iskreni, odločni,
zakaj njihova beseda nič ne velja. Ne
zanimam se dosti za politiko, mislim
pa, da bi bili navadni ljudje boljši, kot
so ministri v vladi. Ker preprost člo-

vek misli bolj naravno, ti se pa obnaša-
jo prav filozofsko. Pametno govorijo,
pametno, ampak je daleč do tega, da
bi bili dobri za ljudi."
Igor Kolarič, u-po-ko-je-ne-c iz Maribo-ra:
"Upam, da se bodo kaj dobrega dogo-
vorili. Kolikor sem lahko prebral, jih
župan čaka zaradi EPK. Da bodo nekaj
sofinancirali, pridali k temu projektu.
Čudim se, da je vlada do tega projekta
tako ravnodušna. Glede na to, da gre za
slovenski projekt, bi morala biti bolj ve-
likodušna. Zdaj pa se zdi, kot da bo ce-
lotna zadeva propadla. Ne vem, ali bo
v enem letu mogoče izvesti to, kar sta
si naš župan in vlada zadala. Vlada je
sicer obljubila nekaj sredstev, ampak
ali je že kaj dala? Da tudi Maribor ni še
nič pripravil, je prav tako slabo. Če smo
se že vključili v to Evropsko prestolni-

co kulture, bi moral tudi Maribor veli-
ko storiti. Škripa vsepovsod, na eni in
na drugi strani."

Jelka Ciglarič, u-po-ko-je-nka iz Maribo-ra:
"Mislim, da ni posebne potrebe po
vladnem obisku. Verjetno je čisto vsee-
no, ali pridejo ali ne. Tudi od Janševih
dveh obiskov nismo imeli nič. Vlada
nas zanemarja. Vsi poslanci bolj gle-
dajo na svoje koristi kot naše. Zanima
me, zakaj ne vzamejo vsega premože-
nja tajkunom in denar naložijo v dr-
žavni proračun. Ko nam kar naprej
manjka denar - za upokojence, študen-
te ... Mariborska občina, se mi zdi, cilja
na evropska sredstva. Vladni denar bi
bil torej samo za zagon. Moralo bi me
sicer skrbeti, da teh evropskih sredstev
še ni, ampak o tem trenutno ne razmiš-
ljam."

S 3,8 milijona evrov proračunskih pri-
hodkov občina Dornava v tem letu ne
bo zmogla večjih investicijskih pro-
jektov, a je župan skupaj s svetniki
vendarle prepričan, da jim bo po odpla-
čilu kredita za že zgrajeno kanalizacij-
sko omrežje in po poravnavi dolga za
upravno zgradbo ostalo še toliko prora-
čunskega denarja, da bodo poskrbeli
za redno vzdrževanje cest in nadalje-
vanje njihove modernizacije. Poplača-
li bodo nekatere dolgove do ptujskih
javnih zavodov, s katerimi sodelujejo,
pa konec preteklega leta ni bilo denar-
ja, da bi poravnali tudi te obveznosti, v
Dornavi pa se pripravljajo tudi na grad-
njo vaško-kulturnega doma, poravna-
ti je treba še obveznosti za gradnjo
vaško-gasilskega doma na Polenša-
ku, vse račune na področju vzgoje in
izobraževanja ter socialnega varstva,
nekaj občinske pomoči pričakujejo
gasilska društva, brez proračunskega
denarja pa bi lahko kaj malo naredila
tudi številna društva v Dornavi in oko-
liških krajih ...

"Kljub omejenim denarnim sredstvom
smo našo letošnjo proračunsko pora-
bo zastavili kar se da investicijsko, pri
tem pa računamo na sredstva iz regi-
onalnih razvojnih programov, kjer
nam je uspelo pridobiti 1,2 milijona
evrov, kar bomo namenili za izgradnjo
vaško-kulturnega doma, kjer bo tudi
prostor za lekarno, ki jo v naši občini
močno pogrešamo. Pripravljamo pa se
tudi na začetek gradnje vrtca, ki se bo
po naših predvidevanjih začela prihod-
nje leto," je na prvi letošnji seji občin-
skega sveta Dornava konec prejšnjega
tedna ugotavljal župan Rajko Janže-
kovič, svetniki pa so se vendarle kar
malo čudili vsem obveznostim, ki jih
(še) mora poplačati občina. "Naši pred-
hodniki so se odločili za gradnjo kana-
lizacije brez sodelovanja v konzorciju,
kar bi to investicijo močno pocenilo;
zdaj je na nas, da ta kredit odplačuje-
mo, prav tako je treba vračati dolg, ki
je nastal z gradnjo občinske stavbe,"
razlaga Janžekovič in dodaja, da bodo
zdaj vendarle najprej poplačali nekaj
zaostalih računov do ptujskih javnih
zavodov. Tako bodo knjižnici nakaza-
li skupaj 31 tisoč evrov in plačali čla-
narino do raznih združenj in društev,
kot je denimo LAS, Lokalna akcijska
skupina za razvoj podeželja, skupaj s
katero bodo v Dornavi letos nadaljeva-
li izgradnjo kolesarskih poti in postavi-
li informacijski tabli, kar naj bi stalo
15 tisoč evrov.

"Štirideset tisoč evrov nas bo stalo
ogrevanje šole in občine, 103 tisoč
evrov znaša letošnji dolg za izgrad-
njo občinske zgradbe, še nekaj več pa
odplačilo kredita, najetega za izgrad-
njo kanalizacije. Deset tisoč evrov na-
menjamo kmetijstvu, pet tisoč evrov
malemu gospodarstvu, tekoče vzdrže-
vanje lokalnih cest bo občinski prora-
čun obremenilo za 70 in javnih poti
za 60 tisoč evrov. Plačilo električne
energije za javno razsvetljavo znaša 15
tisoč evrov, skoraj 800 tisoč evrov na-
menjamo za modernizacijo kar nekaj
cestnih odsekov, še 50 tisoč evrov nas
bo stalo urejanje cest na komasiranem
območju, deset tisoč evrov pa bomo
namenili tudi za promocijo naše obči-
ne," je o delu proračunske porabe po-
vedal župan in dodal, da bodo po šest
tisoč evrov namenili še za urejanje
obeh pokopališč, v Dornavi in na Po-
lenšaku, nekaj tisoč evrov bodo za de-
lovanje dobili vaški odbori, dvanajst
tisoč evrov namenjajo področju špor-
ta ...

Velja pa, tako kot na področju kul-
ture, da bodo poslej financirali le tista
društva, ki se bodo prijavljala na občin-
ske razpise oziroma bodo društva
denar prejela le na osnovi izvedenih
projektov. "Kar tako, da bi denar daja-
li društvom, ne bo šlo več, za osnovno
delovanje si ga morajo poskrbeti sama
z zbrano članarino, ko pa se bodo pred-
stavila s kakšno od svojih širših aktiv-
nosti, lahko pričakujejo tudi denarno
pomoč občine," poudarja župan Jan-
žekovič in dodaja, da je največji del
proračuna še vedno usmerjen na po-
dročje vzgoje in izobraževanja ter so-
cialnega varstva. "Za oskrbnine otrok
v vrtcu dajemo 320 tisoč evrov. Zdaj
je še sreča, ker lahko v domači vrtec
sprejmemo vse naše otroke, kajti cena
oskrbnine pri nas je precej nižja kot
v sosednjih krajih in včasih smo mo-
rali za otroke, ki so obiskovali vrtce
izven naše občine, prispevati še več de-
narja. Osemdeset tisoč evrov nas sta-
nejo šolski prevozi učencev, tri tisoč
evrov namenjamo za naše novorojen-
ce, kar 90 tisoč evrov nas bo to leto
stalo plačilo oskrbnine za naše ljudi,
ki bivajo v domu upokojencev na

Ptuju in v Lokavcih, še 30 tisoč evrov
dajemo za oskrbnine v posebnih soci-
alnih zavodih. Dva tisoč evrov bomo
nakazali Rdečemu križu in še kakšni
humanitarni organizaciji ..." napove-
duje župan Dornave.

Predlog proračuna za letošnje leto
je bil tudi v javni obravnavi, občani pa
so nanj podali šest amandmajev. Nekaj
od teh so pripravljavci proračuna upoš-
tevali in tako bodo vaški odbori letos
dobili nekaj manj denarja za delova-
nje, zato pa nekaj več proračunskega
denarja namenjajo športu in kulturi.
Najmanj, kar je mogoče, bodo za delo-
vanje prejemale politične stranke, pa
tudi nepoklicni podžupan Janez Hor-
vat se bo moral zadovoljiti z minimal-
no plačo.

V času odstranjevanja posledic nesreče je promet - ob usmerjanju policistov - potekal
brez večjih zastojev. (Uroš Grame)

Včeraj okrog 12.30 se je na Mariborski cesti prevrnilo tovorno vozilo podjet-
ja Gozdno gospodarstvo Maribor, ki je prevažalo lesene hlode. Vozilo se je na
ostrem levem ovinku v v smeri centra Ptuja v križišču z Zagrebško cesto sprva
zazibalo, nato pa prevrnilo na bok. Ob tem je podrlo drog javne razsvetljave in
poškodovalo avtomobila na parkirišču pred frizerskim salonom. V prometni ne-
sreči sta bili udeležena voznik tovornjaka in njegov sopotnik, ki sta po neurad-
nih podatkih utrpela le manjše praske. V času odstranjevanja posledic nesreče
je promet - ob usmerjanju policistov - potekal brez večjih zastojev. (ug)

Lenarški župan Janez Kramberger bo s svojimi sodelavci v občinski upravi letoš-
nji sprejem za predstavnike gospodarstva, društev in družbenih dejavnosti pri-
pravil v petek v kulturnem domu v Voličini. Ob tej priložnosti bo po uradnem
delu, ki se začne ob 19. uri, nastopil Kvintet bratov Smrtnik. (dlž)

3. Pošlji sliko na spletno stran 7dni.com/zaptice.
Najboljše fotografije bralcev in predstavitve ptic spremljaj v 7 dni.
Nagrade

Pošiljatelji izbranih fotografij boste sodelovali v žrebu za nagrade:
3 x bon trgovine Obi za 100 €

Boni bodo veljali za nakup katerihkoli izdelkov v Obiju,
s spodnjim kuponom pa lahko vsi bralci kupite tudi cenejšo hrano za ptice.

Predsednik slatinske
občinske volilne komisije
bo na okrožnem
državnem tožilstvu sprožil
postopek za odkritje
identitete anonimnega pri-
javitelja suma kaznivega
dejanja podkupnine

Rezultati jesenskih lokalnih volitev,
ki so bili objavljeni v uradnem poroči-
lu volilne komisije občine Rogaška Sla-
tina so v celoti verodostojni, vendar
bodo te volitve še odmevale. Milan
Birsa, predsednik občinske komisije
(sicer vodja okrožnega državnega so-
dišča na Ptuju), bo po odločitvi volil-
ne komisije na okrožnem državnem
tožilstvu v Celju sprožil postopek za
odkritje identitete anonimnega storil-
ca kaznivega dejanja krive ovadbe in
zoper njega vložil kazensko ovadbo.
V predkazenskem postopku je bil na-
mreč v celoti zavrnjen sum kaznivega
dejanja podkupnine, to naj bi bil zagre-
šil župan Branko Kidrič. Za ovadbo se
je odločil tudi Kidrič sam.

"Da, odločil sem se, da bom tudi sam vložil kazensko ovadbo zoper neznanega
storilca zaradi krive ovadbe," nam je včeraj potrdil slatinski župan Branko Ki-
drič. Ta je bil župan že v prejšnjem mandatu, s prepričljivo večino (že v prvem
krogu je zbral je 67,70 odstotka glasov) je zmagal tudi na zadnjih volitvah.

Ni nam uspelo izvedeli, ali so prav anonimna prijava in sumničenja vplivali
na odločitev sedanjega predsednika občinske volilne komisije in njegove na-
mestnice, da v novi komisiji ne bosta več sodelovala. Sedanji namreč poteče
mandat konec januarja, predsednik Milan Birsa in namestnica Snježana Kra-
njec pa v novi občinski volilni komisiji nista pripravljena sodelovati.

zultati volitev občine Rogaška Slatina
verodostojni," je ob sklepu preiskave
v poročilu zapisal Ivan Žaberl, okrož-
ni državni tožilec. Ker z ničimer ni bil
potrjen sum kaznivega dejanja dajanja
podkupnine, so s tem obvestilom na to-
žilstvu zadevo zaključili. Vsi v Rogaški
Slatini pa ne.

Slatinska občinska volilna komisi-
ja želi, da tožilstvo ugotovi, kdo je, ne
da bi se bil predstavil, 15. oktobra lani
klical na komisijo za preprečevanje ko-
rupcije in prijavil domnevne nepravil-
nosti in s tem zagrešil kaznivo dejanje
krive ovadbe, ter proti njemu ustrezno
ukrepa. Preiskava je namreč jasno po-
kazala, da je šlo za zlonamerno in ne-
resnično prijavo, da naj bi bil slatinski
župan Branko Kidrič dal podkupnino
štirim neimenovanim članom občin-
ske volilne komisije.

Tako je bila za jemanje podkupni-
ne po krivem ovadena kar polovica
članov volilne komisije, ne da bi bili
poimensko navedeni, zaradi česar so
bili močno prizadeti. Komisija je delala,

Na občinskem dvorišču v Laškem so v ponedeljek pričakovali svojega športne-
ga junaka, deskarja Roka Marguča, ki se je s svetovnega prvenstva v španski La
Molini vrnil s srebrno kolajno v paralelnem veleslalomu in bronasto v slalomu.
Ob vrnitvi v domači kraj ga je sprejel in mu čestital laški župan Franc Zdolšek,
ki mu je izročil zlato podkev Oskarja Kogoja, pozdravili pa so ga tudi laški god-
beniki in laške mažorete. (gp)

Ponovoletni sprejem z najdaljšo tradicijo v žalski občini je županov sprejem za
duhovnike žalske dekanije. Sprejema, ki ga je letos pripravil župan Janko Kos,
so se udeležili duhovniki sedmih župnij in celjski škof dr. Stanislav Lipovšek.

V nagovoru se je župan med drugim zahvalil duhovnikom za skrb, ki jo
posvečajo sakralnim objektom in za njihov prispevek pri duhovni oskrbi ver-
nikov, ki je v teh kriznih časih še kako pomemben. Mirko Škoflek, prodekan
in šempetrski župnik, se je v imenu dekana žalske dekanije Jožeta Kovačeca
županu zahvalil za sprejem in mu čestital ob izvolitvi ter poudaril, da si duhov-
niki dobrega sodelovanja želijo tudi v prihodnje. Besede zahvale je ob koncu
dodal tudi celjski škof dr. Stanislav Lipovšek. Dejal je, da je prvič na takšnem
sprejemu, odkar je škof, in poudaril pomen sodelovanja, ki bo še kako pomemb-
no pri reševanju infrastrukture pri petrovški bazilki, ki je osrednje romarsko
središče celjske škofije. (at)

Človek bi si mislil, da je Šmartno v
Rožni dolini mirno naselje, takšno,
kakršna je videti njegova veduta. A
predstava je daleč od resnice. Pri njih
se venomer kaj dogaja. Največ priredi-
tev "zakrivijo" člani Kulturno-umetniš-
kega društva Šmartno v Rožni dolini.
Pod njegovim okriljem deluje 60 doma-
činov, ki skupaj tvorijo pet sekcij.

Med najstarejše sodi gledališka
skupina. Ta naj bi bila aktivna že med
obema svetovnima vojnama. "Starejši
ljudje še vedno radi obujajo spomine na
te, za večino članov zgodovinske upri-
zoritve. Nekatere med njimi sedaj oživ-
lja pomlajena skupina igralcev," delo te
sekcije opisuje predsednica društva in
aktivna igralka Darja Grdina. Rdeča
nit med sekcijo, ki je delovala pred več
kot pol stoletja, in današnjo je tudi vod-
stvo. Takrat so društvo "gor držali" uči-
telji, tako je še dandanes, saj skupino
že 20 let vodi domača upokojena učite-
ljica Anka Dimec. Poleg vodje so člani
najbolj ponosni na svoje uspehe, kot je
bila na primer uvrstitev na medobčin-
sko dramsko revijo z igro Spomini na
Ježka, pri kjer je članica skupine preje-
la nagrado za najboljšo stransko vlogo.
Ne le globoko v spominu, ampak tudi
na traku pa bo ostala zapisana 200 let
stara igra Tinček Petelinček, ki jo je po-
snela tudi Televizija Slovenija.

Drugi najstarejši po stažu so člani
moškega pevskega zbora. Več kot 40
let jih skupaj drži zborovodja Jože
Dimec. Domačin, se ve. Zadnja leta so
tekmovanja dali na stran in se posveti-

li zgolj delovanju v kraju. Skorajda naj-
več medijskega blišča pa so, čeprav so
skupaj le nekaj več kot deset let, požele
ljudske pevke iz Jezerc. "So prave amba-
sadorke stare ljudske pesmi," pravi Gr-
dina. In to ne zgolj v domačem kraju.
Gostovale so že celo na Češkem. Skrb
za stare običaje so prevzeli tudi fantje,
ki so se združili v skupino Šrangarji.
Deklet se iz te vasi ne da kar tako odpe-
ljati, poleg porok pa fantje popestrijo
tudi razne kulturne prireditve.

Najbolj nenavadna pa je najmlajša
sekcija društva, skupina Kr'tk. "Najprej
so si rekli, da se bodo 'kr tk' zbrali pa
'kr tk' eno zapeli. No, pa so 'kr tk' sku-
paj ostali in se zdaj pač 'kr tk' družijo in
prepevajo," je nastanek razložila pred-
sednica društva. Repertoar nenavadne
zasedbe bi prav tako lahko opisali z be-
sedno zvezo "kr tk", saj se v njej poje,
igra, pleše in še kaj bi se našlo.

Za majhen kraj, kakšen je Šmart-
no, toliko sekcij pomeni "čisto zmago".
Marsikateri večji kraj se ne more poba-
hati s tako raznovrstnimi sekcijami
enega društva. Še najbolj pa jim lahko
zavidajo občinstvo. "Dvorane so vedno
povsem polne. To nam vsem da ogrom-
no energije in elana za naprej. Meni in
mislim, da tudi drugim članom društ-
va. Prijeten občutek je, če lahko kraju
nekaj daš, ponudiš nekaj več. S tem se
tudi sam čutiš bolj pripaden kraju," raz-
mišlja Grdinova. Očitno to pripadnost
čutijo vsi, saj niti en vodja posamezne
sekcije (gre za same domačine) za svoje
delo ni plačan. Še en podatek, ob kate-
rem lahko kakšno drugo društvo poze-
leni od zavisti...

Komorni zbor Emanuel pripravlja ob
zaključku božičnega časa in ob 220.
obletnici Mozartove smrti koncert, na
katerem bodo poleg samega zbora orga-
nizatorja koncerta nastopili še Komorni
moški zbor Celje, Stolni zbor sv. Danije-
la in Celjski godalni orkester. Koncert
bo v petek, 28. januarja, ob 19. uri v stol-
ni cerkvi sv. Danijela v Celju, (gp)

Iz celjske bolnišnice ponovno obvešča-
jo javnost o omejitvi obiskov zaradi še
vedno povečanega števila prehladnih
obolenj. Bolnika lahko obišče le en obi-
skovalec na dan, ki pa mora biti zdrav
oziroma ne sme imeti znakov prehlad-
nih obolenj, (vve)

Al-Anon, anonimo društvo za samo-
pomoč družin alkoholikov, ponuja
pomoč svojcem in prijateljem alkoholi-
kov. Če je čezmerno uživanje alkohola
postalo problem in svojci potrebujejo
anonimno ali brezplačno pomoč, naj
pokličejo po telefonu (01) 432 30 01 ali
041 590 789, informacije pa lahko po-
iščejo tudi na spletni strani http://al-
anon-drustvo.si. (rk)

Ker na Pragerskem gradijo kanalizacijo, so ljudje izrazili pobudo še o plinifi-
kaciji naselja. Plinovodno omrežje bo mogoče zgraditi, če se bo za tovrstno
energijo odločilo več kot 80 odstotkov anketiranih prebivalcev Pragerskega.
Obstaja namreč možnost, da ob gradnji kanalizacije v jarek položijo še plino-
vod. Govori se, da cena priključka za stanovanjsko hišo znaša 300 evrov. Cena
zajema plinsko požarno pipo, plinsko omarico na pročelju hiše in deset me-
trov plinskega voda. (zk)

Te dni bodo stroji menda že preko-
pali državno cesto in kanalizacijski
jarek kopali proti Spodnji Polskavi.
Čistilna naprava bo imela tako zmog-
ljivost, da bodo nanjo lahko priključi-
li med 7000 in 8200 enot. Naprava bo
sprejemala tudi blato iz malih čistil-
nih naprav, kar pomeni, da bodo mo-
rali prebivalci omenjenih skupnosti
opustiti greznice in uporabiti kanali-
zacijo, v katero pa se bodo priključili
z jaškom in plastično cevjo s preme-
rom 150 milimetrov. Glavna vakuum-
ska črpalka bo v Gaju ob ribniku in se
bo razdelila v dva voda: eden bo spreje-

in 16. uro in ob sobotah med 9. in 11. uro (ob vsaki polni
uri). Vstopnina je dva evra, z vodstvom in delavnico pa
tri evre.

Prijave in informacije sprejemajo na telefonski števil-
ki 02 235 26 05 ali na elektronskem naslovu silva.volf@
muzejno-mb.si. (tta)

Ambulanta za nujno medicinsko pomoč - dežurna ambulanta deluje v UKC Ma-
ribor, Ljubljanska ulica 5, v urgentnem centru - v pritličju stolpnice (kirurgi-
ja). Delovni čas: od ponedeljka do petka od 20. do 7. ure zjutraj, v soboto od
7. ure zjutraj in neprekinjeno do ponedeljka do 7. ure zjutraj. Ob praznikih je
delovni čas enak kot v nedeljo.

• Obiski dežurnega zdravnika na domu se izvajajo od ponedeljka do sobote
med 16. in 23. uro, v nedeljo in praznikih pa med 10. in 23. uro. Sprejem naro-
čila za obisk poteka po telefonski številki 02 33 31 888, dnevno od 9. do 22.
ure. Druge informacije glede organizacije in delovanja službe lahko uporab-
niki dobijo na številki 02 33 31 800 ali 02 33 31 888 in na www.zd-mb.si.

• Zobozdravstvena dežurna služba deluje v zobnih ambulantah v Svetozarev-
ski ulici 21 (pritličje nove zgradbe). Delovni čas: sobota od 7. do 12. ure, ne-
delja in prazniki od 8. do 13. ure. Zaradi spremembe delovnega časa so ob
petkih popoldne zobozdravstvene ambulante v Svetozarevski ulici 21 zapr-
te. Telefonska številka: 02 23 56 633. Nočna dežurna zobozdravstvena služ-
ba deluje vsak dan od 20. do 24. ure.

• Dežurna ambulanta za otroke in mladostnike do 19 let deluje v pritličju Voš-
njakove ulice 2. Namenjena je otrokom in mladostnikom do dopolnjenega
19. leta starosti, pri katerih je bolezensko stanje tako hudo, da ne morejo
počakati na svojega izbranega zdravnika. Delovni čas: sobota od 15. do 20.
ure, nedelja in prazniki od 8. do 20. ure. Telefonska številka: 02 22 86 429.
Nočna dežurna ambulanta za otroke in mladostnike do 19 let deluje vsak
dan od 20. do 23. ure.

• Ambulanta za osebe brez zdravstvenega zavarovanja s pripadajočo svetoval-
nico deluje v Strossmayerjevi 15 v Mariboru (prostori Nadškofijske karitas
Maribor). Delovni čas je od ponedeljka do četrtka od 8. do 13. ure, zdravnik
je prisoten vsak ponedeljek med 16. uro in 17.30, ob sredah in četrtkih od
10. ure do 12.30, vsak drugi in tretji teden v mesecu ob sredah pa tudi od 15.
ure do 16.30. Informacije na telefonski številki 0590 80 359.

Krvodajalske akcije - Rdeči križ vabi vse zdrave občane od 18. do 65. leta na kr-
vodajalske akcije v UKC Maribor, v center za transfuzijsko medicino (v kleti
stolpnice), vsak torek od 7. ure do 17.30 in četrtek od 7. do 11. ure. Več infor-
macij na spletni strani www.rkmb-drustvo.si.

Dežurna lekarna - Dežurna lekarna v Mariboru je lekarna Tabor v Ljubljanski
ulici 9, pri vhodu v bolnišnico. Odprta je 24 ur dnevno. Po 21. uri izdajajo zdra-
vila pri dežurni linici.

MB-zibelka - V mariborski porodnišnici so rodile: Ma-teja- Po-dho-stnik dekli-
co (2910 g, 49,5 cm), Ca-ro-lina- Pedra-l Ferenc dečka (3870 g, 54 cm), Škurta- Be-
risha- dečka (4780 g, 54 cm), Lea- Mla-ka-r dečka (3100 g, 49 cm), Na-ta-ša- Peitler
dečka (1780 g, 42,5 cm), Ka-rla- Teža-k deklico (3880 g, 52,5 cm). Čestitamo.

Zadnje slovo - Pogreb danes, v sredo, 26. januarja
Pokopališče Pobrežje: Milena Ivanuša ob 13. uri.

V četrtek, 27. januarja, bo na Osnovni šoli Draga Kobala Maribor, Tolstojeva 3,
ob 11. uri odprtje dokumentarne razstave Holokavst 1933-1945 (Pogum, da se
spominjamo). Ideja za razstavo je nastala v sodelovanju s Sinagogo Maribor.
Pri spremljevalnih dogodkih sodeluje tudi Prva gimnazija Maribor. Odprtja se
bodo udeležili predstavniki Sinagoge Maribor in eksperta izraelskega muzeja
Ya-d Va-s-hem- in Wolf Kaiser ter Ju-lia-ne Wet-zel iz Nemčije. Razstava bo odprta
do 15. marca, po predhodnem dogovoru je možen voden ogled. (mbk)

Društvo Mena vabi na predavanje Fra-nca- Kra-m-erja-, specialista urologije, ki bo
predaval o temi Rak prostate in inkontinenca urina. Predavanje bo v četrtek,
27. januarja, ob 17. uri v Glazerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice Maribor, Go-
spejna 10. (mbk)

Člani Amaterskega gledališkega društva Korenine iz Jarenine bodo v soboto, 29.
januarja, ob 18. uri z gledališko predstavo Korenine nastopili v dvorani v Zgor-
nji Kungoti. Po mnogih letih premora v gledališki dejavnosti na tem območju
so se lani pod vodstvom mlade režiserke Mo-jce Ko-la-rič in ob pomoči avtorja
To-net-a- Pa-rt-ljiča- javnosti predstavili s komedijo Partnerska poroka, ki so jo več-
krat odigrali tudi v dobrodelne namene. V preteklem letu so tako izvedli več
kot trinajst predstav in z njimi nasmejali preko tisoč ljudi. (ek)

Vodovodnega omrežja na
lenarškem območju SCT
ne bo gradil zaradi znanih
težav, občina bo izvajalca
poiskala z novim razpisom

Kot smo poročali, so lenarški svetni-
ce in svetniki minuli četrtek opravili
proračunsko razpravo, ob tem pa pri-
sluhnili tudi poročilu o opravljenih
dejavnostih in aktualnih načrtih v
občini. Lenarški župan Ja-nez Kra-m-ber-
ger je v poročilu o opravljenem delu v
času od začetka decembra lani izposta-
vil predvsem izvajanje zimske službe,
obnovo kulturnega doma in oskrbo s
pitno vodo.

"V zimski sezoni 2010/2011 je bilo
do 20. januarja izvedenih 20 akcij zim-
ske službe, porabljenih je bilo 418 ku-
bičnih metrov soli in 550 kubičnih
metrov peska, stroški zimske službe
znašajo 148.000 evrov. Kar zadeva re-
konstrukcijo Doma kulture Lenart,
ta poteka po načrtih. Zaradi del, ki jih
pred začetkom gradnje ni bilo mogo-
če predvideti, je potrebna izdelava do-
datne projektne dokumentacije. Rok
dokončanja del bo predvidoma konec
meseca avgusta, kot je načrtovano. Pri
projektu celostne oskrbe severovzhod-
ne Slovenije s pitno vodo podjetje SCT
zaradi insolventnosti ni začelo z deli
oziroma jih ne nadaljuje. Zaradi nasta-
le situacije bo Občina Lenart odpoveda-
la pogodbo s tem izvajalcem. Podjetje
SCT smo pisno obvestili o prekinitvi po-
godbe, unovčena bo bančna garancija,
začel se bo nov postopek izbire izvajal-
ca po zakonu o javnem naročanju za na-
daljevanje del. Na celotnem projektu je
treba izvesti še naslednja dela: položiti
okoli 50 km cevovodov, zgraditi osem
prečrpalnih postaj in dva vodohrana.
Podjetje CPM dela izvaja, zaradi nasta-
le situacije bo izvedba gradbenih del za-
ostajala za približno tri mesece," je na
svetu povedal župan Kramberger.

Čistilno napravo ob Velki bo s
prvim februarjem prevzela v upravlja-
nje občina in tako začela z njeno sana-
cijo. "Kar zadeva asfaltiranje cest, je
bilo opravljeno asfaltiranje treh odse-
kov cest v Sp. Porčiču, Sp. Žerjavcih in
v Zg. Žerjavcih v skupni dolžini okoli
2000 metrov. Zaradi zimskih razmer
so bila prekinjena dela na cesti v Čr-
mljenšaku, kjer asfaltiranje še ni kon-
čano," je še pojasnil župan.

Za komunalno opremljanje naselja
Radehova bo občina Lenart pri Uprav-
ni enoti Lenart te dni vložila vlogo za
izdajo gradbenega dovoljenja. Glede
problematike slabega signala mobilne
telefonije v Voličini pa je župan svet-
nikom poročal: "Naj povem, da smo
organizirali sestanek s predstavniki
Mobitela. V roku enega meseca bo Mo-
bitel namestil mobilno anteno, ki bo
zagotovila ustrezen signal za približno
leto dni. V tem času bo določena lokaci-
ja za namestitev antene, ki bo zagotav-
lja trajno rešitev in signal za mobilno
telefonijo na območju Voličine."

Petdeset let skupnega življenja sta praznovala zakonca Antonija in Jožef Petek
iz Hrastja v krajevni skupnosti Pekre. Antonija, ki je sprva delala v Agrokom-
binatu, nato pa je prevzela gospodinjstvo, je bila rojena leta 1932, Jožef pa leta
1936 in je bil zaposlen v Gozdnem gospodarstvu Maribor. V zakonu sta se jima
rodili dve hčerki, imata pa dve vnukinji in vnuka. (gt)

Občinske svet občine
Moravske Toplice je moral
ponovno odločati
o pritožbi svetnika Štefana
Kodile, ki se mu ni uspelo
zavihteti na županski
stolček

Svetniki občine Moravske Toplice
so se tudi na četrti redni seji minuli
ponedeljek morali ubadati z izidom
lanskih lokalnih volitev. Ponovno so
morali odločati o pritožbi svetnika
Štefana Kodile (SMS - Stranka mladih
- Zeleni Evrope), ki se mu ni uspelo
zavihteti na županski stolček, z mini-
malno razliko ga je v drugem krogu
osvojil Alojz Glavač (SDS).

Najprej se je moral občinski svet
(OS), ki šteje 15 članov, opredeliti do
ugotovitvenega sklepa o prekinjeni
tretji redni seji občinskega sveta 20.
decembra lani, ki se je kot dopisna
seja nadaljevala tri dni kasneje. Župan
Glavač jo je prekinil zato, ker je Kodi-
la s svojo snemalno napravo tonsko
snemal sejo in se pri tem skliceval na
javnost dela občine, svetniki pa so s
14 glasovi za in enim proti izglasovali
sklep, ki je bil tudi stališče občinskega
sveta, da zasebno oziroma nepooblaš-
čeno snemanje sej svetnikom ni dovo-
ljeno. Na ponedeljkovi seji je župan
predlagal, da se zaradi morebitnih na-
daljnjih postopkovnih zapletov izvaja-
nje omenjenega sklepa zadrži, s tem
se je večina v občinskem svetu tudi
strinjala. Podžupan Geza Džuban
(LDS), ki je na začetku seje v tej zvezi
citiral določila poslovnika, je ponovil,
da je zanj relevantno mnenje informa-
cijske pooblaščenke in da je početje
Kodile nezakonito, Glavač pa je že
po tretji seji za Večer pojasnil, da se o
sejah občinskega sveta piše zapisnik
in da se zvočno snemajo z uradno sne-
malno napravo.

"Vsak svetnik ali občan lahko
posnetke sej, ki se hranijo v arhivu
občine, posluša, ni pa predvideno ko-
piranje ali razpečevanje posnetkov
oziroma magnetogramov sej," opo-
zarja Glavač. "Lahko pa seje posname-
jo množični mediji." Kodila je kljub
vsemu že na začetku četrte seje dal
na mizo snemalnik in napovedal, da
bo tudi tokratno sejo tonsko snemal
v skladu z zakonom.

Kot smo že poročali, je Kodila v
pritožbi izpodbijal odločitev občin-
ske volilne komisije z dne 26. oktobra
2010 in zahteval, da občinski svet pre-
pozna nepravilnosti pri delu volilnih
odborov in kršitve volilnega molka
ter razveljavi in ponovi županske vo-
litve v celotni občini, podrejeno na
vseh voliščih, kjer so bili napisani gra-
fiti "Glavač", s priimkom županskega
kandidata. V prvem krogu je Glavač
dobil 34,80 odstotka glasov, Kodila
16,15 odstotka, v drugem krogu je bil
izid zelo tesen, Glavač je dobil 50,19
odstotka ali 1569 glasov, Kodila 49,81
odstotka ali 1557 glasov. Kodila je v
pritožbi navedel, da so grafiti in skle-
panja o tem, kdo je avtor teh vandal-
skih dejanj, vplivali na izid glasovanja
na teh in drugih voliščih, in smatra,
da zaradi tega ni bila pravilno upoš-
tevana volja ljudstva. Zaradi nejasno
izražene volje volivcev je zahteval, da
se štiri glasovnice, ki jih je občinska
volilna komisija (OVK) štela kot veljav-
ne, opredelijo za neveljavne. Ker je
OVK Kodilov ugovor zavrnila kot neu-
temeljen, se je 8. novembra 2010, ko je
bila tudi konstitutivna seja občinske-
ga sveta, pritožil na občinski svet.

Mandatna komisija, ki jo je imeno-
val občinski svet, se je seznanila s pri-
tožbo Kodile in z dokumenti OVK, iz
katerih izhaja, da je ta Kodilov ugo-
vor zavrnila kot neutemeljen, na zah-
tevo vlagatelja pritožbe pa je opravila
ponovno štetje vseh glasovnic. Meni-
la je, da četudi bi se štiri glasovnice
štele kot neveljavne, to ne bi bistve-
no vplivalo na izid volitev, ter sogla-

Tu-di na četrti seji občinskega sveta občine Moravske Toplice se je nadaljeval besedni
dvoboj med svetnikom Kodilo (peti z desne) in žu-panom Glavačem (dru-gi z desne).

odločitve sodišča. "Po presoji sodišča
je gramatikalna razlaga 1. odstavka
101. člena zakona o lokalnih volitvah,
ki govori o obvestilu, napačna. To do-
ločilo je treba razlagati sistemsko, kar
pomeni, da mora občinski svet o pri-
tožbi, vloženi zoper odločitev OVK,
odločiti s pravnim aktom, ki vsebuje
vse bistvene elemente upravne odloč-
be (torej uvod, izrek, obrazložitev in
pravni pouk, kakor je na seji pojasnil
Džuban, op. pis.), in je s takšno vsebi-
no dostavljen pritožniku." Kodila je to
komentiral z besedami, da "je nekdo v
naši občini več od sodišča" in da "pri-
tožniku ni bilo zagotovljeno pravno
varstvo", občinski svet pa je s 14 glaso-
vi za in enim proti odločil, da se Kodi-
li pošlje upravna odločba o zavrnitvi
njegove pritožbe.

V Kulturno-umetniškem društvu
(KUD) Štefana Kovača Murska Sobo-
ta se je leto začelo zelo intenzivno -
gledališka sekcija je namreč začela
pripravljati novo predstavo, katere
premiero načrtujejo za april. Po gle-
dališki dejavnosti slovi to društvo
vse od svojega začetka. Ta seže v leto
1948, ko so povezali delo več kultur-
nih društev, ki so prej delala samo-
stojno in so se ukvarjala v glavnem
z gledališko dejavnostjo. "Sledilo je
desetletje izredno uspešnega gleda-
liškega ustvarjanja," pove o zgodovi-
ni sedanja predsednica KUD Štefana
Kovača mag. Brigita Perhavec. Režijo
je takrat prevzel Jože Zrim, občinstvo
pa so navduševali celo z muzikali, ki
se jih starejši Sobočani še danes radi
spomnijo.

Po desetih letih premora je gleda-
lišče v društvu spet oživelo v 70-ih
letih prejšnjega stoletja, ko so odmev-
ne predstave režirali Franjo Potočnik
(Lov na čarovnice, Sreča na upanje),
Franc Maučec (Delavnice oblakov),
Evgen Car (Mačja igra), Bojan Čebulj
(Samomorilec), Rajko Stupar (Da,
prav ste prišli), Lojze Domanjko (Emi-
granta, Jeppe s hriba) in Drago Kuhar
(Plastične rože za Valenta). Spremlja-
le so jih številne nagrade na regional-
nih in republiških tekmovanjih. Še
posebno uspešni so bili gledališčniki
s predstavami, ki jih je režirala Duša
Škof. Tothovi, Sumljiva oseba in Zale-
zujoč Godota so predstave, s katerimi
so bili tri leta zapored najboljša ljubi-
teljska gledališka skupina v Sloveniji
in poželi - kot skupina in posamezni-
ki - veliko navdušenja in nagrad tudi
na jugoslovanskem festivalu amater-
skih gledaliških skupin v Trebinju
pri Dubrovniku. Z Zalezujoč Godota
so zastopali Slovenijo celo na medna-
rodnem festivalu komornih gledališč
v avstrijskem Leibnitzu.

Ko je bila v Murski Soboti prenov-
ljena grajska dvorana, so po treh deset-
letjih na oder spet postavili muzikal,
tokrat Brechtov Mesec nad Sohom.
Zadnja predstava v KUD Štefana Kova-
ča v režiji Škofove pa je bila Malomeš-
čanska svatba. "Po daljšem premoru,
kije minil v vztrajnem iskanju režiser-
ja - igralcev, željnih vrnitve na odrske
deske, ni bilo nikoli premalo - smo v
sezoni 2008/2009 pripravili predsta-
vo Elizabeta je zagreta in v nasled-
nji sezoni Meteorit v kozarcu, ki ju
je obe režiral Branko Pintarič," pov-
zame Perhavčeva. Režijo predstave,
ki jo pravkar pripravljajo, je prevzel
Gorazd Žilavec, sicer profesionalni
gledališki igralec, in izbral tekst Izto-
ka Lovriča z naslovom 220. Na oder
bodo ponovno stopili "stari gledališ-
ki mački" gledališke skupine KUD
Štefana Kovača: Jože Brunec, Peter
Jadrič, Berta Kološa, Dušan Radič,
Romeo Varga in Janez Žilavec, ki so
se jim pridružili še precej mlajši: Edo
Jakšič, Boštjan Lačen, Nenad Peric in
Darko Vrebac.

V ponos KUD-u Štefana Kovača je,
pravi Perhavčeva, tudi likovna sekcija
Likos, kije bila ustanovljena leta 1963
in ima danes preko 30 članov. Ljubitelj-
ski likovni ustvarjalci, zbrani v Likos,
pripravijo letno od pet do šest skupin-
skih razstav, organizirajo izobraževal-
ne delavnice in pripravljajo likovne

Mag. Brigita Perhavec: "Včasih je bilo sek-
cij več, vendar so bili tisti časi ljubiteljski
kulturi veliko bolj naklonjeni kot danes."

kolonije, v glavnem po navdihujoči
pomurski pokrajini. Sekcijo vodi Karel
Kosednar, med najbolj aktivnimi člani
v sekciji pa sta Vlado Sagadin in Lojze
Veberič, ki sta bila tudi med njenimi
ustanovitelji.

"Včasih je bilo sekcij več, vendar
so bili tisti časi ljubiteljski kulturi veli-
ko bolj naklonjeni kot danes, ko se ve-
činoma ljudje iz dneva v dan pehamo
predvsem za materialnimi dobrinami
ali uživamo udobje pred TV-sprejem-
niki. Delo v ljubiteljskem društvu pa
je vse kaj drugega," primerja nekdanje
in sedanje čase Perhavčeva. V KUD-u
je nekaj časa delovala tudi lutkovna
skupina An-Ban, katere predstave so
prav tako žele veliko uspeha.

"Kako ne bi, saj jih je režirala in
opravila večino dela, njena je bila na-
mreč tudi izdelava lutk, naša velika
lutkarica in lutkovna pedagoginja Jo-
žica Roš." Imeli so še nadvse dejaven
plesni orkester Big Band KUD-a Štefa-
na Kovača, ki ga je do svoje upokojit-
ve z veliko entuziazma vodil Ernest
Lukač. Dve izmed sekcij pa sta se pred
leti odcepili in postali samostojni
društvi, to sta Mešani pevski zbor Šte-
fana Kovača in Pihalni orkester Mur-
ska Sobota.

Ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta pripravlja lendavski
Zavod za kulturo in promocijo jutri ob 19. uri v tamkajšnji sinagogi koncert
Violine Hebraice. Predstavili se bosta Inga Ulokina (violina), ki kot solistka in
članica različnih zasedb koncertira po vsej Evropi, v Rusiji in na Kitajskem, kot
profesorica na Glasbeni šoli Krško pa se ukvarja tudi s pedagoškim delom, in
Olga Ulokina (klavir), diplomantka konzervatorija Rimski-Korsakov v Peterbur-
gu, ki od leta 1995 živi v Sloveniji, kjer svoje bogato znanje na številnih seminar-
jih prenaša na kolege pedagoge, študente glasbe in svoje učence, (se)

Zlato poroko sta praznovala zakonca Ernest in Vera Pintarič iz Šalamencev.
Ernest Pintarič, rojen leta 1935, se je izučil za keramičarja, dolga leta je bil obrtni
mojster, ki je položil mnogo keramike po cerkvah in raznih drugih objektih. Ve-
selilo ga je delo v gasilstvu, saj je sedaj gasilski veteran PGD Šalamenci. Njegov
konjiček je bilo zapisovanje raznih dogodkov na Goričkem, o katerih je zvesto
pisal za domači pomurski tednik Vestnik. Žena Vera, rojena leta 1942, se je na
možev dom primožila pred 50 leti z Goričkih gričev Bokračev. Bila je gospodi-
nja, skrbela je za dom, družino in vzgojo otrok, imeli so tudi manjšo kmetijo, za
katero je večinoma skrbela sama. V zakonu sta se jima rodili dve hčerki Betka
in Bernarda, imata štiri vnuke. (jž)

V ne-de-ljo bodo na Muti
glasovali o 50 kandidatih
za e-najst občinskih
sve-tnikov, dane-s
pre-dčasne-volitve-

Svojo pasivno volilno pravico, pravico
voliti, bodo volivci na Muti lahko ure-
sničili že danes. Med 9. in 17. uro bo v
sejni sobi občine Muta (prav tam, kjer
zaseda občinski svet) potekalo predča-
sno glasovanje na volitvah v občinski
svet. Predčasnega glasovanja se lahko
udeleži vsak volivec, ki se za to odloči,
ne da bi moral navesti razlog predča-
snega glasovanja ali to svojo namero
prej napovedati. S seboj mora imeti le
osebni dokument.

V večjem številu bodo volivci na
Muti glasovali o 50 kandidatih in kan-
didatkah za občinski svet to nedeljo,
ko bodo prvič volili po večinskem si-
stemu. Vsak volivec bo lahko izbiral
le med kandidati z območja volilne
enote, kjer ima stalno prebivališče.
Občino so razdelili na pet volilnih
enot, v štirih bodo izvolili po dva, v
eni pa tri kandidate. Po večinskem
volilnem sistemu lahko volivci iz
posamezne enote glasujejo za toliko
kandidatov, kolikor mest tej enoti pri-
pada v svetu.

Tako bodo na primer lahko vo-
livci v enoti Spodnja Muta obkrožili
kar tri kandidate. Veljavne bodo tudi
glasovnice z dvema ali enim obkro-
ženim kandidatom, ne bodo pa velja-
le glasovnice, če bo volivec glasoval
za več kandidatov, kot enoti pripada
mest v občinskem svetu. Novi sistem
zmanjšuje tudi število svetnikov, prej
so jih imeli trinajst, po večinskem si-
stemu pa je prostora za največ enajst
svetnikov.

Spreminjanje volilnega sistema je
bilo precej težavno, začelo se je junija,
ko je občinski svet sprejel odločitev
za prehod iz proporcionalnega volil-
nega sistema v večinskega. Po pritož-
bah in tožbah na upravnem sodišču
ter neuspeli pobudi za referendum je
bil v prvi polovici novembra zaplet
končan, konec novembra pa so volil-
na opravila nadaljevali. (jb)
z občutki junakov iz zgodbe, jim da
svojo jezikovno vsebino - popolnoma
neodvisno lahko razvija svojo zgodbo
in ob vsem tem uživa v ustvarjanju.
Spodbujali jih bosta njuni učiteljici Na--
ta-lija- Florja-nčič in Irena- Jeseničnik,"
je povedala avtorica projekta Marija
Šegula. Za nagrado bodo četrtošolce
9. maja popeljali na izlet po Sloveni-
ji. (jb)

bo zasenčila
podelitev oskar je v_rodkritje Amerike
in sploh vse,
kar si je doslej
upal zamisliti
človeški um*

Na smučiščih Poseka na Ravnah in v Črni, sta bili tekmi cicibanov in cicibank
za pokal vzhodne regije Slovenije. Na Ravnah je v kombinaciji veleslaloma in
slaloma med deklicami zmagala Ula- Podrepšek iz Uniorja Celje pred Nejo Dvor-
nik iz slovenjgraškega kluba Dvornik. tretja je bila Eva- Potočnik iz Fužinarja.
Od 6. do 10. mesta so se uvrstile Ravenčanka Ha-na- Mikič, Ma-ru-ša- Sta-ne iz Črne,
Mojca- Ha-berma-n iz Vuzenice, Nika- Va-stl iz Slovenj Gradca in Bla-žka- Ja-vornik
iz Vuzenice.

Med cicibani je progo najhitreje presmučal Ju-re Šu-ster iz Branika Maribor
pred Nikom Gradišnikom iz ASK Fužinar Ravne. Četrti je bil Lu-ka- Moličnik iz
Fužinarja, šesti Cene Kitek iz Vuzenice, sedmi Urh Toškovič iz Črne, na deveto
in deseto mesto pa sta se uvrstila Miha- Pepevnik in Anže Pori (oba Fužinar).

V Črni je bila v veleslalomu med deklicami znova najhitrejša Celjanka Ula
Podrepšek. Od smučark koroških klubov so se od tretjega do sedmega mesta
uvrstile Neja Dvornik, Eva Potočnik, Mojca Haberman, Blažka Javornik in Ma-
ruša Stane. Deseta je bila Nika Vastl. Med dečki je tokrat zmagal Žiga- Debela-k
iz Uniorja Celje. Drugo mesto je znova osvojil smučar Fužinarja Nik Gradišnik.
Peti je bil Luka Moličnik in deseti Ža-n Rihter (vsi Fužinar). (iml)

Tradicionalnega hitropoteznega turnirja v spomin na šahovskega organiza-
torja Rajka Poberžnika se je v Dravogradu udeležilo 36 igralcev. Zmagal je Slo-
venjgradčan Jernej Špa-lir z osmimi točkami pred Gora-z-dom Klemenčičem iz
Maribora, ki je zbral pol točke manj. Tretje mesto je s sedmimi točkami osvojil
Dravograjčan Ja-nez- Poberžnik. Četrti je bil Bra-nko Špa-lir iz Slovenj Gradca s
prav tako sedmimi točkami, peti pa Ma-ks Za-vra-tnik z Mute, ki je osvojil šest
točk in pol. (iml)

Počastite iskreno besedo z ogledom 12, Boba leta
v soboto, 29-januarja, ob 20, uri

V prostorih nekdanje
samopostrežne trgovine
so uredili skladišča,
učilnico za izvajanje
tečajev prve pomoči
in prostor za skupine
za samopomoč in druge
preventivne
zdravstvene programe

Ob navzočnosti ministra za delo, druži-
no in socialne zadeve Iva-na- Svetli-ka-,
generalnega sekretarja Rdečega križa
Slovenije Ja-neza- Pezlja-, županje Ljuto-
mera Olge Ka-rba- in županov Križev-
cev Bra-nka- Belca-, Razkrižja Sta-nka-
Iva-nu-ši-ča- in Veržeja Sla-vka- Petova-rja-
je bil v Ljutomeru odprt humanitarni
center Območnega združenja Rdečega
križa Ljutomer (OZRK Ljutomer).

OZRK Ljutomer je v Kajuhovi ulici v
Ljutomeru odkupil prostore, v katerih
se je v preteklosti nahajala samopos-
trežna trgovina Mercator. "S podporo
vseh štirih občin Upravne enote Ljuto-
mer, ki nas mesečno financirajo, smo
najeli hipotekarno posojilo v višini
70.000 evrov, za adaptacijo prostorov
v velikosti 260 kvadratnih metrov
pa je večino sredstev prispeval Rdeči
križ Slovenije iz sredstev Fundacije za
financiranje invalidskih in humanitar-
nih organizacij. Celotna investicija je
ovrednotena na 150.000 evrov," je po-
drobnosti povedala predsednica OZRK
Ljutomer Veronika- Bogda-n. "Vsi ljud-
je, ki so v kakršnikoli stiski, lahko pri-
dejo v ta center. Lahko jim pomagamo
s hrano, oblačili in obutvijo. Na nas pa
se obračajo tudi ljudje, ki so potrebni
individualne obravnave, predvsem
v teh kriznih časih, ko ljudje ostajajo
brez službe. Tudi kakšna topla beseda
dobro dene tem ljudem," je dodala Bog-
danova. V Humanitarnem centru Lju-
tomer so poleg pisarne OZRK Ljutomer
uredili skladišče za hrano, oblačila,
obutev in druge potrebščine, učilni-
co za izvajanje tečajev prve pomoči,
prostor za skupine za samopomoč in
druge preventivne zdravstvene progra-
me, v novih prostorih pa bodo lahko
izvajali tudi terenske krvodajalske
akcije.

Da je otvoritev Humanitarnega
centa v Ljutomeru pomembna prido-
bitev za ta del Slovenije, kjer deluje
kar 24 krajevnih organizacij Rdečega
križa Slovenije, se je strinjal tudi mini-
ster Svetlik. "Danes živimo v svetu, ki
ga zlasti zadnjega pol stoletja zazna-
mujejo tehnični napredek in vse večja
blaginja, hkrati pa se zavedamo, da da-
našnje življenje ne prinaša samo lepih
in vzpodbudnih stvari, ampak se naša
družba sooča s številnimi tegobami,
povezanimi zlasti s socialnim položa-
jem posameznikov in družin. Prav je,
da znamo prisluhniti potrebam ljudi
in najti čas tudi za prostovoljne dejav-
nosti - dobrodelnost in človekoljubna
dejanja. Pač skladno s tem, koliko ima
kdo moči, časa in tudi vesti zato, da
se v to dejavnost vključi. Slovenija se
lahko pohvali s številnimi nevladni-
mi in humanitarnimi organizacijami,
ki na tem področju opravijo izjemno
pomembno delo. Te dejavnosti bomo
vzpodbujali tudi s sistemskimi ukre-
pi, kot sta novo prihajajoča zakon o
prostovoljstvu, ki bo lahko bistveno
pripomogel k razvoju te dejavnosti,
in zakon o socialnem podjetništvu, ki
nekako sodi med socialno dejavnost
in čisto podjetništvo, ki da delovna
mesta in kruh. Vodilo humanitarnih
organizacij je sprejeti sočloveka take-
ga, kot je, mu pomagati, da se razvije
in najde v sebi svojo pot, mu stati ob
strani in ga vzpodbujati. To so lahko
bolni, osamljeni, prezrti, socialno
ogroženi, invalidi, ostareli in drugi,
ki so potrebni pomoči in tople bese-
de. In prav to boste udejanjali vsi tisti,
ki boste preko Rdečega križa Slovenije
delovali v tem centru," je prisotnim na
otvoritvi Humanitarnega centra v Lju-
tomeru dejal minister Svetlik.

S cepljenjem in rednimi
ginekološkimi pregledi
naj bi se število bolnic
z rakom materničnega
vratu zmanjšalo
za 95 odstotkov.
Precepljenost je boljša na
Štajerskem in Koroškem
kot v ljubljanski regiji

Leta 2008 je bila podeljena Nobelova
nagrada za ugotovitev, da je rak ma-
terničnega vratu spolno prenosljiva
bolezen in da je predpogoj za njen na-
stanek okužba z enim od okoli petnaj-
stih onkogenih genotipov humanih
papiloma virusov (HPV). Čeprav je
HPV nujen dejavnik za nastanek raka
materničnega vratu, ni zadosten, saj
večina okužb s HPV izzveni sama v
enem do dveh letih kar brez zdravlje-
nja. Le majhen delež okužb vztraja in
takrat se lahko razvije rak maternič-
nega vratu. Zveza slovenskih društev
za boj proti raku bo v tem tednu spod-
bujala udeležbo žensk v presejalnem
programu Zora in cepljenje deklic
proti okužbam s HPV.

Rak materničnega vratu je med raki
izjema, saj o njem vemo dovolj, da bi
lahko preprečili skoraj vsak nov pri-
mer, zagotavlja stroka. Ženske, ki ho-
dijo redno na presejalne preglede za
zgodnje odkrivanje predrakavih spre-
memb materničnega vratu v okviru
presejalnega programa Zora, imajo
kar 70 do 80 odstotkov manjšo ver-
jetnost, da bodo kadarkoli zbolele za
rakom materničnega vratu. Prav tako
ženske, ki so bile cepljene proti HPV
še pred prvo okužbo.

Po podatkih onkološkega inštitu-
ta so Slovenke program Zora dobro
sprejele in več kot 70 odstotkov se jih
redno udeležuje presejalnih pregle-
dov. V šestih letih, kar Zora obstaja, se
je incidenca raka materničnega vratu
znižala za skoraj 40 odstotkov, kar je
tudi v evropskem merilu velik uspeh.
Zbolevajo predvsem tiste ženske, ki se
presejalnih pregledov ne udeležujejo;
med 20 in 64 letom starosti bi se mo-
rala vsaka ženska na tri leta naročiti
na presejalni pregled pri svojem gine-
kologu ali se odzvati na pisno vabilo

Rak materničnega vratu je, kot
priča statistika registra raka za Slo-
venijo, najpogostejši v starostnem
obdobju 50. leta. Leta 2008 je zbole-
lo 130 žensk, še leto prej 153. V letu
2007 je umrlo 44 bolnic, zdravniki pa
so odkrili 1114 žensk s hudimi predra-
kavimi spremembami materničnega
vratu ali CIN 3; v povprečju so bile
stare 35 let.

"Trijažni testi HPV pri ženskah z
začetno patološkimi brisi maternič-
nega vratu so Slovenkam na voljo
od oktobra 2010. Pomeni, da lahko
s tem testom učinkoviteje odkriva-
mo predrakave spremembe pri žen-
skah z začetno patološkimi brisi. Pri
njih se namreč lahko hude predraka-
ve spremembe skrivajo v dvajsetih
odstotkih," pojasnjuje ginekologi-
nja Ma-rjetka- Urši-č Vršča-j. Poleg tri-
jažnih testov HPV poudarja pomen
cepljenja, ki lahko bistveno pripomo-
re k zmanjšanju obolevnosti oziro-
ma skoraj do izkoreninjanja te vrste
raka. "Cepljenje je varno in učinkovi-
to, za deklice, stare enajst let, smo ga
pri nas uvedli jeseni 2009. Po enem
letu beležimo 45-odstotno preceplje-
nost z vsemi tremi odmerki, kar nas
uvršča v sredino med evropskimi dr-
žavami. Podobne rezultate imata Ita-
lija in Danska, boljše imajo v Angliji
in na Portugalskem, slabše v Franci-
ji, Luksemburgu in na Norveškem.
Zadovoljni še nismo," željo, da bi do-
segli 80-odstotno precepljenost, opi-
suje Uršič Vrščajeva. Kot zanimivost
pove, da so tudi v Sloveniji različne
regije različno precepljene; Štajerska
in Koroška prednjačita, ljubljansko
območje s samo 30-odstotno precep-
ljenostjo zaostaja.

V občini Gornja Radgona dajejo gasilstvu zelo velik poudarek. Zato ne pre-
seneča, da je ena redkih v Sloveniji, ki ima v odloku o javnih službah določe-
no pravico do občinske štipendije otroku, čigar starš bi se smrtno ponesrečil
pri gasilski intervenciji. Sredstva zagotavlja občinski proračun. Ob tem sta
določena natančna višina štipendije in vse drugo v zvezi z njenim prejema-
njem. (fk)

Po slavnostnem podpisu pogodbe v občini Beltinci (z leve): prejemniki štipendij Boštjan
Brunec, Sabina Glavač, Tamara Škraban, Jožef Zadravec in Barbara Žužek ter beltinski
župan dr. Matej Gomboši in predsednik uprave Pi-fa dr. Mitja Slavinec (Nataša Gider)

V Pokrajinskem muzeju Murska Sobota bo danes, 26. januarja, ob 18. uri odpr-
tje razstave z naslovom Afera Dreyfus (1894-1906).

Gostujočo dokumentarno razstavo so pripravili študentje seminarja zgodo-
vinske antropologije Fakultete za humanistične študije Univerze na Primor-
skem v sodelovanju z mentorjema dr. Dragom Bracom Rot-arjem in dr. Tajo
Kramberger; slednja bo tudi slavnostna govornica na odprtju. Razstava bo v
Murski Soboti na ogled do 13. marca, odprtje pa sodi v sklop programa ob dnevu
spomina na žrtve holokavsta, ki ga v času od 21. januarja do 1. februarja organi-
zira Sinagoga Maribor. (ng)

Folklorna skupina Muravidek in
Zavod za kulturo madžarske narodno-
sti pripravljata v soboto - pod pokro-
viteljstvom Madžarske samoupravne
narodne skupnosti občine Hodoš - v
tamkajšnjem kulturnem domu prire-
ditev Folklora za vse - hiša plesa. Ob
spremljavi glasbene skupine Jurta Ze-
nekar bo plese učil Laszlo Gerlecz;
ob 17. uri otroke, ob 19. uri pa odrasle.
(se)

V obči-ni- Belti-nci- so kri-te-
ri-je za podeli-tev šti-pendi-je
vezali- na povprečno oceno
pri- študiju, upoštevali-
pa so tudi- deficitarnost
pokli-ca, za katerega
se študenti- i-zobražujejo

Občina Beltinci je v sodelovanju s Po-
mursko izobraževalno fundacijo (Pif)
za tekoče šolsko leto podelila štipendi-
je petim študentom, ki so bili izbrani
izmed petindvajsetimi, kolikor se jih
je iz te občine prijavilo na razpis. Po-
godbo o štipendiranju so podpisali v
soboto. Štipendijo so prejeli: Bošt-jan
Bru-nec , ki študira na Fakulteti za stroj-
ništvo v Mariboru, Sabina Glavač , štu-
dentka fizioterapije pri Evropskem
središču Maribor, Tamara Škraban,
študentka na Pedagoški fakulteti v
Ljubljani, Jožef Zad-ravec, študent ma-
riborskih Fakultete za strojništvo ter
Fakultete za naravoslovje in matemati-
ko, ter Barbara Žu-žek , ki je študentka
na Filozofski fakulteti v Mariboru. Me-
sečno bodo študenti prejemali vsak po
200 evrov štipendije. Denar zanje bo v
celoti zagotovila občina, Pif pa ponuja
organizacijsko in administrativno pod-
poro. Vseh pet članov uprave Pifa dela
volontersko, ves zbrani denar je name-
njen za štipendije, je dejal predsednik
uprave Pifa dr. Mit-ja Slavinec . V obči-
ni Beltinci so kriterije za podelitev šti-
pendije vezali na povprečno oceno pri
študiju, upoštevali pa so tudi deficitar-
nost poklica, za katerega se študenti
izobražujejo.

V tem študijskem letu so bile šti-
pendije v sodelovanju s Pifom podelje-
ne še v občini Moravske Toplice, kjer
je štipendijo prejelo 21 študentov, in v
mestni občini Murska Sobota, kjer je
bilo podeljenih 86 štipendij. Štipendi-
je se podeljujejo za eno leto z možnost-
jo nadaljevanja vsako leto, če kandidat
izpolni razpisne pogoje. Dan pred pod-
pisovanjem pogodb v občini Beltinci
so te podpisali prejemniki štipendij v
občini Moravske Toplice, iz katere je
vlogo posredovalo sicer 32 študentov.
Štipendijo bo tam prejemalo devet do-
diplomskih študentov študijev družbo-
slovnih smeri in dvanajst študentov
naravoslovno-tehniških ved. Skup-
na višina štipendij je v občini Morav-
ske Toplice za to študijsko leto 24.300
evrov, višina štipendije posameznega
študenta pa je odvisna od kraja študija,
letnika in stopnje študija ter dosežene
povprečne ocene v prejšnjem študij-
skem letu.

Popotni okruški je naslov druge knjige avtorice I-vanke Klopčič Casar, upokoje-
ne sociologinje, vrsto let zaposlene v tovarni Mura, ki se je javnosti kot ljubitelj-
ska pisateljica prvič predstavila s Tretjim polčasom. V Pokrajinski in študijski
knjižnici v Murski Soboti je v ponedeljek skupaj z dr. Cvet-ko Hed-žet- Tot-h pred-
stavila svojo novo knjigo. Cvetka Hedžet Toth je avtorica spremnega besedila.
V tej knjigi, ki jo je izdala v sodelovanju s Planinskim društvom Matica, Klop-
čič Casarjeva niza spomine na svoja številna popotovanja, ki so jo vodila po
mnogih gorovjih po svetu in tudi po drugih krajih. Knjiga se začenja z besedo
"prijatelji " in konča s "hvala". V tem je neka simbolika, je povedala avtorica in
dodala, da je knjigo pisala "tudi zaradi tovarišije in druženja", ki se je vzpostavi-
lo med sopotniki na teh poteh. Ne opisovanju znamenitosti, temveč čustveni
plati potovanj namenja Klopčič Casarjeva osrednjo pozornost v svojih opisih.
Pomembna so ji bila pri obnavljanju spominov doživetja sebe, narave in ljudi
ter odnosov med sopotniki.

Knjiga je sestavljena iz petih sklopov: Samosvoji, Veličastni, Zabavljivi, Sočut-
ni in Neodjenljivi, med seboj so ločeni s fotografijami, ki jih je večinoma prispe-
val Lad-o Klar, nekaj pa tudi drugi avtorji. "Vsaka pot odpira želje po naslednjih
poteh," je na predstavitvi dejala Klopčič Casarjeva, ki so jo v veliki meri, pravi,
izpolnjevala sobivanja z gorami, s katerimi so povezani "mnogi vzneseni, vča-
sih pa tudi klavrni občutki", o obojih piše tudi v knjigi, in pa prijatelji. Brez sled-
njih, pravi, bi potovanja bila le pobegi iz vsakdanje rutine. (ng)

bo zasenčila
podelitev oskar jev_rodkritje Amerike
in sploh vse,
kar si je doslej
upal zamisliti
človeški um*

Počastite iskreno besedo z ogledom 12. Boba leta
v soboto, 29, januarja, ob 20, uri

Problem so (pre)zasedena
parkirišča- del jih je
v lasti občine,
del v zasebni lasti

Objekta bivših veleblagovnic Name
na Ravnah na Koroškem in v Slovenj
Gradcu sta skoraj popolnjena. Ra-
venski objekt je že vseskozi živ tudi
zaradi idealne lokacije v centru, v slo-
venjegraškem je še nekaj prostora za
zainteresirane najemnike pisarniških
prostorov. Nekdaj Nama sedaj Nama
Nowa v Slovenj Gradcu ima številne na-
jemnike, poleg trgovin z oblačili je v
njej po novem trgovina z belo tehniko
in avdio-video opremo, tam so pisarne
Zavoda za šolstvo, Tehnološkorazvojne-
ga centra za Koroško, banka in druge
dejavnosti. V spodnji etaži je bowling.
Poleg restavracije, v kateri se prehra-
njujejo dijaki, nameravajo v objektu
urediti še dodatno samopostrežno re-
stavracijo. "Zelo v kratkem, prostora je
veliko, večinoma se uporablja za zak-
ljučene družbe, poroke," je dejal eden
od dveh lastnikov objekta Sta-ne Kuz-
mič in dodal, da je v Nami po obnovi
prostih še nekaj pisarniških prostorov.
Namo nameravajo lastniki v prihodno-
sti nadzidati.

Problem obiskovalcev Name Nowe
- a po zagotovilih Kuzmiča ne nereš-
ljiv - je, kje parkirati, saj je sicer večje
parkirišče v neposredni bližini objeta
večinoma zasedeno z avtomobili za-
poslenih v sosednjem podjetju John-
son Controls NTU. Na parkirišču te
družbe se namreč izmeni zaposlenih
težko zamenjata, saj delavci, ki priha-

Razstave
na Ravnah

Na Ravnah na Koroškem so na ogled
tri razstave. V galeriji Kulturnega cen-
tra Ravne na Koroškem razstavlja sli-
kar Sa-šo Vra-bič. Razstava oljnih slik
na platnu z naslovom Razmeroma do-
stopne slike bo odprta do 12. februar-
ja. Galerija je odprta ob petkih od 9.
do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od
10. do 13. in od 14. do 17. ure, za sku-
pine pa tudi po dogovoru po telefonu
(02) 82 21 219.

V razstavišču Koroške osrednje
knjižnice dr. Franca Sušnika si lahko
obiskovalci do konca meseca ogleda-
jo domoznansko razstavo z naslovom
Shtoria od enih starih bukovnikov
ino visharjev avtoric Simone Šuler
Pa-ndev- in Simone Vončina-.

Koroški pokrajinski muzej in Glas-
benonarodopisni inštitut ZRC SAZU
pa do 19. februarja vabita na ogled raz-
stave Od ust do knjige; ljudska pesem
med ustnim in tiskanim v muzejskem
razstavišču.

Razstavišče je odprto od ponedelj-
ka do petka od 9. do 16. ure, v soboto
od 9. do 13. ure. (ačk)

Na Prešernov dan
na Volinjak

Kulturno društvo (KD) Leše ob sloven-
skem kulturnem prazniku v torek, 8.
februarja, vabi na Volinjak. To bo jubi-
lejni, že 10. pohod. Kulturni program
na vrhu se bo začel ob 12. uri, slavnost-
na govornica bo Hedv-ika- Gorenšek,
svetnica občine Prevalje in nekdanja
predsednica KD Leše, ki je bila po-
budnica tega izvirnega praznovanja.
Organizatorji vabijo vse udeležence,
da sooblikujejo program, preberejo
katero od Prešernovih pesmi ali kate-
rokoli drugo literarno besedilo. Pra-
znični dan bodo pohodniki sklenili
z družabnim srečanjem pri kmetiji
Papež. (ačk)

Ma-teja- Ma-zga-n, svetovna-
popotni-ca-, fotogra-finja-,
športni-ca- i-n gla-sb-eni-ca-

Kljub temu da imamo v današnjem
času možnost, da si skoraj vsak koš-
ček sveta lahko ogledamo in doži-
vimo kar v udobju domače dnevne
sobe, pa je moč pristen način življenja
ljudi, kulturne in naravne znamenito-
sti spoznati le tako, da jih kot popot-
nik obiščeš sam. Ma-tejo Ma-zga-n z
Gortine so potovanja navdušila in do-
besedno zasvojila že zelo zgodaj. Svoj
popotniški krst je namreč kot osmo-
šolka doživela z babico, tudi po skoraj
15 letih pa se skupaj z njo še vedno
enkrat letno odpravi na daljše ali kraj-
še potovanje.

Danes Mazganova z veseljem
pove, da so tri potovanja letno posta-
la že stalnica v njenem življenju: "Eno
je tisto malo daljše, ko grem na drugo
stran sveta, drugo je potepanje po
Evropi, tretje pa so kakšni novoletni
oddihi v evropskih prestolnicah." Ob
tej razlagi niti ne čudi podatek, da je
Mateja na ta način prepotovala že 42
držav; obiskala je Kanado, Kubo, Jor-
danijo, Sirijo, Tajsko, Japonsko, Avstra-
lijo, Islandijo in mnoge druge kraje,
od vseh pa je nanjo najmočnejši vtis
napravila Aljaska, ki jo je z najetim
avtomobilom prepotovala popolno-
ma sama, v lastni organizaciji. "Tako
ali tako so mi ljubši kraji, ki ji turisti
še niso popolnoma osvojili, sicer pa
mene vleče v svet zanimanje, kako
živijo ljudje na drugem koncu plane-
ta," o tem, kako izbira destinacije,
pove navdušena članica mariborske-
ga Društva popotnikov Vagant, ki pa
je v določene kraje ne pritegnejo le
domačini, temveč nemalokrat tudi
posebne, nevarne in ekstremne živa-
li, v katerih vidi predvsem modele za

Potovanje pa po vrnitvi domov še
zdaleč ni zaključeno. Mateja namreč
po celotni Sloveniji pripravlja potopi-
sna predavanja, objavlja prispevke v
različnih revijah, televizijskih in radij-
skih oddajah ter na spletu, imela pa
je tudi že dve samostojni fotografski
razstavi. "Fotografiranje je moj drugi
hobi, z njim se ne ukvarjam le na poto-
vanjih, temveč tudi v vsakdanjem živ-
ljenju," pravi Mazganova, ki je kratek
čas tudi članica Društva ljubiteljev fo-
tografije Maribor.

Vendar pa potovanja in fotografira-
nje še zdaleč nista njeni edini prosto-
časni dejavnosti, kot razloži sama, se
vedno loteva stvari, s katerimi se ljud-
je ne ukvarjajo tako masovno, in išče
nove podvige v adrenalinskih izzivih.
Tako je že kot najstnica zelo uspešno
tekmovala v gorskem kolesarjenju, je
zagreta jamarka, udeležuje se tekaš-
kih maratonov, svojo umetniško plat
pa izraža v dveh godbah na pihala,
kjer igra prečno flavto, in v aranžer-

Rajko Bračič, predsednik Koroško-ša-leškega-ja-ma-rskega- kluba- Speleos-siga- Vele-
nje: "Mateja je prišla v naš klub pred desetletjem z izraženo željo, da bi rada
raziskovala jame. S tem je kot punca ne samo prebila led, temveč s svojim zgle-
dom med nas pripeljala še kar nekaj deklet. Pri njej občudujem predvsem hi-
peraktivnost in se večkrat sprašujem, kako ji uspe v življenju uskladiti vse, s
čimer se ukvarja. Poleg tega pa je vedno nasmejana in v našo družbo vnaša
posebno pozitivno energijo."

David Bunderla, svetovni popotnik: "Mateja je predvsem oseba, polna energije!
Na svojih potovanjih rada podira meje povprečnega turista, saj si želi spozna-
vati ljudi v njihovi prvobitni obliki in na ta način okusiti delček njihovega
vsakdanjega življenja. Je tudi izvrstna sogovornica, ki rada deli svoje izkuš-
nje in nasvete s potovanj, o čemer pričajo tudi dobro obiskana potopisna pre-
davanja, ki jih pripravlja."

Minuli konec tedna je bil znova v zna-
menju odličnih rezultatov slovenjgraš-
kih smučark in smučarjev. Ma-ja- Knez je
v italijanski Cortini prvič nastopila na
tekmi svetovnega pokala in v smuku
zasedla 46. mesto. Sočasno sta se na Kr-
vavcu odvijala dva FIS-veleslaloma. Od
koroških smučarjev in smučark je izsto-
pala mlada Slovenjgradčanka Ka-tja-
Horv-a-t, ki je v prvem veleslalomu v so-
boto osvojila četrto mesto, v nedeljo pa
je bila druga, potem ko je po prvi vož-
nji celo vodila. Prvega dne se je izkazal
tudi smučar Fužinarja Ga-šper Kov-a-č,
ki je zasedel deseto mesto, medtem ko
sta bila druga dva smučarja Fužinarja,
Ja-n Kušnik in Ja-n Kunc, uvrščena na
28. oziroma 29. mesto. Ob koncu prete-

V Knjižnici Radlje ob Dravi bo jutri, v
četrtek, ob 18. uri potopisno predava-
nje Ma-rinke Dretnik Po Mongoliji, Ru-
siji in Kitajski. (jma-)
klega tedna je v Kranjski Gori potekalo
tekmovanje za pokal Argete za dečke
in deklice. Slovenjgradčan Ža-n Homa-n
je prvega dne v slalomu zasedel deve-
to mesto, v nedeljo v veleslalomu pa
je bil odličen tretji. Osmo mesto je na
drugi tekmi osvojil smučar Fužinarja
Rok La-čen. (iml)

Predsednik slatinske
občinske volilne komisije
bo na okrožnem
državnem tožilstvu sprožil
postopek za odkritje
identitete anonimnega
prijavitelja suma kaznivega
dejanja podkupnine

Rezultati jesenskih lokalnih volitev,
ki so bili objavljeni v uradnem poroči-
lu volilne komisije občine Rogaška Sla-
tina so v celoti verodostojni, vendar
bodo te volitve še odmevale. Milan
Birsa , predsednik občinske komisije
(sicer vodja okrožnega državnega so-
dišča na Ptuju), bo po odločitvi volil-
ne komisije na okrožnem državnem
tožilstvu v Celju sprožil postopek za
odkritje identitete anonimnega storil-
ca kaznivega dejanja krive ovadbe in
zoper njega vložil kazensko ovadbo.
V predkazenskem postopku je bil na-
mreč v celoti zavrnjen sum kaznivega
dejanja podkupnine, to naj bi bil zagre-
šil župan Branko Kidrič . Za ovadbo se
je odločil tudi Kidrič sam.

O govoricah o domnevnih nepra-
vilnostih pri lokalnih volitvah in ka-
snejši kriminalistični preiskavi smo v
Večeru že poročali. Tudi o rezultatih
te preiskave. "Na podlagi pregleda za-
sežene dokumentacije volitev in osta-
lega zbranega gradiva ter na podlagi
zbranih obvestil pri občanih je bilo ne-
sporno ugotovljeno, da so objavljeni re-
zultati volitev občine Rogaška Slatina
verodostojni," je ob sklepu preiskave
v poročilu zapisal Ivan Žabe-rl , okrož-
ni državni tožilec. Ker z ničimer ni bil
potrjen sum kaznivega dejanja dajanja
podkupnine, so s tem obvestilom na to-
žilstvu zadevo zaključili. Vsi v Rogaški
Slatini pa ne.

Tako je bila za jemanje podkupni-
ne po krivem ovadena kar polovica
članov volilne komisije, ne da bi bili
poimensko navedeni, zaradi česar so
bili močno prizadeti. Komisija je delala,
poudarjajo, na javnih sejah, v celotnem
postopku volitev niso bila uporablje-
na nobena pravna sredstva oziroma
podani kakšni ugovori zoper delo in
ugotovitve volilne komisije, zato člani
volilne komisije ocenjujejo, da je ano-
nimni prijavitelj deloval zlonamerno,
navajal neresnična dejstva in storil ka-
znivo dejanje krive ovadbe.

kami," je ob predstavitvi na sejmu v
Kolnu dejal predsednik uprave Franjo
Bobinac.

Aparati blagovne znamke Go-
renje+ so namenjeni zahtevnejšim
kupcem in bodo na voljo izključno
v kuhinjskih studiih. Partnerstvo z
izbranimi kuhinjskimi studii teme-
lji na Gorenjevi močni distribucijski
mreži v 70 državah sveta. (fk)

bo zasenčila
podelitev oskar je v_rodkritje Amerike
in sploh vse,
kar si je doslej
upal zamisliti
človeški um*

V svetovalnici Akcija! delo policistov v primeru domnevno spolno zlorabljene
deklice iz Koroške ocenjujejo kot nestrokovno, saj jim v treh mesecih ni uspelo
končati preiskave. "Dokaze imamo, da dva meseca sploh niso vodili preiskave,"
je poudaril psiholog Matic Munc iz svetovalnice, pri kateri išče pomoč tudi dekli-
čin oče. "Dogajanje ni izbruhnilo oktobra in novembra lani, temveč je dekličina
mati že marca lani sporočila, da naj bi bila njena hčerka spolno zlorabljena. Kot
domnevnega storilca je navedla svojega očeta, dekličinega dedka," je na današnji
tiskovni konferenci poudaril Munc. Policist iz Slovenj Gradca je v tem primeru
zadevo zaključil v enem dnevu, "in sicer tako, da je nestrokovno in nekorektno
opravil zaslišanje mladoletne osebe v prisotnosti matere", je dejal Munc.

Sodelavka svetovalnice Natalija Markač je povedala, da se je deklica v času,
ko je bila pri očetu, vračala z obiskov pri mami s poškodbami in se vedla nenavad-
no. Njen oče je to sproti sporočal na Center za socialno delo Ravne na Koroškem
in prilagal fotografije poškodb, "vendar nihče ni sprožil ugotovitvenega postop-
ka, v katerem bi raziskali poškodbe in stanje otroka", je povedala Markačeva. V
Splošni bolnišnici Slovenj Gradec so po tem, ko se je deklica oktobra in novem-
bra lani po obisku pri materi vnovič vedla nenavadno, ugotovili, "da je imela de-
klica v urinu alkohol in da ima nenavadno vneto spolovilo", je dejal Munc. Od
takrat naprej teče policijska preiskava, ki do danes ni zaključena, ocenil je tudi,
da policijska preiskava poteka "nenormalno dolgo, tri mesece".

Ministrica za notranje zadeve Katarina Kre-sal se je že odzvala na Munčeve
navedbe. "Na podlagi pomislekov, ki so bili izraženi v javnosti, je policija nemu-
doma izvedla postopek notranjega nadzora, ki se zaključuje," je navedla Kresa-
lova. Če se bo na podlagi izvedenih nadzornih postopkov izkazalo, da je prišlo
do namernega zavlačevanja in nestrokovnega ravnanja, bodo izvedeni ustrezni
ukrepi, so še navedli v ministrstvu.

Višje sodišče v Mariboru je kot neutemeljeno zavrnilo pritožbo očeta dom-
nevno spolno zlorabljene deklice, ki se je pritožil nad odločitvijo okrožnega so-
dišča v Slovenj Gradcu iz decembra. To je deklico dodelilo materi. Sklep višjega
sodišča navaja tudi, da policijska preiskava ni potrdila suma spolne zlorabe de-
klice, a ta še ni zaključena.

Mati deklice se je preselila v varno hišo, da bi s hčerko tam bivala, dokler se
ne zaključijo vsi postopki, a oče deklice še ni izročil materi. (rk)

Počastite iskreno besedo z ogledom 12, Boba leta
v soboto, 29-januarja, ob 20, tiri

Mariborsko gradbeno pod-
jetje s 115 zaposlenimi po
poskusu rešitve s prisilno
poravnavo zdaj v stečaj

Neuradne napovedi, da so enemu naj-
večjih gradbenih podjetij v Mariboru
Stavbar gradnje šteti dnevi, ko bo na
mariborskem okrožnem sodišču poda-
lo predlog za začetek stečajnega postop-
ka, so se uresničile. Direktor podjetja,
ki je še konec decembra zaposlovalo
115 delavcev, in večinski lastnik Mi--
roslav- Temnik je ob zlomu Stavbarja
gradenj redkobeseden. Vrh družbe se
je odzval le s pisnim sporočilom za jav-
nost, v katerem priznava katastrofalno
situacijo in potrjuje, da je 24. januarja
prijavilo stečaj. Za stečajno upravitelji-
co je bila imenovana Marina Mari-nc
Pi-lej. Upniki morajo svoje terjatve ter
ločitvene in izločitvene pravice prijavi-
ti v treh mesecih oziroma najkasneje
do 26. aprila.

Stavbar gradnje (ob Temniku je
40-odstotni lastnik še znani šoštanj-
ski podjetnik in po podatkih Financ
eden najbogatejših Slovencev Tomaž
Ročni-k) je ustanovitelj ali soustanovi-
telj šestih podjetij; v portfelju preteklih
projektov ima številne lastne gradnje
za prodajo na trgu in javne gradnje v se-
verovzhodni Sloveniji; med njimi tudi
razvpiti dom za starostnike in oskrbo-
vana stanovanja v Mariboru Dom pod
Gorco, o čemer smo v Večeru že poroča-
li. Objekta sta po številnih zapletih in s
petmesečno zamudo pred nekaj dnevi
vendarle prestala ponovni tehnični pre-
gled. Poznavalci panoge pa so že pred
časom sklepali, da je začetek Stavbarje-
vega stečaja vezan prav na zaključek
tega 4,7 milijona evrov vrednega posla,
ki ga je družba Dom pod Gorco (druž-
benika sta Mestna občina Maribor in

Z informacijo, da naj bi
Zdenko Pavček državi
ponudil za TVM en evro,
je stavkajoče seznanil
predsednik uprave TVM
Janez Lipuš; v Viator &
Vektorju in PDP-ju informa-
cij o tem ne dajejo

Čeprav naj bi po naših informacijah še
konec minulega tedna Zdenko Pav-ček,
lastnik Viator & Vektorja (V&V) in po-
sledično Tovarne vozil Maribor (TVM),
na poizvedbo Kadove paradržavne
Posebne družbe za podjetniško sve-
tovanje (PDP), ali je TVM pripravljen
prodati za en evro, odgovoril negativ-
no, naj bi ta ponedeljek prav tako po-
nudbo PDP-ju poslal sam. Uradno sicer
informacij o tem ne dajejo ne v V&V
ne v PDP, smo pa iz zanesljivih virov
izvedeli, da naj bi informacija držala.
Potrdilo o tem so, nenazadnje, dobili
tudi stavkajoči TVM-ovi delavci. "O
tem nas je danes obvestil predsednik

Ste-čaj pre-d e-nim
le-tom bi bil
za upnike- najbrž
bolj ugode-n
kot prisilna
poravnava

Javni medobčinski stanovanjski sklad
Maribor) kljub slabi finančni kondiciji
podelila konzorciju Velt-Stavbar, Stav-
bar gradnje in Gradbeno podjetje Ptuj
iz gradbene skupine MTB. Mariborski
gradbinec je imel velike načrte tudi
na območju občine Ruše, ambiciozno
se je spogledoval s poslovnim partner-
jem z Dunaja, s katerim je želel ustano-
viti celo skupno podjetje.

Breda Črnčec iz Sindikata delavcev
gradbenih dejavnosti v Podravju je o ve-
getiranju Stavbarja gradnje seznanjena
že nekaj časa. "Plače so zamujale. Zapo-
sleni so novembrsko plačo dobili v obli-
ki bonov velikega trgovca v vrednosti
400 evrov, čakajo regres za lanski letni

uprave Janez Li-puš, je pa nemogoče ve-
deti, ali to drži ali ne, saj nam je bilo po-
vedanih že toliko dezinformacij, da na
besedo ne verjamemo nikomur več," je
povedal predsednik stavkovnega odbo-
ra Franjo Trojner.

Medtem ko iz V&V sporočajo, da
informacij v zvezi s TVM ne morejo da-
jati, pa so iz PDP sporočili: "Vprašanja,
ali smo takšno ponudbo s strani Via-
tor & Vektorja dobili, ne moremo ko-
mentirati, ne glede na to pa vam lahko
odgovorimo, da PDP ob vsaki prejeti po-
nudbi najprej opravi interno predhod-
no oceno ekonomske upravičenosti
vstopa v naložbo. Če ta pokaže ekonom-
sko smiselnost, PDP v naložbi opravi
skrbni pregled poslovanja in pripravi
oceno vrednosti naložbe s pomočjo ne-
odvisnega pooblaščenega ocenjevalca
vrednosti. V primeru pozitivnega sta-
lišča na podlagi opravljenega skrbnega
pregleda poslovanja in ob upoštevanju
ocenjene vrednosti PDP pripravi pred-
log finančne konstrukcije, ki vključu-
je tudi izstopno strategijo za PDP. Prav
tako PDP vstopa v naložbe le ob sode-
lovanju drugih, zasebnih investitorjev.
Dokončno odločitev o vstopu mora odo-
briti tudi upravni odbor družbe."
dopust in lanska dvomesečna izplačila
za prevozne stroške in prehrano," pravi
in zgroženo nadaljuje: "Ljudi, ki so tako
vehementno zatrjevali, da bodo nare-
dili vse, da rešijo podjetje, sprašujem,
ali so to res naredili. Ta scenarij ni od
sinoči in zanima me, kam bodo pope-
ljali sebe in kam delavce."

Stavbar gradnje (enako MTB) se je
stečaju namreč enkrat že izognil. To je
bilo lani, ko se je večina od 243 upni-
kov strinjala s predlaganim postop-
kom prisilne poravnave, ki se je začel
v začetku aprila in zaključil septembra.
Dolžnik jim je do konca leta 2014 v šti-
rih obrokih obljubil 30-odstotno pop-
lačilo navadnih terjatev, zaradi česar
so bili upniki ob okoli deset milijonov
evrov. A nekateri bivši partnerji so že
takrat izražali dvom, da bo Stavbarju
uspelo preživeti in izpeljati prisilno po-
ravnavo. Njihovi izračuni so celo doka-

zovali, da bi bil stečaj pred enim letom
za njihovo poplačilo bistveno ugodnej-
ši kot prisilna poravnava. Da že v času
prisilne poravnave družba ni dosegala
načrta finančnega prestrukturiranja in
zastavljenih ciljev, je omenjal takratni
prisilni upravitelj Tone Kozelj.

A insolventnost, prezadolženost in
gradbena neaktivnost so se le še poglab-
ljale. "Naša aktivnost je bila usmerjena
v dokončanje že prevzetih poslovnih
obveznosti. Kljub vsem težavam nam
je to uspelo, saj smo v dogovoru z inve-
stitorji zaključili aktivnosti na vseh
objektih," v pismu zaključuje vodstvo
Stavbarja gradenj.

So se pa v V&V odzvali na pisanje
nekaterih medijev, da naj bi TVM,
tudi zaradi poslov Viatorja, imel za
okoli 25 milijonov evrov kratkoroč-
nih obveznosti do bank, na račun ma-
tične družbe pa naj bi bilo zastavljeno
tudi celotno premoženje TVM. "Obveš-
čamo vas, da Skupina Viator & Vektor
in njene povezane družbe niso nikoli
obremenile TVM. Prav tako ni TVM ni-
koli zastavila nepremičnin in premo-
ženja na račun družbe Skupina Viator
& Vektor ali njenih povezanih družb.
Nepremičnine TVM, ki so zastavljene,
so zastavljene izključno za lastne obve-
znosti družbe," so sporočili iz V&V.

Nov zaplet v postopku
izbiranja graditelja
medicinske fakultete
bi k že precejšnji zamudi
lahko prispeval
še nekaj mesecev

Državna revizijska komisija (DKOM)
bi morala do konca tega tedna izdati
odločitev o zadnjem zahtevku za revi-
zijo postopka izbire izvajalca gradbe-
nih del za novo medicinsko fakulteto
(MF) v Mariboru, ki ga je vložil gradbe-
ni dvojček Begrad Granit, a se bodo po-
stopki očitno dodatno zavlekli, saj je
gradbeni konzorcij Meteorit, Alpine
Bau in Zet Gradnje na DKOM poslal
zahtevo o izločitvi predsednice in vseh
članic ter dveh svetovalcev DKOM iz
postopka izbire graditelja fakultete. Da
so zahtevo prejeli v vednost, je včeraj
potrdil Bošt-jan Brumen, glavni tajnik
Univerze v Mariboru. "Celoten časovni
termin je v tem trenutku porušen, boji-
mo se, da bo zamuda za nekaj mesecev
zaradi neodgovornih izjav v medijih.
Nekdo je bil malce nepreviden in se je
zgodilo, kar se je," je Brumen pojasnil,
da je Meteorit svoj zahtevek spisal, ker
naj bi nekdo od DKOM v medijih vna-
prej razlagal, kakšne bodo v dotični za-
devi odločitve revizorjev. "Dejstvo je,
da bo moral o izločitvi odločati nekdo
drug. Ugibam lahko, da se bo moral s
tem ukvarjati parlament," je še dejal
Brumen.

Kri-st-jan Gajšek, direktor Meteo-
rita, je pojasnil, da so se za zahtevek
odločili, ker je predsednica DKOM Mi--
ri-am Rav-ni-kar Šurk na enem od te-
levizijskih soočenj glede revizijskih
zahtev podala določene netočne izja-
ve in nakazovala bodočo odločitev,
"kar je neprimerno. S tem pa se tudi
izvaja določen pritisk na člane senata

Rak materničnega vratu je med
raki izjema, saj o njem vemo dovolj,
da bi lahko preprečili skoraj vsak nov
primer, zagotavlja stroka. Ženske, ki
hodijo redno na presejalne preglede
za zgodnje odkrivanje predrakavih
sprememb materničnega vratu v okvi-
ru presejalnega programa Zora, imajo
kar 70 do 80 odstotkov manjšo ver-
jetnost, da bodo kadarkoli zbolele za
rakom materničnega vratu. Prav tako
ženske, ki so bile cepljene proti HPV še
pred prvo okužbo.

DKOM, ki o zadevi odločajo. Razpola-
gamo tudi z dokumenti, ki dokazujejo
neprimeren in neobičajen način komu-
niciranja med neizbranim izvajalcem
(Begrad Granitom, op. p.) in dekanom
MF. Sumimo, da tak način komunika-
cije sega še dlje, do DKOM," je še dejal.
Zato Gajšek želi, da o izbiri izvajalca
odloča neodvisna komisija, ki bi jo
izbral državni zbor.

Kaj si o dodatnih zapletih misli
dekan MF I-v-an Krajnc, nismo izvede-
li, saj zadeve ne želi komentirati.

Podobne rezultate imata Italija in
Danska, boljše imajo v Angliji in na
Portugalskem, slabše v Franciji, Luk-
semburgu in na Norveškem. Zado-
voljni še nismo," željo, da bi dosegli
80-odstotno precepljenost, opisuje
Uršič Vrščajeva. Kot zanimivost pove,
da so tudi v Sloveniji različne regije
različno precepljene; Štajerska in Ko-
roška prednjačita, ljubljansko območ-
je s samo 30-odstotno precepljenostjo
zaostaja.

Neuradne napovedi, da so enemu naj-
večjih gradbenih podjetij v Mariboru
Stavbar gradnje šteti dnevi, ko bo na
mariborskem okrožnem sodišču poda-
lo predlog za začetek stečajnega postop-
ka, so se uresničile. Direktor podjetja,
ki je še konec decembra zaposlovalo
115 delavcev, in večinski lastnik Mi-
roslav Temnik je ob zlomu Stavbarja
gradenj redkobeseden. Vrh družbe se
je odzval le s pisnim sporočilom za jav-
nost, v katerem priznava katastrofalno
situacijo in potrjuje, da je 24. januarja
prijavilo stečaj. Za stečajno upravitelji-
co je bila imenovana Marina Marinc
Pilej. Upniki morajo svoje terjatve ter
ločitvene in izločitvene pravice prijavi-
ti v treh mesecih oziroma najkasneje
do 26. aprila.

Breda Črnčec iz Sindikata delavcev
gradbenih dejavnosti v Podravju je o
vegetiranju Stavbarja gradnje sezna-
njena že nekaj časa. "Plače so zamu-
jale. Zaposleni so novembrsko plačo
dobili v obliki bonov velikega trgovca
v vrednosti 400 evrov, čakajo regres
za lanski letni dopust in lanska dvome-
sečna izplačila za prevozne stroške in
prehrano," pravi in zgroženo nadalju-
je: "Ljudi, ki so tako vehementno zatr-
jevali, da bodo naredili vse, da rešijo
podjetje, sprašujem, ali so to res nare-
dili. Ta scenarij ni od sinoči in zanima
me, kam bodo popeljali sebe in kam
delavce."

Stavbar gradnje (enako MTB) se je
stečaju namreč enkrat že izognil. To je
bilo lani, ko se je večina od 243 upni-
kov strinjala s predlaganim postop-

Ste-čaj pre-d e-nim
le-tom bi bil za
upnike- najbrž
bolj ugode-n kot
prisilna poravnava

kom prisilne poravnave, ki se je začel v
začetku aprila in zaključil septembra.
Dolžnik jim je do konca leta 2014 v šti-
rih obrokih obljubil 30-odstotno pop-
lačilo navadnih terjatev, zaradi česar
so bili upniki ob okoli deset milijonov
evrov. A nekateri bivši partnerji so že
takrat izražali dvom, da bo Stavbarju
uspelo preživeti in izpeljati prisilno po-
ravnavo. Njihovi izračuni so celo doka-
zovali, da bi bil stečaj pred enim letom
za njihovo poplačilo bistveno ugodnej-
ši kot prisilna poravnava. Da že v času
prisilne poravnave družba ni dosega-
la načrta finančnega prestrukturiranja
in zastavljenih ciljev, je omenjal takrat-
ni prisilni upravitelj To-ne Ko-zelj.

A insolventnost, prezadolženost
in gradbena neaktivnost so se le še
poglabljale. "Naša aktivnost je bila
usmerjena v dokončanje že prevzetih
poslovnih obveznosti. Kljub vsem teža-
vam nam je to uspelo, saj smo v dogo-
voru z investitorji zaključili aktivnosti
na vseh objektih," v pismu zaključuje
vodstvo Stavbarja gradenj.

S cep-ljenjem in red-nimi
gineko-lo-škimi p-regled-i
naj bi se število- bo-lnic
z rako-m materničnega
vratu zmanjšalo- za 95
o-d-sto-tko-v. Precep-ljeno-st
je bo-ljš-a na Štajerskem in
Ko-roškem ko-t
v ljubljanski regiji

Leta 2008 je bila podeljena Nobelova
nagrada za ugotovitev, da je rak mater-
ničnega vratu spolno prenosljiva bole-
zen in da je predpogoj za njen nastanek
okužba z enim od okoli petnajstih
onkogenih genotipov humanih papilo-
ma virusov (HPV). Čeprav je HPV nujen
dejavnik za nastanek raka maternične-
ga vratu, ni zadosten, saj večina okužb
s HPV izzveni sama v enem do dveh
letih kar brez zdravljenja. Le majhen
delež okužb vztraja in takrat se lahko
razvije rak materničnega vratu. Zveza
slovenskih društev za boj proti raku bo
v tem tednu spodbujala udeležbo žensk
v presejalnem programu Zora in ceplje-
nje deklic proti okužbam s HPV.

uvršča v sredino med evropskimi dr-
žavami. Podobne rezultate imata Ita-
lija in Danska, boljše imajo v Angliji
in na Portugalskem, slabše v Franci-
ji, Luksemburgu in na Norveškem.
Zadovoljni še nismo," željo, da bi do-
segli 80-odstotno precepljenost, opi-
suje Uršič Vrščajeva. Kot zanimivost
pove, da so tudi v Sloveniji različne
regije različno precepljene; Štajerska
in Koroška prednjačita, ljubljansko
območje s samo 30-odstotno precep-
ljenostjo zaostaja.

Z informacijo, da naj bi
Zdenko Pavček državi
ponudil za TVM en evro, je
stavkajoče seznanil pred-
sednik uprave TVM Janez
Lipuš; v Viator & Vektorju
in PDP-ju informacij o tem
ne dajejo

Čeprav naj bi po naših informa-
cijah še konec minulega tedna Zden-
ko- Pavček, lastnik Viator & Vektorja
(V&V) in posledično Tovarne vozil Ma-
ribor (TVM), na poizvedbo Kadove
paradržavne Posebne družbe za pod-
jetniško svetovanje (PDP), ali je TVM
pripravljen prodati za en evro, odgovo-
ril negativno, naj bi ta ponedeljek prav
tako ponudbo PDP-ju poslal sam. Urad-
no sicer informacij o tem ne dajejo ne
v V&V ne v PDP, smo pa iz zanesljivih
virov izvedeli, da naj bi informacija dr-
žala. Potrdilo o tem so, nenazadnje, do-
bili tudi stavkajoči TVM-ovi delavci. "O
tem nas je danes obvestil predsednik
uprave Janez Lipuš, je pa nemogoče ve-
deti, ali to drži ali ne, saj nam je bilo po-
vedanih že toliko dezinformacij, da na
besedo ne verjamemo nikomur več," je
povedal predsednik stavkovnega odbo-
ra Franjo- Tro-jner.

Toda Conrad (ki je bil takrat
premeščen v Olomouc) se bo s
Francem Ferdinandom srečal
šele čez pet let.

Na dan odhoda v Olomouc,
10. oktobra 1892, je Conrad za
svoje učiteljske zasluge prejel
največje priznanje dotlej, odli-
kovanje reda železne krone III.
razreda. V petih letih, ki jih je
preživel na Dunaju, je napredo-
val hitreje kot v preteklosti. Po
osmih letih in pol na položaju
kapetana je bil le dve leti in pol
major in tri leta podpolkovnik.
Maja 1893, tri mesece po svojem
štiridesetem rojstnem dnevu, je
napredoval na mesto polkovni-
ka. Obvestilo o napredovanju je
prejel, ko je bil z družino že na-
stanjen v Olomoucu. To je bilo
prijetno staro mestece s približ-
no 20.000 prebivalci v morav-
ski regiji, ki se je v tistem času
hitro industrializirala. Od okto-
bra 1892 do septembra 1894 je
Conrad poveljeval drugemu ba-
taljonu 93. pehotnega polka. S
Conradovimi je v Olomouc pri-
spela tudi mati Barbara. Vilmi
je pomagala skrbeti za tri otro-
ke. Paru se je namreč 10. avgu-
sta 1891 rodil še sin Herbert.

Kot kaže njegova visoka šte-
vilka, je bil 93. polk ustanovljen
šele pred desetletjem, leta 1883,
ko se je vojska odločila poveča-
ti število pehotnih polkov z 80
na 102, zato ni imel tradicije.
Vojake so rekrutirali iz okoli-
ce Olomouca ter okolice morav-
skega industrijskega središča
Šumperk. Leta 1894 so Nemci
v enoti predstavljali 72 % mož,
Čehi pa 27 %. Polku je povelje-
val polkovnik Erich Thoss, Con-
radov nekdanji tovariš v 11.
bataljonu poljskih lovcev, Ema-
nuel Bourry von Oedenwald pa
je poveljeval prvemu bataljonu
regimenta. Ob srečanju so Bo-
urryja prevevali mešani občut-
ki. Njegova kariera se je precej
razlikovala od Conradove, ki

Knjiga je pri zalo-ž-bi Orbis izšla
v zbirki Vera in po-litika, cena
je 29,75 evra, za bralce Večera
velja 10-o-dsto-tni po-pust.
Naročila na brezplačni telefo-n:
080 20 14; www.orbis.si.

se je bliskovito vzpel prek vo-
jaške šole do generalštaba. Leta
1874 je bil Bourry s činom nad-
poročnika višje kot Conrad, ki
je bil takrat "le" poročnik. Dve
desetletji kasneje je bil Bourry
"samo" major, medtem ko je bil
Conrad polkovnik, torej dve
stopnji nad njim.

Conrad je v Olomoucu želel
v praksi preizkusiti svoje teori-
je. Lobiral je za nakup ali najem
zemljišča, ki bi omogočalo ce-
loletno urjenje, podobno kot
je to storil med službovanjem
v 11. pehotni diviziji v Lvovu
sredi osemdesetih. Vendar za-
radi finančne stiske načrtov ni
mogel uresničiti. Kar je bilo mo-
goče storiti, je Conrad storil na
zemljišču, predvidenem za pa-
rade, in na strelskem poligonu.
V tem času je veliko pozornosti
namenjal vzdrževanju visoke
morale v bataljonu. Bourryjev
nečak Franz Benedikt, ki se je
med letoma 1892 in 1894 pogo-
sto mudil v Olomoucu, je nekoč
dejal, da so Conrada "možje in
častniki skoraj fanatično obo-
ževali".

Bil je sicer strog, toda ko je
šlo za dobro njegovih mož, je
postal skoraj materinski. Ena
izmed njegovih inovacij je bil
topel večerni obrok, kar je bilo
za tiste čase v avstro-ogrski
vojski prava redkost. V času
Conradovega poveljevanja pre-
bujajoča se češka narodna za-
vest ni povzročala nobenih
težav v etnično precej meša-
nem 93. polku. Prav tako ni bilo
nikakršnih lokalnih konfliktov
med češkimi in nemškimi civi-
listi, ki bi zahtevali posredova-
nje vojske. Toda na Češkem in
Moravskem so bile na obzorju
težave. Maja 1893 so predstav-
niki Čehov v češkem deželnem
zboru prvič uporabili obstruk-
cijo, ki se jo je kasneje poslu-
ževala njihova stranka tudi v
dunajskem parlamentu. Tri me-
sece kasneje so v Pragi med pa-
rado na predvečer cesarjevega
rojstnega dne izbruhnili nere-
di med Čehi in Nemci. Socialni
problemi, ki jih je povzročila
industrijska revolucija, so prili-
li olja na ogenj nestabilnemu po-
ložaju v regiji. Sever Moravske
so bolj kot etnična nasprotja pe-

Bil je sicer
strog, toda ko
je šlo za dobro
njegovih mož,
je postal skoraj
materinski

stila trenja med družbenimi ra-
zredi. Po Benediktovih besedah
je strašanska revščina tkalcev iz
bližnje tekstilne tovarne Conra-
da tako ganila, da je z njihovimi
razcapanimi otroki, ki so prosja-
čili na cesti, delil svojo hrano in
jim dajal drobiž. Ničkolikokrat
je Benedikt videl, kako ga je na
poti domov oblegala truma de-
lavskih otrok (Arbeiterkinder).
V razmerju med njegovim dar-
vinističnim pogledom na svet
in mehkim srcem je prevladalo
slednje.

V času po odhodu iz vojaške
šole in imenovanjem za povelj-
nika generalštaba štirinajst let
pozneje je bil Conrad, razen tri-
najstih mesecev, ves čas vojaš-
ki poveljnik. V tem vmesnem
obdobju, ki je trajalo od sep-
tembra 1894 do oktobra 1895,
je bil na Dunaju član komisije
za ocenjevanje štabnih častniš-
kih kandidatov ("Kommission
zur Beurteilung der Stabsoffizi-
ers-Aspiranten"). To je bil skro-
men predah na poti njegovega
bliskovitega vzpona. Conrad se
je želel čimprej vrniti na povelj-
niško mesto, vendar pa je moral
počakati na prosto mesto. Ko se
je družina ponovno selila z Du-
naja, je bila Vilma v četrtem
mesecu nosečnosti. Conrada so
tokrat premestili v Opavo (ta-
krat Troppau na Češkem), garni-
zijsko mestece ob nemški meji.
Tu se je 20. marca 1896 rodil
njegov četrti in zadnji otrok,
sin Egon.

Opava, mesto s 25.000 prebi-
valci, je bilo del nekdanje velike
province v avstrijski Šleziji, ki
jo je Friderik Veliki odvzel Ma-
riji Tereziji v avstrijsko-pruski
vojni. Območje je predstavlja-
lo nemški otok med večinskim
češkim in moravskim prebival-
stvom. Po letu 1918 je to ozem-
lje postalo del čeških Sudetov.
Že od leta 1853 je bila Opava
domača garnizija 1. pehotnega
polka, najprestižnejšega med
vsemi. Oktobra 1895 je to po-
stal Conradov polk. Prvi polk
je bil edini v pehoti, ki je bil
neposredno podrejen cesarju
in je bil v njegovi lasti. Ta tra-
dicija je bila v veljavi že od leta
1745, ko je bil mož Marije Tere-
zije, takratni poveljnik regimen-
ta, sveti rimski cesar. Leta 1765
ga je sin Jožef II. nasledil na ce-
sarskem mestu in s tem tudi kot
častni lastnik (Inhaber) polka.
Prek teh povezav je enota štiri
leta kasneje, v času oštevilčenja
cesarskih polkov, dobila števil-
ko. Leta 1895 so 82 odstotkov
enote sestavljali Nemci, rekru-
tirani z območja, ki je imelo
eno izmed najvišjih stopenj pi-
smenosti v Avstro-Ogrski. Polk
je bil del 5. pehotne divizije, ki
jo je vodil feldmaršalporočnik
Karl von Gold, pred dvajsetimi
leti Conradov učitelj strategije
v vojni šoli.

V Opavi je Conradova druži-
na postala središče družabnega
življenja polka. Vrata njune hiše
so bila vedno odprta, Vilma je
bila odlična gostiteljica na zaba-
vah in večerjah, ki jih je Conrad
pogosto prirejal za častnike in
njihove žene. Podrejeni se teh
zabav niso udeleževali zaradi
občutka dolžnosti, pač pa so
bila Conradova povabila zelo
zaželena. Da ne bi zapostav-
ljal neporočenih častnikov, je
Conrad enkrat tedensko večer-
jal samo z njimi. V tem času so
bile oficirske menze, ki jih je
Conrad predlagal v svoji prvi
publikaciji pred dvema deset-
letjema, uveljavljene že v veči-
ni enot. Conradovo zavračanje
forme in formalizma se je ka-
zalo tudi v jedilnici, kjer je po-
gosto sedel za t. i. otroško mizo
skupaj s častniki najnižje stop-
nje in kadeti.

"Kam greva?" je spraševal Reni. "Učitelj se jezi. Si mu povedal?
Saj naju ne bo kregal, a ne?" je očarano postavljal vprašanja, ne da
bi počakal na odgovore. "Lahko dobim morskega prašička? Tilen
je dobil zajčka."

"Tvoj sošolec živi na kmetiji. To je drugače," se je živčno ozi-
ral čez ramo.

"Vsi. Da sva busanca pa živiva v komuni," je skomignil Reni,
zanj je pogovor že izgubil čar. Iz kompleta izgovorov je izbral Re-
nijevega najljubšega: "Ta mesec smo Pleme Zraka, si pozabil? To
pomeni, da greva letet." Stekla sta čez trg proti postaji.

"Je ona tudi Pleme Zraka?" je spraševal Reni, medtem ko sta za
ovinkom ujela avtobus mestnega prometa.

Med cijazenjem sta zgrbljena na sedežih dihala v visoko privi-
hane ovratnike bund. Izdihana sopara jima je navlažila blago in
lica kot v zaščitnem skafandru.

"Zebe me, lačen sem," je Reni momljal v šal, njun dih se je zibal
skupaj z avtobusom vzdolž črnega traku ceste, posipane s peskom,
se odbijal od vseh robnikov, branikov in bankin, ki so jima držali
špalir. Iz žepa je potegnil pozabljeno, zmečkano polovico Twixa
in mu jo ponudil. Ko bosta izstopila, bo zima na njuni koži izvez-
la tesnega pajaca.

Izstopila sta v trd, strupen mraz, na stvareh se je lesketal kot
pravkar izpihano steklo. Od stanovanjske zgradbe z njegovim gra-
fitom na ploščadi ju je ločil le še ovinek, igrišče s peskovnikom z
zamrznjenimi kotanjami vode in kot kamen trdimi kepami blata.
Grafit je izdelal posebej zanjo, močne, jasno začrtane stopnice, z
iluzijo globine, sprejal je, senčil, s svojim dihom topil tanke plasti
zmrzali. Zdaj bosta onadva šla po narisanih stopnicah. In če ju ne
bodo odvedle nikamor, bosta šla mogoče naravnost na streho.

Zapustila sta med osvetljene hiše položeno asfaltno vijugo, v
motnjavi cestne razsvetljave se je lesketala, kot bi jo kdo natrl s sre-
brom. Mraz si ju je prisvajal kot nevidna utripajoča mreža, nanju
je legala scela, kot z britev ostrimi jeklenimi žicami ju je žagala
v svoje kvadratke. Bratu je visoko privzdignil ovratnik in si ga
zaril pod pazduho, da bi iz njunega bega odsvaljkal strah, mraz,
lakoto, bolest. Da bi beg izvaljal v pustolovščino, četudi jo splošči
v čisto tanko laž:

"A se nimava super? Samo midva, braco!" Besen je bil nase, ker
v hiši ni izmaknil nič hrane. Reni je med rokavicami pestoval ovi-
tek od čokoladice, lizal ga je, dokler mu ni padel na tla. Pobral ga
je in spravil v žep: "Za potem."

Ro-man je izšel pri zalo-ž-bi Miš. Naročite ga lah-ko- po- elektronski po-šti
in-fo@-zalozbamis.com, po telefon-u 01/7214 540 ali preko www.za-
lozbamis.com.

V oglasni prilogi Večera (četrtek, 20.
januarja) je bil med drugim predstav-
ljen tudi grad Fala kot "vzorčni primer,
kako lahko ohranimo in oplemeniti-
mo našo kulturno, zgodovinsko in
gradbeno zapuščino in ji damo novo
vsebino in program" ter da je lastnik
Milan Slavič objekt "restavriral po pra-
vilih, ki jih zahteva zakon o varstvu
zgodovinske zapuščine".

Na Zavodu za varstvo kulturne de-
diščine Slovenije, OE Maribor, prizna-
vamo velike zasluge g. Slaviču, da je v
času svojega lastništva na gradu in v
okolici izvedel veliko stvari v zvezi z
odstranjevanjem vsega nepotrebnega,
kar se je v gradu nabralo v desetletjih.
Prav tako je z njegovim lastništvom
grad prenehal propadati; z izvajanjem
določenih programov mu uspeva grad
vključiti v turistično ponudbo, pri
čemer mu želimo veliko uspeha.

Grad Fala z vplivnim območjem je
občina Ruše po novi zakonodaji v letu
2006 razglasila za kulturni spomenik
lokalnega pomena; grad je imel status
kulturnega spomenika že tudi v odlo-
ku iz leta 1984. Po veljavnem odloku bi
si moral lastnik za vse posege pridobiti
kulturnovarstvene pogoje in na osno-
vi teh še soglasje za posege na kultur-
nem spomeniku. Tukaj pa se je zadeva
zataknila, še več, lastnika smo morali
zaradi nedovoljenih posegov leta 2007
celo prijaviti pristojnemu inšpektora-
tu za kulturo in medije. Od takrat s pri-
stojno institucijo za varstvo kulturne
dediščine lastnik ne sodeluje. Res je, da
sem si grad kasneje s predstavniki mi-
nistrstva za kulturo delno na kratko
ogledal in ugotovil, da je lastnik izvr-
šil določene posege, ki vsaj do takrat
niso bistveno posegli v substanco spo-
menika, in da je objekt opremil z "av-
tentičnim pohištvom", vendar obnovo
gradu ponujati kot vzorčen primer re-
stavratorske prenove zagotovo ni ustre-
zno. Še manj je ustrezno, da se takšna
praksa poskuša prenesti tudi na druge
gradove v bližnji okolici. Pri tem se po-
polnoma zavedamo, da so številni gra-
dovi v bistveno slabšem stanju, vendar
krivde za to ne nosi ZVKDS, ampak je
problem treba iskati v številnih dru-
gih okoliščinah, med katerimi je zago-
tovo tudi lastništvo.

V letu 2010 sem nabral 40 let delovne
dobe in se upokojil. Naračunali so mi
neko penzijo, za mene ugodnih podat-
kov nimajo. Lahko bi tožil ZPIZ, in če
bi dokazal, da podatke imajo, ali pri-
nesel plačilne liste iz let 1970-1974, bi
imel nekaj več ... Še kak odvetnik bi za-
služil, tisti, kije dal denar, v tej državi
itak nima možnosti proti tistemu, ki
ga je vzel.

Zadnje čase je bilo ogromno plju-
vanja po Desusu in sebičnih upokojen-
cih, ki bremenijo zaposlene in zavirajo
razvoj države. Jemanje upokojencem
je "eden ključnih projektov vlade" in
tisti, ki se bojijo naslednjih volitev, so
ugotovili, da morajo zniževati podpo-
ro Desusu ali pa bo treba iz opozicije
nabirati podporo. Iskanje napak je vsa-
kemu lažje kot dobro delo.

Zapodil sem se v stotine strani poro-
čil ZPIZ-a in analizo dogajanj za zadnje
desetletje. Ko sem malo preračunaval
velike številke in prebiral razne izjave
naših "predstavnikov", sem se kar zgro-
zil. Nikoli nisem razmišljal, koliko je
posameznik prispeval v pokojninsko
blagajno, koliko porabi in koliko pusti
tisti, ki pokojnine ne dočaka. Ko raču-
naš, da 20.000 upokojencev na leto
umre in pusti v blagajni 200.000 evrov,
in to pomeni 4 milijarde na leto, po-
misliš, da si se zmotil. Ko vidiš, da je
KAD, ki upravlja del "družbenega" pre-
moženja, ki so ga današnji upokojenci
ustvarili tudi s samoprispevki in udar-
niškim delom, v pokojninsko blagajno
prispeval le 100.000 evrov, pomisliš, da
gre za tiskarsko napako.

Verjetno ste bili tudi vi prepričani,
da sta bila lastninsko preoblikovanje
in tajkunizacija največja kraja v zgodo-
vini Slovenije, a boste v nadaljevanju
videli, da ni tako.

Nekaj pomembnih podatkov, ki
so po Ropovi reformi zelo ugodni za
državo: Povprečna pokojnina je 61
odstotkov povprečne plače, vsak zapo-
sleni prispeva mesečno 24,35 odstotka
plače za pokojnino, število starostnih
pokojnin narašča, število invalidskih
in borčevskih pokojnin upada, starost
upokojevanja raste, zaostajanje pokoj-
nin za plačami se povečuje. Če bi se
postopno podaljševali delovna doba
in leta za izračun pokojninske osno-
ve in če bi še malo posegli v privilegi-
je in dodatke (npr. če dobiš dodatek za
nego, ne potrebuješ dodatka za rekrea-
cijo), bi se "reforma" neboleče in neopa-
zno realizirala.

Neugodno za državo (izropano bla-
gajno) je le to, da število upokojencev
narašča, število zaposlenih pa stagni-
ra. Da se bo to dogajalo, se je vedelo že
pred dvajsetimi leti, a so se vsi pomemb-
neži ukvarjali s plenjenjem namesto z
razvojem in delovnimi mesti, ki ustvar-
jajo dodano vrednost ali zmanjšanje
stroškov. Zdaj pa še k podatkom, ki
sem jih uporabil pri izračunih.

Država prodaja obveznice, najema
kredite po 4,5-odstotni letni obrestni
meri, inflacija je 2-odstotna, delovna
doba za moške je 40 let, povprečna
neto plača pa 1000 evrov in za tako
povprečje je pokojnina 795 evrov.

Tak povprečnež ima ob upokojitvi
na svojem varčevalnem računu, kamor
je poštena država "plasirala" svoje obve-
znice, 326.084 evrov, za katere znašajo
obresti 1030 evrov na mesec. Ker dobi-
va le 795 evrov pokojnine, se glavnica,
ki jo ob smrti pusti za solidarnost, vsak
mesec poveča še za ca. 240 evrov. Če bi
bilo tako, bi imel ob 500.000 upokojen-
cih državni pokojninski sklad ca. 170
milijard evrov samo od tistih, ki pre-
jemajo pokojnino, brez denarja tistih,
ki so že pokojni, in tistih, ki pokojnine
sploh niso dočakali.

Ker pa to ni čisto tako, bi ob infla-
ciji 2 odstotka na leto naš povpreč-
než do upokojitve zbral "le" 201.683
evrov, za kar obresti znašajo 646 € na
mesec in mu je treba za pokojnino 795
evrov vsak mesec od glavnice pobra-
ti ca. 150 evrov. Ker tak povprečnež
živi še 15 let, bo do smrti pokuril še
ca. 30.000 evrov glavnice in bo za soli-
darnost ostalo le 170.000 evrov. Od cca
400.000 takih (pokojnih, invalidov in
drugih ne upoštevam) povprečnežev
se nekje v pošteni državi skriva ca. 80
milijard evrov. To pa že lahko primer-
jamo z lastninskim preoblikovanjem
in tajkunizacijo.

To sem napisal zato, da bodo tisti,
ki gledajo na upokojence kot breme
"socialne države" in na Desus kot greš-
nega kozla v vladi, dojeli, da večina
upokojencev nikoli ne bo porabila tiste-
ga, kar so prispevali, in da se je treba
vprašati, kam je šel ves ta denar.

7.00 Poročila (vps 7.00)
7.05 Dobro jutro
8.00 Poročila
8.05 Dobro jutro
9.00 Poročila
9.05 Dobro jutro
10.00 Poročila

10.50 Zaljubljena Blath, kratki igrani film
11.10 Drevesa pripovedujejo: Smreka,

(vps 15.55)
16.05 Male sive celice, kviz (vps 16.05)
17.00 Novice, slovenska kronika, šport,

vreme (vps 17.00)
17.30 Turbulenca: Živeti med Slovenci,
izobraževalno-svetovalna oddaja
(vps 17.30)

20.00 t Eichmannov konec: Ljubezen,
izdaja, smrt, nemška drama, 2010
(Herbert Knaup) (vps 20.00)
22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme

(vps 22.00)
23.05 Omizje (vps 23.00)
0.20 Turbulenca, pon
1.10 Dnevnik, pon
1.50 Dnevnik Slovencev v Italiji

6.30 Zabavni infokanal
10.00 Dobro jutro
12.30 Spet doma
14.10 Bleščica, o-ddaja o- mo-di-
14.35 Zapiskaj in zapoj: Slavnostni
koncert ob 90-letnici ŽKUD Tine
Rožanc, 4., zadn-ji- del
15.05 Tranzistor

Čas, 12. o-ddaja
16.20 Knjiga mene briga - G. Orwell:
Na ro-bu- i-n- n-a dn-u- v Pari-zu- i-n-
Lo-n-do-n-u-
16.40 Mostovi - hidak
17.10 Osmi dan
17.35 Črno beli časi (vps 17.40)
17.55 Deževni gozd: Skrivnost življenja,

947 (Jacqu-es Tat-i-), po-n-. (vps 22.00)
23.30 Slovenska jazz scena: Zo-ran-
Škri-n-jar In-t-ern-at-i-o-n-al Jazz
Co-n-n-ect-i-o-n-, 1/2, po-n-. (vps 23.15)
0.10 Zabavni infokanal.

Analizirali bodo akt-ualno polit-ično
sit-uacijo v državi. Skupaj z gost-i
- pravnikom, sociologoma, ekonomi-
st-om, kolumnist-i, vsi so znani ana-
lit-iki slovenskega dogajanja, bodo
prevet-rili polit-ične pobude in pred-
loge zadnjega časa: je po dvajset-ih
let-ih države Slovenija res obst-ala? Je
ohromljen njen polit-ični razred? Kaj
je narobe z našim polit-ičnim sist-e-
mom? So pot-rebne korenit-e ust-avne
spremembe?

Najlepša leta, 97. del nadaljevanke
Prepovedana ljubezen, 95. del
turške nadaljevanke
Sebična ljubezen, 97. del
kolumbijske nadaljevanke
Zorro: Meč in vrtnica, 61. del
kolumbijske nadaljevanke
24UR popoldne

ameriške nanizanke
23.30 Vitez za volanom, 5. del nanizanke
0.20 30 Rock, zadnji del ameriške
nanizanke

11-let-ni Trevor McKinney živi sam
z mamo in pogreša očet-a. V šoli ga
učit-elj Eugene Simonet- spodbudi,
naj najde idejo, s kat-ero bi spremenil
svet-. Seveda mora svojo zamisel ure-
sničiti, zat-o si Trevor izmisli nekaj
preprost-ega, a učinkovit-ega. Za nak-
ljučno izbrane ljudi začne izvajat-i
dobra dela. Upa, da bodo t-udi oni za
nekoga naredili kaj dobrega, mreža
dobrih del bi se t-ako začela širit-i.

hu-mo-ri-st-i-čn-e n-an-i-zan-ke
0.05 Sultani z juga, mehi-ško--
špan-sko--argen-t-i-n-ski- t-ri-ler, 2007
(An-a de la Regu-ery)
1.45 Love TV
3.55 Nočna ptica.

akci-jska n-an-i-zan-ka, po-n-., 20. del
Mestni fantje, ameri-ška pu-st-o-lo-vska
ko-medi-ja, po-n-.,1991

Popolna preobrazba doma,
resn-i-čn-o-st-n-i- šo-v, 16. del
Pisarna, hu-mo-ri-st-i-čn-a n-an-i-zan-ka,
5. del

(S)mejmo se!, 124. del
Vse ali nič, kvi-z, po-n-., 12. del
Zakon in red: Zločinski naklep,

akci-jska n-an-i-zan-ka, 21. del
Ljubezen iz sanj, ameri-ška
ro-man-t-i-čn-a ko-medi-ja,1999

23.45 Kameleon, nanizanka, 22. del
0.40 Privid zločina, akcijska serija, 11. del
1.35 Nepremagljiva Jordan, kriminalna

TV Maribor ■ 7.00 Poročila TVS; 7.05
Dobro jutro; 8.00 Poročila TVS; 8.05 Dobro
jutro; 9.00 Poročila TVS; 9.05 Dobro jutro;
10.00 Poročila TVS; 10.10 Odmevi TVS; 11.00
Novice TV Maribor; 11.10 Hrana in vino;
11.40 Video strani; 12.00 Novice TV Maribor,
pon; 12.10 Video strani; 13.00 Poročila TVS;
13.20 Program v madžarskem jeziku; 13.50
Skozi čas; 14.00 Novice TV Maribor; 14.05

V dobri družbi; 15.05 Labirint; 15.45 Črno
beli časi; 16.00 Novice TV Maribor; 16.05
Glasnik, oddaja o kulturi; 16.30 Slovenci po
svetu; 17.00 Davi; 18.00 Dnevnik TV Maribor;
18.30 Hrana in vino, pon; 19.00 Informativni
program TVS; 19.50 Novice TV Maribor; 19.55

V žarišču, aktualna oddaja; 20.45 Evropski
magazin; 21.15 Evropske destinacije odlično-
sti; 21.30 Dnevnik TV Maribor, pon; 21.55
Univerza, oddaja TV Maribor; 22.20 Rodoljub
ilirski, dokumentarni film; 23.10 Svetovni
gospodarski izzivi; 23.40 Program v madžar-
skem jeziku, pon; 0.10 Novice TV Maribor,
pon; 0.15 Video strani.;

RTS ■ 7.00 Videomix; 8.00 Kronika; 8.15
Po svetu brez komentarja; 8.30 TV prodajno
okno; 9.00 Koroški dogodki; 9.30 TV prodajno
okno; 10.00 Kuhinjica; 10.30 Žajfa; 11.00 TV
prodajno okno; 11.30 Kronika; 11.45 Po svetu
brez komentarja; 12.00 RTS Portal; 12.30
Aktualno. Razvojna strategija Mestne občine
Maribor, dokumentarna oddaja; 14.00 TV pro-
dajno okno; 14.30 Modro; 15.00 ŠKL; 16.00
TV prodajno okno; 16.30 Kuhinjica; 17.00 Kaj
povzroča bolezen. Ojačevalec okusa - gluta-
mat, dokumentarna oddaja; 17.30 Živa, maga-
zinska oddaja z Natalijo Bratkovič; 18.00 Od
srede do srede z NKBM; 18.15 Reportaže iz
Dežele miru. Divje čebele, dokumentarna
oddaja; 18.45 Kronika; 19.00 Xtreme; 19.30
Po svetu brez komentarja; 19.45 Kronika;
20.00 Zastrta dejstva o živalih. Transport
živali, dokumentarna oddaja; 20.30 Zastrta
dejstva o živalih. QS - zavajanje potrošnikov,
dokumentarna oddaja; 21.00 Živa, magazin-
ska oddaja z Natalijo Bratkovič; 21.30 Od
srede do srede z NKBM; 21.45 Kronika; 22.00
Italijanska vegetarijanska kuhinja z zvezdico,
dokumentarna oddaja; 22.30 Monitor; 23.00
Duhovna misel; 23.15 Od srede do srede z
NKBM; 23.30 Ptujska kronika; 23.45 Kronika;
0.00 RTS Portal.;

NET TV ■ 5.55 Dobro jutro z Net TV; 7.30
Tv prodaja; 8.00 Risanka; 8.30 Interaktivna
TV; 10.00 Hrana in vino, pon; 10.30 Od
šivanke do slona; 11.25 Punčka iz cunj, vene-
zuelska telenovela, pon. 121. dela; 12.15
Razkrito, dokumentarna oddaja o svetovnih
posebnostih, pon; 12.40 Maria madrugada,
venezuelska telenovela, pon. 94. dela; 13.30
Interaktivna TV; 14.20 Studio 5, pogovorna
oddaja z zanimivi gosti, pon; 15.20 Punčka
iz cunj, venezuelska telenovela. 122. del;
16.10 TV prodaja; 16.40 Maria Madrugada,
venezuelska telenovela, 95. del; 17.30 Od
šivanke do slona; 18.25 Hrana in vino; 18.55

Vroči hiti, glasbena lestvica z največjimi bal-
kanskimi hiti; 20.00 Narava zdravi; 21.35
Razkrito; 22.00 Šesti čut, vedeževanje v živo
s srdžanom; 0.00 Doku TV - Nelson Mandela,
dokumentarni film, pon; 1.00 Narava zdravi,
pon; 2.30 Interaktvina TV.;

VTV ■ 9.00 Dobro jutro, informativna odd-
aja; 10.30 Vabimo k ogledu; 10.35 1898. VTV
magazin; 11.00 Kultura; 11.05 Športni torek;
11.25 Vabimo k ogledu; 11.30 Hrana in vino;
11.55 Videospot dneva; 12.00 Videostrani,
obvestila; 17.55 Vabimo k ogledu; 18.00 Pikin
VTV studio 2010; 18.40 Lahko noč, otroci;
18.50 Regionalne novice 1; 18.55 Vabimo k
ogledu; 19.00 Hrana in vino, kuharski nasveti;
19.25 Videospot dneva; 19.30 Videostrani,
obvestila; 19.55 Vabimo k ogledu; 20.00
Odprta tema: Podnebne spremembe in TEŠ
6; 21.00 Regionalne novice 2; 21.05 Vabimo
k ogledu; 21.10 Pop corn, kontaktna glas-
bena oddaja; 22.05 Vabimo k ogledu; 22.10
Iz oddaje Dobro jutro, pon; 23.45 Vabimo k
ogledu; 23.50 Videospot dneva; 23.55 Vide-
ostrani, obvestila.

KANAL 10 ■ 7.00 Pomurski informativni
kažipot; 9.30 Pozdrav Prekmurcem in Prle-
kom; 14.15 Pomurski informativni kažipot;
18.00 Pomurski dnevnik, osrednja informa-
tivna oddaja; 18.15 Aktualno, informativna
oddaja; 18.30 Hrana in vino, kuharska odd-
aja; 19.00 Stube: domače; 20.00 Pomurski
dnevnik, informativna oddaja; 20.15 Koncert
Zorana Predina & The Gypsy Swing band,
posnetek; 21.15 Aktualno, ponovitev; 21.30
Pomurski dnevnik, pon. inf. oddaje; 21.45
Stube: domače; 22.45 Pomurski informativni
kažipot.;

Gnes, informativna oddaja; 10.30 Pom - info;
15.30 Gnes, informativna oddaja; 16.30 Pom
- info; 18.00 Gnes, informativna oddaja;
18.05 Dnevni dogodki; 18.30 Sreda v sredo,
pogovorna oddaja, voditelj Boris Cipot; 18.58
Vreme; 19.00 Asov magazin; 20.00 Gnes,
informativna oddaja; 20.30 Sreda v sredo,
pogovorna oddaja, voditelj Boris Cipot; 21.00
Asov magazin; 22.00 Gnes, informativna odd-
aja; 22.30 Sreda v sredo, pogovorna oddaja,
voditelj Boris Cipot; 23.00 Pom - info.;

POP BRIO ■ 6.00 Budilka, v živo; 10.00
TV prodaja; 10.30 Mladi in nemirni, 32. del
ameriške nadaljevanke; 11.15 Isa, ljubim
te, pon., 2. dela venezuelske nadaljevanke;
12.10 Regina, 120. del romunske nadalje-
vanke; 13.40 TV prodaja; 13.55 Isa, ljubim
te, 3. del venezuelske nadaljevanke; 14.45
Dr. Oz, pogovorna oddaja; 15.40 Pat, na
pomoči, resničnostna serija; 16.05 Dharma
in Greg, 9. del ameriške humoristične nani-
zanke; 16.35 Seks v mestu, 1. del ameriške
nanizanke; 17.10 Zdravnikova vest, pon., 1.
dela ameriške nanizanke; 18.05 Winx klub,
sinhronizirana risana serija; 18.30 Bakugan-
ski bojevniki, sinhronizirana risana serija;
19.00 Glasbeni mozaik; 20.00 O.C., 9. del
ameriške nanizanke; 20.45 Ljubezen skozi
želodec - recepti; 20.50 Razočarane gospodi-
nje, 21. del ameriške nanizanke; 21.40 Zdrav-
nikova vest, 2. del ameriške nanizanke; 22.30
Nova varuška, ameriška komedija, 1958 (Cary
Grant); 0.25 Nočni utrinki.;

HTV 1 ■ 7.00 Dobro jutro, Hrvaška; 9.05
Divje življenje, serija; 10.00 Poročila; 10.05
Pogled z neba, dok; 11.05 Pri Ani; 11.15
Oprah show; 12.00 Dnevnik; 12.15 TV kole-
dar; 12.30 Morje ljubezni, serija; 13.20 Polna
hiša Rafterjevih, serija; 14.05 Poročila; 14.20
Beseda in življenje; 15.00 Moja družina,
serija; 15.25 Alpe-Donava-Jadran, magazin;
16.00 Hrvaška v živo; 17.25 8. nadstropje,
pogovor; 18.10 Pri Ani; 18.25 Dnevnik pla-
volaske; 18.30 Moja usoda si ti, serija; 19.15
Loto; 19.30 Dnevnik; 20.10 Moja mala vas,
komedija, 1985 (Janos Ban); 21.55 Policijske
zgodbe, dok; 22.30 Poročila; 23.00 Novice
iz kulture; 23.10 Drugi format; 0.05 Kralji,
serija; 0.50 Xena, serija; 1.35 Dragi John,
serija.

HTV 2 ■ 7.00 Program za otroke; 9.35
Primer za ekipo Barz, serija; 10.00 Zasedanje
hrvaškega sabora, prenos; 14.10 Mala TV;
14.40 Šolski program; 15.30 Županijska pano-
rama; 15.50 Navadni čudež, drama, 2005
(Jaclyn Smith); 17.20 Hannah Montana, serija;
17.40 Dva moža in pol, serija; 18.05 Polna
hiša Rafterjevih, serija; 18.50 Pogled z neba,
serija; 19.50 Hit dneva; 20.00 Dobra žena,
serija; 20.40 Begunec, triler, 1993 (Harrison
Ford); 22.50 Laži mi, serija; 23.35 Dnevnik pla-
volaske; 23.45 Navadni čudež, drama, 2005;
1.10 Glasbeni program.;

AVSTRIJA 1 ■ 8.15 Midve z mamo, serija;
8.55 Glavca, serija; 9.20 Glavca, serija; 9.40
Dva moža in pol, serija; 10.00 Policaj iz Toelza:
Smrt iz vesolja, kriminalka, 1998; 11.30 Kaj je
novega, show; 12.10 Družina za umret, serija;
12.35 Družina za umret, serija; 13.00 Otroški
program; 15.10 Midve z mamo, serija; 15.55
Reba, serija; 16.15 Čas v sliki; 16.20 Glavca,
serija; 16.40 Glavca, serija; 17.05 Simpsonovi,
risanka; 17.30 Simpsonovi, risanka; 17.50 Čas
v sliki; 17.55 Roko na srce, serija; 18.25 Anna
in ljubezen, serija; 18.55 Mladi zdravniki,
serija; 19.20 Dva moža in pol, serija; 19.45
Čili, magazin; 20.00 Čas v sliki; 20.15 10.000
pr.n.št., akcijski film, 2008 (Steven Strait);
21.50 Čas v sliki; 21.55 Maščevalec, akcijski
film, 2004 (Thomas Jane); 23.50 Dva moža in
pol, serija; 0.10 Čas v sliki; 0.30 Na ognjeni
črti, triler, 1993 (Clint Eastwood); 2.30 10.000
pr.n.št., akcijski film, 2008.

AVSTRIJA 2 ■ 9.00 Čas v sliki; 9.05
Sveže skuhano; 9.30 Univerzum, dok; 10.15
Lena, serija; 11.00 Vihar ljubezni, serija;
12.00 Report, magazin; 13.00 Čas v sliki;
13.15 Sveže skuhano; 13.40 Poti do sreče,
serija; 14.25 Lena, serija; 15.10 Vihar ljube-
zni, serija; 16.00 Pogovor z Barbaro Karlich;
17.00 Čas v sliki; 17.05 Danes v Avstriji; 17.40
Zimski čas; 18.30 Konkretno, magazin; 18.50
Loto; 19.00 Zvezna dežela danes; 19.30 Čas v
sliki; 20.05 Pogledi s strani; 20.15 Predsoba
do pekla, komedija, 2009 (Henriette Rich-
ter-Röhl); 22.00 Čas v sliki; 22.30 Po svetu,
dok; 23.00 Club 2; 0.20 Maigert vidi rdeče,
kriminalka, 1963 (Jean Gabin); 1.45 Pogledi
s strani.;

MADŽARSKA 1 ■ 9.00 Na vašo željo,
pon; 9.55 Nappali; 12.02 Poročila. Vreme.
Šport; 12.30 Karpatski ekspres; 13.00 Sosedje,
madž. nad; 13.35 Oddaja za manjšine; 14.35
Prehod; 15.05 Po sledeh Viktorja Ullmanna,
doku. film; 16.00 Medijski guru; 16.30
Poročila; 16.40 Regionalni dnevnik; 16.55
Popoldanska čajanka; 17.35 Kraljica Seon-
duk, kor. nad; 18.35 Indija, kopr. nad; 19.30
Dnevnik. Šport. Vreme; 20.05 Bed of Roses,
avstral. tv. film; 21.05 V sredo zvečer; 21.40
Jonas, aki a cethal gyomraban elt, kopr. tv.
film; 23.15 Preteklost; 23.45 Poročila. Vreme.
Šport 0.00 Današnje jutro, pon.

MADŽARSKA 2 ■ 9.00 Oddaja za
manjšine; 9.50 Regionalni magazin; 10.45
Sotrpini; 11.10 Zgodovina Madžarske žele-
znice; 11.30 Živeti je treba znati, madž. dok.
film; 12.01 Poročila. Vreme. Šport; 12.30
Karpatski ekspres; 12.55 Zaključek; 13.45
Egymillio fontos hangjegy; 14.10 Hiše, hiše;
14.35 Zlati rez; 15.25 Dragi gospod doktor,
it. nad; 16.15 Pariški prijatelji, fr. nad; 16.55
Čarovnija, it. nad; 17.25 Madžarska glasba;
18.20 Prehod; 18.45 Risanke; 19.10 Na deželi
je lepo, avstral. nad; 20.00 Poročila. Vreme.
Šport; 20.30 Klinika, ir. nad; 21.25 Hajonaplo,
madž. nad; 22.15 Zaključek; 23.05 Optika;
23.30 Indija, kopr. nad; 0.20 Kraljica Seon-
duk, kor. nad.

SPORTKLUB ■ 8.00 Nogomet. The World
Game: 204. oddaja, pon; 9.00 Golf. Golf
Today: 223. oddaja, pon; 10.00 Rokomet. IHF
svetovno prvenstvo 2011, pon; 11.30 Nogo-
met. Arsenalov svet: 24. oddaja, pon; 12.30
Hokej na ledu. EBEL: Jesenice - Linz, pon;
15.00 Magazin. Odštevanje do Londona: 52.
oddaja, pon; 15.30 Magazin. Sport Express:
16. oddaja; 16.00 Nogomet. Liverpool TV:
Wolverhampton - Liverpool; 18.00 Nogomet.
Serie A: Vrhunci 21. kroga, pon; 19.00 Nogo-
met. Primera Division: Vrhunci 20. kroga,
pon; 20.00 Košarka. NLB Magazin: 14. oddaja;
20.25 Nogomet. Nemški pokal, Četrtfinale:
Alemannia - Bayern, prenos; 22.30 Magazin.
Sport Express: 16. oddaja, pon; 23.00 Poker.
Poker Stars, EPT6: Bahami, High Rollers, drugi
del, pon; 0.00 Forbidden TV; 2.00 Konje-
ništvo. Racing World: 206. oddaja, pon; 2.30
Nogomet. Arsenalov svet: 24. oddaja, pon.

SPORTKLUB+ ■ 8.00 Nogomet: Serie A,
Udinese - Inter; 10.00 Top Shop več; 10.30

Motokros: Pregled sezone MX2, VN Francije,
prva dirka; 11.30 Motokros: Pregled sezone
MX2, VN Francije, druga dirka; 12.30 Nogo-
met: Serie A, Roma - Cagliari; 14.30 Ameriški
nogomet: NFL Playoffs, NFC finale: Chicago
- Green Bay; 17.25 Tenis: ATP magazin, 25.
oddaja; 17.55 Ekstremni športi: World of Free
Sports, 154. oddaja: Zero Emission Ralley
2010; 18.25 Nogomet: Global Football, 234.
oddaja; 18.55 Nogomet: Nemški pokal, Četr-
tfinale: Energie - Hoffenheim; 21.00 Košarka:
Španska ACB liga, Unicaja - Zaragoza; 22.30
Ameriški nogomet: LFL, Los Angeles Temp-
tation - Chicago Bliss; 23.30 Hokej na ledu:
EBEL, Jesenice - Linz.

ŠPORT TV 1 ■ 8.00 Nogomet. The World
Game: 204. oddaja, pon; 9.00 Golf. Golf
Today: 223. oddaja, pon; 10.00 Rokomet. IHF
svetovno prvenstvo 2011, pon; 11.30 Nogo-
met. Arsenalov svet: 24. oddaja, pon; 12.30
Hokej na ledu. EBEL: Jesenice - Linz, pon;
15.00 Magazin. Odštevanje do Londona: 52.
oddaja, pon; 15.30 Magazin. Sport Express:
16. oddaja; 16.00 Nogomet. Liverpool TV:
Wolverhampton - Liverpool; 18.00 Nogomet.
Serie A: Vrhunci 21. kroga, pon; 19.00 Nogo-
met. Primera Division: Vrhunci 20. kroga,
pon; 20.00 Košarka. NLB Magazin: 14. oddaja;
20.25 Nogomet. Serie A: Sampdoria - Genoa,
prenos; 22.30 Magazin. Sport Express: 16.
oddaja, pon; 23.00 Poker. Poker Stars, EPT6:
Bahami, High Rollers, drugi del, pon; 0.00 For-
bidden TV; 2.00 Konjeništvo. Racing World:
206. oddaja, pon; 2.30 Nogomet. Arsenalov
svet: 24. oddaja, pon.

ŠPORT TV 2 ■ 8.00 Nogomet. Serie A:
Udinese - Inter, pon; 10.30 Motokros. Pregled
sezone MX2: VN Francije, prva dirka, pon;
11.30 Motokros. Pregled sezone MX2: VN
Francije, druga dirka, pon; 12.30 Nogomet.
Serie A: Roma - Cagliari, pon; 14.30 Ameriški
nogomet. NFL, pon; 17.25 Tenis. ATP maga-
zin: 25. oddaja; 17.55 Ekstremni športi. World
of Free Sports: 154. oddaja: Zero Emission
Ralley 2010; 18.25 Nogomet. Global Football:
234. oddaja; 18.55 Nogomet. Nemški pokal:
Četrtfinale: Energie - Hoffenheim, prenos;
20.30 Nogomet. Nemški pokal: Četrtfinale:
Alemannia - Bayern, vklop, prenos; 23.00
Ameriški nogomet. LFL: Los Angeles Tempta-
tion - Chicago Bliss; 0.00 Tenis. ATP magazin:
25. oddaja, pon; 0.30 Košarka. FIBA Basket-
ball: 210. oddaja, pon; 1.00 Nogomet. Serie
A: Palermo - Brescia, pon.

EUROSPORT ■ 9.30 Tenis, odprto prven-
stvo Avstralije, prenos; 14.30 Umetnostno
drsanje, EP, prenos; 17.30 Tenis, odprto prven-
stvo Avstralije, posnetek; 18.10 Konjeništvo,
magazin; 18.15 Golf, US PGA, posnetek; 19.15
Golf, European tour, posnetek; 19.45 Golf Club,
posnetek; 19.50 Jadranje, reportaža; 20.00
Umetnostno drsanje, prenos; 22.30 Tenis,
odprto prvenstvo Avstralije, posnetek; 1.00
Tenis, odprto prvenstvo Avstralije, posnetek.

Dolgo ga je iskala, letos pa ga je očitno vendarle našla. Ne, ne govorimo o novem
fantu večno samske Jennifer Aniston, temveč o njenem novem luksuznem sta-
novanju v New Yorku. Igralka je moderno opremljeno podstrešno stanovanje
v eni od stolpnic na Manhattnu kupila po relativno ugodni ceni, 8,75 milijona
dolarjev, kar je skoraj pol manj, kot so zanj zahtevali pred štirimi leti. Znižanju
cene naj bi bilo botrovalo majhno zanimanje potencialnih kupcev, ki se jim je
vse skupaj zdelo predrago. Viri iz mesta, ki nikoli ne spi, poročajo, da naj bi se
Jennifer vselila v pravzaprav precej grd blok, ki pa se lahko pohvali s solidnimi
stanovanji. Jennifer bo tako lahko uživala v petih spalnicah, štirih kopalnicah
in na prostranem balkonu s pogledom na park. Stanovanje vključuje tudi dva
romantična kamina, pred katerima se bo pozimi lahko stiskala s svojim more-
bitnim novim partnerjem ali se predajala spominom na bivšega moža, ki danes
v postelji dela družbo Angelini Jolie. (siz)

Novica, da je hči legendarne pevke Cher lani operativno spremenila spol, je
odmevala po vsem svetu. Svojo nenavadno življenjsko zgodbo se je, zavoljo ti-
stih, ki si tega koraka ne upajo narediti, Chaz Bono odločil deliti s pomočjo
filma. Dokumentarec "Postati Chaz" je bil premierno predvajan na filmskem
festivalu Sunday, požel pa je že kar nekaj pozitivnih kritik. V njem lahko sprem-
ljamo zgodbo robustne 41-letnice, ki se s pomočjo hormonske terapije in ki-
rurškega znanja spreminja v moškega. Chaz se je celo odločil kamere spustiti v
operacijsko dvorano, videli pa bomo lahko tudi, kako mu zdravniki z injekcij-
skimi iglami vbrizgavajo hormone. Bolj kot medicinsko stran svojega življenj-
skega projekta je Chaz želel opozoriti na velike spremembe, ki so se po posegu
pričele pojavljati pri njem, tako psihične kot telesne. Na novega Chaza se je mo-
rala privaditi tudi njegova dolgoletna partnerica Jennifer Elia, ki pravi, da je ob
njej naenkrat bila povsem druga oseba. "Morala sva se na novo spoznati. Bilo je,
kot bi bila zaljubljena v Chazovega dvojčka," je dejala. (siz)

Sir Elton John je obelodanil načrte za
film o svojem "divjem življenju". Film
naj bi nastal v sodelovanju z njegovim
partnerjem Davidom Furnishem in bri-
tanskim scenaristom Leejem Hallom.
Pevec je svojim oboževalcem obljubil,
da bo biografski film prav tako divji,
kot sta bila njegova kariera in zaseb-
no življenje. "Rad bi naredil resnično
dober film o svoji življenjski zgodbi.
Lee Hall, ki je bil tudi scenarist za film
Billy Elliot, je že napisal odličen scena-
rij," je napovedal Elton John in dodal,
da to ne bo običajen film, saj takšno ni
bilo niti njegovo življenje. Pevec meni,
da bi bil za film o njegovem življenju
na mestu nadrealističen pristop. (sta)

Kdo je v mi-nu-lem letu-
najbolj ogorčil žirante
zlati-h mali-n, nagrad za
najslabše filmske dosežke

Največ, kar devet nominacij za zlate
maline, ki jih podeljujejo za najslabše
hollywoodske dosežke, si je letos pri-
služila vampirska saga Somrak: mrk
v režiji Davida Slada. Zlate maline
bodo podelili 26. februarja, dan pred
oskarji. Zlate maline bodo podelili v
desetih kategorijah. Z devetimi nomi-
nacijami za maline gre v boj za najslab-
še hollywoodske dosežke še akcijska
pustolovščina Zadnji gospodar vetra
M. Nighta Shyamalana. Slednji je za
film med drugimi prejel še nominaci-
ji za najslabši scenarij in režijo. Za zlato
malino za najslabši film se potegujejo
še akcijska komedija Lovec na glave z
Jennifer Aniston, ki je nominirana za
najslabšo glavno igralko, Seks v mestu
2 vključno z nominacijo Sarah Jessice

Parker in njenih treh prijateljic in paro-
dija vampirske sage z naslovom Vam-
pirji so bedni.

Za najslabšo igralko je nominirana
še zvezda Somraka Kristen Stewart,
ujeta v ljubezenski trikotnik s svojim
vampirskim fantom, ki ga igra Robert
Pattinson, in volkodlakom, ki ga je
upodobil Taylor Lautner. Oba igralca
sta nominirana tudi za najslabši glavni
vlogi poleg Jacka Blacka v Guliverjevih
potovanjih, Gerarda Butlerja v Lovcu
na glave in Ashtona Kutcherja v filmih
Morilci in Valentinovo.

Kot najslabši igralki sta nominira-
ni še Miley Cyrus za vlogo v Posled-
nji pesmi in Megan Fox za vlogo v
vestern grozljivki Jonah Hex. Nomi-
niran je tudi oče Miley Cyrus - Billy
Ray Cyrus za stransko vlogo v filmu
"The Spy Next Door". Za najslabšo
stransko igralko so nominirane tri
pevke in dobitnice Oskarjev: Cher za
vlogo v filmu Burleska, Liza Minnelli
za vlogo v Seksu v mestu 2 ter Barbra
Streisand za komični prizor v Njuni
družini. V letošnji novosti med nagra-
dami, posebni kategoriji najslabše zlo-
rabe 3D-tehnike, so nominirani Zadnji
gospodar vetra, Mačke in psi: maščeva-
nje gospe Muce, Spopad titanov, "The
Nutcracker in 3D" in sedmi del Žage.

Bogata bera nelaskavih nominacij
je po mnenju nekaterih še poslednji že-
belj v krsto projekta Seks v mestu. Če
je serija žela same pohvale in so prvi
film kritiki še nekako prebavili, pa na
račun drugega dela skorajda ni slišati
lepe besede. Slaba igra, trapasti zaple-
ti in pretiravanje z modnimi ekstre-
mi naj bi poskušali prikriti dejstvo,
da so se pisci "seksi" scenarijev že pre-
cej izpeli. Da tretjega dela skoraj zago-
tovo ne bo, je pred časom potrdil tudi
igralec Chris Noth, ki za klavrni konec
sage krivi izjemno negativno nastroje-
ne novinarje. Slabe kritike pa niso ga-
nile neštetih oboževalcev Somraka, ki
so iz mladih atraktivnih igralcev na-
redili najbolje plačane hollywoodske
zvezdnike, zanimanje za vampirje pa
je postalo globalni trend. (sta/dež)

Na spletno stran www.Tacek.si lahko
naložite slike svojih psov, drugi obisko-
valci pa jih ocenjujejo. Objavljamo pet
fotografij, ki so prejšnji teden dobile
najvišje ocene, hkrati pa vas vabimo,
da sodelujete s svojimi fotografijami in
tudi kot ocenjevalec.

1. Mitja: "Zdravo, kepica! Ovčarka Terra
in shih tzu Redy. Še vedno prijatelja."

2. Maja: "Na fotografiji je naš mali
Nani. Je navihan kuža. Zelo rad se igra.
Najbolj je vesel, ko greva na sprehod."

Prostovoljno društvo za terapijo s po-
močjo psov je nedavno učencem Sred-
nje trgovske šole Maribor predstavilo
terapevtske zmožnosti psov, dijaki pa
so imeli priložnost, da si na posebnem
poligonu ogledajo, kaj je pasji agility
in kako poteka, seznanili pa so se tudi
z delom pasjega frizerja.

Za škarje, glavniček in krtačo je pri-
jela Erika Kremser, znana mariborska
negovalka psov. Kdaj je pravi čas, da
dolgodlakega psa, ki je potreben nege,
peljemo k pasjemo frizerju, jo povpra-
šamo. "Vse je odvisno od tega, kako
hitro psu raste dlaka. Nekaterim raste
hitreje, drugim počasneje. Kot pasmo,
ki je najpogosteje potrebna nege pri
frizerju, lahko izpostavimo belega vi-
šavskega terierja. Slednjega strižemo
pet- do šestkrat na leto, saj mu dlaka
raste izredno hitro." Da bo naš kuža
videti tudi sicer negovan, mora poskr-
beti kar lastnik sam, opozori Kremser-
jeva. "Dolgodlake pse češemo enkrat
na teden. Pri tem uporabimo kovinski
glavnik, primeren za nego dolgodla-
kih psov. Nepogrešljiva je tudi krtača.
Pri pasmah z dolgo dlako se namreč
ta tudi vozla. Vozle je najbolje razkr-
tačiti; to storimo previdno in počasi,
da psa ne boli in se zaradi tega tudi ne
razburja."

Pse na česanje in krtačenje navadimo,
takoj ko jih pripeljemo na dom. Ka-
sneje bi namreč pri negi lahko imeli
težave, saj pes, ki ni vajen česanja in
krtačenja, slednje prenaša težko."

Pozdravljeni. imam kar nekaj vprašanj
glede srčne bolezni pri psih, ki so menda
zelo pogoste. Ali deluje pasje srce isto
kot človeško? Kaj pomeni obolenje srca in
kako veterinar ugotovi, da ima pes srčno
obolenje? Zanima me, kako zdravimo bo-
lezni srca in kako dolgo sploh lahko živi
pes z bolnim srcem.

Odgovarja Aleša Korent, študentka ve-
terine, Veterinarska ambulanta ŽAK,
Slovenska Bistrica: "Srce psa deluje po-
dobno kot človeško. To je votel mišič-
ni organ, ki ga mišična stena deli na
levo in desno polovico. Vsaka polovi-
ca se deli na preddvor (atrij) in prekat
(ventrikul). Kri, ki je osiromašena s ki-
sikom, se po venah vrača v desni predd-
vor in naprej v desni prekat. Iz prekata
se potiska dalje v pljučni krvni obtok,
kjer se obogati s kisikom. Tako oboga-
tena kri se črpa dalje v levi preddvor
in preko levega prekata nadaljuje pot
po arterijah skozi organizem, dokler
se, kot v začaranem krogu, po venah
ponovno ne vrne v desni preddvor.

Osnovna funkcija srčne mišice je
krčenje. Ločimo fazo krčenja (sistola)
in fazo razstezanja (diastola). V fazi si-
stole srčna mišica potiska kri v plju-
ča in po telesu, medtem ko se v fazi
diastole sprosti in srčna prekata se po-
novno napolnita s krvjo. Kontrakcije
srčne mišice so posledica električnih
vzdraženj, za katera so krivi dražljaji,
ki nastanejo v sinusnih vozlih. Atrio-
ventrikularni vozel sprejme dražljaj
iz preddvorov in ga posreduje do sr-
čnih prekatov. Vsi ti postopki so med
seboj natančno usklajeni in vodijo do
urejenega, ritmičnega delovanja srca.
Da lahko srce pravilno deluje, mora
tudi samo biti dobro prekrvavljeno.

Lastniki psov po navadi naredi-
jo veliko napak zaradi prepogostega
umivanja in šamponiranja svojega
ljubljenca. Zavedati se moramo, opo-
zori sogovornica, da pes ni človek
in ne potrebuje vsakodnevne nege z
vodo. Kvečjemu mu je ta lahko škod-
ljiva. Umivanje in šamponiranje psov
sta priporočljivi zgolj občasno, predv-
sem pri pasmah z občutljivo kožo, na
primer pri višavskem terierju. "Neka-
teri lastniki se denimo pritožujejo, da
ima dlaka njihovega štirinožca nepri-
jeten vonj. Tega ne bomo odpravili s
šamponiranjem in umivanjem psa,
temveč je po navadi vzrok za nepri-
jeten vonj dlake treba iskati v hrani,
ki jo uživa. Hrano po posvetu z vete-
rinarjem poskušajmo zamenjati, to
storimo tudi, ko opazimo, da ima pes
pogosto zamašene žleze ..." Žleze se
polnijo predvsem, če je hrana, ki jo

To nalogo nosita leva in desna koro-
narna srčna žila, ki se dalje vejeta in
kot mreža prepletata celo srce. Ker te
žile skrbijo za dovod hranljivih snovi
in kisika v tkivo srca, je njihova dobra
prekrvavitev bistvenega pomena za
normalno delovanje krvne črpalke.

Bolezni srca so pogost vzrok smr-
tnosti pri srednje starih in starejših
psih. Pojavljajo se kot oslabelost srca
in zaklopk, medtem ko so pri mlajših
psih bistveno manj pogoste in so veči-
noma posledica prirojenih napak.

Vzrok obolenja srca starejših psov
je skoraj vedno poškodba srčnih za-
klopk ali pa razširitev srčne mišice, ki
postane ohlapna ali otrdela in zato ni
več sposobna črpati krvi v zadostni
meri. Posamezne pasme in psi določe-
ne velikosti imajo različna nagnjenja
k določenim srčnim boleznim. Tako je
bolezen na srčnih zaklopkah pogostej-
ša pri starejših psih manjših in pritlika-
vih pasem ter mešančkih. S starostjo
zaklopke popuščajo in ne zapirajo več
prehoda iz preddvora v prekat v popol-
nosti, zato se kri ob krčenju srčne miši-
ce delno vrača iz prekata v preddvor.
Posledica tega je zastajanje krvi v plju-
čih in posledično nabiranje tekočine
v njih ter nezadostna oskrba organiz-
ma s krvjo. Druga najpogostejša bo-
lezen srca je razširitev srčne mišice
oziroma dilatativna kadriomiopati-
ja. Bolezen povzroča tanjšanje srčne
mišičnice, zaradi katere se srce razši-
ri kot balon. Kontrakcije srca oslabi-
jo in takšno srce ni sposobno dobro
opravljati svojega dela. Značilna je za
velike pasme psov, še posebno za do-
bermane, nemške doge, novofundlan-
ce, nemške bokserje, irske volčje hrte
in kokeršpanjele. Predpostavlja se, da
ima dedni dejavnik pomembno vlogo

Obvezno si priskrbite primerno krtačo. Najboljši nasvet lahko dobite v spe-
cializiranih trgovinah za hišne ljubljenčke, kjer boste lahko našli primerno
krtačo za svojega novega ljubljenčka. Redno vzdrževanje čiste in lepe dlake
psa je izjemno pomembno, zlasti pri dolgodlakih pasmah. Posvetujte se z ve-
terinarjem glede najprimernejšega načina za nego dlake vašega psička ter
tega, kdaj ga morate peljati na striženje, če je to potrebno.

uživa naš ljubljenec, mešana. "Žlezo
je treba očistiti, sicer se lahko zamaši
in je lahko potrebno celo zdravljenje.
Očisti jo lahko veterinar, pasji frizer
ali pa to storimo sami, če smo o tem
seveda ustrezno podučeni.

Vsak dan moramo očistiti "za-
spančke", ki se pojavijo v kotičkih
očeh čez noč. "Nekateri psi imajo po-
sebno občutljive oči. Denimo malteža-
nom pogosto teče iz oči, imajo vnetja,
ki jih pozdravimo s kapljicami. Seve-

pri nastanku te bolezni, ostali vzroki
so lahko posledica nepravilne prehra-
ne ali pa prebolele virusne infekcije v
preteklosti. Prizadene mlajše pse in
pse v srednjem življenjskem obdobju.

Simptomi srčnih bolezni so si po-
gosto zelo podobni ne glede na vzrok
obolenja. Tako se pri že napredova-
nem srčnem obolenju javlja prehitra
utrujenost, motnje v dihanju, sopenje,
suh kašelj, slabši tek in posledična izgu-
ba telesne mase ter ne nazadnje tudi
omedlevice in krči zaradi pomanjklji-
ve oskrbe možganov s kisikom.

Za diagnosticiranje obolenja srca
je najprej treba poslušati srce in izme-
riti frekvenco srčnega utripa. Če so
na srcu prisotne napake, pridejo za
nadaljnje odkrivanje bolezni v poš-
tev rentgensko slikanje srca in pljuč,
ultrazvočna diagnostika srčne miši-
ce in zaklopk ter elektrokardiografi-
ja (EKG). V napredovanih oblikah teh
bolezni, kjer so simptomi že vidni, je
zdravljenje potrebno, saj psu s tem
bistveno izboljšamo kvaliteto življe-
nja in mu ga lahko tudi podaljšamo.
Žal pa je pri zelo napredovanih bole-
znih zdravljenje večkrat neuspešno.
S terapijo lahko upočasnimo tek bo-
lezni, preprečiti pa je žal ne moremo.
K izboljšanju stanja pripomoremo že
z zmanjšanjem telesne aktivnosti, v
terapijo pa na splošno pri srčnih bo-
leznih vključujemo diuretike, pozi-
tivna inotropna zdravila, inhibitorje
konvertaze angiotenzina, antiaritmi-
ke, antitrombotike in dietno prehrano
za bolezni srca. Nekatere prirojene na-
pake na srcu se lahko odpravijo tudi s
kirurškimi posegi.

Prognoza pri takih boleznih je
lahko raznolika. Če začnemo žival
zdraviti dovolj zgodaj in so vidna

Obstaja veliko pasem morskih prašičkov, ki se med
seboj ločijo po dolžini, strukturi in barvi krzna

V Sloveniji je morski prašiček zelo
priljubljena domača žival. To malo in
okroglo živalco s štirimi kratkimi no-
gicami ima doma tudi osnovnošolec
Vito iz Maribora. Nanjo je zelo nave-
zan in zna zanjo lepo skrbeti. "Marje-
tica je pri meni našla dom pred tremi
leti, ko je bila stara šest tednov. Z njo
se veliko ukvarjam, od mene pa zahte-
va kar nekaj dela. Strižem ji kremplje,
jo hranim in ji pospravljam kletko,"
pravi Vito.

"Morskim prašičkom krempeljčki
nenehno rastejo, zato jih je treba skraj-
šati, ko postanejo predolgi. Marjetici
jih postrižem nekajkrat na leto, ko se
začno ukrivljati navznoter. Pri striže-
nju uporabljam posebne škarjice, ki se
dobijo v trgovinah za živali," pove mla-
denič. Prav tako je tem živalcam treba
redno pregledovati zobe, rastejo jim na-
mreč vse življenje. V čeljusti imajo spre-
daj dva para sekalcev, v zadnjem delu
pa na vsaki strani po štiri pare kočni-
kov. Če jim zobje preveč zrastejo, jih
ovirajo pri jedi. V tem primeru mora-
mo morskega prašička peljati k veteri-
narju, da mu zobe zbrusi ali odščipne.
Vito pove, da se Marjetica pravilno pre-
hranjuje in zaradi tega ni potrebe, da
bi ji veterinar brusil zobke. "Večinoma
jo hranim s suhim senom ter svežim
sadjem in zelenjavo. S tovrstnimi obro-
ki si namreč ves čas na naraven način
brusi zobe. "

Morski prašiček ne prenaša dobro niti
vročine niti mraza. Kadar se temperatu-
ra spusti pod 12 stopinj, je lahko to zanj
usodno. Prav tako ga ne smemo pustiti
na soncu, saj lahko pogine od dehidra-
cije. Najbolje bomo ravnali, če ga
bomo namestili v topel
prostor v stano
vanju.

V mariborskem zavetišču za živali, ki ga upravlja Društvo za varstvo in proti
mučenju živali Maribor, veliko izgubljenih, najdenih in zavrženih kosmatincev
nestrpno čaka na nove lastnike. Topel dom in skrbnega lastnika iščeta tudi ma-
mica Pika in njena prikupna mladička Zoja.

Mnogi si ne morejo predstavljati življe-
nja brez psa. Za vse te ljudi pa tudi za
tiste, ki so šele začetniki na poti sobi-
vanja človeka in te živali, je izpod pere-
sa Jožeta Vidica, veterinarja, kinologa,
poznavalca vedenja psov, nastala knji-
ga s preprostim naslovom Življenje s
psom.

Življenje s psom je sodoben priroč-
nik za vse pasje skrbnike. Ta knjiga za-
gotovo sodi v vsako hišo, kjer že imajo
psa, pa tudi v tiste, v katerih o tem, da
bi si priskrbeli psa, šele razmišljajo. Do-
datna vrednost priročnika je, da je to
prva takšna knjiga slovenskega avtor-
ja. Priročnik je nastajal desetletja. Jože
Vidic je vodil policijsko pasjo šolo v Po-
dutiku in tam tri desetletja vsak dan so-
deloval v veterinarski ambulanti. Bil je
sodnik za delo službenih psov in izšo-
lal celo vrsto psov za pomoč slepim in
invalidom. Knjiga je sad izjemne in
plodne veterinarske ter publicistične
prakse in ne zgolj skupek nasvetov, po-
branih z različnih koncev, kot to sicer
velja za številne tuje in pri nas preve-
dene priročnike za vzgojo psov. Zara-
di milega značaja, prijaznega tako do

Pomembno je, da v kletko namestimo
primerno podlago. Ker je Marjetica
kratkodlaka vrsta morskega prašička,
je zanjo najprimernejša podlaga seno.
Za razliko od kratkodlakih se dolgod-
lakim živalcam lahko seno preveč
zapleta v dlako, zato so zanje za pod-
lago primernejši koruzni kosmiči. Za
normalno prebavo prašički potrebu-
jejo veliko gibanja. Vito svojo Marjeti-
co večkrat spusti iz kletke, da prosto
teka po stanovanju. S tem poskrbi, da
njegova ljubljenka ostane gibč-
■ na in ji prebava ne povzroča
težav. Ko kupujemo morske-
ga prašička, mu za igro
ne smemo kupiti kole-
sa za tekanje, kot je to
običajno pri hrčkih.
Prašičkova hrbteni-
ca namreč ni tako
upogljiva kot hrčko-
va in bi se živalca na
kolesu resno poško-
dovala. Vito je svoji
Marjetici v kletko
postavil tunelček,
da se lahko v njem
skriva ali skače na-
okoli.

Na spletno stran www.Tacek.si lahko
naložite slike svojih mačk, drugi obi-
skovalci pa jih ocenjujejo. Objavljamo
pet fotografij, ki so prejšnji teden dobi-
le najvišje ocene, hkrati pa vas vabimo,
da sodelujete s svojimi fotografijami in
tudi kot ocenjevalec.

3. Klemen: "Naš Muri kraljuje v hiši. Naj-
raje se greje na radiatorju, pri hrani pa
je izbirčen kot Garfield."

Cariniki ljubljanske mobilne enote so opravljali carinsko-trošarinsko kontrolo
na avtocestnem počivališču Lopata pri Celju. Pozno zvečer so ustavili ukrajin-
ski kombi, ki so ga nato pregledali z rentgenom in med prtljago odkrili 96 litrov
biološkega insekticida za zaščito rastlin bitoxibacillin. Tržni inšpektorat je potr-
dil, da njegova uporaba na območju Slovenije ni dovoljena. Carina je sredstvo
za zaščito rastlin začasno zasegla, vozniku naložila plačilo varščine in podala
predlog za uvedbo postopka o prekršku. Istega dne so ljubljanski cariniki usta-
vili še en ukrajinski kombi. Voznik je prijavil 4000 cigaret, ki naj bi jih kupil na
Madžarskem. Pri pregledu vozila so v črnih vrečah odkrili še 5200 cigaret Bond
z madžarskimi tobačnimi znamkicami. Blago so začasno zasegli, vozniku nalo-
žili plačilo varščine in podali predlog za uvedbo postopka o prekršku. (gp)

Na zatožno klop mursko-
soboš-ke-ga sodišča je-
znova se-de-l ne-kdanji
doce-nt Unive-rze-
v Mariboru in se-daj
direktor družbe- ZUM
Boris Kostanje-ve-c

je namreč, da se iz postopka izloči
okrožni državni tožilec Bo-jan Mi-sja,
ki je zastopal obtožnico. Slednjega
naj bi bil Kostanjevec v preteklosti
"pijanega vlekel izpod mize". Kosta-
njevec je sodišču predstavil zgodbo
izpred dveh let, ko je skupaj s svojim
takratnim zagovornikom in omenje-
nim tožilcem odšel na pijačo v mur-
skosoboški hotel Diana. Tožilec Misja
naj bi se bil takrat tako napil, da so ga
pobirali izpod mize, do doma pa naj
bi ga bil z avtomobilom peljal takrat-
ni Kostanjevčev odvetnik. O dogod-
ku je bila obveščena tudi generalna
tožilka Barbara Brezi-gar, vendar na
Kostanjevčevo začudenje zadeve ni
predala drugemu tožilcu. Sodnik Sta-
ni-slav- Ži-žek, ki vodi to zadevo na
murskosoboškem sodišču, je decem-
bra sprejel preložitev obravnave na
željo Kostanjevca, da se izloči tožilec
Misja, vodja murskosoboškega tožil-
stva Žarko Bejek pa je to tudi storil in
Misjo zamenjal s Faričem.

Po prebrani obtožnici je včeraj naj-
prej od obtoženih besedo dobil Kosta-
njevec, ki je povedal, da v tistem času,
v letih 2000 in 2001, pravila poslova-
nja na Univerzi v Mariboru zaradi se-
litve na novo lokacijo niso bila dovolj
dobro urejena in dorečena. Omenil je,
da je bilo na stari lokaciji Univerze Ma-
ribor v Krekovi 20 zaposlenih, na loka-
ciji na Slomškovem trgu pa 80. Dodal
je, da se je prav zaradi zaključevanja
izredno velike investicije, kot je bila
obnova stavbe na Slomškovem trgu,
temu posvečala večja pozornost kot
pa tekočemu poslovanju. "Nisem imel
naloge, da bi vsak dokument posebej
pregledoval," je v svoj zagovor za oči-
tano kaznivo dejanje, da je podpisoval
dokumente, zaradi katerih se je znašel
na sodišču, povedal Kostanjevec. "Ru-
tinsko sem podpisoval okoli 300 do-

iz kaznivega dejanja, zasegli. V stano-
vanju pa so našli tudi negibno ležeče-
ga psa z odprtimi ranami.

Veterinarski inšpektor, ki je pri-
šel na kraj dogodka, je izdal odločbo
o odvzemu živali, psa pa je odpeljal
nadzornik društva za varstvo in proti
mučenju živali.

Kriminalisti so ob prihodu na
kraj hišne preiskave naleteli tudi na
25-letnega moškega iz Maribora, ki je
zapuščal stanovanje 32-letnika. Med
postopkom ugotavljanja identitete je
skušal zbežati, zato so kriminalisti
tudi zoper njega uporabili prisilna
sredstva. Prav tako so mu zasegli za-
kumentov dnevno," je še dodal. Na
vprašanje sodnika Žižka, kdo je bil za-
dolžen za nabavo protokolarnih daril,
je odgovoril, da so se to dogovarjali na
kolegiju rektorja in dekana univerze,
viljamovko pa je imel nalogo prevze-
mati šofer univerze Mi-le Po-čkaj, ki
naj bi se bil tudi dogovarjal o nabavi
daril z Gašparičem. "To sem zvedel
šele takrat, ko se je pričel kazenski po-
stopek proti meni," je svojo izpoved
nadaljeval Kostanjevec in dodal, da se
čudi načinu plačevanja teh daril preko
študentskih napotnic, "če pa je imela
univerza takrat veliko donatorskega
denarja". Kostanjevec je ob koncu za-
govora povedal še, da je na službeni
poti v Ljubljani med vožnjo slišal po-
govor med takratnim rektorjem Ludvi-
ko-m To-plako-m in šoferjem Počkajem.
Toplak naj bi bil takrat naročil Počka-
ju, naj dostavi protokolarna darila za
prireditve.

Gašparič je včeraj v svoj zagovor po-
vedal, da Kostanjevca ne pozna, prav
tako se nikoli ni z njim pogovarjal o
dostavi daril. Povedal še je, da je bil
način plačevanja preko študentskih
napotnic takrat nekaj povsem običaj-
nega. Anderličeva je potrdila, da je štu-
dentske napotnice predala Gašpariču.
"Od tega nisem imela koristi, šlo je za
prijateljsko uslugo Gašpariču," je deja-
la in dodala, da je Gašparič do denar-
ja, ki mu ga je za protokolarna darila
bila dolžna Univerza v Mariboru, pri-
šel lahko le preko teh napotnic. Na na-
slednji obravnavi, ki bo 23. februarja,
bodo zaslišani še nekdanja Kostanjev-
čeva sodelavka Lučka Lo-rber, takratni
rektor Univerze Maribor Ludvik Top-
lak in Mile Počkaj. Slednjega v prete-
klosti zaradi slabega zdravstvenega
stanja niso mogli zaslišati, zato bodo
sedaj preverili, ali je sposoben priti na
sodišče in povedati svojo zgodbo.

Kriminalisti so moška pridržali.
Zoper 32-letnika bodo podali kazen-
sko ovadbo zaradi utemeljenega suma
storitve kaznivih dejanj neupravičene
proizvodnje in prometa s prepovedani-
mi drogami, nedovoljenimi snovmi v
športu in predhodnimi sestavinami
za izdelavo prepovedanih drog, mu-
čenja živali in preprečitve uradnega
dejanja ali maščevanja uradni osebi.
Zoper mlajšega moškega pa bodo poda-
li obdolžni predlog zaradi kršitve do-
ločb zakona o proizvodnji in prometu
s prepovedanimi drogami. (čk)

1 začetku decembra lani le sedel na za-
tožno klop murskosoboškega okrajne-
ga sodišča, vendar je takrat poskrbel,
da se obravnava ni pričela. Zahteval

Mariborski kriminalisti so 11. janu-
arja opravili hišno preiskavo v sta-
novanju 32-letnega Mariborčana, pri
čemer jo je ta skušal fizično prepreči-
ti. Kriminalisti so zato uporabili pri-
silna sredstva, v preiskavi pa odkrili
dokaze o neupravičeni proizvodnji in
prometu z drogami ter nedovoljenimi
snovmi v športu in o mučenju živali.

Kot so včeraj sporočili s Policij-
ske uprave Maribor, so v stanovanju
32-letnika našli več zavitkov s posu-
šenimi zelenimi rastlinskimi delci,
najverjetneje konopljinimi. Zavitke
so skupaj z večjo količino denarja in
drugimi predmeti, ki bi lahko izvirali

Na kraju požara v Medlogu pri Celju so včeraj dopoldan svoje delo opravljali kriminalisti. (Sherpa)

Na odlagališču odpadnih
sveč v Medlogu pri Celju
je prišlo do požara
rezervoarjev s parafinom
in eksplozije rezervoarja
z zemeljskim plinom

Smrad po ožganem parafinu, posle-
dica ponedeljkovega večernega poža-
ra, ki je nekaj minut pred pol deveto
uro izbruhnil na odlagališču odpad-
nih sveč poleg podjetja za reciklažo
odpadnega materiala in izdelavo sveč
v Medlogu pri Celju, se je včeraj dopol-
dan še vedno širil po okolici objekta,
ki stoji le nekaj deset metrov stran od
skladišča Lesnine. Svoje delo so na po-
žarišču že od jutranjih ur opravljali
celjski kriminalisti, ki niso dopusti-
li fotografiranja v notranjosti objek-
ta, kjer je požar povzročil precejšnjo
škodo.

V ponedeljek malo pred 20.30 je za-
gorelo na odlagališču odpadnih sveč,
ogenj pa se je nato razširil na cisterne
s parafinom, na katerih je zagorela izo-
lacija. Posledično je ogenj segrel tudi
cisterno s plinom, ki je eksplodirala.
Eksplozijo so slišali okoliški stanoval-
ci. Ogenj je nato zajel še osebno vozilo,
ki je bilo parkirano ob objektu, vreče
odpadnih sveč za predelavo, uničil
pa je tudi garažo, veliko dva krat štiri
metre. Zaradi visoke temperature so

vanja opravijo kar petino vsega dela
v Sloveniji. Polovico vseh akcij na Tol-
minskem sicer predstavljajo reševanja
ponesrečenih s padali.

V vseh reševalnih in iskalnih akci-
jah so pri GRZS lani zabeležili poveča-
nje ur pri manjšem številu reševalnih
akcij kot leta 2009. To pomeni, da so
bile akcije v poprečju daljše ali pa je
bilo v posamezni akciji prisotno večje
število reševalcev, ugotavljajo v poro-
čilu GRZS.

Reševalci so pri analizi minulega
leta izpostavili tudi nekaj težav, s ka-
terimi so se srečevali v letu 2010. Na
prvem mestu velja omeniti vse večjo
obremenjenost pri delu, saj morajo
pogosto poskrbeti tudi za psihološko
pomoč očividcem nesreč, na obmejnih
območjih pa se včasih še vedno srečajo
tudi z administrativnimi in jezikovni-
mi težavami. (sta)

Dragutin Srpak, ki na
Dobu prestaja devetletno
zaporno kazen, od višje
tožilke Branke Zobec
Hrastar terja 100.000
evrov odškodnine

mentiral tožnik. Sodišče je njegovim
navedbam o prenatrpanosti v zaporu
verjelo in se strinjalo, da to dejansko
pomeni kršitev zakona o izvrševanju
kazenskih sankcij, vendar je s sodbo
sklenilo, da je imel Srpak na razpola-
go nekaj več kot tri kvadratne metre
prostora, kar je po evropski zaporniški
praksi spodnja meja bivalnega prosto-
ra in še ne pomeni kršitve človeškega
dostojanstva in mučenja. Ker tožniku
ni uspelo dokazati niti ene svoje trdit-
ve o slabih razmerah v zaporu, ki bi
škodovale njegovemu zdravju, je so-
dišče njegov zahtevek v celoti zavrni-
lo in mu hkrati naložilo plačilo dobrih
tisoč evrov pravdnih stroškov. Ob tem
omenimo, da je Srpak zaradi pomanj-
kanja denarja tožbo spisal sam, enako
je storil v primeru zoper tožilko, kjer
glede na višino tožbenega zahtevka, to
je 100.000 evrov, samo stroški sodne
takse znašajo nekaj več kot 1700
evrov.

Ime višje tožilke Zobec Hrastar
v javnosti odmeva predvsem zaradi
afere Patria, saj je prav ona v tej zadevi
vložila obtožni predlog zoper Janeza
Janšo, Jožeta Zagožna, I-vana Črnko-
viča, Walterja Wolfa in Toneta Krko-
viča. Prav tako pa tudi zoper bivšega
načelnika generalštaba Slovenske voj-
ske Albina Gutmana in nekdanjega
obrambnega ministra Karla Erjavca,
ki jima na ljubljanskem okrajnem so-
dišču že sodijo.

Srpak je sicer še vedno prepričan,
da so mu bile v zaporu kršene človeko-
ve pravice, zato za direktorja na Dobu
Jožeta Podržaja zahteva celo kazenski
pregon. V Večeru smo že poročali, da
je ovadbo poslal na novomeško tožil-
stvo. V njej med drugim navaja, da ga
v zaporu po tistem, ko je bil operiran
v bolnišnici, niso pravilno namestili v
bolnišnični oddelek, da je moral biti v
sobi s kadilcem ... Direktor zapora pa
je obelodanil, da se Srpak, medtem ko
je bil na prekinitvi kazni zaradi zdrav-
ljenja, ni držal dogovorjenega. Na
predpisanem zdravljenju v toplicah
je bil namreč samo en dan in ne dva
tedna, kot je bilo načrtovano. Torej bi
se moral v zapor, ne glede na to, da mu
je bila kazen za mesec dni prekinjena
(zaradi načrtovanega dvotedenskega
zdravljenja v toplicah in vseh preosta-
lih pregledov), vrniti prej.

Umrl zaradi udara elektrike

Operativno-komunikacijski center PU Ljubljana so v ponedeljek popoldne obve-
stili o delovni nesreči v okolici Komende. Po doslej zbranih obvestilih je bilo
ugotovljeno, da je pri popravilu delovnega stroja udar električnega toka poško-
doval 46-letnika iz okolice Komende. V nesreči je 46-letnik utrpel tako hude
telesne poškodbe, da je za njihovimi posledicami na kraju umrl. Policisti nada-
ljujejo zbiranje obvestil. (čk)

Generalni direktor policije je odredil
nadzor dveh policijskih preiskav

Generalni direktor policije je lani 20. decembra odredil nadzor nad delom delav-
cev na Upravi kriminalistične policije GPU in Policijski upravi Slovenj Gradec
v dveh predkazenskih postopkih, ki sta bila vodena zaradi suma storitve različ-
nih kaznivih dejanj. V medijih so se pojavile navedbe, da bi naj bili policisti v
obravnavanih primerih pristranski, pasivni in da med strokovnimi službami
ni potekala ustrezna komunikacija, večkrat pa je bila izpostavljena neučinkovi-
tost delovanja različnih organov.

Nadzorniki po dosedanjih ugotovitvah nadzora niso potrdili takih nepra-
vilnosti, ki bi vplivale na končni rezultat preiskave oziroma na ugotavljanje
dejanskega stanja v obeh obravnavanih primerih, a nadzor še ni končan. Nad-
zorna skupina še pregleduje listine, ki so jih policisti izdelali v obeh obravna-
vanih primerih.

Namen nadzora je ugotavljanje zakonitosti, strokovnosti, obsega, kakovosti in
pravočasnosti opravljanja nalog, usklajevanje delovnih nalog, ugotavljanja uspeš-
nosti in učinkovitosti dela na posameznih delovnih področjih in preverjanje
uresničevanja organizacijskih ciljev. Nadzorniki so v obeh primerih proučili di-
namiko preiskave s ciljem ugotavljanja razumnih rokov za izvedbo posameznih
preiskovalnih opravil, izdelave dokumentacije in zaključnih dokumentov.

Sicer policisti v prvem predkazenskem postopku, ki se nanaša na sum kazni-
vih dejanj uradnih oseb, niso zbrali dovolj obvestil, da bi zoper osumljene podali
kazensko ovadbo, zato so konec lanskega decembra na okrožno državno tožilstvo
v Slovenj Gradcu podali poročilo.

V drugem primeru je policija zaključila preiskavo in na okrožno državno
tožilstvo v Slovenj Gradcu posredovala poročilo po 148/X. členu Zakona o ka-
zenskem postopku o ugotovitvah v zvezi s preiskavo suma storitve kaznivega
dejanja spolnega napada na mlajšega od petnajst let. Policija še vodi predkazen-
ski postopek na podlagi kazenskih ovadb zaradi sumov več drugih kaznivih de-
janj. Po končanem nadzoru bo izdelano poročilo s končnimi ukrepi za odpravo
vseh ugotovljenih pomanjkljivosti. (čk)

Plavalna zveza Slovenije je ob robu
včerajšnje izredne volilne skupščine
razglasila najboljše slovenske plaval-
ce za preteklo leto. Naziv najboljših v
članski kategoriji je pripadel plavalki
Gorenjske banke Radovljice Anji Kli-
nar in svetovnemu rekorderju Ilirijanu
Petru Mankoču. Oba sta bila nad prire-
ditvijo zelo kritična. Predvsem Peter
Mankoč je na prireditvi opozoril na po
njegovem mnenju nesprejemljiv način
organizacije prireditve, ki je bila ne le
prepozno, ampak tudi ni bila organizi-
rana na način, kot se za najboljše pla-
valce v državi spodobi. "V preteklosti
je to že bil svečan dogodek, ki res nekaj
pomeni. Že lani je bilo grozno in predv-
sem do mlajših plavalcev to vse skupaj
ni pošteno," je med drugim povedal
Mankoč. "Priznanje je seveda prizna-
nje in glede na vse močnejšo konkuren-
co v Sloveniji mi veliko pomeni. Se pa
pridružujem Petrovemu mnenju. Pred
nekaj leti je bilo vse bolj svečano, pri-
reditev je pomenila veliko več. Že lani
je bila prireditev organizirana nekako
na hitro, letos je še slabše in upam, da
bo prihodnje leto bolje," je po podelitvi

1.00 Te-nis - Melbourne, odprto pr-
venstvo Avstralije (Eurosport)
9.00 Te-nis - Melbourne, odprto pr-
venstvo Avstralije (Eurosport)
14.30 Ume-tnostno dr-sa-nje- - Bern,
evropsko prvenstvo (Eurosport)
17.30 Nogome-t- - Genova, italijan-
ski pokal, četrtfinale, Sampdoria -
Milan (Sportklub)
18.45 Koša-r-ka- - Kaunas, evropska
liga, Žalgiris - Olympiakos
(Sportklub +)

18.55 Nogome-t- - Cottbus, nemški
pokal, četrtfinale, Cottbus - Hoffen-
heim (Šport TV 2)

povedala Anja Klinar. Nagrade za naj-
boljša trenerja v članski kategoriji sta
prejela trenerja Klinarjeve inMankoča
Miha Potočnik in Dimitrij Mancevič.
Najboljša plavalca v mladinski kategori-
ji sta varovanca Gorazda Podržavnika
(Fužinar Ravne), dvakratna mladin-
ska evropska prvakinja Tjaša Oder in
Staš Slabe, med kadeti pa Radovljičan-
ka Špela Perše, ki jo trenira Aleš Rebec,
in Triglavan John Peter Stevens, ki ga
v vodi usmerja Luka Berdajs. Posebno
plaketo za dolgoletno uspešno delova-
nje in sistema tično-znanstveni pristop
pri razvoju plavanja v Sloveniji je prejel
dr. Venceslav Kapus, posebno plaketo
za dolgoletno delo v plavanju pa je PZS
podelila Juretu Šušteršiču iz plavalnega
kluba Branik. (sta-)

Košarkarice v jadranski ligi bodo drevi igrale tekme 17. kroga. Obe slovenski
ekipi bosta igrali doma. Celjanke, ki se borijo za uvrstitev na zaključni turnir
štirih najboljših, bodo ob 19.30 v dvorani Gimnazije Center gostile Vojvodino.
Pol ure kasneje se bo v mariborski dvorani Tabor začela tekma med AJM in Če-
likom iz Zenice. Mariborčanke so trenutno na desetem mestu dvanajstčlanske
lige. (mla)

Ačimovič športni dir-ektor- Olimpije

Danes naj bi za športnega direktorja Olimpije imenovali nekdanjega reprezentan-
ta Mileta Ačimoviča. Ta je septembra lani zaradi težav s poškodbami končal karie-
ro. Športno pot je začel v Ljubljani, igral za Olimpijo, beograjsko Crveno zvezdo,
londonski Tottenham, francoski Lille, arabski Al Ittihad, nazadnje pa je bil član
dunajske Austrie. Bil je tudi član zlate generacije slovenske reprezentance. (sta)

Petnajstim sr-bskim huliganom
240 let zapor-a

Sodišče v Beogradu je petnajstim navijačem Partizana izreklo kazen v skupni
višini 240 let zapora zaradi umora navijača francoskega Toulousa Brica Tato-
na 17. septembra 2009 ob robu tekme evropskega pokala v srbski prestolnici.
Srbski navijači so v organiziranem napadu pretepli več francoskih navijačev,
28-letni Taton je nekaj dni kasneje v beograjski bolnišnici podlegel poškodbam
glave in prsi. Po smrti francoskega navijača so srbske oblasti napovedale srdit boj
proti nasilju na in ob travnatih igriščih. Četverici pobudnikov in organizatorjev
napadov na francoske navijače so izrekli zaporne kazni med 30 in 35 let. Četveri-
ca navijačev bo za zapahi presedela po 14 let. Osumljenim je sodišče podaljšalo
pripor, dvojica obtoženih je še na begu. Sodba še ni pravnomočna. (sta)

20.10 Ume-t-nost-no dr-sa-nje- - Bern,
evropsko prvenstvo (Eurosport)
20.25 Nogome-t- - Aachen, nemški
pokal, četrtfinale, Aachen - Bayern
(Šport TV 1)

20.45 Nogome-t- - Neapelj, italijan-
ski pokal, četrtfinale, Napoli - Inter
(Sportklub +)

22.00 Nogome-t- - Barcelona, španski
pokal, polfinale, Barcelona - Alme-
ria (Sportklub)

Japonci so selektorja Alberta Zacc-
heronija že pribijali na križ. Proti
Katarju se je v četrtfinalu azijskega
prvenstva komaj izvlekel proti go-
stiteljem Katarcem (3:2), včeraj se je
polfinale z Južno Korejo prevesil v
izvajanje enajstmetrovk. Japonska
javnost je negodovala nad Zacchero-
nijevo izbiro, da sije za prvega vratar-
ja izbral Eija Kavašimo. "Pred nekaj
dnevi sem mu rekel, da vanj zelo za-
upam. Izkazal se je bolj, kot so pri-
čakovali!" se je smejalo Italijanu.
Kavašima je namreč ubranil dve od
treh korejskih enajstmetrovk.

Čeprav je šlo za obračun največjih
favoritov, stadion Al Gharafa v Dohi
(kapaciteta 22.000) ni bil povsem
poln. Kljub temu se je boj za finale
dramatično razplamtel, saj je 16.000
gledalcev videlo kar štiri zadetke in
izvajanje enajstmetrovk. "Zmaga proti
tako dobro organizirani ekipi me dela
še bolj veselega," je tekmo pospremil
Zaccheroni. A voda mu je že pošteno
tekla v grlo: Korejci so namreč v 23.
minuti povedli iz enajstmetrovke, ki
jo je izkoristil Ki Sung-Jung. Japonci
so hitro izenačili prek Maede, nato
pa so v nadaljevanju živci premagali
sposobnost po vidnejših priložnostih.
Prava drama se je zgodila v podalj-
ških. Na sceno je najprej stopila sod-
niška ekipa iz Savdske Arabije, saj je
glavni sodnik po prekršku Hwanga
nad Okazakijem najprej pokazal, da
je bil prekršek zunaj kazenskega pro-
stora. "Verjamem, da so sodniki le
ljudje, ki delajo napake. Drugače si ne
morem razlagati dejstva, da je stran-
ski sodnik oporekal odločitvi glavne-

Japonci se bodo v sobotnem fina-
lu pomerili z Avstralci, ki so povozili
Uzbekistan (6:0). Avstralci so se na pol-
praznem osrednjem katarskem stadio-
nu Khalifa v Dohi sprehodili do finala.
Končni rezultat 6:0 je pokazal, da so
bili Uzbekistanci zgolj (kratkotrajno)
presenečenje prvenstva.

Nihče ni pripravljen dati pol milijona evrov letno, da bi se v
Stožicah na dvorani ali stadionu svetil njegov napis. Pa smo
naivno mislili, da bomo dobili dvorano Zorana Jankovica (žu-
pana) in stadion Romana Jakiča (direktorja Zavoda Tivoli).

Da bo z njim hudo, sem pomislil, ko
me varnostniki niso pustili v avlo za-
kopanskega hotela Hyrni, kjer je Adam
Malysz bival med največjim poljskim
športnim praznikom, tradicionalnimi
tekmami smučarskih skakalcev pod
Visokimi Tatrami. Pomoči Matjaža Zu-
pana se je treba zahvaliti, da je poljski
športni idol pristal na intervju za nas
časnik. Kajti naval nanj je takšen, da si
lahko vzame čas za redke. Sploh v Za-
kopanah. Tam, kjer ga je prišlo pred de-
vetimi leti bodrit neverjetnih 80 tisoč
navijačev in se jih je vsaj četrtina mora-
la obrniti, saj niso videli ničesar. Okoli
njega je bila pred hotelom gneča tudi
minulo soboto, ko se je vrnil iz telovad-
nice. Ko se je izvil iz množice, me je
pozdravil in popeljal v notranjost ho-
tela. Najprej sem mislil, da sem imel
srečo. Da je dobre volje, ustrežljiv in
razpoložen, ker je dan prej po skoraj
štirih letih spet zmagal. Ne, Malysz je
enostavno takšen. Dober človek.

"To, kar mi je uspelo včeraj, je nekaj ne-
verjetnega. Drugi skok ni bil sproščen,
noge so mi šle malce po svoje. Trepetal
sem za zmago. Ko sem jo dočakal, sem
bil vesel kot otrok."

V vrhu ste že poldr-ugo desetletje. Kar-
je svojevr-sten fenomen. Kako vam to
uspe?

"Ni enostavno. Zato sem tem bolj zado-
voljen, da sem že tako dolgo med dese-
timi najboljšimi smučarskimi skakalci
na svetu. Celo leto, tudi poleti, se osre-
dotočam na svoje cilje, na doseganje
dobrih rezultatov pozimi."

Ste špor-tni in nacionalni idol Polja-
kov. Je to za vas motivacija ali tudi
pr-itisk?

"To, da toliko milijonov ljudi verjame
vame, mi daje dodatno spodbudo. Vse
je lepo, kadar mi gre zelo dobro. Če pa
mi ne gre, in včasih nisem sposoben za
povsem na vrh, je bilo to tudi zame olaj-
šanje in ne pritisk. Tako veliko sem že
dosegel, da vem, da mi ni treba biti vse-
lej v ospredju. Pritiskov doslej nisem
čutil. Tudi v obdobju manjših kriz sem
vedel, da bo spet prišel moj čas."

Poleti je bila cela poljska ekipa izjem-
na. Pozimi pa so se mladi, r-azen Stoc-
ha, ki so tako uspešno nastopali na
tekmah za veliko nagr-ado, nekako
izgubili. Zakaj?

"Ni enostavno. Poleti so delali drugače,
tudi s fiziologom so prenehali sodelo-
vati. Trenirali so tako, da se je njiho-
va forma hitro dvignila. Toda sledil je
padec. Ampak spet se bodo dvignili.
Pa še na nekaj ne smemo pozabiti. Ve-
deti morate, da nekateri drugi, Avstrij-
ci, Norvežani in Nemci, poleti niso
tako močni kot pozimi."

Pokojni papež Wojtyla je hodil po
svetu in osr-ečeval ver-nike. Poljski
špor-tni ver-niki pa hodijo za vami na
tekme po celem svetu.
"Pokojni papež Janez Pavel II. je bil ne-
verjetna osebnost. Tudi sam se trudim
biti ljudski in na razpolago navijačem.
Po tekmah ostanem pod skakalnico še
kakšno uro in dajem avtograme. Veli-
ko Poljakov dela po svetu. Kamorkoli
pridem, je tam veliko poljskih navija-
čev. Lepo se zabavamo skupaj."

"Moja najuspešnejša leta so bila med
2000 in 2003. Toda ne morem reči, da
tudi najboljša, saj so bili to tudi težki
časi. Takrat sem bil pod neverjetnim
pritiskom javnosti. Vsak dan me je
oblegala množica novinarjev in foto-
reporterjev, tudi po 30 avtobusov z na-
vijači se je ustavilo dnevno pred mojo
hišo v Visli. Ni bilo mogoče, da bi ženo

Izabelo pospremil v trgovino po naku-
pe. Če že, pa sem ostal zunaj, da sem
se izognil gneči in fotografiranju z vsa-
kim mimoidočim."

"Prvi je bil Pavel Mikeske, drugi Apollo-
nius Tajner, zatem Avstrijec Heinz Kut-
tin, pa Lukasz Kruczek in zdaj Finec
Hannu Lepistoe."

"Problem med mano in Lukasom
Kruczkom je bil, ker sva prijatelja in
enakih let. Ko sem bil v krizi, sem mu
sam predlagal, daj bi poskušal to ali
ono, Lukas pa je dejal le 'dobro'. Ni mi
rekel 'ne'. Ali pa 'nimaš prav'. S Han-
nom je drugače. Čeprav je veliko sta-
rejši, je prav tako moj dober prijatelj.
Njemu povem, kaj se mi zdi, da bi bilo
zame dobro. Hannu pa me vpraša,
zakaj. Moram mu razložiti, potem pa
o tem premisli in se odloči."

Im-ate 39 zmag na tekm-ah svetovnega
pokala. Na tej lestvici- ste d-r-ugi- za Mat-
ti-jem- Nykanenom-, ki- ji-h je zbr-al 46.
Ga lahko d-ohiti-te ali- celo pr-ehiti-te?

"Zelo težko, čeprav cilj moraš imeti. Ni
pa dobro, da si obremenjen le z zmaga-
mi, da sam od sebe zahtevaš, da moraš
le zmagovati. Če se pošalim, imam sku-
paj s prvimi mesti na tekmah za veliko
nagrado, ki jih v Nykanenovem času še
ni bilo, saj se je skakalo le pozimi, več
zmag od njega. Toda zaradi tega imam
v letu tudi več dela, kot ga je imel le-
gendarni finski šampion."

Se d-a v tej sezoni- d-ohi-teti- Thom-asa
Mor-genster-na v boju za veli-ki- kr-i-stal-
ni globus, nam-enjen skupnem-u zm-a-
govalcu svetovnega pokala?
"Velik naskok ima, možno pa je. Zdaj
ko se je po operaciji Gregor Schlieren-
zauer vrnil in pričel spet skakati prib-
ližno tako dobro, kot zna, lahko nam
drugim tekmecem olajša delo. Tho-
mas in Gregor sta velika rivala, čeprav
sta oba v istem moštvu. Ko en skače
dobro, po navadi drugi skače slabše.
Tako je bilo tudi lani v olimpijskem
Vancouvru. Tam sem sam skakal sta-
bilno, Avstrijci pa so se obremenjevali
z drugimi stvarmi. Kar sva s Simonom
Ammannom izkoristila. Da, ostaja pri-
ložnost, in ne le zame, tudi za Amman-
na in Koflerja."

"Seveda. Imam podobne cilje kot lani.
To je biti med prvih pet, kajti najbolj-
ših pet ima po navadi najboljše pogo-
je."

Veli-ki- šam-pi-oni- v vaši-h leti-h se že
spr-ašujejo kd-aj končati-, m-ar- ne?

"Velikokrat sem že in še razmišljam,
kdaj bi bilo dobro nehati. Z leti moram
delati več, če hočem biti uspešen. Pri-
hajajo novi, mladi. Zelo se moram
truditi, da jih lahko dohajam. Karie-
ro bom zaključil, ko bom še vedno v
dobri formi."

Se še spom-ni-te Pr-i-m-oža Peter-ke?
"(Smeh) Vem, da je pred kratkim ska-
kal v Szczyrku."

"Ne vem. Škoda, da ga več ni med
nami. Težko se bo vrnil. Janne Ahonen
je naredil napako, ker se je po letu pre-
mora vrnil. Ko se enkrat odločiš, da je
konec, je konec."

Vi-slo, kr-aj v gor-ovju Beski-d-i-, v juž-
nem- d-elu Poljske, od- kod-er- pr-i-hajate
i-n kjer- ži-vite, ste postavili na zemlje-
vi-d- sm-učar-ski-h skokov. Po vaši- zaslu-
gi- je Vi-sla d-obi-la sod-oben sm-učar-ski-
skakalni- center-.

"Veliko časa so potrebovali, da so ga
zgradili. Skakalnica je v redu, sprem-
ljajoča infrastruktura pa ne. Dvigalo

srebro Vancouver 2010, srednja skakalnica
srebro Vancourer 2010, velika skakalnica
srebro Salt Lake City 2002, velika skakalnica
bron Salt Lake City 2002, srednja skakalnica

svetovni prvak Sapporo 2007, srednja skakalnica
svetovni prvak Predazzo 2003, srednja skakalnica
svetovni prvak Predazzo 2003, velika skakalnica
svetovni prvak Lahti 2001, srednja skakalnica
svetovni podprvak - Lahti 2001, velika skakalnica
zmagovalec novoletne turneje 2000/2001
svetovni pokal: 39 zmag

se kvari, pa bi potrebovali le dva mi-
lijona zlotov (slabih 50.000 evrov, op.
p.) za pravo, boljšo skakalnico. Bližnji
Szczyrk ima prav tako dobre skakalni-
ce, tudi dober tekaški stadion. Lepo je,
da se dela, toda ljudje, ki to vodijo, niso
pravi. Skakalnica v Visli je stala 13 mi-
lijonov evrov, podobna v švicarskem
Einsiedelnu le 8 milijonov. Namesto se-
dežnice, ki bi bila najbolj primerna, so
se pri nas odločili za kabinski vlakec
po vzoru Innsbrucka in Oberstdorfa.
Zaradi tega lahko naredijo skakalci
za trening le po tri skoke na uro, sicer
bi jih lahko več. Prav 'briljatna' je bila
odločitev veljakov v Visli, kaj posta-
viti najprej. Najprej so zgradili hotel,
šele potem skakalnico. In jim je seve-
da zmanjkalo denarja, da bi jo naredi-
li, kot je treba."

"Planica je Planica. Največja, najlepša
in najboljša letalnica. Če jo bodo letos
v Vikersundu preleteli, bo naslednje
leto še večja."

Kakšno je vaše mnenje o točkovnem
vrednotenju skokov in poletov z vetr-
no izravnavo?

"Ideja je zares dobra. Toda sistem je
še daleč od dodelanega. Ima še veliko
napak. Samo pet merilnih naprav je
premalo za objektivnost ocenjevanja
razmer. Zgoraj dve, ena na sredi in dve
spodaj niso dovolj. Kajti spodaj, kjer je
veter po navadi odločilen za dolžino
skoka, lahko z ene strani piha tako, z
druge drugače. Zato meritve niso do-
volj natančne, sistem pa vselej ni objek-
tiven. Bo pa gotovo naslednjo sezono
že izboljšan s sedmimi merilnimi na-
pravami. Vsaj tako mi je dejal Walter
Hofer. Obstaja že druga ideja, ki so jo
testirali Japonci pri skokih Ammanna
v Innsbrucku. Spodaj so postavili laser

Roger Federer je včeraj v četrtfinalu
odprtega teniškega prvenstva s 6:1, 6:3,
6:3 premagal rojaka Stanislasa Waw-
rinko in se kot prvi v moški konkuren-
ci uvrstil v polfinale. Pomeril se bo z
zmagovalcem zadnjega včerajšnjega
dvoboja Novak Dokovič - Tomaš Berd-
ych (Češka), ki ga je najboljši srbski te-
nisač dobil s 6:1, 7:6 (7:5), 6:1. Federer je
za zmago v areni Roda Laverja potrebo-
val le uro in tri četrt in se še osmič za-
pored uvrstil v polfinale prvega grand
slama sezone. "Potreboval sem dobro
predstavo. Na treningih sem veliko-
krat igral s Stanom, zato med nama ni
bilo nobenih skrivnosti," je dejal Roger
Federer, štirikratni zmagovalec turnir-
ja "tam doli".

Pri dekletih se bosta v polfinalu po-
merili prva nosilka Caroline Wozniac-
ki (Danska), včeraj s 3:6, 6:3, 6:3 boljša
od žilave Italijanke Francesce Schiavo-
ne, in Kitajka Na Li, ki je po zmagi 6:2,
6:4 proti Nemki Andrei Petkovic po-
novila lanski uspeh iz Melbourna. V
polfinale sta se med dvojicami uvrsti-
li tudi Katarina Srebotnik in Čehinja
Kveta Peschke, s 6:3, 6:3 sta bili boljši
od ameriške dvojice Bethanie Mattek-
Sands, Meghann Shaughnessy. Srebot-
nikova je bila uspešna tudi v mešanih
dvojicah, s Kanadčanom Danielom Ne-
storjem sta v osmini finala s 4:6, 6:4,
10:4 izločila Belorusinjo Olgo Govorco-
vo in Poljaka Marcina Matkowskija. V
mladinski konkurenci je Nastja Kolar
v drugem krogu 6:2, 2:6, 9:7 premaga-
la Korejko Su Jeong Jang. (šr)

Za nekatere presenečenje sezone, za
poznavalce ne: 36-letni Goran Jagod-
nik je bil oktobra lani igralec meseca
v evroligi. Trmast, robusten in nepo-
pustljiv je pomemben del mozaika
v uspešni zgodbi Uniona Olimpije. V
prvem delu evrolige je imel 11,2 točke
na tekmo in 3,4 skoka, Jure Zdovc mu
je v povprečju namenil nekaj več kot
21 minut, več kot polčas. Tudi pri prvi
zmagi med top 16 v Rimu je kapetan
korektno opravil posel. "Tekma ni bila
lepa, imeli smo srečo, da Rimljani niso
zadeli koša, v prostih metih pa je Gre-
gory imel mirno roko," se je spomnil
rimske zgodbe.

Takoj po slavju ste šli v Beograd, tam
pa proti Partizanu doživeli poraz. Utru-
jenost ali pomanjkanje motivacije?
"Lahko bi iskali izgovor, da smo imeli
tekmo v manj kot 48 urah po zmagi
v Rimu. A ne bi iskal izgovorov, v to
tekmo smo šli preveč mehko, kar je
Partizan znal izkoristiti. V vsakem
dvoboju moramo biti stoodstotni, ker
se popuščanje maščuje. V jadranski ligi
je na vrhu nastala gneča, pet moštev
ima isto število točk. Do konca redne-
ga dela bo razburljivo, naš cilj je uvrsti-
tev na zaključni turnir."

Po Beogradu je nekaj časa za regene-
racijo in urejevanje misli pred tekmo
z Barcelono.

"Res imamo nekaj več časa, a priprave
na četrtkovo tekmo potekajo kot na
vse druge."

Toda tekma z Barcelono, branilko
naslova, ni običajna. V Stožicah se
obeta tekma leta.

"Tekma leta bo, ko bomo igrali finale
evrolige (smeh). Takšna tekma je na-
grada za vse, v sezoni bi želel še več
takih dvobojev, saj je malo igralcev,
ki so imeli priložnost igrati proti Bar-
celoni."

Po zmagi nad Lottomatico je samoza-
vest še večja, kaj lahko pričakujemo
proti Kataloncem?
"Barcelona je favoritinja. V prvem delu
so igrali slabše in v žrebu bili šele v
tretjem kakovostnem bobnu
toda v tem delu evrolige bodo
skušali upravičiti sloves.
Imajo 'daljšo klop' kot mi.
Naša prednost je borbenost.
Na mnogih tekmah smo po-
kazali, da smo enakovred-
ni vsem, tako bo tudi na tej
tekmi."

Z uspehi ste povzročili evfori-
jo, Stožice so magnet za gledal-
ce, vse vaše tekme v evroligi so
razprodane.

"Takšnega vzdušja si želi vsak
igralec. Stožice smo napolni-
li z dobrimi igrami, pravim
pristopom in
čvrstostjo ce-
lotnega ko-
lektiva."

"V prvih treh tekmah jadranske lige,
ko še nismo imeli popolnega moštva,
smo že nakazali, da lahko naredimo
korak naprej. Za premik je bila odločil-
na tekma prvega kroga evrolige proti
Efes Pilsnu, ki smo jo dobili po dveh
podaljških. Ta tekma je potrdila, da
imamo dobro moštvo, ki lahko zdrži."

Ko ste na pripravah
reprezentance
za svetovno pr-
venstvo bili še
brez kluba, je
bilo slišati, da
ste kandidat
za Olimpijo.

Zakaj ste se odločili za ta prestop, če-
prav ste imeli ponudbe iz finančno
stabilnejših klubov?

"V dolgi karieri še nikoli nisem igral
za Olimpijo. Želja je bila prisotna,
vedel pa sem, da je finančni položaj
slab. Poklical me je direktor Janez
Rajgelj in dejal, da bi me radi imeli.
Priznam, da sem se pri mnogih poza-
nimal, kakšno je stanje, in vsi so mi
rekli, da lahko Rajglju zaupam, da
vse, kar obljubi, tudi izpolni. Za zdaj
to drži."

Ste predsednik nižjeligaša KK Koš iz
Kopra, Primorska pa nima prvoliga-
ša. Kdaj bo na Obali spet prvoligaš-
ka košarka?

"Stanje v primorski košarki nam ni
v ponos. Pohvalil bi delo z mla-
dimi v Kopru, Portorožu in
Izoli. Pomagam, kolikor
mi dopušča čas. Cilj je,
da v bližnji prihod-
nosti na Obali spet
dobimo prvoliga-
ša."

dobival 14.000 mark mesečno plus
premije za zmage, se je šušljalo; sicer
malenkost po poslovni uspešnici iz
Cottbusa). Netransparentnost je bila
pri naših najboljših športnih
društvih zaščitni znak, nekakšen
podaljšek mešetarjenja po zgledu
stare jugoslovanske šole. Trenerji so
bili po potrebi še neformalni
menedžerji s formalnimi pooblastili
in odstotki. Zmago Sagadin je tako
pri KK Olimpija imel več kot pol
milijona letnih prihodkov; sicer malo
glede na plače novodobnih menedžer-
jev, ki mimogrede spravijo na kant
gospodarsko družbo, športno
društvo ali mariborsko škofijo.

Če ste potrkali na vrata kluba in
povprašali po stanju na računu, ste
naleteli na zid molka. Javna društva
so poslovala strogo zasebno. Zato je
propadla nogometna Olimpija,
košarkarsko pa nad vodo držijo polne
Stožice. "Nikoli iz kluba nisem vzel
niti tolarja," je bila znamenita
Jagodnikova krilatica. V njeno
verodostojnost ne dvomimo. Bi pa
bilo nedvomno bolje, če bi vzel
kakšen tolar in še kakšnega več pustil
za obdobje po mastni gostiji. Račune
so na koncu poravna(va)li Jagodniko-
vi nasledniki. Drago Cotar, zdajšnji
predsednik Maribora, je bil dolgo
tiho kot cerkvena miš, če je beseda
nanesla na klubski proračun in
dolgove. Je kaj narobe z njim, je
izgubil dar govora, smo se spraševali,
ko pa so predsedniki velikih klubov -
NK Maribor je naš največji nogomet-
ni - po navadi zato tam, da se
širokoustijo in prilizujejo javnosti.
Ne, Cotar, sicer uspešen zavarovalni-
čar, je bil tiho, ker drugače - ko se je
klub z mezincem oprijemal roba
prepada - ni moglo biti. Za vse te
nezavarovane terjatve - okostnjake iz
omar, so povedali - je bilo treba dolga
leta garati, da so jih odplačali. Ko je
bilo leta 2006 dolga za 3,2 milijona
evrov, je bil klub blizu temu, da
ugasne in se preimenuje v FKK
Maribor, je šele zdaj, ko so skočili na
zeleno vejo, priznal Cotar. S prstom
ni direktno pokazal na nikogar, je pa
nakazal, da je dolg nastal v obdobju,
ko je klub imel največji priliv. V
kratkem obdobju po ligi prvakov
torej.

Da je NK Maribor splaval na površje,
je v depresivnih časih recesije
podvig. Ni klical na pomoč države,
kot uspešno počnejo v hramu
slovenske košarke. Nogometaši so v
kritičnem obdobju brcali žogo
zastonj, plače so zamujale. Dihalo se
je na škrge, zrak za preživetje so
zagotavljale pronicljive prepričeval-
ne metode športnega direktorja
Zahoviča: veliki igralci so nosili
vijoličasto majico tudi za fičnike.
Prepričani smo, da je životarjenje v
rdečih številkah izklesalo sedanjo
vodilno garnituro kluba (z direktor-
jem Bojanom Banom na čelu) do te
mere, da se niti slučajno ne bodo več
predali razmišljanjem o brezbrižno-
sti, postlani z evri od prestopov
iličičev in bačinovičev. V (raz)prodaji
najboljših izložbenih artiklov (ti so
sicer kratkoročno rešili finančno
zagato kluba) se skriva grozeča past,
kar je verjetno začutil Zahovič. Po
prodaji cele falange vijoličastih
nogometašev (še od Džiničevega in
Volaševega prestopa si je klub

omastil brke) je Zaho sklopko
prestavil v prosti tek in stopil na
zavoro. Da ne bo na koncu v kazen-
skem prostoru ostal samo Tavares s
svojimi štirimi otroki! Za Roberta
Beriča Nemci ponujajo dva milijona
in pol. Pred letom dni bi klub iz
Mladinske planil na ponudbo kot
sestradan šakal na jagenjčka, ampak
štajerski volk je nenadoma sit. Berič
(še) ne gre nikamor.

Zima 2010/11. Se sprašujete, kje je
zdaj v tej mariborski nogometni
zgodbi Jagodnik, rezultatsko najbolj
uspešen predsednik NK Maribor? Ni
ga blizu, daleč od Ljudskega vrta pa
tudi ne - postal je koordinator
mariborske univerzijade.

Zima 1998/99. Pod tribuno Ljudskega
vrta živahna debata o zapravljenih
priložnosti vijoličastih, da bi se tisto
sezono uvrstili v ligo prvakov.
Gajserjeva vratnica je presodila na
povratni tekmi s PSV-jem. "Nikoli več
ne boste tako blizu lige prvakov!" je
streljalo iz enega tabora, na drugi
strani točilnega pulta sta z rafali
vračala Željko Fundak in Jože
Jagodnik. Konverzacija med udeležen-
ci je, tudi po zaslugi špricarjev, iz faze
prepira prihajala v višji stadij, ko se je
"Železni Joža" izprsil: "Prihodnjo
sezono bo Maribor v ligi prvakov!
Prepričan sem, da nam mora uspeti
veliki met." Nismo mu verjeli ... Za
vizionarstvo si predsednik vsekakor
zasluži čestitke.

Ker pa po vsaki štajerski zabavi od
mačka boli glava (z možgani vred), se
ni nič drugače zgodilo v nogometni
pravljici pod Kalvarijo. Zaman so bila
opozorila, tudi "sedme sile", da se
mora najbolj varčevati v trenutkih
evforije. Karičev milijonski transfer v
Ipswich je kot nalašč sovpadal z
zgodbo o nepresušnem finančnem
vrelcu. Nogometaši in trener Bojan
Prašnikar so imeli bajne plače, kako
visoke, je javnosti ostalo nerazkrito
(Prašnikar je v nekem obdobju

Bočna li-ni-ja spomi-nja na BMW-jevega Z3 kupeja, ki- pred nekaj leti- ni- ravno požel odobravanja i-n slave - pri- Pi-ni-nfari-ni- so si- kombi--
jevski- zadek zami-sli-li- nekoli-ko bolj premi-žljeno. (Ferrari)

Številni proizvajalci
športnih avtomobilov
so v zadnjih le-tih dodobra
spre-me-nili pre-dstavo
hitrih in drznih avtomobi-
lov in jim nade-li še- družin-
sko poslanstvo. Zakaj bi
tore-j drugače- razmišljali
pri znamki iz Mode-ne-

Še pred nekaj leti je bila hitra vožnja
rezervirana zgolj za voznika in po-
gumno sovoznico. Nekateri športniki
prestižnih znamk so sicer ponujali pro-
stor tudi na zadnji klopi, ki pa je bila še
najbolj primerna za odlaganje prtljage,
saj je bil prtljažni prostor bolj ali manj
skromnih mer. Zakaj prepustiti poten-
cialne kupce, ki si želijo hiter in hkrati
uporaben avtomobil, konkurenčnim
proizvajalcem? Verjetno so si podobno
vprašanje zastavili tudi pri Ferrariju.
Konec koncev so pri Porscheju s pana-
mero dokazali, da tovrstnih kupcev ne
manjka in da ima ta tržna niša velik
potencial.

Pri znamki s poskočnim vrancem na
motornem pokrovu so sicer skozi zgo-
dovino izdelali kar nekaj klasičnih ku-
pejev z razporeditvijo sedežev 2+2,
vendar takšnega, ki bi lahko na dru-
žinski izlet popeljal celotno družino s
prtljago vred, ni in ni bilo. Naj samo
spomnim na model 250 GTE iz leta
1960 ali model 365 GT4 iz leta 1972,
ki je štiri leta kasneje dobil nasledni-
ka z oznako 400. Če se omejim na ne-
koliko mlajšo zgodovino, sta znamko
v tem segmentu zastopala model 456
iz leta 1993 in njegov naslednik z ime-
nom 612 Scaglietti, ki je v prodaji od
leta 2004. Vsi so imeli nekaj skupnega.
To so bili dvanajstvaljna zasnova mo-
torja, nekoliko udobneje nastavljeno
podvozje, zasilni sedeži zadaj, zajetna
teža in neuporaben prtljažni prostor.
Že podatek o prostornini prtljažnika
240 litrov v scagliettiju dovolj zgovor-
no priča o tem. Pa avtomobil v dolži-
no meri kar 490 centimetrov oziroma
štiri več kot Mercedesova limuzina ra-
zreda E.

Več kot očitno so morali Italijani zrisa-
ti nekaj novega in prekiniti tradicional-
no zasnovo, ki časom ni več primerna.
To so seveda prepustili oblikovalske-
mu studiu Pininfarina, kjer so si drzni-
li ustvariti trivratno kombilimuzino.
Nekaj, o čemer si pri Ferrariju doslej
niso upali na glas spregovoriti. Roko
na srce, tudi pri Pininfarini niso izumi-
li doslej neznanega sloga. Se še morda
spomnite BMW-jevega Z3 kupeja? Ka-
korkoli že, kljub enakim zunanjim
meram, kot jih premore scaglietti, naj
bi FF potnikom zadaj tudi v praksi po-
nujal dovolj prostora, veliko bolj ve-

Freemont je najnovejša pridobitev avtomobilske globalne sestavljanke. To
ni kalifornijsko mesto, pač pa pred dvema dnevoma tudi uradno predstav-
ljeni izdelek na osnovi Dodgevega modela Journey, ki bo od druge polovice
leta dalje v Evropi nosil Fiatov logotip in mu bodo Italijani začuda nadeli
ime angleškega porekla. Že lanska hibridna navzočnost Lancie in Chrysler-
ja na avtomobilskem salonu v Parizu, kjer je skupni razstavni prostor
italijanskih in ameriških izdelkov kar malce begal, je bila hkrati drzen
dokaz tega, kar že leta spremlja avtomobilsko (pa seveda tudi marsikatero
drugo) industrijo. Globalizacija.

Italijani so, najsi to pripišemo njihovemu temperamentu ali zgolj poslovni
drznosti Fiatovega guruja Sergia Marchionneja, dovolj pogumni, da zelo
nazorno prikažejo, kako si predstavljajo prihodnost racionalnega poslova-
nja in zniževanje stroškov. Kajti to je skupni imenovalec vseh ulomkov v
tej globalizacijski enačbi - ekonomija obsega. S freemontom, ki pravzaprav
ni nič drugega kot lani novembra v Los Angelesu predstavljeni prenovljeni
model Dodge Journey in bo uradno na ogled na avtomobilskem salonu v
Ženevi, je torej takole: Dodge bo v Evropi nehal prodajati model, ki ga je
temu trgu predstavil leta 2008 in katerega prodaja se je v letu 2009 sicer
povečala za 62 odstotkov, toda še vedno je predstavljala zgolj skromnih
8400 primerkov, je pa zato v prvih desetih mesecih lani padla za petino,
na vsega 5800 primerkov. Fiat pa bo v svoje cenike vključil model Journey,
z imenom Freemont.

Italijanska znamka naj bi s tem nekako nasledila tudi velikoprostorski
ulysse, ki je konec lanskega leta že zaključil svojo življenjsko pot. Namenili
mu bodo še močnejši dizelski stroj, pa tudi štirikolesni pogon, ki ga ulysse
ni imel. Se pa kljub temu zastavlja vprašanje, ali so to sestavine, ki tej
tradicionalno uspešni znamki, predvsem z majhnimi modeli, lahko
zagotovijo opazno vlogo v segmentu, večjem za nekaj številk od puntove-
ga. Navsezadnje freemont prihaja prav v letu, ki bo pokazalo, ali so bile
minule Marchionnejeve odločitve, ko je konec leta 2008 zaradi splošne
krize ustavil vse možne investicije v nove produkte, pravilne ali ne. In tako
freemont, ki bo verjetno dosegal bolj kot ne butične prodajne številke,
prihaja na trg pred novo pando, ki je za to znamko drugi najpomembnejši
model, in pred lancio ypsilon, ki predstavlja 45 odstotkov prodaje te
znamke.

Italijansko-ameriška navezava nadaljuje širjenje motorne palete, saj bodo pod
znamko Fiat na avtomobilskem salonu v Ženevi predstavili model Freemont,
ki je nastal na osnovi Dodgeevega journeyja, zato ni nič čudnega, da ga bodo
proizvajali v Mehiki, natančneje v mestu Toluca. Gre za križanca, ki meri v dol-
žino 489 centimetrov in se lahko pohvali z najdaljšo medosno razdaljo v svojem
razredu, 289 centimetrov, kar pomeni, da je prostora za kolena v drugi vrsti do-
volj, seveda pa premore freemont še ločena sedeža v tretji vrsti, ki sta postavlje-
na nekoliko višje. Prtljažni prostor je s podiranjem sedežev mogoče povečati na
1461 litrov, nekoliko bolj v ameriškem slogu pa je zastavljena ponudba opreme.
Na voljo bosta namreč zgolj dva nivoja, pri Fiatu pa zagotavljajo, da bo kupec
v obeh primerih dobil sedem sedežev, tripodročno samodejno klimatsko na-
pravo, tempomat... Avtomobil bo na voljo v drugi polovici letošnjega leta, za
pogon pa bosta sprva skrbela dva dvolitrska turbodizla z močjo 103 kW (140
KM) oziroma 125 kW (170 KM). Slednji bo nekoliko kasneje na voljo tudi s štiri-
kolesnim pogonom, moč na vsa štiri kolesa pa bo prav tako prenašal zmogljivi
3,6-litrski šestvaljnik. (pez)

Pri Mercedesu so po pričakovanjih predstavili že tretjo generacijo roadsterja s
trdno zložljivo streho. Kot je v navadi, je SLK zrasel v vse smeri, vendar tudi v
prihodnje ostaja skromnejših mer kot neposredna nemška konkurenta. Kljub
4,13 metra pa novinec ni peresno lahek avtomobil, saj tehta zajetnih 1435 ki-
logramov, pohvali pa se lahko s povsem spodobno velikim prtljažnim prosto-
rom. Ta namreč meri 335 litrov, če vozite z vetrom v laseh, pa je vanj mogoče
"stlačiti" za 225 litrov prtljage. Zložljiva streha je tridelna in je lahko po želji v
celoti narejena iz pločevine, kupci pa bodo lahko posegli tudi po panoramski
z električno zatemnitvijo stekla. Preobrazba iz kupeja v kabriolet in nazaj traja
vsega dvajset sekund. Moč se, kot se za pravega roadsterja spodobi, prenaša na
zadnji kolesni par, za pogon pa bodo sprva skrbeli bencinski štiri- in šestvaljni-
ki z močjo od 135 kW (184 KM) do 225 kW (306 KM). Pri Mercedesu načrtujejo
tudi dizelsko različico, medtem ko naj bi pri AMG-ju model SLK opremili s hiš-
nim osemvaljnikom. (pez)

Doblo, ki je bil zlasti kmalu po predsta-
vitvi prve generacije pred desetimi leti
predmet zbadljivk zaradi škatlaste po-
dobe, tega, da je v osnovi sicer predv-
sem gospodarsko vozilo, nikakor ne
skriva. In tega niti ne želi. Kajti prav
škatlasta oblika je skozi leta še potrdi-
la svoje odlike in več kot milijon izdela-
nih primerkov je zgovoren dokaz, da je
doblo uporaben, prostoren in prilagod-
ljiv sopotnik.

Potem ko se je kot povsem tovor-
ni cargo predstavil že konec lanskega
leta, je zdaj k nam zapeljala še potniška
različica, bolj družinska kot kadarkoli
prej. Ne le oblikovne poteze, pač pa
tudi uporabljeni materiali in kakovost
izdelave potrjujejo, da želi Fiat doblo-
ja panoramo, kot rečejo potniški izve-
denki, pozicionirati višje kot doslej. Na
novo platformo postavljeni doblo je
dimenzijsko zrasel v vse smeri; s 4,39
metra je za slabih 14 centimetrov dalj-
ši, prav tako je s širino 1,79 metra za sla-
bih sedem centimetrov širši, medosna
razdalja je z 2,75 metra daljša za kar 17
centimetrov in osnovna prostornina
prtljažnika je narasla za 40 litrov, na
spoštljivih 790 litrov.

Tudi potniška kabina ne skriva
dostavniškega porekla, vsaj ne s polo-
žajem voznika za volanom in prostor-
skim razkošjem nad glavami potnikov.
Je pa sedaj precej bolje dodelana, da je
počutje kar najboljše. In dostop skozi
dvojna bočna drsna vrata je sila pre-
prost. In petim sedežem je za 500
evrov doplačila mogoče dodati še dva
sedeža normalne velikosti v prtljaž-
nem prostoru, ki ju je nato mogoče

Pre-ce-j ve-č oblih pote-z ima zdaj daljši in širši doblo. Zadnja vrata so v osnovi dvižna,
po že-lji tudi dvode-lna krilna. (Fiat)

poljubno odstraniti. Podiranje zadnje
klopi ustvari povsem ravno dno pr-
tljažnika, pri Fiatu pa se še pohvalijo,
da ima zadnja polica nad prtljažnikom
kar 70 kilogramov nosilnosti. In pro-
stornina do stropa ob podrti zadnji
klopi naraste na kar 3200 litrov. Prav
tako je prvič v dobloju na voljo samo-
dejna klimatska naprava (serijska pri
najvišjem nivoju opreme Emotion, pri
opremi Dynamic za doplačilo).

Posebnost podvozja so posamične
vpete obese zadaj, pri znamki jim reče-
jo bi-link, zato je delovanje podvozja
suvereno, doblo pa je udoben in dobro
vodljiv. Stabilizacijski program, skupaj
z drugimi elektronskimi pomagali
(ABS, EBD, ASR, MSR, HBA, pomoč pri
speljevanju navkreber), je del serijske
opreme, bočni zračni blazini (na voljo
serijsko, razen pri osnovni različic) sta
poslej večji.

1,4-litrski štirivaljnik s 70 kW (90
KM) pomeni osnovo motorne palete,
druga bencinska izbira je 1,6-litrski
motor s 77 kW (105 KM), edini dizel v
ponudbi je dvolitrski multijet z 99 kW

Citroen je predstavil in
začel s prodajo novega C4,
ki bo zagotovo okrepil
prodajne številke tega
proizvajalca pri nas

Recesija!? Kje in za koga, se je treba
vprašati, ko se ozremo na prodajne
številke francoskega Citroena. Lani
je namreč ta avtomobilska znamka v
svetu prodala 1,46 milijona vozil, kar
je absolutni rekord v njeni zgodovini
obstoja. To namreč pomeni 8-odstotno
rast prodaje, pa četudi je za to najbolj
zaslužen vsemogočni kitajski trg. A
je Citroen tudi v Evropi povečal tržni
delež, čeprav minimalno, kar je dovolj,
da je med proizvajalci napredoval s sed-
mega na šesto mesto. Znano je udi, da
xsara picasso končuje nadpovprečno
dolgo avtomobilsko življenje.

Najzaslužnejši za prodajne uspehe
je C3, a verjetno bo vidni delež Citroe-
novih prodajnih številk deležna tudi
druga generacija C4. Doslej so namreč
dosegli že 22.000 naročil. In zato je ob
predstavitvi tega avtomobila vesel tudi
slovenski uvoznik, ki bo letos marca
predstavil električni C-Zero in junija še
športni križanec DS4. Pri nas je od no-
vembra 2004 pa do danes po C4 prve
generacije poseglo natanko 3561 kup-
cev, do konca tega leta napoved kaže
na približno 700 C4 druge generacije.

Novi C4 ne prinaša le več prostora
v kabini, pač pa tudi prtljažni prostor
s kar 408 litri prostornine. Inženirji
so poskrbeli tudi za varnost, avtomo-
bil je že serijsko opremljen s sistemom
ESP in šestimi varnostnimi blazinami.
Novost je tudi sistem za nadzor mrtve-
ga kota s pomočjo ultrazvočnih tipal,
ki delujejo od hitrosti 12 do 140 kilo-
metrov na uro. Izboljšana je zvočna
izolacija, kupec si lahko omisli tudi
panoramsko streho, za doplačilo

V notranjosti nove-ga C4 instru-me-ntno
ploščo pre-dstavljata dva klasična okrogla
me-rilnika in ne- ve-č digitalno ste-klo sre-di
armatu-rne- plošče- kot pri pre-dhodniku-.

bodo potniki v avtomobilu dostopali
do elektronske pošte preko brezžične
povezave...

Omeniti velja tudi Citroenov ekološ-
ki pristop, saj bo že od začetka prodaje
na voljo različica z emisijo ogljikovega
dioksida 109 g/km, konec leta celo le
z 99 g/km, tehnologija e-HDi pa omo-
goča do 15 odstotkov manjšo porabo
goriva.

Citroen C4 je naprodaj s tremi ni-
voji opreme. Za najskromnejšo velja
attraction, na spisku katere so poleg
ESP še električni pomik stekel, klimat-
ska naprava in šest varnostnih blazin.
Ponudbo pogonskih agregatov zajema-
jo trije motorji z močjo 70 kW (95 KM),
88 kW (120 KM) in 115 kW (155 Km).
Prav tako po moči sodeč je mogoče
izbirati med tremi turbodizli, ki ponu-
jajo 68 kW (92 KM), 82 kW (112 KM) in
110 kW (150 KM) moči. In če združite
najšibkejši bencinski motor in osnov-
no opremo attraction, bo za avtomobil
po ceniku treba odšteti 14.890 evrov,
za najšibkejšega dizla pa 16.990 evrov.
Cene se glede na motor in opremo
pri bencinskih agregatih gibajo vse
do 20.990 evrov, pri dizlih do 22.990
evrov. A pri Citroenu do konca febru-
arja ponujajo za vse različice C4 1900
evrov popusta, če pa se kupec odloči
za Citroenovo financiranje, pa še do-
datnih 1000 evrov.

Aven-sis je urejen- avto-mo-bil, ko-mbijevska različica po-n-uja tudi veliko- prtljažn-ega
pro-sto-ra. (I-gor Napast)

MERE: d/š/v: 479/181/148 cm, teža: 1520 kg, prtljažn-ik: 543/1609 l, posoda
za gorivo: 60 l.

MOTOR: vrstn-i štirivalj-n-ik, postavljen- prečn-o, prostorn-in-a: 1998 ccm, n-aj--
večj-a moč: 93 kW (126 KM) pri 3600 vrt/min-., n-avor: 310 Nm pri 1800 vrt./
min-,, pren-os moči: prek šeststopen-j-skega ročn-ega men-j-aln-ika pogan-j-a pred-
n-j-a koles.

ZMOGLJIVOSTI: n-aj-večj-a h-itrost: 200 km/h-, pospešek: 10 s do 100 km/h-, po-
raba goriva (EU): 5,2/6,6/4,3 l n-a 100 km, poraba n-a testu: 7,2 l n-a 100 km,
emisij-e CO2: 136 g/km.

ZASTOPA IN PRODAJA: Toyota Adria, Lj-ublj-an-a, cen-a: 26.800 evrov.
STROŠKI ZAVAROVANJA pri Zavarovaln-ici Maribor; obvezn-o zavarovan-j-e z
vozn-ikom: 644,75 evra, premium kasko: 1111,81 evra.

Skratka, avensis j-e kot avtomobil
seveda partner, ki ne vzbuj-a čustev,
ne sili voznika k odkrivanj-u in spo-
znavanju duhovnega sveta avtomobi-
lizma, pač pa j-e le hvaležno prevozno
sredstvo, ki z opremo želi postati prij-a-
znej-ši, zanimivej-ši ne le zaradi udobj-a
in informacij-ske tehnologij-e, temveč
tudi zaradi ugodne ponudbe za ta po-
slovni paket.

Notranjost Mazde6 je posebna mešanica športnosti in
edinstvenega sloga. Prefinjena osvetlitev armaturne plošče
in barvni kontrasti v klavirsko črni ponujajo še prestižnejši
občutek. Kratka razdalja med volanom in prestavno ročico
za hitrejše in lažje prestavljanje prispeva k večji povezanosti
voznika z vozilom. Mazda6 predstavlja visokotehnološki
mobilni zabaviščni, navigacijski in komunikacijski center.
Lahko vas popelje do želene destinacije, v njej poslušate
glasbo v kakovosti koncertne dvorane s prestižnim
zvočnim sistemom Bose®, med vožnjo se lahko
pogovarjate s prijatelji po telefonu.

Mazda6 zagotavlja ravnovesje med športno navdihnjenim
krmiljenjem in brezkompromisno stopnjo varnosti.
Elektronski sistem za nadzor stabilnosti, zračne blazine po
vsej potniški kabini, signal za zaustavitev v sili, biksenonski
žarometi z izboljšanim sistemom prilagodljivih prednjih
žarometov osvetlijo območje na notranji strani ovinka, so
le del seznama navdušujoče varnostne opreme. Sistem ABS
v povezavi z elektronsko porazdelitvijo zavorne sile
zagotavlja optimalno zaviranje in pomaga ohranjati
nadzor nad krmiljenjem. Sistem za preprečevanje
spodrsavanja z uravnavanjem navora motorja zagotavlja,
da se kolesa ne vrtijo pri neravnih površinah do hitrosti 30
km/h. Na voljo je tudi sistem za pomoč pri speljevanju v
strmini, ki ob ustavitvi v strmini vozilo ohranja v negibnem
položaju. Tako lahko znova speljete brez uporabe ročne
zavore. Sistem za nadzor dogajanja za vozilom pa s
pomočjo dveh radarskih senzorjev in sistemom za
opozarjanje učinkovito odstrani mrtvi kot. Tipično Zoom-

SEBASTIJAN ZORENC

Dejstvo j-e, da j-e avensis avtomobil,
ki naj bi ugajal vsem, Evropejcem,
Azijcem, Američanom. Kar pa še zda-
leč ni lahko. Avtomobil navsezadnje
vzpodbuja čustva in služi navadam,
razvadam in okusu posameznika. In
zakaj- j-e ta avensis po mnenju mnogih
cehovskih kolegov tako hladen, ne-
čustven? Verj-etno zato, ker j-e globalni
avtomobil, ker želi zadovolj-iti japon-
skega, nemškega, ruskega in ameriške-
ga kupca. A očitno so okusi med nami
tako različni kot tudi kulinarične na-
vade. Navsezadnj-e, tudi McDonaldsov
hamburger ni naj-bolj-ši na svetu, a ga
prodaj-aj-o tako rekoč v vseh občinah ze-
melj-ske oble in pomeni vzoren poslov-
ni globalizacij-ski model.

In četudi avensis še zmeraj- velj-a za
svež model v srednj-em avtomobilskem
razredu pri nas, nikakor nisem mogel
naj-ti ali spoznati kakšne posebnosti,
ki bi ga povzdigovala nad konkurenco
niti dotolkla v primerj-avi z nj-o. V vseh
pogledih j-e avensis povprečen, tako
povprečen, da j-e bil že dolgočasen, če-
tudi sem na koncu z nekako ihto želel
poiskati kakšno posebnost tega avto-
mobila. A mi v kopici sena ni uspelo
poiskati šivanke. Torej-, če na kratko
povzamem, avensis j-e povprečen avto-
mobil, ki oblikovno tako po zunanj-osti
kot notranj-osti ne pomeni nič kreativ-
nega, dvolitrski turbodizel ne sodi med
zmoglj-ivej-še niti med podhranj-ene agre-
gate, podvozj-e j-e po eni strani udobno,
a na kratkih grbinah ni med naj-bolj- su-
verenimi v tem razredu. Prostornost
j-e v primerj-avi s kakšnimi nemškimi
predstavniki vzorna, a povsem primer-
ljiva s kakšnim francoskim.

To seveda ni prvi avensis, ki smo
ga vzeli pod drobnogled v našem

Preverite ponudbo omejene količine vozil letnik 2010 po še
posebej ugodnih cenah. Ponudba velja do razprodaje zaloge!

LJUBLJANA: KIA LJUBLJANA 01/584-33-33, TROBEC 01/423-25-35;
DOB: KUŠAR 01/722-07-30; NOVA VAS: KRAŠEVEC 01/709-89-36;
VRHNIKA: SELIŠKAR 01/750-54-97; MARIBOR: P&D 02/450-24-50;
POTOČNIK 02/234-40-43; CELJE: SKORJANEC 03/426-08-72;
VELENJE: AS SK0RNŠEK 03/891-90-77; ZAGORJE: KRŽIŠNIK 03/566-65-00;
ŠENTJANŽ pri DRAVOGRADU: AC KOROŠKA 02/878-58-50;
PTUJ:JERENK0 02/788-53-08; M. SOBOTA: ASERVIS 02/530-18-56;
LJUTOMER: AVT0-R-CVEN 02/584-98-80; MEDVODE: ČREŠNIK 01/361-22-50;
KRANJ: NASMEH 04/235-17-77; TREBNJE: PANJAN 07/34-60-700;
NOVO MESTO: STEPAN 07/393-36-80; ČRNOMELJ: STEPAN 07/306-18-12;
BLED: AMBR0ŽIČ 04/574-17-84; KOBARID: GAMSP0RT 05/389-10-53;
KOPER: BENCIČ TRIBAN 05/630-96-00, BENČIC KOPER 05/915-06-00;
NOVA GORICA: KIA NOVA GORICA 05/333-03-03; ROGAŠKA SLATINA:
AVTO ALKA 03/818-25-50; BREŽICE: AH K0LMANIČ & C0.07/499-23-13.

"Velja za modele cee'd In Venga ob koriščenju Summit Kla Credit & Leaslng financiranja.Pogoji
garancije so na voljo na www.kla.si/akclja oz. pri zast. Kla. Komb. poraba goriva In emisija za cee'd
je 4,3 - 7,7 l/100km, 113 -184 g/km C0₂, za Vengo je 4,7 - 6,7 l/100km, 124 - 155g/km C0₂,
za novi Sportage je 5,5 - 7,9 l/100km, 147 -187 g/km C0₂. Slike so simbolne.

Dirigent Koji Kawamoto
Solist Matjaž Rebolj, oboa
•27.1. ob 19.30, za abonma
SIMFONIČNI CIKEL in izven

Pogovor bo vodila
dr. Vesna Vuk Godina
•27.1. ob 19.00 v Kulturno
glasbenem brlogu - KGB.

(multimedijski eksperiment) William Shakespeare KAR HOČETE, ražserJanusz Kiča
• 27. in 28.1. ob 19.00, za izven Iromantična ljubezenska komedija)

- Anton PavlovičČehov JAZ VAS LJUBIM. PREMIERA.
Za izven. Oderpododrom. Petek, 28. 1., ob 19.30.

Gostovanje Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Sobota, 29. 1., ob 11.00 in 16.00.

Za abonma po posebnem razporedu in izven.
Oderpododrom. Sobota, 29. 1., ob 19.30.

- Georges Feydeau BUMBAR. Za abonma študentski drugi,
izven in konto. Sreda, 26. 1., ob 19.30.

- Anton Pavlovič Čehov PLATONOV. Za izven in konto.
Četrtek, 27. 1., ob 19.30.

- August Strindberg V DAMASK. Za abonma petek,
izven in konto. Petek, 28. 1., ob 19.30.

- Ernst Lubitsch KO SEM BIL MRTEV. Za izven in konto. Četrtek, 27. 1., ob 20.00.

- Jeffrey Hatcher PICASSO. Na gostovanju v Ljubljani.
Četrtek, 27. 1., ob 20.00.

- Jeffrey Hatcher PICASSO. Za abonma Tespis in Orfej
ter izven. Petek, 28. 1., ob 19.30.

Blagajna je odprta vsak delavnik od 9.00 do 13.00,
ob sredah do 17.00, in uro pred predstavo.
Informacije po tel. 02 749 32 50,
info@mgp.si, www.mgp.si.

3. koncert glasbenega cikla Premiki in zamiki. Orkester Slovenske filharmonije,
dirigent Uroš Lajovic, mezzosopranistka Sonja Leutwyler in baronist Matjaž Robavs.
Petek, 28. 1., ob 19.30.

Trio Barcarola (MajaGombač, klavir, Lucija Krišelj, violina, Zrinka Vlašic, violončelo).
Trio Amarilis (Katja Činč, klavir, Lucija Mlakar, violina, Urška Horvat, violončelo).
Četrtek, 27. 1., ob 19.00._

Dr. Pandith Narasimhalu Vadavati, brezplačen koncert indijskega klarinetista
in spremljevalne zasedbe. Četrtek, 27. 1., ob 17.00.

PIONIRSKA KNJIŽNICA ROTOVŽ
Igralnica za male in velike vsak petek ob 10.00.
PIONIRSKA KNJIŽNICA NOVA VAS
Pravljična ura vsak četrtek ob 17.00.
KNJIŽNICA LOVRENC NA POHORJU
Pravljična ura v četrtek, 27. 1., ob 17.00.

Svetlana Makarovič, Sapramiš-ka 2 - Sapramiš-ja sreča. V dvorani Bernard-Marie
Koltesa. Igran o-animirana predstava za otroke od 3 let. Petek, 28. 1., ob 18.00.

Avtorske projekte izvajajo
absolventi češke gledališke
akademije DAMU.
ob 19.00, mala dvorana
SHERLOCK HOLMES: PES

Za majhne In velike lutkoljube
razpisujemo drugI del druženja
in ustvarjanja z lutkami
od 1. februarja do 10. junija
2011.

Več o programih Miniminiriti
in Puppets Minority si oglejte
na www.Ig-mb.si, kjer so
dostopne tudi prijavnice.
Prijave sprejemamo do konca
meseca.

Vse predstave so za Izven.
Cena vstopnice je 4 EUR.
Sobotni dopoldanski Prešerni
diobižki po 2 EUR.
Blagajna je odprta vsak dan od
ponedeljka do petka med 10.
In 13. uro ter uro pred začetkom
predstave.

FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN MATEMATIKO

TEDEN ODPRTIH VRAT

Predstavljamo študij in študijske programe, odpiramo vrata laboratorijev, izvajamo
atraktivne demonstracijske eksperimente. Vstopnine ni. Koroška cesta 160.

- Sreda, 26. 1., 13.30-15.30, vrata odpre: oddelek za MATEMATIKO in računalniš-tvo.

- Četrtek, 27. 1., 13.30-15.30, vrata odpre: oddelek za KEMIJO.
Več informacij na www.fnm.uni-mb.si.

UNIVERZITETNA KNJIŽNICA, GLAZERJEVA DVORANA

Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. Šoa - spominjajmo se,
znanstveno srečanje. Vsako leto eno ime: Reševanje Judov 1938-1941 in slovenski
pravičnik Uroš Zun. Sreda, 26. 1., od 9.00 do 13.00.

PRVA GIMNAZIJA

Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. Strokovno predavanje
dr. Ota Lutharja Nacizem in samoironija. Četrtek, 27. 1., ob 9.30.

OŠ- DRAGA KOBALA

Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. Odprtje dokumentarne razstave
Holokavst 1933-1945 (pogum, da se spominjamo). Četrtek, 27. 1., ob 11.00.

- Literarni večer z Željkom Perovicem, pogovor bo vodil
Nino Flisar, gost Ivo Stropnik. Sreda, 26. 1., ob 19.00.

¡j'^ f ; - Popremierni pogovori DrameSNG Maribor z ustvarjalci

uprizoritve Kar hočete Williama Shakespeara, pogovor bo
vodila dr. Vesna Vuk Godina. Četrtek, 27. 1., ob 19.00.

- Novoletni Ball s skupino The Kronik's.
Sobota, 29. 1., ob 21.30.

Rezervacije vstopnic: 02 252 30 77 od 19.00 do 20.00 in
www.klub-kgb.si.

Š-TUK

Potopis Dva potepuha okoli sveta (1. del), Tina in Gaš-per. Petek, 28. 1., ob 19.30.

Veseloigra v treh dejanjih, J. Pohl:
Zakonci stavkajo. Gostuje SKD Mekinje
pri Kamniku. Sobota, 29. 1., ob 20.00.

Plesne meglice, območna revija plesnih
skupin iz občin Sv. Ana, Lenart in Sv. Jurij
v Slovenskih goricah.
Četrtek, 27. 1., ob 16.30.

Literarni večer, predstavitev nove pe-
sniške zbirke Ivana Dobnika Pred
začetkom. Četrtek, 27. 1., ob 19.30.

Mednarodni dan spomina na žrtve
holokavsta. Odprtje prvega dela
dokumentarno-fotografske razstave
Preteklo in pozabljeno, Judovska kultura
v Sloveniji, kulturni večer v izvedbi
dijakov mariborske Prve gimnazije in
svečani nagovor ministra za zunanje
zadeve RS Samuela Žbogarja.
Četrtek, 27. 1., ob 18.00.

CEZAM-ov abonmajski ciklus 2011
ŽIVOTOK - Circle of life
NAJBOLJŠA PREDSTAVA
V CELOTI
na festivalu mladinskih
gledaliških skupin
Slovenije Vizije
v Novi Gorici.
Sreda, 26.1. 2011
Dom kulture Ruše ob 20. uri

- SPOMENIK MARIBORSKI INDUSTRIJI - INDUSTRIJSKI
MARIBOR V 20. STOLETJU, stalna razstava.

- EVFONIJA - ZVOČNI VRT, interaktivna razstava izvirnih
glasbenih instrumentov. Na ogled do 28. 2.

- ČLOVEKA NIKAR ... Boj za slovenske severne meje
junij-julij 1991, občasna razstava.

Muzejje odprt od ponedeljka do petka med 8.00 in 17.00,
v soboto med 9.00 in 12.00.

- Marko Jakš-e in Iva Tratnik, Bojni ples na zbombardirani
luni. Otvoritev razstave v petek, 28. 1., ob 20.00.

Ginzo 25 stripi, razstavlja Gašper Cigler. Otvoritev v sredo, 26. 1., ob 19.00.

nedelja, 30.1., 17.00 - red POPOLDANSKI 2 in izven
nedelja, 30.1., 20.00 - red MODRI in izven
T. Matevc, B. Kobal: POSLEDNJI TERMINA(L)TOR

Vodja: Michi Gaigg
Solisti: N. Rial, sopran;
C. Mena, kontratenor;
C. van Heerden, oboa
Spored: A. Vivaldi, A. Marcello,
A. Corelli, G. B. Pergolesi

oddam v najem poslovne in skladiščne
prostore. Pisarne sov vel. od 21 m2 in
vse do 900 m2. Zelo ugodno. Tel.
040/199-994. (OJ37175/08/3)

POŠKODOVA-NO ALI RA-BLJENO VO-
ZILO od 1. 2000 naprej kupim! Gotovi-
na takoj. Tel. 041/761-971.

RA-BLJEN ALI KA-RA-MBOLIRAN A-VTO-
MOBIL kupim. Gotovina, prepis. Tel.
031/632-240, 040/466-025.

RA-BLJENE IN KA-RA-MBOLIRANE avte
vseh znamk in starosti odkupim. Do-
ber plačnik. Tel. 070/550-677.

k sodelovanju pri raziskavah
na temo izbrisa iz registra stalnega prebivalstva leta 1992
in njegovih posledic.

Pokličite na 01/234 77 20
ali pišite na Mirovni inštitut, Metelkova 6, 1000 Ljubljana
ali pišite po elektronski pošti na info@mirovni-institut.si.

Delo dobi oseba z izkušnjami in
znanjem na področju marketinga,
organizacije dela, urejanja tabel
ter spletne strani, vodenja
človeških virov in z dobrim
poznavanjem splošnih
računalniških orodij - programov.
Od kandidata se pričakuje veliko
timskega ter odgovornega dela.
Vse prošnje z dokazili pošljite
izključno po pošti na:
AVTO KOLETNIK D.O.O.,
Kraljeviča Marka ul. 15 b,
2000 Maribor.

IŠČEM HONORA-RNO DELO - risanje
načrtov v AutoCadu 2D in 3D. GSM
041/695-125. (OJ37171/23/2)

HITRA-POPRA-VILA-A-VTOMOBILSKIH
PRA-SK, kleparska dela, poliranje vozil,
odprava rje. Poslujemo z vsemi zavaro-
valnicami razen Zav. Maribor. Mithans
& Toman d.o.o., Istrska 50, MB. Tel.
031/77-65-88. (OJ37212/235/)

* S pomočjo astrologije, psihologije, numerologije, tarot in ciganskih kart
vam pomagajo uresničiti vaše želje na poti do srečnejše prihodnosti.

_a Splošni pogoji so objavljeni na www.kosmika.si. V kolikor želi uporabnik sodelovati prek telefona, ki ni v njegovi
\A/\A/\A/ \ffi C ITI IKP) QI '^asti'^{mora 23} dovoljenje vprašati lastnika telefona. Cena klica na številko 01 5896630 po ceniku vašega operaterja.
V V V* V¥ ■ M/Jl I 11 IVO ■ JI p_onudnik storitve je 12media d. o. o, Komenskega ulica 36, Ljubljana.

PRODA-MO 3-SOBNO POPOLNOMA-

obnovljeno stanovanje, Maistrova, vi-
soko pritličje, 111 m2, cena 128.990
EUR. Tel. 041/635-319. (OJ37071/02/1)
PRODA-MO 1- IN 2-SOBNO STA-NOVA--
NJE v Mariboru, Prušnikova in Borštni-
kova. Tel. 041/519-607. (OJ37160/02/1)
1,5-SOBNO STANOVA-NJE Z BA-LKO-
NOM, 46 m2, v centru MB, vpis v ZK,
etažna CK plin, boks 3 m2. Tel.
040/616-601. (OJ37166/02/1)
3-SOBNOSTA-NOVA-NJEnaTaborupro-
dam za 60.000 EUR. Tel. 031/219-064.
(OJ37220/02/1)

ODDAM_

V CENTRU MESTA-ODDA-M delno
opremljeno garsonjero. Tel. 041/347-
088. (OJ37109/02/3)

1-SOBNO STA-NOVANJE V CENTRU

(Maistrov trg) in garsonjero, 200 m od
Europarka, oddam. Tel. 031/613-700.

(OJ37174/02/3)

V TOMŠIČEVEM DREVOREDU oddam
vnajem luksuznoopremljeno stanova-
nje s souporabo savne, dvorišča in par-
kirnega prostora v izmeri 87 m2. Cena
najema 400 EUR. Tel. 040/199-994.
(OJ37176/02/3)

NA-POBREŽJU V MA-RIBORU oddam v
najem novejšo, opremljeno garsonjero
z atrijem. Tel. 051/314-402.

(OJ37235/02/3)

GA-RSONJERO NA- TA-BORU, lepo
opremljeno, južna lega, ktv, internet,
oddam. Tel. 040/560-649.

(OJ37238/02/3)

3-SOBNO, OPREMLJENO, v Novi vasi,
za dalj časa. Tel. 02/33-15-886.

(OJ37239/02/3)

ODDA-M OPREMLJENO GA-RSONJERO,

3 3 m2, v Mariboru. Varščina v višini
400 EUR. GSM 051/248-887.

(OJ37243/02/3)

Demontaža, prevoz, montaža, hišni servis
Danilo Pavlic, s.p., a, AJI1 /7JI0 MO
Plečnikova 5, MB flfc U41//4V Ni

KREDITI - hipotekami in gotovinski.
Poplačamo blokade, izvršbe, dražbe,
rubeže, bančne, zavarovalniške, davč-
ne in druge o-bvezno-sti. GSM 031/774-
340, 031/774-330. Otolit d.o-.o-., PE Ma-
ribo-r, Zagrebška 20. (OJ37159/24/1)

BUKOVA-IN GA-BROVA-DRVA-, mo-ž-
no-st razreza25ali33 cm, z do-stavo-, pro--
dam. GSM 041/723-957. (OJ36080/30/)
BUKOVA- DRVA-, RA-ZŽA-GA-NA- na 33
cm, zlo-žena na paleto-, prodam. Tel.
041/893-305. (OJ37192/30/)
DRVA-, BUKOVA-, Z DOSTA-VO, ugo-dno-
(tudi hlo-do-vina). Tel. 041/279-187.
(OJ37231/30/)

S sodelovanjem v Večerovih g
nagradnih akcijah z SMS-sporočili I
boste postali član SMS-kluba I
oziroma Večerove multimedijske «
scene (VMS). V Večerov SMS-klubf
se včlanite s sodelovanjem v kateri
od nagradnih iger ali pa tako, da
pošljete sporočilo z vsebino VEČER
IME LETNICA ROJSTVA POŠTNA
ŠTEVILKA na 2929 in potrdite
splošne pogoje, objavljene na strani
www.smscity.netA/ecer. Povratni
SMS je brezplačen. Člani kluba
boste tedensko dobivali sporočila o
ugodnostih in nagradnih akcijah po
0,21 EUR. Iz VMS se lahko vedno
odjavite tako, da pošljete sporočilo
VEČER STOP na 2929.

izkoristite privlačne ugodnosti in popuste Večerovega kluba, s katerimi
nagrajujemo zvestobo naročnikov časnika Večer. Aktualno ponudbo
spremljajte vsak teden vVečeru in izberite ugodnosti, ki vas zanimajo.

Objavo malega oglasa do 100 znakov (znak: črka, številka, ločilo in presledek)
naročite vsaj štiri dni pred objavo z zgornjim kuponom po pošti na naslov: ČZP
Večer, Mali oglasi, 2504 Maribor, lahko pa tudi osebno v prizidku Večera v
Mariboru ali v podružnicah na Ptuju, v Celju, Murski Soboti ali Ljubljani.
Ponudba velja za fizične osebe, ki so redni plačniki naročnine na Večer.

Rad si imel življenje, rad si imel svoj dom.
Življenje tvoje delovno je bilo,
a dobrote tvoje
nepozabne so.

Dane-s mine-va le-to- dni, o-dkar je- za ve-dno- zaspal
naš dragi mo-ž, o-če- in de-de-k

Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu
in prižgete svečko.

Na zadnjo pot ga bomo pospremili jutri, v četrtek, 27. januarja 2011,
ob 13.45 na pobreškem pokopališču v Mariboru.

Žalu-jo-či: žena Lu-cija, sinova Martin s Sabino, Branko, vnu-kinji Aleksandra in Katja

Trudne oči je v 91. letu zatisnila
naša draga mama, tašča, babica in prababica

Zadnje slovo od drage pokojne bo jutri, v četrtek, 27. januarja 2011, ob 13. uri
na pokopališču v Cirkovcah.
Žara bo položena v poslovilno vežico na dan pogreba ob 10. uri.

Žalu-jo-či-: hče-rki- R-e-gi-na i-n Karo-li-na z- dru-ži-nama te-r o-stalo- so-ro-dstvo-

PRODAJNA MESTA
HIŠA VSTOPNIC GUROPARK • DVORANA TABOR • PGTROl • KOMPAS
BIGBANG • OSTALA PRODAJNA MESTA GVGNTIMA • WWW.GVGNTIM.SI

Navedeni podatki so točni in naročnik dovoljuje, da jih ČZP Večer, d.d.,
upravlja skladno z zakonom o varstvu osebnih podatkov.

ČZP Večer, d.d, 2504 Maribor, telefon 02/23 53 321,
faks 02/23 53 372, e-pošta narocnina@vecer.com

Oh, zvezda se je utrnila
izmed nebeških svetil,
sijajni svoj tek je z-vršila,
ugasnila sredi gomil.

s Ceste proletarskih brigad 61 v Mariboru
nazadnje oskrbovanka Doma ostarelih Danice Vogrinec

Od nje se bomo poslovili jutri, v četrtek, 27. januarja 2011, ob 13. uri
na pobreškem pokopališču v Mariboru.

Žalujoči: sin Karol, snaha Mirjana in vnuk Aleksander
t-e-r ost-alo sorodst-vo

Pogreb pokojnika bo v petek, 28. januarja 2011, ob 14.30
na pobreškem pokopališču v Mariboru.

Srce tvoje več ne bije,
bolečin več ne trpiš,
nam pa žalost srce trga,
solz-a lije iz- oči,
dom je praz-en in otožen,
ker te več med nami ni.

Pogreb bo jutri, v četrtek, 27. januarja 2011, ob 13.30 na dobravskem
pokopališču v Mariboru.

Žalujoči: sin Danijel z Ano, mama, brata Janez, Miro
in sestra Bojana z družinami

Pred kratkim še vedra in u-panja polna,
s tegobami v z-dravju-, a ne z-ares bolna
je naša lju-bljena mama bila,
a danes, čez- noč je od nas odšla.

Sporočamo žalostno vest,
da nas je v 79. letu zapustila naša draga mama, orna in prababica

Od nje se bomo poslovili jutri, v četrtek, 27. januarja 2011, ob 15. uri
na dornavskem pokopališču.
Žara bo pripeljana v vežico na dan pogreba ob 9. uri.

Od nje se bomo poslovili v četrtek, 27. januarja 2011.
Maša bo ob 15. uri v cerkvi v Mali Nedelji, pogreb bo po maši

na pokopališču v Mali Nedelji.
Žara bo pripeljana v mrliško vežico v Mali Nedelji ob 10. uri
na dan pogreba.

Za dobroto tvojih rok
ostala je beseda hvala,
ki v srcih bo ostala,
in večno lep spomin na te.

Tvoji hvaležni vnuki in pravnuki: Tadej, Robi, Peter, Jasmina,
Suzana, Anita, Simona, Mateja, Tanja, Dušan, Primož, Larisa, Ne-jc,
Sebastian in Nast-ja

Skrb, delo in trpljenje
tvoje je bilo življenje,
bolečine in trpljenje si prestala,
z-daj lahko boš v grobu- mirno spala.

Na zadnji poti jo bomo pospremili jutri, v četrtek, 27. januarja 2011,
ob 15.30 na pokopališču v Šentilju.

Od njega se bomo poslovili v petek, 28. januarja 2011, ob 15.30
na pokopališču v Šentilju.
Žara bo položena v vežico ob 14. uri na dan pogreba.

Z bolečino v srcu sporočamo,
daje utrujen po dolgi in težki bolezni za vedno zaspal naš najdražji

Od njega se bomo poslovili v petek, 28. januarja 2011, ob 13.45
na pobreškem pokopališču v Mariboru.

Na zadnjo potjo bom pospremil jutri, v četrtek, 27. januarja 2011,
ob 14.15 na dobravskem pokopališču v Mariboru.

Zadnje slovo od dragega pokojnika bo v petek, 28. januarja 2011,
ob 15.30 na pokopališču v Poljčanah.
Žara bo pripeljana v mrliško vežico v četrtek ob 11. uri.

Zelo te bomo pogrešali: žena Ida, hčerka Jasminka,
vnuk Matic, zet Gregor, družini Gudlin in Pen ter ostali sorodniki

Neznani hekerji so vdrli
v račune petih evropskih
držav, na katerih so bila
dovoljenja za trgovanje
z emisijami
toplogrednih plinov

Češka je ena izmed petih evropskih
držav, ki so v zadnjih nekaj dneh po-
stale žrtev najnovejših napadov inter-
netnih hekerjev. Slednji so vdrli v
njihove račune s krediti za mednarod-
no trgovino z emisijami ogljikovega
dioksida. Evropska komisija je zato za-
časno ustavila mednarodno trgovino
s temi dovoljenji za obseg škodljivih
plinov, ki jih industrija lahko izpusti
v ozračje. Domnevajo, da so še nezna-
ni kibernetični napadalci s premalo
zaščitenih strežnikov v Avstriji, Češki,
Estoniji, Grčiji in Poljski sneli kredite
v vrednosti 30 milijonov evrov.

Skupna vrednost globalnega trga
škodljivih emisij znaša po ocenah
126 milijard dolarjev. V skladu s kjot-
skim protokolom lahko države, ki
onesnažujejo ozračje manj, kot je do-
voljeno, ta svoj presežek prodajo drža-
vam z ekološkim primanjkljajem. Da
bi Evropska komisija ponovno odpr-
la trg z emisijskim kvotami, morajo
države, ki so bile žrtve hekerjev, najti
ukradene certifikate in bolje zaščititi
svoje strežnike. V primeru Češke gre
za škodo v višini sedem milijonov
evrov. Po nekaterih teorijah hekerji
niso del kriminalnega miljeja, mar-
več so člani radikalnih ekoloških
organizacij, ki nasprotujejo trgovini
s škodljivimi toplogrednimi plini in
jo poskušajo s tem preprečiti. Sicer pa
ne gre za prvi tak poskus. Napadi na
registre emisijskih kvot so se dogajali
tudi v preteklosti, tega najnovejšega
pa so odkrili pretekli teden. Z raču-
nov napadenih držav so izginila do-
voljenja za izpust treh milijonov ton
škodljivega ogljikovega dioksida.

Češki preiskovalci zagotavljajo, da
bodo napadalce našli in vrnili ukrade-
na virtualna dovoljenja. Navajajo, da
ni povsem jasno, kako bi lahko heker-
ji ukradena virtualna dovoljenja ne-
komu prodali, saj ima vsak izmed teh
dva milijona vrednih dokumentov šte-
vilko, na podlagi katere je jasno, od
kod izvira in ali je zakonit. Toda prei-
skava je hkrati pokazala, da so heker-
ji del ukradenih kreditov že prenesli
na račune v Estoniji, Poljski in celo Li-
echtensteinu.

Medtem češki borzni posredniki
odkrivajo nove zanimive podrobno-
sti. Tako je bila internetna kraja izve-
dena ravno v času, ko so na sedežu
državnega elektrogospodarskega pod-
jetja sprožili preplah zaradi prijave,
da naj bi bila tam nastavljena bomba.
Prijava se je pozneje izkazala za lažno.
Po tem ko so poslopje za nekaj ur eva-
kuirali, je iz sistema izginilo 475 tisoč
evropskih dovoljenj za izpust emisij
ogljikovega dioksida. Čudno je, da v
omenjenem elektrogospodarskem
podjetju ničesar ne vedo o domnevni
bombi oziroma jim nihče ni pojasnil
razlogov za posredovanje pripadni-
kov varnostnih sil.

Mariborsko Pohorje: do 45 centimetrov
snega; Rogla: do 60 cm; Cerkno: do 90
cm; Kranjska Gora: do 50 cm; Kope: do
40 cm; Vogel: do 100 cm; Tri-je kra-lji-:
do 55 cm; Ribniško Pohorje: do 40 cm
snega.

Okoli tisoč filipinskih družin je izgubilo svoje domove, ker so pristojni izved-
li akcijo rušenja hiš v mestu San Juan, na širšem območju prestolnice Mani-
le. Čez območje podrtih hiš bo namreč tekla nova prometnica. Vendar pa
se prebivalci niso kar tako vdali: v njihovem upiranju in spopadih s policijo
in rušilno ekipo je bilo ranjenih 40 ljudi, so povedali predstavniki lokalne
oblasti. Pred metanjem kamenja so si mnogi glave zaščitili z vedri in drugi-
mi posodami. Ni pa še znano, ali so prizadeti prejeli kakšno odškodnino.
Vsaj preživeli pa so! (dr)

Ja-red Lo-ughner se je v ponedeljek pred zveznim sodnikom v Phoenixu izrekel
za nedolžnega glede obtožnice, ki ga bremeni poskusa umora kongresnice Ga-bri--
elle Gi-ffo-rds in njenih sodelavcev. Ostale točke obtožnice za napad, v katerem
je 8. januarja v Tucsonu umrlo šest ljudi, 13 pa jih je bilo ranjenih, bodo sledi-
le kasneje. 22-letni Loughner je prišel na sodišče vklenjen v verige, obkrožen z
zveznimi šerifi, vendar dobre volje in nasmejan. Loughnerja so preiskovalci in
mediji doslej označevali za duševno motenega, zato bo njegova odvetnica ver-
jetno skušala doseči, da bi ga razglasili za norega in bi tako končal v bolnišnici
za duševne bolezni namesto v zaporu ali na mizi za izvršitev smrtne kazni. Lo-
ughner je med drugim ubil zveznega sodnika Johna Rolla in devetletno deklico,
kongresnico pa je ustrelil v glavo. Giffordsova je čudežno preživela in se zdravi
v Houstonu. (sta)

Refor-me izvir-a-jo od pr-ikr-a-jša--
nih: imetniki štirih a-sov nočejo
vnovične delitve ka-r-t.

PRINESITE KUPON - OB NAKUPU
VOZILA IZ ZALOGE VAM PODARIMO BON
ZA 1. SERVIS GRATIS

Napoved za Slovenijo: Danes bo na Primorskem
in Notranjskem pretežno oblačno, tam bo obča-
sno rahlo snežilo, na obali pa rahlo deževalo. Ko-
ličina padavin bo majhna. Drugod po Sloveniji
bo delno jasno. Ponekod bo zapihal jugozahodni
veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -7
do 0, v alpskih dolinah s snežno odejo do -10, ob
morju okoli 3, najvišje dnevne od -1 do 5 stopinj
Celzija.

V prihodnjih dneh: Jutri bo oblačno, v večjem de-
lu Slovenije bo občasno rahlo snežilo, po nižinah
Primorske pa rahlo deževalo. Popoldne bo zapiha-
la burja. V petek bo v jugovzhodni Sloveniji še rah-
lo snežilo, drugod bo suho vreme. Na Primorskem
bo pihala burja.

Temperatura zraka včeraj ob 13. uri: Maribor 0,
Ptuj 1, Murska Sobota 1, Celje 0, Ravne na Koroš-
kem -2, Slovenj Gradec -3, Rogla -6, Novo mesto
-1, Ljubljana -1, Letališče Jožeta Pučnika -2, Porto-
rož 3, Koper 3, Triglav Kredarica -11 stopinj Celzija.

Občutljivi ljudje bodo imeli z vremenom po-
vezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri
bolezenski znaki. Ponoči bo spanje moteno.
Priporočamo dosledno upoštevanje morebit-
nih predpisanih diet in odmerkov zdravil ter
večjo previdnost.

Država	Oznaka	Šifra	Tečaj
ZDA	USD	840	1,3596
Japonska	JPY	392	112,08
Bolgarija	BGN	975	1,9558
Češka	CZK	203	24,222
Danska	DKK	208	7,4539
Izrael	ILS	376	4,9189
Velika Britanija	GBP	826	0,86200
Madžarska	HUF	348	275,22
Litva	LTL	440	3,4528
Latvija	LVL	428	0,7028
Poljska	PLN	985	3,8755
Romunija	RON	946	4,2605
Švedska	SEK	752	8,9074
Švica	CHF	756	1,2871
Norveška	NOK	578	7,8480
Hrvaška	HRK	191	7,4093
Rusija	RUB	643	40,5200
Turčija	TRY	949	2,1294
Avstralija	AUD	036	1,3724
Brazilija	BRL	986	2,2734
Kanada	CAD	124	1,3595
Kitajska	CNY	156	8,9498
Hongkong	HKD	344	10,5967
Indonezija	IDR	360	12305,86
Indija	INR	356	62,3037
Južna Koreja	KRW	410	1524,95
Mehika	MXN	484	16,4593
Malezija	MYR	458	4,1536
Nova Zelandija	NZD	554	1,7810
Filipini	PHP	608	60,624
Singapur	SGD	702	1,7442
Tajska	THB	764	42,100
Južna Afrika	ZAR	710	9,6065

Obisk smučišč
Leto	Št. obiskovalcev v času zim. počitnic
2000	283.000
2001	146.000
2002	258.000
2003	352.000
2004	321.000
2005	359.000
2006	433.000
2007	262.000
2008	341.000
2009	366.000
2010	361.000
Skupaj	3,482.000
VEČER	Vir: MSS

VP	Izdajatelj	NT	ZT	% spr.	Odp. tečaj Maks. tečaj		Min. tečaj	PL ŠP
AB08	ABANKA VIPA 8. IZD.	N	101,0000	0,0000
AB09	ABANKA VIPA 9. IZD.	N	100,3000	0,0000
AB10 BCE10	ABANKA VIPA 10. IZD. BANKA CEL. 10 IZD.	N N	100,6000 106,6000	0,0000 0,0000
BCE11 BCE12	BANKA CEL. 11. IZD. BANKA CEL. 12. IZD.	N N	98,9500 100,1000	0,0000 0,0000
BCE13 BCE8	BANKA CEL. 13. IZD. BANKA CEL. 8. IZD.	N N	100,7000 100,0000	0,0000 0,0000
BDM1 BZ03	BANKA DOMŽALE 1. IZD. BANKA ZAS. 3. IZD.	N N	100,0000 100,6000	0,0000 0,0000
CIM1 DEO1	CIMOS 1. IZD. DEOS 1. IZD.	N N	102,9000 100,0200	0,0000 0,0000
DPR1 DRS1	DELO PRODAJA 1. IZD. DARS	N N	89,0000 103,0000	0,0000 0,0000
DRS3 FB09	DARS 3. IZD. FACTOR BANKA 9. IZD.	N N	102,0000 91,5000	0,0000 0,0000
FB11 FB14	FACTOR BANKA 11. IZD. FACTOR BANKA 14. IZD.	N N	103,7000 98,0000	0,0000 0,0000
FB15 FB16	FACTOR BANKA 15. IZD. FACTOR BANKA 16. IZD.	N N	96,5000 102,0000	0,0000 0,0000
FB17 FB20	FACTOR BANKA 17. IZD. FACTOR BANKA 20. IZD.	N N	98,7500 95,0000	0,0000 0,0000
FB21 KBG1	FACTOR BANKA 21. IZD. KB1909 1. IZD.	N N	94,5000 102,5000	0,0000 0,0000
KBM7 KBM9	NOVA KBM 7. IZD. NOVA KBM 9. IZD.	N N	98,2200 102,0000	0,0000 0,0000
KDH1 KDH2	KD HOLDING 1. IZD. KD HOLDING 2. IZD.	N N	97,0000 91,0000	0,0000 0,0000
MEO1 POS. SISTEM MERCATOR NLB13 NLB 13. IZD.		N N	100,8500 107,0000	0,0000 0,0000
NLB15 NLB 15. IZD. NLB17 NLB 17. IZD.		N N	100,0000 100,0000	0,0000 0,0000
NLB18 NLB 18. IZD. NLB19 NLB 19. IZD.		N N	100,0000 91,7000	0,0000 0,0000
NLB22 NLB 22. IZD. NLB26 NLB 26. IZD.		N N	100,0000 104,0000	0,0000 0,0000
PBS6 PBS7	POŠT. BANKA SLO. 6. IZD. POŠT. BANKA SLO. 7. IZD.	N N	104,0000 100,0000	0,0000 0,0000
PET1 PETROL 1. IZD. PRB10 PROBANKA 10. IZD.		N N	109,2000 104,8000	0,0000 0,0000
PRB11 PRB8	PROBANKA 11. IZD. PROBANKA 8. IZD.	N N	96,0000 100,0000	0,0000 0,0000
PRB9 PSN1	PROBANKA 9. ZDAJA POTEZA SKUPINA 1. IZD.	N N	85,0000 90,0000	0,0000 0,0000
RS21 RS23	R. SLOVENIJA 21. IZD. R. SLOVENIJA 23. IZD.	N N	98,5000 100,1400	0,1000 0,0000	98,5000	98,5000	98,5000	500 1
RS26 RS29	R. SLOVENIJA 26. IZD. R. SLOVENIJA 29. IZD.	N N	100,0000 101,0000	0,0000 0,0000
RS32 RS33	R. SLOVENIJA 32. IZD. R. SLOVENIJA 33. IZD.	N N	102,0000 140,0000	0,0000 0,0000
RS38 RS44	R. SLOVENIJA 38. IZD. R. SLOVENIJA 44. IZD.	N N	104,0000 105,0000	0,0000 0,0000
RS48 RS49	R. SLOVENIJA 48. IZD. R. SLOVENIJA 49. IZD.	N N	103,5000 100,0000	0,0000 0,0000
RS50 RS53	R. SLOVENIJA 50. IZD. R. SLOVENIJA 53. IZD.	N N	105,2500 105,8000	0,0000 0,0000
RS54 RS57	R. SLOVENIJA 54. IZD. R. SLOVENIJA 57. IZD.	N N	103,1100 105,5000	0,0000 0,0000
RS59 RS62	R. SLOVENIJA 59. IZD. R. SLOVENIJA 62. IZD.	N N	98,0000 97,0000	0,0000 0,0000
RS63 RS65	SLOVEN4,375 6/2/2019 R. SLOVENIJA 65. IZD.	N N	104,2100 107,1000	0,0000 0,0000
RS66 RS67	R. SLOVENIJA 66. IZD. SLOREP 4.125 26/01/20	N N	112,7200 101,5600	0,0000 0,0000
SA02 SI01	SAVA 2. IZD. SID BANKA 1. IZD.	N N	100,9000 100,0000	0,0000 0,0000
SOS2E SLOV. ODŠ. DRU. 2.IZD.		N	104,9000	0,0000	104,9000	104,9000	104,8300	543 3
ZT01	ZAVAROV. TRIGLAV 1. IZD.	N	102,0000	0,0000	104,9000	104,9000	104,8300

Indeksi LJSE	Vrednost	Spr. v %
SBITOP	838,68	-0,07
Ind. po meri	Vrednost	Spr. v %
MP-EUSTX	1257,31	-0,34

MARIBOR		MARIBOR	LENART
Medregijski projekt PMinter Za manj delcev v zraku		Nov zaplet glede gradnje Medicinske fakultete Meteorit zahteva izločitev državnih revizorjev	Nov razpis za gradnjo vodovodnega omrežja Občina prekinila pogodbo z SCT

PODRAVJE	PODRAVJE	POMURJE
Ptuj	Lenart	Morav-skeTop-lice
Optimističen proračun	Prekinili so pogodbo z SCT	Se vedno se ubadajo z izidom volitev
v pesimističnih časih

MARIBOR
■■■■■	Ti	Zmelkoow original trio: BEK TO D RUC, koncert. Sobota, 29. 1., ob 22.00.

KINO

Sreda, 26. janu-arja
MARIBOR
^KOLOSEJ
TURIST	16.4S, 21.2S
NJUNA DRUŽINA	1S.20, 17.30, 19.40, 21.S0
DRAGA, POČAKAJ, SEM NA POTI	17.1S, 19.2S, 21.30
MEGAUM	16.S0
SOCIALNO OMREŽJE	1S.S0, 21.20
HARRY POTTER IN SVETINJE SMRTI, 1. DEL	17.40, 20.40
LEDENA PAST	16.00, 1S.00, 20.00, 22.00
ŽIVLJENJE, KOT GA POZNAŠ	16.20, 1S.40, 21.00
ZGODBE IZ NARNIJE: POTOVANJE POTEPUŠKE ZARJE 16.0S, 1S.30
ROMANCE MED PRIJATELJI	20.S0
GREMO MI PO SVOJE	16.10, 1S.10, 20.10
ČRNI LABOD, medijska premiera	19.00
DVORANA XPAND
ZELENISRSEN,3D	16.30, 19.00, 21.30
1 ■ f so *VP<TC/n H invj
GREMO MI PO SVOJE	16.00, 1S.20
ŽIVLJENJE, KOT GA POZNAS	16.3S, 21.0S
NJUNA DRUŽINA	1S.10, 17.20, 19.30, 20.4S, 21.40
SAMOVA PUSTOLOVŠČINA, 3D, sinhronizirano	1S.0S, 17.0S, 19.00
TURIST	16.10, 1S.30,20.S0
ČAS LOVANA ČAROVNICE	16.1S, 1S.SS, 21.20
MR. JOINT	16.0S, 21.1S
ZELENI SRŠEN,3D	1S.40, 1S.10, 20.40, 21.30
ZELENI SRŠEN	1S.4S
OČA	19.0S
KINO UDARNIK
STRIC BOONMEE SE SPOMINJA	20.00
CELJE
MESTNI KINO METROPOL
Otvoritev razstave Ize Pavline	19.00
TEDEN AKIRA KUROSAWE: TELESNA STRAŽA	20.00

1		K /1	„
a	t.	V	a	t.

1 I !	¹ i-' 1 :
		i ""i jTtm	S
1_-			d