NO Ameriška Domovina AMCfttCAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, JANUARY 5, 1959 SLOVCNIAN MORNING NGWSPAPfiR ŠTEV. LVIIL—VOL. LVIII. TUDI SOVJETSKA RAKETA NI DOSEGLA SVOJEGA CILJA Novi grobovi Jakob Poznik V Womans bolnici je preminul Jakob Poznik, star 75 let, stanujoč na 1658 Rydelmont Rd., -------------- Clevland Hts. BU je samec. Sovjetska zveza je v petek zjutraj poslala proti Lu- Brat Albin je umrl leta 1951. ni poldrugo tono težko raketo in napovedala, Tukaj zapušča svakinjo Sophie, da bo dosegla Luno v soboto pozno zvečer. Kas- Pri kateri Je zlve^> nečaka Fran- neie ie Moskva oblavila da izstrel ni bil v do- ka Smole m vec druglh sorodni-neje je mosKva oDjavna, aa izotrci m du v po kov Ro.en ,e bil v Ljubljani polnem soglasju z načrti m da bo raketa Luno Tukaj je bival 43 let in je bil za. zgrešila za okoli 5,000 milj. To se je končno poslen pri Melrose Brush Co., tudi zgodilo in po vesteh iz Moskve bo raketa dokler ni bil upokojen. Bil je “Lunik” postala prvi umetni planet. — Eisen- čJan Društva Lipa št. 129 SNPJ. bower čestital: Kongres zahteva povečan ame- P°greb bo v sredo popoldne ob riški napor. ‘1:30 iz Jos' Zele in Sinovi po' KUBA IMA NOVO VLADO: URRUTIA JE ZAPRISEGEL De Gaulle reorganiziral francosko nar. obrambo PARIZ, Fr. — General De Gaulle je preustrojil tudi fran-_________________ coske oborožene sile po svojem Državljanska vojna na Kubi je po več kot dveh le- okusu- v tehničnem pogledu ie .•I i ~ i preosnoval armado tako. da je tih končana, ridel Castro je popolnoma zrna- ... , gal, ko je bil njegov pnstas sodnik Manuel Ur- žje posebno atomsko in vodiko. ruha zaprisežen kot nov predsednik republike vo kakor tudi vodljive izstrelke, in je poveril Castru vrhovno vodstvo nad vsemi To ni nič posebnega, podobne oboroženimi silami dežele. reforme je uveljavil na primer 1:30 iz Jos. Zele greb. zavoda na 458 E. 152. St. Anton Mullec V St. Alexis bolnici je premi- MOSKVA. — Raket-a, ki so jo poslali proti Luni sovjetski inženirji in znanstveniki, je daleko večja od onih, ki so jih pred njimi poslale na isto pot ameriške letalske sile in nul Anton Mullec, star 67 let, nato eno še armada. Raketa sama tehta preko poldrugo stanujoč na 21001 Morris Ave., tono in ima s sabo blizu 800 funtov raznih aparatov in na- Euclid, O. Tukaj zapušča sopro- prav — med drugim tudi vrsto sovjetskih zasilav z rdečo go Mary, rojeno Grbes, poprej zvezdo. Po prvih sovjetskih objavah je bil strel popoln Košir, doma v Lipanjah pri Gra- uspeh in rečeno je bilo, da bo raketa okoli 12 v soboto zvečer bovem, hčer Frances Rokavec, k"nTe “ od^strani oerlmn^ dosegla Luno, jo obkrožila in se nato vrnila proti Zemlji, pastorke Mary Kocin in Amelio. zbrane predS univerzo" v Kasnejši računi so pokazali, da smer in brzina nista odgo- Jenda, l vnuka, brata Matta in gantiag0 varjaii popolnoma predvidenim računom in da raketa de- Johna in več drugih sorodnikov., ' • v Janško ne bo obsta ob Luni, ampak bo drvela dalje v vesolje. Rojen je bil v Gornjem Jezeru, I samih istaše'v c Jje Njena brzina ,e b.h mal^ko^o predvUjeh .n ,e zato Stan Tryn Lozm Tukaj ^ mtmster^ katerega . . .« « I ____________________________ štun ripvplanri čt 19S smpt naloga bo rešiti imovmo, ki so Mikojan v Ameriki pri nas predsednik Eisenhower. HAVANA, Kuba. — Novi predsednik republike Ma- y političnem oziru so pa De nuel Urrutia je v svojem nastopnem govoru ostro obsodil Gaullove reforme zelo daleko-diktature v Latinski Ameriki in se javno zavezal, da se bo sejne) daj0 namreč vladi pravi-obrnil na Združene narode in na Organizacijo ameriških 'co' dg 0bjavi splošno mobiliza-držav za vzpostavitev “človečanskih pravic v republikah Pa- 'Cij0 in stanje pripravljenosti, ragvaj, Nikaragua in Dominikanska republika.” Prav takoda bi se oziraia na paria-' se je obvezal delati na tem, da se vrne kubanskemu naro-1^,^ du, kar sta mu Batista in njegova vlada tekom let odvzela.! g takimi ukrepi lahko vlada Napovedal je načrte za gospodarsko in socialno izboljšanje začasno 0^^ narodu VSe dr_ razmer v deželi. . Predsednikov govor je bil navdušeno sprejet in ponovno pre- mno- NAJNOVEJŠEVESTI Po napovedih sovjetskih znan- štva Cleveland št. 123 SNPJ, svtenikov bo raketa “Lunik”, 1 Pruslva Slovenec st. 1 SDZ in j° žavljanske pravice. To je huda stvar in jo De Gaullova vlada zagovarja s trditvijo, da mora CHICAGO, 111. — Od srede zve-(Francija biti pripravljena na čer do danes zjutraj je našlo dve novi nevarnosti, ki jih do smrt na naših cestah skupno (seda j še ni poznala: na napade okoli 350 oseb, od tega 20 v jz vodljivimi izstrelki in atom-Ohio. Število nesreč je manj- skimi bombami in na “podtal- še, kot je bilo predvideno, ker je slabo vreme otežilo promet na cestah. jko. jo imenujejo v Sovjetiji! DruS.vaLočkadohna. Zaposlen MOSKVA, ZSSR. - So,j.tsk» Podpredsednik sovjetske Via- postala prvi umetni planet ml b 1 do upokojitve pri Amer. no ideološko vojno”. | Fidel /‘delegata je imenovan za (ie Anastaz Mikojan jc pri- bo krožila okoli Sonea, kot kro- ,Steel 2u^a'e °f jps bz°e" Irožene sile,'>. Nihče ne ve prav, letel včeraj v Združene dr-,ži naša Zemlja. Njena pot okol, ,n siJvi p(;ereb zavoda na 458 kaj naj bi ta naslov predstav- včeraj žave na “privaten” obisk.— Sonca bo trajala okoli 15 me-Napovedujejo sestanek z secev. Najbolj se mu bo pribli-Dull'esom in predsednikom žala v januarju, najbolj pa bo Eisenhowerjem. |od njega oddaljena v septem- bru. WASHINGTON, D. C.— Yče-j Sovjetska raketa je znanstve-raj je priletel v New York s nosredavala vrsto novih j Skandinavsko linijo •^nas^az podatkov, ki bodo izredne va-Mikojan, podpredsednik sovjet- ^nos^j prj izdela.vi nada'ljnih na-ske vlade in prvi pomočnik £rtov E. 152. St. v cerkev sv. Vida ob in kako široka naj bi bila 9:30, nato na pokopališče Kalva- jCastrova polnomočja, rija. I V pretolnici Havani so traja- Charles Rogel |U dalj časa nemiri in prišlo je Po daljšem bolehanju je pre-ponovno do medsebojnih spopa-minul v Metropolitan bolnici ,dov med različnimi skupinami poznani Charles Rogel z 1064 E. Upornikov, pa tudi med policijo 61. St., ki je dolgo let vodil kro- j in roparji. Uporniki so lovili jačnico na 6526 St. Clair Ave. vsepovsod pritaše padle vlade raketa “Lunik” Ta utemeljitev se zdi nakate-rim francoskim političnim krogom zelo sumljiva in nevarna, je sedaj nad .Pravijo, da se vsak, ki ima ape- Hruščeva. Njegov obisk je u- >prav posebneže za "človekovo !Tukaj zapušča sop5°g0 Angelo, in jih spravljali pod ključ, več radno privatnega značaja. Obi- ! tja skal naj bi le sovjetskega po slanika tu Menšikova. Dejanska ima pa pomembne politične naloge. Mikojan sem je na poti v A- Eieenhewer čestita Predsednik Eisenhower je o-značil sovjetsko raketo “Lunik” za velik uspeh znanosti in čestital sovjetskim znanstvenim meriko v Kopenhagenu na Dan- 'pri njihovih uspehih v naporu skem dejal, da ima sestanek z človeštva za prodor v vesolje. Dullesom in da se bo verjetno y Kongresu je nastalo vzne-sestal tudi z Eisenhowerjem. Z vodniki Združenih držav naj bi hteve, da morajo Združene dr-gospodarskih j žave napeti vse roj. Lovšin, sinova Raymonda in pa so jih tudi pobili. Batista Stanleya, 1 vnuka in več drugih sam in večina njegovih ožjih so-sorodnikov. Rojen je bil v Poni- delavcev je pobegnila že preje k vab, fara Trebnje na Dolenj- srečno v Dominikansko republiškem, kjer zapušča brata Anto- ko, v Mehiko ali pa v Združene na in sestro Marijo. Tukaj je bi-| države. Nekatere vesti trdijo, \al 52 let. Bil je član Društva da bo vlada zahtevala izročitev Ribnica št. 12 SDZ, Društva Na- Batiste kot “zločinca”. Da bo prej št. 5 SNPJ in Pod. št. 5 dominikanski Trujillo vsako ta-SMZ. Pogreb bo danes popol- ko zahtevo odklonil, je več kot mirjenje in pojavile so se za‘| dne 0b enih iz Jos. Zele in Sino- jasno. vi pogreb, zavoda na 6502 St. I se razgovarjal o gospodarskih i žave napeti vse sile, da bodo • A „ T i • , ., x • , „ |-:-c*vc ’ Clair Ave. na Lakeview pokopa- umrl John Kuman s 1418 F m političnih vprašanjih. Eno sovjetijo v naporih za prodor |lišče ^ ^ umri jonn oilmans izmed teh naj bi bila bodočnost v vesoije ne samo ujele, am- b ' St' Star Zah. Berlina. Sovjetski gost bo Združenih državah kaka dva tedna in bo obiskal vrsto ameriških mest, med drugimi tudi Cleveland, kjer ga je baje znani Cyrus Eaton povabil na svojo farmo Akadia. pak tudi prehitele. Na splošno ostal v [sovjetski uspeh ni povzročil to- 400,000 daleč od Zemlje in bo predvidoma postala planet Sonca, ki bo krožil oko’i njega med Zemljo in Marsom. HAVANA, Kuba. — Castro jc naročil delavcem, naj končajo splošno stavko in se danes vrnejo na delo. Predsednik Ur-rutia se pripelje danes sem z letalom iz Santiaga, med tem ko pričakujejo Castra šele jutri ali v sredo. WASHINGTON, D. C. - Anastaz Mikojan, podpredsednik sovjetske vlade, se bo danes o-poldne sestal z državnim tajnikom Drllesom, ki bo kasneje popoldne odletel v Ottawo na razgovore s predstavniki Kanade. BONN. Zah. Nem. — Kancler dr. K. Adenauer praznuje danes svoje 83. rojstni dan. PARIZ, Fr. — Napovedujejo, da bo Sovjetija v kratkem priznala asirsko begunsko vlado. Govedo izvažamo v Kanado CHICAGO, Ul. — V zadnjih dneh so se cene kanadskega goveda toliko dvignile, da so nekatere klavnice v Kanadi začele kupovati govedo v Združenih državah. Koncem preteklega tedna je odšla prva večja pošiljka v Petersborough po dolgem času. Poročni prstan A: “Včeraj sem izgubil poročni prstan.” B: “Daj brž v časopise oglas, naj dvigne pošten najditelj tudi Pripadajočo ženo.” COLD WAVE 41 je bil 74 let, rojen v Nicholas Skenzich vasi Vrhe, fara Krka, od koder V petek popoldne je umrl v je prišel pred 55 leti. Poprej je l Inor v Tibetu Se Širi - —° - — E. 36. St., doma v Skarah pri O- ju gji je, £ian Drugtva Napre- proti komunistični katijski vla- Zapustil je dni Slovenci št. 5 SDZ. Tukaj di razširil iz Tibeta v severo- , , . ^ , zapušča sestri Mrs. Snider in zahodne kitajske pokrajine in greb bo iz GrdmoveBa_ pogreb. Mrs. Rose Smolei sestra Jose_ celo v Zunanjo Mopgoi:jo zavoda na E. 62. St. Cas se n. do. phl-ne Zorko je pa je pred veJ j Vesti 0 upom „ Tlbc,j potr. jleti umrla. Pogreb bo danes zju- jujejo tudi v Hongkongu in v . . . (traj ob desetih iz Zakrajskove- New Delhiju, toda nihče ne ve da vedo, kaj jim je tre- socialistični državi, kjer so 6 mCsecih bolezni 50 let stari SI^:e“VOda ^ p0l‘0pali' kak obs,Sg ie dose«eI in ' v oktobru 1. 1957. Hruščev se hvali Predsednik sovjetske Nikita Hruščev je na proslavi 40-letnice komunistične partije v Minsku govoril o sovjetskih uspehih pri prodiranju v vesolje in dejal, da so ti možni le točcu v Jugoslaviji, vlade sina Milana in hčer Nado. ločen. Frank J. Grubelnik V nedeljo zjutraj je umrl po tit po diktaturi, lahko posluži nove vladne pristojnosti in vpelje čez noč diktaturo. General De Gaulle tega seveda ne bo napravil, toda kdo ve, kakšni bodo njegovi nasledniki! ------o----- lito in Sukamo sta se vrtela kar vso noč Vcdm i^o-oslcvanskih “neodvisnih” komunistov pe je v Indoneziji nrav mijetna zabaval, na baie dobro o-pravil tudi svojo politično nalogo. JAKARTA, Indonez. — Uradna indonezijska javnost je vsaj na zunaj zelo zadovoljna s Titovim obiskom in ga slavi kot izreden političen uspeh, kajti Tito je dosegel pri Sukarnu kar je hotel: Sukamo je še zmeraj za “aktivno nevtralnost”, a-koravno mu jo Moskva in Peiping odsvetujeta. Indonezijski komunisti mislijo seveda ravno nasprotno in so dali Titu čutiti, da ga ne marajo. Svojim “ljudskim množicam” so odsvetovali, da bi se udeležile pouličnih manifestacij v čast jugoslavanskim tovarišem. Mimogrede so tudi na- Iz Clevelanda • in okolice j Preko morja— V Slovenijo je odpotoval z letalom Mr. Anton Rolih, na obisk sp pa prispeli Anica Jarc k svoji sestri Mrs. Frances Opeka v Carnegie, Pa., in Orsag Ljuba k svojemu stricu Ivanu Borga. Vse potrebno je uredila pot. pis. August Kollanler. Seja— Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ ima nocoj ob sedmih sejo, po seji pa zabavo in prigrizek. Asesment bodo pobirali od pete dalje. Vaja— Nocoj cb 7:30 je v Baragovem domu vaja za igro ‘Veriga.” Se-j a— Društvo sv. Katarine št. 29 ZSZ ima v sredo ob 7.30 zvečer sčjo v navadnih prostorih. Podružnica št. 14. SŽZ ima v torek ob 7.30 zvečer sejo v AJC na Recher Ave. Po seji zabava! Iz bolnišnice— Mrs. Caroline Cukajne, 19541 Pasnowr Ave., se je vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, darila, cvetlice in pozdrave. Mrs. Jennie Jaksetic, 19703 Arrowhead Ave., se je vrnila iz bolnišnice in se zahvalujuje za obiske, darila in pozdrave. O-biski na domu dobrodošli! Vsem prijateljem vošči srečno novo leto! -J-6, vsa sredstva in vodstvo v rokah | Frank J. Grubelnik s 700 E. 160. “ljudstva”. Hruščev je dejal, [st., doma iz Bessemer, Pa. Poda sovjetski uspehi dokazujejo, !kojni je bil zaposlen kot inspek-da je sovjetska znanost prebite- tor pri Marquette Metal Co. Zala vse druge v tekmi proti Lu- pustil je ženo Mary, roj. Možina, ni. Podobne izjave sta izdala sina Franka,,bratg Petra v Mus-v čast sovjetskega uspeha tudi kegon, Mich., in Anthonya, se-Centralni komitet Sovjetske ko- stri Molly Maček in Mildred Ga- layda. Bil je član podruž. št. 3 SMZ in veteran 2. svetovne vojne. Pogreb bo v sredo zjutraj munistične partije in sovjetska vlada. • * • Na sploišino je v naši deželi sovjetski strel proti Luni povzročil dosti manj zanimanja in j cerkev Marije Vnebovzete ob vznemirjenja kot sputniki.'9:30, nato na pokopališče AH Prevladuje mnenje, da bodo Souls. Združene države, v kolikor so ,v tem pogledu zaostale, naglo kako poteka. ba napraviti, ako bi prišli Titu “do živega”. Tito je radi tega zelo omejil ogledovanje in- __ _ m m m_______________»m« _ |donezijskih zanimivosti, češ “da ALASKA SPREJETA V UNIJO ^ Izijskimi politiki. V soboto opoldne je predsednik Eisenhower spre-' Kadar sta pa bila sama s Su- jel Masko kot 49. državo v Unijo in potrdil no- kaTm ^ Z0*? ‘T vo zastavo Združenih držav. '!a' Je J«0 °dP°‘°v»l “ ,karte, ga je Sukamo spremil WASHINGTON, D. C. — Predsednik Eisenhower seldo severne indonezijske meje. X je T11 S P0Čitnic na sv°ji farmi v Gettysburg in opoldne |Mad »“‘i« se ustavila na zTvoda na Lake Shom BivrT 'V soboto Pred zastoPpiki vlade, Kongresa in Alaske objavil: znanem otoku Ball> kJer 51 Je .zavoda a Shore Blvd. v “Zdaj zato jaz, Dwight D. Eisenhower predsednik Zdru- lTito 0§lledal starinske pag°de in Ženih držav, s tem izjavljam in proglašam, da s0 po Kon- druge narodne spomenike. Su-gresu predpisane zahteve za sprejem Alaske v Unijo v 1 ” vsem izpolnjene in da je zato sprejem Alaske kot enakopravne države v Uniji dovršen!” _________________ VsteDiiire za Vfi££ikv— Za večerjo, ki jo priredi v soboto, 10. januarja, ob 7.30 v Baragovem domu gospodinjska šola, so vstoonice naprodaj samo do srede, 7. januarja, pri udeleženkah tečaja. Naročite jih lahko po telefonu pri ga. Mariji Žakelj, HE 1-3946, in pri ga. Milki Odar, HE 1-2079. Novi odbor— Društvo Napredni Slovenci št. SDZ ima za 1. 1959 ves stari odbor. Seje ima vsako 3. ne-delio v mesecu ob devetih zj. v SND na St. Clair Ave. soba št. 3 (staro poslopje). Podružnica št. 47 SŽZ ima za 1. 1959 sledeči’ odbor: duh. vodja msgr. J. J. Oman, predsed. Terezija Bizjak, podpredsed. Louise Kastelic, taj. Jennie Pu-gely, 17024 Plymouth Ave., Garfield Hts., O. LU 1-4230, blag. Antonija Dolinar, predsed. nadzor. odbora Ana Kresovič, 1. nadzor. Rose Brgoc, 2. nadzor. Antonia Brne, zastavonc'a Eva Ožbolt, zastopnica za SND na E. 80 St.: Terezija Bizjak, Antonia Dolinar, za SND na Maple Hts., Stanley Ave., Anna Kresevic, Jennie Pugely. Seje so vsak 2. mesec na 4. nedeljo ob dveh pop. na 8601 Vineyard Ave. Razprodaja— Pri Norwood Appliance & Furniture na St. Clair Ave. se začne danes januarska “čistilna” razprodaja. Vse cene razstavljenega blaga so znižane do 50f«. Podrobnosti bodo objavljene jutri v oglasu! Mrs. Rose Rogel V nedeljo je umrla v Huron VTČtncnsk} nadomesfBe zamudo in v tekmi Rd. bolnišnici vdova Mrs. Rose ^ ___________ ___? J T _ O 4-T-) ^ 1 1 T ^ u™r ?re . ^ 1 olja, k, ga dobivajo potom izse- S^ Koginave dru, žine. Zapulšča štiri brate in dve sestre. Pokopan je bil iz cerkve sv. Jožefa na farno pokopališče sv. Jožefa! 1 -Pred kratkim je tu preminula tudi rojakinja pijonirka Julija Šufca, ki je bivala dolgo let na naslovu 1006 No. Broadway. Bila je dalj časa bolna. V Ameriko je prišla iz Slovenije pred 59 leti. Bil je članica večih slovenskih društev in zvesta faranka fare sv. Jožefa. Zapušča pet sinov in dve hčere. Njen soprog George pa je umrl še leta 1950. Tudi ona je bila pokopana iz cerkve sv. Jožefa na farno pokopališče. —Umrl je pred nedolgim tudi John Hudar, star 48 let, ki je bival 1317 Fuller Ave. Pokojni je bil rojen v Cherry, Illinois, blizu Lai Salle, in se je preselil v Joliet s starši pred 46 leti. Pokopan je bil iz cerkve šv. Ciri- ve? Pravijo nekateri, da se vse to iztaka iz neprestanega spre-minjevanja raznih vsedlin v morjih, ki prihajajo iz vseh raznih virov, ter iz raznih drugih mnogih še neznanih virov v no- tranjosti zemlje in od drugod, la in Metoda bogve odkod, ter da presnavljanje polni doslej nikdar neizčrpane zaloge surovega olja v tamkajšnih oljnih vrelcih. Velikanska in obsežna oljna polja vsebuje pa tudi ameriški kontinent. Posebno Centralni in Južni del ameriškega kontinenta. Že v Z. D. samo produciramo ogromne količine olja. ---- ------------ 7 V 000 sodov olja dnevno. Tri ame-riiške glavne oljne družbe operirajo tam proizvajanje olja. To so oljne družbe “Creole,” “Gulf Da se porabi toliko olja na svetu ni nič čudnega. Pogledati v . . ... Ij ubij ali zvestobo. Nobena Drugače je pa nz. 'mirovna pogodba še ni ostala u- Moja soseda, ki me večkrat !> ^ med obira, lilija vi in lov. na besedo, P- da bo. pravi, da b. jas in mo, prijatelj ^ Kaj Jure še b'la, samo to ^ % ti^PJne bo JsuMla n!> imava, do starih časov “ more- ^ ^ ^ ^ prepiri v va pozaoit. Zadnjic enkrat je IMP ^ tabo? namigovala, da sva morala biti , . , oba v mladih letih salamensko nje sega globoko Odgovor do-zaljubljena, ker ne moreva na v tem M gremo nobeno vizo popzabiti sta ih c ^ boljšan]e _ a kako' Se več ga je pravijo v central sov. Vse drugo se pozabi samo ^ ^ st(>jim pri obljubi in jo iz- no ameriških državah in v neka- prva ljubezen ne, je do a ova a S terih države Južne Amerike. Da- sosedu, ki sta tam ob P^tu na ; polnjujem. ^ ^ ^ ^ ^ ^ q l0tk° dostfvIlTda naj bi rate boljši pri obljubah, ki jih napi-jljna polja in tamkajšno oljno P-k i kafn nnlitiki in na kakšno še j o na potrpežljivi papir in o-j proizvajanj e. Pravi, da samo iupo bodo nam politikarji v bo- krasijo z vsemi mogočimi peča- država Venezuela, daje 2,500,- dočnosti kuhali. Soseda se za ti in drugo šaro. Človek je ve-politike zanima, za različno po- dno le človek, in njegove oblju-litiko seveda! Vdova je, no, in be in pogodbe so le človeške ob- predpust bo zdaj tukaj. ' Jj^n^kakor je človek pri ob-|in “Shell.” Oljna industrija v samo fantje^n dekleta^ še ve-'ljuhah’močan sam. Tja, kjer bi Venezueli zaposluje okrog 45,-likTholi vdove in vdovci' No !dobil moč zvestobe in pravo za- 000 venezuelskih delavcev. Za a iaz ih ne '»attest poštenja do pogodb, to je!razne koncesije, dovoljenja br marveč še veliko sreče in uspe- Stvarnika, ki ga je ustvaril in razne davke, je venezuelska vla-želim da bi ona in vse tiste postavil na ta svet, nanj se ne da prejela v minulem letu nad vdove ki bi rade prišle do “da-'obrne. Človek hoče biti sam vseteen bilijon dolarjev. To pove, da ŠZ&Ž to je feit in lepe->alec in kak “vsema,ec” je, pa|od te industrije v glavnem Ve-ga moža, da bi vsaka dobila prav priča vsa njegova zgodovinarki nezuelci žive. takega možička, kakoršnega si te ka.i klaverna. In taka bo nje- sama želi! Vse to jim prav iskre- gova zgodovina, dokler bo pre---------------------0- - -- no in srčno želim za novo leto! jziral Njega, ki je ustvaril svet je treba le ob jutrih, po dnevu * pa POGLEJMO SKOZI O- > človeka. |in ob večerih na ameriške ceste, KNO V SVET. - Z Juretom! “S tega gledišča se ne vidi ka-Iki so podobne pravim mravlji-sva zadnjo soboto cel popoldan ke srečne bodočnosti Vsaj še scem z ozirom na automobi s u posluha razne novice, debati- kmalu ne. Ali naj pričakujemo, | promet. Vsako vozilo zge gaso ranja o tem in onem, in zraven da bodo komunisti v Moskvi, ah m in uporablja olje Saj se je sva tudi sama modrovala. Na- Pa Peipingu zvesti bodbcim po- le za čuditi, da je tollko °1 a ™ novedovalci ki nrerokujejo za godbam? Bodo, dokler bodo ta- svetu, da za vse to zadostuje. In bodočnost to in ono, se niso mo- ke pogodbe njim v dobro. Ali koliko ga se Po^jo po^ova^ gli dovolj nagovoriti z raznimi naj pričakujemo, da bo materi-,nah m potem za gretje dom nrerokovanii “To je novo to alistični Zapad, ki mu gre samo druge namene. Veliki nepojm-bo novo” so ponavljali in po- za business ■ in dobiček stopro-jljivi morajo biti res vin v zem-navljajo vsak dan naprej in na- centno zvest novim pogodbam? ^ji, da nam dajejo tolike kohci-orei V resnici pa je prav malo Kdo naj to vrjame? Jutri bodo ne olja. natgl Vse je staro Prepiri že na krmilih novi ljudje in U • O ZVIŠANJU DAVKOV na med državniki in predstavniki si bodo lepo umili roke, rekoč: |posestva in osebno lastnino ze držav in dežel ter sovraštvo med Nas včerajšnje pogodbe, ki so zdaj govorijo kar je bilo pn-Ijudmi vse to je staro blago, ki jih napravili v Potsdamu, v Te-jčakovati. Državni davki samo, sl ga človeštvo ne more iznebit, heranu, na zborovanjih Zdruze- |to je brez okrajnih, občinskih m Nckai novega bi bilo, ko bi se nih Narodov v New Yorku, ali mestnih davkov'se morajo zvi-Ijudje na svetu res tako pobolj- v Ženevi, ne vežejo. Mi jih ni- šali v IRinoisu za.najmanj nehali da bi sklenili za naprej vse smo naredili. Časi so se spreme- kaj nad 100 mnijonov d J • povsod delovati za mir in za nili. Priznajmo kitajske in dru- Zvišanje zahtevajo višji siroski splošno človeško blaginjo. To bi ge komuniste. In jih bodo. V s šolstvom in drug. razni izda.-bila vesela novica,, ne pa, da le Moskvi, v Peipingu, na Brionih, iki, za katere je odgovorna dr-'lelamo račune, kako se bomo o- v Varite vi in po drugih komuni-, žava. Pa so politikarji sanjah borožili, da bi bili varni pred stičnih prestolnicah bodo dviga- in nekaj govorili o znižanju napadi drugih. Tudi Jure je ta- li čase, izražali zdravičke in sr- davkov. Menda so tiste dni ob kih misli. Posebno pa je povda- kali šampanjce. Dostojnost, zve- volitvah pozabili na dejs vo, aa rd. stoba in možatost bodo čepele v političnih slovarjih ze zdavno “Dokler ne bo mogel človek pod mizo. Figa—moštvo se bo ni več besede “znižanje,” poseb-človeku* zaupati, namreč,, da je pa šopirilo za obloženimi miza- no ne kar se tiče davkov. Kdor dru« poleg drugega varen in da mi..' Bo to prineslo stalnost in danes kaj takega pričakuje ta mu njegov drug ni nevaren v mir? Morda za nekaj uric. Mlq- pričakuje uresničenje prijetnih nobenem slučaju, marveč, da di rodovi, ki rastejo za nami bo- sanj, ki se nikoli ne uresnieijo^ mu želi biti še v pomoč, toliko do pa zopet plačevali ceho v kr-j • DOMAČE NOVICE, časa bo na svetu vedno več sla-'vi. • dni je graduiral na mornan- Vsem umrlim naj sveti večna uč in naj počivajo v miru! Sorodnikom pokojnih pa iskreno sožalje! Vsem rojakom v Jolietu in po Ameriki želi prav srečno, zdravo in blagoslovljeno novo leto 1959! Tone s hriba. Ob začetku leta 1959 Clevland, O. — Leto 1958 je za nami. Za marsikatere je bite minulo leto veselo in zadovolj no, za marsikatere pa žalostno, polno tug in bridkosti. V marsikatero slovensko hišo je prišla božja poslanka smrt in je s sabo odpeljala naj dražje, kar so imeli. Vsem prizadetim moje sožalje. Saj smo zato rojeni, da moramo vsi umreti. Ktes se nam žalostna solza iz očesa potoči, ko se prijatelj od prijatelja loči. Naj mrtvi v miru počivajo, nam pa ostanejo v hvaležnem spominu. Božična številka Ameriške Domovine je bila obširna in zete zanimiva. Razni pisci so prispevali svoje sestavke. Vsem, ki so pripomogli, da je bil list tako zanimiv, najlepša hvala. Niti eden se ni spomnil velikega dobrotnika vseh Slovencev pok. Antona Grdine. Pa menda ne ostane pozabljen? Gotovo ne, saj darovi za spomenik že prihajajo. Dobil sem iz Štev. župnišča v Toronto $15, Mrs. Novak z E. 82. St. je darovala $10, prav toliko tudi neimenovani. Skupino sem prejel že torej $35. To je prvo seme in upam, da bo rodite lepersadove. Ko bo izvoljen odbor za Grdinov spomenik, bom to vsoto in morebiti še več poslal blagajniku. Upam, da ne bo dolgo, ko bomo čitali, da je odbor v to izvoljen. V letu 1958 sem se večkrat oglasil v Ameriški Domovini. Več rojakov in rojakinj se je izrazilo, da radi čitajo moje dopise. Če je to res, se bom v novem letu še kdaj oglasil. Vem, da vsem ne morem ustreči, zato prosim tiste, ki niso bili zadovoljni, oproščenja. Hvala tudi g. uredniku, ki je moje dopise prepisoval. Vem, da je imel težkoče, ker moja roka je že čez 80 tet stara in ne piše tako lepo kakor sedanje mlade roke. Gospej Debevec, g. uredniku in vsemu osobju ter vsem, ki nam skušate dati dobro čtivo, vsem čitateljem in čitateljteam želim srečno novo leto, polno zdravja in zadovoljstva. Naj bo božji blagoslov nad Vami in Vašimi družinami! Pozdravljeni! Jakob Resnik. BkmCVDCM &OG NAHOO nUŽINA Predavanje g. inž. Fr. Goren-ška o atomski energiji Prihodnje predavanje Prosvetnega odseka BD bo v nedeljo, 11. januarja. Tokrat nam bo govoril g. ing. Franček Go-renšek iz svoje bogate zakladnice znanja. ' Gospod ing. Gorenšek je štajerski rojak. Po svoji strokovni izobrazbi je gotovo eden izmed najbolj izobraženih rojakov danes v Ameriki. 9. junija 1955 je diplomiral tukaj v Clevelandu na Case Institute of Technology za električnega inženirja, in to z največjo odliko, ki jo je mogoče doseči. Široka clevelandska slovenska javnost pa pozna g. inž. Goren-ška kot odličnega pevca solista. G. ing. Gorenšek je zaposlen Pri clevelandski Illuminating Co., t. j. pri enem izmed največ-jih električnih podjetij v Ameriki. Tu dosega od leta do leta večje uspehe. Uživa izreden ugled. Ko se je pred nekaj časa na povabite naše vlade mudila tukaj v Clevelandu večja skupina jugoslovanskih inženirjev električne stroke, je vodstvo Ruminating družbe poverilo vodstvo jugoslovanskih inženirjev po svojih napravah prav našemu g. inženirju. Na g. ing. Gorenška se je obrnil prosvetni odbor BD, da bi nam svojim rojakom kaj povedal o atomski energiji, tem največjem odkritju našega časa, Gospod inženir se je z. veseljem odzval. Njegovo predavanje bo *ar se da poljudno. Vsak bo mogel imeti od njega posebno korist. “Atomska energija ni nobena posebna skrivnost, kot jih toliko ljudi misli!” nam je odgovoril g. inženir. Sicer pa bo njegovo predavanje spremljate troje kratkih poučinih filmov, ki jih je g. inženir sam poskrbel. Starši, pridite sami; pripeljite pa s seboj tudi svojo mladino! Polno je namreč tudi stvari, ki bodo zanimale tudi naš mladi rod, ki hodi danes še v šole. Na vseh področjih se odpirajo nova obzorja. Zavedajmo se, da je to skoro edinstvena prilika, da slišimo strokovno razlago o atomski energiji in kar je z njo v zvezi v svojem jeziku. Prosvetni odsek BD, Ste utrpeli med vojno škodo od tiemcev? Tekom novega zasedanja Kongresa je na vrsti tudi razpravljanje o zakonu, ki bi predvideval odškodnine za škodo, ki so jo napravili Nemci na področju Slovenije in drugod po Jugoslaviji. Odškodnine lahko zahtevajo samo ameriški državljani. Kdor ima tak slučaj naj ga popiše in zaenkrat brez prilog pošlje na naslov Branko Pešelj, 912 Dupont Circle Building 1346 Connecticut Ave. N. W., Washington, D. C. Ta gospod bo namreč radi nekih slučajev, ki jih itak že zastopa, skušal pričati pred kongresnim odborom v korist takega zakona, za odškodnine ameriškim državljanom našega rodu in bi rad imel v ta namen kolikor mogoče vse podatke o škodi, ki so jo napravili Nemci ameriškim državljanom v Sloveniji, Hrvatski in v Srbiji. Pišejo mu lahko slovenski ali angleški. M. K. / ------o------ Ena želja se mu je izpolnila Novinar (vpraša plešastega milijonarja): “Oprostite, ali se je mnogo vaših želj iz otroških let izpolnite zdaj, ko razpolagate z milijoni?” Milijonar: “Samo ena. Kadar me je mati česale, sem si vedno želel, da ne bi imel las.” ■»»»xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxTTTTYYxTTTTyri Naše gore list SODOBNA POVEST • 1 tYxxxxxxxxxx YYYYYYxYYxYxxYYYY Y Y YYY YxxY YYxXYYYYYx'x YYTY1 Lorna se je zasmejala. Rad je poslušal njen smeh. Čeprav je bil podoben komaj slišni godbi, je pa le zvenklja'1 po zraku jasno ko kraguljčki. dostnega in sebi enakega. Ime trgovine je sprva grozilo, da bo podrlo Lornin ugled, in njen prestol se je že začel nevarno majati. Čeprav je po cele Tudi je občudoval njeno mirno noči bedela in napenjala možga-in trezno godbo, gibčnost in dira- ne, čeprav se je tudi podnevi žest njenega voljnega telesa, stalno bavila s tem vprašanjem, njeno šaljivost, pa tudi nagle si le ni mogla izmisliti primer-mene, ki so ji kakor oblaki be- nega imena. Kadar so jo zju-gale preko dovzetnega obraza, traj njeni tovariši kakor v ihti Nikoli se ni mogel prav odločiti, vpraševali jim je vselej morala kaj jo dela tako mikavno, njena priznati, da navdih še ni prišel, veselost ali zamišljena resnoba, čas pa je bežal1 in bližal se je V vsakem razpoloženju je bila dan, ko bi imeli trgovino odpre-očarljiva. Kadar so Se ji ustnice zaokrožile v smehljaj, preko obraza pa ji je šinila iskra nagajivosti, si je dejal, da jo takole stanje dela najbolj očarljivo. Naslednji hip pa ga je že spet urekla globina njenih sve-tlorjavih oči, zamišljeno čelo in mirna dostojanstvenost. Videl si na nji nekakšno nežno moč in plemenitost, upanje in pogum; vse to ga je neprestano preganjalo in ga zagonetno spominjalo na osebo, ki jo je že nekoč videl ali jo poznal, in ki je nikoli ne bo mogel pozabiti. Kadarkoli se je podobnost spet pokazala, ga je čudno presunila, spomin pa mu je zoper njegovo voljo spet začel iskati v temi. IKo je čas potekal, pa se je na podobnost redkeje spominjal, začela je bledeti in postala tako motna, da je le še redkokdaj nanjo mislil; in tudi kadar je mislil, si je začel praviti, da ni drugega ko plod razdražene domišljije ali pa spomin na kako sanjo. Vsi trije, ki so delali v trgovini, so si postali 'ljubi tovariši, in čim dalje so bili tako skupaj, tem tesnejša je postajala vez med njimi. Bos je bil Alen Lej n starejši ko Lorna in Škot, Pa je navzlic svoji žalostni preteklosti gledal na svet začuda prijazno. Tako je torej mladostni duh, ki je že od vsega začetka trgovsko podjetje spremenil v razburljivo pustolovščino, ostal živ še naprej, kajti vsi družabniki so ohranili prvotno navdušenje in dobro voli o. Pri takih ljudeh so vse manjše težave kar izpuhtele, pa tudi resnejše so se pod njihovim čarom naglo razvozlale. Miron Flečer je bil resen in strog človek, v tem ozračju pa Se je otajal celo on. Potegnila §a je v svoj vrtinec šaljiva ve-solost okoli njega, in zdelo se je, kakor da se je njegov razorani m zakrbljeni obraz otresel ce-Lh let. Prejšnje čase bi se mu bilo 2delo otročje in pod' častjo, da ki poslušal preproste dovtipe, kakršni so njegovim družabnikom vsak dan izvabljali grome smeha, zdaj pa se je sam sebi ^‘udil, da se jih ne samo rad. u-^eležuje, marveč je celo pono-Seri, da ga imajo drugi za mla- CHICAGO. ILL. HAPPY NEW YEAR! from THE WAGON 3750 So. Ashland - DINE and DANCE — Excellent Food and Drinks HAPPY NEW YEAR! Carl G. Widdander Company ' General Machinists — Steel Rollers and Cylinders Mil S. Washtenaw Ave. SA 2-2943 Chicago, Illinois Že vsa obupana je zvečer odšla na sprehod. Dan je bih hladen in oblačen, nad neizmerno prostranostjo jekleno sinjega morja pa se je bočilo nizko nebo. Megle ni bilo. Obzorje je bilo ostro začrtano, na temnem ozadju pa se je ko dragulj jasno odražalo bleščeče belo majhno jadro. Kot blisk ji je prišla misel: zakaj pa ne bi trgovini dali ime BELO JADRO? Kar strmela je, s kolikšnim navdušenjem so pozdravili njen predlog, celo Miron Flečer ga je toplo odobraval. “Nad vrata bomo pribili ladjico,” je rekel Alan. “Ko bo imela za seboj sive skodle, na obeh straneh pa bele proge, se bo zdela zelo lepa. Lorna, dejal bi, da ste izbrali čudovito ime.” “Prav za prav ga nisem izbrala. Prišlo je samo od sebe. Tudi nisem zagotovo vedela, vam bo všeč ali ne.” “Jaz bi se štel srečnega, če bi tudi v moji glavi kdaj brbrale takele sijajne ideje,” je rekel Škot. “Pa nikoli nočejo.” “Kaj pa klatite? Saj ste vi predlagali, naj bi trgovini dali ime.” “Že*4a> A maj nagib je bil pri tem bolj trgovski ko umetniški.” “To ni važno. Videli ste, kako potrebno je trgovini ime, in na to misel ni prišel noben drug izmed nas,” je pribil Miron Flečer. “Kar vas zadeva, gospodična, poiščite prav tako dobro ime za psa, kakor ste ga za trgovino — jaz prav nič ne dvomim, da ga boste — pa nas boste rešili kar dveh težav.” “Nikar se preveč ne zanašajte name, gospod,” je ugovarjala Lorna. “Nič me ne skrbi. Doslej ste se še vselej obnesli,” je mirno potrdil starec. “Veliko bolj me skrbi, ali vas jaz ne bom razočaral, če pravega psa sploh ne najdem.” Zasmejali so se. “Vi se že lahko smejete,” je zarenčal Flečer. “Dejal bi, da ste prav meni določili najtežjo vlogo. Ni majhna stvar poiskati psa, ki nima napak, ima pa vse potrebne kreposti. Na srečo imamo še nekoliko časa in bomo vsaj iskali 'lahko. Konec tedna pojdem v Boston, morda bom tam kaj opravil. Alan, v tem pa vidva s Škotom kje poiščeta ladjico, ki bo naš trgovski odznak. Verjetno bosta našla v Kejpu že narejeno. Če ne, morata pa stesati novo.” Nagajivo so se mu posvetile o-či. “Zakaj pa ne bi še Dinamo sodelovala pri tem prijetnem podjetju?” je vprašal Škot ter se ko škrat nedolžno nasmehnil. “Zato, ker je že doslej storila dosti. Ladje tesati in pse loviti ni žensko delo. Prepustili bomo Lorno njenim cvetlicam in ji dali kratke počitnice, preden odpremo trgovino. Kaže, da je vse pripravljeno in sta gotovo tudi vidva mnenja, d'a je to v veliki meri njena zasluga.” “Tri dni bi bili morali dobiti že v začetku, pa jih nikoli niste, ker je La j man Bers hodil ribe lovit. Zato si jih vzemite zdaj in se odpočjte,” je dejal Alan. (Dalje prihodnjič.) JANUARY lasa i w r f s I 2 3 4 5 6 7 8 9 10 II 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 23 29 30 31 KOLEDAR društvenih prireditev JANUAR 10. — Društvo Glas clevelandskih delavcev št. 9 SDZ priredi v SND na St. Clair Ave. letno veselico s plesom. Igra E. Habat orkester. 17. — Plesna skupina mladinskega društva KRES priredi zabavo v Baragovem domu. Igral bo Tonklijev orkester. 24. — Ložka dolina priredi v Slov nar. domu na St. Clair Ave. ples. Igra Vadnalov orkester. 31. — Pevski zbor KOROTAN priredi v Slov. domu na Holmes Ave. zabavo s plesom. 31. — Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ priredi v S. N.D. na St. Clair Ave. zabavni večer. Igra Johnny Vadnalov orkester. Začetek ob osmih. 31. — Marijin dvor št.. 1640 Kat. borštnarjev priredi v šolski dvorani pri Mariji Vnebovze-ti 4. letno “card party.” FEBRUAR 1. — Slovenski oder bo zaigral v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Finžgar jevo “Verigo.” 7. — St. Clair RifleandHunting Club priredi svoj letni banket v Slov. del. domu na Waterloo Rd. 7. — Pevski zbor TRIGLAV priredi maškeradno veselico v Domu zah. Slovencev na 6818 Denison Ave. Igrajo Grabnerjevi fantje. 7. — Društvo France Prešeren št. 17 SDZ priredi v SND na S.t Clair Ave. plesno veselico. Igra Kenny Bass orkester. 8. — Dramatsko društvo LILIJA bo priredilo v Slov. domu na Holmes Ave. “veselo pustovanje.” MAREC 15. — Glasbena matica vprizori Puccinijevo opero (enodejanko) “Sestra Angelika” in koncert v SND na St. Clair Ave. Začetek ob 3:30 popoldne. APRIL 5. — Pevski zbor KOROTAN priredi v avditoriju Sv. Vida koncert. 26. — “Združeni igralci” I: do podali v Avditoriju pri Sv. Vidu opereto “Mežnarjeva Lizka.” Bailey Co. ima novega predsednika — N. Apple-baum Cleveland, O. — Načelnik upravnega odbora Bailey Co. Jules Aron je naznanil izvolitev novega predsednika Nat Apple-baum. Nasledil bo Harolda W. Scher, ki delal za družbo 35 let. Scher stopi v pokoj 31. januarja. Bailey Co., ki ima tod štiri trgovine, je bila v preteklem avgustu prodana Century Food Markets Co. v Youngstown. Ap-plebaum se je pridružil Century Food Markets v avgustu kot podpredsednik z nalogo vodenja “domačega središča,” v kolikor se ne ukvarja s prodajo hrane. Preje je bil pri National Department Stores, prejšnjih lastnikih Bailey Co., kot podpredsdenik in je bil odgovoren za prodajo. PO ŠPORTNEM SVETU N ekaj o rekordih Šč nikdar niso postavljali svetovnih rekordov v tolikšni meri kakor ravno po drugi svetovni vojni. Niti 14 let še ni minulo od tedaj, ko so grmeli topovi na vseh frontah Evrope, Azije in Afrike in ko so sipali “železni ptiči” iz zraka bombe, ki so rušile mesta ter prinašale smrt prebivalstvu v tej žalostni dolini solza; a kljub temu se je po drugi svetovni vojni — najstrašnejši od vseh dosedanjih — šport razmahnil v takšni meri in povzpel do take višine, da tega največji optimisti niso pričakovali, Rekordi in to evropski, olimpijv ski in svetovni — se postavljajo kakor na tekočem traku. V vseh panogah športa in telovadbe prihajajo športniki neprestano z novimi rezultati — uspehi — o katerih bi si pred dvajsetimi leti komaj upali sanjati. Kar naprej in navzgor gre vse to gibanje, kateremu ne vidimo konca in si tudi ne moremo predstavljati, kje se bo vse to ustavilo. “Citius, Altius, Fortius” (hitreje, višje, močneje) je olimpijsko geslo, ki igra — kakor izgle-da — pri športnikih izredno važno vlogo. Kajti nihče izmed vrhunskih športnikov, katerim pravimo tudi “zvezdniki,” se noče zadovoljiti s sedanjimi uspehi ali rekord, temveč hoče vsakdo naprej. Vsaka hitrost je tem ljudem premajhna, nobena višina ni dovolj visoka in nikdar ni dovolj močan. Samo naprej, navzgor, to je cilj današnjega športnega sveta. Priznam, da so rekordi mnogo pripomogli razvoju športa in da delajo morda najboljšo propagando za razne panoge telesnih vaj, toda na drugi strani je pa res, da stvari tudi škodujejo. Kajti vrhunski športniki se običajno bavijo samo s športom, ker drugače ne bi mogli dosegati takih rekordov. Sicer ne drži to pri vseh in povsod, toda na žalost je premnogo takih, katerim je amaterstvo popolna neznanka. To je prva in največja hiba rekordov doseženih po takozvanih laži-amaterjih. Na drugi strani pa športniki — rekorderji preje škodujejo kakor koristijo svojemu zdravju. Oni namreč močno pretiravajo, kar prav gotovo ne koristi njihovemu zdravju. Mi se moramo zavedati, da ne živimo zato, da “športarimo,” ampak gojimo telesne vaje radi boljšega zdravja in lepšega življenja. Tak je namreč smoter vseh telesnih vaj in vsakega športa. Tretja stvar ki se običajno ali vsaj prav rada pojavi pri rekorderjih, je prestop v pro-fesijonalni tabor, kjer si služijo težke tisočake na račun rekordov, ki so jih postavljali kot amaterji/ Glede"rtatd so se tudi gledalci1 tako razvadili, da vidijo v športu le še cirkus in senzacije, ker se zanimajo samo še za vrhunške uspehe, dočim je športna ideja potisnjena v ozadje. Kaj torej hočemo? Naloga športa, odnosno športnih organizacij bi morala biti, da spravijo vso mladino (obojega spola) v svoje vrste, kjer bi si s primernimi telesnimi vajami krepila svoje zdravje in jačala svojo moč. Iz velikega števila športnikov bomo dobili potem še več rekorderjev kakor jih imamo dandanes in bodo uspehi verjetno še večji, ker jih bodo postavljali naravni talenti — amaterji, ki Priznanje dolgoletnim sodelavcem pri Stroh Brewery Go. Coca-Cola ustvarila novo organizacijo za boljše oglaševanje | || _ Cleveland, O. — Warren Kluth of Cleveland Coca-Cola Bottling Co. je bil imenovan za predsednika nove “Seaway Coca-Cola Bottler Assn.” Nova skupina je bila organizirana največ za to, da bi ‘združila oglaševanje in širjenje” proizvodov v severnem delu države Ohio. V novi*zvezi so povezane Coca-Cola podjetja v Akronu, Alliance, Ashtabula, Canton, East Liverpool, Elyria, Mansfield, Sandusky, Warren, Wooster in Youngstown. stoje dandanes izven športnih vrst in morda samo še kot gledalci pri športnih prireditvah ploskajo, grajajo in kritizirajo. In končno rekordi za mladino, niso prav nič važni. Važno je to, kako bi zgradili čimveč športnih igrišč, plavalnih bazenov, telovadnic in drugih športnih naprav, kjer bi se mladina lahko vežbala in krepila. Prav tako važno pa je tudi to, da spravimo vso mladino na športne prostore. Olimpijske beležke Kakor izvemo iz Rima, je 45,-000 oseb iz Amerike, Nemčije, in Argentinije rezerviralo spalne sobe v hotelih in raznih pen-zijonih za olimpijske igre v Rimu leta 1960. Tokio, glavno mesto Japonske, bi moralo izvesti olimpijske igre že leta 1940, katere pa je preprečila druga svetovna vojna. Po končani vojni se pa Japonska vseskozi prizadeva' za izvedbo te naj večje svetpvno-športne prireditve, zlasti še zato, ker je prepričana v upravičenost svoje zahteve. Morda se ji bo to pot njena želja izpolnila, ker ni ravno preveč kandidatov. Župan iz Inomosta (Innsbruck) dr. Lugger je novembra meseca 1958 osebno oddal prošnjo svojega mesta za izvedbo zimske olimpijade leta 1964 glavnemu tajništvu mednarodnega olimpijskega odbora v Lozani (Švica). Od leve na desno: Hugo Rosenbusch, Herman Rosenbusch, John W. Stroh, predsednik družbe, in David McKinney. uslužbencev Stroh priznanje 76 uslužbencev, za 20 busch, superintendent, z 49 leti let pa celo 116. Med počaščeni-1 službe, John Stroh, predsednik, mi sta bila tudi že upokojena I s 45 leti službe, in Harold Raiss, uslužbenca David McKinney, ki j prometni manager, s 44 leti služ-je delal pri Stroh 50 let, in Hugo be. O. Rosenbusch, ki je delal za Stroh Brewery 51 let. V skupini še aktivnih usluž- Blizu 200 Brewery Co. je bilo nedavno počaščenih v hotelu Statler-Hilton ( * 'N. v Detroitu na posebnem banketu zaradi dolgoletne službe pri družbi. To je bila,prva tako delitev priznanj v zgodovini obsto. ja družbe. Družba ima namen v bodoče prirejati vsako leto slavnostno kosilo za dolgoletne uslužbence v osupnil o c cirwuvmn U31UZ,- • iwonw LUG USillZDeilCe bencevi z najdaljšo službeno do- in jim dati priznanje za vstraj- ( ^ — v-v 5 z, i 1CIJ v* cr r j o V-/ U.U” , J1111 v Za 25 let dela ali več je dobilo j bo so bili Herman A. Rosen- no delo. Živež iz morja Zemeljske celine postajajo vedno bolj siromašne. Toda gladina morja je dosti večja od zemeljske površine in v morju so vse snovi, ki jih potrebuje človeško telo. Treba bo torej ob-de 1 o v a t i morje. V njem so v veliki množini alge, podvo-dine rastline, ki jih je moč na razne načine koristno uporabiti. “Podvodni poljedelec” je poklic bodočnosti. Francija na primer že računa s tem, da ji sčasoma ne bo več treba kupovati v tujini tisoče ton sena za živino. Go-jvedo in konje bodo hranili s posušenimi algami. Znani kemik Rees je tudi res že uspešno kr-jmil sestradane konje z rdečimi algami. Danes poznamo že tudi kruh iz alg in planktonove juhe. V A-[meriki so iz alg izdelali zdravilo proti tvorom. Profesor Geesat je v Franciji delal z algami uspešne poskuse pri transfuziji krvi. In 'še bi lahko naštevali stvari, ki smo jih že dobili iz alg; sladkor, pivo, vino, filme, plastične snovi itd. Francoski strokovnjak profesor Ohenevee pravi, da bi alge lahko uspevale tudi v globini petih metrov, kar bi gojenje zelo poenostavilo. Presadil je alge iz globine tridesetih metrov bliže vodni površini in so lepo rasle. Kako resno gledajo velike države na možnost podvodnega poljedelstva dokazuje Oddelek za podvodna raziskovanja pri francoski mornarici, ki mrzlično išče naraščaja. ------o------ Najmodernejša cerkev v Londonu posvečena sv. Tomažu Moru Za časa angleškega kralja Henrika VIII. je pretrpel mučenišho smrt bivši državni kancler Tomaž Mor. Nedavno so na kraju njegovega doma posvetili najmodernejšo londonsko cerkev. Pročelje je zgrajeno iz posebnega cementa kristalne barve. Na glavnih vratih je velik križ iz mona in aluminija. Napis pravi takole: Tu je živel sv. Tomaž Mor, kancler Anglije, ki je leta 1535 pretrpel “mučeniško smrt za svojo vero v Tover Hillu. To hišo je zapustil, ko je bil obsojen in prepeljan v Londonski stolp. Atom in olimpijada. Kakor poroča radio Praga, je češkoslovaški olimpijski odbor poslal predsedniku mednar. olimp. odbora g. A. Brundage-ju pismo, v katerem ga opozarja, da naj bi se poskusi atomskih bomb v državi Nevada ustavili z ozirom na zimsko olimpijado v Squaw Valley 1. 1960, češ, da bi to z ozirom na njeno bližino moglo ogrožati žimske olimpijske igre. Pat Pauley je postala angleška prvakinja v umetnem drsanju mlada in nadebudna Angležinja Pat Panley, ko je na zadnjih tekmah v Londonu zmagala v tekmi v umetnem drsanju na ledu ter postala angleška prvakinja za 1. 1958-59. Najboljši španski telovadey Blume je zmagal tudi na Dunaju pred 8000 gledalci in kjer so tekmovali še Nemci, Finci, Švicarji, Italijani, Poljaki in Avstrijci. Svojega drugoplasiranega konkurenta Nemca Lotharja je pustil kar za dve točki zadaj; na tretjem in četrtem mestu so bili Finci, dočim so bili na zadnjih mestih Avstrijci. Vseh tekmovalcev je bilo 13. Ivo Kermavner. Pri zdravniku Zdravnik: “Spati ne morete Pa pojejte pred spanjem kaj malega.” Bolnik: “Zadnjič ste mi pa sploh prepovedali jesti pred spanjem, gospod doktor.” Zdravnik: “To je bilo zadnjič, a od takrat je znanost že močno napredovala. . MALI OGLASI 'Moški išče delo Mizar bi rad spldšna dela za popravljanje hiš ali naredi tudi nove. John Ludwig, 20331 Nau-man Ave., IV 1-7133. (3) Stanovanje se odda Odda se trisobno stanovanje s kopalnico in plinskim furnezom. Na 5811 Bonna Ave. spodaj. —(5,7,9,jan) Soba odda Soba se odda z dvema poste-Ijema za 1 ali 2 moška, kuhinja v kleti. Na 814 Babbitt Rd., Eu clid, RE 1-5962. (6) „ . Delo za žensko Išče se ženska, ki stanuje v Collinwoodu ali Euclidu za čiščenje sob enkrat na teden. Kličite od 5. do 7. zv. KE 1-3845. (4) PLINSKI FURNEZI 1959 vzorci — Moncrief S. ICO — 100,000 B.T.U. Forced Air. Popolno instalirano $3£ . Gorkota isti dan. 24-urna p -strežba na vseh izdelavah. SOLAR HEATING IV 6-0170 (6) ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino« obrnite se do nas J0S. GLOBOKAR 986 E. 74th St. HE l-MOT FrijateFs Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave in E. 68 SL IVAN TAVČAR: CVETJE V JESENI Nekaj se je obotavljala: “Saj sam veš, da nisem.” “Čemu si pa bila?” “S tem Katretom govoriš — z vsako drugo bi smel.” Zdelo se mi je, da se ji hoče storiti milo. Nato sem vprašal: “Ali mi daš roko, da res nisi več huda?” “Dam ti jo.” Izpod dolge rute je izvila roko, ki se je še vedno tresla. Do-teknil sem se mehkih prstov in sem hotel napraviti majhen iz-preholek po tej žametovi koži. Pa me je kaj spretno s svojo levico spodila z bele stezice! “Leh-ko noč!” “Lehko noč-” Ko sem po lestvi splezal do zemlje, se je prikazal iz sence hlapec Danijel. Široka usta je odprl do ušes, se hinavsko smejal ter — položivši prst na o-menjena Iširoka usta — pograbil lestvo in jo brez vsakega šuma odnesel k steni pri hlevu. S svojim vedenjem mi je hotel Danijel razodeti, da se brez skrbi lehko zanesem na njegovo molčljivost. Drugo jutro pri kosilu sem koj opazil, da ni ostal prigodek te noči tajen. Danijel je še vedno odpiral čeljusti, kakor jih odpira krokodil ob Nilu; Lizi pa ni hotel izginiti nekak skrivnosten smeh z obraza, in Meta je ko v sanjah hodila okrog. Mater Barbo sem parkrat zasačil, kako me je tuintam prav pomenljivo pogledala. Ali molčalo je vse. Le oče Boštjan je, odloži vši žlico, hladno izpregovoril: “Če že pametni ljudje pamet pod klop mečejo, ne vem, kaj bo potlej!” Ker je bila nedelja, nismo i-meli dela. Sredi dopoldne sem prišel enkrat mimo hleva, kjer sta Liza in Danijel napajala živino. Čul sem ta-le razgovor: Liza: “Kaj misliš, kaj bo iz tega?” Danijel: “Kaj če biti, to ve vsak človek! Če je poštenje v njem, jo vzame. Vendar vidiš, kako je ?e zmedel to ubogo žival.” . i Liza: Poštenje pri moških, to je ravno! Ali ga imaš ti kaj?” Danijel: “Ti si pa star bu-rovž, in čudbo bi ne bilo, če bi se človek skesal. Če kaj vem, bo pri Presečnikovih svatba, in plesali bomo, da bo groza! Ker to ti povem: Janez ima poštenje v sebi!” “Liza: “Počakajmo, le počakajmo, moiški ste vsi nič prida!” VII. J Čas je tekel, in prišli smo globoko v kozoprsk. Žito je bilo o-mlačeno; zatorej smo mislili na drugo, kar je preskrbeti dobremu gospodarju za zimo. Najprej steljo za hlev. Zopet smo morali vzeti koso v roke, tisto krat-iko, širdko koso, s katero se kle-jsti resje in druga goščav po gozdu. Neprijetno delo: kosišče ti je prekratko in kosir tudi vedno odnehava, da ga moraš neprestano nabijati, ker bi ti drugače kosa odletela. j Tudi listje smo grabili, in to rie že lažje delo. Grabijo moški tin ženske, zatorej je obilo govorice, obilo največkrat prav slabo oblečenih kmetiških dovtipov. Grabljenje hitro teče, godbo pa ti delata lešnikarica in ca-' rovec, sedeča v bližini na smreki. • Da se bo pozimi kurilo, smo podrli v bregu pod Kalom deset starih bukev. K sekanju me niso pustili, ker pade drevo nerodno,, če ni prav sekano; ako se pa nerodno postaviš, te lehko veje padajočega dejala, če drugega ne, prav občutno opraskajo. Ko je Režala bukev na zmelji, sem jo pa s krivačem klestil in obseka-jVal uspešneje od Danijela, ki je najrajši dosti govoril in malo de1al. Tako je tekel čas, in že so lešniki dozorevali. Robčevina je postajala od dne do dne bolj rumena in če si vzel iz nje sad, je bil sajast in rjav. Prihajala so pisma in nič več nisem mogel odlagati z odhodom. Hotel pa sem kot zavzet hribolazec še prej na Blegaš. Ta sicer ni kaj posebnega; če mu pa tičiš ravno v vznožju, bi bila sramota, ko bi staremu prijatelju ne zlezel na plešasto glavo. Skoraj šest tednov sem že tičal na Jelovem brdu in delo me je obsekalo, kakor obseka tesar svoj hlod v smrekovem gozdu; bil sem tenak in vitek, da sem lehko lazil po hribih. I Po večerji smo obsedeli še nekaj časa pri mizi. Povedal sem, da grem zjutraj na Blegaš, češ, da že pet let nisem bil gori. | “Oh-ta,” se je oglasila Meta, “mati, ali grem lehko z njim?” j Mati ji je bilai v vsakem oziru prva instanca. Odgovoril pa je oče Boštjan: “Čemu boš hodila? Zate je prehuda pot; sicer pa tudi doma lehko dobiš kaj potrebnega dela.” Besedo “potrebnega” je mož poudarjal s posebnim na- KOCA IZ ENEGA DEBLA — V bližini Montesano, Wash., stoji koča, ki so jo izdolbli iz debla 400 let starega drevesa v Olympic National Forest. Notranjost koče služi za delitev propagandne literature, v njej pa je tudi telefonska govorilnica. glasom. Meti se je povesila šobica in prav nič prijazno ni pogledala svojega roditelja. Nasproti dvema ženskama pa gospodar ni prodrl, kar je samo ob sebi u-mevno. Barba ni dolgo premišljevala: “Čemu bi ne šla? S svojim človekom bo vendar še smela, če jo sabo vzame. Kar šla bo!” S tem je bila Boštjanu pravda izgubljena. Drugo jutro ob osmih sva odšla. V svoji bisagi sem vzel nekaj s sabo, pa ne preveč. A ne smete misliti, da sem nosil na nogah visoke nogavice ali pa kake bingljajoče hlačice ob kolenih. Vse to se pred Presečnikovo hčerjo ni smelo nositi, ker je bilo grdb in smešno. Hodila: sva po lepih senožetih pod Koprivnikom, kjer raste mnogo leščevja. Tisto leto je bilo rodovitno, zategadelj ni čuda, da sva takoj krenila s pota ter lazila od grma do grma. Tekmovala sva. kateri dobi več lešnikov in kateri večjo kobuljico. Zmagala je Meta, ki je imela o-ko kakor veverica in tudi ne manjše spretnosti od veverice, če je bilo treba samca ali pa kobuljico upogniti z veje. Prekosila me je v vsakem ozru. Iztek-nila je kobuljico, ki je štela o-sem lešnikov. Žalibog, vmes sta bila dva slaba, katerih jedri sta bili gluhi! “Ali bo mati vesela,” se je bahala Meta, “ko bo videla moje lešnike! To bo potresve o Božiču!” Ko sva se vrnila na pot, je že iskala dva pripravna kamena, s katerima je trla svoje lešnike. Dospe vsi do Kala, ji ni bilo skoraj nič ostalo, tako da je potrla in pozobala še zadnji ostanek, rekoč: “Ej, saj bo letos dosti orehov!” Na Kalu sva poiskala najprej po vsi Selški in Poljanski dolini sloviti studenec, ki z imenitno svojo vodo hladi in krepi potni- ]ke na Blegaš. Napolnila sva ste- voriti o svoji ljubezni ter ji na nega očesa, ali vzlic temu je de- 'srečna: “Eno meni, eno tebi!” klenico, in povedati moram, da dolgo in široko razložiti, da mo- jala: ;Z ustnicami je odtrgala jagodo, je bila potem voda na vrhu sko- ra postati moja žena in da joj “Nikar me tako čudno ne nato pa brez vsake zadrege me-'raj še ravno tako mrzla, kakor bom dal v mesto, kjer Se nau- glej!” |ni ponudila šopek. Kakor ona, na Kalu pri vrelcu. či kuhanja in nemške govorice. | Kako naj bi bil torej govoril zaužil sem sad, a cvet sem spra- S sedla sva krenila ne na str- Kakor vidite, drage dame, sem o svoji 'ljubezni! Danes je bila vil z veliko skrbnostjo v listni-mo pot, temveč na položno. Ta si bil skoval popoln načrt, ki pa zgolj otrok, ki se je veselil, da Co. daleč naokrog za Blega- je hil — česar se takrat še ni-dokler ne privodi na Mali sem zavedal —ponesrečen in ne- je smel biti v moji družbi! j Dospela sva do Ajdove rebri. “Proč vrzi!” “V mestu me je zahitela. bo cvetje spo- vedi šem, Blegaš. Prijetna je bila ta ho- porabljiv. |Na desno in levo je bil gozd iz- minjalo nate, Meta.” Nekaj rde- ja: povsod zeleno bukovje, jel-j Planinsko to rožo presaditi v sekan. Zategadelj je rastla tam cice se ji je pokazalo na licu, ke in smreke. Vmes so pri tleh gosposko zemljo, je moralo o- dolga trava, vmes pa vse polno vendar stvari ni več omenjala. poganjale v velikih šopih hudi- stati brezuspešno delo, kar ve čele (rododendron), a ne spo- najbolje veste. Ali tisti dan na minjam se, so li nosile še kak pozabljen cvet ali ne; pač pa se dobro spominjam, da so po bukvah napravljali velik nemir sivkastomodri brglezi, ki so čekaii po dleblih gor in dol. Če sta se srečala z grahastim ple-zavčkom, ki pleza samo gor, dol pa ne more, ga je sivomodri hudobnež takoj pognal, da se je čulo obilo takega čivkanja. rdečih jagod. Te so bile sicer že vse obrane, ker jih zobljejo |poti okrog Blegaša mi je tičal ptice in kače; a Meti se je ven-neusmiljeni ta načrt v glavi in 'dar še posrečilo, da je dobila le na priliko sem čakal, da bi rastlino, na kateri sta viseli ga stresel pred deklico. Pa go- dve rdeči jagodi, vori o ljubezni, če je Meta kar ] Na enem vršičku pa je če-meni nič, tebi nič, počepnila na pel majhen, bel cvet. Bila je pre-zemljo, stolkla sredi pota prav j zadnjai dva lešnika ter ju s sla- I stjo shrustala s svojimi belimi1 zobčki: “Joj, kako so dobri!” (Dalje prihodnjič. > Tisti dan sem hotel Meti go- di; nekaj se je zasvetilo iz nje- DR. ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK •'131 Rt. (’’lair A v?., vhod na E. #2 St Uradne vire; 0:.V) zj dn 7 rt. Prhave nepotrebne N<*rf Hmpr\ri*r> Včasih sva se srečala s pogle- lili AVE AFELY ■■»■i m AV1NGS 313 East 185th Street 25000 Euclid Avenue 6235 St. Clair Avenue “FASHION FABS” UDELANE STENSKE OMARE Že urezane, sestavite jih sami. RAZLIČNE VELIKOSTI ZA RAZNE STENSKE ODPRTINE. LAKE ERIE LUMBER CO. 1321 Marquette Rd. HE 1-5080 V GORAH — Delavci grade streho na restavraciji in koči 8,000 čevljev visoko v gorah nod Squaw Valley, Calif.,/kjer bodo l. 1960 zimske olimpijske igre. V ozadju sta vrhova KT-22. : NAROČITE S! “Baragovo Pratiko” za navadno leto 1959 Njena vsebina je letos zelo zanimiva in zgodovinsko važna, ki bo s’uzila s svojimi podatki vsem. Naročite jo čimpreje, da ne ostanete brez nje! Stans s pošfmno SI.E9 kar je poslati v Money ordru, čeku, ali gotovini na. BARAGOVA PRATIKA Berwyn, Illinois 6519 W. 34th Street P.S.: Znamk prosimo ne pošiljajte, ker jih ne potrebujemo Se priporočamo ZA POPRAVITI ALI STAVITI NOVO STKEIIO ALI ŽLEBOVE. VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA. NAŠE DELO JE POZNANO IN ZANESLJIVO FRANK KURE Lahko pišete na ta naslov: R. F. D. No. I, Route 44, Newbury, Ohio Pokličite telefonično: JOrdan 4-5503 y:,t} ] ' V - V -V v.*,7.', • V BLAG SPOMIN OB DVANAJSTI OBLETNICI ODKAR JE UMRL NAš DOBRI, SKRBNI, NEPOZABNI OČE Anton Dolgan Zatisnil je svoje mile oči dhe 5. januarja 1947 Leto za letom se v večnost iz'iva, s prahom pozabe pokriva stvari, ljubav do Tebe še vedno je živa, v naših srcih kot lučka gori.. Luč naj nebeška za vedno Ti sije, v mislih med nami bodeš vsak čas, dokler ne pride naf.e smrti dan, ki nam je od Boga zaznamovan. Žalujoči: OTROCI Cleveland,, Ohio, 5. januarja 1959. ------- [14 ' " • : Ca C- 'C C-' V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNIICE SMRTI NAŠEGA LJUBEGA SOPROGA, OČETA IN STAREGA OČETA iMiSEPH mm ki je preminul 5. januarja 1958 M'nilo je leto dni, kar zapustil nas si Ti, vsaki dan v molitvi naši V tihi jamici pogrnjeni s tratico, truplo Tvcje leži, rtšen si vseh skrbi. Žalujoči ostali: V živi veri v Boga, da se srečamo onkraj groba, prosi Ti za nas Boga, na svidenje onkraj zvezda.. ANNA, soproga OTROCI Cleveland, Ohio, 5. janu'arja 1959.