S o A- A 6 O 10 O z. »■ OSREDNJA KNJI2.NI' .muriSKI DNEVNIK Poštnina plačana * gotovini ,, Abb. postale I gruppo (iftlia 400 IIP Leto XXXVII. Št. 106 (10.928) TRST, sreda, 6. maja 1981 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* oovcu pn Oorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi Zap ravi preporod JS atastrofalni potres, ki je pred petimi leti — 6. maja in septembra 1976 — stresel Furlanijo in slovenske doline Benečije in Rezije, ni razgalil samo razparanih hišnih sten, ampak je odprl tudi fronto človeške solidarnosti ter močno voljo po odpravi njegovih posledic. Pa ne samo škode, ki jo je prizadejal potres, temveč tudi tiste, ki jo je povzročilo pojenjanje življenjskih moči skupnosti, ki so jo že pred potresom pestile številne težave. Sprostila se je nova človeška sila, ki je obudila prej neopazne energije. Energije ljudi, ki so ponosu dodale gotovosti, soočanje in sodelovanje; ki so omogočile iskanje in prizadevanje za odpravo čakanja v nedogled in nezaupanja ter za ustvarjanje novih vidikov družbe, osnovane na vrednotah in demokraciji, odprti za pravičnejše, bolj socialne oblike življenja. Potrebna je bila enotnost in gotovost in slovenski ljudje so z bogastvom svojih prizadevanj, življenjskosti in moči. izvirajoče iz zemlje, ki jo je razdejal potres, stopili v službo skupnosti. Prvič so dejavno posegli pri nudenju ponoči in omogočanju nadaljnjega življenja. Vzporedno z zaprtim modelom prevladovanja ki je slabo prenašal prisotnost slovenske v spletu furlanskih kultur videmske pokrajine, se je uresničeval pristnejši so-cialnii humus, bližji tamkajšnjemu prebivalstvu. V okviru sodobne e-vropske zavesti se je uresničeval tvorni napor, ki je prizadete kraje spojil znjihovimi pristnimi koreninami in priznal vrednote osvobajanja kulturnega življenja, dela, sodelovanja slovenskega prebivalstva v Furlaniji, ki je v svoji zgodovini doživelo hude preizkušnje in ki je sedaj hotelo graditi in postati protagonist tudi pri premagovanju po slepic potresa. Kaj ostaja od teh naoorov po novi viziji žjvVenm" Od tolikih gesel, kot so: »I z šotorov v hiše*. terminih gospodarskega m socialnega razvo!a in zaščite ptnično-kultumih značilnosti, pred seboj še dolgo pot. V Mažerolah, v 'lipani, v Reziji, Bardu. Subidu in Čeneboli. v Ažli in ' po drugih slovenskih .dolinah je delo za reševanje in sanacijo v zamudi ali upočasnjeno. Še več: očitno je popuščanje začetnega idealističnega zagona, kar prebivalstvu zagotovo ne daje sredstev, ki bi mu omogočila premostitev težav, ki izhajajo iz hribovskega okoi'a in zgodovinske zanemar jenosti. Danes pa ne moremo več sprejemati gospodarstva, ki sloni na pomoči in podporah, na pomanjkljivem, klientelarnem in nestabilnem ravnotežju. Pot si utira zahteva po jasnih ciljih za vsako dolino posebej v okviru splošnih razvojnih smernic obmejnega območja Beneške Slovenije, kot ie zapisano v osimskem sporazumu. Naše vasi torej nočejo ostati zgolj zatočišče ali prenočišče, temveč se hočejo spremeniti v skupnosti, ki naj bi bile odraz lastnih interesov in dejavnosti ter zaščite slovenske človeške, družbene in kulturne istovetnosti, kot elementa, ki opredeljuje preporod in demokratično življenje v vsej Furlaniji. VILJEM ČERNO 0 VPRAŠANJU DRACINJSKE DOKLADE ŠE NI SOGLASJA Tajništvo zveze CGIL-CISL BIL se sestane ponovno v ponedeljek Sestavljena delovna skupina, ki naj izdela enotna stališča o protikriznih ukrepih - Odloženo srečanje z vlado RIM — Niti včerajšnje šesturno srečanje tajništva enotne zveze CGIL - CISL - UIL ni prineslo soglasja o skupni platformi usklajenih ukrepov, ki naj bi jih sindikat predložil vladi kot alternativo njeni politiki za zajezitev inflacije in Različna stališča Lame, Carnitija draginjske doklade se še niso dovolj zbližala. Sodeč po izjavah sindikalistov ob zaključku seje, so pa vseeno stopili nekaj korakov naprej v prizadevanjih za enoten nastop pred vlado. Srečanje s Forlanijem in njegovimi ministri, ki je bilo napovedano za danes (ne pa uradno sklicano, kot je dejal sam predsednik izhod iz hude gospodarske krize, in Benvenuta glede sporne točke Nezadržen vzpon dolarja: 1130 lir RIM — Vesti s svetovnih finančnih tržišč postajajo v zadnjih tednih enolične: tečaj a-meriškega dolarja se nezadržno vzpenja in dosega malone iz dneva v dan nove rekorde. Včeraj je spet beležiti močno okrepitev dolarja do vseh evropskih valut. Razmerje pri zamenjavanju z liro se je povzpelo cb včerajšnjem zaključku transakcij na 1.129,25 lire za dolar, ki se je torej v enem samem dnevu «podražil» za več kot 15 lir. Od 5. maja lani se je torej vrednost ameriške valute v primerjavi z liro povišala za tretjino, saj se je tedaj dolar menjaval po 850 lir, od začetka letošnjega leta, ko je veljal 936,50 lire, pa za dobrih 20 odstotkov. Ob istočasni ošibitvi nemške marke in francoskega franka je tečaj lire ostal do teh valut v bistvu neizpreme-njen, poslabšal pa se je (za nadaljnjih 15 lir) v odnosu do angleškega funta šteringa, ki t je včeraj veljal 2.387 lir; vlade), bo- torej odloženo, najverjetneje na torek. Tajništvo enotne I sindikalne zveze se bo namreč ponovno sestalo v ponedeljek, da prouči dokument, ki ga bo v tem času pripravila včeraj ustanovljena delovna skupina, sestavljena iz dvojice sindikalistov vseh treh organizacij. Ta ima nalogo izdelati enotne predloge glede treh vprašanj: naložbe in strukturni posegi, davki, zdravstvo in skrbstvo ter zajezitev inflacije. Po seji je tajništvo enotne zveze izdalo tiskovno sporočilo, v katerem ostro obsoja «hude zastoje in pomanjkljivosti javnih posegov na potresnem področju Kampanije in Bazilikate* in zahteva nujno srečanje z ministrom za delo Foschi-jem. posebnim komisarjem Zamber-lettijem ter zastopniki dežele Kampanj ja in neapeljske občine, da «se določijo roki in postopki za zaposlitev prve skupine neapeljskih brezposelnih*, na osnovi obljub ministra Foschija. Vprašanje morebitnih sprememb pri postopku za izplačevanje draginjske doklade ostaja torej vsaj do ponedeljka še vedno odprto. Predlog CISL o predhodni določitvi letnega prirastka točk (dogovorjeni z vlado in podjetniki) z morebit- nim obračunom ob koncu leta je medtem še vedno predmet v bistvu negativnih komentarjev. Odločno nasprotovanje vsakemu manevru je izrazil včeraj centralni komite kovinarjev CGIL, ki je tudi predlagal splošno stavko, če bi vlada ne preč krenila svoje gospodarske politike. Velike pomisleke o izvedljivosti, zlasti pa o učinkovitosti predloga CISL za zajezitev inflacije, so izrazili včeraj tudi ekonomisti Monti, Napoleoni in Sylos La-bini na okrogli mizi. RIAD — Avstrijski kancler Bruno Kreisky je včeraj dopotoval na tridnevni obisk v Saudsko Arabijo. Vsedržavna konferenca o vojaških služnostih RIM — Ob prisotnosti obrambnega ministra Lagoria, načelnikov pristojnih parlamentarnih komisij, predsednikov dežel in zastopnikov državnih združenj občin in pokrajin se je začela včeraj vsedržavna konferenca o vojaških služnostih. Deželo Furlanijo - Julijsko krajino, kjer vojaške služnosti krijejo četrtino ozemlja, so zastopali poleg predsednika ■ Comellija še odbornik Bomben, predsednik dež. sveta Col-li ter svetovalci Barazzutti (KPI), Ermano (PSI). Specogna (KD) in Štoka (SSk). Minister Lagorio je obljubil, da bodo obseg vojaških služnosti omejili in da jih bodo porazdelili po vsem državnem o-zemlju. PO 66 DNEH NEPREKINJENE GLADOVNE STAVKE KONČANA AGONIJA B0BBYJA SANDSA PRIČAKOVANIH IZGREDOV NI BILO uiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiunniiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiitiviiiiiituiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit OB KONCU SPOMLADANSKEGA ZASEDANJA ATLANTSKEGA ZAVEZNIŠTVA V RIMU NATO obnovil razpoložljivost za dialog obenem pa krepi svoj vojaški potencial Obsodba intervencije SZ v Afganistanu, opozorila pred morebitnim vojaškim posegom SZ na Poljskem - NATO dopušča članicam neposredne posege izven tradicionalnih meja zaveznikov INTERVJU GENERALNEGA TAJNIKA OZN VVALDHEIMA Važna vloga neuvrščenih pri reševanju perečih mednarodnih problemov NEW YORK — V zadnjem času se je mednarodni položaj občutno poslabšal, proces detanta je doživel precejšnje neuspehe, nezaupanje in napetost med velikimi silami pa sta se povečala. To je v intervjuju za Tanjug izjavil generalni sekretar ZN Kurt VValdheim pred svojim obiskom v Jugoslaviji. Poudaril je, da bo obisk priložnost, da z jugoslovanskimi voditelji obravnava mednarodni položaj, ki je po njegovih besedah v izjemno težkem obdobju. Waldheim je dejal, da igra Jugoslavija kot ena od ustanoviteljic neuvrščenega gibanja pomembno vlogo v delu ZN in hkrati lahko da velik delež k sprejemanju konstruktivnih rešitev za bistvena mednarodna vprašanja. Ko je opozoril, da napetost in nezaupanje med velikimi silami naraščata predvsem zaradi njihovega tekmovalnega vmešavanja v številna področja, kjer so lokalni ali območni spopadi, je Kurt Waldheim opozoril, da takšni odnosi bistveno ogrožajo splošni mir na svetu ter pogovore o razorožitvi, pa tudi prizadevanje za zgraditev nove mednarodne ekonomske ureditve. Generalni sekretar ZN je tudi izrazil prepričanje, da je še vedno dovolj politične volje, da se izognemo spopadu velikih razsežnosti in spremenimo smer nedavnih zlih tokov. Za dosego tega je po njegovem mnenju najboljši forum prav svetovna organizacija. Waldheim je med drugim še poudaril, da imajo neuvrščene države vse pomembnejšo vlogo v reševanju perečih mednarodnih problemov. Ob koncu intervjuja pa je dodal, da je neuvrščeno gibanje zaradi svojega pozitivnega pristopa in konstruktivnih pobud postalo eden bistvenih elementov v dejavnosti ZN. (dd) . „„„„ n,mini mu o ODSTOPIL MAHMUT BAKALI, PREDSEDNIK POKRAJINSKEGA KOMITEJA ZK KOSOVA PRIŠTINA — V Prištini je bila včeraj 17. seja pokrajinskega komiteja ZK Kosova, na kateri so obravnavali obsežno informacijo, v kateri je predsedstvo pokrajinskega komiteja ocenilo vzroke, okoliščine in posledice sovražnih demonstracij ter organiziranost in delovanje ZK ter drugih socialističnih sil na Kosovu, Med popoldanskim delom včerajšnje seje pokrajinskega komiteja Zveze komunistov Kosova je predsednik pokrajinskega komiteja Mahmut Bakali odstopil z dosedanjega položaja in potem ko je obsodil nevarne pojave nacionalizma na KosOvu dejal: »Prepričan sem, da največje breme odgovornosti za pomanjkljivosti in kritike namenjene Zvezi komunistov Kosova nosim sam, kot predsednik pokrajinskega komiteja ZK, Zato ker nisem bil dovolj buden, da bi kritično ocenil nekatera gibanja in ker nisem bil odločen, ko sem govoril in ocenjeval nekatere zahteve, da bi izvedli u-strezne ukrepe in akcijo pripeljali do konca. To odgovornost dejansko čutim in sem sposoben ter pripravljen aktivno delovati ne le pri premagovanju novo nastalega položaja, marveč tudi pri nadaljnji revolucionarni krepitvi ZK in pri odpravljanju mojih pomanjkljivosti kot komunista.* «Te dni, je nadaljeval Mahmut Bakali, sem pred predsedstvom pokrajinskega komiteja in predsedstvom CK ZK Jugoslavije kritično in samokritično načel vprašanja o moji razrešitvi. Prepričan sem v mojo politično odgovornost po razmerah, kakršne so danes. Menim, da bo ■noja razrešitev prispevala in ohranila našo akcijo. Rekli sc mi, da sedaj potrebujemo učinkovite akcije in da ni čas za odstope in zavoljo tega sem nadaljeval z delom skupaj z mojimi tovariši. Na zadnji seji predsedstva pokrajinskega komiteja sem Ponovil svojo zahtevo, prepričan v svoje odgovornosti, ’n v upanju, da bo lahko predsedstvo pokrajinskega komiteja uspešno delovalo. Predsedstvo 'pokrajinskega komiteja je soglašalo z mojo zalitevo. in zato prosim pokrajinski komite, da sprejme moj odstop a funkcije pred- sednika komiteja zaradi osebne politične odgovornosti, ki jo občutim ob takih razmerah. Ostal bom dosleden in odločen borec za politiko ZK Jugoslavije in tovariša Tita ter stališč, ki jih bo sprejel pokrajinski komite, je dejal Bakali. V uvodnem govoru na včerajšnji seji je član predsedstva pokrajinskega komiteja Ali šukrija poudaril, da ocene vzrokov okoliščin in posledic sovražnih demonstracij, ki jih je sprejelo predsedstvo, niso celovita analiza dogodkov v pokrajini. Po njegovih besedah bo takšno analizo mogoče narediti šele po kritični razpravi, na temelju katere bodo izdelali tudi akcijski program za delovanje ZK Kosova do njegove 13. konference. Iz do zdaj že izrečenih ocen pa izhaja, da so sovražne demonstracije ter protirevolucionarne akcije 11. marca in kasneje imele isti cilj in pomen ter ista hotenja, ne glede na začetne demagoške parole. Po njegovih besedah se sovražna dejavnost nadaljuje v raznih oblikah, od pisanja sovražnih gesel in pamfletov, do motenja pouka v nekaterih šolah in poskusov, da bi učence zvabili na ulice. Da bi zavarovali mir in red na Kosovu, izvajajo ustrezne politične in zakonske ukrepe. Šukrija se je posebej zadržal na stihiji pri razvoju visokega šolstva in navedel, da je prištinska univerza po številu študentov tretja v državi. Njen razvoj ni potekal v skladu z materialnimi možnostmi in potrebami pokrajine po ustreznih kadrih. Spregovoril je tudi o kakovosti pouka, šolskih programov in učbenikov in dejal, da v njih ni dovolj vsebine, ki bi prispevala k temu, da bi se mlade generacije seznanile s kulturno in splošno družbeno preteklostjo v dolgi skupni zgodovini in usodi jugoslovanskih narodov ter narodnosti. Nekateri učbeniki so Obremenjeni s historicizmom, nacionalnim romanticizmom pri razlagi zgodovinskih dogodkov in osebnosti, kar vse vpliva na podaljšanje starih ter na ustvarjanje novih nacionalnih mitov ter nacionalističnih občutkov. Pomanjkanje razrednega marksističnega pristopa na Uniji ZKJ in revolucije pri razlagi ■ raznih zgodovinskih dogodkov in osebnosti, je odpiralo vrata tujim ideologijam, nacionalizmu in iredentizmu. Tu je treba iskati odgovor, od kod indoktrt-ranost z albanskim nacionaUzmom dela študentovske in šolske mladine. Akcije sovražnikov na univerzi, je nadaljeva’ Šukrija, kažejo, da organizacija ZK na visokošolskih ustanovah boleha zaradi anemičnosti, površnosti in oportunizma, Šukrija je opozoril na potrebo, da se organizaciji ZK na univerzi pomaga pri odločnem obračunu z albanskim nacionaUzmom in iredentizmom. Za oceno poUtičnega in varnostnega položaja v pokrajini ter izvajanje ustreznih ukrepov, je po besedah Alija Šukrije odgovorna cela ZK Kosova, njen pokrajinski komite ter predvsem predsedstvo, zlasti za tisto, kar se je zgodilo v zvezi z izbruhom nacionalizma in iredentima ter surovimi napadi protirevolucionarnih sovražnih sil na jugoslovansko enotnost narodov in narodnostjo Zato, je poudaril Šukrija, moramo biti kritični in samokritični tako v oceni položaja in določanju ter izvajanju ukrepov, kot tudi v odločni diferenciaciji. Ob koncu je Ali Šukrija spregovoril tudi o vplivu mednarodnih dejavnikov, katerim ne gre v račun krepitev neodvisnosti, neuvrščenosti in stabilnosti SFRJ. šli smo prek nedvoumnih izjav albanskih voditeljev, v katerih so izražene jasne ozemeljske zahteve do Jugoslavije, je dejal Šukrija. Nismo hoteli polemizirati, da ne bi poslabšali sosedskih odnosov. Toda dovolili smo, da se je naše sodelovanje z Albanijo, zlasti na področju kulture in izobraževanja razvijalo samo prek Kosova. V stikih z albanskimi partnerji je bilo opaziti pojave stihije, nezadostne organiziranosti ter stike posameznikov, mimo določenih protokolov in ustreznih organov. Vse to je bilo zelo ugodno za propagandno in subverzivno dejavnost proti Jugoslaviji. Poleg tega je bila nesprejemljiva tolerantnost proti provokativnemu in predrznemu obnašanju posameznikov ter gostujočih umetniških skupin iiz Albanije na Kosovu. Bili so drastični primeri, ko so postavljali pogoje za prireditve, razstave ali celo vožnje v jugoslovanskih avtobusih. Eden takih pogojev je bil, da se odstranijo slike tovariša Tita, RIM — Spomladansko zasedanje ministrskega sveta NATO se je končalo včeraj dopoldne v Rimu z o-bjavo sklepne listine, ki med dvanajstimi točkami vsebuje predlog o pogajanjih s Sovjetsko zvezo o o-mejevanju in nadzorstvu jedrskih raket v Evropi. Obenem sklepna listina petnajstih zunanjih ministrov atlantskega zavezništva poudarja že znana stališča, da ne sprejema sovjetskega predloga o zamrznitvi «e-vroraket* in da bo atlantsko zavezništvo nadaljevalo z modernizacijo svojega raketnega sistema srednjega dometa v Evropi. Zahod je torej pokazal na eni strani razpoložljivost za dialog Vzhodom, na drugi strani pa je poudaril svojo voljo, da se z jačenjem svojega vojaškega potenciala postavi po robu sovjetski ekspanzionisti-čni politiki in ponovno vzpostavi za Zahod porušeno ravnotežje sil v E-vropi. Listina izrecno navaja sovjetsko intervencijo v Afganistanu, »ki .je in ostaja nesprejemljiva za za hodno zavezništvo in za svetovno javno mnenje. Ob tem navaja, da je Sovjetska zveza ostala gluha na pozive OZN, islamske konference in gibanja neuvrščenih. Glede Poljske obravlja stališče, da si morajo Poljaki sami krojiti svojo usodo, morebitni sovjetski vojaški poseg pa bi imel hude mednarodne posledice in bi spremenil tako mednarodne odnose kot ves svetovni položaj. Popolna novost za atlantsko zavezništvo pa je sedmi člen sklepne listine, ki v zamegleni obliki dopušča intervencije svojih članic izven tradicionalnega območja zahod ne obrambne zveze. To je v praksi pooblastilo za neposredne interven cije na kriznih območjih Tretjega sveta, ki jih listina opravičuje kot obrambo »resnične neuvrščenosti* teh držav. Obenem atlantsko zavezništvo obnavlja trditve o svojih »življenjskih interesih* in poudarja da bi moralo sodelovati pri političnih rešitvah kriz na azijskem jugovzhodu, na Bližnjem vzhodu -in na jugu Afrike. Neuvrščenim drža-, vam zahodno zavezništvo obljublja vsestransko podporo v obrambi «nji-hove neodvisnosti*. Pri tem navaja že staro besedišče o boju proti lakoti, revščini in zaostalosti ne da bi se soočalo z resničnimi problemi teh držav, ali vsaj skušalo razumeti njihova hotenja. Reaganova administracija je lahko torej zadovoljna. Evropskim zaveznikom je popustila glede vprašanja dialoga s Sovjetsko zvezo o stopnji jedrske oborožitve v Evropi, a je dosegla večjo angažiranost in razumevanje zahodne Evrope do a-meriških pogledov v Tretjem svetu, kar pa je najvažnejše, utrdila je zavezništvo. »Volk je ostal sit, koza pa cela*. V bistvu je to rezultat tega spomladanskega zasedanja ministrskega sveta NATO, ki je zadovoljil vse udeležence. Na raznih tiskovnih konferencah in izjavah so razni ministri poudarjali svoje navdušenje ob doseženih rezultatih. Najbolj zadovoljen je bil ameriški državni tajnik Haig, ki je med drugim poudaril, da ostaja še vedno v veljavi načelo odvisnosti med sovjetskim obnašanjem na mednarodnem prizorišču in zahodno razpoložljivostjo za dialog z Vzhodom. Ob vsem tem rte preseneča zadržanost kremeljskih voditeljev, ki vidijo v novi ameriški razpoložljivosti le poskus »zadušitve protestov zaliodne Evrope zaradi militaristične politike Genaralni tajnik NATO Joseph Luns ZDA*. Za sovjetsko agencijo «TASS» je to le «simbolična ponudba*, ki ne spreminja dejstva zahodne oboroževalne tekme. Še bolj ostra je bila agencija «Novosti», ki je izrecno poudarila, da bo Sovjetska zveza primerno odgovorila na nove ameriške rakete v Evropi, saj njena tehnologija premore še boljše izstrelke kot so rakete «SS-20». Sovjetska zveza pa sploh ne omenja atlantsko razpoložljivost za uresničitev »resničnega popuščanja napetosti* in ugodnega razvoja medsebojnih odnosov v duhu helsinške listine. iiiiiiiituuiiiiniMiiiiiiiiiiniiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHii BELFAST — šestinšestdeseti dan neprekinjene gladovne stavke je bil za Bcbbyja Sandsa usoden. Ob e-nih in 17 minut po krajevnem času, 48 ur zatem, ko je nastopila globoka nezavest, je srce pripadnika irske republikanske armade in poslanca v londonskem parlamentu dokončno prenehalo biti. Ogromna množica njegovih pristašev in pripadnikov ulstrske katoliške manjšine je stopila na ulice, da bi izrazila svoj gnev in odpor do nepopustljivega stališča britanske vlade Margharet Thatcherjeve, ki ni priznala Sandsu statusa političnega jetnika. Kljub temu in navzlic črnogledim napovedim londonskih izvedencev pa je prišlo le do manjših nemirov in spopadov med demonstranti in policijo, v katerih so bile ranjene štiri osebe. Incidenti so bili torej skrajno omejeni, skoraj vse demonstracije so potekale miroljubno. Irski skrajneži so se tako odzvali vabilu Sandsove matere, ki jih je rotila, naj ne povzročajo novih izlivov krvi. Tudi uradno sporočilo IRA, ki so ga izdali nekaj ur po Sandso-vi smrti, je pozvalo irsko nacionalistično mladino, naj reagira umirjeno in naj ne naseda provokacijam. Prav gotovo pa velja, da so bili tudi impozantni varnostni ukrepi, ki jih je sprejela osrednja vlada, da bi preprečila izgrede, že sami po sebi dovolj prepričljiva protiutež za morebitna teroristična dejanja. Westminstrski poslanci, zbrani na včerajšnjem zasedanju britanskega parlamenta, so vest o sicer pričakovani smrti Sandsa, sprejeli v popolni tišini. Ob koncu seje pa je premier Thatcherjeva ponovila stališče svoje konservativne vlade, ki resnici na ljubo uživa v tem primeru popolno podporo laburistične opozicije. Dejala je, da vlada ne bo nikoli klonila zahtevam političnih jetnikov, ne glede na to, koliko jih bo začelo gladovno stavko. Gospod Sands, je podčrtala, je bil obsojeni zločinec, ki se je odločil za samomor. Mnogo bolj kritično pa je stališče ostalih svetovnih političnih krogov in javnosti. Le malokdo odločno podpira ravnanje britanske vlade. Naj-emernejši očitajo Thatcherjevi »pomanjkanje prožnosti*, nekateri pa so «ielezno gospo* že preimenovali v »gospo smrt». Vendar pa se težave za londonsko vlado še niso končale. Zdravniki namreč že napovedujejo skorajšnjo smrt Francisa Hughesa, ki prav tako že 52 dni gladuje. Pravijo, da bo le stežka vzdržal do četrtka, ko se bodo na pokopališču v Milltvvonu, kjer počiva večina umrlih pripadnikov IRA, dokončno poslovili od komaj 27-letnega Bobbyja Sandsa. Na shld (tel-foto AP): demonstracija Sandsovih pristašev v Oslu. SANTIAGO — Stavka deset trioč rudarjev ležišča bakra »El Te-niente* v Čilu traja že 14 dni, ne da bi pogajanja obrodila pričakovanega sporazuma z lastniki rudnika. Delavci zahtevajo povišanje o-sebnih dohodkov, upravitelji državne družbe Codelco, ki upravlja rudnik, pa trdijo, da bi to bilo preveliko breme za »posušene blagajne* lastnikov. MADRID — Včeraj so v Špani)! pokopali generala vojske, policijskega agenta in člana guardie ci-vil, ki so jih v ponedeljek v atentatu ubili pripadniki skupine Gra-> po. iitiMfnmiiiiiimMitiitiiiiHiiiivimiiiiiiMiiiiiiiiiiuiiiM NA ZASEDANJU VODSTVA KD Oster poseg Piccolija na račun socialistov RIM — Je idile med demokristjani in socialisti konec? Kaže, da med strankama vlada tekmovanje, namesto dosedanjega sodelovanja. To je pomembna politična novost, morda resnično presenečenje v včerajšnjem poročilu Flaminia Piccolija ob začetku zasedanja vsedržavnega vodstva KD. Piccoli je bil oster do socialistov in do kongresa v Palermu. Če k temu dodamo, da je tajnik KD dal razumeti, da je pripravljen, na krajevni in deželni ravni, na mnogo odprtejše odnose do KPI kot v preteklosti, lahko sklepamo, da se v krščanski demokraciji marsikaj spreminja. Včerajšnje zasedanje se je začelo po večdnevni odložitvi, baje prav zaradi ocene socialističnega kongresa. pri kateri si niso bili de-mokristjanski voditelji enotni. Dva predstavnika «preambule», Bisaglia in Donat Cattin, tradicionalna filo-socialista, sta tako že včeraj izrazila nezadovoljstvo zaradi Piccoli-jevega posega, medtem ko so bile ocene Zaceagninijeve struje in Andreottija dokaj pozitivne. Razprava se bo začela danes in kaj lahko je predvidevati, da bo zelo živahna. Nekateri že napovedujejo, da je konec notranjega »tihega kompromisa*, na katerem so bila v zadnjih mesecih osnovana notranja ravnovesja v KD. Dejansko je Piccoli moral izbirati. Morda so pri tem vplivali žvižgi, ki jih je bil deležen na socialističnem kongregu, vsekakor pa je novo socialistično stranko samo načelno pozitivno ocenil,' saj ji je oporekal pravico, da je. »konkurenčna* krščanski demokraciji na osnovi predpostavke, da je »KD italijanska konservativna Stranka, kateri se protivi reformatorska in napredna stranka*. Še več: Piccoli .je dejal, da si ne more nihče misliti, da bo KD dala svoj odločilni prispevek za sposobnost upravičenja, da «podari drugim svojo kri*. Na tej osnovi .je Piccoli postavil socialiste pred izbiro, kar zadeva krajevne uprave (po prihodnjih u-pravnih volitvah). Skratka, ni mogoče, da so socialisti na vladi z demokristjani, v deželah in na občinah, pa pogosteje s komunisti, včasih pa z demokrist.jahi. To ni več mogoče in ni mogoče misliti, da bi demokristjani sprejeli to stalno nodrejenost. Včerajšnji Piccolijev govor je nedvomno prvi odgovor na Craxiiev poskus, da postavi kandidaturo PSI (in tudi svojo osebno kandidaturo) za novo vodstvo v državi Vse je seveda vezano na izid referendumov in junijskih volitev. R. G. ZARADI NESPORAZUMA MED STRANKAMI TUDI DRUGI POSKUS ZA IZVOLITEV UPRAVNEGA ODBORA KZE PROPADEL Po zakonu mora biti upravni odbor izvoljen pred 15. majem - KPI: Demokristjani se potegujejo za oblast - KD: Vodstvo KZE mora odražati novo politično podobo mesta Tudi druga seja glavne skupščine tržaške krajevne zdravstvene enote se ni končala z zaželenim rezultatom, to je z izvolitvijo ^članskega upravnega odbora. Stranke še niso dosegle sporazuma glede sestave tega organizma, ki bo moral nato iz svoje srede izvoliti predsednika. Ponedeljkova seja, ki je bila sicer prekinjena skoraj pet ur v upanju, da bi le prišlo do sporazuma, pa je nasprotno pokazala, da so se politični odnosi med strankami v zadnjem času še zaostrili, tako da bo težko najti tako rešitev, ki bi bila odraz čim širše enotnosti med strankami ki imajo svoje predstavnike v glavni skupščini KZE. Po zakonu je treba upravni odbor KZE izvoliti pred 15. majem; zelo verjetno je, da se bo glavna skupščina ponovno sestala v četrtek, 14., o tem pa bodo vsekakor odločali načelniki svetovalskih skupin, ki se bodo verjetno sestali v soboto, 9. maja. Odločitev o tem vprašanju je bila torej ponovno odložena, saj je dobro znano, da je problem sestave upravnega odbora KZE tesno povezan z rešitvijo krize na pokra jini, kakor tudi z glasovanjem o proračunu tržaške občine, ki jo še vedno upravlja manjšinski odbof Pričakovanja, da bi ponedeljkova seja glavne skupščine KZE vsaj v določeni meri razjasnila politični položaj in odnose med strankami, so tako izplahnela; ne gre pozabiti, da so na pokrajini pričakovali izid ponedeljkove seje, da bi sklicali sejo pokrajinskega odbora, ki bo razdvojila ob tem vprašanju; cd 15 svetovalcev se jih je 7 izreklo proti izključitvi KPI iz odbora, medtem ko so jo ostali odkrito podprli. Nihče pa si ni hotel prevzeti odgovornosti, da bi 'prišlo do izvolitve takega odbora že na ponedeljkovi seji, zaradi česar je bil z večino glasov sprejet predlog o odložitvi seje. Načelnik komunistične skupine v skupščini KZE Mario Francescato je po koncu druge seje ostro obsodil logiko odlašanja in izrazil zaskrbljenost zaradi možnosti, da KD in LpT poiščeta sporazum o delitvi oblasti. KPI je predlagala takšen upravni odbor, v katerem bi bile zastopane vse pomembnejše sestavine skupščine; predlogu — je dodal Francescato — se nihče ni očitno uprl in to je bil tudi edini javno iznesen predlog. Žal se de- mokristjani še naprej potegujejo za zagotovitev večine levi-sredini. Vse to — je zaključil Francescato — odraža hlepenje po stolčkih in zanemarjanje potreb prebivalstva. Stališče o zadevi je zavzelo tudi pokrajinsko vodstvo KD. Odložitev ponedeljkove seje skupščine KZE — pravi — je narekovala nuja, da se zdravstveni enoti zagotovi tako vodstvo, ki naj bo kos njenim nalogam. Demokristjani menijo, da dogovarjanja za večino v upravnem odboru ne morejo mimo splošne politične podobe v mestu, ki se je spremenila po »neupravičenem* odstopu KPI iz večine na pokrajini in posledičnega odstopa Carboneje-vega odbora. KD še ugotavlja, da pomeni seja skupščine KZE važen in konkreten korak naprej na poti rešitve širšega vprašanja o uprav-ljivosti Trsta. VOLILNI SHODI IN RAZPRAVE OB BLIŽNJIH REFERENDUMIH Navajamo seznam o volilnih zborovanjih in javnih razpravah o referendumih za odpravo zakona o prekinitvi nosečnosti. DANES, 6. MAJA Krožek za družbenopolitične vede »Che Guevara* (Ul. Madonni-na 19); ob 18. uri debata o temi »Ženska v pravu*. Uvodno bodo spregovorili Michele Miscione in Cecilia Assanti s tržaške univerze ter deželni svetovalec KPI Nereo Battello. Kolektiv za zdravje žensk: ob 10. uri shod na vogalu med ulicama Carducci in Battisti; ob 10.30 na Trgu Repubblica; ob 11. uri na stari univerzi; od 16. do 19. ure pred blagovnico Upim na Trgu Stare mitnice. JUTRI, 7. MAJA Kolektiv za zdravje žensk: ob 10. uri shod pred zelenjadno tržnico na debelo; ob 10.30 na stičišču med Borznim trgom in Korzom; ob 18. uri pred gostilno Cavallino v Skednju. Devinsko - nabrežinski občinski komite za obrambo zakona 194 (KPI - PSI - PSDI - PDUP): shod ob 20.30 v prostorih bivšega otroškega vrtca v Šempolaju. PETEK, 8. MAJA Kolektiv za zdravje žensk: ob 10. shod pred blagovnico PAM; ob 10.30 pred blagovnico Lavoratore; ob 11. uri na Trgu Garibaldi; ob 11,30.pred blagovnico Upim na Korzu; ob 12. uri na Šentjakobskem trgu; ob* 16. uri pred cerkvijo pri Sv. Ivanu; ob 16.30 v Podlonjerju; ob 17. uri na Katinari; ob 17.30 na Rocolu - Melari. Zveza žensk Italije - UDI: ob 18. uri v krožku Pečar (Ul. Fleming 1). Devinsko - nabrežinski komite za obrambo zakona 194: ob 18. uri v Naselju S. Mauro. Rajonski svet za Novo mesto - Novo mitnico: ob 18. uri. SOBOTA, 9. MAJA Devinsko - nabrežinski komite za obrambo zakona 194: ob 18. uri pri kamnolomih. PONEDELJEK, 11. MAJA Devinsko - nabrežinski komite za obrambo zakona 194: ob 20.30 v občinski dvorani v Mavhinjah. SINOČI V KULTURNEM DOMU NOVA PREMIERA SSG Shakespearova komedija «Kar hočcte» pomeni igro med videzom in resnico Predstavo je režiral Branko Gombač - Topel sprejem števil nega občinstva Sinoči je bila v tržaškem Kulturnem domu nova premiera Slovenskega stalnega gledališča, ki je uprizorilo komedijo v petih dejanjih VVilliama Shakespeara »Kar hočete*. Komedija je nastala tik pred časom, ko je Shakespeare napisal znamenita dela, kot so Julij Cezar, Hamlet, Othelo in druga, v njej je torej že povsem vidno umetnikovo prodiranje v človeške globine, kjer se prepletajo svetli in temni toni življenja. V komediji »Kar hočete* se sicer dramatik posmehuje ljubimcem, osrednja tema dela pa je le dvojni videz, skratka to, kar človek. želi biti in kar v resnici je. Protagonisti nosijo «masko», ki daje povod za komične situacije, in šele, ko maska pade z obraza se komedija razreši. Gre torej za globoko dilemo med videzom in resnico. Komedijo «Kar hočete*, v izvedbi SSG je režiral Branko Gombač. Dramaturg ih lektor je bil Bruno Hartman. Sceno je izdelal Niko Matul, kostume Alenka Bartl, glasba je delo Boruta Lesjaka, plese pa je naštudiral Janez Mejač. V glavnih vlogah so nastopili Stane Starešinič, Bogdana Bratuž, Polde Bibič, Adrijan Rustja, Anton Petje. Miranda Caharija, Lidija Kozlovič, Livij Bogateč, Boris Kobal, Razčlenjene Slavke v avtobusnem prometu Na Tržaškem se nadaljujejo razčlenjene stavke v avtobusnem prometu: v petek, 8. maja, bodo avtobusi ustavljeni od 21. do 24. ure; v torek, 12. maja, od 11. do 15. ure; v četrtek, 14. maja, prav tako od 11. do 15. ure. NA SINOČNJI SEJI V SESLJANU Devinsko-nabrežinska občinska uprava predložila proračun za letošnje leto Orisal ga ja odbornik za linance Depangher ■ Glasovanje verjetno 29. maja Devinsko - nabrežinski občinski moral določiti datum zasedanja pokrajinskega sveta, ki mora s svoje strani potrditi odstop odbora. Kaj se bo sedaj zgodilo je težko predvideti; posvetovanja med strankami se bodo sicer nadaljevala, Za rešitev vprašanja sestave 9-članskega upravnega odbora KZE so pred ponedeljkovo sejo obstajale v glavnem tri hipoteze, med posvetovanji med prekinitvijo seje pa je prišla do izraza hipoteza, po kateri naj bi odbor sestavljali trije predstavniki LpT, 1 radikalec (izvolili bi jih s 15 glasovi LpT in 3 PR), 2 KD, 1 PSI, 1 SSk in 1 PSDI (slednjih pet bi izvolili s 16 glasovi KD, 3 PSI, 2 SSk in 1 PSDI). Na tak način bi se znotraj odbora ustvarila levosredinska večina, predsedniško mesto pa bi pripadlo krščanski demokraciji, ki se zanj očitno poteguje. Iz odbora bi tako izostali komunisti, ki štejejo 13 svetovalcev; prav ta pbteza 6 izključitvi KPI iz odbora pa je bila med ponedeljkovimi pošM&btfariji predmet napetih razprav v vrstah ostalih številčno najmočnejših strank. Kolikor je dano vedeti, naj bi se proti taki rešitvi izrekli le radikalci, medtem ko se ostale stranke niso hotele odkrito opredeliti za, ali proti taki rešitvi. Tudi svetovalska skupina LpT se je MIlUi.iiiiiitmtfMiiiMiiiiiMiMiiiiMiiiiiHiiiMiiiiiiiiiiiiiiHMininimtiiiiiiiiiiiiiittititiiiiiitiiiiiiuiiiiiiiiiMiiiin TATVINO JE PRVI ODKRIL SAM LASTNIK Sredi belega dne tatovi okradli trgovino «Drioli» Odnesli so oblačila v vrednosti 34 milijonov lir odbor je na sinočnji seji občinskega sveta predložil proračun za finančno leto 1981. Orisal ga je odbornik za finance Depangher, ki je uvodoma ugotavljal, s kakšnimi težavami se morajo srečavati krajevne avtonomije že pri svojem administrativnem delu. Predloženi proračun pa bo treba gotovo spremeniti v nekaterih njegovih postavkah, saj občina še nima na razpolago dokončnega teksta zakonskega odloka štev. 38 z dne 28. februarja, ki določa finančne ukrepe za krajevne ustanove za leto 1981. Odbornik Depangher je uvodoma tudi ugotavljal, da poleg omenjenih težav ni moč pozabiti na hudo gospodarsko krizo, ki jo preživlja država, kar pa ne more biti razlog za tal* zapostavljen odnos, ki ga ima država do krajevnih uprav. Orisal je nato glavne ;smeffli(;e) yladnega odloka m njihov Vpliv na devmsKO nabrežinsko mi^ ko povečajo za 18 od sto v primerjavi z lanskim letom: splošno pa je znano, da je inflacija vsako leto višja, saj že krepko presega 20 od sto, tako da je že na prvi pogled razvidno, kako je odlok dejansko prisilil krajevne uprave, da morajo porabiti nižje vsote za občinske Neznani tatovi so včeraj sredi belega dne oropali ugledno trgovino s konfekcijo »Drioli* na Trgu sv. Antona 4. Do tatvine, ki jo je javil sam lastnik Luigi Drioli iz Devina 67/u, je prišlo v urah. ko je bila trgovina zaprta Agenti letečega oddelka so ugotovili, da so se lopovi poslužHi ponarejenih ključev, saj niso opazili nobenih znakov, ki bi opozarjali na vlom. Iz raznih okoliščin tudi domnevajo, da so se poslužili dostavnega vozila, na katerega naj bi naložili ukradeno blago. Tatovi, ki so torei bili dobro organizirani so odnesli moške in ženske obleke, usnjene jopiče, nogavice, plašče, srajce in druge artikle, vse v vrednosti 34 milijonov lir. Lastnik je vsekakor utrpel le manjšo škodo, saj je bila ukradena konfekcija krita z zavarovanjem. Na kvesturi so uvedli preiskavo, ki bo morda v krajšem času od krila odgovorne, saj ta tatvina zelo spominja na druge, ki jih je v našem mestu, pa tudi drugod oo Venetu. izvedel s pomočjo drugih zli-ktfvcev, znan tat, ki se v tem času hladi za koronejskimi zidovi. Brutalen napad na upokojenca Sinoči okrog polnoči sta dva zli-kavca zahrbtno napadla 64 letnega upokojenca Giordana Basiacca iz Ul. Scaletta 2. Mož se je po Ulici Soalinata vračal proti domu, ko sta ga dva mladeniča nenadoma vrgla ob tla, mu ukradla listnico, v kateri je imel 500 tisoč lir in osebne dokumente in se nato razbežala. Basiacca so sprejeli na nevrološkem oddelku, kjer se bo moral zdraviti zaradi pretresa možganov in rane na desnem sencu 8 dni. V ZGONIKU Napotki m občinsko vinsko razstavo Na zadnji seji občinske posveto valne komisije za kmetijstvo so v Zgoniku razpravljal* izključno o občinski razstavi vin, ki b od 5 do 7. Junija. Komisija je izdelala ne- katere kriterije, ki veljajo kot napotki pripravljalnemu odboru za razstavo vin. Vino bodo jemali izključno iz sodov, po odvzemu vzorcev pa bodo zapečatili tako sode, kot vzorce. Svoj pridelek bodo lahko razstavili te tisti trtorejci, ki so prijavili vsaj 10 hi vina, na pred-selekciji vzorcev pa bodo komisijo enoloških strokovnjakov dopolnili z vsemi prijavljenimi vinogradniki. Ocenjevalno komisijo, ki bo podelila nagrade pa bodo sestavljali o-bičajni strokovnjaki. (B.S.) Zaradi osebnih poškodb, ki jih je povzročil svoji ženi, je policija prijavila 23-letnega Carla Steinerja iz Ul. Molino a Vento 11. Preiskava o kaznivem dejanju je uradno stekla 18. aprila, ko se je na oddelku za prvo pomoč tržaške bolnice javila 23-letna Steinerjeva žena Egle. Ženska je takrat povedala, da ji je poškodbe, zaradi katerih se je morala zdraviti 15 dni, prizadejal njen mož. službe in storitve. Pristojni odbornik je nato orisal posamezne postavke proračuna za leto 1981, ki se izenačuje na 4 mi lijarde 491.912.000 lir, kar je za približno 890 milijonov lir več v primerjavi z lanskim letom. Orisal je tudi načrt o investicijskih izdatkih, ki ga občinska uprava pripravlja za večletno obdobje in ki ga bo v prihodnjih mesecih predložila v razpravo občinskemu svetu in konzul tam. Občinska uprava pa bo proračun za leto 1981 predložila konzultam že jutri; do 25 maia bodo le-te lahko izrekle svo;a mnenja in pred loge, občinski odbor pa se be medtem sestal tudi z drugimi družbe nimi silami, da bi prejel njihova mnenja o tem dokumentu. Sklicana bo tudi stalna svetovalska komisija, na zasedanju katere bodo po možnosti proučili vse manj jas-ine- postayker dokumenta. Po predvidevanjih naj bi se zato občinski svet ponovno sestal proti koncu ■meseca,*-ko- bi se moral občinski svet z glasovanjem izreči o tem politično — programskem dokumentu sedanje uprave. Pred razpravo o proračunu bo župan Škerk podal politično programsko poročilo. Na predlog odbornika Depangher-ja naj bi se občinski svet ponovno sestal v petek, 29. maja, datum sklicanja seje pa je odvisen od odnosov med strankami, oziroma od razvoja odnosov meri strankama ki sestavljata sedanji manjšinski odbor, to je KPI in PSI, na eni strani in SSk, ki je v opoziciji, pa na drugi strani. Pogajanja za oblikovanje trdne večine KPI. PSI, SSk ("štela bi 12 od skupno 20 svetovalcev), ki bi občini zagotovila tako upravo, ki bi resnično ščitila interese vsega prebivalstva, so namreč obtičala na mrtvi točki. Odbornik Depangher je vsekakor poudaril, da se sedanji manjšinski odbor ne bo poslužil elastičnosti roka za odobritev proračuna, da bi podaljšal svoj obstoj. Prioritetni interes upraviteljev je v tem, je dejal, da bi občina imela tako upravo, ki bi slonela na jasni večini. ki bi lahko nemoteno delala. Vsekakor pa je izrazil upanje in željo, da bi politične sile v teh dneh, ki še obstajajo pred glasovanjem, le našle tako rešitev, ki bi preprečila predčasno razpustitev občinskega sveta in nastop komisarske uprave, (as) Nagraditev vinogradnikov iz dolinske obeine V ponedeljek popoldne se je sestala na občinskem sedežu v Dolini ocenjevalna komisija, ki je zbrala, ob številni prisotnosti razstavljal-cev, najboljša vina 25. občinske razstave domačin vin. Za bela vina so se uvrstili: 1. Zoran Parovel - Mačkolje 81, 2. Miroslav Bandi -Dolina 110, 3. Karlo Sancin - Dolina 360. Za črna pa: 1. Sergio Kocjan - Dolina 127, 2. Mirko Kocjan-č.č - Dolina 369, 3. Berto Pregare -Ricmanje 118. Predsednik ocenjevalne komisije dr. Millo se je ob zaključku zahvalil vinogradnikom za sodelovanje in požrtvovalno delo. Tovarna «VM* v žaveljski industrijski coni, ki pripada družbi Fin-meccanica in ki proizvaja dieslove motorje, je zaključila lansko poslom vanje s čistim dobičkom 95 milijonov lir. Vrednost proizvodnje je znašala 71,2 milijarde lir, od tega pa je tovarna prodala v tujino za 19,5 milijarde lir proizvodov. Glavnica «VM» znaša 10 milijard lir, v kratkem pa jo mmeravajo povišati na 13 milijard. V tovarni je zaposlen nekaj nad 500 delavcev. «VM* ima obrat tudi v Ferrari, kjer je zaposlenih okrog 800 ljudi. • Zahodnokraškl rajonski svet se sestane danes, 6. t.m., ob 18. uri. Na dnevnem redu bodo med drugim mnenja o tarifah za uporabo rekreacijskih naprav, o načinu sprejema v občinske domove in o dovoljenju za zasedbo javnega prostora za razstavo vin v Križu. V Rimu srečanje SSŠ z načelnikom šolskega urada PSI Dne 14. aprila t.l. se je zastopstvo Sindikata slovenske šole sestalo v Rimu z Lucianom Benadusijem, načelnikom urada za šolstvo pri vsedržavnem vodstvu PSI, in nekaterimi njegovimi sodelavci. Zastopstvo sindikata je podalo obširen prikaz problemov slovenske šole. Pri obravnavi problema slovenske šole v videmski pokrajini je zastopstvo SSŠ podčrtalo nujnost, da PSI kot vladna stranka nemudoma nastopi, da doseže reden potek natečaja Moja vas. V razpravi o posameznih problemih se je izkazala nujnost tovrstnih sestankov, saj je prišlo v polni meri na dan, kako težko razumejo tudi napredni rimski krogi zahteve slovenske manjšine. Načelnik šolskega urada PSI je namreč ob vprašanju priznanja jugoslovan-kih diplom izrazil pomislek, da bi bilo bolje ustanoviti s'ovenskn univerzo v Italiji, češ da zamejske študente na ljubljanski univerzi indok-triniralo. Po drugi strani pa je prišlo do izraza tudi razumevanje, ko so bili zastopniki PSI ob podatkih o stališču trtAliiRCk« UIL do Slovencev mnenja, da je treba opozoriti vsedržavno vodstvo UIL na to krajevno a-nnmalijo. Oh zaključku razpo-vn-a je načelnik šolskega urada PSI nozval zastopstvo SSŠ, naj sind ka* sproti obvešča šolski urad PSI o posameznih slovenskih zahtevah na šolskem področju. CIKLUS PREDAVANJ V GREGORČIČEVI DVORANI Uporaba virov in arhivov za uspešen pouk zgodovine Predavanja je organiziral pedagoški odsek SSŠ - Danes se seminar nadaljnje Včeraj je bilo v Gregorčičevi dvorani prvo predavanje iz niza srečanj, ki jih je pedagoški odsek SSŠ priredil na temo «Cilji in metodološki vidiki sodobnega pouka zgodovine*. številnim udeležencem, med katerimi so bili profesorji zgodovine in literarnih predmetov ter učitelji, je v uvodu spregovoril nrof. Samo Pahor, ki je predaval o arhivskih virih, ki se jih lahko poslužuje učitelj zgodovine. Med drugim je opozoril na težave, ki lahko nastanejo pri razbiranju starejših zgodovinskih virov. Govoril ie o dokumentih, ki so dostopni v cerkvenih, javnih in zasebnih arhivih in seznanil prisotne z zbirkami dokumentov, ki so jih nekateri zgodovinarji objavili v prejšnjem in v našem stoletju. Poseben poudarek je tu namenil slovenski in naši krajevni zgodovini. Prof. Marta Ivašič je govorila o uporabi zgodovinskih virov »ri nou-ku. Med predavHhjehv* ie nosredo-vala vrsto osebnih izkušenj, saj je zlasti tako metedologiia pouka vezana na konkretne razmere, v kateri profesor uči. Skratka, vsakdanja praksa ne more mimo teoretičnih izsledkov, izhajati pa mora iz konkretnih razmer. Svoja izvajanja je prof. Ivašičeva ponazorila z analizo Lutrovega in Trubarjevega stališča do kmečkih uporov. VPRAŠANJE MILJSKE LADJEDELNICE «CAA> Tržaški sindikalisti jutri ponovno na ministrstvu za državne soudeležbe Po načelni rešitvi obrata je treba urediti še vrsto konkretnih vprašanj * Včeraj spet stavka v mestnem prometu - Štiriurna prekinitev dela v železarni Italsider Jutri popoldne ob 17. uri bo na ministrstvu za državne soudeležbe v Rimu novo — in upati je. tudi zadnje — srečanje med ministrom De Michellsom in predstavniki e-notn sindikalne zveze CGIL - CI SL - UIL iz tržaške pokrajine v zvezi z vprašanjem miljske ladjedelnice «Cantieri Alto Adriatico*. Srečanja se bodo udeležili tudi predstavniki tukajšnjega sindikata kovinarskih delavcev FLM in nekateri člani tovarniškega sveta ladjedelnice. Kar zadeva najnovejši razvoj dogodkov okrog miljskega obrata, je sindikalna zveza izdala poročilo, v katerem ugotavlja, da je skupen boj prizadetih delavcev in vsega prebivalstva tržaške pokrajina v obrambo zadnjega ladjedelskega obrata na Tržaškem vendarle dosegel, da je medministrski odbor za industrij- sko načrtovanje CIPI odobril načrt za ozdravitev državnega ladjedel-stva in vključil vanj prehod miljske ladjedelnice k družbi Fincan-tieri. S tem pa se boj delavcev in vsega prebivalstva še ni zaključil, kajti zdaj je treba doseči še, da bo parlament čimprej izglasoval zakon, ki naj zagotovi finančno kritje za izvedbo omenjenega prehoda. Prav tako je treba doseči jamstva kar zadeva sestavo proizvodnega načrta za ladjedelnico, sestavo ustreznega or-ganika in nadaljnjo zaposlitev vseh prizadetih delavcev. O vseh teh problemih bo tekla beseda na jutrišnjem sestanku v Rimu, kjer bodo sindikalisti iz Trsta načeli tudi problem takojšnje ustanovitve nove družbe Fincantieri - Friulia, ki bo prevzela miljski obrat. Tudi tržaška avtonomna federacija KPI je v zvezi z miljsko ladje- V Kulturnem domu ruzstnvu ob 40-letnici OF Med številnimi slovesnostmi in prireditvami v počastitev 40. obletnice Osvobodilne fronte slovenskega naroda moramo zabeležiti razstavo na temo »OF 1941 - 1981», ki jo je v foyeru tržaškega Kulturnega doma pripravil Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu. Razstavo so otvo-rili sicer že 26. aprila, odprta pa bo do Lonca maja. Razstavljene fotografije, dokumenti, brošure in pa drugo gradivo, govorijo o narodnoosvobodilnem gibanju na Primorskem v letih 1941 - 1945, poseben poudarek pa je namenjen omenjenemu gibanju na Tržaškem, Goriškem in v Beneški Sloveniji. Pred kratkim opisom razstave, naj zapišemo, da je v Kulturnem domu razobešenih 33 panojev, od teh je 28 razdeljenih kronološko, 7 panojev pa je tematskih in sicer en pano je posvečen Titu, dva sta namenjena tisku, eden šolstvu, dva pa partizanski vojski. Večina gra- diva je last Odseka za zgodovino pri NIK, približno 30 fotografij pa je iz Goriškega muzeja. Obseg razstave je torej precejšen, tako da si obiskovalci lahko ogledajo fotokopije originalnih dokumentov in fotografij iz let 1941 - 1945, ki predstavljajo dragoceno in tudi red ko gradivo. Razstava se prične z letom 1941 in prikazuje vdor okupatorskih čet v Slovenijo, pa tudi fašistični teror na Tržaškem in Goriškem. Seznanimo se lahko s krvavim delom posebnega fašističnega sodišča in z usmrtitvijo Pinka Tomažiča, Viktorja Bobeka, Ivana Ivančiča, Simona Kosa in Ivana Vadnjala na openskem strelišču. Slike in dokumenti prikazujejo nato začetke organizirane protifašistične borbe na Primorskem in u-stanavljanje OF pri nas. Obiskovalci se nato srečajo z imeni O-skarja Kovačiča in Jožeta Srebrniča, ki je deloval na Goriškem z imeni znanih goriških antifašističnih borcev, kot so bili Milojka štru- kelj, Zmago Delpin in Anton Šibe-lja in seveda še z drugimi znanimi protagonisti NOB. Vidimo lahko tudi delovanje odporniškega gibanja v Beneški Sloveniji. Tu smo seveda že med fotografijami in dokumenti, ki prikazujejo mogočno vseljudsko vstajo na Primorskem. Med dokumenti boja si lahko ogledamo »mračne* fotografije, preganjancev In internirancev, nemška taborišča, pa še Gonars in Rižarno. Veliko fotografij, dokumentov, izkaznic in podobnega materiala govori o delu oboroženih enot, ki so delovale na Primorskem. Lok razstave se tako vije preko bojev do osvoboditve Trsta, Gorice, Tržiča in drugih primorskih krajev. Tu naj zabeležimo vsaj dve ugotovitvi, ki izhajata iz razstavljenega gradiva; fašisti in nacisti so hoteli uničiti slovenski narod, na Primorskem je bil pritisk Izjemno krvav in močan, naše ljudstvo pa se je znalo v teh težkih letih izjemno dobro organizirati, tako vojaško kot politično in kultur- no. O tem govorijo tudi panoji, kjer je razstavljen tisk. Prepričamo se lahko, da so bili napori resnično veliki, na okupiranem ozemlju so izhajali Partizanski dnevnik, pesnir ške zbirke, zgodovinske knjige, politični priročniki, propagandne brošure, skratka, ilegalne tiskarne so delale s polno paro in tudi zelo kvalitetno; marsikatera knjiga je namreč lično opremljena. Razstavljen tisk potrjuje globoke kulturne korenine NOB. Nekatere brošure in listi jasno govorijo tudi o sodelovanju med Slovenci in Italijani. Zanimiv je še del razstave, ki je namenjen šolstvu, saj dokazuje, da je bilo pri nas ilegalno šolstvo dobro organizirano in učinkovito. Jasno je. da v našem kratkem opisu nismo mogli izčrpneje predstaviti razstave, vsekakor pa priporočamo vsem, predvsem mladim, da si razstavo ogledajo, saj nudi vrsto zanimivih in usklajenih informacij o OF in NOB na Primorskem. (am) delnico izdala poročilo, v katerem naglaša pomen odobritve načrta za ozdravitev državnega ladjedelstva. Poročilo tudi naglaša, da je vsej tržaški javnosti ob pomoči tukajšnjih parlamentarcev uspelo, da je bilo v okviru tega načrta rešeno tudi vprašanje miljske ladjedelnice. S skupnimi prizadevanji v obrambo tega obrata je treba nadaljevati, dokler ne bodo opravljeni vsi nadaljnji izvršilni koraki — pravi na koncu poročilo KPI — ki so potrebni za to, da se načelna rešitev ladjedelnice spremeni v dejansko izvajanje sprejetih obveznosti, od finančnega kritja operacije do sestave proizvodnega načrta in do zagotovitve vseh ogroženih delovnih mest. Prav zaradi tega zadobiva toliko večji pomen jutrišnje srečanje tržaških sindikalistov z ministrom za državne soudeležbe De Micheli-som. Iz včerajšnje sindikalne kronike naj omenimo še, da je bil mestni avtobusni promet ponovno štiri ure ohromljen zaradi razčlenjene stavke delavcev s področja javnega prometa, ki jo je proglasila enotna sindikalna zveza CGIL CISL UjL Avtobusi so stali od 11. do 15. ure. Program razčlenjenih stavk predvideva še tri prekinitve dela. in sicer v petek, 8. maja, od 21. do 24. ure, ter v torek. 12. maja in v četrtek, 14. maja od 11. do 15. ure. Tudi delavci železarne Italsider pod Skednjem so včeraj dopoldne stavkali štiri ure, in sicer zaradi prekinitve pogajanj v zvezi z obnovitvijo integrativne delovne pogodbe za kategorijo železarskih delavcev. Referatoma je sledila razprava, v kateri so sodelovali številni prisotni. Iz omenjenih posegov je bilo ;asno, da učitelji in profesorji vedo za cilje, ki jih želijo doseči pri pouku zgodovine, vsi pa so poudarili, da večkrat zmanjka pravih sredstev, ki bi omogočila uspešno izva’anje programa in dosego zastavljenih ciljev. Danes se bo seminar nadaljeval, predvidena so predavanja o uporabnosti raziskovalne metodologije pri pouku zgodovine. Posvet o koristih celodnevnega pouka Kovinarski sindikat FLM priredi jutri, 7. maja, ob 17. uri na sedežu ANCIFAP (Trg Valmaura 9) zasedanje o temi »Celodnevna šola kot socialna storitev in vzgojni mo- staynil5*1r TgS»dl skih 'gh«(nv n jji |; sil, šolsko osebje in vse zainteresi-rane. Na območju industrijske cone se je pokazala velika potreba po celodnevnem pouku. OBVESTILO Na vabilo Narodne in študijske knjižnice v Trstu se je odzvalo lepo število slovenskih osnovnih šol in izročilo v knjižnici risbe svojih u-čencev. Osnovne šole, ki niso utegnile poslati risarskih Izdelkov svojih učencev v določenem roku, lahko to storijo še ta teden, t.j. do vključno petka, 8. maj« 1981. Pisma uredništvu .-.^oj-ovano uredništvo, vljudno vas prosim za objavo naslednjega pisma. Tržaška občina je te dni naslovila županom okoliških občin in Slovenskemu dijaškemu domu naslednje pismo: »Ta občinska uprava pripravlja organizacijo poletnih centrov 1981. Kot je že v navadi bo eden teh centrov namenjen slovenskim otrokom. Po prvem pregledu prošenj, smo ugotovili absolutno pomanjkanje slovenskih animatorjev, kar lahko postavlja pod vprašaj organizacijo omenjenega centra. Zato vas prosim, kolikor vam je to mogoče, da nam posredujete nekaj imen kandidatov slovenskega jezika, ki imajo opravljeno višjo srednjo šolo in ki so razpoložljivi za izmene od 6. do 24. julija in od 10. do 28. avgusta. K temu dodajamo, da znaša, poleg morebitnih nadur, predvideni tedenski honorar (36 ur) lordo lir 166.000. S prisrčnimi pozdravi. Za župana odbornica prof. Pia Frau-sin*. Podpisani sem prejel pismo kot ravnatelj Slovenskega dijaškega doma, verjetno ga dobim še na dolinsko občino. Pismo sem vam poslal v objavo z dvojnim namenom. Najprej, da seznanim zainteresirane a-nimatorje (v teku ene ure po prejemu pisma sem jih že sam nekaj dobil) in drugič zato, da lahko javnost spozna učinkovitost in previdnost, da ne rečem alergijo tržaških upraviteljev, ko bi morali v prvi o-sebi preko objav v tisku poiskati slovenskega animatorja. Dijaški dom je za vse dosedanje poletne centre priskočil na pomoč, kot se reče, in bo tudi letos. Prepričan sem, da bosta kolega Cecovini in njegova odbornica Frau-sin hvaležna za našo pomoč; zato s tem pismom vabim zainteresirane, da se javijo na tržaški občini (XI. oddelek v Ulici Torino, tel. 744-171 — dr. Orel) ali v Dijaškem domu v Ulici Ginnastica 72, tel. 573-141. Hvala za objavo. Edvin Švab Alojz Milič, Jožko Lukeš, Silvij Kobal, Stojan Colja in drugi. Naj zapišemo še, da je prevod komedije iz izvirnika delo velikega slovenskega pesnika in prevajalca Otona Župančiča. Komedijo »Kar hočete* je sinočnje občinstvo toplo sprejelo in nagradilo izvajalce s toplim aplavzom. Danes prva zaključna nastopa gojencev GM V okviru zaključnih nastopov ob koncu šolskega leta bo Glasbena matica ta mesec priredila vrsto nastopov gojrjnoev po slovenskih šolah in dvoranah. Odvijali se bodo v sodelovanju s slovensko radijsko postajo v Trstu, ki bo nekatere tudi neposredno prenašala. Prva taka nastopa oosta že danes. Ob 9. uri bodo gojenci oddelkov za klavir, pihala, trobila in kitare nastopili na srednji šoli F. Levstik na Preseku, ob 11. uri pa na osnovni šali F. Bevk na Opčinah (nastopu bodo prisostvovali učenci celotnega didaktičnega ravnateljstva z Opčin in dijaki krajevne nižje srednje šole S. Kosovel). Jutri, 7. maja, bodo gojenci GM nastopili na slovenskem učiteljišču A. M. Slomšek pri Sv. Ivanu, in to ob 11. uri; p~slušali jih bodo tudi dijaki nižje srednje šole sv. Ciril in Metod. O poznejših nastopih bomo pravočasno poročali. Kloba-sanje v Nabrežini Zanimivo in hkrati prijetno je bilo preživeti z našimi poznanimi u-metniki, ki so v nabrežinski društveni dvorani »Igo Gruden* v nedeljo zvečer s svojim nastopom navdušili in razvedrili res številne domačine in okoličane. Pikri skeči mladega režiserja Borisa Kobala prepleteni s sondi Sergija Verča in dopolnjeni z glasbeno spremljavo Aleksandra Vodopivca, so se nam v skoraj dve uri trajajočem programu vtisnili v spomin kot nekaj, kar se ne da tako hitro pozabiti. To je občinstvo dokazalo s pozornim poslušanjem, neprikritim veseljem in nasmehom ter navdušenim aplavzom. Treba je priznati, da si takih večerov, ki nas v tem «hitrem življenju* kjer skoraj ni časa za zabavo in razvedrilo, 'želimo še več, nastopajoči trohici pa. da bi s svojimi predstavami^ še, naprej žela priznanja in-(AJU Za nadaljnji razvoj trgovine in turizma Predsedstvo deželne zveze za trgovino in turizem se je te dni sestalo z deželnim odbornikom Bom-benom, ki je pristojen za omenjene dejavnosti. Člani predseastva so odborniku predočili program novih pobud, ki jih včlanjene organizacije nameravajo v prihodnje uresničiti z namenom, da bi pospešile razvoj trgovine in turizma v naših krajih. Program med drugim predvideva u-reditev posebnih prodajnih centrov izven mestnih središč, da bi tako olajšali dotok tujih klientov, zlasti turistov - kupcev iz Slovenije in Hr-vatske. Nadaljnje pobude so predvidene za razvoj domačega in mednarodnega turizma, člani predsedstva so hkrati opozorili na »diskriminacijo*, ki naj bi jo v škodo zasebnih trgovcev uvajal deže'ni zakon štev. 243 o finančni pomoči prodajnim o-bratom, ki delujejo v sklopu raznih zadrug. Jutri občni zbor tržaških kidustrijccv Jutri popoldhe bo v prostorih tržaškega velesejma redni letni občni zbor članov Industrijske zveze iz tržaške pokrajine. Dnevni red obsega poročilo predsednika Tassija, razpravo o poročilu ter odobritev obračuna za poslovno leto 1980. Društvo slovenskih lovcev Furlanije - Julijske krajine »Doberdob* izreka globoko sožalje članu Karlu Mikolju ob težki izgubi drage mame. Za teto Marijo Mikolj žalujejo Justin, Oskar In Alekslj z družino Trst, 6. maja 1981 Zapustila nas je naša draga MARIJA MIKOLJ Pogreb bo danes, 6. t.m., ob 10.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Žalostilo vest sporočajo: sin Karlo z ženo Wando, sestra Kristina, vnukinja Mirjan, vnuk Dani g leno Sereno in sinčkom Markom Trst, 8. maja 1981 (Pogrebno podjetje Zimolo) V NEDELJO POPOLDNE V MARIJINEM DOMU Lepa kulturna prireditev osnovnošolcev iz Rojana Pokazali so svoje vrline v folklori, recitacijah, igricah in petju • Navdušenje staršev in prijateljev V nedeljo popoldne so otroci, ki obiskujejo osnovno šolo «Bazoviški junaki* v Rojanu, imeli zaključno šolsko prireditev; to .je letošnja prva prireditev te vrste. Prireditev .je bila v dvorani ro-janskega Marijinega doma, ki je bila zelo dobro obiskana ne samo s strani staršev in sorodnikov otrok, ampak tudi prijateljev in ljubiteljev naše mladine. Bogat spored je obsegal kar sedem točk od folklore, recitacij, ter igric pa do nastopa pevskega zbora. Prvi so nastopili otroci, ki obiskujejo tečaj folklore, ki ga že drugo leto vodi Damjana Fabian. Folklorno skupino je spremljala na harmoniko Giorgina Piščanc. Prijetno je bilo videti rojanske otroke v stiliziranih narodnih nošah na odru. ki so zaplesali ples «štajerska». Nato so stopili na oder učenci četrtega razreda, ki so dobro podali več pesmi Iga Grudna. Aloj-1 uspeli zaključni nastop, za Gradnika in Srečka Kosovela. I Najmlajši iz prvega razreda so podali prizor «Piki v medvedji šoli*, medtem ko so pa učenci tretjega razreda uprizorili Košutovo «štirje fantje muzikantje*. Sledil je nastop otrok drugega razreda, katere so obiskale pravljične osebnosti in jih poučile o njihovih dolžnostih in pravicah, ti' so -Junaki iz pravljic*. «Jurček in veter* je pa otroška igra. ki jo .je napisal Pavel Golia in katero so prav prisrčno podali otroci iz petega razreda. Spored je zaključil šoski zbor, ki je lepo in ubrano zapel šest otroških pesmi in končal s pesmijo «Lepo je v domovini*. Navzoči so bili s prireditvijo zelo zadovoljni in so nagradili vse mlade izvajalce z burnim in dolgotrajnem aplavzom, s katerim so se hoteli zahvaliti tudi učnemu osebju, ki'je poleg vsakdanjega dela dobro pripravil otroke za ta lepo M. M. Gledališča V TRSTU ■ WILLIAM SHAKESPEARE KAR HOČETE komedija v petih dejanjih Režija: BRANKO GOMBAČ PONOVITVE danes, 6. maja, ob 20.30, ABONMA RED D — mladinski v sredo jutri, 7. maja, ob 20.30 ABONMA RED E — mladinski v četrtek v petek, 8. maja, ob 17. uri ABONMA RED I - mladinski v soboto, 9. maja, ob 20.30 ABONMA RED F — druga sobota po premieri. Razstave Narodna in. študijska knjižnica — Odsek za zgodovino obvešča, da je razstava o temi «NOB 1941 - 1945» odprta vsak dan (razen ob nedeljah) od 8.30 do 12.30 ter ob priliki predstav. Razstava bo odprta do konca maja v vhodnem foyerju Kulturnega doma v Trstu. V umetnostni galeriji Sant’Elena -Ul. degli Artisti 2, razstavlja svoja dela Lucio Covra. Razstava bo odprta do 10. maja s sledečim urnikom: ob delavnikih od 8.30 do 13. in od 15.30 do 20. ure, v nedeljo pa od 10.30 do 13. ure. VERDI V okviru spomladanske simfonične sezone v gledališču Verdi bo dirigiral četrti in pati koncert ciklusa francoski dirigent Reynald Giovani-netti. Nastopil bo orkester gledališča Verdi. Koncerta bosta v petek in v soboto. Kino Ariston 17.30 »Mio zio d'America*. Alaina Resnaisa. Gerafd Deptrf-'J dieu, Nicole Garcia, Jean Gabin. Eden 17.00 «Sorvegliate il vedovo*. Ritz 17.00 «Asso». Adriano Celentano, E. Fenech. ExceIsior Do petka brezplačne predstave. Grattacielo 16.00 »Lili Marlen*. G. Giannini in H. Schygulla. Fenlce 17.00 «L’ultimj squalo». Aurora 17.00 «Roba che scotta*. Barvni film za vsakogar. Cristallo 16.30 «Laguna blu*. Vittorio Veneto 16.30 «La gemella erotica*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Capitol 17.00 »Febbre nella pelle*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Moderno 16.00 «Esce il drago, entra la tigre*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Lumiere 16.00 »Jesus Christ Super-star*. Barvni film. Mignon 16 00 «Zappatore». Mario Merola. Barvni film za vsakogar Nazionale 15.30 «1 porno giochi di quella viziosa di Susan*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Eilodrammalico 14 30 «Uccelli d’amo-re». Prepovedan mladini pod 18. letom. Rad o 16.00 »La grande ammucchia ta*. Prepovedan rpladini pod 18 letom. Včeraj-danes Prosveta Danes, SREDA, 6. maja JANEZ Sonce vzide ob 5.45 in zatone ob 20.18 — Doiž na dneva 14.33 — Luna vzide ob 7.45 in zal ne ob 23.09. Jutri, ČETRTEK, 7. maja STANKO Vreme včeraj: najvišja temperatura 16 stopinj, najnižja 8 stopinj, ob 18. wi 14 stopinj, zračni tlak 1002,9 mb raste, veter 30 km na uro severo-zahodnik, vlaga 52odstotna, nebo oblačno, morje razgibano, tempera1-tura morja 12,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Giuseppe Carli, Valentina Berlocchi, Paola Cleva, Alessandro Palumbo. UMRLI SO: 90-letna Antonia Fra-giacomo vd. Pizzek, 84-letni Antonio Pastrovicchio, 62 letna Silvia Sandri por Billia, 67 letna Bianca Turclielto, 20 letni Salvatore Falli-ca, 60-letni Antonio Piazza, 68-letni Otello Orz.fui, 80 letna Gi^ella Fa-btis vd. Odinnl. 65 letna Emma Lu-chirh, 54 le'ni Giuseppe Radanich, 77-letna Lidia Drioli vd, Petronio, Off-letni Floriano Moratto, 79-letni Giuseppe Lussetti, 70-letni Giovanni Stbppari. 84 letna I.uigia Žvab vd. Piiric. 84 letna Maria Beneich vd. Amstici, 81-letna Elisabetta Maria Pgrtot vd. Mnssopust, 81-letna Ama-bile Dagri vd. Deste. DNEVNA ‘TUŽBA LEKARN (nd 8 30 d-» 20 30) Trg Garibrlrii 5. Ul. Diaz 2, Ul. Dei S-n-mi 179, Ul. Rcvoltella 41. (od 8.30 13. in od 16. do 20 30) Trg S. Giovanni 5. Čampo S. Gia-como 1 NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg S Giovanni 5, Čampo S. Gia-conjo 1. KD Vesna priredi v soboto, 9. t.m., ob 20.3Q v domu «Albert Sirk* v Križu gostovanje dramske skupine KUD »Niko Jarc* iz Črnomlja, ki bo uprizorilo komedijo Fadila Hadžiča »Človek na položaju*. Vabljeni! TPPZ Pinko Tomažič javlja nov urnik vaj in sicer: ob torkih ob 20.30 vaje s solisti in recitatorji; vsak petek razen ob praznikih od 19. ure do 20.30 vaje orkestra; od 20.30 do 21.30 vaje orkestra .in zbora, 0(1 21.30 do 22.30 vaje samega zbora. Razna obvestila j .fotvišiftir.’"' <.pgr ,-{'r (v t Občina Dolina razpisuje javni natečaj za mesto specializiranega inštalaterja. Rok razglasa zapade 23. maja t.L ob 12. uri. Zainteresirani si lahko ogledajo razglas na, občin« ski ‘oglasni deski in dobijo vse informacije v občinskem tajništvu v uradnih urah. Zveza borcev - Boljunec obvešča izletnike za Beograd Djerdap, da bo odhod na izlet jutri, 7. maja ob 6. uri iz Boljunca. Prosimo za točnost. Obenem obveščamo, da je na razpolago še nekaj mest. Za informacije telefonirati na štev. 228-188 od 20. do 22. ure. Fotokrožek Trsi 8«. V petek, 8. ma ja ob 20. uri v Ul. sv. Frančiška 20/11, redna seja. Važne točke na dnevnem redu. Člani nai prinesejo svoje izdelke (ČB in DIA) za raz stavo, ki bo 15. in 16. t.m. Pedagoški odsek SSŠ prireja seminar o ciljih in metodoloških vidikih sodobnega pouka zgodovine. Danes, 6. maja: P. Stranj, M. Pahor, P. Petricig — Uporabnost raziskovalne metolodogije pri pouku zgodovine. Sreda. 13. ma ja: š. Trojar, T. Sala — Najnovejše smernice pri pouku zgodovine v SRS in v Italiji. Četrtek, 14. maja; seminarsko delo - Poskus izdelave enotnega kurikulamega načrta po različnih stopnjah šol. Srečanja bodo v Gregorčičevi dvorani (Ul. sv. Frančiška 20) ob 17. uri. Toplo vabljeni učitelji, profesorji in študentje filozofske fakultete. SPDT priredi jutri, 7. maja, v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul, sv. Frančiška 20/11) s pričetkom točno ob 20.30 »Rezijanski večer*. Uvodno besedo bo imel Luigi Palet-ti, nato bodo nastopili citraši, pesnica Silvana Paletti ter rezijanski planinci, ki bodo predstavili javnosti novo »Rezijansko planinsko pot*. Sledila bo zakuska. Vabljeni. Planinska sekcija SK Devin naproša vse svoje člane, ki so v posesti izkaznice Planinske zveze Slovenije (Ilirska Bistrica), da do 15. maja sporočijo na tel. št. 209522 od 9 do 12. ure, če mislijo izkaznico potrditi za sezono 1981. KD Primorsko - Mačkolje priredi v nedeljo, 10. maja, ob 16. uri proslavo 60. obletnice prvega požiga vasi in komemoracijo prve obletnice smrti tovariša Tita. Zbirališče pred spomenikom padlim. Po polaganju vencev bo sprevod krenil do srenjske hiše, pred katero bo proslava. KD Rdeča zvezda - ŠK Kras priredita v nedeljo, 10. maja, na dvorišču gostilne v Saležu tradicionalni ples. Igra ansambel Lojzeta Furlana iz Zgonika. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 732 627, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. * 20. ure, tel. 68 441. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228 124; Bazovica: tel 226 165; Opčine: tel. 211-001; Prosek; tel. 225-141; Božje polje Zgonik: tel. 225596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197; žavlje: tel. 213137; Milje: tel. 271-124.» f Čestitke Danes praznujeta 25-letnico poroke ERVINA in RAFAEL TUL. še mnogo srečnih skupnih let' jima želijo prijatelji iz KD Primorsko -Mačkolje. Ob 86. rojstnem dnevu ZOFIJE KOŠUTE ji voščijo vse najboljše vnuki in vnukinje. V Štivanu slavi danes rojstni dan NADJA ŠTOLFA. Obilo sreče in zadovoljstva ji želijo teta Marija, stric Ivan ter Steno in Bogomila. Danes praznuje 59. rojstni dan MIRO BONETA Mnogo sreče in zadovoljstva mu želijo žena Ida, hči Edvina z družino ter sinovi Boris, Danilo in Sergij z družinami Izleti Združenje Union Podlonjer priredi enodnevni izlet dne 17. maja v Kumrovec z ogledom rojstne hiše tov Tita in muzeja. Kosilo bomo imeli v Krškem. Informacije in vpisovanje na sedežu. Ul. Valdirivo 30, telefon 64459. V okviru izmenjav, ki jih predvideva listina o pobrat, n ju z bujsko občino, prireja devinsko-nabrežin-ska občinska uprava v nedeljo 10. maja »izlet prijateljstva* v Umag z motorno ladjo Dioneo. Odhod iz Se-sljana ob 8. uri. Za vpisovanje obrnite se na občinske urade. Vabljeni. SPDT prireja v okviru /SPDT\ programa Športne šole v nedeljo, 10. maja, Izlet k Belopeškim jezerom za osnovnošolsko mladino. Vpisovanje je na posameznih šolah pri predstavnikih Športne šole. Mali oglasi telefon (040) 7946 72 IŠČEMO hišno pomočnico za pomoč v gospodinjstvu. Odlični pogoji. Telefonirati v popoldanskih urah na št. 794664. V OKOLICI Sv. Ivana iščem v najem opremljeno ministanovanje. Telefon 567367. DAJEM V NAJEM tri sobe za urade v strogem centru Gorice (o-premljene ali pa ne). Prošnje .zainteresiranih-; -sprejema uredništvo PD ViGaricii (Ul. XXIV Mag-gio 1/IL telefon,; 833-82. OSMICO je odprla Ada Kante - Fran-doli, Slivno 25. Toči belo in črno vino. HIŠNO pomočnico iščeta priletni sestri, ki želita družbo. Nudita hrano in prenočišče ter avtonomijo pri delu. Telefonirati na štev. 43895. VESPO z evidenčno tablico v dobrem stanju kupim. Dal. 771-465. OSMICO je odprl Milko Purič, Repen 15 (Jekopinov). V SESLJANU prodam stanovanje veliko 70 kv. m z vrtom v dvostanovanjski hiši. Telefonirati od 20. do 21. ure na št. 415-667. PRODAJAM Kokoši nesnice pet me j 4 secev stare.' Jožef Peric — Peč j št. 50. telefon 882-057. OSMI«) DESET LET PO PRVI: KONEC TEDNA V VIDMU V čisto novih in ugodnih pogojih 2. deželna konferenca o zadružništvu Na tiskovni konferenci /e odbornik Renzulli poudaril važnost zadružnega gibanja; ki se je pri nas v zadnjem desetletju izredno razmahnilo Naša dežela prednjači pred drugimi v državi V petek, soboto in nedeljo bo v Vidmu druga deželna konferenca o zadružništvu. Pripravila jo je deželna vlada, odnosno njeno odbor-ništvo za zadružništvo, pri pripravi so sodelovale vse tri zadružne zveze, levičarska, -katoliška in laična. Konferenca bo v dvorani tehničnega zavoda Malignani. V petek popoldne bo odbornik Renzulli podal poročilo, zborovalce bodo pozdravili predsednik deželne vlade Co-melli ter zastopniki zadružnih zvez. italijanskih in iz tujine. V soboto se bo delo odvijalo zjutraj na plenarni seji, popoldne v treh komisijah. Konferenca se bo zaključila v nedeljo, ko bodo predložili rezultate dela treh komisij. To je druga deželna konferenca o zadružništvu, vrši se deset let po prvi, je dejal včeraj na tiskovni konferenci v Vidmu odbornik Gabriele Renzulli. V tem razdobju se .je zadružništvo v naši deželi zelo razmahnilo. Konec lanskega leta so zabeležili v deželi 1.772 zadrug, kar je za 684 enot več kot pred desetimi leti. V videmski pokrajini je bilo konec lanskega leta 923 zadrug, v pordenonski 366, v tržaški 297, v goriški pa 186 zadrug. Od vseh teh .je bilo največ kmečkih in sicer 602, gradbenih in sicer 537, sledijo delovne ter prevozne zadruge (247), konzumne (174), raznovrstne (198) in ribiške (14). Zadružništvo je močna gospodarska sila v deželi, .je dejal Renzulli. V zadnjem času se je število zadrug pomnožilo največ v naši deželi, bodisi ker je deželna uprava podpirala ustanavljanje in razvoj zadrug, bodisi ker so se zaradi gospodarske krize v večjih podjetjih mnogi oprijeli zadružne oblike pri ustanavljanju obrtnih podjetij. Še bolj je k ustanavljanju zadrug pripomogla popotresna obnova Vrnili so se mnogi emigranti in ustanovili tako gradbene kot druge zadruge. Zelo so se razmahnile tudi gradbeno-stanovanjske zadruge, katerih člani so izkoristili in izkoriščajo državne in deželne prispevke za gradnjo novih stanovanj, Novost predstavljajo zadruge na kulturnem področju, na področju angažiranja invalidov in handikapi-ranih, pa področju servisnih služb, itd., najdemo pa tudi zadruge geometrov. arhitektov in drugih pro- »ms •e-na je dejal odbornik Renzulli. nove prijeme in tudi nove potrebe. Strokovnjaki bodo v soboto popoldne delali v treh komisijah. V prvi bodo preučevali možnosti za nove deželne zakone in dali tudi predloge za spremembo državnih zakonov, kajti tudi ti so zastareli. Istočasno bodo v tej komisiji preučevali predloge za spremembo posodobitev deželnih uradov. Sedaj imajo namreč opravka z zadružništvom uradi različnih odborništev. V drugi komisiji bodo ‘govorili o odnosih med zadružništvom in deželnim razvojnim načrtom. Zadrugam nameravajo dati v bodoče več prostora in možnosti načrtovanja, tudi z večjimi deželnimi dotacijami. V tretji komisiji pa bodo preučili predloge za zadružno vzgojo. Stopili so v stik s šolami, bodrijo študente naj pripravijo diplomske teze s področja zadružništva. V tej komisiji bo tudi govor o kreditiranju zadrug. Na tiskovni konferenci je odbornik Renzulli predstavil tudi študijo o elementih za zgodovino zadružništva v Furlaniji - Julijski krajini. Pripravila jo je skupina strokovnjakov pod vodstvom prof. A. Ta-gliaferrija s tržaške univerze. Pri sestavi so sodelovali še T. Fanfa- ni, G. Panjek. B. Polese in G. Ve-ritti. Nalogo za sestavo te študije so skupini naložili že pred časom. Knjiga .je zanimiva, vendarle najdemo v njej predvsem podatke o zadružnem gibanju v Furlaniji. Goriška in Tržaška sta, razen kratkih omemb, docela odsotni, in sicer zaradi tega, ker je bil začetek v teh krajih različen od enega v Furlaniji. ki .je bila sestavni del Italije že pred prvo vojno, je dejal prof. Tagliaferri. Novinarji so zatem odborniku Renzulliju postavili nekatera vprašanja. Zlasti v zvezi z zadružnim gibanjem med izseljenci, z zadružno problematiko med mladimi in v zvezi s kreditiranjem gradbenih zadrug. Kar se tega tiče je odbornik dejal, da bo o tem govor na deželni konferenci, dežela pa namerava sklicati v maju deželni odbor za kreditno politiko, v katerem so predstavniki javnih uprav in bank, der doseči, da bi banke podpirale deželno razvojno politiko in še zlasti, da bi denar ostal doma. ŽUPftN SCflBftNO PRI BARNABI VEČ DEŽELNE POMOČI ZA GLASBENI ZAVOD Šola naj preide pod državno upravo ali pa daj postane oddelek enega izmed deželnih konservatorijev Goriški župan Scarcano in odbornik za kulturo Drufuca sta bila včeraj pri deželnem odborniku za kulturne dejavnosti Barnabi v Trstu, s katerim sta se pogovarjala o težavah v glasbenem zavodu v Gorici, ki ima prostore v Ul. Oberdan. Goriška predstavnika sta deželnemu odborniku sporočila, da bo mogoče edinole s hitrimi in učinkovitimi u-krepi preprečiti nadaljnji propad tega pomembnega glasbenega zavoda v Gorici. V ilustracijo tega vprašanja naj povemo, da vlada med 24 profesorji, kolikor jih poučuje na tej šoli. veliko nezadovoljstvo zaradi slabih osebnih dohodkov. Svoje težave so izpostavili na skupščini, kateri so prisostvovali upravitelji in javni delavci. Takrat so tudi sklenili, da letos ne bodo priredili zaključnih nastopov, niti ne bodo gojencev re-dovali, če njihovega problema ne bodo hitro in ugodno rešili. Med drugim so sklenili zaostriti merila za vpis na šolo. Doslej so sprejemni izpit opravljali samo učenci klavirja, sedaj pa so ga uvedli za vse predmete, tako kot imajo sprejemne izpite za konservatorij. Na podlagi ocen bodo sestavili lestvico kandidatov, pravico do obiskovanja ............................. ZANIMIVE UGOTOVITVE OBČNEGA ZBORA šole pa bo imelo omejeno število kandidatov, torej samo tisti, ki bedo imeli najboljše ocene. Na takšen način bodo zmanjšali pritisk na šolo, povečali bodo kvaliteto deia, vsakemu profesorju pa bedo dodelili tolikšno število gojencev, kolikor jih predvidevajo pogedbe. Celotna akcija ima torej za cilj, da obiskujejo šolo le najbolj talentirani in najbolj požrtvovalni Reorganizacija vpisa v posamezne razrede se je pokazala za nujno tudi zato, ker je od 270 gojencev na šoli kar 150 obiskovato pouk klavirja, medtem ko je za ostale predmete, razen za kitaro (11 gojencev) manjše zanimanje. Tako. denimo, obiskujejo pouk violine samo trije gojenci. Poleg finančnega prispevka, ki naj bi bil po možnosti Večji od sedanjega, naj dežela podpre zahtevo, da glasbeni zavod preide pod državno upravo in postane ločeni oddelek enega izmed deželnih konservatorijev. Občinska uprava si je več let prizadevala doseči ta cilj. vendar ga na podlagi obstoječih zakonov ni uspela doseči. Zato bi bila naloga dežele, da pomaga glasbenemu zavodu na zeleno vejo. Deželni odbornik Barnaba je o-bljubil. da bo v prihodnjih dneh prišel v Gorico in se v pogovoru z najbolj prizadetimi seznanil s položajem in pomagal vprašanje uspešno rešiti. Zadruga ITE je po velikosti drugi zasebni kovinarski obrat Hkrati je tudi eden izmed redkih, ki ne pozna krize Zadruga ITE (Impianti Telefoni-ci Elettrici), ki ima svoj sedež v delu industrijske cone v Gorici, ki je v bližini letališča, sodi med tiste redke srednjevelike obrate v goriški pokrajini, ki ne pozna krize. To so ugotovili na občnem zboru zadruge, ki so ga imeli ob navzočnosti 350 delničarjev in okoli 30 delavcev in uradnikov. Zaradi zdravega vodenja je podjetje, ustanovljeno leta 1949, imelo 1972. leta 35 članov - delavcev, a prometa v višini 472 milijonov lir, leta 1980 pa 312 delničarjev s skupno 350 zaposlenimi ih prometa v znesku 6570 milijonov lir. Kakor je v pozdravnem nagovo-jrirdejal Ihjriik' Utoirttf tflfi«‘*ffed»a-:cije (FLM) Renato Papais. ‘je ITE po svojem bbs£$u "Bru^i' hajvečji zasebni kovinarski obrat in predstavlja s svojimi sedeži, osrednjim obratom v Gorici in podružnicama v Trstu in v Vidmu, pomembno gospodarsko realnost v naši deželi. Kakor je razvidno iz podatkov, se je število delovnih mest v ITE v NiimiiMiniiiiiiiiiiiiiiHiinmiuiiiiiiiiiimiiiKiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiMiiiHiiiiiHiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiii PET LET PO POTRESU Dežela je pripravila film o obnovi poškodovanih krajev Ohberdhba —1 ^imriuT uhca^Toč^ ^ filmu je govor o sedanjih prizadevanjih za obnovo belo-in »črno vino lastne proiz- •“ V Vidmu je včeraj deželni od- vodnje ŠTUDENTA iščeta opremljeno sobo. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Mon-teechi 6, pod šifro »Solidna*. V MEDJI vasi št. 21 pri Karlu Pernarčiču točijo belo in črno vino. Prijatelji domače kapljice vljudno vabljeni. PRODAM po ugodni ceni avtomobil autobianchi 112. Telefonirati na štev 911 119 v večernih urah. OSMICO je odprl Karlo Pegan — Zgonik 58. Toči belo in črno vino. NA CESTI Vižovlje - Mavhinje prodam nezazidljivo zemiiišče veliko 600 kv. m. Telefon 209 276. OSMICO je odprl Angel Kraljič — Prebeneg 73. Toči belo in črno vino. PRODAM po zelo ugodni ceni večjo količino rezervnih delov za renault 4 Telefon 53 495 GOSTILNA »Pri Aleksandru* v Pre-benegu nudi vsak dan od 16. ure dalje pristne čevapčiče Telefon 231-741. Ob torkih zaprto PRODAM kmetijo z dvonadstropno 50 let staro hišo. v dobrem stanju. v Vinicah nad Izolo pri Kopru po zelo ugodni ceni. Za informacije Trst. tel. 231708. BANCA Dl GREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA v -V 't\ «»• ,8. H. A. THfcir - ULICA r FIIZMO - ^3? 5. 5. 1981 Ameriški dolar 1125.— Funt šterling 2380,— Irski funt šterling 1810.— Švicarski frank 544.— Francoski frank 207,— Belgijski frank 29,75 Nemška marka Avstrijski šiling 69,75 Kanadski dola' 935.— Holandski f.orin* 445.— Danska krona 156.— Švedska krona 230.-— Norveška krona 200.— Drahma 19.— Mali dinar 29.— Veliki dinar 29,— bornik za obnovo po potresu poškodovanih krajev Salvatore Va-risco predstavil kratkometražni, 30 minut trajajoči film, o obnovi Furlanije po potresu. V filmu vidimo nekatere scene iz časa takoj po potresu pred petimi leti, zatem je meč videti rušenje poškodovanih poslopij in seveda tudi začetek postavljanja barak, obnovo tovarn, cest in mostov ter sedanjo obnovo stanovanjskih hiš in gradnjo novih. V filmu vidimo in poslušamo tudi nastope nekaterih domačinov ter nastope nekaterih županov, ki nam govore tudi o specifičnih vprašanjih, s katerimi se srečujejo v krajih, kjer hočejo ohraniti, oziroma obnoviti zgodovinske ter arhitektonske znamenitosti. Film je deželna uprava ponudila tretji državni televizijski mreži in tudi zasebnim televizijskim postajam v deželi in večjim zasebnim televizijskim mrežam v državi. Iz pripovedi filma izhaja, da so skoro docela obnovili gospodarske objekte, precej naprej so z obnovo javnih del, gradijo tudi nove, v zaostanku pa so z gradnjo stanovanjskih stavb, čeprav je že več kot polovica ljudi, ki so izgubili stanovanja, že pod novo stfeho, za nadaljnjih dvajset odstotkov pa naj bi stanovanja zgradili ali popravili do srede prihodnjega leta. Težav: imajo, tako je rečeno v filmu, z denarjem, kajti inflacija žre državne in deželne dotacije. nik le izpeljali, ne da bi jih namočilo. Prav tako so bili zadovoljni z obiskom. MENJALNICA vseh tujih valut Uspel tradicionalni praznik frtalje v Rupi Tradicionalni tridnevni praznik frtalje so ob koncu tedna pripravili tudi v Rupi. Pobudnik in organizator vsakoletne prireditve (prejšnja leta je sicer bila proti koncu aprila, ko v kraju praznujejo tudi farnega patrona) je pevski zbor Rupa -Peč. Prvi del praznovanja je bil na sporedu v petek popoldne z bogatim kulturnim sporedom ter a priložnostnim govorom. Zaključni del prireditve pa je bil v nedeljo popoldne z nastopom petih zborov, med temi tudi mešanega zbora »Iskra* iz Železnikov. Prejšnja leta so prireditelji imeli smolo z vremenom, letos pa so tradicionalni praz- Prometna' nesreča pri letališču V hudi prometni nesreči, ki se je včeraj zjutraj pripetila na državni cesti v bližini letališča v Ron-kah, se je poškodoval 30-letni Fer-dinando Biondi iz štaraneana. Bion-di se je po občinski cesti pripeljal na državno cesto št. 14, kjer je vanj trčil tovornjak beneške registracije, ki ga je vozil Luciane Ra-varotto iz Sermiona v pokrajini Mantova. Tovornjak, ki je močno udaril ob Biondijev fiat 500, je šoferja hudo poškodoval. V tržiški bolnišnici, kjer se bo zdravil 40 dni, so mu ugotovili zlom levih reber, levega kolka, rane po obrazu in rokah in zlom roke. osmih letih podeseterilo, promet pa se je dvignil kar za 14-krat. Gre za uspehe, ki zadobivajo še večji obseg, če jih primerjamo s težavami v številnih industrijskih obratih, zlasti na Goriškem. Toda obseg proizvodne dejavnosti, ki uvršča ITE že med srednjevelike obrate, prinaša tudi večje organizacijske naloge in narekuje kvalitetne spremembe, kot je v svojem poročilu dejal predsednik Franco Modolo. Predlagal je, da je potrebno ustvariti organizacijo, ki bo kos hitri rasti podjetja, ki bo sposobna podjetje uspešno voditi in ki bo popestrila svojo proizvodnjo. Na takšen način bo uspešno prebrodila tudi težave, s katerimi "se^OPuje*#'SIP,' IČ81 lef. družbo, Iti je njefi"hajvečji' frtt-ročnik. Po predšfedriikovenV^poroči-lu so govorfH"tudf d"stStežtr stanju na posameznih deloviščih, dasiravno so o tem govorili tudi na sestankih, ki'so bili pred letno skupščino. Sprejete smernice bo upravni svet moral izvajati v svojem mandatnem razdobju. Po poročilu in razpravi so spregovorili predstavniki drugih zadrug, med katerimi je bil tudi predsednik deželne zadružne zveze (lege) An-drian, ki je naglasil potrebo, da se ITE pojavi tudi na deželnem In vsedržavnem zadružnem nivoju. Skupščino so sklenili z nagraditvijo delničarjev Severina Tomadina, Ciana Arrisa in Giorgia Kavčiča, ki so že 25 let pri ITE in Maria Mraka ter Maura Filipiča, ki pri ITE delata 20 let. Z volitvami so obnovili en del u-pravnega sveta. Novi člani so Franco Modolo, Paolo Fornasetti, Pieri-no Asquini, Giovanni Culot in Antonio Zampese. Ostali člani upravnega sveta pa so Giuseppe Fedel, Roberto Grion, Franco Ahrens in Giordano Žara. Vsi skupaj so za predsednika in podpredsednika ponovno potrdili Franca Modola in Giuseppa Fedel a. Predavanje o mamilih drevi v Štandrežu Svojčas smo že pisali, da so sa mamila razširila tudi pri nas in da sodijo naša dežela in tudi naša pokrajina med prve v Italiji po razširjenosti mamil. Kot kronisti poročamo večkrat o najdbah mamil ter o procesih, na katerih se pojavijo iiibuiMiiiiittmmmiiMUiittHMiiiiimHiimmuuiHmmHimiiiiiiHiMimiiiiiiiiiHMiHiitiiHitiiiinitiiiiiiiiiii ŽE OD 2. MAJA NA ŽUPANSTVIH SPREJEMAJO LANSKE DA VCNE PRUA VE Tudi letos bodo od 15. maja dalje v Gorici sprejemali prijave v Lenassijevi telovadnici Znano je, da je treba do konca tega meseca izpolniti davčne prijave in jih izročiti na občinah. Na go-riškem županstvu so že odprli poseben urad, v katerem uslužbenci dajejo meščanom nasvete kako je treba izpolniti davčno prijavo. V tem uradu delijo brezplačno tudi obrazce za sestavo te prijave. Letos je državna uprava uvedla nekatere manjše novosti v sestavi prijave. To bo treba izročiti samo na županstvih obvezno v zaprti kuverti, taki ki jo na županstvih delijo skupno z obrazci brezplačno. Na goriškem županstvu so nam povedali, da bodo tudj letos, od 15. maja dalje, sprejemali davčne prijave v telovadnici Lenassi v Kapucinski ulici. Da ne bo zadnje dni navalilo preveč ljudi vabijo na županstvu vse goriške davkoplačevalce naj izpolnijo prijavo čimprej, naj plačajo ustrezne davke in naj jo izročijo čimprej. Na goriškem županstvu in tudi na drugih pa sprejemajo te prijave že sedaj v dopoldanskih uradnih urah. Kdor ima prijavo že izpolnjeno jo lahko takoj izroči, ne da bi čakal zadnje dni. Prispevek hranilnice subnormainim otrokom Goriška hranilnica jc v zadnjem času dala precej prispevkov bolnišnicam in drugim zdravstvenim u-stanovam na Goriškem. Sedaj pa so dali denar handikapiranim, in sicer 8 milijonov lir goriškemu združenju družin subnormalnih otrok. Združenje bo denar uporabilo v so-cialnoskrbstvene namene. razpečevalci. Panathlon club, v katerem so združeni športni veterani, profesorji in drugi, je sprožil svojčas akcijo predavanj po šolah in raznih ustanovah, da bi ljudi soočili s to hudo realnostjo in skušali preprečiti širjenje tega pojava med tukajšnjo mladino. Tako predavanje je bilo že pred več kot mesecem dni v predavalnici v Ulici della Croce na pobudo Zveze slovenskih kulturnih društev. Predavala sta visokošolec Marko Marinčič in psihiater ter psiholog dr. Rektor Jogan iz Trsta. Podobno predavanje — govorila bosta prav tako Marinčič in dr. Y Domu Andreja Budiala , v Štandrežu, ■ na' pobude' prttš včt neg a društva »O-itoh .2i/(3f(hči6> ifi ŽTO..V ‘sodelovanju s Panathlon clubom. • Z današnjim dnem bodo na sedežu fotokrožka CIFI v Ulici sv. Klare v Gorici pričeli s tečajem za fotografe. Lekcije bodo ob 21. uri. Zbor Lojze Bratuž je gostoval v Martignaccu Goriški mešani zbor Lojze Bratuž je pred dnevi gostoval v Martignac-cu, skupno z mešanim zborom iz Codroipa. Program obeh zborov je bil kar raznolik. Goriški zbor je pripravil že običajen repertoar klasične in modeme polifonije, narodne, nabožne in posvetne glasbe ter skladbe modernih slovenskih ustvarjalcev. 0 vodovodu bo danes govor v Doberdobu V dvorani občinskega sveta v Doberdobu bo danes, ob 16. uri, sestanek med člani občinskega odbora tpr zastopniki vzhodnofurlanske-ga vodovodnega konzorcija CAFO in podjetja Calcisonzo. Govor bo o načrtih za okrepitev vodovodne napeljave na področje doberdobske občine. Občinska uprava vabi vaščane, , da pridejo na sestanek, da bodo lahko čuli kakšni so načrti v zvezi s temi deli. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Al Redentore, Ul. Rosselli, tel. 72-340. V Ajdovščini včeraj slovesnost ob obletnici L slovenske vlade V Ajdovščini, središču gornje Vipavske doline, so včeraj slovesno proslavili 36. obletnico ustanovitve prve narodne vlade Slovenije. Obletnico so obeležili predvsem s skupno sejo občinske skupščine, izvršnega sveta in vodstev družbenopolitičnih organizacij. O političnih razsežnostih in pomenu vlade — ustanovljena je bila v Ajdovščini — je poročal predsednik občine Ladislav Bogataj. V svojem govoru jp najprej počastil spomin na tvorca Jugoslavije in velikana zgodovine sveta tovariša Tita. Potem je obravnaval sadove gospodarskega in družbenega razvoja gornje Vipavske doline v obdobju po osvoboditvi. Poudaril je, da je občina dosegla tako stopnjo napredka, da se zdaj po družbenem proizvodu (to je vrednosti proizvodnje in storitev), in po doseženem dohodku ria prebivalca u-vršča na petindvajseto mesto med 60 občinami v Sloveniji. Slovesnosti ob 5. maju, pomembnem dogodku iz slovenske in jugoslovanske zgodovine, so se udeležili tudi podpredsednik prve slovenske vlade in rojak' iz Gorice dr. Marijan Brecelj, član vlade dr. Aleš Bebler (on je bil rojen v Idriji), član Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta Josip Rus, zastopniki sedanje slovenske vlade (med njimi je bil tudi Novogoričan Anton Slapernik), ter komandant ljubljanskega armadnega območja genpral Branko Jerkič. Dr. Aleš Bebler je v svojstvu predsednika jugoslovanskega sveta za zaščito in napredek človekovega okolja, včeraj izročil v uporabo tudi novo Centralno čistilrio napravo, ki bo omogočila odpravo javnih in industrijskih odplak v Ajdovščini. binjerje, vendarle ni vložil prijave. Do takega vsekakor obsojajočega dogodka je v števerjanu prišlo prvič. Komu sta bila venca na poti? Razna obvestila Kmečka zveza obvešča, da se bliža rok, ko bo treba izpolniti davčne prijave. Zato naproša člane, da se čimprej zglasijo v uradu z ustrezno dokumentacijo. Prijave bodo sprejemali samo do 20. maja. Predavanja Ukradena venca borcev pred spomenikom v Števerjanu Neznanci so najbrž v noči od nedelje na ponedeljek odnesli izpred spomenika padlim v števerjanu dva od tam položenih štirih vencev. Odnesli so venca števerjanske VZPI -ANPI in Zveze borcev iz Nove Gorice, pustili pa so vence prrsvr'nega društva »Briški grič* in sekcije komunistične partije. O kraji vencev je predsednik števerjanske sekcije VZPI-ANPI včeraj obvestil števerjanske kara- Siovensko planinsko društvo vabi člane in prijatelje na društveni večer s prikazovanjem barvnih diapozitivov iz dejavnosti v lanskem letu. Večer bo v predavalnici v Ulici della Croce v Gorici, jutri, 7. t.m., s pričetkom ob 20.30. Razstave V Feiglovi knjižnici v Ulici della Croce je ob delavnikih od 11. do 13. ure in od 16. do 19. ure odprta razstava partizanskih tiskov, ki so jih med NOB izdelali v tiskarnah na goriškem področju. Kino O vrtcu VERDI 18.00-22.00 «Fuga daU’infer-no». L. Massari in G. Miiller. Barvni film. CORSO 16.00-22.00 «Robin Hood*. Walt Disney. VITTOR1A 17.00-22.00 »Superporno libido*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržit1 EXCELSIOR 16.30— 22 00 «Quella .pornoerotica di mia moglie*. PRINCIPE 18.00- 22.00 »Una donna tutta sola*. Aom tiari c ti in okolica SOČA 16.00-20.00 »V vrtincu*. Ameriški film. SVOBODA 18.00-20.00 »Maščevanje bele strele*. Ameriški film. DESKLE 19.30 «Erjianuela bela in črna*. Nemški film. DEŽURNA LEKARNA V GORIC! Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Kor-zo Italia 10, tel 84576. USPEŠNA POBUDA ZDRUŽENJA STARŠEV Osnovna šola «Karel Sirok» tA .. - ,'L - l ■ J ... i ' i. -K. '4 1 , po domovih naših pisateljev Združenje staršev osnovne šole «Karel širok* je tudi letos organiziralo šolski izlet in to dne 25. aprila. Namen izleta je v tem, da se tudi odrasli med seboj družimo in spoznavamo, obenem pa da spoznavamo kraje naše matične domovine in rojstne kraje naših pesnikov in pisateljev. Kot vsako leto, so se tudi letos izleta udeležili učenci šole, malčki iz vrtca, starši in učiteljstvo. Na žalost je bila letos prisotna le ena u-čiteljica. Cilj tokratnega izleta je bila Dolenjska, kamor smo potovali z dvema avtobusoma. Čeprav je bilo vreme kislo, nas ni prav nič motilo, saj smo imeli malhe polne dobre volje. Najprej smo obiskali Taborsko jamo, v kateri nam je vodič lepo in poudarjeno razložil vsako podrobnost in -lato nam je še zvočno potrkal na kapnike. Ob koncu ogleda so naši otroci, kot je tamkajšnji običaj, zapeli Zdravljico. Nato smo se vzpeli na bližnji griček, kjer stoji Tabor iz 14. stol , in ki je najboljše ohranjen v Sloveniji. Tu smo si ogledali staro cerkvico s frčskami in se od blizu seznanili o turških napadih na Slovenskem. Program nas je potlej vodil v- Stično, kjer nas je čakal vodja tamkajšnje sirarne, katero smo si ogledali in kjer so nas pogostili s sirom iz lastne proizvodnje. Čas pa nam ni dovolil,’ da bi si ogledali še samostan, kajti bili smo že v zamudi za kosilo. Obedovali smo v prijazni gostilni Kovačič v Št. Vidu pri Stični. Nato smo se odpeljali na Muljavo, v rojstno vas Josipa Jurčiča. Prijazen vodič nam je podrobno opisal Jurčičevo življenje in njegovo veliko pomembnost v naši književnosti. 0-gledali smo si njegovo hišo, kjer so tudi razstavljena njegova dela, nato pa še Krjavljevo bajto. Čas je zelo hitro mineval in kazalci na uri so nas opominjali, da je že ura odhoda proti domu. Škoda, da nam je muhasto vreme onemogočilo, da bi se razgledali po prelepi dolenjski pokrajini. Ob zvoku harmonike in pesmi smo se vrnili v Trst, s še močnejšim prepričanjem, da so taki izleti res zelo koristni in za naše šole potrebni. E G • Ml ■•Milili mil mitu m mil m lin lil milil im imiMiiuiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiu mi n, mm Ii,||,mi|ll ,,,1,1,,, |,ll,|,„IIMIII|lllmilll|ll|l |||||||M|||t||||||||||| GOSTOVANJE V CASTELNUOVU MAGRI Tržaški oktet v Liguriji Pred kratkim je v okolici La Spezie gostoval Tržaški oktet. Oktet je bil pravzaprav gost občinske uprave Castelnuovo Ma-gra, ki je hotela letošnji 25. a-pril — dan vstaje, počastiti na nekoliko drugačen način. Bivanje Tržaškega okteta v Liguriji se je izteklo v čudovito doživljanje bratstva in prijateljstva. Med gostitelji in pevci se je stkala iskrena in globoka vez, polna plemenitih občutij, ki jih je skoraj nemogoče predočiti z nekaj besedami ali stavki. Pesem ne pozna meja — to je bil nekdanji moto znanega slovenskega akademskega zbora — in v tem duhu je v kraju Castelnuovo Magra koncertiral Tržaški oktet in s pesmijo podiral pregrade in osvajal duše poslušalcev. Italijansko občinstvo, nevajeno melosa slovenske ljudske in umetne pesmi, je s tenkočutno pozornostjo prisluhnilo umetninam slovenskih skladateljev in z bučnim ploskanjem izkazalo občuteno pri- znanje slovenski glasbeni zakladnici. Tržaški oktet je v Castelnuovu Magri nastopil trikrat. V soboto, 25. aprila, so se pevci skupno z domačini poklonili spominu padlih in se udeležili skupne manifestacije na trgu. Položili so venec na spominsko obeležje in po enominutnem molku zapeli Novi cvet Karla Pahorja. Sledil je krajši koncert v sejni dvorani občinske uprave. Najpomembnejši nastop pa je Tržaški oktet imel zvečer v cerkvi. Vse tri ladje mogočne renesančne stavbe so bile nabito polne. Uvodoma je domači zbor, ki ga vodi Nanni Rocchi in ki poje izključno polifonijo, izvedel krajši program, nato je nastopil oktet, že ob vhodnem aplavzu je bilo čutiti vso toplino sprejema in željno pričakovanje nenavadnega nastopa. Pevci so pričeli s Hasslerjevo Cantate Domino, nadaljevali pa so z Gallusom, čigar dvozborovski osemglasni moteti so napravili na občinstvo izredno glo- bok vtis. Dalje je oktet pel skladbe slovenskih in domačih tržaških avtorjev. Oktetov nastop so s svojo prisotnostjo počastili župan Mario Giacomelli, odbornik za kulturo Irio Chiodo, znani flavtist Mario Celsi, župan občine Mulazzo Gianlorenzo Rosi, dirigent zbora La Montanara Primo Ceccarelli in številni gostje iz Genove, Lucce, Masse Carrare in od drugod. Naslednjega dne pa so oktetov-ci spremljali osrednjo nedeljsko mašo. Ves čas gostovanja se je okrog pevcev vrtelo pravo spremstvo domačinov, ki so tekmovali v prijaznosti in uslužnosti. Ta živi stik z ljudstvom, ki je pevce pozdravljalo po poti, kot bi jih od nekdaj poznalo, je mogoče najlepši in najdragocenejši spomin na minulo gostovanje, ki ni bilo samo posredovanje umetnosti in u-branega petja, pač pa še kaj več. In dokaz za to je cela kopica novih vabil, ki so po zaključenih nastopih dobesedno deževala na naslov Tržaškega okteta. TRAFIC IN MASTER - OST RENAULTOVEGA OROŽJA NA TEM PODROČJU Nova Renaultova «industrijca» v nižjem razredu tovornjakov aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiinfiffluiiiiitritiirtiiiiiiiiiiiiiiMiinHiiHiiiiuiiiiiiHmiiiaiiiiiiHiiiiiiiiinttiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiilifnriiiiiiiiifiiitiiiiiiimiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiii ' \ V.. .VI . . . % ..c Dve med toliko različicami industrijskih m vi s m * J JujlUUjlL m m 111 mm iri «irm jss*? ? ; ' - nm m* i m i , - . Nekaj koristnih nasvetov za ljubitelj e «avtonavtike» >iii(/Oj.)i ut #■*>•** 11 ■ j f v-*/i»j ■ o Kot smo že večkrat poudarili, je tako imenovana «avtonavtika» edini sistem, ki omogoči ljudem s kratkimi dopusti in omejenimi finančnimi možnostmi, da lahko razširijo krog svojih križarjenj. S klasično balastno jadrnico borno lahko med enomesečnim dopustom ostali na območju 50 - 100 milj od matičnega pristanišča, s cestnim prevozom čolna ali jadrnice pa se tako območje razširi. Navtika v Jugoslaviji Jugoslavija je v zadnjem obdobju spoznala gospodarski pomen pomorskega turizma, zato se njene naložbe iz leta v leto večajo. Letos je SR Hrvaška namenila turistični navtiki 501) milijonov din, kar bo omogočilo poleg raznih izboljšav tudi ureditev 5 tisoč novih privezov. Jugoslovanska navtična ponudba je za sedaj omejena, a obeti za bodočnost so dobri, saj nastopa 10 jugoslovanskih marin složno, kot da bi bile ena sama gospodarska organizacija. Vsak čas lahko tudi pričakujemo spremembo dosedanjih carinskih zakono- za tuje državljane, ki bi radi izkoristili jugoslovansko teritorialno morje za svoje križarjenje. Vsekakor pa bo morala Jugoslavija izboljšati svojo ponudbo, da ne bi smetane odvzemale tuje turistične agencije. Če se omejimo na »prtljažno nav ti';o», bo vsak kraj, kjer lahko prispemo z avtom do neposredne bližine morja, primeren. Težave nastanejo le s čolni, ki jih preva-ž' mo na prikolicah V takih primerih je vsaj na zahodni obali Jadrana, kjer. je breg strm in skal n *, obvezna drča. Namenoma za »avtonavtiko* grajenih drč je bolj malo, za splavi- : v j.jVj izupUJstU, J tev čolna pa je primerna skoraj vsaka drča, če smo vsaj nekoliko bolje opremljeni. Vsako tudi najmanjše pristanišče ima za potrebe ribičev svojo drčo, kjer domačini barvajo in popravljajo svoje čolne. Seveda je dostop z avtomobilom na take drče, ki so v večini primerov prestrme, precej težaven, a ne nemogoč. Vsekakor pa si moramo izbiti iz glave, da bi z avtomobilom potegnili iz vode prikolico in čoln, ker bomo neizogibno uničili sklopko, če nimamo terenskega' vozila. V takem primeru je edina rešitev prenosni vitel, v skrajnem primeru tudi škripec. Prikolico s čolnom bomo s pomočjo vitla in sidrne vrvi potegnili z vode, preko drče do avtomobila, kjer bomo šele prikolico priklopili. Manever je le na pogled težaven, v praksi odpravimo to brez težav, če je čoln temu primemo grajen. Težava je samo v primeru, če se dno po drči strmo spušča. V takem primeru moramo počakati na plimo, da lahko čoln čimvišje zapluje po drči. Povsem razumljivo bi moral imeti vsak dopustniški kapitan poleg zakonsko obvezne šare tudi priročnik za ugotavljanje plime in oseke. Brošurica navsezadnje ni tako draga, da je ne bi kupil vsakdo, v njej imamo tudi razpredelnico, da lahko ugotovimo časovne razlike plime in oseke med Trstom in drugimi kraji. Ko smo torej prikolice priključili k avtomobilu, ne bo odveč nasvet, da s prikolice in čolna speremo morsko vodo, vse skupaj pa s krpo posušimo. Za varno vožnjo bomo počakali nekaj časa, da se posuši tudi zavorni sistem prikolice, obenem ne bomo skoparili z mazivi. Po vsem tem je vsakomur jasno, da .je treba pri «avtonavtiki» že doma načrtovati križarjenja, predvsem pa ugotoviti primerne kraje za splavitev čolna. Prav zato bomo v prihodnjih rubrikah poleg drugega posredovali krajše opise jugoslovanske obale izključno iz potreb «avtonaVtike» in priobalne plovbe. Ob tem se bomo omejevali predvsem na tiste kraje, kjer so v neposredni bližini avtokampi, saj smatramo, da se za tako obliko pomorske rekreacije ogrevajo predvsem tisti, ki ljubijo dopust v naravi. Samo po sebi umevno bodo imeli ob tem koristi tudi zagovorniki pomorskega kampiranja. Navsezadnje je meja med «avto- navtiko» in pomorskim kampiranjem malenkostna. Prej ali slej se bo vsakdo, ki se poda na morje s čolnom in avtom, ogrel za tako najbolj dovršeno obliko pomorske rekreacije, saj ima v sebi že dovolj potepuške miselnosti. CESTNI PREVOZ PLOVIL Grafični prikaz zakonskih določil za cestni prevoz plovil: A) enoosna prikolica je lahko dolga največ 6 metrov, nanjo pa lahko postavimo do 7,80 metra dolg čoln; B) za računanje maksimalne širine moramo širini avta prišteti 70 centimetrov, v nobenem primeru pa ne sme biti čoln širši od 2,50 metra; C) pri »prtljažnem* prevozu je maksimalna širina čolna enaka širini avtomobila, čoln pa je lahko za 30 odstotkov daljši od dolžine avtomobila. Francoski Renault, ki je zadnje čase, vsaj v Italiji, vsekakor najuspešnejša avtomobilska hiša . na področju osebnih avtomobilov, se je odločil za izredno obširno ofenzivo tudi na področju industrijskih vozil. Osnovna modela sta dva, ki so ju poimenovali «trafie» in «master», prvi z nosilnostjo 1.000 do 1.200 kg, drugi pa za segment od 1.400 do 1 “‘“jmirjii r-------° 'tovarna je tako hotoHAčTpoiniti vrzel, ki bi nastala proiz- vodnji znanega «Sšta'felte»* saj bi njeni najmanjši industrijski vozili poslej bili SG2 - ŠG3, ki pa,sta o-dločno prevelika za potrebe prevoza v mestnem prometu. Trafic ,in* master se odlikujeta po izredni raznolikosti modelov: trdijo, da jih je, če seštejemo vse različice, kar sedemdeset.. Začnimo kar pri motorjih. Trafic je na voljo kupcem s tremi različnimi motorji: imel bo 1397-kub. bencinski motor ter dva dizla: 2068 in . 2445-kubičnega, medtem' ko bo master razpoložljiv samo z zadnjim dizlom. Poleg tega bo kupec lahko izbiral med pogonom na prednja in pogonom na zadnja kolesa. Ne samo, predvidena je proizvodnja dostavnih vozil z višjim ali nižjim stropom, minibusov, tovornjakov, vse seveda s pogonom na prednjih ali na zadnjih kolesih. Obe vozili bodo v Italiji začeli prodajati sredi tega meseca, za sedaj samo s pogonom na prednja kolesa, konec poletja pa bodo že vsi modeli na voljo s pogonom na zadnja kolesa. Pri Renaultu so sklenili, da za sedaj ne bodo vključili v svoj proizvodni program posebnih izvedb (camperjev. rešilcev ipd.), temveč da bodo to prepustili spe cializiranim hišam, ki bodo ob številnih možnostih, ki jih nudita obe novi seriji, lahko kar se da razvile svojo domišljijo. Zanimivo je nadalje tudi to, da je tako trafic kot master zelo lahko voziti in da, vsaj po našem mnenju, je mnogo bolj primeren za oba modela motor na plinsko o-lje kot na bencin. Vožnja s traficom in z master jem ne predstavlja nobenih težav, saj je kot da bi vozili čisto navaden osebni avto, le da je lega vozniku nekoliko višja in ima boljši pregled nad cesto. Edini problem za tiste, ki niso navajeni, sta zunanji vzvratni ogledali pri dostavnih vozilih, kjer si z notranjim ogledalom ni moč pomagati. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Šolska vzgoja: Matematika 13.00 Angleški vrt 13.25 Vremenske razmere 13.30 DNEVNIK 14.00 Kako zelena je bila moja dolina — zadnji del TV nadaljevanke 14.30 Danes v parlamentu 14.40 Šolska vzgoja: We speak English 15.10 Zgodovina - predstava: Bitka v Anzicourtu (1415) 15.55 Človek in zemlja 16.20 Braccio di ferro — risanke 16.30 Happy days — TV film 17.00 Dnevnik 1 — Flash 17.05 3,2,1---Stik! Risanka, Glasbena oddaja 18.00 Šolska vzgoja 18.30 Problemi gospoda Rossija 19.00 Italijanske kronike 19.20 240 Robert — TV film 19.45 Almanah in Vremenske razmere 20.00 DNEVNIK 20.40 Posebni oddelek Most wan-ted — TV film 21.35 Quark — potovanje v svet znanosti 22.15 športna sreda Ob koncu Dnevnik, Danes v parlamentu in Vremenske razmere Drugi kanal 12.30 Dnevnik 2 — Za in proti 13.00 Dnevnik 2 — Ob 13. uri 13.30 šolska vzgoja: Osnovni tečaj ekonomije 14.00 Popoldan, dnevna rubrika 14.10 Potovanje v nerealnost: Bdenje ob mrliču, TV priredba 15.20 Šolska vzgoja: Človek in narava 16120 Kaj delajo zlati ljudje 16.40 Glasbeni kotiček •T7.00 Dnevnik 2 — Flash , 17i05 Popoldan, II. del 17.05 Mnenje Enza Bartoccija Program 2a mladino 17.30 Čarovnica Bia — risani film 18.00 Šolska vzgoja: Vzgojna TV drugih: Velika Britanija 18.30 Iz parlamenta Dnevnik 2 — Večerne športne vesti 18.50 Dober večer z... Ave Ninchi Napoved vremena 19.45 DNEVNIK 2 20.40 «La Medsa di Porta Medi-na» — zadnji del TV nadalj. 21.45 Tribuna za referendum 22.15 Zgodbe iz grofije, TV priredba Ob koncu Dnevnik 2 — Zadnje vesti Tretji kanal 14.00 - 17.30 Kolesarske dirke Rim: Konjske dirke 19.00 DNEVNIH, 3 mmm 19.35 Dvaisefiflt v 2090 fVT’*5? 20.05 Šolska vegojat mmmk ■'^HeAmična ffrnetnošt 20.40 Tarča ponoči — film ..................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... ZA SPOMENIK nADLIM V NOB V KRIŽU ()b 5. obletnici smr*'. v Avstraliji umrlega Karmela Sedmaka darujejo mama. sestra o brat 12.000 lir ZA SPOMENIK PAPL1M V NOB IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA IN OD SV. ANE • [.'časttev spomina padlega m /a Karla Miha!ja daruje žena Iv;na 10 000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB S KONTOVELA Ob 32. obletnici smrti sina parti zrna Milana daruje M rija Starčeva 20.000 lir. ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE Ob 6 obletnici smrti moža Emila Guliča daruje žena Štefanija 5.000 lir Namesto cvetja na grob Zorana Sosiča daruje Livijo Sosič z družino 10 000 lir. Namesto cvetja na grob Alojza Hrvata darujeta družini Micali in Križmančič (Bazovica) 25 (KM) lir. Namesto cvetja na grob Josipine Škabar darujeta sestrični Julija s Cola štev. 21 in Ivanka iz Repna štev. 82 12.000 lir. N. N. daruje 50.000 lir. • * » V spomin na Silvija Stoparja daruje Adalgiza Biekar 5.000 lir za KD Ivan Grbec. Ob 20. obletnici smrti Valentina Maverja daruje sin Mirko 10.000 lir za Zvezo borcev - Boljunec. Ob 20. obletnici smrti nepozabnega moža in očeta Valentina Maverja darujejo žena Argia in otroci 10.000 za KD F. Venturini in 10.000 lir za KD F. Prešeren. Namesto cvetja na grob sestre Pine daruje Matilda Bogateč (Nabrežina 14) 50.000 Ur za Godbeno društvo Nabrežina. Za Godbeno društvo Nabrežina da, mjejo: Miro Francesthin 10.000, Marko Pertot 10.000, Božena Terčon 7.(KM) in Stanko Kralj 5.000 lir. Namesto cvetja na grob Antonije Sancin daruje Dorka Bandi iz Doline 10.000 lir za moški pevski zbor Valentin Vodnik. Ob 1. obletnici »mrti Danila Uk- Darovi in prispevki niarja darujejo Anica in Karlo Pertot (Brvinčevi) 10.000 ter Lidija in Egidij Castellani 5.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. Podporni član Angel Veljak daruje 20.000 lir za KD F. Venturini — Dom jo. Ob priliki družabnega večera darujejo pevci pevskega zbora F. Venturini — Domjo 32.00C Ur za KD F. Venturini. Ob 2. obletnici smrti brata Ferdi nanda Pertota darujejo bratje 30.000 Ur za ŠD Kontovel. V spomin na Cvetko Komar - Ben čič darujejo mož Vinko ter hčerki LiU in Nadja z družinama 50.000 za pevski zbor «Slavec», 50.000 za pevski zbor «Slovenec» in 50.000 Ur za TPPZ «Pihko Tomažič*. Namesto cvetja na grob Alojzija Hrvata in Cvetke Benčič dan.)je O! ga Pcčenik 3.000 za PD Slovenec in 3.000 Ijr za Skupnost družina Opčine. V spomin na Cvetko Komar - Benčič darujeta mati Urška in sestra Milka 30.000 za KD Slavec in 20.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič. . Za obnovo požganih slačilnic ŠD Primorec v Trebčah darujejo: Nadja in Peter Del Linz 20.000, Anton Marc (Bazovica) 15.000 ter člani Kraškega zadružnega hleva iz Praprota, ki so kosili na travnikih v Trebčah, 200.000 lir. Ob 7. obletnici smrti očeta daruje Renato Doljak (Zgonik 40/A) 10.000 lir za ŠK Kras. V spomin na Zorana Sosiča daruje družina Bogateč 15.000 Ur za ŠD Polet. V počastitev spomina pok. lx>-vrenea Zaharja daruje sin Edi 50.000 lir za pevce iz Boršta. Namesto cvetja na grob strica Celestina Malalana darujeta nečakinji Magda in Neva 15.000 za Glasbeno matico in 15.000 lir za Skup- nost družina Opčine. V počastitev spomina Celestina Malalana darujeta Anica in Marcelo Malalan z družino 50.000 lir za Glasbeno matico. V počastitev spomina Celestina Malalana darujeta Nadja in Lucijan 20.000 za sekcijo Slovenske skupnosti Devin - Nabrežina, 20.000 za pevski zbor Fantje izpod Grmade in 20.000 lir za SK Devin. V počastitev spomina dr. Danila Švare daruje družina Deziderija Švare 10,000' 'ir za KD Ivan Grbec. Bogateč C.C. daruje 10.000 Ur za Godbeno društvo Prosek. V spomin na brata Marija daruje Vinko Furlan 10.000 lir za Godbeno društvo Prosek. Namesto cvetja na grob dr. Da-ni’a Švare daruje ing. Andrej Čok 5.000 za KD Slavec in 5.000 Ur za TPPZ Pinko Tomažič. V spomin na bratranca Milana Starca in tov. Albine in Ruggera Hassa daruje Vida 5.000 lir za mladinski pevski zbor Prosek - Kontovel. V spomin na pok. Zorana Sosiča in dr. Danila Švaro daruje družina Mirana Kureta 50.000 lir za mladinski pevski zbor Glasbene matice. V počastitev spomina dr. Danila Švare daruje Olga Ban 5.000 lir zi Glasbeno matico. Ob 36. obletnici smrti dragega o-četa Karla Mihalja daruje hči Elda Mihalj - Vigini 10.000 Ur za osnovno šolo 1. maj 1945 v Zgoniku. V počastitev spomina padlega moža Karla Mihalja daruje Ivana Mihalj 10.000 Ur za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju. Ob 36. obletnici smrti dragega o-četa Karla Mihalja daruje hči Elda Mihalj - Vigini 10.000 Ur za TPPZ Pinko Tomažič. Ob rojstnem dnevu profesorja I-vana ŠavUja daruje žena 20 000 lir za Dijaško matico. V spomin na starše darujejo Milan, Ivo in Egon 50.000 Ur za Dijaško matico. Ob obletnici smrti Jožefa Sedmaka (6. 5. 78) in Ladislava Sirka (13. 5. 80) darujeta Vlasta in Armi-do 15.000 lir za Dom Albert Sirk. 22.15 DNEVNIK 3 22.50 Preobrnjeno zrcalo JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 10.20 - 11.00 TV V ŠOLI: Mrežnica; Biologija; Risanka: Predšolska vzgoja: Zgodba; Risanka: Telesna vzgoja; Zadnje minute 18.30 Poročila 18.35 ZBIS: F. Rudolf: 40 zelenih slonov 18.55 Vehke razstave, kulturno dok. oddaja 19.25 OBZORNIK 19.40 Republiška revija mladinskih pevskih zborov »Zagorje 80» — 2. oddaja 20.10 Risanka 20.24 TV nocoj 20.26 Zrno do zrna 20.30 TV DNEVNIK 20.55 Vreme 21.00 Titovi spomini, 2. del 22.00 Film tedna: PETRIJIN VENEC, jugoslovanski film Film Petrijin venec je Sr-djan Karanovič posnel po romanu Dragoslava Mihajlo-viča. Predstavlja nam precej široko obdobje od predvojnih časov do naših dni v malem srbskem rudarskem mestu. V ospredju njegove pozornosti je lik žene, ki je prišla nepismena iz vasi. Njeno življenje, predvsem pa trpljenje ob treh možeh predstavlja srž filma, tudi po zaslugi odlične glavne vloge Mirjane Karanovič. Film je bil deležen vsestranskih pohval in nagrad (Zlata arena), režiser pa je po že prejšnjih uspehih Družabna igra, Vonj poljskega cvetja, Na vrat na nos (TV serija), znova dokazal svoj talent in predvsem filmsko znanje, ki si ga je pridobil na praški filmski akademiji (FAMU), kjer je diplomiral 1970. leta. 23.40 Poročila Koper 17.30 Ponovitev filma 19.00 Visok pritisk, glasbena oddaja 19.30 Aktualna tema 20.15 TV D — Stičišče Dve minuti 20.30 Počitnice — film 22.00 TV D — Danes 22.10 Jugoslovanski narodni park, dok. oddaja 22.40 Baletna oddaja Zagret) 18.00 Kaj je novega pod streho 18.40 Kronika občine Karlovac 19.00 Majsko posvetovanje 20.30 TV DNEVNIK 21.00 Izbor v sredo 22.15 Portreti: Titovo 79 ŠVICA 18.00,,Program za najmlajše 13.05 Mladinska oddaja 18.1i(> «Alla conquista di Peter*, l“' ' TV film 19.20 Srečanje — dok. oddaja TRST A 7.00, 8,00, 10.00,13 00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah: Svetovni dogodki v začetku stoletja v poročanju Edinosti; 9.00 Glasbena matineja: 10.10 Radijski koncert: Glasba skozi stoletja; 10.45 Oddaja za prvo stopnjo osnovne šole; 11.30 Beležka; 11.35 Zimzelene melodije; 12.00 Pod Matajur-jan-: 12.30 Melodije od vsepovsod; 12.45 Pristopanje k deželnim oddajam: CGIL - Deželni odbor: Sindikalni patronat; 13 20 Zborovska glasba: Npši zbori; 13.40 Instrumentalni solisti: 14.10 Otroški kotiček: Iz zakladnice slovenske mladinske literature; 14.30 Roman v nadaljevanjih - Grazia Deledda: »Golobje in jastrebi*; 15.00 Nove plošče: 16.00 Slovenska Uteratura v Italiji; 16.15 Po poklicu jazzar; 17.10 Mi in glasba: Mladi izvajalci - Letošnja revija »Primorska poje»: 18.00 Iz sveta umetnosti: Dvignjena zavesa, gledališki trenutek doma in drugje: 18.40 Priljubljeni motivi. KOPER (Italijanski program) 7.30. 8.30, 9.30. 10.30, 11.30, 12.30, 13.30. 14.30, 15.30. 16.30, 17.30,18.30. 19.30 Poročila: 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.15 Koledarček: 8.00 Lansko leto; 9 00 Štirje koraki; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je . . .; 12.32 Glasbeni odmor; 10.45 Mozaik, glasba in nasveti: 11.00 Do-re-mi; 11.10 Otroški kotiček: 11.32 Kirn, svet mladih; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Iz Rima z zanimanjem in simpa ti jo; 14.33 Glasbena oddaja: 15.00 Vrtiljak jugoslovanskih motivov; 15 33 Mala diskoteka; 16.00 Na svežem zraku: 16.15 Poje Braeo Koren; 17.00 Znane in neznane besede; 17.10 Glasbena oddaja; 17.32 Crash; 17.55 Pismo iz...; 19.07 Zbori v večeru. KOPEP (Slovenski program) 7.30. 8.25, 14.30, 16.30 Poročila: 7 00 Glasba za dobro .jutro; 7.05 Jutranji koledar; 7.37 Najava sporeda; 14.00 Pregled dogodkov, najava sporeda; 14.05 Zapojmo pesem - spored mladinske zborov- ske glasbe; 14.40 Melodije na te kočem traku; 15.00 Jugoslovanska pop scena; 15.37 Glasbeni notes; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Po samoupravni poti; 17.10 Vaš telefon, r-aš mikrofon in narodnozabavna melodija na vaš telefonski klic -25-888; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba. RADIO 1 7.00, 8 00, 10.00. 12.00, 13.00,15.00. 17.00. 19.00 Poročila; 6.00 Glasbena kombinacija; 9.00 Radio anch’io; 11.00 štiri četrtine; 12.05 Planet kantavtor; 12.30 Ulica Asiago Tenda; 13.25 Poštna kočija; 13.35 Master; 14.30 Knjiga in diskote ka; 15 05 Popoldanska srečanja; 16.10 Rally; 16.30 Iz ust v usta; 17.05 Patčhwork: 18.29 Radijska priredba; 19.30 Zgodovina jazza; 20.00 «La Bambina*; 20.48 Glas bena oddaja; 21.05 Nagrada 33; 21.30 Peščena ura; 22.00 Radijska priredba. LJUBLJANA 7.00, 7.30. 9.00, 10 00, 11.00, 12.00 13.00, 15.00, 20 00 Poročila; 7.50 Dobro .jutro, otroci!; 8.00 Drnca jutranja kronika"; 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Z glasbo v dober dan: 9.30 Pisan svet pravljic ir zgodb; 10.05 Z radiom na poti; 10.40 Turistični napotki; 11.05 Re zeryirano za . . .; 12 15 Lokalne radijske postaje se vključujem; 12.35 Znano in priljubljeno; 13.10 Veliki zabavni orkestri; 13.30 Kme tijski nasveti; 13.40 Ob izvirih ljudske gtogbene umetnosti; 14 (50 Iz naših krajev - Iz naših spore dov: 14 30 Priporočajo vam...; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo. .; 15.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo: 16 00 Dogodki in od mevi; 16.30 Zabavna glasba: 16.5'’ Radio danes, radio jutri!: 17.00 «Ixito vrtiliak*; 18.00 Studio ob 17.: 19 00 Zborovska glasba v pro štoru in času; 19.15 Naš gost; 19 30 Odskočni deska: 20 35 Lah ko noč. otrobi!; 2045 Minute z Blejskim kvin^tom: 2100 Koncert za besedo; 21.25 Modest, Mrrovg ski: Slike z razstave: 22 05 Henrv Purcell; ori^mki jz (rere »Dido in Ene;»: 23 25 Iz naših sporedov: 23.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe: 24.05 Lirični utrinki PIETRA SU PIETRA (KAMEN NA KAMNU) Danes bodo sledeče deželne televizijske postaje oddajale dokumentarec, ki ga je pripravila dežela na temo petletne obnove Furlanije: .« ’ ' v RAI TV — tretji kanal ob 18.30 ERA STEREO 2000 ob 18.30 R D F ob 21.00 TELEANTENNA ob 19.30 TELEFRIULI ob 20.10 TELEOUATTRO ob 22.15 V PRIJATELJSKEM SREČANJU V Bologni danes «azzurri» - «plavi» Srečanje sodi v okvir priprav obeh reprezentanc na evropsko prvenstvo BOLOGNA — Drevi ob 21 uri bo v Bologni mednarodno prijateljsko košarkarsko srečanje med moškima reprezentancama Italije in Jugoslavije. Za srečanje je izredno zanimanje, saj sodita obe ekipi po svojih dosežkih v zadnji sezoni v sam svetovni kakovostni košarkarski^ vrh. Pozabiti ne smemo namreč, da sta bili Jugoslavija in Italija protagonistki olimpijskega fi-nate v Moskvi. Drevi si bosta tako ti ekipi ponovno stali nasproti, ven-dar pa jima bo to srečanje služilo zgolj kot priprava na letošnje evropsko prvenstvo, ki bo ob koncu tega meseca na češkoslovaškem. Včeraj so tudi že objavili postavi obeh reprezentanc za današnje srečanje, ki bosta taki: ITALIJA: Boselli (5), Brunamon-ti (4), Costa (8), Ferracini (9), Generali (15), Gilardi (7). Magni-fico (12), Marzorati (14), Meneghin (11), Sylvester (6), Vecchiato (13), ViUalta (10), Zampolini (16). JUGOSLAVIJA: čosič (11). Radovanovič (12), Benaček (6), Knego (7), Dalipagič (14), Poljak (8), Skroče (9), Kičanovič (5), Deliba-šič (15), Popovič (10), Vilfan (4), Petrovič (13), Avdija (16). Nocojšnjo tekmo bodo tudi izkoristili za nagraditev treh najboljših evropskih košarkarjev, ki so jih izbrali s posebno anketo revije ♦Giganti*, v kateri je scdelovaio 15 trenerjev in 30 časnikarjev iz Vse Kvrone. 1. mesto je v tej anketi dobil Italijan Dino Meneghin, 2. Dragan Kičanovič in 3. Dražen Dalipagič, oba člana jugoslovanske reprezentance. PROMOCIJSKO PRVENSTVO Nepričakovan poraz Doma Dom — Arte B 72:83 (43:38) DOM: Mauro Dornik 16, Ziani 10, Semolič 5, Fajt 10, Čubej 5, Ugo Dornik 26, Bric. PON: nihče SON: Dom 24, Arte B 19 V nedeljo so domovci nepričakovano klonili proti predzadnjemu u-vrščenemu Arteju B. Igralo se je v telovadnici CONI na Rojcah ob devetih zjutraj, kar je nedvomno , botrovalo porazu naših fantov. Po-j leg tega so domovci nastopili v okrnjeni postavi, saj js«' jim tihanj-' kali kar trije standardni igralci. Kljub okrnjeni postavi pa so v prvem polčasu le zaigrali zadovoljivo, zlasti po zaslugi razigranega Uga Dornika. Arte B je sicer zelo skromna ekipa, ki pa je tokrat znala izkoristiti napake domovcev. Zaigrali so bolj požrtvovalno in preudarno od «belordečih» in so zato popolnoma zaslužili zmago. Domovci so zaigrali pod lastnimi sposobnostmi, igrali so zelo zmedeno, brez vsake želje po zmagi, skratka bilo je opaziti posledice prvomajskega praznika. V poslednjih minutah so popolnoma odpovedali in to prav tedaj, ko bi morali dati vse od sebe, da bi dohiteli nasprotnika. Tako se je vodstvo Arteja povečalo na celih enajst točk, potem ko sta si bili ekipi enakovredni skozi vse srečanje. Tokrat lahko pohvalimo le Uga Dornika, ki je edini dobro zaigral, vsi ostali pa (in to velja zlasti za Semoliča) so si zaslužili to, kar so pokazali na igrišču. S tem porazom so domovci obdržali peto mesto na skupni lestvici, prihodnje, poslednje srečanje pa bo do odigrali v soboto proti vodečemu na skupni lestvici, Itali iz Gradišča, ki si je z nedeLsko zmago proti Ederi zagotovil prestop v D ligo. M.C, znano, ker morajo ostale ekipe odigrati še nekatere tekme. Prvi poraz je ekipa doživela proti postavi Čampi Elisi, ki se skupno z AICS poteguje za prvo mesto. Rojančani so imeli smolo, saj so izgubile le za eno točko. Drugi poraz proti ekipi AICS so slovenski predstavniki doživeli zasluženo. Zmagali pa so proti proseški slovenski šoli, proti San Sergiu, in ekipi Co-dermaz B ter z minimalno prednostjo proti italijanski srednji šoli s Proseka. REZULTATI Codermaz - Fran Erjavec 51:92 Fran Levstik - Fran Erjavec 29:33 Čampi Elisi - Fran Erjavec 48:47 Fran Erjavec - AICS 42:76 Fran Erjavec - Prosecco 54:53 San Sergio - Fran Erjavec 46:53 Pri rojanski ekipi so igrali naslednji igralci: Starc (200), Pisani ("60), Igor Civardi (0). Pelizon (2), Škabar (20). Žerjul (22), Žnidarčič (4), Pieri (2), Marko Civardi (22), Pupulin (23), Cunja (0), Compare (0). D. S. VČERAJ V STOCKHOLMU Jugoslovansko odlikovanje za Stenmarka STOCKHOLM — Včeraj je v Siock holmu sloviti švedski smučar In-gemar Stenmark prejel red jugoslovanske zastave z zlato zvezdo z lento, s katerim ga je odlikovalo predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije za njegove izredne športne dosežke in potrjeno prijateljstvo z Jugoslavijo, kot tudi za prispevek k svetovnemu ugledu tovarne smuči Elan, s katerimi tekmuje ta sloviti švedski smučar. Odlikovanje je Ingemarju Stenmarku izročil jugoslovanski veleposlanik na Švedskem. Ob tem je bil v rezidenci jugoslovanskega veleposlanika v Stockholmu sprejem, kateremu so prisostvovale tudi številne ugledne o-sebnosti švedskega političnega življenja, med njimi tudi predsednik vlade Faelldin. (dd) Delovanje ZSŠDI ZSŠDI obvešča, da bo jutri, 7. maja, ob 19. uri na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20/11) seja košarkarske komisije. « « * ZSŠDI obvešča, da bo jutri, 7. maja, ob 18.30 na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20/11) seja odbojkarske komisije. ODBOJKA OB 40-LETNICI 0F IN 10-LETNICI ZSŠDI ZANIMIV TURNIR V ŠTANDREŽU Poleg domače Juventine bodo nastopile še tri šesterke iz Slovenije Goriška bo v soboto, 9. maja po dolgem času ponovno prizorišče zanimivega in kvalitetnega odbojkarskega turnirja. V štandrežu bo namreč tamkajšnje domače športno društvo Ju ventina priredilo mednarodni odbojkarski turnir, na katerem bodo nastopale naslednje članske ekipe: OK ČIB BOVEC OK SALONIT ANHOVO iz Kanala OK KAMNIK in ŠD JUVENTINA iz Štandreža. Kot je iz zgornjega seznama razvidno, so ekipe iz Slovenije kakovostne, saj nastopajo, v-2. zvezni jugoslovanski ligi ter v 1. republiški, kar .zagotavlja dober uspeh same manifestacije. Poleg teh pa nastopa še domača šesterka Juventine, ki se je letos odlično odrezala v pravkar zaključenem prvenstvu D lige. Program turnirja, ki se bo odvijal v domu «A. Budala* v Štandrežu, je naslednji: 15.30 prva polfinalna tekma 17.00. - . „ druga polfinalna tekma 19.30 , finale za 3i in 4. mesto 20.30 finalna tekma za 1. in 2. mesto Ob 18. uri, med polfinalnimi in finalnimi tekmami, se bo zvrstila-še odbojkarska tekma Juventina - 01ympia, veljavna za prvenstvo «Under 15». Naj v zaključku še dodamo, da sodi odbojkarski turnir Juventine v okvir proslavljanja lOletnice ZSŠDI ter 40-latnice ustanovitve Osvobodilne fronte. Ob tej priliki pa bodo športniki vseh prisotnih klubov počastili spomin padlim v NOB iz Štandreža in sider bodo priredili I krajšo slovesnost pred ploščo padlim ' partizanom v kulturnem domu. ŽENSKA C-2 LIGA Intrepida — Breg 3:1 BREG: Slavec S. in K., Žerjal, Stepančič, Olenik, Premolin, Trenta, Sancin, Martinelli. Na gostovanju pri Intrepidi, ki je bila peta na lestvici, so Brežanke nerodno izgubile. V prvem delu prvenstva so zmagale v Dolini z gladkim 3:0, v soboto pa niso igrale 'dovolj■ dobro,, da bi premagale domačo ekipo. O tekmi praktično ni kaj povedati. Brežanke so igrale zelo slabo, do-imačinke pa so dobro lovile v o-:brambi in so tudi močno napadale. Uspelo jim je osvojiti le drugi set, v katerem so igrale nekoliko boljše. Nato pa so (zaradi preštevilnih napak) popolnoma klonile nasprotniku. V delno opravičilo Brežankam naj TURNIR ARREDAMENTI BAGNI (NARAŠČAJNIKI) Ardita Gorica — Slov. reprezentanca 100:72 (46:37) SLOVENSKA REPREZENTANCA: Vascotto, Pertot 5, Pahor, Ušaj 14, Bandelj 8. Gulič 30, Volk 7, Sedmak 2, Tremul 2, Bradassi 4. SODNIK: Polh. V prvi tekmi turnirja, ki ga prireja Don Bosco, je slovenska reprezentanca, ki jo tvorijo naraščajniki Sokola, Kontovela in Bora, doživeta poraz. Končni izid ne kaže zvesto dogodkov na igrišču Naši fan tje so bili namreč stalni, za petami nasprotniku. Še v 9. min. drugega Polčasa je bila razlika med ekipa •na le deset točk. Vsekakor moramo priznati, da so hiii nasprotniki boljši pri odbitih žegah, kjer so uveljavili svojo telesno premoč. Seveda se je v slovenski ekipi močno poznala tudi ne uigranost, kar je povsem razumljivo *a zbrano vrsto, ki je opravila le en skupen trening. Med posamezniki moramo omeniti dobro igro Guliča v napadu ter Ban-delja v obrambi. Marko Mladinske igre Na letošnjih mladinskih igrah v košarki sta nastopali tudi dve slovenski ekipi. Medtem, ko so srednješolci iz Rojana že odigrali vse tekme, morajo Prosečani igrati še nekatere. Srednja šola iz Rojana je terej končala turnir z štirimi zrna-gami in dvema porazoma. Mesto na lestvici pa nam ni še povsem PO DOLGOLETNIH PRIZADEVANJIH Končno lastni sedež S K Devin Odprli so ga v soboto ob prisotnosti mnogih gostov Kontovelski košarkarji med srečanjem s peterko Barcolane Po dolgih sedmih letih, toliko časa namreč deluje smučarski klub Devin, se je uresničila ena prvih nuj vsakega društva. Po mnogih obljubah s strani občinske uprave in izjavah nekaterih članov omenjene uprave, so se odborniki odločili, da si sami poiščejo potreben prostor. Med enim in drugim tekmovanjem so odborniki in člani preuredili zasebno sobo v klubski sedež, katerega so uradno odprli v soboto, 2. maja s kratko slovesnostjo, katere so se kot gostje udeležili tudi 4PP^i| efevipsko-nabrežinske občine poslaftec Albin škerk, devinski princ Raimondo Torre Tasso, zdravniški referent dr. Livij Štoka, predsednik kmečke in obrtne hranilnice in posojilnice v Nabrežini Guido Zidarič, častni član smučarskega kluba Devin dr. Bruno Marchio ter zastopniki raznih športnih in kulturnih društev. Po pozdravu In zahvali cenjenim gostom, ki so se odzvali klubskem vabilu, je predsednik smučarskega kluba Devin Bruno Škrk v krat- po- iimmiiiiiiiiifimiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiMimiiimitiuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiirniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ATLETIKA NA DEŽELNEM PRVENSTVU V MNOGOBOJIH Katuralova na odličnem petem mestu Tudi mnogi drugi naši tekmovalci so dosegli vrsto zelo dobrih rezultatov Deželni prvenstvi v atletskih mnogobojih za naraščajniški kategorij) sta bili osrednja točka na stezah tržaškega stadiona Grezar. V zelo neugodnem vremenu se je v soboto in nedeljo v Trstu vseeno zbralo lepo število mladih atletov in atle tinj. Doseženih je bilo nekaj zelo dobrih rezultatov. Med dekleti je v šesteroboju zma gala Goričanka Kristina Scatto, ki jp zbrala 3905 točk. Med fanti je prvo mesto osvojil Massimo Polesello iz Sacileja, ki je v peteroboju zbral 2718 točk. Od naših atletov se je daleč najbolje odrezala borovka Tiziana Naturah ki je bila v konkurenci ka kih 30 atletinj odlična peta, z izkupičkom 3287 točk. V prvem dnevu je, med drugim, pretekla 100 m v odličnem času 13”1. Zelo slabo vreme je v nedeljo njej in tudi drugim atletinjam preprečilo boljše dosežke. Tekmovanje je do konca opravila tudi druga borovka. Alenka Kalc. Med fanti je bil od naših najboljši član Bora Andrej Furlan, z desetim mestom. Drugi borovec, David Dinamo je bil 13., adrije-vec David Gregori pa je zadnjo tekmo, pred tekom na 1000 m od stopil. V obrobnem programu starejših kategorij je tokrat zablestela Lore-dana Kralj z izvrstnim osebnim rekordom 12,80 m v metu krogle. Tavčarjeva je nato zmagala v disku z rezultatom 44.26 m, medtem ko je bila Kraljeva tretja z 42,04 m. Oba rezultata sta ob začetku se zone zelo obetavna. Gorazd Pučnik je 400 m pretekel v 51”4, kopje pa je zagnal do 48,12 m. Oba rezultata sta njegova nova osebna rekorda. Od atletov Adrie je bil Ruzzier zelo dober na 1500 m s časom 4'40"4, medtem ko je Bonn no 100 m pretekel v običaj nih 121. REZULTATI MNOGOBOJEV Seslcroboj naraščajniki 1 Polesello (Sacile) 2718 10. Andrej Furlan (Bor) 1682 (100 m 13”1, daljina 4,73 m krogla 9,86 m, višina 150 cm, 1000 m 3'39”4) 13. David Dinamo (Bor) 1433 (13”5, 477 m, 7,74 m, 130 cm, 3'15”3) David Gregori (Adria) (13”2, 3 neveljavni skoki, 9,42 m, 130 cm) šesteioboj naraščajnlce 1. Kristina Scatto (Goriziana) 3905 5. Tiziana Natural (Bor) 3287 (100 m 13”1. krogla 9,02 m, višina 140 cm, daljina 4,29 m. kopje 22,34 m, 400 m 1’8”3) Alenka Kalc (Bor) 1828 (14”5, 7,30 m, 120 cm, 3,54 m, 3 neveljavni meti, 117” 3). KB. HIROŠIMA — Na nekem medna rodnem atletskem tekmovanju v Hi-rošimi je komaj 12-letna Kenijka Justina čepčirčir pretekla 1500 m v izvrstnem časti 4 34'r’. JADRANJE NA REGATI V KOPRU Dobra uvrstitev Bogatčcvc (Sirena) Med prvomujskimi prazniki je bi-'a v Koprskem zalivu mednarodna regata v razredu optimist. Regate se je udeležilo 55 kadetov, med katerimi so bili najboljši jadralci razreda optimist iz Jugoslavije, Italije In Avstrije tako, da jt* bila regata na zelo visoki ravni. Regata je bila zelo težka (zaradi slabega vremena, mraza In burje), zato je bilo precej odstopov. Prvega maja jo regata odpadla, medtem ko sta v soboto, 2. maja bili dve, ena pfl v nedeljo, 3. mn.la, kljub neugodnim vremenskim razmeram. Zmaga je pripadla domačinu An tončlču, pred Italijanom Cassinari-jem, medtem ko se je jadralka Sirene Arianna Bogateč uvrstila na dobro 30. mesto, v posameznih rega tah pa je dosegla 32., 33. in 28. me sto, kar je pri tako kvalificirani konkurenci lep uspeh. Rezultati so bili sledeči: L Boštjan Antončič JK Jadro (Koper) 8,0 2. Daniele Cassinari • AN. (Bergamo) 17,7 3. Robert Radola Uljanik (Pulj) 27,7 4. Igor Piacun Mornar (Split) 28,0 5. Zsolt Maggar Galeb (Reka) 80,7 30. Arianna Bogateč Sirena (Trst) 116,0 Rezultat je več kot zadovoljiv, ker so bili vremenski pogoji res neugodni, konkurenca pa zelo huda. V nedeljo, 10. t.m. pa se bodo jadralci Sirene udeležili področne regate v Tržiču, ki jo organizira YC Hannibal. m p KOLESARSTVO Na dirki po Španiji BALAGUER — Španec Cerron je osvojil 14. etapo mednarodne kolesarske dirke po Španiji. Na cilj je prispel po dolgem, samotnem pobegu ka • 14'36 pred svojim rojakom Fernandezom in drugimi tekmovalci. Italijan Battaglin je ohranil še vedno vodstvo na skupni lestvici, s prednostjo 1’49” pred Špancem Munozom. * * » MORAT — Predetapo mednarodne kolesarske dirke po Romandiji je osvojil Švicar Freuler. Italijan Saronni je bil na 18. mestu. • » • Avstralec Wilson je zmagovalec prve etape amaterske kolesarske dirke po Kampaniji, 45” za njim je osvohl 2. mesto Itali 'an Piniz.z.ntto. KOŠARKA V Carigradu so dosegli naslednje kvalifikacijske izide za evropsko košarkarsko prvenstvo: Finska - Belgija Anglija - Turčija Nizozemska - Portugalska ZRN - Bolgarija kem nagovoru poudaril velik men, ki ga ima klubski prostor ter na kratko orisal delovanje, uspehe; in težave kluba. Zahvalil se je odbornikom, članom ter simpatizerjem na nesebično pomoč in delo pri ureditvi ter opremi sedeža in poleg tega še seznanil prisotne, da je sedež začasna rešitev v pričakovanju prostora, ki ga občinska uprava obljublja že vrsto let. Temu so sledili pozdravi gostov, župana poslanca Albina Škerka, princa Raimenda Torre Tassa, predsednika kmečke in obrtniške hranilnice in pojcdilgicg jz f(jth|režine Zidariča, j m- ]■ J 1/ , omenimo, da tudi sojenje ni bilo najboljše. ZA PRESTOP V D LIGO Breg — La Talpa 3:0 (4; 4; 0) BREG: K. in V. Kocjančič, Can-ciani, Žerjal, Pečenik, Švab, Ota, Alberti, Smotlak. V nedeljo so Brežanke z lahkoto premagale ekipo La Talpa, ki je napredovala iz druge skupine v 1. ženski diviziji. Domačinke so bile daleč močnejše od tržaške ekipe. Vseeno pa so igrale dobro tako pri sprejemu servisa, kot v napadu in zasluženo zmagale. Zmaga Brežank ni bila nikoli v dvomu in zadovoljivo je dejstvo, da niso popustile, ko so bile v vodstvu, temveč so vztrajale do konca seta in tudi tekme. MRS MOŠKA D LIGA Volley Club Trst — Juventina 3:0 (15:6, 15:5, 15:5) Černič, Faganel, Petejan, Plesničar, Mučič, Jarc, Juren, Pahor, Golob. Zadnjo prvenstveno tekmo proti močnemu Volley Clubu iz Trsta, ki je končal prvenstvo na drugem mestu, so «belordeči» gladko izgubili s 3:0. Kot je razvidno iz izidov raznih setov, je bila premoč Tržačanov prevelika. Moramo pa omeniti, da je bila prav ta tekma najslabša, kar so jih naši fantje odigrali v celotnem prvenstvu. Skupna ocena letošnjega dela pa je gotovo pozitivna. To dokazuje solidno četrto mesto, doseženo na končni lestvici. Naši fantje bodo z letošnjo izkušnjo prihodnje leto gotovo igrali boljše in dosegli še boljše rezultate. Poleg prvenstva je treba omeniti, da so odigrali 20 predprven-stvenih prijateljskih tekem in so nastopali na treh mednarodnih turnirjih (Bovec, Kamnik, Ljubljana). Sedaj imajo na sporedu še zadnji turnir, ki ga priredi domače športno društvu, v soboto v štandrežu. NOGOMET Guida Nagovorom in pozdravom je sledila zakuska, med katero so «Fant-je izpod Grmade* zapeli šopek slovenskih pesmi. Smučarski klub Devin je tako re- NOČNI PLANINSKO-ORIENTACIJSKI POHOD PRAVILNIK 1. Enotni odbor za proslavo 36-letnice osvoboditve in 40-lct-nice ustanovitve OF iz zgoni-ške občine prireja v soboto, 9. maja. nočni planinsko -orientacijski pohod; 2. Odhod ob 20.30 iz sedeža KD «Rdeča zvezda* v Sa-ležu. Prijava ekip od 19. do 20. ure istega dne; 3. Tekmujejo lahko ekipe sestavljene iz 4 do 6 tekmovalcev. Vpisnina 5.000 lir vsaka ekipa; 4. Pohod bo poleg orientacijskih nalog vseboval tudi vprašanja na temo NOB; 5. Vsaka ekipa si mora preskrbeti kompas, svetilko in vse, kar navadno sodi k pohodu; 6. Podrobnejši pravilnik in vsa druga pojasnila bodo dana pred startom; 7. Prireditelj ne odgovarja za morebitne poškodbe, ki bi jih tekmovalci utrpeli pred, med in po tekmovanju. FINALE POKALA UEFA Drevi Ipswich-AZ 67 Drevi bo na sporedu izredno zanimivo nogometno srečanje, ki ga bodo odigrali v okviru prvega finala tekmovanja za nogometni pokal UEFA med angleškim Ipsvvichem in nizozemskim A Z 67 iz Alkmaara. V nasprotju s finatom pokala prvakov (Liverpool - Real Madrid — XI. maja v PaUzu) 3! ftnS'a. (5cl?a-la poka'nih ‘prvakov (Dinamo Tbi-lissi - Karl Zeiss — 13. mala v Diisseldorfu), ki po napovedih ne bosta posebno zanimiva, pa za no co.išn.ie srečanje obetajo pravo nogometno poslastico, to pa ne le zaradi vrednosti obeh enajsteric, ampak tudi zaradi vzdušja v obeh taborih. Vandenbroucke je bil najbitreiši v prvi etapi mednarodne kolesarske dirke «4 dnevi Dunkergua*. Na evropskem gimnastičnem prvenstvu v Madridu so sicer lahko nastopale le telovadke, ki so dopolnile 15 let starosti, toda kaj dosti starejša prav res ni bila skoraj nobena, ki v tem športu nekaj predstavlja. To pa pomeni, da izrazito mlade deklice sicer ne smejo več nastopati na teh tekmovanjih, da pa lahko prikažejo tako vajo na gredi, kot jo je Sovjetinja Natalija Iljenko (na sliki)-, pa morajo z izredno napornimi vajami vsekakor začeti mnogo, mnogo pred svojim petnajstim letom. In tako nova starostna omejitev pomeni bore malo, mlade deklice pa se morajo že v najbolj rosni mladosti podvreči izrednim naporom, če hočejo pri petnajstih letih posegati po kolajnah. (Foto AP) ODBOJKA NA TURNIRJU V ZAGRERU Presenetljiv uspeh Italije nad Romuni Težka zmaga Jugoslovanov nad Francozi Po prvih dveh tekmah odbojkarskega turnirja «Za trofejo Jugoslavije* je bila uradna otvoritev tega velikega tekmovanja in v imenu predsednika izvršnega cdbora mestne skupščine Zagreb je sodelujoče reprezentance Italije, Sovjetske zve ze, Romunije, Bolgarije, Francije in seveda Jugoslavije pozdravil predsedftik Zorislav Sonje. Že prva tekma popoldanskega tekmovanja je prinesla veliko presenečenje. Italijanska reprezentanca je namreč premagala Romunijo po izredno lepem in izenačenem boju. Za nastopilo pet di: Kappa iz Tu-i prvaki Italije. Najboljši pri zmagovalcih je bil vi-demčan Bertoli, ki je bil s svojimi izredno močnimi udarci nerešljiva uganka za Romune, tako pod mrežo kot tudi iz druge linije. Obenem pa velja omeniti, da je bila zmaga Italije nad Romuni druga v medsebojnih srečanjih po evropskem prvenstvu v Helsinkih leta 1977. Osvo.ii-telji bronaste kolajne na olimpijskih igrah v Moskvi so v Zagrebu nekoliko razočarali, saj niso igrali iitiiutiiiiinuiiiiimiiiiiniiiiiiiimmiiiimimmmiimiiiimmimiiimiiitmiiiiiimiiiittiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitit NA PLANINSKO-ORIENTACIJSKEM POHODU šil enega izmed svojih perečih problemov. Z novim elanom bo nada 1 je val svoje delo ter vzgajal mla dino v športnem duhu in v dobre pripadnike našega naroda. Nadaljeval bo torej z nalogo, ki jo o-pravlja že od vseka začetka. V STEVERJANU DVE ZMAGI RMV Taborniki so osvojili prvo mesto med člani in mladinci - Nastopilo je 13 ekip iz šestih društev Prvega maja se je v Števerjanu, v okviru proslav 40. obletnice Osvobodilne fronte, odvijal planinsko -orientacijski pohod, ki sta ga priredila PD Briški grič in taborniška organizacija RMV. V dveh urah pohoda na podlagi opisa, označb na terenu in razlagi dveh kontrol, so udeleženci rešili dvajset nalog iz orientacije, matematike, poznavanja okolja, koder je pohod potekal, in iz zgodovine Zgodovinska vprašanja so bila precej podrobna, vendar so tekmovalci bili vnaprej obveščeni iz katerih knjig lahko na- UltilimiilinimiliiMiiifiiMiiiiliiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminmiiiiiiiiH KOLESARSTVO ALPE - ADRIA PRVA ETAPA ZA BARVE SZ Zmagal je Kazakov, odlično drugo mesto pa si je priboril slovenski kolesar Rakuš študirajo nastanek in razvoj OF. Tekmovanja se je udeležilo trinajst ekip iz šestih društev in organizacij s skupno šestdesetimi u-deleženci. Ob primernem vremenu so vse ekipe prišle na cilj v dogovorjenem času, a z, različnimi u-spehi pri reševanju nalog. Ti različni uspehi in sposobnosti so pogojevali končno lestvico. Za najboljše ekipe so pokale darovali: KD Briški grič, Zveza slovenskih športnih društev v Italiji, Agroforest, tvrdka Koren, Slovenska kulturno - gospodarska zveza in podjetje IMSA. VRSTNI RED ČLANI 1. Taborniki RMV C 101 2. MKG B 83 3. Briški grič B 78 4. MKG A 76 5. Naš prapor B 75 6. Naš prapor A 74 7. MO Župančič - Juventina 73 8- Naš prapor C 68 9. MO Župančič - Juventina A 68 10. MO Sovodnje 60 MLADINCI 1. RMV B 62 2. Briški grič A 43 3 RMV A 41 najboljše in so bili tudi slabo pripravljeni. Proti razigranim Italijanom so bili tokrat brez moči in i-tolijanski odbojkarji so tako osvojili dve izredno dragoceni točki na tem turnirju. Tudi drugi zmagovalec, in sicer v srečanju Sovjetske zveze in Bolgarije, je bil znan šele po petih setih i-gre. Zmagali so svetovni in olimpijski prvaki iz Sovjetske zveze, ki to pot nastopajo v okrnjeni postavi, oziroma z reprezentanco Ukrajine. To je izredno mlada ekipa, za katero igrata samo dva starejša, izkušena odbojkarja in sicer Krivov in Loer. Tudi to srečanje je bilo zelo privlačilo in zanimivo, saj so se vrstile izredno lepe akcije, tako na eni kot na drugi strani. V zadnjem srečanju večera sta se pomerili Jugoslavija in Francija. Znano je bilo, da je francoska odbojka v vzponu, lahko pa rečemo, da so Francozi kljub temu s svojo igro presenetili in gostitelji so morali napeti vse Svoje moči, da so jih spravili na kolena. IZTDT: Romunka — Italiia 2:3 (7:15. 15:10, 14:16, 15:12, 11:151 Bolgari'a — Sov;etska zveza 2:3 (11:15, 15:6, 9:15. 15:10, 11:151 Jugoslavija - Francija 3:2 (15:7, 11:15, 15:8, 13:15, 15:7) REVTVAT, 81 Danes v Gorici poslednje kolo R. A. Danes bo v Gorici posledn:e kolo odbojkarskega cRevival 81» (go-riška skupina), katerega prireja Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, Po dveh odigranih kolih vodi na sknpni lestvici šesterka geriškega Deana, ki bi morala po vsej verjetnosti tudi osvojiti končno prvo mesto. Sledita ji z enakim številom točk ekioi Juventine iz štandreža in Našega prapora iz Pevme in Oslav.ja, kateri sta uspeli zbrati po dve točki. V primeru, da bi se po zadn:em kelu več ekip znašlo z enakim številom točk na prvem mestu skupne lestvice, bodo potrebna še dodatna finalna srečanja za določitev končnega zmagovalca goriške Skupine. Pa poglejmo današnji spored srečanj (tretje kolo): Ob 19,00: Dom - Juventina Ob 20.15 Kmečka banka - Naš prapor Tekmi se bosta odvijali na odprtem igrišču Slovenskega dijaškega doma (Svetogorska ulica 84). V primeru slabega vremena pa v telovadnici Kulturnega doma v Gorici (Ulica Brass). Po današnjih tekmah zadnjega kola pa se bedo igralci vseh štirih goriških ekip zbrali v prostorih Dijaškega doma v Gorici na krajšem prijateljskem srečanju. ,-ik- NOGOMET TURNIR PORFIRIO 88:76 79:75 79:65 78:71 OBVESTILU YC Čupa vabi odbornike na sejo, ki bo v Prosvetnem domu nn Opčinah v petek, 8. maja, ob 20. uri. RAVNE — Sovjetski kolesar Ka zakov je osvojil prvo etapo mednarodne amaterske kolesarske dirke Alpe Adria, ki se je začela včeraj v Murski Soboti. Dirka zaradi pretežno ravninske proge ni bila posebno razgibana, če izvzamemo nekaj poskusov po sameznikov. da bi si pridobili neka; prednosti, ki pa niso uspeli. Vsa velika skupina tekmovalcev je tako prišla pred cilj enotna in zadnji sprint se je odvijal v veliki gneči. Za las hitrejši od ostalih je bil Kazakov, vendar pa so se od lično odrezali tudi slovenski kolesarji, pa tudi Italijan Condolo, Na lestvici so razporedili le prvih šest tekmovalcev, vse ostale pa so uvrstili na 7. mesto. LESTVICA JE TAKA L Kazakov (Tbilissi - SZ; ki je prevozil 132 km dolgo progo v 3,4' in 54” s poprečno hitrostjo 42,810 km na uro. V njegovem času so prispeli še 2. Rakuš (Rog Sava - Slovenila) 3. Rozman (Astra Ljubljana - Sl.) 4. Condolo (Sanvitese Mobili - It.) 5. Zaubi (Rog Sava - Sl.) 6. Galik (Inter Bratislava, CSSR) in nato na 7. mestu vsa glavnina. Na dirki nastopa 16 ekip, s skup no 90 kolesarji. BALINANJE Drevi tretje kolo Drevi ob 19.30 bodo odigrali srečanja .3. kola prvega zamejskega balinarskega prvenstva. V ospredju zanimanja je vsekakor srečanje med Zarjo in Opčinami, ki zasedata drugo, oziroma prvo mesto lestvice in sta glavna favorita za končno zmago. RAZPORED SREČANJ V Bazovici: Zarja - Opčine V Zgoniku: Kras - Polet V Gropadi: Gaja - Kraški dom V Nabrežini: Sokol : Gradina B. S. Okrnjeni Kras doživel poraz CICIBANI Kras — Roiancse 0:4 (0:3) KRAS: R. Purič, Tavčar., Škrk, M. Škabar, Šuc, Križman. A. Purič. V Krasovih vrstah so sicer zmanjkali trije ključni igralci, zato smo poraz pričakovali. Na premočenem igrišču se Kraševci nikakor niso mogli osvoboditi pritiska, ki so- ga izvajali gostje. Vratar Purič .je imel polne roke dela. Krasovi napadalci so poskušali ogroziti nasprotnikovega vratarja le z redkimi streli od daleč. X. B, Uredništvo, upravo, oglasni oddelek, TRST. Ul Montecchi 6 PP 559 tel. (040) 79 46 72 (4 llniie) Podružnico Gorica. Drevored 24 Magglo 1 — Tel (0481) 8 33 82 • 57 23 Naročnino Mesečna 7.000 lir — celoletna 84.000 V SFRJ številka 5,50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80,00, letno 800.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 100,00. letno 1000,00. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 StfCin 6 Za SFRJ Oglasi Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS 61000 L|ubljono Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'šlr. 1 st., viš. 43 mm) 27.000 lir. Finančni 900, legalni 800, osmrtnice 300. sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 200 lir beseria. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15% Oglasi iz dežele Furlanije-Juli|Sk« krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. , . . t t-TTT £,*n 'talil'"**!] Izdaia kj. J TJT zveze časopisnih | in liska Jr N frsf jaloiniko* FIEG ‘ 6. mojo 1981 Odgovorni urednik Gorazd Vesel IZJAVA PREDSEDNIKA DEŽELNEGA ODBORA C0MELLIJA OB PETLETNICI POTRESA DRŽAVA MORA ZAGOTOVITI FINANČNA SREDSTVA ZA OBNOVO IN RAZVOJ PRIZADETE FURLANIJE 31. decembra bo namreč zapadel državni zakon 546 - Previdna ocena dosedanjega dela - Predsednik Colli o pobudah deželnega sveta TRST — Ob peti* obletnici potresa v Furlaniji .je pooblaščeni odbornik za obnovo Varisco podal obširno poročilo o sedanjem stanju na prizadetem območju in nakazal pobude, ki jih odbor namerava predlagati deželnemu svetu, odbornik Zanfagnini pa .je poročal o finančnem položaju. Ob koncu zasedanja deželnega sveta ie predsednik deželnega odbora Comelli izjavil, da je peta obletnica potresa priložnost za o-bračun storjenega dela in za razmislek o teni, kar .je treba še storiti. Obračun je še toliko bolj potreben, ker bo prav ob koncu letošnjega leta zapadla veljavnost državnega zakona 546. s katerim je vlada dala na razpolago finančna sredstva za obnovo prizadetega območja Brez nepotrebnih in neumestnih triumfa lizmav. je rekel Comelli. lahko dosedanje delo ocenimo »previdno oozitivnos. čeprav je treba priznati, da obstaja še mnoiro nerešenih vprašani in senc. Uradni podatki ob koncu leta 1980 potrjujejo, da je bilo več kot Det-deset odstotkov dela že štor'enega, če gledamo obnovo na splošno pa lahko rečemo, da je ta odstotek še večii. Zajamčili smo kulturno in geografsko izvirnost posameznih skupnosti, ohranili smo in okrepili produktivno zmogljivost, ki ie za-vr'a' ponovno stopnjevanje emigra-ci ie. Vsekakor, .je še dodal Comelli. petletni obračun dokazuje, da je bik) delo vseh javnih ustanov v Furlaniji uspešno. Pri tem. ne smemo pozabiti, da je vlada nakazala sredstva za obnovo prizadetega območja neposredno deželi in kra.iev-lum ustanovam, ki so tako nostali pravi protagonist obnove same. Problem je sedai v tem. je ob koncu dejal Comelli. da dosedanje dosežke, ki so terjali mnogo žrtvovanja, ne izjalovimo. Obnovo lahko dokončamo namreč le s pomočjo novih finančnih sredstev. 31. decembra letos, ko zakon 546 ne bo več veljaven, bo dežeja. skupno s parlamentarci in političnimi silami, predložila vladi svoje, zahteve in načrte na osnovi strogo izdelanega, obračuna o uporabi dosedanjih sredstev, sad državne solidarnosti in na osnovi točnega seznama del. ki jih še moramo storiti. Ob obletnici potresa je spregovoril tudi predsednik deželnega sveta Colli. ki je najprej podčrtal odziv si Udarnosti naše dežele s prebivalstvom Kampani.je in Bazilikate. Tudi Colli je poudaril odprto vprašanje pomanjkanja stanovanjskih poslopij. Dejal je. da je ob priliki razprave o stanju na potresnem območju dežela pripravila posebno publikacijo, ki jo bodo v kratkem objavili, v kateri je zbrana celotna vsebina vseh posegov, ki so sledili poročilu deželnega odbora. S to pobudo namerava dežela dati na razpolago vsem zainteresiranim, ki si prizadevajo dokončati obnovo, zanimivo delovno gradivo. Mislim — je še dejal Colli — da je deželni svet na ta način pravilno proslavil obletnico potresa. 6. maj 1581 je torej priložnost, da še okrepimo prizadevanja za obnovo prizadete Furlanije in za razvoj celotne dežele, hkrati pa, da se spomnimo na žrtve potresa in obnovimo njihovim svojcem in vsem tistim, ki so trpeli in še trpijo za posledicami potresa, naše sočustvovanje. Antonio Comelli Mario Colli POGOVOR S PREDSEDNIKOM OBČINSKE SKUPŠČINE FRANCEM TOMAŽIČEM DOSEŽKI IN NAČRTI OBČINE AJDOVŠČINA Živahen gospodarski razvoj - Pomanjkanje energetskih virov eden osrednjih problemov - Do leta 1985 bodo zgradili več kot 1.000 stanovanj AJDOVŠČINA - 5. maja 1945 je predsedstvo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta Slovenije sprejelo in izdalo zakon o narodni vladi Slovenije. Obenem je sprejelo in izdalo zakon o njenem imenovanju. Še isti dan jo je v Ajdovščini sestavil njen prvi predsednik Boris Kidrič. Zgodovinsko zasedanje je bilo v Bratinovi dvorani. Po zasedanju se je prva narodna vlada Slovenije predstavila ljudstvu, zbranemu na trgu v Ajdovščini in se nato 10. maja 1945 ob nepopisnem navdušenju predstavila pravkar osvobojeni Ljubljani. Spominska plošča o ustanovitvi prve slovenske narodne vlade je v prenovljeni kino dvorani, odkrili so jo 5. maja 1950. Pred Bratinovo dvorano je Trg prve slovenske vlade. 5. maja praznuje občina Ajdovščina svoj občinski praznik. Pred letošnjim občinskim praznikom je naš sodelavec obiskal pred- Ullllllllllllllllllllllltlllll||||||M|IIMII||||||||||||||ll||||II|||l||||1llllllllllll|||||||l||||IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllll|llllltlllllllllIlllllllllllllt|llUI|l,,llllll||imi,|||||ll||||lu|||11|||||||||||||1|||||1|||||||||| KAMPANJA ZA PREDSEDNIŠKE VOLITVE PREŠLA V ODLOČILNO FAZO SINOČNJI TELEVIZIJSKI DVOBOJ BO ODLOČAL 0 IZIDU DRUGEGA KROGA FRANCOSKIH VOLITEV Medtem ko Giscard išče nove glasove med goli s ti, skuša Mitterrand prepričati volivce, da je zamenjava v francoskem vodstvu potrebna in nenevarna PARIZ — Bolj ko se bliža drugi, odločilni krog predsedniških volitev, močnejši je vtis, da je izzivalec pravzaprav Giscard, a Mitterrand branilec že osvojenega položaja. Takšne podobe n-» odseva le osebni slog njune kampanje, temveč jo zrcali tudi njuna taktika. Dosedanji predsednik se trudi, da bi si zagotovil nove glasove, a socialistični kandidat nasprotno skrbno pazi, da ne bi zapravil kapitala, ki si ga je pridobil y 1, krogu, Mitterrandova glavnica so seveda glasovi vseh strank in struj levice, a nekaj pičlih odstotkov, ki mu manjkajo za zmago, kam po-berkovati pri golistih in tistih vo livcih, ki so pred sedmimi leti glasovali za Giscnrda, pa so danes nad predsednikom razočarani. Giscard zato iz dneva v dan kadi go-listom. Pretežna večina golističnih veljakov, nazadnje tudi vodja močne parlamentarne skupine Claude Lab-be, se je z bobni in razvitimi zastavami že vrnila v večinski tabor. DVANAJST MRTVIH MED POTNIKI AVTOBUSA TRAGIČNA PROMETNA NESREČA PRI NIŠU Aretiran voznik avstrijskega vlačilca, ki ie povzročil tragedijo ■ V bolnišnici 14 hudo ranjenih NIŠ — Preiskovalni sodnik okrožnega sodišča v Nišu je spo ročil, da je prišlo do včerajšnje nesreče ob 5.25 na izhodu devetega tunela v Sičevski klisuri na magistralni cesti Niš - Dimi trovgrad, ko je vlačilec avstrijske registracije zapeljal na levo stran cestišča in bočno trčil v avtobus Niš ekspresa NI 210-061. V nesreči je umrlo 12 potnikov, 48 pa jih je bilo huje in lažje ranjenih. Voznika avstrijskega vlačilca Ungerja Floriana, 32, iz Lienza so priprli. Pri ogledu kraja nesreče ga ni bilo tam, temveč je bil že nekaj kilometrov stran od Sičevske klisure. Preiskavo nadaljujejo. Avtobus Niš ekspresa je vozil Stanojlo Pajtič iz Deligrada, ki je bil v nesreči tudi sam huje ranjen. Devet potnikov, ki so bili vsi v glavnem iz Bele Palanke, od koder so se peljali na delo v Niš, je umrlo na kraju nesreče, trije pa so podlegli v bolnišnici V niški bolnišnici je ostalo na zdravljenju 14 huje ranjenih pot nikov, ki so vsi izven smrtne nevarnosti, (dd) Le Jacques Chirac v svojem rotovžu molči, in le neposredno po 1. krogu se je zadovoljil z izjavo, da bo «osebno» glasoval za Giscarda. Menijo, da bo peskal na izid sinočnjega TV srečanja med kandidatoma, in nato, če bo Giscard zabredel v še hujše težave, bo nemara sprejel že izrečeno povabilo na sestanek. Stisk roke med včerajšnjima zagrizenima nasprotnikoma bi pet minut pred dvanajsto u-tegnil odločiti, in Chirac bi se še čftkrM — kot prst! skupščinskimi volitvami 1978 — izkazal kot »rešitelj večine*, Politična prihodnost bi bila zagotovljena tako njemu kot njegovemu gibanju. Zaradi slovitega televizijskega dvoboja, ki so ga sinoči prenašale tudi osrednje radijske postaje, je bilo prelitega skoraj več črnila kot med razpravo o brezposelnosti, glavni temi kampanje pred L krogom. Giscard je predvčerajšnjim »velikodušno® popustil Mitterrando-vi zadnji zahtevi, prisotnosti novinarjev, pridržal si je le pravico, da je med štirimi imeni, ki jih je predlagal štab socialističnega kandidata, izbral le dve. «Ljubše mi je delo od spektakla!* je v predsinočnjem uradnem nastopu Mitterrand pojasnjeval svoj odnos do sinočnje oddaje, zavračajoč tako kritiko giscardovcev, da se skuša «izmikati» odkritemu pogovoru z nasprotnikom (sicer pa tudi glasilo KPF «L’Humanite» bralcem namiguje:, da se socialistični kandidat boji soočanja, ker bi pač moral priti na dan z jasno besedo o svojih načrtih po morebitni izvolitvi). Toda vloga televizijskega medija je tudi v Franciji postala nujen element predvolilnih manevrov, da je minister za šport in mladino gladko izjavil: »Brez televizijskega soočanja bi bila kampanja pred drugim krogom brez soli. ..» Pred sedmimi leti je podobno soočenje med Giscardom in Mitter-random gledalo 25 milijonov Francozov! Že tedaj se je pokazalo, da oseben nastop, se pravi psihološki element, odtehta najmanj toliko kot teža volilnega programa. Mitterrand, neagresiven in «zapet», je pred Giscardom, tedaj »svežim® o-brazom na francoski politični sceni, potegnil krajši konec, in prav zato je Giscard tudi letos vztrajal pri televizijskem dvoboju, • zavedajoč se, da na malem zaslonu ne .................... ZA NOVEGA PREDSEDNIKA IZVOLILI MARJANA PEČNIKA Na občnem zboru pomladili odbor koroške mladinske organizacije Spomniii so se tudi 40. obletnice OF in predsednika SFR1 Tita CELOVEC — S pomladitvijo odbora se je v ponedeljek v Kulturnem domu v Šentprimožu končal redni občni zbor Zveze slovenske mladine na Koroškem. Dosedanji predsednik Teodor Domej in z njim stari odbor sta predala vodstvene funkcije mlajšim naslednikom. Za novega predsednika te slovenske mladinske organizacije so izvolili Marjana Pečnika. V svojem kritičnem poročilu je dosedanji predsednik Domej imenoval sedemdeseta leta čas novih naporov koroških Slovencev, ki jih je v marsičem oblikovala prav mladina, prispevali pa so k tesnejšemu povezovanju študirajoče, delavske in kmečke mladine. Iz teh korenin je tudi zrasla prenovljena mladinska organizacija. Delovanje na krajevni ravni je precej prispevalo k poživitvi dejavnosti mladincev. Novi predsednik Marjan Pečnik je v svojem nastopnem govoru potrdil dosedanjo usmeritev mladinskega dela in predvsem poudaril potrebnost njene orientacije na podeželsko mladino, na sodelovanje z nemško govorečo mladino in z mladino matičnega naroda, podčrtal pa je tudi pomen vključevanja mladine v delovanje Slovencev na političnem, kulturnem in gospodarskem področju Na občnem zboru so se spomnili tudi 40. obletnice Osvobodilne fronte slovenskega naroda, obletnice zmage nad fašizmom in obletnice podpisa avstrijske državne pogodbe. Z enominutnim molkom pa so počastili spomin na pred letom dni umrlega predsednika SFRJ Tita. Mladinski občni zbor so pozdravili številni predstavniki slovenskih organizacij na Koroškem in za-•topniki mladine iz Slovenije. (Sindok) zmagajo ideje, temveč «vozel na kravati*. Mitterrand mora biti na moč previden tudi zato, de s kako pre-vihravo izjavo ne bi preplašil še neodločnih volivcev iz desničarskega tabora. Povrhu pa bi vsaka dvoumna beseda utegnila omajati komunistične volivce, katerih podporo si je socialistični kandidat pridobil tako zlahka in brez kakršnihkoli koncesij. Včeraj je sam Mar-chais v glasilu «L'Humanite» znova pozval člane -KPF, naj glasujejo za Mitt-erranda, zavračajoč hkrati kritike, češ da je podpora partije «mlačna». Vsa Mitterrandova umetnost mora biti prav v tem, da si obdrži podporo oslabljene KPF, ki mu je hkrati konkurent in partner, a da obenem ne postane «talec» komunistov. Giscard ga bo nocoj lovil natanko na te limanice, z običajnim nestrpnim besedičenjem o nevarnosti »kolektivizma*, «etatistične birokracije® in «marksizma». VILKO NOVAK sednika izvršnega sveta skupščine občine Ajdovščina Franca Tomaži-ča in se z njim pogovarjal o dosedanjem ra-zvoju in o usmeritvi na-daljnega razvoja občine Ajdovščine. Tovariš predsednik, prosimo, da našim bralcem predstavite občino Ajdovščina: »Občina Ajdovščina meri 352 kv. km, kar predstavlja 1,7 odstotka slovenskega prostora. Sodi med poprečno razvite občine v SR Sloveniji. V gospodarskem pogledu kakor tudi v pogledu razvoja družbene sfere, je po vojni dosegla bistven napredek. Iz nekaj majhnih obratov, bolj obrtnega značaja, se je razvila v pretežno industrijsko občino, saj je v letu 1979 samo industrija ustvarila 45,4 odstotka narodnega dohodka. Velik del narodnega dohodka je ustvarilo še. gradbeništvo (20,6 odstotka). V samostojnem osebnem delu je bilo ustvarjenega okrog 11 odstotkov narodnega dohodka, od tega okrog 3 odstotke v obrti, ostalo pa v kmetijstvu. V Sloveniji je ajdovska občina srednje velika. V občini živi 22.600 prebivalcev, ki so gosteje naseljeni vzdolž ceste Podnanos - Nova Gorica. Razen mesta Ajdovščina, ki ima nekaj čez pet tisoč prebivalcev, prevladujejo manjša naselja, saj jih je le nekaj z nad tisoč prebivalci. Prednost občine predstavlja njena ugodna zemljepisna lega v Vipavski dolini. Problem, ki pa ga ni mogoče reševati le v občinskih okvirih, je pomanjkanje energetskih virov, zaradi česar smo odvisni od zunanjih dobav. Imamo pa obilico vodnih virov, ki zadovoljujejo naše potrebe po pitni in tehnološki vodi, čeprav bo v prihodnje treba posvetiti veliko pozornosti preprečevanju onesnaževanja voda. Ostala naravna bogastva v naši občini so les in pa ugodna zemljišča, primerna za kmetijsko proizvodnjo. Predelovalna industrija, ki je v občini razvita, bo zato v vertikalni povezavi s kmetijsko proizvodnjo imela tudi v bodoče možnosti razvoja. Povojni gospodarski razvoj občine je bil relativno hiter. Tako je občina leta 1979 ustvarila dobrih milijardo 913 milijonov' dinarjev narodnega dohodka, oziroma 85.398 din na prebivalca in se tako med 6t’ občinami Slovenije uvrstila na 25 mesto. V občini je precej živilsko predelovalne industrije (Fructal. Mlinotest, kmetijski kombinat TOZD predelava), lesna industrija (LIPA), kovinska industrija (Splošno kovinsko podjetje Ajdovščina, TPO Batuje in Fužina Čaven), tekstilna industrija (Tekstina, IKA) ter nekaj industrijskih obratov (Čebelica Vipava, o-brat Alpine Žiri na Colu. Delovne organizacije živilske industrije, kmetijstva, trgovine in gostinstva so povezane v SOZD VIPA, ki ima sicer sedež v naši občini, vključuje pa tudi delovne organizacije iz sosednjih občin. Pomembna gospodarska dejavnost je tudi gradbeništvo (SGP Primorje, Gradbeno obrtno podjetje), medtem ko je pomen ostalih gospodarskih panog manjši. V občini je zaposlenih 7.100 delavcev v družbenem sektorju in okrog 300 v zasebnem sektorju. Med zaposlenimi je, 43 odstotkov žensk, ali kar 36 odstotkov za delo sposobnih ženšk. Vzporedno z gospodarskim razvojem je šel tudi razvoj družbene sfere, čeprav pred leti nekoliko počasneje kot gospodarstvo. Na tem področju smo zadnje čase dosegli določene premike. Tako je v organizirano predšolsko vzgojo in v otroško varstvo vključenih kar dobra četrtina vseh otrok, vendar so zaradi velikega števila zaposlenih žena. potrebe še velike. Vsi 4 do 5 let stari otroci so vključeni v skrajšane programe vrtcev. V osnovnošolsko izotraževanje je letno vključenih 2.700 otrok. Osnovnošolski prostor je precej dotrajan, zato naj bi z občinskim samoprispevkom omilili ta problem. Pri kulturi je treba omeniti ureditev Pilonove galerije in številne kulturne prireditve na preurejenem dvorcu Zemono pri Vipavi. Omeniti je še, da so v naši občini elektrificirana že vsa naselja in asfaltirane že skoraj vse lokalne ceste. Nekoliko slabše je s kanalizacijo in čistilnimi napravami. Vse navedeno dokazuje, da je bila gospodarska rast ajdovske občine v preteklih letih dokaj hitra.® »Kakšen bo nadaljni razvoj gospodarstva v srednjeročnem obdobju?* »Naši temeljni cilji Za obdobje 1981 - 1985 so zlasti: — vse obstoječe panoge gospodarstva naj bi se vnaprej enakomerno razvijale s tem, da bi imelo določeno prednost kmetijstvo v povezavi z živilsko in kovinsko industrijo; — v tem srednjeročnem obdobju nameravamo vložiti v industrijo 798 milijonov dinarjev, v kmetijstvo pa 728 milijonov dinarjev. V kmetijstvu bodo sredstva namenjena zlasti za hitro in agromelioracije za namakanje in komasacije, v razvoj živinoreje ter za obnovo vinogradov in sadovnjakov. Pri usmeritvi nadaljnega razvoja občine smo zlasti upoštevali: — da je kmetijstvo in z njim povezana proizvodnja hrane primarnega pomena v obstoječi gospodarski strukturi občine in osnova tudi za druge dejavnosti. Zato bodo z u-: strežnimi ukrepi omogočili hitrejšo rast kmetijske proizvodnje tako v družbenem kot zasebnem sektorju; — da industrija še vedno ustvarja v občini največji delež družbenega proizvoda in bo tako tudi v bodoče. V industriji bodo imele prednost vlaganja v razvojno intenzivno proizvodnjo z višjo stopnjo avtomatizacije ter v povečevanje izvoza; — v terciarnem sektorju (trgovina, promet, turizem, gostinstvo in storitvena obrt) nameravamo doseči kvalitetne premike pri izpopolnjevanju trgovinske mreže, boljši preskrbi občanov in z zboljšanjem obrtnih uslug. Omeniti velja še nekatere druge naloge. Tako načrtujemo, da bomo do 1985. leta zgradili 722 družbenih stanovanj in 363 zasebnih stanovanj. V obnovo in vzdrževanje cest in mostov ter za pridobivanje in komunalno opremljanje zemljišč bomo vložili 261 milijonov dinarjev. Do leta 1985 naj bi napeljali kabelsko omrežje v vsako krajevno skupnost. Na področju družbenih služb načrtujemo izgradnjo novega otroškega vrtca, novih šol in novega zdravstvenega doma, za kar bodo potrebni skupni dogovori. Naj ob zaključku še omenimo, da občina Ajdovščina dobro sodeluje s sosednjimi občinami, še posebej pa razvija razne oblike sodelovanja s pobratenima občinama Petrinja Hrvatske in Quilliano iz Ita- iz SR lije*. Razgovor zapisal JOŽE OBLAK p varčevanje in varnost se ujemata MINISTERO l LAVORI PUBBUCI ispattorato cireolaziont Spretnost in previdnost na vsaki cesti Vse ceste niso enake, toda povsod, če voziš tako, da prihraniš, tudi pridobiš na varnosti in če varno voziš, prav gotovo prihraniš. Da se izogneš prometnim nesrečam na raznih cestah, upošteval sledeča opozorila: 1. Na avtocesti Varnost je v veliki meri odvisna od tega, kako sta cestišči ločeni, toda tudi od šoferja. Največja dovoljena hitrost (tam kjer je prometni znaki ne omejujejo) je 140 km/na uro za avtomobile z več kot 1300 kub. cm, 90 za avtobuse, 80 za težka vozila. Največ pa boš prihranil, če boš vozil s stalno hitrostjo, ki naj ustreza 2/3 največje hitrosti, ki jo' vozilo zmore. Za varno vožnjo na avtocesti moraš: — ostati na sredi svo|ega pasu — prehitevati samo po levi — ne presekati ceste tistemu, ki prihaja od zadaj in je že začel prehitevati — usmeriti se na izhodni pas že od vsega začetka in zmanjšati hitrost — »pretiravati® z varnostno razdaljo — uporabljati tudi podnevi, če je megla ali če dežuje, kratke luči (zapomni si, da je zima) 2. Moderne ceste Običajno jih imenujemo «superceste», neposrednega vhoda nanje ni, izhod pa je skoraj vedno na desni strani. Dva pasa v vsako smer skoraj popolnoma odpravita zmanjšanje hitrosti in vrste za počasnimi vozili. Za varno vožnjo na supercestah moraš: — voziti normalno na prvem pasu in prehitevati na drugem — misliti, da je dvojna središčna črta neprehoden zid — upoštevati podolžne črte in izhodne pasove — se ne ustavljati na voznem pasu — držati se predpisanih omejitev za največjo hitrost: 100 km/na uro za avtomobile, 70 za avtobuse, 60 za težka vozila (seveda je treba zmanjšati hitrost tam, kjer to zahtevajo cestni predpisi) 3. Vpadnica Praviloma je enosmerna: povezuje avtoceste z navadnimi cestami in je rezervirana za motorna vozila. Prepovedana sta ustavljanje in vzvratna vožnja, hitrost mora biti omejena. 4. Občinska cesta Te ceste so krajevnega pomena in so namenjene najrazličnejšemu prometu (koleserji in pešci vključeni). Za te ceste še posebno velja, da je treba hitrost prilagoditi raznim situacijam, ki se spreminjajo Iz trenutka v trenutek. Posebno je treba paziti na otroke, starejše ljudi, kolesarje In voznike motornih koles.