POŠTNIN -A. PAVSALIRANA *a •mfc•a « »»mm•*•* m•*••••* 5 s ■ i : Ob n»*oljab K *♦— .TABOH* mu du, i»nt »dalj* n> pi»ialk»», *k 18. nji > jk,m(ia BUlcl^an din Ut nune mmtino po/oiti K 2»-—, u ine-MmrtT* K 40 —, (UsUtIjm u dom K it- —T aprirl fc HO- —. lus#r»li p« dogovoru. Marota ... r— ________ MARIBOR. JiruičeT. Posamezna fiter. K HO Ob nedeljah S 2*— LTBBUNUT.o k. ihUuj« t Muri-toru, Jaieičt»T* 4, A. jKd- M.ropj e. Telalon intenurh. it. 276. UPRAVA — nahr.j* ▼ Jurčičevi aliei st. 4, pritličje, demo. Tel©-oa it. 24. SHS poštbočelcovni tor čan šter. 11.787. Na naročil* bres aotuug* *• A« >xinu — Rokopis* *« »• Tračno. IgggMMfcl Maribor, torek 20. decembra 1921. Številka: 236. BSEŠiU* Ruske skrajnosti. V zadnjem čaisu so utihnili glasovi o možnosti preobrata rv Rusiji. Boljše« vika so znatno utrdili svoge pozicije. V praksi »e opaža novo organiziranje kapitalizma, nastanek nove burzoazije, prehod iz komunizma v novo fazo so-cijjaiizma, ki bi jo lahko oznacui koit evropsko-orijenitalni drzaviu socijali- zern. V mnogih pokrajinah vlaua glad, a revolucije ni. To je glad^ ki ne budi k vstaji in odporu, ampak se boij unir-tvuje rusko apatičnost in oiblomovsei-ao. Rdeča armada pod poveljstvom fantasta Trockega je danes najtrše dejstvo, s katerim mora.meriti svojo moč vsako nasprotno gibanje. Ruski mužik je zaprt vase, am tiho poljedelsko življenje in sovraži inteligenco, ki mn je prinesla samo nemil m nesrečo. Inteligenca se večinoma potika po svetu, sanjani in se prepira za politične besede. Med njo juh je mnogo, ki pričakujejo nagel preobrat in konec sedanjega režiima. Ivdo m _ kakor zaman vprašaš.. Deus ex macbma- ii nerealni sanjarji niso ozdravljivi-Drugi del ruske inteligenc© upa, da bo sedanji režim doživel metamorfozo. Skrajnosti se že umikajo, povprečnost se pojavlja vedno bolj, ideali bodo rodili popolnejšo realnost. Na te način bi bilo mogoče, da bi se boljševiki in manjševiki našli na istih tleh. Ta evolucija bi ise izvršila tudi pri nekaterih drugih strankah- Nastal bi močan de-mokT«,ta(ki ibldk, kd bi dvignil izmuče* no Rusijo (k novemu življenju. Tretji del je miselno enak prvemu, a se odlikuje po svojem naglašanju ruskega monarhiama -in vztrajnem delu za njegovo restavracijo. Ti ljudje so podobni habsburškim legitimistom v srednji Evropi. Takšne ostanke je zapustil doslej vsaki 'dolgotrajni režim. Mogotci, ki se iz zgodovine niso naučili nič drugega kot zaupanja v močno pest. Uso* da velike, sanjarske, z mučeniško krvjo oprane Rusije lavira med terni strujami. — Neizvjesno! vzdihuje ruski emigrant v (tujini in misli na prošlost. •— Ničevo! pravi ruski mužik in sanja o velikem miru. A sfinga — molči. Nedavno je »Golos Rossiji« objavil dokumente, s katerimi j© hotel dokazati, da obstoja med ruskimi komunisti in monarhisti tajen sporazum, solidar-nofst. Ti dokumenti najbrž niso zanes* Ijivi, a teoretično bi ta solidarnost ne bita nemogoča, saj »les extremes se tou-ehent«. Obe skrajnosti predstavljate Janusov obraiz ruske inteligence. Na eni strani veliko revolucijonarstvo, na •drugi simpatija za reakcijo. Ce pogledamo v ruslko kulturno zgodovino zadnjega stoletja, najdemo celo vrsto ipri-imenav o tej zagonetni politimi vlogi-Skoraj vsi veliki ruski duhovi so doživeli v samem sebi to krizo. Slavjano-filstvo in zapadnjaštvo je izzvalo v Rusiji težko boribo, ki se sedaj nadaljuje v ogromnih dimenzijah. Saj danes celo ruski komunistični ideologi ifcrde, da je Rusija svet za se. Tam j© vse drugačno; s tem upravičujejo svojo mo* ralne neuspehe, kakor so reakcijonar-ci opravičevali svoj militaristiono-bi-rokratični režim pred lučjo zapadne civilizacijo. IvljUb vsem kompromisom, ki so jih ’ i ■. .riali ruski komunjati realnim Potrebam ruske države, je ostal njihov Janusov obraz zastrt. Nikdar ne veš, kaj se skriva na njeni. Leujin, nedvomno veliki mož in daljnovidni državnik, je sam za sebe takšen Janusov obraz. Problem. Na eni strani črte skrajnega idealizma, na ,dr.ugi pa poteze skrajno Preračun j enega realizma. Izza govorov o potrebi miru in sporazuma slišiš po- Nova Pašideva PdpoSen sporazum med demokrati in radikalci. — Vprašanje mimsfcerijatnihpodtajmkovodigodeno.— Predložitev nove liste. LDU Beograd, 18. decembra. Po- odloženo, tako da bo mandatar Vrorie, gajanja med radikalci in demokrati so Nikola Pašič, predložil kralju ukaz o v glavnem končana. Demokrati so danes imenovanju novih ministrov brez držav-dopoldne sprejeli na svoji seji listo kan- mh podtajnikov. didatov za Pašičev kabinet. Za ministra TIP Beograd, 19. decembra. Ker notranjih stvari je določen dr. Vojislav so odstranjene še zadnje težkoče, katere Marinkovič, za finančnega ministra dr. so delale zahteve muslimanov in samo-Kosta Kumanudi, za ministra prosvete stojnih ('metov radi dedditve pedtajniških Svetozar Pribičevič, za ministra socijalne mest s tem, da se rešitev te zadeve od politike dr. Gregor Zeriav. za ministra godi za poznejši čas, je akcija za sestavo vtr dr. Ivan Krstelj, za ministra za šume nove koalicijske vlade dovršena v toliko, in rude pa Zivojin Rtfajlovič. Glede kan- da je Pašič že sestavil novo ministrsko didatov rzdikalne stranke sodijo, da bodo listo ter jo predloži kralju v potrditev v glavnem ostali isti, kakor so bili v danes. Sodi se, da se bo novo miristr-prejšnjem kabinetu Nikole Pašiča. Edina stvo sestalo še tekom današnjega večera, izprememba bo nastala bržkone v mini- V tukajšnjih političnih krogih se splošno strstvu za javna dela, ker odstopi Joca odobrava končho ugodno rešitev moreče Jovanovič radi slabega zdravja in pride krize, ki bi bila lahko dovedla do resnih na njegovo mesto Velja Vukičevič, kakor neprilik, če bi ne bili radikalci končno trdijo. Vprašanje državnih podtajnikov, odnehali cd svojih neutemeljenih oseb-glede katerega se je mislilo, da bo re- nih zahtev, šeno sedaj z ministrsko listo, je začasno Točne vesti o zadnjih dogodkih v Tirani. LDU S kadar, 18. dec. (Presbiro.) Predvčerajšnjim so dospele semkaj popolne in točne vesti o poslednjih dogod-«ih v Tirani. V naslednjem je očrtano na kratko, kako je potekla vsa zadeva in kako so nastali neredi ter zmešnjava, ki se širi na vse strani iz Tirane. Pred nekoliko dnevi se je vrnil iz Italije Hasan beg Priština, znani bivši avstrijski agent princa W»eda. Hasan Priština je pripeljal še s seboj gotovo število problematičnih oseb, ki jih je zbral v Avstriji in v Italiji in s katerimi v družoi je organiziral tolpo, potom katere je do-šel do oblasti. To je izzvalo tako veliko ogorčenje med ljudstvom, da je primoralo z orožjem v roki Hasana Prištino in njegove tovariše, da so se odstranili. Glasilo nacijonalistov „Vreme“ napada ostro Italijo ter njene agente radi vmešavanja v notranje zadeve Albanije. Albanski .narod je sedaj enodušno :jpoti politiki teh tujih agentov ter je zelo ogorčen radi poslednjih dogodkov. LDU K o r č a, 18. dec. (Presbiro.) Kako je bilo ogorčeno prebivalstvo proti Hasanu Prištini, se razvidi jasno iz izjave, ki jo je podal, ko je moral opustiti oblast, do katere je prišel s pomočjo denarja in tujih agentov. Hasan beg Priština je ob svojem begu izjavil, da je bil primoran zapustiti Tirano, ker so proti njemu prebivalstvo, vojska, kakor tudi vse oblasti. Pevsko društvo »Kolo« v Ljubljani., LDU Ljubljana, 19- dec. Včeraj opoldne je dospelo pevsko društvo »Kolo« iz Zagreba v Ljubljano. Na kolodvoru je pričakovalo zagrebške pevce sedem ljubljanskih društev z zastavami lin godbo ter mnogohrojno občinstvo. Načelnik prosvetnega oddelila po-. krajinske uprave, dvorani svetnik dr. Skaibeirne, je pozdravil došle pevce imenom vlade, magistratu! ravnatelj dr. Zarnik timenom mesta, komandant mesta polkovnik Polak imenom -vojaške oblasti. Nato sta predsednik Glasbene Matice dr. Kimovec in predsednik pev* ske zveze, ravnatelj Hubad, v navdušenih govorih podala došlim pevcem dobrodošlico, tz,a kair se je predsednik »Kola«, profesor Grtinwald, v istotako oduševljenih besedah 'zahvalil. V dolgem izprevodu z godbo na Čelu, spremljan od ljubljanskih pevskih društev, so šli Kolaši po mestu v hotel »Union.«, povsod' burno pozdravljeni- Zvečer je »Kolo« priredilo v dvorani »Union« krasno uspeli koncert, na katerem je občinstvo navdušeno ploskalo discipliniranim .in izbornim pevcem. O polnoči so se. Kolaši vrnili zopet v Zagreb- Nova stavka v Moravski Ostravi. LDU Praga, 18. dec. Kakor javlja »Tribuna« iz Moravske Ostrave, so delavci kemične industrije naastravsko kanvinskem industrijskem ozemlju pnioeli včeraj stavkati, ker so podjetniki odklonili zahtevo .po dodatku za gospodinjstvo v višini 10% letnih dohodkov- Izdatki na ta dodatek bi znašali 20 milijonov kron. Božična razstava v Ljubljani. LDU Ljubljana, 18. dec. Včeraj ob 11. uri je bila otvorjena v Jakopičevem paviljonu ibožiična razstava slovenskih umetnikov- Iztožili so svoje sli« ke Gaspari, Marčič, Smrekar, šaša in Avgusta Šantelj, A- Zupan, Vavpotič in Žmitek. Avstrija protestira proti izidu plebiscita. LDU Dunaj, 18. dec. Davi se je vršilo številno obiskano zborovanje, ki ga j© skllical šopronjski »Heimat-dienst«. Na zborovanju se je protestiralo proti iglasovanju v Šopronju. Izjava zastopnika zapadnih madžarskih Hrvatov Jurteloivida, da s© Hrvatje za« padne Madžarske prejkoslej bojujejo za osvoboditev izpod madžarskega jarma, je vzbudila veliko odobravanje. Po konferenci v Lani. LDU Dunaj, 18. dec- Zvezni kan-celar dr. Scbabor je danes ponoči dospel iz Prage na Dunaj. Kakor se govori v političnih karogih, bo zvezni kaneelar nasejii zunanjega odseka, kise vrši na j-brže v torek, natančno poročal o uspehu konference v Lani in v Pragi. Nemški poslanci pri Bonomiju. LDU Rim, 18. dec. »Tribuna« jav= Ija: Ministrski predsednik Banami je sprejel nemšk© poslance, ki so utemeljili svoje glasovanje proti vladi s tem, da v vladni izjavil ni bilo govora o vpra= šanjiih, ki se tičejo južne Tirolske. aiv k svetovni revoluciji. Ali jo to Shi-lokova zvitost ali pa misterij genija? Carisitdična skrajnost je končala s simbolom tajinstveneiga meniha RašpUti* na, kijeibil poosebljenje ideje o ekrjn-papežu, poosebljenje religijozno 5 mističnega naziranja o državi. Ta potoje-donofejCGviski duh živi še danes, četudi morda že latentno, v znatnem delu Rusov. Z vidika svoje filozofične skrajnosti je ralvno tako logičen kakor lemji-novski duh z vidika svoje skrajnosti. V kulturnem smislu pomeni to: Eni so pretiravali demokracijo, drugi aristokracijo. Zato so se na svojih skrajnih mejah — srečali. V etičnem smislu pa pomeni: obe smeri ne ocenjujeta (pravilno človeka in njegove dušA. Ru* ski komunisti so učenci Bakuninovega in Kraipotkinovega anarhizma, ki je učili slično kakor nekoč J. J. Rousseau, da je človek po svoji naravi dobro bitjo in da je treba odstraniti navlako kulture in današnjega isocjjalnega reda, pa bo njegova dobrota uresničila najlepše ideale človeštva. Rusko samoder-žavje kaže po svoji filazofično-etični strani ravno nasprotni pol; ni se tedaj čuditi, da j© oboževalo moč, diktaturo, • Msarne in sovražilo demokracijo, fcl je prihajala od izapada. Te skrajnosti zelo odgovarjajo značaju ruske duše, njenim bogoiskatelj-sitim stremljenjem, njeni slovanski pa-' sivnoistii. Ob oba pola mora zadeti vsaki človek, ki tava v temi ruskega pro* 1 blema. Obe skrajnosti pa kažeta tudi dve smeri občečloveškega razvoja* S tem, da je ruski narod zastavil svoje življenje za obe skrajnosti, se je žrtvoval za vse človeštvo. Medtem pa dozoreva tudi med Rusi povprečna smer, demokracija, ki veže oba pola v zdravo, razumno povprečnost. Čimbolj se ruski boljševizem po-j mika na desno, tem višje se dviga lini« I ja onih smeri, ki vpoštevajo tradicija j in teorije, realnost in ideale, človeška {veličino in človeško omejenost. Mordia ibo ravno tej smeri dano, da zariše nova pata razvoju človeštva, ki bodo harmonično 'dvigala k novemu življenju izčrpani zalpad in nerazviti vzhod. Kakor je francoska revolucija oplodila ’ svet z blagoslovom individualne svo-j bolde, tako ga bo oplodila ru^ka revolu* caja z novimi silami socijalne svobode. I—ns. Vzroki višanja mesnih cen. (Dopis zadruge mesarjev). Odkar jo dovoljeno svobodno izvažanje živine in mesa v inozemstvo, ne* prestano rastejo cene po živinskih sejmih naš© države. Po zadnjih uradnih tržnih poročilih se je plačevalo za rejene vole že po 20—23 kron žive teže, tedaj cene, ki so v primeri s tukajšnjimi piodajnimi cenami grozno visoke, kajta po tej ceni bi stal kg govejega mesa v Mariboru okoli 40 K. Razven tega je pa še treba opomniti, da so u-radno označene cene na živinskih sejmih prej prenizke nego previsoke, kaj* ti že večkrat se je opažalo, da se Italijani vsled njihove dobre valute pri nakupu lažje gibljejo in rladi tega plačujejo mnogo višje cene. Posebno na zadnjem živinskem sejmu je bilo mnogo kupcev izvoznica r jev. Ti so kupovali od vseh strani prignano blago ta* korekoč brez ozira na ceno. Toda še več! Po svojih posredovalcih so zaprli vse ceste, po katerih se priganja živina in vsa živina, ki je bila prignana na semenj, je bila prodana že tem posredovalcem po tako visokih cenah, kakor so jih le oni mogli plačevati. Izvo-zničarji so se dosedaj zadovoljevali le •Mr .-m „T A B O R'„ Maribor, 20. decembra 1^21. zsui«i.jeao.<»i¥kios. a.!jf»adat,i ,ja tudi-^ temi! djnigače. Vse,, kar jo .bilo le delOma do lk> Wi»MlEra.i^^TtT&ato, da apravi° j$ čez fetoo na sejmu se." cfemt^jjačin, $r jyi jajo liviiaku, 0VB&) rv^č^^odi^oelat* armadavitalSiili že čfenili ■. ipcisreij.Qval&ev, ,ali. agentov BP ^^“‘na' Ičmelih, 'od Hiše do hiše'" tfer obeta tnu .ipiacuje,' kar ifcdo zahtevi Vsled*ite®a.-sa«pr i..ši i. domači mesarji,-' M. TfflffijftfS 2jVttio' ziTtodfje dotikih-:; mesnih (potreb- ev» jako ilcotilj.iiv jwl'oži».j j časa -s0iii niso mogi i tekmo-. vati z inozemskimi kupci in tuk. izvo-zmilž^jli ter &oi ^Aailctali vsled tega odreči.. naiku©;avanjiu„ik[tf^^ iTilra-žje lilvMSrrSzvoU v izrednih :ii) in tok: kapitalisti, katere Uiika'pristojen dobiček, jpakuipiti vso živino, so je bati,' da Ostane .Maribor V kratečim 'čaku' brez '.mesa, 'aiko go iie bo skrb610 za.itoda so ta roKnia nevarnost čim prej tireprlecŠi. J )oma či atič&af ji no morejo več tekmovati 'ž njimi -M i^d $ri[ša'ljc'ni *Ml9 I| BUS 7: ^>XTJ " ■ zaostajati. , . ., . v Dve n>č>'ti sta rpp( kataruh ibi se dalo priti' do dobrega in ugoldnoiga izljc^ Ali sp naj \ iitoz&n^o in se na ta način. prepreči razprodaja blaga b sta ani produeehjtav po. heoime-jwmttllY‘ ©^a^,: .IČfLijSi ^©.(.toS|i ‘ jcre^i^io mafesiinaiiuo cene za meso, tako da bodo naši mcsairlji mogli Stekmoivati z inozemskimi teu®oL-, ; . '.j -.V Isbp velja tudi glede telečjega in svinjskega niesa. Cospodje dobro' vedo, da v zadnjem času ni bilo mogoče dobiti no telečjega, ne svinjskega mesa. ■Vzrok temu je čisto navaden, V .Ljubljani in v Zagrebu -so. je telečje in svinj* sko meso smelo prodajati po mnogo višjih cenah, kakor iv Mariboru.'In ra-vno zato je bilo tabljainslviim in- zagrebškim magistra lom ter sovjs tem doseglo, izenačej nje naj višjih eani ■ aji. pa. se. bo moralo z^šati naše, maiksixp.'ailine. .ephe.ria.^inp Iji^a^ci^in, za^bš^, srK,.j(i. ‘r.r . Pred vsem ipa se je bati — in to se OP^^ajnp ;,povjd^i'j^ .^«da;se. |bo z gove-f jijan m,ef^[Tayp9i 'kgkpr,.s telečjim in . sy!injBlsiip<.- .^aivsezadnje p»i bi tudi zadruga mesarjev prodajala mesjp rsije čim ceneje, to pa za to, da bi se tem več prodalo. Toda ob sedanjih mwf .. ®w Češko spisal GaiififcSii&revel B. Borko. s (Dal jej ' (i.’Q; duše. Dva m. Prazniki UII ^ cm-g^’ V1' dimo na teh belih praznilkfu. Jo to čisto (tiara/vini pojav, . ki ga ima bela boja pravnikov:, lahko ga opazite povsod, kamor se ozrete te dip; treba je le odpreti oči! Predlpriaznišiki piitisk xazUva Valove ljudstva, po ulicah, trgovine vseh vrst so napolnjene, papirja in motvoza se iporabi, kakor nikoli; denar pada liki ganski slap; nošitevilni vptzo-vi, napolnjeni z živalmiv ptdči in drugima živili ise imeiprestanjo gnetejo pri dohodih iv mesto, kakor da bi mesto dobilo volčji glad; ognjišoa žare vslad predolge ku rjave- Koliko se pač piije in je te dni! Zdi se, da so to samo — prazniki želodca. In baš te dni srečuješ povsod dva .iijsodopoina maldeža: prhi madež je znamenje TOvežev, ki se ne morejo na ta način udeležiti praznikov, ia žoltli madež pomeni .njihovo .zavist; Tolil«J zavisti je ite, idnii vse naokrog, ?akaj ob teh dineh čudijo siromašni svojo bedo desetkratno, četudi neliote in brez namerna. maM^.eralhf iv alti" primerno tdŠji Zadruga hoče s tem dmgift®® dp'''’**™®® na m-ii mš af: i'io5a5ne<' c »pjasnilom dvojno^ hr.vO";.";:w polo; ipm4w$he lt- IBT Proces i>roti atentatov,icm. .Ivdsrm-''nisti, ki: so bili 'V 'Žy:n na liegeuta Aitdlcsaaidra, so bili včeraj pre- dan šče- Po zalslišanju^je iK^§t^Lp(getJsed« mik Boža Protič il^Safžt" d6u>Sffi(?CT na ^furoeito-. .. * Red v Sandžaku. Okrajni načel-niilki^]|gi'd^i|^% sojp^ajj.* liotfAiijemu a 'jft Van-JiosJau) si d- : m nožil $ 3‘«dd /fiw||||H| ilis n.Tsb zgodili nje y dMijii i)oi se "v zadntjiiln trah vinescili<. naio nosemi, zločini .raiz^u obič^j^i, ,ki. izvirajo iz llcnviie osvate. Vsled’ tega bodo Čete'; ® '&bY- lijo vadržav^ja, miru iln .reda, v kratkem zoipat odpoiklicane- S: Razdelitev avstroogrske m°mari= ce. Ker je maaEavezimiška -koui+sija. o-dObrila, jspovaKuim Trumibiq -.Bejjtolini gjedOi irazldelitve , trgoivskiih ladij bivšo aVvrOgrisike, moo;piariee,. je, odpotoval, po= veljnik spliitisiko luke, kapetan j ugoslo-ivarusike moiinariiop Stiipapovip. ,v Rim„ da iziaione poigajanje z italijansko vlado glade 'iaročiiive 'dodeljenega dala miomaipice- Po tem dogovoru pri* padej#jiug0slaiyi.ii:'sitotisoč toin bivše av-strogrSke «wmarice. . . .. . . * Napoleonid na albanskem prestolu. Kakor poroča »Newyork ilorald« iz Ne’vvyoi-'ka, je aibaaisiki ^išji komisar y Zedinjenih državah,. G; Charkori qm)-nmdil alibainslki prestol Jeranu BaniiiparT te, potomc Napoleona. ■ Šopronjski plebiscit. V soboto je bil v Šopronju objavljan rezultat ljudskega glasovanja. V me?tu samem je bilo. ^žSMMlaar^o dddMih' 7i? ' otlstot+ kov, v vsem glasovalnem ozemlju pa 65.16 odst. glasov- Za Madžarsko je bilo bdfdainiilh 'slinipMo 15.343, ža Avstrijo pa IffSPt ghvsov. KoToškn se je mašcie^ala! *Horthyjevi vohuni. V zadnjem Času so, kakor poroča zagrebško časopisje Horithyjevi ivohuiii preplavili naše kralje, poscibino. v Banatu, kjer vzdržujejo močno agiitaoijo ne samo med Madžari, jiniipak t udi mod Švaibd in Romuni. Var* postne oblasti so prijele že celo vrsto i-itoai; Q.l)asnj|, agentov; sedaj pa poro- =1 IanlrašW3tl. : noc — žSaro' y 'Sn0?t. '^M-'ako se je; , iailii^ražeto^^ ,|-o ,.samonion-ov1 tfžft^ltlh ,4%M; i?f,:tega l^zroka. T^iko so-'' Italijana.'»osrečili« ffl^rst tudi scte straoaL irog,6. ure zjutraj pa je ne- apaarla, 'Sa je njen ljubime jati M .trgovec poleg,njo v posl olji -- m rtov. Pri zaslišanju je bila Adela mnenja, ;da je nastopila sya-Bt vsled p>rey^diJie ai^ohoia-’ Zdrii^ilci. \izv0ftOHtfi pa mnedja, itirgovec ni, :um¥r rai&i mgkf ifeer ftinoMift popitega'. aillkqth'Ola niiti ni bila izredno velika. Na-ji ■^jirOteo sof^goifovili,' da'je itoel mvivecr vdjio lobanjo, tako da je verjetno, da^ je umrl vsled pretresenja piož(ga(noiv.! To dela IzJaldevo jako' taBiimw«nd' Kaj se| je doigodiiTid' te iioiči V hotelski, sobi, ni’ znano, ker vztraja • A&la trdovrataio' ipri svoji .pfrvdlfcji'! 'JKipdVedk Wa;sy6rthe-: ueiijeva je (pri ždslišpivahju šilihb ttfcis. vozna in razbinjcn^i tei’ naiircstnno jo-' Če. iSddiiščo je uvedlb sedaj tildi na Dunaju lolbširho i^eiskavo,11 da poMcdsr raizjiisniiti to taijuo ndč ljubezni v 1 inskem :lioteliu.' ; '' : 1 • ’ 1 čajd. iž 'iSnilTOtipe, da, je tamkajšnja po-' lioija pfijela !wpet dva, od katerih je bil eden celo tamkaj nameščeni privatni uradnik. Obtožujejo ju najbdlj raizni dokumenti in ogromno s;Vote denarja. ki iso bile najdene pri hišni ipre^ lislkavi. Priiisipela sta iz Madžarske šele pred :l?Ta)^kilm^ Uv^depa , 3«,,. nadal jna najstrozja preiskava- Ljudska knjižnica Narodni dom, ?. nadstr. posluje ob nedeljah od ll,‘e in ob četrtkih od1/019.---1/^20. nrp O Božiču naj bi bili lepši prazniki: no 'prazniki o.bfožeai ih miz, laimpak pravnik duše. Prazniki, ko bi se ne razkazovale raKlike med. lxjgatstyaiin mjl, ;^ov-šaino, praizudlki, ki bi ne dali revnim o)^a!i(i>tiy meso se zadirajoče pstl.njih ravščitne, to bi bili. piiajmiki .vseh dus, ki bi se abaajaile na veselih sestankih na broapliaonih kainerzih, v breziplačnih gleldialiiščih,: v onuzejih :iini uimetfnjških galeroah, v čitalniioah in pri pradava-injih o velikih in A"zyjšenih vpra5;injih, Todia ne oddaljeni drug od drugega, odtujena in zaprti vase, marivec zbližani in sprijaznjeni. Ganljivi nasveti. Na razpotju'? Razmišljate, kaj bi kupili otrokom'? Ne razmišljajte! Ku-plite karkoli, za otrolca je tudi najslabše še zmeraj dobro. Ustavite se v trga /timi za, igračke; hitro se boste prepričali, da trgovci mislijo zato, da ni treba misliti vam. Ne verjemite, da se morate približati •otročji !d*uši in izbiraM za Otroke s finim umetniškim čutom in z ljubosumnostjo zaljubljene duše. Glejte, koliko je tukaj dragih igračk; otroke je treba že zgodaj naivaiditi na razkošje; prej ko se priiuče onemu, čamur Nemec V sObdito je prišel na zagrebško po-lieiijd^dr. Stjapan Mlinarič, raivhatelj, li^otekarne bainke tar piiijaivil sledeč isdiTČaj: Tvrdk1«) Fisbhefr in Kleidi v Z6tt-i/i rje poslala !bainki iz Trslta v pripdro-čanem' pismu ček glalseč na 250-000 K, M-‘|lcr4,«4 'ffi«lijatii"ii5 šteife Italije. Na dnevnem redu pa šo fodi ženitvehe giol^fiifije. Tz #are Italije ip^idejo v .Tmt' razni temni el^ihenffi.^kt 'šO cTomiA' Ožamjeni' in' amaijo pb ye'čini -U— ------------------------------------- 1 •ib -.fj,. *«,v !iM*rjnv F'k R” l f ‘> "’[• I reče Proizerei, ,tom boil j za nas. T.uks-.is ima biagOdajjie. ličinke m T^Sfiva n^ medolžno dtroiško dušo !Bi# pravi Mn.ro-sloiv. Prenroštih .igračk iim ne ‘da|aJ|.ej id^gfic|a:se 'UMm:reč, 'da 'talke Ma» vejejo otročjo. idusevnosit,.. jim vtjsn^'’ del svojega, ibistva, talko da n n produ jejo radi njih; drage igračko niso tako nevarne. Dobro pe. Če, dasite Ofrdl^bm zvge icnničkle: ptice,' sme. malčice, ,pše, To ima velikatnskio ^eidho«! za živjienje: človek' se tnikoj zn. mladih^ pog (tun.uČi po-Srapati z žihnmi bitji, ikakm- š stvarmi, iki ne. žive, ne čutijo. Priporočam tudi. da jim daste igra.č-ik’e, iTcailror, isab]je, torpofve.. Tevolver jp puške, 'trdnjave Tn voljialke. Š tam se v otro-ku razvije zdravi, militaristični čut, ne dobi sentimentalnih iidaj in jokavega usmiljenja,, stvari, ki so za daljše življenje državljana (zlaisiti častnika) povsem nepripiratvne. Če niste saimii padli m glaiVo in f.ko ste se vedeli posaditi na nri.meren kup deuiatrja, ne ismete ipozalbiti, dia je treba deeo že zeodaj na(va.diilti k molitvi nn čo.ščetnju bosra, waiša v ne- deljo popolid, k večernicam zmrzovat y c^rUv. Izra^ ho^ menila m ?adn|e trePiuitke fpTedlibVun.zakonom, alt S' tem .g. 'katehet sam škoduje svoji stvari. — Pohiirejehi lod-dhia^ki bankovci, ^o-.'^ulbljairii ’ khoiŽijo '.idO-dinitf jjiVi':bipn* koj-vei. (p.aizjitjlkiiito' jb: ' /Mikrf’ spoznati, kfiir, jim,' amiii j^ka'podlpis ‘i.h"j6’ vodni’ ti^k zalo slab- . ' '/ j,, — Na beograjskih fakultetah študira 730el, Aja^v^^NajiTOČ«jili je; pravnj. falkiiiilteiLi, {tf-i&Ž* ihed terni 277 Žansilv), hafiimanj ipa nii bogbi^dvui, kjer jih je le 143: JL ’J —Prepovedana Eadrčeva skupšči-^a. Kadlc je inapoved&Vka Včeraj, v do-niu hivatsktfga SoiiMa.' ha. ^Vilsdhoveni t^su v 'Zaj^rabu1' '.pOliitieno ipredavarije, katero pa je država •& interesoV'1 javne varnosti ipreipovedalia-; — V gerentski sosvet v Dravogradu šta .imenovana, mesto 1 Jbsiipa Pšeničnika, in Viktorja Peičhika,1 Josip Topolv-s.ali m PaverP^ifeljaik. '1 — Zračna zveza Paj*iž—Beograd. Na Dunaju Obstoječe modnarodno žrako-plcivinjo društvo »Compa.'gnie Prahco-I|.ou:m..aiine icte .Naivigation Adriorihe«'' J8 hjajv^P3e:iP(od/jeitje te vrste ter vzdržuje zr|ačn,o žvezo Pairiz—Strassbour.g— ga—Varšn va- S' 1. januarjem 1929;'Wa-m e ra va to društvo ofvoriti novo progo ^Hjrljlz—Ba^,raid-^,CajTi^r^d:'' — Ameriško brodoVje v naših Iti9 kah. Aaueriško :brodavje,;ki se je naha- .'V. n, je odplulo pod po- Gadi - veljvstvam' admirala Ndoblaka- v Du- — Velik požar v Selnici. V soboto krog 18 ure zvečer jo izbruhnil pri Pečniku nad Janžavo goro požar, ki je UPijčil vse gospodarske objekte in stanov arajsko iposilopje- Ker leži posest.vo v ' Irrliibili, piožarna 'braimbU^^M mo^fla .p^^oSairio, ^udhiidM.' .a« ;]X)tiu6^ ter Ve je oganjj' n^gto 'r^infaj. Tudi! m'a-riiljOi-sikia požarna hramba je bila o po-ž^iii^i ’ o^Vfpphai a 'še je’,'too/riala vrniti, ne ‘‘da 'Ibi 'sitepila. v akcijo, ker je bila (POt prfti!-slaiba. in iprestrma. Požar je tra* jal. do nedelje, dpipoldiau,' dokler pogorelo, 'ftkodia.jo deloma, krila z za-v^rpvaraapo.’!■ . 1, , ’’ V* • '■ —' 'Piožar v ttušali. V Sadefjjo Igiig 11. uro doipoidam je izbruhnil v hlevu Itvpirntfee 'za. diufijk v Bušaih 'ogenj, ki 'se je, .bliirfkatna rateširii. Požarni brainhi, fr — si; —. — -------------- svetno ipobpžnosl i in .gatiipe, piiaivo, w0T|tbeaimovkp.s trikrat-, niim za,klqp;om,, ,sayeda v miniaturi,, lililpititiaindkhpi |barakovci- .Pazite, .da bodo ra;di te igračke |])ozaibili na navadno, življenje. . ' , iknjig.,J[i^ če3fh že ivuipiite, -todaij kupujte, tako,. kij. sojih naipiisali l-jiudjc, kateri niso,nikdar znali misliti, ali pa so niislili z drugimi deji itefcsa, ho pa z glavo, -iiUkImIu LkI^ \ Radivdj Keliar: • a fVloj odgovor. (Dalje). Skrbinšek ipra-vi, da »mora vsaka umetnost izvirati m narodaf in da »morajo njegove umetnine sukati sok njegove (narodove) krvi.« Ta trditev se mi 'ždi! za iSlonbinškovo anoderno na-ziranje, ki naigilblje 'iflfe Vsaj sinrpatizi-:iia z ekspresijonii/vniom, čisto neskladna. Kajti če je že enkrat res prisras uajinovejšiib strni, potem bi tega ne smel tiidtiti, fcar so te modeme struje ta nazm* ne le zavrgle, ampak ga čelo kategorično obsojajo, postavljajoč se na dtaskUuZivno sitaliiišče, da je umor.nost (VUiitui, 20. decembia ia2i« — Sv. Jakob v-Slov. gor.-i* ti m. in 18. t. m. so se viršile OTi nas zaliva!.ne -službe božje, ki jlfi. m' služil kaplan 'ISr--ft'dtič:;;' ;01iskdn.6u!,,M§'3^ ž&bM&Tpmna pravde«’* ,-l)'Clbisp0a«; pa so bili '-a^Ttdia^iSakrttV®6 lačni ih sp1 šC mdšthaiuiH ‘M^iitatiinno-^iizpTbic}: 'al^a, -S6 iyr-3#tto' je bila h!iithha ’ 'odpeta.: OpP--aarjaimo nato {pob iti drihoVšikb' gospo-•sfcoi.' 'Obenem' ‘prijtoročaima g-drž. prav* ciniku imenovanega kaplana1 Erhbtlčj;. cigar pridiga je bila 4. *i m- 'K^hAclna .časopisja; Zadeva spada pod kanebltbi-ragraf. imena prič 00 drž. pravdni št v 11 v uradnišivu na razpolago. —- Pod tramvaj je padla. V soboto ibnoig 14. are je'idadki'‘'itarika-beračica Šknbelj ia Iga pod Nož 'častne želežnice; v. Ljubljani. Bdlh jLe ha. mestu mrtva. ■Voznik je pravočasno zvonil a starka najbrže ni slišailh, vsled ččsar jd je voz, ki ga ur bilo več 1 mogoče ustaviti, zgfaMl in poveril. ■ — Ljubezei^M'it^gedija. Rudar' Matija Cešnovar v Trbovljah j ožolijen fedez ota-joJt jh imel' Ijubavno razmere, s ,43-lotno Uršo Lorber, ki ima' pek o* Jt^bk, oned-'.temi 24-lestno omožend hcer-ko. Loaiberjeva je pa imla taida.se z drugimi moškimi razmerje. Ihte 14. t. ni. Ja prišlo1 nEdr tega med obema v neki. gibstilini do ostrega nastopat ' Cešnovar jp;, zagrozil, da so b6 ustrelil Tekel je domov po svoj samokres ter šel pa pek grič. I Lorber jeva mu je sledila, da bi jggovo namp,-o preprečila, IIoI^.jbu jd tesViBtl revolver; pri trtni pa se je re- ,r A B O K* Stran 3. mrtva »“trat .. . —» Prodaja soli-1 Bde 35; j £t.n.°19ž§l še vrši ofertalna licitacija, ria kateri sfe' bp oddala v zakup p^a^ipa (vpl$pjrodaje 4p0ii v Slavoniji .»'abo.^od L febrgarja dh P$r* tvarjali ob lj. tuni. dopoldne pred PO: šebnio komi5šijd’V TmairftUt^raV^' tbbdc-ne tovarne v Ljubljani, t — Znamenita iznajdba. Iz Imidpna l^oročajo, da (prof. Ečvim Tiseirer izjavil v pelek na iiolmin pired^imju, je dobil informacije, da se je nekemu »'Omskemu' kemiku posrečilo v laboratoriji prdizvesti sintetično zlato. Bilo to< iznajdbo moglo tailcpj, odpomoči vsej valutni bedi. Nemčija bi s pomočjo te izpajdbb lahko v najkrajšem Času plin čp-Ja vso odškodnino, -saj bi zlato sama Mbripirala umetnim, potom. — Zenske na borzi. Nemški parlament je na eni zadnjih sej sprejel za-ko®> s katorjm se dovoljuje ženskam o* bisk boreč.'’ Jhr. Parizu.. . V .Parizu so 'to dni iiihrie TriTratoTritVe kug1«, hlijlča-kar jo imenujejo pariški zdravniki, bolezen št. m$&mm ***** mogoče naicme, a uapeh jo bil ta, da so — umrli. Oblasti so pod vzele vse kapar. key da se ta novama bolezen ne razpase ;e5r odredile cepljenje prati kugi. •*»>r»?-?r»~——rr——jv j;./. ffl fl al IIIIII I sl m '• & r? aS= 1 — —«* *>.> M mednarodna, kar' tgdi pa itudi Škrbin* SeK' sam .v 1. Številki »Drame« v ■Stri-riu Vanji«,pisari »kajti v svo-jeaod najnotiaJjrfiejgem bi^tVii je čldvčlc podoben človeku, nuirod narodu.« Toda dobra, recimo, da, stoji Skrbinšek kljub vsemu na staUšen, realistov in, impresijonifetov '(kar pa v vseh drii-gib vjirašanjih r:igdn $ teith zameta)- V teni slučaiju-mu priznavam, da je, ali rnpga iincti vsaka uniettno^t: slikarstvo, IdjEMUrstiVb, arhiibektiiiiat' rpeisništvo, glasba, ples, 'sclkiz naiioidne krni. Kadi tega mora IdieJlL ikudi drama, ki še odigrava na cztaniju gotovega naroda jn v kale3 ri naštepajo o^sebe gotbvje, ravno *jste narodnosti, še nepokvarjeno od medu a-rodde kulitiurc.'salonske družbe, obiležje in značaje toga naroda. Igralec, ki igra ene 'ali drugo osobci te.'dl-iime, šluži u-mejininl pisatelja; ki jo je ust,varil in se ji mora naravno tildi pokoriti, to se pravi, v,stvar,lati v njenem miljejn in v .')> .1 /' 11 i Dv vr/J.ri' ; Maribor, 19 dec^ai|(jr^(i^l,, : slKijii Cankarjevii proslava riSvobode« se včeraj zaradi 1 nepričakovanih .ovir ni mogla vršiti. iVrši se. ddnes (v pon-deljek),,oh:pol 8» tiri zvečer v kazinski' ■dvorani. >d«tnn^.elei- mrnt....: vb m Za božičnico pri '‘Šv. Duhn nh O-itrem vfhu nam je poslal g- Oton Ploj -iz Krčevine 40 'K, ,g. Ivan' Kvas,’ 1 klobučar v Mariboru pa nov ideški-'klO-■bu)k tor dalje , gl Fram-Majar,., trgovec -v Marilbonii( blago' "ža oiblelve.': •: »Srena' hvala! ■■■ ni ' • ■ 1 ■ nnu • m:P:o z i v !‘'Gosip. J., ki je v nedeljo clhe '18; tžrmt bredpoldan v gornji ,0o-sposki 'hlici 'štldirill, Uiehdia' 'nepremišljeno, prait hentPeKitho oipaižko, poživljava, ■ da takbj piMiiii&e to k izjavo v' tem listu, 'ker sva idrugačapTiimoiuilia, da ga uazhahnri (' ' •eHfn^Hmbrhk :)artlonu! ' . t . [ A"*:1 >Jpškp jokati, Lojze Stražnik., m Glasbe^ Matlža- ;■ Za orkosf-ralhi; f^lsek je izročil g. dr. ita vnik sy» soJn-flt.a«n'dvhd\v hasle.tlhje Žrteskoin sicer1 iz zadev Siimčič centra Zagorski radii razžalil i,Ve vlbge na glavarstvo 400 II, I&šoil, čpnlga Oenttkb 400 K, Novak emitira Maigeij 200 K. G. dr. Slokar- psi ■ra zadete JčfVdnovič 200 K’. Skupaj to* •raj 1200 K,,,za kar orkestralni odsek izreka najtdplejšo zahvalo. m Afera Pesek - Lovrenc - Klemenčič ‘n pri moiriiborškem kot vzk ličnem .so- u raapii^aina za dne 1(1. jap- ,}p2£-Pustnj čas bo prinesel zqpet celo konico -zabav in veselic, med drugimi tudi Ve$eH$o mariborske ,pož. hrambe %' rešiiUim oddelkom, fei se vrši /lne .7, januarja 1®"2 v Gotzovi dvorani. Ka-koivvedino ilatlo mariborski brambovci jj&khj pa' svojeim nleštu. Med dru* girni ®e bolje. predvajal tudi cvetlični m rokdkio-.^|es, ki ga bodo izvajale ma-]-i.iioČ9k‘č? dame. Nabila se 'razpošljejo ta tedc,n/, m Davek na razkošje v Mariboru. »Uradni Ust« (pokrajinske uprave za Slovenijo Objavlja v zadnji številki na-redibo o dviganju kaivcij, ki jih polagajo uaibavitelji, odnosno (podjetniki ter aprredbo o pobiranju občinskega davka na raizkošjo v Mairiboiru. m Oglašujte v božični številki. Bo-.žična -številka našega lista izide na 12 stpaneh, ter bo tiŠkhnh v večji nakladi, kakor običajno, zato opozarjamo naše trgovce in obrtnike, kakor tudi druge podjetnike, ki žele uspešno reklamo, da se ppslužijo te številke ter še pravoča* sho hhsljejo naročila naši upravi. m Nezgoda. V nedeljo krog ,polnoči se je' 45-let.nemu strojniku vojaške realke Alojzij Zupanp v Frankopanovi uliui ■izpodrsuilo. Padel je tako nesrečno, da, M je izpahnil levo nogo. Rešilni ddtielelk mu je prožil prvo pomoč ter ga prepeljal aia iujegovb istaihbvairije- m Drug za drugim*.. Te dni so zti-plaj^i krdjaškeanu mojstru H. suknjo, ka||So je khiitil od Ivana Jacnika, zna-© ega" družabnikatrid ah no zaprte taliri-ške: ^ažd>e,Tudi več druge od omefije- -*=¥= rakteristikd jpsebe iptdSaaiid —i .zatd.ni svobodna!: Č«; torej priiuavamo za, yse umetnosti j zhhtevo po iriarodneni slogu, za umetnost kreacije, za igralsko .umetnost, je ne ijiiorcmo. UtnujtucMt igralca pa ni A-ežwina;le na 'narodno obiležje, ampak tijdii. -na Pibiilbžjc družabnega razreda, kriteireimu piripuda kpt predstavi jalec igjpiove .uloiaa, Gledal išl^a u-metnost nhijjtort' ibiteilSrfi-ej-Mfedar 'drm gačna iprl 'JSlovencih, d^iugdčnu, »pri 'Italijiiimh in zopeft driigiiičha pri Šve-(llli itd., ampak mora bit\ iprtcluprpdim in vsečlovoška. Radi tega je Skribinškp- nih tatov ulkradene oibleke se je našlo, deloma v Mariboru ,nekaj pa tudi v, fitSKKM V oitufiioo Otova .as aocp i JU. _ , _ .. P( ‘l #1: Mipnla nedelja ' je bila, zopet dah ■ p^upimjal^piv.. Y večih slučajih je morala, policija ji uprav iti red imzabra-hidii »pevske vaje« raznih vimridk bruU cev, ki so jo z negotovimi kioraki ubirali prati domu. Zaprla je tudi dve »go*. 'apodiični«,flii'' bžfv*th'v6cM:b ile le o mra-i fcu, ker sta, v >protislovju z javno moral oi. i m ik ; ■ :! i :jqpa M { m: Kavarna Central. Danes koncert salonskega orkestra Perc-Comelli^ začetek ob 18. uri; c ■ id o rini .,:rii75l ^+4, 1...i. i .,.1___ ■. i 1 j Kultura in umetnost X X. simfonični koncert vojaške godbe, 5cr se je vršil v .Soboto,. dne 17. t. m. v Gotzovi dvorani, je krasno uis^č| inildj!l‘,'ifjes ipnvpvrstni umetniški uži* im-''P ’ Tokrat 'zasluži tudi mariborako bnciiirsitlko; ki. je napolnilo prostoiuo dvorano hialodahfe dio .zaidnjega ko-itičica, ipdlikalo' ih želeti bi bilo, da bi ithdi jpri 1 di-ugih šličnih predstavah po-kaižalo enako naklonjenost. Natančneje šč^iloi/očilo o ikohcoritu sainerh prinese-mrt ha drugem mestu. JJ. KovaCifi : pg G. Šilih: Nekoč je bilo jezero ... (Dolinska bajka). ICo^ sem čiital »to knjigo in" ob hjgj irhzmišljal o naŠeih domačem mladih-ske,m slovstvu, som se začudil, da za-zon enega poročila (v »Popotniku«j še hi bilo drugega o njej, nisem pa tudi hašol med mjadinskimi knjigami pri-ipčiveidine risrtbinč druge, ki bi jo mogel ž njo [primerjati. Prva izvirna slovenska knjiga je to in'vsebuje le eno bajko. Ne pravim,'da je obsežnost povesti tkaika. njeaia vrlina, ker simo hvala Bogu ičež dno dPibo, kb"šfe: jfe merila Ido-brota literarnih proizvodov na vatle, Hctel ‘sein s tem le povedati, da je to prva knjiga te vrste, ki ji jo od jn-ve do zadnje sit rami te leiria enotno zasno* vama (povest, ki pa kljhb temu vseskozi obdržuje 'zanimanje mjadosteega bratca. Mlada bralci namreč —taka je njihova duša — IjubijČ izpreme.ai,bp; zato iso pri deei priljubjjene knjige s praiVljičamii; phlpovedkaihiv' bajkami, le gendami' krajšega 'obsegkhlčer obrača*' jo- .pozornost bralčevo sedaj na ta, sedajta oni predmet' Mlada otroška duša je skočna (sprunghaft). Kljub teinu ,psihološko utemeljenemu PVojštivh o-trpšlce duše-pa' bo Imjiiga’memda vezalii naso mladega bralca, dokler jc ne bo [prečital do zadnje istrahj, oziroma ddlo-jo bode,’ če ga bo k teinu silila ta ali ona olkolščiina. 1 • To zanimivost dosega pisatelj na dva načina. (Vidi se, da pbzna — itči-'telj —i- dobra otroško 'hsiho). Zoajio je, da so mladini, pred v sem’'" fantkhm V' nbki staroeti,: i>0Šeihiib priljubljene po-veabi tipa »indij ari n rei«. Nočem ražža-n t- pisatelja ;in njegovo bajke primerja* v a zahteva po aJove iisCci igralski nesti nepravilna in pjegoiv trud usrira* riti'siovensld jslog gledališke' umetnosti brezuspešen, ker ga pmhč ne bo mogel tftrtjajrCi in bo dnu-gič, pa ga. bo skušal 'Vstvsriti — -prapadbl, kakor so tudi vsi drugiiiprhd njim, Ki so iše pečali z enako nemočnostjo, končno sanji obupali nnd njo. Naj'služijo ga primor tu ravno Rusi, kor je Skrbigšek ravno te citiml ter jkn očital, da njihova u-ihetUbst hi ruska, ampak svetovna, torej mednarodna. Ravno Rusi so biji proti kanon prašloga (sitoletja započcli ž delom, d« o'rin*«rrijo, istotako kakor hoče to storiti sedaj Skrbinšek, narod- It*B 11 11 1 i} ___ no riiakd !g^fefd ališko umetnost, so pa, icp sh dožhteli š. tem heušpeh in uvideli praktično neihožnost, šli zapet na med-naiodno (polt tor1 is© - dvignili' ravno radi tega; 'kar jim priznava Skrbinšek kam,' na-svetovno višino, kar je zanje vseka-kov častno iiri veliko priznanje. Podob* no pa «e je'godilo ih so še godi tjidi dmitmicrnlobo lia ri, i>f .Vdtnr .idli . -■' Skrbinšek trdi, da šmO mi »etho^av-ni in globoki v isvojom čuvst^mvahju«. Kdo smo 'to: imi ? Slovenci? Jugoslove-ni:1 Enotnega slovenskega tipa, mentaliteta ni, še manj pa je splošno jugo-slovenski. Koga naj vzamemo tu za merodajnega, Primorca/Gorenjca, Dolenjca, Štajerca ali Korošca v Ožjem siovepriketh smislu? Razlike značajev teh 'frvoishhiežnib so tako velike, da še nikakor ne dajo spraviti pod en enoten klobuk. Primorec, hi tih in globok, am-ipnlk kričav in sangviničen, Gorenjec je rabat, Dolenjec jo. veseljak itd. Edina isikpirngistt (M jo imiamo imi Slovenci, je raoroln (o, da smo —- pijanci. O tihem in globokem, čustvovanjiu ni ne duha ne sluha,Kam. no aebi človek ne j;no soditi ''tega -»m roda. Naravno je torej, da igralec, ki j ifCHtavjja n. pr- Primoroa, ne meve napraviti iz njega tihega in ti ..tem povestim. Orm-nli bi'le^rad, da p je na večih mestih zelo ‘Spretno po- znih ga! pč- tbhl moiihentbh'0 zadovolji. !(Šibčr; prim. 'Dihrgi hačirip po Tthterath priklbnte pisatelj mladega 'bralca li' knjigi, je srečna naravno mogoče dPj&dTO^TOM^i^^nogoči 'le v. ..svutu;.bajkeu t#,-torej omaananolič-jjaeaKa

twani utihne N« glede ,«a gavpoikar . omenjeni u-.čincki.kd ga :dosrtza:©isatolj;;poydarjhni še; posebno to:;sp.*ečao misel.»da je toru-žjl .zgoictovinska poračila in realni svet si ptodovi .človeške. tonita® je. ,To ,ten j0 dailo možnoisit, da iae jniumi bRo Treba o-■mejevati. na njobeno stran inf da se je mogel povzpeti,,(V; vznesenem, , ppletu;, v riinjc nobeške ■ (viža-ve,. kjer1 kraljujejo •bogovi- in vile, da, rse je .moged podati ,y. glabmeriin.toroinei kjer razsajajo besi in ■.drjuge pošasti. Veliko vrlino knjige imenu jem, itudi ko,, da je pisatelj — menda pi-vi za mladino rv posegel v ono zgodovlnslio dobo našega naroda, ko je še. mogel (poveličevati našo svobodo in aieizavilsnoist. od .vsakega gospodarja, ko je mogel mladega bralca na prijeten način seznaniti • z delam slovanskega bajeslovja, in, drža vinil 1 uredb (zadruge, žuijKv iitd-l. Ravno čuditi se moramo, ida še nihče ni arocaibil te tako hvaležne in narodno-vzgojne snavii za p-.bajke.,; Pogrešil (bi, če ..bi ne omenil še dru* gi:h vhliji* -Med najleiiiše. štejem;: rpkel bi, ilirske vložke, ko pisatelj z mehko, ljubečo rOko opisuje dolino,, kjer se vrše dogodki* zlasti jezero in njeno peipo-:.si'rtdho.okblied,, Ako bi Ti e vedeli, tla je pokraijiinia, licaite.ro oipisuje, 'njegova domačija, morali bi tb slutiti; tako iz srca je (potoki y.saik^;pot^za,,s,,,kgt§rp, jo o-pisuje. Domnevam tudi, da niso slu* čajiie aluzije: »Zales.je«, »šaleška Ttoji-■nh«, »Na dkalid »Skale«, »žilici«, roki iz katerega sta v ibajki župana, »šilih« ih dr.). 'Enlp petigoidmost pa ima jo ti liriki vložki kot !posIedict>,1/'da/-^‘Vsaj pO mibjem. mnenju — dečkom izjiod J2‘ dO 13 let knjige ne bomo dajali s pridom'v roike, ker jih bodo iti vložki dolgočasili-(Sicer ima pisatelj morila : drugo iz” ■kušnje?!) Zato jo bodo pa z' užitkom či.tali tudi bdraistli,. zlakti ond, 'ki se hočejo naslajati 'hib lepem, skrbnB oipiijČ-hgrn in melodijozno tekočem jeziku. sa+olj mladega brhlča v žadnjem poglavju nararvTiost vzpodbnja, veiidhr ne brit; Vsiljiv način, nego tudi ita vzpodbu-pE''ribane leposlovje. vzet iz Župančičeve »Pesmi jnladine«, riejieja Zupančiču nočastd .in da iina .po našem domačem umeitniku J. Žagarju, (oskrbljeno zelo okusno zunanjo; opremo, nisem opozoril le na zunanjosti. Pijstaiteiiu,. ptrokoiyiiemu učitelju,-i>a Itulc, trgovski šoli, smemo bditi hvaležni za. legp knjigo.. Nisem: mu hotel riapra- ™rrra" globokega človeka, ampak kričavega sh Jijg vi nista itd. Po načelu sp6t*/ijeln.o sloven s!c o igralske umetnosti bi moral n. pr: :igralec podati hodi sangvittične-ga Italijana taiko (kajkor ai. pr. kmeth1 iz Finžgavjevib gorenjskih drarh. Kako hi pa šele izgledal salonski Francoz z značajem Gorenjca. Radi tega je na- pačna. Skrbmškova zahteva, da bi mo* rali Rusi igrati njihovo »Ženitev« aH; »Revizorja«, tako kot mi »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« ali obratno-»Pohujšanje« je naša slovenska, »Ženitev« pa je ruska stvar. Ce se Skrbinšku: zdi čudna trditev Turgenjeva, da nagibljejo Rusi h harlefcinadi, je to le dokaz, da je Ruse slabo študiral, meni se ne zdi čisto nič čudna, ker sem to opazili že v vsem njihovem življenju, a najbolj še v boljševizmu in dadaizmu, ki ni prav nič drugega nego harlekinada. Tak je ruski narod, njegovi veliki n-metniki pa so globoki, kakor so globoki vsi ros .pravi umetniki, pa naj bodo to Rusi; Švedi, Norvežani, Francozi, Angleži, Slovenci a.li katerikoli. (Dalja urili.) j1 najboljše sredstvo proti izpadanju las in brade razpošilja Baloh in Rosina, Maribor, steklenice 80 kron. Poštnina se zaračuna posebej. o o o o o 1775 Torek 20, Solo na Čelu Gavotte D dur. Šanje. Solo na flavti „Norma“. V svojem domu. Ocarlnjenfe! Vse v to stroko spadajoče posle izvršuje ločno in kulantno od trgovcev ustanovljena „0rient“ d. d., Maribor Telefon št. 90 Meljska c. 12 Telefon št. 90 10—1 in njena 1911 podružnica v Ljubljani, Sv, Petra cesta 27. | Kelc Jakob, Maribor (f Stolna ulica. !Jj Krojaški atelje za gospode, dame In uniforme. i Točna postrežba! 1796 Solidna ce a! KI JE NAJMODERNEJŠE UREJENA, SE PRIPOROČA CENJENEMU OBČINSTVU. OBLASTVOM IN URADOM. PREVZEMA VSA V KNJIGOVEŽKO STROKO SPAPA- IZVRSBA SOLIDNAI CENE ZMERNE! Stran 4. Marit>or. 20 decembra ..Tjf.. v.r.v 1921. vili prijateljsko usluge is tem poroči* lom; napisati ga mi je bila. duševna potreba. 'Ne bi -vedel taa mnogo lepših daril, ikii bi 3 ib mogli položiti stariši svojim lijubljeneem pnimeiDJe starosti pod božično drevo. Priporočam knjigo; či-itaflte jlo in uživali bodete z malimi- . . Sokolstvo. oSokolsko društvo v Mariboru objavlja nastopne razglase: 1. Redni letni ofbčni zbor društva se bo vršil dne 3-januarja 1922 v mali dvorani Narodnega doma. Začeteik ob 19.30 umi (ob pol 8. zvečer). Po društvenih pravilih, se= stavljenih in uvedenih za vsa včlanjena je za isMepčnosIt potrebna, navzočnost ene tretjine članoiv, ako se toliko čla- nec iza svoje dejanje v trenutku, ko je čin izvršil, ni odgovoren in se posledice dejanja njetmu ne morejo pri* plilsaiti. fcer je državni pTavdnik zahteval diva izvedenca, Ije bila razprava preložena. Uboj v Dokleževju. Panitovslki pretep v Dtoikleževju dne 25. sept. 1921., katerega žrltev je bil 25-letni Janez Brtuilec, jo spravil na zatožno klop današnjega obtoženca Pran* ca Mariniča, ki se je moral zagovarjati radi uboja. Kritičnega dne so popi-i vali fantje v gostilni Damjan- Bili so ške zbornice na vpogled, g Dobava v Ljubljani interesentom tajava. . i» i Podpisani prosim vse lastnike loka-tetegrafskega materijala.' lov l^jer se uaJiajajo reklamne tablice" vsi precej vinjeni. Na vasi sita se krog ijemin un uvenenan za vsa vcianje-, p^^ei sporekla današnji obtoženec in društva pto^ Jugoslov- bok. Saivezu,. njeg|QV tovariš- fefutieč jih je miril in I gonil ispiat. Ko mu je današnji obtože-. , , . . „ . i nec odgovoril, da gre spat, kadar sam noiv ne nabere, je sklepom obem zbor je aaigrabil Brunec nek drog ter eno Uro po napovedanem začetku ob . udaril ž njim obtoženca po glavi. Ob-navzočnosti ene desetine clainoiv. . Da toženec je v svoji razburjenosti poteg-se omogoči ibrZi potek občnega zbora, nabodel Bruneca v prsi ter ma- ; (to zbežal. Brnnec se je na mestu zgrudil ter vsled izkrvavitve čez četrt ure umrl. Porotniki so vprašanje na uboj soglasno zanikali, vsled česar je bil Pr. Marinič ob soj n na 3 mesece zapora. V kazen ise mu vračuna preiskovalni zapor od 27. sept. do danes, tako, da mora odisedeti le še 10 dni. se vriši v četrtek 22. it. m- z začetkom ob 20. uri ptrediraagovor v kmetiški iso-bi Narodnega idoma. Na dnevnem redu je pogovor o sestavi noivega odbora in o 'direktivah za delovanje prihodnje leto. 3. Do oibčnega zbora bodeta uradni uri le še ta teden (v torek in v .soboto od 18. do 19. ure), da moreta potem bra= ta blagajnik lin gospodar skleniti letni i račun. 4. Zadnji termin Sokolskega ko- j ledarja za leto 1922. je danes (20. 12.). > Kdor ga še hoče naročiti, naj se prijavi med 18. in 19. uro v društveni sobi v Narodnem domu. — Odbor. Paviiateljstvo d-ivavnih žedeznic v Subotici razpisuje na dan 9. februarja 1922. pismeno ofertalno licitacijo glede dobave raznega telegrafskega materijala. Predmetni oglas in pogoji so interesentom v pisarni trgovske in o-brtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. g Dobava raznih krtač. Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se vrši dne 25. januarja 1922. pismena ofentalna licitacija za dobavo 36760 komadov raznih krtač- — Predmeti oglas im pogoji so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani ; i. 'Jug, auto-delavniea, Maribor Tržaška cesta 16., da uničijo te tablice, ker ne odgovarjajo več radi zastarelosti svojemu namenu. S tem ne prevzame več podpisani nobene odgovornosti zanje. Maribor, 17. dec. 1921. 2-028 Josip Ju g. Narodno gledališče. Repertoar: Torek 20.: „Poljska kri“. Ab. B. četrtek 22.: „Vzgojitelj Lanovec*. Ab.. C. Glavni urednik ii s d l v o t Rehar. • — ■' t * « - = Gospodarstvo. Porotno sodišče. Maribor 17. decembra 1921. Usoda sina propale matere. Žalostna usoda je spravila na zatožno klop današnjega obtoženca, 31-letne-ga Janeza Kranjca, nezakonskega sina 51-leltne vd- Ane Šmihole roj. Kranjc, posestnice v Gradišču pri Sv. Barbari v Halozah. L- 1916. je moral k vojakom, kjer je služil na italijanski in francoski fatotnrtd. ter (bdi večkrat ranjen. Po preobratu se je vrnil k svoji materi. Bil je zelo priden, delaven in v obče spoštovan. Pri volitvah je bil celo izvoljen za župana, a ker je bil premlad, ni bil potrjen. Priče pa ga opisujejo kot najiniteligenitinejšega v vsej okolici. Kljub vsemu temu pa ga mati ni marala. Imela je ljiubavno razmerje s sosedovim sinom, njegovim sošolcem ter je bila večinoma piri njem. Nosila mu je jedila in vsi domačini so to že obsojali. Za sinove opomine se ni zmenila ter ga često zmerjala in gonila od hiše-Tako je bilo tudi usodnega dne, dne 5. julija 1. 1. Sin je delal v vinogradu ter prišel po južimo zase in za delavce. Mati pa ga je ozmerjala in gonila od hi* še. Ravnokar je bila namenjena zopet k sosedu, kateremu je nesla pečenko in pogače. Sin se je žalosten vrnil k delavcem ter jim potožil svoje gorje. — Okoli 18. ure so šli k večerji. Med ve-1 čerjo je sin zopet prosil svojo mater, naj ne bo več taka in naj tega več ne dela- Mati, ki je bila .tudi pijači udarna, se je nato raahudila, dvignila krila ter tmu zabrusila v otbraz: »Piši ti mene v-..! Jaz delam kar hočem! Oni (njen ljubimec) ibo še vedno jedel pečenko, a ti nikdar!« To je sina talko razljutilo, da je pograbil sekiro ter ž njo udaril mater po glavi. 2e v prihodnjem trenutku pa se je zavedel svojega dejanja, padel tovarišu-delavcu okoli vratu ter se raizjolkal. Drugega delavca je poslal po Starega očeta, potem je spravil mater v posteljo, pomagal obvezati in poslal tudi po zdravnika. Potem pa je šel v Ptuj, kjer se je sam javil policiji. Policija mu uiiti verjeti ni hotela- Mater so drugi dan odpeljali v ptujsko bolnico, kjer je bila na potu okrevanja. Dne 14. avgusta je nastopila vnočica, nakar so jo operirali. Kljub temu pa je dne 21. avgusta na vnetju možgan umrla. Kpit priča zaslišani zdravnik dr. Bela Štuhec je izjavil, da smrt ni nastopila neposredno vsled udarca, temveč rradi gnojenja rane, ker ni bila pravočasno operirana. Nešteto vojakov je z večji3 mi ranami ozdravelo. Ker je bila mati živčno bolna, se je to po mnenju zdravnikov preneslo na sina- Sodni izvedenec dr. Zakrajšek je izjavil, da obtože- g Mariborski trg. Sejmsko poročilo od 16. t. mi Na svinjski semenj se je pripeljalo 36 prašičev in 2 kozi. ("ene so bile sledeče, miadi prašiči 5—6 tednov star, 1 komau K 200—250; 6—S tednov start K 3^0—100; 4—6 mesecev K 650—700; S--10 mesecev K 1500—1>00; 1 leto stari iv 2000—3500; VA leta ssari K 3000— SS00; plemenske svinje žive teže kg. 28 -30; polpitane mrtve teže kg. 31—40: koze ena K 300—350. g Dobava lanenega olja in terpentina- Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se vrši dne 7. febr. 1922. pismena ofeintalna lieitaa cija iglede dobave 500 kg lanenega olja ter 6300 fcg terpentiLna- Predmetni oglas in pogoji so v pisarni trgovske in o-brtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. g Povišanje monopolske takse na cigaretni papir- Podpisana trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani opozarja vse interesente na odlok uprav* nega odbora samostojne monopolske uprave z dne 26. novembra i. 1- Pov. Mbr. 216, ki' je bil odobren od g. finančnega ministra s Pov- Mbr. 873 z dne 30- novembra .t. 1-, s katerim je povišana monopolska taksa na cigaretni papir na sledeče: 1. na cigaretni papir v risih, na katerega se je dosedaj plačevala taksa 1-600 din. v zlatu, t. j. 3-200 din. v srebru od 100 kg, se plačuje odslej 3-200 din. v zlatu, t. j- 6.400 din. v srebru od 100 kg bruto teže. 2. Na cigaretni papir v knjižicah in stročnicah na katerega se je doslej plačevala taksa 1-600 din. ,v zlatu, t- j. 3-200 din. v srebru, se plačuje odslej 2.750 din. v zlatu, t. j. 5.500 din. v srebru za 100 kg bruto teže v škatljah. g Prodajne cene za cigaretni papir. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani opozarja vse interesente na odtok upravnega odbora samostojne monopolske uprave z dne 26. novembra t. 1. Mibr. 20.394, ki je bil odobren od g-finančnega ministra z br. 873 z dne 30. novembra t. 1-, s katerim se objavlja, da se bo prodajalo odslej cigaretni papir po sledečih cenah: 1- Žotb ena knjižica en dinar; 2. cigaretni papir I. vrste, ena knjižica 70 lističev 0.60 din; 3. cigaretni papir IL vrste ena knjiži* ca 70 lističev 0.50 din.; 4. cigaretni papir n. vrste ena knjižica 50 lističev 0.40 din.; 5. cigaretni papir TTT. vrste ena knjižica 70 lističev 0.40 din.; 6. cigaretni papir III vrste ena knjižica 50 ! lističev 0.30 din.; g Dobava raznega železa In železne j pločevine. Ravnateljstvo državnih že* i leznic v Subotici naznanja trgovski in j obrtniški zbornici v Ljubljani, da se i vrši dne 31. januarja 1922 pismena o- j fertalna licitacija za dobavo raznega j železa (drogov itd.) Predmetni oglas in , pogoji so v pisarni trgovske in obrtni- i Mala oznanja. izprašana učiteljica spre ema pouk o h mštrukcije. Pismene ponudlie na upravo , Inžener z ženo brez otrok, s pravico na slannvanje, ifče stanovanje nli ncmeblmuio soho Pi-mene ponudbe pod „[n-žener“ prosi na upiavo .Tabora". 2026 i Profesor spreiema inštrukcije ! r.a nitje in stednje Sol". PUme-ne ponudbe pod „ Profesor" na upravo „Tat>ora“. 2026 ! Proda se peč na petrolej, 3 dr-j žala za čusnike, 1 svetilka za obesiti, 1 namizna svetilka, 2 veliki steklenici in 1 stekleni vrč, 1 svetilka na plin za obesili, 2 španski -teni, od teh ena 8-delna, nekoliko kuhinjske priprave, t podlago za na vlažni /id, več '/.avrelnih steklenic, 1 posoda za žganje kave, par slik z okviriem, 1 omanea t držalom m va/o, 2 para drsalk za moSke in ženske, 1 natega in drupe raznovrstne reči. ' prnša se: Trg svobode št. 14.1 II. nadstropje. 2027 Posestvo, pripravno za žele-zmča?ia se takoj proda. Hi«a /'dana, vrt, njiva in lep sado. nosnik. Pol ure od Maribora Krčevina štev. 57, nad trem ribniki. 2029 Krnsen kratek glasovlr, nova plemena jopa s čepico,.se proda. Wildemainerjeva ulica 8, vi atu 5. 2030 2-1 Sedla, civilna, kupi Iv. Kravos, Aleksandrova cesta 13. 2012 Podpirajte slovenske tvrdke! Listnice. denarnice, tobačnice, damske in potne torbice v veliki izberi, pripravna darila za Božič in Novo leto pri 2011 Iv. Kravos, Maribor Aleksandma c. 13, KNJIGOVEZNICA MARIBORSKE TISKARNE D. Lastnik n u ajatelj: Konzo.ilj „T<«. or". —• Tiska; Mariborska tiskarna d. d.