Poltniaa plačana v gotovini.
NA OSMIH STRANEH: L 30
Spediz. in abb. post. II. gr.
DEMOKRACIJA
Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22/II. Tel. 62-75 Goriško uredništvo in uprava:
Gorica, Riva Piazzutta 18 Cena: posamezna številka L 15. — Naročnina: mesečno L 65 (za inozemstvo L 100). — Poštni čekovni račun št. 9-18127.
Leto III. - Štev. 15	Gorica-Trst, 15. aprila 1949	Izhaja	vsak	petek
Od srede  do srede J
in naš razumnik
Raz umni š ki sloj je pri vsakem narodu tisti sloj, ki vodi. To nalogo mu je naložil Bog. Nihče, ki je poklican, se ji ne sme izogniti. Kdor pa to vseeno stori, ali kdor to svojo nalogo slabo izpolni, naj se zaveda, da ga bosta lastno ljudstvo in zgodovina prej ali slej sodila in obsodila.
Razumništvo je odgovorno za usodo lastnega naroda. Ono mora svojemu ljudstvu kazati pot pri narodnem, političnem. socialnem in duhovnem razvoju.
Čim nevarnejši so časi in čim bolj je sam obstanek naroda na tehtnici, tem večja je odgovornost razumnika za vse, kar se utegne zgoditi. In če ljudje, ki so poklicani za vodstvo, sami zgreše pot, lahko pahnejo vse ljudstvo v nesrečo. Če slepec slepca, vodi, oba v jamo padeta!
Ena največjih propagandnih laži komunizma je tista, ki pravi, da morajo voditi usodo naroda tako imenovane ljudske množice. Vodi lahko samo tisti, ki mu je dano večje spoznanje, večja razgledanost in tolikšen čut odgovornosti, da je pripravljen za to svojo ncdogo se do konca žrtvovati.
Diktatura peščice nasilnikov. ki jo vidimo v, vsaki komunistični državi, in sužnost ljudskih množic, ki jih ti nasilniki krote z nagobčnikom, z bičem in s postavo, nam kričeče dokazuje, kako zlagano je komunistično geslo o vodstveni vlogi tako imenovanega ljudstva.
Komunizem ne bi bU slovenskega naroda nikdar dobil
v	kremplje, če bi se znaten del slovenskega razumništva ne bil izneveril svojemu ljudstvu; če se ne bi bil vdinjal tuji modrosti in tujim gospodarjem samo zaradi tega, da bi se, četudi za ceno krvi, razdejanja in nesreče, prikopal do korit in do oblasti.
Ta naša lastna bridka izkušnja nam priča, kaj se kakemu narodu lahko zgodi, če se pokvari njegova sol — njegov razumniški sloj.
Toda ni vedno nujno, da je tega kriv samo razumnik. To se lahko zgodi tudi tedai, kadar se narodnega vodstva polaste politični špekulanti, koristolovci in nesposobni se-blčneži. Ti pogosto z demagogijo zaslepe ljudstvo, da svojih pravih vodnikov ne mara več poznati, ne priznati jim vloge, ki bi jo morali imeti.
V	takem primeru .se razumništvo razočara in odtegne svoji prvi in pravi nalogi, ali pa iz užaljenosti zavije v povsem napačno smer in potegne še narod v nesrečo.
Tudi takih zgledov imamo v naši politični in narodni zgodovini žal precej.
Posebno važne so naloge razumništva pri majhnem narodu, kjer vsak človek, zlasti pa vsak razumnik, pomeni neprimerno več, in ima torej tudi neprimerno večjo odgovornost, kakor pri velikem. To veli a za ves slovenski narod, še posebe pa za Slovence na teh področjih.
Tržaški in primorski Slovenci so zaradi fašističnega zatiranja dvajset let ostali skoro brez vsakega razumni-
škega naraščaja in torej tudi breg pomladitve svojega vodstvenega sloja. Fašizem, ki se je dobro zavedal, da je razumnik sol in luč naroda, je skušal z brezobzirnim preganjanjem, pobijanjem, obsod-\ bami in krivicami slovenskoj razumništvo tukaj povsem\ uničiti. To se mu je, žal, tudi v veliki meri posrečilo.
Komunizem in njegova 0-svobodilna fronta ne bi bila nikoli mogla zavesti tolikšnega dela slovenskega ljudstva na Primorskem, če bi bili primorski Slovenci v najusodnejši uri imeli prave vodnike. Komunizem se je tega zavedal in je skušal še tisto, kar je ostalo, ali pobiti, ali pa z obrekovanjem in lažjo pri ljudstvu onemogočiti. To dela še zdaj. Dobro namreč ve, da mu bo tudi tukaj odklenkalo tedaj, ko bo primorsko ljudstvo spet imelo pravo narodno inteligenco, ki bo svojo vodstveno nalogo vestno izpolnjevala.
Zaradi tega je zlasti tukaj vsak pravi slovenski razumnik še neprimerno dragocenejši in njegove naloge dosti večje.
Slovenska demokratska zveza se teh resnic do dna zaveda, saj je bila prav peščica redkih razumnikov tista, ki jo je poklicala v življenje, da reši za Slovence, kar se rešiti da. Dobro vemo, da bomo svoji veliki nalogi
—	rešitvi in ohranitvi slovenstva na zahodni meji našega naroda — kos samo, če bomo k temu delu pritegnili vsakega razumnika, ki je vreden tega imena, in če bomo z delom in vzgledom svojemu ljudstvu vzgojili nov vodstveni rod.
Prav tako se mora pa tudi prav vsak slovenski razumnik zavedati, kje je danes njegovo mesto. Sramotno je, odtegovati se svoji prvi nalogi, če slovensko ljudstvo tukaj silo trpi. Še bolj sramotno je, če bi slovenski razumnik tukaj, na meji največjega suženjstva, kar jih pozna človeška zgodovina, prostovoljno ati iz strahu hlapčeval ideologiji in sistemu, ki sta tako onesrečila njegov lastni narod.
Danes se ves svet bori za končno svobodo, katere zmaga je že na obzorju. Kdor se temu boju ne pridruži, zagreši izdajo nad lastnim narodom in vsem svobodnim človeštvom.
Slovenski razumnik tukaj, bodisi domačin ali nedoma-čin, ima edinstveno priliko in možnost za izpolnjevanje svojega poslanstva; priliko in možnost, kakor ni dana ra zumniku nobenega drugega naroda za železnim zastorom. Edino slovenski razunv nik lahko tukaj v svobodi ži
vi	med lastnim ljudstvom in torej lahko svobodno izpolnjuje svojo veliko nalogo.
Slovenski ljudje na teh področjih potrebujejo vodstva bolj kakor kruha. Zaradi tega se mora slovenski razumnik prav tukaj ves dati svojemu narodu ter res živeti iz njega in zanj. Naše ljudstvo tukaj bo šlo po pravi poti le, če bo videlo in Čutilo, da gredo do konca z njim tudi
(Nadaljevanje na drugi strani)
V pričakovanju	vstajenja
dinjenega	slovenskega	n želita
in uprava vesele velikonočne praznike vsem naročnikom in somišljenikom.
AMERIKA PRIPRAVLJA OBRAMBO EVROPE
Prva vidna in takojšnja posledica* Atlantske obrambne pogodbe jo ta, da je osem njenih članic in sicer Anglija, Belgija, Francija, Holandija, Luksemburg, Danska, Norveška in Italija, zaprosilo Združene države za pomoč v orožju.
Prosilke utemeljujejo svojo zahtevo z dejstvom, da se same ne morejo zadostno oborožiti, da bi lahko izpolnile svoje obveznosti po določilih Atlantskega sporazuma, če bi jih kdo napadel.
Ameriško zunanje ministrstvo je njihovo prošnjo sprejelo ter jim naročilo, naj sestavijo natančen seznam vseh svojih vojaških potreb. Ko bodo to storile, bo zunanji minister zahteval od ameriške zbornice potrebna sredstva za oborožitev evropskih vojska.
Vrh tega so se zlasti vodstveni krogi ameriških oboroženih sil zadnje čase začeli zelo zavzemati za to, da morajo Združene države svoja oporišča v Evropi, med njimi Trst, ne le ohraniti, marveč svoje sile tam celo ojačiti. Edino, če bo ameriška vojska ostala v Evropi ter pomagala že v začetku odbiti vsak morebitni napad, bo mogoče Evropo uspešno braniti in jo rešiti pred sovjetskim navalom, pravijo prvaki ameriške vojske.
Konec prejšnjega tedna so sklicali posvetovanje načelni-
kov operacijskih odsekov pri vseh vrstah ameriških oboroženih sil. Posvetovanje bo trajalo tudi še ves ta teden. Na prvi seji je general Eisen-hower, začasni predsednik odbora vrhovnih poveljnikov ameriške vojske, mornarice in letalstva, razložil naloge, ki jih imajo oborožene sile Združenih držav danes.
Ameriški vojaški zastopniki enoglasna zavračajo misel, da bi Združene države mogle prihodnjo vojno dobiti samo z letalstvom. Prav tako ne marajo nič slišati o tem, da bi se zahodno evropske države morale braniti same.
Minister za vojsko Royall, je v tej zvezi med drugim povedal naslednje:
»Če bi Združene države pustile, da bi kak napadalec vdrl v zahodno Evropo, bi se iz tega razvila vojna, ki bi trajala deset ali 20 ali pa še več let. Amerikanci ne bi mogli zmagati s tem, da bi čakali na domačih obalah ter metali kamenje, rakete ali kar koli drugega čez morje.
»Tudi ne morejo Združene države prepustiti evropskim vojskam naloge, da bi same nosile vse breme napada. Članice Atlantske zveze morajo dobiti ameriško orožje za svoje vojske in morajo računati z dejansko podporo ameriških prekomorskih sil.«
Tudi podnačelnik vrhovnega poveljstva ameriške vojske. general Wedeniayer, je
svaril pred prepričanjem, da bi bilo mogoče novo dobiti v nekaj tednih z uporabo raznih izstrelkov, leta! m atomskih bomb.
Bivši namestnik ministra za vojsko, Draper, pa je govoril med drugim:
»Ameriške sile morajo o-stati v Evropi, dokler ne bo jenjala mrzla vojna. Če hočemo braniti zahodno Evropo pred napadom, se ne moremo zanašati, da bi to nalogo opravili lahko samo bombniki. Zaradi tega mora ameriška vojska ostati v Evropi.«
Enako so govorili tudi načelnik vrhovnega poveljstva ameriških oboroženih sil, general Bradley, podnačelnik general Collins ter mornariški minister Sullivan.
Predsednik Truman pa ie skupini ameriških poslancev povedal, da bi se nič ne obotavljal še enkrat uporabiti atomsko bombo, če bi šlo za zagotovitev blaginje in miru na svetu. V takšnem primeru bi se odločil tako, kakor se je leta 1945. pred napadom na Hiroshimo.
»Toda mislim, je zaključil Truman, da se dogodki razvijajo tako, da mi takšnega sklepa v drugič ne bo treba sprejeti.«
Minister za vojsko Royall pa poudarja v svojem zaupnem poročilu, ki ga je bral v zbornici, da bi brez vojaških oporišč v Evropi in Aziji Amerika ne mogla zmagati
7. APRILA : Grška vojska prehaja. v protiofenzivo proti rdečim upornikom na gorovju Grammos.
— Kitajski komunisti zahtevajo brezpogojno vdajo nacionalne vojske kot pogoj za premirje. — Britanski finančni minister Crjpps je predložil zbornici nov prorm, čun ki določa tako bremena, do je vzbudil silno ogorčenje proti vladi. — Politični odbor Zdrui& nih narodov je začel razpravljati
o	usodi bivših italijanskih kolonij v Afriki. — Avstralska ko: munistična partija je odstavita svojega predsednika, ker se ni držal moskovske partijske linije.
— Podravnatelj ameriške Uprat ve za gospodarsko sodelovanje (ECA), Fost er, izjavlja, do je Amerika odpra\>ila omejitve g le, de pošiljanja nekaterih vrst bi a: ga v« Jugoshn’ijo. — Komuni st ič: no ljudsko sodišče v Varšavi je začelo razpravo proti skupim poljsk/h »križarjev«. — Podpred: sednjk britanske vlade Morrison je odpotoval na uradni obisk r Berlin. — Titova vlada je itvedlu posebne uniforme za j>pridne« rudarje. — Grčija spet toži Ah bani jo in Bolgarijo pri Združenih narodih, zaradi pomoči, ki jo dat jeta grškim komunističnim u* pomikom.
8. APRILA : Moskovski radio napada Tita, da s pomočjo svojih diplomatskih zastopnikov hujska jugoslovanske narodne manjšine v »ljudskih demokracijah• na upor proti kominformističnim vise
dom,  Zarodi nereda v preskr,
bi so v Jugoslaviji morali usta: noviti posebno ministrstvo za z» plembe in nakupe. — Bivši Utaj--ski ministrski predsednik, Čang Kaj šekov svak Soong, namera: va ustanoviti zvezo protikomunfr stičnih držav v jugovzhodnih dr* žav Aziji. — Tito uradno zank kuje poročila o pogajanjih za sporazum z Grčijo. — Zaključek četrtega posveta med obrambnimi ministri zahodno evropskih držav
v Haagu, kjer se sestavili na* stavili načrte za skupno obrambo.
— Sovjetski radio irdi, da je prat
vi oče Atlantske obrambne por godbe — general Francol
9. APRILA : Ameriška zb or n j: ca je dovolila novih 43 milijonov dolarjev za preskrbo Berlina po zraku. — Pretekli teden je bil eden najvažnejših v zgodovini človeštva, je izja\’il britanski zu* nanji minister Bevin pred od ho, dom iz, Amerike. — Predsednik južnoafriške vlade dr. Malan zah: teva ustanovitev obrambne zveze, ki bi obsegala vso Afriko. — Bolgarska komunistična partija je zapovedala veliko akcijo proti »izdajalcem« in »nac!onalistom« v lasinih vrstah. — Poljski kato: liški škofje zahtevajo od vlade, naj neha z gonjo proti duhov» ščini in Vatikanu, če ji je kaj do morebitnega sporazuma s Cerkvijo. — Po uradnih ugoto* vltvah je na Poljskem še vedno nad 4 in pol milijona, to je, sko* ra) 20 °/o. nepismenih ljudi. — Sovjeti obtožujejo Ameriko in Velko Britanijo, da nalašč pre* prečujeta sporazum o bivš’h it a, lijanskih kolonijah. — Mcdnorod,-no sodišče r Haagu je obsodilo Albanijo zaradi nedovoljenega polaganja min v Krfskem prelivu, kjer sta bila leta 1946 poškodo* vana dva britanska rušilca ter reč mornarjev ubitih. — Turški zunanji minister je dopotoval v Washington, kjer se bo posvetor val z ameriškim zunanjim mini* strom Achesonom.
10.	APRILA : Titovci so sklec n;li nov trgovski sporazum z in Norveško. —. Velika
Slov. dem. zveza
Od srede
do srede.
Britanija in Amerika preučujeta zahteva grškega zunanjega mini* stra Tsaldarisa, naj bi oni za jam* čili mir na Balkanu. — Norveški zunanji minister trdi, da Spanj je ne bodo sprejeli v Atlantsko zve* zo. — V Niirnbergu se je začela 13. — zadnja — razprava proti nemškim zločincem. — Glavni svet mednarodne begunske orga* nizacije IRO je sklenil junija skli* cati jzredno sejo, na kateri bodo razpravljali, ali naj organizacija neha z delom čez leto dni, ali pa ji bo treba življenje podaljšati.
11. APRILA : Predsednik an* gleške vlade Attlee izjavlja, da pade samo na Sovjete vsa od go* vornost za sedanjo delitev sveta na dva nasprotujoča si bloka. — Nemški ustavodajni komisiji v Bonnu so zapadni zavezniki izro* čili prepis novega zasedbenega statuta za vzhodno Nemčijo, s čimer je podana ustanovitev loče* ne vzhodne federativne Nemčije.
—	V Monakovem so begunci iz vzhodne Evrope vprizorili veliko aniisovjetsko demonstracijo. — Čank Kaj Šek je poskusil izvršiti samomor. — Vse plasti italijan* skega naroda je prevel velik val ogorčen ja zaradi angloameriške* ga stališča v pogledu bivših itali* jenskih kolonij.
12. APRILA : Zedinjene drža* ve so stavile na razpolago 210 milijonov dolarjev za proizvaja* nje atomskih bomb. — V Beogra* du so sklenili nov ribolovni do* govor z Italijo. — V bivših itali* janskih kolonijah Eritreji in So* matiji se vrše atentati proti itali* jenskim naseljencem. — Po urad* nih vesteh je število brezposel* nih v Italiji padlo zg dva odstot* ka. — V Pragi so tovarno, ki je doslej nosila ime Maršala Tita, preimenovali v tovarno Holden Danek.
13. APRILA : V bivši italijan* ski koloniji Eritreji so uvedli po* licijsko uro zarodi antiitalijanskih izgredov domačinov. — Truman priporoča ameriški zborn!ci, da ratificira atlantsko pogodbo. — Ameriški zunanji minister Ache* son je imel dolg razgovor s tur* škim zunanjim ministrom Sada* kom. — Francoska vlada je samo osmim sovjetskim zastopnikom od 50 dovolila, da lahko pridejo v Pariz na komunistični »kongres za mir«. — Sirski diktator Ilusni Zajim napoveduje, da bo sirsko vojsko naredil za najmočnejšo a* rabsko oboroženo silo. — Mo* skovski radio dolži grško vlado, da zahteva, naj bi Amerika in Anglija zasedli Albanijo.
tisti, od katerih pričakuje rešitve.
Slovenski razumnik je svojo nalogo tukaj dolžan izpolnjevati tudi zaradi samega sebe. Vojna, revolucija, trojno suženjstvo — vse to ga je moralo poučiti, da bo tudi zgolj človeško mogel živeti samo kot Slovenec med svobodnimi Slovenci. Brez tega tudi zanj ni ne kruha, ne življenja. Oboje si bo zagotovil, če bo zdaj svojo nalogo v lastnem narodu do kraja izpolnil.
Nobeno politično gibanje razen Slovenske demokratske zveze danes slovenskemu razumniku te vloge ne priznava. Vsi ga hočejo imeti samo za brezimnega hlapca in ga ponižujejo na sramotno stopnjo propagandnega kričača.
Nihče razen Slovenske demokratske zveze mu tudi ne nudi možnosti, da bi svoje vodstveno poslanstvo opravljal tako, kakor terjata od njega čas ter odgovornost do naroda in njegove bodočnosti.
Samo Slovenska demokratska zveza tudi v svojem programu in svojem delu zahteva, da je treba slovenskemu razumniku dati v narodu tisto besedo, tisto mesto in tak gospodarski položaj,
v prihodnji vojni. Brez teh oporišč v Evropi in Aziji — bi vojna lahko trajala 15 do 30 let.
Ameriški vojaški poveljniki — pravi Royall — se strinjajo v mnenju, da morajo ameriške čete ostati na evropski celini ter da bi morali, če je le mogoče, njihovo moč celo povečati. Istega prepričanja so tudi vojaški poveljniki držav zahodne Evrope, ki se zavedajo, da bi sami ne mogli zavrniti oboroženega napada z Vzhoda. Toda Združene države bi nudile takojšnjo pomoč samo, če bi imele . že organizirana oporišča v evropski celini.
Royall je potem razpravljal o sedanjih oporiščih v Evropi in dejal:
»Kar se tiče Nemčije, Avstrije ter Svobodnega tržaškega ozemlja ameriški vojaški poveljniki zastopajo zmerno, toda odločno stališče. Ameriška zasedbena u-prava na teh področjih ima
zelo težko nalogo: njeno stališče ne sme biti niti preostro niti preveč popustljivo.
Kar se tiče Grčije, bi se vojaški položaj tam zelo poslabšal, če bi ne bilo ameriškega odposlanstva. Videti pa je, da se bodo razmere izboljšale. Turčija pa zelo dobro uporablja ameriško pomoč ter je prežeta od borbenega duha.«
»Vse to, zlasti pa skrb za bodočnost«, je končal Royall, »nam narekuje, da svoja sedanja oporišča v Evropi ne le ohranimo, marveč še izpopolnimo«
Ti dogodki in te izjave pričajo, da je Amerika trdno odločena Evropo braniti in nikakor ne pustiti, da bi jo Sovjeti, četudi samo v prvem obdobju morebitne vojne, zasedli. V tej njeni volji imamo največje poroštvo za rešitev naše celine in za preprečenje vojne. Kajti Sovjeti si bodo spričo tega dvakrat premislili!
Volivno razpoloženje na italijanski strani
Zgledu socialistov sledijo demokrščani in kvalunkvisti? ilenni ustanavlja v Trstu svojo socialistično stranko
Govorice in dejstva o Titu
Jugoslovanska uradna poročen valska agencija Tanjug je 29. marca zanikala vsa poročila ko* minformisticnega in ostalega tuje« ga tiska, da bi bilo v državi pri* šlo do oboroženih spopadov med Titovo vojsko ter med komin* formističnimi tolpami.
Tanjug pravi tudi, da so pov* sem izmišljene vse novice o ne* kakih domnevnih bojih ob jugo* slovanskih mejah in pa o posku* sih atentatov na Tita. Uradno sporočilo jugoslovanske vlade tr* di dalje, da neresnične vesti o notranjem položaju širijo nekateri rimski, zlasti tržaški listi kakor »Ultimissime, »Giornale di Trie* ste« in pa glasilo tržaških komin* formistov »II Lavoratore«.
S tem je Titova vlada skušala uradno potegniti črto pod nešte* te govorice, ki so se o položaju v državi in o kominformističnih pripravah na oborožen napad ši* rile po vsem svetu.
Te govorice so trdile:
1. da je bilo zadnje čase po* skušenih več atentatov na Tita;
2. da so se v državi, zlasti v Črni gori, začeli kominformistič* ni upori;
3. da je Tito mobiliziral štiri letnike in izvedel velike premike vojske na vzhodne meje;
4. da so se vojaški strokovnja* ki kominformističnih držav pod vodstvom sovjetskega generala Kurasova, vrhovnega poveljnika rdeče vojske v Avstriji, sešli v Debreczinu jm sestavljali načrte za spomladanski oboroženi napad na Jugoslavijo; 5. da je Tito za* pri mejo proti Grčiji in da se z Grki pogaja za mir in sodclo* vanje;
6.	da se je na Brionih pri Pulju znova sešel z zahodnimi poli tič* nimi in vojaškimi zastopniki, med drugim z načelnikom britanskega imperialnega vrhovnega povelj* stva, generalom Slimom, ki se je pred kratkim mudil v Trstu.
To so govorice, za katere ni bilo z nobene strani stvarnih potrdil.
Dejstva spričo njih so pa na* slednja:
1.	Sovjetski ter kominformistič* ni radio in tisk vedno bolj napa* data Tita in hujskata na vstajo
kakor ga zaradi svojega pomena zasluži.
Slovenski razumnik ne more biti hlapec nikomur razen resnici in domovini. Razumnik, ki ni svoboden, pa imena vodnika snloh ne zasluži, saj pelje svoie rojake lahko samo v sužnost, nesrečo in polom.
Če kateremu Slovencu, potem je predvsem slovenskemu razumniku mesto v Slovenski demokratski zvezi, pa nikjer drugje.
proti njemu. Dolžita ga, da se je prodal »zahodnim imperialistom« in da se namerava pridružiti Mar* shallovemu načrtu ter Atlantski zvezi. Da Sovjeti tega ne delajo kar tako, je več kakor jasno.
2. Namestnik jugoslovanskega zunanjega ministra Bebler je 16. marca v Parizu pri razgovoru s časnikarji napovedal, da bo Ko* minform prihodnje mesece svoj pritisk na Tita in Jugoslavijo še ojačil. Ta pritisk ne bo samo gospodarskega značaja, kakor je to bilo do zdaj.
3. Razočaranje grških komuni* stov po Markosovj likvidaciji priča, da Kominform res priprav* !ja ustanovitev tako imenovane neodvisne Makedonije, ki bi jo sestavljal sedanji jugoslovanski, grški in bolgarski del. Za dosego tega cilja bodo morali zanetiti državljansko vojno v južnj Jugo* slaviji.
4. Polom grških komunističnih tolp, njih beg in vdajanje govori
o	tem, da ne dobivajo nobene znatne podpore več od Tita. Tu* di radijska postaja grških upor* nikov ne oddaja več na jugoslo* vanskem, marveč na bolgarskem ozemlju.
5. Ameriški ter britanski časni* karji in radijski poročevalci, ki jih je zadnje čase vedno več v Jugoslaviji, niso nikjer opazili kake napetosti, premikov vojske ali spopadov. Ker šteje Titova vojska 30 pehotnih in več moto* riziranih, dobro oboroženih divi* zij, z blizu 300 000 mož, poleg letalstva, kominformistične sle pa kvečjemu 30 bolj ali manj za* nesljivih in srednje oborožeivh divizij, ti časmkarji ne verjamejo v uspeh kominformističnega na* pada na Jugoslavijo.
6. Zahodne države kažejo vedno večje gospodarsko zanimanje za Jugoslavijo. Tito se zdaj pogaja za obsežno trgovsko pogodbo z Veljko Britanijo in Francijo. Da* Ije sklepa pogodbo z eno največ* jih ameriških jeklarn »Brassert in Co« za izpopolnitev jugoslo* vanske kovinske industrije. F,na* ko pogodbo je sklenil z britan* skim trustom »Murdoch in Co«.
7. Združene države so izjavile, da bodo odpravile vse omejitve v trgovini z Jugoslavijo ter ji prodajale tudi blago, ki bi lahko služilo vojaškemu ojačevanju.
8. Tito je Ameriki samo v ja* nuarju prodal za 1,800 000 dolar* jev redkih kovin jn vojaško važ* nih surovin. Ta izvoz je vedno večji. Z njegovim izkupičkom ti* tovci plačujejo bencin in stroje, ki jih uvažajo z Zahoda.
9. Združene države in Velika Britanija z vedno večjo pozorno* stjo gledajo na Jugoslavijo tudi politično. O tem priča razprava v angleški poslanski zbornici 23. (Nadaljevanje na tretji strani)
Zgleda, da v Trstu ne moremo več govoriti o italijanskem voliv* nem bloku, ki se je razblinil ob prvem dotiku s tržaško življenj* sko stvarnostjo. Zadnji pom* pozni razglas »pripravljajočega se bloka« nam je dal slutiti, da v »bloku« nekaj ni v redu. Nami* gl na ločene poti, ki naj tržaške Italijane privedejo v varno na* ročje matere Italije, so še precej jasno nakazali dejstvo, da je »blok« počil. Ali je to zasluga socialistov, ki so se prvi odločili za samostojen nastop na volišču ali pa je bila cena, ki so jo de* mokrščani zahtevali za svojo »žrtev« od ostalih sodelujočih strank, previsoka? Vsekakor drži, da so sklenili tudi demokrščani, da se spustijo po socialistični poti samostojno na volišče. Toda zgledi vlečejo in tema dvema strankama so se v »antiblok« pridružili še kvalunkvisti, tako da danes razpravljajo vsi oni, ki so še včeraj vpili o zveličavnosti »bloka«, o temi, koliko strank ali strankarskih grup morajo poslati Italijani v volivno borbo, da dosežejo vse, česar se z »blo* kom« doseči ni dalo...
Demokracija si nobene od svo* jih glavnih svoboščin ne da ute* sniti v razne blokovne formule, ki preveč sličijo na preživelo totalitaristično politično misel* nost. Demokracija je visoka šola politične zrelosti in terja od vsa* kega naroda poleg velikih žrtev tudi dokaze umerjenosti in pri* pravljenosti, sodelovati v napred* ni človeški skupnosti. Zato nas
iskreno veseli, da je tudi na ita* lijanski strani zmagalo demokra* tično načelo merjenja političnih sil, in to ne glede na razloge, ki so do tega novega stanja privedli. Tržaško politično življenje bo s tem le pridobilo na prožnosti in sodobnosti; želimo si le, da bi v duhu prevladujoče demokratične miselnosti vendarle prišlo tudi do sodelovanja med vsemi demokra* tičnimi skupinami v Trstu, ita* lijanskih in slovenskih, ki naj bi vse svoje pozitivne sile vložile v prizadevanje po gospodarskem in političnem dvigu našega skupnega tržaškega doma ob izvajanju konkretnega tržaškega programa.
Nennije\'i socialisti so po ogla* su v nekem tržaškem dnevniku (»iščemo večsobno stanovanje za uradne prostore snujočega se vodstva PSI...«) najavili precej skromno svo j prihod med nas Tržačane. Togliatti je prišel med nas z večjim hrupom in blisko* vito spremenil naše komuniste v vidalijevce in babičevce; kaj bo Nenni napravil iz naših socia* listov? To bomo prav kmalu vi* deli, le počakati moramo nekoli* ko! Pa ja ne, da gre za kazensko ekspedicijo proti tukajšnjim so* cialistom, ki so si drznili zavrniti poziv na udeležbo v »italijan* skem bloku«? Vsekakor pa nam prihod Nennijevcev obeta veliko živahnost na skrajnem levem bregu tržaškega italijanstva. Morda pa bodo združeni italijan* skl socialkomunisti uresničili tež* njo Lege Nazionale po italijan* skem volivnem bloku...
Vzpostavitev italijaniziranih priimkov v prvotno obliko naj se izvede uradno!
Kot smo že javili, je Zavezniška vojaška uprava s svojim ukazom (objavljenim v zadnji številki našega lista) ponovno dala možnost vsem onim osebam, ki so jim italijanska oblastva na kateri koli način italijanizirala priimke, da z vlogo na conskega predsednika zahtevajo vzpostavitev svojih popačenih priimkov v prvotno obliko.
Hvaležni smo vojaški u-pravi za ta ukrep, priznati pa moramo, da s tem ni za-
doščeno našemu užaljenemu narodnemu ponosu in zelo občutenemu pravnemu čutu.
Če je fašistična Italija z dekretom spreminjala naše priimke, potem je naravno, če od svojih včerajšnjih in današnjih zaveznikov pričakujemo, da nam z demokratskim zakonskim ukrepom u-radno vzpostavljajo popačene priimke v prvotno obliko! Prošnje naj vlagajo le osebe, ki bi želele ohraniti italijani-zirane priimke!
Tito proti Vzhodu in Zahodu
V	soboto in nedeljo je bil v Beogradu zbor jugoslovanske Ljudske fronte. Glavni govor na njem je imel Tito, ki je silovito napadal Sovjetsko zvezo in njene podložnice, nc dosti manj pa za* hodne »imperialistične« države.
V	glavnem je Tito dejal:
Sovjetska zveza in ostale »ljud* ske demokracije« skušajo v Ju* goslaviji zanetiti državljansko vojno, da bi tako strmoglavili sedanji režim, Jugoslaviji pa vzeli njeno neodvisnost. Gonja Komin* forma proti Jugoslaviji je zdaj na višku.
Toda Jugoslavija bo navzlic temu šla že naprej po poti k so* cialjzmu. Od tega je nc bodo od* vrnile niti napadi od Vzhoda, ne oni od Zahoda.
Jugoslavijo sovraži reakcionar* ni Zahod, a tudi Vzhod je nima nič bolj pri srcu. Toda zanjo ni druge izbire, ko da gre po dose* danji poti.
Kominform si' vedno bolj priza* deva, da bj ustvaril v Jugoslaviji zmedo. S tem je odpadel od Marksovega in Leninovega nauka Čim hujša bo njegova gonja, tem močnejši bo jugoslovanski odpor. Ni pa dvoma, da bo to delova* rje rodilo pogubne posled ce za vse revolucionarno gibanje na
svetu.
Zahodne sile si ves čas, kar traja spor med Jugoslavijo in Kominformom, prizadevajo vse, da bi razdor še povečale. Toda Jugoslovanov ne bo preplašila nc ena ne druga stran. Napačno računajo tisti, ki pričakujejo, da se bo Jugoslavija naslonila na zahodni tabor.
Pač pa bo vzdrževala trgovin* sko zveze z Zahodom. Če mora zdaj prodajati svoj les in kovine kapital stičnim državam, so tega krive Sovjetska zveza jn druge socialistične dežele, ker niso ;z» polnile svojih obljub, da bodo Jugoslavijo oskrbovale s stroji in drugimi industrijskimi potrebšč;* nami. Če bodo to pripravljene storiti zahodne države, jim bo Jugoslavija prodajala, kar bo mogla, toda le po pravičnih po* gojih.
P< leg Titovega govora so bila posebno zanimiva izvajanja ge* nerala Rukavine, k; je zbor po* zdravil v imenu Titove vojske. Povedal je, da so si Sovjeti po sporu s Kominformom zlasti pri* zadeval;, da bi razdvojili jugo* slovansko vojisko. Posebno so poskušali pridobiti zase podčast* niški' zbor (ki ga sestavljajo sami (Konec na tretji strani spodaj)
S tiskovne konference pri conskem predsedništvu
Na naše vprašanje v zvezi z zemljiškimi knjigami občine Devin - Nabrežina, ki so jih s prenosom poslov okrožnega sodišča (preture) za navedeno občino iz Tržiča v Trst pozabili v Tržiču, nam je tiskovni urad conskega pred-sedništva dal naslednje pojasnilo:
»Res je, da so ostale zemljiške knjige za Devin in Nabrežino pri tržiškem okrožnem sodišču (preturi), medtem ko so zemljiške knjige'za Gradež še vedno pri tržaškem okrožnem sodišču."
Treba bi bilo torej izvesti zamenjavo v interesu prebivalcev prizadetih občin.
Pravni urad ZVU že dalj časa posreduje stike med tržaškimi pravosodnimi oblastmi in italijanskim pravosodnim ministrstvom, da bi ugotovljeno nevšečnost uredili.
Predlog, ki so ga že odposlali tržaški pravosodni uradi, stremi po izmenjavi odnosnih zemljiških knjig, medtem ko bi začasno ostali vložki v knjigah pristojnih okrožnih sodišč; glede na časovne in stroškovne ovire bi se namreč le s težavo dalo napraviti izvleček vseh zemljiških vložkov, ki so zbrani v vezanih knjigah skupaj z drugimi listinami po časovnem redu vlaganja.
Ker prihaja poglavitno v poštev vpogled v zemljiške knjige in ker je vpogled v vložke le dopolnilnega in ne nujnega pomena, so tržaški pravosodni uradi predlagali ministrstvu zgolj navedeno rešitev, da bi se tako ognili nastalim nevšečnostim in rešili vprašanje brez večje časovne zamude.
Ministrstvo v Rimu je s svojim pismom pred kratkim izrazilo svoje nasprotovanje temu predlogu s pripombo, da je treba po zemljeknjiž-nem zakonu izvršiti istočasno prenos zemljiških kniig in v poštev prihajajočih vložkov. Ravno pred nekaj dnevi pa so iz Trsta replicirali ministrstvu, da je iz raznih razlogov praktičnosti in nujnosti primerno, da se zaenkrat odredi prenos samih zemljiških knjig. Smatramo, da bo .ministrstvo končno le pristalo na ta predlog.
Popolnoma različno je vprašanje zemljiških knjig in odnosnih vložkov, ki zadevajo občine sežanskega o-krožja in ki so prišle v sklop STO-ja, medtem ko se nahajajo zemljiške knjige pri bivšem okrožnem sodišču v Sežani, sedaj na jugoslovanskem ozemlju. Prebivalstvo teh občin in frakcij so v posebno neprijetnem položaju, ker morajo v tem pogledu čakati na sklenitev posebnih dogovorov med obema sosednima državama (STO in Jugoslavija). Pravosodni u-radi našega mesta ne vedo, da-li so pristojna politična oblastva že podvzela potrebne korake, da bi rešila to vprašanje.«
Na naše vprašanje, zakaj se še ni ustanovilo okrožno sodišče (pretura) v Nabrežini, ki je za Trstom najvažnejše industrijsko središče našega ozemlja, je consko predsedništvo odgovorilo, da ni ugotovljena taka potreba, ker so zveze občine Devin -Nabrežina s Trstom pogoste in udobne.
y pogledu našega vprašanja, zakaj niso v novem svetu za^ zaščito pokrajinskih lepot tržaškega ozemlja zastopane naše prizadete občine in slovenska ter italijanska prosvetna društva, nas je consko predsedništvo napotilo po odgovor na Zavezniško vojaško upravo.
Leto III. - Štev. 15
D E M OKRA C! J A
Stran 3
Govoricejn dejstva o Titu
ci in dva marksizma eno za du*
BORBA ZA BIVŠE ITALIJANSKE KOLONIJE
marca. Na njej je konservativni jaatopnik Mac Millan zehteval, naj angleška vlada podpre Tita v njegovem odporu proti Sovje* tom. Gospodarsko pomoč naj mu da pod dvema pogojema:
a) da ne bo več podpiral gr« ških upornikov in da bo zaprl mejo proti Grčiji.
b) da bo pritisnil na Albanijo, ki neprenehoma izziva Veliko Britanijo.
Dejal je še, da se zelo mudi, ker je treba pričakovati, da bodo Sovjeti v kratkem skušali izvesti državni udar v Jugoslaviji.
Mac Millanu je odgovoril r.a* mestnik britanskega zunanjega ministra McNeil, ki je rekel, da je dolžnost zahodnih zaveznikov podpirati odpor vesh tistih skupin
v	Vzhodni Evropi, ki se bore za svobodo. Dolžnost Velike Brita* nije je, da prepriča vlade teh driav, ki še vedno tavajo v zmo« ti, da vest in poštenje na svetu še nista zamrla.
Glede Jugoslavije je namestnik zunanjega ministra dejal, da je Titov položaj za Veliko Britanijo zek> važen. Zaradi tega mu Bri* tanci ne bi smeli delati nobenih težav, marveč bi .nu morali po* magati. Tito — je zaključil McNeil — se je uprl skrajno brezobzirnemu gospodarskemu pritisku, ki so ga začele proti njemu uporabljati Sovjetska zve« vta, Poljska in Albanija
10. Tuji politični opazovalci v Beogradu ne verjamejo trditvam, po katerih naj bi jugoslovanska vlada pripravljala zelo važne po* litične spremembe v državi. Baje naj bi te spremembe v kratkem napovedal sam Tito. Omenjeni opazovalci poudarjajo, da ni zna« menj, ki bi potrjeval; te vesti. Menijo pa, da bo prihodnji Ti« tov govor važen, čeprav ne tako senzacionalen, kakor nekateri pri« čakujejo.
11. Jugoslavija je pretekli tc* dem odpovedala sporazum o ob« mejnem prometu z Bolgar: jo zaradi vedno pogostejših cboroži« nih napadov na jugoslovanske obmejne stražnike.
12. V Beogradu trenutno ni niti sovjetskega poslanika, niti diplo* rnatskh zastopnikov <ovjetsk:h podložnic.
13. Uradno glasilo Titovo par« tije »Borba« je pretekli teden prvič naravnost napadlo Sovjet« sko zvezo ter jo obdolžilo, da ho« če z gospodarskim pritiskom po« magati Kominformu ter vreči Titov režim. Član centralnega komiteja KPJ Dugonjič je Sov* jetom očita], da imajo dve resni*
Tito proti Vzhodu in Zahodu
bivši partizani, op. pis.). Toda njihovi poskusi za razbijanje Ti* tovih oboroženih sil so spodleteli lan vojska je danes vsa za Tita Predsednica državne nadzor* <ftvene komisije, Vida Tomšičeva, je od vseh govornikov najostreje obsodila Sovjete in Kominform. Dejala je, da je po njihovi za* slugi Jugoslavija zdaj osamljena, rendar pa so jugoslovanski komu* nbti prepričani, da bodo zmagali.
Kongres Ljudske Fronte je pokazal, da se sedanji jugoslo* vanski oblastniki dobro zavedajo zagate, v katero so zašli, da pa jim ne ostaja drugega, ko da skušajo ostati v sredini — točno po starem reku, ki pravi »naprej ne vem, naizaj ne smem...«
Na zadnji seji je spet govoril 'rito, Dejal je, da odgovarja on za vse delovanje izključno le »ju* goslovanskemu ljudstvu, jugoslo* ▼anski domovini ter nikomur dru* gemu«. Zato ne bo poslušal »no* benega drugega glasu, ki ne bi bil glas ljudstva, kateremu sedanja vlada služi«.
V	govoru je še enkrat napadel Komjnform, Sovjete in »ljudske demokracije«. Zatrdil je, da bo« do ostali na oblasti, naj se zgodi kar koli.
Po govoru so volili člane glav« nega zveznega odbora Ljudske fronte. V novem odboru so med drugimi tudi Tito kot predsed«
mačo sovjetsko upor.ibo, drugo namenjeno neumnim jugoslovan« skim Balkancem. Vodilni ideolog titovskega komunizma Mojzes Pijade pa je na nekem zburova* nju v Beogradu odkrito povedal, da bodo morali Sovjeti in koniin« formistični »obrekovalci ter laž* nivci« uporabiti oboroženo silo, če bodo hoteli Tita strmoglaviti.
14. Po navad; zelo dobro imfor* mirani ameriški tednik »Newswc« ck« poroča, da je v ameriškem zunanjem ministrstvu prevladala skupina, ki sodi, da je treba Ti* ta z vsem podpreti in ne mu postavljati nobenih političnih po* gojev za to pomoč, da bo lahko nadaljeval z odporom proti Sov* jetom in Kominformu. Zaradi tega naj bi mu že v kratkem za* čeli pošiljati tudi znatne količine vojaškega blaga.
15. Tito je 31. marca na Brio« nih govoril skupini Istranov ter napol zanikal govorice, da bi ko* val tam neke »zarote« z zahod* nimi zavezniki. Ljubljanski tisk tega govora ni smel objaviti.
16. Grški zunanji minister je 29. marca pri neki slovesnosti izjavil, da utegneta grški kralj in Tito čez leto dni biti zaveznika.
To bi bila dejstva.
Če so zahodne sile svoje sta* lišče do Tita spremenile, so ga zaradi svojih trenutnih vojaških in političnih korsti, ker Tito s svojim uporom proti Kominformu razbija sovjetski podložniški blok.
A če mislijo, da se je Tito spremenil in postal človek, se motijo. Titu gre za glavo, zato išče rešitve, kjer koli in na kakr* šen l*>li način. Prav tako je de* lal med vojno, ko je preslepil zahodne zaveznike, da je demo* krat in njihov človek. Ko je bil iz vode, jim je pokazal hrbet in roge, kakor utegne storiti tudi zdaj.
V	tem se naša sodba strinja z mnenjem, ki ga je te dni izre* kel britanski laburistični poslanec Noel Baker, ko se je vrnil jz Beo* grada. Ta je dejal, da ni priča* kovati, da bi se Tito vezal z Za* hodom, čeprav je zdaj povsem osamljen in odcepljen od Sovje* tov in njihovih podložnikov. Tito je in o v vsakem primeru ostal komunisti
Bojimo se le, da utegnejo ra* čun za to kratkovidno in kratko* ročno politiko zahodnih držav do diktatorja, ki je s takim veseljem leta 1946 zbijal ameriška letala, spet plačati jugoslovanski narodi!
njk, kot podpredsedniki pa Milo* van Djilas, Vladimir Simič, Fra* njo Gazi, Josip Vidmar ter Di* mitar Vlahov, kot tajnik pa BI a* goje Neškovič.
Nato so sprejeli resolucijo, v kateri obsojajo gonjo Kominfor* ma proti Titovemu režimu. Resolucija imenuje vse kritike Kominforma proti jugoslovanski komunistični partiji nesramne psovke. Poudarja, da napadi Ko* mimforma ne škodujejo samo Ti« tovi Jugoslaviji, ampak vsem »progresivnim« silam v svetu.
Zaltai Ir Izbral svobodo?
Sovjetski polkovnik Tokajev, kateremu je Anglija nedavno kot političnemu beguncu dala zavet7« j šče, razlaga po angleškem radiu svojim rojakom, kako in zakaj je on, ki je bil 16 let član komu* nlstične partije, postal protiko* munist in izgnanec. Tokajev je povedal med drugim: »Ko mi je postalo jasno, da bi nadaljnje so* delovanje z boljševišk;m komu* nizmom pomenilo izdajo naroda in domovine, sem sklenil pretr« gati z njim.«
Poudaril je, da je bil deležen velkih prednosti sovjetskih iz* brancev. Spadal je k tistemu de* lu ljudstva, ki ga ima sovjetska propaganda za glavno oporo bolj* ševjzma in sovjetskega režima. Zato ga niso mogli obsoditi kot »nezadovoljnega nergača« ali kot človeka, »ki bi* bil režimu nepri* jeten«.
Pred Varnostnim svetom zdru* Ženih narodov so začeli razprav* ljati o usodi bivših italijanskih kolonij v severni in vzhodni Afri* ki. Že med vojno in ob koncil vojne je Abesinija glasno zahte* vala priključitev Eritreje, v manj* šem tonu pa tudi Somalije. An* glija se sklicuje na obljubo, ki jo je dala Senusitom in je stavila zahtevo po neodvisnosti Cirenaj* ke, kjer bi seveda ona imela svo* je strateške postojanke.
Sovjetska Rusija je že 1. 1945. predlagala naj bi vse te kolonije prišle pod Zvezo narodov, ki bi imenovala skupen upravni odbor, pri katerem bi bili udeleženi tu« di Italijani poleg Abesincev in domačih zastopnikov. Ta sovjet* ski predlog je takrat zastopala tudi Amerika, tudi če se nj ravno jasno izrazila. Pozneje je sovjet* ska Rusija predlagala, z malenko* stnirni spremembami, vrnitev vrnitev vseh kolonij Italiji. Lani, po izidu volitev 18. aprila in po* tem, ko se je Anglija začela od* krito boriti proti interesom Ita* lije, je sovjetska Rusija zopet ponovila svoj predlog, naj se ko* lonije stavijo pod zaščito jn upra* vo Združenih narodov. Na tem predlogu vztraja tudi danes, med* tem ko se je Amerika sedaj od* ločno izrekla za angleški načrt, ki ponuja Italiji samo Somalijo, del Eritreje priznava Abesjniji, Cirenajko Senusitom pod angle* škim vodstvom, dočim se za Tri* politanijo še ni jasno izrazila. Francja zahteva zase del Tripo* litanije, to je Fezan, v ostalem pa
»Giorale di Trieste« je v svoji številki z dne 6 t. m. objavil uvodnik z naslovom »Rusija na Jadranu«.
Vsaka količkaj razumna oseba se mora resnično čuditi, da so na svetu ljudje, ki tako pogrešno presojajo položaj in ki se v tako mali meri zavedajo resnosti tre* nutka, ki ga človeštvo doživlja. Končno je nerazumljivo, da se nekateri tako brez\'estno vedejo do svojega naroda in do drugih narodov.
Ko ne bi v omenjenem članku njč drugega napisali razen prvih deset vrst. bi to bilo dovolj, da bi morali vsi poštenjaki v uredništvu Usta »Giornale di Trieste« pordeti od sramu in zadrege »... ne bi nas smel ganiti morebitni spopad med komunističnimi in nacionalističnimi Slovani in ne bi se smeli opredeliti ne za eno jn ne za drugo stran, ker so biV vsi Slovani, katere koli politične smeri in pod katero kolt zastavo, vedno složni, ko je šlo za prodi: ran je proti Alp-am in kasneje proti morju...«
Vas torej ne zanima današnja borba, Vam je vseeno, če imate za svojega soseda demokratično in miroljubno Jugoslavijo ali boljševiško Sovjetsko zvezo?
Zakaj pa Vas je v preteklosti Balkan tol'ko zanimal? Kako to, da ste leta 1941. imeli toliko jn« teresa na bojnem pohodu proti državi, ki Vam ni nikoli nič zle--‘a napravila?
Dalje: Vi istovetite internacionalni boljševizem s Slovani, čeprav ves svet ve, da niti eden od slovanskih narodov, začenši pri Sovjetski zvezi pa do Jugoslavije, n:ma n:č skupnega s komuniz* mom in iniernacionalizmom. Po Vaši logiki je torej tudi Togliatti s svojim petimi mil!jon’mi komu* n:stov Slovan, ker je po Vašem mnenju komunistično vse. kar je slovansko! Tudi Mao^TseTungoi
vi	komunisti so potemtakem Slo* vani... Takšno je torej Vaše poznavanje komunizmaI
Sedaj pa nekaj o slovanskem
POROČILO O OBČNEM 7BO> RU mladinske organizacije v Trstu objavimo zaradi pomanj* kanja prostora v prihodnji št e: vilki.
zagovarja interese Italije.
Kot vzrok za to stališče navaja Anglija dejstvo, da domače ljud* stvo v Afriki Italije ne mara, na drugi strani pa trdi, da ne bi mo« gla šibka Italija braniti tistih ko* lonij pred morebitnim napadom od zunaj. V resnici pa gre za to, da zasede ona močne strateške točke v severni im vzhodni Afriki in prav jz tega ozira sc ji v nje« nih težnjah pridružuje tudi Ame* rika.
Minister Sfor/a je v ponedeljek
11.	t. m. obrazložil pred Varnost* nim svetom italijanske zahteve po vrnitvi vseh kolonij in se skli* ceval tudi na preobljudenost, ki jo Italija prehudo občuti. Oblju* bil je, da bo Italija privedla te dežele do samostojnosti in za* vračal je trditev, da domače ljud* stvo Italijanov ne mara; ponudil pa je Abesinijj izhodišče na mor* je v Eritreji, jn sicer luko Assab. Najnovejše vesti o ponovnih atentatih v Eritreji jn Somaliji proti italijanskim naseljencem, Sforzj nei bi, dajale prav.
Zastopnik Abesinije je zato od* ločno zahteval priključitev vse Eritreje.
Danes ugotavljamo mi samo to: da zna Anglija spretno žago« varjati interese »domačega ljud* stva«, kadar gre za njene lastne interese. Zunanji minister Bevin je izjavil, da »Italijani niso zmož* ni ravnati' pravično z narodi v kolonijah«. Vprašamo ga:	kako
naj bodo zmožni pravično in de« mokratično ravnati pa z visoko kulturnimi narodi v Evropi, kot
in jugoslovanskem imperializmu v pogledu zapadne Evrope in po* sebno v pogledu Italije.
Po mnenju lista »Giornale di Trieste« so vsi Slovani brez razli* ke prežeti z mislijo, kako bi lta* lijane potisnili čim dalje proti zapadu. Če pogledamo v našo davno in polpreteklo zgodovino pa moramo priti nujno do popob noma obratnega zaključka. Izza dobe Rimljanov, Benečanov pa vse do Mussolinijevega cesarstva so bili prekomorci vedno napa* dalci, Ilirci in kasneje Slovani pa vedno žrtve prekomorskih na* padov. Beneška in kasneje italijanska zasedba Dalmacije nam to najbolje dokazujeta. Nimamo pa nobenega pričevanja ne v prete* klosti in ne v sedanjosti, da bi kdaj Slovani zasedli najmanjši det Italije.
Verjetno je, da skuša »Gjor* nale di Trieste« s takim nesmU selnim pisanjem doseči, da bi Angloamerikanci pod vtisom svo* je ga z lainjivim natolcevanjem prevaranega mnenja pripravili do neprem:šljen;h represivnih ukre* pov proti nam Slovanom, po zg/e* du tridesetletnega zatiranja, ki mu je bil na našo nesrečo in na nemanjšo nesrečo same Ital'je jz* postavljen naš živelj med obema svetovnima vojnama pod Italijo, in da bi s tem naše prebivalstvo ps hološko naganjal v sovjetski tabor.
Taki člankarji v »Giornale di Trieste« pa naj si dobro zapomnit jo, da imata ameriški in angleški narod slavno preteklost jn da od njiju ne moremo pričakovati, da bi se tej svoji slavni preteklo* sti izneverila na ljubo... čitateljem lista »Giornale di Trieste«. L. 1937. so Angleži proslavljali sto* letnico uk!nitve zakona o suženj* L. 1862. je veliki Amerika* ;iec Abraham Lincoln postavil svoje življenje na kocko v plet men'ti borbi za osvoboditev ameriških črncev. Tudi Slovani na Svobodnem tržaškem ozemlju bi bili zares srečni, da bi jim /.ajamčili v pooledu njihovih odnosov do itaVjanskih sodržavljanov iste pravice, kot jih imajo ameriški činci v pogledu svojega jezika, šolstva, lastne osebnosti in sode* lovanja v javnem življenju. Oni bi bili srečni, ko bi jim bile te pravice zajamčene 7a vselej in da
je na primer slovenski, ko še z afriškimi ne morejo ali nočejo? Grof Sforza je sam v raznih svo* jih spisih in izjavah priznal vjso* ko kulturnost jn omiko Slo ven* skega naroda.
Resnica je samo ena: Anglija meče Italijane proti Slovencem v Trstu, da odvrne njihovo pozor* nost od kolonij.
Zaslepljeni Italijani so že v drugič nasedli taki angleški poli« tiki, saj so jih Angleži tudi po prvi svetovni vojni gonili proti Slovencem, da so jim oni laže po* brali važnejša kolonijalna ozem* 1 ja. Danes jim prikazujejo Trst
Žalostni so spomini na vojno, še žalostnejši pa je za nas spomin na 27. marec, ki je simbol junaške žrtve Beograda in brezuspešne žrtve naroda. To je datum, ki bi moral vsak dan opominjati diktatorje vseh vrst, da naroda ni mogoče zatreti s silo. Ta datum bi moral spomniti zaveznike na narod, ki se je edini v sodobni zgodovini vrgel v borbo samo zato, da bi pomagal prijateljskemu narodu, ki se je sam boril proti vsemu svetu. Anglija ne bi smela nikdar po-j zabiti, kaj je ob tej priliki storilo zanjo jugoslovansko ljudstvo. To ljudstvo, ki ima lahko tudi mnogo napak, je tedaj vsemu svetu pokazalo, kaj pomenjata smisel za čast in prijateljstvo. Ne sinemo pozabiti, da so bile tistega dne v Jugoslaviji vse razkroje-valne silo namenjene, da vržejo deželo v naročje osi. Fašisti in ustaši, nacisti in komunistu vsi	so skušali
udušiti Jugoslavijo. Toda Srbi so se zoperstavili in še enkrat pokazali vrlino tega naroda, ki je klical: »Bolje rat, nego pakt!« in s tem klicem povedal najbolj jasno svoje zaničevanje do diktatorstva.
Zdaj pa skuša nesramna komunistična propaganda prikazovati slavni upor srbskega naroda v obliki komunistične revolucije, katero naj bi zanetili in vodili komunisti.
—	Ta nesramnost dosega višek, ako pomislimo, da je s tem uporom srbski narod protestiral tudi proti veliki zaveznici Hitlerjeve Nemčije, Sovjetski zvezi. Ko slišimo govoriti, kako so se komunisti borili vse od prvega dne proti Hitlerjevim »hordam« se moramo žalostno nasmehniti.	\
Vsi vedo, kako so komunisti z zastavami in godbo sprejeli Nemce na Štajerskem. Vsi vemo, da so komunisti pričeli z nar. osvobodilno borbo šele dolgo časa po napadu na Rusijo. Do takrat pa so bili zavezniki Nemcev, zavezniki nemške Gest a po, zavezniki ustašev in vseh sovražnikov Jugoslavije, ker je tako zapovedala centrala v Moskvi. Mi Primorci vemo to prav dobro; vemo, da so se zganili komunisti šele zelo pozno, ko se jim je v Sloveniji posrečilo infiltrirati v osvobodilne od-
bi jih ne bili samo deloma de* ležni v obliki velikodušne konce* s;je ter da bi mogli živeti kot svobodni državljani na čvrsti pravnopolitični osnovi brez po* moii Sovjetske zveze.
Najboljše sredstvo za borbo proti sovjetski nevarnosti jn v napadanju jn omalovaževanju Slovanov, nego v pridobivanju Slovanov! Zato je treba, da ne* kateri italijanski zaslepljenci spregledajo in osnove svojega političnega delovanja postavijo na nove, trdnejše temelje.
drege jn so jih sprejeli v Atlantsko pogodbo. Jemljejo pa jim kolonije, ki so edine, hočeš nočeš, življenjskega pomena za preob* ljudeno in izčrpano Italijo.
Na meji s slovanskim svetom bi se morali Ita'ijani pobotati s Slovenci, ki želijo resnično mirno sožitje z njimi ob spoštovanju vseh pravic na podlagi stroge enakopravnosti. Samo v kolonijah lahko Italija naseli svoje 1 j ud* stvo, samo v kolonijah lahko za* loži koristno svoj kapital. Zave« dati pa se morajo vsi Italijani, in grof Sforza v prvi vrsti, da na same obljube niti afriška pleme* na ne dajo nobene vere več, ker je izkušnja bridko naučila nje, kakor nas Slovence, da so njihove obljube kruh, ki ne nasiti.
reda. ki to lahko povemo v obraz vsem sedanjim komunistom, niso bili komunistični! Pri nas se je kot v Sloveniji in Srbiji zganilo ljudstvo, pravo jugoslovansko ljudstvo ne pa komunisti. Komunisti so, zaverovani v velikega genija Stalina, ki si je znal pridobiti prijateljstvo >;velikega Hitlerja«, ploskali Hitlerjevim zmagam nad za-padnirn kapitalizmom. Njihove oči so videle samo »velikega Stalina«, kako stiska roko Ribbentropu.
To je resnica, kot je resnica, da je bil 27. marec iuna-i ški dan, čeprav se je potem pokazat kot brezkoristen, ker je ljudstvo padlo potem še pod hujšo diktaturo. Prav tako pa je tudi sveta resnica, da komunisti nimajd pravice, da se s tem ponašajo. Komunisti se krase s pavovim perjem, ker jim to prija, kot jim prija slaviti čiste mučenike od Bidovca do Gortana in Premrla. A komunisti v 27. marcu, Bidovcu in Gor-tanu ne vidijo svetega ognja idealizma, ki je te mučenike dovedel do junaške žrtve, temveč vidijo le propagandno možnost, 1 da lahko spet vržejo v javnost nova in vabljiva gesla.
In zaradi tega jih zaničujemo tako, kot se zaničujejo hijene.
Titovstvo tudi v Bolgariji
Centralni komitet bolgarske komunistične partije je 4. aprila izdal uradno poročilo, da so od« stavjlj —, jn gotovo tudi zaprli
—	dosedanjega podpredsednika bolgarske vlade, predsednika od* bora za finančna in gospodarska vprašanja ter člana Politbiroja bolgarske partije Trajea Kostova.
Obdolžili so ga, da se je pre» grešil s hudimi političnimi napa* kami; da je med nedavnimi tr* govskimi pogajanji s Sovjeti na* stopal neprijazno in neiskreno; da je podpiral nacionalistična giba» nja v Bolgariji; da je skušal razrvati vodstvo partije, zlasti njen politični biro in da je ško* doval odnošajem med sovjetsko in bolgarsko partijo.
S tem so uradno potrjene ne« davne novice, da je v bolgarskem komunizmu prišlo do hudega razdora, kakor je to že pred ted* nom dni priznal notranji minister Jugov. Zdi se, da so tako imeno« vano »nacionaliste« v bolgarski partiji, ki se upirajo popolni po* litični in gospodarski podreditvi Bolgarije sovjetskim koristim, zlasti podpirali titovci.
Prva poročila o razdoru in čistki v bolgarski partiji je prine* sla titovska agencija Tanjug, ki pravi, da so dozdaj zaprli že nad 300 bolgarskih komunistov, med njimi več vodilnih ljudi iz stran* ke jn vlade.
»V ostalem pa menim, da je treba vse diktature razrušiti.v
Cato Deinocratieus
„GiornaleIdi Trieste", Rusija in Jadran
kot izhodišče iz vse povojne za«
27. marec 1941
„Pravda o svobodi“ odločena
4.	aprila sc jc v Parizu končala ena najslovitejših	razprav XX.
.stoletja, tako imenovane »pravde
o	svobodi«. Francosko sodišče je obsodilo pariški komunistični list »Le Lettres Francaises« ter nje* gova urednika	Morgana in
Wurmserja na 150 tisoč frankov odškodnine, ki jo morata plačati ruskemu pisatelju Viktorju Krav* čenku, piscu knjjge »Izbral sem svobodo«. Poleg tega bo moral komunistični list	poravnati še
sodne stroške. Ti bodo znašali — okrog 800 tisoč frankov.
Predsednik sodišča je poudaril, da komunisti na	razpravi niso
mogli dokazati svojih trditev, da bi bil Kravčenko izdajalec, član ameriške tajne obveščevalne služ* be in da ni sam	spisal knjige
»Izbral sem svobodo«.
Pri pravdi je bjlo 25 razprav. Zaslišali so 58 prič, 34 od komu« nistične revije »Les Lettres Fran* caises« in 24 od Kravčenka. Za komuniste je prišel pričat iz Moskve tudi sovjetski general Rudenko, za Kravčenka pa so med drugimi nastopili ruski be« gunci, od izobražencev do kme* tov, in žena bivšega voditelja nemške komunistične partije Neumanna.
Sodišče je obsodbo utemeljilo
takole:
1) Članka, ki ju jc objavil kos munistični tednik »Le« Lettres Francaises« in ki imenujeta Krav« čenka kriminalca ter lažnivca, sta žaljiva.
2) Omenjeni tednik ni podprl svojih obtožb proti Kravčenku z zadostnimi dokazi.
3) Ni dokazal, da bi domnevni ameriški časnikar »Sim Thomas«, čigar jme je bilo podpisano pod enim omenjenih člankov, res živel.
4) Kravčenko je dokazal, da je pisec knjige »Izbral sem svo* bodo«.
5) Čeprav je Kravčenko bil protikomunist, vendar je bil med vojno na strani zaveznikov.
»Obramba pa — pravi besedilo obsodbe — ni mogla dokazati, da bi bili podatki iz knjige »Izbral sem svobodo« neresnični.«
S to razsodbo je torej uradno potrjeno vse, kar knjiga »Izbral sem svobodo« piše o strahotah sedanjega političnega jn social* nega reda v Sovjetski zvezi, po* stavljena pa sta na laž Sovjetija ter svetovni komunizem, ki sta napela vse sile, da bi skušala ovreči Kravčenkove trditve o pravem obrazu boljševizma jn njegove »svobode«.
Ustanavljanje neodvisne nemške države
Zunanji ministri Združenih dr* žav, Velike Britanije in Francije so pretekli teden v \Vashingtonu sklenili sporazum o skupni poli* tiki do Nemčije. Glavna vsebina sporazuma je naslednja:
Ko bo ustanovljena nemška zvezna republika, bo prenehala zavezniška vojaška uprava Nem* čije. Sedanja vojaška uprava se bo omejila samo še na nadzor* stvo.
Vojaške upravnike treh zahod* nih velesil bodo nadomestili vi* soki komisarji, vojaški prvakj pa bodo poveljevali samo še zased* benim četam.
Nemške zvezne	oblasti bodo
imele vso svobodo v upravnih in zakonodajnih vprašanjih. Nji« hove odločitve bodo veljavne, razen če bi se jim zavezniške oblasti ne uprle.
Nemška zvezna	republika bo
sklenila z Združenimi državami dvostranski sporazum za gospo« darsko sodelovanje v okviru na* črta za obnovo Evrope. Tako ho postala tudi Nemčija članica zahodnoevropske	skupn-osti s
pravicami, ki jih doslej ni užj* vala.
Vodilne nemške osebnosti so izjavile, da je storjen s tem ve* lik korak naprej,	kajti nemško
neodvisnost odslej bo omejeval
samo še medzavezniški zased* beni pravilnik.
Kakor vse kaže, bo ta dogodek spravil z mrtve točke tudi novo ustavo za zvezno nemško repub* liko, ki jo sestavlja ustavodajna skupščina zahodnih nemških de* žela v Bonnu. Delo je zastalo, ker sta se vodilni nemški stranki
—	krščanskodemokratska in so* eialdemokratska — uprli zavezni* škim spreminjevalnim predlogom glede ustave. Poleg tega ti stran* ki zahtevata, naj bi nova demo* kratična zahodmvnemška država
l	ila le jedro, v katero naj bi že zdaj vključili Berlin kot prestol* nico. Pozneje, kadar bi bilo mož* no, bi se temu jedru pridružile tudi vzhodne nemške pokrajine.
Z uveljavljanjem te ustave bodo dobili Nemci skoraj vso oblast v lastne roke — vsaj v zahodnem delu svoje države. S tem se bo znižalo tudi število zasedbenih edinic. Američani bo* do odpoklicali 3000, Anglež; 9000 in Francozi 5000 posadk.
Eden glavnih ciljev zavezniških vlad je ta, da vzpodbudijo in olajšajo čim tesnejšo včlenitev nemškega naroda v evropsko skupnost. V ta namen bo nemška zvezna republika kot enakoprav« na članica sodelovala v Organi* zaeiji za evropsko gospodarsko sodelovanje.
Atlantska obramb' na pogodba podpisana
4. aprila so zunanji ministri Združenih držav, Kanade, Velike Britanije, Francije, Belgije, Ho* iandije, Luksemburga, Danske, Norveške, Portugalske, Islandije In Italije v Washimgtonu slovesno podpisali Atlantsko obrambno pogodbo. Z njo so se te države obvezale za skupno obrambo proti napadu na katero koli pod* pisnjco.
Podpisne slovesnosti so trajale dve uri in so poročilo o njih oddajali v 50 jezikih.
Zunanji ministri, ki so prj slo* vesnosti sodelovali, in pa ameri* ški predsednik Truman so imeli kratke nagovore, v katerih so poudarjali, da pomeni nova po« godba mejnik v zgodovini sveta m doslej najpomembnejši korak k zavarovanju mednarodnega mi* ru. Bati se je mora samo tisti, ki pripravlja napad, ker ve, da nje* govo ravnanje ne bo ostalo ne* kaznovano.
5. aprila sc jc pa v Flushjing Meadowsu pri New Yorku začel
drugi del tretjega zasedanja glav* ne skupščine Združenih narodov. Prve seje so se udeležili skoraj vsi zunanji ministri članic Atlant« ske zveze. S tem so hoteli pou* darjti, da nova pogodiva ne na« sprotuje ustavi Združenih naro« dov, marveč da- je ta organiza« cija prav z njo začela dobivati stvarno veljavo.
Jv
Ameriški vzgojni urad poroča, da je nepismenost v Združenih državah padla na 2,7 °/o. Leta 1870 je znašala 20°/o, leta 1930 pa 4,3 °/o. V zadnjih 19. letih je odstotek nepismenosti stalno pa* dal, vkljub povečanju prebival* stva, ki je zdaj doseglo rekordno število 148 milijonov. Iz poročila urada za vzgojo je nadalje raz* vidno, da obiskuje šole tako ve« liko število otrok kot še nikoli doslej. Predvidevajo, da bo v letošnjem šolskem letu obiskova« lo ljudske in srednje	šole
25.798.000 učencev in dijakov, na kolegijih in univerzah pa bo verjetno vpisanih več	kot
2.250.000 študentov.
Eno leto uprave za gospodarsko sodelovanje in bodočnost Trsta
Uprava za gospodarsko sodelo« vanjo je obhajala dne 3. aprila prvo obletnico svojega delovanja. Kakor se še spominjamo, je načrt za evropsko obnovo, ki ga pozna* mo tudi pod imenom Marshallov načrt, stopil v veljavo 3. aprila 1948, ko je predsednik Truma« podpisal zakon za pomoč tujini, ki ga je po trimesečnem temelji* tem obravnavanju odobril ameri* ški kongres.
Zadovoljiv uspeh delovanja v prvem letu
Če dane« pogledamo Veliko Britanijo, Francijo, Norveško, Švedsko, države Beneluxa, Italijo, in druge države, oziroma če vza« memo zahodno Evropo kot celo« to, lahko povsod opazimo razve* seljive znake, ki kažejo, da je bi* la že v prvem letu Upravo za gospodarsko sodelovanje prema« gana strašna doba bede in po« manjkanja, ki nas je po končani drugi svetovni vojni navdala z obupom. V Franciji vidimo, kako kmetje obdelujejo zemljo z ameriškimi traktorji. V Italiji, ki do« biva žito iz fondov Uprave za gospodarsko sodelovanje, gospo« dinjam ni več treba na črni borzi kupovati moke za vsakdanji kruh. Norveški ribiči so dobili za ame« riške dolarje nove čolne, s kate« rimi lovijo Petrov blagor. To je le nekaj najvidnejših primerov. Na kratko lahko rečemo, da je zahodna Evropa spet gospodar* sko zadihala. Uspešna obnova prvega leta je poroštvo, da se bo stanje še izboljšalo. Delavstvu so dane in se mu obetajo nove za* poslitvene možnosti, gospodinje ne skrbi več toliko, kaj bodo o* poldne postavile na mizo, bolni« kom so na razpolago nova z d ra* vila jn v skladiščih se grmadijo surovine, ki so pogoj za življenje in obratovanje tovarn.
Proizvodnja skoro na predvojni višini
Načelnik Uprave za gospodar* sko sodelovanje Paul Hoffman je po preteku enega leta uspešne* ga delovanja te ustanove v ame* riškem kongresu izjavil naslednje: »Uspeh ne le ameriške pomoči, temveč tudi povečanega prizade« vanja evropskih držav samih je ta, da je bila splošna proizvodnja v letu 1948. za 14 °/o višja od pro« izvodnje v letu 1947. jn skoro e* naka proizvodnji iz leta 1938. To jc doseglo evropsko gospodarstvo kljub začasnemu pomanjkanju premoga, kajti britanska in nem* ška premogovna proizvodnja še nista dosegli višine iz predvojnih let. To pa velja le za britansko in nemško proizvodnjo. Premo« govniki ostalih zahodnoevropskih držav so namreč v glavnem že dosegli predvojno višino.
Če bi bilo sedanje stanje nor* malno, to se pravi, če bi ne bilo mučne politične napetosti, bi cvetoča gospodarska obnova lah* ko zacelila vse zevajoče rane, ki jih je zapustila vojna. Ker pa te« mu žal ni tako, so bili potrebni še drugi koraki. Evropski obno« vitveni načrt rešuje evropsko prebivalstvo le pred enim stra* hom, oziroma mu zagotavlja le eno svobodo, svobodo pred po* manjkanjem. Če pa si hoče za« hodna Evropa in z njo ves svo* bodnj svet zagotoviti tudi po«, trebno varnost, mora iti korak naprej. In to je tudi storila. Tako vidimo, da je šla logična pot od Evropskega gospodarskega načr* ta do Atlantske obrambne po« godbe, ki naj zagotovi demokra« tičnemu svetu potrebno varnost in mu zagotovi še drugo svobo« do, to je svobodo pred strahom. Atlantska obrambna zveza bo ta« ko ščitila gospodarske pridobitve, po katerih se je In se bo še za« hodni svet dokopal s tolikim tru« dom in s tolikijm{ žrtvami.
Trst in Marshallov načrt
Večina naših čitateljev, ki živi v Trstu, oziroma na svobodnem tržaškem ozemlju, kjer opravlja svoje vsakdanje delo in se bori s svojimi vsakdanjimi težavami, se bo gotovo vprašala: »Kakšne koristi pa je jmelo v prvem letu od Marshallovega načrta naše mesto?«
Na to vprašanje lahko odkrito odgovorimo: »Zelo veliko je bilo že storjenega, čeprav je po drugi strani res, da bo v bodoče treba še veliko storiti.«
Tržaško pomorstvo
Osnovna podlaga, na kateri sloni velik del tržaškega gospo« darskega življenja, je pomorstvo. Zato jo prav, če začnemo s po« morstvom jn si ogledamo, kaj je bilo v okviru Uprave za evropsko gospodarsko sodelovanje storjene« ga v prvem letu za obnovo in po« življenje tržaškega pomorstva. Vsem je znano, da zdaj gradijo prvo 13.000 tonsko linijsko ladjo za tržaški Lloyd. Pred dnevi so zgradili gredelj za drugo podob* no ladjo. V teku pa so priprave za tretjo 25.000 tonsko ladjo, ki jo bodo zgradili za italijansko tr» govsko mornarico. Uprava za g°* spodarsko sodelovanje je naka« zala skupno 4 in pol milijard lir za gradnjo ladij v tržaških ladje* delnicah. To je kaj čedna vsota. Jasno je, da bo ta denar zagoto« vil še nekaj več kot zgolj polno delo in zaposlitev v ladjedelni* cah. Kakor vemo, so tržaške la* djedelnice, ki so znane po vsem svetu, pred kratkim jzdelale več ladij za švedsko, Argentino in E* gipt, poleg tega pa še nekaj manj« ših ladij na svoj račun.
Te bodo prodane, kadar bodo la« djedelnide našle primerne kupce. Nove ladje, ki jih bodo gradile tržaške ladjedelnice za denar iz Marshallovega načrta, pa ne bodo šle v tuje roke, temveč bodo po* množile tržaško trgovsko morna« rico. Tako bo s tem denarjem najprej zagotovljeno delo trža* škim delavcem v ladjedelnicah, pozneje pa bodo imeli od teh la« dij znatne dohodke številni sloji tržaškega prebivalstva, ki živijo od pomorskega prometa.
Tržaško pristanišče v polnem obratu
Tržaško- pristanišče pa nam nu« di še drug lep primer gospodar* ske obnove, ki dobiva življenj« sko silo iz Marshallovega načrta. Naši čitatelji so gotovo že čitali v časopisju o novem živahnem prometu v tržaškem pristanišču, kjer tržaški pristaniški delavci nakladajo in razkladajo ladje iz vsega sveta. Kdor se sprehaja po lepih sončnih tržaških pomolih blizu Velikega trga, lahko na la* stne oči vidi dolge vlake z napisi najrazličnejših držav tržaškega zaledja. Ti vlak; ne prihajajo več prazni v Trst, da bi odvažali bla« go, ki ga je včasih dajala ustano« va UNRRA, marveč prihajajo natovorjeni s pridelki in izdelki držav tržaškega zaledja. To bla« go v Trstu nakladajo na ladje. Nazaj grede pa odvažajo vlaki dobave pošiljke Uprave za evrop* sko sodelovanje, kakor tudi dru« go blago, ki ga te države kupuje* jo v prekomorskih deželah. Av« strija je po zaslugi Marshallove« ga načrta v popolnem obnovitve« nem zaletu ter povečuje svoj tr* govski promet in izvoz. Od tega ima seveda tudi tržaško pristani« šče lepo korist.
Tržaška industrija
Oglejmo si tržaško industrijo. Tržaško tovarne, ki so bile med vojno porušene, že spet delajo. Ko bodo pričeli s polnim izvaja* njem Marshallovega načrta, bo obratovalo še veliko večje števi«
lo tovaren.
Čistilnice GASLINI izdelujejo rastlinsko olje, kj ga dobivajo tr* žaški potrošniki na živilske na« kaznrce, poleg tega pa ga jzvaia« jo tudi v Avstrijo .Seme za to olje pošiljajo Združene države na osnovi Marshallovega načrta. To« varno GASLINI, ki je bila med vojno hudo bombardirana, so obnovili s posojilom iz protivred« nostnega fonda v lirah.
Tržaško ribarstvo
V	kratkem bo na tržaškem tr« gu več rjb in tudi možnost za iz« važanje rib bo znatno večja. Zdaj gradijo 38 ribiških čolnov, ki bo« do služili za obalni rilbolov, poleg tega pa gradijo 12 večjih ribiških ladij za lov na visokem morju. V ta namen je dal Marshallov na* črt 360 milijonov lir.
Tržaška okolica ni pozabljena
Vasi okoli Trsta prav tako ni« so bile pozabljene. Tudi one i« majo in bodo imele znatno korist od Marshallovega načrta. S pod*
porami tega načrta se je povečalo število živine, izboljšujejo zeta« ljo, ki jo bodo zdaj pognojili, v načrtu pa je še zasaditev kraškife vinogradov, ki so včasih dajali ta* ko dobra vjna.
«» «» «»
To so koristi, kj jih je v prvem letu nudil Marshillov načrt Tr* stu in njeni okolici. Zavedajmo se, da morajo vse panoge trža* škega gospodarstva sodelovati z Marshallovem načrtom, ker je to sodelovanje v korist skupnosti. Ne moremo reči, kakšne koristi bo imela od njega ta ali ona pa* noga in kaj vse bo dobila od U« prave za gospodarsko sodelova* nje, dokler ne bodo znane pamet* ne potrebe vseh drugih panog. Vsekakor pa drži eno: v tem rav* notežju med raznimi gospodar* skimi strokami bodo imeli delav* ci tako vaino vlogo kot vsaka druga gospodarska panoga.
Veliko težav bo treba še pre* magati. Živimo še v času, ko je treba stiskati pasove. V kratkem pa bomo premagali kritično do« bo in to, kar je bilo storjnega s pomočjo Uprave za gospodarsko sodelovanje, bo last Tržačanov.
GOSPODARSTVO
Tovor uprave za gospodarsko sodelovanje, ki je namenjen Avstriji
V' zadnjem tednu so prispeli v tržaško pristanišče trije parniki s tovorom Evropskega obnovitve* nega načrta, ki tehta skupno 21.300 metrskih ton. Tako poro« ča pristaniški urad ameriških o* boroženih sil v Avstriji. V pre« teklem tednu so razložili tudi 33.175 metrskih ton tovora za av* strijski obnovitveni načrt z la« dij, ki so prispele v Trst prejšnji teden.
Tovor, k; je prispel v pretek« lem tednu, vsebuje sledeče koli« čine blaga: 6.000 mt kopre iz Fi« lipinskih otokov jn 4.500 mt rži, 700 mt mleka v prahu, 500 mt moke in 9.600 mt žita iz Združe« nih držav.
Dovoljenje za uvoz celuloze in bombaževih odpadkov
Ukaz ZVU št. 47 dovoljuje za* časni uvoz celuloze in bombažnih odpadkov za izdelovanje umetne tkanine in drugega blaga. Ukaz podrobneje določa, da je določe« na za uvoz in izvoz minimalna količina 100 kg. To dovoljenje velja do 28. aprila.
Uvoz volne in tekstilnega materiala dovoljen
Določila ZVU ukaza št. 49, do* voljuje uvoz volne in tekstilnih proizvodov. Volno in tekstilni material bodo predelali v manu* fakturno blago in oblačila. Naj* manjša uvozna količina mora znašati 100 kg, skrajni rok za iz* voz pa je 28. aprila.
Imenovanje pokrajinskih komisij za zadružne organizacije
Na podlagi upravnega ukaza ZVU št. 7 je bila imenovana po* krajinska komisija za zadružne organizacije. Imenovani so bili naslednji člani, ki zastopajo na« vedene urade: Ernesto de Petris in Ovidio Pietro Postet za pokra* jinskj urad za delo; Umberto Chiriaco in Federico Sehwarz za finančni oddelek: Romano Coas* sini jn Giuseppe Lussatti za od« delek za javno napravo; Giotto d Angelo in Ernesto Cavicchj za oddelek za proizvodnjo; Marcel* lo Bassa in Mario Franzil za po« krajinsko upravo« za prehrano; Paolo Amedeo Morandini in Ar* rigo Levi, strokovnjaka, ki ju jc
določila zveza zadrug in name* ščenskih zadrug; in Carlo Nobile, strokovnjak, ki ga je določil u* rad za delo kot predstavnika z*« družnih organizacij, ki niso v zvezi.
Povračilo pristojbin na sol za izvožena živila
ZVU ukaz št. 50 določa po« vračilo pristojbin na sol za izro« žena nesoljena živila. Ta ukar. stopi v veljavo ko bo priobčen v > uradnem listu ZVU. Ukaz se na« naša na nesoljeno meso, maslo, sir, ribe in poljske pridelke vključno mezge in paradižnikov, mesne in zelenjavne juhe. Kol<6i« ne, ki so manjše kot 50 kg., ne pridejo v poštev za povračilo, ka< kor tudi ne živila, ki so namenj©* na za oskrbo ladij.
Koncesijske takse
Ukaz ZVU št. 48 razširja ita^ lijanski zakon tudi na anglo=>a» meriško področje Svobodnega ti* žaškega ozemlja. Ukaz govori o taksah na koncesijo, ki jih pode>* ljuje upravna oblast in so navec dene v razpredelnici »A« ukaza ZVU št. 409. Takse so povišane za skoraj vse koncesije, ki so na« vedene v razpredelnici; sem gpa= dajo dovoljenja za otvoritev jav* nih obratov, kinematografov, ple« snih dvoran, za prodajo alkohol« nih pijač, prometna dovoljenja za motorna vozila, dovoljenja za industrijske in trgovske obrate, za nošnjo orožja v pristanišču in za obnovitve dovoljenj. Nekate* re takse so se v primeri s starimi podvojile, druge pa so se zvišale za 50 °/o.
Ameriška pomoč Evropi zagotovljena
Ameriški senat je 8. aprila z ogromno večino 70 glasov proti sedmim odobril zakon o podpori za drugo leto Marshallovega na« črta. S tem bodo Združene dr* žave za obnovo Evropo v prihod* njem letu, to jo od 1. aprila 1949 do 30 junija 1950, dale pet milijard 580 milijonov dolarjev.
Razprava v senatu je trajala 13 dni. Republikanskemu vodi« telju Vandenbergu ter demokrat« skemu prvaku Conna!lyju se je posrečilo preprečiti kakršno koli znižanje ameriške pomoči za Evropo.
JUDEŽ IŠKARJOT
Osmi spev iz drugega dela »Petega Evangelija".
(3,
'ndan Jezus, kaj ti pravim, silno zanimivo, Stiritisoč, pet je tisoč — ni še tebi znano ?
—■ Jih nahranil in nasitil ? Hvala mu za hrano! To naj farizej verjame ? Smešno in kaznivo !
— Mrtvi vstane, hromi shodi, slepi vidi živo!
In še druge ozdravitve, misliš, vse zlagano ?
— Ti pa pojdi pit vodo namesto vina v Kano, tebi morda tisto vino stopi v glavo sivo !
Pričkata tako se v templju dva pismarja starca, pladenj je mesa pred njima in pa dva kozarca, hleb načeti se na mizi radovedno smeje!
Raste čez oči obema že slepote mrena, ne rodi se jima misel nova več nobena — mnogim na oblasti le oblast možgane greje !
Davno že ob tla so vrgle legije mesarske verno ljudstvo Izraela in svoboda zlata je na Jordanu krvavem večna skrb Pilata, dvojna preizkušnja zanj umetnosti vladarske!
Gledajo iz Rima strogo nanj oči cesarske, spletkam vsem so proti njemu tam odprta vrata, tu med Judi je potrebna premetenost tata, da st kaj ugrabiš iz pokrajine barbarske t
Dva Pilata Judom ukazujeta s prestola, eden, kadar govori jim rimska čud ohola, drugi, če gospod namestnik zlato vime sluti.
Od Pilata da dandanes vsak upravnik kruti ali si pošast po srcu ali prazna glava, ki nazadnje, ti to pomni, v lastni godlji plava!
Ni le revno ljudstvo Jezusove Galileje,
Izrael je ves razdražen, ločen pod tirani, stiskajo ga lastni vodje, bijejo Rimljani, služba tempeljska naklada davkov mu brez meje!
V	mraku, kalu, studu vseh slabosti ga ogreje dobra že beseda, nagle ozdravitve hrani mu spomin hvaležno, njih slovesu, kdo ubrani, če dodaje danes nekaj, jutri in pozneje ?
Sin človekov ve skrivnost, kako se čemu pravi, ako hoče, ni bolezni, ki je ne ozdravi, duh laži nečisti se boji moči njegove!
Blagovestnik čudodelec po deželi slove, da je on obljubljeni Mesija, govorijo žalostni, ponižani, vsi tisti, ki trpijo.
Roma družba trinajsterih križem po deželi,
Jezus plava, daleč viden, v halji snežnobeli, v pisanih so plaščih drugi, strgani in bosi, samo Judež črno suknjo in opanke nosi.
Ponekod na pot jim verno ljudstvo cvetja trosi, če jih bogatin cestninar k sebi v goste prosi, brez ozira na postavo, kakor ne bi smeli, lačni, žejni posedijo z grešnikom veseli.
Kadar pride čas in mu pripeljejo bolnika, ki ozdravi od pogleda ali od dotika ali od besede Jezusove, Jezus klone...
ter utrujen na roke apostolov utone...
Skrijejo ga, da počiva, in le belo haljo
vidi ljudstvo v čudu, še bolj belo na razdaljo.
Živita v Betamji sestri dve,
Marija in Marta in Lazar brat, ki vedno boleha in redkokrat ljudem se prikaže, iz izbe gre.
Je pridna Marta, da sama ne ve, kaj je hotela od mize do vrat,
Marija pa hodi k okencu stat in Jezusa čakat od dne do dne.
Ko pride po klancu z apostoli, zaploska in jim naproti hiti — prileze počasi Lazar na prag.
Že bliža se hiši prijatelj drag.
Cvetlice ob linicah vstanejo in listi na oljkah se zganejo.
— O Jezus pomagaj, ti me ozdravi, sem bolen, sem mlad, se smrti bojim, ti zagovori jo, smrt zaustavi,
povej za zdravilo, reši me ž njim !
— Pokorne so tebi sile v naravi,
ne daj, da izginem z vetrom kot dim ! Če moram umreti, čudež napravi, iz groba od mrtvih da se zbudim !
In mladi Lazar na sebe pozabi, se v krčih stresa, viharno ihti, obupno s prsti po Jezusu grabi.
Odvrne Gospod od njega oči, apostole tiho s sabo povabi, molče po klancu nizdol odhiti.
Marija jezi se in Marta je huda, nad Lazarjem bratom ječita obe, ga dvigneta, neseta v; izbo brez truda, kot senca je Lazar — umreti mu je!
Zasope v postelji božjasten od čuda, se brani z očmi, jih široko razpre, ko revkata sestričeš da je ostuda Gospoda pregnal — jima Lazar umre!
Zdaj vpitje, klicanje in žalost nastane, od vsepovsod znanci, prijatelji vro, ves v cvetju je mrtvec, so sveče prižgane.
Žalujeta sestri in najbolj hudo očitata sebi besede neslane za brata, ki zdaj ga k pogrebu neso.
»
Umrl je Lazar, na hladno telo se plazi mu gnitje, smrtni mrakovi objemajo ga, a v glavi njegovi še iskre poslednje misli vpijo :
— Kdo ljubi me zdaj ? Komu je hudo, ko stiskajo mene groba okovi
in h koncu kapljam ? Pozovi, pozovi, od mrtvih vstanem, če ljubi me kdo!
Le Jezus sliši prijatelja klic, od daleč hitro v Betanijo roma naravnost mimo sestrinskega doma
in poleg žalostnih sester devic pohiti na mesto in se razjoka, kjer Lazarja krije skale razpoka.
To niso ne svatje in ni ne ples, v Betaniji danes niso zaroke, opletena je izba čez in čez in cvetja so polne mize široke.
Za prvo so gostje in Judež vmes z desnico zajema mastne obroke, z levico pa sega po drenov les, rohni in preganja lačne otroke.
Pri drugi večji sam Jezus sedi in ž njim so vsi dobri apostoli ter je Lazar, mrtvec do včeraj, tudi...
Ob tretji največji, ves svet okrog, stoji, veseli se nevidni Bog in Sinu preti: Več mrtvih nei budi!
Proti večeru, ko zahladi in sence gredo čez Oljsko goro,
Jezusu lice se zamrači — vsi strahoma v izbi utihnejo.
Pride Marija z dišavami, mazili Gospodu lepo glavo in noge otira mu z lasmi — nahruli Judež nekega tako:
— To je potrata ! Bi lep denar dobili od narde za vbogajme !
Mu odgovori duha vladar :
— Ona mi dobro storila je!
Zdaj sem za grob maziljen... Vsekdar ubogi bodo med vami... jaz ne...
To izreče tiho... Zaleskeče, sveta solza mu po licu kane, v izbi ostrmijo, Judež plane zbegan, splašen ven se opoteče.
Vsi zbeže od misli gonobeče, le Marija drobna se ne zgane, s prošnjo, da Gospod pri njih ostane, šepeta besede svoje sreče...
V	veži Lazar goste vrača, prosi,
Marta zdaj zakuske nove nosi, spotoma ob sestro se* obregne;
zdaj spet zunaj, kjer se vsi jezijo na skopuha, z žensko hudobijo zajedljivo Judeža potegne.
Užaljen in ponižan se ne vrne več v hišo Judež, kamor Lazar zove, pod oljkami stoji še, ko v mrakove se prva zvezda k Jordanu utrne.
Otresa jezno togost, misli črne pode ga v mesečini čez bregove na Oljski gori, kjer kričanje sove odmeva rezko v sen noči srebrne.
— O kdo si Jezus ? — prvi dvom prekine ljubezni vez in vera se zamaja
na dnu srca ter mimo bolečine,
da je razgaljen zdaj in da odhaja za vselej iz apostolov družine, grmi v prepade duše bogotaja...
Čez potok Cedron doli v Josafat se vleče Judež ob jutranji zori prestrašen, sam ne ve zakaj, kot tat ozira se nazaj po Oljski gori.
Prisope k beli hišici med bori do njemu znanih nizkih oblih vrat, potegne, pozvoni, v mladosti nori
ni menda danes tukaj prvikrat.
Za linico, ko zvonček strastno cinka, drhteti vidi ženske nozdrvi — odpre mu vrata mlada beduinka...
Rjava tigra vsega spremeni, da pade ž njega apostolska krinka in bogokletno v sebi govori:
— On Bog in človek ? Ali je oboje ?
Naj grem za njim in padam mu do nog, če on je človek le, ne tudi Bog,
ki je zgolj eno in nikoli dvoje ?
— On pa Mesija ? Kje ste sanje moje, da strne danes Izraela krog
in dvigne narod ta sanjač ubog ! — zaključi Judež umovanje svoje.
Odpadnik zdaj dejanje olepšuje ne brez vesti, da skrije ga povsem, še z domovino malo potrguje.
Ni brez vesti, ko s klanca bled in nem apostolov zamolklo pesem čuje, ki z Jezusom gredo v Jeruzalem.
Zopet govorita v templju stara svečenika o življenju Izraela in dogodkih dneva, da je Kajfa, žrec najvišji, pred Pilatom šleva, ta pa, kadar mito jemlje vidra je velika...
Da med ljudstvom silno peša vera in omika, da povsod nevarno čudež Jezusov odmeva o vstajenju Lazarjevem in da je domneva, da se zdaj oblast najvišja že nad tem spotika...
Da je borba s praznoverjem v ljudstvu neuspešna, dokler čudodelec Jezus hodi po deželi in se ga oklepa duša Izraela grešna!
Natolcujeta še starca in pri mizi beli, ko darove ljudskih žuljev srkata požrešna, iščeta biričev, da bi Jezusa ujeli.
— Toda, pravi prvi starec, jaz poznam človeka, kaso apostolsko nosi... dvanajsterih eden... kot računar umen... svojega denarja vreden... silovit možak in lep... a kot značaj pokveka...
— Toda, se nasmehne drugi, jaz vem, kje poteka tvojemu junaku marsikak medeni teden,
vedno je pri ženski slab značaj moža dosleden, beduinka pa zasluži, da pred njo pokleka...
— Toda, de spet prvi, v trgovino se ne vtika, delavec ni, ne zasluži, seje ne, ne žanje,
s čem plačuje si dekleta ? Slišiš, kaj če zmika...
— Toda, stisne drugi, kadar prime io kesanje, mi prinese beduinka po dva srebrnika...
Za pokoro, pravi, in za grehov odpuščanje!
Janku Jež*u
Boj se farizejev, človek, zli so modrijani, dvome vse, strasti in želje vzvišeno prespijo, vse udarce razen smrti mirno prebolijo, tehtajo, ko misliš, da le dremajo zaspani!
Ko duhovnika molčita, ministrant oznani prvemu obisk moža, ki mu oči gorijo, drugemu prihod dekleta z žensko ropotijo lišpa in vonjav, da zadiši po vsej dvorani.
Ločeno vsak s svojim gostom razgovore važne
starca sučeta in dajeta nasvete lažne,
vse z namenom, da se Jezusu veriga skuje.
Proč gre Judež kot izdajnik, znana mu je cena, ve pa ne, da to denar bo, kar za usta njena sam plačuje in kar cerkvi ljubica daruje.
Dr. St. Didič-O Votel zob škrbina, Kajfežu se kočnik maje, s silno bolečino to o Jezusu na seji mora temeljito govoriti s farizeji veliki duhoven, zdaj sede in zdaj vstaja je.
Jezen je, slabost taji, priganja in najraje sejo bi zaključil! Ko še zunaj ptič na veji zaščrli in v kotu pajek pelje se po preji prepočasi, Kajfa poleti čez vse ograje.
— Če te zob boli, izbruhne, hitro ga izderi!
Bolje eden zob kot da se človek cel dan cmeri!,
Ako Jezus pohuišifje — jim zakliče strastno —
— naj pogine s pomočjo Pilata on nečastno, ne pa naše ljudstvo od utvare te ukleto!
Odobravajo in kar še reče — vse sprejeto!
Gledata se, tipata z očmi se dva lisjaka,
prvi Kajfež v nos Pilatu krog besed opiše,
hvali zdravje mu in namestitev hiše,
kar Pilat s prijaznim smehcem spet nazaj potaka.
Sprimeta se kratko, naglo zavoljo razmaka
na Kalvariji za zidom, niže ali više
da se kraj za križanje razbojnikov zariše —
Kaifež popusti, hlineč skrbi, za dva koraka.
Molk namestnikov zatem prekine z ogrlico, češ to majhen dar bo za gospo Pilatovico.
— Kaj bi z Jezusom ? — doda navidez dolgočasno.
— Videl sem ga, lep metulj je ! - de Rimljan polglasno in ko zadovoljen dragocenost ocenjuje,
proti Jezusu ga Kajfa zvito podpihuje.
Sem od Jeriha vse črno gre ljudi čez griče, nekaj kakor sulico in meč v rokah imajo, da v Jeruzalemu vlade sumijo na vstajo, da posadko rimsko tromba na orožje kliče!
Tam je z ljudstvom nekdo in Pilatove biriče smeh posili, ko po mestu kmetje zatorkljajo z oljkami in med hosano jezdecu mahljajo — kraj Pilatove palače sc sprevod porniče.
V beli halji jezdi Jezus muhasto oslico, ves neznaten v senci spodaj, gori na balkonu kakor madež v soncu je krvav škrlat Pilata.
Množico za hip omami vroč sijaj škrlata, kvišku zastrmi osupla, kjer PUat na tronu svoji ženi Kajfino pripenja ogrlico.
Dr. Anton Novačan
JSL,
Pod pomladanskim soneem k velikonočnemu
opravilu
velika noč in velikonočni ogenj v slovenskih narodnih običajih
Veljka noč je praznik zmage Kristusove, zmage Življenja (Kri* stusa) nad smrtjo, zmage Luči nad temo. Sv Cerkev dramatično ponazarja Kristusovo vstajenje z ognjem, z lučjo, z velikonočno svečo. Blagoslov velikonočnega ognja, izkresanega Iz kamna, ter slovesna procesija v cerkev z novim blagoslovljenim, skrivnost* nim velikonočnim ognjem, je uvod v vel;časne obrede velike sobote ali prav za prav že vel « konočne liturgije. Nova luč je simbol vstalega Kristusa in zato gori velikonočna sveča kar naprej vso veliko soboto in vso veliko nedeljo kot pomnik Kristusove zmage ter kot izraz sreče jn ve* selja ob zmagi tolikšnega Kralja Kristusa.
Docela naravno in primerno je bilo, da je tudi v preprosti nara* vi verno ljudstvo v znamenje ve* likonočne radosti zažgalo vel ko« nočne kresove. Velikonočni kres imajo skoraj vse naše obrobne pokrajine:	Koroška, Prekmurje,
Vzhodna Štajerska in Bela kraji* na.
Najveličastnejši je velikonočni kres na Koroškem. Že več ted* nov pred veliko nočjo razseka*
vajo fantje štore po gozdovih in jih nosijo na kup, da se posušijo. Pravijo, da pripravljajo »kjen« (smolnico — les s smolo). Te kose štorov veliki teden na* taknejo na kole im jih kje na polju zasadijo v podobi križa, monštrance, keliha, imena Jezuso* vega — IHS —, paternoštra (mol* ka) ali srca. Na veliko soboto po vstajenju jih prižgo, da gore kot bakle. Nekoč so kresili šele na vel.ko nedeljo zjutraj, zmolili pri kresu rožni vene« in gospod n ja je dala »žegna«, blagoslovljene gnjati in belega kruha. V neka* terih krajih pa imajo navado, da skoraj vs; vaščani gredo v proce* sijo, da »baklajo«. V dolgi pro« eesiji gredo skcizj polja jn seno* žeti. Vsakdo ima v roki gorečo baklo, velik razcepljen kol, v katerega so vtaknjene goreče tr* ske smolnice. S temi gorečimi trskami maJiajo sem ter tja po zraku, da je procesija od daleč vidna kot velikanska, premikajo* ča se žareča kača. Pravijo, da s tu procesijo »Kristusa iščejo« iščejo od mrtvih vstalega Odre* Senika, kot ga je iskala Marija Magdalena. Če je blizu kak hrib ali vzvišen prostor, odide proce*
noč d
OOBOOOnofvvvvvvv^OOOOOOOOOOOOOOOr OOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC OOOOOOOOOOOOOOdTOOOOOOOOViOnooiviOOOOOfOOOOOOOOOO-vvvvvvv^r^vvvVM
Starinski križ na domačem hišnem stebru v Nabrežini
0ggsa9<5gga90gas6g5^g^ag0
sija tjakaj, kjer je že pripravljen velik krjž iz mogočnih brun. V kriiž so vtaknjene ponvice, napol* njene s smolo, ki jo prižgo, da zažari ves križ jn je viden daleč naokoli.
Na Štajerskem pravijo veliko* nočnemu kresu »vuzemljica« ali »vuzemca«, namreč po vuzmu aii veliki noči. Tudi na Štajerskem kurijo kres pravilno šele na veli* ko nedeljo zjutraj. Voz, naložen s šibjem in protjem, potegnejo z domačega dvorišča na polje med njive in travnike, zmečejo suho dračje na zemljo, zložijo na kup in kres zažgo. Nekoč je velikonočni kres netila vsaka kmečka hiša ali vsaj po dvoje ali troje skupaj. Velikonočni kres jim je bil nekaj svetega. Medtem ko sc pri šentjanžovem poletnem kresu sme ukati in z metlo čezenj skakati in se šaliti, se je pri velikonočnem kresu treba vesti prav spoštljivo jn po* božno. Nekoč so bili navzoči ves čas odkriti jn so pri »vuzemci«, če že ne ravno molili, vsaj peli lepe nabožne velikonočne pesmi.
Podobne navade jn pravila ima* jo tudi v Prekmurju. Ob kresu zmolijo več očenašev in sv. rožni venec; velikonočni kres je tam sestavljen iz več malih ognjev. Kaj radi izrazijo kako versko misel. Tako zažgo dvanajst ma* lih kresov kar pomeni dvanajst apostolov. Trinajsti ogenj je po navadi znatno večji. Ta gori v čast Jez*usu. Za Judeža izdajalca kurijo poseben kres kje ob stra* ni. Tega bolj smodijo, da se gr* do kadi.
Noč med veliko soboto in ve* l'ko nedeljo, ki je v prvi Cerkvi bila noč vel konočne liturgije in sv. krsta, je tudi vernemu sloven* skemu ljudstvu do vsihdob bila sveta noč. Že opolnoči so mož« narjj, zvonovi jn kresovi budili ljudi k molitvi in pesmi. Najza* nimivejši primer nam nudijo Žabnice v Kanalski dolini na Ko* roškem. Tukaj še imajo ohranje* ne izredno stare velikonočne mo* litve. Samo nekateri še dobro znajo »žebrati« (moliti) tiste ve* likonočne molitve in pesmi. Zato po četrturnem zvonjenju okrog ene ali ob dveh ponoči moli naprej kak star možak ali žen* ska, ki vse še dobro drži v spo* minu. Najprej zmolijo tri rožne vence. Za vsako desetino molijo štirkrat: »Svet, svet, svet si sam Oospod Bog Sabaot, nebo in zemlja sta polna tvoje hvale in časti«. Nato vsi v cerkvi štirikrat za/pojejo štiriglasno pesem:	»Oj
saveti (t. j. svet ), savet:, saveti, oj saveti, oj saveti, oj trošt sa* veti, Jezus Kristus, saveti Duh v zakramentu rešnjemu «
Rožn m vencem sled jo razna priporočila, kot »Pod Tvojo po* moč pribežimo, sveta božja Po* rodnica« in nato:
»Prvo je smrt, drugo je sodba, tretje je pekel, četrto so nebesa, spomni se, človek, na te posled*
Velika noč v Brdih na Goriškem traja polnih petnajst dni, kakor menda povsod pri Slovencih: od oljčne nedelje do bele nedelje.
Teden pred oljčnico so o-troci že vsi na delu, da si pripravijo snop oljčnih vei, ki jih v nedeljo ponesejo blagoslovit v cerkev, da bodo poleti gorele na ognju ob nevihti in branile poljske pridelke, živino, hleve in hrame pred točo in pred strelo.
Po vseh brajdah in gmajnah stikajo otroci in iščejo, kje bi našli še zadnje ostanke belo-zelenih oljčnih ste-bel, ki so nekdaj bogato krasile briška polja. Tisti, ki si oljčnega snopa ne morejo pripraviti, ga dopolnijo z la-vorjevimi vejami Snop nesejo otroci v nedeljo zjutraj lepo zvezanega na hrbtu, notri v niega pa skrijejo debelo palico za morebitni tepež, ki je bil nekoč običajen, danes pa je že skoro popolnoma izginil. Tepež je nastal, če je kdo zasmehoval druge otroke in žalil zaradi nerodnega snopa itd. V Biljano so navadno prihajali ob desetih zjutraj tudi Kozauci, Šmar-tenci, Vedrijanci in celo Vi-šnijevci, pa so eni in drugi kaj radi in namenoma porabili to priliko, da so napravili nekak letni obračun vseh žalitev, pregreh in prekrškov. Prepir se je često vnel že pred blagoslovom oljk, in e-na vas je držala vsa skupaj proti drugi, tako da so često ostale oljke brez blagoslova, ker so se prepirljivci podili tudi po vasi proč od cerkve.
Na veliki ponedeljek pa začno otroci pripravljati »gobo« za velikosobotni blagoslovljeni ogenj. Suhe gobe iščejo po vseh drevesih na polju in gozdu. ■ Nekateri si jih že preskrbijo velike v prejšnjih mesecih in jih sušijo v dimniku, da bodo raje gorele.
Te drevesne gobe nataknejo na žico, ki jo potem vrtijo v roki, da se goreča goba v zraku vedno bolj neti in ne ugasne do cesti, ko nosijo blagoslovljeni ogenj po hišah.
V soboto zjutraj čaka močna gruča otrok vsak s svojo gobo pri kupu žaganic kraj cerkve, ki ga cerkovnik vžge s kresilnim kamnom, duhovnik pa blagoslovi ogenj. In tu se začne prava borba za prvenstvo med otroki: vsak bi rad vžgal svojo gobo prvi in prvi nesel blagoslovljeni o-genj po hišah. Gre namreč
za pirh in tudi za denar, ki ga prvi donosilec ognja prejme v zahvalo in dar od hišne gospodinje, od »nune«, kakor jo že imenujejo briški otroci, v Zato se od blagoslovljenega ognja vsuje gruča otrok z |? gorečimi gobami, ki se vrtijo “ v zraku, bliskovito naglo po vasi, po cesti, po stezah in pc klancih na vse kraje, da pridejo prvi k tistemu ognjišču, pri katerem računajo, da dobijo lepo in gotovo plačilo. Ko pridejo na mesto, stresejo
WSSm
ogenj iz gobe na ognjišče in urno bežijo naprej. Sele ko pridejo do konca se vrnejo nazaj pobirat jajca in druge nagrade, saj se nikoli ne zgodi v Brdih, da bi »nune«, to je hišne gospodinje, ne obdarile rade teh otrok, tudi če prinesejo ogenj v večjem številu. Koliko blagoslovov, toliko darov!
V velikem tednu si vsi Brici, izjeme so zelo redke, radi pobelijo hišo, kakor oni imenujejo kuhinjo, in okoli hrama očistijo in pometejo vse prostore, da izgleda dvorišče pred hišo, ki ga imenujejo »borječ« ali pa tudi »berječ« in »bčrjič«, prav lepo in snažno.
Na veliki četrtek zvonovi utihnejo in z zvonika zaropota »klepec« ali »klepetec«, to je ropotajoči prazen leseni zaboj, po katerem udarjajo močna lesena kladiva, ki jih cerkovnik vleče na vreteno. Otroci, seveda, imajo že pri-
briške gospodinje, ki veljajo za dobre kuharice, slastne reči: maslen kruh z jajčnimi rumenjaki, »menihe« in »golobe« za otroke, sladke hu-bance in potice in pa kuhano svinjsko pleče odnosno kuhano gnjat, in pirhov, da je kaj. Dobrovski grajščak je do prve svetovne vojne vsako leto za veliko noč daroval velik hleb maslenega kruha vsakemu svojemu kolonu. Grajšča-ka danes ni več! Nekoč pa sc bile po Brdih v navadi »fuje«. ki so jih gospodinje pripravile takole: napravile so zme* iz prej posušenega kruha, zlasti iz skorje. Zmesi so pridale nekaj mleka in suhega grozdja, ali cibiba, in sladkor Zabelile so z maslom in nato stisnile v pesti, da so nastale »fuje« v podobi ene klobase. »Fuje« so nato skuhale In potem položile v »nčice«, kakor Brici imenujejo nečke. Še danes skuha marsikatera gospodinja take »fuje«, da ne pridejo iz navade.
Na veliko soboto popoldan nesejo Brici blagoslovit ne-
v
1
Kili4 •'' ■-
nje reči, da ne boš nikoli več Boga razžalil!«
Vrsti se trikraten pozdrav Mariji, sv. Jožefu »za srečno smrt in milostljivo sodbo«, sv. Petru in sv. Mihaelu, »da bi zva* gali naše duše na ta pravi kraj in nam odprli nebeška vrata«.
Po raznih molitvah, ki trajajo skoraj dve urj, gredo okrog ol* tarja in pojo velikonočne pesmi
Pa tudi po slovenskih domovi! je marsikje, n. pr. v Beli krajin hiša kot svetišče. V sveti vel k noči je v belokrajimskem domi miza kakor oltar. V tej svet noči položijo na mizo jarem, da bi vstali Kristus obvaroval živino nesreče. Zraven položijo pinjo, da bi pri h;ši bilo dokaj mleka in masla. Tudi ključi ne smejo manjkati, da bi z božjo pomočjo dom bil varen pred sovražniki.
Slovensko ljudstvo je veliko noč do zadnjih časov praznovalo z globokim notranjim dožive* tjem, polnim duhovne radosti in religiozne prevzetosti. Tudi na teko imenovano ljudsko* prazno* vanje, sekanje pirhov in poma* ranč, ljudski raj (kolo), n. pr. v Beli krajini, je bila'razi ta sve* tostna luč svetih Gospodovih dni.
pjSM
1 .
flovenska velikerečne demeenost
pravljene majhne ročne »klepeče«, ki se takoj oglasijo, čim zaropota glavni v zvoniku.
Pri pridigi velikega petka manjka malokateri Bric, saj pošljejo ta dan še gospodarji svoje delavce poslušat groz-:o pridigo o smrti Jezusovi n jim dnino plačajo, četudi ne delajo.
Nekoč so se Brici strogo držali cerkvenih zapovedi in so se mnogi popolnoma postili od četrtka do sobote zjutraj. Sedaj se navadno postijo na veliki petek s tem, da ne vzamejo zajtrka ali kosila ali vsaj ne večerje. V soboto zjutraj pa ne vzame nihče ničesar, dokler ne odzvoni »glorija«. Božji grob tudi obiščejo prav vsi. Danes so, u-rarno samo trenutno, stvari nekoliko drugačne spričo ko-munisičnih razmer v jugoslovanskem delu, ki pa obsega skoro vsa Brda.
Za Veliko noč pripravijo
kaj maslenice, ali pa tudi potice in hubance, ali pa tudi nekaj navadnega kruha. Ta blagoslov zavžijejo na veliko noč zjutraj pred vsako jedjo, in ga navadno dajo tudi živini, zlasti govedu.
Za veliko noč mora tudi imeti vsak Bric, vsaka Brika kaj novega na sebi, bodisi tudi samo klobuk pri moških in čevlje pri ženskah, toda nekaj novega mora biti, da se vsak nekoliko pokaže.
In na veliko noč zgodaj zjutraj že ob treh, in tudi prej, te zbudijo briški zvonovi. Ob milih zvokih sredi mirne noči skočiš kaj rad iz postelje k oknu poslušat rahlo pritrkovanje, ki ti sporoča bajne pesmi fantovskega srca, čarobne glasove njegove pojoče mlade duše. Vse to ti napolni dušo s sladkonežnimi čustvi: zdi se ti, da narava poje in stoka, vriska in joče. In ti vodi misli v neskončnost, v harmonijo večnosti.
neumrljivosti, ki jo je orvi oznanil in dokazal Kristus, ki je prvi vstal od smrti in nam pokazal pravo pot, edino pot v večno življenje.
Prvi se oglasijo zvonovi v Medani, za njimi v Biljani, potem v Šmartnem, v Fojani, v Šlovreneu v Števerjanu, v Kojskem, v Vedrijanu in tako naprej, da se veselo prebujenje oznanja od griča do griča in doli po dolinah.
Ob petih zjutrai se prva zgrne procesija v Biljani, ob spremstvu domače godbe. Vije se iz Cerkve po vasi do Križa in nazaj. Vsi pohitijo, da ne zamudijo te ganljive jutranje procesije, ki ostane vsakomur v trajnem spominu.
Po procesiji si na vasi Brici voščijo veselo veliko noč, veselo vstajenje. Še se poudarja lepa navada naših
fH§1§1 *'
*
•12
»križ in mož«. Kamenček postavijo za cilj in mečejo novce k njemu na daljavi sedmih korakov. Tisti,	ki ga vrže
najbliže, kliče	prvi »križ«
ali »mož«. Ta	dobi toliko
novcev, kolikor	je na tleh
ostalo odprtih »križev« odnosno »možev« (glav na novcih). Za prvim kliče drugi in tako dalje.
Na veliko noč popoldan in na velikonočni ponedeljek si Brici izmenjajo obiske in ponudijo pecivo. V Biljani imajo navado staviti na veliko noč popoldan mize na trg in se zabavati ob domači godbi.
Pred kakimi petdesetimi leti in še več, so se Brici ob tej priliki v Biljani radi pošteno natepli, zlasti če so prišli v vas kaki nezaželjeni tujci. Tako hudo so se bili nekoč spopadli, da so z zvonovi zvonili kakor ob gromu
Belokranjski velikonočni „turen“, ki ga postavijo fantje v narodni noši med velikonočno proee-
sijo
prednikov, da si odpustijo ta dan vse žalitve in odpravijo nastalo sovraštvo.
2e pri zajtrku, po blagoslovljenem kruhu, si Brici privoščijo kuhano pleče odnosno kuhano gnjat in pa hu-banco in potico ali pa maslenico.
Mati razdeli otrokom pirite in na vasi se začne veselo razpoloženje, ko fantje zbijajo pirhe z novci otrokom in dekletom. Pirh nastavijo in fantje ga ciljajo z novcem na daljavi sedmih pednjev. Če zaženejo novec v pirh, si ga prilastijo, in novec podelijo otroku, da ne joče; sicer pa dobijo otroci in dekleta vse novce, ki pirha ne zadenejo.
Ta dan je »prepovedano« kvartati in balincati; zato pa fantje raje igrajo z novci v
in toči. Danes se kaj takega več ne dogaja.
Na velikonočni ponedeljek pa so nekateri Brici do druge svetovne vojne radi romali na Krminsko goro. kjer imajo Furlani cerkveni shod. Sedaj pa jih je nova državna meja odrezala od Krminske gore.
Na belo nedeljo, prvo po veliki noči, ko so vsa Brda ovita v bajni cvetni plašč, saj ti hkrati cvetejo vse češnje, češplje, hruške, breskve in marelice, poromajo Brici na Vrhovlje, na vrh Brd, gori nad Sočo k cerkvenemu shodu, kjer »končajo« velikonočno hubanco, ki so jo odjedali ves teden. Popoldan pa se ustavijo v Šmartnem na prvem odprtem letnem plesu, tudi če ga kdai moti še hladni veter.
ICerošlsc osi o)cn|c
Z naglimi koraki se je pribli* žala velika noč in za njo bo pri* Sla obletnica konca druge svetov* no vojne. Štiri leta bodo minila, odkar je utihnilo grmenje topov, in koliko velikih noči — vstaje* nja — je praznoval naš narod na Koroškem v upanju, da bo velika noč končno enkrat le prišla tudi zanj. Toda vse je ostalo le pri upanju in izgleda, da tudi letos ne bo drugače. Lipe našega Ko* rotana že poganjajo prvo listje, borovci se majejo v pomladnem vetru in nam šume tako varljivo pesem o svobodi. Če so si vsa ta leta od konca vojne sem tako enaka, kdo bj se čudil našemu malodušju, kdo obsojal naše ne* zaupanje napram reševalcem ko* roškega vprašanja.
Moskva, London in zopet Lon* don ... kraji, kjer rešujejo naše vprašanje, a brez nas. Kot plahe ovce sedimo doma jn poslušamo zdaj tega, zdaj onega. Vsi, nam napovedujejo »rajsko« bodočnost, a nikogar ni, kj bi nas povabil s seboj v London in tamkaj rekel: »Tako, zdaj govori ti, saj gre končno za tvojo zemljo!« Domači in inozemski listi polnijo svoje strani s pisanjem o naših pravicah jn predpravicah, o našj zvestobi in izdajstvu, nikogar pa ni, ki bi prišel k nam in pogledal, kako nam dejansko je. Res je, da te ne ubijejo, če govoriš slovensko, res je tudi, da se otroci uče ne« kaj slovenščine v šoli, tudi v slo* vonščini pisano čapise in revije imamo, a lista, v katerem bi lahko
povedali to, kar teži vso manjši* no, kar ona kot celota želi, tega nimamo in še marsičesa drugega ne. Celo beseda »Slovenska Ko* roška« je postala zločin jn so na* mesto nje uvedli — mešanonase* ljeno ozemlje in da bi besedo »slovensko« da čimbolj izbrisali, so jo prepovedali celo v radiju, kjer imamo zdaj oddaje za »me* šano* govoreče ozemlje«. Človek bi se res lahko razjokal, če bj ve* del, je li to sad podlosti ali naiv* r.osti.
Velika noč je zopet tu. Tudi letos bomo šli k vstajenju kot druga leta in v svojem materinem jeziku počastili praznik Gospodo* vega vstajenja. Upanje v boljšo bodočnost v nas še n| zamrlo, za* vedamo pa se predobro, da je sami ne bomo dosegli, temveč le z vztrajnim sodelovanjem vsega slovenskega naroda. Zato Sloven* ce, brat naš, kjerkoli si, doma, ali v širnem svetu, ne pozabi, da je slovenska Koroška tudi tvoja in da si se tudi ti dolžan po svo* j;h močeh boriti za njeno boljšo bodočnost.
» DIoficn narod ni manj oceden od drugega in pripadati temu ni ne manj ne bolj častno tabor pripadati drugemu. ‘Dsat narod in sleherni člooet ima pra-oico do obstoja, do spostooanja.«
KOROŠKO VPRAŠANJE
Pred štirimi leti se je končala druga svetovna vojna. Zadnje iskre nesrečnega požara so zamrle in treba je že za vse, ne samo za eno ali drugo prizadeto stranko, da se pogorišče uredi in prične novo delo. Pogajanja se vršijo, a stvar ne napreduje, kakor bi bilo želeti. Ne napreduje- deloma iz formalnih, deloma iz stvarnih razlogov. Važne ovire so stvarne. Jugoslavija se naslanja na načelo, vzpostavljeno 1. 1848, da naj bo podlaga vsake države enotna narodnost. Zgodovina pa priča, da pri sestavljanju držav narodnost ni bila edino merilo. Ameriške Združene države obsegajo dolgo vrsto raznih narodnosti. Pleme Frankov je bilo nemško, pa so se prelevili v romansko Francijo. Gotje so bili Nemci, pa so se v Španiji spremenili v Gotalane-Kata-lane, postali so Romani. Lon-gobardi so bili nemški narod, ali Lombardija naših dni je laška pokrajina. Rusija naših dni nikakor ni narodno enotna država. Narava hoče narode imeti različne, Stvarnik hoče imeti čhr.več raznih otrok na svetu. V gozdu ne rastejo same smreke, ne rastejo sami hrasti in bukve, marveč mešajo se razne vrste dreves, in motili so se veščaki, ki so mislili, da je treba pogozditi zemljo tako, da se sadi drevje samo ene vrste. Takšni nasadi so plesnih in hirali. Ne dvomimo, da bo plesnila tudi država, ki izžene vse drugorodne ljudi. Naravno je, da se človek naj raj še druži s človekom, s katerim se more zgo-voriti. Pa so še drugi čimte-lji: ljudi so povezani po veri, so povezani in navezani eden na drugega po naravnih zmožnostih. Druge zmožnosti ima Slovan, druge Nemec, druge Roman. Zato se ne more reči, da je narodnost prvi ali edini činitelj, ki veže ljudi v državo.
Predno se svetovna javnost pogaja o Slovencih na Koroškem, bi bilo treba približno dognati: koliko je Slovencev še danes v stari Karantaniji, ki je bila več ali manj vsa slovenska... Kadar koli se je ljudi na Koroškem štelo, se je prepustila izvedba politično do skrajnosti naščuvanim Nemcem. Tako je bilo mogoče, da se je za znak postavilo občevanje in neko kulturno čustvovanje. Umevno je, kjer je dvajset Nemcev in deset Slovencev, se bo več ali manj govorilo samo nemški, četudi se Slovenci niso spremenili v Nemce. Da, še več! Če je v vasi dvajset Slovencev in deset Nemcev, se bo govorilo tudi po večini nemški, ker se Nemec nerad in težko uči slovenskega jezika. Da, če je kje devet in devetdeset Slovencev in en sam Nemec, bo tisti Nemec zahteval, da se govori nemški, ker je neolikano. govoriti jezik, ki ga drugi ne razume. In Nemec, bodisi veren ali neveren, če pride v vas, v kateri je vse slovensko, se gre pritožit na škofijo, da zanj ni nemške pridige v župni cerkvi. K temu pride dejstvo, da je ljudska šola v osemdesetih slovenskih župnijah samo nemška. V dobi škofa Adama je našel pristop v škofijo zloglasni agitator Maier Kai-bitsch, ki je dajal duhovniškim oblastvom svoja narodna navodila. Po vplivu tega izrednega »duhovnega svetovalca« so izginila iz škofijskega šematizma slovenska imena far in izginile so številke, katere so poprej na-znanje: v tej župniji je toliko Nemcev in toliko Sloven-
cev. Slovenci so iz cerkvene knjige kar izginili. Po prizadevanju tistega Maier Kai-bitscha je šolska oblast vzpostavljala po vseh slovenskih župnijah nemške otroške vrtce. Tri, štiri, petletni državljan je moral blebetati samo nemški, učiti se samo nemški, peti je moral samo nemški. Starši so bili ponosni na znanje teh otrok, in Slovenci so začeli govoriti tudi v družini le nemški in celo še starši med seboj. Tako so rastle iz tal kakor gnile gobe nemške družine tam, kjer jih treba ni, kjer nikoli ni bilo Nemcev, in je nemščina ljudem samo v pogubo, pa ne v prid. Narodni jezik Da se človeka le drži. Stari Rimljani so imeli pregovor: »Naravo lahko izganjaš z gnojnimi vilami, pa se ti bo vedno zopet vrnila«.
Veleobrtnik L. pride v svoj slovenski domači kraj. Obišče tudi gostilno, pokliče »pobe«, in zdaj zaori slovenska pesem druga za drugo. Za Slovenca pa se gospod L. seveda nikoli ni štel. Takšnih posameznikov je dosti in ne žalujemo za njimi, žalujemo pa za tisočerimi slovenskimi ljudmi, ki so se med o-berna svetovnima vojnama nasuli okoli mest. V Celovcu so bila predmestja Sv. Martin, Sv. Rupert, Sv. Peter, Sv. Jurij še pred 50 leti slovenska, zdaj je vse nemško in — zavladala je socialna demokracija, kjer je svoj-čas živelo in delalo delovno slovensko ljudstvo. V ti brozgi štej ljudi, če moreš, in dognai, je-li posameznik Nemec ali Slovenec! Uradno se je štelo Slovencev 1. 1880.
102.000, 1. 1910. 82.000, 1. 1930. 27.000. Če bi Slovence štel na Koroškem pravičen Slovenec, naštel jih bo tretjino vsega ljudstva, katerega se je uradno štelo 1. 1930.
377.000. Duhovniki so šteli Slovence privatno in jih je bilo 1. 1910. 123.000. Najprvo je tukaj treba dognati, koliko je Slovencev. Da kdo govori1 nemški, to ni dokaz, da je Nemec. Tudi imena pri nas niso merodajna. Merodajno ni, da bi moral kdo biti otrok slovenskih staršev: ali kdor se je rodil v slovenskem kraju, kdor še govori ali je zmožen govoriti slovenski, ta pripada uradno k Slovencem, pa naj se sam šteje kakor hoče, ter zatrjuje, da je »tajč«, četudi nemškega jezika niti zmožen ni.
Po končani drugi svetovni vojni je obmolknil nemški narodni furor, zatrl se je pruski' vpliv, obledela je nemška slava. Zdaj Nemčija ni več »nad vse« in najbolj prismojeni Nemec ne poje več , da bo «jutri njegov ves svet«. Oblasti so spoznale, da se je treba vsaj v ljudskih šolah ozirati1 na jezikovne potrebe. Uvedli so nekoliko pouka v jeziku slovenskega ljudstva. Težave so bile velike in skoroda obupne. Poučuj, ko ni šolskih knjig, ko ni slovenskih učiteljev in kar jih je Slovencev, so jezikovno nadvse slabo poučeni. Velika pomoč so nam v teh dneh jugoslovanski učitelji in učiteljice, od katerih se pa zahteva, da si morajo pridobiti avstrijsko državljanstvo. Nekako odpovedati se domovini, ali vsaj diskreditirati se s tem, da so se izneverili domovini. Če se poučuje nekaj slovenščine, že ta malenkost smrdi Nemcem in že kriči politika po listih, da se nemške otroke sili, učiti se slovenski. Uradniki in inteli-gentje so po večini nemški, ali toliko jih ni, da bi se mogle za to gospodo napraviti posebne šole. Nemci jedo
slovenski kruh, pa jim mrzi slovenski jezik. Neznosno se zdi nekaterim, da se morajo njihovi paglavci učiti kaj slovenščine, tisto pa jim nikakor ni neznosno, če na tisoče slovenskih otrok sedi v nemških razredih.
Zelo obžalovati je na Koroškem, da niti dobro misleči Nemcj ne poznajo domačih razmer in pravičnih zahtev. Če smo pred leti pri raznih nemških prireditvah prišli v stik s tujimi Nemci in smo jim pripovedovali o gorostasnih razmerah na Koroškem, nam pristni Nemci niso verjeli in še niti danes ne verjamejo. V Londonu se naprej opozarja na ustavno določene narodne pravice, ki jih je treba le še bolje zavarovati in zasigurati. Avstrija je napravila postave, ali držala jih je le, če se nihče ni upiral. Nemci so se pa upirali z vsemi svojimi silami zoper vse, kar je zahteval Slovenec. Kakšna nečuvena komedija se je vprizarjala, ko se je za spodnještajerske Slovence zahtevala slovenska gimnazija v Celju. V Indiji, na Kitajskem in Japon-
skem so nemški misionarji ustanaviljali narodna vseučilišča, za nas ni bilo mogoče doseči ljudske šole za 100.000 Slovencev, niti enega slovenskega razreda v ljudski šoli ne. Ko je narodni prepir med Čehi in Nemci postal neznosen, so stari Čehi začeli izdajati »Politiko«, češki list v nemškem jeziku. Koroški Slovenci se morajo braniti tudi v nemškem jeziku. Treba je tudi, da se nemška javnost informira o naših naravnih potrebah. Slovenci prebiramo nemške liste, Nemec ne bere nobene slovenske knjige. Po prvi svetovni vojni je v Celovcu nekaj časa^ izhajal list »Glas pravice«, ki je prinašal nemške članke, kadar je bilo treba o važnejših stvareh poučiti sosede.
Kdaj in kako se bo sklenila državna pogodba med Avstrijo in Jugoslavijo, ne vemo, treba pa je beležiti v naš prid, da se svetovna javnost živahno zanima za naše razmere in se naprej poučuje o nesmiselnem dosedanjem postopanju s koroškimi Slovenci.
A šta Grgurom	N
Kada su god. 1941. došli fašisti u Split, prvo jim je bilo da oskvrnu nacionalne i kulturne svetinje Hrvata. Tako su pored ostalo ga dali demontirati i spo* menik Grgura Ninskog. Demon* tiranju su pored vojnih vlasti prlsustvovale i fašističke upravne vlasti. Vojna muzika je svirala »Giovinezzu«. Gradjani Splita kad su saznali da če se izvršiti taj barbarski čin povukli su se u svoja stanovanja tako da nikoga u to vreme nije bilo na ulici. Taj vidni protest nacionalno sv:jesnih Spličana je još više izazvao fašističke upravnike. Po= čeli su sa hapšenjem i deporta* cijama. Ljudi pa i cijele obitelji su nestajale a da se mnogi od njih do danas nisu povratili.
Danas kada se je toliko raspT sala italijanska šovinistička štamc pa o rušenju vojničkih s pomen j* ka po Istri i Slovenskom primor-
ju neka nam bude slobodno tac pitati te novine zašto je fašistič* ka uprava u Splitu dala demontic rati spomenik Grgura Ninskog? Ta Grgur Ninski nije bio nikakvl vojnik a niti je predstavljao km kav izazovni vojnički spomeniki Grgur Ninski je bio biskup i to katolički biskup, dakle rimski dostojanstvenik pa sve jedno su ga tadašnje fašističke vlasti u Splitu dale odstraniti.
Ne gospodo demokristijani i ostali u »fratelanzi«, kada se izaziva jeku grubim i neugodnim tonovima / riječima ne može se očekivati da če ona biti harmot nična i da če nam vračati lijepe riječi. Ako pjevamo vratit če nam jeka pjesmu, ako kaši jemo vratit če nam kašalj, ako govoric mo uvrede vratit če nam uvrede. Ovdje se može primjeniti ona na* ša narodna:	»Kako	siješ	onako
češ i žeti«.	Sic,
Junaki in značaji pa taki...l
V	»Demokraciji« ste med dru* gim zapisali, da se je slovenski komunistični tisk zopet spustil s svojim rovtarskim izrazoslovjem med dvoriščno žurnalistiko. Ta tisk je tam na dvorišču, med hlevarji tudi doma in samo tam, med hlapci se počuti dobro jn lagodno.
Komunisti so sploh junaki in njihova junaštva najotipljiveje lahko presodite v tej tako zvarii »sektarski« medsebojni borbi. V teh veselih dneh petelinskega dvoboja Vidali*Babič se pač lah* ko naučimo, kakšna mora biti »progresivna vzgoja«, da si lahko kos vidalijevskim ali babičev* ski apostokko*civjlizatorično*kul» turnim »nalogam«, ki jih današnji svet zahteva od nadebudne mla* djne. Pa se še pritožuje »P. D.«, »da vojaška oblast ne daje tu* kajšnjemu ljudstvu take kulture, ki bj temeljila na novih splošno* človeških načelih (reci komuni* stičnih), ker so ljudje, ki vodijo šolsko nadzorništvo in kulturno udejstvoanje na tukajšnjem o* zemlju, prežeti s preživelo in umirajočo kulturo gn lega sveta, sveta kapitalizma«. (ubogi čurlo, brez te preživele kulture, ki te je naučila vsega tega, kar je še dobrega in človeškega v tebi, bi
niti brati ne znal!). Kaj nimamo dovolj »dopisne ljudske univer* ze«, s katero nas vsak delavnik v slovenščini poučuje »P. d.«, v italijanščini pa »II Lavoratore«? Oba po edinstvenih in preizkuse* nih metodično*vzgojnih načelih, da si boljših ne moremo zami* sijati. Za »manj nadarjene« pa skrbi še »Ljudski tednik«, ki jma nadzorstvo nad pomožnim raz* redom. Če to ni kultura...?
Tudi za časa borbe smo obču* dovali na Vipavskem in na Banj* ški visoki planoti naravnost juna* ške podvige tov. Baeblcrja, Wil» fana, Kraigherja (same čistokrvne slovenske korenine!) in drugih kaporjonov. Če se je tak »junak« moral premakniti, ni bilo nikoli zadosti zaščitnih oddelkov. Spre* daj, levo, desno, zadaj smo se morali, mi preprosti slovenski fantje in možje, vzpenjati po ne* dostopnih vrhovih, izpostavljeni, na vsakem koraku nemški zasedi, da se je »milostni tovariš« izvle* kel po varnih stezah izven strel* skega območja.
Tam, na varnem, tam pa se je izprsil, ne proti Nemcem in faši* stom, pač pa proti lastnemu na* rodu. Verjetno je še marsikdo med živimi, ki se bo spominjal \Vilfana v Ajdovščini, kako je v
Bratinovi dvorani rohnel proti Ajdovcem, ki so vztrajali in se po svojih močeh borili z nem« škim okupatorjem, medtem ko so on in njegovi pandurji obirali be* dra ajdovskih kokoši in jih zalit valj z najboljSim zelencem na Otlici. To je bil ta isti junak, ki je še dobre pol ure pred tem, na Stari gorj, trepetal, za svoje življenje in smo se prav resno bali za njegovo notranje dosto« janstvo... Da, da, na varnem so bili ti junaki nadvse korajžni in tudi streljati so znali — na last« ne ljudi, kar brez pogreška. V ozadju, tara je bilo njihovo pos prišče »progresivne dejavnosti«, posebno, kadar je bilo razmerje 100 terencev proti enemu same« mu »reakcionarju*', ki nf hotel izdati naukov svojih roditeljev, ki ni zavrgel za lonček oblastnosti svoje slovenske tradicije in se je upiral krivici In sodrgi, ki je v 24 urah zamenjal črno srajco z rdečo.
Teh »trdnih načel« komunistih aih čednosti se strogo držijo tudi komunistični pisuni, kakor »P. d.« imenuje svoje tovariše pri dnevniku »II Lavoratore«. Pri skupnem koritu ste zajemali ideo* loške dobrine, doktrinarsko dia* lektlko in predvsem taktiko pasje ponižnosti doma in hlapčevski žargon izven rdečega gnezda.
Le poglejte jih junake v prvih vrstah borbe za STO! Kako po« gumno razstavljajo svoje besede proti Marshallovemu načrtu, pro«
t; ameriški pomoči in proti v kiju« čitvj Trsta v atlantski pakt! Rav* no tako in verjetno tudi z istimi uspehi, kakor streljajo s svojimi lesenimi topiči že tri leta — v luno. Tem strelom so primerni seveda tudi uspehi. Tu rohnijo in vpijejo, v senci demokracije, da bi jih slišal ves »ljudsko demo* kratični svet« ali pa vsaj tov. Tito, ker če jih ne sliši, usahne« jo vrelci in se korita posušijo...
Pa vzemite v roko »Ljudsko pravico« ali pa »Slov. poročevalk ca« in se zamislite, da urejujejo ta in oni tisk absolventi kremelj« ske žurnalistike... Kakšna ogrom» na razlika! V nakladi enega pol« nega leta niti duha niti sluha po kritiki, zato pa superlativov in samohvale, da te prijemljejo krči v črevju od samega dolgočasja. Oprostite! Pri procesih, ki so na dnevnem redu, o da, takrat pa se odpirajo na široko vsi ventili za* dušene človeške histerije in vsi tisti živalski nagoni, ki zganjajo sadistični izvržek človeške družbe
—	k nasladam morišča. Ali pred ljudsko oblastjo OZNE in nje* nih vohunov se dobrikajoče vr« tijo repki pasjih priliznjencev, ki sproti odganjajo vročino »ljud> skih« oblastnikov, ki jim palijo vest podobne misli, kakor je ti* sta, k! jo je v neki drugi zvezi napisal sobotni »P. d.«: »Odgo* varjall bodo za zločine, ki so jih pripravljali proti ljudstvu«!
Res junaki in značaji pa taki...!
Nekdanji Jruie it. 2
^Dcstl s <^c^askega
Trst - nemore živeti...
V	mesecu marcu je po uradnih podatkih skupni pomorski promet preko javnih skladišč znašal 225 tisoč ton uvoženega jn izvožene« ga blaga. V marcu, kakor tudi že v mesecu februarju, je ta promet presegel največji obseg prometa pred drugo svetovno vojno, pa tudi tistega pod Av» strijio.
Gospodični učiteljici v slovo
In spet je izginil nekdo Izmed naših najboljših... Pretekli potek smo pokopali gospodično učitelji; co Frančiško Stepanič. Bila je na Gorjanskem tudi moja učiteljica. Spominjam se je še jz otroške dobe, potem izza šolskih klopi in potem še kot mladenka in zato bi jj rada zapisala nekaj vrstic v spomin, saj mi bo spomin na* njo kot zvezda vodnica, katere dobrota, poštenost in vse druge dobre lastnosti so mi še danes vzor, ko sem že priletna.
Bila je pri nas na Gorjanskem celih 28 let in je v pravem na* rodnem duhu vzgojila več rodov. Zato se je meni in vsem, ki smo se zbrali ob njeni zadnji poti zarosilo oko, ko so jo dvignili na mrtvaški voz in odpeljali... Meni jn vsem onim učencem, ki jih je vihra sedanjih razmer izgnala iz rodne domovine in smo tako spet deloma združeni prihiteli k zad« njemu slovesu, nam vsem je bilo hudo pri srcu, ko smo se za ved« no poslovili od požrtvovalne in zavedne vzgojiteljice, katere edi* ni cilj v življenju je bil ta, da vzgoji dobre in vredne člane člo* veške družbe.
Prepričana, da lahko govorim v imenu sto in sto njenih nekda* njih učencev, ji ob slovesu ob« ljubljam, da bomo vsi, ki smo od nje ostalj še naprej hodili po tistih potih, ki nam jih je poka* zala ona: zvesti Bogu in svojemu narodu.
Ena izmed njenih nekdanjih hvaležnih učenk.
Vojaška slavnost v Trstu
V	sredo 6. t. m. je bila ob pri* liki praznika »dneva vojske« v Trstu velika ameriška vojaška pa* rada. Parade so se udeležili vsi zastopniki ameriških vojaških sil na STO in tudi oddelki civilne policije.
Gostje ameriškega generala Wi* liama H. Hoge*a so prišli tudi iz Italije, da se udelože proslave, tako ameriški poslanik v Rimu Dunn in štirje višji častniki divi«
zije »Mantova«.
Medtem, ko so po končani vo* jaški slavnosti italijanski gostje stopali v avtomobile, ki so jih čakali, se je eden izmed njih, italijanski general, pričel izziva« joče sprehajati ob obrežju. Tedaj ga je obkrožila skupina okrog osemdeset oseb in vprizorila &* vinistično manifestacijo, kričeč: »Viva 1’ Italia!«. Ko se je to do« gajalo, je neki italijanski novinar, ki se je slavnosti udeležil, pričel tekati naokrog in vzpodbujati: »applaudite, applaudjte.J« Iz nje* govega vzpodbujanja je videti, da tržaški šovinistični krožki niso organizirali dovolj »krepke« ma* nifestacije. V resnici je poziv, katerega Je objavil »Giomale di Trieste«, naj se ljudje masovno udeleže proslave, os-tai brez pra* vega odziva. Izgloda torej, da komandirane manifestacije niso več priljubljene ne pri Italijanih, ne pri rdečih.
Vse je končalo s prepevanjem šovinistične pesmi »Va fuori o straniero« v brk ameriškim n an* gleškm generalom. S tem so de* monstranti dokazali občudovanja vredno vdanost in pokazali, kak« šna je njihova hvaležnost do naroda, ki jim pomaga, da ne pomro od lakote.
Doseženi uspeh pa je bil ta, da se je tudi ameriški poslanik Dunn prepričal, koliki in kakšni so tr* žaškj »italianissimi« in da je neki višji ameriški častnik, ki se je z drugimi vred oddaljeval, občutil globok »gnus«, kot se je izrazil svojim kolegom.
Bodočnost naših dijakov
Za časa Avstrije so delodajalci zelo radi imeli kot uradnike ljudi, ki so obiskovali slovenske šole, ker so bilj vešči deležnega jezika, in ker so slovenske stranke z de« narnimi in zavarovalnimi zavodi kakor tudi z raznimi drugimi tr« govskimi podjetji poslovale v slovenščini; umljivo, da je tudi po vseh državnih uradih bilo slič« no. Fašizem je vse to uničil in večina naših uradnikov je odšla v druge kraje, oziroma se je uto« pila v morju italijanstva, s tre« buhom za kruhom. V Trstu jih je ostalo še malo od starejše ge« neracije jn še ti, tudi zaradi kruha, v uradih ne morejo upo« rabljati slovenščine. Kam torej z našimi dijaki,« bodočimi uradniki? Ne v tuja mesta, ker pač morajo ostati tu na svoji rodni zemlji! In kako naj jim pripravimo teren za njihovo bodočnost? Prav lahko.
Dokler ne pride v veljavo dvoje« zičnost, si moramo sami priprav«
1	jati pot. Ako vzamemo število Italijanov jn Slovencev v tej mi« kroskopjčni državi vidimo, da po lastni krivdi nimamo primernega števila slovenskega uradništva. Ako nam trenutno ni moči nič doseči pri državnih uradih, to lahko dosežemo pri zasebnjh pod« jetjih. Vzemimo primer pri zava« rovalnicah. Koliko zavarovancev je Slovencev, ki imajo police v italijanščini in ne v slovenščini? Koliko uradnikov bi, v primeru, da bi slovenski zavarovanci zah« tevali police v slovenščini, bilo zaposlenih samo pri zavarovalni« cah! Enako tudi pri raznjh denar* nih zavodih in drugih trgovskih podjetjih. Mi sami moramo biti kovači sreče naših dijakov ter zahtevati, kjer je mogoče, slo* venske uradne spise. Čeravno je jezik različen so lire enake in radi jih jnkosirajo, četudi na pod« lagi slovenskih listin...
Opčine
Dragi gospod urednik! Ker sva videla, da najina zadnjega pisma niste vrgli v koš, sva sc opogu* mila in Vam spet piševa. Tu pri nas je zdaj čudno. Prišla je po« mlad, čeprav z Nanosa malo prc« dolgo brije burja, in s pomladjo se je pričelo prebujenje. Vse več vaščanov uvideva, kje je prava pot jn kakšna so prava sloven* ska tla. Zato le pogumno širite vašo »Demokracijo«, saj v Ljud« skem in Prosvetnem domu pri« klenjeni bav«bav le šc sem pa tja zarenči. Predolgo je namreč renčal in se je utrudil. Bajc je celo zelo bolan in ima raka v
—	možganih. Strahu pa zato ni več!
Naša vas še vedno čaka po« pravila. Kaj ne bi mogli pri za* veznikih malo pobezati, da bi se stvar uredila? To je tembolj nujno potrebno, ker dandanes do* bj na Opčinah stanovanje le šc tujec, ali bolje tujka, ki lahko plačuje mastne vsote za eno sa* mo sobo, mnogi domačini pa, ki žive od truda in dela, gotovo ne zmorejo plačevati polovico svoje plače za stanovanje. Zato je to* rej treba popraviti tudi našo vas, da se v njej nastanijo spet tisti, ki so se rešil; iz ruševin lastne domačije!
Bazoviško cesto so lepo popra' vili, ni kaj reči. Toda mislimo, da bi denar, ki so ga porabili za dvig iztoka ceste na Narodno cesto (stvar, ki je bila čisto ne« potrebna) lahko porabili tudi za kaj boljšega in koristnejšega. Sicer pa dobro vemo, da jc ve« lika krivda za to ravno na tistih, ki so nas Slovence, — lasteč si politični monopol, katerega ntk« dar niso imeli in ga tud ne bo« do, — s svojo abstnenčno politi* ko odrinili od sodelovanja v javni upravi. Tako nam zdaj tujci dele to, kar bi morali sami poskrbeti...
Za danes naj bo dovolj. Pa o tisti medicini, za katero sva vprašala, kaj napišite. Vas in »Demokracijo« lepo pozdravljata Mjče jen Vane
Izplačevanje družinskih doklad ženam
Ukaz ZVU št. 45, dajo ženam pravico do družinskih doklad. Do teh doklad so upravičene že* ne, kj mesečno ne prejemajo več* je plače kot 10.000 lir za delo za tretjo osebo, ali ki nimajo višjih letnih osebnih dohodkov kot
60.000	lir. K tem dohodkom se ne šteje vojna pokojnina.
Poletni tečaji za inozemske izobražence v Angliji
Lotos poleti bodo priredili v Angliji študijske tečaje za ino* zemske izobražence. V načrtu imajo tečaje za socialne vede, za angleščino in angleško knj;žev* nost, za vzgojo, poljedelstvo, gozdarstvo in dramatiko. Podrob« nejša pojasnila daje Zavezniška čitalnica AIS v ulici Trento št. 2, telefon 5709.
Ustanovitev upravne policije
ZVIJ bo ustanovila zbor uprav« ne policije, ki sc bo imenoval
1	'pravni policijski zbor (Corpo
di polizia Amministrativa), ki bo odgovoren conskemu predsedniku in bo pod njegovim vodstvom. Glavni stan tega policijskega zbora bo na prefekturi. Omenje* ni policijski zbor bo vršil isto službo, kot so jo prej vršile me« stne straže, le da je njegovo pol« nomočje razširjeno na vse anglo* ameriško področje Svobodnega tržaškega ozemlja. Zbor bo se* stavljen iz sedanjih članov civilne policije.
Popravek ukaza o voiivnih imenikov
Ukaz ZVU št. 345 iz leta -1948 o sestavljanju voiivnih imenikov je bil nedavno popravljen z uka* zom št. 61. Ta ukaz spreminja prvi in drugi odstavek člena 27. Popravek se glasi: »Vsaka oseba sme na podlagi člena 17 ob kate* rem koli času pregledati vse listi* ne in dokaze, ki sc tičejo sestavo voiivnih imenikov in njihovih po* pravkov. Prepisi voiivnih imeni* kov vsake občine, ki jih overovi vol iv na komisija, morajo biti shranjeni pri volivnj komisiji.«
Imenovanje nove komisije za zaščito naravnih lepot
Z upravnim ukazom Zavezniške vojaške uprave št. 8. je bila ime*
novana nova komisija za zaščito naravnih lepot področja. Komisi* ja bo posvetovalni organ višjega nadzornika za galerije, spomenike in lepe umetnosti prof. Fausta Franca. Predsednik nove komisije je dr. Oresto Basilio; podpred* sednik prof. Fausto Franco;; čla* ni odv. Pjero Sloeovich, pred* sednik turističnega urada, kipar Marcello Mascherini, predstavnik umetnikov, inž. Giovanni Pucalo« vjch, predstavnik posestnikov, inž. Antonio Fonda*Savio, indu* strialec kot predstavnik indu* strialcev. Predsednika komisije je določil urad Zavezniške vojaške uprave za prosveto. V komisiji p ogrožamo predstavnike prosvet* nih ustanov.
Slovenska prosvetna matica v Trstu
Odbor Slov. prosvetne mas tiče v Trstu vabi člane in prijatelje na filmski kulturni ve* čer, ki bo 21. t. m. točno ob osmi uri zvečer v društvenih prostorih v ulici Machiavelli 22111. — 28. aprila pa bo ob poldeveti uri zvečer predava* nje g. dr. J. Agneletta o prav* nem razmerju med možem in ženo ter o razporoki po it ali: jonskem in avstrijskem pravu.
<X)esfi 5. §o riškega
Seja občinskega sveta Konec sv. misijona
Goriški občinski svet bo imel v četrtek 21. t. m. popoldne v dvorani deželnih stanov na Gra* du svojo tretjo občinsko sejo.
Vsled nesrečnega padca umrl
V’ torek 12. t. m. je umrl v bol* nicii v ul. Brigata Pavia 65 letni g. Anton Dominko. Umrl je za* radi poškodbe, ki jo je zadobil pri padcu s kolesa, ko se je v po* nedeljek zvečer vračal domov. Blagi pokojnik je bil nekdaj pevmski in podgorski župan, — Naj počilva v miru!
r
Velikonočni cerkveni obredi v Gorici
V petek popoldne po 5- uri bo šla procesija jz stolnice na Trav« nik. V soboto ob 9. uri; zjutraj bo blagoslovitev ognja v stolnici in o-b 5. urj popoldne procesija vsta* jenja okoli stolnice. Na veliko noč: za Slovence, kakor običaj* no. V stolnici pa slovesna ško* fovska maša ob 10. uri; ob 6. zvečer bo nadškof v stolnici po« delil blagoslov.
Smrt znanega Goričana
V sredo 13. t. m. je umrl g. in* ženir Alojz Devetag, oče gori* škega podžupana g. odvetnika dr. Cesare Devetaga. Pokojni, je bil obče znan tudi med Slovenci. Družini jzrekamo svojo sožalje.
V	nedeljo popoldne je bi! slo* vesno zaključen sv. misijon za i* talibanske someščane, ki so ga vneto vodili pavljnski misijonarji. Zaključna slovesnost je bila na Travniku. Po evharistični proce* siji, ki se je razvila iz stolnice, je imel pred župno cerkvijo sv. Ignacja goriški nadškof topel za* hvalni nagovor z blagoslovom in so se poslovili misijonarji. Bilo je mnogo občinstva in upamo, da bo obrodil sv. misijon plemenite sa* dove. Zakaj se je pri tem lepem slavju poudarjala tudi »sveta« Gorica, pa ne razumemo.
Poziv usmiljenim srcem
Slovensko dobrodelno druitvo
v Gorici, Riva Piazzutta 18/1., skrbi za naše revne tn potrebne brate jn sestre, za begunce in za domače rojake, zato poziva vsa usmiljena srca, naj darujejo vse, kar morejo, saj sprejema dru* štvo, poleg denarja, tudi živež in obrabljene obleke, perilo in obu* tev.
Begunci in begunke
Medtem, ko prihaja vsak teden lepo število beguncev iz Titov inc, ker ne morejo prenašati rdečega raja, prihaja pred goriškega sod« nika lepo število Italijanov, ki so se hoteli skrivaj jzseliiti v Titovi* no, ali pa so se od tam vrnili* V sredo 13. t. m. je goriški sodnik sodil kakih deset takih primerov.
K vojakom kljičejo
Prvi del letnika 1928 kisč»jq pod orožje za redno vojsko jn zrakoplovstvo, in sicer potrjene, novince do 1.54 m višine. Priwtr deti naj zaprosijo na županstvu lastne občine o navodilnih in pred« pisiih za dosego morebitnega loga.
Števerjan
Tudi pri na« razsajajo ošpice v precejšnjem obsegu med otroki vendar ne beležimo nobenega smrtnega slučaja. Drugače pa ob« delujemo svoje vinograde pridno in marljivo. Čudno pa se nam rdi, da ne vfdimo na nasprotni stran? naišega griča, to jc v Tltovini, benega zanimanja za prekopava* nje trt, za novine in rahljanje ter vezanje trt Samo tam vrh Huma. je videti udarno zadružrvo preko« pavanje ene grive: ena črna jn pet belih postav.
Prostovoljni sužnji in vodja* paznik ?
Elektrarna in vodovod za poljedelstvo
Pristojne oblasti so odobrile pomoč države za zgradbo eiek« trame na Soči pri Fari in is speljavo vodovoda za namakanje ravnine med Krminom in Gra« diško.
Izza zavese
Smrt uglednega moža
V	Medani v Brdih je v visoki starosti 95. let umrl g. Josip Gradnik, oče pesnika dr. Alojza Gradnika. Pokojnik je bil mož kristalno čistega in kremen/ftege značaja, ki ni klonil pred nobeno silo. Po poklicu je bil čevljar im skromen gostilničar, pa je sredji številno družino, iz katere ao iz* šli pesnik in sodnik dr. Alojz, šolski nadzornik g. Rajko, pok kovnik jug. vojske g. Mirko, en trgovec jn en poljedelec. Imel j* tudi tri hčere. — Svo-je otroke je pok. g. Josip Gradnik vzgajal tat lo strogo. Hodil je ravno moral« no in narodno pot, zato je tudi dvignil svoje otroke na visoko, častno in ugledno mesto. Lete 1914 pa so ga avstrijske oblasti ob izbruhu vojne bile zaprle, na goriški grad s sinovoma dr. Aloj* zijem hn g. Rajkom ter z drugimi briškimi veljaki in naprednimi, elementi, kot so bili g. Josip Sfi* ligoj, župan jz Dobrovega, njegov sin, poštni uradnik g. Viljem, ob* črnski tajnik g. Izidor KoiHn i? Biljane in njegov brat, pevovodj« in kapelnik g. Ignac Kožlift ter učitelj (z Višnijevika g. Turk.
Pokojni g. Josip Gradnik si je s svojim pridom pripravil tudi lo po kmetijo, ki jo jc do zadnjih let obdeloval. Pokojnika ohrani« mo, domačini jn ves slovenski na rod, v blagem spominu. Vsem so= rodnikom naše iskreno sožalje!
RADIJSKI PROGRAM je zaradi pomanjkanja prostora izostal
Odgovorni urednik: Jenko Simčič Tiska tiskarna Budin v Goriei
<5ceeno la ^adoooljtto o e Uto noč §e(i osem toedka
Vatovec in Panjek
TRST
UL. TORRE BIANCA 31
Vfilikd DOG lahkem perila.
Srajce, nogavice, vse, kar potrebuješ, dobiš v trgovini „PRI SONCD* Ivan Lupše, Trst,ul.Rismondol
Srečne in vesele velikonočne praznike želi svojim zvestim odjemalcem in prijateljem
POLJŠAK
trgovina jestvin
TRST, Greta zgornja 275 tel. «948
Mizarji« Qesi(e smre. kmetovalci f kove, maa'-
,, , ... • snove in trdih POdjCtUlKl • lesov, trame, vezane plošče, furnir, parkete in drva nudi najugodneje
m* CALEA
El. TRSI 90441 Viol« Sonnino, 24
HLAČE, JOPIČE, POVRŠNIKE (trenč - kote), DEŽNE PLAŠČE v veliki izbiri in PO NIZKIH CENAH dobite pri tvrdki
IHilGaZZini DEL CORSO
CORSO 1 - GALLERIA PROTTI - TRST