PRIMORSKI DNEVNIK Wwsr^r*". * Cena 40 lir Leto XIX. St. 198 (5573) TRST, četrtek 22. avgusta 1963 i GOVOR PREDSÉmiKA SOVJETSKE VLADE V RAKOVICI Hruščov: Jugoslavija važen činitelj za ohranitev miru na Balkanu Hrusčov je izjavil, da mu oblika delavskih svetov ugaja in da bo poslal v Jugoslavijo skupino sindikalnih in gospodarskih funkcionarjev, da sistem proučijo Hruščov odzdravi,ja na pozdrave množice ob prihodu na beograjsko letališče dovoljstvom ugotavljam, da se vlada Jugoslavije, in posebno tovariš Tito, s svoje strani mnogo trudijo za vsestransko izboljšanje odnosov s ^Sovjetsko zvezo in z drugimi socialističnimi državami. Drugače tudi ne more .bit), (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 21. — Predsednik ministrskega sveta Sovjetske zveze Nikita Hruščov je danes, drugi dan svojega bivanja v Jugoslaviji, s soprogo, sinom in hčerko in ostalimi člani delegati6 v spremstvu podpredsednika republike Aleksandra Ranico-viča, obiskal tovarno motorjev in traktorjev v Rakovici pri Beo-gradu. Ogledal si je tovarno in se je v razgovoru z zastopniki delavskega sveta, ravnateljstva in% organov Zveze komunistov, poseb-no zanimal za sistem upravljanja in kako se v praksi rešujejo Posamezna vprašanja. Po razgovoru je Hruščov ugotovil, da mu oblika delavskih svetov ugaja, da je napredna. Izkušnje Jugoslavije so po njegovem mnenju lahko koristne. Zato bo verjetno poslal v Jugoslavijo skupino partijskih, sindikalnih in gospodarskih funkcionarjev, da bi podrobno proučili sistem delavskega samoupravljanja. V razgovoru z zastopniki tovarne je Hruščov med drugim pobil trditve nekaterih zahodnih krogov, češ da Sovjetska zveza zahteva od drugih socialističnih držav, naj uskladijo svojo proizvodnjo z interesi Sovjetske zveze, in je podrobno objasnil načela sodelovanja socialističnih držav, ki temelji na u-skladitvi skupnih interesov in na načelu, da , vsaka država prpizva-la to, kar je v skladu z njenimi Pogoji. Po razgovorih, z voditelji tovarne je Hruščdv goVorj‘1 na Čelikom zborovahjtj delavčev pred tovarno. V začetku svojega govo-nd je Hruščov pOudaiil vlogo delavskega razreda tako v narodno osvobodilni borbi kot v graditvi socializma in jq ugotovil, da so komiinisji pravi tolmači življenjskih interesov delavskega razreda- Izkušnje borbe proti imperializmu dokazujejo, da je narodnoosvobodilna borba toliko uspešnejša, kolikor je v njej večja yloga delavskega razreda. Ko je Poudaril, tradicionalno prijateljstvo narodov Sovjets.ke zveze in Jugoslavije, v preteklosti, ki se je se povečalo v letih revolucionar-hh ,*’orke delavskega' razreda in borbe proti tujim zavojevalcem, J? Hruščov dejal, da sovjetski budje visoko cenijo borbo jugoslovanskih narodov, jugoslovanskih Partizanov in enot narodnoosvobodilne armade, ki so dali važen Prispevek v zmagi pad fašizmom. «Naše prijateljstvo se je utrdi-lo in kalilo, v ognju druge svetov-ne vojne, v kateri so bili zmagovalci ne le narodi obeh naših dr-*av, temveč je zmagala tudi stvar socializma», Hruščov je ugotovil, ■ ie v odnosih med Jugoslavijo 'n Sovjetsko zvezo leta 1948 nastopilo poslabšanje, ki ni koristilo biti Sovjetski zvezi niti Jugoslaviji niti spiošpi stvari socializma. . 1 je komunistična partija Sovjetske zveze začela borbo proti kultu osebnosti, je centralni komite KP SZ imel za svojo dolž-nost, dà stori vse za normaliza-c,Jo odnosov med ohema partijama, da bi se normalizirali odnesi tudi med obema državama. Poučil je, da imata Jugoslavija in sovjetska zveza skupne cilje, to, J? . borbo za zgraditev Socializma1 in komunizma, ter skupnega sovražnika1 imperializem, in je ugotovil, da ni nobenega razloga, da ne bi Jugoslavija in Sovjetska zveza korakali skupno z ostalimi narodi na poti v socializem, «Danes lahko z zadovoljstvom reče-nto, da, se odnosi med Jugoslavi-.10 in Sovjetsko zvezo dobro razvijajo in da so perspektive teh odnosov prav tako dobre», je poudaril Hruščov. «Prepričani 9mo, da je prijateljstvo naših narodov ih držav v skladu ne le z njihovimi lastnimi interesi tem-več tudi z interesi stvari socia- ker smo komunisti in imamo skupne cilje: zgraditev socializma in komunizma. Poleg tega se obe naši državi zavzemata za splošno razorožitev, za mirno rešitev nemškega vprašanja, za likvidacijo kolonialnega sistema, za politiko mi. roljubne koeksistence. Stališči obeh vlad sta v mnogih najvažnejših mednarodnih vprašanjih enaki oziroma zelo podobni. Poudaril je zatem uspešni razvoj medsebojnih gospodarskih odnosov, dosežene rezultate pri kulturnem sodelovanju in važnost nadaljnjega razvoja za boljše medsebojno spo- znavanje, razumevanje in krepitev prijateljstva, ter je izrekel priznanje delavcem tovarne za vzorno organizacijo dela in ugotovil, da je opazil veliki napredek Jugo. slavije od svojega zadnjega obiska. «Zgradili ste mnoge tovarne, lepe stanovanjske hiše, zunanji videz in oblačenje vaših ljudi sta se mnogo spremenila; to mi zelo ugaja. Kapitalistični lakaji, je pripomnil Hruščov, pravijo našim ljudem, da so sužnji komunizma. Veseli me, ko vidim tako dobro hranjene in lepo oblečene «sužnje». Ni daleč dan, ko bodo ti ljudje, ki nas danes zasmehujejo, želeli živeti sami v sistemu, v katerem so .sužnji’.» Hruščov je ugotovil, da se potrebe ljudstva lahko uredijo samo z delom, z izkoriščanjem rezultatov znanosti in tehnike, s stalnim večanjem produktivnosti dela. Na koncu svojega govora je Hruščov dejal: «Dovolite mi tovariši, da izrazim svoje prepričanje, da se bodo odnosi med našima dvema državama in vsestransko sodelovanje tudi nadalje vse bolj uspešno razvijali. Jugoslavija je ena največjih držav na Balkanu, važen činitelj za ohranitev in krepitev miru na tem delu zemeljske oble. Sovjetski ljudje visoko cenijo napore jugoslovanskih narodov za krepitev miru in prijateljstva med narodi. Bodite prepričani, dragi tovariši, da imajo narodi Jugoslavije v narodih Sovjetske zveze zanesljivega in zvestega zaveznika v borbi za mir in socializem.» Po govoru je Hruščov izročil darila delovnemu kolektivu tovarne, in sicer poprsje Lenina, radibapa-rat, kolekcijo gramofonskih plošč in knjigo o gospodarstvu v Sovjetski zvezi. Ravnatelj tovarne pa je izročil Hruščovu v dar album s fotografijami o delu kolektiva in kolekcijo del, ki simbolizirajo proizvodnjo industrije traktorjev in motorjev v Rakovici, B. B. in komunizma sploh kakor tudi z interesi krepitve vseh Protiimperialističnih sil na svetu», je dejal Hruščov. Na ugibanja zahodnega tiska, zakaj je pri-„ v Jugoslavijo, je Hruščov od-govonl da je prišel v Jugosla-■Jo, da bi se odpočil, ogledal jene znamenitosti in izkušnje jugoslovanskih narodov v graditvi socializma. «Seveda se bomo tudi Potrudili, da izkoristimo ta obisk Jugoslovanskih prijateljih za nadaljnjo krepitev sovjetsko - jugoslovanskega prijateljstva», je Poudaril Hruščov. «Z velikim za- ......................... KONFERENCA OZN O MEDNARODNIH POTOVANJIH IN TURIZMU . .. . . —.... -X- , . . .p— , L Velebit in Folchi o važnosti turizma za vzajemno spoznavanje in za mir Na konferenci bodo razpravljali o turističnih olajšavah in o razvoju turističnih služnosti RIM, 21. — Danes popoldne se je začelo v Rimu zasedanje konference Združenih narodov o mednarodnih potovanjih in turizmu. Na konferenci sodeluje okoli 500 delegatov iz 119 držav, od katerih je 111 včlanjenih v OZN. Razen tega so navzoči predstavniki mednarodnih organizacij za turizem. Italijo zastopajo Štirje glavni ravnatelji turizma. Prav tako sodelujejo na konferenci nekateri predstavniki parlamenta. Današnji otvoritveni seji so prisostvovali tudi ministri Folchi, Togni, Lucifredi in Delle Fave ter druge osebnosti. Rimski podžupan je na kratko pozdravil navzoče, zatem, pa je govoril izvršilni tajnik gospodarske komisije Združenih narodov predstavlja v Rimu tajnika OZN U Tanta. Velebit je poudaril, da se denès mednarodno sodelovanje ne omejuje več na urejanje sosedskih odnosov, temveč teži tudi za tem. da se izkušnje posameznikov uporabijo v korist vseh. Poudaril je, da namerava OZN med drugim stremeti tudi za tem smotrom, in je dodal, da tudi dnevni red konference odraža:te nafnene, ker vsebuje diskusijo o obmejnih formalnostih in o skupnih ukrepih za razvoj turizma. «Konferenca, je dodal Velebit, bo storila vse mogoče. da pripravi neke vrste zakonik o dobrem vedenju glede potnih listov, carin in drugih formalnosti, po katerem naj bi se skušala vsaka država kolikor mogoče ravnati.» Omenil je nato, da je drugi smoter konference, proučiti ukrepe za razvoj mednarodnega turizma, in je dodal, da je za zadovoljivo rešitev na tem sektorju potrebno, da se turistične države tesno po- za Evropo Vladimir Velebit, ki vežejo za organizacijo in za pro-----i:_ m»,,, *„i„;i»o o7M pagando na turističnem sektorju. «Za razvijajoče se dežele, je na daljevul Velebit, utegne turizem predstavljati važno rešitev, in s tem v zvezi bi hotel omeniti, da ima ta konferenca poseben pomen v okviru tega desetletja, ki so ga Združeni narodi skienili posvetiti razvoju. Spomnimo se ponovno, da deset odstotkov prebivalcev sveta uživa šestdeset odstotkov svetovnega dohodka, medtem ko drugih 57 odstotkov razpolaga z manj kakor z desetino tega do- Dl EM JE ZAOSTRIL PREGANJANJE BUDISTOV Obsedno stanje v Južnem Vietnamu Vojska in policija zasedli pagode Padlo je več človeških žrtev-Več sto budističnih svečenikov aretiranih - Ameriška vlada «obsoja» preganjanje budistov, a namerava nadaljevati akcijo proti Vietkongu SAJGON, 21. — Diemova vlada je preteklo noč razglasila obsedno stanje na vsem ozemlju Južnega Vietnama ter je začela še ostrejše preganjanje budistov. Okoli polnoči je več sto policajev in vojakov vdrlo v glavno pagodo v Sajgonu in v vse ostale pagode. Aretirali so na stotine budističnih menihov in nun. Policaji in agenti so v pagodi metali tudi solzilne bombe in granate. Aretirane menihe in nune so odpeljali s kamioni. Sajgonski radio je danes javil, da so policaji in vojaki zasedli Sionski in Klementis rehabilitirana Od leta 1955 so revidirali 481 procesov PRAGA, 21. šče je izdalo razsodbe o rehabili taciji bivšega prvega tajnika KP CSR Slanskega in bivšega zunanjega ministra Klementisa in drugih obtožencev tako imenovanega «centra za protidržavno zaroto». Vsi so bili ustreljeni, leta 1952 med Gottwaldovim režimom. Rehabilitirane so bile tudi nekatere druge osebe, ki so bile žrtev takratne stalinistične politike. Objavili so uradno sporočilo, ki našteva zaključke vrhovnega sodišča v zvezi s posameznimi procesi, ki jih je sodišče revidiralo. V sporočilu je tudi rečeno, da so od leta 1955, posebno pa po 20. kon^rgsu £P §z revidirali 481 irimerov. Stevilrve osebe so ' bile zpuščene iz zapora, druge am-lestirane, ali pa jim je bila ka-en zmanjšana. Samo v nekaterih rimerih so razsodbe ostale nespremenjene. Vrhovno sodi- mine, v katerih obravnava vojne MeArthur o atomski bombi NEW YORK, 21. — Gen. Douglas MeArthur je napisal svoje spo- dogodke v Pacifiku med drugo svetovno vojno ter tudi še dogodke po vojni. Spomini bodo istočasno objavljeni v tedniku «Life» in pri založbi «McGraw Hill» v New Yorku v začetku prihodnjega leta. To so sporočili na tiskovni konferenci, na kateri je bil tudi sam MeArthur, ki je med drugim povedal, da podaja v svojih spominih lastno verzijo, podprto z dokumenti, o njegovi odstranitvi z mesta poveljnika, ki jo je odredil 1. 1951 tedanji predsednik Truman. V zvezi s tem je dejal: «Jaz podajam svoje mnenje, drugim pa je prepuščeno, da se ne strinjajo.» Med tiskovno konferenco je MeArthur dejal, da je izvedel za obstoj ameriške atomske bombe komaj deset dni prej kot je bila bomba odvržena na Hirošimo leta 1945. Dostavil je, da ga v tej zadevi niso vprašali za svet. Mac Arthur ni dejal, če se ni strinjal s to odločitvijo, in je pou-daril, da se mu je zdelo naravno, če ga niso vprašali za svet, hodka.» Na koncu se je Velebit zahvalil italijanski vladi, ki je ponudila gostoljubnost. Govoril je nato italijanski minister za turizem Folchi, ki je izrazil zadovoljstvo, da je bil Rim izbran za sedež tako važne konference. Folchi je poudaril vedno večjo važnost turizma in nujnost njegovega nadaljnjega vsestranskega razvoja. Dodal je, da so potrebni ukrepi temeljite liberalizacije ter postopna ukinitev vseh omejitev. Zatem je Folchi izjavil, da bi morali čimprej začeti pogumne pobude za turistično vrednotenje majhnih in velikih centrov in celih področij v okviru posameznih držav. S tem bi tudi pospešili raz. voj teh centrov in področij. Folchi je poudaril, da se je turizem temeljito spremenil in da zajema v enaki meri najširše socialne sloje. Zato je nujno potrebno skrbeti za izboljšanje sedanjega turističnega bogastva, ščititi lepote narave in dežele, ohraniti, popraviti in vrednotiti zgodovinske spomenike in vse, kar govori o civilizaciji in zgodovini narodov. Na koncu je Folchi poudaril, da je turizem močan inštrument za duhovni, socialni in gospodarski dvig človeka, toda je tudi eden od najzanesljivejših temeljev, na katere se lahko postavi zgradba miru. Turizem je činitelj miroljubnih mednarodnih odnosov, ker z boljšim vzajemnim spoznavanjem ljudi odpira perspektive za medsebojno razumevanje. Na predlog jugoslovanske delegatke, ki so ga podprli delegati številnih drugih držav, je bil za predsednika konference izvoljen minister Folchi, ki je v kratkem govoru omenil vprašanja, ki jih bo morala konferenca obravnavati. Izjavil je, da bi morala konferenca nuditi vsem vladam koristna navodila za razvoj turistične dejavnosti. Ponovno je poudaril važnost turizma za boljše odnose med narodi. Takoj zatem je prebral brzojavko, ki jo je udeležencem kongresi poslal Hruščov, ki pošilja pozdrave tudi v imenu sovjetske vlade vsem udeležencem konference. «Sovjetska zveza, je rečeno v brzojavki, ki izvaja politiko miroljubnega sožitja in širjenja gospodarskih in kulturnih odnosov z vsemi deželami, pripisuje veliko važnost mednarodnemu turizmu, ki pospešuje stike med narodi. S turizmom dobivajo ljudje možnost, da na lastne oči vidijo in da ocenijo, kakor to zaslužijo, načine življenja drugih narodov in njiho. ve gospodarske, kulturne in socialne dosežke. Vrata naše dežele so široko odprta vsem turistom, ki prihajajo v Sovjetsko zvezo z iskreno željo, da spoznajo in objektivno ocenijo življenje našega ljudstva. Zaradi tega napori za nadaljnji razvoj turizma kot oblike izmenjave ter mednarodnega kulturnega sodelovanja uživajo ra-zumevanje in podporo sovjetske vlade.» je danes objavil Izjavo, v kateri pravi, da ZDA obsojajo zatiral-na dejanja, ki jih je začela juž-novietnamska vlada proti budističnim voditeljem. Predstavnik državnega departmaja je prebral izjavo, ki pravi, da ukrepi saj-gonskih oblasti proti budistom neposredno kršijo zagotovila tamkajšnje vlade, da bo vodila politiko sprave z budisti. Izjavo je odobril sam predsednik Kennedy. Ameriški odpravnik poslov v Sajgonu je dobil navodila, naj takoj sporoči vsebino izjave ameriške vlade Diemovi vladi. Cabot Lodge pa je dobil ukaz, naj takoj nadaljuje pot v Sajgon. V Washingtonu izjavljajo, da je v Južnem Vietnamu zelo napeto, čeprav je relativno mirno. Vsaj na videz oblasti obvladujejo položaj. V Washingtonu izjavljajo, da ameriška vlada ni bila prej obveščena o zatiralnih ukrepih, ki jih je južnovietnamska vlada začela proti budistom. Telegrafske zveze s tujino, ki so bile prekinjene, so bile popoldne vzpostavljene. Časnikarji so lahko poslali svoja sporočila, toda še prej so jih morali predložiti v cenzuro. Zato so vsa poročila pomanjkljiva. V Washingtonu se predvsem bojijo, da bi sedanji notranji spor v Južnem Vietnamu onemogočil nadaljevanje akcije proti južno-vietnamskemu osvobodilnemu gibanju. V Južnem Vietnamu je sedaj okoli 13.000 ameriških vo- jakov, ki pomagajo Diemovi vojski proti omenjenemu gibanju. V zadnjem času so pripadniki osvobodilnega gibanja zažgali večino od 200 novih stanovanjskih hiš, ki so jih severno od Sajgona sezidali in ki sestavljajo eno od številnih «strateških vasi», ki so jih postavili ameriški vojaki, in v katere so prisilno naselili pre* bivalstvo, da ne bi pomagalo o» svobodilni vojski. Mnogo budističnih menihov, ki so zbežali iz pagod, ko je vanje vdrla vojska, se je zateklo v ameriško poslaništvo. Spričo dejstva, da gre ameriški vladi predvsem za to. da prepreči zmago osvobodilnega gibanja, ni izključeno, da se bo sedaj zavzela za odstranitev Diemovega režima, da ga nadomesti z novim režimom, kakor se je to svoj čas zgodilo z ameriškim varovancem Singma-nom Rijem na Južni Koreji. miimiiiiiiiihiUmmiiimiiiii limimi iiuiitliiiiiittHiiiiii iiiiiiin mn mi NADALJUJE SE POLEMIKA MED SARAEAT0M IN SOCIALISTI Razčiščevanje pojmov o vsebini levega centra Voditelj PSDI o «napakah političnega vodstva» Fanfanije-ve vlade ■ Folchi o tujskem prometu v prvem polletju RIM, 21. — Po intervjuju za «Corriere della Sera» je Sa-ragat dal Intervju turinskemu dnevniku «Gazzetta del Popolo», v katerem izredno ostro napada prvo vlado levega centra. Ko pojasnjuje «napake političnega vodstva», Saragat pravi med drugim: «Krivi so za napredovanje komunistov; povzročili so KD bolečo izgubo glasov, blokirali so socialistično stranko: in to naj bi ne bile napake!» In dalje: «Upropastili so Italijo. Levi center bi moral aoseči nazadovanje komunistov, namesto tega vse pagode v prestolnici in tudi glavno pagodo v mestu Hue, ki je najvažnejše mesto na severu. Radio je javil, da je med okupacijo glavne pagode v Sajgonu bilo tudi nekaj žrtev. Vojaki in policaji so divje zasledovali menihe, ki so bežali. V Hue so se skušali verniki upirati zasedbi pagode ter so obsuli vojake in policaje s kamenjem. Bilo je več ranjenih. Sajgonski radio je javil, da na podlagi dekreta o obsednem stanju, ki ga je podpisal predsednik Diem, so vojaške oblasti pooblaščene preiskovati privatna stanovanja in aretirati vse ljudi, katerih dejavnost «škoduje varnosti in javnemu redu». Prav tako lahko prepovedo vsa zborovanja, ki ogrožajo varnost in javni red». Razen tega so vojaške oblasti odredile omejitev svobode tiska, nadzorujejo radijske oddaje, filme in gledališka dela. Prepovedale širjenje tiskanega materiala, «ki škoduje varnosti in javnemu redu». Kršitelji teh določb bodo prišli pred vojaška sodišča. Južnovietnamska vojska je prevzela nadzorstvo nad vsemi komunikacijami. Vse zveze s tujino so prekinjene. Prepovedano je tudi pristajanje letal na južnovietnamskih letališčih. Davi je sajgonski radio oddajal proglas Diema, ki obrazložuje vzroke, zaradi katerih je razglasil obsedno stanje. Diem trdi, da je vlada pokazala pripravljenost do sprave z budisti, da pa «njena prizadevanja niso imela zaželenega uspeha zaradi ravnanja skupine političnih špekulatorjev, ki se poslužujejo vere za izgovor, da bi povzročili nemire in onemogočili delovanje demokratičnega režima, ki temelji na pravu». V Sajgonu in v bližnjem mestu Cholon so določili policijsko uro od 21 do 5. Vojaki so dobili ukaz, naj streljajo na vsakogar, ki se‘ne bi ustavil na njihov poziv ali ki bi krožil po ulicah med policijsko uro. V poučenih krogih pravijo, da je Diemov brat Ngo Dinh Nhu, ki je njegov politični svetovalec, v petek izjavil, da vse kaže, da je državni udar «neizbežen». To je izjavil na sestanku z visokimi vojaškimi predstavniki. Dodal je, da bi morali v takem primeru zapustiti Sajgon, ga zatem obkoliti in «porušiti ga do tal». Sklenili so ,da bodo zažgali Sajgon v primeru državnega udara in da bodo skoncentrirali sile, ki bi ostale zveste vladi, na nekem utrjenem področju izven prestolnice. Nocoj se v Sajgonu govori, da je v trenutku, ko so vojaki vdrli v glavno pagodo, neki menih napravil karakiri, drugi štirje menihi in ena nuna pa so se dali živi zažgati. V pagodi v Hue se je baje dalo zažgati enajst budističnih študentov v trenutku, ko je vojska začela vdirati v pagodo. Zatrjuje se, da je bila pagoda v Hue popolnoma uničena zaradi močne eksplozije in požara. Novi ameriški poslanik v Južnem Vietnamu Cabot Lodge je na poti v Sajgon prispel danes v Tokio. Izjavil je, da ni nobene spremembe v ameriški polti-ki glede pomoči južnovietnamski vladi v borbi proti Vietkongu in da namerava to politiko še dalje izvajati. Ameriški državni departma pa ■llliililiiilllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllliuilll,,,.,,,,,,g,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,, m, mulinili V Se vedno nevarno napeto na slrsko-izraelshf meji Irak in ZAR odredila pripravljenost vojske - Aref prispel na obisk v Kairo - Tudi Sirija zahteva nujno sejo Varnostnega sveta pa jim je pomagal naprej. Samo PSDI je izboljšal svoje pozicije, drugi so izgubili. Pogrešili so vse». «Pomislimo le na sramotno upravljanje tiste mogočne oblike propagande, ki jo predstavlja TV — avtentičen dokaz moralne in politične neobčutljivosti». V intervjuju je Sagagat končno poudaril potrebo po sestavi «resnega, ne demagr.škega levega centra» in dodal: «Čimbolj na levici je vlada, temvečja je potreba po ljudeo, ki znajo nadzorovati javne izdatke». Očitno gre tu za različno gledanje in vrednotenje politike leve. ga centra in postaja precej jasno, da je za Saragata pogrešila politika to, kar je za druge bistvo politike levega centra. Jutrišnja številka glasila PSI «Avanti!» objavlja uvodnik svojega glavnega urednika, v katerem pravi med drugim: «V ..Corriere della Sera" či-tamo: ,,Saragat hoče resen levi center, ki naj se loti konkretnih vprašanj: stanovanjskih hiš, šole, bolnišnic, socialne varnosti, da bi Italija bila dežela, v kateri bi živeli bolje. Protagonisti prejšnjega eksperimenta, možje kot so Fontani, La Malfa, Lombardi, pa težijo k ustanavljanju oblastnih centrov, da bi se polastili komandnih vzvodov vsega državnega življenja". Res pa je, da v obeh intervjujih ni moč videti, kaj je Saragat dejansko dejal, in kaj je temu dodal časopis; vendar pa se moramo vseeno zadržati na teh trditvah, ker se je zlasti v zvezi s polemiko o atomskih centralah skušalo z več strani, predvsem z desnice, prikazati levi center, kakršnega hočejo socialisti, kot politiko razsipanja, neodgovornosti, u-stanavljanja oblastnih centrov iz sle po oblasti, v nasprotju z dobrim levim centrom, ki povišuje pokojnine starim delavcem, gradi šole in bolnišnice in nudi stanovanja delavcem». Pieraccini nato pripominja, da socialisti ne nameravajo braniti nobenega razsipanja javnega denarja: «Jasno mora biti, da zu nas ni nobenega tabuja. Saragat govori o razsipanju in o slabem upravljanju v primeru odbora za jedrsko energijo. Ce to slabo upravljanje obstaja in ga je moč dokazati, bomo mi prvi zahtevali kaznovanje krivcev; toda ne mešajmo dveh različnih stvari: namreč diskusijo o zlorabah, slabem upvavljaniu, in razpravo o atomskih centralah ter o njihovi koristnosti». Kar zadeva politiko levega centra, pa Pieraccini pravi: «Nihče od nas si ne zamišlja politične borbe kot borbo za oblast, kj je sama sebi namen. Izvrševanje oblasti mora služiti zgraditvi visoko civilizirane diužbe, ki bo zmožna ustvarjati se sama v svobodi in ki bo temeljila na socialni pravičnosti. Ne zadošča reči: hočemo graditi stanovanja, šole, bolnišnice, ostvariti sistem socialne varnosti; seveda, mi hočemo vse to, levi center mora hoteti in napraviti vse to. Toda te stvari ne padejo z neba. Od vsakega vprašanja — šola, bolnišnica — se moramo vedno povzpeti do splošnejših vprašanj, ki nas privedejo končno do politike načrtovanja, ki je odločujoča. Potrebni so gibki inštrumenti, ki zatrdno niso oni birokratične in centralizirane države; stalna pobuda in stalna demokratična kontrola od spodaj (občine, pokrajine, dežele), ki naj onemogoči nevarnost nove birokratične centralizacije družbenega življenja, gospodarstva, političnih izbir. Ne torej sla po vedno novih DAMASK, 21. — Sirska vlada je danes uradno javila, da je zahtevala nujno sejo Varnostnega sveta, ki naj «prouči položaj, ki so ga ustvarili izraelski napadi». Podobno zahtevo je včeraj postavila izraelska vlada. Iraška vojska je od danes v pripravljenosti in je na razpolago sirski vladi za primer izraelskega napada. To so danes uradno javili v posebnem sporočilu, ki pravi, da so vsa letala pripravljena na odlet. Vojska pa je pripravljena na odhod po polurnem predhodnem obvestilu. Tudi v Kairu so javili, da so oborožene sile ZAR v pripravljenosti. Ta sklep so sprejeli na posvetovanju vojaških voditeljev, na katerem so razpravljali «o položaju, ki je nastal zaradi izraelskega napada na sirsko ozemlje». KAIRO, 21. — Predsednik iraške vlade Aref jf prišel danes na obisk v Kairo. Ob njegovem prihodu so mu priredili prisrčen sprejem. V Kairu bo imel važne razgovore s predsednikom Naserjem. Kairski list «Al Ahram» piše v zvezi s tem obiskom med drugim: «Ce danes z vsem srcem sprejemamo maršala Arefa ob njegovem prvem obisku Egiptu, je to zaradi tega, ker vidimo v tem srečanju med njim in Naserjem prijateljsko in bratsko srečanje med iraškim in egiptovskim ljudstvom. Aref ne bo da- nes sprejet kot predstavnik neke stranke ali neke skupnosti ali neke grupacije, temveč kot predstavnik iraškega ljudstva in njegove borbe. V Arefu pozdravljamo tudi borca za arabsko stvar, pionirja revolucije iz leta 1958 in človeka, ki se je uprl osovraženemu režimu deviacionista Ka- AlA.g «c i t « ffi telesne poškodbe, ki jih ni moč dobiti po «naravni» poti. Razprava se bo nadaljevala jutri. Razprava v Trentu proti karabinjerjem TRENTO, 21. — Pred sodiščem v Trentu se je danes nadaljevala sodna razprava proti desetim karabinjerjem iz Egne (med katerimi sta tudi dva podporočnika in dva brigadirja), ki so trpinčili osem južnih Tirolcev, da bi priznali njihovo udeležbo pri teroristični dejavnosti v bocenski pokrajini leta 1961. Na današnji razpravi so zaslišali obtožence, ki so vsi zanikali vsakršno trpinčenje, hkrati pa postavili domnevo, da so se mladi iužni Tirolci verjetno poškodovali, ko so, v spremstvu karabinjerjev, nosili razstrelivo iz skrivališč. Ta trhla obrambna teza pa je doživela neslaven konec ne le zato, ker so južni Tirolci obširno pričali o raznih načinih trpinčenja, ki so jih karabinjerji uporabljali pri «zasliševanju», ampak ker so tudi zdravniški pregledi ugotovili, da gre v nekaterih primerih za Američani v Parizu solidarni s črnci PARIZ, 21. — Številni Američani, ki živijo v Parizu, čmci in belci, so danes manifestirali svojo solidarnost s čmci v ZDA, ki se borijo za enakopravnost. V Parizu so omenjeni Američani organizirali «pohod». Iz ameriSke cerkve so korakali v sprevodu ob reki Seni do sedeža ameriškega poslaništva. Na čelu sprevoda so bili črnski pisatelji James Baldwin, filmski igralec William Marschall in druge vidnejše osebnosti. Številni ameriški državljani so individualno prišli v ameriško poslaništvo, kjer so položili solidarnostno izjavo s pohodom črncev. Izjavo je objavil «New York Herald Tribune» v svoji evropski izdaji v obliki oglasa. Filmski igralec Anthony Quinn je bil davi med prvimi, ki je prišel v ameriško poslaništvo, da izroči solidarnostno izjavo, ki se glasi: «Podpisani, kot ameriški državljan, javno izrekam svojo podporo gibanju za pohod na Washington, ki stremi ne samo po odpravi vseh rasnih pregrad iz ameriškega življenja, temveč tudi po osvoboditvi vseh Američanov iz zapora njihovih predsodkov in bojazni.» «oblastvenih centrih», da bi kontrolirali vse državno življenje, ampak volja, da se ostvari država in gospodarski razvoj, v katerem ne bodo odločali, kakor se to dogaja danes, birokratični in monopolistični ..oblastni centri", ampak skupnost, v interesu vse družbe. To je levi center. Ne vidimo nobenega drugega možnega levega centra. Zatrdno m to podoba neodgovornega levega centra, uničevalca javnega denarja, ampak nasprotno: gre /a novo usmeritev, ki naj zasadi končno kirurški" nož v zla naše diužbe in odpravi brezvestno razsipanje bogastva, ki je danes vsem pred očmi, gonjo za špekulacijo in osebni profit, pa naj stane kar hoče, zaničevanje kolektivne koristi». Minister za turizem in prireditve Folchi je napisal članek za ilustrirani tednik «Oggi», v katerem se zadržuje na vprašanjih turizma v Italiji v zvezi z mednarodno kcnferenco o turizmu, ki se je začela danes v Rimu. Pri tem navaja nekatere zanimive podatke o tujskem prometu v prvem pollet-j.i letošnjega leta. Italijo je obiskalo v tem razdobju 7.505.000 tujcev (v istem razdobju lani pa 6 milijonov 737.000); hoteli so sprejeli 3.217.921 tujcev, nočnih pa je bilo 13.152.541. Tujski promet je vrgel v tem razdobju 220 milijard '84 milijonov deviznih lir, medtem ko je znašal v istem razdobju lani 194 milijard in 202 milijona Svetovni tisk še vedno obširno komentira obisk Hruščova v Jugoslaviji ter poudarja njegovo izredno važnost zlasti v sedanjem trenutku izboljševanja mednarodnih odnosov. Včeraj je Hruščov obiskal tovarno motorjev v Rakovici ter je zbranim drlavcem poudaril skupne smotre Jugoslavije in Sovjetske zveze, ki so graditev socializma. Poudaril Je tudi, da Sovjetska zveza želi nadaljnjo krepitev odnosov z Jugoslavijo, ki je kot najmočnejša država na Balkanu važen činitelj za krepitev miru na tem področju. V Rimu se je včeraj začelo zasedanje konference OŽN za mednarodna potovanja in turizem, na kateri sodelujejo delegati iz 119 držav. Tajnik gospodarske komisije OZN za Evropo Vladimir Velebit in italijanski minister za turizem Folchi sta poudarila vedno večjo važnost turizma za vzajemno spoznavanje ljudi, kar prispeva tudi k stvari miru ter pospešenemu razvoju nerazvitih področij. Južnovietnamski predsednik Diem je še bolj zaostril preganjanje budistov. Odredil je obsedno stanje v vsej državi ter je dal vojaško zasesti vse budistične pagode. Aretirali so več sto budističnih svečenikov in svečenic. Ameriška vlada, ki ji je gre predvsem za to, da se nadaljuje vojaška akcija proti osvobodilnemu gibanju Vietkong, je uvidela, da Diemova politika samo krepi svobodiino gibanje, ter je la izjavo, v kateri obsoja Diem o- repi o-obja vi- vo ravnanje. To hi utegnil biti prvi korak za dokončno odstavitev Diema, kakor so bile ZDA storile svoj čas s svojim varovancem Sing Man Rijem, ko jim ni mogel več služiti. Se vedno je nevarno napeto na meji med Izraelom in Sirijo. Tudi Sirija je zahtevala izredno sejo Varnostnega sveta, vojski Iraka in ZAR pa sta v pripravljenosti. Medtem pa je prišel v Kairo na razgovore z Naserjem iraški predsednik Aref. Domneva se, da bo skušal znova posredovati med Egiptom in Sirijo. Važna novica je tudi poročilo ii Prage, da je vrhovno sodišče rehabilitiralo bivšega prvega tajnika KP ČSSR Slanskega in bivšega zunanjega ministra Klementisa, ki sta bila v Stalinovi dobi obsojena na smrt in ustreljen* Lopez Mateos odhaja kdo pride za njim? Vsak dan je mehiški tisk poln člankov o dejavnosti predsednika Lopeza Mateosa. Danes se je ob proslavi 50-letnice prve razdelitve zemlje med kmete udeležil svečanosti, ob kateri je bilo seveda rbnjenih nekaj veleposestnikov, bi v 'tej deželi, umirajo — polagoma, toda zanesljivo — ne vdajo pa se ne. Pred nekaj dnevi »e je udeležil otvoritve oele vrste strokovnih šol, sedaj pk se te pripravlja svečanost, ko bodo eelo mesto izročili novim prebivalcem — tistim, ki so v mehiški prestolnici gledali na ulico od ■podaj iz mračnih zemljank in vlažnih podpritličnih izb. Človek dobi vtis, da se predsedniku mudi končati vrsto začetih opravil, ko da mu bo že jutri potekel mandat, pa bi rad •ebi prisodil dela, ki bodo nedvomno ostala v spominu vseh tistih, ki čakajo, da se naposled že uresničijo v ustavi vsebovane pridobitve revolucije: zemlja, svoboda, socialna pravičnost. V tem je nekaj, Je pa tudi še nekaj več in še pomembnejšega. Mehiška ustava ne predvideva ponovne izvolitve predsednika, ki mu poteče mandat. Ne zaporednih ne izrednih. Ustava celo izrecno prepoveduje kandidiranje predsedniku. Enkrat v življenju — in nikoli več. Tudi veliki mehiški predsedniki, kakor sta bila Vestusiano Caransa ali Lazar Cardenas, so se morali umakniti iz politične arene — njuna dejavnost se je odvijala v smislu vplivanja na mehiško politiko znotraj revolucionarno-ustavne stranke. Ustavno sta bila izključena iz sleherne kombinacije, ki bi ju ponovno spravila na krmilo. Morda bi lahko tej strogi načelnosti mehiške ustave očitali krutost, toda naj bo še tako stroga, ustava je ustava — lex dura, sed lex. Seveda tudi za Mateosa ni izjeme. Cez nekaj dni bo zapustil krmilo države, pravijo, da bo postal znova «licenciado» Lopez Mateos. V Mehiki je običaj, kar je delno tudi naravno, da začne predsednikova oblast v zadnjih dveh letih popuščati, vsi že ugibajo, kdo bo novi predsednik, in pogledi vseh so že uprti vanj. Senca začne legati na tistega, ki bo kmalu postal «bivši». Tokrat pa stvar ni takšna. Ugibanje o osebnosti kandidata za novega predsednika, ki se običajno razmahne tako, da začenja pojemati vsa dpjavnost v smislu uveljavljenja kakih novih ukrepov, novih zakonov ali uporahe, celo nekaterih ustavnih določb, lahko naleti na otjpor; vse to je prihranjeno že za novega šefa države Ljudje sicer govore in ugibajo, toda to ne prevladuje ne v tisku in tudi ni glavna tema v pogovorih Fro.blem vsakega predsednika, ki je svoje mandatno obdobje zapolnil s specifično dejavnostjo ter skušal svojo dobo obeležiti s svojo osebnostjo, je vedno bil: kako zagotoviti nadaljevanje politike. za katero se je zavzemal. Mnogi predsedniki so zaman skušali kandidirati za novega predsednika tak.no o'ebnost, ki bi bivšemu predsedniku omogočala vplivati na politiko dežele. Nekaterim se je posrečilo, da jih je nasledil kandidat, ki so ga s' rbno izbrali in se zavzeli za njegov uspeh na volitvah. Nobenemu pa se ni posrečilo doseči svoj skrajni cilj, da bi prek novega pre 'sednika se naprej vladal. To pomanjkanje slehernega poroštva, da se zagotovi kontinuiteta politike, ki je bila denimo, uspešna, je problem ne samo za predsednika, ki mu poteka mandat, marveč povzroča zaskrb-1; ost tudi tistih družbenih formacij, ki jim je predsednikovanje nedvomno koristilo. Adolfo Lopez Mateos je našle dii Miguela Alemana, čigar politika je koristila tujim trustom v Mehiki. Njegov naslednik je obrnil stran m ubral pot uveljavlja- nja ustavnih določk o nacionalizaciji in agrarni reformi. A kaj bo po ALM (kakor pi£e mehllki tisk v naslovih predsednikovo ime)? Mehika je v zadnjin petih letih zelo odločno ubrala pot krepitve svoje neodvisnosti — kar je. bila politika skoraj vseh predsednikov, toda Lopez Mateos Je dal tej politiki povsem določeno obliko. Na notranjem torišču: krepitev državnega deleža v gospodarstvu, strogo uveljavljanje a-grarne reforme, razvoj težke industrije, pravičnejša razdelitev narodnega dohodka. Na zunanjem torišču: opustitev preživele politike obrambe nacionalne neodvisnosti v defenzivnem smislu, nastop na mednarodni politični areni, kjer se zavzema Mehika za miroljubno koeksistenco, mednarodno sodelovanje v najširšem pomenu kot aktivni faktor v svetu, zlasti pa v Latinski Ameriki. Spričo takšne politike svojega dinamičnega predsednika je Mehika doživela svoj največji vzpon. Mehika je zdaj med vsemi deželami Latinske Amerike najbolj stabilna: z gospodarstvom, ki se naglo razvija in čedalje bolj o-tresa odvisnosti od tujega kapitala; s kmetijstvom, ki se je otreslo zaostalih načinov proizvodnje in veleposestev ter ubira novo pot, naslonjeno na zadruge osvobojenih kmetov, s socialno politiko, ki vidi v delavstvu in kmetih aktiven faktor v politiki in gospodarstvu. Brez slehernih pretresov, značilnih za večino aleierv te poloble se Mehika razvija v sodobno državo, brez pritiska Cerkve, zemljiške gospode in tujega kapitala. Močna in neodvisna Mehika. * , . To seveda ni zgolj zasluga' Lo-peza Mateosa — od Hidalga’-. in Morhlesa, ki sta položila temelje neodvisnosti Mehike, prek Beni* a Juareza, tega neizprosnega in nepodkupljivega borca za svobodno Mehiko do današnjih dni, s kratkotrajnimi osekami, je Mehika utrjevala in trajno ubirala pot krepitve svoje državnosti. Ne moremo pa — in nihče tega tudi ne poskuša — ovreči dejstva, da je Lopez Mateos eden izmed velikih mehiških politikov, ki je ustavd, to svobodomiselno mehiško ustavo, spremenil v program, ki ga je dosledno in vztrajno uveljavljal. iv.. , Tudi v zgodovini te dežele se je dogajalo, da je ustava vfflftlh spala, da se je nabiral na njej prah. V takšnih primerih je Mehika pravzaprav vedno nazadovala ali stagnirala. Ali bo naslednik Lopeza Mateosa prav tako skrbno, iz dneva v dan črke ustave spreminjal v življenjsko prakso? Ali bo tudi on pohitel, da do kraja izpelje agrarno reformo, da razširi nacionalizacijo na nova področja, da popravi neskladnost v delitvi narodnega dohodka, da utrdi sindikate, da poruši bajte in zgradi na njih nova stanovanjska naselja? Ali bo tudi on spoštoval Cerkev, spoštoval načela nevmešavanja države v njene posle? Ali bo razvijal prijateljsko sodelovanje s sosedo Qnkraj Rio Granade, da prepreči vmešavanje v notranje zadeve Mehike? To so vprašanja, ki jih tu v predzadnjem letu Mateos Lops-zovega mandata zastavljajo vsi, a vse kaže, da tudi sam predsednik Lopez Mateos. Kako zajamčiti, zagotoviti nadaljevanje te politike, ki je nedvomno rodila pozitivne sadove in ki se kaže kot politika, ki je ni moč zamenjati z drugo. Ustava ni odgovorila na to vprašanje. Praksa je pokazala, da ima bivši predsednik malo praktične možnosti, da bi vplivalčna politiko novega. Vse je odvisn i od razdelitve sil znotraj revolucionarne stranke. V čgsU) Lazarja Cardenasa je prevladovalo levo krilo: nacionalizirani so bil} pi-trolejski vrelfci, veleposestnikom pa so odvzeli 16 milijonov hektv rov zemlje. V času Miguela Alemana se je kazalec obrnil na desno. Prižgali so zelene luči privatni iniciativi in tujemu kapitalu. Lopez Mateos je užival podporo levice in centra, kar mu je on.o-ggčjlo tako intepzivpo ustvarjalnost. A kaj bo Jutri? Vse govori za to’, da se v PRI ne dogajajo pretresi in da je desnica. sip j ko prej v defenzivi. Pp-kazalo se je, da politika Lopcžu Mateosa najbolj ustreza indù; rij-ski buržoaziji, ki je nedvomno nosilec gospodarskega in polit.uho-ga razvoja Mehike in da so s tó politiko povezane tudi široke ljudske množice, ki vidijo v takšni razvojni poti Mehike perspektive za izboljšanja svojega položaja, ki se nedvomnmo spreminja na bolje. Zato v predzadnjem letu predsednikovanja ALM vlada mir. Mir, v katerem se zrcali stabilnost političnega položaja. In vendar se Lopezu Mateosu mudi. Ne samo, da konča, kar je začel, marveč, da tudi začne in načne novo. Da tudi na ta način zadolži svojega naslednika, da bo nadaljeval njegovo politiko. BOGDAN PE5IC PRl-D NAJliOLJ NAPOLNJENIM TRGOM V KOPRU «Trio de Santa Cruz» še enkrat prevzel občinstvo V nedeljo zvečer bo v Kopru nastopil , kjer sta si opo. meel’,. V Sibiriji velikanske zaloge plina MOSKVA, 21. — Cenijo, da je v zahodni Sibiriji približno 10 bilijonov kubičnih metrov zemeljskega plina in da ga je samo v dolini reke Ob najmanj 200 milijard kubičnih metrov. In vendarle so to le skromne ocene, saj mislijo nekateri strokovnjaki, da je plina in nafte na sibirskem področju še več, mnogokrat več kot v slavni baškirski naftonosni pokrajini. MILAN, 21. — Kratka toda huda nevihta je danes popoldne divjala nad mestom ln okolico. Naliv z bliskanjem in grmenjem je povzročil, da so bile ceste takoj polne vode, ki ni mogla sproti odtekati. Marsikje je voda zalila kleti in druge nižje prostore, tako da so morali pomagati tudi gasilei. Po poljih v okolici je bilo tudi precej toče, ki Je napravila znRtno škodo. Nevihta je tudi zavrla promet, saj so sc morali avtomobili sredi najhujše nevihte ustaviti; dež in toča sta namreč občutno zmanjšala vidljivost. Poročila o nevihtah in nalivih prihajajo iz raznih krajev Italije, zlasti pa Je sle bo vreme zajelo severno Italijo. V Veroni Je trajala nevihta dve uri. V desetih minutah »e Je v mestu znižala temperatura za sedem, izven mesta pa celo za devet stopinj. Veter je pihal s hitrostjo čez 90 km, na hribih pa celo čez 110 km. Prah, ki ga je dvignil veter, je povzročil, da je bilo mesto videti zavito v gosto meglo. Ponekod Je podrlo drevesa in tudi mnogo šip je bilo razbitih. Tudi ob Gardskem jezeru se Je temperatura precej znižala in na Baldu Je v višini 1500 m že sneg. Pri končni postaji žičnice iz Malce-sine je snega kot pozimi. 2ivina, ki se v tem času še nahaja na planinah, je sedaj hudo prizadeta, ker Ja, sneg pokril pašnike. Iz Sondrla poročajo tudi o snegu na raznih prelazih. Tako ga je na Stelviu 30 cm, 5 cm ga je padlo v občini Tre Palle, ki je najvišja občina v Evropi, ki Je naseljena vse leto. V bellunskl pokrajini se Je spet pojavil sneg. Sneži v, Misurini ln drugod. Ponekod je že 10 cm snega. Na marmoladskl cesti sta dva avtobusa, polna turistov, ostala blokirana. Potniki so izstopili ln našli zatočišče v bližnji koči CAI. V nekaterih krajih je sneg že debel pol metra. < Nad vsem Gornjim Poadižjem Je že od jutra slabo vreme. Na višinah čez 1500 m je sneg, temperatura pa je tipična za november. Letoviščarji so začeli odhajati. Tudi na Apeninih se je pojavil prvi sneg. V Reggio Emilia se je temperatura znižala s 24 na 13 stopinj. Po vsej Toskani dežuje. PARIZ, 21. — Včeraj popoldne je v Franciji neki mladenič umrl zaradi mraza. To pa se ni dogodilo v hribih temveč na plaži Fort-Ma-hon. Devetnajstletni Joel Hauduin je z nekim prijateljem začel Igrati nogomet, da bi se ugrel. Po nekaj minutah pa je padel na tla. Neki zdravnik je takoj pritekel, a ni bilo mogoče nič več napraviti. Mladenič je postal žrtev napora In mraza. Mraz preganja tudi lastovke iz Franclje. Danes se jih je v Lot-en-Garonne zbralo na tisoče po električnih žicah in kmalu so odletele proti jugu. Ljudje ne pomnijo, da bi kdaj videli lastovke odhajati že v avgustu. Navadno lete lastovke od tod proti koncu septembra. Reševanje zasutih rudarjev HAZ.LETON (Pensilvanija), 21. — Nadaljuje se reševanje treh za- campingih tolikšna sprememba sutih rudarjev, ki jih je usad blokiral v globini 130 m. Nevarnost pred novimi porušitvami pa je nekoliko zavrlo delo. Do dveh rudarjev so zavrtali 30 cm široko sondo in poslali so jima živila. Ta dva imata tudi radijski aparat, s katerim sta v zvezi s površjem. Med tema dvema in tretjim rudarjem pa je «zid» porušenega materiala. Zdelo se je že, da ta osamljeni rudar ni več pri življenju, ker se ni več javil. Danes pa sta rudarja sporočila, da se je tretji rudar spet, javil. Tudi do njega so izvr-tali 15 cm široko luknjo, po kateri je sporočil, da je zelo slab. Niso mu mogli ničesar poslati. Njegov brat, ki je navzoč pri reševalnih delih, je izrazil prepričanje, da se brat ne bo ohranil. Britanski ministrski predsednik Mac Millan jc prišel v Yorksliire na lov. Njegova pojava ne zbuja vtisa, da bi mogel divjačini kaj preveč škoditi boljših akustičnih in sploh koncertnih pogojih. Predvsem je trebe na prvem mestu omeniti njihovo izjavo po končati eni nastopu, namreč da je bilo občinstvo v Kopru doslej najbolj' hvaležno in razumevajoče občinstvo na vsej jugoslovanski turneji. Spored ponedeljkovega koncerta je uvajala španska ljudska, prirejena pesem «£l Torero», ki jo igra-jo vselej na začetku in na koncu kot nekakšen svoj «aviso». Sledila ji je znana, izredno penna in lirična «Maria Dolores», tej pa epsko zasnovan poem «Antonio Var-gas Heredia», pesem, ki so jo zlasti radi prepevali španski reoolu-cionarji. Zaradi pestrosti je bilo v sporedu precej simpatičnih in popularnih popevk, n.pr. znana «Qui* sas», arhaična, pa še vedno zelo prijazna «Valenzia», pa popevka z italijanskega komercialnega trga «Non esiste l’amor», «Pepita de Majorca», znamenita «Granada», pa twist «Speedy Gonzales» (z vmesnimi šepavimi interpunkcijami o čevabčičih, rakiji, bureku itd.), pa «Guitara romana» in jazzovsko zasnovana skladba «Fanaga là». Tokrat smo se lahko pobliže seznanili z dvema čudooitima skladbama v izvedbi solista, napovedovalca in sploh «deus ex machina» tega tria — Carlosa Centuriona. O prvi smo pred dnevi že govorili : to je njegona lastna skladba «Tamales», pripoveduje pa s komaj opazno, malce zagrenjeno tragičnostjo zgodbo o bercelon-skem dekletcu, umazanem, revnem in bosem, ki prodaja tipične španske pogačice, imenovane «tarnale*». Prodaja jih med smehom in solzami, prodaja za eno samo pereto, poje in pleše, da bi prinabito čim več kupcev. Avtor Carlos Centurion je sam tudi mojstrski izvajalec svoje pesmi: pred nas je z naravnost hipnotično silo priklical barcelonsko ulico, imitiral dekleta, poplesoval, bit hkrati otožen in dektiško-objestno vesel. Lahko rečemo, da je bila izvedba te pesmi zanesljivo višek ponedeljkovega večera. Pa še — prav tako Centurionova izvedba — peruan-ska starinska, zdaj že precej adap. tirana skladba «Babalit» z poltni-mi glasovi, menjavami registrov iti. «Trio de Santa Cruz» je ena sama pevna homogena celota. Številni nastopi zadnjih desetih let — naj omenimo le angažmaje v Las Vegasu, Saint Tropezu, Tel Avivu, pariškem «Moulin Rougeu», pa snemanje v Hollywoodu, nastope pred skoraj vsemi evropskimi televizijskimi kamerami — so utrdili njegov sloves, ki ga ne more pot ašiti izmišljena novica v nekaterih časopisih, češ da to ni originalna skupina (uspelo nam je n.pr. primerjati njihooa imena na potnih listih z imeni na znanih ploščah DECCA — pa so razen enega člana ista), saj njihova izvedba nedvomno odkriva izredno uglašeno in naravnost mojstrsko celoto, polno temperamenta, dinamike, zvočnosti in kvalitetnih interpretacij. Turistična zveza Koper bo kot organizator letošnjih poletnih prireditev v nedeljo, dne 25, t.m. cb 20.30 zaključila na Titovem trgu v Kopru svojo sezono. Nastopili bodo črnski plesalci iz Zahodne Afrike, baletni ansambel «Se negai», o čemer pa pišemo drugje. Ze dane* pa lahko povemo, da sodi letošnja sezona gotovo med najbolj plodne prireditvene sezone, saj je «se prireditve po ne-pi polnih podatkih obiskalo okrog 60 tisoč občinstva, od tega več kot 70 odst. tujih turistov. MiLi Tudi pevci iz Skopja nastopijo v Arezzu AREZZO, 21. — Številni pevski zbori iz raznih držav so danes zvečer prispeli v Arezzo. U-deleiili se. bodo XI. polifonske-ga mednarodnega tekmovanja. Zbor iz Skopja bo prispel jutri: gre za akademski zbor «Mirče Ace v». Babič je že izbral igralce za svoj film Ta, teden se bo začelo v Sarajevu snemanje novega domačega igranega filma, ki ga bo po scenariju Ane Marije Car režiral Jože Babič. Režiser je že izbral glavne igralce filma. To so Ana Karič, ki je predlanskim uspela v svojem filmskem de-butu «Pustolovec pred vrati» in je letos odigrala eno vidnejših vlog v «Radopolju», Vojo Mirič, Ante Soljak, Štev o Žigon, Miha Baloh, Zlatko Madunič in Vasja Stankovič. Drugo leto bo Jugoton izdelal 5 milijonov plošč Zagrebška tovarna gramofonskih plošč «Jugoton», fci bo priredila 19. septembre na Salati « Zagrebu večer zabavne glasbe, na katerem bo nastopilo 20 zabavnih solistov in okrog 10 glasbenih ansamblov, bo prihodnje leto izdelala pet milijonov plošč. S j vedno bo največji del proizvodnje «Jugotona» plošče z narodnimi pesmimi; letno izdelajo tudi milijon plošč z zabavno glasbo. Proizvodnja plošč s se-riozno glasbo je na zadnjem mestu — le deset odstotkov plošč od celotne proizvodnje pokupijo ljubitelji klasičnih glasbenih del. V zadnjem času je izdal «Jugoton» serijo štirih plošč z opernimi arijami v interpretaciji znanih jugoslovanskih opernih solistov; vseh 30.000 plošč so takoj razprodali. Biagio Marin v ožjem izboru za «nagrado Viareggio» VIAREGGIO, 21. — Razsodišče za «nagrado Viareggio» nadaljuje svoje delo, in sicer v ločenih komisijah: ena za pripovedništvo in poezijo, druga za esej. Preteklo noč je prva komisija spet skrclu število avtorjev, ki še pridejo v poštev. Sedaj je v tem ožjem izboru še deset avtorjev, med katerimi je tudi Tržačan Biagio Marin s svojimi «Istrskimi elegijami». Kot častni gost «nagrade Viareggio» bo prispela jutri « Versilio Anna Langfus, ki je prejela nagrado «Goncourt 1963» za roman «Les bagages da sable» (« Italiji objavljen z naslovom «L'estranea»). Pisateljica je po rodu poljska Židinja, ki so ji «se svojce pomorili V lager-jih. V Italiji je postala znana po tem, ker se je med neko televizijsko oddajo zahvalila bivšemu italijanskemu častniku Ro-mildu Catufi, ki jo je pred dvajsetimi leti rešil gotove smrti. V Viarepgiu bo ostala do proglasitve nagrajencev. Tudi v angleških gledališčih finančne krize LONDON, 21. — «Ropal Shakespeare Theatre» v Stradford-on-Avon ima čez j7.000 šterlin-gov deficita (približno 82 milijonov lirj. Predsednik gledališča lord Avon je izjavil, da bo lahko vse delo režiserjev in igralce« brez koristi, če finančno vprašanje ne bo rešeno « nekaj mesecih. «Rovai Shakespeare Theatre» upravlja tri gledališča, gledališče « Stradfordu in dve gledališči v Londonu. Pasiva je v zadnjem letu narasla za več kot 15 milijonov lir. V svojem letnem poročilu je lord Avon, ki je bil spet izvoljen za predsednika organizacije, izjavil, da je bile zadnja sezona umetniška in gledališko sijajna, finančno pa povsem negativna. Ce se finančno vprašanje ne bo rešilo, bo vsa organizacija zajadrala v hude težave. Poudarjeno je bilo, da se mora gledališče takega pomena, kot je shakespearsko, vzdrževati tudi s subvencijami in n - samo z direktnimi dohodki iz vstopnine. Voditelji orga-zacije navajajo, da je «narodno gledališče», ki naj bi se v kratkem ustanovilo pod pokroviteljstvom Sira Laurencea Olivieru, prejelo kot začetno finansiranje 131.000 šterlingov (čez 720 milijonov lir) ter zagotovila za poznejše izdatno finansiranje od londonske grofije. Časnikarske nagrade za pospeševanje turizma Razni turistični kraji, ki se hočejo še bolj uveljaviti in opozoriti nase, izbirajo za to razne načine: od vsakovrstnih prireditev do nagrad za literarna, slikarska ali druga dela. Tako tudi letoviščarska ustanova iz Pescare razpisuje nagrade za časnikarje, ki bi pisali o Pescari in njeni deželi; vendar pa to pot to še ni dovolj, temveč pisati-je treba o tem, kako je na umetnost Gabriela D’Annunzia vplivala ta njegova rojstna dežela. Razpisane tri nagrade znašajo milijon, 600.000 in 400.000 lir. Tudi letoviščarska ustanova Fellaria — Igea Marina razpisuje dve novinarski nagradi za članke ali j i radiotelevizijske oddaje v znesku 700.000 in 300 tisoč lir. V soboto podelitev nagrad v Riccionu RICCIONE, 21. — Letoviščarska ustanova v Riccionu bo v soboto podelila številnim italijanskim igralcem tn režiserjem nagrade. Letos bodo s področja gledališča, filma in televizije prejeli nagrade: Pepipno De tl-lippo, Renzo Ricci, Eva Magni, Lea Massari, Franca Valeri, Walter Benttvegna. Gian Maria Volontà. Carla Gravina, Gabriella Farinon, Nunzio Filogamo in Corrado; za revijo Marisa Del Frate in Walter Chiari; za opera Anna Moffo in Mario Del Monaco; za lahko glasbo Johnny Do-retti in za režijo Daniele D’Anza in Alberto Lattuada. TAORMINA, 21. — Zagrebški filnarmoničm orkester, ki bo sodeloval pri glasbenem poletju v Taormim, bo prispel v soboto. Nekaj letal bo pripeljalo 130 članov orkestra na letališče Fontanarossa (Catania). Z orkestrom bo tudi dirigent Milan Horvat. V ponedeljek, 1C. avgusta je bila v atriju koprskega muzeja olprta razstava «Reprodukcije ukrajinskih kiparjev tn grafikov». Izbor reprodukcij 45 kiparjev in 40 grafikov predstavlja gradivo reprezentančne razstave «Sovjetska Ukrajina», ki je bita v Kijevu in drugih mestih v Sovjetski zvezi. Razstavo reprodukcij ukrajinskih umetnikov je posredoval koprskemu muzeju «Dom sovjetske kulture» v Beogradu. Razstava bo odprta do vključno 31. avgusta. V Angliji je umrl v starosti 68 let Richard Barthelmess, eden izmed najbolj poznanih igralcev nemega filma. Ob gostovanju ansambla Istrskega narodnega gledališču iz Pulja so v Poreču prvič preizkusili novo prizorišče na prostem pred ostanki Marsovega templja iz 1. stol. p. Kr. Za So-foklejevega «Kralja Edipa» pe bilo to kar najboljše razpoloženjsko okolje. Predstava se je uvrstila med najbolj kvalitetne prireditve letošnjega poletnega kulturnega programa v Poreču. EAIAISTA IDRA BEVZ WILSON Simon Madigan je odprl okno svoje spalnice in globoko vdiha-v«l zrak, prijetno osvežen po kratkem deževju. Zdaj, ko je deževje minilo, je bilo dvorišče vse polno belih rjuh, ki so lahno plapolale v vetru in se svetlikale na toplem soncu. Simon je opazoval svojo hčerko Noro, ki je razobešala ostanek svojega Perila. «Dobro jutro,» je rekla gospa Geslingova, soseda s pločevinastim glasom. In Nora je odgovorila: «Bog daj,» ker je imela u«ta polna ščipcev za perilo. «Kako pa je danes vašemu očetu?» je vprašala soseda. To Pot ji je glas drhtel od sočutja. tPrava nesreča, da mora telo še dalje živeti, ko la revež že ni zt nič več na svetu » je nadaljevala soseda. A prečudno. Bolj takor ta sosedina opomba so ga prizadele besede njegove lastne hčerke Nore, ki ga je skušala braniti: *Nič zato.» je rekla, «vedno rada mislim na lo, kakšen je bil Pred dvajsetimi leti: pravim varn, pravi orjak, poln življenja, pa vedrega duha kgkor sonce». Ponos je drhtel v hčerkinem glasu. «Bil je najboljši detektiv v našem mestu». Bil je. Pred dvajsetimi leti. Soseda je imela prav. Cernu pa je danes na svetu? Takle star možiček, oblečen v kopalni plašč, 'n to celo v vročem dnevu: možiček, ki si s šahovsko igro preganja dolgčas. Fa celo pri šahiranju nima osebnega stika, kar je pri tej igri najzanimiveje. Pogledal je na šahovnico — igral je Partijo z nekim drugim starčkom, sto milj daleč, Po pošti. Soseda je imela prav. Tako zapravlja čas. Tako prebija sooje enolične, jalove dni. Starcu se je vse to tako priskutilo, da je hotel prevrniti šahovnico s figurami vred, ko je zaslišal, da prihaja Nora po stopnicah. «Howlin piše,» je rekla. «Nova šahovska poteza.» Kratko je pogledal skrivnostne črke na dopisnici; D po D5 ’** je. napravil potezo. Nejeverno je pogledal na šahovnico in potem vnovič na dopisnico. Partija se je zdaj vlekla že tretji mesec — Simon tu, Howlin stotero milj daleč. Bila je enajsta igra; zanjo sta potrebovala osem let! , «Nora,» je rekel stari Simon, majal z glavo in gledal na šahovnico. «Ne vem, kaj je s temle Henry jem; že tri tedne šahira čisto drugače.» «Saj je vendar vsaka partija drugačna mar ne?» *2e, že. Toda šahist ostane eden in isti. Natanko poznam Hen-rVjev sistem. Vedno je igral zelo previdno in preudarno. Tako Previdno, da me je spravil skoraj v obup.» «Morda se je naveličal previdnosti,» je opomnila Nora. Simon je zamrmral. «Kdor je previden, se zlepa ne. spreme- Pi. Tole tu je začetek nevarnega napada. Sijajen začetek, ampak sila tvegan.» Se enkrat je pogledal na šahovnico. «Lahko me premaga — kajti pri tej partiji mnogo tvega. To mu ni podobno.» Sini on ,je nagrbančil čelo. Pri poslednjih sedmih potezah si ìe lindo ubijal glavo. Vprašal se je, mar kdo ne pomaga Henryju. Vendar je to misel ta'mj zavrnil. Henry Ilowlin je bil vseskoz Poštenjak. Ta ne bi trpel, da bi mu kdo botroval z nasveti. Gotovo se mu je nekaj primerilo. Ko je Nora prinesla kosilo na mizo je Simon rekel: «Telefo- niral bom Henryju. Tu nekaj ni v redu.» Nora je skomignila z rameni: «Ce misliš, da te bo to pomi-filo.» Naročila je telefonski pogovor s Springfieldom. Telefonist-ha je odgovorila, da se nihče ne oglasi. Ob dveh popoldne sta še enkrat poizkusila. Potem še enkrat ob štirih. Ob šestih se je Privlekel Simon do aparata in zahteval policijskega šefa Raffer-tyja v Springfieldu. Rafferty je obljubil, da bo nekoga poslal tja. Po dveh urah Pan. Alj bi bili tako prijazni in šli v Ulico Map le Street S14, k hjenryju Howlinu. To je moj stari prijatelj. Tam najbrž ni nekaj v redu.» Rafferty je obljubil, da bo nekogii poslala tja. Po dveh urah ie spel poklical: «Zelo žal mi je, ampak Henry Howlin je mrtev » Te besede so zadele Simona, kakor strela z jasnega. «Kdaj pa se je zgodilo?» je vprašal. «Pred tremi tedni. Po stopnicah je padel. Moji detektivi so govorili z njegovim vnukom iz Michigana, ki zdaj spravlja hišo v red.» «Tale vnuk,» je vzkliknil Simon, «je edini dedič! To reč bi inorali raziskati!» «Ni treba. Je vse v redu. Ko se je pred tremi tedni zgodila nesreča, je vnuk poklical mrliškega oglednika. Zgodila se je nesreča. Starec je udaril z glavo ob spodnjo stopnico.» «Ne bi rekel, da je bilo res tako,» je odgovoril Simon. «Dom-nevam, da je bil umorjen. Možak, ki mi že tri tedne pošilja dopisnice, bi bil pač zmožen česa takšnega.» «Kakšne dopisnice?» Simon je razložil: «Po Henryjevi smrti je očividno tale vnuk namesto njega nadaljeval šahovsko partijo z menoj. Igra ga iz-°la, da je prebrisan dečko, prekleto predrzen, da se še malo 'e ^nen* za Posledice. Dajte, poizvedujte.» Po enem tednu je policijski šef Rafferty obvestil Simona o (Nadaljevanje na 6. strani) ZLATO SAVINJSKE DOLINE Hmelj, ki ustvarja nlfl g. Pokrajinski odbor za cene je na včerajšnji seji, potem ko mu predstavniki združenja pekov ponovno obrazložili svoje stališče sprejel sledeče sklepe : Ostanejo neizpremenjene cene kruha vrste «eden» v kosih od 250 gramov po 88 lir kg; vrste «0» v kosih od 120 gramov po 120 lir kg; prav tako ostanejo neizpremenjene «konvencio-nirane» cene kruha vrste «00» izdelane v kosih (banane) od 150 gramov po 140 lir kg; v kosih (banane) od 120 gramov po 160 lir, kakor tudi nekatere druge vrste izdelave iz moke «00». Poleg tega je določena cena 170 lir kg za «bige» od 120 gramov in «bige» iz dveh ali več kosov od 60 gramov izdelane iz moke «00». Poleg tega pp je določena cena 180 lir kg za razne druge izdelave iz moke «00», v 'Kosih, ki niso težji od 120 gramov in «baresi». Za boljše vrste kruha je dovoljeno povišanje 20 lir pri kg na cene po starem ceniku, ki ga je izdalo združenje pekov tržaške pokrajine. Ob zaključku seje je odbor apeliral na čut odgovornosti vseh prodajalcev kruha, naj točno izvršijo omenjena dogovorjena pravila. Hkrati pa odbor opozarja potrošnike, da ima sedaj vsaka družina in še posebno revnejše družine možnost, da kupijo kruh po najbolj ugodnih cenali, ki ustrezajo zakonskim predpisom. Z zgoraj omenjenim sklepom bi moralo biti za sedaj zaključeno vprašanje povišanja cene kruha, ki je v preteklih dneh toliko raz, burilo javnost. Upajmo, da bodo ŠE ENA SMRTNA NESREČA NA OBALNI CESTI «Giulietta» je silovito čelno trčila v avtomobil Fiat «500» Šoferja malega avtomobila to pripeljali v bolnišnico že mrtvega - Ostali štirje potniki ranjeni Darovi za Skopje Darove v denarju in blagu sprejema osrednji zbirni center v Ul. Geppa 9, tel. 31-119, od 8. do 14. ure.- Denarne prispevke pa sprejetimi ta: Tržaška knjigarna Ul, sv. Frančiška. Primorski dnevnik Ul. Mon- tecchi 8. Včeraj popoldne ob 16,55 je prišlo na obalni cesti v bližini naravnega predora pred Sesljanom do hude prometne nesreče, pri kateri je izgubil življenje 30-letni delavec Renato Civitico iz Novare, Korzo Milano 56. Pri trčenju Fiata «500», ki ga je upravljal pokojni, z avtom Alfa Romeo «giulietta» GO 17044, je Civitico dobil tako hude telesne poškodbe, da je umrl še preden so ga pripeljali z rešilnim avtom do splošne bolnišnice. Kako je prišlo to te ponovne krvave tragedije na cesti? Prometna policija, ki je preiskala potek nezgode, je pojasnila, da se je Civitico peljal ob obmenjeni uri z Fiatom «500» v smeri proti Sesljanju. V avtu so bile poleg njega tudi tri ženske. Civitico se je sicer držal vseh predpisov cestnega zakona, toda vsa njegova previdnost ni preprečila strahovite nesreče. Nenadoma se je namreč pripeljal iz nasprotne smeri 72-letni Pietro De Rosa iz Ronk, ki je u-pravljal omenjeno «giulietto». Bodisi zaradi prevelike hitrosti, bodisi zaradi spolzke ceste, je «giulietto» zaneslo pcpolncma na levo ter je zato trčila čelno v Fiat «500», ki ji je prihajal nasproti. Siloviti udarec Je odbil Fiat «500» MiiiMimiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiMiiMi IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Noge so ga bolele in usedel se je na skuter pa ni bil njegov, zato bo sedel 8 mesecev Skuter «Noge so me bolele in da bi si prikrajšal pot sem se usedel na prvi skuter, ki sem ga našel» — je dejal na sodišču 31-letm Luigi Hizzardi iz Lesnega pristanišča 6, ko se je moral zagovarjati zaradi tatvine moto.ja, upravljanja motornega vozila brez vozniškega dovoljenja ter pijanosti. Zdi se neverjetno, toda Rizzar-dijeva trditev ima določeno podlago, saj se je moral mladenič zdraviti dolgo časa v splošni bolnišnici ker je bolan za sladkorno boleznijo. Ta mu je pustila določene posledice posebno na nogah, zaradi katerih baje zelo težko hodi. Tiste noči, bilo je okoli i ure ponoči 24. julija letos, se je Riz-zardi znašel na Trgu sv. Frančiška. Ker je nekoliko pregloboko pogledal v kozarec, je zajahal prvi skuter, ki ga je opazil ter se je odpeljal proti železniški postaji. Motor pa je last Bruna Zucce, ki je bil parkiral vozilo za kratek čas na omenjenem trgu. Ko se je lastnik vrnil na trg, je skuter že izginil. Zato je Zucca nemudoma prijavil tatvino policijskim oblastem, ki so ukazale svojim patruljam naj skrbno pregledujejo vse motorje, ki jih srečajo. Na Trgu della Libertà se je policistom nasmehnila sreča. Prijavljeni ukradeni motor je bil parkiran na tem trgu, toda o vozniku ni bilo ne duha ne sluha. Policijski agenti so tedaj vprašali neko žensko, ki je dremala na klopi v občinskem vrtu sredi trga. če je morda opazila voznika ukradenega »kuterja. Zenska je pritrdila ter povedala, da je malo prej pri-šel ra trg neki mladenič, ki je parkiral motor ter odšel na železniško postajo. Ker je bilo zelo verjetno, da se bo neznani motorist prej ali slej vrnil, so policisti počakali blizu skuterja, in res se jc nekoliko pozneje prikazal na izhodnih vratih postaje neki mladenič, ki je nosil v rokah dve steklenici piva. Z gotovim korakom se je napotil proti skuterju, toda takoj ga je zgrabila roka pravice. Kmalu potem je Rizzardi priznal tatvino in policisti so ga spravili za zapahe v koronejske zapore. Kot smo že dejali, se je Rizzardi zagovarjal na obravnavi, da je ukradel motor, ker ne more hoditi. Njegov zagovornik je tudi zahteval, naj bi sodišče vključilo v sodne akte razne klinične dokumente iz bolnišnice, iz katerih je razvidno, da je Rizzardi res hudo bolehal za sladkorno boleznijo. Sodniki pa niso sprejeli te zahteve, ker so menili, da bi omenjeni ookumenti ne utegnili bolje pojasniti obtoženčevega položaja. Javni tožilec je zahteval naj sodišče obsodi Rizzardija na 8 mesecev zapora in 30.000 lir globe zaradi tatvine, na 1 mesec in 10 dni pripora ter 20.000 lir zaradi vožnje motornega vozila brez vozniškega dovoljenja in na 1 mesec in 10 dni pripora zaradi pijanosti. Sodniki pa so prisodili Rizzardi-ju 8 mesecev zapora in 30.000 lir globe, dva meseca pripora ter 24 tisoč lir denarne kazni. Ker pa je kazen pogojna, so obtoženca izpustili na svobodo. v steno ob cesti ter povzročil razne poškodbe njegovim potnikom. Civitica so pripeljali v bolnišnico nekaj pred 17. uro, toda žal že mrtvega. Mladenič je dobil pri trčenju razne hude poškodbe po nogah in rokah, še posebej pa mu je udarec strl prsni koš ter povzročil prebitje lobanje. V avtu so se peljale s pokojni kom, kot smo že dejali, tudi tri ženske. Ob 18. uri so prepeljali v splošno bolnišnico njegovo 25-let-no ženo Caterino Signore por. Civitico, ki se je precej hudo poškodovala po nosu ter si zlomila levo nogo v kolku. Zdravniki menijo, da bo ozdravela v 60 dneh. Nekaj minut prej pa je prispela v splošno bolnišnico 17-letna Diva Crivelli iz Novare, Ul. Fassi 7, ki je tudi bila v omenjenem avtu ter se je pobila po obrazu in čelu, po levem sencu ter po desni nogi. Dekle bo ozdravela v nekaj dneh. Eno minuto pozneje so prepeljali v splošno bolnišnico tudi 69-letno Mario Azzaro por. Crivelli iz Ul. Alfieri 6, ki si je zlomila levo roko, se pobila po trebuhu ter si poškodovala čelo. Azzarova se bo morala zdraviti v bolnišnici okoli 30 dni. Do pozne ure sinoči nismo utegnili zvedeti od policijskih organov kakšno je zdravstveno stanje Pie tra De Rose, ki se je tudi poško doval pri nezgodi. Njega pa so od peljali v civilno bolnišnico v Tržiču. Zdi se, da se je že priletnejši šofer le laže poškodoval. Brezvestni mladenič za zapahi v Koroneju Leteči oddelek kvesture je predvčerajšnjim zjutraj aretiral in spravil za zapahe v koronejskih zaporih brezvestnega mladeniča, ki je napadel štiriletno deklico. Zadevo je prijavila policiji de-kličina mati, toda pojasnila, ki jih je posredovala agentom, niso bila bogvekaj jasna. Seveda tudi deklica ni znala pojasniti, kako so se odvijali dogodki. Zato policistom ni preostalo drugega, kot da preiščejo vse sledi, ki bi jih utegnile pripeljati do identifikacije podlega krivca. Najprej so ugotovili, da je neznanec trgovski pomočnik in nato, da je prišel k Sv. Soboti z lahkim pol-tovornikom «Ape». Takoj nato so ugotovili naslov tvrdke pri kateri je neznanec delal. Od tod pa do ugotovitve njegove istovetnosti ni preteklo mnogo časa. 26-letni Ferruccio S. je sicer c e* er Kaisertraum von Mira-mare», ob 22.15 v Italijanščini «Maksimilijan in Karlota». Mali oglasi Pevski zbor iz Velikega Repna priredi dne 8. septembra 1963 izlet v Crikvenlco. Vpisovanje od 20. do 23 avgusta od 18. do 21. ure v Velikem Repnu štev. 54. Prosvetno društvo A. Cok z Opčin I obvešča izletnike, da bo odhod na Vr-:šič v nedeljo ob 5. uri zjutraj izpred | ^prosvetnega doma na Opčinah. la prejemajo prosilci pri naslovih navedenih v 1. točki. Prosvetno društvo Andrej Cok * (>Pčin priredi dne 25. 8. enodnevni iz et ria Vršič. Na povratku si bodo izletniki ogledali znameniti botanični vrt In Mlinarico v Trenit. Vpisovanje vsak dan v trgovini Dra-šček. SPOT priredi 1. septembra Izlet tz avtobusom v Trento z vzponom na Prehodavce Ir: Vršac s pogledom zgornja Triglavska Jezera. Vol-Ul. Gep- sovarije v uradnih urah v Pa 9. KORALNE OBLEKE, perilo, poletne bluzice iz pletenine nogavice ter vse sezonske artikle za ženske, moške in otroke p0 najntžjib cenah v Trstu, dobite pr> «MAGLIABEIJ,A» na Kurzu Garibaldi li (Barriera) nekaj korakov od avtobusne postaje. Postrežem boste v vašem jeziku. POKRIV ANJE HODOV m podi IZ plastike, guma, linoleum od 500 lir dalj.-, preproge In plastične preproge za hodnike vseh vrst. žimnice za kopanje od 3900 lir dalje, žimnice iz platna spremenljive v naslanjač za morje od 5500 lir dalje dobite pri «ITALPLAST», Trst, Trg Ospedale 6, tel. 95-919. V BAZOVICI dajemo v najem gostilno s stanovanjem. Mahnič, tel. 226-124. CINE FOTOMATEIUALE ŠEGUL IN Trst, Ul. Mazzini 53 Telefon 733-361 Vabi prijatelje in znance, naj ga obiščejo. HVALA! Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob pok. Mirka Obada, darujejo za Dijaško Matico: Milena Sila 1.000 lir, Milan Cebuiec 1.000 lir. Po težki bolezni je prerano preminil naš dolgoletni član MIRKO OBAD pravnik smo ga včeraj pokopali v domači zemlji. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Društvo «PRAVNIK» v Trstu Trst, 22. avgusta 1963. ZAHVALA svak?njet6Žki 1ZgUbi ”aSe drage mame" none> sestre, tete in MARIJE ŽERJAL vd. BRANA 6 Jìva a dr' Martelancu, Zvezi vojnih invalidov in društvu «Slavko Škamperle». Žalujoči sinovi z družinami (odsotni) in vsi ostali sorodniki Trst, New York, Boršt, Reka, 22. avgusta 1963. razgovor s senatorjem bonacino o rabeljskem rudniku Zakaj se je francosko zunanje ministrstvo zavzemalo za podaljšanje koncesije Pertusoli Zadovoljstvo rudarjev v Haitiju z novo upravo državnega koncerna ANMI-IRI Se po dyeh mesecih, odkar s£> 28. junija i vladno odločit vljo-od-vzelj francoski 'družbi Raibl-Per-fusola koncesijo za izkoriščanje rudpika v Rablju, se odvija v videmskih političnih in gospodarskih krogih ostra polemika okrog te odločitve, ki je veliki francoski družbi koncerna Rotschild odvzela vir velikih dohodkov in ki je dala prvo osnovo italijanski državni industriji za obnovo na zelo važnem področju cinkove in svinčene industrije. Da bi našim bralcem, posebno tistim, ki živijo v krajih okrog Rablja in ki so z zadevo tudi direktno zainteresirani, prikazali kako stvari v resnici stojijo, smo prosili za razgovor socialističnega senatorja Ercola Bona-etno, ki se je v mesecu pred odvzemom koncesije francoskemu koncernu, izrecno zanimal za ta Problem in odločno pripomogel temu, da je bila koncesija odvzeta Raibl-Pertusoli. Senator Bo-načina se je rade volje odzval našemu vabilu in nam povedal ves razvoj te zadeve, ki je izredne važnosti za bodočo deželo Furlanija-Julijska krajina. Koncesija za izkoriščanje rudnika v Rablju družbi Raibl-Pertu-sola je trajala do 30. junija 1983. I>o. tega datuma bi morala vlada odločiti,, ali podaljša koncesijo, a-'* jo da drugi privatni družbi ali Pa državnemu podjetju ANMI, ki se ukvarja z rudniki v drugih krajih države. Zadeva je bila namreč zapletena, ker deželni statut predvideva, da bo rudnik Prišel, potem ko bo dežela dejansko funkcionirala, pod deželno u-Pravo, Zadeva ima svoje korenine v Modernizaciji italijanske industrijo cinka in svinca’ Ta industrija ni konkurenčna na evropskem trsu (primerjava med nemško in italijansko proizvodno ceno je 100:170) in zaradi tega je upra-ya Skupnega evropskega tržišča ■zrecno dovolila italijanski vladi Podaljšanje zaščitnih carin na tem Področju do marca 1966. To pod Pogojem, da Italija do tega datuma obnovi in modernizira svolo industrijo, kajti po tem letu no bodo carine več dovoljene in ako ne bo industrija konkurenčna. se bo morala umakniti nemškim in francoskim tovarnam. Razumljivo je, da bo to moderniza-Oijo morala prevzeti v breme drsava, kajti večina tovrstnih tovarn v Italiji spada pod koncern IR I. Družba ANMI, ki je sestavni del koncerna IRI, upravlja namreč rudnike na Sardiniji, predelovalno tovarno na tem otoku ter Predelovalno tovarno v Bergamu. Dandanes predelujejo na Sardiniji del izkopane rude, v Bergamu pa predelujejo tako rudo, ki prihaja s Sardinije (za jrt-éVoz katere morajo plačati kar 18 lir za kg, kar seveda močno obteše ceno proizvoda) in pa uvoženo rudo. Rudo, izkopano v Rablju, pa so vozili s kamioni v Trst, kjer so i° z ladjami prepeljali v Crotone v Kalabriji, kjer je majhna Predelovalna tovarna družbe Raibl-Pertusola, večino pa so izvozili v Francijo. Italija je tako izvažala rudo izkopano na njenem ozem-'lu. za potrebe svojih tovarn pa 1° je morala uvažati. Pred usodnim 28. junijem so se v Furlaniji stilali različni glaso-'u o obnpvi koncesiji francoski družbi Raibl-Pertusola. Socialisti ln komunisti so bili za državno upravo v pričakovanju deželne ureditve, demokristjani in lioe-ralci pa so bili za obnovitev kon ces,le francoski družbi. To iz več razlogov. Prvi je bil ta, da je videm-"ka krščanska demokracija javno izjavila, da je za obnovitev koncesije, da bi ne prišlo do «mo-enj» v času do deželne uredi-ve. Drugi je bil ta, da je bivši emokristjanski poslanec on. Schi-ratti postal prav v tem času Predsednik Raibl-Pertusole. Tretji razlog pa je bil, da so za obnovitev koncesije bili liberalci, i vladajo v večini krajev v Fur-amji skupno z demokristjani. Ti Se svojim zaveznikom niso hoteli zameriti. Ko so sindikati in levičarske stranke pričele zahtevati, da je reba končati z izvozom rude in a jo je treba predelovati do-Ma, se je čulo, da misli Raibl-ertusola zgraditi predelovalno ovarno v Porto Nogaru, to je v novi industrijski coni pri Torvi scosi. To so bile le govorice, ki niso imele nobene resne podlage, v I.®ncos*la družba ni namreč predložila nobenega načrta in je bila a. njena izjava le «ballon d’es-sa>*, dokler bi ji koncesije ne obnovili. Ministra Trabucchi (iz Fanfani-Jeve vlade) in njegov naslednik fune na Martinelli sta seveda s niji videmske krščanske Cile in v“jE fe bilo* prit sledila li-_ _ _ _ demokracije in' ' Mé Je nllo'“ pripravljeno, da se koncesija obnovi Raibl-Pertusoli, V Rablju so medtem sindikati napovedali protestno stavko v podporo levičarskim parlamentarcem, k( so zahtevali odpravo Raibl-Pertusole. Tu se je posebno odlikoval prav senator Bonacina, ki mu je uspelo v zadnjem trenutku prepričati zadevnega ministra Martinellija, da odvzame koncesijo Raibl-Pertusoli in da jo podeli državnemu podjetju ANMI. Senatorju Bonacini se je posrečilo dobiti v roke telegrame in pl srna francoskega zunanjega ministrstva italijanski vladi, v katerih je francoska vlada izrecno zahtevala, da se koncesija F.eibl-Pertusoli podaljša. Vedeti je namreč treba, da je Raibl-Perlusola del družbe «Penuroya», ki spuda v Rotschildov finančni monrpol in da je edini upravnik ogromnega bogastva družine Rotschild prav premier francoske vlade, sam Pompidou, veliki prijatelj gen. de Gaulla. Šlo se je torej ne samo za obnovitev koncesije nek- tuji družbi, marveč za intervencijo line države v drugi, p idibno kot to delajo po ameriški vladi veliki severnoameriški monop-'i v srednjeameriških drž ivah. Teren je bil zrel za mednarodni politični škandal in tajnik krščanske demokracije posianec Moro, ki je bil v tistem času na tem, da postane predsednik vlade, je dal nalog, da se koncesija podeli državni družbi ANMI in se s tem preprečijo mednarodni zapleti ja j i. Novica o koncesiji družbi AN MI je po senatorju Bonacini prišla v Videm 28. junija zvečer (to je dva dni pred pogodbenim zaključkom prejšnje koncesije) in je v Vidmu in Rablju sprožila pravo senzacijo. Demokristjani in liberalci niso hoteli tej novici ver-1 jeti, poslanci večinske strdke s tekli v Rim protestirat na svoj' so vsedržavne forume, ' na videmskem sedežu krščansko demokratske stranke so, ,,bije ostre diska: sije, in grožnje . o ■ odstopih so bile na dnevnem redu. Tehniki državnega koncerna IRI pa so bili medtem že na delu, da bi pripravili vse potrebno za modernizacijo te industrije v Italiji. Načrti predvidevajo, da se na Sardiniji zgradi nova tovarna, ki bo z modernim tehničnim procesom zmožna konkurirati na evropskem in na svetovnem trgu. Tovarno v Bergamu bodo obnovili in v njej bodo predelovali rudo iz Rablja. V videmski pokrajini, in to bi moralo biti v Karniji sami, pa bodo zgradili tri tovarne, katerih delo bo v zvezi z izkoriščanjem cinkove rude. To bi bile: 1. tovarna za praženje cinkovih cvet-ljic za produkcijo žveplene kisline, 2. cinkarna in 3. tesarska delavnica. Vse te tri tovarne naj bi zaposlile prav tokilo ljudi, kot bi jih lahko zaposlila tovarna za direktno predelavo rude, kot je o njej govorila Raibl-Pertusola in kot jo zahtevajo tudi komunistični parlamentarci. Delo v teh tovarnah, ako bi jih zgradil) takoj, je zagotovljeno it za tri leta. V Rablju so rudarji in sploh vse osebje rudnika zelo zadivo’jni z novo upravo. Ozračje meu uslužbenci in ravnateljstvom se je izboljšalo, potem ko so bili prej rudarji, zaradi popolnega izkoriščanja v stalnem trenju z ravnateljstvom rudnika, ki je bil v francoskih rokah. Ob zaključku svojega razgovora nam je senator Bonacini tudi dejal, da je zelo zadovoljen z vladno odločitvijoi, kajti rezultat kaže, da je bila v tej b >rb; furlanska krščanska demokracija popolnoma poražena. MARKO WALTRITSCH OOIOK 0 KATASTRSKI DOHODNIM DAVČNA OSNOVA NA NEPREMIČNINE OSTANE SK0R0 NESPREMENJENA ■ • a