o
InMi
Leto X - Štev. 4 (221)
UREDNIŠTVO in UPRAVA Čedad - Via B. De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštni predal Čedad štev. 92 Casella postale Cividale n. 92
ČEDAD, 28. februarja 1983
Autorizz. Tribun, di Trieste n. 450
Tiskarna R. Liberale - Čedad
Izdaja
ZTT
V prostorih kulturnega društva Ivan Trinko
Prešernova proslava posvečena stikom med Benečijo in Tolminom
Nastopili so domači instrumentalisti pod vodstvom prof. Nina Specogne - Razstava slikarjev in nastop okteta iz Tolmina
V prostorih kulturnega društva Ivan Trinko sta naše društvo in Zveza kulturnih orga-nizacji Tolminske priredili Prešernovo proslavo posvečeno stikom med Beneško Slovenijo in Tolminsko.
Za to priložnost se je v prostorih društva v Čedadu zbralo veliko domačinov, gostov in številnih nastopajočih. Izvajalcev programa bi moralo biti neprimerno več kot jih je bilo, tako z. beneške kot s tolminske strani, vendar jih je influenca prisilila, da so ostali v postelji. Zaradi tega ni bilo igrice Pika nogavička, ki bi jo morali zaigrati otroci iz Tolmina. Med navzočimi so bili številni beneški Slovenci, slovenski be-neški župniki, iz Tolmina so prišli predstavnica Zveze kulturnih društev Danica Hrast, predstavnik kulturne skupno-
sti Pavle Kalan, predsednik društva slikarjev amaterjev Marjan Černigoj.
Prisotne je pozdravil predsednik društva Beppino Cri-setig, ki je povedal, da tudi beneški Slovenci kot vsi drugi Slovenci, prirejajo praznik slovenske kulture v počastitev našega največjega duha, Franceta Prešerna.
Prejšnja leta smo današnji dan posvetili nekaterim specifičnostim v zvezi s slovensko kulturo v Benečiji in še zlasti življenju in ustvarjanju Ivana Trinka in vsemu, kar je povezano z njegovim imenom.
Tako smo se spomnili tudi 30. letnice izhajanja Trinko-vega koledarja. Letošnjo prireditev pa smo posvetili sodelovanju s Tolminsko.
«Proslava želi potekati v znamenju odprtosti in sode-
Razprava o zakonu 828 v občinskem svetu v Reziji
Pri naložbah za razvoj prednost Reziji
Finančna sredstva predvidena v zakonu štev. 828 (3 tisoč milijard), vzbujajo veliko zanimanje po vsej naši deželi. Omenjeni zakon predvideva namreč veliko vsoto denarja za gospodarski razvoj ne le področij prizadetih od potresa iz 1976. leta, tem-več tudi izven potresnih območij. Zato se stranke sindikati, družbeno - politične sile in krajevne uprave dogovarjajo, usklajujejo stališča ter pripravljajo razvojne načrte za investiranje dena rja.
Vse bolj pogosto pa se porajata tudi zaskrbljenost in bojazen, da ne bi bila sredstva smotrno uporabljena, oziroma da jih ne bi izkoristili za prvoten namen, za katerega so bila namenjena.
Globoko zaskrbljenost izraža s tem v zvezi tudi občinski svet občine Rezije, ki se Je nedavno sestal, da bi o-bravnaval vprašanje zakona in razpravljal o razvojnih perspektivah rezijanske doline. Na občinskem svetu so zato soglasno izglasovali tiskovno poročilo, kjer med drugim izražajo zaskrbljenost, da bi deželna uprava usmerila drugim sredstva namenjena potresnemu območju, na primer reševanju tržaške luke, izgradnji carinskega centra v Cervignanu ali reševanju iz krize indu-strijskih obratov v Furlanski nižini. Čemu služijo, se sprašuje občina Rezija, sred-
stva\, k* jih je dežela doslej naložila v popotresno obnovo in v izgradno infrastruktur, če bodo ljudje iz gorskih vasi morali zapustiti novozgrajena ali obnovljena stanovanja zaradi pomanjkanja delovnih mest? V vsej rezijanski dolini ne obstaja niti ena proizvajalna industrijska enota in obrtništvo, ki je predstavljalo v preteklosti dober vir zaslužka, je v težki krizi. Če primerjamo podatke popisov iz leta 1951 in 1981. leta, zabeležimo v Reziji zaskrbljujoč demografski padec in sicer 54 odstotkov prebivalcev manj. Kljub številnim zakonom, ki naj bi preprečili odtok ljudi iz gorskih in hribovitih predelov, je bilo storjenega le malo konkretnega, nadaljuje tiskovno poročilo. V deželnih razvojnih načrtih so, po drugi strani, že načrtovali gospodarski razvoj dežele, o-predelili industrijske, komercialne in turistične cone na osnovi kriterijev, ki so včasih prav gotovo sporni. Zato rezijanska občina zahteva, da v porazdelitvi 3 tisoč milijard, ki jih je država dodelila naši deželi, morajo biti deležna največje pozornosti področja neposredno prizadeta od potresa iz 1976. leta in sicer področje Humin —- Karnija — Ponteba in ves obmejni pas. Emarginirana v vseh aspektih (naj omeni-
(Nadaljevanje na 2 strani)
lovanja, ki naj se v prihodnje še bolj poglobi in utrdi. S tem bomo največ prispevali, da bodo že sedaj vzgledni odnosi med obmejnimi narodi še naprej ostali trden most dobrih sosedskih odnosov», je dejal Beppino Crisetig, sklicujoč se na besede Staneta Jana, predsednika občinske kulturne skupnosti Tolmin zapisane v deplianu o slikarski razstavi tolminskih umetnikov, za to priložnost odprti v prostorih društva.
V kulturnem programu naj najprej omenimo uvodne besede umetnostne zgodovinarke Maje Jerman Bratec. Govorila je o slikarjih, ki so na prostovoljni osnovi, brez kakršnihkoli akademskih naslovov na široko zajeli predvsem krajinske motive, prijetne našim očem. Marsikateri med njimi se je povzpel do zavidljive višine, vsi pa so kot krajinarji tudi ustvarjalci dokumentov, ki bodo ostali zanamcem.
Poleg slikarjev so nastopili tudi člani okteta Simon Gregorčič pod vodstvom Metoda Bajta.
Njegovo petje in slike so se tako zlile v enoten umetniški prostor, ki je lepo učin-
koval.
Poleg okteta so nastopili tudi otroci, ki obiskujejo glasbeni pouk.
Na svojih majhnih inštrumentih so pod vodstvom prof. Nina Specogne zaigrali preprosto skladbico in s tem pokazali, kako lepo napredujejo v šoli.
UDINE
SULLA 828 E LO SVILUPPO MARATONA IN PROVINCIA
Il Consiglio provinciale di Udine ha approvato nella tarda serata del 9 febbraio scorso le proposte di massima della giunta per l’impiego dei fondi della legge 828. La discussione, che si è protratta fin dopo la mezzanotte, era basata su un documento dell'assessore alla programmazione, Maroadi, e ha coinvolto tutti i gruppi politici.
Prima di tutto il documento si sofferma sulle proposte fatte dalla Regione, criticandone l’impostazione in merito alla destinazione dei fon di, ai limiti dell'impostazione progettuale, alla confusione
Obisk Mojsova v Rimu v znamenju dobrega sosedstva
Obisk zveznega sekretarja za zunanje zadeve Jugoslavije Lazarja Mojsova v Rimu predstavlja za nas dogodek velikega političnega pomena. Dogodek je pomemben zato, ker je šlo za srečanje šefov diplomacije dveh sosednjih držav, ki dajeta svetu vzgled, kako je možno sodelovanje med državama z dvema različnima družbenima redoma. Pomeben pa je tudi zato, ker sta se Mojsov in zunanji minister Colombo pogovarjala tudi o položaju Slovencev v Italiji.
Toda pojdimo po vrsti in navedimo vse dogodke, ki so povezani s tem obiskom. Najprej je delegacija SKGZ v Beogradu seznanila tamkajšnje politične kroge z našim položajem. Slovenske politične skupine so nato sestavile delegacijo, ki je odšla v Rim na srečanje s Mojsovom. V delegaciji so bili, poleg senatorke Jelke Gerbec, (KPJ), socialista Darija Jagodica in predsednika SKGZ Borisa Raceta, še predstavniki Slovencev v videmski pokrajini, in sicer Viljem Černo, Ferruccio Clavora in Mario Garjup. Potem je slovenska delegacija, iz katere se je Slovenska skupnost svojevoljno izločila, zunanjemu ministru Mojsovu pojasnila naš položaj. To se je z.godilo še pred srečanjem Mojsova s Colombom.
Samo srečanje Colombo — Mosjov, ki je prispevalo k utrjevanju prijateljstva in sodelovanja, je prineslo podpis štirih sporazumov, ki se nanašajo na priznanje diplom jugoslovanskih oziroma italijanskih univerz; vprašanje premoženja tistih italijanskih državljanov, ki so se po vojni izselili iz Jugoslavije, Jugoslavija se je obvezala, da bo poskrbela za avtocestne povezave z Italijo. Končno sta podpisala sporazum o ureditvi ribolova v Tržaškem zalivu.
V teku dvostranskih pogovorov šefov diplomacij dveh držav je Mojsov odprl vprašanje sprejema globalnega zaščitnega zakotna za Slovence. Colombo pa je v zvezi z ukrepi za prehajanje meje dejal, da je potrebno spoštovati sporazum o maloobmejnem prometu.
Zvezni sekretar SFRJ Lazar Mojsov se je v Rimu srečal še s predsednikom vlade Fanfanijem, predsednikom države Pertinijem in papežem Janezom Pavlom II.
fra gli interventi di carattere straordinario della 828 con quelli del piano regionale di sviluppo.
Seguono altre critiche di natura territoriale, perchè la giunta provinciale di Udine teme un indirizzarsi di risorse sproporzionate verso Trieste.
La giunta definisce quindi nel documento la propria impostazione programmatica, richiamandosi ovviamente al testo della legge 828. Questa pone finalità precise, come: il consolidamento della base occupazionale esistente, la diffusione delle attività produttive nelle aree più deboli, indirizzo al lavoro delle nuove leve. C’è anche una indicazione territoriale.
Per la montagna:	salva-
guardia delle strutture produttive esistenti; per le zone terremotate: riconversione dell’edilizia; per le zone fuori del terremoto: rafforzamento della struttura produttiva e potenziamento della agricoltura.
L'amministrazione provinciale di Udine si è impegnata
anche di chiarire gli aspetti relativi al riparto delle risorse della 828. Per questo ha applicato un sistema di tre indicatori: il numero dei disoccupati; il numero dei giovani prossimi ad entrare nel mercato del lavoro; il numero dei comuni soggetti a grave degrado demografico. Riducendo questo a percentuale, la provincia ottiene gli indici di riparto per il proprio territorio e da questi la somma disponibile, definita in oltre 500 miliardi di lire, da destinarsi allo sviluppo.
Vengono quindi indicati gli interventi proposti: progetti settoriali (foreste, poli turistici, risorse marmifere, artigianato artistico, nuove produzioni agricole in montagna, edilizia riconvertita, siderurgia, sedia, industria agroalimentare nella Bassa friulana).
Abbiamo quindi i progetti relativi ai fattori:	energia
idroelettrica, ricerca applicata, osservatorio del mercato del lavoro, formazione imprenditoriale, formazione qua-
(Continua a pag. 2)
BENEČANSKI KULTURNI DNEVI
4.3.1983 ob 18. uri v občinski dvorani v Špetru.
Mario Burba
Presidente dell'Associazione Piccole Industrie di Udine
Predsednik Združenja malih industrij v Vidmu Roberto Moros
Presidente deNa Lega delle Cooperative regionale. Predsednik deželne Zveze zadrug
Gianni Bravo
Presidente della Delegazione Friulana della Camera di Commercio Italo-Jugoslava
Predsednik furlanske delegacije pri Italijansko-jugoslo-vanski trgovinski zbornici
Milan Šamec
Vice-presidente della Camera economica della Slovenia
Podpredsednik Gospodarske zbornice SR Slovenije
LIMITI E POSSIBILITÀ’ DELL’AZIONE IMPRENDITORIALE E COOPERATIVA SUL TERRITORIO MEJE IN MOŽNOSTI GOSPODARSKEGA DELOVANJA PODJETNIKOV IN ZADRUG
Izhaja vsakih 15 dni Posamezna številka 400 lir NAROČNINA: Letna 6.000 lir Za inozemstvo: 8.400 lir Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374
Odgovorni urednik: Izidor Predan Quindicinale
Za SFRJ	-	Žiro račun
50101-603-45361 «ADIT» DZS, 61000 Ljubljana Gradišče 10/11 - Telefon 223023
Sped. in abb. post. II gr./70 Poštnina plačana v gotovini OGLASI: mm/st + IVA 15% trgovski 200, legalni 300 finančno - upravni 250, osmrtnice in zahvale 100, mali oglasi 100 beseda.
I	a.cucmja	v oarem seiu pri Kouarmu, ki so se
udeležili številni beneški Slovenci in predstavniki političnega in kulturneqc življenja občine Tolmin.	*
UN ASSO NELLA MANICA LA 828?
Politično življenje - Vita politica
Sulla ormai famosa legge 828 votata dal Parlamento per il completamento dell'opera di ricostruzione e di sviluppo del Friuli-Venezia Giulia se ne sono ormai sentite tante che niente ormai può meravigliare.
Una fetta della bella torta non può far che gola e tutti si fanno sotto con le proposte più o meno scusate e più o meno demagogiche.
Per ragionare c’è da chiarire prima di tutto come la legge definisce gli interventi affidandone la gestione alla nostra Regione.
La fetta più grossa riguarda, come dice l'articolo 1, «le e-
SULLA 828 ....
(Continuazione dalla 1a pag.)
dri aziendali, analisi dei mercati. Poi vi sono i progetti infrastrutturali (Porto Nogaro, Zona Industriale Udinese, pedemontana occidentale, riordino fondiario ed irrigazione). Infine il finanziamento dei settori produttivi.
Le più grosse fette della torta costituita dalla 828 sono quindi previste per la forestazione (32 miliardi), per i poli turistici (38 miliardi), per la riconversione edilizia (20 miliardi), per la siderurgia (35 miliardi), per l’energia (40 miliardi), per il Porto Nogaro (31 miliardi), la pedemontana occidentale (18 miliardi) e i riordini fondiari ed irrigazioni (60 miliardi).
Notevole spazio ha preso nella discussione anche il rapporto fra le funzioni regionali, quelle provinciali e quelle locali ed in particolare delle comunità montane. In questa questione la provincia si sente spiazzata dalle sue funzioni di ente intermedio e quindi collocata in una difficile posizione istituzionale.
Il documento è stato approvato dai gruppi della maggioranza (DC, PSI, PSDI, PRI e PLI), l’astensione del MF, il voto contrario del PCI e del MSI. Per la DC sono intervenuti i consiglieri Strizzolo e Lepre, per il PSI il capo-gruppo Sbuelz, per il PSDI l’assessore Rosenwirth e il consigliere Melissa; per il PLI il consigliere Benedetti; per il MF, Comini; per il MSI, Fa-brizi e per il PCI i consiglieri Comuzzi, Petricig e Contin.
Mentre i gruppi di maggioranza hanno aderito «in foto» al documento della giunta, riserve sono venute dal PCI. Pur apprezzando lo sforzo
sigenze connesseal definitivo completamento dell’opera di ricostruzione e di rinascita dei comuni colpiti dagli eventi sismici del 1976», ivi compresi gli oneri delle revisioni dei prezzi. Per questo vengono assegnati 1550 miliardi. In aggiunta di questo la Regione potrà spendere 10 miliardi all’anno, dall’83 al 2002, per la concessione di contributi pluriennali.
L’art. 2 concede 100 miliardi per le opere di sistemazione idrogeologica, l’art. 3 concede 80 miliardi per la ricostruzione degli edifici demaniali e di culto, 60 miliardi, secondo l’art. 4, andranno per
personale dell'assessore Ma-roadi che ha cercato di porre i problemi in modo obiettivo, i consiglieri comunisti hanno sostenuto che Regione e Provincia, a differenza di alcune comunità montane, tendono a travisare le finalità della legge 828, indirizzando i fondi non già ad un effettivo riequilibrio dell’economia, ma accorrendo al salvataggio di strutture che hanno già goduto di grandi finanziamenti pubblici, senza produrre uno sviluppo sano e durevole.
E’ stata anche criticata la macchinosità del sistema degli indicatori, dal momento in cui si deve procedere rapidamente nelle situazioni concrete, tenendo ben fermo il principio che si deve pensare allo sviluppo di vaste aree di depressione e sotto-sviluppo, tra le quali ha una parte notevole la montagna investita dal terremoto.
POVZETEK
Na zadnji seji pokrajinskega sveta, ki se je vlekla tja do polnoči, so izglasovali dokument (pripravil ga je odbornik za načrtovanje Ma-roadi), ki vsebuje predloge pokrajinske uprave o porazdelitvi in uporabi finančnih sredstev iz zakona 828. Za dokument so glasovali svetovalci večine (KD, PSI, PSD!, PRI, PLI), vzdržan MF, proti so glasovali svetovalci MSI in KPI. V porazdelitvi sredstev je treba upoštevati naslednje točke: utrditev proizvajalnih dejavnosti, njihovo razvijanje v šibkih območjih, zagotovitev delovnih mest mladini, podpora občin hribovitih predelov pokrajine in potenciranje kmetijstva. Upoštevati je treba tudi število brezposelnih, število mladih, ki iščejo
il ripristino del patrimonio culturale; 80 miliardi per le strade statali e l'autostrada di Tarvisio. Per il raddoppio della ferrovia Udine - Tarvisio, l'articolo 6 concede 300 miliardi, l'art. 7 ne concede 10 per lo scalo merci di Cer-vignano, l’art. 8 concede 500 milioni all’osservatorio geofisico sperimentale di Trieste per estendere la rete di sorveglianza sismica in Carnia e la costruzione a Udine della sede di ricerche sismologiche.
L'art. 9 riguarda le comunità montane terremotate, alle quali viene concesso un contributo speciale di 200 miliardi di lire. Da sottolineare che questi sono aggiuntivi rispetto a quelli del l’art. 1. Di questa quota andrà fatto un discorso a parte.
L’art. 10. infine, attiva l’art. 50 dello statuto regionale con una prima erogazione di 300 miliardi da utilizzare nelle a-ree in crisi esterne al terremoto.
Altri interventi, per farla breve, riguardano l’università di Udine ed una serie di interessantissimi interventi di supporto alle leggi esistenti e norme di attuazione in cui non ci possiamo addentrare per limiti di spazio.
Gli articoli che più diretta-mente ci riguardano sono comunque il primo ed il nono: insieme essi danno un finanziamento di 1750 miliardi (1950 assieme al finanziamento ventennale) di cui 200 e-sclusivamente per la montagna terremotata. Abbiamo anche visto che la Regione ha fatto una previsione di qualcosa come 1250 miliardi per completare la ricostruzione, per cui allo sviluppo eco-
prvo zaposlitev, ter število občin, ki se soočajo s hudim demografskim padcem.
Pri naložbah . . . .
(Nadaljevanje s 1. strani)
mo med drugim zamude v financiranju obnove cestne povezave Krnica — Uče ja — Jugoslavija), Rezija, kjer je potres porušil 90 odstotkov poslopij, ne more sprejeti samo drobiža iz finančnih sredstev zakona 828 ampak ji morajo nasprotno zagotoviti ne le obnovo temveč tudi gospodarski preporod.
RIASSUNTO
L’ultimo consiglio comunale di Resia,riunitosi per discutere sulla destinazione dei fondi stanziati dalla legge 828 nonché delle future prospettive del comune, ha votato all'unanimità un comunicato stampa inviato ai maggiori quotidiani nazionali e locali in cui esprime la sua preoccupazione che il denaro pubblico destinato alla ricostruzione e alla rinascita economica dei territori terremotati venga dirottato in altre parti della regione.
E’ necessario quindi, sotto-linea tra l'altro il comunicato, che i fondi della legge garantiscano in primo luogo il recupero abitativo e lo sviluppo economico delle zone direttamente interessate dal terremoto del 1976, tenendo conto che come nel caso del comune di Resia, dove il grado di distruzione è stato superiore al 90%, si tratta di zone particolarmente depresse economicamente e per le quali i fondi previsti dalla legge 828 sono un importante e forse unica possibilità di rinascita.
nomico ai fini di ridurre gli squilibri e di dare occupazione alle nuove leve del lavoro dovrebbero concorrere — nelle zone terremotate — all'incirca 500 miliardi di risorse aggiuntive a quelle normali.
Una grossa carta da giocare, questa, dello sviluppo: un’ultima carta soprattutto per le zone di montagna. Tuttavia mentre è facile buttare le cifre sulla carta e facile sarebbe anche spendere a caso senza preoccuparsi dei risultati delle spese, più difficile è spendere bene.
Le chimere del miracolo e-conomico paiono svanite e le fabbriche chiudono. I primi ad essere espulsi sono i nostri operai, i nostri giovani e le nostre ragazze. E’ necessario provvedere prioritariamente a questa esigenza di indicare e dare ai giovani un lavoro, pena l'inutilità o comunque I’ insufficienza di qualsiasi altro programma di sviluppo, agricolo, abitativo, turistico, terziario e culturale.
In una profonda crisi del mercato, in una congiuntura difficile per il credito e quindi per l’attuazione di programmi industriali, cosa possono fare gli enti pubblici e gli organi economici?
Gli approcci fra le comunità montane e questi organi sono un fatto positivo, ma non sempre appare sufficientemente chiara I' indicazione che ne deriva.
Lasciamo pure da parte nel nostro ragionamento le proposte ed i programmi per le zone di confine in attuazione del trattato di Osimo; rimane la questione di fondo del come organizzare, anche in polemica con gli enti regionali e provinciali, i termini dello sviluppo delle nostre zone, individuando rapidamente i progetti su cui lavorare e gli operatori capaci di portarli a conclusione e realizzare una occupazione diffusa, tenendo pure presenti tutti i settori da cui si possono ricavare posti di lavoro. Non basta certo una rondine a far primavera; così non basta il voto nelle assemblee elettive perchè i progetti vadano avanti.
Se della 828 si parla molto, troppo poco invece si discute dei progetti per le iniziative concrete che sono in fondo la sola cosa che conta.
Paolo Petricig
Na izredni seji se je v Špetru Slovenov sestal občinski svet, ki mu je predsedoval župan prof. Giuseppe Marinig. Razpravljal je o številnih točkah dnevnega reda.
Po čitanju zapisnika zadnje občinske seje, ki so ga svetovalci soglasno odobrili so sprejeli gradbene načrte iz petega ciklusa o javnem posegu in so pooblastili občinski odbor, da odda dela na zasebni dražbi (trattativa privata). Načrti so razdeljeni v tri faze in se nanašajo na nepremičnine naslednjih lastnikov:
Mario Quarina (Dol. Bar-nas), Zufferli Vittorino in Dorbolò Stefano (Špeter), Tropina Silvana, vdova Scri-gnaro (Špeter) Mulloni Am neto (Špeter), Modrian Michele (Kuosta), Sittaro Michele (Kuosta), Sittaro Bernardo (Kuosta), Birtig Elio (Kuosta).
Občinski svet je nato delno sprejel pripombe treh občanov k drugi varjanti po-
Pobuda PSI za podaljšanje roka za podpore iz deželnih zakonov št. 30 in 63
V Nadiških dolinah je PSI ustanovil odbor za zbiranje podpisov ljudi, žrtev potresa iz 1976. leta, ki so za izgradnjo porušenih in obnovitev poškodovanih poslopij dobili le skromna sredstva (na primer na osnovi deželnega zakona 17) ali celo nobenih.
Ljudska peticija namerava na ta način, kot je rečeno v tiskovnem sporočilu odbora, spodbuditi deželno in krajevne uprave, da dajo možnost vsem upravičencem, ki iz raznih razlogov niso tega doslej storili, da zaprosijo finančna sredstva iz deželnih zakonov štev. 33 in 63 kljub temu, da je rok že potekel. Podatki namreč dokazujejo, da so v občinah Nadiških dolin obnovili 60 odstotkov poslopij le na osnovi prvega deželnega zakona (štev. 17), ki je nudil zelo skromna sredstva in torej ne ustrezajo določilom o varnosti.
Ponovno finansiranje popotresne obnove mora torej zagotoviti vsem prebivalcem Nadiških dolin varna in protipotresno grajena stanovanja. S tem v zvezi je treba posebno pozornost nameniti izseljencem, ki se nameravajo vrniti v Benečijo, in jih seznaniti z zakonodajo.
Jasno je, poudarja tiskovno sporočilo, da če se javne u-prave ne lotijo resne stanovanjske politike, ni nobenega jamstva za gospodarski preporod Beneške Slovenije.
Assemblea precongressuale del PCI delle Valli del Natisone
In vista del congresso provinciale del PCI di Udine la ultima sezione a tenere la riunione precongressuale è stata quella di S. Pietro al Natisone nella Slavia friulana. A questo congresso hanno partecipato anche delegati di altre sezioni comunali delle Val-
drobnega zazidalnega načrta za vas Dol. Barnas .
Nato so odobrili načrt o sistemaciji in asfaltiranju občinskih cest v Kuosta -Gorenj Barnas - Kočevar, v vasi Tarpeč in na severnem trgu v Špetru. Svetovalci so pooblastili odbor da razpiše dražbo (appalto).
Odobrili so sporazum z občino Čedad za skupne občinske službe po sistemu Ascot. Strinjali so se z namestitvijo bencinske črpalke v kraju Klenje. Pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja je izdelava podrobnega načrta, kot predvideva občinski pravil nik.
Zatem so svetovalci odobrili dodatni davek na uporabo električne energije za leto 1983 in dodatni davek na tarifo za reklamo.
Pregledniki obračuna za leto 1982 so svetovalci Borghese Antonio in Dordolo Bruna za večino in Romano Specogna za manjšino v občinskem svetu.
Izvolili so tri komisije z
li del Natisone. Oltre ai temi generali che hanno coinvolto gli iscritti al PCI nel dibattito preparatorio del XVI congresso nazionale (questioni internazionali, alternativa democratica, sviluppo della democrazia interna), i comunisti delle Valli del Natisone hanno affrontato temi specifici regionali e soprattutto locali. C'è stato negli ultimi anni un rafforzamento elettorale del PCI in queste zone proprio perchè esso ha saputo meglio radicarsi nella società ed affrontarne i gravi problemi. Secondo i comunisti la prima delle questioni da affrontare è quella dell'occupazione. Poiché le fabbriche del vicino Friuli continuano ad espellere gli operai delle vallate a causa della grave crisi economica, si pone il problema di creare nuove soluzioni occupazionali che riguardino soprattutto i giovani e le ragazze. Secondo il PCI gli strumenti di legge e quelli finanziari ci sono. La legge 828, il trattato di Osimo, il Piano regionale di sviluppo ecc., vanno utilizzati fino in fondo dalle comunità locali e dalle civiche amministrazioni. Elemento fondamentale del dibattito politico nella Slavia friulana rimane quello della minoranza slovena. A questo proposito i comunisti delle Valli del Natisone hanno approvato un ordine del giorno da portare al congresso provinciale. In esso, dopo aver notato la caduta dell’attenzione delle altre forze politiche in questa specifica questione, la ripropongono come problema di attuazione della democrazia aH’interno della società italiana. Il Partito comunista italiano rivendica perciò una tutela globale per le varie espressioni territoriali e l’attenzione dello stato a tutti i settori della vita della minoranza, prima fra tutti quello della permanenza sul territorio migliorandone le condizioni economiche ed abitative. Il documento congressuale del Partito comunista è stato quindi approvato con u-na sola astensione e infine sono stati eletti i quattro delegati al congresso provinciale.
naslednjimi člani:
občinska komisija za trgovino: Giuseppe Marinig, Bla-sutig Giorgio, Iussig Pietro ( predstavniki občinskega sveta); Paliavec Ivo, Flaiba-ni Silvano, Sdraulig Giordano (predstavniki sindikata); Adami Claudio (imenovala ga je turistična ustanova).
Komisijo za javne lokale sestavljajo: Marginai Giuseppe, Venturini Silvio (imenovala jih je njihova kategorija); Venturini Romeo, Dor-gnach Gianfranco (sindikati).
Komisija za uravnavanje delovanja frizerjev je sestavljena iz naslednjih članov: Giuseppe Marinig (župan), dr. Edi Cudicio (zdravstveni delavec), Ciccone Daniele (poveljnik občinskih stražnikov), Sigura Marino (predstavnik pokrajinske komisije za obrtništvo), Adami Claudio, Dorbolo Luisa, Sittaro Beppino (predstavniki obrtnikov) Paliavec Ivo, Flaibani Silvano Sdraulig Giordano (predstavniki sindikata).
ORDINE DEL GIORNO DELLA COMUNITÀ MONTANA VALLI DEL NATISONE
L’Assemblea della Comunità Montana riunita nella seduta del 20 - 1 - 1983.
UDITA la relazione del Presidente riguardante le osservazioni alla proposta di massima per l’impiego dei fondi di cui alla Legge 11 - 11 - 1982, n. 828 (art. 3 d.d.l. 478/1987);
FATTO RIFERIMENTO al costruttivo dibattito che si è svolto in sede di Assemblea;
SOTTOLINEA il carattere aggiuntivo e non sostitutivo dei fondi di cui all’art. 9 della Legge 828/1982, l'esigenza di autonoma gestione dei fondi, la scelta di priorità, ai fini di un effettivo sviluppo delle Valli, quali l’utilizzo ed il potenziamento di fonti energetiche (energia elettrica - gas metano), l’acquisizione e la infrastrutturazione delle aree da mettere a disposizione degli operatori economici, realizzazione del Centro di Commercializzazione dei prodotti agricoli, realizzazione del progetto integrato della zona del Matajur;
AUSPICA l’approvazione in tempi brevi di una Legge Regionale speciale per tutta la fascia confinaria che preveda forme di incentivazione e contribuzione differenziata per tutti i settori,
Seja občinskega sveta v Špetru
REČAN ZBOR AL KI VIČ?
Cara .... (ti ki me prebieraš)
Je že vič dni, ki odkladan te pisat, ma naco tud če je poznii san se uluožla, če ne pasajo miesci brez de se bomo čule.
Kajšno je rataio tole življenje, cieu dan naprej, hitro naprej an kar pride nuoč, te se na da vič še gledat. Je nimar buj teškuo se ušafat kupe, ku lieta nazaj za se poguorit, se posmejat al se po kregat.
Me se zdi, de smu use nu malu trudne an če dielo od Zveze gre naprej dobrh usednii.
Zadnji krat, ki smo se ušafale smu dečidle de sudi od offert za manifeštacion od 8. marca jih damo a «Lotta contro i tumori» an parve dni od obrila napravemo no konferenco go mez prevencion an cura od tumorju. Se troštamo takuo nardit no malo dobrega za naše judi an za use tiste, ki tarpijo.
Bi bluo tar kaj reči za nardit deb biu cajt, ma jest, ku ti an te druge, na ušafamo vič cajta še za nas an tuole nie glih, zak smo se tarkaj borile za na živiet ku teleta parpete ta par jaslah. De sa, če-glih ta par jaslah brez kietne bi miele lieuš živiet, an če magar, kar narmanj se čakaš, pride uon an «Emendamento Casini» an, s kietno an brez kietne, na žena za leč talijanski nie vič, ku no tele.
Na zamier, ob teli ur mi hodejo usake sort po glavi. San te tiela še reč, de za 8. marca smu napravi, ku usaku lietu, teatro gu Hlocje an lietos te bo šigurno ušeč, zak prave od naših žen an komedija su pisale Lidia Zabrieszach an Maria Pri-mosig. An tisto nuoč priet, na 7. marca, te bomo čakale du Špietre, ki ob osmi ur zvičer pridejo tisti od Canzoniere delle lame taz Bologne.
Na stuoj začet guorit, de dva dni su masa. Ankrat na lietu, je pru takuo an ti muoreš prit ne samuo za poslušat an za gledat, ma zak je lepuo se ušafat use kupe, se pogledat tu oči an videt, de
smu šele nimar use unite za obranit naše pravice an našo dignitat.
Te pozdrav jam na imenu vsieh žen od Zveze beneških žen an se troštamo te miet preča med nam.
BRUNA DORBOLO’
MEDNARODNI DAN ŽENA Pandiejak 7. marca
ob 20.30 uri u kamunski sali v Špietru Canzoniere delle Lame (Bologna) bo pieu piesmi ki se tičejo z žensko problematiko Torak 8. marca
ob 20.30 uri u paleštri na Liesah Komedija: «Učera, donas, jutre» igra Beneško gledališče Kantautorji iz Koroškega
Fotografska razstava: «Dikle» (Iz razstave «Emigra-cion» ki je bla napraviena od članov fotokrožka Rečan za letošnji 20 dan emigranta)
GIORNATA INTERNAZIONALE DELLA DONNA
Lunedì 7 marzo
ore 20.30 - sala consigliare di S. Pietro al Natisone
Canzoniere delle Lame (Bologna)
con canti popolari inerenti la problematica femminile
Martedì 8 marzo
ore 20.30 - palestra di Liessa
Commedia: «Učera, donas, jutre»
recita il Beneško gledališče
Cantautori della Carinzia
Mostra fotografica: «Dikle» (tratta dalla mostra «Emigrazione» - organizzata dal gruppo fotografico del c.c. Rečan di Liessa, in occasione del 20. dan emigranta)
S. Pietro al Natisone
Emigrazione e mercato del lavoro
SECONDA LEZIONE DEGLI INCONTRI CULTURALI
«Emigrazione e mercato del lavoro» è stato il tema della seconda lezione degli incontri culturali della Sla-via friulana tenutasi lunedì 14 febbraio a S. Pietro al Natisone, per iniziativa del Centro studi Nediža in collabo-razione con l’Istituto di ricerche sloveno. Relatori alla tavola rotonda il prof. Ugo A-scoli dell'Università di Ancona, la dott. Elena Saraceno del Centro ricerche economiche e sociali di Udine, il segretario regionale della CGIL Giannino Padovan e il dott. Furio Bernardi dell’Ufficio Regionale dell’Emigrazione.
V prostorih slovenske ljudske knjižnice Damir Feigel v Gorici je v teh dneh odprta zanimiva razstava o sloven-skobeneškem tisku. Razstava je sicer že bila prejšnji teden v Kulturnem domu. Zares si jo je vredno ogledati, saj najdemo na njej dokumentirano bogato čtivo, ki so ga tiskali Benečani sami. Gre za razne knjige in knjižice, v katerih so dela beneških avtorjev, pa tudi za dela, ki govore sicer o Benečiji, so pa bila napisana od avtorjev iz drugih slovenskih pokrajin, tako v Primorju kot v osrednji Sloveniji.
Poleg tega pa imamo razstavljena tudi številna italijanska dela, naj gre za posebne knjige ali pa za članke objavljene v tej ali drugi reviji, ki govore o Benečiji. Objavljena so tudi nekatera Trinkova dela v italijanščini, saj je znano, da je bil Ivan Trinko zelo čislan v videmskem kulturnem svetu, ker je objavljal številne spise o furlanskih kulturnikih pa tudi prevode iz raznih slovanskih jezikov. Prav bi bilo, da bi nekdaj Trinkovo delo
La lezione è passata dalla analisi dei vari aspetti dei fenomeni migratori interni ed esterni a livello nazionale ed internazionale, agli aspetti che hanno più direttamente interessato la Regione Friuli-Venezia Giulia e la Slavia friulana.
L’emigrazione, nel passato, è stata vista come unica possibilità di rispondere ai bisogni crescenti delle masse rurali, il cui movimento — massiccio — ha determinato vistosi problemi politici e sociali. Questi risultano però diversificati e nella Regione Friuli-Venezia Giulia
ovrednotili v celoti, in da se ne bi omejili samo na njegova slovenska dela, ki opisujejo le Benečijo, saj je bil viden član videmske akademije za kulturo in znanost, priznan politik in še marsikaj drugega.
Na razstavi so tudi številni časopisi in revije. Posebno pomembni so tiski iz narodnoosvobodilne borbe, partizanski ciklostilirani časopisi, ki so jih takrat izdajale slovenske partizanske edinice, ki so delovale v Benečiji. Zanimive pa so seveda tudi povojne periodične publikacije kot so Matajur, Novi Matajur, Dom. Emigrant, razni koledarji, otroški listi in še veliko bi jih lahko naštevali.
Na razstavi je približno tristo eksponatov. Veliko več bi jih lahko bilo, seveda če bi bilo na razpolago za razstavo več prostora. Urednika razstave, Marijan Brecelj in Zdenko Vogrič, pa sta se seveda o-mejila na kar se da najbolj popoln prikaz tega, kar je v Benečiji izšlo ali kar je bilo napisanega o Benečiji. V pomoč so jima bile številne knjižnice in razni arhivi.
hanno trovato soluzioni direttamente collegate al tipo di economia caratterizzato dalla piccola industria e dal-l'artigianato diffuso nel territorio.
Anche le leggi regionali hanno trovato qui una risposta diversa che nelle altre regioni, perchè le provvidenze, anche quelle di tipo assistenziale, sono state realmente indirizzate alle loro finalità istituzionali. Nello stesso tempo, però, sono rimaste anche in questa regione larghe fasce di sottosviluppo, u-na delle quali incide proprio con la Slavia friulana. Nel corso della lezione sono e-merse anche alcune condizioni per le quali anche in una zona come questa può essere programmato lo sviluppo evitando che le risorse si disperdano senza determinarne i presupposti: sfruttamento delle risorse naturali per l'industrializzazione, cooperazione economica internazionale, recupero urbano, turismo. Tutto questo non disgiunto dalla valorizzazione etrdco-linguistica, perchè il presupposto dello sviluppo è l’esistenza di forze umane capaci di volontà tenace ed iniziativa.
Impensabile solo dieci anni fa, sono le parole della dott. Saraceno, oggi lo sviluppo può nascere anche da fattori come questi, basati sull'autonomia dei programmi rispetto alla Regione ed al decentramento economico, che è del resto caratteristico della nostra Regione.
POVZETEK
Na drugem srečanju Bene-čanskih kulturnih dnevov, ki je bilo v Špetru Slovenov 14. februarja so štirih predavatelji (univerzitetni profesor U-go Ascoli, raziskovalka dr. Elena Saraceno, deželni tajnik CGIL Giannino Padovan in Furio Bernarz iz deželnega tajništva za izseljeništvo) go-
vorili o vprašanju izseljevanja in tržišča delovne sile. Po pregledu značilnosti emigracijskih tokov v naši državi so na okrogli mizi obravnavali posebnosti deželne emigracije. V okviru izseljeniške problematike je bila predstavljena tudi deželna zakonodaja. Med srečanjem so prišli na dan tudi določeni predlogi, ki naj bi bili vodilo pri načrtovanju razvoja Beneške Slovenije.
PONTEACCO
Fiaccolata di S. Dorotea
Sabato 5 febbraio si è svolta a Ponteacco la tradizionale fiaccolata di Santa Dorotea, protettrice del paese.
La festa, una fra le prime dell’anno nelle valli, ha avuto notevole successo con contorni veramente suggestivi. Il raduno generale nella piazza del paese ha richiamato una grande massa di persone che, munite di fiaccole e di lumini, ha raggiunto la chiesa in collina. Il trattenimento culturale della serata ha soddisfatto tutti i partecipanti poiché il programma ha rievocato le fasi più recenti della storia di Ponteacco, con la gradita partecipazione dei cori «Pod lipo» «San Leonardo» e del neonato coro di Ponteacco diretto dal prof. Specogna. Sono stati eseguiti dai cori i brani tradizionali delle valli e, alla fine, è stato offerto, dalle donne di Ponteacco, un rinfresco generale che ha favorito un grande incontro sociale allegro e spensierato. I «tonkači» con la loro armonia e professionalità hanno attirato l’attenzione di tutti i presenti an-nunciado la fitta nevicata che il giorno successivo ha ben imbiancato il panorama.
Francesco Coren
Smo se čudli, vsi smo se čudli, kar smo se zbral v petak 4. febrarja v paleštri na Liesah, al je bluo pru ries, da vsi tisti, ki smo bil zbrani smo, priet al potlé, piel v našim zboru?
Na občina, ki ima samuo 800 ljudi jih je dala v zadnjih 15/20 liet, vič ku 130 piet v nje cierkuni zbor, ma-lomanj an kuart naših morejo reč «an ist ankrat sam pieu», muormo reč, da tale je narguorš pašjon naših ljudi.
Srečal smo se ku stari pa-rjatelji, na posebna, četudi ne bogata, vičerja; na ra-monika, an par piesmi vsi kupe, no malo fotografiji, na filmina in vičer se je zgubila ku nič an hitro je paršla ura za iti damu, vsak v svoje življenjske težave.
Kakuo se morejo zbrat vič ku stuo ljudi, brez nič posebnega, samuo zak ankrat so piel an ne vsi kupe? Ka jih darži kup? Al je samuo piesam al je kieki druzega?
V naši fari smo zmieram imiel pievski zbor, so piel naši noni an naše matera in očuovi, pa nie pravce, da nam pravi, de se je še kajšan krat zgodilo kar je rataio donas.
Bi teu rad viedet, kie stoji tista muoč, ki je tuole nar-dila, jo moremo iskat v skupnem dielu, ki nam je
dalo možnost za se srečat vič krat, takuo da smo se spoznal! Mormo mislit, da na vičer kier človek more živiet, al nazaj oživiet mlade lieta, vsakemu storje dobro, pa te mladi?
Mormo iskat še napri, pa na bomo srečal nič posebnega ku samuo vič: more bit, tudi tuole je pomalo, an tuole je bluo hnucu, pa nič posebnega.
Ist bi teu dat samuo še an par misli, ki bi mogle pomagat zastopit zaki je rataio, pa na viem al bojo ki hnucu.
So nam pravli, da stari pievci so lepuo piel, so nam pravli, de te mlad na znamo piet, so nam pravli da naša piesam nie nič uriedna, smo miei sreča miet med nam don Rina Marchiča, Ri-nalda Luščaka, Lucjana Vodopivca, (Almo Kovačuovo in puno druzih, smo imiel težave, so nam branil da bi piel, so nas preganjal.... an pogledita ka so zakuril!
Smo se zbral, ku na velika družina, smo bli vesel za no nuoč, al rata še? Na viem, pa bodita šigurni, puno in puno liet še kar se bojo menai od piesmi v dolinah, pride uon kajšan, ki porče: «Ja, vse pru an dobro, pa Rečan je biu nieki druzega!».
A C
Zanimiv prikaz beneškega tiska v knjižnici Damir Feigel
Germano Cendou: "Tudi šport nam bo pomagal navezati
pretrgane vezi s sosednjo Slovenijo,,
Il presidente della Savognese Bruno Oualizza, con Maurizio Schianchi della Gaglianese. Per il presidente nonostante tutte le difficoltà in seguito ad infortuni e squalifiche, l'annata in corso è ricca di soddisfazioni
LD SPORT
CALCIO
Il maltempo delle ultime due settimane ha dato il colpo di grazia ai vari campionati con il rinvio della maggior parte degli incontri a causa della neve che ha ricoperto i campi di gioco.
Risultati marcatori e classifiche
(al 13 febbraio)
PROMOZIONE
Edile - Valnatisone rinviata Valnatisone - Tolmezzo rinv.
CLASSIFICA: Pro Cervigna-no 30; Lucinico 29; Orcenico 28; Pasianese 22; Fontanafredda, Cordenonese, Spai Cordovado, Cormonese 20; Azzanese 18; Tarcentina, Edile, Centro del Mobile 17; Pon-ziana 14; VALNATISONE, Tolmezzo 11, Isonzo, Turriaco 10. 2“ CATEGORIA
Savognese - Cussignacco rinv. Donatello - Audace rinviata Natisone - Audace 3-2 Donatello - Savognese 1-2 CLASSIFICA: Cussignacco 30; Villanova 26; Olimpia 25; AUDACE 22; Medeuzza, Dole-gnano 21; SAVOGNESE 20; Reai Udine, Gaglianese, But-trio 19; Fulgor, Faedese 17; Natisone 16; Torreanese 13; Donatello 10; Azzurra 9.
3* CATEGORIA Paviese - Pulfero rinviata Turno di riposo CLASSIFICA: Stella Azzurra 24; Linea Zeta 23; Brazza-nese, Lauzacco 22; Aurora 20; Camino Caminetto 18; Manzano 14; PULFERO 13; Savorgnanese 11; Paviese, Togliano 9; Serenissima 8; S. Gottardo 6.
Le gare degli Under, Allievi sono state rinviate mentre i giovanissimi ne hanno disputata una in quanto le nevicate si sono verificate la notte del sabato.
GIOVANISSIMI:
Valnatisone - Gaglianese 0-0
MARCATORI (al 13 febbraio)
18 RETI: Gubana Paolo 11 RETI: Rot Žarko 10 RETI: Jussig Ezio 7 RETI: Carlig Stefano 6 RETI: Chiacig Walter, Rudi Ermanno, Ipnotico Antonio 5 RETI: Cernoia Paolo 4 RETI: Miano Massimo, Scau-nich Bruno, Dugaro Antonio, Birtig Roberto 3 RETI: Dugaro Stefano, Chia-bai Stefano, Fiorentini Massimo, Pinatto Cesare, Dor-bolò Michele, Trusgnach Gianni, Scuderin Andrea 2 RETI:	Boccolini Luigino,
Scaravetto Claudio, Barbia-ni Cristiano, Manzini Gabriele, Cosson Gianni, Carbonaro Franco, Petricig Walter, Specogna Daniele, Dugaro Terry, Vogrig Si-mone, Caucig Roby, Zuiz Andrea, Cencig Paolo, Urli Luca, Comugnero, Busolini Vanni, Paravan Alberto, Ba-lus Valentino 1 RETE: Jussa Bruno, Dreco-gna Gianni, Vogrig Bruno, Buonasera Corrado, Toma-setig Pio, Pelizzari Guerrino, Chiabai Luigi, lannis E-lio, Floreancig Antonio, Clodig Luca, Marinig Roberto, Specogna Roberto, Giovanni e Renato Morea-le, Chiabai Bruno, Petricig Diego, Mauri, Miani Mario, Tafuro Giacomo, Cernoia Claudio.
Paolo Miano nella "Nazionale Olimpica,,
Pare ormai certa la notizia che Paolo Miano, assieme al compagno di squadra Manuel Gerolin, verrà convocato per la «Nazionale Olimpica», che prenderà parte alle prossime olimpiadi.
Se la notizia verrà confermata dalla convocazione di Cesare Maldini, sarà una grande soddisfazione per Paolo e per gli sportivi delle Valli.
CICLOCROSS
A Godia , . . sempre l'U.C. Cividalesi !
Ormai è diventata un’abitudine nelle gare di ciclocross: la società del presidentissi-mo cav. Bruno Beuzer spadroneggia conquistando una infinità di successi. L’ultimo in ordine di tempo a Godia, alla periferia di Udine nel trofeo Firmino Livis, ha visto la affermazione di Walter Pettorosso, al secondo Roberto Sava, al quarto Fulvio Cus-sigh, al sesto Marino Bon, il trofeo è stato consegnato dall'assessore allo sport Borghi.
Mladi, parjazni Germano Cendou, sekretar teritorialnega odbora Združenja Slovenskih Športnih Društev za videmsko provinčjo nam je de-dikii no malo cajta, ko smo ga šli intervištavat na Bene-co v Čemur, kjer on diela in kjer dielajo vsake sort arti-kolne (obutev) za se iti šijat (smučat), palce an čerjeuje za ginastiko.
Takuo Germano nam je za-čeu pravt o njega esperienc, o njega djelu an interesu, da bi v Benečiji pod Matajurjam kjek dobrega napravli, kar se tiče športa in da bi miei vič kontatu z bližnjim Livkom in
Moje ime je Anton Fink, star sem 30 let, po poklicu sem delavec v avtomobilski tovarni IMV v Novem mestu.
Vsak mesec kupim cenjeni časopis Novi Matajur iz vaše Benečije, od rojakov, ki živite onstran meje med tujim narodom. Že stoletja ste pod tujim vplivom, pod pritiskom asimilacije, posebno še v tem 20. stoletju v dobi fašizma, pa tudi danes niste še dosti na boljšem. No, pa vendar še obstajate, še se ve, da tu živi seme starega slovenskega naroda, posejano še pred 1300 leti. Rad prebiram članke v vašem listu, pisane v beneškem nare-
Ancora
Chiedo gentilmente ospitalità al suo quindicinale (Novi Matajur) con preghiera di essere esaudito.
Ho ricevuto dal gruppo di Thunder-Bay - Unione Emigranti Sloveni Friuli Venezia Giulia (Ontario Canada) una lettera di ringraziamento al coro «NEDISKI-PUOBI» di Pulfero, alla quale vorrei dare giusto riconoscimento a titolo informativo per i tanti lettori del «Novi Matajur» e per i tantissimi simpatizzanti del nostro coro, anche perchè la lettera pervenutami menziona appunto tramite il suo giornale la continuità di collegamento e rapporto con questi nostri e-migranti di oltre oceano.
Ringrazio sentitamente per avermi dato l'occasione di inviare attraverso queste poche righe un caloroso abbraccio dal «Nediški-Puobi» a tutti indistintamente e in particolare a coloro che ci hanno ospitato con calore innegua-gliabile nelle loro famiglie.
Questo scritto nobile ci e-salta (GRAZIE) e ripropone la validità concreta e cristallina di questa nostra spedizione nel lontano Canada. Personalmente desidero ringraziare coloro che ci hanno ospitato, desidero però rin-
Kobaridom.
Že pred dvieh Metih smo mislili, da bi kjek kupe organizirali s športniki z druge strani konfina, smučarsko tekmovanje (gare di sci) na Matajurju.
Oni imajo stagion zlò im-pegnan in ko so določil datu, de bi paršli tle h nam, se je par nas kiek zataknilo an takuo je šlo vse po vodi.
«Lan sam biu šu u Tolmin, kjer smo bli kupe določil dan za napravit no skupno garo na Matajurje. Sam biu vižu Sci club iz Matajurja, ki je biu dakordo, da bi napravli tole garo. Ma ku de bi ratalo na-puošto, pruot telin naši iniciativi je paršla juga in našo srečanje je takuo odpadlo.
An par nedieji od tega pa smo se na Matajurju srečali s raprežentanti iz Tolmina in Livka.
Iz Livka so nam pokazal, de so zlo interešani an veseli, da bi se povezal z nam, ma ne samuo za kar se tiče sci, tud za namizni tenis an odbojko (pallavolo). Takuo bi začel to kolaboracion na telim maj-hanim teritorju, kjer bi nam olajšalo dielo in potem, ko bi tuole sodelovanje že šlo le-puo napri, bi mogli tud ga ar-
čju, pa tudi v lepem knjižnem jeziku.
Samo veliko imate pisano tudi v italijanskem jeziku, tisto pa na žalost ne razumen, razen nekaj besed.
Zanima me, zakaj pišete v listu tudi v italijanščini, kakšen je glavni vzrok? Čeprav malo pozno, želim vam mnogo uspehov v letu 1983., in da bi vaš list izhajal bolj pogosto, vsaj tedensko in pa, kar je še najbolj važno, da bi imel še mnogo več bralcev.
Pričakujem vaš odgovor, za katerega se vam lepo zahvaljujem.
Anton Fink
graziare anche coloro che hanno avuto stima e fiducia nel scegliere il nostro «Coro» per questa così significativa e importantissima partecipazione.
Grazie di cuore quindi a questo gruppo di «THUNDER-BAY» e al suo presidente ELIGIO PAULETIG, abbiamo vissuto insieme attimi e momenti esaltanti e profondi, con i nostri canti vi abbiamo sì divertito ma, con le parole e nei fatti vi abbiamo donato tutto di noi stessi, ricordandovi che, la terra d'origine, la casa e la comunità sono radici indele-
šerit na druge kraje.
«Al je kajšan de se par vas že interesa - igra namizni tenis (tennis da tavolo).
Neki otruok je u vasi, ki igrajo, trieba però je videt, kakuo je z njimi, kuo so par-pravjeni an takuo naprej.
«In odbojka - pallavolo?».
Z pallavolo bo buj lahko, jih je puno, ki igrajo, imamo tud našo škuadro, ki igra v kampionatu.
«Sta na nedeljskem riunio-nu že napravli program?»
«Sada, ki so finii prazniki, se spet srečjamo in poguor-mo o datumu, kadà pridejo oni h nam in kadà bomo šli mi h njim».
«Imate kajšan prestor, kjer bi lahko imiel kajšno partito od namiznega tenisa ali pallavolo?».
«Imamo palestro na Liesah, kjer je tudi igrišče za tenis. Tam bi poliete lahko napravli kajšno garo. Par nas je nekaj mladih, ki igrajo tudi tenis».
«In judje kaj pravijo o telili iniciativah?».
«So an oni sodišfani, se tud oni interešavajo».
«Kaj mislite o kolaboracio-nu s Trstom in Gorico?».
«Mislim, da bi na smielo bit
Spoštovani bralec Fink!
Zelo smo bili veseli Vašega pisma našemu uredništvu in ga rade volje objavljamo.
Veseli nas, da se delavci, kot vi, v matični domovini zanimajo za naš boj in našo u-sodo in da ste zvest bralec našega lista.
Zastavili ste nam vprašanje, na katero smo dolžni odgovoriti: «Zakaj pišete v listu tudi v italijanščini, kakšen je glavni vzrok?».
Vzrokov je več, dragi prijatelj. Predvsem morate vedeti, da beneški Slovenci nismo nikoli imeli šole v materinem jeziku in je nimamo še danes. Drugi vzrok je ta, da želimo seznaniti tudi večinski narod z našo borbo in upra-
bili, l'origine, la lingua, la cultura comunque vivono e crediamo vivranno, dandoci energie nuove per ritrovarci ancora.
Ringrazio calorosamente, le allego fotocopia della lettera in oggetto.
Con stima a Lei i migliori auguri.
«Coro Nediški Puobi» (Ragazzi del Natisone)
PULFERO Graziano Crucil - Presidente
Nediški Puobi,
via IX Agosto 8
33043 Cividale (UD) Italia
težav, buojš je pa da sada začnemo tle na našem teritorju, tle par nas».
«Kajšne kontate imajo ljudje s sosiedi z druge strani konfina?».
Pred 15-20 liet od tega so bli kontati z našimi sosiedi njeki vsakdanjega. Naši so ob vsakih praznikih in šagrah hodili na Livek, tam so se tud ženili, oni so hodili pa h nam. Takrat ni bluo televižjona al drugih reči, ljudje nieso bli doma ku donas. Cajt je šu napri an use tele reči so se zaustavile.
Te stari so ohranili njih navade in odnose (rapporte), mlada generacion pa je paršla pod influenco čudnih idej tistih, ki imajo u rokah. Te mladim so ble usiljenje (imposte) čudne ideje, predsodki (preconcetti).
«Kakuo bi se dalo spet buj oživjet tele kontate?».
Sam prepričan, de je lahko šport adna od tistih poti, da začnemo spet gradit, kar je bluo pred lieti podartega in zgubienega. S športam bi par-tegnil zanimanje mladine s telega teritorja, potle pa bi lahko miei še kulturne in gospodarske kontate.
vičenimi zahtevami. Med večinskim italijanskim narodom nimamo samo nasprotnikov, imamo tudi veliko prijateljev, ki so solidarni z nami in podpirajo boj za naše pravice. Za zaključek naj povemo še, da imamo bralce in naročnike tudi med Italijani. Upamo, da boste zadovoljni z našim odgovorom. Zahvaljujemo se vam za spodbudne besede in voščila k novem letu. Tudi mi vam želimo obilo osebne in družinske sreče ter polno u-spehov v delu. Oglasite se še kdaj. Sprejmite z našimi bratskimi pozdravi izraze našega globokega spoštovanja.
Odgovorni urednik (Izidor Predan)
"Nediški puobi,,
Carissimi Nediški (Nebeški) Puobi:
Anche se in ritardo e in breve, crediamo che per mezzo del Novi Matajur è il metodo migliore per raggiungere voi tutti.
Sperando che il vostro viaggio in Canada sia stato apportatore non solo di stanchezza fisica ma ricco di e-sperienza, di apertura su un mondo diverso che ci auguriamo sia sempre migliore, più umano e più cristiano.
E’ difficile esprimere in poche parole i veri sentimenti che la vostra visita ha suscitato in noi. Per la vostra spontanea allegria, amicizia, il vostro bel canto (che ha portato lacrime agli occhi di tanti). Possiamo solo dire grazie, di certo avete consolidato in noi l’attaccamento per la terra d'origine.
Con la speranza di rivedervi in un futuro non molto lontano.
Invio a tutti voi fervidi auguri per le Feste Natalizie.
Unione Emigranti Friuli Venezia Giulia
Gruppo di Thunder Bay Eligio Pauletig - Presidente
Pisma uredništvu - Lettere al direttore
ringraziamenti dal Canada per il coro
Moreale Renato, Valnatisone «Esordienti» ha esordito nella categoria «giovanissimi» con buone prestazioni
Clodig Luca, Valnatisone «Esordienti»
SPETER
KLENJE
Otroški pust za vse otroke
Na debelinco, v nediejo, 13. febrarja, je biu, ku usa-ke lieto, tau Koredah blizu Klenja, tradicionalni «otroški pust». Ga je organizù tudi lietos Beneški študijski center «Nediža» taz špietra.
Tu Koredičjovi sali se je zbralo dost omaškeranih otruok od vič kraju Nedi-ške an Rečanske doline. Notar so imiel vsake sorte igri, muzik an plesu an so se zlò divertii te mali an te veliki, mlade matere tata an parja-telji. Za muziko so poskar-biele prof. Angela an Valentina Petricig taz Špietra.
Nie mankalo tudi mašker tih velikih, ki so paršle tudi one plesat, piet an vriskat.
Otroc so bli vsi zlò veseli, plesal an popil, an še snie-dli tradicionalne kroštulne. So vebral tudi te narbuj lepo maškero, ki je bla mali Francesco Qualizza - Berna-du taz Sriednjega, ki živi u Vidmu.
Poročila sta se Nino in Marina
Vsega smo se mogli čakat, ma tuolega pa ne! Al pa, ne takuo na naglim! Pravemo o poroke Nina Ciccone iz Špietra in Marine Crucil iz Čedada.
Poročila sta se v liepi cierkvici v Sarženti v saboto 5. febrarja. Tisto vičer priet, v petak 4. febrarja, pa so zbrali okuole sebe v špie-tru vse njih parjatelje, zbor Pod lipo, u katerim piejejo obadva, an feštegial tel liep aveniment. Mlada družinca bo živiela v špietru. Vse nar-buojše jim željo v njih skupnem živlienju zbor Pod lipo, midruz an vsi njih pa-rjatelji.
LIPA
Dvje rojstva u eni hiši
Ljepa novica nam je par-šla iz Lipe, kjer na zadnji dan starega ljeta so veselo «brindai» za rojstvo male Valentine Jussa, ki se je rodila v čedajskem špitale pru 31. dičemberja. Srečna mama je Paola Cicuttini iz Škrutovega, tata pa Mario iz Lipe. še lepua Valentina se nje ogledala luč sveta, ki 16. genarja se je rodil, le u čedajskem špitale, mali ku-žin Massimo, za veselje mame Anne Jussa (ki je urad-
nica u Čedadu pri Zvezi Beneških izseljencev) in Gianfranca Liberale.
Valentin in Massimu, id sta zaries lepa otroka, želmo puno zdravja in sreče u du-gem življenju.
BARNAS
Liep šenk otruok an puobu te starim u počitniškem domu (u rikoverje)
Pred kratkim so šuolarji, majhni in buj veliki iz Dol. Barnasa šenkali te starim, ki živijo u rikoverju u špe-tru, televižor, ki so ga udo-bili na Telefriuli, kot so sodelovali na konkoršu «L’oggetto misterioso» - skrivnostni predmet.
Te stari u rikoverju so bli zlo ganjeni an veseli za ljep gešt šuolarske mladine iz Dolenjega Barnasa.
PRAPOTNO
PRAPOTNO
Prapotišče - Prva obletnica smrti Antona Bernika
Z veliko, dvakrat veliko žalostjo smo izvedeli za smrt našega zvestega bralca, našega naročnika, hudo preganjanega antifašista, ki je preživel več let po italijanskih zaporih zaradi svojih demokratičnih in naprednih idej. Rekel sem z
dvakrat veliko žalostjo, ker smo zvedeli za novico 16. februarja 1983 in on je umarl 16. februarja 1982. To se pravi ob njegovi prvi obletnici smrti, žalost za njegovo izgubo in žalost, da nismo bili prisotni ob pogrebu, da nismo nič pisali, ko je zapu-stu ta svet v 82. letu starosti.
Večkrat je prišel s svojim neločljivim ruksakam na društvo «Ivan Trinko» v Čedad, na patronat, na «Novi Matajur», šel je po občinskih uradih, po oficikah.
Pisal na vse strani in iskal svojo pravico, kakor Cankarjev «Hlapec Jarnej», a jo ni dobil. Kot dolgoletnemu preganjanemu antifašistu, ki je šel skozi številne fašistične zapore, bi mu po zakonu pripadala penzija, a mu jo niso dali. Toda on je vedno veroval v pravico demokracije in v tej veri je zatisnil svoje oči pred dobrim letom dni.
Čeprav z zamudo — a ne po naši krivdi — se ob prvi obletnici klanjamo s hvaležnostjo njegovemu spominu. Družini in žlahti, še vedno našim zvestim naročnikom, pa danes izražamo naše globoko sožalje.
DREKA
LAZE/ČEDAD
V četartak, 20. ženarja se je rodiu v čedajskem špitale pru liep puobič, kateremu so dal ime Manuel. Srečna mama je Maria Cicigoi -Suostarjova iz Laz, srečan tata pa Macorig Mario iz čjampeja. Liepemu Manue-lu želmo vse narbuojše v življenju, ki ga ima pred sabo. Troštamo se, da tata in mama preča poskarbe za se-trico, takuo da bojo veseli ne samuo Manuel, pač pa tudi vsa žlahta.
FARMACIE Dl TURNO
dal 1 al 4 marzo
Cividale (Fornasaro) - Tel. 731264 Manzano - Tel. 754167 Torreano - Tel. 733238 - 712181 dal 5 all’11 marzo
Cividale (Pelizzo) - Tel. 731175 Premariacco - Tel. 729012 S Giovanni al Natisone - Tel. 756035 dal 12 al 15 marzo
S. Pietro al Natisone - Tel. 727023 Cividale (Pelizzo) - Tel. 731175 Como di Rosazzo - Tel. 759057
La domenica e nelle giornate festive le farmacie sono aperte soltanto la mattina, per il restante periodo e per la guardia notturna il servizio viene svolto per chiamata a battenti chiusi, la chiamata è ammessa soltanto con presentazione di ricetta medica con la dicitura «urgente».
URNIK AVTOBUSOV V NEDIŠKIH DOLINAH
AVTOBUSI
Iz Čedada v dreške vasi (Kras) : Iz Krasa (Dreka) v Čedad:
Iz Hlocja v Čedad:
Iz Čedada v Hlocje:
Iz Gorenjega Tarbjà v Čedad:
Iz Čedada v Gorenji Tarbi:
Iz Oblice v Čedad:
Iz Čedada v Oblico:
Iz Čedada v Zamir:
Iz Mašer v Čedad:
Iz Sovodnjega v Čedad:
Iz Čedada	v Sovodnje	in h	Mašer:
Iz Štupce	v Čedad:
Iz Loch (Podbonesec)	v Čedad:
Iz Čedada	na Štupco:
Iz Čedada	v Črni vrh:
Iz Prapotnega (Molino vecchio) v Čedad: Iz Čedada v Prapotno:
Iz Mažarol v Čedad:
Iz Čedada v Mažaruole:
Iz Tavorjane v Čedad:
Iz Čedada v Tavorjano:
Iz Čente - Ahten - Neme v Čedad:
Iz Čedada v Čento:
Iz Čedada v Videm:
Iz Vidma v Čedad:
LITORINA
Iz Čedada v Videm:
6.00
13.05 6.30 8.40
6.15
13.05
6.15
12.45
17.45
Vse tele koriere
15.25
18.45 7.20
10.10
14.45
18.45 14.00
18.45
9.10 -12.45 -
10.35
13.05
- 13.10 -
- 13.45 -
15.00
17.45
16.00
18.45
gredo tudi čez Škrutovo
6.10 - 15.30 6.40 - 7.15 - 16.00 13.05 - 17.45
6.30 - 7.20 - 9.00 - 10.30 - 12.00 - 14 00 15.00 - 16.00
8.30 - 10.00 - 11.30 - 12.30 - 13.40 - 14.40 13.15
Vse tele koriere gredo tudi čez Špeter
6.45
13.15 6.15
13.30
6.30
8.10
6.55
13.05
7.00
8.00
18.15
15.25
18.15
7.20
12.20
16.00
17.50
8.00
11.00
19.15
10.30
13.30
12.30 - 13.30 - 14.30 - 15.30 - 16.30 - 18.40 12.00 - 12.25 - 13.20 - 14.10 - 17.15 - 17.40
Iz Vidma v Čedad:
Od 6.00 do 18. ure vsako uro, razen 15.00 ure Po 18.00 uri gredo še dvje ob 19.20 in 20.20 uri.
Vsako uro od 6.30 do 17.30. Po 17.30 gredo še tri ob 18.40 - 19.50 in 22.30 uri.
Srečanje klubov zdravljenih
v
alkoholikov v Spetru Slovenov
Okrog 300 ljudj se je udeležilo srečanja klubov zdravljenih alkoholikov, ki je bilo pred mesecem dni v občinski dvorani v Špetru Slovenov. Klube alkoholikov, ki s terapevtskimi in rehabilitacijskimi pobudami prispevajo k zdravljenju alkoholikov, so ustanovili v naši deželi novembra 1979. leta, pri oddelku za kronične bolezni videmske bolnice, ne osnovi
metod zdravljenja dr. V. Hudolina iz Zagreba. Njegova terapevtsko rehabilitacijska metoda alkoholizma predvideva, da se po zdravljenju bolnik skupaj s sorodniki v-ključi v klub za zdravljene alkoholike. Terapija traja 5 let.
V naši deželi je doslej približno 100 takih klubov. V čedajski krajevni zdravstveni enoti (USL) delujejo trije
zanu in Špetru Slovenov. Povedati je treba, da je v čedajski USL, ki šteje 43.793 prebivalcev, od 1500'do 3000 alhoholikov in če upoštevamo še člane njihovih družin je v tej tragediji vpleteno do 8500 oseb. Torej od 5 do 10 odstotkov odraslih so alkoholiki. Januarja tega leta je bilo v klubu Nediških dolin na zdravljenju 19 alkoholikov in sicer 16 moških in 3 ženske. Srečujejo se vsak torek ob 18. uri v ambulanti v Špetru Slovenov in vsak petek ob isti uri v čedajski bolnici.
Toda vrnimo se k srečanju. Namen pobude je bil v prvi vrsti seznaniti prebivalstvo, zdravstvene in socialne delavce^ ter krajevne uprave z vprašanjem alkoholizma in hkrati s teževami, s katerimi se spopadajo operaterji v naši USL in sicer: pomaka-nje postelj za alkoholike v čedajski bolnici, težave pri zaposlovanju strokovnih o-peraterjev, ki bi lahko vodili klube in še zlasti pomanjkanje sodelovanja zunanjih služb, v prvi vrsti zdravnikov.
Srečanje se je zaključilo s podelitvijo, nagrad in priznanj osebam, ki so abstinenti 1, 2 ali 3 leta.
Pravijo, da ženi, kadar ji je narmanj, jo glava boli, pa tu ni rjes, ne velja za vse. So pa tudi take žene, ki jim ni nič, a se udelavajo, da so bune.
Take, po navadi, imajo za norca svojega moža. Adna od takih je bla tudi tista, ki govori o nji naša kratka zgodba.
Klicala se je Judita. Zmeraj se je kumrala možu, da je buna, da jo glava boli in ko ji je on hodu po zdravila, je ona pa z drugimi ljubimkala.
Njekega dne se mu je posebno tožila in jokala, da ne more vič živeti.
Povedala mu je tudi za zdravilo, ki bi ji lahko pomagalo.
«U Korotanu (na Koroškem) imajo lipove jabuke in samuo če bom tiste jedla, bom ozdravila!». Mož je biu ubogi revček, al pa mu je manjku kajšan petak, da je ženi vse vjervu. Naj bo takuo al dugače, se je napravu na pot in odšu u Korotan.
Pot je bla duga, vič dni ko j e naprej in nazaj in mi ga pustimo, naj hodi, da se var-nemo spet h «buni» ženi.
Judita je teškuo čakala, da ji pojde mož izpod nog. Hitro potle, ki je šu, je začela na veliko parpravjuvat veselico, veliko fešto in ko je končala eno, je začela že drugo. Pozabu sem se povjedat, da je biu mož bogat, zatuo ji ni manjkalo denarja.
Judita je poklicala na fešto vse nje ljubimce, parjatelje in zance. Pili in jedli so, da je blo kaj, za ples pa so godli najboljši godci.
Gor na vse tuole ji je ostu cajt, da je vozila u pastejo ankrat dnega, ankrat druze-ga. Pustimo jo, naj se veseli in uživa in varnimo se nazaj h potovanju njenega nesrečnega moža.
Mož je biu napravu že pou poti do Korotana, ko je sre-čju znanega petjarja njekega vjedeža. Vse je vjedeu, kot Deseti brat.
«Kam pa greš takuo hitro?» ga je u prašu pet j ar.
«Žena je buna in ist grem 11 Korotan po lipove jabuke, ki ji bojo pomagale ozdravit. Petjar je vičkrat spau pod strjeho pridnega in poštenega moža, zatuo je lepuo poznu «boljezan» od njega žene.
«Nu, ne bodi parsnuiknjen an par smo j en. Odpri oči, žena te ima za norca. Lipovih jabuk ni ne u Korotanu ne ankoder na sv j et e. Ti si pre-dobar, tvoja žena je pa hudič in je buj zdrava ku ti.
Pojdi za mano, pa boš videu!» mu je odkrito povje-du petjar, kar je vjedeu in kar je mislu, mož je bugu petjarja in se za njim obarnu pruoti domu.
Kadar sta paršla blizu vasi, je bla tarna. Že od deleča se je slišalo petje, vriskanje in muzika u Juditini hiši.
«Tebe bom spravu u žaki, da boš samuo poslušu in prideš ven, kadar ti jaz ukažem!» je sklenu petjar in ker je biu navajen mož od Judite samuo bugat, je na-redu takuo, kot mu je ukazu petjar-vjedež.
Petjar je vstopu v hišo in odluožu težki žaki u kot (u
pič). Obedan ga ni zamer ku, ker so bli zaposleni z drugim djelam. Objemali so se, pili in žrli. Nazadnjo - čudno -ga je zagledala gospodinja.
«Kaj djelaš pa ti tle?» je zar j ula nad njim. «Mislim, da te niesam povabila!».
U hiši so se vsi zasmejali.
«Ne zamjerte, spoštovana gospa, njesam vjedeu, da i-mate: fešto. Želeu sem vas vprašat, če me lahko sprime-te pod streho za obnuoč».
«Nocoj njemam cajt a za tajšne kot si ti. Dajte mu za pit in naji se pobere iz hiše!» je odločno ukazala hlapcem, a petjar je biu kuražan mož, se ni takuo lahko ud.au, zatuo je na glas zarju:
«Vaš mož bi se ne obnašu z mano takuo saruovo. Kaj ga ni njega? Kjer je on? Rad bi z njim govoriu».
«Hahahahaha...» se prešerna in pijana zareži Judita.
«Moj mož je šu u Korotan, po lipove jabuke, pa ist sem buj zdrava ku on tam!» vsi so se zasmejali.
Petjar se je parbližu žakju in ga poštaku s palco, rekoč:
«Posluši žaki, kaj žena pravi, posluši žaki, kaj žena pravi!».
Mož skoči iz žakja, popade za debelo petjarjovo palco in namlati ženo. Potle pa je za-loviu iz. hiše vse njene ljubimce in petoliznike. Ostala sta sama s petjarjam-vjede-žam, jedla sta in pila celo noč, Judita pa je od tistega večera življela zdrava do konca življenja.
Vas pozdravja Vaš Petar Matajurac
PISE PETAR
MATAJURAC
Za buno ženo je šu u Korotan po lipove jabuke
KAJ SE JE ZGODILO PO NAŠIH DOLINAH
GRMEK
V nedeljo 23. januarja se je rodil v čedajskem spitale liep puobic, veselje tata Re-migia Cernotta in mame Vi-viane Bordon. Mali puobic, ki se kliče Filippo, je ušafu na sviete sestrico Nadio, ki ima že no ljeto an pu.
Ljepi družini čestitamo, Filippu in sestrici Nadji žel-mo puno sreče in vse dobre
v življenju.
LESA - DEBENJE KLODIČ - ČEDAD
Marije Konšorjove ni več med nami
Mesto Čedad in vasi, ki smo jih zgoraj napisali, so tesnuo povezane z življenjem Marie Vogrig - poročena Tomasetig, ki se je rodila leta 1925 u znani Konšorjo-
vi družini na Lesah, družina, ki je opravljala puno in puno let cerkveno (mežnarsko službo) u bližnji cerkvi Marije dobrega sveta. Nje mož je biu Albino Tomasetig -Koglicjov iz Debenjega -znani trgovec - budgar z gvantam. Najprej sta z ženo Marijo odparla butigo z gvantom v Klodiču, potle pa u Čedadu, kjer so živeli že
puno ljet s hčerko Jole.
U zadnjih letih je Marijo zdravje popunoma zapustilo, skoraj pet mesecev pa je ležala u nezavesti u videmskem špitalu, kjer so zdravniki napravli vse, da bi jo rešili, a zaharbtna smart jo je pobrala še mlado družini, žlahti in prijateljem.
Nje pogreb je biu na Lesah, u nje rojstnem kraju, u četartak, 10. februarja. Res puno ljudi jo je spremljalo k nje zadnjemu počitku. Ohranili jo bomo u lepim in venčnim spominu, možu Albinu, hčeri Joli in vsi žlahti naj gre naša to lažba.
ZALOČIL
Zapustila nas je Stefania Rucchin
Ni šlo parjatelja, znanca pa tudi neznanca mimo njih hiše, da bi ga ne bla poklicala na kafé, glaš vina al pa mošta. Takuo se je obnašala tudi, kadar je živjela u ekonomskih stiskah. Vsem bo manjkala Stefania Rucchin - Tratarjova po domače, je na hitro umarla. Dobili so jo martvo u nje kam-bri po dveh dneh od nje smarti. Bla je preoblečena in napravjena za iti na pot, morebit po penzion al pa do hčere Else u Čedad. Imela je 73 let. Nje pogreb je biu pri Sv. štoblanku u petak, 18. februarja.
Naj gre vsem nje dragim naša tolažba.
SOVODNJE
Druga čičica v Sovuodnjem-skem kamune
Je kumi začelo ljeto in u našem kamune se je rodila druga čičica, kateri so dal ime Emanuela, Srečna mama je Giuliana - Jakopinova iz Atuce tata pa Marino Cro-maz iz Sovuodnjega.
Emanuela se je rodila u čedajskem špitale 10. februarja. Vsi se veselmo za tole rojstvo in medtem ku želmo Emanueli vse dobre u življenju, se troštamo, de se bo preča rodil se kajšan o-trok u našim kamune.
SREDNJE
GNIDUCA
Umaru je Bepo Lejonu
Po dugi boliezni je umaru na 3. febrarja Giuseppe Rucchin-Lejonu iz naše vasi. Imeu je samuo 60 liet. Puno liet je biu za komunskega konšilierja v Sriednjem. Njega pogreb je biu v saboto, 5. febraja v Gorenjim
PRODA SE
1. NOVA HIŠICA V MEČ ANI, protipotresna in podkletena, notranje neizdelana - v občini Špietar (S. Pietro al Natisone), 3 km asfalta do glavne ceste, približno 460 m nadmorske višine - čudovit razgled po Nadi-ški dolini do morja. Dvorišče v novem betonskem obzidju, veliko cementno predhišje, avto more do hišnih vrat. Zraven ima še tudi obširni prostor za najbolj ugodno ureditev garaže in drvarnice.
2. MALI SADOVNJAK orehov, sliv in jablan (jabolka) - ob hiši.
3. VELIKI POLOŽNI TRAVNIK NA NJIVI in HOSTA za drva, v enem kosu, kakih 6.700 m2 površine, prav blizu vasi in lepo dostopno, primerno za obdelavo, košnjo, ovčerejo ali prašičerejo.
Navedene nepremičnine (Immobili) so zelo prikladne za domačina kupca iz naših beneških krajev -emigranta, ki se vrača v Italijo.
Za popolnejša pojasnila se javite na uredništvo
Novega Matajurja - Ul. De Rubeis, 20 ČEDAD
Tarbju.
Puno ljudi ga je spremljalo k zadnjemu počitku. V veliki žalosti je zapustu ženo, hčera, sinove an vso žlahto. Njim naj gredo naše globoke sožalje.
OBLICA
čudno se nam bo zdielo, da ga na bomo vič videli, srečavali na cesti al pa doma, v njega oštariji. Zmanj-ku je na hitro Eugenio Vogrig- Blažinu po domače. Imeu je samuo 68 liet. Vsi smo ga poznali kot dobrega, poštenega, aktivnega in di-
Kosci. Bila bi lepa reč, a o tem bomo še pisali. Naša fotografija nam kaže opravljeno delo pred mostom in od mosta naprej, ki je zgrajen čez Kosco u škrutovem, blizu znane Kekulnove hiše.
GORENJA KOSCA
Po kratki boljezni je umaru u petak, 18. februarja u čedajskem špitalu Vogrig Pietro- Petar Plačanu iz naše vasi. Manjkalo mu je malo mjescu za dopunt 81 ljet, saj se je rodiu u Kosci na 21. julija 1902.
Biu je dobar mož, zdreu ku dob. če je meu kada mje-diha, ga je za vojo nesreč na djelu. Obedan bi ne biu jau, da ga bo smart takuo hitro pobrala, pa je takuo: smart ne izbira, pobira.
U zadnjih letih je živeu Petar pri navuodu in kunja-di u Čedadu, podkopali pa so ga u čela, pod katero faro spada kaj, kjer je živeu in stanovau. Njega pogreb je biu u nedeljo, 20. februarja. Ohranili ga bomo u lepim in venčnim spominu.
namičnega človeka, pa za-harbatna smart ga je prezgodaj iztargala družini in vsem tistim, ki so ga imieli radi. Po kratki, a neodpustljivi boliezni je za venčno zatisnu svoje oči v videmskem špitalu. Njega pogreb je biu v Oblici v saboto, 5. februarja popudne. Družini in žlahti izrekamo naše globoke sožalje.
FOJDA
CENEBOLA
Zapustila nas je še mlada žena
U videmskem špitalu je umarla naša vasnjanka Santa Specogna, imela je samuo 65 let. U veliki žalosti je zapustila sina, nevesto, na-vuode in vso žlahto. Nje pogreb je biu u Čeneboli u četartak, 17. februarja. Naj gredo žalostni družini naše kondoljance.
SV. LENART
Lepo delo na reki Kosci
Še delajo an pravijo, da bojo takuo uredili obrečne nasipe (argini) gor po celi rečanski dolini. To pa niso navadni nasipi, so lepo zidani s kamunjam al pa zidovi s cementom. To košta težke milijone lir, a je ured-no, čedno in potrebno delo. Pravijo, da bojo te ozidne ograje napravli ob celi reki
kadar govori u interesu naših ljudi, kadar se riesno zauzame an se tuče za njih potrebe. Kadar pa se o naših problemih an potrebah govori, je buojš, da ne stru-mentaliziramo reči, je buojš, da pustimo intereše partitov na stran. Zaki pravimo tuo-le? Zatuo, ker so pošjali socialdemokrati komunikat, u katerem pravijo, da če stojijo takuo reči, njeso oni krivi, zak njemajo obedne-ga konselirja u podbone-škem kamunu. Mi pa pravimo, da so jih imeli, in še puno let. Od 1948 do donas pa vladajo (governajo) skupaj z DC in drugimi partiti u Rimu, u naši deželi, provinci in u naših kamunah. Zatuo, če smo u težavah, če smo žejni u Marsinu an če naši problemi njeso bli rje-šeni, njeso krivi samuo drugi, so krivi tudi socialdemokrati.
Podbonesec
Marsin je žejan
Smo že vičkrat pisali, da so naše gorske vasi zapuščene, kjer manjkajo ljudem narbuj elementarne reči, ki so potrebne za normalno človeško življenje, zatuo ljudje gredo živet drugam, hiše so prazne in praznijo se tudi vasi. O potrebah Marsina smo že vičkrat pisali, prav takuo smo pisali o teh luštnih, veselih, skarbnih an delovnih ljudeh. O problemih in potrebah Marsina so pred kratkem govorili tudi na riunio-nu socialdemokratov, ki so ga imeli pred kratkim u teli podboneški gorski vasi.
Na sestanku je bluo nar-vič govorenja o pomanjkanju vode in o potrebi po-strojitve ceste, ki povezuje Gorenji an Dolenji Marsin z dolino. Vse pru an lepuo, vsakega je treba pohvalit,
VRH (PODBONESEC)
U čedajskem špitalu je umaru Giovanni Battista Dorbolò. Imeu je 70 let. U veliki žalosti je zapustu sestre, navuode, žlahto in vse tiste, ki so ga poznali, ljubili in spoštovali, ker je biu bardak človek.
Njega pogreb je biu u Landarju, u sredo 9. februarja. čeglih je biu delovni dan, mu je paršlo puno ljudi dajat zadnji pozdrav. Naj u miru počiva u domači ze-mji, ki jo je zmeraj ljubu.
ERBEČ
U čedajskem špitalu je u-maru dragi vasnjan Mario Crucil, star 80 let. U veliki žalosti je zapustu družino, žlahto in prijatelje. Njega pogreb je biu u soboto, 19. februarja u cerkvi Sv. Andreja. Družini in žlahti izrekamo naše sožalje.
Publikamo še dno staro fotografijo, ki so nam jo pamesli tele dni iz Gorenjega Marsina. Nam kaže tri bratre: od leve proti desni videmo Marijo - Mjuto Cu-covaz narmlajšo, potle je Giovanni - Zanet in ta druga sestra Giuseppina - Bepa. Fotografija je bla nareta u Čedadu par Verderi približno 1918. ljeta.
Vsi trije bratri so se po-
tle oženil; Mjuta 23. ljeta in je ostala u Gor. Marsinu. Porodila je dva puoba in dvje čiče, Bepa se je poročila u Jugoslavijo 21. ljeta in je porodila tri puobe, Zanet, ki se je oženu te parvi, 20. ljeta, je meu tri puobe (dan je ostu v Rusiji) in dvje čiče. Pru njega sin Bepo - Giuseppe Cucovaz nam je parnesu lepo fotografijo, ki pru radi objavljamo.
ZUFFERLI
FIORENZO & C.
ČEMUR - San Leonardo Tel. 727038
STRUTTURE IN FERRO
— Železno ogrodje RINGHIERE - SERRAMENTI
— Ograje - Okna in vrata
CAPANNONI
— Hale
PER IL RISPARMIO
ZA DOBRO GOSPODARJENJE
SEGHE A NASTRO 0 600 MN
Pan žage
— Trasmissione cardanica
— Cardanski Pogon
— Trasmissione elettrica
— Električni Pogon
— Volani Metallo fuso
— Volani iz Zlitine
edilvalli
di DORGNACH RINO & C. ».a.s.
CEMUR
SV. LENART - S. LEONARDO
Tel. 0432-723010
Vendita materiali per l'edilizia Prodaja gradbenega materiala
A utotraaporti
A vtoprevoz